•14.1X1932 & H g t n t n a p t a e a n a t motorini trf imi Š I L V. 37. L j U B L [ A N I, DNE 14. SEPTEMBRA 1932 L t 1 O 45 Cena '8 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. (zbuja »siiko sredo. ^l>isi i" dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba», naročnina, reklamacije in inserati llpravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Telefon uredništva: 2549. Telefon uprave: 2992. kmetski dolgovi in dolžniki Gospod urednik! Zadnjič ste napisali v »Domoljubu« nekaj ili o težkih časih, ki jih preživlja sedaj slovenski kmet, o prezadolžttvi kmeta in pa o načinih, kako naj kmetu pomagajo merodajni ljudje. Posebno dve stvari ste prav poudarili: ia se rešitev kmeta ne sme izvršiti na račun zadružne misli in pa da naj bodo ti hudi časi resna šola za bodoče gospodarsko življenje. Zunaj po deželi se 8e vedno pojavljajo glasovi, da bodo vprašanje kmečkih dolgov uredili tako, da bodo zasegli gotov odstotek denarnih vlog in odpisali ravno tolik odstotek dolžnikom. Če bi se to zgodilo, bi ubili še ono malo smisla z;i varčevanje, ki ga danes še je. Kmetske dolžnike je namreč treba razdelili v več vrst. V eno vrsto spadajo slabi gospoda rji. Ti ali ne znajo, ali pa nočejo prav gospodariti. Žive od danes do jutri, brez vsake skrbi za bodočnost. Tak slab gospodar najbolj toži nad slabimi časi, pa ga dobite vsepovsod, samo pri delu ne. Vedno ca vidite, ludi sredi največjega dela na polu: sedaj na vlaku ali avtobusu, sedaj na sejmu, kamor je prišel brez potrebe, sedaj na veselici, ker misli, da ne sme nobena miniti brez njega in vsaj vsak» nedeljo v veseli družbi v gostilni. Ni čuda, če gre njegovo gospodarstvo rakovo P«t. Slabo urejeno gospodarstvo mu naravnost jemlje veselje do dela. Posteči je treba po pomoči v obliki dolga. To je pa splošno znano, J je samo prvi dolg težko narediti, pri dru-Mi, tretjem gre" vedno lažje, tako rekoč samo od sebe. — Sedaj pa poglejmo njegovega sola! Kot noč pa dan! On dela in gara, kot «na živina. Pri vsakem delu je zraven, povsod 1)11 prvi poprime. Sam ljubi svoj gruntec in svoje otroke priuči ljubezni do grude, 'sak krajcar trikrat obrne, preden ga da iz 0u in družina so čedno, a skromno oble-ni; Y gostilni ga ne vidite, veseljačenja se jM!fiblje. Le ob večjih godiščih prigrizne kaj boljšega in ob najtežjem delu si privošči ko-'•arec vina. Vsak ra&položljiv dinar zaupa dednemu zavodu, da bo imel kaj za stara leta "»•otroke. — pa naj bi sedaj ta modri go-Pooar odstopil del svojih krvavo prisluženih eMrcev onemu prvemu. Kaj ne bo oni prvi P»tal a tem še bolj lahkomišljen, češ, kar se Inei,1. z8°dilo, se bo nemara še ponovilo, seli 1»ne blJ ta nm je napisal svoje spomine iz dr. Kreki . življenja. Posebno lep se mi zdi v spominih naslednji prizor. Dr. Krek in pisatelj se vračata v večernem hladu iz Dražgoš nn Prtovč. Kar obstojita in poslušata. Na uho jima prihajajo dekliški pevski glasovi. Brž jo ugane dr. Krek: »Aha! To so pa naša dekleta! Cel dan so žele na do- Z ODOL-om Si ohranil «ob« sdrav» taf rasekviujes Kf usto© Ul VTGÖJÜ duplino. mačih njivah, zdaj so prišle, da bodo požele ubogi vdovi za božje plačilo. In, ali ne slišiš -- pravi proti Trentarju obrnjen — ali-ne sliv šiš, da imajo še enkrat lepše glasove kakor ponavadi, zato ker žanjejo iz ljubezni. Zlata srca k Prav je imel mož, ki je tudi nosil v prsih zlato srce. Postrežljivost, ali kakor drugi pravijo, uslužnost je prava, zakonska hči matere ljubezni. Kjer je ljubezen doma, tam boš gotovo srečal tudi postrežljivost. Kjer pa je ljubezen otrpnila, tam tudi o uslužnosti ne bo govora. Postrežljiv človek skuša svojemu bližnjemu dobro storiti. Ne gleda na to, če je ta bližnji siromak ali ne, če je potreben ali ne, vendar v svoji dobrohotnosti ne more drugače, kakor da pomaga. Vroč dan je. Solnce pripeka, da se človek kar kuha na cesti. Par dijakov, obloženih s težkimi nahrbtniki, koraka po njej. Mimo pri vozi vo/.uik s praznim kmetiškim vozom. Ce bo ta mož postrežljiv, bo obstal z vozom in bo povabil fanta na voz s prijazno ponudbo: »Če se hočeta peljati.« In .ko bo na svojem domu obstal, ali če Ivo krenil s ceste na drugo pot, pa se niu bosta fanta zahvalila In ga v ® prijaznosti vprašala, koliko sta dolžna, jim« ho v mani kmetiški hudomušnosti odgovoril: »Plačala bosta pa na sodnji dan popoldne.« Potem bo pa vesel pognal konja v zavesti, da je storil dobro delo. Tako le napol postrežljiv človek bi se aa-čel s fantoma pogajati, koliko mu bočta dala. Vsaj za par dimov mora biti. Ali. pa za kozarček >ta kratkega«. Neotesana »irovina bo pa kvečjemu zagodel: »Če nočeš hoditi, pa doma ostani. Saj te ni nthče vabil na pot.« Pa bo pognal svojega konjà. Pravite, dia je marsikdo že svojo postrei-Ijivost bridko obžaloval. .Vzel je tujca na vos, ker ga je prosil, ia plačilo ga je pa tujec sredi samote oropal in izginil. Žal, da se res zgode, taki slučaji,, pa so vendar redki. Če si pa radi tega do tujcev nezaupljiv in oprezen, bodi pa postrežljiv vsaj do bližnjih domačinov, ki jih poKnaš. Postrežljivost je na mestu zlasti med sosedi. Videl sem že take sosede in sem jih bil vesel. Treba je poprijeti za kako večje delo. Pri eni hiši je ljudi premalo, pri dveh, treh hišah jih je dovolj. Pa se ti ljudje domenijo, da bedo drug drugemu pomagali. In pri tem nič ne gledajo na tč, da ima eden cel grunt, druga dva pa morebiti samo po pol grunta. Lažja dela opravljajo sami zase, pri težjih delih pa stopijo skupaj. Eden sosedov začuti potrebo, da mora sezidati nov hlev. Zato potrebuje kamenja, peska, apna, opeke, lesa... Sam bi lahko to stvar napravljal in skupaj vozil cele kvatire, pa bi še ne navozih Videl sem že takega krnela, zato govorim iz izkušnje. Skozi celo leto, kadar je čas pripuščal, so votili on in njegovi sinovi za novo stavbo, pa še niso dosti navozili. Sosedov se pa nobeden ni niti zmenil, da bi mu bil priskočil na pomoč. Gledal sem pa drugod isto delo. Vsa vas, bližnji in daljnji sosedje so stopili skupaj in v par tednih je bilo vsega blaga več ko dovolj. Vse z majhnim trudom in z majhnimi stroški. Vse i -.-ostovoljno, nič primorani, nič prisiljeni po nobeni postavi, vsi pa so delali z veseljem in s zavestjo: »Če bom jaz kdaj potreboval njihove pomoči, sem trdno prepričan, da mi bodo moji dobri sosedje radi pomagali; če je pa ne bom potreboval, je pa tudi dobfp.« Iz tega stališča postrežljivosti je tudi pravilno presojati dejstvo, da marsikje kmetje sami koljejo živino in med seboj prodajajo meso. Kmetje tako drug drugega podpirajo pred izkoriščevanjem drugih, ki kmetovo stisko izrabljajo sebi v korist, ali bi jo vsaj radi izrabljali. Zal pa je še marsikje trdno vkoreninjeno naaprotstvo med trdnimi, krneti, gruntarji in med malimi kmeti, kajžarji. Ta čisto napačen ponos je tak, da gruntar kajžarja komaj pogleda, če ga pa, ga kar z nemalim zaničevanjem Samo takrat — tako se je izrazil moj prijatelj — kadar je treba za cerkev dajati, takrat hi bil najtežji gruntar rad tudi najmanjši kajžar. Izrodek postrežljivosti je pa vsiljivost. Dobro vidim, da me ljudje ne marajo, ne mene ne mojega dela in moje pomoči, pa se vendar silim in ne odneham. In če me tudi odganjajo z znano robato: »Tako sem te sit kakor sirovega boba.« Se bolj zoprna kakor vsiljivost je pa morebiti pristranost v prijaznosti in v postrežlji-voati. Vidim Človeka, ki mi je všeč. Do njega sem čez mero postrežljiv, če že ne naravnost vsiljiv. Vse bi naredil zanj, tudi v ogenj bi skoäJ, če bi bilo treba. Pa spet vidim človeka, do katerega ne čutim posebné nagnjenosti in %jomu ne bi pomagal, če bi tudi že streha nad »jim goiela. Ali pa vidim morebiti staro ženico. Težko krevsa po cesti, težek tovor nese i »n rami. Pa ji ne pomagam, če me prosi, pa je I 2*' PO SVETU I IsW7':! ' Katoliška cerkev s Med cigane se je podal inisijoaarit. Na Holandskem je oblast ciganom prepovedala, da bi se selili iz kraja v kraj, marveč jim je odkazala bolj puščobni kraj, naj s6 tamkaj naselijo. Na tej zemlji, blizu Hee.iema, je nameščenih okoli 80 ciganskih voz. Tam so ti cjgani nekaj časa živeli popolnoma zapuščeni, dokler se jih ni usmilil-katoliški duhovnik Merks. Izposloval je pri obč:iii. da je do ciganske naselbine napeljala -vxljovod in električno razsvetljavo. To je cigane zelo razveselilo. Nato se je priseli! k njim sam duhovnik Merks z 2 vòzoma: V enem je san. stanoval, v drugem pa je imel kapelo. Lotil se je duše-slrrtmega dela med cigani, katéifti je kakšnih 400 duš. Tekom leta je krstil 50 ljudi, odraslih in otrok, poročil je £5 parov. O Veliki noči je 30 otrok prejelo TjJflanovil jim je društva otrok in "deklet, pri iantih in moških gre bolj trdo. Sicer pà so .eigaiij avojemu misijonarju hvaležni ter .so mu qb prvi obletnici njegove«** prihoda podarili, lep križ. s Ta in ono. Fašistična vlada je odobrila kredit 7 milijonov lir.za zgradnjo ogromnega spomenik* na Oslavju pri Gorici, v katerem bodo zbrali kosti okoli 60.000 Italijanov, ki so padli v srditih bojih za Kalvarijo in Saboti». Osrednja kupola stavbe bo visoka 35 m. — Te dni je odpotovalo iz T/sla vjäim 400 avantgardistov, t j. fašistov od 36.