Leto V1.9 štev. L|uoI]ana, četrtek 26. novembra 1925 Poštnina pavSallrana. Cena 2 Din g klMil« mb 4. aa Stane mesečno Din «5'—; sa inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredniitvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta i ter. 16/L — Telefon Ster. 78. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaflovi ul, it. s/L — Telefon St. 3«. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravniitvo: Ljubljana, Prešernov« ulica st. 54. — Telefon St. 36. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prcicr nova ulica št. 4. — Telefon St 49; Podružnici: Maribor, Barvarska ulic.-St. x. — Celje, Aleksandrova cesta RaCun pri poštnem ček. zavoda t Ljubljana St. 11.841 - Praha čislo 79.180 Wien,Nr. 105.141. Ljubljana, 25. novembra. Radičev govor v Ljubljani ni bil Ie Radičev prvi agitacijski nastop, odkar .e postavljen za ministra prosvete, marveč vobče prva pomembnejša gesta •pred širšo plastjo volilcev. odkar je 2. Radie izpremenil svojo politiko. Na Hrvatskem namreč Radič doslej ni priredil še nobenega zbora v stilu prejšnjih velikih ljudskih, republikanskih skupščin. Na deželo razpošilja le svoje poslance in agitatorje, ki pa večji del zborujejo pri zaprtih vratih . . . Ravno v tem je torej značilnost Radičevega govora. da ga je izrekel prvič po svoji preorijentaciji, in sicer že kot član vlade. Vtisi njegovih izjav zu lanjepolitične-ga značaja so v Beogradu izprva sicer bili mučni, toda smatralo se je. da se bo stvar prezrla in da ne bo rodila ni-i ročevalec lista «Morningpost» poroča, da pripravlja Turčija v pričakovanju odločitvi-v mosulskem sporu, ki bo zanjo neugodna, veliko vojaško akcijo. Goljufije v jetnišnici Berlin, 23. novembra, k. Kakor poroča aVossische Zeitung® so v jetnišnici v Moa= bitu prišli na skd velikim goljufijam. Taj« nik jetnišnice je bil aretiran. Sneg in poplave v Hercegovini Sarajevo, 25. novembra, n. V Hercegovi« ni je danes nenadoma zavladala huda zima. Sneg je na raznih krajih zametel pota in je promet ustavljen. Neretva je zopet narast« la. Na Popovem polju je voda prodrla mco ge nasipe; ljudstvo beži na griče, da reši sebe in živino. Škoda radi poplave v Zagrebu Zagreb, 25. novembra, n. Urad za poplav« Ijence, ki je imel popisati škodo radi popla« ve na zagrebškem mestnem ozemlju, je ugotovil, da je škoda manjša, kakor je bila leta 1923. Mesto ima zadosti sredstev, da pokrije vso škodo in da nudi odškodnino poplavljencem. Pred sestankom Sveta Zveze narodov Udeleži se ga tudi Jugoslavija. Ženeva, 23. novembra. Dvanajst držav je bilo povabljenih k prihodnjemu zasedanju Sveta Zveze narodov. ki se otvori v Ženevi 7. decembra. Tako bo znašalo število udeleženih držav skupaj z desetimi članicami Sveta tokrat 22. Med povabljenimi so: Južna Afrika. Nova Zelandija in Avstralija, ki bodo zaslišane Pri razpravi o poročilu mandatne komisije; Grčija in Bolgarija v zadevi grško - bolgarskega obmejnega spopada; Grčija oa še posebej v vprašanjih grških manišin v Carigradu i.i odnosno avtonomnega urada grških beguncev. Poljska se udeleži razprave o Gdanskem. Perzija bo zaslišana o vprašanju anketne komisije, ki poide v Perzijo študirat problem opija. Avstrija in Ogrska sta povabljeni k razpravi o njuni fina.nčni obnovi. Ogrska bo posebej dajala odgovor glede položaja Zidov na Madžarskem. Jugoslavija ln Rumunlia bosta sodelovali pri razmotrivanju o finančni sanaciji Madžarske. Rumunija je povabljena tudi v zadevi razdelitve odškodnine 700.000 zlatih frankov ba-natskim in sedmograškim kolonistom. Turčije se tiče problem Mosula. peticija Armencev in manjšine v zapadni Traciji. -f- Jesensko zasedanje britanskega parlamenta Mosulska kriza. — Pred debato o fašistih in o protikomunlstičnem procesu. — Zakonski načrt proti strokovnim organizacijam. London, 22. novembra. V pondeljek 16. t. m. se je otvorilo jesensko zasedanje britanskega parlamenta, ki bo trajalo do božičnih praznikov. V razpravo pride nekaj ne posebno zanimivih zakonskih predlogov, kot n. pr. «Valuation Bili* za revizijo davčnega sistema glede nepremičnin. «Criminal Justice Bill», ki razširja pravice policijske intervencije pri preiskavah 'Legitimacy BiH* za pozakoni-tev nezakonskih otrok itd. Večjo pozornost bodo vzbudile zunanjepolitične debate. Locarnska zadeva je že opravljena. Skoro enoglasen sprejem pogodbe v spodnji zbornici in nedvomno enodušna odobritev v gornjem domu potrjujeta dejstvo, da odgovarja ta del Chamberlainove zunanje politike mišljenju in željam celokupnega prebivalstva Velike Britanije. Težji bo položaj vlade v vprašanju Mosula, ki je zopet postalo aktualno. Kot znano, ni moglo septembersko zasedanje Sveta Zveze narodov najti nobene kompromisne rešitve med stališčem Turčije in Anglije. Anglija je zahtevala mosulski vilajet za svojo varovanko. arabsko državo Irak. Turčija je bila še intransigentnejša. Ne-le da si je prisvajala Mosul. temveč je izjavila, da ne bo priznala nobene odločitve, ki ji ne bi dodelila spornega ozemlja. V hudi zadregi se je Zvezin svet obrnil na stalni mednarodni sodni dvor v Haagu. Ta je sedaj podal mnenje o kompetencah Zveze narodov v mosulskem vprašanju: Svet Zveze ima sklepati o defini-tivni meji med Turčijo in Irakom. Sklep mora biti enoglasen in je obvezen za obe stranki. Ker je Anglija sprejela pogoj, da podaljša zvezno pogodbo z Irakom za nadajlinih 25 let, je pričakovati. da izpade Zvezina razsodba njej v prilog. Turki se seveda ne bodo zadovoljili. saj že jnesece rožljajo z orožjem. Veliki Britaniji torej preti vojna za petroleiske virelce v gornji Mezopotamiji. Konservativna* vlada stoji v tej zadevi složno na atrani kolonijalne?d ministra Ameryja. fti ga je opozicijsko časopisje vsled njejgove nepopustljivosti in imperijalizma krstilo za «Mosulinija». Delavska stranka ie pripravlja interpelacijo glede MosuSa. Debata bo gotovo vroča, saj očita Labour Pa rtv vladi zapravljanje milijard za deželo, ki je doslej požrla ogromne vsote angleškega denarja brez slehernega haska, in nepotrebno izzivanje novega prelivanja krvi na bližnjem iztoku. Na polju notrange politike namerava delavska stranka napasti Baldwinov kabinet radi pristranskega postopala napram angleškim fašistom (dobrovolj-na organizacija za prehrano v času državljanskih nemirov). Na tapet nride proces proti dvanajstorici komunističnih voditeljev in zadeva fašistov, ki so nekažnjeno oplenili tovorni avtomobil, naložen z iztisi glavnega delavskega organa «Daily Heralda*. Glede vprašanja brezposelnosti sta napovedali interpelacijo obe opozicijski stranki, liberalci in Labour Party. Liberalci bodo napadli tudi vladino carinsko politiko, ki sc razvija v vedno izrazitejši protekcijonizem. Najhujšo preglavico pa pripravlja Ba!dwinovemu kabinetu del lastnih pristašev, ki hočejo na vsak način spraviti na dan pri zadniem zasedaniu pokopani zakon proti delavskim strokovnim organizacijam. Gre za to, da se sindikatom zabrani pobirati od članstva politične prispevke, ki polnijo volilno blagajno delavske stranke. Ta zakonski načrt meri naravnost v življenski živec Macdonaldove politične organizacije, ker jo hoče oropati denarnih sredstev. Avtor načrta, ambicijozni advokat Macquisten je sporočil Baldwinu, da nikakor ne odstopi od svojega namena. Baldwin bo postavljen pred izbero. da si odtuji del lastne stranke ali pa da začne skrajno nevarni boj z milijonsko silo Trade Uhkmis in Labour Party. Sedanje zasedanje obeta torej postati prav zanimivo. Verjetno je, da se posreči kabinetu zaenkrat prebroditi vse mnogotere težave in učakati novo leto v sedanji sestavi. Leta 1926. bo usodnejše. Tedai se pojavi odgodeno vprašanje rudniške industrije. Baldwin se bo moral odločiti med tremi možnostmi: nadaljno državno podporo last. nikom rudnikov iz izsušenega žepa angleškega davkoplačevalca, znižanjem rudarskih mezd ali pa nacijonalizacijo rudnikov, ki jo zahtevajo sociiaiisti. Naj se odloči tako ali drugače, vsekakor bo imel za sleherno solucijo izbojevati oster boj ne-le z opozicijo, ampak tudi v lastni stranki. Malo je onih optimistov, ki verujejo, da bo Baldwinova vlada preživela prihodnjo pomlad. situacija v Sinji Glede upornega gibanja v Siriji so francoski vladni krogi vedno skušali pomiriti vznemirjeno javnost, češ, da je upor le lokalnega značaja in da se položaj boljša. Opozicija je po pravici očitala vladi, da prikriva faktično stanje v Siriji, ki je zares neugodno; vrh tega so prihajala iz angleških virov, preko Palestine, poročila, ki so potrjala pesimistična naziranja in ki so se običajno izkazala za pravilna. Vesti iz Sirije so zadnji čas posebno vznemirljive; položaj se slabša od dne do dne. Strokovnjaki, ki so podrobno poučeni o stanju stvari v Siriji, slikajo situacijo sledeče: Upor se širi po Siriji po točno in podrobno sestavljenem načrtu, in sicer v zaporednih fazah. Generalni štab upornega gibanja se nahaja v Palestini. V Jeruzalemu je sedaj dr. Šahbandar, ki ie pribežal semkaj iz Sirije, ko se je razkrilo, da je soudeležen na nemirih v Djebel Druze. Angleške oblasti sedaj naznanjajo, da so konfinirale te sirske begunce, ki so povzročitelji nemirov. Upor se je začel v juliiu z nemiri med Druži; boji so se osredotočili okrog obleganja in obrambe Snejde. V oktobru je sledil upor v Damasku. Francoska opozicija očita sirski upravi, da bi bila morala biti predčasno pripravljena na nerede, češ, da so se pokazali nadvse sumljivi znaki že o priliki orientskega potovanja lorda Balfoura. Upor v Damasku, ki ga ie francoska posadka udu-šila s strašnim bombardiranjem, pa je imel za posledico splošen upor. ki ga .ie zelj težko obvladati. Zakaj sedaj so stopile na plan neštevilne bande. ki ogrožajo osobito okolico Damaska, Homsa. ravnino Bekaa; promet med Damaskom in Beirutom ter med Damaskom in Homsom morejo vzdržati le posebni vojaški oddelki. Bande so v Siriii nekaj povsem običajnega, stalen pojav; opasnejša postaja stvar, ker so te bande vedno na uslugo tujim vplivom in agitatorjem v kakršnekoli, tudi politične svrhe. Boj z njimi je izredno težak in dolgotrajen, ker je z njimi mogoča samo guerilla. Kot vodje teh band se imenujejo Ramadan Šalaš. Nesib Bakri, Hasan Karat, Akraš in Susak. Nji!, načrt je, izolirati Damask na severu in vzhodu. 5e opasnejše je gibanje Zeid el Atra-ša v južnem Libanonu. Tu so Druži pro. drli okros 200 km daleč in ogrožajo krščanske vasi na Libanonu in prišlo je že do hudih masakrov. Vodja Druzov Zeid el Hraš je sicer izdal proklama-cijo. v kateri obsoja te pokolje in skuša zmanjšati njih pomen; izrecno nagla ša, da vodi revolucijonarno borbo, a ne verskega boja. Tu v Libanonu zasedajo Druži kraj za krajem in prodirajo proti morju, proti Nabatieh, Tyr in Saida. Mnogi tamkajšnji muslimanski rodovi se jim pridružujejo, vse v znamenju panarabizma. Med Libanonce, osobito krščanske, t. j. Maronite, so francoske oblasti razdelile orožje in jih uvrstile v vojsko kot dobrovoljne čete, toda s slabim uspehom; Libanonci niso dobri vo. jaki, osobito v primeri z Druži, ki silijo že v predel okrog Beiruta. Uporniki so vedno zelo dobro in pravočasno poučeni o francoskih protiakci. jah. Iz tega se sklepa, da glavni faktor upornega gibanja niso vodje tob ki so poglavitno roparji, marveč revolucionarna organizacija, zgrajena na temelju panarabizma. Da se je francosko poveljstvo pričelo opirati zopet na krščansko prebivalstvo Sirije, smatrajo opozicijonalni krogi kot edino pravilno, češ. da je general Sarrail baš v tem pogrešil, ker je poskusil popolnoma izločitj razlikovanje po veri, češ, da je v Siriji kristjanov samo 500.000, muslimanov pa dva milijona. Vsekakor je položaj za Francijo v Siriji še vedno kočljiv in očividno bo preteklo še precej časa. preden se udtiši gibanje, ki je zavzelo že tako velike dimenzije. Interpelacija SDS radi graditve cenenih stanovanj Posl. dr. Prvislav Grisogono je na mini« stra socijaine politike Milana Simonoviča naslovil naslednje vprašanje: Ko je zakonodajni odbor razpravljal o prejšnjem načrtu stanovanjskega zakona, je nastalo med tedanjo opozicijo veliko neza. dovoljstvo, ker je tedanji minister socijal« ne politike umaknil poglavje, v katerem se je govorilo o olajšanju in podpiranju gra« ditve cenenih stanovanj. To nezadovoljstvo je delila tudi tedanja vladna večina ter je bila ravno na predlog člana vladne večine postavljena zahteva, naj vlada izjavi, da se bo s posebnim zakonskim načrtom lotila re« šitve tega vprašanja. Ker je medtem oboa Icl tedanji minister socijaine politike, je podpisani, ki mu je bilo poverjeno, da bra» 'oraiye Jjl SJUjCL Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi Dnevna gojitev s >Ka!odontom« je najstgurnejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob. K4.kpwNT 'Vrl ni pred skupščino zakonski predlog, izjavil v imenu vlade, pooblaščen od ministrskega sveta ter po posebnem dogovoru z g. fi« nančnim ministrom, v plenumu finančnega odbora, da uvideva potrebo, da se istočas« no z opuščanjem omejitev razpolaganja s stanovanji prične reševati problem pospe« ševanja graditve cenenih stanovanj za fi. nančno šibke stanove, v prvi vrsti za delav. ce in uradnike, ter je podal izjavo, da bo vlada v najkrajšem času predložila Narod« ni skupščini tak zakonski načrt. Minulo je šest mesecev od one dobe in g. minister še ni predložil obljubljenega za« konskega načrta. Ker pa stanovanjske ne« prilike z vsakim dnem naraščajo, si dovo« Ijuje podpisani vprašati g. ministra socijal« ne politike: 1.) Ali hoče nemudoma predložiti Narod« ni skupščini zakonski načrt o graditvi in omogočenju graditve cenenih stanovanj za delavce in uradnike. 2.) Ali se je potrudil, da od strani finanč« nega ministra zagotovi v prihodnjem pro« računu primerno vsoto v svrho podpore tej akciji. Prosim g. ministra za pismen odgovor v Narodni skupščini na to vprašanje. Proračunska seja mestne občine celjske Celje, 25. novembra. V torek se je vršila dolgotrajna proračun« ska seja. Trajala je od sedmih zvečer do polnoči. V tri ure trajajočem ekspozeju je poro« čal referent finančno«gospodarskega odseka občinski odbornik dr. Božič podrobno o vseh posameznostih mestnega občinskega proračuna. Mestni proračun za 1. 