207. številka. . Ljubljana, vtorek 10. septembra. XI. leio, 1878. SLOVENS Izhaja vaak dan, i«/*ouiš* pa •>. . Iti ": -jvb £& MrtadeHi, tat vwlj» po poiti prcrirauue t» »vrjiu-ogera! u detel« ta celo leto iti gld.., ta pji leta 6 gl., is četrt leta 4 .rld. — Za Lja^ij 4* j ..o* poiiljaajt na r.ios na celo loto 11 gld., U četi* lota 3 gld. 30 kr., ra en moaec 1 gld. 10 kr. 7a poAiljanie v a dom so računa 10 kr. tu mamac, \> i* šatst loir. — Zr. i vaj q debele toliko voc, kolikor poatiiina imaša. — Za goi-.pode učitelje na ljudbkih iolah in za dijake velja znilana cena in sicer Z« LjtlMjasO na fotet le,':* 8 gld. 50 kr., po poiti projemau sa ftetrt lota 3 *ld. — Za oinanila ao plaću'e od fetMltOpM petit-vrate 6 kr., če se OV&anilO erbrat tisk*, 5 kr., če ae dvakrat in 4 kr. če M tri- ali vočkrat tiBka. Dopisi naj le izvole frankirati. Rokopisi ae ne vračajo. — UraJaiitvo j« v Ljubljani v Franc Kolmunovaj hiši f*. 3 gledališka atolba". Opravniatvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. adutaiitv-utivno roći, ja v »Narodni rinkarni" v Kolmanovej hiši .j Možem volilcem 12. septembra! Dne 12. septembra t. 1. bodo slovenski kmetje na slovenskem Štajerskem stopili na volišče ia tam svoj glas oddajali, pošiljajoč s tem glasovanjem može v štajerski deželni zbor, ki imajo voljo kmetovo tam pri reševanju vpra-Sanj, ki tudi njegovo življenje zadevajo, razo-deti. Nijste prvokrat v tem stanji, možje, uže Tečkrat ste prišli kot volilci ali v Maribor ali Ptuj, Celje, Ljutomer, Brežice in Slovenji Gradec, Ur tam se posluževali jedne najlepših državljanskih pravic. Ti Btopaš, slovenski kmet, na volišče kot avstrijski državljan, kot sloboden Človek. Prost ti je pot, nobena sila te ne more siliti, da tega ali onega voliš, gospodar si lastne volje. V tem položaju postaješ iz majhnega človeka, na kojega drugače drugi ljudje nemara prav malenkostno pogledujejo tako velik kakor drugi, ki te črez ramena pogledujejo, kot mož volilec kažeš sveta, da si državljan in drž.ivljan, ki je glavni steber družbe. Tu nijsi več uborni ra tar, ki se trudi od gore do mraka, od mraka do dne, da materi zemlji odvzimlje njene darove, tu stojiš na stulišču, kjer svetu pravi': take može hočem jaz za poslance, moja volja je ta, katero bodo ti poslanci moji izraževali, tako mislim poljedeljec, ki družbi podajam zdrave, čvrste ljudi, jaz kmet, ki jej polnim trg, kjer drugi stanovi za svojo kuhinjo nakupujejo! Velik si tu. kakor tržan, mestjan, velik tako, kakor uradnik, učitelj ali advokat. Pa ne samo kot državljan stopaš, slovenski kmet na volišče. Ti živiš v času železnic, in videl si, da zraven tebe tudi drugi narodi žive, ti si videl, da so ti narodi druzih šeg druzega govorjenja, ti si vidil, da drugi narodi vsak za-se skrbi, videl, da vsak teh narodov pravi: Bog je sebi najpoprej brado ustvaril. In ko si kot vujiik, ali v druzih poslih kedaj mej tujci živel, polastilo se te je večkrat domotožje po ljubem slovenskem domu, po ljub h svojih ljudeh, katere si lahko za-stopil, kateri te ne gledajo mrzlo. Iu prišel si dulje po svojej slovenskoj domovini, hodil si na Kranjsko, na Goriško, na Hrvatsko in in videl, da ti je povsod tu okolo znancev, našel si tisti govor, našel si tiste šege, tiste prijazne ljudi, kakor doma v uoniučej vasi. In si kedaj tam kje v svojej domovini