Ursdailkl la uprtvalftkl pr«. •tod i gear a. Uw*dsU av. M87 Bo. Laws4als iti. T«l«pkok*t L*wbBlewettu v Vintondslu, ki je njegs (Hsyss) spoznsl krivim brez vsake obravnave in obcodil na pet dolarjev globe. Hays ne more pozabiti opszke, katero je isrekel Butala, vodja kompanijake policije: "Dobili boete vso prokleto prsvico (sli goddsm justice), ki jo iščete." Kompanijafce policija ga je vrgla v celico, ka je hotel preizkusiti svoooao govors. New Tork, N. T. (Federated Press). — Arthur Gerfield Hsya, odvetnik Ameriške unije ss elvil-no svobode, toži uradnike Vinton Collierjr kompanije, ki ime tukaj avoje pisarne, sa trideact dolarjev odžkodnine. Napadla ga je kompanijake policija in vrgla v celico, ko jc žel v Vintondele, Pa., da preiekuai tem avobodo govora in zborovalno svobodo. V evoji tožbi IMgej®, da so ga nslulbenei kompanije in premogovniška in železerzka policija napadli ia ss-prli, deeirevno ni ničesar storil. Mr. Hsys je žel v Vintondele dne 27. maje kot seetopnik Ameriške unije se civilno evobodo. Pro našel je, da je Vintondele oboroženo taboriSče, kjer oboroženi policaji in strešniki v službi kom- nanits arlmiSm'4aa masf A I m Ap^m. nizatorji, ki so ga spremftf na tem potu, so nsjprvo pronsžli, da jim je policije 4 na konju in v službi kompanije pot. Nsjprvo js skužs-le policije pomsndreti jih s konji, na to jih js arstirala, češ, de hodijo po lestnini kompsnije. Ko je zshtevsl, de se takoj zasliši, so ga privedli pred mirovnega eod-nike, ki je kompanijaki ualužbc-nec ih katerega urad ae jc nahajal v kompanijakem poalopju. Mirovni aodnik ga jc aeveda spoznal krivim, ne da bi mu dovolil o-brambo. Kasneje, ko jc pronažel, da ae mr. Haya popolnoma zavede zvojih previc, mu jc rekel, eko zapusti meeto, da ga izpnzti. Mr. Haya ee pa ni podal in mirovni aodnik ga jc apoznel nekrivim, ne ker jc kitro zapuztil aobo. Večje žtevilo kompanijakih u-alužbeneev in policajev jc bilo a-retirenih ln obtoženih nepade in retaeije nedolžnega človeke. Vaek jc moral položiti po pet sto do-lsrjev poroštva in pridržani so ss veleporoto. Civilns tožbs, ki jo js vložil mr. Ha/s v New Torku, je drugi korsk v ksi»nsnji Ameriške unije ss civilni svobodo, ki gs je pod vzela, ds se prizns civilns svobods ns premogovem polju v Pennaflvantji. 1 v NAZAJ V NORMALNE ČASI, NAZAJ .. MeHaamv ^ Tako je pel jetnlžkl strešnik. Mlnnea polic, Minn. — Na dveh tovornih evtomobilih so odpeljsli grešnike v prisilno dslavniso, ki so bili kaznovani zaradi pijanosti in niso mogli plečeti denarne globe. In to se je sgodllo v čssu pro-hibicije. "Nazaj, v normalne čase, ns-saj", js pel jetniški stražnik, ko je peljal grelnike v prisilno de Uvnieo, poleg je pe prietavil hu domušno, da v stsrih, dobrih še-sik tndi ai bilo vol grešnikov. Ne sodišču js bilo več ko sto grešnikov, ki so bili obtošsni pi-jsnosti. Nskateri ao plačali denar-no globo, drugi pa niao imeli denarja ia morali so v poboljševel- ŽGANJE ZASEŽENO NA TRANSPORTU ZDRUŽENIH DRŽAV. Okleage, HI - Ko js bila iads-ns razzodbs nsjvišje/s sodiŽČs, po ksteri ss delsvsks strokovne orgsnisseijs Ishko tožijo zs od-Žkodnlno, sko ovirsjo meddržavno trgovino, so bili žslszničsrskl bsronl prepričani, ds bo zdsj zms-gs ssnjs Ishko in ds jim bo igrača ugnati žcieznlšerje. Bratovščina želesničsrjsv so er-gsnisirsns mednsrodno in sliši as govoriss, ds bo stsvks železničar-jev vodjens Is Ksnsds, sko prids kdsj do stsvks, ds ne bo mogoče tožiti ss odžkodnino železničar-skih organisseij. RAZSTRELBA V SMODNli NIOI. Dva dslavee ubite. Oakland, Oal. — V akladišču Trojan Black Powder kompsnije je nsstsla rszstrelba, ki je na me etu ubila dva delavca. Skladišče ae nahaja v Ht. Lorenzu. Ekeplo-zija je bila Uko ailna, da je bilo slišati pok v večmiljnem okrožju in veliko žip je bilo ubitih. Niagera Palls, N. V. ~ Nska nesnsnks je ssbredls v vodo vprsv nsd alapovl Niegare In močni tok jo js potegnil prek sle-pov. Ne obrežju jc sspustils listek, ne ksterem jc bilo zs pičeno i "Videti hoč»m slapove Nisge-re, Ako se onesvestim, obvestite Willism Joness, Orehsrd Psrk, N. V." PROHIBICIJA POMOČNICA Muskegon, Mick. - M rs C. h. Csleins, predsednies ženske dr žsvne temperenčne orgsnizseije, je hvstils prohibifijo kot Wege-slov, ker ljudje hitreje umirsjo, ki pijejo tikotspsko žgsnje. Be kla je, ds so zdrsvniki tsjavili, ds človek, ki uživs tiboUpsko žgs nje, ne more žiurti vrč ko tri leU. Temn je Ukoj flodala: "In te je glavni blagodov" V SPANJU JE USTRELIL SVO-J BOA OČETA. Bessis Ark — I« letni Delal« ney je v epenju vstsl, kodll sem. intje in ustrelil svojege očete. O-še jo sUr SO let ia ae jc ekrsrjal s poljedelstvom. Chieago In okolica: V sredo jas no. Lekki, menjajoči eo vetrovi Tepevntnra v aadnjih 14. urah najvišja SO, aajaižja It. Solnee PROSVETA SLIKE IZ NASELBIN. "P R O S V ET A" ^^ ---' *»■ t-"-**1* *> C**M**1 ""**** _____■ "THE ENLIGBTENMENT" lOrtM^J "SEJ Ckifgo ITb-cnpUoB, »JS^Sm^ tfo »BiP^nd fortign eoantriac »» 00 P«" r— "MEMBEE of Tke fEDEBATED PBBSS" per ye»r; DstUM V Je • M MtMt UM. dnevom aoSekla ^MhlllMBSHaMG« VELIKI ZAPAD ALI JUGOSLAVIJA. Pod tem naslovom j« George W. Hinman priobčil Članek v Hearstovem časopisju, s katerim je Prosvete ie seznanila svoje Čitatelje. - ' Kdor površno prečita članek in se ne zaglobi v njega, . sodi, da je spisap v prilog ameriškega ljudstva in na škodo jugoslovanskega ljudstva. Dalje bo mislil, da so pri Hinmanu odločevali izgolj čisti motivi, da pomaga ameriškemu ljudstvu. Članek pa ni bil spisan, da koristi ameriškemu ljudstvu in škodi jugoslovanskemu ljudstvu, ampak Hinman je pisal, da koristi kapitalizmu in svojemu delodajalcu Hearstu, ki namerava letos zopet kandidirati kot gover-, nerski kandidat. Hinmanu je dobro znano, če se osuše barja v Ameriki in zgrade naprave za umetno namakanje zemlje, da bodo od tega imeli glavni dobiček kapitalisti, ki