LfuMjan&j torek 2X» septembra X942*XX OREDNIfiTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCENUSVA ULICA 0 n TELEFON: 31-22. S1-2S, 31-24, 31-25 ln M-2* — fehaja IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase l« Kraljevine Italije tn inozemstva tona UNIONE PUBBLIC1TA ITALIANA S. A-, MILANO Računi pri postno čekovnem zavodu: LJubljana fttev. 10-351 dan opoldne — Meseftn a naročnina 11.— Hr, za Inozemstvo 15.20 Hr CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenierrza italiaoa eđ eetera: UNIONE PUBBLICITA iT ALI ANA S. A„ MILANO. Uspešne letalske akcije nad sovražnim zaledjem egiptskega bojišča Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 21. septembra nasednje 849. vojno poročilo* Včeraj je letalstvo sil z uspehom nadaljevalo akcije razprševanja in obstreljevanja s strojnicami nad skupinami sovražnih avtomobilskih vozil v zaledju egiptskega boj:šča. Več avtomobilskih vez je bilo pri tem zažganih. V letalskih spopadih so nemški lovci sestrelili 4 sovražna letala. Tiritanska letala so bombardirala To-bruk. Streli iz strojnic ki so Jih spuščala sovražna letala, in nekaj bomb na nekaterih obljudenih središčih pokrajine Agrigento niso povzročili žrtev. Visoko nemško odlikovanje italijanskega generala Operacijsko področje, 21. sept. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v Severni Afriki.) Hitler je odlikoval generala Piattia del Pozzo s pentljo k redu nemškega orla z meči. Vladar odlikoval japonske poveljnike Tokio, 21. sept. s. Davi je italijanski veleposlanik v mornariškem ministrstvu Izročil ministru admiralu šimabi in šefu glavnega stana admiralu Naganu odlikovanje roda sv. Mavricija in sv. Lazarja, • katerim ju je odlikoval Kralj in Cesar v priznanje odličnih uspehov, ki jih je japonska mornarica dosegla v toj vojni. Svečanosti sta se udeležila kraljevi voja-•ki in morn:»r:ški ataše. Eksc. R-aeci pri dr* Leyu Berlin, 21. sept. s. DNB poroča. dx se je na povabilo šefa nemških delovnih organizacij dr. Leya mudil pri Ordensburgu italijanski minister za korporacije Renato Fucci. Minister Ricci se je z dr. Levem razgovarjal o vprašanjih socialne politike. Zahvala Biennale Duceju Rim, 21. sept. s. Duce je sprejel iz Venezie naslednjo brzojavko: »Po treh mesecih %>lodnega in resnega delovanja, v katerem so bile razstavi likovne umetnosti pridružene razstave glasbene in kinematografske umetnosti, zaključuje Biennale svojo 23. prireditev. Povzdigujoč svojo hvaležno misel k Vam. Duce, ki ste omogočili, da je potrdila v mednarodnem krogu i/redno visoko umetniško raven fašistična Italija, je Biennale srečna, ker Vas lahko zacjcravl ja, da so umetniSki, moralni in finančni uspehi, doseženi v Venezid, mnogo večji kakor v kakršni koli prejšnji dobi ter tvorijo1 pomembno duhovno afirmacijo, vredno naroda pod orožjem.« Ekse. Viđnss-ani v Bolzanu in na Brennerju Velike ovacije prebivalstva ob prihodu milanskega vlaka z daravi za borce v Rusiji B< izano, 21. sept. s. Vlak z darovi milanskega Fašija za borce na vzhodni fronti, s katerimi potuje tudi tajnik Stranke, je prispel v prvih jutmajih urah v Bolzano. V počastitev Eksc. Vidussonija in v dokaz duhovnega sodelovanja pri plemeniti pobudi Crnih srajc Fašija-prvenca se je zbrala na kolodvoru množica črnih srajc bojevnikov in njih svojcev ter zastopniki oblasti s prefektom. Zveznim tajnikom in zveznim direktorjem na čelu. Po kratkem odmoru je vlak odpeljal proti Brennerju. Na vseh giavnih kolodvorih doline so skupine fašistov pozdravljale mimo vozečega tajnika Stranke, s katerim sta tudi člana Nacionalnega direktorija Ippolito in Deste ter milanski župan. Bolzanski zvezni tajnik je spremljal vlak do meje. Na Brennerju je tajnik Stranke izstopil. Pozdravila sta ga župan in tajnik Fašijev doline Starce. Navzoč je bil tudi visoki komisar za izvajanje italijaiisko-nemških pogedb. Eksc. Vidussoni je pregleial oddelek nemških carinskih podoficirjev ter je sprejel pozdrav odposlanstva narodnih socialistov, ki je prišlo na mejo iz Monakova in Innsbmcka. Na nemški pozdrav je tajnik Stranke odgovoril s povzdignjemmi besedami. Nato je Eksc. Vidussoni pregledal odred fašističnih organizacij Brennerja ter si je ogledal okrevališče PNF in podporno stanico Oboroženih sil. Potenj ko se je tova-riško razgovarjal s fašisti in z Uktorsko mladino, je Eksc. Viiussoni nadaljeval pot proti Innsbrucku ob velikih manifestacijah Duceju. Prebivalstvo ga je prosilo, naj Izroči pozdrave Domovine junaškim borcem italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiju ¥ Italijanski industrije! v Bolgariji Sofija, 21. sept. s. Trgovinski minister Zaharijev je popoldne sprejel misijo italijanskih industrijcev. Nato je bil v italijanskem poslaništvu sprejem v navzočnosti predsednika ministrskega sveta Fl-lova. trgovinskega ministra, generalnega tajnika zunanjega ministrstva, oficirjev, generalov, nemškega, španskega in rumun-skega poslanika ter turškega odpravnika poslov in zastopnikov bolgarske industrije. Zvečer je bolgarski trgovinski minister priredil večerjo v čast italijanskim gostom. V govorih se je izrazila želja po vedno tesnejšem sodelovanju med Italijo in Bolgarijo na industrijskem in trgovinskem področju. Uničevanje ostankov v Ledenem morju razbitega angloameriškega konvoja Velik odmev anglosaške katastrofe Berlin, 21. sept s. Iz vojaškega vira se doznava, da eo bili ostanki velikega anglo-ameriškega konvoja, ki so ga nemške letalske sib in podmornice v Severnem morju decimiiale, snova napadeni včeraj kljub najslabšim vremenskim prilikam v bližini zaliva Dvine. Nemška bojna letala so kljub močni nasprotnikovi obrambi, ki so jo podpirale tudi sovjetske obalne protiletalske baterije, napadla sovražne ladje. Letala »Ju 88« so hudo zadela z bombami velikega kalibra eno 8000tonsko tovorno ladjo, ki se je užgala. Nadaljnja trgovinska ladja s 4000 tonami je bila v sredini zadeta v polno z bombami največjega kalibra ter se je ustavila. Na njej je nastal požar. Bombe so bile odvržene tudi na neko drugo tovorno Indjo iste tonaže in jo poškodovale. Nad Dvinskim zalivom so nastali letalski dvoboji s sovražnimi lovci, v katerih je bilo sestreljeno eno sovjetsko lovsko letalo. Berlin. 21. sept. s. Večerni tisk še vedno obširno komentira veliko zmago nad mogočnim angloameriškim konvojem v Severnem morju. Potopitev 57 ladij s skupno 370.000 tonami o katerih poroča izredno sobotno in nedeljsko poročilo, piše >B6rsen Zeitung«, je tak udarec za naše nasprotnike, da zasluži posebno podčrta-nje. List omenja potopitve, ki so bile javljene v štirih izrednih poročilih vrhovnega nemškega poveljništva, in pripominja, da ima minister Knox prav, ko trdi, da je za zaveznike ostalo vprašanje podmornic najresnejše vprašanje. »Deutsche Allgemeine Zeitung« ln Iru-gi listi opozarjajo na posledice teh potopitev zlasti za Sovjete, katerih položaj je izredno kritičen. Na načrte za uničen;*-nemškega prebivalstva, ki se že dolgo pripravljajo v senci in v tesnem -odelo-vanju z Židi in boljševiki — piše »Nacht-ausgabe«, podčrtavajoč nedavno vest, po kateri naj bi se po domnevni zmagi zaveznikov raznarodili nemški dečki od dveh do šestih let — odgovarjajo nemške oborožene sile s svojo hrabrostjo in svojo ne- ukrotljivo odločnostjo. Sovražniku zadani udarci na morju, na kopnem in v zraku mu lomijo kosti in mu jih bodo še naprej elomile, nota'?vsk" ZOOkm cevovod za nafio -— železnice Ali ležišča nafte je sestrelila motorna pehotna divizija s Pomorjanskega in zapadne Prusije v uspešnih obrambnih borbah proti močnim razbremenilnim napadom sovražnika v teku enega samega dneva 129 sovjttskih V bojih na prostoru okrog Stalingrada j tankov. Napredovanja na Kavkazu In v Stalingradu Podrobnosti o novih nemških in zavezniških uspehih Berlin, 21. sept. s. V tukajšnjih vojaških krogih poudarjajo glede bitke za Stalin-grad, da se z močnimi napadi nemških čet v notranjosti mesta sistematično zavzemajo bloki hiš drug za drugim. Defenzivna fronta Nemcev severno od Stalingrada čudovito vzJržuje besne boljševiške olajševalne napade ter je kar naprej učinkovita bočna zaščita za one sile, ki operirajo v mestu. Oblast nemškega letalstva nad S talin gradom se zdi vedno bolj izrazita. S posebnim poudarkom se omenjajo dalje močni napadi nemških čet na fronti, ob Tereku, kjer je bilo zavzeto istoimensko mesto in v viharnem naskoku tudi mesto Vladimirovska Obe mesti sta bili žilavo hranjeni m močno utrjeni. S tem so se nemške postojanke tudi v tem odseku fronte znatno zboljšale. Ta odsek vzbuja vedno bolj zanimanje v berlinskih krogih. Berlin, 21. sept. s. Glede borb na fronti Tereka in pred Stalingradom se doznavaj o iz vrhovnega poveljništva nemške oborožene sile še naslednje podrobnosti: Ob Tereku so bili doseženi z nemškim napadom) 20. septembra nadaljnji uspe-hi^Oklopne čete so po peturni borbi v naskoku zavzele Vladimirovsko. vzhodno od reke Terek. To mesto je izredno važno za nadaljevanje borb, ki še trajajo in leži ob železniški progi Majskij-OrdžonikJdze. Kljub trdovratnemu odporu sovražnika, močno podminiranemu terenu in globoko razčlenjenim obrambam je nemška peno-ta v naskoku zavzela močno utrjene nasprotnikove postojanke, V teh borbah je bilo samo v odseku ene divizije odstranjenih nad 1000 min. Po prodoru v te postojanke in premaganju nekega močvirnega pasu so nemške čete prodrle nadalje proti jugu in so zavzele v naskoku mesto Terek ob vzhodnem obrežju istoimenske reke. V Stal-ngradu so nemške čete kljub trdovratnemu odporu sovražnika zavzele nadaljnje ozemlje- Pri odstranjevanju neke 200 metrov dolge minske zapore je neka stotnija oklopnih inženjercev kljub silnemu ognju nasprotnika v 36 urah uničila 1504 mine, kar je omogočilo pehoti in tankom svoboden prehod. Bombniki so usmerili svoje najsilnejše napade na odporna gnezda in bunkerje boljševikov v središču mesta. 11 topov je bilo prisiljenih k molku z bombami iz nemških strmo-glavcev. Bojna in rušilna letala so uničevala boljševike ob nemški zaporni črti severno od Stalingrada ter so dosegla znatne uspehe. 19 boljševiških letal je bilo uničenih, 6 nadaljnjih sovražnih letal je zrušilo protiletalsko topništvo. Nemci so pa izgubili samo dve letali. Edinstveno vojaško delo v zgodovini Carigrad, 21. sept. s. Last »Tasvirl Ef-kar« komentira bitko za Stalingrad in srditost ruske obrambe ter piše, da je zadržanje nemških in zavezniških čet, ki se neprestano bore na tisoče kilometrov daleč od svojih oporišč, edinstveno vojaško delo v zgodovini. Uničen cisternski vlak Berlin, 21. sept. