Poifnina plačana v gotovini
MT Posamezna Stav. K 1 SO.
22®. šta«.
V Uubflanl, « ietrtek 29. septembra 1921,
Leto ¥.
Izhaja razsn nedcii in prašnikov v s a k d e n tb IS. ur: cJopddRe.
Drednišlvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica št. 61. Učiteljska tiskarna.
Dopise fraDkirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust.
; .
■
c .Y--2£i-r
Glasilo"iugosSev, secilein® --.demokrsfižna stranke.
TeSefc©«Rlia št. 312.
Naročnina: Po polti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za !iat so poštnino proste.
Opravništvo e v L ublianl, Frančiškanska ulica ši.^j :, Očifp! b'<* tiskarna.
S ©dr. dr. Ljudevit Perič
lluhlianskt inpan-
Narodni socfiJsiBsft mit. J. toSsrožSč podžupan.
Včeraj se ie vršila druga seja ljubljanskega občinskega sveta, na kateri se ie izvedla volitev župana m podžupana za Ljubljano. Skoro pol leta je bila Ljubljana brez občinskega syeta in župana. Kai to pomeni v veliki občini kakor ie Ljubljana, ki je obenem avtonomna občina, ve vsakdo, ki pozna in ve cenili naloge avtonomnega občinskega parlamenta. Že ob normalnih razmerah je avtonomija važna pravica, tembolj pa sedai. ko zija na vseh vogalih mesta kričeča potreba tega. m enega. Ljubljanski občinski svet je včeraj izvolil župana in podžupana, s tem ie storil prvi korak do rednega dela v občinskem svetu in v občinski upravi.
Predvsem moramo naglašati, da čakajo novega župana silno težke naloge. Občina je zadolžena čez ušesa, občina pa je tudi dolžna posvetiti svoje moči gospodarskim m sociialnim nalogam, stanovanjskemu In aprovizačnemu vprašanju itd. in vse to ne bo mogoče, če ne bo občinski svet pričel res delati, občani žrtvovati in podpirati vse one akcije in podjetja, ki jih bo treba izvesti v občini za blagor ljubljanskega prebivalstva. Delo v občinskem svetu mora biti sistematično, staviti mora v svoi delovni ekspoze probleme, ki bodo sukcesivno privedli občino iz sedanjega položaja na ono stopnjo, kjer bo to. kar zahtevamo od dobre, res socijalno upravljane občine. Prej ljubljanska občina ni delala v splošnem v tem pravcu. Komunalizirala je nekaj zavodov v javnem interesu ln med vojno upravljala aurovizacijo. Problem komunalizacije pa je obsežnejši. jako obsežen.
Nikakor ne moremo pričakovati od novega občinskega sveta, da bo delal čudeže, zahtevamo pa, da se prime smotrenega dela. ki ga je do-velj. in bi vsako akcijo, ki bi šla za tem. da se delovanje občinskega sveta onemogoči, smatrali za grdo kršitev dolžnosti, ki so jo ljubljanski volilci naložili občinskim svetoval-cem brez razlike stranke.
Večina občinskega sveta je morala konsekventno svojemu glasova-niu na prvi seji tudi na tej seji glasovati za narodnega sociialista. Ker je ta odklonil izvolitev (g. dr. Jamar). ie Drišel v prvi vrsti v poštev zadnjič izvoljeni podžupan s. dr. Perič. na katerega so združile vse opo-zicijonalne stranke svoje glasove.
Mi pozdravljamo izvolitev s. dra.
! Periča ljubljanskim županom. 2 njim I je dobilo tretje avtonomno mesto v | Sloveniji socijalnega demokrata za j župana. Maribor, Ptuj, Ljubljana, to so mesta, v katerih mora skuSati razredno - zavedno delavstvo uveljaviti svojo komunalno politiko sicer po dolgi in trnjevi poti. a vztrajno. Dajmo svojim predstavnikom v teh občinah svoio moralno pomoč, ki je ima organizirani proletarijat velik rezervoar.
S samozavestjo in ponosom podpirajmo vedno naše župane pri njihovem poštenem, a napornem delu in sadovi njihovega in našega dela se bodo pokazali, ne danes, ne jutri, ampak v bližnji bodočnosti.
Pogum, kličemo sebi in našim županom!
POTEK VOLITEV,
Pokrajinska uprava za Slovenilo je v smislu sklepa ministrskega sveta odrekla za včeraj, dno 28. t. in. novo župansko volitev za Ljubljano. Se)o občinskega sveta ie ob 5. uri popoldne »tvoril najstarejši občinski odbornik s:. J. Jeglič. Konstatiral je najprej, da je navzočih 42 občinskih odbornikov, potem pa je prečital vladni akt o razveljavljenju iestih mandatov komunističnih odbornikov, ter vladino obvestilo o nepotrditvi pri prejšnjih volitvah izvoljenega župana Antona Peska. Dalje jc prečital naznanilo pokrajinske uprave za Slovenijo, da je občinski odbornik Anton Pesek odložil dne 27. t. m. svoj mandat, o katerem naj sklene občinski svet, da li vzame na znanje. Občinski svet je odložitev Peskovega mandata vzel na znanfle, kakor tudi, da ie na mesto Peskovo stopil prvi namestnik Karol Zorko (NSS).
Nato sta bila skrutinatorjem pri volitvah imenovana občinska odbornika Orehek In J. Kocmur, overovateljem zapisnika pa občinska odbornika Prelili in Ris?-, nlk.
