218. številka. Ljubljana, soboto 23. septembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. hhaja vHak dan, lVvzemši ponedeljke in dneve po praznici h, ter velja po pošti p rej« man za a v 11 r o - o g I r a k e dežele za celo leto 16 jrld., za pol leta fl gld., ca četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., .a i-etrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom li rai'-una 10 kr. za mesec, 30 kr. za četi t leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četi t leta "2 gld. SO kr., po pošti prejeuian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četinstopue petit-vrate \i kr., če ae oznanilo enkrat t;, k a, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole franki ruti. — Rokopisi se ne vračajo. — U i -ed n i 11 v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2l> poleg gledališča v „zvezdiu. Opravuištvo, na katero naj se hlugovoifjo pošiljati naročnin«, r«klaiiia( ije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiakarui" v Kolmanovej hiši. Proglas neodvisnosti Srbije. Černjajev je poslal knezu Milanu o njegovem proglašenji za srbskega kralja, kakor se telegratira „W. T.w, kateri je prvi izvedel o tej stvari, še drug telegram, ki se glasi: „Nj. Veličanstvu kralju v Belgradu! Jaz sem imel uže čast V. Veličanstvu poročati o gibanji, ki se je vsled vašega proglašenja za kralja srbskega v vojski pojavilo. Gibanje je bilo tako močno, da ga nij bilo možno z adržav a t i. „ Včeraj mi je poročil polkovnik IIorvato vič, da je njegova divizija tudi Srbijo za kraljestvo in V. Veličanstvo za kralja proglasila. Z nenavadno hitrostjo se je ta vest razširila po vojski in po taboru. Praznovanje veselega dogodka je trajalo celo noč. Od najvišjega oficirja do vojakov so prisegli vsi, da bodo z orožjem v roci tako dolgo bojevali, da zadnjega sovražnika iz dežele prepode. Prisegli so boriti se do zadnje kaplje krvi. »Zjutraj so prišle deputacije od vseh voj-skinih oddelkov, tudi vsi oficirji zunaj službe iz Aleksinca, Grebače, Siljgovca, Djunisa, Gre-detina, Ljubeša, Deligrada, Bobovišča in družili krajev. Ob 11 Va je prišla vsa civilna in vojna duhovščina iz okolja, protoprezbitar Jovan Jo-vauovie na Čelu. „General Protić, govoreč v imenu ju- Anastazij Griin in France Preširen. „Naš narod nema plemstva; tem bolj bodimo vsi plemeniti. Držimo se ljudstva našega, vso hvale vrednega, tako dovzetnega, po omiki tako hrepenečega ljudstva! Učimo, izobražuj mo ga, blažimo, dvigajmo ga, daj ujmo mu zdrave dušne hrane. Da pa moremo to, učimo se najprej sumi; posnemajmo, prisvajajmo si, kur vidimo drugde dobrega, koristnega in lepega 11 Blizu tako je pred nekojimi meseci klical znani nam slovenski pisatelj svojim rojakom in to po vsej pravici. Vsak izbujen narod česti svoju imenitne može. Francozi imajo svoj pantheon, Nemci svoje \Vallhallo, tu notri postavljajo svoje možake v večni spomin ter jih „od leta do leta slave. Neumrli Kolliir je prav tako opominjal Slovane, naj tudi »slavijo slavno slavo Slavov slavnih" in obrodile so besede njegovo v našoj ne pre-davno minulej preteklosti mnogo dobroga sadu. Narod, ki ne zna ceniti svojih velikoumnih mož in del njihovih, nij vreden, da se mu rodijo. Tudi naš narod, kateri je od marsikoje Strani uže bil nedavne čase počasnoj smrti posvečen in je vendar — ne glede na razne za- naškega srbskega naroda, bral je sledečo, do V. Veličanstva namenjeno adreso: „ Vzvišeni gospod! Ko si Ti sveto zastavo Takovsko povzdignil, prijel jo je narod v tvrdnej veri, dajo bode po bojiščih nosil v boji za svobod o in slavo. To je želja narodova, kajti Srb ne če dalje živeti nego kakor svoboden mož v svobod-n e j domovini. Mi te zastave ne pustimo prej iz rok, dokler nijsmo te svobode in slave izvojevali. V imenu domovine proglašujeino mi — Tvoji zvesti vojnici — Tebe za srbskega kralja. Mi hočemo, da se na Tvojej glavi sveti krona neodvisnih srbskih kraljev. V tem imenu hočemo boriti se do z a rini eg a moža. Tu imaš našo kri, življenje in imenje. Živio naš vzvišeni kralj Milan Obrenović I. Gospod Bog naj nam pomaga!" „Na to sem jaz (Černjajev) odgovoril: Narodov glas je božji glas in meni ne ostaje druzega, nego da z vami vred kličem: živio srbski kralj Milan Obrenović! Živela-kraljica ! Živio srbski kraljevič! „Dolgotrajen hurrd