PeStiuaa plač*.** ▼ g*t«Ti»i. ŠTKV.. 157. V LJIBLLJANI, četrtek. IS. julij* 1926. P*>»*«t«n»* številka Dia 1'— LETO Ii. -s'•> ?«*r:'>Lvn*inws* lotiajg vsek dan ©poldne, izv*©mil nedelj 5 ( fea praznikov. SSe»ofina naročnina: V Ljubljani in po poiti: Dia SK>— tnosomstvo Din 80*—. eodvlsen poiitižen lisi UEEDNIŠTV© H OPRAVNI8TVO: gmos GRBGORCICBVA ULICA ŠTBV, TJSLSF&S STBV, 6S3L 18. Rokopisi m no vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj s« priloži ta odgovor. KaSoa pri poštnem ček, orada Sto v. *r.enr»«3vie:'irtsr 2dKu*ae UJHOt Slovenija in sporazum, i Vlada »nacionalnega" bloka demisionirala. Nn naš članek »Nepravi ponos- je odgovoril »Slovenec« z daljšim člankom >D* se razumemo«. Ker je vprašanje udeležbe Slovenije pri sporazumu največje važnosti in ker -»Slovenčev« članek kljub svojemu naslovu ne daje zadovoljive jasnosti, objavljamo še enkrat svoje stališče, ki ga vzdržujemo tudi po »Slovenčevih« ugovorih. Ni treba dokazovati, da zahteva interes Slovenije, da je bila Slovenija pri pogajanjih za sporazum zastopana. Zato je bila dolžnost največje slovenske stranke, da stori vse potrebno, da bo pri teh pogajanjih tudi udeležena. Ne more se reči, da to ne hi bilo dosegljivo, čeprav je gotovo, da morda ne v tej •biiki, kakor bi slovenska stranka želela. Pravilna in izpeljiva je bila samo ©na pot. Najprej je bilo treba skleniti sporazum z radičevci in potem skupno z njimi se pogajati z radikali. Vsled prečanskega stališča je bila pot do radičevcev na vsak način bližja in narav-aejia. Tehnično pa so pogajanja pretežka, če se vodijo na tri strani, če se NOVA VLADA RR. BO SESTAVLJENA DANES. Beograd, 16. julija. Včeraj ob 17. pop. je Nj. V. kralj poselil Pašiča v topčider-ski vili, v kateri se Pašič zdravi. Pred tem je kralj napravil kratek izlet v okolico. S Pašičem je imel kralj daljši razgovor izključno o politični situaciji, zlasti pa o politiki sporazuma. Ob tej priliki je Pašič formalno podal ostavko. Doznavamo. da je kralj ostavko sprejel. Nato je Pasic zahteval od kralja mandat za sestavo koalicijske poslovne vlade radikalov in radičevcev. Kralj je s tem soglašal- hi je dal Pašiču mandat za sestavo take vlade. Nato sta se dolgo časa razgovarjala o programu vlade, i Kralj smatra situacijo povsem normalno tako, da se bo mogel do nedelje že vrniti na Bled. Danes bo sestavljena nova vlada. Podpisan bo ukaz o novi vladi. Novi ministri bodo takoj prisegli in sprejeli svoje funkcije. V petek se bo nova vlada predstavila narodni skup-\ ščini. Po kraljevem prihodu v Beograd. ŠTEVILNE AVDIJENCE. -SOGLASNOST KONZULTACIJE ZAKLJUČENE. POPOLNA VSEH MERODAJNIH FAKTORJEV. Beograd, 16. julija. Včeraj ob 10. dop. je, kakor smo že javili, prispel Nj. V. kralj v Beograd z dvornim vlakom iz o- ; Ljubljane. Na kolodvoru sta ga sprejela ne posreči s predhodnim kompromisom * notranji in prometni minister, dalje za-ustvariti samo dva tabora. Jasno je, da j stopniki vojaških in civilnih oblasti, bi v tem slučaju imela SLS manj samo- j Kralj je prispel v spremstvu generala stojno vlogo, kakor če bi se-pogajala Hadžiča in polkovnika Dimitrijevima. Z sama. Toda vsled njene manjštevilnosti i beograjske stauice je Nj. \ . kralj odšel je bilo to neizogibno in zato tudi spre- j naravnost v dvor in ne, kakor so neka-jeuiljivo. ( teri mislili, k Pašiču v Topčider. I koljejo.^ Kdor jim je na potu, ga zgrabijo, ! nečloveški zvežejo z žico, pretepajo ga do I krvi; vlečejo ga do Dnjestra, tam mu ukaže- ! jo bežati — in ko teče, ga reši nadaljnjega ! trpljenja kroglja. Truplo vržejo kar v reko. ! Enoletni prostovoljec Nicolai Agarbicelun j je podobne zločine opisal v bukareški »Fac- j la« (štev. 5 letos). Dijak Gusarev Colea je bil ustreljen zaradi članka, ki je bil namenjen za neki dijaški list. članek imam v prevodu pred seboj: Gusarev izraža svoj mladeniški gnjev nad prelivanjem krvi v Besarabiji in kliče Evropi, naj ne gleda tega hladnokrvno dalje. Cel Balkan, pravi, je sod smodnika, ki ga more pognati v zrak ena sama iskra. Balkan je že dal povod svetovni vojni, ali naj so zopet posreči krvoželjni manjšini v Rumuniji, da ponovno zagori svetovni požar? — Za te besede je moral idealni mladenič umreti!!! »Društvo prijateljev Besarabije« je izdalo seznam ljudi, ki so bili »na begu ustreljeni«, torej lepo brez sodbe za vedno odpravljeni. Strašen je ta imenik, posebno še zaradi stotin otrok, ki so ostali sirote, ako niso pomorili tudi njih! Naposled so izdali naslednji poziv: »Gospod Jonel Bratiana, nekronaai vladar Rumunije! V jeseni hočete svečano praznovati svojo 60-letnico. Izjavili ste, da se je bo moglo udeležiti vse rumunsko prebivalstvo. Ali ste povabili k mizi tudi duhove 15.000 poklanih Besarabcev? Morda Vam bo dovolj, ako Vas bodo slavili očetje in matere, hčere in sinovi, bratje in sestre teh tako infamno pomorjenih oseb? V triumfu Vas hočejo provesti v Florico. Mlade deklice Vam bodo tresle cvetja na pot in plesale bodo pred Vami narodno kolo. Morda povabite tudi tistih 80 deklet iz Briezeny, ki so jih na povelje enega Vaših generalov vojaki posilili in potem v Dnjestru potopili. Gospod Bratianu! Ali ne čutite, kako težko Dnjester goni svoje valove, ker je polna struga krvi in solza, odkar Vi Besarabijo tudi »duševno« združujete z materjo zemljo? Ali Vas ne trese zona radi prelite krvi, zaradi porušenih domov, zaradi bede in težave, bridkosti in obupa v tej najnesrečnej-ši Vaših satrapij? Zares, soparna je tam atmosfera!. Krvni pot teži vse duhove, suša je prinesla lakoto v deželo, obupno tavajo stotisoči kmetov okoli — pa imate Vi še toliko hladne krvi, da ukazujete, naj pokoljejo šo 300 njihovih najboljših bratov! Dovolj Vam bodi! Bodi Vam že dosti prelite krvi! Javno mnenje Evrope čuva nad življenjem teh 300 in pred njegovim sodiščem — stojite sdaj Vi!« Čitatelj dragi! Ali niso to strašne stvari? Navajeni smo bili takih grozodejstev iz Neronovih časov! Eto, tu ga imate — svojega zaveznika, ki mu toliko odličnih mož celega sveta izreka svoje najgloblje zaničevanje! »Nemška liga za človeška prava« je poslala Bratianu brzojavno protest proti krvoločnostim v Besarabiji in mu prorokovala, da doseže ravno nasprotno tega, kar on meni doseči. Berlinska sekcija rumunske lige je poslala mednarodnemu kongresu lig za človeška prava v Parizu naslednjo brzojavko: »Stotine življenj v Kišinevu je v nevarnosti. Prosimo, da protestirate pri rumunski vladi proti sistemu terorja in klanja.