Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 99.
v Milani, v somi, 2. mala I9U.
leto m
s Velja po pošti: =e
Za celo leto naprej . . K 2B-— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeioletno . „ 28'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . „ 2 —
V	upravi preleman mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto........ 7'—
za Hemčijo oeioletno . „ 9~— za oatalo Inozemstvo. „ 12'—
-• Inserati:	■.
Eaostolpna petitvrata (72 mm): za enkrat .... po 18 « za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat ......13 „
za večkrat primeren popust.
Poictna oznsBili. zahvali. osmrtB;» Iti.:
enostolpna psUtvrsta po 2 j vin.
Poslano: -j-rrr^ir enostolpna petitTrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, (zvzemši nedelje ln praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni rei
par Uredništvo Je v Kopitarjevi olio! štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi ullol št. 6. — Račun poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ograke 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Uprarnlškega teleiona it. 188.
J^ Današnja številka obsega 18 strani.
Merodalnim vojaškim krosom,
743 tisoč milijonov znaša potrebščina za armado in mornarico za leto 1914/15. Tri četrt milijarde naj torej ljudski zastopniki v delegacijah letos vojni upravi dovolijo. To je ogromna žrtev, ki bo šla za jeklo, puške in topove. Skorej ena milijarda, kaj bi se dalo s tem za ljudsko blagostanje storiti, da ni tega blaznega oboroževanja po celi Evropi!
Če avstrijski narodi za, armado tako strašne žrtve doprinašajo, smejo pač zahtevati, da se njihove želje glede armade tucli upoštevajo. Predvsem ve-Ija to za postopanje predstojnikov z moštvom, za duha, ki sc v armadi vzgaja, za moralični milje, v katerem se sinovi našega ljudstva v armadi gibljejo. V tem oziru naj nam bo dovoljeno izreči nekaj misli.
Današnja armada je ljudska armada. Vojak-najemnik, ki za plačo vojaški poklic trajno izvršuje, je izginil. Danes jc vojaška služba prehodna doba, ki jo preživi vsa zdrava mladina iz vseh stanov vsled ustavno določene splošno brambne dolžnosti. Zato moderni vojak od ostalega sveta ni ločen, kakor je bil svoje čase, marveč je z ostalim svetom, njegovimi nazori in težnjami v živi zvezi. Zato je moderna iz demokratičnega duha nastala armada dobro sredstvo, ako se pravilno vodi in vzgaja, če ne, pa more postati zelo nevarna. Po zglede ni treba hoditi, vsaj jih zgodovina Evrope v zadnjih desetletjih v izobilju nuja. Mladenič, ki danes obleče vojaško Suknjo, ima že svoje politično prepričanje ali pa si ga prav med svojimi tovariši v vojašnici lahko pridobi, zaveda se, da je socialno bitje z dolžnostmi in pravicami in se pokorava rad Ie, če spozna, da je za splošnost, prav in dobro.
Vsled tega je moderna vojašnica velika in važna šola celega ljudstva. Častnik mora biti danes ne samo tehnik v vojaškik strokovnih vedah, ampak prav tako izbore» pedagog, česar se pa žalibog v kadetni šoli najmenj uči. Pravilno, modro, odločno, a obenem dobrohotno postopanje z moštvom je stvar, ki marsikateremu častniku ostane dolgo časa skrivnost. Tako si žalibog dostikrat častnik in vojak za celo dobo službovanja stojita nasproti kot neprijatelja in mesto kompanij, ki bi bilo, oonosne na svojega poveljnika
in ga ljubile, vidimo ne redkokrat kopo ljudi, ki tistega, kateri jim stoji na čelu in ima zanje očetovsko skrbeti, mrzijo in komaj čakajo trenutka, da so jim izpred oči spravi. Kakšne posledice more to imeti v vojski, pač ni treba še posebič slikati. Danes ni nikomur vseeno, zakaj se država z državo spoprime. Vojska zaradi kapric vladarjev in intrig ministrov ni več. Moderna vojska bo vojska ljudstva z ljudstvom, ras z rasami, boj za velikanske gospodarske interese. To tudi moderni vojak, ki je integralen del ljudstva, dobro ve in čuti. Zato je z modernim vojakom lahko zmagovati, če je zadovoljen in ve, da gre za veliko stvar,' jako težka pa, če se ne počuti clobro in ima vzrok biti tako s svojimi predstojniki kakor s celim zistemom v državi sploh nezadovoljen.
Pri nas v Avstriji ima armada najvišjo vzgojevalno nalogo v celi Evropi sploh. Zakaj pri nas se zbirajo v armadi sinovi najrazličnejših narodov. V vojašnici se morejo najbolj navzeti pravega patriotičnega duha, zmisla za skupne življenjske koristi vseh narodov v naši državi in možate požrtvovalnosti, ki je potrebna, da to državo do zadnjega branimo in večamo. Zato pa bi prav pri nas vojašnica morala biti najbolj vzorno vzgojevališče vseh kreposti.
Treba je priznati, da stoji naša armada v marsičem na višku. Imamo višje in štabne častnike, ki so vseskozi kos svoji nalogi ne samo kot vojaški taktiki, ampak tudi kot vzgojevalci. Skrb za blagor moštva je pri nas velika. V zadnjem času sc tudi na vzgojo v verskem duhu polaga večja važnost kakor preje. Vendar pa nekateri slabi pojavi še vedno niso izginili in se časih kažejo v prav opasni meri.
. Malenkostnih sitnežev med čast-ništvom jc še zmiraj preveč. To so tisti, ki iz nezadostnega, poznavanja ljudi, stanovske prenapetosti ali vsled nezadostne duševne izobrazbe moštvo se-kirajo, bodisi posameznike ali cele oddelke. Mislijo, da kažejo »energijo«, a se odlikujejo le po zlohotni samovolji, ki rodi v vojakih mrko sovraštvo, kar silno škoduje onemu »notranjemu duhu« armade, ki ga je vojni minister v zadnji seji odseka za vojne zadeve tako hvalil. Potem se v naši armadi bodisi v gmotnem bodisi v izobraževalnem in moralnem oziru še zmiraj premalo stori za. vzgojo izvrstnega podčastniškega materijala. Nadalje sc častniki veliko premaio brigajo za to, kako šarže z
moštvom ravnajo in časih podčastnikom preveč zaupljivo puščajo delati po mili volji. Ne narednik, ampak stotnik ima biti gospodar kompanije. Predvsem se pa verska in moralna plat vojakovo zvgoje še vedno pri nas veliko premalo goji. Nedelja mora biti brezpogojno prosta in vsaj dopoldne namenjena sveti maši in besedi božji kolikor mogoče za vse moštvo. Sprejemanje svetih zakramentov bi moralo biti veliko bolj pogosto. Vojaški duhovnik naj bi imel nekaj avtoritativne besede med moštvom, da se bo verska in moralna stran vzgoje pri vojaku lahko veliko bolj vspešno vršila. Kletve in klafanje v vojašnici kakor tudi drugi taki pojavi bi sc brez vseli težav lahko radikalno odpravili. Namesto da vojaška uprava tako zelo skrbi za gotove hiše po garnizijah, da bi jih ja premalo ne bilo, naj vojake večkrat komandira v cerkev. Saj so otroci našega še vernega ljudstva, ki mora drago plačati, da se njegova kri v vojašnici zastruplja! Statistika za leto 1913. kaže, da je 309r vseh vojakov spolno bolnih! Zdaj ob delegacijskem zasedanju bi vojni minister tudi o tem lahko kaj premišljeval.
Orijeoiaise železnice.
Od strokovnjaške strani prejemamo:
Pogajanja, ki se vrše že od marca meseca sem med delničarji orientalskih železnic, med avstro-ogrsko vlado in Srbijo, ne napredujejo. Cela stvar se suče sama okrog sebe in sedaj, po preteku lepih tednov, je zopet dospela tja, koder se je začela.
Vprašanje orijentalskih železnic ni velikega pomena samo za trgovino monarhije na Balkanu, oziroma za pot proti Solunu, ampak jc velike važnosti še posebej za nas Jugoslovane. Naj so reši to vprašanje tako ali tako, gotovo je prvič, da bode povoljna ali nepovolj-na rešitev to zadeve mogočno vplivala na politične razmere monarhije napram Srbiji, drugič pa jc važna ureditev tega vprašanja zaradi nameravane zgradbe bosenskih železnic, ki bodo dobile svoj veliki pomen šele tedaj, če sc zvežejo s srbskim železniškim omrežjem.
Poglejmo, kaj pravi o celi zadevi ekspoze: »V ospredju (pogovorov, ki se vrše med Avstrijo in Srbijo) stoji vprašanje orijentalskih železnic. Društvo orijentalskih železnic, kjer imajo avstrijski delničarji večino, je zahtevalo od srbske vlade, naj mu srbska vlada
vrne one proge, katerih se je srbska vlada polastila za časa vojne. Tej želji se je srbska vlada uprla, pač pa se je srbska vlada izrazila, da je pripravljena o celi snovi začeti pogajanja, ki so se pričela meseca marca.«
Tu ne najdemo o meritu samem ne, besedico; če ne bi bili poučeni iz listov vsaj nekoliko o stvari, o kateri so tekla poganja, ne bi sploh vedeli ničesar.
Po vojnem pravu je srbska vlada vzela v porabo celo omrežje in ves železniški materijah Ker je Srbija zma gala in si prisvojila velik dol onega sveta, po katerem teče nad 300 km ori-jetalne železnice, zato Srbija po končani vojni ni hotela železnico vrniti društvu s posebnim poudarkom, da Srbija ne pozna privatnih železnic, ampak samo državne. Zato je zahtevala bel-grajska vlada od železniškega društva, da ji vse proge, ki teko po novem srbskem ozemlju, krat komalo proda, a odškodnino za uporabo železnice med vojno naj določi finančna komisija v Parizu.
Temu predlogu sc jc uprla avstrijska diplomacija. Avstrijska vlada, ki je razpolagala z večino delnic, jc zahtevala najprej »restitutio in integrum«, to je: Srbija naj vrne društvu vso progo, naj plača odškodnino, a potem se bo govorilo dalje.
Da se najde kak izhod iz teli dveh docela si nasprotnih stališč, so predlagali Francozje, naj se ustanovi novo mednarodno društvo, ki naj prevzame proge, v katerem bi bile zastopane tri države, Avstrija, Francija in Srbija, vsaka z eno tretjino glavnice. To je znani predlog o internacionaliziranju teh prog, o katerem se je dolgo razpravljalo, a danes jc baje že, padel v vodo. Danes so pogajanja zopet tam, kjer so se začela, pa samo s tem razločkom, da se avstrijska vlada ne p r o-tivi več odkupu in pravijo, da teko pogajanja med Srbijo in orijental-nim društvom prav povoljno.
Da se je mogel izvršiti tak preobrat, o tem krožijo najrazličnejše vesti. Docela nejasna stvar je ono romanje delnic, o katerih nikdar nihče ne ve prav, kje da so. Enkrat razpolagajo ž njimi avstrijske banke; kmalu nato jih imajo nemški in šticarski denarni zavodi, ki jih potem naši vladi »posojujejo«; potem so nenadoma v Parizu in danes pravijo, da sc nahaja večina že — v Belgradu! Nejasnost na vseh straneh, katere gotovo ne more nihče odobravati in prav bi bilo, da bi se stvar pojasnila. Potem Francozje! Odkod so dobili ti naenkrat mandat, da se vme-
LISTEK
Dogodek pri raosm tez Owl Creek.1
Spisal Ambrose Biercč. Iz angl. prevel J. M.
Na nekem železniškem mostu v severni Alabami (Zdr. države v Ameriki) je stal nelc mož, ter zrl v brze vode, ki so šumele dvajset čevljev globoko pod njim. Roke je držal na hrbtu, bile so mu zvezane z vrvico. Okrog vratu mu je ohlapno visela vrv. Ta vrv je bila pritrjena k močnemu povprečnemu tramu nad njegovo glavo. Nekaj desk, ki so prosto ležale na železnih mostovih prečnicah, jc služilo kot stojišče njemu in njegovim krvnikom — dvema prostakoma federalne armade, ki jima je načeloval narednik. V majhni razdalji na istem začasnem stojišču jc stal častnik v uniformi in oborožen. Bil je stotnik. Na vsakem koncu mosta je stal stražnik s puško ob rami na tleh tako, da jc opiral nanjo svojo desnico — znani formalni in nenaravni položaj, ki služi telesu, da se drži pokoncu. Kakor jo vse kazalo, ni bila dolžnost, teh dveh straž vedeti, kaj se godi sredi mosta;
1 Owl Creek = sov j a reka.
onadva sta le zapirala vhod na obeh straneh.
Za enim teh stražnikov ni bilo videti drugega človeka; železnica Je držala naravnost v dobrih sto korakov oddaljeni gozd, kjer je narejala ovinek in sc izgubljala očem. Brez dvoma je stal v oni smeri naprej drug stražnik. Na drugem bregu potoka je bil odprt svet, — zložno se vzdigajoč grič, na katerem je stala gosta ograja iz navpičnih drevesnih debel, s strelnimi linami za puške in lc eno širšo odprtino, skozi katero je štrlela cev bronastega topa, ki je obvladal most. Sredi obronka med mostom in to utrdbo so stali gledalci — ena kompanija pešcev s puškinimi kopiti na tleh. Na desni strani je stal poročnik, opirajoč konico svojo sablje ob tla, levico na desnici. Razen skupine štirih oseb sredi mostu se ži ra duša ni ganila. Kompanija je stala obrnjena proti mostu ter zrla kakor oka-mencla, brez najmanjšega nemira. Stražnika, ki sta stala na vsakem koncu mostu, bi človek lahko imel kot «Iva kipa, ki krasita most. Stotnik je stal na svojem mestu s prekrižanima rokama, molče, ter je motril deld svojih mož, ne da bi jim dal kako znamenje. Smrt je dostojanstvenica, ki se jo mora, če pride oznanjena, sprejeti s častjo in snoštljivostjo, celo ocl onih, ki so dobro
znani ž njo. V zakoniku vojaške etikete je molčanje in točnost nekaj samoumevnega.
Mož, ki je bil na tem, da ga obesijo, je bil očividyo kakih petintrideset let star. Bil je civilist, ako bi ga sodili po njegovi obleki, ki ga je označevala kot farmerja. Njegov obraz je bil primeren —- raven nos, trclna usta, široko čelo, s katerega so mu bili dolgi, črni lasje počesani naravnost nazaj ter mu padali za ušesi do ovratnika njegovega dobro mu stoječega jopiča. Imel je brke in špičasto brado, brez oblizcev. Oči so mu bile velike, temnosive in so imele, prijazen izraz, kakor bi ga človek no pričakoval pri človeku, kojoga vrat jo tičal v zanjki. Jasno je bilo, da to ni bil noben navaden morilec. Dobrotljivo vojaške postave imajo mnogo določb za, obešanje mnogoterih ljudi, in poštenjaki niso izključeni.
Po dokončanih pripravah sta pro-st.aka stopila na stran in vsakdo njiju potegnil za seboj desko, na kateri je bil stal. Narednik se jo obrnil proti stotniku, salutiral ter so vstopil za častnikom, ki jc stopil en korak v stran. Ta gibanja so pustila obsojenca in narednika tako, da sta stala vsak na drugem koncu eno deske, ki jc ležala na treh povprečnih iramovih. Konec, na katerem io. stal civilist, je skoraj segal do
četrtega. To desko je doslej držala v ravnotežju na svojem mestu teža stotnika; zdaj jo je držala teža naredniko-va. Na znamenje prvega je imel poslednji stopiti na stran, deska bi se preva-gala in obsojenec bi se pogreznil in ob-viscl na vrvi. Cela uredba je bila videti preprosta in učinkovita. Obraza mu nI so zakrili, oči mu niso zavezali. Za trenutek jc pogledal svoje nestalno stojišče, nato pa se mu jc pogled obrnil v šumečo vodo, ki je blazno hitro drla pod njegovimi nogami. Kos plavajočega lesa je vzbudil njegovo pozornost in njegove oči so mu sledile po toku. Kako počasi .se mu je zdelo, da plava! Kakšna lena reka!
Zaprl je oči, da bi zbral vse svoje zadnjo misli in jih osredotočil na ženo in otroke. Voda, malone pozlačena od žarkov ranega solnca, megle, ko so se vlačile ob bregu v daljavi, utrdba, vojaki, kos losa — vso ga je bilo naredile razmišljenega. In sedaj se jo zavedel novo motitve. Preko misli na svojo drago jo začutil nek glas. ki ga ni mogel niti zatajiti niti razumeti, oster razločen, kuvinsk udarec, kakor udarec kovaškega kladiva ob nakovalo; prav podobno je zazvenelo. Začudil se je, kaj da bi bilo, in ali jo neizmerno daleč ali čisto blizo dozdevalo sc mu je oboje. In ta glas sc mu jc vračal rgjtoiiifi, m
šavajo v stvar, ki se tiče pravzaprav samo društva in srbske, kvečjemu Se avstrijske vlade? Ali je avstrijska vlada morda upala, da bo dobila na Francoskimi kaj denarja, če Francozom da nekaj vpliva na orijcntne železnice? Da so Srbi pristali na francoski predlog, to je že bolj umevno, ker Srbija itak živi večinoma od francoskega denarja, drugič pa sta obe državi tudi politični prijateljici. Pa bodi, kakor hndi, tudi francoska prizadevanja so ostala brezuspešna.
Zakaj? Dunajski listi so se odgovora na to gotovo prav zanimivo vprašanje skrbno ognili in zakrili fakta s suhimi poročili, »da s* je ta ali ona seja začela ob desetih ali pa ob treh«. Nič več. Tu in tam je bilo pač Čuti posamezne glasove, ki so trdili, da je srbska trma vsemu vzrok; drugi so pa rekli, da ne srbska.
Avstrijski pooblaščenci so baje zahtevali od srbske strani preveč koncesij. Srbi so ponujali precej olajšav avstrijski trgovini, niso pa povedali nikdar, kakšne olajšave da so voljni dovoliti in se niso nikdar precizno izražali o njih, na primer ali hočejo dati posebne tariie ali »Meistbegünstigung« ali kaj,.češ da še sami ne vedo, kakšne pogodbe da bodo sklenili z drugimi državami in da pred sklepom teh ne morejo prav nič gotovega povedati. To stališče srbskih delegatov je razumljivo; zakaj ga ni avstrijska vlada upoštevala, o tem pa. prav nič ne pove ekspozč. Ali ga ni mogla, ali ni hotela, kdo ve? Da vlada v avstrijskih vladnih krogih nasproti srbskim »zagotavljanjem« vedno še velika nezaupnost, to je obče znano; vpraša se pa, če jc ta nezaupnost popolnoma opravičena, zlasti z ozirom na to, ker se vodijo sedaj, kakor rečeno, pogajanja na stari osnovi podržavljenja vseh prog. Ali bodo dali Srbi s e d a*j večja in boljša zagotovila v prilog avstrijski trgovini?
Srbija se jezavezala pripoznati znano »četvorno konvencijo«, ki varuje avstrijske interese prav povoljno. Ako Srbija teh določb ne bi hotela vpoŠtevati, potem je Avstrija vedno še dovolj močna, da jim pridobi veljavo ne glede na to, da bi se nahajala v tem slučaju v soglasju tudi z drugimi vladami, ki imajo ravno tako velik interes na obstoju konvencije. Tudi danes bo če tvorna konvencija skoro gotovo glavna zaščita avstrijske trgovine. To bi bila pa naša vlada lahko vedela že ocl početka, in če se danes zadovoljuje s podržav-
Ijenjem, bi se bila lahko tudi že prej. — ■ ' ■ _•
Belgijo pred volitvami.
Dne 24. maja se bo nanovo zasedla polovica mandatov belgijske zbornice. Pričakovati bi bilo, da bi v deželi, kjer so mogli katoličani le po hudih bojih obdržati svojo večino, bil že sedaj raz-vnet volilni boj na vsej črti. Toda v vseh štirih provincah, ki pridejo v po-štev, vlada popolen mir in nobeno znamenje ne kaže, da se bo že v enem mesecu vršila važna volilna bitka. Med nasprotniki katoličanov se kaže skoro popolna ravnodušnost napram volitvam. Kako je to tolmačiti? V Belgiji je vpeljana proporčna volilna pravica od leta 1912., torej od onega leta, ko jc
liberalno - socialistični kartel doživel najobčutnejši poraz. Takrat so sc na volitve pripravljali že mesece proj z brez-primerno agitacijo, ker je upala anti-klerikalna opozicija, da se ji bo posrečilo omajati katoliško trdnjavo. Toda 2. junija 1912. jc dobila desnica večino 16. glasov.
Od onega leta se je marsikaj izpre-menilo. Famozni kartel se je razbil in volilci opozicije so danes brez poguma, utrujeni in skeptični ter so siti volilnih bojev, v katerih ne morejo imeti upa na zmago. Poleg tega pa niso malo ogorčeni na zločinsko generalno stavko socialistov leta 1913., kateri so kot znano kumovali liberalni prvaki. Pri vsem tem pa danes tudi voditelji opozicije nimajo več privlačne sile. Njihovi volilni shodi so grozno slabo obiskani in tako se je zgodilo, da sta prišla na neki socialnodem. shod v Luttichu, v industrijalni pokrajini, samo dva poslušalca, ki sta bila restavrater in njegov pikolo!
Kartel je oficijelno pokopan in pozabljen. S tem seveda ni rečeno, da voditelji opozicije Vandervelde, Roger in Destrš na strani socialistov ter Hy-mans, Frank in Mechely na strani liberalcev ne goje na dnu srca skrite želje, da bi nekega lepega dile zopet ponovili svoje pobralimstvo, ki jim edino more ustvariti pot do moči. Danes jih sicer sili strah pred volilci, da korakajo ločeno v boj. kajti 2. junija 1912 je prav mnogo »buržoazijcev« glasovalo za vladne kandidate. Te hočejo zopet pridobiti ali pa preprečiti, da ne bi zmerni ali samostojno misleči liberalni volilci še v večji množini odpadali od liberalne stranke. Zadnje volitve so v vrstah liberalcev povzročile neko negotovost in razkosanost, tako da se socialisti popolnoma upravičeno vprašujejo, kako korist naj bi imeli od zveze z močno oslabelo stranko. Ker liberalci svojim volilcem ne morejo ničesar gotovega obetati, nimajo razven »antiklerikalizma«, ki je že davno postal nemoderen, ničesar, kar bi mogli nuditi svojim volilcem. Do leta 1909. so imeli na svojem programu splošno in osebno vojaško dolžnost. Vlada jo je izvedla z zakonom od dne H. decembra 1909. Potem so zahtevali splošno šolsko dolžnost, a novi šolski zakon jim je vzel tudi to orožje iz rok. Ne ostaje jim ničesar drugega kot zahteva po volilni reformi, kar pa je za liberalce zelo kočljiva stvar. Akorav-no bi se radikalci in staroliberalci pridružili socialistom in zahtevali splošno, enako in direktno volilno pravico, je vendar veliko število volilcev, ki o splošni volilni pravici nočejo ničesar Vedeti. V provinci Luttich so ta načelna na-sprotstva povzročila celo burne prepire med liberalnimi kandidati.
Socialisti imajo v svojih »uspehih« in v svoji mogočni organizaciji primerno snov napram razočaranju svojih volilcev. Ako se govori o porazu 2. junija 1912. ali o ponesrečeni generalni stavki leta 1913., potem odgovarjajo enostavno s tem, da kažejo na veliko palačo, ki jo je zgradil»Novruit« v Gentu, ali pa z največjim vzhičenjem govore o povečanju »Ljudskega doma« v Bruslju in kažejo na 900.000 frankov čistega dobička, ki so ga dobili od te ustanove. Bahajo se tudi z enim in pol milijona frankov
