Acceptanc* for mailm* at ipecial rate of poaUge providad (dr tn mcUoo 1103, Aet of Oct S, 1917, autbarisad on Juna <1911. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cen« Utte Je 16.00 •t Chicago, ■Mttor Januar/ I«. 1983. at Um poat-ottlo« tba Aet of Cnngr— of lUrah t. 11)1. CHICAGO 29. ILU TOREK. 2«. SEPTEMBRA (SEPT. 28). 1144 Subacrlptlon 90.00 Yaarlj &TEV.—NUMBER 191 Nadaljne zavezniške zmage na vseh širokih bojnih Mah » Zavezniki ujeli čez pol milijona Nemcev v Franciji, Belgiji in Holandiji. Novi bombni napadi na me*ta in industrijska središča v Po-renju in Porurju. Nemška linija v Italiji se ruši pod udarci pete ameriške ii| osme brivske armade.—Ruske kolone prodrle 25 milj daleč v Cehoslovakijo in prekoračile predvojno ogrsko mejo.—Kitajci ustavili prodiranje ja ponskih čet LONDON. 25. aept.—Ameriške ln angleške oborožono silo »o zabile dve zagozdi t Slegfriedovo trdni a viko linijo pri Klevu, eira-teški točki, ki odpira potrte-r.rni del Porurja, nemškega Industrijskega ozemlja. Istočasno Je druga angleška trmada vrgla nove čete na pomoč tračni armadi v bližini Arn-hema ob Reni v Holandiji. MOSKVA. 25. 8ept«—Moekov-iki radio Je danea naznanil, da io ruske čete oavobodlle vao Estonijo, medlem ko druge ruake kolon« daleč na Jugu prodirajo M Oqrsko in v Slovakljo. _ London. 25. sept.—Obkroženi oddelki britske zračne sile so dobili pomoč od zavezniških čet, ko so se te prebile do njih, se glasi poročilo. Čete so prodrle do ozemlja pri Arnhemu, kjer se nahajajo oddelki, po koridorju med Nijmegenom in reko Led. I Ameriške čete . so zavojevane v ljutih bitkah z nacijsko silo na nemškem ozemlju na vzhodni nove uspehe na baltiški fronti Zasedla je Paldiski, estonsko pri-staniščno mesto ob Baltiškem morju, 25 milj južnozapadno od Tallina, estonskega glavnega mesta. Rusi so okupirali Tali in zadnji teden. Moskva poroča, da so Rusi zasedli čez 200 krajev v Estoniji in 450 v Latviji. Prve ruske čete so dospele do ozemlja, ki je oddaljeno samo tri milje od Ri-ge, glavnega mesta Latvije ln luke ob Baltiškem morju. Sovjetski letalci so potopili nadalj njih pet nemških vojaških transportov na tem morju. Zavezniški atan na Pacifiku. 25. sept.—Ameriški letalci so ponovno metali bombe na japonske letalske in mornarične baze na Celebesu, holandskem otoku. Bombe so padale tudi na japonske naprave na otoku Halma-heri. Čungldng, Kitajska. 25. sept.— Prodiranje japonskih čet proti Kweilenu, mestu v provinci Kwanai, je bilo ustavljeno, pra vi uradni komunike. ____ ______ns _______ ______ MVPB strani Nijmegena in ns *ap*$ni ... AuwUkLletaici mečejo bom-Strani Kleveja, točke ob Sieg- be na japonske zalagalne črte in friedovi trdnjavski črti. Od tega mesta se odpira pot v Porenje. I Britske oklopne in pehotne kolone prodirajo od Einhovena v smeri Maeseycka, kjer so zbrane čete prve ameriške armade Več sto angleških in ameriških bojnih letal in bombnikov je včeraj metalo bombe na pozicije sovražnika na ozemlju med Nijmegenom in Arnhemom. Uradno poročilo pravi, da so zavezniki ujeli čez pol milijona nemških vojakov od invazije Normandije v Franciji, Belgiji in Holandiji. Čez 40,000 Nemcev se je podalo v Brestu, francoski luki. I Novi bombni napadi so bili izvršeni na nemška*mesta in industrijska središča v Porurju in Porenju. Bombe so porušile več tovarn in zanetile ogromne po- iaro -------'--- Rim. 25. sept.—Del nemške Rotske linije v Italiji se je sesul H udarci osme britske in pete ameriški armade. Ameriške kolone sci zdrobile vzhodni konec to linije in se približale Bologni, »Kliku te linije. Nemci so se morali umakniti H pritiskom zavezniške sile. Ameriške čete so zasedle prelaz Futa v prodiranju proti Bologni. Prve (Ttc so oddaljene samo dvanajst milj „d tega mesta. Ameriške in britske čete so v ofenzivi, k, se je pričele zadnji toden, ujele čez 10,000 sovražni-Brazilska ekspedicijska si-j* Prva i/. Južne Amerike, je v ak(,«Ji proti Nemcem ns severni "rani p,/e m zapadnJ it«Ujan- *ki obal,. ^^ London. sept.-Ruske kolo-■jj Vj P""irle 25 milj daleč v Ce-'«f'Vakijo in prekoračile tudi "jr.o ogrsko mejo. V Če- : komunikacijske zveze na Kitajskem. V spopadih v zraku so sestrelili čez 50 japonskih bojnih letal - Japonske čete so se morale pod pritiskom zavezniške sile umakniti iz Pingke, mesta v bližini burmske meje. Zavezniška čistka ' H H v Nemci ji ^^^^ Eisenhower bo dobil vrhovno oblast so udrle skozi prelaz t 'Jf'x*| j rumur " Bukarešte pravi, da |k<- m ruske čete Isto- I t'« k .račile ogrsko mejo in '"'^le Szegedu, drugemu fskemu mestu, ki BP^no ®7 milj od Budim-Hus' okušajo pognati v 5"(1r,7r'sko »rmado v vzhod-*hl T SloVik*Je in severnem ,u ,r»r>Mlvanije. »iu Je izvojevala London, 25. sept.—Zavezniška vojaška vlada bo vodila čistko v zapadni in južnozapadni Nemčiji v smislu naznanila, ki je bilo pravkar objavljeno. Zadevna poslanica je bila naslovljena Nemcem. _ BB Čistka se bo vršila pod nadzorstvom generala Dwighta D. Ei-senhowerja, vrhovnega poveljni ka zavezniške oborožene sile v Evropi. Poslanica je bila jasna v tem, da prva naloga zavezni ške vojaške vlade bo uničenje narodnega sodima v Nemčiji. Člani nacijske stranke, elitne garde in vsi drugi, ki so igrali vodilne vloge v narodnem socia lizmu, bodo odstavljeni iz uradov. Druge dolžnosti vojaške vlade se tičejo zaščite komunikacijskih zvez zavezniških armad. "General Eisenhower bo dobil vrhovno oblsst ne ssmo v vojaških, temveč tudi v civilnih zadevah," pravi naznanilo. "On bo imenoval posebne odbore, ki bodo njemu odgovorni. V vseh nemških pokrajinah, v katere pridejo zavezniške čete, bodo ta koj ustanovljene vojaške administracijeH Na podlagi načrtov, katere je sestavila zaveznika komisija v Evropi, bodo Rusi okupirali vzhodno Nemčijo, britske in ameriške čete pa severozapadno, zapadno »n Južno Nemčijo Eksekucija kitajskega generala Ignoriral je navodila vrhovnega poveljstva Čungldng, Kitajska, 25. sept. I— Uradna Časniška agentura poroča, da je bil general Cen Mu-nung, poveljnik kitajske oborožene sile v Čuanhsienu, ustreljen, ker je ignoriral navodila vrhovnega poveljstva glede o-brambe tegu mesta. Ekaekucijo generala je odredilo vrhovno poveljstvo. Mu-Inung je bil obtožen, da je po-|begnll, ko so se japonske čete približale Čuanhsienu. Te so potem zdrobile kitajske utrdbe, katere so ščitile Kvveilen, mesto | ob reki Siang. Uradni komunike pravi, da je bilo prodiranje japonskih čet I proti Kweilenu ustavljeno. Lju-|te bitke divjajo na ozemlju ob reki Siang, v katerih - sta obe strani utrpeli velike izgube. Nelson se vrnil v Washington \ Večja ameriška pomoč Kitajski Waaktn#ten. D. C~ 25. aept— Donald, M. Nelson, načelnik odbora za vojno produkcijo, se je vrnil iz Čungkinga, kjer je imel važne razgovore z generalom Kaišekom ln drugimi kitajskimi voditelji. Nelson bo danes poročal Roo seveltu o rezultatu svojega obiska. Pričakuje se, da bo Amerika nudila večjo pomoč Kitajski v orožju, strelivu in drugem bojnem materialu, ki ga potrebuje v borbi proti japonski sili na svojem ozemlju. General Patrick J. Hurley, posebni Rooseveltov odposlanec, bo ostal še nekaj dni v Čungkingu. V zavezniških vojaških krogih se opaža bojazen pred japonsko blokado kitajskega obrežja in ko munikacijskih zvez. francoze sile se pridružile remi armadi Ustanovitev 'pokrajin-skih poveljstev naznanjena INDUSTRIJSKI MAG-NAT ARETIRAN Parls. 