1926. izkazuje skup« nih potrebščin 3.575.000 Din. kritja po po« sameznih poglavjih pa 1.342.000 Din, tako da znaš primanjkljaj 2.233.000 Din. Primanj« kljaj se krije z dokladami in davščinami v iznosu 2,060.000 Din sledeče: s 50 odst obč. doklado na drž. najmarino, z 200 odst. obč. doklado na drž. zemljarino, z 200 odst. obč. doklado na občo prid^bnino, z 200 odst. doklado na osebno pridobnino, z 200 odst. obč. doklado na rentnino, z 10 odst. najemninskim vinarjem od čiste najemnine in s 4 odst. kanalsko pristojbino. Vse ob« činske davščine (davščine na vozila, na pre« nočišča v hotelih, na ponočni obisk gostiln in kavarn, na prirastek vrednosti nepremič« nin) se bodo pobirale v dosedsanji izmeri tudi v L 1926. Isotako cestarina in veselič« ni davek. Tudi trošarina na vino, vinski mošt, šampanjec, fina vina, žganje, likerje itd. ter na pivo ostane neizpremenjena. Užit nina na meso se bo pobirala tudi v dos^da. nji izmeri. Nepokritih ostane 173.000 D;n, ki se naj krijejo ali iz prihrankov v I. 192o. ali iz višjih dohodkov nego so postavljeni v proračun, ali pa s posojilom, ki bi se te« kom leta najelo. K debati se je prvi oglasil obč. odbornik Koren (soc.) Poudaril je, da treba uslužben. ce dobro plačati, če pa jih je preveč, jih je treba reducirati. Občina bi morala trdi blažiti stanovanjsko mizerijo in graditi ma. le stanovanjske hiše. Za gasilsko društvo je pa 5000 d-narjev Ic premalo, ker ima.ono vse večje potrebe. Za podžupana je pred« lagal, da se mu dovoli za njegovo delo 1000 Din mesečno, dočim je očital županu, da svojih dolžnosti ne opravlja v redu, kar je župan sam med odobravanjem zavrnil. Odbornik dr. Ogrizek (SLS) je predlagal, da sc naj mestna plinarna in elektrarna že v novem proračunu združita in je zahteval, da se administrativno poslovanje v občini preustroji. Obč. odbornik dr. Dobovišek (NSS) je s prečitanjern izjave odklanjal sodelovanje s sam. demokrati v obč. odboru. Tudi on se pridružuje zahtevam dr. Ogrizka. Obč. odbornik Prekoršek (SDS) je vzel izjavo načelnika gasilskega društva in ob« činskega odbornika Korena, da ima društvo slovenski poveljevalni jezik in da je sedaj v Zvezi jugoslov. gas. društev, z zadovolj« stvom na znanje. Vendar naj tudi praksa pokaže, da se je društvo prilagodilo novim razmeram. Sedaj pa noče sprejemati Slo« vencev brez pridržka za člane, kar se mora izpremeniti. Mi dajemu društvu in članom priznanje je izjavil govornik in v nadi, da se i to predrugači, predlaga zvišanje pod* pore od 5000 na 10.000 Din. Govorili so odborniki dr. Goričan (NRS) glede kontrole poslovanja v občini. Koren (soc.) o gasilskem društvu, ki odstranja ne« soglasja in Bizjak (SDS) za reformo občin« skega poslovanja. Obč. odbornik dr. Kalan (SDS) sc je pri« družil predlogu dr. Ogrizka SLS) glede re« forme občinske uprave. Poročevalec obč. odbornik dr. Božič je predlagal, da se zahtevano povišanje plač mestnim uslužbencem iz finančnih ozirov občine odkloni. Strinja se s predlogom, da se poviša postavka za gasilno društvo na 10 tisoč Din in s tem proračun obremeni za nadaljnih 5000 Din. Izreka se pa proti ho> noriranju podžupanovega dela. Odobrava idejo upravne združitve mestne elektrarne in plinarne, takojšnje uresničenje tega na« črta pa je nemogoče. Reorganizacija občin« skega poslovanja pa naj se poveri personal« tiemu odseku. Proračun za leto 1926. je bil nato soglas« no sprejet. Na predlog poročevalca obč. odb. dr. Bo« žiča je bila soglasno sprejeta ponudba tr« govca K. Florjančiča, ki nudi za občinsko hišo v Kovaški ulici št 3, 240.000 Din. — Pravoslavni cerkveni občini se proda obč. zemljišče na Sp. Lanovžu pod pogojem, da za to zamenja zemljišče stare vojaške bol« niče ob Ljubljanski cesti. Prihodnja občinska seja bo sredi decem« bra. Politične beležke -f Muslimani vstopajo v SDS. Zagrebška »Riječ* objavlja izjavo 48 muslimanskih seljakov in obrtnikov iz Kozarca v Bosni z njihovimi podpisi, ki jo je prejelo glavno tajništvo SDS v Beogradu in v kateri pravijo podpisanci, da vstopijo v SDS, ker je vedno in povsod dosledno zastopala jugosloven-program. -f Dr. Koroščevi shodi v Hercegovini in Dalmaciji. »Slovenec* poroča o »velikih* shodih dr. Korošca v Hercegovini in Dalmaciji. Po njegovih poročilih je baje dr. Korošec tamkaj že vse okupiral. Čudno je samo to. da vč o dr. Ko-roščevih uspehih samo »Slovenec*, vsi drugi listi pa iih niti ne beležijo. Zanimivo je. kaj poroča glasilo škofove tiskarne o dr. Korolčevih govorih. Tako piše v včerajšnji številki o dr. Koroščevi izjavi v Preki pri Zadru, da hoče Beograd napraviti iz zavoda sv. Jeronima v Rimu hotel za svoje protekcijo-.naše in da ie sploh netaktno, ker se je naše poslaništvo vselilo v ta zavor>d Radič pozitiven in konstruktiven duh. nego ie li niegova glavna sposobnost negativistične prirode? To so vpra šanla. pravi »Vreme*, ki se v pogledu Radičeve oseb.nosti stavliaio dnevno. Po niegovem vstopu v vlado pa posta-iaio ta vprašania stoprav aktualna in česta. Toda če ie orei bila na mestu diskusija o pozitivizmu ali negativizmu Radičeve prirode. postala zdai ta tema vedno boli deplasiran. Šef HSS je postal aktiven minister v kolikor važnem toliko i delikatnem resoru. Tu mu je dana prilika, da pokaže ne samo. kai zna. temveč tudi kako zna. je li umerjen duh ali šarlatanska priroda. Vsekako se bo kmalu videlo, ali ie Radič sposoben, da svoie lepe besede krona s pozitivnim in koristnim dolom Lahko se reče. da se Stjepan R&dič nahaia v vrlo re sni preizkušnji. V našem iavnem življenju je niegova situacija vrlo dobra, San-se sijarne. vse ostalo pa zavisi od njega. Ako bo Radič s svojim delom izpolnil nade svoiih prijateljev, tedaj blagor i sporazumu i državi i Radiču. Ako pa se izkaže, da g;i pravilno sodijo .njegovi nasprotniki tedaj gorje samo gospodu Radiču 1 ! -f- Radiče «Dom» o sporu z Vati-kanom. Včerajšnji Radičev »Dom* piše. da se mora spor z Vatikanom rešiti z največjo razboritostjo in odločnostjo. Razboritost mora biti v tem, da se prizna versko obeležje zavoda sv. Jeronima, odločnost pa v tem, da postane zavod svetinja hrvatskega naroča, i Končno pristavlja, da se papež strinja z vsem. kar mu ukaže Mussoiini. Včeraj so škofje posetili v Beogradu tudi St. Radiča. Znano še ni. v kolikor je Radič napram ijim demantiral svoje izjave v »Domu*. -i- Agenti provokaterii. Torkova »Samouprava* prinaša pod tem naslovom članek, ki razpravlja o odnošajih med našo državto in Italijo ter o napadu na »Edinost*. Radikalno glasilo pravi, da ni mogoče misliti, da bi se italijanska vlada istovetila z mnenjem onih italijanskih krogov, ki so smatrali uničenje »Edinosti* potrebno v interesu Italije. Oficijelni predstavniki Italije so namreč po zatrdilu »Samouprave* nudili naši državi toliko (!) iskrene pomoči povodom diplomatskih razprav o vprašanjih, ki se tičejo naše države, da je tako mne nje izključeno. Italija bi brez vsakega dvoma (!) tudi popravila škodo, povzro čeno »Edinosti*, in s tem bi bila stvar reše.na. Akademska mladina v Zagrebu in Ljubljani pa ie napravila veliko napako. ker je izgrede v Trstu smatrala kot akt službene Italije, naperjen proti našemu narodu in naši državi, ter zažgala italijansko zastavo, kar je bila resna žalitev oficijelne Italije. Radi tega se je morala naša vlada oprostiti pri italijanski, krivcem dogodkov v Trstu pa se je olajšal položaj in odgovornost za izvrše.no pogreško. «Samouprava» tudi piše: »Ljudje, ki so s svojimi očmi gledali demonstracije v Zagrebu in Ljubljani, so nam zatrjevali kot zanesljivo. da so se v vrstah raziariene akademske mladine mogli ooaziti tuji tipi (!). ki so hujskali k izgredom že razburjeno akademsko mh>d'no.» Nato pravi radikalno glasilo: »Brzina, prenagljenost, nezadostna premišljenost so svojstva slabe pameti. Kar se ni zgodilo. se more naknadno napraviti: kar pa se je zgodilo, se ne da izbrisati. To je treba imeti vedno v mislih pri vseh takih prilikah. Da imaio nepriiatelji naše države velik interes na tem. da pokvarijo dobre odnošaie prijateljstva in zaupania med Italijo in našo državo, je lahko umliivo. Tudi v naši državi kakor v Italiji so ljudje zadosti nepoučeni in neuvldljivi. da žele povzročiti spor med dvema državama, ki iu njuni interesi vežejo na odnošaie zaupania in prijateli-stva. Da pa taki ljudie prevladajo v eni in drugi državi nad težniami in noimo-vaniem odgovornih državnih činiteliev ter javnih organov, se nikakor ne sme želeti .niti dopustiti.* V Ljubljani smo čuli v nedeljo Radičeve izjave o Italiji, ki so bile obiavliene tudi v listih in ki so bile kliub pozneišim dematitijem vendarle izrečene. Zato ie značilno, da objavlja radikalna »Samouprava* takoj drugi dan članek navedene vsebine. Zdi se. da ima namen zabrisati važnost izjav aktivnega ministra Radiča in da nauki tega članka niso toliko namenjeni naši javnosti kakor Pa gosp. Radiču. Po svetu — Potovanje Skrzynskega v London, h Varšave poročajo, da odpotuje ministrski predsednik in zunanji minister Skrzvnski v soboto v London k svečanemu podpisu lo« carnskih pogodb. Pred njegovim odhodom se bo v parlamentarnem odboru za zunanje zadeve nadaljevala in končala svoječasno prekinjena debata o rezultatih locarnske kon ference. — Litvinov o Zvezi narodov. Litvinov, ki zastopa odsotnega čičerina, je oficijelno iz« javil, da Rusija pod nobenim pogojem nc bo pristopila k Zvezi narodov. Sovjetska Rusija se hoče ravnati po vzgledu Zedinje« nih držav ter ne bo sodelovala pri nobeni podobni organizaciji — Čiierin pride na Dunaj. Kakor poroča« jo iz Pariza, namerava sovjetski komisar za zunanje zadeve Čičerin v spremstvu fran« coskega poslanika v Moskvi prve dni de« cembra posetiti Dunaj. — Vladni program Skrzynskega. Na prvi seji nove poljske vlade je bil določen vlad« ni program, ki bo predložen sejmu. Eks« poze ministrskega predsednika bo vsebo« val predvsem vladino stališče glede gospo, darskega in finančnega položaja Poljske. Z ozirom na zunanjo politiko do vseboval ekspoze zahtevo po razvoju in ohranitvi do« brih odnošajev z vsemi sosednimi država« mi. Nadalje bo ministrski predsednik ape« liral na vse stranke, naj ohranijo v času sanacijskega dela medsebojno premirje! Izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leks kona plačajo ali 500 Din takoj ali Din 90 za posamezni zvezek. Naročila sore-ema In od laja že "rvl zvezek založnica Zadružna gospodarska banki w Lja"! Je, da se prepričate, da eden par nogavic z žfeom in znamko (rdečo, modro ali zlato) Ji • • I/ • v« P fcvgenij Kumicic Zagreb, 23. novembra. V nedeljo je bila v Zagrebu intimna, d prisrčna slavnost. Odkrila se je spominska plošča pisatelju Evgeniju Kuini-čiču v Palmotičevi ulici. Hiša, v katero je vzidana plošča, je bila okrašena z zelenjem. Ob desetih zjutraj je prikorakala pred njo povorka ljudi, povečini članov društva Hrv. Zmaja. Občinstvo ie nagovoril g. Emil Laszowski. ki je dal besedo slavnostnemu soverniku gospodu Majer.iu. Ta je očrial Kumičičevo življenje in delo ter obžaloval, da velikega pokojniku ni med živimi baš sedai. ko bi ga najbolj potrebovali. Evgenij Kumičič se ie rodii v aelu Berseču v Istri leta 1850. Oče Tomaž mu je bil sprva pomorščak, pozneje trgovec. Mati in oče sta vzgoiila sina v zavednega Hrvata. Ko je dorasel za šolo. sta ga roditelja poslala na Reko v gimnazijo. Z Reke je Kumičič odšel v Koper in potem v Zadar. Na univerzi se je posvetil Kumičič medicinskim študijam. Starši so ga sicer silili v svečeniško suknjo, a njemu to ni šlo v glavo. Slednjič ga je pregovoril brat. da se je oosvetil profesorskemu poklicu. Študiral je v Pragi in na Dunaju. Ko je dovršil univerzo, je želel dobiti profesuro na Reki. Šolski nadzornik pa je prosilca osorno zavrnil z besedami cNa Reki ne potrebuiemo Hrvatov®. In tako se je zgodilo, da je šel Kumičič v Split, kjer je postal na-stavnik na splitski gimnaziji. Predaval e na italijanski gimnaziji logiko, psihologijo in hrvatski jezik. Čez leto dni službovanja v Splitu je bil Kumičič premeščen v Zadar za sup-lenta na tamošnji italijanski gimnaziji. V Zadru je naDisal prvo svoje delo, po-est -Split in Pariza. Toda kmalu je mo--ai Kumičič v vojake. Prišedši domov, e odpotoval v Pariz in Benetke. V tem oa je prišlo do okupacije Bosne in Kumičič je moral pod zastavo. Iz tega časa datira njegova druga povest, naslovljena 'Pod puško^. Leta 1879. je bil Kumičič imenovan ta suplenta na Veliki realki v Zagrebu. Predaval je materin jezik in francoščino, obenem pa je marljivo pisal. L. 1881. ie izšel realistični roman «01ga in Lina» in kmalu nato povest «Primorcb. Kmalu pa ie prišel Kumičič v konflikt s svojimi predstojniki. Premestiti so ga hoteli v Osijek, kamor ni hotel. Pustil je raje službo in se posvetil samo pisateljevanju. Napisal je leno število prioo-vednih del, katere je izdajala Hrv. Malica. Pisal je zanosno, v rodoljubnem slogu in nekaj njegovega je izšlo tudi v slovenskem prevodu (pri Gabrščku v Gorici). Kumičič pa ni bil samo pisatelj, am-oak tudi politik. Kandidiral je večkrat in leta 1884. je potolkel pri volitvah svojega nasprotnika, madžarona Imbra losipoviesa. A ker je bil Josipovics hrvatski minister v Budimpešti, ie ban Khun-Hedervary proglasil te volitve za neveljavne. Poslužil se je izgovora, da ;e Kumičič Avstrijec in je to utemelje- val s tem, da je Kumičič rodom iz Istre. Bile so odrejene nove volitve. Kumičič je prosil za zagrebško domovinsko pra. vico in jo je tudi dobil. Nato je zopet premagal Josipovicsa. A Khuen je uničil tudi topot njegov mandat. Šele tretjič je prodrl Josipovics na podlagi volilnih sleparij ter je s tem «rešib> svojo čast kot minister. Kumičič je umrl leta 1904. in je zapustil vdovo in dva sina. Oba sta danes odvetnika v Zagrebu in se bavita v prostem času s pisateljevanjem. Berliner Morgenposi piše dobesedno: film «Moč in lepota« je tako lep, da bi ga moral videti vsakdo tudi brez obzira na njegovo kulturno vrednost. To je prekras« na, nikoli videna simfonija gibov, polna rit« mične lepote, izražena s pomočjo športa in plesa... Predstavo je prekidal aplaus, aplaus in zopet aplaus... Žrtev poneverb v tobačni tovarni Tragična smrt g. Frana llovarja. V Gorenji vasi blizu Stične se je zastru« pil v torek računski nadsvetnik in šef kra« jevne kontrole pri monopolskih ustanovah v Ljubljani, g. Fran Ilovar. Ko je prišel k njemu zdravnik dr. Jenko je bil že v neza« vesti. Izpraznil mu je sicer takoj želodec, vendar je kljub temu že čez eno uro izdih« ril. Njegova tragična smrt je vzbudila v Stični in okolici, še bolj pa v Ljubljani, splošno sožalje z rodbino. G. Ilovar je po« stal namreč žrtev svojega poklica, žrtev pre velike zaupljivosti in dobrosrčnosti. Pred par dnevi smo poročali, da so pri« šli v tobačni tovarni v Ljubljani na sled ve« likim poneverbam, katere je izvršil v zad« njih mesecih tamkajšnji nameščenec Franc Roner, ki je osleparil erar po dosedanjih ugotovitvah za 180.000 Din in nato pobeg« nil v Kanado v Ameriko. Roner je bil pod« rejen šefu mestne kontrole pri monopolskih ustanovah v Ljubljani, Francu Ilovarju, ki mu je popolnoma zaupal in ga spravil celo v službo. Odkritje poneverb je llovarja strahovito potrlo, posebno ker so baje zvra čali vso odgovornost nanj. Čeprav ga ne zadene niti najmanjša moralna krivda, si je gnal vso stvar tako k srcu, da se je od« ločil za obupen korak. V pondeijek je pri« šel g. Ilovar v Stično. Bil je silno razburjen in se je izrazil, da mora radi Ronerjevih poneverb v tobačni tovarni v smrt. V to« rek okoli poldne je svoj obupni korak tudi izvršil. G. liovar je bil pošten iu značajen člo« vek, ki ga je takoj vzljubil vsak, kdor ga je le spoznal ali ž njim kdaj občeval. Pred prevratom je služboval na Dunaju, po pre« vratu pa je bil dodeljen k tukajšnji dele« gaciji ministrstva financ kot računski urad nik in je bil imenovan za šefa krajevne kon trole pri monopolskih ustanovah v Ljublja« ni. Bil je nadvse vesten v svoji službi in je v svoji dobrodušnosti in zaupljivosti pri« čakoval isto tudi od drugih, a je bil kruto sa Drugi del in konec največjega in najlepšega do sedaj izdelanega filma: „NIBEIUN Kriemhildina osveia V vlogi hunskega kralja Etzela, slavni nemški igralec: Fudolf Hlefa Bonge. Kriemhilda kot hunska kraljica — Hagen Tronje in kralj Etze — Velikanski boj med Huni in Nibelungi — Hunski kraljevski dvor v ognju — Obglavljenje kralja Ounthera na povelje Kriemhilde — Smrt Hagena in Kriemhilde.