premij, ki jih je v letu 1913. dobila njihova življenjska zavarovalnica »Prévoyance Sociale«, ali pa s svojo novoustanovljeno »Delavsko banko«. Naravno je, da zagotavljajo svojim ovčicam, da služijo vsa ta podjetja strankarskim namenom, da jim ni bila nikoli resna zveza z liberalci in da ni daleč splošna volilna pravica in socijalni preobrat. Kljub tem baharijam pa je bil socialistični kongres o Veliki noči zelo dolgočasen. Prvaki socialistov se ga sploh niso udeležili, o »uspehih« lanske generalne stavke sploh niso govorili in o predsto-ječih volitvah niso niti najmanje razpravljali. To je bilo zelo značilno za malenkostno upanje, ki ga v tem oziru goji skrajna levica. Sploh pa je sedaj tudi belgijski socializem prišel do točke, ko ne more naprej, kar je vedno znamenje nazadovanja:
Nasprotno pa je katoliška stranka notranje utrjena in edina. Vlada vodi upravo dežele kljub mnogim težkočam s pretnostjo in z gotovim taktom, čemur se ne more odreči priznanje. In tako je zelo verjetno, da se bo velika večina volilcev, ki ne pripadajo nobeni stranki, postavila tudi topot na njeno stran. O izidu volitev se more z gotovostjo reči le to: Volitve se bodo vršile v provincah Hennegau, Vzhodna Flandrija, Luttich in Limburg. Od 186 mandatov jih je treba nanovo zasesti 88. Od teh je sedaj pripadalo 43 katoličanom in 45 opoziciji. Od zadnjih so jih imeli 25 socialisti, 19 liberalci in 1 Daensisti. Pred 2. junijem 1912. so imeli katoličani v teh štirih provincah 7 mandatov manj napram opoziciji, od navedenega dne pa samo dva mandata manj.
V	vzhodni Flandriji zna priti do presenečenj. V Gentu so dobili katoličani leta 1912. 87.786 glasov, a socialisti le 22.899. Zadnja številka pomenja že de-janjsko nazadovanje. Katoličani rabijo samo 3894 glasov, torej samo polovico svojega prirastka glasov leta 1912., da dobe skupno 91.600 glasov in da odvzamejo socialistom en mandat. Uspeh bo odvisen od onih nezadovoljnih socialistov, ki so topot zavzeli resno stališče napram centralni stranki in ki imajo velik vpliv. Ako se ta skupina loči od oficijelne stranke, bodo socialisti imeli zgubo. Katoličani pa morejo imeti v Gentu od tega samo korist. A Alostu stoji razmemo še ugodneje. Ako bodo socialisti ostali pri sklepu, cla opuste kartel z liberalci, potem bodo liberalci izgubili edini mandat v tem okraju v prid katoličanom.
V	Verviersu, v provinci Luttich, gre le za nekaj stotin glasov, ki jih morajo pridobiti katoličani, da odvzamejo socialistom enega izmed dveh mandatov. Katoličani v tem okraju računajo z gotovostjo na ta uspeh. Medtem ko opozi-cionalne stranke v tem okraju niso tekom zadnjih 20 let popolnoma nič napredovale, je število katoliških glasov narastlo od 18.000 na 30.650.
V	Soigniesu (provinca Hennegau) kjer so leta 1912. katoličani izgubili en mandat, je upanje, da ga pri teh volitvah pridobe nazaj, ker je odvisen uspeh le od par stotin glasov.
V	provinci Limburg, kjer so.od leta 1912. vsi mandati v rokah katoliške stranke, kar je pri proporcionalnem volilnem redu nekaj izvenrednega, se bo-
re katoličani pod vodstvom ministra Hellebutteja z velikim navdušenjem za ohranitev dosedanje posesti. Vendar pa se je bati, da bodo tu izgubili en ali dva mandata.
Katoličani lahko torej vzamejo X Gentu, Verviersu in Soigniesu po en mandat socialistom, v Alostu pa en mandat liberalcem. Liberalci nasprotno pa morejo vzeti katoličanom dva mandata v provinci Limburg, medtem ko so sami spot v nevarnosti, da jim socialisti ne vzamejo en mandat v provinci Luttich. Skoro gotovo pa je, da katoličani ne bodo nazadovali, da bodo najmanj ohranili status quo, bržkone pa se bo pri prihodnjih volitvah stališče katoličanov utrdilo.
Prvi mojoik v Trsln.
Kr- 'avi spopadi. — Italijani zahrbtno na* padajo Slovence.
Trst, 1. maja 1914.
Danes, na praznik delavstva, so iz« bruhnili vsi instinkti italijanskega šovinizma. Ščuvanja italijanskega časopisja zadnje dni so obrodila svoj sad.
Dopoldne je priredilo slovensko de* lavstvo pod okriljem Narodne delavske organizacije svoje zborovanje v Narodnem domu. Že pred zborovanjem se je pripetil mal incident, ki je zelo razburil pred Narodnim domom zbrano številno množico slovenskega delavstva. Člani godbe N. D. O. so šli mimo znanih »Voltov«. Mazzini-janska drhal je tukaj padla po godbi in znatno ranila godca Stojkoviča, tako da je moral iskati pomoči na rešilni postaji. V Narodnem domu so se vršili govori, nakar so se množice slovenskega delavstva formirale v močno, okrog 5000 glav broječo povorko ,ki.je odkorakala 3 godbo na čelu od Narodnega doma po ulici Caserma. Doslej je bilo vse mirno. Ko so pa prve vrste Slovencev došle do kavarne »Stella polare« v neposredni bližini cerkve Antona Novega, so nastali
prvi spopadi
med slovenskimi delavci in Italijani, Ti sd začeli najprve metati razne predmete in stole. Slovenci so reagirali in razbili vse pred kavarno na trotoarju postavljene mize. Policija je takoj pričela z aretacijami in aretirala več slovenskih delavcev, tudi dva odbornika N. D. O. — Povorka se je nato pomikala mirno dalje. Izzivalno, naravnost neotesano se je obnašalo osobje zavarovalnice »Riunione di SicurtA«, ki ima svojo novo paličo na Novem trgu. Pa Corsu je bilo mirno. Samo iz petega nadstropja neke hiše je padla na manifestante neka tekočina.
V senci bajonetov.
Obhod je dospel na Veliki trg pred namestništvo. Italijani so sprejeli slovensko delavstvo z žvižganjem in psovkami »A b a s s o i s c i a v i«, »A b a s s o A u -s t r i a« in »E v i v a 11 a 1 i a«. — Močan oddelek nalašč za to konsigniranega orož-ništva ie stopil med Slovence in Italijane z nasajenimi bajoneti. Od tu se je obhod mirno in nemoteno pomikal po obrežju dc južnega kolodvora in od tam zopet k »Narodnemu domu« nazaj.
Italijanska pustošenja.
Iredentovski krogi so potom svojih glasil hujskali in ščuvali na Slovcnce, ape-lujoč na najnižje instinkte. Organizirali so
tako počasno kot udar mrtvaškega zvonca. Nepotrpežljivo je pričakoval vsak udarec in s strahom — sam ni vedel zakaj. Presledki tišine so naraščali vedno daljši, odlogi so postajali j-azum jemajoči. Čim redkejši pa so bili ti zvoki, tem bolj je naraščala njih sila in ostrost. Pri ušesih so ga boleli kakor udarci z nožem; bal se je že, da ne bi zakričal. Kar je pa slišal, je bilo le tikanje njegove ure.
Odprl je oči in zopet je uzrl vodo pod seboj. »Ako bi si le mogel oprostiti roke,« si je mislil, »pa bi odvrgel zanj ko in skočil v vodo. S potapljanjem bi mogel uteči svinčenkam in s krepkim plavanjem doseči breg, ubežati v gozd in se vrniti domov. Moj dom je hvala Bogu še izven njihovih črt, moja žena in moji mali so še daleč od najprvih straž sovražnikovih.«
Ko so te misli, ki smo jih morali izraziti tukaj z besedami, šinile preko možganov obsojenega možaka, je stotnik prikimal naredniku. Narednik je stopil v stran.
II.
Peyton Farquhar je bil premožen farmar iz dobre, stare, visoko čislane alabamske rodbine. Ker je bil lastnik sužnjev, in kakor ostali lastniki sužnjev tudi politik, je bil naravno secesi-jonist in se je vneto zavzemal za 3tvar od juga. Važne okoliščine, ki jih tukaj lahko preidemo, so mu onemogočale stopiti v hrabro armmlo. ki jp vojevala nesrečne boje, ki so sc končali s padcem lvorinta; tako se je čutil nezado-
voljnega v neslavnem brezdelju in je hrepenel po delu za svojo eneržijo, po prostejšem vojaškem življenju, po priložnosti, da se odlikuje. Bil je prepričan, da ta priložnost vseeno pride zanj, kakor pride ob vojskinem času za vsakogar. Med tem jc delal, kar je mogel. Nobeno delo mu ni bilo preponižno, samo da je bilo v korist jugu, nobena nevarnost. prevelika, samo cla se je skladala z značajem civilista, ki jc bil v svojem srcu vojak, in ki je v dobri veri in brez prevelikih zmožnosti pritrdil vsaj delu odkritosrčno zločestega gesla, da je v vojski in ljubezni vse pošteno in dobro.
Neki večer, ko je sedel Farquhar s svojo ženo na priprosti klopi blizu vhoda na svoje zemljišče, je prijezdil k vratom sivo oblečen vojak in poprosil po-žirka vode. Gospa Farquharjeva je bila presrečna, da jo je mogla podati s svojima lastnima belima rokama. Medtem ko je odšla po vodo, pa se je njen mož približal prašnemu konjiku ter ga jo željno povpraševal po novicah z bojišča.
»Janki popravljajo Železnice,<; je rekel vojak, »ter se pripravljajo za novo prodiranje. Dospeli so do mostu čez Owl Creek, ga popravili, na drugi strani pa zgradili utrdbo. Poveljnik ie izdal povelje, ki je nabito vsepovsod, ki izjavlja, da bo obešen vsakdo, ki ga zalotijo pri poškodovanju železnice, njenih mostov, predorov oli vlakov. Sam som videl tisti oglas.«
»Kako daleč je do mostu čez Owl
Creek?« je vprašal Farquhar.
»Kakih trideset milj.«
»Ali na tej strani ni vojakov?«
»Samo majhna straža pol milje spredaj, ob železnici, in en sam stražnik na tem koncu mosta.«
»Recimo, da se kak človek izogne straži ter znabiti premaga stražnika,« je rekel Farquhar smeje, »kaj bi mogel doseči?«
Vojak je pomislil. »Pred mesecem dni sem bil tam,« je odvrnil, »in opazil sem. da je povodenj zadnje zime nagro-madila veliko množino plavajočega lesa proti leseni mostovi kozi na tem koncu mosta. Zdaj je vse suho in bi gorelo kot slama.«
Zdaj je gospa prinesla vodo, ki jo je vojak željno izpil. Zahvalil se je, priklonil njenemu možu ter odjezdil. Uro pozneje, ko se je znočilo, je vnovič jezdil mimo plantaže proti severu v smeri, odkoder je bil prišel. Bil je federalni ogled uh.
III.
Ko je Peyton Farquhar padel naravnost navzdol, je izgubil zavest in je bil kakor mrtev. Iz tega stanja se je prebudil — stoletja pozneje, sc mu jc dozdevalo - vsled bolečine ostrega stiskanja ob vratu, ki ji je sledilo čustvo zadušenja. Ostri, žgoči sunki so se zdeli, da so mu švigali od vratu navzdol skozi vsako žilo njegovega telesa in udov. Te bolečine so sc mu zdele, cla švigajo ob določenih črtah in da udarjajo z nepojmljivo hitro reclovitostjo. Zdele so sc mu kakor curki utripajočega ognja, ki
ga je neznosno ogrevalo. Glede glave se ni zavedal drugega nego da se mu je zdela polna. Teh čustev niso spremljale misli.Intelektualni del njegove narave je bil že izbrisan, imel je le možnost čutiti in čutenje je bilo mučenje. Zavedal se je nekega gibanja. Obdan od svitle megle, pri kateri je bil on le ognjeno osrčje, brez materijelne snovi, se je zibal v nepojmljivih črtah kakor ogromno nihalo. Tedaj je naenkrat s strašno ne-, nadnostjo švignila vsa svetloba okrog njega navzgor, obenem pa se je začul glasen pljusk. Strašno bobnenje je šumelo v njegovih ušesih in je vse bilo mrzlo in temno. Zdaj se mu je povrnila zmožnost misliti; vedel je, cla se je vrv utrgala in da je padel v reko. Niso ga vnovič obesili; zanjka okoli vratu ga je že dušila ter branila vodi v pljuča. Umreti vsled obešonja na dnu reke! Ta misel se mu je zdela smešna. Odprl je v temini oči ter videl nad seboj sij svetlobe, pa kako daleč, kako nedosežno! Se vedno se je pogrezal, kajti svetloba je postajala vedno slabša in slabša, dokler ni bila zgolj majhen svit. Nato je svit začel naraščati in postajati svetlejši, in on jc vedel, da se vzdiguje proti površju — zavedal se je skoro nevoljno, ker se jc počutil precej dobro. »Obešen bili ir. utoniti,« si je mislil, »ni tako slabo; ne želim pa biti ustreljen. Ne; ne želim biti ustreljen; to ni pošteno.«
Ni se zavedal poizkusa, lc ostra bolečina ob ročnih sklepih ga .¡e opozorila, da si jc skušal oprostiti roko. Obrnil jc svojo pozornost do teh poizkusov, po-
poulično drhal, ki jc skušala iz stranskih ulic prodreti ali pred Narodni dom ali do pomikajočega se sprevoda. V svoji raz-kačenosti je začela italijanska drhal pobijati šipe. Najprvo je demonstrirala pred »Ž i v n o s t c n s k o bank o«, pred njeno novo palačo. Letelo je kamenje, a niso napravili nobene znatne škode, ker so še pravočasno potegnili žaluzije nizdol. — Po Aquedottu je italijanska mazzinijanska mladež uprizorila protislovenske demonstracije, zlasti pred znano kavarno »Minerva «. Tu so Italijani pričeli streljati z revolverji. Dvakrat je nekdo ustrelil v šipo kavarne «Minerva«. En krojektil je frčal ravno mimo nekega pri oknu sedečega gosta. Nato se je vsulo kamenje v kavarno. Pred kavarno je bil samo en stražnik, ki je bil povsem brez moči. Pozneje je policija aretirala zaradi tega pet oseb, ki so več ali manj osumljene tega dejanja. Med temi demonstracijami je bilo več oseb ran je -n i h, tudi policijski agent-nadzornik J. S a n c i n, ki je zadobil znatno rano na glavi.
Aretacije. Ranjeni.
Ves dan je v Trstu vladalo razburjenje. Policiji, ki ni mogla s svojim aparatom zmagovati svoje naloge, je došlo na pomoč orožništvo. Tudi vojaštvo je bilo kon-signirano. Vsega skupaj je bilo tekom dopoldneva in popoldneva aretiranih nad p t o oseb, večinoma Italijanov. Med aretiranimi se nahaja tudi številna srednješolska mladež, ki se je posebno odlikovala s svojimi nastopi proti Slovencem. Aretirani so pa tudi juristi, tako neki Jurij M a r s i c h, ki se je že večkrat odlikoval s svojimi provokacijami proti Slovencem. Vsi zapori, povsod na vseh komisarijatib so prenapolnjeni.
Pa tudi mnogo ranjenih je bilo, nekateri zelo nevarno, ker so Italijani uporabljali tudi nože in so nekaterim, katerih imena noče rešilna postaja objaviti, razparali trebuh ali pa obraz. Več ranjencev bo morali odpeljati v bolniščnico.
Ponovitev napadov zvečer.
Po ulicah navidezno vlada mir. Močne policijske in orožniške patrulje krožijo po mestu. Italijani so organizirali posamezne skupine, ki mirno idoče Slovence napadajo. Na Aquedottu so pobili nekega Slovenca tako, da se je zgrudil na tla. Drhal je vriskala od veselja. — Ob 8. zvečer je italijanska mladež navalila v slovensko gostilno N. D. O, v ulici Commerciale, razbila več šip in znatno ranila nekega v bližini okna sedeča delavca. Po ulicah se Je čulo tudi več strelov.
Splitska obtoženca v Celovcu oproščeno.
V petek, 1. t, m. se je vršila pri celovškem deželnem sodišču obravnava zoper splitskega župana K a t al i niča, ki je bil obtožen, da je na manifestacijskem shodu v Splitu dne 10. novembra 1912 v
froslavo zmag balkanskih zaveznikov nad urki izrekel stavek: »ufamo se, da ču ti junaci osloboditi i nas«. Občinski uradnik Šegvič je bil obtožen, da je inkriminirane besede sufliral županu Katiliniču, ki je imel spisan kratek nagovor; v spisanem nagovoru ni bilo inkriminiranega stavka.
Sodni dvor je bil sestavljen iz gospodov: Deželni sodni nadsvetnik Stepischnig, ki je predsedoval, deželni sodni nadsvet-
nik Moritsch, deželni sodni svetnik pl. Dedovič in sodnik Grafenauer; zapisnikar je bil Kapsch, ki je prišel v sodno dvorano s frankfurtarskim trakom na verižici. Celovška specialiteta!
Komisar P e r š i č, sedaj nadkomisar v Zadru, jc ovadil Katiliniča državnemu pravdništvu zavoljo inkriminiranih besed. Priča Peršič izpove pod prisego, da so nosili pri dotični manifestaciji hrvatsko, slovensko in srbsko zastavo; tudi črnogorska se jc prikazala, pa so jo morali na vladni ukaz takoj odstraniti, Manifestan-tov je bilo do 8000. Prepevali so balkanske himne in nacionalne pesmi in je bilo tudi več govorov, čeravno je politična oblast govore prepovedala. Klicali so tudi: Dol s pruskimi oficirji!« Klicev »Dol s carskimi oficirji!« pa sam ni slišal. Inkriminirane besede je slišal, ne pa zveze s prejšnjim stavkom, ki jo je izvedel šele pozneje od drugih. Katiliniča opisuje kot miroljubnega moža. Iz Splita je prišlo k obravnavi dvajset prič. Večinoma so govorili nemško, za druge je tolmačil gosp. profesor dr. Kotnik.
Poročnik Novakovich pravi, da je Lah, da pa je po zmislu razumel Kata-liničev govor kakor vladni komisar. Imel je vtis, da je demonstracija protidinastična, priznal pa je, da vendar ne zna dobro hrvatski in da ni tudi izključeno, da bi bil inkriminirane besede izrekel kak drug govornik.
Major Boletini je slišal klice: »Dol s carskimi oficirji!« Govorov ni slišal. Katalinič je miren in spoštovan mož.
Splitski okrajni komisar M a t a g u 1, ki je malo gluh in na katerega izjavo se je opiral Peršič, pravi, da je imel vtis, da je govorit Katalinič: »Osloboditi ču naša bračo i nas«, vendar je pa to prav lahko zamenjal z besedami, ki stojijo v rokopisu: »slavu dobit ču«.
Od drugih prič nihče ni slišal inkriminiranih besed, nekatere trdijo celo, da bi bile morale slišati, ko bi bil župan govoril kaj takega. Tako pravi deželnosodni nadsvetnik dr. M a r i n k o v i č, da bi besed ne bil preslišal, ker je vsako besedo razumel in pazljivo poslušal.
Priča Kostulevič prizna, da se je izrazil, da bi bil Katalinič v njegovem kraju obsojen, to pa zato, ker sodijo tam tako, da je bil tam n. pr. nekdo obsojen na osem dni zapora, ker je zaklicali »Živio Dalmacija!« (Veselost med poslušalci.)
Dr. Butat izpove, da je sufliral Šegvič županu tako glasno, da ga je vse slišal. Katalinič je govoril le to, kar mu je Šegvič sufliral, inkriminiranih besed pa ni govoril.
Dr. Trumbič: Stal je pod balkonom, na katerem je govoril župan. Slišal je suflerja, zavoljo katerega so se nekateri smejali, ker je bil preglasen. Župan ni končal v nagovoru z besedami v obtožnici, ampak z »Živili i slava!«
Dr. Škalaca pravi, da so bili izprva vsi prepričani, da je Peršič obrekoval župana in je bila zoper njega zato vložena ovadba; državnik pravdnik je pa postopanje potem ustavil.
Občinski tajnik M i k a č i č izpove, da je bil naprošen, da je sestavil za župana nagovor. Župan ni govoril besede »osvoboditi«, pač pa so to besedo rabili pogostokrat drugi govorniki, a le v zmislu, da so balkanski zavezniki osvobodili kristjane izpod turškega jarma.
Redar V a 1 e s i č izpove, da jc stal kake tri korake v stran od župana. Katalinič je nehal govoriti, ko je nehal suflirati Šegvič, ki je bral z listka.
Angjelinovič izpove, da je sam govoril veliko bolj radikalno, kakor župan, da simpatizira z balkanskimi Slovani, ker so naši bratje, kar je opravičeno. Inkriminiranih besed ni slišal, kakor tudi ne priče urednik lista »Naše Jedinstvo«, urednik »Sloge«, delavec Radica in ravnatelj Lukšič.
Državni pravdnik Portugal se v svojem govoru naslanja zlasti na izpoved komisarja Peršiča; razume navdušenje Jugoslovanov za balkanske zmage, a govor Kataliniča je bil kazniv po § 305. k. z. V takih zadevah je na mestu strogost.
Zagovornik obtoženca dr. Tavčar pravi, da je bil državni pravdnik v svojem govoru zelo oster, kakor ni pričakoval. Priča Peršič je sam priznal, da ni celega stavka slišal, priča, na katero se je naslanjal, je pa gluha. Zamenjal je pa najbrž besede »slavo dobit ču« z »osvobodit ču«, kar je bilo tem lažje, ker popolnoma tiho le ni bilo.
Na podlagi izpovedb prič je nato sodni dvor oba obtoženca, župana Kataliniča in Šegviča oprostil.
Darovi „Slovenski Straži".
Knežji dar.
2000 X 500 = 1,000.000-
Došel pravi knežji dar je »Slovenski Straži« s Trsta petsto kron je tam le kar zbrala rodoljubna vrsta.
Vivat sequens!« Le naprej! Da ji dar enak prispeje d v a t i s o č, pa bo — juhej! milijon za obrambo meje.
Evo, tu moj petstotak, res, podarjen le s težavo. Kaj to! Kri, život, vojak voljno dS za očetnjavo.
Celovec, 28. aprila 1914.
Janko Branko.
X X X SLOVENSKI STRAŽI
so nadalje še darovali: Karol Jaklič, župnik, Prežganje, 5 K. — Tomaž Mu-nih, Bistrica v Rožu, S K. — Jan. Wie-ser, prošt, Podkrnos, Koroško, 20 16v — Haloški minoriti kot klub »antialko-liolistov« za pisankc Slovenski Straži 30 K. — Podružnica Dolenji Logatec 57 kron 69 vin. — Simon Greiner, župnik., Št. Jakob ob cesti, 5 K. — Msgr. Baf. Kozak, vojni kurat, Celovec, 5 K. — Vesela družba v gostilni Satler, Sv. Anton v Slovenskih goricah, 3 K 10 vin. — Nabrano na gostiji Močnik - Vršič, Sv. Anton v Slovenskih goricah, 9 K. — Hranilnica in posojilnica Št. Ilj v Slovenskih goricah namesto venca na grob dolgoletnemu načelniku č. gospodu Mat. Keleminu 40 K. — Iv. Hribar, kaplan, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, namesto venca na grob stolnega kanonika dr. Iv. Mlakarja, 5 K. — Fran Ro-blek, Sele, p. Borovljc, 2 K. — Nabrano po č. g. Fran ju Crnigoj, kaplanu, Tolmin, 20 K. — Fr. Havliček, župnik v Cačah, v spomin SOOletnice vstoličenja,
5 K. — Ognjeslav Škamlec, župnik, Les-kovec pri Ptuju, 5 K. — Ant. Doljak, Gorica, 1 K 20 vin. — Fr. VVeitzer, Rc-karjavas, 2 K. — Josef Gailer. Kopanj, 2 I\. — Jan. Volavčnik, župnik, Ruda, 10 K. — Dr. Ivan Lučovnik, župnik, Šte-ben, p. Malošče, 20 K. — Peter Hebeiri, Moste, p. Brdo, 1 K. — Neža Niholcer, Celovec, 4 K 40 vin. — Fran Treiber, župnik, št. Rupert pri Velikovcu, 10 K.
—	Podružnica Št. Vid pri Vipavi 8 K.
—	Podružnica v Cerknici 29 K 14 vin.
—	Podružnica v Gorici 160 Iv. — Podružnica Celovec, iz nabiralnika v hotelu »Trabesinger« 4 K 90 vin. — Iz nabiralnika v gostilni g. N. Bonač v Begunjah 3 K 4 vin. — Nadalje v gostilni g. Jankota Meden, Begunje, 1 K 8 vin.
—	V gostilni g. Jak. Srnel, Begunje, 76 vin. — V gostilni g. Jankota Ule, Grahovo, l Iv 90 vin. — V gostilni g. And. Zgonc, Cerknica, 3 K. — V gostilni g. Iv. Korče, Cerknica, 4 K. — Dr. Ivan lv. Lavrič, Cerknica, 4 K. — Dr. Ivan Svetina, Ljubljana, 20 K. Bog daj, da bi vsak dan mogli objaviti tako lep izkaz!-
Novice iz Nemčije.
Iz M a r x 1 o h (Rensko) piše dne 29. aprila P. Emil Dovgan:
Slovo rektorja Kösterja. Mislim, da je ni vasi na Slovenskem, v katero bi ne priromal kak dopis iz hambornške rekto-ratske pisarne. Tu so zagledale beli dan mične rudarske pesmi, se tiskale dramatične igre, nabirali slovenski napevi, sestavljali ženitveni propisi, se zbirali slovenski rojaki, da skupno polete na božjo pot v Keeveler; na tisoče vprašanj in odgovorov je odpotovalo vsako leto iz tega pravcatega slovenskega konzulata. Zdaj je Hamborn osamljen. Pretečeni torek ob 10. uri ga je duša in središče rudarskega življenje, preč. g. V. Köster zapustil ter se v spremstvu g, župana, starešin, učiteljev, 30 duhovnikov, katerim je načeloval mons. prelat dr. Laakmann, preselil v krasno župnijo Walsum tik Rena, četrt ure od Marxloh. Ogromna množica ljudstva ga je tu pričakovala in nadvse prisrčno so ga pozdravila razna društva, načelniki in slovenski rudarji z zastavami sv. Barbare. V cerkvenem govoru: »Jaz sem dober pastir in poznam svoje ovce« je gospod župnik obljubil, da bo vestno skrbel za dušni blagor svojih župljanov, obenem bo pa skušal v Hambornu zapo-četo misijonsko delo tukaj nadaljevati. Razen 30 brzojavnih čestitk so se vršile običajne napitnice; najbolj mu je ugajala ona slovenskih rudarjev: Kolikor kapljic, toliko let..., tako da je naprosil slovenskega kaplana g. Jenstra, da jo prisotnim 150 gostom obrazloži in pretolmači. Ob 8. zvečer je sledil slavnostni banket in sijajna razsvetljava. Velezaslužnemu očetu slovenskih rudarjev mnogo blagoslova na novem mestu!
Poroka. V Hochheide se je v nedeljo poročil vrl mladenič Fr. Drobne iz Raj-henburga z g. Ivano Kobal iz Zagorja.
Nesreče in Smrt. V homberški bol-niščnici pri Mörsu pričakuje vsak čas rešitve iz strašnega stanja 181etni Anton Z u d e r. Zlomljeno ima hrbtišče in na vodenici zelo trpi, toda vdano. Blagi mladenič je doma iz Soče pri Bovcu in je več let služil pri Koruzniku v Žabnicah na Koroškem. — Tudi nekaj Lahov leži tu polomljenih nog in 251etni Luka Kondič iz
'dobno kakor bi pohajač opazoval trike glumea, brez zanimanja za konec. Kako imeniten napor! Kako velikanska, kako nadčloveška moč! Oj, to je bil lep trud! Dobro! Vrvica mu je odpadla; roke so se ločile in splavale kvišku; ie nejasno jih je videl pri naraščajoči svetlobi. Z novim zanimanjem jih je opazoval, ko je zdaj ena in za tem še druga vlekla za zanjko okrog vratu. Odtrgali sta jo proč in vrgli s silo stran, v vodo, kjer se jc zvijala kakor vodna kača. »Daj jo nazaj, daj jo nazaj!« Mislil je, da je on zaklical te besede svojim rokam, kajti razvezanju zanjke je sledila najhujša bolečina, kar jih jc bil kdaj občutil. Vrat ga jc strahovito bolel; možgani so mu bili v ognju, srce, ki je Slabotno utripalo, je kar poskočilo, kakor da bi mu skušalo skočiti skozi usta ven kaj. Celo truplo so prevevale silne bolečine. Pa nepokorne roke se niso zmenile za njegova povelja. Udarjale so ob vodo s hitrimi, navriol obrnjenimi udarci, ki so ga privedli na vodno površino. Čutil je, kako mu je glava pomolila iz vode; solncc je očem jemalo vid, prsa so se mu krčevito širila in s pre-silnim naporom mu je udri v prsi velik požirek zraka, ki ga je v hipu izdahnil s krikom!
Zdaj je bil v polni posesti svojih Čutov. Bili so v resnici nadnaravno ostri in bistri. Nekaj v strašni motitvi njegovega organskega ustroja jih jc tako napelo in vzbudilo, da so izvršili neverjetne čine. čutil je vodne valove ob svojem obrazu ter slišal njihove gla-govc, ko so pljuskali vanj. Ozrl se je
proti gozdu ob bregu reke, videl posamezna drevesa, listje in žile vsakega lista — videl je celo žuželke na njih, kobilice, lesketajoče muhe, sive pajke, ki so predli svoje mreže od veje do veje. Opazil je prekrasne barve vseh rosnih kapljic na milijonih travnatih bilk. Šumenje mušic, ki so plesale nad vodnimi vrtinci, udar perutnic kačjega pastirja, sunki nog povodnih pajkov — vse to jc tvorilo slišno godbo. Majhna riba mu je švignila tik poleg oči in čutil je, kako jc njeno telo delilo vodo.
Prišel je na površje, obrnjen po reki navzdol. Kakor bi trenil, se mu je vidni svet zdel, kakor da se vrti okrog njega kakor osrednje točke, in videl je most, utrdbo, vojake na mostu, stotnika, narednika, oba prostaka, svoje krvnike. Bili so videti v orisih proti sinjemu nebu. Vpili so in gestikulirali in kazali nanj. Stotnik je potegnil samokres, vendar ni streljal. Ostali so bili neoborože-ni. Njihovo gibanje je bilo strašno in čudno, njihove postave orjaške.
Iznenada je začul oster pok in nekaj je udarilo v vodo nekaj palcev od njegove rame, oškropivši mu obraz z vodo. Slišal je drugi pok in videl enega stražnikov s puško ob rami; rahla meglica modrega dima je prihajala iz njene cevi. Mož v vodi je videl oči moža na mostu, ki so mu preko muhe na puški zrle v oči. Opazil je, da je imel sivo oko in se jc spomnil, da je čital, da so sivp oči najbistrejše, da jih imajo vsi slavni strelci. Pa vzlic temu, ta strelec ga je bil zgrešil.
Nasurotni vrtinec jc zajci Farqu-
harja ter ga obrnil napol okrog; zopet jc gledal v gozd na drugi strani utrdbe. Zvok razločnega, glasnega glasu v eno-merni višini mu je zazvenel od zadaj ter je prihajal preko vode s tako razloč-nostjo in jasnostjo, da je zadušel vse druge glasove, celo pljuskanje valov na njegova ušesa. Dasiravno ni bil vojak, je dostikrat zahajal v tabore, da je vedel strašni pomen teh premišljenih, za-tegnjenih, ostrih glasov; poročnik na bregu se je začel udeleževati jutranjega posla. Kako mrzlo in neusmiljeno — s kakšnim pravilnim, mirnim povzdigom, utrjujoč mirnost v vojakih — s kakšnimi natanko odmerjenimi presledki so padle naslednje okrutne besede:
»Pozor! — Kompanija — puške na ramo! — Pripravite — pomerite — streljajte!«
Farquhar se je potopil — potopil, kakor jc mogel globoko. Voda, mu jc bobnela in grmela po ušesih kakor Ni-jagarski slap, a vseeno je slišal zamolkli grom salve, in ko se je zopet vzdignil proti površju, je srečal svitlc kosce kovine, čudno sploščene, ki so se počasi pogrezale proti dnu. Nekateri so se ga dotaknili na obrazu in rokah, nato pa odpadli ter nadaljevale pogrezanjc. Ena mu je obtičala med ovratnikom in vratom; neprijetno toplo mu je bilo in izvlekel jo je.
Ko se je vzdignil na površino, loveč sapo, je spoznal, da je bil dolgo časa pod vodo; bil je precej dalje doli ob reki — bližje varnosti. Vojaki so malone končali z drugim nabijanjem; svitli naboji so sc vsi naenkrat zablesketali v
solnčnem svitu, ko so -skočili iz cevi in se obrnili v zraku. Stražnika sta še enkrat ustrelila, a brez uspeha.
Zasledovani mož jc videl vse to preko svoje rame; zdaj je krepko plaval s tokom. Njegovi možgani so bili prav tako energični kot roke in noge; mislil je hitro kakor blisk.
»Častnik,« je razmišljal, »ne naredi tega pogreška vdrugič. Tudi celo salvo je lahko zanemariti kot posamezen strel. Znabiti je že dal povelje streljati po volji. Bog mi pomagaj, vsem ne morem uiti!«
Mogočen pljusk dva koraka od njega, ki mu je sledil glasen šum, ki se je zdel, da se vrača nazaj k utrdbi in ki je utihnil z razstrelbo, ki je vzruvala celo reko do dna! Iznad vode se je vzdignil mogočen curek, se je razlil čezenj, mu je vzel vid! Top se je udeležil cele igre. Ko je stresel vode raz glave, jc zaslišal blodeč strel brneti nad glavo in kakor bi trenil, je začelo pokati in treskati po gozdu na drugi strani.
»Tega ne store v drugo,« si je mislil, »prihodnjič vzamejo granato. Paziti moram na top; dim me opozori — pok pride prepozno; vedno hodi za krog-ljo. Dober top to.«
Naenkrat je začutil, da se vrti okrog in okrog, suče kakor vrtavka. Voda, bregovi, gozd, zdaj že dalnji most, utrdba, vojaki — vse je bilo pomešano. Le barve so še predstavljale posamezne stvari; okroglaste vodoravne proge barv — to je bilo vse. Vrtinec ga je bil zajel in vrtel in gnal dalje, da se mu je v glavi vrtelo. V malo trenutkih pa je vrgel
Savskega Mosta v Hercegovini je smrtno bolan (tuberkuloza). — 17. aprila sem v Meerbecku obiskal Andreja B a s t j a n -č i č a iz Grgarja v svrho poroke in najdem nezakonsko polovico — mrtvo v postelji. Bolehala je že več časa.
Požar v PodHostl.
V četrtek, 30. aprila, je skoro popolnoma pogorela vas Podhosta v župniji Toplice na Dolenjskem. Pogorelo je 14 posestnikov, in sicer: Ana Sporer, Josip Šarcel, Marija Repar, .Alojzij Strajnar, Andrej Turk, Franc Janežič, Josip Avguštin, Matija Krakar, Janez Bradač, Franc Gorše, Franc Blatnik, Janez Zupančič, Josip Pečaver in Andrej Poglajen. Nesreča je nastala okoli pete ure popoldne; ljudje so bili večinoma na polju in tako je mnogim zgorelo popolnoma vse, hiše, gospodarska poslopja, obleka, denar, živina, orodje, z eno besedo vse. Beda je nepopisna, ker si nekateri niso druzega rešili, kakor golo življenje. Ogenj je nastal na . sledeči način: Eden izmed posestnikov je kopal vodnjak in ker je svet precej kame-nit, so morali tudi streljati. Ker pa niso skale zakrili, je priletela užigalna vrvica na slamnato streho, ki se je vnela, in kmalu je bila cela vas v plamenu. Požarne brambe so prihitele od vseh strani na pomoč: iz Toplic, iz Vavte vasi, iz Pre-čine, iz Žužemberka in iz Kandije. Tukaj se je zopet pokazalo, kako velikega pomena je parna brizgalna kandijske požarne brambe za ves novomeški okraj. Gasili so celo noč do 5. ure zjutraj. V celem je nad 71.000 K škode, ki je skoro popolnoma nepokrita, ker posestniki ali sploh niso bili zavarovani, ali pa za prav neznatne vsote. Pogorelo je vsega skupaj 14 hiš in do 50 gospodarskih poslopij, okoli 20 prašičev, 3 goveda, skoro vse gospodarske stvari itd. Hitra pomoč je tukaj zelo nujna. Dvakrat da, kdor hitro da! — Drugi očividec nam poroča:
V četrtek popoldan kmalu po četrti uri završi po Toplicah: Ogenj, gori! Pa kje? Pravijo: Meniška vas! Kmalu izvemo: V Podhosti gori! Gremo — letimo — požarna bramba je kmalu odrinila — pridemo črez park — strašen pogled! Črn dim se vali, ognjeni zublji švigajo visoko gor v zrak, vpitje se sliši — strehe že kažejo ogorela rebra, še par trenutkov, in vse je bilo na tleh. Demonsko je divjal ogenj. Kar strašno je bilo, ko se je videlo, kako je skakal ogenj od hiše na hišo, od poslopja do poslopja — in namah je gorelo 14 posestnikom hiše, podi, kozolci, hlevi in svinjaki. Kapnico so menili napraviti pri Šporarju. Pa strel je bil slab, goreč tlen je padel na streho — bilo je vroče, sapa velikanska, ker se je vreme izprevrglo, — in tako ni čuda, da je bila streha vsa v ognju, še preden so se pravzaprav zavedli, za kaj se gre! Bliskoma se je širil ogenj, uničujoč in razdevajoč vse, kar mu je prišlo na pot. Rešiti se ni dalo nič. Možje so bili večinoma po vinogradih, drugi na njivah. In preden so prišli domov, je bilo že vse na tleh. Ogenj je uničil precej prašičev, ena telica se je zadušila. Nekaterim je pogorelo do pike
prav vse, rešili so, kar so imeli na sebi. Zavarovani so bili, kakor se čuje, prav malo in za male vsote. Prva je dospela domača požarna bramba, ki je takoj šla na delo, da bi vsaj omejila ogenj in rešila, kar se da. Kmalu zatem je dospela izborilo izvežbana požarna bramba iz Valte vasi in ona iz Poljan. Pridružila se je še tudi iz Prečne in iz Kandije. Delalo se je neumorno, vrlo, požrtvovalno do pol štirih zjutraj, dokler se ognja ni vdušilo. Pri tej silni sapi je bila v nevarnosti Meniška vas in Polje, Cele kosme slame je neslo prav v straške vinograde. Nesreča je nepopisna. Srce se nam je trgalo, ko smo videli solze, obupane vzdihe in pritajeno gorje nesrečnih pogorelcev. Revščina je že itak bila njihova spremljevalka, zdaj jim je ogenj še to vzel, kar so imeli. Pomoč je nujna. Prosimo vse prizadete faktorje takojšnje pomoči. Pričakujemo izdatne podpore od naših poslancev. Obračamo se pa tudi do vseh gostov in obiskovalcev naših Toplic s prošnjo za kak dar, saj jim bo Bog povrnil. Kdor je bil kdaj v naših krajih, bo vedel in bo rad dal.
DAROVI ZA DR. ŽITNIKOV SPOMENIK.
IX. izkaz (zaključen 30. aprila.) Dr. Iv. šusteršič, dež. glavar K 50 — Viktor Šober, trgovec, Ljubljana, mesto venca i Heleni Posavc ........ » 10-—
Anton Belec, župan, Št. Vid
nad Ljul/jano.....» 20 —
J. Juvanec, dekan, Cerknica » 10-— Fr. Kanduč, kaplan, Cerknica » 5-—
Matej Vilfan.......» 5 —
Ivana Martinčič, Dolenjavas
pri Cerknici......» 4 —
Hotelir Žurner v Cerknici . » 1-— Alojzij Martinčič, Dolenjavas
pri Cerknici......» 2'—
Županstvo občine Dolenji Logatec .........» 20 —
Zbirka v občini Dol. Logatec
po g. županu Slavcu ... . » 50 — Jan. Hladnik, župnik in posl.,
Trebelno.......» 20-—
Fran Demšar, clrž. in dež. poslanec, Češnjica.....» 10 —
Dr. Ivan Benkovič, drž. posl.,
Celje...... . . . » 5 — .
Alojzij Mihelčič, dež. posl., Metlika ........» 2 —
K
Vsota "7.u I.—-VIII.
. K 214-— . » 2163-18
Skupaj . . K 2377-18
Vprašanje prenreie mM v nemščini v iju mm ljudskih Solon.
Kakor znano, obstojata med Slovenci glede vprašanja, kako naj se na ljud. šolah v Ljubljani in na srednjih šolah nemščina poučuje, oziroma, kdaj naj se s tem poukom prične, da bi se mladina nemščine bolj naučila, dve struji. Eni so, če se na ljudsko šolo omejimo, za to, da naj ostane pri starem, drugi pa so mnenja, da se slo-
na peščenino na levem bregu reke za štrlečim kosom zemlje, ki ga je skrila zasledovalcem. Nenadno prenehanje njegovega gibanja in opraskanje ene roke ob pesku ga je privedlo do zavesti in zjokal se je od veselja. Globoko je za-grebel prste v pesek, ga metal čez sebe in ga glasno blagoslavljal. Zdel se mu je kot zlato, kot dijamanti, rubini, smaragdi; nobena druga lepa stvar mu ni prišla na misel, da bi ji ne bil podoben. Drevje na bregu so mu bili orjaški vrtovi, opazil je gotov red v njihovi razpo-ledbi, je vdihaval vonj njihovega cvetja. Čudna rožnata svetloba je sijala skozi odprtine v njihovih vrstah in veter je delal v njihovih vejah prekrasno godbo. Ni imel želje, da bi dovršil svoj beg, zadovoljen jo bil, da ostane na tem čarobnem kraju, dokler ga zopet ne vja-mejo.
Brnenje in žvižganje šrapnelov mad Vejevjem visoko nad njegovo glavo ga je predramilo iz njegovih sanj. Topni-čar mu je poslal šrapnel v slovo. Skočil je na noge, planil po bregu navzgor ter zdirjal v gozd.
Hodil je ves tisti dan, ravnajoč se po solnčnem teku. Gozd se mu je zdel neskončen. Nikjer ni videl jase v njem, niti gozdnega pota. Ni vedel, da je živel v tako divji pokrajini.
Ko se je znočilo, je bil silno utrujen, noge so ga bolele, glad ga je mučil. A misel na ženo in otroke ga je gnala dalje. Navsezadnje je našel pot, ki je držala v pravo smer. kakor je bil mislil. Bila je široka in ravna kakor ulica v mestu, vendar je bila videti neobljude-na. Nikjer niso mejila nanjo polja, nikjer ni bilo videti hišo. Niti pasjega lajanja ni bilo slišati, ki bi oznanjalo bližino človeškega bivališča. Črna debla velikih dreves so tvorila raven zid na obeh straneh ter se končevala na ob-
zorju. Ko se je ozrl kvišku, je videl velike zlate zvezde sijati; neznane so se mu zdele in v čudnih ozvezdjih razr.o-stavljene. Bil je prepričan, da so niie razporedjene v nekem redu, ki je imel nek skrivni in zločesti pomen. Gozd na obeh straneh je bil poln čudnih šumov, med katerimi je enkrat, dvakrat razločno slišal šepetanje v neznanem jeziku.
V vratu je čutil veliko bolečino in ko je položil roko nanj, je našel, da je strahovito otekel. Vedel je, da je imel črn kolobar, kjer ga je vrv tiščala. Oči sc se mu zdele izbuljene, ni jih mogel več zapreti. Jezik mu je bil zatekel od žeje; mrzlico si je olajševal s tem, da ga je potiskal skozi zobe na hladni zrak. Kako mehko je mah postlal neoblju-deni drevored! Ni čutil več ceste pod nogami!
Vzlic trpljenju je nedvomno zaspal hodeč, kajti zdaj vidi drug prizor — znabiti se je le prebudil iz delirija. Zdaj stoji pri vratih svojega doma. Vse je tako, kakor takrat, ko ga je zapustil, vse je svitlo in lepo v jutranjem solncu. Ko oclpre vrata ter stopa po široki beli poti, ugleda žensko obleko; njegova žena, sveža in nežna, stopa z verande, da mu gre naproti. Ob vznožju stopnjic se ustavi, da ga počaka, smehljajoč se od neizrečenega veselja. Oj, kako lepa je! Z odprtimi rokami mu skoči naproti. Ko pa on razprostre roke, da bi jo objel, začuti grozen udarec na ozadju vrata; vid jemajoč svit zagpri okrog njega s pokom kakor iz topa — nato ga pa objame tema in tišina!
XXX
Peyton Farquhar je bil mrtev; njegovo telo se je z zlomljenim vratom rahlo zibalo sempatja pod tramovi mosta Čez Owl Creek.
venska mladina pri načinu sedanjega pouka nemščine premalo nauči, in žele, da bi se ta pouk preje začel. Tega mnenja so mnogi, naj bodo liberalnega mišljenja ali pa naši somišljeniki ali pa socialni demokrati, Za razlog navajajo, da je za Slovence boljše, če znajo bolj nemščino, nego pa, če jo znajo manj in slabše, ker je znanje nemščine in kakovost tega znanja za slovenski srednji in inteligenčni stan velikega pomena, Oni pravijo, da so za Slovence šanse pri vseh državnih uradih, v trgovini in tudi pri nižjih službah — od sekcijskega šefa do vratarja in policaja ugodnejše, če so naši sinovi nemščine čim mogoče bolj vešči, kakor če je niso ali pa če jo več ali manj slabo obvladujejo. To mnenje ima gotovo veliko zase, Zato se ni čuditi, da je učiteljska konferenca neke ljubljanske šole na predlog nekega učitelja narodno - naprednega mišljenja, ki se je celo zavzemal za to, da se nemščina začne poučevati že v
I.	razredu, o tem vprašanju razpravljala in potem z večino glasov sklenila staviti tozadevne predloge. Vsled tega sta mestni šolski nadzornik g. Anton Majer in vodja
II.	mestne deške šole g. Jeglič vložila na deželni šolski svet predlogo, naj se pouk v nemščini na ljubljanskih ljudskih šolah preuredi sledeče; Ker se učenci v dveh letih, to je v 3. in 4, razredu ljudske šole, ne priuče zadostno nemščine in prav vsled tega ali pri sprejemnem izpitu ali v 1, razredu gimnazije padajo, tako da jih od tam trumoma na ljudsko šolo nazaj pošiljajo, naj se nemščina kot učni predmet uvede že v 2. razredu. Poleg tega naj se v 6., 7. in 8. razredu ljudske šole, oziroma v meščanski šoli eden ali dva predmeta poučujeta v nemščini, da dobe učenci potrebno spretnost v govorjenju in si prisvoje primeren besedni sklad ter gladkost izražanja. Za to se je obenem zavzelo tudi več staršev v posebni vlogi, med katerimi pa se nahajajo tudi liberalni očetje, O tem naj se zdaj posvetuje deželni šolski svet, — Kaj pa sta »Narod «in »Dan« iz tega naredila? Da se namerava utrakvizacija slovenskih šol, kakor da bi pedagogičnoučna preuredba pouka v nemščini pomenila uvedbo dvojezičnosti, da se hoče nemščina poučevati že v I. razredu, da se hoče nemščina vpeljati kot učni jezik, da se hoče germanizirati Ljubljana, da je to »vnebotična lumparija«, »brezprimerno izdajstvo, proti kateremu se mora vzdigniti vse, kar je iz slovenske matere rojeno,« da so »klerikalci izmečki« in »narodne izdajice!« Dobro! Na v a d -niči se začenjajo otroci učiti nemščine že v I, razredu, in prav v to šolo najboljše liberalne družine svoje otroke silijo, da je začetkom šolskega leta prava bitka, kdo bo svojega otroka vanjo spravil. Na mestni dekliški šoli »Mladiki«, ki jo imajo v rokah kolovodje liberalne stranke, se nemščina poučuje tudi že v I, razredu, (Mimogrede omenjeno, sc nemščina menda tudi na Ciril-Metodovi šoli v Trstu že v II, razredu poučuje,) To je glasom »Naroda«, oziroma »Dneva« tak »naroden škandal, kakršnega naša zgodovina ne pozna. Liberalci se zavzemajo za germanizacijo celo v Ljubljani, Lumparija liberalcev je dosegla svoj višek, izdati hočejo slovenski rod narodnemu sovragu« ... To tembolj, ker mnogi slovenski liberalni starši v Ljubljani svoje otroke nemščine sami uče ali jim preskrbijo inštruktorja, še preden v šolo gre, ali pa jih pošiljajo celo v nemške uršulinske šole, ker se po njihovem zatrdilu pri današnjem pouku v slovenskih šolah nemščine premalo naučijo. Naj torej liberalci začno pometati preje pred svojim pragom in naj nemščino na »Mladiki« v I. in II, razredu odpravijo ali pa magari še v III. in IV,, in naj svoje pristaše pripravijo do tega, da ne bodo svojih otrok v nemške šole v Ljubljani ali pa celo izven dežele v nemške konvikte pošiljali! Seveda morala liberalnih narodnih gromovnikov je dvojna. Da so nemškega nacionalca Pammerja naredili za predsednika edine slovenske trgovske in obrtne zbornice, to ni narodna lumparija, pač pa če slovenski šolniki in starši predlagajo, naj bi se pouk v nemščini eno leto preje poučeval, ker so v dobrem prepričanju, da bi to -slovenskemu naraščaju le koristilo. Saj se o stvari sami da dvojno mnenje zagovarjati — tako pri nas, kakor pri liberalcih vladata o tem nasprotna nazora — toda zmerjati zastopnike drugega mnenja za »narodne izdajalce«, to more le zlobnež ali pa omejen butec. Otroci liberalnih bogatinov in inteligentov smejo v take šole hoditi, kjer se začno takoj nemškega učiti in liberalni ljubljanski magistrat zato še ni »Mladike« zaprl, — le starši ljudskih slojev ne smejo želeti kaj takega, ker bi radi svojim otrokom preskrbeli boljšega kruha, če nočejo biti »izmeček« in »izdajalci«. To je liberalna morala.
Fristopaie k „Jugoslovanski Strokovni Zvezi"!
Primorske vesli.
p Za Trstom in Gorico pride Polj.