25. sept—-francoske notranje sile so postule del redne armade na podlagi dekreta vojnega ministra v začasni francoski vladi, katere predsednik je general Charlea cje Gaulle. tem je bil rešen problem, ki je bil v zadnjih tednih predmet diskuzije med člani vlade in sveta narodnega odpora Odločitev o vpraŠunju, ali naj dobe častniki notranje sile iste čine kot častniki r^dne armade, Še nI padla. Trdi a* da prvi niso izvežbani v taktiki modernega bojevanja. Rekordi teh častnikov bodo preiskani. Vojni minister je odločil, da čsstniki in vojaki notranje sile dobivajo isto plačo kot častnik redne armade. Sttpili bodo v armado kot posebne enote, ki so se odlikovsle v bojih proti nemški okupacijaki sili, Pridružitev je prostovoljna ln člani enot ostanejo v armadi, dokler bo trajala vojna v Evropi. Grupe notranjih pil v osvobojenih francoskih rakraiinah bodo funkcionirale skimi poveljstvi davno formirana, j • Louis Renault, vodilni francoski avtni ma«n*t, 4e bil aretiran na obtožbo trgovanja s sovražnikom. Ust L'Humanite, glasilo komunistične stranke, si prisvaja zaalugo glede aretacije Renaulta. On je prvi izmed grupe mogočnih industrijcev in bankirjev, katerih čaku aretacija zaradi sodelovanjs z nemško okupacijsko silo. Prosekutor Martin je potrdili poročilo, da Je Renault zalagal nemško silo z vojaškimi motornimi vozili. Vrednost vozil, ki so bils dostavljena Nemcem v dveh letih, je znaftala čez $120,-000,000. Poleg Renaulta so bili aretirani Rene de Peyreeave, glavni upravitelj Renaultovih tovarn, in direktorji francoske oljno kompanije in parifike banke. jin pu v osvodo-i pokrajinah bo-e pt>d pokrajln-1, ki ao bila ne- Brotvder podprl Roosevelta Cez dvanajst tisoč ljudi se udeležilo shoda Chicago. 25. sept.—Earl Brow der, predsednik Komunistične politične zveze, organizacije, ki je bila ustanovljena po razpustu komunistične stranke, je govoril na shodu v Stadiumu, kjer ga je poslušalo čez dvanajst tisoč ljudi. On je pojasnil razloge, zakaj njegova organizacija podpira predsednika Roosevelta v seda nji volilni kampanji. Eden razlog je, ker Rooaevelt in senator Truman, podpredaed niški kandidat demokratake stranke, vodita politiko, ki Je srečno potisnila Ameriko akozi nevarno dobo do (očke, ki obeta zmago nad fašizmom. DrugI raz log je, ker ta politika postavlja temelje bodočemu svetovnelhu redu in miru ter blagostanju. O Deweyju, predsedniškemu kandidatu republikanske stran ke, je Browder rekel, da Igra dvoobrazno vlogo. On v svojih govorih naglaša, da bo šel bolj na levo nego je šel Roosevelt v uvajanju reform ln izboljšanju ter raztegnitvi socialne zaščite. Browder je udrihal po čikaški Tribuni in polkovniku McCor-mleku, izdajatelju in uredniku tega lista. Dejal je, da je izda jalfe Amerike v njeni najbol kritični url in kot tak bi moru biti v ječi. Domačem« j grška vlada za-■mbcela pritiskati na bolgarijo Pobit v Jami Piney Fork, O.—Tukaj se fle ponesrečil pri delu v premogovniku Ivan Robas. Ob steno so ga pritisnili jamski vozički, mu zlomili ključno kost v rami in več reber. Zdravi se doma. On je že čez 35 let član SNPJ, toda ni bil še nikoli na bolniški listi. Novi grobovi Duluth, Minn.—Tukaj je po daljši bolezni umrla v bolnišnici mrs. J. M, Kochevar, stara 40 let. Rojena je bila v Calumetu, Mich., v tem mestu pa je živela 31 let. Zapušča moža, dve hčeri ln sestro,—Dne 21. sept. je po kratki bolezni v bolnišnici umrla Anna Pikush, vdova, stara 53 let in rojena v starem kraju. V Duluthu je živela 10 let. Zapušča šest odraslih otrok, katerim je bila mačeha. Od treh pastorkov je eden pri vojakih, drugi pri trgovski mornarici. Ia Clevelanda Cleveland.—Po kratki bolezni je v bolnišnici Huron umrl Jo-seph Sedej, star 61 let in doma iz vasi Hlablše, fara Sv. trije kra ljl, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je živel 37 let, bil član SNPJ, SDZ, SMZ in delničar Slovenskega doma na Holmes ave. Zapušča ženo, dve hčeri, sestro, dva brata in več sorodni kov.—Mrs. Rose Grebene Je bils obveščene, da Je bil v Franciji ranjen njen sin Albin.—V bolnišnici Huron je bila operiruna mss Rose Kodelja Iz Collinwoo-da. Pri djružlnl Michasl Jalovsc ml. so se ustavile vile rojenice in pustile hčerko.—V bolnišnici St. Vlncent js bil zsdnjl četrtek operiran ldward Zobec, v bolnišnici Glsnvtlle ps Joseph Novak. V te belnllnloo se Je podal tudi Louls Plrč, ki ae Je nedavno preselil v Clevelsnd iz Glrar-da, O., kjer Je živel mnogo let. Japonske avtoritete odredile evakuacijo ci vniiroi/ Čungking, Kitajska, 25. aept.— Sem dospela por6čila pravljd, da so japonske vojaške avtoritete odredile evakuacijo clvlllatov iz Amerika lahko dik- Vse sposobne osebe v starosti 18 . . -v do 45 let so bile mobllizirsne zs f|f|J miTOVne pOgOje obrsmbo. Belgija naznanila formiranje armade London, 25. sept. — Belgijski vojni minister Je nsznsnil formiranje nove armade, ki se bo bo-rila na strani zaveznikov proti Nemcem. Prednost glede vstopa v to armado bodo Imeli oni, ki so bili aktivni v odpornem gibanju. Senator Wheeler proti svetovni organizaciji Maršal Petain jetnik v Nemčijt Curih. Švica. 25 aept -Poročilo iz kraja ob švlcarsko-nemlki meji pravi, da Je francoski maršal Petain zaprt v gradu Signa ringenu v Južnozapadni Nemčiji Fašistična gorila potUnlana ob Waahlngton« D. C« 25. sept.— Senator Burton K Wheeler, demokrat Iz Montane in vodilni izolaclonist, Je na sestanku s časnikarji Izjavil, da Amerika lahko diktira mirovne pogoje, za-eno pa se je izrekel proti ustanovitvi svetovne organizacije za zaščito in vzdrževanje miru po zaključen Ju sedanje vojne On je napovedal veliko opozicijo v senatu, ko bo pozvan, naj odobri načrt glede ustanovitve svetovne organizacije, "Ml Imamo zdaj največjo o-boroženo silo na svetu," Je rekel VVheeler. "Naša pomorska ln letalska sila prekašata mornaric« in letalske sil« Velike Britanije, Rusije in ostalih zaveznikov Amerika razpolaga z ogromnim naravnim bogastvom in Izurjeno delovno silo. Ml smo v položaju, da lahko diktiramo mirovne pogoje, kaj naj se stori glede Poljske, balkanskih držav, Francije, Nemčije ln Japonske. Mi lahko zahtevamo uata-novi te v Združenih evropskih držav, kar Je po mojem mnenju potrebno zn preprečen)* voJnw med Veliki* Britanijo tn aovjet-»ko Rusijo. Amerika lahko Is-sili sprejetje teh zahtev ns podlagi svoje oborožene ln ekonomske sile In dlkttrs mir, ki nam; bo v ponos Če bo to storile, bo koristlls bodočim generacijam " VVheeler je ualje rekel, "da ni nobenega vzroka sa bo jazen Amerika lahko pove zavezni- j kom, kaj hoče Naši internaeto-» nalcl govore o uatanovitvl med-narodne organizacije, ki naj bi z oboi oženo allo vzdrževala lir ščitila mir po vsem svetu. Na svetu bodo ostale aamo tri vele-sile, ki lshko začnejo novo vojno po porazu Nemčije In Ja-ponake Te ao Amerika, Velika Britanija ln Ruaija." Brezpogojni odstop T raci je in Makedonije BITKE MED NEMCI IN BOLGARI Rim« 25. sept—Grška vlada odločno zahteva od Bolgarije brezpogojni odstop Tradje iii Makedonije, pokrajini, kateri Je zasedla bolgarska armada. Dalje zahteva kontrolo nad gorskimi prelszi, skozi kstere so bolgsr-ske čete udrle v Grčijo. Stališče grške vlade Je pojasnil George A. Cartalla, minister za Informacije, na seetenku e časnikarji. On je zanikal poročilo o doaegl sporazuma med re-prezentantl Grčije in Bolgarije. "Grčija ne bo nlkder več pustila odprtih vrat Bolgariji u Invazijo svoje ozemlja," je rekel Cartalis. "Bolgarske čete so še trikrat lnvadlrale Grčijo v zadnjih 20 letih. Bolgari ao kontrolirali gorske prelaze, ml pa doline pod prelazi. Rane, katere ata zadali Bolgarija ln Italija Grčiji v tej vojni, so globoke, toda upam, da se bodo zacelile. Grčija se zanaša na pomoč zaveznikov." Cartalis je omenil tudi Dode-. kansške otoke, ki so prišli pod Italijo, čsprsv Grki tvorijo ogromno večino prebivalcev na teh otokih. Dejal Je, ds Je grof Car lo Sforza, minister brss port-felja v italijanski vladi, Ujavil, ds bodo otoki vrnjeni Grčiji, le ae bodo prsbivslci pri volitvah lsrekli zs to. « Minister zs informacije je dalje rekel, da bo grško ljudstvo dobilo priliko, ds pove, ali hoče povrstek krSljs Jurija sli ne. Anksrs Turčija, 20, aept.