I N*jY«£ji domski 1 V Združenih državah V«|ja za vte leto • • . $6.00 Za pol leta • - • - - $3.00 I Za New York celo leto . $7.00 1 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA i Ust slovenskih delavcev y Ameriki* The largest Slovenian DaOy in the United States* i v _ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 240. — Stev 240. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Offioe at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 13, 1936—TOREK, 13. OKTOBRA, 1936 X * Volume XLIV. — Letnik XLIV, RUSIJA POŠILJA V ŠPANIJO ZIVEZ IN OBLEKO ŽELEZNI OBROČ OKROG GLAVNEGA MESTA SE BOLJ IN BOLJ ZOŽUJE; ARANJUEZ BO KMALU PADEL Fašisti skušajo pregnati vladne čete z Leon prelaza. — Zavzeli so zopet nekaj mest. — Vladne čete prirejajo protinapade. — Zavzele so Sigu-enzo. — Boljše viški listi ob javi jajo ostre članke. "Najhuje je prestano"—pravi Roosevelt MADRID, Španska, 12. oktobra. — General Francisco Franco je v nedeljo pričel svoje že dolgo nameravano splošno prodiranje proti Madridu. Napad so pričeli aeroplani. Iz Toleda je odletelo več aeroplanov proti seve- , ru ter so s strojnicami obstreljevali vladne vrste. Središče napada je bilo v bližini Oliasa. Tam je bilo zbranih na tisoče republikanskh vojakov. S protianapadom pri San Martin de Valdeiglesias pa so vladne čete ustavile prodiranje fašistov. HENDAYE, Francija, 1 2. oktobra. — Asturski rudarji, katerim poveljuje general Pana, in ki se v bojih mesto strojnic in pušk poslužujejo dinamitnih_ bomb in granat, so prodrli dalje proti sredini Ovie-da ter pokončali ostanke upornih braniteljev pod generalom Miguelom Arando. Od 2500 mož posadke jih je ostalo samo še kakih 800. . Trije rudarji so naložili oklopni avtomobil s pol tone dinamita in ga naglo zapeljali pred staro vojašnico, kjer so bili utaborjeni uporniki. Zidovje se je porušilo, postojanke strojnic so bile razbite in trije rudarji so bili raztrgani na kose. Vladne čete so v nedeljo zopet zavzele mesto Siguenza, 70 milj severo-vzhodno od Madrida in odbile protinapad fašistov, ki so imeli težke izgube. Kot pravi fašistično radio poročilo iz Salaman-ce, kamor je general Franco prestavil svoj glavni stan iz Burgosa, je republikansko poveljstvo poslalo v Siguenzo močne vojaške oddelke z juga, kjer so bile vsled tega vladne črte oslabljene in fašisti stalno prodirajo dalje. Pod zaščito artilerijskega ognja se fašisti polagoma, toda neprestano bližajo Aranjuezu, kjer je va žno železniško križišče 28 milj južno od Madrida. Madridska vlada priznava, da so uporniki razdejali železnico ne daleč od Aranjueza in da je bil promet vstavljen, toda zveza med Madridom in Alicantijem ni bila pretrgana POSNEMOVALCI DILLINGERJA SO POBEGNILI Trije morilci so premagali šerifa in pobegnili iz kaznilnice. — Se baba jo, da bodo prekosili lohna Dillingerja. UREENFELD, Intl., 12. okt. — Trije ujetniki, ki t*) čakali na sodbo zaradi umora nekega policista, so premagali šerifa in pobegnili iz kaznilnice v Hancock okraju, kjer so čakali na sodinijsko obravnavo. Ujetniki so se baliali, da bodo s svojo drznostjo še prekosili zloglasnega roparskega morilca Johna Dillingerja. Pri svojem begu so se poslu-žili avtomobila nekega meščana, ki je prišel šerifu na pomoč, ko se je z kaznjenci ruvai na ulici pred kaznilnico. Kaznjenci so se odpeljali v smeri proti Indianapolisu. Policija je vse ceste takoj zasedla, toda kaznjenci so najbrže zibežali v gozdove. Kaznjenci, 25 - letni Alfred Brady, 29-letni James Dalilov-er in 20-letni Clarence L. Sliaf-er, katerih nobeden ne meri nad 5 čevljev in 6 palcev, so le lahko oblečeni in brez denarja. Že nekaj časa je bilo v kaznilnici govorjeno, da nameravajo kaznjenci pobegniti in je šerif Clarence Watson naprosil sodnika, da bi mu dovolil kaznjence prepeljati v kako drugo, varnejšo kaznilnico, toda sodnik mu je .odgovoril, da je kaj takega dovoljeno samo za slučaj .uftvarn^sfci kakega nasilja. „r/: Ko je Watson odprl vrata na hodnik^, kj£rsb nahajajo celice, je Brady, ki se je po zajtrku z drugimi kaznjenci izprehajal po "hodniku, takoj skotil nanj. Ko se je šerif ruval z Brady-jem, ka je Dahlover. udaril z železno palico ;po glavi. Isti trenutek se je vrgel nanj tudi j ter Shafer. Dahlover je nato skočil v šerifovo pisarno in je pograbil revolver, ki je ležal nabasan na pisalni mizi. Medtem pa so se šerif, Brady TAJFUN NA FILIPINIH Na Luzon otoku je bilo u-bitih 50 ljudi. —- Pogrešajo 500 moških, žensk in otrok. — Uničene so bile vasi in polja. MANILA, Filipini, 12. oktobra. — Kolikor je razvidno iz pomanjkljivih poročil, je bilo v strahovitem tajfunu, ki je dv« dni divjal na otoku Luzon, ubitih najmanj 50 oseb. Toda pogrešajo jih še nad 500. Najmanj 400 mož, žena in otro-k je odnesla voda reke Pamipagnas, ki je na svojem toku skozi provinco Nueva Ecija proti Manil-skemu zalivu na več krajah zalila nižje kraje ter preplavila najmanj pet va'si. Tudi mnogo drugih rek je prestopilo svoje bregove. Divji valovi so porušili več sto hiš— 20 hiš samo v Cabanatuami — in uničili polja. Koliko sta vi-' liar in voda napravila škode med živino, ni znano. V omenjeni provinci so do sedaj našli 47 mrličev. V provinci Camarines Norte, vzhodno in južno od glavnega mesta, so v tajfunu izgubile življenje tri osebe. V že imenovanem mestu Canabatuanu in v sosednem kraju Santa Rosa je bilo posebno veliko človeških žrtev. V dolini Pampanaa je vihar neprenehoma divjal 40 ur. V krajih Arayat, San Simon, Ca-ndalba, San Luis in Apakit je najbrže tudi mnogo ljudi mrtvili. Vsi ti kraji so popolnoma odrezani od drugih krajev in predno bo mogoče dolbiti od tam natančna poročila, bo vzelo še nekaj dni. IZBOLJŠANJE V TOVARNAH IN NA FARMAH Povečani dohodki f ar-merjev so koristili tovarnam. — Ihdustrijski izdelki so poskočili za 60 odstotkov. WASHINGTON, D. C., 12. oktobra. — Izvedenci poljedelj-skega urada naznanjajo, da so natančno dognali odnošaje med množino denarja, ki so ga prejeli farmer j i in med množino blaga, ki je bilo po železnici poslano v poljedeljske kraje. Po dveletnem proučavanju razvoja pošiljanja blaga v 16 industrijskih državah so izvedenci dognali, da teče (pošiljanje blaga vzporedno s povečanimi dohodki farmerjev. Pošiljanje blaga iz industrijskih držav se je po teh podatkih od leta 1932 pa do 1935 povečalo za 60 odstotkov, na drugi strani pa so se farmerski dohodki v istem času povečali za 64 odstotkov. Vodja AAA urada H. R. Tol-ley, ki je s tem proučevanjem pričel leta 1934, pravi, da je sedaj dokazano, da se z večjimi dohodki farmerjev pomno-že tudi industrijski izdelki. STAVKA V SIRIJI MOSKVA, Rusija, 12. oktobra. — Da ruska vlada ne bo trpela zavlačevanja nevmeševalnega odbora v Londonu, je razvidno iz ostrih člankov v Pravdi" in "Izvestjih". Oba lista izražata svoje razočaranje, ker odbor ni ostrejše nastopil proti zastopnikom Italije, Nemčije in Portugalske, ki nemoteno kršijo nevmese-1 in Shafer valjali po celem hod-valno pogodbo in se dalje podpirajo španske upor- ni,kl1 in se Preruvali na ulico, nike. "Pravda" pravi, da odbor s tem naravnost pomaga Vsem onim državam, ki zalagajo španske upornike z orožjem in aeroplani. Kaj namerava sovjetska vlada ukreniti, ako se izkaže, da je neumeševalna pogodba brez vsake veljake, ne more nikdo vedeti. 