^eto II.v itav. 2'3 V Ljubljani, petak dna 9. septembra 1921 Fosamewtt* flav. 99 \par • 2 N gtsaO ptHta* M *» .. MOK .. MO. MiminUMrlilM ■tolp« (88 am) . SK oglasi te tO aa »tolpe« (M aa) . 1 » Urvdnitftvet HMoUm ooott ti t^fc ToUfM nit Upntvniitvm ta HI M M. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. """&T& mu Današnja številka obsega osem ftrr • •• cfnv 'Ive kroni. Ljubljana, 8. septembra. Dane« ponoSi so Lahi zažgali in pognali ▼ srak tretjo našo narodno trdnjavo v Trstu — nai rojauski Narodni dom. lini Seno j« skoraj zadnjo kulturno irediič« naših tržaških rojakov, ie skromni barkovljanski dom nam še tetine... Na Obenlankovem trgu štrlijo žalostne razvaline našega ponosnega velikega Narodnega doma pri Sv. Jakobu se pogorišče skoraj ie ni ohiadil6 in že se je zopet dvignil kr-vjvi plamen do nebes, že je bila zažgana nova grmada za nai mučeniški narod. Kmalu se bo moral naš človek, pravi gospodar zemlje, dežele in metu, Skrivati kakor divja zver pred krvoločno perverznostjo razbesnelega laškega nacijonalizma in doživeli borno, da bo Jugoslovan služil svoji kulturi v podzemskih katakombah, kakor so nekdaj prvi kristjani skrivali ivoje svetinje globoko pod zemljo pred rimskimi trinogi. Ko smo praznovali 18. julija žalostno obletnico požiga našega Doma na Oberdankovem trgu, j« »Edinost« v pretresljivem spominskem članku natikala usodo našega zasužnjenega ljudstva v Primorju: »Vdušiti hočejo vsako sled našega kulturnega življenja. Naša kulturna društva marajo sklicevati avoje sestanke skrivaj, po brlogih, kakor divje zveri, danes tukaj, jutri tam; vse naie življenje je odvisno od milosti faiistov, ki imajo ca seboj vse državne organe; nai jezik je potisnjen iz javnega življenja: naša družba je razgnana, naše ljudstvo, naši otroci zasramovani, naie kulturno življenje potisnjeno sa stoletje naza^: obsojeni smo v kulturni državi na kulturno smrt.* To jo točna slika trpljenja naših bratov. Srce se nam trga, ko mislimo na. njihove muke in neprestano nam bdi pred oCrnl vprašanje: Za božjo voljo. ali ni od pomoči? Ali smo res brez •redstev, da vsaj nekoliko olajšamo njihovo bedo? Olejto jih, kako se mučijo in ponižujejo, da b! si rešili vsaj trohico ovobode! Pod svojo skromno čisto streho v Rojanu so vzeli tolpi razuzdanih brigantov, samo da zasl-gurajo slovenskemu kulturnemu življenju skromen kotiček. Ponižanje je bilo zaman. In mi da mirno gledamo, poslušamo kako gospod Bonomi naznanja, da bo treba napraviti red, kako rimski papež tolaži naie mučenike tolažbo svetih nebes? Hladili razum nam razlaga pravila rnednirodnih odnošajev. Natančno nam dokazuj«, da je Trst v Italiji in da se Jugoslavija kot nobena država ne sme trn šati v interne zadeve druge države, «.ko ni napram njej v razmerju zmagovalca. Dokazuje nam, da je prava pomoč le v popolni odrešitvi našega zasužnjenega laroda in da odrešitev po-taenja •— meč krvavi. Toda mi ne moremo več gledati [Teko meje z diplomatsko računico v rokah. Vedno silnojše se dviga ogorčenje in vedno glasneje trkamo na vrata naših državnikov. Pomagajte' Mkdo ne zahteva od Vas, da nas da-ties. ko slobodni Jugoslovani smatrajo za svoje prvo pravo v nič devati svojo lastno državo, zapletete v krvave konflikte. Toda na razpolago imate, »ospodje diplomati, sredstev, s katerimi lahko pokažete, da Jugoslavija •ie prenose več mučenja svojih otrok. Poslužit* se jih. Ne vemo, če bodo uspešna. Prinesla pa bodo našim ubogim trpinom v neodrešenl domovini tolažile in poguma. Pokažite svetu globoko rano. ki nam jo je vsekal krivični mirt Pokažite lastnemu narodu moralno silo naše države! Seveda: apeli na vlado niso resni, dokler narod sam trpi prijateljstvo s pokrovitelj5 besnega fašizma, dokler lepo ločimo srce. ki krvavi za preganjane brate od razuma, ki s tržaškim fašistom trguje, dokler se ne začne izvajati stan nauk: zob za zob. Kadar bomo Italijane podučili, da tte vsaka krivica izvršena nad našimi rojaki, maščuje nad njimi samimi, kafer bodo spoznali, da si ustvarjajo s svojo politiko v Jugoslaviji deželo ne I* načelnih, temveč praktičnih sovražnikov — potom bo prišlo tudi pri njih Streznjenjo. Fašisti razstrelili Narodni dom v Rojanu LhbOana, 8. septembra. N! preteklo še teden dni, odkar so fašisti zažgali svetoivanski Narodni dom v Trstu in it je prispela v Ljubljano nova še ialostnejša vest. V noll od srede na letrtek so tržaški fašisti zažgali in z vžigalniml bombami pognali v zrak rolanski Narodni dom v Trsta. Od poslopla le ostal kup razvalin, ki pričajo o martiriju tr." Skih Slovencev. Kar je za Barkovljanc barkovljanski Narodni doni in kar je bil za Sve-toivančane svetoivanski Narodni dom, to je bilo za rojanske Slovence njihovo Kon. društvo, ki je Imelo na Rojan-ski cesti v T...tu svojo posl /jo z ma an vrtom. V poslopju jc bila i .JI gostilna, sicer pa je služilo kot sedet raznih rojanskih narodnih društev. Z eno besedo: Rojanski Narodni dom. V njem Jc dolga leta neumorno deloval rojanski Sokol, glasbeno in pevsko druStvo «Zarja», dram-tlčni odsek Itd. Po prevratu so Italijani ponovno skušali dobiti poslopje v svoje roke In so ponujali celo znatne vsote, toda člani konsumnega društva so odlo£no odklonili vse ponudbe. Zavedali so se nor-''"" 'i ga ima poslopje za roJa:i:»!:o Slovence. Sedaj rojans ega Narodnega doma nI več I Včeraj ponoči se Je pripeljala pred hišo grafa iriaSkih fašistov, vdrla v gostilr.ifke prostore, razbila pohištvo ln vrgla nato ve* vžigalnik ZBrlch. Berlin Ml. Newyort 886. Lon 3r;n 8176. Parit 4475. MIlan «525. Praga 705, BudimpeHta 187, Zagreb 800, Bukarešta «20, Varšava 014, Dunaj °«0 av-»•rijske Ucosaas kroae 046L bomb. Med strašnim pokom le zletel Narodni dom v zrak. Ostal je sano še kup —valin, nad katerim le razsajal požar, ki le popolnoma uničil še to, kar je ostalo. Škoda se ceni na 60.000 lir. Karablnllc, lev seveda ni nikoder, kakor ponavadi. Zanimi j je, da so hneli v Narodnem domu svoje shajališče tudi rojanski fašisti. Slovenci so pod prl-tis!;i .i razmer ...ivolili v to, čeprav s težkim srcem, ker so upali, da bodo tako vsaj varni pred napadom ii) požigom poslopja. Tržaških Narodnih domov, teh spomenikov slovensko žllavosti in pridnosti kisalu ne bo več. Uničen je veliki Narodni dom u Oberdankovem trgu, zgorel je svetoivanski Narodni do a, sedaj pa je z!etel v zrak še rojanski Narodni dom. Nedotaknjen je samo še Narodni dom v Barkovljah. Bog ve, morda tuJ njega v kratkem no doleti enaka usoda! Trst, 8. septembra. (Izv.) Iz italijanskega vira se doznava: Okrog polnoči se je v Rojanu nenadoma začula močna eksplozija. Vse prebivalstvo Je bilo hipoma pri oknih, da vidi, kaj Je. Kmalu za pokom je visok ptamen objel n*vallne sokolske telovadnice. Nekaj časa nato Jo dospela požarna hramba, ki Je Imela dovolj opravka, d- obrani sosednle hiše pred o trn tem. Po dveurnem delu se je to posrečilo. Govori se, da Je bil napad namenjen fašistom, drugi pa pravijo, da je veljal Sokolom. Glavna skupščina CMD (Poročilo na drugI strani.) Rekordni dan velesejma NA PRAZNIK 20.000 OBISKOVALCEV. — DOSEDANJE KUPČIJE 150 MILIJONOV. Impozanfen kmečki praznik na Bledu DVAJSET TISOČ U«. ELEŽNIKOV. Bled, 8. septembra. Kakor da H živeli ie v {asu taborov, tak je bil danainji dan na Bledu. Nepregledne množice naroda so nastopile ta dan in nad 20.000 ljudi je manifestiralo za zmago gesla: za državo ln za pravice podeželja. Kmet-ski tabor na Bledu je dokazal, da jo naie ijndstvo izpregledalo, da je odločno za državo ln je zato energično obsodilo klerikalne hujskanje. Velikanski prostor na Zaki je bil prenapolnjen ljudstva, ko je otvoril tabor domačin posestnik Ažman. Predsedstvo je nato prevzel načelnik SKS, posestnik Pipan. Posl. Urek je poudarjal potrebo skupnega dela vseh stanov. Ostro je na stopil proti klerikalnim obrekovanjem ln zlorabi vere ter zahtevaj kmetsko posvetno delo. Za njim je povzel besedo minister Pu-celj, ki so ga zborovale! viharno pozdravljali. Minister Pucelj je izvajal: Posl. Korošec je dejal ob nastanku SKS, da je njeno gibanje tako nedolžno kot marijaceljske kapljice. Izkazalo ee pa je, da so bile te kapljice za dr. Ko-roSca sila hud strup, ker vzele so mu dne 28. novembra moč, da ne more več odrekati kmetom polovične vožnje na železnici, kakor je to storil lansko leto ob priliki blejskega tabora. Minister Pucelj je nato govoril o po- litiki 8K8. Vlado Je bflo treba prevzeti v časih, ko Je vladalo demagoštvo. Toda vedeli smo, da Je naša naloga, da stabiliziramo državo In da nastopimo proti vsakim eksperimentom in zato smo izvršili svojo dolžnost do države, ker Sele potem pridejo pravice. In dasi nas je bilo le devet, smo te pravioo dobili tudi v polni meri. Lep patriotlčen govor je imel nato dr. Janjič. Pozdravlja zbor po naročilu min. predsednika PaSiča, ki zbog kraljeve bo-iezni ne more iz Beograda. Obenem pa ee tudi zahvaljuje poslancem SKS, da so pripomogli k sprejemu ustave, dr. Janjič je nato nastopil proti vsem, ki nočejo močne države, pa naj si bodo to notranji ali zunanji nasprotniki. Imenom srtiljanaklb kmetov sta pozdravila nato tabor poslanca Milorado-vlč ln TajuSič, imenom obrtnikov g. Og-rlč in končno za Primorce vodja kmetijskega oddelka g. Sancin, Ko je Se bila sprejeta soglasno pozdravna brzojavka na Pašiča in udanostna Izjava kralju Aleksandru, je prebral pos. Ažman resolucije in zaupnico poslancem SKS, kar so sprejeli zborovalcl z odobravanjem. Popoldne se je vrSila razstava živine, dirka in povsod je vladalo radostno razpoloženje. Ljubljana, 8. septembra. Današnji dan ! pomenja za ljubljanski velesejem rekord, j Že od igodnih jutranjih ur so sipali vlaki i tisoče obiskovalcev na ljubljanske ulice. ' Bil Je dan naših deželanov. Iz skrajnih j kotov Kranjske ln Štajerske so prihiteli ' posetnlki, da si ogledajo ljubljansko »ču- j do». Do 6. are zvečer Je psslralo vhode na sejmski prostor nad 20.000 ljudi. Pro- ' ti S. popoldne Je bi! nava) na dnevne blagajno tako velik, da je morala posredovati policija. V paviljonih je vladala ponekod neznosna gnječa in prodajalnice jestvin, paviljoni s pivom in vinom niso mogli zadostiti potrebam. Mod obču-dnjofio mnolioo je bilo tudi danes mnogo trgovcev in drugih interesontov. Ves dan so s« pridno sklepale kupčije. Po precej natančni cenitvi Je obiskalo velesejem dosedsj nad 70.009 ljudi. Permanentnih vstopnic Je oddanih okrog 20.000. Do zaključka sejma bo število posetnlkov narastlo brezdvomno daleč nad 100.000 ljudi V sredo in danes se je pojavilo na sejmu posebno mnogo interesentov iz Hrvatske. Vojvodin«, Bosne In Srbije. Nove prijave iz nslih južnih krajev se Se vedno množijo. Nocoj Je prispelo iz Novega Sada okrog 250 obiskovalcev, med nJim! mnogo trgovccv. Kupčija cvete. Posebno pozicijo so s! pridobili tud! ljubljanski manufakturisti, ki so s solidnim blagom, zmernimi cenami b kulanco navezali mnogo novih in upajmo trajnih zvez. Njihove zaloge so delon p Izčrpane. V nekaterih strokah so sklenjena naročila, ki bodo dotična podjetja zaposlila za dolge mesece, v drugih so so prekasnl Interesenti zadovoljili s nedoločnim dobavnim rokom — najlepši dokaz dobrega glasa, ki si so ga stekle nate industrija, obrt in trgovina. Tekom današnjega dneva so bili krasni izdelki Pavlinove keramične tvoraice predmet vellkoga povpraševanja, voč večjih kupčij Je bilo sklenjenih tudi za razne stroje Strojnih tovarn in livarn elektrotehnični materija! je pri nekaterih firmah razprodan. Veliko zanimanje vi .i da za naše kolarske Izdelke, kupljenih in naročenih je lepo itevilo prlprostlh is elegantnih vozil. Tudi sodarji so zadovoljni, krasna posoda sodarske zadreg« v Tacnu je privabila precej kupcev. Poseben uspeh so dosegli lični otroSki vo zički firme Batjol. Zlasti trgovci iz Sr bije, ki so tako robo dosedaj naročeval' iz Nemčije, se zanje zelo intereslrajo Mednarodno zmago je Izvojevalo naM vrvarstvo. Obo glavni naši tvrdki Šinkovec, Kranj ln Adamič, Ljubljana st» perfekcionirall sklepo za Francijo, Italijo in Švico. In slovenska kravata gr» v Pariz! Zastopniki pariških modnih tvrdk so pri na51 mladi sgilni tvrdki Angel? Hribarja v Slovenjgradcu naročili vzor ee, ki so prvovrstni po okusu in solid nosti. Potrudili smo ee /.brati podatke, M omogočajo ocenitev dosedanjega kupčij-skega uspeha Ljubljanskega velikeg« sejna. Lahko rečemo, da Je bilo do da< nes prodanega za približno 150 m!1l)o> nov kron blaga in da bo celokapnl kup čljskl efekt našega prvega sejma doe* ge! vsoto četrt milijarde. Danes po petdnevnem bivanju v Ljub Ijani so odpotovali v Beograd referenti raznih Interesiranih ministrstev, U s« si vse izložbe jodrobno ogledali ter po. dajo poročila, ki bodo državni uprav) služIla kot važen pripomoček pri odda} državnih dobav. Vsi gospodje so se ja ko laskavo Izrekli o prireditvi. V Ljubljano je prispelo tudi mnogo hr vatsklh in srbskih Industrijalcev, ld st se pri ravnatel ju sejmskega urada g. D* teli Intereslrall za prihodnje priredit« Ljubljanskega vrlerejma- O. ravnatelj J1b je zagotovil, da bi Ljubljanski velesejem drugo leto z vesel,iem sprejel pod svoj« streho tudi hrvatsko in srbsko induetri jo ter tako pos'a! središče jugoslovan sk.pga knpčijskega življenja. Obupen položaj Avsirifcev na Zapadnem Madžarskem Dunaj, 8. septembra. (Izv.) Položai v zapadni Madžarski se le danes zelo poostril. Treba Je računati s tem. da bo avstrijska žandarmerlja v najkrajšem času morala prepustiti tudi Se -adnle postojanke severno in zapadno Subotišča. Madžarske tolpe se t ko množe, da se Jim od prenaporne službe oslabljena avstrijska Žandarmerlja ne bo mogla več dolgo upirati. Zvezni kancelar dr. Schober Je v telefonskem pogovoru z vojaško antantno komisijo v Subotlšču opozoril na nevzdrž-nost sedanjega položaja In povdarjal, da nosi antantna komisija odgovornost za velike izgube žandarmerlje. Na energično zahtevo po dovoljenju, da pošlje žandar- meriji na pomoč državne brambne čete ie dobil zopet strog nalog, da tega n< stcrl. Edino to koncesijo Je dala na zahtevo dr. Schoberja antantlna komisija da se smejo žandarme-llskl oddelki ola člti z oddelki strojnih pušk. Deželni upravitelj Da vy k izjavil zastopnikom tiska, da žandarmerija nadčlo-v.3ko deluje, r''-"-- pa ne more vedeti kaj prinese nocojšnja noč. Položai Je zel-: kritičen. Vss njegovo prizadevanje, dohiti iz Subotišča dov ';enie za ojačenje ?.an-de-merije z obrambnim' četami Je bile brezuspešno. Tudi tazgovor, ki ga ie Imel zvezni kancelar dr. Schober z generalom Oortonom, le zopet pokazal, da misija veruje madžarskim poročilom. MINISTRSKI SVET. Beograd, 8. septembra. (Izv.) Danes popoldne se Je vršila seia ministrskega sveta. Daljša debata se Je vodila o zahtevi ministra TrlfkovIi;t glede direktiv, ki Jih Ima vlada dati zakonodajnemu od-bo.u. Zatem so se reševala tekoča vprašanja. VLADA IN OBČINSKE VOLITVE. Beograd, 8. septembra. (Izv.) Vlada je, kakor znano, prvotno stala na stališču, da naj ee v vseh občinah, kjer so bili razveljavljeni komunistični man lati. vršijo naknadne volitve. Proti tej odločitvi je prejelo ministrstvo notranjih zadev zlasti od opozieijonal-nih strank mnogo protestov, češ, da načelo proporca ne dopušča naknadnih volitev in da je z odločitvijo ministrstva proporc naravnost izigran. Z ozirotr na te proteste je minister odredil, da se naj predvsem izvršijo volitve v onih občinah, kjer občinski odbori vslet* števila razveljavljenih komunističnih mandatov sicer ne M bili sklepčni. Te volitve naj se pospešijo in so dobile pokraiinsVe »hlasta tozadevna pavodila. TROCKEOA TAJNIK ARETIRAN V JUGOSLAVIJI. Beograd, 8, septembra. (Izv.) Som-borska policija je pred kratkim aretirala Nikolaja Mitrofana, osebnega tajnika Trockega, in ga sedaj privedla v Beograd v zaslišanje. Prišel je v Jugoslavijo kot emisar, da se informira o delu in moči komunistične stranke pri nas. Danes je bil zaslišan od beograjske policije in bo sedaj izgnan preko meje v Rusijo. NAŠE POSOflLO V AMERIKI? Beograd. 