‘'K-pSSSfì ’g^ST1 Cena 150 lir Leto XXX. Št. 281 (8987) TRST, nedelja, 1. decembra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Kaj p rinasa novi zakon Po predhodnem sporazumu med strankami levega centra o osnutku reformnega zakona za RAI-TV, in Po premostitvi ovir, ki so se pojavile v zadnjem trenutku zaradi sahtev IRI in ministrskega podpredsednika La Malfe, je vlada Ponoči tik pred iztekom konvencije med državo in RAI, odobrila besedilo novega sporazuma o reformi tega osrednjega monopolnega informativnega sredstva v državi. V trenutku ko to pišemo, nam dokončno besedilo novega besedila še ni znano, pred seboj pa imamo nepopolno besedilo zakonskega osnutka za reformo RAI-TV, po katerem povzemamo njegove glavne značilnosti v predvidevanju, da v končni redakciji ni doživel bistvenih sprememb, vsaj ne v tistih členih, ki nas kot manjšinsko narodnostno skupnost posebej zanimajo. Novi reformni zakon o RAI-TV določa tri osnovne vodstvene in upravne organe: parlamentarno nadzorno komisijo z večjimi pristojnostmi od dosedanje, vsedržavni odbor za radio in televizijo, ki je nov organ, in upravni svet. Pri tem se zakon v svojem 1. členu sklicuje na člen 43 ustave, ki pravi, da je radijska in televizijska služba v vseh svojih oblikah bistvena javna služnost in da je prvenstvenega splošnega pomena, ker teži k razširitvi sodelovanja državljanov in k sodelovanju za socialni in kulturni razvoj dežele v skladu z ustavnimi načeli. Ta služnost je zato pridržana državi (monopol) osnovna načela, ki urejujejo javno radiotelevizijsko službo, pa so: neodvisnost, objektivnost in programiranje ob upoštevanju različnih političnih, socialnih in kulturnih tendenc v svobodi, ki jo jamči ustava. V pristojnosti parlamentarne komisije je med drugim tudi odobritev letnega okvirnega programa RAI-TV, skrb za posebne rubrike, kot so politična, volilna, sindikalna in tiskovna ter izrekanje mnenja o letnem obračunu glede splošnega gospodarsko - finančnega u-pravljanja zakupnika in o večletnih načrtih za nove naprave in ustrezne investicije. Vsedržavni odbor šteje 21 članov, od katerih jih 5 izvoli parlamentarna komisija neposredno in nadaljnjih 5 prav tako parlamentarna komisija po predlogih deželnih svetov, 5 jih imenuje vlada, po 3 pa delavske konfederacije in vsedržavne organizacije podjetnikov in avtonomnih delavcev. Vsedržavni odbor ima triletni mandat. Med njegovimi pristojnostmi je tudi sprejemanje trimesečnih okvirnih programov. Vsake tri mesece vsedržavni odbor poroča parlamentarni komisiji in predsedstvu ministrskega sveta o svoji dejavnosti na področju načrtovanja in upravljanja s strani zakupnika, o programih, ki so v proučevanju, o razvojnih in investicijskih načrtih. Člani vsedržavnega odbora so izbrani med državljani, ki niso člani parlamenta, deželnih, pokrajinskih ali občinskih svetov. Upravni svet s triletnim mandatom (pogojno, če v času njegove uprave letni primanjkljaj ne preseže 10 odstotkov glede na predvidene dohodke) sestavlja 15 članov, od katerih jih S izvoli skupščina članov, 10 pa parlamentarna komisija, od katerih 4 na osnovi predlogov deželnih svetov. Novi zakon o RAI-TV jamči torej v svojih glavnih potezah zastopstvo dežel, sindikatov in podjetnikov. V ostalem predvideva dva televizijska dnevnika in tri radijske dnevnike z avtonomno upravo, nadalje še tretji televizijski kanal (vprašanja barvne televizije zakon ne omenja, je pa njena uvedba prepuščena medministrskemu odboru za gospodarsko načrtovanje CIPE in ni izključeno, da jo bomo dobili že v prvih mesecih prihodnjega leta), posebne oddaje za svobodno politično, versko in kulturno izražanje, uvedbo televizije po kablu pod posebnimi pogoji in z omejitvami, možnost istočasnega in celovitega prenašanja programov tujih televizijskih mrež z namestitvami posebnih sprejemnih repetitorjev, toda z izključit-rijo reklam (čl. 39 in 40), prav tako pa tudi televizijske in radijske oddaje za jezikovne oziroma narodnostne manjšine. Prav to je tisto, kar nas vzporedno s demokratizacijo celotnega ustroja radiotelevizijske ustanove v državi, razumljivo najbolj zanima. V čl. 7 zakonskega osnutka, na katerega se oslanjamo, je rečeno: «Čas, ki ni manjši od 5 odstotkov ur televizijskih programov in ki ni manjši od 3 odstotkov ur radijskih programov posebej za vsedržavni in deželni okvir, je rezerviran za stranke, ki so zastopane v parlamentu, za združene organizacije krajevnih avtonomij, vsedržavne sindikate, verske skupnosti, politična gibanja, politične in kulturne ustanove ter združenja, etnične manjšine in za druge družbeno pomembne skupine, ki bi to zahtevale. Za dnevnike, ki niso uradna glasila strank se ustanavlja tiskovna tribuna.» Nadalje je v tem členu še rečeno, da bo parlamentarna nadzorna komisija po poročilih zakupnika vsake tri mesece preučila zahteve po pristopu k RAI-TV in poskrbela za razdelitev razpoložljivega časa na osnovi: a) plurali-tete mnenj ter političnih in kulturnih teženj: b) pomembnosti socialnega kulturnega in informativnega interesa: c) potreb glede pestrosti programov in drugih kriterijev, ki jih bo sama določila. Člen 19, ki govori o dolžnosti zakupnika, t.j. ustanove RAI-TV, pa pravi v svojih treh pdstavkih, da mora zakupnik storiti naslednje: a) vzpostaviti televizijsko omrežje na dvojezičnih obmejnih področjih, ki bi lahko prenašalo programe obmejnih inozemskih postaj in poskrbeti za preosnovo upravljanja naprav tretjih, ki obstajajo na teh področjih na dan vstopa v veljavo tega ukrepa in ki bi mu bile zaupane; b) pripraviti letno, na osnovi navodil predsedstva ministrskega sveta, televizijske in radijske programe, namenjene radijskim in televizijskim postajam drugih držav za širjenje in poznavanje italijanskega jezika in kulture v svetu, in pripraviti posebne kratkovalovne radijske oddaje za tujino: c) uvesti oddaje v nemščini za pokrajino Bočen in pripraviti posebne radijske oddaje v nemščini in slovenščini na radiu Trst za prebivalce Julijske krajine. Medtem ko torej čl. 7 govori o odstotkih ur, ki so določene za jezikovne oziroma narodnostne manjšine na televiziji in radiu, pa čl. 19 omenja za prebivalce v Julijski krajini samo posebne radijske oddaje v slovenščini in v nemščini (očitno za nemško govoreče državljane v Kdnalski dolini). 0-čitno je torej, da je člen 19 glede na člen 7, ki izrecno govori tudi o televizijskih oddajah za narodnostne manjšine, in torej implicitno tudi za našo, pomanjkljiv. Končno oceno bo mogoče izreči šele, ko nam bo znam dokončen uradni tekst novega reformnega zakona za RAI-TV, toda če bo sedanja neskladnost med obema členoma, ki se nas kot narodnostno skupnost posebej tičeta, ostala, z novim zakonom ne bomo mogli biti zadovoljni, ker nas njegov premik v demokratični smeri ne bo dosegel v tej naši specifični večkrat postavljeni zahtevi. PO DOGOVORU MED ŠTIRIMI STRANKAMI LEVE SREDINE Vlada odobrila zakonski odlok o reformi radia in televizije Zakonski odlok, ki ga mora še odobriti parlament, stopi danes v veljavo RIM, 30. — Vlada je na nocojšnji seji odobrila zakonski odlok o reformi radia in televizije, ki stopi v veljavo z jutrišjim dnem. S tem je bila izpolnjena obveznost vlade v zvezi z razsodbo ustavnega sodišča, da so dosedanja struktura in nadzorstvo nad radiem in televizijo v Italiji protiustavna. Ustavno sodišče je določilo, da dosedanji zakonski ukrepi veljajo do 30. novembra letos. Če vlada ne bi pravočasno spre- vega zakona o reformi RAI-TV, ki ima 48 členov in je razdeljen na pet poglavij, so premostili na današnjem dopoldanskem in popoldanskem sestanku komisije s podpredsednikom vlade La Mallo in ministroma za pošto in državne udeležbe. Dokončno stilizacijo nekaterih členov pa so napravili na sestanku pred sklicanjem seje vlade, katerega se je udeležil tudi predsednik vlade Moro. Precejšnjo polemiko je vzbudilo danes vprašanje ureditve položaja dveh oglasnih podjetij «SIPRA» in «Publicitas», saj imata ti dve podjetji letno opravka z milijardnimi posli. Sindikalna sveta «SIPRA» in «Publicitas» sta danes objavila sporočilo, v katerem pravita, da sta zvedela, da je bil še danes popoldne v teku velik spopad v zvezi s tistim delom zakonskega odloka, ki se nanaša na ti dve oglasni podjetji, z namenom, da bi ureditev tega vprašanja odložili. Sindikata dveh pod- ...............................................im.. PO 17 URAH NEPREKINJENIH POGAJANJ Dosežen sporazum med Fiatom in sindikatnimi organizacijami Delavci turinskega podjetja bodo na prisilnem dopustu od 20. decembra do 13. januarja - V teku prihodnjega leta ne bo odpustov - Zadovoljstvo v sindikalnih krogih jela tega zakonskega odloka, ki ureja upravljanje in delovanje radia in televizije v Italiji, v okviru priporočil ustavnega sodišča, bi to lahko najbolj pomembno sredstvo javnega obveščanja prešlo v zasebne roke, z vsemi nepričakovanimi posledicami. Zakonski odlok, ki ga je nocoj odobrila vlada, določa javno nadzorstvo nad radiem in televizijo. Sedaj bo moral zakonski odlok še potrditi parlament. Sestava zakonskega odloka ni bila lahka. Za korenito reformo in demokratizacijo radijske in televizijske službe so pritiskale vse demokratične sile v državi, politične stranke, sindikati, deželne uprave, časnikarji in uslužbenci radia in televizije. Stranke leve sredine so za sestavo novega za- kona RAI-TV sestavile posebno komisijo, ki je po daljši razpravi s predstavniki opozicijskih strank ustavnega loka, sindikati, deželnimi upravami in časnikarskimi ustanovami, zbrala vso potrebno dokumentacijo in v zadnjih sedmih dneh zasedala noč in dan, da je lahko pripravila osnutek za današnjo sejo vlade. Komisija je delala z veliko težavo, saj so bili v njej zastopani demokristjani, socialisti, socialdemokrati in republikanci, ki so vsak iz svojega političnega zornega kota tolmačih zahteve prizadetih političnih, upravnih in socialnih sil. Končno so se le dogovorili in danes predložili vladi osnutek zakona ter ji prepustili le nekaj bolj perečih vprašanj. Zadnje sporne točke členov no- RIM, 30. — Zgodaj zjutraj, po 17 urah neprekinjenega pogajanja, so dosegli sporazum med delegacijo podjetja Fiat in zastopniki Zveze kovinarskih delavcev. S tem se je dejansko rešil spor, ki se je zaostril pred časom, ko je vodstvo turinske tovarne zavrnilo posredovanje takratnega ministra za delo socialista Bertoldi-ja in sklenilo razbiti pogajanja. Sporazum, ki so ga sedaj dosegli, zadeva v glavnem štiri točke: določitev dolžine božičnih praznikov, ki bodo trajali od 20. decembra do 13. januarja, način izplačevanja mezd za te praznike, upravni načrti za leto 1975, zajamčenje plače ter ravni zaposlitve in končno še organizacijo dela, premestitve u-službencev v okviru podjetja in razporeditev dopustov. Sporazum bodo sedaj morali o-dobriti na delavskih skupščinah, veljal pa bo za vse tovarne skupine Fiat, od samega Fiata, do Autobianchi, Lancia in Weber. Zveza kovinarskih delavcev pravi v svojem komunikeju o pogajanjih, da se je turinsko podjetje obvezalo, da ne bo odpustilo nikogar v vsem letu 1975. Poleg tega določa sporazum omejitev izrednega dela, kar bo treba doseči s skupno proučitvijo položaja v raznih oddelkih ter z določitvijo realnih miittHiniiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiimiiiaiiiiitmiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiimiiiiiiui ZA ZAŠČITO KUPNE MOČI DELAVSKIH PLAČ V SREDO VSEDRŽAVNA SPLOŠNA STAVKA 4. decembra ne bo izšel noben dnevnik RIM, 30. — Sindikalne organizacije se pripravljajo na vsedržavno celodnevno splošno stavko, ki bo 4. decembra v okviru boja za višjo draginjsko doklado, za zajamčeno plačo v primeru odpusta z dela in za zagotovitev ravni zaposlitve. Stavka bo zajela vse delovske stroke, od kovinarjev do državnih uslužbencev. V sredo se bodo ustavile vse industrijske in trgovske dejavnosti, zaprti bodo javni uradi in javni lokali. Stavkali bodo tudi poljski delavci. Za uslužbence pošte in telekomunikacij, železnic in obrežnega ladijskega prometa pa so se dogovorili, da bo stavka trajala samo dve uri. Poleg tega bodo ves dan stavkali pomorščaki in pristahiški delkvci ter učitelji in profesorji vseh šol. Dve uri bodo stavkali tudi bolnišniški uslužbenci, uslužbenci radia in televizije pa eno uro. Na dan stavke ne bo izšel noben dnevnik, ker bodo v torek, dan pred stavko, stavkali tiskarji vseh dnevnikov. RIM, 30. — Mesarji napovedujejo odločen odgovor vladi, če bo sprejela ukrep o omejitvi p»ro-daje govejega mesa z zaporo mesnic v določenih dnevih v tednu. Njihovo vsedržavno združenje ugotavlja, da so predlogi o omejitvi porabe mesa z zaporo mesnic demagoški, saj imajo ljudje skoraj vsi hladilnike, obenem pa bi to povzročilo nesmotrni nakup mesa, brez nobene koristi. potreb. Sindikalni predstavniki bodo imeli odslej nadzorstvo nad preosnovo in organizacijo dela na vseh produktivnih področjih. S 1. decembrom bodo v tovarnah Fiat spet uvedli popoln urnik, brez | tedenskih prekinitev, od 20. decembra do 13. januarja pa bodo vsi delavci na prisilnem dopustu, vpisali jih bodo v redno dopolnilno blagajno, kar jim jamči za izgubljene delovne ure približno 80 odst. kosmate plače. Sporazum predvideva v poglavju, ki govori o skrčenju proizvodnje, tudi teden dni dopusta za veliko noč. To zadeva delavce na področju proizvodnje avtov, tisti pa, ki so zaposleni na področju industrijskih vozil bodo imeli drugače razporejen dopust. O tem se bo razprava med sindikati in delodajalci nadaljevala v ponedeljek ali torek v Turinu. V skupnem sporočilu Fiata in sindikalnih predstavnikov, ki so ga objavili po zaključku pogajanj, ugotavljata obe strani, da bosta v bližnji bodočnosti proučili najpomembnejše aspekte krize, ki je zajela področje proizvodnje prevoznih sredstev, da bi dosegli sporazum o naložbah na Jugu ter o možnosti diverzifikacije proizvodne organizacije dela in skrčenja izrednega dela. Zveza kovinarskih delavcev je objavila ob zaključku pogajanja sporočilo, v katerem podčrtuje njegov politični pomen. «Pozitivna rešitev spora, pravi sporočilo, predstavlja rezultat prizadevanj sindikalnih organizacij tako na širši ravni, ki zadeva vse sindikalno področje, kot na ožji ravni, ki pa zadeva spor s turinskim podjetjem FIAT. Sporazum pomeni obenem konec enostranskih sklepov delodajalcev, ki so obveljali po razbitju pogajanj prejšnjega oktobra. S tem sporazumom imajo sindikalne organizacije odprto pot do dejanskega nadzorstva nad procesom restrukturaci-je, organizacijo dela v sedanjem obdobju, ki ga označuje zmanjšanje proizvodnje.» Sporazum lahko pomeni, spričo premostitve hudega spora med sindikalnim gibanjem in Confindustrio, ki ga je povzročilo razbitje pogajanj s stremi delodajalcev, tudi pogoj za dosego pozitivne rešitve širšega splošnega spora, ki je še vedno odprt in ki zadeva zajamčenje pdače in nadzorstvo nad procesom restrukturacije. Učinkovitost sporazuma, ki so ga pravkar dosegli, bo v veliki meri odvisna od tovarniških svetov, ki bodo morali že v prihodnjih dneh nadzorovati izvajanje sporazuma. Generalni tajnik Zveze kovinarskih delavcev Bruno Trentin je izjavil, da je sporazum zelo zanimiv, čeprav ima gotove meje, še zlasti, ker predstavlja konec enostranskih ukrepov delodajalcev in ker omogoča tovarniškim svetom, da izvajajo nadzorstvo nad delom in nad reorganizacijo. V prvih dneh prihodnjega tedna bo v Milanu poizvedovalno srečanje, da bi ugotovili, ali obstajajo možnosti za pogajanja o položaju v tovarni Alfa Romeo, ki so bila prekinjena prejšnjo sredo. Predstavniki sindikalnih organizacij so v Milanu obrazložili časnikarjem, kako je s pogajanji, ki zadevajo zahtevo podjetja po skrčenju proizvodnje zaradi krize na področju avtomobilske proizvodnje. Na srečanju s časnikarji so zastopniki delavcev poudarili, da so pripravljeni nadaljevati pogajanja, če podjetje pristane na resno razpravo o načinu, kako premostiti sedanjo krizo. Prevladuje mnenje, da bo rešitev tega spora, po doseženem sporazumu v Fiat, mnogo lažja. jetij sta izrecno omenila podpredsednika La Malfo in tajnika krščanske demokracije Fanfanija, češ da njuna dva predstavnika v komisiji preprečujeta, da bi zakonski odlok izrecno določal prehod delnic družbe SIPRA v roke državne ustanove IRI. Sindikata sta tudi poudarila, da je to stališče v odkritem nasprotju z načelom javne navzočnosti tudi na področju oglasov. To stališče sindikatov dveh o-glasnih podjetij so na sedežu krščanske demokracije odločno zanikali. Predstavnik krščanske demokracije v komisiji, ki je sestavljala osnutek zakonskega odloka, je izjavil, da je stališče sindikatov SIPRA in Publicitas «izzivalno in neodgovorno». Socialista Manca in Cicchitto, ki sta sodelovala pri sestavi osnutka zakona, pa sta glede podjetja SIPRA izjavila, da je socialistična delegacija zahtevala, naj vlada uredi to vprašanje tako, da se obdrži v javnih rokah oglasno podjetje za tisk, kinematografe ter radio in televizijo. To bo tudi največje jamstvo, pravita socialistična predstavnika, za zagotovitev zaposlitve uslužbencev SIPRA. Pozneje sta sindikalna sveta obeh podjetij sporočila, da na osnovi izjav predstavnikov strank jemljeta na znanje zagotovila glede prizadetih uslužbencev. Po končanem delu komisije štirih strank, sta socialista Manca in Cicchitto izrazila zadovoljstvo socialistične stranke za dosežen sporazum o reformi RAI-TV. Dejala Sta, da zakonski odlok, ki ga bo vlada odobrila, se nanaša na reformo RAI-TV na osnovi pripx>-ročil in načel, ki so navdihovala vsa ta leta delovanje socialistične stranke na piodročju javnega obveščanja. Zato sta poudarila, da je sedaj naloga parlamenta, da dokončno piotrdi reformo RAI-TV s soglasjem vseh strank ustavnega loka in še pwsebno tistih ljudskih opozicijskih sil, ki so v zadnjih letih dala px>memben prispievek v boju za reformo. Zadovoljstvo za dosego sporazuma in za sestavo osnutka zakonskega odloka, ki ga je nocoj sprejela vlada, so izrazili tudi predstavniki krščanske demokracije, socialdemokratov in republikancev. Pomen športa v naši narodnostni skupnosti Danes ima v Trstu 4. redni občni zbor Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, ki je krovna slovenska športna organizacija v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Komaj dva meseca sta potekla od veličastne proslave 50-letnice ustanovitve slovenskega «Športnega združenja v Italiji», ki je povezovalo takratno športno dejavnost primorskih Slovencev in Hrvatov. Naslednik tega «Združenja», današnje Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, je tako z vsebinskim poudarkom, kot z organizacijsko izvedbo proslave, potrdilo zvestobo svojemu statutarnemu načelu, ki v sintezi poudarja, da šport slovenskem zamejstvu ni in ne more biti le telesnokulturna dejavnost v tekmovalnem smislu, marveč predvsem množičnost, narodnostna in idejna za vest ter x>ez med vso slovensko mladino od Milj do Trbiža na eni, in z mladino matične domovine na drugi strani. Ta proslava je s štafetnimi teki, ki so ponesli v Sovodnje baklo prav take športne zavesti iz vseh, tudi najbolj oddaljenih krajev zamejstva in iz krajev onstran meje, vse to potrdila in oplemenitila tudi s niiiiiniiiiiiiiiiiii RIM, 30. — Ministrski podtajnik pri predsedstvu vlade Saliz-zoni je danes v p>alači Chigi sprejel predsednika in tajnika časnikarske zveze Marialdija in Ceschio, katera sta mu predočila resna vprašanja italijanskega tiska, zlasti še dnevnega časopisja. Predstavnika časnikarske zveze sta p>rodlagala, naj vlada čim-prej da pobudo za učinkovite u-krepje za p>omoč dnevnikom. Vlada je na sinočnji seji odobrila odlok o reformi Radia in Televizije, ki stopi v veljavo z današnjim dnem. Osnutek zakonskega odloka, ki ga mora še potrditi parlament, je pripravila posebna komisija štirih strank leve sredine na osnovi priporočil in predlogov ostalih strank ustavnega loka, deželnih uprav, sindikalne federacije in časnikarjev. Zakonski odlok ima 48 členov in je razdeljen na pet poglavij. Predstavniki štirih strank leve sredine so izrazili zadovoljstvo za sestavo zakonskega osnutka. Pri sestavljanju zakonskega o-dloka so obravnavali tudi vprašanje oglasnih podjetij SIPRA in Publicitas. ki imata milijardne letne posle. To vprašanje pa naj bi vlada rešila tako, da bo oglasna služba za časopise, kinematografe ter radio in televizijo ostala v javnih rokah. V Rimu so dosegli sporazum med turinsko tovarno FIAT in sindikalnimi organizacijami. Spor je bil zelo dolg, oktobra pa so delodajalci enostransko prekinili pogajanja, potem ko so zavrnili posredovanje takratnega ministra za delo Ber-toldija. Sporazum, ki so ga sedaj dosegli predvideva med drugim prisilni dopust za delavce Fiata, ki bo trajal od 20. decembra do 13. januarja. V tem obdobju jih bodo vpisali v dopolnilno blagajno, s čimer bodo imeli zagotovljenih 80 odst. plače. miiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Prijeten folklorni večer sinoči v Kulturnem domu V Kulturnem domu v Trstu je bil sinoči krstni nastop Tržaške folklorne skupine «Stu ledi», ki se je, čeprav že dobro znana tržaški javnosti, sinoči prvič pomerila s celovečernim nastopom in doživela precejšen uspeh. Splete istrskih, gorenjskih, belokranjskih, slavonskih in seveda tržaških plesov, ki jih je skupina prikazala, sta dopolnjevala nastop moškega pevskega zbora «Tabor» z Opčin ter tamburaške-ga ansambla iz Bol junca. Predstava «V celem Trste lučke ni...» bo na sporedu tudi danes popoldne v Kulturnem domu poklonom padlim v narodnoosvobodilnem boju ob spominskih obeležjih po naših krajih. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji se zaveda, da so take občasne manifestacije potrebne, morajo pa biti le odraz intenzivnega, kapilarnega dela na osnovi konkretnega programa, ki mora upoštevati življenjsko stvarnost slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini in ki se nikakor ne more in ne sme od nje izolirati. Športno izzivaljanje je samo del te stvarnosti, stvarnost sama pa je nenehen boj za naš narodnostni obstoj in napredek. V tem okviru in v stremljenju po čimširši osnovi, ki naj premosti ožine strankarskih in ideoloških okvirov, je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji po sklepu velike večine vanj včlanjenih športnih društev, našlo mesto v Slovenski kultumo-gospodar-ski zvezi, v organizaciji torej, ki povezuje na isti okvirni osnovi in ob spoštovanju avtonomije, pretežni del slovenskih kulturnih, gospodarskih, mladinskih in drugih dejavnosti in ustanov. Včlanjenje združenja v SKGZ ne more za nikogar, ki iskreno in pošteno misli, predstavljati pomislekov glede članstva in sodelovanja z združenjem. Res je, da so v zadnjem času pomisleki nekaterih že odpadli, želja ZSŠDI pa je, da bi tudi še tista društva, ki so doslej ostala izven združenja, vstopila vanj. To bi bil dokaz njihove širine in potrdilo, da jim je mimo vseh možnih pridržkov prvenstven interes krepitev slovenskega amaterskega športa v narodnem vn naprednem duhu na čistih tradicijah izpred petdesetih let in narodnoosvobodilnega boja. Konkretnih nalog je mnogo in njih razreševanje zahteva čimvečjo enotnost, požrtvovalnost in vztrajnost, kajti noben dosežek, noben uspeh ni mogoč od danes do jutri. Katere so te naloge: 1. Gojitev amaterizma z istočasnim bojem proti težnjam po varljivih tekmovalnih rezultatih ob zanemarjanju množičnosti; 2. • Skrb za vzgojo mladih športnikov v narodni zavednosti v duhu tradicij manjšine in pro-tifašizma in skrb za krepitev športne morale; 3. V tej težnji poglabljati povezovanje med športnimi in prosvetnimi društvi, koordinirati delovanje, premagovati ljubosumja z obeh strani; 4. Gojiti stike s sorodnimi društvi iz matične domovine, zlasti na obmejnem področju; 5. Vključevati se v vse široko zasnovane narod-nostno-politične akcije manjšine, katerih smoter je boj za narodnostne pravice vse slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini; 6. Prizadevati si za u-strezne podpore iz javnih sredstev. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji pri izpolnjevanju teh in podobnih nalog zastavlja vso svojo voljo, zmožnosti in sposobnosti, zanaša pa se tudi ne razumeva^ nje in pomoč vseh tistih političnih, gospodarskih in kultur-no-prosvetnih dejavnikov, ki jih na različnih področjih njihovega delovanja vodijo podobna programska načela. Rado sprejema in bo sprejemalo tudi vse dobronamerne in konstruktivne pripombe in kritike v želji, da bi bil šport, ki predstavlja danes tako pomemben dejavnik med mladino, v ponos naši narodnostni skupnosti. VOJKO KOCMAN Tudi v oktobru občutna podražitev potrošnega blaga RIM, 30. — Tukaj so objavili uradne podatke osrednjega statističnega zavoda o splošnem indeksu cen potrošnega blaga v mesecu oktobru. V oktobru so se cene potrošnega blaga, v primerjavi z lanskim oktobrom, povišale kar za 24,3 odst., v primerjavi z letošnjim septembrom pa za 1,9 odst. Kot torej vidimo, podražitev blaga široke potrošnje stalno narašča in že sedaj ocenjujejo, da se bo draginjska doklada v februarju, za trimesečje 15. oktober 15. januar, povišala za 18 točk, kar bi predstavljalo notti rekord. PnmorslèrSnévnìfc TRŽAŠKI DNEVNIK 1. decembra 1974 V PRENAPOLNJENEM KULTURNEM DOMU GLASBA, PLES, BARVITOST LllCl IN NOŠ V VEČERU «U CELEM TRSTE LUČKE NI...» Erede n uspeh Irzaske folklorne skupine, orkestra, openskega moškega zbora in boljunškega tamburaskega ansambla - Danes popoldne ponovitev folklorne predstave Iz kakršnega koli zornega kota o-cenjujemo sinočnji folklorni večer «U celem Trste lučke ni...» v Kulturnem domu, mu ne bi mogli nadeti drugačnega in boljšega imena kot — uspeh. Če smo od njega pričakovali zgolj kulturno dejanje, nam je razkril zaklade naše bogate Ijudsko-kul-tume tradicije, za katere se je že marsikdo zbal, da so ostali za vselej zakopani in za katere marsikdo iz mlajše generacije najbrž ni vedel, da sploh obstajajo ter da se očiščeni pozabe in zanemarjenosti lahko svetlijo s takšnim bliščem, če je kdo zahteval od sinočnjega večera umetniško doživetje, je s presenečenjem odkril živ pristop dogajanja na gledališkem odru do občinstva, razgibanost in duha tiste pristne preteklosti, ki nam vliva moč in zagon za naprej, če pa si je kdo nemara zaželel le razvedrila in zabave, mu je bilo sinoči tudi obilno postreženo, saj je v glasbi, plesu, barvitosti luči in noš ter petju vselej tudi tista sila, ki zna pregnati skrb in trudne misli. Vse te komponente so znali vliti sinočnjemu res številnemu občinstvu, ki je popolnoma napolnilo Kulturni dom. tržaška folklorna skupina, mali orkester, ki jo spremlja, moški pevski zbor «Tabor» z Opčin, tambu-raški ansambel iz Boljunca, ki je po več letih molka spet priklical k življenju nekdaj zelo razširjeno glasbeno dejavnost, ter ne nazadnje prisrčni napovedovalki Nerina Švabova in Savina Remčeva, ki sta posamezne točke bogatega sporeda povezovali z duhovitimi domislicami in nekaterimi v šalo zavitimi resnicami manjšinske stvarnosti. Glavno besedo je imela seveda tržaška folklorna skupina «Stu ledi», marsikomu že dobro znana iz številnih nastopov na poletnih šagrah, ki je tokrat premerila svoje moči, sposobnosti in tehnično dodelanost na širšem odru. pred širšim občinstvom in s celovečernim sporedom. Kljub rahlim tehničnim pomanjkljivostim, ki so bile opazne predvsem pri mlajši skupini plesalcev, je nastop izpričal veliko požrtvovalnost in napor, ki so ga mladinke in mladinci tržaške folklorne skupine vložili v svojem prostem času v to dejavnost. Velik del zaslug za njihov uspeh pa gre nedvomno doprinosu, ki so ga prispevali s svojo strokovno izkušenostjo Tončka Marloiova, Olga Gorjupova, inž. Bruno Ravnikar, prof. Mirko Ramovž in Dušan Kovačevič. Predolgo bi bilo naštevanje vseh točk sinočnjega večera. V prvem delu je skupina nastopila v spletih istrskih in gorenjskih plesov, v drugem delu sta bili na vrsti Bela krajina in Slavonija, posebno pa je občinstvo navdušil baranjski ples (solo točka). Posamezne plesne točke sta povezovala openski pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. Sveta Grgiča zapel vrsto narodnih, ter tamburaški ansambel iz Boljunca. V tretjem delu je bila na sporedu «šagra» po vzoru nekdanjih šager v naših krajih. Skupina je prikazala vrsto tržaških plesov, ki so sad dolgih raziskav nekaterih predstavnikov skupine same. Posredovali so nam skratka nekaj, kar je bilo že na pol pozabljeno. Thjdi ta zadnji del je dopoinjevalo petje. 