121. številka. Ljubljana, sredo 28. maja. XII. leto, 1879.
SLOVENSKINAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti pn>jt>man za avstro-ogurske dežele za celo leto 1(5 gld., za pol I ta 8 gL, ■a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ^ld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom bo računa 10 kr. za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah ia ta dijake velja znižana cena in aicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr.j če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če Be trt- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvola frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". O p ravni it vo, na katero naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne re6i, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Delniško društvo „Narodna tiskarna"
ima 8. junija 1879 ob 10. uri zjutraj
obeni zbor,
ki ima sledeči ZOne^D^Li red:
1. Bilanca delniškega društva „Narodne tiskarne" za leto 1878.
2. Posamezni nasveti gg. delničarjev.
§ 15. pravil društva „Narodne tiskarne" 89 glasi: Vsaka delnica daje lastniku pravico glasu v obenem zboru. Kdor sam ne glasuje, sme pooblastiti druzega delničarja ; vendar nobeden delničar ne more imeti več ko 20 glasov, niti na podlagi svojih delnic, niti kot pooblaščenec drugih delničarjev.
Žene smejo glasovati po pooblaščencih, oskrbovanci in junstične osobu po svojih postavnih, oziroma pravilno postavljenih zastopnikih, če ti tudi sami nijao delničarji.
§ IG. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico, oziroma začasni list vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnico uložiti.
Na noge koroški Slovenci!
Povsod, kjer slovenski narod stanuje, čuje se pogumni volilni bojni klic. Tu v Ljubljani smo osnovali osrednji odbor za Kranjsko, pa smo pripravni tudi bratom na peri ferijah Slovenije pomoči, če moremo in če treba. In sicer so tudi na periferijah Slovenije rodoljubi slovenski osnovali in založili organizacijo narodne stranke. Štajerski Slovenci imajo v Mariboru osrednji odbor zaves slovenski Štajer, a drugod po Štajerskem so podod-
"~~    kis tek.
Kosmas Makabejec.
ii.
Ko bi le znal „ministrirati", to bi uže bilo nekaj, si je mislil Kosmas, pa ko je do bil knjižico, v katerej so b.le vse one latinske molitvice, je začel učiti se, da so mu kar Škripali možjani v glavi. „In nomiue patris" je še šlo precej gladko, aii ouo, kar potlej pride, je šlo le počasi v glavo, na dan po tri besede, več malo kedaj, včasih pa še toliko ne.
To je bila muka za Kosmasa, ki sicer uij bil ravno neumen, to se ne more reči, ali je imel trdo ali pretrdo glavico, v katero ni) bilo lehko kaj zabiti; no imela je prednost ta glava, da je držala čvrsto, kar je bilo enkrat notri.
Tako se je zgodilo po dolgotrajnem naporu, da je smel KoBinas neko nedeljo obleči rdečo suknjo in pa belo srajco prek, ter
bori ali posamezni delavni rodoljubi na braniku narodne zastave. V Gorici je za Goriško prevzelo politično društvo „Sloga" vodstvo in agitacijo. Za tržaško okolico bode društvo „Edinost" vse potrebno učinilo, a za Istro isto društvo v zvezi z vrlim uredništvom tržaške „Naše sloge-'. Samo iz slovenske Koro ške nemarno do denes nič poročila, da li so se tamošnji naši narodni bratje kaj organizirali ali ne.
Izid volitev pred še s tem i leti kaže, da bi se morali Slovenci na Koroškem le dobro upreti, in oni zmagajo v dveh okrajih v be-ljaškem in v celovškem.
V prvem (Beljak-Borovlje) je propadel zadnjič slovenski kandidat le s šestimi glasi. Tu je 18 slovenskih občin z nad 34.000 slovenskimi prebivalci, ki volijo 7G volilnih mož, nemških občin je pa samo 14 z 19.300 prebivalci, ki volijo 46 volilnih mož. Nemci torej ne morejo zmagati, če se rnuj Slovenci v tem kraji apelira na narodnost, na slovenstvo, na „svoji k svojim !u Tiste, ki so zadnjič glasovali za Nemca ne volite več za volilne mož<5, temuč druge zanesljivejše. Zato je pa treba povsod hitre agitacije in izpodbuje.
V drugem koroškem slovenskem okraji, v okolici Celovškej ia Velikovskej, imajo tudi Slovenci večino. Zadnjič je tu slovenski kandidat le z malo protivno večino glasov propadi!.
Pri zadnjih volitvah so uradniki pritiskali tudi zoper koroške Slovence. Zdaj vendar ne bodo mneli za nemškutarja Petritscha pritiskati, ki je podpisal vladi protivni program „112" in ki je na Dunaji za svoj okraj šest let samo molčal in eplob le bolj za svoje raz veselje vanje (in pa kakšno !) živel, nego da bi se bil brigal za interese svojih volilcev.
streči pri altarji in pa odgovarjati latinsko gospodu fajmoštru pri ranej maši. OJ tega časa je bil čisto predrugačen naš Kosmas; ker se je uže toliko naučil, mislil je, da bi se še več mogel, in s časom mu 8» je rodila v glavi misel, da bi celo „gospod" postati mogel, ko bi Bog hotel in pa njegov krstni patron.