« Bivši minister C. -G. Kosta-Foru je napisal celo knjigo z naslovom: »Zločini siguranze« (rumun. policije). Kar mož v tej knjigi popisuje, jo nekaj strahovitega. Policija kolje m strelja ljudi po svoji volji; nikdar ni treba sodnije! Mučenje presega krvoločnosti Neronovih časov. Tak je »besarabski sistem«, pravi, ki se pa uporablja že v celi državi, kar pomeni: le v Besarabiji se tako pobija, obeša, strelja, kolje, trpinči! — Ni torej nič čudnega, ako se je generalni tajnik francoske lige za človeška prava s temi besedami poslovil od glavnega urednika lista »Adeve-ruk: »Videti Rutnunijo, pa ostati živ in potem svetu pripovedovati, kaj vse se v tej državi godi.« Vse take strahote se opravičujejo z — boljševiško nevarnostjo 11* Balkanu! — Lopovi! Končno naj še omenim članek v »Vossische Zeitung« od 23. junija, ki ga je spisal znanj pisatelj — pacifist Condenhove-Kalergi. Pra-vi: Rusija ni nikdar priznala okupacije Besarabije. Vzame si jo zopet z orožjem. Poljaki iz strahu za svoje province nastopijo proti Rusom, ki posečajo gdanski koridor: to da nemškim prostovoljcem povod, da bi hoteli koridor zasesti — zato udari Francija čez Reno — in pričela je nova svetovna vojna! Eto, kaj čaka Jugoslavijo od rumunskega prijateljstva. — Ali se naša' zunanja politika bavi g takimi perspektivami? A. G. * Z današnjo številko zaključujemo serijo člankov našega odličnega dunajskega sotrud-nika o boljševizmu na Balkanu. Iskreno bi želeli, da bi tudi naša diplomacija tako trezno presojala naš zunanjepolitični položaj, kakor ga je sijajno razložil naš člankar. Usoda Jugoslavije bi potem bila zasigurana in v zvezi s slovansko Rusijo, prosta vsakega slabega in dvomljivega prijateljstva, bi Jugoslavija z lahkoto izvršila misijo, ki ji jo nalaga njena geografska lega, bogastvo dežele in sveža sila naroda. — Uredništvo »N. D.« v Politične vesti. — Pravilno. Namera radičevcev je, da se zmanjša število naših ministrstev in sicer najprej od 18 na 15, pozneje pa na 12. Upamo, da bo tudi radikalna stranka pritrdila tej nameri in da bomo že enkrat rešeni teh preštevilnih ministrstev, ki veljajo državo samo denar, ne prinesejo pa nobenega haska. Zakaj se vlači n. pr. še vedno po vseh proračunih iii dvanajstinah ministrstvo za izenačenje zakonov, ki menda res nima drugega pomena, ko da daje službo njegovim nameščencem. In zakaj se ne bi moglo združiti ministrstvo za agrarno reformo z ministrstvom za kmetijstvo, ko je vendar agrarna reforma od kmetijstva neločljiva. Dalje je evidentno, da bi se posli ministrstva za socialno politiko brez škode prenesli na notranje ali ministrstvo za zdravje, za socialno zaščito delavstva pa bi skrbela resorna ministrstva. Tudi mislimo, da je nepotrebno posebno ministrstvo za šume in rude in bi šle šume čisto lahko v kmetijsko ministrstvo, rude pa v ono za javna dela. Na vsak način bi naša država prihranila z redukcijo ministrstev lepe vsote in zato namero radičevcev pozdravljamo. = Pavle Radič o zajedničarjih. Povodom odhoda zajedničarjev v Zagreb je izjavil Pavle Radič sledeče: Vedenje gospode iz Hrv. Zajednice ob priliki glasovanja o moji zaupnici na poslednjem sestanku Hrv. selj. kluba v Zagrebu nisem smatral definitivnim. Ker pa so danes (14. t. m.) odrekli zaupnico predsedniku stranke Stjepanu Radiču, ki jih je na svojih listah kandidiral, smatram, da oni niso več člani Hrv. selj. kluba. — Ameriški radičcvci za politiko P. Radiča. Dne 12. in 13. prejšnjega meseca je bila v Pittsburgu podpisana prva konvencija ameriških Hrvatov, pristašev hrv. seljačkega po-kreta ter članov HSS. Sprejeta je bila resolucija, v kateri sprejemajo miren in nenasilen borbeni način HSS in odobravajo izjavo Pavla Radiča v parlamentu od 27. marca t. 1. Resolucija povdarja potrebo sporazuma med hrvatskim in srbskim narodom. = Dr. Ivan Lorkovič je sklical sejo Sveta Hrv. Zajednice za 19. t. m. ob 9. dop. v Zagrebu. Seja se bo vršila v prostorih Hrv. Zajednice in bodo na njej razpravljali in sklepali o političnem položaju. = V pozi demokratov. Ker je zahteval Pavle Radič, da se izreče Stjepanu Radiču in njegovi politiki tudi brez posebnih pojasnil zaupnica, se postavlja »Jutro« v pozo demokrata, ki je ogorčen nad takim »absolutizmom«. Ne boste imeli sreče, gospodje, s svojo lažnivo pozo. Neprijetno vam je, da niso radičevci ves čas pogajanj klepetali in da niste mogli z intrigami preprečiti sporazuma. In neprijetno vam je nadalje, da je mogel podati Pavle Radič v zahtevanem trenutku tak dokaz discipline poslanskega kluba, da so padle v vodo tudi vaše zadnje intrige. V boju se ne razlagajo povelja in absolutno se ne pregreši proti demokraciji tisti, ki z zaupnico v žepu sklene pogajanja. Kako pa je bilo tedaj, ko je postal g. Žerjav minister, dasi ni bil poslanec? Katera esdeesarska organizacija pa je tedaj sklenila vstop dr. Žerjava v vlado? Kdo pa je -tedaj izrekel zaupnico? = So niso prišli k sobi. »Slovenski Narod« poroča, da se širijo po Beogradu vesti, da dobe samostojni demokrati v novi vladi dva ministrska sedeža. Ta vest je samo v toliko zanimiva, ker kaže, da se samostojni, demokrati v novo situacijo niti vživeti ne morejo. Pa se bodo vseeno morali. — »Opozicija nam je samo v korist«. Tako pravijo mladinski listi. Divno! Zakaj pa se je ta gospoda tako krčevito branila izstopiti iz vlade, zakaj pa niso šli iz vlade, dokler niso bili naravnost vun vrženi. In zakaj so končno tedne dolgo zatrjevali svojim pristašem, da je čisto izključeno, da bi se stvorila nova vlada brez samostojnih demokratov. Ali n| pred tednom dni objavil Svetozar Pribičevic v »Vremenu« posebno izjavo, da ima od naj-merodajnejših krogov zatrdilo, da se ne misli na nobeno koalicijo brez samostojnih demokratov? Ali nista vse to s slastjo debelo .iskano ponatisnila »Jutro« in »Slove**« Narod«? — Sele sedaj, ko so sfrčali teVtad* so se spomnili, da jim bo opozicija sante v korist. Radovedni smo le, kje bodo se*j denar pobirali za svoje liste in kako kod« sedaj z grožnjami lovili pristašev. Na »o n»i e«t-|ovore, mesto da tako neverjetno glupo la- = O ozadju sarajevskega atentata te oani- s, V.v. >Arbeiter Zeitung« Hermann W*ntfel daljši članek, v katerem na podlagi izčrDaeo* materiala dokazuje, da ne more biti niti ao-vora o krivdi Srbije na sarajevskem atonte-iu. Atentat je delo omladinske »Mlad« Bosne« m čisto^ gotovo je, da bi bil atentat izvršen, tudi ce ne bi Dimitrijevič in Tankosič omladmcem pomagala. Najboljši dokaz j« v dejstvu, da je pripravil Danilo Iljič že dv» skupini atentatorjev, samih članov »Mlad* Bosne«, ker se je prihod Prinčipa, Čabrlno-viča in Grabeža nekoliko zavlekel. Upamo, da se bodo sedaj vendar enkrat že nehal* klevete o krivdi Srbije za svetovno vojno. . T7 Češkoslovaška volilna reforma in opozicija. Nemški, madžarski in komunistični poslanci so imeli skupno sejo glede nov* volilne reforme. Sklenili so, da se v