l, i
/
84. Številka
M /ALTSCHAH MARBUR8
Kir-^igt ani ?4 1S1«	¿fa,
imt—-Mlagin
/t^t
Lis! ljudstvo v pouk in zabavo.
iah.aji, vaeJk četrtek in vel«» , ^iftaSio vred ic \ toaf!twu * jx>*ilj*«.|e{i. ...» -oni m četo *cfo 4 X, pol 'eta 2 K in za ¡«trt ieia 1 K. Naročnica za Nemčijo 6 K, za drage hveuavatTfinke dežeie 8 SCdor hodi sasa po njega, pSaea na J*io m»o 3 K, Naročruaa se poii!j* >w Upravnlirvi eSlovsR3ike§a Gospodarja" v Mariboru. — Ust se dr/posiija do odpovedi — Udje «Katoliškega {(»kovnega dnaltva" "dobivajo list brez posrbne uaročnšne. — Posamezni ijsH stanejo «0 vin. — Ure<in<Stvo: Koroška ce*ta itev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravrii*tvo; Koroška cesta Stev. 5, iprciema
naročmn«, tnserate in reklamacije.
Ea lmerate sc plai-js.' <<o enostopne petitvrste ra enkrat iS /te., aH kar je teto, ! kvatlraini c^nHaietei prostora :-'atie 12 vin. /.a vetimtne Oftiaae primeren popust- V oddelku „Mala luiroraS«' stane bese-'a > vin. Pari? ir. »ahvaie vs*ka petitvnta 24 vin., Izjave t» Poslat»! 'X» «m — I»»erati s<* «prejemajo do torka ^«'tinc - Nezaprte rcklannicije so poštnine proste.
Solunu
...	. ..	----------,-	_ - J , j-
w m
mii
Naša bodočnost«
Nedavno je v nekem švicarskem listu napisal neki izobražen Srb zanimiv članek, ki v njem opisuje, zakaj se avstrijski narodi tako krepko drže avstrijske države. Posebej govori tudi o Slovencih ter pravi o njih nekako tako-le: Ce se pomisli, kako Slovenci v izobrazbi in tudi v gospodarstvu napredujejo v Avstriji, se jim ni čuditi. da se ne ogrevajo za — Velikd Srbijo, kjer je ljudstvo splošno v vseh ozirih za njimi. Povdariti je treba, da so Slovenci glede na čitanje v tretji vrsti med desetimi avstrijskimi narodi — Pisatelj ima prav; tako govore naši uradni podatki, da za Nemci in Cehi zna v naši državi Citati sorazmerno največ odstotkov Slovencev, Cesar ni naredila šola — in vsi vemo, da v gorskih krajih do zadnjih let marsikje niso imeli otroci priložnosti za v šolo — je nadomestila vestna skrb razumnih stari-šev, ki so ott zimskih večerih otroke iz katekizma ali če ni bilo drugače, tudi iz pratike čitati učili. Potem je pa veliko pripomoglo naš« izobraževalno delo na kmetih. Kar šola da, se le prerado izkadi, če ni priložnosti za nadaljevanje in ponavljanje. Saj se dobe ljudje, ki kljub temu, da so trgali obleko več let po šolskih klopeh, vendar ne znajo več pisati in celo že čitati ne. Izobraževalna društva pa zbirajo mladine, ki je od šole vzela slovo, in ji dajo v roke časopis in knjigo, zraven ji pa vlivajo s predavanji, tečaji, m najbolj pa z medsebojnim vspodbujanjem ljubezen do daljne izobrazbe.. Danes smo na tretjem mestu; ako pojdemo pridno po začeti poti, se zenačimo tudi s Cehi in Nemci.
Se neka druga uradno dognana zanimivost glede na naš narod je vredlna, da se je večkrat spomnimo in da ž njo stopimo pred svet, kadar gre za našo čast in naše pravice. Vojaške oblasti so pred voj-
sko natančno izkazale, da je sorazmerno med polici,
ki se nabirajo iz slovenskih krajev, najmanj bolezni. To se je izpričalo tudi v sedanji vojski. O tem, kauo se bore naši junaki, ne potrebujemo reči nobene besede. To pa pravimo, da tako junaštvo zahteva močnih prs. zdravih src, krepkih in neskvarjenih živcev* Neki angleški učenjak je rekel, da bodo tisti narodi nadkrilili druge, ki imajo največ širokih pleč in pa s vitlih, jasnih oči. Druge reci se dado nadomestiti, in pridobiti, če jih ni. Široka pleča, ki iz njih gledata telesno zdravje in moč, pa svitle oči, ki se v njib zrcali bister um in mirna vest, se pa ne morejo Kupiti, ne dobiti na posodo.
Mi pa pravimo še to, da ima telesno in umsko zdravje našega naroda svoje korenine v njegovi zakupni vernosti. Duše mu ne razjeda dvom, ne vzame mu miru ne strah, ne žalost, ne trpljenje, ne skrb* Za vse ima svoj odgovor, svojo razlago v krščanskem prepričanju in to mu posuši solzo, ki mu jo ura bridkosti iztiska iz očesa in mu pogladi valovanje srca, ki ga je razburil življenja vihar. Zato pristavljamo uraftno dognanima prejšnjima prednostima našega naroda še to-le: Ko bi se uradno, s številkami preiskavalo, koliko ljudi hodi sorazmerno pri posa-mnih narodih otf nedeljah in praznikih v cerkev, koliko jih izvršuje sploh verske dolžnosti in se drži cerkvenih zapovedi, bi bile gotovo te številke našemu narodu silno v čast. Nemara, da je tu na prvem mestu. Vernost, zvezana z izobrazbo in telesnim zdravjem, pa pomeni zvestobo, pridnost, varčnost in napredek. Zato je mogoče pn nas za vsako razumno, novo misel takoj dobiti ljudi, ki se je poprimejo, jo izvršujejo in zanjo agitirajo. Za vsako, tako pravimo, naj bo nov stroj, naj bo močno krmilo, umetni' gnoj. ali telovadba in godba, ali knjiga in umetnost.
Ko bi pa danes šteli po narodi!?, koliko pride
Pripovedk® o nemi kraljičini in dvanajster© bratih.
... jt'
v starem gradu visoko na skali, nad strmim prepadom in temnim, je stanoval stari kralj sam s sinovi in teh sinov je bilo dvanajst! Kralj je imel hčerko kraljičino edinko. Kot planinka je rastla na skali, kot zvezdica svetlikajoča se na nebu, kot ptička leteča v modro dalj, tako skromna in lepa in tiha je bila starega kralja kraljičina.
Skozi sedem vrat in sedem dvorišč so prijezdili snubit od sosednih monarhov odposlanci, od vitezov in velikašev — toda vsi so se vračali brez besedice upanja z vedno jednakim odgovorom očeta: *Kdor premaga mojih dvanajst sinov; ta dobi mojo hčerko v nagrado!"
In dvanajstero junakov, v pozlačenem oklopu, z meči t desnicah, v zlatih čeladah s črnimi peresi, je peljalo snubce skozi grajska vrata in dvanajstero je zasukalo rokave z veliko gibčnostjo v zadnjem dvorišču, ali izmed odposlancev se ni drznil nobeden skleniti, da bi odgovoril na to smelo izzivanje.
In samo prešerni smeh se je razlegal, ko je padla kovana rešetka in so za vratmi izginili vsi ti snubci*
Tako so tekli dolgi dnevi in še daljSi od njih meseci in leta, a ni ga bilo junaka, ki bi se spu-
stil v boj na ostre meče in si hotel prisvojiti v boju z brati lepo sestrico za ljubljeno ženico.
V starem gradu, visoko na skali, je pretakala solze nesrečna kraljičina, a iz solz so se smejali bratje prešerno in govorih:
. „Do rabeljna s tvojimi vzdihi in prošnjami, tako malo so vredne! Ali je, zmanjkalo pogumnih vitezov, ki bi hoteli prinesti dokaze svojega junaštva?"
A kraljičini so vsplamtela lica v rdečici i,n je spustila pogled k zemlji, a ni smela jim odgovoriti niti najmanjše besedice, samo vzdihovala je v duši do Boga:
.^Ozrfse Gospod na me žalostno! Glej, zveneti moram kot roža, zapuščena na skali visoki, za tem svetlim zidom mojih bratov, prepreženim z meči jeklenimi in njihovo ošabnostjo, ki je ostrejša od njunih mečev!"
Bog se je usmilil kraljičine usode, uslišal je njeno srčno prošnjo in spremenil ji je dvanajst bratov v jato orlov, ki so se dvignili v višave in so zleteli za solncem plavajočim k morju ob uri samega zatona med plahutanjem kril.
Ko je videla brate leteče, za solncem, kot sklenjene v njegovi prameni, kot vjete v solnčno mrežo, e dvignila k nebu roke in začela hiteti za njimi v daij i« klicala:
..Čakajte, za Boga! — Solnce, ne jemlji mi v-seh bratov, ne jemlji mi vseh. ker mi je nemogoče o-stati sami!"
Orli so se zgubljali v megli vedno višje in višje, dalje in dalje plavajoč v nebesne dalje in izginili so ji nopolnoma iz oči.
Kot da bi kraljičini vzrastle jeroti, tako je hi-
tela za orli, da ji je naposled diha v prsih zmanjkalo, da se ji je v očeh stemnilo, da se je v pustinji izgubila.
Tedaj sta zažareli pred njo dve krvavi očesi, in ogromen volk je skočil naravnost nanjo, odpirajoč svoje strašno žrelo z ostrimi zobmi in njegovo tu-lenje je bilo kot grozno vprašanje:
„ZaKaj je prišla v puščavo, kam gre ponoči?*
„Bratov iskat!" je rekla s tako srčnim glasom, da je volk zavekal iz usmiljenja, ko je zaslišal glas kraljičine.
„Sedi k meni", je rekel, „in ponesem te po puščavi. Hitrejše prideš na konec tega temnega gozda, a za gozdom naletiš zopet na svetlo solnce, to ti po-i ve, kje so tvoji bratje.
Sedla je tedaj kraljičina s strahom na hrbei ; volka, ki je imel usmiljenje ž njo in on jo je nesel | skozi goščavo, hitel je skozi noč temno kot blisk, in svetel si je po poti z očmi.
A ko se je utrudil na poti in obstal, tedaj se je ponudil devici star medved in je rekel:
„Jaz ponesem tebe dalje, gospodična — kraljičina."
In kosmati medved se je sklonil pred njo in nesel dalje kraljičino skozi puščavo, dokler jo ni prinesel do lesene kapelice, kjer je prebival sam Bog. Duri so bile samo priprte, tiho in ponižno je stopila kraljičina do kapelice in začela je moliti goreče. Pokleknila je na tla za pragom in Bog jo je vzrl s svojega, oltarja in usihal 'o njene prošnje in molitve. Poklical je k sebi .medveda, ki se je pripognjen priplazil po zemlji in ukazal mu je, naj nese kraljičino 7. aozdfl. še k Najsvetejši Devici. Ona uredi vso te

na posamne premoženja, bi bil račun za nas gotovo | neugoden. Tu bi stopili bolj zadaj, blizu zadnje stopnje. Vse premoženje v Avstriji brez Ogrske, Hrvatske in Bosne, šteje na dobrih sto milijard kron vrednosti; na posameznega človeka pride torej okroglo 3400 K. Potemtakem bi moralo znašati vse slovensko premoženje nekako 4,420 milijonov kron. Niti polovice tega v resnici ne dosega; pri nas ni ne velikih mest, ne ogromnih obrtnih podjetij, nego v prvi vrsti le zemlja, draga srcu, dragocena po krvi, ki se je prelila zanjo, po znoju, ki je rodovom sto in stoletja oblival čelo, ko so jo obdelovali, po denarni v-rednosti pa skromna, kakor je bil v vrsti stanov do zadnjega časa skromen in na stran potiskan stan, ki jo neguje in varuje.
In ko bi zopet še eno plat našega življenja s številkami dognali, ko bi preiskali, kako je premoženje pri nas razdeljeno, bi našli zopet, da smo na e-nem prvih mest, če ne najbolj spredaj. Velikih bogatinov domala nič, popolnih revežev malo; ljudi, kisi pošteno služijo svoj kruh s svojimi rokami, ali z u-raom, in drugih s skromnim premoženjem, ki ž njim kot kmetje ali obrtniki preživljajo sebe in družine — osromna večina.. Napredujemo na vseh plateh, toda Bog daj, da bi bilo to napredovanje enakomerno za vse, ne samo za eno ali drugo vrsto vse, za druge malo ali nič. Ko nam zazvone zvonovi po naših planinah in poljanah o miru in se vrnejo naši junaki domov, naj nam prinesejo s seboj tiste vzajemne in neustrašene požrtvovalnosti, ki so jo tako sijajno izkazali v ognju in krvi, S tem nam bo zagotovljen še daljni napredek.
Želimo si vsi ohraniti svoje duševno in telesno zdravje, vero, vestnost in bratsko ljubezen. Vsem nam pa živi v dušah — četudi marsikomu nezavestno — globoko resnična misel, da nam je to nemOfoO-če, da je vse naše tako lepo se razcvitajoče narodno življenje ubito, če ne ostanemo naslonjeni na veliko, močno državo, ki jo imamo in ki jo branimo v svoji Avstriji. Tisti Srb v švicarskem listu ima prav!
Dr. Krek.
Zrmije in mlini.
Posestnik z dežele nam piše:
Kaj vendar vojska vsega ne prinese! Žrmlje so stale vedno pozabljene od zunanjega sveta kje v kotu. Gosposka se od časa, ko se je pričelo mleti z žrmljami — t. j. doba, ki gotovo sega v prazgodovino — ni zmenila za to domače orodje. Financarji so dosedaj sicer skrbno nadzorovali ravnanje z žganjs-kimi kotli, iskali na vrtovih in njivah, če ni kak tobak med cvetlicami in krompirjem, orožniki so iskali puške divjih lovcev in v zadnjem času skrite in zamolčane zaloge žita, a za žrmlje se živ krst ni zni®-nil. In kakor pride sedaj v vojski marsikaj do veiia-ve, kar se je poprej zametavalo, tako so se naše oblasti spomnile tudi pozabljenih žrmelj, katere se sedaj popisujejo. Nekateri pravijo, da bodo iinancarji žrmlje zapečatili kakor žganjske kotle, drugi zopet, da bo vlada naložila davek na domače mline in žr-
mlje, kakor svoj čas na avtomobile itd. Mnogo nt-jasnega se govori tudi o mlinih. Uradni razglasi, ki so nabiti po občinah, so tako nerazumljivi, da kadar prečitam tak razglaSj vem ravno toliko kot tedaj, ko sem ga plrilčel čitati. Edino naš „Slovenski Gospodar" nam še v poljudni besedi raztolmači vse uradne naredbe in odloke, ki zadevajo nas kmete. Prosim torej, da bi nam uredništvo tudi glede žrmelj in mlinov pojasnilo, kako se bo cela zadeva uredila.