7. oktobra je ruska vlada odboru sporočila, da je neumeševalna pogodba ne bo več vezala, ako Italija, Nemčija in Portugal- | ska takoj ne prenehajo podpirati upornikov. In kot | izgleda, Rusija trdno stoji pri svojem ultimatumu. I Iz Odese je odpeljal četrti parnik z živežem, ki je bil kupljen z denarjem, ki so ga nabrali ruski delavci. Tega denarja je že bilo nabranega 26,000,000 rubljev. Živež je namenjen za družine španskih delavcev, ki se bore proti fašistom. ko se je Edgar D. Ridlen s svo jo ženo ravno pripeljal z avtomobilom. RMlen je takoj priskočil šerifu na pomoč. Dahlover jena Ridlena oddal tri strele' toda mu je prestrelil samo suknjo. Nato «o kaznjeniei skočili v Ridlenov avtomobil in se odpeljali. Advertise in 'Glas-* Naroda" BEIRUT, Sirija, 10. oikt. — V Damasku je danes zastav-kalo 30,000 industrijskih delavcev. Zahtevajo višje mezde priznanje strokovne organizacije. Stavkarji, ki so kristjani in moliamedanci, pravijo, da so se z zmanjšanjem vrednosti franka tudi njihovi dohodki znatno zmanjšali. V Damasku ne izhaja noben časopis. Oblasti se boje, da se bo stavika razširila po vsej Siriji. DRUŽINSKA TRAGEDIJA Ustrelil je očeta, mater, sestro, nato pa še samega sebe.—t Predno se je ustrelil, i je še zažgal hlev. BOLJŠEVIŠKA RADIO - ODDAJNA POSTAJA DUNAJ, Avstrija, 11. okt.— Oblasti so izsledile v tukajšnjem mestu komunistično radio - oddajno postajo, po kateri so komunistični agitatorji raz širjali svoje ideje. Pet oseb je bilo aretiranih. MADRID, Španska, 12. oktobra.—Za obrambo glavnega mesta je bila postavljena vojaška.junta pod imenom '"Madrid Junta Defensa", čije namen je voditi obrambo mesta. Ta junta pa bo najbrže tudi prevzela celo vlado. CYRSTAL SPRINGS, Mich., 12. oktobra. — George Oja, 25 let stari sin farmerja, je iz neznanega vzroka ustrelil svojega očeta, mater in svojo 23 let staro sestro. Predno je še sam sebe ustrelil, je zažgal hlev. Farma se nahaja nedaleč od Amasa, Mich. V hlevu je zgorelo 23 krav in 'konj. Družina je najbrže zašla v denarne težkoče, tako je saj razvidno iz lista, na katerega je sin napisal, da se je naveličal življenja. Ko so sosedje zagledali o-genj, so naglo prihiteli in našli štiri trupla. Oče Maki Oja je ležal v ofbednioi, mati je ležala v postelji, sestra Lulu pa v spalnici, sin pa je ležal na potu pred hišo in poleg njega revolver in omenjeni list. Na listu je bilo napisano:— "Nisem popolnoma zdrav in sem se naveličal življenja. O-kraj more imeti" posestvo za pokritje pogrebnih stroškov. Očetovo zavarovalnino naj dobi njegova teta v Ewen, Mich." MUSSOLINI SE PRIPRAVLJA NA VOJNO Najnovejše ^duce je ve odredbe so naperjene proti štirim državam. — Municijske tovarne bodo obratovale s polno paro. — "Nad 7 milijonov dolarjev za nova letališča. VSLED BOLJŠEGA GOSPODARSTVA JE VALUTA NA ZDRAVI PODLAGI DENVER, Colo., 12. oktobra. — Ko je danes govoril tukaj predsednik Roosevelt, ga je poslušalo nad 45,000 ljudi, ki so se že več ur pred njegovim prihodom zbrali pred državnim Kapitolom. V svojem govoru je poudarja,1 da je dežela najhuje prestala in da je bil ves denar, ki ga je izdala vlada, izdan za izboljšanje ameriškega gospodarstva. — Posameznim državam in občinam to ni bilo mogoče, — je rekel, — ker so bile njihove blagajne skoro prazne. Ameriški denarni sistem je najmočnejši na vsem svetu. V vladnih zakladnicah je za pokritje vseh bankovcev dovolj srebra in zlata. V svojem govoru je omenil Kolumba, M se mu je samo zato posrečilo odkriti Ameri ko, ker se ni brigal za prigovarjanje malodušnežev, naj se vrne. — Kakor Kolumb, — je vzkliknil, — se tudi me ne bomo obrnili, ampak bomo korakali naprej po začrtani poti. — Izrabljanje vodne sile je šele v začetnem stadiju, — je rekel predsednik. — Naš cilj bo dosežen, ko bo koristno uporabljena vsaka kapljica vode, predno bo dosegla Mehiški zaliv. — Naša administracija je izdala ogromne vsote denarja, s katerim smo omogočili nezaposlenim zaposlenje in nakupili materijal, ki je bil za delo potreben. Sedaj sami lahko presodite, če je bil denar s pridom uporabljen. — Rečem vam in pritrdili mi boste, da je najhuje prestano. Privatna podjetja sprejemajo več ljudi na delo. To pomeni, da bo treba izdati vladi manj denarja za oskrbo nezaposlenih. Pomeni pa tudi, da se bodo vladni dohodki večali, ne da bi bilo treba naložiti novih davščin. Ponavljam, kar sem rekel pred poldrugim tednom v Pittsburghu, da se bodo namreč v dveh ali treh letih vladni dohodki tako povišali in njeni izdatki tako znižali, da nam bo mogoče spraviti proračun v ravnovesje. RIM, Italija, 12. okt. — Kiju-bovaje angleški premoči na morju in ruski moči na suhem, je Mussolini odredil velike vojaške priprave. Kabinetu, ki je odobril njegove odredbe, ni omenil sovražnikov, toda njegovo nepričakovano povelje za naglo oborožitev kaže, da je s tem odgo-varil Rusiji, ko je zagrozila, da bo pomagala španski vladi, in Angliji, ki hoče obdržati nad-oblast nad Sredozemskim morjem. Iz te Mussolinijeve odredbe je mogoče 'sklepati, da bo prišla vojna>mnogo prej, kot pa je sam pričakoval. Mussolini je izdal štiri poglavitne odredbe, ki imajo namen vreči ves italijanski vojaški stroj proti Franciji, Španski, Jugoslaviji in Angliji. Te odredbe so: 1. 1200 municijških tovarn je prejelo povelje, da povečajo izdelek za 50 odstotkov. 2. Mornariška sila je bila povečana na 60,000 mož in število pilotov podvojeno. Tovarne bodo naglo gradile aeroplane, ladjedelnice pa nove bojne ladje. 