Naročnina mesečno 12 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10349 ca inserat«. Podružnica! Novo me*ta.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega In tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S.A-, Milana
	
	
	r . J
VENEC
Izhaja vsak daa c|ntra| rasen ponedeljka la dneva po praznika.
g Urednlitvo In upravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. g 1 Redazione, Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. = 3	Telelon 4001—4005.	=
Abbonamentii Mete 12 Lire; Estero, me-se 20 Lira, Edizione domenica. anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 per le inserzionL
Filiale« Novo me* t o.
Concessionarla escluslva per la pabbllcitft di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milana
U Bolletino No. 716:
Normale attivita in Cirenaica
Quatfro »Spitfire« e un »Curtiss« abbattuti su Malta
II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica:
Normale attivita di pattuglie e di artiglierie in Cirenaica.
Reparti aerci dell'Asse durante azioni di caccia libera nel cielo di Malta hanno abbattuto quattro »Spitfire« e un »Curtiss«, mentre un sesto apparecchio veniva mitragliato e incendiato al suolo.
Un nostro velivolo non č rientrato alta base.
Vojno poročilo st. 716:
Normalno delovanje v Cirenajki
Štirje »Spitflreji« in en »Curtiss« sestreljeni nad Malto
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V Cirenajki normalno delovanje oglednic in topništva.
Letalske skupine Osi so med operacijami nad M alto sestrelile štiri »Spitfire« in en »Curtiss«; šesto angleško letalo je bilo obstreljevano in zažgano na tleh.
Eno naše letalo se ni vrnilo na oporišče.
Duce je obiskal Sardinijo
Duce je pri nepričakovanem obisku na Sardiniji žel navdušene manifestacije prebivalstva in se prepričal o
veri tamkajšnjega prebivalstva v zmago
Rim, 18. maja. AS. Duce se je čisto nepričakovano vrnil med sardinsko ljudstvo, ki ga globoko ljubi zaradi njegove vztrajnosti, delavnosti in ponosa Zgodilo se je to po sedmih letih po mesecu juniju 1935 ko se je dopolnjeval eden najveličastnejših dogodkov v zgodovini Italije. Duce je odpotoval 10. maja ob 9.30 ter sam vodil svoje trimotorno letalo. Pristal je na nekem otoškem letališču v spremstvu tajnika stranke ter podtaj-nika za letalstvo. Pozdravili so ga zastopniki oblasti in stranke iz Sassarija. Po pregledu letalskega oddelka se je odpeljal na vrsto obiskov po otoku. Ob cestah pokrajine Nurra, ki je bila po vladni zaslugi spremenjena v rodovitno polje, so ga pozdravljali zbrani kmetje. Duce se je peljal čez 125 kmetij, se povsod ustavljal, stopal z avtomobila ter se prijazno pogovarjal s kmeti. Otroci so metali na njegov avtomobil poljsko cvetje.
V kraju Porto Conte je pregledal veliko vojaško enoto, nato pa je odšel v luko Alghero, kjer ga je sprejela ogromna vzklikajoča množica, ki je bila vsa presenečena zaradi nenadnega njegovega prihoda. Od ondod se je odpeljal v glavno mesto pokrajine Sassari, kjer niso še nič vedeli o obisku, a se je glas o Ducejevem prihodu bliskovito raznesel med prebivalstvom, ki se je zbralo pred vladno palačo. Duce se je ustavil tam ter použil kratko in skromno kosilo Ko je stopil iz palače so ga pozdravile ogromne manifestacije, ki so ga spremljale po vsem mestu ter dvajset kilometrov po poti v Porto Torrcs, kjer je velika industrija za predelovanje rib. Tam je obiskal počitniško kolonijo, si ogledal nove ljudske stanovanjske hiše ter dom kmečkih gospodinj, nato pa šc bolnišnico ter klinike, kjer so ga pozdravili rektor, profesorji in množica vse-
Kralj in Cesar na proslavi »dneva Italijanov
po svetu«
Rim, 18. maja. AS. Včeraj je bil po vsej Italiji praznovan tretji »Dan Italijanov po svetu«. Rimska svečanost je postala posebnega pomena, ker se je je udeležil tudi Nj. Vel. Kralj in Cesar. Svečanost je bila v palači Firenze. Vladar je bil v slavnostno okrašeni dvorani sprejet z velikim navdušenjem. Pozdravili so ga predsednik družbe, nacionali svetnik Felicioni, podpredsednik senator Scodnik in drugi zastopniki oblasti. Prisotni so bili tudi predsednik korporacijske zbomire Grandi. podpredsednik senata Berio, državni podtajnik Russo in podtajnik Stranke Barberini. Vladar si je najprej ogiedal veličastno razstavo, ki
priča o delovanju družbe Dante. Predsednik družbe mu je izročil knjigo o Italijanih v Ameriki.
V zborni dvorani, ki je bila nabito polna in v kateri so bili tudi nemški poslanik pri Kviri-nalu, zastopniki japonskega poslaništva ter poslaniki Finske, Romunije in Madžarske, so vladarju priredili nove navdušene ovacije. V dvorani je bil odkrit kip Piera Foscarija, ki si je s svojim delovanjem v inozemstvu pridobil velikih zaslug. Slavnostni govor je imel predsednik Italijanske akademije Federzoni. Po njegovem govoru je vladar zapustil palačo Firenze. Ob slovesu so mu bile prirejene nove navdušene manifestacije.
Nov uspeh v ameriških vodah
Nemške podmornice potopile novih 17 trgovskih ladij - Na Kerču gredo boji h kraju - Včeraj je angleško letalstvo izgubilo 52 letal
Hitlerjev glavni stan, 18. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na polotoku Kerču gredo boji h kraju in sovražne sile so pred uničenjem.
V	odseku pri Harkovu so privedli naši protinapadi do tankovske bitke, v kateri je bik) uničenih 35 sovražnih tankov.
Nadaljnih 54 sovjetskih tankov je ^nesjX>so-bilo letalstvo.
V	odseku pri 11 m e n s k e m jezeru so zadali nemški oddelki sovjetskim četam uničujoče udarce.
Na Laponskem so nemške čete prešle v napad in zasedle novo ozemlje.
V	donškem področju so madžarske čete v večdnevnih bojih pobile neko iz boljševiških tolp sestoječo se sovražno skupino.
V	morju pri M u r m a n s li u je letalstvo z bombami zadelo 5 velikih prevoznih ladij.
Nad Malto je bilo sestreljenih 5 angleških letal.
Kakor je bilo že objavljeno v posebnem poročilu, so nemško podmornice potopile ob vzhodni obali Združenih držav, v K a r i b i j -s k o m morju ter oh ustju reke M i s s i s s i p i 17 sovražnih trgovskih ladij s 105.000 tonami, 2 nadaljnji ladji pa sta bili težko poškodovani s torpedi.
Na južni angleški obali so lahka bojna letala učinkovito bombardirala pristaniške predele y F o 1 k e s t o n u in II a s t i n g s u.
Pred nizozemsko obalo eo minolovci in stražni čolni v boju z angleškimi hitrimi čolni poškodovali en sovražni čoln.
Nad rokavsko obalo so nemški lovci sestrelili 15 angleških letal, sami pa niso imeli nobenih izgub.
V	noči na 18. maj so močne angleške letalske skupine brezuspešno napadle križarko »Prinz
Odstop islandske vlade
Stockholm, 18. maja. AS. Islandsko poslaništvo v Stockholmu poroča, da je zaradi nesporazuma, ki je nastal med raznimi političnimi strankami po a meriški zasedbi Islandije, islandski ministrski predsednik Johanson odstopil. Novo vlado je sestavil bivši zunanji minister Thors, ki je tudi v tej vladi obdržal resor zunanjega ministrstva.	__
Santingo, 18. maja. AS. V Ekvadorju je bil večji potres. Število smrtnih žrtev narašča in je doseglo že 600. I>oslej je bilo potegnjenih izpod podrtin in pokopanih 115 trupel. Vasi Rio Chico in Bellavista sta bili popolnoma uničeni, mnogo drutfiii kraiev na ie biio zelo tioškodo-
VJUliH.
Eusen«. Bile so odbite z zelo težkimi izgubami. Križarka je skupno s spremljajočimi ladjami sestrelila 7, protiletalsko topništvo pa 22 napadajo-čih bombnikov, tako da je sovražnik pri tem napadalnem poskusu izgubil polovico svojih letal.
Dva angleška bombnika sta bila sestreljena nad Nemškim zalivom, 5 pa nad Vzhodnim morjem. Tako je angleško letalstvo včerajšnji dan in preteklo noč pri napadih na nemške pomorske sile ter na zasedene pokrajine, kakor tudi pri poletih nad nemško obalo izgubilo skupno 52 letal. Pri teh bojih so Nemci zgubili le tri lovska letala.
Berlin. 18. maja. AS. Zvedelo se je, da je v času od novembra 1041. do konca aprila 1942 letalsko orožje Osi v Sredozemlju uničilo 1421 angleških letal.
Berlin, 18. maja. AS. Posebni dopisnik lista »Z\volf Uhr Blatt-t poroča, da se bitka pri Harkovu razvija ugodno za nemške sile. V enem samem kraju na tem bojišču so morali Rusi prepustiti Nemcem 37 tankov. Nemško protiletalsko topništvo je posekalo hekatombe sovražnih tankov. Sovražni poskus, predreti nemške vrste, se je izjalovil in sedaj so nemški tanki začeli prodirati proti sovražnim postojankam.
Budimpešta, 18. maja. AS. Iz podatkov madžarskega glavnega stana se vidi, da je med 9. in 16. majem sovražnik srdito napadel na tistem odseku na jugu vzhodnega bojišča, ki ga drže madžarske čete. Sovjetsko poveljstvo je vrglo v boj velike mase, jjred katerimi so bili tanki. Mnogo tankov so uničili protitankovski topovi, nakar je nastopilo topništvo in letalstvo. Po sledečem madžarskem protinapadu so se morali Sovjeti vrniti na svoje postojanke. Madžari so ujeli nekaj stotin sovjetskih vojakov in mnogo vojnega gradiva. Madžarsko protiletalsko topništvo je v nekaj minutah sestrelilo 7 sovjetskih bombnikov. V ostalem pa so madžarske čete čistile zaupane jim predele v Ukrajini.
učiliščnikov. Prvi dan svojega obiska na Sardiniji je končal v zveznem vzgajališču Giuseppe Nigra, kjer ga je pozdravila mladina v orožju in zastopniki GIL-a.
Ko se je vrnil v Sassari je z balkona vladne palače spregovoril ogromni množici nekaj besedi, ki so izražale globoko vero in neomajno prepričanje v zmago. Navdušenja ni bilo ne konca ne kraja, med nepretrganim vzklikanjem »Vincere« se je Duce moral pogosto pokazati na balkonu. Prav tako navdušeno je bilo tudi slovo sassar-skega prebivalstva od voditelja.
11.	maja se je zjutraj odpeljal na podeželje ter obiskal kraje Covinas, Moreš, Ozieri, Oschili, Tempio. Povsod so ga pozdravljale navdušene množice z manifestacijami in cvetjem. Zlasti so bile gcnljive manifestacije v Tempiu, kjer je bila ustanovljena prva lašistovska organizacija na Sardiniji. Duce je tam spregovoril ljudstvu ter zatrdil, da je v veri italijanskega ljudstva vera v popolno zmago Italije. Med nepretrganim vzklikanjem množice je obiskal novi ambulatorij za matere in otroke ter civilno bolnišnico.
V Palau je Duce stopil v motorni čoln ter se odpeljal v Maddaleno, nato pa na otok Caprcro, kjer se je nekaj časa ustavil v Garibaldijevi hiši, te poklonil njegovim zemeljskim ostankom, nato pa obiskal še svetilnik Stare garde, kjer je dolgo užival razgled na morje in na bližnje točke. Na povratku so bile manifestacije take, da je njegov avtomobil petsto metrov ceste prevozil komaj v dvajsetih minutah. Z balkona admiralske palače je spet spregovoril nekaj besedi, nato pa je sprejel poročilo zastopnikov pomorskega poveljstva.
12.	maja zjutraj se je ljudstvo v Maddaleni poslovilo od njega z novimi manifestacijami. Na križišču pri Gaghiusu je Ducejev avto ustavila Zcna s srebrno kolajno, ki jo je dobila po možu, padlem v boju. Duce je stopil z avtomobila ter se je z ženo prijazno pogovarjal. Zatem se je odpeljal spet v Tempio, v Calanghianuv, Monti, od ondod pa v Macomer. Na postajah so ga med vožnjo povsod pozdravljale množice, zveza med Ducejcm in med ljudstvom je bila vedno tesnejša. V Macomerju so ga sprejeli zastopniki oblasti, stranke in množice ljudstva. Pregledal je tovarno za predelovanje volne in se udeležil mimohoda čet. Posebno veličasten je bil sprejem v glavnem mestu pokrajine Nuoro, kjer je z balkona vladne palače Duce spet spregovoril med navdušenimi manifestacijami zbranega ljudstva.
13.	maja je obiskal razne ustanove po mestu, rojstno hišo pisateljice Grazie Deledde, bolnišnice, novi dom GIL-a. Na trgu Vittorio Emanuele je spregovoril zbranim vojaškim oddelkom, milici, mladinskim organizacijam in ogromni množici ljudstva. Poveličeval je strastno vero vseh Italijanov v zmago, ki bo kronala nesmrtno slavo domovine.
M:i»'!feslncijc ljudstva so dosegle višek oh slovesu /. Nuora, ko je vse mesto vzklikalo »Duce, vrni se hitro med svoie sardinsko ljudstvo«. Nalo je krenil v cagliariisko pokrajino, si ogledal velike vodne naprave pri Piršu, bil priča veličastnemu sprejemu v Oristanu. nalo pa se odpeljal v Mussoiini jo. kicr ljudstvo kar ni hotelo verjeti, da ie res prišel Duce. Povsod po cvetoči rešeni zemlji so ga pozdraviiali slavoloki in mlaji ter napisi »Vinccreiiio«. V Mon-tevecchiu ie obiskal delavsko gostilno ter pojedel tam rudarsko kosilo, pri čemer ie prišlo do novih bučnih izrazov hvaležnosti in navdušenja. Rudarjem ie spregovoril o koristnosti njihovega dela za zanesljivo zmago. Navdušenje ie zraslo do vrhunca, ko so rudarjem sporočili. da je lastništvo rudnikov v proslavo Ducejevega obiska naklonilo razne ugodnosti delavcem.
Krona vseh sprejemov pn ie bil sprejem v glavnem mestu Sardinije Cagliariju. ier ic Duce v vladni palači sprejel zastopnike oblasti, stranke in vojske, zastopnike kulturnih, političnih. bojevniških, kmečkih in strokovnih organizacij. nato pa z balkona govoril zbranemu prebivalstvu o neukrotljivi volji snrdinskegn ljudstva, ki ie z vsem italijanskim ljudstvom vred usmerjeno proti zmagi. Neskončne so bile manifestacije, ki so jih vzbudile njegove besede.
14.	maja ie obiskal fašistovski dom. pomorsko poveljstvo, taborišče Dux. kjer ie pregledni zbrane oddelke mladinskih organizacij in gledal njihove vojaške vaje ter z njimi vred pel himne »Vinceremo«. sardinsko himno in »Giovinezzo«. Ves tn dan in tudi 15. maja so se v Cagliariju neprenehoma ponavljale navdušene manifestacije za Duccja. Po odhodu iz Ca-gliarija jc obiskal letališče v Dccimo Manni. pregledal naprave in oddelke, nato se peljal skozi Iglcsins in Gones v Bacaunbis. Cotighiano, nato pa v Cnrbonio, središče snrdinskega pre-mogarstva. kier mu ie rudarsko prebivalstvo priredilo spet sprejem, poln največjega navdušenja. To navdušenje ie prikipelo do viška po kratkem Ducejevem nagovoru. Zatem ie obiskal razne rudniške naprave ter plavže in si podrobno ogledal nainoveišn dela.
15.	maja je še obiskal različna mladinska vzgajališča. Potem ko jc prebil šest dni na soncu in na vetru, saj se jc vozil ves čas v odprtem avtomobilu, je 10. maja odpotoval še enkrat v industrijski predel Sardinije, kjer ga jo delovno ljudstvo sprejelo z navdušeno ljubeznijo. V industrijskem predelu se je končal sedemdnevni Mus-solinijev obisk na Sardiniji, ki je potekel v znamenju neomajne ljubezni sardinkega prebivalstva do voditelja ter v znamenju trdne zavesti o zmagi.
Položaj na Daljnem Vzhodu
čiščenje v Birmi — Ameriške ladje se izogibljejo spopadov z Japonci
Tokio, 18. maja. AS: Japonske sile so nadaljevale s čiščenjem v gorati birmanski pokrajini Ar-racan, kjer so zajele velik plen, kakor več tisoč avtomobilov, 300 oklepnih avtomobilov, mnogo topov, na tisoče avtomatskega orožja, mnogo pušk. municije ter zalog rezervnih živil. Angleži in Kitajci so imeli več sto mrtvih.
Tokio, 18. maja. AS. Japonske čete, ki delujejo na odseku pri Kalevi, se nahajajo šest kilometrov od indijske meje. Japonske čete, ki čistijo področje vzdolž reke Iravadi ter uničujejo obkoljene angleške in kitajske oddelke v tej pokrajini, pravijo, da so 6voje delo v glavnem že končale. V Tokiu poudarjajo, da je število mrtvili sovražnikov nesorazmerno majhno z ozirom na količino zaplenjenega orožja in drugega materiala, ki 60 ga Angleži in Kitajci pustili na tem področju, kar dokazuje, da je nasprotnik popolnoma demoraliziran ter beži, kadar pride čas za boj.
Tokio, 18. maja. AS. Agencija Domei poroča iz Birmanije, da so japonski oddelki uničili na severu angleški oddelek, ki je imel najmanj 200 mrtvih. V pokrajini Katha pa so Japonci napadli čung-kinške vojake, ki so imeli tudi okoli 200 mrtvih. Med Lashiom in Mandalayem se dogodki razvijajo ugodno za Japonce.
Bengkok, 18. maja. AS: Z birmanskega bojišča I poročajo, da so japonski oddelki 15. maja zasedli važni kraj Kulha, 200 km severno od Ma.ndalaya. Ostanki kitajskih in angleških sil so bili v mogočni
Tokio, 18. maja. AS: Poročilo japonskega glavnega stana javlja, da je glavnina angleških sil v Birmaniji popolnoma razpršena v področju na meji med Birmo in Indijo. To se je zgodilo 13. maja, ko so imele angleške sile, sestoječe iz okoli 20.000 mož, 1200 mrtvih. Japonci so zajeli 421 topov, 3000 avtomobilov in 113 oklepnih avtomobilov, ofenzivi uničeni.