„;ieta naprej. V Rimu bodo mladi fašisti taborili v taborišču >Dux«, da se priučijo trdemu vojaškemu življenju. Mladi fašisti so zhraui z vse dežele. — V ognju je našel smrt v Le«pi pri Kanalu 4 letni otrok Andrej Manfred«, ki je šel na senik spat, medtem ko so se njegovi starši nahajali na polju. — Lesna skladišča v Trstu pod èkednjeim so skoro povsem opuščena. Lesna trgovina je propadla. Skladišče, ki je bilo gotovo eno največjih na jugu Evrope in skozi katero je šla v veliki meri tudi sloven-, ska lesna trgovina, je danes mrtvo. V njem je bilo zaposlenih nad tisoč delavcev, danes ne vzamem na voz. če bi jo tudi lahko. Srečam pa mladega dekleta. Lahek je njen korak, lahka njena hoja, nič ni potrebna moje pomoči. Pa ji pričnem dvoriti in se ji dobrikati in zanjo sem pripravljen vse storiti. Na voz, ah na voz, samo če hoče! Opotekaje stopica prileten mož po cesti. Morda se pravkar vrača iz bolnišnice, kjer je prestal hudo bolezen. Bojim se ga, da me né bo poprosil za uslugo. Pa je star, nadležen, pokašljuje, mogoče me bo prosil še za prenočišče: radi vsega tega se ga bojim. Zato pa poženem konja tik za njegovim hrbtom. Ali ni to delo brez srca! Postrežljivost pa je hči ljubezni in zato ne sme biti brez srca ... pa ne doseže njihovo število 50. Okoli lesnih zalog se sprehajajo le pazniki, sicer ni v skladišču nikakega življenja. Avstrija Priporoča se domače podjetje: JANKO ČEŠMI.K. Linsarjev« MtJBLlÀJSA Stritarjeva Z« zimsko «er.àlu, plaMe pil*, žamet, ripa, modno blago «a obleke, perflnI iaffimt in porhot Za molke obiske «rnl ir. madiü kamnu*. Za Klmuk« aolmje fimo, h, modno hlngo. Ogrlnjalks, pioti, «srpe, rute, volnone. «ametktte žomimfe In svilen» mie. Postreib» dobra ia pošten», s Ramo. Pri ribarenju je utonil v Dravi pri Šmartnu pri Kožeku lončarski vajenec Franc Wurzer il Srej pri Lipi. — Pogorelo je Nemčevo posestvo na Potoku. — Okrog Lipe nad Vrbo so imele te dni razne živali veliko smolo: najemniku Wikertu je brzovlak povozil kravo, avto je pokončal posestniku Schoff-mannu iz Vrbe lepo molznico, v Lipi pa nekemu posestniku štiri ovce; končno je v Lipi razgrajala svinjska kuga in je moral posestnik Holer zaklali vse svoje svinje. — Motorno brizgalno je nabavila požarna bramba v Bil-čovsi. — V Mlinčah je uničil požar posestvo Mihi Pirovcu. — V Dobrli vasi so pokopali gozdarskega paznika dobrlovaškega benediktinskega samostana, 63 letnega Josipa Petza. — V Lepe mi je preminul posestnik Alojzij Haderlap, pravi sin slovenske matere. — V Podravljah so pokopali zavednega Slovenca g. Filipa Zittererja pd. Otiča. •— V škofičah je umrla s. Ljudmila Bercé. — Mlatilnica je pohabila roko g. Tonne Kunčiču v Spodnji Kneži. — V celovški deželni bolnišnici je izdihni' °imon Taneer iz Globasnice. češkoslovaška s Drobiž. Bivši ministrski predsednik dr. švehla je sedaj v Karlovih Varili, se počuti dobro in se bo najbrže kmalu vrnil na politično polje. — V Charvatech so bile občinske volitve, pri katerih so prejeli agrarci 28, ljudska stranka pa 58 glasov. — Deset tisoč Orlov in Orlic je zborovalo te dni pri Sv. Hoslinu. — ilOU eksekucij je mesečno v olomuškem okraju. — Ker se niso odkrili pri igranju češke državne himne so bili trije Židje iz Už-goroda obsojeni vsak na 10 dni zapora in na 1000 čeških kron denarne globe. — Nad 10 milijonov hI piva izdelajo letno na Češkem. — Nad 3000 eksekucijskih tožb je bilo letos podanih pri okrajnem sodišču v Kojetinu. — V češkoslovaški republiki je v preteklem letu umrlo 207.630 oseb, od teh je preminulo vsled samomora 4394. Nemčija s Redno vojsko hočejo. Na temelju mirovnih pogodb se je morala Nemčija razorožiti. Le malo armado so ji pustili za vtdrževanje miru. Te dni pa je rekla Nemčija: Ali naj se razorože vse držav«, ali pa mi morate dovoliti zopet redno vojsko, ki bo čuvala nemške meje. Nemška vlada je poslala velesilam spomenico, ki vsebuje sledeče točke: t. Izprememba sedanjega po verzajski pogodbi določenega reda za nemško vojaštvo. 2. Povratek k stanju, ki bo predstavljalo mešan način poklicnega vojaštva in obvezne milice. 8. Armado v številu 300.000 mož. 4. Zopetno uvedbo težke ar-tilerije in obrežne artilerije. 5. Ustanovitev parka težkih tankov. C. Ustanovitev vojaških letal. 7. Pomnožitev vojne mornaric® is ladjami, kt imajo aparate za spimtitev vodnih letal, nadalje s težkimi in lahkimi oklopnicami" kakor tudi s podmornicami. 8. Gradba utrdb na mejah države. 9. Graditev 25 tovarn za vojni materija!. — Nemške zahteve so torej velike in bojevite. Tudi je resnica, da nemški uarod ne more biti trajno zapostavljén. Vendar je zanimivo, da tista Nemčija, ki trdi, da né zimo- JR 11-32 in preprosto kakor A~B~C ŠRAZTOPI Radion v mrzli vodi SKUHAJ v raztopini perilo 20-30 minut aZPIRAJ perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi ej „oijene vojnoodškodninske zahteve, bi mogla žrtvovati težke milijarde v vojne svrhe. , Kar cele vasi beračijo. »Berliner Tag-blalt- poroča o strašni bedi ljudstva v srednji Nemčiji, k' i0 Pred in aie{l v°jno Preživlial° .domačo obrtjo in ki je danes postalo žrtev lastoja izvoza in industrializacije. V nekako 400 občinah Turingije vladajo že sedaj tako neznosne in žalostne razmere, da se oblasti bojijo najhujšega za zimo. Zupani odlagajo svoja mesta, ker ne morejo več nositi odgovornosti, vse dohodke požrejo podpore najrevnejšim. 15.000 družin, krvavo potrebnih podpore, je brez vsakih sredstev. In če pride kedaj kako naročilo za delo, je tekmovanje tako silno, da odpade sleherni preostanek. Vas Frankenstein pri Rhönu je že izza leto dni dobesedno obsojena s svojimi 1200 prebivalci, da se preživlja samo še cd beračije. Ljudje prosijo v bližnji in daljni okolici iu si komaj izprosijo potrebno hrano. Policija jim ne dela nikakih težkoč in oblasti izstavljajo tein revežem na stotine potrdil, da že leta ne uživajo kljub brezposelnosti nikake podpore. Rusija s Propast ruskega kmeta in dvig industrije. Ruski kmet noče biti komunist in noče obdelovati zemlje v skupnosti in na poveije. Ruski kmet hoče imeti svojo zemljo in to zemljo obdelovati kakor lastnino. Ker tega ni, je v bogati Rusiji po mnogih krajih revščina. V industrijskem pogledu pa so dosegli boljše-viški voditelji v zadnjih letih velike uspehe. Napravili so razne važne stvari, n. pr. veliki jez na Dnepru, da se postavi lam mogočna elektrarna. V Nižjem Novgorodu so sezidali veliko tovarno za izdelavo avtomobilov. V mestu Magnilogorsk na Uralu so začele delovati velike topilnice za železno rudo itd. V načrtu pa imajo še mnogo znamenitih reči, n. pr. jezove in elektrarne na Volgi, razne prekope med rekami, prekop med Črnim in Hvalin-skim morjem, elektrarne na Angari pri Irkut-sku v Sibiriji ild. s Priprave na svetovno revolucije. Sovjeti se dobro pripravljajo na bodočo svetovno vojno, ki jo zanesljivo pričakujejo in jo nazivajo svetovna revolucija. Razpolagajo z najmodernejšim orožjem, tanki, topovi in z dobro iz-vežbanim vojaštvom. Posebno se trudijo za točno brodovje: imajo že 1270 letal in 5000 pilotov. Vojaške tovarne, katere vodijo večinoma nemški inženerji, so prav dobro opremljene in lahko podvoje proizvodnjo za armadio potrebe. Amerika s Sto delavcev je prišlo ob zivljwijq. Dne »■ septembra 1932 se je pripetila v newyor-™em pristanišču velika ladijska nesreča. Na transportnem parniku »Observation«, na katerem se je vozilo 165 delavcev, so eksplodira kotli. Ko se je razpršil dim, ni bilo ladje 'ec videti. Takoj so hiteli na pomoč pristani-«1 motorni čolni in pobrali 37 mrtvih in 70 audo ranjenih delavcev, 58 oseb pa pogrešajo, arnik je bil stara lesena ladja, ki so jo prej Porabljali za vožnje po pristanišču. Najbrže je D>'a ladja preveč natrpana z delavci, ki so bili "Posle u i pri gradnji nove jetnišnice na Ri-*«s-lslandu. Eksplozija je bila tako huda, da i ,vrgla strašno razmesarjena trupla do streh ""Staniških dokov. Reševanje je bilo zelo otežkočeno radi oseke, ki je trupla gnala proti odprtemu morju. Vzrok eksploeije je še neznan. Zelezue drogove je vrglo z veliko silo na strehe dokov in avtomobilov, da so napravili veliko škodo. Parnik je bil zgrajen leta 1888, je nosil 25 ton in lahko prevzel 250 potnikov. s Razno. V Clevelandu, Ohio, je umrl Ivan Rozman, star 68 let, rodom od Žužemberka na Dol. Tu zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri. — V Moon Run, Pa, je umrl g. Ivan Arh. oče slov. zdravnika v Pittsburghu, Pa. Dr. F. J. Archa. Pokojnik je dosegel lepo starost 71 let in je doma iz Leskovca pri Krškem. — V Clevelandu je umrl té dni g. Andrej Samic, star 48 let, doma iz Cerknice na Notranjskem. Drobne novice 11,700.000 brezposelnih je v Ameriki. Amerika se približuje Rusiji radi japonskega prodiranja na kitajsko ozemlje. V Mandžuriji ne bo miru, dokler se ne umaknejo vse japonske čete, izjavlja kitajski zunanji minister. Ostavko je podal predsednik grške vlade Venizelos. Predsednik republike ostavke ni sprejel. i Avstrijski kancler Dollluss je zastopal av-j strijske katolike na velikem nemškem katoli-j škem shodu v Essenti. Hudo je obolel bivši glavni tajnik itaUjaa-ske fašistične stranke Turati. Ker so kradli na železnici je bilo ustreljenih 6 višjih uradnikov v ruski Moskvi. 60 odstotkov ljudi je nepismenih v Romuniji. V Japonskem merju je trčil japonski parnik »Nihiknku Maru« s parnikom »Hide Ma-ru«. Zadnji se je potopil z 19 osebami posadke. Nabasan top is leta 1848. so te dni izko-pali na vatikanskem ozemlju. 