Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (20/33 0C) in soboto (18/32 °Q bo delno, v nedeljo (18/27 °Q pretežno oblačno. Možne plohe. Četrtek, 23. julija 2015 številka 29 | leto 62 www.nascas.com naročnine 03 898 17 50 cena 1,80 € Namesto popoldanske nočna izmena V proizvodnih obratih Gorenja imajo vzpostavljen hladilni sistem, ki pa pri teh ekstremnih zunanjih temperaturah ne omogoča, da bi delovne prostore ohladili na primerne temperature. Na to vplivata vsekakor tudi velikost prostorov in narava tehnologije, ki prostore dodatno ogreva. Še posebej so razmere težke na tistih delovnih mestih, kjer so v tehnološke procese vključene peči. Tako je na primer v emajlirnici. Zato so uvedli številne dodatne ukrepe, da bi z njimi čim bolj omilili neugodno mikroklimo. Hale ponoči intenzivno prezra-čujejo in v celoti upoštevajo priporočila mednarodne organizacije za varno delo OHSAS. Popoldansko izmeno, v kateri so delovni pogoji zaradi ekstremnih temperatur najhujši, so prestavili v nočno povsod tam, kjer je bilo to mogoče tako organizirati. Zaposlene spodbujajo, da odmore izkoristijo za počitek, da je pomembno piti večje količine vode in da je priporočljivo, da ta čas preživijo v hladnejših prostorih. Poleg pogostejših in daljših odmorov (poleg odmora za malico imajo še dva petminutna odmora, ki so jih v tej vročini podaljšali na desetminutna) skrbijo, da je na voljo dovolj brezalkoholnih napitkov, predvsem vode. Sicer pa je pred njimi le še jutrišnji delovni dan, potem odhajajo na kolektivni dopust, ki ga bodo imeli v vseh svojih tovarnah v Sloveniji, Srbiji in na Češkem. Trajal bo od dva do tri tedne, kar je odvisno od planov dela posameznih programov. Znova bodo vsi delavci za stroji 12. avgusta. a mz TAKO mislim Vroče je ... Mira Zakošek Da, res je vroče! Peklensko vroče, bolj vroče, kot je normalno ... A vse tarnanje okoli tega je še bolj nenormalno. Predvsem pa je dejstvo, da tarnajo najbolj tisti, ki imajo za to najmanj razlogov, ki delajo v klimatiziranih prostorih in imajo tudi možnost, da si delo tako organizirajo, da vročini niso preveč izpostavljeni. Na drugi strani pa so tisti, ki so vsega hudega navajeni, bolj potrpežljivi. To velja za mnoge fizične delavce, še posebej gradbene (pa razne vzdrževalce ...), ki nam tudi v teh pasjih dneh polagajo asfalt, in to tudi takrat, ko je sonce najbolj visoko na nebu. O kakšni senci, v katero bi se zatekli, ni niti govora. Zamud jim (potem, ko ne bo več tako vroče) nikakor ne bi odpustili! Pa z njimi sočustvujemo? Ne se hecat, kvečjemu so deležni kakšne pikre, ker nam delajo prometne zastoje. Še sreča, da ne slišijo tisto, kar vse »izustijo« nejevoljni vozniki, ki so prepričani, da bi lahko delo opravili pač takrat, ko oni ne bodo vozili po tej cesti. Enako velja za številne druge gradbene delavce. Roki so danes tako kratki, letna sezona pa na višku, tako da najpogosteje običajni osemurni delovnik pač ne more biti dovolj. Mnogi so soncu izpostavljeni tudi po dvanajst ur. Da ob tem zdravniki govorijo in pišejo, kako nevarno je biti na soncu, o ozonski luknji, zaščitnih kremah (ki si jih takšni delavci niti ne morejo privoščiti) niti ne govorimo. Tu so kmetje, ki so od nekdaj vajeni zgodaj vstajati in čim več postoriti v ranih urah, a vročini nikakor ne morejo ubežati. Enako velja za številne delavce, ki skrbijo za red v mestu. Si predstavljate, kaj bi rekli, če nam recimo v teh vročih dneh ne bi odpeljali smeti, ali pa, če bi nam pred hišami začeli ropotati sredi noči . Pa tudi natakarji, ki morajo v svojem delovnem času neštetokrat zapustiti klimatizirane prostore lokalov in postreči na vrtu in so s tem izpostavljeni nenadnim temperaturnim spremembam. Še veliko jih je, ki so v teh dneh zares bolj 'na udaru'. Si predstavljate delo v proizvodnji, po možnosti ob peči, kjer delovnega mesta ne morejo kar tako zapustiti, in še in še bi lahko naštevali! Kot kaže, bo še malo vroče, prevroče, potem pa naj bi vročina vendarle malce popustila. In morda bo vsem nam, ki 'trpimo' po pisarnah, le malo lažje, če bomo ob svojih tegobah z vročino pomislili na tiste, ki sem jih naštela, in še na mnoge druge, ki so vremenskim pogojem resnično močno izpostavljeni. Pa ne le vročini, tudi mrazu in dežju. ■ ■ lil ■lil =o ¡in i po ;o ii^- Uvodni krogpo notah gostov Uvodni krog jubilejnega nogometnega državnega pr- voligaško druščino priigral zgodovinsko zmago proti venstva je napovedal zelo zanimivo sezono. Kar na treh igriščih so se veselili gostje. Med razočaranci so tudi rudarji, pravi nogometni praznik pa je bil v Krškem, kjer si je domači istoimenski novinec med izbrano pr- podprvakom. Rezultati 1. kroga: Maribor - Zavrč 1 : 1, Olimpija - Gorica 4 : 1, Krško - Celje 1 : 0, Luka Koper - Domžale 2 : 3 in Rudar - Krka 0 : 1. a S. Vovk Mestna občina Velenje k odpisu dolgov najrevnejšim Velenje, 21. julij - Predsednik vlade dr. Miro Cerar in ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak sta z upniki sklenila sporazum o odpisu dolgov najrevnejšim. Tudi Mestna občina Velenje je pristopila k izvajanju ukrepa, ki je namenjen socialno najšibkejšim. Sporazum o odpisu dolgov najrevnejšim sta podpisala podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol in direktor Komunalnega podjetja Velenje dr. Uroš Rotnik. Sprejeti Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov bo omogočil upnikom in dolžnikom, da bodo sporazumno odpisali dolg brez davčnih posledic. Odpisovali bodo eno leto stare dolgove oziroma dolgove, ki so nastali pred letom 2014. Za odpis dolga bodo lahko zaprosili dolžniki, ki so bili kadar koli v obdobju od 1. januarja do 30. junija prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka ali otroškega dodatka iz najnižjih treh dohodkovnih razredov. a V imenu Mestne občine Velenje je sporazum podpisal podžupan Peter Dermol. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA »»WAS 23. julija 2015 LOKALNE novice V vladi v senci tudi Krupic Ljubljana, Velenje - Izvršilni odbor Slovenske demokratske stranke je sestavil vlado v senci oziroma strokovni svet stranke. Predsednik strokovnega sveta je predsednik SDS Janez Janša, med štirinajstimi predsedniki posamičnih odborov pa je tudi mag. Fidel Krupic, načelnik Upravne enote Velenje. Krupic je bil pred dobrima dvema letoma vidni član Virantove Državljanske liste in predsednik strankinega odbora za infrastrukturo, vendar je stranko zapustil. a mkp Veselijo se sodelovanja Šoštanj - Danes, 23. julija, v Šoštanju predstavniki Občine podpisujejo pismo o nameri o sodelovanju v gospodarstvu, kulturi, športu in drugih področjih z Občino Tešanj v Bosni in Hercegovini. Gre za občino s 46.000 prebivalci in se v zadnjih letih zelo hitro razvija. S 163 kvadratnimi kilometri sodi med manjše občine v Bosni in Hercegovini, medtem ko občina Šoštanj s 96 kvadratnimi metri sodi med srednje velike občine v Sloveniji. V občini Tešanj obratuje več kot 2.400 poslovnih subjektov. Velik poudarek dajejo izvozu, saj izvažajo v 60 držav. Občina sodi med najboljše bosanske lokacije za vlaganja. »Veselijo se sodelovanja z našo občino, prav tako, kot se mi veselimo sodelovanja z njimi,« je pred vrnitvijo obiska in podpisa pisma o nameri dejal šoštanjski župan Darko Menih. a mkp Tabakovic novi poslanec Ljubljana, Velenje - Igralec Saša Tabakovic, ki je na listi SMC kandidiral v Velenju, je od 1. julija novi poslanec državnega zbora. Nadomestil je poslanko mag. Margareto Guček Zakošek, ki jo je vlada imenovala za državno sekretarko na gospodarskem ministrstvu. a mkp V Škalah 11 parcel Mestna občina Velenje je v Škalah na atraktivni lokaciji komunalno uredila 11 parcel za gradnjo stanovanjskih hiš. Trenutno se z Elektrom dogovarjajo še za pripravo projektnih rešitev za elektro omrežje. Računajo, da bodo javni razpis objavili jeseni, cena za kvadratni meter pa bo 43,72 evra, glede na to, da gre za nezazidano stavbno zemljišče. Dobrih 48 tisočakov za kmetijstvo Velenje, 16. julija - Mestna občina Velenje bo tudi letos dodelila finančna sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja. Razpis je že objavljen na spletnih straneh občine, rok za oddajo vlog pa je 15. avgust. Med prosilce bodo razdelili 48.200 evrov. Razpisali so pet področij, ki jih bodo finančno podprli, med drugim tudi za plačilo zavarovalnih premij, naložbe v gozdarstvu ter v naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov. Na razpis se lahko prijavijo tako fizične osebe kot mikro podjetja. Prednostna lista sanacije plazov Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki so na osnovi ugotovitev geologa, ki si je ogledal vseh osem potencialno nevarnih območij, pred časom izdelali prednostno listo ureditve plazovitih območij. V lokalni skupnosti so tako že uredili manjše območje nad cesto v Velikem Vrhu, kjer se je sprožil plaz preko cestišča po neurju. V istem času je lastnik v Slatinah ob pomoči občine odpravil posledice drsenja zemlje na kmetijsko zemljišče. Na prednostni listi pa je še ureditev plazovitega območja pri domačiji Mežnar. Projekt za izvedbo je pripravljen, po ocenah projektantov bodo znašali stroški dobrih 20 tisoč evrov. Posledice naj bi odpravili hkrati z rekonstrukcijo ceste v Skornem. Prav tako je pripravljena dokumentacija za odpravo posledic plazu pri Poljanšku v Gorenju (projektantska ocena projekta je 36 tisoč evrov) ter plazu nad Sevčnikaijem v Slatinah (projektantska ocena stroškov je 86 tisoč evrov). Kot zagotavljajo na občinski upravi, plazovita območja trenutno ne predstavljajo neposredne nevarnosti. Sanacijska dela naj bi izvedli takoj, ko bodo dane možnosti za pridobitev vsaj dela nepovratnih sredstev od države. a tp Pločnik Bole-Drobničev ovinek Šmartno ob Paki - Predvidoma v teh dneh naj bi se v občini Šmartno ob Paki lotili izgradnje pločnika od avtobusne postaje pri Boletu do Drobničevega ovinka v dolžini dobrih 80 metrov. Najcenejšo ponudbo za izvedbo je oddala družba Andrejc Šoštanj. Namen izgradnje pločnika je izboljšanje varnosti pešcev v prometu, med katerimi je veliko otrok, na relaciji Mali Vrh-središče Šmartnega ob Paki. Hkrati z izgradnjo bodo uredili ob pločniku še javno razsvetljavo. Pogodbena vrednost naložbe je 16.500 evrov. a tp Mestni blagajni delujeta tudi poleti Velenje, 16. julija - Mestna blagajna v kletnih prostorih Mestne občine Velenje tudi v poletnih mesecih deluje po ustaljenem deljenem urniku, med 15. in 22. dnem v mesecu, ko je obisk največji, pa je odprta neprekinjeno. V njej lahko občanke in občani gotovinsko brez provizije plačujejo položnice vseh velenjskih osnovnih šol ter položnice, ki jih izstavljajo številni javni zavodi in velenjska podjetja. Povprečno v mestni blagajni občani plačajo 18 tisoč položnic mesečno. Šoštanj, 21. julija - Od 13. oktobra 2013, ko so v Šoštanju v prostorih občinske stavbe odprli mestno blagajno, jo je obiskalo 10.327 občanov, od tega letos 3.375, ki so v njej brez provizije plačali 7.821 položnic. Mestna blagajna bo tudi poleti odprta tako kot med letom, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 8. do 11 in od 12. do 15.30.. a mkp Enomesečne sodne počitnice 15. julija so se začele enomesečne sodne počitnice, kar pomeni, da sodišča sodnih pisanj v tem času ne bodo vro-čala, prav tako ne bodo tekli procesni roki. Če pa bo v tem času vročeno sodno pisanje, ki je bilo že prej poslano, začnejo procesni roki teči prvi dan po izteku počitnic. Vlaganje v izobraževanje se obrestuje Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki se je leta 2012 vključila v regijski štipendijski shemi Razvojne agencije Savinjske regije iz več razlogov. Po zagotovilih uprave lokalne skupnosti želijo tako podpreti razvoj lokalnega podjetništva, hkrati pa omogočiti kakovostno izobraževanje dijakom oziroma študentom. Danes ugotavljajo, da se tretjinska vlaganja, ki jih namenja v shemo, obrestujejo. V teh dneh je namreč izobraževanje v magistrskem študiju uspešno že zaključil študent. Pridobitve naziva magister inženir tehnologije polimerov se veselijo vsi, predvsem pa delodajalec - podjetje Kovinoplastika Povše, ki v shemo prav tako prispeva tretjino potrebnega denarja. V razvojni agenciji pravijo, da je takih primerov dobrih praks podpore podjetništvu in izobraževanju v regiji vse več, saj si s tem podjetniki zagotovijo lasten kader. V občini Šmartno ob Paki, ki poleg študentu namenja denar še za štipendije 4 dijakom, zagotavljajo, da bodo v štipendijski shemi sodelovali tudi v prihodnje. V letošnjem občinskem proračunu je za ta namen predvidenih 3.000 evrov. Sonček najbolj potreben energetske prenove Šmartno ob Paki - Na nedavni zadnji seji pred poletnimi počitnicami so svetniki Občine Šmartno ob Paki sprejeli Lokalni energetski koncept. Gre za dokument, ki analizira energetsko rabo in oskrbo na območju lokalne skupnosti, predlaga rešitve za izboljšanje trenutnega stanja in trajnostni energetski razvoj občine. Dokument je tudi osnova za pridobivanje nepovratnih sredstev za energetske sanacije zgradb v občinski lasti. Po obrazložitvi pripravljalcev v občini Šmartno ob Paki ureditev centralnega sistema ogrevanja zaradi razpršenosti ni ekonomsko upravičena naložba. Pri javnih objektih bi lokalna skupnost največ prihranila z energetsko sanacijo. Ocenjeno je, da je najbolj potreben energetske prenove vrtec Sonček, zato je zanj občinska uprava že naročila projekt. Tega so že izdelali za šmarški kulturni dom. Do konca leta, ko pričakujejo razpis za pridobitev evropskega in državnega nepovratnega denarja, bodo pripravili dokumentacijo še za osnovno šolo, knjižnico in občinsko upravo ter zdravstveno postajo. a tp Savinjsko-šaleška naveza Tudi narava dviguje temperaturo »Politika« na dopust, vroče zaradi narave - Bisol izrablja sonce - Čigav bo hotel Celeia oziroma Štorman - Namesto Janeza Iva Spet seje izkazalo, da je narava močnejša od ljudi, celo od politikov. Čeprav je večina »politike« že na dopustu, vročina ne pojenja. In čeprav naša politika na različnih področjih ni dosegala rekordnih rezultatov, jih narava je. Marsikje so izmerili rekordne temperature. Nekateri so si kožo reševali s hlajenjem v senci, skokom v vodo ali v hladnih, s klimatskimi napravami opremljenih delovnih prostorih, drugi so morali ostajati na vročem. Ob pečeh, takih industrijskih in drugačnih za pripravo hrane, na razbeljenem asfaltu, na strehah hiš. Zanje pač ni natančnih predpisov, kako vroče mora biti, da morajo ustaviti delo. Marsikje je le od dobre volje delodajalcev odvisno, ali jim nameni malo počitka v senci, malo več tekočine za pitje, malo spremenjen delovni čas. Sicer pa morajo zaradi ljubega kruhka potrpeti v taki peklenski vročini. In upati, da se jih bo narava usmilila in bo vročina le malo popustila. Narava bo očitno popustila prej, kot bo večina dočakala normalne delovne razmere. Po svoje so sonca lahko veseli tudi v »sončnem podjetju«, družbi Bisol v Latkovi vasi. Le da le drobtinica njihovih fotonapetostnih modulov konča na domačih strehah ali drugačnih nosilcih. Ta družba je letos s proizvodnjo močno poskočila in računajo, da bo precej presegla izredno uspešno leto 2012. V prvi polovici leta so proizvodnjo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 27 odstotkov, glede na leto 2013 kar za 40. Zelo dobre so tudi napovedi za drugo polletje. Bisol proda na domačem trgu le še pol odstotka proizvodnje, vse ostalo izvozi, in to ne kamor koli -v večini na najzahtevnejše trge. Vtem času so si lahko celo nekateri, ki so prišli v navzkriž z zakoni, malo oddahnili. Tudi večina sodnikov, vsi pač ne, je na svojem mesečnem dopustu oziroma počitnicah. Nastopil je čas tako imenovanih sodnih počitnic. Še pred tem je prišlo do sodne odločitve, ki močno odmeva predvsem v Celju. Sodišče je namreč celjski hotel, ki se zadnji čas spet imenuje Cele-ia, vrnilo tudi v Velenju znanemu gostincu Štormanu. Oziroma ga je prevzela stečajna upraviteljica, ki vodi stečajni postopek. Sodnica je namreč ugodila nekdanjemu lastniku, da spektakularna zasedba hotela novih lastnikov ni bila zakonita. Pa čeprav je v tem postopku neposredno sodeloval tudi eden najbolj znanih slovenskih odvetnikov. Kdo bo v hotelu zdaj nadaljeval delo, še ni znano. Stečajna upraviteljica bi le rada, da bi hotel lahko hitro prinašal dohodek, saj bi se s tem nabiral denar v stečajno maso in bi lahko čim prej poplačali delavce. Nadaljevanje sodnih zadev pa bo sledil, seveda, po sodnih počitnicah. V Rogatcu pa imajo neke vrste belo-črno dogajanje. V soboto so na prireditvi Etno fest, kije nadomestila najbolj znano prireditev v tamkajšnjem muzeju na prostem Likof na taberhi, prikazali veliko starih opravil, na rokodelskem sejmu so se predstavili tudi mojstri iz rokodelskih centrov Slovenije, Hrvaškega Zagorja ter še posebno iz Obsotelja in s Kozjanskega. Manj so v Rogatcu veseli, ker so jim Slovenske železnice ukinile kopalni vlak do Podčetrtka. Tega so se veselili le kratek čas, vendar se ne bodo predali tako zlahka. Pa ne le zato, ker bi se radi vozili tudi v prenovljen hotel Sotelia Term Olimia. Ta arhitekturna mojstrovina slavi prihodnje leto desetletnico, ob tem ga bodo v notranjosti posodobili in prilagodili sedanjemu času. Da ta čas skoraj vse poti vodijo v Milano, dokazujejo tudi predstavitev Savinjske regije na tamkajšnji svetovni razstavi. RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, je ob tem opravila povezovalno »akcijo«. V promocijski knjižici je povezala vseh sedem termalno zdraviliških centrov v regiji, Eko-muzej hmeljarstva in pivovarstva ter Žičko kartuzijo. Tudi brez »srednjeveške zgodbe o celjskih knezih« na Expu ne bo šlo. Pa še to: RASR je pred kratkim dobila novo vodstvo. Janeza Jazbeca je zamenjala Iva Zorenč. Prihaja z ministrstva za javno upravo, a ima tudi »občinske« izkušnje. Iz občine Bistrica ob Sotli, ki sicer že nekaj časa ne sodi več v Savinjsko regijo. a k ■ a mz a mz NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 23. 7. 2015, barve: CM K, stran 3 23. julija 2015 »»WAS AKTUALNO 3 Ko sonce peče in teče iz vseh por Proti vročini se je letos težko boriti - Danes konec tretjega vročinskega vala? - V Bolnišnici Topolšica jim ni več vroče - V Vrtcu Velenje si pomagajo z vodo Bojana Špegel Velenje, 20. julija - Kot kaže, bo letošnji julij podrl vse vročinske rekorde. Za tiste, ki vroče dni preživljajo na dopustu, to ni tako velika težava, saj se lahko skrivajo v senci in hladijo v vodi. Ali pa pobegnejo v hribe, kjer je občutno bolj sveže. Huje je za zaposlene, za malčke v vrtcih in tudi za tiste, ki jih je bolezen prikovala v bolniško posteljo. Najtežje je, ker vročina vztraja že nekaj tednov, zato so stavbe pregrete. Tudi ponoči notranjih prostorov ni lahko ohladiti, v blokih pa marsikje spijo kar na balkonih. Verjetno zato na začetku tega tedna ni bilo nikogar več, ki bi mu vročina še godila. Ljudje sicer vročino prenašamo različno, a ker ta vztraja, vpliva tako na naše počutje kot učinkovitost pri delu. Potenje je še najmanj skrb vzbujajoč stranski pojav. Če se držimo navodil za zdravo življenje in jemo lahko hrano, ob tem pa zaužijemo tudi dovolj tekočine, naj bi nam bilo lažje prenašati vročino. Žal popuščajo tudi učinki tovrstnega početja ... Več težav imajo kronični bolniki V ponedeljke smo najprej poklicali v Zdravstveni dom Velenje, kjer nam je dežurni zdravnik Ivan Lazič povedal, da imajo največ težav z vročino kronični bolniki, sploh tisti s krvno-žilnimi boleznimi. Opažajo, da je več infarktov in slabosti, zato svetujejo, da se kronični bolniki čez dan čim več zadržujejo v zaprtih prostorih, sploh sredi dneva, ko je toplotna obremenitev najhujša. Takrat so tudi koncentracije ozona v zraku najvišje. »Prav zaradi vročine na urgenci nismo opazili večjega obiska, je pa v zadnjih dneh več poškodb in tudi poškodovanih v prometnih nesrečah, kar lahko po svoje povežemo z vročino. V zadnjih dneh smo V vrtcu otroke hladijo tudi s pomočjo iger z vodo. Držijo se sence in veliko pijejo. Kako prepoznati simptome pregrevanja telesa? Če se vaše telo nevarno pregreje, to lahko privede do vročinske kapi. Znaki pregretja telesa so: povečana temperatura, pospešen srčni utrip, težko in globoko dihanje, glavobol, suha in razdražena koža ter slabost. Če začutite te simptome, je potrebno takoj poskrbeti za primerno ohladitev, a nikakor z ledeno vodo, saj lahko telo doživi šok. Poraba elektrike porasla Medtem ko se vročinski val nadaljuje, je v vročih dneh, tudi zaradi klimatskih naprav, večja poraba električne energije. Čeprav je poraba elektrike večja, je ta manjša kot pozimi, so za STA povedali v večini eletktrodistri-bucijskih podjetij in dodali, da ni nevarnosti izpadov elektrike. Tokratni vročinski val naj bi po napovedih agencije za okolje vrhunec dosegel v četrtek (najvišje dnevne temperature bodo sredi tedna presegale 35 stopinj Celzija), nato bo najverjetneje postopno manj vroče. Predvidoma bodo pogostejše nevihte, ki pa bodo prinesle le kratkotrajne krajevne osvežitve. V podjetju Informa Echo, ki bdi nad več akcijami s področja učinkovite rabe energije, opozarjajo, da lahko uporaba klimatske naprave poveča znesek na računu za elektriko za dobro tretjino. Tako ponujajo več nasvetov za učinkovito rabo, med drugim priporočajo, naj bo razlika med notranjostjo in zunanjostjo največ osem stopinj Celzija, svetujejo tudi pomoč z žaluzijami, roletami in drugimi oblikami zastiranja steklenih površin, ki ne trošijo energije. Dehidrirani, omotični, izčrpani V celjski bolnišnici so v preteklih vročih dneh obravnavali več primerov dehidracije, omotice in nekaj primerov vročinske izčrpanosti. Vročina je bila usodna za kroničnega bolnika, ki je bil pregret in ga je bilo treba oživljati. Iz Celja poročajo o večjem številu primerov dehi-diiranih, omotičnih in izčrpanih bolnikov. Zabeležili so tudi posamezne primere bolnikov z vročinsko izčrpanostjo. V celjski bolnišnici v teh dneh skrbijo za ohladitev bolnikov in osebja: vsi bolnišnični oddelki, ki se nahajajo v novejšem delu bolnišnice, so klimatizirani. V starem delu bolnišnice, kjer te centralne klimatiza-cije ni, pa so v zadnjih letih vgradili okoli 300 tako imenovanih 'split' klimatskih naprav. Tadej Novak med pripravljanjem pice: »Seveda mi je vroče, a saj ne bo več dolgo trajalo.« imeli kar nekaj anafilaktič-nih stanj zaradi pikov žuželk. Pogosto gre za čebele in ose, kar nekaj primerov hudih reakcij pa smo imeli tudi pri ljudeh, ki niso vedeli, kaj jih je pičilo. Poleti smo pač vsi več v naravi, tudi ob vodah, zato so piki žuželk v tem času pogostejši,« je dodal. Naložba se že obrestuje Poklicali smo tudi v Bolnišnico Topolšica, kjer jim za razliko od večine slovenskih bolnišnic v minulih dneh ni bilo vroče. Direktor dr. Leopold Rezar nam je z zadovoljstvom povedal: »Lahko se pohvalim, da že lahko žanjemo plodove našega dela, triletne obnove bolnišnice. Obnova sicer še ni povsem zaključena, vendar klimatske naprave v njej že delujejo. Za zdaj jih upravljamo še ročno, ko bo obnova končana in bomo uredili še nov vhod v bolnišnico, pa bo upravljanje vodeno elektronsko. Temperature pri nas so v teh vročih dneh ne le znosne, ampak zelo prijetne. Ob tem skrbimo, da bolnikom ni prehladno.« V bolnišnici imajo v povprečju 25 stopinj Celzija, kar je primerno tudi za bolnike, ki so zaradi procesov zdravljenja razgaljeni. »Višjih temperatur ne želimo, nižjih pa ne dovolimo, ker bi bolnike lahko celo zeblo. Lahko Direktor Bolnišnice Topolšica Leopold Rezar: »Po treh letih v teh vročih dneh čutimo pozitivne učinke prenove bolnišnice. V njej je 25 stopinj Celzija.« rečem, da tudi zaposleni delamo v prijetnem okolju, sploh, ker so naše klimatske naprave sodobne in pri njih ni zoprnega pihanja,« še doda direktor. Vročina pa vseeno vpliva na njihovo delo. V poletnih mesecih, od julija do vključno septembra imajo po navadi manj obiska v ambulantah in manj hospitalizacij kot ostale mesece. »Letošnji julij nam je postregel z nadpovprečnim obiskom, tako da po dvanajstinah presegamo odobren program.« Dejstvo je, da ima tudi osebje v teh poletnih dneh dopuste, a direktor pravi, da so po- leti že od nekdaj navajeni, da tisti, ki so v službi, delajo več. Obnovljene stavbe so hladnejše K sreči so počitnice, zato so šole zaprte. To pa ne velja za vrtce. V Vrtcu Velenje imajo odprtih pet enot, v drugih pa opravljajo redna vzdrževalna dela. Zaprli so tudi enoto Tinkara, kjer obnavljajo centralno kuhinjo. In kako se borijo proti hudi vročini? Ravnateljica Nataša Doler nam je povedala. »Verjetno ni nikogar več, ki mu ne bi bilo vroče, vendar v Vrtcu Velenje poskrbimo, da je tako otrokom kot našim strokovnim delavkam čim lažje. V zgodnejših urah se zadržujemo v naravni senci, na igriščih imamo tende, marsikje visoka drevesa. Pripravimo jih veliko iger z vodo, da se zmočijo in osvežijo. Poskrbimo, da pijejo veliko vode in nesladkanega čaja.« Ob tem izvemo, da imajo v enotah, ki so že bile energetsko sanirane, v igralnicah od 25 do 27 stopinj Celzija, v neobnovljenih stavbah pa je temperatura višja.« Vročina ni le slaba Lepi in vroči dnevi pa so letos kot nalašč za vse, ki pripravljajo prireditve na prostem. Na Festivalu Velenje pravijo, da že dolgo ni bilo poletja, ko bi imeli tako malo organiza- cijskih težav. Prireditve se odvijajo pod milim nebom, ni jih treba seliti v notranjost, kjer je obisk po navadi poleti manjši. Direktorica Barbara Pokorny opaža, da ljudje zvečer radi prihajajo ven, na njihove prireditve, opaža pa, da se za nakup vstopnic odločajo vse do dne, ko je prireditev. To pripisuje prav vročini. Zaradi vročine so v lokalih, kjer pripravljajo hrano, v preteklih dneh opazili, da jim je obisk celo narasel. Picopek v Picadillyju Tadej Novak, ki nekaj ur dnevno stoji ob vroči krušni peči, nam je povedal, da ima občutek, da mnogi pridejo raje jest k njim, kot da bi kuhali doma. Zato imajo tudi v času dopustov dober promet. K temu je dodal: »Seveda je tudi meni vroče, teče od mene. Se pač obrišem in delam naprej. Teh nekaj tednov bomo že zdržali, saj poletje hitro mine. Opažam pa, da sredi dneva, ko sonce najbolj žge, ni toliko gostov. Vrnejo se zgodaj popoldne, potem pa imam delo vse do zaprtja lokala.« Verjetno je še huje kot stati ob krušni peči v teh dneh gradbenim delavcem in vsem, ki delajo na prostem. Tisti, ki lahko, so delavnik prestavili v zgodnje jutranje ure. A povsod tudi to ne gre. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o. Koroška cesta 37/b T: 03 896 11 00 3320 Velenje F: 03 896 11 27 E: kpv@kp-velenje.si NAJAVA REMONTA NA SISTEMU DALJINSKEGA ŠALEŠKE DOLINE Komunalno podjetje Velenje obvešča svoje odjemalce toplotne energije, da bomo v času od petka, 31. julija, do vključno nedelje, 2. avgusta 2015, izvajali nujna vzdrževalna in remontna dela na sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline. V navedenem terminu bo sistem daljinskega ogrevanja obratoval neprekinjeno na nižjem temperaturnem nivoju. Izločeni bodo posamezni odseki omrežja, zaradi česar bo na posameznih področjih mestne občine Velenje in občine Šoštanj prekinjena dobava toplotne energije. Podrobnejši prikaz načrtovanih prekinitev dobave toplotne energije po področjih je razviden na spletni strani www.kp-velenje.si Cenjene odjemalce prosimo za razumevanje. ■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO »»WAS 23. julija 2015 Glavna usmeritev -nova delovna mesta Pozivu se je odzvalo skoraj 30 novih partnerjev - Župani regije Saša za združitev, partnerji Lasa Zgornje Savinjske doline še oklevajo Tatjana Podgoršek Metleče, 14. julija - Finančna perspektiva 2015-2020 in junija sprejeta uredba prinašata kar precej novosti za lokalne akcijske skupine (Las) - društva za razvoj podeželja. Kot je pojasnila Mojca Kodrič, predsednica Las Šaleške doline, se morajo Lasi, ki so doslej delovali kot društva, preoblikovati, predvsem pa morajo izdelati novo strategijo razvoja podeželja na območju, za katerega so pristojni, in vanjo zapisati konkretne cilje in ukrepe, s katerimi jih nameravajo doseči. »Glavne usmeritev je ustvarjanje novih delovnih mest (poleg tako imenovanih zelenih še v podjetništvu, socialnem podjetništvu), razvoj osnovnih storitev na podeželju, varovanje okolja ter vključevanje, združevanje, povezovanje mladih, starejših, žensk oziroma skupin, ki so bile doslej bolj na obrobju razvoja podeželja.« Las Šaleške doline je pripravil minuli torek v sejni sobi Kmetijske zadruge Šaleška dolina srečanje z novimi partnerji. Blizu 30 se jih je odzvalo pozivu za vstop, kar je -pravi Kodričeva - precejšnje pre- senečenje. Ti so na njem med drugim soglasno podprli združevanje z Lasom Zgornje Savinjske doline, kjer pa glede tega še oklevajo. »Niso bili odkrito proti združevanju, želijo pa postaviti točna določila, črpajo denar iz treh skladov, šaleški in zgornjesavinjski le iz dveh, in sicer kmetijskega in regionalnega. Ob tem je potrebno povedati, pojasnjuje Kodričeva, da šaleški Las ne izpolnjuje pogojev za črpanje de- Velenje.« Združitev bi bila umna tudi zato, še dodaja, ker EU vse bolj podpira povezovanje ter skupne nastope pri projektih. Na začetku minule finančne perspektive je bilo Lasu Šaleške doli- S srečanja partnerjev Lasa Šaleške doline v Metlečah pri Šoštanju kako bi denar lahko črpali. Člani šaleškega Lasa se zavzemamo za to, da bi denar razdelili tako, kot kažejo izračuni.