Tokio, 18. maja. AS: Iz dobro poučenih krogov se je izvedelo, da so japonska izvidniška letala na
W
Prva obletnica rimskega sporazuma
Pred letom dni so bile določene nove meje med Italijo in Hrvatsko
Rim, 18. maja. AS. Danes praznujejo na Hrvatskem prvo obletnico rimskega sporazuma, ki določa nove meje med Italijo ter novo Neodvisno Državo Hrvatsko in zagotavlja Hrvatski sodelovanje ter pomoč Italije. »Messaggero« piše, da italijansko ljudstvo ob .tej priložnosti izraža mlademu hrvatskemu narodu svoje simpatije. Pogodba, ki sta jo podpisali Italija in Hrvatska — na-daljuie »Messagjrero« — jo trdna osnova za so-
delovanje med obema državama, ki ga hoče fašistična vlada pospeševati do najvišje meje v korist obeh narodov, v korist vsega prebivalstva ob adrijanskih obalah ter v korist novega evropskega reda, čigar poroštvo je trdna zmaga Osi. List nadaljuje. da je vstajenje Hrvatske predvsem blok nezlomljive vere, ki je navdihnila vse hrvatske rodoljube ki so našli v Poglavnikovi osebi svojega vrednega in svetlega vodnik«
jugovzhodnem Pacifiku v petek opazila neko ameriško eskadro, v kateri sta bili letalonosilki »Hor-nelt in »Enterprise« v spremstvu nekaterih križark in rušilcev. Ladje so plule proti zahodu. Kakor hitro so Američani zapazili japonska letala, so se obrnili proti vzhodu, da bi se izognili bitki. Japonski krogi vidijo v navzočnosti teh letalonosilk na Tihem morju potrditev dejstva, da sta biLi letalonosilki »Saratoga« in »Yorktovvn< v bitki v Koralnem morju res potopljeni. Ne bilo bi namreč treba pošiljati novih letalonosilk na to bojišče, če bi se nahajali prvi dve še na vodni površini. Dejstvo, da se Američani niso hoteli spustiti v boj, pa dokazuje ameriške bridke izkušnje z japonskim letalstvom in mornarico v Koralnem morju.
popol-
opisu-časni-
Seja direktorija stranke
Rim, 18. maja. AS. Duce bo predsedoval sej vodstva PNF, katero je sklicalo za danes dne ob 18 v Beneško palačo.
Kako so v USA postopali z nemškimi državljani
Berlin, 18. maja. AS. Tukajšnji listi jejo odisejado 605 nemških diplomatov in karjev, ki so prišli iz Združenih držav v Lisbono. Bivši newyorški dopisnik DNB-ja piše, da je v noči na 9. december ameriška zvezna policija na celem področju Združenih držav zaprla na tisoče nemških, italijanskih, madžarskih in romunskih državljanov. Japonci so bili aretirani takoj po udaru na Pearl Harliour. Vsi ti aretirani tujci so bili izročeni ameriški policiji, ki je postopala z njimi tako, kakor da bi izgubili vse pravice, katere jim nudi mednarodno pravo. Vrgli so jih v ječe in jih pomešali med najhujše zločince. Nadzorstvo nad njimi so izročili paznikom judovskega pokoljenja. Slabo postopanje z Nemci v koncentracijskih taboriščih, zlasti pa na poti med New Yorkom in Islandijo, je pod vsako kritiko.
Izgon slovaških Judov
Bratislava, 18. maja. AS. Slovaški parlament je včeraj izglasoval zakon ustavnega značaja, ki daje vladi polno pooblastilo za izgon judov iz Slovaške. Izgnani Judje avtomatično izgubijo državljanstvo. Njihovo premoženje se zapleni v korist države. Izvzeti so tisti Judje, ki so bili krščeni pred 14. marcem 1939, in oni., ki so sklenili zakon z arijskim zakonskim drugom pred 10. septembrom 1941; izvzeti so tudi zdravniki, lekarnarji, veterinarji, inženirji ter nekateri drugi, ki so neobhodno potrebni v gospodarskem in javnem življenju. Do danes ie bilo po uradnih podatkih izgnanih iz Slovaške že nad 32.000 Judov.
Zvezni tajnik pri GIlL-u
Ljubljana, 18. maja.
Zvezni tajnik se je v spremstvu podtajnka odpravil na sedež UILL-a, da bi predsedoval izpitom namestnika 6kvadrističnega voditelja Ballile, avantgardistov, majhnih im mladih Italijank. V spremstvu so bili tudi namestnik poveljnika, nadzornica GILL-a in mu<''nik glavnega stana.
Zvezni tajnik 6e je dolgo zadržal pri vsaki ko-
misiji in je z živahnim zanimanjem sledil teoretičnim in praktičnim skušnjam, često spraševal kandidate in jih nagovoril z ljubeznivimi in bodrilnimi besedami.
Ob zaključku izpitov je visoki funkcionar Izrazil zasluženo zahvalo vsemu vodstvu za stalno zanimanje in dejanski prispevek, ki ga daje italijanski liktorski mladini v Ljubljani.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
in
Poveljnik XI. Armadnega zbora
glede na Razglas z dne 24. aprila 1942-XX
dajeta na znanje:
V nočeh na 12. in 13. tega meseca so v kraju Zagradec nekateri komunisti ugrabili dva moška in dve ženski, državljana slovenske narodnosti.
14. tega meseca zjutraj so blizu Mirne peči nekateri teroristi obstreljevali potniški vlak na
progi Novo mesto—Liubljana ter težko ranili enega državljana slovenske narodnosti.
14. tega meseca zjutraj so drugi komunisti v sabotažne svrhe zažgali neko žago.
V smislu Razglasa z dne 24. aprila t. I. in ker j potekel določeni čas, ne da bi bih odkriti storilci zgoraj imenovanih zločinov, je bila odrejena ustre-litev 6 oseb, ki so zanesljivo krive terorističnega in komunističnega delovanja.
Ustreljene so bile danes ob 6.30.
Ljubljana, dne 16. maja 1942-XX.
General Poveljnik	Visoki Komisar
XI. Armadnega Zbora za Ljubljansko pokrajino Mario Robotti	Emilo Grazioli
Poročilo poveljstva divizije »Isonzo :< o umoru treh uradnikov družbe »Emona«
Trieste, 18. maja. s. Poveljstvo pehotne divizije »Isonzo« je ugotovilo sledeča dejstva o ujetju in umoru treh uradnikov družbe »Emona« v pasu
pri Kočevju:
24. marca 1942 so odšli uradniki družbe »Emona«; Bez Giovanni (rojen v Longaronu), Do-brila Aldo (rojen v Capodistria), kmetijski strokovnjak ler Vannini Valter iz Casene, tudi kmetijski strokovnjak, okrog osme ure iz Starega Loga proti Top li Rebri. V Topli Rebri sta ostala Dobrila in Vannini, Bez in en slovenski delavec, ki jo pripadal isti družbi, pa sta se usmerila proti Rdečemu Kamnu. Cim pa sta prispela v gozd, sta bila ujeta od neke uporniške patrole. Nekaj ur kasneje so se uporniki prikazali tudi v Topli Rebri in prijeli tudi Dobrila in Vanninija. Preiskali so ju in jima vzeli dokumente, prav tako pa so vzeli tudi samokrese in ves denar. Nekaj ur so ostali pri upornikih, ki so jih izpraševali o delovanju družbe Emona. Z Vanninijem, ki je vseuči-liški diiak, so govorili o italijanskih šolah in študijah. Ponudili so jim tudi jedila, toda ujetniki se jih niso dotaknili.
Kaže, da uporniki niso računali na to, da jih bodo njihovi poglavarji obsodili na smrt. Popoldne so |ih odpeljali na uporniško poveljstvo v neko hišo na Rdečem Kamnu in tu so jih dolgo zasliševali. Kaže, da so ujetniki izjavili, da 6e v tem področju gibljejo zgolj zaradi poslov, ne pa iz kakšnega drugega razloga. Toda poglavarji so dejali,
da je Bez v civilno obleko preoblečen karabinjer, poslan, da bi pregledal gozdove. Po objavi smrtne Kazni za ujetnike, 60 mnogi uporniki izražali svoje negodovanje in govorih, da je obsodba krivična, toda eden izmed poglavarjev je prekinil razpravo in začel groziti s samokresom. Smrtna obsodba je bila izrečena le nad tremi Italijani s sledečimi besedami: Bili so Italijani in fašisti. Obsodba jim je bila prebrana ob 17 v bližini hiš na Rdečem Kamnu. Visi trije Italijani so jo poslušali pognmno. Posebno hraber je bil Vannini, ki je tovariša vzpodbujal, naj ostaneta hrabra in trdna.
Dobrila ie prosil, da bi mu dovolili napisati pismo materi, todn ni bil uslišan. Bez pa ic pokleknil in kot kristjan molil. Pred ustre-litvijo so zaklicali »Živela Italija«. »Živel Duce!«. Trupla so zakopali v sneg. Naslednjega dne sta bila poslana dvn slovenska delavca iskat poerešnne Italijane. Pri Rdečem Knmnu so ju zauledali uporniki. Enemu od delavcev, ki ie jahal, se le posrečilo pobegniti, drugi pa je bil uiet. Po poročilih tega ubežnika sta bila ostaln dva slovenska ujetnika prisiljena ostati pri tolpi in so ju poslali na delo. 18. aprila pa je poseben oddelek odšel na kraj dogodka in pohrnl trupla umorlenih. Trupla so prepeljali v Novo mesto. 21. aprila ie bil pogreb t vo-laškim spremstvom. Navzoči so bili tudi predstavniki oblasti iz Noveca mesta in uradniki družbe Emona. Še isti dan so trupla ubitih prepeljali v Italijo.
Pojasnila o racioniranju oblačilnih predmetov
Dodatno k okrožnici Visokega komisariata z dne 8. aprila 1942, VIII., No. 30/133-1042, se izdajajo še sledeča nadaljnja pojasnila:
121.	Lahki linon zn ženske obleke (to(ke). Lahki linon za ženske obleke, v širini izpod 100 cm in v težini izpod 100 g, spada pod ostale tkanine (poletne vrste) v V skupini, postavke 2., la tabele A.
122.	Merinos iz bombaža (točke). Merinos tipa 12. kategorije D, iz bombaža spada med ostale tkanine (poletnega tipa) v V. skupini, postavke 2. tabele A.
123.	Tipizirana tkanina kategorije D-tip la (to(ke). Tkanina za moške obleke kategorije D, tipa la spada med postavki 1 in 2b v V. skupini tabele A.
124.	Gladka pletena tkanina (točke). Gladka pletena tkanina se mora smatrati za pletenino.
125.	Domači čevlji (racioniranje). Čevlji, pri katerih podplatih ali nadplatih se uporablja regene-rirana koža, usnje ali guma, ali pa njih nadomestki, so racionirani.
126.	Žametaste tkanine za nadplate (racioniranje). Ker so žametasta tkanina more uporabljati tudi v druge svrhe, se je ne sme smatrati za vključeno v tabelo B naredbe Visokega komisariata z dne 8. nov. 1941, SI. list 512/90.
Zato morajo zasebni potrošniki, ki 6e hočejo z njo oskrbeti, uporabiti osebno oblačilno izkaznico, dočim morajo industrijci ln obrtniki, ki jo uporabljajo za izdelovanje racioniranih Čevljev, izročiti v zameno za točke, ki jih odvzamejo kupcem, nabav-nice, izdano od trgovinsko-iudustrijske zbornice, tisti pa, ki jo rabijo za izdelovanje neracioniranih čevljev, morajo oddati posebne vrste nakupnice, ki si jih preskrbijo po določilih okrožnice VIII., No. 4776/202 z dne 30. nov. 1911.
127.	'Žepne rutice (točke). To blago spada med postavko »Drugi robci« (3 točke).
128.	Tipizirane tkanine (točke). Tipizirane tkanine kategorije C št. 1, D št. 1 'in D. št. 64 spadajo med »volnene in tipizirane volnene tkanine« po postavki 1 in 2 a v V. skupino (16 točk za vsak tekoči meter), medtem ko blago tipa C št. 15a spada med postavko 1, la v V. skupino, 8 točk na vsak tekoči meter.
129.	Tkanina krznenega lipa (točke). Tkanine krznenega tipa se uvrščajo med »volnene ali tipizirane tkanine« in njih število točk se določa po težini.
130.	Tarlatana — mehanično vezane tkanine (racioniranje) Tarlnlana za tehnično rabo ni racio-nirana, dočim eo na stroj izvezene tkanine racio-nirane.
131.	Nakupnice za klerike Sme se dovoliti na-kupnica poleg osebne oblačilne izkaznice, v kolikor se za to izkaže potreba pri novomašnikih, ki niso člani verske gospodarske zajednice.
132.	Pretite odeje (točke). Pripombe glede drugačnega števila točk, ki naj bi jih imele prešite odeje, se bodo mogle upoštevati ob priliki morebitnih popravkov tabele A.
133.	Vmesna podlaga. Letni in zimski kozaki (točke). Vmesne podlage za notrnnjo stran ovratnika pri srajci niso racionirane samo tedaj, če so kupljene pri konfekcionistih za gori omenjeno rabo in ob uporabi postopka okrožnice VIII., No. 4776/202 z dne 30. nov. 1941 Letni kozaki, izdelani iz normalnih tkanin za osebno perilo, spadajo v skupino I. postavke 10 (bluze s kratkimi rokavi). Zimski kozaki pa se smatrajo in obravnavajo kot pletenine, Če so Izdelane iz pletenega blaga in kot jope (postavka 2 v skupini I), če so izdelane iz normalne tkanine, to je napravljene na statvah s čolničkom
134.-	Tkanine iz bombaia in umetna svile (toč ke). Tkanine iz bombaža in umetne svile, ki služIjo za pojačenje gumature, štejejo istotoliko točk kakor navadne tkanine, v razmerju s svojo težo.
135.	Popelin, moleton (točke). Popelin v teži do 95g na tekoči meter in v širini 75/80cm se smatra za tkanino za osebno pertlo po postavki 4. skupine I, dočim se popelin, ki je težji ko Oog, šteje pod postavko tkanine za dežne plašče ali »gabar-din« postavka 6. skupine 1. Popelin v širini 140 cm 6e vedno smatra kot tkanina za dežne plaščo (postavka 6. 6kupina I.), ker je zaradi 6voje teže 280/290 g na tekoči meter neprimerna za napravo perila. Moleton je vključiti med tkanine za osebno perilo po postavki 4, skupine V.
136.	Tkanine za delovno obleko (točke). Tkanine v širini 140 cm in teži 380 g za izdelovanje delovnih oblek in halj se uvrščajo med »druge tkanine (letne vrste)« po postavki 2—2d v skupini V tabele A.
137.	Tkanina *Marinara« (točke). Spada med »druge tkanine (letne vrste)« po postavki 2 skupine V tabele A.
138.	Zavese za trgovine (oskrba z njimi). Ni dovoljena nabava tkanin namesto zaves za trgovinske lokale. Zato ee ne sme tozadevnih prošenj za nakupnice upoštevati.
139.	Lekarnarski laboratoriji (vrhnje ali delovne obleke in brisače). Vrhnje ali delovne obleke lekarnarjev in njih nameščencev morajo prizadeti nabaviti s svojo osebno oblačilno izkaznico, za nakup potrebnih brisač za čiščenje laboratorijev in lekarniških prostorov pa sme trgovinsko-industrij-ska zbornica izdati nakupnice v omejenem številu.
140.	Domači čevlji (racioniranje). Smejo se prodajati neracionirani domači čevlji samo tedaj, če ne obsegajo kože, usnja, gume niti v regeneriranem stanju.
141.	Bluze z dolgimi in bluze s kratkimi rokavi (racioniranje). Omenjeno blago, izdelano iz tkanin za osebno pertlo, je smatrati \ pogledu racioniranja, za srajce, in sicer po postavki 9, odnosno 10. skupine I. tabele A.
142.	Notranja stran ovratnikov in zapestnikov (točke). Tkanine, ki ee uporabljajo za notranjo stran ovratnikov in zapestnikov in za podlago pri srajcah, je treba šteti med tkanine za »osebno perilo« postavka 4. v V. skupini tabele A; izdelovalnice ovratnikov, ki se hočejo oskrbeti z navedenim ra-cioniranim tekstilnim blagom, se morajo ravnati po postopku, predpisanem z okrožnico VIII., No. 4776/202 z dne 30. nov. 1941.
143.	Ženski čevlji (točke). Če so izdelani iz kožnih nadplatov, podplati pa so od zgoraj iz plu-tovine, od spodaj pa iz gume ali ital. usnja, brez opetja in oprstja, se imajo uvrstiti pod postavko 2b skupine 6. tabele A.
144.	Nerazpletene tkanine. Blago, ki je izdelano iz nerazpletenih tkanin na žakardnili statvah, se ne uvršča med pletenine, temveč za perilo, izdelano iz nepletenega blaga. Nerazpletene tkanine, izdelane na statvah drugačne vrste, se štejejo za pletenine.
145.	Družinsko in hodno platno (racioniranje). Prlenina (točke). Družinsko in hodno platno je v pogledu racioniranja vključeno med tekstilno blago za hišno perilo po postavki 7. v V. skupini tabele A. Kar 6e pa tiče točk za prtenino, je treba upoštevati določila okrožnice VIII., No. 30/12-1942 z dne 13. jan. 1942 in VIII. No. 30/102-1942 z dne 4. marca 1942.
146.	Tkanine za vmesno podlago (racioniranje). Tkanine za vmesno podlago je treba v pogledu ra-ciouiranja uvrščavati med tkanine za osebno perilo po postavki 4. v skupini V. tabele A.
147.	Tkanine, iirie ko 100 cm in težje od 200 g. Omenjene tkanine, ki so rabijo za izdelovanje moških bluz s kratkimi rokavi, se ne morejo smatrati za tkanine ».n osebno perilo, temveč se uvrščajo med »druge tkanine (letne vrste)« po postavki 2, 2b v V skupini tabele A. (12 točk).
(Konec prili.)
Poletna kolonije QILL-a	i
Ljubljana, 18. maja. j
Zvezni podpoveljnik je v spremstvu okrajnega i nadzornika in načelnika sanitetnega urada GILL-a i pregledal ljubljansko okolico ter zdravstvene kraje v Logu In na Vrhniki. Namen njegovega potovanja Je bil, da bi nadziral poslovanje šo'skih kuhinj in da bi določil kraje ter poslopja, kjer bodo imeli bodoče poletne kolonije.
Imenovanje voditelja Dopolavora
Ljubljana, 18. maja.
Predsedstvo osrednjega Dopolavora je imenovalo za voditelja pokrajinskega Dopolavora v Ljubljanski pokrajini fašista Reboja Hema.
Uradni razglasi
Porazvrstitev državnih cest
Ljubljanske pokrajine
Viktor Emanuel III., po milosti božji in narodovi volji Kralj Italije in Albanije, Cesar Abesinije Smo odločili in odločamo: Člen 1. Izločata se iz državnega cestnega omrežja tčle dve cesti:
državna cesta št. 135 »obrežna zadreka« od bivše meje proti Kožinu do bivše meje pri Sv. Heleni;
državna cesta št. 136 »prečna zadrska« od za-dreke luke do bivše meje proti Murvici.
Državna ce6ta 137 »vzhodna zadreka« od za-drske luke do bivše meje proti Zemuniku spremeni 6vojo številko in svoje ime ter preide skupaj z drugimi cestami iz naslednjega člena 2. v novo prometno žilo z imenom državna cesta št. 135 »dalmatinska«.