na kakem visocem hribu stal, ter se oziral daleč, daleč na okolo in videl, da kamor oko sega, tvoj rojak zemljo orjo, ter tvoj govor govori, tedaj si morebiti t ho pri sebi mislil: nijsem sam, več ms je, \oliko nus je, in ko bi gkdat gori v prekrasne planine tvoje ženijo, ko se je oko napajalo zelen h gozdov in ti je sladko zašumljala domača Savica in Drava iu Sava, ko si ponesno gledal doli po polj. ni ter rumenem valovju klasja, in si pogledal v pošteno oko svojega rojaka, aH rojakinje, tedaj nij-d zavidal ne Nemca, ne Italijana zaradi bogastva, ki si ga mej tujci vido), z veseljem si vskliknol: dom imam, lep dom, in rojakov imam, nijsem sam, in tujina ako si lepa, lepša nijsi, kakor dom moj. Tu si se slovenskega rojaka čutil. Nij še dolgo ko so bilo slovenske naše dežele mrtvo, tužuo polje, kjer se nij stvarca ganila za to, da pride domače ljudstvo v lastnej zemlji do stanja, kjer bi z odprtimi očmi malo gkdalo po svetu. Mežalo je še pred kratkim vse, le tuji grof je marljivo slovenske tlakarje poganjal na delo. Človek slovenski, tedaj nijsi našel mej ljudmi, ki si jih v višje šole pošiljal, ne jeduega, ki bi domov se vrni vši, tvoj govor znal in spo.-toval; pozabil je na tujem še to, kar ga je mati naučila, in sramoval se je, biti slovenskih staršev sin. Nobeden človek se tedaj nij brigal za to, da ti slovenski kmet dobiš kako razumljivo ti slovensko berilo, nobe-deu človek se nij potrudil malo za to, da bi prišlo v doma če j zemlji domače, slovensko pleme do veljave; kakor da bi bili plačani, delali so vsi tisti, kateri so se šolali, lo za tujstvo, in kakor če bi bil kužen, izogib-ljali so se te tedaj, slovenski kmet, tvoji lastni sinovi. Revna je bila ta lepa slovenska domovina, sramovali so se otroci svoje sicer lepo raščene, pa raztrgano oblečene slovenske matere. To je dosti v novejšem času pojenjalo; tam na Kranjskem hodil je duhoven Vodnik okolo po slovenskoj zemlji, ter dramil svoje rojake do bdenja; in kakor velikan, po stavil se je doktor Preširen, mož, ki je vso nemško, italijansko in francosko bleščobo po gledal, mož, ki je s svojimi velikimi talenti stal na vrhuncu časovne omike, pred s 1 o vensko ljudstvo, govoreč mu v Čistej lepej materinščini lepe besede, ki so pravile: Slovenec vstaui na noge, spoštuj sam sebe, bodi gospodar na lastnej zemlji, vzdigni svoj lepi jezik, svoje ljudstvo na višje me^to! In za temi so prišli drugi, prišel je škof Slomšek, prišli so še drugi. Zdaj nas govori precejšnje število tistih, ki smo višje šole po-hojevali, vedno in naj raj še čisto materinščino, zdaj se pišejo časopisi v domačem jeziku, zdaj se tiskajo bukvice ; zd: j le prav velik bedak, revče na vse kraje, tja v en dan goni: nemški, nemški, z domačim jezikom pa za vrata. Najbo'jsi možje, najboljše glave, sloveusko ljudstvo, katere si ti v zadnjih 30, -10 do 50 let rodilo, so doma v domačej hiši, in ne Bramujejo se več slovenskega rodu. — Nekaj smo Slovenci dozdaj dosegli in če druzega nič, Ysaj to, da ne spimo več, ampak da hodimo pametno pot, ki nas vodi do gospodarstva slovenskega plemena v slovenske j zemlji. Kdo pa, slovenski kmet, je to vse storil, kdo je povzdignil naše pleme v lastnej zemlji vsaj do tega! Kdo, slovenski kmet, je storil, da dobivaš slovensko pisane bukvice in časopise, kdo, da slišiš, kako tvoji bolj šolani sinovi