Že dlje časa se v Pulju govori, da misli v okraju, kjer bo hrvaška, stranka kandidirala ravnatelja »Istrske posojilnice« štihoviča, nastopiti neka stranka s svojim kandidatom pod imenom neodvisnosti. To govorico potrjuje tudi »Po-laer Tagblatt« od sobote. Tista stranka so sigurno Nemci, ki upajo, da dobijo pod firmo neodvisnosti glasove volil cev mornarične uprave. V resnici bi bil pa mandator eksekutivni organ nemškega Volksrata, kateri se v Pulju zadnja leta prav pridno giblje. Če bi bil oni neodvisni kandidat tudi res nekoliko hrvaško ali slovensko pobarvan, ne bo to na stvari prav nič izpremenilo. Nemcem se gre za enkrat izključno za to, da dobijo v poslaniških krogih svoj zvršilni organ. Skoro gotovo je iskati neodvisnega mandatorja v poslopju nemške državne gimnazije. Glasovi vo-lilcev vojne mornarice zaslužijo pač drugo, bolj odkritosrčno mesto.
p Tržaško laško šolstvo. V šolskem letu 1903/4 je bilo v tržaških mestnih ljudskih šolah 12.913 otrok. To število je narastlo v šolskem letu 1912/13 na 18.131, torej se je zvišalo število vsako leto za 521 gojencev, oziroma za ,40 odstotkov skupno. Vsled tega velikanskega prirastka šolobvezne mladine je začela mestna občina misliti na zboljšanje šolskih razmer. 2e sedaj se gradi novo poslopje za drugo laško mestno gimnazijo pri Sv. Jakobu. Nadalje se zidajo nova ljudskošolska poslopja pri Sv. Vitu, na Gvardeli in okrepčališča pri Sv. Vitu in Rojanu. Toda to vse še ni zadosti. Število ljudskošolskih razredov v mestu je 324, toda število sob za te znaša samo 307; torej se mora vršiti pouk za 17 razredov v turnusu. V okolici znaša število razredov 110, a sob samo 93; 17 razredov je brez lastnih sob. Vsled tega velikega pomanjkanja bo predložila mestna šolska komisija občinskemu svetu sledeče nove predloge v odobritev. Ustanovi naj se nova ljudska šola v ulici Kazimira Donadoni. Stroški bi znašali 710.780 K. Zida naj se šola. v Kjadinu; ta bi stala 382.650 K. Za novo šolo pri Sv. Mariji Magdaleni dolenji naj bi se izdalo 774.120 K. Samo ta šola naj bi imela tudi slovensko oddelke. Nadalje naj bi se kupil prostor, ki leži pri ljudski šoli v ulici Giulia. kar bi stalo 70.000 K in pa za 100.000 K prostor, ki leži zraven ljudsko šole v ulici Ferriera. Končno predlaga šolska komisija še potrebščino 400.000 K, ki se naj bi izdala za popravo dosedanjih ljudskih šol. Za vse te ogromne vsote bi se naj vzelo posojilo, ki se naj bi izplačalo v 10 letih. Pri vseh teh. načrtih se je spomnila šolska komisija Slovencev samo pri nameravani šoli prt Sv. Magdaleni. Nečuvcno je, da bodo morali "slovanski davkoplačevalci ravnolako kot Italijani prispevati za te novonamera-vanc šole kakor tudi že dosedaj plačujejo za sedanje šolstvo.
p Otvoritev termo - električne cen« trale v Tržiču. Dne 30. aprila ob 4. uri popoldne sc je vršila v Tržiču slovesna otvoritev termo-elektriČhe centrale soške elektrarne (ofiicine elettriche clell' Isonzo) ob mnogoštevilni udeležbi povabljenih gostov. Navzoči so bili: Dež. glavar prost Faidutti, deželna odbornika Dominko in dr. Pinausig, c. kr. okr. glavar Gasser, župan tržiški dr. Rebulla z občinskimi svetovalci, župan goriški Bimbig, predsednik goriške trgovinske zbornice Venutti in drugi. Med gosti, ki so se ukrcali v Trstu, smo opazili v zastopstvu c. kr. namestništva namest-ništvene.ga svetnika Pippitza in višjega stavbnega svetnika Machnicha, v zastopstvu tržaške občine mestna odbornika dr. Slavika in dr. Justa Pertota, istrskega deželnega glavarja dr. Rizzi-ja, predsednika pomorske vlade dr. Del-lesa, ravnatelja državnih železnic Ga-lambosa, državnega poslanca dr. Gre-gorina i. dr. Ko so se gostje zbrali v elektrarni, je predsednik družbe ing. Izidor Piani, zahvalivši se udeležencem na odzivu povabila in vsem faktorjem, ki so omogočili podjetje, očrta 1 postanek, razvoj in pomen električnih naprav ter končno zaprosil navzočega župnika tržiškega, da blagoslovi električne naprave. Po dovršenem obredu blagoslovljenja je deželni glavar v imenu dežele čestital družbi na delu, izvršenem na korist Tržiča in vse goriške dežele z zagotovilom, da bo dežela tudi zanaprej storila, kar bo v njeni moči v prospeh občekoristnega podjetja. Na to je uradnik družbe pojasnil gostom ustroj naprav in sile podjetja, katero hoče preskrbeti vso goriško deželo z električno razsvetljavo in gonilno silo ter raztegniti svoje delovanje tudi v bližnje dežele Trst, Istro in Kranjsko. Po teh pojasnilih so si gostje v oddelkih pod vodstvom strokovnjakov ogledali podrobnosti naprav. Pred od-
hodom je družba postregla goste z mrzlim buffetom ter je tržiški -Zupan dr. Rebulla v imenu Tržiča izrekel zahvalo družbi in posebno predsedniku ing. Izidorju Piani na izvršenem delu, rekši, da bo ime poslednjega zapisano z zlatimi črkami v zgodovini Tržiča. Ob pol 7. uri so se tržaški gostje vrnili s par-nikom »Pronta« v Trst.
p Tržaški škof dr. Karlin dobil zamenjane stvari nazaj. Poročali smo, da se je tržaškemu vladiki premil. g. dr. Karlinu na potu v Rim primerila nezgoda, da so mu zamenjali potno torbico z dragocenostmi. Te dni je dobil premil. g. škof poročilo, da so se zamenjani predmeti našli.
p Goriški in koroški Slovenci na Sv. Gori. V nedeljo 3. maja bo na Sveto Goro romanje goriških in koroških Slovencev. Koroška »Slov. kršč. soc. Zveza« priredi ta dan poseben vlak na Sveto Goro. Tja poromajo tudi razna goriška katoliška društva.
p Zanimiv nestvor piščanca se je iz-ialil v Št. Andreju pri Gorici. Ima štiri noge, štiri perutnice in eno glavo. Gorenji del kljuna je daljši nego spodnji. Stvarca pa je seveda kmalu poginila.
p Slovenska služba božja v Gorici. V stolnici so letos na novo uvedli slovenske šmarnice. Dalje se bo v stolnici nedeljska slovenska pridiga vršila med jutranjo sv. mašo, medtem ko se je doslej vršila po sv. maši, kar je bilo vzrok, da je mnogo ljudi odšlo po ¡naši domov brez pridige. — Čudno pa sc nam zdi, da 1o katoliškemu laškemu glasilu »I/ Eeo« ni prav. Pokazali so gospodje s tem le lo, da katoličanstva ne umevajo.
p Vojaška vest. Poročnik-računo-Vodja 17. pošpolka Angel Hribar jo imenovan za nadporočnika - računovodja.
p Učiteljska vest. Gdč. J u g M. iz
Oseka je dobila radi bolezni enmcsečni d opusi. — Dopust je dobil nadučitelj šenferjanski g. L. L i k a r , in sicer do konca leta.
p Umetniška razstava v Benetkah. Že en teden je otvorjena v Benetkah zanimiva umetniška razstava. Tudi Trža-čani se zanjo zelo zanimajo. Tržaške parobrodne družbe jim nudijo vožnjo v Benetke ob tej priliki za znižano ceno. Viclijo se med drugimi tudi dela sledečih tržaških umetnikov: Selva, Carnbon, Marussig, Croatto, Grimani in Scopi-nich.
p Iz Divače. Pri nas imamo zelo delavne občinske odbornike. Župan Bebec, ki je obenem gostilničar, skliče sejo. Možje pridejo, pa sedejo po dva ali trije k vsaki mizi in počasi — pijejo. ¡i: potem se suče. govor o vsem, samo o tem, kar bi bilo občini v korist, ne. Veliko premišljajo, kako hi preprečili zidanje prepotvebnega župnišča. Načrt za župniŠče je bil napravljen prod desetimi leti. Stroški bi znašali tokrat 13.000 K, medtem ko bodo zdaj presedali 20.000 K! S svojim neumestnim zavlačevanjem so torej pripravili občino divaško ob lepih 7000 K! Lepo gospodarstvo! — Letos bo volitev novega župana. Divočani, izberite moža, ki bo res delal v korist občine!"
debrecinski bombni napad.
Iz Mantove poroča »Messagero«: Karabinieri so v neki kmečki hiši aretirali 261etnega kurjača Enrica Barufal-di, ki je obdolžen, da je odposlal 26. februarja debrecinskemu škofu zaboj ni-trogličerina, kar je povzročilo znatno eksplozijo. Barufaldi je baje ta zločin povzročil pod imenom Irinoff ali Ti-moff v družbi nekega Katarova ali Kat-tarau. Nadalje je Barufaldi obdolžen, da je v Gorici nekega orožnika usmrtil. Pri zaslišanju je Barufaldi napad v De-brecinu tajil, priznal pa, da je nekega avstrijskega orožnika s palico pretepel. Neki neznanec, sodijo, da je bil Cata-rau, je te dni obiskal Barufaldija, a se je odpeljal s kolesom. Sodijo, da sta nameravala pobegniti v Ameriko, a je bilo to nemogoče, ker jc Barufaldi obolel in še zdaj boleha.
italijanska socialna demokracija proti framasonom.
Socialistična stranka v Italiji razpada. Razprti so socialisti in sindikalisti, antikolonialni revolucionarci in kolonialni revolucionarci, zdaj so sc pa še razdelili v protiframasonske in frama-sonske socialiste. Razcepili so se pa v torek na italijanskem socialističnem kongresu v Jakinu. Z ogromno večino so namreč sklenili: Kongres izjavlja, da za socialista nc gre, da pripada frama-sonstvu, oziroma da mu pristopi. Zveze sc pozivajo, da sodruge izključijo, ki bi se temu sklepu ne pokorili. Posledica sklepu je bila, da sta takoj odstopila čin na strankinega vodstva, znana socialista Raimundo in Lerda. Pričakujejo, da še drugi iz socialistične Stranke izstopijo, seveda če se loži ne
posreči, da zamažo nastale razpoke. — Framasoni so zadnje čase nekoliko preveč pokazali, da oni socialiste vodijo, kar je povzročilo sklep v Jakinu. Lože vodijo večinoma judje in kolovodje so judi Nathan, Luzzatti, Raimondo, Mila-no. Padova, Barzelai, ki so komandirali tudi socialiste.
V nedeljo dne 3. maja 1914
slavl]e v Kamniku.
500 letnica ustoličenja koroških vojvod. - Kotel Krištof. V Kamnik!
novice.
+ Protestni shod v Mestnem domu. Liberalci sklicujejo na prihodnjo nedeljo, 3. maja, protestni shod v Mestni dom. Na oklicih in vabilih pravijo, da bodo protestirali proti »naraščujoči draginji vsled velikanskih deželnih dokiad«. Prav je, cla pridejo liberalni volivci skupaj; prav je tudi, da protestirajo. Protestirajo naj pa v prvi vrsti proti liberalnim časopisom. Ti so bili namreč tisti, ki so naravnost huj-skali in še hujskajo vse obrtnike in lastnike hiš, naj zvišajo cene svojim izdelkom in najemnino stanovanjem. Slovenski Narod« je dan na dan dokazoval, kako bo treba cene vsem izdelkom in potrebščinam zvišati in da drugače snloh ni mogoče živeli! Najprej so ljudi nahujskali, potem pa proti njim protestirajo. Čc ima kdo liberalnih volivcev kak star »Na.rod«, naj ga kar prinese na shod in govornikom prebere tiste hujskarije. Zaradi deželnih dokiad ni treba nobene draginje v Ljubljani! Mali obrtniki so preje plačevali vsi skupaj 8S00 kron deželne doklade, od zdaj naprej bodo 12.210 kron. Ves povišek znaša torej 3300 kron. Veliki trgovci, tovarnarji, advokati, notarji, ki so preje plačevali 46.960 kron, bodo odslej plačevali 41.090 kron več deželnih dokiad. Ali naj ta povišek provzroči draginjo v Ljubljani? Ali so morda mesarji upravičeni dvigniti vs'ed 1 vinarja na 1 kg deželne doklade ceno mesu? Drugič naj zborovalci protestirajo proti temu, da so liberalni listi bili proti temu, da bi smel kmet pa potrebi svojo lastno živino zakiati, samo zato, da bi se ja meso bolj ceno ne prodajalo! Tretjič naj liberalni zborovalci protestirajo proti temu, da so liberalno časopisje in liberalni poslanci proti vsakemu zaslužku v deželi. Liberalci so proti novim cestam, vodovodom, proti električnim napravam, prot' zboljšanju pašnikov, hlevov, proli podpiranju deželnega gospodarstva in pravijo, da jc vse to »švihov-stvo«, torej denar proč vržen v grde, nemoralne p.odkupovalne namene! Proti temu naj nedeljski shod protestira. Če bi bilo namreč po liberalnih nazorih, bi morala biti kranjska dežela ena sama velikanska zapuščena gmajna, brez dela in brez, zaslužka, na kateri bi rasel samo osat in koprive. Če si bodo zborovalci le stvari od prave strani ogledali, bo liberalen shod ljubljanskemu občinstvu mnogo koristil.
Naprednost. Mesta Gradec in Maribor zgradita ob Dravi elektrarno, ki bo 15 krat tako velika kot. Završnica. Seveda so sc dobili tudi tam posamezni preroki, ki so s stališča konkurence že naprej vedeli, da je to »šušmarstvo« in da ne bo »rentabilitete«. Sedaj Gradčani in Mariborčani žc spoznavajo, da je vse prerokovanje izviralo le iz nevoščljivosti konkurence. »Tagespost' je priobčila o tem velikem podjetju izjavo graškega obč. svetnika dr. Kammerlanderja, ki s trdnimi razlogi dokazuje ugodnost velikega projekta. Končno pravi dr. Kammerlander: »Nekoliko poguma je treba za vsako podjetje. Ponavljam, da smo jaz in vsi, ki so doslej pri stvari sodelovali, popolnoma prepričani, da se mestoma Gradec in Maribor, ako so predložena mnenja in računi samo v bistvu pravi in ako se bosta zgradba in obrat projektirane naprave ob Dravi vodila na pravilen in neoporečen način, ne bo s to napravo samo zagotovilo za vse čase cenen tok in cenena luč in da sc ue bo pospeševal s tem samo nadaljni razvoj obeh inesi v interesu trgovine, industrije in obrti, temveč se bo ustvaril tudi vrednostni objekt, ki bo od leta do leta rastel v svoji vrednosti.' — Ljubljanski liberalci naj se gredo naprednosti učit v Gradec in Maribor.
-t- Sodna uprava na Kranjskem. Glede samoilemških tiskovin, ki jih zadnje čase začenja uporabljali c. kr. deželno sodišče v Ljubljani, kjer bi po postavi in dosedaj obstoječi navadi morala veljati eno- ali vsaj dvojezičnost, je brezdvoma glavni krivec sodna uprava. Posamezni vodje niso toliko krivi kakor oni, ki jim ukazuje. Uprave nc določa vodja sodišča, marveč se mora v tem oziru kot uradnik pokoriti odredbam vrhovnih instanc. Uprava do-
loča, kake tiskovine jc uporabljati, kako
označiti krajevna imena, to je, kakor so ista zapisana v obstoječih tiskanih krajevnih imenikih, vsled česar bi bilo pač zahtevati, da se poskrbi nov imenik krajev! Ni dvoma, da se v tem oziru sodišča sploh ravnajo po predpisih, zlasti kar se tiče nabave tiskovin. Če dohajajo sodiščem, osobito od strani župuih uradov tiskovine v slovenskem jeziku, so se iste sigurno nabavili dolični uradi sami — na svoje stroške. Zasledovanje te zadeve pri c. kr. okrajnih sodiščih po deželi, in to ne samo r.a Kranjskem, bi brez dvoma pokazalo, da je glavna krivda na strani sodne uprave. Zato pa bo treba to upravo enkrat pošteno prijeti, da popolnoma proti zakonu uvaja v naši deželi germanizacijo, kakor da bi ne bila cesarsko-kraljeva, ampak le izvršilni organ nemšk.onacionalne politike!
-f Solze junakov Dežmaoovih grabelj.
Ljudje posebne vrste so naši liberalci. Če polemizujejo z nami, je vsa njihova polemika v tem, da kopičijo očitanja brez dokazov, da kratkomalo vsa Slovencem neljuba imenovanja naprtijo na hrbet S. L. S., kakor da bi ona bila v tem zadnja instanca. Čehom se pri marsikaterih imenovanjih tudi ne godi po volji, pa nikdar nismo čuli, da bi češki listi narazličnejših strank obešali taka imenovanja na rovaž kake druge stranke. To je mogoče le v slovenskih razmerah, kjer dela liberalna stranka po načelu: »Obrekuj, nekaj bo že ostalo.« Čc liberalno časopisje natolcuje, da S. L. S. za strankarske uspehe izdaja narodne koristi, velja to ne za S. L. S., ampak za voditelje narodno-napredne! Tisti, ki so podpisali nemško-slovensko pogodbo, — in to nismo bili mi —, so proglasili — menda po dr. Ravniharjevem načelu, cla sta narodnost in naprednost istovetna pojma, — »da je za narodno-napredno stranko bila strankarska zveza z Nemci najboljša«. Tako je govoril dr. Tavčar javno na shodu v Mestnem Domu, tisti dr. Tavčar, ki se je tudi najodločnejše zavzemal za nemško gimnazijo v Kočevju. .Ali niso liberalci tako ravnali tudi pri volitvi v trgovski in obrtni zbornici v kranjski deželni zbor, ko so na migliaj s slovenskimi naprednimi glasovi izvoljenega podpredsednika trgovske in obrtne zbornice Pammerja vrgli celo svojega Hribarja in izvolili namesto njega — pl. Milana Šukljeja. Ali ni to strankarstvo nad narodnostjo, ako ta liberalni deželni poslanec Milan pl. Šukljc, ki stoji kot tajnik liberalnega deželnozborskega kluba pri viru slovenske liberalne politike, obenem dopisuje v nemško-nacionalne liste, napadajoč S. L. S.? To pač jasno kaže, kak kompromisni kandidat, je bil Šukljc! Raje s Schweglom, nego z Mahničem — to geslo c-o proglasili liberalci, zato nimajo rdi i najmanjše pravice, soditi o narodnosti
in narodnem delu S. L. S. Liberalci so pokazali doslej le veliko konfuznost, efekt njihovega dela je povsod bila le velika zmešnjava. S. L. S. pa Laže lahko na po njenih organizacijah vedno bolj sc prebujajoče slovensko ljudstvo, ki je vzgojeno narodno-značajno v najhujši borbi za svoje | slavnosti na svidenje!
..	1..I____ ____ • „J__'	IT!«. . I___t___;;
-f Srednje šole v Avstriji. Naučno ministrstvo objavlja statistiko tistih gimnazij in realk, ki imajo pravico javnosti. Gimnazij jc vseh 370, in sicer 16 spodnjih gimnazij, 3 štirirazredne realne. gimnazije, 2 spodnji gimnaziji, 235 višjih gimnazij, 101 osmorazredna realna. gimnazija in 7 reformnih realnih gininazijev. Država vzdržuje 238, dežele 12, mesta 23, škofje 8, redovi 28, razni fondi 3 in zasebniki 58 gininazijev. — Učni jezik je v 115 gimnazijah nemški, v 71 češki, v 103 poljski, v 10 italijanski, v 15 rusinski, v 7 srbohrvatski, v 2 s 1 o-v e n s k i in v 17 utrakvistični. Na Nižjem Avstrijskem je il gininazijev, na Zgornjem Avstrijskem 9, na Solnogra-škem 3. Na Štajerskem je 8 višjih gininazijev in 1 osemrazredna realna šola. Država vzdržuje 6, dežela l, škof
1	in zasebniki 1 gimnazijo. Učni jezik je na 8 zavodih nemški, na 1 utrakvistični. V Celju obstojajo i samostojni gimnazijski razredi z nemško - slovenskim učnim jezikom. Na K r a n j s k e m je 7 višjih gininazijev; 6 jih vzdržuje država, 1 knezoškof; 2 gimnaziji sta nemški, 1 slovenska in \ utrakvi-stične. Na P r i m o r s k e m je 12 gimnazij, in sicer po 1 spodnja gimnazija, štirirazredna realna gimnazija in ena spodnja realna gimnazija, 6 višjih gimnazij in 3 osemrazredne realne gimnazije. Država vzdržuje 8, dežela 1, mesta 3 zavode. Učni jezik je v treh zavodih nemški, v 6 laški, v 2 srho-hrvatski in v 1 slovenski. Na Koroške m sta
2	višji gimnaziji in 1 osemrazredna realna. gimnazija, 2 zavoda, vzdržuje država, 1 neki red. Učni jezik je v zavodih nemški.
-f Narodnoobrambna slavnost V Kamniku. Opozarjamo ponovno na veliko narodno slavnost v Kamniku v spomin 5001etnice vstoličenja koroških vojvod na Gosposvteskem polju. — Začetek ob pol i. uri popoldne v hotelu »Krištof«. Vse je v najlepšem teku in slavnost obeta biti zelo lepa. Na sporedu je srečolov s krasnimi dobitki, slavnostni govor, deklamacije narodno-vzgojevalnih pesmi — med drugimi dc-klamiragclč. Cilka Steletova znano Gregorčičevo pesem: »Velikonočna«. Krasno ovenčani slavnostni prostori, dame in gospodje v narodnih nošah — med temi koroške: ziljska in i si Rožne doline — vabijo in pričakujejo obilno vde-ležbo. Pridite, da so oh zvoku domače godbe poti vodstvom g. Heybala in ob mičnih pesmih vrlih pevcev pod vod-svom g. Jovana razvedrite; pridite, da pokažote, da vam je mar za narodno delo, tla položite mal dar na oltar domovini v ublažitev usode naših bratov na. Koroškem. Pokažimo zanimanje zanje, manifestirajmo skupno ob tako slovesnem spominu za svobodo, narodno samostojnost, z:i slovenske šolo na Koroškem. Naj nihče ne zamudi le narodne prireditve; z ozirom na blag namen in obilo udeležbo vstopnina prosta. Na
pravice, katere mu je odrekala Hein Tavčar — Schweglova zveza. Ti časi sc slovenskemu ljudstvu nc povrnejo več in odtod solze liberalnega časopisja.
-f Schulvereinska šola v Dragi. V
poročilu iz seje deželnega šolskega sveta je bilo rečeno, da se je »potrdila privatna šola »Schulvereina« v Dragi. To pa je netočno izraženo. Kakor znano, je Schulverein v Dragi ustanovil šolo, ki se je protizakonito otvorila. Na zali t e v o čl a n o v S. L. S. v c. k r. cl e -že In c m šolskem svetu sc je šola zato za tvorila. Zopetno otvoritev so člani S. I,. S. zavlačevali s tem, da so zahtevali naknadne poizvedbi". V včerajšnji seji c. kr. deželnega šolskega sveta .je pa vladni referent, zopet stavil predlog, naj se, ker so postavni predpogoji zdaj baje dani, ministrstvu predlaga, da dovoli to privatno šolo otvoriti. Člani S. L. S. so nato stavili zopet zavlačevalni predlog. Pri glasovanju je bil predlog referentov sprejet po d i r i m i r a. n j r ti e ž e 1 n c g a p r e il -s c d n i k a, ker je šest članov deželnega šolskega sveta glasovalo proti predlogu in za odklonitev dovolitve. Deželni šolski svet nc daje sam dovolitve, da se privatna Šola olvori, niti pravice javnosti, ampak c. kr. učno ministrstvo. Ono ima zadnjo besedo in da lahko dovolitev. tudi čc hi bil c. kr. deželni šolski svet, sklenil ministrstvu predlagati, naj se dovoljenje ne podeli. S. L. S. jc s svojim nastopom v deželnem zboru in v deželnem šolskem svetu to šolo zadrževala. kolikor je le mogla. Ako c. kr. učno ministrstvo po včerajšnjem vsled dirimiranja dež. predsednika storjenem sklepu da dovolitev za otvorjenje šul-ferajnske šolo v Dragi, moramo od njega zahtevati opetovano, da z enakim merilom meri tudi n a r o d u c p r a v i -c e o b m e j n i m, z 1 a s t i k o r o š k i m Slovencem! Slovenski slariši naj pa svojih otrok nikar ne pošiljajo v nemško šolo l
Hitra konliskacija. Včerajšnja številka Mira je bila zopet konfiscirana. Mir« je bil predložen cenzuri ob pol 12. uri dopoldne, konfiskacija se je pa izvršila ob — "/. na 5. uro popoldne.
