Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih dfiiTih Vetja za ne leto * . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 ^Z« inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA i Hm largest Slovenian Daily in the United States. Issued every da; except Sundays -iV List islovenslcih idelavcev v Ameriki, P IWUCQ CT baona and legal Holidays. 75,030 Readers. RLKP0N: OORTLANDT 187«. Entered ss gecond Olsss Hatter, September SI, 1903. at ths Post Office at Hew York, H. Y, under the Act of Congress of March S. 187« TELEFON: 00KTLANDT 187«. NO. 160. — fiTEV. 160. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 9, 1924. — SREDA, 9. JULIJA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. POGAJANJA MED FRANCIJO IN ANGLIJO Angleški ministrski predsednik bo skušal rešiti Herriota, katerega napadajo radi konference, katero sta imela oba v Londonu. — Poincare pravi, da ne bo nič opravil pri sovražnikih sedanjega režima. — Skušal bo uničiti strah Francije, da je njeno reparacijsko stališče ogroženo. — Hanihara bo odpotoval domov. Pariz, Francija, 8. julija.—Angleški ministrski predsednik MacDonald je napravil veliko zmedo med sovražniki Herriota, ko je objavil svoj nepričakovani obisk v Parizu. Nasprotniki Herriota so nameravali vprizoriti nanj napad v senatu, in cilj tega napada bi bil ali uničiti ga ali pa prisiliti, da predloži v Londonu program, ki bi konferenco izjalovil. Prihod MacDonalda pa bo preprečil vse tozadevne kalkulacije. Vse kaže, da je MacDonald dobro vedel, kaj dela, ko je nenadno sklenil priti v Pariz. Figurativno bo stal po-lega Herriota, ko se bo slednji v senatu spoprijel s Poincare jem. Poincare je le eden novih interpelantov, a dvoboj v senatu se bo vršil med njim in Herriotom. Poincare je zavlekel napad na nemško politiko ministrskega predsednika, dokler bi se mu ne nudila primerna prilika, da ga zdrobi. Skrbna kampanja proti Herriotu se je vršila že več dni, odkar so Angleži objavili svoje konferenčne zahteve, ki hi ubile reparacijsko komisijo ter zmanjšale važnost Francije v pogajanjih z Nemčijo. Izvedelo se je, da je angleški ministrski predsednik spoznal, da je stavil angleški zunanji urad Herriota v eksponirano pozicijo pred Poincaristi in ker je nadalje spoznal, da bi bila njegova lastna karijera ko tona Herriota resno prizadeta, ee bi se londonska konferenca izjalovila, je pohitel preko Kanala z izrecnim namenom, da pomaga svojemu liberalnemu tovarišu. London, Anglija, 8. julija. — Nepričakovana objava MacDonalda, da bo odpotoval v Pariz, da pomaga tam Herriotu v boju z nasprotniki, je bila po mnenju tukaj-šnih političnih krogov posledica nujnega poziva francoskega ministrskega predsednika, naj mu pride MacDonald na pomoč v boju proti nasprotnikom načrta, o katerem se bo razpravljal na bližajoči se zavezniški konferenci. Ta sklep ministrskega predsednika je bil povsem nepričakovan ter je vzbudil dosti presenečenja med člani opozicije proti delavski vladi. V tem smislu se je izrazil tudi lord Asquith. Washington, D. C., 8. julija. — Poslanik Hanihara bo v petek zapustil Washington ter odpotoval v Tokio, kot je bilo danes oficijelno objavljeno. Poslanik, ki se vrača domov radi japonske izključitvene klavzule v novi priseljeniški postavi, bo odpotoval dne 18. julija iz San Fran-eisea. Nobenega oficijelnega migljaja se ni dobilo tukaj glede naslednika Hanihare. Dostikrat so se že pojavile govorice, h vse so bile dementirane v oficijelnih krogih. Hanihara je še pred sprejemom klavzule izjavil, da se bo poslužil poletnega mrtvila v Wasliingtonu ter odpotoval v Tokio, da se posvetuje s svojo vlado, in v ofieiielnih krogih izjavljajo še vedno, da se bo jeseni mogoče vrnil na svoje mesto. Splošno pa prevladuje vits, da je bodoče mesto Hanihare v glavnem odvisno od političnih razvojev v naslednjih par mesecih na Japonskem. Priznava se. da Hanihara korenito pozna Združene države in da je le malo mož v japonski diplomatičui službi tako dobro usposobljenih kot on za mesto v Washington. Predno bo zapustil Washington, bo Hanihara najbrž izročil državnemu departmentu kopijo odgovora japonske vlade na zadnje sporočilo državnega tajnika Hughesa v-odgovor na formalni protest Japonske proti izključitveni klavzuli nove priseljeniške postave. Poročila iz Tokija so ugotavljala, da ni bil odgovor Hughesa zadovoljiv japonski vladi. OTROCI NA SMRT OBSOJENEGA MOŽA ZASPALI PRED OB. ISKOVALNO KLETKO. Dva majhna otroka, eden sta? tri leta, drugi pa dva, katera je privedla mati. da se poslove od svojega na smrt obsojenega očeta. Frank Minnicka iz Buffala, sta ganila celo srca drugače brezbrižnih paznikov, ko sta mimo zaspala na koridorju izven oblikovalne kletke, v svoji nedolžni nevednosti glede usode očeta. Mati, ki ni videla svojega moža. odkar je Jjil poslan v Sing Sinj?. se je milo jokala, a otroka, ki sta bila utrujena vsled dolge vožnje iz Buffala, sta zaspala na tleh. Ginjeni pazniki so prinesli koče ter jih potisnili pod speča otroka. Sele, ko je t>ila Mrs. Minnick obveščena, da je potekel čas, so otroka zbudili. Minnick je bil spo- znan krivim, da se je vdeležil nekega roparskega napada na zlatarno v Buffalo, ki je povzročil smrt gospodarja. PRINC IZ WALESA BO PRIŠEL V AMERIKO. Washington, D. C.. 8. julija. — Princ iz Walesa bo zopet obiskal Združene države ter dospel krog 1. septembra. V deželi se bo mudil nekako dva tedna. Prišel bo incognito, kot baron Renfrew ter prisostvoval mednarodni Polo tekmi v Westbury, L. I. Kljub dejstvu, da je princ Že večkrat padel s konja in da so ga doma posvarili, naj ne jaha, je rekel, da se So aktivno udeležil vaj. ki se bodo vršile pred veliko tekmo. OD NEW YORKA DO SAN FRANCISCA NAROD SOČUSTVUJE S VSTAJA V BRAZILIJI SE NAGLO SIRI 0> ■ ■ • < < rfffyT*' .* iT" * • are^jgraaai;: " V- S Slika nam predoea ameriškega zrakoplovca Russella L. Maugha-na, stoječega poleg svojega aeroplana, s katerim je poletel dne 23. junija iz New Yorka do San FraneLsca. Za polet je potreboval 21 ur in 4S minut. CLARENCE 0. BASJflG POSLAN V BLAZNICO Proces proti njemu je bil potlačen. Dva alienlsta sta izjavila, da trpi na deluzijah. Domneva, da je oče in da hoče nekdo dru. gi otroka. VROČA BORBA MED SMITHOM IN McADOO Pristaši governerja Smitha bodo vprizorili zaključno ofenzivo, . da zagotove svojemu kandidatu nominacijo. McAdoo, ki je - pričel izgubljati glasove, upa še vedno. (Jiarenee O. Baring najbrž ne bo nikdar več stal pred sodnikom radi obdolžbe, da je .skušal zastrupiti svojo ženo s tem. da je dajal v njeno hrano arzenik in kužne kali. Komisija, sestavljena iz več zdravnikov, je obvestila sodnika Bleaklep-a v White Plains, da ju Baring blazen in sodnik je takoj odredil, naj se spravi Baring.a v državno bolnieo za blazne zločince v Matteawanu. Tehnično je obtožba proti Ba-ringu še vedno pravomoena in ee; bo eventualno spoznan zdravim,! se bo obnovilo kazensko postopanje proti njemu. Okrajni pravdnik Rowland je rekel, da je malo vrjetno, da bij stal Baring še kedaj pred sodiščem. Dva zdravnika sta mu povedala, da izgublja Baring vedno bolj svoje duševno ravnotežje in da bo v par tednih popolnoma zblaznel. Zagovornik Baringa je rekel včeraj, da ne bo mogel okrajni j pravdnik spraviti njegovega lili-1 jenta pred sodišče, tudi če bi bil v treh ali štirih mesecih izpuščen kot ozdravljen. Izvedenci bi morali najti dokaze duševne nestabilnosti izza mladosti, dočim so se ti dokazi tikali le njegovega obnašanja v dobi izvrševanja zločina. BOLJŠEVIKI SO OBSODILI GRAFTARJA NA SMRT. Leningrad, Rusija, 8. julija. — Na smrt je bil obsojen predsednik državnega trusta za obleko, Breeker. Posebna preiskovalna komisija mu je dokazala, da je graftal. IZ BERLINA V AN GORO V 27 URAH. Angora, Turčija, 8. julija. —. Danes je dospel sem iz Berlina znani nemški letalec S. E. Zim-mermann. Razdaljo med Berlinom in Angoro je premeril v 27 urah. Madison Square Garden, N. Y.. 8. 