čisto in gladko slovenski govore, kdo, da domači ljubke pesni prepevajo! — Poglej okolo sebe, poslušaj ljudi, kako tvoj jezik govorijo, boš kmalo vse videl! — Ljudje, ki se tvoj ega jezika dobro navadijo, ako-ravno so se v nemških šolah izgojevali, ljudje, ki te kličejo, slovenski kmet, da domače ljudi za poslance voliš, ljudje, ki hote, da se tvoj jezik v šolah in kancelijah piše, to so gotovo tvoji prijatelji. — Teh starejši nemara so pripomogli, da Slovenec nij več oni hlapec v domačej hiši, ki se ne sme ganiti pred tujim plemenom, ti so nemara kake bukvice spisali v tebi razumljivem jeziku. In mlajši? Te so oni starejši poštenjaki izbudili, da ne mečejo ljubezni do domačega ljudstva pod klopi — Poglej par trenotkov v naša mesta in trge! Kdo tistih, ki le zmirom nemški goni, domači jezik pa le za silo tolče, je kaj za te, slovensko ljudstvo, spisal, ali drugače kaj storil, da se povzdigne slovensko ljudstvo na boljše; kdo teh je kdaj terjal, da se ti iz uradnij slovensko pisana razsodba ('a; kdo teh pravi, da se ne sramuje, da je slovenske matere otrok! — Ti ljudje, katerim je slovensko ljudstvo in njegovo boljše stanje v domačej zemlji deveta briga, ti ljudje, ki se le pred zlatim teletom tujine klanjajo, ti ljudje, ki le tujstvo v slovenskih deželah podpirajo, domačinstvo, pošteno domačinstvo pa, kjer mogoče izpodrivajo, ti ljudje, slovenski kmet, ti bodo za volitev 12. septembra v Mariboru političnega uradnika, odvisnega N< mca Seederja iu pa prijatelja goljufa Brandstetterja — Nemca Seid'a, — v Ptujem političnega uradnika , odvisnega Nemca Trautvetterja, — v Celji ali tujca Nemca plemenitaša Berksa in političnega uradnika, odvisnega Nemca Ilaasa, ali koga uže za poslance ponujali; — (v Ljutomeru si ne upajo nobenega ti ljudje postaviti, ker tam so pravi možje doma,) — poglej te ljudi, ki se ti toliko dobrikajo zdaj, ko te rabijo, da bi tujstvu pomagal v lastnej svojej zemlji na noge! Sladkajo se, poglej jih dobro i u vprašaj sp, koliko so ti ljudje, ki še tvojega jezi k a, akoravno X. i v i j o mej Slovenci, ne znaj o, koliko so za te slovensko ljudstvo storili. Videl boš, da razen nemško pisanih časopisov v Ljubljani, Celji, Mariboiu in Ptuju, v katerih blato na te mečejo in te grdijo, ti čudni osrečevalci slovenskega ljudstva nič druzega n jso Bpravili na dan! — Ali so to tvoji prijatelji ? — Ali se ti ne bo pošten tujec sniijal in rogal, slovenski kmet, če bo videl, da take ljudi za poslance voliš ? Zatorej glasuj za one, ki so domače, slovenske stranke! S—c. Iz Bosne in Hercegovine. Denes se oficijalno poroča i? Bosne in Hercegovine več vspehov naše vojske, pa Žali-bog tudi več krvavih bojev, kateri so, kakor je videti le na pol vspešni bili, in se bodo to rej še ponovili in še več žrtev terjali. Dne 6. sept. je general Samec prije! turške upornike v njih močnih zašanca-nih položenjih pri Ključi in jih je vrgel na levi breg Sane. Po trdovratnem boji do noči so bili d ve šanci na desnem Iznica-bregu, kraj Ključ in gruče hiš na južnej rebri str mili skal, na katerih leži utrjen grad, vzeti od naše vojske. Grad Bam in jedna šanca pri cesti, ki drži v Petrovac, Bta pa §e \ rokah upornikov. Levo krilo glavne pozi cije generala Samca je ločen od položenj protivnikovih z dolino Iznice. Ker bo bili vojaki v dolgem trdovratnem boji na