Pred volitvijo se je ogjlasil k besedi s. Ivan Kocmur. Prečital je naslednjo protestno izjavo klubov občinskih svetovalcev JSDS, SLS In NSS zoper kršitev § 8. zakonskega občinskega volilnega reda za Slovenijo:
»Stoječ neomajno na stališču občinske avtonomije, protestirajo klubi obč. svet. SLS, NSS, JSDS proti kršitvi obč. volilnega reda za Slovenijo, ker je današnja županska volitev odredila proti lasnemu določilu paragrafa 8. o. v. r. za Slovenijo.
Dai pa vendar že enkrat omogočimo redno poslovanje v mestni občini ter tako preprečimo še nadaljnjo gospodarsko škodo, ki }o dosedanji položaj povzroča mestu ln prehivalsfvu, izjavljamo, da se
LISTEK. .
Slike iz sodobne Rusije.
Petrograd
i	(Svetljaikov.)
Tišina po ulicah. Molk in sfcrb sta zapisana na obrazu delavskega mestci
V Petrogradu, v nasprotju z drugimi kraji — zelo malo trgujejo, am-&ak mnogo delajo.
Kljub pomanjkanju kuriva in delavskih rok se ne zapirajo tovarne, ampak delajo in napredujejo.
Glavno vprašanje je koncentracija industrije — edin pameten izhod iz težkega industrijskega položaja, edino sredstvo, da se ubeži neproiz-vajalni potrati sil.
V mestu se kade dimniki 156 velikih tovarnjških pod jeti. Ali delo po njih ni enakomerno razdeljeno, ker ne more dobiti vsaka tovarna zadostnega števila delavcev, ki jih je mnogo v rdeči armadi in po drugih
današnje županske volitve udeležimo odklanjajoč vsako odgovornost za očividno kršitev zakona, ki se je zgodila v odred, današnje seje.
Dalj« izjavljamo, da ne prevzamemo nobene odgovornosti za vso škodo, katera se je zgodila v mestnem gospodarstvu na račun ljubljanskega prebivalstva v tej dobi, ko ie na mesto od ljudstva izvoljenega župana gospodaril po nalogu vlade mestni uradnik sam«.
Nato so bili iz občinskega volilnega ! reda prečrtani členi, ki govore o postopa-| nju prj volitvah župana, nakar se je izvršila volitev župana sama. Pri prvi volitvi je dobil dr. Anton Jamar (NSS) 22 glasov od 42, dr. Karel Triller (JDS) pa 18 glasov. (2 glasovnici sta bili prazni.) Dr. Anton Jamar pa ie Izvolitev županom odklonil.
Vsled tega se je Izvršila nova volitev. Pri tej volitvi je dobil sodrug dr. Ljudevit Perič 21 glasov od 42, obč .svetnik J. Jeglič 1 glas, 2 glasovnici sta bili prazni, 18
glasov pa obč. svetnik dr. Karol Triller.
Ker s tem ni bila dosežena nadpolovična večina glasov, se je izvršila druga volitev, j
Tu ie dobil s. dr. Liudevit Perič 23 glasov, dr. Karol Triller pa 19 glasov.
Na vprašanje obč. svetnika Jegliča, da-li sprejme s. dr. Perič Izvolitev, Jo ie ta sprejel, odložil pa podžupansko mesto, na katero je bil izvoljen pri zadnji volitvi. (Burno ploskanje v dvorani ln na galeriji.)
Ker se je občinski svet strinjal s predlogom obč. svetnika Jož. Kremžarja, da se takoj izvoli tudi novi podžupan, se je volilo še tega. Podžupanom ie bil Izvoljen t. Josip Ambrožič, (NSS), učlteli. Izvolitev Je tudi ta sprejel. Zanj je hUo oddanih 22 glasov, 19 je bilo praznih, 1 glas je dobil g. Rupnik (NSS).
Seja je bila s tem ob pol 6. uri zaključena. Pred mestno hišo se Je med sejo nabralo mnogo občinstva, Cel Je z odkritim zadovoljstvom vzelo izid županskih volitev na znanje.
Državni
Postavke v državnem proračunu za leto 1922. v. ekspozejti gospoda finančnega ministra pred finančnim odborom so sledeče:
Dohodki:
Carine 402,310.000 din.
Trošarine 292,000.000 din. Dohodki pri denarju 700,000.000
din.
din.
Prometni davek 400.000.000 din. Pomorska uprava 905.750 din. Invalidski davek 36,056.750 din. Državna posestva 61,653.369 din. Davek 1.595,514.166 din.
JRazni dohodki 1.326,612.291 din. Dj>hodkov le skupaj 4.815,052,236
Izdatki:
Vrhovna drž. uprava 646,759.881
din.
Ministrstvo prayde 172,044.653 d.
proračun.
Ministrstvo prosvete 501,053.431
din.
Ministrstvo ver 56,202.892 din. Min. notr. del 142,505.700 din. Min. narod, zdravja 194,921.817 din.
Ministrstvo za zunanje zadeve 32,412.197 din.
Min. financ 816,442.567 din. Ministrstvo vojne in mornarice
1.6*0,959.226 din.
Min. javnih del 331,414.222 din. Prometno min. 992,292.666 din. Min. pošte 314,352,953 din. Poljedelsko min. 102.159.949 din. Ministrstvo za socijalno politiko 587,470.004 din.
Ministrstvo za agrarno reformo 45,647.582 din.
Min. za konstltuanto 881.540 din. Izdatkov je torei skupaj
6.581,634.463 din.
Bolniško in nezgodno zavarovanje delavcev v Jugoslaviji.
(Dalje.)