0-penski zbor je namreč pel izključno tržaške pesmi, kot so «U celem Trste lučke ni», «Skrinja orehova» in «Tramvaj openski». Folklorna skupina, pevski zbor «Tabor» in tamburaški ansambel se bodo predstavili v Kulturnem domu tudi danes. Na razpolago je le še nekaj vstopnic. Odbornik Stoppar o posfigu Friulie za ladjedelnico AA Včeraj dopoldne se je deželni od-iz naše | bomik za industrijo in trgovino Stopper sestal s predsednikom deželne finančne družbe Gioffrèjem ter z glavnim tajnikom Friulie sen. Martino. Odbornik je zastopnikoma izrazil zadovoljstvo deželne uprave, da je Friulia posegla za rešitev finančne krize miljske ladjedelnice «Alto Adriatico». Na tak način, je dejal Stopper, je kriza miljskega ladjedelništva premeščena s posegom javne uprave, NAROČNINA za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1975 CELOLETNA POLLETNA MESEČNA . Lir 17.500 Lir 9.500 Lir 1.750 ZA VSE NAROČNIKE: ■ brezplačno mesečnik DAN VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE ■ za vse. ki poravnajo celoletno naročnino do 28. 2. 1975. Naročnine sprejemajo: ■ uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823 ■ raznašalci ■ pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374 ■ Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192 Vsak nov naročnik bo prejemal Primorski dnevnik en mesec brezplačno. Novi delegati obrtnikov v svet bolniške blagajno Na skupščini delegatov pokrajinske bolniške blagajne za obrtnike so izvolili tri nove delegate v u-pravni svet, ki so fotograf Ugo Borsatti, kovač Ernesto Micheli in krojač Pietro • Chiappa.- zla -poravnavo dolgov so zvišali letni prispevek za člane za 3.300 lir, za družinske člane pa za 1.650 lir. Poleg tega bodo morala obrtniška podjetja plačati 5 tisoč lir na leto več za poravnavo dolgov z bolnišnicami. Za bolnišniško oskrbo bo od 1. januarja 1975 skrbela deželna uprava v okviru vsedržavne reforme zdravstva. bodo na postajališču, ki je doslej služilo za avtobuse 8, 24 in 30, u-stavljali tudi avtobusi 9, 10 in 11. • Zaradi popravljanja ceste na križišču Ul. Morpurgo in cest, ki peljeta proti Glinščici ter k Domju, je občinsko podjetje ACEGAT nekoliko spremenilo progo avtobusa 21. Pri mostu nad nekdanjo železnico bo od jutri dalje avtobus zavijal v Ul. Carletti in od tam nadaljeval po Ul. Petracco, Ul. Rosani in Ul. Curiel do glavne postaje v Naselju sv. Sergija. Postaja na Glinški cesti bo odslej v Ul. Carletti, postaja v Ul. Morpurgo pa bo začasno ukinjena. Izjava dijakov liceja «Prešeren» Dijaki liceja «France Prešeren:» smo se po enourni razpravi na zborovanju dne 28. XI. 1974 odločili za stavko po postopku demokratičnih volitev. Pooblaščene odredbe so le delno sprejemljive, zato jih ne moremo jemati kot najboljšo možno šolsko reformo, za katero se zavzemamo od leta 1968, ko je izbruhnila dijaška kontestacija. Obenem hočemo samostojno odločati na podlagi izbir dijaškega gibanja samega, ne glede na stališča posameznih strank. Podprli smo stavko za izboljšanje in dopolnitev pooblaščenih odredb. Stavka je na šoli potekala v obliki zborovanja. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je z odliko diplomiral za profesorja zgodovine in sociologije BORIS GOMBAČ Prisrčno mu čestitajo in želijo veliko uspehov v življenju mama in svojci. ititimiiimiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiMJiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimfimiiiHiii ODOBREN PRORAČUN TURISTIČNE IN LETOVIŠČARSKE USTANOVE Sredi julija na gradu Sv. Justa znanstvenofantastični filmi Zmanjšani stroški za osebje in vzdrževanje Možnosti za večjo turistično valorizacijo Krasa Nova postajališča avtobusnih prog Z današnjim dnem bo občinsko podjetje ACEGAT premestilo nekatere avtobusne postaje v Ul. Geppa. v Ul. Battisti, na Oberdano-vem trgu in na Nabrežju 3. novembra. V Ul. Geppa se avtobusi 1, 6, 19, 23, 24, in P/D ne bodo več u-stavljali pred hišnima številkama 7 in 21, temveč samo pred številko 17. Postajališče pred številko 21 pa bo še vnaprej veljalo za avtobusa 26 in 38. Postajališče, ki je pred hišno številko 3 Ul. Battisti, bo služilo le za avtobuse 6, 9 in 35; avtobusi 25, 26 in 29 pa se bodo ustavljali pri Portičih. Glavni postaji avtobusnih prog 25 in 35 bosta odslej pred palačo INA na Oberdanovem trgu 7. Na Nabrežju 3. novembra pa se Avtonomna pokrajinska turistična in letoviščarska ustanova je pod predsedstvom prof. Edoarda Cumba-ta odobrila proračun za prihodnje leto. V programskem finančnem dokumentu so skušali čimbolj zmanjšati splošne stroške za osebje, vzdrževanje ipd, ki bodo v letu 1975 znašali samo 11 odst. celotnega proračuna. Večji delež finančnih sredstev pa bo šel za namene, ki so izrazite turistične narave: 26 odst. bodo uporabili za olepšanje mesta in okolice, skoro 20 odst. bo šlo za podporo raznim manifestacijam, ki so pomembne s turističnega vidika, 15 odst. pa za manifestacije, ki jih bo priredila ustanova sama. Na-daljnih 13 odst. bodo uporabili za propagando v korist našega mesta, 10 odst. pa bo ostalo v skladu za morebitne druge namene. V načrtu za delovanje turistične in letoviščarske ustanove v prihodnjem letu je vrsta že običajnih prireditev in manifestacij, pa tudi nekaj novosti. Največje novosti zadevajo izrazito turistični objekt: Grad sv. Justa. Prostore v «Bastione fiorito» bodo uporabljali skozi celo leto, tudi za razne prireditve in kongrese, podzemeljske prostore bodo preuredili v umetniško galerijo, sprednji del zidu vrh dvorišča pa bodo uredili v bar, posodobili bodo oder in restavracijo «Bottega del Vino». Upravni svet turistične in letoviščarske ustanove je končno še določil datum že tradicionalnega festivala znanstveno - fantastičnega filma, ki se bo pričel v soboto, 5. julija, in se bo zaključil naslednjo soboto, 12. julija. Končno so tudi sklenili, da bodo podrobneje preučili možnosti za še večjo turistično valorizacijo tržaškega Krasa. Danes popoldne TV oddaja radikalcev na kanalu C S «srečanjem izobčencev iz režimske televizije» se bodo danes pričele v Trstu televizijske oddaje, za katere skrbijo radikalci. Program bodo oddajali trikrat in sicer ob 15., 16. in 17. uri po kanalu C televizije. Za sprejem oddaje, med katero bodo intervjuvali člana vse- Včeraj je na visoki Soli za telesno vzgojo v Rimu diplomiral IVAN PETERLIN Novemu profesorju iskreno čestitata Majda in Ani. državnega vodstva radikalne stranke Ercolessija ter člana tržaškega radikalnega združenja Cominottija, zadostuje, da ob omenjenih urah priključimo televizor na kanal C, oz. da ga nastavimo na prvi program ital. televizije, nato pa poiščemo omenjeni kanal. V svojem poročilu združenje tržaških radikalcev ugotavlja, da skuša KD ohraniti svoj monopol nad televizijskimi oddajami, kot skuša trdno ohranili v rokah monopol dnevnikov. Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju priredi od jutri, 2. decembra, do petka, 6. decembra tradicionalno MIKLAVŽEVO RAZSTAVO KNJIG Razstava z bogato izbiro knjig za male in velike ter lepih gramofonskih plošč, bo odprta vsak dan od 17. do 19. ure. škedenjci iskreno vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA priredi RAZSTAVE SLOVENSKE KNJIGE in FOLKLORNIH PREDMETOV Danes, 1. decembra — od 17. do 20. ure. v BOLJUNCU s sodelovanjem PD F. Prešeren Razstava bo v srenjski hiši. Jutri, 2. decembra v MACKOUAH Razstava bo v srenjski hiši od 16. ure dalje. V torek, 3. decembra — od 16. do 21. ure in v sredo, 4. decembra — od 16. do 20. ure v DOLINI s sodelovanjem PD V. Vodnik Razstava bo v društvenih prostorih. Vljudno vabljeni! Slovenski klub priredi v torek, 3. decembra ob 20.30 predavanje: BRUNO KRIŽMAN POTOVANJE PO KUBI Zanimivo predavanje o tej srednjeameriški državi bo ilustrirano s številnimi barvnimi diapozitivi. Naslednja torkova večera: 10. decembra 1974 OKROGLA MIZA O URBANISTIČNI UREDITVI KRASA Sodelovali bodo: dr. R. Dolhar, arh. D. Jagodic, B. Samsa in S. Spetič. 17. decembra 1974 Univ. prof. dr. Stanko Peterin: SKUPNA DEDIŠČINA ČLOVEŠTVA. NOVO IN STARO V SODOBNEM MEDNARODNEM PRAVU KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ prireja v dneh od 26. decembra do 2. januarja ZIMOVANJE v Zgornjih Gorjah pri Bledu Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Mazzini 44/III. še nekaj mest na razpolago. PD Kraški dom priredi v dvorani občinske kopalnice v Repnu tradicionalno MIKLAVŽEVO RAZSTAVO KNJIG Razstava bo odprta danes, 1. decembra, od 10. do 12. ure; od 2. do 5. decembra pa od 19. do 21. ure. Tržaška folklorna skupina «STU LEDI» Moški pevski zbor «TABOR» S sodelovanjem boljunskih tamburašev Pod pokroviteljstvom SP Z VABITA NA VEČER LJUDSKIH PESMI IN PLESOV «U CELEM TRSTE LUČKE NI. V KULTURNEM DOMU danes, 1. decembra 1974 ob 17.30 Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu od 12. do 14. ure, ter 1 uro pred predstavo. Danes, NEDELJA, 1. decembra MARIJAN Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.58 — Luna vzide ob 18.21 in zatone ob 9.04 Jutri, PONEDELJEK, 2. decembra BLANKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,5 stopinje, najnižja 5, ob 19. uri 8,2 stopinje, zračni tlak 1015,5 narašča, veter 5 km vzhodnik, vlaga 72-odstotna, nebo 3 desetinke poobla-čeno, morje mirno, temperatura morja 12,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. novembra 1974 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 73-letni Renato Basilisco, 78-letni Egidio Fumaneri, 76-letni Giuseppe Cossetto, 84-letna Giuseppina Pitamic, 61-letna Giustina Giorgi vd. Sinico, 74-letna Antonia Strisovich vd. Rovina, 60-letna Italia Bonazza por. Cerqueni, 48-letni Paolo Pizzamei, 73-letni Giovanni Boico in 21-letni Marino Fiori. OKLICI: mehanik Angelo Scher- KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 796-301 Viale XX Settembre št 16/HI Včeraj-danes gat in baristka Silvestra Blažič, pristaniščnik Danilo Stefanato in prodajalka Susanna Zuppini, zdravnik Giovanni Bern! in gospodinja Ines Marini, uradnik Romano Par-rotta in učiteljica Maria De Zorzi, mehanik Enrico Bombače in gospodinja Rosetta Vrogig, uradnik Luciano Solari in gospodinja Adalgisa Montonesi, gradbeni izvedenec Se-verio Škerl in gospodinja Maria Cristina Lupoli, uradnik Mario Genovese in uradnica Anna D'Andrea, uradnik Fabio Fabrianesi in kozmetičarka Omelia Fabbietti, pristaniščnik Nevio Bubbini in strežnica Anna Maria Rigovich, delavec Livio Seppi in delavka Milka Pu-tinja, šofer Mario Bortuna in gospodinja Giuseppa Conti, univerz. C/AMAf7WŽ4\ VS£ OA-USff' “"jr. TRSI-Ul.Manini 57 študent Maurizio Sinigallia in uradnica Anna Pizzarello, trgovec dr. Mario Gec in prodajalka Ana Cok, pomorščak Gian Franco Giorgi in uradnica Rosaria Mazzia, študent Fabio Civillia in študentka Hilde Mariuzzo, kurjač Dario Rice in gospodinja Elisabetta Kren, prodajalec Gianni Botter in uradnica Olivera Markovič, inženir Bruno Precali in študentka Ada Maffei, zdravnik dr. Marino Andolina in otroška vrtnarica Ariella Benedetti, kapitan Giacomo Trotta in gospodinja AgosUna Vagner, financar Pasquale Monastero in delavka Margherita Petronio, zdravstveni agent Dario Balestrucci in uradnica Maria Luisa Crevatin, študent Andrea Flego in socialna delavka Silvia Locateli!, uradnik Guido Scagnol in zdravstvena delavka Elisabetta A-lioto, mesar Augusto Dettoni in u-radnica Livia Delton. obrtnik Filippo Tirabasso in doktor filozofije Paola dr. Benetti, uradnik Dario Dandolo in frizerka Ondina Codnik, avtoprevoznik Franco Occhipinti in gospodinja Omelia Vichi, zdravstveni sodelavec Boris Marsic in urad- Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urama in zlatarna LAURENT! Trst Trieste. Largo Santorio 4 niča Tiziana Penne, zdravnik Guido Piccabiotto in bolničarka Caterina Bedin, elektrikar Vinicio Bonat in gospodinja Carmela Randis, železničar Giorgio Crallini in učiteljica Tullia Visentin, uradnik Egidio Stefani in uradnica Daniela Roarzi. BARI LOTERIJA 13 71 18 68 15 CAGLIARI 9 5 90 69 80 FIRENCE 70 46 82 10 40 GENOVA 74 46 85 51 40 MILAN 37 12 81 50 65 NEAPELJ 3 19 54 76 85 PALERMO 26 71 59 22 ut; RIM 85 73 54 49 5 TURIN 59 62 «0 32 22 BENETKE 56 73 1 54 44 ENALOTTO 112 2X1 12 X X 1 2 KVOTE: 12 točk - 4.973.000; 11 točk — 153.200; 10 točk - 21.700 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga. Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165). Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), Žav-Jje (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124). PD SLAVKO ŠKAMPERLE priredi v četrtek, 5. decembra, ob 16. uri MIKLAVŽEVANJE ZA OTROKE Sprejemanje daril v sredo od 18. do 21. ure in 1 uro pred pričetkom. Vabljeni otroci in starši! Kulturni krožek Devin - štivan priredi vsakoletno tradicionalno MIKLAVŽEVANJE v soboto, 7. decembra, ob 16. uri v društvenih prostorih v Devinu. Miklavž vabi starše, naj se javijo v petek ob 18. uri. Razna obvestila šahovski odsek Kulturnega krožka Devin - štivan vabi vse ljubitelje šaha k četrtkovim večerom v klubskih prostorih v Devinu. Prihodnji diskusijski večer v Ul. Donizetti 3/1 bo v četrtek, 5. decembra, na temo «Ima vsak narod pravico do lastne države?» Začetek ob 20.15. Zaželjeni so kratki uvodni referati. Razstave Jutri ob 18.30 bo v galeriji v pasaži Rossoni odprl razstavo svojih del tržaški slikar Ciro Russo, ki je za svoje že tradicionalno srečanje s tržaškim občinstvom pripravil večje število olj. Russova razstava bo trajala do 22. decembra. Gledališča ^ VERDI Danes ob 16. uri druga predstava Verdijeve opere «I due Foscari» v premierski zasedbi. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 16.00 in 20.30 bo dramska skupina R. Falk predstavila Piran-dellovo delo «Trovarsi». Poleg Fal-kove nastopata še Ugo Pagliai in Nora Ricci. Abonenti Teatra Stabile imajo popust. Rezervacije in vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni (tel. 36-372 in 38-547) v Pasaži Protti. » * * Od torka. 3., do nedelje, 15. decembra, bo dramska skupina Tina Buazellija predstavila delo Henrika Ibsena «Sovražnik ljudstva». Prevod Claudia Magrisa, režija Edma Fano-glia, scene in kostumi Sergia d’Osma. Druga abonmajska predstava. Rezervacije v osrednji blagajni Pasaža Protti tel. 36-372 — 38-547. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom PAVEL GOLIA JURČEK pravljica v 4 dejanjih s prologom Scena DEMETRIJ CEJ Kostumi MARIJA VIDAU Glasba A. VODOPIVEC Režija MARIO URŠIČ V torek, 3. decembra, ob 15.30 Baletna šola SSC v Trstu Stalno slovensko gledališče vabi k vpisu v baletno šolo, ki jo bosta vodili priznani pedagoginji Nada Križmančič in Selma Mi-cheluzzi. Pouk bo v Kulturnem domu v Trstu. Vpisovanje je na upravi SSG še jutri, 2. decembra 1974, od 8. do 14. ure. V baletno šolo se sprejmejo kandidatke in kandidati od 6. leta starosti dalje. Pouk se bo predvidoma pričel prve dni decembra. Vpisnina znaša 1.000 lir, šolnina pa mesečno 7.000 lir. Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske strokovne šole sporoča, da se je začelo vpisovanje v L razred oddelka za šivilje. Če bo vsaj 8 vpisanih bodo razred lahko oprli. Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» sporoča, da se bo tečaj namesto 5. letnika začel takoj v decembru. Zato sklicuje sestanek vseh poskusno vpisanih dijakov, ki bo v sredo, 4. decembra, ob 16. uri v zbornici zavoda. Na sestanku prejmejo dijaki natančnejša navodila za vpis in umik, ki bo z njimi dogovorjen. Združenje staršev učencev srednje šole «Simon Gregorčič» v Dolini vabi vse starše na redni občni zbor, ki bo jutri, 2. decembra ob 20. uri v šolskih prostorih. Na dnevnem re du je tudi razlaga in razprara o norih delegiranih zakonih. Po obč r.em zboru pa bo kratek loditeljski sestanek. Združenje staršev na državnem tr govskem tehničnem zavodu «Ž. Zois» v Trstu ima danes, v nedeljo, ob 10. uri svoj redni letni občni zbor v prostorih šolskega zavoda na Vrdel-skr cesti. Združenje staršev osnovne šole na Opčinah vabi starše na predavanje dr. R. Dolharja o KOREKTIVNI TELOVADBI, ki bo v sredo, 4. t.m„ ob 20. uri v prostorih osnovne šole na Opčinah. Dom Jakoba Ukmarja v ščedni ob 10-letnici svojega delovanja vabi na PRIREDITEV ki bo danes ob 16. uri v Domu NA SPOREDU; Domači mešani pevski zbor Otroška igra «Papagajček» Ansambel «POMLAD» SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO • TRST vabi na III. planinski večer, v petek, 6. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani na predavanje o ŽENSKI EKSPEDICIJI NA DENAVER (Perzija) Predavala bo znana alpinistka in zdravnica dr. MAJDA MAZOVEC s prikazom številnih diapozitivov. Kulturno združenje Most vabi ob 70-letnici Edvarda Kocbeka na ciklus predavanj: «Moje osebno srečanje z Edvardom Kocbekom» Predavali bodo: Marijan Rožanc v petek, 6. decembra, ob 20.30, Taras Kermauner v soboto, 14. decembra, ob 18.00 in Aleš Lokar v ponedeljek, 23. decembra, ob 20.30. Predavanja bodo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Izleti SPDT priredi v nedeljo, 8. dec., avtobusni izlet v neznano. Prevozili bomo 200 km; hodili (po želji) 2 uri. Po kosilu bo miklavževanje. Miklavž bo sprejemal darove zjutraj v avtobusu. Kdor ugane progo ima vožnjo in kosilo zastonj. Vpisovanje do 2. decembra v uradu ZSŠDI — Ul. Geppa 9/n. Potreben potni Ust ali prepustnica. SPDT vabi osnovnošolsko mladino iz Križa na popoldanski izlet v nedeljo, 1. decembra. Vodil bo mladinski vodnik Adrijan Pahor. Zbira-Ušče pri spomeniku ob 13. uri. Kino Ariston I.N.C. 15.30 - 17.40 - 19.50 -22.00 «L’imperatore del Nord». Film v barvah. Igrata Lee Marvin in Ernest Borgnine. Režija Robert Al-trich. Prepovedano mladini pod 14. letom. Nazionale 14.30 «Donna é bello». Film v barvah. Igrajo Andrea Ferreol, Joe Dallesandro, Daniela Metter-.nich. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 10.00—11.30 matineja: «La lunga pista dei lupi». Barvni film po romanu Jacka Londona. Excelsior 15.00 «La pohziotta». Barvni film, v katerem igrajo Mariangela Melato, Orazio Orlando, Renato Pozzetto, Mario Carotenuto. Grattacielo 14.30 «Incontro d’amore». Barrai film, v katerem igrata L. Antonelli in U. Orsini. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 10.00—11.30 matineja: «Pippi calzelunghe». Barvni film. Fenice 15.00 «Il segno del potere». Barrai film, v katerem igra glavno vlogo Roger Moore. Eden 15.00 «Fatti di gente perbene». Barrai film. Igrata Giancarlo Giannini in Catherine Deneuve. Ritz 14.30 «Fatevi viU — la polizia non interverrà». Barrai film. Igrajo Henry Silva, Rada Rassimov in Philippe Leroy. Aurora 15.00 «Chi te l'ha fatto fare». Barrai film, v katerem igra Bar-bra Streisand. Capitol 15.00 «La signora gioca bene a scopa?» Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 14.30 «Più matti di prima al servizio della regina». Barvni film, v katerem igra znana skupina «I Charlots». Impero 15.30 «Il portiere di notte». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00—22.00 «Gli strani amori di quelle signore». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Dudu, maggiolino scatenato». Barvni zabavni film. Igrata Y. Fuchsberger in R. Mark. Ideale 15.00 «Lucky Luciano». Barvni film. Igra Gian Maria Volente in Edmund O’Brien. Vittorio Veneto 14.15 «Una donna e una canaglia». Barrai film. Igrata Lino Ventura in Francoise Fabian. Abbazia 14.30 «Scorpio». Barvni film, v katerem igrata Buri Lancaster in Alain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom. Detektivka. Astra 14.30 «Bullitt». Barrai film s Stevom McQueenom in Jacquelin Bisset. Mignon 14.30 «H padrone del mondo». V glavni vlogi igra Charles Bron-son. Barvni film. Radio 14.30 «Jesus Christ Superstar». Barvni film za vse. Volta - Milje 15.00 «Ku-fu dalla Sicilia con furore». Barrai zabavni film. Igrajo Franco Franchi, Gianni AgUs in Irina Malijeva. SOŽALJE Člani godbe na pihala Breg izrekajo globoke sožalje svojcem ob težki izgubi Antona Smotlaka. Moški pevski zbor «Tabor» z Opčin izraža sožalje Karlu in Bertu Kralju ob izgubi žene in mame. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, U so na katerikoU način počastiU spomin drage žene, mame in none Marije Kralj Družini Kralj ih Jelušic Padriče, Gropada, 1. decembra 1974 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Zdravka Pahorja se iskreno zahvaljujemo vaščanom ter vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Posebna zahvala Adu Vižintinu. DRUŽINA Medja vas, L decembra 1974 ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega očeta Josipa Starešiniča se iskreno zahvaljujem članom in upravi SSG ter vsem prijateljem in znancem, ki so mi izrazili sožalje. STANE STAREŠINIČ Trst, 1. decembra 1974 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega Petra Baračiča se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, 1. decembra 1974 Pogrebno podjetje Zimolo ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage Justine se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. - " c Družine KRALJ Repentabor, Gabrovec, 1. dec. 1974 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega ANTONA SMOTLAKA Posebna zahvala č. g. župniku, vaškemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. žena, sinovi in hčeri z družinami Mačkolje, 1. decembra 1974 ZAHVALA Družini Kravos in Sosič se zahvaljujeta vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin LJUBA KRAVOSA SVOJCI Trst, 1. decembra 1974 ZAHVALA Toplo se zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z mano in na kakršenkoli način počastili spomin mojega dragega moža JOSIPA PERTOTA žena Amalija Barkovlje, L decembra 1974 U ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega ANTONA GERLANCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, 1. decembra 1974 Občinsko pogrebno podjetje. Ul. Zonta 7/C PnmorsklTilievnllc S PETKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA V ZGONIKU PREKLICALI BODO DOVOLJENJE ZA GRADNJO HOTELA-RESIDENCE Imenovali bodo pripravljalni odbor za proslavo 30. obletnice osvoboditve - Kako urediti smetarsko službo tudi tega vprašanja. Prevladovalo je mnenje, da bi se za smetarsko službo, za odvažanje in sežiganje smeti ter odpadkov morale združiti v konzorcij repentabrska, zgoniška in devinsko-nabrežinska občina, še prej pa bi morali stopiti v stik s tržaško občino, da bi ugotovili možnost odvažanja smeti in odpadkov v upepeljevalnik na Pantalejmunu, kot je to uredila miljska občina. Iz srca se zahvaljujem vsem, ki so me obiskali v bolnišnici in domu ter za vse dobrote, ki sem jih bila deležna. Marija Padriče 57 Na petkovi seji zgoniškega občinskega sveta je župan najprej spo-da je deželna uprava odgovorila na zadevno prošnjo in odobrila prispevek v znesku 500.000 br za proslavo 30. obletnice osvoboditve. Na prihodnji seji bo občinski svet imenoval pripravljalni odbor, ki bo izdelal program za svečano proslavo in druge pobude, občina pa bo še dodala potreben znesek za kritje vseh stroškov. Nato je župan obvestil občinski svet o Ukrepu za začasno prekinitev del za gradnjo hotela - residence podjetja Delta. Te dni se bo sestala gradbena komisija, ki bo o tem vprašanju razpravljala, občinska uprava, Je poudaril župan, pa izraža svojo odločnost, de prekliče gradbeno dovoljene. Glede črnih gradenj je župan sporočil, da je občinska uprava do sedaj prijavila že pet lastnikov, ki niso spoštovali županove odredbe, v kratkem pa bodo sledile še druge prijave. Nato je župan še odgovoril na Vprašanja nekaterih svetovalcev. Tako je med drugim odgovoril svetovalcu Vladimiru Rebuli, ki se je Pritožil, da motoristi in avtomobilisti vozijo po poljskih poteh in kvarijo ter ovirajo kmete, ki Večkrat sploh ne morejo z vozovi na polje, župan mu je zagotovil, da bo občinska uprava primerno Ukrepala, kolikor stvar spada v njene pristojnosti. Sledila je diskusija o možnosti okrepitve in ureditve smetarske službe, za kar se tudi v zgoniški občini občuti vedno večja potreba, in to iz higienskih ter zdravstvenih razlogov, kakor tudi zaradi zaščite Krasa. Župan je pripomnil, da je potrebno predhodno posvetovanje z občinskim svetom, ker bi morali vključiti zadevno postavko v proračun za leto 1975. Vsi so se strinjali, da se bo treba lotiti a»iiiiiiiiiirniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimaiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Smrt naprednega in zavednega Slovenca Toneta Gerlanca sati,» je s simpatičnim, njemu svojskim nasmehom na ustih še pripomnil. Danes lahko rečem, da je zarfes škoda, da mi ni mnogo več povedal o sebi in o delu, ki ga je opravljal. Čeravno skušam upoštevati njegovo željo, da se o njem ne piše mnogo, menim, da je prav če nekaj le poudarim: občudoval sem njegovo izredno veliko humanost. S trpečim je sam trpel in z vso dušo mu je bil blizu, posnemanja vredna pa je bila njegova navezanost na družinico, na štibje1 'hajdfažjč, ki danes za njim žalujejo, in na svoje stare prijatelje iz hudih let, s katerimi je tudi kljub nazorskim razlikam o-stal vedno tovariško strpen in človeško iskren. Ljubil je naš tržaški Kras in jesen življenja ga je vodila na sprehodih po njem skupno z ženo, a ti sprehodi so bili kot potrjevanje zvestobe rodni slovenski zemlji. Od predvčerajšnjim leži Tone spokojno na svojem rodnem Kontovelu, mi pa se ga bomo trajno spominjali in mu ohranili hvaležnost. Mirko Kapelj Bralci dnevnika so prav gotovo te dni opazili v našem listu fotografije dveh zakonskih parov, ki sta te dni slavila zlato poroko. Prvi par sta bila Josip in Marija Kravanja iz Vižovelj, drugi pa Marija in Jože Pipan iz šempolaja. Marija in Josip Kravanja Josip in Marija Kravanja sta si obljubila zvestobo 29. novembra 1924 v Mavhinjah in od tedaj si slavljenca že polnih 50 let delita vse dobro in hudo, kar jima je skupno življenje doslej prineslo. Josip Kravanja, po domače Matijev, je iz kmečko-delavske družine iz Vižovelj. V otroških letih je ob lepem in slabem vremenu moral sleherni dan v Mavhinje, v šolo. Ko je bil star 13 let, je že moral na delo, ker mu je umrl oče. Izučil se je za kovača in se zaposlil v kamnolomu, kjer je prej delal njegov oče. V začetku prve svetovne vojne so ga poklicah pod orožje in ga poslali najprej v Ljubljano, nato na Češko in nato v Romunijo, iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiUiiii,iiIiiI,,,,i,,i,l|M|||||||||||||||U11|||||||||1||1||||t||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||1||U||||||||||||||n|u||||||||||||||||||||||||||||||||||UUIIllTllllimillli„l„milllB Božje polje — Nove hiše ob cesti, ki pelje v Gabrovec Zlati poroki v Vižovljah in Šempoiaju SE NEK») 0 GRADNJAH » ZG0MŠKI OBČIM NA BOŽJEM POLJU NASTAJA NOVO NASELJE Občinski svet soglasno odobrava boj proti črnim gradnjam Blizu Proseka, ob križišču, kjer se od ceste Trst—Prosek—Nabrežina odcepi cesta, ki pelje v Te/osj, ali pa tudi v Zgonik in Salež, nastaja novo naselje. Temu kraju pravijo Božje polje in spada pod zgoniško občino. V starih časih sta bili tam dve hiši, ki sta se porušili, ker več let ni nihče v njih bival, lastnik pa je bil odsoten in se ni pozanimal za popravila. Okrog teh dveh hiš je bilo 32.000 kv m zemljišča, ki ga je od dedičev pokojnega lastnika Rizzija kupil 1346 Vladimir Stiebel iz Trsta. Stiebel je nato razparcehral zemljišče in par- Toneta Gerlanca ni več med nami. Predvčerajšnjim ga je številna množica spremila na kontovelsko pokopališče. Zbor Vasilij Mirk mu je Zapel v poslednje slovo, deželni svetovalec Dušan Lovriha pa je orisal njegov lik. Že nekaj let Toneta Gerlanca nismo srečavali na raznih shodih, kulturnih prireditvah in družbenih srečanjih: slabo zdravstveno stanje ga je priklenilo na dom in leta (74) so ga močno težila, vendar še zdaleč nismo slutili, da se bliža poslovitev. Zato nas je toliko bolj pretresla vest, ki je bila objavljena v četrtkovi številki Primorskega dnevnika. Odšel je še eden izmed tistih mož, ki so že pred mnogimi desetletji čvrsto zaorali v našo ledino, bili protagonisti številnih bojev za pravice delovnih ljudi na tukajšnjih tleh in za naše narodnostne pravice še posebej. Tone Gerlanc se je že kot mlad fant pridružil delavskemu gibanju, ki je imelo prav na Kontovelu in Proseku številne predstavnike in u-gledne voditelje. Sodeloval je v društvu Ljudski oder, bil nekaj časa tudi njegov voditelj. Kot ljubitelj dobre knjige je z izredno vnemo skrbel za društveno knjižnico. U-dejstvoval se je tudi v mladinskih skupinah, ki so na barikadah v Trstu odbijale tolpe škvadristov. Bille med tistimi, ki so branili Delavski dom, Narodni dom in tiskarno «Lavoratore», v kateri so tiskali tudi «Delo». Zaradi tega je bil leta 1921 nekaj časa v ječi. V bojih se je prekalil in se že istega