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemška bojna letala 20. septembra napadla sovražni promet na železniških progah proti Astrahamu. Dolg cisternski vlak, natovorjen a petrolejem in prihajajoč s Kavkaza, je bil uničen z več bombami. Na nekem odseku železniške proge ob vzhodnem obrežju Volge so bile uni-čne v napadu iz nižine tri lokomotive. Nadaljnji napadi nemških bojnih letal so bili včeraj izvedeni na sovražna skladišča petroleja v področju Kamuširja in Saratova ob Volgi, Nastale so eksplozije in požari. Finski odsek Helsinki, 21. sept s. V zadnjih 24 urah so Sovjeti močno napadli v odseku Rusja-jarviqa in na fronti Vzhodne Karelije. Finsko topništvo in metalci bomb so jih pa krvavo uničevali in zadali Sovjetom hude izgube. V borbah nad Finskim zalivom so rm>k\ lovci pri otoku Lavnnsnaru sestrelili eno sovjetsko lovsko letalo tipa »Migg 1« ln dva »Spitfirea«, ne da bi sami imeli kake izgube. Preteklo noč je sovjetsko letalstvo metalo bombe na nekj kraj ob zapadnem obrežju Ladoškega jezera, a brez učinka. Potopljen kanadski rusilec Rim, 21. sept. s. Uradno je bilo javljeno iz Ottawe, da je bil s torpedom puUpljtn kanadski rušilec 3>Otta\va^. Pogrešajo poveljnika in tri oficirje. tOttaura« je izpodrival 1375 ton in je bH oborožen s štirimi 120 mm topovi, dvema 40 mm protiletalskima topovoma in z osmimi torpedniml cevmi. V mirnem času je imel 145 mož posadke. Švedski protest v Londonu Stockholm. 21. sent. s. Švedsko zunanja ministrstvo je preko svojega poslanika v Londonu izročilo protestno noto angleški vladi, ker so letala, ki so v soboto ponoči preletela švedsko ozemlje, spustila v švedske teritorialne vode mine, zarad; katerih se je potopila ena stražna ladja. Pol stoletja Federacije agrarnih konzorcijev V prisotnosti ministra za poljedelstvo in gozdove je bila v Piacenzi, rojstnem mestu agrarnih konzorcijev, slovesna proslava 50-letnice obstoja ter plodonosne-ga razvoja in delovanja Federacije agrarnih konzorcijv, ki ma že deset let svoj sedež v Piacenzi, kjer je vzniknil ta pokret. Z ministrom Pareschijem so prihiteli v Piacenzo številni odlični zastopniki ter predstavniki kmetijske stroke iz vseh delov Italije. Med drugim je bil navzoč tudi utemeljitelj agrarnih konzorcijev senator Rai-neri. Po pozdravnih nagovorih je spregovoril minister Pareschi, ki se je najprej zahvalil vodstvu Federacije agrarnih konzorcijev za pomembno delo, ki je bilo storjeno v pol stoletja v prid italijanskemu go-gospodarstvu. Poudarjal je, da so ustvarili agrarni konzorciji s svojim delovanjem temelje tistemu ruralnemu razvoju, ki je sledil v zadnjih dvajsetih letih. Zatem je očr- tal naloge, ki čakijo na rešitev v zvezi 9 prizadevanji Federacije agrarnih konzorcijev. Po sklepu proslavne kmetske manifestacije si je poljedelski minister Parcsclii ogledal veliko kmetsko gospodarstvo »La, Pellegrina« v Gossolengu, nadalje gospo-« dar3tvo pokrajinskega agrarnega inšpektorata »Vittor to Tadini« ter velika skladišča Pokrajinskega agrarnega konzorcija-Zvečer je prisostvoval minister Pareschi y mestnem gledališču svečani predstavi i Fal* staffa'. Velika protiboljševiška razstava v SoSiji Sofija, 21. sept. s. V nedeljo 27. t. m. bd otvorjena v Sofiji velika nemški proti-boljševiška razstava. V posebni dvorani bo prikazana usoda, ki bi dolet?la bolgarski narod, če bi boljševizem zmagal. Indijci se zbirajo v oberožene oddelke Bangkok, 22. sept. s. Upor Indije proti zatiralcu zavzema vedno bolj jasen in odločen značaj. Svečanemu proglasu za neodvisnost, ki ga je objavil kongres, je sledila besna angleška reakcija> ki jo mora narod prestajati v vsej njeni'krutosti. Bičani in s strojnicami obstreljevani Indijci na trgih v Bombaju in Kalkuti ter drugih mestih se oborožujejo. da bi pokazali zatiralcem, da znajo tudi Indijci braniti svoje pravice. V puščavi Sahabad, kjer je angleška policija mnogo ljudi aretirala, so se nenadoma pojavili odlično organizirani in opremljeni olredi patriotov, ter so pri Na-vanagartu napadli policijo, ki je stražLla politične ujetnike. Policija je bila premagana, ujetniki pa osvobojeni. Ko je prišlo ojačenje, je angleška policija izvedla nadaljnje aretacije. Toda to bo samo še razširilo akcijsko območje operira j očih odredov, ki so sklenili za vsako ceno doseči svoj cilj, to je osvoboditev vseh političnih jenikov z orožjem. Zanimive vesti so prišle tudi iz okrožja Tinewalleya, kjer je več sto ljudi, oboroženih z noži in puškami, napadlo saline. Veliko poslopje je bilo zažgano in neki angleški finančni inspektor je v boju padel. V Prodaturu je bilo sedem trgovin popolnoma razdejanih. Bangkok, 21. sept. s. Po zadnjih vesteh iz Indije bo angleške oblasti na novo aretirale mnogo ljudi v Madrasu, Kalkuti hi New Delhiju. Pri teh policijskih : '--i j ah je izgubilo življonje 6 Indijcev, 10 jih ;a bilo pa ranjenih. V napadu na neko stražnico v pokrajini Bihar je bilo ubitih 6 oseb, štiri pa ranjene, ko so čete streljala na napadalce. Med mrtvimi sta tudi dva dijaka. Izredno resen je položaj v M u £ a p ah uru, kjer je kolona demonstrantov uničila poštni vlak in stražnico, vdrla v jetnišnica ter osvobodila 160 jetnikov. Ojačenja po* licije in čet so obkolila nekaj hiš, v ka« tere so se zatekli uporniki. V Komeju sta bila aretirana dva Indijca, ki sta rajwl©-ljevala letake, pozivaj oče k uporu. Gandltija ne sme obiskati niti škof Bzngkck. 21. sept. s. Doznava »e, da jd dr. Poss \Vesithott. škaf iz Kalkute,' pro«l za dovoljenje, da sme obokati Gandhija. Dovoljenja pa ni dobiL Willkie ne gre v Indijo Šanghaj, 21. sept. d. Iz New Deihija javljajo, da posebni Roosevcltov odposlanec \Vendell VVilikie, Id je ta čas na propagandnem potovanju po deželah Srednjega vzho* da in ki je že posetU Kairo. Ankaro rt* Teheran, ne bo nadaljeval poti v Indijo^ kakcT je bilo prvotno določeno iz kakšnih razlogov se je VVilikie tik pred vrati Indij* skesal, doslej ni bilo mogoče izvedeti, .j Stran 2 »SLOVENSKI NARODc, torek, 22. septembra 1942-XX Stev. 216 Nabavljalna zadruga mestnih uslužbencev Podžupan dr. Salvat&r Franchida si je oglodal Ljubljana. 21. septembra. Mes>tnemu prebivalstvu ie *a skoraj še nova nabuvljulna zadruga nrav mašo znana zato pa so tembo»lj zadovoljni z njo mestni uslužbenci, ker jih res naglo in redno zalaga z racioniTanimi in najraznovr>tneji:mi drugimi živili ter so v n'eir- trgovini dobili celo dosti lepe domače zelenjave, ko io je primanjkovalo na živilskem treu. Zato je zadruga zelo najelo premagala vse pomisleke v uslužbetvvkih vrstah in se je članstvo prav naglo večalo ter je dc^-ejjlo že. 5M zadružnikov s 1550 deleži Dosje; je nabavi jama zadruga mestnih uslužbencev imela po dobroti mestne uprave zasilne prostore na dvorišču mng%trat-nega poslopja. Ti prostor, so bih seveda kmalu premajhni in žur>anstvo je takoj upoštevalo tesnobo prostorov ter je z namenom, da pomaga mestnemu usiu^bensrvu takoi dozvolilo zadrugi velike in ]epe prostore v pritličju mestne hiše v Prečm ulici št. 2. Vsi visoki zračni ter do»?ti prostorni prostori so v pritličju hiše. velika prodajalna rma pa svoja okna na ulica Komaj se je nabavljalna zadruga mestnih uslužbencev z magistrata presdifla ▼ svoje nove prostore, jo je v soboto popoldne že obiskal podžupan comm. dr. Salvator Tnn-c h i d a z generalnim tajnikom Franom J a n ć i g a j e m. Ko sta si gosta v spremstvu predsednika zadruge višjega komisarja Andreja Gin* s c iti ja ter podpredsednika i« vodje trgovine Lojzeta Koželja ogledala veliko trgovino in štiri prostore za skladišče, ao ju v zadružni pisarni pozdravili vsi odborniki in v njihovem imenu je predsednik Grassclli izrekel županstvu zahvalo za zares veliko pomoč rn skrb, ki jo z vso naklonjenostjo- vedno izkazuje zadrugi in a tem vsemu mestnemu uslužbenstvu. Podžupan comm. dr. Tranchtda se je prijazno branrl velike hvwle, češ da bo 7ur>anstvo še nadalje z velikim veseljem nodmra^o vsa prizadevanja zadruge in mestnega uslužbenstva. saj je obojestranska za-dovoljnost najbodjše jamstvo za uspešno dere mestne uprave v prid prebivalstva vse lanske občine. SPORT Gksvifiezza - Zagreb po prvem dnevu 40:28 Mednarodna lalikoatletska tekma v Triestu je obsegala jrrvi dan sedem disciplin — Pet prvih mest je pripadlo Giavinezzi, dve pa Zagrebu Ljubljana. 22. septembra. Pred pokalno tekmo Trestina—Fanfulla, ▼ edmoTU in po njej se je v nedel.'o začel t Triestu mednarodni lahkcatlct'ki dvoboj med triestsko Giovinczzo in Zagrebom. Na »porodu prvega dne je bilo sedem disciplin, od katerih je pet prvih mest pnr.ndlo tok-moTvaHcem Giovinczze, dve pa tekmovalcem Zagreba. Tehnični rezultati so naslednji: Skok s palico: 1. Sarovich (G) 3 50. 2. Vecchiutti (G) 3.30, 3 dr. Buratcvic (Z) 2 m; met diska: 1. Oher\veger (G) 46.44. 2. Ctroali (G) 45.3. 3. Vuk (Z) 36.74. 4. Marcel ja (Z) 32.3f>; 5000 m: 1 Kokotović (Z) 15.36.8. 2. Fur-ganj (G) 16.45.8. 3. Hornik (Z) 17:11, 4. Burlo (G) diskvalificiran; 110 m zapreke: 1. Gritti (G) 15.4. 2. dr. Buratović (Z) 16.3, 3. Mazzoli (G) 16.5, 4. Praunsperger (Z) 18; 800 m: 1. Bccleniković (Z) 2:04.8. 2. Mar-cuzzi (G) 2:05.8, 3. Horn;k (Z) 2:06.2, 4. Opassi (G) 2:06.4; daljina: 1. Gritti (G) 6 80, 2 Vallon (G) *6 68, 3. Urbič (Z) 6.66, 4. Richtor (Z) 6.66; mef kladiva: 1 Oretti (G) 45.22. 2. Vuk (Z) 42.40. 3. Ccrea.li (G) 39.46. 4. Gal (Z) 20.Q94. Stanje točk po prvem dnevu: Giovinezza 40 točk, Zagreb 28 točk. Tudi Hrvati bodo igrali za pekal Po vzcim nemškega nogometnega pokalnega tckmoa-an'a je vodja hrvatskega športa M "ko Z c bi e osnoval tudi na Hrvatskem tekmovanje za pokati Za pokal bodo tekmovali redno ve ko leto vsi hrvat-ki nego-metni klubi. Tekme bodo v.= do pokalne tekme še bolj privlačne, kakor so prvenstvene. 1~ novembra: Nemčija—Hrvatska Hrvatska nogometna zveza je prejela od neimike nogometne zveze poziv za od: g ran je meddržavne nogometne tekme Nemčija— Hrvatska . Tekma naj bi bila 1. novembra letos. Kak r r-r C-a zagrebški »Hrvatski narod«, je Hrvatska nogometna zveza poziv sprejela. Tekma bo odigrana verjetno na olimpijskem stadionu v Berlinu. Rezultati z lahkoatletskega dvo-na Hrvatska: Slovaška bo]i Ta dvoboj je bil prejšnjo nedeljo v Zagrebu in smo o njem delno žc poročali. Končal se ;e z zmago hrvatskih atletov 66:64 (in ne. kakor smo prvič zabeležili 56:54). Slovaki so nastopili samo s pogojem, da se spored disciplin prikroji po njihovih željah, in tako so nekatere točke izpadle, ker Slovaki zanje niso imeli dobrih tekmovalcev. Tekmovanje je dalo naslednje tehnične rezultate: 100 m: 1. Turkalj (H) 11.4, 2. Brhlik (S) 11.5, 3. Szabo (S) 11.6,. 4. Gal (H) 11.7. 400 m: 1. Mašura (S) 51.4. 2. Peknr (S) 52.2, 3. Despot (H) 52.8. 4. Vanič (H) 54; krogla: 1. Nemček (S) 13.59. 2. Magura (S) 13.20. 3. Miošič in Ivekovič 12.73; 110 m zapreke: 1. dr. Buratovič (H) 16.1. 2. Szabo (S) 17.1, 3. Ferjanč'č (H) lf.3, HaJ-massy (S) 17.6: skok s palico: i. Dolenec (H) 3.41 (nov hrvatski rekord), 2. Sklada-* ny (S) 3.30, 3. Turžak (S) 3.20, 4. Cvijetic (H) 3.10. Kopje: 1. dr. Mala (S) 62.10, 2. Markuiič (H) 57.32 (nov hrvatski rekord), 3. dr. Krasnec (S) 52.33. 4. Marcel j a (H) 48.11. 4X100 m: 1. Hrvatska (Turkalj, Vanič, Urbič, Gal) 43.8 (nov hrvatski rekord), 2. Slovaška (Klcosatel, Valenta. Gaspari, XY) 44.5. Disk: i. Marian (H) 41.99 (nov hrvatski rekord). 2. Nemček (S) 40.45, 3. Strukar (S) 39.29, 4. Ivekovič (H) 36.70. 3000 m: Flass (H) 8:51.6 (nov hrvatski rekord). 