Odgovor: Res je, da se v nekaterih okrajnih glavarstvih popisujejo žrmlje. Občani so dolžni, jih naznaniti. Nihče pa ne namerava žrmelj z a p ie č |a t i t i, odpraviti aj 1 i naložiti davka na nje. Na žrmljah se bo tudi odslej lahko mlelo gotovo množino zrnja, a se bo moralo pri občini poprej natančno naznaniti, koliko zrnja se namerava na domačem mlinu zamleti. Kadar boš pa hotel peljati žito v mlin, boš tudi moral iti k občini po karto za mlin. Dotična karta, ki jo mora glavarstvo potrditi, se izdaje vedno le za dva meseca. torej šestkrat na leto. Mlina si odslej ne smeš več po svoje izbirati, ampak ti bo okrajno glavarstvo predpisalo, kam boš vozil v mlin. Paziti pa moraš, da boš svojo kiarto za mlin tekom dveh mesecev res tudi uporabil, ker sicer zgubi veljavo in ti zgubiš pravico do uporabe na karti označene množine žita,. Ako pa bi ti mlinar do določenega roka ne mogel zamleti izročenega mu žita, naznani to okrajnemu glavarstvu, da vzamo to na znanje. Res pa je, da so se liudstvu naložile s temi odredbami nova pota, nove pisarile in nove težave. Glede določitve mlinov naj se občine in posamezniki obračajo do okrajnih glavarstev, kakor smo že zadnjič svetovali, sicer bodo jim oblasti po svojem predpisovale mline. Naše uredništvo je pripravljeno dajati v enakih zadevah potrebna pojasnila,
O domačih mlinih smo dobili od zavednega kmeta iz Slovenskih goric sledeče vrstice:
Človek že res ne ve, ali bi se smejal ali jezil, ko vidi, kaj vse v sedanji vojski pride nad ubogega kmeta. Kdor je prej moral moko kupovati, da je izhajal s hrano, mora sedai še precej svojega žitnega pridelka oddati. Gospodje, ki se na kmečke razmere prav malo spoznajo, nam ukazujejo, da naj si na — „decimal-tehtnici" odmerimo moko za vsako osebo na dan. Pa to naj bi še bilo, ker nam itak komisija zrnje odmeri. Moramo pač izhajati tako ali tako. Toda kar berem v predzadnjem „Gospodarju", da se bode namreč celo mletje na domačih žrmljah nadzorovalo, so mi zdi pa. naravnost smešno. Prvič nam itak komisija natanko določi, koliko zrnja sme ta ali oni posestnik za svoje ljudi uporabiti. Drugič pa mletje na žrmljah ne gre -tako kot pri drugih mlinih, ampak dosti počasneje. Splošno pravijo, da kar človek na žrmliah zdrav zamelje, to potem bolan poje. Ker pa pri mlinu v sedanjem času skoro nikdar ni dobiti moke. posebno kadar je suša in ker je večina pravih mlinarjev v vojaški suknji, zato mora kmet k žrm-Ijam in mleti, da mu teče pot po obrazu, če hoče, da ima sam kaj jesti in ima tudi družini in delavcem kaj dati za pod zobe. Tudi jaz imam neko ropotalo in vem, kako se mora na žrmljah kruh zaslužiti. Zato upamo, da nam oblast mlenja na domačih mlinih ne bo otežkočila, ker bi ne bilo niti umestno, niti potrebno.
Se nekaj bi rad povedal in sicer radi ječmena, katerega bi morali oddati,, pa ne za ljubi kruhek, ti ga je dandanes tako malo, ampak za — pivo. Ali ni to vnebovpijoča krivica, variti ječmen za tako nepo-
trebno pijačo, dočim toliko ljudi nima kruha! Ker j« letos zelo slaba letina, ne žalimo še Boga s tem, da bi porabili tolike množine zrnja za nepotrebno pijačo, dočim nam bo še kruha primanjkovalo, kakor ga nam že sedaj. Tako mislim jaz kakor tudi moji sosedje. Ko bi le kaj pomagalo 1
Milo za domačo rabo.
Milu iv.ajfa) je kemična spojina maščobe in lu-ga. Vsaka maščoba je za izdelovanje mila dobra —* j goveji in ovčji loj, svinjska mast, sploh vsaka žival-
j ? k a maščoba in vsa maščoba, ki odpade v gospodin-; stvu. Tudi olivno, repično, bučno olje, olj« iz solnš-| nic, dalje mešanica raznih maščob — vse je za izde-j lovanje mila pripravno. Maščoba je lahko tudi žar-; k a (žaltova) ter za kaj drugega neporabna. Kdor ni-] ma večjih zalog maščobe, naj jih počasi sproii zbi-J ra — Lug kakoršnekoli vrste je za napravo mila do-| ber. Doma se lahko napravi lug iz pepela, najboljše j iz bukovega. Da se pa napravit tudi iz pet delov a-; pna in dela sode. Iz pepela napraviš lug, če ga po-! liješ z vodo ali kropom. Dobro je, če dodaš nekaj ži-• vega apna, Postopanje pri napram i mila pa bodi sledeče: Maščoba, ki v gospodinjstvu, oziroma gospo-| darstvu, ni več za rabo (bodisi živalska mast ali o» lje, pokvarjena ali ne) se naj devlje sproti v kad ali pokončen sod. To mast ali mešanico je treba vodno zalivati z lugom, ki naj bo vedno pripravljen v čeb-ru. stoječemu toliko višje, da tekočina iz njega lahko odteka v spodnjo kad z mastjo, Lug se dela v če-biu sproti iz pepela in vode; a voda mora pepel vedno pokrivati. Od časa do časa treba vreči v čeber nekaj novega pepela, obenem pa kos živega apna, da ostane lug bolj pereč ali jedek. Kadarkoli dame v kad za maščobo kaj tolšče, spustimo skozi veho v dnu iz čebra na maščobo nekaj luga. Lug in maščoba se v spodnji kadi predelata sama od sebe brez kuhanja v milo, ki je sicer tekoče, a prav porabno za pranje in čiščenje. Ce se nabere v kadi več mila, nego ga je treba sproti za dom, pa to tekoče milo o-solimo in prekuhamo v trdo milo na sledeči način: V posodo, v kateri hočemo milo kuhati, nalijemo vode, jo močno osolimo, prilijemo tekočega mila in to mešanico kuhamo. Ko se dobro prekuha (treba za to par ur), jo odstavimo, da se ohladi, in posnamemo raz tekočino pene. Te pene so milo. Pene spravimo v posodo, v kateri se dajo topiti, jih razpustimo na ognju in jih vlijemo v drugo primerno posodo, da se shlade in strdijo. Ko se to zgodi, je milo gotovo, m treba ga ie samo razrezati v kose in spraviti. C© pridamo mešanici, predno jo kuhamo, nekaj čiste smole ali pa terpentina, je milo lepše bajre in bolje za rabo. V gospodarstvih pa, kjer imajo naenkrat po več za kuhanje mila pripravne maščobe, n. pr. kjer pobijejo za dom vola ali kravo, bo pa bolje, ako ko-j haio milo iz loja po sledečem navodilu: Na vsakih j 10 kg loja vzemi 3 kg živega apna, 23 litrov mehke | vode (deževnice ali rečnice), % kg sode in 3 kg solil* | Iz tega napraviš milo tako-le: Apno spravi v kad, j naškropi ga nekoliko z vodo, kad pa zakrij. Po IS do 20 minutah je apno ugašeno in razpade v prahu j Naito stresi apno v sodo. Ko preteče ura, dolivaj v j presledkih vodo, mešaj pa neprestano. Nato pusti, 'da | se tekočina ustavi in gošča posede, čisto tekočino, ki | je na vrhu in ki je lug, pa pristavi skupno z lojen: ■ k ognju. Ta mešanica naj vre 4 do 5 ur, na kar jo z gori navedeno množino soli. Na ostanke mešanice apna in sode nalij iznova 23 litrov dežemlee ali re-
zadevo in povrne dvanajstero vitezom zopet ljudsko postavo na prošnjo sestre.
Mati božja je ravno krmila s svojo roko dva^ najst orlov, ko je prinesel medved kosmati kraljičino pod nebeško palačo.
Splašeni orli so takoj odleteli v sinje višave, zarisali v zraku tri kroge in utonili v oblakih brez sledu.
„Tvoji prošnji bom ugodila, vrnem ti brate,, po katerih plakaš, a samo moraš prebiti skušnjo na zemlji in tri leta se kazati nemo! Obljubo storiš pred menoj v tem trenutku na molk in na tiho pokoro, a na usta položi pečat in jih boš nosila tako tri leta, in se ne izdaš ne z besedo ne z jezikom!
Tako je rekla Prečista Najsvetejša in ji je ukazala vrniti se na zemljo.
Ide tiha kraljičina po zemlji, ide nazaj domov, kjer je ostal oče sam v starem gradu na skali tam visoki.
Prišla je v goščavo ob svitu zore; a z gošče so padli na njo lovski psi in začeli so jo grizti in hoteli so jo raztrgati kakor srno.
V gozdu je ravno bil na lovu mladi kralj z velikim spremstvom, čul je lajanje psov, bežal je hitro za glasom in začuden je zagledal mesto zasledovane živali devico na drevesu, katera je drhtela strahu v sredi zelenil? vej kot ptiček.
Svojim lastnim očem ni mogel verjeti, komaj je mogel srce v prsih miriti, tako ga je kraljičina očarala in vzljubil jo je ob prvem pogledu. Dvignil Jc mladenič roke do device v vojah zakrite in je rekel:
„Ali si ti nadzemska lepa prikazen, ali boginja, ki se je zgubila v gozdu, ali si samo poosebljeno
bitje mojih sanj ? Pridi s tega drevesa v moj objem, za oporo ti polagam svoje srce, a do srca polagam krono!"
Predno je priplulo solnce na horizont, se je že kralj vračal z lovskim spremstvom, naveličal se je lovske zabave, vodeč s seboj prečudno srno, ki jo je vjet za svoje srce.
In za ženo je hotel vzeti kraljičino, in na svatbo se je pričel pripravljati, a na dvoru so pričeh že mrmrati nezadovoljstva proti bodoči kraljevi ženi — ker niso hoteli imeti neme na prestolu.
Mati kralja je pričela sovražiti molčečo sinovo izvoljenko in ni hotela privoliti na ženitev in ni hotela dati zvezi blagoslova; a da bi popolnoma razdrla ta neljub ji zakon, se je poslužila čarov ln neo-pažena je vspela v kite kraljičine iglo z zakletim rubinom, ki je imel to lastnost, da je zazibala v trden sen, ki je bil do smrti popolnoma podoben.
Namesto svatovske gostije na dvoru, so začeli pripravljati se na pogreb kriUjičine.
V zlato krsto so ji položili telo, z duhtečimi topimi cvetlicami so ji postlali, s poročnim pajčolanom so ogrnili spečo in drugi v žalni obleki so jo nesli v les zeleni, na samotno mesto, kjer jo je prvikrat zagledal kralj mladi.
Tam na srebrnih verižicah je obvisela zlata krsta z uspavano kraljičino, na vejah zelenega javorja. ki se je sklanjal nad gozdnim potokom.
Ko je prišel jesenski čas, je gošča zopet se do-zvala lajanju psov in bučanju rogov, zopet je prišel sem jeden kralj, a. z njim spremstvo pažov in dvorjanov.
in vili so celi dan do mraka, a ko so se vračali z lovskim plenom ob svitu bakelj, jim je na bre-
gu potoka zlata krsta zabliščala v oči.
Stojijo, gledajo in očem ne verjamejo.
Kralj je postal pod tem čudovitim javorjem, kazal je odpreti pokrov krste in pri blesku batalj sš je ogledal prekrasno postavo umrle device.
„O ti hudobna, kruta smrt!" je zaklicai kralj ganjen od bolesti in žalosti, „kako si se drznila dvigniti koso na tako lilijo na tej zemski dolini, katero je menda angelj z rajskega vrta presadil na našo ze-i mljo?"
Ves prevzet ji je hotel poljubiti belo čelo in je ■ dvignil lahno mrtvo glavo. Tedaj je kita kraljičine ! uspavane padla s krste, a zakleta igla ji je zdrknila z jasnih las na zemljo in sen se je zgubil kot pena z mila.
In vzbujena kraljičina je dvignila potom Čarov zaprte trepalnice, a kralj jo je z radostnim vsklikom objel in zaklicai:
„Poljub moj ti je vrnil življenje, tedaj bodi moja, ker sem smrt tvojo premagal!"
In s spremstvom svojih dvorjanov je nesel lepo kraljičino v zlati krsti, kot dete v zibelki, ob veselih spevih in bučanju rogov in ob blesku bakeli skozi v noč šumeči les.
Radost je bila v kraljevem gradu in v stolici kraljevi v ljudstvu, ko se je raznesla vest okrog, da si je gospod izbral družico, vzbujeno po poljubu na tak čudovit način.
Samo mati kraljeva je pokrila svoje čelo v ne-vošljivosti in je mislila, kako pogubiti svojo nevesto, čez coV dan in noči prečute.
Minilo J» jeSno dolgo leto srečno, minilo draga in tretje ravno tako; z vsakim letom je kralj bolj Se ljubil svojo ženo, molčečo, čeravno ni besedice z uat slišal. Jedno radost je imel v letu veliko, Jedrni ž»-
2i. «-vguste 1616.	__________
črnce. zmešaj to brozgo in pusti, da se ustanovi» S čisto tekočino, katero dobiš iz tega, zaliva*) milo, ko ga kuhaš. Ko se nabere milo na vrhu v obliki pen, £a posnami in daj v primerni posodi k ognju, da se raztopi, prelij v drugo posodo primerne oblike, v kateri se naj shladi in strdi, potem ga razreži v kose. spravi ga na hladno in ga rabi!
Italijansko bojišče.
Na italijanskem bojišču zadnji čas ni nobenih posebnih sprememb. Iz poročil, ki jih dobivamo iz bojišča na Primorskem, je razvidno, da je italijanska ofenziva ustavljena in da Lah ne more ne proti Trstu in ne proti Ljubljani, Pričakuje se v bližnuh dneh resnega odpora naših čet. Gorica je samo dva kilometra oddaljena od nove itali;auske črte. Trst pa 20 km. Naša seidajna fronta gre s hriba, Sv. Gabrijela (severno od Gorice). 2 km vzhodno soškega boka pri Solkanu proti jugu čez holme vzhodno Gorice, doseže 166 m visok hrib Sv. Marka pri Šempetru in teče ob cesti čez Vrtojbo v Vipavsko dolino in gor do O atjega sela, 1& km vzhodno Dola. Doslej so bili še vsi sovražni napadi na to črto odbiti. Italijanska napadalna fronta od Sv. gore do morja je dolga 26 km. Kakor se zdi, se je našim četam vzhodno Gorice že posrečilo napraviti zaporno črto, ki prikaže isto odporno trajno silo, klalkor naša na veke nepozabna prva zaporna črta na Doberdobski planoti in ob goriS-kem mostišču. Na Tirolskem še naši stojijo vedno na črti, ki so jo zavzeli pred dobrim mesecem. Vrše se le manjši boji.