j- Kako »Slovenski Dem« cerkvene nauke razlaga. »Slovenski Dom« št. 17 piše: »Celih 18 stoletij jo bil po zapovedi rimsko-katoliško cerkve pod smrtno kaznijo splošno veljaven nauk, da zemlja miruje in da je zemlja središče vsega slvarjenja. Na tem nauku pravzaprav sloni vsa moč katoliške cerkve. Kdor si jc upal o tem nauku dvomiti, fa jc. bil krivoverec.« — Že zamorčki v Afriki vedo, kaj so nauki katoliške cerkve in na čem sloni njena moč. Glasilo slovenskih liberalnih »kmetov« hi se lahko šlo učil krščanskega nauka k za-morccm.
Svečano usteličenje novega zagreb4 škega nadškoia dr. Bauerja se izvrši po Binkoštih. Sedaj bo nadškof delil sv. birmo po deželi. Med tem časom se pripravijo v nadškofijskem dvoru zanj prostori, v katerih je stanoval umrli nadškof Posilovič.
—	Iz deželnega odbora. Ker jc. prihodnji leden dr. Lampe odsoten, odpade v sredo sprejemni dan.
—	Predavanje v Trbojah. V nedeljo 3. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši v Trbojah predavanje. Predava profesor V. Marinko: Slovenci ob petstoletnici zadnjega ustoličenja koroških vojvod.
—	Iz Vipave. Obsodba v zadevi Agro* Merkurja jc nekatere člane propadle liberalne vinarske zadruge v Vipavi dovedla do tega, da premišljujejo, ali niso znani liberalni voditelji na podoben način povzročili ogromni primanjkljaj, ki ga morajo sedai člani pokriti. Ali niso voditelji sami zakrivili tega primanjkljaja? Njihova dolžnost bi bila, primanjkljaj pokriti iz lastnega žepa, saj so dovolj premožni. Tega seveda liberalci nc omenjajo na svojih »shodih« in sestankih. Udrihati po »klerikalnem« gospodarstvu je jako lahko in po-ccni, toda vprašanje je, čc sc bo s tem
>
dal prikriti liberalni polom. Na našem lepem shodu v Št. Vidu se ie resno govorilo o tem, da utegne naše liberalne voditelje doseči usoda Lenarčiča in dr. Žerjava. Zato Vam, gg. liberalci, resno svetujemo, pu-. stite naše gospodarstvo lepo v miru, kakor smo dozdaj tudi mi vaše lepo v miru pustili.
+ Značilno. »Alldeutsches Tag-blatt« z dne 25. aprila letos poroča na uvodnem mestu o prizadevanju francoskih merodajnih krogov, da bi nagnili Rusijo k spravljivi politiki nasproti Poljakom, kakor tudi o tem, da je ruski car osebno zelo zavzet za spravo s Poljaki. Vsenemško glasilo opozarja na veliko nevarnost, ki tiči v teh francoskih prizadevanjih za sedanje nemško-rusko razmerje, ki temelji ravno na skupnosti interesov v poljskem vprašanju. Ako Rusija izpremeni svojo dosedanjo politiko nasproti Poljakom, ki se popolnoma krije z zadevno nemško politiko, bodo rusko-nemški odnošaji na najobčutnejšem mestu zadeti. Značilno.
+ Iz sej Zveze Orlov. Zveza Orlov je zadnji čas skleni'a sledeče važnejše stvari: Zvezina prireditev se vrši v Gorici, in sicer v dneh 15. in 16. avgusta, združena bo z mladeniškim taborom na Sv. Gori. Poleg te prireditve naj prirejajo okrožja mladeniške tabore. — Pri manifestačnih obhodih se upelje defi-lacija. Sklene se tudi, da se izdajo določila na nastope pri procesijah, pri sv. maši in drugih podobnih prilikah.
—	Ljudsko šolstvo. Na mesto obolele učiteljice Marije Marinko je imenovana bivša prov. učiteljica v Mengšu Frančiška Božič za suplentinjo na ljudski šoli na Vrhniki. — Na mesto obolelega učitelja Edvarda Vidic je imenovana za suplentinjo na enorazrednici v Retečah izprašana učiteljica Marija Kastelic. — Na mesto obolele učiteljice Hermine Sirnik je imenovana za suplentinjo v Breznici Margareta Lilleg.
—	Tridesetletnica, Dne 1. majnika je praznoval starosta kapelanov veleč, g. Tomaž Vari v ožjem krogu svojih častilcev tridesetletnico svojega službovanja na Raki. Blagemu, duševno in telesno še popolnoma čilemu gospodu iskreno čestitamo z željo, da bi ravno-tako čvrst obhajal na Raki še zlato mašo!
—	Prometna zveza z avtomobil-om-uibusom Krapinske Toplice — Rogatec je od 1. maja vsaki dan k dopoldanskemu vlaku ob 11. uri 45 minut in k popoldanskemu vlaku ob 5. uri 14 minut.
t Tržiške novice. Iz poročila Vin-:encijeve družbe posnamemo, da se je nabralo v 1. 1913 vseh dohodkov 2083 K 75 vin.; stroškov je bilo 1302 K. Podpiralo se je tedensko po 20 revežev. Za božične in velikonočne praznike se je razdelila izredna podpora. Vincencijeva Jružba podpira tudi gmotno otroško dnevno zavetišče sv. Jožefa. Delavnih udov je 10. — 17. junija gre zopet avtomobilska dirka skozi Tržič dalje na Koroško. Restavracija na kolodvoru bo kmalu prodana. Pretekle dni je bila razprodaja vseh premičnin. Skrajni čas je bil, da se je zatvorila ta gostilna, ki jasno priča, koliko blagoslova donesejo neprestane plesne veselice, kakoršne so bile v tej hiši.
—	Umrla je v Kamniku pred kratkim (26. aprila) gdčna. Hedvika Klančar, sestra gdčne. nadučiteljice Avguste Klančar.
—	Grozno starčevo maščevanje. V Rogatici v Bosni je 60 letni kmet Dupljanin že dalj časa živel v sovraštvu s sosedom Pajičem in mu obečal maščevanje. Te dni je prišel v Dupljaninovo hišo 9 letni Paji-fiev sinček. Komaj je starec zagledal otroka, je zgrabil sekiro in najprvo dečku raz-klal glavo, nato mu jo pa odsekal. Potem je ves krvav stekel proti potoku, v katerega je nameraval skočiti, toda sosedje so ga pretekli in izročili orožnikom.
—	Nova župnija v Zagrebu. Nova župna cerkev sv, Blaža v Zagrebu bo v kratkem dovršena. Za cerkev je doslej daroval nadškof dr. Ante Bauer 180.000 K; za popolno opravo je pa treba še 150.000 kron. To svoto je nadškofijska oblast pripravljena dati iz svojega, ako se mestna občina odpove kolaturi. Vsekako se bo pa nadškof pri imenovanju novega župnika sporazumel z županom, da bo imenovanje zadovoljilo obe strani.
Enodnevni čebelarski tečaj v Krtini pri Dobu se vrši dne 10. maja t. 1. v ondot-ni šoli. Spored: Dopoldne: 1. Nagovor predsednika kamniške čebelarske podružnice. 2. Od 10. do 12. ure: Namen čebelarstva. Občevanje s čebelami. Razširjenje vališča. Rojenje, naravni in narejeni roji. — Popoldne: Od pol 2. do 4. ure: Preprosta vzgoja matic. Špekulativno pitanje in pitanje za silo. Vzimljenje. Albertijev panj. Orodje. Praktične vaje. — Čebelarji, ako Vam je za napredek čebelarslva, ne zamudite lepe prilike in pohitite ta dan v Krtino, ne bo Vam žal. Marsikaj novega in koristnega bodete slišali in videli. Vstop je prost. — Kdor izmed udeležencev bi .hotel opoldne kosilo, naj s« javi po dopis-
nici pri gospe .	. ec, gostilničarki v
Krtini št. 33, p. Dob. Navadno kosilo stane 60 vin. — Odbor slov. čebelarskega društva.
—	Prememba posesti. Graščina Sre-brniče pri Novem mestu je prišla zopet v tuje roke. Neki Gradčan jo je kupil od g. Riedererja, ki jo je le malo časa imel.
—	Poroke. Gdč. Franica Pollak iz Kranja se bo omožila z gosp. Rudolfom Strgarjem, železniškim asistentom v Škofji Loki, gospa Ivana Čolnar v Kranju z g. Albinom Anderwaldom iz Ljubljane.
—	Ženo ubil, V Gornjem Sjeničaku, okraj Virginmost, se je žena posestnika Bjeliča po par letih srečnega zakona izpridila in začela nesramno občevati z vaškimi fantalini. Ko jo je mož radi tega svaril, je nahujskala nanj svojega očeta in brate, ki so Bjeliča večkrat grdo pretepli. Da napravi konec neznosnim razmeram, je Bjelič koncem minolega meseca nekega jutra vzel rovnico in z njo ubil ženo, ko je bila še v postelji. Nato se je sam javil orožnikom.
—	Drugi gospodinjski tečaj se je pričel v Ribnici 28. aprila, Obiskuje ga 25 gojenk. Tečaj vodi gdčna. I. Premrou.
—	Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Clevelandu, O., je umrl Frank Centa. Pokojnik je bil star nekaj nad 30 let, doma iz Roba, vasi Skomelec. — V Clevelandu je umrl John Košir, v starosti 41 let. Pokojnik je bil doma od Straže, fara Prečna, Dolenjsko, — V Newburghu je umrl 33 let stara Frances Peskar, stanujoča na E. 81. cesti. Pokojnica je bila doma od Krke, Dolenjsko. — V Manisti-que, Mich., je dne 4. aprila umrla gospa Ana Štefanec, rojena Kraševec v vasi Dra-šiči, fara Metlika na Dolenjskem. Pokojnica je bila 55 let stara.
—	Slovenec je smrtno ponesrečil v ameriškem rudniku. V Buhlu se je smrtno ponesrečil Viljem Kajfež, 30 let star, v Whiteside rudniku. Umrl je grozne smrti. Počila je cev za paro, vsled česar se je sprožil plaz in nesrečneža je zasulo. Truplo so ;malu dobili ven. Viljem Kajfež je doma iz Belokranjske.
—	Preskušnjo trtnih škropilnic in žveplalnikov priredi Novomeška kmetijska podružnica v ponedeljek, dne 11. maja na kmetijski šoli na Grmu. Prične se s preizkuševanjem strojev ob 8. uri zjutraj. Preizkušnja ima namen, da primerjamo delo raznih škropilnic in žveplanikov in se prepričamo, katere bi bilo najbolje naročevati. Vsak vinogradnik ve iz lastne skušnje, da je velik del uspeha pri škropljenju trt odvisen od dobre škropilnice. Preizkušale se bodo tudi drevesne škropilnice. Razne tvrdke so se že na vabilo podružnice odzvale in priglasile svoje stroje v preizkušnjo. Vabimo naše vinogradnike in tudi sadjarje, da se preizkušnje v velikem Številu,udeležijo in tako na lastne oči prepričajo o dobroti posameznih škropilnic in žveplalnikov.
—	K izjavi jeseniškega župana g. Če-bulja nam piše g. Čebulj: Prosim, da se naj v moji izjavi, katera se je priobčila dne 26. apriia 1914, popravi besede namesto »deželni revizor« — občinski revizor, kar se je pomotoma poročalo.
—	Mokronoškega načelnika požar» ne brambe poživlja več članov, naj skliče vendar že enkrat društveni občni zbor. Kdo zadržuje? Ali se ne upate?
V RUSIJI OBSOJENI NEMŠKI ZRA-KQPLOVCL
Sodišče v Permu je po sedemurai razpravi spoznalo krvim nemške zrako-plovce Berliner, Haase in Nikolai, da so izdelavali načrte, kopije, opisavali utrjene točke, nabirali poročila, zakrivali svojo identiteto in vdrli v utrjene ruske točke. Zato jim je prisodilo šestmesečni zapor, v katerega se vračuni 58dnevni hišni zapor. Zrakoplov se izroči vladi, orožje policiji. Dokler ne za-■lože kavcije po 2000 rubljev, ostanejo obtoženci v hišnem zaporu.
ZEDINJENE DRŽAVE IN MEHIKA.
Iz Washingtona se poroča, da je Huerta sprejel predlog, da prenehajo sovražnosti med Zedinjenimi državami in Mehiko. V New Yorku se pa govori, da namerava Huerta v Berolin pobegniti, kjer ima 3 milijone dolarjev naloženih. General Carranza je priporočil, da naj mobilizirajo 12.000 mož, ki naj napadejo Tampico.
IMUNITETA POSLANCEV RUSKE DUME.
Komisija dumo za preosnovo sodišč je izvolila pododsek šestorice, ki naj izdela zakonski načrt, po katerem poslanci obeh zbornic ne bodo odgovorni za izjave, podane med parlamentarnim delovanjem. Ustanoviti nameravajo disciplinarno sodišče, ki bo razsojalo v slučajih, če se 1)0 govorniška svoboda v parlamentu zlorabljala
DIKTATURA NA KITAJSKEM.
Po izpremenjeni ustavi na Kitajskem dobi predsednik kitajske ljudo-vlade dalekoobsežna pooblastila in postane glavar naroda. Vlada sme sklicati, odgoditi, otvoriti, zaključiti in razpustiti postavodajalne zbore, vlaga predloge in proračune, po parlamentu sprejete postave lahko vrne v zopetno posvetovanje in sme, če je bila postava s tričetrtinsko večino sklenjena, sporazumno z upravnim svetom objavo postave zadržati. Zavrniti sme vprašanja o upravnih zadevah, če smatra tajnost za potrebno. Predsednik sam ima, pravico, tla imenuje ali odpusti uradnike in častnike, napove vojsko, sklene mir, razpolaga z armado in mornarico. Nova ustava ne obsega določila prejšnje ustave, po katerem se višji uradniki v poslovanju sodišč niso smeli vmešavati.
Sla ersKe novice.
š Zakaj spite? Na Štajerskem je mnogo podružnic »Slov. Straže«, ki spijo spanje pravičnega. Ne zbudi jih noben še tako prijazen poziv ali prošnja. Tudi je vse polno župnij (do 100), kjer bi lahko pro-spevale nove podružnice, a ljudje se za narodno-obrambno delo ne zmenijo. Še slabše pa je, ko Siidmarka in šulferajn strastno delata za ponemčenje in moč napadalnih elementov. Z ozirom na slab položaj obmejnih bratov vas prosimo, delajte vendar na to, da se speče podružnice ožive, tam pa, kjer še ni podružnic, se nova ustanovi. Na delo rodoljubno!
š Jarenina. Lep dan za obmejno slovensko stvar je bil 26. aprila. Na občnem zboru Bralnega društva smo z zadovoljstvom odobravali njega delovanje. Prebralo se je lepo število knjig, priredilo troje večjih veselic ter osem dobro obiskanih poučnih shodov. Najvažnejša prireditev pa je bil enodnevni socialni tečaj. Izvolitev prenovljenega odbora nam je clober porok tudi za bodoče vspešno delovanje. — Še prijetnejše razpoloženje pa je zavladalo v dvorani, ko je nastopil priljubljeni Št. Iljski župnik Evald Vračko ter z ognjevito navdušenostjo pričel mnogoštevilni množici iz lastnih izkušenj razlagati, kako naj se Jareninčani v bo#Dče upirajo nasilnemu delovanju Sudmarke in Heimstatta. Priporočal je predvsem narodno izobrazbo, živo vero in ljubezen do rodne grude. S pretresljivimi zgledi je kazal nesrečo onih zaslepljencev, ki so za par Judeževih grošev prodali posestva Siid-marki. — Z veseljem moramo beležiti, da so se ta dan krepostni jareninski kmetje zedinili z mislijo, da ne sme nobeno posestvo v fari več priti Nemcem v roke. S pomočjo »Slovenske Straže« hočejo skrbeti za slovenske naseljence na za prodaj namenjena posestva. V ta namen kličemo na rodoljubna slovenska srca', podpirajte »Slovensko Stražo«, da z njeno pomočjo rešimo za Št. lijem najvažnejšo postojanko ob meji, našo krasno Jarenino.
š Novo mariborsko pokopališče na Teznu je bilo dne 30. aprila blagoslovljeno. Obrede ie izvršil sam knezoškof dr. Na-potnik. Sveta maša in ceremonije so trajale skoro dve uri. Pokopališče je oddaljeno skoro uro hoda od središča mesta. Stara mestna in okoliška pokopališča se opustijo.
š Prvi maj so socialni demokratje v Mariboru klavrno obhajali. Slovesni obhod z Glavnega trga je bil ob dveh popoldne. Število udeležencev je bilo pičlo. Na čelu sprevoda je korakal poslanec Horva-tek. V Mariboru ideja socialne demokracije rapidno pojema.
š Ljutomer. Liberalci močno in na-tihem agitirajo pri svojih in nezavednih članih okrajne posojilnice za občni zbor ter lovijo pooblastila. Pri občnem zboru hočejo naskočiti pristaše Kmečke zveze. Škcda bi bilo lepega zavoda, če bi dobili besedo v njem liberalci. Pozor!
š Šikaniranje konjerejcev. Dosedaj je na Štajerskem bilo v navadi, da so konj^-rejci vsako leto prignali svoje konje h klasifikaciji v svoja župnijska središča. Letos pa je namestnija odredila, da se klasifikacije vrše edino v mestih in trgih, kjer je sedež okrajnega glavarstva, oziroma sodnije. N. pr. v celjskem, mariborskem in ptujskem okraju imajo konjerejci po 8—10 ur daleč na zbirališče. To je škandal! Upamo, da se bodo naši poslanci potrudili in bodo pri namestniji poskrbeli, da se uvede zopet stari način klasifikacije konj. Čemu je treba kmeta šikanirati in mu nalagati nove sitnosti?
š Konkurz. Krojaški mojster v Polj-čanah Š. Kampuš je napovedal konkurz. Za konkurznega komisarja je imenovan predstojnik okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, za konkurznega upravitelja pa odvetnik dr. Jane-schitz (Janežič) v Slovenski Bistrici
ZA POVZDIGO POLJEDELSTVA NA OGRSKEM.
V ogrski poslaniški zbornici je 1. t. m. poljedelski minister baron Har-kany tožil, da poljedelstvo kljub boljši zemlji na Ogrskem ni na'tisti stopnji, kakor v Nemčiji in v Avstriji. Razširiti namerava zato ljudskošolski pouk, ustanoviti več poljedelskih šol in v zvezi z novim vseučiliščem v Požunu tudi poljedelsko visoko šolo.
KoroSke novice.
k Velik tabor koroških Slovencev bo
v nedeljo 17. majnika v središču Podjune.
k Kako koroška ljudska šola skrbi za izobrazbo ljudstva. Iz Koroškega smo prejeli sledeče pismo: »Mein Pester Freund. Ich anfange meine Schreiben Gruße ich dier Recht herzlich. Ich gib dir zu wissn das hab ich deine Karte dankend erhalten. Pester Freund. Pri-dragi Berjado. Brosimde boschli mi dua Liedra Brinowza ba no Liedro čer-nigouga nei koschta garhoče da bom jas sa Drebuh bolejn je imel, brosem de boschli mi gagor sua gauorila brosim de ba Reidingo mi zu boschli jas di bom hidro Narje poslal. Das was Gesprochen haben das wirst schon Wieden. Ich lase die din dindlan, te sale daklete bosdrau-iti. Ich schljße meine schreiben mit fi-!en Herzlichen Grüßen und ich lase dich und die Saubere Dirndlan schön grüßen .« — Lucovnik, Lemisch in Metnitz so pa hvalili koroško ljudsko šolo, kako imenitno izpolnjuje svojo nalogo!
k Dve cerkveni slovesnosti v Celem cu. V nedeljo, dne 3. majnika, se vršita tu za bogcslovce dve pomembni slovesnosti, ki jih bo izvršil knezonadškof dr. Kaltncr. Zjutraj ob 6. uri bo daroval slovesno sveto mašo v bogoslovniški kapelici. Med isto podeli po skupnem sv. obhajilu nižje redove. Isti dan popoldne ob poi 4. uri pa je v benediktinski cerkvi slovesno sprejemanje bogo-slovcev v Marijino kongregacijo v prisotnosti knezonadškofa in posameznih' kongregacij. — Za bogoslovce bo to gotovo vesel dan in v trajnem, hvaležnem spominu bodo ohranili premilostnega knezonadškofa, ki jih le žal prezgodaj bo moral zapustiti.
k V Beljaku se vrši posvetovanje frančiškanskih provincialov zahodne Avstrije.
Ljubljanske novice.
lj šentpetersko okrožje Orla vabi člane kakor tudi prijatelje na izlet na Šmarno goro. Zbirališče pred cerkvijo sv. Petra ob %6. uro. Odhod točno ob 6. uri z godbo na čelu.
lj Izseljevanje v Ameriko se vsled naših razkritij tudi v Ljubljani strogo nadzoruje. Vsaki dan policija na kolodvoru ali pa med vožnjo v vlakih aretuje neopravičene izseljence. Tudi v potovalnih pisarnah je policija že odkrila razne nezakonitosti. Najemnico Kristanove izseljevalne pisarne gosp. Pajnič je c. kr. deželna vlada odstavila od vodstva te pisarne, ker je bila v zvezi z izseljevalnim agentom Obersteg v Bazelju, kateri je nabiral izseljence za inozemsko parobrodno družbo American-Line in Withe Star Line, Ta pisarna bo najbrže prisiljena, da ustavi vsak obrat. Neki drugi agenturi baje tudi preti daleko-sežna kazen, ker je preko veljavnih predpisov poslala mlade Hrvate izseljevalni pisarni Dragotin Šteli v Bazel, ki je zastopnik parobrodne družbe Uranium Ste-amsabip, katere ladja »Volturno« se je meseca oktobra 1913 ponesrečila. Na tej ladji je ponesrečilo tudi več Hrvatov, katere je nabirala neka agentura v Ljubljani.
lj O te »narodne« dame! Prijateljica našega lista v Ljubljani nam piše: Te dni sem kupovala v neki odlično slovenski manufakturni trgovini. Kmalu za menoj je vstopila v ljubljanskih liberalnih krogih ugledna gospa s svojo hčerko. No, naj se rečena gospa še bolj vriva v ospredje v vseh narodnih prireditvah, je v mojih očeh nje narodna zavest pač zelo malo vredna, zakaj govorila je s slovenskimi uslužbenci v slovenski trgovini nemško in le z nemščino naprej tiščala. Uslužbenci so napeljavah na slovenski pogovor, a »narodna« dama je le tiščala naprej svojo nemščino. In hčerka ji je zvesto držala korak. Narodna zavest rečene ljubljanske dame je pač prazna fraza.
lj Imenovanje. Prov. kancelist Fer» dinand Leske je imenovan za definitiv-nega kancelista v XI. činovnem razredu pri finančni prokuraturi v Ljubljani.
lj 1. maj so ljubljanski socialni demokrati praznovali zelo klavrno. Koliko jim jc na praznovanju 1. maja, je razvidno iz tega, da so bile včeraj cel dan odprte prodajalne socialno - demokraškega konsum-nega društva, čegar ravnatelj je znani delavski »ljubljenec« Anton Kristan. Seve a, med teorijo in prakso je velik razloček.
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Za-Dlotnik, clclavcc-hirtUcc. 80 let. — Apo-
lonija Flere, delavka, 75 let. — Josip Na-krst, ubožec, 53 let. — Marija Honig-man, kajžarjeva žena, 63 let.
lj Na občnem zboru Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze, skupina Ljubljana, dne 27. aprila 1914 sta bili odobreni poročili tajnice Mici B 1 e-j e c in blagajničarke Ane Češnovar. Občni zbor je vodil tov. Savenc Jožef. Delavstvo je nagovoril drž. in dež. poslanec dr. Krek. V odbor so bili izvoljeni: Blejec Mici, Češnovar Ana, Dobevec Ivanka, Kattauer Uršula, Krapež Marija, Novak Tomaž, Petrovčič Marija, Podboj Frančiška, Savenc Jožef, Šare Marija, Varšek Matevž, Vidic Frančiška.
lj Vincencijeva družba na Kranjskem je imela v nedeljo, dne 26. pr. m., v Marijanišču pod predsedstvom podpredsednika upravnega sveta, gospoda ces. svetnika Janeza Roger svoj občni zbor. Predsednik je povdarjal v svojem nagovoru, da se je to največje in najstarejše karitativno društvo pred 38 leti na Kranjskem ustanovilo, da uspešno deluje za duševni in telesni folagor ubožnega ljudstva. V teku let so se ustanovile v Ljubljani in na deželi nove konference družbe sv. Vincencija Pavlanskega, da jih je sedaj 16. — Po skrbnem prizadevanju te družbe so se ustanovili drugi dobrodelni zavodi za ubožno mladino, kakor 18. avgusta 1880 Marijanišče z domačo šolo, katero obiskuje sedaj 330 gojencev, potem pa-tronat, za mladino. Ta mlada ustanova se je že v par letih razvila v važno centralo za varstvo zanemarjene mladine. Ne le mnogim rodbinam, ki imajo naše varovance v oskrbi, ampak tudi vzgojnim zavodom, kakor »Angelju varuhu« v Spodnji Šiški, dnevnemu zavetišču sv. Antona na Viču izplačuje patronat izdatno podporo. Posebno je še omeniti zavetišča sv. Jožefa v Komenskega ulici št. 12, ustanovljenega dne 18. maja 1911, katerega obiskuje 55 gojencev. Delovanje konferenc in dobrodelnih zavodov jc razvidno iz tega, da so bili izdatki konferenc v preteklem letu 20 tisoč 396 K 39 h, drugih zavodov pa 106.169 Iv 84 h. Gospod predsednik podeli veleč. g. P. Ivasijanu besedo k nagovoru na zborovalce. Govornik riše delovanje konferenc in zavodov za ubožno ljudstvo in zanemarjeno mladino. Potem sledijo poročila posameznih predsednikov konferenc. Predsednik se g. govorniku za temeljit govor in predsednikom za poročila prisrčno zahvali. Pri končnih molitvah se predsednik spominja presvitlega cesarja, kateremu želi skorajšnjega ozdravljenja.