8. septembra. (Izv.) Danes Je posetil predsednika vlade Pašiča ameriški miljarder Fillon, ki se ie dali časa zadržal pri njem. Gov llo se Je baje o velikem posojilu za našo državo v Ameriki. DUHOVNIŠKE PLAČE. Beograd, 8. septembra. (Izv.) V ministrstvu ver se bo v najkrajšem času vršila konferenca škofov o ureditvi plač katoliškim duhovnikom. SODNA KOMEDIJA Z BARO-ŠKIMI LEJIJONARJI. Trsf, 8. septembra. (Izv.) Legijonar-ji, ki so se vrnili iz luke Baroš, so se podali v Benetke, kjer so središče n^.e italijanske sodne komedije. Obtoženi da so pro'1 § 1P. ital. kaz. zak. organizi—.li akcijo, ki je kvarila odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. Trinajst legij ..arjev je v preiskovalnem zaporu v Benetkah, drugi so v Jakinu. Tudi so obtoženi, da so pripravljali neko četaško akcijo proti Jugoslaviji v Črni go:i in da so nabirali zanjo prostovoljce. Italijanska javnost se nadeja, da bodo kmalu brez kazni izpuščeni. Split, 8 septembra. (Izv.) Danes ob 6. zvečer je nenadoma prispel semkaj dr. Trumbič. Na kolodvoru ga je pričakovalo Okrog 800 ljudi, ki so ga pozdravljali z vzkliki: DoJi s Pašičem. doli z ustavo, doli z demokratsk^»radikalnim blokom, doli s Pribičovičevo policijo. Pred stanovanjem Tnimbiča je prišlo v večernih urah do spopada ined demonstranti in nacionalistično omladino. Policij* je več udeležencev aretiral* OSTPO NADZOROVANJE BIV. ŠEGA A" TA WILJEMA. Haag, 1. septembra. (Izv.) Holarid-ska vlada potrjuje v poročilu na angleško vi. lo, da je poostrila nadzorovanje prejšnjega nemškega cesarja Grad Doorn, kjer prebiva Viljem, je obdan z visokim žičnim omrežjem Tudi njegova pisemska pošta je pod ostro kontrolo. Poštne pošiljke političnega značaja se zadržc. Za sprehode mora razcesar dobiti prej dovoljenje pristojne nadzorne oblasti. ZA ZGRADBO URADNIŠKIH HI9. Beograd, septembra. (Izv.) Ministrstvo za socialno politiko zahteva od finančnega ministra kredit 100 milijonov dinarjev za zgradbo uradniških hiš v vsej državi. Beograd, 8. septembra. (Izv.) Češka i« p-epovedala avoz sliv ln pekmeza, k3t hudo zadene našo produkcijo. Češka i« na podlagi pogodbe upravičena izdajMl uvozne prepovedi, ravno tako pa tudi naša dr?ava. Našs vlada se sedaj peča s p-- 'Vsem, r~' " <» prepovedal uvr • češkega piva, čeških tekstil!) in eksplozivnih snovi. XXXIX. redna glavna skupščina Ciril-Mefodove družbe v Ljubljani ,, Skoro ravno na (lan 13. obletnice . divjaškega najtada ptujskih nomčurjev .. ra ttdeležuike in udeležence Oiril-Mc-'..jodore skupščine v Ptuju dne 18. septembra 1908, se je vršila včeraj v dvo-, rani ljubljanske Kazine, v kateri se je spi°tlo toliko načrtov proti našemu narod.t. XXXII. redna glavna skupščl-, i a Ciril - Moodovo družbe. Udeležba je bila jako častna, zlasti narodno dame so bile zastopane v izredno lepem . številu. Govor prvomestnika. Skupščino je otvoril drnžbin prv> mestnik gosp. vladni svetnik in ravnatelj Andrej S e n e k o v i č, ki se je zahvalil za številno udeležbo in pozdravil še posebej navzočega ča>tnegn člana družbo, gosp. pokrajinskega na-mestnika Ivana Hribarja, dalje polkovnika gosp. Janka Vukasoviča ln neumorno delavnega nad poročnika, g. Ldo Delaka, ki z brezprimerno požrt-\ ovalnostjo vzpodbuja slovenske fante v Negotinu v Srbiji k ljubezni za raso ekunno domovino in še posebno ' za naša narodna društva. Nato se je spominjal smrti našega prvega narodnega vladarja, junaškega kralp Petra l. Velikega Osvoboditelja, ki je posvetil vse svoje življenje boju za ujedinjenjo vsegn troimenega naro ia v eno kraljevino. Družbino vodstvo je (d) tej priliki javilo pri p,v krajinski vladi svoje globoko sožalje. ("Viharni Slaval - klici kralju Petru.) Petrov prestol jo zasedel njegov sin Aleksander, ki ima vse vrlino dobrega in parlamentarnega vladarja. (Sktin-gčlnarli zakličejo stojo: Živel Itralj Aleksander! Ofvsp. prvomest.nik se je zatem s po minjal onih bratov in sester, kl že niso postali deležni osvobojenja ln še vedno ječe pod nemškim ali italijanskim jarmom. Naša dolžnost je, da smo jim zato trdna opora v boju za obstanek, da nam ne bodo omagali. Po ustanovitvi Jugoslovansko Matice je nastalo pr! podružnicah Ciril-Metodove družbe, nekako mrtvih,, predvsem radi nepoznanja ciljev obeli velikih narodnih institucij. Jugoslovanska Matica ima po svojih pravilih za cilj pospeševanje gospodarskih ln kulturnih interesov Jugoslovanov v tujini, dečim je namen Ciril - Metodove družbe, podpirati in pospeševati slovensko ljudsko šolstvo in vzgajati narodni čut že pri mladini. Družba je izdala v preteklem letu za ljudsko BoDtvo in otroško vrtco ogromno vsoto 790.090 K vin., kar dovolj dokazuje njeno nujno potrebnost. Siccr pa je treba z veliko radostjo ugot.o--dti. da se je zadnji čas izdatno število podružnic vzbudilo k prav krepkemu delovanju. Družbeno vodstvo se jc poklonilo 18. avgusta drttžbinemu podpredsedniku dr Ivanu Tavčarju povodom njegove 701et.nice, ljubljanske podružnice pa so počastile jubilej zaslužnega moža s tem. da so nabrale okoli 280 Tavčarjevih kamnov po 200 kron. Tudi pokrajinski namestnik Ivan Flribar, , ustanovitelj in častni član družbe, bo ilf-z par dni praznoval svojo 701etnioo. (Klici: Živela dr. Tavčar in Ivan Hribar!) Zatem se. je družbin prvomestnik s toplimi besedami spominja! od zadnje skupščine umrlih številnih dobrotni-jkov in podpornikov družbe. Dr. Josip ' Georg, odvetnik v Šmarju pri Jelšah. ,. je postavil v svoji oporoki družbo za glavnega dediča in dobi družba iz zapuščinske raznrave približno en milijon kron. veletržec Josip Leneo v Ljubljani pa je naklonil družbi okoli 48.000 kron. Neizprosna smrt je po-brala skupno 83 družbenih prijateljev, sotrudnikov in dobrotnikov. (Tboro-ralri proslave njih spomin s Slaval-klici.) Pozdrav pokrajinskega namestnika ^ gosp. Ivana Hribarja. Imenom pokrajinske upravo je nato • »poročil skupščinarjem pozdrave vlade gosp. pokrajinski namestnik Ivan Hribar, nnglašujoč veliki pomen narodno - obrambnega dela družbe. Zanimanje zanjo ne sme prenehati, ampak sc mora še povečati, kajti Jug-v ■■" stavi ja še ni popolna in se je število onih. ki jim rrrozi potujčenje, še povečalo. Zeli družili naiboliših uspehov v njenem delovanju in obljublja naklonjenost in podporo vlade pri izvrševa-nju njenih stremljenj. Pozdrave slovenskih fantov 9. polka iz Negotina na srbsko - bolgarski meji je prinese! podporočnik polka gosp, Edo Delak ki je sporočil, da vlada med našimi tamkajšnjimi fanti ln domačim srbskim prebivalstvom pravo bratsko razmerje. naravnost idealna ljubezen. Naši fantje so tamkaj izredno zadovoljni in zato r. veseljem in navdušenjem po svoji moči prispevajo za narodno namene. Zborovalci so sprejeli r prisrčni pozdrav z viharnim ploskali niem. Jugoslovanska Matica In Ciril • Metodova družba. Imenom Jugoslovanske Matice j« pozdravil skupščino njen predsednik dr. Vladimir R a v n 1 h a r, ki je opozarjal na potrebo paralelnega delovanja obeh ominentno važnih naših obrambnih organizacij. Naglašal je, ,i,l jo Matica nekako univijrzalno kulturno društvo, dočim zasluži tudi Ciril-Metodova družba kot spccifično šolska družba čim največje podpore naroda. Jugoslovanska Matica izjavlja, da prepušča šolsko vprašanje popolnoma družbi in jo bo v tem njenem delovanju tudi podpirala. Prinaša obenem tudi pozdrave Sokolskega Saveza. Tajniško poročilo. Nato jc podal gosp. inženir M a č-k o v 5 e it zanimivo in stvarno tajniško poročilo, ki naglaša, da nam ravno sedanja doba nalaga še v veliko večji mori dolžnosti, ki so jim no smemo odtegovati. V Prekmurju nismo dobili naših vasi tik Monoštra, izgubili smo Radgono s petimi slovenskimi \astn, pri Mariboru smo morali pustiti Gradišče in Boč, na Koroškem smo žc spočetka izgubili Ziljsko in Kanalsko dolino. Vsem tem izgubam sta sledila od sadni« skupščine družbe dva črna datuma, ki sta v kavzalni zvezi moj seboj. Doživeli smo 10. oktober in 12. november, koroški plebiscit in Ila-pallo. Brez prvega bi no bilo drugega. Bolj kot vse razprave nam ravno koroški plebiscit dokazuje, kako potrebna j« narodna šola, obenem pa tu JI, kako potrebna je naša šolska družba sv. Cirila in Metoda. Tajniško poročilo poudarja z vesoljem. da je v preteklem letu zanimanje za družbo oživelo, čeprav šo ne v oni mori, kakor zahtevajo razmere. V neodrcšenl domovini je še več kot polovica družbenih otroških vrtcev. Od nekJaj ogroženega pasu, kjer je družita vršila svoje delo, je v glavnem rešena satno štajerska narodna meja. tri četrtine ogroženega pasu pa ječi jo pod tujčevo peto, ki je še brezobzimej-ša, kakor je bila nekdaj. Družita je bila primorana, ako jc hotela zmagati svoje obveznosti, prodati svoja posestva. Kaj 1» pozneje, si lahko vsakdo misli. S šolstvom so od vseh obrambnih organizacij bavi samo Ciril - Metodova družba, a ravno to vprašanje najgloblje sega v blagajno, kar mora mo imeti vedno pred očmi. Lete 1920, je delovalo 94 podružnic, med njimi 60 bile borovniška, fientpetrska ženska v Ljubljani in ženska v Ptuju najbolj marljive. Naj bi bile v vzor vsem. kl še niso oživele. Ta i dško poročilo se končno 8e prav posebno zahvaljuje narodnemu žen-stvu za njegovo požrtvovalno delo za družbo in časopisju za brezplačno pri-obiovanje družbenih oglasov In (toz.i-vov in poživlja vse zavedne Slovenke in Slovence k vztrajnemu delu za Ciril - Metodovo družbo. P,-i debati o tajniškem poročilu po je oglasil k besedi okrajni sodnik gosp. dr. L a v d e k, ki jc zahteval, da sc mora nujno pojasniti razmerje med Jugoslovansko Matico in Ciril - Meto-dovj družbo, da se razprši sedanje megleno naziranje in prepreči konkurenca za razvoj ene in druge institucije. Zato predlaga, naj stopi predse i-stvo Ciril - Metodove družbo v stik z vodstvom Jugoslovanske Matice in drugih obrambnih organizacij, da se natančno začrta njihov delokrog in da bo javnost točno informirana. Dr. Rav-nlhar se je imenom Matice pridružil predlogu, ki je bil nato soglasno sprejet. Dijak Ivan Mrak je v mladeniško navdušenem govoru sporočil pozdrave srednješolskega dijaštva. Revizijsko poročilo. Imenom nadzorništva je izjavil g. dr. VI Ra vnihar, da je našla revizija knjige ln blagajno v najlepšem redu in predlaga absolutorij s posebno zahvalo glavnemu odbora in blagajniku. — Soglasno sprejeta Volltv«. V družbino vodstvo so bili per acclainatione za dobo treh let Izvoljeni: Anlrej SenckoviČ. Fratija dr. Tavč-irjeva, Ana Podkrajškova in gospa fiegova, za dve leti pa postajona-čelnik Ludvig. V n a d r o r n 111 v o: dr. Janko Kersnik, Matko Kante, Karel Mahko-ta, dr. Ravnihar ln Matija Rode. V rassodništvo: Matija Marin-ček, dr. Fran Roslna. Fran Pahernlk, dr. Tekavčič in dr. Triller. Dr. Ivan Tavčar In gdč. Helena Bavdek častna člana družbe. Med viharnim odobravanjem In ploskanjem je bil nato na predlog gosp. Hudovertiika Imenovan dr. Ivan Tavčar v priznanje njegovih zaslug za narod in družbo za častnega člana družbe. Istotako je bila na predlog gasite Ane Podkrajškove imenom Sent|>etr-ske ženske podružnioe v Ljubljani imenovana za častno članico gdč. Helena Bavdek, neprekosljlva marljiva agitatorica in delavka za Ciril - M«>-todovo družbo. Prvomestnik Andrej SenckoviČ Je nato še sjioročll, da so glavno skupščino pozdravili: moška podružnica v Črnomlju s pris|ievkoin 756 K, gospa Pernat Marija s prispevkom 200 K in podružnica Sava - Jesenice s prispevkom 800 K, nakar jc zaključil vseskozi lepo us|>elo glavno skupščino, izražajoč trdno prepričanje, da je napočila zopet doba zanimanja in onega vpoštevanja družbe, kakor Je zasluži. Blagajniško poročilo. jc podal blagajnik, notar g. Aleksander H u d o v e r n i k. Iz njega posnemamo, da je izdala družba leta 1020. za ljudske šole in otroške vrtce velikansko vsoto 793.690 kron, torej za 398.073 kron več nego 1. 