Sveta je še dozriaj precej malo videl razen bistriškega , pa kako bi tudi, saj nij ni-kunier hodil, samo enkrat je gonil kravo v Rogatec in nazaj domu in z dedom Gregor jem je pač večkrat štl v Podčetrtek ali v Šmarje na sejm, pa je tobaka nosil v žepu pecuhurja, ker so njegovega deda iblaitarji uže tako dobro poznali, da so ga vselej, če so ga le videli, povprašali, ima li kaj pri sebi hrvatskega ali pečuharskega. Pri takej priložnosti je Kosmas, ki je navadno nosil v žepu poln mehur pečuharja, prav moško korakal naprej, kakor da bi niti ne pozual onega starca, ki ima opravka z iblajtarji.
Sploh je bilo zadnjih šest let koroško zastopstvo v državnem zboru v obče tako slabo in ničevo, kakor nobene druge kronovine ne. Vsak slovenski kmet bi bil bolje zastopal interese slovensko-koroških volilcev, kakor dozdaj vsi nemški koroški poslanci vkupe. OJ Klelmana so okoliški Celov-čanje in Velikovčanje še kaj pričakovali, ali tudi on nij bil druzega kot prikimovalec in ničla.
Zatorej koroški Slovenci! Ali res zadnjih š*st let sam 6 pri vas nij nič napredovala slovenska narodna zavest? Pri vas, od koder imamo vsi Slovenci iz najstarejše dobe svoje historije tako lepe spomenike! Kateri Slovenec namreč ne ve, kako je nekdaj stari koroški Slovenec in sicer koroško-slovenski kmet, na polji Gospe-Svetskem v pričo zbranega naroda sam volil in potrjeval svojega slovenskega vojvoda in kneza, kateri je moial obljubiti, da bede varoval pravico slovenskega kmeta? Mar je zdaj res koroški Slovenec popolni sluga in hlapec sosedu Nemcu postal?
Naj tedaj zares in precej vsakdo, klor naših na slovenskem Koroškem bere te besede, svojo narodno dolžnost stori in jih močno in daleč mej narod raznese. Naj zlasti narodna duhovščina po svojih farah ljudi precej nagovarja, da kmetje gotovo in vsi pridejo k volitvi volilnih mož in tam /bero samo zanesljive slovenske može za volilne može. To je glavna stvar, a hitro je treba delati za njo. če bo enkrat dobri res slovenski in značajni volilni možje izvoljeni, potlej je vse jedno, kdo je kandidat, samo da je naroden Slovenec. Če ta dozdanji slovenski kandidat nij več sposoben, oni ne dovolj priljubljen, izbe-
Razen domačih gospodov pri fari in pa iblajtarjev je tedaj Kosmas le malo ljudij poznal, no, to je bilo gotovo, da je kaplan velik gospod. Papež je se ve da prvi na svetu, potem cesar, škof, minister, tehant, fajmošter, general, kot. sodeč, kaplan, učitelj, župan in pa iblajtar, to so bili dijetni razredi, v katere je razvrstil in rangiral vse dostojanstvenike na tem svetu.
O učiteljskem dostojanstvu nij Kosmas vel ko mislil, ker je enkrat Bul, kako so gospod fajmošter okregali učitelja, ki je bil tudi mežnar pri farnej cerkvi; no, razen tega je imel učitelj preveč otrok, kar se tudi nij dopalo Kosmasu, kateri je imel tega dosti doma, kjer je v vsakem kotu kaj kričalo.
No, Kosmasova misel, postati kaplan, je bila samo želja, katera se mu je rodila v glavi, odkril je nij nikomur, še materi ne, ampak na tihem je molil in pa vse svetnike, ki so imeli cerkve tam blizu njegovega doma, je prosil za pomoč.
rite dražega, morda kar navadnega poštenega kmetskega posestnika ali trgovca, simo da je Slovenec ia na roden, da ne bode glasoval z Nemci. Čas je y obče ugodneji, nego je pred G leti bil, ker tudi koroški deželni pred sed-nik je dobil ukaz, da c. kr. uradniki ne smejo na volitve vpljivati ali celo na Slovence pritiskati.
Volitve v državni zbor.
Z« Štajersko so volitve razpisaue: Dne 2. julija volijo kmetske občiae, 4 julija mesta in trgi; dne 7. julija trgovinske zbornice, 8. julija pa veliko posestvo. Štajerski Slovenci bodo torej nekaj dni kasneje volili, nego mi na Kranjskem.
priklado pa toliko, kolikor redni hišni davek znaša.
3. Pri davku od gostačev (ali od hiine najemščine) tretjina, in druga tretjina za voj-skino priklado.
je 3razredna, a učitelja sta samo dva. Otrok
pride iz šole, a ne zna ni slovensko niti nem-Ako kaj pravilno zapisati. Eden učitelj je celo Nemec, a on mi je sam pravil, da Sila n d m a pravega temelja.  V celo slovenskej vasi,
O rektamacijuh uli poprari zapisnikov VoiileeV.
Živo priporočamo vsem narodnjakom po deželi, zlasti pa v mestih in trgih, da gredo gledat in gotovo pazijo na to, da bode zapisnik vseh volilcev v redu in prav sestavljen.
