Letnik X.	V Ljubljani, dne 1. februarja 1930.	4. številka.
Pogodbeni poštarji in plačevanje pridobnine.
Iz dopisov, ki jih dolbiva organizacija od itovaniSev pog. poštarjev glede plačevanja davkov (pridobnine), sklepamo, da mnogim pog. poštar jem ni znan zakon o neposrednih davkih od 8. februarja 1928. Ta zakon je objavljen v »Službenih Novinah« ištev. 29-VII od 8. februarja 1928 in v »Uradnem listu lijub-1 jamske in maribonske oblasti« štev. 26 od 15. marca 1928. Ker ta zakon ni bil objavljen tudi v dlrekcijtskih okrožnicah, se bojimo, da prizadeto tovariši ne poznajo zakona, ki tako globoko posega v njih materialno stanje. Zato je potrebno, da ponatisnemo v »Poštnem glasniku« one člene iz zakona o neposrednih davkih, ki govore o davku na dohodek od ppđjetjj, obratov in poklicev, na kratko o plačevanju pridobnine, ter da podamo prizadetemu članstvu potrebna navodila in pojasnila.
bavek na dohodek od podjetij, obratov hi 6 J „ .	poklicev.
Davčna o b vez n os t.
Člen 42.
Davku na dohodek od podjetij in poklicev je zavezano vsako pridobitno poslovanje,. ki se opravlja obrtema, kakor tudi vsak samostalni poklic, če se opravljata na ozemlju kraljevine zaradi dobička. Od tega davka se izvzemajo:
1.	) podjetja,,ki plačujejo davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov po odredbah členov 74. do 88. tega zakona;
2.	) poslov a njo v kmetijstvu in gozdarstvu v mejah čllena 45. tega zakona.
Pred meti tega davka se deCe, 'kolikor imajo pogoje iz prvega odstavka tega člena, na tri skupine:
Prva škupina:
1.	) trgovinska, (industrijska, rudniška in tem podobna podjetja in istotaki obrati;
2.	) obrtna podjetja (obrti), ki1 prodajajo najsi le deloma nabavljeno izdelano blago;
3.	) bančni, eskontni in drugi kreditni obrati, zastavljalnice in njim podobni) obrati;
4.	) lekarne, sanatoriji in vobče vsa podjetja v stroki narodnega zdravja;
5.	) hoteli, penzijonati, kavarne, gostilne, kinematografi, varieteji, bari in podobna zabavna podjetja;
6.	) vozniška, spediterska, brodarska, železniška, tramvajska in ostala prometna in prevozna podjetja (kamor se štejejo tudi poštna podjetja glede prevoza potnikov in bla-ga);
7.	) zakupi pri zakupnikih, kamor se 'štejejo tudi zakupi z delno udeležbo pri' dohodku v kakršnikoli obliki, razen zakupnikov zemljišč ;
8.	) lov vobče in ribja lov v svobodnih javnih vodah in morju, v vodah, vzetih v zakup, kakor tudi v ostalih vodah, ki so oproščene plačevanja davka na dohodek od zemljišč;
9.	) agenture, komisijski obrati in vse vrste posredovalnic;
10.	) kupovanje in prodajanje nepremičnin;
11.	) pitanje živine in svinj in gojenje rib, rakov in podobnega za prodajo, če prestopa meje poslovanja iz člena 45. tega zakona;
12.	) trajna izredna eksploatacija zemljišč (kamenolomi, apnenice, kopanje peska, kuhanje lesnega olja in podobno) ob pogojih v Členu 45., točki 2.);
13.	) vsakovrstni posli inozemskih .delniških in podobnih družb, zadrug itd., ki niso zavezani davku na dobiček po odredbah členov 74. do 88. tega zakona;
14.	) vsakovrstna druga podjetja, Obrati in poslovakice za dosezamje dobička, ki ne spadajo v prihodnji dve skupini.
Druga skupina:
1.	) pokliči oseb, ki so samostalno drugim na službo za odškodnino, z izključno ali pretežno uporabo lastne duševne moči, in sicer:
a)	odvetniki, pravni zastopniki, javni be-lieižlniki (notarji), zdravniki, arhitekti, |inže-njedji, merici, geodeti, občinski beležniki po dohodkih izven službenega razmerja, veterinarji, carinski posredniki, potujoči agenti, trgovinski potniki in zakotni pisarji;
b)	književniki, privatni učitelji, novinarji, umetniki, izvedenci, babice, glasbeniki, god-ibenki ib ostali:
2.	) obrtna podjetja (obrti), ki niso obsežena v prvi skupim, in sicer:
a)	ki delajo s stroji na pogon alli delajo z več nego Štirimi kvalificiranimi pomočniki;
b)	vsi ostali obrtni obrati in podjetniki po akordu;
3.	) obrati, ki se ne vodijo v stalnem lokalu, nego s hojo od hiše do hiše od kraja do kraja;
4.	) zakupi pri zakupnikih zemljišč v kakršnikoli obliki, če zakupljenega zemljišča ne obdelujejo sami.
Tretja skupina:
Pokliči oseb, ki so samostalno drugim na službo za odškodnino, z izključno ali pretežno uporabo lastne telesne moči.
člen 43.
