DOLENJSKI LIST Čemu na dva dela? Izvršni svet SRS je pred nedavnim potrdil osnutek novega zakona o financiranja Vzgoje in izobraževanja ter dal predlog zakona v razpravo skupščini SRS. Po predlogu zakona naj bi ustanovili v Sloveniji 9 pokrajinskih izobraževalnih skupnosti. Za nas je nepovšečno to, da vključuje ta predlog spodnje-Posavske občine Brežice, Krško in Sevnica v celjsko pokrajinsko izobraževalno skupnost, ne pa v novomeško. Naj podkrepimo pravkarš-njo ugotovitev z nekaj podatki. Ob povojnem razvoju je zrasla iz občin Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo niesto, Sevnica in Trebnje gospodarsko zaokrožena pokrajina. Tu se je zavoljo potreb razvilo. več oblik plodnega medobčinskega sodelovanja, tako v gospodarstvu kot tudi v družbenih dejavnostih. Gospodarstvo je terjalo strokovnjake in ob tej pereči potrebi so med drugim nastajale tudi šole II. stopnje, preračunane na potrebe celotne Pokrajine V njih se še danes Šolajo predvsem otroci iz omenjenih 7 občin. V šolskem centru za blagovni promet v Brežicah se šola 300 otrok: 299 jih je iz prej naštetih občin, sarrio eden pa od drugod! V Krškem deluje tehniška srednja šola. Obiskuje jo 352 dijakov: 237 jih je iz prej naštetih občin, 93 1r' Tj.vc.^ijane, Maribora Kopra in SRH, 22 pa iz občin celjske pokrajine. V Novem me. stu deluje 6 šol II. stopnje, v katerih se skoraj v celoti So|ajo samo otroci iz dolenjskih in spodnjeposavskih občin (kar 174 dijakov je iz 3 sPodnjeposavskih občin). Vsi ti podatki nedvomno kažejo, da je Dolenjska skupaj s Spod. Posavjem enotna šolska regija, saj se v drugostopenjskem šolstvu te pokrajine šolajo domala samo ptroci iz te pokrajine. Pred-zakona jo zdaj deli med lo dve izobraževalni skupnosti. Neprijetne posledice podobne administrativne razdelitve (združevanje okrajev ko-r»ec leta 1962) je čutiti v drugostopenjskem šolstvu še da-hes. Nerazumljivo je namreč, da se od takrat strokovne šole iz Spod. Posavja finan-cirajo iz celjskega sklada, strokovne šole na Dolenjskem pa iz ljubljanskega, čeprav se v obojnih šolah pripravljajo na življenje doma-la samo otroci iz celotnega Spodnjega Posavja in Dolenjske. To povzroča v vrstah Prizadetih šolnikov nema-k> nepotrebnega dela Ln vro-če krvi ter kali obračun. Praksa nas uči, da so administrativne rešitve vedno ze-lo kratkotrajne in v večini Primerov neuspešne. Prepričani smo, da bosta dolenjska in Spod. Posavja k°t zaokrožena pokrajina, ki JO vežejo kulturne, geografske, etnografske, gospodarske, Prometne in mnoge vezi, ve- J*o laže reševali svojo šolsko problematiko v okviru ne izobraževalne skupnosti. ^ato toliko teže razume;no r^Konodajalca, ki je našo Pokrajino razdelil na dva de- a in s tem porušil to, kar ie ^tajalo z velikim prizadcva- Jern skozi daljše raidobje, eio radi b. 7vedeli za vzro ® take delitve, šolnike naše-^ Področja pa prosimo, naj ~ja straneh našega lista so-h *uJeJo v razpravi o tem za b!r0 Pokrajino tako oomem- neru vprašanju. Zakon o šolstvu je pripravljen Pomembna značilnost: ekonomske cene izobraževanja — Pripravljen tudi okvirni akcijski program za utrjevanje novega sistema — Ustanovne skupščine temeljnih in posebnih izobraževalnih skupnosti predvidoma že v decembru 'or-rija ne za izobraževanje. Dogovorjena cena je nova kategorija v našem šolskem sistemu. Z zakonom predlagani sistem je bistveno drugačen od sedanjega in svojevrsten tudi zunaj republiških meja. Slovenski predlog je hkrati prvi v državi, zato se tudi ni bilo