Mi smo zadnjič dosti volilcev po mestih in trgih izgubili, ker nijso oblasti po nekod priklade k direktnim davkom štele. Zatorej opozorujerao vse bralce pri reklamacijah volilne pravice, da po dopisu minister-Btva od 26. julija leta 1871. vštevajo se k direktnim davkom tudi cesarske doklade, zlasti vojna doklada.  V onem ukazu se pravi:
„Da bi se v tem oziru kolikor mogoče enakomerno in v smislu postave ravnalo, moram vase] blugorodnosti naznaniti, da izrek „ne-posrednji davki", ki se nahaja v občinskem in deželnem volilnem redu in v dotičnih dodanih postavah, ako kaka postavna odločba naravnost ne prepoveduje vštevanja priklade, pomeni ne le čisti davek, temveč tudi tretjinako in izvanredno priklado, to je skupni znesek davkov, ki bo imajo plačevati v državne blagajnice in da se mora tedaj, če je pravica voliti v deželni zbor v volilskih razredih mest in kmetskih občin odvisna ol tega, koliko kdo neposred-njih davkov plačuje, omenjeni skupni znesek davka in priklad za podlogo vzeti."
Pri cesarskih davkih so torej Bledeči po-viški za cesarsko blagajnico:
1. Pri gruntnem davku tretjina, in druga tretjina za vojskino priklado.
2. Pri hišnem davku tretjina, za vojskino
Te davščine se natanko razvid jo iz dav- Galicija z imenom, je mladina tudi Uko
srečna, da ima nemškega učitelja, a učenci sDbrezizjemno čisto Slovenci. Kaka šola mom to biti, predstavljaj si dragi bralec, sam. In tako je v več krnjih. Je li to ravnopravnost! Z žalostnim in potrtim srcem opazoval sem uže mnogo slovenskih učiteljev, katerim je glavna naloga za ljudsko šolo ta, da se slovenski otroci prej odvadijo svojega mate-rioega jezika, in tako jim mrzijo vse, kar je slovenskega. Ako pa z njim hočeš slovensko govoriti, ti bode nerad v tein jeziku odgovarjal, in še to, z nekako brozgo.
Poglejmo si nemške in sploh vseh izobraženih narodov pedagoge, kakor so oni zavrgli vsako izobraževanje šolske mladine, če se ne godi na podlagi materinega jezika! Le tukaj pri nas je narobe prav. Kedaj pride rešitev za koroške Slovence?!
km- lih bukvic, ki so v prvem in v drugem predelen, potem iz pltčilnega nalogi zarad davka ol hišne najemščine.
4. Pri pridoboinskem ali patentirskem davku znaša cesarski povišek 7/10 in
5. pri dohodnem davku (eiukommeuiteu jr) pa tudi 7/to.
L) če oba ta dva redna davka skuhaj 30 gld. presežeta, znaša povišek ravno toliko kakor davek sam.
Preračuni se pa povišek k številkam 4. in 5, tako-le:
Če je patenta 5 gold. 25 kr. znaša povišek 3 gld. G71/| kr.; in če je dohodnega davka 1 gl. 75'/» kr. znaša povišek 1 gl. 22'/, kr.
Šolstvo na slovenskem Koroškem.
Iz Železne Kaplje 22. maji. [Izv. dop.] Nij ga naroda bolj zapuščenega v našej razkosanej in razdrobljenoj slovenskej domovini, ko ravno mi tukaj v Korofikej slovenskej, ker smo tudi najbolj izpostavljeni germanizaciji.   Teško je kaj veselega pisati od tukaj, tako teško je pa ipak nasprotno, ker dobrega nij nič, slabega preveč, — vendar nacrtati vam hočem dragi čitatelji nekoliko, kaki pedagogi so naši Korošci. Pri nas imamo take učitelje večjidel, ki še v popolnoma slovenskih krajih nič našega jezika, niti „bin-diach" ne znajo, a pravilno slovensko še toliko inacj. Naše šole v narodnem obziru tukaj v koroškej Slovenskej so bele vrane, in žali-bog od mesta do trga, kakor tudi do trdo slovenske kmetske občine. Poglejmo en malo v naš trg, ki je uže čisto po ne m če n, akopram je obkoljen okolo in okolo od samih hribovskih trdih Slovencev.
Tržana slišal boš govoriti le takrat slo vensko, kadar mn je silo potreba, drugače ga je nekako sram. A z menoj, ko vidi, da mi nij volja nemško govoriti, jeli so vendar marnjati slovenski. Domače govorjenje z otroci je vse nemško, in kadar doraste za šolo, tam se še le izobrazi ediao v nemščini. Čisto slovenskim otrokom, ki pridejo iz okolice v šolo, mora se jim ubijati vse nemško, dasiravno boremu otroku je jezik ta španjska vas! Šola
Politični razgled,,
Plfoi r*i liJ<» «1
V Ljubljani 27. maja. Na  friirvm  so volitve razpisane za Umetske občine 28. junija, mesta in trgi 1. julija, za veliko posestvo pa 3. julija.
Na .Jfor«wvmko nt bodo volitve 1. julija, mesta in trgi 3. jul, a veliko posestvo 7. jul.
Na >%'f»of/*#/<» - avstrijskem bo volitve V kmetskih občinah 24. junija, za mesta 30. junija, a za veliko posestvo 5. julija.
Vzhodnje ffntišhi volilni odbor je imel 24. t. m. sejo, v katerej je grof Dziedus/jcki bral oklic na gališke volilce in priporočal slož-nost, katere se mu zdi tembolj treba, ker bodo Čehi zdaj tudi v državni zbor stopili, in je torej nujno, da je kar največ mogoče avtonomističnih poljskih mož voljenih, kateri bodo pri kakej izpremembi ustave glasovali za avtonomijo in politično Bvobodo vseh avstrijskih narodnosti j. — V Galiciji bodo volitve za kmetske občine 80. junija, za mesta 3. julija, O grofu twt<lv*Mssif)u piše „Indepen-dance belge" z Dunaja, da ostane le še tako dolgo na svojem mestu, da Rusi zkpusto Balkanski poluotok in bode berlinski dogovor zvr?eo, pot'ej pa pojde na „svoja imanja" ob-delavat zemljo svojih očetov. — Zdaj bomo pa skoro začeli želeti, da bi Rusi uže iz Bolgarije zunaj bili, ker se nam potlej tako veselje obeta.