—Petku Stajnov, bolgarski sunanjl minister, je dejsl, ds ae bolgarska čete bore proti Nemcem na strani ruske armade, katere poveljnik js msršsl Feodor Tolbuhln. Dalje Js rekel, ds bo Bolgsrija storila vse z namenom, da Jo Združeni narodi sprejmejo v svoj krog kot zaveznloo. , Predstavnik bolgarske vlsde Je zsnikal veat, da ao bili princ Ciril, Fedor Filov ln gensrsl Mihov, člani bolgarskega regsnstva, odvedeni v Rusijo. Dejal Je, da se nahajajo v zaporu, kjer čakajo na obravnavo pred ljudskim sodiščem. Ameriiki imperializem ima zagovornike v Angliji London, 25. sept —Ust Daily Espreaa, ki ga Izdaja lord Bee-verbrook, je pohvalil amerUkl "imperializem" na Pacifiku tn Daljnem vzhodu. Objavil je uvodnik, v katerem naglaša, da je Imperializem naredil iz Velike Britanije, kar Je danes. Ce je Imperializem koristil Vslikl Britaniji, t»o koristil tudi Ameriki. List Times je tsjsvll, ds ima Velika Britanija večje interese na Pacifiku nego Amerika. Slednja je kontinentalna sila ln ne potrebuje baz na Pacifiku sa svoj obstoj. Stalin informiran o zaključkih konference Moskva, 25 sept. — Premier Ktalin je bil informiran o se-ključkih, sprejetih na konferenci med predsednikom Rooeevel-lom ln oremlerjem Churchillom, ki se j« nedavno vršila v Quebe-cu, Kanada. Stalina ln ruakeg* zunanjega komtaarja Molotova »ta obiskala W. A. Harrlman ln Archibald C. Kerr, poslanika Amerike In Velike Britanije. Na kanadski konferenci so se vrftlle 'tudi diskuzije o vojnih opersei-jah proti japonski aill ne Pectfi-| ku in Daljnem vzhodu. Glasovi iz naselbin RAZNOTEROSTI H.....tnle. Pa.—Danes je zelo lep dan in sonce krasno sije in ker imStn nekaj časa na razpolago, sem ae edlocil žrtvovati nekaj ur za naie čitatel;e Prosvete, kateri radi čitajo zanimive dopise. V današnjih časih težko dobimo "vodo", katera goni motovi-la čez hribe in doline. Dne 27. avgusta nas je moto vilo zapeljalo v Sygan, Pa., kjer smo praznovali 40-letnico SNPJ in deveti pennsylvanski dan SNPJ. Kako je altvnost potekla, ne bom opisoval, ker so to storili že drugi pred menoj, toda reci moram, da je bilo lepo in veliko občinstva, ki je prihitelo iz vseh krajev zapadne Pen ne. Še preteka po našiA žilah kri, kri, ki ni voda. Potrebno je, da si na takih priredbah damo malo duška, tako da ne opešamo, da nas naša kri drži pri življenju, do katerega je upravičen vsakdo, vsak človek. ' Na dan 3. septembra pa smo istotako žingals v Strabanu. Tam smo bili zbrani skoro isti ljudje kot v Syganu. Bili smo skupaj moj svak Vodopivec, Frank Kor-bar, Frank Chefuda in podpisani. Smo se precej dobro odrezali. Tudi v Strabanu je bila dobra udeležba, dobra postrežba in zelo lep program. Strabanske kuharice pa so skuhale tudi dober golaž. No, kaj pa hočemo še več. Vse je šlo takot lepo izpod rok, kakor da bi se ptice selile iz enega kraja v drugega. Da, na obeh priredbah je bilo prav prijazno. Videl si človeka, če si ga hotel videti, če pa ne, je videl pa on tebe. * Z Jožetom Kokličem sva obujala spomine na naše rojstne kraje. Misli so poletele čez morje v Novo meeto, katero je bilo porušeno. Ako je temu resnica, ne vem. Najbrže, da je, kajti Nemci so ga dvakrat bombardirali: Koklič je doma blizu No-vsgs mesta, bliže kot jaz. V Strabanu je mnogo rojakov, ki so doma iz novomeške okolice. Prav veselilo me je, ko sem se srečal z Jožetom in Johnom Kokličem, katera sta brata. Tako smo se pozdravili in razgovar-jali, kakor da bi bili doma iz iste vssi. Oba sta zelo zgovorna. Joe Koklič mi je tudi pokazal dvorano JSKJ, ki je na hribčku, ne daleč od dvorane društva št 138 SNPJ. Človek bi lahko marsikaj napisal o nas samih, o delavcih, o ljudeh, ki ustvarjajo. Zlato sonce nas obsije tu in tam in to je menda vsa naša sreča. Dandanes nas potrebujejo in delavska para naj gsra in dela, pa čeprav ti počijo žolčni kamni. Toda človek, delavec potrebuje tudi malo prostega časa in sonca, tako da porabi na te večne akrbi, katere ga zasledujejo od njegovega rojstvs naprej. Se več! Skrbi te zasledujejo tja do zadnje ure, katere ne moreš več naviti, ko se enkrat izteče. 0 V vojni smo, v vojni, ki nima primere v vsej zgodovini sveta. Danes mnogi ne vede, aH so njih sinovi živi ali mrtvi, kajti mladeniči nadaio na bojiščih kot snopi. Rojak Balah j ridgeja je prejel obvestilo, da je bil ubit njegov sin na francoski fronti. Prav tako je j>rejel po-ročilo bret Antoncič, da je padel njegov sin isto tam. Iz srca obžalujem, toda moje obžalovanje ne prikliče mhuiih vojnih Žrtev k življenju, nič ne pomaga. To so je izražene simj>atije, a sinov ni več na tem svetu. Žalostno, zelo žalostno^ Kdaj bo svet prišel k pameti, kdaj se bodo ljudstva pg^rufhela pokonča-vati? Ali Je treba prelivati nedolžno kri? ' Svoj dopis hočem nakratko zaključiti. Naj še omenim, da m. bodo omenjeni priredbi ostati \ trajnem spominu. Srečal serr. nekatere, ki jih že nisem vide zadnjih 31 let, na primer Loui sa Ovneka iz Meadour Landsc in nekatere druge. Spoznal sen se Uirfft Progarjevo in Mauri chevo družino iz 6trabana. Najlepša hvala za prij*|he tiritišči no. Prišel je čas in faorali sm< se posloviti ter se po vijugasti! cestah odpeljati nazaj prot westmorelandskemu okraju. F. Fink. POGOVOR S PRIJATELJEM n Cen ton. O*—Povprečen Amt ričan se nsvadno norčuje iz na seljenca, kateri ni vešč angle* škega jezika. Toda če primerjamo povprečnega Američana t povprečnim Evropcem, pridemr do presenetljivega rezultata. V južnih državah Zedinjenit držav, kjer žive stare ameriŠk* družine, prevladuje med njim večja topost in ignoranca ko med Evropci. • Povprečen evropski delavec misli in si predstavlja, da ameriški delavec živi dosti bolje ko pa je to resnica. Na drugi stran pa Američani mislijo, da v Evro pi vsi stradajo. Seveda, prvi ko. drugi se motijo, nimajo prave ga pogleda. Res je, da živi ame riški delavec bolje kot evropski to je, dokler dela, kadar pa ne dela, mu pa trda prede, včasih prav trda. Ako pomislimo, ko liko milijonov tu vsako leto da< rujemo za dobrodelne organiza cije, potem Ikhko sodimo, d« imamo z vsakim letom več siro makov. Seveda, ako bi bili vs Američani r* dobrem stališču kakor mislijo mnogi Evropci, ki ne poznajo tukajšnjih razmer potem ne bi prosjačili. 