3. Določenih je bilo 140 milijonov lir (okoli $7,370,000) za nova letališča na Sardiniji, Siciliji, ob Jadranu in v dolini reke Po. 4. Postavljen je bil posvetovalni odbor za zračne zadeve pod Mussolini j evim predsedstvom. Zgradba novih letališč ob Jadranu je Mussolinijev odgovor na prijateljstvo Anglije do Jugoslavije. S KLADIVOM JE UBILA HČER TISOČ RUDARJEV V UTAH ZASTAVKALO SALT LAKE CITY, Utah, 10. okt. — V okolici Park City, kjer so veliki srebrni rudniki, je zastavkalo tisoč rudarjev, ker se niso obnesla pogajanja MEXICO, Me., 10. okt. — Mrs. Fenwick Fredericks je ponoči s kladivom užbdla svojo 11-letno hčerfco Margaret. Nato je skušala usmrtiti samo sebe, pa so ji sosedje preprečili. — itajprej je udarila s sekiro 14-letno hčer Joy, pa je ni dobro zadela. Joy je pobegnila iz hiše in poklicala sosede na pomoč. Predno so prihiteli, je bila njena sestra že mrtva. Ma-. ter so oddali v bolnišnico, kjec so zdravniki ugotovili blaznost. med zastopniki unije in delodajalci. Stavkarji zahtevajo osem: urpi delovnik in pol dolarja vva na dan. Dozdaj so zaslužili ot| $3.50 do 5.50. . . i- \ Nfcw York Tuesday, Ofetofcer \ 3, f THE LARGEST SWVENEp'MLY BMK8&* "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published bj f • 8JLOVKNIC PUBLISHING COMPANY frank Bakaer, President__H Benedlk, Treaa. Place of business Of of the corporation and addi ef oT above officers: Nnr-M -Cttj,-N*-X. "GLAS NARODA* CVciee of tfae Pesple) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja u Ameriko In Kanado .................... $6.00 Za ped leta....................$3.00 Za četrt leta ..................$1J50 Za New York ia celo Mo ...... $7.00 Za Qol leta....................$3.{S£ Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol je ta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli poSlIJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi prejfinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Izba J a vsaki dan izvsemSf nedelj in praznikov "GLAS NARODA**, 21$ W. 18th Street, New York, N. Telephone: CHelsea 3—1242 OBUPEN GOSPODARSKI POLOŽAJ V ZASEDENEM OZEMLJU - Težke gospodarske in socijalne posledice laškega roparskega pohoda v Abesinijo se vedno ostreje izražajo v go;spo-darskem in soeijalnem življenju Italije. Javnost od dne do dne bolj spoznava, da bodo posledica abesinske vojne resne in trajne motnje v italijanskem gospodarskem s Litemu. Že zdaj je očivido, da se bo italijansko gospodarstvo Je s težavo povzpelo na pot k normalnemu položaju. Pretežna večina industrije je več mesecev oskrbovala armado z najrazličnejšimi potrebščinami. Industrija je začasa /ojne prav dobro uspevala. Ko je bila pa vojna končana, je zmanjkalo za produkte potrebnih in zaž olji vili tržišč. Stroge vladne odredbe onemogočajo trgovino z inozemstvom, vsled česar se pojavlja depresija v indnstrijalnem življenju. Italijanskemu prebivalstvu manjka nujnih ž i vajenskih potrebščin. Vse to je posledica sankcij, ki so zaprle Italiji tuje-zemska tržišča, katera bo treba znova pridobiti. Cena živilom narašča. V zadnjih treh mejsecih je narava za 35 odstotkov navzlic vsem prizadevanjem oblasti, da bi stabilizirale cene najva-žnejšili predmetov. Ker ni med mezdami in cenami nobenega razmerja, je začelo nevarno v ret i nad italijanskim delavstvom. Vlada je dala aretirati več tisoč delavcev ter povišala mezde za 5 do 10 odMotikov. S tem pa ni ničesar dosegla in ni pomirila raz-burjeuih duhov. In miru ne bo prej, dokler ne bodo cene z mezdami v ravnotežju. En sam primer: za kilogram koruzne moke je treba pla v Italiji poldrugo liro. To je postavno določena cena. Polenta je narodna jed po vsem severnem delu Italije. Kako naj delavec potemtakem preživi s svojim skromnim zaslužkom veliko družino ? Prebivalstva ni mogoče nasititi s frazami in mamljivimi obljubami. O tem se bo prej ali slej tudi Mussolini prepričal. V ognjeviti agitaciji za predsedniške volitve dostikrat po-zaJbljamio, da nimamo letos le volitve za predsedništvo Združenih držav, marveč tudi za kongres. Istočasno s predsednikom in podpredsednikom bomo letos izvolili 32 senatorjev •Združenih držav, t. j. eno tre-tino «senata, in vse članstvo druge zbornice kongresa, House of Representatives. Izid kongresnih volitev more imeti ravno tako važen učinek na usodo Združenih držav kot izid predsedniških volitev. Saj predsednik, kot poglavar ekse-kutivne oblasti, predstavlja le eno izmed treh. panog federalne vlade. Res je sicer, da predsednik določuje mnogo činov narodne politike in je zlasti v zadnjem času igral vele važno vlogo s pripravljanjem zakonodajnih predlogov, ali na vse zadnje on mora imeHi podporo s strani kongresa,, ako naj vres-niči le del programa, na podlagi katerega je bil izvoljen. Ako predsednik nima večine v kongresu, ki bi .ga podpirala — to se je že večkrat zgodilo — je neizogibna posledica, da nastane stalen konflikt med ekseku-itvno in zakonodajo panogo vlaide. Kako vlogo igra kongres v ameriškem političnem sistemu ? Najprej je kongres ona panoga federalne vlade, ki ima greš mogočno zakonodajno telo, na katero se mora predsed-( nik zanašati, da izvede svoje namere za socijalne reforme in druge vladne spremembe. Da le navedemo poglavitne oblasti kongresa. Isti sme napovedati vojno, nalagati davke, sklepati zakone za obrambo dežele, na-pravljati posojila na kredit Združenih držav, regulirati inozemsko in meddrža vno trgovino, po vzbujati znanstvo in umetnost, (kovati denar in regulirali vrednost valute, sklepati odredbe glede naturalizacije in priseljevanja itd. V zadnijih letih se je delovanje kongresa razširilo na novo široko polje socijalne oskifoe, nanašajočo se na ves narod, in to pod določbo komstitucije, ki daje kongresu pravico, da sme vzakoniti postave "za splošni blagor Združenih držav." Senat ima šfc neke dodatne pravice. Ustava namreč določa, da sme predsednik sklepati pogodbe z inozemskimi državami jn imenovati nekatere važna vladne uradnike, vštevši čla ne svojega kabineta, le s posvetovanjem in privoljenjem senata. S tem daje ulstava senaltu dejansko pravico do sodelovanja v stvareh inozemske politike in imenovanja najvažnejših uradnikov. Senat tudi deluje kot visoko sodišče v obravnavah proti visokim javnim u- vije. 5ETON WATSON HRVATI IN zakonodajno oblast. Obe dru-j r?1dmkom' cel° Protl Predsed-gi panogi vlade, eksekutivna samemu, dočim reprezen- in pravosodna, sta enakovred- tatjvna zbornica preiskuj vse g DENARNE