lj Drago spanje. V sredo je hlapec Alojzij Oražem v neki žganjariji zadremal. Ko jc to opazil žganjar Jožef Oce-pek, se jc prisedcl k njemu, mu izmaknil iz žepa 7 K in naglo odnesel pete. Celo proceduro je opazoval nek tretji prijatelj jeruša in .zadevo izdal. Ocepek jc sedaj neznano kam pobegnil, a je že vse preskrbljeno, da zasluženi kazni ne
odide.	, „ ,
lj Ježa in vožnja v Kolizejski uhei.
Na podlagi § 7. ces. nar. z dne 20. aprila 1854, dež. zak. št. 96, prepoveduje c. kr. policijsko ravnateljstvo ježo in vožnjo z vsakovrstnimi vozili po Kolizejski ulici v smeri Anton Knezove ulice proti Dunajski cesti. Prestopki se bodo kaznovali po 8 11. goriimenovane naredbe z denarno globo od 2 do 200 K, oziroma 7. zaporom od 6 ur do 14 dni.
lj V tečaju za strovna popravila in avtogensko varenje, ki se otvori v ponedeljek, dne 4. maja, ob 9. uri dopoldne na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani, se bodo izvedla nekatera popravila na polomljenih delih strojev v učne namene brezplačno in se vabijo posebno obrtniki in načelstva strojnih zadrug, da dopošljejo v tečaj take zlomljene ali ubite kose, da se jim popravijo. Popravila se bodo izvršila brezplačno, le za dovoz in odvoz mora skrbeti vsak sam in zavod za pospeševiinje obrti kot. prireditelj tečaja ne prevzame nobene garancije.
lj Podružnica I. avstrijskega društva državnih slug vabi na svoj mesečni sestanek, ki se vrši v ponedeljek ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Prosi se za obilno udeležbo.
Ij Tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani namerava prirediti tukajšnji »Zavod za pospeševanje obrti« z začetkom v drugi polovici meseca maja. Trajal bo približno štiri tedne in je namenjen predvsem za obrtnike iz Ljubljane in okolico. Poučevalo se bo v večernih urah, in sicer dva- ali trikrat na teden, kar se bo natančnejše še določilo ob času otvoritve tečaja sporazumno z udeleženci. Priglase sprejema zavodova. pisarna Dunajska cesta št. 22 in naj se prijavijo v čim najkrajšem času, da bo mogoče pri sestavi programa se ozirati na stroke priglašencev.
lj Kolesarski zlet kolesarskega društva »Ilirija« je jutri popoldne v Turjak.
Zbirališče ob 1. uri na Sv. Jakoba trgu, a odhod točno ob pol dveh. Proga je čez Škofljico skozi lepo Želimeljsko dolino in po ridah v Turjak, a povratek po gorenji cesti. Udeleži se istega lahko vsakdo, ki ima veselje do narave.
lj Prostovoljna dražba umetnin. V vrtnem salonu hotela Lloyd se vrši v ponedeljek in torek, 4. in 5. t. m., od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne razprodaja antikvitet, in umetnin. Merodajni krogi sc v interesu domače umetniške zgodovine opozarjajo, da je tudi več slik in skic bratov Šubi-cev na prodaj.
— Aretacija Ljubljančanke v Trstu. V Trstu aretirana Ljubljančanka Frančiška Lutman ni ukradla šivalnega stroja, ampak je le zastavila stroj, kateri je bil last njene tete.
lj Malo prostosti. Kakor smo minuli teden poročali, je 201etna slaboglasna Terezija Bizjakova iz Dol, okraj Kam« nik, bila obsojc.ia v prisilno delavnico v Lankovicah na Štajerskem, a je, da se izogne usodi, iz odgonskega zapora pobegnila. Prostosti pa ni uživala dolgo, ker so jo pred par dnevi zasačili pri neki tatvini ter izročili sodišču, odkoder bode morala po prestani kazni v prisojeno ji prisilno delo.
lj S trga. Danes je vrtnarjeva žena Marija Cerarjeva prinesla na trg košaro letošnjih prvih domačih kolerab ter jih prodala po 24 h komad.
Razstava umetnega vezenja v zvezi z brezplačnim učnim tečajem tvrdke Singer Ko., deln. družbe šiv. strojev bode otvorjena, kakor smo že poročali, v ponedeljek, dne 4. maja 1914 v veliki dvorani Mestnega doma. S poukom se prične že v petek, dne 1. maja ter traja oboje do 23. maja, na kar se cenjeno občinstvo vljudno opozarja. Več današnji inserat.
SLOVENSKI POLJUDNI APOLOGE-TIČNI LIST.
Od knezoškofijskega ordinariata smo prejeli sledeče naznanilo:
Benediktinci v Pragi so za slovenski oddelek društva sv. Bonifacija začeli izdajati slovenski list »Resnica«, apologeticen mesečnik. List bo izhajal vsak mesec in se razdeljeval zastonj v cerkvah, in sicer po službi božji na cerkvenih vratih. Sme se razdeljevati tudi v katoliških društvih in družbah na mesečnih sestankih. Po hišah se ne sme raznašati, razun članom Bonifaci-jevega društva. V cerkvi se list da lahko vsakomur, ki ga sprejme. »Resnica« se smatra kot tiskan pouk v krščanskem nauku, ki se razdeljuje po škofovem ukazu in se zato ni bati nadlegovanja od strani oblastev. »Resnica« naj pride v vse družine. Deli se zastonj, le prosi se, da se pri razdeljevanju podeli miloščina za tiskarske in poštne stroške. Kar preostane, sc bo dalo škofij-stvu. — List za meseca januar in februar je že dot,iskan in se pošlje župnim uradom do srede maja. Naj župni uradi po zanesljivih osebah poskrbe za razdelitev lista in pozneje za miloščino. Ker ima list izključno apologetičeri namen in se bo po vsebini razlikoval od »Bogoljuba« in »Domoljuba«, mislimo, da jima ne bo škodoval; no, saj se jc npoiogetičen list, in sicer oziraje se na naše slovenska potrebe, že davno želel. Z veseljem so list »Resnica« sprejele škofija Gorica, Trst in Maribor. Urednik mu je tržaški duhoven g. Anton Čok.
Zadnje vesli.
CESARJEVO ZDRAVJE.
Dunaj. Sinoči izdani buljetin o cesarjevem zdravju izvaja: Katar trajno ponehava in izboljšanje zdravja napreduje.
Dunaj. Uradno se poroča: Nočni počitek cesarjev jc semtertja motil kašelj, splošni počutek cesarjev je pa popolnoma zadovoljiv.
Dunaj. O cesarjevem zdravju se danes poroča: Katar se vedno bolj razkraja, zdravje se vedno bolj boljša.
ŠE NEKAJ PODROBNOSTI O IZGREDIH PRVEGA MAJA V TRSTU.
Trst. Skupine italijanske mladeži so tekom noči na vseh krajih in voglih napadale posamezne mirne Slovence. Hudi boji in pretepi pa so se godili pri Sv. Jakobu, kjer so tudi večkrat streljali iz revolverjev. — Ponoči okrog 10. ure je italijanska boljša poulična drhal zopet napadla kavarno »Minerva« na Aquedottu. Razbila je še ostale šipe in skušala vdreti v kavarno, da bi jo popolnoma opustošila, kar pa je policija zabranila, »Minerva« ima več sto kron škode. — Tudi pri »Živno-stenski banki« so Italijani pobili nekaj šip. Banka je proti temu zavarovana pri »Assi-curazioni Generali«. Število aretirancev se tudi danes še ne more točno dognati. Po vseh komisarijatih in inšpektoratih jih je bilo aretiranih okrog 250, katere
so pa večinoma izpustili, v zaporih je pridržanih nad 80 demonstrantov, obdolženih več ali manj težkih deliktov. Po ulicah so se ljudje tudi z noži napadali. Številni so ranjenci. Neki Pavel Mortera, absolvent navtične šole, je v družbi svojih tovarišev napadel slovenskega delavca Franceta Pečarja. Hoteč se ubraniti brutalnemu napadu, je potegnil nož in lahko ranil napadalca Mortero, nakar so ostali zbežali.
NOVA NAREDBA PO § 14.
Dunaj. Današnja »Wiener Zeitung« priobčuje novo naredbo po § 14., in sicer o pupilarni varnosti novega 18 milijonskega gališkega posojila.
KONFERENCE ZA DELOZMOŽNOST DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj. Tu so se vršile danes konference nekaterih nemških poslancev in češkega poslanca Maštalke v zadevi po-nedeljskega sestanka načelnikov klubov. Poizkušalo se je dobiti možnost za delozmožnost državnega zbora in češkega deželnega zbora. Konferenca ni imela rezultata, a se bo nadaljevala.
DALMATINSKI DEŽELNI ZBOR.
Zader. Upanje, da bo mogoče sklicati dalmatinski deželni zbor, se je izjalovilo. Zaupniki se niso mogli zediniti v zadevi deželnozborske volilne reforme.
NOVI GALIŠKI DEŽELNI MARŠAL.
Lvov. Imenovanje deželnega poslanca Niezabitovskega za gališkega deželnega maršala je gotova stvar.
LAŠKI DELAVCI NA KOROŠKO-LAŠKI MEJI ODSLOVLJENI.
Dunaj. »Reichspost« poroča, da je koroška deželna vlada odredila, da se morajo do 28. preteč, meseca laški delavci od Pontablja do Trbiža odsloviti in z mejnega ozemlja sploh odstraniti. Odlok se utemeljuje z nevarnostjo špionaže.
ŠKANDALOZEN SISTEM NA OGR-SKEM.
Dunaj. »Reichspost« odkriva, da je ogrski policijski agent Duliskovid, ki je iz ruskega grofa Bobrinskega izvabil 1000 rubljev, da ga je potem mogel v znanem procesu zoper rusinske kmete v Mar-maros-Szigetu dolžiti poizkusa podkupovanja, tudi znanemu rumunskemu poslancu V a j d i, ki je velik avstrijski patrijot, podtaknil neko pismo na rusofilnega poslanca Markova. To je Duliskovič storil na inspiracijo ministrskega predsednika T i s 7. c , ki skuša na ta podel način Ru-sine in Rumune očrniti kot veleizdajalce.
VPRAŠANJE KONKORDATA.
Belgrad. Glede vesti o konkordatu se izjavlja, da je Vesnič v Rimu bistveno stran vprašanja rešil in da so zdaj v teku definitivna pogajanja v podrobnostih. Glede vsebine je ugotovljeno, da bo glavar katoliške cerkve nadškof v Belgradu, za katerega je v budgetu že predvidena plača 15.000 dinarjev, in da se bo klerus vzgajal v osrednjem semenišču. Trdi se, da je Srbija dosegla glagolico, zato pa odnehala v bistvenih vprašanjih kanoničnega prava, zlasti kar se tiče mešanih zakonov, glede česa je prodrlo stališče Svete Stolice, ki je na to polagala največjo važnost. Iz Dalmacije se oglaša že veliko število duhovnikov glagoljašev, ki prosijo za službe. Glede pravoslavne duhovščine se tu trdi, da ni od nje pričakovati nobenih neprilik, ker so v dotični komisiji v Belgradu sedeli tudi merodajni predstavniki pravoslavne cerkve, ki da so z ozirom na veliko važnost konkordata v državnem in narodnem pogledu opustili vsak odpor.
Zagreb. »Obzorov« dunajski dopisnik poroča, da mu je oseba, ki stoji blizu nun-cijaturi, rekla, da vest o sklepu konkordata še ni potrjena, pač pa se vrše že me-ritorična pogajanja z nemalim upanjem na končni uspeh. Vatikan da je zelo prijazen, avstrijska vlada pa tudi ni zoper konkor-dat kot tak, marveč je zahtevala kontrolo nad njegovim izvrševanjem. Ta zahteva da se je seveda odbila kot nejnogoča.
ŽUPANSKO VPRAŠANJE NA REKI.
Reka. Namesto Zanelle, kojega izvolitev za župana cesar ni potrdil, se postavi za županskega kandidata dosedanji podžupan Corossaz (Korošec).
POLICIJA PROTI PROSLAVI ZRIN-SKEGA IN FRANKOPANA.
Šibenik. Policija je tu vdrla v hiše in društva in snela vse zastave, ki so se razobesile v proslavo spomina na Zrinskega in Frankopana. Snela je tako hrvatske zastave kakor srbsko nä Srbski Čitalnici, v katero je policija najprej vdrla.
USPEH EPIRSKIH VSTAŠEV.
Drač. Vlada je dobila brzojavko, da so v Epiru vstaši, ki razpolagajo s številnimi topovi in mltrajlezami, naskočili in zasedli Kolonijo. Kolonija jo imela malo garnizijo, ker je-orožništvo od tam šlo na pomoč v Korico. Mali gar-niziji ni bilo mogoče odbiti močnega naskoka vstašev. Brzojavka pravi, da so vstaši po zavzetju Kolonije morili žen-
ske in otroke. Vstaši prodirajo dalje.
V Draču so se vršile velike protigrške demonstracije. Demonstranti so peli pa-triotične pesmi in hrupno demonstrirali proti Grški.
IREDENTOVSKI GOVOR SRBSKEGA PODPOLKOVNIKA.
Belgrad. V Prilepu je podpolkovnik Kostič odhajajočim rezervistom govoril: »Imeli smo čast boriti se za kralja in domovino. Kadar Vas v prihodnje kralj pokliče v boj za osvobojenje Bosne in Hercegovine, tedaj bodite junaki kot je bil kraljevič Marko.«
TRGOVINSKA POGAJANJA Z GRŠKO PREKINJENA
Atene. »Akropolis« poroča, da so prekinili pogajanja o trgovinski pogodbi med Avstro-Ogrsko in Grško, ker so si predlogi vedno nasprotovali.
RUSIJA POVEČA PROMET ZLATEGA DENARJA.
Peterburg. Finančno ministrstvo je sklenilo, da s silo spravi v promet več zlata, ker imajo Rusi rajši bankovce kot, zlato. Državnim uradnikom bodo zato plačo izplačali do tri četrtine v zlatu.
BOJI V KONGU.
Bruselj. »Tribune Congolaise« poroča, da. se jc v portugalski Kongo-ko-1 oni j i uprl glavar Sao Salvador j a. Med portugalskimi vojaki in vstaši se jo bil boj, v katerem je bilo 20 belokožcev ubitih. Misionarji so morali pobegniti. — Druge podrobnosti o vstaji nLso znane. Domačini so svojega glavarja proglasili za kralja. Portugalci so bil j povsod poraženi.	'(■' V
AMERIKANCI IZKRCALI V VERA-
CRUZU ENO BRIGADO.
Veracruz. General Funston je prevzel poveljstvo v Veracruzu. Ko se je izkrcala 5. pehotna brigada, so se mornarji vrnili na vojne ladje. — Huerta je sprejel predlog za premirje, dokler se vrše mirovrta pogajanja.
KRVAV PRVI MAJNIK.
Toulose. Stavkujoči pekovski pomočniki in stavkplomci so se včeraj pri proslavi prvega maja stepli. Tekla je kri. Ranjenih je več oseb.
DVA NEVARNA VLOMILCA PRIJETA.
Celje. V okolici so prijeli nevarna vlomilca 28 letnega Jožefa Filipa Tavčarja in 27 let starega Mihaela Bubnicha, ki sta vlomljala v razne gostilne v mestu in okolici.
SAMOUMOR RADI ZOBOBOLA.
Dunaj. Tu se je obesil 30 let stari pekovski pomočnik. Na listek je napisal, da ima tako močan zobobol, da ne more več živeti.
STRAŠNO DEJANJE BLAZNEGA.
Madrid. V blaznici v Alicante j*> besni blaznik, ko se je strežaj za nekaj trenotkov odstranil, napadel drugega pobesnelega blaznika, ki je imel na sebi prisilni jopič, ter mu z nožem, katerega je nekje ukradel, retaknil oči ter mu iztrgal jezik.
STRELA UDARILA V PIVOVARNO.
Solnograd. Strela je udarila v pivovarno Siegel. Pristava jc do tal pogorela
SAMOUMORI VOJAKOV.
Line. Korporal pri pešpolku št. 14, J. Hametmer, se jc ustrelil.
Huda toča na Dunaju in v okolici,
debela kakor lešnik, je padala 1. t. m. po 4. uri popoldne.
Parnik z 80 potniki v nevarnosti.
Parnik »Liberia«, last družbe Pacific-Mail, jc zavozil na obrežje Fonnoze in sc zanj boje. Na parniku je 80 potnikov I. razreda. Podrobnosti niso znane.
Po bolezni
nastopi navadno čas, v katerem se ozdrav-ljenec čuti slabega in pri najmanjšem naporu utrujenega. To stanje zahteva tako pri otrocih kakor pri odraslih posebne pozornosti. Poleg tečne hrane zelo dobro služi ozdravljencu vedno lahko prebavljiva
Scoftoira ribjega olja emulzija
kj mu vzbudi prav posebno še veselje do jedi. V Scottovi emulziji se nahajajoče najfinejše ribje olje, odstrani prej kot skoro kako drugo sredstvo, slabost in telo okrepi ter vzbudi zopet veselje do življenja.
Scottova emulzija učinkuje v po« lotju ravnotako kot v hladnejših letnih časih.	> Con» originalni steklenici K 2 40. Dobi s» t violi lekarnah, Kdor pošlje 50 vin. v mnru-kah na Scntt & Bowne. O. m. b. II., Tmnal VII. in m- sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ona pošlljatev potom lekarno 7.n poskušnjo.
0	A
'."S ,<■-•■ ysxmJL.VM UllnaMHP *...... • ' •
OEU^T
I Sa
> Bi
- BASEN F KI BCÑÁJC. o!' =c in sračne kopeli,™ I močno polnrp, kardioer.iti in r.Uravljeuje z radijem. M ¡¡j I (Ur. Krik Kühnelt.) Zdravnik vodia: Dr. Oto pl. i J
i A,«fd/i1%nnl^AM Im a««	í1 r Tk PnA.atir.rl.l--
■ (ur J-.riii KUimelt.) zaravuiK vom»; ur. uro P' »i' S Aufsohnalter ln oe». «vet. dr. S. FodiaUradaky. J j, g Pojasnila zastonj.	Hfwgjg
MMMB9BMnt S^nHÜMHMMWia— awW
Dolžan: Knjiga uradnih vlog.
Obrazci političnih, vojaških, davčnih, finančnih, sodnih in vseh drugih vlog za vsakdanje potrebe. Cena 3 K, vez. 4 K, po pošti 20 h več. — Ta knjiga je za posestnika, trgovca in zasebnika največjega praktičnega pomena. Na podlagi iste namreč vsak sam lahko napravi pravilno vlogo na katerokoli oblast. Z enkratnim malenkostnim izdatkom za to knjigo si bo vsak mnogo prihranil.
2 un: Dohodnina. 1 K 60, vez. 2 K 20 h. — Napoved v osebni dohodnini neizmerno olajšuje Zunova knjiga, ki po poljudnosti prekaša vse druge podobne knjige. Poleg stvarnih navodil obsega knjiga veliko število vzorcev, po katerih lahko vsak sam brez težave poda pravilno napoved in uveljavi vse postavne odbitke. Abecedno in stvarno kazalo povišuje preglednost te praktične knjige, ki se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Napovedi za osebno dohodnino, pri-dobnino in rentnino so obsegane v praktičnih vzorcih v ravnokar izišli »Knjigi uradnih vlog«, ki stane 3 K, eleg. vez. 4 K. Iz dohodninske napovedi je jasno
©BfflSL
Ifiltl
Slovansko kopališče.
| Prospekte poSilja An te Tndor, lastnik hotela „Velobit". i Sobe naj se izvolijo naročiti pravočasno.	1473
?tmin^«HiiwiHim.ii!iuiM)iuniitammiitMi!Hriii'miirii>TT''-—...........-...................
mntitiiHiimiiitfflliniimimnmiin!
Matere, ki Imajo; svoje otroke rade, 'jim dajo za okrep-^ ČilO dobrega mleka s Kathrelnerjevo Kneippovo sladno kavo.
po al««lt«m '
( HI>rtlinfl«v«B natlnu napravila , , U naiboljiega sladu in le t« 23 let
zdravniško priznana krepilna pijača.
Pri nakupu M mora vedno temno«
lahtavatl pristna KathreineHava • prtih zavojih % sliko Župnika Kndppa. i
razvidno, kateri dohodki iz poslopij, zemljišča, obrti itd. se lahko odbijejo. V knjigi so tudi praktični, za vsak slučaj porabni obrazci pritožb proti previsoki davčni odmeri. Knjiga je torej v vsakem oziru popolna, ker navaja obrazce političnih, vojaških, finančnih, sodnih in vseh drugih vlog ter se bo vsakemu, kdor jo bo nabavil, bogato izplačala. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Doječe ženske trpe iiavadno na zaprtju. En kozarec naravne Franc Jože-fove grenčice, zavžite zjutraj na tešče, odstrani slabo prebavo in se vsled svojega zelo lagodno razkrajajočega učinka najbolje prilega nežnemu ženskemu organizmu. Kraljevi sanitetni svetnik profesor Lobmayer, predstojnik deželne porodnišnice v Zagrebu, izjavlja v nekem poročilu, da je Franc Jožefovo vodo smatrati kot najboljše odvajalno sredstvo za porodnice. Na prodaj je v lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda.	—40—
Trgovina.
Proda se dobro vpeljana
manufakturna trgovina
na jako prometnem prostoru v Ljubljani. Vodijo je tudi lahko ženske moči. — Pismene ponudbe na upravništvo tega lista pod »Bodočnost« do 15. t. m.	150.1
M, Dobovišek,
vdova v Radovljici, nasproti graščini,
pletilka na stroj
priporoča svoje izdelke najboljše kakovosti. Izvršuje vsa pod to stroko spadajoča dela kakor tudi športne obleke in nogavice tudi finejše vrste v vsakovrstnih barvah. Stare nogavice se ceno podpletu-jejo. — Izdeluje se le proti naročilu.
•¡aravjKwyrdttK«
;«„-»: ». .♦. » m » ».
i;*.*	j»
: Motorji na surovo olje in peirolin
ločeči in stoječi oil 1—100 HP., kakor tuui lokomo-liilo od 3 20 HP. Xa tisočo motorjev v obmtu. — Nikuko finančno kontrolo. Prvovrstno relertinco. Coni nabav, stroški. I'godni plačilni pogoji. — Obsežna garancijo.
Hasspis
v St. Jerneju na Dolenjskem
Mesečna plača 80 K, prosto stanovanje in. postranski zaslužek. Tajnik mora biti vešč slovenskega in nemškega jezika ter treznega življenja. Nastop s 1. junijem. Prošnje s potrebnimi dokumenti je pošiljati do 20. maja na naslov: Ivan Krhin, župan v St. Jerneju.	149^
za župnišče v ljubljanski okolici. Kmetije malo. Duhovniško priporočilo se želi. Nastopi lahiio takoj. Oglas na „Slovenca" pod št. 1493.
i I. Warchalowski, Dunaj III. PaulusgnssG 3.
Ceniki in ogled lnžonlrja zastonj, ».'».»*» ."..*.............»........ ,...,..-,
HM
se odda v večjem industrijskem trgu, kjer so tudi c. kr. uradi, sredi trga tik cerkve z velikim lepim lokalom, kegljiščem, vrtom itd,, istotam je tudi za oddati	uos
Ponudbe na upravo Usta pod Kavarna 14S8.
Sprejmem takoj
Krasno posestvo je na prodaj!
Močno zidana hiša, 2 sobi, 2 kuhinji, velika klet, veliko dvorišče s sadnim drevjem, velika močno zidana delavnica, velik vrt, velika njiva, oddaljeno 5 minut od mesta Brežice. Cesta na kolodvor. Več pove Fran Pipan, sodar, Sv. Lenart, pošta Brežice.
: Posebno tenka rein, ura : Double z!aía 'cavalir-nra
1 kron
Pristnim zlatim uram po.ioun.i. Uti .cu ročno graviran pokrov z lepo vtisu enim kovinastim lcazsli.isom a arabskimi Številkami in sekundnim kazalnikom. Natančno regulirano in zajamčeno natančno idoča švicarsko kolosje. Originalno jamstveno pismo za 3 leta. Cena 7 kron (poštnina 71) vin.), carino prosto proti povzetju posije tovarna ur Jakob König', Dunaj XII. 368, löweuLasso 8; A.	HM
. » » A'. . ..... . , C • ». •
. » i i «.»-...i-., i . . .
staro 37 let, z 2000 kron prisluženega in 1400 kron v svoji manufaMurni kupčiji založenega d'uarja, išče radi možitve znanstvo nji pristojnega pridnega rokodelca. Ponudbe pod imenom »Pridna gospo» d nja« glavno poštno ležeče Ljubljana. 1506
Sprejmeta sa takoj
samostojna delavca, za stavbna- dela in z dobrimi ii|iriče>ali. Frau Šmajdek, Jessraiee, Gorenjsko.
za n.alo delo. Naslov pove upravništvo „¡Slovenca" pod št. 1507. (Znamka za odgovor.)
U I J O S)
s sobami za tujce
na jako ugodnem prostoru ob železnici na Spodnjem Štajerskem so tla v najem. I'onudtie na upravniävo „Slovenca" v Ljubljani pod št. 1500.
Nogavica In dr me p etenine, daiie oenlo, ovratnike irt v to stroko s ca-
HIMIHim.....■ITI I III IIWHIIWIII— III umnim IWL IIWI W— ■WIIII1 — III llfW I ■!■■■! ........j
dajoče biago etebi e najceneje v specialni trgovini
$ S. Sfabemé
Velika tira -	fyes<ni trg 10	Solidrm post eča
t Zanesljivo blago
Razne zanesljivo Idoče ure, krasne verižice, obeske, uhane, ©vratne verižice in druga primerna darila za
kupiš najceneje
in najboljše pri
1495