2. Kotnik (H) 8:53.6 (tudi boljše od prejšnjega rekorda), 3. Hlavatv (S) 9:11.4 (nov slovaški rekord). 4. Sloboda (S) 9:37.6. 800 m: 1. Djurie (H) 1:58.7 (nev hrvatski rekord), 2. Mašura (S) 2:00.2, 3. Srakar (H) 2:00.9, 4. Bujna (S) 2:06.2; višina: 1. dr. Galanda (S> 1.80. 2. Abramovič (H) 1.75, 3. Ronec (S) 1.75, 4, Sram (H) 1.70; kladivo: i. Gojič (H5 47.29 (nov hrvatskt rekord), 2. Strukar (S) 42.33, 3. Puhovič (H), 41.15, 4. dr. Krasnec 36.40; daljina: 1 Urbič (H) 6.75. 2. Hussar (S) 6.60, 3. dr. Buratovič (H) 6.40, 4. Klepsatel (S) 6.33. Štafeta 400X300X200X100 m: 1. Hrvatska Djurič. Vanič. Urb:č Gal) 2:05.5, 2. Slovaška (G'lga. Prkar. Gašpar'k Brhlik) 2:16.3. Krožna kolesarska dirka po Campagnii Na 195.3 km dolgi krožni progi po Campagnii s startom in ciljem v Napoliju je bila včeraj predzadnja večja krožna dirka, katere ocena šteje tudi v borbi za zmago v vojni krožni dirki po Italiji. Na startu so bili vsi najboljši profesionalni in neodvisni dirkači. Favoriti so bili Bartali, Leoni in Favalli. Proga je bila precej naporna, saj je imela več večjih vzpetin in hudih klancev. Najvišjo točko je dosegla v Preturi (790 m nad morjem), odkoder je potem padala naglo navzdol do 1 m nadmorske višine. Zmagal je Favallj v 5 urah, 37 minutah in 35 sekundah. Njegov najnevarnejši tekmec Bartali je imel hud defekt Nadoknadil je izgubo časa toliko, da je prišel na cilj kot prvi v drugi skupini. Drugi je bil Beviacqua, tretji Bergamaschi, četrti Bartali, peti Ricci itd. V oceni za vojno krožno dirko po Italiji se je povzpel v vodstvo Favalli, ki je z 22 točkami prevzel rdečo majico od Bartali j a, k] ima 20 točk. Tretji je Leoni s 17 točkami. Prvi med neodvisnimi je Toca-celli s 23 točkami. Iz Hrvatske — Dnevi hrvatske knjige. Vsa hrvatska mesta so priredila v prvi polovici septembra dneve hrvatske knjige, ki so pokazali, da zlasti hrvatska mladina rada in mnogo čita. Povsod so prodajali knjige. Samo v ZagTebu so prodali za okrog 1S0.000 kun knjig. — Hrvatsko zastopstvo na kongresu zveze kopališč. Na kongres zveze kopališč v Bratislavi sta odpotovala nace'aik ministrstva narodnega zdravja dr. Mladen Petras in balneološki strokovnjak dr. Adolf Rezek. — Protižidovska razstava v Sarajevu. Iz Zagreba je bila prenesena protižidov-ska razstava v Sarajevo. Posestniki razstave imajo na državnih železnicah polovično voznino. >— Iz diplomatske službe. V ZagTeb je prispel te dni novoimenovani finski odpravnik poslov poslaniški svetnik Armaa Yontilae. Prijateljski stiki med Hrvatsko in Finsko, navezani tudi s skupno borbo proti boljševizmu, so bili s tem tudi na zunaj osvedočeni. Armas Y6ntilae je bil doslej finski generalni konzul v Hamburga- — Strokovne šole za delavce. V Zagrebu bo v kratkem otvorjenih več strokovnih šol za delavce. Te šole bodo namenjene v prvi vrsti neizšolanim cl?lavcem, da fie bodo lahko temeljito seznanili s svojo stroko, šole bodo imele tudi oddelke za privatne nameščence in v njih se bodo poučevali tudi tuji jeziki. — Delavski dom°v4. Urad za podržavljen premoženja pri hrvatskem finančnem ministrstvu je dal Hrvatski delavski zvezi v najem več poslopij v raznih krajih Hrvatske za 99 let. Delavska zveza bo preuredila ta poslopja v delavske domove. — Prof. \Yurdinger v Zagrebu. Zagrebškim pravnikom je predaval te dni na tehnični fakulteti dunajski prof. dr. Hans Wurdinger o položaju in nalogah gospodarskih skup'n, kartelov in koncernov v nemškem, gospodarskem in trgovskem pravu. Predavanju je prisostvoval tudi hrvat3ki pravosodni minister dr. Puk. Na njegovo povabilo se je mudil dr. Wilrd:nger zdaj že drugič v Zagrebu. Nase gledališče DRAMA Torek. 22. septembra ■> 17.30: Učiteljica. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Dario Niecodemi: »Čučite!jlca.« Komedija v treh dejanjih. Prevedel I\*an Gruden. Osebe: Grof Filip Blagaj, župan — VI. Skrbinšek, Jakob Grdin, posestnik — Pavle Kovic, Janez Klopčič, šolski sluga — Košir, Vohan, policijski sve $ ik — Gorinšek, Marija Svetina, učiteljica — Kraljeva, Šolska ravnateljica — Starčeva, Liza, učiteljica — Gorlnškova. Režiser: Jože Kovic. OPERA Sreda, 23. septembra ob 17: Baletni večer. Izven. Znižane cene od 18 Ur navzdol. Petek, 25. septembra ob 18.30: Rossinljev festival. Izven. Sobota, 26. septembra, ob 17: Sevlljskl brivec. Izven. Nedelja, 27. septembra: Sevlljskl brivec. Izven. Inserira) v „Slov, Narodu*4 Pokraj i nski Dopola voro sporoča ' O priliki 150 letnice rojstva velikega skladatelja Iz Pesara Gloacchina Rossinija bo priredil pokrajinski Dopolavoro predstavo za lastne člane in za delavstvo. Vstopnice se lahko rezervirajo pri vodstvu obratov in uradov ter pri tajništvu pokrajinskega Dopolavora na Taboru 13. V informacijo občinstvu objavljamo vstopnino. Lože in parter 2.50 lir. galerija in stojišče 1 L. Ni nobene pn-ednosti g!ede prostorov. Ložnj sedeži bodo pridržani skupinam gledalcev, ki imajo najmanj štiri vstopnice. Pričetek predstave bo 27. septembra ob 17. v opernem gledališču. Razpust občinske uprave v Sent Jerneju Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja smatrajoč za potrebno, da je treba razpustiti redno upravo občine v St. Jerneju in v zvezi s tem imenovati izrednega komisarja glede na določbe čl. 3 Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX: Cl. 1. Razpusti se redna uprava občine St. Jernej. Cl. 2. Za izrednega komisarja omenjene občine se imenuje fašist Giorgio Janovitc. Okrajni komisar v Novem mestu naj izvrši to naredbo. Ljubljana. 15. septembra 1942-XX. Visoki komisar Emilio G razi ol i Iz Spodnje štajerske — Doživljaji na vzhodnem bojišču. Na povabilo štajerskega Heimatbunda je predaval poročnik Berker v soboto v Rušah o svojih doživljajih na vzhodnem bojišču. 29. t. m. bo ponovil svoje predavanje v Poljča-nahj 10. oktobra pa v Marenbergu. — Novi grobovi. V gradu Slivnica pri Mariboru je umrl posestnik grof Franc Schonborn-Buchheim—VVolfsthal, komornik in ritmojster. V Dobošab pri Mariboru je umrl posestnik Ivan Brotman, star 59 let. V Studencih pri Mariboru je umrl vpoko- jeni železničar Anton Močivnik, star 86 let. — Rojstva, novi grobovi in poroke v Celju. V prejšnjem tednu je bilo v Celju rojenih 16 otrok, poročilo se je 6 parov, novih grobov je bilo pa 12. Poročili so se Janez Petek z Amalijo Vrbnjak. Jože čuden z Ano Urek, Stanislav Kokotec s Ka-rolino Hlad in, Alojz Vipotnik s Frančiško Pirker, Friderik Krliček z Elfrido Bo hm, in Franc Obad z Rczo Raminger. Umrli so pa Anton Pogelšek, Heelna Orosal, Marijan šetina, Josipina Ludvik, Ana Cizelj, roj. Spachnrann, Marija Grampus, Cecilija Brunšek, roj. Pokleka, Feliks " Scherlau, Elikabeta Sitar, rojena Kogovnik, Viktor Medved, Avgust Mirnik in Helena Lipo-glavšek. b ŠAH Po tretjem kolu v Monakovem ▼odi Keres V drugem kolu je bvl švedski mojster Stoltz zopet poražen. Tokrat je bil njegov nasprotnik Foltvs. Fokvs je iijral dobro, Stoltz pa mu je olajšal zrr.ajfo z zgrešeno kombinacijo. Značilno za drugo kolo je^ da so bi-le skoraj vse partije zaključene Sele v končnicah. Napolitano, ki se je uvedel v prvem kolu s sijajno zmago nad Stoltzem, je nudil dr. Aljehinu močan odpor. Aljehin je moral napeti vse svoje unistvene in igralske sposobnosti, da ga je premagal. Ostale partije so se končale, kakor sleda: Kabar je premagal Rohačka, Rclls-tab ko»t črni Madžara Barczo, Bogoljubov in Keres sta remi-zirala. enako tudi Junge in Richtcr. Ker se je v prvem kolu prekinjena partiia med Richterjem in Foltvsom kcnčaia po osem-urnem boju neodločeno, je bilo stanie v turnirski tabeli po drugem kolu naslednje: Dr. Aljehin 2. Bogoljubov. Fodtvs. Keres iVs, Napolitano. Rabar. RoHstab. Richter, Rohaček 1 Junge Barcza in Stoltz 0. V tretjem kolu je Keres premagal Barczo. Nekaj časa je preživljal estonski mojster kritične trenutke. opomogeJ pa sri je v končnici, ki jo je vodiil mojstrsko in brez najmanjše napake. Napolitano in Foutvs sita končaila svojo igro neodločeno Ker brv Aljehin srvojo partijo proti Nemcu Rcllstabu verjetno izgubiti — ob prtidnitvš ima Rdft-stab dva kmeta več —, bo prevzel po tretjem kodu vodstvo Keres. Oartaie igre ae do trenutka poročila še niso končale. V kvalifikacijskem turnirju vodi Svod Daniel»on pred HoLandcem RoeJejern, Sledita jiim Nemca Ahues m M u Mer. V naslednjem prinašamo partijo med Resfl- stabom in Bogol j u bxnxwm iz prvega kola. ki se je, kakor smo poročali, končala z zmago Bogoljubova: Boli: RcUstab črni: Bogodjubov. 1. d4 Sf6 2. c4 go 3. Sc3 d5 4. Lf4 Lg7 5. e3 0—0 6. cd5: 7. Sd5: Dd5 8. Lc7: Sc6 9. Lc2 Dg2: 10 Lf3 Dg5 11. Db3 Lg4 12. Lg4: Dg4: 13. SgeJ TacS 14. Tgl Dd7 15. Lg3 e5 16. d5 Sa5 17. Db4 bo 18. Tdl To4 19. Dd2 Tfc8 20. Sc3 e4 21 Tel T4 c5 22. Kfl Sc4 23. De2 Sb2 24. Db2: Tc3: 25. Tc3: Tc3: 26. d6 Dh3f 27. Tg2 Dh5 28. Kel Td3. Se vda. Kmeta na c7 ne bi bil smel vzeti! (Se/ez mea KOLEDAR Danes: Torek, 22. septembra: Tomaž VI-lanovski. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Slovo. Kino Union: Giarabub. Kino Slojra: 2id Silss. SliUar^Ua. razstav Tin o ta. Gorjupa v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Dr. Kmet. Bleiweisova e. 43. mr. Trnkoozy, Mestni trg 4 in mr. Ustar. šelenburgova ulica 7. Z Gorenjskega — Postna kočija na Gorenjskem. Blejska občina je uvedla med pošto Bled in postajo Bled—jezero redni promet s poštno kočijo. Tudi med postajama Bled in Lesce—Bled bo v kratkem uveden promet s poštno kočijo. S tem hoče občina razbremeniti poštni avtobus. Dal 15 al 39 Settembre vengono emesse le nuove serie di BU0NIdelTES0R0N0VENNALI4%aPREMI Interessi e Prečni esenli da ogni imposta presente e futura PREZZO di emissione: L. 92 per ogni cento lire di capitale versamento. 