1919. Izdatki so se podvojili, kar dokazuje, da se je družita zajedala v polni meri svoje dolžnosti. Družbina čista imovina ?e je pomnožila za 178.557 kron, kar pomen. da so se družbino finance v zadnjem letu nekoliko zboljšale, četudi šo vedno niso ugodne. Podružnice so prispevale 186.936 K proti 128.789 K iz leta 1919. Računski listki so prinesli 1235 kron. Usahnile so pa žalibog vse družbine rezerve, ki jih je imela družba za razširjanje svojega delokroga. Treba bo torej gledati, da si družba poskrbi za svoje delovanje nov mobilen denar, za kar pa je potrebna pomoč občinstva. Poročilo se nato s hvaležnostjo spominja velikega dobrotnika dr. Josipa Oeorga, ki js zapustil družbi okoli milijon kron. Družba sv. Cirila in Metoda ne more ln tudi ne smo poprej zaključiti svojega uspešnega delovanja, dokelr ne bomo zedinjeni vsi Slovenci Zdravniški kongres v Ljubljeni V veliki dvorani Narodnega doma, ki Je bila polna Izhranegs občinstva se je vršila danes dopoldne slsvnostna otvoritev III glavni skupščine »Jugoslovanskega iekarekega druStva*. Predsednik prof. dr. Jovanovič Batut je otvoril skupščino In v svnjem nagovoru poudarjal važno nalogo jugoslovanskega zdravnika v narodu In drtavi Pozdravil Je navzočega pokraijnskega namestnika Ivana Hribarja, komandanta dravske divizije generala Dokiča, konzula češkoslovaške republike dr. BeneSa, zastopnika ljubljanske medicinske fakultete dr. Ser-ka, zastopnika mosta dr. Zamika in Šefa zdravstvenega odseka za Slovenijo dr. Krajca V nadaljnjem govoru se Je spominjal smrti kralja Petra L In zakllcal njegovemu spominu slava, čemur so se skupštinarji stoje odzvali. Z velikim o-dobravanjem je bil nato sprejet pozdrav kralju Aleksandru. V imonu kr. vlade je pozdravil zdravniški skup pokrajinski namestnik Hribar, kl je v svojem govoru poudarjal veliko samaritansko nalogo, kl so jo vr&ill Jugoslovanski zdravniki od prve balkansko vojno, ko so hiteli na pomoč bratom. NaS narod, nt«a država vidi r naših lekarjlh reformatorje našega. javnega življenja po načelu, da mora v zdravem telesu živet! zdrava dufta. NaSi zdravniki poznajo poleg svojih dolžnosti tudi delo. poleg stanivsklh Interesov kažejo tudi svojo politično voljo v načelu nedeljivosti naše države! Pokrajinski namestnik jo izjavil, da bo zastavil svoje moči, da se v Ljubljani zgradi popolna medicinska fakul'0-a. kajti čim več vseučilišč bomo imeli, toliko več prodpogojev in jamstev bo danih za po vid Igo tmSega duševnega življenja. Končal Je svoj govor s klice rm Živelo jugoslovansko zrl ravništ vol V imenu mest« LJubljane je pozdravi! zborovalce dr. Zaroik, ki je poudarjal, da zdravniški kongres za Ljubljano ne bo imel samo teoretičnega, ampak tudi praktičen pomen, ker bodo mestni zdravstveni organi v sedanjih neugodnih povojnih razmerah mogli Izkoristiti delo kongresa za izboljšanje zdravstvenega stanja v Ljubljani. CeSko-slovaSk4 goneralnl konzul dr. Reneš je pozdravil zborovalce v slovenskem jeziku kot zastopnik češko slova Sko republike, dr. Serko v imenu ljub Ijanske univerze, dokt. Krajec v imenu zdravstvenega odseka, dr. Gregorič v imenu slovenskega, dr. Cermanovič v imenu srbskega, dr. Ruvidič v imenu bo sanskega in dr Blaškovl« v Imenu hrvatskega lekarskega društva. S tem je bila otvoritev končana. OBČNI ZBOR. Takoj nato bo je začel oljčni zbor. Tajnik dr. Stefannvič je prečita! obsimo tajniško poročilo, v katerem jo podal sliko Dr. OenmB (Beograd) prsdteg«, m aaj se vzdrži princip, po katerem naj se voli vsako leto nov predsednik in sicer eno leto 8rb, eno loto Hrvat, eno leto pa Slovenec. Za bodeče leto predlaga v Imenu srbskih zdravnikov Slovenca prof. dr. Slajmerja. Prof. dr. Atfred Serko (Ljubljana) nastopi odločno proti temu principu, kei bi vpoštevajije Istega pomenilo cepljenje. Zato vstraja pri predlogu dr. Grego-riča, da naj te Izvoli kot predsednik dosedanji predsednik dr. Batut, ne kot Srb, ampak kot Sloveneo. Predlogu Slovencev se je pridružil tudi v imenu hrvatskih zdravnikov dr. Lo-cliert, ki je v načelu, ki ga je poudarjal dr. Serko ugotovil dokaz popolnega narodnega in državnega edinstva, zato pozdravlja prof. d>. Batuta kot nadalj-njega predsednika, kot najbolje jamstvo, da se ne »gnezdijo v jugoslovansko le-karsko ilru&tvo separatistične tendence. Prof. dr. Batut-Jovanovič ee tabvalju je ua tolikih itratih zaupanja, izjavlja, da prevzame zopet predsedstvo iu prosi vse, da mu pomagajo v težkem delu. Občni tbor t vskilkom Izvoli za predsednika prof. dr. Batuta-Jovanoviča It Beograda, ta podpredsednika pa dr. Lo-oherta (Zagreb) in prof. dr. torka (Ljub Ijana). Nato eo delegirala posamezna druStva tvojo zastopnike v upravni odbor. Ob dvajsetih je predsednik prekinil občni tbor ln odredil nadaljevanje ta 15. uro. POPOLDANSKO ZBOROVANJE. Popoldne ob 15. url se le nadaljevala skupščina pod predsedstvom podpredsednika dr.Lochcrta. Soglasno le bil sprelet predlog glavnega " ora, da sc druši- . pravila ne Iz-premene. Istotako le bil sprejet predlog odbora, da se urejevanje zdravniške ter-mlnologlle prepusti dr. Batutu-Jovanovič. Na vabilo predstavnika bosansko-hercego-vlnskega zdravniškega društva se s odo- bravanjem sklene, da ae prTbo4n(« ščlna vrši v Sarajevu. Pri slučajnostih odgovarja tajnik d, Stefanovld na razna vprašanja glede r» sob'-li. snrejet,:> na lanskem kongresu. Dr. Stajner (Črna gora) govori o ža lostnlh sanitetsklh razmerah v Crnl gor in apelira na društvo, da se zavzame pr ministrstvu narodnega zdravja, da se po maga Crnl gori. Dr. Derganc Izraža svolo veliko zato vol/stvo, da so se tudi slovenski separa tisti preko noil spremenili v navdaSen, pristuie narodnega edinstva! (Živahni ploskanje.) V predsedniku dr|u. Batutu Jovanovlču pozdravlja simbol narodne^ edinstva In spoznanje separatistov, da t, le v edlnstvu naša bodočnost! — V svo Jem nadaljnem govoru se zavzema za ter mlnotogljo, kl jo rabi ogromna večina na šlh zdravnikov. V ta namen predlaga strokovne komisije, kl naj Izdelalo Jugo. slovansko zdravniško terminologijo. Dr. Jenko predlaga resolucijo, da novj odbor predloži nov organizacijski načrt ln nova pravila. Priporoča organizacijski načrt povsem sokolskega sistema podrob. nega dela In to v Jugoslovanskem, a plemenskem zmislu po sekcijah, kl naj, združene v župah, predstavljajo lekarska udruženje. Glede ustanovitve lekarniških zbornic \ uaži državi sprejme po daljši debati skop. Sčlna predlog odseka, po katerem sc Ir-voli odbor (Dr. Gregorič — Ljubljana, dr. Gatlčtč — Zagreb In dr. Stefanovič ~ Beograd), kl naj po danih smernicah Ir. dela načrt o lekarskih komorah. Isti odsek bo Izdelal tudi načrt zakona o zdrav-niškern redu. S tem je hll dnevni red končan In podpredsednik dr. Lochcrt je zaključil skup. ščlno. Jutri se vrši znanstveno delo v dvorani ljubljanske univerze. Zvečer so skupščlnarjl obiskali oper«, kjer se ie pela »Tosca* z velikim uspehom, a potem so se ndclcžlll čajanke ' kazini, kl |e potekla lako animirano. Politične beležke -f Dve potrebni ugotovitvi. K porotni razpiavl, v kateri je bil v srelo obsajen »Slovenčev* odgovorni urednik radi obrekovanja nadučitelja La-pajneta. nam pliejo: Ko jo zastopnik gosp. Lajtajncta dr. Zlrovnik v očigled čudni naučenostl nekaterih prič namignil, kako se včasih od gotove strani priče vnaprej podučujejo in preparirajo, se je oglasil zagovornik obtoženca dr. Marko Natlačen ter je v zadregi in lz nerodnosti pred strmečim sodnim stolom ln občinstvom priznal, da je on tisti, ki hodi prod procesom okoli prič ln jih kot zastopnik — »zaslišuje*. To priznanje drja. Natlačena je nad vse značilno. Združljivo je morda s klerikalno moralo, gotovo pa je nezdružljivo z odvetniško častjo. — Isti dr. Natlačen priobčuje sedaj v »Slovencu* članke, kjer ljuto nabada drja. Brezlgarja, kateremu je moral kot zagovornik obtoženega »Sloven-čevega* urednika dati častno izjavo, da se odtegne obsodbi porotnega sodišča. Za mentallteto gospoda doktorja, ki je znan pod Imenom kandelaberske-ga govornika, je značilno, da je njemu merodajno naziranje dunajskega državnega pravdnika, ki je dobro vedel, da v drju Brezigarju preganja »velo-izdajniškega* človeka in je, ker so hišne preiskave v tej smeri ostale brezuspešne, tudi poudarek polaga! na to, da je dr. Brczigar hotel oškodovati interose monarhije. Se bolj značilno pa je, da dr. Natlačen vzporedu-je Brezigarjeve motive (življenjske na-cijonalne interese) z motivi tata, kl ukrade 100.000 kron in jih daruje za nove zvonove farne cerkve! Borba m osvobojenje ln farni zvonovi — lepše se ne more dokumentirati jugoslovan-stvo. Aktualnejše je vprašanje odvetniške časti. Konštatiratl je treba, da jn dr. Natlačen prelomil slovesno dano oblj-ibo svojega klijenta, da se o drju. Brezigarju (kolikor bo v njegovi moči) v »Slovencu* ne bo več pisalo v tistem krivičnem smislu. On kot Moš-kercev advokat jo bil na to obljubo moralično baš tako vezan, kakor njegov klijent. Mesto tega pa je on prvi nagnal g. Moškerca v nelojalnost! Mi men'mo. da so to dejanja, ki ne smejo ostati brez Javno kritike in brez obsodb". -f Za župana mesta BrcSlce Je bil v sred) izvoljen občinski svetovalce JDS gosp. dr. Josip Z d o 1 š e k. Dobil )e vso slovenske glasove, medtem ko so 4 Nemci glasovali proti njemu. delovanja druStva od Jonskega zagrebškega kongresa, tor tum blagajniško poročilo. Zborovalci so vzeli poročilo z odobravanjem na znanje, ter je bil odboru na predlog nadzornega odbora izrečen absolutorij. VOLITEV PREDSEDSTVA IN UPRAV-NEGA ODBORA. Pri točki volitve nove uprave je Izjavil dosedanji predsednik dr. Batut-Jova-novtč, da zaradi starosti ln preobloženo-stl z delom ne more prevzeti voč pred serlstva in pripnroča kongresu, da si izbere mlajšo moč. Dr. Gregorič predlaga v imenu Slovencev za predsednika dr. Batnta-Jovanovi- v mogočni državi Srbov. Hrvatov in i ča, ki je aosioj društvo s tako odličnim Slovencev. lusnehom vodil. Danainie orsreditve v Ljubljani Narodno gledališče drama: Golgota. Začetek ob pol 8. uri. Letno gledališče v hotelo »Tivoli«. Predstava ob pol 21. uri. Pred in po predstavi svira orkester iz Sabea. Narodna galerija v Šolskem drevoredu št. 2. Od 9. do 12. ure In od 14. do 17. ure. Vstopnina 1 dinar. Razstava pokrajinskih In planinskih slik v Jakopičevem paviljonu. Od 9. do 19. nre ln od pol 15. do 18. ure. Kolektivna umetnostna razstava ftaSe Santla v telovadnici »Mladike*. Od 9. do IS. ure in od ID. do 15. ure. Umetniška razstava bratov Kralj v Aka domskem domu, Miklošičeva ccBta. Razstav* ženskih ročnih del v poslopju Kmstiiake družbe sa Turjaškem trgu. Šport in turistika ŠPORTNI TEDEN 1921. V.•'>. (DrugI dan.) Plavalne tekme. Udeležba tekmovalcev >e Hla slabša od plavalne tekme v lanskem športnem tednu. Doseženi rezultati pa lansko splošnem prekašajo; oni v sprlntu na M metrov in 100 m so najboljši do sedal Jugoslaviji doseženi časi In pomeniajo mvc Jugoslovanske rekorde. Kakor vs« tekme športnega tedna, so sc vršile tixB včerajšnje plavalne tekme za prvenstva Slovenije. Zmagovalci veljalo za doseženo tekmovalno točko kot prvak! Slovenije za leto 1921. Rezultati so: 50 m dečki: Miro Blelweis (Li.S.K.j 45.6 sek, šest tekmovalcev. 50 m luniorlt: Jos. Zore (Prlmorje) 426, sedem tekmovalcev. 50 m sprint: MIlan Vrečko (Primorje) 32.6, Jugoslovenski rekord; po trdem boju z bratom Karlom, kl le prišel le pol sekunde kasneje. Pet tekmovalcev. Staieia 4 ;< 50 m: Primorje I. 2:8.4, trt štafete. Potapllanle: Janežič (Primorje) 50 m, Dva tekmovalca. 100 m hrbtno: /oško Medved (LJ.S.K.) 1:37.4. šest tekmovalcev. 100 m prsno: Ped. SvigelJ. (L! S. KJ 1:27. Sedem tekmovalcev. 100 m stransko: Emil Navinšek (Li.S, K.) 1:30.4. Dva tekmovalca. 100 m sprint: Milan Vrečko (Primorje) 1:13.4; Jugoslovanski rekord. Krasno, ostra tekma; zopet boj med bratoma Vrečko. Karol dospel na cilj samo eno pctlnko sekunde za Milanom. Oba sta brezdvomno najboliša sprlnterja ne le Slovenije, ampak bržčas vse Jugoslavije, Pet tekmovalcev. 300 m dame: Marta Premelč (Zen. tel društvo) 8:47.4. Za njo Erna Erbežnik (Jadran), Silva Vanič In Cirila Rebek (Celje). ^ 1000 m sprint: Fedor SvigelJ (L). S. K.) 17:22A Trije tekmovalci. Skoki dam: Regina Ručigaj (Lj.S.KJ 23.7 točk od 28 dosegljivih. Božena Ko-kali (Li.S.K.) 23.5. Skoki lunlorlev: MIlan Potokar (Ilirija) 42 točk od 45 dosegljivih. Sest tekmovalcev. Skoki seniorjev: Srečko Kordellč (Ilirija) 88.7 točk od 94 dosegljivih. LAHKA ATLETIKA. Propagandna štafeta skozi mesto: BI-'ija 6:82; čas za celo minuto boljši od lanskega. Stlrl štafete. Finale na 100 m: Stanko Perpar (Primorje) 11.9 sek. Bcneš (Ilirija) 12 sek Finale na 200 m Je odpadlo. Kot prvak velja Perper z v sredo doseženim časom 24.1. Tek na 400 m: Josip Beneš (Ilirija) M sek. Gustav Stare (Primorje) 58.5. NOGOMET. Popoldne ob 4. ori dve reprezentanci Ljubljane (vijoličasta ln črna.) Zmagali so črni 4:3. SI: 'tla je tekma med reprezentancama Llabllane ln Celja, kl le končala 6:0 za LJubljano. Celje le reprezen-tira! samo klub «Celie», kl pa nt bil ' dobri formi. V llubljan.kl reprezentanc! jih !e bilo 9 Iz Illrlle In po eden lz Spart« In Primerja. Rokometna tekma Jadran : Slavila, kl je bila napovedana za sredo, le zar JI ncsporazumljcnja odpadla. Vršila sc h« sedal v soboto. i Ddmačc vesti « Minister za socljnlno politiko dr. ;okoveo, ki Je včeraj dopoldne pri-osivovaJ otvoritvi obrtne razstave v lnriboru, »e je popoldne odpeljal i rzclakom zopet v Beograd. • Poštni čekovni zavod v Ljubljani bo 0 80. septembra 1021 funglral kot pod-isno mesto za 7odstotno investicijsko riavno posojilo 1021. Stranke, katere »meravajo p n.iega voditelj po tarifu, ki so bo do-lt>8l dogovorno z blagajničnim vodstvom Itinff lahko izvrševal privatno prolskavc. Vsa potrebna ustna ali pismena pojasnila liaje šef-zdramil; blagajne, dr. Ble.iwels, Ljubljana, Kongresni trg 15. 