Kako so Italijani zavzeli goro Sabotin.
Najbolj krvavi boji v okolici Gorice so se vršil: menda za goro Sabotin. Te boje in junaški odpor naših čet opisuje očividec v nekem ital'lanskem listu sledečo:
Naša artileriia je vrgla, čez 600 granat na goro Sabotin. Granate so učinkovale na vrhu gore kakor najhujši potres. Glavna množina avstrijskih čet je pa še kljub temu vstrajala v svojih kritjih. Ta-le kritja so ogromni podzemeljski rovi ali galerije, ki se nahajajo pod gorskim vršacem in se raztezajo od ene strani vršaca do druge strani. Strmi in sivi vrh gorift, višina 602, se je krčevito branila. Na vse pozive, da se naj posadka uda, je odgovorila s streli iz pušk. Na tem vrhu se je nahajala največja votlina cele gore, v kateri je bila močna avstrijska, posadka in poveljstvo gore. Naše (italijanske) čete niso hotele izgubiti igre, čeprav jim je bilo jasno, da Saboti-na' skoro ni mogoče zavzeti. Skozi celi dan. celo noč in še drugega dne ni bilo mogoče priti Avstrijcem do žilvega. Ko niso vsi ustmeni pozivi, da se naj posadka uda, prav nič izdali, smo spravili mitraljezo tie pred vhod v votlino. Streli so padli v temno votlino, toda učinka ni bilo nobenega. Prav, gotovo je bila votlina vijfugasta 111 so zadeli streli samo ob kamenje. Samo preklinjanje posadke smo slišali. Ker s streli ni bilo mogoče priti do cilja, mora pa dim pomagati. Vhod v votlino smo poplavili s petrolejem in
nato zažgali. Plamen je švignil v voüinc, kjer je še dalje razsajal. Vsa gora je smrdela, take grozno, kakor če bi tlele velikanske množine s petrolejem politih cunj. Toda avstrijska posadka v votlini se še tudi sedaj ni hotela udati in se je še brar'a skozi več ur,
Ob prihodu Italijanov v Gorico.
Zagrebške „NovinO" priobču-jejo s fronte:
Zanimiv" je bil prihod Italijanov v Gorico. Prve Italijane, ki so prišli v Gorico, so naši polovili in pobäli. Nadporočnik Vitič se je bil z njimi po ulicah. Ko smo bili mi odšli, so prišli v mesto Lahi. Eden na konju je nosil črno zastavo. Nasproti mu je prišlo okrog 30 deklet — „svoji, ki jih jei bilo treba rešiti!" Pa toliko krvi preliti! Govoril sem z nekim v-jetim italijanskim stotnikom. Rekel je: „La gente era contentiss-ima" (ljudje so bili prezadovoljpi).
Italijansko topništvo je pozobalo Dalmatincc. a Itallijlane naše puške. Videl sem, kako so fantom od srda' silile solze v oči. Da morajo brez najmanjše la-stne krivde zapustiti, kar so bili toii,ko mesecev krvavo branili! Vendar si čul: „Hvala Bogu! Kogar Bog ljubi, tega tudi kara. Se nas je Hrvatov za mesec dni. Niti najmanj se ne bojimo Italijanov. Bog bo pomagal!" Slišal sem težko ranjene vzdihovati: „A pomajgaj nam sinjska- Gospa! Pa nam jp tudi pomagala, ker ne bi bil ostal drugače od silnega topništva, nihče živ!" Tako tudi je. To sem videl in slišal natanko pripovedovati od vojakov, a izkusil sem tudi sam na sebi. Padli sta. te dni dve bombi nad menoj in okrog mene, A vsikdar so mi v mislih Suni-čeve besede: „Deva vas ščiti in brani, bodite jej vedno udani!" Dasi sem vedno pripravljen; na pot v nebesa!
Včeraj sem šel v bojno črto na pokop padlih junakov. Pridem do vojakov, slonečih ob naperjenih puškah. „Kaiko je, bratje?" Eden meni: „Dobro! asa Italijane čakam! Pred seboj vidim smrt. A te se ne bojim. Naj le pride tudi ona, ako je volja božja. Enkrat treba umreti!" Levo in desno pade tu in tam granata. A tudi krogla, iz puške udari včasih ¡v drevo gosto zaraščenega gozda. Ugaja mi njegova hladnokrvnost Dokler je takih, ni stralnv pred prodiranjem sovražnika,. Taki se ne umaknejo, dokler jim je glava na, ramenih. Zavedajo se svoje dolžnosti, potem ¡ni, kar Bog da, in sreča junaška! Nekdo piše v „Slovencu": „Dalmatinci so proizvajali čuda, ime Dalmatiiicev je v vseh ustih." In ne laže. Najboljši dokaz je to. da so fantje, d(ve uri prej nego jim ¡e došlo povelje, da zapuste Podgoro, izvršili juriš na Italijane in jih izgnali iz onega dela postojank, ki je bil njim določen za brambo. In trije so bili vjeti. ker sploh niso hoteli verjeti, da je umikanje." — „Ziiri-< her Tagesa,nzeiger" piše o .njih: „Branili so se izročiti svoje orožje." A eden. ki jim je bil utekel, je pravil: Z bajonetom, kamenjem smo se bili in nazadnje grizli z zobmi. A ako bi bili imeli topništva, bi bila Podgora še sedaj naša! Pa do tega pride itak zo;et preje ali kasneje.
Sovražno prodiranje proti Gorici in Trstu ustavljeno.
Prodiranje Italijanov se je ustavilo 2 km vzhodno Gorice pred našo novo bojno črto. Mesto Gorica leži sedaj ueposred.no pred naišo fronto. Za hišami predmestij nabirajo Italijani svoje napadalne kolone in streli iz italijanskih baterij, postavljenih na za-padnih višinah, letijo noč in dan čez mesto. Laški sunek na Ljubljano, ki bi" se imel vršiti po italijan-
lost vsako leto težko: troje dete mu je že nebo dalo, troje kraljev če v bi že imeli, ko bi vsako, kot utrgani cvet, ne zvenelo ob prsih materinih.
Stara kraljeva mati je iz zavisti do neveste v-niike svoje zastrupljala, a sinu na uho šepetala:
„¡Veš, kdo je vzrok smrti tvojih otrok ? Glej, iz gotovih znakov sem jaz spoznala, |da je tvoja žena 0-krutna čarovnica. Ona izsesuje iz detet svežo kri, na ustah ima krvave sledove! Poglejmo, ko se iz snu prebudi in najdeš madeže, ki pričajo proti nji.
Kralj se je stresel groze in trepeta. Ni smel tu pri materi svoji sumiti laži, zato je poklical svojo ženo \ red sodnike, ki so izrekli težko obsodbo, irla je kriva omenjenega zločina.
Stala je žalostna, molčeča žrtev in rekla niti jeune besede, spominjajoča se na obljubo radi rešitve svojih bratov in ni rekla vi svojo obrambo nič. dasi ji je srce od boli pokalo, dasi se 11 je ustali trgal krik obupa.
Stala je nema kot kip bolesti.
Pod rabeljev meč bi imela, položiti glavo! Tako obsodbo so izrekli sodniki in koj so jo izpred sodišča vlekli v pogubo kot detomorilko
Sla je molčeč a in gri/.la si je ustnice, da ne lu kriknila in obljube zlomila, a ljudstvo je klicalo po poti:
.„O glejte, svežo kri še pa ustnicah, kri uedoi žnih, s katerih je življenje izsesala!"
In padala, so prok etstva na glavo obsojene žrtve od sodn'kov. zavržene žene od moža. očrnjene neveste od tašče
\ ko so ¡ rišP ua mesto smrti, mnvzM rabelj iz-ppa •inšč/: meč velikanski ju je Hisknil z njim tu y soljUCU po zraku. Meč je zasijal kot kača, razdraže-
na. ki hoče besnai grizti in pikati in že je imel pasli na vrat kraljice, ko se je naglo odprla zemlja, razločila je z gluhim, strašnim pokom, a, iz odprtine je prišla svetla, čudovita postava Marije Device, v dolgem plašču, z zvezdnato krono, Jedno dete je držala v naročju, a. dvoje se jih je stiskalo k nji,, oprijemajoč se z rokami obleke. Z grozečim očesom je pogledala okoli, a množico je prevzel trepet kot mravlje, m kolena so se šibile.
Mali božja je sama prišla iz nebeških višin, da priča, o nedolžnosti.
„Ali naj vedno pravični na zemlji trpi zaradi ljudske zaslepljenosti'", rekla i<> z žalostjo in grozo Najsvetejša,. „Odstopite proč od vaše žrtve! Ona- je vezana » oblin bo molčečnosti in ne sme'govoriti v svojo obrambo, toda jaz bom zanjo govorila! Glej, o-troke ti zo et vračam in, z ust tvojih ti jemljem pečal i») tvojih dvanajst bratov pokličem."
In kraljica nema je padla k nogam Marije z zahvalnim poklonom in kriknila. je prvikrat z radosti, Z globočihe srca in stisnjene duše se ji je samo eder izraz i z vi I iz prsi:
„Blagoslovljena!"
Z nebes je zletelo dvanajst orlov in je obstalo okrog svoje sestre in je zopet zajdobilo postavo vitezov v zlati opravi, v solneu bliščeči. Z žvenketom mečev so sklonili vitezi svoja kolena pred Marijo Devico in so ji skiazovali viteške časti.
Ljudstvo se je prekriževalo in plakalo z radosti in molilo svete litani.jp. n kra.lj je grli! v objemu Svojo ženo in pritiskal na svoje srce troje kraljevi-čev in se zahvaljeval Najsvetejši goreče, goreče -samo mati kraflja ie ostala za kazen] ker je hotela i ognhiU nevesto, ijchtha. slepa in nema. kot kamen
-«r® ČH^jjjflNHtor «Mih.fiUp. moilaiiumufl ur.
skah vojaSkih kritikih iz goriške okolic , jo ustavljen pred našo novo fronto na Goriškem istotako, kakor že napovedani pohod v Trst pred našo novo kraško fronto. Italijani niso prišli bližje Trstu, kakor so bili začetkom vojne, kajti pozicije ob deVinskem bregu so bile komaj dotaknjene z opustitvijo dober-dobskih postojank.
Pot v Ljubljano nemogoča.
Švicarski generaJ Cherflis misli, da mora Ka-dorua poskusiti z nadaljevanjem svoje ofenzive na več točkah, enako Brusilovu, ker je direktna pot v
i, ubtja..no nemogoča.
Krvava borba za goro Moute Cebio.
Bojišče. 7. avgusta.
Gora Monte Cebio (severno od Asiagai je že marsikomu znana iz krvavih bojev, ki se vršijo tam okoli že več kot mesec dni. Čeravno dosega oi zu do 1800 m višine, vendar jo je Lalr hotel porušiti v ravnino. Naše postojanke so na tej črti grozno trpele, kajti vse sovražne sile so bile naperjene le proti 0-menjeni višini. Po dvadnevnem srditem boju se mu je vendarle posrečilo proldreti v prvi naš jarek, v katerem pa se je prav malo časa šopiril. Ker so se najše čete menjale, bili so naši slovenskoštajerski vrli fantje nastavljeni n /a tej planoti v obrambo proti sovražniku. V noči od 5. na 6. avgusta so ti hrabri branitelji domovine kar nepričakovano z ročnimi granatami napadli sovražnika v omenjenem delu naše izgub1] ene postojanke in mu jo zopet iztrgali iz rok. Razven tega so še uplenili 5 strojnih pušk in vjeli 76 mož pehote. Osebno sem slišal od višjih častnikov, Kateri so izražali posebno pohvalo Slovencem za hrabre in drzne čine v bojih proti sovragu. Bodimo torej ponosni na naš slovenski narod, katerega ime in čast slovi že po celem svetu. Srčne pozdrave pošiljam vsem bralcem tega lista, posebno pa Haložanom. Vaš prijatelj Franc Svenšek iz Sedlašeka pri Ptuju.
Šestlntrideseturr*'., borba.
(Z laškega bojišča..]
Nekega jutra na vse zgodaj zadoni par težkih italijanskih topov. Takoj spio vedeli, kaj bo. In res, vedno bolj je pokalo. Borba, se je začela. Bilo je res strašno poslušati doneče topove, kateri so bruhali 36 ur brez prenehanja ogenj proti nam. Mislili smo, da bo Lah razbil celi svet. Kmalu nato smo slišali klice: „Avanti! Avanti!" Hej, fantje! Puške v roke! Naitaknimo bodala! Začeli smo strašno bitko, v kateri niso Lahi nič dosegli. Popolnoma so utihnili in še do danes je mir.
Prisrčne pozdrave pošiljamo vsem štajerskim Slovencem! Želimo si skorajšnjega svidenja! Dekleta, pripravite si šopke! Ivan Mir, desetnik, Sv. Jurij ob Sčavnici: Martin Cirjak, Celje: Franc Pošt-rak, Vurberg; Alojz Sever, Ljutomer: Ivan Glogov-šek, Brežice; 'Jožef Rajer, Ljubljana: vsi pri mariborskem domobranskem pešpolku.
Še tri svetnike morajo osvojiti.
Posebni poročevalec milanskega lista „Italia" poroča iz Gorice: Ne moremo se veseliti posesti Gorice ; ko smo jo zasedli, jo moramo osvoboditi še treh svetnikov: Sv. Gabrijela, Sv. Marka in Sv Gore, s katerih višin Avstrijci obvladujejo mesto. Kake ceremonije v znamenje zaseden j a goriškega mesta so se vršile ? Vse je viselo pod Damoklejevlim mečem Avstrijcev na višinah vzhodno Gorice. Poročevalec toži, kako velike težkoče so za Italijane omenjene tri utrjene višine. Odpor avstro-ogrskih čet tukaj je povsem neverjeten. Na vsak napad sledi takoj protinapad. Kako dolgo bodo še trajali ti strašni boji, kdo ve to? Hitrega konca, bojev ob Soči nikakor ni pričakovati .
7000 italijanskih topov na soški fronti.
