USTAVA
TOKRAT objavljamo povzetke razprav in za-pisnikov, ki smo jih prejeli po izidu prcjšnje številke. Zaradi pomanjkanja prostora so ti resnično kratki, omejili smo se samo na tiste pripombe in predloge, ki se niso pojavili že v pregledu v 99. številki. Izpustili smo tudi vse zapisnike iz delovnih organizacij, kjer konkretnih pripomb in predlogov ni bilo.
KK SZDL LJUBLJANA-ŠENTVID
Predavatelji:  inž.  Andrej  Marinc, Anka To-minšek, Milan Baškovič
Razprava, ki se je je udeležilo 160 občanov, je bila zanimiva, udeležence pa so riajbolj za-nimala poglavja o osebni in kolektivni odgo-vornosti, solidarnosti, delegatskem sistemu, bančništvu itd. Spregovorili so še o vpraša-nju narodnostnih manjšin, slišali pa smo tu-di nekaj konkretnih pripomb in predlogov: precizneje je treba opredeliti samoupravno in družbeno kontrolo; prispevki delovnih organi-zacij krajevnim skupnostim naj bi se zbirali v posebnem skladu, ki bi ga upravljal zbor krajevnih skupnosti, saj sicer manjše KS, ki nimajo dohodka, ne bodo dobile sredstev, itd.
KK SZDL VIŽMARJE-BROD
Predavatelj: Miro Goslar
Nekaterim udeležencem ni bilo jasno, za-kaj ne bi smeli biti v delegacijah tudi vodilni delavci, saj so vendar pred zakonom vsi ena-ki. Predlagali so tudi, naj bi študentom in vo-jakom priznali del pravic iz delovnega raz-merja oziroma pokojninskega zavarovanja. Zbora se je udeležilo 55 ljudi.
KK SZDL VODICE
Predavatelja: Maja Lenič, inž. Ivan Kukovec
V drugem poskusu je razprava uspela, zbralo se je 60 občanov. Poudarili so, da je v ustavi treba opredeliti načine financiranja krajevnih skupnosti, ki nimajo lastnih sred-stev, zavzeli pa so se tudi za tak zemljiški maksimum, ki bi dovoljeval toliko zemlje, ko-likor je lahko kmet ali zadruga obdelata.
KS TRNOVEC-TOPOL
Predavatelj: Bojan Štular
Dosledno je treba izenačiti vse pravice in dolžnosti delovnih kmetov s pravicami ostalih delovnih ljudi, so menili udeleženci tega zbo-ra. Zajamčiti je treba tudi vpliv lastnikov gozdnih površin na gospodarjenje z gozdovi ter omogočiti kmetu, da kot ostali delovni ljudje lahko najema potrošniška in dolgoroč-na posojila ... Družba naj zagotovi zajamče-ne cene kmetijskih pridelkov ter odkup viškov, so še menili udeleženci razprave.
KK SZDL GAMELJNE-RAŠICA
Predavatelji: Anton Kreč, Boris Lasič, Peter Kravos
Predvsem, so ugotovili občani, je tekst obeh osnutkov pretežak in za mnoge nera-zumljiv. Kar pa zadeva poudarjanje pravic občanov pri odločanju — premalo so ob tem opredeljene dolžnosti. Kako doseči večjo an-gažiranost ljudi, ko pa se vsak otepa funkcij in odgovornosti, so se spraševali zborujoči.
KK SZDL
»KOMANDANTA STANETA«
Predavatelji: Marko Mrak, Ljubo Štravs, Kristina Zupančič
Udeleženci so se pogovorili o nekaterih ter-minoloških pomanjkljivostih besedil, saj se jim zdi, da so nekateri izrazi podobni in vča-sih neprecizni. Menili so tudi, da je treba po-drobneje opredeliti »manevrski prostor« de-lavske kontrole in po možnosti poenotiti po-kojninski in zavarovalni sistem, saj so sedaj prizadeti občani, ki so se upokojili v drugih republikah, živijo pa v Sloveniji.