0 Štipendije za medlclnce razpisuje Okrajna bolnišVa blagajna v Ljubljani. Štipendijo se podelijo trom rnedlelncem. državljanom kraljevine SHS., po uspešno dovršenem I. rigorozu. Prednost imajo emori blagajničnih članov. Štipendije znašajo 10.000 jugoslovanskih kron na l«to, se štipendistom povrnejo vpisnine za predpisane kolegijske ure in vse Izpite ter promocijska taksa. Z 9. semestrom se štipendije povišajo na letnih 15.000 K. po dovršenem doktoratu pa na letnih 20.000 K, ki jih štipendisti lahko uživajo toliko časa, dokler ne dobe služb« kot fekundariji, Štipendisti se Imajo z rever-tom zavezati, da se bodo po dovršenem doktoratu skozi dve leti vežbali na kaki domači bolnišnici v vseh strokah medicinske vade in da bodo nato skozi 6 let na razpolago Okrajni bolniški blagajni v Ljubljani, oziroma nje naslediici, oblasta veno antoriziranj predstavnici socialnega zavarovanja, kjerkoli bo potreba po bla pajničnih zdravnikih. Glede nadaljnegn nakazovanja štipendije in študijskih uspe hov veljajo določila Razglasa o štipendi ah in državnih podporah visokošolcerr inozemstvu, Ur. 1. Dež. vlade za Slovo tlijo, St. 01 e* 1921. Prošnje za razpisan Ripendiie je vlagali do 15. septembra t pri Okraini bolniški blagajni v Ljubljn ti. • Tvrdka Marija Bartel jo razstavil: Roje prav lepe galanterijske izdelke v paviljonu TI 55 a. Posebno pozornost vzbujajo izdelki iz slonove kosti ter ka site. Ti izdelki se pridno kupujejo. Tvrd b vabi na ogled. Pevski zbor G;asbene Matice. Prijave ta nove In vnovtč vstopivše pevce spre j?ma odbor od 9. do vštevši 15. seji lenihra 1921 v arhivu Glasbene Matice ^akokrat od 5. do 7. ure popoldne, ^npni pevski sestanek vseh pevcev in psvk pa se vrši v četrtek dne 15. sep temlira v dvorani Glasbene Matice ob 5. uri zvečer. — Odbor. Važna opozoritev radi dodeljevala stanovanj. V zmislu veljavni! »redb in predpisov dodeljuje v Ljubita stanovanja v sejah stanovanjskega sosveta edinole stanovanjsko obla-"vo I. stopnje, to je državni sfano-anjski urad, ki je nameščen na vogi-n Dunajske ceste in ceste na Južni kolodvor, Zato naj so stranke glede 'tanovanj nikar ne obračajo na oddn-"k ra soci.ialno skrbstvo pri pokrajin-upra .1, ker nima tn oddelek na dn-taljevanje stanovanj prav nobene in-!prrnce. Pismene pritožbe zoper odlo-w stanovanjskega urada jo viag.iti stanovanjsko oblastvo II. stopnj,;. W ie pri oddelku za soeijalno skrb- stva predstavlja poeebrn« Jtfint* • sol- nlkotn na čelu. Člani tega senata sploh ne sprejemajo strank, ter Imajo sodili na podlagi zaslišanja ln razprave pri I. Instanci. Stranke naj v lastnem Interesu ln zato, da ne motijo uradnega poslovanja, radi stanovanj nikar ne hodijo na oddelek za socijalno skrbstvo pri pokrajinski upravi, kor je tukaj njihova osebna intervencija brezuspešna in utegne reševanju njihove stanovanje zadeve lo škodovati. • Trojanski atentat. Poročali smo da jo orožnlštvo ugotovilo identiteto abeh oseb, ki sta pri Trojanah z dint-mitom podminiral! cesto. Oba se se*iaj že nahajata v rokah pravico. Sta brata in se pišeta Pmodlč. Oba sta rudarja v Trbovljah, kjer sta v rovih na-kradla dinamit. Njuno podjetje, izgleda, sploh ni bilo politično, temveč prosto roparsko, bantlitsko. Podmini-rala sta cesto, da razstrelita potniški avtomobil, ki vozi med Ljubljano in Celjem U»r oropata potnike. O kakem prihodu ministra Kukovca ali S|iaha nista vedela ničosar. Od vsega začetka neverjetna domneva, da gre za napad na politično osebe, je torej po-vsem ovržena. Interesantno pa bi bilo dognati, kdo se je tako podvizal, dati celi aferi politično obiležje, še predno »o bdi znani elementi zločinskega nar kle|». • Pesnika Iga Grudna, katerega so zaprle italijanske oblasti v Nabrežltil. so včeraj odgonskim potom pripeljali v Rakek. Niso mu niti dovolili, da i-e poslovi od svojih staršev; iz tržaških zaporov so ga odpeljali naravnost m mejx Nov dokaz tisočletne kulture ob priliki bombastičnih proslav pesnika Dantejal • Auffenbergova češkoslovaška pokojnina. Tudi v ljubljanskih krogih znanega generala M. Auffenber-g a. ki je bil početkom svetovno vojno armadnl poveljnik na Poljskem in v Rusiji, jo prevzela češkoslovaška republika kot vojaškega vpokojenca. Pokojnina se mu je odmerila z 41.000 čehoMov. kronami. Zakaj ga je prevzela republika, ne vemo — pravi praški «Lid». • Za ravnatelja na mariborskem mestnem masrlstrntu je bil na seji mariborskega občinskega sveta imenovan okrajni komisar gosp. Anton Koeehlsr. Stanovanjska komisija v Mariboru. Za predsednika stanovanjske komisije v Mariboru Je Imenovan bivši vladni komisar dr. Poljanec. • Kaj je e ccljsklm mestnim šolskim svetom? Iz Celja nam pišejo: Naš mestni šolski svet, ki je bil avgusta lanskega leta ukinjen od Brejčeve vh-de, še vedno nI nadomeščen niti i okrajnim šolskim svetom, kaj šele da bi bil vzpostavljen. Kljub urgeneam cel jske občine vlada še vedno ni vrnila mestu zastopstva šolskih Interesov. Oddelek ministrstva prosveto v Ljubljani prosimo zato nujno, naj že vendar enkrat reši to mučno zadevo. • Suspendiran Je bil Iz službe veterinarski nadzornik v Mariboru, Ilngon Hln-terlechner, ki je v preiskavi zaradi prodaje špeha In n.esa poginule živine. • Iz Rogaške Slatine nam poročajo: Vsem, ki smatrajo lastnika hotela »Belle vtie» g. Rista, za zmernega In objektivnega Nemca In zato prav pridno pose čnjo njegove lokale, naj služI kot navodilo za njihovo nadaljnje ravnanje: Ko se je ob neki priliki zahtevalo od Rista naj v svrho sodno poravnave plača 40(1 kron za Ciril-Mctodovo družbo, je izjavil, da plača raje 10.000 K za sodno stroške. Uakor pa 400 K za ta »Kampfverein*. Vrhutega je prepovodnl rabo račnnskih '■stkov za gradnjo Sokolskega doma v ?ogaSl:i Slatini, kakor tudi nabiralnike ■a isti namen. • Ukraden mrlič. V nekem gozdu pri lelovaru so našli te dni mrtvo trupli, 'arejšoga moškega. Zadeva se je nazna Ia državnemu prnvdnistvu, da Izvrši gled na licu mosta. Ko se je obvestilo, 'a je mrlič izginil broz sledu. Oblast je Ircdila strogo proiskavo, da se pojasni ninlsteriozni dogodek. Otvoritev obrtne rez-' stave v Mariboru Maribor, dne 3. septembra. Dane* ob deveti url dopoldne le bila v Ootzovl dvorani In v vseh stranskih prostorih slovesno otvorlena prva obrtna razstava v Mariboru. Otvoritvi so prisostvovali: minister za socllalno politiko dr. Kukovee, mariborski podžupan gosp. Rogllč, za okrajno glavarstvo komisar dr. Mulaček, za urad za poseševan)e obrti v Llubljanl Inž. Turnšek. Predsednik mariborskega slovenskega obrtnega društva, g. Pran Novak, je pozdravil navzoče zastopnike oblasti in prosil g. podžupana, da otvorl razstavo. V svojem govoru )e opisal početek In raz-vol priprav za razstavo ln njen veliki pometi za obrt. Pozval le navzoče, na] za-kllčejo trikratni 2lvio kralju Aleksandru, čemur so se vsi navzoči Iskreno odzvali. Minister dr. Kukovee le Izražal svoje veselje nad lepim uspuhom mariborskih obrtnikov In zagotovil razstavljalce, da bo vlada njihovo lepo stremljenje po izpopolnitvi te važne gospodarske panoge, podpirala z vsemi močmi. Imenom pokrajinske uprave le pozdravil otvoritev razstave Inž. Turnšek. Nato le podžupan g. Rogllč proglasil razstavo za otvorleno. Povabljeni gosti so si ogledali razstavo, ki obsega velik del raznih panog. Skupno se le udeležilo razstave 88 pod-Jetnkov, od teh dve tretjini zastopnikov male obrti. RazstrvtteUI so samo domači Mariborčani. Zastopane so sledeče obrti: zidarska, verlgarska, cementna, kamnoseška, sodarska, kotlarskl, barvarska, us-nlarska, sedlarska, mllarska, tehniška, žl-čarska In mrežna, ključavničarska, sltar-ska, pletenlnska, kovaška, mlekarska, mllnarska, elektrotehniška, sladne kave, plvovarnlška, prekalevalska, lončarska, vezenlnska. zlatarska In graverska, slikarska, klavirska, rezbarska, kiparska, mizarska, lotogralska, tiskarska, tapetniška, dekoraterska, krznarska, slaščičarska, čevljarska, krojaška, modlstovska, klobučarska, knjlgovcška, cvetličarska. Razstavo Je le tekom današnjega dne poselilo na tisoče ljudi. Gospodarstvo Prosvefa TRAGEDIJA LJUBOSUMNEGA ČLOVEKA. Mladi tehnik .ydlo, ki |e zaradi neke olezni dalje časa ležal v praški bolr.lš-iici, sc ie silno zaljubil v tamošnjo kuharico Fildrlliovo, ki le bila 14 let starejša od njega. Hotel sc je ž njo tudi loročitl, toda v zadnjem trenolku je po skusil prekiniti razmerje. Pred par dnevi je hotel obiskati svojo ljubico v njenem stanovanju, a je ni dobil doma, ker je bila v posetih pri svoji prijateljici. Z vso silo sc ie oglasih v njem stara strast In popadla ga |e silna ljubosumnost. Počakal je, da se je kuharica vrnila In ko le vstopila, le pograbit samokres In lo ustrelil naravnost v glavo. Frldrlhova le obležala na mestu mrtva. Študent je vz"l nato stck'enico špirita in ž njim polil nt-tvo truplo. Nato |e legel roleg m>tvc ljubice In ustrelil še sebe. Vendar pa se ie samo ranil. Poprej pa le zažgal truplo ljubice. V lilšl je nastal požar, ki so ga stanovalci še pravočasno zadušil, študenta so pa v zaJnJem hipu rešili in prepeljali v bolnico. Letno gledallile v park hotelu «Tlvo1N (arangement Aloma Company) sl le z v resnici vellkomcstnlm, vsako pohvale vrednim sporedu.il pridobilo priznanje oblskovslcev. Nastopajoči umetniki, kakor Oorska s svojim žametastim altom Itd. so se na mah priljubili obiskovalcem. Urez Izjeme vsi člani Letnega gledališča zaslužilo pohvalo, v prvi vrsti pa g. Rl-dlšer, Wllllams, Trlo Bartakoff, Duo Tyl-lls, gdč. Kitama ter ga. Doškovlčcva. Predstave se vrše vsak dan t raznovrst nlm sporedom ob pol devetih na vrtu, v slučaju slabega vremena pa v dvorani hotela «Tlvoll». Ljudsko vseučilišče v Celin. Klub na prednlh akademikov v Celiu Je sklical za dne 3. t m. zvečer sestanek, vseh kulturnih organizacij, ki so se ga udeležili zastopniki vseh naprednih strank. Določil se Je program za pollndno-znaustve-na predavanja, ki se bodo prtrelala vsak ponedeljek od dne 12. t m. do konca aprila 1922. Prvo predavanje bo o zgodovini francoske revolucije. Mllenko Glurlč, eden najnadarlenejšlh in nalmarljlvejših hrvatskih grafikov piše zgodovino Jugoslovenske grafike od lh. veka do danes. V našem Interesu Je, da ga SlovcncI pri tem delu čim najbolj podpiramo. Kmalu bo Izšel prvi del te monografije. Strokovnjaki, ki Imajo vpogled v delovanje prvih slovenskih leso-rezcev In bakrorezcev — nI verjetno, da teh ne bl bilo, sa) so skoraj vsa stare slovenske knjige okrašene z ilustracijami in tudi svetih podobic ne manjka, ki so izdelane doma — naj vpošljejo znane jim podatke Imenovanemu umetniku (Zagreb, Mažuranlčev trg 13). Da Je Gjurlč resen in izredno sposoben delavec tudi na tem polju, o tem priča posebno od nJega nre-ena krasna revija *Grallčka Umetnost ki Izhala v Zagrebu. Naj bl ta revija ne ■nanjkala v nobeni knjižnici, čitalnici in kavarni. Poilv slovenskim umetnikom. Jugo-slovenski umetniki - graflčarji so s posredovanjem čeških kolegov povabljeni, da sodelujejo pri mednarodni razstavi «ex iibris-ov» v Bruslju. Ker je velika sila, se pozivajo .vsi umetniki, ki so kdaj Izdelali tako delo, da nemudoma odpošljejo od vsakega «ex lihrisa« po en Iztls na ad-eso Milenko Gjurlč, Zagreb, Mažura-nlčev trg 13. SVETOVNA PRODUKCIJA PRE. MOGA V LETU 1920. Geološki Institut v Zedljenlh državah Je Izdal pred kratkim poročilo o položaju svetovne produkcije premoga v letu 1920. Iz poročila posnemamo sledeče: Po prvem zastajanju, katero le povzročila vojna, |e produkcija premoga v zadnjih dveh letih vojne že skoro zopet dosegla predvojno višino, t. J. 1342 milijonov ton. Takoj po zlomu centralnih sil sta zelo zmanjšana prvdukcija orožja In streliva ter desorijentaclja trgovine povzročili zastoj. Ko so se leta 1920. razmere spremenile In sc Je začelo zopet Intenzivno delo. Po gori omenjeni statistiki znaša celokupna svetovna produkcija v letu 1920. 1300 mllllonov metrskih stotov. Med tem, ko Je bil pred vojno ccnter premoga Industrije v Evropi, saj jo znašala evropska produkcija 50 odstotkov svetovne produkcije, le morala Evropa sedal to mesto prepustiti Severni Ameriki, ki izkoplje letno 46 odstotkov vsega premoga. Vzrokov za nazadovanje je več. Prvi vzrok je ta, da Je med vojno mnogo premogovnih dlstriktov trpelo neposredno težke škode, tako v Frcnclll, Poljski, na Balkanu. Dalje se Je zmanjšala po vojni produktivna zmožnost delavstva Iz unilJI vlh vzrokov, slednjič ic pa vojna prenesla industrijsko In trgovinsko tcžIŠCe Iz Evrope pro'1 "padu. Tako Jc padla ptoduk-cl'-> premoga v Angliji za 20 odstotkov, v Nemčiji (brez saarskcga področja In Alzacije-Lorcnc) za 24 odstotkov, v Franciji za 46 odstotkov. Vaknum, ki le nastal v vojni na svetovnem trgu vsled Izločitve Nemčije In deloma Anglije, so hitro Izrabile države, ki so bile manj ali pa sploh nezaposlene z vojno. Amerka, Japonska, Kitajska so t-'koJ zasedlo od EvropcJcev zapuščeni orljentalski trg. Od vseh, od bojišč oddaljenih dežel Imata samo Nova Zelandija In Avstralija manjšo produkcijo, nego pred vojno. To pa zaradi tega, ker sta se U dve deželi najaktivnejše od vseh angleških domnljonov udeleževali svetovne vojne. Posledica svetovnb vojne za Evropo na gospoda-sitem polju le, da so drugi kontinenti Izrabili dolgi Intermezzo. Ne samo v Industriji premoga, temveč tudi v drugih panogah Indu trije smo zaostali. Glede premogovne produkcije Je položaj tak, da bo trajalo desetletja, predno bomo zopet ra prvem mestu. Verjetno Je, da se tako daleč ne homo več povspell. Sokolski vestnih Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza poživlja ponovno vsa sokol-ska društva, da opuste do dne 25. septembra t.l., to je za časa globoke žalosti po smrti Nj. Vel. Petra, vse prireditve. Društva, ki so že napovedala Javne nastope, t""ra!o tak"! odpovedati. Sokolstva. Marsikateri Izmed Sokolov Ima shranjene različne sokolske znr>'e, razne sokolske napise, fotografije ali slike nd sokolsklh Tastopov, telovadnic Itd., katere stvari leže brez pomena v kakšnem predalu. Ker so vsi U predmeti velikega pomena za arhiv In zc^JovIno Sokolstva, prrrimo vse one brate In sestre, ki rnz-pol-TnJo s rodol nlml p-c;'metl, da iih da-rnjejo Jugoslovensketnu Sokotskemu Sa-v .it. Vsa društva In žgpc pa poživljamo, ca zbirajo podobne predmete ter Jih po • UeJo Istotako Saveza « Minister dr. Spsha o naši Industriji. Zagrebški »Jutarnjl list* prinaSa razgovor z ministrom dr. Bpahom. Med drn gim je dejal dr. Ppaho: «Z ljubljanskega sojma sem odnesel najlepše vtise. Vedel sem, da je tam industrija zelo na predna, ali vendar sem bil ngodno Izne naden, ko sem videl na razstavi mnoge predmete, za katere nisem vedel, da so pri nas proizvajajo. Sejem bo Imel tudi lepe praktične uspehe, ki se že sedaj kažejo, kakor sem mogel razbrali iz pogovorov z nekaterimi razstavljalci«. O zagrebški industriji se je izrazil dr. Spa ho slodeče: »Tudi zagrebška industrija je presenetila moje pričakovani. Jaz sem sl pred 10 leti ogledal zagrebško Industrijo, pa sem se sedaj divil kolosalne-mn napredku, ki ga je napravila tekom tega časa. Veselil sem so, ko sem videl, da vse napreduje v predelovanju ln da ne namesto polfabrikatov izdelujejo gotovi izdelki*. Na vprašanjo, kaj namerava podvzeti za boljfl razvoj naše industrije, je dejal minister: »V mojem ministrstvu so izdeluje načrt, zakona o pospeševanju domače delnvnosti Zavzel se bom za to, da dobi naša Industrija tudi boljšo carinsko zaščito zlasti z ozirom na nizko stanje avstrijske valute». ■■ Zltnl trg. Zagreb, fi. t. m.: pšenica 1075 kron. oves (slavonsko lopo blago) 780—790 K, koruza 800—875 K, moka št. 0 neizpremenj' no 10.80 K z vrečami, beli fižol 850 K. Cene se razumevajo postavno Zagreb. Prometne razmere še vodno slabe. => Zltnl trg. Zagreb, 7. septembra: pše-nlra 1075 K, ovsn 790 K, koruza 8R0 do 870 K, moka št. 0 z vrečami 10.80 K. Vse franko vagon Zagreb. Kupčijskih zaključkov je bilo vsled slabih prometnih razmer zelo malo. ■=» Zložba poljedelskih zemljišč. Deželna komisija za agrarske operacijo v Ljubljani je Izdala brošuro o zložbl poljedelskih zemljišč, ki popisuje namen in koristi zložba za vdoleženega poljedelca in nradno zložbeno postopanje. Brošuri pri-klopljenn sta tndi dva načrta, iz katerih so razvidi, kako Izgleda zemljišče pred in po zložbl. Ker je zložba velike važnosti za naše kmetijske razmere, so kmetovalci opozarjajo na to brošuro, katero dobe listi, ki se rosno zanimajo za zlož-bo, brezplačno pri deželni komisiji za ngrarBke operacije v LJubljani. = Zamenlava perperjev so začno v najkrajšem času. Kakor je znano, se zamenjajo perperji do svote 5000 al pari, a od 5000 naprej v razmerju 1 : 8. «=> Cene na novosadskl borzi so bile dne 5. septembra: pšenica Iz Vičke 1020 do 1025 kron, ječmen za moko »20 K, Ječmen za pivovarne 900 K. oves 785 K. '•orU7a Iz Bačke 800 K. moka št. 0 1500 k ion, otrobi 530 R. beli fižol 980 do 1020 kron. svinjska ronat 5250 K. prešana slama franko ladja Novi Sad 2800 K. Vse za 100 kg. = Češkoslovaški lesni Izvozniki hočejo svoboden Izvoz. Kakor Javlja »Bohe-mla: Izvoz lesa, ker bo baj<» v Avstriji lesa prost. >» Bksptoataelja radija h orana v Cm škoslova.