Člen 2. Uvrščajo 6e v državno cestno omrežje 6podaj naštete ceste s številkami in imeni kakor sledi:
cesta: bivša meja pri Kačji vasi—Planina—Kal-ce—Ljubljana—Škotljica—Novo mesto—Kostanjevica—državna meja;
cesta: Ljubljana—državna meja proti Št. Vidu; cesta: Ljubljana—Ježica—državna meja. Naštete trt ceste se združijo z državno cesto št. 58 »po6tonj6ke jame«, ki dobi ime »kranjska cesta« in katere celotna proga se določa takole; Odcep št. 14 pri Trstu—Opčine—Sežana—Storje—Senožeče—Razdrto—Postojna—Planina—Kalce—Ljubljana—Škofljica—Novo mesto—Kostanjevica—drž. meja, z odcepkoma Ljubljana—državna meja proti St. Vidu in Ljubljana—Ježica—državna meja;
cesta: Škofljica—Kočevje— Pirče—državna meja, ki dobi številko 58 bis;
cesta: Novo mesto—Metlika—državna meja, ki dobi št. 58ter;
cesta: bivša meja pri Grudah—Kalce, ki preide v državno cesto št. 56 »goriška in ajdovska« in ki 6e ji določa celotna proga takole: »Udine—Gorica —Ajdovščina--Col—Kalce«;
ce6ta: Sušak—Mrzla Vodica—državna meja, ki preide v državno cesto št 14 »Julijske Benečije« in ki 6e ji določa celotna proga takole: »Venezia (Me-6tre)—S. Dona—Portogruaro—Cervignano—Monfal-cone—Trst—Obrovo—Matulje—Reka—Sušak—Mrzla Vodica—državna meja«;
cesta: Sušak— Bakar—državna cesta, ki dobi št. 14 bis; itd. — Druge ceste 6e nahajajo v Dalmaciji. (Op. ur.)
Odrejamo, da se ta uredba, opremljena z državnim pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zakonov in uredb kraljevine Italije, in ukazujemo vsakomur, da se po njej ravna in skrbi za njeno izvrševanje. Dano v Rimu, dne 2. marca 1942-XX.
Viktor Emanuel.
Sprememba uredbe o potnih in selitvenih stroških državnih uslužbencev
Visoki komisar je izdal naslednjo odredbo: Člen 1. Uredba bivše jugoslovanske vlade o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev z dne 12. decembra 1931 s poznejšimi spremembami se spreminja kakor sledi:
1. Člen 6. se glasi: a) Za čas službenega potovanja pripada tale dnevnica: 1. uradnikom v položajni skupini: I. II-l in 11-2 92 lir; 2. uradnikom 1II-1 in III-2 83 lir; 3. uradnikom IV-1 in IV-2 74 lir; 4. uradnikom V in VI 66 lir; 5. uradnikom Vil in VIII 60 lir; 6. uradnikom IX in uradnikom pripravnikom s fakultetno izobrazbo 53 lir; 7. uradnikom X in uradniškim pripravnikom s popolno srednjo Šolo 47; 8. uradniškim pripravnikom z nepopolno srednjo šolo in zvaničnikom 40 lir; 9. služtteljem 34 lir. b) Dnevnica se znižuje po 15 dneh, prebitih v enem kraju, za četrtino, po 30 dneh za polovico, c) Kljub določbi iz prednje črke b) se znižuje uslužbencem, ki opravljajo terensko delo zunaj službenega kraja, po 10 dneh dela na terenu dnevnica za eno tretjino, ne glede na to, koliko Časa traja terensko delo in potovanje lz enega kiaja v drugega. Katero delo je šteti za terensko delo, določi Visoki komisar, d) Ob izrednih življenjskih in službenih razmerah sme odobriti Visoki Komisar dnevnico iz črke a) v popolnem znesku, ne glede na to, koliko časa se mudi uslužbenec v istem kraju. Na enak način in lz istih razlogov se sme ta dnevnica zvišati za eno četrtino. e) Uslužbencu, ki odide brez službene potrebe med urami predpisanega delovnega fasa lz kraja poslovanja, ne pripada dnevnica za ta dan. f) Uslužbencu, ki med službenim potovanjem tako oboli, da ne more opravljati službe, pripada ustrezna dnevnica, dokler bolezen traja, rasen časa. ki ga prebije na zdravljenju v javni bolnišnici. Da ne more opravljati službe zaradi bolezni, dokaže s potrdilom državnega zdravnika, kjer pa tega ni, s potrdilom samoupravnega
zdravnika, g) Službeno potovanje, ki ga nastopi uslužbenec iz kraja, kamor je bil službeno odposlan, ne prekinja po povratku v ta kraj rokov iz Črko b).
2.	člen 11. se glasi:
a)	Na razdaljah, na katerih ni železniškega aH aH ladijskega prometa, pripada povračilo za prevoz po kilometru, m eicer: uradnikom in uradniškim pripravnikom e fakultetno izootazbo in popolno srednjo šolo po 2 liri, uradniškim pripravnikom z nepopolno srednjo šolo. zvaničnikom in slu-žiteljem pa po L 1.50 za vsak kilometer.
b)	Ce moreta dva ali če more več uslužbencev uporabljati skupno prevozno sredstvo, jim pripada kilometrina za L 0.50 od predpisane kilometrine.
c)	Za razdaljo so odločilna potrdila tehničnih oddelkov, tehničnih razdelkov in ministrstva za gradbe, kilometrske karte in urokazi državne izdaje.
d)	Ulomek pod enim kilometrom se plačuje kot cel kilometer.
e)	Ce je po enem predložpnem računu več razdalj, se seštejejo vse razdalje in se računa ulomek v 6kupni vsoti kot cel kilometer.
f)	Ce more uslužbenec uporabiti državna ali samoupravna prevozna sredstva, mu pripada znesek, ki se plačujo za prevoz i teini vuzili, če je ta znesek z V6emi postranskimi povračili manjši od kilometrine. Drugače mu pripada kilometrina.
g)	Pri terenskih delih ne pripada kilometrina za kretanje po terenu, ampak samo za odhod do središča prostora, kjer se opravljajo terenska dela, in obratno Ce se to središče spremeni zaradi nadaljevanja dela na drugem prostoru, ima to za posledico pravico do kilometrine dn novega središča, če znaša razdalja več ko 3 kilometre.
3.	Člen 12. se glasi:
a)	Ob potovanju na železnici in z ladjo ali z državnimi in samoupravnimi prevoznimi sredstvi, ki imajo stalno postajo, pripada za prenos prtljage do postaje in obratno po 7 lir podnevi in po 10 lir ponoči, in to, če traja potovanje več kot 48 ur in če ni postaja v neposredni bližini
Teh 48 ur se računa po odstavku 4 Člena 9.
b)	Ce je postaja zunaj službenega kraja (čl. 2.), pripada namesto povračila iz 5rke a) povračilo za prevoz z vozom po določeni tarifi. Kjer tarife ni, a jo vozovni promet, pripada po 9 lir podnevi in 13 lir ponoči, oziroma kilometrina, če je višja kot ti zneski. Dan 6e računa od 6. do 19. ure, noč pa od 19. do 6. ure.
e) Uslužbencu, ki uporablja ob službenem potovanju državne ladje, pripada povračilo iz črke a) za prvo vkrcanje in poslednje izkrcanje kakor tudi za izkrcanje zaradi prenočitve na sub"m in za vkrcanje ob povratku na ladjo.
d) Zvaničnikom in siužiteljem ne pripada povračilo za prenos prtljago.
Drobne gospodarske
Občni zbor Ljubljanske borze bo v soboto, dne 30. maja 1942 ob 16 v Trgovskem domu s sledečim dnevnim redom: Pozdrav predsednikov, poročilo borznega 6veta, poročilo finančnega odbora, odobritev bilance in podelitev razrešnice borznemu svetu ter končno volitev a) šest borznih svetnikov, b) petih članov finančnega odbora, c) enaindvajsetih članov borznega razsodišča.
Zelenjava za industrijo. Ministrstvo za kmetijstvo je poslalo vsem prelektom okrožnico, po kateri je prepovedano industrijskim podjetjem kupovati zelenjavo in povrtnino v industrijske 6vrhe, da bi čimveč svežega blaga ostalo za neposredno potrošnjo.
Povišanje odkupnih cen mleka na Hrvatskem.
Državni urad za oblikovanje cen in mezd je izdal naredbo, po kateri se lahko zvišajo cene mleka za Zagreb in eicer na osnovi oddaljenosti dobavitelj-skih krajev do Zagreba.
Soja na Hrvatskem. Ker so se poskusi s sojo dobro obnesli, nameravajo na Hrvatskem zasaditi v vzhodnih predelih, ki so za to najbolj primerni, 10.000 do 15.000 ha s sojo.
Nova delniška družba v Beigradu. V trgovinski register v Beigradu je bila vpisana Noca, založba d. d., z glavnico 500.000 din za izdajo revij in knjig ter podobno.
Na Madžarskem so, poroča milanski »II Sole«, obla6tva odredila, da 6e odvzamejo živilske karte onim lastnikom vrtov, ki niso poslušali navodil oblastev, da je treba namesto cvetlic zasaditi na vrtovih zelenjavo. V mestu Pecs so oblastva naložila takim lastnikom celo denarne kazni.
Zvišanje življenjskih stroškov v Združenih državah. V primeri z oktobrom lanskega leta so se življenjski stroški v Združenih državah zvišali za 22%, med njimi 6o se podražila živila za 33, oblačilni predmeti za 24. najemnine pa za 8%.
Racioniranje bencina v Združenih državah. — Do uvedbe racioniranja bencina v Združenih državah hodo garažisti dobili samo 50% prej naku-povanih „ količin bencina. Splošno racioniranje bencina bo stopilo v veljavo 1. junija letos in ie pričakovati veliko zmanjšanje prometa.
Trgovske tvrdke v Romuniji. Po poročilu go-sjHKlarskega biltena agencije Štefani je vpisanih v Romuniji v trgovske registre 146.000 trgo-eKih tvrdk, od teh je bilo 66.000 mm-- Vili. 40.u00 pa v inozemskih in 40.000 v hebrejskih rokah.
Proizvodnja nafte v Iraku je dosegla svoj višek v letu 1939, ko je znašala 4.4 milij. ton, v letu 1940 se je zmanjšala na 3.7 milij. ton, dočim je lani padla celo na 1.5 milij. ton zaradi vojnih dogodkov.
Konverzija nemških državnih dolgov. Nemško finančno ministrstvo je razpisalo konverzijo 4.5% posojila iz leta 1937 v novo 3.5% posojilo iz 1942. Ire prav za prav za blagajniške zapiske. Emisijski tečaj novega posojila je 99.25%.
Zvišanje cen v Švici. Indeks cen na debelo v mesecu aprilu je znašal v Švici 192.1 za surovine in živila (podlaga so cene avgusta 1929 kot 100). Cene na debelo v Švici so se torej od začetka vojne sem podvojile.
Švicarski tujski promet se je lani zmanjšal v primeri z letom 1937 za 8%, v kolikor gre za goste iz inoze nslva. Nasprotno ps se je povečalo število domačih turistov in sicer število ljudi za 19. število nočnin pa za 15%. Še 1. 1937 so dali 50% vseh prenočnin inozemci, lani pa le še 15%.
Kopališče Ilirije v Ljubljani odprto
Topli dnevi že vabijo na kopanje in zato je uprava odprla kopališče Ilirije, ki bo nudilo Ljubljančanom osvežitev v hladni vodi.
Predvideva se, da bo letošnjo sezijo naval kopalcev na kopališče Ilirije izredno močan. Da se omogoči kopanje čim večjemu Številu kopalcev in očuva higiena v kopališču, so potrebne posebne mere, katerim so mora podrediti sleherni kopalec v korist vseh ostalih.
1,	Kopalni Cas je deljen na dopoldansko in popoldansko kopanje Kopalec se lahko koplje od jutra do 13, ali od 13 do večera. V primeru, da bo kljub tej delitvi frekvonca še vedno prevelika, se bo moral celodnevni čas doiiti v tri frekvence.
2.	Bolnikom s kakršnimi koli boleznimi je vstop v kopališče najstrožje prepovedan.
3.	Neglede na dejstvo, da je dostop na kopališče dovoljen samo v kopalni obleki, si mora vsnk kojialec brez izjeme pred vstopom na kopališče temeljito umiti vse telo pod toplimi ali hladnimi prhami, ki so nameščene v ta namen. Če le mogoče, nnj vsakdo uporabi tudi milo. Izvajanje tega predpisa, ki |t prepotrebon za očuvanje zdravja vseh kopalcev, bo nadzorovala pristojna oblast.
4.	Kopalec bodi obziren do svojega sokopalca. Znto je vsako onesnaženje bazena n sončišia najstrožje prepovedano.
j Le z največjo obzirnostjo do sokepalcev ln disciplino bo omogočeno zdrnvo kopanje čim ve-1 čjemu številu sonca in vode željnih ter potrebnih.
Enkrat na mesec je tudi v zastavljalnici živahno
Že dolgo vrsto let deluje ljubljanska mestna zastavljalnica v novi hiši na Poljanski cesti ter nudi vsem tistim, ki so v stiski, hitro pomoč. Socialni pomen te ustanove je izredno velik, saj ee vsako leto zatečejo vanjo tisoči in tisoči, ki v trenutni denarni zadregi ne vedo, kaj bi. Pa se spomnijo, saj neseni lahko to dragocenost ali ta koristni predmet v zastavljalnico! Dobil bom zanj precejšen del prave vrednosti. Ko bom pa zopet pri denarju, ga bom rešil. In res, večina Ljubljančanov, ki 6e zatekajo v zastavljalnico, tudi pravočasno dvigne zastavljene predmete. Drugi, ki jim sreča ni mila, pa so 6icer navajeni rednega življenja, ne pozabijo zastavljenih predmetov, čeprav jih ne morejo dvigniti. Ob pravem času se oglasijo v zastavljalnici in prosijo za podaljšanje roka, s čimer jim tudi ustrežejo.
Razumljivo je, da kljub velikemu prometu, ki ga ima ta sooialna ustanova v Ljubljani, zapade razmeroma prav malo predmetov, ki pridejo na dražbo. Po stari tradiciji je dražba zapadlih predmetov vsak mesec, in sicer dvanajstega. Dopoldne si tisti, ki se zanimajo za robo, ki bo prišla na dražbo, lahko razstavljene predmete ogledajo. Popoldne ob treh pa se začne dražba. Že dopoldansko ogledovanje je nekaj prav posebnega. Zastavljalnica ima namreč stalne kupce, ki redno prihajajo ogledovat robo in tudi redno nastopajo pri dražbah. So to deloma starinarji, deloma pa prekupčevalci. Oboji natančno pregledajo razstavljeno blago, poizvedujejo za cene in predmete tudi sami ocenjujejo, tako da vidijo, kako daleč bodo lahko šli pri dražbi. Poleg rednih obiskovalcev prihajajo na oglede tudi še slučajnostni, večinoma taki, ki vedo, da 6e včasih da pn dražbah v zastavljalnici kupiti marsikaj prav poceni, in dalje taki, ki že dolgo časa čakajo, kdaj bodo lahko ugodno kupili predmet, ki si ga žele, pa zaradi visoke cene novega ne zmorejo.
Zato se na dan dražbe ob treh zbere v uradu zastavljalnice navadno velika in pisana družba. Okrog dolge mize stoje ženske in moški in čakajo, kdaj 6e bo dražba začela. Vsakdo ima pripravljen denar, da bo izdraženo blago takoj plačal. V maju je prišlo na dražbo razmeroma malo blaga. Pač pa je bil izbor tako zanimivo pester, kakor ga premore le zastavljalnica. Poleg ur, žepnih in zapest-nih, je čakal na kupca lep pog>-ezljiv šivalni stroj, dalje pisalni stroj, več zbirk jedilnega pribora, harmonika s kovčegoni, zdravniški instrumentarij, dvoje gosli, suknja, nekaj oblek, precej perila, pregrinjalo za posteljo, lopar za igianje tenisa, risalno orodje in še nekaj podobnega drobiža. Izklicne cene za predmete so bile razmeroma nizke Predmeti so bili namreč zastavljeni lani septembra. Takoj spočetka se je pokazalo, da vlada največje zanimanje za perilo in blago. Vendar je značilno, da ni prav noben predmet ostal. Kupci so kupili prav vse. Draženje samo je bilo živahno, dramatično. Ure, ki so bile cenjene povprečno na 40 do 60 lir, so šle večinoma po 100 ali 120 lir. Koliko dela je bilo za vsako! Po pet lir so stopnjevali dražitelji in tako je šla dirka, pri kateri je izklicevalec komaj lovil vsako številko, v skokih po pet in pet naprej. Le malokdaj je spočetka ujel še trenutek, da je potem, ko je povedal številko, lahko začel s svojim značilnem »V prvem, v drugem...« že so ga prekinili m dražba je šla naprej.
Huda borba je bila za Šivalni stroj, ocenjen na 1500 lir. Dirka je šla kar po sto lir. Včasih je cena poskočila tudi za 200. Šele pri 2800 se je začela pomikati naprej z dodatkom po 50. Zmagal je tisti,
ki je vzkliknil 3000. Pisalni stroj je dirkal od 850 postopoma v skokih po 10 na 1200 1205 je bila zadnja ponudba. Jedilni pribor je skoraj ves dosegel trikratno izklicno ceno Isto velja za 6tare obleke, stare hlače. Žilava je bila borba za 6uknjo, ki je v skokih po pet lir priromala od 250 na 550. Harmonika je začela svojo pot pri 875. končala pa pri 915. Mnogo je veljalo mamo. da je držala besedo, ko je obljubila sinu, da mu jo bo prav gotovo kupila. Posebno zanimanje je bilo za nekaj kosov blaga. Seveda je marsikdo od dražilcev takoj spočetka odstopil, ko je izvedel, da je treba poleg denarja odšteti tudi točke z nakaznice za obleko. Za dva
kosa blaga, torej za dve moški obleki, je bilo treba odšteti 48 točk. Seveda je razumljivo, da so le praktični predmeti imeli pri dražilcih največjo vrednost. Gosli, cenjene na 40 lir, so šle za 45. Druge, nekoliko boljše in v leseni škatlji, so dosegle skromen dvig od 70 na 90 lir. Tudi lopar za tenis je šel za izklicno ceno 40 lir Zdravniški instrumentarij, cenjen na 500 lir, se je ustavil že pri 555 lirah.
V pičli uri se je živahni semenj končal. Kdor je zasledoval dražbo, je videl, da je velika večina navzočih prišla le gledat. Kupovali so večinoma vedno isti kupci. Drugi so le molčali in čakali ugodnega trenutka, če so morda nihče ne ho zmenil, tako da bi dosegli res dober kup. Ker to pot ni šlo, so se potolažili, češ: »Bomo pa prišli zopet drugič, morda bomo imeli več sreče.«
Čari in koristi naših družinskih vrtov
V vrtnem delu je pesem, domačnost in koristnost - Pri nas je zadružna ideja bila mati lastnih domov in tudi družinskih vrtov
Naše narodne in ponarodele pesmi, kakor Slomškove, Gregorčičeve, Vilharjeve in druge, pojejo o vrtovih pri naših domovih, o dekletih, ki plevejo cvetlice na vrtu, o stezicah, o rožmarinu, roženkravtu in nageljnih. Vrt pri kmetski hiši, to je simbol naše podeželske poezije, iz vrta diha domačnost, ljubkost, prijetnost zemlje in narave.
Od nekdaj je bilo tako: gospoda®, sinovi, vsi moški pri hiši, so se zanimali za polje, za gozd, vinograd, za hišo gospodinja in za vrt domača dekleta, če so bila pri hiši, če ne, je morala tudi za vrt skrbeti hišna gortpodinja, v skrajnem slučaju dekla. Po vrtovih je sodil popotnik, kje so pri hiši marljive ženske roke.