so pri volji Investirati denar v teka podjetja. Hinman dalje ve, da se prek ameriškega ljudstva ne bo razlila prav nobena trajna prosperiteta, ako spremenimo vse puščave in močvirja v Ameriki v cvetoče vrtove, dokler ne produoiramo aa ljudske potrebe. Ker produciramo zaradi profita, bi nekaj več delavcev imelo delo, dokler bi gradili naprave sa umetno namakanje zemljišč, in osuševali barja, kadar bi pa bilo to delo dovršeno, bi produclrali toliko poljskega pridelka, da bi ljudstvo tonilo v njem, poleg bi pa imeli vseeno sestradane ljudske množice, kot jih imamo danes. Hinmanu je znano, ako hočemo trajno prosperiteto, da se mora odpraviti blagovna produkcija in distribucija aa pro-fit in nadomestiti se mora z blagovno produkcijo in distribucijo za ljudske potrebe. Z drugimi besedami to pomeni da mora ljudstvo producirati, kar potrebuje, kar je pa produciranega pa tudi konaumirati, da je trajno deležno prosperitete. Na miljone delavcev nima danes še svojega doma v Ameriki, se več miljonov nima svojega avtomobila, drugi miljoni nimajo obleke, čevljev, zopet tisoči stradajo. In zakaj? Za to ker produciramo, da ie kapitalistom mnoši profit, in ker ne produoiramo zaradi tega, da bi bili nagi oblečeni, lačni nasičeni, ker sploh ne produciramo zaradi tega, da bi bil vsak ameriški državljan deležen vseh življenskih udobnosti, ki jih producira človeški šenij. V Ameriki se proda toliko produciranega blaga, kolikor se lahko proda z dobičkom, drugo blago odide na tujezemski trg, h kateremu se šteje tudi Jugoslavija, da ss tam proda s profitom, ker je bilo na ameriškem trgu preveč blaga. To je mr. Hinmanu znano kot nam. Ali on prikaseva današnje gospodarstvo v popolnoma drugi luči Seveda Ima Hinman za svoje prikazovanje tudi svoji vsroke. On sploh ni za odpravo kapitalističnega gospodarstva, poleg je pa njegov delodajalec politični kandidat, ki je ravnotako za ohranitev kapitalizma kot Hinman me V Ameriki je pa že od nekdaj navada pri starih stran kah, da mora kandidat nastopiti kot "prijatelj" ameriškega ljudstva, da lahko upa na kakšne uspehe. In Hearstovo časopisje je seveda pričelo udrihati po kapitalistih, ki poeojujejo denar v tujeaemstvo, obenem je pa pričelo kazati, kaj bi se lahko storilo vse s tem denarjem v Ameriki, ako bi bil ta denar naložen doma. Tako ravnanje je seveda demagogiiko, ali profesionalni političar se posluži demagogstva, kadar od njega pričakuje uspeh Struna, katero je ubralo Hearstovo časopisje, najde od mev pri ameriškem ljudstvu, ker navadno ljudrtvo vid v človeku, ki Jo ubira, svojega odrešenlka, ki sa resno trudi, da ga odred 1 Hearst hoče postati govemor, V Jeseni so volitve fn teko poje adaj njegovo čaaopiaje pesmico, o kateri misli Hearst, da napravi globok vtis na ameriško ljudstva Njegovo časopisje ne mara podreti kapitalizma, ravno tako noče škoditi iujeztmsklm ljudstvom. Njegovi uredniki morajo zdaj tako plnatt, da bo Hearst kot kandidat imel uspeh. To Je njih naloga. Tega ne pokaauje le Hln-manov članek "Veliki zapad ali Jugoslavija"* ampak taki so vsi članki, ki imajo namen prikaaati Hearsta kot odrešen ika ameriškemu ljudstvu. Bsnslais H. 1, Pa. — Is naše naselbino so bolj redko kdo oglaei, sato bom jas malo poročal. Zelo čudne reamere vladajo pri aae; dan sa dnem vodjo v naselbino ss-mo črnce in bo jia» se ie, da ne bi postali vei tali. Poctali eo pradrsni in oddali na naio dvorano neksj strelov ter tudi na druge hile, a Škode ni bilo poeebne. Čudili amo •e, zakaj ao nekateri Uko radi pri stopili h kompanijekim deputijem zdaj ko jo pa prišlo dovolj irnecv, eo pa nI prav niš čuditi, ker ao tu di 'uvsjt bolj črni in prav "paie o" k njim. Sllfti so, da jo oelo ne kaj slovenskih čuvajev ,da prenašajo besede, ki jik govore rudarji n jih nocijo na uho superlnten-dentu. Pošten človek ne bo Šel vohuniti med svoje braU ,zato poživljam vse, če Imate količkaj poštenja.v sebi, da opustiU tako delo, ker vem ne bo nič koristilo. Pri nas so se včasih prav dobro razumeli, zdaj pa gre vee navzkriž. Ali jih motijo oni črni aU kaj je temu vzrok. Colo naii bosi so »e pričeli' preesj zanimati sa sloven ičino in zuperintendent že zna prebirati sloverthko pioma. Ko bi so se naa tako brisali, pa bi bila prav kmalu atavka končana nam v prid. Kolikor nas jo sUvksrjev, se dobro držimo f ae bojimo ss, Isrsvno nam voaljo U stavkokase. Včasih tu ni bilo počlsrjov, sedaj pa jih imamo vse polno. Ni ravno mnogo mladih "evetk" v naeelbini, vod dar bo lahko vsaka dobila svojega črnca. Sicer ps jo dovolj, ds nsm ti pečlarji delajo škodo v rovih, ni treba, ds bi nam tedaj fte rožice potrgali, smo že drugi pečUrjl ta t o pripravljeni. Cas nam kitro poteka, ptički nam pojejo in še s drugimi stvsrsii se motimo. Lovimo jasbooe in lisi 00, ki pe pogosto tudi kaurs uide in ae ujsmemo je. Hodimo tudi v druge krajo obiskovst svojo rojake ,da vidimo, kako vstrsjsjo v ovojem boju. Sedaj imamo torej za vse dovolj čas*, ko bo pa prliol čas zmage, tedaj ee tftmo vrnili as delo in mi ae bomo zadnji pri trga nju nežnih rožio. Kad bi videl, da bi se lo sdaj o-ženil kak tnsjhen pečlar S veliko pečlarioo, kar bi bUo nekaj ss sa*, eama. Jeet ,to je loko kad icbje-r a\au evakom prineipijelnom pi um ju, kojc ja na dnevnom redu. Zato ste stvorili priatirjci ali pri-tuirje izmed ju rada i kapitaU ui-kada nemožeU da ee poetigne ovc dotle, dok bude alobodnlh I robo ve, bogatih i eiromašnih, odljevo-nih i golik, i izrabljivača i izrabljenih i svih rasnih radničkih gu-I i koža i krvopije ,koji sila redni-čku krv. Jednom riječju, doklo I,udu vilo klsss, deUrfče biti i gore pomenutih prirepina, bez kojih bi radnička klaaa mogU ckaistirati i obavljati ave poalove ,koje i danaa Uvršava. Nama je poznato ,da ekonomaka organizacija, koja je ovdje u ovom okružju broj šeet, S pod okruije broj pet, IT. M. W. of A. vodi lu-čnu borbu