I. det
Na podlagi § 1. Uredbe se uvaja v Kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev obvezno zavarovanje delavcev za slučaj bolezni in nezgode. — Zavarovanje delavcev za slučaj invalidnosti in starosti, posmrtno zavarovanje rodbinskih članov zavarovanih oseb. kakor tudi zavarovanja za slučaj brezposelnosti (§ 2.) se uvede z zakonom. — Kot ie razvidno iz § 2., vsebuje za delavstvo obljubo. da se ostale panoge socijalnega zavarovanja uvedejo s posebnim zakonom. Kdaj in kako, tega paragraf seveda ne pove. no. sai je za delavstvo dovoli, da obstoja nekje paragraf, ki obljublja.
11.	del.
§ 3. ugotavlja, katere osebe so podvržene zavarovanju v zmislu Uredbe. Prvi odstavek se glasi: Vse osebe, katere stalno ali začasno prebivajo na ozemlju Kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovencev ln'na podlagi kateregakoli delovnega razmerja datelo svoio telesno ali duševno delovno moč v najem, so podvržene zavarovanju za slučai bolezni in nezgode brez ozira na sool, starost in državljanstvo Po odredbah te Uredbe. — Nadaljni štirje odstavki se podrobno pečajo s tem, kdo je podvržen temu zavarovanju. Važen je 5. odstavek:	Vse osebe,
katere se bavijo z domačo (hišno)
industrijo, so ravnotako podvržene bolniškemu in nezgodnemu zavarovanju po tej Uredbi. Minister za socialno politiko odredi s posebnim štatutom, v katerih kraiih se izvede to zavarovanje. — Zakonodajalec si ie pustil odprta vratiča za vse even-< tualnosti. Bolniško-nezgodnernu za* zarovanju so podvržene vse osebe, le za one. ki se pečajo z domačo industrijo (sitarji. izdelovalci lesene robe i. dr.) bo odredil minister za socijalno politiko, v kateih krajih nai se zavarovanje izvede. N. pr. Izdelovalci rešet v Mostah bodo podvrženi zavarovanju, oni v Kravji dolini pa ne. To se bo pač ravnalo do vsakokratnih političnih perspektivah.
§ 4. se peča s prostovoljnim za-varovanjem oseb, katere v zmislu Uredbe niso podvržene zavarovanju.
§ 5. Zavarovanju za sedai niso podvrženi:
]. poljski delavci in uslužbenci pri poljskem delu:
2. osebe, katere so v poboljše-valnicah in kaznilnicah;
3. osebe, katere so začasno in nestalno zaDoslene pri hišnih opravilih. kakor: dninarji pri obdelovaniu vrtoy. čiščenju stanovanj, žaganju drv. oranju jierjla i. t. d.
Minister za socijalno politiko predpiše v sporazumu z zainteresl-ranimi ministri s posebnim štatutom način in ureditev zavarovanja oseb, navedenih v tem paragrafu.
Dokler se zavarovanje poljskih delavcev ne izvede s posebnim štatutom. morajo biti pri poljedelskih podjetjih, katera uporabljajo parne kotle ali pogone z elementarno silo (veter. voda. para. elektrika 1. t. d.), ali živinsko silo. zavarovani oni de-, lavci. pri kojih obstoja nevarnost nezg£>de od kotla ali pogona, pa predpisih te Uredbe.
Osobje državnih železnic je iz« vzeto od zavarovanja, če mu minl-strstvo za promet nudi enake ugod-nosti kot jih nudi ostalim nameščen« cem ta Uredba.
Začasno niso podvržene zavaro* vanju za slučaj bolezni in nezgode osebe pomorskega ribarstva. za ka-tere predpiše pričetek zavarovanja minister ?a socijalno politiko v spo-razumu z ministrom za poliedelstvo in vode.
Nadalje niso v zmislu § 6. podvr« žene bolniško, - nezgodnemu zavaro-t vanju: Osebe, ki so nameščene pri oblastvih (uradih), zavodih (ustanovah) ali nodjetiih države, pokrajin, županii. okrožij, okrajev, mest. trgov. političnih (upravnih) občin. cer-, kvenih (bogočastnih) občin, imovin-skih občin in zemliiščnih zadrug, da* lie zadrug ureienih na podlagi zakona o vodah in sploh vseh javnih' korporacij, zakladov in zavodov,
službah sovjetov. S kurjavo se zelo štedi.
Po novem načrtu koncentracije se bo delo petrogTadskih tovarniških podjetij ustavilo, .se že ustavlja. Naprej bodo. delala samo ona podjetja, ki so dobro opremljena v tehničnem oziru in ki Imajo na razpolago največ kuriva. Delo v teh tovarnah bo poskočilo na maksimum. Niti eden stroj v tovarni ne bo smel stati brez deia. Obratno, semkaj, na podjetja koncentrirane skupine se bodo privedli Jz drugih tovarn delavci, špe-cijalisti in stroji.
Neumorna sila dela. ustvarja in gradi v pristanišču. V oživljenem pristanišču se vrši drugo delo. tudi neobhodno potrebno.
V	dolgi vrsti ob bregu stoje inozemske ladje. Na bregu — skladišča. Stroj žvižga in mirno gode električno dviralo. Pristaniški delavci si nalagajo na hrbte breme, nosijo in skladajo pod železno streho skladišča.
Peterburško pristanišče je eden najvažnejših virov za sovjetsko Ru-
sijo. od vsega sveta obkoljen. Kajti po njem dobiva potrebneiše stvari, nego ie zrak, — produkte, poljedelske stroje, zdravila. Peterburško pristanišče bo igralo še veliko vlogo do zime za preskrbo stradajočega Po-volžja.