1943. nomlnale, oltre interessi 4% dal 15 Settembre fino al giorno del Le sottoscrizioni possono essere eseguite in contanti o con versamento di Buoni del Te?r>ro novennall 4% scadenza 15 febbraio Vengono accettate come contante le cedole ammesse in sot Per le sottoscrizioni con versamento di Buoni del Tesoro no e al sottoscrittcri viene corrisposta la differenza di L. 8 per ogni gione di cent. 35% in coirispondenza della cedola non aneora sca PREMI: ciascuna serie di L. 1 miliardo di Buoni concorre L. 4,800.000 mediante estrazioui semestrali. x Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Entl e Istituti che farmo parte del Consorzio di emLsslone, presieduto dalla Banca dTtalia: toscrizlone. vennali 4% 15 febbraio 1943 i medesimi vengono accettati alla pari cento lire di capitale nominale, nonehe il rateo di intereasi in ra-duta che dovra trovarsi unita ai titoli versati in sottoscrizione, annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo dl Cassa Deposlti e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assieurazionl — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Soelale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione eontro gli infortuni sul ki voro — Bunca ri'Italki — Baneo di Napol i — Banco di Slellla — Banca Nazionale del Lavoro — I>tituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Sienna — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Kisparmio — Istituto di Credito per le Časne di Risparmio Italiane — Cassa di Kisparmio delle Provineie Lombarde — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banrhleri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banea d*America e d'Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale dell'Agrieoltura — Banea Popolare di Milano — Baneo Santo Spirito — Credito Vareslno — Socleta* Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assieurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assieurazionl di Milano — Societa Reale Mutua Assieurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assieurazionl Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Credito Commerciale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese «— Banca Pro\in-cialc Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vomviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco $. Geminiano e S. Prospero — Banca dl Legnano — Banca Cnlone, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Keggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzlo Sella A C, Biclla — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Mllanese dl Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Mllanese — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banea Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare dl Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolaie, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese _ Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese; Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iscnl'" Agenti dl Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio. IV Federr:7.icol rit Categoria, nonchA gtl Od 15* do $o. septembra bodo emitirane nove serije 911114% ZAKLADNIH BONOV s PREMI JAMI Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: 92 Ur za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 4% obresti od 15. septembra do dneva vplačila. Vpisovanje se lahko opravi ali v gotovini ali z vplačilam 9 letnih 4% zakladnih bonov, ki zapadejo 15. februarja 1943. Sprejeti so kot gotovina kuponi dopuščeni za vpis. Pri vpisu z vplačilom 9-Ietnih 47o zakladnih bonov 15. februar 1943 se isti sprejmejo a la pari in vpisnikom se prizna razlika 8 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice, poleg odgovarjajočih obresti v znesku cent. 35% z ozirom na še ne zapadli kupon, ki mora biti priključen bonom izročenim v vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca dTtalia: Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assieurazionl — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Soelale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d'Italia — Banco dl Napoll — Banco di Slellla — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte del Paschi di Sienna — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazicne Nazionale Fascista delle Casse dl Risparmio — Istituto di Credito per le Casse dl Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provineie Lombarde — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d*America e d'Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale dell'Agrieoltura — Banca Popolare dl Milano — Banco Santo Spirito — Credito Vareslno — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assieurazionl Generali dl Trieste — Compagnia dl Assieurazionl dl Milano — Societa Reale Mutua Assieurazionl Torino — Riunione Adriatica dl Sicurta — La Fondiaria Compagnia dl Assieurazionl Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Credito Commerciale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Mllanese — Banca Provin-ciale Lombarda — Banco dl Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Yon\viller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo _ Banca Lombarda dl DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca dl Legnano — Banca U nI o ne, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio £mllla — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzlo Sella & C, BleJla — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Mllanese dl Oedlto — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lulno — Banea Cooperativa Popolare, Padova — Banea Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare dl Intra — Banca Popolare dl Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banea Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare dl Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese; Vae ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, U so včlanjene v Zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalnica! agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti dl Cambio«. 216 »SLOVENS Kl NAROD«, torek, 22. septembra 10!2-XX Stran 3 Ali bodo zdaj rasle gobe? Po prvem dežju so naši gobarji in iskat gobe, a M bili precej razočarani — Tudi gobe ne zrastejo čez noč Ljubljana, 22. septembra Število »praktičnih gobarjev« se je le-tes se pomnožilo, čeprav niso imeli mnogo prilike, da bi se izvežbali na gobjih toriščih. Nekatere letne gobe so sicer precej rasle, a zadnje čase je bila zelo slaba »žetev« zaradi suše. Gobarji niso več hodili »na lov«. Čakali so nestrpno dežja ter se tolažili z upanjem na jesensko, glavno sezono. Zdaj jesenske gobe, to se pravi tiste, ki rastejo predvsem ali le jeseni, že začela. Ko je v tredo deževalo, so si gobarji oddahnili. Bili so tako nestrpni da niso mogli vzdržati doma in že prvi dan po dežju ko je bila v gozdovih še mokra trava so se odtihotapili v gozdove kakor v strahu, da bi jih kdo ne prehitel. To velja seveda za ^praktične gobarje«, za tiste, ki jih je naš gobarski strokovnjak uvrstil v nižji razred in ki poznajo le nekaj vrst gob. Ce pa teh gobarjev ne moremo prištevati med strokovnjake, vendar ne moremo zatajiti, da jih v navdušenju za gobarstvo, v vztrajnosti In neumornosti v stikanju za gobami — ne prekosi nihče. Prav tako jim ne smemo očitati, da ne kažejo dovolj zanimanja za gobarsko teorijo. Ce že kaj čitajo, nedvomno prcčitajo vselej prispevke našega gobarskega strokovnjaka v listih. Strokovno piše pri nas o gobah le en strokovnjak in menda več strokovnjakov sploh nimamo. Če pa napiše še kdo drugi kaj v zvezi o gobah, je tre»a na to gledati le kot na reportažo o go-barstvu, ki je seveda ne -smete uvrščati med strokovne razprave in zato se tudi Btrokcvnjakom ni treba jeziti nad tem. To seveda velja tudi za ta prispevek, ki ga je napisal eden skromnih gobarjev nižjega razreda. Na vprašanje, ali bodo zdaj rasle gobe, vam seveda reporter ne sme odgovoriti. O tem moramo prepuščati sodbo strokovnjakom. Vendar smemo potolažiti najbolj nestrpne gobe, da bo poslej vsaj več gob. V knjigah o gobah lahko čitate tudi, kako je treba gobe nabirati, če ste Čitali dovolj pazljivo vse, kar je bilo natisnjenega o gobah vsaj v slovenščini, bi morali vedeti, da gob nikakor ne kaže nabirati takoj po dežju, vsaj en dan je treba počakati. Po dežju so gobe sluzaste, napojene z vodo in zaradi tega tudi bolj ranljive. V posodi, kamor jih spravljamo med nabiranjem, se sprijemajo, drobe in mečkajo. Rezanje mokrih gob je težje in sušenje mnogo bolj zamudno. Mokre gobe se tudi lažje in hitreje pokvarijo, če jih ne porabimo takoj po nabiranju. Razen tega je nabiranje v mokrih gozdovih težje ker trpita obutev in obleka. Tudi največji gobarski strokovnjaki nam ne morejo povedati kdaj so izpolnjeni vsi pogoji za rast rob. Zastarelo je mnenje, da gobe vselej rade rastejo po dežju. Vlaga je eden Izmed pogojev, da gobe poženo od tal, nedvomno pa ni edini in morda tudi ne najvažnejši. Zato ne smemo pričakovati tako trdno, da bodo gozdovi polni gob po dežju. še večja zmota je, če mislimo, da gobe zrastejo v eni sami noči. Mnogi se vedno mislijo, da gobe rastejo izredno hitro, tako da jih lahko greš nabirat že čez nekaj ur po dežju. Ce jim hočeš to izbiti iz glave, se sklicujejo na svoje izkušnje, češ, vselej po dežju najdem mnogo več mladih gob. V resnici se kmalu po dežju pokažejo nekatere gobe, ki se razvijajo delno pod zemljo in prodro ~emljo lažje, ko je mokra. Tiste vrste gob pa rastejo prav tako precej počasi in jie smemo misliti, da jih ni bilo že pred dežjem v zemlji, če smo jih našli neposredno po dežju. Nekatere vrste gob se tudi razvijajo v visokem mahu ali med travo. Ko jih ploha razkrije, gobar misli, da so zrasle v zadnjih urah. Menda tudi nekatere gobe lažje najdeš, ko so mokre, ker se bolj blešče — na mokrih se odbija svetloba, med tem ko so suhe bolj motne barve — razen tega je po dežju trava poležana, da ne zakriva tako dobro gob. Po sedanjem dežju so mnogi »praktični gobarji« planili v gozdove. Nekateri so pretaknili vse kotičke, a vračali so se skoraj praznih rok, pošteno premočeni. Nekateri so pa tudi nekaj nabrali in vrnili so se s tem večjim zmagoslavjem. Našli so največ čebularjev in lisic. Razumljivo je, da so našli čebularje, ki se ob suhem vremenu skrivajo skoraj povsem v zemlji in ki jim suša ne more tako do živega. Po dežju pokukajo Iz tal že precej dobro razviti, včasih tudi precej Čr-vivi, kar je pač dokaz, da so že precej stari. Lisice pa navadno rastejo v mahu, ki obdrži kolikor toliko vlage. Zrasle so seveda tudi v tem primeru že pred dežjem. Večina gobarjev je bila hudo razočaranih, ker je bil tako slab plen. Zdaj se pa torej \*prašujejo, ali bodo poslej gobe rasla kaj bolj ali ne. Kdo bi jim vedel povedati ? Ce bi bilo odvisno samo od vlage, da gobe rastejo ali ne, bi se morda zdelo, da je bilo dežja še premalo. Lani je pa bilo večkrat dežja več kakor dovolj, pa gobe tudi niso rasle, kakor so nekateri pričakovali. Najbolje bo, da bodo gobarji hodili opazovat poslej zopet redno dan za dnem, kaj se godi v gozdovih, ter da bodo čakali vsako gobo posebej, pa bo zrasla pred njimi. DNEVNE VESTI — Na polju slave je padel topniški poročnik dr. Maksim Menenti. Na čelu svojih vojakov je našel junaško smrt na at-r-^kem bojišču, kamor se je bil javil takoj Po izbruhu vojne. — Odlikovanja.. Zlato hrabrostno svetinjo je prejel v spomin pilot kap\tan Adolf Rebez iz Triesta. Pokojni Rebez je bil št'.rikrat odlikovan, španske vojne se je udeležil kot prostovoljec. Nad sredozemskim nebom je v hrabri zračni borbi žrtvoval svoje mlado življenje. Srebrno hra-brCvStro svetinjo pa so prejeli v spomin junaško padli poročnik Karol Sagrada, poročnika Ivan Ussai in Raul Timo'.atti, v:šji narednik Alojz De Matteis. narednika pilota O-Zvalds Eertolaccini ter Alojz Del Mancino in balilla Egidij Trecr-ce. — Odlik ovan geograf:sko znanstveni zavod. Minister za ljudsko vzgojo Bottai je podelil zlato svetinjo za šolske zasluge Geografskemu zavodu De Agostini v No-vari v znak priznanja za zasluge na kulturno znanstvenem in ljudsko vzgojnem ter prosvetnem torišču, ki si jih je pridobil navedeni zavod z izdajanjem visoko vrednih znanstvenih ter šolsko vzgojnih del. — Bolgarski trgovinski minister Zahari-jev bo prispel dne 1. oktobra v Rim v spremstvu svojega kabinetnega