« Z družitvijo, župani regije Saša so jo že podprli, bi pridobili oboji, zagotavlja Mojca Kodrič. Na osnovi veljavne uredbe namreč lahko Lasi narja iz regionalnega sklada, zgor-njesavinjski pa ne izpolnjuje drugih pogojev. »Združitev bi za naš Las pomenila, da bi lahko črpali denar iz regionalnega sklada in ga namenili razvoju podeželja Šoštanj in Šmartno ob Paki ter nekaterih podeželskih naselij v mestni občini ne - društvu za razvoj podeželja, za projekte in vodenje odobrenih dobrih 550 tisoč evrov. Zaradi uspešnega črpanja denarja je bil nagrajen še z blizu 200 tisoč evri. Od tega so dobrih 600 tisoč evrov porabili za projekte, ostalo za vodenje. Strast za posel prinaša tudi priznanja Tanja Skaza, direktorica podjetja Plastika Skaza, z ekipo nenehno išče nove izzive Milena Krstič - Planinc Podjetje Plastika Skaza in direktorica Tanja Skaza osebno sta slovensko in tudi mednarodno javnost opozorili nase z vrsto nagrad, ki sta jih prejeli v zadnjem letu, in nagrad, ki jihje dobila Skazova osebno. Med drugim je bila to nagrada mlada menedžerka 2014 združenja Manager, gazela 2014 časopisa Dnevnik in ne dolgo tega nagrada za naj menedžerko v regiji jugovzhodne in srednje Evrope neodvisne regionalne agencije združenja evropskih menedžerjev in časopisa Euromanager, prva evropska nagrada. Ob tem seveda je prestiž nositi tudi naslov slovenske fatalke leta. Katera nagrada vam največ pomeni? »Vsak nagrada ima svojo zgodbo in zmagovalno ekipo, ki je zaslužna, da lahko vse lepe trenutke delimo tudi z javnostjo. Za nas so nagrade posledica vseh dobrih številk v preteklosti ter uspešne transformacije iz zgolj proizvodnje v prodajno usmerjeno podjetje, v katerem lahko v uspešnem podjetniškem okolju uspevajo tako posamezniki kot ekipe.« Vsako nagrado pa je najbrž dobro unovčiti tudi v poslovnem svetu. »Razpoznavnost nam je prinesla po eni strani veliko izpostavljenost za različna mnenja širši javnosti, po drugi strani pa smo pritegnili po- Tanja Skaza: »Vsaka nagrada ima svojo zgodbo.« zornost tudi tistih, ki za nas prej niso niti slišali, so pa danes ali jutri morda eni od naših poslovnih partnerjev.« Se je ženski v bolj na moško potegnjenem menedžerskem svetu težje uveljaviti ali pa je morda prav to lahko prednost, če si ženska želi in hoče potrditve? »Odvisno je od okolja, kjer deluješ. Mi smo prisotni na globalnih trgih, kjer štejejo samo rezultati in strokovnost. Če imaš to, ni važno, ali si moški ali ženska, važno je, da znaš domov prinesti to, kar se od tebe kot menedžerja tudi pričakuje.« Večkrat pravite, da ima Plastika Skaza zgodbo. Da brez dobre zgodbe ni prihodnosti, da je treba biti včasih tudi malo zasanjan, predvsem pa pogumen. Slišim, da se spogledujete s korakom v svet mode in igrač. S čim, kako? »Gradimo Skaza Group organizacijo, za katero so že prisotni idejni zametki za Skaza fashion in Skaza life style, v katerem bomo razvili tudi igrače. Projekt igrače smo v preteklosti že kar dobro dodelali, a smo ga začasno dali na »stand by« zaradi izredno hitre rasti na 'cor področju'.« Podjetje Plastika Skaza je že 38 let del razvoja Šaleške doline in danes zaposluje več kot 200 ljudi. Podjetje je razvojno usmerjeno in dela za znane multinacionalke, kot so Ikea, Gorenje in Landis&Gyr. Razvili so tudi lastni blagovni znamki Organko, pameten koš za ločevanje bioloških odpadkov in Cuisine, linijo kuhinjskih dizajnerskih izdelkov. 90 odstotkov izdelkov izvozijo na trge Evrope, Rusije, ZDA in Kitajske. Brez dobrih kadrov v nobenem podjetju ne gre. Kako jih izbirate pri vas? »Ključni kader mora imeti strast za posel, motivacijo za doseganje ciljev ter osnovno znanje za delovno mesto, na katerem želi biti uspešen. Vse ostalo se da naučiti.« Zdaj ste na počitnicah. Je ob tolikšni aktivnosti med letom sploh mogoč odklop? Kaj počnete, kaj vas razvaja, s čim se polnite? »Družina, otroci, prijatelji so glavna prioriteta med počitnicami. Med tem časom se veliko sproščam tudi s knjigo v roki, umirim misli ter jih naravnam na aktivnosti za drugo polovico leta.« (h GOSPODARSKE novice Obtožnica proti Tušu Celje - Obtožnica, ki jo je specializirano državno tožilstvo vložilo zoper lastnika celjske trgovske verige Mirka Tuša in štiri soobtožene zaradi sporne podelitve radijskih frekvenc mobilnemu operaterju Tušmobil, je potem, ko je senat zavrnil ugovore obrambe, pravnomočna. Kdaj se bo začelo sojenje, še ni znano. Možnost večjega donosa v fotovoltaiki Krško, Velenje - Fakulteta za energetiko s sedežem v Krškem in dislocirano enoto v Velenju je zadnji dve leti sodelovala pri čezmejnem projektu Promocija energije iz fotonapetostnih sistemov skozi optimizacijo z neto merjenjem električne energije (PV - NET), ki razkriva možnost za večji donos v fotovoltaiki. Neto merjenje je izraz za merjenje razlike med proizvedeno in porabljeno električno energijo z ustrezno državno regulativo. Projekt je tudi za Slovenijo obetajoča shema spodbud za zagon naložb v nove sončne elektrarne. V okviru projekta so na omenjeni fakulteti razvili posebne merilne sisteme za spremljanje karakteristik pilotnih objektov s sončnimi elektrarnami. Vajeniški sistem ne sme postati breme delodajalcev Ljubljana - Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je ocenil, da vajeniški sistem ne sme postati novo breme delodajalcev, in ne pristajajo na to, da bi stroške izobraževanja nosili namesto države. Letos 420 milijonov evrov finančnega primanjkljaja Ljubljana - Slovenski javnofinančni primanjkljaj v prvem letošnjem četrtletju je ocenjen na 420 milijonov evrov oziroma 4,7 odstotka bruto domačega proizvoda. Javni dolg pa je konec prvega trimesečja letos dosegel skoraj 30 milijard 750 milijonov evrov ali 81,9 odstotka BDP. Podpora delavskim odkupom Vlada razmišlja o podpori delavskim odkupom podjetij, med drugim bo pripravila predlog zakona, ki bo delavskim iniciativam omogočal poroštva države, potrebna za prevzem podjetij, je napovedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik. Včeraj se je med drugim srečal z zaposlenimi v Adrii Airways Tehnika, ki razmišljajo o odkupu. Prodaja avtomobilov raste V prvi polovici letošnjega leta je bilo v Sloveniji registriranih 31.829 novih osebnih vozil, kar je za 3591 oziroma 12,72 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Najbolj se je povečala prodaja Nissanovih vozil, ki jim sledita Dacia in Ford, so sporočili iz Trgovinske zbornice Slovenije. Upadla pa je prodaja lahkih gospodarskih vozil. Prihajajo davčne blagajne Ljubljana - DZ je podprl uvedbo davčnih blagajn. Zakon davčne blagajne uvaja z 2. januarjem 2016, vlada pa si letno obeta od 50 do 100 milijonov evrov izplena. Državni svetnik Alojz Kovšca je dejal, da ni jasno, ali stroški novega sistema odtehtajo pričakovane koristi. Finančni minister Dušan Mramor pa je poudaril, da so davčne blagajne le eden v nizu ukrepov vlade v boju proti sivi ekonomiji. Prodan je Montal Velenje, 16. julija - Stečajni upraviteljici Vegrada Alenki Gril je končno uspelo prodati industrijski kompleks Montal. Kot je razvidno iz izrednega poročila Grilove, je ljubljanska družba S-Investprojekt, ki je oddala neza-vezujočo ponudbo, Montal kupila za 610.000 evrov. Grilova je pred tem že šestkrat poskušala prodati Montal, seveda za višjo ceno. V Teš četrt milijarde evrov Ljubljana/Šoštanj, 21. julija - Holding Slovenske elektrarne (HSE) bo Termoelektrarno Šoštanj dokapitaliziral s pretvorbo terjatev v višini 248 milijonov evrov, je za spletno izdajo časnika Delo potrdil generalni direktor HSE Blaž Košorok. Gre za obveznosti Teša, ki jih je od decembra 2013 do letos prevzemal HSE. Povečanje kapitala naj bi vpisali v teh dneh. Gre za pretvorbo terjatev HSE oziroma obveznosti Teša, ki jih je od decembra 2013 do letos prevzemal holding, da je Teš lahko dokončal gradnjo in zagon nadomestnega šestega bloka, piše časnik in dodaja, da je Teš del dolgov do matične družbe poravnal po tem, ko je marca 2013 začel črpati dolgoročne vire financiranja. a Naš čas, 23. 7. 2015, barve: CM K, stran 5 23. julija 2015 «»SÜAS GOSPODARSTVO s Citycenter je družbeno odgovorno podjetje Skrb za dobro počutje obiskovalcev je ob dobrih nakupih na prvem mestu Milena Krstič - Planine Celje - Citycenter Celje, kamor po nakupih radi prihajajo obiskovalci iz širše regije, tudi iz Velenja, je tesno vpet v lokalno okolje. Družbeno odgovoren je, kot se temu reče. To dokazujejo številne aktivnosti. Letos so ob koncu šolskega leta šolarjem, dijakom, študentom in mladim po srcu znova podarili koncert - Cityband s skupino MI2 in dvema finalistoma glasbenega na- y Defibrilator imajo pri informacijah v pritličju. dajalca. Letos pa smo končali akcijo Naj izložba. Posebej uspešno je bilo sodelovanje z dijaki, ki so na koncu določene izložbe 'shoppar-tneijev' tudi osvežili. Nastalo je kar tečaja na Krekovem trgu. Sicer pa seveliko dogaja vse leto. Zanimiva je tudi nadgradnja akcije izbora naj izložbe, v kateri so sodelovali z dijaki Šole za hortikul-turo in vizualne umetnosti Celje. »Gre za nadaljevanje akcij, ki jih imamo v sklopu Citycentra in v katerih lahko sodelujejo tako obiskovalci kot tudi naši zaposleni. Pred leti je bila to akcija in izbor Naj pro- y Bili so prvi, ki so v Celju odprli garažno hišo ob poplavah. Darja Lesjak, menedžerka centra: »Med poletnim nakupovanjem vas bo vozilo počakalo v senci garažne hiše.« nekaj lepih izdelkov in morda tudi sodelovanje dijakov in trgovcev v prihodnje,« pravi Darja Lesjak, cen-trova menedžerka, in doda: »V tem poletnem času pa je lahko pravi namig nakupovanje na razprodajah v prijetno ohlajenem Citycentru, kjer vas bo tudi vaš jekleni konjiček počakal v senci garažne hiše.« Ko so julija vremenoslovci po Sloveniji napovedovali veliko verjetnost toče, so nekatera nakupovalna središča pustila vrata svojih garažnih hiš odprta tudi čez noč. SES Spar European shopping centers - nakupovalna središča Slovenije, mišljeni so Citypark in Center Interspar Vič v Ljubljani, Europark Maribor in Citycenter Celje, pa so pravzaprav pobudniki tovrstne geste. Bili so prvi, ki so v Celju pred leti odprli garažno hišo ob poplavah tudi čez noč. »S to gesto nadaljujemo ob napovedanih vremensko neugodnih alarmih tudi v prihodnje, saj s tem pomagamo preprečiti morebitno nastalo škodo.« Zdaj so počitnice in na štirih njim najbližjih slovenskih kopališčih se da ujeti Citycentrova poletna de- in ustrezne pomoči pa se lahko slabo konča, so v Citycentru nabavili defibrilator. Ta je nepogrešljiv pri nenadnem zastoju srca. Nahaja se na Informacijah v pritličju in v neposredni bližini osrednjega prostora. Mesto je opremljeno z nalepko oziroma oznako, ki jo lahko vsak prepozna. Hkrati pa so vsi zaposle- y Cityicentrova dekleta lahko ulovite v štirih zdraviliščih. Mladim so podarili koncert. kleta in sodelovati v super nagradni igri. Promocije in nagradne igre potekajo na kopališčih Aqua Roma v Rimskih Toplicah, Termah Zreče, Letnem kopališču Celje in Termah Olimia - Aqualuna v Podčetrtku. Dekleta so tam ob sobotah med 9. in 12. uro in nedeljah med 14. in 17. uro, v Podčetrtku bodo 25. in 26. julija, v Rimskih Toplicah: 1. in 2. avgusta, Zrečah 8. in 9. avgusta, pa spet v Podčetrtku 15. in 16. avgusta, v Celju pa 22. in 23. avgusta. Ker nesreča nikoli ne počiva in se lahko kaj nepredvidenega zgodi tudi med nakupovanjem, brez hitre ni poučeni o tem, kako defibrila-tor uporabiti, čeprav ga, kot pravijo, lahko uporabi vsak, ki sledi zelo enostavnim navodilom. "Pohvalimo se lahko tudi z vsakoletnim dodatnim izobraževanjem in obnavljanjem znanja iz prve pomoči. Tako ostajamo v stiku z realnostjo in morebitno nezgodo, ki se lahko pripeti tudi pri nas." Prav vsi 'shoppartnerji' imajo posebna varnostna navodila oziroma napotke, kako ravnati v primeru nesreč, vsako leto opravijo evakuacij-ske vaje, tečaje prve pomoči, varnosti pri delu. S tem sledijo novostim, trendom in nenazadnje skrbijo, da so osveščeni pomagati v vsakem trenutku. ■ Na obisku pri zlatarju Zlatarstvo Krajnc ima v Velenju dolgo tradicijo Milena Krstič - Planine Velenje - Zlatarstvo Krajnc ima v Velenju lepo in ugledno tradicijo. Ko je bilo treba po kak poseben zlat izdelek za posebno priložnost, se je vedelo, kam se je treba ozreti, in še Matjaž. Zlatarstvo je imel zapisano že v genih. »Lahko bi se tako reklo,« pravi. »Pogosto in rad sem opazoval očeta pri delu, občudoval njegovo spretnost, natančnost ... Ko se je bilo treba odločiti, je bila odločitev preprosta. Šolo sem opravil v V Zlatarstvu Krajnc je že vseskozi zaposlen Ernest Kuster, ki je bil prvo leto pri zlatarskem mojstru Krajncu vajenec, potem pa se je v Zlatarstvu Krajnc zaposlil. »Odnos do zlata in zlatega nakita se ne spreminja dosti. Vedno je bilo Vladislav Krajnc, Ernest Kuster in Matjaž Krajnc. danes je tako. Oblikujejo in prodajajo zlat in srebrn nakit, popravljajo in čistijo, gravirajo, predelujejo staro zlato v moden nakit, odkupujejo zlato in po naročilu iz zlata izdelajo karkoli. Leta 1973 je zlatarsko delavnico s prodajalno v Velenju na Kidričevi odprl Vladislav Krajnc, zlatarski mojster. Po njem jo je prevzel sin Celju, kjer šolanje poteka še danes.« Matjaž na očetovo mnenje, čeprav si je doslej nabral že veliko izkušenj, še vedno da veliko. Zlatar ne more biti vsak. Imeti mora izvrsten vid in mirno roko, da lahko precizno oblikuje dragocen material. Pravzaprav so zlatarji neke vrste umetniki, ki nakit ne samo izdelujejo, ampak tudi oblikujejo. dragoceno, spoštovanja vredno. Bilo je sicer obdobje, ko je bil v veljavi in moden nakit iz nezlata, a ljudi to ni prepričalo. Ljudje cenijo zlato, ima tradicijo, je naložba. » Nad podjetniškim okoljem se ne pritožujejo. Ne tarnajo, ampak delajo in se trudijo. Tokrat v ospredju les Celje - Slaba dva meseca pred začetkom največjega sejemskega gospodarskega dogodka v Sloveniji - mednarodnega obrtnega sejma(MOS) - so iz družbe Celjski sejem sporočili, da 48. prireditev dobiva končno podobo in da bo osrednja pozornost na njej namenjena lesu. Poleg ponudbe na razstavnih prostorih bo tej strateški surovini namenjen tudi spremljajoči program. O gozdu in lesu bo tekla beseda na okrogli mizi Gozdno-lesna predelovalna veriga Slovenije - povezani, naprej! Celjski sejem jo pripravlja v sodelovanju z Razvojnim centrom koroškega gospodarstva. Prvič se bo na MOS-u zgodilo še državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije. ■ tp Odprli prenovljen Telekomov center Velenje Nova podoba centra je privlačna. Velenje, 20. julija - »Telekom Slovenije ustvarja enotno celostno podobo, ki vključuje prenovo vseh centrov, in tako je na vrsto za prenovo prišel tudi naš,« je na otvoritvi na Kidričevi v ponedeljek povedal vodja Telekomovega centra Velenje Vili Irman. »V enem mesecu smo trgovino povsem prenovili, zdaj nas čaka še prenova pisarne za poslovne uporabnike.« Spoznavanje Telekomovih izdelkov in storitev bo odslej lažje in prijetnejše, preprostejše in tudi hitrejše. Na otvoritvi prenovljenega Telekomovega centra Velenje so za obiskovalce pripravili posebne ugodnosti in presenečanja. Posebne ugodnosti bodo imeli uporabniki tudi v naslednjih dneh. Med drugim bodo lahko dodatno opremo kupili 20 odstotkov ceneje. a mkp Trak sta prerezala Karmen Orel, vodja službe za prodajo zasebnim uporabnikom, in Vili Irman, vodja Telekomovega centra Velenje. ■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 6 6 UTRIP «»^AS 23. julija 2015 OD SREDE do torka Sreda, 15. julij: Državni zbor je podprl zakon o davčnem potrjevanju računov, ki od 2. januarja 2016 uvaja davčne blagajne pri poslovanju z gotovino. V Ljubljani je pred nemškim veleposlaništvom potekal shod, na katerem so udeleženci pozivali k solidarnosti z grškim ljudstvom. V Budimpešti je okoli tisoč ljudi protestiralo Mojca Štruc rali na nekaterih območjih evakuirati prebivalce. Grški premier je za pomoč pri gašenju požarov zaprosil evropske države. Žabja perspektiva Sobota, 18. julij V Budimpešti so se na ulice odpravili tisti, ki se ne strinjajo z načrti madžarske vlade o postavitvi visoke ograje ob meji. proti načrtom madžarske vlade, da na meji s Srbijo postavi ograjo, s katero bi zajezila pritok beguncev, ki na Madžarsko pridejo iz Srbije. Makedonska vlada in opozicija sta po več kot letu dni hude politične krize presekali gordijski vozel in se dogovorili, da bodo 24. aprila prihodnje leto izpeljali predčasne volitve. Četrtek, 16. julij Vlada je sprejela akcijski načrt, ki naj bi zagotovil nastanitev in oskrbo pri povečanem porastu prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji. Premier Miro Cerar je bil postavljen pred predstavnike medijev - ob prvi obletnici parlamentarnih volitev je ocenil, da je vladna koalicija stabilizirala politični prostor v Sloveniji in naredila več korakov za uravnoteženje javnih financ. Po tradiciji je tudi tokrat ta dan slovenske ceste zaznamovala gneča. Dobro novico je izvedela palestinska najstnica, ki jo je nemška kanclerka Angela Merkel med srečanjem s šolarji spravila v jok, ko ji je hladnokrvno rekla, da Nemčija ne more sprejeti vseh beguncev - zdaj bo lahko ostala v Nemčiji. Znanstveniki so odkrili vzrok za nenavadno spalno bolezen, ki že dalj časa muči prebivalce dveh vasi na severu Kazahstana: povzročajo jo povišane ravni ogljikovega monoksida in plinastih ogljikovodikov v zraku. Mediji so sporočili, da je bil Anders Behring Breivik, obsoje- Poslanci so davčne blagajne podprli. In pika. DZ je z 52 glasovi za in 13 proti znova podprl zakonsko rešitev za uvedbo davčnih blagajn, potem ko so državni svetniki v petek na zakon izglasovali veto. Notranji ministri EU so dosegli dogovor o razporeditvi okoli 55 tisoč beguncev v prihodnjih dveh letih; Slovenija bo v tem obdobju sprejela 250 ljudi. Varnostni svet Združenih narodov je soglasno potrdil resolucijo, ki izraža formalno podporo sporazumu med Iranom in petimi stalnimi članicami varnostnega sveta Združenih narodov ter Nemčijo o iranskem jedrskem programu. Znova je napadla Islamska država. V eksploziji samomorilske napa-dalke na jugu Turčije je umrlo najmanj 30 ljudi, 104 so bili ranjeni. Proti morju so se znova vile dolge kolone. Torek, 21. julij Premier Cerar je z delom vladne koalicije po letu dni zadovoljen. Francoske varnostne sile so aretirale štiri osumljence, ki naj bi nameravali izvesti teroristične napade na več vojaških objektov v državi. V ZDA, v zvezni državi Tennessee, je storilec napadel dva vojaška objekta in pri tem ubil štiri marince, jih več ranil, nato pa sodil tudi sebi. ni množični morilec, ki je leta 2011 v terorističnih napadih na Norveškem ubil 77 ljudi, sprejet na Univerzo v Oslu, kjer bo študiral politologijo. Iranski vrhovni voditelj je ZDA sporočil, da se politika Irana nasproti njihovi »arogantni« vladi kljub nedavnemu zgodovinskemu jedrskemu dogovoru ne bo spremenila. Nedelja, 19. julij V središču je bila odločitev Cerarjeve vlade, da odpove udeležbo Slovenske vojske na paradi v Zagrebu ob obletnici Nevihte. Nekateri mediji so hitro zapisali, da »slovensko zunanjo politiko vodi Dačic«, srbski zunanji minister pa je navedbe prav tako hitro zavrnil. Pri nas in južno od nas je medtem pripekalo: na Hrvaškem, v Makedoniji in Srbiji se je živo Vročina ni popuščala. Agencija za okolje je zaradi toplotne obremenitve na jugozahodu države razglasila rdečo stopnjo ogroženosti. Pojavil se je tudi prvi požar, in sicer pri Rakeku. Huje je bilo na hrvaškem polotoku Pelješac in na Korčuli, Petek, 17. julij Poslanci so z 59 glasovi za sprejeli zakon o pogojih za izvedbo odpisa dolgov ljudem v socialni stiski, s 76 glasovi za pa razširili krog osnovnošolcev, ki bodo prejemali zastonj kosila. Poslanci so brezplačno šolsko kosilo omogočili še nekaj več otrokom. Državni svet je s 15 glasovi za in 13 proti izglasoval odložilni veto na zakon o davčnem potrjevanju računov. Slovenija je preklicala sodelovanje na paradi v Zagrebu. Poslanec Peter Vilfan je sporočil, da zapušča poslansko skupino ZaAB, in napovedal, da se bo pridružil poslanski skupini DeSUS (ne pa tudi stranki). V Grčiji so divjali požari, zaradi česar so mo- Temperature na Balkanu so dosegle 40 stopinj Celzija. srebro povzpelo blizu 40 stopinj Celzija. V Zagrebu in Dalmaciji so izmerili celo temperaturni rekord, številna območja so se ob tem spopadala z gozdnimi požari. Ob kratkem posnetku, na katerem kraljica Elizabeta II. kot deklica pozdravlja z nacističnim pozdravom, so zgodovinarji zahtevali, da Buckinghamska palača objavi vse dokumente, ki bi razkrili resnico o pravem odnosu med kraljevo družino in nacističnim režimom v 30. letih prejšnjega stoletja. Ponedeljek, 20. julij Potem ko je DZ uzakonil odpis dolgov najšibkejšim, je država podpisala sporazum o sodelovanju pri pomoči najšibkejšim oziroma pismo o nameri za pomoč prisilno izseljenim družinam. Na hrvaškem polotoku Pelješac in na Korčuli so se gasilci bojevali z ognjenimi zublji. kjer so izbruhnili obsežni požari. Slovenija se je znova zadolžila - po neuradnih podatkih za dobro milijardo, pri čemer je obrestna mera okoli 2,25. Prodaja Telekoma še ni dobila epiloga, mediji pa so že pisali, da je znano, da se bo število zaposlenih v največjem telekomunikacijskem podjetju zmanjšalo za okoli 450 ljudi. Sodišče EU je razsodilo, da Slovenija ni pravočasno odstranila nezakonitih odpadkov v Buko-vžlaku in zemeljskih izkopov z nevarnimi snovmi na območju stare Cinkarne, zato ji bo najverjetneje izrečena denarna kazen. Begunci trkajo na vest Evrope Bruselj - Notranji ministri EU so dosegli dogovor o razporeditvi približno 55.000 beguncev v prihodnjih dveh letih. Slovenija se je zavezala k sprejemu 250 oseb, od tega 230 beguncev, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo, in 20 oseb v okviru sheme za preselitev iz tretjih držav, je povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga. Dogovor bodo začeli uresničevati jeseni, saj je treba do konca izvesti postopke odločanja v EU. a Tjaša Zajc Moc morja, misli in trenutka Žličke v vseh sladkorjih so bile vzporedno poravnane. V sicer žgočem poletju je bilo to jutro oblačno in sveže hladno, s streh in po cesti so se cedile zadnje kapljice nočne nevihte. Prva misel ob tem jutranjem sprehodu po prebujajoči se Ljubljani je bila: to moram storiti večkrat! Si vzeti čas za skodelico najljubšega čaja in srkanje trenutka za trenutkom v najljubši čajnici. Miren, ozaveščen jutranji čas je ravno pravšnji za opazovanje tisoč stvari, ki bi jih običajno spregledala. Mlad par se zaljubljeno sprehaja po ulici. Starejši gospod se med umirjenimi koraki z naravnost uprtim pogledom potaplja v svoje misli. V takšnih pomirja-jočih trenutkih je napeto premlevanje obveznosti utišano. Opazovanja časa iz globine zavesti povleče refleksijo in na plan priplavajo strateške ideje... Dokler nenadoma ne zazvoni telefon. Zaradi klica, sporočila, maila ali drugega obvestila. Tiranija nujnega prekine tok misli in te potegne v vrtinec opravkov, kijih je pogosto preveč, da bi človek sploh lahko razmišljal drugače kot v okviru kljukanja opravil s seznamov, na katerih se, še preden odpraviš pet stvari, že znajde deset novih. Zaposlenost mi je načeloma všeč. Daje določeno mero adrenalina in včasih ravno pravšnjo dozo stresnih hormonov, da si buden, navdušen in energičen pri krmarjenju med izzivi. Biti moraš le dobro organiziran, da te val obveznosti ne preplavi. Na drugi strani pretirana količina alinej in zavzetost za njihovo dobro izpolnjevanje privede do občutka, da si ne smeš, ne moreš privoščiti trenutka zase. Vsaj ne daljšega od nekaj minut, morda ur, par dni dopusta. Za najbližje. Nič več. Na kavi s prijatelji veselo debatiraš, kako fino bi bilo skupaj pobegniti stran, za vikend ali teden, kot smo to počeli v srednji šoli. Obenem pa si vsi za mizo pri sebi mislijo, da se to ne bo nikoli zgodilo, ker bo vsak čas, če ta že pade z neba, namenil čemu, komu drugemu. Bolj nujnemu, bolj pomembnemu. Na tej točki je včasih treba samo čim manj razmišljati. Povabilo sprejeti in zaupati temu, da se zaradi dvodnevne odsotnosti pač ne bo sesul svet. Enako je z dopustom, z odločanjem, za katerega imajo nekateri velike težave. Dostikrat je ob vnaprejšnjem načrtovanju enostavno na urniku in se vse ostale stvari že uskladijo z njim. Navsezadnje nihče ni nenadomestljiv in lahko nekaj časa "manjka". Na koncu se običajno niti približno ne spomniš, kakšno gužvo si imel par dni pred oddihom, spomniš pa se prijetnih doživetij nekega izleta. Ljudje si velikokrat sami postavljajo omejitve, ki bi jih lahko presegli. Nekaterim ustreza čim manj tistega res sproščenega prostega časa, ki se rodi ob več dni trajajočem izležavanju na morju. V takih presekih vsakodnevnega vrveža in novem okolju se človek poglobi vase in se sooča z razmisleki, ki ne prinesejo nujno dobre volje. Preteklost, prihodnost, kako naprej? Katera tveganja boš sprejel, katera zavrnil? Včasih je lažje biti na mestu, ker je to znano in varno, medtem ko so tveganja strašljiva, saj prinašajo negotovost. Čustva refleksije so lahko sprožilec razmišljanja, a še zdaleč niso dovolj za spremembe. Ta korak sledi in je težji. Zame je morja, poslušanja šumenja valov in opazovanja neba med poslušanjem glasbe za to poletje konec. Se bo pa našel čas za milino jutranje svežine mesta in kakšno skodelico čaja. Takrat ob izklopljenem telefonu. Združenje občin kritično do zakona o funkcionarjih V Združenju občin Slovenije (ZOS) soglašajo, da je zakon o funkcionarjih potreben celovite prenove. A osnutek predloga, ki jim ga je posredovalo ministrstvo za javno upravo, je po njihovem tako nedodelan, da pripombe na posamezne člene niso smotrne. Odzvali so se s splošnim mnenjem, v katerem opozarjajo na prikrito razvrednotenje dela županov. ZOS je med drugim zmotila predlagana omejitev plačila za nepoklicno opravljanje županske funkcije. Predlog ministrstva za vse funkcionarje predvideva, da bi za nepoklicno opravljanje funkcije lahko mesečno dobili največ tretjino plače, ki bi jo prejemali, če bi funkcijo opravljali poklicno. Zakon o lokalni samoupravi pa plačilo nepoklicnih funkcionarjev omejuje na 50 odstotkov plače za poklicno opravljanje funkcije, kar je po njihovem mnenju ustrezno. radio VELENJE 88,9 Mhz 107,8 Mhz ■ Naš čas, 30. 7. 2015, barve: CM K, stran 15 30. julija 2015 POLITIKA 7 Številke so visoke Za razvojna vlaganja pridobili kar nekaj nepovratnega denarja -Leto do prihodnjega praznika za zdaj kaže, da bo bolj »ubogo« Tatjana Podgoršek V evropskem splavarskem mestu - na Ljubnem ob Savinji - je že vse v znamenju bližajočega se občinskega praznika. »To je priložnost za oceno opravljenega dela in načrtovanje nadaljnjih razvojnih poti,« meni župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik in dodaja, da je to dogodek, ki povezuje občane in tiste, ki jih radi obiščejo. Izjemen naložbeni zamah Kot pravi župan, je v obdobju od lanskega do letošnjega praznika za njimi izjemen naložbeni zamah. Nadaljevali so vlaganja, ki so se jih lotili pred dvema letoma in lani. Med njimi kanalizacijsko omrežje Radmirje-Juvanje, revitalizacijo trškega jedra, finančno so končali izgradnjo Pažetovega mostu. V okviru protipoplavnih ukrepov so letos zaključili dela pri izgradnji zadrževalnikov vode na območju Okonine, nadaljujejo obnovo na-brežin po poplavah leta 2012 in po žledu. Obnovili so še prostor pred farno cerkvijo na Ljubnem. »Številke o višini vlaganj so visoke. Samo izgradnja omenjene kanalizacije presega milijon evrov. Res je, da smo za izvedbo omenjenih naložb pridobili glavnino potrebnega denarja na raz- Naziv častni občan Bogomirju Strašku Na osrednjem dogodku ob letošnjem občinskem prazniku - slavnostni seji tamkajšnjega občinskega sveta - bodo nekaterim najprizadevnejšim občanom podelili občinska priznanja in nagrade. Naziv častni občan bo prejel Bogomir Strašek, dolgoletni direktor uspešne družbe KLS Ljubno, srebrno priznanje bosta prejela Maija in Branko Šerbela Rupnik, dobitniki bronastega priznanja bodo: Danica Vezočnik Krajnc, Damijan Nerat, Zavod Savinja ter Društvo Toplica. Marija Zagožen - Cica, Meta Ikovic in Valentina Založnik pa bodo prejele priznanje župana. Slavnostna seja bo v petek, 31. julija, ob 19. uri v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma. pisih EU, a smo ga kljub temu morali zagotoviti nekaj tudi sami. Pri izvajanju ukrepov protipoplavne varnosti pa smo stroške financirali iz občinskega proračuna. Dela na terenu je še vedno veliko, zato upam, da se bo dalo v novi finančni perspektivi pridobiti še kakšen evro za te namene.« Naraločnik upa, da so zadovoljili potrebam čim večjega števila občanov. Se pa zavedajo, da so te daleč nad zmožnostmi lokalne skupnosti. Za finančno obdobje 2015-2020 imajo pripravljene projekte, njihova izvedba pa bo odvisna od uspešnosti prijav na razpisih za pridobitev denarja. Cesta Mrzli Vrh-Golte Glede na to, da je financiranje občin še precejšnja neznanka, da ni odprtih javnih razpisov, bo najbrž čas do prihodnjega občinskega praznika bolj »ubog« v primerjavi z letošnjim, ocenjuje Franjo Naraločnik. Nadaljevali bodo aktivnosti za protipoplav-no zaščito, obnovo nabre-žin vodotokov, v jeseni načrtujejo začetek posodobitve ceste Mrzli Vrh-Golte in jo kljub temu, da gre za velik finančni zalogaj, posku- šali tudi letos končati. Zelo pomembna za občino in razvoj turizma bo ureditev skakalnega centra. Aktivnosti naj bi sklenili do konca leta in center pripravili za izvedbo tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske v začetku prihodnjega leta. Letos imajo zanj v občinskem proračunu predvidenih 500 tisoč evrov. »Glede na načrte, ki predvidevajo dodatno ponudbo, zanimivo za domačine in turiste, bodo v prihodnjih letih potrebni še dodatni evri,« je sklenil pogovor župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik. Franjo Naraločnik: »Potrebe so visoko nad našimi zmožnosti. Občanom želimo ponuditi več, a obstajajo tudi pri tem meje.