Dolgo pa pri nas vrt ni pomenjal kakega vira dohodkov. Razen cvetja so naše kmetske družine pridelale na njem le toliko potrebne zelenjave, kolikor je je bilo ravno potrebno pri hiši: nekaj solate, nekaj dišečih rastlin, kakor majarona, janeža, kimlja, dalje peteršilja, drob-njaka za juho, nekaj redkvice, ako se je kdo spomnil vsejati jo, pa smo bili že pri koncu. Glavnega živeža za dom, to je krompirja, fižola, graha, kolerabe, zelja, vse to je pridelala družina na njivi, kakor tudi žito in drugo.
Več skrbi so pričeli gospodarji posvečati vrtom, ko se je izkazalo, da utegne iti v denar dobro sadje, tedaj so zrastli po naši zemlji povsod lepi sadovnjaki, nekateri prav vzorni, drugod pa seveda bolj domači, nekateri taki, ki so imeli res namen, da gospodar pridela na njih samo eno sorto sadja, da ga moro čimprej prodati, drugje pa taki, kjer je rastlo vsake vrste drevje in od vsake vrste zopet vse mogoče različne sorte. Taki gospodarji so računali bolj na prodajo sadja v malem, sem in tja kak jerbas za najbližji trg in pa za dom.
V okolici večjih mest in trgov, najbolj seveda v ljubljanski okolici, pa so tudi kmetski gospodarji kaj hitro spoznali, kako izvrstno more iti v denar tudi drugo, kar pridelajo ženske na vrtu: od najbolj navadnega drobnjaka in pora, do češnja, čebule, redkvice, pa do rabarhare in celo do špargljev. Da, v ljubljanski okolici so 6e zadnja leta že dobili posestniki, ki so kar na debelo pričeli gojiti šparglje, karfijolo in nekatero drugo bolj redko zelenjavo.
Prvotno so zalagale z zelenjavo ljubljanski
V mestni zastavljalnici med dražbo zapadlih predmetov.
trg Krakovčanko in Trnovčanke, pozneje pa so se jim pridružili še okoličani, v zadnjih letih zlasti Barjani.
Ljubljanski trg pa jo postajal vedno večji, vedno večje so bile njegove potrebe. Marsikateremu meščanu so se že pred dobrimi petdesetimi leti pričele odpirati oči, koliko bi prihranila njegova družina, če bi vso to drobno zelenjavo pridelal doma! Saj prostora je bilo tedaj v Ljubljani še mnogo več, kakor ga je sedaj in priložnosti za domače vrtove dovolj.
Prav tedaj se je pričelo po Evropi zanimivo gibanje, ki je bilo prav za |>rav nekaka reakcija na življenje tedanjih namešcenskih in delavskih slojev. Mali uradnik, mali trgovski nastavljenec, nižji uslužbenec, tovarniški delavec, vsi ti so čutili, da jih nekaj duši. Po slabo zračenih pisarnah in delavnicah se jim je zahotelo svežega zraka in kje ga je lažje dobiti, kakor na lastnem vrtu. Gostilne s še slabšimi prostori, slalio zračene kavarne, vse to človeku ni moglo dati nadomestila, ne v njem zopet vzbuditi dostojanstva človeka. Tako je nastalo gibanje za lastne vrtove, ki jih Nemči v šali imenujejo »Schrebergarten«. Iz tega, toliko osmešenega gibanja so nastajali lepi vrtovi, kakor jih vidimo danes.
Še drugo gibanje je istočasno pred pol stoletja pripravljalo snovanje lastnih vrtov za male ljudi po mestih. To gibanje je bilo zadružništvo. Sam veliki oče našega zadružništva dr. Janez Ev. Krek je na neštetih zborovanjih, sestankih, v neštetih člankih, prijjoročal snovanje lastnih domov z vrtovi. Njegovi učenci so ga posnemali in ljudem" jx> tovarniških krajih, po mestih in trgih jiopisovali vse prednosti, ki jih nudita lastni dom in lastni vrt. Človek ne postane samo gmotno bolj samostojen in neodvisen, nima v svoji hiši in v svojem vrtu samo rezerve za vsak primer, ako nastans recimo kaka kriza, da tovarna ustavi obrat, kar se je v prejšnjih desetletjih dostikrat zgodilo, temveč dobi tudi duševno zadoščenje. Delo na vrtu, to razvedri človeka, ga priklene na dom, ki postane tudi možu prijetnejši in bolj domač, kakor recimo gostilna ali zakajena kavarna. Mnogo, mnogo jih je sledilo tedaj klicu dr. Janeza Ev. Kreka in njegovih učencev. Vse prve stavbne naselbine, ki so jih gradili naši
Srvi zadružniki — delavci, to so Rožna dolina, loste in še druge, vse štejejo lepe domove z lepimi vrtovi. Kdor ni ob pravem času sledil klicu zadružnih delavcev, se gotovo še dandanes kesa, kdor pa ima danes lasten dom, čeprav majhen z vrtom, ta ga ceni.
Lani, še bolj pa letos, pa je zrastlo v Ljubljani toliko družinskih vrtov, da bi bila kakšna statistika skoraj nemogoča. Kdor le mors, si ga je napravil. Kdor ga pa ni mogel, zavida prve. Prav nič ni sram na primer gospe visokega uradnika, da ogrnjena v ruto in s kmečkimi čevlji kar sredi vil okopava proste lehe in lastnoročno posaja fižolova zrna k prekljam. Ko pa pride mož domov, kaj rad sleče boljšo obleko, si nadene predpasnik in gre prekopavat. Že notranje zadovoljstvo, ki ga taka družina na družinskem vrtu dobi, je dosti vredno. Gmotna korist pa je na dlani: lira pri liri se bo prihranila, ko tej ali oni gospodinji ne bo treba vsako jutro teči na živilski trg, tam izgubljati čas — pogosto tudi živce — in denar z nakujx>vanjem najbolj preprostih stvari, recimo korenčka ali glavice česna ali nekaj berivke! Kdor bo računal, koliko mu vrt vrže samo na prihrankih pri takih drobnarijah, ta bo še bolj spoštoval svoje vrtno delo in svoj košček vrta.
O reji malih živali, ki se izplača le tedaj, če je dovolj vrta in prostora pri hiši, je bilo že mnogo pisanega. Reja kuncev, pa tudi kokoši, koz, ta daje meso, jajca, da tudi mleko in kože. Za rejo se dajo uporabiti vsi odpadki z vrta in gospodinjstva. Torej pomeni družinski vrt tudi nekakšno malo avtarkijo, ki jo najbolj ugodno
K poglavju o zgodnji vzgoji
Nedavno sem hil priča nekega prizora » ceste, ki je značilen zu podobo vzgoje v marši-kukih tuko imenovanih »boljših« družinah. Ne-ki šestletni fantek, ki so mu starši naročili, naj povede domačega psa, lepega bernurdinca, na vrvici na sprehod, je svojo nalogo reševal s tem, dn je žival, ki je mirno stopala poleg njega, nenehoma brcal. Pes se je izkazal, da je moralno više kot fant, saj se ni prnv nič branil, kakor bi se bil lahko, in ni niti enkrat ugriznil paglavca, marveč je le i jeznim lnje-žem izrazni svojo nejevoljo. Sele ogorčeno posredovanje nekaterih mimoidočih ljudi, jc končalo ta izbruh surovosti.
Ali se bo šoli posrečilo iztrebiti te surove nagone, ki so sc tu izdivjali?
Ta fantek je le en primer za mnogo drugih. Mnogo preveč je otrok, ki dundunes hodijo v šolo, na nimajo niti najpreprostejših pogojev za slenerno nadaljnje vzgojno vplivanje velikopoteznega pomena: nimajo nobene prave domače vzgoje! Bolje povednno: imajo sicer vzgojo, toda v negativnem smislu. Doma, spričo zgledn starejših, so se naučili, da ni potrebna obzirnost napram ljudem, nikar na« prani živalim, in du ni to nič, če ima za to priliko, povzročati živalim bolečino, kolikor se le da. In prav nobenega višjega vpliva ni tu, ki hi utegnil uspešno nasprotovati vabljivemu napotku domačih zgledov. Tako dobi šola otroke v pravem prnvcntem surovem stanju v roke.
Pri tem spet in spet prezremo izredni, pravi temeljni pomen preuvzgoje uli družinsko vzgoje. Saj je čudno slišati, pn je vendarle doživeto dejstvo, du pridejo otroci v šolo tukrat, ko so že zgrajeni najvažnejši temelji njihove vzgoje, ko je torej že prepozno, da bi jim bilo moči vzgojno kaj novegn podati. Slehernemu vzgojeslovcu je znano, dn lepijo vtisi zgodnje otroške dobe najbolj močno v duši otroka. Ce je torej zamujena gradnja versko-nravnega temelja v letih pred vstopom v šolo, ki je za razvoj mladostnega človeka nnjvažnejši čas, bo jako težko zamašiti to vrzel v naslednjih letih. Zakaj namesto očiščujoče vernosti, ki brzda vse slabe nagone, so se v otrokovi duši že zdavnaj razpasli temni, zli izrastki, ki jih ima človek že po krvi v sebi, in so zasadili svoje korenine globoko v mehko, sprejemljivo prst njih čustvenega življenja. Tisto, ko pravimo, »da se mora mladost i/.noreti« in knr tolikrat ponavljajo v vzgoji slabo podkovani starši, ne pomeni v tem primeru nič drugega, ko zavestno izdivjanjc onih surovih, nediscipliniranih nagonov.
Snino verska vzgoja, ki nnvnja pogled do-raščajočega človeka že v zgodnjih otroških letih na tisto nndzorovalno postajo, ki ji je dana oblast najvišjega izpraševalnega in sodnega urada glede nn delovanje in pregreške človeka, more pravočasno preprečiti to zlo. Samo tista vzgoja, ki izhaja iz dogme o izvirnem grehu, ki torej spoznava in priznava prvotno zmedo v nas, bo zmeraj na pravem mestu načela vplivanje na dušo otroka.
Zato je Cerkev kot živi činitelj vzgoje neizogibna. Samo dogma je tisti činitelj, ki utegne trdno zajeziti vse osebnostne izrastke nagonskega in hotnega življenja. Samo dogma more pritegniti otrokovo dušo k popolnemu sodelovanju v moralno urejenem družabnem življenju. V otrok i h je treba vzbuditi globoko občutenje za lepoto in vzvišenost takega, od Boga poslanega življenja, hkrati pa tudi spoštljiv strah spričo nevarnosti, če se te postave prekršijo. Na ta svet naj otroci gledajo kot na romantično igrišče, ki je obdano s čuječim obzidjem katoliške discipline, kot na zelenico na strmem otoku sredi morja. Dokler obdaja ta strmi otok, igrišče njih otroških radosti, visoko, varnostno obzidje, se lahko veselo in varno izročajo svojim srečnim igram. Toda, če se to obzidje začne podirati, postanejo vse te preproste radosti nekam zatemnjene. Nezavarovana otrokova duša je predana zmedi demonskih pranngonov, ki dušo bolj in bolj porivajo v grozeči prepad. Zaknj izmed vseh nevarnosti, ki ogrožajo človeka, kateri v notranjosti ni zavarovan po dogmatični disciplini, je nnjhujša
I ta, da mu je zaradi njegove proste volje dano, da se lahko sam uničL
—■—......mmmmmammmammmmm
občuti lastnik vrta. Saj je vse sam: producent, obdelovalec in konzument.
Kdor ima družinski vrt, naj tudi zdaj ne jx>-zabi na dvoje: 1. na cvetlice. Na nobenem vrtu jih ne sme manjkati, vsaj nekaj naj jih 1k>, saj no zahtevajo dosti prostora, pa človeka pri vrtnem delu le razvedre ob j>ogiedu nanje. Drugo pa, na kar naj ne j>ozabijo ti mali vrtninarji, pa so — otroci. Za otroke, če so pri hiši, naj bodo urejene posebne otroške grede, ki naj jih otrok obdeluje sam, da bo tudi on že v zgodnji mladosti spioznal vse čare vrtnega dela.
KULTURNI OBZORNIK
Dva produkciji Glasbene Matice
Tretja produkcija
Tretji nastop šole Glasbene Matice ie pokazal njeno delo na polju mladinske zborovske glasbe in šolskega orkestra. Uvodno besedo ie govoril docent Marijan Lipovšek, ki ie v jedrnatih besedah orisal razvojno pot šole Gl. M., kakor jo ie med drugimi tudi sam doživljal. Nato je nastopil mladinski zbor, ki šteje okoli 80 glasov. Zapel ie štiri narodne pesmi v Švi^ karšičevi. Kramolčevi. Adamičevi in Grbčevi priredbi ter štiri umetne Adamičeve pesmi s spremljevanjem klavirja. Nastopa mladinskega zbora smo bili veseli posebno zato, ker ie hil to v tej sezoni menda edini mladinski nastop. Mislim, da ie to trenutno tudi edini mladinski zbor, ki ga imamo. Zbor ie glasovno dobro zaseden, glasovne skupine so pravilno odtehtane; v vsem nastopu vlada mladinska svežost. Vse pesmi, ki iih je dirigiral GregorsL-Iurii. so lepo odpeli, najbolje ie bila izvaiana Adamičeva Ciganska. Poleg vrlin, ki iih zbor ima, ie bilo opaziti tudi manjše pomanjkljivosti, ki se dajo z majhnim trudom odpraviti. To bo zboru, ki gotovo stremi po čim večji popolnosti, le v korist. Tako bi bilo treba na primer vokalizacijo izboljšati. Otrok že po svoji naravi, ali kako bi rekel, nagiba k temu, da pri petju vokale. posebno »e«, preširoko izgovarja. Če ga dirigent stalno ne opozarja na pravilno izgovarjavo. bo •zašel v nelepo pretiravanje. To ie bilo opazno pri tem nastopu na primer v III. glasu pri dolgo izdržanih zlogih besede »pušelišek«. Tudi premočni akcenti niso na mestu, zlasti, če se stalno ponavljajo; pri tem trpi melodični potek glasov, petje postane nekam raztrgano. Ce zbor še te pomanjkljivosti izboljša, bomo dobili v njem reprezentativni mladinski zbor, kot smo
iih bili vajeni pred časom slišati. Še to: neka- ] tere pesmi, mislim posebno Adamičevo Jurje-vanje, bi kazalo transponirati nižje; v tej višini, kot ie pesem pisana, zbor glasovno trpi. pa tudi izvajanje samo ne napravi pravega vtisa.
V drugem delu smo slišali zbor goslačev, ki iih ie vodil g. Ivančič__Avg«st. Zaigrali so Premrlovo koračnica"~ža""štiri gosli s klavirjem in Šantlov Andante za isto sestavo, le da je to skladbo izvajal samo violinski kvartet s klavirjem. Izvajalcem ie treba priznati, da so se potrudili, vendar je motila intonaciia, ki ni bila prav čista. Ti dve točki ie spremljala na klavirju Martecchini Sonja.
Najbolj dovršeno je bil izvajan tretji del, ki ga ie vodil prof. Jerai Karel. V tem delu je nastopil pomnoženi šolski godalni orkester, ki ie umetniško dovršeno izvajal prav zanimive skladbe. To so bile po ena skladba Frescobal-diia. Rasponiia in Barbette. nato Havdnova otroška simfonija v originalni zasedbi z otroškimi inštrumenti, Jerajeva Molitev in Gondo-ljera iz Lepe Vide ter Havdnova Poslovilna simfonija. V vsem izvajanju ie bilo čutiti močno umetniško osebnost dirigentovo; orkester je zvenel čisto, izdelan je bil prav do podrobnosti. Prav ie bilo, da so imeli na sporedu obe Ilavd-novi simfoniji, o katerih večkrat beremo, a jih imamo le redkokdaj priliko slišati. S tega stališča ie bil ta del koncerta prav poučen. Seveda ie s takimi skladbami, kot je na primer otroška simfonija, veliko več dela kot bi poslušalec sodil, vendar se trud izplača. Najboljši vtis sta napravili tudi obe Jeraievi skladbi. Prva doseže z najpreprostejšimi sredstvi izredno močan učinek, druga pa zveni kot bi igral cel orkester.
Tudi ta nastop ie pokazal, da rodi tiho delo Glasbene Matice prav lepe uspehe. Veseli smo bili sporeda, ki ie pokazal več izvirnih skladb, veseli pa tudi izvajanja samega. Poslu-. šalstva ie bilo toliko, kolikor ga ie mogla ve-I lika filharmonična dvorana sprejeti. M. T.
Sklepna produkcija
Višek vseh nastopov, ki iih ie priredila Glasbena Matica ob 60 letnici svoie šole, ie bil koncert, na katerem so nastopili nekdanji učenci Glasbene Matice, sedaj sami priznani umetniki; to ie tudi občinstvo instinktivno čutilo, zato je prihitelo na koncert v tolikšnem številu, kot ga na koncertih le redko vidimo. Pa se ie v resnici splačalo priti, saj so bile vse točke dovršeno izvajane; tudi spored sam ie bil zanimivo sestavljen, saj so bili na njem zastopani skoraj samo domači skladatelji, večina od njih taki, ki so sami izšli iz Glasbene Matice, ali so delovali na njej kot učitelji, ali pa so imeli z njenim delom kakršne koli stike.
Za uvod ie povzel besedo predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar. Pregledno je podal razvoj Glasbene Matice in njene šole, pokazal je na težave, ki iih je morala Glasbena Matica v teku svojega 60 letnega obstoja premagati, podčrtal ie pa tudi velike uspehe in zasluge, ki jih ie imela in jih še ima niena šola za našo glasbeho kulturo. Za njegovim govorom ie zaigral Marijan Lipovšek Hoffmeistrovo fantazijo na slovenske narodne pesmi in dve Krekovi skladbi: romanco in ca-pricetto. Lipovška že poznamo kot koncertnega pianista, zato bi bilo odveč omenjati njegovo tehnično dovršeno in muzikalno poglobljeno igro. Omenil bi samo njegovo ljubezen, s katero se je zavzel za domače skladbe, ki jih sicer redko ali nikoli ne slišimo, pa vendar zaslužijo, da bi iih študirali in večkrat, izvajali. — Za njim ie zapela Frania Golobova po eno Pavčičevo, Škeriančevo in Ravnikovo pesem. Tudi njo poznamo iz Opere in s koncertov kot prvovrstno moč. Samospeve za ta nastop je očividno še s posebno ljubeznijo naštudirala, čeprav stavijo nekateri, posebno Ravnikov, izredne zahteve na pevkin glas. Pri klavirju io je občuteno spremljal J. Ravnik. — Violinist Pfeifer Leon ie zaigral Škerjančev romantični intermezzo in .Vladigcrova Pesem. Njegov iz-
redno kultivirani in poduhovljeni ton ima na poslušalca prečudno moč. V Marjanu Lipovšku ie imel Pfeifer izvrstnega spremljevalca. —-Pavla Lovšetova ie zapela tri narodne v lastni priredbi. Poslušalci so sprejeli njeno izvajanje z velikim odobravanjem, ki ga ie pevka tudi zaslužila. Njen glas je še vedno tudi v višinah blesteč in prožen. Škoda, da ni vstavila v spored še kake umetne skladbe, s katero je v prejšnjih letih tolikokrat žela uspehe na koncertnem odru. Tudi njo je spremljal Marijan Lipovšek. — Violinist Karlo Rupel ie zaigral Milojevičev narodni ples in Paganinijevo Cnm-panello. Če je v prvi skladbi pokazal globoko doživeto nniziciranje, smo v drugi občudovali njegovo tehnično izurjenost, ki je kos tudi najtežjim tehničnim problemom. V Zori Zarnikovi ie imel izvrstno spremljevalko. — Glasovno je bil izredno razpoložen Julij Betetto. ki ie zapel po eno Adamičevo. Lajovčevo in Pavčičevo pesem: posebno zadnja ie užgala občinstvo. Z Jankom Ravnikom, ki ga je na klavirju spremljal. sta vse samospeve dovršeno podala. — Spored ie zaključil rektor Anton Trost s tremi stavki iz Prochaskove karnevalske suile, ki jih je zaigral dovršeno kot zna samo on. Tako smo se na tem koncertu prepričali, da imamo dosti dobrih domačih skladb, ki jih lahko na vsakem koncertu izvajamo, da imamo tudi moči, ki jih lahko postavimo ob stran drugim priznanim umetnikom, da pa imamo končno tudi zavod, ki je te umetnike pripeljal od prvih po-četkov glasbenega študija pa prav do vrhov glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja: da imamo namreč Glasbeno Matico.	M. T.