težavnem zemljišči j ak o utr uj eni, bilje 7. septembra počitek. Dozdaj je do kazano, da je ranjenih 150 mož, mrtev je stotnik Blumenschein in jeden lejtenant, ranjeni bo polkovnik Janski, stotnik Soli, lejtenant Gregoričević, stotnik Baumholz. Ravno tako o krvavem in težavnem boji se poroča od druge strani. FinI. grof Szaparv poroča iz Doboja 7. Beptembra, da so bile izgube 5. septembra 12 oficirjev in 330 mož ranjenih, 34 jih je zmanjkalo, GO je bilo mrtvih. Torej več izgube, nego pri jemanji Sarajeva. Najmočnejšo pozicijo je potem v nadaljevanji boja moral Szaparv z bajonetom štur-mati. Boj je trajal do noči. Vojaki so prenočili na privojevanih pozicijah. — Ko se je 6. septembra ofenziva nadaljevala, bili bo vstaSi uže popustili svoja utrjena mesta. Izgube nij so male. Cesta v Maglaj je prosta. Včeraj se je Mohamedancem v Broncenisu, Majdanu in Kozarcu orožje vzelo. Dve drugi novici so za vspeh okupacije bolj ugodni. 36. divizija je namreč 7. sept. prišla v Prjedor in je bila od prebivalstva Bimpatično pozdravljena. Prej je brez upora odvzela v Novem in v okolici prebivalcem orožje. Iz Dubrovnika se poroča, da so 7. sept. zvečer naši Trebinje zaseli brez upora, turška vojska odhaja iz Trebinja v Carigrad. Iz Zadra poroča vojaško poveljstvo, da so Turki iz Liv na napadli bataljon brigade Czikos, a so bili sijajno odbiti. Iz Travnika v Bosni 1. sept. [Izv. dop.] Naš kranjski polk je še zmirom v Trav n;ku, IG ur od Sarajeva. Od tu četujemo vsaki teden 12 do 15 ur daleč na vse strani, in Turkom orožje pobiramo; tudi to delo je težavno, ker povsodi Turki ne odda-jejo radi svojega orožja, jemati moramo jim je cestokrat s silo, in moramo njih sela zasesti. Koliko truda, lakote in žeje moramo pretrpeti, to je teško popisati, in bi mi pri vas nobeden ne verjel. Zjutraj navadno odmarši ramo, in hodimo potem zvečer do 10. ure, ne da bi kje kuhali, živimo le ob vodi iu kruhu — če ga še kje dobimo. Smodek uže nijsem kadil od meseca julija, ker se tu kadi le tobak ali pa cigarete. Mesto Travnik je precej veliko, prebivalstvo je pa povsem turško, zato je tudi vse zanemarjeno in umazano. Iz-jemši 4 ali 5 hiš, so vse druge lesene; okna so z gostimi lesenimi mrežami preprežena, da se za njimi turške lepotice skrivajo. Sploh dela to mesto na Avstrijca čuden vtis, ker po ulicah je samo blato, in ne vidi se nobedna ženska, razen katere stare Srbkinje. V turških prodajalnicah ne dobiš druzega, kakor malo česna, čebulje, črnega nookusneea kruh«, na pol pečenega koštruna in turškega tobaka; v>na in piva tukaj ne poznajo, tudi žganja je malo, katero prihaja — iz Trata. Ume se torej, da tudi nij nikjer nobedne krčme. Koliko časa ostanemo še tu, ne vem, in mislim, da daleč ne bomo šli, ker je Sarajevo padlo. Od svoje prejšnje plaće kot uradnik nič ne dobim, živeti moram tedaj od tega, kar mi vojaška služba donaša. Bivak pri Stolen v Hercegovini 23. avg. [Izv. dop.] Ker sem obljubil, da vam pri priložnosti pišem, kako se nam tukaj na Turškem v Hercegovini godi, porabim torej denaSnji dan, ki nam je za počitek odločen. Gotovo ste uže po drugej poti izvedeli, kako Be nam je prve dni godilo, ko smo mejo avstrijsko prestopil in kje amo hodili, torej jaz o tem le nekaj omenim Kar ae moje malenkosti tire, sem iz iz Spljeta najprej 4 dni do Imoska marširal od zore do mraka in pri hudem dežji; v Imo sku Re mi je konj aplašil in obadva Rva ae < skalovje prebrnila, vendar aera ne k Breči le malo na glavi pobil, tembolj hudo si pa hrbet odrgnil. 