« 9 »Slabe ceste so velik razvojni problem« Novi mislinjski župan Bojan Borovnik ve, da brez boljših cest ne bo razvoja - Jeseni končno razgrnitev občinskih prostorskih načrtov Mislinja, 17. julija - Ob koncu meseca junija so v Mislinji bogato zaznamovali letošnji občinski praznik. Ta je imel grenak priokus, saj v občini še vedno pogrešajo Franca Šilaka. Čast so mu izkazali tudi s tem, da so ga posthumno imenovali za častnega občana. Nasledil ga je strankarski kolega Bojan Borovnik, ki prav tako kot Šilak prihaja z mislinjske strani Paškega Kozjaka. Čeprav je mandat dobil na nadomestnih volitvah maja letos, mu dogajanje v občini ni tuje. Spoznal ga je kot občinski svetnik, po nenadni smrti Šilaka pa je prevzel začasno vodenje občine. »Še vedno je grenak priokus, saj je bil Franc Šilak res dober župan, zato ni lahko slediti njegovim vizijam. Želim si, da bom dober župan, se pa zavedam, da ne bo lahko. Imam visoke cilje, saj brez njih ne bo uspeha,« nam je zaupal, ko smo ga obiskali v njegovi županski pisarni. Njegovi delavniki so polni, zato se je odločil, da bo funkcijo opravljal poklicno. Občani si v vročem petkovem jutru izmenjujejo kljuko njegove pisarne, mnogi so zadovoljni že, če jim prisluhne. Ob omejenih proračunskih sredstvih, ko letno znižujejo denar za investicije, velikokrat kaj več tudi ne zmore, izvemo. Sicer pa se trenutno v Mislinji največ ukvarjajo s sanacijo plazov. »Odpravljamo tiste, ki so nastali v preteklosti. Lani nam je zmanjkalo denarja, zato pa smo letos že uredili dva, enega še urejamo. Ob zadnjem junijskem neurju se je sprožil še en plaz, zato nam težav na tem področju ne bo zmanjkalo,« doda župan. Veseli ga, ker so lahko ob občinskem prazniku namenu predali nov gasilski dom v Dolič - Še-nflorjanu. »Ta je sedaj ponos naše občine, zanj moram čestitati tudi gasilcem, ki so veliko naredili, da ga imamo. Dela nam tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo; po poletnem zatišju zaradi dopustov bomo nadaljevali obnovo sedežnice za našo skakalnico. Jeseni nas čaka še nekaj projektov, ki jih trenutno še pripra- vljamo,« doda Borovnik. Trenutno v občini nimajo evropskih projektov, pripravljajo pa se na izgradnjo kolesarske steze Dolič-Šentfloijan. »To bo skupen projekt z MO Velenje, saj si vsi želimo, da bi kolesarsko stezo, ki so jo tako Korošci kot turisti odlično sprejeli, na njej je pravi živ-žav, čim prej podaljšali do Velenja. Vseh akcij še ne poznam, saj sem župan šele dva meseca,« še izvemo. Velika želja ostaja nova telovadnica Letos so v Mi-slinji želeli obnoviti dve cesti. Eno so že dali na stranski tir, saj niso dobili soglasja občanov, da bi jim zemljišče za gradnjo odstopili brezplačno. Zato bodo denar, ki so ga rezervirali zanjo, preusmerili drugam. Jeseni pričakujejo EU razpis, s katerim želijo Novi mislinjski župan Bojan Borovnik se zaveda, da ga čaka veliko dela. Sploh, ker imajo v proračunu iz leta v leto manj denarja. pridobiti sredstva za sanacijo dveh občinskih cest. Od tega je tudi odvisno, ali bodo uredili drugo načrtovano cesto, za katero upajo, da bodo občani imeli več posluha. »Želimo zgraditi tudi pločnik v Doliču. Vendar pa je s pridobivanjem zemljišč za tovrstne projekte vedno več težav, saj ljudje niso več pripravljeni odstopati zemljišč, občina pa nima dovolj sredstev, da bi jih odkupila.« Nadaljnji razvoj občine je močno povezan z obrtno--podjetniškimi conami, ki si jih že dolgo želijo. Tudi povpraševanje za gradnjo v njih je, a žal se ustavlja pri občinskem prostorskem načrtu. »O njem smo govorili ravno v teh dneh, kot kaže, ga bomo jeseni, verjetno oktobra ali novembra, vendarle razgrnili. Načrtujemo dve obrtni coni; eno v Doliču, drugo pa v Mislinji ob cesti proti Slovenj Gradcu. Brez tega se zavedamo, da ne bomo dobili novih delovnih mest,« pravi župan. Še naprej se trudijo tudi pri razvoju turizma. Lani so odprli sodobni center Kope, ki so ga zgradili s pomočjo EU. »Slabe ceste, ki jim imamo v občini Namesto Jazbeca Zorenčeva Celje, 16. julija - Pred tednom dni je na direktorsko mesto RASR-a, Razvojne agencija Savinjske regije sedla Iva Zorenč. Na skupščini v začetku meseca je njeno kandidaturo podprla večina od 31 županj in županov od Solčave do Sotle. Imenovana je bila za štiri leta. Dosedanji direktor agencije Franc Jazbec, ki mu je potekel mandat, se na razpis ni prijavil. Nova direktorica prihaja iz Službe za lokalno samoupravo ministrstva za javno upravo. Izkušnje si je med drugim nabirala na Občini Bistrica ob Sotli, na generalnem sekretariatu vlade, bila je tudi vodja kabineta ministra za notranje zadeve. V svojem programu je izpostavila prizadevanja, da imajo občine ne glede na velikost in gospodarsko razvitost enake možnosti za pridobivanje denarja za projekte. Oblikovati namerava tudi projektno pisarno, ki bo izvajala svetovanje in dajala informacije občinam. Zagotovila je še, da poslanstvo razvojne institucije ostaja uresničevanje razvojnih projektov Savinjske regije, ki bodo sledili zastavljenim razvojnim prioritetam in regijskim specializacijam. Franc Jazbec - agencijo je vodil od njene ustanovitve julija 2010 -ostaja na seznamu njenih zaposlenih kot prokurist. Na to mesto so ga imenovali za dobo 4 let. ■ tp Zlati grb Ivanu Purnatu Nazarje - Po zadnji seji pred poletnimi počitnicami so potrjeni občani občine Nazarje, katerih delo so opazili drugi in jih predlagali za dobitnike občinskih nagrad in priznanja za leto 2014. Svetniki so odločili, da bo najvišje občinsko priznanje - zlati grb - prejel Ivan Purnat, ki je vodil lokalno skupnost štiri mandate. Poleg tega res veliko - med njimi je veliko gozdnih in tudi makadamskih lokalnih, ki jih želimo še asfaltirati -, so ovira pri razvoju turizma. A se trudimo, tudi s konferenčnim turizmom in podobnim,« izvemo. Ena od večjih želja je še nova telovadnica pri mislinjski osnovni šoli. Tudi ta želja ni nova, sredstva zanjo si je prizadeval pridobiti že prejšnji župan. Borovnik upa, da mu bo uspelo, čeprav ve, da bo težko, saj je občina sama ne more plačati. Ker Mislinja nima niti športnega igrišča, bi radi uredili tudi tega. Umestili ga bodo pod skakalnico. Mislinjski proračun ni velik, zato morajo z denarjem zelo skrbno ravnati. Letos naj bi vanj priteklo 4 milijone in pol evrov. Vedo, da vseh sredstev, na katera so računali, ne bo, zato bodo letos potrebni rebalansi. Lani so za investicije še imeli 80 tisoč evrov, leto prej več kot 100 tisoč, letos jih bo le 39 tisoč. »Zato moramo z denarjem ravnati zelo skrbno in racionalno,« pove za konec pogovora Borovnik. % je med zaslužnimi občani za njeno ustanovitev. Dobitnika srebrnega grba bosta Irena Vačovnik in Stanko Flere, bronastega pa Darja Acman in Mirko Brezovnik. Priznanja bodo podelili na svečani seji sveta ob občinskem prazniku, ki ga praznujejo 18. septembra. ■ tp > POVEČAJTE SI DOBIČEK z oglaševanjem v naših medijih! a časopis/rideostrani/radio 038981750 Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 8 8 MLADI «»^AS 23. julija 2015 Mladinski hotel, a ne le za mlade Dijaško-študentski dom Velenjski hostel po ceni in urejenosti primerljiv s podobnimi tipi nastanitev po evropskih prestolnicah, po zasedenosti pa še ne - To poletje več gostov kot prejšnja leta Tina Felicijan Do leta 2010, ko se je nekdanji Dom učencev preuredil v Mladinski hotel in Dijaško-študentski dom, so v Mestni občini Velenje turiste gostili le hoteli in zasebniki. Danes je hostel na Efenkovi, pravzaprav poslovna enota Mladinskega centra Velenje, najcenejši ponudnik prenočitev. 58 ležišč je razporejenih v dvo- do šestposteljne sobe v pritličju in medetaži. Goste privabita sodobna oprema in mir za počitek. Pestra ponudba Hostel nudi tri dvoposteljne sobe z lastno kopalnico, ostale sobe pa imajo več postelj in si kopalnico delijo. Gost dobi svežo posteljnino in brisačo, posteljo pa si pripravi sam. En sklop ima kopalnice za gibalno ovirane, opremljen pa je s klančina-mi in širšimi vrati za lažji dostop. V hostlu je še skupen družabni pro- stor, notranji atrij, brezplačen brezžični internet in računalniki, pralnica ter kuhinja z veliko opreme in jedilnica. Hrane ne pripravljajo, so se pa povezali z bližnjimi gostišči, kamor napotijo goste na zajtrk, kosilo ali večerjo. Predvsem popotniki najbolj cenijo bližino centra, veliko brezplačno parkirišče, neposredno bližino postajališča brezplačnega javnega prometa in veliko gradiva s turističnimi informacijami. »Hostel je tip nastanitve, ki jo navadno uporabljajo popotniki, da prenočijo, podnevi pa raziskujejo. Zato so naši receptoiji opremljeni z informacijami o destinaciji in možnih aktivnostih, ves material pa dobimo od > Navadno so imeli največ gostov aprila in maja ter septembra in oktobra, letos pa zdaj, poleti. TIC-a,« razlaga vodja Mladinskega hotela Metka Rupreht. »Trudimo se, da bi okrepili turistično destinaci-jo in privabili več popotnikov. To bi se moralo zgoditi že na nacionalni ravni. Na sejmih so namreč izpostavljene že prepoznavne destinacije, druge, kot je Velenje, pa premalo.« V sosednjem stolpiču na istem naslovu je tudi Dijaško-študentski dom, ki ima več kot 120 postelj, ki jih doslej še ni zmanjkalo. Nekaj je dvoposteljnih sob s skupnimi kopalnicami in kuhinjami. Te so najugodnejše - 102 evra na mesec. Imajo nekaj apartmajev z dvema dvoposteljnima sobama s kuhinjo in kopalnico po 122 evrov na študenta. Odvisno od zasedenosti pa oddajajo tudi enoposteljne sobe, katerih cena je 152 evrov. Razpis za prihajajoče šolsko leto je že objavljen na www.mc-velenje.si, zaključi pa se 15. avgusta. Šolski center Velenje je napovedal kakih 50 dijakov, dobili pa so tudi dve povpraševanji za študente iz mednarodne izmenjave. > V Mladinskem hotelu Velenje sta zaposlena glavni vzdrževalec ter receptor Dejan Požegar in vodja Metka Rupreht. V recepciji občasno delajo študenti, odprta pa je po dogovoru z gosti. Osredotočajo se na skupine Naključnih gostov je malo, popotnikov le pet odstotkov, kar je približno dvajset na mesec in navadno ostanejo eno ali dve noči. Se pa obisk vztrajno povečuje. Rekordno 13-odstotno zasedenost so dosegli lani, kar želijo letos preseči. Trenutno imajo več gostov kot lani v istem obdobju. Večina jih je vezanih na dogodke, predvsem športne prireditve, festivale, srečanja, izobraževanja. Za namestitev skupin ga uporabljajo organizatorji poletnih šol, izmenjav, študijskih obiskov. V zadnjem mesecu so ga obiskali udeleženci košarkarskega kampa, devet Čeprav ne zapolnijo zmogljivosti, s skrbnim in varčnim delom poslujejo z dobičkom. ameriških študentov in srbski študenti z geolo-ško-rudarske fakultete, ki so prišli na strokovno ekskurzijo. »Živimo od skupin, ki prihajajo k nam ob dogodkih v mestu ali na organizirane aktivnosti. Zato želimo okrepiti ta del ponudbe. Vidimo priložnost pri srednješolskih skupinah, sploh programov geoloških, energetskih in ekoloških smeri. Ker kot mladinski hotel ne moremo izvajati in tržiti turističnih aranžmajev, se želimo povezati z agencijami, da bi skupaj pripravili pakete. Se pa cena takega Suzana Dragošič in Annamarija Vida iz Lendave sta prenočili, ko sta obiskali prijateljico. Hostel so jima predlagali na TIC-u, kjer so ju zelo lepo sprejeli in jima predstavili znamenitosti, pravita. »Res sva zadovoljni in presenečeni. Hostel je dostopen, cena je ustrezna, kuhinja zelo čista, posoda pomita, ločujejo odpadke, vse je lepo označeno. V sobi s kopalnico sva se dobro spočili, je zelo urejena, ima veliko omaro, TV in celo hladilnik, pa še poster od Cavazze,« sta se ob jutranji kavi v atriju smejali Prekmurki, ki so jima bila všeč jezera, pa tudi center mesta. paketa, torej programa in nočitve, tako poviša,« pojasnjuje Metka Rupreht. a Vsem se žal ni izšlo Zaradi manj denarja za počitniško delo so oklestili stroške, povezane z njim Milena Krstič - Planine Šoštanj, 16. julija - Občina v sodelovanju s Termoelektrarno že nekaj let v počitniškem času omogoča dijakom in študentom delovno preživljanje prostega časa. Žal je letos za počitniško delo na voljo precej manj denarja, kot ga je bilo, zato so bili v Šoštanju prisiljeni omejiti šte- Špela Sovič, študentka podiplomskega študija biologije in kemije, je zadostila vsem kriterijem. Delo je dobila s prvo skupino počitnikar-jev v Vili Mayer. »Štirideset ur lahko opravim. Vila je odprta od 10. do 16. ure in v dveh tednih se bodo ure lepo razporedile.« Potem jo čaka morje. Letos Novigrad, je povedala. Kaja Špegla, bodočega študen- ta, ki se je trudil v Zimzelenu, smo vprašali po zaslužku. »Zaslužek je tak, kot mora biti minimalni za študentsko delo,« je povedal. Prav to pa organizatorjem počitniškega dela v Šoštanju ne gre ravno na roko. Poleg manjšega proračuna, ki je zanj na voljo, se je namreč spremenila tudi zakonodaja. Počitnikar-jem teče delovna doba, določena je minimalna urna postavka (4,5 evra bruto oziroma 3,8 evra neto), kar pomeni dodaten strošek za delodajalca. V Občini Šoštanj so letos v želji, da zagotovijo delo čim več po-čitnikarjem, stroške hudo oklestili. Ni zunanjega nadzora, ni vode v plastenkah ... Slednje, tako dodajajo najbrž za tolažbo, tudi v želji po ustvarjanju manjše količine odpadkov. vilo počitnikarjev in oklestiti tudi nekatere stroške, povezane z njim. Delalo jih bo približno 80, kar je pol manj, kot si jih je želelo. Nina Rehar, ki je imela v upravi Občine Šoštanj »čez« operativni del organizacije počitniškega dela, je povedala, da je bil kriterij kombinacija starosti, datum oddaje vloge, ocene dela preteklega leta, izkušenj in tudi vir financiranja. Kaj Špegel še razmišlja, kam z denarjem. (foto: D. J.) Delalo bo 170 mladih Velenje, 16. julija - Mestna občina Velenje letos že trinajstič izvaja projekt Čisto moje Velenje, s katerim dijakom omogočajo opravljanje počitniškega dela. Projekt letos poteka v devetih tedenskih terminih. Za počitniško delo je bilo zelo veliko zanimanje, prejeli so več kot 450 prošenj mladih. Predvidevajo, da bodo lahko počitniško delo omogočili 170 upravičencem, saj imajo za izvedbo projekta omejena sredstva - 50 tisoč evrov. S spremembo zakonodaje se je namreč povečala obremenitev delodajalca, kar je dodatno obremenilo dijaško delo. Zaradi tega bodo počitniško delo omogočili manjšemu številu dijakov kot lani. Mladi urejajo okolico v krajevnih skupnostih, okolico šol in javnih zavodov in pomagajo varovancem Doma za varstvo odra- slih Velenje. Prav tako so pomagali pri izvedbi tradicionalnega taborjenja v Ribnem, kjer sta taborjenje že končali dve izmeni velenjskega rodu Jezerski zmaj. Pomagajo tudi pri izvedbi počitniških delavnic Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, gasilcem, v Turistično--informacijskem centru Velenje in Mladinskem hotelu Velenje. Stas Zupanc uspesen na svetovnem prvenstvu Sao Paulo, Brazilija - Od 17. do 19. julija je potekalo svetovno prvenstvo v sestavljanju Rubi-kove kocke, udeležil pa se ga je tudi Velenjčan Staš Zupanc. Med 422 udeleženci je dosegel odlične rezultate. Med drugim je bil osmi v sestavljanju kocke 2x2x2 in petindvajseti v sestavljanju 3x3x3. Naš čas, 23. 7. 2015, barve: CM K, stran 9 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 9 ■ pripombe rešujejo , 23. julija 2015 ""^Jis Urbane točke se nabirajo Spletni portal in mobilna aplikacija Urbane točke: Velenje občani radi koristijo - Na občini redno spremljajo priporočila, zanimivosti in pohvale - Če lahko, rešujejo pripombe HP -"¡v, Ji ¿»gg ■ » jis^ ■■ Rudarska vasprej .'».■' MfBaESSHSn m' ■ -.p- Tina Felicijan Od oktobra, ko je zaživel prvi interaktivni portal www.urbanetoc-ke.si, preko katerega lahko občani izražajo mnenje o določenih lokacijah po mestu in okolici ter oblikujejo pobude, se je registriralo kakih 50 uporabnikov, poroča sodelavec Mladinskega sveta Velenje Gal Pun-gartnik. Ti so na virtualnem zemljevidu označili 12 pripomb, 4 pohvale, 4 priporočila in 4 zanimivosti, predvsem pripombe pa zanimajo tudi Mestno občino Velenje, ki je do sedaj rešila tri. Spodbuda za participacijo Ideja za Urbane točke prihaja iz Finske, kjer poznajo forum Rutti, na katerem občani zbirajo svoje iniciative. Predsednica MSV Barbara Kelher je v sodelovanju z Opa celico nadgradila sistem, ki je uporabnikom prijazen, varen in transparenten. Če želijo dodati točko na zemljevid, se morajo registrirati. Nato lahko svojo urbano točko opišejo in opremijo s fotografijo, pripombam morajo predlagati tudi rešitev, nato pa lahko prek komentarjev urednika spremljajo, kako napreduje reševanje težave, ali pa se seznanijo, kje so te. Poleg tega lahko komentirajo in všečkajo pohvale, zanimivosti, priporočila in pripombe drugih uporabnikov. »Tako želimo občane spodbuditi, da so aktivni in čim bolj neposredno sodelujejo pri reševa- nju urbanih vprašanj v v lokalni skupnosti,« pojasnjuje Barbara. Orodje za občane in občino Opazke in predlagane rešitve na MOV spremlja koordinatorka socialnih projektov Katja Remic Novak in skrbi, da pobude občanov pridejo v prava ušesa. »Vsaj enkrat tedensko Gal Pungartnik bo skrbel, da bo portal živel, in se trudil, da ga bo spoznalo in uporabljalo vse več občanov. obiščemo spletno stran in pregledamo nove urbane točke, ki jih lahko rešimo. Težava pa je, ker se večina točk ne nanaša na objekte ali zemljišča v občinski lasti, zato lahko le pozivamo lastnike, da zaznano vprašanje rešijo,« pojasnjuje. Včasih se lastniki odzivajo, kakor so se v nakupovalnem centru Stop Shop, kjer so na pobudo občanov postavili opozorilne znake za cestno grbino, drugič ne. Tako denimo na velenjskem avtobusnem postajališču še vedno ni ure. Tudi ponovna postavitev bankomata na postaji ni v pristojnosti občine. Katja Remic Novak opaža, da uporabniki Urbanih točk dobro opazujejo in predlagajo konstruktivne rešitve. Dve urbani nevšečnosti je občina rešila sama. »Prebivalci« Rudarske vasi - otroškega igrišča v Sončnem parku - so opozorili na pomanjkljivosti na igralih in shojeno travo. »Spustili smo čebričke, da jih dosežejo tudi mlajši otroci, in prilagodili žico za lažji spust ter ponovno za-travili, da ni več blata,« pravi Katja. Poskrbeli so tudi, da si domačini in obiskovalci v vili Bianci lahko izposodijo ključ za dostop do Šaleškega gradu, saj je ograja zaklenjena. A na obvestilu, ki je le v slovenščini, kar je neugodno za turiste, manjka de- lovni čas TlC-a, tablo pa obiskovalci najdejo šele na zaklenjeni ograji, ko se že povzpnejo na grad, opozarja Gal. Kljub temu pa na TlC-u beležijo več obiskovalcev gradu. Na nekatere ukrepe bo treba počakati Katja Remic Novak vsako novo pripombo posreduje sodelavcem, največkrat pa na Urad za komunalne dejavnosti, ki urbano točko reši ali pa pojasni, zakaj ne more ukrepati, in odziv posreduje MSV--ju. Trenutno se ukvarjajo s pobudo za več košev za smeti ob jezerih, občani pa so želeli boljšo razsvetljavo na poti med Škalskim in Velenjskim jezerom. A občina letos za to ni namenila denarja, »... bomo pa skrbeli, da bo delovala obstoječa razsvetljava,« zagotavlja Katja. »Veliko urbanih točk se nanaša na nevarne cestne odseke, a so ceste državne. Na Direkcijo RS za ceste smo poslali že več predlogov, a odgovarjajo, da se trenutno urejajo le najnujnejši odseki, ker za druge ni sredstev.« Ne opazijo le pomanjkljivosti Urbane točke niso zamišljene kot medij za grajanje in pritoževanje, ampak so namenjene tudi namigom za preživljanje prostega časa in obiske turistov. Uporabniki so med drugim pohvalili urejene klopi na Kožlju, mestna kolesa Bicy na Gorici in v Šaleku ter gugalnico za gibalno ovirane na mestnem otroškem igrišču, priporočajo obisk muzejev in rekreacijo ob Velenjskem jezeru ter izpostavljajo zanimivosti, kot so velenjska plaža in Letni kino. ■ Fazna obnova Velenje - Dom za varstvo odraslih Velenje je pred celovito prenovo. Po ocenah bo vredna 5 milijonov evrov, od tega je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za prihodnje leto domu odobrilo milijon evrov, ki jih bo lahko uporabil prihodnje leto. Rekonstrukcije in nadzidave se bodo lotili po fazah, z izvedbo bodo pridobili zaposleni, še več pa stanovalci. Prvim prinaša precej boljše delovne pogoje, drugim višjo kakovost življenja in bivanja v domu. Projekt namreč predvideva preureditev sob v eno in dvoposteljne, vsaka bo imela svoje sanitarije, ki jih sedaj nimajo. Omogočil bo oblikovanje družinskih skupin oziroma stanovanjskih skupnosti. Sob bo v domu po izvedbi projekta več, njegova zmogljivost pa bo ostala na dosedanji ravni - 190 postelj. Ureditev ekoloških otokov Šmartno ob Paki - Svetniki Občine Šmartno ob Paki so na kar nekaj sejah opozorili na potrebo po ureditvi ekoloških otokov. Na občinski upravi so nam povedali, da se potrebe zavedajo in tudi ukrepajo. Priznavajo, da vse zbiralnice na območju lokalne skupnosti nimajo enotne zunanje ureditve. Veliko ekoloških otokov so namreč vaške skupnosti uredile ob materialni pomoči občine same, ureditev pa so prilagodile svojim željam. Lani se je občina lotila enotnega videza zbiralnic tam, kjer prostor to dovoljuje. Na novo so uredili tri ekološke otoke, in sicer v Šmartnem ob Paki, v Gavcah ter na začetku Malega Vrha. »Obnovo ekoloških otokov bomo nadaljevali tudi v naslednjih letih. Izdelali smo prednostno listo, ki jo noveliramo glede na dotrajanost obstoječih ograj in podlag,« zagotavljajo. Za letos so predvideli obnovo dveh ekoloških otokov: v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki in vaški skupnosti Mali Vrhu. Krajani Paške vasi so izrazili željo po pokritem ekološkem otoku, ki ga bodo uredili sami. V občini Šmartno ob Paki je 40 ekoloških otokov - zbiralnic. Na njih je postavljenih 123 zabojnikov, od tega 81 za papir in kartonsko ter 42 za stekleno embalažo. Trend izpred nekaj let, ko so občani želeli imeti čim več zbiralnic čim bliže svojemu domu, se je ustavil oziroma se v zadnjem času njihovo število celo zmanjšuje. ■ tp 28. Čebelarski praznik v Gornjem Gradu Tekel je predvsem znoj in 'pir' - Izbrali tudi medeno kraljico Gornjegrajčani, domače Turistično društvo, Čebelarska družina Gornji Grad (ki združuje tudi čebelarje iz Nove Štifte in Bočne) ter druga tamkajšnja društva v podpori Občine Gornji Grad so minulo soboto priredila 28. tradicionalni Čebelarski praznik. Če se že nista cedila med in mleko, je pa zato v vročini steklo veliko piva in vode. Lil pa je tudi znoj mnogih udeležencev tradicionalne povorke, v kateri so poleg čebelarskih družin Saša regije ter ČD Kamnik sodelovala tudi druga povezana in prijateljska krajevna društva: Godba Zgornje Savinjske doline, kulturni društvi Bočna in Gornji Grad, Ljudske pevke Pušeljc, starodobni smučarji Podmeninski gadje, Gobarsko društvo Ajdovec Gornji Grad, KS Nova Štifta s prikazom stiskanja tolke-ca, domače Planinsko društvo Gornji Grad ter gasilci PGD Gornji Grad. V povorki so domači čebelarji simbolično točili med, ki ga letos ne bo tako primanjkovalo kot lani. Predsednik ČD Ivan Fale nam je postregel s podatkom, da letina kaže zelo dobro, saj medi hoja z donosom celo med 50 do 60 kg na panj, kar od lanskega leta izčrpane čebelarje naravnost navdušuje. Po hudih vročih večurnih bojih vlečenja štrika ter tekmovanju plesnih parov so izbrali medeno kraljico. To je za leto 2015 v močni konkurenci »medene« lepote in vrlin postala domačinka, dijakinja gostinske šole Celje Tajda Purnat. ■ Jože Miklavc V praznični povorki v Gornjem Gradu je sodelovala večina čebelarskih družin Saša regije s prapori. V povorki sta Ivo Mlačnik in njegov sin prikazala točenje letošnjega medu. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA »»WAS 23. julija 2015 Uspešni pri širjenju glasu o preteklosti Muzej Velenje letno obišče okoli 25 tisoč obiskovalcev - Z novimi pristopi bi radi število povečali - Vse več je obiskovalcev, ki pridejo, ko je ogled zbirk brezplačen Bojana Špegel Velenje, 17. julija - 1. julija letos je minilo leto dni, odkar je Mojca Ževart postala direktorica Muzeja Velenje. Na novo delovno mesto je prišla opremljena s številnimi načrti. Zadovoljna je, ker so jih v 12 mesecih kar nekaj že uresničili, druge pa še pripravljajo. »Ostaja še veliko nalog in izzivov za prihodnja leta,« prizna. Vesela je, ker se poleti v grajskem atriju res veliko dogaja. Prav v času našega obiska so zaključevali afriške dneve, dogodke so povezali z edinstveno afriško zbirko Františka Foita. Hkrati se pripravljajo na razstavo, ki bo v času letošnjega občinskega praznika dokazala, da je Velenje tudi mesto športa. Letos namreč mineva 60 let od odprtja mestnega stadiona, Velenje pa se ponaša s kar 20 uspešnimi športniki, ki so se udeležili olimpijskih iger. Delček razstave, ki še nastaja, predstavila pa bo vse velenjske olimpijce, bodo že avgusta postavili v Muzeju olimpijcev v Črni na Koroškem. Tam bo na ogled v času njihovega turističnega tedna. V Velenju bodo razstavo odprli septembra, postavili pa jo bodo v galeriji na prostem. Ob občinskem prazniku pa bodo vsa gospodinjstva prejela knjižico, ki bo predstavila najpomembnejše domače športnike. Marsikaj je očem nevidno Dela v Muzeju je, pravi naša sogovornica, veliko. Trenutno je v Muzeju Velenje zaposlenih 24; v to število je vštetih tudi 6 javnih delavcev. Glavnina ima sedež na Velenjskem gradu, 5 jih dela v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju, trije pa so zaposleni v depoju in konzervatorsko-resta-vratorski delavnici. K temu doda: »Precej dela je takega, ki se navzven ne vidi. Najprej je seveda potrebno vzpostaviti vse potrebne okvirje in podlage za čim učinkovitejše delovanje institucije. Muzej deluje kar na sedmih lokacijah; skrbimo za več stavb in njihovo okolico. Kustosi glavnino časa namenjajo strokovnemu in raziskovalnemu delu, veliko časa in energije pa posvečamo tudi temu, da skušamo svojo dejavnost čim bolje predstaviti navzven. Naše delo in kulturno dediščino doline želimo približati čim širšemu krogu ljudi. Zato pripravljamo številne dogodke, razstave, prireditve, sodelujemo z mediji, z različnimi ciljnimi skupinami, skušamo izdajati tudi publikacije ... Trudimo se, da znanje in vedenje o Depoji so prava zakladnica Takoj po prihodu v muzej se je nova direktorica skupaj s sodelavci med drugim poglobila v skrivnosti, ki jih skrivajo njihovi depoji. Že lani poleti so s pomočjo eksponatov, ki so jih našli v njem, pripravili uspešno prireditev Zavrtimo čas nazaj -v šestdeseta. Prireditev je bila odlično sprejeta. Pred kratkim so odprli Direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart kulturni dediščini, o naši preteklosti in o vseh zanimivih vsebinah, ki jih lahko najdemo v našem muzeju, kar najbolj uspešno delimo in razširjamo.« Zadnjih nekaj let se število obiskovalcev Muzeja Velenje giblje okoli številke 25 tisoč. V zadnjem obdobju opažajo, da se spreminja razmerje med tistimi, ki za ogled muzeja plačajo, in tistimi, ki poiščejo priložnost za ogled takrat, ko so vrata muzeja odprta brez vstopnine. »Ker želimo, da so kulturne vsebine čim bolj dostopne, takšne dneve odprtih vrat pripravljamo večkrat letno,« doda sogovornica. Pove tudi, da z obiskom nikoli ne bodo čisto zadovoljni, saj je pridobivanje novih obiskovalcev, oblikovanje novih ciljnih skupin in odjemalcev kulturnih vsebin ena njihovih temeljnih nalog. . tudi novo stalno postavitev orožja in kamnitih spomenikov v grajskem atriju. »Naši depoji skrivajo še veliko dragocenosti. Upamo, da jih bomo lahko čim večkrat na ogled postavili ob različnih dogodkih in v okviru občasnih razstav pa morda tudi ob prenovi katere od naših stalnih postavitev ali celo z novo stalno razstavo. Pri muzejskih postavitvah smo žal precej omejeni - tako s prostorskimi pogoji kot s finančnimi sredstvi.