121. številka. Ljubljana, sredo 28. maja. XII. leto, 1879. SLOVENSKINAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti pn>jt>man za avstro-ogurske dežele za celo leto 1(5 gld., za pol I ta 8 gL, ■a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ^ld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom bo računa 10 kr. za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah ia ta dijake velja znižana cena in aicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr.j če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če Be trt- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvola frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". O p ravni it vo, na katero naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne re6i, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Delniško društvo „Narodna tiskarna" ima 8. junija 1879 ob 10. uri zjutraj obeni zbor, ki ima sledeči ZOne^D^Li red: 1. Bilanca delniškega društva „Narodne tiskarne" za leto 1878. 2. Posamezni nasveti gg. delničarjev. § 15. pravil društva „Narodne tiskarne" 89 glasi: Vsaka delnica daje lastniku pravico glasu v obenem zboru. Kdor sam ne glasuje, sme pooblastiti druzega delničarja ; vendar nobeden delničar ne more imeti več ko 20 glasov, niti na podlagi svojih delnic, niti kot pooblaščenec drugih delničarjev. Žene smejo glasovati po pooblaščencih, oskrbovanci in junstične osobu po svojih postavnih, oziroma pravilno postavljenih zastopnikih, če ti tudi sami nijao delničarji. § IG. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico, oziroma začasni list vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnico uložiti. Na noge koroški Slovenci! Povsod, kjer slovenski narod stanuje, čuje se pogumni volilni bojni klic. Tu v Ljubljani smo osnovali osrednji odbor za Kranjsko, pa smo pripravni tudi bratom na peri ferijah Slovenije pomoči, če moremo in če treba. In sicer so tudi na periferijah Slovenije rodoljubi slovenski osnovali in založili organizacijo narodne stranke. Štajerski Slovenci imajo v Mariboru osrednji odbor zaves slovenski Štajer, a drugod po Štajerskem so podod- "~~ kis tek. Kosmas Makabejec. ii. Ko bi le znal „ministrirati", to bi uže bilo nekaj, si je mislil Kosmas, pa ko je do bil knjižico, v katerej so b.le vse one latinske molitvice, je začel učiti se, da so mu kar Škripali možjani v glavi. „In nomiue patris" je še šlo precej gladko, aii ouo, kar potlej pride, je šlo le počasi v glavo, na dan po tri besede, več malo kedaj, včasih pa še toliko ne. To je bila muka za Kosmasa, ki sicer uij bil ravno neumen, to se ne more reči, ali je imel trdo ali pretrdo glavico, v katero ni) bilo lehko kaj zabiti; no imela je prednost ta glava, da je držala čvrsto, kar je bilo enkrat notri. Tako se je zgodilo po dolgotrajnem naporu, da je smel KoBinas neko nedeljo obleči rdečo suknjo in pa belo srajco prek, ter bori ali posamezni delavni rodoljubi na braniku narodne zastave. V Gorici je za Goriško prevzelo politično društvo „Sloga" vodstvo in agitacijo. Za tržaško okolico bode društvo „Edinost" vse potrebno učinilo, a za Istro isto društvo v zvezi z vrlim uredništvom tržaške „Naše sloge-'. Samo iz slovenske Koro ške nemarno do denes nič poročila, da li so se tamošnji naši narodni bratje kaj organizirali ali ne. Izid volitev pred še s tem i leti kaže, da bi se morali Slovenci na Koroškem le dobro upreti, in