protiv ugijobaruna Evo dokaza ,otkako smo izašli na štrajk u ovom podokruŽju kako sam več nopomcnuo, izašlo jo sa nama i neunijskih radniks na štrajk, t. j. preko rijeke u Va„ i tU jo od mah sudso Deyton izdao branu protiv ovoj organizaciji I odmah zalim jo uhsplono sedam naest članova, 1 ssds SU pod istra* om i pod jsmčevinom od 04.000 olara. I ako dosU reakcionarna S unija, aU ipak so obs ncsvidjs bs-ronima ugljenokops, to svaklm danom hspse i u »stvor trpaju ne* vino ljudo. I nije to »ve Ito je sa* palo u zatvor, Ima lh joS oko deset a ovom podokruŽju »s koje nisu u stanju ni položiti jsmčevinu, jor Sto ss vile »a njih poleže jamlsvi* ns, tim vile lh ae trpe u zatvor. Upravo sada ,juna drugoga, poču* U parnioa u Parkersburgu, W. Vs. i j oŠ no molom sa sUlno ja viti Ito če biti rezultat te psmlce. To če budučnost pokazati. "SUvkar" govori ,kako au rad niči rasdjeljeni u rszaovrsne unije i poziva rsdništvo, ds stupa u jednu veliku uniju. PosivaU rad ništvo u jednu veUku uniju, a sam raditi protiv isU, to je glupo. Kao ito nam jo poznat o da bal ovi, koj pozi vaju u Jednu veliku uniju, ae če da aa odaaovu pozivu Crvent sindikalne internaoijonale u Mo* skvl ,jer to je jedino mjeato, gdjs ss mole udariti temelj jednoj veli koj uniji; a no ovakovu veliku u-niju, kao Ito to "stevksr"sago* vara, kao ito je I. W. W. koji eii ooijepljeni od eijeloga svijets, te samo hrle aa svojim vodjama, koj da bi ss fitu vsi rsdi pridružili. Ta- danas ništa drugo ne čine, nogo di jaz bi rad dobU svojo, pa jO vsa- ponsšu buri vasi ji u borbi protiv ka manjša od moae. Prijatelji ne sovjsUke rsdničke republike, u* »mejo pooabitl damo, Če so bo kdo | pravo aada, kada se svjeUkl kspi sru* pre kaj Ukega domislil. talitam upro is petnih šila £ da, antor doplaa je jedna ličnost a aae druga. Pošto autor nema m edne jugoslavenake novine, koja i mu uvrstila njegov dopis, te jc morao nači nekog zancšenjaka ko jim ae poeluiio, da preko njega po alje dopis u Proevetu, u kojem je iug»ao prevodno radniltvo. Isti taj zanelenjak je imao pri-iku, da oe upozna aa radničfcim pokretom, ali to njemu nije bilo ia umu, nego aa vrijeme rata je bio tvrdi auštrijak, a aada preko noči posUjo "ono big unionista", ali samo neavijeanl Jer njemu ni-;« zedaUk, da ae bori aa poboljša nje radničkog pokrcU, nego aamo da uvijek smete klasno avijesnim iroletaroima u njihovom radu i torbi, koju oni oprovode ls dana u dan. Mi smo pretkaaivali prestave saaivall skupštine, govore itd. t toliko su nam to naše sile dozvo-Ijavale; a ito ste vi goapodine 'stavkarju" učlnio aa poepijele nje radničkog oelobodjenja iapod najamnog ropstvaf I još ss usudi-nas kritizirati i kažetet ti kU-msvci, koji slijede sa raznim vo d jama, kao ito jc K. Mikalački iz DctroiU i slušsju njegove savjete ao sasju nI ssmi ko su i Ito koč« NaaUvlja taj isti sUvkar, da amo BSjprije bili aooijsliati a aatim ko mualsti, Američan labor alUance Toilcrs of America a sad Wor (OfS Party.» To prisasjem da smo biU člano vi pomenutih partija. Ali čudim se tako nas je mogao strpati i u Toi crs of America ,koje nikada ni smo bili članovi. To je laž, kojom so "autor" u svom dopisu poslu Poleg črnih, s katerimi je ž« vse Ši sa krvi isvojštena radnič napolnjeno po kompanijifclh hi- va naših ruakih trudbenika. A na* šah, dsla tudi nekaj belcev. Nalo- ši industrijalci rame us rame as Žijo pa prav malo premogi, da Imperijallstima drugih semalja, podjetniki žele sedaj lahko vidijo, kaljoju 1 mrsae sovjeuku ropubU-kako mnogo smo jim ml produei- ku prod radnim narodom. Ja snam rall. NohvaleŽnlkl so, Mto nimajo da borba, koju su vodili Induatri-nsa poštenih plač, dočim one jalni radnlei svijeU kros prožlih najetsžs dobro plačujejo. Prilel nekoliko godlna, bila Je doeU topa bo Čas, ko bodo morsli tudi nsatika, ali njihove borba onda i debel jie plsčevstl ln bo morsl biti nas je doaU realičita. naš trud prisnan. — SUvkar. | stavkar kaže, ds kada bi imall samo jednu veliku uniju. da bi ka* /.^•»Aftt.iii 4 ipitslissm uskoro bio unižtea, a nt javna govornica* I krte, kako i koji je put najpreči za pouapjeiiti 1 poradiU na konao Glasovi Članov S. N. P. J.lUdovanju jedne velike unije. Dali in čltataljav Prosvete. M raaorenjem raanavrsnih unija, koje več postoje« ili aa redom i BallsAro Ohio. - Pojavio ae do-|Pro»>a«"dom u i,Um uni^mi'l pia is ovo okolice u 126. broju na- Isti navadja da kada bi imali -k glasila Proevete. Kako pioac -siao jodau vel.ku unija, da ne bi onog dopisa javlja, da smo laalU U "Uopsli nikakove nagodbe kao ds-Umnih i črnih ugljenokopa na 1 d» hl" O*0*"*? MP"tv/ marca | to Je istiaa. I da smo so PiUln d» 11 j' n°gu*e osiobodili oružja t. j. alata i da jo dok poetoji kapltalistlčki sistem lio. Hadujem se, ito piaac kaže, dA smo ssds u radničkoj stranci A merike. Jeet, jer je to jedina revo lucionarna partija u Americi, kojc jo cilj, da iz temelja preuredi da nainje društveno i pokvareno ure djenje> Stavkar navadja, da kako to da radnici odobravaju našim govorni cima, kako lh on to več naziva — pie cord loadors —. Ja snam« da to <(aUvkaruM ne dopada, kada maee slijede naa i naš cilj, a on nema ju nikakvog stvarnop cilja sato ih m aae icbjegavaju. I pošte uo rsdništvo če vaz izb jega vati s ve dotle, dok ne prlposnate i ne uevo jitc načela "Crvene radnlčke in Umaoionsle. Vi mošete nastaviti sa vašim provokatorskim radom, koliko god hočete, ali svs če vam biti uaalud! Dok naši organisatori rade svom šilom, oko organizova-nje I pfosvječivanja radnog naroda 1 naatoje koliko god mOgu na konsolidovanju radničke klase kao c j pline. Ali, vi radite sama Obrs-tno. Još bi ilspomenuo, ds ovi organisatori od I. W. W. bih ^joljc zavUdao mir. JeeV podzemna ma- si niso vas organisaoije ne sau-šinerija je paraliafrsna, ali to nge «ialj« nikakove ugovore t Pošto znak, da se borbe utlšaU, bal pro- L