--Kolosalna režija drugega dela prekaša celo prekrasni prvi del. — Dveurne predstave se vrše točno ob: MT 3.v 5., 7., 9. H Pomnoženi umetniški orkester svira pri vseh predstavah — Cene vkljub visokim nabavnim stroškom nezvišane. Drugi del se predvaja samo danes in jutri! Preskrbite si pravočasno vstopnice i Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124. ogoljufan. Postal je žrtev svojega poklica, žrtev brezvestnega podrejenega nameščen« ca. Zapustil jc ženo in hčerko. Njegove zemske ostanke polože v četrtek, dne 26. t. m. ob 9. dopoldne v Stični k večnemu po« čitku. Bodi ohranjen nesrečni žrtvi blag spomin, žalujočim naše sožalje! Senzacijonako odkritje v aferi Mikolji Tajinstvena oseba S. Blumenthal izsledena. Pri najnovejši sleparjev! ljubici našli 480.000 Din. Našim čitateljem je še znano, da je našla zagrebška Dolicija Pri Frančiški Jakšetič. ljubici bivšega uradnika čekov nega urada v Sarajevu. Voika Mikoljija, ki je ogoljufal poštno hranilnico v Zagrebu za 2,000.000 Din in bil aretiran v Hamburgu, v njeni beležnici naslov ,S. Blumenthala Po intenzivni preiskavi se je ugotovilo, da so na ta naslov pošiljali v Hamburg zagrebški «Večer». Na podlagi tega se je hamburški policiji posrečilo aretirati Mikoljija ravno v trenutku, ko ie hotel dvigniti na pošti časopis na imenovani naslov. Ker je bil Mikolji ob aretaciji oblečen zelo enostavno in niso nikjer mogli najti niti njegove prtljage niti kakih vrednosti, je hamburška policija takoj sumila, da je Mikolji najbrž skril svoie stvari pri kaki zaupni osebi. V domnevi, da morda vendarle obstoja kak S. Blumenthal. ie izdala hamburška policiia za njim tiralico in dobila iz Berlina odgovor, da se ie mudila tamkaj nekaj časa gospica S. Blumenthal, ki pa je nenadoma odpotovala, baje v Hamburg. Hamburška policiia ie zato obnovila preiskava in v resnici izsledila v Hamburgu gospico S. Blumenthal, mlado in lepo dekle ter odredila njeno takojšnjo aretacijo. H'šna preiskava pri niei ie imela kolosalen uspeh. Pri njej so namreč našli ne samo vso bogato prtljago Voika Mikoljija. temveč, kar je najvažnejše, tudi veliko vrednostnih papirjev in vrednosti za 480.000 Dni. Hamburška policiia je dalje ugotovila, da je Blumenfhalova ena najnovejših ljubic zagrebškega sleparja, ki je znan kot velik babiek. V zvezi z najnovejšim senzacionalnim odkritjem ie hamburška policija obvestila zagrebško, da zasledujejo sedaj še v Amsterdamu nekega Feriča. kateremu je baie izročil Mikolji 5000 dolarjev in 1000 funtov šterlingov. arica ? Prepovedani raj! Nepoboljšljiv grešnik Ljubljana, 25. novembra. V zaporih ljubljanskega sodišča sedi že zopet 241etni cerkveni tat Lovro Krmelj, ki je šels pred nekaj tedni odsedel večmesečno ječo, v katero je bil obsojen radi številnih tatvin po ljubljanskih cerkvah in v cerkvah na deželi. Prevejani uzmovič tudi po prestani kazni ni dal miru niti trenotka in je pričel takoj zopet opravljati tatinski pose!. Krmelj je v splošnem nadarjen mladenič, vendar je hud kokainist. Pred prvo aretacijo je stanoval v Šiški pri neki vdovi, kjer je imel v svoji sobi celo skladišče okradenih cerkvenih predmetov. Pozneje se je naselil v Hranil« Dični ulici in navezal stike z raznimi niča vrednimi ženskami, ki so imele radi izvr« ševanja tajne prostitucije večkrat opravka s policijo. Dasi invalid, na desni nogi ima protezo, je več žensk ogoljufal za srce in denar. Pred več dnevi se je pojavil v Ljubnem na Gorenjskem neznan mladenič in se iz« dajal ljudem, posebno naprednim ljudem za urednika ccjutra«, ki se nahaja zunaj na informativnem potovanju. Stanovanje je do bil v Ambrožičevi gostilni. Mladenič je raz« polagal z večjimi vsotami denarja, baharil je vsevprek in razsipal novce kot črepinje. Kmalu se je seznanil tudi z neko posestni« ško hčerko, ki bi mu kmalu nasedla. Ne« znanec je napajal ljudi v gostilni in prire« jal cele pojedine. Zavžival pa je tudi ko« kain in razlagal posameznikom ali v druž« bi, kako imenitno se človek počuti po 'za« vžitju tega strupa. Ker pa je le preveč ro« gcrvilil, so postali pozorni na njega tudi orožniki in g. Ambrožič ter se obrnili po informacije v Ljubljano. Ljubljanska poli« cija, ki Krmelja seveda dobro pozna, je takoj odgovorila, koga imajo v gostilni. Orožniki so nato Krmelja prijeli in narav« nost ostrmeli, kake stvari so našli zopet pri njem. V njegovem korčegu se je naha« jalo polno dragocenih cerkvenih predme« tov, pri njem samem pa so našli, kljub veli« kim izdatkom, ki jih je imel na svojem potovanju, še vedno velike vsote denarja. Krmelja so prepeljali v zapore v Ljublja« no in sedaj preiskujejo, ali je pokradel stvari, ki so jih pri njem našli že potem, ko je odšel iz ječe, ali pa izvirajo ti predmeti še iz starih tatvin in jih jc imel spravljene. Josip Ciienšek Maribor, sredi novembra. Kakor je «Jutro» že poročalo, je umrl pred enim mesecem Josip Ciienšek, pisarniški ravnatelj v Mariboru. Mnogoštevilno sprem« stvo pri pogrebu je pokazalo, da je bil po* kojnik čislan in priljubljen ne le pri svojih ožjih tovariših, temveč pri vseh, ki so ga poznali. Poleg sorodnikov se je pogreba udeležilo številno članstvo Društva odvetniških in no« tarskih uradnikov z društvenim predsedni« kom. Opazili pa smo tudi več odvetnikov in častno zastopstvo osobja mariborske sod« nije. Josip Ciienšek je bil rojen v Celju 30. ja« nuarja 1875. Po prekinjenih gimnazijskih študijah je vstopil v odvetniško pisarno. Nad 30 let je služboval po odvetniških in no tarskih pisarnah na Štajerskem, Kranjskem in Goriškem. Kakor večina uradništva te stroke, je posvetil tudi on vse moči svoje« mu poklicu. Čeprav je doživel ponekod veli« ka razočaranja, ga to ni omajalo v veri, da je možen poklicni razvoj tudi v tem stanu potom tesne organizacije uradništva. Zato se je z vso ljubeznijo okrenil stanovskih or« ganizacij ter izvrševal v njih najrazličnejša dela. Ko je bilo leta 1896. ustanovljeno Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradni« kov v Celju (prva organizacija te vrste v Sloveniji), je bil Ciienšek nje prvi tajnik. Potem je bil član sorodne organizacije v Gorici in nato L 1919. med ustanovitelji in prvi tajnik Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru. Že v zgodnji mladosti se je udejstvoval pri narodnih in kulturnih društvih. V času narodnih bojev je bil član celjskega Sokola, celjskega pevskega društva, nadalje marljiv delavec pri raznih podeželskih dramatičnih in tamburaških društvih, ki so mu po naj« več nalagala tajniške posle ali drugo podrob« no delo. V svojem političnem prepričanju ni nikdar omahoval. Bil je vedno odkrit de« mokrat. Še pri zadnjih državnozborskih vo« litvah se jc z velikim naporom dvignil iz po« stelje ter se pedal na volišče. Svetovna vojna tudi njemu ni prizanesla. Moral je ostaviti službo in družino ter se podati na fronto, kjer si je nakopal bolezen, katere se ni mogel več otresti. Ob prevratu je služil še 3 mesece v jugoslovenski arrna« di pri vojaškem sodišču, nato pa stopil kot pisarniški ravnatelj v odvetniško pisarno g. dr. Franja Lipolda v Mariboru, ki mu je bil dober šef in pozneje za časa bolezni ve« lik dobrotnik. Delj časa je kljuboval bolezni, a slednjič ga je premagala ter priklenila na postelj. Tako je trpel nad eno leto, dokler ga ni rešil zemeljskih muk smrtni angelj ter ga vzel s seboj v nam neznane kraje. Stanovski tovariši ga bomo ohranili v traj« nem hvaležnem spominu. Odbor Društva odvetniških in pisarniških uradnikov v Mariboru. Danes i Danes I 3w«aw start ob: 4. pol 6. poi 8. in 9. Kino »Dvor«. Cene navadne! Iz Primorja ' Smrtna kosa. V Gorici je umrl dne 22. novembra zvečer gostilničar in veleposest« nik Andrej Fiegl v 61. letu svoje starosti. Pokojnik je bil zelo čislan med slovenskimi rojaki. Imel je dobro znano gostilno «AH" Universita« v Gorici. * Poroka. Poročila se je Tolminka gdčna Pepca Logarjeva z g. Jankom Kovačičem cestnim komisarjem v Subotici. Bilo srečno! * Zakaj je bil razpuščen občinski svet v Devinu. V tržaškem uradnem listu je ob« javljen odlok, s katerim je vlada razpustila občinski svet v Devinu pri Trstu. V uteme« Ijevanju razpusta občinskega sveta navaja vlada kot vzrok svojega čina protidržavno obnašanje občinskega sveta. Zato je na me« sto župana imenovan komisar Cesare Caso. ki ima izvrševalno moč v občini De vin žc od 1. oktobra dalje. * Nalezljive bolezni v Trstu. Zdravstvo« ni urad v Trstu objavlja, da je bilo zadnji teden 7 slučajev trebušnega legarja ter po trije slučaji davice in škilatice. Trebušni legar je zahteval tri žrtve. * Italijansko gledališče v Postojni. Filo« dramatično društvo aCitta di Postumia« de« Iuje eno leto. Te dni je društvo proslavilo svoj prvoletni obstoj z banketom, na ka« terem se je znova povdarjala potreba, da se zgradi v Postojni italijansko gledališče. * Fašistovski manevri v Istri. Pred krat« kim so imeli miličniki iz Trsta svoje ma« nevre po Krasu, sedaj so bili pozvani istr« ski miličniki na vaje sredi dežele, ki so se vršile v nedeljo. To je čisto vojaško vežba« nje in vršijo se boji med dvema strankama. Ljudstvo je vedno bolj zbegano po razno« vrstnih fašistovskih nastopih, zlasti še, ker vidi v njihovih rokah celo pravo vojno orožje. * Zabranjena prireditev. »Bralno društvo* v Brjah pri Rihemberku na Vipavskem je hotelo prirediti pred kratkim zabavno igro. Bilo je že vse pripravljeno, pa so prišli orož« niki in naznanili, da jc stvar prepovedana. Vzrok pa so seveda zamolčali. * Kmetijska šola v A jdovščini se je otvo« rila v navzočnosti ing. Velicogne v polovici novembra. Vanjo se je vpisalo 25 mladeničev iz Dobravelj, Skrilj in Kamenj. * Vinska letina na Goriškem. Vinska letina na Goriškem je bila letos zelo neugodna. Ponekod je pobrala večino pridelka toča. drugod peronospera. Računa se, da se je le= tos pridelalo na Krasu S500, v Vipavski do. lini 58 tisoč, v Brdih pa 20 tisoč hI "jn3. Teran je po 300 lir. vipavec po 250, .-vriska vina pa po 260 do 300 lir hektoliter. Briški pridelek je močnejši od vipavskega za eno stopnjo. Danes prekrasni IJubavni film »Raj norcev" znane filmske družbe .Balkan", produkcije .Paramount*. V glavnih vlogah Conrad Nagel (znan iz filma „Tri iedne ljubavl"), Doioty Dalton. Režiio vodi najslavnejši ameriški režiser Cecil B. De Mille, kateri je bil tudi režiser filma „Deset božjih zapovedi" Predstave vsak dan pop. ob 3.. 'A 5., 6., Vi 8. in 9. uri. V nedeljah tudi ob Vi 11. dop Kino Ideal Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Četrtek, 26.: »Veronika Deseniška». F. Petek, 27.: Zaprto. Pobota, 28.: ob 15.: aZimska pravljica®. Di« jaška predstava. Znižane cene. Izv. Vedelja, 29.: ob 15.: «Krpan mlajši«. Mla« dinska predstava. Izv. Ob 20.: »Zapeljiv« ka«. Izv. Pondeijek. 30.: »Krpan mlajši«. A. Ljubljanska opera Četrtek, 26.: Zaprto. (Generalka). Petek, 27.: «Ev3«. Premijera. A. Sobota, 28.: «Don Juan«. C. Nedelja, 29.: ob 15.: aOrfej v podzemlju*. Izv. Pondeijek, 30.: Zaprto. Mariborsko gledališče. 'četrtek, 26.: oApostoli«. A. Premijera. Kaj pripravlja ljubljansko gledališče. V drami se pripravlja štiridejanka »Profesor Storicin«, delo ruskega pisatelja Leonlda Andrejeva v režiji g. Skrbinška, ter štiri-dejanska veseloigra I. Scheinptluga »Druga >iiadost« v režiji g. Rogoza. Opera študira Krešimira Baranoviča balet »Lectarsko srce« v režiji ravnatelja g. Poliča ter pripravlja Wolf - Ferrarijeve »Zvedave ženske« in \Vagnerjevo opero »Leteči Holandec«. Opera «Eva» Vsebina Focrsterjeve opere «Eva», kate« re premijera se vrši na ljubljanskem oper« nem odru v petek, 27. t. m. je sledeča: Sa« njava vaška šivilja Eva je ljubica lahkomi« selnega bogatega Maneka. Njegova mati mu išče bogato nevesto in zato se mu Eva odreče ter poda roko svojemu tihemu obo« ževalcu hromemu Samku. Toda po štirih le« tih spoznata Eva in Manek, da nista našla vsak v svojem zakonu sreče in zato po« begneta v Avstrijo, kjer dobi Manek služ« bo. Toda njegovega zakona oblast ne prizna in obupana Eva najde po dolgih mukah mir v valovih Donave. Na ljubljanskem odru poje šiviljo Evo ga. Thierry«Kavčnikova, krznarja Samka g. Holodkov, kmečkega sina Maneka g. Ba« novec, njegovo mater Mešjanovno gna Ro« pasova, deklo Zuzko ga. Ribičeva in de« lavca Rubača g. Perko. Zasedba je prvo« vrstna in prepričani smo, da bo imela ta opera tudi na našem odru lep uspeh. V Ju* goslaviji se opera Eva v petek sploh prvi« krat izvaja. Predstava se vrši za red A. Drugo gostovanje gospe Sadoven v Beogradu. Gospa Sadoven, članica Velike opere v Parizu, je pela te dni drugič v beograjski operi. Ustvarila ie demonično grofico v Čajkovskega »Pikovi dami«. Kritika hvali to kreacijo na vso moč in podčrtava, da take puškinske postave še ni bilo na beograjskem odru. Petje in igra gospe Sadoven je sicer nekoliko posredno, toda klasično stvarno. Umetnica ie v svojem žanru velika in popolna pevka. Španski violinski vlrtuoz v Zagrebu. Po večletnem odmoru nastopi v četrtek dne 3. decembra v zagrebški koncertni dvorani sloviti španski goslač Juan Mančn, ki zavzema eno prvih mest med sodobnimi violinskimi virtuozi na evropskem kontinentu. Slovar novim ruskim pravopisom. Ru-doli Mosse v Berlinu je pravkar dal na svetlo rusko - nemški slovar, urejen po načelih novega ruskega pravopisa. Nemško-ruski del slovarja izide tekom novembra. Cena za oba besednjaka ie preračunjena na čistih 22 nemških (zlatih) mark. Kmečke predstave v zagrebškem Narodnem gledališču. Narodno gledališče v Zagrebu bo začelo v najkrajšem času uprizarjati predstave, ki bodo namenjene samo slojem kmečkega prebivalstva. Igral se bo v prvi vrsti nacionalen spored. Pred vsako predstavo bo predavanje o delu. Prva taka uprizoritev bo klasična kajkavska komedija »Diogeneš«. Uvodni govor bo imel sedanji prosvetni minister Stepan Radič. Trije novi člani Francoske Akademije. Dne 17. t. m. so bili izvoljeni trije novi člani Francoske Akademije. Mesto Anatola Fran-cea za literaturo je zasedel Paul Valery, naj večji francoski lirik sedanjosti in pisec več pomembnih filozoiskih knjig. Na mesto M. Barrčsa je prišel Louis Bertrand, bivši profesor na gimnaziji v Alžiru, na mesto d' Hau-ssovilleia po vojvoda de la Force, ki je znan kot izboren zgodovinar. Še