Otvoritev razstave Omersa-Putrih
V nedeljo je bila odprta v Galeriji Obersnel razstava umetnikov O m e r se in t'u t r i h a. Ob 11 dopoidne se je v Galeriji | Obersnel (v zgornjih razstavnih prostorih}
novice
Ukinitev nekaterih potniških vlakov
Z 19. majem so odpravljeni naslednji potniški vlaki;
1.	Na progi Ljuhljana-Postumia:
Vlak št. 713, ki odhaja iz Ljubljane ob 12.40 in prihaja v Postumio ob 14.23 ter vlak št. 714, ki odhaja iz Postumie ob 13.00 in pride v Ljubljano ob 14 30.
2.	Na progi Ljuhljana-Zalog:
Vlak št. 622, ki odhaja il Ljubljane ob 5.50, št. 626, ki odhaja iz Ljubljane ob 10.10 ter 682, ki odhaja iz Ljubljane oh 17.45, dalje vlak št. 623, ki odhaja il Zaloga oh 8.15. št. 627, ki odhaja iz Zaloga ob 10.33 ter št. 633, ki odhaja iz Zaloga ob 18.20.
3.	Na progi Ljuhljana-Vrhnika-trg:
Vlak št. 8037, ki odhaja iz Ljubljane ob 20.55 ter vlak št. 8038, ki odhaja iz Vrbnike-trga ob 19.35.
4.	Na progi Ljuhljana-Kočevje:
Vlak št 9313, ki odhaja iz Ljubljane oh 10.35, vlak št. 9315, ki odhaja iz Ljubljane oh 13.53, vlak št. 9314, ki odhaja iz Kočevja ob 10.09 ter vlak št. 9316, ki odhaja iz Kočevja ob 14.22.
5.	Na dolenjski progi:
Vlak št. 9212. ki odhaja il Novega mesta ob 4.30 in pride v Grosuplje ob 6.05, vlak Št. 9213, ki odhaja il Grosupljega ob 6.12 in prihaja v Metliko oh 9.15, vlak 9216, ki odhaja i« Metlike ob 9.46 in prihaja v Novo mesto ob 11.09. vlak št. 9537, ki odhaja iz Novega mesta oh 19.25 in prihaja v Stražo-Toplice oh 19.43, vlak št. 9538, ki odhaja iz Straže-Toplic ob 19.55 in prihaja v Novo mesto ob 20.13.
Koledar
Torek, 10. maja: Pudent, spoznavalec; Puden-
cijana, devica; Celestin V., papež; Ivon, spoznavalec; Dunstan, škof.
Sreda, 20. maja: Bernardin Sienski, spoznavalec; Plavtila, sveta žena; Bazila, devica tn mučenica; Akvila, mučenica; Ivon, škof.
•
—	Užigalice. Delegacija državnih monopolov /poroča, da bodo v teh dneh stavljene v prodajo užigalice italijanske produkcije po istih cenah kot v kraljevini Italiji. Prodaja za občinstvo 6e bo pričela 6 škatlicami po 50 komadov užigalic švedskega tipa po ceni lir 0.25 poedina škatlica.
—	Velikodušna zbirka montalronskih delavcev. Ob priliki povratka slavne alpinske divizije »Julija« v domovino, ki se je izvršil preko Monfal-coneja, so zbrali delavci v monfalronskih ladjedelnicah vsoto 23.202 L. katere je vodstvo njihovega Dopolavora izročilo federalnemu tajniku z opombo. da poklanjajo ta znesek svojcem in družinam padlih alpincev bataljona »Gemona«. Plemenita gesta monfalronskih delavcev je napravila v javnosti velik vtis.
—	Dobavljanje matičnih izpiskov. Vsem. ki žele dobiti matične izpiske, sporočamo: Začetek maja 6e je osnoval za bivše kamniško okrajno glavarstvo matični urad v Kamniku. Prizadeti naj naslavljajo svoje vloge na: »Landrat des Kreises Stein — Kreissippenamt in Stein« — torej ne več na Zentralniatrikenamt in Krainburg. Oni iz kranjskega glavarstva pa na: »Kreissippenamt in Krainburg«. Za one iz radovljiškega okraja ostane kot dozdaj: Landrat in Radmannsdorl, Kreissip-penamt.
—	Druga mnjniška nedelja brez dežja. Po
treh ledenih možeh se bliža doba lokalnih neviht, ki nastajajo, ko se v kakem kraju zrak hudo segreje in nastane neprimerno velika vročina. V nedeljo je bila Ljubljana brez dežja. Dopoldne je bilo lepo in sončno. Popoldne se je nekoliko zoblačilo. Tam za Krimom in proti Dolenjski je grmelo in deževalo. Vse jo kazalo, da bo nad mestom nastala lokalna nevihta. Pihala pa je od severovzhoda močna sapa, ki je odvrnila deževne oblake in jih odgnala proti ittgozapadu. Bila je že druga pomladanska nedelja brez dežja. Ledeni možje so letos prinesli primerno vreme, ugodno za rastlinje in rast posejanih pridelkov. Pravo katastrofo so prinesli ledeni možje leta 1897. Takrat je po mnogih krajih vse tri dni močno snežilo in je bilo do pol metra novega snega. Sneg je polomil sadno drevje. Nato je pritisnil še mraz. Povzročena je bila ogromna škoda na drevju po vrtovih in gozdovih kakor tudi na polju. Splošno se vreme sedaj v bistvenih obrisih ni mnogo spremenilo. V nedeljo je bila dosežena najvišja dnevna temperatura +22.2° C. Bilo je
močno vetrovno. V ponedeljek zjutraj je bila zaznamovana v Ljubljani najnižja jutranja temperatura +8.6° C. fiarometer dobro kaže, v ponedeljek se je dvignil že na 768 mra.
— škoda po polju in vrtovih je vsak dan bolj obsojanja vredna in zato tudi oblasti sedaj vedno bolj strogo zasledujejo krivce ter jih tudi (x) potrebi primerno kaznujejo. Ze v mirnih časih smo morali večkrat grajati posebno mestno mladino, ki je na deželi delala škodo s hojo po njivah in travnikih, predvsem pa tudi zato, ker je lomila cvetoče veje dreves. Sedanji časi so pa tudi meščana naučili spoštovati kmečko delo, ker so ga prisilili, da je sam začel obdelovati zemljo. Tudi v Ljubljani je vsak košček zemljo žo skrbno obdelan in zasejan ali zasajen s povrtnino, fižolom ali krompirjem. Toda šo vedno so med nami ljudje, ki hodijo čez njive in njivice ter grede in na ta način teptajo setve. Posebno mladina išče bližnjic čez njivice in vrtiče, hodi po njih ob potih ter tudi na druge načine dela škodo skrbnim obdelovalcem. V imenu vseh mestnih vrtnarjev in kmetovalcev prosimo šolska vodstva, naj pouče mladino, koliko stroškov, truda in znoja je bilo že treba in koliko naporov bo še treba, da si zagotovimo najpotrebnejši pridelek. Dan na dan naj vzgojitelji opominjajo mladino, naj ne dela po vrtovih in njivah škode. Pripominjamo, da posebno iz okolico šol, v prvi vrsti pa iz okolice srednjih Šol, prihajajo najpogostejše pritožbe, da mladina niti najmanj ne pazi, kje je treba hoditi. Namesto, da bi dobro vzgojena mladina bila sama prostovoljni varuh vrtov in njivic, pa sama dela veliko škodo ter se vede tako, kakor bi niti no vedela za skrbi obdelovalcev in za splošno težko stanje vsega prebivalstva. Neobzirna prešernost In razposajenost mladine vseh starosti je prekoračila že davno dopustne meje ter je zato nujno potrebno posredovanje šolskih vodstev, da ne bo tarnanja in prošenj po ostrih intervencijah oblasti
Ljubljana
1 Profesorja Glasbene akademije Jan Šlais in Janko Ravnik bosta drevi ob 21.15 nastopila v ljubljanskem radiu s sledečim sporedom: Bach, violinski koncert v a molu, Cajkovskij, 2 6tavek znamenitega violinskega koncerta in Van Goens, ■ Scherzo«. Na prireditev opozarjamo radijske poslušalce.	,
1 Koncert Ljubljanskega komornega tria, ki je bil prvotno določen za petek, 22. t. m., 6e je moral preložiti zaradi premiere v operi na prihodnji teden. Točni datum objavimo jutri.
1 Interesenti za semenski krompir z začetnicami 6vojih priimkov na Z in Ž, ki so vložili prošnje, naj pridejo po nakaznice v sredo 20. majnika v sobo štev. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7.
1 Vse ljubljanske pridelovalce krompirja, fižola v zrnu, žitu in lanu opozarja me6tni kmetijski referat, naj vse navedene kulture naznanijo na posebnih prijavah, ki jih dobe v sobi št. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7 od srede 20. t. m. do srede 27. t. m. Prijave morajo biti pisane s črnilom ali 6trojem čitljivo v vseh rubrikah in oddane temu uradu do vključenega 30. t. m. Tudi majhni pridelovalci 60 po uredbi Visokega Komisarja dolžni prijaviti zgoraj navedene kulture.
1 Zadnji opomin staršem sedaj cepljenih otrok. Zadnjih 14 dni je mestni fizikat opravil cepljenje vseh otrok po vseh mestnih okrajih in tudi pregled, če so se koze prijele. Pri tem pregledu dobi vsak uspešno cepljeni otrok uradno potrdilo, torej prvo listino, ki jo otrok potrebuje, če ne prej, prav gotovo že pri vpisu v šolo. Vsi ljubljanski dnevniki so večkrat opozarjali starše, da morajo otroke prinesli tudi pregledat, vendar je pa še vedno dosti malomarnih ljudi, ki nočejo poznati koristi cepljenja zoper koze ter jim je zato vseeno, če je bilo cepljenje uspešno ali ne. Ne pomislijo, da svojega ljubljenca izpostavljajo največji nevarnosti, če se morda koze niso prijele ter zato otrok lahko dobi smrtno nevarno bolezen. Ne zavedajo se, da edino uspešno cepljenje otroka zanesljivo varuje pred črnimi kozami, ki puste najrazličnejše hude posledice, najmanj pa oropajo otroka lepote, ker mu puste kozavi obraz. Razen tega se pa starši ne zavedajo pomena uradnega potrdila in važnosti tega dokumenta, ki ga je v življenju večkrat treba predložiti oblastim. Najprej bodo oni starši, ki pri vpisu otroka v šolo nimajo potrdila, strogo kaznovani. Pozneje v življenju do dorasla hči ali sin imel velike sitnosti z iskanjem tega potrdila, saj prav sedaj mnogi
E
K'
zbralo več občinstva, ljubiteljev umetnosti ter umetnikov, prerl katerimi je razstavo odprl iredsednik »Kluba neodvisnih« prof. Stane tregar. V svojem kratkem otvoritvenem govoru je poudaril o imenovanih dveh umetnikih slikarju Nikolaju Omersi in kiparju Karlu Putrihu, da pripadata Klubu neodvisnih ter rla s svojo umetnostjo izpričujeta notranjo povezanost z dušo naroda, veliko marljivost in iskanje v svetu umetnosti, mnogo znanja in pa velik idealizem. Nato je vsakega umetnika posamič označil po njegovi umetnosti ter je n. pr. pri Omersi poudarjal njegovo krajinarstvo, ki rla pomeni v nekaterih primerih prave bisere slovenskega krajinarstva. Kipar Putrih pa je zlasti v dveh svojih plastikah, v glavi >Vide« in portretu gospe Kosakove pokazal ne samo visoko dovršenost sličnosti, temveč tudi veliko notranjo duhovno karakterizaci jo. Ob sklepnih besedah pa je izrazil svoje trdno prepričanje, cla bodo dela članov Kluba neodvisnih še doživela svoje poveličanje. — Po teh uvodnih besedah je bila razstava dveh mladih, pa že znanih umetnikov, odprta ter si je občinstvo ogledalo okusno aranžirano razstavo. Omersa N. razstavlja dvajset svojih najnovejših del, večinoma ljubljanskih motivov, pa tudi nekaj portretov in aktov. Putrih pa ima nekaj manj plastike, portretov, aktov in študij. Razstavo, ki budi veliko zanimanje, priporočamo. O njej pa bomo prinesli še strokovno oceno.
Predavanje o starem in novem Berlinu. Pod
okriljem Nemške akademije v Ljuhljani je predaval dr. Sclinudin, lektor iz Zagreba, s pomočjo skioptičnih slik o starem in novem Berlinu, to je: podal je zgodovino nemške prestolnice od najstarejših časov ter njen razvoj v današnje velemesto s 4 milijoni prebivalcev. Dotaknil sc je njegove naselitve, ko je bil še ribiška vas v slovanskem (vend-skem) področju ter je na eni strani Spreve nastalo slovansko, na drugi pa germansko naselje. Iz eim-
bioze obeh v 13. stol. je bil položen temelj nadaljnjemu razvoju. V srednjem veku so mesto naselili Hohenzollerji ter ga izbrali za prestolnico svoje kneževine. Predavatelj je e slikami pokazal značaj tega mesta ter njega arhitektonske spomenike iz časa pruskih knezov in potem prvih kraljev. Posebno je poudaril značilni barok za časa Friderika Velikega, katerega predstavnik je postal Schliiter. Pravi razvoj Berlina pa se je začel šele po napoleonskih vojskah ter zlasti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je postal glava nemškega cesarstva. Zdaj ohsega Veliki Berlin 40 km v premeru ter ima 4 milijone prebivalcev, kar je gotovo tudi velik urbanistični problem. In to je novi Berlin, katerega je predavatelj pokazal z mnogimi 6likami zgradb, načrtov in okolice.
V zbirki Cvetje iz domačih in tujih logov
je izšel kot I. zvezek Svetovnega slovstva So-vretov izbor iz Ilomerjeve Iliade, v katerem je čez 4000 verzov prevedenih v he-ksametrih, ostala vsebina pa podana v prozi, ki tako veže celoto, tako da dobi bralec celotni vtis o tej prvi«evropski svetovni umetnini ter še danes neaosežni epski mojstrovini. Uvod, ki podaja vso vednost o Homerju, njegovi problematiki in notranji zgradbi epa, je vrednost zase. Širšo oceno prinesemo prihodnjič.
Kitarska Sala. Sestavila in izdala St. Krnnic in J. Turšič. Avtorja sta sestavila to šolo kratko, pregledno in kur se da praktično. Najprej sta posvetila nekai besed kitari kot taki (opis. igranje in uglaševanie instrumenta ter pregled tonov na nbiralki), nato sta kratko razložila osnovno glasbeno teorijo, kolikor ie navaden igralec kitare potrebuje. Nato sledijo vaje za desno in levo roko posamič in skupni. Za konec sta napisala še nekai zgledov za spremljanje. Tako sta na 20 straneh razložila glavne pojme, ki jih začetnik potrebuje, da se niore z razumevanjem lotiti »cen instrumenta. C.e bo za šolo dovoli zanimanja, bosta bržkone izdala nadaljevanje šole za zrelejše igralce. M. T,
oskušajo, kako težko je nabaviti razne do-umente. Zato mestni fizikat zadnjikrat opominja starše ter jim daje priliko, da prihodnje dni med 10. in 12. uro cepljence prineso pregledat v mestni fizikat v Mestni dom. Oni starši, ki se tudi temu zadnjemu opominu ne bodo odzvali, pa ne smejo več pričakovati ni-kake obzirnosti ter bodo morali občutiti vse posledice, ki jih predpisuje zakon.
1 Abonenti reda Torek bodo imeli v torek, t. j. danes, predstavo Oolarjeve veseloigro: »Vdova Rošlinka«. Domača igra živahne vsebine, ki ima za snov zgodbo o kmečki vdovi, željni ženitve. Njeno prizadevanje, da bi 6i osvojila ianta za moža, ki je skrivaj ženin njene hčere, je prikazano v nizu zabavnih prizorov. Igrali bodo: Rošlinko — P. Juvanova, Manico — V. Juvanova, Tončka — San-cinova, Janez — Presetnik, Balantač — Košič, Jer-nejec — Bratina, Oašpar — Raztresen, Tinče — Starič. Režiser: Fran Lipah.
1 Obilo domače redkvice in regrata. Na trgu je sedaj prav obilo domače rcdvice, rdeče in bele. Šop je po 0.50 lir. Redkvica ni samo užitna surova s soljo in kruhom. Dobre kuharice jo rabijo tudi za prikuho in jo napravljajo tako kakor špinačo. Za prikuho je posebno ujiorabljiva bela redkvica. V soboto je bilo prodane prav mnogo redkvice, ker je bila špj-nača redka, šc vedno je na trgu naprodaj očiščeni regrat. Letos ga je bilo mnogo nabranega in prodanega. Tudi pri nas prihaja v vrtnarstvu regrat do večje veljave. Začeli so ga že gojiti. Regrat je bil od pamtiveka pri nas v čislih. V srednjem veku je bil regrat znan kot »blagoslovljeno zdravilo« za razne bolezni, kakor n. pr. za trganje po udih, zbadanje v bokih, revmatizem, proti boleznim na jetrih, žolču in ledvicah. Še sedaj je regrat na kmetih znan kot čistilno sredstvo za kri. Ima v sebi mnogo vitaminov. Pravijo, da si je Friderik Veliki, pruski kralj, z regratom zdravil svojo bolezen na ledvicah. Na trgu je sedaj že nekaj več češenj, ki so že po 14 lir kg.
1 Opozarjamo na premiero italijanske veseloigre: »Poročno darilo«. Avtor je O. Forzano. Premiera bo v četrtek za red Premierski. Glavni vlogi sta Lucija in Carlo, ki ju bo6ta igrala Simčičeva in Jan. Nadalje 60 zaposleni v igri: Nablocka, Plut, Gale, Brezigar, Bratina, Presetnik, Rakarjeva, Pe-ček, J. Boltarjeva. Vertin in Raztresen. Igro je zrežiral prof. O. Sest.