leta vpisal v komunistično partijo. Drugo zelo pomembno obdobje njegoyega javnega udejstvovanja se je začelo, ko se je v naših krajih porajalo organizirano osvobodilno gibanje. Že leta 1944 so ga izbrali za tajnika II. mestnega rajona. Posebno delikatno .vlogo je odigral neposredno pred osvoboditvijo Trsta, ko je prevzel operacije za prevzem vojaške bolnišnice in dosegel, da je prišlo do predaje brez prelivanja krvi in pustošenja te, zlasti za tiste čase izredno pomembne ustanove. Po osvoboditvi je opra/ljal razne funkcije v tržaških demokratičnih organizacijah in v stranki, kateri je pripadal. S posebno vnemo je delal tudi na ljudsko-kulturnem področju. Več let je bil podpredsednik bivše SHLP. Bil je tudi pokrajinski svetovalec v Trstu in član CK KP STO. Bil je izredno skromen in se nikoli ni bahal s svojim delom, čeprav je bil nani upravičeno ponosen. In prav zaradi njegove prevelike skromnosti j" biografski zapis tako skromen in zelo pomanjkljiv. «Kaj boš o tem pisal,» mi je dejal, ko sem ga ob nekem njegovem življenjskem jubileju skušal intervju vati. «Storil sem, kar sem mogel, kar sem bil dolžan storiti, a to je tako nepomembno, da ni vredno pi- cele prodajal interesentom. Tako smo dolgo let lahko videli napis, eia je zemljišče na prodaj. V občinskem regulacijskem načrtu spada trikotnik med cesto Prosek—Križ in Prosek— Zgcnik—Božje polje v področje B, to je zazidalna cona. Ob cesti proti Križu sta dve gostišči, pred nekaj leti pa je tam zraslo tudi nekaj his. več pa jih ne bodo smeli zidati, ker je zdaj zeleno področje. Na zazidalnem področju so do sedaj dograjene 4 hiše, med temi tudi zgradba, v kateri je lekarna, dokončujejo 12 novih hiš, lahko pa jih bodo sezidali še približno 6. Zanimalo nas je. kdo tam zida hiše, in smo zvedeli, da so v glavnem domačini, Slovenci, nekateri tudi s Proseka, zasebniki, ki že imajo stalno bivališče v zgoniški občim. Te dni smo se na zgoniškem županstvu pozanimali tudi, kako poteka akcija proti črnim gradnjam. Župan nam je povedal, da je občinska u-prava poslala opomin 15 lastnikom in jih je 5 že prijavila sodišču, druge oa še bo, če ne bodo spoštovali županove odredbe za odstramtev, oziroma rušenje zgradb, ki so jih lastniki postavili brez gradbenega dovoljenja. V glavnem gre za male vikende, lope in avtomobilske prikolice ali rulotke. PREJŠNJO SOBOTO V KRIŽU Razgovor z vaščani o pomenu postavitve spomenika padlim Pripravljajo tudi brošuro «Križani v borbi proti nacifašizmu» Izšla je osnovna ugotovitev, da so vaški odbori že pripravljeni ter sposobni izpolniti naloge, ki jih terja Kakor smo objavili, je bil v soboto, 23. t.m. v Ljudskem domu v Križu sestanek - pogovor v zve-_ zi z gradnjo in dograditvijo sporne- tovrstna prireditev, nika padlim borcem, katerega od-! „ ... ... , .... kritje bo 1. maja prihodnjega ìeta. I, Sprejet je bil sklep, da se skhce Predsedoval je nastarejši član od- j sestanek pred božičnimi praz-bora Viktor Bogateč. Ob tej pri- i m“' liki je uvodne besede spregovoril Slovensko prosvetno društvo Tabor - Opčine vabi v PROSVETNI DOM na Miklavževo razstavo knjig in gramofonskih plošč, ki bo danes, 1. t.m., od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Od jutri dalje pa vsak dan do četrtka, 5. t.m., od 16. do 19. ure. Za MIKLAVŽA je slovenska knjiga najlepši dar. Mamice razveselite vaše malčke! Odbor niiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiinirnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii Antonu Smotlaku v slovo Ni se še polegla zemlja na grobu pok. Danila Kosa, ko smo v Mač-koljah ponovno izgubili zaslužnega vaščana Antona Smotlaka — po domače Flekovega. Pokojni Anton Smotlak je bil s svojim zglednim življenjem in trdnim delom resničen vzor plemenitega in delovnega človeka v vasi. Smotlak se je rodil 16. januarja 1892 v zavedni vaški kmečki družini. Že kot šoloobvezni deček je moral pomagati očetu pri kmečkih opravilih, s katerimi se je ukvarjal tudi po končani osnovni šoli. Pogostokrat je pešačil v Trst prodajat seno In domače pridelke. Ob koncu prejšnjega stoletja in v letih pred prvo svetovno vojno, ko je naše rojake predramila i- tisočletnega mrtvila kulturno prosvetna dejavnost, je mladi Anton stopil v domače PD «Primorsko» m se pridružil pevskemu zboru. Gotovo je upal, da se bodo našemu narodu končno «vremena zjasnila». Toda izbruhnila je prva svetovna vojna in 23-letm mladenič je moral leta 1915 obleci vojaško suknjo. Služil je na Tirolskem, nato na Moravskem, zatem še v Gradcu. Mariboru in Ljubljani. Težki so bili vojni časi, še težje pa se je narodno zavednim rodolju-bcm godilo v letih po vojni. Mačehovske Avstrije ni bilo več, a porajajoči se italijanski fašizem je kmalu razkril svoje zatiralno obeležje in svo je uničevalne cilje do slovenskega življa, kar so vaščani občutili že ob prvem požigu Mačkolj leta 1921. Tedaj je postalo jasno, da težki časi za naš narod še niso minili in da bo hujše šele prišlo. Istega leta se je Anton poročil z Gizelo Marušič, doma iz Opatjega sela, ki je v zakonu povila 6 otrok. Težko je bilo v medvojnem času preživljati tako številno družino, a vseeno so s trudom obeh zakoncev otroci rasli v krepke in zdrave mladeniče in mladenke, ki sta jih vzgajala v narod-nozavednem in naprednem duhu. Kmetijski poklic, s katerim se je skrbni mož in oče ukvarjal, ni bil že zdavnaj več edino delovno področje, kajti zaposlil se je kot delavec v raznih tovarnah. Za časa fašistične vladavine je Anton Smotlak veliko pretrpel. Oblasti so v njem videle nezlomljivega zagovornika naših narodnih pravic in odločnega nasprotnika fašističnega režima. Zalo je bil preganjan in zapostavljen. Preganjanj je bila deležna tudi vsa njegova družina, zlasti pa njegova starejša sinova Stanko in Ladko, slednjega so vključili v «battaglione speciale». Tudi po padcu fašistične tiranije so Smotlakovi stali v prvih vrstah med nasprotniki nacističnega nasilja. Stanko in Ladko sta se priključila partizanom, starejša hči Dragica je delovala kot kurirka in aktivistka OF. Bila je izdana in se je morala ves preostali čas skrivati pred nacisti; isto se je zgodilo tudi s sinom Cvetkom, aktivnim skojevcem, kateremu je uspelo zbežati iz gestapovskih rok. Ob tej priložnosti so zaprli tudi očeta, žena Gizela in mlajša otroka (Gizela in Aleksander) so morali zbežati iz vasi, da bi se rešili pred nemškim terorjem. Po osvoboditvi, kateri je tolikšen delež prispeval, se je Anton Smotlak ponovno znašel v krogu svojih dra gih, ki so po srečnem naključju, čeprav stalno preganjani, preživeli vse grozote okupatorjevega nasii.,a Anton Smotlak je umrl 25. co I vembra t.l, pokopali pa so ga 27. nov. na vaškem pokopališču ob prisotnosti velike množice vaščanov občanov ki so prav s svojo udeležbo grazili ganjljivo poslednje slovo zaslužnemu človeku Naj mu bo lahka domača zemlja! Ženi, sinovom in hčeram, in vsemu sorodstvu izraža svoje sožalje tudi ko lektiv Primorskega dnevnika. 1 atere ga zvest naročnik in čitatelj je bil pokojni Anton. predsednik «Odbora za postavitev Spomenika» Gigi Bogateč, nakar je predal besedo tajniku Dušanu Košuti, ki je v detajlih seznanil občinstvo s težavami pri zamisli in začetnih delih pri sami gradnji, ter o publikaciji «Križani v borbi proti nacifašizmu», ki bo izšla v slovenskem in italijanskem izvodu. Nadalje je poudaril pomen postavljanja spomenika in sovpadanja odkritja s 30. letnico konca imperialistične vojne, osvoboditvijo Križa z edinkami Vojkove brigade ter dneva zgodovinsko pomembnega delavskega praznika. Poudaril je tudi stalno rovarjenje reakcionarnih svetovnih sil, da bi še nadalje kratile s krvjo priborjene demokratične pravice ljudskih množic ter spletke atentata in poskusa fašističnih kriminalcev za prevzem oblasti z državnim udarom. Pozval je vse prisotne na budnost, pripravljenost in strnjenost antifašističnih komponent, da bi fašizem v kakršnihkoli zahrbtnih pojavih potisnili in strli posle.dnjo korenino, ki je..nam in v svetu povzročala, in še povzroča, toliko gorja. Prosil je navzoče in vse vaščane na še nadaljnjo pomoč pri dokončnih delih spomenika. Nadalje je Košuta v svoj-stvu tajnika pokrajinskega odbora Zveze borcev — ANPI za priznanje statusa «partizana» omenil in o-brazložil predlog zakona, ki so ga predložili komunistični in socialistični poslanci že 5.X.1972, ki pa čaka na odobritev v senatu. S tem v zvezi je opravičil razlog zakasnitve odhoda izvoljene delegacije Zveze borcev — ANPI na merodajne osrednje organe v Rimu in se obvezal v imenu osrednjega odbora, da bo to storjeno v najkrajšem možnem času. Blagajnik odbora Angel Košuta je podrobno seznanil prisotne z nabiralno akcijo prispevkov, ki je še vedno v teku, opravičil dosedanje stroške, se zahvalil vaščanom in ostalim in pozval, da bi še nadalje prispevali in propagandirali politično - moralni pomen akcije za postavitev spomenika. Postavljenih je bilo nekoliko vprašanj, ki so bila prisotnim pojasnjena, nakar sta predsednik in predsedujoči zaključila pomembni sestanek. • Danes ob 17. uri bo v krožku «Rdeča zvezda» v Podlonjerju praznik včlanjevanja v KPI. Govoril bo član izvršnega odbora federacije E-zio Martone. na rusko fronto. Dobro se spominja, ko je kot avstrijski vojak stražil sina generala Vukotiča, ruškega častnika dalmatinskega porekla. V Romuniji je dočakal tudi konec vojne in se nato vrnil domov. Po vojni se je zaposlil pri železnici, vendar je tu ostal le malo časa. Ko so v naših krajih prišli fašisti do veljave, so ga odpustili, ker se ni hotel vpisati v njihovo stranko. Našel je delo v ladjedelnici, kjer je ostal do upokojitve. V času NOB sta Josip in vsa njegova družina delala za Osvobodilno fronto, sin Josip pa je bil v partizanih, kjer je bil sicer ranjen, vendar se srečno vrnil domov. Današnjega slavljenca so Nemci sicer aretirali, vendar jim je čez nekaj dni zbežal, leta 1944 pa so mu požgali hišo. Njegova -ma, slavljenka Marija, je iz Mavhinj iz Pernarčičeve družine. O sebi nerada govori, edino, kar rada poudarja, je to, da je morala vse življenje garati, najprej '’-Tia na očetovem domu, po poroki pa pri novi družini. Kljub vsemu je današnja slavljenka še krepka in zdrava ter zadovoljna. Za današnja slavljenca z zadovoljstvom ugotavljamo, da sta naročena na naš dnevnik že od prvega dne, torej že iz leta 1945. Slavljenec je bil dolgo let raznašalec našega dnevnika ter zvesti udeleženec vseh izletov, ki jih prireja Primorski dnevnik. Marija in Jože Pipan Drugi jjar, ki slavi zlato poroko sta Marija in Jože Pipan iz Šempolaja. Jože Pipan je Šempolajc, kjer se je rodil pred 70 leti, ona pa je iz Saleža iz Grilančeve kmečke družine. Slavljenec je kot delavec dolgo let garal v nahrežinskih kamnolomih. Ob prostih urah je obdeloval svoj košček zemlje, ki jo še danes zvesto neguje. Tudi Marija je vedno delala. Ko je bila stara 22 let se je omožila in se iz Saleža preselila v Šempolaj. V zakonu je povila 5 otrok, od katerih so še štirje živi ter jih vzgojila v ljubezni do materinega jezika v zavedne in napredne Slovence. Za časa NOB je tako Marija, kot njeni otroci, veliko delala za boljšo bodočnost našega človeka. Sina Pepija so fašisti poslali v znani «battaglione speciale». 12. septembra 1943 se je Pepi vrnil domov ter isti dan odšel v partizane, Kjer so ga leta 1944 ujeli Nemci, katerim je čez nekaj dni zbežal in se spet vrnil v partizane, kjer je ostal do 1946. leta, ko se je zaradi bolezni vrnil domov. Tudi po vojni se je današnja slavljenka vedno borila za pravice slovenskega življa na tem ozemlju. • • • Slavljencem Mariji in Josipu Kravanji ter Mariji in Jožetu Pipanu se k čestitkam njihovih otrok in sorodnikov pridružuje tudi Primorski dnevnik ter jim želi še mnogo zdravja in srečnih let. M. M. Na Opčinah prvi sestanek vaških pustnih odborov «Letos, ko se svet narobe vrti, ne bo težko dobiti teme za alegorični voz...» Tako je pozdravil predsednik kraškega pusta prisotne zastopnike pustnih odborov v petek zvečer na Opčinah. Kar presenetilo ga je ob ugotovitvi, da prihodnje pustno slavje noši številko 9 (kako se mimogrede staramo). Sestanek je imel informativni značaj, da se pregleda opravljeno delo in program prihodnjega pustnega sprevoda. PD VESNA IZ KRIŽA v sodelovanju z odborom Ljudskega doma in sekcijama KPI in ANPI iz Križa priredi v nedeljo, 8. decembra 1974 v Ljudskem domu v Križu ob 17. proslavo 25-LETNICO moškega pevskega zbora Vesna pod vodstvom F. ŽERJAVA Sodelujejo: Moški pevski zbori: VASILIJ MIRK s Proseka IGO GRUDEN iz Nabrežine FRANC ZGONIK iz Branika uešana pevska zbora: PRIMOREC iz Trebč RDEČA ZVEZDA iz Saleža Darovi in prispevki OTROŠKA OBLAČILA ANNI VERDI TRG OSPEDALE 2 Za praznike nudimo 10% popusta ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V spomin pok. Benedikta Sreber-nika in Antona Caharije daruje Albina Baučer 4000 lir. V spomin pok. Antona Caharije daruje Marija Kodrič 2000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V MAČKOLJAH Namesto cvetja na grob Antona Smotlaka darujejo Angela Kos 2.000 lir, Mazilija in Marija Purger 5.000 lir. Stello Mosina (Ul. B anelli 9, Skedenj) 10.000 lir. Germano Zobec (Ul. Marco Praga 28, Skedenj) 5.000 lir. PD Slavec iz Ricmanj daruje 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Marino Antončič 3.000 lir. Pietro Cesi 5.000 lir. Ob 12. obletnici smrti očeta Ivana daruje Tamara Švab 2.000 lir. * • • Ob 5. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Ivana (Ninija) Pipana daruje družina 3.000 lir za Dijaško matico, 3.000 za Glasbeno matico, 3.000 za Center za rakasta o-bolenja «M. Lovenati» in 3.000 za krvno banko. Namesto cvetja na grob Ivanke Bertok daruje Marija Kolenc z družino 40.000 din za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Antona Gerlanca darujeta Alojz in Angela Čok s Kontovela 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Larka Kocmana daruje Pavel Peric 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob strica I-vana Ote darujeta Dragi in Susy 5.000 lir za Dijaško matico. Ob 13. obletnici smrti nepozabnega očeta daruje družina Birsa 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Karla Pahorja daruje Leonora Križman 10.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina Onierja Se-fiča daruje družina Godina - Ceroni 10.000 lir za dom J. Ukmarja v Skednju. Namesto cvetja na grob Antona Smotlaka iz Mačkolj darujeta družini Kozina in Bubola 3.000 lir za folklorno skupino «Stu ledi». Namesto cvetja na grob Ljuba Kravosa daruje Miro Sosič - Fran-cin z družino 10.000 lir za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah. V spomin Antona Gerlanca darujeta Marija in Lina Gombač 8.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina pok. Piera Pribaca očeta odbornika TPPZ Stelia daruje Kmetijska zadruga, Trst 10.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina pok. Ivana Volka daruje Eto Sfiligoj 5.000 lir za TPPZ. Za TPPZ darujeta podporna člana Alojz Markovič (Sesljan) 20.000 lir in Gildo Baruca (Trst) 5.000 lir. Za Kulturni dom Prosek - Konto-vel darujejo: Anton Cibic (Trebče) 1000 lir, Ado Starc (Kontovel) 10.000 lir, Edi Cetin 3.000 lir, družina Ban 5.000 lir, družina Volpi 5.000 lir. V počastitev spomina Antona Gerlanca daruje družina Maria Ukmarja 10.000 lir. V spomin moža daruje Bogomila Gerlanc 10.000 lir. Ob smrti Josipa Pertota darujejo družine Simoneta 15.000 lir za ŠK Kras in 15.000 lir za Dijaško matico. Za ŠD Kontovel darujeta Mario Matjašič - Barkovlje 4.000 lir in Žarko Prašelj 2.000 lir. V spomin svaku in stricu Antonu Gerlancu darujejo Marija, Karla in Vida 5.000 lir za vzdrževanje spomenika na Kontovelu in 5.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin strica Antona Gerlanca darujeta Rado in Sonja 5.000 lir za tiskovni sklad Dela. Namesto cvetja na grob Antona Gerlanca darujeta družini Gerlanc in Faiman 10.000 lir za center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Antona Gerlanca daruje sestrična Ivanka Štoka 5.000 lir za vzdrževanje spomenika na Kontovelu. V počastitev spomina Emila Fran-chija daruje žena Frida 5.000 lir za PD Tabor. Namesto cvetja na grob Emila Franchija daruje Josipina Malalan 5.000 lir za PD Tabor. Namesto cvetja na!grob strica Antona darujejo Starčevi 10.000 lir za TPPZ in 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob očeta šolske kuharice Josipa Kureta daruje učno osebje osnovne šole s celodnevno zaposlitvijo Ricmanje -Domjo 11.000 lir za šolsko blagajno. Namesto cvetja na grob Marije Kralj iz Padrič darujejo družina Križmančič (št. 41) 3.000 lir. družina Žagar (št. 38) 1.000 lir in družina Grgič (št. 49) 1.000 lir za PD Slovan. V spomin učitelja Karla Pahorja daruje Rafael Grgič (Padriče št. 52) 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Marije Kralj darujejo Rozina in Silvan Kalc ter družina Grgič (št. 42) 2.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Justine Vrabec por. Kralj darujeta Ana in Sveto Grgič 5.000 lir za moški pevski zbor «Tabor» z Opčin. PATRONAT KZ — INAC Obvestilo jugoslovanskim upokojencem Čeprav manjka še nekaj časa, ko je treba dostaviti na Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja v Ljubljani potrdilo o življenju in nezaposlenosti, kar je potrebno za nakazovanje pokojnine, pozivamo vse upokojence, ki redno prejemajo od Jugoslavije sorazmerni del ali samostojno pokojnino, da se v teku tega tedna zglasijo v našem uradu. Tako bomo lahko pravočasno zaprosili za potrebno dokumentacijo na anagrafskem in delavskem uradu. LOVSKA VEČERJA po 2.800 lir z glasbo in plesom vsako soboto in nedeljo HOTELU «TRIGLAV» v SEŽANI Rezervacija miz: HIT Ufficio Centrale Viaggi Ull Trg Unità 6 - Tel. 62621 SILVESTROVANJE v HOTELU «POLDANOVEC» na LOKVAH Cena menuja 160 ND in v HOTELU «NEPTUN» v KANALU Cena menuja 150 ND REZERVACIJE: Turistična a-gencija v Novi Gorici - Tel. 21-443 ali v hotelu Poldano-vec - Tel. 065 - 77010 ter v hotelu Neptun - Tel. 065 - 78008 HOTEL PARK NOVA GORICA prireja SILVESTROVANJE v prostorih hotela in v gostišču MARK nad Šempetrom. Cene silvestrskih menujev: v restavraciji hotela 180 ND v kavami hotela 150 ND v nočnem baru 240 ND v gostišču Mark 240 ND V vseh prostorih glasba in ples s priznanimi ansambli. Rezervacije prodaja recepcija hotela, tel. 21-442 — 21-462. Mali oglasi TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fìat 13U0 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7 — Autosalone Trie* ste. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. AUTOAGENZIA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ab rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure Alfa romeo 2000 berlina 1972: 2000 spider 1973; alfetta 1973; 1300 super 1971; 1300 GT junior 1972, 1970; duetto 1300 spider 1971; alfa sud 1974; FIAT 500 L 1970; 850 spider 1968; 128 berlina 1974; 124 special 1971; 130 berlina 1970; AUTOBIAN-CHI primula 65 c 3 vrata 1970; INNOCENTI mini 1001 export 1972; LAVERDA 750 SF 1974; ciao 50 1974; FIAT 128 coupé 1100 SL nova takojšnja dostava. OBIŠČITE NAS!!! KUŽKI NA PRODAJ. Nemški čistokrvni volčjaki, visok rodovnik. Nova vzreja v Trstu. Beloglav št. 4 pri obmejnem bloku v Plavjah, tel. 81-47-88. MIZARJI! Prodajam mizarske stroje in orodje — tudi za dinarje — po ugodni ceni. Tel. 72-57-57 — Trst. OBIŠČITE NOVO TRGOVINO /'( ~y «« ^ j» POGRINJALA - ODEJE PREPROGE - ZAVESE Ul. C. Battisti. 14 - tel. 62917 TRST NASPROTI VELEBLAGOVNICE STANDA AUTORALLY Pahoi Giorgio Ul. Zonta, 3/A tel 69-250 Avtopritikline - novosti PER SONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik av tomobilskih aum DUNLOP. IŠČEMO VAJENCA sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCA f f F Vam daje vedno vse najboljše PRIMO ROVIS PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575 DA BO VAŠA HIŠA «DOM» VAM IZDELUJE IN OPREMLJA CONSORZIO ARTIGIANI MOBILI E ARREDAMENTI Obiščite našo stalno razstavo! TRST - Ul. Settefontane, 74 - tel. 741440 DANES, 1. decembra, VABIMO NA IZREDNO RAZSTAVO & <*• DARVVI L^ŠF1' /JV — ZLATEGA IN SREBRNEGA NAKITA — DRAGULJEV — ŽLAHTNIH KAMNOV — HIŠNIH UR — KOLEKCIJE ROČNIH UR DARWIL Tr*f, Trg sv. Antona 4, L, IL, III. nadstr. Vsak obiskovalec dobi posebno darilo. Obiskovalci sodelujeio brezplačno pri žrebanju 50 zidnih barometrov iz dragega lesa s termometrom in igrometrom. ŽREBANJE BO 3. DECEMBRA 1974 VSTOP PROST Aut. min. in corso NA POBUDO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE Prisrčno snidenje Škofjeločanov z zastopniki goričkih Slovencev Dogovor^ o dolgoročni kulturno - prosvetni in športni izmenjavi . Zastopniki občine Škofja Loka so obiskali tudi županstvi v Sovodnjah in Doberdobu GORIŠKI DNEVNIK Zelo prisrčno je bilo včerajšnje snidenje med delegacijo družbenopolitičnih organizacij iz Škofje Loke in zastopniki goriških Slovencev. Do obiska številne delegacije iz tega gorenjskega središča je prišlo po prvem uradnem sestanku med zastopniki goričanov v Škofji Loki letos v začetku septembra. Obisk je sledil nekaterim izletom goriških prosvetarjev, zlasti Štandrežcev in Sovodenjcev v Železnike in letošnjemu množičnemu izletu goriške Slovenske prosvetne zveze v Škofjo Loko in Železnike. Prihod delegacije iz Škofje Loke je bil povezan tudi z večerom slovenske in italijanske pesmi v Ronkah, kjer je nastopil tamburaški zbor iz Škofje Loke, ki ga vodi Franc Rant Isti zbor je popoldne nastopil tudi na sedežu prosvetnega društva O-ton Župančič v Štandrežu. Delegacijo so na sedežu SPZ v Gorici sprejeli zastopniki naše prosvetne organizacije. Dobrodošlico je izrazil podpredsednik Saverij Rožič, nakar je tajnik SPZ Marko Wal-tritch prikazal zgodovinski razvoj goriških Slovencev ter sedanji politični položaj. Povedal je, da se Slovenci v zamejstvu čutimo eno z brati v matični domovini in da i-mamo prav za ohranitev naše kulture in našega jezika tesne stike s kulturno - prosvetnimi organizacijami v osrednji Sloveniji. V imenu škofjeloške delegacije je spregovoril podpredsednik občinske skupščine dr. Branko Berčič, ki je podčrtal dejstvo, da se s sedanjim sestankom konkretizirajo predlogi s septembrskega sestanka v Škofji Loki. Poudaril je važnost, ki jo na Gorenjskem polagajo na sodelovanje z zamejskimi Slovenci. Prišlo je nato do razgovora o zanimivih oblikah sodelovanja. Sklenjen je bil okvirni program sodelovanja v letu 1975 na kulturno -prosvetnem in tudi športnem področju. V posamezne kraje Goriške bodo prišle nekatere skupine iz Gorenjske, v razne kraje občine Škofja Loka pa bodo odšle na gostovanje nekatere naše skupine. V goriški delegaciji so bili člani vodstva SPZ poleg že omenjenih še Danilo Nanut, Edmond Košuta, prof. Silvan Križmančič, Zdenko Vogrič in predsednik društva «Oton Župančič» Stano Paulin. V delegaciji Škofje Loke pa so bili poleg podžupana še zastopniki posameznih ustanov in društev, in sicer Jože Hartman, kot delegat republiške konference SZDL, Janez šušnik, Alojz Rajgel, Peter Finžgar, Janez Ger-želj, Savo Šink, Miha Bogataj, Ksenja Bravničar, Peter Pokoren, Mar- j jan Šmid, Tone Sedej, Stane Koblar j in Franc Demšar. Na pogovorih je j bil prisoten tudi konzul SFRJ iz. Trsta Srečko Kovačič. Gostom so zastopniki SPZ podarili zamejski prosvetni zbornik. Po kosilu v domači gostilni na 0-slavju so si gostje ogledali Štever-jan nato so jih župan in svetovalci pričakali na sedežu občine v Sovodnjah. Tu jim je župan Jožef Če-ščut izrazil zadovoljstvo nad obiskom in dejal, da se bo Škofjelo-čani počutili kot doma, saj smo sinovi istega naroda, čeprav živimo v različnih državah, češčut je tudi izrazil pripravljenost občinskega sveta v Sovodnjah, da prične s pripravami za pobratenje občin So-vodnje in Škofja Loka. Podžupan Škofje Loke dr. Berčič pa je dejal, da prihajajo med zamejce kot bratje in prijatelji. Dogovarjamo se, kako bi sodelovanje na vseh področjih razširili in poglobili ter izrazil pripravljenost vsega prebivalstva škofjeloške občine, koder so med vojno potekale partizanske poti na Primorsko, da sodelujejo 'V tem pobratenju. Tajnik sovodenjske občine dr. Štefan Bukovec je nato prikazal realnost te občine in dejal, da Slovenci trdno branimo avtonomijo majhnih občin, ker je to važen pogoj na naš narodni obstanek na tej zemlji. Prikazal je stanje na šolskem področju, omenil živahno kulturno delovanje v sovodenjskem Kulturnem domu in tudi delovanje društev «Danica» na Vrhu, «Skala» v Gabrijah in pevskega zbora «Rupa -Peč», delovanje športnih društev in orisal zgodovino občine. Nato se je razvila živahna diskusija, v kateri so si zastopniki o-beh občin izmenjali koristne misli o delovanju občin in tudi na drugih področjih. Sestanka v Sovodnjah se je udeležil tudi član izvršnega odbora SKGZ Gorazd Vesel. V občinski čitalnici v Doberdobu so goste sprejeli župan Andrej Jarc s številnimi občinskimi svetovalci. V toplih pozdravnih besedah je župan poudaril tesne vezi, ki vežejo vse zamejske Slovence z brati v domovini. Poudaril je stične točke, PD «NAŠ PRAPOR» priredi v torek, 3. decembra, ob 20. uri v zgornjih prostorih gostilne «Pri Tildi» na Oslavju predavanje o POTOVANJU V SEVERNO AMERIKO Predaval bo Miladin Čeme. ki bo prikazal tudi nekaj zanimivih filmov, ki jih je posnel v severnoameriških deželah. ki obstajajo na kulturno-prosvet-nem področju ter tudi med bivšimi partizanskimi borci. Za lepe besede se mu je zahvalil dr. Berčič. Sestanek v knjižnici, je dejal dr. Berčič, daje še večji poudarek kulturni izmenjavi in županu daroval knjigo o tisočletni škofjeloški zgodovini. Med zastopniki obeh delegacij se je razvil prisrčen pogovor, med katerim so izmenjali misli o delo. vanju v obeh krajih. • Jutri, v ponedeljek, ob 16.30 bo na sedežu delavske zbornice v Ul. 24. maja občni zbor šolskega sindikata V jutranjih urah je bil na sedežu SPZ v Ulici Malta sprejem družbeno-]«ilitičnih predstavnikov občine Škofja CGIL. Loka. Na sliki vidimo delegaciji Slovenske prosvetne zveze in občine Škofja Loka ■im..........................