« Država zmanjšuje sredstva za delovanje muzejev. »Denarja je manj, kot ga je bilo nekoč, a skušamo za denar, ki ga imamo, narediti čim več. Poleg tega se trudimo, da vsaj nekaj sredstev s tržnimi dejavnostmi pridobimo sami, da nam kdaj na pomoč še vedno priskočijo tudi sponzorji in donatorji. Zelo dobro sodelujemo z lokalnimi sku- Poletni jazz V vrsto vidnih jazz dogodkov letošnjega velenjskega poletja sta se vpisala še dva, čeprav pri njih ni šlo čisto po načrtih. Nastop saksofonista Jureta Pukla s triom in gostjo, saksofonistko Melisso Aldano 11. julija, je ostal pri polovici - toliko, da so nas poslušalce dobro ogreli in smo prišli ravno na okus. Pri tem smo približno vedeli, kaj pričakovati od Jureta, namreč v prostoru med brezhibnim in bleščečim pulzirajoče glasbeno tkivo, večkrat virtu-ozno do te mere, da je zvenelo kot ekshibicija. Melissa Aldana je za razliko od Jureta očarala z žametnim, malce 'utrujenim', 'hrapavim' tonom, ki ga je oplemenitila in po žensko nadgradila v latinskoameriško čutnost, iz česar je zvarila pravi glasbeni balzam za - našo - dušo. Zaradi dežja prekinjeni koncert bo k sreči mogoče doživeti ponovno 12. avgusta. Mnenja in odmevi Zoprni dogodek izpostavlja vprašanje, ali ne bi bilo - glede na rastočo priljubljenost prireditev pod milim nebom in na podaljševanje toplih vremenskih obdobij v vseh letnih časih - umestno razmisliti o investiciji v primeren, tj. pokrit poletni oder. Mesto zanj se ponuja v kotu med vzhodno steno DK in severno steno prizidka - tudi zaradi bistveno bolj enostavnega reševanja akustike z dvema že obstoječima stenama v ozadju. Oder bi kazalo funkcionalno dopolniti še s prilagoditvijo prostora za obiskovalce, se pravi z razširitvijo sedanje pešpoti in s smiselno vključitvijo kafeterije. Dejstvo, da je DK zavarovan kot arhitekturni spomenik, po mnenju podpisanega ne more pomeniti, da je izključeno vsako funkcionalno dopolnjevanje, seveda ob upoštevanju arhitektonskih značilnosti. Prav tako je v zadnjih letih - zelo normalno in logično - že prišlo do manjših funkcionalnih sprememb v no- pnostmi. Občina Šoštanj omogoča delovanje Muzeja usnjarstva na Slovenskem, naša ustanoviteljica, Mestna občina Velenje, pa veliko sredstev namenja za vzdrževanje objektov, s katerimi upravlja naš muzej, prav tako pa sofinancira naše programske projekte ter na sploh podpira naše delo,« pravi Ževartova. Upajo, da bodo kmalu zamenjali še nekaj oken in polken v drugem nadstropju Velenjskega gradu. Letos si želijo popraviti tudi del grajske strehe, kjer bi radi leseno kritino zamenjali z bobrovcem, saj je to ugodnejša in trajnejša rešitev. »Lani smo se res razveselili nove ureditve osvetljene peš poti do gradu. To je velika pridobitev, ki marsikomu olajša obisk naših večernih prireditev. Pridobitev pa je nedvomno tudi razstava ob poti, saj lahko z njo preteklost Velenja in Šaleške doline približamo res številnim ljudem, tudi tistim, ki se za ogled take razstave, če bi bila na ogled v muzeju, morda ne bi odločili« doda sogovornica. Pogumni načrti Izvemo, da nameravajo bolje urediti vse dostopne in dovozne poti do gradu, parkirišča, sanitarije ter v prihodnjih letih povrniti nekdanjo podobo grajskemu parku, kar pa je odvisno od uspeha na EU razpisih. S komunalnim podjetjem se dogovarjajo za prenovo črpališča, s pomočjo katerega se grad oskrbuje z vodo in za priključitev gradu na javno kanalizacijo. Dela pri tako velikih in starih stavbah pač nikoli ne zmanjka. Trudijo pa se tudi na drugih lokacijah muzeja. Na Graški gori naj bi 22. avgusta, ko bo tam potekalo tradicionalno srečanje borcev, planincev in veteranov, odprli spominski park. Direktorica razloži: »Gre pravzaprav za krajinsko ureditev, s katero želimo še bolj poudariti to spominsko območje. Urejamo prostor med avgusta lani odprto prenovljeno spominsko sobo 14. divizije in Augustinčicevim spomenikom »Nošenje ranjencev«. Tako bodo lahko tudi tisti, ki pridejo na Graško goro in se ne odločijo za obisk spominske sobe, izvedeli nekaj o zgodovinskih dogodkih, ki so se tam odvili.« a tranjosti objekta. Teden pozneje je bil najavljen trio vibrafonista Vida Jamnika, ki je velenjski publiki tudi dobro znan. Zaradi kadrovskega zapleta je iz - trinaci-onalnega tria nastal dvonacionalni kvartet, a je treba poudariti, da poslušalci zaradi tega nismo trpeli. Resda je bilo na začetku čutiti nekaj ner-voze, kot da koncert ni hotel steči, a so se fantje kmalu znebili krča in nekje od skladbe Billyja Strayhorna Isfahan dalje smo uživali v njihovem igranju - kot da ne bi bili šele študenti. Potem ko so se razigrali, sem imel občutek, da samo še rastejo in da bi igrali vedno bolje, dalj, ko bi igrali. V posebno lepem spominu so mi ostale njihove balade. Kot poslušalec lahko za zdaj samo upam, da bo nadaljevanje poletja glasbeno enako privlačno, kot je bil njegov prvi del. a Lado Planko Poletne paralele Bojan Pavšek Vsako leto, vedno približno ob istem času, nastopi obdobje, kije mojim možganom najljubše. Obožujejo namreč poletje, opremljeno z vsem, kar tradicionalno in tudi spontano sodi zraven. To je čas, ko dajo za precej več kot samo nekaj ur na stranski tir delovno vnemo in odklopijo predvsem tiste sive celice, ki so najbolj v uporabi pri zagotavljanju mesečnega dohodka. Hkrati gre za pomemben lokacijski moment, ko se fizično umestim zunaj lokalnih obronkov v bolj ali manj neznana okolja, katerih atributi temeljijo predvsem na neokrnjeni naravi, raznolikosti vsakdana, svežinah noči in prijetni družbi še do včeraj popolnih neznancev. In ravno ta preskok meje tudi letos tako impresioniral, da sem ga uporabil za vsebinsko iztočnico julijske kolumne. Zato naj za ogrevanje na-vržem stari rek: "Povsod je lepo, a doma je najlepše". Ali te besedne zveze držijo ali ne, je seveda svobodno prepričanje vsakega posameznika. Zanimivo pa kljub temu je, kako lahko včasih padejo v vodo, če se jih lotiš za odtenek manj površinsko. Grafika: Bojan Pavšek Ko sije še zadnji član družine preko penastih blazin, frotirnih otiralk, za odtenek prenatrpanih kovčkov, napihljivih pvc žog, fluorescenčnih frizbijev, kitajskih lopatk, tekoče hmeljarske osvežitve in malo polomljenega, a nepogrešljivega kvazi etno senčnika uspešno utrl pot do svojega sedeža, sem dal avtomobilu komando za vžig. Navdušenje družinskih sopotnikov, da seje z zvokom zaganjača pričela pot proti morju, je bilo temu primerno. Jaz pa sem najprej želel dojeti, da res, prav zares zapuščamo periferijo bloka 6. Z bežnim pogledom ujeta neprekinjena belina parnega stebra, ki se razblinja šele nekje visoko v zraku in v vseh letnih časih, nudi mestu ogromno popolnoma nepotrebne (beri: moteče) sence, je v nekaj trenutkih postala le še neostra silhueta v vzvratnem ogledalu. Pot na morje v celotnem kontekstu zgodbe ni pomembna, zato jo preskočimo. Prispemo brez zapletov, razbremenimo vzmetenje vozila, navesimo nase nekaj hitro sušečih elastanskih krpic in smuk na plažo. Zvoke turbin, ki so še pred nekaj urami polnili naše sluhovode, je izrinil šum valov, ki ga blagodejno dopolnjuje še pevski zbor lokalnih škržatov. Prevladujočo turbinsko zvočno konstanto, ki se ne ozira na svet okoli nje in ne jenja, je zamenjala preprosta simfonija narave. Paše. Zelo. Seveda so dnevi tudi zavoljo tega šli za med. Kljub hitrosti odštevanja lagodja sem vseeno tu in tam pričakoval kakšno tresenje tal, ki bi me vsaj malo navezalo na domače okolje. Pa nič. Kot kaže, vsaj na tem koncu morske obale ni kakšnega davno, predavno ugaslega ognjenika, ki bi se ponovno prebujal, tako kot to menda počne naš Smrekovec. A ta se po mojem ne prebuja prav zares, ampak se samo zelo, zelo (pre)pogosto jezi, ker mu spodkopavajo lignitne temelje. Ahhh, potem pa še borovci. Vsi dišeči, bronhialno zdravilni, transparentno senčni. Njihova esenca je čudovita protiutež vsej smrdljivi navlaki, ki smo jo v nosnicah prinesli s seboj. Tisti, ki daje nekdanjemu mestu svetlobe popolnoma nove vonjalne dimenzije, katerih izvir se pričenja nekje v bližini elektrarne. Mesto žve-plobe, mesto plesnobe, mesto grenkobe, pa še kakšen pridevnik, ki pri-tiče tem vonjavam, bi se našel. In glede na to, da se nič ne ukrene, sklepam, da takšno stanje ustreza mestnim ekološkim normativom. Le kaj na to porečejo drobna in za nesnago še kako občutljiva pljučka šoštanj-skih otrok? Ok. Bodi dovolj vzporednic. Med prste se že vriva mivka. V eni roki mini lopatka, pod pazduho knjiga, druga roka poleg ležalke nerodno drži napihljivo žogo, z nog dokaj uspešno bincnem japonki, na nebu pa se potika poredni galeb, pripravljen, da na mojo glavo mogoče odvrže fekalni paket. Ne! O, to pa ne! Se ne bo zgodilo! Se ne sme zgoditi! Ta zgodba ima namreč srečen konec! Škoda, da ne morem vplivati na podoben konec tudi v domačih logih. Ali pač?! a V soboto nasedajo kiti Velenje, 25. julija - V času, ko je dolina najbolj (dopustniško) prazna, v letnem kinu ob Škalskem jezeru nasedajo kiti. Tudi letos bodo. Organizatorji pravijo, da bodo to soboto pripravili najboljši festival na svetu, seveda kar se kitov tiče. Program bo podoben kot prejšnja leta; poleg glasbe, ki bo spodbujala ekipe, ki bodo iz odpadnih materialov izdelovale kite, bodo pripravili tudi piknik. Tisti, ki bodo kite že postavili na suho, se bodo lahko pomerili tudi v različnih športnih igrah. Festival se bo začel točno opoldne, popoldne pa bodo na njem za glasbo v živo skrbeli Digilespi, Stojan Kneževic, Ziebane, Matter - Dacho, Tunja, Levanael, Blaž & Simon, Dot, Borka & Bakto in DJ Verh. a bš Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 17 16. julija 2015 ««WAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Karolina ima novo ljubezen V tem času, ko so bolj ali manj naše misli povezane z dopusti, počitnicami, moderatorka na Radiu Velenje Karolina Destovnik pravi, da zanjo ti trenutki še niso prišli. O brezskrbnih dnevih sicer razmišlja, si za »gušt« občasno privošči tudi kakšno sladico z mangom in ... »Malo za šalo, malo zares, še kar nekaj delovnih dni me čaka. Bolj kot temu namenjam pozornost moji novi veliki ljubezni - capoeiri. Gre za brazilsko veščino, ki združuje borbo, ples, igro, glasbo, akrobatiko. Navdušila me je, ker razgiba celo telo, pri tem pa so pomembni hitrost, ravnotežje in koordinacija.« Pred nedavnim se je vrnila s seminarja v Italiji, velika želja udeležencev vadbe v prostorih osnovne šole Livada Velenje ter želja mojstra Gilsona pa je, da si ca-poeiro ogledajo v Braziliji čez dve leti. »Pridno varčujemo za to pot.« Zaupala nam je še, da se v tem času pripravlja na kolo - eno od faz ome- GLASBENE novice njene veščine, za katero je letos že pridobila zeleni pas. Za druženje s poslušalci Radia Velenje ima tako manj časa, kot bi si želela. Nočni program slovenskih radijskih postaj, pravi, je kot nalašč zanjo. Ker pa je čas dopustov, sta se z odgovorno urednico Miro Zakošek dogovorili tudi za kakšno dopoldansko in popoldansko dežurstvo na radiu. Čeprav ne sodi ravno med »nočne ptice«, pri vodenju nočnega programa uživa. Stiki s poslušalci, sploh takimi, ki premislijo, preden kaj rečejo, ki imajo ideje, komentatorji, jo bogatijo. »Pravi magnet so zame svetovljani. Zato se trudim, da so moji gostje v studiu ljudje s širino, taki, ki so nekaj posebnega. Ti s svojimi zgodbami »vlečejo« poslušalce, da so z nami dobršen del noči.« Eden takih naj bi bil mešalec koktajlov. V nočnem programu ga pričakuje v naslednjem druženju s poslušalci Radia Velenje. Bodite njuni gostitelji! a Tp Karolina Destovnik (v ozadju) »osvaja« kolo. Uresničevalci sanj Nova glasbena skupina Covellite si je nadela ime po kamnu iz keltske simbolike, ki s svojo nadnaravno močjo uresničuje sanje. Pod vodstvom Kristine Mišovic zagotovo uresničujejo svoje sanje, ko DJ-ji, klubske plesalke ter domači in tuji artisti, združeni z glasbeniki, na odru ustvarijo fantazijsko pravljico. Njihovo klubsko gledališče temelji na elektronski glasbi, pevski nastop pa se s plesno koreografijo in bogato kostumografijo Barbee Šuštaršič poveže v zgodbo. Na dolenjskem festivalu Woodland so uprizorili ledeno bitko v gozdu in tako začeli poletno turnejo po hrvaških klubih. Fado na Velenjskem gradu m Diva modernega portugalskega fada Lula Pena bo jutri nastopila v atriju Velenjskega gradu. Njen edinstveni vokal, zamolkel glas prežemajo glasbe sveta: lizbonski fado, zelenortska morna, brazilska bossa nova, argentinski tango, arabsko--afriška melodika, francoski šanson ... Glasbenica in pesnica s kitaro bi me nežno, bil pa je tudi na turneji po Argentini. Pred dvema letoma se je skupina Magnet zbrala ob 40. obletnici glasbene kariere in še vedno občasno igra, letos pa je Miha Balažič ponovno začel delati tudi samostojno kariero. Veliko nastopa kot gost na koncertih s prekmurskimi skupinami Plamen, Blue Planet in Weekend Band, pa tudi na zabavah. Predstavlja pa pesem Pozabi v novi preobleki - prvič jo je namreč posnel leta 1986 s skupino Komet to pesem posnele še videospot, ki je nastal na slovenski obali. Že zdaj pa napovedujejo, da naslednji mesec pričakujejo čisto pravega frajeija. Nov dan za Soul Duality Zasedba že starih glasbenih prijateljev in ustvarjalcev, tokrat združenih v svežo skupino Soul Duality, predstavlja svoj prvi hit z naslovom New Day. Pristna rock skupi- sprejema vse vplive, ki poudarjajo njeno senzibilnost. Kozmopolitska Portugalka se je rodila leta 1974 v Lizboni, kjer je tudi odraščala. Izdala je dva albuma: leta 1998 je pri belgijski založbi Carbon 7 izšel hitro razprodani Phados. Leta 2010 pa še album Troubadour, ki ponuja omamno pokrajino fada z izlušče-nimi primesmi portugalske ljudske glasbe, francoskega šansona, latin-skoameriške nueve canción in an-gloameriškega popa. Povratek Miha Balažiča Prlek Miha Balažič ima enega najšarmantnejših moških vokalov v Sloveniji. S profesionalno glasbeno kariero je začel leta 1986 kot pevec skupine Komet s Ptuja, s katero in je izšla leto kasneje na njihovem albumu Poletne sanje. Avtor glasbe in besedila je Brendi, aranžma pa je delo Dejana Boroviča. Frajerke na sceni Februarja letos je na slovensko glasbeno sceno prišla nova ženska glasbena skupina. Frajerke so Natalija, Lidija, Andreja, Monika in Marjetka, energična dekleta, ki na s preteklimi izkušnjami in novimi navdihi v prihodnjih mesecih obljublja svoj prvi album, nanj pa opozarja že prva uspešnica. »V življenju je najpomembnejši nov dan ali nova priložnost, da se borimo za tisto, kar nam je ljubo, in postajamo vedno boljši. Vsi delamo napake, vsi se v življenju srečujemo z lažmi, pomembno pa je, da najdemo tudi voljo in pogum, da popravimo napravljeno škodo. Zato je tu nov je posnel pesmi Ana, Če sama boš ostala in Pozabi. Leta 1987 se je pridružil prekmurski skupini Magnet, s katero je posnel številne uspešnice, kot so Jutri sin vaš bo postal vojak, Bodi srečna, Julija, Oženil se bom in Danes je tvoj rojstni dan, z njimi pa prepotoval Evropo. Posneli so tudi dueta z Nedo Ukraden in Simono Weiss. Leta 1992 je Miha zapustil Magnet in se odločil za samostojno kariero, ki je obrodila uspešnici Nekdo mi krade sanje in Polju- so začela ustvarjati s srcem in polno paro. V sodelovanju z Vero Šilc so Frajerke ustvarile svojo prvo pesem v lahkotnih morskih ritmih z naslovom Ljubi me. Nastala je tudi v nemški verziji, z Golico pa so za dan, nov začetek, kar je tudi navdih skladbe New Day,« sporočajo Soul Duality, ki bodo letos nastopili na festivalu Shengenfest. PESEM TEDNA na Radiu Velenje 1. SEVERINA - Calimero 2. POLONA FURLAN -Ostani še malo 3. MONIKA PUČELJ - ^ V dobrem in slabem 1 ^^ rf^ _U Fji V* V A M " 11 i LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 NALET - Ne dam 2 ANS. ŽARGON - Le veter ve za tvoje sanje 3 ROSA - Zdaj Rosa vam igra 4 SLOVENSKI KLAS - Za mojo drago 5 RAUBARJI - Ke se prijatli ukop naberema 6 EKART & FLISER - Še eno rundo daj točajka 7 KRJAVELJ - Upanje je pol življenja 8 SLOVENSKI MUZIKANTJE - Naše D'brwte 9 TRIO ŠUBIC - Čarobna pravljica 10 JODEL EXPRESS & ZORAN ZORKO - Nora na polke www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO NATALIE IMBRUGLIA Avstralska pevka, ki bo kmalu izdala nov album, je nekaj pesmi predstavila že v Laškem na festivalu Pivo in cvetje, a njen nastop zaradi tonskh težav ni izzvenel po pričakovanjih 40-le-tnice. MEXICO Španki glasbenik Julio Iglesias bo septembra izdal nov album, za katerega ga je navdihnila Mehika. 12 skladb posveča največjim mehiškim glasbenikom, napovedal pa ga je s skladbo Fallaste Corazon. KEITH RICHARDS Kitarist skupine Rolling Stones bo septembra po 23 letih izdal novo samostojno ploščo - preplet bluesa, co-untryja in reggaeja. Predstavil se ne bo le kot kitarist, ampak tudi kot pevec. Neal YOUNG Kanadski glasbenik se umika s portalov s pretočno glasbo, saj meni, da je glasba v spletnih storitvah, ki omogočajo pretočno predvajanje glasbenih vsebin, na primer Spotify in Apple Music, precej nižje kakovosti. Zato je bojkotiral te streaming storitve. TBF Hrvaška skupina je posnela nov videospot za pesem Sa mog prozora, ki prikazuje odraščanje majhnih, kasneje velikih genialcev, ki so otroštvo preživljali obdani z dalmatinskim betonom v splitski soseski Split 3. Umrl avtor pesmi Always On My Mind Po dolgi bolezni je v umrl 73 I let star pisec rockovskih in country ter žanrsko mešanih pesmi. Wayne Carson se je rodil glasbeni družini v Coloradu, kot najstnik je ustanovil več bendov, delal pa je tudi v glasbene menedžmentu. Leta 1966 je Eddy Arnold posnel njegovo pesem Somebody Like Me, ki je zvenela na državne lestvice. Najbolj prepoznavna pesem je Always on my mind, s katero so se štirje različni glasbeniki povzpeli na lestvico najboljših dvajset. Prva jo je izdala Brenda Lee, prvi hit pa je posnel Elvis Presley leta 1972. John Wesley Ryles jo je leta 1979 uvrstil med najboljših dvajset country hitov, najbolj uspešno verzijo pa je posnel Willie Nelson leta 1982. Nazadnje so jo v dance verzijo priredili Pet Shop Boys. Naš čas, 23. 7. 2015, barve: CM K, stran 12 12 «»^AS 23. julija 2015 Svetniki Mestne občine Velenje Majda Gaberšek, Matej Jenko in Irena Poljanšek Sivka so sicer iz teh različnih strank (DeSUS, SMC in SD), a imajo tudi politično marsikaj skupnega. Njihove stranke sestavljajo koalicijo v mestnem svetu, vsi trije pa so tudi goreči zagovorniki razvoja turizma v tem okolju. Pa na dobro kavo prav tako vsi trije prisegajo, kako pa se najbolje skuha, ve Majda Gaberšek, ki pa recepta ne skriva, prav tako pa je »radodarna »tudi z vabili na kavo. Tudi za čvek. No, politični, seveda. 1 /atriju Velenjskega gradu so se v petek zvečer spre-V hajale grajske gospodične, medse pa so vzele tudi pridno kuharico. Le lepa čarovnica Kunigunda se je nekam skrila, a ta zagotovo pride zadnji teden v avgustu. Tudi vse ostale mične dame so bile tu le večer in noč, ko je na gradu strašilo. Iz ljubezni do zgodovine in otrok jim je bilo v kostumih lepo. Lepo tudi zato, ker tako lahko skupaj z njimi malce sanjajo - kako bi bilo, če bi bilo... Z'e prejšnji torek dopoldne so ga klicali. Dež namreč. Otroci so pomagali igrati na afriška glasbila iz zbirke Františka Foita, ki si jo obiskovalci lahko ogledajo na Velenjskem gradu. Pri klicanju dežja sta jim pomagala glasbenika Ana Kravanja in Samo Kutin, ki sta znala igrati prav na vse. Žal pa dežja niso priklicali. Morda v Afriki, ki je znana po vročini in suši, traja 10 dni, da dež res pride. No, potem jim je uspelo, saj danes dež morda le pride. ZANIMIVOSTI Najbolj zdrav sadež na svetu Bogat z vitamini, minerali, vlakninami in življenjsko pomembnimi hranilnimi snovmi. Najbolj od vsega ponujenega na svetu. To je kokos. Pa saj že vemo: že kokosova moka, ki je narejena iz svežega kokosovega mesa, ki se posuši, razmasti in nato fino zmelje v prah, ima številne pozitivne učinke, saj vsebuje veliko hranilnih snovi, beljakovin in vlaknin, hkrati pa ima zelo nizko vsebnost ogljikovih hidratov in ne vsebuje glutena. Njeno redno uživanje ureja prebavo, pospešuje presnovo, odpravlja napihnjenost in napetost v trebuhu ter ustvarja občutek sitosti. A odlična ni le moka; sok mladega kokosa velja za najbolj varno osvežilno pijačo, saj koristi telesu in obenem učinkovito gasi žejo; kokosova voda pa je učinkovita tudi pri predmenstrualnem sindromu, saj uspešno obvladuje toplotne ob-live in pomaga vzpostaviti čustveno ravnovesje. Stop selfiejem! Danes ni nič več, kot je bilo. Če so ljudje ob potovanjih nekoč fotografirali naravo in kulturo, so dandanašnji nadvse priljubljeni selfi-ji - torej, fotografije sebe z morda kakšno znamenitostjo v ozadju. Izjemno priljubljene so te dni palice, na katere se nastavi mobilni telefon s fotoaparatom, kar omogoča vizijo fotografije bolj od daleč. A vsaj v zabaviščnih parkih kor- poracije Disney bo takšnemu načinu fotografiranja od-klenkalo: uporabo omenjenih palic so že prepovedali v Disneylandu v Orlandu na Floridi in Anaheimu v Kaliforniji, pa tudi v Hongkongu in Parizu. Kot so povedali, so zaradi varnosti najprej uvedli prepoved uporabe palic samo na vozilih, kot so vlakci smrti in podobne adrenalinske zadeve, ker pa obiskovalci določbe niso upoštevali, so se odločili, da s palicami v parke ne sme nihče več. Vse bolj se širi tudi prepoved uporabe palic v muzejih (zaenkrat so se zanjo odločili v palači Versailles blizu Pariza, rimskem koloseju in instituciji Smithsonian v Washingtonu). u Parkiranje prek mobilnega telefona Ne, ni šala. Novi mercedes-ben-zi (gre za novi razred E oz. prenovljeni razred S) bodo kmalu znali parkirati samodej-i no, voznik pa bo lah- ■ ko stal poleg avtomo-| bila in njegovo pre- ■ mikanje nadzoroval F po mobilnem telefonu. Res je: omenjene avtomobile bo mogoče parkirati, ne da bi sedeli za volanom. Potrebna aplikacija bo na voljo tako za operacijski sistem Android kot za iOS. Naloga vozni- ka bo, da telefon poveže z avtomobilom. Ko bo avtomobil s pomočjo dvanajstih senzorjev poiskal prosto mesto, se bo odločil za tip parkiranja, ki ga voznik le potrdi. V procesu parkiranja nato voznik le s prstom vleče po narisanem krogu v aplikaciji. Najvišja hitrost pri tem je približno dva kilometra na uro, hitrost gest s prstom pa ne vpliva na hitrost premikanja avtomobila. Sistem bo samodejno zaznal, kdaj se mora avtomobil premikati naprej in kdaj nazaj, smer pa bo mogoče spremeniti tudi prek enega od ukaznih gumbov v aplikaciji. »Voznik mora ves čas spremljati premikanje avtomobila, saj je zanj odgovoren. To smo dosegli prav z zahtevanim vrtenjem prsta po namišljenem krogu. Med manevrom mora stati največ tri do štiri metre stran od vozila. Ker ima torej voznik nadzor, je tak sistem trenutno dovoljen tudi v Evropi,« pravi Ulrich Pressel, ki je pri Mercedes-Benzu odgovoren za sistem asistenčnega parkiranja. Vročina lahko povzroča tudi jezo Nič novega ni podatek, da med poletjem poleg temperatur poraste tudi nasilje. Statistike razkrivajo, da bolj vroče, kot je, več je tudi nasilnih dejanj. Logika bi nam dala misliti, da je porast nasilja mogoče pripisati denimo obsežnejšemu zadrževanju zunaj domačih prostorov, ko je priložnosti za kriminal več. A strokovnjaki menijo, da ne gre le za to, temveč lahko vročina neposredno vpliva na naše obnašanje. Visoke temperature zvišajo naš srčni utrip, spremeni se lahko metabolizem, to pa lahko posledično spremeni odzivanje živčnega sistema. Poleg te- ga vročina povzroča neugodje, kar povzroči stres, kar vodi tudi v jezo. Ob tem znanstveniki dodajajo, da ne gre sklepati, da so v bolj vročih državah prebivalci bolj jezni od tistih, ki živijo v državah s hladnejšim podnebjem. Hotel za najpogumnejše Skylodge Adventure Suites je edinstveni hotel v Peruju, v mestu Cuzco, ki ima le tri sobe - pa tudi te ne nudijo veliko zasebnosti ne veliko prostora. Gre za na kamnito steno nameščene kapsule, do katerih lahko pridejo samo plezalci. Prenočišča v hotelu so izdelana iz aluminija za vesoljsko rabo in vo-doodpornih polikarbonatov. Vsaka kapsula vsebuje štiri ležišča, jedilnico ter kopalnico in lahko gosti do 8 oseb na površini 17,5 kvadratnih metrov. Za nočitev je treba odšteti okoli 300 ameriških dolarjev, v ceno pa je vključen spust z višine v dolino po zip vrvi. frkanje » Levo & desno « Po centimetrih Pravijo, da ima vsak Slovenec en centimeter naše domače obale. Pri tem obala »Velenjskega morja« ni šteta. Je pa skoraj bolj zasedena kot naša prava morska. Vlada, pomagaj! Marsikdo hodi pred vlado. To očitno pomeni, da nekateri le še verjamemo, da naša vlada lahko kaj naredi zanje. A večina jih je kmalu razočaranih. Težave s svobodo Zaradi obnove Trga svobode bodo imeli Šošta-njčani nekaj težav. To pač ni nič posebnega, saj je zaradi svobode nasploh pogosto veliko težav. Zeleno je, zeleno Mnogi v naši državi prisegajo na tako imenovani zeleni turizem. To nikakor ne pomeni, da je naš turizem še zelen. Čeprav ima res še veliko otroških bolezni. Širši pomen Tresimir nima le pomemben šoštanjski pomen, po svoje je tudi slovenski »fenomen«. Marsikaj trese naš mir. Ni mu lahko Uroš Rotnik, sedanji prvi mož velenjske Komunale, se sooča s težavami s cenami in zanesljivostjo dobave toplotne energije iz Teša. Očitno nič več ne bo, kot je bilo. Ko je bil še sam direktor Teša. Poravnava Golte gredo v prisilno poravnavo. Kje so že časi, ko je bila količina zapadlega snega njihova glavna težava. Kratek stik Zaradi javne razsvetljave je med velenjsko občino in Elektrom Celje menda nastal kratek stik. V svetlo prihodnost naj bi jim v bodoče svetil izbrani koncesionar. V svoje roke Medtem ko naša največja pivovarna prehaja v tuje roke, so mnogi posamezniki izdelavo piva vzeli v svoje roke. Še več je takih, ki pivo, ne glede na proizvajalca, redno jemlje v svoje roke. Naš čas, 23. 7. 2015, barve: CM K, stran 13 23. julija 2015 »»WAS REPORTAŽI 13 Agencije se prilagodijo vsakemu žepu Počitniške navade se ne spreminjajo dosti - Velenjčani prisegajo na Jadran, Grčijo in Turčijo, radi gredo tudi na izlete Darja Žolgar Cankar: »Neverjeten boom doživlja Šrilanka, za katero smo se posebej specializirali.« Velenje - Ni ga, ki se ne bi veseli! počitnic. Oddih in spomini, ki si jih naberemo na dopustu, so vredni vsakega evra. So naložba za kasneje, ko se bo treba znova vsakodnevno spopadati z realnostjo. Denar za počitnice že napraskamo. Če ne za več, za vsaj kak dan, dva, tri .... Če ne kje daleč, pa vsaj kje blizu. »Gospodarska kriza se sicer še vedno zelo pozna, sploh pri nas v turizmu, ki je sekundarnega pomena, ampak prav zato smo agencije, da najdemo počitnice za vsak žep, mar ne?«, pravi Darja Žolgar Cankar iz turistične agencije Manager, ene od treh, ki smo jih obiskali, da preverimo, ali so se počitniške navade njihovih gostov letos kaj spremenile, če je, kaj drugače, kot je bilo lani in predlani. V Managerju beležijo veliko povpraševanja po grških otokih. »Ljudem očitno ugajajo aktivne poči- Meta Šoster in Andreja Gradišnik: »Grška kriza ni bistveno vplivala na število rezervacij.« Renata Natek Hudarin: »Skandinavija je poleti osvežitev, dobra priložnost letos pa tudi obisk svetovne razstave EXPO v Milanu.« tnice in svobodno raziskovanje, ki ga Grčija nudi turistom,« pravijo. Tudi Turčija ne zaostaja, žal pa je popolnoma zamrlo povpraševanje po Tuniziji. Veliko si jih obzorja širi na križarjenjih. »Pravi boom v naši agenciji doživlja Šrilanka, za katero smo se posebej specializirali. Ponujamo vrhunske programe z odličnimi luksuznimi ali pristnimi domačimi hoteli s spremstvom slovenskega predstavnika in poskrbimo za učin- kovite sprostitveno regeneracijske programe za dušo in telo.« Organizirajo tudi poročna potovanja in poroke na Maldivih, Sejšelih, Mau-riciusu ... »Seveda pa se največ naših gostov na počitnice odpravi na Jadran. Ljudem je še vedno blizu predvsem zaradi jezika in kulture,« pravi Žolgar Cankarjeva. Podobno pravijo v turistični agenciji Palma. »Za Grčijo je letos precej zanimanja. Tisti, ki so se z grških počitnic že vrnili, ugotavljajo, da se kljub krizi, ki jo država preživlja, za turiste ni nič spremenilo. Mi jim kljub temu letos priporočamo, da vzamejo s seboj gotovino,« pra- vi Renata Natek Hudarin. Drugače je s Tunizijo, kjer je bilo še lani na počitnicah veliko njihovih gostov. »Letos se je večina teh preusmerila na Jadran.« V Palmi so zadovoljni tudi z zanimanjem za poletne izlete - Skandinavija, Škotska, Irska, baltske države ... »Gre za sicer nekoliko višji cenovni razred, a zaradi ugodne klime so te države ta čas zelo vabljive tistim, ki vročine ne prenašajo najbolje,« pravi. V Palmi ugotavljajo, da jo ljudje zelo radi mahnemo tudi na kak eno-, dvo-, tridnevni izlet. »V Gardalandu so lahko z nami vsako soboto. Izjemna priložnost pa se ponuja z Milanom, obiskom svetovne razstave Expo. Izlet je cenovno zelo sprejemljiv, pa še vstopnica, ki stane 35 evrov, je vključena v ceno,« pravi Natek Hudarinova. Velenjčane pa tudi letos, tako kot zadnja leta, privlačijo Egipt, Turčija, Ciper, zlasti turški del Cipra. Najbrž zaradi cenovno dokaj ugodnih »vse vključeno« ponudb. Tudi v agenciji Sonček ugotavljajo, da grška kriza ni bistveno vplivala na število rezervacij. »Zdi se, kot da je Grčija razdeljena na dve državi - na celino, ki se ukvarja s težavami, in na otoke, kjer tega ni čutiti niti po turističnem utripu niti po razpoloženju domačinov,« pravi Andreja Gradišnik. »Sicer se pa potovalne navade naših strank ne spreminjajo veliko. Daleč največ gostov se še vedno odloča za letovanje na Hrvaškem. Dobro imamo zasedeno tudi Slovenijo, kjer so vse bolj priljubljene krajše počitnice v termah in kratki, najpogosteje vikend skoki na slovensko obalo,«je dodala Meta Šoster iz iste agencije. Od sredozemskih držav pa tudi v Sončku Grčija in Turčija. a Milena Krstič - Planine Pošten odklop je potreben vsem Kje bodo letos letovali nekateri znani Šalečani? Milena Krstič - Planine Če so dopusti, so dopusti za vse! Vsak potrebuje odklop, ne glede na to, kakšno delo opravlja. Treba si je spočiti, se pripraviti na nove zmage. Utrujen jim nihče ni kos. Niti župani. Že tista s povprečninami, ki jo je občinam zakuhala država, bo trda, pa potem ona z zanesljivo in ne predrago oskrbo prebivalcev Šaleške doline z ogrevanjem. In do jeseni se bo zagotovo še kaj našlo. Velenjski župan Bojan Kontič hodi zadnja leta na dopust na Mali Lošinj. Med dopustom pogleda levo in (tudi) desno. Mali Lošinj so 'poštimali', da je kaj. In mogoče je letos tam dobil še kako idejo za že zdaj lepo urejeno in dobro opremljeno Velenjsko plažo? Županske posle je predal podžupanu Petru Dermolu. Tega počitnice še čakajo. V ponedeljek je bil sicer v ljubljanskih Križankah, pa ne na kakšnem koncertu. Pred predsednikom vlade in ministrico za delo je v imenu Mestne občine Velenje in župana dal zavezo, da bo odpisal dolgove najrevnejšim. Dimitriju Amo-nu, svetniku in vodji Multime-dijskega centra Kunigunda, je Mali Lošinj prav tako zakon. A njega ne zanimajo hoteli. Navdušuje ga svoboda s kampiranjem, kjer ku- je nove zamisli. Šoštanjski župan Darko Menih bo letošnje poletje več v pisarni kot kjerkoli drugje. Pred občinsko stavbo ima vse razkopano. Da bo trg končan do takrat, ko mora biti, je treba večkrat stopiti zraven. Ali vsaj pogledati skozi okno. Čeprav se žena Marjana pritožuje, da ga ne spravi in ne spravi na dopust niti takrat, ko se Šoštanju ne dogaja trg, ga je za en julijski vikend letos le uspela prepričati, da sta stopila do Paga na obisk k hčeri, ki tam letuje. Drugače pa je s podžupanom Viki-jem Drevom. Ta si je prepotreb-no energijo za nove podvige nabiral ob Jadranu. Kje natanko, ni razlagal. Na dopustu si je odpočil po dveh letih mukotrpnih, M A dolgoveznih, a odločnih dogovarjanjih, da se bo obnova ovinka pri TEŠ s pomočjo nekaj državnega cvenka v teh dneh le začela. Začele pa so se tudi sanacije številnih plazov, ki so jih v zadnjih letih po Šoštanju potegnila neurja. Z njimi se na veliko ukvarja Marija Anžej, ki v Občini Šoštanj bdi tudi nad drugimi investicijami in projekti. Na zaslužen dopust lahko računa šele konec avgusta. Ve se, da je zaljubljena v Dalmacijo, kateri otok bo osvajala letos, pa se še ni odločila. Poveljnik šoštanj-skega gasilskega poveljstva Boris Goličnik prisega na hlad in adrenalin. Za oboje bo Bovec pravšnji. Kdaj ga bo zavzel, se še ne ve, zagotovo pa ne v času, ko bo- do po njegovem mestu brizgale stare brizgalne. Maša Stropnik, svetnica v občinskem svetu in učiteljica, pa zadnja leta prisega na tujino. Dlje kot gre, lepše ji je. Letos ji je dovolj daleč Vietnam. Dijana Janežič, ki s posebnim posluhom do starejših svoje poslanstvo opravlja v Zimzelenu v To-polšici, bo uživala na Pašmanu. Tja jo počitniške poti vodijo že šestnajst let. S seboj bo vzela moža in tudi psičko, ki ji je tukajšnja vročina že tudi začela presedati. Župan Šmar-tnega ob Paki Janko Kopušar se je letos z ženo Metko v drugo odločil za jadranje. Kje sta lovila veter v jadra, ostaja skrivnost, ki je ni zaupal niti sodelavcem, preden je zavzel jadrnico. Podžupan Šmartnega Janko Avberšek, ki se je letos iz Premogovnika preselil v največje podjetje v državi - to zaposluje samo upokojence, bo to poletje lahko ekonomsko upravičil počitniško hišico ob jadranski obali. Zasedena bo lahko, kot že dolgo ni bila. Če mu bo le čas dopuščal. Upokojenci ga imajo običajno manj kot zaposleni. Otroškega kirurga v celjski bolnišnici, tudi Šmarčana Jožeta Robido, pa je, odkar je lani prvič sedel v avtodom, svoboda tako navdušila, da večkrat sede vanj, četudi pred seboj nima »maršrute«. Ne gre dvomiti, da bodo tudi te počitnice, če že niso bile, spet gibljive. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 14 14 VI PIŠETE »"WAS 23. julija 2015 Taborniki letos po vojaško Rod Jezerski zmaj je letos izvedel tri taborniške izmene, glavna tema pa je bila vojska Zadnji dan taborjenja je vedno tematski. Letos so se namesto z vodnimi baloni obmetavali z barvnim prahom, gasilci pa so poskrbeli za zabavo s peno na travniku. Taborniki rodu Jezerski zmaj so na letošnjih taborjenjih v Ribnem in Savudriji pridobivali čine, poroča načelnica rodu Manca Dre-melj. Izmene so namreč bile vojaško obarvane, zato so jih obiskali tudi pripadniki Slovenske vojske in jim predstavili svoje delo ter opremo. Na dveh taborjenjih v Ribnem in enem s Savudriji, kamor se je odpravila četa Divji volk iz Skal in se vrnila v začetku tedna, se je izmenjalo 435 otrok. Predšolska skupina murnčkov je s sabo vzela 19 prijateljev iz vrtca Vransko. Na vseh treh izmenah so taborili medvedki in čebelice od prvega do če- trtega razreda ter gozdovniki in gozdovnice od petega do osmega razreda. Devetošolci pa so v Ribnem opravlja. l .-Ni r*L «* * .S.) . f - k •■; * * t L4 > t 1 • 34» li desetdnevni intenzivni tečaj za vodnike, ki sicer poteka tudi med letom. Tako je rod dobil 42 novih vodnikov. Na taborjenjih so poleg spozna- vanja vojske urili svoje sposobnosti preživetja v naravi na različnih delavnicah, iz- delovali so uporabne predmete in ustvarjali, eno * noč so preživeli na bivakiranju zunaj tabora, odšli so na daljši pohod in igrali športne igre, kopali so se v Savi, bili na izletu v Bohinju, kjer so se kopali v jezeru in se povzpeli na planino Vogar, goz-dniki in goz-dnice pa so se celo potapljali. Društvo Kisik je več kot dvajset tabornikov odelo v potapljaške obleke in jih opremilo, da so lahko spoznali Blejsko jezero tudi pod gladino. ■ tf Tuš pričaral otroške nasmehe Debeli Rtič, 20. julija - Tuš s partnerji v okviru projekta Pričaraj-mo nasmeh letos ponovno omogoča letovanje 500 otrokom iz socialno ogroženih družin. Med njimi je tudi 32 otrok iz Koroške regije ter 10 iz Velenja in 8 iz Mozirja. Minulo soboto se je na Debelem Rtiču zanje pričel teden nepozabnih počitnic. Veselje ob prihodu na morje je bilo nepopisno, poletno vreme in pester program s športno, izobraževalno in zabavno noto pa je navdušenje otrok še stopnjeval. Ob izteku letošnjih letovanj se bo s Tuševo pomočjo, v trinajstih letih trajanja projekta, na Debelem Rtiču zvrstilo več kot 6.600 otrok. Trenutno tu letuje 130 otrok iz različnih mest in krajev severovzhodne Slovenije. Brezskrbne počitnice žal postajajo težje dosegljive vse večjemu številu otrok in v Rdečem križu Sloveni- je opozarjajo, da tveganje revščine in socialne izključenosti narašča. V letu 2013 je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije stopnja tveganja revščine znašala 14,5 %, istočasno pa je tveganje socialne izključenosti doseglo že vsakega petega Slovenca ali Slovenko. »V Tušu smo ponosni, da omogočamo počitnice otrokom, ki sicer morja ne bi doživeli. Skupaj s partnerji smo dokazali, da je trinajstica srečno število. V časih, ki za mnoge niso enostavni, so nasmeški na obrazih najmlajših pomemben uspeh, ki nas žene naprej,« je povedal Gregor Štampohar, direktor Skupine Tuš. Poleg flosarije letošnja rdeča nit les Za 55. flosarski bal 40 dogodkov - Etnografska prireditev združila več kot 20 društev Tatjana Podgoršek Ljubno, 18. julija - Z 9. mednarodnim srečanjem ljubiteljev sta-rodobnih vozil Zgornja Savinjska 2015 so v občini Ljubno začeli prireditve v okviru 55. flosarskega bala - ene najstarejših kultur-no-etnografskih prireditev v državi. Z njo bodo tudi letos zaznamovali praznik omenjene lokalne skupnosti. Osrednji organizator prireditev flosarskega bala je ljubensko društvo Naš kraj. Njegov predsednik Radenko Tešanovič je na vprašanje, kaj prinaša prireditev no- gami in obrtjo.« Ko so po lanskem balu analizirali, kaj je bilo dobro in katere pomanjkljivosti morajo odpraviti, so se odločili za »reze« pri večini slabo obiskanih dogodkov. Nekatere bodo letos poskušali obnoviti in se tako še enkrat prepričati, ali so ljudje pripravljeni priti nanje, druge so umaknili iz programa ali pa so jih združili z drugimi. Pri pripravi etnografske povorke in tudi sicer tokrat niso imeli težav, saj so večino zamer, ki Radenko Tešanovič: »Dogodke, povezane z ohranjanjem jih je bil° v prete vega, med drugim pove- starih šeg in obrti, poskušamo obdržati, ostale umikamo izklosti med organizator- dal, da gre za nadaljevanje zastavljene zgodbe. Začrtali so jo pri oblikovanju programa 50. flosarskega bala, zgodba pa govori o povezovanju in združevanju domačih društev, obujanju starih šeg in obrti. Rdeča nit lanskega je bilo poleg flosarstva žito, letošnja bo les. Do nedelje, 2. avgusta, se bo zvrstilo 40 najrazličnejših dogodkov. Upajo, da bodo med najodmevnejšimi flost fest - žur za mlade, nastop pevke Severine 1. av- Iz oči v oči programa in dodajamo kaj novega.«jem ter društvi in posamezniki kar veliko, odpravili. Koliko ljudi sodeluje pri izvedbi programa? » Sodeluje več kot 20 društev, po grobih ocenah od 200 do 300 posameznikov.« Tešanovič je še povedal, da je upravni odbor društva že sprejel okvirni program bala za prihodnje leto. O njegovi rdeči niti se še dogovarjajo. Odločitev običajno »pade« na pikniku, ki ga organizirajo za vse sodelujoče. ■ gusta ter tradicionalna etnografska povorka dan kasneje, v nedeljo. To si ogleda - tako sogovornik - od 3.000 do 4.000 ljudi. V spremljajočem programu, v katerem ne manjka športnih in kulturnih prireditev, so novost delavnice za otroke. »Tudi najmlajše želimo privabiti, jih aktivno vključiti v dogajanje ter jih s pomočjo igre seznaniti z nekaterimi starimi še- Lovec Miha, moj bližnji sosed, mi je pripovedoval zanimive zgodbe o lovu in lovski etiki. Čez nekaj dni sem v šentiljskem gozdu stikal za gobami. V desnici sem imel debelejši kol, s katerim sem tu in tam pobrskal po listju, da bi morebiti odkril kakšnega skritega jurčka. Nenadoma zaslišim nenavaden šum in hitro se mi posveti, da nekaj teče po gozdu. Zravnam se in kmalu me preseneti velik zajec, ki jo briše proti meni. Mirno stojim v razkoraku, zajec pa izbere pot naravnost skozi. Klopotača vse obrača No, ta je pa lepa: če te piči tvoja klopotača, po zdravilo pošljemo letalo. Če pa otroku bo srce zastalo, denarja zavarovalnica ne vrača, Ko je dober meter pred menoj, se premaknem in sklenem noge, preplašeni dirkač pa ne uspe spremeniti smeri, ampak se požene kvišku, da se pogledava iz oči v oči. Instik-tivno zamahnem s kolom in ga lopnem po glavi, da se kol, kakršnemu smo nekoč rekli paklest, prelomi. Zajec izgubi zavest, obleži in stresa telo. Sklonim se, da bi ga zgrabil, ko mi skozi možgane šine Mihova pripoved, kako je krivolov kaznivo dejanje, ki te lahko privede tudi v zapor, kako lovska druščina skrbi za divjad, uravnavava število v gozdu, jo pozimi hrani in celo nastavlja zdravila proti steklini. Malo zastanem, zajec pa pride k sebi, se pobere, ga nekoliko zanaša in izgine med praprot. Zamudil sem priložnost, bilo mi je vendarle žal, da mu nisem izmeril kožuha. Mihove besede o lovski etiki so pretehtale, tako je na koncu ostalo samo pri tem, da jo je revež dobil po butici in da sva si nekaj hipov zrla v oči. Kmalu po razburljivem dogodku sem odkril, kaj je zajca preplašilo. Bile so tri srne, ki so ga najbrž presenetile v dremežu. Še večkrat sem hodil po tistem gozdu in se ustavljal na mestu, kjer se je zgodilo, a z urnim dolgouhcem se nisva nikoli več srečala, pa tudi njegovi sorodniki mi niso prekrižali poti. ■ Bojan Glavač za operacijo gre strošek iz vašega žepa. Povedano še mal drugače: je verjetno takšno mnenje tudi stroke ali nenapisana zdravniška so pravila: z letalom lahko gremo po zdravila samo za eksote, ne pa tudi za otroke; torej: naj nimamo otrok, ampak - strupenjače? Sprašujem se, zakaj pa ni pravilo, da zraven strupenjače kupiš še zdravilo? In če sem malo tudi zlobec: zakaj ji rineš roko v gobec? Enkrat naj bo red, madona! Naj sam plača si zdravilo in - Falkona! In da ne bo ponovno takšna zmota: kupi raje si bolj prijaznega eksota! ■ Ivan J. Jakopanec - Ivek Naš čas, 23. 7. 2015, barve: CM K, stran 15 23. julija 2015 «"3CAS NAŠI KRAJI IN LJUDJE 15 V Šaleško dolino se je vrnila vidra Velenje, 8. julija - V sredo bil na lokoviškem mostu nad Pako povožen odrasel, dobrih 8 kg težak samec vidre (Lutra lutra). Čeprav gre za tragičen dogodek, ima ta v sebi vendarle tudi nekaj pozitivnega. Potrjuje namreč, da se je v Šaleško dolino po dolgih desetletjih vrnila vidra, simbol in kazalec čistih voda, ki je iz reke Pake in njenih pritokov izginila pred več desetletji. Vidra je vrsta, ki je bila nekdaj razšiijena ob vseh evropskih tekočih in stoječih celinskih vodah, a jo je neusmiljeno preganjanje, zlasti pa onesnaževanje voda in uničevanje primernih habitatov v sredini prejšnjega stoletja pripeljalo na rob izumrtja. Postala je eden najbolj ogroženih evropskih sesalcev, veliko skrbi in projektov je bilo posvečenih za izboljšanje ugodnega stanja te vrste. Davno so minili tu- bližji primeri povoza vider so bili do sedaj zabeleženi v loviščih Prebold (po en osebek v letih 2012 in 2014), Kamnik (2014, 2015) in Libeliče (2013). Tudi ti podatki kažejo, da se vidra v zadnjih letih zopet širi po osrednji in severni Sloveniji. Zelo veliko simbolike je v dejstvu, da so vidro v Šaleški dolini ponovno našli prav raziskovalci z inštituta ERICo Velenje, ki ukvaijajo z var- Raziskovalci ERICa so si pred petnajstimi leti kot simbol čistih voda izbrali vidro in sredi Velenja postavili sulpturo. (foto: mkp) di časi, ko so jo ljudje lovili; v Sloveniji je zakonsko zavarovana vse od leta 1976, po priporočilu Lovske zveze Slovenije pa je bila zavarovana že tri leta prej. Danes predstavlja glavni dejavnik smrtnosti vider povoz. Po podatkih lovskih organizacij, ki so dolžne beležiti tudi podatke o smrtnosti vider, je bilo po letu 2006 v Sloveniji povoženih 69 vider, še 10 jih je življenje izgubilo zaradi drugih vzrokov. Šaleški dolini naj- se že več kot dve desetletji stvom življenjskega okolja, vključno z vodami. Ker se zavedajo, da o stanju oz. kakovosti okolja in voda največ povedo živi organizmi, so si pred skoraj petnajstimi leti kot simbol čistih voda izbrali ravno - vidro. Med drugim so na pobudo tedanjega direktorja mag. Franca Avberška v samem središču Velela nja leta 2002 postaR vili skulpturo vidre, ijL. ki jo je oblikoval ■ kipar Bernard Sešel. Tedaj so si zaželeli, da bi se vidra čim prej vrnila tudi v Šaleško dolino oz. njene vodotoke, kar bi dokončno potrdilo, da so ti ponovno čisti in polni življenja. In sedaj se je zgodilo tudi to ... Prepričani smo, da bomo kmalu lahko opazovali tudi žive vidre ali vsaj sledove njihove stalne prisotnosti v Paki in njenih vodotokih, morda pa tudi v šaleških jezerih. ■ Dr. Boštjan Pokorny Prespali v prostorih velenjskega gradu Preden so prespali na gradu, so otroci rajali, ustvarjali in predvsem uživali. Velenje, 17. julija - Po tem, ko so v Muzeju Velenje prejšnji teden večkrat obarvali afriško in tako promovirali njihovo edinstveno zbirko Františka Foita, so v petek zvečer drugo leto zapored pripravili prireditev »Prespimo na gradu«. Zanimanje zanjo je bilo veliko, število pa so morali omejiti na dobrih 50. Starši in njihovi otroci, ki so nestrpno čakali petkov večer, so doživeli res veliko. Najprej so v spremstvu grajske gospode - vanjo so se prelevili zaposleni - ustvarjali in rajali. Ko je padel mrak, so si pripravili večerjo, spanja pa so se še posebej veselili, saj so nestrpno čakali, ali bo to noč na gradu strašilo. Je? Čisto malo je, izkušnja večera, noči in prebujanja na gradu pa je bila za vse udeležence več kot prijetna. ■ bš Šoštanj, 9. julija - Skupina društva šole zdravja je praznovala 2. rojstni dan. Ob tej priložnosti so pred kulturnim domom v Šoštanju posadili drugo japonsko vrbo, ki bo rasla skupaj z njimi. Tako skupina prispeva k ozelenjevanju svojega mesta. Skupina sicer telovadi vsak delovni dan ob 8.30 v parku Vile Široko po programu 1000 gibov avtorja dr. Niko-laya Grishina. Vabi vas, da se ji pridružite. ■ L. D. Knjižnica poleti ne zaspi Obisk junija upadel, julija spet narasel - Sobote so dobro obiskane - Nove čitalnice na prostem odlično sprejete Prejšnji teden je mlade bralce z obiskom razveselila Melani Skornšek iz Športnega kinološkega društva Celeia - sekcija Kosmati smrčki. V njej deluje skupina za aktivnosti in terapijo s psi. Melani je otrokom predstavila svoja terapevtska kužka Neli in Mici, ki sta navdušila tudi s pasjimi triki. Velenje, 16. junija - Marsikdo si vzame čas za dobro knjigo le, ko gre na dopust. To se pozna tudi pri obisku enot Knjižnice Velenje. Tako v Velenju kot Šoštanju so pripravili posebne poletno obarvane kotičke s knjigami, po katerih bralci v času dopustov in počitnic posegajo več kot sicer. Struktura obiskovalcev knjižnice se namreč jete. »Letos smo samo v Velenju izposodili že 70 vrečk poletnega branja, lani smo to številko dosegli konec avgusta. Očitno je naš izbor pravi, čeprav bralci šele po izposoji ugotovijo, kaj se skriva v vrečki poletnega branja. V njej je 5 knjig; ena je kriminalka, pa pustolovska, ljubezenska, zgodovinska in ena domačega avtorja,« nam po- Kaj je najbolj brano? V juniju je bila v Knjižnici Velenje največkrat izposojena knjiga »Inferno« Dana Browna ter roman afganistanskega pisatelja Husseinija »In v gorah odzvanja«. Najbolj iskan slovenski avtor je bil Drago Jančar, največja čakalna vrsta v velenjski knjižnici je za njegovo knjigo »To noč sem jo videl«. Sledijo angleške knjige »Ob tebi«, »Ni je več« in podobne z zgodovinsko in romantično vsebino. poleti spremeni; manj je dijakov in študentov, več pa tistih, ki iščejo dobro leposlovno knjigo. Kot nam je zaupala višja bibliotekarka v Knjižnici Velenje Brina Zabukov-nik Jerič, poleti obisk knjižnice rahlo upade. Največji upad beležijo v juniju, julija obisk spet poraste na račun tistih, ki ščejo dopustni-ško branje, avgusta pa spet rahlo upade. Izvemo, da so knjige, ki so jih knjižničarke pripravile v kotičku Poletno branje in Vrečke poletnega branja - oboje najdete tako v Velenju kot v Šoštanju - , ki jih pripravljajo že več let, odlično spre- ve sogovornica. Kot tudi, da je to, da so letos v Velenju poleti vrata odprli tudi ob sobotah, dobro, saj je obisk velik. Branje na prostem privlači V velenjski mestni knjižnici to poletje marsikdo poišče hlad, poleg knjig pa prelista tudi revije in časopise. »Dobro se je prijela tudi terasa pred knjižnico, kjer smo postavili nekaj miz, ob njih pa knjižno polico. Še eno čitalnico na prostem smo uredili v Šoštanju, v sodelovanju z Mayerjevo vilo. V njihovem vrtu boste lahko celo poletje brali gradivo iz naše knjižnice,« poudari Brina. In ob tem doda, da je tudi knjižna polica, ki jo imajo ob velenjski plaži, dobro obiskana. »Tu in tam gremo tja, da zložimo knjige, dodali pa jih bomo še nekaj, saj je letos interes za branje na plaži večji kot lani.« 4. avgusta bodo pripravili tudi prireditev Beri z nami na velenjski plaži. Upajo, da se jim bo zvečer pridružilo veliko ljubitelje knjig, ki bodo lahko tudi sami prebrali kakšen odlomek svoje najljubše knjige. Srede so res zabavne Čez leto v knjižnici pripravijo ogromno prireditev, poleti je teh manj. A vse srede so pri njih vesele, saj v dopoldanskem času pripravljajo posebne prireditve za otroke, ki jih obogatijo z obiski zanimivih gostov. Prejšnji teden so gostili kužke, včeraj jih je obiskal čarovnik Boy, naslednji teden bodo otroci spoznavali zdravilna zelišča ... V dopoldanskem času v velenjski in Šoštanjski knjižnici pripravljajo tudi igralne urice za otroke. Nekaj prireditev bodo poleti izvedli tudi na prostem. Danes zvečer bodo v atriju kavarne Lucifer pripravili potopisno predavanje Barbare Fužir, ki vas bo popeljala po Argentini, kjer je bila 9 mesecev učiteljica slovenščine. ■ Bojana Špegel Spomin na našega najstarešjega soseda Leto dni bo od nenaravne smrti našega dobrega starega "soseda". Žal ne vem, koliko je bil star, vem pa, da je bil pomemben za njegove najbližje, za naravno okolje, za vse Velenje. Pred letom dni smo izgubili Rakov gozd, zato sem se trudil, da bi z zbiranjem grč, kot sem jih poimenoval, ovekovečil njegovo cenjeno ime. ■ Esad Smajič Rakave grče iz Rakovega gozda ohranjajo spomin na našega nekdanjega soseda "Gorazda". Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT 23. julija 2015 »Z enim strelom na gol ne moreš zmagati!« Prenovljeni velenjski prvoligaš jubilejno sezono začel s porazom - V jutrišnjem drugem krogu v gosteh z Gorico Sodeč po uvodnem krogu bo 25. prvenstvo v prvi nogometni ligi zelo zanimivo, saj je postreglo z nekaterimi nepričakovanimi rezultati. Kar trikrat so se namreč veselili gostujoči igralci. Jubilejno tekmovanje sta že v petek odprla Maribor in Zavrč. Aktualni prvaki so si priigrali zgolj točko. Tekmeca sta se razšla z 1 : 1. Očitno so bili z mislijo bolj na včerajšnji povratni tekmi leta (kot so jo poimenovali) 2. kroga kvalifikacij za ligo prvakov, s kazahstansko Asta-no. Doma so zmagali z 1 : 0. Spomnimo tudi, v prejšnjem prvenstvu so bili obremenjeni z evropskimi nastopi. Še v 8. krogu so zaostajali za tedaj vodilnimi Domžalami za osem točk, na koncu zadnjega, 36., pa imeli prednost devetih. Haloža-ni so povedli po desetih minutah tekme, domači pa so do konca prvega polčasa izenačili. V nadaljevanju pa kljub premoči niso zmogli popolnoma preobrniti rezultata. V soboto sta bila dva dvoboja. Rudar je gostil nogometaše Krke, Olimpija pa Gorice. Ljubljančani so dosegli najprepričljivejšo zmago prvega kroga. Od domačih so bili boljši s kar s 4 : 1. Letos zelo spremenjeni Rudar pa je gotovo plačal ceno neuigranosti, čeprav je bil v začetni postavi od novincev le Mate Eterovič. Vsekakor pa se je poznalo, da je trener Jernej Javornik ostal med drugim tudi brez svojih najhitrejših igralcev Aljaža Krefla in Denisa Klinar-ja, ki sta se preselila k tre-neiju Marijanu Pušniku v Olimpijo. Krefl je zaigral v začetni zasedbi, Klinar pa naj bi debitiral v novem klubu zaradi poškodbe ste-genske mišice šele čez približno šest tednov. Novo-meščani so zmagali z 1 : 0. Uvodni krog je bil raz-potegnjen na nedeljo in tudi ta dan ni bil brez presenečenja. Domžalčani so v Kopru premagali aktualne prvake s 3 : 2, vodili pa so celo že s 3 : 0. Tudi moštvo z Obale je bilo z mislijo bolj na povratni tekmi drugega predkroga Lige Evropa s splitskim Hajdukom. Na Bonifiki so bili od njega boljši s 3 : 2. Z zlatimi ali pa vsaj debeli črkami pa bo v kroniko najbrž zapisan rezultat v Krškem. Krčani so gostili aktualne podprvake Celjane in jih domov odpravili z rezultatom 1 : 0. Ta zmaga je zanje zgodovinska, saj letos prvič v 93-letnem obstoju kluba igrajo med izbrano nogometno slovensko druščino. su zelo vročega popoldneva igrali zelo slabo. Njihove akcije niso bile dovolj izdelane, streli pa preslabi, da bi premagali vratarja Novome-ščanov Miodraga Mitrovica. Pravih nevarnih priložnosti niti ni bilo. Gostje so bili na trenutke precej boljši, predvsem pa hitrejši. Proti koncu polčasa so postajali vse bolj nevarni. V 39. minuti se je sam iz oči v oči z Matejem Radanom zna- Nova igralca Stjepan Babic in Anže Pišek Med igralci, ki so želeli v tujino oziroma v bolj finančno urejeno okolje, je tudi Damjan Trifkovic. Kaže pa, da bo vendarle ostal in še nekaj časa nosil Rudarjev dres. Nova Rudarjeva člana sta postala tudi nadarjeni 18-letni Anže Pišek iz Domžal, ki je trikrat igral tudi za reprezentanco Slovenije do 17 let in bo v Rudarju ostal najmanj tri leta ter Stjepan Babic (28), ki se je najmanj za eno leto pridružil svojemu brati Mariu. Novo Rudarjevo vodstvo s predsednikom Mitjem Kamenikom, enako tudi gledalci, so pričakovali, da bo njihovi nogometaši začeli novo tekmovalno sezono po pregovoru po jutru se dan pozna. Tekma pa se je končala nasprotno od njihovih želja. Rudarji so v prvem polča- šel Žiga Kastrevec, a je domači vratar s sijajno obrambo žogi preprečil pot v mrežo. A v iztekajočih se minutah tega dela dvoboja gostje niso popuščali in njihova požrtvovalnost je bila v 43. minuti nagrajena. Po dolgi podaji njihovega vratarja globoko na domačo polovico Andrej Kastrevec, trener gostov: »Prijateljske tekme so eno, prvenstvene nekaj drugega, zato nismo vedeli, kako smo pripravljeni, kaj zmoremo v Velenju. Tudi Rudar je bil za nas neznanka. V tej hudi vročini smo pač zaigrali po svojih možnostih, zabili en gol, kar je bilo dovolj za zmago.« Jernej Javornik, trener domačih: »Pogoji za igro so bili težki. Nismo igrali, kot smo želeli. Zavedamo se, da je veliko novih igralcev, da je uigravanja in iskanje prve enajsterice proces, ki traja. Skratka, da najdemo enajsterico, ki bo igrala, tako kot si želimo; da bodo igrali nogomet in ne tako, kot v prvem polčasu. Z enim strelom na gol pač ne moreš zmagati. V drugem polčasu smo bili po menjavah bolj nevarni, a ne dovolj, da bi se izognili porazu. Čaka nas še veliko trdih treningov. Vseeno smo optimistični. V vsaki tekmi bomo iskali zmago. Tudi proti Gorici. Najbolj pomembno je, da si povrnemo igro, ki nas je krasila v preteklih dveh sezonah.« Klemen Bolha dolgo ni mogel verjetni, da z nekaj metrov ni zadel je žogo na koncu dobil Marin Peric. Čeprav sta bila ob njem dva Rudarjeva branilca, je spretno in z malo sreče premagal Radana. Domači so po menjavah v drugem delu resda bili živahnejši, vendar kljub prizadevanju in (pol)priložnostim zanesljivega gostujočega vratarja niso znali in zmogli premagati. Največjo priložnost, celo Rudarjevo priložnost tekme, da izkopljejo vsaj točko, je imel v zadnji minuti rednega dela, ki ga je sodnik zaradi menjav in osvežitve z vodo podaljšal za pet minut, Klemen Bolha. A je zgrešil. S treh, štirih metrov je žogo poslal čez prečko. Novomeščani so bili tudi v drugem polčasu nevarnejši, vendar na Rudarjevo srečo ne dovolj zbrani in natančni pri udarcih proti Radanu. Popuščali niso do konca. Globoko v sodnikovem dodatku je imel po dveh hitrih nasprotnih napadih Josip Fučko, ki je na igrišče prišel sredi drugega polčasa, priložnost za prepričljivejšo zmago. Prvič mu je s sijajno obrambo to preprečil vratar Radan, ki je bil najboljši Rudarjev mož na igrišču, drugič pa desna vratnica. Vsekakor Rudarjevega trenerja Jerneja Javornika čaka v nadaljevanju še veliko dela. Upati je, da proces uigravanja ter iskanje udarne enajsterice ne bosta predolgo trajala in da bo Mate Eterovič spet tresel mreže, kot jih je pred lanskim odhodom iz Velenja. Glede na trenerjev optimizem je vendarle pričakovati, da bo konec sezone po tistem - konec delo krasi. V petek bodo Velenjčani gostovali pri Gorici. a Stane Vovk Rudar - Krka 0 : 1 (0 : 1) Strelec: 0:1 Peric' (44.). Rudar: Radan, Jahic', Knezovic', Kašnik, Dedic' (od 67. Ihbeisheh), Tolimir (od 64. Prašnikar), Bolha, Babic' (od 64. Grbic), Trifkovic', Kocic', Eterovic'. Krka: Mitrovic', Vučkic', Novinic', Mojstrovi', Ejup, Marotti, Welbeck, Peric' (od 70. Fuček), Kastrevec, Collins, Dangubic' (od 81. Marjanovi'). Rumeni kartoni: Eterovic', Jahic', Kašnik, Knezovic'; Peric', Welbeck, Kastrevec. Mladi tenisači odlični, kasneje se »izgubijo« Šaleški teniški klub ima odlične pogoje za delo - V vročini tekmovalci trenirajo v Beli dvorani - V kategoriji do 14 let najboljši v državi Bojana Špegel Velenje, 20. julija - Tudi v pasje vročih dneh športniki ne smejo zaspati. Čeprav je vsaka fizična aktivnost sredi dneva dodaten napor, nemoteno trenirajo. To velja tudi za člane edinega teniškega kluba v Šaleški dolini. V njem je trenutno 150 članov, od tega je 40 registriranih igralcev, okrog 50 igralcev imajo v teniški šoli, ostali pa so registrirani člani rekreativci. Mladi tekmovalci, ki so odlični tudi v državnem merilu, prihajajo iz celotne regije. Poleg Šaleča-nov v klubu trenirajo tudi Žalča-ni, Celjani, Korošci in Zgornjesa-vinjsčani. Pogoji za vadbo so v teniškem centru Jezero, kjer trenirajo člani Šaleškega tenis kluba, odlični. Imajo telovadnico, fitnes, pokrita igrišča v Beli dvorani, pa 9 na odprtem ... Matjaž Končan, predsednik kluba, je tudi direktor podjetja As inženiring, ki upravlja Tenis center Jezero, zato se njegovi vlogi prepletata. O klubu nam pove: »Smo velik teniški klub. Naša prednost je, da imamo tudi dobre domače trenerje. Matjaž Grosman in Matej Šket delata z glavnino naših tekmovalcev, tu pa smo še Blaž Vajs, Matej Martinšek ter jaz.« Kljub težavnim časom in pomanjkanju sponzorskih sredstev ima klub trenutno najboljše mlajše tekmovalce (do 14 let) v državi. »Izpostavim lahko Tina Krstulovi-ča, Marka Kovačeviča in Zojo Štrukelj. Lani smo v kategoriji do 14 let imeli tudi državne prvake. Res so dobri. Tenis je krut šport, kar se tiče treningov, saj morajo za te uspehe trenirati od 5 do 6 ur dnevno, poleg tega imajo od 30 do 40 dni turnirskega igranja. Lahko rečemo, da so že v teh zgodnjih najstniških letih polprofesionalci. Trening profesionalnega tenisača pa traja od 12 do 15 ur dnevno.« In kaj se zgodi kasneje z odličnimi mladimi teniškimi igralci, zakaj se izgubijo? »Zgodbe so različne. Problem ni le pri tenisu, ampak slovenskem športu nasploh. Ko mladinci prehajajo v člansko konkurenco, se predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev izgubijo. Ko so stari od 16 do 18 let, večina tistih, ki bi lahko talent še razvili do maksimuma, zaradi Podjetje As inženiring ima kompleks Tenis centra Jezero v najemu. Lastnik je PV Invest. Komleks doslej še ni bil naprodaj, Končan meni, da bo v tretji fazi prodaje Premogovnikovih podjetij. Podjetje As inženiring je zainteresirano za nakup, če bo cena res tržna. pomanjkanja denarja odneha,« iskreno pove Končan. Ob tem kar malo preseneti podatek, da se tenis kot rekreativni šport »dviguje«, kar opažajo že nekaj let. Obratno je s tekmovalnim tenisom, tu namreč beležijo upad. Klubi so primora-ni imeti tržne cene tudi za tekmovalce, kar je za starše velika obremenitev. V Velenju imajo ugodne cene, sploh v primerjavi z ostalimi klubi, zatrdi Končan. Znani tudi po turnirjih V Tenis klubu Jezero se trudijo, da vsako leto izvedejo kar nekaj turnirjev, predvsem na ravni Teniške zveze Slovenije. Bili so nosilec profesionalnega WTA turnirja za ženske »Velenje Open 2015«, ki je bil od 13. do 21. junija. Na njem se je pomerilo več kot 100 tekmovalk iz vsega sveta, generalni sponzor pa je bilo ob pomanjkanju zanimanja drugih kar podjetje As inženiring. Organizirajo tudi veteranske turnirje, avgusta bo tudi letos VIP CUP turnir. Tudi zaradi teh turnirjev, dobrega dela v klubu in rezultatov tekmovalcev je teniški center Velenje dobro prepoznan tudi v drugih okoljih. Kosi soliden v reprezentanci Šoštanj - Slovenska reprezentanca mlajših članov, katere član je tudi krilni center Elektre Jan Kosi, je konec preteklega tedna zaključila Evropsko prvenstvo v Lignanu Sabbiadoru v Italiji. Kljub šestim zmagam in trem porazom je osvojila končno samo 13. mesto, vendar s tem obstanek v A diviziji. Evropski prvaki so postali Srbi, ki so v finalu premagali Špance. Bronasto medaljo so z zmago nad Francijo osvojili reprezentanti Turčije. Jan Kosi je odigral solidno, nekajkrat je tudi začel v prvi peterki. Ni sicer dosegel veliko košev, a je bil izjemno pomemben člen v obrambi. Na tekmo je v dobrih 12 minutah dosegal po dve točki. a Naš čas, 23. 