protest proti tej reformi ne udeleže razprav, ker da je izključena vsaka možnost izpremembe predložene volilne reforme. Ostala opozicija s« ni pridružila temu stališču. = Italija. Glavni tajnik fašistov Phrina«ei je izjavil na nekem shodu, da pride po bs-sedah Mussolinija spomladi do lepih žas*v. (To bodo divjali fašisti!) Fašistovska tevohi-eija da bo korakoma napredovala. Novih volitev ne bo pred letom 1929. če ne ho sploh fašistovska reforma življenje sedanjega parlamenta še podaljšala. (Najboljše bo, da imenujejo fašisti vse svoje člane za dosmrhs* elane zbornice.) — Opozicija pripravlja veliko spomenico zaradi oprostitve gen. De Bo-no. V tej spomenici se objavlja, da imajo v** stranke opozicije proste roke za bodočo taktiko. Boj bo otvorila opozicija na vseh froa-?ak. — Na utrdbi Castellano pri Genovi s* je pri izmenjavi straže sprožila enemu vojaku puška. En vojak je bil ubit. Vojak, fei j* sprožil puško, se je iz strahu pred Saznij* na mestu ustrelil. =Vedno večja opasnost stavke v angleških rudnikih. Prizadevanja prvega lorda admi-ralitete, da pride do sporazuma med lastniki rudnikov in rudarji, so se ponesrečila. 0e*e-ralni svet strokovnih organizacij je izjavi), da bo kolikor najbolj mogoče rudarje podpiral. Predsednik zveze rudniških lastnikov jim je priporočil, da obnove pogajanja in da prekličejo svoje zahteve po znižanih mezdah. Tajnik rudarjev Cook pa je izjavil: Rudarji zele mir, toda če pride do boja, potem be te boj mednaroden. Zato svarim vlado in lastnike rudnikov, naj ne puste, da bi prišlo d* boja, zakaj ta boj bo zavzel tak obseg, kakor ga Anglija še ni doživela. Če pride ck> baja, ne bomo nobenih rudnikov razdejal), ker nam bodo v najkrajšem času pripadi*. iibii——iMwiwniii> mi iii niMimmi 11 m mini b h immuihmm—iih Prosveta. Z »LJUBLJANSKIM ZVONOM« V BOtBASII SLATINI IN LAŠKEM. Že več let zaporedoma hodi delavke pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« iz Ljubiji** v letni sezoni koncertirat v našo divno Rogaško Slatino in prej precej pozabljeno lop* kopališče Laško. Letos sem šel ž njim In *i mi žal. Dočim se je del odbora s podpredsednikom in pevovodjo (vse v eni osebi) g-Z. Prelovcem odpeljal iz Ljubljane že v soboto zjutraj, sem se jaz priključil večini »bora opoldne ob 12.10. Železnica nam j* lju-beznjivo dodelila posebni vagon, da smo im*-li udobno, prijetno vožnjo. Vreme se j* d* Celja kisalo in pripravljeni smo bili na d*i-Od Grobelnega dalje pa se je skoro zjasnilo Rogaška Slatina se nam je predstavila v vs*j svoji krasoti. Takoj smo pa spoznali, da tvorijo večino letošnjih gostov inozemci, predvsem Madžari in Avstrijci, pravtako hit j* bilo v Rogaški Slatini pred vojno. Bratov Srbov in Hrvatov je malo. Zvonaše je objela skrb za poset koncerta, ker Madžari in Nemci bojkotirajo slovenske prireditve. Dobro, da ni bila upravičena. Zvečer ob osmih s* vreli gostje od vseh strani v divno koneertn* dvorano ter so zasedli tri četrtine prostorov. Za slatinsko publiko izbirati vzpored je kočljiva zadeva, ker noče globoke, težke glasb* in želi lahke, predvsem narodne pesmi«*. Zbor »Ljubljanskega Zvona« je nudil si**r resen, pa vendar ne pretežak vzpored. Zastopani so bili skladatelji Adamič, Lajovic, Premrl, Binički in Mokranjac z moškimi, ženskimi in mešanimi zbori, katere smo poaaali že iz koncertov »Ljubljanskega Zvona« v Ljubljani. Novost je bil Adamičev moški zbor Je pa davi slanca pala« na narodno bssedi-lo, katerega je skladatelj napisal še v ruskem ujetništvu, prvič smo čuli istega skladatelja prelepi mešani zbor »Barčica je »*-plavala« in po dolgem času smo slišali Moli ran jč o vo II. rukovet (Osu se nebo zvezdama). Lepe so bile otroške pesmi ženske)?* zbora, katerega je na klavirju mojstrske spremljal g. N. Štritof. Zbor je vseh 14 pesmi odpel z lahkoto, z zanimanjem, da nismo čutili nikakega napora. Vtis imam, da tiči v prednašanju »Lj. Zvona« nekaj posebnega, kajti iterpretira vsako pesem drugače, vsa pa z občutkom in poglobitvijo v besedilo in skladbo. Pevovodja g. Z. Prelovec ima zbor, ki poje vse skladbe na pamet, popolnoma v oblasti. Slatinska publika je na vsako pesem hrupno aplavdirala in zbor je moral več točk navreči. Madžarski gostje so bili s koncertom zelo zadovoljni. Eden je rekel: »Ne razumem, kaj pojo, toda vem, da je to petje lepo.« — Po koncertu smo večerjali v restavraciji Zdraviliškega doma. Restavrater g. Marti-novič nam je postregel z obilno in okusno pripravljeno jedjo po znatno znižani eeni. Nato k počitku. — Uprava zdravilišča nam je nakazala sobe po hotelih in penzijonih, da smo se izvrstno naspali. Zjutraj pa nas j« pozdravilo na vse zgodaj solnce in hajdi v aatavo. Poleteli »mo na Janino, odkoder se »am je odprl diven razgled po Slatinski dolini. Drugi iiletniki so šli na Bellevue, nekateri do hotela Triglav, nekateri k sv. Križu. Opoldne nam je pripravil restavrater Martinovič po ugodni ceni izvrstno kosilo in t popoldanskim vlakom smo se odpeljali v Laško. Tam velika orlovska slavnost. Bati «o j« bilo, da bo koncert slabo obiskan. Obiskali so ga domačini, gostje, iz Celja se je pripeljala družba pevcev in pevk Celjskega pevskega društva s pevovodjo g. Pregljem in skladateljem Ostercom ter več pevcev in pevk litijskega pevskega društva »Lipa« s pevevodjo g- Jerebom. Zbor >Ljubljanskega Zvona* je tudi koncert v Laškem absolviral s ambicijo in rutino. Morda je pel tu še boljše kot prejšnji večer v Rogaški Slatini. Ob-iinstvo, ki je dvorano skoro napolnilo ga je obsipalo l glasnim priznanjem. Po koncertu »o se nekateri še kopali, nakar je bilo treba odriniti na vlak proti domu. Bodi ugotovljeno, da je z »Lj. ZvSnom« prijetno potovati. Zdi se ti, da je to pridna, lepo disciplinirana, aabavna družina, ki se zaveda svoje naloge in ki stremi za resničnim delom. Prireditvi je s svojim posetom počastil skladatelj g. Emil Adamič. Če morda ni materijalni uspeh obeh koncertov zadovoljiv, je moralni tem vei vreden. >Lj. Zvon« imajo povsod radi. V Rogaški Slatini so gg. ravnatelj dr. Šter, tajnik Bratuš, pisatelj dr. Šorli, restavrater Martinovič, gost Schrey, v Laškem pa ravnatelj Smrtnik in upraviteljica ga. prof. Kleš-nikova storili vse, da dragim koncertantom napravijo bivanje v obeh krajih čim udobnejše in prijetnejše. Bila sta dva lepa izletna dneva, katerih ne pozabim zlepa. —e —n. Dnevne vesti. Svetovni roman »Zaročenca« »e prodaja broširan po Din 100.