škl. Češkoslovaška vlada Je določila 12 milijonov kron v svrho posp» Sevanje eksploatacije urana. Vlada je odobrila pogodbo z Imperial and Korcigs Corporation za racionalno eksploatacije radij,ove »udo. Do konca leta se bo 1» delalo pet gramov radija. Cešlsl hmeljskl trg. Iz Zatca poročajo z dne 6. septembra: Dovoljen je prosi izvoz hmelja. Včerajšnji trg Je bil le pod vplivom neslgtunostl, kaj so b« ukrenilo glalo izvoza hmelja. Zato nI bilo živahno kupčije. Na deieli se je nv kupilo le nekaj partij lotošnjoga hmelja po 7000 češk. kron za o() kg. PovpraSe-nnje ie bilo tudi po lanskem hmelju. Sianje sladkorne pese v Češkoslovaški. »Prager Zuckermarkt» poroča, da jo znašala dne '/?. avgusta povpreSna teža nese v Češki 310 g proti 801 g dn« avgusta lanskega leta, v Moravski Slezlii In Slovaški 301 g proti 401 g, v celi Češkoslovaški !WS g proti 400 g. Vsebina sladkorja znaša v Češki 10 od-totkov proti 10.18 odstotkov v celi Ce-škoslovaški 16.28 odstotkov proti 15.88 odstotkov lanskega lotn- Trgovlna med Madžarsko In Avstrijo. Zaradi dogonkev v Zapadnl Ogrski f s no bo obnovil trgovinski dogovor, ki je potekel to dni. Med drugim ne dovoli madžarska vlada iz istih vzrokov izvoza 1000 vagonov krompirja, ki bl se murni te dni izvoziti v Avstrijo. *= Naraščajoče cene železu v Nemčiji, NTemška zveza trgovcev z železnico v Dflsseldorfu je zvišala z veljawo od l. septembra ponuvno skladiščno cene B-produktov za 10 dr 80 mark pri 100 kg. Krone In rubljl v Rumunijl se zamenjavajo, kakor razglaša rumunsko finančno ministrstvo, So samo do SO. septembra. Med tem časom se izplačuje tudi •10 odstotkov, ki so bili pri zadnji kon-akripeljl teh bankovcev odtegnjeni. ■« Rumunlja je Izvozila v prvi polovici 1921: pšenico 1907 vagonov, pSenične molie 1170, rži -1407. 'efmena 15.384, ovna 5713, koruzo 45.922, petrolejskih proizvodov 10.830 in lesnih Izdelkov 8406 vagonov. Vrodnost izvoženepa žita zna« ša preko 1 milijardo lo;ev, vrednost po-trolejskih pro!> vodov 231 milijonov ia vrednost lesnih Izdelkov milijonov lejov. ** Svoboden Izvoz Iz Grčije. OrŠka vla-da je sklenila dovoliti svoboden izvot lastnega in tujee-a blaga v vbo držav« razen v Bolgarsko m Albanijo. Pod za-brano ostanejo le Še ovce, moka, prepe-fenec, sladkor, riž, kava, kondenzlrane mleko, sol, surovo maslo, jajca, čevlji, petrolej, smodnik, vohia, gorivo, vžigalice in parafin. «= Prometna konferenca vzhodnih držav so vrši 10. t. m. v Rigl. Udeležili se jo bodo Finska, obrobne državo in sovjetska Rusija. Istega dno so vrši v Rl£f sestanek, katerega se udeležijo poleg omenjenih držav tufll Anglija. Svcdsk«, Danska, Polska, Gdansko In Memel. Na sestanku se bodo pečali z ureditvijo poštnih in brzjoiavnih zvez z sovjetsko Rusijo. o Mednarodna razstava čevljev In usnja v Londonu so vrši od 3. do 7. oktobra 1921. VOLITEV PPISPniVIKOV IN NA« MESTNIKOV V OBRTNO IN VSKLICNO SODIŠČE. Dodatno k razglasu s dne 27. avgnst« 1921, št. 10.600/21, se naznanja šo sledeče: 1.) IV. skupina (za višja trgovska in višja netrgovska opravila nastavljene osebe in njih delodajalci) voli prisednlke in namestnike v obrtno In prisednlke v vškllcno sodišče v Ljubljani, v občinski dvorani nn magistratu ln sicer: a) delolemalcl v nedeljo dne 11. septembra 1921 In b) delodajalci v torek dne 13. septembra 1921 — vsakokrat od 8. do 12. uro In od 14. do 17. uro. Ostala volišča ostanejo noizpromenjena. 2.) Za glavno volisčo, kamor je prinesti zapečatene vse volilno spiso vseh osem sekcij, se določa mala dvorana Mostnega doma v Ljubljani, Krekov trg. 3.) Ob dnevih volitev otvori volilni komisar ob določeni uri volitev negledo na Število došlih volilcev tor jo zakljnči ob določeni nrl nakar smejo glasovnice oddati samo šo oni volilci, ki so nahajajo žo v volilnem lokalu. Vo'i «e na ta način, da v volilnem imeniku vpisano osebo osebno oddajo gbi-sovnieo, pri čemur jo pokazati izkaznico 7 svrho, da jo volilni komisar zaznamuje. Osebe, ki nimajo izkaznico, ali pa imajo žo zaznamovano izkaznico ne morejo volili. Zaradi tega se vsi volilni upravičenci, ki tri dni pred začetkom tozadevne volitve ne bl prejeli Izkaznice, pozivljejo, da isto dvignejo pri mestnem magistratu v posvetovalnici. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij ..Jutra". Odeovorni urednik Vit F. Mene. Opozarjamo vse p n trgovce in to-bakarne na današnji ORlas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo Noben Irgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez , zahtevajo"češkoslovaški'iesni iž- njih! Konsumentje, zahtevajte edino vozniki od vlade breznngolno svoboden I le tO VTStol (493J Gospodična „ koi koreapondentinja in __knjigovodkinja pri Kera- *16nl industriji v Potrovčah trt Oalju. Prednost imajo gospo-Moa • trgovsko izobrazbo event. trakso, strojepiske. Reiloktatitiuje naj jr zglasl v pondeljek ali torek med in 5. aro popoldne na Valvazor-jevem trga it 16/L_2-1 Kadim brezobvezno Ciril-Metodove vžigalice I 2 ruti i m«MU IJT-V -DRAVA"-vžigalice drutbe sv. Cirila In Matoda. i »rt 1». l*»>d»n. » L]«bl|«nL POLOZ/ oZS" ii KI n Ai»i?(r pgltfl BŽr.i r>in;TT» h T« vžlsnlloa dralkl H Ciril. 1. M.led. j| l LJUbLJANl.________ Priporočamo domač« tvrdk«: Mali trgovski In obrtni oglasnik. izlila pcl|u)n. mu itim 41 BUladUd« i Balkan, d. d., Dunajska c. 88. [d.p.l Špedicij«: Balkan, d. d., Dunajska c. 88. [d p. Trgovin«! L Mlkui, izdelovanje deinikor, Mestni trg 16. Derenda Fran, konfekcija, mannfak- tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. Mehanična delavnica i [d. p. i Bar Frano, Cank. nabr. 5. TeL 407. PuSkarJIt Kaiser F K„ Selenbnreova nI. 6. Plaalnl stroji i |d. p. Bar Franc, Cank. nabr. B. TeL 407 Razmnoaavalnl aparati i I J-p.1 Bar Frano, Cank. nabr. 6. Tel. 407 Kleparatvo: T. Korn, Poljanska cesta 8. Seliikar Ivan, nrar, Ljubljana, Koi na dolina 10. Vsako popravilo izvr-injem točno in ceno. Bruaovnlca: Vekoslav Vanino, Stari trg. viigalie labterajte moj conik. J. Perdan, Ljubljana. Proda se hiša l«pim vrtom in hlevom, priprsrna «1 obrt —■— okrajne cesie pri rudatrM »-I-;e Itev. Stanovanje tikeij poleg okrajne ceBte pri rudarski bol litaiei Loke itev. ž!H9. Stanovanje praim tl.deeembr* 1981. Več ee poizvž pri lati lika Ivana Oreinlka, zalogu pi»e 1'niou, trtoTlJ« 8. 1416 8-8 iv. Jax in sin Punaltka c. IS., Ljubljana. Šivalni stroji liborna konatrukcij* in elegantna izvriite* is torarne * l.inco. Uatanorljpna leta 1H67. Veseite oontcie oraclatno. Pisalni stroji „Ad'.er"< Cenik' saatonj tn tranko. Kolesa iz prvih tovarn: Diirkopp, Styria, Wafienrad. 182 Začasno znižane cene. si—16 Slovenija. Zaloga., pisarna in prodaja na debelo in drobno v Ljubljani v lastni hiši, na Bregu. 20. Izdeluje vsakovrstne Več slaščičarjev in lectaip se sprejme pri tvrdki Josip Raj š t ©r, za gospode, dame, deklice, dečke in otroke iz boks-, ševro-, lak-usnja in drugega ma-~ teriala. ================= Najboljša kvaliteta! — Najmodernejše oblike! Konkurenčne cene! ,„..-* 1461 Šoštanj. 3-8 1311 10-7 ix blaga sa dame in gospode izdelujem po mori. naročilu in poljubni Izberi, is lastnih blagovnih vzorcev, podobni k viaki obleki ali kostumu, pripravni su turiste, kolesarje in potovale«, za dež itd. S. Potočnik Ljubljana, Selenbargova al. 6/1. Dvonadstropna vila t zelenjadnim in sadnim vrtom v Framn pri Mariboru J« na prodaj, vv pove Leopold Šlbsnik, učitelj v Frani a. 1470 2-1 Mladega, sposobnega uradnika v zft korespondenco in pisarniška dela ■prejme takoj v službo jtblBroa no Ramah, BaStanj, Slouenija Pogoji: Slovenski ali srbsko-hrvatski jezik, strojepisje, stenografija, trgovsko Šolska naobrai.ba. Ponudba s prepisi izpričeval do 15. t. m. na drž. nadzorniStvo jeklarne. Stavbno in umetno mizarstvo A. Rojina in Komp., Ljubljana Telefon 480 PoStnl Čekovni račun 11.038 Talafon 232 Stavbni oddelek Slomškova ulica 16 izdeluje: okna, vrata, portale, ob-stenje, strope itd. t vsaki množini od najenostavnejše do najfinejšo izvedbe. m, i-s Pohištveni oddelek Kolodvorska ulica 8 izdeluje: spalnice, jedilnico, salone, pisarniške in hotelske opreme itd. v vsakem slogu iz mehkega in vsakovrstnega trdega lesa Najmoderneje urejeno podjetje. Ponndbe in načrti brezplačno. Anončni zavod Drago Beseljak in drug Sodna ulica št. 5. R. M1KLAUC Ljubljana, Pred Škofijo št. 3, Lingerjeva ulica 721 priporoča 1899 b-4 sufemeno, mamifakturno in pleteno biago« Prodaja na debelo in na drobno. Ustanovljeno leta 18&9. O. Rematovič Mestni 15—6 Največja izbera najnovejših, najiinejših in najcenejših oblek za gospode, dame in otroke. V zalogi tudi moSkl klobuki in kožuhovina. Mestna občina Kočevje razpisuje službo občinskega tajnika. rrolnje je vlagati fio 1. oktobra t. L Plača po dogovora. 1460 3- lehneider & mzroviek trgovina z žslcznino in zaloga poljedslshlh strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16 priporoča prvovrstne poljedelske stroje, stroje In orodje za rokodelce, stavbeni material in kuhinjsko opravo. ms4&-8 MT* Na debelo ln na dvobno! Kolektivna razstava Saša Šantel Telovadnica »Mladike" (ogel Subldeve In Levstikove ullee) 9 — 12 f —3 Od 3. do 12. septembra. Vatop 2 Din. In 1 Din. Spisi o naši državi. A. Melik: Jngoalavtja. Zemljepisni prede«!. I. del. Meh. rezana, Ud 00 k, po poiti S k vf.č. lir a, uavadni prpi' 42 K, po poiti 2 l£ več. j A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovencev. II. del« L del 21 h. II dol 42 K. Potluina za ob« dela 9 K A. Ogriii: Borba aa Jugoslovansko državo. C»n • 32 K, po poiti S 1 80 več. Dokumenti o Jadranskem vpr&iaojn. ( »na 18 K, p • poiti K 1 80 va«. »U Sagadin: N«S sadašnjl astavnt poloiaj. Cena 16 K, po polti E180 več. Isaročila spre,trna : Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. Tovarna klobukov VILIM VANEK »«• Zagreb 88 Gunduliceva 21. Priporočam (g. klobučarjem in modiatkam raznovrstne itule, vrvice ter iploli vse klo-Kučarske potreb&iine po najnižjih cenah: t/g. trgovci In modistke, ki vzamejo večje itinojine, dob i mnogo pod dnevnimi cenami. Hitra In točna postrežba. Najnižje cenel Najnižje cenel | Kdor hoče kaj prodati 8 Kdor hoče kaj kupiti J Kdor išče službe itd. v — inseriraj v »Jutru" tvomica gumijevih iEdelkov v Kranju izdeluje prvovrstne podpetoike« Čisto domač e p o d j e t j e I Zahtevajte oenikeJ Priloga »Jutra* 213, dne 9. septembra 1921. od 3. do 19. aeptembpa 1921. Važne panoge naše industrije Domača ieleurski industrija Železarska industrija je Jako važen, nonla celo najvažnejši del splošne industrije vsake države ln vsaka držav« nora stremeti sa tem. da obratuje t lastno samostojno železarsko indu-i tlijo. V nafti mladi državi je mnogo predpogojev za to industrijo in je tudi že sedaj nekaj večjih podjetij, ki se pečajo • to panogo gospodarstva. Glavne surovine v železarstvu so (eleine rude in premog. Prvih imamo v ogromnih množinah v državi, posebno pri Prijedoru v Bosni. Te rudne zaloga so tako velike, da bi za deset- in desetletja krila najširšo domačo potrebo na železni rudi. Mogočne plasti so | tudi v Varešu in istotako v Macedoniji pri Velešu. Tudi na drugih krajih so nahaja dovolj rude za razvitek mogočne železarske industrije. Po drugi strani imamo v državi velike množino premoga. Ze sedaj so v obratu prav inatnl premogovniki, kakor premogovniki Trboveljske družbe in državni nt Štajerskem, v Bosni in v Srbiji. Toda na žalost nimamo med vsemi različnimi domačimi premogovnimi vt-etami črnega premoga, s katerim se da po sedanjem stanju tehnične izkušenosti edino izdelovati v normalnih plavžih surovo železo. V celi državi imamo le dva manjša plavža v Varešu v Bosni, ki pa ne prideta e svojo produkcijo v poštev za Železarne izven Bosne. Vse surovo želez) za ostalo železarsko industrijo pa je treba torej uvažati. Železarne, katere izdelujejo v mar-tinskib pečeh jeklo In lito železo ln dalje razne izdelke, so tovarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah ln Javomiku, železarne v Zenici, v Ravnah - Guštanju in v Storah. Dočim izdelujejo železarne Kranjske Industrijske družbe in one v Zenici in Btoraj po večini paličasto železo, pločevino. tračnice, žico, žičnJke in drugo, Izdeluje železarna v Ravnah posebne vrste jekla in različnih jeklenih spojin za nože. orodje, sestavno dele za avtomobile in vozove itd. Vse navedene železarne, iivzomši eno v Zenici, morajo delati z inostran-sfcn surovim železon in dobavljaj i tudi druge surovine, kakor velike množine ostrega železa, žgani magnc7.it. ognjevzdorno opeko itd. iz inozemstva. Vsled te odvisnosti in vsled visokih premogovnih cen, ki so pri na« mnogo višje kot v inozemstvu, se nahajajo naše železarne baš sedaj v jako kritičnem položaju, ker so ne morejo postaviti več uspešno v hran ostri inozemski konkurenci. Prišlo je tako daleč, da so železarne v Zenici ustavilo že pred meseci obrat. Štore in Ravne je doletela