1 Toda t tem prosjačenjem pa zaenkrat nočem nadaljevati, kajti rad b napisal nekaj besed o bolj mačih stvareh, o pogovoru, k4 sem ga imel s starim znancem Srečal sem znanca, ki ne živi daleč od moje soseščine, in j< bil nekoč pri meni na stanova nju. Možak je slovsške in ogrske krvi in dober katoličan. Seveda, njegova duša mc ne brigr in naj odleti v nebesa ali pa pekel. To je njegova zadeva. Rodil se je v Gedgellu na Ogrskem. To je v onem Gedgellu kjer se je predzadnja avstrijska cesarica Elizabfta srečala z rde-čelasim angleškim častnikom "Da, od tam sem," je pristavil moj stari znanec. "Torej, tam Je ostalo tvoje cesarstvo in Gedgello," zaključim se preselil v drugo." Nato se obrne proti vzhodni strani mesta ter nadaljuje: "Vidiš one velike dimnike, ki bruhajo strupene pline proti vsemirju, to je moje sedanje cesarstvo. Tamle vlivamo topove, s katerimi rušimo moje nekdanje cesarstvo." Nato pa prične-va debatirati o politiki. Vprašal, me je, ako sem čital, da je De Gaulle obljubil francoskim ženam enake pravice z moškimi. Odgovoril sem mu, da sem čital, nakar me je vprašal, da bi izrazil svoje mnenje glede tega. Dejal sem mu, da je pravilno, da vsaka država, ki se ponaša s svojo kulturo in civilizacijo, da ženskam iste pravice, kot jih imajo moški. Ta odgovor pa ni bil mojemu znancu nič kaj po volji in vrgel mi je pod nos ameriške babe. "Vidiš, kaj delajo ameriške babe, odkar jim je Wilson del bakljo, s katero pa si prižigajo cigarete. Pričele so tudi piti, če pa ne potrkaš, kadar prideš domov, pa se lahko zgodi, da pokliče policaja in te pošlje za jmrežje. Ko sem bil pa v Ati-lovi deželi, smo z ženami vse irugače Ravnali. Žensko sem lahko zbrcal na njivi, a orožnik mi je dejal, da sem junak. Vi-iiš, kaj bo De Gaulle napravil iz Francije . . [ "No, zakaj se jeziš na ženske, iaj si vdovec in se ti ni treba jati, da bi te kakšna dala za preti," sem mu odgovoril. Znanec se .zavrti na peti in pravi, da se je mislil oženiti, to-la nakano je zaenkrat opustil. &o sem ga pa vprašal, zakaj, mi reče, da ne mara babe s cigareto. "Poslušaj," pravi, "pred nekaj :edni je polomilo rebra nekemu mojemu rojaku. Ko pa smo ga {pravili v večna lovišča, sem se )dločil, da se preselim k njegovi vdovi z namenom, da bi jo tolažil .in pomiril Ker se je rodila v Atilovi deželi, sem mislil, da ne kadi cigaret. Kakor sem ti že poprej omenil, sem dober katoličan, zatp sem se odloči}, da ;topim v božji hram—samo da bi *m srečal njo. Res pride. Za gledal sem jo na pločniku. Krilo je imela krajše kot ponavadi in ko se mi približa, fiomežikne z enim očesom, jaz pa njej z obema. Sledim ji. Ko gre mimo kamna z blagoslovljeno vodo, slišim, • da je nekaj zacvrčalo. Ko ona odide proti oltarju, sto pim h kamnu in vidim na vodi ie plavajoči čik cigarete. To mi je presedalo m odločil sem se, da pozabim na žensko in posta nem marksist." Moža sem potolažil in ga povabil na svoj dom. Ker ne pijem opojnih pijač, sem mu ponudil kozarec • lemonade. Ko spije, me vpraša, ako sem še vedno socialist, če se še vedno dr žim za rep socialističnih princi pov. Potrdim mu, nato pa mu dam nekaj dobre literature in iz rezkov iz časopisov, povrhu pa še sliko maršala Tita. Ko jo pogleda, me vpraša, ako je on Ati-la. Odgovorim mu, da ni, temveč da je junak nove Jugoslavije. Mlchael Chok. TO IN ONO Johnstovm. Pa. — Zopet se oglašam v Prosveti. Dne* 2. in 3. septembra sem se udeležila prve konvencije SANSa v Clevelandu, O. Torej sem postala prava Američanka, kajti bila wm v slovenski metropoli. Po-ne bom opiso- Kronenje "Mlss Amerike" sa 1944 v Atlantic Cttyju. Ta fc-st Je letos doletela vdečelaso 19-letno kraaoHco Venus Ramay iz WashIngtoria, D. C i Skupina iewl9ft vol a kov čaka pred klfto v Poriva k predaji neki ujeti nemški olicir. Belgtla. na skrite nemške vojake, katere ■« • :>. * vala, kajti to bodo storili drugi. To pot sem potovala podnevi tja in nazaj. Na potovanju sem imela priliko opazpvati kraje in prirodo. Človek vidi marsikaj: lepe hiše in poleg prelepe vrtove, ki so polni cvetja in sadja. Videla pa sem tudi zanemarjena posestva. Po tem človek sodi gospodarja. V času mojega obiska v slovenski metropoli sem stanovala pri družini Amagoni. Bila sem tako rekoč pri tujih ljudeh, a v resnici pri svojcih. Bolje me ne bi sprejeli nikjer. Počutila sem se prav tako kot doma. Angela Amagoni mi je razkazovala mesto Cleveland Spremljala me je povsod, da se ne W zgubila. Torej, vsepovsod, koder hodim, najdem plemenita slovenska srca in slovansko go štoljubnost. Na tem mestu sem vsem najlepše zahvaljujem, lipam, da me ob priliki obiščete in date priliko, da vAm povrnem vsaj tnalo gostoljubnosti.. Zelo me je ugajalo v Clevelandu. Kamor sem prišla, sem Čula slovensko govorico in slovensko petje. Res so v tem ozi-ru Clevelandčani pravi mojstri. Med njimi sem se počutila kakor doma. Želim, da bi še dolgo prepevali krasno slovensko pesem, da bi še dolgo, delgo donela iz njihovih grl. Na delavski praznik pa sem obiskala Detroit. Tja sem se peljala z ladjo, in sicer v spremstvu Jožeta in Lie Menton. Brat Menton me je nato v Detroitu spremil do avtobusa, kateri me je nato odpeljal proti Pontiacu, Mich. Nekaj milj od tega mesta stanuje moj brat s svojo družino. Ker namazi dana prilika, da bi se pogostoma videla, som se pri njemu" precej časa zamudila. On me je v avtomobilu vozil na obiske, toda ker je bencin odmerjen, nisem mogla vso obiskati. Obiskala pa sem svojo teto Ano Travnik. Družina Travnik je že dolgo aktivna pri SNPJ. Mati pa še vedno žaluje za svojim sinom Willia-mom. Ker je bil jjnoj obisk kratek in ker so me dolžnosti klicale nazaj v Pennsylvanijo, se nisem mogla pri qjej dolgo muditi. Dobro, da ima moja se-strična dober avtomobil in da me je odpeljala na pomol, ker je že čakala moja.barčica. Vesela sem, da sem ac ustavila pri svoji teti. Skoda.*da nisem imela več časa Upam, da me ona pride ob priliki obiskat, saj me je ona dobila v to deželo. Ni se bala žrtvovati svojega denarja, samo da me je dobila k sebi. Upam. da me še vedno tako ljubi kot tedaj in da me gotovo obišče Nekaj besed o drugih zadevah. Volitve se bližajo, katere bodo velikega pomena zatias vse. Reakcija se na vse mogoče načine prizadeva uničiti delavski razred ih naše pridobitve. Ako ji to uspe. ne bo drugega krivde kot tvoja, ubogi proletarec. V tem distrijitu je državni senator, ki je po rodu Slovan. On je sin rudarja, kateri je vzgojil družino s 14 otroki. Torej, sin navadnega delavca se je jvmpe! do dtžavnegn senatorja. Odkar je John Haluika senator, dobe (tudi Slovani državno šolnino. On se posebno trudi za zvišanje starostne pokojnine. 