mogoče pri nobenem zgledovati. Da bi na novi sistem ne šli na slepo, je predvideno, da bi zakon izvajali od začetka prihodnjega leta, vendar postopoma, tako da bi nekatere njegove določbe ne bile uporabljene pred pričetkom leta 1967. Republiški sekretariat je — ne glede na to, kaj bo o zakonskem predlogu razpravljala skupščina — že pripravil okvirni akcijski program za pripravo na plačevanje izobraževanja in vzgoje po novem zakonu. Program je že potrdil republiški izvršni svet. Program predvideva med drugim, naj bi bili področni sestanki do 19. novembra, posveti z gospodarstvom do 11. novembra, posvetovanja za prilagoditev organizacije prosvetno-pedagoške službe novim pogojem pa do 20. novembra. Okoli 20. novembra naj bi bil seminar za iniciativne odbore izobraževalnih skupnosti. Ustanovne skupšičue temeljnih izobraževalnih skupnosti naj bi bile že sredi decembra, ustanovne skupščine posebnih skupnosti, ki jih ustanovijo gospodarske organizacije, pa do konca decembra. Na tiskovni konferenci so poudarili, naj bi se kritična razprava o predlogu zakona nadaljevala. Zavode in strokovnjake vabimo, da v njej sodelujejo, o predlogu novega zakona pa bomo poročali obširneje še prihodnji teden. ZA DRŽAVNO PRVENSTVO. Posnetek je napravil Branko Lukič iz Novega mosta na motokrosu na Čatežu pri Brežicah 23. oktobra 1966 (OR\VO NP27, 1/250, 8). Prvo nagrado 10.000 Sdin si delita s Poldetom Mikli- f>f»m — vpp. n tftm na fi drani' mm Stab za civilno zaščito pri občinski skupščini v Brežicah je bil v soboto v pripravljenosti, ker je Sava ves dan nevarno naraščala. Ob desetih dopoldne je segala vodna gladina pod mostom 530 cm visoko. Zvečer so pričakovali, da se bo dvignila na 620 aH celo 630 cm. Pri tej višini pa že popla. vi Mostec, Mihalovec, Loče in nekatere predele Vrb ine. Na srečo se pričakovanja niso Izpolnila. Radio Brežice je tisti dan nekajkrat pozival prebivalstvo ogroženih vasi, naj bo pripravljeno, da bo v primeru katastrofe ukrenilo vse potrebno. Prav tako je pozival tudi gasilska duuštva, da so povsod organizirali dežurno službo in pripravila vse za morebitno reševanje pred naraslo Savo. Voda je zalila le del ceste na Smrt pod avtomobilom 7. novembra ob 12.10 se je zgo. dila na dvorišču podjetja AVTO v Kočevju huda nesreča. Ko so delavci potiskali vlačilec s ceste na dvorišče, je hotel nanj skočiti l"-letni vajenec Franc Marolt. Pri skoku mu jc spodrsnilo; padci je pod kolo, ki mu je zapeljalo čez glavo in mu jo zdrobilo. Meti prevozom v ambulanto je ponesrc. čenec umrl. J. P. Mostecu, drugod pa ni napravila nobene škode. Nevarnost je bila mimo že v nedeljo zjutraj. OD 10. DO 20. NOV. Nekako od 11. do 17. novembra nestalno s pogostimi padavinami, sneg do nižin okrog 12. in 17. novembra. Po 17. novembru suho in hladno. Dr. V. M. TE DNI V SEVNICI 12. novembra je spominski dan za Sevni-čane in vso sevniško občino: na ta dan leta 1941 je pokojni narodni heroj Dušan Kvcder rešil iz okupatorjevih zaporov v Sevnici zaprte partizane. Občinski praznik proslavljajo te dni prebivalci sevniške občine z vrsto športnih in kulturnih prireditev, ki so se začele že zadnjo nedeljo. Nadaljevali jih bodo tudi danes in jutri, v soboto ob 8. uri pa bo slavnostna seja občinske skupščine. Ob 9. uri bo komemoracija pred spomenikom v Sevnici, nato pa si bodo odborniki ObS in gostje ogledali kopitarno v rekonstrukciji. Prireditve bodo zaključili v nedeljo zvečer ob 20. uri s koncertom Beneških fantov v sevniškem gasilskem