W. W. nije nlkakovi glavni fak tivno, ona ee evo večma saoltrava. ^ojl bi vodio borbu u unilte Dalje naatavljs piaac, da su "mu- nJ« kUl-t' 001 *** rodi ***** ko'* umakle a komarci da sa pro- k*° strukovne unije, t vladali, a sa eUaicalna da su okle- j* * reforme kao na prlmjer ss pili pHmirjo i do je pobjeda nji poviMču pleče, skrsčeajs radnog kova. Ne snam pravo, iU misli isti Kremene i U je svo. sa ovih par redaka, ali mielim daj Zato je potrebno, ds radnlei, ko- 1 ovo evega šta oa navadja, ds ae-ma. Tu so i policija, kosael, detok ti vi, depati lerifi I drugi raaai strelci. I ae mizlim da ismedjn radnika i elrdea mole da dodje do kakvog korUnog primlrja. kao Ito piaac navadja I da je pobjeda no-šai nego molde je pieee onog doplaa pontikala kakava druga alla« Hearstovo čaaopiaje je fte parkrat poiakua&lo a to tak- Ida pile mmj članek, a ta mi moiiU borba, koja ao danaa vodi, joi nije jI sa več organizirani na ekonom dokončala, mislim na borbu lsmo skotn polju, treba da stnpaju U po dju radnika l barona ugljena, nego lltlčku stranka o ts js radnička svakim danom dolaal u sva veči stranka Amerike, koja ei bori se konflikt. " Issmo sa reforme, nego sa sve čto Neko pkme onog doplaa ae ep! eu rsdniei stvorili I Ito rsdnietma nuje samo Beltalrc kae eentralu. trebo, da bude I vlaaniltvo aamlh nega neka ei baei pogled samo pro* rsdaika, i niči je drugo, ko rijeke. koja dijcU Ohio I W. Kad asteje plefe I kole, da se Va., t>ak če noči sve ono Ito on na- ovdje kod nae preko noči pojavilo vodi da ovdje neme, S to nije vt- tueet politlčkih elemenata, koji liki reemak. aamo pet centi volnJe|hoče da preurode danalnje društvo l usposUve novi svijet, kao što jo U a Bueiji. Ako je Moator ovik redaka molde epavao I nije oejctia. da ovdje poetoji polltilka organizacija joi od 1011. god,ne onda je vrijodan salaljcnja, jer snam da naše ovdješaje radaiško udruieaje aije i^avelo^ nego je rs dllo svom anagom aa proevjeMiva nja radnog naroda i Ito ae jo I po- tiko, kadar se ji gospodarju zahotelo po politični karijeri. |Ukt»ka pitanja, koja radniel da- kaaelo. da Ipak ovdje nel jugoela ln zakaj Hi to časopisje letoe delalo lEjcrno, ko mo v letu "r T^^T. T1® "^rS!" Bafod ^ "ftof# volitev, ljudatvo Je pa zadnja leta slino trpelof £ ^Itf^^^ "JT* \ Demagogi pač sodijo, ako ni šlo lani, pojde pa letos. L da «mvorJi^.la^^ ds ^ N? i bol. učlnill za SVO ju organlaaciju,^sda t>l ao BISlo prošetall po okolnim m jest ima ,nego Ito ovdje ns Bel siro Parku več preko dva mjeeeca ulado gube vrijeme i troše radni-čkl novac, bez ikakvog uspjeha — ThoodoTe Vuoelioh. predsjednik društva br. 358, 8NPJ. JohBston Otty, m. — Pratečl pissnje u ProsveU 1 drugim lieto-vims, Vidim, ds još imade izdaji* ca mčdju Hrvatima i Slovencima. Ne mogu, ds ze prečudim, kako mole rsdnlk, ds dodje Uko nla-ko, ds Isdsje sam sebe i svoju obi* Ulj« Ne čudim se rsdnikn, koji redi »s nisku plača a industriji, rdje nema organisaclje niti Itraj ko, nego čadim se rsdaiku, koji me prilika, de se organizira i po toljŠs Život za sebe i svoja obi t4lj. On togo neče, nego ostsns slugs svog izrabljivača. Vai dopieniei plžU, da bi bilo potrebno Icnljetl takovim ljudi na a javnoet. Po mojem mnjenju nije potrebne Ukva grožnja, nego izneeti imena takvih ljudi i javnoet odmah, da so snade, koj sa i ŽU su. Kod nee a iUlaoisa nsms Čovje ts, Koji proisvsdjs ugl jen, ali na laloet imademo i mi izdajiea, to su 100% Amerikanci, koji ca po-iraU svojo orudje I otilli u sus jednn drlava Kentuckr, de Umo kupsjo ngljen pod izlikom, ds U dopnšts uprsvništvo orgs nizacije. RramoU jeat, da su jednom dijelu Keatuckjrja Tenneeeee urednici 28. distrikU 0. M. W. of A. pot pisal i ugovor sa operatorima. Ovo je prekrše, sakljulaka k en vee i je a Indians poliču. Članovi T2. dietrikto Illinoisu vode velika propagendn da oe proaadjc krivec, koji je ietinl kriv sa Uj poUjni i isdaj nički ugovor. Glavai predejedaik Levris kaže, da oa niti ekcekativ ai odbor nije odobrio toga ugovora. I illineiekim mdarima je bio ponadjea separatni ugovor, ali aa radori sve to odbili, jor im Bo dopušte odlake konvoacijo. Dekle. ovdje trebo mieliti, kakva politika vodi naš glevai preda jed aik Learie. Po aekojim opiotma, coji aa došli a ruke konutima i »a bili poslani u Kentucky, da pr«. edaju stvar i koji spisi se tičm ugovora medju rudarima i pos- .ednicima, možemo videti i pot. »ia predsjednika Lcwisa. Ali pre-co avega toga on Uji, da je oa dopuatio eeparatni ugovor. Sad i-demo male dulje u atvar. Svima čUnovima U. M. W. 0f A. je poznato, da je na konvenei. u Indianapolizu bilo zaključeno, ds Alez Howat upozove štrajk, Sto je bio u progresu n tri ugljokopa u KansaHa prošle godi. ne. Alekeander Howat, misleči, da je na pravom putu, nije htio puslušati odluke konvencije. Što se je dogodilo t Naš dobri i valjani predsjednik Lewis je iskljuČio 12.000 rudsra i sve odbornike u Ksneaaa is organisacije. Mnogo lanova je mislilo i danas misle, da je Lewis nspravio pravednu stvar, a u istini je napravio pravo za posjednil^e rudnika. Mi kao svjestni radniki moramo, da sami sebe pitamo, zašto jewls nc postupa sa nrednicims 21. 