■lini............................................................................................................III.... S PETKOVE OBČINSKE SEJE Proračun za prihodnje leto ne ustreza potrebam uprave in občanov iz Doberdoba Vprašanje šole v Dolu - Deželni prispevek za proslavo 30-let-nice osvoboditve in postavitev spomenika padlim v Dolu «Primorani smo odločati, katerim delom se bomo odpovedali v prihodnjem letu, medtem ko bi morali v proračunu določiti, katera nujna dela bi morali izvršiti,» je zapisano v poročilu, ki ga je prejšnji petek odobril občinski svet iz Doberdoba med razpravo o proračunu za leto 1975. V takšno stanje je občina zabredla po odločitvi finančnega ministrstva, da črta iz obračunov za leti 1973 in 1974 14 milijonov lir. Pisali smo že, da je država sklenila skrčiti proračune pasivnih občin v Italiji. Med temi je seveda tudi doberdobska. Še pred letom dni je občinski svet izglasoval predlog za sanacijo občinskega primanjkljaja s tem, da je zaprosil za ugodnosti, ki jih v takem smislu predpisuje državni zakon št. 651. Po tem zakonu bi občinski dolgovi do konca 1975 ne smeli presegati 27,5 milijona lir, medtem ko je v resnici ta številka že krepko čez 42,5 milijona lir. Temu je treba še pripisati, da je občinska uprava črtala iz seznama vrsto javnih del, ki bi jih z neokrnjeno blagajniško poslovnostjo izvedla in se hkrati držala sprejetih obveznosti za postopno sanacijo dolgov. V priporočilu, ki ga je ministrstvo naslovilo občinski upravi, je še rečeno, da mora občina skrčiti izdatke in zvišati pristojbine ....................................................... OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH GOSTOV Velika udeležba na proslavi 29. novembra ki jo je Mladinski krožek priredil v Gorici V kulturnem sporedu sta nastopila pevska zbora iz Dola-Poljan in Dornberka ter elana SSG iz Trsta Miranda Caharija in Stojan Colja ■ Osrednji govor je imel Igor Komel Velika udeležba na petkovi proslavi 29. novembra, ki jo je v prosvetni dvorani priredil Mladinski krožek Gorica, je izpričala, da je ta praznik velikega pomena tudi za našo narodnostno skupnost. Poleg Goričanov so bili na proslavi prisotni številni gostje iz vsega zamejstva in matične domovine, med katerimi naj omenimo konzula SFRJ v Trstu Dušana Tepavca, predstavnike družbeno-političnega življenja, predstavnike Zveze mladine iz Nove Gorice, ter Mladinskega krožka iz Trsta. Goste je pozdravila Nevenka Brešan. Pod vodstvom Pavline Komelo-ve je nato nastopil moški zbor «Kras» iz Dola in s Poljan, ki je zapel Kosec koso brusi. Le vkup uboga gmajna, Komandant Stane, Pesem štirinajste divizije. Pesem o svobodi. Osrednji govor na petkovi proslavi je imel član politične skupine Igor Komel, ki nas je v uvodnem delu spomnil na zasedanje AVNOJ v Jajcu, kjer so se postavili temelji nove državne ureditve. Svoj govor je Komel tako nadaljeval: «V federativni ureditvi je tako dobilo končno rešitev jugoslovansko nacionalno vprašanje, ne več v meščanskih krogih, ki so izrabljali nacionalna gesla za prikrivanje svojih Dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Gorici priredijo v soboto, 7. decembra, s pričetkom ob 20. uri v prosvetni dvorani v Gorici DIJAŠKI PLES Za veselo razpoloženje bo poskrbel sovodenjski ansambel «THE LOVERS» Vabljeni! razrednih egoističnih koristi, ampak v enotnem boju ljudskih množic, množic delavcev, kmetov in delovnih izobražencev proti vsem zunanjim in notranjim sovražnikom za zgraditev nove ljudske oblasti». Komel je nato govoril o revolucionarnih gibanjih v zgodovini slovenskega naroda ter o mogočnem o-svobodilnem boju proti okupatorju, v katerem je zrazel nov slovenski človek, prost hlapčevstva, ki so mu ga stoletja vtepali v glavo njegovi izkoriščevalci, cerkvena in posvetna gosposka. S prekaljeno avantgardo na čelu je slovenski delovni človek napovedal okupatorju neizprosen boj. V specifičnih pogojih narodnoosvobodilne, demokratične in pravične vojne proti okupatorju in fašizmu je razvijal svojo ljudsko revolucijo ter izbrisal s slovenske zemlje vsako sled tujčevskega jarma. Igor Komel je nato dejal, da je takrat nastopil čas, ko je narodnostna osvoboditev prerasla v človeško emancipacijo, se pravi da so bili takrat postavljeni temelji za nadaljnje razvijanje oblasti delovnih ljudi. Prav v zadnjem razdobju je bila z novo ustavo točno opredeljena vloga delovnih ljudi v samoupravni družbi, prav tako pa tudi neodvisna in neuvrščena pozicija Jugoslavije v mednarodnih odnosih. Tako Jugoslaviji, je ob zaključku rekel Komel, želi zamejska mladina čimbolj uspešen napredek. Z Borovimi in Kajuhovimi pesmimi sta se predstavila člana Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Miranda Caharija in Stojan Colja. Za njunim nastopom je za zaključek mešani zbor, ki ga vodi Jožko Harej, zapel Lipa zelenela je, Zemlja govori, Rož, Podjuna, Žila, Sinoči me je dekle vprašalo. Dečle to mi povej. Znamenje, Bratci veseli in Zdravico. V wtrtek na Goriškem samo tri ure stavke Pokrajinska sindikalna federacija v Gorici je v zvezi s splošno stavko, ki jo je za 4. december proglasila vsedržavna sindikalna federacija, sklenila, da bo stavka na Goriškem trajala samo tri ure. Stavko so v vsedrževnem merilu proglasili za ista vprašanja, ki so veljala za stavko na Goriškem prejšnji teden. Podrobnejši potek stavke na Goriškem bodo še določili. Manifestacije bodo tokrat v Tržiču, Krminu in Gradežu. Delegacija delavcev iz naše dežele se bo udeležila osrednjega sindikalnega zborovanja v Bologni. Pri padcu z voza si je zlomil nogo V prvih popoldanskih urah se je v Vilešah precej hudo ponesrečil 46-letni kmet Ennio Marega. Ta je namreč padel z voza, ko je na polju trosil gnoj. Z rešilcem Zelenega križa so Marego odpeljali v gori-ško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili več zlomov na desni nogi; ozdravel bo v dveh mesecih. in dajatve. Težko si je zamisliti, kako bodo temu ustregli, če sp edini neposredni priliv denarja s strani občanov samo davki na pse, postavka za odvažanje smeti in pristojbina na dodatno zemljiško vrednost INVIM, medtem ko prihaja ostali denar v občinsko blagajno le preko državnih davčnih dotokov. Zaradi tega ostaja še vedno na tehtnici vprašanje obnavljanja nove šolske stavbe v Dolu, za katero bi po prvem načrtu zadostovalo 7 milijonov lir. danes pa je potrebnih že 25. Tudi izgradnja občinske odtočne kanalizacije. za katero je predviden strošek 100 milijonov lir, ostaja v dvomu. Tema dvema postavkama je občinski, svet sklenil dati prednost, če dobijo od dežele ustrezna sredstva. Se pred razpravo o proračunu je župan Andrej Jarca seznanil svetovalce, da je občina prejela sporočilo deželnega odbora, ki je sklenil nakazati doberdobski občini milijon lir (namesto štirih) za proslavo 30-letnice osvoboditve in postavitve spomenika padlim partizanom v Dolu. Občina Doberdob bo tudi prisotna v posoškem muzeju za naravne vede, ki bo imel svoj sedež v Ronkah, ne bo pa pristopila k centru za razne kulturne dejavnosti, ki ga že nekaj let snujejo občine tržiškega območja. V tem pogledu namerava občina izkoristiti deželni zakon skupno s slovenskima občinama Sovodnje in Števerjan. Tudi za načrtovano novo trgovinsko omrežje se je uprava zavzela za sodelovanje z laškimi občinami. Iz obračuna za tekoče leto je na programu še asfaltiranje nekaj cestnih odsekov. Dela so že bila oddana na dražbi, vendar z 24 odst. poviška. Svetovalci so sklenili u-streči prošnjam nekaterih solastnikov jusarskih zemljišč, za odstop zemlje po ceni, ki jo bodo predlagali državni izvedenci iz Trsta. V prizivno komisijo davkoplačevalcev pa sta bila imenovana Andrej Ger-golet iz Doberdoba in Karel Soneta iz Dola. Svetovalci so tudi za leto 1975 odobrili sklep, ki je veljal za tekoče leto, da jim bodo povrnili stroške za udeležbo na seji. Pri postavki razno so se svetovalci zavzeli predvsem za urejanje cest in razsvetljave. Ugotovili so potrebo po napeljavi vode na pokopališče in pretresli nekaj zamisli ob skorajšnjem odprtju novega pokopališča, ki je bilo pred kratkim zgrajeno pri cesti, ki z glavnega trga pelje v Sredipolje. J. G. Razstava o šolstvu v četrtek v Gorici V klubu «Simon Gregorčič» v Gorici bodo v četrtek, 5. decembra, zvečer odprli drugo razstavo o šolstvu na Slovenskem. Prvo, o gori-Skem begunskem šolstvu med prvo svetovno vojno, si je ogledalo pre- cej ljudi, zlasti še dijakov. Tudi za drugo razstavo, «Ob 200-letnici splošne šolske naredbe», je poskrbel Slovenski šolski muzej iz Ljubljane. Ta razstava je bila urejena spomladi v Ljubljani in je vzbudila precej zanimanja v tamkajšnji javnosti. O obvezni šoli na Slovenskem v zadnjih 200 letih bo govoril kustos šolskega muzeja Gvido Stres, ki je razstavo tudi uredil. No otvoritev in predavanje je vabljena slovenska javnost, zlasti še šolniki in dijaki. Na našem podeželju bosta ta teden dve predavanji. V torek 3. decembra, bo za prosvetno društvo «Naš prapor» predaval v gostilni Pri Tildi na Oslavju Miladin Černe o potpvanju v Severno Ameriko. Prikazal bo tudi nekaj zanimivih filmov. V nekaterih prosvetnih društvih, ki so včlanjena v SPZ, bodo imeli ta teden popoldneve posvečene otrokom ob priliki miklavževanja V četrtek, 5. decembra, ob 20. uri bo goriški filmski amater Zdenko Vogrič predvajal v prosvetnem društvu «O. Župančič» v Štandrežu vrsto kratkometražnih filmov o Madžarski in o raznih slovenskih folklornih aspektih. IMROCNM za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1975 CELOLETNA POLLETNA MESEČNA . Lir 17.500 Lir 9.500 Lir 1.750 Naročnino sprejemajo: ■ uprava: Gorica, Ulica XXTV Maggio št. 1/1, tel. 83-382 ■ raznašale: ■ pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374 ZA VSE NAROČNIKE: ■ brezplačno mesečnik DAN VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE ■ za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do' 28. 2. 1975. Vsak nov naročnik bo prejemal Primorski dnevnik en mesec brezplačno. VOLITVE BODO 19. JANUARJA 197Ó Znana imena kandidatov za obrtniško komisijo Na listi št. 1 so kandidati liste Associazione artigiani, na listi. št. 2 pa kandidati liste Unione isontina artigiani Miklavžcvanjc v Kulturnem domu Prosvetno društvo «Sovodnje» bo v četrtek, 5. decembra, priredilo v prostorih Kulturnega doma miklav-ževanje, ki se bo pričelo ob 19. uri. Društvo vabi vse otroke, naj se večera udeležijo, saj jih bo Miklavž vse bogato cbdaril. Včeraj so objavili seznam kandidatov dveh obrtniških list, ki se bodo 19. januarja potegovali za zaupanje volivcev v goriški pokrajini. Na vsaki listi je po 15 kandidatov. Listo št. 1 sestavljajo kandidati Associazione artigiani, listo št. 2 pa kandidati liste Unione Isontina artigiani. Na listi št. 1 kandidirajo Luciano Sacchetti, sedanji predstavnik pokrajinske komisije obrtnikov pri trgovinski zbornici, poleg njega pa so na listi še Giusto Brandolin, Giulio Cianci, Lidio Poian, Alcide Bi-dut. Lauro Sartori, Bernardino Camuffo, Božidar Gorjan, Giuseppe Sgorbissa, Alberto Cauzer, Fulvio Pin, Francesco Adriani, Dario Pe-teani, Francesco Mastroianni in Antonio Vecchiet. Na listi št. 2 kandidirajo Giuseppe Biaggi, Livio Calli-garis, Giovanni Cecot, Graziano Fogar, Jordan Jurič, Enzo Kellner, Duilio Lupieri, Fausto Montesso, Ferrucccio Marcuzzi, Renzo Mene-ghin, Luigi Miculin, Remigio Rossi, Giorgio Schians, Ferruccio Tedesco in Sergio Zorzenon. Lista št. 2 se sklicuje predvsem na program CNA (vsedržavni svet obrtnikov), ki zahteva naj se omogočijo izplačila kreditov obrtnikom in s tem odprejo boljše možnosti za gospodarski napredek tako pomembne kategorije. Nadalje zahtevajo drugačno ureditev deželne u-stanove za turizem (ESA). Med drugim predlagajo, naj bi imeli obrtniki na območju Tržiča (okoli 1.400 delavcev) svojo bolniško blagajno, da jim ne bi bilo treba po zdravila in za druge zdravniške potrebe hoditi v Gorico, kot se to dogaja sedaj, seveda z veliko izgubo časa in sredstev. Obrtniki imajo nadalje pripombe na račun previsokih električnih tarif, proste cone in drugih podobnih vprašanj. Območje celotne pokrajine je razdeljeno na 22 volišč; skoraj vsaka občina bo imela svojega. Gorica, denimo, bo imela tri volišča ter bodo obrtniki s priimki od A do F glasovali na sedežu št. 1, volivci od G do P na volišču 2, volivci od Q do Z ter obrtniki iz Štever-jana in Sovodenj na volišču št. 3. Vsa volišča bodo v strokovnem zavodu za trgovino na Trgu Largo Culiat 2. Obrtniki iz Doberdoba bodo glasovali na volišču na županstvu v Ronkah. mobilov z registrsko tablico iz Ljubljane in Celja. Vzporedno s sejmom so včeraj popoldne v kmetijskem konzorciju v Ulici Boccaccio odprli razstavo briških vin, na kateri sodelujejo klet «Tri P», Alojz Pintar, Pepi Bensa, Aleš Komjanc, Alojz Mužič, Emil Terpin, Mario Mikluš in Zadružna klet iz Krmina. Na odkritem trgu med ulicama Santa Chiara in Boccaccio so v popoldanskih urah odprli razstavo kmetijskih strojev. Na njej razstavljajo trgovska podjetja Terpin, VI. VI.EX, Corsi, Ticozzi, S. Lutman, Coglot, Komjanc, Marinaz, Corim-pex, G. Lutman, Pupin in Urizzi. Andrejevanje bo trajalo še danes in jutri, potem bodo do konca tedna ostala v mestu le zabavišča. Vsekakor, če bo lepo vreme še trajalo, bo tudi danes na sejmu veliko obiskovalcev. Veliko obiskovalcev na Andrejevem sejmu Lepo vreme je včeraj v veliki meri omogočilo, da so številni obiskovalci prišli na Andrejev sejem. Poleg meščanov je v Gorico prišlo veliko ljudi iz Jugoslavije. Na parkiriščih smo opazili tudi več avto- •uniiMiiiiiiiimiiiiiiiiiaimiiiiiiMMiiiimiiiiiniiiiiiiimimimiiiiiininiiiniunHiiiiiiiiiiiniiiininiimiiiiiiMirtiiiiminiiiMiiiiiiHinHiiiiiiiimiiiHHiiimiimiiiiiu NA POBUDO SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH MLADINCEV V Gorici bodo pred koncem leta odprli dvojezično knjižno zadrugo «Srečanja» Poleg knjig bodo prodajali tudi plošče ■ V prostorih knjižnice razstave in predavanja V Ulici San Giovanni bo skupina slovenskih in italijanskih levičarsko usmerjenih profesorjev, uradnikov, delavcev in študentov v kratkem odprla dvojezično knjižno zadrugo «Srečanja» (v italijanščini se knjižnica i-menuje «Incontri»). To je tak prvi poskus skupnega delovanja med Slovenci in Italijani na kulturno-trgov-skem področju. Vsekakor slovenska javnost z zadovoljstvom pozdravlja to pobudo, ki je izraz volje nove generacije, da premosti še zastarelo miselnost, da s tem dokaže, da se sedaj odpirajo nova obzorja v goriški stvarnosti. Da bi kaj več izvedel o knjižni zadrugi, ki jo bodo po vsej verjetnosti odprli še pred koncem letošnjega leta, sem se razgovarjal z nekaterimi njenimi člani, kateri so me podrobneje seznanili s cilji in težavami, ki jih srečujejo pri svojem delu. Kratek opis nastanka nove zadruge je orisal prof. Karel Černič iz Doberdoba, ki je predsednik «Srečanj». «Karlo, povej mi, kdaj se je rodila ideja o ustanovitvi take dvojezične zadruge, ki predstavlja novost fvgled na občinstvo na petkovi proslkvi 29. novembra za goriško, slovensko in italijansko javnost?» «če hočem biti odkrit, moram povedati, da je zamisel o ustanovitvi zadruge prišla s strani italijanskih tovarišev. ki so že več let ugotavljali, da v mestu pravzaprav manjka neko stičišče med dvema narodoma. Velika večina pripadnikov italijanskega porekla ve, da živijo v naših krajih tudi Slovenci, o njihovi kulturi in o njihovem življenju pa ne vedo dosti. To mislim, da je bil prvi povod, ki nas je silil, da smo razmislili, kako bi premostili to težavo in približali italijansko javnost naši narodnostni skupnosti. Drugo dejstvo, ki nas je vodilo k ustanovitvi knjižne zadruge, pa je bilo pomanjkanje knjigarne v Gorici, ki bi razpolagala z bolj zahtevnimi knjigami, predvsem z zgodovinskega, socialnega in tudi marksističnega področja. Tudi revij s politično in socialno tematiko je bolj malo.» «Ste pri uresničevanju te ideje morda naleteli na težave?» «Vsekakor moram priznati, da ni stvar bila tako lahka, kot smo si spočetka mislili. Predvsem v finančnem pogledu smo si in si še belimo glavo. Kakor veš je za odprtje take knjigarne, ki je, hočeš nočeš, že trgovina, treba imeti denarna sredstva. Tega pa spočetka ni bilo. zato smo se odločili, da pričnemo z nabiralno akcijo, s katero smo precej zadovoljni in ki nam je omogočila, da smo si najeli prostore v Ulici San Giovanni, da smo prostore opremili. in kar je najbolj važno, da smo si kupili že nekaj knjig. Tudi sami člani knjigarne smo prispevali določeno vsoto denarja. Ne smeš pa misliti, da se sedaj kopamo v denarju, nasprotno, obstajajo še velike težave.» Dario Stasi je podpredsednik knjižne zadruge. «Kaj misliš o tej zadrugi?» «To je vsekakor hvalevredna pobuda, ki mora roditi svoje sadove. Kot veš čuti mlajša generacija, predvsem mi Italijani, potrebo po večji povezanosti. Treba je pozabiti na zastarelo fašističnp mišljenje, da slovenska manjšiha ni enakopraven člen v goriški javnosti. Treba je gledati realno na današnjo stvarnost.» «Poleg odprtja knjigarne, kakšni so vaši kratkoročni načrti?» «Takoj po odprtju mislimo prirediti tečaj slovenskega jezika za ljudi slo- venskega porekla, ki so jih razni zunanji faktorji odtujili od slovenske stvarnosti. Tem ljudem je treba spet povrniti to. za kar so bili toliko let prikrajšani. Dovoli, da ob tej priložnosti izrazim svoje nezadovoljstvo z določenimi goriškimi krogi, ki stalno nasprotujejo odprtju in pravemu sožitju med Slovenci in Italijani. Poleg tečaja pa mislimo prirediti v prostorih knjižnice tudi umetnostne razstave ter razna predavanja o goriški zgodovini. Srečali smo se z ravnateljem novogoriškega muzeja, ki nam je zagotovil vso podporo. Skratka hočemo, da zadruga postane italijansko-slovenski kulturni center. Ob zaključku naj ti povem, da smo za to našo akcijo dobili podporo vse demokratične javnosti.» ’ Profesor Ivan Bratina je član nadzornega odbora. Tudi njega sem vprašal, kaj mu pomeni odprtje nove knjižnice. «Predočili bomo — je dejal Bratina — širši italijanski demokratični javnosti naše manjšinske probleme. Osvetliti hočemo vse težave, ki jih srečujemo Slovenci v goriškem in sploh italijanskem življenju. Velikega pomena pa se mi zdi tudi to, da bomo v knjižnici prodajali slovenske in italijanske knjige, ki bodo predvsem obravnavale domačo zgodovino. Vsekakor bo treba italijanske tovariše seznaniti tudi z našo' narodnoosvobodilno borbo, ki je bila tako velikega pomena za osvoboditev slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov.» Dušan Križmah, član zadruge, je tako ocenil nastanek knjižnice: «Pristopil sem k tej zadrugi iz številnih razlogov. Zdelo se mi je izredno pozitivno, da se je v Gorici ustanovila homogena skupina mladih pripadnikov italijanske in slovenske narodnosti. Da so načrti te zadruge dobri imamo dokaz v tem, da težijo k uresničitvi medsebojnega spoznanja, predvsem pa seznanjanja velikega de la italijanskega prebivalstva s slovensko realnostjo na vseh področjih. Prepričan sem, da bo knjižna zadruga popolnoma uspela v svojem namenu, kar dokazuje večmesečna zagnanost odbornikov in simpatizerjev za čimprejšnje odprtje. Druga uspešna stran zadruge je tudi ta, da se bo brez dvoma povezovala z našimi slovenskimi organizacijami, ki bodo prav gotovo podprle njena kratkoročna in dolgoročna prizadevanja.» P. R. Dokončno ukinjen 4. razred trgovske šole četrtega razreda slovenske trgovske šole ne bo. Ravnatelj šole prof. Sirk ie včeraj zjutraj dobil od prosvetnega ministrstva pismo v katerem to dokončno zapira četrti razred te šole, v katerega so se vpisali štirje dijaki. V pismu je rečeno, da bi moralo biti v takem razredu, po sedaj obstoječih predpisih najmanj dvajset dijakov. Če je bila akcija tukajšnjih političnih in upravnih sil za dosego petega razreda uspešna se je poskus za ponovno odprtje četrtega razreda izjalovil. To pa pomeni, da v prihodnjem šolskem letu ne bomo imeli niti petega razreda. To je korak nazaj za slovensko šolstvo.-ki je prav lani doseglo lep uspeh s popolno slovensko trgovsko šolo. Kako je z razširitvijo ceste Gabrje-Vrh Na petkovi seji pokrajinskega sveta so svetovalci odobrili tudi resolucijo, ki zahteva širšo finančno in dejansko avtonomijo krajevnih u-prav. Resolucijo so soglasno sprejeli nekaj dni prej načelniki skupin-Padel je predlog, da bi se v ta namen skupno sestali svetovalci vseh štirih pokrajin. Na isti seji je svetovalec Wal-tritsch vprašal predsednika in odbornika za javna dela kako je z razširitvijo prvega dela ceste it Gabrij na Vrh. To delo je bilo že pred štirimi leti vključeno v načrt ureditve turističnih cest, dežela j« takrat tudi obljubila denar. Odbornik Tacchinardi je odgovoril, da ja deželna uprava ustavila vsa sredstva namenjena na Goriško in da trenutno ni denarja na razpolago za to delo. NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo, tel. 28-79. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul. L maja, tel. 73-328. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Belli in dr. Perazzi. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Culot, v Ronkah in Doberdobu dr. Verbano junior, v Tržiču in Štarancanu pa dr. Brighi. Gorica VERDI 14.30—22.00 «A muso duro». Charles Bronson. Barvni film. CORSO 14.30-22.00 «Il grande Gat-sby». M. Farov in R. Redford. Film v barvah. MODERNISSIMO 15.15 — 22.00 «La grande abbuffata», Marcello Mastroianni in Ugo Tognazzi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18-letom. VITTORIA 15.00-22.00 «La badessa di Castro» Barbara Bouchet in P. P. Capponi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 15.00—21.30 «Addio cicogna addio». I. Alvarez in F. Villa. Barvni film. Tržič AZZURRO 14.00—22.00 «L’erotomane». Barvni film. EXCELSIOR 14.00-22.00 «Simona». PRINCIPE 14.00—22.00 «L'ultima corvée». Barvni film. Nora Gorica SOČA «Ugrabitev na sodišču», francoski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Na severu Aljaske», a-meriški barvni film ob 16.00. «Smrt policijskega komisarja», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Mladi maščevalec», ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00. PRVAČINA «Lepi spomini», španski barvni film ob 16.00 in 20.00. RENČE «Na severu Aljaske», ameriški barvni film ob 20.00. KULTURA n : • , . ■ .-.Jf ■ Karlu Pahorju v spomin Globoko nas je užalostida vest, da je za vedno zatisnil oči skladatelj Karol Pahor, bivši prof. akademije za glasbo v Ljubljani. S Karlom Pahorjem smo izgubili moža, ki ima velike zasluge za razvoj slovenskega glasbenega življenja ter se s svojimi glasbenimi deli uvršča v krog glasbenih ustvarjalcev, ki so dvignili slovensko glasbo na zavidljiv umetniški nivo. Karlu Pahorju je tekla zibelka pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer se je rodil 6. julija 1896, Njegova življenjska pot, kot za večino slovenskih izobražencev, ni bila posejana s cvetjem. Toda že od svojih najmlajših let je nosil v sebi nekaj, kar mu je v življenju vedno bilo v veliko oporo, da je lažje premagoval vse tegobe. Nosil je v sebi ljubezen do glasbe, do tiste umetnosti, s katero more človek v naj večji meri izraziti svoja čustva, zajeti svoja hotenja in jih posredovati drugim. Karol Pahor je v Gorici obiskoval učiteljišče, obenem pa je študiral tudi glasbo. Da bi se v njej izpopolnil je po končani p'vi svetovni vojni odšel na Dunaj, zatem v Bologno. V kompoziciji se je kasneje izpopolnil pri skladatelju Slavku Ostercu. V Idriji je ustanovil glasbeno šolo, a se je moral kmalu umakniti zaradi fašističnega pregai njanja. Poiskal je zavetje v Jugoslaviji, kjer je deloval kot pedagog, violinski koncertant in pevovodja v Banjaluki, Ptuju in v Mariboru. Po osvoboditvi je postal profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Med narodnoosvobodilno borbo se je Pahor pridružil borcem za svobodo slovenskega ljudstva. Ustanovil je tedaj Invalidski pevski zbor, ki je ponesel slovensko partizansko in umetno pesem širom po Evropi. Ustvaril je glasbena dela, ki v njih izraža zanos in vero v svetlejšo bodočnost, dela, ki jih je ljudstvo z vsem srcem sprejelo za svoje, kot npr. «Na juriš», pesmi ki so postale simbol partizanske borbe. Med njegovimi partizanskimi samospevi in zbori naj omenimo odlični «Pozimi pod snegom» in «Lirično koračnico». Na sorodno tematiko je po osvoboditvi napisal za klavir «Slovensko suito». Karol Pahor spada v generacijo slovenskih glasbenih ustvarjalcev, ki so svoje umetniške nazore usmerjah v stilne ideje, katerih najpomembnejši nosilec je bil skladatelj Slavko Osterc, ideje, ki so bistveno pospešile nadaljnjo razvojno p)ot slovenske glasbe. Pahor si je v svojem ka-snejšem razvoju oblikoval svoj oseben glasbeni izraz, vendar se ni ognil radikalnim naziranjem, ki so tako značilno pogojevali generacijo, ki je izšla iz kompozicijske šole Slavka Osterca. Pahorjeva glasbena ustvarjalnost je mnogovrstna, tako na področju vokala, kakor v instrumentalni glasbi. Med njegovimi zbori je posebno značilna izvrstna skladba za mešani zbor «Oče naš hlapca Jerneja». V prenekaterih delih je Pahor uporabljal ljudsko motiviko, tako tudi v «Istrijanki», ki jo je napisal leta 1950 kot rezultat preučevanja tonalnega sistema glasbene folklore v Istri in na nekaterih otokih Kvarnerskega zaliva. Kakor «Istrijanko», je skladatelj tudi «Tri koncertne etude» za klavir pozneje instrumentiral za veliki orkester, pri čemer je skušal dati prvo besedo pihalom zlasti zato, ker v Istri in na otokih uporabljajo razna ljudska pihala. V prvih letih po osvoboditvi je Karol Pahor napisal glasbo za nekatere dokumentarne filme ; iz te glasbe je znana njegova skladba «Scherzo pastorale». Primorskemu skladatelju Karlu Pahorju smo hvaležni za njegov doprinos k razvoju slovenske glasbene kulture ter se ga bomo z vso toplino spominjali z zavestjo, da njegovo delo ni bilo zaman. OB NJEGOVI SMRTI IZREKAJO TRŽAŠKI GLASBENIKI PA TUDI VSA SLOVENSKA ZAMEJSKA KULTURNA JAVNOST SVOJCEM ISKRENO SOŽALJE. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU! GLASBENA MATICA OD 13. DO 17. PREJŠNJEGA MESECA V OPATIJI Jugoslovanska glasbena tribuna v znamenju ustvarjalne resnosti Med pomembnimi skladatelji-udeleženci tudi Tržačan Pavle Merku s «Koncertom za trobento in orkester» Karol Pahor v mladih letih v Trstu V Opatiji je bila od 13. do 17. prejšnjega meseca tradicionalna, letos že XI. revija glasbene ustvarjalnosti jugoslovanskih avtorjev pod naslovom Jugoslovanska glasbena tribuna. Zastopanih je bilo iz vseh republik in avtonomnih pokrajin skoro sedemdeset skladateljev s preko osemdesetimi deh, med katerimi je lepo število doživelo krstno izvedbo. Za razliko od prejšnjih let smo poslušali tokrat pretežno večino skladb v živi izvedbi in sorazmerno zelo malo z magnetofonskih trakov. Mislim, da je tako tudi najboljše, saj neposredno poslušanje in spremljanje oblikovalnega procesa nastajajoče tonske gradbe zapušča pristnejši vtis. Poleg solističnih in komornih del, pisanih za razne sestave, je bilo lepo število simfoničnih skladb, če primerjamo kvalitetno povprečje prejšnjih let, lahko ugotovimo, da izbor programov čedalje bolj omejuje število manj kvalitetnih del o-ziroma se skuša redakcija programa ravnati po postopnem dviganju kriterijev v skladu s splošno ustvarjalno rastjo, ki jo je precej živo čutiti v vrstah mlade in najmlajše generacije tudi s tistih območij, na katerih so nastala glasbena žarišča pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Pri teh beležimo sorazmerno znaten vzpon. če smo lahko zadovoljni ob dejstvu, da je skoraj docela razpadla tenčica večkrat spekulativnega pristopa k eksperimentiranju, ki ni temeljilo na pobudah, izhajajočih iz umetniške nuje, in da se je izkristaliziral princip, po katerem sodimo dobra ali slaba dela brez o-zira na umetniško nazorna izhodišča njihovih avtorjev ali njihovih izraznih sredstev, smo vendar le- ........n.................»....................... NA DRUGEM MEDNARODNEM FESTIVALU V AJDOVŠČINI Pod geslom «Revolucija in glasba» je odmevala borbena, uporna pesem Odlična zbora iz Češkoslovaške in Madžarske - Presenetljivi dekliški zbor iz Skopja - Nekateri domači zbori so sposobni pokazati več V Ajdovščini je bil dne 23. in 24. prejšnjega meseca II. festival pod geslom «Revolucija in glasba». Prvi koncert, na katerem so nastopili moški zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine, ženski zbor iz Postojne, komorni moški zbor iz Celja, akademski zbor iz Brna — Češkoslovaška, moški zbor «Slava Klavora» iz Maribora, ženski zbor iz Szegeda — Madžarska in akademski zbor «Tone Tomšič» iz Ljublja-ne' je bil v pdVprčejU nékoMkó boljši, kakor lanskega leta na I. festivalu. Predvsem sta ga podprla inozemska zbora. Oba sta, poleg zanimivega sporeda z uporniško in revolucionarno tematiko, prikazala najdovršnejše petje in nazorne, pre- .. .........................................................................»..»..».......»..»..»n.............................hi.im», «m.......minil. »m».»....*..»