jo bil odgovor in je bil Milan Obrenović slovesno za srbskega kralja proglašen z imenom Mi'an Obrenović I. Prvi duhovnik je navdušeno govoril in po bo-žjej službi je cela vojska novemu kralju zvestobo prisegla in kraljici in kraljicu. Prisegla je braniti jih do zadnje kaplje krvi. Nikdar nij bilo večjega veselja v ostrogu nego pri klicu : Živio Milan Obrenović I, kralj Srbiji. Crnjajev." preke, mogočne neprilike in strašne nevarnosti, rešil Bi življenje, šteje mej možmi, kateri so ga groba, duševnega pogina, rešili in na novo probudili, v prvej vrsti posebno take, na narodnem polji sveteče se, zvezde, ki so v prvo poskusili britko resnost našega bi-venja in ob jeduem, da si včasi od lastnih so-vremeuikov ne povsem poznani, oznaujevali boljše dni, boljšo prihodnost. Mej ovimi imenujemo Vodnika, kateremu leto za letom v posameznih krajih naše domovine hvaležni spomin vrli domorodci praznujejo in potem se posebno mlademu zarodu priljubljeni naš dr. France Preširen sveti, katerega vredni spomin mladež našo navduševa, k delovanju izpodbujeva in jej podaje duševno moč izkazati se povsem kot cvet in veselo upanje ve-selejše slovanske prihoduosti naše. Jednako slavi ove dni nemško bivalstvo našega cesarstva spomin umrlega mu nemškega pesnika Anastazija Gtiina. Marsikaj, kar je v našej preteklosti izvedenemu Slovencu znano, se v okom stavi, da tudi mi ne moremo pri smrti ovega moža stati z nemškim bival« stvom z žalostjo in prepričanjem marsikaj grenkega ; kar je slovenski narod doživel in si dobro zapomnil, mu pri nas nekoliko krati njegovo slavo, čeravno se je on v sredini Tako telegram dunajskega lista. Ker je ta on dan stvar resnično poročal, smemo menda tudi te podrobnosti in natančnosti za resnične jemati. Potem pa je celo proglašenje nepreračunljivih nasledkov. Narodna skupščina bode sigurno potrdila, kar je vojska izrekla, ker tretjina, če ne polovica skupščiuar-jev je v narodnoj vojski. Srbija s kraljem, kraljestvo Srbija pak je neodvisna država, ne daje Turčiji danji (tributa) in nij v pariškoj pogodbi. To celo situvacijo izpreminja. Černjajev je vseoblasten v taboru. Ko bi bil on hotel zabraniti ta proglas, mogel bi bil. Da ga nij, to imponira. Ali je delal v izporaz-umljenji z višimi? Ali je hotel zabraniti kak gnjil mir? Ali je hotel vzbuditi novega leva? Ali zaupa zdaj v gotovo zmago? Da kmalu vidimo! Da se bode Milan iz strahu pred diplomacijo branil, to smo vedeli uže brez nPol. Corr.u, katera olicijalno to iz Belgrada zopet poroča. Ali proglašanje ne velja njegovej osobi nego stvari. Škoda je pač, da Milan ni i Nikolaj Črnogorski, ali — Černjajev. Pa Če nij mož svoje inicijative, vlekla ga bode energija naroda soboj, odločni Čini, kakoršnih jeden je to proglašenje, če prav prihaja za zdaj mnogim neugodno. Umestno je menda tu opomniti, da je Pijemont večkrat zatajeval prod svetom Garibaldija, a potlej se pa vendar koristil z njegovimi pridobitvami. Kranjske rodil. Vendar pa hočemo sedaj, ko se o pokojnem možu mnogo govori in piše, tudi tu nekoje male črtice zaznamovati. Anton grof Auersperg, s pesniškim imenom Anastazij Grtin, ali kakor ga naš France Preširen imenuje Anastazij Zelenec, se je rodil 11. aprila 180G, v Ljubljani. Leta 1813. zapusti svoj rojstveui kraj kot tnal deček in se prične šolati v terezijanskej akademiji na Dunuji. Po očetovej smrti pride v takrat imenitni zavod Klinkovvstromov in kasneje dokonča študije pravoslovstva. Kot nemški pesnik si je kmalu pridobil precejšnjo slavo, in dan denes ga Nomci devajo moj prve pesnike avstro-nemškega naroda. Njegova naj-znaineuitnejša dela so: venec romanc „der letzto RiLter" , „Spaziergiinge einos VVienei* Poeten," „Schutt," „Nibelungen im Frack," „Pfaft" voin Kahlenberg," in za nas znamenita knjiga „Volkslieder aus Krain." Ko je naš prvi lirik France Preširen po dovršenoj gimnaziji na Dunaj šel pravo-slovja se učit, moral je, kakor toliko Slovencev pred njim in za njim, svoj čas in svoje moči drugim posojevati. Naključilo so jo, da je prišel za učitelja v Klinkovvstromov zavod, kder so se odgojevali večinom mladi možje višje avstrijske aristokracije. Mej zadnjimi je Jugoslovansko bojišče. Fred Aleksincem Turki premirja ne drže. 17. t. m., drugi dan „počivanja orožja", so Turki s kanoni na vas Fobovišče streljali in