27.000 raznih pošiljk dobi dnevno iz vseh delov sveta Vatikan. Za novega državnega predsednika v Mehiki je izvolil parlament 36 letnega generala Rodrigueza. Za en mesec pride v češko kopališče Pi-stìany bivši sovjetski vojni minister Lev Trocki. Smrtno in dosmrtno kazen so odpravili v Španiji. Največja kazen znaša 20 let. Pijanost je olajševalna okolnnst. Mednarodni lašistični kongres se vrši leta 1933 na Dunaju. En milijon dolarjev so ukradli te dni ne-znani vlomilci posredovalcu za zemljišča v Čikagu.. Španski kralj Alfonz se. namerava stalno naseliti v Mödlingu pri Dunaju. Nad dve milijardi ljudi biva na zemlji p« zadnjih poročilih. KAJ JE NOVEGA Mvala UpravnffKvu »Domoljuba«; v Ljubljani. Podpisana Kokec Frančiška, po-ee ira v Ržišah št. 24 pri Vačah, potrjujem, da am prejeta od naslova požarno podporo HOC Dm. in sicer nemudoma po sporočilu, kar mi je posebno v pomoč v tej denarni krizi. Zahvaljujem se prav prisrčno! Kakor Frančiška 1. Osefeite vesti d 90. rojstni ta jt stavil v Slivnici pri Mariboru, bi vii dolgoletni cerkovnik g. Miha Kristan. Na mnoga leta! d Zlato poroko sta obhajabt te dni zakonca Alojzij in Marija Oman iz gornjih Žerjave v Slovenskih goricah. Bog ju živi! d Dobili smo tri nov* senatorje, med njimi dr. Gustav® ure (Torina iz Ljubljane d Vodstw mnliuiilKfi paiicifiikega tenisa rijata je prevzel g. dr. Lovki Hacin. d Pranešren je jz Dolnje Lendave v Gornjo Radgono sodnik g. Levštek. d 60 let je dopolni! vzgledni katoliški iin slovenski vzgojitelj g. Kornelij Iglič, šoliki upravitelj >\ pokoju \ Dolskem. Bog ga živi št mnogo let! d Upokojen je g. Vladimir Fon, okrajni poiiuačelnik v Kamniku Za okrajnega načelnika v Prevaljah je postavljen Karel Tekav&č, okrajni načelnik v Logatcu. d Za duhovnega «premika ljubljanske škofije je imenovan g. pvardijao p. Bonaveniura Resman na Brezjah. d It ljubijaaokega preiskovalne*« zapora sn prišli v petek zvečer: Vinko Kos, posestni-ko\ sin z Vofctejra; Janko Krč, -posestnikov »in iz ..Preddvora pri Jirauju; Franc Muhi. p tet poteče letos, odkai je v Novem mestu razsajala strašna kolera in morila vse po vrsti, veliko in tnalo, staro in mlado. To jt bilo leta 1836. To -leto je bilo za Novomeščant leto groze Strašna smrt je kosila dan za dnem kar naprej. V dobrih dveh mescili jt pokosiki 106 oseb. Najhujša in najstrašnejša sta bila pač dneva 16. in 17. julij, ko je dnevo umrlo 10 do 12 oseb. Prva žrtev te strašne bolezni je bila Marija Gorenc. ki je utnrlu 2 julija, a zadnji smrtni slučaj jc bi! E. september, ko je umrl za to boleznijo Franc Papier. Med mrliči je bilo tudi 18 vojakov novomeške vojaške gar-nizije. Najmlajši med mrliči jt Bi! 14 mesece', «tar deček. najstarejši pa 87 letna žena V teh težkih časih so se Novomeščani obrnili k Bogu m ga prosili, naj odvrne od njih to strašno šiho. Zaobljubili so vsakoletno procesijo na Trsko goro. ki se je vršila vsako leto po Malem šmarnu Ta obljuba št vedno drži Okrnili -so jo le v toltilo, da «t- gre danes zaohiiubiiena procesija več iz mesta na Trško goro, ampak se Zbere šele pri znamenju skoraj sredi gore in od tu gre na vrh. kjer je sv. maša d Ah, težko slovo, da nikoli tako. Dne 5 septembra sta zapustili osnovno šolo v Prerirv sljih kar dve učiteljici Gdč Prevc Amalija je prestavljena v Artiče pri Brežicah. Vseh 12 let, kar je službovala v Predosljih, se je naravnost odlikovala v nesebični skrbi za reveže in uboge Ko je pa oblast zadnja ieta tako zelo priporočala učiteljstvu izvenšolsko prosvetno delovanje, se je lansko leto udeležila tečaja za vodstvo gospodinjskih tečajev. Dasiravno slabega zdravja, je preteklo šolsko leto priredila popolnoma sama zraven vse šole dva gospodinjska tečaja za tukajšnja dekleta. — Isti dan sc jc poslovila tudi gdč Porenta Tončka Njeno glavno izvenšolsko delo je bilo dekliški krožek m oder Precej po vojni dela na teh poljih ni bilo preveč vabljivo. Toda ljubezen do ljudstva Varno naložite svoj denar v toaiemni posojilnici V Ljubljani, poleg hoteli,Union'. Obrestovanje najugodneje. f>0- '8 »roti vlmjSbi m (mesta prof poroštvu Ltd. ji je dajala moč, da je vztrajala skoz v« d0j,, leta m tako izvršila delo, s kakršnm « m,t! k malokdo izmed njenih tovarišev m tovarni pohvaliti. Prestavljena je v Rabi, okraj Mei kovič. kjei bo imela priliko, eis seznani kajsnje otroke in starše z lepim našim slov» skmi jezikom in z našo kulturo d Hibe «o zopet dobre. Znam je, ^ .. ribe najboljše in najizvrstaejfct v uitwecih, ij se končujejo z črko -r .. K septembrom jt tort; zopet nastopil pravi ča* ribjih jed, d Gaspedje okrog »Kmetijske?» S(t kot poroča njihovo »lasih, ustanovili dBe 4 septembra neko Zvezo slovena ii; kmetove Ob tej priliki Kmetski lisi jii-. du kaU odločujejo \ odvetniških zbornicah odvetniki, v zdravniških zdravniki, tako du lindo v zvf. zi slovenskih kmetov, samo kmeljt mieli i*, sedo. Na ustanovnem občnem zb ru si. se B novo Zvezo najbolj navduševali časnik« j Milan Mravlje, ravnatelj g. Frai: T ri-ek n al vokat p 'ir. Jutiže Novak. t! Ne obupaj, ustvari si sani svotc fondai, nost izobrazi sc. da bos lahko zmaga! i tritai življenjskem boiu Dopisu;) trgovska soia r Ljubljani, Pražakova 8. te \ najkrajšem ass usposobi, da nt znaš sami- kateregakoli modernega jezika, temveč tud' vseg; uKgi. 5 čimer $1 iažjt zaslužiš svoj kruh knjigovodstva. trgovskega računstva m d(ipi?;a. memi-nega prava, zadružništva, itd ite iniomucijt brezplačno! Med brsti Hrvati d Kraljici Hrvatov. Due 11 septembra t! je bila na vrtin zagrebške gort n;: Slemenu blagoslovitev novozgrajene kapeli« Mat« božje, kraljice Hrvatov. ki so jo zagrebški verniki dvignili v spomin tisočletni» nrva&ep kraljestva Svečanosti je prisostvovalo do 18 tisoč ljudi d 8421 bià in drugih poslom m zgradili v Zagrebu od I 1918 do i 1931 Vredno« znaša približno dve milijard Din ka; so no-vega zidali, te večje od predvojnega ZagTöa d V sarajevskih pekarnah nt i«' nnìwp dela. Banaka uprava Drinske banovine jf dala odredbo, ki je stopil« v veljave 3. «ep-tenilira 1932. V smislu te odredi* je prepovedano vsako nočno delo v pekarna I. Odiok točno odreja delovni čar za pekovski pomot-nike. Niti pekovski mojster niti njegove oaebj« ne smejo r.« .»>!<> pred 4. uro zjutraj »' P6 ! 10. ode osno v pole t ju po 1! zvečer d Več kot 2« stanovanjskih hiši |f požar v občini Sarmeieh v bližin, Velite Ka- h naše prestoHce d Jugoslaviji je odpovedala trgovinsko pogodbo Nemčija d Šolnina. 0 tej zadevi je govoril g Cluster dr. Kramar na nekem zborovanju v !)uN ljanski Kazini. Opravičeval je uvedbo šolnine, vendar se, je zavzema! m to, da bi nameščea» delavci in tnali obrtniki ne plačevali eelolw> šolnino naenkrat, ampak v obrokih - d Turki naj se »e nasivljaj« Turki amP» muslimani in njih vera ne turška. anij» 'slam. Tako je odredi! ministrski sv«! (1 Okrog atentatov. Uradno poročajo: 1® 7. septembra ob 24 je več oseb vrgi'1 na orožniSko postajo v Btušanih, v nepoerw» bližini velcbitske planine. Razen tega so od® napadalci so opazili nekdanjega orožnika J* kova Rukavino, ki ie pred mesecem pobegnil Zader. Za njim je bila svoj Čas oddana sodna tiralica zaradi umora. Med napadalci sta bila tudi brata Devčiča, ki sta takisto pobegnila v Zader Pred poslopjem so našli poklopec bombe tujega izvora z značko 5 S. Eksplozija je na- pravila le malenkostno škodo. Izdani so bili vsi potrebni ukrepi, da pridejo napadalci v roke pravice. -- Dne 9, sept. ponoči jc na progi med postajama Mikanovei-Vodjinci eksplodirala manjša količina eksploziva pod lokomotivo vlaka, Eksplozija je neznatno poškodovala eno kolo lokomotive. Oblasti so takoj podvzele preiskavo. Promet je reden. ITpri boleznih srca ia poapnenj« žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda — zagotavlja naravna .Franz - Josef« - grenčica lahno odvajanje brez napora, Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-J®sef«-voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. — »Franz-Josef«-jjrenčica se dobiva v lekarnah, drpjjerijah in špecerijskih trgovinah. Nesreče d Ognjeni zublji na dolu. še?! kmetij ja pogorelo v Podbroiju pri Sv. Vidu pri Ptuju in sicer: Sveušekova, Kranjčeva, Koginina, Ku-kovičeva, Forštneričeva in Ooričanova. — Ko-zclcr z gospodarskim poslopjem, pod čigar streho sla bila tudi hlev in pod nvlačvo žita, je uničil požar posestniku Globevniku v Gomoljah pri Št. Jerneju. —■ Dve zidanici je uničit požar na Tolstem vrhu v orehovski občini. — Stanovanjsko poslopje je pogorelo po-senlnici Kokec Frančiški v Aržišah pri Vačah. - Ognjeni zublji so divjali v Pobrežju pri Sv. Vidu pri Ptuju In žrtev sta postala hiša in hlev kočarja Antona Tementa. — Kozolec je zgorel posestniku Tišlerju na Babneni pri Celju. - Ogenj je uuičil gospodarsko poslopje posestnika Zaljubelška v Skalah pri Šoštanju. - strela je zažgala gospodarsko poslopje posestniku Leskovarju na Videžu pri Laporju. d Huda nesreča se jt ' pripetila te dni g. šolskemu upravitelju Miheličit od Device Marije v Polju. Ko se je s ponočnim vlakom vra-fal 7. ljubljanskega velesejma, je stopil iz že premikajočega vlaka ter tako nesrečno padel, da mu je kolo odrezalo stopalo, dočirii je peta ostala. Operacija , v. ljubljanski bolnišnici se ie posrečila in bo g. uptavitelj, če se stanje poslabša, kmalu izročen domači oskrbi. d V moštu je «tonil. Pri posestniku