1 23. distrikU rudarske unije, coji su pogazivall zapovjed konvencije i kojih prekršaji ce biti Itetu svima radarima, da če nazad izgubiti borbu i organizaci* Ju- Bračo, rudari, koji ste napredni i razboriti, odkrite ovo izdsj* stvo onjma, koji atvar potpuno ne ahvačaju. Nijedan nas ne može kazati Lswisu u oči, da nas js prodao, ali možemo od njega t t aliti, da uzme protiv izdajnika i-etu akciju, kakvu je podusev protiv brače u Kansasa, koje bračs kao nečlani organisacije još danas stoje rame uz rame snsms skupa. Ako pak Lewis neče toga napraviti, to nam je znak, da j« i on ufnešao prste u to izdsjstvo. Svaki radnik, koji kaže, da ns-ša organizacija nije dobra, toda on nije naučio od radnika, nego svog poslodavca. Zato koji danes vjerujemo, da je organizacija dobra, moramo, d& to i dokažemo. Drugčije ne možemo'toga dokazat, nego da na tome radimo. Kn-Če gospodarica ne može kazati, da joj je kuca člsU, dok Jo ne počisti. Tak 1 mi rudari ne moiemo kazali, danam je organizacija fci-sta dok je smeča u Utoj. Lewis i njegova ganpa su nam više puta pokazali, da su vt?c »a dobrobit capitaMzma ncjtoli 2S nss radnl-te. listo trcbft, da rudari čim pri-o glcdsju. dtt tjowls dodje tsmo, gdje jc Hon-at. a lIowat da ustna krmilo, koje ima Lewi» v rutama, da nas vodi pravim piitom, tako je tO dokazano u Kansasu zadnjih 14 godinS, dok mu nij® Lewis ztopio na put. Kada Izvršimo ovu zadaču, on-ds čemo moči kazati avakomu, ne samo radnika, nego i svoj bur-žvazljl, da nam jO organUacija Čista, da nema u njoj nlkakvs gs-madl, koja bi škodils napredktf rudars. Draga nam je ssdsča, dt (T. M. Tf. of A. postane jeden dio ndustrijalne unije, koja . unijfc ne. vjeruje v diktaturu pojedins-ca, nego u diktatura rsdničtvs ssmog.v Ne znam. kakva jč korist, pr«* poru?atl jednu orgahizaciju, s >ri tom ne oplaatl načeU iste or-fsnizscije. To nsm je nsjvečjs krivnja danas, da Imhdemo joi 75 po sto radnika, koji ne»nsdu načela nijedne orgertizaelj«. Neko pile za socializem, drngi za ko-munizam, a trečl »a induitrijeli-zam, ali ko proeti radhik.u pro-stom radniSkom govoru po6ne o-pisivstl put in taktiku jedne organisacije do slobode, to več ni-pravo, bilo bi vel previše protiv gospode i takve atvare ida u koš, što nije pravedno. Ako je gdje radnički list i podupirsn po rsdničtvu, ja mialim, da imsju rsdniei pravo, da debatirajo po svojoj volji, kako do& prije do slobode, i svaki je za svoje odgovoren. Ako pak urednik kojog lista misli, da je opieivanje taktik« načele industrijalne unije pro-tuzakoniU, onda bolje, da se o tomu niti ne spominja u li«J»-List koji preporučuje radnoj kls-si jednu organissciju, a neče. ds poksie istins o istoj, boge, ds ja zataji sssvim. Isto bi bUo ssvjes no, da se dopiee. koje ematra nre-dni odbor za previše radikal"', pošalje netrag dopisniku. — Toaj Shrsgal. in Napredek socialistov v Argoati ni ji. Buenoe Aires, Arg., 12. j«»- "" "La Vanguanlia". tukajšnji socialistični dnevnik, poroča, ds j« Število eocioltatlčnih glaeov pri se-davath splolnih volitvah prf j naraatlo v Argentlniji. Volilni ^ v meatu Baenoa Aireau je cM**/ predsedniški kandidat ks*lu»'j stične stranke Trifa|rea je «5^37 glaeov, kandidat mM*"' ao stranka pa S0/)SL IZ DELAVSKEGA SVETI (Pedareted Press.) federacije je biU otvorjens v pon deljek zjutraj 12. t m. v Cincinna 11 ju, O. Predsednik Oompers je dejsl v svojem otvoritvenem govoru, ds čokajo hudi boji orgsoizi rsne ameriške delsvee. Težko de je .katere prejšnja konvencija A. F. of L. imela na dnevnem redu tako momentalna vprašanja kakor jih ims letošnja. Boj soper odprto dclsvnico, brezposelnost, reduei rsnje mezd industrij sini unijoni sem, priznanje Sovjstake Rusije razsodbe vrhovne gs sodišča in sod nijske prepovedi — so nekstere glavne atvari, a katerimi se bo bs vils konvencija. Oompers jo na sv si konvencijo "parlament sme riikegs delavstva". V preliminar ni konferenci, ki ae je vršila v soboto, je Gompers pogorel, ko je predlsgsl da se tesarske unije vzamejo brezpogojno nazaj v federa cijo; tesarske unije so izstopile vsled zaključka ns lsnski konven ciji, ki se je tikal delokrožnega spora. Zdaj še nI snano, dali bo Oompers imel protikandidata Lani je kandidiral proti njemu John L. Lesris, predsednik rudsrske unije, pi nI imel sreče. Radarji sahtevajo, da bodoča pogodba S Operatorji poteče t jeseni. Krajevna unija št 12 U. M. W. of A. v Springfieldu, Hi, je pričela s agitacijo, da prihodnjo mesdna pogodba s premogovniški mi drušbemi potne 1» .novembra namesto 1. sprils. Rudarji pravijo, da imajo operatorji mogočno orožje proti njim ravno v tem, ker pogodba potečo spomladi. Sedanja stavka ne bi nikdar trajela toliko čaaa, če bi pričela L novembra. IdruAsvanjo čevljarskih unij Unije čevljarskih delavcev, ki ato-je zunaj Ameriške delavske fedc rscije, ae združujejo. Konvencija teh unij, ki je kila t U namen v Bostonu, je sestsvila provizorično ustavo ,katera pojde sdaj na sploš no glasovanje v unijah. Okrog 70,000 čevljarskih delavcev je v tem gibanju. Nova organizacija se bo Imenovala Amalgamated Shoe Workera v Americe. železniški kurjači obsojsjo Ksr-dings. Bratovščina lokomotivnih strojevodij ln kurjsčev je ns svoj konvenciji v Hottatonu, T ex., spre-jels resolucijo, v kateri obaoja predsednika Hsrdings kot aovraŽ nika organiziranega delavstva. Solidarnost msd tekstilci. Laat niki predilnic v Doverju, N. H., ao zadnje dni odprli tovorne s bom bsstičnim naznanilom, da se stavkajoči delavci vrnejo na delo Toda samo trije delavci ao šli na delo« Drugi dan ao bilo tovarne zopet odprte in velika četa policajev js stsls pred durmi, da čuva "zveste" delsvee. Zopet so trije atavkokaal korsksli skozi policij ske vrste! Ostsli delsvci so stali sunsj in se amejali. doke socialnega življenja, ga as podlsgi publicistike. "Veš hudodelstev jo »svrisaak Zdrsšenih dršsvak kot e kateri drugi dešsli in vsakdanje stvsr so senzecijooeine informacije e številnih peklenskih bančnik repih", pravi Toasegeta v svojem članku. "Z eno beaedo", uadeljujs Vs-rnagata, 41 Amerika je deželo de-spotačni kapitalistov, katerih dik-trina je vaemogočni dolar ia vss-kdo lahko uide kasni, ako ima le denar". Razne vesti. ffAMA SI JI ZAPALILA. Portland, Ors. — M rs. Mar/ Kdurardi, stsrs 43 let, je odšls v park in polils svojo obleko s ps* trolejem.