V	ogromnih poslopjih univerz, akademij, šol. laboratorijev je ‘ tudi življenje, mirno, neprestano delo. V nasprotju z lažmi ruskih eniigrantov-buržujev niso začeli literati in pedagogi kupčevati, ampak neumorno nadaljujejo svoje delo. V krogih izobražencev se z jjajvečjim zanimanjem pretresajo najnovejša ekonomska, finančna in denarna vprašanja. Pred seboj imajo celo vrsfo dela o zgodovini. o novih odkritjih v estetičnem znanstvu in matematiki.
Peterburg se zaveda svoje odgovornosti pred inozemstvom in zato napenja vse svoje sile. da čim prej privede sovjetsko Rusijo iz gospodarskega opustošenja in gladu.
Ob nedeljah jc vlak nabito poln. Z vseh kolodvorov se odpravljajo
peterburšk delavci v mestno okolico, da se naužijejo svežega zraka in se oddahnejo.
Posebno polni so vozovi, ki gredo proti Siverski — tako se imenuje letovišče na Varšavski železniški progi. 65 vrst roddaljeno od Petrograda.
Tam žive sedaj desettisoči otrok petrograjskih delavcev, odpeljani tja no nalogu komisarijata za ljudsko prosveto. O praznikih in nedeljah
gredo delavci in delavke obiskat svoje otroke.
Krasna poslopja siverskega letovišča so skrita sredi starih brez in smrek. Izpremenilo se ie samo letoviško »občinstvo«. Skoro povsod vidiš samo otroke različne starosti.
Na Siverski je sedaj okrog 35.000 otrok. Obilica^otrok pade v oči takoj. Jko se pelješ z vlakom. Ob železniški progi stoie otroci s svojimi vzgojitelji in vzgojiteljicami. Mahajo.z rokami. robci, pozdravljajoč prišlece, sredi katerih so morda tudi njihovi starši	v■	’ l.", V
»Kako je tu dobro 1« — se razlegajo z vseh strani glasovi otrok. Kamor kreneš, povsod deca. Na travniku pojejo in se igrajo. V reki se kopajo. Na bregu bele srajčke — goli otročički. In tam v gozdu nabirajo razne sadeže. Po posameznih ^ dvor-i cih in poslopjih stanujejo skupine p O 50—200 otrc*. Tu so kolonije, sanatoriji za slabotne in internati za de-fektlvne.
Starše zanima navadno samo to, kako jih tukaj hranijo. Razumljivo, da ne razkošno ln ne v izobilici. Hrano jim dajejo po normi, določeni za •otroke raz.nih kategorij. Z boljšanjem splošnega položaja se boljša tudi dečje vprašanje. Pa tudi sedai uživa petrograjska. deca samo dobrine.
Zvečer se vrača prenapolnjeni vlak v Peterburg. Govori se o uti-, sih o Siverski. Niti eden ni nezadovoljen. Hudo jim je samo to. da more uživati v večiai slučajev siverske dobrine samo en otrok delavca, medtem ko morajo biti ostali doma.
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 220.
ravnotako nameščenci Javnih železniških in brodarskih prometnih podjetij. ako na podlagi službenih predpisov. veliavnih zanje, dobivajo v slučaju bolezni svoie pristojbine najmanj 26 tednov, računajoč od začetka bolezni — Na uradnike in nameščence zgora.i navedenih podjetij, uradov in javnih zavodov, ki imajo sami ali niih rodbina v slučaju nezgode pravico do pokojnine, katera odgovarja v zmislu predpisa oddelka IX. te Uredbe, se obvezno zavarovanje za slučai nezgode ne nanaša — Nameščencem in njihovim rodbinam, ki so po tem paragrafu oproščeni obveznega zavarovanja za slučaj bolezni, se s posebnim Statutom zagotovi zdravniška pomoč in zdravila, kakor tudi porodniška pomoč in posmrtnina.
§	7. razpravlja o zavarovanju
oseb. ki so zaposlene v tuii državi in udih državljanov, ki so zaposleni v naši državi.
Kot je razvidno iz paragrafov
1.— 7.. sta 1. in H. del Uredbe za za-varovanie delavcev za slučai bolezni in nezgode zelo Pomanjkljiva ter razen par izjem prav nič ne izboljšujeta dosedaj veljavnih zakonov. Konstatirnmd na lahko, da se ni ustreglo r.‘ti eni naši zahtevi, katere smo stavili v nebroj resolucijah že oretl več leti.
Pribijemo samo sledeče: a) Sedanja Uredba predvideva naistrožjo centralizacijo, a kljub strogemu centralizmu se ni uvedlo zavarovanie za slučai invalidnosti, starosti brezposelnosti ter posmrtno zavarovanie za rodbinske člane zavarovancev. Če ie zakonodajalec že hotel imeti osrednje in okrožne urade potem bi mogel vzeti v naredbo vsa! še zavarovanje za slučai brezposelnosti. Ostala zavarovanja naj bi se izvedla postopno po letih. To bi bila idealno izvedena centralizacija delavskega zavarovanja, s katero bi se vsak hip strinjali. In pri vseta tem nam ne bi bilo treba zavidati sodrttgov v državah na severu. ki so toliko srečni, da so imeli sociialno uvicievnejše državnike. Delavstvo se ne more zadovoljiti sa-mp z obljubo, da se s posebnim zakonom izvedejo tudi ostale panoge sociialnega zavarovanja, temveč hoče delstev! Skoro tri leta ie čakalo, da se mu ie milostno dovolilo reakcionaren zakon o bolniškem in nezgodnem zavarovanju, ali nai sedai čaka trideset let. da tei staroveški Uredb* slede druge, morda še bolj birokratične in reakcijkmarne?