1. avgusta smo Sli a III brigado od Imoska črez mejo, ter Brno po grozno slabih stezah, zdaj po strmih in visokih stenah, zdai v dolini, zdaj zopet po skalnatih robovih prišli 2. avgusta v prvo turško mestice Lmbuški kamor ati po drugih potih od Vergoraca tudi I in II. brigada dospeli. Liubuški, kakor je vam znano, se je brez boja udalo. Tam amo pustili malo posadko m amo šli 5. avgusta proti Mostaru. Na t*»m potu nas je pri vasi Čitluk kakih 500 do 600 turških vstašev na padlo, ki so štiri lovce 7. bataljona ranili. 6. avgusta smo Sli slovesno skozi Mostar, in amo bivakirali na levem bregu Neretve. Tukai sti ostali I. in II. brigada, jaz pa sem šel 7. avgusta zopet z III. brigado naprej proti juge-vzhodu. Nasproti Metkovića pri turškem fortu Gabela je bil namreč tabor, kakih 3000 nisamov pod Ali-pasem, te amo morali iz de žele izgnati črez Klek na morje, da ae potem po morji v svojo azijatako domovino vrno odšli so vsi brez boja. Drugi dan Brno šli Stolac, kjer smo posadko pustili (1 bataljon 32. peš-polka), ter smo se 12. avgusta zopet v tabor pred Mostar vrnili. Kako življenje imamo in koliko trpimo si lehko sami mislite, vendar več tukaj, kakor v katerej drugej, menj zapuščene j de želi, kajti še v glavnem mestu Hercegovine ne dobiš naipotrebniše reči za drag denar Da ne omenjam bornih raztresenih kočic po deželi. Celi dan — zgodaj od jutra do pozne noči včasih pri hudem dežji, večkrat pa pri hudej vročini, da se nam koža z obraza lušč marširati, nič jesti, največkrat pa tudi brez vse, tudi brez najslabše vode prebiti, to j silno težavna reč. Pozno v noči ob 10. a 11. uri, pa še pozneje je naše kosilo kuhano če je mogla živina za nami priti po tako silno slabih potih, če pa naši volići še le drugi dan za nami priti morejo, potem je Se le dru dan jedenkrat mogoča, kaj gorkega jesti. Kakor se nam je uže primerilo, je torej včasih treba s praznim želodcem spat iti, — ako je mogoče pod kako drevo, ali v kak grm, včasih pa še kaj takega nij. Da uže štiri tedne nijsem postelje videl, mi nij treba omeniti itd. Vendar sem pri vsem tem zdrav. To ae ve da ae je ljubljanska mast uže vsa z života izgubila, na to nič ne de. Dne 14. t. m. izvemo, da so Turki jedne kompanijo 32. peS-polka kake 1 >/i ure od Stolca na potu proti Ivubiniu prt vasi Ravnice napadli, shotnika Medveda (Štajerca in Slovenca) in 70 drugih pobili in raznekali in ostudno obrezali. Ta kompanija je namreč šla iz Stolca proti L'ubinju na reko-gnosciranje. Ker so bili Stolčanl pri prihoda na videz z nami zelo prijazni: dajali bo prostovoljno vojakom piti vode in vina, ravne tako je bilo v vseh onih vaseh, skozi katere je kompanija marširala, posebno pa v Ravnicah, kier je počivala, nij morebiti dosti poroma bila; ko se vrne nazaj proti Stolen, nnpadli so jo Turki v defileji za vasjo Ravnice. Hitro je šel drusi bataljon 32. peš-polka na pomoč" v Stolac. 15. avgusta se vrne prvi bataljon, ki je bil dozdaj v Stolcu, v tabor pred Mostar, ter pove, da so Stolne turški vstaši obkolili, ter da ie zdaj drugi bataljon v nevarnosti, ker vstaji vedno streljajo v sto- lački grad z bližniib pora, in še celo Stolčani streljajo \r. mesta gori v fnrt. da moraio torej vojaki no*, in dan na zidovji in za niim stati, da ne ulero Turki v fort. Hitro gresta torej 19 bataljon lovcev in 3. bataljon tirolskih lovcev z 2 gorskima in 2 poljskima kanonoma proti Stolcu. 