'junija. — Vsled konference, ki so trajale celo noč med Thomas Taggartom iz Indiane ter zastopniki govemerja Smitha. je bil demokratični voditelj iz Indiane op trmističen. ko se je danes zjutraj zopet h sestala demokratična konvencija, tla bo nominiran Sam Ralston. Čeprav je ugotovil, o čem se je razpravljalo na konferencah, je nudil voditelj iz Indiane ulis, da so napredovala pogajanja glede ugovorov. katere so stavili pristaši Smitha kandidaturi Ral-stona. V teh ugovorih se je glasilo, da ga smatrajo za kandidata Klana. Taggart je bil mnenja, da bo uveljavljena nominacija, še predno bo končana današnja seja. Voditelji kot Bryan in njegov brat so spajali največ upanj na konečno odstranjene mrtvila s konferencami, ki so se vršile med Tagartom ter pristaši Smitha. Vsi pa priznavajo, da ni nobenega upanja, da bi bilo to mrtvilo odpravljeno v slučaju, da se obe stranki ne pobotata, ker je Ralston edini mož. na katerem bi se morrli združiti obe stranki. Pristaši Ralstona so izjavili, da niso mogli pri včerajšnih volitvah pokazati toliko glasov za Smitha, ker so jih baje pristaši Smitha prosili, naj počakajo še en dan, nakar bodo lahko pokazali polno moč senatorja iz Indiane. NEMCA OBSOJENA NA SMRT, KER STA USMRTILA BELGIJCA. Stettin, Nemčija. 8. julija. — Posebno nemško sodišče je obsodilo na smrt bivša seržanta nemške varnostne policije. Kawsa in Engelerja. ker s*a usmrtila belgijskega poročnika Graffa. Dog^d^k se je pripetil še pred okupacijo Porurja. PREDSED. COOLIDGE-OM j Vstaši korakajo proti Rio Janeiro. — 13,000 čet iz Sao Paolo in zveznih čet se je baje že pridružilo vstaji.— Manjka potrdil glede resničnosti poročil. — Vsled stroge cenzure je težko izvedeti za dejanski položaj. Vstaši zahtevajo odcepitev od braziljanske federaci* je. — Groverner Sao Paolo je nasprotnik braziljan-skega predsednika. V Washington prihajajo izrazi so-žalja vspričo tragične smrti predsednikovega sina Calvina. Pogrebne slovesnosti se bodo vršile v Beli hiši, a truplo bo pokopano v Vermontu. Washington, D. C., 8. julija. — Simpatije naroda so bile zopet izražene Beli hiši. Politična nazira-nja so bila pozabljena. Od vseh strani dežele prihajajo v Belo hišo izrazi sožalja, taiko od repu-blikancev kot demokratov. Odgodenje nevvvorške demokratične konvencije vspričo smrti Calvin Coolidga mlajšega razkriva le malo učinek, katerega je napravila tragedija, ki je za trenutek izbrisala vse strankarske meje ter združila celi narod v skupni simpatiji. Nekatera prvih poročil, ki so prišla v Washington, so poslali možje, ki so komaj pred par dnevi bičali z jeziki predsednika. Danes pa so bili med prvimi, ki so simpatizirali s Calvin Coolidgem, očetom. Najbrž je več resnične tragedije v smrti mladega Calvin Coolidga, ki je podlegel zastrup-ljenju krvi kot v katerikoli tragediji. kar sc jih je kedaj pripetilo v Beli hiši. Komaj par dni je tega, ko je letal šestnajst let stari deček po tennis igrišču Bele hiše. Njegovi razposajeni kriki so odmevali prav do južnega krila, kjer je sedela žena predsednika ter opazovala igro obeh sinov in prijateljev. Tekom te igre je dobil fant mehur na peti. Kar se je zgodilo nato, bi se mogoče ne zgodilo v mi-Ijon nadaljnih slučajih. Pojavilo se je zastrupljenje krvi in še predno je prišla pomoč, je smrtonosna kal že krožila po celem telesu. Smrt malega Tad Lincolna je bila tragična, a ne tako kot ta, kajti Tad Lincoln je bil bolehen. Calvin Coolidge mlajši pa je bil zdrav in čil mladič. Čeprav se ni še odredilo vsega potrebnega za pogreb, se vendar domneva, da se bo vršila privatna pogrebna služba v Beli hiši v sredo popoldne. Mesto, kjer bo truplo zakopano, ni bilo še objavljeno, vendar pa se glasi. da želi predsednik, da se ga pokoplje v Plymouth, Vt., kjer je pokopana tudi mati predsednika. Mladi Coolidge je umrl ko sta se mudila oče in mati ob njegovi postelji. 1'mrl je brez boja v tišini in vojaškemu ozračju vojaške bolnice. Ko je sledil njegov oče zamrlemu predsedniku Hardingu. je delal mladi Coolidge kot farmski pomočnik na neki farmi v Massachusetts za $3.50 na dan ter izjavil, da hoče izvršiti svoje "delo pri žetvi, nakar bo odšel v Washington. Če bi živel, bi preživel tekoče poletje na farmi svojega starega očeta v Vermontu. AMERIŠKI LETALCI V BAGDADU. Buenos A/res, Argentina, 8. julija. — Armada trinajstih tisor mož, obstoječa v glavnem iz državnih čet v Sao Paolo, obenem z nekaj zveznimi četami, koraka proti Rio Janeiro, soglasno s poročili, katera je dobil poročevalec lista La Naeion, ki so je vrnil na argentinsko mejo po potovanju preko južne Brazilije. V splošnem so novice, ki prihajajo iz Brazilije glede vstaje v provinci Sao Paolo, še vedno medle ter si pogosto tudi nasprotujejo. Zadosti pa se je izvedelo, da bi ostal najmanjši dvom, da je gibanje velikanskega političnega pomena in rla se obrača proti zvezni vladi. Poročilom glede gibanja čet v smeri proti zveznemu glavnemu mestu manjka potrdil, in vsled izvanredno stroge cenzure je nemogoče izvedeti, kaj se dogaja. Mornariške sile, obstoječe iz bojnih ladij Minas Ge-reas in Sao Paolo, s četami na krovu, so baje dospele včeraj v Santos, a odtam je mogoče dospeti v Sao Paolo le s pomočjo kabelske železnice, ki se dvigne pet tisoč čevljev visoko, kajti drugače je Sao Paolo nedostopen, raz-ven po napornih gorskih prelazih. Približno slične težko-če ovirajo dohod iz Rio Janeira, kajti železnice z obeh strani vozijo skozi nebroj predorov, katere je lahko blokirati. Soglasno z oficijelnimi ugotovili brazilske vlade obstajajo vstaši iz članov majhnih zveznih posadk, a tu krožeče govorice pravijo, da se je gibanju pridružila tudi policija iz Sao Paolo, ki je vojaški organizirana ter ^an^eo-ski izSurjena. Vstaja predstavlja napor gotovih političnih elementov v Sao Paolo, da bi država odpadla od brazilske federacije, proglasila svojo neodvisnost ter povabila še na-daljne vlade, naj ustanovi novo vlado, z mestom Sao Paolo kot glavnim mestom. Dr. Carlos Ocanipos, ki je"bil inavguriran governer-jem države Sao Paolo pred dvemi meseci, je baje politični nasprotj| i k predsednika Bemardesa. Oficijelna ugotovila brazilske vlade pa izjavljajo, da je storila vlada države korake, da zatre vstajo. Soglasno z nekim poročilom, katero je dobil brazilsko poslaništvo v Argentini, pa so vsi goveraerji brazilskih držav, brez vsake izjeme obljubili, da bodo obrnili svoje vojaške sile proti revolucionarjem. FINSKO KANADSKA CARINSKA POGODBA. Ottawa, Kanada, 8. julija. — Včeraj je bila potrjena tukaj finsko-kanadska pogodba. Kanada je eksportirala na Finsko skoraj za dva milijona blaga. PRVA SEJA NOVEGA MUSSO-LINIJEVEGA KABINETA. Rim, Ttalija. 8. julija. — Danes se je vršila seja novega Mnssoli-nijeega kabineta, na kateri so ministri razpravljali, kako bi vzd ržali fašistovsko vlado do o-tvoritve parlamenta, ki se bo sestal meseea novembra. NUNE PUŠČAJO V AMERIKO, DELAVCEV NE. Na Ellis Islandu je bilo tri tedne pridržanih osemindvajset nun, ki so dospele tja že potem, ko sta bili kvoti Irske in Nemčije izčrpani. Delavski department je včeraj odločil, naj se jih spusti v Ameriko. Razkropile se bodo po raznih kioštrih. Bagdad, Mezopotamija. 8. jul. Ameriški letalci, ki nameravajo poleteti krog sveta, so dospeli danes zjutraj iz Bushire sem. Jutri zjutraj bodo poleteli proti Aleppo. Sirija. JOHN D. ROCKEFELLER — STAR 85.LET. Včeraj je praznoval na svojean posestvu Pocantico Hills John D. Rockefeller svoj 85. rojstni dan. Možak je baje še vedno dobrega zdravja. DENARNA IZPLAČILA :V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dum bo uic oto« aMefei JUGOSLAVIJA: 1000 Din. = $12.90 2000 Din. == $25.60 5000 Din. — $63.50 tri -tega, M snaftajo nanj k«* rm tM II centov m poštnine in druge stroške. grrpzMlja na zadnje pošt« in izplačuje Toštnl tekam* ITALIJA IN ZASEDENO OZSMLJS: 200 lir .......... $ 9.50 500 lir..........$22.75 300 lir .......... $13.95 1000 lir .......... $44.50 Pri naročilih, M znašajo nanj MIHUr rofiiiMMio poockej pa II m poštnin« in droge stroške, ■nipsiiljs na zadnje poŠto In Izplačuje Jmi ti ji In Zadru. Ea poUJatre, ki presegajo PETTISoC DINARJEV ali pa DVATIBOfl LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poeeben dopust. Vrednost Dinar jen In Uram sedaj nI stalna, nenja m večkrat bi aiipif. takovano; Iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej, račnnano po e*ni tistega dne, ko nan pride poslani denar ▼ roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKU $1.—, Glede trpladil ▼ mor, dolarjih glejte poeeben ogla« ▼ tem Hita! Denar nan Je posla« najbolje po DinnUi Postal Money Order all m New York Bank Draft. ▼ Trst«, Opt- FRANK 8AKSER STATE BAHK IS Oortlandt Street, Hew Yoifc, Y. ToL Oortlandt QL*AS NARODA, 9. JUL. 1924. GLAS NARODA" (SLOVENE DAILY) Owned and Published by HoT«nic Publishing Company (A Corporation) IAKIEW, PrMldant Louts BENEDIK, Traaaurar V*1ae» of But tt Cortlandt of t h« Corporation and Addresses of Abova Officer«: Borough af Manhattan. New York City, N. Y. M Q L A 8 NARODA (Voice of the People) leeued Every Day Except Sundaye and HoMdaya. Zm aalo lata velja »let sa Ameriko fZa New York sa celo lato In Kanad* .................M.00 Z» pol lata ................ Za pal lata ....................... S3.00 Z a inozemstvo za aalo lato lata -...................»1.501 Za pol leta ............... .....»7.00 .........»3.50 »7.00 .........»3.50 V zapomnite si Bordenovo Evaporirano Mleko je dvakrat tako bogato kot navadno mleko. Če hočete Bordenovo Eva-porirano Mleko uporabljati kot navadno mleko, mu morate primešati polovico vode. Če imate lastno vodilo, ki zahteva smetano, uporabite isto množino Bordenovega Evaporiranega Mleka kot se jo zahteva za smetano. Subecription Yearly »6.00 Advertisement on Agreement K "Olaa Narada" Izhaja veakl dan iivzemžl nedelj In pramikov._ bres podpisa. 1» osebnosti se n« pHobiuJeJo. Denar naj se blagovoli po-po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejtajl blvaliSCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ "GLAS NARODA" Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New Yorfc, N. V. Telephone: Cortlandt 2876 koverta in shodi i --- it Ako si pater Koverta lasti pravico zlobnega obrekovanja in podlega natolcevanja, nam menda ne bo zameril, če izpregovorimo par odkritosrčnih in resničnih besed ter ponovno poudarimo par dejstev, ki so že itak prcej znana širši slovenski javnosti. V nekaki proroški slutnji si je nadel ob priliki maš-niskega posvečenja nečastno ime kazimirsko ter trdno vztrajal od začetka do današnjega dne pri svojih podlih kazimirskih načelih. Kjerkoli se je pojavil, je s trdovratno voljo delal nemir in zgago na stroške svojega bližnjega sobrata v korist samemu sebi. Začel je v New Yorku in sedaj končuje v Cliieagu. ' Slovenska javnost ga bo najbrze prej spoznala in obračunala žnjim, pred no bo dosegel cilj svojega življenja, najboljšo in najbolj dobičkanosno slovensko faro v Ameriki — jolietsko. Povsod, kjerkoli se je mudil, se ga spominjajo ljudje. Nikjer se ga ne spominjajo v dobrem zinislu, pač pa povsod, kot šibe božje. Šibe se pa ljudje boje, in se je skušajo iznebiti. magari če je božja. New York in Brooklyn ga imata v dobrem spominu. Istotako Cleveland. Fara Žalostne Matere Božje se še vedno od jeze solzi, ko pomisli nanj. V Cliicagi je padla na njegovo vest smrt njegovega duhovskcga prednika. Posvetni duhovni so se s studom obrnili od njega. Ne samo slovenski, pač pa vsi, ki ga poznajo, oziroma s katerimi je imel opravka. Z nazori Etbina Kristana se ne strinjamo, povsem se pa strinjamo z besedami, ki jih je rekel nekoč: — "Prekleto mora biti slab tisti ameriški Slovenec, katerega ni pater Koverta še nikdar javno napadel." V svojih glasilih piše zavito kot da bi mu šlo res edi-nole za duševni dobrobit ameriškega slovenstva. Zaganja se v vsakogar, ki mu ne parira ter sklicuje katoliške shode, na katerih pa ni ničesar drugega katoliškega kot ovratnik, katerega nosijo njegovi trabantje. Nekateri nevedneži in zaslepijenci res mislijo, da so njegovi nameni čisti in daje vzvišena njegova naloga. Na katoliškem shodu v New Yorku se je bil pa njegov komisarski služabnik nesrečno zaletel. Z jasnimi besedami je povedal, kakšen je pravzaprav Kovertin namen, kaj je namen katoliških shodov, kaj je namen "Edinosti", "Glasila K. S. K. J ", "Ave Marije". "Glasnika Presv. Srca Jezusovega" in navsezadnje tudi žlahtnega "Našega Dima". Namen te žalostne in polomljene armade je uničiti "Glas Naroda" in podjetje njegovega lastnika. Kovertin sluga je rekel dobesedno: — 44Vsa katoliška Amerika je obrnjena proti New Yorku. zato ker stoji v vaši sredi sovražna trdnjava, katero osvojiti in do tal porušiti, da kamen na k am en u ne bo ostal, je namen vseh naših katoliških shodov. To je vaš Cortlandt Street, središče in kotišče slovenskega liberalizma v Ameriki." Da, ta trdnjava diši slovenskim frančiškanom v Ameriki. Ni dolgo tega, ko so jo hoteli kupiti z denarjem. Ni dolgo tega, ko so sklepali ž njo kompromise. Pa se jim ni posrečilo niti to titi ono. V^onemogli strasti so jo začeli sedaj oblegati. Ta njihov boj je pa tako podel, da se mora studiti vsakemu poštenemu človeku. Z Marijino pomočjo, s pomočjo presv. Srca Jesusove-ga, s pridigami in nasveti po spovednicah, s katoliškimi shodi in denuncijanstvom, obrekovanjem in z vsemi podlimi lastnostmi, skušajo spraviti svojo napolfalirana bančna podjetja na nekoliko zdravejšo podlago, prodajati šif-karte in dohiti za svojo kramarsko robo več odjemalcev. To je edin, poudarjamo, da edin namen slovenskih katoliških shodov v Ameriki. UNSWEETENED evaporated Milk Če hočete vedeti, kakfc kuhati z Bordenovim Evaporira-nim Mlekom nam pošljite ta oglas s svojim imenom in naslovom. No. 1. THE BORDEN COMMMf Novice iz Slovenije. Zakonska tragedija na Kongresnem trgu. 20. junija, .zjutraj ob 8. se je ml igral na Kongresnem trgu dramatičen prizor. ki je hipoma privabil v bližino številno občinr-tvo. Tik pred univerzo je navalil de-I^vee Martin Pavšič, zaposlen pri Irvrdki "Jugoavto" na svojo ženo Marijo in j<> z nožem sunil v levo stran hrbta. Težko ranjena ž«'na se je zgrudila na tla. Pavši-r-a. ki si je hotel po dogodku prerezati z britvijo vrat. pa prijel stražnik in ga odpeljal na policijo. Pavšie je na polieiji izpovedal. :>. Urobelšek je šel z več tovariši kopat v bajer. kjer pa je kmalu zašel v blato in izginil pod ^odo. ne da bi mu kdo mogel priskočiti na pomoč. Njegovo )truplo soj prepeljali "V mrtvašnico v Dravljah. Smrtna nesreča. Iz Hrastnika pišejo: V tukajšnji steklarni jo ubil električni tok 201ctnega Josipa koritnika. tamkaj zaposlenega monterja. 500 voltov močen tok motorjev je držal njegovega tovariša. I loteč ga rešiti, je bil Koritnik sam ubit. Strela je udarila _ . Mihov" skedenj v Martinjaku. ledaj se je ubogi mož odločil k'i • ■ , i , , T. .„" .. . n . ki je pogorel do tal. Uničenih je zadnjemu — obupnemu koraku.L i- i i-, , -, „ __ »i , - . "'tudi nekoliko poljskih pridelkov. Počakal je svojo ženo na K()n-L..„ «,„ ■ - - . ' | Orodje se je se pravočasno rešilo. grenem trgu 111 ko je ta stopila iz i-nnn r ' 1 [tskoaa znaša okoli J.»,00u Ima rje v in je le malo krita z zavarovalnino. hiše svojega stanovanja, ji je par korakov sledil ter jo nato pred dvorcem ustavil. Gledalcem se je nudil sedaj ginljiv prizor. Pavšie je pokleknil pred svojo ženo in jo s povzdiguje nim i rokami prosil, da se povrne k njemu. Žena mu je odvrnila: "Pijanee, poberi se!" Skrajno razburjen je Pavšič potegnil nož in zamahnil proti ženi, ki se je še pravočasno okreni-| Najdena ženska obleka. Ko je pred nekaj dnevi delala posestnica Ana Vrečar iz Sneberij na polju pri D. M. v Polju v tako zvanem "produ" v bližini Save. je začni a okrog petih popoldne v gozdu jok ženske, ki je kmalu cj i • ti i , . ponehal, nato pa se oglasil znova, la. Sunek jo je zadel v hrbet. ahL. . . , * „ . rr t t iINa drugi khe vrecarieve ie io- ne nevarno. Zakričala je se: — . . _ , J J kanje prenehalo in se ni več po- 4'Tine, kaj si storil", in se zgrudila na tla. Otrok, ki je bil poleg. je pričel glasno kričati. Pavšič pa je hotel izvršiti samomor. Žena je' ibila na odredlbo polj zdravnika Avramoviča prepeljana z rešilnim vozom v bolnico, Pavšie pa v zapor. Zopet dve žrtvi kopališke sezone 20. junija, ob štirih popoldne je na takozvani "špiei", kjer se Gruberjev prekop odcepi od Ljubljanice, utonil vojak #Boža Bimovič. rodom iz Macedonije, ki je bil prideljen razmejitveni komisiji in je bil nastanjen v Nušakovi vojašnici v Trnovem. Med kopanjem ga je zgrabil krč in je takoj izginil pod vodo. Pomoč je bila izključena. O nesreči sta bila takoj obveščena policija in poveljstvo Nušakove vojašnice. Isaknje trupla utopljenca je bila zelo trni dapolnoln so je našli šele čez tri eetrtt ure. Na odred|>o komisije je bilo- truplo zvečer prepeljano' novilo. Drugi dan Je šla ob opravkih v prod Ivana Mihelič iz Zg. Zadobrave in je ob potu poleg mostu pri Vrabčah našla kompletno žensko vrhnjo obleko, o kateri se misli, da je last jokajoče ženske koji se je bržkone pripetila kaka nesreča. Vlom v Cerknici. Pred nekaj dnevi je vlomil neznan tat v kuhinjo posestniee Ev_ genije Kravanja v Cerknici in je odnesel iz omare zlato zapestno uro, zlat prstan s 15 briljanti in še več drugih prstanov v skupni vrednosti 18,000 Din. Kralj v Prešernovi rojstni hiši Kralj Aleksander se jcT na Telo-vo popoldne z avtomobilom pripeljal v vas Vrbo ter si ogledal rojstno hišo našega velikega pesnika dr. Franceta I^-ešerna. Kralj je vpisal tudi v spominsko knjigo. V Pariz sta dospeli dve ameriški milijonarki, ki se hočeta ločiti od svojih mož. Edina njuna želja je bila, kako bi prišli v doti-ko z angleškim princem, ki je precej lep fant, pa ima to napake, da se noče poročiti. Le malo katera Amerikanka je deležna ""visoke** časti, da zamore in sme izpregovoriti ž njim par besed. Nastanili sla se v hotelu, v katfo-rem je prine stanoval. Princi in drugi gospodje imajo pa navado, da si dajo vsak dan čistiti nohte. To najbolj hlapčevsko in poniževalno delo opravljajo po hotelih in brivnieah dekleta, ki so, bodisi na robu. bodisi ž«' v mlaki vlačugarstva. Omenjeni dve milijonarki, hčerki svobodnega ameriškega naroda, sta onečastili praznik ameriške neodvisnosti s tem. da sta podkupili hotelsko snažilko nohtov ter sta ničesar hudega si utečeni m princu osnažili. .