7. 2015, barve: CM K, stran 17 23. julija 2015 ""^Jis ŠPORT, REKREACIJA 17 Uspeh prišel za njo Športna plezalka Janja Granbret ta teden na mladinskem evropskem prvenstvu - Največ stavi na svetovnega, ki bo konec avgusta Velenje, 17. julija - Poročali smo že o novem športnem uspehu 16-letne športne plezalke Janje Garnbret, članice velenjskega kluba. Prejšnji teden nam je po vrnitvi z evropskega prvenstva v francoskem Chamonixu, ki je štelo tudi za točke svetovnega pokala, povedala, da se je tega, kar je dosegla, zavedla šele doma. »Na tekmo sem tokrat res šla sproščeno, brez pričakovanj. Drži, da nisem pričakovala niti finala, kaj šele stopničk. Enostavno sem uživala v plezanju. Vse smeri sem odplezala brez pritiska. Ker je bila to moja prva tekma v članski konkurenci, sem bila zadovoljna že s tem, ko pa sem dosegla drugo mesto, pa iskreno povem, da sem bila tega zelo vesela. Priznam, da se uspeha sprva nisem zavedala. Kako velik je, sem spoznala šele, ko sem prišla domov. Moj uspeh je bil presenečenje za vse, ne le zame,« nam je povedala Janja, ki se je ta torek in sredo spet preizkušala v steni. Tekmovala je namreč na evropskem mladinskem prvenstvu v balvanih. Preden je odpotovala nanj, nam je Janja povedala, da njeni cilji ostajajo isti. »Do Chamonixa sem želela le uživati v steni, sedaj sem dobila dokaz, da sem na pravi poti in da zmorem dobre rezultate tudi v članski konkurenci. Ugotovila sem, da je med člani »fajn« tekmovati, morda tudi zato, ker imam rada nove izzive. Sedaj vidim, da se lahko kosam tudi z najboljšimi plezalkami na svetu, konkurenca pa je med članicami zelo močna.« Že pred poletjem je Janja vedela, da počitnice med prvim in drugim letnikom velenjske gimnazije ne bodo prave počitnice. »Treniram šestkrat tedensko po tri ure, poleg tega imam treninge s člansko in mladinsko reprezentanco.« Vse zato, ker ima pred sabo jasen cilj. Kmalu gre na člansko tekmo v Avstrijo, potem jo čakajo tekme za mladinski pokal, najbolj nestrpno pa čaka na svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo konec avgusta v Italiji. »Na to prvenstvo se bomo res pripravljali, zato na njem ciljam na medaljo.« Tako pred Janjo kot pred njenim trenerjem Gorazdom Hrenom je torej ne le vroče, ampak tudi zelo aktivno poletje. a Bš Francozi trenirajo po slovensko V Velenju gostujejo mladi francoski košarkarji, ki spoznavajo slovensko tehniko igranja košarke in kulturo Velenje, 20-25. julij - Prvega poletnega košarkarskega kampa francoskega društva IVV Basketball Camp se je udeležilo 21 francoskih košarkarjev, starih od 15 do 18 let, med njimi deset kadetov francoske reprezentance, organizatorji pa so želeli tudi odziv mladih slovenskih štva IVV Basketball Camp Tjaša Fendre. V obeh državah je košarka drugi najbolj priljubljeni šport, tehnika in način igre pa sta drugačna, pojasnjuje nekdanja igralka slovenske reprezentance do 20 let. »V slovenski košarki je več poudarka na metu, tehniki, podrobnostih, v fran- Od 9.00 do 12.00 trenirajo v telovadnici Šolskega centra Velenje, ki »omogoča super inštalacije za treniranje, imamo na razpolago Mladinski hotel in gostišče Vrdelj, ki sta odlična za nastanitev skupin,« dodaja Tjaša. Popoldne trenirajo met, zvečer pa odigrajo tekmo. Najpo- Gostje iz Francije se osredotočajo na slovensko tehniko košarke, ko ne trenirajo, pa se sproščajo na ogledih mesta in spoznavanju kulture. košarkarjev. »Mednarodni košarkarski kamp želimo izvajati štirikrat na leto v Velenju in francoskem mestu Vienne, povabiti francoske košarkarje k nam in naše poslati k njim, da bi skupaj trenirali in si izmenjevali športne in kulturne izkušnje ter vrednote,« pravi predsednica dru- coski pa več na atletiki in fizičnih pripravah.« Tako bodo Francozi to poletje trenirali nekoliko drugače in pod vodstvom trenerjev Matije in Miloša Sagadina ter francoskega osebnega trenerja in dveh animator-jev, na metu pa bodo delali z Janom Rizmanom. membnejša bo zadnji dan, v petek ob 18.00 v telovadnici ŠCV, ko bodo najboljši udeleženci kampa igrali proti slovenskim reprezentantkam in trenerjem. a tf Karate je pot V Velenju delujejo štirje karate klubi, v katerih se uri skoraj dvesto tekmovalcev - Če bi seštevali njihove uspehe, bi bili vodilni v Sloveniji - Na zmagovalnem odru pogosto sami »naši« Tina Felicijan Goloroka borilna veščina karate ali prazna roka je umetnost samoobrambe ter urjenje bojevniškega duha in telesa. V drugi polovici 19. stoletja se je z daljnega vzhoda razširila na zahod, kjer je najbolj množičen borilni šport. Karateisti so zavezani tradiciji in moralnim kodeksom, saj karate ni le športna in borilna veščina, temveč je življenjska pot - način razmišljanja, razvoj telesa in osebnosti ter doseganje notranjega miru. V Velenju ga gojijo kar štirje klubi, ki ljudi vseh starosti urijo v borbah in katah, to so obvezni liki, serija gibov za obrambo. O posebnostih vsakega kluba in najvidnejših tekmovalcih iz njihovih vrst pa smo povprašali njihove predstavnike. Karate klub Velenje Najstarejši karate klub v Sloveniji deluje že od leta 1968. Izkušeni mojstri so urili več kot 6.000 otrok, mladih in starejših, pa tudi otroke s posebnimi potrebami. Lansko sezono so uspešno začeli še vadbo tai chija in qi gonga. Registriranih ima 60 tekmovalcev. V ožjem izboru reprezentančnih selekcij karate zveze so Kaja Česko (kata (forma) mlajše kadetinje), Pia Cesar (kata (forma) starejše kadetinje), Alena Music (kata (forma) članice) in Sebastjan Kauzar (kata (forma) starejši kadeti). Niso le zavzeti tekmovalci, ampak tudi organizatorji, saj so letos v sodelovanju s Karate zvezo Slovenije že drugič zapored izvedli Državno prvenstvo v katah in borbah za članice in člane ter v katah za veteranke in veterane. Karate klub Tiger Leta 1994 ustanovljeni klub goji borilno veščino kot celoto in se osredotoča na vse starostne skupine, na kate in borbe. Ravnajo se po tradiciji, trenerji se urijo pri najboljših mojstrih in razvijajo pedagoški pristop k učenju veščine. Klub je letos organiziral 10. med- narodni karate turnir za pokal Nestla Žganka, ki se ga vsako leto udeleži do 500 tekmovalcev iz srednje Evrope. V slovenski reprezentanci trenutno nimajo aktivnega člana, so pa perspektivni tekmovalci člani Gašper Pečnik (kate in borbe), Domen Mihelič, Mer-sed Hankic in Omer Tabakovic v borbah, mladinski Adelisa Hankic in Ivona Lačveic v katah, kadetinja Šuhra Muharemovic v katah, starejši deklici Patricija in Aleksandra Centrih ter malčka Seid Muharemovic in Benjamin Mešanovic. Karate klub Shotokan V deset let starem klubu največ pozornosti posvečajo katam. Tako imajo prvake v različnih kategorijah, najbolj uspešni pa so v mlajših in so tudi v prvi deseterici v Sloveniji. Sploh kadeti so uspešni na velikih tekmovanjih. Zadnji čas se posvečajo tudi borbam, v katerih prav tako dosegajo rezultate. V državni reprezentanci sta mlajša kadeta Nemanja Točakovic in Tomaž Hudales (kate in borbe), kadetinji Tina Čater (kate) in Špela Pisanec Mežnar, ki se je uvrstila na evropsko prvenstvo in je tudi kandidatka za svetovno, ter mladinec Blaž Gajšek. Karate klub Rudar Najmlajši, a po rezultatih najboljši od vseh štirih klubov, je dve leti star Karate klub Rudar, ki je na tretjem mestu slovenske karate zveze. Štirje trenerji z več kot dvajsetletnimi izkušnjami se posvečajo predvsem delu z otroki. V članski reprezentanci sta predsednik kluba Mirnes Mulabdic in Mladen Stojnic, ki tekmujeta v borbah. Mladinec Belmin Uzejnovic se je udeležil zadnjega evropskega prvenstva v Zurichu, tekmuje pa v katah. Ponosni pa so tudi na mlajše deklice, Sauro Omic, Ajdo Golač in Saro Novak, državne prvakinje v katah in borbah. Lepote Vršiča z okolico Po hribih Pa je prišel tudi zadnji šolski dan za našo skupino krožka Planinar-jenje UNI 3, ki je segel že v julij. Navsezgodaj smo izstopili pri Erjavčevi koči tik pod vrhom Vršiča. Čeprav je še spotoma dokaj deževalo, se nismo pustili motiti. Jutranja kavica z dodatki se je prilegla in osebje je bilo že v polnem zagonu, saj se bliža višek sezone, ki jo prelazu Vršič dopušča poletno obdobje. Med vožnjo smo občudovali lepote Gorenjske, ki vabijo na vsakem koraku. V vznožju prelaza je to vsekakor območje reke Pišnice s prostra- dobe narave. Megle po vročem obdobju, ki jih je povzročilo močno deževje preko noči, so hitele iz dolin v višave in skrivnostno ovijale vrhove gora. Cvetje ob poti je bilo zaradi dežja in jutranje rose še sklonjenih glav. Po zanimivi planinski poti, polepšani s podobami macesnov in mogočnih skal, smo prišli do značilne jase z jezerci in se najprej povzpeli na vrh Slemenove špi-ce, do koder nas je spremljala preproga živobarvnega cvetja. Veseli, da smo prišli v ta raj, smo od navdušenja zapeli našo himno, Avseni- saj je tu eden najlepših pogledov nanj. Tokrat so ga zagrinjale skrivnostne megle in nam odstrle le njegovo konico. Zadovoljili smo se s tem in se predali spreminjajočim podobam Mojstrovke nad nami in koščki jasnine, skozi katere so prodirali žarki sonca. Napolnjeni z energijo in lepotami gora smo se vrnili na vrh prelaza Vršič ter se prepeljali do Olimpijskega športnega centra Doma Planica, kjer je še pravo gradbišče, a sočasno teče trening smučarjev skakalcev. Tu je imelo sonce že polno Pogled na Jalovec je bil tokrat skromen, vendar vseeno zelo lep. nimi prodišči, zato se je Kranjska Gora nekoč imenovala Na prodih. Jezero Jasna s podobo kozoroga je nadvse privlačno. Ob vzpenjanju na prelaz je pomembna Ruska kapelica, ki spominja na strašno nesrečo ruskih ujetnikov, ki so gradili cesto, iz I. svetovne vojne in umrli pod snežnim plazom. Malo višje smo se podali v smeri Slemenove špice in občudovali iz trenutka v trenutek drugačne po- kovo Čez zelene trate. Ob tem smo se z minuto molka s spoštovanjem posvetili spominu na nedavno preminulega Slavka, velikana narodno-zabavne glasbe. Prav takrat so nas z vseh strani zagrnile megle, da smo se lahko še bolj posvetili njegovemu spominu in zapeli še njegove druge uspešnice, saj segajo v našo mladost in smo rasli z njimi. Hvala mu! Spustili smo se do »zelene trate« z jezerci in se zazrli proti Jalovcu, moč in na terasi za domom smo si dali duška ter se predali druženju ob zaključku šolskega leta. Naše oči in želje so že uprte v novo šolsko leto, za kar smo že postavili temelje. Želja in načrtov je polna mera! Želimo si, da bi nam tovrstna druženja sredi lepot narave še dolgo lepšala naša življenja. a Marija Lesjak Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 18 18 modrobELA kronika 23. julija 2015 Zelena luč po dveh letih prepričevanj in pogajanj Župan Darko Menih: »Občani so nas neupravičeno kritizirali, da ne naredimo nič.« Milena Krstič - Planine Šoštanj, 16. julija - Dva dneva so v prejšnjem tednu v Šoštanju posvetili podpisovanju pogodb. To je tisto najbolj sladko, ko se vidi cilj. Dve leti so si v Občini Šoštanj trudili državo prepričevati, kako nujna je sanacija usada na cesti Pesje-Šo-štanj v ovinku pri TEŠ, da jim je naposled le uspelo. K sreči v tem času zaradi nevarne pasti ni prišlo do kakšne nesreče. Župan Darko Denar zagotovljen, pogodba podpisana: direktor VOC-a Roman Moškotevc in župan Darko Menih. proti stopili s pobudo, da smo dela pripravljeni sofinancirati iz proračuna,« pravi župan. Potem so pogajanja stekla, objavljen je bil razpis za izbiro izvajalca in v četrtek je bila pogodba podpisana. Direkcija za ceste bo sofinancirala 53 odstotkov, Občina Šoštanj 47 odstotkov 130.000 evrov vredne sanacije. Dela bo izvajalo podjetje VOC Celje, izvedli pa jih bodo v petinštiridesetih dneh. Menih pravi, da ga je bilo v času, ko je Alstom s »šleperji« vozil dele za opremo bloka šest v Termoelektrarno Šoštanj, nenehno strah, da se bo kakšen obrnil v reko Pako, ves čas pa, da bo kak voznik spregledal signalizacijo in opozorila in bo prišlo do nesreče. Nenehne zahteve, tudi občinskega sveta, telefonski pogovori, dopisi, prošnje, moledovanja ... so obrodili sadove. Direkcije za ceste Republike Slovenije je denar za sanacijo naposled našla, a ne vsega. »Ker ni šlo drugače, saj so neprestano odgovarjali, da denarja ni, smo jim na- > Gozdne ceste bo vzdrževalo podjetje TGM Petek iz Luč, plaz Salmič bo odpravilo podjetje Andrejc iz Šoštanja. Poginile postrvi Braslovče, 14. julija - V Malih Braslovčah so neznanci iz ponedeljka na torek v potok pred bazenom ribogojnice nametali večjo količino vejevja. Zaradi tega je prišlo do zamašitve filtrov in zaprlo dotok vode. Poginilo je okoli 80.000 postrvi v vrednosti 20.000 evrov. Vlomilec odnesel evre Velenje, 15. julija - V sredo dopoldan je bilo vlomljeno v stanovanje na Prešernovi. Odnesel je približno 1.000 evrov gotovine, srebrn nakit in štiri ročne ure. Radar ni delal Velenje, 16. julija - Neznanec je v četrtek na Šaleški cesti poškodoval elektro instalacijo na stebričku javne razsvetljave, s katero je povezan merilnik hitrosti. Upnik in dolžnik sta se udarila Šoštanj, 16. julija - V četrtek sta se v enem od lokalov v Šoštanju srečala upnik in dolžnik. Nista se samo gledala, ampak sta se za začetek pošteno sprla. V nadaljevanju je upnik dolžnika dvakrat udaril v glavo in mu, ko je zapuščal lokal, izpod majice nakazal pištolo in izrekel grožnjo. Dolžnik je kasneje upnika obiskal na domu in mu poškodoval vhodna vrata. Svoja dejanja bosta oba zagovarjala na sodišču. Za koliko ga (bo) je prodal? Žalec, 16. julija - V četrtek so policisti v Vrbju obravnavali vlom v strojnico namakalnega sistema. Neznanec je odtujil večjo količino bakra v vrednosti okoli 4.000 evrov. Na tem območju je vlomil tudi v objekt Info centra Zavoda za kulturo, od koder pa je odnesel več prehrambnih izdelkov in Občino Žalec oškodoval za 300 evrov. Vinjen in prehiter se je prevrnil s štirikolesnikom Topolšica, 17. julija - V petek se je v Topolšici v bližini igrišča zgodila prometna nezgoda, v kateri sta bila udeležena voznik in sopotnica štirikolesni-ka. Voznik je vozilo vozil pod vplivom alkohola (0,69 mg/l izdihanega zraka). Pri vožnji skozi naselje je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar se je to prevrnilo. V nezgodi je sopotnica utrpela lažje poškodbe. Oba so z reševalnim vozilom prepeljali na zdravljenje v Bolnišnico Celje. Zoper voznika pa sledi kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu. Utopitev v Braslovškem jezeru Braslovče, 18. julija - V Braslovškem jezeru se je med vikendom, v soboto, po 23. uri utopil 32-letni moški. Policisti so ugotovili, da je tuja krivda izključena, natančen vzrok smrti pa bo pokazala obdukcija. Moški je bil ob jezeru v družbi več ljudi, ki so ga tudi našli v vodi, ga izvlekli na obalo ter poklicali policijo. Odnesel zlatnino Žalec, 18. julija - V soboto je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Matkah. Vlomilec je prišel skozi okno in ukradel več zlatnine in gotovino. Sumljiva smrt v Dravi Dravograd, 20. julija - Policisti in kriminalisti pa preiskujejo sumljivo smrt pogrešanega 33-le-tnega domačina iz Dravograda. Njegovo truplo so v sklopu iskalne akcije v reki Dravi, v kateri so sodelovali tudi velenjski potapljači, našli ta ponedeljek dopoldan. V zvezi s sumljivo smrtjo v Dravi so odvzeli prostost 46-letnemu moškemu, doma iz območja Dravograda Pri prejemanju denarja bodite pozorni! Celje, 20. julija - V zadnjem obdobju na območju pristojnosti Policijske uprave Celje - tudi na območju Velenja - beležijo več primerov unov-čitve ponarejenih bankovcev za 10 evrov. Svetujejo vam večjo pozornost pri prejemanju denarja. Odnesel trezor Velenje, 20. julija - V ponedeljek je bilo vlomljeno v gostinski lokal na Tomšičevi. Neznanec je odnesel kovinski trezor, v katerem je bilo 700 evrov gotovine. Konec tedna več nesreč motoristov Celje, Velenje, 19. julija - Na Celjskem se je konec tedna v prometnih nesrečah poškodovalo pet motoristov. Nesreči sta se zgodili tudi na območju Velenja in Žalca. V Paki pri Velenju je v soboto ob 13.40 motorist padel in se zagozdil pod ograjo, tako da so morali posredovati gasilci. Ti so na vozilu odklopili akumulator, odstranili motor in razlito motorno tekočino, voznika pa so na kraju oskrbeli reševalci iz Velenja in ga potem odpeljali v slovenjgraško bolnišnico. Istega dne sta bila ob 18.40 v Marija Reki na območju Žalca v nesreči udeležena dva motorista. Enega so reševalci odpeljali v celjsko bolnišnico, drugi motorist in sopotnik pa sta s kraja nesreče odšla. Pomagali so ju iskati tudi gasilci. Sostanjski veterani na Triglavu Slovenske veteranske in borčevske organizacije so letos pripravile že 30. spominski pohod na Triglav, ki se je začel v petek zjutraj, zaključil pa v soboto, 11. julija, na zaključni prireditvi ob 13. uri na Rudnem polju na Pokljuki. Spominski pohod veteranskih organizacij na Triglav organizirajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev Sever, Zveza slovenskih častnikov in Zveza borcev za vrednote NOB. Pohoda na Triglav, ki jim predstavlja simbol upora in slovenstva, se vsako leto udeleži več sto ljudi iz vse Slovenije in za- mejstva. Letos se je pohoda že petič udeležilo tudi pet veteranov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj. Pohod je potekal v izjemno lepem in toplem vremenu, ki je ponudil prekrasen pogled na okoliške vrhove. Pohodnike je ob vrnitvi na cilj na Pokljuki pozdravila velika množica ljudi iz vse Slovenije, ki spoštujejo partizanske vrednote in cenijo slovensko zmago v osamosvojitveni vojni in se na Rudnem polju udeležijo zaključne prireditve s kulturnim programom. a Leon Stropnik Ste ga morda videli? Pogrešan avstrijski državljan Velenje, 21. julija - Na Policijski postaji Velenje še vedno obravnavajo pogrešanje avstrijskega državljana. Njegovo vozilo so našli na območju Belih Vod oziroma pri Spodnjem Brložniku v občini Šoštanj. Pogrešani je star 57 let, velik okoli 170 centimetrov, srednje postave, svetlih osivelih las, na glavi ima plešo. Oblečen je v polo majico s kratkimi rokavi in kratke hlače, obut pa v usnjene sandale. Pogrešanega so nazadnje opazili na območju Šentvida nad Zavodnjami. Policija prosi vse, ki bi karkoli vedeli o pogrešanem oziroma ga videli, da o tem obvestijo Policijsko postajo Velenje na telefonsko številko 03 898 61 00 oziroma na številko 113. Čakali zaman Šmartno ob Paki - Poročali smo že, da so se v drugi polovici prejšnjega meseca v Šmartnem ob Paki zgodili trije »čudni« dogodki, povezani s prometom po železnici. Oznako »čudni« so udeleženci v prometu in tamkajšnji prebivalci namenili dejstvu, da so zapornice na zavarovanem železniškem prehodu ostale spuščene skoraj uro po odhodu vlaka, da je gorel vlak, ki je vozil s Polzele proti Šmartnemu ob Paki, za nameček se je pokvaril še semafor, ki označuje prihod vlaka na zavarovanem železniškem prehodu. Ob tem so se spraševali, ali so omenjeni dogodki posledica varčevalnih ukrepov na Slovenskih železnicah oziroma kako je sploh poskrbljeno za varnost v železniškem prometu. K temu so pripisali še slabo voljo, ker ne tako redko stojijo pred spuščenimi zapornicami v Šmartnem ob Paki, vlaka pa ni. Vsa ta vprašanja smo pred tremi tedni naslovili na Slovenske železnice in želeli odgovore nanje. Tudi po večkratnem pogovoru s predstavnikom za odnose z javnostjo Janezom Krivcem jih nismo dočakali. Krivec je povedal, da vsak dogodek zahteva korenito preiskavo. Izsledke slednjih bodo posredovali takoj, ko bodo ti znani. Upamo, da na železnicah vsaj ukrepajo hitreje, kot dajejo informacije, sicer lahko resno dvomimo o njihovih varnostnih ukrepih. a tp Gozdarji opozarjajo na podlubnike Šoštanj - Na Območni enoti Zavoda za gozdove Nazarje ugotavljajo, da so višje temperature in manj padavin pospešile razvoj podlubnikov na smreki tudi v regiji Saša. Več žarišč so gozdarji opazili v spodnjem delu Zgornje Savinjske doline ter v šoštanjski krajevni enoti. Aleš Ocvirk, revirni šoštanjski gozdar, je povedal, da lastnike pozivajo, da gozdove skrbno pregledajo in o morebitnem napadu lubadarja obvestijo re-virne gozdarje. Prav tako jim ni treba čakati na označitev dreves za posek in na izdajo odločbe o sanitarnem poseku. Slednjega se lahko lotijo takoj, revirne gozdarje pa o tem obvestijo. Če so napadena drevesa posekana in predelana pravočasno, se vrednost lesa bistveno ne zmanjša. a tp Poginile postrvi Braslovče - Lahko, da je bilo nepremišljeno, v Malih Braslovčah je zaradi dejanja, ki je okvalificirano za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, v začetku prejšnjega tedna poginilo 80.000 postrvi. Neznanci so v noči iz ponedeljka na torek pred bazenom ribogojnice nametali večjo količino vejevja zaradi česar je prišlo do zamašitve filtrov in zaprtja dotoka vode. S poginom postrvi je nastalo za 20.000 evrov škode. a Iz POLICIJSKE beležke Izbrala uhane, vredne 4,59 evra Velenje, 17. julija - V petek je varno-stnica v trgovini Spar v Velenjki prijela tatico, ki je ukradla uhane v vrednosti 4,95 evra. Pri tem je najbrž DDV vključen. O dogodku pa bo vsekakor obveščeno tudi sodišče. Sosed ji je zaprl pot Šoštanj, 18. julija - V soboto je sosed sosedi v Metlečah zaprl dovozno pot. Policisti so obema izrekli opozorilo. Kje sta zajca? Šoštanj, 18. julija - Policisti so v soboto v policistovo beležko zapisali prijavo o tatvini dveh zajcev. Za storilcem pa še poizvedujejo. Sprle so se Velenje, 18. julija - V nedeljo so policisti razčiščevali spor občank na Tomšičevi. Zaradi kršitve javnega reda in miru so eni napisali plačilni nalog. Ni bil vlomilec, bil je kadilec Velenje, 18. julija - Občan je policistom naznanil, da opazuje neznanca, ki skuša vlomiti v enega od velenjskih vrtcev. Policisti, ki so nemudoma odšli na kraj, pa so ugotovili, da ni šlo za poskus vloma, ampak da je neznanec tam hotel pokaditi cigareto. Brez tablice Velenje, 19. julija - V nedeljo je bila na Kersnikovi z vozila ukradena registrska tablica SGKL-983. a Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 15 16. julija 2015 UTRIP 19 9. mednarodno srečanje lastnikov starodobnih vozil HOROSKOP Ljubenci so pričeli 16-dnevno etnografsko-za-bavno prireditev Flosarski bal v Vrbju že minulo soboto, praznični program pa se bo odvijal vse do nedelje, 2. avgusta, ko bodo s flosarsko povorko, vdiranjem flosa ter krstom »zelenca« (flosarskega pripravnika) zaključili to že 55-letno tradicionalno prireditev. Sobotno zelo razgibano dogajanje, ki so ga organizirali člani Društva ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornje-savinjski starodobniki, pa so po uvodnem koncertu Godbe Zgornje Savinjske doline in formiranju skupin vozil z vozniki starih zloščenih »lepotcev«, motornih koles, osebnih avtomobilov ter traktorjev, pospremili na pot z vodniki mimo Gornjega Grada, s postanki v Nazarjah, na Rečici ob Savinji, v Mozirju ter nazaj do matičnega »tabora« na Ljubnem. Med potjo so si ogledali lepote obeh dolin, nazarski toplar z muzejem, tovarno Biomasa, na Rečici ob Savinji znamenito ruševino Renečki kozolec, pranger ter Tavčarjev dvor. Vožnja skozi Dol Suho, Radegundo do trga Mozirje je stekla kot še ena podeželska razgledni- Po razbeljenem asfaltu so kljubovali zelo stari težki motorji. ca, ki se je zaključila na izhodišču. Ponekod so jim ponudili pokušino značilnih jedi, prikazali krajevne in kulturne znamenitosti, na srečo pa Zgoio se je... od 24. 7. do 30. 7. - 25. julija 2001 so delavci Premogovnika Velenje uspešno opravili preboj 935 metrov dolgega vodnega rova Drtijščica na odseku avtoceste Šentjakob-Blagovica; - leta 1871 se je 26. malega srpana v Velenju rodil filolog, profesor in politik dr. Karel Verstovšek; 1. novembra leta 1918 je Verstovšek kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko podpisal odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblast na Spodjem Šta- Iz Afganistana na Ljubno in še malo naokoli. jerskem, pogosto pa ga imenujejo tudi »politični oče ljubljanske univerze«, saj je bil nadvse zaslužen za njeno ustanovitev; - 26. julija 1931 so v Zavodnjah svečano odkrili spomenik žrtvam 1. svetovne vojne, ki so ga naredili po načrtih kiparja Ivana Napotnika, postavili pa s pomočjo prostovoljnih prispevkov krajanov Zavodenj; - 26. julija 1978 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, pri kateri so življenje izgubili trije rudarji; - julija 1959 so začeli v Velenju graditi nove prostore Tovarne gumi-ranega papirja; nekdanjo tovarno v Velenju so začeli graditi z lastnimi sredstvi, občina Šoštanj pa je nato prispevala še 7 milijonov dinarjev; v letu 1959 so v tovarni proizvedli 138 ton gumi- Spomenik v Zavodnjah (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ranega papirja, z novim strojem, ki so ga nameravali kupiti, pa bi lahko izdelali okoli 300 ton tega papirja; v hudi vročini ni nikjer zmanjkalo vode. Gostje iz številnih slovenskih krajev, Nemčije, Avstrije ter Hrvaške, so si nato še ogledovali lepoto starodavne zloščene »pločevine«, zanimive šoferske in motoristične kostume ter shladili »mašince« za povratek. Srečanja se je udeležilo 198 uradno prijavljenih voznikov in spremljevalcev iz 30 klubov starodbonih vozil, najstarejši udeleženec - voznik pa jih je vozil s seboj kar 86 (let). 72 avtomobilov s statusom starodobnika, 17 traktorjev ter 67 motornih koles je pokrilo razstavno-parkirni prostor v Vrbju, paša za oči nekaj manj obiskovalcev kot običajno, pa je bila zares izjemna. Goste sta nagovorila in pozdravila predsednik Društva Zgor-njesavinjski oldtimerji Matej Coklin in ljubenski župan Franjo Naraločnik, najatraktivnejšim, naji-zvirnejšim, najzaslužnejšim, najlepšim in drugim pa so organizatorji za srečno vožnjo za eno leto poklonili priznanja za udeležbo in lepe pokale za trud in predstavo. Z obljubo, da bo v prihodnjem letu srečanje programsko spet še bolj izvirno in z bistveno več zabavnega programa. a Jože Miklavc, foto: Marija Miklavc - 28. julija 1995 je na evropskem mladinskem atletskem prvenstvu na Madžarskem Jolanda Ste-blovnik (danes Batagelj) v teku na 1500 metrov z novim mladinskim državnim rekordom osvojila tretje mesto; - 29. julija 1976 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda nesreča, ki je zahtevala štiri življenja; jalovina, zmes blata in zdrobljenega laporja je vdrla skozi strop in 300 kubičnih metrov brozge je zalilo rov, v katerem so bili rudarji; - konec julija leta 1990 je začela poskusno obratovati centralna čistilna naprava Šaleške doline v Šoštanju. a Damijan Kljajič Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 KAMNOSEŠTVO PODPECAN SEBASTJAN, s. p. Šalek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300 GSM: 070 849 569, del. čas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure rr SÄ (HUES 3 Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov. www.kamnosestvo-podpecan.si ✓ GP PIRC Gradbeništvo in druge storitve d.o.o 041 606 376 franc.brlec@siol.net radio l i P FraTI 88,9 Mhz www.radiovelenje.com 107,8 Mhz Oven od 21. 3. do 21. 4 Zadnji julijski dnevi bodo minili skorajda neopazno. Kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav, ki bodo po svoje tudi posledica hude vročine. Letos jo res težko prenašate. Lepši bo za tiste, ki boste te dni na počitnicah, saj se boste zelo umirili in se otresli vsakdanjih skrbi, mnogi tudi strahov pred prihodnostjo. Rekli si boste, da je čas za odklop in se tega tudi držali. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. Pazite le, da pri tem ne boste preveč vsiljivi. Pa tudi, da ne boste premalo pozorni. Včasih težko najdete ravnovesje med obema poloma, ker se znate nehote postaviti v prvi plan. Bik od 22.4. do 20.5. Nastopil je vaš čas v tem letu. Dobra novica je, da vam bodo zvezde še nekaj časa tako naklonjene, da boste uresničili prav vse, česar se boste lotili. Znanec, vsekakor pa ne več vaš prijatelj, bo zavisten. Čeprav bosta daleč narazen, vam bo poskušal nagajati. Brez skrbi, ne bo mu uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaši strani, saj boste sejali dobro voljo in nesebično ljubezen. Tudi počutje se vam bo močno izboljšalo, pa že skoraj niste več verjeli v to. Včasih zaležejo že dobri nasveti in iskreni pogovori. Ko se umiri duša, je tudi telo bolj poslušno. Za tiste, ki se šele odpravljate na počitnice, bodo te letos res nepozabne. Tudi zaradi novih čustev do osebe, ki gre z vami. I Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Poletje vas bo še nekaj dni razvajalo z umirjenim tempom življenja, vročina bo kmalu popustila, a vi spet ne boste čisto zadovoljni. Želeli si boste marsikaj, o željah pa tudi tokrat ne boste skoraj nič govorili, saj vas bo strah reakcij tistih, za katere vam nI vseeno. Mnogi se sprašujejo, zakaj se tako močno zapirate vase, saj ste bili pred časom veliko bolj družabni. Vi točno veste, da je to zato, ker ste se zelo opekli, ko ste srce položili na dlan. Spoznali ste, da se morate več ukvarjati sami s seboj in to na način, ki vas umirja. V teh dneh boste prisegali na dobro knjigo, klepet s prijatelji ali le hlajenje v in ob vodi. Privoščite si, tudi če boste šli preko svojih finančnih zmožnosti. Dobro namreč veste, da boste finančno luknjo uspešno zakrpali še pred jesenjo. Rak od 22. 6. do 22. 7. Polni boste velikih želja. A če si boste še tako želeli, se žal ne bo zgodilo tisto, kar si najbolj želite. Se bo pa zgodilo marsikaj drugega, česar si niste želeli niti v sanjah. Težavice, s katerimi setrenutno ubadate, bodo zato postaletako majhne, da boste kar, pozabili na njih. Ob koncutega tedna boste spoznali nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri sanjarjenju o njem. Podnevi in ponoči. Spet pa boste imeli milijon in en izgovor, zakaj se ne smete spustiti v resnično avanturo. Vse prevečkrat kalkulirate, tudi pri čustvih. V tem je ključ vseh vaših težav. Dokler se ne boste spremenili, tudi srečni ne boste mogli biti. Mirni poletni dnevi pa bodo žal kmalu preteklost. Pogrešali jih boste. K Lev od 23. 