b) V Uredbi popolnoma pogrešamo obvezno bolniško in nezgodno zavarovanie za domače (hišne) posle. poljedelske delavce, viničarje L t, d. Ali nai bodo ti še nadalje na milost in nemilost izročeni svojim delodajalcem? Ali nai bodo v demokratični, sodjalno - pravični (???) Jugoslaviji še nadalje v breme svojih domovinskih občin? Ali nai se tudi v bodoče razlikujejo od industrijskega delavstva v tem da so brezpravna raja? Mi ne moremo priznati Uredbe, katera nam nudi samo to. kar smo doslei že imeli, hočemo več! Zahtevamo, da se ugodi našim zahtevam ter se bolniško-nezgodno zavarovanie raztegne na vse delavne sloje. § 3. Uredbe naj se v celoti Izvede, clopšav Uredba ne potrebuje.
ni. del
§ 8. predipisuie, da mora vsak de-lodaialec. ki v svojem podjetju zaposluje več nego 5 zavarovanju podvrženih oseb ali dela s stroji, v teku 14 dni prijaviti svoi obrat pristojnemu okrožnemu uradu. Tekom 8 dni mora delodajalec priiaviti vsako iz-premembo Prijavljenih okolnosti. tako glede višie nevarnosti za nezgode ali za zdravie delavcev kakor glede izpremembe v tehničnem ustroiu dela. V istem času mora javiti opustitev obrti.
8 9 Delodajalec je dolžan okrožnemu uradu najdalie tekom osmih dni priglasiti vsako pri njem zaposleno zavarovanju podvrženo osebo. Enako ie dolžan tekom osmih dni prijaviti okrožnemu uradu vse iz-Eremembe glede Dlače. dnin. pristojbin. uvedbe stroiev i. t. d., ki voli-vaio na višino zavarovanja (mezdna stoppia. nevarnostni razred). Odgias delavca se ima istotako izvršiti tekom osmih dni. — Kot ie razvidno Is § 9.. je bila vlada izredno naklonjena delodajalcem. Pri tem. ko ie avstrijski zakon predvideval tridnevni rok za priglas in odgias člana ter spremembo v zaslužku, se ie tu konccdiralo delodajalcem kar pet dni več. Mogoče se je zakonodajalec pri tem oziral na južne kraie naše države? Konečno bi mi ne imeli nič
proti tema. da se rok za prijavo nekoliko podaljša v krajih, kjer doslei niso poznali bolniško - nezgodnega zavarovanja. Nikakor pa ne gre. da se daje potuha slovenskim obrtnikom. ki že doslei niso v 80% hoteli vpoštevati zakona in so vedno stremeli za tem, da delavca če .le mogoče sploh ne prijavijo.
§ 10. Delodajalec, ki v teku 8 dni ne priglasi v delo vstopivšega delojemalca ali ga napačno prijavi, je dolžan povrniti uradu za zavarovanje delavcev, a) zavarovalne prispevke za čas od vstopa delojemalca v posel do pravilnega priglasa ali. če ie delovno razmerje končalo prej. za čas, dokler je traiaio delovno tazmerje: b) denarne podpore in stroške zdravljenja, ki so nastali vsled bolezni zavarovanca, kateri ni bi' priglašen v zakonito določenem roku to oa za bolezen, nastalo pred izvršenim priglasom ali najdalje osem dni po izvršenem zakasnelem priglasu; c) škodo, nastalo vsied tega. ker ni bila prijavljena izpremem-ba v delovnem razmerju ali ie bila izvršena napačna prijava; č) stroške postopanja. — Za plačila odškodnin v zmislu odredb tega paragrafa izda plačilni nalog okrožni urad za zavarovanie delavcev, proti kateremu je dopusten priziv pa osrednji urad tekom 8 dni po dostavi. Proti odloku osrednjega urada je dopusten priziv v istem roku na ministrstvo za socijalno politiko. — Ako delodajalec opusti izvršitev odglasa v zakonitem roku. je dolžan plačevati pristavke do dneva, dokler se odgias faktično ne izvrši.
V § 11. se dovoljuje delodajalcem, kateri zaposlujejo več nego 20 nameščencev. da origlašajo delojemalce z izplačilno listo, na podlagi katere faktično izplačujejo nameščencem plačo, katera pa ne sine presegati razdobja 14 dni
8 12. Okrožni urad potrdi delodajalcem Izvršene priglase in od-glase.
§ 13. Za priglas in odgias delavcev. ki delajo za več delodajalcev, i; odgovoren vsak poedini delodajalec, na kojega račun delajo.
§ 14. Kadar Član pri okrožnem Od 23. do 1. zjutraj prihodnjega dne izvedli
uradu za zavarovanje delavcev zahteva podpore, pripadajoče mu po tej Oredbi. se mora izkazati s potrdilom delodajalca, da ie v resnici zaposlen. Delodajalec je dolžan, takoi in brezplačno izdati zahtevano potrdilo.
§ 15. Osrednji urad oziroma okrožni uradi za zavarovanje delavcev smejo delodajalce kontrolirati, ali iz-vršuieio dolžnosti, predpisane v tej Uredbi. V to svrho lahko vsak čas izvrše nadzorstvo delavnic in podjetji. Delodajalci, ki zaposlujejo redno več nego 5 delavcev, so dolžni voditi plačilne liste na način, katerega določi minister za socijalno politiko.