■ NOVO PRI CANKARJEVI ZALOZBl Resnična zgodba Divjega zahoda Po ameriškem izvirniku prevedel Stanko Jarc, opremil Cveto Jeraša Ob sodelovanju z ameriško za-založbo Time-Life Books je Cankarjeva založba začela izdajati knjižno zbirko z naslovom RESNIČNA ZGODOVINA DIVJEGA ZAHODA. Koliko knjig namerava založba izdati v tej seriji še ne vemo. Lahko pa novo izdajo sodimo že po prvih dveh bogato ilustriranih knjigah velikega formata, ki sta pravkar prišli na slovenski knjižni trg. Gre za knjižno zbirko, ki je tudi v Ameriki povsem nova, saj je originalna angleška izdaja prve knjige izšla komaj lani. Knjige pripravljajo ameriški publicisti i- pisatelji, pisci westernov in raziskovalci ameriške preteklosti, na podlagi bogatega gradiva. Ilustrirajo pa jih razni avtorji in uporabljajo originalne fotografije in risbe iz preteklosti. Gre torej za knjige, ki naj v nasprotju z romani o Indijancih in zgodbami z Divjega zahoda prikažejo kakšno je bilo resnično življenje v preteklem stoletju, kakšni so bili resnični kavboji, Indijanci, kakšno je bilo pravo življenje. S'ovenska založba pri tem nravi, da je resničnost, gola resnica sama še bolj razburljiva kot izmišljene z«od' " in da si nihče ne nore izmisliti tako raznolikih, veselih in žalostnih, tako junaških in ponosnih zgodb, kot jih je prinašalo življenje samo. Zato je ni novesti o Divjem zahodu, ki bi bila bolj zanimiva kot življenje, opisano v knjigah nove knjižne zbirke. Prva knjiga nove zbirke Resnična zgodovina Divjega zahoda je posvečena kavbojem. Napisal jo je publicist William H. Forbis ob sodelovanju urednikov Time-Life Books. V slovenščino je delo prevedel Stanko Jarc. opremil Cveto Jeraša, notranja oprema k ijige pa je posneta po originalni ameriški izdaji. Po naših ustaljenih kriterijih lahko knjigo označimo kot poljudno zgodovinsko delo. Avtor je vso snov razdelil na sedem poglavij, od katerih je prvo posvečeno kavbojem, delavcem, ki so imeli opravka z živino doma na ranču ali v prerijah. Njihovi gospodarji so opisani v drugem poglavju, ki nosi naslov Goveji baroni. Delo na ranču je prikazano v samostojnem poglavju. Zganjanje živine kot posebno opravilo je dobilo posebno poglavje, prav tako pa opisi pohodov preko a-meriške celine, pohodov na kate- rih so gonili živino nu tisoč kilometrov daleč, Kako so nastajale naselbine nam pripoveduje razde lek knjige z naslovom Mesta, ki so vzcvetela ob živini. Na Divjem zahodu je bilo veliko predpisov a malo reda. Kakšen je bil nepisani zakonik Divjega zahoda nam govori poseben del knjige. Na koncu bo našel bralec še bogato bibliografijo. Med tekstom pa je množica slik. predvsem starih fotografiji ljudi, živine, prizorov iz kavbojskega življenja, pa skic, ki ponazarjajo opremo, obleko, živino in drugo. Gre torej za bogato opremljeno knjigo, ki nam posreduje resničnost življenja a-meriških kavbojev J preteklem stoletju, njihovo delo, navade, njihovo veselje, trpljenje, obleko, poroke, pa tudi smrti. Gre torej za prikaz koščka ameriške zgodovine. Druga knjiga te zbirke nosi naslov Indijanci. Skupaj s sodelavci založbe jo je napisal Benjamin Capps in v njej podal kratko zgodovino ameriških Indijancev, napisano poljudno za najširši krog bralcev. V knjigi nam predstavlja vse, kar naj bi o Indijancih zvedeli. Pripoveduje nam o indijanskih rodovih, o njihovi kulturi, materialni in duhovni, o gospodarstvu, o bojnih navadah. Veliko govori o spopadih Indijancev z belimi naseljenci, o zmagi teh nad Indijanci, o izumiranju teh in njih potiskanju v rezervate. Tudi ta knjiga je bogato ilustrirana s fotografijami Indijancev, njihovih navad, slikami spopadov, barvnimi podobami indijanskih oblačil in daje tako v besedi in enakovredni podobi prikaz vsega, kar naj bi resničnega spoznali in vedeli o Indijancih. Resnična zgodovina Divjega zahoda je vsekakor posebne vrste knjižna zbirka, kakršne pri nas nismo poznali. Težko je soditi o kvaliteti dela, smemo pa zaupati tako slovenskim založnikom kot ameriški renomirani založbi. Slovenski bralec bo ugotovil, da sta ena kot druga knjiga napisani zanimivo, da sta izredno pestri in da je slikovni del enakovreden tekstu. Prav tako bo slovenski bralec lahko ugotovil, da je tak način, kot ga uporabljajo ameriški pisatelji v teh knjigah, prav po-sebc.i način, saj gre za izredno poljudno prikazovanje preteklega življenja kavbojev in Indijancev, Vendar pa se ob teh knjigah vseeno lahko vprašamo ali je naša založba storila prav, da je začela izdajati to zbirko. Ali je sorazmeroma precej visoka naklada bila utemeljena in ali bodo te knjige našle pot do slovenskih bralcev? Znano je sicer, da gredo knjige, ki pripovedujejo o zgodbah 7. Divjega zahoda, kakor tudi knjige, ki govore o Indijancih, izredno dobro v promet in da jih z navdušenjem berejo mladi, dozorevajoči bralci, pa tudi nekateri že odrasli, vendar pa manj zahtevni bralci. Vprašanje na je ali bodo vsi tisti, ki radi jemljejo v roke t.i. «indijanarice» in se navdušujejo nad filmi z Divjega zahoda, radi prebirali bolj ali manj poljudno znanstveno napisane knjige o resničnem prikazu zgodovine Indijancev ali kavbojev? Ali bodo te knjige, ki za Američane nedvomno pomenijo prikaz dela njihove nacionalne kulture, našle svoj pravi odmev tudi pri slovenskih bralcih? Težko je dati odgovor, Prihodnost Lo pokazala koliko bodo knjige nove zbirke, našle svoj pravi odmev tudi pri naših bralcih, katerim bodo s svojo sicer priljubljeno snovjo, ostale najbrž le tuje. Ali pa se motimo? Sl. Ru. pričljive interpretacije. Lepi, v celoto zliti, ubrani glasovi in svežina izraza so vzbudili navdušujoč odziv v poslušalcih, ki so enako sprejeli tudi izvajanja zbora «Tone Tomšič» in zbora «Slava Klavora». Moški zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine je pel sicer solidno in dovolj prepričljivo, vendar ne tako zlito in s takim zanosom, kakor lani, ko je imel bolj izbran in zelo dobro izoblikovan spored. Bila pa je to pot najbolj lapidamo izvedena zagorska ljudska «Dvignite, bratje zastave!» v priredbi Ubalda Vrabca. Pred to pesmijo pa je zapel še Pahorjevo «Na juriš!» in Simonitijevo «Podgorski mornarji». Vsak zbor je namreč pel po tri pesmi. Zbor iz Ajdovščine je vodil Klavdij Koloini. Komorni zbor iz Celja je pod vodstvom Cirila Vertačnika pel zelo enotno, toda v nekoliko zadržanem tempu, ki ni dopuščal pristnejše zanositosti. Na sporedu je i-mel pesem «Verzi» Jakoba Ježa, «črnogorsko» Petra Liparja in «Partizansko» Marijana Kozine. Ženski zbor iz Postojne je pod vodstvom Iva Jelerčiča lepo interpretiral Vrabčevo «Uspavanko» in Pimikovo «Zvezdico», vendar zaradi prehla-jenj — za kar je moral odpovedati Simonitijevo «Dopolnil čas je bolečino» — ne v običajni glasovni homogenosti. Zbor iz Brna je predstavil Dali-bora Spilka v pesmi «Zidni napis», Pavla Blatnyja v «Premoru v bitki» in Dimitrija Šostakoviča v pretresljivi in izvrstno vokalno pisani pesmi «Obsojenim»; vodil ga je Lubomir Mati. Mariborski zbor, ki ga vodi Jože Gregorc, pa si je izbral tale spored: «Naša vojska» Marijana Kozine, «Kurirček» Blaža Arniča in «Ob Kolpi» Ivana Rijavca. ženski zbor «Tomorkeny Istvan» iz Szegeda, ki mu dirigira Gyorgy Mihàlka, je imel pesmi «Na barikado!» Karaija Jozsefa, črnske revolucionarne «Pesmi upanja» v priredbi istega skladatelja in mladinsko revolucionarno «Mladina poje» Balazsa Arpada. Zbor «Tone Tomšič» pod vodstvom Marka Muniha pa «Manzanares» Blaža Arniča, «Smrt v Brdih» Maksa Pirnika in Kozinovo «Naša vojska». Na drugem koncertu so nastopili; mešani zbor delavskega prosvetnega društva «Svoboda» iz Izole pod vodstvom Mirka Slosarja, zbor «Vaso Miškin - Cmi» iz Sarajeva pod vodstvom Ivana Demetra, mešani zbor «Matko Brajša - Rašan» iz ij Lojze Spacal — Z »zatava v galeriji Foru* Pule, ki mu dirigira Nello Milotti, dekliški pevski zbor «Dom na mla-dite — 25. maj» iz Skopja, ki ga vodi dirigent Dragan šuplevski, akademski mešani zbor pod vodstvom Matevža Fabijana iz Kranja, akademski zbor «Jovan Bandur» pod vodstvom Borisa čmogubova iz Pančeva in Partizanski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom Radovana Gobca. Kvalitetno povprečje je bilo nižje od prvega koncerta, na drugi strani pa je bilo več partizanskega kolori-ta in borbenostnega zanosa, ki so ga vnesli še posebej zbori iz Pule, Sarajeva, Pančeva in, seveda, še žive priče nastajanja partizanske in revolucionarne pesmi, pfevci partizanskega invalidskega pevskega zbora. Ob petju teh zborov so se najbolj približali spomini na težke boje, na hrabre bojevnike, na trpeče in mučene po ječah in streljane širom domovine, ki jih je gnala nepremagljiva sla po svobodi. Najboljši zbor tega večera je bil dekliški zbor iz Skopja; združuje skoro petdeset zvonkih, ubranih glasov, ki čisto in enotno pojo. Dveletno delo — toliko časa namreč zbor obstaja — ki je pokazalo pravo zborovsko disciplino in se priborilo do precej plastičnega interpretiranja, je lahko za zgled marsikateremu boljšemu zboru. Obeta se mu še večji vzpon. Na sporedu je imel pesmi «Karpoš» Trajka Pro-kopjeva. «Pred svetli groboi zapri od» Ivana Galkinova in «Partizansko» Todora Skalovskega. Mešani zbor iz Izole je z odgovarjajočim zagonom izvedel «Ognjeni vlak» Natka Devčiča in precej napetostno izoblikoval «Pjesmu slobodi» Ivana Matetica - Ronjgova, medtem ko je «Himna XIV. divizije» Sveta Marolta - špika bila premalo izrazita. Zbor iz Kranja je najbolj plastično in s tem tudi prepričljivo podal pesem «Bezimeni» Petra Bergama, Vremšakova «Zdignite brati» ni še popolnoma dognana. Na sporedu je bila še «Nabrusimo kose» v Simonitijevi priredbi. Med zbori iz drugih republik je bil najboljši mešani zbor iz Pule, čeprav bi mu bilo potrebno posvetiti več dela v glasovni izobrazbi. No, tega bi si želeh vsekakor mnogo več pri zboru iz Pančeva in zlasti še pri zboru iz Sarajeva in to v prvi vrsti pri moškem delu zbora- Naglasiti moram, da je bila precej očitna razlika med petjem inozemskih in domačih' zborov, med katerimi tudi najboljši domači potrebujejo mnoge več glasovne izdelanosti. Nekateri zbori bi z ozirom na svoje določene kvalitete lahko posvetili več priprav in s tem dosegli večje učinke pri borbeni in revolucionarni pesmi, čeprav se le ta zdi včasih in tudi je v resnici večkrat zelo preprosta, pa ji zaradi tega odtegujejo večjo pozornost in zato večkrat izzveni mlahavo in neprizadeto. Za prihodnji festival bo potrebno že zgodaj pristopiti k pripravam. da bi pravočasno bil izbran program, ki naj bi se ne ponavljal kakor letos, ko smo na enem večeru slišali dve ali celo tri iste pesmi. Dva dosedanja festivala nudita tudi dovolj izkušenj glede izbire zborov kakor sporeda pa tudi. kar se tiče dobre organizacije in dolžnosti neposrednih organizatorjev. IVAN SILIČ nTi?ì tos pogrešali več takih del, ki bi dosegla povprečje umetniško najbolj dognanih ustvaritev. Vsekakor pa smo tudi z letošnjimi rezultati Tribune zadovoljni, čeprav bi lahko še vedno marsikaj brez škode odpadlo. Navsezadnje je tudi zanimivo, kako se na eni strani posamezniki luščijo iz oklepov ozkih «sodobnih» pojmovanj in skušajo najti svojo umetniško in ustvarjalno resnico, na drugi pa nekateri že utrujajoče tapkajo več ali manj na istem mestu z raznimi neprepri-čujočimi ekstravagancami. Med avtorji tako starejše, kakor mlajše generacije je več imen, katerih dela predstavljajo pomembne ustvaritve, tako na primer «Pogled zvezd» Jakoba Ježa, «Simfonija za godala» Uroša Kreka, «Tretja simfonija» Rudolfa Bručija, «II. koncert za orkester Daneta Škerla, «Transformacije» Vilka Ukmarja, Milana Rističa «Muzika za 11 instrumentov», «Koncert 2a trobento in orkester» Pavla Merkuja, «Koncert za malega dečka» Bruna Bjelinskega, «Imagi-nes» Josipa Magdiča, «Tri pesmi» Miroslava špilerja, «Capriccio za violončelo in osem instrumentov» Iva Petriča, «Duo za oboo in orkester» Primoža Ramovša, «Offran-de» Rastislava Kambaskoviča, «Can-ticum columnarum» za pihala Marka Ruždjaka. dalje še nekatera dela Branimirja Sakača, Milka Ke-lemena, Vitomira Trifunoviča, Josiča Kalčiča, Aleksandra Obrado-viča, Mila Cipra. Dubravka Deto-nija, Ljudmile Frajtove, Borisa Ul-richa, Petra Ozgijana. Igorja Štuhca, Pavla Mihelčiča, Igorja Kulje-riča, Toma Proševa. Milana Sti-bilja. Marijana Lipovška, Borisa Papandopula in še vrste drugih skladateljev. Z ozirom na pretežnost živih izvedb smo imeli priložnost primerjati tudi izvajalske m poustvarjajoče kvahtete posameznih skupin, letos še posebej kar petih simfoničnih orkestrov: radijskih iz Beo- grada, Ljubljane in Zagreba in filharmoničnih iz Ljubljane (Slovenska filharmonija) in iz Zagreba (Zagrebačka filharmonija). Najvišjo oceno vdržita oba ljubljanska orkestra tako po zvoku, enotnosti in splošni izvajalski preciznosti ter temeljito naštudiranem programu, kakor tudi plastično izraznem učinku: posebej gre še priznanje zagnanosti in muzikalnemu občutju skupini tolkal tako v orkestru SF, še bolj pa v radijskem orkestru. Iz istih razlogov je bil blizu prvima simfonični orkester RTV Beograd. Dirigirali so: orkestru RTV Ljubljana Samo Hubad, orkestru SF Uroš Lajovic in Anton Kolar, orkestru RTV Beograd pa Mladen Jagušt. Mnogo več v gornjem pogledu bi bila dolžna dati od sebe oba zagrebška orkestra, posebno orkester RTV Zagreb, ki se je malo prej na koncertu v Kulturnem domu v Trstu pokazal na neprimerno višji izvajalski stopnji. Tudi ansambel «Slavko Osterc» iz Ljubljane ni bil tokrat na svoji običajni višini. Morda pa so ti ansambli prepozno prejeli materiale? Priznanje moramo dati solistom kakor Antonu Grčarju na trobenti, sopranistki Liljani Molnar Talajič. violinistki Miroslavi Pašič. pianistom VTadimiru Krpanu, Juriči Murai m Stjepanu Radiču, violinskemu duu Biljani Gavrilski in Božidarju Bra-toevu. oboistu Vladu Golobu, mezzosopranistki Evi Novšak Houškovi, Zagrebškemu pihalnemu kvintetu, godalnemu kvartetu «Pro arte» iz Zagreba, in še nekaterim drugim solistom. Na žalost nisem mogel prisostvovati koncertom zbora RTV Zagreb in «Collegium muzicum» iz Beograda ter ansambla «Sv. Sofija» iz Skopja. HiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRI ZALOŽBI MLADINSKA KNJIGA Dva nova zvezka Kondorja s Cankarjem in Heziodom Nova Kermaunerjm razlaga pomena povesti «Hiša Marije pomočnice» Vse tiste, ki zasledujejo knjižice popularne zbirke Kondor, naj opozorimo na dva nova zvezka, ki ju je založba Mladinska knjiga pravkar dala na knjižni trg. Zvezek številka 147 prinaša znano povest Ivana Cankarja HIŠA MARIJE POMOČNICE. Gre za pripoved o bolnišnici za neozdravljivo bolne otroke, za pripoved o dekletcu Malči in njenih vrstnicah. Ta povest je bila dolgo časa v senci o-tal Cankarjeve proze, čeprav je ena najbolj dognanih Cankarjevih in sploh slovenskih klasičnih povesti. Današnjemu bralcu, ki bolj ali manj tekst pozna, bo knjiga zanimiva predvsem zaradi uvodne besede Tarasa Kermaunerja, ki presega običajne tovrstne spremne besede, namenjene študentski mladini. Kermauner ugotavlja, da je že prva kritika napačno razumela Cankarjev tekst, sicer pa podaja v svoji spremni besedi pregled vseh kritik tega dela skozi sedemdeset let, kolikor jih je poteklo od nastanka tega dela. Ko ugotavlja, da je za- radi svoje problematike Hiša Marije Pomočnice nenavadno sodo ben tekst, povest seveda po svoje razlaga. V njej vidi Kermauner dva dela, nezavedni del in zavedni del. Oba se prepletata, sta si zdaj v nasprotju, zdaj avtor en del potiska povsem v podzavest in ga načrtno prikriva z zgodbo. Pisatelj obravnava dve temeljni eksistencialni kategoriji, življenje in smrt. Povest je predvsem hvalnica smrti. Povest ima dvojen pomen: na eni strani je lep umetniški slog, na drugi strani pa vrsta literarnih ideologij, ki jih je mimo Cankarja odkrila sodobna slovenska mlajša literatura. Zato pripominja, da se da Hišo brati in da jo je treba brati na sodoben in živ način. Pod plastmi spiritua-lizma se nahaja zanimiv in svež tekst. Morda bolj kot Cankar, bo za študente zanimiv 149. zvezek Kondorja, ki prinaša v prevodu Kajetana Gantarja dve pesnitvi grškega pesnika Hezioda: Teogoni jo ter Dela in dnevi. Prevajalec je napisal tudi uvodno besedo in v njej mlademu slovenskemu človeku, ki slabo ali pa sploh ne pozna grško klasično književnost, približal obe deli in predstavil avtorja. Heziod velja poleg Homerja za začetnika grške poezije, zlasti didaktične. Kot je razvidno iz programskih verzov opeva Teogo-nija dvojno tematiko: začetek sve-t , neba, morja in naravnih pojavov, razen tega pa medsebojne odnose bogov. Razlikovanje ni ostro, ker se mu naravni pojavi zde neke božanske sile. Druga pesnitev Dela in dnevi je hvalnica kmečkemu delu, vsebuje pa tudi nasvete za delo na polju s prikazom starih verovanj, podobno današnji pratiki. Heziod, ki je s svojim delom vplival na kasnejši rod klasičnih pesnikov, je pomemben tudi za rimsko poezijo. Ker Heziod doslej še ni bil preveden v slovenščino, je izdaja njegovih dveh osrednjih pesnitev pomemben prispevek k slovenski prevodsi literaturi stare klasike. Sl. Ru. Eno dopoldne je bilo posvečeno razpravam o problematiki v zvezi z nadaljnjim razvitkom glasbene kulture, o skupnih poteh glasbene ustvarjalnosti in sodelovanja na drugih glasbenih področjih, to je v glasbeni pedagogiki, v založniški dejavnosti, koncertnem življenju, v glasbeni publicistiki in na muziko-loškem področju, pri radijskem in televizijskem programiranju, v propagiranju ter animiranju in organiziranju glasbenega življenja. Dobro organizirana priprava kratkih uvodnih referatov in stvarna ter jedrnata diskusija je uspela osvetliti dovolj problemov in vzbuditi tudi več konkretnih predlogov za njihovo reševanje. IVAN SILIČ re vije MLADIKA 9 Najbolj zanimiva v tokratni številki Mladike se mi zdi rubrika «polemika», v kateri je v ponatisu objavljen najprej komentar ital. katoliškega tednika «Vita Nuova» na poseg škedenjskega kaplana Dušana Jakomina na mednarodni konferenci o manjšinah, potem pismo. ki ga je komentator Edi Čermelj posla! kot svoj odgovor u-redništvu «Vita Nuova» in nazadnje odgovor glavnega urednika tega italijanskega lista na to pismo. Iz celotne korespondence je razvidno. da je koncilski duh šel povsem mimo tednika «Vita Nuova» in ljudi okrog njega in da se njegovo pisanje še vedno navdihuje pri najbolj zaslepljenem italijanskem nacionalizmu, ki po tem pisanju sodeč še vedno preveva zatohle kroge tržaške škofije. Če komentator E. Č. označuje pisanje tednika «Vita Nuova» kot podlo, potem res ne vem kako naj bi označi) odgovor njegovega glavnega urednika. Najmanj kar se lahko reče je. da se gospod dela neumnega, če pa misli za res. potem seveda tudi zanj drži v polni meri. da ga razsvetlitev svetega duha še opiazila ni. Uvodni sestavek o vtisih s koncila mladih v Franciji je napisala Zora Tavčar po pripovedovanju u-deleženca g. Vončine. Ista avtorica je napisala tudi navdušeno oceno Cankarjeve komedije «Za narodov blagor» v uprizoritvi Stalnega slovenskega gledališča. V številki so še novela Tončke Curk «Moj najdaljši dan», ki je na natečaju revije prejela 3. nagrado, pogovor z mladima profesoricama o njunih prvih izkušnjah za katedrom. Martin Jevnikar piše tokrat o pisateljici Ivanki Hergold, poleg tega "a še večje število raznih zapisov, pretežno iz kulturnega življenja na Slmenskem tu in onstran meje ter nekaj praktičnih prispevkov. MLADJE 16/74 V kratkem bo izšlo MLADJE Ifi 74. V reviji sodelujejo z aktualnimi prispevki Florjan Lipuš (proza), Anza Pip (proza), Horst Ogris (igra), Gustav Januš !poezija) Valentin Polanšek '"poezija). Lev Detela (predstavitev nemškega avtorja). Christian Wallner (poezija), Pavel Zdovc (ocena). Janko Messner (ocena). Fadel Muila Khalil (razprava). Valentin Oman (slike). Revija izhaja v Celovcu dvakrat letno, cena ene številke je 40 šilingov. za dijake in študente 25 šilingov. Naroči se jo lahko na naslov: U-redništvo in uprava MLADJA, A— 9010 Celovec (Klagenfurt), poštni predal/postfach 307. JEZIK IN SLOVSTVO 2-3 Revija «Jezik in slovstvo», ki jo izdaja Slavistično društvo Slovenije v Ljubljani, prinaša v svoji 2.-3. letošnji številki na prvem mestu razpravo (referat) Jožeta Toporišiča na slavističnem zborovanju septembra 1974 v Ljubljani z naslovom «Besednovrstna vprašanja slovenskega knjižnega jezika». Evald Koren s filozofske fakultete v Ljubljani objavlja daljšo študijo «Pugljeva proza ob ponovnem branju», Helga Glušič z iste fakultete študijo «Kozakova pripovedna tehnika», ki jo je prav tako podala kot referat na letošnjem jesenskem slavističnem zborovanju v Ljubljani, Meta Grosman z iste fakultete pa študijo «Branje pesmi v tujem jeziku». V rubriki «Zapiski, ocene in poročila» prof. Jože Koruza, prof. Breda Pogorelec in prof. Tine Logar odgovarjajo na kritična oziroma polemična zapisa Borisa Paternuja in Pavla Merkùja k člankom. ki so v reviji izšli (Tine Logar, Breda Pogorelec, Jože Koruza) o izredno pomembnem Starogorskem slovenskem rokopisu iz konca 15. stoletja, na katerega je opozoril beneški župnik Angel Cracina v posebni, v italijanščini tiskani brošuri. Vse prispevke je vredno prebrati, saj obravnavajo na znanstveni ravni iz našega narodnostnega stališča zelo pomembno odkritje. V reviji so še zapisi o pisatelju in prosvetlitelju Antonu Kremplju ob 130. obletnici smrti, o slavističnem zborovanju v Ljubljani, o jugoslovanskem seminarju za tuje slaviste ter poročilo o delu Slavističnega društva Slovenije. Ob osnutku devinsko-nabrežinskega regulacijskega načrta Z urbanističnimi načrti zagotoviti Slovencem v Italiji poleg narodnostnega tudi družbeni in gospodarski razvoj Letos poleti in jeseni so občani in javno mnenje devinsko - na-brežinske občine živo razpravljali o osnutku regulacijskega načrta. Ker je devinsko - nabrežinska občina zelo pomemben člen slovenskega etničnega ozemlja, je jasno, da se je za tak načrt začela zanimati poleg vse občinske javnosti tudi vsa slovenska narodnostna skupnost. Zavoljo tega je SKGZ že objavila svoje stališče o tem vprašanju. Vsekakor pa je gospodarska komisija SKGZ izkoristila to priložnost, da bi ob tem načrtu izdelala podrobnejši dokument, ki bi veljal tudi za druge podobne dokumente v zvezi z urbanistično politiko občin na slovenskem etničnem ozemlju. Zato se je obrnila na Slovenski raziskovalni inštitut, da bi izdelal analize materialov, ki naj bi služili za sestavo dokumenta. Tako je nastalo stališče gospodarske komisije, ki ga v naslednjem objavljamo. VPLIVMA VOMtOijA tEVIPSKO-M&H. oftsorrvEUBiA MčerA Vsaka skupnost, ki svojega razvoja noče prepustiti slučaju, ga mora usmerjati tudi v prostoru s svojo prostorsko politiko, uokvirjeno v splošno družbeno-gospodarsko politiko. Ker ima prostorsko načrtovanje pri nas tudi etnično in politično obeležje, ne more biti rezultat pogledov le nekaterih družbenih dejavnikov in strokovnih krogov, ampak mora biti široko zasnovano, sad javnih razprav s prizadetim prebivalstvom, tako da bo načrtno uveljavljalo vsesplošne potrebe prostora, na katerem živi in dela slovenska družbena in narodna skupnost. Bistveno izhodišče osnutka novega regulacijskega načrta devinsko-nabrežinske občine, je naslonitev na nekatere znane postavke splošnega deželnega urbanističnega načrta in zlasti na nekatere poglede gospodarskega razvoja (načelo postopne koncentracije raznih gospodarskih dejavnosti, področna specializacija), kar je prevedlo do zamisli devinsko-nabrežinskega prostora v funkciji povezovanja na osi Trst — Tržič. Tudi stopnja urbanizacije posameznih predelov občinskega ozemlja je imela pri osnutku regulacijskega načrta pomembno vlogo. To se kaže v osredotočenju donosnih dejavnosti, kot so gradbene, obrtniške, trgovinske in turistične v prostoru južno od av' iceste in ceste štev 202, medtem ko je področje severno od omenjenih cest namenjeno manj produktivnim, predvsem agrarnim dejavnostim, rekreaciji in naravnim rezervatom. Ali je bilo ozemlje devinsko-na-brežinske občine v smislu izhodišč osnutka novega regulacijskega načrta devinsko-nabrežinske občine dovolj temeljito obdelano, kot bi to zahteval poseben socialni in zlasti narodnostni položaj prebivalstva v tej občini, je vprašanje, na katero je treba odgovoriti bodisi v luči potreb domačega prebivalstva devinsko-nabrežinske občine bodisi iz j širše narodnostne perspektive. Na sedanji stopnji obravnavanja problematike prostorskega urejanja v devinsko-nabrežinski občini, je nujna korenita «dopolnitev» oziroma «preusmeritev» izhodišč in pogledov na prihodnji razvoj devin-sko-nabrežinskega prostora, in to kljub dejstvu, da je v zadnjem času prišlo do pomembnih premikov pri zasnovi regulacijskega načrta, če naj bo ta načrt res smotrno sredstvo za življenje in razvoj tamkajšnjega prebivalstva. Odločitve na ravni regulacijskega načrta imajo močne posledice zlasti za domače, slovensko prebivalstvo, ki je zaradi znanih vzrokov izgubilo svojo naselitveno strnjenost in prišlo glede vpliva in oblasti v občini in v etničnem sorazmerju v podrejen položaj. Ta se zaradi bume urbanizacije, posledice dosedanjega regulacijskega načrta, utegne ob neustrezni izbiri prihodnje prostorske politike še nadalje poslabšati. Prav gotovo je tudi domače slovensko prebivalstvo soudeleženo pri procesu urbanizacije in ima zato tudi določene poglede na nadaljnji razvoj raznih gospodarskih, zlasti turističnih trgovinskih, kmetijskih in drugih dejavnosti v občini. Zanemarjanje panog in dejavnosti, pri katerih so Slovenci bistveno soudeleženi, bi utegnilo močno zavirati njih nadaljnji razvoj. Temeljno vprašanje, o katerem se morajo izreči ne samo pripadniki manjšinskega, ampak tudi večinskega sistema, zlasti njegovi odgovorni dejavniki, je v tem, ali je mogoče poglede in pričakovanja slovenskega prebivalstva povsem podrediti določeni viziji razvoja, ki je, vsaj kot kaže osnutek regulacijskega načrta devinsko-nabrežinske občine, osredotočena na koncentriranje raznih dejavnosti, tako obrtniških, trgovinskih in turističnih, na prostor južno od avtoceste in ceste štev. 202. To je namreč povezano na visoke denarne naložbe in visoko stopnjo poslovne organiziranosti, česar trenutno domače prebivalstvo še ne premore. Domače prebivalstvo se ne more povsem prepustiti logiki tržišča, ki je logika močnejšega in spretnejšega, zato mora dobiti take inštrumente nadzora nad dogajanjem (s tem da se poveri občini priprava podrobnih načrtov za omenjena področja), da bodo njegove pravice in koristi zaščitene tudi v daljšem časovnem razponu. Na drugi strani pa je potrebno omogočiti naravni razvoj kraških vasi in raznih tradicionalnih dejavnosti v njih ne samo zato, da ne bi vsebinsko povsem obubožale, ampak tudi zaradi potrebe po pametni razmestitvi delovnih mest. Znano je, da je pretirana koncentracija dejavnosti in delovnih mest na nekaterih maloštevilnih krajih vzrok raznih anomalij na družbeni, gospodarski, prostorski, prometni ravni itd., o katerih kaže razmisliti in primemo ukrepati tudi v naših razmerah. Prav zato terja relativna izrabljenost prostora južno od omenjenih prometnih žil in skoraj popolna ne-izrabljenost prostora severno od njih zasnovo urbanizacije, ki bo ob- stoječo razvojno in socialno-ekonom-sko diferenciacijo med obema predeloma, in tudi že med prebivalstvom. čim bolj zmanjšala. Na splošno imamo opraviti z dvema sistemoma: z večinskim, ki brez večjih pretresov lahko sprejme dandanes prevladujočo logiko razvoja, in z manjšinskim, ki se ne more povsem spojiti s prevladujočo razvojno zakonitostjo, razen za ceno izgube svoje samostojnosti in značilnosti. Iti, zavestno ali nezavestno, mimo te plati vprašanja, pomeni. kakorkoli že problem obrnemo, še bolj uzakoniti in utrditi podrejenost manjšine večini ter krepiti dominantno vlogo večine. V tem oziru lahko določena zasnova prostorske ureditve nekega prostora postane imenitno sredstvo za utrditev, oziroma prevlado, večinskega sistema nad manjšinskim. Življenjske razmere in potrebe domačega prebivalstva niso na današnji stopnji znanstvenih zmogljivosti manjšinskega organizma docela o-predeljive: objektivne, pa tudi subjektivne razmere niso dopuščale sodobnega organiziranja kadrov. Nekaj elementov, med njimi celo nekaj zelo pomembnih, pa je vendarle na voljo. Tako je možno govoriti tudi dovolj jasno o manjšinskem sistemu in o tem, kako se bo manjšinski organizem razvijal v bližnji prihodnosti, v kakšni meri in v smeri, kaj ga dela pasivnega opazovalca dogajanja, kaj pa aktivnega ali celo pobudnika in sooblikovalca razvoja. Izhajati je torej I treba iz možnosti, potreb in teženj članov manjšinskega sistema, mimo katerih ne sme nobeno načrtovanje o prihodnji namembnosti in uporabnosti prostora ne glede na upravne meje. V danem primeru to pomeni, da se problematika domačega slovenskega prebivalstva ne more u-godno reševati, izhajajoč iz nekih splošnih stališč, še manj naknadno z nekaterimi koncesijami, poudarjajoč pri tem domnevno širokosrčnost in demokratičnost večinskega sistema, ampak samo s priznanjem posebnosti in svojevrstnosti j>roblema-tike tega prostora. Vloga aktivnega subjekta predpostavlja na drugi strani tudi temeljito posvetovanje z vsemi sloji domačega prebivalstva, do česar je prišlo, končno, šele v zadnjem razdobju. Da pa bo slednje učinkovito, ne sme biti omejeno le na zbiranje pripomb in pritrjevanje prikazanih smernic in odločitev prostorskega načrtovanja, temveč mora biti vključeno v vsako delovno stopnjo. Tako postavljanje problematike regulacijskega načrta, oziroma prostorskega načrtovanja, bo zato preizkusni kamen pripravljenosti večinskega sistema in njegovih merodajnih dejavnikov za razumevanje potreb in problemov manjšinskega organizma. Zemlja, gradbena dejavnost Za manjšinski organizem je bistvenega pomena dejstvo, da obstajajo manjšinsko specifični gospodarski dejavniki in dejavnosti, ki se uporabljajo le v enem sistemu (kot se večinsko sprecifični dejavniki u-porabljajo le v večinskem sistemu), in pa proizvodni dejavniki, ki se u-porabljajo v obeh. V okviru problematike prostorskega načrtovanja je pomembno vedeti, da je proizvodni dejavnik zemlja nevtralen, indiferenten, ker se uporablja v obeh sis-teimh, ni pa poljubno nadomestljiv. Zemljišča se v manj urbaniziranih področjih izrabljajo v manj produktivne :n pretežno agrarne na- mene, v bolj urbaniziranih pa so na tržišču zelo iskana dobrina, osnove za uonosne dejavnosti, n.pr. za stanovanjske, turistične, trgovinske, industnjske namene. Zato je potrebno poudariti, da uiehod takega proizvodnega dejavnika, kot je zemlja, iz manjšinskega tržišča v večinsko s stališča manjšinskega problema ni brezpomemben, zlasti ne, če gledamo na to iz perspektive