2e sedaj se vidi sad njegova dela, kajti samo za dva glasova je izgubil, da ni zmagal njegov predlog,, ki se imenuje 60-60. Ako bi njegov prodrl, bi delavci dobili, ko dopolnijo 60 let, $60 pokojnine na mesec. Ta njegov predlog je dobil lansko leto samo dva glasova, a letos pa samo dva premalo,-da bi postal zakon. Ali | naj bo tak mož, ki se bori za i pravice malega človeka, pora-Jžen v novembru? Ne, če bi se j kaj takega zgodilo, ne bi bil on poražen, temveč ti in jaz. Tisti denar, ki ga prejema kot senator, bo lahko on zaslužil kje drugje, dočim ne ti in ne jaz ne bova imela človeka v senatu, ki bi se zavzemal za boljše življenje delavcev. Senator Haluška tudi deluje za večjo podporo brezposelni-kom, in sicer $20 na teden skozi 20 tednov, v tem času pa bi imel delavec zopet priliko najti si delo. On gleda v bodočnost in vidi na obzorju brezposelnost. Prišel bo čas, ko bodo tovarne zopet odslavljale, zlasti starejše delavce. Kam naj se potem obrne delavec? Če pride do tega, ali ni to v veliki meri krivda delavcev samih? Delavec si sam plete bič, ki ga potem tej*?. Ali ni glasovnica tvoje najboljše orožje? Ako še nisi registriran, pojdi se takoj registrirat in voli in s tem spolni svojo državljansko dolžnost. Prijatelj, aH boš mogoče volil tiste, ki ti na dan volitev kupijo kozarček žganja in steklenico piva. Na žalost, zaradi takih nezavednih voklcev trpijo škodo tudi drugi delavski bojevniki, kateri se bore za pravice ljudstva. V svojih detinskih litih sem bosopeta pasla krave po naših dolenjskih planinah. Tiste kraje je biLo laže naučiti, da niso delale škodo, kot pa nekatere volilce. In radi takih nepremišljenih ljudi, potem trpijo vsi. Apeliram na zavedne delavske voditelje, naj pridejo na dan za delavske pravice. Glejmo, da pridejo v urade naši prijatelji! Ne dopustimo, da bi naši sinovi zastonj umirali na bojiščih. Oru se bojujejo za demokracijo in svobodo in žrtvujejo svoja življenja in zdravje. Zato ne smemo tu doma pustiti, da bi pri$l» na krmilo kapitalistična diktatura. Torej, registrirajte se ¥M in na dan volitev naj bo delavski dan! Pozdrav čitatcljcm Prosvete! Mary Vidmsr mgmm UNITED STATE8 Datum v oklepaju na primer odarakc preuredbe v vsaki posamezni deželi, predvsem pa v močnih industrijskih državah kot sta Amerika in Anglija ali k« t je Evropa. Če po vojni ne pride v doglednem času v vseh teh državah do odprave kapitalističnega izkoriščanja, do odprave kapitalističnega gospodarstva, tudi ni mogoče misliti na kakftcn trajen svetovni mir in tudi ne na odpravo fašizma. Fašizem ima v resnici svole leglo v kapitalističnem gospodarstvu, ki ae po svo|ih zakonih razvija v vedno večje monopole na eni strani, na drugI pa v ekonomsko in politično anarhijo, masno biezposclnoat, militarizem in blazni nacionalizem. Tako "gospodarstvo" pa v mednarodni areni išče izhoda iz svojih zablod v im-perialiatičnih ri vali tetah in trenjih, v domačih mejah pa v fašizmu. V zadnjih i»ur li tih smo Iz ust ra/.nlh liberalcev že neštetokrat slišali, da je tu votnu posledica ah del velike svetovne revolucije, "ki mora prinesti nekaj boljšega " Podpredsednik Henry VVslIaee je v svoji naivnosti pred nar leti celo napovedal, da ta vojna prinaša "stoletje navadnega človeka." Roosevelt pa )e pred Pearl Harbor jem In še parkrat pozneje obetal "štiri svobodščine " Oči vidno pa je na vse to tv. zabil, kajti sedaj ameriškemu ljudstvu ln svetovni javnosti ne privošči niti najelementarnejše ln za bodočnost najpotrebnejše demokratične pravice, da bi nas seznanil kakšne načrte ima njegova vlada za bodoči mir. za novo svetovno organizacijo. Namesto "štirih svobodščin" smo v resnici dobili največlo talno dlnlomacijo v zgodovini te dežele. In bojimo se. da bomo dob'H tudi največji Imperialistični mir, ki ne bo pi i nesel nič drugega kot mrzlično pripravljanje za novo svetovno vojno^Hteveda 1**1 krinko natodne obrambe. . . Ta vojna res noa« v sebi kal« svetovne revolucije «n stoletje navadnega človeka, kakor tudi še več ko« štiri svobodščine. Ampak v sebi tud4 nori ooloieno seme kontrsrevoluclje ln nove svetovne fašistične reakche Toda za doaego prvega Je kardinalna potreba —lavna diplomaciji, ne zakuhano spletkarstvo in barantanje, kjer te vadljs za uardo nsrodov. In za uando narodov vadljajo sa kultnem! na tet konferenc* v Washingtonu kakor tudi v Londonu že od teheranske konference zastopniki teh trehfvelenil v tako zvani evropski svetOvaln* komisiji, kjer kujejo načrte za povojno Evro-po |n kujejo ph v največji tajnosti Zle posledice te tajne politike sn že danes razvidne. Splošna sumnja v ameriški ja\ nosti Je. da je za to talno diplomacijo odgovorna maka vlada Ta sumnla ie sicer prikrita, večinoma indl-rektna, t«ris med vrsticami |o lahko čilate »koral v vsakem listu v vsaki publikaciji, Naglaša se tudi po radiu po pristaših in sovražnikih Sovjetske unije. Maslo* oa vsa. kar lasa stik s Hslomt PROSVETA 2657-M So. Latrndale Ave« Chicago 20, llltnoia «——■—_ «____ THE fEDEJlATED PRESS PROSVETA the enlightekmeivt GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE MABOOME PODPOMME JEDMOTE ; Organ of and publiabod by Slovane Maikmal WxistnTri sa Zdruiono driave (laven Cklcafo) In Kaa« na lele. SS.00 sa pol lata. SLS0 sa t*st lota, sa Cook Co.. 97M sa celo lato, I3TI sa pol letai sa Inoseaaafvo SS.00. rama« lor ibe Uniled Stalos (encopt Chicapo) and Caneda SI.00 por yoai. Cbkago and Cook Coontr V.St pe» —• loreiga ooualrle. SSJ0 per T—. _ ' Cnim oelasov po dogovoru.—Rokopisi aopmar m člankov se no vračajo. Rokopisi literarno vsebine (črtke, dra»a. pmmi lid.) so vrnejo pošiljatelj« le v slučaj«, če b P^tošU Adver tišina ratos oa agreemenL—*ie«Mcrip*s of and «nsft'tr*«~* articles wUl not be lofnrnod. OtJ ____________ _________________ Otbar rob as starles. pU^. peoms. ete« wlll bo rofaraod Is «rhon accompanied br soU addrassed and siampod enveJopa. ^JfrSEPTEMBRA pomača fronta MHce of War Information, VVashington, D. C.) VOJAKOM TREBAMUNICIJE Ranite ha DfcLtr vVashington.—-Nedavno s? je IJSTd. enemu ameriških nikov ni bila dostavljena CS5. municije, potrebna nietfove 155 mm topove, o Iki izkrcavanja. V enem sa-predmetu produkcije-gra- ;a havbice od 8 infcev—j« 53 odstotkov/ Ca zahteva iz Britanije za S po eno tono je morala biti Sojena, ker "jih ni bilo mo- e izdelati". Vojski pa bo Likalo letos 50 milijonov jar-^ nepremocljfvega blaga za delovanje šotorov za moštvo na vojnih frontah. I To so dejstva, katera je spo-joča senatnemu War Investiga-m Committeeju gen^rahnajor j^cius de Clay, ravnatelj službe za vojni materiaL General Clay je potrdil, da so vs, ti primanjkljali nastali le radi pomanjkanja delovnih sil. Armada se nahaja v težki situaciji in sedanje ofenzive nč bo mogoče nadaljevati, ako ne bomo proizvajali čedalje več vseli tega, kar je vojakom potrebno za ofenzivo in kar delavci iz-(je^jejo v ameriških tovarnah. Vojna še ni končana, je ostro idaril general. Oitanlta na svojem poslu in pomagali* kriti vojne potrebe— to j« naše edino ujpasJ« s« pepol- io zmago v najkrajšem času. se na najboljši način uvedejo no širokih temeljih najnovejšo pridobitve na polju borbe proti spolnim boleznim." Znameniti veščaki bodo pred tem forumom čitoli svoja poročila o najnbvejŠih izkušnjah z novimi metodtmi zdravljenja. U. S. Public H«Olth Service, National Research Council in zdravniški oddelki vojske in mornarico bodo poročali o svojih izkušnjah gled* učinka penicili- 'noreje, in priporočali najugodnejše metode zdravljenja. • 8KORO 790 MILIJONOV V-PISBM ^ Washington. —Približno 789,-539,390 V-pisem je bilo odposlanih iz Amerike in nazaj moškim1 ln ženam ameriških oboroženih sil. Office of War Information poroča te številke na podlagi podatkov poštne službe vojske in mornarice. Poštni oddelek vojske je obenem tudi naznanil, da namerava ustanoviti čim prej tudi na Francoskem velik urad za V-pošto. Tako bo mogoče izmenjavati V-pisma naravnost med Ameriko in ekspedicijskimi armadami, ne več preko Anglije kot dozdat. Trenotno pošiljajo V-pisma še vedno iz Italije ali Anglije premičnim poštam v Franciji in nazaj. Omenjene premične pošte razdeljujejo mi-kropisma moštvu na bojnem po-lju. "Vgodne vesti z bojnih polj niso zmanjšale pomanjkanja papirja in kartona. Ravno nasprotno: razširjenje front nam je prineslo še dodatne zahteve po papirju in kartonu. Na tisoče ton več ga potrebujemo za zemljevide, za tiskana povelja, za mu-nicijske zavoje, za vse pošiljatve opreme in oskrbe in na stotine drugih stvari. Pomanjkanje papirja je še vedno ena naših največjih skrbi v War Productlon Boardu. Papir je tudi potreben vsaki posamezni tvrdki v Ameriki sami Storiti ie treba vse, GOSTILNIČARJI PODPIRAJO llšBIRANJE KOSITRA Washington.