Jan-žurju v Novi vasi pri Slovenski Bistrici so delali sadjevec, katerega so pretočili od preše v čeber. Med tem, ko sta posestnik Janžur in njegova žena nabirala v sadonosniku sadje, se je približal čebru mali 2-letni sitlek Tonček, katerega je privabila sladka tekočina, da si je pristavil stol ter srebal mošt iz čebra. Nenadoma Pa se je stol zamajal in trenotek nato je omahnil mladi Tonček v mošt ter sc potopil, še predilo je utegnil zakričati na pomoč. Ko sta prišla oče in mati nazaj, ni bilo Tončka nikjer. Kljub vsestranskemu iskanju niso našli otroka, *w ni nihče pomislil, da je utoni! v moštu. ko so izpraznili čeber, sc je pokazal Ton-frk, ki je bil seveda že mrtev ter ga ni bilo wč mogoče spraviti k življenju. d Pobesneli konji so ga podrli na tla. Oni j»an proti večeru je gnal 84 letni užitkar Jožef . zer' iz Kicara krave iz pašnika proti domu 1« sicer po cesti Kicar—Velovlak (Ptujski okraj) Pred Ficijanovo hišo v Sp. Velovlaku, mu pri-drve za hrbtom splašeni konji z vozom, last posestnika Jožefa Lenarta. Ker je bil starček gluh, ni čuf ufc .lnega peketa preplašenih konj. Pobesneli kor , so ga podrli na tla in z njim vred tudi d ..' kravi. Udarci konjskih kopit so bili tako urodni, da je ubogi starček po dveh urah pod!;gel njih posledicam. Tudi kravi sta bili tako poškodovani, da so ju morali zaklati. Kako je nastala nesreča, bo točno dognala šele sodna oblast. d Razne nesreče. Avto je odbil 4 letnega i Petra Kuharja iz Zadrage. Hude poškodbe na I glavi in prebita lobanja. — Konj na paši je hudo udaril s kopitom po glavi 14 letnega hlapca Ivana Krešeniča od Sv. Barbare v Lalozah. — Pri sekanju drv se je sekira globoko zaletela v levo stopalo Antonu Kostaujevcu v ' Spuhlji. — Ko je padel, s kolesa^ si je zlomil roko g. Franc Zupančič, trgovec v Št. Jerneju. — Pri zidanju novih stavb v Ljubljani sta padla z zidarskega odre 27 letni teser Alojzij A hI i n, uslužben pri Martincu na Prulak, doma z Laverce, in 19 letni delavec Ferdinand Ču- ' den, doma iz Vnanjih goric. Oba sta dobila j hude poškodbe, — Voz z drvi se je preobrnil j in stri nogo posestniku Josipu PravdiČu v 1 Andrencih v Slov. goricah. Novi grobovi V Ljubljani je umrla učiteljica v pokoju gdč. Marija Sere. — V Zagrebu je preminul iiiienjer g. E. Šuberski. — V ljubljanski bolnišnici je izdihnila trgovčev soproga ga, Anica Stiglic, roj. Not. — V Stranjah pri Kamniku so pokopali 71 le Ino gospo Alojzijo Prelèsnik roj. Drolka, vsem turistom znano gostilničarko. — Na ljubljanskem pokopališču so položili v gomilo zemeljske ostanke pokojnega Pavleta Šumana,ki je pred 6 leti padel v stenah Mrzle gore in se ubil. — V Mariboru je zapustil solzno dolino g. Srečkp Majcen, nadučitelj v pok. — V Ljubljani je zapel mrtvaški zvon hišuemu posestniku g. Nikolaju Dolencu. — V Ljubljani je umrl g. Matija Kralj, upokqjeni uradnik drž. železnice. — V Podgracu v Slov. goricah je prenjinul dober krščanski mož 91 letni Jurij Ferk. — V Slanini vasi pri Metliki je zapustit •solzno dolind 80 letni Marko Slane. — V Laporju je izdihnil vzgleden laut Ludovik Kauk-ler. — V Pakracu v Slavoniji je zatisnil na veke oči višji cestni nadzornik v pok. g. Viktor Skrem. — Gospod, daj jim večni mir! Razno d Na Gospodinjski šoli r St. Jerneju se prične nov petmesečni tečaj s 15. oktobrom, ko bodo poglavitna kmetiška dela končana. Do sedaj je izšlo iz te šole že ($8 deklet. Udeleženke so bile iz vseh okoliških občin — iz Št. Petra, Šmarjete, Bele cerkve, Škocjana, Bučke, Leskovca, Kostanjevice... Pogoji za sprejem so prav ugodni. Zglasiti se je pri vodstvu do 10. oktobra. n Gora Oljka. Velik romarski shod na Gori Oljki bo 18. t. m., to je 18. pobinkoštno, nedeljo. Po požaru uničena cerkvena streha se bo do tistega časa pokrila, če bo le še vreme ugodno. Velika je požrtvovalnost domačih in sosednih župljanov, ki z velikim trudom vozijo materija). Naj njim bo dobri Bog za vse to bogati plačnik. Na shod vabimo pobožne romarje od blizu in daleč, du počaste sv. kraž in se mu še nadalje priporoče. Prosimo pa pn tej priliki, da tudi polože majhen dar v popravo cerkve, kajti mnogo nam še manjka, da po- I« »drevo in najbolj»« okrep&ilo n loto in duh«. Zdravo spanj« podaijia življenje! Kako počeni Vam preskrbi - PersH - Ia prijetno*!. Perilo, ki j« oprana s Persilom poslan« sve&e in 'dkriklsòfce ' ^IHK fPiP $ Mislile vedno na lat Prani« i Persiiom j« t alo enostavno* Raztopite Pèrsi! v mriti vodi. I zavitek tado* •s tuje za 25-30 litrov. Perilo se naj kuha V< ure, nato ga dobro izperite, na/pro/ D fògli potem k, mrzli vodi. _ Persi!. vsokó perilo! pravimo našo tako priljubljeno romarsko fer-kev. Pridite in počastite sv. križ! d V Kočevju j« Ljudska kuhinja, ki vaaki dan r udi vsakomur 'ceneno a svežo in dobro hrano, zjutraj, opoldne in zvečer. Ni potreba naročati nì'kake alkoholne pijače, ker se je tudi ne dobi. Za mal denar dobiš celo kosilo z juho in mesom, ima pa tudi na hrani dijake po znižani eeni. Kmetski starši plačajo lahko hrano za dijake z živili, ki se zaračunajo po dnevni tržni ceni. Vsa pojasnila da upravite-ljica kuhinje. Delavci, delavke, pa vsak, kdor se mudi v Kočevju m želi cenene hrane, naj se oglasi v Ljudski kuhinji, ki je znana po dobri postrežbi! d Zadružna šola v Ljubljani. Tudi leto» se prične zadružna šola v Ljubljani. Začetek je 1.7. oktobra (vpisovanje), konec pa zadnje dni pred Veliko nočjo. Povsod, kjer se zanimajo za zadružništvo, naj skrbe, da bo kdo, ki se je izučil v zadružni šoli, sodeloval pri njihovih zadrugah. Tako pridemo pri zadrugah do spretnega vodstva in do pravilnega razvoja zadružništva. Kdor hoče priti v zadružno šolo, naj «e obrne na svojo domačo zadrugo, ki mu bo dala potrebna pojasnila ali pa naravnost na Zadružno zveao v Ljubljani. Poudarjamo pa, da je treba vložiti prošnje za V friaadstrapea amkas. \elikimski avtobus so izročiti v promet te doi v Kimu. Avtobus ima tri nadstropja in poseben oddelek ia prtljago in ia pse, prav tako poseben oddelek ia kadike f Mi » Etitn. Nemški katolik;, ki w sìwrovali aa katoliškem «tata v Essenu e.i »1. ivjaRj do t. septembra. so priredili po ra«m Telifertes sUrxyrtni ofebod. Ki »liki vidimo bande r» šd »stave * sprevodu Aitile»ki nnllitl s» pripravljajo iu Kljub temu. da ima vsj Evropa opravka i razcroìitTeoi-mi konferencami, se vendar vse driave z vso vue-a« pripravljajo ua vojno. CeJO v uko miroljubni državi, kakor je Anglija, se vadijo tasebniki u vojiSkib vajah. Sa sliki vidimo londonske trgovske uslužbence in pomočnike, ki se vadijo i rabi croija sa krovu kriiarke sPresident< N. hove vaj« vodi seveda mornariški čs«tr.iV Predjed »ik kaiališkefa «bada » E»seaa Predsednik katoiSiega shoda * Essenu je postaj, kakor ie večkrat prej, knei AJcjuj Löwenstein. J M* H»« ktti**. V Xtmüifi se v a«teina fa*. kii «s. rttóa-i' t frisi«»» Miìs&qp sajjmši s fffissic t: to i Se «i go«.;«» -,e#»fci fretti'. ft*iaìm.%xii- T mero «««vai ta&aw. re«i>Jte. k; rjsžmis^;.: } kLwrarän ' b; {»kaiale prebivai-stni. ^«Muatiau. ««rt; sa ieri vidimo psite*. 'S1"1. ' » «tetìnui» leSaL o., «« ? „ St7ii. retili» iij JjJ:!^ yyk. spodaj aa desni * > p sasfcrupli» tanta , iperitoo. t.enerai Can^ajruj «nwrjea. Sa r.-ki p«W •• -issie leieinke so nipadli bmumcì ;;;..«rša,U Cangraiis-čanga trije aiožfc f* v*«*!' Mesi aretiranimi moriki «o »penati twii u , generali. katerega je dal Cangčnngšaag. P^, Eeiaj "leti usmrütL^S'.astj" « mcenja." umor u vršeč ii krvnega maščevanja- V vsako hišo Domoljuba! sprejem potom Zadružne zveze že do konca i'^'aadi nastopa proti orožnikom ob priti proslave 60 letnice dr. Antona Korošca v 1 Komendi, so stale te dni pred sodiščem Ivana Urbane Julka Globočnik in Ana Zamikova. Zadnja je bila popolnoma oproščena, prvi dve pa sta dobili vsaka po 30 dni pogojnega za- ^'d »Franz-Josei« grenčica točno poživi oslabelo prebavo. d Pretekli teden je stal pred sodiščem, v Ljubljani 25 letni samski zidarski delavec Ivan Ogrin iz Zaboršta pri Dolu. Ogrina so obdolžili da je 27. junija letos ponoči v Dolu položil med okna spalne sobe šolskega upravi lelja Nikolaja Einspielerja del cevi kolesarske balance. v katero je nabasal smodnik, pesek in papir, nato zunanje odprto okno zaprl in t vžigalno vrvico zažgal smodnik, ki je eksplodiral V «led eksplozije so popokale šipe na [ „krtih, zunanji okenski okvir je vrglo na neko njivo, notranji okvir in drobc: šip pa na po Isteljf, kjer so spali upravitelj, njegova žena Iti otroka Nevenka in Milorad, da je z razpočno I snovjo povzr<- čil nevarnost zoper občo varnost ljudi in imovine po § ipi-11 k. z. — Po zaslišanju prič in govorih g. državnega toži-telja in zagovornika g. dr. Mihaela Kreka je predsednik senata g. Ivan Kralj razglasil, da se obtoženec popolnoma oprošča vsake krivde Priporoča se prvi movenntll tavoli Vzatemna zavarovalnica Mubijana t lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE. Celje,Palača Ljudske posojilnice, Zagreb,Starčevičev trg6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101. Split, Ulica XI. puka 22. Beograd, Poincareovs 2 Pohod naših fantov V nedeljo, dne 11. septembra se je po slovenski zemlji vršila čudovita manifestacija. Kakor živa meja so se postavili slovenski fantje od zahoda do severa, od dveh najkras-nejšili točk naše ožje domovine, od Jesenic in od Št. II