ena mapa Vlad. Kirina. Grafik Vladimir Kirin, ki je v zadnjih mesecih izdal ba-kropise starega Zagreba, prej pa več map z motivi iz Dalmacije, pripravlja sedaj mapo Iitografij z otoka Korčule. Album bo obsegal do dvanajst listov. Spominska plošča ua rojstni hiši Zdenka Fibicha. V Pragi, v Ostrovni ul. se vzida v rojstno hišo skladatelja Zdenka Fibicha spo-' :< plošča. Letos obhaiaio Čehi 25 letnico smrti skladatelja in v Nar. divadlu se izvaja popoln cikel Fibichovich del. Dunajski Burgtheater v provinci. Dunajski Burgtheater je sklenil prirejati stalna go stovanja v provinci. Sestavil je poseben ansambel, ki bo igral zaenkrat v Lincu. Ins-brucku in Salzburgu -Hamleta* (Shakespe- are) in »Parklja« (H. BahrJ. Na ta način dobijo avstrijska provincijalna mesta vzorne predstave in stroški za te nastope bodo znatno manjši kakor bi bila državna podpora za slabe uprizoritve na stalnih manjših odrih. Novosti ruskih gledališč. Hudožestveni teater v Moskvi pripravlja Andreja Bjelega dramo »Peterburg«, po romanu istega imena, v katerem je prikazano petrograjsko življenje v zadnjih letih pred vojno. — Obletnici dekabristovske vstaje bo posvečena drama anonimnega pisatelja N. V. »1825=. Dekoracije za ta komad je naslikal umetnik Čehonin. — Tretja novost Hudožestvenikov bo Ajshilova »Orestija«, z godbo komponista Sedova. Ponavljala se bo »Smrt Ivana Groznega« z igralcem Čehovom v naslovni vlogi. — Meyerhold je otvoril svoj oder v polovici oktobra Uprizoril je prenovljenega »Revizorja« s prizori, ki so bili doslej črtani od cenzure. Senzacijo pa napoveduje Meyerho!d s komedijo ^Peter in Peter« od pisatelja Globe, ki je porabil v drami dogodke iz življenja Petra Velikega in njegovega pobočnika. Meverhold pripravlja še »Hamleta«, »Večnega buržu.ia« ter opero »Csrmen« z orkestrom harmonikarjev Iz lanskega repertoarja bo ponavljal Meyer-holdov oder Ostrovskega dramo »Gozd« in Erenburgovo igro -Trust za uničenje Evrope«. Domače vesti Sneg Ves drobno tkan je snoči padal sneg. Tako za prvo silo je pobelil hiše. bajte in cerkve, natočil nekaj brozge po ulicah. žal tudi po novo asfaltiranih, in na-čipkal tivolskim kostanjem nekaj zimskega cvetja. «Ne pada sneg. da pomori svet, nego da vsaka zverka pokaže svojo sled...» V poskusni iluziji zimske sanjavosti so snoči zopet bile kavarne precej zasedene, dekletom se je nekam nenavadno žurilo s promenade domov, a študenti so prestajali prvo preizkušnjo v preze-baniu na vogalih krog pošte in v vsestranskih ptomenkih o plesnih vajah. Kavarna, teater, kino. bar. plesne prireditve — vse tod okrog se suče zimska poezija v Ljubljani, čim leže sneg. Toda še več je proze: drva so draga, podplati votli, plašči pa ostajajo v izložbah. ker jih ie težko pokupiti na več mesečnih obrokov. In za Božič bo treba nekaj prihranka; da ga le ne bi iz-taknil eksekutor! Dolga bo letošnja zima. pravijo zvez-doslovci. vremenski preroki, stoletni koledar. In huda! Namreč za vse tiste, ki ne bodo utegnili na plese, maškera-de in drugam. Ze zdaj se pritožuje dam-ski svet. da manika kavalirjev. Potrpljenja. cenjene dame! Luknjasti čevlji so še pri čevljarju, smoking in ogrtač v lepih izložbah na AleVc""-irovi cesti, in — prvi bo šele ob tednu. M. A. C. * Poliklinika kraljice Marije. Kraljica Matija posveča posebno pozornost higi eni v naših ljudskih šolah. Nedavno je obiskala vse beograjske osnovne šole ter sklenila, da na lastne troske ustanovi v Beogradu moderno šolsko polikliniko Imenovala se bo »Šolska poliklinika kraljice Marije«. 4 Iz ministrstva prosvete. Z ukazom ministra prosvete se vračajo na svo;a prejšnja službena mesta: Rudolf Pivko, Ivan Čtšič, Peter Petrovič. Peter Smičiklas Ia Božo Šarenič, ki so bili doslej referenti v ministrstvu prosvete. Namesto njih so vpoklicani v ministrstvo: dr. Čajkovac, Milan Bartulovič. Druge važne izpremembe se iz-vrše pozneje. 4 Iz državne službe. V smislu razsodbe državnega sveta je dr. Anton Mrak, višji komisar v oddelku za socijalno politiko v Ljubljani, uvrščen v 5. skupino I. kategorije. * Upokojitve v državni službi. Podpisan je ukaz, s katerim so trajno upokojeni: tajnik pri poštni direkciji v Ljubljani Rado Jeglič ter poštni uradniki Makso Veleplč v Liubljani. Josip Hrastnik v Mariboru in Matej Šriglic v Celju. V področju ministrstva prosvete sta upokojena: kustos narodnega muzeja v Ljubljani dr. Ivan Zibert in upravnik lioejske biblioteke v Ljubljani dr. Avgust Žigom 4 Himen. V pravoslavni kapeli v Mariboru se je 24. t. m. poročil g. Joško Hren, železniški uradnik, z gdčno Justo R e n -čeli, železniško uradnico v Sisku. Obilo sreče! * Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrl v javni bolnici v Celju po dolgi hudi bolezni artiljerijski kapetan g. Vladimir Š a š i č iz Sarajeva. Kapetan Šašič se je zdravil dolgo časa v Topolščici, a je končno podlegel še Ie 29 let star zavratni jetiki. * Ptujski občinski svet ima v soboto 18. t. m. v občinski dvorani redno sejo, na katere dnevnem redu ie poročilo župana ter sklepanje o proračunu za leto 1926. 4 Nov pravilnik za zaposlenje tujih delav-ccv. V ministrstvu za socijalno politiko je bil predvčerajšnjem podpisan nov pravilnik za zaposlenje delavcev, ki niso naši državljani. Pravilnik bo te dni objavljen v »Službenih Novinah«. * Reforma trgovskega in obrtnega šolstva. V novi zakon o proračunskih dvanaj-stinah je sprejeta aoiočba, po kateri se kom-petenca vseh trgovskih in obrtnih šol prenese od prosvetnega na trgovsko ministrstvo. Pri trgovskem ministrstvu se uredi poseben oddelek za trgovsko in obrtno šolstva V kratkem se izvrši temeljita reforma trgovskega in obrtnega šolstva. 4 Vinarska razstava in sejm v Ivanjkov-eih. Kakor smo že javili, priredi vinarska zadruga »Jeruzalemčan« dne 10. decembra vinarsko razstavo in sejm v Ivanjkovcih. Veliko število vinogradnikov iz ljutomerskega in ormožkega okraja jc že prijavilo znatne množine vina. Interesenti bodo imeli priliko, da se prepričajo o kakovosti letošnjih vin tega vinskega okoliša in vidijo, da se .ie vino veliko boljše razvilo kakor se ie pričakovalo Preizkusili bodo pa tudi starejše letnike. Železniške zveze omogočajo vsera, ki imajo malo časa na razpolago, da opravijo ta izlet v enem dnevu. Vlak, ki ima zvezo iz Ljubljane in Zagreba, prihaja v Ivanjkovce ob 11. uri in se vrača v tej smeri ob pol 16. uri. Kdor pa ima več časa, si lahko natančneje ogleda lepe ormoške in ljutomerske gorice. Razstava se bo vršila s sejmom v dvorani tik kolodvora, tako da je udeležba tudi v najneugodnejšem vremenu mogoča. * Poplava uničila divjačino. Zadnja velika povodenj, ki ie v prvi polovici novembra poplavila širne pokrajine Slovenije, je ponekod uničila skoraj vso divjačino, zlasti pa v Prekmurju, kier so našli, ko se je voda odtekla, velike množine mrtvih zajcev in lisic. Treba bo sistematičnega varstva, da se divjačina zopet zaredi. * Prošnja na usmiljena srca. Dne 12. in 13. t. m. je obiskala Mursko Soboto silna nesreča. Uničujoča povodenj, kakoršne ne pomnijo najstarejši ljudje, je hipoma preplavila celo mesto. Tik pred zimo ie oropala siromašno prebivalstvo obleke, živeža in živine ter mnogim zrušila domove. Bedni nesrečniki s strahom pričakujejo trde zime, kam naj spravijo svojo družino, ubogo, nago deco! Z zaupanjem se obračajo ti trpini do usmiljenih bratskih in sestrskih src. Okoliške vasi, ki so same siromašne ter več ali manj tudi po povodnji prizadete, do-važajo dnevno kruh in živež, kar ravno sami imajo. Več ne morejo. Apeliramo na plemenita srca, naj ne zavržejo te prošnje. Kdor zmore, naj nakloni svojo pomoč človekoljubni akciji Vsak, tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Pred vsem prosimo za pomoč v denarju ali obleki. Darovi naj se naslavljajo naravnost na »Lokalni pomožni komite v Murski Soboti«, ki bo skrbel za to. da bodo naklonila prišla res v roke onih. ki so podpore na'bolj potrebni. Tudi v našem upravništvu bomo sprejemali darove za to podporno akcijo. Zakladi za Mllilauža v obliki krasnih damskih plaščev, nepopisno lepih tunik za g'edivče in večerne prired tve so letos naicenejši pri Fran Luktč, Pred školiio štev. 19 (Zanesljivim olajšano plačilo) 1 4 Visoka trgovska šola v Zagrebu. Minister prosvete le predložil nekatere arrand-mane k proračunskim dvanajstinam za december - marec, katere je sprejel tudi finančni minister. Glasom teh amandmanov se ministrstvo prosvete pooblašča, da iz-premeni visoko šolo za trgovino in promet v Zagrebu v visoko ekonomsko - komerci-jalno šolo s činom univerzitetne fakultete ter se zavod razširi na štiri študijska leta. 4 Državna borza dela v Ljubl;anl. V času od 8. do 14. novembra ie bilo v Državni borzi dela razpisanih 53 službenih mest. 137 oseb je iskalo dela. v 50 slučajih je borza posredovala z uspehom in 50 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 14. novembra je bilo skupaj razpisanih 5139 prostih mest. 7255 oseb ie iskalo dela, v 3062 slučajih je borza dela posredovala z uspehom in 20C5 oseb je odpotovalo. * Vprašanje elektrifikacije vzhodnega dela mariborske oblasti. V ponedeljek 23. tm. se je vršila zopet konferenca radi napeljave električnega toka iz Fale preko Ptuja - Ormoža - Središča - Cakovca do Varaždina na eno in preko Ormoža - Ljutomera - Kri-ževcev - Veržea do Murske Sobote na drugo stran. Tudi na tej konferenci še ni prišlo do definitivnega re-zultaia, ker Je Ca-kovec izjavil, da se ne priključi, dočim je Varaždin stavil predloge, radi katerih se pogajanja niso mogla definitivno zaključiti. Izdelal se bo posehen načrt za napeljavo toka iz Ormoža preko Ljutomera v Mursko Soboto in se vrši ponovni sestanek tekom treh tednov v Ormožu. Zdi se, da v nekaterih krajih ni pravega in resnega pojmovanja o velikem gospodarskem pomenu elektrifikacije. Vendar pa upamo, da se bo vsaj delni načrt izvršil. 4 Nova ulična imena v Dubrovniku. Mestni občinski svet v Dubrovniku je sklenil, da se ulica od carinarne do škofijske palače zove odslej »Ulica kralja Torrislava«, cesta do Oruža pa »Cesta 13. novembra«. * Reforma državne razredne loterije. Državna razredna loterija pripravlja bistveno reformo. Po novem načrtu bo izžrebana vsaka druga srečka, dočim je bilo v zadnjem »kolu« izžrebanih samo 35 odstotkov vseh srečk. V prvem do tretjem razredu so predvidene premije po 200.000 dinarjev, v 4. razredu 250.000 dinarjev, glavni dobitek pa 60.000 dinarjev. Za 5. razred sta določeni dve premiji (prya v znesku 1,000.000 Din, druga v znesku 500.000 dinarjev, dočim bo glavni dobitek znašal 400.000 Din, tako da bi pri najboljši kombinaciji ena srečka mogla zadeti 1,900.000 Din. 4 Redka ugodna prilika se nudi vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko. Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler tra-'a zaloga. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici v Ljubljani na Bregu štev. 20. * Kolu jugoslovenskih sester v L;ubl'ani prihajajo številne prošnje za ponošene otroške obleke tudi od šolskih vodstev z dežele. Družine, ki imaio kaj na razpolago, prosimo, naj nam to javijo na »Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani«, ker pridemo same iskat darovane predmete. 2220 * Popravek. Pri včeraj v našem listu pri-občeni zahvali po pok. Jakobu Čebokli bi se moralo pravilno glasiti: Posebno hvalo pa dolgujemo g. prof. dr. Kanskemu in ostalemu vodstvu fiziološkega inštituta. 4 Pravilno sestavljena čajna mešanica da veliko močnejši in žlahtneiši okus in aro-mo, kakor enovrsten čaj. Zahteva te vsied tega samo čajne mešanice v zavitkih znamke »Buddha«. ki so priznano najboljše in strokovnjaško preizkušene. Zahtevajte navodila. Vse izpuščaje na licu, lišaje, moz Ije, zajedavce, krvave podplutbe solnčne in rudeče pege ild zajamčeno odstranjuje padska emu zna .Vsa g'ne Adel na Pati', edino perleMno in neškodljivo, od mnogih zdravnikov priporočeno sredstvo za umivanje roiti, ki om-mo Točuj gubanje kože ter daje obrazu mladen^kl izraz in svežost Vsak dan pnhajaio številna rrl-znalna pisma. Dob va se v vseh lekirnah, dro-gerijah in paifumeriiah za ceno Dm 30'— za stekleničiro. Glavno skladišče za Jugoslavijo: Zagreb, Gajeva ulica 8. 6074-» * Ponarejevalci dolarjev bodo precej časa zaposlili mariborsko okrožno sodišče. Kot smo že poročali, ie imel aretirani Jurij Potočnik po vsem Dravskem polju raztresene sotrudnike. Orožnikom se je tudi na Bregu pri Ptu^u posrečilo zajeti tako družbo pomagačev, ki so jih že premestili v zapore mariborskega okrožnega sodišča. V Za Miklavža: Šivalni stroji Excella KoSssa Radio-aparati Najlepša darila! J. Goreč, P;la5a Liufa kretJtns banke Veselo! Z*nm vo! Napeto do konca! Vse to Vam nudi edi >i film , Polet okoli sveta • Danes start ob 4, 1/26, 1 28, 9. kino «Dvor». preiskavi je sedaj že okoli 3U oseb. Veliko vlogo igra med temi tudi bivši ljubljanski fotograf Rupnik, ki je po prevratu služil nekaj časa prostovoljno pri vojakih v Slovenski Bistrici, potem v Mariboru in se nato far let pečal z raznimi fotografičnimi »iznajdbami« dokler se ni kot brezposelni seznanil s falzifikatorjem Jurijem Potočnikom in se končno preselil v niegovo bližino na Dravsko polje. k;er so ga aretirali. 4 Zloč:n v Vašah. krvava drama v Vašah še vedno ni popolnoma pojasnjena. Aretova-ni Jarc svoio krivdo tudi v zaporu odločno zanika in vztraja pri svoji trditvi, da izviralo krvavi madeži samo od krvi. ki mu je tekla zvečer iz nosa. Izgovar a se tudi s tem. da ni Imel do pokojne Angele Kopačeve nikakega sovraštva. V času umora se ie nahajal doma. oziroma je bil na poti v Medvode. Poskus, da bi se dokazala njegova krivda na podlagi odtiskov krvavih madežev na vratih hleva potom daksiio-skopiranja. se ni posrečil, ker so ti madeži creveč razmazani. KMub trdovratn?mu ta-ienju pa se je nabralo proti Jarcu že toliko obtežilnega materiiala, v prvi vrsti vsled izpovedi očeta Kopačeve, da se bo areto-vančev odpor po predočeniu vsega tega gotovo zlomil in bo Jarc končno izpovedal "Si!CO. 1'usioiovščma nad pus oovščino, težili se Vam hodo las e m n jvečji atrakcjl » V f • I kjer Carlo Aldini odnese veliko slavo. Kino «Ideal» Usaka pametna gospodinja gleda na to, da al prihrani prekomerno delo, kar |i obvaruje zdravje in mladost - Ekonomična i/raba dela jI ie pa omogočena samo | ako kuha s plinom. Zato raMeva>te lakoj brezobvezna pojasnila In proračune od .Mestne plinarne'- 3-1 .ia 111 4 Smrt na železniškem tiru. V noči od nedelje na ponedeljek je šel 28letni kolar Anton Vehar iz Dolnjega Logatca po železniškem tiru proti Vrhniki. Na progi g3 je zalotil brzovlak. Kolesa so mu odrezala desno roko in nogo. Umrl je kmalu nato vsled izkrvavijenja. Domneva se, da se e nesreča pripetila vsled izredno goste megle. 