prihodnjega razvoja manjšinskega organizma. Večji razcvet gospodarskih dejavnosti, katenh pobudniki bodo domačini, bo v i eliki meri odvisen prav od možnosti razpolaganja z zemljo, če bo manjkal dejavnik zemlja, je zlahka predvideti, da ne bo mogel iti razvoj raznih gospodarskih dejavnosti v smeri krepitve domačega prebivalstva. Zato je s stališča, ki mu je pri srcu razvoj manjšinskega organizma, zlo, če dejavnik zemljo nenadzirano črpa večinski sistem, ne da bi manjšinskemu sistemu, poleg denarja njegovim po sameznim članom, dajal enakovredne nadomestke za njegove potrebe na upravnem, gospodarskem, družbenem, kulturnem, športnem področju. Ne gre pa zgolj za nadomestitev izgubljene dobrine. V primeru prostorskega urejanja devinsko-nabrežinske občine, gre predvsem za perspektive razvoja manjšinskega sistema, katerega si ne moremo zamišljati brez ohranitve naselitvene strnjenosti avtohtonega, slovensko govorečega prebivalstva in brez ohranitve dobrine zemlje ter posredno brez nadzora nad dogajanjem v prostoru in gospodarjenjem z njim. V teku je močno spreminjanje socialnih značilnosti domačega, slovensko govorečega prebivalstva in torej preoblikovanje tradicionalnih dejavnosti in spreminjanje namembnosti zemljišč. S pretakanjem blaga in širjenjem novih dejavnosti, se močno spreminja tudi vloga devinsko-nabrežinske občine in s tem tudi domačega prebivalstva. V tem trenutku sta za razvoj manjšinskega sistema nevarni obe skrajnosti, tako onemogočanje vrste dejavnosti v omenjenem severnem področju kot tudi prehitro, intenzivno m nenadzirano izrabljanje prostora v južnem, obalnem delu. Onemogočanje širjenja vasi in torej njenega naravnega razvoja, ki se kaže v težnji in prepovedi kmetijskih, obrtniških in rekreacijskih objektov v omenjenem severnem pasu, oziroma določitev širokih zelenih površin za rekreacijo in nediferenciran režim za izrabljanje teh površin in tudi tistih znotraj ozemlja kraških rezervatov, v nasprotju z zadevnim deželnim zakonom in sklepi domačih in tujih strokovnjakov na lanskem simpoziju v Sesljanu o funkciji naravnih parkov ’n zelenih površin v urbaniziranem okolju, lahko objektivno opazovalec razume kot rezer- viranje teh površin večinskemu sis-t*mu za njegove prihodnje potrebe (danes ima na razpolago tiste v obalnem pasu. kjer so se osredotočili njegovi interesi). Onemogočanje gradenj zunaj vaških jeder ima v naših razmerah še drugo negativno jxisledico, razvrednotenje zemlje, kar vodi v cenen cclkup zemljišč največkrat za prihodnje potrebe večinskega s sterna. Treba je torej najti način, da se gospodarska vrednost zemlje ohrani. To se lahko doseže s tem, da se omogoči gradnja oortniških, rekreacijskih in kmetijskih objektov. Pri tem naj bodo vključeni stanovanjski prostori, ko gre za gradnjo novega kmetijskega obrata, izdajanje gradbenega dovoljenja pa naj se veže, kot v dolinski občini, na posest neke minimalne površine v kmetijskem področju in dodatne površine kjerkoli drugje v isti katastrski občini. Pri izračunanju skupne površine, katero mora prosilec posedovati in ki naj bi okvirno znašala določeno število (2 1/2 ali več) hektarov zemlje, kar naj bi se določilo s posvetovanjem s prizadetim prebivalstvom, bi se torej upoštevala tudi zemljišča v zelenih in drugih negradbenih področjih. Zaradi nujnosti zaščite krajinske podobe kraškega področja naj bi občinska gradbena komisija predhodno izdajala svoje privoljenje glede lokacije gradbenih objektov. Možni so tudi še ukrepi pravne narave, n.pr. prosilec je lahko le oseba, ki ima v določenem kraju stalno bivališče najmanj 10 let, pa tudi u-pravne narave, n.pr. privohtev občinskega sveta, kot so nedavno predlagali sestavljavci regulacijskega načrta sami, s čimer naj bi ščitili narodnostno podobo teh krajev. Izjeme bi bile dopustne, ko gre za dopolnitev obstoječih trgovinskih, kmetijskih in drugih objektov. Tako zasnovana zaščita gospodarske vrednosti zemlje skupno z zaščito pravnega in upravnega značaja, bi verjetno na učinkovit način zavarovala zemljo pred raznimi nevarnostmi, ki še vedno prežijo nanjo. Ni pričakovati, da bi domačini, pri sedanjem visokem obdavčenju lastninskih premikov pri zemljiščih, lahkomiselno prodajali svoja zemljišča, še manj, da bi se zanje zanimali špekulantje, če bodo zemljišča imela primemo ceno. Za potrebe prebivalstva po stanovanjih bi se na splošno morali ravnati v skladu z naravnimi potrebami razvoja naseljenih krajev. Nadalje naj bi veljala za vse območje občine prepoved gradnje t.i. kondominijev, večstanovanjskih gradbe-nih objektov. Menimo, da je tako dovolj razvidno, v kakšni smeri bi morali voditi in razvijati urbanistično politiko v stanovanjskih področjih in kako bi morali določati gradbeni pravilnik novega regulacijskega načrta devinsko-nabrežinske ob-čme. Takšna zasnova gradbene dejavnosti v občini, ob upoštevanju gospodarske plati in družbenega razvoja domačega prebivalstva omogoča varčno politiko m obenem prispeva k ohranitvi Kvalitete okolja, kat naj bi dosegli z uoločbo o predhodnem privoljenju občinske grad bene komisije o lokaciji gradbenih objektov zunaj kraških vasi. Tako bi se omejila pod-očja za gradnjo stanovanjskih kraških hiš i cfcčim in preprečile nove naselitve. Na isti način naj bi se obravnavalo širjenje ribiškega in ostalih naselij, kar pomeni, da je dcoustno le širjenje v skladu z naravn mi potrebami domačega prebivalstva. Kmetijske površine Kmetijska dejavnost, ki se tudi v devinsko-nabrežinskem prostoru preusmerja k sodobnejšim oblikam (gradnja velikega zadružnega hleva in posameznih manjših, a sodobno zamišlijenih hlevov, širjenje žlahtnih kultur) se bori z vrsto težav. Te izhajajo iz revnosti kraškega sveta, pomanjkanja delovne sile, stisnjenosti v starem vaškem jedru. so pa tudi upravnega značaja, ko n.pr. pretogo spomeniško varstvo ali omejevalni predp's.i glede gradenj v pasu zunaj vasi skoraj povsem onemogočajo uresničevanje raznih pobud, tako da si je tudi to dejavnost treba zamishti v smislu potreb prostora in prebivalstva. V tej luči naj ne bi dovoljevali samo gradnje rastlinjakov in pomožnih kmetijskih objektov, ampak tudi gradnjo hlevov in novih kmetijskih kompleksov. To seveda le na osnovi prej omenjenih predpogojev in predhodnega privoljenja občinske gradbene komisije glede lokacije objektov, tako da ne bi bila zaščitena samo krajinska podoba, ampak tudi najboljša orna zemlja. V dobi čedalje večjih naložb za razmah živinorejske dejavnosti in specializiranega kmetijstva, mora tudi regulacijski načrt, in posredno gradbeni pravilnik, biti tako zamiš-lien da bo kmetijsko dejavnost podpiral, ne pa s togimi predpisi o-nemogočal, kot je, žal, težnja nekaterih deželnih strokovnih krogov. Turistične površine, povezovanje kraške planote z morjem, kmečki turizem Celotno ozemlje devinsko-nabrežinske občine je kot nalašč za turistično dejavnost. Kraški svet se tukaj naravno spaja z morsko obalo, ki je najkvalitetnejša v tržaški pokrajini. Prav tukaj bi lahko uresničili misel o povezavi kraške planote z morjem. Pomanjkanje večjih razpoložljivih površin ob morju ne samo v devinsko-nabrežinski občini, ampak sploh v celotni tržaški pokrajini, narekuje skrajno varčno izrabo naravnega bogastva. V nobenem primeru ni zato dopusta izraba tega edinstvenega prostora za gradnjo turističnih objektov, namenjenih daljšemu bivanju (t.i. residence - hotelov), kar bi pomenilo v bistvu tudi nov špekulantski napad na narodnostni značaj slovenskega ozemlja. Vso o-balo in neposredno zaledje je treba spremeniti v velik obmorski rekreacijski prostor javnega značaja. Na teh površinah naj se uredi sistem kopališč in prostih plaž s posebnimi servisi, določi naj se glavni pristan za jadrnice in motorne čolne, prostor za čolnarne in hangarje, zgradijo naj se manjši pomoli za jadrnice in motorne čolne vzdolž obale itd. Določiti bi bilo treba centralno šotorišče, dovoljena bi pa morala biti postavitev časovno omejenih manjših kampingov tei manjših gostinskih obratov, v zadružni ali družinski oskrbi. Vse te površine naj bi bile smotrno po”eza-ne med seboj in z bližnjo okolico ter glavnimi prometnimi žilami. Ob vstopu v rekreacijski prostor naj bi tiia večja parkirišča da bi omejih znotraj teh površin avtomo-b 'ski promet ' a minimum. Manjši parkirni prostori bi morali biti vzdolž vse devinsko-nabrežinske obale ob obalni cesti, oziroma na robu kraške planote ob objektih, ki bodo povezovali le-to z morjem V prid takega koncepta govorijo sledeče ugotovitve: a) večji del turističnega prometa v naši pokrajini sloni na prehodnem turizmu. To je pogojeno od geografske lege in neposredne bližine severnoitalijanskih turističnih središč, posebno še od prehoda tržaške pokrajine v jugoslovansko obalo. b) Trst, Tržič in deloma Gorica naravno težijo na obalo devmsko-nabrežinske občine. Za Tržačane je to poleg miljske obale v njenem skrajnem zapadnem delu. edina obala v neposredni bližini, ki še ni tako intenzivno pozidana, torej dovolj velika; za prebivalce Tržiča predstavlja kvalitetnejšo obalo od peščenih obal v smeri Gradeža, za Goričane pa je najbližji stik z morjem. Jasno je torej, da je ta obala privlačna za širše območje, predvsem je nujna za ožje in širše lokalne potrebe po rekreacijskih površinah. c) pomanjkanje delovne sile, jsotreb-ne za izrabo obale, ki bi temeljila na drugačni strukturi. Pri nakazani izrabi pa bi večini potreb jx> delovni sili zadostili znotraj vplivnega območja, s tem poenostavili in pocenili poslova- nje, predvsem pa ohranili nedotaknjen narodnostni sestav v tem prostoru. Skrajno nelogična pa se, upoštevajoč možnosti turističnega razvoja v tržaški pokrajini kaže gradnja t.i. «residence - hotelov», ki žive le nekaj mesecev v letu in največkrat niti niso v rokah krajevnih prebivalcev, še manj pa njim namenjeni. Struktura turizma v devinsko-nabrežinski občini mora biti zato taka, da bo kar se da dosegljiva domačemu prebivalstvu, to pa naj prvenstveno črpa svoje naravne dobrine na način, ki mu bo omogočal biti tudi njihov glavni koristnik. Poleg že nakazane postavitve žičnice na robu kraške planote bo za njeno povezovanje z morjem bistvenega pomena turistična cesta od Do-berdobskega jezera v goriški pokrajini, preko .Jamelj in Medje vasi in naprej skozi ostale kraške vasi devinsko-nabrežinske občine do roba planote. Potrebno bo zato izoblikovati take določbe v pravilniku regulacijskega načrta, ki bodo vzdolž te poti znotraj t.i. «pred-parka» t-j- prostih zelenih fiovršin, o-rrogočale postavitev ustreznih objektov, zlasti pa, za izrabo obrobnih zemljišč, postavitev kampingov in za karavaning. Povpraševanje po prostorčku v zelenju, kamor postaviti šotor ali stanovanjsko prikolico, je v zaledju večjega mesta tako močno, da je treba priznati tej obliki turizma pomembno mesto. Še posebno, ker je to tudi socialno in socialoško povsem upravičena potreba po prostoru, kamor se mestni človek lahko umakne, da živi sproščeno. Mimo tega velja omeniti, da so kampingi zelo donosna dejavnost in še take vrste, ki je dosegljiva krajevnemu prebivalstvu, seveda v okviru prej omenjenih določil glede izdajanja dovoljenja. Tržaški Kras s svojo topografsko razgibanostjo, a hkrati miniaturno krajino, ki ne dovoljuje masivnejšlh posegov v svoje občutljivo tkivo, je zato tudi neprimeren, da bi v večji ! meri zadostil potrebi meščanov po I drugem stanovanju. Lahko pa sprej- me, v določenih pogojih, mnogo takšnih mobilnih bivališč. Kampingi za šotore in stanovanjske prikolice pa bi morali ohraniti in se vključiti v obstoječe zelenje. Potrebno bi bilo torej zanje predvideti ustrezna določila v gradbenem pravilniku, ki naj vsebuje tudi obvezo višinske izmere z namenom, da se v čim večji meri upoštevajo topografske posebnosti, in obvezno pripravo krajinskega načrta zaradi nujne povezave na obstoječe vegetacijsko in krajinsko stanje. Gradbeni pravilnik regulacijskega načrta naj v skladu s konceptom kmečkega turizma, primernim za razmere v tržaški pokrajini, vsebuje tudi predpise, ki naj omogočajo, da se razvijejo poleg kampingov. zlasti jahalne in pikniške infrastrukture. Ni dovolj samo načelno govoriti o nujnosti, da se v kmetijsko ekstenzivnih področjih, kot je kraško, zdrži kmetovalec na kmetiji zlasti zaradi dejstva, ker z živinorejsko dejavnostjo, neposredno s pašo in košnjo, ohranja in neguje značilno krajinsko podobo, ampak je potrebno, da se na kraškem svetu razvijejo za kmetovalce dodatne možnosti dohodka. Prav zato so nakazane oblike kmečkega turizma tako velikega pomena, pa tudi zaradi dejstva, da omogočajo takšno turistično izrabo ozemlja, ki je najbolj primerna za ohranitev bistvenih krajinskih značilnosti. Ker se je dandanes močno povečalo povpraševanje po miru, po kotičku v zelenju, po pristni hrani, jxi preprostejšem in skromnejšem okolju, dobiva kmečki turizem novo, a hkrati značilno dimenzijo, ki ima v devinsko-nabrežinski občini vse pogoje za uresničenje, če le bo Avtonomna turistična in letovičarska ustanova devinsko-nabrežinske obale personalno in v svojem delovanju bistveno prestrukturirana. Trgovinsko področje Potreba po področju, ki naj bi bilo predvideno za večji trgovinski center, naj se preveri v smislu že nakazanih načel in potreb domačega prebivalstva. Poleg tega jo je treba utemeljiti z ustreznimi analizami, kot sicer to predvideva novi zakon o trgovinski dejavnosti. Obrtniško področje in kamnolomi Naravni razvoj nekega področja predpostavlja razvojni koncept, ki upošteva dejansko socialno-eko-nomsko resničnost v nekem prostoru in se nanjo opira v zavestni težnji, da okrepi tako tradicionalne kot nove dejavnosti v skladu z razvojnimi možnostmi tega prostora in možnostmi krajevnega gospodarskega potenciala. Pametna razmestitev delovnih mest je za manjšinski sistem temeljnega pomena. To se lahko doseže z omogočanjem naravnega razvoja kraških vasi. ki ne smejo postati žarišča neurejenega in anarhičnega razvoja (kar lahko učinkovito prepreči določba o predhodnem privoljenju glede lokacije nekega objekta). še manj pa vsebinsko obubožana in sterilna naselja. Koncept absolutne koncentracije obrtniške dejavnosti kot tudi izrabe kamnolomov na enem samem mestu, je v popolnem nasprotju z dosedanjim razvojem teh dejavnosti na kraški planoti. Kolikor bi se v krajevnem merilu pojavila potreba po enem ali več obrtniških področjih je treba preprečiti, da bi slednja služila 'e zunanjim pobudam in težnjam po monopolnem položaju le maloštevilnih podjetij in sicer tako, da se tudi za obrtniško področje poveri občini naloga izdelave podrobnega načrta. Določiti je zato dodatno treba vse obstoječe kamnolome in jih kot take označiti v regulacijskem načrtu. Tudi za obrtniške objekte v severnem področju naj bi veljalo podobno določilo kot za kmetijske, namreč predpogoj posedovanja neke minimalne površine v isti katastrski občini dodatno pa še za nakazana določila pravnega in upravnega značaja. Za že obstoječe obrtniške objekte je treba predvideti že omenjeno možnost izjem. Opremljene in proste zelene površine Problematika zelenih površin in okolja je v zadnjih letih močno v ospredju javnega zanimanja, kar je prispevalo k razčiščenju zlasti vprašanja funkcije zelenih površin v sodobni družbi in v urbaniziranem okolju. Pomembno ni le varstvo zelenih površin in okolja, ampak vsestranski, celoviti in zato harmonični razvoj določenega prostora. Cisto varstvo in torej omejevanje vsakršne gospodarske dejavnosti, zlasti intenzivnega tipa rekreacijske dejavnosti v prostih zelenih površinah, bi v naših razmerah izzvenelo asocialno in bi tako pomenilo hudo oviro na poti k novemu razmerju prizadetega krajevnega prebivalstva do varstva okolja. Tako proste zelene površine kot tudi tiste znotraj strožje zaščitenega zelenega ozemlja morajo biti osnovane na otipljivih predstavah o naravovarstvenih, gosjjodarskih in rekreacijskih funkcijah, ki naj jih imajo v ožjem prostoru in v širšem vplivnem območju. Le tako bodo zelene površine prinesle določenemu ozemlju in njegovemu prebivalstvu nove spodbude. V pravilnik o izrabi t.i. opremljenih zelenih površin, v katerih naj bi namestili razne športne in rekreacijske objekte intenzivnega tij)a. je treba vnesti tudi določilo glede postavljanja kampingov, v pravilniku o izrabi prostih zelenih površin je treba našteti objekte ekstenzivne rekreacije (trim steze, zdravilne steze, jahalne steze itd.) z dodatno pripombo glede postavitve tudi objektov intenzivnega tipa po predhodnem privoljenju občinske grad bene komisije in na osnovi točno opredeljenih, prej omenjenih določil glede primerne lokacije in zaščite kraške vegetacije. Tudi za območje morebitnih strožje zaščitenih zelenih površin naj gradbeni pravilnih predvideva možnost ekstenzivne rekreacijske dejavnosti in odgovarjajoče objekte. Sklepne misli Prostorsko načrtovanje, ki bo dosledno spoštovalo voljo in interese celotnega prebivalstva, bo zato tudi znalo obravnavati neko določeno ozemlje kot celoto, ki mora upoštevati tudi stopnjo povezanosti z zaledjem onkraj meje. Zato ni sprejemljivo stališče, da se dva dela devinsko-nabrežinske občine obravnavata ločeno, kar velja tudi v razmerju do njenega zaledja na jugoslovanski strani. Celovita zasnova prostorskega načrtovanja je zato predpogoj za oblikovanje dolgoročnega družbenega razvoja nekega prostora. Slovenska javnost posebno pozorno spremlja razprave o regulacijskem načrtu devinsko-nabrežinske občine in je zato razumljivo, da bo še zlasti s posebno občutljivostjo spremljala njen nadaljnji razvoj Ne smemo pozabiti, da je prostorsko načrtovanje pri nas narodnostno fiolitične narave, in zato mora biti res celovit proces in ne enkratno dejanje. Prav zato treba zasnovo devinsko-nabrežinskega načrta podvreči še temeljitim popravkom, da bodo tako prišli do izraza resnični interesi vsega prizadetega prebivalstva, zlasti avtohtonega slovenskega prebivalstva. Nabrežinski kamnolom Stara kalona v SUvnem KAJ PRINAŠAJO ŠOLSKE POOBLAŠČENE ODREDBE (5) Smotri, splošne ozemeljske meje ustroj in organi šolskih okraj e v Drugo poglavje pooblaščene odredbe štev. 416 z dne 31. maja 1974 določa smotre, splošne ozemeljske meje, ustroj in organè šolskih o-krajev. Pooblastilni zakon štev. 477 z dne 30. julija 1973, je v svojem 7. členu določal načela, ki jih mora pooblaščena odredba vsebovati o konkretnih določilih glede ustanovitve in dejavnosti šolskih okrajev. Formalno se je odredba držala okvirov pooblastilnega zakona, ki je označil «šolske okraje» kot telo, ki naj ima . nalogo, da predlaga in vzpodbuja organizacijo in razvoj šolskih storitev in ustroja. Njihov izvoljeni organ, okrajni šolski svet, pa naj bi predstavljal sredstvo za uresničenje demokratične udeležbe pri upravljanju šole. Odredba štev. 416 je glede demokratične udeležbe pri upravljanju šole preciznejša, ker govori y svojem 9. členu o šolskem okraju kot o uresničenju demokratične udeležbe krajevnih skupnosti in družbenih sil v življenju in upravljanju šole. Glede splošnih smotrov šolskih okrajev nakazujeta torej zakon in odredba pomemben premik v prikazovanju šole kot sestavnega dela družbe in družbenih skupnosti. S tem načelno razbijata dosedanjo prakso, ki ni dovoljevala direktnega vpliva vseh družbenih silnic na šolo in je prepuščala šolski ustroj centralističnim odločitvam najvišjih in perifernih upravnih organov — ministrstvu za javno vzgojo in pokrajinskim skrbništvom (v zadnjem času delno deželnim šolskim skrbništvom). Teoretično ni popolnoma upravičena trditev, da je ministrstvo za javno vzgojo delalo vse po svoje. V demokratičnem ustavnem redu bi moralo biti vsako ministrstvo izraz politične in zakonodajne volje ustavnih organov. Vendar se je do sedaj dogajalo, da so ustavni organi, ki bi bili morali skrbeti za šolo kot družbeno storitev in bi jo bili morali zaradi te »a prilagojevati družbenim soremembam, zelo malo o-pravili v tej smeri, šola v Italiji je v svojem bistvu ostala po svojem ustroju konservativna in se ni prilagodila novim zahtevam, zlasti v zvezi s težnjami po decentralizaciji in po večjem spoštovanju krajevnih posebnosti ter po vključevanju najširših družbenih sil v \odilne organe. Načelno, torej, zakon in odredba štev. 416 izhajata iz potrebe po soudeležbi izvenšolskih sil v življenju in upravljanju šole. Na načelen pristop k temu vprašanju pa je konkreten odgovor zaskrbljujoče omejen. V prvi vrsti gre za ozemeljsko razmejitev šolskih okrajev. Zakon in odredba izhajata iz sedanje deželne u-reditve: vsaka dežela predlaga po predhodnem posvetovanju s prizadetimi krajevnimi ustanovami in pristojnimi periferičnimi organi šolske uprave (šolska skrbništva) delitev na ozemeljske enote, ki se bodo imenovale «šolski okraji». Sam začetek je slab, ker odredba (morda bodo izvršne ministrske odločbe to storile precizneje) ne določa, kateri deželni organi bodo predlagali razmejitev o-krajev: deželni sveti ali deželni odbori? Poleg tega je odredba skupno z zakonom odvzela deželam sklep o razmejitvi in ga dodelila ministrstvu za javno vzgojo, ki s svojim odlokom ustanovi predlagane okraje in določa sedež njihovih organov. Na ta način postàja dežela navaden pomožen organ ministrstva za javno vzgojo. V praksi bo morda ministrstvo izdalo odloke o ustanovitvi šolskih okrajev na podlagi deželnih predlogov. Nihče pa ne more jamčiti, da se bo ministrstvo držalo deželnih predlogov in da jih ne bo spreminjalo. Na samem začetku se vsiljujeta dva pomisleka glede resnične demokratične vrednosti takšnih šolskih okrajev: 1. končna odločitev o njihovi razmejitvi pripada ministrstvu za javno vzgojo, t. j. strogo centralizirani upravi, 2. ni jasno, kdo bo meritorno predlagal število in obseg šolskih okrajev: deželni svet, deželni odbor ali celo deželno odborništvo za kulturo in izobraževanje. Deveti člen odredbe 416 predvideva za razmejitev šolskih okrajev posvet «dežele» s prizadetimi krajevnimi upravami in perifernimi organi šolske uprave, tj. s pokrajinskimi šolskimi skrbni-štvi. Pod pojmom krajevnih ustanov pa je moč razumeti krajevne uprave (pokrajine in občine) in razne konzorcije (za zdravstvo, za prevoze, urbanistične ipd.). Vendar je mehanizem posvetovanja jasen le v zvezi šolskih skrb-ništev in krajevnih uprav, ni pa jasen glede drugih ustanov. V zadnjem času pa je v gorskih območjih stopila v ospredje tudi vloga «gorskih skupnosti», ki imajo po državnem in deželnih zakonih nekatere pristojnosti v zvezi s šolstvom. Zakonska določila pa dejansko izključujejo širše posvetovanje s prizadetim prebivalstvom preko drugih zakonsko neinstitu-cionaliziranih družbenih sil. Deseti člen odredbe štev. 416 določa številčne in posredno tudi ozemeljske meje razdelitve na šolske okraje. Načelno vsak šolski okraj ne bi smel šteti več kot 100.000 prebivalcev in ne bi smel obsegati vse pokrajine. V primeru goste mestne naseljenosti lahko obsegajo okraji 200.000 prebivalcev (v velikih mestih). Prav tako občina ne bi smela biti razdeljena na več okrajev, če ni pogojev goste naseljenosti. Ustanovijo se lahko tudi okraji, ki obsegajo več sosednih občin dveh različnih pokrajin. Praviloma je za ustanovitev o-kraja potreben obstoj vseh vrst in stopenj šol na predvidenem o-zemlju. Prav tako se morajo za ustanovitev okraja upoštevati naslednja načela: družbene, gospodarske in kulturne značilnosti področja, naseljenost, obstoj infrastruktur in drugih organizmov in storitev, zlasti zdravstvenih, zdravstvene preventive, prometnih in prevoznih z ozirom na perspektive urbanističnega, demografskega in šolskega razvoja. V bistvu se torej na podlagi pooblastilnega zakona in odredbe štev. 416 zahteva določena homogenost ne le na šolskem področju, pač pa tudi na družbenem, gospodarskem in kulturnem področju, kar naj bi zagotovilo okraju avtonomno življenje in pogoje za kolikor mogoče avtonomen razvoj. Vendar so zakonodajalci v tem primeru sprejeli kot vodiinp-jja'*. čelo ozemlja in naseljenosti, ne da bi se spraševal^ kako je moč uskladiti ozemeljslfti - demografsko delitev s stvarno sliko porazdelitve šol vseh vrst in stopenj. V vsakem primeru bo delitev na šolske okraje mnogo lažja v mestih in njihovi najožji okolici. Na podeželskih območjih pa bo marsikje težko najti koncentracijo vseh vrst in stopenj šol od vrtcev do višje srednje šole, ker so slednje po večini samo v mestih in marsikdaj v velikih mestih. Vzemimo primer Beneške Slovenije (ne glede na to. da se tam postavlja drug, pomembnejši problem, t. j. vprašanje slovenskih šol ali v začetku vsaj poučevanja slovenskega jezika): tam bo težko najti šole vseh vrst in stopenj in se bojimo, da bo to privedlo do okraja, ki ne bo imel lastnih družbenih, gosnodarskih in kulturnih značilnosti, ker bi se ob spoštovanju «načela» o obstoju vseh vrst in stopenj šole, moral pridružiti kakšnemu večjemu središču. Večje središče pa bi za Beneško Slovenijo pomenilo izroditi zelo važno družbeno in kulturno značilnost, t. j. narodnost. Vzemimo pa po drugi strani primer goriške pokrajine s slovenskega stališča. Po prebivalstvu — več ko 100.000 in manj ko 200.000 prebivalcev — bi bjlo naravno pričakovati, da bodo v tej pokrajini ustanovili dva okraja: prvega s težiščem v Gorici, drugega s težiščem v Tržiču. Kaj bi pa to pomenilo za slovensko šolo? Enostavno bi vse vrste in stopnje slovenskih šol ostale v okraju s sre- diščem v Gorici, medtem ko bi v okraju s središčem v Tržiču ostale samo nekatere osnovne šole (doberdobska občina in v skrajnem primeru še sovodenjska). Slovenska šola na Goriškem bi bila na ta način razdeljena na dvoje, s to razliko, da bi njen drugi del — tržiški — ostal brez nižjih in višjih srednjih šol. Končno pa poglejmo, kaj bi se po «načelih» zakona in odredbe 416 zgodilo na Tržaškem. Zakon daje možnost, da se ustanovi o-kraj z 200.000 prebivalci (zaradi goste naseljenosti v Trstu). Ostalo ozemlje z nekaj več ko 100.000 prebivalci pa bi bilo okraj zase. Zakon dopušča možnost, da bi tržaško pokrajino razdelili na tri okraje s 100.000 prebivalci. Ne glede na prvo ali drugo rešitev, postaja jasno, da bi podeželje in zunanja mestna periferija sestavljale okraj zase. To pa bi imelo tako za slovensko, kot za italijansko šolo v tem okraju, velike negativne posledice: obe šoli ne bi imeli ustanov vseh vrst in stopenj ali pa vsaj ena jih ne bi imela. Okraj ne bi bil popoln in bi delil na nemogoč način šolsko zaokroženost od vrtca do višje srednje šole. Ti iz sedanje prakse vzeti primeri nam dokazujejo, da sta načeli teritorialnosti in naseljenosti nepopolni in da bi se moralo vanje vključiti tudi načelo o okrajnem združevanju vseh šolskih struktur (združitev šol od vrtca do višjih srednjih šol), ki naj bi po možnosti upoštevale tudi teritorialni in demografski princip poleg obveznih praktičnih potreb o enotnem zdravstvenem, prometnem, prevoznem in urbanističnem sistemu. Primeri iz Beneške Slovenije, z Goriškega in s Tržaškega so navedeni, ne da bi upoštevali specifične potrebe in zahteve slovenskega šolskega sistema, o čemer je treba še posebej spregovoriti. Iz dosedanjih navedb izhaja, da je razdelitev po okrajih zelo težavna zadeva, ker nastaja cela vrsta problemov, ki so v članku le delno nakazani. Vrsta drugih problemov pa nastaja ob obravnavanju vsebine, ustroja in pristojnosti okrajnih šolskih svetov. K. Š. (Prihodnjič: Okrajni šolski sveti) Dejavnost Kluba 'zaMejških študentov v Ljubljani LJUBLJANA. — V ponedeljek so se sestali v prostorih Mednarodnega kluba v Ljubljani na vsakoletni skupščini zamejski študenti, ki študirajo na ljubljanski univerzi. Namen sestanka je bilo spoznanje novih članov Kluba zamejskih študentov, ki prvo leto študirajo v slovenski prestolnici, pregled in ocenitev lanskoletnega delovanja, izvolitev novega odbora in zastavitev ciljev, ki jih bo skušal klub uresničiti v novi sezoni. Skupščine so se letos, poleg tržaških, goriških in koroških Slovencev, udeležili tudi zamejski študenti iz Porabja na Madžarskem. Po uvodni predstavitvi študentov, ki se letos prvič šolajo na ■ ljubljanski univerzi, je prevzel besedo dosedanji predsednik kluba Feliks Wieser. V svojem govoru je omenil važnejše dosežke KZŠ v študijskem letu 1973-74, med katere v prvi vrsti spadajo udeležba na mednarodni konjerenci o manjšinah v Trstu, zavzetost kluba do perečega vprašanja koroških Slovencev, prireditev raznih kulturnih večerov in sodelovanje na pohodu po poteh partizanske Ljubljane. Ob koncu je Wieser poudaril vlogo kluba kot posrednika pri spoznavanju problemov treh slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter pri zbliževanju pripadnikov teh narodnih skupin, ki študirajo v Ljubljani in je zaželel novemu odboru še bolj plodno in uspešno de- .......nummi...................................