Priprave za ofenzivo ob Soči, v kateri so Lahi zavojevali goriško mostišče, segajo naravno daleč nazaj. Tam stoječi polki so bili izpopolnjeni, dobro pripravljene rezervne formacije, posebna pozornost pa se je posvečala artilerijski opremi ofenzivne armade. Številne nove baterije so bile postavljene. Fo italijanskih podatkih je bilo nabranih ob soški fronti skupno 7000 topov. To bi bilo v razmerju frontne obsežnosti petkrat toliko artilerijskega materijala, kolikor so ga združili zavezniki v maju la.nskega leta ob prebitni fronti pri Gorlicah.
Pri sv. maši ubitih 13 ljudi.
Usmiljeni brat o, Rajmund poroča, da je bil tit pred Italijani še v goriški stolnici. Granate so popolnoma porušile prezbiterij in njegove dragocene slike. Stolp se je podrl. Za to barbarsko porušenje ni bilo nobenega vojaškega razloga in fo jasno osvetljuje svoječasiio italijansko kričanje, ker so a-vstri^-ke bom1>e zadele neko cerkev v Benetkah, ki je stala tik kolodvora. Polovica, kapucinske cerkve je podrta. Pri sv. maši je bilo ubitih- 13 ljudi. 30 pa težko ranjenih. Ne ve se še. kako ip z očeti Jezuiti
Italijanski kralj v Gorici.
Italijanski kralj Viktor Emanuel se je dne 20. avgusta.. v avtomobili.' pripeljal, v C\oricp .
24. avgusta 1916.
ci trau 4.
Dete pod razvalinami.
List ^Giornale d'Italia" poroča, da, so Italijani, v Gorici in sicer v Gosposki ulici, pod razvalinami neke hiše našli enoletno deklico, ki je milo klicala: „'Mama. mama.!"
Laško časopisje o položaju na primorski fronti.
List „Secolo" piše: Sovražnik je mogel izvršiti popravo svoje obrambne pozicije od Vipave preko hriba Nad Logom in kote 144 do jezera Pietra Rosa, Vzhodno in severno Gorice je sovražnik v posesti ne morda po italijanskem pritiskanju obupno izvoljenih, temveč moderno pripravljenih postojank. Sovražna artilerija razpolaga z oklopnimi namestišči in varno skritimi votlinami ter mogočnimi gozdovi in gorskimi kritji. Na razpolago so tu tudi zložne, široke, za vse kalibre pripravne ceste, ki so v zvezi z železniškimi središči. Tisoče ljudi dela za bojnimi črtami dan in noč, da ojačijo izbrane obrambne črte in železniški promet, ki mu je središče Dornberg, raste neprenehoma. Italijani ae nahajajo pred zelo razsežno močjo odpornih črt, katerih premaganje stane časa in prevdarka
Potres y Italiji
Dne 16. avgusta ponoči je bil v Italiji hud potres. Iz mesta Rimini se poroča, da je tam napravil potres posebno škodo. Palača Lestini z umetniškimi deli, stolna cerkev, glavno gledališče, velik nov kopališki hotel in mnogo hiš je sk-jro popolnoma uničenih. V okolišu Milana se ,;e odtrgal oblak in napravil veliko škodo. Predilnica Vigano je uničena.. Vedno bolj se kaže, da je potres v Italiji zadnje dni napravil ogromno škodo. V Pesara so skoro vse hiše težko poškodovane, prebivalstvo prenočuje pod milim nebom. V 12 krajih v bližini srednje jadranske obali je škoda tako velika, da je veČina prebivalstva brez strehe. Okoli 20.000 kmetov ,ie brez strehe in živeža. >-• V kopališču Ricione, kjer je bilo 20.000 tujcev, so razen dveh hiš vsa poslop;a podrla.
Rusko bojišče.
V Bukovini smo vrgli Ruse zahodno od Molda-ve več kilometrov nazaji in smo zavzeli važni gori Ca-pul in Kreta, V jnžnovzlrocDnem kotu Galicije smo se umaiknili na karpatski greben in branimo Rusom tu prehod na Ogrsko. Hudi boji so se razvili zahodno in severozahodno od Stanislava. Naši so se severno od Dnjestra ob izlivu Zlote Lipe umaknili na zahodni breg. te reke. Iz prostora pri Brodiju še Rusi ve-|3no silijo proti Lvovu, a ne morejo naprej. Dalje na sever se boji sicer vedno nadaljujejo, a do posebnih sprememb ni prišlo.
Pred novimi velikimi boji v Vzhodni Galiciji.
„Lokalanzeiger" poroča: V Vzhodni Galiciji v-lada že nekaj dni mir. Varati pa se ne smemo o tem, da se pripravljajo tam novi ogromni boji.
Rusi v močvirju.
Piše Jože! Korpar, poddesetnik pri težki poljski artileriji na ruskem bojišču:
Predvčeraj (dne 3. avgusta) popoldne se je tukaj odigrala zanimiva igra. V novih postojankah so nas rujavci zopet hoteli napasti. Slutili pa niso, da nas loči močvirje. S svojim ura-vpitjem so drveli takih 200 korakov proti našim postojankam, a čudno! V močvirju je naenkrat obtičalo čez 500 mož. Prosili so: „Pani! Pani! Ne pucaj!" (Gospod! Gospod! Ne streljaj!) Nekaj mož je vendar prikobacalio do naše žične ograje. Med ruskim moštvom v močvirju se je nahajal tudi en stotnik, kateri je bil pa iz maščevanja nad takim ravnanjem kar od lastnega moštva u-streljen.
Kako smo Ruse ustavili.
Severno bojišče, 11. avg.
Veliko nas je tukaj slovenskoštajerskih lantov, zatorej Vam napišem nekaj podatkov{ kako nam kaj gre. No, sedaj smo enkrat ustavili Ruse, zakopali so v zemljo, pred jarki smo napletli do 7 vrst bodeče žice, pa pridi moška!, če si upaš! Moskal čepi tu za Prutom ter nas pisano gleda. Dne 28. julija zjutraj so vendar začeli daleč tam na levo od nas napadati, a so naleteli na Hrvate. Šestkrat so šli ks napadu in Šestkrat so nesli krvave buče nazaj. Pa so začeli iti vedno bližje po fronti proti nam, pri vsaki luknji so šli poskušat, kje bi šlo skozi, pa nikjer niso mogli naprej. Aha, mi smo že znali: nocoj še pridejo nas gledat. Vse se je pripravilo za sprejem. Vsak je bil na svojem prostoru. In res! Proti 11. uri ponoči so se že pokali z našimi poljskimi stražami, straže so jih en čas držale, potem pa se potegnile nazaj proti nam. Rakete so švignile v zrak, okolica se je raz-svetila, strojnice in puške so zaregetale, a naše topništvo vseh kalibrov za nami, mislil sem, rta bo ravno sedaj zrušilo svet v prah. Napad je trajal poldru-
............SLOVENTSKI GOSPODAR.
go uro. .Moskali so prišli malo iz gozdjv pogledat, a ker smo jim mi tako gosto ričet metali v oči, da niso nič videli, pa so jo pobegnili nazaj. Potem so moji prijatelji privlekli od nekod vjete Ruse, ki so se že vsi tresli od strahu in so nam rekli: „Vi nas šecko razbili do prahu, mili bože, mili bože!" Najbolje pa je bil med njimi vesel neki jud, da je prišel v naše roke in je klar od veselja po eni nogi plesal. Na to se je zopet vse pomirilo. Moskali so šli za Prut tuhtat, kaj bi naredili in še tam do ¡danes tuhtajo. Mogoče bodo do Večera zopet kaj stuhtali. No in potem so nekateri naši začeli po jarku vriskati, drugi peti, tretji pa so kričali za moskali „aufbiks!" ter je zvali na korajžo. Jaz pa sem se potegnil pod zemljo, se zavil v odejo in zjutraj me je prišlo solnce gledat, če še spim. Ko se kuhinja pripelje s kavo, pograbim si posodo in grem po kavo. Po zaijuterku gremo vsak na svoj posel brez skrbi, saj naše straže spredaj pozorno čujejo; in če kaj pride, je vsak na svojem mestu, kot ffi ga strela prinesla. Tako živimo mi tukaj. Je lepo veselo, če je lepp vreme, a če pa dežuje, tedaj pa je slabo. Bog daj kmalu mir in potem pa na svidenje v domovini! S pozdravom! Jakob Zemljič iz Crešnjevec pri Radgoni.
Pred Solunom.
Bolgari so pričeli z ofenzivo proti Solunu. Prodirajo na levem in desnem krilu. Na desnem krilu so zasedli mesto Florino in več važnih gorslkih postojank južno od mesta. Na tem krilu so premagali v dvadnevnem boju Srbe in sicer podonavsko in drin-sko divizijo, katerima poveljuje kraljevič Aleksander. Na desnem krilu so baje Bolgari že prodrli !do mesta Kavala, ki leži vzhodno od Soluna ob Egejskem morju. Tudi v središču, ob Vardarju in sicer v okolici mesta Dojran so se pričele bolgarskei in naše četo pomikati proti jugu, tako jd'a se prodiranje proti Solunu vrši na treh glavtnih točkah. Bolgari so ob reki Strumi prodrli že 6Cf kjm daleč na grško ozemlje. Cetverosporazumu so pred Solunom prihitele na pomoč italijanske in celo ruske čete. Prihodnje dni pa že smemo pričakovati pred Solunom velikih bojev.
Proti Solonu.
Ob levem bregu reke Strume je prišlo dne 21. avgusta do bojev, v katerih so bile francoske čete vržene na desni breg reke Strume. Ob levem bregu reke Strumej so bolgarske čete zasedle več grških vasi. Oela fronta od jezera Butkovo notri do jezera 'T'ahino se nahaja trdno v bolgarskih rokah. Na ozemlju pri Florini so Bolgari zasedli gorski greben Ni-dže-Planino. Tukaj je bila vjeta ena cela srbska, stot-nija. Vojaški položaj preid Solunom postaja za četve-rosiporazumove čete vedno slabši,
Rolgari pred Kavalo.
O bojih v Macedoniji se poroča iz Soluna, da so bolgarske čete, ki so prodirale iz smeri od mesta Seres, prikorakale s svojimi prednjimi četami pred grško obrežno mesto Kavalo, kjer se sedaj vrše bo:;
Sarrail se umika.
- -jrç fflXflU
List „Petit Journal" piše, da se je general Sarrail s svojo armado umaknil s prve na drugo črto svoje obramUe.
Koliko štejejo armade pred Solunom?
Poročila iz Aten pravijo, da imajo Bolgari in naši pred Solunom 200.000 do 220.000 mož, general Sarrail, poveljnik sovražne armaide. pa ima do 250 tisoč mož.
Rumuniia.
Rumunija se še vedno ni odločila. Kolikor je posneti iz sedanjega položaja, Rumunija ne bo udarila po Avstriji, a bati se je, da bo Rusija izsilila si prehod svojih čet čez rumunsko ozemlje. Nekateri listi pravijo, da Rumunija ne bo posebno močno ugovarjala, ako bi ruska armaida čez Rumunijo prodirala proti Bolgarski in SedmOgraški. V tem slučaju bo Avstrija smatrala, da je Rumunija stopila na stran naših sovražnikov in bo z oboroženo silo ojdgovorila Rumuniji za njeno zahrbtnost. Rumunijo veže z nami posebna pogodba, po kateri bi nas morala v slučaju vojske podpirati z vojaštvom. Vse to nas spominja dogodkov pred vojsko z Italijo. Sicer pa se je v zadnjem času položaj v toliko zboljlšaj, da pravijo, da je izkbučeno, da bi prišlo v bližnjem času do vojnih zapletljajev z Rumunijo. Poročila pa se tako križajo, da moramo čakati, kaj bo.
. -i:	... tg^teguB—T^ .
Lakota na Rumunskem.
Iz Bukarešte poročajo švicarski listi, da so pač na Rumunskem ysa skladišča polna žita in da dela-
jo veleposestniki presijajne kupčije, delavstvo pa da { trjii lakoto. Rumunska aristokracija ne more zaradi vojne v inozemska letovišča in se je zbrala v Kon-| stanci, kjer živi razsipno in razkošno, d oči m nima j delavstvo ne zaslužka, ne živil in so se že zgodili poulični izgredi.
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišču se nadaljujejo izredno hudi boji. Sicer pa ni nobene posebne spremembe ue ob reki Sommi in- tudi ne pred Verdunom.
v
Se šest tednov velikih bojev.
Francoski vojaški kritiki pišejo v listu .„Gaulois", da, bodo trajali veliki boji na ruski fronti le še šest tednov. Potem prične namreč jesensko vreme, ki bo oviralo nadaljna vojna podvzetja. Vojaški kritiki dvomijo, da bi se v tem času posrečilo Rusom več, kakor zasesti nekatere leta 1915 izgubljene, ▼ vojaS-kem oziru važne točke.
Kedaj ho mir?
Lord Northcliff, lastnik največjih angleških časopisov, je obiskal te dni italijansko fronto in se od tam odpeljal v Rim. V Rimu je izjavil, da sklene Angleška mir še le tedaj, kadar tfo nemški cesar kakor vietnik pripeljan na Angleško. — Angleži postajajo blazni.
Mi žrtve za domovino.
Svoje mlado življenje je daroval na oltar domovine nadebudni mladenič Jožef 'Macur, doma iz Mrčnega sela pri Koprivnici. Bil je dne 18. junija na Laškem zelo močno ranjen, odkoder so ga prepeljali v bolnišnico v Inomost. Tam je dne 25. junija izdahnil svojo blago dušo. — Na Laškem je pri nekem naskoku padel priden mladenič Jožef Petan iz Železnega pri Podsredi, star šele 21 let. Pokopan je Wil dne 9. julija na tamkajšnjem vojaškem pokopališču blizu gore Cima Dodici. Bil je izvrsten zidarski pomočnik in zelo šaljiv; vsakdo ga je čislal. — Junaške smrti je padel za domovino Jakob Zelenile iz C r m 1 e pri Sv. B o 11 e n k u v SI. gor. Bil je dne 12. julija od sovražne granate zadet v glavo ter je med potjo, ko so ga nesli sanitejci, iz-d ,.nil svojo dušo, star 26 let. Poznan je bil daleč o-koli kot cerkveni pevec. Pri vojakih so še trije bratje: ognjičar Ludovik v Dalmaciji, narednik Franov Ljubljani in Kari kot visokošolec v Pragi. Kadetas-pirant Jakob je bil edina pomoč sestri in staremu o> četu, kajteri se je tudi boril leta 1878 v Bosni; mati pa je umrla pred 6 leti. Mlado življenje je ugrabila nemila smrt iz župnije Sv, Barbare pri Mariboru in sicer sina našega cerkvenega ključarja Jožefa Domitar, ki je služil kot topničar na južnem bojišču. Bil je dne 29. junija težko ranjen cd sovražne granate in je čez osem dni umrl v vojaški bolnišnici. Starišem, ki so sedaj že drugega sina izgubili na bojišču, naše sožalje!