oni zmagajo v dveh okrajih v be-ljaškem in v celovškem. V prvem (Beljak-Borovlje) je propadel zadnjič slovenski kandidat le s šestimi glasi. Tu je 18 slovenskih občin z nad 34.000 slovenskimi prebivalci, ki volijo 7G volilnih mož, nemških občin je pa samo 14 z 19.300 prebivalci, ki volijo 46 volilnih mož. Nemci torej ne morejo zmagati, če se rnuj Slovenci v tem kraji apelira na narodnost, na slovenstvo, na „svoji k svojim !u Tiste, ki so zadnjič glasovali za Nemca ne volite več za volilne mož<5, temuč druge zanesljivejše. Zato je pa treba povsod hitre agitacije in izpodbuje. V drugem koroškem slovenskem okraji, v okolici Celovškej ia Velikovskej, imajo tudi Slovenci večino. Zadnjič je tu slovenski kandidat le z malo protivno večino glasov propadi!. Pri zadnjih volitvah so uradniki pritiskali tudi zoper koroške Slovence. Zdaj vendar ne bodo mneli za nemškutarja Petritscha pritiskati, ki je podpisal vladi protivni program „112" in ki je na Dunaji za svoj okraj šest let samo molčal in eplob le bolj za svoje raz veselje vanje (in pa kakšno !) živel, nego da bi se bil brigal za interese svojih volilcev. streči pri altarji in pa odgovarjati latinsko gospodu fajmoštru pri ranej maši. OJ tega časa je bil čisto predrugačen naš Kosmas; ker se je uže toliko naučil, mislil je, da bi se še več mogel, in s časom mu 8» je rodila v glavi misel, da bi celo „gospod" postati mogel, ko bi Bog hotel in pa njegov krstni patron. Sveta je še dozriaj precej malo videl razen bistriškega , pa kako bi tudi, saj nij ni-kunier hodil, samo enkrat je gonil kravo v Rogatec in nazaj domu in z dedom Gregor jem je pač večkrat štl v Podčetrtek ali v Šmarje na sejm, pa je tobaka nosil v žepu pecuhurja, ker so njegovega deda iblaitarji uže tako dobro poznali, da so ga vselej, če so ga le videli, povprašali, ima li kaj pri sebi hrvatskega ali pečuharskega. Pri takej priložnosti je Kosmas, ki je navadno nosil v žepu poln mehur pečuharja, prav moško korakal naprej, kakor da bi niti ne pozual onega starca, ki ima opravka z iblajtarji. Sploh je bilo zadnjih šest let koroško zastopstvo v državnem zboru v obče tako slabo in ničevo, kakor nobene druge kronovine ne. Vsak slovenski kmet bi bil bolje zastopal interese slovensko-koroških volilcev, kakor dozdaj vsi nemški koroški poslanci vkupe. OJ Klelmana so okoliški Celov-čanje in Velikovčanje še kaj pričakovali, ali tudi on nij bil druzega kot prikimovalec in ničla. Zatorej koroški Slovenci! Ali res zadnjih š*st let sam 6 pri vas nij nič napredovala slovenska narodna zavest? Pri vas, od koder imamo vsi Slovenci iz najstarejše dobe svoje historije tako lepe spomenike! Kateri Slovenec namreč ne ve, kako je nekdaj stari koroški Slovenec in sicer koroško-slovenski kmet, na polji Gospe-Svetskem v pričo zbranega naroda sam volil in potrjeval svojega slovenskega vojvoda in kneza, kateri je moial obljubiti, da bede varoval pravico slovenskega kmeta? Mar je zdaj res koroški Slovenec popolni sluga in hlapec sosedu Nemcu postal? Naj tedaj zares in precej vsakdo, klor naših na slovenskem Koroškem bere te besede, svojo narodno dolžnost stori in jih močno in daleč mej narod raznese. Naj zlasti narodna duhovščina po svojih farah ljudi precej nagovarja, da kmetje gotovo in vsi pridejo k volitvi volilnih mož in tam /bero samo zanesljive slovenske može za volilne može. To je glavna stvar, a hitro je treba delati za