Istočasno izvrševanje raznih poklicev je ■zavezano davku po višji davčni stopnji.
Če ise izvršujejo poklici istočasno samostalno io nesamostalno (v službenem razmerju), ispada pod ta davek dohodek od samostalnoga poklic« dohodek iz službenega razmerja pa spada pod davek na dohodek od nesamostalnega dela in poklica.
Člen 46.
Tega davka se oproščajo:
1.	) hišni obrt pri onih, ki ga opravljajo' samo s svojimi domačini, ter ne najemajoi posebnih delovnih moči, če delajo po naročilu m za račun drugega; prav tako tudi postransko gospodarstvo malih kmetovalcev, ki se opravlja zdaj pa zdaj in nima značaja stalnega obrta;
2.	) podjetja s posebnimi zakonskimi ugodnostmi;
3.	) obrati vojnih invalidov, nesposobnih za vsak drugi zaslužek, in drugih oseb, ki bi drugače obremenjale državo ali samoupravne edinice, če ni povprečni dnevni dohodek po ocenitvi davčnega odbora večji >dd običajne dnevne mezde v dotičnem kraju;
4.	) poklici književnikov, umetnikov in no-narjev, če se izvršuijejo kot postranski poklici in z zaslužkom, ki ne zadošča za njih vzdrževanje; poklici z duševnim in telesnim delom oseb ipod 16 let vobče in dijakov glede dohodka od poučevanja, kmetijski sezonski delavci, pa tudi telesni delavci nad 65 let starosti;
5.	) zakupi pri zakupnikih zemljišč v kakršnikoli obliki, če obdelujejo' zakupljeno zemljišče sami;
6.) zavezanci tretje skupine člena 42., ki ne, delajo v stalnem lokalu, kakor dninarji, žagarji, nosači itd',	,	,,
Ta oprostitev velja, izvzetmši točko 2.) tudi za vse pribitke, ki se odmenjajo na podstavi nepos,red njega davka; za oprostitev pod točko 2.) pa sta odločilna glede pribitkov obseg in besedilo dotične ugodnosti.
Člen 47.
Ministrski svet sme na predilog minisltra za finance pprostiti fizične ali pravne osebe, celoma ali deloma, začasno, plačevanja tega davka glede onih podjetij, ki so ustanovljena v javne, prosvetne, kulturne, dobrodelne in narodmo-ekonomske svrhe občega pomena ter dajo samo neznaten dohodek, ki v faz-merju proti drugim sorodnim .podjetjem ni vpošteven.
Davčna osnov a.
Člen 52.
Davčna osnova je enoletni čisti dohodek podjetja, obrata ali poklica v poslovnem letu, minulem pred davčnim latom.
če se poslovno leto ne ujema s koledarskim Letom, se mora vzeti v račun ono poslovno leto, ki se je končalo pred novim davčnim letom.
Nezavisno od čistega dohodka plačujejo ta davek pred začetkom poklica zavezanci druge skupine, pod točko 3,) člena 42. kakor tudi potujoči agenti in trgovinski potniki, omenjeni v drugi skupini 1. a) člena 42.
Člen 53.
Čisti dohodek je skupni kosmati dohodek podjetja, obrata ali poklica, zmanjšam za odbitke iz člena 54.
Dobiček, prenesen iz minulega poslovnega leta, im podpore (subvencije) države in samoupravnih teles ne spadajo h kosmatemu dohodku.
Če predloži davčni zavezanec s prijavo (člen 105.) ali na izrečni poziv davčnega ob-lastva (člen 56.) po načinu knjigovodstva začetni in končni inventar, odnosno bilanco in račun izgube in dobička, se ugotovi čisti dohodek na tej podstavi, ako se prepriča davčni odbor, da so podatki in računi verodostojni im da so računi sestavljeni po zakonski predpisanih in redno vodenih trgovinskih knjigah.
Člen 54.
Od verodostojno dokazanega kosmatega dohodka se odbijajo stroški potrebni, da se doseže, vzdrži in zavaruje kosmati dohodek kakor: ,
1.	) najemnina za lokale v tuji zgradbi, odnosno najemninska vrednost v lastni zgradbi če in kolikor je zavezana davku na dohodek od zgradb, kakor tudi najemnina, odnosno najemninska vrednost v zgradbah z davčno olajšavo po členu 37., II., kurjava, razsvetljava in 'podobno ;
2.	) katastrski' Čisti dohodek zemljišč iz točke 12.) prve skupine, člena 42.;
3.	) plače in dnevne mezde pomožnega osobja in služabrništva v denarju im naravi.