—War Production iBoard poroča, da se bo National Restaurant Association udeležila bmpanje za nabiranje kositra. V tej zvezi je zbranih 85% vseh j restavracij naše dežele. Mnogo „ tiln je že dozdaj na svojo ro-|ko podpiralo nabiranje kositra, toda zdaj, na poziv ravnatelja WPB Donalda M. Nelsona, je rveza odločila, da se bo udeleži-lli nabiranja stoprocentno. lis S. Loeb, načelnik nabira ja kositra pri WPB General ilvage Branch, je naglasil, da pomanjkanje kositra kritično [b svaril: "Nemogoče bi bilo pretiravati ižnost nabiranja kositra. Naš |cil] je bil nabrati vsak mesec ton, toda smo le redko ekoračili polovico te množine. To je zelo obžalovanja vrfcdno, [posebno ako pmnislimo na one Itiaoče predmetov vojaške opreta. za katere ie kositer neob-[hodno potreben. "Podpora vseh ameriških re-ivracij nam je neobhodno in »jno potrebna. Od njih je v vi vrsti odvisen uspeh našega ibiranja. Prizadevati- bi si mo-f, da poberejo do zadnjega predmete iz kositra. * ITIČNA TOČKA f POGLEDU BENCINA Washington.—Zaloge bencina a civilno uporabo so tako niz- da bo vsako povečanje vojaki zahtev ustvarilo jako težko Jacijo za civilne konzumente. je izjavil Deputy Petro- Administrator Rolph K. pvies, ki je dostavil: "Rafineri-ft oroducirnjo sicer več kot ■Jjkoli prej, toda zahteve voj-»o brez primere in so zelo fcnjšale količine bencina, raz foiljivega za civilne potrebe." * JORBA PROTI SPOLNIM jeznim *'ashinRton—V |L * bo sestalal rtmbral na v zdravljenju sifilisa in go-' liar )e *e mogoče, da nam zadostujejo razpoložljive količine papirja čfm dalje časa mogoče." Produkcija aluminija v Kanadi Previiek za Združene države New Tork 25. sept.—"Kanadska Industrija aluminija lahko zadosti vojnim potrebam Kanade in Velike Britanije," je re-cel Victor T. Goggin, upravitelj Wartime Housing of Canada, v svojem govoru pred tiani Kanadskega kluba. "Produkcija se ;io povečala in v prihodnjih dveh etih bo Kanada lahko dala 750,-000,000 funtov te kovine Ameriki.". . . Goggin, ki je tudi član vladnega odbora za municijo in za-oge, je orisal obseg kanadskih vojnih priprav. Kanada zdaj producira dovolj bojnega materiala za opremitev ene vojaške divizije na vsakih šest tednov in ie vedno lahko pošilja strelivo v Anglijo. Parniki iz kanadskih uk so odpeljali v Anglijo v zadnjih mesecih 25,000,000 ton municije in živeža. Čez 40,000 delavcev je zaposlenih v letalskih tovarnah, ki izdelajo povprečno dvesto bojnih letal na mesec. Kanada ima 120 letališč in svojo letalsko silo je podeseterila. Pol milijona mož je pod orožjem, kar je veliko število, če se upošteva, da ima Kanada samo enajst milijonov prebivalcev. Okrog 150,000 kanadskih vojakov se nahaja na drugi strani morja. Bojna mornarica, ki je imela pred vojno 2000 častnikov in pomorščakov na petnajstih ladjah, jih ima zdaj 27,000 na tristo ladjah. Kanada je zgradila veliko število novih tovarn, v katerih producira orožje in strelivo. Samo ena tovarna Izdela 10,000 letalskih bomb na mesec. Kanada ima sedaj 17 velikih in 58 manjših ladjedelnic, v ka'-terih je zaposlenih čez 50,000 delavcev. Konstrukcija bojnih ladij in parnikov je bila pospešena in dosegla večjo stopnjo kot jo je določal v parlamentu sprejeti program. HACIONIRANJE PEČI PČOSTRENO Washington.—Office of Priče Administratioi? poroča, da bo radi pomanjkanja petroleja in drugih lahkih vrst olja racloniranje peči za kurjavo z oljem, ki je bilo uvedeno že dozdaj v 28 državah, kjer prevladuje veliko pomanjkanje olja, zdaj uvedeno širom vse dežele. Certifikati za racioniranje peči za kurjavo oljem bodo mogli biti oddani od 9. septembra naprej le takftn osebam, ki ne morejo uporabljati druge vrste kurjave, ali pa, ki le nadomeščajo svoje pokvarjene peči za kurjavo z oljem. 7999 LETAL ZGRAJENIH V AVGUSTU Washington. —Produkcija letal v avgustu je bila 7939 letal torej le jako malo izpod produk cije meseca julija, ki je dosegla 8,000 letal. War Production Board poroča tudi, da jo doseg la produkcija težkih bombnih letal preteklega junija številko 1500, in pri tem tUdI ostala v sledečih mesecih. Uradnik WPB poudarjajo, da je to velik uspeh, ako pomislimo, do je Be-a hiša izdala svoje prve direk tive Za ptodukcijo težkih štirl-motornih bombnikov meseca maja 1941 in da je bilo takrat videti, da sedanje produkcijske Številke 4ie bo mogočo doseči. • PROTI POTRATI P/tMftJA Washington.—Donaldf M. Nel-son, ravnatelj WPB, je naslovi' 25,000 vodilnim tvrdkam poziv, naj zmanjšajo na najmanjši mi nlmum svoje potrebe papirja. Napisal je to svoje pismo, naslovljeno National Association of Manufacturers, U. S. Cham-ber of Commerce, Purchaslng Agents' Association in American Associstion of Advertising Agendes, predno je odpotovsl na Kitajsko s posebno misijo predsednika Roosevelta. V svojem pojasnilu je Nelson dejal: St. Louisu, od 9. do 11. pod jx>kroviteljstvom a. Publ-c Health Servlceja za borbo širom dfeže- P™' spolnim boleznim. Ts b'la oznanjena od Sur- l«1^ 'icnerala Thomasa Parrana M Jr 11 """"J3' ^ * uh j, spolne bolezni v Kintv A1Ul SeTCU' Fcdera viit T/'1' /( l° Prožila šte- ; »o spolnih bolez-rr.h^ih predelih sveta. P3 J<- znanost ustvarila ■v»la in zdravniška ve- ''delala nove I SlfiltMI 4»VV( " v St. ^ ' ' « vodilne izvedence * k ( u *f>olnlm bolez w , > rnoK|, določiti naj- ^ KMii.,„ „ . . . * V vseh fazah, da *** 'dri U , metode za in gonorejl. Louisu je. Winston Churchill posdrsvljs predsednika Roosovolts v Ouobecu, Ksnsda. kjer sta ao sopet ao stala na vainl konferenci vojaškega ln političnega snačaja. O razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo Rekonstrukcija dnjeproetojškega jeza v teku Moskva, 25. sept. — Pravda, glasilo komunistične stranke, poroča, da je rekonstrukcija ve likega dnjeprostrojskega jeza, katerega so Rusi uničili, ko so se umikali pred Nemci v prvih mesecih vojne, v teku. Velike električne centrale bodo kmalO operirale. V Prosveti so dnevne svetov no In dolsvsko vesti. AH Jih čitsto vsak dant Napisal dr. Josip Smodlaka (Sledeči članek je Izšel v časopisu Nova Jugoslavija junija julija 1944) Po prvi svetovni vojni je Italija z oboroženo Bilo zavzela velik del južnoalovanskega narodnega ozemlja, namreč ves primorski pas od Triglava ir ustja Soče do Snežnika in Bakarskega zaliva in severno Dalmacijo od Velebita do izvora Cetlne in rta Planke z vsemi Kvarnerskiml otoki ln največjim delom dalmatinskih. Italija si jo hotela pri- / svoj iti vse te kraje, Čeprav je v njih velika veČina prebivalstva južnoslovanskega rodu in jezika. Svoje pravice