šefa, trgovinskega direktorja ter direktorja bolgarske narodne banke. Prisostvoval bo zaključnim italijansko bolgarsk'm pogajanjem za sklenitev novega italijansko bolgarskega trgovinskega dogovora. — Ob materinih karajoeib besedah Je spregovorila. Mala Karla Crescini je stara štiri leta, pa še n; spregovorila niti zloga. Doma je iz Brusaporca pri Castel-francu Venetu. Njeni starši so v skrbeh za razvoj svoje hčerke prosili za nasvet razne specialiste, vendar so bila doslej vsa prizadevanja brezuspešna Te dni je mala Karla naredila nekaj narobe, pa jo je mati v hipnem razburjenju tako ostro pokarala, da je malo hčerkico silno prevzelo. V tem trenutku strahu in trepeta se ji je razvezal jezik, spregovorila je. 2e obupani starši so bili ob tem dogodku silno vzradoščem. — Novi gostje v milanskem zoološkem vrtu. Obiskovalci milanskega zoološkega vrta zelo pogrešajo v zadnjem času nekatere svoje ljubljence, ki so poginili, predvsem dva leva. postavnega življenjskega druga tigrice Minsckv, dva kenguruja (očeta in hčerko) ter pumo. Vodstvo živalskega vrta se je takoj potrudilo za potrebno izpopolnitev ter nadomestilo. Predvsem je poskrbelo, da ne bo tigrinja Minsckv delj časa brez svojega druga. Za poginulim zelo žaluje. Kupili so novega, postavnega tigra, ki so ga spravili v sosedno kletko, da se najpreje iz zamrežene bližine spozna s svojo bodočo družico tigrinjo Minscky. ki se je že privadila svojemu novemu sosedu in ki si ga z zanimanjem ter z očitno simpatijo ogleduje. Razen tega je prispel nov mlad slon, ki tehta že dvajset m. stotov. Ljubitelje živali bo zelo zanimala mala nova zebra, potem puma ter druge manjše živali, ki so prišle namestu poginulih. — Tik po aretaciji mrtev. Gotovo redek primer se je pripetil v Ferrari, kjer so karabinjerji aretirali 66 letnega Antona Mantovanija zaradi nekega manjšega prestopka. Ko so šli po Mantovanija v celico, da bi ga zaslišali, so ga našli na tleh mrtvega- Zdravnik je ugotovil, da je umrl zaradi srčne kapi. — Milanske umetnostne razstave. V Kraljevi vili v Milanu bodo v kratkem razstavljene umetnine, ki so jih zasnovali akvarelist grof Aleksander DurinI, nadalje Pompej Mariani. Artur Rietti, Ge-rolamo Induno, Karol Cressini, Emil Lon-goni, Adolf Ferragutti Visconti, Artur Ferrari ter kipar Alojz Secchi. V prvih dneh oktobra pa bo v Milanu otvor jena med-pokrajinska razstava lepih umetnosti. Pri organizaciji te dvanajste manifestacije fašističnega sindikata lepih umetnosti sodeluje tudi pokrajinski turistični zavod pod okriljem glavne turistične direkcije. — Znana pevka se je poročila. V Milanu se je poročila te dni znana, odlična pevka Mafalda Favero z zdravnikom poročnikom Marijem Jakobom Signorellijem. — Smrt odličnega italijanskega nogometaša. V Torinu je umrl eden najbolj znanih, na j odličnejših i talijanski h nogometašev Karol Bigatto. Priboril si je petkrat nacionalno prvenstvo. Ko se je poslovil z nogometnega torišča, je prevzel tehnično vodstvo ekipe »Juventus«. Umrl Je v najlepši moški dobi, star 46 let. — Odlikovanje Crne srajce. Srebrna svetinja je bila podeljena v spomin mani-pelskega vodje Oresta Montevechhija iz Mondagna pri Bologni, ki je pripadal 68. bataljonu Crnih srajc, manipelskega vodje Amelija Sen i vi j a iz Suzzare pri Regiu E., ki je pripadal 23. bataljonu Crnih srajc, namestnika oddelkovnega vodje Josipa Eu-sebija iz Pesara, ki je pripadal 61. bataljonu Crnih srajc ter centurija Felica Sarza-na iz Casale Monferrata pri Alessandriji, ki je pripadal 72. legiji Crnih srajc. _ Italijanski industrije i v Bolgariji. Italijanski industrijci, ki se mudijo kot gostje Zveze bolgarskih industrijcev v Bolgariji, so si ogledali elektrarno v Rili ter lesno in papirno tvornico v Koceri-novem. Nato so se v mili v Sofijo. Bolgarsko, zlasti sofijsko časopisje, posveča te dni posebno vneto pažnjo italijanskim industrijcem, ki so prišli v Bolgarijo, da pomorejo s svojim sodelovanjem k še tesnejšim italijansko bolgarskim industrijskim stikom, potem ko je posebna skupina bolgarskih industrijcev že imela priliko, da občuduje veličastne zasnove italijanske industrije in da pridobi obilo izkustva s svojega poučnega potovanja po Italiji ter najvažnejših italijanskih industrijskih središčih. — Uspešno delovanje sredozemskega in kolonialnega rokodelskega zavoda. Pod predsedstvom nac. svetnika Gazzottija se je sestal te d ni v Rimu tehnični odbor sredozemskega in kolonialnega rokodelskega zavoda- Udeležili so se tega važnega sestanka predstavniki rokodelstva Italije. Nemčije, Španije, Bolgarije, Hrvatske. Albanije in Libije. Predsednik je uvodoma podčrtal naloge, ki jih ima novi organizem, ki mu pripada pomembno poslanstvo, da razvija kot avtonomna sekcija mednarodnega rokodelskega srediSča ter pod vodstvom Italije medsebojne od-nošaje med rokodelstvi sredozemskih in kolonialnih držav in področij. Zavodov predsednik je ra zvijal izpodbudne misli, ki se nanašajo na strokovno izpopolnitev, propagando in gospodarsko pomoč. Po sklepu podrobnih razprav je bil začrtan maksimalni program, ki ga hoče razviti zavod v novi fazi svoje delavnosti. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave oo delavnikih ob 1&. ic 18.15. ob oeOeijan m praznikih ot 10.30 14.30 1630 tn 18.30 KINO MATICA TEL.EF. 22-41 Lolsa Ferlda In Gino Cer vi v močni ljubavni drami iz zdravniškega življenja Slovo Fim kreposti in odpovedi RLVO UNION TEL.EF. 22-21 Obramba osamljene oaze v Afriki je v vseh podrobnostih prikazana v filmu Giarabub V glavnih vlogah: Doris Duranti, Carlo Ninchl, Mario Ferrari in drugi KINO SLOGA TELEF. 27-80 Priskrbite si vstopnice že v pred-prodaji! Svojevrstno, nadvse zanimivo in avanturistično je filmsko velečelo ki je polnilo kinodvorane vse Evrope. Žid Siiss Glavni igralci: Ferdinand Marian, Henrik George, \Verner Krauss in Kristina Svederbaum. Režija: Veit Harlan — Tacitova proslava. V okviru številnih prireditev proslave pomembnih umbrij-skih mož in sinov je bila tudi počastitev znamenitega rimskega pisatelja in zgodovinarja Tacita v Terniju. Uvodnim slovesnostim je sledilo slavnostno predavanje Alfrea De Marsica. ki je v temeljitih izvajanjih očrtal Tacitov lik. Označil je Tacita kot enega največjih, najznamenitejših latinskih pisateljev. Omenil je negativne sobe. ki se pora j a jo v zvezi s Taci to vo osebnostjo in ki jih je De Marsico zavrgel. Tacitu ne gre priznanje le kot pisatelju, ampak tudi kot pomembnemu zgodovinarju in govorniku, ki je v svojih spisih verno prikazal rast in razvoj rimskega imperija. — Nova operna sezona v rimski Kr. °peri. Dne 24. oktobra bo v Kr. operi v Rimu otvoritvena predstava nove operne sezone. Uprizorili bodo Malipierove ^Cal-lotove muhe«. Sledi Respighijevo operno delo ^Belfagor«, nato bo italijanska krstna predstava nemške Bergove opere »Wotzek«f nakar bo uprizorjena Busoni-jeva opera »Harlekin«, Petrassijev ^Smrtni zbor« ter D. Piccole 3>Nočni let«. — 45,575.000 prebivalcev ima Italija s stanjem 31. avgusta. Pri tem ni všteto prebivalstvo priključenih področij. — Bilanca venezijske Biennale. V nedeljo 20. septembra je bila zaključena v Ve-neziji XXIII. mednarodna umetnostna Biennale, ki je bila otvorjena 21. junija t. 1. Na Biennali, ki je bila odprta polne tri mesece, so bile razstavljene umetnine pripadnikov enajstih narodnosti: zastopane so bile Italija, Nemčija, Madžarska, Rumuni-ja, Bolgarija, Slovaška, Hrvatska, Španija, Švica, švedska in Danska. Razen tega so bili namenjeni trije paviljoni umetninam, ki so jih ustvarili umetniki pod orožjem. En paviljon je bil prepuščen futuristom, en paviljon pa predstavnikom dekorativne, okrasne umetnosti. Skupno so bile razdeljene nagrade v znesku 260.000 Ur, ki so bile podeljene posameznim umetnikom iz darila Duceja, mesta Venezie, vojnega ministrstva, ministrstva ljudske kulture, milice, grofa Volpija ter ustanov Anton Fra-deletto ter Omero Soppelsa. Prodanih je bilo 645 umetnin za 3,100.000 lir. Ta vsota presega za 100.000 lir doslej najvišjo iz leta 1920. Razen tega so še v teku pogajanja za nekatere umetnine, vredne okoli 100.000 lir. Vseh obiskovalcev, ki so si ogledali na XXIII. Biennali razstavljena dela, je bilo 158.000. V tem so všteti tudi obiskovalci mednarodne revije filmske umetnosti ter glasbene revije, ki sta bili organizirani v tradicionalnem okviru Biennale. — Utekočinjena kri sv. Jlanuarija. Ob godu napolskega patrona sv. Januarija (Gennara) dne 19. septembra se je zbrala v napolski stolnici velika množica ljudi, ki je pričakovala čudežnega utekočinjenja svetnikove krvi. Stekleničica s svetnikovo krvjo je bila izpostavljena v zakladni kapeli, po 20 minutah se je svetnikova kri popolnoma utekočinila. Nato je napoljski kardinal Ascalesa daroval pontifikamo mašo in podelil ob sklepu zbrani množici apostolski blagoslov. — SreconOsne številke. V seriji 63 zakladnih bonov, ki zapadejo dne 15. aprila 1951, so bile izžrebane sledeče štev.: dve nagradi po 100.000 lir, za bona 209.032 in 611.842. štiri nagrade po 50.000 lir Za bone 23.730, 370.202, 609.875 in 1,725.704. V seriji 64: Dve nagradi po 100.000 lir za bona 1,468 023 in 1,688.310. štiri nagrade po 50.000 lir za št.: 733.872, 894.359, 1,149.456 in 1,972.276. Nagrade po 10.000 lir prejmejo imetniki bonov št. 32.954, 158.2S9, 194 468, 360.759, 464.712, 685.152, 757.937, 38.796, 161.954, 234.146, 364.828. _ Sestri dvojčki rojeni v dveh različnih mestih. Zanimiv in redek primer rojstva sester dvojČk se je primeril v Aprili j i oziroma Littoriji. Kolonova žena Hed-vxka Quercenton je rodila najpreje v Apriliji zdravo hčerko. Komaj je srečno potekel prvi porod, je začutila Quer cen tori ova iznova porodne bolečine. Brž so jo prepeljali v porodnišnico v mesto Littori-jo, kjer je rodila drugo hčerko. Tako je naneslo po posebnem naključju, da sta bili sestri dvojčki rojeni v dveh različnih mestih. — Izžrebane nagrade. V seriji 61 zakladnih bonov, ki zapadejo IS. aprila 1951, so bile izžrebane s ledeče štev.: Dve nagradi po 100.000 lir za 5t. 840.892 in 1,268.206. Štiri nagrade po 50.000 lir za bone 612.456, 985.148, 1,068.131 in 1,163.294. V seriji 62: dve nagradi po 100.000 lir za bona 1,488.115 in 1,973.999. Štiri nagrade po 50.000 lir za bone 21.832, 1,183.595, 1,778.780 in 1,884.595. — Umetnostna razstava Italijanskega krožka v Lagana. Kakor poroča agencija >Aglt«, je bila otvorjena v Luganu tradicionalna umetnostna razstava, ki jo organizira tamošnji italijanski krožek. Na omenjeni razstavi ao razstavili številne umetnine italijanski likovni umetniki, pa tudi nemški in ticinski. O lepem uspehu razstave priča pozornost, ki jo posveča razstavi Švicarski tlak, pa tudi vsakodnevni številni obisk švicarskega kulturnega občinstva. — Rev|ja Italijanskega filma v Laganu. >Agitc poroča: V Luganu se je sestal te dni na sedežu filmske družbe Sofi Izvrš- ni odbor za organizacijo revije italijanskega filma, ki bo drugič v Luganu od 24. do 29. septembra t. 1. Odbor je sestavil točen spored, po katerem bo potekla italijanska