7. do 23. 8 Teden, ki je pred vami, bo preprosto lep. Čeprav vas bo marsikaterega dejanja strah, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo. Vse, kar boste počeli, boste počeli prav.To bokotobližza vašo samozavest, ki je bila že močno omajana. Lotevali se boste tudi novih opravil, pri čemer boste poskrbeli, da boste delali le vsenci In hladu svojega doma. Presenečeni boste, v čem vse boste naenkrat našli pravo zadovoljstvo. Sobotno srečanje z nekom, ki je povezan z vašim otroštvom, bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju. Njegova zgodba se vas bo res dotaknila. Ob njej boste spoznali, da se tudi vi igrate z ognjem, saj ne znate opustiti stvari, ki za vaše zdravje niso nič kaj dobre. Nekaj dni se boste poskušali spremeniti. Ne bo lahko. Devica od 24. 8. do 23. 9. Slabo obdobje, ki se je žal vleklo kar nekaj mesecev, bo v teh dneh končano. Kdaj točno, boste konkretno občutili, tako v vašem počutju kot v stanju na vašem bančnem računu. Usoda seje v preteklih tednih res poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj časa precej naklonjena. Vteh dneh si še ne boste oddahnili, saj vas bo strah, da se spet zgodi kaj nepredvidenega. Boste pa vsak dan manj napeti. Prepustite se toku dogodkov, izključite strah in preprosto uživajte v vsakem dnevu posebej. Se posebej si dajte duška ob večerih, ko se zrak vsaj malo shladi. Četudi vas nihče ne bo povabil, se na zabavo povabite sami. Ni treba, da je družba velika, da vam bo lepo. Družite se predvsem s tistimi, ki jih imate radi, čustvene vampirje pa pustite pri miru. Če boste pametni, se jih boste celo izogibali. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Čeprav vam denar ne pomeni prav dosti, sploh, ker znate upravljati z njim, bo žal v prihodnjih dneh prav vaše finančno stanje tisto, ki vam bo žrlo živce. Morali boste poseči v skrite zaloge, a ne zaradi vas. Nekomu, ki ga imate iskreno radi, boste želeli Iskreno pomagati. Zato vam ne bo težko seči v denarnico, bolj vas bo skrbelo, ali ste storili prav ali ne. Partner se tokrat ne bo strinjal z vašo odločitvijo, zato mu ne boste povedali vsega. Skrivnosti nikoli niso dobre, sploh, če imate zaradi njih slabo vest. In vi jo boste v teh dneh imeli. Konec tedna bo pester, pa ne po vaši zaslugi. Zato bodo poskrbeli sosedi in znanci. Čeprav vam bo šlo marsikaj na živce, tega ne boste pokazali. Odigrali boste odlično, celo partner vas ne bo spregledal. w Škorpijon od 24.10 do 22. 11. Za tiste, ki boste v teh pasje vročih dneh na dopustu ob vodi ali morju, bodo dnevi krasni. Nič se ne boste trudili z delom, enostavno boste lenarili in se hladili v vodi. Za tiste, ki morate v teh dneh delati, bo še nekaj naslednjih dni zelo napornih. Ne bo pomagalo, da bo vročina popustila. Enostavno ste si na glavo sredi poletja nakopali preveč dela in obveznosti. Vsak dan bolj boste čutili, kako močno0 vas to izžema. Tako čustveno kot fizično. Največja težava bo v tem, da tokrat ne boste smeli iskati izgovorov, saj ste imeli dovolj časa, da b9i stvar izpeljali prej. A ste odlagali iz danes na jutri. Tokrat si boste obljubili, da tega nikoli več ne boste počeli, saj bo to za vas prehuda šola. Bolj pazite na svoje zdravje in ne mislite, da ste nenadomestljivi. Strelec od 23. 11. do 22.12. Naveličani boste vseh okoli sebe, kar se vam bo že na daleč videlo na obrazu. Žal tega nikoli niste znali skriti, sedaj pa se niti trudili ne boste, da bi svojo slabo voljo in nestrinjanje z zadnjimi dogodki - vsi so povezani z vašo družino - sploh še skrivali. Cepravtočno veste, da nekomu od vaših sorodnikov preveč popuščate, tega tudi vteh dneh ne boste znali končati. Iz napak se doslej pač niste čisto nič naučili. Tokrat vas dogodki ne bodo udarili le po duši, ampak tudi po žepu. Ko gre za denar, ste ne le racionalni, ampak tudi precej stiskaški. Zato vam ne bo lahko odpreti denarnice, še huje pa vam bo, ker boste vedeli, da se morate od težko privarčevane vsote posloviti za vedno. Bo tokrat šola življenja za vas dovolj draga? Verjetno ne. TL Kozorog od 23. 12. do 20. 1. Denarnica bo še nekaj časa bolj tanka, zato naj vas nič ne zavede. Ne računajte, da si boste že opomogli, četudi boste v teh poletnih dneh trošili preveč. Pozabljate, da nimate več takšnih možnosti za dodatni zaslužek, kot ste jih imeli. Zdelo sevam bo, da so se tisti, ki vas bodo na to glasno opozarjali, zarotili proti vam. Sploh si ne boste hoteli priznati, da imajo prav. Če boste jezikali, bo le še slabše. Zato bo bolje, če se za nekaj časa potuhnete in molčite, delate pa po svoje. Če boste ob koncu tega tedna dobili povabilo na zabavo, ga ne zavrzite. Morda vas prime, da greste. Pa čeprav se bojite, da boste spet med ljudmi, s katerimi ne morete tekmovati. In si tudi ne želite. Če bo tako, se držite manjših, nepomembnih pogovorov, nikar pa se ne spuščajte na finančno področje. Vodnar od 21.1. do 19.2. Čeprav ste se v tem poletju trudili, vam doslej ni uspevalo. Sedaj vam bo. Končno vam bo uspelo popolnoma odklopiti vsakdanjik in si res napolniti baterije. Tistim, ki niste na dopustu, tudi ne bo hudega. Vse bo teklo bolj počasi kot po navadi. Ker boste vi naredili tako, da ne bo nič hitro. Vseeno pa boste najbolj srečni, če boste lahko doma. To bo letos del vašega poletnega odklopa, ki ga mnogi celo ne bodo opazili. Ker jim zato ne boste dali razloga. Vi pa boste vedeli, da ste tokrat zadeli žebljico na glavico. In da ste poskrbeli zase tako, kot ste vedno želeli. Priznajte, da vam je uspelo prvič. Konec tedna bo precej smešen. Zgodilo se vam bo nekaj čisto nepričakovanega, pa vendar vas bo osrečilo kot že dolgo ne prav nič na tem svetu. Če ne boste želeli, tega ni treba deliti z nikomer. X Ribi od 20. 2. do 20. 3. Izmučeni ste od vročine, stanja na vašem računu in načrtov, ki jih morate narediti, če želite, da se vam v tem poletju ne zgodi kaj nepredvidenega. Tihi dnevi med vami in partnerjem se bodo žal nadaljevali. Krivili boste partnerja, sebe pa ne boste hoteli pogledati v pravem ogledalu. Partner vam bo v kratkem povedal, kaj se dogaja, a povedano vam niti najmanj ne bo všeč. Res ste čudni. Radi bi, da se vam nič kaj ne spremeni, po drugi strani pa si močno želite sprememb. Če se boste do partnerja še naprej obnašali, kot da je le še vaš sostanovalec, boste stvari le še poslabšali. Nezadovoljstvo in žalost boste utapljali v bežanju v sanjski svet. Ob tem boste spet postali ustvarjalni. Lotili se boste nečesa, kar že dolgo niste počeli. Šlo vam bo odlično od rok! Četrtek, 23. julija Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»WAS 23. julija 2015 Petek, 24. julija Sobota, 25 . julija Nedelja, 26. julija Ponedeljek, 27. julija Torek, 28. julija Sreda, 29. julija TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.50 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.00 Vem!, kviz 09.50 Danes dol, jutri gor, 7/35 10.45 Slovenski pozdrav 12.00 Zdravje Slovencev: Farmako genetika, dok. 12.35 Evropski magazin 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, ponov. 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Moja gostje: Olga Paušič 15.50 Penelopa, ris. 15.55 Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 3/26 16.25 Poletna scena 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.25 Dragocena mokrišča, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Lojzek, ris. 18.05 Nuki in prijatelji, ris. 18.10 Tinka in Žverca, ris. 18.20 Vrtičkarji: Detektiv 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.25 Od delavca do aktivista, dok. feljton 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Poletna scena 23.10 Strasti, 34/60 23.45 Pozabljeni Slovenci: Ivan Regen 00.15 Beneški Binale 00.45 Slovenski vodni krog: Trebuščica 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov. 01.55 Slovnska kronika 02.25 Odkrito, ponovitev 03.10 Sveto in svet, vloga verne ženske v družbi 04.00 Alpe-donava-Jadran 04.35 Slovenski pozdrav, ponov. TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.10 Lajko, ris. 07.15 Mala kraljična, ris. 07.25 Lojzek, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Oblakov kruhek, ris. 07.45 Prigode Viktorja in Viktorčka 07.50 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.00 Male sive celice, kviz 08.45 Poletni tabor, dok. odd. 09.00 Slovenski vodni krog: trebuščica 09.35 Točka, glasb. odd. 10.20 Najboljše jutro 12.35 Citi folk, obrezi mest 13.00 Pričevalci, Katarina in Anton Urankar 14.45 Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos 17.45 Začnimo znova, 19/20 18.15 Pariz Dakar, norišnica v puščavi 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Masaker, kop. film 21.35 Konec parade, 5/5 22.35 Ciril in Metod, češki film 00.05 Kolesarstvo, dirka po Franciji, posn. 01.55 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Lupdidu, ris. Angelina Balerina, risanka Tara , risanka Tara, Morske deklice H2O Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Mala pariška kuhinja, ang. ser. MasterChef Kar bo, pa bo, nan. Dubrovniška Zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur p Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur, vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan. Mir, ljubezen in nerazumevanje, am. film 24urzvečer Mentalist, nan. Vohun v nemilosti, nan. Rizzoli in Isles, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 05.50 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.05 Vem!, kviz 09.50 Danes dol, jutri dol, 8/35 10.40 Slovenski pozdrav 11.55 Sam Sebastian: Šesti čut 12.15 10 domačih 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Leni in Čivka, ris. 15.55 Mala kraljična, ris. 16.05 Pri Slonovih, ris. 16.15 Lajko, ris. 16.20 Poletna scena, ponov. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Presneto štirinajsto, 13/13 17.55 Novice 18.00 Ava, Riko, Teo, ris. 18.05 Oblakov kruhek, ris. 18.20 Vrtičkarji: Rojstni dan, nad. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Števerjan 2015 21.20 Med valovi 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Poletna scena 23.20 Polnočni klub: Bele ladje na morju 00.30 Strasti, 35/60 01.05 Slovenski vodni krog: Pišnica 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov. 02.45 Med valovi, pon. 03.05 Čez planke: Bali, 04.15 Sam Sebastian, Šesti čut 04.40 Števerjan 2015, 1.del TV SLO T 06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 08.00 08.05 08.40 09.05 09.30 10.15 12.35 Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris. Lajko, ris. Mala kraljična, ris. Lojzek, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Oblakov kruhek, ris. Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Vetrnica: Na seniku Fribcologi: O pitni vodi Moja soba: Zadnja resn. odd. Slovenski vodni krog: Pišnica Točka, glasb. odd. Najboljše jutro Mozartine, Simfonični orkester RTV 13.10 Dragocena mokrišča, dok. odd. 13.45 Slovenski utrinki 14.15 Platfoma, beneški bienale 14.45 Začnimo z nova 20/20 15.30 Kolesarstvo, dirka po Franciji 18.00 Zvezdana 18.40 Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Vojna svetov, am. dok. odd 20.55 Starši v manjšini (V.), 2/6 21.25 Glasba in prijaelstvo, avst. nad. 22.20 Blaznost, ang. film 00.25 Števerjan 2015, 1. del 01.40 Točka, glasb. odd. 02.25 Zabavni kanal POP TV 05.50 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan 07.25 Pika Nogavička, ris. nan. 07.50 Biba se giba, nan. 08.10 Studio Kriškraš: Pravljica 08.30 Ribič Pepe 08.55 Izjemne dogod. Sama Foxa, 3/26 09.20 Male sive celice, kviz 10.05 Maratonka, kratki igrani film 10.20 Infodrom 10.25 Presneto štirinajsto, 12/13 10.50 Šifra: pustolovščina - Haiti, dok. film 11.25 Kulturni vrhovi: Svete gore nad Sotlo 11.55 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na vrtu, izob. odd. 13.50 O živalih in ljudeh 14.25 Doktor Martin, ang. nad. 15.25 Brižinski spomeniki, dok. film 15.55 Michael Johnson, preživetje najhitrejših 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Čez planke: Južna Tirolska, pon. 18.15 Z vrta na mizo 18.35 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Boljše življenje, am. film 22.05 Večer v Palladiumu, 2/6 22.55 Poročila, vreme, šport 23.25 Poletna scena 23.55 Strasti, 36/60 00.25 Niet, čas je za revolucijo 01.40 Ozare 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Dnevnik, ponov. 04.05 Poletna noč 07.00 Jani Nani, ris. 07.05 Pipi in Melkijad, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Žanov svet, ris. 07.20 Zajček Belko, ris. 07.25 Nuki in prijatelji, ris. 07.30 Olivija, ris. 07.35 Tork, ris. 07.40 Edo in Medo, ris. 07.50 Čarli in Lola, ris. 08.00 Muk, ris. 08.05 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.15 Oblakov kruhek, ris. 08.25 Mala kraljična, ris. 08.35 Pujsek Bibi, ris. 08.45 Muk, ris. 08.55 Pokukajmo na Zemljo: Grčija, ris. 09.00 Peter Zajec, ris. 09.10 Pujsa Pepa, ris. 09.15 Pika Nogavička, ris. nan. 09.40 Tinka in Žverca, ris. 09.45 Muk, ris. 09.50 Olivija, ris. film 10.15 Kapitan Sabljezobi, 15/26 10.25 Kapitan Sabljezobi, 16/26 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Števerjan 2015, 1. del 15.15 Avtobusna postaja, am. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Skriti vrh, dok. film 18.10 Zelenjavni vrtovi 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta, 12/18 20.30 To naše življenje, 12/13 21.30 Intervju: dr. Katarina Kompan Erzar 22.20 Poročila, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.15 Strasti, 37/60 23.50 Oblast, 24. del 00.55 Nikjer doma, bel. Dok. odd. 02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.50 Dnevnik 03.40 Mozartine: Solisti 05.00 Skrivnost Yucatana - zid kraljev, potopis TV SLO T ™ koC 07.00 Naiboliše jutro 07.00 Najboljše jutro 09.30 Začnimo znova, 17/20 10.00 Začnimo znova, 18/20 10.25 Začnimo znova, 19/20 10.55 Začnimo znova, 14/20 11.25 Začnimo znova, 15/20 12.00 Operno poletje 13.50 Formula 1, velika nagrada Madžaske 14.45 Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos 17.00 Šport 19.30 Sam Sebastian: Šesti čut 20.00 Poletna noč, pons. koncerta 22.15 Zvezdana 22.45 George Gently (VI.), 2/4 00.15 Točno popoldne, ponov. 01.15 Kolesarstvo, dirka po Franciji, posn. 02.45 Zabavni kanal 06.00 07.00 07.15 07.35 07.50 08.15 08.40 08.55 09.35 10.30 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.05 23.40 00.30 01.20 02.05 02.40 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Čas za nas, tabornike! Četa Goriških mravljinčkov 09.45 Ustvarjalne iskrice (104), Moj žepni prijatelj 10.05 Napovedujemo 10.10 Skrbimo za zdravje, Multipla skleroza 11.10 Pop Corn, Elvis Jackson, Damjan Murko 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Prodajno TV okno 11.45 Videospot dneva 11.50 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Mojca in medvedek Jaka, Čiv, čiv, čiv 19.15 Ustvarjalne iskrice (105), Cesta -promet 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Na obisku ... pri Karliju Čretniku 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Naj viža, ans. Gadi, ans. Roka Žlindre 22.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.45 Besede miru: Sydney 23.15 Dotiki gora: Potepanje po Kamniško Savinjskih Alpah 22.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila pop pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Lupdidu, ris. 07.15 Angelina balerina, risanka 07.40 Tara, risanka 08.05 Morske deklice - H2O, nan. 08.35 Tv prodaja 08.50 Zaljubljen do ušes, nan. 09.30 Zaljubljen do ušes, nan. 10.20 Tv prodaja 10.45 Grehi preteklosti, nan. 11.40 Tv prodaja 12.10 Mala pari. Kuhin.Rachel Allen, ang. ser. 12.40 MasterChef 14.00 Kar bo, pa bo, nan. 15.05 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Grehi preteklosti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan. 18.00 Zaljubljen do ušes, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan. 21.00 Zohan je zakon, am. film 23.20 Eurojackpot 23.25 24ur zvečer 23.40 V službi njenega veličanstva ang. film 02.30 Napovedovalka zločinov, amer. film 03.55 24ur zvečer 04.45 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Mojca in medvedek Jaka, Čiv, čiv, čiv 10.50 Ustvarjalne iskrice (105), Cesta -promet 11.15 Naj viža, ans. Gadi, ans. Roka Žlindre 12.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.50 Prodajno TV okno 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Miš maš, Vsak pes je lahko reševalec 19.15 Ustvarjalne iskrice (106), Avtomobilčki 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Spomin na pevca še živi, 1. del - ponovitev 22.20 Popotniške razglednice, Slovenija v štirih letnih časih 23.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.50 08.10 08.30 08.50 09.15 09.20 09.45 10.10 10.30 10.45 12.25 12.40 13.35 15.50 17.30 18.55 18.58 20.00 22.30 00.20 02.35 08.40 08.55 09.00 09.40 10.05 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.40 17.55 18.25 18.30 19.15 19.40 19.55 20.00 20.20 21.10 23.00 23.30 23.35 24ur, ponov. OTO čira čara Baba, ris. Mojster Miha, ris. Chuck in prijatelji, ris. Moj mali poni, ris. Doktor Glavca, ris. Viking Viki, ris. Wendy, ris. Shopkinsi, ris. Spuži Kvadratnik, ris. Kako izurimo svojega zmaja, ris. Ročne spretnosti z g. Mojstrovalcem ang. se. Tv prodaja Lassie, am. film Tv prodaja Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser. Slediti Amy, am. film Ljubezen je večna radost, am. film Vid in Pero šov 24ur, vreme 24ur Beležnica, am. film Kmalu bo tema, am. film Sostanovalka am. film Zvoki noči 07.00 Vrtičkarji, nad. 07.30 Vrtičkarji, nad. 08.00 Vrtičkarji, nad. 08.30 Vrtičkarji, nad. 09.00 Vrtičkarji, nad. 09.30 Tv-poroka 10.20 10. domačih 10.50 V duhu ljudskega izročila, ponov. 11.40 Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba, 2/3 12.15 S Tartinijem 12.50 Zgodovina atletskih svet.prven. 13.50 Formula 1 16.00 Zgodovina atlet. Svet. prvenstev 17.00 Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos 19.50 Žrebanje lota 20.00 Na utrip, Verdijeva domačija 19.20 City folk: Minsk 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Bayreuth: Od mita do sodobnosti, dok. film 21.05 Platforma NSK , od kapitla, do kapitala 21.35 Shetlandske skrivnosti 1/4 23.10 Ne se hecat', ponov. 00.20 Aritmični koncert: Srečna mladina 01.20 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. OTO čira čara Baba, ris. Florjan, gasilski avto, ris. Chuck in prijatelji, ris. Moj mali poni, ris. Doktor Glavca, ris. Viking Viki, ris. Wendy, ris. Shopkinsi, ris. Spuzi Kvadratnik, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Anubisova hiša, ang. ser. Tv prodaja Lassie, am. film Tv prodaja Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser. 007 - V sluZbi njenega veličanstva, ang. film Modra laguna, am. film Vid in Pero šov 24ur vreme 24ur Devet mesecev, am. film Nemirna srca, am. film Srhljive skrivalnice, am. film Zvoki noči Prodajno TV okno Videospotdneva Miš maš, Miš maš, Vsak pes je lahko reševalec Ustvarjalne iskrice (106), Avtomobilčki Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje Napovedujemo 20 let Veselih Štajerk - 1. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Mojca in medvedek Jaka, Čiv, čiv, čiv Žogarija 34 Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Novice tega tedna Jutranji pogovori Koncert dalmatinskih klap 2 Besede miru: Sydney Videospot dneva Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.50 08.10 08.30 08.50 09.15 09.20 09.45 10.10 10.35 10.50 12.05 12.20 12.45 15.45 17.35 18.55 18.58 20.00 21.55 00.25 02.30 PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Muziciranje je zabavno, trobila 09.35 Ustvarjalne iskrice (107), Filcano milo 09.50 Pikin studio 4/2014 10.30 Napovedujemo 10.35 2313. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 40 let CUDV Dobrna, ponovitev 12.00 Iz arhiva VTV: Spomin na pevca še živi, 1. del 13.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.05 Prodajno TV okno 14.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Mladi za Veleje, Start up kotiček v Velenju Videostrani, obvestila 19.10 19.55 20.00 Vabimo k ogledu Pop Co Murko i k og Pop Corn, Elvis Jackson, Damjan 05.50 Poletna scena 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Najboljše jutro 09.00 Vem!, kviz 09.50 Danes dol, jutri gor, 9/35 10.30 Slovenski pozdrav 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Pogovor s predsednikom ruske vlade 14.00 Mednarodna obzorja 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Lojzek, ris. 15.45 Studio Kriškraš 16.10 Duhovni utrip 16.25 Poletna scena, ponov. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Nuki in prijatelji, ris. 18.05 Čarli in Lola, ris. 18.20 Vrtičkarji, ponov. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.15 Strasti, 38/60 23.45 Slovenska jazz scena 00.30 Duhovni utrip 00.45 Slovenski vodni krog: Ižica, dok. nan. 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik 02.30 Tednik 03.20 Studio city 04.40 Slovenski paket 05.50 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.20 Vem, kviz! 09.50 Danes dol, jutri gor, 10/35 10.25 Slovenski pozdrav 12.00 Prisluhniko tišini 12.30 City folk: Obrazi mest 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city, ponov. 14.25 Bisergora, nan. 14.40 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Potepanja - Barangolasok 15.50 Viki Vijak, ponov. 16.00 Ribič Pepe 16.25 Poletna scena 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Zapeljevanje pogleda: , dok. ser. 17.55 Novice 18.00 Oblakov kruhek, ris. 18.05 Kioka, ris. 18.20 Vrtičkarji, ponov. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pesem ptic trnovk 1/10 20.50 Koza je preživela, kratki igrani film 21.00 Pozabljeni Slovenci, dok. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Poletna scena 23.10 Strasti, 39/60 23.45 Pričevalci: Uroš Šušterič 01.30 Slovenski vodni krog: Oplotnica 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Dnevnik, ponov. 03.20 Slovenska kronika, ponov. 03.45 Šport, ponovitev 03.55 Pozabljeni Slovenci, ponovitev 04.35 Slovenski pozdrav, pon. 04.40 Slovenski pakei TVSLOr TVSLOT C\(. nn ntrnčl/i l/anal 06.00 Otroški kanal 07.00 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.10 Lajko, ris. 07.15 Mala kraljična, ris. 07.25 Lojzek, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Oblakov kruhek, ris. 07.45 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 07.50 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.00 Veternica, astronavt 08.15 Juvi, aerobika za otroke 08.35 Vetrnca, Slonov trobec 08.50 Zgodbe iz koljke 08.55 Moju oče je goban 09.00 Infodrom 09.00 Slovenski vodni krog: Ižica 09.25 Točka 09.50 Najboljše jutro 12.05 Slovenski skladatelji 12.55 Samospevi z mladimi vrtuozi 13.45 Polnočni klub, bele ladje na morju 14.45 Obzorje duha 14.25 O živalih in ljudeh, svet. odd. 15.45 Čez planke 16.50 Na poti na Krim 17.15 Dober dan Koroška 17.45 Začnimo znova 18.10 Vojna svetov, am. dok.odd 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Pozabljeni Slovenci: Dragotin Gustinčič 20.25 Dediščina Evrope: Terezijina krivda, film 22.20 Kraj zločina avst.serija 23.50 Izgubljeno otoštvo , belg. dok. 00.55 Točka, glasb. odd. 01.45 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Lupdidu, ris. Angelina balerina, ris. Tara, ris. Morske deklice - H2o, ris. Tv p Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Grehi reteklosti, am. film Tv prodaja Devet mesecev, am. film Kar bo, pa bo, nan. Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan. Toskana, ljubezen moja, nan. 24ur zvečer Mentalist, nan. Vohun v nemilosti, nan. Rizzoli in Isles, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 06.00 Otroški kanal 07.00 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.10 Lajko, ris. 07.15 Mala kraljična, ris. 07.25 Lojzek, ris. 07.30 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.35 Oblakov kruhek, ris. 07.45 Prigode Viktorja in Viktorčka 07.50 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.00 Studio Kriškraš 08.20 Zgodbe iz školjke: An ban pet 08.50 Opus 1: Plesna miniatura 2014 09.00 Slovenski vodni krog, Oplotnica 09.25 Točka, glasb. odd. 10.05 Najbolše jutro 12.50 Mozartine: Solisti 14.55 Na vrtu 15.45 Ivan Hribar, župan za vse čase 16.20 Večer v Palladiumu, 2/6 17.05 Potepanje - Barangolasok 17.45 Začnimo znova: Maturantska, 17/20 18.20 Michael Johnson, dok. odd. 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Odkrito 20.50 Čokoladne sanje, 8/10 21.20 Skoraj moški, norv. film 23.15 Glasbeni večer 00.00 Točka, glasb. odd. 00.50 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Lupdidu, ris. 07.15 Angelina balerina, ris. 07.55 Tara, ris. 08.20 Tv prodaja 8.35 Zaljubljen do ušes, nan. 21.00 Jutranji pogovori 21.50 Naj viža, Naj viža, ans. Gadi, ans. Roka Žlindre 23.05 IPAK Inštitut predstavlja evropske projekte 23.35 Dotiki gora: Potepanje po Kamniško Savinjskih Alpah 23.50 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.15 07.40 07.55 08.15 08.30 09.10 10.15 11.50 11.25 11.55 14.00 15.50 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 18.58 20.00 21.00 22.50 23.25 00.15 01.05 01.50 02.25 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, Karate 10.45 Na obisku ... pri Karliju Čretniku 11.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videospot dneva 12.30 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Žogarija 5 ) 19.00 Zvezdica zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.20 Ustvarjalne iskrice (108), Pomladni šopek 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 25 let Društva za boj proti raku 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 20 let Veselih Štajerk - 2.del 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila 09.15 Zaljubljen do ušes, nan 10.15 Tv prodaja 10.30 Grehi preteklosti, nan. 11.25 Tv prodaja 11.55 Toskana, ljubezen moja, nan. 14.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan. 15.05 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Grehi preteklosti, nan. 17.00 24ur p 17.20 Zaljubljen do ušes, nan. 18.00 Zaljubljen do ušes, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan. 21.00 Preverjeno 21.50 Gasilci v Chicagu, nan. 22.45 24ur zvečer 23.20 Mentalist, nan. 00.10 Vohun v nemilosti, nan. 01.00 Rizzoli in Isles, nan. 01.45 24ur, ponov. 02.20 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Žogarija 5 09.35 Zvezdica zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.00 Ustvarjalne iskrice (108), Pomladni šopek 10.15 Napovedujemo 10.20 25 let Društva za boj proti raku, ponovitev 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Prodajno TV okno 12.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Videospot dneva 18.35 Nanovo, Nov zakon o študentskem delu 19.10 Ustvarjalne iskrice (110), Mavrični poletavček 19.25 Zmigajmo 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina 21.00 2314. VTV magazin, regionalni - informativni program 21.20 Kultura, informativna oddaja 21.25 Napovedujemo 21.30 Jesen življenja, pregledna razstava Lojzeta Kralja 05.50 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.00 Vem!, kviz 09.45 Danes dol, jutri gor, 6/35 10.25 Slovenski pozdrav 12.00 Pozabljeni Slovenci, dok. odd. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Dr. Katarina Kompan Erzar 14.20 City folk: Barcelona 15.00 Poročila 15.10 Pod drobnogledom 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Poletna scena 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Zdravje Slovencev, Zdravilna zelišča 17.55 Novice 18.00 Pujsek Bibi, ris. 18.10 Bacek Jon, ris. 18.20 Vrtičkarji, nad. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 Slovenska kronika 20.05 Prijateljici, avst. film 21.25 Pokaži mi sonce 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.15 Strasti, 40/60 23.50 Poletna noč 01.55 Slovenski vodni krog, Koprski zaliv 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Dnevnik, ponov. 03.35 Intervju, dr. Katarina Kompan Erzar 04.35 Slovenski pozdrav TV SLO T 06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.45 07.50 08.05 08.25 08.35 Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris. Lajko, ris. Mala kraljična, ris. Lojzek, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Oblakov kruhek, ris. Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Ribič Pepe Za devetimi gorami, ponov. Zgodbe iz školjke: Ali baba in 40 razbojnikov 08.45 Martina in ptičje strašilo, ponov. 08.55 Mihec in Maja, nan. 09.00 Slovenski vodni krog: Koprski zaliv 09.25 Točka, glasb. odd. 10.10 Najboljše jutro 13.00 Iz glasbenih festivalov 13.35 Bojan Adamič, poklon mojstru, koncert 14.45 Slovenski magazin 15.30 Skriti vrh, dok. odd. 16.30 Zelenjavni vrtovi 17.00 Pod drobnogledom, dok. film 17.40 Začnimo znova, 18/20 18.05 Šrilanka, potopisni film 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dobrodelni mednarodni gala baletni koncert 21.15 Se zgodi, nanizanka 21.50 Spominjam se Fellinija, švic. dok. film 23.10 Točka, glasb. odd. 23.55 Formula 1, Madžarska 02.20 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Lupdidu, ris. 07.15 Angelina balerina, ris. 07.40 Tara, ris. 08.00 Morske deklice - H2O, nan. 08.25 Tv p 08.40 09.20 10.20 10.35 11.40 12.00 22.