4.	) obresti dolgov, ki ob remen jajo posel, kolikor so posamezno in poimenoma izkazane in dokazane;
5.	) odpisi za amortizacijo zgradb, ki1 niso zavezane davku na dohodek od zgradb, prav tako tudi za stroje in za ostali mrtvi inventar; vsoto takega odpisa pa oceni davčni od-
bor. Razen tega se odbijajo pri rudniških podjetjih izgube na substanci irudnika, "na podstavi im v mejah glavnice, dokazano vložene v rudnik, in sicer po .razmeriju, v katerem je kolii&imia. letno izkopane nude proti strokovno 'ugotovljeni celokupni kapaciteti rudnika;
6.) faktično plačani državni in samoupravni posrednji davki, takse in carine, davek na poslovni promet; doklada za zbornice in prispevki za zavarovanje nameščencev v mejah zakonske obveznosti; premije za zavarovanje zgradbe in obrata, blaga in strojev;
7.	) prispevki za pokojninske fonde nameščencev, če jim je davčni zavezanec zavezan z zakonom ali s pravili, ki so juh odobrila pristojna državna oblastva;
8.	) piri rudniških podjetjih in obratih, razen zgoraj omenjenih odbitkov, še prispevki za bratovske skladmice kakor tudi vse posebne takse, vsi prispevki, vse odškodnine, zakupnine in posebne rudniške davščine;
9.	) dohodki iz inozemstva v primeru člena 49.
(Konec prihodnjič)
Kdaj in kakšen poštni dom naj postavimo?
Neprijetno me je dirnil članek tovariša urednika v zadnjem »Poštnem glasniku«, kjer predočuje vsevprečno brezbrižnost članstva in zadruge »Poštni dom«. Kot iskren prijatelj resnice soglašam do potam kosti ž njim. Da pa opravičim svoje stališče napram dejstvu, navajam sledeče:
Kot podeželski poštar sem mnenja, da mi pač ni lahko dajati dovolj utemeljenih in res dobrih nasvetov za zgradbo, katera bi naj stala v mestu in ki bi še naj bila po« vsem rentabilna. Od vtisov, ki jih dobivam ob redkih in kratkih posetih Ljubljane, si pač ne morem ustvariti objektivne sodbe zakaj, kako, kje in kdaj naj postavimo naš poštni dom, torej kratko: ne poznam dovolj iz« kustev in prilik mesta, pa se zato ne silim s svojim mnenjem v ospredje. In taka bo večina podeželskih tovarišev, katerih sodbe ne morejo v celoti priti v poštev cilju. Zato pa smatram za sveto dolžnost tovarišev v Ljubljani in bližnji okolici, da posvete v prid in ugled stanu vse, kar največ mogoče, saj bo stal bodoči poštni dom v njihovem kraju, saj je tudi ideja od tam izšla, le oni lahko rečejo, da poznajo kraj, razmere in okoliščine ter lahko že naprej ugotove aktivnost in rentabilnost z gospodarskega stališča. To pa lahko uspešno store ljudje, ki žive v kraju in so z razmerami in okob ščinami popolnoma seznanjeni. Zato gre
prva beseda tovarišem' iz Ljubljane in oko« , lice.
Hkrati podam na kratko svoje mnenje, kako bi si jaz zamišljal poštni dom, ako bi mi bila poverjena realizacija tega načrta. Najprej bi skušal izvedeti, če je morda v kraju samem kaka večja hiša na primernem mestu na prodaj, ker je gotovo za dve tretjini cenejša od nove in adapcijska dela se lahko vrše po potrebi. Obenem, bi pu tudi vzel v razpravo načrt že stoječih' poštnih domov v naši državi, ali pa načrte drugih večjih stavb v Ljubljani. Na podlagi teh načrtov bi v informativne svrhe skušal do* biti od več neobveznih ponudnikov oferte za zgradbo, potem bi primerjal premoženje, če so izdatki vsaj nad polovico kriti, bi predlagal takojšno izvedbo. Seveda je pri tem treba prej ugotoviti rentabilnost zg rad« be, vsak primer zase, stare ali nove, ker' je rentabilnost obeh zelo različna. Kar se tiče notranje ureditve prostorov poštnega do« ma, bi dal jaz v pritličje restavracijo, po možnosti z lepo urejenim restavracijskim vrtom in večjo verando, če je za to prostor primeren; y prvo nadstropje sobe za tujce in nekaj sob s posebnim vhodom, a zveza« na znotraj z vratini, da bi lahko služile za zasilno stanovanje začasno kakemu tovarišu« članu, ali tudi komu drugemu, ki ne more dobiti stanovanja. Po možnosti bi naj bile tudi kuhinje z več štedilniki na plin in ko« palnica. Dalje bi naj bila večja dvorana za izboroVanja in za oder ter ena večja soba za pisarno, v kateri bi lahko bili združeni vsi posli uprave zadruge, organizacije itd. Za klubske prostore, vsaj za večje število teh, se ne morem opredeliti, ker ne poznam po* treb in frekvence, zato naprošam druge tovariše; da utemelje stvarno potrebo ali stvarno odklonitev.
S tem sem svoj predlog za danes izčrpal ter prosim cenjene tovariše člane stvarnegu odziva.	5, p.
Iz Internacionale PTT.
NEKAJ ŠTEVILK IZ I. P. T. T.
fiz taljniiškega poročila na iseji izvršnega odbora I. P. T. T. v Ostendu dne 5. in 6. julija 1929 poismaimimio mekoj zamintivilh podatkov iz gibanja mednarodne poštne zveze.