čistili, spolirali in zlakirali nohte. Prine je dal vsaki po dva dolarja napitnine. Pravita, da bosta dali dotični denar v okvir ter ga ohranili v spomin na najsrečnejši trenutek svojega življenja. ★ To je primer tiste slavne demokracije. od katere človeka v gotovih slučajih že ušesa boie. Brez dvoma se bo dobila kaka ti ruga prenapeta potomka svo-boduega stodesetmilijonskega naroda. ki bo poiskala priliko, da osnaži angleškemu princu šlebe-dre. in ko mu jih bu osnažila. naj se zave njegova kraljevska visokost svojega kraljevskega dostojanstva ter naj jo z zaničevanjem obrca. Kaj drugega menda res ne zasluži hlapčevski izrodek svobodnega naroda. ★ Iz Prage poročajo, da se je začela po vsej Čehoslovaški velika akcija, naj se postavi veličasten spomenik (Javrilu Principu, povzročitelju svetovne vojne To je dokaz, kam lahko zavede narod naeijonalui šovinizem. Čehe smatra vsakdo za dobre narodnjake, za verne svobodoini-sleee in za kulturen narod. l*a kot kaže. daleč zaostajajo za šovinistično Mussolini je vo dr-ha Ijo. Dosedaj namreč še ni bilo sporočeno iz Kima. da namerava kdo postaviti Luecheniju spomenik. ★ Clarence O. Baringa. ki je hotel z bacili zastrupiti svojo ženo, so odvedli v norišnico, kjer bo najbrže do smrti zaprt. To je čudno. Baring ni milijonar. Dosedaj so namreč imeli samo milijonarji-morilei to prednost, da jih je sodišče pošiljajo v blaznico. mesto na stol. ★ V Braziliji je izbruhnila revo lueija. Kapitalistično časopisje se seveda z«rraža nad revolucionarji. V Sao Paolo okraju so velikanske kavine plantaže. ,Xa tisoče ljudi dela po teh plantažah od dvanajst do štirinajst ur na dan za boro plačo par centov. Val pet i jih z biči priganjajo k etelu. In baš zato je v San Paolo o-kraju izbruhnila revolucija." , in sedaj veste* zakaj se kapitalistično časopisje zgraža nad re-volncijonarji. * Kdor čita v Edinosti poročilo o katoliškem shodu v New Yorku, pride do prepričanja* da je v New Yorku par milijonov Slovencev: da je bil začasa parade ustavljen po mestu ves promet; da je demokratična konvencija malenkosten kupček nessna^e v primeri s katoliškim shodom; da se newyorski gospod na osmi cesti tikajo s kardinalom Have-som: in da je vatikanska filijalka na osmi večja in vplivnejša kot je sam Vatikan. Suijiig Uitmuska Ustanovljen* l. 18^8 n i&atxiL 3Jj?iUuU« InVurpoTtraita i. GLAVNI URAD v EL.Y, MINfs, J Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PER T* A N. S»33 E. ISo St.. Cleveland. O. Podpredsednik: Lot" IS BALA NT. ISOS K 32nd Stret-t. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. Minn. HIhkh jnik: HUMS CHAMPA, IN.x 961. Kly. Minn. Blagajnik m-izpl.trunili snirtnin: .1« 'UN MoVEKN. 412 — 1-th Ave. East. Duluth. .Minn. Vrhovni zdravnik: f>r. JOS. V C5RAMEK. Am«ritaii itatf Bank Bl-lfr. fi"0 Grant Street at Sixth Ave. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbcr: »ni Bak«'\vell Hl>lg. cor Diamcnd and Orant ANTON ZRASN1K. 1 Strfcls. PittslMirRh. I'a. M»'Hi»R MI.Aid«'-. 1334 W. Str«.:. Chirajro, II! FRANK SK1IABEO. WaslunjrtiFi« Stud. l»eiiver. Pnrntni ndhor: LE« »NARI> SLAK< >1 'NIK. P...X 1"". Ely. Minn. O.REttoR J. PMRENTA. 310 Stw. iiM.n Bldp . Puyallup. \Vns=h. FRANK ZuRKMl. OJIT St. Clair Avenue. Plev.-land. «». Združevalni odbor: VALENTIN Plfto. 7*h London Ruail. N. E.. Oliveland. <>. 1'AIM.INE EKMENP. Park Str.-.-t. Milwank.-.-. Wis. Ji>SlP STERLE. E. M.-sfa Avn.-U.-, Pueblo. Od". A N'Tt >N CELAR«". r.::s M il ki t Slr.i-t, Wauki-gan, 111. —--Jodnotino uradno gladilo: "(.'.las N.tn-d.i". Vse stvari tikaj<.«"»- se uradnih zadev kak->r tudi denarna pošiljatve naj se pošiljajo na glavn. ga tajnika. Vs. prit.•?.»>»■ naj pe na pr« d- Sfdnika por»tm-pa odbora. Prošnje za sprejem novih < lanov in bolniška gpriffvala naj s.- |K>šilja na vrliovn«-ga zdravnika. Jugoslovanska Katoliška .I.-dnota se pripor«>ea vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor /eli j.ostati 'lan te organizaeij.' naj sc 3Cl.t:i tajniku bližnjega društva .lSK.t. Za ustanovit, v novih društev se pa obrnite na pl tajnika. Novo društvo se lahko vslanovi z S ."lani ali ."lani. uni. Izpred mariborske porote. Brezsrčna detomorilka. [kini Franeom Coeroin otroka šte- Maribor. 10. junija.j fana. Matija Herezan st* za novi Mariborsko poletno porotno za- prirastek v družini ni zmenil in • "... ... sedanje je bilo otvorjeno danes z tiuli lit izpodbijal zakonskega roj- jrazpravo proti 20 letni Elizabeti stva tejra utroka. Sčasoma pa je Medvedovi iz Dobranje. radi de- /juri mrzeti ženo in "njenega Stomora. Medvedova j«' odrastla v|Sina Štefana in se zaljubil v svo- Idobrih premoženjiskih razmerah in jo hčerko Terezijo, s kat«To je imel 'je bila. od svojih sta riše v dobro j tudi otroka. Ko je Ztefan Ilerezan I vzgojena. Kljub temu pa je pričela-dorastel. jr oilš<-l v svet služit. tlansko leto ljubavno razemrje s|Xesrečne domače r; zniere so ga komaj IS letnim .domačim hlap- končno pripravili- do tega, da je eem. s katerim je zanosila. noei sklenil Matijo Herezaua ustreliti. od KJ. na 14. februarja je povila j Zato je najel '20 letnega tlelavea zdravo žensko dete. Pol ure po; Leopolda liagarija in mu ohlju- porotlu je otroka krstila, mu dalajbil nagr.ila smrt. Po zločinu je zamotala Ilerezana, ga zvabil ven, nato pa odda! proti njemu strel. nal<;ir je zbež; 1. Matija Herezan je hil k otroka v eunjo in ga skrila v sti- sr< či za t let samo v levi nadbikef. skalnico. ki se nahaja nekaj ko-J Oba obdi»lženea sta na današnji rakov od lušnega poslopja. Med-j razpravi priznala svoje dejanje, vedova se je po aretaciji zagovar-j Porotniki so potrdili glavno jala. da je rodila mrtvo dete, pod vprašanje, nakar sta bila Ilerezan težo dokazov pa je končno prizna-i in Ha gari obsojena vsak na .'J le_ ,la svoj zločin in se zagovarjala z;ta težke ječe. I zmedenostjo. \ Porotniki so soglasno potrdili j vpraša nje hudodelstva detomora. .nakar je bila Medvedova obsoje-i na na 3 leta težke ječe. Sodoma in Gomora. j Matija Herezan, posestnik v I Malih Bakovcih, se je pred leti j poročil z Ano Rajnerjevo. Že five J leti po poroki pa je odšel z doma in se vrnil šele čez 18 let. Njegova" žena je imela med tem z ne.' Pohotnež. Porota se je bavila danes tudi s slučajem, ki priča o neverjetni moralni prnpalosli. Komaj IS-let-ni hlapec Lovro Kukovee, ki je služil pri posestniku Jakobu Kur-husit jiri Sv. Lenartu ]>ri SI. Goricah. je namreč dvakrat spolno zlorabil domačo komaj ."i letno Nezakonsko hčerko. Radi zaslišanja prič je bila razprava preložena. Jeli Vaša navada hraniti? Hranjenje, kakor tudi mnoge druge vrline, so za dosego napredka in izboljšanja življenskih razmer neobhodno potrebne. Ako še niste pričeli hraniti, ne odlašajte dalje temveč pričnite še danes in vložite Vaš denar pri solidni domači banki na "Special Interest Account" kjer Vam prinaša — 4% obresti na leto in je sigurnost zajamčena. Denarna nakazila v dolarjih, dinarjih in lirah izvršujemo ceno in točno. ZASTOPSTVO VSEH PBEKMORSKIH PA-ROBHODNIH PROG. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. Uliflo ^AttUUA, U. dill. Nekaj o kašlju. Kašelj ni bolezen. Nasprotno, on je rezilen pojav. Kapelj pomeni, da je neikje v našem organizmu nekaj, kar m«>ra biti odstra-* njeno, da si ohranimo zdravje. Zdra vniki >e sicer pogosto vznemirjajo in dajejo e»lo lekarstvo zoper ta naraven pr«M-«»s. So «*el<> ta ki slučaji, ko je zdravnik obupan. ako bolnik m* kaši j a in pa tudi z umetnimi sredstvi ne morn izpljujeino. Na vseh koncih posiliti to zadušili in marsikatera lahka bolezen bi bila smrtonosna. Vedno, kadar jt' v pljučih ne« kaj nenormalnega, tujega in nt varnega za ta važni organ, pride iz možganov takoj povelje, da s* nemudoma prepreči vdihavanje zraka, da se diafragma napne in povesi, glasilni organi zbližajo in mišice, ki igra jo glavno ulogo prt izdihavanju se morajo krepko in hitro krčiti To povelje spravi vse omenjene organe v gibanje; skupno in energično začno delovati, zrak iz pljuč stiskajo od vseh strani iti tako slednji prodre skozi bližnje glasilne organe. Nastane zvok. ki mu pravimo kašelj. Človek, ki trpi na kateralnem vnetju v nosu. podnevi navadno ne kašlja. ponoči pa pogosto in? more zaspati. k«*r ga nadleguje kašelj. V takih slučajih izločujejo žleze v nosu tekočino, ki teče v sapnik, mesto iz nosa. Kašeljnl center opozori živčevje v grlu o nevarnosti, ki preti v organizmu in možgani takoj odrede kašelj, da se dotična tekočina (smrkelj) fK 1st rani i/, grla. Z zrakom vdihavamo mnogo prahu in drobcev različnih predmetov. ki se prijemljejo vseh pljučnih cevi. Ta prah in drobci so organizmu škodljivi, ker začno gniti in prinašajo s seboj mno-gno mikrobov, povzročiteljev bolezni. Tudi tu igra kašelj zelo važno vlogo, ker izloči iz pljuč vso to škodljivo nesnago. Pljučne cevi imajo posebne priprave za odstranitev vsega, kar je zanje nenormalno in škodljivo. Posute so s posebno plast jo cilindričnih kle-tek. ki se končajo s tankim mišičevjem. To mišičevje s» nepr«.-stano giblje in ne miruje niti v spanju. Opravlja nannree važno funkcijo v tem. da izločuje iz 1 juč vse škodljive snovi. Prah, mikrobi. in vse drugo, kar je prišlo z zrakom skozi >apuik v pljuča. mora biti čim prej uničeno in odstranjeno, kajti sicer nasi op i bolezen, rim se prilepi prah ali mikrobi na notranjost pljuč, se takoj pojavijo iz krvi in prodirajo skozi kitke naši zvesti in hrabri stražarji — bela krvna telesca (levkociti), ki napadejo mikrobe in celo prah ter ga požro. Ako je nesnaga taka. da lahko zleze v levkocit, se borba konča z zmago; v nasprotnem slučaju podle/o in pogine levkocit. Ker z zrakom neprestano požiramo nebroj prahu in mikrobov, se vrši na površini pljuč naprestana borba, v kateri pogine mnogo lev- kocitov. Mrtvi levkociti pa so organizmu že tuji in zato jih je treba izločiti. V času borbe proizvaja poseb-' na kletka specijalno tvarino (emozi.s kateto se pomešajo mrtvi levkociti mikrobi, prah in druge snovi, ki so prišle z vdibava-nim zrakom v pljuča. Ta zmes tvori ono snov, ki jo pri kašlju in se presta na norba m stalno se proizvaja omenjena snov. Ako bi ostala ta snov na svojem mestu, bi se človek kmalu zadušil, kajti zrak hi ne imel zadostnega prostora za prehod v skrajne cevi, kjer se vrši za življenje najvažnejši fizijološki proces — dihanje. V normalnem strahu, ko v borbi sodelujejo levkociti, je snov. ki jo izpljujemo. mikroskopično majhna. Zbira se polagoma na določenem mestu in ko se je nabere verja količina, pride iz možganov povelje, da se odkašljamo, ne da i>i bili bolni. Toda ta kašelj je slab in njegovih koristnih posledic navadno niti ne opazimo. Kadar pa vdihavamo za zdravje zelo nevarne mikrobe, prah. dim ali pline, ki razburjajo živce in kadar so pljuča v nevarnosti. da se vnamejo, je kašelj silnejši in pogostejši Tak kašelj naiu priča, da običajna in naravna borba levkocitov ne za« dostuje in da treba ukreniti še nekaj, da si ohranimo zdravje od-nosno da bolezen ne bo težka. Toda pogost o ne poslušamo tega irlasn in j > re puščamo slučaju, da prepreči nevarnost ležke bolezni. Posleditee tak«' malomarnosti čutimo večkrat na lastni koži. Močan in pogosti kašelj, ki nas vznemirja po nočil. pomeni, da smo že bolni. Glavne bolezni, pri katerih se pojavi kašelj so; ostri m kronični katari v grlu. bronhit. razne oblike vnetja pljuč, pljučna tuberkuloza itd. Poznamo pa tudi takozvani nervozni kašelj. V tem -slučaju je lahko kašelj brez posledic za pljuča. Izgubljeno veliko mesto. l^e^ra starodavnega mesta Kar-tagine (Carthago) je bila še pred sto leti uganka. Rimljani so mesto tako temeljito uničili, tla se niso ohranili po njem nobeni vidni sledovi. Danes pa so temeljita dela arheologov določila lego tega mesta: kakih IG km severno od Tunis,!. Zelo zanimive vesti o izkopavanju na tem ponosnem starodavnem mestu je prinesla ekespedicija B. K. de Proroka. francoskega arheologa. Člani te ekspedieije >o kopali tri leta ter iskali temelje hiš. a pun ski h stavb niso našli, čeprav so izkopali na tisoče plinskih grobov in grobnih napisov. To vzbuja tem večje presenečenje, ker je bila Karta-irina za tedanje razmere ogromno mesto s 700.000 do 1.000,000 pru-bivalei in velikanskimi palačami in svetišči. JW Sedaj ubijte muho! Ena muha lahko zaredi od spomladi do jeseni 5,698,720,000,000 muh. Muhe in komarji izpreminjajo vaše kuhinje, obednice in spalnice, delavnice in urade v mučilnice. Muhe z inficiranimi nogami so bolj nevarne kot pa kače. Razširjajo poletno kolero, jetiko in druge nevarne bolezni BRIZGAJTETRINERJEVPLIN PROTI MUHAM! Uniči takoj muhe in komarje. Ljudem in živalim ni škodljiv. Ne dela madežev in je brez duha. Pri vaših prodajalcih, — 1 pint 75^brizgalka 60#. I POSEBNA PONUDBA, veljam edine s Um I« pum. Odrešite U kopan in ga po&ljite x $100 Jo«c»h Triner Company. 1333 S. Ashland Ave.. Chicago, IIL. In dobili boote z obratno pošto, poštnino prosto 1 pint Triner jereba plina proti maham ter brizgalko. TEK PREKO O VIE VonuCHTJUVlTOM'.VIM.C«^ UWJTMIC Slika nam pre« loč a dva izborna tekača. <\ R. Brookinsa in G. Taylora. Posebno se odlikuje ta pri teku preko ovir. Nastopila bosta tudi pri olimpijskih igrah v Parizu. Posledice ženske lahkomiselnosti. Nedavno je imel v Londonu nt» ki dr. Hyslop zanimiivo predavanje o hipnotizmu. Predavanja sir je udeležil samo ženski svet. (io-vornik je svoje mnogoštevilne slu šateljice opozoril na dejstvo, da se more »sugestija v življenju če-sto praktično uporabiti in da žene še vedno premalo izrabljajo . Bodočnost francoske prestolice. Statistiki so izračunali, da bo imel Pariz po preteku petdesetih let nad šest milijonov prebivalcev. Načrt za prezidavo mesta. Bolnice bodo v gozdovih. Občinski svet j<* nagradil s :i0 tisoč franki načrt Leona Jaus-sely-a za bodočo prezidavo svr- koristi. ki jih jim nudi ta umeit-, lovnega mesta, nest. Predavatelj je naučil svoje | Načrt temelji na vprašanju: kaj slušatelj ice. kako se morajo ponašati. da realizirajo svoje žel.fo. Svojo teorijo je opiral na okot- bo Pariz čez petdeset let Odgovor se glasi; pravi Pariz bo štel šest milijonov prebivalcev, s pred- nost. da so sanje človeka, ki .r-jmestji pa devet milijonov. Razni použil za večerjo težko prebavi ji- j strokovnjaki, na pr. Bernier pa va jedila, izprva z«»lo globoke, a menijo, da bo celo 14 milijonov pozneje vedno slabejše. ('lov« k j prebivalcev. pade v popolno nezavest in se. šele j Kar se tiče no 1 ranega mesta. |)olagoma zopet vrača k zavesti. J je 'zanj samo ena rešitev: Po To je "kritični moment", .ki ga j vzgledu New Yorka se morajo mora izrabiti pametna žena in sn- j zgraditi hiše v. mnogimi nadstropji. Število nadstropij se bo mo- gerirati možu svoje želje. Seveda je treba stvar uravnati na zelo premeten način. Ž«-na mora želeti. -b«rke sanje. Ko se tako vrne «lm-irič k zavesti, mora žena začeti z «lelom. Žena mora sedaj jasno ali tiho izgovarjati: "'Ti mi boš kupil obleko, ki ob ..." Mož zopet trdno zaspi in drugi dan ima močan občutek. morajo zvišati še za 4 do 5 nadstropij. Že v bližnji bodočnosti se bodo morale graditi hiše s 1 o nadstropji. Bodočnost Pariza kot svetovnega mesta je zasigurana na dva načina : z zgradbo velikanskega ka- NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužniin srcem naznanjamo žalostno vest. «la j«- neizprosna smrt pretrgala uit življenja mojemu bratu MABTIN U ZAGORC V Gospodu je zaspal 27. junija ob 9. uri zvečer. Vzrok smrti je bil želodčni katar, katerega je že več let občutil in se ž njim boril v postelji 7 in pol mesecev. Star je bil 60 let. Rojen je bil v Vrh-polju. fara Šentjernej. V Združenih državah je bival 15 let in je bil zasposlen v "VVestinghouse v East Pittsburgh ves čas. Bil je ja-ko priljubljen pri tukajšnih Slovencih, kakor tudi pri Hrvatih. Če ni bilo drugače, sporazumel se je tudi z Nemci. Bil je č*lan društva "Naprednih Slovencev", št. 300 v Braddock, Pa. Pogreb se je vršii :J0. junija po katoliških obredih. Iz hiše do groba ga je spremil hr-vratski duhoven iz Rankina. Lepa hvala duštvu za venec. Lepa hvala za