POSILJAT¥E Denarna nakazila izvršujemo točna in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO tm $ 2.55 * 5M $ 7.2« $L1.70 $23.00 $45.00 ..... Din. 100 ..... Din. 290 ..........Din. 300 ..... Din. 500 ..... Din. 1000 ••••• Ihti. 2000 V ITALIJO Za $ 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 $167.50 Ur 100 Lir 200 Lir 500 lir 1000 Ur 2000 Lir 3000 KMM « CENE BMDAJ HIT BO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOE1 ALI DOLI tm Izplaiil« vetjih zneskov kol »foraj navedeno, bodisi v dinarjih «Ui . lirah dovoljujemo i« boljše pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH u I 40UM ^ kraju laplaffllo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CARUE UdpR ZA PRISTOJBINO SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glai Naroda99 *tt WBST l«h STREET NEW IORK, N. f. na dela vladne trojice. Ekser kutivna ima oblast, da upravlja federalne zakone in pravosodna oblast tolmači te zakone. Vsaj v enem pogledu ima ameriški kongres večjo oblast kot večina oh&toljoeih evropskih parlamentov. Neodvisen je od drugih panog vlade: kongres ne more biti zaključen ali raz-pušcen od poglavarja ekeseku-tivne oblasti, kakor na primer na Angleškem ali v Franciji, kjer predsednik republike oziroma kralj sme odložiti zasedanje, (zapustiti parlament in odrediti nove volitve. Na drugi štrani federalna konstituci-ja (ustava) nalaga določene omejitve na olblast kongresa : predsednik ima pravico zavrniti (veto) zakon, ki ga je kongres sprejel, in vrhovno sodišče more razveljaviti zakon, ako je innenja, da se ne strinja s korLstiltucijo. Ali vzlic teh omejitev je kon- Obtožbe »labega vedenja in od redi obtožnico (impeachment.) Take — na kratko rečeno — so funkcije kongresa, da ne omenimo pravico kongresa do izvolitve predsednika Združenih držav, ako nikaik kandidat ne bi dobil večino elektoralnih glasov. V takem slučaju bi reprezentativna zbornica izvolila predsednika izmed treh kandidatov, ki so dobili največ elek-toralniih glasov, dočim senat bi na isti način izvolil pod-pred-sednlka. V teku političnega razvoja se je prvotna važnost kongresa nekoliko Emanjšalat, ker je ljudstvo vedno bolj gledalo na predsednika kot vir zakonodajne inieijative. In zarets oblast predsednika je velikanska v tem, da more uporabljati svoj visoki vpliv na kongres za izvedbo potrebnih zakonov. Na drargi strani pa je vloga kongresa kot organa javnega rnne V Zagrebu se mudi sloviti angleški publicist Se ton Watson ali Scotuls Viator, kakor je njegovo pisateljsko ime. Znane so njegove zasluge v borbi slovanskih narodov bivše habsburške monarhije proti nemškemu in madžarskemu terorju. Njegovo delovanje je tudi mnogo pripomoglo, da se je pri Angležih in Ajmericanili vzbudilo razumevanje za osvobodilne težnje slovanskih narodov med svetovno vojno. "Hrvatski dnevnik", glasilo dr. Mačka, posveča bivanju - Setona Watsona z Zagrebu svoj notra-nje-poiliticni uvodnik, ki ga zaključuje z naslednjim odstavkom: "Hrvatski narod ceni vse ono, »kar je Ua odlični publicist storil, da bi spoznal britansko javnost z nami. Izreka mto za to svoje priznanje. Priznati •se tudi mora, da si je kljub oddaljenosti od naše domovine vedno prizadeval, da bi bil napram Hrvatom pravičen in objektiven. '' BOGATAŠ UMRL V BEDI V Županji je izdihnil obrtnik Andrije Grujičič, ki je bil na glasu največjega ondotnega bogataša. Dolga leta je kupčeva 1 z žStom in drugim. Živel pa je čudaško skromno. Vsak večer je štel denar, ki ga je potem skiftmo skrival nekje pod streho. Preživljal se je največ s krompirjem in je zato tudi zbolel na želodcu. Za 2*dravnika ni maral izdati denarja. Po njegovi smrti zdaj sorodniki mrzlično iščejo skrito premoženje. LEPI ZOjEUE SO ZDRAVI ZOBJE Piše Pr. John L.,Rice, zdravstveni komisar mesta New York. BOKE PROČT LUCKY STRIKES POSTAVLJAJO MESTA NA ZEMLJEVID t —". l: ■ —-r- « . * ■. .» i t - • •• i V "G C AS NMODA 1 nja morda še večja, in vsaj v zmislu zakona je kongres še „ , . . ti vedno edino zakonodajno telo z,e„ "^Jf®™ Združenih držav. To je svojevrsten zemljevid. Točke na sliki so bile natisnjene brez zemljevida, pa navzlic temu tvorijo zemljevid Združenih držav. Vsaka točka predstavlja mesto, v katerem so dobili ljudje nagrade za '4 sweepstakes 'ki so vsak teden v zvezi z Your HitParade petnajstih najbolj priljubljenih pesmi, ki so predvajane pod pokroviteljstvom izdelovalcev Lucky Strikes po obeh omrežjih National Broadcasting Couapany ob sredah zvečer ter preko Columbia Broadcasting Sistema ob sobotah zvečer. > ' . Ti pevski 4'sweepstakes*' so postali najnovejše narodno razvedrilo, kajti vsak teden se jih udeležujejo .milijoni. Vstopnice prihajajo iz vsake države U^ije. Nekatere točke predstavljajo stotine nagradojijkov, kajti iz za začetka kontesta meseca maja je bilo razdeljenih več kfcti 1,300,000 nagrad moške in.ženske, ki so znali imenovati tri naj-boljprilj.ubljene pesmi vsak teden. Nagradni ki dobe Lucky Strice cigarete, lahko kajo boga tega,, polno zrelega tobaka. JZenaJjevid nudi.jasen ,d9kaz, kako se javnost zanima za sodobno glasbo, uspeh kontesta pa kaže, da ljudje vedo, kaj je treba, da je pesem priljubljena in kaj je treba za napravo do-"ibre cigarete. . . : / V zadnjem kongresu, ki je bil 74. po ustanovitvi republike, je demokratična stranka prevladala v obeh zbornicah. V senatu je bilo 69 demokratov, 25 republikancev in 2 neodvisna in v "House" je bilo 322 demokratov, 103 republi kancev in 10 neodvisnežev (^progressives in farmer-labo- rities). Kako bo bodoči kongres sestavljen, bodo odločile letošnje volitve. V kongres more biti izvoljen tudi tujeroden državljan. De janski je bilo v zadnjem kongresu več kot .20 zalstopnikov, ki so se rodili v inozemstvu, in mnogo itujerodcev je izmed letošnjih kandidatov. Član reprezentativne zbornice je izvo Ijen za dobo dveh let, senator pa za dobo šestih 'let. Toliko člani senata, kakor člani druge zbornice kongresa dobivajo letno plačo od.