— in vezan po Din 110 v sledečih knjigarnah: Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, Tiskovna zadruga, Zvezna knjigarna in knjigarna Schwentner. V Celju: Uorižar-Leskovšek, v Mariboru: Cirilova knjigarna, ▼ Kranju: knjigarna »Sava«. — Cena romanu se je zvišala vsled visoke uvoz-a e carine. Pevski »bor Glasbene Matice t Ljubljani je aaložil Pevsko vadnico, katero je spisal France Marolt in jo poklonil Zvezi slovenskih pevskih zborov. Prepotrebna knjiga izide v par dneh. Srbski glasbeniki v Sloveniji. Na Golniku pri Tržiču sta na oddihu ravnatelj muzičke »kole v Beogradu g. Jovan Zorko in prof. ier kompozitor Kosta P. Manojlovič. Sv. Cecilija, list za cerkveno glasbo, ki izhaja v Zagrebu in ga urejuje Slovenec Janko Barle, prinaša v zadnjem zvezku laskavo oceno o mesečni reviji »Zbori«, katero izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Referent pravi, da bi moralo biti na »Zbore« naročeno vsako hrvaško pevsko dru-itve. Ali so vsa slovenska že? Dvomimo. Pustolovec Strasnov nadaljuje. SESTANEK Z DR. FRANKOM Ob devetih zjutraj sem *e zbudil dobro prespan ter pozvonil svojemu huzarju. Pogledal sem »kozi okno ter ugotovil z zadovoljstvom, da je bil krasen dan. To je zame jako važno, kajti slabo vreme upliva name deprimujoče. Ko sem se še oblačil, je javil nuncijev lakaj mojemu slugi, da me njegova Eminenca že čaka za zajtrk. Ko sem »topil v jedilno dvorano, me je pozdravila bogato obložena miza, ki bi bila madostovala desetim, lačnim rodbinam za obed. Pri mizi je sedel že knezoškof. Njegova postava se je zdela še bolj upognjena, njegov obraz je bil svinčeno siv, njegove oči so bile upadle. Očividno je imel prav tako slabo noo za seboj, kakor sem imel jaz dobro. Med jedjo je začel brez uvodnih floskel: Torej, dragi gospod ministerijalni svetnik, res. prav radoveden sem, kaj mi prinašate. ,:>Eminenca, glejte, ne bodite tako radovedni. Saj »em vas vendar včeraj pomiril. Predvsem moram govoriti o jako važnem vprašanju z dr. Frankom. Dotlej nočem, da bi se vaše zadeve sploh dotaknil. Toda prosim Eminenca, mogoče bi bili tako prijazni, da bi telefonirali dr. Franku, kdaj smem priti k njemu.« Prišel je dr. Plivenič ter dobil nalog. Njegova Eminenca je izjavila, da je zajtrk kon-ian ter mi rekla: »Dragi ministerijalni svetnik ali ne bi hoteli biti tako prijazni, da bi roe spremili na jutranjem izprehodu. Danes imamo krasno vreme in saj veste: Post eoenam stabis, aut passua mille mea-bis . . .< Ničesar nisem odgovoril, temveč šel sem z Njegovo Eminenco na vrt. — Za njegov vsakdanji jutranji sprehod je bil rezerviran del ogromnega parka. Samo ob sebi umevno je hotel stari gospod na vsak način izvleči iz mene skrivnost. Ko pa sem markiral razdraženo razpoloženje, se je udal; pričela sva govoriti o splošnem političnem položaju in omenil sem, samoobsebi umevno, dr. Franka. Knezoškof je govoril — bodisi, da me je hotel potolažiti, bodisi, da mu je res presnelo srce, o dr. Franku v ne preveč "Postljivem tonu. Izdal mi je, da živi načelnik Starčevičeve stranke, ki je bila an-tiklerikalna, s klerom v dobrih odnošajih, da vpraša pred vsako večjo akcijo zagrebškega cerkvenega kneza za svet in, kakor mi je izdal vzdih, ki se mu je izvil nehote iz prsi, najbrze ne zastonj. Sredi najlepšega razgovora se je vrnil dr. Plivenič ter mi javil o uspehu svojega tele-foničnega vprašanja. Vprašal je dr. Franka, j daj sme priti k njemu ministerijalni svet- x 5erffer-Waldenegg. Dr. Frank je na moje ' la čudenje že vedel, da je Berger-Waldenegg v /,agrebu ter je dejal, da se gospodu mini-stenialnemu svetniku ni treba potruditi k njemu, nasprotno prišel bo, ako je dovoljeno, sam ▼ knezoškofijsko palačo. VSE ZADOVOLJNO. Ni še bilo kmalu toliko zadovoljstva, ko včeraj, ko se je izvedelo, da je odstopila vlada »nacionalnega« bloka, ali vlada PP, kakor so jo krstili naši novinarji. Govorili smo z odličnimi pristaši SLS, ki končno nima bogzna koliko vzroka veseliti se nove vlade, iz katere je izključena. Pa vseeno samo veselje in z radostnim obrazom se nam je reklo: »Vse je dobro, ker so samostojni demokrati odžagani«. In nato smo govorili z mladini in soglasno — sicer dokaj manj radostno — so nam govorili: »To nas pa le veseli, ker ni klerikalcev v vladi. Ti so sedaj odigrali.« Od nove vlade najbolj prizadete stranke so torej novega stanja vesele, pa čeprav s kislim obrazom. Naloga nove vlade je sedaj, da bo delovala tako, da bo z novim stanjem zadovoljno tudi ljudstvo. In to bo nova vlada dosegla, če bo naravnost rigorozno spoštovala zakon. Vsi, ki so bili od mladinov iz strankarskih vzrokov persekvirani, morajo dobiti zadoščenje in premeščeni nazaj na stara mesta, neupravičeno upokojeni pa poklicani nazaj v službo. Bo to tudi najbolj odgovarjalo interesom državne blagajne. In nobene nove persekucije ne sme biti. Svoboda mišljenja mora biti varovana, osebno prepričanje spoštovano. Povdarjati pa je seveda treba, da to ni nobena persekucija, če se pokliče na odgovor one, ki so zlorabljali državno oblast, ki so iz političnih vzrokov persekvirali druge. Bil bi greh proti pravici, če se ne bi teh ljudi poklicalo na odgovornost. To mora biti za prvi trenutek smer delovanja nove vlade in potem bo doseženo, da bo zadovoljen narod in sicer iskreno zadovoljen in ne samo tako kot v ozadje potisnjene stranke, ki so zadovoljne le s kislim obrazom. — Silne skrbi imajo' slovenski emigranti glede nove vlade v Sloveniji in zlasti dr. Marušiča radi vpletajo v svoje kombinacije. Da ne bodo slovenski emigranti čisto brez informacij, naj jim bo povedano sledeče: S politiko trde roke je končano, zato se tudi ne misli več-kovati iz strankarske pripadnosti uradnikov kapitala. Za tiste, ki so to do-sedaj delali, bodo nove razmere seveda nerodne. Kakor vselej, tako se tudi sedaj mnogo govori in če misli »Jutro«, da more živeti od tega govorjenja, dober tek mul Kar se tiče gerentov v Ljubljani je marsikaj mogoče. Dvomimo pa, da bi se kdo razven mladinov navduševal za to, da ima Ljubljana kar tri gerente. Mislimo, da bo za izvedbo volitev eden zadostoval. — Vozne olajšave za pivo. Prometno ministrstvo je dovolilo vozne olajšave za pivo v notranjem prometu. Tarifi so bili znižani kakor sledi: pri 100 km od 3100 na 1060 dinarjev; pri 200 km od 5460 na 1820 dinarjev; pri 300 km od 7480 na 3450 dinarjev in pri 500 km od 11.100 na 3630 dinarjev. No- vi tarifi stopijo v veljavo dne 15. julija 1025. — Pobijanje draginje na Sušaku. Zagrebškemu vzgledu so sledila sedaj mesta v Hr-vatski provinci in drugih delih države, kjer so vladale podobne razmere kot v Zagrebu. V soboto se je bavil sušaški mestni odbor za pobijanje draginje s tem vprašanjem. Kategoriziral je tamkajšne lokale ter določil cene jedil. Cene odgovarjajo popolnoma maksimalnim cenam v Zagrebu. — Državni mejniki. Ponavljajo se slučaji, da so razne osebe poškodovale ali odstranile drž. mejnike na avstrijski in italijanski