filmska revija, švicarsko filmsko zbornico bo zastopal na tej manifestaciji italijanske filmske umetnosli državni svetnik Josip Lopori, ki je šef kantonalnega oddelka za javno izobrazbo. — S terase je padla onesveščena v zaročencev mrtvaški sprevod. Nenadna nesreča se je pripetila v Bitontu pri Bariju, kjer je bil ravno pogreb mladeniča Roka Rizzija. Na bližnji terasi ob cesti, koder je krenil mrtvaški sprevod, je stala pokojnikova zaročenka. Revica se je pri tem onesvestila, omahnila je čez rob nizke terasne ograje in padla med mrtvaški sprevod, ki se je ustavil. Ubogo mladenko Vincencijo Maggio so prepeljali v bolnišnico, vendar je njeno stanje zelo resno. — Počastitev kiparja J. GrazJosija, Dne 29. septembra bo v Maranellu posebna počastitev, s katero naj se proslavi spomin znamenitega italijanskega kiparja Josipa Graziosija. K počastitvi bodo prihiteli številni odlični predstavniki italijanske likovne umetnosti, med drugim akademik Feliee Car ena. predsednik Kr. akademije lepih umetnosti v Firenzi, vsi akademiki in člani omenjene akademije ter ugledne osebnosti iz kulturnega ter umetnostnega kroga. Ob tej priliki bolo izročili svojci velikega kiparja akademiku F. Careni kot predsedniku Kr. akademije risanja poseben znesek 50.000 lir kot prispevek za ustanovitev pose-bne nacionalne nagrade za kiparstvo. — Nesreče. V zadnjih dneh je bilo z-epet sprejetih več ponesrečencev na zdravljenje na kirurški oddelek ljubljanske splošna fccl-nice. Ivan Umec, 61etni sin delavca iz Vi-ševka, si je pri padcu zlomil desnico. — Štefka Koštrin, 12-letna hči sedlarja iz Ljubljane si je pri padcu s stola zlomila levico. — Marjanu Zorku, 4-letnemu sinu trgovca z Vrhnike, je padel tram na desno nogo in mu jo zlomil. — Ana Novak, 70-letna žena posestnika z Brezovice, se je potolkla na rami levice pri padcu z voza. — Alojz Jesenovec, 321etni krojaški pomočnik iz Ljubljane, je prišel pod tramvaj na Gosposvetski cesti. Ranjen je bil na glavi in rokah — Boris Predalič, 7-letni sin trgovca iz Ljubljane, si je pri padcu z drevesa zlomil levico. — Janez Gruden, 731ctni posestnik iz Šmarja, je padel pod voz. Ima notranje poškodbe. — Gregor Kopitar, 34-letni ključavničar iz Ljubljane, se je ranil na desnem kolenu. — Janez Dolenc, 551etni delavec iz Loga, je padel na stopnicah in si zlomil desno nogo. IZ LJUBLJANE —lj Spored simfoničnega koncerta, ki se bo vršil v proslavo 1501etnice rojstva slavnega opernega skladatelja Gioachina Russinija: 1.) S ta bat mater, predigra k orator ju; 2.) Viljem Teli; 3.) Kradljiva sraka. 4.) Obleganje Korinta; 5.) Italijanka v Algiru; 6.) Semiramida. Vse predigre k istoimenskim operam slavnega skladatelja. Ta dela bo izvajal simfonični orkester, ki je sestavljen iz članov opernega in radijskega orkestra. Umetniško vodstvo koncerta je v rokah našega priznanega dirigenta Draga Marija šijanca. Koncert se bo vršil v petek, dne 25. t. m. ob Vz 7. uri zvečer v opernem gledališču, na kar še prav posbno opozarjamo. Vstopnice so od danes naprej v predprolaji pri dnevni prodaji v operi. —lj Najbrž poslabšanje vremena. 2e včeraj popoldne se je zdelo, da se bo vreme temeljito poslabšalo. Ob 18. se je naglo pooblačilo od zahoda in začelo je že deževati, a močen veter je razgnal oblake. Pogrme-valo je skoraj celo uro. Zvečer je bilo zopet jasno. Zračni tlak je pa precej popustil in davi je bil precej manjši kakor včeraj, 771 mm. Včeraj je bilo malo topleje kakor v nedeljo. Maksimalna temperatura je znašala 24.6°. Davi je znašala minimalna temperatura 12° in je bila malo nižja kakor včeraj. Ko se je začelo daniti, je ležala nad mestom redka megla, pozneje se je pa zgostila. Upanje je, da se bo danes še pokazalo solnce, vsekakor pa moramo pričakovati, da najbrž prihodnji dnevi ne bodo več tako lepi kakor so bili doslej. —lj Pianistki Marta Bizjak — Valjalo in Silva Hrašovec priredita v ponedeljek, dne 28. t. m. pod okriljem Glasbene Matice, koncert na dveh klavirjih, na katerih bodeta izvajali povsem nov spored. Obe pianistki intenzivno gojita igro na dveh klavirjih, imata srečo v sestavljanju zanimivih in pestrih koncertnih sporedov, zato tudi vedno umetniški uspeh. Koncert bo v mali filharmonični dvorani. Začetek ob */i 7. uri zvečer. Podrobnosti sledijo. —lj Vpisovanje v trgovsko strokovno nadaljevalno šolo Združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine naznanja, da bo vpisovanje v trgovsko strokovno nad. šolo za vse tri razrede v dneh od 22. do 25. t. m., vsakokrat od 9. do 11. in od 14. do 17. ure v pisarni Združenja trgovcev, Trgovski dom. Novinci morajo b!ti stari 14 let in morajo predložiti pri vpdsu zadnje šolsko spričevalo, učno pogodbo in zdravniški izvid. Za sprejem v šolo mora imeti vsak najmanj tri razrede srednje ali meščanske šole. Učenci z manjšo šolsko izobrazbo bodo vzeti le v slučaju zado-rtnega prostora. Učenci z dovršeno nižjo srednjo ali meščansko šolo imajo prednost in bodo pogojno sprejeti v drugi razred. Poznejši vpis učenca se more izvršiti le v izjemnih in opravičenih primerih, a to le do 30. septembra t. 1. Vsak učene (ka) plača pri vpisu 240 lir letne šolnine, novinci pa poleg tega še 60 lir vpisnine, učenci III. razredov pa 60 lir oprostnine. Redni pouk se prične v ponedeljek, dne 5. oktobra ob 14. uri. —lj Prifazna opozorila slaščičarjem, naj svoje goste ustno in z napisi opozarjajo, da je prepovedano metati vrečice za sladoled na cesto, ker so v bDžini vseh slaščičarn koški za smeti, niso imela prav nobenega vidnega uspeha. Prav tako nam n: znana slaščičarna, ki bi sama pometala hodnik in cesto vsaj v svoji bližnji okolici. Zaradi ugleda mesta Ljubljane je bila mestna občina naposled prisiljena k strožjim meram, da je pred slaščičarne in sploh pred prodajalne sladoledov poslala svoje uniformirane policijske st*ažnike z naročilom, naj površne goste slaščičarn navajajo k redu. Marsikomu bo seveda neprijeten stražnikov opomin, naj na tla vrženo vrečico spet pobere in nese v košek za smeti, se bolj neprijetne bodo pa posledice kršenja cestno policijskega reda. Vrečice za sladoled bodo sicer s hladeim vremenom same izginile s cest, zato bodo Pa mestni stražniki Imeli več časa za nadzorovanje ljudi, ki mečejo tramvajske vozovnice, olupke in druge odpadke na cesto. Mestni flafkat ima namreč na razpolago več stražnikov samo za nadzorstvo snage po cestah In sploh za nadzorstvo zdravstvenih prestopkov, še več stražnikov je pa pridelje-nih mestnemu tržnemu uradu za vzdrževanje reda na trgu in za odpravo tržnih prestopkov, ki seveda tudi pazijo na snago pred raznimi lokali. —lj živilske nakaznico za oktober so uslužbenci mestnega preskrbo^alnega urada pričeli raznašati včerajšnji ponedeljek. Začeli so z ulicami z začetno črko A ter bodo po obecedi nadaljevali, da nazadnje pridejo na vrsto ulice in ceste z začetnico ž. Zato naj imajo stranke pripravljen denar in tudi glave živilskih nakaznic za avgust § ne pa z,x september. Da ne bo zamud prt —!ršnr,;" nri hr N<> čnkMo doma, prav tako pa naj ne puščajo vrečevalcev po nepotrebnem čakati. Posebno stanovalce po vilah prosmoi. naj upoštevajo, da jih je težko priklicati, ker so vrata zaklenjena ter zvenet večkrat ne delujejo. Dostavljale! nimajo časa, da bi čakali ali po večkrat iskali stranke, temveč morajo karte vrniti uradu ter bo lo morale stranke same priti po-nje v mestni preskrbovalni urad šele po preteku 5 dnt, odkar so bili raznašalci v tisti ulici. Ta mesec so priložene tudi nakaznice za krompir. Tudi za vsako nakaznico za krompir je treba takoj odšteti 30 centisimov kot za vsako drugo živilsko nakaznico razen za nakaznico za s'adkorni dodatek, ki velja samo 10 centesimov. Znova prosimo, naj ljudje imajo pripravljen denar in glave avgustovih živilskih nakaznic, zlasti naj pa upoštevajo kako mnogo dela je z raznašanjem tako ogromnega števila živilskih nakaznic ter naj zato pomagajo s tem, da bodo doma, nikakor nnj pa dela ne ovirajo. — lj Trgovce in peke opominja mestni preskrbovalni urad, naj z nakazili, ki so jih dobili do 9. septembra, brez odlašanja takoj pridejo po blago. Vse ulago. nakazano z nakazili do tega datuma, bo zapadlo, če ne pridejo ponj do četrtka 24. t. m. —lj Sprejemni izpit za I. gimn. razred bodo delale učenke, ki so vložile prošnjo na I. ženski realni gimnaziji, v petek 25. sept. in v soboto 26. septembra, in sicer V Lichtenthurnovem zavodu, ne v umobolnici, kakor je bilo prvotno določeno. Začetek vsakikrat ob 8. uri. Učenke naj prineso s seboj pisalno ;n risalno orodje razen papirja. Ravnateljstvo. Radio Ljubljana SREDA, 23. SEPTEMBRA 1942-XX. 7.30: Valček. S: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Klavirski koncert Bojarka Adamiču. 13: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Orkester vodi dirigent Segurini. 14: Poročila v italijanščini. 14 15: Koncert Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šijanec. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Lahko glasbo vodi dirigent Petralia. 19: »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar e srdita di tempo, on buca to Derferto Izvrstno pranje brez mila Uporab t ta ite prt pranja Gi glio, izdelek dobre znamke, res dragocen za vsako dru iino. Gtglio izdatno nido-Triča milo in no hrti takega truda io izgube ča-«a trrrirno oper«. G /CL/O AuromcATO haliano ",in,n,*e sopran,, EEftCAMO Stran 4 >SLOVBNSKI NAROD«, torek 22. septembra 1942-XX Od kolezijskega mlina do novega kopališča Kako je nastalo ime Kolezija in zanimiva zgodovina starega kolezijskega kopališča Ljubljana, 21. septembra Kolezija je Ljubljančanom draga; ob njenem imenu se jim vzbude spomini na enega tistih idiličnih kotičkov Ljubljane, ki so bili tako značilni za naše mesto v starih časih, še zdaj jim je Kolezija pri srcu, čeprav je že skoraj povsem izgubila svoj značaj. Kdor ni zasledoval njenega prerajanja v zadnjih desetletjih in bi jo obiskal zdaj. bi je ne mogel več prepoznati. Starega kopališča ni več. novo pa še ni gotovo. Hribarjevega gaja ni več. pa tudi stare Gradaščice ni. Mestni log je zdaj tudi že odrezan od Gradaščice ter neposredne soseščine Kolezije in na drugi strani, medtem Mirjem in Kolezijo ni več travnikov in vrtov. Kar je še ostalo od tiste »deviške« zemlje, ki je bila malo podobna preriji, so le ostanki in ne morejo se več braniti prodiranju mestnega zidov-ja. Mesto je že doseglo Gradaščico tudi med Tržaško cesto in Kolezijo, na desnem bregu Gradaščice se je pa razširilo od trnovskega jedra proti Mestnemu ogu in Viču. Kljub vsemu Kolezija ni še povsem izgubila svojega čara in nedvomno bo še tem bolj priljubljena, ko bo gotovo novo kopališče. Zdaj pa, ko se poslavljamo od stare Kolezije, je prav, da se malo ozremo na njeno zgodovino. Za viri ni treba posebno stikati, saj jih je zbral zgodovinar trnovske župnije Ivan Vrhovnik, ki je pa pisal tudi o imenu »Kolezija« že !. 