KK SZDL ZGORNJA ŠIŠKA
Predavatelja: Miran Goslar, Jože Maček
Osnutek ustave premalo opredeljuje reše-vanje problematike socialnega razlikovanja, je menil eden od govornikov, drugi je zopet po-vedal, da bi bilo treba pristojnosti KS kon-
kretneje zapisati in pa organizirati delegatski sistem tako, da bo učinkovitejši in cenejši od sedanjega ... Tudi o odgovornosti so spregovo-rili, o načrtovanju ter o družbeni lastnini.
OSNOVNA ŠOLA
STANETA KOSCA - ŠMARTNO
Predavatelj: Majda Lenič
V ustavi naj bi dodali določilo o brezplač-nem osnovnem šolanju, so menili šolniki. Pa-ziti bi bilo treba na sestavo delegacij, da ne bi zašli na stare tirnice, omogočiti bi bilo tre-ba prost vpis na visoke šole — samo sposob-nosti naj selekcionirajo študente, so poudarili.
PODJETJE »UNITAS«
Predavatelj: Štefan Horvat
Z ustavo je treba opredeliti način izkori-ščanja našega naravnega bogastva, so menili udeleženci, to je družbena lastnina. Surovine na primer izvažamo, čeprav jih domača in-dustrija potrebuje. Preprečiti je treba mono-polni položaj podjetij, ki se ukvarjajo s pri-dobivanjem (in žal tudi izvozom) surovin.
DRUŠTVO INVALIDOV LJUBLJANAŠIŠKA
Prva in glavna pripomba v prispevku tega društva je v zvezi z ugotovitvijo, da so inva-lidi odrinjeni od odločanja, kajti člani drugih društev so »aktivni delavci in imajo kot taki več pravic.« Podrobno so spregovorili o čle-nih, ki govore o sestavi delegacij, sistemu in-validsko-pokojninskega zavarovanja, varstvu mladoletnikov — otrok invalidov. Ustava bi morala zagotoviti, da bi iz našega življenja izginil pojem socialne pomoči, so menili. Zad-nji odstavek 196. člena pravi: »Kdor noče de-lati, čeprav je zmožen za delo, ne uživa pra-vic in varstva, ki jih ima človek na podlagi dela«. Toda dobil bo svojo polno veljavo šele tedaj, ko ga bo dejansko mogoče razlagati tu-di v nasprotnem pomenu: kdor hoče delati, pa ni zmožen za delo, uživa pravice in varstvo, kakršne ima človek na podlagi dela!
MUZEJ LJUDSKE REVOLUCIJE SLOVENIJE
Na sestanku delovne skupnosti so udele-ženci podali nekaj konkretnih pripomb v zve-zi z določili, ki govore o izobraževanju, vzgo-ji, razvoju raziskovalnih dejavnosti, samo-upravnih interesnih skupnosti ipd.
ISKRA - TOZD FERITr:
Predavatelj: Aleksandra Gorup
Zborujoči so menili, da bi bilo treba opro-stiti plačila prispevka za nerazvita področja tiste delovne organizacije, ki so same v sla-bem gospodarskem položaju, zanimalo pa jih je tudi, kako bodo TOZD kontrolirali porabo dohodka.
ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALAIN KONSTRUKCIJ : TER POIZKUSNI OBRAT OPEKARNA GAMELJNE
Predavatelj: Fedor Tominšek
V razpravi, v kateri je sodelovalo 5 raz-pravljavcev (od 210 navzočih), so ugotovili, da je v ustavi še precej nejasnih in nedefiniranih stališč, nejasnosti pa so tudi o opredelitvi de-legatskega sistema. Zaradi te vsesplošne ne-jasnosti na zboru tudi niso evidentirali kan-didatov, to bodo storili, ko bodo dobili jasnej-še smernice ...