Od 1. januarja 1929 dalje plačujejo Internacionali posamezne države sledečo članarino od vsakega člana .na leto:
iNizmemska Indija	12.55 švic. centimov
INiz/OzemsIka	12.55	»	»
Avstralija	10.— » »
Irska	10.— » »
Avstrija	10.— » »
Švlica	10.—	švic. centimov	
Amerika (U. S. A.)	7.78	»	
Gdanšk	7.44	»	»
iNemičija	7.44	»	■»
Saarskjo ozemlje	6.43		1»
Belgija	6—	»	»
iFrainoija	6,—	»	
Kanada	5.86	»	»
Damska .	5J29	»	»
Bolgarska	5.—	»	»
Grška	5.—	»	
Lulkisemlbumška	5-—	»	
'Češkoslovaška	5j—	»	»
iLetomiska	4.20	»	»
lEstlamdska	3.—	.»	»
OPlale'stina	3.—	»	»
i Jugoslavija	3.—	i»	»
Da je Jugoslavija ;na zadnjem mestu, nas seveda boli, čudno se nam pa ne zdi, saj jo najdemo skorio v vseh statistikah na približno takem mestu, če jo sploh zasledimo. Morda se bo kdo spodtrkal mad tem, deš: saj so tri države, ki plačujejo samo po 3 santime članarine, pa maj bi jih navedli vsaj po abecedi, da bi bili mi vsaj predzadnji. Kdor pozna (izredni takt glavnega tajnika internacionale g. dr. Maierja, je lahko prepričan, da je bil nalpram nam celo po taki 'Statistiki kavalirski, kakor vedno. Treba je namreč vedeti, da nismo ob času sestave tega pregleda ipfla,-oali še niti pare Internacionali. Takrat smo šele obetali, da bomo dali, v resnici pa srno plačali šele pred 14 dnevi. V edino tolažbo nam je, da ni tega zakrivila Ljubljana, nasprotno, samo po njeni zaslugi se je dolžna članarina vsaj zdaj poravnala.
'Bolgari bi bili tudi lahko malo bolj ponižni. Vidimo jih na prilično visokem mestu s članarino po 5 švic. samtimav od člana na leto, toda tudi ti so samo na papirju. Organizacija bolgarskih tovarišev, kakor ves bok ganski narod je bil zJlo prizadet po znani potresni katastrofi, pa so prosili za odgoditev plačila članarine. Sedaj jim je seja izvršnega odbora črtala ves dolg za leti 1927. in 1928. s pripombo, da morajo z 1. 1929. dalja v redu ta točno plačevati odrejeno članarino.
Glasila I.lP. T. T. »Poštna izvest ja« (»Post-nachir.ichten«) se razpošilja sedaj v 195 izvodih, in sicer 100 na nemškem, 55 na angleškem in 40 na francoskem jeziku. Tiskati se tako malo število izvodov ne izplača, ipač pa si je tajništvo sedaj nabavilo električen razmnoževalni stroj.
Internacionala izda vsako leto svoj koledar. Lani so prodali 2420 koledarjev, in sicer 1320 nemških, 700 angleških in 400 francoskih. Pomočilo o kongresu v Londonu se bo v nemščini natisnilo, v francoščini in angleščini pa iraizmnoiiito.
II. nadaljevanje.
Stanič in potietfe pit, piometa.
(Referat g. Ivana Mohoriča na gospodarskem kongresu.)
//. Pošta.
V naši kraljevini je po statistiki od 30. julija 1929 — 3852 poštnih uradov. Od teh je samo 789 ali 20 % pravih stalnih državnih pošt. Od ostalih odpade največ na občinske pošte, katerih je največ v Srbiji in katerih skupno število znaša 1664. Za njimi pridejo pogodbene pošte, katerih je sedaj 931, končno je pa še 332 pomožnih pošt. V teku zadnjih 10 let sta bili otvor j e« ni 1492 pošti.
Število državnih pošt je sorazmerno do« kaj majhno, ker pride ena državna pošta na 15.991 prebivalcev in na ca 315 km2. Po« godbene in občinske pošte se z ozirom na kvalifikacijo osobja ne morejo smatrati za enake z državnimi uradi. (Toda imajo iste dolžnosti kakor državne pošte. — Pripom« ba urednika.) Postoji pa tendenca, d* se
število državnih pošt s postopnim pretvar« janjem v pogodbene pošte še bolj zmanjša; pred kratkim je bilo 207 državnih pošt pre« tvorjenih v pogodbene pošte. Od neke strani se označuje ta čin s finančnim dobičkom iz vidika komercializacije, oziroma boljše rečeno, deetatizacije poštne stroke. Gospo« darski krogi se s tem stališčem ne morejo strinjati. Deerarizacija se je na splošno občutila kot poslabšanje obstoječega stanja, ker pridobitna javnost vendar ne kaže na* pram pogodbenim poštam onega zaupanja, kakor ga ima napram pravim državnim po* štam. Poudarjamo svoje načelno stališče, da Se deerarizacija pošt tudi v bodoče ne bi smela izvajati v industrijskih centrih in večjih trgovskih središčih, ki imajo zelo močan promet z inozemstvom, ta pa zahte« va polno strokovno kvalificirano uradni* štvo.
Doslej se ni razmišljalo o enoobraznem tipu državnih pošt. Tip občinskih pošt, ki je izšel iz Srbije, se širi poleg pogodbenih pošt v krajih preko Save in Drine ter obrat* no, pa izgleda, da se namerava tudi v bo*
doče obdržati ene ko druge. Pri občinskih poštah je zelo važno vprašanje popolne depolitizacije, ker obstoji nevarnost, da se bodo s povratkom parlamentarnega režima zopet pojavili oni škodljivi vplivi, ki so v prejšnjih letih ovirali delo.