darovane vence .sestričui Roži Franko in sestrieni Mary Klobučar iz Claridge. Lepa hvala za udeležite v sprevoda sestričnam Marv in Zofi in soprogu iz Sharon, sestrični Rozi Franko. kakor tudi vsem .sosedom. Hvala M. Hu-dalu za nagovor na grobu. Hvala družinam, ki so pokojnega obiskovali v času bolezni. Hvala družinam. Remus, Nemanič, Ste-jfančič. Pire, Hudal in Bajuk. Torej še enkrat lepa hvala za vso njih požrtvovalnost. Tebi dra gi brat. pa naj ti bo lahka ameriška gruda! Počivaj v miru! Žalujoči ostali: PaoUEagorc, brat v Braddock, Pa. Mary v Claridge: Sofi v Sharon, Pa., Rozi if Pittsburgh. Pa., se- strične. ^ Dva brata jn dve sestri v stari do- Box 142, East Pittsburgh, Pa. nalskega sistema in z novo regulacijo železniških prog. Pariz bo že v nekaj letih prvo svetovno pristanišče. Preti videni so trije veliki kanali: Dieppe— Pariz, Angero—Pariz, Bordeaux— Pariz. Obrežje obstoječih kaiia-lov okoli mesta se bo razširil«). Pariške predluke bosta Gennevil-liers in Acheres. Vsa dela bodo izvršena v 4 do 6 letih, število ton v Pariz prihajajočih in odha jajočih ladij bo znašalo ;J0 milijonov (sedaj 14 milijonov). Glede železnic se bo izvedlo predvsem ojačanje daljših prog in specializacija gotovih linij. Proga Pariz—Brest bo šestotirna in bo služila izključno prekomor skemu prometu. Glede Pariza samega predvideva načrt dvojni krog: " VeAiko Ceinrture" okoli Rambouillet - Etam|wes - Melun-Fqntainebleau - Senlis - Chantillv-< reil-Pontoiese-Mantes-Rambouillet v zvezi s kanalskim sitsemom in morjem. "Malo Ceinture" okoli ( orbeil-Lagnv-Saint Cyr. Bretig- nv in Corbeil. Vsi pariški k«rl«e dvori bodo medsebojno podzemsko zvezani s šestimi tiri. Sedanji kolodvori, izvzemši Montparnas-se. bodo ostali sezidali pa s«' bodo še no\*i. Celokupni promet v Parizu znaša danes 600.000 oseb. V bodoče pa bo znašal promet clek-trificiranih železnic okoli enega .niljona. Pariška »estetika iin zgodovinski razvoj ne bosta trpela. Potrebno pa bo. da se bodo morali razni u-radi premestiti v periferij«!. Velike tržnice bodo premestili v Vil-lette in mesto njih bodo zgradili trgovsko palačo z velikim permanentnimi vzorčnim sejmom. Visoke šole. predvsem Sorbonna. medicinska fakulteta, pravna fakulteta in College d«1 France bodo pre meščene v predmestje, v tako-zvano "cite intellectuelle\ V na- črtu so tudi veliki parki, igrišča, klubi, knjižnice in obedovalnice. V mestu bo ostalo le nekaj bolnic. Vsi veliki bolniški zavodi bodo zunaj sredi gozdov in parkov. Zgrajenih bo najmanj šest velikih pokopališč v izmeri 150—200 ha. Lachaise. Montmartre in Mont parnasse. kjer ni možno nobeno razširjenje, bodo potem v dvojnem oziru "Necropole". Pri ost varit vi tega velikega načrta bodo finančne težave igrale seveda veliko vlogo. Toda spozm« nje. da 'tako ne more iti naprej*, je danes povs«Hl zmagalo Pariški-tlak je najnevameši na svetu. Dnevno se zgoilijo stotere Velike n manjše nesreče. Herriot je kot lyonski župan uresničil mnogo tu označenih reform. Pariz pričakuje, da bo kot ministrski pr«>dsed-nik izvedeJ ta načrt v obliki zakonske predloge, po kateri naj hi vsa država podpirala glavno me sto. DUSOLINA GIANNINI V i ' * r- Brezposelnost v Rusiji. Izmed vseh držav vlada največja brezposelnost v sovjetski Rusi .'i, kjer je okoli en miljon ljudi brez dela. t. j. okoli 17 odst. vseh račnih in duševnih delavcev. Cilav 11 i vzrok za to tiči večinoma v dejstvu, da je sovjetska vlada začela vse vre k reducirati uradni-štvo. Iz statistike j«1 razvidno. «la je od brezposelnih 27 o«lst. bivših sovjetskih uradnikov. Zaradi slabega gospodarskega stanja nazaduj«? industrija in brezposelnost je vsak dan večja. Važno j«1 t ml i. da se je mnogo delavcev, ki so po vojni ostali na kmetih zaradi žf-vil. začelo vračati v mesta in s tem odjedati kruh drugim, ki s«) manj kvalificirani za dotično stroko. Država daje sicer podpore brezposelnim, toda v tako malenkostni izmeri, da zneski niti n«? t =oc<*Jtt1I.uMo««wooo a wiiomwoon. m. * Ta pevka je dosegla pred kratkim velike uspehe v Londonu. Kritiki pravijo, da je njen glas nekaj posebnega, in tla se ji obeta lepa bodočnost. Njen oče je Italijan. mati pa Amerikanka.' prihajajo v poštev. ker ilobivajo le po t Iva «lo tri zlate rublje. h;> mesec in še to J«- kakih It! otlst. brezposelnih. Delavske j>osred«>-valnice so [»opolnoma »»Ipoveda-I«'. k«'r niso bile kos svoji nalogi. Vse kaže, da bo brezposelnost še večja. SLUŽBO DOBI mlado slovensko dekle pri slovenski družini. Plača po dogovoru. Pišite na Margaret Otrin. 2*743 Spriugganhm Ave.. N. S. Pittsburgh. Pa. (2x 8.-9.) sledeče knjige ter po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani ........................... Nova velika sanjska knjiga........................ Sanjska knjiga, srednja.......................... Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski IlHfOd *••• •■»• • -• • -• • m m-m m*m ••• Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost................................ Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar____ Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana ...... Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... G-ozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek .................................... Na krvavih poljanah* Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. . „ ... _ ............ ........... .... xtobinson, povest m m« ... Sin medvedjega lovca. Potopisni roman............... Binaldo Binaldini >;..... _................ Sveta Genovefa _ __ ___ ___ ___________________ Predtrxani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu Čarovnica starega gradu__________ ___________________ Hitri računar ali Praktični računar......— _______ Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano ...................... Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi . . . m .-. m M.-«.' M m m M P^M&arica Olazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 1.50 .90 .35 .70 .50 .75 1.45 1.50 1.— 1.25 .65 .80 .50 .50 .25 JZ5 .75 5.—1 3.—« .90 2.50 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. OJ Knjige yam pošljemo poštnine prosto. , Slovenk Pobfishing Company 82 Cortlasdt BtrMt : : New Yorfc, N. T. GLAS NARODA, 9. JUL. 1924. MORSKI JASTREB. Spisal Rafael Sabatini. — Za 6. N. priredil O. P. (Nadaljevanje.) Brez vsake nadaljnc betsede se je obrnil Sir Oliver proti mizici, na kateri je stal umivalnik. Nalil je vodo, vzel potrebne stvari ter priči izpirati ter obvezovati rano brata. Povest, katero mu je povedal Lionel, je onemogočila vsako očitanje, vsaj s strani Oliverja. Spomnil se je čustev, ki so navdajala njega samega, ko je hitel za Petrom. Spomnil se je tudi. da ga je izključno le misel na I^ozamun-do zadrževala in da bi \ drugačnm slučaju brez dvoma ubil človeka ki ga je tako kruto razzalil. Izpral je rano. vzel platno ter ga razrezal na proge s svojim bo-dalcein. Nato je obvezal rano z izurjenostjo in ročnostjo, katero si pridobi človek le po dolgi vaji. Ko je bilo storjeno to, je odprl okno ter vrgel okrvavljeno votlo na dvorišče. Vse druge st\ari je vrgel v ogenj, da izbriže vse doka ze. Odstraniti jih je moral, eelo izpred oči Nikole. Zaupal je sicer svojemu staremu služabniku ter vedel, da mu je brezpogojno udan. Ta stvar pa je bila preveč resna, da bi dopuščala najmanjši riziko. Spoznal je, da je imel Lionel popolnoma prav, ko se je bal posledic, čeprav je bil boj pošten, kajti postava mora smatrati tudi dvoboj, izvojvan v temi in brez prič. za umor. Dal je Lionelu svoj plašč, odprl vrata ter odšel v prvo nadstropje, da poišče svežo srajco in telovnik za brata. Na stopnjicah je srečal Nikola, ki je prihajal ravno navzdol. Nikola je bil pri bolnem lakaju ter je bil. vsaj navidezno, popolnoma miren. Poslal ga je po nadaijnem poslu, da ga zadržli še nekaj časa, dočm je odšel sam po potrebne stvari. Vrnil se je navzdol s srajco in telovnikom ter pomagal svojemu bratu obleči se. ne da bi pri te m poškodoval obvezo ter povzročil nadaljno krvavenje. Okrvavljeni telovnik in srajco pa je razrezal na kosce ter jih vrgel v veliki ogenj. Ivo je par trenutkov pozneje stopil Nikola v sobo, je našel oba brata mirno sedeča za mizo. Oe bi si natančno ogledal Lionela, bi zapazil le bledost njegovega obraza. Tega pa ni storil. Lionel je sedel s hrbtom proti vratom in kakorliitro je Nikola vstopil, mu je rekel £ir Oiiver, da ne potrebujeta negove službe, nakar se je umaknil. Brata sta bila zopet