meji. Tako početje nima nikakega smisla, temveč je samo znamenje posurovelosti in nerazumevanja državnih koristi, poleg tega pa je tudi kot zlobna poškodha tuje lastnine strogo kaznjivo ter so storilci odgovorni za vso škodo, ki jo s tem povzročajo državi. Vsi, ki prihajajo na državno mejo se s tem opozarjajo, da puste državne mejnike pri miru, ker bodo oblastva poškodbo strogo zasledovala. Kdor pa zve za udeležence pri takem početju je v javnem interesu dolžan, da jih prijavi oblastvom. Posebno se apelira na turiste, ker je v nekaterih slučajih padel sum nanje. Veliki župan: dr. Baltič, s. r. — Poprava proge Brčko—Vinkovci. Prometni minister je dal subotiški železniški direkciji nujni nalog, da se popravi proga Brčko—Vinkovci čim najhitreje, da se za-sigura neoviran izvoz letošnjih sliv. Lansko leto je bil izvoz sliv ravno radi izredno defektnega stanja tega dela železniške proge zelo oškodovan, ker je bilo mogoče na vozovih, s kapaciteto 10.000 kg transportirati samo tovore do 7000 kg. — Z kongresa poštarjev. Savez poštno-telegrafskih in telefonskih uslužbencev je imel v pondeljek v Beogradu svoj 7. kongres. Kongres je otvoril Toma Jovanovič, inšpektor ministrstva pošt in brzojava. Cilj Saveza je izboljšanje gmotnega položaja poštno-telegrafskih in telefonskih uslužbencev v Jugoslaviji. Kongres je usvojil predlog g. Jovanoviča, da se izposluje nov za- i kon o poštno-telegrafski in telefonski stro-ki, ker sedanji zakon ni v skladu s potre- ■ bami in službo poštnega nastavljenca. Da- : lje je zahteval od države, da zgradi za nameščenje poštnih, telegrafskih in te- j lefonskih uradov potrebna lastna poslopja j ter da ustanovi čimpreje pri ministrstvu od- j sek za strokovni pouk. Izvoljen je bil nov ‘ odbor. Predsedn. Saveza je bi lizvoljen nov j accamationem! dosedanji; predsednik Jova- : Tiovif. Resolucija glede preje omenjenih j predlogov je bila vposlana ministru pošt in | brzojava. — Obnašanje železničarjev napram potni- : 'kom Prometno ministrstvo je opozorilo ge- l neralno ravnateljstvo železnic, da dobiva j številne pritožbe radi nekorektnega pošto- j panja železniških uslužbencev napram pot- I . nikom. Zato zahteva ministrstvo od poedi-j nih generalnih direkcij, da opoaore podre-i jeno osobje na red in dolžno uljudnost na-f pram potnikom. Ako bi ta opomin ne imel j uspeha, imajo železniške direkcije dotične i železniške uslužbence disciplinarno kazno-j vati. : — Razpisana docentska mesta. Na filozo- 1 fični fakulteti v Skoplju so razpisana sle- ; deča mesta za docente: Splošna zgodovina i starega veka, arheologija, etnologija in etno-j graiija, praktična filozofija s. pedagogijo in i zgodovina umetnosti. Rok za vloge do 30. i septembra. — Konzul nemške republike v Sarajevu. Avstrijska vlada je imenovala za svojega konzula v Sarajevu dr. Ernesta Drufela. Na- i ša vlada mu je že podelila exequatur. — Argentinski konzul v Zagrebu. Argen-: tinska vlada je imenovala svojim konzulom j v Zagrebu Alfreda Sil vest rini ja. Naša vlada i mu je že podelila exekvatur. j — Konzularno akademijo na Dunaju je i letos dovršil izmed vseh slušateljev g. Jure Koce, rodom iz Starega trga ob Kolpi, % najboljšim vspehom ter dobil najboljšo diplomo. Ker se na omenjenem intemacijo-nalnem zavodu nahajajo slušatelji najrazličnejših, tudi izven evropskih narodnosti, je radi tega g. Jure Koce kot Jugoslovan delal čast svojemu narodu. — Nov inžener. Na tehnični visoki šoli v Brnu je napravil inženerski izpit iz elektro-telmične stroke g. Miloš Obereigner. — Nemški visokošolci v Beogradu. Te dni prispe v Beograd skupina nemških visoko-šolcev iz Heidelberga. V Beogradu ostanejo visokošolci 2 do 3 dni, nakar odpotujejo v Sofijo in Carigrad, odkoder se vrnejo preko Sredozemskega morja skozi' Gibraltar v Nemčijo. — Velik protestni meeting železničarjev v Londonu. Glasom poročil iz Londona je imelo v Hide-parku več tisoč železničarjev protestni meeting, na katerem so zahtevali razne administrativne reforme pri železnici. — Crne kozo na Nemškem. V Kielu na Nemškem so izbruhnile nedavno črne koze. Sedaj so jih zanesli tudi v Karlsruhe. Tudi Mannheim je v nevarnosti, da se okuži. — Orkan na Filipinih. Na Filipinih divja silen orkan, ki je povzročil ogromno Škodo. Podrobnosti še niso znane. — Povzročitelj raka najden? »Daily Ex-press« poroča iz Londona: Nacionalni medicinski institut je našel tekom zadnjih raziskav povzročitelja raka. Pri tem pa ne gre za lek, temveč samo za natančno medici-nično definicijo raka ter za ugotovitev bacilov, ki ga povzročajo. — Opičji proces v Daytonu. Zadnja obravnava v daytonskem opičjem procesu je bila otvorjena z molitvijo. Zagovorniki so zoper to protestirali ter vprašali, če je to pri sodišču običajno. Sodnik je vprašanje potrdil. Menil je, da je običaj, da se moli, kadar je navzoč pri sodišču kak župnik. Zagovorniki so nato za enkrat pristali, za v prihodnje pa so si prepovedali molitev. Nato je molil ves sodni dvor, župnik je prosil Boga, da pomaga sodnemu dvoru, zagovornikom in zastopnikom tiska. Nato se je začela obravnava. Sodna dvorana je bila nabito polna, ker je hotel govoriti Bryan. Pred obravnavo je priredil Bryan ljudski shod, na katerem je govoril o temi »Bryan ali Bog«. Ob zaključku zborovanja so zapeli vsi prisotni koral ter molili. — Proces zoper laži-doktorja Efremova. Afera ruskega laži-doktorja Efremova, ki je deloval brez potrebne kvalifikacije na medicinski fakulteti v Zagrebu kot asistent, se je končala, kakor znano, z Efremovo aretacijo. Sedaj je preiskava zoper sleparja končana. Ebremov je obtožen goljufije in vpora-be napačnega naslova. Glavna razprava je določena na dne 15. t. m. — Brezposelnost na Ogrskem. V mesecu juniju je bilo na Madžarskem, kakor poročajo iz Budimpešte, od 224.000 organiziranih delavcev brezposelnih 34.015, kar znači napram mesecu maju porast brezposelnih za 0.42%. Največ brezposelnih je v železni industriji (9734), v stavbni stroki (8246) in v lesni industriji (4036). — Velika korupcijska afera v Italiji. Kakor poroča »Tribuna« iz Palerma, je bila vložena tam zoper 50 oseb, med katerimi se nahaja več državnih uradnikov, ovadba radi goljufije. Obtoženi so, da so ogoljufali državo j pri javnih delih in dobavah za več kakor 10 milijonov lir. — Avtomobilska nesreča romunskega ! prestolonaslednika Iz Bukarešte poročajo, j da se je ponesrečil v torek na cesti Buka- ' rešta—Sinai avtomobil rumunskega presto- I lonaslednika. Prestolonaslednik in njegovo ■ spremstvo je ostalo nepoškodovano. — Avtomobilska nesreča gospe Caillaux. ■ Madame Caillaux, soproga francoskega finanč- ; nega ministra je doživela v nedeljo avtomobilsko