Prešernova ul. 1.
		■-■:••' ^.%. t, ti ; ja»
		
Jrgoia s speceri
1».

A. SARABON
LJUBLJANA



z moho in Jeze n. priflolHi.
Ha drobno n u debelo. II
m
Apenta.
Fran Jožefova.
Friedrichshallska,
Herkules.
Hunyadi Janoševa. Pttllna.
Rakozyjeva palma.
Veiika pražarna za kavo in mlin za (lave
z električnim obratom.
Šaratica. Šternov,
ZajeöISka(Seidschitzci). Bllinska slatina. Bonifacijev vrelec. Contrexéville. Emška Kränchen.
Fachinška. Francovovarski Nata-
lijin vrelec. Giesshttbelska slatina Glelchenberški vrelec Guberska Srebrenica. Hallska jodova voda.
Karlovovarski vrelec. Krondorfski štef. vrel. Levico, močna in lažja, Marijlnovarki vrelec, Preblavška slatina. Rogaška slatina. Styria-vrel. Zab. 25 stkl.
Donati-vrelec. Zaboj s
25 steklenicami. Roncegno. Salvator.
Selter (kraljevski).
Vita-vreleo.
Viohy,
Vam' Vat^k Vt*^-
V/ildnnški Helenin.
vrelec. Darkavska jodova sol. Karlovovar. vrelčeva
sol v kristal, ali prašku. Mattonijeva močvjr-ska sol.
i A
it
stes&se
""W^U—V""V—
Zaloga špirita in žpi pijač.
Idrijske novice.
314.446 K 93 h, na amortizacijo
da so je 34.935 K
torej plačalo 10 li v letih
i Honorar v znesku 10 K ob zavarovanju stanovskega tovariša jo podaril gospod dr. J. Stverak naši Vincencijevi družbi. Blagemu dobrotniku so reveži zelo hvaležni za pogostna darila.
i Krščansko gospodarsko društvo je dobilo novega načelnika, vrlega moža Leopolda Rejc, kateremu želimo, da bi dolgo vrsto let stal na čelu našo zadruge. Bivši načelnik Franc Svctličič, ki jo bil zelo skrben in marljiv, je prostovoljno odstopil, kar so odbor in vsi člani obžalovali.
i Socialnodemokraški javni shod zadnjo nedeljo, 26. aprila, je bil prepovedan. Na dnevnem redu je bilo poročilo o občinskem gospodarstvu v preteklih treh letih, o ureditvi delavskih plač in praznovanju 1. majnika. O prepovedi se je zvedelo šele v nekdanjem kletišču »Pri črnem orlu«, kjer je imel biti shod.
i Odkupovanje zemlje, da se zgradi prepotrebna cesta skozi Kanomljo, se je vršilo 21. aprila. Šlo je prav gladko razun pri prvem in zadnjem posestniku. Nekaj težav je sicer pri vsakem delu, ali so pa bile umestne v tem slučaju, je vprašanje. Ko je bil v Idriji razgovor, da se žc svet odkupuje, jo je uganil socialnodemokraški zaupnik: »Seveda, ker bodo volitve v Idriji!« Kakor bi Ka-nomlja volila v Idriji! Prihodnji torek, 5. majnika, bo še vodopravni komisijski ogled, potem pa upamo, da se bo kmalu pričelo z delom.
i Kratki spoj jo nastal ob pol 12. uri ponoči v Kogovškovi električni napravi na hiši ob župni cerkvi. Pregorele so žice in varnosti, gorela je že lesena shrambica, v kateri so varnostne naprave.
i Javen shod se je vršil dne 29. apr. ob 9. uri zvečer. Sklicali so ga socialni demokratje. Prišlo je okoli 300 ljudi. Na dnevnem redu je bilo poročilo o občinskem gospodarstvu v zadnjih treh letih ter o delavskih plačah. O občinskem gospodarstvu jo poročal župan. Povedal je najprej, da je shod že tretjič sklican, šele nocoj pa je clobil dovoljenje, da se sme zborovati. Nato je opisal, kaj se je vse storilo ob času, ko on županuje. Dali so se tisočaki za ceste in poti, vodovode in razsvetljavo, vrhutega se je plačalo pa še dolga blizo 46.000 K. Toliko se za občino po mnenju Štravso-vem še ni naredilo pod nobenim prejšnjim županom ali tudi gerentom, dasi sc je pobirala le 64odstotna doklada. V posebno zaslugo si šteje otvoritev 8. dekliškega razreda. Pritoževal pa se je nad rekurzi, ki jih je bilo vloženih 16 deloma po zlobnih, deloma nevednih ljudeh. Rekurzi so krivi, da je davek enakomeren. Občinski odbornik Ivan Kavčič je zavračal župana, da so merili vsi rekurzi na to, da se obvaruje davkoplačevalce, pa tudi čast. župana se jc varovala. K temu dostavljamo šc naslednja pojasnila: L. 1911. jc imel župan na razpolago 43odstotno cloklado na hišnonajemninski davek in 73odst. na vse druge davke, leta 1912. je bila 68odstotna splošna doklada, 64odstotno doklado smo potom pritožbe dosegli šele v letu 1913. in letos. Glede dolgov nas prav veseli, če se jc res v zadnjih treh letih plačalo blizo 46.000 K dolga, ker jo ravno S. L. S. zahtevala, naj se drži županstvo strogo proračuna, slučajne prebitke pa naj porabi v pokritje dolgov. Glecle županovo samohvale o zaslugi za otvoritev 8. dekliškega razreda objavljamo naslednjo uradno izjavo c. kr. ministra za javna dela z dne 5. oktobra 1913: »Betreff: Weiterbestand der 8. Klasse der Mädchenvolksschule in Idria. Das Ministerium für öffentliche Arbeiten hat der provisorischen Eröffnung der achten Klasse an der Mädchenvolksschule des Werkes in Idria mit dem Beginne des Schuljahres 1913/14 unter der Bedingung zugestimmt, daß durch diese Neueinrichtung dem Staate keine Mehrauslagen erwachsen, insbesondere auch nach Eröffnung dieser Klasse mit den vorhandenen Lehrkräften das Auslangen gefunden wird und demnach die provisorisch neu zu errichtende achte Mäcl-chenklasse bei Wiedererrichtung einer Parallelabteilung zur ersten Klasse oder überhaupt einer weiteren Parallelklasse wieder aufgelassen wird.« — Ker je bila ustanovitev 8. razreda zagotovljena, more se kdo pohvaliti samo s tem, da je pomagal, da imamo sedaj 8. razred le provizorično, pogojno in na naj-neprimernejšem prostoru, namreč v mestni ubožnici. Glede rekurzov smo pa tudi po županovem shodu še vedno ne mnenja, ampak prepričanja, da jih je bilo tudi pretekla tri leta še premalo. Vzemimo zopet dolgove! Župan se. jc pohvalil, koliko jo odplačal dolgov. Blizo 46.000 K. Iz računskih sklepov je razvidno, da je bilo koncem leta 1910. dolgov še 379.402 K 3 h, leta 1913. pa šc
1911., 1912. in 1013. Idrijski rekurzovci so po županovi samohvali pogledali v tiskane račune, izdano od občino in pod zaglavjem »Izredni stroški« našli, da jc plačalo županstvo v lotu 1911. na amortizacijo trem mestnim hranilnicam 11.177 K 70 h, v lotu 1012. 11.698 K 21 h, in v letu 1913. 15,606 K 27 h, skupno torej 38.606 kron 18 vinarjev. — Biti bi moralo sedaj dolga šo 340.919 kron 85 vinarjev, v računskem sklepu leta 1913. stoji pa na strani 19., da ga je še 344.446 Iv 93 h, torej 3527 K 8 h več, kakor bi ga smolo biti. Davkoplačevalec ima pa pravico vprašati, kako to? V računih leta 1912. stoji na str. 19., da je dolga pri Mestni hranilnici v Ljubljani še 264.670 K 45 h, v računu leta 1913. na str. 12 poroča županstvo pod B. I. a), da je plačalo na ta dolg 12.852 K 59 h. Vsak človek bo proračuna!, cla je šo dolga 251.817 K S6 h; v računu za leto 1913. pa bereš na str. 19, da imamo še dolga v ljubljanski Mestni hranilnici 254.462 K 42 h, torej je zrastel v zadnjem letu za 2644 K 56 h, no da bi se razvidelo iz dohodkov, ali je županstvo napravilo nov dolg. Enako je z računom dolga pri Mestni hranilnici v Kranju. Leta 1912. je znašal 52.423 K 52 h, v letu 1913. se je plačalo amortizacije 2623 K 76 h. Dolga je torej šo 49.799 K 76 h. Poglej med »Pasiva« v računu, tam bereš, da je dolga še 50.682 K 28 h, torej celih 882 Iv 52 h več. in ljudje, ki take račune izročajo javnosti, si upajo v »Slovenskem Narodu« in pivarni zabavljati čez rekur-zovce! Zato so pa tudi le pri ljudeh te vrste mogoči dogodki, kakor jc bil dne. 29. aprila na shodu; Župan Štravs se jezi nad rekurzovci, ki so krivi, da ni dovoljeno difercnciranjc cloklacl, kar jc občini in prebivalstvu v največjo škodo po njegovih besedah. Pritožilo se je pa v tem oziru edino rudniško ravnateljstvo, ki ga vodi dvorni svetnik Billek. Torej je ta »največji škodljivec« občine. — Kmalu nastopi na istem shodu drug socijaldemokrat Fi-lipič, ki pripoveduje, da jc šla deputa-cija treh mož v imenu socjaldemokra-škega delavstva zahvalit se dvornemu svetniku Billeku kot največjemu svojemu dobrotniku ter ga prosila, naj nikar še ne gre v pokoj. Pa obema so somišljeniki pritrjevali!
i Volilke, dajte pooblastila našim zaupnikom, saj bi bilo to vendar dobro, da dobi občina na čelo sposobno može!
i Javno ljudsko predavanje bode v nedeljo dne 10. maja ob 4. uri popoldne v hotelu Didič o priliki občnega zbora idrijskega okrožja Orel. Ob 10. uri imajo skupno sv. mašo z govorom v mestni župni cerkvi. I. Članek.
in modno blago za goa-pode in gospe dobe zasebniki najbolje iz prvovrstne izvozne hiše 34
UKNA
= Prokop Skorkovsk^ & sin =
fitdMP@i_.ee
' Velika izbora. — Vzorco na zahtevo franko. ¡ta željo hočem dati take] izgol o viti gosposka obleke.
Naravna

najbogatejši alkalični (natron litijev) kislec ua Češkem. — Izborna dietetična namizna pijača. O vrednosti „Bilinske*1 izvolite vprašati hišnega zdravnika.	024
MATTONliSv
— '"I
naravna
alkalična kislina
preizkušena pri želodčnih in črevesnih Ka-tarih. obisinih in mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
padpiraliao sredstuo
pri karlovovarijskem in drugih kopelišKh zdrav-•leniih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 3S	in trajno porabo.	I (VI.
izvirek: gčessSsHbl Sauerbrunii,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in tranko.
V LiUbllčtnl se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u, Peter Lass-nlku in Ancirel Sarabonu. Liubiiana. 11
od Bergmann & Co., Tcšln ol> Labi je in ostane slejkoprej nedosežen v presenečenem barvanju las in brade. Dobi se v svetli, rujavi in črni burvi steklenica po kron 2-50 v lekarnah, dro-gerijah in parfunicrijah.	744
Lastnikom
z vodno gouiluo močjo, ki si žele ua-baviti trpežne klešče za nateg ene ali več klinj, se priporoča
A. Tomšič, kovač
Verd, p. Vrhnika.
Nizke cene. — Trpežen izdelek. Cenik je na razpolago, 1220
KOLESA PRI2NAN0NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
■ LJU B tj A N AM ARIJE TERE: / j ZIJE CESTA ŠT.14 NOVI SVET
^Nasproti köiitEjA i ah: fe tevajte prvi Slov.cenik brezplačno
Ovratnike
za prečastito
duhovščino
priporoča Josipina Podkrajšek
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2^
— Naročila po pošti se izvrše točno. — S

— s- •

obroke. Posamni deli najceneje. Ilustrovani ceniki zastonj.
F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev O {točno ob drž. žel. 2124, Češko. 3347
Telefon 145.
079
IÜ za
i.
vaake velikosti in ¿lasu Jamstvo za dolpccti najčistejšo vglasitev m najboljši material si
nove iz
^fJPiS-v,
, , I . » » .
,:t-tljM.taa>
iča za nabavo zvonov, metod, in harmon. zvonila določen m polil glas, Stojala za zvonove iz kovanega železa ali lesa. Lahkotno zvononje, najboljši način teka. Nagla
Izvršitev najnižje cene. Ugodni plačilni liogoji. stari nerabni zvonovi se sprejmo v iirelitje, ravnotako se izde mejo železna stojala najboljše l<on-štrukciie z dolgoletnim jamstvom. Pro-računi in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-


Manuf akturna traovina
„pri Valvazopju"
Stari trt št. 4 LillMP Stari trs št. 4
Zaloga, sukna, volnenega in raznega perilnega blaga, tkanine, cvilha, brisalk, prtov, servetov, preprog, zastorov, garnitur, svilnatih in volnenih šerp in raznih robcev itd.
„Pri Valvazorju"
Zaloga perila, čepic; obuvala, nogavice, rokavice, srajce, jopice, hlače.
HoVosti modemih
bluz, spodnjih kril, predpasnikov. Našitki, gumbe, trakovi, čipke, svila, baržun, stezniki, kravate, hlačniki, torbice, mila, dišave, krtače.
Dežniki in paliee.
Splošne porabe za krojače in šivilje.
Hajnižje eene.
751
Mon Presker
krojač ¥ Ljubllanf, Sv. Petra cesta 14
so priporoča si. občinstvu za miiogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih ceuah. 811 52
n,iiiiirtiiiu6ttiii«»iiiiitnMiitinnninniniiiiiiiMiiiiiiiiuHniiimmiMUniniin
Ljubljani!,
Židovska ulica št. 5.
Predtiskarija najnovejših vzorcev za vezene obleke in bluze.
1223
,. ................. iiiiilllllllililill'OaiMitiilff
I
šivalni stroji so neprenosljivi v trajnosti in za vsestransko uporabo
šivalne stroje dobite le v našiti prodajalnah z „S" izveskom
delniška družba šivalnih strojev
Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. Kranj, Glavni trg št. 119. --Novomcsto, Glavni trg št. Kočevje, Glavni trg št. 79.
ig»

Sanaftorij Kopališče
z vsemi fizik. diet. leöili, po.	■ "™ ^^ ^^
z vsemi fizik. diet. lečili, po sf>bno za živčne, srčne, že lodčne, ženske bolezni in bolezni prebavnih organov.
Zdravnik vodja:
Dr. Viktor Hecbt.
SpecijaSitete:
kislino (300). — Zdravljenje po Labmannu.
—	Ojrromne zračue kopeli. — Zdravljenie proti debelosti ozir, suhosti. — Zračne celice,
—	Zdravljenje z neprestano zaposlenostjo, —
.BISER JUŽNE STAJERSKE".