sama. Lionel je jedel vrlo malo. Bil pa je žejen ter bi brez dvoma iz-praznil čašo punca, če bi ga Sir Oliver ne zadržal ter mu prepovedal vsako močnejšo pijačo, ker hi si lahko nakopal mrzlieo. Oba sta jedla le malo in molče. Konečno se je Sir Oliver dvignil ter odšel težkih, počasnih korakov, ki so značili njegovo razpoloženje, proti ognjišču. Vrgel je par novih polen na ogenj ter prijel za svojo pipo in zavoj tobaka. Zamišiljeno je natlačil pipo ter jo prižgal. Vrnil se je k mizi ter obstal pred svojim bratom, nakar je konečno prekinil dolgi molk. — Kaj, — je vprašal odločno in rezko, — je bil vzrok vajinega spora? Lionel se je stresel ter pričel mečkati med prsti drobec kruha. — Ne vem. — Lal, to ni resnica. { — Kako to? — To ni resnica. Mene se ne more zadovoljiti s takim odgovorom. Ti sam si rekel, da si ga posvaril, naj ne križa tvojih poti. Kakšna pota si imel v mislih.' Lionel se je naslonil s komolci na mizo ter si pokril lice z obema rokama. Slab vsled izgube krvi, duševno izčrpan, poln gnusa in strahu vsprio umazane afere, ki se je ravnokar završila, ni imel moči, da bi pred svojim bratom kri val resnico. Ravno nasprotno. Zdelo se mu je. da bo našel v Sir Oliver ju zanesljivega tovariša, če mu razkrije polno resnico. — Vzrok vsega tega je bila ona babnica v Malpas, — je rekel. Oči Sir Oliverja so zablestele pri teh besedah. — Smatral sem jo za popolnoma drugačno, — je nadaljeval Lionel. — Kakšen bedak sem bil! Mislil sem, da me v resnici ljubi. ForoOil bi se ž njo, kot je Bog priča. Sir Oliver je na tihem preklinjal. — Mislil sem, da je čista in dobra, a . . . Prenehal je, a nadaljeval nato: — Kakšno pravico imam celo sedaj reči, da ni bila? To ni bila njena napaka. Pokvaril jo je ta lopov, Peter Grodolphiu. Dokler ni bilo njega, je bilo vse dobro med nama. Nato pa — Vidim, — je rekel Sir Oliver. — Mislim, da bi se mu moral zahvaliti, ker ti je razkril resnično naravo one vlačuge. Jaz sem bi te moral posvariti, fant. Bil ... pa sem malce slab v tem oziru. — Ni bilo tako. Ona ni . . . — Pravim, da je in če pravim, sem prepričan o tem, Lionel, kajti jaz bi ne oblatil slovesa nobene ženske brez pravičnega vzroka. Bodi prepričan o tem. Lionel se je ozrl vanj. *•- •*VF" — Moj Bog, — je vzkliknil. — Ne vem, komu naj verjamem. -- Vrjerni meni. — je rekel Sir Oliver odločnno. — Pusti vse dvome na strani. Nato se je nasmehnil. — To je bila torej skrivna zabava krepostnega Petra Godolphi-na, kaj? Tako licemerstvo! Ni mogoče premeriti njegovih globočin! Zakrohotal se je, ker se je spomnil vseh stvari, katere je govoril Peter o Ralphu Tressilianu — ter se pri tem predstavljal kot deviškega ter vzdržnega puščavnika. Svoj smeh pa je takoj prekinil. — Ali ve ona? — je rekel. — Ali bi lahko ona vlaču^a domnevala. da je tvoja roka storila to? — Gotovo, — je odvrnil Lionel. — Povedal sem ji danes zvečer, ko me je zmerjala ter govorila o njem, da ga grem iskat in da bom poravnal račune med nama. Bil sem na poti proti Godolphin Courtu ko setn zadel nanj v parku. — Potem si zopet lagal, Lionel. Rekel si, da te je on napadel. — To je tudi storil. — se je glasil nagli odgovor. — Ni mi dal niti časa, da bi se oglasil, pač pa je skočil s konja, ter planil name kot stekel pes. Bil je prav tako pripravljen na boj kot jaz, — prav tako željan. Ona ženska v Malpasu ve, — je rekel Sir Oliver mrko. _ Če bo povedala . . . — Ne bo, — je vzkliknil Lionel, avojega slovesa. — Mislim, da imaš prav, — mu je pritrdil brat. — Tega si tudi *»e bo upala iz drugih razlogov. Nje sloves je že sedaj tak, da bi se dvignila eeLa okolica proti njej, Če bi izvedela, da je bila ona le in-direktni vzrok vsega tega. Ali si gotov, da te m aikda videl, prihajati in oditi? ■ m _ 4. 1.1* JI J JI : i Tega ne bo storila radi Sedem malih služabnikov na domu. Teh sedem malih električnih služabnikov bo delalo za družino peterih sa 55 centov na teden. Eletrično železo Štiri ure tedenske uporabe Električni Toaster 15 miuut duevno Električni umivalec posode 45 minut dnevno Električni Vacuum Cleaner 20 minut dnevno Električni Percolator 15 minut dnevno * Električni pralni stroj Povprečno domače pranje 7C ' 8c 3C na teden na teden na teden na teden 5 C teden Eletrična vetemica Štiri ure dnevno — 3C SKUPAJ I4C 5*5 c na teden na teden na teden The New York Edison Company Your Savice General Offices: Irving Place and 15th Street Podružnice, kjer so električne potrebščine razstavljene ter jih ras. kazujejo v udobnost občinstva. - «. »o Norfolk St ,5 Zut 115th St 10 Irving Place 1 2 '49* St S65 Broadway '5' "th St TremontAve All offices — except 10 Irving Place and 865 Broadway—open evenings Night and Emergency Calls: Manhattan—Watkins 3000 Bronx — Mott Haven 1300 Krnjavi organi pri človeku. O vprašanju človeškega poko-ljenja razpravljajo dandanes dosti mirneje kakor še pred nedavnim časom. Za prirodoznanstvo naobraženega človeka ne more biti v tem pogledu nobenega dvoma. Hude boje je svoj čas izzval Haeckelov biogenetski ' osnovni zakon, da je zametkova zgodovina posameznika le kratka obnova rodovne zgodovine njegovega plamena. & eni strani so mu navdušeno pritrjevali, z druge strani so ga odločno odklanjali. Po tem zakonu premeri človek tekom svojega zaanetnega razvoja, kakor imenujemo dobo od oplojenja do rojstva, vso rodovno zgodovino svojega plemena od amebe do črva, od črva do ribe, od ribe do dvoživke, od dvoživke do sesalca 111 do nizko razvitega sesalca preko opičjega stadija do človeka. Akoprav ta zakon nima one točne veljave, kakor mu jo je hotel dati Haeekel, pa je ven'dar glavna opora Lamarck-Darwinovega razvojnega nauka in je z dotlej nesluteno jasnostjo posvetil v temino človeškega postanka in po-kolen j a. sem in tja. kot nekak prirojen spomin na prednike. V t«m slučaju govorimo o atavizmu ali rečemo, da se je organizem ali njega posamezni organ izprevrgel. Krnjave organe in slučaje ataviz-ma si moremo razlagati le s tem, da se je človek pokolil od živalskih prednikov. Oglejmo si danes krnjave organe. ki jih opazimo na vsakem človeku. Tako ima človek celo skupino mišic za pregibanje ušes, toda le malokateri kulturni človek se jih zna posluževati in pregiba! i uhlje. Pri večini sesalcev pa so uhlji pregibijivi in služijo kot sluša-lo, ki lovi zvočne valove. Vsled izdatne gibljivosti glave pa človeku in tudi nekaterim opicami pregibanje uhljev ni več potrebno. Dalje imamo kakor ostali sesalci v takozvani poslumeseoni gubi, mali beli kožici, ki leži v notra-njem očesnem kotu. ostanek tretje očesne veke. Pri nekaterih parkljarjih je ta guba že pregib-ljiva, tako da jo lahko raztegnejo preko očesa, tudi pri pticah opa- žamo t« tretjo očesno veko; pri Sicer pa imamo mnogo drugih ' nas kakor pri večini sesalcev je _____ .(Dalje prihodnjič.) / stvarnih dokazov, ki pričajo, kako in kam imamo človelka opredeliti v prirodi. To so med drugim krnjavi ali rudimentami človeški organi. Tako imenujemo organe, ki jih zametek ne" nastavi morda zato, da bi pozneje služili organizmu, ampak ki se ponav-Ijajo vsled železne nujnosti in bio-genetskega zakona in ki pozneje popolnoma izginejo ali pa se o-hranijo v nerazvitem stanju. Svoj čas živalskim prednikom potrebni in koristni, postali so vsled pre-drugačnega ustroja odveč. Sila dednosti pa jih ohrani in vzdržuje tekom zaporednih rodov. Take krnjave organe nahajamo deloma na vsakem človeku, deloma Ise pa pogavljSjo neobičajno, le pa brezpredmetna, nosimo jo seboj kot dedšeČino od prednikov. Ostali sesalci so morali biti tudi predniki človeka po vsem telesu obraščeni. Ostanki te dlaka-vost-i so nam o&ali; po vsem telesu imamo bolj ali manj tanke las-lasce, ki rastejo v čisto določeni smeri, na pr. na podlehteh od spodaj navzgor proti komolcu, kakor to nahajamo pri antropoidnih ali človeku sličnih opicah. Le malo mest je neohrašečnih, kakor dlan roke in stopalo. Močnejšo dlakav ost nahajamo pri človeškem zametku kake tri meseca pred porodom, fino volna* o dlač-je, takozvani lanugo. Toda to dlačje kmalu po porodu izpade • je le nekak spomin na as, ko so bili nam predniki obraščeni z močnejšim dlačjem. Še 'bliže kako* Evropegci pa sa prvotnemu stanju nekatera nekultivirana človeška plemena, ki so po telesu dosti močneje obraščena z lasmi, kakor avstralski črnci in severoja-ponski ^od A »no. V zotnjvju imamo enako razporeditev kakor opice starega sveta, na vsaki strani zgoraj in spodaj po dva sekavca, enega podočnika, dva vrzeljalka m tri