nesrečo. Njen avtomobil se je zaletel . v neko drevo in gospo Caillaux je vrglo iz voza. Zlomila si je roko in dobila še več drugih poškodb. Odpeljali so jo z rešilnim vozom ter jo takoj operirali. Ko se je prebudila iz narkoze, je bilo njeno prvo vprašanje, če je bil njen soprog izvoljen senatorjem. , Zdravniki so vprašanje potrdili. Domneva j se, da poškodbe niso smrtnonevarne. — Gospa Caillaux je ena od najbolj znanih sodobnih žensk. Spomladi leta 1914. je vzbudila svetovno senzacijo, ko je ustrelila kot sopro- . ga notranjega ministra glavnega urednika li-_ sta »Figaro«, Calmetta, v njegovi redakciji.r Calmette je vodil zoper Caillauxa ostro kampanjo. S tem, da je objavljal pisma, ki jih je pisala njegova soproga v svojem prvem zakonu Caillauxu, ga je hotel prisiliti, da bi bil odstopil. Gospa Caillaux je branila svojo žensko čast s samokresom. Proces je vzbujal po vsem svetu velikansko seniacijo ter je končal z oprostilno sodbo. | — Pm* i» poketaosti na Dunaj«, f u« •d sobote na nedeljo je bila na Dunaj* WMr-jena prostitutka Herta Dupino. It njii*#* ki prask na obrazu in drugih okolščin j« ntHv-niška preiskava ugotovila, da gre m »Mor ii i pohotnosti. Policija je morilca marljiv# hkt-la ter ga skoro gotovo ne bi bila »sila še tako hitro, da — se možakar ni javil san. i Dra dni pozneje »e je namreč nenadoBn pe-javil na policijski direkciji 21 letni breaposei-; ni hotelski sluga Kurt Brandt, ki je p*lne*el : ključ od stanovanja umorjene ter izjavil, ata ! jo je umoril on. Seveda se morilec iagovarja, i da je izvršil dejanje v popolni pijanosti. Pra- j vi, da je opazil šele zjutraj, da lell poleg mrtve ženske. To pa ne bo držalo, aakai ■»-1 rilec se je zapletel že pri prvem Easluaaj« s v protislovja, iz katerih sledi, da je bil ii«er j vinjen, toda ne do nezavednosti pijan. Bsandt Je svojo žrtev zadavil z rokami. Sedal Je ja-j ko potrt, ker je zaslišala policija u tfve j dekleti, ki trdita obe, da sta bili njegavi aa-1 ročenki. —Umor it ljubosumnosti. Te dni je kila v Bački Topoli velika zabava. Ena »ož sta se namreč trudila za njeno ljube*e» dva tekmeca, Baldoš Tod in Stevan Varo. Končno se je Katica odločila za Stevana. T* je Toda strašno raztogotilo. Pričakal Je svoj*-ga srečnejšega tekmeca, ko se je vražal ek zori iz Katičnih objemov, pred kavarn® ter mu, ne da bi črhnil besedico, potisai) aoi v prsi. Smrtno nevarno ranjen se Je ni«13 rešiti Stevan Varo s tem, da je stopil v kavarno. Toda sredi sobe se je zgrudil k» par uv nato je izdihnil. Toda so aretirali. — Poskušen roparski napad v Bord«*nx* pri belem dnevu. Kakor poroča »Havas«, so udrli te dni v Bordeaux pri beleas d»® vu 4 oboroženi individiji v pisarno sek* tovarne mobilij z namenom, da ae polnst* blagajne, v kateri se je nahajalo nad ISO H-soč frankov. Uradniki, ki so bili v pisam, so se vlomilcem zoperstavili, toda vlomita' so začeli nanje streljati ter ranili 4 ma-stavljence. Končno pa so vendarle pobeg- li Ko so hoteli teči preko železniško pro**, jih je skušal aretovati neki žetamiški uslužbenec, toda razbojniki so ga Mtrelili. Policija, ki ima natančen popis ropavjev, je uvedla zasledovanje. — Roparski napad na Dunaju Predvčerajšnjim okrog polnoči je izvršil na Dunaju mlad človek sredi mesta drzen roparski aa-pad na inženerja Karla Valentitsa, kftterenu je hotel iztrgati uro-zapestnico. Napadeae* je dal dečku dva udarca s pestjo v ebras, da jo je ves krvav odkuril. V Inleaerjevi družbi sta bili dve mladi dami. — Stekle mačke t Hercegovini, la sela Iličimi pri Mostarju poročajo, da je pobesae- lo tam več mačk, ki so ogrizle neka] ljodj. Prebivalstvo je bilo vsled tega zelo *a«b»r-jeno ter je podvzelo lov na steklo a»alke. Ljudje, ki so jih ogrizle stekle malb*. ae bili poslani v Pasteurjev zavod. — Veja ga je umorila. Na nenavadu ma-čin se je ponesrečil te dni v VVeidinga*« tt-letni vajenec Fritz Fischer. Splezal Je m smreko. Ko jo skočil z drevesa, M aati Je zarinila na tleh ležeča veja s tako ail« v prsi, da mu je predrla pljuča. Pokllaall se zdravnika, ki pa je mogel samo še vgeteviti smrt. — Izropan detektiv. Iz Budimpeito *e- ročajo: Te dni je bilo stanovanje taka]9i»]e-ga višjega detektivskega nadzornika Jnrtja Juhasza od vlomilcev popolnoma iaropame. Misterijozni vlomilci so odnesli Številne akcije, tuje valute, dragocene dragulje ta K milijonov gotovine. Vlomilci so delali Jake previdno, ker jih ni v hiši nikdo opaail, ke so odšli z zavoji otovorjeni. NajlepSe pri tem je, da je žrtev šef vlomilskega edseka kriminalnih uradnikov. — Boj med zakoncema za avtonekll. V Badnu pri Dunaju vzbuja precejšnjo saasaei-jo poskušena tatvina dragega avtomobila, ki je last soproge industrijalca Rudolfa D. Dor-na. Zanimivo je dejstvo, da je oseba, ki Je hotela avtomobil ukrasti, lastni soprog gospe Dorn. Mož je prišel ob 2. ponoči ter sahteval od vrtnarja, da mu odpre vrata vrta, v katerem se nahaja garaža. Ker vrtnar n1 imel ključa od garaže, je industrijalec vlomil vrata ter skušal spraviti avtomobil s pomojjo šoferja, ki je prišel ž njim, na vrt. Šofer gospe Dorn je čul ropot ter se podal z revolverjem oborožen na vrt. Tam se je razvil med njim in tatom hud boj. Šofer je mislil izprva, da ima opravka s tujim vlomilcem. Sele »ed rokoborbo je spoznal ločenega soproga svoje delodajalke. Posrečilo se mu je, da se ga je otresel in oddal par strelov v zrak. Dorn j* uvidel, da ne opravi ničesar, zato se Je odstranil ter se podal na policijo, kje» se Je sam ovadil. — Karambolaia med tramvajskim veaeM in tovornim avtomobilom. V Berlinn m Je zaletel v pondeljek voz električne testne železnice v tovorni avtomobil. 8 oseb J« bil« ranjenih. — Sreča v nesreči. Iz Bileča v Hercegovini poročajo: Te dni je besnela, kakor »aj-brže po vsej Hercegovini, v Bileču huda nevihta, ki jo je spremljal grom in blisk. Pri tej priliki je treščilo v džamijo, v kateri je ravno molil neki hodža ter ee priklanjal Mohamedu. Pol cerkve se je »rušilo, toda hodži se ni pripetilo ničesar hudega, da-si so .ga ruševine skoro popolnoma Kasni e. — Junak z nožem. Te dni je se stepel v neki beograjski gostilni Mita Čepernii, trg. iz Trebinja z Ivanom Podrokoni, nosačem na beograjski postaji. Med pretepom je potegnil trgovec nož ter ga porinil težaku v trebuh, prav do ročaja. Težak se je sgrudil težko ranjen na tla ter se onesvestil, vendar upajo zdravniki, da ostane pri življenju. Ce-prniča so zaprli. — Samomor na smrt obsojenega. I* Ltl-becka poročajo: morilec Siedemann, ki je bil obsojen radi umora iz pohote na smrt, je imel biti v soboto zjutraj obefien. Ko so prišli ponj, je skočil skozi okno ter obležal na »tu mrtev. — ftatri* pijaaegft M*di*r*. T« d*i