4 Veiika nevihta v Splitu. V torek zvečer 13 divjala v Splitu strašna nevihta, katero je spremljalo tako močno grmenje, da se ie včasih kar zemlja tresla. Med nevihto je treščilo v zvonik cerkve sv. Petra na Luč-cu. Strela pa se je odbila na strelovodu in udarila potem v bližnjo hišo, kjeT se nahaia pisarna trgovca M. Karamana. Pisarna je zgorela, zid, ki deli trgovčevo skladišče od šivilje Silič, pa se je porušil. Človeških žrtev k sreči ni bilo. * Obstreljeni revež v gozdu. Te dni se je zopet pripetila grda nezgoda pri lovu. V radvanjskem gozdu je pobiral neki bedni starček Alojzij Muršec hosto. Istočasno sta bila tam na lovu dva lovca, ki stu ustrelila v bližini stoečega Muršeca, kaierega so morali prepeljati v bolnico. Nesrečnežu so našli v nogi 18 šiber. Noga mu ie stalno otečena in se je bati, da je zastrupljena. * Žrtev lastne neprevidnosti. Dne 23. t. m. se ie 24 letni Ernest Janič v Žalcu pri čiščenju brovvninga vsled lastne neprevidnosti nevarno obstrelil. Prepeljali so ga v cel sko bolnico, kjer pa je kmalu podlegel smrtno-nevarni poškodbi. Pogreb bo v četrtek, ob 14.30 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Celju. Iz Ljubljane u— Gerent ljubljanske mestna občine, g. Josip Turk, k: se je mudil štiri dni v Beogradu v občinskih zadevah, se je sinoči vrnil v Ljubljano in od danes naprej zopet sprejema stranke na magistratu. u— Prvi sneg v LJubljani. Ljubljanske strehe in ulice je prb.iil sinoči prvi sn?g. Malo zgodaj je potrkala letos starka zima na naša vrata m povzročila 'em večje presenečenje, ker nam je zadnia leta precel prizanašala. SIcer pa ni napravila n b nrb posebnih zmešnjav in upamo, da se kljub trd^ ratnost' za enkrat še ne bo mogla uveljaviti. Zapustila pa le vfkakor že sinoči precejšnjo brozgo. Kdor je imel včeraj luknje v čevljih, bo imel danes najbrže nahod. če se ga ne drži sploh še zadnji. u— Za koncert na narodni praznik, dne 1. decembra, se vstopnice že prodajajo v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. u— Novinarji! Danes ob 15. uri seja prireditvenega odbora v uredništvu »Slovenskega Naroda». u— Čcskoslovenska Obec v Ljubljani. V sobotu, dne 28. listopadu o osmč hodine večerni pr4te!sky večer ve Zvezde, s pfed-naškou na thema «Všesokolsky slet v Pra-ze 1926.» — Zpiva slečna Potučkova, člen Opery v Ljubljani recitace; sučastnete se všichni! ' 2217 u— Občinske volitve v Ljubljani razpisane. Volitve za občinski svet ljubljanski so razpisane za 7. marca 1926. Veliki župan Je gerer.tski svet ljubljanske mestne občine o tem že uradno obvestil. u— Odbornice Kola jugoslovenskih sester bodo nabirale tudi letos za božično obdaritev ubožne ljubljanske šoiske mladine. Opozarja se občnstvo, da daruje le onim nabiralkam, ki bodo imele na polah podpis predsednice in tajnice. Iskreno prosimo, da bi tud; letos občinstvo radevolje prispevalo v ta plemenit: namen. u— Sokolski gledališki oder na Viču uprizori v nedeljo dne 29. novembra točno ob pol 8 uri zvečer v Sokolskem domu burko •Velika repatica» v režiji brata Borštnika. K mnogoštev lni udeležb' vabi vse napredno m Sokolu naklonjeno občinstvo prosvetni odbor. Zdravo! u— Merkurjev jour llx. Prihodnji jour fix bo v četrtek dne 3. decembra ob 8. uri zvečer pri g. Kra/pežu, restavrac'ja »Zvezda«. Petje na sporedu. Odbor. 2218 u— Napre&o politično društvo za kolodvorski In šentpeterski okraj vabi somišljenike na sestanek, ki se vrši danes, dne 26. novembra ob 20. uri v gostilni pri Zupančiču na Ahacljevi cesti Poročala bosta član gerentskega sveta in odposlanec glavnega odbor a_ K mnogoštevilni udeležbi vabi — ■ >dbor. u— Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani ima danes dne 26. novembra ob 16. uri izredno odborovo sejo. 2115 u— Českosloenskii Obec v Ljubljani. Ma- jitele losu čislo: 376, 59, 52, 254, 225, 410, 434 116, 235, 287, 38, 373, 354, 409, 18; 182; 25, 412. 348, 37, 104, 44, 345. 296 312 ; 384; 2S2. 270, 329, 326. 423. Hlašte se o vyhry u Skrušneho, Knafljeva ulice, do patnactčho prosince. — Po torrrto terminu vyhry propa-daji ve prospech Obce. 2216 u— Narodni muzej v Ljubljani bo za splošen, brezplačen nedeljski poset otvor-jen le še prihodnjo nedeljo dne 29. novembra. Znova se otvori prvo nedeljo po Veliki noči, to je dr.e 11- aprila 1926. Posetni red ob delavnikih ostane neizpremenjen. u— Zlikovstvo. Neznani izgredmiki so poškodovali v noči na tarok v «Zve®di» javni vodnjak. Zlikovce je opazil neki na Kongresnem trgu stanujoči uradnik ter zadevo prijavil stražniku. Upati je, da bodo storilce izsledili ln da ne uidejo zasluženi kazni. u— Hlromantijo imenujejo poskuse, kako bi se dala razvozlati uganka, ki jo baje kri« je človeška dlan s svojimi skrivnostnimi črtami in oblikami. Vse veke sem so se bas vili s tem problemom najrazličnejši ljudje, ne da b: ga mogli rešiti in pojasniti. Tudi dandanes je hiromantija zelo razširjena, zlasti med narodi, ki so dostopni misticiz« mu. Da je zanjo posebno ugoden teren v Rusiji, ni čudno. Tam je splošno razširjena vera, da so poteze na roki v tesni zvezi z p.sodo in življenjem človeka, tako da je mo goče na roki razbrati ves notranji in zunas nji razvoj, ki ga ima ta ali oni za seboj. Med mnogimi znanimi ruskimi hiromanti zavzema odlično mesto bivši ruski polkov« nik Nikolaj Sadlucki, ki živi kot emigrant v Jugoslaviji in se bavi s hiromantijo že vse življenje, nekdaj samo iz zanimanja, danes iz življenske potrebe. Pisali smo o njem že svojčas, ko je vzbujal veliko pozornost v Mariboru. Sedaj se mudi v Ljubljani, kjer se je nastanil v hotelu «Slon». Zglasil se je tudi v našem uredništvu, kjer sta sc mu dva poskusa presenetljivo obnesla. Nave» del je s potez na roki in iz par napisanih besed točne podrobnosti iz preteklosti in značaja ter poskušal postaviti tudi progno« zo za bodočnost. Podatki o prošlosti so se skoraj vsi ujemali, kako bo z bodočnostjo, bomo videli. u— Odbor društva Pravnika opozarja svoje člane še enkrat na izredno glavno skupščino, ki se bo vršila dne 29. novembra ob 10. dopoldne v dvorani št. 79 deželnega sodišča v Ljubljani. Dnevni red: Razgovor o drugem kongresu pravnfkov kraljevine Srbov, Hrvatov ta Slovencev. u— Kulturna - družabni odssk šentjakobskega naprednega društva v Ljubljani vabi k zelo zanimivemu predavanju g. prof. dr. Cadeža o «Pr3caznib na nebu«, ki se bo vršilo v soboto dne 28. novembra ob 8. uri zvečer v gostilni pri Ccšnovarju na Dolenjski cesti. Predavanje je poljudno ter je bilo po vseh večjih krajih Slovenije, kjer je g. profesor o tej temi že predaval, spTejeto z naj ečirm entuzi^Tmom in odobravanjem. Naj kulturna Ljubljana ne zaostaja za po-dečelan!,' temveč naj z obilnim posetom do-knže, da zna ceniti kulturne vrednote, ki so predpogoj napredku in svobodni misli. Vstop je prost. u— Napredno politično In gospodarsko društvo za vodmatskl okra! vab: svoje člane in somišljenike, dn se udeleže sestanka, ki se vrši v četrtek zvečer ob 8. uri pri Zupančiču na Ahacljevi cesti, na katerem poročata člana gerentskega sveta. Udeležba obvezna. Samo 2 dm se predvaja drugi del in konec najlepšega filma vseh časov, veličastnega filmskega veleumotvora «N'!RELUNGT» Elitni Kino Matica vabimo neobvezno na ogled naše — krasne z mske zaloee oblek in sukenj Jos. Roima LjubHana u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 2 prestopka kaljenja nočnega miru in 8 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile Izvršene 3 in sicer: 1 radi beračenja, i radi pijanosti in 1 radi javnega nasilstva. u— Zatekel pes. K tovarnarju Dragotinu Hribarju na Zaloški cesti 14 se je zatekel v torek opoldne velik pes čmobele barve. Pes je angleški hrt ter ima mariborsko pasjo znamko št. 209 1. 1925. n— Ukradena vreče. Tatovom pride vse prav Pod roko. Kradejo, kar se jim zdi ko- Rezervirajte SI vstopnice za ..Polet okoli sveta" teleioničr.o st 730. — start danes ob 4, ',36, '/28, 9 uri Kino »Dvor €ar'o Aldini vidite kmalu v največji pusto'o^ščini ,,Kralj šoferjev" Kino «IdeaL>, ličkaj vrednega. Neznan storilec je v m> či na 24. t m. ukrade! s stavbišča zadruge «Stan in dom? na Tržaški cesti okrog 10 vreč, v vrednosti 200 Din. u— Okraden3 na trgu. Alojzija Rataj iz Sv. Petra pri Novem mestu je imela pri po-setu ljubljanskega trga v torek izredno smolo. Komaj je za hip izpustila iz roke svojo pleteno košaro, je že zgrabil po njej neznan tat in izginil v gneči. V košari je imela Ra-tajeva kilogram masla, liter orehov, naglavno ruto ter bankovec za 2 dolarja. Kljub takojšnji prijavi slučaja strainiku, tatu ni bilo mogoče izslediti. Iz Maribora a— Porotno zasedanje v Mariboru. Zadnje letošnje porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Mariboru prične dne 9. decembra. Med drugimi se bo v tej sezrji vršMa tudi obravnava proti Antonu Benku zaradi hudodelstva umora, ki pride sedaj že tretjič pred porotnike. a— Lovska. Minulo nedeljo se je odpravilo na lovišče Duplck pri Mariboru 30 mariborskih meščanov, tkzv. nedeljskih lovcev z avtomobili in kočijami. Ker so hoteli napraviti tkzv. »glavni lov», so najeli tudi 120 gonjačev, poleg tega so pa še povabili gardo gostov. Ko se je vojska razprostrla po polju, se je divjačina seveda tako preplašila, da je vsa ušla. Lovci pa so zastonj meril; in ciljali. Dobili niso nič. a— Bolni Maribor. Po mestu še vedno razsajajo številne bolezni radi prehlajenia od zadnjega deževnega vremena. Posebno močno je razšTjena angina. Tudi nalezljivih bolezni je precej, in sicer: davice 2 slučaja, ošpice 6, šlcrlatinke 7 Splošna bolnica je že dolgo tako prenapolnjena, da Ie z največjo težavo sprejema nove bolnike, vendar še dovažajo dan na dan čisto po nepotrebnem pacijente fe raznii fantovskih pretepov. a— V Ljudski univerzi bo v petek dne 27. novembra predaval dr. Štele iz Ljubljane o zgodovini starejšega slovenskega slikarstva. Predavanje bodo spremljale skion-tične slike. Iz Celja e— Mestno gledališče v Celju. V nedelja dne 29. novembra se bo ponavljala v mestnem gledališču Molierova komedija «Geor-ge Dandin» ali «Prevaranj soprog» kot ljudska predstava pri znatno znižanih cenah. (Lože 55 Din, parterni in galerijski sedeži 5 do 14 Din. stojišča 3 in 2 Din). Začetek točno ob 4. uri, konec ob 6. Opozarjamo občinstvo iz okolice, da ima zvezo na vse odhajajoče vlake. Prediprodaja vstopnic pri tt GorščaT & Leskovšeik v Celju. e— Sestanek članov organizacije SDS za Celje - okolico bo danes, dne 26. novembra na cškarpi* na Bregu. e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek dne 30. novembra bo predaval g. inž. rerdo Lupša o svojih raziskovanjih v Sia-mn. Predavanje bedo spremljale skioptične slike. Istega dne popoldne bo predavanje za mladino. e— Poroka. Pešadjjski poročnik g. Ladis-slav Križ se je poročil v sredo v Celju z gdč. Cirilo Rebekovo iz Celja. e— Opozorilo vojnim oškodovancem. Vojni oškodovanci se opozarjajo, naj se ne obračajo na odbor v Mariboru, ker dobe vse informacije o stanju zadeve pri g. Vekos"a-vu VerSkovntku, Celje, Mariborska ccsta 17. V Celje bo tudi po dogovoru z odborom sklicana konferenca. Kraj in čas bo še objavljen. Iz Trbovelj t— Predavanje na Ljudski visoki šoli. V nedeljo 29. t. m. točno ob pol 3. popoldne bo nadaljeval inž. Pavel Vrbič predavanje iz rudarskega področja pod naslovom aSpio šna gospodarska važnost premoga®. Že nje« govo prvo predavanje je vzbudilo veliko pozornost ter je upati, da bo drugo še do« sti boljše, zlasti pa, da bo živahna debata, ki bo sledila vsakemu predavanju. Naj nih* če ne zamudi predavanj na Ljudski visoki šoli, ki sc vrše v pritličju vodenske šole. zlasti pa ne delavstvo, kateremu so v prvi vrsti namenjena. t— V Relju je umrla v najlepši dobi s vos jega življenja gospa Tončka Goneli, sopro* ga rudniškega kanclista. hči paznika Anto» na Kovača. Kako priljubljena je bila pokoj' na Tončka pri ljudeh, jc pokazalo nenavad« no veliko število obiskovalcev med njeno boleznijo, potem pa številni spremljevalci k ^adoiemu počitku. Bodi ji zcmljiea lahka! I'glednima rodh:nama Goncli=Kovač pa nas še iskreno sožalje. t— Stavbno gibanje v Hrastniku. Dočim je zaznamovati v Trbovljah prav razvese« Ijivo stavbno gibanje, zlasti no zasebnikih, ki si zidalo stanovanjske hiše, je stavbna sezona v Hrastn;ku bolj mrtva. Izmed zas sebnikov si je edinole rudar .Menih sez:dal cnonidstropno h:rro. vendar pa je moral za = radi splošne gospodarske krize prekiniti z delom, tako da je hiša lc napol dovršena. Izjava Z ozirom na izjavo mojega očeta v včc» rajšnji številki »cJutra« izjavljam, da se njes gova izjava nc tiče moje osebe, ker še n/» kdar nisem in ne bom napravil na njegovo ime nikakega dolga. Leopold Tratnik ml. VO Majhna okrepitev na žitnih tržiščih Zadnje vesti poročajo, da je na ameriških žitnih borzah nastopila nekoliko čvrstejša tendenca. Če se bo ta tendenca dalje časa držala, za enkrat ni mogoče sklepati. Približno enak je položaj na evropskih tržiščih, dasi se v Evropi letos cene razvijajo mani pod vplivom Amerike kakor prejšnja leta. Podoba je. da ima ta okrepitev svoi izvor v vesteh. da Avstralija nima baš najboljše žetve in pa v tem. da je ruski žitni izvoz začel pešati. Kako je z ruskimi zalogami, so mišljenja še vedno različna. Čuiejo se glasovi, da so bile ruske žitne cenitve zelo pretirane in da ni govo ra o onem ogromnem izvozu, ki se je obetal z ruske strani. Na posebno okrepitev cen pa letos nikakor ni misliti, ker so rezultati svetovne žetve kliub vsemu znatno ugodnejši kakor oreišnia leta. Razume se, da se imetniki žita in žitni trgovci po vsem svetu poslužujejo vseh mogočih sredstev, da bi obdržali cene na odličnem nivoju, kajti padle so v mnogih državah skoro na nivo produkcijskih stroškov. Zato baš se izrablja pešanje ruskega izvoza s primernim poudarjanjem, kar ima za posledico živahnejše povpraševanje in nakupovanje žita od uvozniških držav. Prijaznejše razpoloženje je nastopilo pretekli teden tudi na jugoslovenskem žitnem tržišču, kjer beležijo pšenica, turščica in oves majhno okrepitev cen. Notranje nakupovanje je sicer še vedno precej slabo, toda povpraševanje iz inozemstva ie živahno. Le za moko nastopa spričo bližajočih se praznikov tudi s strani domačih kupcev večje zanimanje. Italija. Avstrija in Švica so povpraševale po turščici. Italija ie razen tega pokazovala veliko zanimanje za pšenico in oves. Braila ie zelo iskala pšenico in tudi turščico. Za rž in ječmen ni zanimanja. Na novosadski blagovni borzi ie znašal pretekli teden skupni promet 443 vagonov; od tega v pšenici 102. v turščici 323, v moki 10 in v ovsu 8 vagonov. Tržna poročila NovosatSska blagovna borza (25. t ni.) Pšenica: baška, 2 vagona 250; sremska, 3 vagoni 250: banatska, 20 vagonov 270. Ječmen: baški, 1.5 vagona 140. Turščica: banarska. 40 vagonov 140; banatska, 1 vaigon 155; sremska, 9 vagonov 105 — 110; baška, 5 vagonov 110; baška, 12 vagonov 122 — 122.50; baška 2.5 vagona 114. M o k a: «0s», kombinirana, 3.5 vagona 400. Tendenca čvrsta. Zagrebški tedenski sejem (25. t. m.) Dogon precej slab. Zlasti boljše živine je primanjkovalo. Toda bilo je malo tudi kupcev, tako da so oslabMe cene volom za 50 par, svinjam in reletom pa za 1.50 — 2 Din pri kg. Za Izvoz so se kupile le manjše množine slabše živine, in sicer za Avstrijo. Notirajo za kg žive teže: voli 1. 