na te naše pokrajine je Italija temeljila na londonskem paktu od 26. aprila 1915, po katerem ao ii Velika Britanija, Francija in carfka Rusija obljubile ,ta del paše domovino kot plačilo za pjeno sodelovanje v vojni proti Nemčiji fn Avstro-Ogrskl. Zastopništvo Jugoslavije se je na mirovni konferenci v Parizu, na katerem som bil tudi jaz bil v svojstvu pravomočnega delegata, tekom leta 1919 borilo proti llco, vsemi Kvarnerskimi otoki ter dalmatinakimi otoki Laško-vom, Sušcem in Pelagružem. Ostanek Dalmacije ln majhen del Istre sta ostala Jugoslaviji. Na tej konferenci so imeli glavno besedo za Italijo grof Sforza in današnji predsednik italijansko vlade Bonomi, za Jugoslavijo pa dr. Trumblč, naš tedanji minister za zunanje zadeve, in dr. Vesnlč, poslanik v Parizu, danes oba pokojna. S to pogodbo jo naš narod pretrpel ne samo ogromni teritorialno izgubo, ampak mu je bil prizadet še težji udarec s tem, ker ni bila pogojena nobena zaščita za naše ljudstvo, ki je osta lo pod Italijo, medtem ko so no znatne- italijanske manjšine v Dalmaciji dobile privilegije, ki bo jim dajali večje pravice kot samim jugoslovanskim državljanom. Po rapallski pogodbi Reka (Flume) nI pripadla Italiji, ampak bi morala postati svobodno mesto, odnosno neodvisna država. AH Reka ni nikoli dosegla tega neodvisnega položaja, ker ji je pesnik-avanturist D'Ann(in-zlo s svojimi "leglonarjl" (v res gata, teKom ie a msoorno pro jul jsn.klmi vojaki) s silo zahtevam Italije, da se jI dovoli Ju , ... Ko ., nu S aneksija omenjenih naših krajev. V tej borbi Je naš edini zaveznik bila Amerika, odnosno redsedniR Woodrow Wllson. im je Wllson vsled sovražnega stališča ameriškega senata izgubil premoč na konferenci, smo ae mi znašli osamljeni ln pred dilemo, ali naj tudi brez zaveznikov vztrajamo v borbi za naše pravice (kot je to delala mala Litva za Vllno), ali da odnehamo močnejšemu tekmovalcu. Jaz sem bil za nadaljnjo borbo, ko pa sem opazil, da so naši službeni krogi vidno naklonjeni popuščanju, sem podal v začetku leta 1920 demisijo kot delegat. Nekaj mesecev za tem je sledil s strani naših oblastnikov tudi formalni odrek na največji del teh spornih teritorijev. V malem mestu Rapallu pri Genovi je bila 12. novembra 1920 zaključena pogodba, a katero jo kraljevina Srbov, Hrvatov ln Slovencev priznala suverenost Italije nad vso primorsko Slovenijo, nsd enim delom Kranjske, skoro vso Istro, mestom Zadrom z bližnjo oko- K' J . —«... nemško volalto. nekje na vzhodni fronti ln pokesuie nem.. pokactiJo ta slik", fneta ko plitke reke. bil* ustoličil svojo oblast. Ko je pa poglavar reške državice Zanne-la hotel, da s svojo policijo iz-žene D'Annuzia iz Reke, je italijanska vojna ladja, ki je bila zasidrana v reški luki, s topovskim ognjem razgnala malo reško posadkoa Tako je oborožena sila kraljevine «1101110 naredila konec samostojnosti Reke in za-gospodarlla nad mestom, kateremu Je bila italijanska vlada garantirala neodvisnost z mednarodno pogodbo. . Prisilni karakter italijanske okupacijo je trajal do lota 1924. Dne 25. januarja tega leta Jo bila v Rimu zaključena pogodbu o itolijansko-Jugoslovanskem prijateljstvu, s katerim sta Nikola Pašlč in Momčllo Ninčlč priznala Mussolinijevo neomejeno suverenost nsd Reko. Po tem drugem Rapallu se je sedaj nahajalo skupno okoli 650,-000 južnih Slovanov (Slovencev in Hrvatov) pod oblastjo italijanske države, ki je v samem začetku začela delati na tem, d& jih raznarodi. Z nobeno drugo narodnostno manjšino v Evropi se ni postopalo tako grobo kot * temi Slovani v Italiji. Njihov jezik je bil v kratk« m času popolnoma potim jen lz di-žsvnih ursdov, sodišč, občin, lol, ps tudi iz ssma cerkve; z ostrimi grožnjami se je poizkušal«' zabraniti rabo lstegs tudi v pii-vatnem življenju; po vrsti so bi le uničevsne slovensko in hrvaške prosvetne in gospodarski institucijo vse do zsdnjo; zebra njens je blls slovenska pes _ ^ | "Ne razumeš, kaj sem vprašala. Ce bi jedel, bi ti bilo manj slabo. 'Jadran' tu pred nama je odprt. Pojdi z mano. Bom plačala jaz." "Ne! Jaz sem večerjal. Jaz moram domov." Ni ga več silila. On tudi ni več odgovarjal na njene besede Tako sta šla molče in spremila ga je do vrat, kjer je Simon obstal in Ji ponudil roko. "Boš prišel lahko sam gori?" je vprašala. On ni nič odgovoril. Lahno ji je položil glavo na ramo. Slonel je tako ob njej kot otrok. Ona mu je gladila z roko laae. "Simon, ko prideš v sobo, sc najprej umij, potem pa lezi. Ce boš kaj potrebovalš, pridi k meni!" Povedala mu je naalov trgovino, v kateri služi. On je prikimal z glavo in ji še enkrat dal roko. 4 "Hvala ti, Malči! Zbogom?" Težka hrastova vrata so se zaprla pred njo. Poslušala je korake po stopnicah. "Prišel bo," js rekla. Po dolgem času se jo zasmejala z mehkim, skoraj materinskim smehom ob uri, ko j« natakarica Anica slonela v prazni gostilni s šopkom na prsih, ki ga je dal Simon, in prepevala > Tam za goro zvezda sveti . . . 10. Širok trak mesečine je padal skozi temnika-sto vijoličast polmrak v sobo ln se gubil v kotu. Simonov obraz je bil bled in je ostro odseval v mesečini. Poteze so se mu čudno pritegnile k ustnicam. Nepremično jo gledal proti strani, kjer je Gornje mesto. Vino mu je krožilo po krvi. Šepetal je: "Ti lepa žena, ki U je dušo sedaj utopljena v drug svet, ki ge skrivnostno sila prikliče v človeka sredi noči, ko so mu oči zaprte in gledajo v sebe nazaj, v čisti svet človekov, kl je poln najčudovitejših barv in ki mu ni meje in ki je svetu angelov podoben, ti lepo žena, daj ml košček toga sveta, le eno zvezdico od rojev zvezd, da ne bo več teme v moji duši, da bom lahko zatlsnll oči ln glodal te lopo barve tudi Jaz." Umolknil je ln prisluškoval, kot da pričakuje odgovora, ki bi po mesečini priplaval do njega. Toda tišina je molčala. "Marija!" je poklical aedaj komaj slišno in prisluhnil. Zazdelo se mu fp, da jo zaslišal v odgovor svoje Ime, kot da ga je nekdo Imenoval tiho, tiho, mehko, kot da bi iz daljave dospel šepet. Hrepenenje, združeno z boljo, mu je valovalo skozi dušo.* "Marija!" je asdoj vzkliknil glasno in zopet poslušal. Odgovora ni bilo. 2lvci so mu bili silno napoti. Polaščala se ga je omotica. Omahnil je k oknu ln ujel se je z obema rokama za polknioe. Pod oknom se Je širilo globoko v noč pogreznjeno dvorišče. Le nekaj bslih kamnov so je svetlikalo na dnu. Onkraj dvorišča je stol ogromen kamnit zid, obrobljen s sijem mesečine, onkraj zidu na rebri dreveaa kot veliko živo molčečo kulise. Niti en list ni vztropoUl no njih. Kamni na dnu dvorišča so mu vezali oči naae. Vedno večja omotico ss ga je polaščala ln zdelo as mu, as kamni oddaljujejo nekom v neskončne nižina in ss mu spet bliiejo skoraj tik pred oči in ss pogrezajo zopet in se dvigajo zopet. To strašno nihanje je priklicalo grozo na njegov obraz. Čeljust se mu jo povesila. Naalonll se je s polovico telesa skozi okno in roke so se mu povesile proti dvorišču ob zidu navzdol. Na le- vo in desno od njega jo rdeče sijala streha. "Marija, daj mi roko!" Kamni na dnu so so zibali, zibali kot na širni valujoči vodi. "Morija, dej mi roko!" Telo se je nagibalo vodno bolj naprej. Blodni nasmeh se mu je risal ns ustnice. "Simon!" Obrnil se jo sunkoma in se opotekel do postelje. Srce mu je udarjalo Uho, tiho, kot da