nedavno ista usoda, in le Kranjska industrijska družba vzdržuje le obratovanje v skrajno skrčenem obsegu ter dela vsled nizkih tržnih cen e velikimi izgubami. Te razmere ne morejo obstojati na dolgo. Ako hočemo zaščititi prod polomom stoječe železarne, ki bi mogle biti temelj bodoče, sistematično orga-oizi.Tine železarske industrije in zagotoviti si sedanje strokovno delavstvo, mora država pomagati. Nadejati se je. 3a bodo imela vendar zaželjeni uspeh lako obširna posvetovanja in ankete, bi so se tolikokrat vršile s tem namenom v Beogradu. Rarojne možnosti produkcije tekstilnih slrovtn na Belokranjskem Informacije, po katerih smo sestavili sledoči članek, smo prejeli od g. F. Lovšina, nadučitelja na Vinici pri Črnomlju. Namen mu je opozoriti naše gospodarske in politične kroge na emi-nentno važnost razvoja tekstilne industrije v naši državi in b tem v zvezi na možnosti pridobivanja sirovin za tekstilno industrijo na Belokranjskem. Snlošno je znano, da obremenjuje oačo trgovsko bilanco v največji meri dvor tekstilij. Ker so ravno tekstilije po večini predmeti takozvane neobhodne potrer.e, je naravno, da moramo toliko tekstilij inportlrati, kolikor jih tarni doma ne izdelujemo v dovolj velikih množinah. Tega od narave prisiljenem importa ni mogoče Izdatno {manjšati s prohibitivniml carinami, ki bi komaj preprečile uvoz luksuznih stvari; razbremeniti moremo trgovsko bilanco edino z lastno produkcijo. Energična podpora s strani države !ti pridobitnih organizacij na tem polju bi pelia'a stonnjema k znižanju importi-•anih količin in tako pripomogla k *vi-ianjn vrednosti domače valute. Iz teb vidikov gledane možnosti ren-L;ihl]ne produkcije tekstilnih sirovin na Belokranjskem bi bile jako velike, če M iih poklicani državni faktOrii skušali uresničiti s podporo v denarju In s strokovnjaki, domača inteligenca pa med kmečkim narodom b prosvetnim dolom na gospodarskem polju. Belokranjski kmet je nekdaj redil številne črede ovae po svojih brdih 'u planjavah. Za lastno potrebo ln za prodajo je pridelaval svetlo, močno sukno Iz čiste ovčje volne, ravnotako trpož-no platno pa Iz lanu in konoplje. Danes producira komaj toliko, da krije v platnu svoje potrebe, sukno pa ne zadostuje niti za stoti del lastne porabe. Ostanke te pristno narodne domače obrti je videti na ljubljanskem sejmišču. Zgoraj omenjeno prosvetno delo mod ljudstvom bi obstojalo v razlaganju rentabi' - ti produkcije tekstilnih sirovin i ;HilIj, v pouku o izboljšanih metod: . čjareje, v razlagi zboljša-nih načinov v produkciji tekstilnih pol-fabrikatov in gotovih Izdelkov itd. Z eno besedo, kmeta bi se moralo zainteresirat' na produkciji tekstilnih sirovin in izdelkov ne samo za lastno potrebo, am|iak v posebni meri za prodajne s vrhe. V dokaz, da bo za veliko tekstilno obrt dani vsi pogoji, navaja nadučitolj gosp. F. Lovšin sledeča dejstva: Ce vzamomo u središče te proizvodnje Vinico ob Kolpi (kjer bi bila za eventualno poznejšo mehanično produkcijo tekstilij vodna sila na razpolar go) in objamemo ozemlje okrog nje v polurnem 12 km, je s tem določen svet, ki je na Belokranjskem in Hrvatskem kar najpripravnejši za ovčerejo. Niti od daleč ne bi dosegla govedoreja, ki je danes na tem ozemlju razvita, po koristi in pomenu ovčereje. Suha, 'jaška tla, večinoma pokrita s steljo, so prikladna paša za ovce in ne za govo-do. Suha tla so za ovčerejo tem ugodnejša, ker se ovčerejcu ni treba bati. da hi mu zbolele ovce za metuljavoet-jo, katero boTezen povzročajo močvirnati kraji. Na tem kraSkem mestu z njegovimi nebrojnimi kotlinami sneg kmal i skopni, tako da se ovca lahko pase skoro vso zimo na prostem. V zj-lo sneženih zimah bi se moralo polagati ovcam v hlevu največ od približno 15. decombra pa do 1. februarja, v običajnih zimah pa komaj celi januar. Vse to je Belokranjeo in Hrvat onkraj Kolpe že preizkusil. Pred 50 leti je redil vsak srednje velik kmet 20—25 ovac. Danes so redke vasi. v katerih bi vsi vaščani skupaj redili 20 ovac. Ako torej vzamemo ozemlje s središčem Vinico in s polnmerom 12 km to- in onstran Kolpe, dobimo površiio približno 414 kmJ, kar je enako 41.400 hektarov zemlje. Dve tretjini od te površine, 27.600 ha so pašniki, porastli s steljo in reso in prikladni za ovčerejo. Ce računamo samo 4 ovce na 1 ha. bi moglo najti dovolj hrane po teh pašnikih 110.400 ovac. Ce računamo, da i\& minima'no vsaka ovca 2 kg volne na leto, bi se pridobilo letno 220.801 kilogramov volne. Danes se pridobi pri reji 4000 ovac komaj približno 8000 do 0000 kg volne, ki se večinoma poplet-> za čarape in nooravire in le neznaten del za zimske jope ali «maje>. Večjo pažnjo posvečajo Prikupil platna, pridobljenem iz lana in v šo večji mori lz konopljo. S platnom, ki ga tkejo Prkupci doma, krijejo še danes vso svoje potrebe. Lahko pa bi vsak posestnik namesto 2—3 arov po-sejal lana ali konoplje vsaj 0—10 arov Ce računamo, da je v tem krogu s po-lumerom '2 km čez 3000 posestnikov, bi bilo lahko posejano vsaj 25.000 arov lan i ali konoplje. Kor da en ar 50 kg povosna ali preje, bi mogli stopnjevati to produkcijo na 750.000 kg prediva. kar bi pomenilo poleg kritja domače potrebe še prodajno kapaciteto vsaj 400.000 kg tega v vseh oztrih i z -vrstnega tekstilnega polfabrikati. Danes se omejimo samo na te podatke razvome možnosti produkcijo tek stilnih sirovin na Belokranjskem. Na naših državnih faktorjih in na naših kmečkih interesnih zastopstvih pa je, da začnejo in podpro z vsemi sredstvi ve-Ievažno akcijo pridobivanja in izdelovanja tekstilij na Belokranjskem. Naj-preje bi treba poslati na lice mesta živinorejske in tekstilno - industrijske strokovnjake, ki naj bi precenili renta-biliteto take akcije in podali svoji mnenja. Ce bi ta odgovarjala ravnokar navedenim možnostim, naj bi država podprla b kreditom iz za to določenih fondov zadružno organizirano pri dobivanje tekstilnih sirovin in produk cijo najrentabilnejših tekstilij, obenem pa s pomočjo domače inteligence in delegiranih strokovnjakov vršila za celo akcijo prepotrebno prosvetno delo na tem polja domače obrti in Industrije med narodom samim. Velike koristi ne bodo izostale. . E. L. Velika lesna Industrija Polfabrikati, pohištvo, poljedelski vo-zovL Na ljubljanskem velikem viorčnem sejmu je brezdvomno častno zastopana naša lesna industrija. V tom članku se bomo omejili na veliko leeno industrijo, ki izdeluje polfabrikate, pohištvo in poljedelske vozove, prihodnjič pa se bomo bavili i malo leeno industrijo, ki Je razstavila krtači, metle, zobotrebce ln pletenino. Lasna industrija, mala ln velika spada med one industrije naše dežele, katerim so dani val predpogoji razvoja. Sejmišče, posebno paviljoni F., I in O, dokazujejo, da se številna velika ln mala podjetja industrijske in obrtne stroke pečajo s to vrsto proizvodnji- in intenzivno z izdelovanjem različnih predmetov od zobotrebca in metle pa do najfinejšega upognjenega pohištva. Velika lesna industrija okupira mnogoštevilne naše obrtnike — mizarje, ki jih najdemo skoro v vsaki va,i. Obrati teh obrtnikov so še primeroma majhni. Večja mizarska podjetja so koncentrirana v Ljubljani, v okolici ljubljanski, Novem meetu, Mariboru, na Gorenjskem itd. Mehanično izdel> vanje pohištva je koncentrirano v veliki meri na Kranjskem in v Mariboru. Nekatere industrije pohištva so pokazale tako krasne in umetnišk-v izdelane vzoroe velike vr odnos ti, da njihovi Izdelki po okusu in solidarnosti z lahkoto konkurirajo vsaki Inozemski firmi. Na tem mestu moramo omoniti ljubljansko inano tvrdko I. Naglas, zagrebško tovarno pohištvi, Bothe i Ehrmann d. d„ ljubljansko tvrdko Rojina A. k Komp., ki goji stavbeno in umetno mizarstvo; Baho-vee J. naslednik, upognjeno pohištvo Duplioa-Kamnik, karlovško tvornica upognjenega pohištva d, d. Lepe kot>e, nekateri cenejše, drugi dražje, (o razstavili Učakar Franc, pletarstvo za splošno ln umotno pohištvo, Devica Marija v Polju pri Ljubljani; Cerne Ivan, mizarstvo in ta|ietništvo, Ljubljana; Dernikovlč Andrej. ViČ-Glin -e; ♦Drava« lesna industrija d. d. Maribor; < Korana* tvornica drvenih proizvoda, Karlovac; Mizarska strojna zadruga St. Vid nad Ljubljano; Obrtno hranilno in posojilno društvo Bled; Odsek za lesno industrijo zveze Industrijeev v Ljubljani; Perko Matija iz Zg. Slike; Potočnik Ferd., tovarna za mizarsko Izdelke, Maribor; Kožinan & Komp., splošno mizarstvo, Glincc pri Ljubljani; šiška Ivan, tovarna parket, Ljubljana; Tovarna pohištva v Jurkloštru in še drugi. Poljodeleki vozovi, kol&rski izdolki, konjska oprema, čevljarski proizvodi, sodarskl Izdelki in razni drugi lesni produkti so v največji meri zastopani po vejčih tovarnah in po naših vrlih obrtnikih. Na tem mestu naj omenimo ljubljansko tovarno vozov KorSič Peter; dalje tvrdke Kotnik Franc, losni izdelki, Verd pri Vrhniki; Mali Martin in A. Cotman. vozovi in konjska oprema; Peterca Josip, kolarstvo, Koseze pri Ljubljani; Sodareka zadruga, Tacen pri Ljubljani; Sodarska zadruga, Železniki; Stare Feliks; Grajska kolov-ška lesna industrija, Kolovec, ttadom-ljo; Tovarna lesnih izdelkov in parna žaea Plut, Mtlller & Verščaj, Črnomelj; Tvornica kola l Industrija drve-ne robe M. Počivalnik d. d. Ravna sro-ra; 2itko Luka, kolarstvo, Vrhnika in drugi. Mala ln velika lesna Industrija je navzlic svojemu visokemu razvoju še malo zmožna izvajati, ker so ji stavljene različne zapreke. Po ureditvi prometnih in valutarnlh razmer pa je ravno ta panoga naše proizvodnje poklicana sprejeti ln voditi konkurenčni boj na svetovnih trgih. Domače tvrdke na sejmu I. Goreč Trgovina z avtomobifnlm in kolesnim blagom. Obiskovalec veleselma. Id Ima mato umetniškega okusa, se bo nehote ustavil v t-~ovskem paviljonu pred originalno, okusno opremljen' n oddelkom ljubljanske tvrdke 1. norec. Je to trgovina z avton.o-bllnlm In ko!csnlm blagom in na tem polju najstarejše slovensko podjetje, ki Je obhajalo letošnjo pomlad 251etnico svolega obstanka. Ustanovil je tvrdl.o oče sedanjega lastnika leta 1896. kot malo trgovino za kolesa, združeno s skromno po-pravlja'nlco. Iz teh skromnih početkov se Je razvila tvrdka v obsežno podjetje, ki deluje danes po vse! državi in Ima povsod priznan sloves zaradi svoje solidnostl In točnosti. Poleg trgovine s kolesi in mehaniške delavnice, ki se nahaja na Gosposvetski cesti št. 14, Ima tvrdka tudi veliko garažo In reparaturno dclavnlco za avtomobile v Vegovi ulici št 8 In za Interna dela veliko delavnico na Ri.nskl cesti. Trguje z avtomobili in kolesnimi potrebščinami V svojih delavnicah opravlja vsa popravila avtomobilov in kole... Avlomobllne potrebščine, zlasti pneumatiko, razpošilja po vsi državi tja doli do Bitolja. Llubljančanom Specialno le tvrdka znana tudi po originalnih, duhovito zasnovanih In umetniško Izdelanih reklamah. Njen lastnik je bil med prvimi orači okusne umetniške reklame med nami In razvese-jlv pojav, da Ima danes na tem polju že toliko tekmecev In da dobiva reklama po ljubljanskih ulicah vendar že enkrat bolj okusno lice, je v precejšnji meri tudi njegova zasluga. Pivovarna Union, LJuolJana Leta 1864 se je UBtanovila r Spodnji Šiški pri Ljubljani sedanja pivovarna «Union», ki je zvarila prvo leto 7000 h! piva. Tedanji namen pivovarne je bil, zgraditi moderno pivovarno, ki bi naj ustrezala vsem potrebam. Pred vojno se je podjetje le počasi razvijalo zaradi prevelike konkurence večjih pivovarn. Med vojno pa je oviral napredek pivovarno zlasti tudi pomanjkanje sirovin, predvsom ječmena, ki ga ni bilo mogoče dobiti. Podaj v Jugoslaviji je začela pivovarna «Union» mahoma napredovati. Dokaz temu je, da se je zvišala produkcija piva r zadnjem letu od 40.000 hI na 90.000 hI. Za bodočnost ima pivovarna namero, povečati obrat v toliko, da bo mogla variti letno 250 do 800.000 hI piva. Gradi se že nova stavba zA moderno opremljeno sladarno, v kateri se bo izdeloval slad no samo za lastno uporabo, temveč tudi za izvoz. V zgradbi se nahaja todl tvomiško poslopje za drole, špirit ln liker, kakor tudi zs drage k temu pripadajoče izdelke. Podjetje je udeleženo na ljubljanskem velikem sejmo kot razstavljalee in toči svoj izdelek v dveh lastnih paviljonih. Obiskovalcem sejma se tako nudi prilika, da se sami prepričajo o dobri kakovosti Unionskega piva. Tonrlst -Office Tourist-office v Ljubljani je v svojem paviljonu nasproti sejmskemu uradu razstavil sliko slovenskih zdravilišč ln letovišč ter najvažnejših turističnih točk. Na vpogled je tudi različna potovalna literatura našo kraljevine, prospekti, kažipoti in razglednice. Slov. Tourist-Office je državni obaveštanji urad ter centrala prometnih društev v Sloveniji, ki daje brezplačna izvestja v vseh zadovah prometa in turistike ter brezplačno posreduje glede letoviških stanovanj, Istotako posreduje v zadevah zimskega športa. Jako zanimiva je razstava gorenjskih pip, takozvanih «čedcr>, ki se izdelujejo v Gorjušah v Bohinju. Finejše vrste so jako lepo okovane in z bisernico vložene. Tipe so na prodaj, naročila sprejema Tourist-Office. Vsa razstava je okusno in spretno urejena ter lopo okrašena, tako da napravlja na vsakogar najugodnejši vtis. Po celi modemi Evropi je danes tujski promet organiziran ln mu države dajo,io pokroviteljstvo. V prvi vrsti je država financialno interesirana, ker donaša promet izvanredne dohodke. V nekaterih državah, posebno v Franciji, kjer se je že pred vojno predsednik Poin-carrfi sam postavil na čelo zvezi turističnih organizacij, se smatra kot najvažnejši faktor narodne propagande. V nekdanji Avstriji je bil tujski promet organiziran državno v ministrstvu za javna dola. Brutto-dohodek avstrijskega tuiskega prometa je uradna statistika cenila na 110 milijonov kron na leto. V slovenskih krajih j« imela le kro-novlna Kranjska svojo »Deželno zvezo za tujski promet« v narodnih rokah. Kranjska Zveza je delovala od leta 1900 z velikim uspehom, med katerim je bil najvažnejši ta, da so že prod vojno skoro vea prometna podjetja prešla v slo-venske roke. Deželna vlada za Slovonijo je leta 1919 proosnovala »Deželno zvozo» v Generalni komlsarijat ta tujski promet ln turistiko v Sloveniji. Dr. Brezigar je cenil v svoji gospodarski knjigi letni brutto-dohodek tujsketra prometa v Sloveniji na B.fl milijonov K. Ker večinoma produciramo prometne po. trebščine sami, se pri nas brutto-dohodek ne razločuje od netto-dohodka v veliki meri, medtem ko mora n. pr. Švica občuten del prometnih dohodkov oddajati za import. Pri teh številkah pomeni finančna vrednost tujskega premeta v Sloveniji velik faktor za državne dohodke in prihod mednarodnih tujcev aktivno postojanko, enovredno eksportu. Jugoslavija pa bo } M) .. v prometnem ozira It pri sedanjih razmerah (planinski promet, toplioe, slatine. In promet ob Adriji) ena najvažnejših«, prometnih driav v Evropi. Iz teh razlogov je prevzela v naši kram, Ijevinl organizacijo tujskega prometa država sama ter uatanjvila v ministrstvu za trgovino In obrt poseben oddelek z«, tujski promet, kateremu načeluje naš rojak dr. Žižek. 