ja, si drug drugemu podajali roke, izročali vedno dalje in dalje spomenico in pozdrav slovenskih fantov, ki so ga nazadnje položili v Mariboru na grob velikega našega Slomška. Tek (šlafeta) fantov se je začela ob petih zjutraj na Jesenicah. Pri štafeti so sodelovali fantje z Jesenic in poleni po vrsti iz Gorij, Bleda, Radovljice, Kamne gorice, Krope, Tržiča, Naklega, Predoslja do Kranja. Do tu je progo preteklo čez 200 tekačev. Nato so sledili Kranjčani, dalje 35 fantov iz Stražišča, nato iz Mavčič, iz Stare Loke, iz daljnih Zirov, iz Re-teč. Do Medvod je nosilo spomenico že 300 tekačev. Zdaj so prišli fantje iz ljubljanske okolice: najprej Draveljci, potem Trnovčani in nato šentjakobski fantje iz Ljubljane, od Dev. Mar. v Polju ild. uad 400 tekačev. V vasi Kaplja onstran Trojan je prevzela pismo štajerska fantovska mladina. Na progi od Vojnika do Maribora so sodelovali fantje iz daljnega ptujskega in murskega polja, sami kmečki mladeniči, ki so s čudovitim zanosom nosili pismo slovenskih fantov na Slomškov grob. Štafeta je rabila od Jesenic do Slomškovega groba v Mariboru okrog 9 ur. Nekaj minul za prvo štafeto je prihitela na grob druga, ki je začela tek v Št. llju. Ob Slomškovem.grobu so tekači pismo izročili dr. Zitku, ki je imel nagovor, v katerem je naglasil požrtvovalnost kmečke mladine, ki je prevzela in vzorno izvršila težko nalogo. Besedilo omenjenih poslanic je nato prečital Mirko Geratič, nakar je povzel besedo pomož- ni škof dr. Ivan Tomažič. V globoko zasnovanem govoru, v katerem je nanizal Slomškove misli in izreke, je pozdravil mladino, ki je na tako lep način pokazala udanost svojemu velikemu učitelju in pripomogla k proslavi škofa Slomška. Navduševal je fante s Slomškovimi besedami za vztrajno krepitev telesa in duše in jih svaril z izreki velikega pokojnika pred nevarnostmi življenja. Miselnost, ki jo je zapustil naši mladini Slomšek, mora biti cilj, za katerega se bo borila, dokler ga ne doseže in uresniči. Fantje, čast vam, dobro ste se odrezali! Vajenski dom Dne 11. septembra 1932 se je vršila v Ljubljani prisrčna slovesnost: knezoškof dr. Gregor Rožman je v navzočnosti zastopnikov oblasti in raznih ustanov blagoslovil temeljni kamen »Vajenskega doma«. Ob tej priliki je povdarja! g. knezoškof, da sta bila dva glavna razloga pri zamisli zgradbe Vajenskega doma odločilna, da se je v tej socialni ustanovi, ki bo nudila vajencem vse udobnosti, zgradila tudi kapela. Vajenški dom je namenjen v prvi vrsti tistim, ki se morajo napotiti v svojem mladostnem razvoju, kateremu preti zlasti na tujem toliko nevarnosti. V teh letih vre v fantu in kaj lahko pozabi, zlasti če ne živi več PLANINKA CÄ3 Bahovec pospešuje ape-tlt in se iato priporoča pri slabokrvnosti in bledici. Zavitek Din 20-— v apotekah. RAZ NO Zaplenil moko za brezposelne. Min. predsednik Lang v Avstraliji je i odločno roko posegel, ila pomore lačnim brezposelnim. S pekarnami je najprej hotel skleniti pogodbo, da bi po znižani ceni pekle kruh, ki bi se razdeljeval med reveže; ker so pa pekarne ponudbo zavrnile, je enostavno odredil, o-M v svojem življenju 35.000 lit rov tekočin; da v republiki San Marino nimajo ni'1 ene železnice; d n vsako leto po-U?J° 40 milijonov ži-V®I1 zaradi krzna; in du "«lika med 1% in 2% 111 '%, ampak 100%. '»» letnica francoske-5a ''iisopisjn. Francosko »isje slavi te dni '["Metilico svojega ob-Kmncosko čaao-KsJ.e,se je začelo leta kralj Ludo-XIII. dal pisatelju 0(1 Plopnnnov] njsmjoaj Sheehan: 39 MOJ NOVI KAPLAN »Mislim, da moramo vsi hoteti samo to, kar hoče Bog. Sicer se pa bojim, da bi mogel tebi pomagati samo še čudež. »Res? Hvala vam, oče Dan! Prepričana sem, da ste modrejši od vsakega zdravniak. Ko bi me Bog hotel ozdraviti, bi me že zdavnaj ozdravil.« »Tega ravno ne potrdim, draga moja. Kako se imenuje oni znameniti zdravnik?« »Njegovo ime je čisto neznano. Kot moj oče je bil tudi on pri mornarici in gospod Ormsby pravi, da je v Indiji dolgo proučeval najtežje kožne bolezni.« »Morda mu bo uspelo, če mu ne bo uspelo, potem boš potrpežljivo čakala, kaj bo Vsemogočni v nebesih odločil.« »To bo najboljše, oče Dan.« , , . »Te dni moraš mnogo moliti za očeta Letheby,(a, ker bo ob koncu meseca govoril pred gospodom škofom.« »O čem bo govoril?« »0 Brezmadežni!« »Kako rada bi ga poslušala! Otroci mi neprestano govore o njem in trdijo, da vidijo Brezmadežno kadar govori o njej. Ne bi se čudila, če bi bilo to t es.« »Mogoče mu bo Bog skoraj naprtil enakkriz kot ga nosiš ti... Ne, jaz ne govorim 0 nika« bolezni, ampak o drugi, morda f hujši preizkušnja« »To bi me zelo potilo, oce Dank je rekla in uprla vame svoje solzne oči. i, ti hočeš, da bi bila vsa nebesa tvoja. Ti si res zelo sebična svetnica.« »Jaz nisem svetnica, oče Dan, to sami dobro veste, toda oče Letheby je svetnik. Zakaj naj bi ga kaznoval ljubi Bog?« »Zakaj? Zato ker sluga ne more biti večji od gospodarja. Brez križa ni rešitve!« * Kako že pravi Dante, da govori du§a v raju. E dal martirio veni in qussta pace. Iz mučeništva prišla sem v ta mir. XXV. Majniška pohožnost. Večkrat sem sam pri sebi pi emišljeval o tem, ali so majniške pobožnosti v drugih deželah tudi tako prisrčne in napravijo na človeka tak neizbrisen vtis kot pri nas na Irskem. Toda kaj dvomim o tem, saj je še vedno povsod mnogo dobrih, svetih katoličanov. Toda, da bi se Kilronančani pred prihodom očeta Le-thebyja mogli posebno pohvaliti, tega si ne upam trditi. Rožni venec in kratka pridiga, to je bilo vse. Odkar pa se je tega dela lotil moj novi kaplan, pa je cerkev lepo okrašena s pomladnim cvetjem in petje ob spremljanju harmonija zelo poživlja pobožnost. Kje je dobil denar za harmonij, ne vem. Toda ta ne-nasitnež še vedno ne miruje, prepričan je, da naši pobožnosti manjka nečesa — kar je po njegovem mnenju glavno — blagoslova z Najsvetejšim. Tega blagoslova brez izrecnega škofovega dovoljenja seveda nisem smel dovoliti, toda neprestano me je nadlegoval, naj čimpreje vložim prošnjo. Govoril bom resnico: jaz se nisem posebno navduševal za to. »Lente, lente, dragi moj, le počasi!« mu pravim- kadar nie spomni lia to. »Pazite da se ne prenaglite; le počasi!« 8 pod domačim krovom, pod nadzorstvom matere in očeta, na vero in Boga. Poleg strogega reda, ki ga zahteva učenje pri mojstru, naj ga drži nn pravi poti še strogi red v Vajenskem domu. Dom naj bo v vseh primerih za vajenca previdna roka, ki ga bo previdno in razumno vodila mimo vseh težav. Drugi razlog za zgradbo doma pa so sedanji razrvani in zapleteni «asi, ki dokazujejo, da bo bodočnost naših ljudi vezana na sodelovanje po dobri strokovni izobrazbi in izkristaliziranih značajih. Strokovno se bodo vajenci v Ljubljani najlažje naučili vsega pri svojih mojstrih, čist in krepak značaj pa naj si utrde z življenjem v domu. Vsak, ki bo zapustil ta dom, ga mora zapustiti v zavesti, da je za vsako delo, ki ga vrši, odgovoren ne samo mojstru, marveč tudi Bogu. Po zgledu Kristusa Delavca, ki živel v Nazaretu, naj se vzgajajo vajenci za dobre rokodelce, ki bodo delali čast Bogu, bodo domovini v korist, človeštvu v zgled. Da bi se to zgodilo, in da bi ta socialna in krščanska ustanova popolnoma dosegla svoj namen, poprosimo Boga za blagoslov, ki naj vedno vlada nad to hišo. Naša predmestna mladina Te dni sem na cesti predmestne občine slišal med tremi šoli že odraslimi fantalini tekl-le pogovor: Ali greš v kino? Madona! Orka duš! Ti ne veš, kako je fajn. — V takih in stičnih cvetkah predmestnega besednega in jezikovnega zaklada se je vlekel med njimi nadaljni razgovor, Ako bi bil to osamljen primer, bi »1 človek mislil: So pač otroci ulke, revnih staršev iz vrat bednega proleta-rijcta, ki nima niti časa in — morda niti dobre volje pečati se z boljšo vzgojo. Toda tak način govorjenja žaiibog ni osamljen in omejen na mladino predmestnih ulic ljubljan- skih in ctonliških krajev* ki dajejo glavni naraščaj delavskemu sloju, marveč ne slišiš tudi med odraslimi delavci drugega nego hudičevauje, kar je skoraj še najmilejše; od italijanske kulture zanešeno »porkovanje, ki se ne ustavi niti pred imeni Boga in Marije, ampak jih vlači v blato svojih ostudnih klet-vin; pridušauje pri > krščeni in krvavi duši«, pa je strupeni cvet zlasti kranjskih pašnikov. Pa tudi naš domači jug nam v tem pogledu ne nudi posebno duhlečih cvetk. Zelo žalostno je, da je take sirovosti in bogokletnega obnašanja tem več, čim bližje si mestu. Še bolj žalostno je, da kletvine vseh vrst — domačih in tujih poljan — vedno bolj prodirajo tudi na deželo, posebno v kraje, kjer so kakršnakoli industrijska središča. Najbolj žalostno pa je, da je zavoljo nespodobnega obnašanja in bogokletnega preklinjevanja okužena naša predmestna nedorasla, celo šolska mladina. Kako pa naj bo sicer drugače, ako ima ta mladina toliko slabih zgledov bodisi na cesti ali pa tudi — doma! Kdo naj zdravi te duševne bolezni in žgoče rane na našem narodnem telesu? Cerkev? Da, cerkev stori svoje. Ampak kaj koristi, ko pa tisti, za katere gre, sploh ne zahajajo v cerkev, ne poslušajo pridig niti tedaj, ko morda vendar le zaidejo v cerkev, a se drenjajo v kakem kotu za vraii, spovednic pa se trdovratno izogib-ljejo. — Šola? Veroučiielji gotovo store vso svojo dolžnost. Ali jo pa tudi vsi svetni učitelji? Mnogo stori šola za