njo. če bo enkrat dobri res slovenski in značajni volilni možje izvoljeni, potlej je vse jedno, kdo je kandidat, samo da je naroden Slovenec. Če ta dozdanji slovenski kandidat nij več sposoben, oni ne dovolj priljubljen, izbe- Razen domačih gospodov pri fari in pa iblajtarjev je tedaj Kosmas le malo ljudij poznal, no, to je bilo gotovo, da je kaplan velik gospod. Papež je se ve da prvi na svetu, potem cesar, škof, minister, tehant, fajmošter, general, kot. sodeč, kaplan, učitelj, župan in pa iblajtar, to so bili dijetni razredi, v katere je razvrstil in rangiral vse dostojanstvenike na tem svetu. O učiteljskem dostojanstvu nij Kosmas vel ko mislil, ker je enkrat Bul, kako so gospod fajmošter okregali učitelja, ki je bil tudi mežnar pri farnej cerkvi; no, razen tega je imel učitelj preveč otrok, kar se tudi nij dopalo Kosmasu, kateri je imel tega dosti doma, kjer je v vsakem kotu kaj kričalo. No, Kosmasova misel, postati kaplan, je bila samo želja, katera se mu je rodila v glavi, odkril je nij nikomur, še materi ne, ampak na tihem je molil in pa vse svetnike, ki so imeli cerkve tam blizu njegovega doma, je prosil za pomoč. rite dražega, morda kar navadnega poštenega kmetskega posestnika ali trgovca, simo da je Slovenec ia na roden, da ne bode glasoval z Nemci. Čas je y obče ugodneji, nego je pred G leti bil, ker tudi koroški deželni pred sed-nik je dobil ukaz, da c. kr. uradniki ne smejo na volitve vpljivati ali celo na Slovence pritiskati. Volitve v državni zbor. Z« Štajersko so volitve razpisaue: Dne 2. julija volijo kmetske občiae, 4 julija mesta in trgi; dne 7. julija trgovinske zbornice, 8. julija pa veliko posestvo. Štajerski Slovenci bodo torej nekaj dni kasneje volili, nego mi na Kranjskem. priklado pa toliko, kolikor redni hišni davek znaša. 3. Pri davku od gostačev (ali od hiine najemščine) tretjina, in druga tretjina za voj-skino priklado. je 3razredna, a učitelja sta samo dva. Otrok pride iz šole, a ne zna ni slovensko niti nem-Ako kaj pravilno zapisati. Eden učitelj je celo Nemec, a on mi je sam pravil, da Sila n d m a pravega temelja. V celo slovenskej vasi, O rektamacijuh uli poprari zapisnikov VoiileeV. Živo priporočamo vsem narodnjakom po deželi, zlasti pa v mestih in trgih, da gredo gledat in gotovo pazijo na to, da bode zapisnik vseh volilcev v redu in prav sestavljen. Mi smo zadnjič dosti volilcev po mestih in trgih izgubili, ker nijso oblasti po nekod priklade k direktnim davkom štele. Zatorej opozorujerao vse bralce pri reklamacijah volilne pravice, da po dopisu minister-Btva od 26. julija leta 1871. vštevajo se k direktnim davkom tudi cesarske doklade, zlasti vojna doklada. V onem ukazu se pravi: „Da bi se v tem oziru kolikor mogoče enakomerno in v smislu postave ravnalo, moram vase] blugorodnosti naznaniti, da izrek „ne-posrednji davki", ki se nahaja v občinskem in deželnem volilnem redu in v dotičnih dodanih postavah, ako kaka postavna odločba naravnost ne prepoveduje vštevanja priklade, pomeni ne le čisti davek, temveč tudi tretjinako in izvanredno priklado, to je skupni znesek davkov, ki bo imajo plačevati v državne blagajnice in da se mora tedaj, če je pravica voliti v deželni zbor v volilskih razredih mest in kmetskih občin odvisna ol tega, koliko kdo neposred-njih davkov plačuje, omenjeni skupni znesek davka in priklad za podlogo vzeti." Pri cesarskih davkih so torej Bledeči po-viški za cesarsko blagajnico: 1. Pri gruntnem davku tretjina, in druga tretjina za vojskino priklado. 