Za namestitev 789 državnih pošt raz* polaga poštna uprava vsega skupaj s 129 lastnimi zgradbami, dočim je za ostale pošte vzetih 1628 privatnih zgradb v najem. V privatnih zgradbah nameščene pošte veči* noma ne razpolagajo z zadostnimi prostori. Zaradi podražene najemnine se morajo po* gostokrat seliti, kar je zvezano s prav znat* nimi stroški za prenos telegrafskih in tele* fonskih instalacij. Zato je brezpogojno po* trebno, da se postopnjema v teku naslednjih let postavijo za vse državne pošte crarna poslopja, in to v takih dimenzijah, da se bo lahko v njih vršilo neovirano poslovanje in uradovanje brez nepotrebnega čakanja Interesentov in izgubljanja časa. Vprašanje gradnje poslopij za poštne urade je tako važno, da se ne more enostavno molče iti preko njega. Potrebno je, da sc najde in
V krnskem poslovnem lotu je tajna,k potoval v propagalnldne svrhe v Bertim, Franttefunt, Eastbourne, Pariz ,in v Haag. Prihiodmji kongres il. P. T. T. bo zboirovtal v dimeh o*d 12. do 15. avgusta 1930 v Kopenhagenu.
U
VOLITEV V FRANCOSKO PARITETNO KOMISIJO.
Paritetna komisiMa (persomahio zastop--stvo) iranooisfldh tovarišev se je zedinila na enotnem voiihtsim redu. Volitve se bodo vršile vsaka tri leta. Z vdftviijo se določijo ome onganiizaoiije, toi pošljejo personalne zastopni-Jke v pariteitmo konnisijo, in sicer 5 delegatov »a pošto, 4 delegate za telegraf in telefon ter 1 delegata za mornarico.
Volilno pravico imajo vsi aktivni prometni uradniki, ki pripadajo kaki upravi poštnega ministrstva. Glasovanijie je obvezno in talimo. Sedeži se porazdele na ta način, da se število oddanih velljavrnili glasov deli z 10, toliko mandatov ima namreč oisobje v komisiji. Miesta, ki ostanejo nezasedena, pripadajo onim organizacijam, ki imajo največje ostanke glasov.
Paritetna Ikomisija se posvetuje o vseh vprašanjih, ki se tičejo uprave in osolbja, in o vseh zadevah, ki jih predloži ministrstvo, uprave ali .zastopniki stanovskih organizacij.
Objave
Oblastne organizacije.
Z 9. ODBOROVE SEJE OPO OD 24. I. 1930.
Potovanje predsednika v Beograd. Zaradi novega zakona o ustrojstvu gradbenega ministrstva, zaradi novega ministra in zaradi predstoječe revizije 'uradniškega izakona je predsedinik Saveza p. it. t. uslužbencev sklica! za 26. januar v Beograd »Savezno vede«, na katero so brzojavno pozvani predsedniki vseh oblastnih organizacij v državi. Predsedniku da odbor potrebna navodila glede tega potovanja.
Spomenice za specialne doklade kar dežujejo od vseh strani. Vse usluižbenstvo zahteva doklade za svoje težko in odgovorno delo, ker so doslej prizpane posebne doklade samo uradhištvu I. kategorije. Vse obl. organizacije so poslale vloge na merodajne faktorje. Savez pa naravnost g. predsedniku vlade. Pričakuje se, da bo naša delegacija sorejeta pri g. ministrskem predsedniku, kateremu se bo Obrazložilo današnje nevzdržno stanje p. t. t. delovnega osohja.
Proti obvezni naročnini na P. T. Vesnik
je napravila OPO obširno in dobro utemeljeno vlogo na Savez s prošnjo, da posreduje v ministrstvu.
uzakoni primeren način, kakor je to storila carinska uprava, da se zagotove potrebni krediti za tc svrhe. Poleg tega jc treba raz* širiti in povečati že obstoječe poštne zgrad= be. Posebna potreba po lastnih poštnih po» slopjih se občuti pri izmenjevalnih poštah Maribor 2, Subotica 2, Jesenice na Gorenj« skem in Ljubljana 2. Prostori, v katerih te poste danes vrše svojo službo, so neprimer« ni in nedovoljni, pa se zato ne more orga« nizirati služba tako, kakor bi bilo treba.
Preko Maribora se je uvozilo v prejšnjem letu 552.099 paketov ali dnevno preko 1800 paketov, katerih en del se je moral spraviti v odprtih barakah. Zaradi pomanjkanja prostorov in osobja se ne more kontrolirati teža poštnih paketov, da bi se moglo takoj ugotoviti primanjkljaj na teži ali poškodba pošiljke ter se mogle pravočasno poslati reklamacije inozemskim poštnim upravam. Tudi preko Jesenic pride v našo državo okrog 450 paketov dnevno, uvoz pa se še skokoma razvija. Zato je neodložljivo po« trebno, da sc v teh krajih, ki vrše promet iz vse kraljevine z državami severne in za«
Članarina Internacionali P. T. T. To vpra-1
šanje je končno srečno irešeno. Savez jte nakazal za vse tsvoje članstvo mednarodni poštni zajednici 6000 Din, s čimer je plačana članarina za 1. 1929 in 1930.