O ko bi bil Kosmas le pomislil, kako teško se je naučil „ministrantskih" molitev, nikdar ne bi bil želel Še več latinščine znati, on, ki se je v letu dnij v Slov. Bistrici tako Sembrano malo nemškega naučil, — pa pozabil je, kaj je pretrpel, ko Bi je zabijal v glavo latinske besede, eno za drugo, potem pa vse Bkup, in nij mu bilo več mar za trud, katerega je prebil, Bamo je želel postati tako velik gospod, kakor so bili kaplani, katere je vidil in spoznal v malo letih precejšnje število pri svojej farnej cerkvi.
Pa vse bi se bilo b časom zravnalo, Kosmas bi bil ostal doma pri svojem, če tudi ne preljubeznjivem očetu, samo da mu nijso prišle v roke nDrobtinice". Ko je tam čital, kako je ta ali oni postal iz kmetnkega sina velik gospod, ne le kaplan — od samih kaplanov nij bilo nič posebnega v „Drobtinicah" — ampak fajmošter, tehant, celo Škof, e, pa se mu je želja vzbudila, tudi kaj tacega biti Vse težave je laglje prenašal v nadi, da
bode bolje, kadar bo velik, no, bil je uže precej velik in hodil je uže 4 leta v drugi razred domače šole, kjer se nij dosti naučil, kar ne bi bil uže znal, pa nij prišlo do tega, da bi bil odkril svojo željo komu na svetu.
Ali pri sosedu bo imeli „studenta", ki se je tudi učil za gospoda, ta je Kosmasu neki dan na paši pripovedoval, kako je v Celji lepo, kako veselo mej študenti, in Kosmas je še tisti dan povedal materi, da bi tudi rad šel v Celje.
Kakor da bo čakali na to njegovo izjavo jo bilo kmalu vse pripravljeno, prišel je kro jač, Kosmas je dobil gospodsko suknjo, uči telj mu je izdal svedočbo, župnik krstni list, se ve da, vse po nemški, in ko se je bližal 1. oktober, je pobral od bratov in sester, katerih pa še takrat nij bilo več kakor 5, vse krajcarje in groše, kar jih je bilo shranjenih po njihovih skrinjah, pa je uže glorijo pel sam pri Bebi ter se na tihem veselil na vse dobro, kar ga še čaka na tem svetu in na onem.
Dan pred  odhodom mu je počelo tesno prihajati in srce  mu je težila neka tuga in žalost tako, da bi se bil najrajše razjokal, ko ga ne bi bilo sram.   Letel je še v oba očetova vinograda,  v mlin,  na pod, v hlev, pogledal si je še enkrat: „piščeta, pure, race, koštrune, teleta," kakor pravi verz, in vse drugo, kar je bilo živega okolo hiše, a sledeči dan rano je nastopil osodepolni pot T Celje.   Hoja je bila precej težavna za mladega Kosmasa, pa zato je, ko je zagledal v št. Jurji Železnico, poprosil očeta, naj bi se vozila naprej do Celja, ali oča je kar odkimal, rekel nij nič,  kakor je sploh na celem potu pregovoril komaj pet besedij, ampak je kar namišljeno stopal naprej, a za dva streljaja za njim Kosmas, s teškim c^krom na rami.
Ošterij ob potu sta se prav skrbno ogibala, ampak ko je Kosmas uže le preveč zaostajal, ga je počakal oča na prikladnem mestu ob cesti, ter je i/.vlekel iz cekra pečeno kokoš, kruha in vina,  brez katerega nij šel
Minister Stretnajer je bil 26. t. m. -prišel v svoj gornještajerski volilni okraj l.i-pnico in se volilcem predstavil. Zagovarjal je okupacijo in potrebo nagodbe z Ogersko. Župan mu je zopet kandidaturo ponudil.
Vn.nilo <h/.tivc. itt*///#»».» .v t knez je pred odhodom z Dunaja Bprejel še zastopnike V/lndnje Kamelije, pa jim je rekel, naj potrpe"; on ne more za zdaj podpirati ideje zjedinjenja cele Bolgarije, ker je ta misel še prenezrela. Za zdaj bi vsako prenagljenje moglo le celej Btvari škodovati, a nij dvombe, da prinese Cas uresničenje velike dogodbe.
Iz JFilipttptj** se javlja: Narodni shod je proglasil enoglasno Vitaltsa za poveljnika ali generala vshodnje-rumelijske narodne vojske (milice) in ta je uvel bolgarski jezik kot po veljniški jezik.
W#»of/ovlada je sklenila izdati nov zemljevid pomnožene Črne gore. Zatorej je prišlo 24., maja šest ruskih topografov v Cetinje.
I>0|
MM.