2. Pri hišnem davku tretjina, za vojskino Te davščine se natanko razvid jo iz dav- Galicija z imenom, je mladina tudi Uko srečna, da ima nemškega učitelja, a učenci sDbrezizjemno čisto Slovenci. Kaka šola mom to biti, predstavljaj si dragi bralec, sam. In tako je v več krnjih. Je li to ravnopravnost! Z žalostnim in potrtim srcem opazoval sem uže mnogo slovenskih učiteljev, katerim je glavna naloga za ljudsko šolo ta, da se slovenski otroci prej odvadijo svojega mate-rioega jezika, in tako jim mrzijo vse, kar je slovenskega. Ako pa z njim hočeš slovensko govoriti, ti bode nerad v tein jeziku odgovarjal, in še to, z nekako brozgo. Poglejmo si nemške in sploh vseh izobraženih narodov pedagoge, kakor so oni zavrgli vsako izobraževanje šolske mladine, če se ne godi na podlagi materinega jezika! Le tukaj pri nas je narobe prav. Kedaj pride rešitev za koroške Slovence?! km- lih bukvic, ki so v prvem in v drugem predelen, potem iz pltčilnega nalogi zarad davka ol hišne najemščine. 4. Pri pridoboinskem ali patentirskem davku znaša cesarski povišek 7/10 in 5. pri dohodnem davku (eiukommeuiteu jr) pa tudi 7/to. L) če oba ta dva redna davka skuhaj 30 gld. presežeta, znaša povišek ravno toliko kakor davek sam. Preračuni se pa povišek k številkam 4. in 5, tako-le: Če je patenta 5 gold. 25 kr. znaša povišek 3 gld. G71/| kr.; in če je dohodnega davka 1 gl. 75'/» kr. znaša povišek 1 gl. 22'/, kr. Šolstvo na slovenskem Koroškem. Iz Železne Kaplje 22. maji. [Izv. dop.] Nij ga naroda bolj zapuščenega v našej razkosanej in razdrobljenoj slovenskej domovini, ko ravno mi tukaj v Korofikej slovenskej, ker smo tudi najbolj izpostavljeni germanizaciji. Teško je kaj veselega pisati od tukaj, tako teško je pa ipak nasprotno, ker dobrega nij nič, slabega preveč, — vendar nacrtati vam hočem dragi čitatelji nekoliko, kaki pedagogi so naši Korošci. Pri nas imamo take učitelje večjidel, ki še v popolnoma slovenskih krajih nič našega jezika, niti „bin-diach" ne znajo, a pravilno slovensko še toliko inacj. Naše šole v narodnem obziru tukaj v koroškej Slovenskej so bele vrane, in žali-bog od mesta do trga, kakor tudi do trdo slovenske kmetske občine. Poglejmo en malo v naš trg, ki je uže čisto po ne m če n, akopram je obkoljen okolo in okolo od samih hribovskih trdih Slovencev. Tržana slišal boš govoriti le takrat slo vensko, kadar mn je silo potreba, drugače ga je nekako sram. A z menoj, ko vidi, da mi nij volja nemško govoriti, jeli so vendar marnjati slovenski. Domače govorjenje z otroci je vse nemško, in kadar doraste za šolo, tam se še le izobrazi ediao v nemščini. Čisto slovenskim otrokom, ki pridejo iz okolice v šolo, mora se jim ubijati vse nemško, dasiravno boremu otroku je jezik ta španjska vas! Šola Politični razgled,, Plfoi r*i liJ<» «1 V Ljubljani 27. maja. Na friirvm so volitve razpisane za Umetske občine 28. junija, mesta in trgi 1. julija, za veliko posestvo pa 3. julija. Na .Jfor«wvmko nt bodo volitve 1. julija, mesta in trgi 3. jul, a veliko posestvo 7. jul. Na >%'f»of/*#/<» - avstrijskem bo volitve V kmetskih občinah 24. junija, za mesta 30. junija, a za veliko posestvo 5. julija. Vzhodnje ffntišhi volilni odbor je imel 24. t. m. sejo, v katerej je grof Dziedus/jcki bral oklic na gališke volilce in priporočal