telesno zdravje. Ustanavljajo se dispanzerji, šolske poliklinike, goje se telesne vaje itd. Kako pa se skrbi, da bodi v zdravem telesu tudi zdrava duša? Ali je v tem pogledu res poskrbljeno tako, kakor bi moralo biti? Ko poslušam iz šole drvečo mladino in njeno nebrzdano govorjenje, bi si skoraj upal resno dvomiti, da stori šola svojo dolžnost v vsem obsegu. — Katehet zmore sam premalo, ako nima vse- stranske opore v učiteljstv:i. Jaz mislim, d» bi se poleg petja in telovadbe poučevala do. raščajoča šolska mladina tudi o — lepem ve. denju vobče. Temu ne more oporekati niti oni, ki postrani gleda na versko vzgojo, ki je pa ves vnet za izključno moralno vzgojo pa nekakšnih etičnih pravilih. Morda bi se mogli mi sprijazniti do gotove meje tudi s tako vzgojo, ki pa ne sme ob nobenem pogoju nadomestiti verske vzgoje niti posegati v njen delokrog, samo da nam raste duševno zdrav, moralno krepek rod: da bomo narod pošte, njakov v vsakem pogledu. Tudi v govorenju polni omike in srčne kulture. Še eno misel imam na srcu, ki naj jo povem ob tej priliki, Ponekod prirejajo šole roditeljske scstan-: ke, ki imajo gotovo vzgojen pomen. Ali bi j ne bilo koristno zlasti v delavskih središčih ' sedaj kmalu po pričetku šole prirediti take i sestanke? Zamera ^gori, zamera doli: jaz tr-i dim, da so pouka ò lepem vedenju prav tako ' potrebni premuogi starši in pred vsein le-ti, kakor otroci. Kako pa naj dom vzgaja otroke, ako je doma leglo nenravnega življenja? Kjer se ! preklinja in nespodobno govori in kjpr starši ; pohujšujejo otroke, namesto da bi jih vzga-; jali. Ko dom «e stori, kar bi moral, seveda ! lahko doseže ulica svoje, kamor 8 tako lahkim srcem, ne zavedajoč se svoje odgovornc.-ti nasproti Bogu in narodu, puščajo starši svoja otroke. F. K—n. Na nekem shodu je govornik govoril in govoril in ljudstvo ga je z nevoljo poslušalo. Končno je dokončal svoja izvajanja ter se oprostil: »Ne zamerite ker sem nekoliko dolgo govoril, t« pa zato, ker nimam ure pri sebi, tu v dvorani pa tudi ni nobene videti.« Izmed izmučenih poslušalcev se eden oglasi: »Saj je tam poleg vas ua steni koledar.« * Lepa in ljubka je naša raajniška pobožnost. Naš stari, preprosti kip Matere Božje je kar omagoval pod težo cvetja. V ozadju so stale velike vijole in se družile z bršljanom, med svečniki pa so se bohotili rumeni in rudeči tulipani. In bele lilije, zeleni bršljan in... kdo bi mogel našteti vse rože, s katerimi so okrašeilfe cerkvene stene. Oospa Darcy se neprestano pritožuje nad razsipnostjo očeta Lethebyja, kateremu ni nikdar dovolj sveč, vendar pa je najbrže tudi ona v srcu zadovoljna, ker je tako goreč za čast svoje Božje Matere. In naše pesmi in litanije! Morda se vam bo zdelo smešno, toda je resnično: kadar se začne širiti po cerkvi duh po kadilu in zapoje naši ,.iali otroci pesmi v slavo Bogorodici, vedno mislim, da tudi v nebesih ne more biti lepše. O Bog, če Ti in Tvoja sveta mati ze na zemlji vzbujata v naših srcih tako ljubezen do vaju, kako nam bo šele tedaj, ko Vaju bomo gledali iz obraza v obraz in se Vama klanjali. Naša pobožnost je bila navadno taka: sveti rožni venec, pesmi in branje, nato zopet pesmi in končno lavretanske litanije. Zadnjega maja je bila nedelja. Pred večernicami sem povedal vsem navzočim, da oče Letheby prav v tem času govori v stolnici in jih prosil, naj zmolijo zanj nekaj očenašev. Vsi so se odzvali tej prošnji, dasi je bilo to morda odveč, ker sem slišal kako so se med seboj pogovarjali: »Za njega vam ni treba skrbeti. Ljudje bodo vsi strmeli vanj in škof bo rekel: »No, to je bila zopet enkrat poštena pridiga, ki bo nekaj ealegla. Oče Letheby zna povedati.« »Hm, no, on ne govori slabo,« je važno dodal vaški presojevalec, ki je pred leti govoril na nekem sestanku in si od tedaj domišljal, da je Ciceron1, — »samo malo hitreje in glasneje bi moral govoriti, pa bi bilo dobro.« »Ali ste poznali očeta Marka?« je vprašal neki delavec v lepi gorjanski noši, ki se vedno bolj izgublja. »To je bil govornik! Dobro se še spominjam, kako je bilo takrat, ko je govoril na veliki petek v Longhloro. Niti rpiš bi se ne mogla preriti v cerkev, tako je bila polna. Oče Marko je prišel s križem v rokah iz zakristije in se postavil pred oltar. Obraz je bil resen in strog. »V imenu Očeta,« je rekel in umolknil. Vsi smo molčali, nihče se ni upal premakniti. »In svetega Duha,« je nadaljeval,, a takoj zopet umolknil. »Toda, kje je ostal Sin?« je zagrmel naenkrat, da smo se vsi stresli. »Ali je bila to vsa pridiga?« ga je vprašala starejša žena ki je pozorno poslušala njego.vo pripovedovanje. »Vsa pridiga?« je jezno ponovil stari delavec. »Potem je šele pričel. Verujte mi ali ne; počutili smo se, kot da je nastopil sodnji dan. Celi dve uri je govoril. In pomislite: dasi je stal vrč poleg njega, ni spil niti kapljice vode.« Razgovor se je vrnil zopet k očetu Lethebyju: "SBeg-^a varuj in vodi, ko bo govoril pred škofom!«/ »Da, pomagaj mu sveta Devica!« Niti najmanj nisem dvomil nad uspehom, ki naj bi bil sad molitve župljanov in prepričan sem bil, da se bo oče Letheby sijajno odrezal. Vendar, ko je drugi dan stopil v mojo sobo, njegov obraz ni izražal posebnega veselja. 1 Ciceron — najslavnejši rimski govornik. U svojem kanclerju kitr-dinalu Richelieu ju dovoljenje, da sme izdajati v Parizu prvi časopis. Časopis se je imenoval »Gazette<, toda ta tii.x>pis se j» zelo razlikoval od naših današ-njih časopisov po obliki in po vsebini. List ju izhajal dvakrat mi teden in je prinašal dvor. ske, vojaške, politične in družabne vesti, pa tudi književne in znanstvene prispevke. Brezžična slika mu jc rešila vid. Pred kratkim se je mudil v Berlini' neki Argentinec, ki j« šele nedavno ozdravel n« neki nevarni, v «red« nji Kvropi zelo redki bolezni. V Kvropi se mu je bolezen nenadoma povrnila. Zdravljenje Berlinu bi bilo zelo nevarno, drago in dolgotrajno, da ni poslal bolnik iz Berlina čez Ot e-an specialistu svoje slike, kar se je z vodijo v osmih minutah. Nn podlagi slike ie predpisal brazilski zdravnik svo j jemu bolniku no vol zdravljenje in s tem j piepreäit oslepitev, ki bila drugače gotovo nu-»tppihi. Omelfl proti raku. V Londonu je preda valj švicarski zdravnik dr. Werner Kaelin o mio- PO DOMOVINI Prosvet» (Boh. Bistrica) »Prosvetno društvo« v Boh. Bistrici ima v če-irtek 15. t. m., ob 8 zvečer svoj redni jesenski tóni' zbor. Ker se nameruva uvesti v društvo novo iivlienje je la občni zbor za vse člane izredne važnosti.' Radi tega vabi odbor vse tovariše in to-»ariSice, «la se občnega zbora brezpogojno udeleže. U „bfni zbor bo vabljeni tudi nečlani prijatelii društva — Vse prijatelje naših gledaliških pred-.|„v opozarjamo, da bomo leto« prvič igrali '25. septembra ob 3 popoldne. Uprizorili borno znamenito Finžgarjevo dramo .--Naša kri«, ki smo jo hoteli avgusta igrati na prostem, pa nam je pristojna oblast po dolgem obotavljanju prepovedala uprizoritev. — Zadnje dni se je med prašiči pojavila neka bolezen, ki je že mnogim kmetom pobrala pujske. Jelra in ledvice menda zbolijo in segnijejo. Bole-ieti prav občutno razsaja po bukovski dolini. Bog ve, ali pristojna oblast ie kaj ve o tej nesreči?! Prosvela (Nova Osetica) Xa inali šmaren smo imeli krasen in ve -e" din. Dramatični odsett iz Gorenje vasi je priredil v našem domu krasno igro »Ženilevt. Igralci vj-ilužijo vso pohvalo in so jo tudi želi pri vs k m dejanju. Udeležba je bila nepričakovana. Tudi sosedni župljani so nas obiskali. Mi t?m polom iz rekamo srčno zahvalo igralcem, uufležencem. in jim obljubljanj, da ko oni priredijo kako igi« ali zabavo naj nam to oznanijo — in iz srca radi bomo po svojih močeh tudi mi prispevali k njih potrebam Odbor licpa fantovska marijanska manifestacija (Crrigrob.) Kakor pred kratkim v Suši tako je na Mnli Šmaren priredila dekanijska zveza fantovskih Marijinih družb slovesni shod v Crngrobu. (Jdelenio ee je te slovesnosti kakib 500 fantov is Stare Loke, Škofje Loke, Keteč, Žabnice in Sore Ob 8 re je razvila dolga vrsta samih fantov, ki so za marijunskimi zastavami korakali v cerkev. Vmes so med slovesnim zvonenjem slavnih zvonov prepevali fantje litanije. V cerkvi so pozdravili Marijo s prisrčnim vzhodnim slavospevom. Nato je nunski g. katehet Ivan Žagar v prvem govoru fantom pokazal, kako jih more prav Marijina družba obvarovati pred pogubnimi zablodami sedanjega časa in jih utrditi v sveti veri. Nato je sledila «v. masa, med katero je izredno dovršeno prepeval siarološki moški zbor. Sv. mašo je opravil voditelj dekanijske zveze fant. Mar. družb starološki g. kaplan Ivan Veider, ki je tudi v glavnem govoru pokazal fantom, kako naj čisto živijo pod deviško zas.avo Brezmadežne. Po sv. inaši so počastili fantje Najsvetejše « pesniškim vzhodnim slavospevom Jezusu. Zadnji govornik prednik škofjeloške kon-gregacije g,. Anion Okorn je navdušil fante za Marijino družbo, ker le v njej bodo mogli živeti res srečno fantovsko življenje. Pobožnost je trajala sicer dve uri a fantom se je zdelo kratko. Saj niti po končani slovesnosti kar niso mogli iz irelepe crn-grobske cerkve Fantje so s tem pokazali, da je pr.'zcn ofilek, češ da pobožnost ni za fante. Slovesnost sla povečala s svojo navzočnostjo tudi žab-niški g. župnik Josip Verce in g- katehet Janez Pinti r, ki je fante tudi