i» kil pja]*t t Subotici sredi trga pijan narednik ■tadlmk« finančne straže. Ko sa jo drugi dn isrtrenui!, je bil zaslišan iu povedal jo, da M piš« Djurn Fakač iz Kelobije. Roka! je, da »o je prejšnji dan vse dopoldne reae- li i aeke družbo v mali gostilni blizu meje. Ke ao ae ga pošteno napili, »o šli vsa); svoje pot. Financar ae je nameraval vrniti ea tveje službeno mesto. Pospešil je korake, ker je močno deževalo. Nenadoma se je aasiri pred Subotico, vendar se ni vedel kje te nahaja. Šel je dalje in kmalu je oparil. da je zgrešil pot in prišel v Jugoslavije. Prepričan, da mu povratek ni mogoč, te je podal v centrom mesta, kjer je bil prijet. Policija se je obrnila na ministra «•-tranjik zadev radi informacij, kaj naj s: ■»•Oskarjem ukrene. Kandidatinja 'samomora? Privatni Mlultteao« Marko Strebel se je seznanil v nedelj« zvečer po naključju pred trafiko na glavarja kolodvoru v Zagrebu z mlado žensko, ki mu je tožila o svojem slabem gmotnem poloiaju. Med drugim je dejala, da se mora peljati v neki nujni zadevi v Maribor, da pa nima denarja. Ponudila je Streblu potrdilo hotela »Esplanade«, kot garancijo ter g» prosila, da ji posodi denar za vožnjo. Streblu ae je ženska smilila in dal ji je 120 dinarjev za vožnjo, nakar ga je prosila, da reši njen kovček, na katerega dolguje v ho-letu SSO dinarjev ter naj ga obdrži. Ko se bo v kratkem vrnila iz Maribora, bo plačala nemudoma ves dolg. Strebel je rešil v torek kovček ter našel v njem na svoje veliko iznenadenje samo nekaj stare obleke »ezaatna vrednosti, dve čudni pismi in tri littke. Pisma so bila naslovljena na njenega očeta Alfonza Weissa v Ljubljani in na •jeno sestro Hildo Heller v Ptuju. Eden od lirikov je bil naslovljen na zagrebško policijsko direkcijo, kateri naznanja ženska, da bo izvršila samomor. Pravi, da se piše Luiea Weiss, rojena v Ljubljani, kjer je bila poročena 2 leti z nekim Pavlovičem. Ta ji je baje zastrupil vse življenje ter zapravil vse njeno premoženje. V sled tega se čuti kljub svojim 20 letom tako nesrečno, da ne pričakuje v bodoče nobene sreče več v življenju. Smrt je edini izhod iz njenega položaja. 0 samomoru nesrečne žene ni prejela zagrebška policija doslej še nobene vesti. Zagrebška policija se je obrnila v zadevi na ljubljansko in mariborsko policijo. — Iz žalosti za možem. V Čurohu v Bački se je zastrupila te dni iz žalosti za možem, ki ji je umrl pred dvema mesecema soproga uradnika Nadva. »ANAiNJ* PRUtBDITVB T LJUBLJANI. ; Ideal; »Albanska ljubav«. Predstave ob 4., i pol #„ pol 8. in 0. uri. j Tivoli: »Bela ciganka«. Predstavo ob pol j »., pol 8. in 9. uri. Matica: »Kraljica sužnjev . Predstavo ob ' pol S., pol 8. in 9. uri. Dtoc: »Orlacove roke«. Predstave ob 4,, j pol «., pol 8. in 9. uri. Gospodarstva. LJUBLJANSKA BORZA, dne 15. julija 1925. Vrodaote: 1% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 66.60; Loterijska 2'A% državna renta za vojno škodo den. 238; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, blago 265; Markantilna banka, Kočevje denar 101, blago 105; Prva hrvatska šte-dionica, Zagreb den. 802, bi. 808; Kreditni zavod za trgovino in industrijo den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 104, bi. 130; Trboveljska premo-gokopna družba, Ljubljana den. 322, bi. 335; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180; 45-2% zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20; 4'A % kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20. Blago: Doge, hrastove z pokrovi. 1 hi, % hi, % hi, fco meja bi. 190, 145, 95; orehove deske, I. vrsta, 30, 50, 60, 70, 80, 100 mm debeline, 40—45 media, fco nakladalna postaja bi. 1850; bukova drva, 1 m dolž., fco Skoplje, 3 vag. den. 30, bi. 30; pšenica Hardwinter II., fco Postojna trans. bi. 405; rž, nova, lombardska 75 kg, fco Postojna trans. bi. 360; koruza, slavonska, fco slavonska postaja, 1 vag. den. 205, bi. 205; krompir, novi, fco štajerska postaja bi. 85. BORZE. Zagreb, dne 15. julija. Devise: Newyork ček 56.44—57.24, London izplačilo 275.95 do 278.95, Milan 209.45—212.45, ček 208.83 do 211.83, Praga 167.8—170.2. Curih 1102 do 1112, ček 1101.5—1111.5, Berlin 1350.5 do 1365.5, Budimpešta 0.0792—0.0812, Dunaj 796 do fjj)8. Curih, dne 15. julija. Beograd 9.05, New-I york 515.10, London 25.04, Pariz 24.15, Milan i 19. Praga 15.25, Budimpešta 0.007255, Buka-! rešta 2.50, Sofija 3.75, Dunaj 72.55. Telefonske vesti. PREVOZNINA ZA LES ZNIŽANA ZA 80%. Beograd, 16. julija. Včeraj je stopila v veljavo deklasifikacija izvoznega lesa od razreda B na razred C za vse prehode preko državne meje. Naredba velja do 1. septembra t. 1. S to deklasifikaeijo se zniža prevoznina za les za približno 30 odstotkov. — Da je bilo to doseženo, je v prvi vrsti zasluga naše Trgovske in obrtniške zbornice, ki je storila opeto-vamo vse potrebne korake, da je biia ta naredba uveljavljena. POSLANEC JAGATIČ ODOBRAVA POLITIKO HSS. Zagreb, 16. julija. Posl. Mato Jagatič, ki se mudi v Sisku, je dal izjavo, v kateri odobrava delo HSS in demantira vse vesti o svojem izstopu iz hrv. selj. kluba. Nesoglasja v klubu med njim in med tovariši so nastala samo radi načina debate o dosedanjem delu in radi načina, kako je klub informiral svoje poslance o situaciji. ZAJEDNIČARJI SE PRIDRUŽIJO DA VIDOVIČU ? Zagreb, 16. julija. Zajedničarji nameravajo izvesti najodločhejšo opozicijo v tisku in v parlamentu. Svojih mandatov ne nameravajo položiti, ker so prepričani, da večina njihovih volilcev odobrava njihovo politiko. Ako bi moral kdo položiti mandat, potem da bi morali to storiti radičevci, ker da so oni spremenili svojo politiko po volitvah (?). V parlamentu bo Zajednica sodelovala z Davi-dovičem in ostalimi strankami opozici-jonalnega bloka. V najkrajšem času se bo vršila konferenca opozicijonalnega bloka, na kateri se bo izvršila nova formacija opozicije. Sfcv. UT. ZAGREBŠKI RADIKALI POZDRAVLJAJO SPORAZUM. Zagreb, 16. julija. Organizacija Narodne radikalne stranke v Zagrebu je poslala sekretarijatu glavnega odbora radikalne stranke v Beogradu brzojavko, v kateri navdušeno in udano pozdravlja svojega voditelja in šefa Nikolo Bašiča v tem zgodovinskem momentu, ko ja prišlo do sporazuma med srbskim in hr-vatskim narodom. POGREBNA SEJA SDS. Beograd, 16. julija. Sinoči so se samostojni demokrati zbrali v kabinetu prosvetnega ministra in to zadnjikrat. Tat* so imeli skupno sejo. Bili so navzoči vodilni poslanci in jjlani glavnega odbora stranke. Samostojni demokrati so ugotovili, da je njih položaj zelo napet in neugoden. V tem položaju se trenutno ne morejo erijentirati, ker so dosedaj vodili popolnoma drugo politiko. Zelo so jezni na radikale, ki so jih pustili na cedilu. Kakor doznavarno, bodo samostojni demokrati izvajali v narodu in v skupščini najodločnejšo opozicijo proti radikalom. PREISKAVA PROTI DR. LUKINIČU. Beograd. 