1 Abonenti reda A bodo imeli v sredo predstavo Cajkovskega opere: »Evgenij Onjegin«. Opera, katere libreto tvori istoimenska Puškinova pesnitev, bo izvajana v sledeči zasedbi partij: Larina
—	Poličeva, Tatjana — Heybalova, Olga — špa-nova, Onjegin — Primožič, Lenski — Sladoljev, Gremin — Lupša, Filipjevna — B. Stritarjeva, Triquet: B. Sancin, 6totnik — škabar, Zarecki — Dolničar, Gillot — Mencin. Dirigent: Anton Nef-fat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreogral: inž. P. Golovin. Opozarjamo, da bo ponovitev te opere v isti zasedbi v nedeljo ob 15 izven abonmaja.
1 »Carmen«. V petek, 22. t. m. bo prva letošnja uprizoritev Bizetove opere: »Carmen«, z gostom Elzo Karlovčevo v naslovni partiji. Opozar-amo na nastop te pevke, ki je že ponovno žela v .jubljani velike uspehe s svojim bogatim, sočnim in tehnično izdelanim glasom ter močno individualno igro. Opero bo dirigiral lete* dirigent Anton Nelfat.
Naznanila
GLEDALIŠČE. lirama: Torek. 19. mul« ob 17.30: »Vdova Rošlinka<. Bed Torek. — Sredn, 20. maja oh 17.30: »Šola za žene«. Red Sreda. — Četrtek. 21. maja nb 17.110: »Poročno darilo«. Premiera. Hed Premierski.
—	Petek, 22. ma.ia ob 15: »Ifigenl.la«. Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 10 Ur navzdol.
Operat Torek. 19. maja: Zaprto. — Sreda. 20. maja ob 16.30: »Evgenij Onjegin«. Red A. — Četrtek. 21. maja ob 17: »Boecaccio«. Red Četrtek. — Petek, 22. maja ob 16.30: »Carmen«. Prvič v letošnji sezoni. Ked Premierski.
RADIO. Torek, 1». maja. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Slovenska glasba. — V odmoru (8.00): Napoved Saša — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Koncert »ranila Ljubljana — 12.40 Violinski koncert En-rika Rnmantja — 18 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Olio-ženi h Sil v slovenščini — 13.17 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. — Lahka glasba. — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Klasični orkester vodi dirigent Mauno — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert planističnega dua Selfert-Demšar — 17.40 I)uet harmonik Maignj — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pesmi in napevi — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.40 Romantični Dunaj — Ejar-jev orkester vodi dirigent Morelli — 22.15 Violinski koncert Jana Slajša — pri klavirju Janko Ravnik — 41.45 Koncert terceta sester Stritarjevih. Pri klavirju Frano Sturm.
—	23 Predavanje v slovenščini — 22.10 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Sušnik. Marijin trg 8, mr. Kuralt, Gosposvetska 10 in mr. Bohino ded., Cesta 29. okt. 31.
POIZVEDOVANJE. Nalivno pero, črno, bres kapice, je zgubil dijak v petek, dne 15. maja na poti od bežigrajske gimnaiije proti Taboru. Najditelj ae lepo naproša, da ga odda upravi »Slovenca«,
Iz Ribnice
Gradnja vodovoda na Breg bo kmalu končana. Dela so se zaradi zime zavlekla, vendar bo te dni vodovod že gotov. Montažo in dobavo cevi je preskrbel Visoki komisariat, izkop in zakop pa so izvršili domačini sami. Zaradi razširitve vodovodnega omrežja bodo zajeli nov studenec v Ravnem Dolu pod Novo Štifto. Tudi v Dol. vasi se navdušujejo za potreben vodovod. V Sodražici na-nameravajo ustanoviti prav zaradi tega vodno zadrugo. Prav tako potrebujejo vodovod Jurjevica, Breze in Nemška vas. Za napeljavo vodovoda v teh krajih bo treba večjega zajetja Pod Klancem.
La
Z Gorenjskega
Umrl je na Bledu znani pekovski mojster Jurij Ravnik, star 49 let. V Št. Vidu nad Ljubljano je umrl posestnik in zidar Franc Pečar, star tudi 49 let.
Ponesrefen delavec. Delavec državne železnice Franc Eržen je med vožnjo z malim železniškim vozičkom zašel z desno nogo pod kolo vozička, ki mu je zmečkalo vse prste na nogi.
S Spodnjega Štajerskega
Umrla Je v Mariboru v visoki starosti 90 let zasebnica Antonija TerŠovec, v starosti 71 let pa zasebnica Jožefa Kraje. V Celju so umrli: Anton Cvahte, Emil Marolt, Franc Zupane, Ivan Ornič, Ivan Koštomaj in Konrad Dečman, vsi iz Celja; dalje so umrli v celjski bolnišnici: Ana Kaltene-ger iz Polzele, Uršula Jošt iz Škofje vasi, Justina Dobovišek iz Dobrne in Jerica Šerbek od Svetega Florijana pri Rogatcu.
Srčna kap jo je zadela. 53 letna vdova vojnega invalida Julljana Frlež iz Maribora je šla na obisk k znancem na Dravsko polje. Ko je prišla tja, ji je postalo slabo in je umrla, preden so ji mogli nuditi zdravniško pomoč. Srčna kap ji je pretrgala nit življenja.
Tuje radijske postaje je poslušal. Zaradi ponovnega poslušanja inozemskih radijskih oddaj je obsodil kazenski oddelek pri poveljniku varnostne
policije v Mariboru 28 letnega Pavla Gamsa Iz Starega trga pri Slovenjem gradcu na tri leta ječe.
Zborovanje županov v Celju. Te dni so v Celju zborovali župani. Vodja prehranjevalnega urada je govoril o splošnih vprašanjih kmetijstva, posebno o pomladanski setvi, o silosih in gnojilih ter o razdelitvi živine.
Iz Hrvatske
1'opis vseh bronastih in bakrenih predmetov ter izdelkov iz medi. Zaradi priprave potrebne količine modre galice in zaradi ugotovitve zaloge teh surovin za izdelovanje modre galice, je hrvatski minster za narodno gospodarstvo, dr. Toth, izdal naredbo o popisu vseh cerkvenih bronastih zvonov, bakrenih predmetov in vseh ostalih izdelkov iz medi. Navedenih predmetov ne sme nihče več prodajati brez posebnega dovoljenja omenjenega ministrstva.
Mostarski proračun, ki dosega višino skoraj 20 milijonov kun, so oblasti potrdile.
Na hrvatskem državnem področju je trenutno zavarovanih 214.103 delavcev in nameščencev.
Zunanji minister dr. Lorkovič in nemški poslanik v Zagrebu von Kasche sta podpisala najnovejši sporazum o hrvatsko-nemškem obmejnem prometu.
Po najnovejših podatkih ima Zagreb 300.000 prebivalcev. Lansko leto se je v Zagrebu naselilo 50.000 ljudi. V glavnem uradniki, njihove družine in drugi privatniki.
Družine vseh tistih hrvatskih državnih uradnikov, katerih redniki padejo v službi hrvatske vojske v borbi z notranjimi državnimi neprijatelji, bodo prejemale pokojnino, ki bo odgovarjala višini pokojnine državnega uradnika s 36. službenimi leti.
Število muzejev v Zagrebu se bo povečalo šc s posebnim muzejem o zgodovini zdravstva, ki ga sedaj ustanavljajo v Zagrebu.
Po najnovejši odredbi hrvatskega gospodarskega ministra smejo potniki na hrvatskih železnicah prenašati s seboj največ do 5 kg
živil. Prevoz večjih količin živil je dovoljen samo z dovoljenjem pristojnih prehranjevalnih oblasti.
V_ Zagrebu bodo ustanovili š? več novih župnij. Zagrebški nadškof prevzv. dr. Stepinac je v spremstvu nadškofijskega ravnatelja obiskal vsa zagrebška predmestja ter je na 'licu mesta proučeval vprašanje ustanovitve novih katol. župnij.
Hrvatski gospodarski minister dr. Toth je izdal novo okrožnico vsem velikim županom, s katero jih je pozval, naj povečajo nadzorstvo nad cenami in razdeljevanjem raznih življenjskih potrebščin. V isti okrožnici poudarja minister tudi potrebo po povečanju proizvodnje.
Za ureditev sprehajališč na Zrinjevcu bo zagrebška občina porabila let06 800.000 kun.
Iz Srbije
V Belgradu so obdelali toliko vrtov, javnih parkov in nezazidanih parcel, da bo imela tretjina vsega belgrajskega prebivalstva vso povrtnino lahko doma in je ne bo treba kupovati.
Ureditev trpa na Slavili v Helaradu. Belgrajska mestna občina ie sklenila razširiti in urediti trg na Slavi ji, ki postaja vedno boli važno in novo trgovsko ter prometno središče in križišče. V ta nnmen bo občina trg močno razširila in odstranila vsa stara poslopja. 17 niso v črti novega regulacijskega načrta. Poltft drugih starih in dobro obiskanih lokalov ie ta usoda zadela predvsem staro in znano gostilno »Tri seliaka«. Pred tem so na drugi strani ulice že bili prci porušili drugo znano belgraj-sko gostilno »Budničanin«. Na mestu, kjer je stal ta gostinski obrat, gradi Mitič veliko in moderno trgovsko hišo. Vsa stara poslopja na Slaviji so morala biti porušena do 10. aprila, do prvega maja pa odstranjen ves gradbeni material.
Zaradi centralizacije in hitrejšeaa reševanja vseh vprašani, ki se nanašajo na vojne ujetnike, ie srbski ministrski predsednik ustanovil v predsedništvu vlade odsek, ki se bavi samo s temi vprašanji. Vodi ga sanitetski general dr. Lukič Jakšič. Odsek ima svoje prostore v hiši biv. dvorske pisarne v Krunski ulici št. 1.
Uredba o zaščiti prometa na prometnih cestah in železnicah v Srbiji ie raztegnjena tudi na ceste: Krupanj—Stolice—Kostainik—Zaiečar, Topola—Natalinci in Kragujevac—Gornji Mila-novac.
Prejšnje časnikarsko podjetje >Pravdat v Belgradu je pod komisarsko upravo. Vodstvo te uprave ie bilo pred časom pozvalo tudi vse upnike in dolžnike tega podjetja, da mu morajo prijaviti vse svoje terjatve odnosno dolžne zneske. Prejšnji dnevnik »Pravda« pa v Belgradu ne izhaja več.
dJMkUy
56___________
Ko je šel mimo vrat sosednje sobe, je Mišek zaslišal enega detektivov, ki je dejal:
»Slišiš, ali si našel nit štrene? Kdo je tisti zlikovec?«
»Presneto,« je pomislil Mišek, »to je pa slišati, ko da sta poklicala še nekoga in mu dala neko nalogo!«
Rimsko pismo s
Frančiškanska papeška univerza
Frančiškanska univerza Je bila ustanovljena
šele pred nekaj leti (1933), izbrala pa si je za svojega patrona sv. Antona Padovauskega, zato je njen uradni latinski naslov: Pontificium Athenaeum An-tonianum. Frančiškani so imeli sicer ie prej v Rimu svoje višje bogoslovno učilišče, na katerem so Be usposabljali njihovi redovni profesorji za poučevanje na provincialnih bogoslovnih učiliščih. Frančiškani eo se, kakor znano, v nekih teoloSkih in filozofskih vprašanjih držali svojega učitelja Dunsa Scotta. Na višjem frančiškanskem bogoslovnem uči-lišču pa so se pripravljali tudi bodoči frančiškanski misijonarji za misijonsko delo. Študij na njihovi višji bogoslovni šoli je spočetka trajal dve leti, po letu 1905 pa tri leta. Toda že prej je moral vsakdo dokončati bogoslovne nauke na nekem provincial-nem bogoslovnem učilišču. V tistem času je viija frančiškanska bogoslovna šola v Rimu imela še6t fakultet: za sv. pismo, dogmatiko, pravo in moral-ko, filozofijo, cerkveno zgodovino in cerkveno govorništvo. Kdor je šolo uspešno dovršil, je dobil naslon »lector generalis« in je lahko poučeval na frančiškanskih bogoslovnicah.
Na podlagi apostolske konstituc.ije »Deus scien-tiarum Dominus« iz leta 1931 . ki urejuje študij na katoliških bogoslovnih učiliščih, je tudi frančiškanski red zaprosil, da se njegovi visoki rimski šoli podeli vseučiliški značaj, kar se je leta 1933. res tudi zgodilo. Pet let pozneje Je ustanova dobila še naslov papeškega zavoda. Antonianum itna po uredbi, izdani od kongregaoije za bogoslovja in univerze, tri popolne fakultete: bogoslovno, juridično in filozofsko. Na vsaki ima pravico podeljevati akademske naslove z doktoratom. Vendar pa je študij na Anto-nianumu pridržan izključno le za bogoslovce frančiškanskega reda (Ordinis Fratrum Minoruni).
Kar ee tiče notranje uredbe zavoda, je vsakokratni general frančiškanskega reda tudi veliki kancler Antonianuma. On imenuje tudi rektorja univerze po posvetovanju z generalnim definitor-jom. Rektor je postavljen za tri leta, more pa se njegova funkcijska doba podaljšati. Zavod ima tudi študijskega prefekta, ki ga prav tako imenuje vrhovni redovni predstojnik v sporazumu z rektorjem in generalnim deflnitorjem. Na isti način so imenovani tudi dekani fakultet in profesorji, ki imajo po tradiciji, ki je v redu, označbo »lektorjev«.
Slušatelji eo trojne vrste: redni, ki želo napraviti vse izpite in doktorat, izredni, ki sicer tudi obiskujejo vsa predavanja, pa ie vendar ne potegujejo za akademske stopnje, in gostje, kl z dovoljenjem rektorja obiskujejo le nekatera predavanja, iz katerih delajo lahko tudi izpite. Za vpis na univerzo je potrebna dovršena srednja šola. Kdor hoče študirati na jurldični fakulteti, mora imeti vsaj štiri leta bogoslovja, isto velja za filozofsko fakulteto, kjer se zahteva razen tega še predidoči dveletni študij filozofije. Doba učenja na bogoslovni fakulteti traja šest let, na pravni tri in na filozofski Štiri leta.
Število slušateljev na Antonianiumu je letos 118, večji dotok iz Inozemstva pa ovirajo vojne razmere. Profesorjev je okrog 40, med njimi tudi naš slovenski rojak p. dr. Hugo Bren, dika stolice za moralko in močno priljubljen med slušatelji in profesorskimi tovariši. Sta tudi dva Hrvata: p, Karel Balič in p. Vitomir Jeličič.
Antonianum je na via Merulana, lam, kjer je tudi sedež frančiškanskega reda (generalat). Čeprav je poslopje velikansko in moderno zidano in kot učni zavod opremljeno z vsemi potrebnimi pripomočki (knjižnico, revijami, študijskimi kabineti in predavalnicami), imajo vendarle v načrtu, sezidati čimprej za redovno predstojništvo posebno poslopje, tako da se bo univerza še prosteje lahko razmahnila po lastnem poslopju, ki obenem seveda služi tudi kot bogoslovni kolegij frančiškanskim teologom. Zaenkrat so na Antonianumu od Slovencev samo štirje slušatelji.
Angelicum
Poleg jezuitske Gregorian® je dominikanski Angelicum gotovo najimenitnejša papeška univerza v Rimu Tudi početki te univerze segajo v daljno preteklost Že papež Gregorij XIII. je 1. 1580 dominikancem dovolil bogoslovno visoko šolo, ki se je imenovala Colegium Sancti Thomae Aquinatis, s čimer je bila označena tudi smer nove bogoslovne iole. Spočetka so kolegii smeli posečati le bo-goslovci dominikanskega reda. Šele Benedikt XIII. je 1727 dovolil, da so dominikansko bogoslovje smeli obiskovati tudi zunanji teologi. Kolegij je že tedaj imel dovoljenje, podeljevati akademske časti iz bogoslovne vede. Papež Leon XIII. je, kakor
znano, zelo pospeševal študij filozofije v katoliških bogoslovnicah. Tako je tudi dominikanski kolegij 1882 dobil dovoljenje, da je poleg že obstoječe bogoslovne fakultete odprl še filozofsko fakulteto, kateri se je 1896 pridružila *e fakulteta za cerkveno pravo. Za ustanovitelja sedanjega Ange-lika pa velja papež Pij X , ki je nekdanji kolegij sv. Tomaža spremenil v mednarodni papeški zavod imenovan »Angelicum« (po angelskem cerkvenem učeniku sv. Tomažu), s tremi že omenjenimi fakultetami, ki jih je 1933 potrdila tudi kongregacija za semenišča in univerze v smislu predpisov pape-Ske okrožnice »Deus Scientiarum Dominus«, Izdane v maju 1. 1931.
Ureditev univerzitetskih oblasti ie na Angeliku podobna kakor na ostalih papaških univerzah. Vsakokratni general dominikanskega reda je veliki kancelor univerze, zadnja leta znani učenjak in pisatelj mnogih knjig o psiho-socialoških vprašanjih, p. Martin Gillet, Sedanji rektor je p. Emanuel Suarez, po rodu Španec, zelo slovit jezuit, čigar mnenje kongregacije poslušajo v raznih kočljivih pravnih vprašanjih. Navadno je profesorski zbor štel okrog 40 patrov iz vseh narodnosti, zlasti Španci in Francozi so bili vedno številno zastopani. Zaradi vojnih razmer pa je okrog 10 profesorjev sedaj odsotnih. »Angelicum« slovi po svoji strogi disciplini, resnosti in znanstveni višini. Pred 30. leti je kot papeika univerza pričela s približno 500 slušatelji. Zanimivo je, da so kljub vojnim letom skoraj stalno vzdržali isto število slušateljev. Pred sedanjo vojno so jih imeli 476, a danes jih imajo 384, Trideset več kakor lansko letol
Slušatelji pripadajo raznim narodom. Italijanov je dobra polovica, potem pa takoj slede Amerikanci iz USA zatem Francozi, Nizozemci (tudi več profesorjev je Nizozemcev), Kanadci, Poljaki, Švicarji, Španci in Irci. Slovenca letos ni nobenega na zavodu. Največ slušateljev imata bogoslovna in filozofska fakulteta, precej manj juridična. Na zavodu imajo pa tudi licej z dvoletnim poukom, ki ga obiskujejo srednješolci, ki ie šele pripravljajo za univerzo. »Angelicum« posečajo večinoma redovni kleriki, skoraj petina vseh slušateljev tvorijo navadno domači dominikanski kleriki. Od zunanjega klera jih je letos 60.
Poslopje Angelika z zelo lepo cerkvijo se zelo lepo in mogočno dviga v bližini starih Trajanovih tržnic v neposredni bližini Herodovega stolpa. Prvotno poslopje jo sezidal papež Pij V., ki je bil dominikanec, leta 1570 za dominikanski ženski red. Leta 1870 pa je večina prostorov zasegla država in tjakaj namestila prosvetno ministrstvo. Leta 1930 so dominikanci svoje nekdanje poslopje za zmerno ceno odkupili od države, niso ga pa več porabili za ženski samostan, ampak so ga povečanega in preurejenega porabili za kolegij, domi-
nikankam so pa sezidali samostan na Monte Ma-rio. Tudi generalat se je 1932 izselil na Aventin, tako da je sedaj doli v mestu ostala le univerza in kolegij, kjer stanujejo patri profesorji in dominikanski bogoslevci, ki posečajo univerzo.