$10,000. Najbolj prisktftna rpi je ženska, ki pravi: — Veš, Zgaga, moj stari ni vreden niti fajfe toibaka. Iz usmiljenja sem ga vzela. Smilil se mi je, ker se je, zapuščen od vseh ljudi, klatil pt> svetu. Jaz sem pa dobrega srca in zato sem ga vzela. No, zdaj mi pa vračuje. Zdaj mi je začel kazati roge. Včasi sem skušal biti galanten in sem taki ženski iz uljud-nosti pritrdil: — Ja, saj je res. iSamo to sem rekel, pozabil vse skupaj in šel .svojo -pot. Po par dneh me pa sreča njen mož, me grdo pogleda, me prime aa gumb pri suknji in me začne hruliti: — Še enkrat, Zgaga, naj zvem kaj takega, pa bova drugače orala. — Kaj pa, za božjo voljo? — se začudim. — 'Mojo babo kar pri miru pusti in je ni treba na cesti u->tavljati. Tedaj šele se mi začne jasni-ti. — Saj me je vendar sama u-stavila, — pravim, — in je začela tebe opravljati. — Moja žena nikdar nikogar ne opravlja, najmanj pa mene, — mi zagrozi rojak in me krvavordeče . pogleda. — Sram Te bodi. Balba si, ne pa mož. Na cesti si jo nstvil in ji rekel, da nisem vreden niti faj -fe tobaka in d*a me je iz usmiljenja vzela, ker sem se klatil zapuščen po svetu. In pravil si ji, kako sem ji nehvaležen in kako ji kažem roge. Le merkaj, Zgaga, še enkrat naj se kaj takega zgodi, pa bos videl, kaj se pravi mešati mirno zakonsko življenje. Tudi nasprotno se je že zgodilo. Dohitel sem rojaka, ki jo je brisal po Downtownu ko da bi ga devet vragov podilo. — No, kam pa kam? — sem ga vprašal. — V river, naravnost v river! — je odgovoril. — Saj ne morem več prenašati tega hudiča babjega. Vsak požirek sproti mi pregodrnja, pa npj jem ali pijem. Če bi se ne bal aresta in sramote, bi jo že zdavnaj zadavil. Oh, da sem le mogel vzeti tako copernico! Kam sem vendar gledal? Potolažil sem ga kot sem ve-moč vitaminov C in D. Prav) tlel in znal, po dveh ali treh enositavno je preskrbovali telo' dneh mi je pa njegova žena za 'Kdor bi le sodil po oglasih v časopisih ali na radio, bi mislil, da treba rabiti le kako posebno vilsto paiste ali prahu za zobe, ako hočeš imeti najlepše zobe na svetu. Očistiti zobe s krtačo je seveda jako po-iltrebno, ali, ako hočeš, da zobje ostanejo zdravi, treba še mnogo več kot oglašenega čistila. Ta so le za to, da zobje in usta osltanejo čista, ne morejo pa o-zdnaviti ali preprečiti posebne bolezni, ki so jim zobje in dlesne podvrženi. Dobri zobje so immogo bolj posledica pravilne in primerne prehrane, ki vsebuje mleko in listnato zelenjiavo ter citrovo sadje povrh vse mogoče solncne svetlobe — vse to spojeno z redno oskrbo s strani zobozdravnika. In oskrba zob mora začeti v rani mladosti; zato, ako imaš otroke v starosti 5 do 10 let, pojdi z njimi k zobozdravniku, ki more odkriti začetne hibe in jih popraviti, dokler je še čas. Dejstvo je, da moderno zdravniištvo daje oskrbo zobem da predpisuje primerno dijeto za bodočo mater. Vsled tega se mnogo otrok rodi z z.dravimi zobmi v dlesnah in bodo tudi na dalje imeli zdrave zobe ob primerni oskrbi in prehrani. Ravno tako, kakor otroci potrebujejo jedi polne mineralnih soli in vitaminov za vzgrad-nfro močnih in zdravih kosti in zob, (morajo tudi odrasli ljudje slediti ista pravila glede pre-hrlane. Apno in fosfor sta bistveno potrebna za zdrave zobe, ali potrebujeta dodatno po; s temi bistvenimi snovmi za zdrave zobe. Citrovo sadje (pomaranče, grapefruit, limone, itid.) zelenjave — zlasti par radajz — vsebujejo vitamin D, dočim mleko prefskrfVuje ž apnom in fosforjem. Držite zobe čiste, jedite prit merne jedi, idite redno k zobozdravniku, pa ne boste imeli ni- stavila pot. Kar strepetal sem pred njo, tako je bila huda. Usta je odprla na stežaj, pa ji od samega razburjanja in šla beseda izpod rok. Dvakrat ali trikrat se ji je zaletelo, nato se ji je pa odprla zatvorrtiča: — Ti, Zgaga, kaj pa šuntas mojega Johana? i Preživite B O ZIC | V STARI PQMOV1NI Cunardova progra prirlll tri j^kte v staro dom^ino., Vsi trije izleti m bodo vršil! v lasu, .da Ijo ^tienaenau, ki s® jih udeleii, mogoče preživeti bo&čne praznike med svojei. IZLETI SE VRŠE NA PARNIKIH: QUEEN JVt AJK ? ti odpluje iz New Yorka: dne 2. decembra ter 1|5. decembra BE^RiE NfG ARIA dne "9. decembra Na prvem izletu bo spremljal izletnike MJLAN EKEROVIČ, Clan newyorSkega urada Cunard Line; na drugem ALFRED . MARKU S. ki je istotako Član newyorSkega Si rada; na tretjem pa HE^tRY WEBER, Član čika.škega urada Cunard Line. Za vse podrobnosti glede cen,"potnih Listov, povratnih dovoljenj itd., se obrnite ha: POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 WEST lStb STREKT ' ' "" TOltfi, N. Y. kakih sitnosti s svojimi zofomi. _ Tvojega Johana da šun- tam? — Seveda ga auntaš, Še enkrat naj se agodi kaj takega, pa boš videl, kaj sem ja«. Mar mu nisi rekel, da sem hudič v ženski podobi in da je najbolje, če v river skoči? Ali mu nisi rekel, da sem coperndca in da je bil slep, ko me je vzel ? Še tožila te bom, ker si trnu svetoval, naj me zadavi. Kar zase giej, Zgaga, in zase skrt>i, jaz in Johan sva že olrajt. VS4ite, dragi moji prijatelji, tako se suče svet. Zakonske ljudi je treba pustiti v miru kakor figo na cesti. Če količkaj podrezaš, ne bo njima, ampak tebi ,bo udarilo v nos. Bodi' slep in gluh, to imaš z .zakonci opravka.:Bi jesik brzdaj, za .božjo voljo, jezik brzdaj. Ne reci tako in ne tako. Žena in mož sta kakor d-va sovražna si mehiika generala. Če enega ozmerjaš in dragega pohvališ, bosta ot>a padla nate. In ko te bosta z združeni-mL močmi premlatiia, bosta, zopet drug drugemu skočila v la-. - ' ki M V - "l ~ NfeW York Tuesday, OetoW J 3,\» THB LZKGESTSLVVEN EDJL1L7 VSLVJ3M VLADIMIR KOS MINSKI: "Ali sta spet tukaj t" je -vzkliknil vinski trg-avec Ste-panov, izpil naglo «e kozarec vi na in stisnil :pe^ti, ki je z njimi zapretil 'beraškemu paru, k i. se je pravkar ponižno izmuznil skozi vrata. Mali, debel? gospod je zavil oči v nebo in zato-potal z nogami. 4'Ta večna berači ja," se je hqtioytal. "Pred tremi dnevi sta bi'la tukaj! Ali mtelifta, da mi denar kar skozi dimnik frči v hišo? Nikar zme raj ne prosjačita, dela si po-iščita!" Ber&ški par je potrpežljivo prenašal ploho hudih besed vinskega trgovca. Bog poma gaj, salj sta -bila vajena takih prizorov. Vsa v cunjah in bre? strehe sta izkoriščala sočutje premožnejših mestnih slojev ir sosednjih yasi in marši kak r noč sta moral« prebiti zunaj pod "božjo streho.*' "Xiepo prosim, gospod," jf zaihtela žena, "kako naj pa dela vri T Saj veste, da je moj u-bogi Januš izguhil oči pri zad nji eksploziji v rudniku in da sem .jaz, zadeta od kapi, nezmožna delati. Do teh nesreč sva od rane mladosti zunaj trdo in težko delalša, a zdaj morava hrtezati roke za miloščino. da ne umrjeva od lakote. Da, Če bi bilo kdaj konec najine siroščine . . Žena si je trudoma obrisala Bolze. t Stepanov je bil prav za prav dobrodušen gospod. Če je vi-. , _ . _ _ tlel, da se kaka ženska jofea, * f*rbn.