hoteli črez Moravo priti. Tabor Turkov je sežgalo vas Korito na meji knjaževskega okraja. Bataljon srbske milice 3. razreda jih je zapodil potem. Za zimsko vojskovanje se Srbija pridno pripravlja. V Parizu je naročila 25.00 ) ša-torov za po 5 mož; v Berlinu je kupljenih zopet GO 000 Verdanovih pušek. Folčetrt ure od Jankove Klisure je bil 17. t. m. tudi boj. Štirje tabori turških nizamov in množina Arnavtov je tamošnje srbske oddelke napalo. Po pet urnem boji so bili Turki tepeni in so jim Srbi vzeli pozicije. Tedaj tukaj Turki ne morejo v Srbijo prodreti. Pa je tudi jako važen kraj. Ruskih vojakov prihaja vedno več v Srbijo bojevat so proti Turkom. Celo „N. Fr. Pr.u prinaša iz Taškanija, v Runumiji, poročilo, da je samo zadnji ponedeljek .šlo tam skozi v Srbijo (na jeden dan) celih 350 ruskih vojakov, mej temi več oficirjev in jeden general. Vsak dan jih gre cele trope. V srbskej vojski bodo sestavljali uže cele brigade Rusov. In to so najboljši vojevnici. Politični razgled. V Ljubljani 22. septembra. Na ttttarti so prišli ogerski ministri in imajo pogovore zarad znane nagodbe. Včeraj so se obravnavanja začela. Prva skrb jim je eolnina mej Avstrijo in Ogersko. Ta bi imela uže do 1. decembra t. 1. ustanovljena biti. To bode te^ko mogoče. Zarad tega je pa vsega pričakovati. Magjari ae nečejo udati; cislejtanci se pa tudi postavljajo v gospodarstvenih rečeh Tudi bankovno vprašanje je prav teško razumeti, čim težje pa razrešiti. Zapor NMišetiopv in potrjenje tega za pora po magjarskih sodnijah daje dunajskej „N. Fr. Fr." povod, da ogerske in vse avstrijske Slovane brez dokazov, samo na podlogi fantazij in nedolžnih naravnih simpatij sumnjiči veleizdaje nad državo. Zakaj se „N. Fr. bil tudi Anastazij Grtin, katerega je PreŠirnu osoda za učenca naklonila. Ona dva moža sta se izpoznala, oba deželana, v mnogem nekoliko podobna — a vendar v glavnem različna. Srčna vez je družila dva najimenitnejših mož tedanje Kranjske; močno je budil plemeniti značaj Preširnov na po rojstvu plemenitega mladega grofa, lepo je razvijal pri tem mladeniču pe-niški duh in vendar je vsak svoja pota hodil! Koliko da je tu od takrat malo znanega nam sorojaka pridobil kasneje slavni nemški pesnik, to je zadnji sam očitno izpoznal v poeziji, po-svečenej nepozabljivemu učitelju na hva'ežen spomin. A, moža sta bila uže po naravi različna, po rodu razna, po čutenju pa celo nasprotna. Anastazij je bil aristokrat, izrejen v nazorih ovega takrat še bolj odličnega stanu in po svojej povsem nemškej odgoji primoran neni-žtYO gojiti; njemu je bilo delo nemškega pesnika. Preširen, pravi krepki list našega debla, mož prostega ljudstva, navdušen z duhom in srcem za svoj rod in tužno si domovino, jobsegel je z vsegamogočim plamenom bogatega mu pesniškega duha in pravega plemenitega srca predragi si slovenski rod, nepozabljivo si slovansko očetnjavo. Prvi se je vedel v višjih krogih, dospel čast do časti, in bil v vsakem oziru uže od narave obogaten. Pr.u ne spravi nad nemške prusijane in Bismar-kovce pri nas? V ■■%•■•!«■> »Jr>.«ve. Slu ti i ti je baje izrekla, da če Turčija ne prizna formalnega premirja, ne bode Rusija več sodelovala pri posredovanji. To se pravi. — potem bode hVsija po orožji tegla, ker Srbije ne more in no sme pustiti brez svoje obrambe. Vtt*vi/« terja, da predno se sklene premirje, naj se Rusija zaveže, ali naj jo druge oblasti pregovore, da nehajo prostovljci iz Rusije v Srbijo hoditi. Rusija in druge oblasti pa tega nečejo in nemorejo. Torej s; bode morala Turčija tudi v tem udati ali pak se vse razbije. — Turčija orožuje kolikor more. V arzenalih se hiti delati. — Sultan je sprejel avstro ogerskega poslanika Zichvja v avdijenci. Iz it u um n i ff se piše, da se boj mej konservativno in takozvano radikalno stranko vendno bolj poostruje, tako da sovraštvu nij meje. Knezu se tako stanje gabi in časniki v Rumuniji kar naravnost vprašanje razglabaj o, ali se bode in kedaj se bode vladanju odpovedal. — Tak narod no zasluži bodočnosti. Iz tjnrnloitff se 2'. t. m. poroča: Pri obedu v Avlesburgu je minister Disraeli, (zdaj lord Beaconsfield) grajal one, ki iz denašnje situvacije koristi iščejo za strankarske namene. (To je zagovor in izgovor angleških Turko-filov.) Angličanska država, dejal je, živi v prijateljskih