16. avgusta zvePer izvemo, da ro tudi uže boli blizu Mostara (pri Blagaju in Buni) turški vstaši. Zjutraj 17. avgusta sta mela povelje še ostala dva bataljona (32. peS-polka) od Mostara na pomoč iti. Ali uže ob 4 Vi UT>i zjutraj 17. avgusta ae ie vnel uže boj z vsla'i pri vasi Domanovič, ki leži na razpotji ceste iz Metkovića v Mostar in od te Stolac. Ona dva bataliona lovcev s 4 topovi (19. in 3. tirolski) ata bila torej skoraj na polu pota v Stolac od vstaSev prijeta in boj je trpel prav hudo do 11. ure dopoludne. potem so se vstaši proti Stolcu umaknili in ona lovska bataliona sta zvečer taborila na holmcu pri Črnici, kamor sta zvečer tudi poprej imenovana bataljona 32. pp. dospela. Naših je bilo ta dan (17. avg.) 17 ranjen'h in 4 so bili mrtvi (slednji vsi od naffega 19. bat. lovcev.) Pri Černicih so bili torej 17. avg. zvečer 4 bataljoni s6 4. topovi zbrani. 18. avg. zjutraj smo izvedeli po nekem podčastniku, ki se je bil kot Turek oblekel in tako od bataljona iz Stolca skozi turški tabor vstašev k nam prišel, di mej nami in Stolcem kakih 3000 turških vstašev v dobrih pozicijah leži, tudi smo videli, da so vse visočine okolo nas od 2000 do 3000 korakov in bliže od Turkov posedene bile. Naš komandant gra. Schluderer je uže poprej pomoči od Mostara (Jovanoviča) prosil, zategadelj pride ob 11. uri 19. avg. hitro iz M^tkoviČa 33. lovski bataljon (tudi naši fantje) vendar vedno nas je bilo še premalo, zategadelj pošlje general še po eno brigado v Mostar, mej tem so se nam turški vstaši vedno bolj bližali od vseh stranij, in vedno več jih je bilo videti po robovih in vedno več zastav vihrati. Najbolj naprej proti Stolcu je bil postavljen 10. lovski bataljon, ki jo uže IG. in 17., potem celi dan 18. in dopoludue 19. avg. po malem sam na vstaše -streljal in jih nij blizu pustil. Okolo 12. ure 19. avg. se začne boj tudi na levem krilu in zadaj na cesti, ki pelje iz Stolca v Metković ali Mostar, tako, da je naS trrn komaj proti Metkoviču zbežal, CO tovornih koni za živež nositi so pa uže vstaši nam vzeli, ravno ■tako živež, ki so ga naši iz Metkoviča nosili. Boj je trpel do večera; vsi smo ostali v svoiih ■pozicijah, mi smo ta dan imeli 25 ranjenih, mej njimi 1 štabni ofic;r od 32. pp. in 2 mrtva, zvečer zapalimo mi Rvoja ognja na našem "holmcu. Turki nam nasproti pa ro robovih pri vasi Černici in Grede, ter smo se tako gledali od obličja do obličja, spati tako nijsmo mogli. 'Okolo 9. ure zvečer slišimo grom topov, ter vidimo blisk njihov kake 3 ali 4 ure od nas na levo, kakor bi od ceste prišel ki pelje iz Mostara proti nam. TTitro smo bili vedeli, ker dejali smo, to je znabiti brigada, ki gre nam tia pomoč, vendar vedeli niismo tega gotovo. Tudi se je nam čudno zdelo, zakai tolikokrat s poljskimi teškimi topovi Rtreli, ako se samo nam oznanjuje. Ugibali Rmo eno in druco. Vedeli pa vendar nijsmo istine. V resnici bila je to naša pomoč, a sama je bila nenadoma na cesti v temnej noči od Turkov napadena, torej nij mogla še nam na pomoč priti, ter je morala črez noč na cesti eno uro od vasi Domanovič ostati. Noč je