10 — 11, II. 8 do 9, III. 7 — 7.50, bosanski L 8.50 — 9, II. 7 — 7.50, II!. 4.50 — 6, krave 1. 7 — S, II. 6—7, III. 4 — 4.50. bosanske II. 5 — 5.50, III. 3.50 — 4, junci I. 10.50 — 11.50, junice I. 7 — 8.50, II. 6 — 6.50, teleta 10 — 12 (zaklana 14 — 15), svinje, domače, mesne 12 do 13, p tane 12.50 — 14, sretnske 13 — 14 (domače zaklane 15 — 16, sremske zaklane 16 — 17) Din. Krma: seno I. 90 — 112, II. 60 — 75, otava 125 — 170. navadna detelja 115 — 125, lucerna 120 — 125, slama 75 do 100 Din za 100 kg. Dunajski svinjski sejem (24. novembra.) Dogon 16.812 komadov. Od tega iz Jugoslavije 1425. Zaradi večjega dogona so nazadovale cene debelim svinjam za 20, mesnim pa za 35 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže v šilingih: debele svinje I. 2.05 — 2.15, srednjetcžke 1.00 — 2.05. kmečke 1.80 do 2.05, stare 1.75 — 2. mesne 1.05 — 2 (izjemoma 2.05). Dunajska borza za kmetijske produkte (24. novembra). Pomanjkanje ponudb traja dalje, čeprav je tendenca v Ameriki oslabela. Cene nespremenjene. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovnopromet-n: davek brez carine na debelo: pšenica: domača 36.50 — 38.50, madžarska potiska 41.50 — 43.50; rž: domača 27.50 — 27.75; ječmen: domači 33 — 39, slovaški 39 do 43: turščica: 28 — 29; oves: 27.50 do 29.50. = Oddaja plemenskih petelinov štajerske pasme v mariborski oblasti. V mariborski oblasti se sedaj razdeljujejo subvencljsk: čistokrvni petelini rjave štaierske pasme. Živali dobilo zanesl ivi rejci, kater: so strokovni referenti pri sreskih poglavarjih za to priporočili! Vsak srez dobi po šest petelinov; k;er je posebno veliko zaniman-je, kakor v Murski Soboti m v Ptuju, tudi več. Nekateri m zanesljivim rejcem, o katerih se domneva, da se bo pri njih dalo ustanoviti kokošjerejsko središče te pasme, se dasta pdeg petelina še dve kokoši. Vsi. ki prejmejo subvencijske peteline in kokoši, se z zaveznim pismom zavežejo, da bodo te živali redili dve leti v plemenske svrhe, da bedo polagoma odpravili vso drugo običajno brezpaserrsko perutnino, odnosno. da bodo svoje dvorce izpopolnili s čisto štajersko pas.no. Nadalje se zavežejo, da bodo širili to pasmo z oddajo naraščaja in vahl-nih jaic svoiim sosedom, odvišne živali pa ponudili vsako leto sreskemu poglavarja v odkup. Vsi dvorci, ki so prejeli subvencijske živali, so vpisani v poseben seznam pri sreskih poglavarjih in so pod stalnim tad-zorstvom sreskega ekonoma. Rejska središča, ki vzgajalo peteline In kokoši za oddajo potom državne subvencije, se vodijo po navodilih fivlnoTejsklh strokovnjakov mari- borske oblasti in kažejo lep napredek. Začenja se že tudi s kontrolo nesnostl potom zaklopnlh gnezd, ki omogočajo vzgojitev naraščaja od res najboljših jajčaric. Opaziti je torej razveseljivo gibanje na polju ko-košjereje v mariborski oblasti, kar je spričo čisto posebnih prilik v teh kra'ih velikega pomena. Želeti bi bilo, da se poprime te panoge tudi podeželska inteligenca, zlasti naše učiteljstvo. ki bi lahko tudi na tem poliu prav tako uspešno delovalo, kakor že deluie pri sadjarstvu, vrtnarstvu in čebelarstvu. — Poljedelsko orodje oproščeno carine. !z Beograda poročajo: Na zahtevo ministrstva za kmetijstvo in vode je finančni minister oprostil uvoz poljedelskega orodja iz inozemstva vseh caTta. ako to orodie uvozijo osebe, ki ga uporabljajo za lastno potrebo. = Razširjenje delokroga carinarnic* Generalna direkcija caTin ie s pooblastilom finančnega ministra odred:la, da smejo carinarnice kljub omejenemu de^lcroru ori uvozu cariniti: premog, drva, stavbni les, zemljo, pesek, kamenje, rude. strojne naprave. tvorrriške naprave, železo v palicah Ln železne izdelke (tračnice, tr a verze Itd.), ako to blago prihaja Iz inozemstva z direktnim tovornim listom kot navadno vagonsko blasro in ako ie blago namenjeno za osebe, ki ne stanujejo stalno na sedežih carinarnice ali v njeni naib'ržji okolici. = Plačevanje davkov v obrokih. Osiješki obrtniki so začeli akcijo, da se jim dovoli plačevanje davkov v obrokih. Kaikor poročajo. je finančni minister njihovi prošnji ugodil. Doslej je bilo predloženo dkrog 60 prošenj za obročno plačevanje davkov. Nekateri so prosili za polletni, nekateri pa celo za osemmesečni roik. = Premestitev madžarske tvornice šam-panica v Jugoslavijo. Listi poročajo, da namerava prihodnjo pomlad tvornica šampanjca Littke v Pečuhu premestiti svoje podjetje v Jugoslavijo, bržkone v Beograd. = Nova električna centrala v Nlšu. Na seji občinskega odbora v Nišu je bil sprejet predlog, da se zgradi nova električna centrala. Konkurz za zgradbo te cetrtrale se bo vršil dne 1. januarja 1926. Zgradba bo po cenitvi stala okrog pet milijonov Din. = Za znižanje železniških tarif za Sušak. Na seji občinskega sveta mesta Sušaka je župan Kučič poročal, da se mu je na pristojnem mestu v Beogradu obljubilo znižanje železniških tarif za Sušak za nekatere predmete, m siceT za 30 odst. = Carinjenje klobukov. Na podlagi člena 23. predloga zakona o splošni carinski tarifi je finančni minister zaradi enakomernega postopanja odredil, da se pri tolmačenju hi porabi postavke 363. uvozne carinske tarife nanaša beseda »nebojenio (nebarvanl) samo na točko 2. tn da se pri točk! 1. carinijo klobuki iz ktobučevine v obliki šfule (zvona) ne glede na to, ali so barvani, beljeni ali sirovi. = Povečanje državnih dohodkov. Iz statističnih podatkov je razvidno, da so se v letošnjem letu vse vrste državnih dogodkov znatno povečale. Kakor smo že poročali. so znašali dohodki od neposrednih dav kov v prvih devetih mesec:h t. 1. 1173 milijonov Din, dočim so dosegli v enakem času lanskega leta samo 1084 milijon^, Dm. Dohodki od carin so bili v prvih osmih mesecih t. 1. 1096 mirjotrov, a v istem času lanskega 909 milijonov Din. Trošarina je vrgla v prvih šestih mesecih t. 1. 3*2 milijonov, a lani v enakem ča>su 371 milijonov Din. Dohodki monopolov so dali v štirih mesecih t. I. 797 milijonov in lani v enakem času 785 milijonov Dm. Ti dohodki pa niso samo večji k3kor lani, temveč so tudi večji, kakor so bili predvideni v proračunu, seveda na račun davkoplačevalcev', ki težko zmagujejo ta bremena. = Ftnanslran;e jugoslovenske tobačne žetve. Po dunajskih vesteh ie Anglo - Au-strian Bank Ltd. v zvezi z British Trade Corporation dala jugoslovenski monopolski upravi kredit v znesku enega milijona funtov šterlingov za finansiranje tobačne žetve. = Zgradba velike moderne sušilnice sadja v Božjakovinl. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je odobrilo kredit 35.000 Din za zgradbo moderne sušilnice sadja v Bož-jakovtal. Po načrtu b: bila ta ena naijvečjih in najmodernejših sušilnic te vrste v državL = Somborska električna centrala pride v zakup. Na nedavni ekonomsko - finančni seji mestnega senata v SotrtboTu se je sklenilo, da se somborska električna centrala, ki je bila zgrajena pred 35 leti kcrt prva v Vojvodini in k! se zaradi velikTi potreb mora razširiti ter obnoviti z najmodernejšimi stroji, Izroči v prvatni zaikup, ker mesto zaradi pomanjkanja denarja ne more izvršid dela samo. Na mestni senat je prispelo že več ponudb, od katerih sta dve precej povoljnl. Ena je od nekega ameriškega podjetja, druga pa od nemškega podjetja Gamz. Ameriška ponudba ima v načrtu tud! zgradbo tramvaja v Somboru. = Trgovinska pogajanja med Avstrijo In Madžarsko še vedno niso zaključena. V dunajskih političnih krogih upajo, da bo še pied koncem leta sklenjen provizoričen dogovor. Sklenitev definitivne trgovinske pogodbe je spričo sedan ega stanja malo verjetna. = Nova madžarska valuta pengo. Iz Budimpešte poročajo: Zakon o novi madžarski valuti je dobil sankcijo državnega upravitelja tn je Izšel v uradnem listu. Obenem je izšla naredba vlade, po ka-teri se odpravijo vse doslej obstoječe omejitve devizne trgovine. = Vest o osvoboditvi devizne trgovine v Avstriji. Z Dunaja poročajo: V krogih finančne uprave ta Avstrijske narodne banke razpravljajo o popolni oprostitvi deviznega prometa in opustitvi deviznega kliringa. = Konkurz! In poslovna nadzorstva v Nemčiji. V pni polovici t- m. je bilo v Nemčiji otvorjenih 684 konkurzov in 459 poslovnih nadzorstev. Zlasti ie naraslo šte- vilo poslovnih nadzorstev, kaj« v celem oktobru t. L je znašalo samo 580. = Obnova svobodnega deviznega prometa v Madžarski. Madžarska narodna banka objavlja, da se smejo odslej brez njenega dovoljenja kupovati, prodajati in posojevati tuja plačilna sredstva. To velja tudi za vrednote ta valute. = Zopet bančni polom v Budimpešti Po vesteh iz Budimpešte je propadla banka Josipa Langa. Do poloma je prišlo, ker je glavni blagajnik ponevorfl vsoto dveh milijard tnK. = Poljski premog za Francijo. Te dni Je prispela v Francijo s parobrodom prva pošiljatev poljskega premoga. Vendar se smatra, da bo nadaljnje razpečavarije poljsike-ga premoga na francoskem tržišču naletelo na toakoče, ki bodo trajale tako dolgo, dokler se bo držal francoski frank na sedanjem nizkem nivoju. = Ftmdlranje romunskih dolgov. Kakor se poroča, ie prišlo do provizorične ureditve rumunskega dolga Angliji. Ta dogovor se še mora ratificirati. Rumunska vlada bo v kratkem bržkone pristopila tudi k likvidaciji dolgov petrolejsklm družbam, kateria posest je bila tekom vojne uničena. Rumun-ska delegacija s Titulescum na čelu, kl se r.ahata v \Vashingtonu. je Imela 9. t. m. prvo se'o z ameriško komisita. = Povečanje glavnice Rumunske narodne banke. Iz Bukarešte poročajo, da povišuje Rumunska narodna banka svojo glavnico od 12 miKSonov na 100 iiTiltjomov lejev z emisijo 176.000 delnic po 500 lejev. = Češkoslovaške insolvence v oktobru. Po podatkih statističnega državnega urada v Pragi je bilo tekam meseca oktobra t. 1. v Češkoslovaški priglašenih 159 prisilnih poravnav (v septembru 118). V 156 ugotovljenih primerih so znašala aktiva 33.6 milijona ta pasiva 63.6 tniiijana Kč. V istem mesecu je bilo prijavljenih 41 konkurzov. V 33 ugotovljenih primerih so znašala aktiva 2.2 milijona ta pastva 6.6 milijona Kč. = Povečanje slovaškega lesnega Izvoza v Madžarsko. Iz Budimpešte poročajo: Zaradi pomanjkanja drv za kurjavo v Madžar ski so cene poskočile Zato so slovaška drva tudi vedno boli zmožna konkurence na madžarskem tržišču ta se računa ua povečanje uvoza iz Slovaške. 25. novembra. LJUBLJANA. (Prve številke popraševanja druge ponudbe ta v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 74.50— 75.50, Vojna škoda 295—310, zastavni Kranjske 20—22, komunalne Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 200—204, Ljubljanska kreditna 210—0, Merkantitaa 100—105, Pra-štediona 950—95-3, Slavenska 49—0, Kreditni zavod 175—185 (175), Strojne 123—0, Vevče 120—125, Nihag 34—0, Stavbna družba 100—110, Šešir 146-153. Blago: 1 e s: hrastova drva, suha, fco naklad. post.. 2 vag., 18—18 (18); borovi krljl od 24 cm prem. napr., med. 35 cm. L, H., od 3—7 m, fco nakl. p. 0—335; bukovi hlodi od 24 cm prem. naprej. L, II., od 2.20 m naprej, fco nakl. p. 0—225. — Poljski pridelki: pšenica: bačka 76. 2%. fco vag. Ljubljana gor. kol. 285—305, slavonska 76/ 77, 2—3%, fco vag. Osljek, 1 vag., 250—250 (250), turščica: stara, fco. vag. Stari Be-čej, 1 vag., 157.50—157.50 (157.50). stara, par. Novi Sad 0—160, stara, rumenozobata. 100%, fco vag. Ljubljana gor. kol. 190—220, stara, okrogla, fco. vag. Ljubljana gor. kol. 190—220, umetno sušena, par. Novi Sad 0— 145. nova, par. Novi Sad 0—115, otrobi: drobni, pšentčni, v vrečah, fco vag. Ljubljana 0—140, debeli, pšenični, v vrečah, par. Novi Sad 0—145, debeli, jutas. vreče, fco Postojna tranz. 185—0; oves, baški ali slav., fco. vagon nakl. p. 0—170; ajda domača, par. Ljubl ana 0—206; proso domače, fco vag. Postojna traz. 0—230; orehi, po vzorcu. v vrečah, b/n, fco vag. Ljubljana gor. k. 0—870; krompir, beli, fco vag. Veržej 0— 65; fižol: beli, banaški, v vrečah, b/n, par. Postojna tranz. 0—Z75, rjavi v vrečah, b/n, par. Postojna tranz. 0—260, ribničan, fco vag. Ljubljana 320—0, prepeličar, fco vag. Ljubljana 320—0, mandolon. fco vag. Ljubljana 355—0. konop. seme v vrečah, b/n. fco vag. Ljubljana 0—420; krma: seno sladko, fco nakl. postala 0—72.50. ZAGREB. V banč. vrednotah nI bilo r.ika-kih sprememb, raaen v Eskomptni, ki se je začela trgovati po 117 ter le tekom sestanka popustita na 116, a se ie proti koncu zopet dvignila na 118. Promet v bančnih kakor industrijskih vrednotah neznaten. Pod vtisom vesti, da je v Beogradu za Voj. škodo čvrsta tendenca, se je začela v Zagrebu Vojna škoda, promptna, trgovati po 305. Toda tekom sestanka je tečaj oslabel na 294. Za december se :e trgovalo po 298. — Tendenca na zagrebškem deviznem tržišču neizpremeniena in zaključni tečaji ne poka-zuje!o posebnih sprememb. Edino Italija je čvrstejša zaradi skoka na mednarodnih tržiščih. a Pariz je pade! na 220. Blaga dovolj. Povpraševanje zmerno. Skupni devizni promet okrog 4 milijone dinarjev. Notirale so devize: Dunaj 791-801. Berlin 1339.2— 1349.2, Budimpešta 0.0789-0.0799. Italila Izplačilo 227.33—229.73. London izplačilo 272.74—274.74, Ne*vyork Izplačilo 56.2— 56.8, ček 56.1-^56.7, Pariš 218—222. Praga 167.44—168.44. Švica 1085.5—1065—5; valute: dolar 55.47 In pol — 56.07 in pol; efekti: bančni: Eskomptna 116—117, Po-Uo 17—21. Kreditna, Zagreb. 133—135, Hipo 65—66, Jugo 110—111, Ljubljanska kreditna 210—0, Obrtna 75—80, Praštediona 935— 930, Srpska 144—146. Narodna 4250-4300; industrijski: Eksploatacija 44—48. Dubro-vačka 560—600, Šečerana 475—500, Slavonija 46.5-47.5, Trbovlje 325-0, Vevče, zaključek, 120; državni: investicijsko 74.5— 76, agrarne 45—0, Vojna škoda, promptna, 295—297, za december 298—307.5. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2271-2273. Atene 72—75. Dtmai 795—796. Berlin 1346.5—1346.5, Bruselj 256, Budimpešta J 0.0791—0.0792, Bukarešta 25.4—25.55, Italija 1 228.5—229. London 273.7—273.8. Newyoik 56.37A —56.39. Pariz 211.5—2125, Praga 167.4—167.5. Švica 1089—1089.5. CURIH. Beograd 9.175, Berita 123.50, New york 519, London 25.1375, Pariz 19.55, Milan 21. Praga 15.375, Budimpešta 0.007270, Bukarešta 2.35. Sofija 3.775, Varšava 75, Dunaj 73.125. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 67.80, Assicurazkmi Generali 6770, Žrv-nostenska 279, Dalmazia 270, Libera Trie-sttaa 537. Lloyd 1020, Oceania 170, Dalmazia cement 659, Split cement 530, Krka 415. Devize: Beograd 43.70 — 44, Dunaj .345 do 355, Praga 73 — 73.50, Pariz 93 - 93.50, London 119.75 — 119.85, Curih 475 — 478, Newyork 24.70 — 24.75. Budimpešta 0.0342 do 0.0352, Bukarešta 10.75 — 11.25. Valute: dinarji 43 — 43.75. 