§ 16. Oblasti, ki izdajajo dovoljenja za izvrševanje obrti ter zidavo poslopij, so dolžne, izdana dovoljenja v prepisu predložiti okrožnemu uradu ter mu dovoliti vpogled v tozadevne spise.
§ 17. Z ozirom na doižnosti. katere. predpisuje Uredba, se smatra delodajalcem, kdor iemlje telesno ali duševno delovno moč v najem.
8 18. določa, da morajo lastniki ladii imeti svoie zastopnike, ki izvr-šujeio mesto njih dolžnosti, naložene delodajalcem v zmislu Uredbe. — §
19.	razpravlja o pomorsko - ribarskih zadrugah. — Za naše delavstvo ta dva paragrafa nimata pomena, zato smo samo s par besedami označili miju vsebino.
(Dalje.)
*
Popravek. V članka »Bolniško la nezgodno zavarovanie delavcev«, »Naprej« Jtev. 219, z dne 28. septembra 1921, prva stran, 4. stolpec, 51. vrsta, se ima glasiti: »okrožni uradi knalo 50.000 (ne StHMtaO) članov«.
Politične vesti.
4- Pašlč odpotujev Pariz baje vsled tega, da s kraljem Aleksandrom uredi vprašanje kraljevega nasledstva, obenem pa tudi zato, da informira pariški vrhovni svet o albanskem vprašanju.
+ Volitve v madžarski pa/lameni v onem delu Baranje, ki ga je Jugoslavija evakuirala se vrše 30. oktobra.
demonstracijsko stavko. Med tem bo ustavljen ves železniški promet.
Dn@wne «r€&ti.
»jutro« zabavlja!
Ne zabavljajte! Zakaj? Sedaj še nimate kemičnega prelzkuševališča, ne asent-ne komisije, da bi vam mi pošiljali v preiskavo ljudi in upoštevali vašo akademsko ugotovitev, če je ta ali oni naš pristaš en milimeter predolg ali pol milimetra preozek, aii če so v njem kemične sestavine, ki garantirajo, da bo koristen član družbe, ali celo služil občini kot župan. Tu pač odloča mnenje tistih, ki so bili izvoljeni v občinski svet Gospodje demokrati pa ima-lo v občinskem svetu najmočnejšo stranko. Mj vemo, da to tudi nekaj šteje. Če so demokrati možje, ki pravijo, da so edina stranka, ki ima dober namen z Ljubljano, torej pokažite tol Vaše delo, vaše sodelovanje za blagor občine vam bo šele dalo legitimacijo, da tako govorite. Iz vsega, kar se dogaja, pa je razvidno, da govori iz vas strast ne odkrita ljubezen do dela v občini. Iz afere Peskove torej prihajamo v afero političnega klovnstva. Po tej poti pač ne pridete daleč!
Brzoiavl
MINISTRSKI SVET.
LDU. Belgrad. 28. sept. Na današnji seji ministrskega sveta, ki ie trajala od 16. do 19.. se je govorilo o Albaniii in Madžarski, kakor Uidi o izmenjavi kronskih novčanic v loraiih. ki so jih izpraznili Italijani. V zadevi Albanije sq ie proučilo poročilo ki ie došlo iz Ženeve in ki poroča o delu zveze narodov, zlasti pa
0 onih točkah, ki se tičejo Albanije. Razpravljalo se je tudi o poročilu glede postopanja Madžarske, ki le v zadnjem času silno veliko potrošala za oborožitev svoje vojske. (Tede izmeniave kronskih novčanic v Dalmaciji ie sklenjeno, da se čim prej izvrši ta izmenjava v prvem in drugem pasu. Do 100.000 kron je določena relaciia l :4. za vsote, ki presegajo to višino in za poškodovane novčanice na Je določena relaciia
1 : 6. Računajo, da je poškodovanih novčanic vsega skupai okoli 45 milijonov. Ta relacija, ki ie bila določena na seii ministrskega sveta ne bo veljala za tretii pas. ker še ni evakuiran. Računajo, da bo za izmenjavo kronskih novčanic v I. in II. pasu Dalmacije treba 70 milijonov dinar-iev.
EKSPOZF FINANČNEGA MINISTRA.
UDU. Belgrad. 28. sept. Danes dopoldne ie imel sejo finančni odsek narodne skupščine, ki mu je predse- | doval dr. Voia Veljkovič. Finančni minister dr. Kumanudi je nadaljeval svoi ekspoze o finančni politiki. Govoril ie o žigosanju in kolkovanju kronskih novčanic ter o zlorabah, ki so se pojavile ob tel priliki. Govoril je tu_di o kovanju drobnega denarja na Dunaju, ki se ga ie nakovalo do 30 miliionov dinarjev. Zatem ie govoril o devizni centrali ter o izmenjavi kronskih novčanic v novo osvobojenem delu Dalmacije. Zamenjava perperov v Urni gori ie končana. Zatem je minister navajal podatke o tiskaniu sedanjih kronsko-dinar-skih novčanic. Natisnilo se je novčanic: Po 1000 dinarjev 1,555.000 kosov. po 10 dinarjev 16,493.000. po 5 dinarjev 49.999.990, f>o l dinar 91.800.000 kosov. Te novčanice so se natisnile v Parizu. Razen tega se je natisnilo v Pragi 50,399.810 kosov po 10 dinarjev, y Zagrebu 25,000.000 kosov po pol dinarja, v Zagrebu 50 milijonov kosov po .25, par. y Novem
Sadu 200 tisoč kosov po 25 par. Nov-6'inic po 20 dinarjev, ki so bile vzete iz prometa, je bilo natisnjenih 14.278.758 kosov. Ko so bile te novčanice vzete iz prometa, jih ie Narodne banka zinenjala za 2 milijona dinarjev manj. kar pomenia zanjo dobiček. Zatem ie govoril finančni minister o raznih falsifikacijah. izvršenih zlasti pri novčanicah po 20 dinarjev. Nato ie prešel na državno Imetje in na kataster ter direkcijo državnih dolv^v.