Po^or/ XOCX^XiSrirr-iT-t-r-r-rf^ r-i r -ff ^T-^-r-f —.-,-----r
Aajtrpežnejše kritje sedanjosti je in ostane
■Jtísxx. PojOf,'
prekfašen že nad 60 let )\dor hoče imeti dcbro in trpežno streho, naj se obrne na tvrdko Ifrban Ueber nasl., Zalilo g, pošta železnici. U79
Zahtevajte vzorce/ "
Zctliloški skrilj
Zahtevajte vzorce/
c	m »:mnsoUE Mimr—"Tiiif'^-'i'
J
Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parkete 90 vinarjev.
Keilov zlat lak za okvirje 40 vinarjev.--—
Keilov lak za slamnike v vseh barvah.--—
Keilova pasta za čevlje 30 vin. se dobi vedno pri
Lesknvec & Meden, L'ublfana.
Škof j a Loka: Matej Zigon. Kočevje: Fran Loy Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Franc Dolenz. Radovljica: Oton Homann. Novo mesto: I. Picek. Kamnik: 1. Petek. Črnomelj: Anton Zurc. Brežice ob Savi: Uršič & Lipej. Zagorje: K. E. Mihelčič
najboljša prevleka za mehek pod.
iiiiiiiiiHiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiujiiilillillilllliiMiiiiiHiiiuiiiiiii...............................................................................................
~ ALFONZ BREZNIK ffSp I
o. sr. dež. sodišča. =
Ljubljana, Kongresni Irg15. (Nasproti nunske cerkve.) I Največja In najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica i
KLHVIRJEV IN HHRmOHIJEV 1
na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega i glasbenega orodja, strun in muzikalij,	i
ED1B1I ZJUOžmK dvornih in komornih tvornic: BO« | sendorfer, Hfflzl Si Helfzmann, FBrster, Etarbar, Ge-
i briider Sfingi, Rad. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & Gloss, |	Hofmann ln Hofberg (aruerik. harmoniji).	1033
5	Obroki od K 16.— naprej. Xajbogatejša izbira v vseh moderuih slogih in lesnih
=	barvab. Ogleite si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10 letna po-
=	stavno obvezna garancija. Najemnina najnižia. Zamena najugodneiša. Dela-
S	sevanje ter popravila strokovno in cono. Ker imam zgoraj navedene prvo ta-
E	brik&te Izključno le Jaz za Kranjsko v zalogi, Bvarim pred nakupom fal;: 111-
5	kitov in navideznega „pofelna" pri kričavih, ki ee drzneio govoriti o „dobrem E blagu", dasi nimajo ni loanega pomembnega tabrikata v zalogi.
........................................................................iiuiuuiiMUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiTTTiTnTimmMiiiHMiiuiiiiiiiiiiiMin

JELACIN&K2
LJUBLJANA
NAJSOLIDNEJŠAin NAJCENEJŠA POSTREŽBA' ELEKTRIČMI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PR0BK0VINÉ IZSPANLIEINPORTUGALSKE.ZAHTEVAJTEVZORCE!
1355
YELIKANSKA ZALOQA OBLEK Ifl QQSPODE IN DEČKE
á KU NC LJUBLJANA
JI 1# 1 E Ä 1 ^^ ft	,

BOQATA ZALOQA BLAQA ZA NAROČILA
PO MERI.
«fflj^®
PRIZNANO NAJFINEJŠA IZYR5ITEY!

NAJNIŽJE CENE!
•36*
A _ A A *
CENIKI NA RAZPOLAQO.
j C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland - cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovane in podorne trdoto daleč nadkrlljujoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj I., Palckestrasse 1.
Pisnim za nrtjeviBje splošnih gospodarskih zadev
J. Rozman, Kranj
I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupi-larno-varno nalaganje. — Ranžiranje insol-vene. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev.
II.	Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III.	Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic.
264
IV.	Promet z nepremičninami in podjetji: Po.
sredovanje pri nakupu, prodaji in zame. njavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V.	Tehnično - komercijelne zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celib delavnic. Instalacije. Načrti in proračuni
VI.	Strokovni nasveti v vseh navedenih zada. vah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago.
riifiWiii^fliriTMritaiiiaiii i -
Hodna in športna trgovina
I* r
r-v
nasproti
glavne pošte.
i

s.
, tele i I?
tenninske, lovske, liribolazke, mrežaste, in vse drage vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, uaprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd. vse v največji izbiri.	' 1044
ilWMIWWHIWW
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata EberI
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena n stavbena pleskarja
Ljubljana, Miklošičeva ceste
Nasproti hotela Union
Telefon 159. Teleion 15«.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
za pohištvo in druge predmete
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	n32
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
--------Predmete in potrebščine j
za žgalno in briljantno
slikanje.
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska de a
Igriška ulica 6, Gradišče.
«SV'W' . •'■ «TÍ■	->,
znonosl.
Zgodovinsko društvo. Letos slavimo petstoletnico zadnjega vstoličenja koroških vojvod. Pri tej priliki nam stopa prav živo in nazorno pred oči znana resnica, da je ravno zgodovina oni vrelec, iz katerega teče narodna zavest, ponos in upanje v boljšo bodočnost. Ravno ta proslava nam pa kaže tudi, kako skrajno potrebno je, da sami začnemo proučevati svojo lastno zgodovino in se otresemo jerobstva tujih zgodovinarjev, ki mnogokrat nalašč prezirajo zgodovinska dejstva v naši preteklosti. Da nam proslavljenje vstoličenja korotan-skih vojvod prinese dejanjske koristi, začnimo krepko podpirati naše Zgodovinsko društvo, da bo moglo vspešno zasledovati domačo zgodovino. Vsak omikanec kateregakoli stanu naj pristopi kot ud, naj se mu ne zdi škoda 5 K, ki jih plača kot udnino, pa dobi zato društveno glasilo »Časopis«. Za muzej nabirajte in pošiljajte starine in umetnine, za arhiv listine in druge pismene spomenike, za knjižnico pa kjige, zlasti zgodovinske in narodopisne vsebine. — Društvo ima šc na razpolago starejše letnike »Časopisa«, izvzemši prvi letnik. Odbor je znižal starejšim letnikom do vključno letnika 1912 ceno za polovico, ¡t. j. letnik po 2 K 50 vin., oziroma po 3 K, če se naroči po knjigotržcih. Kdor naroči skupaj vsaj pet letnikov, dobi povrh še 20 odstotkov popusta. »Časopis« je z lanskim letom dopolnil deseti letnik in obsega v desetih letnikih mnogo važnega gradiva za domačo zgodovino. Tudi prvi letnik se še dobi, toda za celo ceno (5 K, oziroma 6 K pri knjigotržcih), ker je primeroma malo izvodov na razpolago. Posamezniki kakor knjižnice si torej lahko oskrbijo vse letnike »Časopisa«.
Zdravstvo.
Rdeči križ. Dne 22. aprila t. 1. se je vršil redni občni zbor deželnega in gospejnega pomočnega društva Rdečega križa za Kranjsko. Občni zbor je otvoril predsednik gospod Peter vitez Grasselli, pozdravil navzoče člane, posebno pa deželnega predsednika ekscel. barona Schwarza in vojaške svetovalce. S toplimi besedami se je spominjal umrlih članov društvenega vodstva: višjega štabnega zdravnika dr. Frana Košmelja, gospe Luitgardc Zeschko, prejšnje predsednice gospe Flore Ru-deseh in več rednih članov. V znak so-žalja so vstali navzoči raz sedežev. Na to je gospod predsednik naznanil, da Bta se v Ljubljani dva tečaja in v Novem mestu en tečaj za pomožne bolniške strežnice dovršili in da se enaki tečaj v kratkem tudi v Krškem otvori. Račun za leto 1913 se odobri. Koncem leta 1913 je znašalo premoženje 155.275 kron 42 vin., od te vsote spada na vojni zaklad 89.056 K 36 vin., na vezano imovino 54.350 K 63 vin., na mirovni pomočili zaklad 11.118 K 43 vin. in na jubilejni mirovni zaklad 750 K. — Pri novi volitvi celega odbora so bili soglasno izvoljeni naslednji gospodje in gospe: a) za glavno društvo: Gustav del Cott, c. kr. okrajni glavar v pokoju; Fran Doberlet, hišni posestnik; Ka-rol Kasti pl. Traunstátt, c. in kr. podpolkovnik v pokoju; Gustav Karol Ku-lavics, c. kr. vladni svetnik; Ivan Sajo-vic, stolni dekan; dr. Edo Šlajmer, višji sanitetni svetovalec; dr. Fran Zupane, c. kr. dvorni svetnik; dalje Jurij Pe-trovan pl. Felso - Zabricza, c. in kr. polkovnik v pokoju in dr. Viktor Schiffer, c. kr. vladni konceptni praktikant, potem Antonia Kosler, Beti pl. Laschan, Ernestina pl. Račič, ekscel. baronica Karla Scliwarz, Helena pl. Schóppl, Vera dr. Šlajmcrjcva, Bogumila dr. Šu-pteršičeva, baronica K|*ii Wurzbacli in Olga ür. stare, b) za podružnice: Mihael pl. Lukanc, c. in kr. polkovnik v pokoju; Gabrijel Piccoli, lekarnar in .dvorni založnik; Matija Zamida, ravnatelj deželnih uradov, dalje Hcrmina del ¡'Cott; Melanija Luckmanu in Ninka [Luckmann. Za računske preglednike ¡so bili izvoljeni gospodje Aclolf Eberl, Henrik Lincltner in J osi]) Poklukar in za namestnike gospa Terezina .Tenko in gospod Ivan Kovač. — Končno jc bil ■odstopivši predsednik gospod Peter vi-jjtez Grasselli vsled njegovih velikih zaslug za društvo enoglasno izvoljen za Kastnega člana.
Največja izbira švicarske vezenine!
BLUZE
Na izbiro pošilja tudi na deželo krasne
krila, kostume, domače obleke, moderci, perilo in vsako modno blago.
Zcl° sSa M. Krištoilc-Butar
Ljubljana, Stari irg štev. 9. — Lastna hisa.
Neprokosljivit v	a<30
otroških ofalekcah In krstni opravi.
Dobro platno in tkanino
za perilo, posteljne garniture, nevestine opreme, zanesljivo dobre kvalitete se kupi pri-
JL. Saro-u
ti
nstnica Jadviga Sare>
Ljubljana. Šelenburgova ulica 5. Ljubljana.
JO <6 rti
a* to
■53 O
to
N<
Cr to
Kompletne nevestine opreme od K 380'— dalje.
Baloga pohištva in tapetniškega blaga,
awawav.'
Mizarstvo.
.WAWASW
Fc polna spalna soba, orehov ali hrastov les
350 h
Jamči se z a solidno delo.
Cene
kon^u-e^rne.
.v.v\\vwvw
V\.VA\MAAAV
J.. Pogačnik
\\\WAVWVi
.mvv'.v.w
Ljubljana, Marije Jeremije cesta 13-18.
*
F. L Popper čevlji \
Specialiteta K 20
_ za gospode in gospe 60 ™ nogam najbolj priležni, H lični in najboljše kakovosti
®	Naprodaj samo pri
* JULIJI ŠTOR, Ljubljana \
V
Prešernova ulica štev. 5.
Goiserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke.
Cena: 12-50
2938 (52)
Cena; 16-50
,.t;y.:.. :.:•■;.;>i:uüih t
w.'iiii i i-. .'M'i i'ii.iiimniii:muuii|iiHim:i!i:i min ' """¡h >
liia.li':,:::.;x.im ; .. .:.
Kneza Auersperga radioaktivno kopališče
Toplice na Kranjskem
Postaja dolenjsko železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38" C, ki daje nad 30.000 lil radioakUvne vode na dan. Velika kopališča, posebne in močv rnc kopeli. Elektroterapija, masaža, s komfortom opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije: revmatizem, protin, nevralgija (ishias), nevrastenija, histeria, ženske bolezni itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo. Sezona od 1. maja do 1. oktobra.	1288
2aini klobuki M°dni salon
Stuchly -M^Schke
Ljubljana, Židovska ulica štev. 3.
Priporoča ceni. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo vseh vrst damskih in otroških klobukov po znano nizkih cenah. Cene brez ======= konkurence. =====
za pomladansko in poletno sezono ibm. Kupon. 310 metr. dola, za IS^iSK kompletno moško obleko t kupon is kron
(suknjo, hlače, telov- 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane le 1 kupon 20 kron
Kupon zn črno salonsko obleko K 20'—, kakor tudi blago za površniki), turistovske obleko, svileni kamgarn in blago za damsko obleko, pošilja po tovarniški coni kot roolna in solidna, dobroznana
zaloga touarniSkega sukna
SiegeMmhoS Brno, Morava.
Vzorol zastonj ln franko. Vsled direktnega naročila blagu pri tvrdki Šiogol-Imbol lz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled vulikoga blagovnega prometa vodno največja izbira povsoni svežoga blaga. Stalne, najnižje oene. Tudi najmanjša naročila so izvršo najskrbnoje, natančno po vzorcu.	453
os najt
najs
1148
Modne
z elegantnimi svilenimi etekti, atlas, batiste, lanen, in bombaž, konnfase, rjuhe, platno, damaste, žepne robce, brisače, modrotisk, inlete, kotenine, blago za dame in gospode, blago za modroce in drugo tkanine razpošilja slovita krščanska tvrdka ročna tkalnica št. 43, v Bistrem pri Novemmestu ob Met., Češko.
Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo,— 18 m. ostankov ceiirja, prve vrsto, uiočn. za srajce in bluze, razdelj. po 3 metre za 10 K nelranko, ali 36 metrov za 20 K franko. — 40 m ostankovcefirja, kanafasa, dolena itd. lepo sortirano, prve vrsto za 20 K, uajfin. vrste za 25 K franko po povzetju.
To morate brati t Najboljši dokaz mojo solidno tvrdke: Naročeno blago prejela, hvala za uslugo. Ob priliki bom zopet naročila, ker vidim, da dobro postrežete. Spoštovanjem Kranica K nap, naduči-teljeva soproga, Vrabce. — V letu 1914 nad 500 takih prizualnic od Slovencev! Dopisuje se slovensko.
iz najboljših rastlin pripravljen čaj, ki ga z uspehom uporabljajo
Ta čaj pomiri živce, lajša bolečine, od-stranja krče, tvori kri, podeljuje sladko spanje, pospešuje telesno moč in prebavo. Ganglional-čaj ne vsebuje nikakih omam-ljivih snovi.
Edino pristen se dobi pri c. kr. dvor. in nadvojvod, kamornem založniku
lekarnar, 686 KEICHEIIAU, N. A
JULIJ BilfHER
Cena škatljici z vpor. navodilom K 3-—. Kjer ga ne dobite v lekarni, naročite ga proti vposlatvi K 3-— irauko po pošti.
Karel Camernik & Ko.
špccijalna trgovina s kolesi, avtomobili, motorji m posameznimi deli.
Mehanična delavnica m garaža
Ljubljana
Dunajska cesta št. 9-12.
°°°°°°°° Dobro blago se samo hvali! oooooooo
G F ¡1 IP AQFI«i v2laševa,ec giasovir-
• I • tji	jevin trgovec glasbil
===== Ljubljana, Poljanska cesta štev. 13. =====
Zaloga prvovrstnih glasovlrjev, planin,harmonije», gosli, kitar, tamburic, citar, harmonik itd. Najboljša struna „WEICH0LD" In druge, ter vse potrebščine g.asbll. Jamiim pismeno 10 let. Zavod za vglaševanje ter popravila glasovlrjev in v^ega glasbenega orodja
-- Najcenejša posojevalnica.
Vglašujem v »Glasbeni Matici", „Mladiki" in drugim slovenskim zavodom. — Svarim pred samouki in neizkazanimi baje-strokovnjaki, kateri inštrumente samo pokvarijo. — Edini samostojni strokovnjak za vglaševanje ter popravila vseh glasbenih instrumentov je na Kranjskem koncesionirana tvrdka G. F. JURASEK.
gumijci?! pcdpeínity
Nedosežni po elastticiSeti lahkosti trpežnosti
863
Glavna zaloga: ANT. KRISPER, Ljubljan^f
MARIJA S ATTN ER
Ljubljani!, Dunajska cesta 17, II. stop.. II. näästr. (ffledijaiova ftisa}-
se priporoča prečastiti duhovščini za
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvali pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
bandera in baldafaine
*er izvršuje vsakovrstno cerkveno peri o iz pristnega p'atna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih parainentov tudi radovoljno prevzame.
13
¿IIIIIIIIIIIMIIIlilllllllllllllllllUIIUIIHIIIIIMUIIIIIIIIIIUUIIiaiUliHIllllUIIIIIIIIIUUINIIIUIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIU
= Pozor stavbeniki!
Pozor občinstvo! ¡
liiotouljene štedilnike
solidno, domače delo prodafa po jako nizkih cenah |
.Rudolf Greyer, Ljiiblja^iia 1
ključavničarski mojst-r, Cesta na Rudolfovo železnico lO.
Priporoča tudi vsa v stroko spada/oča de/a, vrtne, stopniščne in balkonske | | ograje, rastlinjake itd ter vsa popravila.	1133 |
S	5
11J lil I lili IfiB 111 Ml I llllllllf llllllllllt IJIIIIIIII !ll lil III lili lil Elit i I llllli]|llllllltl<llllllllB9ltlillIllilII.|EI]|||||||IMlHIIVIIIIIillllilllllflllllll1IIUIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIVIIIlll1ltT
Zahvala in priporočilo.
Svojim cenjenim odjemalcem in p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da bom otvoril dne 4. maja 1.1.
v Wilfjti uliti štev. 14 (Zetinovitheva hiša).
Obenem naznanjam, da bom opustil svojo podružnico na Tržaški cesti št. 2, pač pa
ter jo nespremenjeno dalje vodil.
Svojim cenjenim dosedanjim odjemalcem se iskreno zahvaljujem za do sedaj mi izkazano zaupanje ter zagotavljam stare kakor tudi nove odjemalce, da bom postrezal z vedno svežim mesom pitanlh volov. O tem se bo slavno občinstvo lahko prepričalo.
Ha žello pošiljam svojim odjemalcem meso tudi na dom.
Z velespoštovanjem
Fran Lovše,
V Ljubljani, dne 25. aprila 1914.
mesar.
Zunanja naročila 1127	obratno
m*-A


Priporočamo domačo solidno tvrdko
ut\J¡iTS;i*Hi «i*
Žalni klobuki vedno v zalogi
Cene brez konkurence Velika zaloga damskih In o rošk h slamnikov v najnovejših oblikah vseh vrst ter športnih čepic Popravila se sprejemalo
^uuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuminuunuu
Najhitrejša m najsigurne¿áa
vožnja v
je z ekspresnimi
cesarskimi brzoparniki: »Kai-	-¿2
y	ser Wilhelm d. II.«, »Kaiser	U
'¿i W^M^i^^'^k^m^m^.^^mmMiM Wilhelm d. Gr.«, »Kronprinz	O ffil Wilhelm«, »Kronprinzessin Cäciiie« in z največjimi brzoparniki: »Prinz
J2J Friedrich Wilhelm«, »George Washington«, »Columbus« itd. Vožnja 5—6 dni,	¡£g
S Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine) III. razreda. V teh je prostora za	JT|
„ 2, 4 do 6 oseb; opremljene so Cim liajudobnejc. Potniki dobivajo v posebnih jedilnih	^
dvoranah ob pogrnjenih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in	¿¿f
¡Tj kadilnih salonov tudi posebni šetalni krov, kopelji itd. Na krovu jim igra vsak drugi	»jj
ga dan godba. ===== Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek in četrtek. .	Mj
Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi v pristanišču brozplacno hrano m stanovanje; - Edino voljavno
Kolodvorska ul. 35 (nasproti občeznano go-
vozno listko za to parniko, kakor tudi za vso progo amor. žoloznio pri
p Ed. Tavčar-gu v Ljubljani stilno „Pri S tar o m Ti š 1 e r j u-.) — Izdaja voznih
listov tali za progo: Baltimore, Filafleiaja, Galveaton, SanaSa, Avstralija. Zabavna potovanja v Italijo jjTI	Egipt, na severni tečajitd.
r»r
m
mmmmmmmmmmmrn
ffUTt
Posestjo v Krškesn h, št.6 J
obstoječe iz enonadstropne hiše s tremi velikimi gospodarskimi poslopji, krasno verande, rastlinjakom, ledenico i. t. d. dalje iz krasnega vrta, sadnih vrtov, dobro vdelanih vinogradov, njiv in travnikov in boste
prodam
iz proste roke radi preselitve. Posestvo je najugodnejše lege v Krškem in radi prostornostij pripravno za vsako obrt, zlasti za vinsko in lesno trgovino, pa tudi za penzijonista, ker se lahko vse odproda, kar se ne rabi. Pojasnila dajem sam.
iim
1458
Dp» J. Hočevar.	„
&M
mmmmm