Vsem padlim slovenskim junakom svetila večna luč!
Tedenske novice»
Najvišja zahvala. Okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Ivanu Dreflak ter vsemu učiteljstvu političnega okraja mariborskega se je izrekla za odlične zasluge v vojni oskrbi cesarska zahvala.
Tržaški Slovenci ob cesarjevem rojstnem dnevu. Dne 18. avgusta sta se predstavila gospodu cesarskemu namestniku, ekscelenci baronu Fries-Ske-neju, gg. dr. Josip Wilfan in dr. Edvard Slavik s prošnjo, da sporoči pred Najvišji prestol vdanostna voščila tržaških Slovencev povodom cesarjevega rojstnega dne. Gospod namestnik se je zahvalil najpri-srčneje ter je izjavil, da s posebnim veseljem sporoči v Najvišje znanje ta izraz vdanosti tržaških Slovencev. Pri tem se je z besedami najtoplejega pripo-znavanja spomnil izvrstnega vedenja, ki so je tržaški in primorski Slovenci vsikdar kazali v minulem vojnem letu in je posebno naglašal nad vso hvalo v-zvišeno vedenje slovenskega prebivalstva v občinah, neposredno sosednih soški fronti in težko prizajdetih po vojni, ki je (vedenje) dalo najlepše in najčastneje izpričevalo njega patrijotičnemu mišljenju in avstrijskemu čustvovanju.
Ameriški Slovenec sestavil nov zrakoplov. F. Žele. sin pogrebnika Josipa Žele, je sestavil v Ameriki nov zrakoplov, ki je bil od 20. do 25, junija t. 1. v mestu Kleveland razstavljen. Mladi Ferdinand Žele je star 18 let.
Slovenski ameriški prostovoljci. K amerikan-skim prostovoljcem je pristopilo večje število Slovencev, katerih bojno razpoloženje proti Mehiki ra«te.
Slovenci v Poli smo posebno slovesno obhajali cesarjev rojstni dan. V Fazani, kjer je vse polno Slovencev, smo okrasili vse hiše. Godba na bojni ladji je igrala cesarsko pesem. Slovenske pesmi so se razlegale tje po naši Adriji. Prisrčne pozdrave! — Alojzij Sever, poddesetnik iz Stročje vasi pri Ljutomeru,
Krajevna imena v Dalmaciji. Nedavno smo poročali, da je vojaška oblast odredila, da se imajo o-toki in kraji v Dalmaciji imenovtati edino le s pravim hrvatskim imenom. Zaderski „Narodni List" pričakuje sedaj, da bodo vojaški oblasti sledile tudi po-litično-upravne z enako naredbo. Mi pa pričakujemo, da se z dosedanjo prakso preneha po vsem ozemlju, ob Jadranskem morju. Saj kažejo ravno sedajni dogodki, kako važno je tufdi za državo, aiko se že v krajevnih imenih kaže na zunaj pravo lice in narodni značaj dežele.
Kovčegi in obleka padlih in pogrešanih. Svoj-oi padlih, pogrešanih ali vjetih vojakov morajo pismeno zahtevati, da jim vojaška uprava izroči kovče-ge in obleko. Tozadevne pismene prošnje je vložili nekolekovane potom županstva na nadomestni bataljon dotičnega polka. V tej prošnji je navesti zadnji naslov v vojake poklicanega, kot: stotnijo, maršba-taljon in dan vpoklica, Kovčege in obleko padlih, pogrešanih in vjetih vojakov naj svojci zahtevajo zlasti v tem slučaju, ako jim je vojaška uprava že izročila predmete, katere je imel dotični pri sebi tedaj, ko je padel na bojišču.
Naši vojaki v Jeruzalemn. Pred kratkim sta se peljala dva oddelka avstrijskih vojakov skozi Jeruzalem, kjer so jih presrčno sprejeli. Mesto je bilo o-krašeno z avstrijskimi, s turškimi in nemškimi zastavami. Pred mestnimi vrati so se zbrali turški častniki, avstrijski konzul Kraus in prebivalstvo. V dežju cvetic so čete prepevaje korakale skozi mesto. Pri Jaffa-vratih so jih pozdravljale verske občine in Šolska mladež. Opolnoči so odkorakali avstrijski vo-jalri naprej.
Gospodarske novice.
Smrekovo lubje ali skorja. V spomladi so ob-lastva izdala oklic, naj se letos napravi kolikor mogoče mnogo drevesnega lubja za stroiilo, ker tujih tvarin za izdelovanje usnja in podplatov zelo primanjkuje. Naši gozdarji in lastniki gozdov so bih posebno pridni in so pripravili velike množine drevesne skorje. Oblast je določila najvišje cene in sicer 30 K za 100 kg nezmlačene in 36 K za 100 kg zmla-čene skorje. Tovarnarji in lastniki usnjarn pa zdaj nočejo plačevati po tem ključu in ponujajo samo 20 do 24 K, Vprašali smo na uradnem mestu in se nam je reklo, iia se naj lasniki skorje obrnejo na sledeče naslove: Vojaško oskrbovalno skladišča v Mariboru, poveljstvo rezervne pekarije št. 16 v Ptuju in centrala za usnje, Dunaj I.
Tečaj. Na mariborski sadjarski in vinarski šoli se bo od 18. do 20. septembraj vršil tečaj za izkoriščanje in vnovčenje sadja in sočtvja. Več v in-seratu.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu se ni pokupilo, oziroma poprodalo, nič tujega hmelja in cene za tuj hmelj, H so bile samo na papirju, so bile 60—70 K za 50 kg. V sled neugodnega vremena bodo imeli lotos v Nemčiji in na Ogrskem neugodno hmeljsko letino, isto velja o hmelju v Galiciji. Računa se, da bo pokupila Nemčija letos precejšnjo množino avstrijskega hmelja. Savinjski hmelj si je vsled ugodnejšega vremena v zadnjih dneh precej opomogel in obeta srednje-dobro hmeljsko letino. V Savinjski dolini za-htevajo letos hmeljski obiralci vsled pomanjkanja delavcev neprimerno visoke delavske mezde. Obiranje hmelja je sedaj v Savinjski dolini v polnem teku.
Skrbite za seme! Da si za vse slučaje zagotovimo doma dovolj semenja, priporočamo vrtnarjem in lastnikom vrtov: 1. Pustite dozoreti na vrtovih vse še stoječe rastline špinače. 2. Določite od poletne solate čim največ lepo razvitih glav za dobavo semena: naj se razevetejo. Dobro sezorelo seme skrbno izmlatite, očistite in shranite na suhem za setev na
lastnem vrtu, ali pa oddajte svojim sosedom ali trgo-| vini s semenjem. Bila bi naj resna dolžnost vseh vrtnarjev in posestnikov vrtov, da spravijo mnogo semena špiinače in solate, da nam ne bo jeseni in spomladi manjkalo semenja teh priljubljenih1 zelenjad. Si loh j)riporočamo našim ljudem, naj skrbijo za se-mo vseh vrst sočivja in drugih pridelkov z vrtov in njiv. Radi vojnih razmer bo semenje spomladi neprimerno drago, mnogo vrst semenja pa sploh ne bode dottiti.
Razne novice
Živ zakopan. V mestu Speyr na Nemškem je policijski pes našel poljskega čuvaja Kuzmo živega zakopanega v zemljo. Izkazalo se je, da so trije lopovi poslali Kuzmi vest, naj pride hitro na polje — češ, da krade nekdo krompir. Kuzma je šel takoj na označeno mesto, da vidi, kaj je. Ko je prišel mimo drevesa, je eden lopov nanj ustrelil in ga lahko ranil, druga dva pa sta ga podrla in ga zakopala živega v zemljo. Lopove so že zaprti.
Kura rešiteljica. Na severnem bojišču je bil ranjen nemški narednik. Tovariši so ga, videli, kako se je splazil na stran, a na pomoč mu niso mogli priti, ker so Rusi vsakega ustrelili, kdor se je prikazal. Šele čez teden dni so mogli iti gledat, kaj je z narednikom. Seveda so mislili, da ga najdejo mrtvega, a na svoje veliko začudenje so ga našli še živega. Pokazal jim je belo kuro, ki je sedela v njegovi bližini in je rekel: „Ta je moja rešiteljica." Pozneje je povedal, da je bil že pripravljen na smrt. ko je prišla kura in si tik njega napravila gnezdo. Ko je bila zlegla jajce, je odšla. Sedem dni in sedem noči je narednik ležal na istem mestu in vsako jutro je prišla kura ter mu zlegla jajce.
Vojni vjetmki v Avstriji. Glasom uradnih izkazov je zdaj v Avstriji približno 1,000.000 vojnih v-jetnikov, katerih vzdrževanje velja na leto 860,000.000 kron. ¡Stroški za hrano znašajo 320,000.000 K, stroški za, nadzorstvo 90,000,.000 K. Za delavce je porabljenih kakih 400.000 mož, ki zaslužijo na dan po 3 K, kar znaša na leto, računajoč 300 dni, 360,000.000 K. Toliko odslužijo torej vjetniki sami od izdatkov, ki jih ima država zanje.
Kako je pokopal svojega tovariša. Desetnik F. Gerlič, doma od Sv. Petra pri Mariboru, piše svoji ženi: Ne vem, če si poznala Jožefa Pukl. Njegovi stariši so bili nekdaj pri Sv. Petru v Trčovi. Z Jožefom sva midva skupaj v šolo hodila. Prišel je k našemu oddelku in je bil 6 mesecev tukaj pri nas. Midva sva bila zmiraj skupaj, ker me je zelo rad imel. Sedaj pa je ta ubogi siromak padel ravno poleg mene in se je prevrgel nad me in kar besede več ni dal od sebe, ker ga je sovražnikova krogla zadela ravno v brado in mu je razbila celi obraz in zraven sem bil še jaz ves krvav. Oh, ljuba žena, kako je to žalostno! Kaj si bo začela njegova žena notri v mestu z dvema otrokoma! Zgodilo se je to ravno dne 14 junija ponoči ter sem to hitro pisal v Maribor niegovi ženi. Jaz sem ga tudi prav lepo pokopal in sem mu napravil lep grob na mirOdvoru in lep križ zasadil na grob ter, najSsal na križ njegovo ime in dejal na križ lep venec. To sem mu napravil, ker sva si bila zelo dobra in sva se še tisti dan pogovarjala, da me bo prišel obiskat k Sv. Petru, če prideva zdrava domu. Sedaj pa je že med pokojnim! Ob• ljuba žena, kako je to žalostno! Takih slučajev je na stotine.
Krst dvojčkov na bojišča. Z bojišča se dne 5. avgusta poroča: Danes Vam opišem par izvainrednih dogodkov z naših bojnih poljan. Komaj četrt ure za bojno črto je velika, dobro obljudena vas, katero pa „muskal" vsak dan obstreljuje z granatami in šrap-neli. V tej vasi je povila pred par dnevi neka žena dvojčka: dečka in deklico. V vasi ni duhovjnika, da bi sprejel ti dve bitji v občestvo „trpečih «a zemlji", pač pa imamo v vasi svojega vojnega kura ta, ki je krstil novorojenca. Duhovnik-vojak je krstil ta dva dvojčka, dva vojaška zdravnika sta držala vsak eno dete na rokah in zastopala botre; nek sanitetni praporščak je nadomestoval cerkovnika^ Kaj ne da, kaj takega je mogoče le v svetovni vojni.
Šolska naloga malega Stankota: „Avstrija je bila prej v Evropi, zdaj je pa na bojišču, razentega nam je vsem v srcu, drugim pia v želodcu. Avstrija je zelo velika; ko se enkrat začne, je ni izlepa konec. Avstrijska zemlja je zelo rodovitna, če nanjo stopi sovražnik, je pa vroča, tako da mu ni obstali, zlasti ko vidi naše vojake. V Avstriji je tudi zadosti cvetic pa samo za nas; za sovražnike rastejo le palice in pa cepci, pravi naš oče. Podnebje je pri nas zmerno, zato smo pa tudi mi zmerni, zlasti zdaj. ko je vojska."
Zaradi 5 v je dala življenje. Na trgu v Lod-zu na Ruskem Poljskem je žena Močna prodajala so-čivje. Neka stranka ji je pdačala 5 v premalo. Ko je kmetica to zapazila, je stekla za stranko, a je prišla pod vlak in bila povožena. V njeni obleki so nagli v-šitih - 30.000 rabljev!
TVo^lsi.
Maribor. Zavod čč. šolskih sester v Mariboru je <tne 15. avgusta praznoval dve globokoresni slav-nost;, namreč: preobleko, oziroma obljube, in posebno vojno pobožnost. ki so jo določili p,re vzvišeni kne-
zoškof. Spored je bil jako obsežen. Dopoldansko o-
pravilo je trajalo od 7. do 12., popoldansko pa od 4. do 6. ure. Točno ob 7. uri zjutraj so došli prevzviše-ni knezoškof v zavod. Pri vhodu jih je pričakovalo 32 nevest in sicer: 18 mladenk, ki so ta dan iz Njih ekscelence rok prejele redovno sv. obleko, in 14 sester, ki so v pričo prevzviše^iega knezoškofa napravile sv. obljube. Vsem je veselja in ginjenosti žarelo lice, ko so v lepem sprevodu pred knezoškolom stopale v praznično okinčano cerkev, kjer je že bilo z-brano precejšnje število gostov in sorodnikov. Po slovesni peti sv. maši so prevzvišeni knezoškof v za/-res krasnem tridelnem govoru, ki so ga tako izborno prilagodili razmeram časa in slavnosti, do solz ganili svoje poslušalce.. Kako krasno so v prvem delu opisali obleganje Betulije in rešiteljico Judito, oziraje se vedno na duševne boje in preblaženo devico Marijo. V drugem delu so razlagali sedem žalosti Matere božje ter vse prekrasno združili s trpljenjem sedanjega časa. Nikogar niso pozabili. Tretji del je bil posebno nevestam namenjen. Opozorili so jih na žrtve in veliko plačilo redovnega življenja, ter jim želeli vstrajnosti in blagoslova božjega. Po dovršeni preobleki in sv, obljubah so navdušeno zapeli zahvalno pesem in podelili z Najsvetejšim sv. fflagoslo?. KoneČno so zaorili veličastni glasovi cesarske pesmi, ki je tvorila sklep dopoldanskega opravila, o katerem moramo reči, da tako lepega, še nismo imele. — PopoUdan ie bil izključno namenjen vojni pobožnostL Bil je takorekoč tih odpočitek pred izpostavljenim Najsvetejšim. Vsa kongregacija je bila tu zbrana in je opravila skupno sv. križev pot, rožni venec, redo-vniške in zasebne molitve s jiirisrčno prošnjo do Gospoda vojnih trum. naj podeli naši mili domovini slavno zmago in skorajšnji blagodejni mir. Po sv. blagoslovu je zadonela še lepa pesem Materi božji v Čast.