bila kaj dolga. "Mesec nam Še le pozno in malo posveti. Vsak je na svojem mestu pazen držal za svoje orožje in čakal, kaj bosta noč nli jutro prinesla. Ker smo vso svojo prtljago proti Metkoviču poslati morali, nijsmo Imeli kaj jesti. Ziutraj 20. avg. slišimo strel od Doma novica. Zdaj smo vedeli, da nam gre If. brigada na pomoč. Vstaši so pa zasedli cesto za našim hrbtom prav močno, ter hoteli zabraniti, da se brigada z nami ne združi. Hitro se torej boj tudi pri nas na vseh straneh začne, Turki se uderć z vseh robov proti dolini na nas s Btra-Sanskim krikom, da se je daleč okrog razlegalo: „Allab il Allah!" Ali naši topovi razrušijo njih iz kamenja sestavljene brambene stene na vrhovih zaporedoma. Kmalu izgine zdaj to turško krdelo s svojo zastavo, zdaj drugo. Ob 5. popoludne utihne vse in II. bri gada pride k nam. Ta dan nijsmo imeli velike izgube: 5 ranjenih in 3 mrtve. Z laj se nam je Še le malo čelo razvedrilo. 4 dni in noči (od 16. do 20. avg.) smo bili, kakor vidite, v hudih kleščah in zelo neprijetnej situvaciji. Radovedni smo bili, kak bo drug dan, kajti bilo nam je iti zdaj proti Stolcu in se maščevati nad njim za vse perfidije in hudobije. Bolj brez Bkrbi smo to noč legli v grmovje, se ve da spati nijsmo mogli. Uže ob 4. uri zjutraj začne se silni grom topov in pušk. Boj se je začel proti Stolcu pri vasi Greda in Kremenac, posebno pri zadnjej, kjer je v svojem konaku (gradu) zbral Ilasan-Risman-beg s 4 brati silno veliko podložnih, ki so vsako poslopje skoraj v malo tvrdnjavico priredili. Okna in vrata so bila založena z lesom in kamenjem, le male ljuknice so bili pustili iz katerih so streljali. Obzidje okolo hiš in grada je bilo posedeno, vsi Turki dobro za zavetjem skriti. Naši lovci (19. in 32. bat.) so bili ravno tako skriti v jamah, katere so si v trenutku izkopali, ali pa so poklecnili za skalami in skalnatimi plotovi. Naši kanoni raz rušijo jedno turško steno za drugo, in zapalijo grad. Turki pa Še ne beže. Z naskokom gredo naši lovci proti gradu, presekajo in prebijejo turške barikade na vratih, in kar zdaj Turkov znotraj dobe, jih razkačeni posekajo in po- strelijo tako, da nič Živega ne ostane, vse razdrobijo in uničijo, kar jim pod roke pride. Ilasan-beg je bil najbogatejši v celej okolici in glavni vodja Turkov. Kakor slišim, poginil je sam v ognji z vso bvojo družino. Za spomin na to katastrofo sem vzel lepo pisan turški koran, katerega sem v gradu našel. Ko je bilo to gnjezdo premagano, zbežali so vsi drugi Turki. Ob 11. uri potihne vse. Naši gredo proti Stolcu, a nasproti nara pride deputacija z belo zastavo iz Stolca in naznani, da se mesto uda. Da se je pa Stolac sam brez boja ud al, temu je gotovo uzrok tudi župnik Mušič, ki je s svojimi 2000 kristijanskimi možmi nenadoma Turkom za hrbet prišel bil. Popoludne je k nam v tabor pred Stolcem prišel. Tu sem imel priliko videti ga, in ž njim govoriti. On je pravi ideal hercegovinskega junaka, ima žive črne oči, 03tro rezan obraz, temne brke, zatemnela lica, sicer srednie postave in še mlad, dobro evropsko izobražen, in zelo priljuden v pogovoru. Imel je krasno črnogorsko opravo: na glavi kučmo iz kunine kožuhovine opleteno z zlatimi kitami, vsa druga obleka mu je bila iz zelene svile, in z zlatom vezena; jezdil je na malem vrancu. Dolgo mi uže kateri mož nij tako