me-ljače. Toda zadnji meljač očitno nazaduje v svojem razvoju; lahko je tako okrnjen, da ga nahajamo le kot nekak zobni ostanek v čeljustni jamici ali pa sploh ne zraste. Vedno je najmanjši izmed meljačev in se šele prikaže, ko je ostalo zobovje že davno razvito, v 17. do 19. letu, ko je mladostna nespamet že minula, zaradi česar ga 'imenujemo modrost ni zob. Spodnji podočniki so v opičjem zobovju zeki dolgi in močno razviti. Tudi pri človeku so daljši Pri se vzdrgujejo nad ostale zobe. Zato pa imamo v normalno razvitem zobovju med sekavci m podočniki gornje čeljusti tako-zvano "opičjo vrzel", v katero segajo podaljški spodnjih podočnikov. ker bi se sicer ostali zobje ne mogli stikati. Zelo važen krnjav organ je slepič, kakor [imenujemo malemu prstu podobni votli izrastek slepega čreva. Pri mnogih sesalcih, na pr. govedi, domačih zajcih, je slepo črevo razvit organ, ki sodeluje pri prebavi; pri človeku je to črevo kratko, njega konec pa zožan v že imenovani slepič, priibložno S cm doglo cev, ki nima nikake naloge. Celo v življenju poj edine a se slepo črevo izpreminja; pri novorojencu meri na dolžini de sestino debelega čreva. pri odraslem le še dvajsetino. Pri novorojencu je torej dosti daljše in se v rasti ne ratzvija enako, kakor o-stalo črevo. Slepič včasih tudi zaraste, tako da ne nahajamo več votline v njem in sicer opažamo to pri otrocih do 10. leta le približno v štirih odstotkih ,pri odraslih nad 60. let pa v polovici slučajev. Ta organ ni samo nepotreben, ampak postane lahko naravnost škodljiv, aiko se v njega zarijejo tuja telesa, na pr. blatni kamenčki, gliste itd. V tem slučaju pride do znanega vnetja slepiča, ki je često smrtonosen. Težko je zaradi tega misliti, da jt» bil človek tako ustvarjei, kaki-šen je sedaj. Tega kakor drugih krnjavih organov Človeška si torej ne moremo razlagati drugače, kakor krnjavih organov živali; jasen dokaz so, da izhaja človek od drugače ustvarjenih prednikov, pri katerih so imeli ti organi še svojo nalogo. Senzacijonalni proces proti vele-zv od niči v Berlinu. Pred berlinsko poroto se pravkar zagovarja velezvodnica Luiza Hoffmannova, ki je dalj časa zavajala mlada, komaj dorasla dekleta na polje tajne prostitucija. Obravnava je razkrila tako deli-katne stvari, da se je morala javnost izključiti od razprave Hof£-mannova je izpremenila svoje stanovanje v pravcato javno hišo, kamor so zahajali samo bogataši, med njimi znana imena iz berlinskega finančnega in industrijskega sveta Odjemalci so zahtevali "blago iz prve roke", katerega jim je znala Hoffmannova na premeten način dobavljati. Žrtve so bile večinoma jedva 14-letna dekletca, katera je zvodnica speljala v svoje mreže. Za "posete** je zahtevala zvodnica horendne svote, katere pa so ji odjemalci plačevali brez ugovarjanja. Ko se je za stvar izvedelo, je nastal v Berlinu pravcat družabni škandal, katerega je razčistila še)e policija. Hoffmannova se obnaša sedaj na razpravi eelo cinično. Njeno vedenje je tako breast idno, da ogorča celo predsednika sodišča, nte Rosso. Genoa: llansa Cherbourg in Hamburg; tJelgenland, Cherbourg in Hamburg 4. avgusta: Taormina. Genoa 5. avgusta: Resoute, Cherbourg in Hamburg: Co lumbuH. Cherbourg in Bremen; Re-ublic. Cplierbourg in Bremen 6. avgusta: Aquitania. Cherbourg: Rnchambeau, Havre: Luetzow, Bremen: Ohio. Cherbourg 7 avgusta Belgenland. Cherbourg: Colombo. Genoa: Minnekahda. Cherbourg In Bremen; Wuertemberg, Cherbourg in Bremen 8. avgusta: President Wilson Trat 9, avgusta: Homeric. Cherbourg: Lancastria. Cherbourg: President Roosevelt. Cherbourg in Bremen: Deutschland. Cherbourg In Hamburg: Ryndam. Boulogne 12. avgusta: Derflinger v Bremen; Suffren v Havre 13. avgusta: America. Cherbourg in Bremen; Stuttgart. Cherbourg in Bremen 14. avgusta: Mongolia. Cherbourg 16. avgusta: Leviathan. Cherbourg: Majestic. Cherbourg: l^ifayette. Havre: Cleveland, Cherbourg in Hamburg: Orbita. Cherbourg; Rotterdam. Boulogne: Giulio Cesare. Genoa 17. avousta: Sierra Ventana. Bremen 19. avgusta: Pittsburgh. Cherbourg; Reliance, Cherbourg in Hamburg 20 avgusta: Paris, Ham: Mauritania. Cherbourg; York, Bremen; Conte Verde, Genoa 21. avgusta: Arabic. Cenoa: Thuringla, Cherbourg in Hamburg 23. avgusta: Olympic. Cherbourg; President Harding. Cheibourg in Bremen; Mount Clsy, Cherl«onrg In Hamburg: Volendam, Boulogne: Duilio. Genoa 26. avgusta: Seidlitz. Bremen 27. avgusta: Fran ve, Havre: Aquitania. Cherbourg 28. avgusta: Columbus. Cherbourg in Bremen; Zee land, Cherbourg 30. avgusta: Homeric. Cherbourg; Veendam. Boulogne; Orca. Cherbourg; Muenchen, Cherbourg in Bremen: Albert Balin. < "herbourg Najhitrejši, največji in najrazkošnejši novi parnik na olje za Sredozemsko morje. ODPLJUJE IZ NEW YORK A PROTI GENOVI 19. JULIJA 23. avgusta — 24. septembra Potniki, ki se izkrcajo v Genovi, potrebujejo ponavadi samo en vizej za Centralno Evro|>o. Navigazione Generale Itali an a Italia America Shipping Corporation 1 State Street New York. N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj y Ameriko. K DOB J« namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da J4 natančno poučen o potnih listltl, prtljagi ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih nmoroal dati vsled nage dolgoletne Izkušnje, Yam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno 1« prvovrstne pat* nlke, ki Imajo kabine tudi v IIL reared u. Glasom nove naselnlSke postave, ki pride v veljaro s prvim julij'em. bo lal&o dobil tudi isti, ki še nI ameriški državljan dovoljenje za ostati v domovini eno leto, ter v slučaju kake zapreke tudi dalje. Taka izkazlla bo izdajal naselniškl komisar v Washington-u, D. C., ter se bo ■ istim vsak lahko povrnil v Združene države brez dovoljenja ameriškega konzula zunaj, kakor je bilo običajno dosedaj* Kako dobiti svojce iz itar#-g& kraja. Kdor fell dobiti sorodnika ali svojca la starega kraja, naj nam prej plSe za pojasnila. Nadaljnl priseljenci la Jugoslavije bodo prlpul-čeni sem zopet po 1. juliju 1924, Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta aamorejo Jugoslo-a ni sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Z\, New York HITRO POTOVANJE JUGOSLAVIJE White Star Line NTf>w York — Cherbourg Homcric 12. Julija; 9. avg.; 30. avg. Majestic .. 19. julija; 16. avn.r 6. sept. (NaJreCJl parnik na svetu.) Olympic----2. avg.; 23. avg.; 13. sept. American Line white star line New York — Cherbourg — Hamburg Mongolia 10. Jul.; Pittsburgh 15. Jul. Canopic 29. juH.s Minnekahda 7. avg. (3 razred) Red Star Line Now York — Cherbourg — Antvprpen Zeeland ........ 31. julija; 28. avgusta New York — riymouth — Cherbourg Lapland .................... 19. julija Belgenland ................ 7. avgusta Dobra hr;ina. Zaprti prostori. VHika javna zbiraliSča. Oglasite se pri lokalnem agentu aH pr PASSENGER DEPT No. 1. Broadway New York. Eno leto v Jugoslavijo Sedaj lahko dobite vladno dovolje nje Združenih držav, ki vam dovoljuje, da ste laliko odsotni iz Združenih držav šest mesecev (kar se lahko podaljša za Sest mesecev, ne da bi bili všteti v kvoto. <"e ste se odločili za pot v staro domovino, si zajamčile prostor na enem izmed velikih ameriških vladnih parnikih. T ret j razred na teh parnikih ni medkrovje. '"""iste, udobne zračne kabine za 2. 4 In 6 oseb: dobra hrana: uljudna postrežba; veliki krovi; godbeni koncerti. VpoStevajte najprej ameriške vladne parnike. UNITED STATES LINES 45 Broadway. New York City ali vprašajte vašega lokalnega agenta Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD ADVERTISE In &I1A8 NARODA PRODAM 10 PAROV KONJ, vozove, sanjke in sploh vse orodje, ki se ga potrebuje pri konjih. . Potem prodam Ford karo in kuhinjsko upravo za 25 mož v kampi, kjer je stalno delo za 10 let. Lepa prilika, da se ogleda. Joe PicV-ošek, 518 R. F. D. 2, Allegany, N. Y. (2x 8, 9) PREHLAD MCHURJA MOftK.lt ZaKMtaM Proti ul - aba vit« al naiboljio *al»tto KEPREcBA mm. MOsKE Vallka tabatte. Kit (4*>> $1 Vri kfcuMi* aR Sm-Y-KH Dept: B ■ BNkmu St.. New York t« m <*i«(iilm seJAKI, NAROČAJTE SE HA •OLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V KPRUimiM DRlAVAJL Pozor čitateljL Opoiorfts trgovc« ts s-brtnfle«, pri kateri* kap«* Jete ali uročato ia sto ■ mjik postrežb« ndoToljkS, da oglašujejo ▼ llitn "GHae ITaroda". U %*m bnH 1Sta**H TKA Vprsvtf "GIm VfMfl" Prav vsakdo— kdos kaj Očes kdefl kaj ponuja; kdof kaj kupuje) kdor kaj prodaja] prav ▼sakdo prianavm. da imaji iodavil aspeh mali oglasi t fcOlaa Mi".