*Pritaknila je všigsliso in zsnetils obleko. Ko je pričele goreti kot živs bskls, je kliosls ns pomoč. Prihiteli ao ljudje in pogasili ogenj. Ko so jo adrsvni ki sprsvili sopet k ss vesti in vprsšsli, ssksj ai je zspslils ob leko, ni hotela doti pojesnila. Ne kaj ur kaanejs je podlegls atrsš-aim opeklinam. JAPOVSKI OASinKAR MI MA Sit VISOKI MORALI V AMBRIKI. Washlngton, D. 0. — Mr. Iso Vsmsgata, urednik lists "Ssou Prem", edinegs čssniks v sngls škea Jeziku v Koreji, je poveda v svojem listu, "da je najbol rsztrgsna morsls po vsem sveta v Združenih državah". V držsvnem tsjništvu so prsje-li list, ki gs urejujs Tsmsgsts in v njem je Čitstl najstrožjo obsod l>o zapadne civilizacijo. Poleg je povedano, ds se Japonska nima kaj uši ti od Združenih dršav, kar bi imelo zs Jspooes vrednost. On pripovedojs, de js bil as k i st krm obisku v Združenih dr -'evsk In ds je rssočsrsn. Posebno Ameriks, ki dele vsliks props-iraedo, m si s ps njegovem mnenju ksj, ds je vrsdao govoriti e njem. On aedaljuj*. sko se le mslo študira skrite atrsa *sped-ne eiviliaeeijs. ae pnksle. ds m js mslo učiti, t* v se mi i meterijalse eiviiizaeije. sloneče na ena s sati. aa k er jev psha prek temKesata je končan. Letalo js rasbil, ko se je hotel dvigniti a tel aa ietatakom polju. Sreča je kila, ds ai bil nihčs ranjen. Rickanbeeker js isjsvil, ds ne nspravi voČ poiskusnih poletov kossereijafeie svrke. % SILIM VIKAR V N1W TORKU JI ZAHTIVAL 80 OLOVISKIM ŽRTRV. New Tork, M. Y. - Tukaj je divjal silen vihar in veter jo dosegel hitrico 88 milj v uri. Napravil je veliko Škodo na lastnini, ps tudi do petdeset oseb je Isgubilo življenje. Okoli štirideset oseb je isgubilo življenje samo v zalivu Long Ia-lsnd, ko so se vosile t čolnih do zslivu. Druge je ubilo drevje, ki gs je silni vihsr ruvsl s koreninami vred, v nekatere je treščilo. Veliko pet in sedemdeset čev-ljsv visoko kolo v Claaon Pointu js vihar podrl. Pst oseb js bilo aa mestu ubitih in veliko je bilo raajenih. Vihar js isruvsl sto Čevljev visoko lipo, ki je padls ns goatilno Red Lioa (pri Rde čem levu) v Mamaronecku. Ubi tih je bilo lest oseb, ki so sedele pri obedu. 17-letns Sdds Smith je IU Ob vodnem nsbirslniku v Ossiningu Silen vetrovni sunsk jo js vrgel t vodni asbirslnik, kjer ja ate« nils. Oonestti Bsslstaso ia ajsgov 10-letni sin ste nsšla smrt, ko ste isksla zavetje pod visokim drsve som, v ksterega ja treščilo. Železniški promet aa Long Is landu je bil oviran. Viski so mo rsli večkrat ustaviti, ker js na tračnicah ležalo drsvjs, ki ga je podrl vihar. PIT LZMOARJIV ARITI- Tstarkana, Ark— Pet linčsrjev je bilo sretirsnih, ki so sa udsle-šili liačanjs ssmorss Hnley 0-wenss, ki je bil llhčan dns 19. ms ja. Obtoženi so umora prve vrste ; ■ • 1 . * * K Pomožna akoija u Rusijo v Mehiki, Mežico City, Mehiks, 12, jun. —(Pedersted Prsss.) — Mehiško ljudstvo pridno prispevs v sklad za strsdsjoČe ruske kmete. Ustanovil se je stslni odbor, ki se imenuje. "Comite pro-auzillo del hstnbre en Rusis" in ksteri v kratkem dobi podružnice v vseh večjih mestih republike. Delsvski listi imajo stslne sprle za denarae prispevke. Pred nsksj dnevi js bils v tu ksjlnjem gledslišču "Testro Ar-beu" vsliks prcdslsvs v korist rusksmu pomožnemu fondu. Igralo Msrgsrlts Xirgu, glsaovits trsgsdijsntlcs v "Fodorl . Predstava je prinesla 1600 pesov Čisto-gs doblčks in Šs celo kapitalistični list "Saeelaior" je poročsl, da js bila predstsvs finsnčni in umstni-škl uapeh. Tokijo, 12. jun. — Baron Kato. ki je načelo val japonski delegaciji na vrsshingtonskl konferenci, je sprejel ponudbo aa organiziranje nova vlade. Leninovo stanje ta isboljftuje. Moskvs, Sovjetska Rusija, 13. jun. U redni ss poroča, da je Lenin ie toliko as boljšem, da lahko hodi po vrtu In narekuje pisma. Zdravniki Ipeeijeltstl javljajo, da je Leninova bolezen o-sdrevljivs. Vsled teh vesti je za vladalo veliko veselje v delavskih krogih. ' (Zadnjo nedeljo lo .ameriški listi le poročali, da je Lenin umrl.) kU J> HOOVIR POMAGAL JUDBNIČU? (Nadaljevanja i prve Hrani.) za ofenzivo proti Ps- Vsliks bitka v Paragvaju. Buenos Airss, Arg., 12. jun. — Sem je doapels vest o veliki bitki, ki ss vrši ns robu Asunsions, glav-nogs mesta republike Psragvaj, med revolucionarji in vladnimi Četami. Prebivalci ao ae zaprli v hiše, brzojavns svssa je pretrgana in meato js v temi. Genovska konf je bila Haag. Holandija, 11 jua. — Tukajšnji listi pišejo, ds bo holand-aka vlada poakrbela, da prihajajoča ekonomaka konferenca sa rekonstrukcijo Rusije ne bo "vinsks drUIba s velikim glsvobolom ns konca" kakor je bila v Osnovi. Sestava sovjsta v Moskvi Moskva, Rusija. — (Psdsreted Prem) — Sedanji aovjet v Moskvi (občinski odbor) jc sestsvljsa is 1846 moških in Ul žsnsk, in sicer is 147A komunistov, 272 tekih, k« ns t?s'• , .1. laiaA Mbnaso Tsrk. lajsil l ijsliTias SOŠalks Mafajatk Jaka Vsarisk. srsdalk fUklU Ma ttVSA* te- aa, Mutovt, Pa., al. lai* m«s N.T.k, al. kl«s*J»U> Jok. aorseHalj gUdU PtMp Osdtoa. POHOTNI ODStKi ^^ Mm Usdarvoed, pseiseisML aaa W» Map It. IpkfiaMl JHk, mMŠ ^^SJs^^1«TOs^tV^nLTlS: BOLNIŠKI OOSRKi OSRBONJK OKROSJB. BU« Navski prtfcads^ MMI S. VZHODNO OKROJURt U^Firn" ZAPADNO OKROSJEi _ _ _ _ ^ __ _ st^^iaiesPi Nadaomi odboV: s o^.kt oo^ p r« Ji^^^.