■ e \«<r«nj**l4«»jffii 2G. maja. [Izv. dopis.] Pred durmi imamo torej uže volitve za državni zbor. Treba torej, da se pripravimo Pri nas sicer nij Btrahu, da bi kak drug kandidat zmagal, nego narodni, kajti tu je za vselej nemcurjem odklenkalo ; izvzemši Postonje. kjer je še malo Številce klavernih odpadnikov, kateri se pa bodo kmalu, kakor kafra pozgu-bili, je celo Notranjsko, osobito kar se tiče kmetskih občin, popolnoma, in s prepričanjem narodno. Bati Be nam torej nij, pa vsaj najboljši dokaz je ta, ka nasprotna odpadniška stranka se nam niti nasproti postaviti neče, ter niti kandidata poBtaviti. A vBakako je pa dobro, da se mi mej sob o j nekoliko po godimo, koga. da Be bode volilo, kajti vet ljudij več zna, ter da napravimo kak volilni shod. Za prvi enaki shod morda bi bila uže lepa prilika binkoŠtui ponedeljek v Postonji kjer se navadno vsako leto na ta dan toliko domačinov snide.
I k fciitJ«»r*U«';fit 23. maja. [Izvir dop.] Nove volitve so tukaj! — Ves slovenski svet se ozira na nje, vsak uže nekako te Ško čaka kaj bo bo zgodilo. Kajti vrgli bi uže radi vsi ta britki jarem za se, kateri nas tako teško in tako dolgo u>.e tlači, radi bi uže postali svoboden narod.
Saj uže tu v mesfrh skoro ne slišimo besede slovenske, (posebno pa v Mariboru in Celji ne) naše šole so vse Čisto nemško. Vse
nemško, povsodi le nemško mej slovenskim narodom? Vprašamo tedaj, ali bi se mogli v našem materinskem jeziku dalje izobraževati, ko le zmir nemško Blišimo, ter nemški govorimo? Gotovo ne! — Tak6 se tedaj godi na slovenskih tleh, v slovenskej deželi. — Ali ne boli vsakega Slovenca srce, ko sliši žalostne besede, katera mu očita mladina slovenska. —
Vendar še nijsmo zgubljeni, dovolj je še upa, da bodo prišli časi v katerih bo naš jezik zopet obče spoštovan.
Kedaj pa se more to storiti, k eda j bodo se moje besede najlože spolnile? Ali morda ne zdaj? Gotovo! Zdaj je tisti čas prišel, v katerem se lahko pokažemo, da smo še zmir pravi Slovani, da še v naših ž lah teče gorka kri slovanska, da Še v naših prsa h močno bije srco za milo mater Slavo. Sedaj dragi očetje slovenski vas milo prosi vsa mladina, ter čaka odrešenja. — Sedaj pri volitvah de-ajte za slovensko stvnr. Varujte se zapeljiv cev sovražnih nemčurjev, oni bodo zopet vse svoje strune napoti, da bi zmagali. Ali naša naj ne omaga. SložnOBt in iskrena ljubezen do domovine naj bo naše geslo!
Domače stvari.
—   (Kranjski   nemškutarji) so imeli predsinočnjem v ljubljanskoj kazini svoj zbor konstitucijonalncga društva, da bi govorili o prihodnjih državnih volitvah   Sila malo jih je bilo prišlo, ker pravi meščanje se ne brigajo za njih prisiljeni posel, c kr. uradniki pa so baje uže tudi slišali, da mini BtcrstvoTaaffe ne bode nikako trpelo, da bi uradniki agitirali enostransko. Vendar je bil jeden, g. Kaltenegger, tudi ta večer gotov v kazini, in še ceh') zopet na čelu vse nemške agitacije, ker se je Dežmanu za nekov njegov govor o svojem „ delovanj i zahvalil in upanje izrazil, da bode nemčur-sko ustavoverstvo še dalje našo deželo zastopalo. Kazen Kalteneggerja je nekaj rekel samo še g. dr. Schaffer, a dr. Schrev je pred sedoval. Druzih nij bilo dosti več. O Dežma-novem govoru izpregovorimo obširneje, kadar ga njegov „Tagblatt" prinese celega. Iz tega, kar uradna rLaib. Ztg.a prinaša, poanemljemo uže, da ima DeŽman glede svojega dolenjskega poslanstva slabo vest.
— (Umrl) je 24. t. m., kakor se nam z Dunaja piše, v tamošnjej splošnej bolnici g
nigdar nikamer od doma.   OSterij se je pač bal Kosmasov oče in nij je videl nobene od znotraj, odkar se je vozil, uže sam nij vedel pred koliko leti, v Maribor na Bvatbo jedne Bvojih sestra,. Takrat se je pač bilo namerilo, da je v Slovenskej  Bistrici,  kjer je manil konja, prišel  lepo oblečen gospod k njemu, ter se je pogodil ž njim, da se bo vozil za dve cvancige iz Bistrice do Mu ribora. Ko sta prispela do blizu Maribora, je rekel gospod, naj zavrne naravnost v neko ošterijo ob cesti, oče Kosmas sicer nij imel prave volje zapeljati v krčmo, ker je uže ouako bil blizu mesta, ali gospod na vozu je rekel, da Be naj nič ne boji, da ga ne bo nič koštalo. Če je pa tako, mislil si je,   zakaj bi se pa ne zavrnil v ošterijo, iu res mu jo dal gospod jesti in piti dosta.
Ko je potem konja vpregel, nij bilo gospoda nikjer več in oštarjačica je rekla, da je gospod uže odšel stranskim potom v Maribor, pa da plačal nij nič.