razmerah z vsemi druzimi, najbolj pa jo podpira prav srčno Rusija. Angleška je storila za Srbijo, kar je mogla (?). Turkov nij moči iz Evrope prognati, a za turške kristijane se bode po moči skrbelo Iz Mt>n»t* dohaja zopet žalostna vest za nas katoliške Slovane, kateri s celo dušo simpatiziramo in bodemo do zadnje kaplje krvi simpatizirali z brati Rusi in Srbi. Časnik „Voce della Verita", kateri je na glasu, da je papežev organ, piše za Turke in zoper Ruse in Srbe. To za to, ker so Rusi staroverci! In vendar pravoslavni naši bratje Krista molijo kakor mi, turški surovci, ki so naše dežele nekdaj pustošili, kakor zdaj bulgarske in srbske, pa krščane „pse" imenujejo in koljejo. Fej te bodi! Dopisi. Mm A«MrtiiilMl4«-«ri» 18. sept. [Izv. dop.] Kaj je pri nas od nekdaj največji vzrok, da nemajo naše šole prav praktičnega vspeha Slednji, sin bolj ubožinh kmetskih starišev, imel je povsod zapreke, imel je srce mehko in občutljivo za srečo in gorje vesoljnega Človeštva in zgodaj je uže okusil britki „sad izpo-znanja," ki mori človeku v prsih vsako veselje. Njegovo živenje je bilo mirno, njegovo bitje preprosto, navadno domače. Tako sta si bila različna ova moža, ki sta se ob svojem času izpoznala, in tudi Preširnu so bile baje v spominu ostale urice, ko mu je bilo dano z mladeničem, ki je takrat umel svojega učitelja, podučevaje razgovarjati se o najimenitnejših rečeh Človeške zagonetke. Kakega vpliva je bil P r e š i r e n na Grtina, kako lepo je podpiral in pospeševal Grtinove prve poetične produkcije, kako lepe nazore o svetu in zgodovini mu je takrat Še mladi France podajal, nam kaže pesnik „des letzten Ritters" sam v svojej pesni „v slavo Prešir-novo". V tej pesni poje mej drugim: „Er war moin Lehre- oinst! aus dumpfon Hallmi Entfilhrt or inich zu TiburB Mns^nfoste, Zum VVundnrstrand, wo Maros llvlden wa'lcn, Zur I.auhe, \vo der Tejer Tranbcn pressto, Zum Cap Sigcums, dran dio Wogen pra Ion, AVio Waffento8on, wio zu Priams VeBte. Auf dieaes Todton Ilerz leg ich die Iliindu ge r ne, Dio Welten8oelo quillt, vom Markt zersplittcrt, Ins Dichterhera zu ruhigem, klaren Kerno, kakoršnega bi poleg sedanjih šol. postav lehko imele? Ako izpregovorim nekoliko besedic o tem vprašanju, storim to le jedino iz šolskega stališča. Tu nij moja namera spuščati se v kakšno politično razpravo, temue faktično pokazati vzrok ki zavira praktičen napredek i vspoh pri naših šolah Kiteri pro sveti jeni človek ne leti bodisi ko'omukoli narodu dobrih šol? Saj je ravno dobra šola prava podlaga boljšega stanja in napredka pri vsacem ljudstvu. Ali šola more le takrat dobra biti in praktične vspehe dosezati, ako jej noben faktor v napredku ne nasprotuje; ako nij podobna vozu, kojega vleče učitelj za oje naprej, a kdo drugi za soro nazaj. Oni škodljivi faktor, ki vleče pri našem šolskem vozu za soro nazaj, je pri nas, na Slovenskem, nemškutarstvo, s kojim je namen in smotr naših narodnih šol ravno toliko sporazumen, kolikor kristijan i Turek. Naša narodna šola bi mogla biti neka blagodejna posredovalka, ki bi praktično vplivala na vse stanove, dostojanstva in oblasti. Praktične vspehe pa ne bode imelo ljudstvo od šole, dokler vlada mej našimi narodnimi šolami in sedanjimi javnimi pisarnicami škodljiva disharmonija. Smelo rečem, da dandenes noben stan tako odkritosrčno ne želi in ne dela na izboljšanje našega šolstva, kakor ravno učiteljski-In ravno učitelj, kot najboljši poznavatelj šolskih razmer i okolnostij, jo v prvej vrsti kom-petenten, da kaže in odkriva vzroke slabega napredka pri naših šolali, ter nasvetuje kako iste odstraniti. Za praktično urediti in v resnici izboljšati naše šolstvo; dosezati prave namene in cilje od narodne šole ; narediti šolo našemu ljudstvu priljubljeno napravo — za to imamo gotovo pomoč i zanesljivo sredstvo. To sredstvo je: slavna vlada naj vpelje v vse šole in javne pisarnice po Slovenskem oni literarni jezik v kojem Re mladina po šest, oziroma osem let podučuje, — kojega narod jedino govori in piše. Ta jezik pri nas je jezik slovenski, ki uže celih osem in dvajset let milo in Das I/cht, das ringa vmirit in Funken zittert, 11 ii Diclitorlierzen sammolt sichs zum S te me. — Ko sta se seznanila, je moral niti Preširen blizu 26—27 let in Anastazij 19—20 let star. Tudi pri druzih prilikah