20 zlafh frankov 93 - 97, zlata Itra 476.27. DUNAJ. BeogTad 12.53 — 12.57, Berlin 168.55 — 169.05, Budimpešta 99.20 — 99.50, Bukarešta 3.2150 - 3.2350. I.ondon 34.3125 do 34.4125. M Ban 28.59 — 28.71. Newyork 708 - 710.50. Pariz 26.57 — 26.73. Praga 20.97 - 21.05, Varšava 101.65 — 102.15, Curih 1.36.40 - 136.90. PRAGA Beoerad 59.985. Curih 651.75, Milan 126.375, Dunaj 477.625. BERLIN. Beograd 7.43, Newyork 4-195, Praga 12.42, Curih 80.78. IONDON (opold.). Beograd 273. Newyork 484.37. Italija 119.62, Dunaj 34.37, Švica 25.14. NEWYORK (zaključno 24. tm.). Beograd 1.77 ta četrt. Pariz 3.81 A. London 4.84 ta ena šestnajstlnka, Italila 4.05, Dunaj 14, Švica f9.27K Sokol Sokolsko društvo Ljubljana IL proslavi v torek dne 1. decembra ob U. dopoldne na realki praznik Ujedtajenja. Istočasno se vrši svečana zaobl uba v letošnjem letu pri-stopivšega članstva. Udeležba za celokupno članstvo in naraščaj brezpojemo obvezna. Odbor. Sokolsko društvo na Vičn priredi v proslavo praznika »Narodnega ujedinjenja« 1. decembra v Sokolskem domu telovadno akademijo z zelo pestrim sporedom, na kaT že danes opozarjamo vse napredno ta Sokolu naklonjeno občinstvo. PrednjačkI zbor. Zdravo! Češkoslovaška obec v Ljubljani priredi v soboto dne 28. novembra ob 8. zvečer predavanje br. ravnatelja ChvAtala o vse-sokolskem zletu v Pragi leta 1926. Predavanje se bo vršilo v slovenskem jeziku v restavraciji Zvezda v Ljubljani. K predavanju je vabPeno tudi Sokolstvo ta poživljamo članstvo Ljubi iane ta okolice, da se predavanja v največjem številu udeleži — So-kolska župa Ljubljana. Šport Službene objave LNP. (Seja u. o. z dne 20. XL 1925.) Vzameta se na znanje dopisa štev. 119 in 120 MO Celje ter brzojavne odpoved medmestne tekme Ljubljana : Celje vsled poplave obeh igrišč. Akceptira se predlaga* ni termin 6. XIL za odigranje navedene tek me v Celju. ^ Vzamejo se na znanje dopisi ZNP. štev. 930, 939, 949. S. K. Ilirija se pozivlje, da ta. koj javi, če obstojajo kake zapreke verifi. kaciji njenega bivšega igr. Janušič Franca za JZSK Sisak. Vzameta se na znanje dopisa SK. Mura z dne 6. XI. ter kooptacija novega tajnika (g. Fr. Bokalič). Vzamejo se na znanje dopisi in obračuni pokalne fin. tekme odigrane dne 6. in 7. IX. v Mariboru, poslane po MO. Maribor. Sej. ni zapisnik, protest SK. Ptuj in prijavnice se odstopijo p. o. Sklene se z ozirom na poročilo p. o., da se SK. Slaviji izplača pripadajoči prebitek le od onih prv. tekm, ki jih je odigrala. V tem smislu se ima postopati tudi v bodoče pri klubih, ki ne bi nastopili v prv. tekmah. Pozivljejo se ponovno in zadnjič vsi oni klubi, ki niso še vrnili izpolnjenih statistič« nih pol, da store to do 30. t m. Tajnik L Iz LNP. (službeno). Danes v četrtek, ob 20. sestanek članov u. o. v sobi Športne zveze. Narodni dom. — Tajnik L LHP. (službeno). Glasom obvestil LHP je za ta mesec določena tekma za državno prvenstvo odpovedana, nakar se SK. Ilirija opozarja. — Tajnica. Službene objave LLAP. (Tehnični od» bor). Jesenski Cross country LLAP. ki je hi! prošlo nedeljo radi slabega vremena od» god-n, se vrši v nedeljo 29. t m. Start bo ob 11. na igrišču Ilirije. Rok za prijave se podaljša do 26. t. m. opoldne. Sodniški zbor in reditelji morajo biti na igrišču Ilirija, najkasneje ob 9.30, tekmovalci pa ob 10.30. Pročelnik. 7. S. S. K. Maribor v Celovcu in Bes I Jaku. V nedeljo 29. t m. bo ISSK. Maribor igral v Celovcu 6 prvakom Koroške. Svoje Ze 50 let UZlUfl suej juetcimi nejbeljla krsr^a za čculje. 71614 Ona da čevljem globok in trajen sijai ter hkrati ohrani in vzdrži usnje mehko. Dobi se v vseh barvah. moštvo bo ojačil z reprezentančnim igra. čem Jovanovidem od beograjske Jugoslavts je. Po tekmi v Celovcu bo mariborsko mo« štvo odigralo eno tekmo tudi v Beljaku. Smučarji, ki so naročili smuči s posfe. dovanjem S. K. Ilirije se naj zglase toze. devno pri g. Vrančiču, Ljubljanska krediti na banka. — Načelnik. Bolgarska : Jugoslavija. Jugoslovenski nogometni savez je povabil bolgarski nogo. metni savez naj bi se meseca decembra ali januarja vršila v Beogradu prva nogometna tekma med reprezentancama obeh držav. Bolgarski savez dosedaj na to ponudbo še ni odgovoriL Stanje prvenstva v Pragi je po nedelj, skih tekmah nastopno: 1. Slavija (16 točk, diferenca golov 44 r 5), 2. Viktorija Žižkov (16. 35 : 10), 3. Sparta (13), 4. Čechie Karlin (10), 5. ČAFK. (8. 14 : 13). 6. Nuselsky SK. (8, 25 : 23), 7. Meteor VIII. (8, 19 : 21). 8. Kladno (4), 9. Liben (2. 13 : 27), 10. Slavoj Žižkov (2, 7 : 28), 11. Vršovice (0, 7 : 17), 12. Čechie VIII. (0. 8 : 58). Zimska ollmpijada 1928. Švicarski olira« pijski komite je sklenil predložiti občinam Engelberg, Davos in St. Moritz načrte, naj bi se zimska olimpijada leta 1928. vršila v imenovanih krajih. Končnoveljavna odloči, tev o kraju olimpijade pristoja mednarod* nemu olimpijskemu komiteju. Paddock tn Murchison oproščena. Zna« na ameriška lahkoatleta sta bila obtožena, da sta pri svojih nastopih na zadnji turneji v Evropi kršila določbe glede amaterstva. American Amateur Athletic Union je na svoji glavni skupščini razpravljala o tej zadevi ter po daljši razpravi oprostila oba sprinterja vsake krivde. Šah Turnir v Moskvi 9. kolo. Največji interes tega kola se je sukal okoli partije Bogoljubov-Torre. Mlad! Mehikanec je bil do sedai še neporažen. Bogoljubov je zmagal ta ostal v vodstvu. Grttnfeld !e dobil proti Rabmovičn in Roma-novski proti Genevskljo. Stari Lasker je bil zopet zmagovit prod Bogatirčuku. še nikdar nI Lasker priče! kakega turnirja v tako gran ditaznem stlta, kot sedaj v Moskvt ko so mu različne prognoze napovedovale konec. Spielmann, ki že več let očlvktao nI na svoji prejšnji višini je dobR končno proti Lovven-fisehu. Marshall, kl Je v sijajni formi, je zmaga! Subareva ta končno je pričela vstajati tudi Retijeva zvezda. Reti je zopet dobil proti Gotthllfu. Capablanca očividno ni v najboljšem razpoloženju ta je daleč zaostal za vodečimL Danes je zopet samo re-miziral z Rusom Werlinskim. Istotako tudi Rubinsteta z Yatesom ta Sšmisch z Dus-Cnotimirskim. Dr. Tartakover je bil prost. 10. kolo. Ta runda slike ni bistveno spre menila. Bogoljubov je zopet dobil proti Dus Chotimirskemu, dr. Lasker proti Weriinske mu, Torre proti Gotthilfn, Grfinfeld proti Genevskiiu ta Tartakover proti Spielma.ui. Capablanca je zopet razočaral z remijem proti Retiju ta je s t8m končnoveljavno izpadel iz konkurence za prvo mesto. Remis so bile nadalje še partije Bogatirčuk-Roma-novski ta Lowenfisch-Subarev. Prekinjene so bile partije Rabinovič-Yates ta Marshall-Samisch. Rubinsteta je bil prost. Stanje po 10. kola: Bogoljubov 8, dr. Lasker 7 (1), Torre 7, Rubinsteta, Marshall 6 'A. dr. Tartakover 6, Capablanca, Genev-ski 5 >4. Romanovski 5, Bogatirčak, Rabi-novič, Reti 4 A Wer!inski 3 A .1), Spielmann Chotimlrski 3K. Grflnfeld 3 (2). Lowenflsch 3, Samisch 2'A, Yates 2 (1) Gotthilf, Suba-rev 2. Stanje po 11. kolu: Bogoljubov 8 in pol, dr. Lasker 7 in pol (I), Torre 7 in pol. Mar. shall 7 (1). Rubinsteta in Tartakover 6 in pol, Capablanca 6, Genewski 5 in pol 0). Romanovski in Rabinovič 5 (1), Bog«tirščuk Reti 5. Dus Chotimirski 4 in pol, VVerlinski, Grunfeld 3 in pol (2), Spielmann, Lowen» fiseh 3 In pol, Samisch 2 in pol (1). Subarev 2 in pol. Yates 2 (3). Gotthilf 2 (1). bremensko poročilo L'ubliana. 25 novembra 1925. Liubliana. 306 m nad moriem Kra onazovanja ob Zračm tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 i^adavne mm l Liubliana . . 7. 760-2 10 jug. zap. obl. 0-3 j Liubljana . . . 14. 755-7 35 sev. zap. • Ljubljana . . 21. 752-7 0-5 ■ sneg Zagieb . . . . 7. 759-9 10 sever las. Beograd . . • 7. 759-7 10 brezv. vet jas. Dunaj . . . 7. I Praga ... . 7. 756-3 00 sev. zap. poL obl 0-1 Inomost • . • 7. Solnce vzhaja ob 7 U. zahaja ob 16*23, luna vzhala ob 14 46. zahaja ob 2*31. Barometer nižji, temperatura nižja Dunajska vremenska napoved za četrtek: Poslabšanje, večinoma nejasno. Osvežujoč5 severozapadni vetrovi. Iz živite Priprave za poslednjo pot angleške kraljice-matere London, 23. novembra. Priprave za pogreb angleške kraljice-matere Aleksandre, ki je umrla prošli petek v starosti 81 let. so v polnem teku. Oosti in odposlanci vseh evropskih dvorov se v ta namen zbirajo sedaj v Londonu. Doslej jc sigurno, da se udeleže pogreba štirje evropski vladarji: angleški kralj Jurij, sin pokojnice, ajeti nečak Kristijan, kralj danski, njen zet Haakon. norveški kralj, in belgijski kralj Albert. Jugoslavijo bo zastopal na pogrebnih svečanosti princ Pavle. Zemski ostanki pokojnice so bili v pondeljek in torek balzamirani. v sredo pa postavljeni na mrtvaški oder. V pe- j Tek zjutraj preneso kraljico v westmin- s stersko opatijo, kjer se bo vršil dopoldne prvi del pogrebnih ceremonij. Radi tega angleški parlament v petek ne bo zboroval. Vlada računa z dejstvom, da se bo velika večina članov zgornjega in spodnjega doma udeležila maše - za-dušniee v westmmsterski cerkvi. Po dopoldanskih svečanostih bo truplo še enkrat izpostavljeno rn dostopno javnosti, oroti večeru pa ca prepeljejo na grad Windsor. kjer se bo brala maša v en-dotni kapeli. Londonska borza bo v znak žalovanja v petek tod Pol 12. do pol 13. zaprta. V petek ne bo odprto nobeno gledališče na Angleškem. Odpovedane so vse za ta dan določene prireditve, med niimi tudi banket časnikarskega udruženja, na katerem je fmel govoriti zunanji minister Chamberlain in na katerega so bili prvič po vojni povabljeni tudi nemški novinarji. V spodnjem domu je ministrski predsednik Baldwin predlagal Izraz sožalja, kar je bilo soglasne sprejeto. V imenu delavsk« stranke se ie pridružil sožalju bivši premier Macdonald. Zbornica je glasovala za izraz sožalja stoje in isto ;e storil tudi senat, ki je krafju kondo-!ira! na bridki Izgubi, ki je zadela njega in ves angleški narod. Gledališki klakerji v Italiji Lahi imajo čudne navade, kakršnih bi človek skoraj ne pričakoval v deželi dvatisočletne kulture. Tako čitamo v Berliner Tageblattu* o neki organizaciji. ki bi io do naše zvali «Udruženje gledaliških klakerjev*. To udruženje ie razpredeno po celi Italiji. Njegovi člani nosijo na roki posebne vrste prstan z mrtvaško glavo. Tako se medseboj spoznavajo. En dan pred predstavo- kakega znamenitega pevca obišče umetnika predsednik klakerjev. se zmeni ž njim za honorar In nato se sporazum.no dogo-'.torita o cklakerskem programu*, to ie o točkah predstave, ki jim je treba bučno aplavdirati. Višina honorarja ie različna in ie odvisna od kvalitete pevca. Najmanjši honorar znaša, kakor se govori, 1000 lir, največji do 50.000 lir. Caruso bi bii baje moral pred svojim poslednjim nastopom v milanski sSca-li» plačati 50 tisoč lir. Svota pa se mu je zdela previsoka, in zato ie menil, da bo uspel tudi brez klakerjev — in ni plačal. Bil j izžvižgan! Gilgi je — kakor pravijo — prilikom svojega zadnjega gostovanja v «ScaIi» plača! 30 tisoč lir za klakerie in reklamo, pa vzlic emu ni dosegel boEzna kolikega uspeha. Neprijetnosti je imel sloviti španski tenor Flato, ki je istotako nastopil v «Scalh>. Ker laških gledaliških razmer .ii poznal, je ogorčeno odklonil honorar, ki so ga zahtevali klakerji od njega na predvečer njegovega prvega nastopa. Drugi dan je pel vojvodo v «Rigo!ettu». Že tekom prvega dejanja se ie v gledališču opažal čuden nemir. Galerija je bila do poslednjega kotička natrpana z ljudmi. Kljub temu. da ie Špar.ec izbor-no Pel je bila cela hiša nema kot grob. Sele ko si je pevec drznil neko mesto zapeti drugače, kakor ie bilo zabeleženo v partitari. se je dvignil v gledišču hu-ronski vik in krik. Galerija ie tulila in žvižgala, da ie šlo skozi ušesa. Na oder so padali klici in psovke: Vrzite prite- penca na piano! Fej, pesjan! in podobno, Vso predstavo ie motil velikanski nemir. Naslednjega dne pa je obupanega pevca obiskal vodja milanskih klakerjev in mu kondoliraJ na neuspehu. Španec je bil pameten dovolj in ni nagnal moža skozi vrata. Nasprotno, bil je ž njim izredno ljubezniv, ga pogostil, nato pa ga ie pozval na pogovor med štirimi očmi. Kaj sta se na samem pogovarjala, ui zvedel nihče; dejstvo ie ie. da je bi! predsednik klakerjev zelo zadovoljen, ko ie ostavii pevca. Zvečer je pel Flato Joseja v Bizetovi «Car-men». Doživel je kolosalen uspeh. Stal ga je baje ie <'maIenkosb štirideset tisoč lir. _ Ločitev Carusove vdove Carusova vdova se je kmalu po smrti svojega moža vnovič omožila, in sicer je poročila angleškega častnika, kape-tana Ingrama. Zakon je bil prvi čas zelo srečen. Lani je povila žena Ingra-mu hčerko Dolly. Letos pa je prišlo med zakoncema do nesoglasij. Lepa Američanka in angleški častnik sta sklenila, da se razideta, kar se je pred kratkim zgodilo v Parizu. Kakšen je bil pravi vzrok ločitve Ingrama od žene, javnost ne ve in bržčas tudi ne bo izvedela. Obadva ločenca, mož in žena, dajata časnikarjem, ki ju obiskujejo trumoma, docela različne izjave. Take je n. pr. ločenka izjavila, da še vedno ljubi Ingrama in da je šla od njega radi tega, ker ni mogla izvrševati dolžnosti žene in matere obenem. Njena srčna želja je namreč bila, vzgajati svoji hčerki, 6 letno Glorio Caruso in enoletno Dolly Ingram.. A dočim je živela Gloria v Newyorku, je bila Doliy v Rimu in mati se je morala neprestano voziti iz Rima v Newyork ter nazaj. Na ta način je postalo življenje bivše Carusove vdove zelo nemirno. Mož ni bii zadovoljen z večno odsotnostjo žene in to je baje dalo povod za ločitev. Dobro je še, da Ingram ne zahteva otroka zase, sicer bi nastala iz te ločitve dolga in brezkončna pravda, katero bi vlekla skozi zobe cela senzacij željna Amerika, pa tudi njena prav tako radovedna posestrima Evropa. Naravnost sijajne novosti v suknjah in zimskih oblačil iz novcdospeiega slovitega krasnega, težkega angleškega doubie sukna je tekom štirinajstih dni izgotovi! ATELJE l!I Zaloga je zopet napoljnjena in cenj. občinstvo, ki želi kupiti od najboljšega najboljše in ob enem najcenejše naj vsekakor kupi oblačila pri navedeni tvrdki. Nadzorovanje doktorice Tobolske Gospa dr, Tobolska je v pariških krogih na glasu kot spretna in podjetna otroška zdravnica. Nedavno pa je zapadla v delikarno afero, ki se razvija v pravcati šolski škandal in ki utegne zospej doktorici porušiti vso karijero, ako se obtežba proti njej izkaže kot utemeljena. Oni dan je namreč sen ski prefekt prejel prijavo visokega uradnika, ki opozarja prefekturo, naj svojo pozornost posveti osnovni šoli v Suresnesu, kjer sc po navedbi prijave odigravajo čudne stvari. Prijavi so v prepisu priložena pisma starišev. ki zahtevajo sodno Preiskavo proti zdravnici dr. Tobolski in šolskemu ravnatelju Clercu. Prijava ugotavlja, da je dr. Tobolsita brez slehernega pooblastila prišla v osnovno šolo v Suresnesu, želeč prisostvovati šolskemu pouku z namenom, da kot specijaiistka za živčne obolelosti otrok prouči pojave utrujenosti pri šolarski deci. Njena nadzorovanja so trajala nekaj mesecev in med tem je gospa doktorica preiskala celo vrsto otrok, ugotovila pri nekaterih dedno obremenjenost in jih — brez dovoljenja starišev — cepila s profilaktičnimi injekcijami. Posledica pa ie bila. da so injekcije začele povzročati otrokom te- žave in obolelost. Nadalje