Maribor. Mestni magistrat razglaša, da mora mestno prebivalstvo zelo varčevati z vodo, kajti radi vpoklicev v vojake velikega dela osobja, zaposlenega pri mestnem vodovodu, mora opravljati ostalo osobje noč in dan službo, kar bfi pa. bilo za delj časa prenaporno. Kdor bi ne varčeval z vodo. bi mu magistrat vodovod zaprt.
Št. Peter niže Maribora, Štefan Muršek je na Ruskem viet že od dne 4. junija 1915. Piše, da se mu dobro godi. Pri nekem kmetu je za hlapca, dela doma in na polju in ima P iti in jesti [dovolj. Tretji brat Konrad je bil že dvakrat ranjen in je sedaj v Kra-kovem, četrti brat, najmlajši, pa je na. južnozahodni fronti. — Slabše se godi Alojziju ¡Toplak, posestniku iz 'Metave. ki je v Sibiriji vjet. „Slabo se mi godi tu, ker je želodec večkrat prazen kakor poln. Nimam denarja, bandura je razcapana, sem poln uši, ležišče pa trdo. Velika je naša pokora." — Denarja potrebuje Ant. Koletnik, ki dela na železnici. Tam pač dobijo denar, a preživeti se morajo sami. Piše mnogokrat. Pismo pride v 16 dneh sem, tje pa ne dobi skoraj nič, čeravno mu žena pošilja dopisnice, tobak in denar. — Jožef Hamer dela v rudnikih, zasluži veliko in se mu godi Še precej dobro, seveda je delo težavno. Srečnejši so tisti, ki smejo na delo, hudo se pa godi onim, ki morajo ostati zmiraj v skupnih taborih, — Meseca julija sta prišla v rusko vjetnišlvo Ludovik Šunet, posestnik iz Metave, in četovodja J. Gold iz Ruperč, ki je bil odlikovan s srebrno hrab-rostno svetinjo I. in II. razreda. Želimo vsem srečno vrnitev!
Kamnica pri Mariboru. Tukajšnji župan in načelnik prostovoljne požarne hrambe, Anton Hofbauer, je bil odlikovan s častno kolajno za 251etno zaslužno delovanje kot stotnik tukajšnjega prostovoljnega ga>-silnega društva.
Slivnica pri Mariboru. Dne 20. t. m. se je priredila pri nas v prostorih Bralnega društva cesarska slavnost, katera je bila zelo dobro obiskana. Domači pevski zbor je prednašal domoljubne pesmice. Učenka Ramšak je predavala Silvin Sardenkovo „Soči." Poslanec dr. Korošec je imel slavnostni govor. S cesarsko pesmijo se je končala lepo vspela slavnost.
Ruše. Ruška nedelia, dne 10. septembra, se bo letos pri nas posebno slovesno obhajala. Opozarjamo Marijine častilce, da pridejo!
Št. Ilj v Slov., gor. Obmejni Slovenci smo v nedeljo, dne 20. avgusta, priredili lepo cesarsko slavnost. Dvorana Slovenskega Doma je bila nabito polna gostov iz domače in sosednih župnij'. Slavnostni govor je imel vrlodelavni naš domači kaplan č. g. Pavlič. Mladenke so predstavljale obe igri v splošno zadovoljnost. Hvaležni smo tudi pevskemu zboru za mične pesmi, kakor tudi za deklamacije. Ubogi vojni pohabljenci dobijo od Bralnega društva kot čisti dobiček prireditve znatno svoto. Bralno društvo in naša mladina, le vrlo naprej!
Sv. Duh na Ostrem Vrhu. Cerkveni stolp se nekoliko popravlja, dobil je popravljeno streho. Letos je blisk večkrat po njem udrihal. Delo izvršuje klepar Majcen iz Lučan s spretnim pomočnikom. — Odhajajoči vojščaki imajo praiv, dat tudi doma ni več prijetno. Krade in vljomi se podnevi in ponoči. Kazen sledi, Ljudje božji, kam plovemo? Sv. Duh nas je zapustil.
Marenberg. V nedeljo, dne 10. seplembra, je sestanek Dekliške Zveze pri Sv. Janezu po dopoldanskem opravilu v društveni sobi. Pridite!
Ž>1 «O 0.
.SLOVENSKI GOSPODAR.
24. avgusta 181».
Sv. Andraž v Slov. gor. Dekliška Marijina družba priredi dne 27. avgusta v šoli zanimivo igro „Marjeta, ali: Duhovi luči in teme." Vsi domačini in sosedje so prijazno vabljeni. Ker dobi čisti dobiček avstrijski Rdeči križ, se preplačila hvaležno sprejemajo
Leskovec. Letos se obhaja god sv. Avguština tako-le: Dne 2. septembra, v soboto, ob 9. uri pred-poldne sv, maša; zvečer ob 6, uri hrvatsfka ^ridiga, lifianije; od 4. do 8. ure zvečer spoved. Dne 3. sep-temibra, v nedeljo, rajia služba božja ob 7. uri zjutraj, pozna ob 10. uri dopoldne, ena sv. maša ob 6. uri zjutraj; spoveduje se od 5. do 10. ure dop.
Celje. Na tukajšni orglavski šoli se je dne 18.. julija t. 1. vršil glavni izpit, pri katerem sta na vsa vprašanja Rodik. Franc in Balogk Vinko (Medjimur-oa) č. g. katehetu A. Lasbaherju hvalno odgovarjala. Posebno pa se je odlikoval nadarjeni absolvent g. Rančigaj Pavel iz St, Jurija ob Taboru, kajti proizvajal je na orglah umotvore najmodernejših skladateljev in Griesbacher-mašo ter na glasovirju pokazal, koliko tehnike si je pridobil v teku treh let. Namerava^ se podati na cerkvieno1glasbeni zavod v Reoensburg na Nemškem. Konečno je milostljivi o-pa.t g. Fr. Ogradi dal vsem učencem lepih naukov za bodočnost, ter razdelil spričevala štirim izkušencem.
Celje. Slovenski lantje prostostrelci nam pišejo: Bojujemo se zoper Laha in ga klestimo, da je veselje. Slovenska kri nikdar ne stali, Pozdrave vsem odjemalcem tega lista ter ljubim domačim, posebno slovenskim dekletom Potnik Jožel, Celje; Krajnc F., Cret pri Celju; Pečovinik Ciril, ZavOdna-Celje; L5Š Feliks, Na Trati pri Cmureku, Savinšek Janez, Mozirje; Margetič F., Zavodna-Celje; Rantaša Davor.. Radinec; Alojzij Janko.
Celje. Nadporočnito-računovodja in oskrbni ic tukajšnje kaznilnice Oskar Fritsch in oiiciial Karol Bien sta bila odlikovana z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne. — Na severnem bojišču je padel sin tukajšnjega trgovca Friderika Jukovič, poročnik Gustav Jakovič.
Nova Štifta. Srčne pozdrave pošiljajo iz Tirolskega vsem ženam in dekletom pri Novi Štifti: desetnik Franc, Zavolovšek, poddesetnik Jakob Tratnik, pešci Jožel 'Matjaž, Ciril Vršnik, Jožef Šinkovec in 'Matevž Suhoveršnik, vsi doma iz naše župnije.
Sv. Lenart nad Laškim. Na cesarjev rojstni dan je umrl tukaj g. Andrej Stegenšek, stavbenik, trgovec in krčmar v Tevčah. Rajni je bil oče preč. g. dr, Avguština, Stegenšek. profesorja bogoslovja v Mariboru. Radi svojega lj,udomilega značaja je bil rajni znan in priljubljen ne le v domači župniji, ampak daleč naokrog. Njegove zasluge, katere si je bil i ridobil za dtfmačo župnijo, je povdarjal v nagrobnem govoru bivši šentlenarški župnik, preč. g. duh. svetovalec in župnik v Trbovljalh, Fr. Časi. Pogreb, katerega je vodil preč. g. dr. Fr. Kruljc, dekan in nadžupnik v Laškem, se je vršil v nedeljo ob mnogo-brojni udeležbi ljudstva in v spremstvu 5 preč. gg. duhovnikov. Preč. g. dr. Avguštinu Stegenšek in vsem sornldnikom rajnega naše naiiskrenejše soža-iie'
Dobje. Umrl je dne 13. avgusta t. 1. bivši dolgoletni župan Tomaž Pintar. zadet od srčne kani. Bil jo vedno zvest sin katoliške cerkve in dolgoletni uaročtrk naših listov, Svetila mu večna luč!
St. Ilj pri Velenju, Dne 10. t. m. je umrla blaga žena Helena Rejnik, po domače Krušička., mati 3 sinov, kateri so vsi v vojni, in treh hčer; dve ste o-moženi, mlajša hčerka Anica je pa ostala sama z o-četom. N. v m. p.!
Sv. Bok pri Slovenjgradcu, Tukaj je grozna suša. Živini ne bomo imeli kaj pokladati. — Dne 16. t. m. je bila lepa procesija, katere se je udeležilo o-bilo ljudstva. Prosili smo Boga za srečni skorajšnji konec vojske.
Zadnja poročila, d osla v četrtek, 24. avgusta.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 23. avgusta.
Itusko bojišče.
Zahodno od M o 1 d a v e so nemške čete zavzele z naskokom" nadaljno rusko infanterijsko postojanko, kjer so vjele 200 Rusov in vplenile 2 strojni puški. Pri kraju Zajbje so bili ruski sunki odbiti. Na ozemlju K u k u 1 a se bitka nadaljuje. Dal'e severno pri manjšem vojnem delovanju in popolnoma nespremenjenem položaju nobenih posebnih dogodkov;.
Italijansko bojišče.
Na primorski fronti je sovražna artilerija, od časa do časa živahno obstreljevala posamezne prostore. Italijanski zrakoplovci razvijajo živahno delovanje. Pri Bohinjski Bistrici je padel v naše roke sovražni dvokrovnik. Posadka je bila v-jeta.
Na tirolskem nam je podvzetje na fronti doline F 1 e i m s spravilo v našo oblast 80 neranje-nih Italijanov in 2 strojni puški.
Balkansko bojišče.
V prostoru V a 1 o n e razvija sovražnik živahnejše delovanje. Eno naših letal — pod vodstvom štabnega narednika Arigii — je v boju s štirimi sovražnimi letali sestrelilo dva sovražna, letala. Eno leži ob izlivu reke S k u m b i, drugo je pa padlo v morje, kjer je bilo spravljeno na Mar no od sovražnega, torpednega rušilca.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl "Iofer. podmaršal.
Najnovejše nemško uradne poročilo.
Berolin. 23. avgusta. Busko bojišče.
Od morja do Karuatov nobenih posebnih dogodkov. V gorovju smo razširili posest Stare Vipčine z zavzetjem v naskoku novih sovražnih postojank; dobili smo 200 vjetnikov, med njimi bataljonski štab, vplenili 2 strojni puški in smo odbili napade. Na o-beh straneh Črnega Ceremoša niso imeli ruski pri-dobitveni poskusi nobenega vspeha.
Balkansko bojišče.
Očiščenje sovražnika na goratem ozemlju zahodno od Ostrovskega jezera je dobro napredovalo, Oretovani srbski sunki v Moglena-ozemlju so bili odbiti.
Bolgarska zmaga.
V dolini reke Strume so Bolgari dosegli sijajno zmago. Na stotine mrtvih sovražnikov leži na bojišču. Število vjetnikov znaša več sto mož. Plen je izredno velik.
Italijani pred Solunom.
Lugano, 23. avgusta.
Iz italijanskih poročil je posneti, da je laška četa pred Solunom komaj tako močna, da. bi se sestavila ena divizija. Čete, ki jih je Italija poslala pred Solun, so večinoma oddelki, ki so se nedavno borili v južnih Tirolah.
Ustoica urectalSfv*
Radi galice Dutičui! culico u i več dobiti. — Hoče pri Maribora: Ce se dva moža iz Rogoze stepeta, iji to nikak tako važen dog> dek, da. bi to moralo priti t časuik. 1'išite raje kaj dru-zega. — Tr bo v je: (iiede ¡."'"podiujsks itilf t^e obrnite na g. ravnatelja Uelleta v Št. Jurju. (Hi de Cig.iveo. ki \ um mitejo kakega bliga prodati, pa n»' moieni" izraziti svojega njfteuja. ker nam lazmere niso znaiif. V li^tu p* t.iUi reči »e smerno objaviti Po Ijj e u. u e: Ako imate glede oildaje nioUe natančne in Zanesljivi» poi.-.ik ter ¡niče, ki \ »m bodo to potrdile, j»itoi. te se na okrajno gU<insi<j>. Vtdein: Zahva a za ti» številko prepozno. — Raznim dopisni kom: Kar danes ni prišlo na vrsto, pride prihodnjič ali pa priobčimo v Straži.
Ne prezrite današnjega oglasa „Srečkovnega zastopstva"!
Koledar za slovenske vojake za leto 1916 se
.¡e zo; et še na novo tiskal in se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stane s poštnino vred 1 K. Pri-djan mu je tudi koledarček za leto 1917. Kdor še torej nima tega koledarla za leto 1016, naj si ga zdaj naroči
„Božja pot na Svete Gore." Na razna vprašanja o tej lepi in priljubljeni molitveni knjižici odgovarjamo, da se dobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariboru po 80 vinarjev 1 komadi. Ker bo tudi letos, kakor vsako leto, običajno romanje s Slovenskega Štajerskega na Sv. Gore, zlasti dne 6., 7. in 8. septembra in v naslednji osmini, bodo romarji imeli priliko s; ta molitvenik, ki poleg zgodovine ¡Sv. Gore vsebuje prav lepe molitve, kupiti na Sv. Gorah, Cena mu je 80 vin.
Bogomila. Nove molitvene bukvice za slovenska dekleta. Spisal F. S. Segula. Nov dekliški molitvenik se ne odlikuje samo po svoji nizki ceni, ampak zlasti tudi po svoji točnosti in jiorabnosti. „Nov" se imenuje, Ker res porablja vse najnovejše določite in odloke sv. Stolice zastran odpustkov in pobožnosti. „Zakladnica" odpustkov oid str. 44 do 70 je v podatkih popolnoma zanesljiva. Zraven navalflnih molitev ima še Bogomila pobožnosti: a) na čast sv. Duhu, b) na čast Rešnjemu Telesu, c) na čast Srcu Jezusovemu, d) v čast trpljenju Kristusovemu, e) k devici Mariji, f) na smrtni postelji. II. del „Marijanska kongregacija" obsega, začetek in razvoj, pomen, ureditev, zagovor in vodstvo Marijinih družb ter popolni obrednik ,ki bo zlasti voditeljem Marijinih dvužb dobro služil. III. del „Pesmarica" je tudi zelo obširna. Vmes je vpletenih vse polno naukov in praktičnih nasvetov, tako da lahko rečemo: Vsaka mladenka bo vesela, če to knjigo v roke dobi! Za zdaj se dobi samo v platno vezana v zlati obrezi in stane s poštnino vred komad K 1.50. Dobi sie v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preblagi soprog, oče in stari oče gospod
Franc Seršen,
veleposestnik, trgovec in vinotržec v Ljutomera, podnačelnik okr. zastopa, predsednik Čitalnice ter ustanovnik mnogih narodnih drnštev itd.
v soboto, dne 12. avgusta ob 10. uri zvečer po dolgi, zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preblagega pokojnika se je vršil dne 15. avgusta, ob 5. uri popoldne na domače pokopališče.