govori rad o nekdanjem učitelju, tako poje v imenu našega slavnega pesnika k Preširnovemu rodu: Die Zinilo liist ich dir mit meinem IaVde, Zn vollorn KliiTigen glcich kristallnen Biichen, Ich war ein Schmied, der dir dio Pfltigschaar schmiede, Dor Sprache lang verodet Feld zu brcehun. Preširen, kateri nij prestavljal temveč povsem — razen 3. ali 4. pesnic — kot pesnik, v najvišjem pomenu te besede, nam podal izvirne poezije, jo tudi enkrat, spomnivši se svojega učenca, poslovenil malo četirikitično pesnico nTri želje Anastazija Zelenca." Pristaviti moremo ob jednem, da jo Freširnova pesen „Ženska zvestoba" v svojej bitnosti mnogo podobna humorističnim baladam Griinovim — a loči se uže v tem, da je način prizora in pripovedovanja prav izrastel iz naj-globejšega rudora src pravega Slovenstva. Kar tiče prave svobodoljubnosti je naš Preširen še prekosil Grdna; a duhu Preširnovemu nij mogla takrat stroga cenzura škodovati in vendar je bila marsikatera njegovih pesnij, in naj bode na prvi pogled še tako nekriva, ker izreka svobodno gibanje potrpežljivo prosi, da se mu dajo pravice, katere pri nas uživa tuji jezik. S tem činom odpravljena bode ona velika škodljiva disharmonija mej dvema jako važnima faktorjama, koja sta do zdaj se svojo organizacijo drug dru-zemu močno nasprotovala i na pravi vspeh i smotr vsegda le škodljivo vpljivala. Jednake psihične disharmonije mej šolo in kancelijo tudi ne nahajemo pri nobenem količkaj izobraženem narodu. Le povprašajino Francoza, Angleža, Nemca i. t. d., od kod prihaja oni blagodejni vpliv kojega ima njegovo ljudstvo do šole i naopak šola do ljudstva? zakaj je v njegovem narodu šola vsem stanovom: visokim in nizkim, bogatim in siromaškim, jako priljubljena naprava? zakaj on svoje otroke vendar bolj pridno v loto pošilja, kakor je to baš pri nas obično? Mar se boji biričev, žandarjev, zapora ali druzih slabili nasledkov, kakoršnih se naši, neki zanikrni, stariši plašijo? Na taka in jednaka vprašanja bodemo izvedeli, da vso to ima jedino m o ral i čn o podlngo v tem, da se pri teh narodih splošnji smotr šole popolnem vjerna i strinja z vsemi dogodki v javnem življenji. Izvedeli bodemo, da so pri teh narodih ljudske šole in vse javne pisarnice tako praktično organizirane, da druga drugo' tako rekoč moralično podpira, ter da je dober vspeh njihovim šolam uže naprej garantiran. Izvedeli bodemo, da pri teh narodih vlada v šoli in kancoliji jeden in tisti jezik t. j. oni literarni jezik, ki je vlastitost dotičnoga naroda. Le poglejmo prejšnje in sedanje šolstvo na Hrvatskem; dokler se je pisarilo Hrvatu po kancelijah v tujem, njemu nerazumljivem jeziku, toliko časa je le nekako bolj mlačno če uže neprisiljeno za šolo delal; ko se je pa vpeljal hrvatski jezik v šole, kancelije ali pisarnice, dobila je ondašnja šola precej bolj vesel obraz in novo življenje. Hrvatsko šolstvo se je začelo od onega časa bolje raz-cvetati, ter uže zdaj kaže plodove na korist in zadovoljnost narodu samemu, kakor i colej državi. duha človeškega, očitni protest proti ostremu nadzorstvu literature. Torej ne samo Nemec more reči: ob času, ko si še nihče nij upal črlmiti besedice o svobodi, je to uže učinil Grlln; marveč tudi Slovenec lehko trdi: a stoj dragi sosed! tudi nam je bil v istej dobi mož jednake veljave, tudi naš narodovi ljubimec France, ki bi lehko še sedaj živel in, če bi ga nam ne bila neusmiljena Morana prehitro odtrgala, kot 7G let stari, čestipolni starček, ogledaval si nekoliko boljše stanje našega slovstva, — bil je svobodnjak in to v pravem pomenu besede, in umotvori njegovi so pravi biseri, ki bodo slavljeni in vedno bolj in bolj čislani. Z zadovoljstvom se, glede cenitve Pre-Širnovih poezij, ogledamo na kritiko nekega povsem izvedenega Nemca, ki je leta 1848. pisal: „wir erkliiren diese Gedichte nur mit je nem Massstabo messbar, der an die ersten Geister jeder Nation gelegt vvird !w Preširen je bil iskren domorodec, a tudi nedvombeno očitni nasprotnik intolerance ; on je, in to ne brez nasledkov, visoko vihtil bič sarkazma prosi nestrpljivosti. Pričetkom je to storil brez opovir, kajti mnogo njih ga nij razumelo in ne izpoznalo point njegovih satir in marsikomu se je zdelo, da leži v ironiji pesnikovej resnica. Jasno je ko beli dan, in o tem je vsak količkaj