Da, ta je pa bda precej huda za starega Kosmasa; moral je vse plačati, kar sta po jela in popila z gospodom. Prav klaverno se je vozd še ono malo ceste, kar je je bilo do Maribora, in namenil se je, molčati o nesreči katera ga je bila ravno kar zadela v ošteriji
Potem, ko je v Mariboru voz in konja Bpravil in obskrbel pri nekem znancu, hitel je k sestri in — oho! kaj sva tukaj ?! je našel svojega ubeglega pasažerja pri sestri, od ka tere je precej zvedel, da je ta gospod nje ženin in nobeden diugi ne.
Sedaj pa nij smel vtč molčati, ampak govorjenje mu tudi nij nič hasnilo, ker sta rekla oba, ženin iu nevesta, da jo to bila gola šala iu čisto nič druzega kakor šala.
Šale pa Kosmasov oče nij trpel nigdar in ošterijo so se mu zamerile vse, katere so stale ob cesti, pa tako Bta prispela v Celje, ne da bi bila trčila mej potom v katero takih ošterij.
Simon Kekar, stud. phil. iz Radolne na Gorenjskem doma. Umrli je bil svoje dni učitelj VValdherrjevem zavodu; pozneje je šel na Dunaj, kjer s* je učil historije. Trpel je vedno siromaščioo, kakor večina slovenskih dijakov. Letos je imel delati poskušajo. Skrb za vsak-lanje življenje, pomanjkanje, in ker se je umrli poleg tega Se pridno učil, vse to mu je pod-kopalo zdravje. Lansko leto je bil i v Bosno pozvan, a uže v Ljubijani zarad bolehnosti su-perarbitrovan. Jeseni je zapustil, nekoliko okrep-čavši se, dom svojih staršev in je prišel na Dunaj, kjer je vzel pismene naloge, katerih se pa uže več nij mogel lotiti. Bodi mu zemljica lahkal — M<mo grede omenim še, daje izmej njegovih součencev, to je 6aih, ki so leta 1871 maturo delali, kolikor je meni znano, uže deset umrlo, ti so: Mer šol, M oš e, Jereb, Mencin, Ster, U upnik, II i h a r, Kaab, Hafner in Bervar, zadnji trije po samoumoru. Žalostna tedaj osma šola!
— (Matura.) Naredba ministerstva za nauk določuje, da imajo odslej tisti učenci srednjih šol, ki le polovico šolnine plačujejo, tudi le polovico takse za maturno izpraševanje plačati.
— (Ljubljanska požarna straža) je imela v nedeljo občni zbor. Iz poročila po-snemljemo, da je društvo to leto devetkrat klicano bilo na gašenje. Dmodkov je imelo 3097 gold., a stroškov 3025 gold.
— (V Metliki) je notar postal dr. E. Burger, bivši adjunkt v Sevnici.
— (Premeščenje pri učiteljstvu.) G* učitelji Jakop Mirn, Mat. Rant in Ivan Pokoren so postali stalni. J. Cepuler začasno iz Leskovca v Sv. Križ pri Kostanjevici. J. Itimroth pomožni učitelj v Postojno. Učitelj J. Jerom pri sv. Križu jo 15. t. m. umrl.
— (U pravilno Bvetovalstvo banke „Slavije") je, kakor beremo v poslednjem letnem sporočilu, z oz?rom na to, da se je poslednja leta banka od nekaterih laži strokovnjakih listov na vse mogoče načine napadala, odstopilo vsled § 32 VI. splošnih ban-knih pravil pripadajočo si pravico kontrole vsem onim banknim Členom, ki imajo pravico občnih zborov se udeleževati. Vsled tega ima vsak tak banken člen pravico kadarkoli priti v bankne pisarne in kontrolirati ne le redno poslovanjo, ampak tudi skontrirati blagajnico.
— (Požar.) Iz fient Jakoba v Slovenskih Goricah poroča bo nam dne 21. t. m., da je pretočeni teden pogorelo v Ploderšnici pri banki „Slaviji" zavarovano poslopje Franca Arba. Kako je ogenj nastil, nij še doslej znano.
— (Cerkveno umetništvo.) Gosp. Schreiner, pasar v L'ubljani je ravnokar za fientvidsko cerkev na Dolenjskem izdelal krasen olborij ali obbajilski kelih. Srebrna kupa in stalo sta izdelana prav okusno in čisto v staro rimskem cerkvenem sIoru.
— (Nesreča.) V Hrastniku je delavec v glažuti France Beršnjak padel mej kolesa v kamenski malin in mu je desna noga bila zmečkana tako, da jo kmalu umrl.
— (Strela v zvonik.) V petek pa-polulue je treščilo v Dragi pod Višnjo goro v zvonik podil ružni 4ke cerkve in les osmodila tako, da je zvonik začel Še le 8 ur kasneje goreti. Stolp je zgorel, cerkev so rešili. Mali zvon je padel na tla in se ubil.
— (Volovsk tat) je prišel k posest-nici Mariji Pivnik v Uovtah pri Logatci po noči 4. do 5. t. m. in jej  iz nezaprtega go-
irejevega hleva ukral in odpeljal par visoko rogatih, pepelnastib, 300 gold. vrednih volov. Nijso ga še zasledili.
— (Dober sin.) Kmet J. Kolman je Sel s svojim sinom iz semnja domov. Po potu se skregata, in sin očeta tako prt tepe, da je obležal.  Sina so izročili sodniji v Diežicah.