4 Bogatlrjev & Palic Splolno pozornost vzbuja na ljubljanskem sejmišču paviljon, ki ga je ravno-kar dogradila beograjska tvrdka Bogatlrjev & Pallč. Znani ruski inženjer Boga-tirjev razstavlja svoje peči (štedilniki, izum, ki je zbudil velUco zanimali1«! r Beogradu, Berlinu in drugod. Razstavljen je tip velikega štedilniku, namenjenega za vojaštvo, bolnišnice in podobno, na katerem b« skuha popoln obed za S00 ljudi v eni uri, za kar se potroši vsega le 10 kg drv. Poleg tega sta razstavljena dva tipa malih lesenih štedilnikov za rodbinsko gospodinjstvo, na katerih so pripravlja obod za 25 oseb. V teh malih štedilnikih se lahko peče meso, kruh in drugo pecivo, dalje ^o v njih ogreva voda za umivanj« ln kopanje, v posebnih pripravah to prekuha perilo; ako se nanje pritaknejo radiatorji, služijo ti štedilniki tudi ogrevanje kuhinje in stanovanja. Poraba kuriv* v teh štedilnikih je minimalna: ta obed (25 porcij) 6e porabi približno on kilo-gram drv. Štedilnik oetano, tudi ko j« zakurjen, popolnoma hladim; v vsakem Štedilniku po lahaja celo shrambifa ut led, kjer so lahko ohlaiaio jedila in pijače. Posebnosti. ki odlikujejo Bogatirjev* iznajdbe so: Maksimalna izraba toplota« energije in goriva, zaradi raolonfini konstrukcije ognjišča, jo onemogočeno potratno izžarevanje toplote, ki so vrši na dosedanjih tipih štedilnikov; v času gorenja se ujame in ohrani skoro vsa, toplota, ki jo oddaja goreče kurivo, in se ekonomično uporahlja za različne prej omenjene svrhe. Nadaljnja prednost teh štedilnikov jo v tom, da se jedila v njib v kratkem času skuhajo in da je potrebna prisotnost kuharice le kratek čas, ko se nalaga kurivo na ogenj. Manipulacija je vsled konstruktivne enostavnosti preprosta, trpežnost štedilnikov neomejena. Velika vrlina štedilnikov je v tem, da poleti ne grejejo kuhinje in da so lahko prenosIjlvL Kakor čujemo bo ing. Bogatlrjev v nedeljo opoldne s praktičnim poizkusom demonstriral občinstvu svoje štedilnike in se bo vsak lahko na licu mesta in * poizkušnjo skuhanih jedil prepričal o vr-linah novih štedilnikov, ki pridejo le tekom te jesoni v premet. f v Šare Modul atelK LJubljana, Kongresni trg št. 4. Z veseljem pozdravljajo ljudje na sejmu zlasti one razstavljene predmete, ki-, so delani oz. okrašeni v smislu naše narodne omamentike. Mnogo zanimanja med ženstvom ln poznavalci vzbujat*, razstavna oddelka modnega ateljeja" Sare v paviljonu C, štev. 50 In 50 a. § finim okusom opravljena mala sprejem* na soba pridrži korak in oko vsakega obiskovalca. Zelo učinkuje toaleta iz belega svile-« nepa platna, na katero je vezana izredno lopa bordnra nageljnov iz zbirke prof«^ sorja Siča. Krasna sta plašča iz naše narodne polhovine. Modra vočoma toaleta je okrašena z zlato vezenino po motivih slovenske peče. Ta dela dokazujejo, da so naši narodni motivi na;manj takovpo. rabni za okras modernim oblekam kakor tuji vzorci Omeniti moramo tudi «deč->. vo» (praznično in delavniško), katera upravičeno in uspešno Izpodriva med našim ženstvom nemški o poti, z eno r> kf je tolkel s palico po mrzlem snegu, a z druoj: 'Meni je toplo tudi brez kožuha. Popil sem čašo, pa mi gre po vsoli žilah. Ne potrebujem niti plašča, Živel bom tudi brez kožuha, a ženi to ne ho prav. Delam ji krivico, ona zame del«, a jaz «e z njo igram.» V teh mislih (»ride čevljar do cerkvice. Kar zagleda, da 6e za njo nekaj Mi. 2o se je večerilo in čevljar, navzlic vsemu naporu ni motrel razločiti, kaj bi to bilo. Ali je žival? Živali ni podobno. Po glavi je podobno človeku, a je preveč belo. Pa kako bi mogel tu Mti človek! Približa se in vidi. d a sedi tu. o Budo' — popolnoma gol človek, s hrbtom se naslanja na steno cerkvice in se ne p rine. Čevljar se prestraši in pomisli: «■ Ubili so tu človeka ln ga zavlekli! (jfm.» Nato se obrne in odide dalje. Kmalu pa re ustavi in reče sam sebi: j 'Kai vendar dela?, Sero.ion? Tu umira človek v nesreči, a ti greč mimo njega. Ri. Semjon, to ni pošteno!* In Semion se vrne k človeku. n. Ko se mu približa, vidi, da je to lelad človek, močan, na telesu mu ni ■videti udarca, samo ves je ozebel in preplašen. Sedi naslonjen na steno in ne gleda Semjona, kakor da radi slabosti ne more niti oči dvigniti. Semjon pristopi k njemu, n človek upre vanj t-voje oči. Čevljarju se ubožec zasmili, zato vrže čevlje na tla, se razpaše in sleče suknjo. »Nimam drugega. Obleci to, čuješ!* Semjon prime človek pod pazduho in ga jame vzdigovati. Človek se dvigne. Tn vidi čevljar, da ima neznanec vitko, čisto telo. roko in noge zdrave, a lic« ljubeznivo. Semjon mu ogrne j suknjo na rame. a ker revež ne more' spraviti rok v rokave, ga obleče Semjon. Nato ga opaše in mu hoče dati Se svojo raztrgano kapo. Ko |>a sname ka [K>, ga silno zazebe v glavo. Misli si: »Jaz sem plešast in ne bom mogel prenašati mraza, njegova glava pa je kodrasta in ne bo ga zeblo. Bolje je, da ga ubujem. Posadi ga na tla, mu obujc čevlje ter reče: »Dobro je tako. brate! A sedaj se premakni, da se zgreješ! Ali moreg hoditi?« Človek pa je stal tu kakor mrtev, gledal žalostno Semjona in ni mogel govoriti. Priporočamo knjige za mladino: lika Wascbtftova, Pravljloe. Z večbarir nimi slikami. Vez. 40 K, po poŠti 2 K voč. nnbherton - sorlt. Dob tn Tedl. Povest h slikami. HroS. 21 K, vez 30 K. po poŠti K 2 40 voft. Cika Jova Zmaj Uradnik. Kalamandarlja. Otroške pesmi. Vez 16 K, po poSii I K ve>. Naroča se pri Tlokovni zadrugi v Ljubljani, Sodno nltoa 8. »■Zakaj ne gorvort*? Kaj boScrs tn prezenatil Pojdiva domov! Na, tu imaš mojo i«alico, sedaj pa na potl» Človek jame stopati, gre počasi, a ne ta. »taja. Semjon ga vpraša: »A kdo si?. »Nisem odtod.* »Tukajšnje ljudi vse poznani. A katera usoda te je zanesla za cerkvico?« »Ne morem povedati.* «Ali te je kdo napadel?* « Nihče me ni napadel. Kaznoval me je bog.* «Da. bog vsekakor. Toda nekje je treba stanovati. Kam nameravaj Iti?* .Meni je vseeno.* Semjon »e začudi. NI Tideti malopriden človek in lepo govori. A čudno, o sebi noče ničesar povedati. Semjon promlšljule, kaj bi mogel neznanec biti in mu pravi: »Veš kaj, pojdi k meni v kočo, da se malo ogreješ!* Tako gresta Semjon in tujec proti domu. Ta [iotegne veter, zlate Sem-jonu pod srajco in ker ga ni več grelo žganjo, ga začne močno nehati. Semjon si misli: »Lepa stvar s tem kožuhom. Sol sen z doma, da kupim kožuh, vračam so pa brez suknje ln vodim s seboj celo golega človeka. Kaj poreče Matrjona?* Ko se spomni Mi-trjono. se Semjon vznevolji, a ko »e ozre zopet na tujca in ee spomni njegovega pogleda jiri cerkvici, a« mu razigra srce. m. Semjonova žena je rano pospravila kočo. nacepila drv, doncela vode, nasitila deco, sama zajtrkovala in jeh misliti, kdaj naj speče kruh, sedaj ali jutri. Ostal je Ee precejšon kos. »Ako bo olrealoval Semjon tamkaj, ne bo mnogo večerjal, ter bo kruh zadostoval do jutri.* Končno se odloči, da ne bo pekla danes in pravi: .Ne bom pekla. Saj mi itak moke primanjkuj". Tako pa bomo izhajali do petka.* Nato spravi kruh in sede za miz5. da zakrpa možu srajco, šiva in misli na moža. kako kupuje kože za kožuh. •Samo, da bi ga trgovec ne ogoljufaj. Lahkoveren je moj človek! On ne prevari nikogar, a njega lahko os!e|>arl malo dete. Osem rubljev, to Je le denar. Kupiti se da zanje krasen kožušček. Tudi ako ne bo it Btrojene ovčje kože, vendar bo kožuh. Dovoij sva trpela mraza, ko nisva imela lo-brega kožuha. Nisva mogla niti na reko niti kam drugam. On je odšel Iz hiše. oblekel vso, kar sva imela, a jaz sedaj nimam kaj obleči. NI odSel zgodaj, a že jo čas, da se vrne. Da »e le ni kam izgubil, moj sokollč!* Se je premišljevala Matrjona, ko zoškri pijejo vrata in nekdo vstopi. Matrjona odloži iglo in gre k uhodu. Tu zagleda, da sta prišla dva: Semjon, a z njim neki seljak, obut, toda golo-glav. Takoj začuti Matrjona pri možu, da diši po žganju. A ko opazi, da nima na sebi suknje, nego le njeno jopo, ter da molči in zgiblje t rameni, jo zbode pri srcu: «Zapil je novce s tem potepuhom in sedaj ga jo privlekel S« s seboj.* Matrjona ju spusti v sobo, stopi tudi sama not in gleli mladega vitkega človeka v njiju suknji. Ni mu videti srajco izpod suknje in tudi kapo nima. Kakor je vstopil, tako je ostal, ne premakne se in ue dvigne oči. Malrjona si misli: «Ni dober človek!* in se ga ustraši. Nagu-banči čelo, stopi k peči in gleda, Kaj bosta storila prišloca, Semjon sname j kai*>, sede na klop In reče dobro-' hotno: .Hej, Matrjona, daj nama večerjo!* Matrjoiu nekaj zagodrnja. Stoji pri peči in sc ne premakne. Gleda sedaj enega se.hj drugega in samo kima z slavo. Ko vidi Semjon, da se žena ljuti, prime tujca za roko in mu reče, kakor da ni ničesar zapazil: »Sedi. bralo, sedaj bova večerjala!* Tujec sede na klop, a Semjon pravi nato ženi: »Kaj je to, zakaj nisi ničesar skuhala?* Matrjoni zavre kri in uide ji: »Skuhala sem, a no zate. Ti si, kakor vidim, zapil tudi pamet. Odpravil si se, da prineseš kožuh, a vrnil si so brez suknje in še privlekel crolega potepuha. Nimam za vaju večerje, pijanca'* »Dosti. Matrjona, ne blebeči tako dolgo! Najprej vprašaj, kakšen človek jel* j »P«veJ tf raeof, kje Je tfentrV Semjon seže v Kep, razgrne bankovec in pravi: «Tu je denar, a Trifo-nov nI plačal, nego, obljubil, da prinese jutri.* Matrjona se Ee bolj razsrdi: »Kožuha ni kupil, z edino suknjo Je ogrnil nekega potepa in ga Se sem pripeljal!* Vzame denar z mizo, ga spravi in reče: »Ne dobi«ta večerje! Kdo bo redil gole pijance!« »Cjj, Matrjona, jezik sa zobe! Poslušaj najprej, kaj ti povem!* »Lope besede bom slišala od pija/-nega bedaka! Prav sem Imela, ko sem se to branila vteti, pijanec! Mati mi je napravila perila, a ti si ga zapil. Odšel si, da kupiš kožuh, a «1 denar zar pil!* Semjon bi bil ženi rad razlolil, da je zapil le dvajset kopejk. Rad bi po-vedal, kje je našel golega siromaka, a mu Matrjona ni dala priti do besede. Bessde so ji vrele iz ust kar po dve naenkrat. Očitala mu je vse, tudi, kar se je zgodilo le prod desetimi loti. Govorila je in kričala, kar skoči k Sem-jonu, ga zgrabi za rokav in »akliče: »Sleci mojo jopico. Edino to imam, a So to si mi vtel in oblekel! Dol « njo! Semjon lačne slačiti jopico. Zena mu jo potegne s pleč in hoč* i nji ven, toda ustavi se, rada bi se pomirila ln izvedela, kdo Je tujoe. IV. Obstane tedaj In pravi: »Da Je to dober človek, ne bi bil tako gol. saj nima niti srajce na sebi. Le kje si ga staknil?* »Saj ti vendar pripovedujom. Grem ln najdem tega človeka pri cerkvici golegi ln popolnoma oteblega. Ni ta čas ugoden golomu človeku. Bog me je navrnil nanj: da bi ne bilo meno, bi poginil. Seveda. Kaj vse se ns svetu ne primeri. Vzel sem ga seboj, ga oblekel b pri vedel na dom. Pomiri se Matrjona, greh jo, da se ratlnirjaJ, tudi midva bova morala umreti.* Zo|iet bi Matrjona rada začela peo-vati, a ko pogleda tujca, umolkne. Tujee je sodel na klopi In se ni ganil, odkar Je sedel na klop. Roke je položil na kolena, spustil glavo ns prsi, nI dvignil oči In guhančO čolo, kakor da ga nekaj duši. Ko Matrjona utihne, izpregovori Semjon: »Matrjona ali ni boga t tebIT* Ko čuje Matrjona te besede, zojiet pogleda na tujca ln srce se ji umiri. Odmakne se od vrat, stopi k peči, vzame, kar je ostalo od večerje, postavi na mizo, položi zraven not in žlice, pa pravi: .Večerjajla, človeka!* Semjon dvigne tujca In mu veli: »Prisedi, junače!* Nato odreže Semjon kruha, ga na-drobi In prične se večerja. Matrjona sedo na kraj mize, nasloni glavo na lakti in opazuje tujca. Kmalu se ji zasmili in omili se jI. Tujec se takoj zvesell, pogleda na Malrjono ln se nasmehne. Ko sta povečerjala Semjon ln neznanec, pospravi Matrjona t mize in Jame tujca spraševati: »Kdo si?* »Nisem odtod.* »A kaj te je jnineslo na pot?* »Ne morem povedati.* »Kdo te jc oropal?* »Bog me je kaznoval.* »tn tako s! ležal gol?* »Tako sem ležal gol in zmnoval. Zagleda pa me Semjon, zasmilim se mu, zato sleče suknjo, me obleče in pravi, naj grem z njim. Sedaj pa si me ti našitih In nanojila. Bog ti poplačaj!* Matrjona vstane, vzame z okna staro Semjonovo srajco, tisto, ki jo je krpah in jo poda tujcu. Najde tti.ll hlač<\ ki mu jih izroči. Tujec obleč», kar mu je dala Matrjona In leže k peči. Nato ležeta tudi Semjon ln Matrjona k počitku. Matrjona jo ležala, a ni spala, nI jI prišel iz misli tujec. Ko ji pade na um. da je pojedel zadnji kosec kruha In ga jutri ne bodo Imeli, ko pomisli, la mu je data srajco in hlače, se ozlovolji. Ko pa se domisli, kako se je nasmehnil. ji zaigra srce. Ker zasliši, da tudi Semion ne spi, ga pokliče: »Semjone!* »Kaj je?» krotiti. Po zaslišanju piič bil snstilnlCar oproščen, flkolo, tako • 3! pravijo dunajski listi, pa se še vedno rt nič »."boJjSal. IMarošfte se na tfPota m cilii". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov.; l.-Il zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, j Hrvatov In Slovenoev. I. del, vez. 21 K, i 11. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po poŠti K 6 40 vet ni. IV zvezek Dr. Kr. VVeber, Uvod v aio- lofljo. 72 K, pnSts 3 K rot V zvmmU: A. Me ik. Zemljepi« kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovenoov. Meh. vez., fin papir 60 K, posta 3 K vet. | Broš. navadni papir 42 K, po pošti 2 K več Naročiln snrrinm-i {ikoni iidrooa i UttbUaoi. Sodna nlica Naročajte Ljubljanski Zvon letnik 1921. Ljubljanski Zvon je najstarejši in najboljši slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik prinaša celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. Izšel je popolnoma novi opremi. 106 40 Celoletna naročnina znaša 180 K, polletna 90 K, četrtletna 45 K. izhaja vsak mesec. Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6. Naročajta in ilrite sledeče leposlovne knjige: A V nj| D. FaJgelJ: Tik za fronto. BroS. 33 K, vez. 45 K, poštnina K 2'80. A. N0Vd6an: Veleja BroS 28 K, vez 36 K, poštnina 2 K. Anatalo Franoe-Oebeljak: 1'iugvinski otok. Komen. Cena broi. 43 K, po poŠti pripor. 2 i\ 40 v več. OostoJovakiJ-LavsUk: Besi. Roman v IV. delih. BroS. 42 K, ve«. M K, po poŠti bruS. K 8-— več, vea. K 80-— več. Oonoourt-Paatnikln: Dekla Bliža. Roman. BroS. 15 K, ves. 21 K, po poŠti broS. K 2'— več, vet. K 3-5U več. Oervantes-Sorll: Tri novele. BroS. 10 K. vez. 16 K, po poŠti broi K 2 — več ve«. K 2-50 več. Shakespeare - Zupančič: Sen kresne noči. BroS. 22 K, vsi. 23 K, po poiti broi K 2 - več vet. K 2 60 več. Kaobeth. BroS. 82 K, vez. 40 K, poitnina 2 K. Ante Oebeljak: Soinco m neuee. Urni. 10 K, vez. 15 R, po poiti brol. K 2-— vet, vez. .i !'5 več. StritarJ-va antologija. Uredil dr Iv. Prijatelj BroS. 18 K, ves. K 26--, po p»i*ti bros 3 10 veš. ve\ h 4 — več. Josipa Jurčiča tbranl spisi. Drugi iz laja. Uredil dr Ivan Prijatelj. I. svet brni. ii K, po poiti 5 i< reč. II. r.vat. broS 22 K. po poŠti 4 K HO v več. Knjige Be naročajo pri založništvu; Tiskovna I a draga Sodna ulloa 0. Ljubljani, rtn T« Zenitlese neprflfte Jack Jo nsona .Zapusti) but dom ln roditelje, da « pjenrt > ee glasi v sv. pismu. Al; Di torej Škandal, da ae v Ameriki. torej v državi, v kateri ee besede sv. tako spoštujejo, kaznuje člo- vek ' xai»orom radi Lega-, ker je bil |>o-sluSea l>esodam sv. pisma in se jo oženil po voh predpisih? To se je namreč 7#oli)o svetovno znanemu črncu. amcriŠknmu boksarju Jack Johusonu, kj j< »a časa bok.^arskcga dvoboja mol Carjientlerjem in Dem|»eyom sta-vil predlog, naj se tudi njega pripusti. is rc poskusi z obema. Tega Johnaona so neda.no toča aretirali tn rajtrll, ker »e jf vmeSaval v »raso belih*. Kaj je praviaprav tagTefiil?... Nič drugega, kakor da se je v resnici ož> oil in da je njegova Žena bela. V Sem (e torej žalil svetp prunee Elovečan-jtva? On ni trgoval z ženo, am|>ak jo je on"stavno poročil. S tem jo storil »mo kar zahteva božja za|>oved. Puhtimo tnti. da govori sam. V aer-kvi «TaN'rnacel» v Newyorku je izjkv-rclal «voj konfiteor- <Čital »em sv. pismo in naSel v njom llivleče besede: TI se boS oženil. Zapomnite si, sveto pismo ne omenja. kako ženo bom vzel. Ona je lahko Kitajka, ali bela, ali zelena, kakršnekoli pač barve. ,).iz a je gotovo pretirano. Johnson se je torej zaljubil v belo ženo ne samo, ker je bela in lepa, uu-|>ak tudi, ker je učena. Počastil je s tem Se posebej njen duh. In belci, civilizirani, kristjani ea zato kaznujejo. In koliko je med njimi ljudi, ki niso vzeli niti bele, niti rumene, niti zelene, niti učene, niti bedaste žene ljudje, kl bi morali pravzaprav molčati, kakor grob! Da, ti ho8 vrel ženo, pravi av. pismo. Vsaj eno mora vzeti človek, |ta naj bo kakrSnekoli barve; to je dolžnost vsakega. Ako pa jih kdo po vzgledu cvetih piitrijarhov vzame več. potem je to pot k popolnosti, ne glede na praznino, kl je nastala po vojni |K> vseh državah ... btM m •mhiv« DELNIŠKA TISKARNA ______— ——————————————— Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16. Izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, trgovce In obrtnike, društva, zasebnike. Knjige, brošure, časopise. Točna Izvedba, zmerne cene. Zaloga uradnih tiskovin za okrajna glavarstva Umetniške tiskovine, barvnttske vseh vrst Izvršuje tiskarna, kl Je opremi/ena s vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami la tehničnim materija-lom, najhitreje ln dovršeno strokovnjaško LASTNA KNJIGOVEZNICA Izvršuje knjlgovcška deta od najprlprosUJSe do najfinejše vrste Vsebina trinajste/štirinajste Številke: Štefan Sagadin: NASA USTAVA. Nlkola Radojtlč: KOSOVSKI BOJ. Maks Obersnel: NASA ZELEZNA INDUSTRIJA V DESETLETJU 1911-1920. Aleksander BIHmovit: INDEKSNE ŠTEVILKE. Joža Bohinjec: PROBLEMI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA. PREOLED: POLITIKA: Smeri sovjetskega razvoj«. — KULTURA: Pi. lleilt: Mllenko Vesull. — MED REVUAML Na platnlcab: Dnevnik. V Ljubljani 1021. m P O S p 01« C*- B' bi O Š P P r vt p K' M. a o V K O B H" N S & ^ o co p O 2 £ S % g CSJ pr »—• " I—a ^ H-t ® in 13 c-k - O g •3 U - S S- O p d «2. p' B o CQ o - •g * I—< 5 ° B ^ i ro ** O " 2- ? S H " g- g t* o B. o M s < š1 ° S- f D- M. fil S P s 2 p j; •—I. o ® CD . OT < N O (0 o* o CQ P io Ht) g"A mgm tovarne usnja in usnjatih izdelkov s Kranj, Vrhnika, Ljubljana. Centralna pisarna: Ljubljana, Sv. Petra c. G8. Telefun 5Z8. I. Industrija usnja. A. Vegctalnlno (čreslostro-jeno) usnje: 1. kravlne rujave, črne in cba-grin, ter za mehove in strehe, 2. kipsi, 3. teletine, 4. ovčine in kozine a) mazane, rujave in črne, b) barvane za mobilje in ta-peciranje in konfekcijo, 5. vaclicttes a) za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne, b) za izdelavo nogomet, žog. c) za izdelavo razne usnjate konfekcije. 6) svinjine (specialiteta) a) za fino jahalno opremo, barvano ali naravno b) za kovčeke, c) za mobilje in galant. konfekcijo (Portemonnais, portcl. in knjigoveštvo. 7. podplati. a) Trovloženi, hrastostrojeni podplati. b) Vache. 8. croiijKini za izdelavo trans- misijskih jermenov, a) sp. strojoni, ang. sistem b) hrastostrojeni. B. Chrom usnje. 1. Boz-calf črno in barvano, 2. Chevreaux. 3. Chevrette, 4. Chrom usnjo za izdelavo nogometnih žog. 5. Chrom usnje za izd. jermčn C. Galun usnje. za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov. D. Lak usnje. 1. Bos cali, 2. Chevreanz. II. Industrija usnjatih izdelkov. A. Čevljarski izdelki: 1. čevlji za žtrapac, 2. čevlji za rudnike, 3. čevlji za šport in nogomet, 4. čevlji po vojaškem vzorcu. 5. sandale. B. Konfekcija transmisijskih gonilnih jermenov. 1. Specijalni stroj, 2. hrastov stroj, 3. chromstroj, 4. jermenei za šivanje in vezanje transmisij. jermenov. C. Konfekcija za: dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuilles itd. iz vegetabilnega, chrom in lak usnja, nahrbtniki, športni pa-pasovi itd., tržne torbice. Sprejmem 14w kompanjona ali ^ kompanjonko malo splošno kroj ai t to t svrho povečanja. Pogoji: Podjetnost, prva moč, nekoliko fcmpitala. — Pismene ponudite pod ^Demokracija" nanpraro „J'atra". Jesenove hlode 4 metre dolge, 7 om debele, popolnoma sobe, zdrave, brez grč, kapi 14M vsako množino 4—t tovarna telovadnega orodja BaSin In drug Ljubljana, Pred Škofijo 18. Novo I Novo I Josip Kostanjevec: Roman 1459 Cena broš. izvodu D 10-—, trdo vezan. D 12-50. Tiskala Zvez ia tiskarna v Ljubljani. Naroča se pri pisatelju v Mariboru, Ob železnici štev. 6/11. SOLSKI ZVEZKI za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsak: množini. Priznano najboljši lastni izdelki iz belega, finega papirja in močnih ovitkov. Učiteljska tiskarna, Ljubljana Frančiškanska ulica 6. 137910-8 Najnižje cene! Zahtevajte cenik! Točna postrežba! Ljubljanski veliki semenj, paviljon Ešt.4. Sprejmejo se: 1 strugar za meden!no= 1432 3-8 (Mescingdrllclrer), aamortojen vosten delavec z zanesljivo večletno prakso la 5 dobro kvalificiranih ključavničarjev ta orodje, posermo za f tinco in matico (Stanzen u. Sclmittc). Plačilni pogoji po dogovoru. Kranjske tovarne železne, ključavničarske in kovinske robe „Titan" d. d. Meliamčna mama, ieriiniea, prcdilnica Anton Šinkovec, lEr&nj-C&rosuple Centrala; Grosuplje. Telefon: Grosuplje 1. ramiavifa sveja žedttlho na Ljubljanskem velikem semnju paviljon E sšS, S9, ?aa$®re$a e>S5>«sk vljudno priporočamo. 142010-6 «*s»eeaHS5-e!BOR-/:ati.Ga8aKaaas53JBaaa®ffl«6sin5a»«8BeB«aa»««K2R Tn '"i s ui; fstin Panl Ne poznbite si ogledati razstavnega prostora, paviljon E St 41 Pranje G mi to^arnfi slaninta in k Domžale (Stob) pri Ljubljani. V zakup se odda,M zidarska koncesijo. Polivi se T Zgornji Sliki It. 83. Proda se 1461 ZS m8 dobro vgaSenega opno v Zgornji Šiški it. 92. Vila na Glincah št. 1 ob TrtaSki cesti, enodniiioska, z velikim vitom, se proda. Več M izv« iatoum pri lastniku TrlbuAn. 1468 8—1 Prosvetni zasebni borzi. Ka tematika ln potrsbn« an&noatl. Vsaki dan od 8. do 12. ur« in od 18. do 22. are. Davorin Judnli, Vodovodna oesta 38, 1. nadstropje levo. 1466 Hiša na Glincah št. 37 ob Trtaiki cesti, dvonadstropna, pripravna u vsako obrt, ss proda. Več s« izv4 isto-tam pri lastniku Tribuua. 1467 3—1 Velika zaloga: vozički, šivalni in razni stroji pnevmatika in vsakovrstni deli F. BAT JE L., Ljubljana, Start trg 28. Sprejme se v polno po ravu, sa emajll-ranje z ognjem ln ponlklanjs: dn>-koleaa, otročki vozički, fcivalui iu razni stroji in deli. Mehanična delavnloa, Kar-lovika eesta 4. »1 TRIBUN A" tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, »«9 & Karlovika cesta 4, Zvonarska ul. I. Ve6 rabljenih dTokoles, šivalnib strojev in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovika oesta 4. 1.70 i 1122 a 10-6 iS m 9 B %teemamiiBsaia&SBavaaeaaa»i»aaaamsae&aaaaaaaaaa9aaamamm* Anončni zavod Drago Beseljak in drug Sodna olloa St. S. 728 Cigaretni ■ isn u-3 pisemski ln stekleni (glaa)paplr, stroftnlo«, otročje sesalks, tlm-nats la uinjata vezalka, glavnik«, Slstllo (krema) II6U0, mast za nanje, pralno ln toaletno mUo, Ona aveie tsr razno galanterijo nudi po najniljih cenah veletrgovina Osvald Dobelc, Ljubljana, 8v. Jakoba trg 8. Krtače za obiska ln likanje, rtbarloe brez ta s korenino, zobne, ma-salks, konjak«, omcla. motvoz (ipaga), čevljarsko prejo priporoča 723 veletrgovln!i 13*J0 5-6 Osvald Dobeic, Ljubljana, Bv. Jakoba trg 0. Tovarna je 7 minul oddaljena od postaje DomžaJe. i®' Največja zaloga „ ^klavirjev in planin 'iiil v Ljubljani «38 8-& ......f tvrdka Jerica Hubad, roj. Dolenc Kl SF"-"-' M»WI«Mt HMšerJeva »lica it. 5 ; •„. se priporoča za nakup najboljših Instrumentov izvrstnih tovarn po najsolidnejSih in nizkih cenah. m in izvozna družbo z o. z. v Ljubljani Dunajska cesta 9, telefon interurban St. 113 ' priporoča po najnižjih cenah: „Jadran"- in „Ilirijo"-kremo za čevlje; kolomaz prima, iz tovarne Koller & Braitner; čokolado, prima švicarsko ..Rudin"; sladkor, kavo, riž, milo. sodo, vžigalice, petrolej, bencin, metle in vse druge v specerijsko stroko spadajoče predmete. Nakup in prodaja deželnih pridelkov. Zahtevajte ponudbe! 1446 4-3 žiinslu in mošhe, ftvathsnEc, sn-IssnER, wfofliPt" itd. je dobiti najceneje v veletrgovini Osvald Dobe c. Ljubi) na. Stari trg 9. Dvojno iiiiono češko posteljno perje in puh C. J. MAMANN Mestni trg 8. 900 M Sklicujte se pri svojih naročilih na oglase v »Jutru"! ik Teieien it. 87B. mestni tesarski mojster leiefe* it. »i Ljubljana, Dunajska cesta 46. Vsakovrstna tesarska dela, kakor modem* lesen« stavb«, ostrslja sa palais hlie, vil«, tovarn«, oerkv« in svonlke; stropi, rasna tla, stopnlo«, 1*4* nI o«, paviljoni, veranda, lasen« ograj« Ud. Gradba lesenih mostov, Jezov In mlinov. Parna žaga. ibso 10-7 Tovarna furnirja, (Jdeleloaeo molk«, fantovske la deike, mikado, raglane. površnike, kožuhe, Jahalni hUts. Speolalitsts v otroških obiskih (kostumih) in druyj koufekcijo od najpriprostejšega do oajtiuejiega kroja v aajboljii izdelavj razno sukno, hlačevino in podloge EW konfekcijski industriji Telefon it 818 FRANDE 1394 10-, Ljubljanskega vzorčnega velesejma Fran Dcrcnd Paviljon E, oddelek št. 52. Ljubljana, Emonaka cssts 8, MENJALNICA SLOVENSKE ESKOMPTNE BANKE v Ljubljani, nasproti glavnega kolodvora. Knpnje la prodaja devlse la valute po aajugodaejilh dnevnih cenah. — Ima poseben borzni oddelek. — Pre-vsema vs^banfine posle. Tg|EfflB ^ Telefon St. 3. 1414 Ne IV 4 4/81-8 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin Pri okrajnem sodišču v Celja, oddelek IV, its po prošnji lastnic Štefanije la Mi rije Umek ter Justine Uorflnger po drju llrašovcu lo ozir. drju Zanggerju t Celja g prod»j po Javni drstlil posestvi »I tt ¥65 <1. o. Za grad, ki »estoji is travnika in »tavbil s h i lami tt. Vi in 40 in euo nto t 7.» vodni, tor vi. št. 287 d. o. Teharje, obstoj«*«, travnika ia njive l>rea premičnin ln prniklin sa 200 000 K kot vzklien i ceno, pod kat« se ponadba oe sprejme. Dratba s« bo vrttla dn« 7. oktobra 1931. ob 0. url dopoldne pri p« pisanem sodišiiu, soli. It. 10 Na posestvu zavarovan.m upnikom ostanejo njiliove zastavne pravice bre» ozi: na prodajno ceno. Dratbeuo izknpilo m mora sodno položiti; vadi j snaia 40.000 K. Draitiuoe pogoje je mogoče vpogleilati pri aodiiCn. Okrajno sodiče v Celju, oddelek IV, dne 23. avgusta 1921. Rajfinejši konjak medicinal (pristen vinski destllal prvovrstno sliuovko in pristen domač brinjem proda samo ha debelo 1439 s Parna veležganjarna ROBERT DIEHL, CEL3E (Slovenija) vseh vrst, moški, ženski in otročji, se Gi®*^ C. dobe po najnižjih dnevnih eecah pri znani tvrdki ALEšiSA^OER OB L O T, LJubljana, Sv. PCra c« Sa £1. 28. Razpošiljaj) it pt povzetja po Titu kraljestva V dobro službo se vzame poštena, pridna in pripravna sluškinia. Vprašati je pri npravnl&tvn .Jntra», Ljubljana, Sodna ulica 6. r>sBS!l«fflfflB8»a«jm3it.3;i; II9SSSSBS« Dmerikansko strojno Olj Olje, lahko, za vretena; Olje za transmisije; olje, strojno za poljedelske stroje; olje, strojno za težko stroje; olj« aa avtomobile, lahko; olje , , , izredno težko; Olj« za cilindre; olj« proti praha. 67 104—104 Olavna zaloga: , i i o. i. prej A. Zankisinovi. assaasccaassabsaasebbbn!"®«« U Lastni razstavni paviljon na ljubljanskem velikem sejmn 8. do 12. septembra 1921. 1885 a 6—6 Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode delniška družba v Telefon it. I-B7 (Ljubljana) IsjnMjani. Brzojavi: Paplrnloa Vevis t. č. centrala: Papirnica v Vevčah. Pošta: D. M. v Polju pri Ljubljani, ^f Postaja južne železnice: ZALOG. Papirnice v Vevčah, papirnica, tuarnica celuloze In lesovine v Goričanah in tvornica lesovine v Medvodah. Mesečno proizvajanje 100 ragonor raznih Trst papirja: Papir i. tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konoeptni papir. Strojepisni, bankpost-, karton- In risalni papir. Breziasnl dokumentni koncept -meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskbvni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitkl in papir za naustnice (stročnice). Navadni tiskovni kuler In papir za lepake v vseh barvah. Rotacij kl tiskovni papir. Ovojni papir iz 6iste oeluloze in navadni ovojni papir.