hoče nekam zbežati. Glas, ki ga jf poklical, jt bil srebrn, otroško mehak. Hotel j* vstati, toda telo mu je bilo kot prikovano na posteljo. Stisnil jo roko na čelo ln šiloma obrnil pogled od okna. Kot da mu ukozuje čudno sila, je potoval pogled po . traku mesečine v kot. Tedaj je ves vztrepetol. Oči ao so mu razširile na široko. Kot dva črna oglja sta strmeli zenici v kot. Tam se je lesketalo no podu materino pismo. Jelka ga je bila spustilo no tla. V mesečini je razlikoval črne črke no njem, na tisti belini črno črko, urejene v vrstice, kratko in mirnO poročilo, poalano mu od doma. Srce mu jo zastalo s skelečo bolečino. Pritisnil je pest na prai. Toda bolečina je vzkipela aedaj z vso silo in so prevrgla čez vse meje duše. Zobe jo krčevito tiščal skupaj. Za očmi so mu migotole lučko. "Danica!" Vae t£lo mu js trepetalo ln kot osteklenele so bile oči. V kotu nad pismom se jo pričela porajati slika, tisto čudovito, ki se dogodi človeku le par krat v življenju, misel se je strnila v obliko, ali pa-—morda je rss stopila senca iz onostranstva. V kotu je stala deklica, čudovito lepa, s širokimi, dobrimi plavim! očmi, z zlatimi lasmi, ovenčanimi z vencem iz kostanjevih listov, tista, kl jo je gledal one dni, ko je sklenil bežati od doma in se mu je ob slovesu vrglo krog vratu, pesem Primorjs, Danica, njegova sestrs, radi katere se js napotil v svet, da bi zanjo poiskal lepših dni, Danica, koprnenje ln hrepenenje njogovo duše. Skozi U prosojni privid je sijalo mesečino. Dvignil se je počasi, kot da se .boji, da bi ne pregnal podobo in so pribltfal tik ^o nje. Privid je stol nepremično. 'TI!" jo zajecol Simon. Danica ni odgovorila, lo dobra, dobre oči so strmele vanj. Razproatrl jo roke, da bi jo objel. Roki sta segli akozi svetlobo in ss dotekni-11 med seboj. Privid je vztrepetol in izginil. Simon se jo opotokel do vrat ln še vedno strmel v kot. Todo hipoma je pričel kričati, odprl sunkoma vrat^ zbežal na hodnik do Jel-kinih vrat, na kotero je udarfl z obema pestema ln se zgrudil. Jelka jo takoj pritekla Iz sobe. Hitro je prižgala žarnico in ee preplašilo, ko ga je zagledala na tloh. "Kaj jo?" je zaklicala goapodinja iz sobe. "Nič! Bom že soma opravila," je odgovorila Jelka, atoklo v Simonovo sobo ln razgrnila oc^-je ter se vrnilo g vrčem vode, kl mu ga je na-s ta vila na usta. Potem gs je dvignila in ga skoraj nesls v soba Ovils mu je glevo z vlažno hladno ruto. Potem ga je apravitl na po-ateljo ln sedla k. njemu. Prsv do takrat, ko se je pričelo svitatl, mu je zamenjavala obkladke, ki so se hitro rafltfrevali. Se le proti jutru je zaapal. Mesec jo tonil. Mesečina ae je izbrl-aala. Simonu jo legel mir na obraz in ustnice so ss mu rahlo nasmehnile. Tudi Jelka se je nasmehnila. SeMa je ob postelji in položila svojo glavo na blazino k njegovi ln ga gledala, dokler je ni goapodinja z zaspanim glasom poklicala, naj pripeavl sajutrek. (Dalj« prihodnjič.) ura in da se je šel na cesto prehodit, dokler ni minila. Ti krat je bilo veliko izpraševanj njem. 'Kje pa je Kalander,M-"Gj n"—"Saj je bil!"—"Pa je šel* -In uro kasneje: "Kalandra ii >et ni!"—"Saj sem tukaj!': aaAia IMS LANOINO SASOS. Gen. Douglaa MacArthur wavss to hls troops on Morotal Irfand, losstsd In the SaTsKut 260 mil« from thePhUlpplnss. The gsnsral made a tour of ths beache. shortljr sfter the i w«nt aabor« on tha strstegic lil and. Signal Corps Radlopboto. _ ČRTICE 0911*1911) IVAN CANKAR POGOVOR NA . VERANDI Sedela sta na verandi visoko nad jezeroip. Tiho se je bil nagnil večer, poslednja zarja ae jo topila v zraku in v vodi, na šole-nt gladini ao ae poigravalo are-brne školjko. Se vso belo jo bilo nebo nad Vrhovi, ali zamaknjeno oko Je že videlo zvezde onstran nebeškega pajčolana Nikjer ni takih večerov, kakor so ob blejskem jeseru. nikjer tiste ene ure ko j po zadnji zor j i. prečudežno sladke ur«, vsakega bogastva vredne. Vsa milina tn dobrota božja se izlije človeku v srce, blag )e. odkritosrčen in brez zla, kakor nikoli. Obadva sta molčala. On as je oziral s zastrtim pogledom po tihi pokrajini Nekatere ao bile nemirne ln bežne, kakor vešče, druge so stole mirno, visoko in bele sredi noči. 1 spregovoril je tiho, da bi ne motil zvezd, kl so prihajale Iz večnoeti, ne školjk, ki so se brfz glasu topile v jezeru. "Poglej tja doli! Kakor mo> alemako grobišče js: svetli boli nogrobniki, razsuli križem po tomnozeleni goščavi . . . Popot nlk hodi po svetu in stavi na grobniko svojim srečnim in šo lostnim uram, zato da se spomni, kadar pride mimo. Tudi na Bledu aem bil postavil enega, mislim. ds najlepšega." Molčala je; roke Jtftržala sklenjene v naročju, glodala je na jezero s široko odprtimi očmi. "Zdaj je še tako vseeno, mojo življenje je šlo »vojo pot. tvojo srce gre svojo. Zdaj ti brez skrbi ln brez bolečine lahko povem čemu U blejski nagrobnik.— Pred petimi leti—natanko prod petimi leti je bilo, ko svs se< Is na tem kraju ob tej uri. Bila si še napol otrok, ali vsaj meni li so zdela taka. Smejala si se glaano in zvonko, ne še tako hlaeino in sunkoms kakor zdaj. V lica še nisi bila Uko zagorela, ustakce pa so bile še bolj napete, kakor so. Oči so bile trde in zoarttšljene, skoraj neusmiljene, kadar se jim je zazdelo; take so «0 zdaj Pripeljal sem se bil tisti ve-čer naravnost iz Ljubljane. Nekdo je bil tam v svoji neumnosti razustil, da se ljubkuješ s ko-drolasim fantom. (Omahnil sem, zazibalo se je pred menoj—kakor da sem bil držol v naročju pehar cekinov, pa mi je vae hkrati zdrknilo v Jtfcero, utonilo sa zmi-rom. Hotel sem priti k tebi šele ob mraku, zato sem čakal na praznem gostiln alkem vrtu ter glo-dal proti daljni verandi. Zdelo ao mi je, da vidim Um ob rdeči ograji svetlo belo bluzo. Težko mi je bilo pri »rcu, oči so ml bils suho. željne solz. Nikoli v i Jem Življenju ae nisem čutil Uko gnusno majlmoga, Uko smešnega ln ma lov rednega kakor ob tisti url Bilo mi je. da stojim pred ogromnim v * bočen i m ogledalom ter se gledam v vsi svoji prislratnosti. skoči suknjo, skozi kožo, v duše dno. Razjokal bd se bil v svoji bo- leSini, smejal se na glas svoji spaki v ogledalu... In ti, človek-nečlovek, si povzdignil prešerne oči k nebeški zvezdi? Pojdi snubit kravjo deklo, še U te napodi na cesto, kamor sodiš! . . . Zimska goloU mojega popotniškega, zmirom splašenega, neprestano trepeUjočega življenja se je strahotno razgrnUa pred menoj. Najprej sem sklenil v svoji pravični malodušnosti, da ne pojdem na verando, ne tisti večer in nikoli več, da pobegnem, da se skrijem kamorkoli, ne le tebi, teipveč vsem ljudem, najbolj pa sebi in svojim spominom. Ko se je zmračilo, sem se nspotil vendarle. Se berač ima pravico do slbvesa, še hudodelec! sem rekel. Sama si bila, ko sem stopil na verando z okornimi, težkimi nogami. Se prodno si me prav pogledala, si me vprašaU, če sem bolan. Zbujal sem oe, da nisem. AU v lica me je zeblo in na čelu se mi je nebiral mrzel pot. Pri-nssU si mi čaja; ptfsem Uko nerodno, da štfm ga ffczlival po kolenih, vroWga kakor je bil, pa nisem čutil; Zdi se mi, da sva molčaU pbadva ves čas, vso dol go uro, da nisva Izpregovorila niti besede. Kaj ptaviš?" "Ves čas nlsvs Izpregovorila niti besede!" "Glej, tudi ti se spominjaš! . Prav večer je bil, kakor nocoj. Prav tako milo so sijale prve zvezde, prav Uko s