Pred leti »o poslopje vzdignili za eno nadstropje in dozidali knjižnico In čitalnice Nekaj prav posebnega je velika univerzitetni predavalnica, ki je največja v Rimu, s 1100 ssdcži Velika dvorana je urejena amfiteatralno, ie zelo akustična, svetla in zračna tako da je lahka in priletna tako za govornika, kakor za slušatelje. Razen velike predavalnice, kjer so večkrat tudi pomembnejše ver-
ske prireditve in svečanosti, pa Ima univerza »e celo vrsto manjiih prcdavalnih prostorov, med drugim tudi manjšo avlo s 350 sedeži, ki je podobno zgrajena kakor velika. V tej dvorani so večkrat na teden znanstvena predavanja za javnoet, neke vrste prosvetni večeri, ki so vedno dobro obiskani. Predavajo dominikanci iz raznih znanstvenih panog.
Samo po sebi je umljivc, da ima zavod tudi bogato knjižnico, ki obsega okrog 40.000 del, profesorji izdajajo tudi lastno znanstveno bogoslovno filozofsko revijo »Angelicum«, večina pa sodelujejo tudi pri bogoslovnih revijah svoje narodnosti.
Obisk v Aleksandreti
Sirija je zdaj že več let v ospredju azijskega in evropskega zanimanja. Sirija je ena takih držav, ki jim ni usojeno, da bi se mirno razvijale.
Že v pradavnini se je sirijsko prebivalstvo borilo med seboj, pleme s plemenom, za nad-oblast zemlje. V 14. stoletju pred Kr. so Hetijci uničili cvetočo državo N a h a r i n o. Ker je Sirija v Prednji Aziji, so jo kasneje Evropejci uporabljali kot izhodišče za pot v Indijo. Ju so se Perzijci borili zoper Aleksandra velikega, ki je po svoji zmagi pri lssusu ustanovil sedanjo, po njem imenovano Aleksundreto. Iu so Rimljani ustanovili bogato pokrajino. Pod njihovo vlado je postala stara Antiohijn, mimo Rima in Aleksandrije, največje mesto imperija.
Toda prelestni templji Rimljanov so se porušili, prekrasni grški kipi so bili razbiti, zakaj iz Azije so bili prišli drugi narodi, ki so zavzeli deželo, in zdaj sedijo berači in revni pritepenei na prevrnjenih stebrih Baalheka in lloma. A tudi Turki se niso mogli dolgo veseliti te posesti, zakaj armade križarjev so oblegale utrjena mesta in so jih pn krvavih bitkah zavzele. Skoraj žez 100 let nato je prišla dežela pod vlado egiptovskih sultanov, nato je do konca bivše svetovne vojne pripadala Turkom, a na mirovni konferenci v San Remu leta 1920 so pokrajino Turkom vzeli in so jo dali kot »neodvisno državo« pod francosko nad-oblast.
Na vse te mnoee boje ne spominjajo samo ostanki iz grških ni rimskih časov, ampak tudi spomenik, ki so prebivalci v Beirutu postavili v čast materam. Na trgu mučenikov se dvigata kamnitna kipa dveh žensk, ki druga drugi v bolečini podajata roko. Mati kristjanov sc po sestrsko sklanja k materi poganov.
Ko sem prišel iz Svete dežele, piše dopisnik nemškega lista, je prijetno sijalo sonce na svetle mestne hiše in na lične vile sredi bohotnih vrtov. Ker mesto samo nima dosti zanimivega, sera se odpeljal po obisku ameriške univerze z avtom v Damask. V predmestju Beiruta živijo Turki in poljedelski Felahi, a v pristanišču je mnogo Grkov in Armencev.
Po cestah hodijo karavane, kamele nosijo težke tovore, sirijssi kmetje obdelujejo vinograde, otročaji se igrajo pred bornimi kočami. Cesta se ob Libanonu vzpenja do 1400 m visoko in tu »o na nekem prelazu vsekani napisi, ki pričajo o pohodu mnogih slavnih vojskovodij iz davnih časov. Zraven pa je spomenik, ki opozarja na zmago Nemcev v svetovni vojni. Na obronkih pogoria so prastare cedre. Na Libanonu so bili nekoč dragoceni gozdovi tega drevja, ki so iz njega Feničani gradili svoje ladje. Kralj Salomon je dni za zgradilo svojega jeruzalemskega templja posekati nebroj teh ceder in za njim je še mnogo drugih stavbenikov iztrebljalo cedre, uporabljajoč njih dragoceni les.
Cesta pada nato proti rodovitni dolini El Bika in v dalji se počasi vije železniški tir. Na bližnjem ovinku sem opazil znak Baalbe-ka, razvaline Jupitrovega templja, ki so ga zaradi njegove lepote in veličine prištevali k sedmerim čudesom sveta.
Ob vznožju Antilibanona je Damask, »cvetka paradiža«. Kupole njegovih mošej se blestijo iz zelenja cvetočih vrtov. Odtod vodijo stara karavanska nota v notranjost, a dandanes se utegneš z letalom pripeljati v ne več pravljični Bagdad.
Nekega večera sem z znancem obiskal kabaret v Beirutu. Ves spored izvajajo izključno dekleta, poslušajo jih pa razen evropskih gostov le moški z rdečini turbanom na glavi in s široko lahno haljo vrh mahedravih arabskih hlač. Dekleta plešejo orientalske plese in pojejo. V slehernem Kabaretu je turli kako svetlolaso dekle, ki jo je veter usode privedel semkaj in ki zna baje plesati »dunajski valček«.
Skozi Tripolis, ki je stara naselbina s trdnjavo iz dobe križarjev, sem prispel v Aleksandre t o. Na trgu je živelo pisano, glasno vrvenje. Prodajali so sladkorni trs, banane, kokosove orehe, pomaranče in citrone, a tudi redkvice. Sredi tega pestrega inetežase v vsej belini dviga nova, moderna tržnica. Ko sem šel iskat mačko-angora, sem prispel tudi v majhno kmečko hišo. Sredi izbe je nilo četverokotno, kamnitno ognjišče, krog njega pa so bila ležišča. To je vsa oprema »hiše«.
Po izletih iz Alcksandrcte v Alepo in drugod sem spoznal, da je postala Sirija jako revna in da je vsa njena bogatija in cvetoča rast že zdavnaj propadla. Na poti v Antiohi-j o, kjer je en sam hotel, ki je mnogo obiskovan — po muhah, sem spoznal, da je Antiohija, ki jo jc bil ustanovil Selenkas in ki je bila pod Rimljani ena najmogočnejših tržišč in v 6. stoletju sedež škofa patriarha, zdaj popolnoma osamljena. Niti eno vozilo nas ni srečalo na 90 km dolgi poti. Nočno tišino jc prekinjalo le tuljenje šakalov ▼ dalji.
Drugo jutro je bila Aleksandreta (po turško Iskenderum) vsa v soncu pod sinjim nebom. Navzlic svojemu nezdravemu podnebju je Aleksandreta važno tržišče. Ladje so se po-zihavale na zalivskih vodah. Nič ni kazalo na bližnje nemire. A že med potjo sem občutil naraščajočo mržnjo do nadoblastnikov in v Egiptu sem bil priča demonstracije zoper Anglijo in z neznanskim ponosom so mi v Kairu Kazali mladi Egipčani svoje moderne, po njih samih zgrajene ustanove.
Razdelitev spominskih zlatih kolajn svojcem padlih junakov na dan Vojske in Imperija
v Rimu.
V Turčiji so se pojavili veliki roji kobilic .
Iz več turških vilajetov so prišla v Ankaro poročila, da so se v posameznih pokrajinah pojavili veliki roji kobilic, ki uničujejo vse letošnje pridelke. Oblasti so proti tej nevarnosti organizirale vse potrebne protiukrepe ter sedaj kobilice pokončujejo z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Nova gojenka
Lauretta bi rada pela; lahko je reči: pela bi rada. Toda kaj? Pesmico. Prav gotovo bi se ji vsi smejali, od ravnateljice pa do zadnje služkinje: glejte no, gospodična Baldi prepeva in kako glasno! Ta je pa zares lepa. — Gospodična se ustavi pred ogledalom. »Ti ne moreš' peti, pa čeprav ti je srce ko sonce v prsih in nebo ko kraljevski plašč, čeprav je to čisto jutro čudovita pijača za pomladitev, ti peti ne moreš. Le poglej se: na nosu ti čepijo naočniki, drobne gubice se ti nabirajo okrog ust in med lasmi se odraža že nekaj sivih. Štiriintrideset let res ni mnogo, toda tebi se zdi, da jih imaš več; žalost te je razjedla znotraj in zunaj in kdor ni lep in mlad, ne more peti. Ce poje, poje ko da bi jokal, drugi pa se mu smejijo.«
Bilo je pred petnajstimi leti. Lauretti ne bi bilo preveč, če bi v teku dospela do hišice Jurija de Carolis in bi ga jokajoč prebudila. Mladostne norosti! Nad vsem se smejis, samega sebe imaš za vse. Danes pa jo že sam spomin na to razburi. Nenaden sunek viharja ji je uničil vso lepoto. Prav nič ni ostalo. Lauretta je izginila, zapustila je svoj dom, vsako sled za seboj je zbrisala. Popolnoma sama je ostala.
Trpela je sicer, a je najhujše premagala. Kakor senci, izginjajoči v daljavi, Bta se ji zdeli Jurij in ona druga, ki je bila vzrok njene nesreče. Toda na to ne sme več misliti. Ko pa 6e narava sprosti v neodoljivem pozivu, šele tedaj gospodična Lauretta Baldi, učiteljica na Kraljevem zavodu, začuti očarljivost tega poziva In spomini, trdno v njej zakoreninjeni, jo spet mu-
"jo-
Nekdo Je dvakrat potrkal na vrata. »Naprej, kdo je?« — »Gospodična Baldi, gospa ravnateljica želi govoriti z vami. Prišla je neka deklica,« je razlagala vratarica, »Gotovo je hčerka kake ugledne osebnosti, ker jo je spremil župan njenega kraja« — »Prav, pridem takoj.«
Ravnateljica jo je stoje za pisalno mizo pričakala. »Gospodična Baldi, novo gojenko smo dobili,« jI je rekla, kažoč na deklico, ki je brezbrižno stala oh oknu. »Vam jo zaupam, ker znate posvečati prav posebno skrb v prvih dneh, dokler se ne vživi.c
Lauretta je to vzela na znanje z rahlim pri-
Klonom glave. Ravnateljica ji je stopila nekaj | korakov bliže in ji potihem dajala podrobnejših navodil. Crnooblečena dcklica je še vedno stala ob oknu; nič izrazitega ni bilo na njej: pravilne poteze v obrazu so prišle do izraza zaradi njene neznatnosti, kajti telesce je bilo drobno. Oči so bile velike in zdelo se je, ko da se je vanje naselil strah.
Gospodična Baldi se ji je približala in polo-živši roko na ramo rekla: »Pridi, da boš spoznala svoje tovarišice « Deklica je sledila gospodični; pri vratih pa se je ustavila, se zagledala skozi okno in nepremično zrla, kakor da bi med drevjem opazila privid osebe, ki jo je ljubila in ki se ji je nasmehnila, preden jo je za vedno zapustila. Prišli sta na vrt; velik volčjak jima je koračil nasproti. Deklica se je ustavila in stopila dva, tri korake nazaj. »Nič se ne boj, rad bi se igral.« — »Jaz 6e nidar ne bojim,« je odvrnila z gotovim glasom. »Moj oče mi je tolikokrat dejal, da se ne smem nikdar ničesar bati.«
Lauretta jo je začudeno pogledala: saj je odgovorila tako kot fant in ne kot deklica; njej, ženski močne in silne volje, je tak odgovor ugajal. Pritegnila je deklico k sebi. »Kako ti je ime?« — Deklica je dvignila oči in je pogledala s povečanim zaupanjem. »Lauretta,« je rekla. — »Lauretta?« je ponovila začudeno gospodična Baldi. — »Da, zakaj? Vam ne ugaja moje ime?«
»Ugaja mi, ugaja, draga. Tudi meni je tako ime.« — »Tudi vam? No, potem sva pač sestri.«
Gospodični Baldi ni uspelo, da bi al razložila, na kakšen način je deklica spravila slučaj-nostno enakost v imenih v krvno zvezo. Zakaj ln zopet zakaj? Rada bi se podrobneje razgovorila z deklico in se je zato napotila z njo proti majhni uti, stoječi prav na skrajnem koncu vrta. V tem trenutku pn je pozvonilo. Deklice so imele odmor: v hipu so gojenke zasule vse steze in pota po dvorišču. Zdelo se je, ko da je vsaka od teh modrih oblekic nenadno razcvela roža. Veselo vzklikanje je odmevalo v vsakem kotičku ln se izgubljalo v vrhuncih dreves. Nekatere so opazile novo gojenko. pa so jo obstopile. »Ta deklica bo odslej vaša tovarišica. Bodite z njo prijazne in naklonjene, kakor da je vaša sestra. Pripadala bo prav isti družini kot ve « — Nato se je gospodična Baldi okrenila k Lauretti: »Pojdi se igrat s tvojimi tovarišicami.
Deklica pa se ni ganila. »Ne,« je rekla, »pro-
sim vas, dovolite mi, da ostanem pri vas, ki se imenujete tako ko jaz« — Gospodična Baldi se je nasmehnila: trinajst let tej deklici ni predstavljalo prav nobene ovire, da ne bi vedno mislila, da je ona res njena prava sestra. Na vrtu pa je odmevalo veselo vzklikanje naprej...
Skozi okno v spalnici je videti zvezdo, kl sličt očesu, ki opazuje vse okrog sebe, hkrati pa joka. Vsak večer jo je videti. Plavolasa dcklica na prvi postelji na levici jo je nekoč pokazala ostalim: zdaj jo že vse poznajo. Postelja štev. 8 je menila: >Je gojenka kot me, neke noči pa jI je uspelo, da je pobegnila ln zablodila v nebesa. Zdaj bi se rada vrnila. Ce odprete okno, bo prav gotovo vstopila.« Štev. 5: »Stara tovarišica lune je.« Štev. 8 (petnajst let ima!): »Masino je. Nekoč me je na vrtu za našo hišo poljubil. Bil Je bled. Nato je zbolel in umrl. Zdaj pa se sleherno noč vrača, da bi me videl Ko misli, da sem že zaspala, se skloni nadme in me poljubi.« Ostale so pristavile: »Navadna zvezda je.« Potem pomirjene pospe, ne da bi jo sploh še opazovale.
Štiriindvajset belih posteljic: dvanajst na eni strani, dvanajst na drugi. V spalnici je zrak soparen, a ne dušeč. Gospodična Lauretta je stopila v spalnico g prav rahlim korakom in se usmerila proti poslednji postelji na levi, kjer spi mala Lauretta. Počasi se je približala n|eni postelji Ce spi, jo bo zbudila s poljubom ali s kakršnim koli drugim ljubkovanjem, toda zbuditi jo mora: vse hoče izvedeti od dekleta, kdo je, odkod je in kaj so bili njeni starši. Niti sama ne ve, odkod ie prišla ta radovednost vanjo. Nežno se gospodična Lauretta skloni nad deklico: mala Lauretta ne spi, njeni očesci se v temini odražata kot dve svetilki. Nasmehne se ji, ko da bi bila navajena videvati sleherni večer učiteljičln obraz poleg svojega. Misli, da je to obraz njene matere, sladki obraz, kl ga ne bo nikdar videla.
»Pripeljali so me v zavod, ker sem sama na svetu. Tako mi je rekel gospod, kl me je spremil semkaj. Bil je dober prijatelj mojega očeta in me ima zelo rad. Prav on je prišel tisti usodni večer v našo hišo. Pričakoviln sem očeta, ki se je zakasnil. Že tri ure so minule. Knkor nocoj, tako tudi takrat nisem mogla zaspati. Ko se je oglasil zvonec, sem zaslišala glasove več oseb, ki so druga čez drugo govorile. Le nekaj besed sem ujela: »Stroj je precej razbit... Do časa ni sto-
ril...« Stekla sem jim naproti, da bi videla, če je tudi moj oče med njimi, toda v tem trenutku je vstopil v sobo odvetnik Damiani.. .<
»Kako si rekla i Kdo?« — »Odvetnik Damiani. Župan v Ntitri je.« — »Nulra?!« — >Da, Nulra, moj rodni kraj. Zakaj ste me tako trdo stisnili za roko?t — »Nič, nič ni, oprosti mi, skrbi me; pripoveduj dalje.« — »Oprostim vam, a ne storite več tako.« — »Ne, draga, pripoveduj.«
—	»Rekel mi je, da je očetu zelo hudo. Prosila sem ga, da bi ga takoj videla. Toda to ni bilo mogoče, brž pa, ko mu bo boljše, ga bom lahko videla. Nato je odšel. Jaz pa nisem mogla zaspati. Zdelo se mi je, ko da nešteto angelov obletava mojo posteljo. Cez mesec dni so mi pripo-vedali, da očeta ne bom več videla. Vedela sem, da je med tistimi angeli bil tudi on in da se je poslavljal od mene s poljubom, kakor vsako noč.«
—	»Povej mi, kako se je imenoval tvoj oče?« — »Jurij de Carolis.«
Čutila je, da jo moči zapuščajo. Ce ne bi sedela, bi prav gotovo padla. Spustila je dekličino roko, ni se mogla več ganiti in v grlu jo je stisnilo. Tako nepremična je obstala, dokler ni začutila, da so se ji vrnile moči. Deklica pa je ostala mirna in ni slutila, kaj se godi v gospodični. Dvignila se jo v postelji in potegnila izpod blazine ovojnico ter jo dala gospodični. »Poglejte, to je podoba mojega očeta. Od mame nimam nobene; tako ne bom nikdar videla, kakšna je bila, kajti umrla je kmalu po tistem, ko sem ge jaz rodila.«
Nenaden mir je prevzel gospodično. Odprla je ovojnico in gledala: bil je Jurij. Njegove oči so zrle v daljavo in se v njej izgubljale. »Tako dober je bil moj oče.« Nato je pogledala še drugo fotografijo; poznala jo je in se spomnila nekega junijskega jutra. Na drugi strani ie bilo napisano: »Zgodilo se je, kar se Je moralo. Toda proti moji volji. Vedno brez kakega upanja, vedno enako.«
Te besede so se jI vtisnile v srce. Od sreče nI moči umreti Iznenada se je sklonila člslo blizu k deklici in jo v jdku zasula a poljubi.
»Tudi vi Jočete? Saj sem rekla, da ste moja sestra.« — »Še več, draga, več ti bom ... Hočem biti tvoja mama.«
Skozi okno v spalnici je videti zvezdo, ki sličl očesu, mirno zrečemu in jokajocernu.
(Alberto Mario Zuccari.)
V

"f&šč: S^SAL pjg.J.SkčT^l jJ
M mm m
»'V""jtt.
/ »*
'i
i d ■J'!!'/
Ji*
142.
In ta rešilna roka se je tudi prikazala. Dva dni pred Mirl.ovo poroko se je vrnil Almirin oče Tresoglav. Štirinajst dni ga ni bilo doma, ker je bil šel po kupčiji. Osupnil je, ko je videl Aliniro, pa tako upadlo. Le kaj se je ta čas zgodilo z njo?
143.
Skoraj bi je ne bil več spoznal. Vso njeno prejšnjo čilost in čvrstost ji je vzel notranji boj. Neukročene strasti so jo zdelale huje kakor bolezen.