° ^opieala vzdolz ceste, mu je šlo jako k srcu. A «ra-^er le blla trgovina gospoda movafl se je svoje mdbkobe inr-'/JJ?11,0*8;v , je zadirčno zabrundal. I .ruh11'l?v1 kl?" "No, no - saj poznamo ta-Pase< «na; "to je ke zgodbe! Nič ne rečem, brez!*' kar bogafetvo. gospod ' m Cr/wnnnATT i/v rt/vUai« /»l/\TTrtlr ' ' dvoma sta hira oba delavna in sončni Žarek ji jem. In ker sta se tako zelo rada imela, zaikaj bi se naj ne bi bila vizela. Mlada sta bila je: njemu je bilo dva in dvarj-set, njej pa osemnajst let. A aj je vipfav mladost najbolj vroča v iju-bezni! Januš je bil krepak in mo-'an, ona uma, sprdtna ,čedna, Itedljiva. Poročila sta se. A ni minilo še leto dni, ko se je pripetila nesreča; v rudniku 30 se vneli plini, sledila je 'tPashovita eksplozija, mnogo •udar jev je podsulo, vse je zgorelo, vse se je sesulo. Marinka je delala zdaj za tri, la je preživljala oba. Najprej "n naprej je Šivala, komaj se je opoldne za hiip odpočila. Pa je 7« ^^^»n«^a!,, Tn i "Mirnn etnl^ Stepanov je res dober človek. "Res," ji je slepec pritrdil, "saj vsako noč molimo zanj." Šla sta dalje in se bližala podrti kajži, kjer -sta navadno prenočevala. PraMkar sta preudarjala, kaj bi počela s tem denarjeni ,ko se je Januš hipoma sredi ceste ustavil. "Marinka, ali slišiš?" je za-šepetal. "iKaj naj pa slišim, odkod pa!" se je žena začudila. "Zdelo se mi je, kakor bi tamle od desne slišal klicanje drobnega glaska," je slepeč povedal. "Viš, že spet! O, če bi mogel videti, pa bi brž stekel ZdaJj pa, dosti za danes!" In^ gospod Stepanov je šel v svojo pisarno z obrazom, ki se mu je svetil, ko da je dosegel velir ko zmago. N Marinkla Baitovška je resnico povedala. Njen Januš je bil nekoč priden, štedljiv delavec. Ona je precej zaslužila s šiva- Mirno stoj tu ob drevesu," ga je žena pomirila, "bom sama steklarja in videla ..." Mož je nepremično čakal tik drevesa in najpenjal ušesa. Tedaj je zaslišal krik groze in krik veselja. V duhu je videl, žena nra gre čez polje, dospe do drevja in zakriči: zakriči od strahu in veselja. Pred njo sedi, otrok, fantek petih let. "Kaj delaš fantek?" ga je Marinlka v začudenju vprašala. "Ne vem," je joka je odvrnil otrok. "Kje imaš starše?" je vprašala dalje Marinka. "Ah," je tožil mali, "oče m mama, sta šla, daleč, daleč. 3*fa ma se je jokala, oče pa je re kel: "Nič ne pomaga, ni druge rečitve: otroka morava pustiti tukaj!"- "Kaj pa so tvoji stariši?" "O, moj oče je bil knasen; obleka se mu je svetila ko zlato; gosli je igral in v galop je šel na belcu. Mama -je hodila visoko, visoko po vasi. Imeli smo veliko voz in šdtor. Predvčerajšnjim je pa vse zgorelo in tako sta me oče in mati zia-pustfla . . . Vzemi me, lepo te prosim, tako me je strah." Marinka je prijela otroka za roko in era odvedla k svojemu, možu,, ki je bil vse slišal. "Sefeflti," fr dejala »a kaj naj zdaj z otrokom? Seveda bi bila dolžnost krščanskega človeka, da bi . . sredi stavka se je prekinil. "Kajpa," mu 'je pritrdila žena, "dolžnost. Saj ne moreva pustiti otroka zunaj na samem ..." "Toda," je odvrnil slepec, "revna sva pa dosti. Sama se komaj preživljava ..." "Ne skrbi!" mu je žena segla v 'besedo. "Bogata sva. Na gotspoda StepanoT"a pomisli, kaj nama je dal!" "Prav; a jutri oddava otroka v najdenišnico." Marinka pa drugi dan ni niti z besed i ro omenila najdeniš-nice. Thidi njen mož se je skrbno izogibal sleherni besedi o niej, še veselilo ga je, 'ko je tudi Marinka molčala. Na.to so minevali dnevi, tedni, otrok je ostal pri njimia in ju imenoval oče in mati. Nobeden od njiju se ni maral ločiti od otroka; oba sta ga ljubila in si delila miloščino z njim. Nekega jesenskega večera je robantil gospod Stepanov na pragu bedne kolibe. Besno je odprl trhla vrata in za vpil: _ "Kaj za vraga pa počenjata? Še1 sama se nimata s čim preživljati, pa si nakopljeta še o-troka na vrat? Delo imam za vaju,""zaslužek. Za mojo trgovino . bosta plefcla košarice za sadje; toliko si bosta zaslužila, da vama ne bo treba beračiti. A povejta mi vendar, kaj mislita s tem fantom?" "Ljubi goapod Stepanov," je sknšala Marinka pomiriti razburjenega trgovca, "saj si lahko mislite, kaj pomeni za ta- -ke zapuščene ljudi, kakršna sva midva, da posije sončni žarek, prava pravcata sreča." "Traparije, same traparije," je zabrundal Stepanov* "Revežem ni treba sprejemati otrok pod streho; pa če jih, naij jih tudi sami preživljajo! — Za vajino delo vama bom plačeval dvojni zaslužek, da ne bo fantek stradal," in defoeli gospod je pobožal fantka po svetlih laseh. Rad je imel otroke, fcer jih je tudi sam imel. Dvajset let nato . . . Ondi, kjer je stala bedna koliba, je bila zdaj bela, prijazna hiša z vrtičem krog in krog. Marin ka jje vedro gospodinjila, njen slepi Januš je sedeval pred hišo. Brez skrbi sta živela, za kaj njun sin . . . Da, Marinka je imela prav: otrOk jima je bil in je olstal žarek sonca. Spočetka je bilo kajpa hudo, čeprav jima je dal gospod Stepanov s (košaricami dosti zaslužka. Večkrat je prišel v hiši co in nikoli ne praznih rok. Najrajši bi bil vzel fantka k sebi v svoj dom, a Marinka ni izpustila iz svojih rok sončnega žarka. Otrok je obilo poplačal lju bežen obeh beračev. Pridno se je »učil pri Steipanovih in postal .sorftrudnik mladega gospodarja, Stepanovega sina. Celo dru-žaibnik velike trgovine je postal bivši najdenček. Vsako nedeljo je krepki mladenič obiskoval svoja rednika. "Sončni žarek prihaja," je de-jela tedaj Marinka. In slepec je pritisnil glavo mladega moža na svoje prsi in ga je tipaje "'gledal" in z dušo videl svoj sončni žarek, svojo srečo. L. Ganghofer: Grad H^berbus :: Roman':: ----^- 46 LEGAR V OKOLICI CAKOVCA V občini Mala Snbotica pri f'akovcu je nastala epidemija legarja. Bolezen se je naglo širila, ker kmetje zadeve niso hoteli prijaviti oblastem, boječ se kontnmaca. Šele, ko je bilo več smrtnih primerov so oblasti zvedele za širjenje te nevar ne bolezni ter so odredile potrebne ukrepe, s katerimi se je epidemija omejila in zatrla. Umrlo je na 'legarju 7 oseb, veliko število obolenih pa se zdravi v ibolivšnici. Pol ure nato ga je poklical Schipper k večerji! Stopil je pač v kuhinjo, a namesto, da bi sedel k ponvi, kolikor je še pustil v njej gro/ Ege jedi, je zlezel po lestvi na podstrešje. Schipper se je namuznil in menil po narodnem: "Kdor se upira skledi, si škodi pri jedi!" Ko je izpraznil ponev, je začel s posebno