dopal, kot ta vstaški „vojvoda", katoliški fajmošter iz Popovega polja, in hraber bojevnik zoper Turka. Naš bataljon (32 p. p.) v Stolcu je bil torej ta dan rešen, in Stolčani bo bili za svojo nezvestobo in hudobijo s tem kaznovani, da morajo 100.000 gold. plačati, in sicer 50 000 v denarji in 50 000 b tem, da našo garnizono za 3 mesece z živežem preskrbe. Za poroke smo vzeli 6 najpremožnejših Stolčanov soboj v Mostar. Kako sovražni so pa Stolčani bili našej posadki, razvidite iz tega, da so vojake napadli, ki bo šli po vodo iz mesta, ko jim jo je zmanjkalo, in so jih 0 pobili, na drobne kosce razrezali in te kosce okolo mesta razmetali, da so naši vse to videli. Bili so torej naši posadili vojaki uže 4 dni brez vode, in so morali svoje konje klati, njih kri piti in konjsko meso jesti. Ne zamerite, da tako slabo pišem, ker tudi denes, akoravno bi morali imeti mir, da se odpočijemo, še zmirom puške pokajo. Naše straže se še bojujejo z tu in tam razpršenimi vstaši, katerih so tudi denes uže veliko k nam v tabor pripeljali. Le te izpraSujemo itd. Naj še hitro poročim o nekaterih besno-stih, ki so jih Turki doprinesli, da boste vedeli, s kakim vragom imamo zdaj opraviti. 19. t. m. gre naša koloua z živežem iz Metko viča v Mostar. Pri vasi Domanovič sedijo Turki mirno pred hišami v senci, pušijo tabak iz svojih pip, kakor vsak dan, iu naši gredo, kakor uže poprej tolikrat, tako tudi denes mirno s celo kolono mimo. A komaj pridejo kakih 200 korakov od zadnjih hiš, jih jedni in isti prej mimo in topa sedeči Turki s strašnim Btreljanjem napadejo, in kakor sem uže omenil, nam veliko škode naredijo, tudi nekaj naših ljudij ubijejo. Kavno tisti Turki so nam kavo prodajali, ko smo šli 7. avg. proti Gabeli in potem nazaj, še sam sem je bil od teh psov kupil. V Stolcu so po dnevi vino iu drugo vojakom prodajali, in so bili na videz zelo prijazni ž njimi; po noči pa so sneli svoje puške s klinov, in so šli na naše vojake streljat. Zaupati ne smemo torej nikomur, Burnemu nij nobenemu varno iti deset korakov, posebno po noči ne. Tabor pred Mostarom 27. avg. Se le včeraj popoludne sem zopet v Mostar prišel, in morem pismo na pošti oddati. Poprej še pristavim naše izgube v štirih bojih pri Stolcu 17., 19., 20. in 21. avgusta, in sto-lačke posadke, kar se do zdaj ve: 72 ranjenih, mej njimi 3 oficirji in 102 mrtvili (mej njimi 1 stotnik) in izgubljenih. V najhujšem boji sta bila naša 19., 33. in 3. tirolski lovski bataljon, ki so se posebno občudovanja vredno hrabro in vztrajno bili, in veliko turških zastav v roke dobili. Torej naši kranjski fantje v lovskej suknji v Hercegovini nijso nič menj hrabri kot njih slovenski bratje v Bosni, akoravno imajo v Hercegovini še več težav prestati. In ako je ranjen, ne more se peljati v komfortnih vagonih po železnici hitro v domovino, temuč dostikrat se zgodi, da more dalje časa čakati, da se kak voz dobi, ki pa po tako slabih pot:h tudi skoraj ne more naprej. Veliko skrbi so mi torej naši ranjeni vojaki prizadeli v tej divjej, neverjetno zapuščene j in zaostale j deželi. Politični razgled. TVotrianfe clejsole. V Ljubljani 9 septembra. Pri volitvah za tlešrlni &hnr v Zgo-renjej Avstriji so bili povsod po kmetih voljeni kandidatje konservativnega volilnega odbora z veliko večino. Nobeden liberalec nij prodrl. Na hrv1 nt nii-e,