— (Rojanska čitalnica) prične svojo letno sezono z obširno besedo 8. junija; predstavljala Be bode jako priljubna igra „V Ljubljano jo dajmo", sodelovali bodo trije pevski zbori in sicer: znani tržaški, potem okoličan-ski, rojanski in barkovljanski, kateri se je pri zadnej slavnosti posebno skazal. Potem bo velika tombola s 50 krasnimi dobitki, katere darujejo v dobrodelni namen čitalnični udje. Po izvršenem sporedu pa bode skupna zabava pod milim nebom, v dvorani pa ples. Okoličani, pridite obilo k tej besedi in pokažite, da tvrdnjavica rojanska stoji na braniku. Za ne-ude bo primerna vstopnina.
— (Nova slovenska knjižica) je ravno izšla v mariborskej Pa j ko vej tiskarni z naslovom: „ Fara sv. Petra pri Mariboru. Krajepisno zgodovinske črtice. Spisal France Zmazek, kaplan pri sv. Petru pri Mariboru. S podobo sedanjega župnika in zlatomednika Marka G laserja." Strani ima 56. Naslov uže naznanja tudi knjižice obseg. Taki krajepisno-zgodovinski spisi bi se lehko o vsakej fari dali spisati in o kakej priliki mej narod vreči. Kolikor toliko tudi to utrjuje v ljudstvu domovinsko ljubezen. Zato g. Zmazekovo delce hvalimo.
— (Dinamit.) V Spodnjej Puljskavi blizu Slovenske Bistrice je bil te dni neki krčmar pri svojej hiši velik mlaj posadil. Po noči bo fantje prišli in mu ga z dinamitom razpršili tako, da so kosci razrušenega drevesa po strehah veliko škodo naredili.
— (Ciganska družba) 120 osob, ki so bili iz Istre pregnani, prišli so s parnikom v Trst, da jih je laški parnik dalje v Raveno peljal, kajti vsi so bili podaniki sosednje Italije. Velika množica ljudstva je oblegala to laško krdelo.
— (V zagrebškem meBtnem zboru) je bilo v seji dne 24. t. m. skleneno, da bode zagrebška občina naredila svoje lastne mesnice in prevzela prodajanje mesa v svojo re-režijo, zato, ker zagrebški mesarji meso silno draže in v ceni nehčejo pojenjati. Sicer se je oglasilo nekaj mesarjev, ki bi hoteli meso malo ceneje prodajati, ali občinski svet je predloge teh mesarjev zavrgel, češ, da ne koristijo občini nič, a prebivalstvu da Be mora pomagati s tem, da bode meso ceneje dobivalo.
Razne vesti.
* (Politične p ravde.) Dne 22. t. m. vršila &e je v Kievu politična pravda pred vojnim sodiščem zoper 14 osob, mej katerimi je bilo nekaj plemenitašev, deklic in žeta iz višjih stanov, in pruski Nemec Ludvdg Brandt-ner. Toženi so bili, da so bili udje prepovedane tajne družbe, ki se upira zoper obstoječi red v državi. Brandtner in še dva druga bo bili pa obtoženi, da so se z orožjem ustavljali policajskim uradnikom. Dva obtoženca sta bila spoznana nckriva, Brandtner iu Še jeden sta bila obsojena k smrt', vsi drugi bo izgubili svoje častne pravice ter bili obsojeni od 4 do 14 let in 10 mesecev v posilne delavnice.
* (Črnogorski knez) je te dni sina dobil, ki je bil krščen na ime Mirko. Grof Šerementiev, adjutaut ruskega carjeviča je bil namesto carjeviča boter novoropencu.
• (Lepo čestitanje.) Novovoljeni zapisnikar severno ameriškega zveznega senata, Col. Burch je dobil od svojih prijateljev v Nashville (Tenesse) po telegrafu sledeče česti-tauje k svojej izvolitvi: „Zaradi vaše zmage je pijano vse me-u ' -
* (Obsojen oficir.) V VVurzburgu je vojno sodišče obsodilo lejtenanta bar. Scbenka v dveletni zapor v tvrdujavi, zato, ker je v C G slučajih trpinčil podložne in grdo ravnal z vojaki. Ob jednem izgubi tudi siužbo.
Llatiiicu uredništvu * Iz Sridražice smo bili dopis dobili zoper katerega nam g. J. G. pog. S. T. pošilja odgovor na neko gotovo osobo, v katcrej on sluti dopisnika. Odgovor ta je preosobcn, da bi ga mogli mi natisniti. — Prvega dopisnika pa tudi opo-zorujeino, da sicer mi objektivne in resnične dopise radi prejemamo, tacih pa ne, ki vzbujajo pritožbe.
I lurli v jJLJutolJteiil.
22. maja: .Janez Gregorič, titul. narednik, 22 1., v »v. Petra kasarni, vsled ostrupa s strihninom.
26. maja: Marija Tomec. hišna posestuiea, 80 1., v cerkvenih ulicah št. vsled slabosti v starosti. — Ana (irmek, samica, v mestnej liiralnici na Kar-lOVikej cesti št. i*, vsled vodenice.
V deželnej bolnici:
25. maja: Marija Petelin, gostaca žena, 70 let, vsled srčue napako in vodenice. — Ana Pance, 20 let, delavka. — l-'ranc Sedmak, 18 let, erevljarski pomagač. — Franc Kangel 33 let. Vsi trije na tnbercul, pnlmouuni. — Matevž Majdič, delavec, 29 let, vsled j etike.
Tuje*«
-ti. maja:
Kvropa: Nusa iz Trsta.
i-i »ionat Kelner is Dun»ja. — Ilerman, Levi iz Monako va. — Grof Lichtenberg iz Dolenjskega. — Vidic, Schnlt iz Dunaja.