Priporočamo g£ v molitev in blag spomin.
V Ljutomeru, dne 18. avgusta 1916.
Marija Seršen roj. Kavčič,
soproga.
Marija Seršen, roj. Lipovec,
* sinaba.
Matija, Ana, Rezika, Franc in Ivo
otroci.
Bojan in Ljnbomira,
vnuka.
Zahvala«
Za obilne dokaze iskrenega sočutja in tolažbe, ki so nam došli ob smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta in starega očeta, gospoda
Franca Seršen,
izrekamo tem potom vsem prisrčno zahvalo. Osobito se zahvaljujemo vlč. g. dekanu ter vsej duhovščini, ki so počastili rajnega na zadnji pol».
Naj blagovolijo sprejeti našo prisrčno zahvalo: gg. preblago-rodni g. okr. glavar, g. župan, vsi gg. vojaški dostojanstveniki, vse uradništvo in učiteljstvo, člani okr. zastopa ter različna društva, ki so bila tako mnogoštevilno zastopana.
Posebno smo hvaležni »Slov. pev. društvu« za v resnici ginljivo petje, vsem darovalcem tako številn h in prekrasnih vencev ter vsem onim, ki so »rihiteli od blizu in daleč in spremili blago-pokojnika k zadnjemu počitku.
Končno si štejemo v dolžnost, zahvaliti še vsem onim, ki so obiskai in tolažili pokojnika v njegovi mučni bolezni.
55i	Globoko žalujoči ostali.
J
1
I
Loterijske številke-
Gradec, (lne 16. avgusta 1916: 54 41 22 56 37 Line, due 19. avgusta 1916: 15 6 52 45 70
■ i
Mate naznanite

Decimalno tehtnico staro - rabljeno, a tako, ki je še popolnoma za rabo, 150 ali 200 kg, bi rad kupil. Ponudbe z navedbo cene na u-pravništvo Slov. Gosp. pod „Tehtnica št. 5' 3."
Viničar. priden, zanesljiv delavec, 3_4 delavske moči, se proti dobri plači sprejme pri R. Flicku, Fram pri Mariboru.	526
Steklenice od 11 naprej kupuje vinska trgovina Maribor, Šoiska ulica 5. Cvitanič.	527
Malo posestvo bl'zu 3 orale, njiva. travnik in sadonosnik, v Ka-niži pri Pesnici štev. 3. se da v najem ali pa se proda. Resni kupci se naj oglasijo na licu mesta dne 3. in 4. septembra. Mešetarji izključeni.	525
Deklica, šole prosta, od poštenih staršev, se vzame k enemu otroku. Več se izve pri gospej Krošl, v Koroški ulici št. 81. Maribor, vrata 5.	528
Lepo stanovanje se da v najem. Obstoječe iz 3 sob, kuhinje in z gospodarskim poslopjem, v Gor. Sv. Kungoti, vpraša se v župniš-ču.	524
Učenca za trgovino z mešanim blhgom, sprejme trgovina M. Oset, Muta. (Hoheomauthen). Nastop takoj, oni z meščansko šolo imajo prednost. Učna doba in pogoji po dogovoru.	529
Na prodaj hiša s sobo in kuhinjo 170 sežnjev zemlje, */« ure od Celja. Vpraša se pri Skale, Gaberje 20 pri Celju.	533
Mladenka, stara 18 let, želi stopiti kot učenka v trgovino, vešča nemškega in slovenskega jezika. Naslov v upravništvu pod „učenka št. 535"
12 polovnjakov dobrega belega vina od leta 1914 proda po zelo aizki ceni Franc Pečar, nadučitelj in posestnik vinogradov v Rimskih Toplicah.	534
Sprejmeta se dva gimnazijca na
hrano in stanovanje pri g. Vidovič, Maribor, Mozartst. 44.	531
Šivalni strej se poceni proda. Koroška ulic» št. 13, I. nadstropje, Maribor pri J. Koprek. 532
Izgubila se je ali bila odpeljana
deklica, stara 10. let, oblečena v štajerski zeleni predpasnik, ruja ve nogavice, štofaste čižme, lase temno-blond. Piše s®: Ana Kac. Kdo kaj ve, naj uaznani Jožefu Tratter, mesar. Franc Jožefov» cesta, Maribor.
Mlinar, vojaščine prost išče dober mlin v tretjino ali polovico, tudi v najem, kjer je nekaj zttaije zraven ia sicer v celjskem ali ptujskem okraju. Naslov na tprave lista pod „Mlinar št. 55<j".
Prav dobro ohranjen* hiša, mad-stropna, s posestv.n», v sredi trga na Spod. Staj., pripravna za gosp. žnpnika v pokoja ali za trgovca, tudi za gostilno, se zaradi smrti takoj preda. Vpiaii se naj na nredaištve Slov. Gospodarja pod „Hiša št. 523.«
Vojas&c ai » oapMcej
'-fïSvijfcs,
t/
:
niklaste ali iz je«*" K 10' 14'— in 18 K, z r:. ijiu svit-lobou ploščo K 14 I«'— 22.. f z Ia ki lesjcm K 'J4 30' - , i z radiiiiu ivitlobno ploščo K /f | 32' — , 36 —, z precizijskim k»- § lesjem K 60'—, srebrna ura ? | natogljivo zapestnico K 2C . £ 3U —. zlata ura z nategljivo § zapestnico K 90'—, 100" 3 letno jamstvo. Zamenjava d voljena, ali pa denar uaza, Pošilja se proti povzetju; ua bojišč« proti prejšnjemu nakazilu denarja poleg 30 v za poštnino. |
Prva tovarna ur Ivan Konrad. 1
c. i. k. dvorni dobavitelj v Briixn f 808 na Češkem. 2 i)|
Kovaškega pomočnika in učenca
sprejme taüoj kovaški mojster Ja-uez Novaček, Maribor, Lendgas.<e štev. 7.	498
Lepo kmečko posestvo obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja z obokauo kletjo, hlevom za 6 glav živine (poslednji stavbi novozi-dani). — Gottilna s koncesijo za točenje žganja, 12 oralov posestva, vinograd, gozd, travniki in njive na gričku, '/t ure od postaje Polj-čane, je z letino vred na prodaj. Cena 16.000 K. 4500 K lahko ostane. Več pri posestniku Ivan Vouk r Poijčanab.
Najemniki brez otrok se sprejmejo v vinograduo hišo čisto blizu mesta. Naslov: Klemenčič, Malečnik 13. Sv. Peter pri Mariboru (blizu B-u-dermanove gostilne,!.	502
Tri vinogrüdna posestva z gozdom, travnikom, njivo in sadonosnikom v Halozah na prodaj. Vproša se pri Lude ili Fürst, Ptuj, Kaiserfeld-ulica C. I. nadstropje.	503
Viničar, pošteni ljudje 2 do 3 delavske moči, se sprejmejo pri R. Flick, Fram pri Mariboru. 501
Pridna viničarska družina s 3—4. delavskimi močmi t>e išče za vinograd v Leitersbergu pri Maribor». Vpraša se pri g. Kančiču, trgovina z železnino, ogel Gosposke ulica im Glavnega trga. (Usribor). 528
„Iščem vojaščine prostega konto-riata, veščega samostojne slovenske, nemške korespondence in knjigovodstva. Sprejme se tudi is-totako izurjena kontoristinja. Nadalje sprejmen krepkega učenca s primerno šolsko izobrazbo pod u-godnimi pogoji. Prednost imajo takšni, ki so bili že nekaj časa v službi. Ponudbe: Franc Oset, veletrgovec, Vransko pri Celju".
„Takoj sa sprejme pridna poštena dekla, katera ima veselje do živine ! Plačilo, hrana dobra. Confi-denti, Zavodna Celje."	514
Mariboirsfca okolica!
Kupim takoj manjše vinogradn« posestvo v bližini Maribora, naj »je v Kamnici ali Bresternici. Zeli se solčna, mirna leira in pri-
na hiša za poletno stanovanje. . .	.
Kupnina se takoj izplača. i Toins» tudi lahko šivat uči. Jožef Naslov knpca pove upravniitvo ' Kun a t, Kaindorf-L pnica. 518 „Slov. Gosp." št. 375."
Deklica, 14 let stara, šole prosta, od ubogih poštenih staršev, prednost ,ima taka brez staršev, se sprejme k mali trgovini in malemu pravna hiša za poletno stanovanje, i posestvu v uk. Dobi potrebno opra-ir	takoj izplača, j	'-*-*--
pove upravniitvo pod „Lep vinograd i
Prasce, večj* tri mesece stare ia majhne 4 te>'ne stare proda M.
Hrašovec v Orabonošu št. 13 p. Sv. Jurij ob Ščavnici.	52»
Solzna AAstrija.'
Kdor mi pošlje v kuvertu za 1 kron» in 20 vinarjev novih neporabljenih poštnih znamk in svoj natančen, naslov, pošljam mu takoj knjigo pod nadevom: „Solzna Avstrija" v spomin prelivanja krvi in svetovne \ojske. Knjiga obsega 25 krasnih bojnih pesmi; s cesarjevo in mojo sliko. Mislim, da ne bo izostalo mnoeo slovenskih hiš, k*-
Hišnik (hlapec) za domača opra-
•	vila >e takoj sprejme pri dobri
•	plači in hrani. Franjo Duhek, sve-] čar Maribor, Viktringhofova ulica.
i x~
Žagarja sprejma takoj Katika Moder, posestnica na Bistrici pri Lembahu.	518
1 v
Prodam vinograd z bratvijo vred v bližini Slatine, (Podplat). Sestoji se iz novrga trsa ter je v prav lepi soločnati legi. Pridelam vsako leto 5—6 polovnjakov izvrstnega vina. Prostora za rigolati je toliko, da se je lahko ptidelalo 10—12 četrtinjakov vina. Zraven je tudi nekaj gozda. Črna za vse Bkup&j 2400 kron. Naslov v npravništru tere bi si ne preskrbele tega kra»- j pod Vinograd pri Slatini" št. 523
nega spomina. Opomnim pa vse, '________
naročnike, da se na brezplačna ' V moji trgovini se takoj sprejmejo: naročila ne morem ozirati. Naro- ' prodajalec ali prodajalka ia dva čuje se pri izdajatelju Mat Belee učenca zmotna slovanskega ianem-pri St. Bolfanku v 81ov. gor. pri ikega jezika. Jožef Berlisg, trgo»ec Ptuju, Štajersko.	461 Rogatee.	627
Kedo da v najem ali proda posestvo z gostilno in ekonomijo, naj blagovoli naznaniti A. Pristovniku Wiesengasse 8, Studenci pri Mariboru.	494
Dvenadstropna hiša z velikimi stanovanji v mestu, davka prosta nese na leto 3216 K, se proda. Lahki plačilni pogoji. Cena 40.000 K. Več pod „Hiša 192".
Gmtln^
dobro idoča, z 4, orali zemlje, krasna lega na okrajni cesti, se proda. Več pove gosp. Franc Kau-čič, trgovec v Studenicah pri Polj-čanah I	515
Sode vseh velikosti kupi A. Poš, Maribor, Allerheiligengasse št. 12. I. nadstropje.	526
Prodajalka, vešča mešane stroke, želi mesto na deželi. Naslov pove upravništvo.	511
Vina in sadni mošt od 561. naprej suhe hruške od 5 kg naprej in novi „Siiva" vrelec namizni in zdravilno kislo vodo razpošilja proti povzetju A. Oset, pošta Guštanj, Koroško. Posodo zaračunam za lastno ceno ter jo vzamem, nazaj Sprejmem tudi steklenice in sode v polnitev in protiračunu ter se naj pošljejo na železniško postajo Spod-njidravograd.	443
m
KAVA
50% cercelfa:
Ameriška gospod rska kava, viso-koaromatična, izdatna in vsrčna, 5 kg za poskušnjo v vrečici, s potrebnim sladkorjem vred samo 26 K po poštnem povzetju pošilja A. Sapira, razpošiljalnica kave Galanta 496, (Ogrsko). 520
Novozidana hiša
davka prosta, na Tezni, s 5 sobami 4 kuhinje, perilna kuhinja, studenec, lepa njiva. Cena 13.000 kron. — Hiša brez njive, velik vrt, drugo vse, kakor pri prvi. Cena fcOOO K. Tezno 42 pri gosp. Rannar.	173
Posestvo
blizu cerkve, z lepimi poslopji, obstoječe iz njiv, travnika, vinograda, vrta, ter hoste, skupej 7 oralov, se proda. Več pove gosp. Franc Kavčič, trgovec v Studenicah pri Poljčanahl	516
Malo gospodarstvo, 10 oralov vinogradov, gozd, travniki, njive, nov hlev za 20 glav živine, moderno sezidano. Cena 15.000 K. Naslov pove upravništvo Slov. Gosp. pod „Posestvo št 491.'
Vila
novozidana z 8 sobami, 4 predsobe, 4 hnhinje z vodo. Veliki vrt v Mariboru. Lahki pogoji. Cena 28 tisoč kron. Več pove »pravništro pod „Vila 172".
Hiša
na voglu novozidana 2 nadstropna, s prodajalnico, v mestu, še davki, prosta za stanarino se dobi ns ieto 4200 K. Lahki pogoji. Cen!: 62.000 K. Naslov v upravništvn pod „Davka prosto št. 191. Maribor".
Hiša
novozidana 2 nadstropna v mestu, še davka prosta, velik vrt, stanovalci plačajo na leto 2832 kron, se proda pod lahkimi plačilnimi pogoji za 30.000 K. Več v upravništvu pod „Hiša 30.000 Maribor".	190

Ruše pri MarilMirn.
V	nedeljo, dne 10. septembra t. 1. se vrši v Rušah veliki romarski shod in ob enem vojna pobožnost za zmago in mir.