izobražen človek lehko prepričan, da našemu šolstvu se more le s tem popolnem vspeh garantirati, ako se naš slovenski jezik vpelje v vse javne službe, oziroma pisarnice; kar se prav lehko zgodi, ako le ima slavna vlada resno in odkritosrčno voljo. Ako pogledamo se zrelim in kritičnim očesom v čisto zrcalo, ki se imenuje socijalno življenje, videli bodemo marsikaj narobe, — a to brez vse potrebe. Naš kmet, ki je hodil po šest, oziroma osem let v ljudsko šolo, jin da-si se je prav pridno učil, vendar si ne more prebrati niti jedne „šrifte" od cele butare uradnih pisem, ki jih hrani v svojej skrinji iz stareje in noveje dobe. Kako more naša Šola vzajemno in vspešno z javnimi pisarni-cami ljudstvu kaj koristiti, ako ne daje šola celej fari niti jednoga človeka, koji bi kmetu dobro prebral ,.šriftoa v tujem jeziku pisano? zaradi katere mu je treba čcstokrat po dve, tri ure dale"* potovati, da jej najde tolmača. Nij čudo, da se sliši tako pogosto zabavljanje : toliko denarjev nas stanejo našo sedanje šole, da ne moremo stroškov skoraj uže več zmagovati, pa vendar nam ne morejo otroci ,,ce-geljca" prebrati, kojega dobimo iz kancelije, akopram hoje vaj o uže celih šest h t v domačo šolo. Iz mej sto in sto dogodjajev zaradi nemškega jezika, kojega naš kmet ne more razumeti, naj pokažem samo tega: dne 10. sept. t. 1. pridejo ljudje od desete maše. Mej mašo pa je pribil srenjski sluga velik zelen nemški planket na zid bližnje hiše, češ — fO rani! le berite. Kmalu se je ljudstvo gnetilo bliže, ter posebno pri mladih ljudeh vzbujalo neko veselje. Citati nij znal nobeden, a po zvu-nanjej obliki se je sodilo: da so prišle komedije v vas, da bode po polu dne gori pri ,.Kronabirtu" teater in muzika; drugi so zopet ugibali, da je nekaj novega zavoljo vojske, zopet tretji: da je pribito naznanilo menila zavoljo kakšnega „seguranca" itd. Vprašam li: čemu nemška našim kmetom nerazumljiva pisava? čemu popolnem nepotrebni tiskovni Drugače pa vsakojako obsojeva domorodec, izveden v zgodovini našej, izrek Prešir-nov, ki svojej domovini, čeravno mu bi bila to želja, pomagati, in njej svoje pesni posvečuje ter proti nebu z milo prošnjo obrnen, poje: Željo rodile so hrepeneče, ... da vzbudil bi slovonščno celo, Da bi vrnili k nam s> čiai sročo .... In Vremena bodo Kranjcem (Slovenotn) se zjasnilo Jim milši zvezdo, k;»kor zdaj sijale! ali pa jednakolični izrek Grilnov, projavljen v pesnih „in Veldes", ko pravi: Docb olme Klage will icb tragen Das Leld, das meine IV. u s t vorschliesst, Wonn Glttok nnd Rnhui dies I.and nmlliesst Und drliber bellre Sterno tag >n. a reči vendar moramo, da tudi Griin, vsaj v svojej poeziji, ne zabi kranjske dežele in je po svojih delih, tako posebno po v Lipsiji leta 1850. obelodanenej knjigi „narodnih pesnij iz Kranjske" hote ali nehote mnogo pripomogel, da se je naše živenje bolj (spoznavalo in da je bil svet opozorjen na narodno pesništvo Slovencev in tudi on, če govori v p e-snih svojih — ne morda v parlamentu, — govori cestno o našem ljudstvu, tako n. p. Moin ileinatl.-tml, mein Volk, \va.-h auf! Sleta ileiner Nachbarn Siegesltnf! Bist s c h a r f e n B 11 ok O 8, g e w e c k t e n G e i s t e a, liist k I n g , \vio aclion dein Dicbter sang! stroški za nemški tekst? Če se je uže hotelo kaj naznaniti „o vinorejskej razstavi v Mariboru, ki se odpre v nedeljo 17. sept. t. I.," naj bi se to natisnilo slovenski, a no nemški. Zelja in hrepenenje po vpeljavi slovenskega jezika v šole in pisarnice se pri našem ljudstvu vedno bolj širi in prikazuje. Kolikor bolj se hode ta reorganizacija odlašala, toliko manj bode mogoče praktično izboljšati naše šole. Na germanizacijo našega naroda naj se kar resignira; zna se naj, daje vreme za to izgubljeno in delo zaman. Se jedenkrat poudarjeni: dajte nam slovenske šole in slovenske pisarnice! potem imamo za naše ljudstvo oboje prav praktično in koristno uredjeno. Fiat! Domače stvari. — (Goriške zadeve), zlasti zadnje zborovanje „Sloge", katerega zarad slabega vremena nij bi'o, izbral si je ljubljanski (!) dopisnik nemških dunajskih listov, da iz tega konstatira najsijnjncjši dokaz, kako naše narodne ideje propadajo. Čakajte malo! Izid volitve na slovenskem Goriškem bode vaše šavbsko dušo potolažil narobe; videli boste, da goriški Slovenci, če se prav