še navaja prijava, da je gospa dr. Tobolska vršila ordinacijo med šolskim poukom in da je k preiskovanju pritegnila tudi privatne osebe, od katerih je jemala honorar. Prijavnik izjavlja prefektu, da bo objavil vse pritožbe staršev, ako oblasti takoj ne preiščejo cele afere. Kaj je preostalo prefektu drugega, ko da je prijavo izročil preiskovalnemu sodniku, ki je v pondeljek začel zasliševati dr. Tobolsko. Zdravnica mirno izjavlja, da je prijava neosnovana, ker da so vsi otroci dobili injekcije z izrecnim privoljenjem staršev, vrhu tega pa so injekcije povsem lahkotnega učinka, saj rili je njen učitelj, znamenit francoski raziskovalec, izvršil že v neštetih primerih. Gospa dr. Tobolska tudi odločno pobija obdolžitev, da bi bila v šoli preiskovala privatne osebe. Njene navedbe potrjuje šolski ravnaielj Clerc s posebnim povdarkom. da so prijavo vposlali zgolj njegovi politični nasprotniki . . . Tako v zdravniških kakor tudi v šolskih krogih vzbuja potek afere napet interes. ___ Odlikovani lažnik Naš narodni pregovor pravi, da laž-niku nihče ne verjame. Reklo je treba popraviti takole: Nerodnemu laž^jku nihče ne verjame! Zakaj spretni lažniki imajo povsod uspeh in plavajo vedno na površju. Nepriznanje sveta torej ne velja laži, ampak samo nerodnosti. V Ameriki je bil nedavno proglašen veteran iz svetovne vojne Frank Lo-rince za največjega lažnika Zedim^ih držav. Kljub temu ga rojaki ne prezirajo. Obratno: postal je slaven — kakor vsaka ameriška kurioziteta — in je celo dobil odlikovanje. Delal je «skuš- njo» pred posebno komisijo, ki je ocenjevala njegove duševne zmožnosti, posebno njegovo domišljijo. Pripovedoval je izmišljene dogodivščine iz svetovne vojne. Izmislil si je toliko junaštev, da so sodniki kar zijali. Radi odličnega kombinacijskega daru mu je komisija prisodila veliko kolajno — iz pločevine. S to diplomo gre sedaj lahko po svetu in napravi karijero. X Nobel in davki. Uprava Nbblovega fon« da v Stockholmu je poslal švedski vladi pro« šnjo za odpis in oprostitev davkov. Dr. Emas nuel Nobel, nečak velikega dobrotnika inte^ lektualnega človeštva pravi v tej zanimivi vlogi takole: Kljub naraščanju osnovne glav niče se Noblova nagrada dosledno krči. Od I. 1901. do 1903. je znašala nagrada od 704 do 709 tisoč švedskih kron. V zadnjih letih — kot primer se navajata leti 1922. in 1924. pa je vsota padla na 575 do 594 tisoč. Pri tem plača ustanova letno nad pol milijona švedskih kron davkov. Uprava zavoda je st> daj primorana seči po tem skrajnem sred« stvu in prositi vlado, da jo oprosti plačeva« nja davkov s posebnim zakonom, ki naj se izda z ozirom na humane cilje, katere zašle« duje ustanova. Če švedska vlada tej prošnji nc ugodi, se lahko kdaj primeri, da bo fond propadel ali se vsaj tako skrčil, da bo izgu= bil pomen podeljevanja nagrad za literaturo, znanost in mirovno delo. ie glavna vsebina drugega dela monumental-nega filma „ Nibelungi" Elitni Kino Matica Nove knjige in revije Drugi zvezek Cankarjevih Zbranih spisov Nova založba, poleg Tiskovne zadruge ena naijagllnejših slovenskih založnic, je izdala za prvim še drugi zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja. V I. zvezku smo doo2; «Erotiko* in «Vrajete», več!noma znane stvari, ter nekaj takih pesmi, ki so v drugi izdaji «Eroe srečala ministra Protopopova. H je šel carici javljat umor meniha Rasputina. Vladarica je slepo verovala v svetost »starca i. kakor so v Rusij' nazivali Rasputina, in bila je globoko uverlena, da ie sleherna nezgoda, ki se pripeti menihu, usodna tudi za rusko carstvo. Rasputinova smrt jo ie globoko potrla. — Taka je slika, ki jo podaja madame Nari-škin-Witte v svoji knjigi. Zdaj pa si ogie;-mo portret Nikolaja IL, kakršen se nam kaže v knjigi, ki jo je izdal bivši poslanik britanske vlade na carskem dvoru, sir Buchanan. Knjiga fe izšla v angleščini in je bilo takoj prevedera na francoščino. Francoskemu prevodu je naslov »Menraires de sir George Buchanan« (Spomini g. Buchanan3 ' »Car Nikolaj II.«, piše sir Buchanan, »;e ena izmed najpatetičnejših osebnosti svetovne zgodovine. Od je globoko ljubi! svojo domovino in ji je želel vse najboljše. A vendar je bil baš on tisti, ki je pospešil katastrofo in povzročil propad carstva... Obdarjen z najlepšimi lastnostmi, ki so potrebno konstitucijonalneiRu vladarju (bd je in-teligent, imel je kuitiviran okus, poznal je metodiko ln vztrajnost pri delu, znal je biti izredno ljubezniv), manjkal pa mu je značaj njegovega očeta in odločnost. In baš zaradi tega, ker je bil car Nikolaj II. premalo odločen, ie bil dovzeten za vsako volje, ki je bila močnejša od njegove. Pogin carstva pa je povzročila slepa vera carice v brezpogojno moč avtokratičnega sistema.* Spomini sira Buchanana tvorijo izredno važen dokument za študij ruske revolucije. Sir Buchanan je znal opazovati življenji* okoli sebe z veliko nepristranostjo in ostrostjo. Njegove osebne vezi s carsko rodbino so mu omogočale opazovati od blizu vse intrige, ki so se pletle okoli Nikolaja II. Angleški poslanik je često poskuša! odpreti carju oči, da vidi vso težo položaja. Kakor piše v --Spominih*, je carja nagovarjal, na ubere liberalnejšo pot. Včasih se je cel-zdelo, da njegova prizadevanja niso brezuspešna. Ali car ie vedno ostal le na pol pota in tako je moral sleherni poskus žalostno zamreti. Predaleč b! nas privedlo in tudi ni v okvirju našega lista mogoče, da bi navajali vse zanimivosti, ki iih omenja sir George. Omenimo naj le še, da beleži avtor -Spominov« v svoji knjigi gotove momente, k' jih ie dosedanja literatura prezrla. Koga" zanima ruska revolucija, bo tako v Bucna-nanovih »Spominih« kakor tudi v knjigi ge. Nariškinove našel obilico materijala. Knjiga »A. Petrograd pentiant la Revolu-tiona je izšla v pariški založbi Boudiniere in stane 10 frankov, na francosko prevedene »Mdmoires do sir George Buchanan« pa je izdal Payot. Stanejo 15 frankov. Sodna dvorana ^Take, oče Debevc! Se pa pomenimo, kaj ste napravili, da so Vas poklicali pred našo mizo.» Gospod predsednik senata si prijazno, pa vendar temeljito ogleda posestnika Joža Debevca iz Pokojišča, ta pa se nalahno odkašlja, malo nezaupno pogleda po dvorani in odvrne: «E ja, gospod predsednik, ončga, sodnega biriča — ne. kako pravim! — sodnega služabnika so mi poslali v bajto. Za tisto, kar sem pozabil plačati, mi ie zarubil vozno vaga Iz žepa je Doteg-nil tisto marklco, jaz pa pograbim za voz — in sem ga od same jeze stresel.* -•Stresel . . . koga stresel? Menda ne sodnega slogo?* •sBog vari! Vozi * , . Nič hudega mu nisem hotel . . .» «Vozu, ka-H?» e samostojne dobi pridna in varčna vdova ali starejša FO*twdir-na nri samostojnem gospodu. Plačilo po dogovorit. Ponudbe na upravo 'Jutra* nod »Varčna 1828» 30731 Bo!:še dekle staro do 20 let se sprejme ia boljše hi?«o delo ln k otroku. Vešče mora biti nekaj v Sivan:u in biti do-1 ro vzgojeno. Naslov pove nnrava »Jutra*- 307S0 Air nciia «P!aneta» v Beograda, Terazije 5t. 6 preskrbi najhitrejše službe moSkerau in ženskemu osob-ju vseb strok, izdaja sta novanja. lokate, delavnice, sprejema zastopstva, komi sije. kupuje in prodaja nepremičnine. daje vsakovrstne informacije in hitro rešuje posle pri administrativnih. vojaških in konzularnih obletih. 27716 Spretna postrežnica se iSče za laboratorij. — Sprejme se samo taka. ki je delovala že v lekarnah ali drotrerijah. Oglasiti se ie na Kctte-Muraovi cesti It. 50. 30725 nzz&o) Gospodična želi spremeniti službo in sicer v pisarno, event. gre tudi kot prodajalka, hla-gajničarka ali kot vzgojiteljica k otrokom. Zmožna je tudi gospodinjstva — Dobra spričevalo vseb teh poslov. — Cenjene ponudbe na upr. «Jurra» pod šifro »Marljiva 15029». 30623 Dobra šivilja gTe Siva,t na dom. Naslov v upravi «Jutra». 30729 Boljše dekle brez vsake opore prosi dobre ljudi za slu£ho k otrokom. pomoč gospodinji ali k holniku. Gre samo za hrano in stanovanje. — Zmožna slov in nemškega jezika. Dopise pod znamko «Sirota». na upravo cjntra* 30784 Gospodična 2eli prakticiraii v kaki pisarni. Gre fi ali več mesecev brezplačno. Dopise pod «Praktikantinja> na upravo «Ju trav * 30727 Pošteno dekle z dežele cre v pomoč so-spodinji. kjer bi se priučilo kuhanja. Dopise pod ?ifro «Prra elnJba* na upr. «Jntra>. 30783 Mesto gospodinje ali kuharice iščem k vdovcu aH samostojnem gospodu. Opravljam vsa dela — govorim tudi nemško. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod . 80700 Ključavničar ielezostrugat bi spremenil mesto, najraje v Maribor ali Ljubljano. Ponudbe pod značko <£elezostrugar» na upravo «Jutra». 30698 Trgovski pomočnik mlad. gpec. stroke, ŽHi v svrho nadaljnje izobrazbe spremeniti dosedanje mesto. Gre tudi za skladiSČ-nika. Nastop 15. febr. 1926. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod Šifro «Zaneslijv 82404». 30761 KOKS- ČEBIN WoIfova m Telefon: 58. •181/in Dšselmotor 70 HP kompleten z 10.000 kg re-rervariem za olje iu pro-voznim vozom za 1000 kg se radi poveganja obrat t proda Motor je v obra/u. Ponudbe na upravo pod «St. 30527». 30527 ^ožične in novoletne razglednice priporoča v veliki izberi po nainižjih cenah speoi- ialr.a trgovina M. Tičar. Ljubljana. 30534 Medfoie večjo množino proda Franc Horvat, Crešnjevci pri <",or. Radgoni. 306H Špago, dreto in vse vrste vrvarskih izdelkov ter v Co stroko spadajoče blago dobite v skladišču «Konopjuta> ▼ Ljubljani, Gosposvetska c. It. 2. 404 Hmelovke krasne rasti, naprodaj. — Dopise na upravo «Jntra» pod značko . 30507 Bakrena peč kopalna, dobro ohranjena, etnkasta banja !n lončene peči naprodaj. Naslov pove uprava .Jutra«, 30563 Sanke (Leobner Stahlrodel) naprodaj. — Naslov pove uprava cjutra« 30704 Brivnica z inventarjem na prometnem kraja ugodno naprodaj. Naslov v npr. «Jntra» 30703 Srebrne krone kupnjem po Din 4'£3 in eol-(Ttnarje po Din 11*25, vsako množino. Ponndbe poslati na upravo »Jutra« pod ♦Dobro plačano«. 30362 R5salno orodje (Tteiszeie) dobro ohranie-uo kupim. tv. Oirman. Sp. Šiška, Aljaževa cesta 271. 30724 Servis za 12 oseb v najbollšcm stanju In srebrno jedilno orodje «e kupi Ponndbe na upravo »Jutra* pod »Miklavž*. 30717 Želod, storže, žlr ln jezice plača najbolje »Fruetns*. Ljubljana. Krekov trg 10. ew Usniarsko podjetje i vsemi potrebnimi lokal) Id objekti se odda v najem Naslov pove opreva »Jutra* Posestvo v Rečici pri laškem pri Sv. Mohorju 44 oralov, po zelo ugodni ceni naprodaj. — Pojasnila daj« Videčnik, Rečica, p. Laško. 90613 Nova hiša v Ljubljani z lepim vrtom se ugodno proda. Naslov v □pravi »Jutra*. 504 Posestvo 28 oralov, vse kulture, lep inventar in vito Trgovsko hišo prosto stanovanje in lokal proda Cuješ. Maribor, Barvarska ulica 3. 30701 Posestvo r bližini Kranja se proda po izredno ugodni ceni za 150.000 Din. Pri posestvu se nahaja hiSa, hlev za 8 glav živine, gospodarsko poslopje z električno razsvetljavo. Poslopje je novo in z opeko krito, na ravnini ob glavni cesti. — Ns žpljo kupca se dobi tudi ves živ in mrtev inventar. Naslov pove uprava »Jutra-30745 Kmečka posest manjša in vefiia. cojtlni- čisto. s t. decem- brom pri mladi vdovi ali «amoct.oini dami. event. s hrano. Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Soka 15». 30707 1—2 sobi s kuhinjo ilUem proti dobremu pla-iitn. Naslov pod »Nnjna ženitev* v upravi »Jutra* 30749 Nlžješolca sprejme uradniška družina na stanovanje, event. v vso •skrbo. Naslov pore al* »Jntra*. 90730 Dve opremljeni sobi s posebno predsobo oddam. Naslov pove nprsv* «Jutr»» 30751 Opremljeno sobo s po.-ebnim vhodom iščem. Ponndbe na upravo «Jutra» pod »Intcligent». S0752 Soba za 1 gospoda in po3telja poleg akademika se oddasta Naslov pove uprava «Jutra* 30753 Sobico preprosto. 8epwirano, pri mirni družini išče za takoj boljča posjK)dična.. Ponudbe i nr. upr. «Jutra» pod šifro ; «Mir>. 30739 • Opremljena soba v sredini mepta se ugodno odda dvema gospodoma s l. decembrom Naslov pove uprava «Jutra». 30718 Soba v sredini mesta, z elektr. razsvetljavo in posebnim vbodom se odda mirnemu gospodu. Naslov pove npr. «Jutra». 30.762 Stanovanje 2 opremljeni sobi s predsobo in plinom v sredini mesta ee odda s 1. decembrom. event tudi kot pisarna za 80rt Din mesečno. Ponndbe na npravo «Jutra» pod značko «Poljane>. 30759 Sobo s posebnim vhodom iŠČem s 1. decembrom. Ponudbe pod «1. nadstr.* na upravo «Jutra». 30763 Trgovino s meSanim hlaeom v mestu ali na periferiji ifč"m v naiem. ev^nt. kupim hi>o. Dopise na upravo «.Tutra» pod ^Trgovina ^1360^. Iščem družabnika za lesno trgovino, ki je rentabilna, blizu kolodvora v večjem mestu na Kranjskem. Stanovanje na razpolago. — Potreben kopital 200.000 Din. Naslov v upr. »Jutra* 30440 Družabnik ali družabniea b kapitalom 15—20.000 Din za dobro vpeljano restavracijo v Beo-pradu se išče. — V poStev pridejo samo resni in samostojni kuharji ali kuharice ter perfektni natakarji. — Restavracija ima sedaj 40 do 50 rednih abonentov ter 20—80 izven ztrornjih dnevno na hrani, kar se bo 5e povečalo. Nastop 1. dec. t. 1. ali nekoliko pozneje. Podrobnejša pojasnila v upr. cjutra* pod značko »Beograd*. 80657 Družabnik (ca) z nekaj gotovine se išče k trgovini z mešanim blagom v najprometnpJRem kra}u Slovenije. Pojrej: solidnost. Cenjene ponndbe na upravo «Jutra» pod • izšel in »e do Hvs pri npravi «Jatra» t Ljubljani Vsi ki so ga čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Jolj zabavati Vas ne nore nobena knitea! Vezana «iane 53 £Mo BroSirana pa . (J Din SBBSSHgg J. StjepuSin Sisak priporoča boljše tam-bories. etra-se, partitn-re, Sole in ostale po* trebSCIne za vsa glasbila. aSEElEill nedosegljiva glede trajnost» in jakosti zorenja! za Pisarniške opreme. UUSUANA, Uienburgsva ulica št 6,1, □ODnnnr~~ * r--—r- ...... ~r p 1 modne liste i □ ...... H □ najnovejše za jesen in zimo q 1915 — 1910 D 3 O ima v veliki izberi v zalor. g R KNJIGARNA TSKOVNE ZADRUGE £ rj v Ljubljani, Prešernova ulica št. S1. S B Nasproti glavne pošte U □iaaDoc_:'jr;nnonnnnnn;"r -. ...., v 3 Ako iščete za svoje Izvozne predmete cošliite nani svoje ponudbe, katere bomo pod šiiro objavili v najboljši rubriki trgovsnega časopisa .Commercio Italo-Jugoslavo* in Vam bomo z obratno pošto takoj poslali ponudbe na Vaš cenjeni naslov. Cenjene dopise, v katere priložite 12 Din za režijske in poštne izdatk: pošljite na naslov: Publicita G. Cehovin, Trieste, Viale XX. Settembre 65—2. Javna zahvala. Podpisani izrekam tem potom naj-prisrčnejšo zahvalo cenjen, občinstvu, katero nam je s podaritvljo šopkov in vencev ter mnogobrojno udeležbo pri pogrebu naše nadvse ljubljene, prerano umrle hčerke in sestre Poldke Schoner pisarniške uradnice pri stavbeniku S. Ročaku izkazalo globoko sožalje. Posebno zahvalo izrekam g. R. Ročaku in njegovim cenj. gdč. hčerkam za trud in sožalje ter g. Finžgarju, lastniku pogrebnega zavoda, za strokovno pomoč. Nikdar pozabljeno pokojnlco priporočamo v trajen spomin. Trbovlje, 24. novembra 1925. Josip Schftner z drnlino. t