16. julija. Včeraj se je vršila seja preiskovalnega odbora proti Lukiniču v prostorih finančnega odbora. Na tej seji so razpravljali o obtožbi. Javnosti se ne daje nobenih informacij. Znano pa je, da je odbor sklenil, da mora Lukinič ali podati pismeni zagovor ali pa mora priti sam osebno na sejo. Ako Lukinič ne bo osebno prišel na sejo, ga bo nadomestoval dr. Žerjav, ki ga bo zagovarjal. Ko bo odbor proučil ves materija), bo od raznih ministrstev zahteval tozadevne dokumente. Izdajatelj: dr. Josip Hacin Odgovorni urednik: Železnikar Aleksandre Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani (32) V okiopnjaku okoli svet* Spisal Robert Kraft. 13. Osvobojenje in obračun. Tucat jezdecev, dva belokožca iu deset Indijancev sledi avtomobilu. Na skalnati planoti so, kjer pa vseeno poganja travnata bilka, ki so jo povozila avtomobilov* kolesa, tako, da se ne more več vzravnati in to zadostuje sokolskim očem teh Indijancev. Avto pa je tudi vozil v ravni smeri. Deacon je vzel le zato deset Indijancev s seboj, ker ni vedel v kakšnem stanju najde ubegli avto. Morda ga bodo morali vleči iz kake luknje ali soteske, morda bo cel ali razbit. Prišli so v kraje, ki so bili last drugih indijanskih rodov, računal je tudi z Georg Hartungom — torej Deacon se čuti bolj varnega, ko ima oboroženo moč za sabo. Sicer pa je o svoji stvari prepričan. Avto bo prav gotovo našel, čeprav šele na kanadski meji. Če je razbit, tem bolje. Aparat s pokalnim plinom tudi tedaj »ajbrže še ni eksplodiral, saj >je bil .vendar vajen vzdržati močne sunke. In če bi Deacon res ne znal •dpreti vrat, tedaj napravijo s smodnikom luknjo v •klopne plošče. Ali pa vprežejo konje. Na vsak način pa j« hotel Deacon spraviti avto v kako mesto, ali če ae ž« avto, pa vsaj aparat s pokalnim plinom in kak kemik bo že odprl steklenico, ne da bi se dotaknil eksplozivne tvarine. S plamenom pokalnega plina bi napravili luknjo v steklenico, če bi se jo bali razbiti — in potem bi bilo štiristo gramov morrisita v Deaeo-novih rokah. j Tudi drugače je imel Deacon že en uspeli. Preko j rame mu visita obe zračni puški, na pasu pa zračna i pištola. Po prijateljevem posredovanju jih je dobit od poglavarja, ki je tako majhno orožje zaničeval, ali pa i se ga je morda tudi bal. Walton ni pokazal niti naj- : manjšega zanimanja za orožje te vrste. Kaliber mu je j bil premajhen, vajen je bil na svojo veliko puško — . Deacon mu seveda konstrukcije ni razložil. Sicer pa pravih svojstev tega orožja tudi Deacon pe pozna. Silno rad bi malo pogledal v mehanizem, treba je odstraniti le vijak. A ta grda eksplozija! No, to skrivnost odkrije že spreten mehanik na varen način in neki angleški tovarnar z orožjem je ponudil iznajditelju že 5000 funtov šterlingov, to bo že prav čeden zaslužek. Slednjič naj še omenimo, da Deacon dobro ve, da se je Georg že vrnil. To mu je razodela sled mokasinov, ki so jo našli Indijanci. Ali kje se konča ta sled. tega ne ve. Šele na koncu gozda so stopili na avtomo-bilovo pot in šele na preriji so naznanili Indijanci, da je spoznati vtiske mokasina in Deaconu se ni ljubilo, da bi se vsled tega še enkrat vrnil. Torej Georg Hartung se je bil že vrnil! Da je zapustil avto, ko je ta stal, seveda s tem še ni rečeno. Lahko je med vožnjo skočil dol v kaki reki, kar ne bi j bilo tako težko. j Deacon ni dalje premišljeval o tem, čeprav je že od vsega začetka prav pošteno sovražil tega človeka, ker je takoj slutil, da se je Hartung združil z Leonor zoper njega. Poglavitna reč je bila ta, da se ni Georg že zopet vrnil k avtu. Zakaj nove sledi, ki bi tekla vzporedno z jezdeci, ni, in gotovo bi bil Georg zopet uporabil avtomobilovo pot. Noč so prebili na skalnati planoti ob oni vodni luži. Drugo jutro so kmalu dospeli na peščeni del planote in v daljavi so že zagledali peščene hribe, be vedno je vladala popolna zračna tišina, zato je bila sled v pesku še vidna. Čez nekaj ur se približajo velikemu peščenemu hribu. Meni se zdi, da se je avto zadrevil v peščeni hrib,« meni \Valton. Da, tudi Deacona obide vesela slutnja. Sledovi koles tečejo naravnost proti peščenemu hribu. In tudi Deacon pozna fizično svojstvo peska napram udari ali sunku. Res, sled avta drži v peščeno goro ta dveh mokasinov pa ven. Res, v neposredni bližini hriba tega ni videti, tam je vse že zopet pokril pesek, ki se je bil usul. Voz se je pripeljal na drugi strani zopet ven!« reče Walton. O ne,« odvrne Deacon, »poznam upor peska. Nikakor ne more biti globoko... tu, tu jek pristavi veselo. (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 5’—, vsaka nadaljna beseda 50 par. Tekstilbazar Ljubljana. Krekov trf. 10, prvo nadstropje, pf.daja: FROTIRJE, K REPU. DELENE, CEFIRJE, MIZNE PRTE itd. *• vnovič znižanih ctnsk. Gospodična i»w»*n4a altre proti niškem« h«nn- Dre tudi na dom . Naslov pove uprava lista. Tapetniki! Morske travo dobit* majcenej« pri »frnclus*, Ljubljana, Krekov trg št. 10. Abs. jurist vstept v odvetniško pisano. Cen j. peacfjdb* prosi pod šifro »Vsstes« na upravo lista. Oglase ta v*e liste naše kraljevine sprejema po originalni ceni. Biro »Reklama«, Beograd. Knez Mihajlova ulica 11, telefon 2639. Potne vizume od strani konzulatov v Beogradu preskrbuje najhitreje za zelo nizek honorar Biro »Reklama«, Beograd, it. 2639. Po pošti poslani potni listi se takoj vidirajo in se vrnejo priporočeno z doplačilom stroškov. Kolesa in šivalne stroje kupujte edino le pri Jfisip Petelinc-u znamke Oritasnes', Ph8nix in Adler ter posamezne dele za kolesa in slroje, pneumalike, igle Lamerr. Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju je brezplačen. Na veliko! Na maio! j DR. M- AMBROŽIČ { č ne ordinira od 14. julija do nadaljnega obvestila. Odda se gospodični mesečna sob* e električno razsvetljave ter hrano. Naslov pove uprava lista, lepo semensko blago in inkarnat deteljo nudi najceneje Sever- St Komp,, Ljubljana. Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravno* kar došlil Oblike damske od Din 70'— do Din 150'—, otroške od Din 50'— do Din 70 - nakitenl od Din 100 -naprej — dokler traja zaloga. Oglejte sl cene v izložbi HINKA HORVAT, Uubljana, Stari trg štav. 21 j VINOCET" 1 p tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi ■ i najfinsjši in najokusnejši namizni kis iz { ■ vinskega kisa. | S Zahtevajte ponudbo I IPC E "* ~ • a Tehnično in higiienično naimoderneje i ! urejena kisarna v lugoslaviji. f | Pisarna: Ljubljana, Dunajska testa štev. 1 a, II. nadstropje ImrnMM