Finančni minister bo podal drugi de! svojega eksnozeia o finančni politiki ua prihodnji seii finančnega odseka katero skliče predsednik pismenim notom, ko bo obveščen, da so proračigii posameznih ministrstev definitivno gotovi.
PASIČEVA MISIJA V PARIZU.
LDU. Zagieb, 28. (ZNU.) DanašuH »Jutamjl List« poroča iz Belgrada: Ministrski predsednik Paš tč bo še ta teden odpotoval v Pariz, kjer bo poročal kralju o našem političnem položaju. Njegovo potovanje v Pariz se spravlja v zvezo z misijo pri jK)slaniški konferenci v vprašanju razmejitve z Albanijo, kjer bi imel baie ministrski predsednik Pašič predočiti velesilam posledice, ki bi mogle nastati vsled neprijaznega zadržavnja tiranske vlade za mfr.
OBNOVITEV POGAJANJ V VLADI.
LDU. Belgrad, 28. (ZNU.) Glavni odbor radikalne stranke ie odobril navodila za delegate, kj imajo Izvesti pogajanja z demokrati glede programa skupne vlade. Seja radikalcev, na kateri so bila ta navodil odobrena, je trajala do 12. Govorilo se je tudi o političnem položaju ter so bile v tem pogledu sprejeti nekateri važni sklepi.
BOJI V ALBANIJI.
LDU.- Belgrad, 28, (ZNU.) »Tribuna« poroča iz Skadra od 26. septembra. Mlri-diti se tudi nadalje uspešno bore proti četam tiranske vlade. Od 14. do 18. t. m. so se vršili boji na OroSklplaninl, pri Mne-II in pri Oomsiču. Na Oroškf planini n pri Mnetl je padlo 39 pristašev tiranske vlade, razen tega pa Jih Je bilo tudi več ranjenih. Pri Oomsiču so pristaš) tiranske . vlade izgubili 25 mrtvili ta veliko število niru' ranjencev. V bojih s pristaši tiranske vlade je bil uničen tudi en top.
ŽELEZNIČARSKI POKRET V ČEŠKOSLOVAŠKI.
LDU. Dunaj, 28. (DKU.) Kakor poročajo Usti iz Prage, bodo železniški delavci in uradniki na Češkoslovaškem zaradi odklonitve njih mezdnih zahtev dne 30. t. tn.
2olt e železničarske organizacije
tkzv. »narodnih železničarjev« so imele te dni v Belgradu svojo konferenco. Predložile so ministrstvu saobračaia spomenico 46 točk. v katerih zahtevajo izboljšanje gmotnega položaja železničarjev. Na njihovo spomenico je ministrstvo odgovorilo, da so zahteve pretirane. Nato so žolte organizacije podale izjavo, da so pripravljene — na štrajk. — Sedaj sl iavnost Dač lahko misli kako mizeren ie položaj železničarjev, če naposled že izrecno stavkokazne žolte organizacije groze s štratkom. Res skrajni čas le že bil. da se zavedni železničarji zopet združijo v svoio enotno delavsko strokovno
organizacijo.
Ministrstvo za notranjo stvari je prepovedalo vsem dijakom madžarske narodnosti odpotovati Iz naše kraljevine, da bi študhall v Budimpešti.
t Alojzij 2ebre. Včeraj ponoči je umrl sodni svetnik g. Alojzij Zebre. Rojen je bil leta 1865. v Ljubljani. Rajni le bil zelo vesten, postreSjiv in priljubljen sodnik. N. v m. počivat
O Iraztšimn atuSafci na ljubljanske«* polju, katerega žrtev je bil mladi CodelH, izjavlja oče g. Codellf v »Jutru«, da se ie pri komtsijonelnem raztelešenju ugotovilo, da ie bil mladi Codelli ustreljen od spre-dal v glavo ta ie krogla Izstopila zadaj. — Sedaj bi pač radi "edeli, kako ie to mogoče, če je straža kakor se je poročalo, ustrelila za bežečim mladeničem.
Profesor dr. Zalokar je dne 27.
t. m. odpotoval in se vrne v novembru.
Zadruga brivcev, slavno občinstvo opozarja, da bodo brivnice v Ljubljani od sobote dne I. oktobra pa do 31. marca od 8 ure zjutraj do 12. ure opoldan In od 13 (1) do 18 (6) v sobotih do 19 (7) ure odprte. Gospode naročnike se prosi, da se drže določenih ur. ker drugače se za delo prej ali izven delavnega časa mora računati dvojna cena.
Renate Bock recommance* lessoms on the 1 st of October.
Kulturni vestnik.
Otvoritvena predstava v dramL Dramsko gledališč« prične letošnjo sezono dne 1. oktobra 1921. ob pol 8. zvečer z Josipa Kosora izvirno dratno »Požar strasti«. Ko-sor je gotovo najbolj nadarjen jugoslovanski dramatik. Slov. občinstvo ga doslej, žali, ni poznalo, dasiravno si je celo v inozemstvu stekel innogo priznanja. Dramo »Požar strasti« so Igrali na Dunaju, v Pragi in v Hamburgu in drugod, povsod z velikim uspehom. Kosor, ki ie bival za časa vojne v Rusiji ta Ameriki, je sedaj uradnik v umetniškem oddelenju Ministrstva prosvete. Gledališko vodstvo ga je povabilo, da prisostvuje svoji slovenski premieri. — Druga dramska noviteta letošnje sezone bo v nedeljo dne 2. oktobra ob pol 8. zvečer Vprizorl se Sbakespeareova »Komedija zmešnjav«. Obe noviteti sta popolnoma na novo opremljeni.