jedenkrat ob slabem vremenu društva nijso udeležili, znajo ob pravem času vsemu svetu „narodne ideje" dejansko pokazati. — Iz tega pa naši prijatelji po deželi vidijo, kako krivo tolmačijo protivirki, če se mi drug na druzega zanašamo pri zborovanjih. — (Hrandstetterjcva pravda) se je včeraj začela. Denarne razmere našega lista, ki ima toliko konkurentov, da vsi skupaj teško izhajamo, nam ne dopuščajo svojega poročevalca poslati v Celje. Zato prosimo tamošnje rodoljube za dopise. — (Nem š ku tar ski vodja Konrad Seidl.) Iz Maribora se nam poroča, da se poslanec in vodja nemškutarjev na slovenskem Štajerskem ves trese, ker bode za pričo poklican v Frice Brandstetterjevej pravdi. On je svojega tovariša in prijatelja Friceta izdal in sodniji ovadil, da bi sebe rešil. Zdaj pa A ravno, ker je naš narod bistrega oka. zdrave pameti in zrelega uma, pozna, da ima sicer Griin, ki po rodu spada v sredino Kranjske in ki ga Nemci sedaj slavljajo, tudi za nas v občem kot pesnik nekako veljavo in to glede posameznih lepoto naše dežele opeva-jočih pesnij in narodnih, v nemški jezik preloženih pesnij, ki jih uže Macun v pregledu slov. slovstva omeni, naše priznanje — a v marsikojem oziru in to v glavnih načelih, kakor je izkušnja zadnje dobe od leta 1848. do sedaj učila in kakor to vsakater izveden Slovenec, posebno če je iz Kranjske, potrditi more, je Griin drugo pot zašel, nego jo je hodil narodovi ljubimec Preširen. Kdo bi nam mogel v slabo šteti, da zahtevamo od roda, da našega ljubljenca bolj in bolj čisla, ljubi, izpoznava; kdo bi nam hotel kaj ugovarjati, če blažega učitelja no samo iz hvaležnosti, temveč iz prepričbe in po vsej pravičnosti više in najviše stavljamo — iu učencu, ker nazorom plemenitega mu učenika nij hotel zasledovati, v očigled mnogim britkim izvedbam njegovo pri Nemcih pridobljeno slavo iz našega pravnega stališča kratimo? Nihče, kdor le količkaj pozna se sveto, čisto glorijo obdanega nam Franceta in bridko zgodbo naše najmlajše preteklosti! Lj. D. ima velik strah, da bi ga Frice pri obravnavi ne „potunkal," kar se bode najbrž zgodilo, po starem reku: prijateljstvo za prijateljstvo. Od tod pojde tacaš, ko bode Seidl na vrsti, več poslušalcev pred sodiš i'-e v Celje. — (V zadevi šolskih počitnic) mej letom na ljudskih šolah jo štajerski deželni šolski svet z odlokom od 3. avg. 1876 naredbo od 14. septembra 1870 v sledečem pro-menil: Prosti dan naj bode 18. avg. (rojstveni dan cesarja*, če so pa takrat počitnice, naj bodo 4. okt. (cesarjev god); v teh dnevih se pa mora mladina skupno božje službe udeležiti. — Prosti dan naj bode en pomladanski dan: prosta naj je tudi sobota pred binkoštini. Zadnja pustna dneva pa mora šola biti. — V tednu naj bode četrtek prost, ali pa v soboto in sredo po polu dne. — Izpoved in obhajilo naj bosta ob prostih dnevih. — Križev teden in ob Markovem naj bode po procesijah šola. — Ako je ob sejmih prosto, mora pa biti ob prostih dnevih šola. — Na šolali s poludnevnim podukom naj se po mogočnosti tudi ob sejmih šola ima. — Učitelji — orgljavci ne sinejo radi orgijanja šole zanemarjati. — To so bistvene točke nove naredbe. — (Učiteljsko društvo za slovenski štajer") je dobilo od c. kr. okrajnega glavarstva v Ljutomeru koncesijo, da sme šolske knjige na drobno prodajati. — (Politično in gospodar sko slov. društvo pri sv. Lovrencu v Slov. goric.) ima v nedeljo 24. sept. po polu dne ob 3. uri svoj letn. zbor. Volitev odbora, pogovori, tombola. — (Isterska železnica) seje 20. t. m. odprla. Navzočen je bil sekcijski šef Nordling in mnogo odličnih železuičnih veščakov. V Pulji jih je dočakal admiral Bourguignon s pomorskimi otteirji, in ob železnici je povsod ljudstvo gledalo. — (Ukradli) so trgovcu Zadniku v Ptuju blaba za 80O rl. — (Ubila) sta 2 fanta v Jurjevcih blizu Rogatca kmetskega sina Franca Koreša. — (Iz Amerike), iz Shakopee, piše slovensk bogoslovec v „Danici" ljubljanskemu mej družim: „Na našem kolodvoru se tri železnice srečajo po dvakrat na dan, torej večkrat kak tuj duhoven pride za par ur k g. Plutu. Oni teden sta nas obiskala Kranjca čč. gg. Žužek in Stariha, ter smo skupaj izpraznili nekaj kozarcev kaliforniškega vina; kmalu na to je prišel nekdanji g. Plutov kame rad, „Father" Pavletič iz Lrooklvna, in dva oo. frančiškana, jeden Hrvat, drugi