slož-nost, katere se mu zdi tembolj treba, ker bodo Čehi zdaj tudi v državni zbor stopili, in je torej nujno, da je kar največ mogoče avtonomističnih poljskih mož voljenih, kateri bodo pri kakej izpremembi ustave glasovali za avtonomijo in politično Bvobodo vseh avstrijskih narodnosti j. — V Galiciji bodo volitve za kmetske občine 80. junija, za mesta 3. julija, O grofu twt0| MM. ■ e \«.e tlači, radi bi uže postali svoboden narod. Saj uže tu v mesfrh skoro ne slišimo besede slovenske, (posebno pa v Mariboru in Celji ne) naše šole so vse Čisto nemško. Vse nemško, povsodi le nemško mej slovenskim narodom? Vprašamo tedaj, ali bi se mogli v našem materinskem jeziku dalje izobraževati, ko le zmir nemško Blišimo, ter nemški govorimo? Gotovo ne! — Tak6 se tedaj godi na slovenskih tleh, v slovenskej deželi. — Ali ne boli vsakega Slovenca srce, ko sliši žalostne besede, katera mu očita mladina slovenska. — Vendar še nijsmo zgubljeni, dovolj je še upa, da bodo prišli časi v katerih bo naš jezik zopet obče spoštovan. Kedaj pa se more to storiti, k eda j bodo se moje besede najlože spolnile? Ali morda ne zdaj? Gotovo! Zdaj je tisti čas prišel, v katerem se lahko pokažemo, da smo še zmir pravi Slovani, da še v naših ž lah teče gorka kri slovanska, da Še v naših prsa h močno bije srco za milo mater Slavo. Sedaj dragi očetje slovenski vas milo prosi vsa mladina, ter čaka odrešenja. — Sedaj pri volitvah de-ajte za slovensko stvnr. Varujte se zapeljiv cev sovražnih nemčurjev, oni bodo zopet vse svoje strune napoti, da bi zmagali. Ali naša naj ne omaga. SložnOBt in iskrena ljubezen do domovine naj bo naše geslo! Domače stvari. — (Kranjski nemškutarji) so imeli predsinočnjem v ljubljanskoj kazini svoj zbor konstitucijonalncga društva, da bi govorili o prihodnjih državnih volitvah Sila malo jih je bilo prišlo, ker pravi meščanje se ne brigajo za njih prisiljeni posel, c kr. uradniki pa so baje uže tudi slišali, da mini BtcrstvoTaaffe ne bode nikako trpelo, da bi uradniki agitirali enostransko. Vendar je bil jeden, g. Kaltenegger, tudi ta večer gotov v kazini, in še ceh') zopet na čelu vse nemške agitacije, ker se je Dežmanu za nekov njegov govor o svojem „ delovanj i zahvalil in upanje izrazil, da bode nemčur-sko ustavoverstvo še dalje našo deželo zastopalo. Kazen Kalteneggerja je nekaj rekel samo še g. dr. Schaffer, a dr. Schrev je pred sedoval. Druzih nij bilo dosti več. O Dežma-novem govoru izpregovorimo obširneje, kadar ga njegov „Tagblatt" prinese celega. Iz tega, kar uradna rLaib. Ztg.a prinaša, poanemljemo uže, da ima DeŽman glede svojega dolenjskega poslanstva slabo vest. — (Umrl) je 24. t. m., kakor se nam z Dunaja piše, v tamošnjej splošnej bolnici g nigdar nikamer od doma. OSterij se je pač bal Kosmasov oče in nij je videl nobene od znotraj, odkar se je vozil, uže sam nij vedel pred koliko leti, v Maribor na Bvatbo jedne Bvojih sestra,. Takrat se je pač bilo namerilo, da je v Slovenskej Bistrici, kjer je manil konja, prišel lepo oblečen gospod k njemu, ter se je pogodil ž njim, da se bo vozil za dve cvancige iz Bistrice do Mu ribora. Ko sta prispela do blizu Maribora, je rekel gospod, naj zavrne naravnost v neko ošterijo ob cesti, oče Kosmas sicer nij imel prave volje zapeljati v krčmo, ker je uže ouako bil blizu mesta, ali gospod na vozu je rekel, da Be naj nič ne boji, da ga ne bo nič koštalo. Če je pa tako, mislil