^r^sijdu vvrvifrt^ 1 ci .r/a%!! Zdruftttvani odbori Prsdsaislkt Prask Als«, SIS4 Ss. C*swfsrd Ave., Ckleage. IM. Jaika Ovsa. 1030 W. ZSlK Si., CMaaes, lil. J-. Skuk, ttei B. ased Si., CUvsUaJ. Oku VRHOVNI SDRAVNIKi Dr. P. J. Ksr«. szo« St. Clale Ar., 6»«sslea4 O. POZOR I—Kses«s»aš«a*s a gl. sdUrstkl, ki delajs S «lsi VSA PISMA, M Sa sasslala as psUs gl. pes4»sšalka te t PrsdssOalAlv« S. N. P. J., aeST-Se Sa. Uwadsls Avs., CklMVa, IH. 000, 000, 000, Ce bl Ml Adam varčen s e e nai prvi oče, ie je rodil aeksko pred 8000 leti — približno 4000 prsd Kriatom. Znanost steer pravi, ds ss je Človek potlksl po brlo|ih In Šu-mah pol miljone lst pred Ads-mom — toda pustimo saeflkrst snsnost ns strsni in recimo, da je oče Adam šivel pred 8000 Isti. Recimo dalja, de Adsm Is šivi. Rselmo le to, da je bil Adam se-lo vsrčen — tsko aa prtmir kskor je Roekefeller, ki Je skrenil prvi dolsr, ksteregs js isslužll. Ko gs je Bog Očs deportlral ls psrsdils, je moral Adsm dslati v potu svojegs obrata, kljub ts-mu pi, ds js Imel ns duši greh, ker js t Ivo vred obllsnil sladko tepko, ni bil slsb človek. Mislimo ii, ds jc sovražil odsmltvo ia nI hotel nslsgstl preostsnka svoje mezde v hrsnllaici, ksters plsčujs obresti. As manj mu js bilo ns misli, ds bi bil iavsstlrsl svoj borni kspitsl v bondih. Skratka Adam je vaak teden poloiH n# atran deset šilingov, kstere Je hrsail po svojem oblČs-ja v stari nogsvlsi. Adam dela, ss Uvl In hrsni. Sto-lotja prsteleio la pojsvl ss prvs bsbilonsks drlavs. Adam pofle-da, koliko Je prfhraall ia vidi, da Ima 62,000 stertingsklh funtov, Mojsss, Pil iste jel ta ftstomon pridejo ia gredo — ia Adam ims 71,000 fantov v svoji nogsvlsi. Ko js kil Rim ustanovljen leta 788. pred Kr., js imel Adsm natančno M.402 v prihrankih. Sti-ristolntrideart 1et kasneje, ko Js amil Ateksender Veliki, ims asi stari 11,180, funtov vač v nogs vlel. Rimljani unISijp Ksrtsglae Jads Msksbeje* umre, pompej ia Julij Cesar sta v|spstj#as, Krist ss redi—Iričsasks vera Je taks J. Adam prsltejs svoj cvenk ia nsj da 104,000 funtov. Toliko J* pri hranil od asAetks sveta. Nekateri IJtdje nšt+4* toliko v taem t'dns as borzi' Svinjska rdsšisa ali ikrUtinka, Rhusiopathla sais (Antraes srssi* pslatoso.) Igo ln Piše Frsnk Luksncich. Svinjska rdsčies Je Is do čsaa poznana kulns .nslesljlva hitra bolszcn, kt se aspričskovsno priklati v hlev in nspsde ve^jldal prošiče včssih ps tudi ovee. Nsj-rsjlt ss pojavi ob vročih poletnih dneh. Nspads vsčidel od 3 do 8 mesecev stsre preliee a redksjs stsrejše; mMIh prašičkov Ispod 8 mssecev pa skoro nikoli. Zdrsvi prsšiči ss okužijo s krvjo, mssom blstom in fnlpa ...-^B^IffiC^n^-T^Hff S2C? I? Vsi daplsl ia drsgl tplcl, aaasaalla. sglosl, saesšslss Is iplsh VSe IM • svaal s »U.lU. Jsdssts, ssj ss pdfuja as *ssslsvi ^Prtevsls^ MSfV Lavsdsls Avs., Calaags, III* temns, postanejo rjavordsče, bs* krenordeče, vijolčasto ali aeleno-rdečkssts. Kola na lissh ni otekls, niti ne bolsČst ls iajsmotus ss pojavijo na nji mali mehurčki. Pod pritiskam prsta se razprši ss trenutek sardelost, a ss takoj prikaže, ko odmakncl prst. Včasih trpi do poglns tudi 1—4 dni, torej pred pogiaom pada tsleina topla* ^tei pod navsdno temperaturo. Ns-vadao poglns od 88 do 80% obolelih pralilsv Kadar svlnjčs pogine ie v 8—12 ursh, v tsm času kois as porudečl, ker zato nI bilo Časa. Zdravljenje. V prvi vrsti je trs* Ita skrbeti sa listi in srsšni Msv, sdrsvs prašiče ločiti od bolnih; lahko postsviš bolnike tudi ns solnce, sko nimaš zsto pripravijo* naga srečnega In člstsgs hleva. Namoči rjuho v oklsani vodi, jo ovij okrog telesa ln povrhu orno-tsj s ksko plstilo sit vrečo, V 10 kvartih vode nomošsj 4 unče lizols la s tsko vodo apirsj truplo peei-jenta. Po spirsnju nstnsši in dobi« udmsj v truplo 3krst ns dsn s sledečim mssilom i Holicylle aeid 8 drahms, ercolin 3 drshms in lard> hogilsrd 3 unče (to vss skupaj imslaj.) Za udrganjs lahko vsa* maš tudi slsdsčs tekočine i Solu-tlon.of ammonis in ohlorids of so« dlum, vsakegs po 2 unče ter špirit of ssmphor 3 drshms aa 8 funte vode. Za vlivanje daj 2—8 mals Čsšias Šgsnja na V/i kvarta mlsks, ad tsgs dsj po velikosti živsll, do Vh pinta na dsn. Ns glsrs pokla* dsj prsšišu hlsdni omote, Doklsr pršili šs js, mu daj ki* slsgs mleks, okiasne vade ali no« kaj Iganjs ns vo jih očeh." "Mrtev — da, gotovo je mrtev ta v krtovi deželi", je rekel oni S Obvezano glavo, "toda če jc kdaj kak duk hodil okoli, je Plin v. O nebeea! Toda umrl je tež ko ta Flint!" •V tom eo oglasi Silver rekoč t "Sedaj ps aspraj za dubloaill Odšli amo dalje, pa kljub vro-čemu eolocu ia jsenemu dnevu roparji niao več hodili vsak pooe hej ta vpili po gozdu, temveč eo ao držali bolj akupaj ln se rasgo-vsrjali bolj tiho. Strah pred mrt vim morskim roparjem jih je p > polnoma pravsel. vilnih žuželk po grmovju. Niti e- precej otresel evoje slsboeti negs človeks, niti enega jsdra Bi bilo videti no morju. ' < Ko ee je Silver vsedd, je zsčel meriti a kompasom. "Tukaj se nshsisio tri visoks drevess", je rekeL^^heksko v ravni črti proti Otoku ofcostjs. Greben Dsljnoglede', mislim, pomeni ni|jo točko tamkaj. Sedaj je naravnost igrača najti celo etvar. Mislim, do bi bilo dobro, če prej obedovali." "Ne čutim, da bi bil Učen", je godrnjal Morgan. "Te misli na linta se mi zdi, so mi pokvsrile slast." "Oj, dobro, sin moj, zshvsli Boga, da je mrtev", je rekd Silver. t'"...: j ' "Ostuden človek je bil", je vskliknil tretji ropar in se stresd. strani, če bi •« upali; toda strah jih je držsl *ka. poj in blizu Johna, kakor da bi njegova drznost lahko pomagala. Kar ae pa njega tiče, se js "To je bila posledica ruma", je pristavil Merrj. Odkar ao nalli okoetje in sočeli no ta način razmišljati, so govorili vedno bolj tiho in so sedsj prešli skoro v šepetanje, tako da tlas njihovih besedi niv motil ti-ine, ki je vladsla v gozdi/. Kar naenkrat je sredi drevja med nami tenak, visok tresoč glas sspel dobro snsnO pesem: 'Petnajst mož na mrtvega mošs zsboju — Juhuhu in Itskleniea ruma!" (Nje > ~ XXX IT. POGLAVJE, drevja. Kakor hitro je doepele celo dražba do vrha planote, oo vsi posedli asokolL Ker se je ptaoota nagibala ne-kdiko proti sopodo. je bilo videti s tege krajo daleč na obe stre al. Pred seboj nad vrhovi dreves > se pesi!! Podgorje gozdov, iokdoao s vslein; zadaj sme videli ddi na sidrišče lo Otok okoetja. (pe tudi— rž Ho če s podgorje ta ToSbodne otel^ Velik del odpr- Nikdar nisem videl, bolj pro-strolenih ljudi, kakor so bili ti roparji. Barva jo isgiailo is nji hovih kakor sačara&ih obrasov; nekateri ao skočili na noge, no-, kateri pa so ss prijeli drugih; Morgan ja tiskaj mrmral na tleh. "Flint J01 Da, Flint jet" so-vpil Merrjr. Petje je prenehalo zagonetno, kakor ae je