»Kaj ti je, Almira, da tako blediš?« jo vpraša oče. >S solzami ne boš izpolnila ne mojih ne svojih želja!«
144.
»A z dejanjem hočem doseči, kar sem prisegla tisto strašno noč pod zvezdami. Pa ne Mirko, temveč ona, njegova nevesta, mora spota in napraviti meni — prostor. Ako se ne uresniči moja želja, moram usahniti kakor mlado drevesce na vrtu, če mu črv *zpodgrizne sočne koreninice.«
Torinci še vedno Rimljanom za petami
še štiri nedelje... Roma in Torino vodita s 35 točkami
Rim, 17. maja. Za usodo rimsko nogometne enajstorice je bila danes velikega pomena tekma v Milanu, na kateri se je meril klub istega imena s Torinom. Pričakovali smo, da bo imelo milansko moštvo več sreče in da bo izsililo približno neodločen izid. Zgodilo pa se je, da je Torino zmagal v razmerju 5:2 in tako so Torinci spet za dve točki na dobrem.
Izid v Milanu je prekrižal račune Romi, o kateri so sodili, da bo po današnjem kolu že na varnem. Roma je namreč imela danes lahko nalogo: na lastnih tleh je igrala proti znatno šibkejši Liguriji, ki je na 12. mestu. V enajstorici Rome se je prav posebno odlikoval Amadei, ki je prispeval svoj delež k visoki zmagi 2:0. Vratar Rome je ostal čistih rok in vodilno moštvo se lahko ponaša tudi s tem, da ima najboljše razmerje golov. Roma je zabila doslej 44 golov, sprejela pa je le 20 zadetkov v mrežo.
Tudi današnja nedelja še ni prinesla razjasnitve na vrhu razpredelnice. Roma in Torino, ki sta pretekli teden vodila s 33 točkami, sta tudi danes zmagala in sta spet drug ob drugem; oba imata po 35 točk. Tretji z razpredelnice — Venezia — je imel v gosteh žilavo Fiorentino. Benečani so sicer zmagali, toda s tesno razliko 2:1.
Huda borba za prestiž se je vodila v Genovi. Tam so gledali domačo enajstorico, ki se je otepala lepih akcij drugega rimskega moštva — Lazia. Izid je bil 2:1 za Lazio, kar pomeni za Genovo hud udares. V Napoliju so imeli prireditev, ki je bila po svoje zanimiva. Tudi tu je šlo za hud prestiž. Napoli in Modena, ki samevata že dolgo časa na koncu razpredelnice in ki sta že obsojena na premestitev v nižji razred, sta se danes znojila zato, da bi se otresla glasu najslabšega moštva. Modena je morala položiti orožje. Zmagal je Napoli v razmerju 2:1. Usoda Modene je zapečatena in v prvem razredu bo nastopala le še štiri nedelje.
Pregled posameznih današnjih izidov je tale: Rim: Roma—Liguria 7:0 Milan: Torino—Milano 5:2 Benetke: Venezia—Fiorentina 2:1 Napoii: Napoli—-Modena 2:1 Bologna: Bologna—Livorno 7:1. Torino: Juventus—Ambrosiana 4:0 Genova: Lazio—Genova 2:1 Bergamo: Atalanta—Triestina 1:1. Točke v A-razredu: Roma in Torino 35, Venezia 33. Genova in Lazio 30, Bologna in Juventus 28, Milano in Triestina 26, Fiorentina in Ara-brosiana 23, Liguria, Livorno, Atalanta 22, Na-jjoli 17, Modena 16.
Tekmovanje v B-razredu je dalo naslednje izide:
Pisa—Spezia 4:3, Lucchese—Alessandria 3:1, Siena—Pescara 2:1, Savona—Fiumana 2:0, Reggiana—Fanfulla 2:0, Brescia—Padova 2:1, Pro Patria—Novara 1:1, Vicenza—Prato 3:0. Udinese in Bari tokrat nista nastopila, ker imata tekmo da-
našnjega kola že za seboj (izid je bil 2:1 za Bari). V B-razredu vodi še vedno Bari s 37 točkami, sledi mu Vicenza s 35 ter Padova in Pescara s 34.
2022 tekačev na ulicah Berlina
Berlin. 18. maja. Včeraj so priredili v Berlinu tradicionalni štafetni tek, katerega se je udeležilo 2022 moških in 854 žensk. Doslej so tekli vsako leto Iz Potsdama v Berlin, letos pa so skrajšali progo na 5800 m. V raznih skupinah tekmovanja je sodelovalo 180 štafet. Start je bil v Grunewaldu, za tem pa je vodila proga mimo olimpijskega stadiona skozi Charlottenburg do tehnične visoke šole. Zmagala je štafeta zrako-plovcev s časom 13 minut 1.4 sek., drugo mesto je zasedlo predstavništvo policije, tretje pa SK Charlottenburg (SCC). V posebni skupini so tekmovali tudi stari atlett. V zmagovalnem moštvu starih je tekel kot finalist 60-letni dr. Kari Diem, katerega so prisotni viharno pozdravljali.
Ponovni uspeh Musine
V Milanu so imeli zanimivo prireditev poklicnih boksarjev, katere so se udeležili tudi danski prvaki. Glavno srečanje je bilo med evropskim prvakom Luigijem Musino in Dancem Nielsenom. Borba pa je bila le kratkotrajna. 2e v četrtem krogu se je zrušil Nielsen na tla In položil orožje: V welter skupini sta se spoprijela Egisto Peire (Italija) in Kari Absdersen. Peire je že od začeta ka silovito napadal in premagal Danca v petem krogu. V skupini iste teže sta se borila še Orlan-di in Riboldi, oba Italijana. Državni prvak Orlandi je ponovno potrdil svoj sloves in zmagal po točkah.
Šport v kratkem
t. ■, ni j u-uiautdi^nn	j 11,
bila v nedeljo mednarodna rokometna Nemci in Madžari. Zmagali so prvi 15:9. Prireditvi je prisostvovalo 20.00
Nemčija—Madžarska 15:9. V Hannovru je bila v nedeljo mednarodna rokometna tekma med
v razmerju .000 gledalcev.
V Comu so imele italijanske športnice veliko prireditev, na kateri je padlo nekaj dobrih lahko-atletskih rezultatov. Štafeta 4X100 m Torino 54.7 sek.; met kopja Tressi (Genova) 32.72 m; suvanje krogle Risso (Genova) 10.98 m; skok v višino (Firenza) 1.45 m.
Nemčija : Italija šele v jeseni. 24. maja bi morali odigrati v Berlinu nogometno tekmo med predstavništvi Nemčije in Italije. Ker pa je potekel dopust članom nemške državne reprezentance, bo prišlo do tega zanimivega srečanja šele v jeseni. Iz Nemčije poročajo, da bo lahko nastopila Herbergerjeva enajstorica šele meseca septembra. Termini ostalih mednarodnih tekem še niso znani. Izjema velja Ie za italijansko mladinsko moštvo, ki bo gostovalo 5. junija v Budimpešti, na povratku pa se bo oglasilo tudi v Zagrebu. O pravih »azzurih« čitamo, da bodo nastopili v jeseni proti Švicarjem in kakor že omenjeno, proti Nemcem.
Od Maratona do Aten je tekel nemški morna-
riški poročnik Kreglinger in obvladal 42 km 195 inetrov dolgo progo v 3 urah in 2 minutah. Njegov vojaški predstojnik ga je odlikoval za uspeh z zlato kolajno.
Kranjski nogometaši so gostovali v nedeljo v Celovcu, kjer so igrali proti domačemu Rapidu. O enajstorici Kranjo čitamo, da je podala' lepo igro in so odlikovala zlasti po izredni žilavosti. V tehničnem oziru so začeli igrati nizko igro, ki jim je tudi tokrat pomagala do uspeha. Kranjčani so premagali Rapidovce s 4:2 (0:1). Strelci, ki so zadeli v polno, so bili Kokl, Slapar in Vrečko (dvakrat), gola za Rapid pa sta zabila Hofer in Rieder.
Nn Bledu bodo imeli 16. in 17. t. m. izbirne tekme izgralcev namiznega tenisa. Teh tekem se bodo udeležili najboljši igralci koroškega športnega okrožja, šlo pa bo za izbiro tekmovalcev za nemško prvenstvo, ki bo konec maja v Dresdenu. Prireditev bo organiziral jeseniški športni klub, ki bo poslal na Bled tudi nekaj dobrih tekmo-
!l% tekačev se je udeležilo v nedeljo tradicionalnega teka po dunajskih ulicah. Proga, ki je merila 5500 m, je vodila od Trga junakov na igrišče v Pratru. Tam se je zbralo veliko gledalcev, ki so pozorno čakali na izid velikega tekmovanja. Sodelovalo je 58 moštev z 906 tekači. Zmagala jo štafeta Rapida v času 12 minut 24 sekund. Finalist Rapida Muschik je bil deležen viharnega aplavza.
Mali oglasi
Prodamo
Kauči
Velika izbira spalnih kaučev, vseh vrst blaga, otoman, madracev, foteljev, Vam nudi tvrdka: F. Saj o vi c, Ljubljana, Stari trg S.	1
Govejo in konjsko seno
prodam. - Žabjak Franc, Rudnik 13, LJubljana.
Globok otroški voziček
»Batjelov« model, nov, temne barvo in Šivalni stroj, prodam. Zore, Ma-rcnčlčeva 3.	1
Prodamo
par samskih spalnic, več kuhinjskih kredenc, kauč, gostilniške vrtne stole, različno mize, lepo bosansko preprogo, otroške vozičke ln razno. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3.
Nov Štedilnik
levi, 2V« plošči (21 eol), kompletno železjo za vzldavo naprodaj: Trnovski pristan 32.	1
Teletonsko centralo
lnduktorsko, za 20 številk ln dva namizna aparata, prodam za polovično ceno. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Induktor« št. 3015.	1
LJUBLJANSKI MAT0GRAFI*
_rano___
Predstave ao delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-deUah tn omnlfcih ob 10.30.14.30.16.30 lr 1P.30
Kaj se vse stori 7.«ra<ll vroče 'jubezoi boste videli v filmu
VITEZ BREZ IMENA
V	glavoih vlogah: Atnedeo Nazzari. Mariella
Lotti itd.
KINO UNION - TEL. 22-21
■ o velikem uspehu filma „Luč v lemi" 7. Al.lDO _
V	ALLI, prinašamo nlen najnovejši in še lepši film Q
Nevidne spone
Alida Valli, Carlo Ninchi. Andrea Chechl, Carlo Campanini KINO MATICA - TEL. 22-41
Film napetih špijonažnih in kriminalnih pustolovščin Borba v senci
Antonio Centa Panla Barbara KINO SLOOA - TEL. 27-30
B Službe B
Dobe:
Hlapca
za kmečka dela. poštenega, sprejmem takoj. Mar-tlnec, Ljubljana, Trnovski pristan 20.	(b
Pošteno dekle
sprejmem k otroku. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 3003.	b
Služkinjo
snažno, pošteno, z večletnimi spričevali, katera zna vsa dela — tudi kuhati — sprejme trgovina: Grčar, Dev. Mar. v Polju.
jstanovanjaj
Jitpjc:
Stanovanje
eno- ali dvosobno, išče odrasla tričlanska družina. Naslov v upr. »Slov.« pod št: 3014.	c
Posestva
Parcelo ali njivo
v Ljubljani, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »40.000 gotovine« .st. 3048.	(k
EZHHZZ3
Stare gramofonske plošče
kupuje ln plača najvišjo dnevne cene samo »Eve-rest« Prešernova ul. 44.
Kupimo spalnice
ter drugo snažno ln dobro ohranjeno pohištvo, otomane, kauče, otroške postelce, otroške vozičke, kakor tudi druge predmete. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3.	k
SVa\mil |
raf
Učenko
pridno, urno In pošteno, s primerno Izobrazbo — sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Oskrba vsa v hlšt. Katera res čuti poklic za trgovino naj pošlje ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Dobra ra-čunarka« št. 3004. v
| ŽlttnU j
Prašiči za rejo
bodo naprodaj v sredo na sejmišču v Ljubljani.
<1
Mojstrski načrt
(Detektivska Črtica.)
Grabila sta bale denarja in jih preko pleč metala na brizgalno. Oklepni voz ju je ščitil z ene strani, Spee-dova in Paittersonova strojnica pa sta krili ranljivo 6tran.
Policisti, ki so stali na straži pri bolj oddaljenih blokih, so streljaje hiteli na pomoč. Baldy Moran je surovo zaklel, ,ko je krogla oprasnila njegova pleča. Toda niti on niti Silk ni6ta za trenutek prenehala z delom. Oklepni voz je bil že na pol prazen.
Z vsakega okna banke so žvižgale krogle na malo skupino na cesti. Toča svinca iz Speedove strojnice je drobila stekla na oknih in črtala smrtonosno črto preko branilcev. Inšpektor Reach, sam ranjen v roko, je kričal povelja v telefon.
»Vse radio-patrole! Primite gasilski voz! Ustavite jih! Streljajte brez usmiljenja! Zaprite vse izhode iz mesta!«
Strojnica z bližnjega policijskega voza je za-regljala, Patterson je zakričal, izpustil puško in se sesedel na stopnice brizgalne.
»Silk!« je zarjul Speed Hendricks, »postalo je prevroče! Obkrožajo nas. Bežimo!«
Silk in Baldy sta skočila zadaj na voz in se zaklonila med bale denarja in zvitke cevi. Kakor hitro sta bila na vozu, je Speed pritisnil ročico, dal stroju polni plin in vrgel v zadnjo prestavo. Voz je šinil kakor izstreljen. Samo na zunanjih kolesih je zavil na 34. cesto. Ko je Baldy prijel za sireno, je Silk pogledal na uro. Od trenutka, ko so zapustili
gasilsko postajo, je preteklo komaj nekaj več kot tri minute.
Za seboj eo zaslišali signal policijskega avtomobila. Baldy in SLlk sta pokleknila, medteih ko se je voz hitro približeval. Istočasno 6ta naslonila strojnici na bale denarja in pritisnila na petelina. Še nekaj trenutkov sta gledala avtomobil, ki jim je sledil vkljub toči svinčenk, potem mu je pa počila guma in voz se je raztreščil ob pločniku.
Silk je prijel Baldyja za rame im ga stresel.
»Poglej!« je zavpil.
Za seboj so zagledali drug črpalni voz, ki je drvel proti jugu. Nenadoma je Speed Hendricks zmanjšal brzino; mimo njih je zbrzelo dvoje gasilnih lestev. Ker je streljanje ponehalo, je bilo slišati samo zvonjenje zvoncev in prodorni glas siren. Videli so drveti gasilne vozove z vseh strani.
»Danielli je dobro opravil svoje,« je Silk zavpil Baldyju na uho. »Vse črpalke drve po mestu. Naj nas policaji le najdejo v tej zmešnjavi.«
Speed je z občudovanjem zaklical preko ramen Silku: »Samo ti si zmožen narediti kaj takega in nihče drugi.«
Silk je prikimal in ee sklonil, da pogleda, kaj je s Pattereonom, ki mu je ležal pri nogah.
»Mrtev,« je naznanil, »vrziva ga dol. Saj ne moremo k ognju z mrtvecem na črpalki.«
Skupaj sta ga vrgla na cesto. Daleč spredaj ata zagledala oblak črnega dima, ki je liki zastor visel na modrem nebu.
»Hitro, Baldy,« je zakričal in ee sklonil, da zakrije z rezervnim gumijastim plaščem denar in orožje. Ko je končal, je že Speed zmanjšal brzino voza.
Z vseh strani eo slišali blazni hrup gasilskih voz, ki so iskali požare. Ko so zavili okoli ovinka,
so zagledali pred seboj cesto, nabito polno z gasilskimi pripravami, ogromno osemnadstropno poslopje, garaže v ognju in kordone policije, ki 60 odganjali gledalce, katerih v New-Yorku ob takih prilikah nikoli ne manjka.
»Zavozi na konec bloka,« je ukazal Silk. Speed se je 6krbno izogibal cevi, ki eo bile pritrjene na hidrante. »Vozi počasi, Speed, tam je vhod v alejo. Približaj ee ji, čim bolj se moreš.«
Po polževo so se premikali skozi policijsko vrsto in gasilska vozila. Cipriano ni bil niti malo vznemirjen. Nihče jim ni obračal pozornosti, pogledi vseh 60 bili uprti na strašni požar, ki ga je zanetil Torchy Schindler. Osemnadstropna garaža je bila v plamenih od vrha do tal.
Dvoje črpalk in prazni voz poveljnika gasilnega bataljona je stalo pri vhodu aleje, ki so se ji približali. Speed je zavozil tako blizu aleje, kolikor je mogel in ustavil avlo Cipriano je vzravnan stal v šlernu in plažču in opazoval požar skozi goste oblake dima. Nato je skočil na pločnik in 6e izgubil v bližnjem drevoredu.
Nekaj trenutkov pozneje se je vrnil in z ostrim glasom dajal povelja:
»Vse v redu. fantje! Oba avtomobila sta na mestu in čakata v aleji. Začnimo čim hitreje prekladati bale!«
Vsi trije so skupaj začeli prenašati balo za balo in sključeni pod tovorom spešili proti drevoredu.
»Zakaj nam ne pomagata Tommy in Monk?< je zagodrnjal Baldy, ko so zlagali bale v oba avtomobila.
»Bedak. Zato. ker morata biti v vozovih in čakati.« mu je siknil v odgovor Silk. »Civiliste hi na takem kraju kaj hitro prijeli. Rajši pohiti z ostalim denarjem.«
Baldy in Speed sta se obrnila in odšla ponovno na posel. Silk je vtaknil glavo v avto in rekel: »Monk, kar poženi motor, samo še nekaj bal in gotovi smo.«
»Dobro, vodja!« je še zaslišal Silk, preden je odhitel k ostalim.
Nenadoma je nekdo za njim zaklical:
»Hej, možje!«
Silk je v svoji vnemi preslišal ta poziv. Ponovno je nekdo za njim zavpil:
»Hej, možje!« Šele ko je težka roka padla Silku na ramena, je sprevidel, da ta klic velja njemu in da vpije nanj star mož z belim šlemom.
»Kaj za vraga delate?«
Silk je stresel roko s sebe.
»Vi trije tu,« je zagrmel komandant bataljona »kaj vraga stikate tu okoli? Zakaj niste v liniji? Prokleto, vsi na delo!«
Silk je spustil sveženj, ki ga je nosil, na tla in zagrabil za ročno gasilno pripravo, ki je ležala na črpalki. Zamahnil je z njo in z udarcem v prsi zrušil komandanta vznak.
Mrzlično so Silk in ostala dva pobirali in prenašali še ostale svežnje denarja Skozi divjo zmešnjavo 6e je zaslišal glas komandanta bataljona:
»Primite le ljudi, držite jih! Primite vsakogar, ki ne uboga mojih povelj!«
Silk je zagrabil strojnico in nameril proti možu v belem šlemu. ki je dajal povelja ostalim gasilcem. Še je utegnil dvigniti orožje k licu, tedaj pa je njega, Ra!dyja in Speeda vrgel po tleh mogočen curek vode iz neke črpalke.
(Dalje.)
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jo2e Kramarii
Izdajatelj: InL Jože Sodia
Urednik: Viktor CenČiČ
«