si je, zakaj bi se pa ne zavrnil v ošterijo, iu res mu jo dal gospod jesti in piti dosta. Ko je potem konja vpregel, nij bilo gospoda nikjer več in oštarjačica je rekla, da je gospod uže odšel stranskim potom v Maribor, pa da plačal nij nič. Da, ta je pa bda precej huda za starega Kosmasa; moral je vse plačati, kar sta po jela in popila z gospodom. Prav klaverno se je vozd še ono malo ceste, kar je je bilo do Maribora, in namenil se je, molčati o nesreči katera ga je bila ravno kar zadela v ošteriji Potem, ko je v Mariboru voz in konja Bpravil in obskrbel pri nekem znancu, hitel je k sestri in — oho! kaj sva tukaj ?! je našel svojega ubeglega pasažerja pri sestri, od ka tere je precej zvedel, da je ta gospod nje ženin in nobeden diugi ne. Sedaj pa nij smel vtč molčati, ampak govorjenje mu tudi nij nič hasnilo, ker sta rekla oba, ženin iu nevesta, da jo to bila gola šala iu čisto nič druzega kakor šala. Šale pa Kosmasov oče nij trpel nigdar in ošterijo so se mu zamerile vse, katere so stale ob cesti, pa tako Bta prispela v Celje, ne da bi bila trčila mej potom v katero takih ošterij. Simon Kekar, stud. phil. iz Radolne na Gorenjskem doma. Umrli je bil svoje dni učitelj VValdherrjevem zavodu; pozneje je šel na Dunaj, kjer s* je učil historije. Trpel je vedno siromaščioo, kakor večina slovenskih dijakov. Letos je imel delati poskušajo. Skrb za vsak-lanje življenje, pomanjkanje, in ker se je umrli poleg tega Se pridno učil, vse to mu je pod-kopalo zdravje. Lansko leto je bil i v Bosno pozvan, a uže v Ljubijani zarad bolehnosti su-perarbitrovan. Jeseni je zapustil, nekoliko okrep-čavši se, dom svojih staršev in je prišel na Dunaj, kjer je vzel pismene naloge, katerih se pa uže več nij mogel lotiti. Bodi mu zemljica lahkal — Mr l-^Jiibljani, na Marij mm trgu, poleg frančiškanskega mostii, j Gostilna „pri fajfi" i j (v l.liigarjci ili ulicah). 4 Kosilo in večerja po ceni, do-m bro vino, liter po 24, 32 in 40 kr., in ^ Auerovo mateno pivo. (238—3) £ Nj. veličanstvo kralj danski objavil je fabrikantu gospodu Iranu BqffU po tvojem adjutantu, da coni on rredno.it njegovega nladncga ekstrakta jako visoko. „Opazil setu," tako glasi so kraljova izjava, „z veseljem Jfojfovega sladnega izlečka »plivanje na zdravje pri sebi, in pri več vdih mtije rodbine." (211—2) HofFovi sladili bonboni; Prvi, pravi, ste/, razpu&čajoci Ivan Ih ilovi Hladni bonboni /a prsi so v plavcni papirju. Mej 30 leti svojega poslovnega obstanka so bili 51 krat odličeni. •j Zdravstveno poročilo pri boleznih na pljučah in občej telesnej slabosti. C. kr. dvorni fabrikant sladu i/t izdelkov, c. kr. svetovalec in dvorni zakladavec skoraj vseh vladarjev evropskih, gospod Ivan lloff, lastnik zlatega križeca s krono za lailOge, vitez visokih pruskih in nemških redov, na Dunaji, Craben, lirllttnerstrasse Nr. 8. Nemce, pošta Orolik. V svojej visokej starosti, 73 let namreč, sera pri splošnoj telesnej slabosti, slabem probavljanju, gnjusu do jedi in jako hudem kas ju, ki me je tri polna leta po zimi moril in alabil na telesu, izkusi/ tolažljivo uplivanje na zdravje 6nih sladnih izi/tlkor, koje ste mi minolega meseca poslali, sladno ekstraktno pito, čokolada in bonboni, ter vas prosim, upošljite mi Še 28 sklenic sladnega ekstraktneg i piva za zdravje in 6 inošnjičkov sladnih bonbonov. Anton Vradisavlieviv, župnik v Neincah. Dobiva se v Ljubljani pri lekarju