tačolo — bilo js tako-rekoč pretrgano sredi nota, Mor bi bil kdo položil roko bo pevževa usta. Kor je prihajalo daleč skozi čisti, eolnčni srak in med drevee-nimi vrhunci, se mi je zdelo zvon ko in čisto; vtis na moje tovarile jo bil pa toliko bolj čuden. , "Pojdita", je rekel Silver in svojimi bledimi ustnicami skuša apregovoriti besedo, "tsko ne mo-re biti Pripravite oo no odho£ Čuden začetek to ta Be morem reči, kakšen glaa je to ; vendar nekdo se morSjfoliti s tem petjem. Njegov pogum se mu jč vračal ko je tako govoril, in ob enem ee je vrnilo tudi nekoliko barvo njegov obraz. Tudi oatali ao so-Čeli podašali njegovo beoede in ee nekoliko zavedli, kose js ist^glss zopet oglasil — vendar aeflsj n pel, temvbč slabotno klical kfkor is velike dsljove, tako do je bolj odmevalo po skslsh Daljno gleda. ■**Darbjr M'Graw", ae je gladlo s tožečim glasom — s to besedo se nsjboljis osnsči glss — "Dsrbjr M'Grawl Darby MVG^aw!" In zopet in sopet in zopet in aato nekoliko viljim glasom in kletvi co, katero moramo tukaj opuotiti "Prineei mi ruma, Darby!" Roparji no obetali kot pribiti tlom in njihove oči so stopila iz očeenih jamic. Se dolgo potam ko je glas utihnil, so molče srli pred-se. "Sedsj je gotovo," je zimi eden. "Pojdimo!" (To eo bile njegove podednj besede", je ječsl Morgan, "nje-gove poslednje beeedo v življenju." Diek je isvlekel sveto pismo in goreče molil. Bil je dobra vsgo-jen, ta Dick, predno je priiel v slabo tovoriUjo. Silver po ie ni bil premagan. Rlišsl sem. kako ao šklepetali nje govi zobje, vendar ae vaeeno ni podal. "Nikdo tukaj na otoku ni nikdar elišel o Darbjrja", je samr-mral, "nikdo drugi kakor mi tukaj." Nato je s velikim naporom zaklical: "Tovariši! Prišel aem aemkaj, da dobim zaklad, in niti človek niti zlodej me ne od vrne od tega. Nikdar se nisem bat Fllnta Šivega in preklicano, zet o te tudi mrtvega ne!" Tam oe nahaja aedem sto tiaoč funtov štor lingov komaj četrt mOjc od tukaj Kdaj je pel kak gospod »oče po kosal svoj hrbet toliki množini de nsrcev zaradi pijanega atareg* mornarje s modrim nosom ™— ia ki je vrhu tegs mrtev!" Veadsr nI bilo epositi ashipi ga snomeajo, da sa ss njegovi to rariii sopet ojunoHli; njihav strah ee jo vspriča njegovih bolnih besedi edo povečal. "Ne govori tako. John!" je ro-kol Merrjr. "Ne naepratuj duhu!" Ostali po ea bili preveč predre jasne. Odmev je bilo slišati; ni, nikdo ie ni videl duha, da hi mol senco, in prav rad bi vedel, taj dela on z odmevom f To ni naravno, gotovo." Ta dokaz oe je zdel meni zdo slab. Vender človek ne more nikdar reči, kaj bo vplivalo na pr> znovernega človeka, in v moje veliko začudenje je Jurij Merry zo-pet dobil pogum. Da, tako je," je rekel. "VI mate glavo na pravem mesta, John, brez vsskegs dvome. Tovariši! TI ljudje so na napsčnem potu. Ako premišljujem o tem, se mi sdi, da je bil glas podoben Flin-tovemu, vendar ne ravno popolno podoben. Bil je bolj podoben glasu nekoga drugega — bil je podoben glasu--" "Grom in strela! Bcna Gun-na!" je zagromel Silver. "Da, tako je!" zavpil je Mor-gan in skočil na svoja kolena, 'Ben Gunn je bil!" "Ni dosti razlike," je dejal Dick. "Ben Gunn ravno tsko ne »vi kskor Flint!" Starejši mornarji so posdraviU to opazko s porogljivim krohota-njem. "No, nikdo se ni brigal za Bona Gonna", je zaklical Merryf 'mrtvega .ali živega, nikdo se ni brigal sanj." - s Bilo jo nekaj izrednega, kako se Jim jo povrnil pogum. Kmalu so ss zopet pogovarjali ta včasih po-daiali ta kmalu potem, ko so no-koliko čoaa šaman čakali, so vzeli svojo orodja na ramo ta zopet amo IU. Merry je a Silverjeviia kompasom hodil prvi ia ostajal v smeri t Otokom okostjs. Povedal je reenico: nikomur ni priiel na um Ben Gunn, niti živ niti mrtev. (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKI VDOVZO star 29 let, brez otrok se želi seznaniti s Slovenko v staroati 18 do 80 let v svrho ženitve. Vzsme tudi vdovo s enim otrokom. Oglasijo noj se samo tiste, kstere so pri volji oditi v par letih v atari kroj. V starem kraju imam lepo poaestvo bres vaacega dolga. Hižo, v kateri je trgovina, imam sedaj v najemu za toliko časa, da se povrnem domov. Sicer pa nameravam tudi jas voditi trgovino potem ko pridem domov, ako bode moja izvoljenka zadovoljna tsko. V gotovini pa imam dva tisoč dolarjev. Lepa prilika za ono, ki želi postati poltens gospodinjs. Vse drugo oe lshko pismeno dogovorimo, ker želim držsti vso stvar tajao, priporočam, da katera resno misli, naj priloži tudi svojo sliko, ki jo vrnem na zahtevo. Vsa piama je nooloviti bo naalov: "RESNI ŽENIN", 2657 So. Lawndale ovc., Chleago, 111. (Adv.) POMNOŽITE LETA VAŠEM ŽIVLJENJU Počvlito se IS do SO lot mlajiim FroU mpHbM. HuUm U^n. holnim •bl.tlm ta m iMm kri. B*l**rakl krrSI taj tarntao 4«Mlt »irtriU. Vantito to- tete. »•Hit •h»kl MroJ ss StJS sN S M SS U »" S M 11.11. NmIov Marrtl Trod II, lil. Irfafa mS M«kb •J t tmS tekarnsk iN »mS « CoMpcBjr. S Html POZOR SLOVENCI ■ IN HRVATJE! uuusm m MtektajM tar m »k k tat I pU*S*mI. hmOuI, Mlterteo »>»-. •tadkl s««l m Inlni« ta rs*M iteStoiiM JAKOB PETEK, 130 WmI Sad S«. SlrMl, Sdt Uho Cl«7. Uuk. U itopa ssorjo ao vahodai etrani. šeai, do bi odgovorili. Najrajši bi Ptttaknrsk, (ASv.) u«t* r«. FARMA NAPRODAJ. Proda ee 85 akrov semlje v dr-žsvi Wieconsin vse je ograjeno in je v lepem krsju ob glsvni cesti. Prodem po zelo niski ceni ker mi-dim v kratkem odpotovsti v sts-ro domovino. Za natančna pojasnila pridite oeebno ali pa pišite lastnika na naslovi John Koristi, P. O. Bo* 168, Du Quoin, IU. (Adv.) Za kuhanja piva dotss edegi ded. hmelj, sledker la vsa drage potrsbšilao. Peekaetts ta ee prrpndsita, de je doma prt eas, kahaai vedae le najboljM la eaira-DoMti ja tadl sbirko sodov. aeJH. Dok slsBoale m Mi vaa iti, leča« v va Oroeedjem, dajaln« trlrtnin, paet vri veCJih informacija na t f f ia v pre- pulta pe FRANK OGLAR,