Pri Muliću: Schnuckles iz Dunaja. — Senca r iz Kočevja.   — Fetzner,  11«nk iz Dunaja. -VVoratschek iz Gradca. — Sottelscbeg, Kaiser iz Dunaja. — Planinšek iz Celja.
Pri baiarikeu dvoru t Baizer iz Zagorja — Cadore iz Trsta. — Miimberg iz Gradca.
Pri fAvairijttkein cvtttbriu: Kebič iz Ljub ljane. — lirioar iz Kranjske gore.
Izdate!) in urednik Josip Jurčič.
Razprodaja,
V vasi Dole pri Hrastniku na Štajerskem blizu farne cerkve je iz proste roke na prodaj I kmetija, ki meri 62 oralov (njive, travniki, vinogradi, pašniki), zraven tudi kmetijska poslopja, t. j. hiša s 4 sobami, dva prostorna hleva z govejo živino (ki je vredna 900 gold.) in kozolec.
Kdor to posestvo z živino in s poslopjem vred skupaj kupiti želi, naj se oglasi dol.junija pri podpisanem.
Ako se pa do 1. junija za vse skupaj nobeden kupec oglasil ne bo, se bode celo posestvo z živino in poslopji vred na drobno prodalo, in sicer 2. in 3. junija.
Valentin Zabovnik
(247—3) v Toplici pi-i Zagorji.
Štev. 6761.
(259)
Razglas,
Od volilcev glavnega mesta ljubljanskega za leto 1879 izvršene dopolnilne volitve mestnega zbora, VBled katerih bo bih gospodje
Franc vitez Gariboldi,
Janez Nep. Horak,
Josip Jurčič,
dr. Friderik Keesbacher,
Karel Leskovic,
Jožef Luckmaon,
dr. Robert pl, Schrev,
dr. Jožef Suppan,
dr. Franc Suppautschi'scb, in
dr. Valentin Zarnik kot soudi mestnega zbora izvoljeni, je mestni zbor se sklepom od 20. maja t. 1. potrdil.
To be Bplošno naznanja.
Mestni magistrat t Ljubljani,
di.e 24. maja 1879.
Župan: La«clian.
Prodaja košnje.
Na Franc Rodetovem vulgo Mokarjevem travniku tmX0g«nrđcm" se bo po dražbi in proti gotova) plači prodajala letošnja košnja prvi četrtek po binkoštih, to je: <S. junija.
Dražba so prične ob 9. uri zjutraj na travniku p Mesarica". (868—1)
Dunajska borza 27. maja.
enotni dri. dolg v bankovcih .   .   68 gld. 40 kr*
-notni dri. dolg V srebru    ...   70    B 80
/,lai* renta.........80 B 85 l
186o dri. posojilo......126 »25
Akcijo nArodue banko   .... 848 " _
kreditne akcij«.......                          266 „ 60
L-ondon..........117 „ 05 "
-irebro.......... — _
JiapoL..........9 " 33«/« I
0. kr. oekini........5 „ 60 t
Jriavne mark*.......57 55
Adolf Eberl,
zaloga oljnatih barv, laka in flrneža, (257_i)
>r l-^Jiibljani,
na Marij mm trgu, poleg frančiškanskega mostii,
j Gostilna „pri fajfi" i
j       (v l.liigarjci ili ulicah).
4 Kosilo in večerja po ceni, do-m bro vino, liter po 24, 32 in 40 kr., in ^ Auerovo mateno pivo. (238—3) £
Nj. veličanstvo
kralj danski objavil je fabrikantu gospodu Iranu BqffU po tvojem adjutantu, da coni on rredno.it njegovega nladncga ekstrakta jako visoko. „Opazil setu," tako glasi so kraljova izjava, „z veseljem Jfojfovega sladnega izlečka »plivanje na zdravje pri sebi, in pri več vdih mtije rodbine." (211—2)
HofFovi
sladili bonboni;
Prvi, pravi, ste/, razpu&čajoci Ivan Ih ilovi Hladni bonboni /a prsi so v plavcni papirju.   Mej 30 leti svojega poslovnega obstanka so bili 51 krat odličeni.
•j
Zdravstveno poročilo pri boleznih na pljučah in občej telesnej slabosti.
C. kr. dvorni fabrikant sladu i/t izdelkov, c. kr. svetovalec in dvorni zakladavec skoraj vseh vladarjev evropskih, gospod Ivan lloff, lastnik zlatega križeca s krono za lailOge, vitez visokih pruskih in nemških redov, na Dunaji, Craben, lirllttnerstrasse Nr. 8.
Nemce, pošta Orolik.
V svojej visokej starosti, 73 let namreč, sera pri splošnoj telesnej slabosti, slabem probavljanju, gnjusu do jedi in jako hudem kas ju, ki me je tri polna leta po zimi moril in alabil na telesu, izkusi/ tolažljivo uplivanje na zdravje 6nih sladnih izi/tlkor, koje ste mi minolega meseca poslali, sladno ekstraktno pito, čokolada in bonboni, ter vas prosim, upošljite mi Še 28 sklenic sladnega ekstraktneg i piva za zdravje in 6 inošnjičkov sladnih bonbonov.
Anton Vradisavlieviv, župnik v Neincah.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarju <m. fii foliju ; v P t nji pri  Vitlu Setit-šeku.
empfie
. die
Solile Firmen ali Verlreter eritett.
(IVO—202;
J/ihtiuiia m titk nNurodue tiskarne".