Sestanek in širša konferenca. Odbor sklene, da naj se vrši 1. februarja sestanek v Ljubljani in 2. februarja širša konferenca v Celju. Natančnejše v spodnjih 'Objavah
DRUGA ANKETA O POKOJNINSKEM FONDU ZA POG. POŠTARJE.
'Kakor smo poročala v zadnji številki P. glasnika, se je vršilo dne 19. januarja t. 1. v Zagrebu drugo posvetovanje, kako maj se ustanovi pokojninski fond za pogodbene poštarje. Zastopane so bile ljubljanska, zagrebška, splitska in .novosadska obl. organizacija. Najštevilnejšo delegacijo je poslala naša organizacija, namreč ipofleg predsednika še pog. poštarje itov. Viktorja Engelmana iz Šmartna v Tuhinju, Franca Pangireta iz Doba pri Domžalah in Jožka Repa iz Leskovca pri Krškem'.
Razprava jle trajala od 9.—12. in od 14.— 17. ure. Vršila se je na osnova osnutka zagrebške organizacije, a 'zmagale so skoro vse glavine zahteve iz načrta naše organizacije, nekatere točke pa so se tešile kompromisno. Glavno načelo končno1 redigiranega načrta pravilnika sor
1.	Fond je samostojna ustanova in se imenuje »Pokojninski fond državnih pogod- > benih poštarjev kraljevine Jugoslavije«.
2.	Članstvo je obvezno. Vsak pog. poštar mora biti član pokojninskega fonda. Pokojninski prispevki (premije) se mu odtegnejo od plače.
3.	Člani fonda pa smejo (a ne morajo) biti tudi izprašani pomočniki pogodbenih poštarjev.
4.	Kdor ima več ko 10 let vštevne službe.
se mu vštejejo za pokojnino vsa službena leta, če plača prispevke za 10 let nazaj. Pna-čuie se lahko v obrokih skozi 5 let.
5.	Polna pokoinina se odmeri s 75% zadnje plače, za katero je plačeval pokojninske prsoevke. Pog. poštar ima pravico do polne pokojnine po 35 službenih letih.
Poleg tega pravilnika je početa še neka druga akcija, ki utegne prinesti pog. poštarjem popolno reš;bev njihovega vprašanja. O tem pa jc za enkrat še prezgodaj pisati.
SESTANEK OPO V LJUBLJANI.
Po dolgem presledku sklicuje Obl. organizacija p. t. t. uslužbencev zopet enkrat javni sestanek svojega članstva, iki se bo vš:l v soboto dne 1, februarja 1.1 v starem hotelu Miklič-v Kolodvorski ulici. Poročal
hodne Evrope, omogoči pravilno in neovira« no poslovanje. Za Maribor so specialni načrti že davno odobreni, sredstva za te zgradbe pa bi bilo treba najti pri poštni hranilnici ali pri državni hipotekarni banki, odnosno pri regulativnih hranilnicah, ako država garantira amortizacijo.
Pa tudi v velikih mestih ne ustrezajo poštne zgradbe več današnjim prilikam, ker so zgrajene za mnogo manjše prilike pred vojno. Tako je n. pr. stanje poštne zgradbe v Subotici nevzdržno. Ceste pritožbe in vloge niso niti malo pomagale. V nezadost« nem poslopju je skoncentrirana celokupna služba Subotice, ki šteje preko 110.000 prc« bivalcev ter ima močno razvito trgovino in industrijo. Gomile interesentov čakajo cele ure preden pridejo na vrsto. Ker je tudi pomanjkanje osobja kronično in veliko, se razvija služba počasno in nepravilno. Pošta Subotica dela stalno z 10 — 12 uslužbenci manj, nego je predpisano. Tudi nima dovolj kvalifeiranega osobja za važne oddelke,, kjer se dela z velikim denarjem in kjer je tri ba imeti vestno usidžbenstvo, ki hitro
bo predsednik OPO tov Jakše o akchah in ‘uspehih, ki so jo podvzele Savez in njegove ! (oblastne (organizacije pri vseh odločinjočjii činiteljfih v Beogradu. Predsednik se vrne komaj en dan prej iz Beograda in bo na tem sestanku prvič poročal. Začetek sestanka bo ob 8. uri zvečer.
Vabimo (ljubljansko iin okoliško članstvo, da se udeleži tega sestanka.
Širša konferenca opo v celju.
V nedeljo dne 2. februarja t. 1. se bo vršila v Celtju v klubski sobi Celjskega doma 11. širša konferenca OPO, ki jo tvorijo člani odbora in glavni poverjeniki OPO. Začetek ob 13. uri. Dnevni red:
1.	Poročilo o situaciji v organizaciji.
2.	Določitev dnevnega reda za 11. glavno skupščino.
3.	Predsednikovo poročilo o akciji v Beogradu.
Na konfernco imajo pristop samo vabljeni člani (odborniki in glavni poverjeniki). K
3.	točki dnevnega reda pa se vabi tudi celjsko iin okoliško članstvo. Ker je preračunana razprava o prvih dveh točkah na 4 ure, naj bi prišlo članstvo, katerega zanima predsednikovo poročilo o Beogradu, na konferenco šele ob 17. uri.