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.25 Spomin na pevca še živi, 2. del 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila 12.35 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.00 23.35 00.25 01.15 02.00 02.35 08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.00 11.20 11.25 12.25 12.45 13.00 13.05 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.10 19.20 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.35 23.35 23.40 Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Mala pariška kuhinja z Rachel Khoo MasterChef Kar bo, pa bo, hrv. nan. Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan. Arbitraa, am. film 24ur zvečer Mentalist, am. nan. Vohun v nemilosti, nan. Rizzoli in Isles, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči © Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro Jutro, inf. oddaja Napovedujemo Nanovo, Nov zakon o študentskem delu Ustvarjalne iskrice (110), Mavrični poletavček 2314. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Župan z vami, mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Mladi za Veleje, Klub eMCe plac se predsatvlja Ustvarjalne iskrice (111), Kozarec prijaznosti Zmigajmo Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobrojutro Regionalne novice 3 Pop Corn: Sticky Licks, Martina Majerle Kuhinjica, izobraževalna oddaja Poskrbimo za svoje oči Videospot dneva Videostrani, obvestila Naš čas, 23. 7. 2015, barve: CM K, stran 21 23. julija 2015 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček LUKANC, Maja: Ana Celjska: ogrodje za biografijo, Diplomsko delo Do - Domoznanski oddelek / 929 -Biografije »Ana Celjska se v nasprotju z Barbaro Celjsko aH Veroniko Deseniško ni ohranila v slovenskem zgodovinskem spominu. Razumljivo, Celje je zapustila kot mlado dekle in se tja ni nikoli več vrnila. Presenetljivo pa je dejstvo, da ji slovensko zgodovinopisje, ki je v zadnjih nekaj desetletjih proizvedlo precej prispevkov o Celjskih, kot prvi kraljici, ki je izšla iz današnjega slovenskega ozemlja, ni namenilo nobene pozornosti.« To je le ena od ugotovitev velenjske zgodovinarke Maje Lukanc, ki je v svojem izvrstnem diplomskem delu osvetlila življenje poljske kraljice, in to na temelju do zdaj neznanih poljskih virov in literature, ki se večinoma nahajajo v Krakovu. S pre-tanjeno vsebinsko analizo določenih virov, predvsem pisem, je pripravila dragoceno ogrodje za biografijo prve predstavnice iz rodu Celjskih, ki se ji je uspelo povzpeti do kraljevskega položaja. Na podlagi do zdaj prezrtih poljskih virov je kritično pretresla prispevke nekaterih avtorjev, ki so Ani Celjski vendarle namenili nekaj besed, in opozorila na njihove napačne navedbe, povzete iz avstrijske historiografije. Izpostavila je tudi problematiko kronoloških datacij, z natančno zgodovinsko rekonstrukcijo predstavila nove uvide v Anino življenje in ovrednotila njeno delovanje v vlogi poljske kraljice. MAJERHOLD, Katarina: Ljubezen skozi zgodovino od - Odrasli / 17 - Etika oseba zares je, ampak nanjo lepimo svoje pretekle predstave o osebah, ki so bile za nas pomembne. Podobno enostranske in nezadostne so redukcionistične obravnave sodobne znanosti, ki ljubezen definirajo kot izključno hormonalno, imunološko in reproduktivno 'sredstvo' za vzpostavljanje intimnih vezi in človeških skupnosti. Avtorica je v svoji refleksiji pokazala, da ni enoznačnega pristopa k ljubezni in da različni zahodni koncepti v nas še vedno delujejo. Ponudi nam tudi dragocen nasvet, da je najpomembneje razumeti samega sebe v skladu s Sokratovo izjavo »spoznaj samega sebe« in ozavestiti različne koncepte ljubezni, ki jih morda sprejemamo in preigra-vamo, čeprav se jih sploh ne zavedamo. In seveda razmislimo o novih, ki jih ponuja koncept postmoderne sočutne in erotične ljubezni. GRMADE, parade in molk: Prispevki k neheteroseksualni zgodovini na Slovenskem: uredil Brane Mozetič od - Odrasli / 31 - Sociologija Filozofinja Katarina Majerhold skozi predstavitev zgodovine zahodnih filozofskih konceptov ljubezni ugotavlja, da se ljubezen ves čas ponavlja kot želja ali hrepenenje po nečem, česar nimamo; bodisi zato, ker smo nekoč že imeli in si izgubljeno prizadevamo vnovič pridobiti (Ari-stofanovi razrezani dvospolniki v iskanju duše dvojčice, Platonovo stremljenje za vnovično združitvijo z nesmrtnimi bogovi in trubadursko hrepenenje za nedosegljivo damo), ali pa ker ljubljenega drugega ne zmoremo ugledati v tem, kaj ta CITY CENTER Celje • Petek, 24.7., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Sobota, 25.7., 9.00-12.00 in nedelja, 26.7. 9.00-12.00 Ujemite naša Poletna dekleta in sodelujte v super nagradni igri Terme Olimia, Aqualuna, Podčetrtek • Nedelja, 26.7.,11.00, Pravljične urice: Kenguru Malu • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.0020.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. Zbornik, ki ga je izdala založba Škuc, nas uvodoma seznani z drugim sodnim procesom zaradi sodomije pred deželnim sodiščem Hrastovec na spodnjem Štajerskem leta 1749, ki se je končal s smrtno obsodbo dveh kmetov. Vsebuje portrete umetnikov in drugih vidnih osebnosti, o katerih se je bodisi šušljalo, da so 'drugačni', ali pa so v svojih delih izrazili homoerotično motiviko (mdr. popotnica in pisateljica Alma Karlin, glasbenik Makso Pirnik, odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner, dramatik Ivan Mraka, režiser Františkek Čap, pesnik Tomaž Šalamun), pričevanja anonimnih lezbijk in gejev ter avtoportrete aktivistov in umetnikov LGBT - skupnosti. V Zborniku lahko preberemo tudi dva zanimiva utrinka o Velenju; režiser Vojko Duletič, najbrž eden najstarejših Slovencev, ki se je registriral v homoseksualni skupnosti, je po naročilu velenjskega rudnika leta 2009 posnel polurni film Tovariši in o tem povedal:« Res, da sem fante snemal z nekakšno ljubeznijo. Vidite lahko veliko golote. Ko sem se pogovarjal z njimi, so mi tudi sami povedali, da je bilo v jami včasih tako vroče, da so se slekli ... in se luštno imeli.« Vznemirljiv spomin na mladost v Velenju je opisal tudi LGBT - aktivist Miran Šolinc: »Že zelo mlad sem se rad družil z našimi južnimi brati z vseh vetrov, ki so prišli za delom v Velenje. Mesto je bilo polno lepih in postavnih fantov in moških! Z enim od teh mojih rudarjev sem osem let imel skrivno razmerje in to je bila moja prva dolgotrajna zveza. On je bil prvi, ki sem mu povedal, kaj čutim do njega, želel mi je pomagati, pristala pa sva v postelji.« a Andreja Ažber Lunine mene 24. julija, ob 6:04, prvi krajec Davno zapisane modrosti Grajska knjižnica hrani knjige častitljivih letnic in modrih besed o zdravju, babištvu in kmetovanju Tina Felicijan Muzej Velenje hrani kakih 10.000 knjig, beril, učbenikov in serijskih publikacij, kijih kustosinja Mateja Medved razvršča v tematske zbirke in tako knjižnico ureja na muzejski način. Pri tem pa pogosto najde zanimive stare knjige, polne naukov za lažje življenje preprostih ljudi. Nova pratika za navadno leto 1822 Pratike so bile nekoč zelo priljubljeno čtivo in pomemben vir informacij. Ilustrirane knjige manjšega formata so imele koledarske podatke in vremenske napovedi za vse dni v letu, navadno pa v obliki pregovorov še razne nasvete za kmečka opravila, zdravljenje in podobno. Drobno, a lepo ilustrirano knjižico z 32 stranmi 'Nova pratika sa navadno leto 1822' je Muzeju Velenje podaril Aleksandar Arsekic. Izhajala je od leta 1726 pa vsaj do druge polovice 19. stoletja, najstarejši ohranjen izvod naj bi bil iz leta 1741. V Pratika, babiška bukva in zdravilski rokopis Ljubljani jo je natisnila tiskarna N. Kleimajer. Všegarske bukve za babice na deželi Znan slovenski porodničar in kirurg iz Kostanjevice na Krki Anton Makovic, ki je ob koncu svojega življenja v Idriji delal kot rudniški obrtni kirurg, je na medicinsko-kirurškem liceju pre- daval porodništvo in prvi poučevati babice v slovenščini. Že leta 1782 je po porodniški knjigi za babice pripravil nemško--slovensko izdajo knjige, ki velja za prvo slovensko zdravstveno strokovno delo. Leta 1788 je izdal nemško-slovenski učbenik o babištvu, ki ga je priredil po znanem nemškem porodničarju Raphaelu J. Steidlu. Zdravilske bukve Krojač Martin Podlesnik iz bližine Vranskega je leta 1879 napisal Zdravilske bukve, rokopisno knjigo z dvesto stranmi pa je Muzeju Velenje podarila njegova vnukinja Anica Podlesnik. Bukvice z raznovrstnimi nasveti in navodili ter t. i. zagovori, ki po ljudskem verovanju razrešijo marsikatero nevšečnost, imajo uvod, oštevilčene strani in celo kazalo, na koncu pa so zapisani še srečni in nesrečni dnevi v letu. Avtor jih je zaključil z zapisom: »Zdej so pa polne te Bukve mnogov(e)rstnih zdravil in dobrih svetov, zato da bi Bog dal vsakim pomoč, kdor jo bo iskal po tih spisanih Bukvah.« kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 23. julij 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Bukovnik -Grohat 18.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Četrtkove filmske projekcije -Vintage erotika 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 21.00 Dom kulture Velenje Koncert The Marry Poppins (31. PKP) 21.00 Kavarna Lucifer Potopisno predavanje Barbare Fužir Argentina - na jug, vse do konca sveta Petek, 24. julij 8.00 ob Škalskem jezeru Pokal Slovenije v preskakovanju ovir 21.00 Velenjski grad Koncert portugalske zvezde fada 21.0 Lule Pena (31. PKP) eMCe plac Klubski večer Sobota, 25. julij 5.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Prisojnik 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Pungart -Ribiška koča 8.00 ob Škalskem jezeru Pokal Slovenije v preskakovanju ovir 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Glasbeno-igrana predstava Pujsa Pepa se predstavi (31. PKP -Sobotne lutkarije) 12.00 Letni kino pri Škalskem jezeru Festival nasedlega kita Nedelja, 26. julij 5.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Jezersko - Češka koča 8.00 ob Škalskem jezeru Pokal Slovenije v preskakovanju ovir Ponedeljek, 27. julij 21.30 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino »Zvezde pod zvezdami«: športna komična drama Postali bomo prvaki sveta (31. PKP) Torek, 28. julij 10.00 - 12.00 in 16.00 do 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Knjige in knjižne kazalke (31. PKP -Torkove igrarije) 21.00 ob Domu kulture Velenje Koncert Tory Story in Marnit (31. PKP) Sreda, 29. julij 10.00 Sončni park Športna zabavna sreda ŠOŠTANJ Četrtek, 23. julij 9.00 Terme Topolšica Tri urno kopanje v Topolšici Petek, 24. julij 8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ustvarjalna delavnica skupaj z gostjo Melito Praznik Ponedeljek, 27. julij 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Sreda, 29. julij 13.00 Središče za samostojno učenje Računalniška delavnica: GIMP -program za obdelavo slik 14.00 Kegljišče Šoštanj Kegljanje na kegljišču Koncert festivala Seviqc Velenje, 6. julij 2015 - Festival Seviqc Brežice je v preteklih več kot tridesetih letih delovanja postal sinonim za staro glasbo. Prizorišča koncertov vrhunskih umetnikov z vsega sveta so najlepši kulturni spomeniki Slovenije in letos je med njimi tudi Velenjski grad, ki bo 1. avgusta gostil duo Ensemble Diatessaron. Na koncertu, ki so ga naslovili Musika Loreak - Glasbene cvetke; Baskovski glasnik: srečanje med kulturami v Evropi kraljev, se bosta predstavila španska glasbenika Elena Martinez de Murguia na violi da gamba in Rafael Bonavita na teorbi in baročni kitari. Program vključuje dela velikih mojstrov in virtuozov baročne kitare, teor- be in viole da gamba iz časa, ko je glasba cvetela na dvorih kraljev, kjer so delovali glasbeniki in so glasbo izvajali ob vsaki priložnosti. Glasbeniki so potovali in nosili s seboj ritme in melodije, ki jih je navdihoval neizčrpni vir ljudske glasbe, s čimer je glasba postajala način komunikacije in pot do lepote. Vstopnice za koncert so že v prodaji. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka PIKSLI Pixels (ZDA) Domišljijska akcijska komedija, ZF, (ZDA) Režija: Chris Columbus Igrajo: Adam Sandler, Kevin James, Michelle Monaghan, Peter Dinklage, Josh Gad, Brian Cox, Sean Bean idr. Petek, 24. 7., ob 19.00 Sobota, 24. 7., ob 21.00 Nedelja, 24. 7., ob 18.00 DIPLOMACIJA Diplomatie (Francija, Nemčija) Vojna drama, 84 minut Režija: Volker Schlondorff Igrajo: André Dussollier, Niels Arestrup, Burghart KlauGner, Charlie Nelson, Thomas Arnold idr. Sobota, 24. 7., ob 19.00 Nedelja, 24. 7., ob 20.15 TERMINATOR: GENISYS (ZDA) Akcijska ZF pustolovščina, 119 minut Režija: Alan Taylor Igrajo: Emilia Clarke, Arnold Schwarzenegger, Jai Courtney, Jason Clarke, Matt Smith, J.K. Simmons Petek, 24. 7., ob 21.15 V VIŠAVAH Aloft (Španija, Kanada, Francija) Drama, 112 minut (Španija, Kanada, Francija) Režija: Claudia Llosa Igrajo: Jennifer Connelly, Cillian Murphy, Melanie Laurent idr. Petek, 24. 7., ob 20.45 - mala dvor. Nedelja, 26. 7., ob 19.00 - mala dvor. HRABRI AVTEK PLODI Pelle Politibil pa sporet (Norveška) Otroški animirani film - sinhroniziran v slovenščino, 72 minut Režija: Rasmus A. Sivertsen Petek, 24. 7. ob 19.15 Sobota, 25. 7. ob 19.15 SPUŽI NA SUHEM 3D The SpongeBob Movie: Sponge Out of Water (ZDA) Animirana komična pustolovščina, 93 min. Režija: Paul Tibbitt Slovenski glasovi: Aleksander Volasko, Gaj Trček, Daniel Bavec, Primož Ranik, Nino Ošlak, Jakob Kapus, Sara Lednik, Eva Mihelič, Jernej Kuntner, Matevž Mueller, Aljoša Kovačič, Uroš Buh, Rok Kuntner, Filip Leskovar. Nedelja, 26. 7., ob 16.00 3D - otroška matineja POSTALI BOMO PRVAKI SVETA Bičemo prvaci sveta (Srbija, Hrvaška, Slovenija, BIH,Makedonija) Športna komična drama, 124 minut Režija: Darko Bajič Igrajo: Strahinja Blažič, Miloš Bikovič, Aleksandar Radojičič idr. Ponedeljek, 27. 7., ob 21.30 - Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) ■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC 23. julija 2015 Nagradna križanka »Salon pohištva Remedika« RADIO VELENJE Salon pohištva Remedika Mercator center Velenje Šaleška 1, 3320 Velenje Tel.: 031 370 678 Pohištvo izključno slovenskih vrhunskih proizvajalcev -po super cenah! Alples, Slovenska postelja, Murales, Akron, Nova O, Ekotrade m alples Dnevne sobe, spalnice, otroške in mladinske sobe, predsobe Vgradne omare, drsna vrata, pregradne stene, pohištvo po meri prostora, pohištvo po naročilu, pohištvo po želji kupca Kakovostna ležišča, posteljni okvirji, letvena dna, vzglavniki, odeje in nadvložki Prisrčno vabljeni! Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 3. avgusta 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »Salon pohištva Remedika Velenje«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade (kozarci Eva Solo, namizni prt, okrasna blazina). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 25. in 26. 7. - Robert Kralj, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 -17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00 Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 9. julija 2015, so: • Amalija Kok, Prešernova 7, 3320 Velenje (mobilni telefon); • Martina Kropušek, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje (polnilec za mobilni telefon v vozilu); • Karolina Čeru, Šaleška 20 / b, 3320 Velenje (folija za mobitel). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL LG 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Postanite naročnik 03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj! WÊii © ČETRTEK, 23. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 24. julija I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 25. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. NEDELJA, 26. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. PONEDELJEK, 27. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. TOREK, 28. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 29. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 13. do 19. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 13. do 19. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO22/m3 zraka Naš čas, 23. 7. 2015, barve: CM K, stran 23 23. julija 2015 ««WAS OBVEŠČEVALEC 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. mali OGLASI STIKI - POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 PRIDELKI KVALITETEN gozdni med prodam. Gsm: 041 447 726 JABOLČNIK, domači kis, borovniče- vec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. BUKOVA in gabrova drva prodam. Gsm 041 577 305 ali 03 5886 267. ŽIVALI PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372 KUPIM telico simentalko, staro okrog 6 mesecev. SMG 041 814 416. Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust. OGt^ i Oddaja: Kidričeva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30. 03 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si € VEG AT £ habit nepremičnine Hablt d-ao, Konta 41), Vblenjs tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 Poslovni prostor, Velenje, Kidričeva, zgrajeno: 1997, velikost: 200 m2, etažnost: 2/2, energ. razred: D. (60 - 105 kWh/m2a) Cena: 140.000 evr Hišo v Ravnah pri Šoštanju, K+P+M, 212 m2, s 1246 m2 zemljišča. Leto izgradnje 1991, ER E (105 - 150 kWh/ m2a). Cena 129.000 evr Vrvica za baliranje: tip 400 tip 750 PAN TIM d.o.o. | Latkova vas 81 d, Prebold | 03 777 14 23 | 051 665 566 | trgovina@uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.30-16.00, sobota: 7.30-11.00 GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Porok za objavo ni bilo. SMRTI Marija Videmšek, rojena 1938, Prelska 1, Velenje Ana Kugler, rojena 1931, Jurčičeva ulica 6, Celje, Fanika Andrejc, Rojena 1915, Bičevje 1, Ljubljana, Ivan Škrnički, rojen 1942, Gornja Rečica 40, Laško, Jožef Rom, Rojen 1934, Cesta Kozjanskega odreda 114, Šentjur, Brumen Naglič Julijana, rojena 1922, Koželjskega 3, Velenje Marija Borkovič, rojena 1936, Cesta VII/ 10, Velenje Kristina Vah, rojena 1926, Cesta II/17, Velenje, Marija Jelen, rojena 1924, Andraž nad Polzelo 60, Polzela Roman Žlender, rojen 1950, Miklošičeva ulica 4, Celje, Marija Toter, rojena 1930, Podkraj pri Velenju 7D Velenje, Terezija Hudobreznik, rojena 1924, Lokovica 128, Šoštanj Genovefa Potrč, rojena 1936, Cesta IV/12, Velenje, Karol Valič, rojen 1935, Aškerčeva cesta 3 A Šoštanj, Angela Mešl, rojena 1927, Zavrh nad Dobrno 15, Dobrna, Franc Urbanc, rojen 1950, Ulica Janka Ulriha 38 A, Frančišek Lešnik, rojen 1946, Skorno 26 B, Šmartno ob Paki Poslovna IP telefonija www.megatel.si • prodaja@megatel 03 777 00 77 nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba In šolanje ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. rsulm VGLESJE 88,9 Mhz 187,8 Mhz Profesionalno In s plelelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Solza na licu pove, da omagalo tvoje je dobro srce. Tudi ko solza na licu se posuši, za vedno ostala v naših srcih boš ti. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustila draga mama, teta, sestra, tašča in oma MARGARETA STROPNIK Iz Florjana 24. 5. 1943 - 10. 7. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali sveče in cvetje ter jo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala Ivanu Urbancu, dr. med., spec. spl. med., kaplanu Marku Rakunu za opravljen pogreb in sv. mašo, Tomažu Langustu za poslovilni govor, patronažni službi Velenje, še posebej patronažni sestri Mateji Prislan, pevcem KUD Ravne in pogrebni službi Usar. Žalujoči vsi njeni Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva. ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, dedi in pradedi ŠTEFAN PAHOVNIK 13. 12. 1933 - 25. 6. 2015 Iskrena hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja, mu kakorkoli priskočili na pomoč ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Njegovi najdražji V SLOVO Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, deda, tast MIRKO REDNAK 17. 7. 1939 - 23. 3. 2015 Očetove roke so odslužile, skrbele so ljubeče za nas, dobroto so vselej delile, sedaj zapustile so žalostne nas. Žalostni vsi njegovi Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 24 Sezonske razprodaje niso več, kar so bile Če se trgovci vse leto ne trudijo za kupce, teh ni - Sezonske razprodaje vseeno dobrodošle - Letos so se začele 13. julija - Trajajo lahko največ 60 dni Splačajo se boljši kosi Pomešali smo se tudi med kupce, ki so, po vrečkah sodeč, na razprodajah našli nekaj zase. Žal nam številni naši sogovorniki niso dovolili, da bi jih fotografirali. Mlajša domačinka je priznala, da je šla na razprodajo, ker ji je vroče in doslej v svoji omari ni imela dovolj tankih poletnih oblek. Z nakupom je bila zadovoljna. »Splača se kupiti stvari, ki so kvalitetne, kar pomeni, da so v redni prodaji tudi dražje. Ob popustu, ki znaša tudi polovico, lahko dobimo oblačila, ki jih bomo z veseljem nosila tudi v naslednjih sezonah,« nam je povedala. Ženska srednjih let, ki je kupila poletne natikače, nam je zaupala, da je v trgovino stopila iz radovednosti. Ni imela namena kupovati, a je. »Če je kaj res ugodno, me premami. Zadovoljna sem z nakupom,« nam je zaupala. Potem smo sredi mesta srečali Cvetko Koletnik iz Doliča, ki je opazovala izložbo trgovine s čevlji. Povedala nam je: »Če je kaj resnično znižano in kvalitetno, potem kupim tudi na razprodaji. Imam pa občutek, da gre pri razprodajah pogosto za zavajanje potrošnikov. Najprej cene zvišajo, potem pa znižajo. Zadnja leta grem v trgovino, ko kaj potrebujem. Takrat izberem dobro blago, ki ga potem še nekaj časa z veseljem nosim. Danes verjetno ne bom zapravljala, gledam pa vseeno rada.« a Cvetka Koletnik Bojana Špegel Velenje, 20. julija - Teden dni po začetku letošnjih poletnih razprodaj oblačil in obutve smo skušali preveriti, ali so sezonske razprodaje med Šalečani še aktualne. Sploh, ker vsi vemo, da skorajda ni praznika, ob katerem nam ne bi trgovci ponujali popustov na blago, pogosto pa imajo razne akcije že pred uradno določenim datumom za tako imenovane »sezonske razprodaje«. Dejstvo je, da je poletje čas, ko se denarnica hitro prazni; tu so dopusti, marsikoga že skrbi začetek šolskega leta in stroški, povezani z njim. Naš potep po trgovinah pa vseeno kaže, da imajo sezonske razprodaje še svoj čar. V strogem centru Velenja ni več prav veliko lokalov, v katerih ponujajo oblačila in obutev, saj so drugi verjetno ocenili, da bodo zaslužek laže našli na novih lokacijah. Nekateri pa še vedno vztrajajo, zato smo se oglasili pri nekaterih od njih. Irena Terglav Lastnica butika Nitka Irena Terglav je v vročem ponedeljkovem popoldnevu najprej priznala, da vročina vpliva na obisk. Največ ga imajo za to v zgodnjih dopoldanskih in večernih urah, popoldne manj. »Sezonske razprodaje so bile pred leti bistveno bolj aktualne, a v tekmi za preživetje moramo ves čas razvajati kupce. To v resnici tudi želimo, sploh, če se želimo obdržati na trgu. Že čez leto tako pripravljamo več vrst akcij in popustov. Naš cilj je, da je stranka zadovoljna, da se v naših oblačilih počuti dobro in se zato rada vrača.« Po tednu dni razprodaj je odziv kupcev »ne slab ne dober«, sploh glede na vroče dneve. »Vsi se ne skrivajo v zaprtih prostorih, morda zaradi vročine potrebujejo več novih oblačil. A dejstvo je, da je že kar nekaj časa center mesta precej prazen, obiska pa malo, zato smo trenutno z obiskom zadovoljni,« doda lastnica Nitke, kjer so poletni izdelki znižani do 30 %. Oglasimo se še v majhnem butiku Rock Box pri Upravni enoti. Lastnica je na dopustu, vseeno pa izvemo, da so po tednu dni popust iz 30 % zvišali na 40 %. Prodajalka nam pove, da sezonske razprodaje pri njih niso izjema; če se ne trudijo vse leto in kupcem nenehno ne ponujajo ugo- dnosti, je obisk slabši. Letos pa so s poletno razprodajo kar zadovoljni. V center mesta, ob Cankarjevo ulico, se je letos vrnila trgovina Peko. Poslovodkinja Vida Gornjak, ki je junija postala najboljša slovenska prodajalka v mreži Pekovih trgovin, je zelo zadovoljna, da je tako. »Naše stranke so zadovoljne, da smo se vrnili na staro lokacijo, zato je bila odločitev našega vodstva prava. Spoznali smo, da tradicija nekaj šteje, da je mestno jedro vendar dobra lokacija, saj se vračajo stare stranke,« izvemo v uvodu. Takoj po preselitvi so imeli kar nekaj prodajnih akcij, te se v Peku »vlečejo« vse od decembra. »Sezonske razprodaje niso več tak bum, kot so bile, a so dobrodošle. Pri nas se pozna, saj smo cene spustili do 60 %. Ne prodajajo pa le sezonske, poletne obutve. »Ker imamo znižane tudi jesenske čevlje, mnogi kupujejo tudi te,« še izvemo. Dobro je vedeti Za sezonske razprodaje tekstilnega blaga in obutve veljajo določila Zakona o varstvu potrošnikov in Pravila pri sezonskih razprodajah tekstilnega blaga in obutve, ki jih je sprejela Trgovinska zbornica Slovenije. V skladu s temi določbami in pravili velja, da se poletna sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve ne sme začeti prej kot drugi delovni ponedeljek v juliju. Letos so se tako poletne razprodaje začele 13. julija. Datum in trajanje sezonske razprodaje v posamezni prodajalni določi trgovec, vendar lahko razprodaja traja največ 60 dni. Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in znižano ceno. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu (npr. od 30 % do 50 % ali do 50 %), mora najvišji odstotek znižanja (torej 50 %) zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji. V primeru, da se trgovec ne odloči za sezonsko razprodajo, pa lahko ponuja popuste daljše časovno obdobje. To so razne akcije, gotovinski popusti, popusti pri plačilu s karticami, ki jih izdaja trgovec. Kljub znižani ceni pa mora biti blago na razprodaji brezhibno, razen če ni posebej označeno, da gre za blago z napako. Če ste na razprodaji kupili izdelek, s katerim ni nič narobe, pa ga kljub temu ne želite imeti, trgovec takega izdelka ni dolžan sprejeti nazaj. Od poslovne prakse vsakega posameznega trgovca pa je odvisno, kako bo obravnaval vašo zahtevo. Če trgovec takšen izdelek zamenja ali izstavi dobropis, se to šteje za dobro poslovno navado. a Odlični pogoji za urbano čebelarjenje Postavitev čebelnjaka med obema jezeroma v Velenju priložnost tudi za čebelarski turizem - Med po kakovosti povsem primerljiv s tistim, ki je pridelan na podeželju Tatjana Podgoršek Urbano (mestno) čebelarjenje je pri nas še nekaj novega in zato deležno začetne nezaupljivosti, v večjih evropskih in ameriških mestih, na Japonskem in v Avstraliji pa je to že uveljavljena praksa. Zanimiva zgodba prihaja s strehe pariške operne hiše, kjer že četrt stoletja prebivajo čebele, ki na leto proizvedejo 500 kilogramov medu. V Londonu, ki velja za prestolnico urbanega čebelarstva, imajo panje na strehi vsi boljši hoteli. V Sloveniji, ki se ponaša z enim višjih odstotkov čebelarjev na prebivalca, je čebel v mestu premalo, zato imajo v marsikaterem sadnem nasadu težave z opraševa-njem. Zametke urbanega čebelarjenja imajo v Ljubljani, kjer so -po nekaterih informacijah - panji postavljeni na terasi Cankarjevega doma, kulturnega doma Španski borci v Mostah, na travniku vodnega parka Atlantis in na travniku poslovne stavbe podjetja Hofer. Čebelarji selijo svoje čebele v mestna okolja zaradi osveščanja ljudi o pomembnosti čebel za okolje in prizadevanj za ohranitev kranjske sivke. Bo Ljubljani sledilo tudi Velenje? Možnosti so Predsednik Čebelarskega društva Mlinšek Velenje Miran Glin-šek meni, da so v Velenju možnosti za razvoj ubranega čebelarstva. V mestu je zasajenih vrsta medovi-tih rastlin in drevja. Velenjski park je ena od idealnih lokacij za urbano čebelarjenje. V bližnji prihodnosti nameravajo preveriti, ali o tej vrsti turizma razmišlja tudi vodstvo tukajšnje lokalne skupnosti. »Čebelarski turizem v strogem mestu Velenja nima velikih možnosti, v primestju pa odlične,« nam je zatrdil Maksimiljan Ar- lič, ki poleg svojega soseda velja za urbanega čebelarja, in nadaljeval: »Ideja o postavitvi čebelnjaka med obema tukajšnjima jezeroma je fantastična zaradi možnosti izvajanja api terapij. Med uporabniki je zanje veliko zanimanje.« V samem mestu, je pojasnil, nima možnosti zaradi tega, ker čebele ne prenesejo psov in mačk. Tudi ko rojijo, ni najprijetneje za ljudi, ki tega niso vajeni. V strogem delu mesta bi lahko morda čebelarili na vseh večjih ravnih terasah. Med zelo čist Kot je zatrdil sogovornik, se mestno čebelarjenje praktično v ničemer ne razlikuje od podeželskega. Večjo težavo lahko nekaterim predstavlja le, ko se med toči. Čebele so namreč takrat razburjene, zato je točenje bolje opraviti nekoliko stran od njih. Odveč so tudi predsodki o kakovosti medu. Med, pridelan z urbanim čebelarjenjem, je povsem primerljiv s tistim, ki ga pridelajo čebele na podeželju. Po mnenju nekaterih celo bolj čist, saj so kemične analize pokazale, da ne vsebuje težkih kovin. V urbanem okolju praktično tudi ni pesticidov. Mesto omogoča čebeljo pašo vse leto, zato čebel ni potrebno dohranjevati s sladkorjem. Je pa res, da je v mestih težje pridelati sortni med. Arlič se s čebelarjenjem ukvarja 17 let. Ima 8 panjev, čebelari pa s klasičnimi AŽ panji. Čebele je podedoval po pokojnem tastu. Če bi imel na voljo več časa, bi se zagotovo odločil za širitev dejavnosti. »Uredil bi prostor za api terapijo. Kajti ko grem k čebelam, vdihu-jem čudovite vonjave s polnimi pljuči. Ko zapustim čebelnjak, se počutim veliko bolje.« Dejal je še, da v dolini obstajajo razmišljanja o ureditvi prostora za api terapijo. Čebelarstvo Čanč iz Šoštanja, ki sodi med znane slovenske čebelarje, poleg pridelave medu in medenih izdelkov razmišlja o ureditvi prostora za omenjeno obliko alternativnega zdravljenja.