domu, medtem ko bo že jutri zvečer v partizanovem domu operetno-baletni večer solistov ljubljanske Opere. Prebivalcem sevniške občine prisrčne čestitke za njihov lotošnji praznik! Odlično, Tomaž! V nedeljo popoldne, ko so tisoči in tisoči sledili napetemu programu medmestnega televizijskega tekmovanja Celje — Novo mesto, ste videli na zaslonih TV sprejemnikov tudi našega »novomeškega zmagovalca«. To je bil 17-let-ni odličnjak novomeške gimnazije, priljubljeni osmošo-leo Tomaž šolmajer. V pone deljek opoldne smo mu za odlične odgovore na javni TV oddaji čestitali tudi v našem uredništvu, kjer nam je To. maž med drugim povedal, da le z vesoljem priboril novomeški ekipi kar 15 točk. Vsi njegovi odgovori so bili pravilni! Tomaž, ki je že prijaivil maturitetno nalogo »O fotonih«, namerava študirati fiziko. Naše uredništvo ga je v imenu navdušenih novomeških naročnikov Dolenjskega lista nagradilo za pogumen nastop in z-gltdno znanje s 15.UU0 dinarji nagrade in s 5 knjigami iz izdaj Dolenjske založbe. Mlademu zmagovalcu čestitajo tudi vsi tisti, ki mu tega v nedeljo popoldne sami niso mogli povedati. — Več o TV oddaji v Novem mestu berite na 12. strani današnje številke! V Brežicah je ustanovljen oktobrski sklad Občinska skupščina Brežice je na slavnostni seji 28. oktobra sprejela odlok o ustanovitvi sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad. Podeljevali jih bodo vsako leto za občinski praznik. S skladom bo upravljal enajstčlanski upravni odbor. Oktobrska nagrada je bila ustanovljena v spomin na čase pred 25 leti, ko je naše ljudstvo začelo težak boj za socialno in nacionalno osvoboditev. Za vsakogar, ki bo te nagrade deležen, bo to veliko priznanje. Oktobrsko nagrado lahko prejme posameznik, kolektiv, organizacija ali društvo za posebne uspehe pri družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturno-prosvetnem in drugem delu. Posvet o dolini Krke Na posvetu turističnih delavcev v začetku novembra v Novem mestu so se pogovarjali o ureditvi doline Krke. Sklenjeno je bilo, da naj veljata za dolino Krke dva režima: ostrejši za gornji, zaščiteni del, in milejši za spodnji del. V zgornjem delu doline ne bodo dovoljevali ob vodi nobenih gradenj razen na za to že doloečnih rezervatih, v spodnjem toku pa bodo dovoljevali gradnje le na posameznih prostorih in v izjemnih primerih. Likovi salon v Kočevju bo kmalu odprt 29. novembra bo v Kočevju odprt Likovni salon, hkrati pa bo v njem prva razstava. Salon bo v zgradbi, kjer je tudi dvorana družbenih orga. nizacij. Zasedal bo prostore bivše knjižnice in vežo. V njem bodo' razstavljali doma. či umetniki, razen tega bo tu več mednarodnih umetniških razstav, ki pa ne bodo terjale prevelikih sredstev. Dogovori o razstavah že potekajo. Dela, ki naj bi bila razstavljena, bo ocenjevala posebna komisija. Tako bo zagotovlje. na kvaliteta razstav. Jiiij!,^,.;..:;!::..:»:,...i,.l!lJjyiiliaillli!llitelllWllllli)il UaiUt^UiAiKJit^iUUiimnU^hUiHlb^iiuUU^UiUuUUillUii^i Tudi DOLENJSKI LIST je po svoje pripomogel k zmagi Novega mesta, saj smo v naši foto temnici v rekordnem času izdelali zahtevani posnetek (zgoraj). V rezervni temnici, ki jo je dala na razpolago FOTOTEH-NIKA, na Glavnem trgu, je član novomeškega foto kluba Branko Lukič samo minuto za našim napravil in prinesel napovedovalcu drugo sliko — še vedno pred Celjani! Št. 44 (867) L. XVII NOVO MESTO, četrtek, 10. novembra 1966 Pripravljenost v Brežicah Besedilo za republiški zakon o plačevanju