fotografiral na gričku poleg cerkve. H. september je bil res lep fantovski Murljanski praznik. Novice (Predofllje) Odkar se nismo oglasili v Domoljubu, se je pri h;1,si pripetilo silno veliko novega. — Koncu juliia smo po dveh inrseoih z največjim Veseljem zopet pozdravili v svoji sredi našega g. kaplana. V onih dneh so se nani precej odprle oči, kaj nam je duhovnik. — Pred par tedni je bil razrešen županskih poslov dosedanji župan g. Jenko in z njim par odbornikov svojih mest. Župan je vodil občino od zadnjih občinskih volitev V splošno zadovoljnost. Novi župan ie Primskovljan. — Pretekli teden sta nas zapustili kar dve učiteljici. Gdč. Prevčeva je imela Sole in skušnje tudi za voditeljico gospodinjskih tečajev. Linsko leto je priredila v velikansko veselje deklet kar dva gospodinjska tečaja. Leto« se je tudi že uiemls z dekleti glede gospodinjske- ga tečaja, pa je bila p i službeni potrebi prestavljena v Artiže pri B c. icah. — Izgubili smo pa še tudi drugo učitelji. namreč gdč. Porentovo. Na našem odru in dekliškem krožku je izvršila ogromno delo. Prestavljena je v Rabo, okraj Metkovič v Dalmaciji. Obema vsestransko odličnima učiteljicama želimo tudi na novih mestih kar najlepših uspehov. — Zaenkrat imata 1. in 3. razred samo vsak drugi dan Šolo. Pospešeni kaimiičan (Kamniška okolica) Z vožnjo pospešenega kamničana smo okoli čani kar zadovoljni. Tudi zoper vozni red se ne moremo dost, pritoževati. Kamničanom samim baje ni prav všeč; toda okolica je tudi vpoštevanja vredna. Nikdar pa okoličani ne moremo biti zadovoljni s kolodvorom tam v sredi mesta. Ali bi ne bilo vse bolj pametno, če bi bil kolodvor na Grabnu, tam kjer je že itak od nekdaj postavljen del tovornega kolodvora? Nevlje, Mekinje, Godič, Stranje in Gozd: vse bi bilo e tem kolodvorom bolj zadovoljno. Mnogobrojni turisti pa tudi. Ti bi tudi gotovo nič ne rekli, če bi se železnica podaljšala vsaj do Stranj. No, pa to zadnje so le sanje; druge bi se pa že dalo izpeljati. Prosvetne novice (Dev. Marija v Polju) Po nekaj mesecih odmora in po rednem občnem zboru, ki se je vršil 5. septembra, pričenja naše društvo zopet z rednim delom. Kino odsek predvaja v nedeljo 18. septembra film: Otrok gar-nizije. Predstava ob 4 in 8. V torek 20. sept ob 8 pa je prosvetni večer. Na sporedu je poleg petja, godbe, tudi zanimivo predavanje g. urednika J. Košička iz Ljubljane o bojevnikih na francoski fronti. Vstopnina navadna. — Bilanca prosvetnega društva v preteklem poslovnem letu je lepa. Članstvo se je pomnožilo za 141, tako da šteje sedaj preko 800 članov. Odbor je imel 11 sej. Dramatični odsek je z 5 igrami 11 krat nastopil, poleg tega pa je sodeloval še pri prosvetnih večerih. Pevski odsek (pevovodja g. Zgajnar) šteje 19 članov. Odsek je sodeloval pri vseh dramafičnih prireditvah in poleg tega priredil 1 koncert God-beni odsek šteje 26 članov (kapelnik g. Svetek) in je osemkrat nastopil, poleg tega pri vseh prireditvah doma. Prosvetnih večerov je bilo 15. Udeležba od 250 do 400 oseb. Skupno je bik) s kino pred- illi omele, iz katere pridobivamo ptičji klej, za zdravljenje raka. Dr. Kaclin rabi žedeset let izdelke iz te rastline pioti omenjeni liole/.ni in sicer /. izbornim u-%eliom. V mnogih primerih je bolnike povsem ozdravil, v drugih primerili, pri katerih je šlo za dolgoletno bolezen, jim je prinesel vsaj zaffilo ola • Sonje. Dr. Kaelìn je vrhu tega našel nov način /n pravočasno ugotovitev nastajajoče bolezni, kar mu ho še !>„lj <>|.o j5»|., .-!. ki ima vpliv tu-. »0 tem ne dvomim. Iii kdo je ta visoki mož, ki ga je pripeljal iz Dublina?« sem vprašal. »Njegov dober prijatelj. Spoznala sta se v Indiji, kjer sta skupaj potovala. Doktor Armstrong je zelo spreteti zdravnik, ki Študira noč iri dan kot pravi gospod Ormsby.« dovih. — Vina ne bo. ker je vse cepljeno grozdi» vieta toča. pustila pa je imarnico v miru. 1 ff novem župnišču je bilo letos več novih naprav <|r varnica pa še ni dovršena. Treba bo pa naredit? J eerkvi nov kor, ker sedanji preti. z i>rašič it. 40. Pred par meseci g» je bolezen po'lačib na posteljo, ta dan so ga zanesli k Treni tarain. Bil je cel mož kot katoličan, kot oče. kot^ven delavw. zgleden mož vsej okolici, eden izsied stebrov nv šega ujrnžništva. Irta tori. 'Heu: ktajina.) Bo. bo! Mal» minj poč. po neko«) precej inr.; kot lani in tudi slaoi* bo najbiie. ker se je i-^kss-nilo vse radi suše. Kdor je škropil tam', dvakrat, se kesa in za ušesi praska, ker mu je šlo mnogo ver zaroda po zlo. kot te ga je uničilo po onih v nagradili. kjer je bite ikropljeno večkrat Sedaj se lobi ie kar [*«i izbornega namiznega grozdja. ie da pri naj kupčiji z grozdjem spi. Mogli bi pa prav obil«« zalagati domači trg. Naznanila a Pr*akrWU ar! Zavarai!« sob* ;n tvnj« domač« pri »KARITAS«, ki ai samopomoi, temvei oddelek-, velik* in ed tac slovenske zavarovalnice, Vza>*mae zavarovalnice v Uubliani. Špekulacija z bolnimi osebami te izključena! Zahtevate prospekte. Vneseszma zavarovalnica, oddelek »KARITAS«. Uubtjuna. a » Prwki je ie dolgo let bralovič na Marije 7 intatti Prihodnjo aevieljo. IS. pobinkoštno. je glavni praznik in popoln- odpustki. Od nekdaj so ta dan radi prihiteli h vse bližnje okolice v Presko počastit ž«). Mater božjo. Pridite še letos: 7.a tpo-verovanje je preskrbijesto Popoldne ob 2 je Is J"" običajna slovese« procesija ia pridiga. n Prosvetno društvo u Vrhniki vabi tvot« ila-» n» redni občni zbor v nedeljo dne 18. sept I. ob 8 zvečer v Rokodelskem demo. Pridite polno-številno. »4ave ssa dr. J. Ev. Krek in je v riavsostnea» gavoni raziskal posaeo jrušive»? zastave ler hodni IVhcepot.ve su; se slažara adnnajeje pod novo zastavo. Rsjak Matijs Prelessik je sa dia prosUve pr-v»hčil v »SJorearat prilšac^ao pesea ia kSiral ItehrefvJvesm: Pod praoaremL. pod leto utttvt — ".tori »eino s* za ofesajavo. _ bori «e u dve sve-tajo njeat — pra« iptbeč jih v lokavi škrati! — se zz ver» ti krščanske — bori ae ta nisel ti tbtMtte! — Kväkn btrig. hej ra noge. — re fibra am prod cčasi tastava — žžrej rod ii-relt «četsjava- _ (Meč ta naasi je le«» »*SC. «wp» »jerte« časo «> se vedno radi zbirali še dane« stawpàh gočno gospodarili čuSperski gospmlje, dokler se jini niso uprli dobrej>oljski tliičani in ubili wd-njega gospe»Ia Henrika. 18. letošnji september naj bo skromen odsev tistega veselega dne pred 30 leti! Bla^usloTitev vodavada (Brusnice) V naših fiaberjih pod vznožjem Gor Jane t v ,o v nedeljo 4. t. m. slovesno blagoslovili vodovo.1 in novo gasilska črpalko. Dopoldne ob 10 je bila v podražaici v Oaberju sv. maša. Po maši se je odpravilo ljtidslvo k vodovodnemu rezervoarju na griču nad »asja kjer je naš g. župnik po lepem nagovoru blagoslovil vodovod. Nato je sledil govor župana Gazvoda, ki je jwzdravil goste. Sledil je govor svetnika dr. Pirea, ki je opisal pomen vodovoda posebno v zdravstvenem oziru, ter govori ostalih gospodov. Slavnostim je prisostvovalo toliko ljudstva, da Gaberje še ni kaj takega dočakalo. Popoldne je prispe! celo g. ban. — V nedeljo 18. septembra bo pri nas farno žegnauje, ri.t katero vedno pride od blizu in daleč polno Jjudi. Naše zegnanje »lavi še vedno po znamenitem >Brusni-škem mačku<. Zatorej ste vsi vabljeni, pridite v nedeljo pokusit našega debelorejenega, jesenskega >ancae še gasilno društvo iz Sent Vida. Pozvani so bili ielelontčno gasilci iz Stične, Višnjcgore m Trebnjega, kateri to vodo črpali iz dobovskega potoka do 2000 m daleč, da so mogli popolnoma pogasiti ogeoi. Bum. (Urina sela pri Novem mestu.) Napredujemo z orjaškimi koraki na vseb poljih. Postavili smo lep gasilski dom. Gasilno društvo je priredilo dve igri: ljudsko igro »Zaradi oreha« v treh dejanjih, in bnrko-enodeianko »Pri začaranem brivca.. Vsi igralci so izvrstno pogodili svoje vloge. Kdo bi kaj takega pričakoval prvo pot od kmečkih fantov in dekhrt? baj nastopijo še večkrat! — Ur-Senski otroci so pregoUai iz šole na Sošicah v šolo na Lazih. Veliko je teg* drobiža. — O Malem Šmarna rod: vsako leto posebne vrste češnja pri Zimi- VESELA NOVOST za vsako damo ja inedo» prikladen featsii j&evelj iz bariona, satena ta rt psa ker je itdebut a,ww pe oertrebi r.-«,^ i, __ vrstaaetta ___ ____ gì Arft izdelani ti čstega asta ja äeaTln^i pn®«! m velja por _ p. pt^i br^ ss tao Dia 0 kabStWttttì •ìa;;»sì siroikot- Pi» vseh prav;Sit »Mense ertipedijf ®£stevilj-ni amogaUi» ü fievlp' allumo in efesantno hoto Dofee * it. ttrs^vEa twxnaa ab tortesi £ram rijwz «ti rjav«» Sarina» * ; • • q.- ijj tm jih pUiiü proto pnsdpSnfife ait porartja »51.17 S p» s »» '* soeaš. **afaatósftit: dsìw ^i^t ** * Itrrij« »H « s Med Slovenci v Porenju. (Münster) Ob nemäkem kat. shodu v Eterni, o katerem poročam na drugam mestu, so bili tudi naši slo-venski izseljenci, kt živijo v Eseeo-Borbetz NiSčc Odgovoriti zna tudi na vprašanje, kdo je na Čatežu pod Zaplazoml) župnik (gospod!) in učitelj. — Po teb znakih ga-lahko vsakdo spozna. Oe g« bo kdo. videl; naj ga pridrži pri .»