(Hedni odeni §dot
„(Poštnega domu*,
r. z. z o. z.
bo v nedeljo 16. februarja t. L ob 15. url v Ljubljani v hotelu Miklič (nasproti glavnega kolodvora).
D n e v ni red:
1.	Čitanije zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo funkcionarjev načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka.
5.	Proračun za ‘poslovno leto 1930.
6.	Predlogi 'iu prizivi v smislu čl. 42 pravil.
7.	Volitev članov načelstva in nadzorstva.
8.	Slučajnosti.
Če občni Zbor ob napovedanem času ne bo sklepčen, se bo vršil čez pol' ure na istem mestu občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. *— Predlogi in pritožbe članov se morajo predložiti pismeno 8 dni pred občnim zborom. Letni računski zaključek je zadružnikom na Vpogled v zadružni pisarni od L februarja dalje.
Načelstvo.
dela. Treba je namreč vzeti v obzir, da je pošta Subotica 1 obenem tudi založna pošta za še 102 pošti, ki vsak dan odvajajo denar v znesku 2 do 3 milijonov dinarjev.
Podobne pritožbe smo prejeli tudi iz področja Južne Srbije, da jc mnogo poštnih zgradb glede razporeda prostorov neprimer* nih in da so mnoge zelo oddaljene od trgov« skih centrov posameznih mest, s čimer se ovira poslovanje. Take pritožbe so vložili gospodarski krogi iz Djakovice, ki imajo pošto izven mesta, brez paketnega skladb šča in nezadostno dotirano z osobjem, pa se zato rešujejo posli zelo počasi. Za Skop« lje kot trgovski center Južne Srbije, ki se je v teku prejšnjega desetletja zelo močno razvil, je velika neprilika, da sc sprejemajo paketi samo pri eni pošti in ne pri vseh treh. V vseh trgovskih središčih je treba postaviti moderne, higienske poštne zgrad« be z dovolj prostori in osobjbm, da se mo« re neovirano vršiti promet pošthih pošiljk, kakor tudi opravljati čekovna in blagajniška služba brez izgubljanja časa.
(Nadaljevanje sledi.)
To in ono.
Novi gradben] minister. Dobili smo novega »ministra v .osebi £. Fjliipa Trifunoviča, doslej načelnika tdlm^čnega oddelka ipri kr. drinski banski epravi v Sarajevu, Novi g. miinisiter je star 52 let in že od 1. 1901 v državni slutžtoi 'kot inženjer, uraidniik gradben ega ministrstva in gradbeni direktor. Njegova kariera je skozi in skoizj uradniška in zato tem prej ipričakuijemo, da bo imel srce in Smisel za teatri e delovnega osebja.. Svoje posle ije prevzel dne 214. januarja ta dal pri tem sledečo izjavo: »iPrilhajam iz Sarajeva,, kjer sem dosled vodil posle oddelka za javna dela pri drinski banovini. Prihajam v Beograd, da nadaljujem z dolom, ki mi je dobro znano. Edino v.delo po-i§tno - brzojavne stroke še.nisem vpelan. Nade-liam se, da bom vršil svoje dolžnosti v splošno zadovoljstvo, ker poznam vse sodelavce v ministrstvu za javna dela.<
Predsednik OPO je odpotoval dne 25. januarja z večemScn brzo vlakom v Beograd, kamor so pozvani tudi visi predsedniki obl. organizacij. Pne 36. januarja se Se vršil Savezni svet, naslednje dni pa so obiskali razna ministrstva.
Komisija za Izdelavo novega uradniškega zakona je Imenovana. V njej so osebnosti, ki so bile Že v pre&nri komisi!, med njimi znani' igt Vaša Petrovič, kasacSjskj sodnik, in g. dr. Mika Jovanovič,
predsednilk Olavnega saveza drž. usluižlbemce.v in generalni direktor državnega računovodstva.
Prispevki k stanarini poštnih uslužbencev v Avstriji, V 'Avstriji je ilzšel 30. oktobra 1929 poseben zakon, s katerim se priznavajo državnim uslužbencem prispevki k stanarini (Miiitzinsbei-hiMen). — Tj prispevki se gibljejo med 31-—621 šilingov ma leto po službeni Stopnji,. Stroški za te prispevke so proračunjenli za leto 1929 na 4.6 milijona šilingov, za leto 1930 pa na 12.8 milijona šilingov. Prikpevki bodo torej prihodnje leto (1930) več i ko so bili 1929. 1. Nadomestilo za 1929. 1. se je ipopalbilo ii'z državne gotovine( to si more dovoliti dnžava ki je bila premagana). Za I. J930 bo pa ipotreibni denar zagotovljen v državnem proračunu. — Avstrija razume težko gmotno stanje svo,-(jih uslužbencev, kar je s stanar inski mi prispevki jasno pokazala.
Osebne vesti.