skrbjo mazati grofove gorske čevlje. Tedaj se je prikazal njegov gospod med vrati. "Ti, zdi se ml, da ima Jelenko vroč smrček." V Schipperjevem obrazu se je veselo utrnilo, ko je čul, da govori grof tako po domače — jasen znak, da so se najtemnejši oblaki na viharnem nebu njegovega gospoda začeli redčiti. — Urno je skočil v izbo in začel na postelji ležečega psa natančno preiskovati. "Gospod grof, ničesar se vam ni treba bali! Jelenku ni sile. Saj res tudi ni, da bi moral še ubogi psiček od te preklete zadeve dobiti svoj del. In ker že ravno govoriva o tem, gospod grof, moram že reči—" "Jezik.za zobe!" mu je odrezal grof Ege besedo. "Rogovi so tu, hvala Bogu! Toda stvar se mi je ves dan pletla po glavi. Cisto nemo « oče je, da bi tuj »človek odbil kozlu rogove. In če ni bil tujec, je bil eden od vaju dveh. Toda kateri? Praiiee je poštena butica. ne morem mu kaj takega prisojati. Ce torej ni bil France, si moral biti ti!" Užaljen je položil Schipper obe roki na svoje pravično srce. "Toda gospod grof —" "Molči, ti pravim. Falot si, kar te je! Toda W*eraj sem odšel takoj za teboj. In danes ponoči tudi nisi mogel vstati! Ce si torej ti svet nik, je falot spet oni drugi. Ne spoznam se več. In če hočem napeti ostre strune, moram pogna ti oba vaju k vragu. Kaj imam od tega? France je lovec, kakršnega ne najdem na daleč in široko nobenega več. In kakor ti, mi ni mazal čevljev še nihče, tako zvito kot ti, ne zna u-kreniti nihče, če je lovu na ljubo treba kaj prikriti. Kaj mi torej preostaja, kakor da zami-žim? Toda eno si zapomni, Schipper: Prvi od vaju dveh, ki me razjezi — bo letel! Brez usmi Ijenja in prizanašanja!" Grof Ege se je prijel za svoje desno bedro. Schipper je bil tak ko mučenee, ki stoji v areni in mirno vdano čaka na leva. "Tako se PRAVLJICA SREČA seveda ne morem več braniti. Ne ostane mi drugega, ko da vršim svoje delo in dolžnost, in čakam na uro, ko bo gospod sprevidel—" Nehaj s tem gobezdanjem!" je zarenčal grof Ege; nakremžil se je in dvignil nogo na stol. "Moj Bog! Moj Bog!" "Ali vas spet boli? Schipper se je cedil od skrbi. "Ležite takoj v posteljo!" Z obema rokama je slekel jopič svojemu gospodu. "Jutri morate biti spet krepko na nogah. Jutri boste ustrelili tri, štiri ko,zle in še kak par postavnih jelenov!" "Ali meniš?" "Seveda! Za to bom že poskrbel. A zdaj takoj v posteljo!" Grof Ege se je dal odvesti k žimnici in je stopal tako previdno na bolno nogo, kakor bi hodil po samih šivankah. " Hudiča! To vendar za božjo voljo ne bo ostalo! A nič ne de, lova zaradi tega ne bom opustil. Ako me ne bodo več nosile noge, se dam zanesti tja na lov. Dokler mi nese oko, ni še nič izgdbljenega! *' Schipper je slačil svojega gospoda in pri tem nežno klepetal vsevprek. "Tako, zdaj potrpite nekaj minut, takoj se vrnem s Francevim žganjem in toplimi rjuhami." Skočil je v kuhinjo. Ko je čez nekaj časa pričel s svojim zdravljenjem in držal golo nogo svojega gospoda v rokah, je srof Ege mežikajoč ozrl vanj. "Schipper! Jaz dosti prenesem. Povej mi odkrito: Ali si ti odbil kozlu rogove?" Ne da bi nebal otirati, se je Schipper začel smejati. "Zdaj pa nehajte! Takega šaljivca. kot vas, ni moj živ dan na vsem svetu nikjer več!" Grof Ege je molčal. Nad njima je zaškripal strop. Tam zgoraj se je na senu premetaval France z ene strani na drugo, skrb mu ni dala spati. 11. POGLAVJE Že dva dni je Forbeck z gorečo vnemo delai od prvega svita in dokler se ni zmračilo. Tretji večer je zasnova velike slike z mnogimi liki po ri>'bi in barvi že toliko napredovala, da je Ta-silo, ki se je mimogrede oglasil pri prijatelju, gledal z občudo\ an jem delo teli dveh dni. "Kakršno je platno, bi sodli na tri tedne marljivega dela. In kako ž? to govori!" DALJE PRIDE VOJAŠKA PARADA V NUERENBERGU Kose Skoraj bi lahko rekli, da je na svetu še pravljična sreča, da vile še obdarujejo siromake. Sltudeait G. Lacosia v Rimu je bil deležen take sreče, ko mu je nepričakovano naklonila 3 milijone lir. V vatikanski knjižnici mu je prišla v roke knjiga filozofa Emila Faibriera de Re-visa, fci je sam podaril pred^loO leti svojo dek> knjižnici. Od takrat ni knjige nihče odpri. Čim jo je Laoosia odprl, je padel iz nje listek, na katerem je bilo napisano: "Kdor najde talis-tek naj gre na zapuščinsko sodišče v Rimu dn si da predložiti akte L. 1. č. 162." Študent je odšel na sodišče, kjer so mu pokazali akte, iz katerih je ves presenečen zvedel, da je podedoval tri milijone lir. ZNAMENITI ROMAM KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati 44 Vinetova**, idealnega Indijanca, ki mu je poatayil, May & svojim-romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel bitrž*Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja"Ob Vandarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI iN DO SKRA JNOSTI NAPETI ROMANll 1 1 Naročite se na "Glas Naroda'' največji slovenski dnc^xiJe i, Združenih NARODA" pošiljamo v staro do-movinc. 'Kdor ga hoče naročiti za *yoje: sorodnike ali prijatelje, ' to lahko stori. —; Naročnina zav sta r i' kraj stane f7. — Ya t^i^!® pofi- g m i Ijamo. IZ BAGDADA ¥ STAMBUL 4 knjige, • nitkami, 627 Mauri Vsebina: Smrt Mohamed JCmina; Karavana smrti; Na been ▼ Goropa; Družba En Nacr KRIŽKM PO JUTRO VEM 4 knjige, 80S strani, s sHKsmi Vsebina: Jezero smrti; Moj romsn ob Nilu; Kako sem t Mekko romal; Pri Samarih; Med Jesidi Gena-----i-1M PO DIVJKM SIHUUSTANU 4 knjige, 094 strani, s slikami Vsebina:. Amadlja; Beg ls Ječe; Krona sreta; Med drema ognjema Cenm v................1M PO DEŽELI SUPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Kote ▼ soteski; Mlrldit; Ob Vardarjn Cena _______________iJt SATAN IN ISKAR10T 12 knjig, s slikami, 1744 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma Setar; Na Bledo; Nevar-, nosil .pasproti; Alroaden; V treh delih sreta; Naročite jih lahko pri: Isdajalec; Na loru; Spet iv dir jem sapado; BeSeni milijoni; Dediči 1H V GOBAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač dimen; Zarota s saprekaml; >V golob-njaku; Mobamedanski svetni* L56 WINETOV . 12 knjig, s slikami, 1783 strani Vseblita. Prvikrat na divjem sapadu; Za ilvijenje; NBo-čl, lepa Indljanka; Proklestvo sls ta; Za detektiva; Med Komančl in Apači; Na nevarnih potih; WlnnetovoT roman; Sana Ear; Pri Koananfih; Winnetova smrt; Wia-netova oporoka iN ŽITI 4 knjige, s slikami, 597 Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih. ,in njegova poslednja pot Cips v............m......