1905. v »Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko«. Zgodovina Kolezije od 15. stoletja Kolezija zasluži zanimanje že zaradi tega, ker jo zgodovinske listine omenjajo le v 15. stoletju. Tedaj sicer tam še ni bilo kopališča in kraj še ni imel voje^a sedanjega imena. V tistih časih so se ob Gradaščici še vrtela mlinska kolesa, ""en-dar ime Kolezija ni nastalo od -nlinskih koles . . . Kolczijski mlin je omenjen prvič leta 1486. Tedaj je Ljubljana imela dva mlina. Zavedati se pa moramo ^veda. da se tedaj mesto še ni širilo do Gradaščice, tako da je bil kolczijski mlin zunaj mesta. Fra vi ljubljanski mlin je pa bil tisti pri ženklavžu ob Ljubljanici. Po tem pa, da je bil kolczijski mlin last ljubljanskega meščana, je bil v pravem pomenu besede ljubljanski. Leta 1489 je kupil mlin ob Gradaščici ljubljanski meščan Henrik Reiten Esell od nekega mlinarja iz Kranja. Zaradi tega malo čudnega imena so klicali lastnika mlina Rygo ali Riga, kar zasledimo tudi v zgodovinskih listinah. »Riga« je leta 1497 opustil mlin, ki je bil prodan tedaj mlinarju Petru Koleziji (Ko-lesia). Novi lastnik se je obvezal, da bo pepravil mlin ter po dveh letih dovolil, da ga "»Riga« zepet kupi. Peter Kolezija je vcdil mlin do leta 1518. Po njem je kraj dobil svoje ime. Kolezija ali Kolesa Kljub temu pa ni zanesljivo, ali se je mlinar pisal res Kolezija in aH je kraj dobil ime res po pravem mlinarjevem imenu. Prof. Perušek je namreč domneval, da se mlinar ni pisal Kolesia ali Kolesa, temveč Kolesa. Pisec listine, ki ni znal slovensko, je popačil mlinarjevo ime. Kolezija bi se torej morala Imenovati malo drugače. Peruškova domneva re zdi verjetna, ker je pri nas še dandanes živo rodbinsko ime Kolesa, da bi se pa kdaj pisal Kolezija, ni znano in ne posebno verjetno. Vendar se moramo ozirati na zgodovinske vire. V listini križevniške ko-mende zasledimo ime Kolezija tudi v naslednji obliki: da je bil Jakob Halasar leta 1623 mlinar »is Kolesiae«. Mlinar Peter Kolezija je prodal mlin 1. 1527 Hacu Pečaherju. Za Pečahcrjem je prevzel mlin Anže Pintar leta 1532. Znana so tudi imena poznejših lastnikov mlina. Naj še omenimo, da je bil kolczijski mlin. precej velik obrat. Leta 1830. se je v njem vrtelo 7 mlinskih koles. H kolezijskemu mlinu je spadalo tudi nekaj zemlje, travnik, njiva in manjši gozd, kar sprevidimo iz listin, ki govore o davkih kolezijskega posestva. L* 1878 mlin kupila mestna občina Leta 1878 je mlin prodal Lovrenc Suha-dolnik mestni občini za 10.000 gld.. kar je bila sorazmerno precej visoka kupnina. Z zgodovino kolezijskega mlina je tesno zvezana tudi zgodovina kopališča. Kopališče je bilo urejeno že sredi preteklega stoletja. Bilo je torej eno prvih, če ne celo prvo ljubljansko letno kopališče. Zanimiva je že sama ustanovitev kopališča. O zgodovini kolezijskega kopališča govori tudi Dzimski v prvem ljubljanskem vodiču, ki smo nedavno o njem pisali. Leta 1850 se je ustanovila v Ljubljani delniška družba z namenom, da uredi kopališče ob Gra- D. On Mauriers daščici. Družba se jc resno iotiia c'.cla. tako da ie bilo kopališče čez tri leta že izročeno svojemu namenu. Bdo je :u. r majhno. a vsekakor zasluži, da ga upoštevamo. Pomenilo je v tistih časih nedvomno lep napredek za Ljubljano. Ko je občina kupila mlin, je prevzela tudi kopališče, ki je bilo .tik za mlinom. Občina je skušala kopališče primerno urediti in v ta namen je res precej žrtvovala, saj je izdaia okrog lo uuu gid. _a preureditev Kopališče je bilo urejeno že leta i879. ko so ga 15. julija izročili svojemu namenu, o čemur je poročal tudi naš list. Kakšno je bilo kopališko Življenje v tistih časih, presodimo lahko nekoliko iz tega, da je bil bazen odprt od 9. do 11. samo za dame, o čemer je tudi pisal naš list. To pomeni, da skupno kopanje moških in žensk tedaj ni bilo dovoljeno. — Kolezijski mlin je obratoval še do leta 1SS4 in ne le do ureditve kopališča kakor nekateri mislijo. Ko je pa bil mlin odpravljen, je nestna občina začela oddajati kopališče v najem. Preureditve kopališča v tem stoletju Nekateri najemniki kolezijskega kopališča so vodili kopališče dolga leta, najdalje pa nedvomno Jernej Matevže, po domače Nande, ki je bil najemnik polnih JO let. Dolga leta je vodil kopališče tudi Alojzij Pele. Včasih v Koleziji ni bilo gostilne. Matevže je pa kopalcem vendar postregel z dobrimi prigrizki in pivom. Pozneje so gostilno odprli v nekdanjem mlinu. Staro kopališče je imelo v začetku le nekaj preprostih kabin, slačilnic. Leta 1919 so kabine, ki so stale cb dveh lepih lipah, podrli in postavili ečji paviljon, »salon«, ki so ga slovesno otvorili na pustno nedeljo leta 1920. Nekaj časa se je zdelo, da bomo kolezijsko kopališče izgubili. Leta 1922 je bilo opuščeno. Ljubljančani se pa niso mogli sprijazniti s tem in na njih prizadevanje je bilo kopališče zopet obnovljeno. Občina je žrtvovala zopet nekaj denarja in razširili so bazen, postavili več kabin ter določili prostor za soln-čenje. Prejšnje čase ni bilo posebnega solnčišča, ki ga pa kopalci tudi niso pogrešali, ker so solnčne kopeli prišle v navado šele v novejšem času. Ta preureditev kopališča pa še vedno ni povsem ustrezala; leta 1930 je bilo treba kopali- šče zopet temeljito obnoviti ter popraviti. Regulacija Gradaščice leta 1928 je zelo plivala na kopališče. Pred regulacijo je voda sama pritekala v kopališče, poslej je bil b*» ovisoko. S tem bi bilo kopa- lišč -»o na konec, če bi se zanj ne zav. vi prijatelji, tako da je ob- čin, i vložiti cevi od jezu Vojnr.viče- vega miiua na Viču. Leta 1931 (28. julija) je bilo kopališče zopet izročeno s\*ojemu namenu, ko je voda prvič pritekla po novih ceveh. 2e tedaj so razmišljali o povečanju in temeljiti prenovitvi kopališča. Od starega kopališča, odnosno od stare Kolezije sta nam ostala le še dva lesena mostiča in poslopje nekdanjega mlina, kjer je bila nekaj Časa gostilna. Na pročelju te hiše je solnčna ura. Poslopja menda ne bodo podrli in če ne bo preveč oviralo prometa, naj bi ostalo ohranjeno v svoji prvotni obliki. Car Aleksander se je sladkal s kislim mlekom Da se nam bo Kolezija zdela še zanimivejša, naj še omenimo anekdoto, ki je baje resnična ter ni le legenda, kakršnih je mnogo o vladarjih. Kolezija je bila baje v ospredju zanimanja v času ljubljanskega kongresa 1. 1821, ko so odlični gosti iskali zabave pri lovu v Mestnem logu. Anekdoto omenja tudi Ivan Vrhovnik v »Trnovski župniji v Ljubljani«: Kolezijska mlinarica je pripovedovala svoji prijateljici na Viču. da jo je med kongresom v Ljubljani cbiskal neznan gost v mlinu. Zahteval je po nemško latvico kislega mleka s smetano in ajdovega kruha. Postregla mu je s temi dobrotami in odšla po opravkih iz sobe. Cez četrt ure je prišel neznanec iz sobe, pozdravil z roko ter tebi nič meni nič odšel, ne da bi plačal. Prihodnji dan jo je zopet obiskal. To se je dogajalo pet dni. Imenitno mu je dišalo, plačal pa ni, a mlinarica ga ni upala terjati, ker se ji je zdel preimeniten gospod. Ko je odšel šesti dan — zadnjič — je mlinarica našla pod povez-njeno latvico šest zlatnikov. Shranila jih je v spomin. Gost je bil ruski car Aleksander. — Tako nekako se glasi zanimiva zgodbica, žal pa ne vemo, kako je ruski car zvedel za kolezljske dobrote, za naše imenitno kislo mleko in sladek ajdov kruh, čeprav sloves tako imenitnih poslastic lahko seže res precej daleč. Desetmilijostskl Sel sekunde Važno delo Instituta za meteorološko merilno niko in uporabno meteorologijo v Braunschweigu Kaj je sekunda in kaj pomeni, vemo in vidimo dobre vsakdanjem življenju. Pogledamo na zapestno uro, kjer mora opisati sekundni kazalček poln krog, da odmeri 60 sekund ali eno minuto. To vemo in to nam zadostuje, če nismo, recimo, športniki, ki merijo čas tudi z odlomki sekunde ali če ne fotografiramo. Tudi pri fotografiranju je treba sekundo razdeliti v odlomke v skladu s sončno svetlobo. Tu začenjamo z desetinko sekunde in gremo dalje do tlsočinke. To je pa že tako neznaten drobec časa, da si ga komaj lahko mislimo. So pa ljudje, ki niti s tem drobljenjem sekunde kot našega najmanjšega časovnega merila niso zadovoljni. To so učenjaki, fiziki in raziskovalci. Oni drobe minuto še bolj. da jim služijo njih najmanjši delci v znanstvene svrhe. V Braunschwei-gu vodi prof. dr. Grundmann institut za meteorološko merilno tehniko in za uporabno meteorologijo. V institutu je aparatura, ki omogoča merjenje časa do desetih milijontink sekunde. Seveda se s prostim očesom re da več videti ta način merjenja časa. sicer si pa sploh ne moremo misliti, kako neizrečeno majhen drobec časa je deset milijontinka sekunde. Toda fizikom je tudi to časovno merilo potrebno, ker jim omogoča meriti hitrosti, zelo hitro premikajočih se telesc na najmanjših razdaljah. To je ena glavnih nalog omenjenega instituta. V njegovih laboratorijih merijo toploto zraka, padavine, količino prahu in vlage v zraku, izžarevanje sonca ter at-mosferno optične in atmosferno akustične pojave. Ta merjenja so potrebna glede na njihovo uporabo pri vremenskih napovedih, za splošne meteorološke probleme in za vso poročevalsko službo, ali pa si mislimo vpliv vremena ali atmosfernih pojavov na človeka. Ti vplivi lahko povzročijo tudi nekatere bolezni. Pomislimo samo na vpliv I fena, tega neprijetnega južnega vetra ali pa na zračne toke visoko v gorah. Fen zelo močno vpliva na človeka. Zanimivo je, da so v Italiji kažnjiva dejanja mnogo milejša, če so bila storjena v času fena, ko ljudje niso v polni meri odgovorni za svoja dejanja. V tem Času zagrešeni umor se smatra za uboj. Tudi v Nemčiji so pokrajine, ker pogosto piha fen. Kdor je že kdaj prisostvoval tekmam jadralcev ali sploh videl njihove naprave, bo razumel pomen dela tega instituta, kajti tehniki in raziskovalci na tehnični visoki šoli v Braunschweigu so tudi najboljši pomočniki jadralcev. Klopotcem podobna naprava pri jadralnih šolah meri hitrost vetra in daje jadralcem važne podatke. Raz-iskavanje zavoda za meteorološko merilno tehniko pa niso omogočila samo razvoja takih merilcev vetra, temveč tudi merjenje najlahnejših vetričev na poljubne razdalje, torej tudi beleženje vetričev na večje razdalje, ki ne dosežejo niti 0.50 m v sekundi, temveč komaj 0.01 m. Vedeti se da tudi hitrost premikanja meteoroloških pojavov, o katerih so učenjaki doslej mislili, da so popolno mirovanje zraka. Pa ne samo na polju razvoja merilnih naprav deluje institut v Braunschvveigu z velikim uspehom, temveč uporablja svoja dognanja tudi v praksi. Ugotovitev vpliva vseh meteoroloških činiteljev na naše življenje nam omogoča tudi njegovo pravilno uporabo. To je velikega pomena za kmetijstvo, zlasti zdaj, ko je od poljedelske proizvodnje odvisna prehrana prebivalstva v mnogo večji meri kakor v mirnem času. Tu so raziskovalci poklicani ugotoviti, katere pokrajine ali kraji so prikladnejši za to vrsto poljskih pridelkov in katere za drugo. Meteorološki činitelji so pa važni tudi za gradbeno stroko in prometne naprave, za železnice in ceste. Državne av-. tomobilske ceste v Nemčiji imajo svojo po-| sebno vremensko poročevasko službo. V Italijanski bersaljeri — motociklisri počivajo med