Čeh, iz Novega Jorka; torej Slovenija v Shakopee še nij pozabljena. Žal mi je, da ne morem izpolniti Tvoje želje in Ti popisati svojih dogodeb in kar sem videl v Ameriki, — kajti lehko previdiš, da mi nič časa no ostaje, dokler bom v Shakopee — biti mestni pridigar in katehet tudi nijso mačje solze. Ne zameri pa, da toliko čenčam o Shakopee. — Kakor tukaj, gre po vseh manjših amerikanskih mestih (vasi tako nemamo), samo da je v izhodu večina protestanška, v zapadu pa je več katoličanov." Razne ve.sti. * (Žive mu človeku se vse primeri.) Nedavno tega je umrl v Karlsbadu berlinske policije direktor L. Birkenield. Koliko različno odmerjena more biti osoda jednomu človeku, iprevideti se more, ako y pogledamo živenje tega moža. Rojen je v Sleziji; dovršivšega vseučilišče so ga kot sokrivnika ujeli pri Čo pejevih demagognih preganjanjih ter ga obsodili na smrt, a kazen so izpremenili v dosmrtno uječo, in naposled zadobil je popolno svobodo. Mladeniču se je svet tako oduren zdel, da je prosil, naj ga še zapro — se ve da so mu to prošnjo odbili in mu celo dali službo. Ker je bil dober jurist, odločili so ga za policijskega uradnika in tako je naposled dosegel stopinjo ravnatelja policije v Ilorlinu, v katerej je tudi umrl. * (.Poroto imeti si želi m") poje slovenski pesnik v občeznanej pesni in to željo njegovo poskuša nekov angleški inženir Simons izpolniti ter dela razne posku^inje se svojo iznajdbo. Ta stroj je podoben „zmaju," ki je napravljen iz platna in more celo odrašenega človeka privzdigniti v zrak. A vender se še dobrota tega izuma nij izkazala do cela, ker se je aparat zmirom prej poškodoval nego je bila okončana poskušinja. * (Kako naglo na Angleškem vlaki vozijo) dokazuje strokovnjašk list ,,Engineeru. Brunel je v desetih minutah prevozil blizu tli ftVBtr, milje. Nekov Stirling je se svojim vlakom ovakovo daljo premeril v 15. minutah, kar bi dalo soditi na 18 milj dalje v jedjiej uri. 10—15 milj na jedno uro, to nij na onih železnicah osobito hitro vožnja, a — naglica nij nikder dobra — torej se čita tudi po angleških listih silno mnogo nesreč, \ ki se gode na železnicah. * (S krvjo mu je živenje rešil.) V bolnici v Manehestru, na Angleškem, so ne kemu delavcu iz tovarne morali odrezati nogo. Odteklo pak mu je toliko krvi, da je zdravnik izjavil, da nij druge pomoči ohraniti mu živenje, razen, ako se mu vtoči vroča človeška kri v žile. Navzočen dijak bil je takoj pripravljen dati svojo kri, da spasi živenje bedniku. Odvzeli so mu 25 unc krvi, katero so napeljali obnemoglemu v žile in — delavec bode kmalu popolnem zdrav. * (Utopljenci.) Na morskoj obali pri mestu Hunstautou našli so te dni ribići v vodi steklenico s pismom: „28. junija 187G. ,Mury Jane,4 iz Hamburga. — Vse je izgubljeno 1 Zdravo vsem prijateljem, osobito Alici, mojej ljubimki, llecite jej. da sem jej ostal veren do konca. Ne pozbite me. Da-si topeč se, mislim veudar ni-te. Z bogom, draga! W. F. J. — Pozdrav vsem. Baš se utapljemo; nemam več časa." * (Pri izkopavanji) v Tirvnsu in My-cenah je dr. Schliemaun baje zasledil staro davne ciklopske zidove in dve mramorni plošči 20 ctm. dolgi in 110 ctm. široki; na zadnjih dveh so v staroumeteljnem tipu izdolbene, „en relief" podobe voznikov in psov. Dr. Schliemann izkopava na svoje stroške. Javna zahvala. Učitelj g. M. Kovšca v Kropi je podaril velikodušno 10 gl. 50 kr. za revne učence in za šolske potrebe, za kar mu najiskrenejšo zahvalo izrekam. V Kropi, 21. septembra 1876. Franjo Pire, predsednik k. š. sveta Vabilo na naročbo. Koncem tega meseca začenja se novo-naročevanje na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike, katerim naročnina poteka, nujno prosimo, da jo ob pravem času pošljejo, ker moramo na nalog lastništva list ustavljati onim, kateri naprej no plačajo. Ker se lista tiska le toliko, kolikor je naročnikov, ne moremo vselej kasneje številk dopošiljati, ako se naročevanje zakasni. .,.«•» lov. zaroti - velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom s Za pol leta.....« gld. 50 kr. Za četrt leta .... .'3 „ ,*IO „ Za en mesec .... I „ IO „ Za pošiljanj o na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta ..... m gld. — kr. Za četrt leta .... -4 „ — „ Za en mesec..... 1 n ~40 „ Za gospode iii*it4kljc na ljudskih šolah in za