«hi, meni pa ii Bi pral «I*-'-roči, da pridem ponj in tedaj poravnam stroške. — Anton Prime, Dolenja vas, p. Vel. Loka. V vlaku, ki vo/.i v Kranfpko goro. Je potóbil nekdo prvi zvezek k nji Re »Ein Volk*. Najditelj naj jo V vsako hišo »Domoljuba«! SDIR® 66 DIB molki nizki čevlji ife prlstuega usnja, vjsoki 79 Din, boks 87 Din, delavski iz kravine 79, 96 Din, posebno močni 107Dfn, gorski 138 Dite, dalje velika izbira vseh polčevljev, domačih, telovadnih, športnih, turistovskih, plesnih in drugih čevljev za razne prilike po čudovito nizkih cenah. * Trgovski émm srcnracCKi. cene $ti9 Zahtevajte brezplačni, bogato ilustrirani ceniki n Shodi na Križni gori (nad Lofem} ge »rše sledeče dneve: V. nedelja po Veliki noči, Binkoät-na nedelja, nedelja pO av, Ani, nedelja posvSČenja cerkva. Zaradi slabe udeležbe pa ni »hoda ve8 na Tito» nedeljo in nedeljo po jioviianju »v- križa. Vedno, so na predvečer večernice s pridigo, bj>o-vedovanje, zjutraj ob 6 sv, maš«. Cerkovnik ima zdaj brezalkoholne gostilno aa potrebe romarjev. Križna gora ima krasen razgled po Notranjski, zlasti na Cerkniško jezero in Ložko (krilno. „Karitas* - popolnoma varna Polom raznih »»mopoiaoči je vzbudil pri ljudeh, ki ne ločijo samopomoči od pravega zava-, rovanja, nezaupanje do zavarovanja sploh. Krivda je v tem, ker naSe ljudstvo ni poučeno o pomenu pravega, solidnega zavarovanja. Se se dob i|o na deželi ljudje, ki so prepričani, da je »KARITAS« tudi samopomoč. Mnogo jih je se, ki ne vedo, da je »KARITAS« oddelek velike in edine slovenske zavarovalnice, Vzajemne zavarovalnice. »KARITAS« jc nastala kot protiutež sistem« samopomoči. Svoj začetek ima »KARITAS« v Nemčiji, kjer je po vojni propadlo nad 9 tisoč samopomoči, ki jih je delno arevzel» »KARITAS«. Kmalu s« pojavi .»KARITAS, tudi v drugih državah. Danes «tei» to /»varovanja ž* milijone članov. »KARITAS« postaja nekaj sploinega, nekaj' ljudskega. Za ljudstvo je to zavarovanje velikega socijalnega in vzgojnega pomena. Nainenjeào je to zavarovanje zlasti manj premožnim siojen;. Ugotoviti pa, muiraino, d« s* tejfa zavarovanja radi poslužujejo ttrdi premožnejši ljudje, ki se ne zavarujejo toliko iz socijalne potrebe, kolikor Kalo, da moralno podprejo, to veliko socijalno ustanovo, Mfd svujinii zavarovane) km »KARITAS« mnogo odKčaili osebnosti, ki so s svojim pristopom dokazale, uomoljuba« štev. 12.979. mn Una kKZ% lina, ali ve zanje naj ponudi. Pečenko, Celovška cesta. Ljubljana HBimnlj Xigi^ ia Orchester nudomsiti thromatifno harmoniko. poceni proda. — Anton Dernič, izdeio-vtlelj orgel, Radovljica illaara zanesljivega «"»flO, kmečkega fanta sprejmem na kmetijo Cerar Peter, Domžale. Rosiki fant, kon1iein znan po Ljubljani, s« takoj »prejme. Robež-nik, Vič iL 49. sobe plačuje- po najvišji dnevni ceui trg. firma J. Kušlan, Kranj. naznanjam owlnstvu, da ge dobe pri meni vse vrat«'platea Ine n. pr. } oblekce, obleke in jopice, dalje lepi pleti, majice, Čepice in druge, v Plaht» vozne in konj-■ MSII, 8ke fn Viro fgt telino nudi Fr Stupita Ljubljana, Gosposvet- ika cesto 1. N«t» Ät «i pri Egidiju in Karlu pjavec, Brod (poleg lačen, mostu) St. Vid D8d Ljublj. — Izdelki »lamteni. Stalno aa Mlogi spalnice itd. delki Sprejemam tudi popravita. Končan Marija: pletilja, Domžale (poleg župniiča). ViKu+an v dobrem rOSnlVO stanju „e proda v BodeSčah 5t. 1 po ugodni ceni Arh Pe»., BodeSce 1, p. Bled. Prodam posestvo a'i oddmn v najem 2 8-9 orali aeaaljišča. «ojniče št. 5, p. Smdlrje a»P, Dolenjsko. Poizve w utotom. U{e K majip, 1>atl, okrog 40 let «tar, ki «e dobrozastoni na živinorejo, Več po dogovoru. Jože Primožič, Pristava pri Tržiču, p. Križe. dolila brezebresuta f »dkup dolg«, nakup m zidavo podeljuje: Sl 'lM zadruga', fe«. Poštot m- nik&j pre)mezast0p" ff nCenje taXepo-!t'n- nih staršev. Vsa oskrba pri ujeni. Jernej Jeraj. čevljar; Zapóge, pošta Smlednik. »Ce veš kdo Ji ie uluMel avtomobil, za-"ai«» ne zahtevaš na«,j?< »Bom še malo počakal, mogoče oni kupi Wo Pnevmatiko.«" Ugoden nakup Najboljše nogavice, rokavice, srajce, ovratnike, kravate, trikoperilo, dišeča mila in vezenine, vse potrebščine za ievljarje, Šivilje in krojače, itd. itd. p» na nižji reni dobite le pri tvrdki Josip PETELINC, Ljubljana Sv. Petra nasip ? (»a rodo). Seznam nedvignjenih dobitkov loterije Prostovoljnega gasilnega ' društva Češnjica v Bohinju od dne 4 sept. 1932: 1903, I(40, 2706, 1738, 2063, 2049, 492, 1854, 775, 2494, 2194, 2797, 120, 1106, 2968, 2002, 1799, 679, 19%, 2809, 745, 2490, 3439, 101, 2621, 885 1267, 2601, 2161, 1425. 492, 2793, 2760, 3409, 1154, 1672. 51, 563, 968, 1412, 2458, 825, 1666,1723. 578,1345, 798, 2583,1923, 2603, 2403, 1062, 3301, 3142. 2763, 1827, 2802, 2976, 2551, 3396, 2042, 635, 1371, 2100. 498, 2997, 2466, 584, 1708, 3360, 497. 2472, 445. — Dobitki, ki se ne dvignejo do 15. oktobra 1932, zapadejo v korist društva. Neki skopuh se je vozil v vlaku. Ker pa ie bila vožnja doslgočasna, se je dal pregovoriti od sopotnika, da sta pričela kvarlati. Ko sla se pripeljala do mesta, je bil sopotnik za celih stopetdeset dinarjev na doòifku. Ker se mu je pa Skopuh smilil, ga je povabil, naj «re z ti j i m na dom, kjer jiüia bo žena postregla /. dobro šunko. Skopuh je odkimal rekoč: Ne grem, saj mi je vendar nemogoče pojesti za stopetdeset dinarjev šunke. Gospodinje! PRI JURJU v LJUBLJANI «a POGiCARJKVEM TRGU, dobite vsakovrstno blago. PRI 1URJU kupite res poceni in dobro. Og'asite se PRI JURJU tam Vas postrežejo z dobrim blagom in res zelo poceni. Izjava! f Kot član Stavbne hranilnice io posojilnice »Moj dom« r Ljubljani, Miklošičeva 15, se čutim dolžnega izjaviti tem potom, da mi je bilo odobreno brezobrestno posojilo v znesku 35.000 Din po že dvamesečnem čakanju in bom izrabil vsako priložnost, da bom to zadrugo vsakomur najtopleje priporočat. Jank Gabrijel, železničar. Tisoči fe ozdravljenj Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki ie ic marsikoga rešila. Ona more poleg i vsakega nafina življenja pomagati, da se ho-i le zen hitro nreiuagj. Noßno znojenje in k afte 1 j prenehata, teža telesa zviša lerpo poapnenji» sčasoma bolezen preneha. Reinf m o i•e zdravniške vede potrjujejo poetinosi te moje metode in jo ra ii priporočajo Cini prej začneta z moiim naftno n prehranjevanja, tein bolje. Popolnoma rattonj in poštnine prosto dob te mojo knjigo, iz katero libate črpali mnogo koristnega. Kfr moj zaloinik razpošilja -anni iO.OCI) komauov brezplačno. Pilite takoj, zadošča dopisniea na spodnji naslov Zbiralnica za pošto: GEORG FULGNEK, Berlin-Neukölln, Ringbahnstrame 24., Abt 488. nAfAr| Izrabite ugodno priliko in rvIUl J oglejte si pravkar do41„ novo zalogo različnega mamifakturnega blaj>8 za moške obleke in suknje, za damske plu?fe jn kostume, barhent, tianelu,odeje, garniture vse po izredno znižanih cenah. — Se priporoča mauiifaktiirna in modna trgovina PRI ZVONU IVAN STR03ANŠEK Ljubljana — Pred Skotijo SI. 21 poleg magistrata ŠIVILJE, NESIVILJEI Znati šivati; a n.e znati skro-jiti po vsakem modelu, nima pomena. Zasidramo Vam, da boste prva äivilia v vašem kraiu, samo morate se izučiti krojenja v Ljubljani v Krojni Soli, Smartinska c. 21. Začetek pouka 19. t. m. Ilonorai znižan. — Po naročilu izdelujemo kroie po meri L Mikat LjHMiana. Plesmi mi is m BM DeZHftdl Na teliti« ustanovne«« 1(1» letelo« 2282 SÜßE BN KADI dobite vedno najceneje pri FRAN REPlf". sodar. LJUBLJANA Trnovo, 1 Gost: »Gospod krčniar, pečenke je majhen kos in pa slaba je.< Krčmar: »No, če je slaba, potem hodit? veseli, da ni velik kos.< v Seno in slamo dobavlja po konkurenčnih cenah Gospodar* ska zveza, Ljubljana. PRI JURJU so prijazni, tam ste kot doma PRI JURJU dobite vsakovrstno blago v veliki izberi. — In kar je glavno — PRI JURJU V LJUBLJANI NA POGACARJEVBM TRGU kupite res dobro in zelo poceni Ker smo si še pravočasno nabavili veliko zalogo blaga za jesen in zimo, in to po jako nizkih cenah, opozarjamo cenj. odjemalce na zelo ugoden nakup, tfko na pr.: sukno za moške obleke in površnike, posebno velika izbira za damske plašče, vsakovrstni moderni pliši, pitani in gladki žamet, barhent, {lancia, kontenina, platno za rjuhe, gradi za žimnice, zimske rjuhe, deke, odeje, razna trikotaža, pletene vestje, moderne damske čepice, nogavice itd. itd. Dalje nudimo zelo lepo narejene damske in otroške plaščke, obleke, predpasnike, moške delavne in pražnje srajce, kakor tudi vse vrite damsko in moško perilo, vse lastnega izdelka. Da pri nas dobite naitrpežnejše blago, a vkljub temu najcenejše, je že širom Slovenije znano, zato kupujte vsi le pri tvrdki F. L CORICAR, »PRI IVANKI«, Ljubljana, St. Patra cesta 29. Predsednik (porotnega sodišča obtožencu, ki je bil oproščen): »Obtoženec. Pravkar ste čuli, da so vas porotniki Oprostili. Ma, svetujem vam, da se poboljšate in tega ue sto rite več.c DELO v teb teikih t' a - i h ae more Ae nai tatje dobiti i ustanovitvijo domata pletarne. MI dann, veakoiuur tekofe (leto, ker smo orijeinatci 7.ai>ie eotnr, dobavim« prejo in i»p'a o rasili-Sek 7.» nletenje, kar il,,k»zujo mnojgu ahvainic. V stnča.iu, da hočete delati _/-, in zastuiiti. se o:,ro t« no cr.itis V irospekte na tvritko Josln Kall». ..--JkJSB Maribor, Trubarjeva », oditele* < ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA G03PÒBANKA D.D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta IO) Teietonst.2057.2470,»7» Vloge nad Din 500.000.000 ZS^Z^tA S J?$L Kapital h rezer. nad Oin 16.000.000 Izsvršufe bančne posle naikulanfnefe Poslovne »verne » prvovrstnimi zavodi n« vseli tHSSICIlh v tu- In Inozemstvu Urednik: Jole KaSiček. Izdajatelj; »r. Prane K«leree. Za Jugoslovansko tlakarno: Karel Cef.