Vsporedpobožnosti:	521
V	soboto, dne 9. septembra bo ob 6 uri pridiga v pozdrav romarjem, nato popevane litanije z b agosiovom, po zdravomariji pa rimska procesija z lužicami
V	nedeljo, dne 10. septembra ob '/s6. nri zjutraj prva sv. maša in nato obhajanje romarjev, ob 6. uri peta sv. maša z blagoslovom, potem zunaj cerkve slovenska pridiga, po pridigi druge sv. maše. Ob 10. uri--zopet pridiga in slovesna sv. maša.
Verniki, romarji dobe ta dan v naši ruški cerkvi posebni odpustek, pod navadnimi pogoji. Že v soboto in v nedeljo, se bo od ranega jutra izpovedavalo in obhajalo.
Svojo pomoč pri tej pobožnosti so nam blagohotno obljubili znani izborni govorniki iz Maribora vlč g. dr. A. Jerovšek ravnatelj Cirilove tiskarne in vlč. g. profesor dr. A. Medved in č. g. o. frančiškan.
Na svidenje častilci Ruške Marije dne 9. septembra 1.1. Ti pa o Ruška Marja, pomagaj nam in reši nas stiske!
Velečastite kn. šk. župnijske urade prosimo najuljud-neje, naj blagovolijo opozoriti vernike v nedeljo dne 3. in 8. septembra na ta velik romarski shod in to vojno pobožnost
Gostilna Narodni Dom r Mariboru. Naznanjava, da sva prevzela s 1. avgustom gostilno ▼ Narodnem Domu v Mariboru ter prosiva cenjeno otfčinstvo» da se blagovoli prepričati o izborni kakovosti piva in vina (slovito Baumanovo vino iz St. Ilja) ter jedil. Tudi novoopremljena staroznana „klubora soba" je čč. gospodom na razpolago.	616
Avgust in Leopoldina Stiloer.
Za begunce z jluga. Hranilnica in posojilnica v St. Ilju v Slov. gor. ima na prodaj čedno posestvo z zidano hišo ob državni cesti. Cena 11.000 K. 515
Kapljice z
Cena 1 steklenice je 1 K. O dobrem ufinko vanju teh kapljic imam mnogo priznalnih in po hvalnih pisem p Pf&lltf mestna lekarna ,,pr: c. kr. orlu" Maribor, Glasni t^g št. 16.
Zahvala.
Nisem verjel, da bi te kapljice kaj pomagale. Sedaj ko sem »* prepričal, da res pomagajo, Vam izrekam lepo hval > ter priporočan to zdravilo vsem »vinjerejcem. Prosim, pošljite mi spet svinjskih kap ljie za rdečico in sicer hitro kakor mo-ete 6 steklenic. 3 pozdravem Ivan Rkorjsoc
8rednja vas, dne t. avgusta 1918.
Naše naročnike zopet opozarjamo, da bomo brezpogojno ustavili list VSem, ki
sa ?te feosio pSatali »aorei. Vsi tisti,
ki jim je naročnina potekla, dobijo te dni opomin in položnico. Naj torej takoj storijo svojo dolžnost in pošljejo denar.
Kdor morebiti po kaki pomoti ne dobi lista,
et&i takoj reklamira ia se oglasi, da se
pomota odpravi; obenem mora takrat vedno tudi naznaniti, kteri dan in koliko je plačal, drugače ni vedno mogoče pomote popraviti.
Opozarjamo tudi, da se položnice in nakaznice naj pišejo natančno in razločno. Na nakaznicah se ne sme pisati nič čez črto, ker se odrezek na pošti odreže in mi potem ne dobimo popolnega naslova.
Ako kdo pošlje denar za kakega vojaka, naj pristavi tudi svoj naslov, da vemo, kdo je denar poslal. Naj n. pr. napiše tako le: Franc Kolar, kmet v Hošnici za vojaka: Kolar Anton i. t d.|
KNJIŽEVNE NOVOSTI.
b ■ « r) r '^mmimm
Nova, zelo potrebna knjiga za vojake je ravnokar iz3la v Mar boru pod nas'ovom: Nedeljski evangelji s kratko naobračbo zlasti v
kori3i kri ansdm vojakom. Kaj ž ca je izšla na stroške kn. šk lav. ordinariata. Vojaki nimajo priložnosti vsako nedeljo in praznik slišati sv. evan geija in oj-igove razlage. V imenovani knjižici pa najdejo za vsako nedeljo m praznik evangelij in kratko, jedernato razlago evangelskih naukov. Knjižita bo torej v-sem vojakom dobro došla. Vojaki, sežite po krasni knjiž ci in prebirajte jo pridno v svoj dušni blagor in toažbo! Knjiga se dobi edinole v knezoškofijski pisarni v Mariboru, Stolni trg š t. 19 in se naj tam naroča Cena 25 v.
OBČINSKIM URADOM
se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru zopet na razpolago Prošnje in Potrdila za klanje telet in mlade živine.
Odda se v najem ali pa tudi proda lepo okro-ženo posestvo V PartinjU, pol ure peš-poti od Sv. Marjete ob Pesnici. Isto obsega 18 oralov travnika in njive z letošnjim pridelkom jabolk, sliv, kostanja, orehov in otave. Na posestvu nahaja se velik gosposki hram, hlevi za 8 do 10 glav goveje živine 8 do 10 svinj in dve mali poslopji Pojasnila daje knjigovodja Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.	522
vnikar
Hjj trgovina špecerijskega, kolonij alne- JJj
, , , ga blaga barv in <alop. mineralnih
debelo !	voda	Mm!
€®i|© «Graska cesta 21
kupuje po npjvišji dnevni ceni vinski kamen, kamno janež, pristno strd in vosek.
Dal nmm mir, Gospod!
Nova skladba za petje r cerkvi, v šoli in doma. Be-*ede iz „Bogoljuba". Enoglasno s harmonijem ali orglami vglasbil A Kosi, šolski ravnatelj v Središču. Cena partituri 35 h (V znamkah pri skladatelju!)	437
VELIKA UMETNOST"
v slučaju nagle smrti obuditi popolni kes. Vsem, ki v Boga verujejo, v duhovno pomoč.
16 malih stranij. Tisk in založba tiskarne sv. Cirila v Maribora. Ta drobna knjižica prihaja pač o pravem času! Ce kdaj, je potrebno v sedajnih dneh velikega umiranja, d« je vsakdo temeljito podučen o slučajih nagle smrti! Najprra in najpotrebnejša molitev za umirajoče je popolni kes. N? sodnji dan še le bomo izvedeli, koliko duš se je rešilo 2 obujenjem popolnega kesa še v zadnjem trenotku. Učenjak Francelin, se je izrazil nekoč: „Ko bi mogel prepotovati kot pridigar dežele, o ničemur bi ne pridigoval tolikokrat, kakor o popolnem kesu." Glejte nauk o popomem kesu Vam podaje ta knjižica. Dragi čitatelji ! Sezite pridno po tej knjižici. Naročite si jo za sebe, pa pošljite jo tudi svojim možem in sinovom na bojišče.
Cene: 1 komad 8h, 15 komadov s poštnino vred 1 K, 100 komadov s poštnino vred 5 K. M:uy kakor 15 k»« madov se po pošti ne pošilja. D^nar je treba poslati naprej.
Stran
SLOTHKSKI GOSPODAR.
24. avgust ti IMG.
K
Manufakturno trgovino J. EAULAND v
s
«MM**-*
se najbolj priporoča.

> o*g.tur*».--i*. -.fi- «vft:T<Mi*	¿¿L...
fli
«i
i i ® Š0 m M w p » V«.
«s
regisirovana zadruga z neomeftmo zavezo.
s
Uradne ure
so: vsako sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. do 12. are in vsako nedeljo od 8. do pol 10. ure dopoldne Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop.
Uradni prostori
se nahajajo v minoritskem samostanu v Ptuju
Hranilne vloge
obreštnje po 4	1- in 16. v mesen po vložitvi ic do
15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri
teiu kakih potov ali sitnob.	e
Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.
Posojila
se dajejo na vknjižbo po 5*/«, na vknjižbo is P° 5'/i%) na menice po 6°/,, na ustavo listin in tekoči račun pod ugodnimi
Prevzamejo se dolgovi pri dragih zavodih i> xaafa&9h, prošnje na sodnijo za vknjižbo in obin ik^jilh» išSk
posojilnica brezplačno, stranka plača sarao koh&a. A
sprejema vsa >r tiskarsko stroko spadajoča dela kakor: časnike knjige, brošure, stenske in druge koledarje.
Za v!č. župnijske urade spovedne in misijonske listke s irnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade ■ uradne zavitke, oznanila, na-pisf. razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in «prejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila itd.
Tit "T>
štev. 5
rgofina tiskarne sv.
MARIBOR, v lastni hiši Koroška cesta
priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (bar-vanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega papiija v mapah in škatljah, razglednic, itd. — Svete podobe (male, velike in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, moleki, svetinjice. škapulirji. — Štambilije za urade in dr. — Postrežba, točna in solidna.
1 Pridni pošteni
viniear§k! ljudje
i
Izjav;
5
Podpisani objavim, da prekličem žalivke/ katere sem govoril dne 6. julija 1916 proti Martinu Polič, posestniku r Jablancih in ga prosim odpuščanja.
. TT . T T, , . .	Ložane, dne 17. avgusta 1916.
v jeseni. Vprašanja na J. Kokosenmegg, Maribor, 537	jnrij Mulec.
Tegetthofstrafie 13.	539 ___________________
M vojno odhajajoči
ne zabite na najvažnejšo oskrbo, na skeniter vojnega živ-ljenskega zavarovanja za dobo 1 leta.
Zavarovanje velja za vsak slučaj smrti, tedaj tudi i za smrt v vojni ali na posledicah taiste. — Zdravniške i preiskave ni potreba. Že na bojnem polju se nahajajoči skle-taejo lahko zavarovanje od tam. — Ravno tako lahko zavarujejo sorodniki svojce, upniki svoje dolžnike brez vednosti ; in privoljenja taistih.
Družba sklepa pa tudi navadna življenska zavarovanja, v kojih je vojna nevarnost brez vsaktere doklade k običajni premiji v polnem obsegu všteta.
Končno sklepa družba tudi vojna nezgodna zavarovanja za dobo 1 leta za slučaj r vojni pridobljenih nezgod ali bolezni.
Brezplačna in takojšnja pojasnila daje:
Generalni za*top e. ki', pri v. zavarovalne družbe
„AVSTRIJSKI FEN18CS" 11 Ljuhšlsni, Sodrta uV*m Štev. 1» 612
Za mm«liste na deželi!
Po znižani ceni je dobiti pri podpisancu:
1.	Nabožne ijudske pesmi I in II. (oba zvezka namesto 2 K 70 h) samo za . . . 1 K 60 h
2.	Cerkvene pesmi za šolske maše (namesto 1 K samo..........— K 50 h
3ii A nt. Kosi. šolski ravnatelj, Središče (Staj.)
z najmarje 4—5 delavskimi močmi sprejmejo se za mojo posestvo v občini Leitersberg pri Mariboru
¥ažno za lastnike volne.
Glasom § 6 naredbe trgovinskega ministrstva z dne 28. maja 1916, drž. z. št. 156 sem bil imenovan kot edini nakupovalec za volno za okraj Maribor in s tem naznanjam cenjenim lastnikom ovčje volne, da se volna prevzema v moji trgovini v Mariboru, Gosposka ulica št. 7.
BS8	K. Granitz,
krznar.
Zbiralnica-nakupovalnica za ovčjo volno.
Prevzamem za prevzemno komisijo ovčje volne pri vojnem odboru za volneno industrijo na Dunaja
©Vil© VOlnO (ostriženo volno). Vse zaloge se morajo naznaniti pri od c. kr. trgovinskega ministrstva na Dunaju imenovanem edinem zbiralcu volne za politični okraj Celie (izvzeto je samo ozemlje uradnega področja, politične ekspoziture v Mozirju): Konradu Elsbaclier v Laškem trgu.	6i®
STi
kupi v vsaki množini medičar Franjo Duhek, Maribor, Viktringhoiova ulica Plačam bolje kot vsak drugi.	424
Naznanilo.
On 18. do vključno 20 septembra se bo na tukajšnjem zavodu vršil teeaj za vnočenje in izkoriščanje sadja in sočivja, v katerem se bo vse potrebno teoretično in praktično poučevalo. Število udeležencev je določeno na BO. Predavalo, oziroma dajalo potrebna navodila se bo od 9. do 12. in od 2. po 4. ure. Učnine se ne bo pobiralo, po učni jezik je nemški. Prijave se naj pošljejo c o dne 12. septembra na podpisano mesto.
Ravnateljstvo dežeželne sadjarske in vinarske šole v Mariboiu.	640
Kupim
Okrajna poslovnica c. kr. avstr. vojaškega pomožnega zaklada vdov in sirot (oddelek: Vojno zavarovanje) za politični okraj Celje, išče delavne SOtrUCfnike za a^VisiCijO, pod
ugodnimi pogoju. Vtjni invalidi iaajo prednost in se j m lat.ko zas gura stalen zaslužek.
Ponudbe je treba poslati na omenjeno poslovalnico, c kr. okrajno glavarstvo, II. nadstr. štev. 9 Celje.	502
Božajo se veliki dnevi sr»č
V iasu do 1. febr. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izbornih srečk: .
Novih srečk Avstrij. rdečega križa 300.000 in 500.000 K Turških srečk . 200.000, 400.000 in 200.000 frank. 3»/, zemljiških srečk iz 1. 1880 90.000 in 90.000 K 3•/, zemljiških srečk iz L 1889 60.000 in 100.000 K
17 žrebanj vsako l«?Ol Švotaglavnih dobitkov 1.1917: 3,330.000 kron oziroma frankov. Mesečni obrok samo K 7'— oziroma K 375.
Te srečke imajo trajno denarno vrednost in je izguba denarja kakor pri loterijah v slačaju ueizžrebanja izključena! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite z naročilom
SveSkov&o zaatopatvo 16, Ljubljana.	480
suho. letošnjo ali lansko proti gotovini. Ponudbe z navedbo množine, cene, ali prešano ali ne, se prosi na naslov: »Krma« na upravništvo Slov. Gospodarja.	468

Mffi»<S9kifeT'
taborno g« le obneslo za vojak« v vojski ln sploh za
vsakega kot najboljše
bo! obiažujoče mazanje
--- — M	J —
Sidro - Limment.
pri preMaieuju, revmatizmu, protinu, prsni, vratni in bolesti v hrbtu Dr. Rihter-ja
capsici compos.
Nadomestilo za Sidro - Pam - Expeller.
Steklenica kron. —'80, 1'40, 2"—.
Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Richter-ja lekarni „Pri zlatem levu" Praga, I., Elizabetna cesta &. Dnevna razpošiljanje.
¿jufcai*teli ta	JtniaMko IMcroaa fcnairivs,
Odgovorni »rednih Vekoslav Stripa*.
Tla* tiskarne «rr. Cirila v Maribora.