Postavljeni: za zvan, 3. skupine: iVinko Erste na Ljubiraiti J; za služitelie 2. skupine: Adolf Rudam v Krškem. F ran' o Cuk v Sevnici, Jgsiptaa Jereb ip Karel Kajzovar na Mariboru 2; za pog. poštarja Josip Andrašec v Dekamovcu.
Premeščeni: ipb. ur. il/3 Rafaela Smodič roj. 'Knapič iz Hrastnika v Ormož, Drago Miložič-
iSANIIFikTiTlt^A VELETRGOVINA
A. & E. SKABEHt'NE
LJUBLJANA
■priporoča ttapvočpo iaboro čoideo^a in anjlomGo^a muGna
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjovec
LJUBLJANA Stritarjeva ulica 5.
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
Cene zmerne. Postrežba točita In solidna.
ANTON® ČERNE
- GRAVEUR V LJUBLJANA
ETIKETE. MODELI Stance KLIŠEJI
J TA MR! LJ E
peCati, šablone
TABLICE { PLOMBE
SMOIKIINC-K,
Sakete, frake in druge plesne večerne toalete izdelujem po najnovejši modi
IKRA J EC IVAN
modno krojaštvo, Pred Prulami Štev. 1
Izdelovanje damske in moške konfekcije
ELITE
družba z o. z.
Ljubljana, Prešernova ulica 9.
Prodaja damske, moške in deške
konfekcije
> na debelo in drobno
Prvovrstno izvrševanje Po meri.
000©00000000000Č)
itaMiDjte „Postni Giosniin

Hodna trgovina
BERKO[
Bernik & Učak t
o
E3 H
ca ta ca
Dunaiska cesta št. 5 S
E3
■	- , B
HHHHEaHHHHHHHHHH
Tujec Evgen
LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. 1
se priporoča
za prodajo elektrotehn. in tehničnega materiala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.
Ljubljana
Lindič z Ljubljane 1 v Sevnico, Bernard Naglič jz Trbovllja 2 na Maribor 1 in Bogomir Loške Jz Tr-bovlja 1 na Trbovlje 2, pb. ur. 11/4 Anica Raziag iz Bačkega Petrovca v Apače, Ivanka Grad iz Grosuplja v Grahovo pri Cerknici, Ana Lenko z Ljubljane II v Žalec, Mara Kocijančič iz Žalca na L iMjamo 1, Iva Bezlaj iz Piaiune pri Rakeku na Ljubljano 1, Marija Porenta iz Sevnice na Ljubljano 3 in Vladimir Šenk z Beograda 1 na Ljubljani 1; pb. ur. M/5 Alojzij Volkar z Maribora 1 na iLjublljano 1 in Franjo Gregorič iz Brežic v Ptuj; ©t. manipulant M/3 Nikg.-ij Puhan vz Kosovske Mitroviče v Marnsko Soboto, Ana Kokol iz Apač v Baekj Petrovac i,n Franja Muk, iz Smartna ob Paki v iRiibnico na Do!.; pripr. 1II/4 Marija Kur-bus z Ljubljane. 4 v Rogaš.;-) Slatino; zvin. ,. skup. Josip Fojlkar iz Dchnega Logatca v škofje-Loko; zvan. 3. skup. Ja,pira Kušar iz Celja v Hrastnik; siPitžitellj 2. skup ime Marija Podbehšček z Ljubljane 1 v Trbovlje j in pog. poštar Josip Fe-. emčak iz Studencev pri Mariboru, v Račje, -r-Siuž. 2. skup. Marija Medvešček roj. Muhovič v Hrastnik^ je podala osviv-co.
Umrli: pog. poštar Cbil Razpotnik v Hinjah.
Poroke: pb. ur. 1/9 Vekoslav Šturm na Ljub-Ijani 1 z učiteljico Ernesito Kocjančič; zvan. 2. skup. Itvan Godec iprj 31. ter. t. t. teibn. sekciji s Hertmtao Traipečar in. služ. 2. skpo. Franc Babič na Maribor 2 z Josilpino Cič.
Prvovrsten,
trpežen,
lep!
Zahtevajte prospekte!
Utie (ftex (Contp.
spec. trgovina za pisalne stroje
Ljubljana
Telefon
Lirndiftče lO
:V
Fran Škafar. Ljubljana
Rimska cesta št. 16
Telefon št. 2823.	Pošt. hran. rač. 18747
Stavbeno in pohištveno mizarstvo.
Zaloga modernega pohištva in amerikanske pisarniške rouleaux-oprave.
Ustanovljeno 185t	Ustanovljeno 188S
TEODOR KORN, Ljubljana Poljanska cesta 8.
(preje Henrik Korn)
krovec, stavbni, galanterijski In okrasni klepar. — Instalacija vodovodov In tentralna kurjava.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne nanrave.
Zobni zdravnik Specialist
Dr. I. Oblak
Ljubljana, Miklošičeva 6 (Vzajemna ©osoji linic a)
Ordinira od 8,—-12. In 2.—5.
:
■
■
Izhaja L, 11 Ln 21 v mesecu Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834.
Rokopise Je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika, v L)ubijanu', Pred Prulami 1. Reklamacije, eglase ta drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za »Konsorcij Poštnega glasnika« izdaja in urejuje Jožko Jakše v Ljubljani. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek v Ljubljani.