prodiranjem na ruskem bojiSču pni vrsti je pa letalstvo odvisno od meteoroloških činiteljev. Vremenska poročevalska služba je letalstvu neobhodno potrebna. Brez nje si pa tudi pomorskega prometa ne moremo misliti. Vidimo torej, da opravlja institut za meteorološko merilno tehniko in uporabno meteorologijo v Braunschvveigu zelo važno delo. Gospodarski pomen Stalingrada Stalingrad, ki se je imenoval prej Cari-cin) je zdaj izredno važno gospodarsko središče. Pod carskim režimom je bil v prvi vrsti mesto industrije vsakdanjih potrebščin kakor so milo, usnje, gorčično olje in razna živila. Boljševiki so pa izpremenili J to mesto v važno središče vojne industrije. V Stalingradu je zdaj mnogo tvornic, v katerih se izdelujejo orožje, število prebivalstva je zelo naraslo. Leta 1923 je imel Stalingrad IOS.000 prebivalcev, leta 1938 že 390.000, leta 1939 445.000, zdaj jih pa ima pol milijona. Največje industrijsko podjetje v Stalingradu je tovarna Cankov. z letno kapaciteto 40.000. že pred lanskim je delalo v tej tovarni 23.000 delavcev. Stalingrad je pa tudi važno prometno središče. Tu se križa več železnic, poleg tega ima pa mesto eno najvažnejših pristanišč na Volgi. Volga je pri Stalingradu široka že okrog 8 kilometrov. Po njej in njenih pritokih je šlo pred vojno okrog 40 odstotkov vsega sovjetskega rečnega prometa, in sicer okrog 9 milijonov ton splav-nega lesa, 7 milijonov ton mineralnih olj, 2.100.000 ton gradbenega materiala, 1 milijon 200.000 ton žita itd. Področje Stalingrad spada med najrodovitnejše ruske pokrajine. Z žitom zasejana površina je znašala tu 3,100.000 ha, s krompirjem in so-civjem zasejana 150.000 ha, s kemičnimi rastlinami 384.000. Samo sončnice so zavzemale 140.000 ha, gorčica 133.000, bombaž 20.000, ricinus 15.000, lan pa 51.000 ha. Vidimo torej, da je gospodarski in obrambni pomen Stalingrada zelo velik. Največji hrast Največji do začetka našega stoletja znani hrasti merijo v primeru 6 m. Leta 1913. je pa nek avstrijski kapitan naletel v Bosni na hrast, ki je meril v primeru 10 m. Ta orjaški hrast raste postrani in zato ni težko splezati nanj. čeprav je že votel, ozeleni njegova krona vsako leto. V njegovi votlini je prostora za kakih 70 ljudi. Leta 1914. je našel v njem zavetišče vod pehotincev, broječ 50 mož. Ob slabem vremenu, zlasti ob nevihtah se zatekajo v duplino orjaškega hrasta pastirji. To bo pač največji hrast na svetu. Polykratov prstan v Novari Čudno presenečenje je doživel neki ribič v Novari. Lovil je ribe in imel je srečo. Iz vode je potegnil veliko ščuko in sklenil je privoščiti si izdaten obed. Ko je doma ribi prerezal trebuh, je pa našel v njem prstan z velikim briljantom. Lahko si mislimo njegovo presenečenje. Prvi hip mu je kar sapo zaprlo. Mož si niti misliti ni upal, da bi bil kamen res pravi dragulj. Zato je odnesel prstan k juvelirju, da bi ga ocenil. Tam je zvedel, da je vreden prstan z briljantom najmanj 200.000 lir. Kako je prišel dragoceni prstan v ribji trebuh, še ni znano. Zelo verjetno je pa, da se bo javil lastnik prstana. Nemški pisatelji na Slovaškem 14 nemških pisateljev je prispelo te dni na obisk Slovaške. V Bratislavi so jim pripravili prisrčen sprejem. Na kolodvoru jih je toplo pozdravil župan dr. Kovač. Potem so pa spremili nemške goste ministrski predsednik dr Tuka. šef propagande Ti do Gaspar in predsednik društva slovar u i u novinarjev dr. Kotič. Ljubezen Je stopila v ozadje Neki italijanski statistik se je zajLm.il za naiSlove vseh skladb in pesmi, knr jih jo nastalo na svetu v zadnjih letih. Pri t* n je dognal, da se nekateri Milimi vedno znova pojavljajo. Od 3.000 skladb je v i \-lo v zadnjih letih 628 romanc, 615 j li n vi naslov Sanje«, 530 obravnava .--p, rnine na to ali ono deželo ali ženo, Slo jih domotožje, 190 jih pa nosi naslov Bilo je nekočv. Samo nekaj čudnega je p'kazala ta čuJna statistika. Ljubezen je stopila vsaj pri skladateljih v ozadje. Mamo 40-krat je naletel italijanski statistik pri sldadbah na besedo ljubezen. Varna je imela mnogo goste ? Eno najlepših bolgarskih letovišč je Varna ob Črnem morju. Motil bi se, kdor bi mislil, da je bila Vama letes brez h-tovi-ščarjev. Nasprotno, imela je zelo Hvatao letoviško sezono. Gostov je bilo letos v Varni od začetka do konca glavne sezone 23.000. Seveda je bilo med temi inozemeev malo. V mirnem času je pai med letoviftčar-ji malo bolgarskih gostov. Vedno prevladuje jo inozemci. Vojna je pa dala tu« 11 Varni povsem drugačno lice, čeprav Bolgarija ni zapletena v njo. Konec parlamentarnih počitnic na Madžarskem Madžarski parlament je čez poletje poči« val in zato tudi v notranji politiki Ma. 1-žarske poleti ni bilo važnejših dogodkov. Zdaj so parlamentarne počitnice končane in večina poslancev se je že vtnila v Budimpešto, kjer se je pričelo živahno politično delo po klubih. Mini.strski svet že pripravlja za zasedanje parlamenta več zakonskih osnutkov. Ministrski svet je po poletnih počitnicah že imel prvo sejo po4 predsedstvom finančnega ministra, STROKOVNJAK — Ali vi popravljate ure? — Da. 2elite? — Prav. Prosim vas, poglejte malo mojega petelina. 2e več dni poje zjutraj pol ure prezgodaj. ZAKONSKA IDILA Mož: — Kje si zopet bila? Zena: — Pri prijateljici. Mož: — LažešI žena: — Ako ti prisežem ? Mož: — Tedaj bi to ne bila več laž, temveč kriva prisega. GLOBOKA ŽALOST Dva prijatelja sedita v krčmi in se pogo-var jata, — Ali je res, da ne piješ več piva ? —-vpraša prvi drugega. — Res je. Odkar mi je umrla žena, pijem v znak žalosti samo črno dalmatinsko vino. 98 Prva lena Roman Se en parrak j"e prišel, očitno kakšna letoviščarska družba iz Kerritha. Večkrat zaporedoma so obpluli nasedlo ladjo; živahno žlobudranje se je slišalo do brega. Voda mi je prinašala odmev razburjenih glasov. Iz zaliva sem splezala na stezo, ki je šla po kle-čevju, dospela tja, kjer so stali ljudje. Maksima nisem videla, pač pa Franka, ki je govoril z enim izmed obalnih čuvajev. V nenadni zadregi, ki si je nisem znala razložiti, sem se umaknila, da me ne bi opazil. Uro je bilo tega, kar je bil pri telefonu slišal moj jok; zdaj nisem vedela, kako naj se ve-dem proti njemu. Toda Frank me je bil že zagledal in mi po kim al z glavo. Naj sem hotela ali ne, sem morala pristopiti k njemu in k obalnemu čuvaju. »Ste prišli gledat prizor, gospa de Winter?« je rekel ta, ki me je poznal. »Bojim se, da bo trda kost. Mogoče jo vlačilci vzdignejo, a dvomim.« »Kaj pa mislijo storiti?« sem vprašala, »Zdaj bodo poslali potapljača, da preišče, ali je hrbtenica poškodovana. Ga vidite ondekajle na ladji? Tistega z rdečo čepico. Hočete pogledati skozi moj daljnogled?« Vzela sem daljnogled in ga namerila na ladjo. Na krmi je stalo več ljudi; eden je s prstom nekaj kazal. Mož v rešilnem čolnu je spet nekaj vpil skozi govorilo. Pristaniški kapitan se je bil vzpel na palubo nasedle ladje. Potapljač v rdeči čepici je bil v kapitanovem motornem čolnu. Parnik je še vedno vozil okrog ladje; neka gospa je stala pokonci in fotografirala. Jata galebov se je bila spustila na vodo; vsi v en glas so zaganjali hripavi, zoprni vriše lačnih živali. Vrnila sem obalnemu čuvaju daljnogled. »Ni videti, da bi se godilo kaj posebnega,« sem rekla, »Zdaj pojde potapljač v vodo,« je odvrnil. »Prej bo seveda še nekaj prerekanja, kakor zmerom pri tujcih. Evo, tudi vlačilci prihajajo.« »Nikoli ji ne bodo kos,« je menil Frank. »Le poglejte, kako se je nagnila! In dno je tam mnogo globlje, nego sem mislil.« »Ta kleč štrli precej visoko,« je rekel obalni čuvaj. »Ce plovete ondi s čolnom ali majhno ladjico, je sicer navadno ne opazite. Toda ladja, ki sega globlje v vodo, mora zadeti ob njo.« »Ko sem slišal petarde, sem bil baš v prvem zalivu, tam. kjer je konec doline,« je dejal Frank. »Niti tri korake daleč nisem videl predse. Mahoma pa zagledam te bliske v meglL« Moški so v trenutkih občega zanimanja vsi enaki, sem pomislila. Frank se je vedel prav tako kakor Frith: hotel je podati svojo inačico zgodbe, kakor da bi bila važna in bi nas zanimala. Vedela sem, da je bil šel na obalo iskat Maksima; skrbelo ga je, takisto kakor mene. A zdaj je bilo vse pozabljeno in pokopano: telefonski pogovori, skupni strah in njegova nujna želja, da bi govoril z menoj. Vse samo zato, ker je bila zaradi megle ladja nasedla na kleč. Majhen deček nam je pritekel naprotL »Ali bodo mornarji utonili?« je vprašal. »Kaj še, sinko, dobro se jim godi,« mu je rekel obalni čuvaj. »Morje je gladko kakor olje. To pot ne bo nikomur sile.« »Da se je zgodilo snoči, ne bi bili nič slišali,« je rekel Frank. »Na naši veselici so zažgali kakih petdeset umetnih ognjev, ne vštevsi manjših raket.« »Oh, mi bi jih bili že slišali,« je zatrdil obalni čuvaj. »Videli bi bili bliske in takoj spoznali, kje so ljudje v nevarnosti. Evo potapljača, gospa de Win-ter. Vidite, kako si natika čelado?« »Potapljača hočem videti,« se je deček zacmeril. »Evo ga tamle.« Frank se je sklonil in mu ga pokazal. »Vidiš gospoda, ki si natika čelado? Zdajle ga bodo spustili v vodo.« »Pa ne bo utonil?« je vprašal otrok. »Potapljač ne utone,« je rekel obalni čuvaj. »Po cevi mu dovajajo zrak. Le dobro glej, zdaj vidiš, kako izginja.« Za hip je površina vode vzvalovala, nato se je pomirila, »Izginil je,« je rekel mali. »Kje je Maksim?« sem vprašala Franka. »Nekoga od posadke je peljal v Kerrith,« je od-govoriL »Siromak je bil izgubil glavo in skočil v morje, da bi se rešil. Tu spodaj pod čermi smo ga našli prilepljenega na skalo. Ves premočen je bil in tresel se je kakor hladetina. Angleški ni znal niti besedice. Maksim je splezal do njega in videl, da je ranjen: kakor tele je krvavel. Govoril je z njim po nemško; nato je poklical enega teh kerrith-skih čolnov z vnanjimi motorji, ki je švigal okrog kakor lačen morski pes, in odpeljal moža k doktorju, da ga obveže. Ce pojde po sreči, bo baš za časa tam, da ujeme starega Phillipsa pri kosilu.« »Kdaj sta se odpeljala?': sem vprašala. »Tik preden ste vi prišli,« je rekel Frank, i Pet minut bo tega. Samo slučaj je bil, da niste videli čolna. Maksim je sedel s tistim Nemcem v zadnjem koncu.« »Menda se je odpeljal baš takrat, ko sem se vzpenjala na čeri,« sem dejala. »Maksim je v teh rečeh zmerom velikodušen,« je rekel Frank. »Kadar more kje pomagati, se nikoli ne zataji. Videli boste, da bo povabil vso posadko v Manderlev in jim dal jesti; še postelje jim utegne ponuditi, da se odpočije jo.« »Tako je,« je rekel cbalni čuvaj. »To je mež, ki bi slekel svoj lastni suknjič, kadar gre za bližnjega, Eh, dobro bi bilo, ko bi imeli v grofiji še kaj takih.« »Da, da, potrebovali bi jih,« je Fi*ank pritrdil. Napenjali smo oči in gledali proti parniku. Vlačilcev še ni bilo, rešilni čoln pa je bil obrnil in se ja vračal proti Kerrithu. »Danes ni posla zanj,« je rekel obalni čuvaj. »Ne,« je rekel Frank, »in za vlačilce takisto ne, se mi zdi. To pot je žerjav tisti, ki bo služil da-narce.« > Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratnl del lista: Ljubom!* Volčič — Vsi i Ljubljani