-LSI u M 216 West I Sth Street N«w York, M. Y. WL9M PZSOB9* Pot-navzgor New York Tuesday, October I 3, 1 936 TWB LABGVBT BWWfTB DZILY IN I7J&9« □ ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Gita je tresočimi rokami prižgala svetilko. Bila je majhna, priprosta ipetrolejka s pisanim in širokim mlečnatim steklom. Le neznatno je razsvetljevala majhno sobo, ki je bila njeno stanovanje; v njej je spala in delala. Medla svetloba je padala v kdt, kjer je stala skro-mna postelja s čistim, belim pregrinjalom. Izza mize -je gledal od starosti slaodba je v zraku. Naravnajte na **Yot»r Hit Parade" — ob sredah in sobotah zve-Poslušajte, sadite jB primerjajte melodije — potem poskusite Vaše Lucky Strike "Sweepstakes." In če Se ne kadite Lnckies, kupita danes zavojček in jih tndi poskusite. Mogoče ste nekaj pogrešali. Cenili boste prednosti Luckies - Lahke Kaje bogatega, zrelega dela tobaka. h. k a k an k a ,k a / a BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED" Its*. Th» ZtB«nr>a Twtarro Compui LJUBOSUMNOST MED ČASTNIKI i te maio za t lopoče ravni Pred nekoli meseci se je odigrala v rumuntski Moldaviji krvava drama ljubosumnosti. Nadporoenife Konstantin Dia conescu jestrel)jal na svojo ženo Iveto M«svojega predstojnika, majorja Rrama-Gerghiesca. Streli so zadeli ženo v tre buh, majorja v pljuča. Diaco-nescu sani se je ranil v roko. Po atentatu se je javil svojemu poveljstvu, žiitvi pa so spravili v bolnišnico, kjer sta okrevali. Te dni ise je pred vojnim sodiščem v Braso vi vršila razprava. Diaconescu je izpovedal, da se je 1. 1925 po ročil in je imel v zakonu hčerko, ki je stara danes devet let. Večkrat so mu namigavali, da mu žena ni zvesta. V letošnjem maju se je vrnil nekega večera domov z zemljišča, kjer je nadziral gradnjo nove hiše za ženo. Na njegovo presenečenje mu je žena odprla šele po 20 minutah. Opazil je, da je le povnšno oblečena. Naslednje ga dne je prejel anonimno pismo, da je bil prejšnji večer neki moški pobegnil skozi zadnje okno hiše. Tedaj je začel sumiti o zves tobi svoje žene. Nekega dne je dejal, da gre spet nadzirat gradrijo, v resnici pa se je skril, da bi opazoval ženo. V resnici jo je zasačil kmalu v rokah majorja Bruma-Georghiesca. Priče so izpovedale, da je imela žena z njim že dalje časa razmerje. Diaconescu je stopil k majorju in ga pozval na odgo vor. Major mu je namesto o-pravi&be dal zaušnico. Tedaj je v nadporočnikn vzkipelo in potegnil je samokres. Vojaški sodniki so stvar preiskovali, dalje in ugotovili, da je bil major uničil že več zakonov svojih tovarišev. Nadfporoenika so obhodili zaradi 'tega samo na 3 lnttsece ječe. FOTOGRAFIJA IZDALA VLOMILCA MERILO LJUBEZNI Ob koncu junija je bil izvršen vlom v stanovanje vdove avstrijskega feldmaršala von Jakobsa v Linzu. Storilec je odnesel razno obleko, dragulje in hranilno knjižico za 4000 ši lingovo. Sum je padel na nekega Jakoba Tasotta iz Guš-tanja. Storilec sam je z Dunaja poslal okradenki po pošti zastavne listke izmainjenih stvari in jo prosil, naj bi stva ri ne ovadila policiji. Da mora biti tat na Dunaju, je bilo razvidno tudi iz tega, da je dobila policija v roke razglednico, ki je Tasotta predstavljala na obisku v Schoenbrunskem vrtu. Pozneje je zvedela, da nasftopa mož tudi pod krivim imenom Avgusta Pqcha. Na tej podlagi ga \je začela ilskati in ga je res zasačila v nekem hotelu 8. okraja. Pri zasliševanju se je izkazalo, da je bil vlomilec ljubček domače služkinje. TCo je bila gospodinja z doma, je fant obiskal dekle ter ukradel dva plašča,,dragulje in vložno knjižico. Dragulje in obleko je izročil nekemu posireščku, da jih je nesel v zastavtjanico. Sedaj naj bi celo jakost cu stev računali s stroji. Prof. Ma-linesou, specialist za živčne bolezni v Bukarešti, je izumil pripravo, ki navaja baje točno stopinjo naklonjenosti neke o Bebe do druge osebe. Poskusnim osebam je prof. Marineaou polagal na roke dve svinčeni plošči, ki sta bili zvezani z gal-vanometrom. Nato je čital seznam imen in čim je izgovoril ime kakšne osebo, ki jo fje po skusna oseba ljubila, se je žarela igla galvanome*tra gibati. Čim globlja naklonjenost, tem živahnejši so nihaji igle, tako pravi vsaj prof. Marinescu, ki še dodaja, da ta priprava nikoli ne laže. TURŠKI KAVIAR PRIHAJA. Iz Carigrada poročajo, da je turška vlada angažirala v sovjetski Rusiji specialista za iz koriščanje kaviara, ki bo organiziral turški ribolov na je-setre ob izlivih nekaterih črno-morskih rek, prvo turško to varno za izdelavo kaviara, izvoz turškega kaviara itd. POZOR NAROČNIKI! Pazite na številke poleg naslova, ki vam jasno govore, do kdaj imate plačano naročnino. Obnovite jo, da nam ne bo treba pošiljati opominov. Z redno obnovitvijo prihranite nam delo in stroške, sebi pa za jamčite redno dostavljanje lista. Rpsno Vas prosimo, d& /po Števate to opozorilo I Uprava "Glas Naroda" parnlUh, U m debel« i s t doaovtno izleti H ixk učenega 14. oktobra: Normandie v Havre Aquitania t Cherbourg 15. oktobra: Suturnia t Trst 16. oktobra: Eurofu ▼ Bremen 'JO. oktobra: Roma v Genoa 21. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Washington t Havre 24. oktobra: Rex v Genoa • Lafayette v Havre Bremen v Bremen 28. oktobra: -Aquitania v 'Cherbourg 20. oktobra: He de France v Havre 31. oktobra: Yulcania v Trat 4. novembra: Queen Mary v Cherbourg 6. novembra: Europa v Bremen V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje lepotlovft, 7. novembri: C ha m plain v Havre Conte dl Savola v Genoa 11. novembra : Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 14. novembra: Rex v Genoa * T 18. novembra y Queen Mary v Cherbourg »*0. novembra: Bremen v Bremen r- 21. novembra r4 Lafayette v Havre Saturnia v Tn* Z5. novembra: \ Normandie v Havre Berengarla v Cherbourg 28. novembra: Conte dl Savola r Genoa 2. decembri: ( Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra: Champlaln v Havre 4. decembra: Europa v Bremen 5. deecmbra: Vulcanla ▼ Trat 9. decembra: Normandie v Havre Berenjjaria v Cherb< u^g 12. deecmbra: Bex v Genoa 15. decembra: Bremen ▼ Bremen 16. decembra: Queen Mary t Cherbourg 26. decembra: Normandie v Havre S \ "i t* j PLBIte nam ca cene voanlh U* atoVf reservadjo kabin in pojasnila u potovanje. SL0VENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bnreaa) SI6 W. 18tth pt; Ne* iNfc %>COCCO»iOOOOl mrnrn -