■■■■■■■n» OB ZASEDANJU SKUPNOSTI OSREDNJIH ALP OB GARDSKEM JEZERU ALPE SE RAZTEZAJO OD MARSEILLA DO ZAGREBA Razprava je bila posvečena gorskemu kmetijstvu, ki propada zaradi bega ljudi v doHne lovanje. Sledila je nato izvolitev novega odbora, ki bo v letošnji sezoni tako sestavljen: Boris Štrekelj predsednik, Anica Koncilja tajnik, Robert Ota blagajnik. V debati o bodočem delovanju kluba je padla kopica predlogov, katere bo skušal novi odbor s pomočjo ostalih članov uresničiti. V prvi vrsti gre za pospešitev kulturnega udejstvovanja, med katere bo spadal ciklus predavanj z manjšinsko problematiko. Klub bo organiziral tudi poučno ekskurzijo v Lendavo in v Porabje. Namen te ekskurzije je ogled znanih dvojezičnih šol na tem področju ter srečanje s slovenskim življem na Madžarskem. Poleg tega bo KZŠ poskrbel tudi za organiziranje nekaterih kulturnih večerov, na katerih bodo sodelovali člani kluba. Nenazadnje bodo zamejski študenti v Ljubljani nadaljevali in okrepili športno in rekreacijsko udefstvovanje. M. K. ZA RESNIČNO DEMOKRATIZACIJO SOLE SLOVENSKI DIJAKI IN ŠOLSKE ODREDBE Pismo dijakov trgovskega zavoda «Žiga Zois» m liceja «F. Prešeren» predsedniku rajonske konzulte pri Sv. Ivanu Pogled na Miljski zaliv s Korošcev Dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu budno in zavzeto spremljamo napore vseh demokratičnih sil, ki si prizadevajo, da bi prišlo v Italiji do temeljite reforme šolstva. Menimo, da zaslužijo pooblaščene odredbe trezno in kritično presojo vseh, ki jim je pri srcu napredng preobrazba šole; napačno bi bilo, če bi nove možnosti, ki jih ta zakonska določila odpira, kratko-malo prezrli. Po drugi strani velja podčrtati, da so se skušale ministrske odredbe v marsičem izneveriti črki, predvsem po duhu sindikalnega sporazuma, ki je bil dosežen maja lani in kasnejšega delegiranega zakona. Zavedamo se — in to spoznanje krepijo izkušnje vseh, ki so se v zadnjem času potegovali, da bi novim določilom zagotovili najširšo demokratično vsebino, da pomeni nov zakon korak naprej le v toliko kolikor bodo demokratične sestavine znotraj šole in zunaj nje ninviiiiiiiiminniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiivvniiiiiniiiiiiutiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiie TEŽKO SOŽITJE INDUSTRIALIZACIJE IN EKOLOCUE Pereč problem Miljskega zaliva je problem vsega severnega Jadrana Proces postopnega, toda naglega okuževanja Miljskega zaliva, je temeljito spremenil njegovo favno in floro Na Gardskem jezeru je bilo v preteklih dneh dvodnevno peto zasedanje Skupnosti osrednjih Alp Gre za organizem, ki ga je ustvarijo osem alpinskih regij, ki se nahajajo v mejah štirih držav. Prisostvovali so zastopniki Lombardije, Južne Tirolske (z avtonomnima pokrajinama Trento in Bočen) nadalje Bavarske, tirolskega Landa (Salzburg in Voralberg) ter švicarskega gri-zonskega kantona. Namen Skupnosti je proučevati vprašanja, ki zadevajo gorate predele s posebnim poudarkom na poljedelstvo, živinorejo in pastirstvo, na železniške in cestne povezave, na turizem in na kulturne dobrine. Predmet zasedanj je v glavnem izmenjava iskušenj in mnenj ter sestava skupnih predlogov in načrtov in njihova predložitev pristojnim upravnim in političnim dejavnikom. Letos je bila na prvem mestu razprava o gorskem kmetijstvu. Beg prebivalstva v doline je skupna značilnost vseh goratih predelov, z vsemi kvarnimi posledicami najrazličnejše narave. Za zajezitev tega skoraj nevzdržnega procesa so potrebni zaščitni ukrepi predvsem na gospodarskem področju. Kmečko prebivalstvo ne more samo in edino prenašati ropanja krajevnih dobrin. V tem pogledu bi bilo potrebno odškodovati s primernimi odškodninami gorskega proizvajalca predvsem pri izkoriščanju vodnega bogastva. Nujno je, da se zaščiti vodovje proti vse pogostejšemu onesnaževanju. Nujna je tudi racionalna zaščita tal. Inštitut za proučevanje Alb v Monakovem bo sestavil študijo, na podlagi katere bodo sestavili natančnejši program intervencij in predlogov. Razpravo o načrtih železniških in cestnih povezav so odgodili na kasnejši čas, ker so udeleženci zasedanja uvideli, da se programi na tem poprišču lahko sestavljajo le za mnogo širše ozemeljske en„l2. Na zasedanju je sploh prišla do izraza težnja, da bi morali vsa vprašanja postavljati in reševati, na mnogo širših teritorialnih osnovah. Na zasedanju so bili namreč odsotni zastopniki zapadnih in vzhodnih alpskih skupnosti, ki med drugim obsegajo široke predel 2 francoskih in jugoslovanskih Alp. Prej ali slej pa se bodo morale tudi organizacijske oblike v korist vseh alpskih skupnosti naravnati na besede, ki jih je izgovoril bi"ši nrec’ ednik lombardske dežele Bassetti na prej o-menjen^m zasedanju: «Alp? se raztezajo od Marseilla da Zagreba». S. O. Na pobudo občinskega odbora za varstvo okolja in miljske občinske uprave je bila prejšnji teden sklicana javna konferenca o problemu, ki ne sme zanimati samo ožje občinstvo, ampak vso javnost, saj ekološka vprašanja z vso o-strino silijo v ospredje. Problem ekologije je vsak dan večji in stvarnejši. Za kaj gre? Milje so odločno izrazile svoje nasprotovanje gradnji pomola SNAM-Aqui-la. Nasprotovanje, kot je sam župan rekel, je utemeljeno z dejstvom, da bi gradnja pomola predstavljala odločilno zapreko ekonomsko - industrijskemu razvoju predela pri Orehu; predstavljala bi nov vir onesnaženja morja in porušila že tako krhko hidrogeolo-ško in morfološk < ravnotežje Miljskega zaliva in privedla do večje nevarnosti eksplozij in požarov, ki bi lahko bili katastrofalni, ker ,bi pomol bil grajen v bližini o-bale proti kateri pihajo prevladujoči vetrovi. Ne smemo pozabiti, da je zasnovani načrt v očitnem nasprotju s tako imenovanim «načrtom 80», ki na strani 103 prinaša naslednji predpis o tankerjih in pristaniščih «... zaščititi morje in druge naravne dobrine pred onesnaženjem . . . Pristajališča za tankerje bi morala biti v zavarovanih zalivih, daleč od naselij, brez nobenih posegov drugih vrst morskega prometa... Na noben način ne bi smeli biti kompromitirani urbanistični predeli ali turistično valorizirani objekti. . .» Kar se tiče tržaške občine, je župan Spaccini na seji občinskega sveta 18. 7. 74 odgovoril na to vprašanje in poudaril, da upravni svet ni do sedaj dovolil gradenj novih naftovodov in drugih objektov, ki jih načrtujeta SNAM in Aquila. Nerazumljivo je potem, kako je lahko upravni odbor EA PT (Ente Autonomo del Porto di Trieste) dal na razpolago družbi SNAM predel zaliva za njena dela. A. Stossich je leta 1876 napisal: «Zaradi bogastva faune in plodnosti individuov, uživa Miljski zaliv zelo velik ugled med naravoslovci, ki se žaram tega podajajo iz oddaljenih krajev na našo obalo ...» Od tistih časov se je zaliv občutno spremenil. Izredno sta se spremenili morfologija obale in vodna zamena in čeprav bi odstranili vzroke organskega in anorganskega onesnaženja, bi videli, da sta ti dve spremembi vpliva^ li na značilnosti živalske in rastlinske naseljenosti. V začetku tega stoletja je bil Miljski zaliv proti odprtemu morju delno zaprt s tremi valobrani, ki so očitno spremenili obtok voda. Na vzhodnem, nekoč močvirnatem predelu, so danes posejane številne industrije. Naplavine so spremenile ritem sedimentacije, ker plavajoče snovi, ki z vodami pritekajo v zaliv, nimajo na močvirnatem področju svojega naravnega cedilnika. S tem, da se naravnost izlivajo v zaliv, pospešujejo kalnost morja in spreminjajo karakterističnost dna, in sicer tako, da ga prekrivajo s plastjo blata. Ta proces je prav gotovo eden poglavitnih vzrokov sprememb kar se tiče naseljenosti dna tudi v najmanj o-nesnaženih predelih zaliva. Razvidno je, do kakšnih posledic bi potemtakem privedla gradnja pomola SNAM - Aquila, še bolj pa če pomislimo, da so na večini tankerjev zaposleni nekompetentni ljudje, ki bi lahko z nepopravljivo napako ogrožali zaliv in bližnja naselja. Vrste favne in flore, ki nam jih Stossich leta 1876 nakazuje kot neredke ali splošne, vezane na bio-cenoze (življenjska skupnost več organizmov v določenem življenjskem okolju) meliščnatega dna o-bale, na substrate debelega peska ali proda, in pa druge vrste_ na poti utrjevanja v oligofotičnih (malo svetlobnih) življenjskih okoljih, na podlagi zbranih podatkov iz let 1966-68 v Miljskem zalivu, še posebno v njegovem central- nem predelu, pokritem z blatom | ženja. Kako? Mnogi razlagajo ta ali z drugimi usedlinami, praktično ne obstajajo več. Morje je bilo vedno posoda za smeti človeštva, toda nikoli tako kot danes. Človek se gotovo že ne zaveda kakšne zaklade skriva morje pred njegovimi kratkovidnimi očmi. Morski proizvodi so vedno predstavljali bogastvo za človeka. Največje možnosti izkoriščanja daje najprej svet morske vegetacije. Morske alge so že v davnih časih uporabljali v zdravstvene namene in za prehrano. O uporabi alg so Kitajci že pred tisoč leti pisali knjige. Toda kakšne možnosti izkoriščanja nam daje danes ta morska greznica? Zanimiv pojav, ki ga lahko zadnja leta opažamo, je močan prirastek morskih ježev. Leta 1966 in 67 jih je bilo moč opaziti v večjih skupinah samo v .nekaterih predelih obale, kot n.pr. prf Če-dasu in ob pomolu Grljana. Človek bi se lahko upravičeno vprašal, če ni morda ta razširjenost morskega ježa posledica onesna- pojav tako, da so zaradi onesnaženja morskih voda izginili številni naravni sovražniki morskega ježa. Drugi pa trdijo, da je to odvisno od moči morskega valovanja, ker ima ta vrsta raje mirne vode. Izboljšani splošni meteorološki pogoji v zadnjih letih, kot n.pr. zmajšanje jakosti prevladujočih vetrov, so prav gotovo imeli pomemben vpliv na ta pojav. Kot pravi Kempf, je možno tudi, da nekatere organske snovi ugodno vplivajo na plodnost te vrste. Prav gotovo so pa vsi, ti dejavniki skupaj pripomogli k tako velikemu prirastku te vrste v našem zalivu. Ko se človek potopi za kak meter pri obali med Gr-Ijanom in Devj»m «. «. ta pojav, to armado bodičastih živalic, ki se nhopazno premlRSjo* na dnu, ga kar strese. Podmorska vegetacija se .pe».*lš»t*w£nv p«- . hodu spreminja v puščavo. Razvidno je, da se vsaka sprememba v ekoloških- parametrih neizogibno odraža na kvantitetni in kvalitetni sestavi biocenoz. Te spremembe pridejo do izraza s prevladanjem ene ali nekaj posebno občutljivih in naklonjenih vrst na to spremenjeno ekološko ravnovesje. Poudariti pa je treba, da vsaka biocenoza drugače reagira na različne faktorje onesnaženja v raznih biogeografskih predelih morja in zaradi tega je tudi nemogoče urediti neko splošno klasifikacijo onesnaženj. Ko se je človeku zdelo,, da se je že «skoraj» približal zaključku svoje večne bitke proti revščini, bolezni, suženjstvu dela, nenadoma spoznava, da bo do tega še težka in dolga pot. Na vsakem koraku je v svoji tehnološki družbi vedno bolj močan, obenem pa tudi vedno bolj šibak. Manjka mu 4 o c«-'»-» ir f ca i np ve, v kakšno smer naravnati neizmerno moč, ki jo predstavljata ' žhaftošt th tehnologija, moč, ki je potencialno sposobna pospeševati napredek ali pa pripeljati svet do uničenja. Janko Furlan znale in hotele docela izkoristiti možnosti, ki jih le ta nudi. Volitve novih šolskih upravnih teles niso, pa tudi ne smemo dovoliti, da bi utegnile postati, ne-všečna formalnost za dijake, profesorje, predvsem pa za starše. Prepričani smo, da je potrebna na teme pooblaščenih odredb široka razprava, ki naj seže v javnost, saj vprašanje šole in vzgoje ni le stvar neposredno zainteresiranih — dijakov in profesorjev — ampak je nujno vprašanje, ki se razrašča globoko v tkivo družbe in v specifičnem primeru slovenske šole, naše narodnostne skupnosti. Rajonska konzulta pri Sv. Ivanu bi utegnila odigrati v tem okviru pomembno vlogo. Predlagamo, da bi postala pokrovitelj javnega zborovanja staršev, dijakov, profesorjev, naprednih kulturnih in družbenih sil. Zborovanje naj bi bilo sicer namenjeno pretresu pooblaščenih odredb, vendar ne bi jemali teh novih zakonskih določil kot ne-presegljivega plota, ki bi razpravo omejeval in jo silil v začarani krog. Nasprotno, mnenja smo, da mora biti glavni cilj tega in podobnih srečanj ravno tematska širina, neposrednost in vsebinska izvirnost, skratka, tisti stvaren odnos do vprašanja šole in vzgoje, ki ga redkokdaj srečujemo. Naša zahteva po tematski širini ne izvira samo iz zgoraj navedenih pomislekov. Globoko, utemeljeno smo prepričani, da je vprašanje vzgoje mladih rodov stvar vse slovenske manjšine, da je vprašanje slovenske šole in njenega težkega položaja tesno prepleteno s protislovji in nazadnjaškimi sunki, ki jih poraja italijanska družba, obenem pa odtenek težav, in včasih tudi dejanske nesposobnosti, da bi slovenska narodnostna skupnost vtisnila svoji vzgojni ustanovi pečat resnično modeme, antifašistične kulture. Položaj mladega študirajočega človeka se vse bolj zaostruje in terja stvarnih, zlasti pa celovitih odgovorov m rešitev. Samo široko razvejano gibanje dijakov, staršev, profesorjev, kulturnih in družbenih sil je lahko kos potrebi po takem celovitem obravnavanju. Menimo, da more biti nameravano zborovanje prvi korak v tej smeri. pp.KS'.noun DNEVNA SOBA «DRAGICA» BREST CERKNICA INDUSTRIJA POHIŠTVA - JUGOSLAVIJA CELOTEN PROGRAM IZDELKOV INDUSTRIJE POHIŠTVA BREST - CERKNICA LAHKO KUPITE PO IZREDNO UGODNIH CENAH V «SALONU POHIŠTVA» V CERKNICI. SALON POHIŠTVA JE ODPRT VSAK DAN NEPREKINJENO OD 9. DO 19. URE. OB SOBOTAH OD 8. DO 13. URE. ■ ZA DEVIZE 5% POPUSTA ■ BREZPLAČNA DOBAVA POHIŠTVA NA DOM TELEFON: 061 791-200 - TELEX: 31-167 à. horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Na delu ali v službi bo razmeroma normalno, pa čeprav bo prišlo do kakega trenja zaradi razlike v izvajanju načrtov. Tudi med kritiki se bo našel človek, ki bo znal ceniti vaše sposobnosti. Ne računajte, da vam bo v ljubezni vse šlo tako, kot želite. Glavobol. BIK (od 21. 4. do 20. f ^ 5.) Ker se ne boste [ držali rokov, bo kak \ _J posel utrpel večjo za- mudo. V splošnem bo na delu vladala nervoza, ki bo škodovala marsikateri pobudi. Na pot boste šli ali srečali kako zanimivo osebo, s katero bi se mogli tudi pobliže spoznati. Močno utrujeni boste. DVOJČKA (od 21. 5. a do 22. 6.) Po razgiba-nem razpoloženju se bo vse spet umirilo. Pri tem pa boste i^j gubili stike s tistimi, ki so vam doslej zagotavljali uspeh. V nekem trenutku bo razpoloženje napeto in delikatno. Ljubosumnost, ki vas prevzema, je odveč. Glede zdravja vse v redu. Veljaven od 1. do 7. decembra 1974 ^ RAK (od 23. 6. do f (■ 22. 7.) če ne boste do- volj smotrni in varčni, t J boste zabredli v te- žave, iz katerih vam — ne bo lahko. Razmere zahtevajo precejšnjo treznost. Bodite bolj spravni z ljudmi, ki vas obdajajo. Posebno š člani družine, kjer nekaj ni tako kot bi moralo biti. Prebavne motnje. —». LEV (od 23. 7. do S' 22. 8.) Nabralo se vam f CmA J bo veliko dela, hkrati J pa ne bo nobene vo-Ije. Tudi utrujeni boste in brez pobude, tako da rezultati ob koncu tedna ne bodo najboljši. Pismo, vest, sporočilo, vsekakor nekaj novega, kar vas bo vzpodbudilo. DEVICA (od 23. 8. do 22.9.) Novi načrti bodo zahtevali celega človeka. Hkrati pa tudi temeljitost v izvajanju. Vsekakor bo končni rezultat odvisen od vas. Ne računajte z velikimi zaslužki, celo ne z moralnimi uspehi. Neka oseba se dolgočasi in to predvsem po vaši krivdi. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Razpoloženje ne bo najboljše. 1 Kljub temu naloge zahtevajo podjetnost. Bodite bolj konkretni tudi proti tistim, ki jih ne upoštevate. Skrbno držite svoje načrte zase. Ljubosumnost glede nekoga bi bila popolnoma odveč. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Odstranite z dela ljudi, „ . ki ste jih napačno iz- 37* y brali. Prav tako ne jemljite v poštev nasvetov, za katere veste, da se ne bodo obnesli. V resnih trenutkih se zanesite le nase. Materialni uspehi naj se čutijo tudi v vašem družinskem življenju. STRELEC (od 23; 11. do 20. 12.) Prišli boste do kaj čudnih sklepov in ugotovili, da prijateljstvo ne pomeni nič, če je le v besedi. Drugič izbirajte družbo bolj resnih ljudi. Sleherni dan je dragocen in ne zapravljajte časa z ljudmi, ki vas v kritičnem trenutku pustijo na cedilu. Glavobol. © KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Lahko je prislužena sredstva potrošiti. Posebno, ko se nudijo vse priložnosti. Težje je omejena sredstva pravilno naložiti. In v tem je bistvo pravilnega gospodarjenja. Včasih je dobro varčevati tudi z lastnimi silami in to v dobro družini. Zdravje odlično. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Neki vaši ukrepi bodo dali dobre sadove. Hkrati boste imeli priložnost spoznati se z vplivnimi ljudmi. Vse skupaj bo pripomoglo h kakemu krepkemu koraku naprej. Zavihajte rokave in pokličite na pomoč pridne ljudi. Sreča v ljubezni. Pazite na zdravje. RIBI (od 20. 2« do 20. 3.) čas je že, da se ukvarjate tudi s svoji-i mi osebnimi problemi. Idealistične poteze so sicer lepe, niso pa vedno koristne. Izogibajte se vsiljivih ljudi. Družbo iščite med pravimi prijatelji. V ljubezni nič novega, torej vse prav. Prehladili se boste. KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 5 8 7 8 9 10 11 ■ 12 ■ 13 ■ 14 ■ 15 ■ 16 17 ■ 18 19 ■ 20 ■ 21 ■ 22 ■ 23 24 ■ 25 ■ 26 27 28 29 ■ 30 ■ 31 ■ 32 ■ 33 ■ 34 ■ 35 ■ 36 37 ■ 38 ■ ■ 39 ■ 40 41 ■ 42 43 Rešitev križanke v torek VODORAVNO: 1. beograjsko športno društvo, 11. italijanski filmski režiser, 12. anemična, 13. ljubk. žensko ime, 15. očka. oteč, 16. George Abbot, 17. Miha An-dreaš, 18. večja vas, 20. zavetišče za ljubimce, 21. «črnilo», 22. ju- goslovanski otok, 23. Novi Sad, 25. ime filmske igralke Zoppelli, 26. obrežje, jez, 28. zemljevid, 30. kategorija, 31. del čajanke, 32. zunaj, 33. majhna statua, 34. strupena kača, 35. streha sveta, 36. Boris Režek, 37. oranje, 38. torek, 39. potem v italijanščini, 40. grški otok, 42. živinorejska farma v ZDA, 43. nepopoldne, nedo-končkne. NAVPIČNO: 1. mesto v severni Italiji, 2. Fellinijev film, 3. brez odsotnih, 4. italijanska vojska, 5. Andrej Budal, 6. iz dragocene kovine, 7. ugovor, prepoved, 8. moško ime, 9. predlog, 10. Boho- ričevo ime, 14. športna panoga, 16. obče ime v «našem kraju», 18. moštvo G. Rivere, 19. oblika gl. biti, 20. ljudska oblika za plin, 22. latinski oče, 24. reč, 26. je lahko reklamni, 27. «naš kraj», 29. prvina za hokej, 30. ime filmske igralke Novak, 33. papirji, 34. športna zabavna igrišča v «našem kraju», 35. pesnitev, epsko delo, 36. mesto v ZRN, 38. tržišče, 39. dvojica, 40. Karl Altmann, 41. Anton Novačan, 42. egiptovski bog. (lako) Orožne vaje v Avstriji DUNAJ, 30. — «Tisti, ki trdi, da smo le kup smeti, naj si nas le ogleda. Res je, nismo takšni, tok želimo, da bi bili. Toda tu smo, vedno pravočasno na mestu!» Tako je med drugim rekel na tiskovni konferenci avstrijski general E-mil Spannocchi, ki je povabil časnikarje na grad Trautenfels po nedavno zaključenih letošnjih orožnih vajah. V treh dneh so «plavi» pognali «rdeče» vse od Donave pa tja gor v gore, v svež alpski sneg. «Plava» motorizacija se ni zmenila, da So kmetje opravili jesenska poljska dela in ozimno žito posejali. Gosenice tankov in oklepnih voz so žitna polja pošteno «pobranali». Vojska pač ne pozna preproste, kmečke logike. Pozna le svoje zakone. Letos, ob jesenskih orožnih vajah, pa to velja še posebej, General Spannochi je z letošnjimi orožnimi vajami hotel še posebej «odgovoriti» tistim, ki ji današnja avstrijska vojska ni po godu. Zato je tudi rekel: «Ponav- ljajo se govorice, da avstrijske vojske ni, da je v razsulu.) Sedaj smo jim dokazali, da ni tako.» Res je, določeni avstrijski krogi, seveda desničarski, napadajo vlado, češ da je obrambo dežele zanemarila. Avstrijska vlada je namreč 1970. leta skrčila vojaški rok s prejšnjih devetih na sedanjih šest mesecev. Zato je zapustilo vojsko veliko poklicnih častnikov, ki so si našli zaposlitve drugje. Na račun te prav gotovo zainteresirane kritike pa se v avstrijski vojski oglašajo prav tako konservativni krogi, ki si želijo ponovno uvesti «stari red», ki pa pri avstrijskem poprečnem državljanu nima kdove kolikšnega odmeva. Avstrija ni več stara Avstrija, še manj pa del Tretjega rajha. Proračun za narodno o-brambo je v avstrijskem državnem proračunu najnižja zadevna postavka v Evropi. Še več, Avstrija oddeli obrambi, v primerjavi z nacionalnim dohodkom, še najmanj. ....................................................mi.............................m.....................mm.....mm..... ZA OČETOM PISE JANEZ TRNOVO, RISE MIKI MUSTER Nekdaj živahni Amaron je počasi popolnoma utihnil. Od belcev so ostali tam le že Ivanka, Bojan in Zoran, od Indijancev pa le tisti, ki so se pričeli ukvarjati z lovom na činčile, mišim podobne gledalce, ki dajejo najdražje krzno na svetu. Prav bajna cena činčiljih kož pa je te živalce v Kordiljerih že skoraj iztrebila. Lov je bil zato kaj pičel. Ker ni bilo zaslužka, je bilo treba v A-maronu živeti od prihrankov in čakati na nov zaslužek od nabiranja in prodajanja kavčuka. Kljub temu Ivanka ni držala rok križem. Pletla je jopice in puloverje, katere sta Bojan in Zoran odnašala v Cuzcu na hrbtu lame. Iz mesta sta se vračala z novo prejo in najpotrebnejšimi živili. Tako sta postajala vsak dan bolj samostojna. Preteklo je naglo nekaj mesecev, kar je bil oče Stanko odšel v brazilske pragozdove. Od njega ni bilo nobenih vesti in Ivanka je postajala čedalje bolj zaskrbljena in tiha. Razen tega je čutila, da ji naglo pričenja pešati že davno oslabelo srce. Včasih ji je bilo tako slabo, da je omedlela. To je vznemirjalo tudi sinova, da sta za mater nežno in vzorno skrbela. Janko Perut UMIRAJOČI ČAS ;r vojaških koračnic. Prav nenavadno se mi je zdelo, aa je a, vojnimi poročili prišla na vrsto Skladba nemškega mojstra. Prisluhnil sem in se ves prepustil sanjarjenju. Glasba je la po sobi kot dež. V prostoru je bila razlita mehka svetloba, delo se mi je, da se stene sobe razmikajo, kakor se zmeraj [izmaknejo ob glasbi. Z zvoki violine so priplavali tudi spomni. Nisem se jih več branil, in z njimi je prišlo hrepenenje o časih, ko bi človek ne bil več zver, ko bi lahko spet oslušal čudovite stvaritve Chopina, Čajkovskega ali Smetane, ri tem pa ne imeli nobenega predsodka zaradi njihove arodnosti. Se vedno sem sanjaril, toda radio je medtem začel od-ajati koncertno glasbo. Bila je skladba meni neznanega moj-tra, čista in iskriva kot gorski studenec in prešerna kot magovita vojska. Prevzemala me je kot šumenje gozda. Bila s mogočna in svetla-kot svoboda, o kateri smo sanjali in y atero smo tako neomajno verjeli. Glasba se je v čudoviti branosti zlivala z mojim razpoloženjem. Zmotil me je prihod šefa bolnišnice. Stopil je v sobo v tniformd, brez običajne bele halje. rsssrssrAffSsssssj mmmim i NEDELJA, 1. DECEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Maša in V nedeljo ob 12. uri Kmetijska oddaja DNEVNIK Meščani se igrajo kmečkih poslov GROF MONTECRISTO Program za mladino Zono, deveta epizoda DNEVNIK Rezultati in poročila o nogometnih tekmah Program za prihodnje dni CANZONISSIMA 1974 Italijansko nogometno prvenstvo Registriran polčas nogometne tekme DNEVNIK ANA KARENINA ŠPORTNA NEDELJA Dnevnik in Vremenska slika DRUGI KANAL Neposreden prenos športnega dogodka Italijansko nogometno prvenstvo: REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME Un guerriero per Arianna ŠPORTNI DNEVNIK Portret avtorja: Giacomo Manzù DNEVNIK , Avditorij Sedmi dan: Kulturne aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Svet v vojni, serijski dokumentarni film Otroška matineja: Viking Viki in Življenje v gibanju POROČILA Kmetijska oddaja ZAČETEK GRADNJE JEDRSKE ELEKTRARNE Ptujski festival,, peti del Za konec tedna Mladi za mlade: TREZNA PRESOJA POROČILA Boks: «ZLATA ROKAVICA», neposreden prenos Cvetje v jeseni, zaključno nadaljevanje slovenskega filma DNEVNIK Marijan Božič: ČLOVEK IN POL Reka Una, prvi del oddaje iz serije Karavana športni pregled DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.45 Otroški kotiček: Chaplinova burleska 20.30 «NEUSMILJEN», celovečerni film 22.00 FINALNA BOKSARSKA SREČANJA V BEOGRADU 11.00 12.15 13.30 14.00 15.00 16.05 16.25 17.00 17.15 17.30 17.40 19.00 20.00 20.30 21.35 22.45 15.00 18.15 19.00 19.50 20.00 20.30 21.00 22.00 8.50 9.40 10.30 10.40 11.25 14.15 14.15 15.00 15.30 15.45 18.15 19.30 20.00 21.05 21.35 22.10 TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.05 Slovenski motivi: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Bo-rodinov Godalni kvartet št. 2; 11.15 Luigi Capuana: «Scurpiddu»; 12.00 Nabožna glasba: 12.30 Glasbena skrinja: 13.00 Kdo, kdaj, zakaj: 13.30 Glasba po željah; 15.45 Orkestri; 16.00 Glasba in šport; 17.00 «Maček», radijska drama: 17.55 Nedeljski koncert; 18.45 Mednarodni folk; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. KOPER 6.30, 7.30’ 12230, 14.30. 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Kako se počutiš; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.45 Juke box; 15.30 Plošče: 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah; 18.15 Domače viže; 18.30 Javna radijska oddaja v Neverkah; 19.30 Glasba v večeru; 20.00 Orkestri; 21.15 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Godala; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Še vroče plošče; 14.30 Program z Omello Vanoni; 15.10 Hit Parade; 15.30 Nogomet od minute do minute: 17.00 Glasbeni oder; 18.00 Poje Renata Tebaldi; 19.20 Glasbeni variete; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Literarna oddaja; 22.05 Pianist C. Curzon. II. PROGRAM 7.30. 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Plošče; 9.35 Variete; 12.00 Športna prognoza; 12.15 Pozdravljena nedelja; 13.00 Kvizi; 13.35 «Alto gradimento»; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16.35 Plošče; 16.30 Športna nedelja; 17.40 Can-zonissima; 21.00 Operetna glasba; 21.25 Plošče in skeči; 22.00 Princi in bančniki,'-> — - • SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Marko Frankič: «Tramvaj - pravljica» - za otroke; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Koncert; 14.05 Nedeljsko popoldne: prenosi in poročila o športnih dogodkih; nedeljska reportaža in humoreska; 18.05 Alija Isakovič: «Kaljenje» -Radijska igra; 19.40 Glasbene raz-glednce; 19.50 Lahko noč. otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22-20 Serenadni večer; 23.05 Literarni nokturno - B. čopič: Junaški svet; 23.15 V lučeh semaforov. PONEDELJEK, 2. DECEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Beduini 12.55 Tedenska knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 Tečaj nemškega jezika 15.00 - 17.00 Šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše Colargolove prigode in Zmenek ob južini 17.45 Program za mladino: Slike iz sveta 18.45 Neznana obzorja 19.15 Italijanske kronike Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 COME RUBARE UN MILIONE DI DOLLARI E VIVERE FELICI Film je režiral Willyam Wyler in igrata v njem glavni vlogi Peter O’Toole in Audrey Hepburn 22.45 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 18.45 Športni dnevnik 19.00 JETNIK: KRALJICA, STOLP, KMET 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 TV razprave: Bienale 22.00 Simfonični koncert, ki ga vodi Carlo Zecchi JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA , 8.10, 9.30, 14.30 in 15.30 Šola: Slovnica, Vesele škatle, Matematika, itd. 9.00 in 15.00 Angleščina 17.25 E. Majaron: V znamenju dvojčkov 17.50 Obzornik 18.05 Važno je, roditi se pod srečno zvezdo 18.35 Socialistična morala in naša družba 19.00 Odločamo 19.30 DNEVNIK 20.05 Fran Detela: «UČENJAK» 21.25 Kulturne diagonale 21.55 Sodobna oprema 22.05 Mozaik kratkega filma: PREPAD 22.25 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček: risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 Pelikani, serijski dokumentarni film 21.00 ENERGETIKA, dokumentarna oddaja 21.30 DONSKI KOZAKI, folklorna oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 18.15 U-metnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Baročni orkester; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 športna tribuna; 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Klasiki ameriške lahke glasbe. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 16.00, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Strani iz albuma; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 15.30 Oddaja za mladino; 16.45 Melodije in ritmi: 17.15 športni pregled; 18.30 Pevski zbor iz Mirna; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru; 21.00 Literarna oddaja. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 Orkester; 13.20 Hit Parade; 14.05 Odprta linija; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino: 16 00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 19.30 Pisan spored; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Slovstvo in umetnost; 22.15 XX. stoletje; 22.30 Solisti. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka: 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored 17.30 Reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Donizettijev «Don Pasquale»; 22.50 človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 15.00. 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija -napotki za turiste; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Pet minut za novo pesmico; 9.40 Orkestri in zabavni zbori; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti ; 12 30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne ?od-be; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori; 15.45 «Vrtiljak»; 16.30 Moda za vas; 17.00 Aktual- nosti; 17.20 Koncert po željah; 18.05 Naš gost; 18.2o' Ob lahki glasbi; 19.40 Trio Henčka Burkata: 19.50 Lahko noč. otroci!. 19.55 F. Auber: «Fra1 Diavolo»; 22.20 Popevke; 23.05 Z. Frece: Pesmi; 23.15 Za ljubitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 3. DO 7. DECEMBRA 1974 TOREK. 3. decembra 8.10, 9.35, 10.05, 14.10, 15.35 in 16.05 TV šola; 17.35 Careme - Menart: Steklenička črnila; 17.15 Risanka; 17.55 Obzornik; 18.10 življenje v gibanju; 18.40 Gledališče «Glej in igra o Slovencih na Koroškem»; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Pogovor o...; 21.05 Hardy: Mračni Jude; 21.50 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Trije obrazi ljubezni, celovečerni film; 22.00 Po sledeh Vikingov: Groenlandia. SREDA, 4. decembra 8.10, 10.50 in 15.25 TV šola; 17.25 Viking Viki, risanka; 17.50 Obzornik; 18.05 Pred referendumom o šoli ob obali; 18.40 Mladi za mla- de; 19.10 Risanka: 19.20 Male skrivnosti velikih mojstrov — kuhinje; 19.30 Dnevnik; 20.05 Polnočni kavboj, film; 22.00 Ljudje s fotografij Stojana Kerblerja: 22.15 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Dr. Leakey, dokumentarna oddaja; 21.20 Zabavno glasbena oddaja «Split 74». ČETRTEK, 5. decembra 8.10 in 14.10 šola; 9.05 in 15.05 Angleščina; 9.35 in 15.35 Francoščina; 17.30 T. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba; 18.00 Obzornik; 18.20 Svet v vojni: Burma je bila za Britance ščit; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 M. Vitezovič: Dimitrije Tucovič; 21.00 Kam in kako na oddih: 21.10 Monitor: Beograd; 21.50 Chausson: Poeme, Karol Pahor: Istrijanka; 22.20- Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček: risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 «Tiste iz Hamburga». film; 22.00 Madžarska ka-valkada. dokumentarni film. PETEK, 6. decembra 8.10 in 14.10 šola; 10.50 in 15.45 Angleščina; 17.20 Veseli tobogan: Dobrovo v Brdih; 18.05 Folklorna revija; 18.40 Začetki življenja; 18.50 Onesnaženje celinskih voda: 19.30 Dnevnik; 20.15 Oblak na malem planetu; 21.30 Harlem, dokumentarna oddaja; 22.45 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.00 Spust za moške v smučanju; 20.15 Dnevnik; 20.35 Kmetje, dra- matizacija; 21.25 Povratek, film: 22.10 Vaterpolo za pokal prvakov. SOBOTA, 7. decembra 10.35 in 12.00 šola; 12.55 Nogo metna tekma Partizan — Dinamo; 16.10 Disneyev svet; 16.55 Hokej Olimpija — Jesenice; 19.30 Dnevnik: 20.00 Za kulisami: Chaplinova bur leska; 20.30 Glasba podonavskih de žel. prenos iz Novega Sada: 21.4( Moda za vas; 21.50 Dnevnik: 22.K Dvoboj pri srebrnem potoku, film Koprska barvna TV 12.55 Nogomet Partizan — Dina mo; 17.00 Hokej na ledu; 19 15 Vc leslalom za moške, posnetek; 20.1! Dnevnik; 20.30 «Vihar», serijsk film; 21.20 «Ključ», serijski film 22.30 Vaterpolo, finalna tekma. «Zdravo, France,» je rekel. «Pa menda ne spiš? Bi šel z mano?» V zraku so se prelivali akordi trilčka, kakor da se z žuborenjem potoka prepleta slavčkova pesem. Nisem takoj odgovoril, ker sem čakal, da bi akordi izzveneli. Obmolknil je tudi šef bolnišnice Usedel se je na rob postelje. Eno roko je imel v žepu, z drugo pa se je oprl na posteljo. Ko je glasba izzvenela v poslednjem akordu, sem rekel; «Oprosti, tovariš major! Nisem spal, le glasba me je na moč pritegnila. Le čigava je ta mojstrovina?» «Bil je Griegov klavirski koncert v a-molu. Tudi meni je všeč. No, pojdeš z menoj?» me je vnovič vprašal. «Seveda, kam pa?» «Popivat pojdemo.» «No, to pa se ne sliši vsak dan. Nič nimam proti, če bi ga malo srknili. Kaj pa se je zgodilo?» «Od naših letalcev smo prejeli vabilo, da bi skupaj proslavili njihov prihod in pogumni poseg v boje. Komaj pred nekaj tedni so prišli iz Afrike, a imajo za sabo že nekaj prav uspelih akcij. To bi radi nekoliko proslavili in se obenem povezali z našimi enotami, ki so v Italiji. S komisarjem sva mislila, da bi te vzela s seboj. Sicer tudi sam vozim, vendar je bolje, če sva dva. Poleg tega ne znam dovolj angleščine Angleži pa so pretrdi, da bi govorili francosko. Ne mislim da bi nam bil za šoferja. Z nama pojdeš na proslavo, in če upoštevaš, da bodo na proslavi tudi ruski oficirji, moramo poleg rezervnega kolesa pri avtomobilu imeti tudi rezervnega šoferja. Saj veš, kaj pomeni, če Rusi začnejo z zdravicami! Nikoli ne veš, kako se bo končalo.» «Odlično! Vozil bo pač tisti izmed naju, ki bo manj pijan. Kje pa so ti naši letalci?» «BUzu Termolija. Skoro tristo kilometrov poti je. No, kar hitro se pripravi! Cez pol ure bom čakal na dvorišču.» Cez pol ure smo se že odpeljali. Vozil je zdravnik, poleg njega je sedel komisar, na zadnji sedež pa sem se posadil jaz. V Bariju smo vzeli v avtomobil še enega oficirja iz štaba baze. Bil je kapetan in se mi je predstavil za Janeza. Priimek sem pri predstavljanju preslišal. Bil je Slovenec, spotoma pa sem zvedel, da je Ljubljančan. V partizane je odšel v začetku dvainštiridesetega. Bil je obveščevalec, triinštiridesetega pa so ga v neki vasi na Notranjskem ujeli Italijani in ga internirali v Abruzzih. Pri njem namreč niso našli orožja, ker se ga je bil znebil, prav tako triglavke, ko je videl, da mu je umik odrezan. Po kapitulaciji Italije pa se je prebil do Barija. Kaj počne zdaj, mi ni povedal. Sklepal sem, da je še vedno obveščevalec. Sicer pa je bil prijeten in zgovoren družabnik. Povedati je vedel mnogo novic iz najine domovine, zato je več kot peturna vožnja hitro minila. Skoraj nisem verjel, da smo že prispeli na cilj, ko je nekaj kilometrov za Termolijem avtomobil zapeljal z glavne ceste proti letališču, kjer so se v soncu bleščala lepa, vitka letala. Stala so v ravni vrsti, vsa z veliko peterokrako zvezdo na trupu in zastavo na repu. Bili so sami spitfireji, najlepša in najboljša lovska letala, kar jih je tedaj letalo pod nebom. Čudovit je bil pogled na dolge, ravne vrste jeklenih ptičev z oznakami naše vojske. Tudi mi smo modema armada, sem pomislil s ponosom. Kmalu po našem prihodu se je začel zbor. Pred letali so se zvrstili letalci v čistih, zlikanih uniformah, piloti pa v popolni letalski opremi, vsak pred svojim letalom. Mi trije smo bili med gledalci. Sledil je raport, za tem pa kratek, zelo borben nagovor komandanta eskadrilje, visokega, suhega majorja z brčicami. Nato smo poslušali pozdravna govora angleškega in ruskega oficirja. Ko sta končala, se je začela vojaška parada, mimohod pred bojno zastavo in komandantom ter povabljenimi gledalci. Hipoma so oglušujoče zabrneli motorji in štiri letala so se strmo dvignila visoko pod nebo nad morjem. V nebesni sinjini so se razvrstila v borbeno formacijo za napad. Prvo letalo se je zazibalo na krilih in v strmem zaokretu napadlo letališče. Za njim so se spustila ostala letala. Ko so se spuščala, so žarela v soncu. Toda hipoma me je spreletel srh. Za trenutek sem zaprl oči in videl vse rdeče, na rdečem ozadju pa se mi je prikazal Lambertdèrov spačeni obraz. Zdelo se mi je tudi, da slišim, kako hrope. Medtem so letala preletela nizko nad našimi glavami. Toda oglušujoče grmenje motorjev se je naglo oddaljilo-Odprl sem oči in stisnil pesti, da bi se otresel te more. Ne smem misliti na to . . . Moram se obvladati, da mi življenje ne postane neznosno treme. Spomine moram odpoditi. Koliko jih je že padlo in koliko jih še bo, preden bo konec vojne? , Letala so se drugo za drugim že spuščala na pristajalno stezo. Ko so pristala, so nas razpustili in povedali, da se čez uro dobimo pri kosilu v menzi. Pomešal sem se med letalce. Obnavljal sem poznanstva iz Afrike, potem pa smo se pod streho velikega šotora zbrali pri kosilu. Med kosilom smo pili samó vino, sladko, gosto črnino s puljskih gričev. Toda ko so odnesli krožnike, so se pojavile na mizi tudi steklenice z viskijem in rumom. Kozarcev niso zamenjali. Zdaj se bo začelo, sem pomislil, ko sem zagledal ruskega podpolkovnika, ki si je nalival poln kozarec ruma. Nekateri so posnemali njegov zgled, toda večina je segla po viskiju-Potem je sovjetski oficir vstal, dvignil kozarec in spregovoril-«Tovariši in bojni sodrugi! Dovolite ml, da najprej dvignem čašo na zdravje vrhovnega komandanta slavne in nepremagljiv6 Rdeče armade, genialnega vodje velike sovjetske dežele . • •>> — zdaj se mu je glas dvignil za celo oktavo — «... generalissima Stalina!» (Nadaljevanje sledtj nogomet ITALIJANSKA A LIGA V 11. KOLU ITALIJANSKE NOGOMETNE D LIGE DOŽIVETJE ZA TRŽAČANE INTER-JUVENTUS Pričakuje se rekordno število gledalcev TORINO-MIUAN na derbiju med Triestino in Ponziano Predsednik Interja Fronzoli optimist Osrednje srečanje tega kola bo v Milanu, kjer bo Inter sprejel v gos-te enajsterico Juventusa, ki je trenutno na vrhu lestvice. Predsednik Interja Fraizzoli, ki je za svoje moštvo porabil ogromne vsote denarja. Pravi, da je na splošno zadovoljen 2 igro svojih mladih nogometašev in da je bil denar vsekakor dobro porabljen. Dosedanji izidi Milančanov Pa kažejo, da Inter še ni v najboljši formi in da je Juventus v današnjem srečanju favorit. Tudi v drugi «clou» tekmi si bos-t® nasproti Lombardija in Piemont. Torino bo namreč doma igral proti Milanu, ki je v nedeljo z dvema goloma muhastega Chiarugija premagal Ascoli. Nedvomno pa je mnogo IH ma) pa, da bo že danes pokazal kaj velja. Rocco ima nemalo problemov: proti Ascoliju bo morda le igral Speg-giorin, ki je doslej zatajil. Napoli se bo skušal takoj opomoči po spodrsljaju v pokalnem tekmovanju. Varovanci trenerja Vinicia bodo igrali proti Cagliariju. Ogorčen boj pa se obeta v Genovi, kjer bo Sampdoria igrala proti L.R. Vicen-zi. Tekma bo izredne važnosti za obstanek v ligi. PARI DANAŠNJEGA KOLA Ascoli — Fiorentina Bologna — Ternana Inter — Juventus Napoli — Cagliari Roma — Lazio Sampdoria -- L.R. Vicenza Torino — Milan Varese — Cesena VATERPOLO BUDIMPEŠTA, 30. — V prvem dnevu finalnega vaterpolskega tekmovanja za pokal evropskih pokalnih prvakov v Budimpešti je nizozemska ekipa Zian Vitesse premagala jugoslovanski klub Mladost iz Zagreba s 6:4, domači Ferencvaros pa je odpravil bolgarsko ekipo Akademik iz Sofije z visokim izidom 11:3. Prvi derbi je bi! leta 1921 - 4000 zastav in trobent ■ Pro Gorizia bo v gosteh igrala proti Sampietreseju Nogometno prvenstvo «D» lige je prišlo do enajstega kola, katerega so tržaški navijači nestrpno čakali. Na stadionu Grezar se bosta danes popoldne pomerili enajsterici Triestine in Ponziane, ki se nista uradno srečali (v prvenstvu) že dolgih 47 let. Obrnimo se nekoliko nazaj in poglejmo kratko zgodovino «tržaških» nogometnih derbijev med Trie stino in Ponziano. Društvo Ponzia-na je bilo ustanovljeno leta 1921 na spodbudo skupine mladeničev od Sv. Jakoba. Triestina pa je bila ustanovljena 18. decembra 1918 v neki kavarni v Drevoredu 20. sep tembra. Prvi derbi med Triestino in Ponziano sega v leto 1921, ko sta enajsterici igrali v prvenstvu 1. lige. Na igrišču v Miljah sta se 3. aprila Triestina in Ponziana razšli pri neodločenem izidu 2:2. Povratno srečanje 8. maja se je prav tako končalo z delitvijo točk pri belem izidu 0:0. Naslednjo sezono je Triestina igrala v tretji diviziji, Ponziana pa v promocijski ligi. Leta 1922-23 sta se enajsterici spet srečali, ven dar o tem prvenstvu ni točnih zapisnikov in zato izidi derbijev niso znani. Naslednjo sezono (1923-24) sta e-najsterici spet igrali v tretji diviziji, 11. novembra se je na igrišču Montebello derbi zaključil v ko- rist Ponziane (1:0), ki je tudi v povratnem srečanju na igrišču pri Sv. Andreju 9. marca 1924 premagala Triestino (2:0). Kljub temu si je Triestina v tej sezoni zagotovila prestop v višjo ligo in naslednje leto je nastopala v drugi diviziji, nato pa je prestopila še v prvo divizijo. Ponziana pa je ostala v tretji diviziji do konca prvenstva leta 1925. Leta 1926-27 si je Ponziana priborila prestop v višjo ligo in naslednjo sezono sta se enajsterici srečali v prvenstvu prve divizije. Triestina se je tokrat maščevala in zmagala oba derbija, prvič 27. oktobra 1927 (4:1), drugič 18. decembra (2:0). Iz podatkov, ki smo jih zbrali, je razvidno, da je stanje glede derbijev izenačeno. Dvakrat je zmagala Ponziana, dvakrat Triestina dvakrat sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu. Po 47 letih bodo danes v Trstu ljubitelji nogometa spet živeli v napeti klimi «domačega» derbija, pa čeprav gre le za prvenstvo «D» lige. Govori se o velikih pripravah navijačev, ki se bodo zbrali v rekordnem številu. Zastav (govori se, da jih bo preko 4000), trobent, bobnov in raznih pripomočkov za «glasno» navijanje ne bo manjkalo. Torej pravo vzdušje derbija, ki pa ne sme preskočiti športnih mej in privesti do izpadov. Napovedi in stav je nemogoče prešteti, danes ni kra- I* ■iiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinmriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiin MUCAIMJE 4. 12. ZAČETEK SVETOVNEGA POKALA ESsÀÉp i.________________ Gustavo Giagnoni bo danes z Mi-lanom gostoval v Turinu, kjer je lani treniral Lo rOO-Bil več pokazal Torino, saj je kar v Sosteh premagal Bologno, ki je bila do tedaj prva na lestvici. V Rimu pa je že ves teden govor » velikem derbiju med Romo in La-siom. Varovanci trenerja Liedholma so doslej razočarani na vsej črti. Vse kaže tudi, da je ta poslednja možnost pridnega švedskega trenerja, da se oddolži za sedanje neuspehe- V primeru poraza bi lahko Liedholma tudi odstavili. Medtem pa se vije polemika med najboljšima strelcema obeh ekip. Chinaglia (Lazio) Pravd, da je on najboljši, Prati (Ro- 'HniiimiiiHiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini DOMAČI ŠPORT NEDELJA, 1. decembra 1974 KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 10.30 na Kontovelu Kontovel — Ricreatori * # # 10.30 na Opčinah Polet — Lloyd Adriatico NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku Primorje — Isonzo * # # 14.30 v Trstu, Naselje sv. Sergija - Flaminio — Juventina 3. AMATERSKA LIGA 11.15 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Bar Veneto • • • 14.30 na Padričah Primorec — Sampvito » * • 10 Ù0 v Trstu, Naselje sv. Sergija Libcrtas S. Sergio — Olimpija » « » 10.30 na Proseku » • • Libertas Prosek — Gaja 14.30 v Doberdobu Mladost — Fogliano * • * 10.30 v Gradišču Torriana B — Sovodnje MLADINCI 12.45 v Dolini Rosandra — Zarja * « • 13.00 na Padričah Primorec — Cremcaffè ZAČETNIKI 10.30 v Dolini Breg — Rosandra NARAŠČAJNIKI 10.30 v Križu Vesna — S. Giovanni * * # 12.45 na Proseku Primorje — Ponziana # # # 13.00 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Rosandra « • • 9.00 v Dolini Breg — Domio • • • 10.00 v Doberdobu Mladost — San Canzlan Italijani startajo kot lavoriti Pravilnik ugodnejši za Avstrijo Svetovni pokal dvakrat v Sloveniji: v Kranjski gori in Mariboru Prihodnji teden se bo kot vedno v francoskem smučarskem središču Val dTsere začel smučarski ciklus za svetovni pokal 1974-1975. Najbolj prestižno smučarsko tekmovanje letos ne bosta motili niti svetovno prvenstvo, niti olimpijske igre. Posebno oddaljenost od olimpijskih iger bo smučarskim magnatom o-mogočila še večji reklamni pritisk na nedeljske smučarje, ki vidijo v najsodobnejši “in ''tudi nepotrebni o-premi nadoknado za slabše smučarsko znanje. V. ; moškem«.tabonu . startajo, Italijani še vedno kot favoriti. Piero Gros, zmagovalec lanskega pokala, bo velikemu talentu dodal še izkušnje in večjo zmožnost zbranosti. Gustav Thoni je morda začel s strateškim umikom in možno je, da bo svoj čas v večji meri u-porabil v gmotne namene. Poleg njiju ima italijanski tabor v zalogi še precej novih in starih imen. Tehnično vodstvo bo imelo le težavo pri izbiri. Novost letošnje sezone bodo morda prav polemike glede sestave moštev za razna tekmovanja. Med smučarji krožijo lepe vsote denarja. Glavni nasprotniki Italijanov bodo slej ko prej Avstrijci. Na samem vrhu imajo povsem enakovredne predstavnike in so celo boljši v smuku, nimajo pa tako široke izbire kot Italijani. V lažjo korist Avstrijcem bo letos igral nov pravilnik svetovnega pokala, ki bo upošteval tudi kombinacijo. Avstrija računa v slalomu in veleslalomu na Hansa Hinterseerja, njen najpopolnejši mož pa je nedvomno David Zwilling. Švicarji kot ekipa ne predstavljajo velesile, ker skoraj ne poznajo slaloma, Nemci pa bodo verjetno že veseli z zmagami v slalomu (Neureu-ther). Po tradiciji spada v vrh kot ekipa le še Francija, ki pa je korenito spremenila politiko do svojega smučarskega predstavništva in je dejansko izgnala vse zvezdnike. Po mnenju izvedencev naj bi minili najmanj dve leti, preden bodo Francozi vzgojili nov rod za svetovno konkurenco. Nekaj delnih uspehov bo šlo tudi SPORED TEKMOVANJ SVETOVNEGA POKALA 1974 - 75 4. - 7.12. Val d’Isere moški (smuk, veleslalom) ženske (smuk, veleslalom) 12. -13.12 Cortina ženske (smuk, slalom) 14.12 St. Moritz moški (smuk) 15.12. Maribor ženske (veleslalom) 17. -18.12. Campiglio moški (slalom, veleslalom) 20.12. Kranjska gora moški (slalom, veleslalom) 21.12. Saalbach ženske (smuk) 3.-4.1. Oberstaufen ženske (slalom, veleslalom) 5. - 6.1. Garmisch" ■' moški (smuk, slalom) 9. -10.1 Grindelwald ženske (smuk, veleslalom, komb.) 11. -12.1. Wengen moški (smuk, slalom, kombinacija) 13.1. 'Adelboden moški (veleslalom) 15. -16.1. Montafon - Schruns ženske (smuk, slalom, kombinacija) 18. -19.1. Kitzbiihel moški (smuk, slalom, kombinacija) 25.-26.1. Innsbruck moški (smuk) ženske (smuk) 30.1. - 2.2. Chamonix - Megeve - moški (smuk, slalom, kombinacija) St. Gervais ženske (smuk, slalom, kombinacija) 20. - 22.2. Naeba (Japonska) moški (slalom, veleslalom) ženske (slalom, veleslalom) 27.2 -1.3. Garibaldi (Kan.) moški (slalom, veleslalom) ženske (slalom, veleslalom) 13. -15.3. Sun Valley (ZDA) moški (smuk, veleslalom) ženske (smuk, veleslalom) 22. - 24.3. Val Gardena moški (smuk, slalom) ženske (slalom) smučarjem, ki tekmujejo takorekoč na lastno pest. Z zanimanjem čakamo Šveda Ingemarja Stenmarka, ki je lani zablestel ob koncu sezone. Stenmark «vozi» smuči «ELAN». Poljski dvojici bratov Bachleda se je pridružil še Derezinsky n za skromno alpsko smučanje vzhodnih držav je to že lep uspeh. Iz ZDA verjetno ne bo prišlo nič novega, ker so tudi tam pomladili svoji ekipi. Med ženskami je predviden nadalnji monopol Prollove v smuku. V živo pa bodo verjetno posegle tudi Francozinje. FIS je letos že tretjič zaporedoma uvedel spremembe v pravilniku svetovnega pokala. Poleg običajnih alpskih panog bodo za konkurenco po istem ključu (prvi 25, drugi 20, tretji 15, četrti 11, peti 8, šesti 6, sedmi 4, osmi 3, deveti 2 in deseti 1 točka) ocenjevali tudi kombinacijo. Moški «Zlata dvojica» svetovnega tenisa: Connors in Evertova bodo imeli na razpolago tri, ženske pa dve kombinaciji. Kombinacija bo v vseh petih primerih vsebovala smuk. SPORT NA RADIU TRST A Oddaja šport in glasba se bo danes začela izjemno 15 minut prej zaradi nogometnega derbija med Triestino in Ponziano. Ob tej priložnosti se bo Danilu Lovrečiču, ki običajno spremlja tekme tržaških četrtoligaških e-kip, pridružil še Mario Šušteršič, ki bo beležil, kako publika spremlja srečanje. Oddaja se bo torej začela ob 15.45, trajala pa bo do 17. nre. Neposrednega prenosa bo za dobre pol ure. v Trstu, kjer bi se ne govorilo o tem derbiju. Predvidevanja so tvegana, skoraj bi rekli nemogoča. Ponziana do sedaj ni še doživela poraza. Tudi Triestina po «novembrski» obnovitvi ni še poražena zapustila igrišča (sedem pozitivnih nastopov), vrhu tega pa vratar Fontana ni dobil gola 508 minut. Ponziana je v tem tednu dobila hud udarec. Disciplinska komisija je na zadnji seji disvalifi-cirala za dve nedelji krilo Dalle Crode, ki je bil trenutno v odlični formi in bi bil prav gotovo protagonist derbija. Trener Russo bo zato moral poskrbeti za nadomestitev. Trener Triestine Tagliavini pa nima problemov, v dvomu je le krilec Fontana, ki je bil že prejšnjo nedeljo odsoten zaradi poškodbe. Postavi moštev bosta znani tik pred začetkom tekme, zgleda pa, da bosta enajsterici igrali v sledečih po stavah: TRIESTINA: Fontana I, Berti Lucchetta, Fontana II (Zanin), De Luca, Foresti, Zampare, Veneri, Goffi. Tosetto, Dri (Garofalo). PONZIANA: Magris, Gattonar, Girello, Gerin, Del Piccolo, Vidonis, r - - - « -. . . -. -, ; je nastopil brez dveh standardnih ' igralk. Naj omenimo še, da je igralke sprejel predsednik Darwila dr. Marinšek, ki je vse udeleženke nagradil s spominskimi kolajnami.. Finale za 1. in 2. mesto Lokomotiva — Darwil 52:36 (21:27) LOKOMOTIVA ZAGREB: Karaš, Orut, Arabca 8, Buntak 18, Kuman 12, Buljan 6, Koželj 8, Szekely, Cimerman. DARWIL TRST: Cragnolin 5. Riccardi 2, Angelome 9, Vici 15, Leprini 4, Trani, Stocco, Salvador, Adami, Brancia. SODNIKA: Allegretto in Cozzobno iz Trsta. P.m.: Lokomotiva 4:12. Darwil 4:18. Finale za 3. in 4. mesto SGT — Slovan 78:37 (36:16) SOCIETÀ GINNASTICA TRIESTINA: Pavatich 6, Ricci 11, Tomasi 16, Marini 4, Massa, Gorini 8, Bontempi 14, Lonzar 5, Guarini 4, Frisolini 10. SLOVAN LJUBI JANA: Petelin 6, Mladenič 6, Pajk 2, Zidar 3, Dusič 10, Goleč 2, Weban 5, Petrovič 3. SODNIKA: Festini in Gilleri iz Trsta. P.m.: SGT 16:32, Slovan 11:26. LESTVICA: 1. Lokomotiva Zagreb, 2. Darwil Trst, 3. SGT, 4. Slovan Ljubljana. Della Crode je bil nepričakovano izključen. Za Ponziano pomeni to vsekakor hnd udarec Trentin, Miorandi, Momesso, Lenar-don, Vidonis (Tricarico ali Januzzi). * * * Pro Gorizia bo šla v goste enajsterici Sampietrese, ki je prejšnjo nedeljo klonila Ponziani. V taboru Pro Gorizie je po zmagi nad Bas-sanom morala na višku' in ' trener Franzot je za to gostovanje precej optimist. Res je, da so Goričani v zadnjih tekmah nekoliko zatajili v napadu, kjer je bilo občutiti odsotnost Omizzola. Za to srečanje trener Franzot upa, da bo imel na razpolago vse nogometaše in s tem bo enajsterica pokazala, česa je zmožna. Enajsterica Sampietrese je novinec lige. V svoji sredi ima nekaj obetajočih nogometašev, to so srednji napadalec Pasetti, zveza Castellini in branilec Cavicchioli. Na domačih tleh Sampietrese ni še doživela poraza in zato bi remi bil za Pro Gorizio lep uspeh. B. R. KOŠARKA lokomotiva osvojila trofejo Darwil V petek se je v Trstu zaključil mednarodni ženski turnir v košarki za 1. trofejo Darwil. Lokomotiva je v odločilnem srečanju premagala Darwil, ki je v prvem polčasu dokaj dobro igral. Varovanke trenerja Marija pa so v drugem polčasu povsem popustile, tako da je Lokomotiva brez težav uveljavila svojo višinsko prednost in zanesljivo zmagala. . V finalnem srečanju za 3. mesto I pa je SGT premagala Slovan, ki INNOCENTI-SNAIDER0 Videnški Snaidero bo v predzadnjem kolu prvega dela prve italijanske košarkarske lige igral v Brescii proti Innocentiju. Kot je znano, je košarkarska zveza diskvalificirala za eno kolo milanski Paialido zaradi izgredov med tekmo Innocenti — Ignis. Kljub temu da bodo Milančani igrali na tujem, pa so vseeno favoriti v današnjem srečanju s Snai-derom, ki je doslej razočaral svoje navijače. DANAŠNJE KOLO (17.30) Brina — Canon, Forst — Mobilquat-tro, Innocenti — Snaidero, Duco — IBP Rim, Sapori — Sinudyne, Alco — Brdi. Lloyd v Brindisiju V petem kolu košarkarske A-2 lige I bo danes Lloyd Adriatico igral v Brindisiju proti domači peterki, ki je trenutno pred Lloydom na lestvici z dvema točkama prednosti. Za Lloyd je to najdaljše gostovanje v letošnjem prvenstvu. Po slabem nastopu v Trstu, ko so varovanci trenerja Vianella nerodno izgubili proti Pinti Inox, bodo skušali tržaški košarkarji danes popraviti svoj neugoden položaj na lestvici. Naloga pa ne bo najlažja, saj so lloydovci trenutno v slabi formi in tudi Američan Brooks ni v zadnjih kolih dal običajnega doprinesa. DANAŠNJE KOLO (17.3#) Finti Inox — Rondine. Jolly — Ausonia, Prandpni — Moretti, Saclà — Maxmobili, Brindisi — Lloyd. Na sliki: najboljši Američan pr- venstva Morse (Ignis) in najboljši Italijan Villalta (Duco). niiiiiiiiii>iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||iiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||,|||| START ŽENSKE C LIGE BO 11. JANUARJA ODBOJKA BOR IN BREG EDINA NAŠA ZASTOPNIKA V TEJ LIGI Ubertas Pordenon in Mogliano Veneto favorita za končno zmago Tudi odbojkarsko prvenstvo pri članicah C lige se bo pričelo 11. ja nuarja prihodnjega leta. Ker smo izgubili vse naše ekipe, ki so graie v 2. ligi, imamo sedaj samo še dva zastopnika med tretjeligaši in sicer Bor in Breg. To pa je vsekakor dokaj skromna tolažba za ve like uspehe naše odbojke v preteklosti. Že samo to dejstvo, da so v štirih letih izpadle kar štiri slo venske ekipe iz 2. lige, je več kot zgovoren dokaz velikega nazadova nja te do še pred kratkim naše paradne panoge. Tudi tretja liga pri članicah ne spada več v organizAČljo' osred nje odbojkarske zveze v Rimu, am pak v kompetenco decentraliziranih con, od katerih ima ena sedež tudi v našem mestu. Letos je katero sta skupina osmih bila vključena ekip, Breg Bor, precej spremenjena od lanskega leta. Od starih zastopnikov so ostali samo štirje in sicer: Sala iz Tridenta, Corridoni in št. Petra ob Soči, Libertas iz Pordenona ter Breg iz Doline. Ekipi Bočna iz Mo-gliana Veneta, sta novinca, ker sta napredovala iz prve divizije, Bor in Marzotto iz Valdagna pa sta v pre teklem prvenstvu nazadovala v ligo. Skupina je tako dokaj heterogena in prav zaradi tega se nam o-beta precej presenečenj. Težko je dati prednost eni od posameznih še sterk, ker se resnična njihova moč izdatno spreminja iz leta v leto in to še posebej pri članicah. Velika kandidata za končno zmago bi morala biti Libertas iz Pordenona in šesterka iz Mogliana Veneta. K prvi sta prestopili dve igralki Casagran-deja iz Sacileja, druga pa je pravo odbojkarsko odkritje. Podrejene vloge pa slej ko prej ne bi smela odigrati tudi naša dva zastopnika Breg in Bor. Podcenjevati pa ne gre niti Marzotto. Vsaj na papirju ostali trije tekmeci ne bi smeli biti tako nevarni. To pa je samo naša na poved, ki pa ni najbolj zanesljiva. Kot vedno tudi to pot bo najboljši aiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiinmiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiii NIGERIJA Republika Nigerija ima zelo pestro filatelistično zgodovino. Do leta 1914 so bile na tem ozemlju v rabi znamke Obale Niger, Lagosa, Severne in Južne Nigerije. Z letom 1914 pa je postalo to ozemlje prava angleška kolonija s svojimi samostojnimi znamkami. V času kolonialne oblasti ni izšla nobena športna znamka. Leta 1960 so proglasili federativno republiko. Na ta način so skušali urediti odnose mer raznimi plemeni, ki živijo na tem ozemlju. Vendar pa ta zamisel ni bila deležna velikega uspeha, kot bomo videli tudi iz filatelije. Prva serija štirih znamk s športno tematiko je izšla leta 1964 za olimpijske igre v Tokiu. Na prvi sta prikazani boksarska rokavica in bakla, na drugi skok v višino, na ostalih dveh, ki sta trikotne obbke, pa tek čez zapreke. Leta 1968 je bila na vrsti Olimpiada V Mehiki. Ob tej priliki sta izšli dve znamki: na eni sta zemljevid Nigerije in olimpijski krogi, na drugi pa državna zastava in bakla- Ob deseti obletnici proglasitve samostojnosti je izšla posebna serija osmih znamk, med katerimi je ena posvečena razvoju nogometa.