Nedetlske popoldanske predstave: Mnogo deželske In mestne publike ne more poseča« gledališča ob drugem času, kot v nedeljskih popoldnevih. Da bo tudi temu občinstvu ustreženo, so vpeljane ob nedeljah in praznikih popoldanske predstave. Prva taka predstava bo v nedeljo 2. oktobra ob 3. uri popoldne. Igrali bodo Fogarjev narodni Igrokaz »Razvatlu* Zlv je-
Vabllo,
Zaupniški sestanek vseh treh ljubljanskih organizacij JSDS dne 16. septembra ie soglasno sklenil, da se ima vršiti dne 30. septembra t. L skupni občni zbor.
Odbor krajevne politične organi zacije JSDS v l jubljani VII. (Spod-nja šiška) ie kot sklicatelj zaupni-škega sestanka z dne 16. septembra sklical tudi odbornike vseh teh organizacij na skupno sejo. da določi dnevni red tega občnega zbora in na objavi.
Po sklepu te seje se bo vršil skupni ~
OBČNI ZBOR
enotne krajevne politične organiza-cije JSDS za ljubljansko občino v petek, dne 30. septembra 1921 ob pol
20.	uri v »Mestnem domu«.
Dnevni red:
1. Poročilo tajnikov in blaganl-kov:
2. določitev delokroga skupnega odbora in pododborov:
3. volitev skupnega odbora;
4. poročilo kluba občinskih odbornikov ;
5. parlamentarno poročilo;
6. slučajnosti.
Vstop bo dovoljen le tistim, ki se izkažeio z izkaznico ene izmed ljubljanskih organizacij.
Sodrugi naj doplačajo eventualne svoje zastanke na prispevkih takoj, ker bodo veljavne le tiste izkaznice, na katerih ie potrjeno, da je septem-ber9ki prispevek plačan.
Tudi znani sodruei naj prinesejo-svoio Izkaznjco s sebol!
V	Uubllanl dne 26. sept. 1921.
Josip Prijatelj l. r., predsednik skupne seje.
VSEM Na
Organizacijski
vestnik.
Iz stranke.
ZAVEDNIM SODRUGOM!
celjskem strankinem zboru
Društvene vesti.
Ceskoriovenska Obcc priredi dne 1. oktobra v veliki dvorani Narodnega doma »Svatovadav-skč prosvfcenf«. Vstop le na legitimacije članske, sokolske ali narodnih društev. Vstoontaa doUuImul Začetek ob 20. uri,
dne 1. novembra 1920 je bilo sklenjeno sledeče:
»Razen temeljnega davka zahteva stranka od vseh zavednih članov
da plačujejo stranki tudi progresivni davek od svojih dohodkov no tabeli ki jo določuje strankim izvrševalni odbor v okvirju določenem na strankinem zboru.
Ta davek je prostovoljen, ker ne more stranka nikogar siliti, da prizna svoje dohodke, niti nima aparata. da bi te dohodke kontrolirala. Toda stranka želi. da dosežejo vsi nieni člani tisto stopnjo zavednosti, ki jih bo moralno prisilila priznati svoie dohodke in plačevati stranki toliko prispevkov, kolikor odgovarja niih dohodkom in potrebam. Tak davek zahteva naš minimalni program od države, torej ga mora zahtevati stranka tudi v svoji lastni organizaciji.
Od kmetskega ljudstva, ki nima toliko denarnega prometa kakor mestni delavec pričakuje stranka, da bo presojalo višino tega davka oo življenskih prilikah, in upamo, da bo vsak trdni kmet. ki ga ie privedlo v stranko prepričanje, vedel, da lažje plačuje 10 K nego nieeov hlapec 2 K.
Na izkaznicah se potrjuje samo temeljni davek. Ne sme se voisavatl. koliko plačuje kdo progresivnega davka. Ta se potrjuje s posebnimi
pobotnicami.«
Sodrugi. ravnajte se do tem*
Centralno tak&tvo Jueosl. soc. dem. stranke v LJublUml. - Poštni predal št. 163.
Vestnik Svobode.
Seia centralnega odbora »Svobode« se bo vršila danes, v Četrtek ob 20. uri v tajništvu »Svobode« na Aleksandrovi c 5. Polnoštevilna udeležba dolžnost vsled milnega In vaz-
■‘■iSrBr aft-; **• »■<
, . j	v nedeljo dne 2. oktobra
1921 veliko veselico (vinsko trgatev) v prostorih gostilne D. Draščeka, Bohoričeva ulica. Ljubljana. Vabimo vse zavedne so-druge fn sodružice, kakor tudi prijatelje »porta, da se iste udeleže.
Radeče pri Zidanem mostu. Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« v Radečah priredi v nedeljo 2. oktobra dramatično igro »Razvalina živlienia« v 3 dejanjih. Po igri prosta zaTav a s šaljivo pošto Začetek
igre ob 15. uri popoldan. Ker ie društvo Še mlado, se prosijo vse sosedne podružnice nai v svrho podpore v polnem številu oose.tiio predstavo. , .Vse drugo na plakatih. — Odbor.