izobraževanja in vzgoje ni več osnutek, marveč že predlog zakona. Obravnavati so ga začeli v občinah in strokovnih krogih, kmalu pa bo o njem razpravljala tudi republiška skupščina. x^ Republiški sekretariat za informacije je sklical v soboto, 5. novembra, tiskovno konferenco, na kateri sta republiški sekretar za prosve-to in kulturo Tomo Marte-lanc in njegov pomočnik Franc Galič novinarjem povedala nekaj osnovnih značilnosti zakonskega predloga, oziroma obrazložila akcijski program za pripravo na no- vi sistem plačevanja izobra zevanja in vzgoje. Predlog zakona ne obravnava izobraževalnih skupnosti kot skupnosti izobraževalnih ustanov, marveč kot skupnost občanov, ki so se odločili skrbeti za vzgojo in izobraževanje svojih ljudi ne-glede na to, kje se ti šolajo. Pomembno značilnost pomeni uvedba ekonomske ce- ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED OB PRIPRAVAH ZA ZVEZNO KONFERENCO SAMOUPRAVLJAVCEV Razčlenitev prehojene poti Pobuda sinikatov za sklicanje splošnojugoslovanskega zbora predstavnikov samo-upravljavcev v letu 1967 je dobila podporo delovnih lju-di.iz vseh krajev naše države. Po poročilih iz 60 občinskih sindikalnih svetov ni glede tega nobenih dvomov ali rezer-viranosti, nasprotno: sveti se pritožujejo, zakaj je bilo po prvem kongresu delavskih svetov treba čakati skoraj deset let, da se skliče tak zbor, ki ga ne more nadomestiti noben drug. Po splošnem mnenju mora ta konferenca razčleniti prehojeno pot v razvoju delavske samouprave, preteh. tati pereča vprašanja samoupravne prakse in ugotoviti, kaj je odločilno za nadaljnji razvoj celotnega mehanizma samoupravljanja od delovne enote do fedracije. In prav tak delovni značaj tega zbora terjajo dosedanji zbori samo-upravljavcev, ki so že bili ali se še pripravljajo. Menijo, da je treba iti na dogovore sa-moupravljavcev v okviru občine ali mesta, da bi lahko pretehtali posebne, nerešene probleme samoupravljanja. Take zbore so ponekod že imeli, na primer v Kumano-vem. Sklicani so skupni zbori v Zagrebu, v Ohridu in Strugi, pripravljajo pa se nanje tudi v Sarajevu, Beogradu, Ptuju in drugod. V priprave so lahko vključena še razna znanstveno - strokovna zborovanja, kot sta simpozi ja v Zagrebu in v Skoplju — oba o delitvi dohodka, nadalje posvetovanja v Beogradu in v Sloveniji o samoupravljanju in delitvi dohodka v podjetjih, zvezno posvetovanje o razvoju velikih tehničnih sistemov v pogojih samoupravljanja in podobno. V načrtu je tudi zbiranje samoupravljavcev po panogah in skupinah v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Take konference v družbenih službah so popolnoma opravičljive, saj je veliko vprašanj glede pridobivanja dohodkov, pa tudi o odnosih v kolektivu. * Tako široko zamišljene priprave, zatem volitve v predstavniška telesa in kongresi strokovnih sindikatov v prvi polovici prihodnjega leta so terjale, da se prej določeni datum zborovanja premakne na prihodnjo jesen. Na ravni zveze in republik je doseženo načelno soglasje, da se razen sindikatov vključijo v te priprave tudi zvezna skupščina in republiške skupščine, Socialistična zveza in gospodarske zbornice. Predložene teme centralne- ga sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za zborovanje samoupravljavcev so obravnavali že mnogi sindikalni forumi ,in organizacije. Splošen vtis je, da so teme vzbudile zanimanje delavcev za razpravo o perečih vprašanjih samoupravljanja. Vendar je bilo tudi nekaj pripomb glede predlaganih tem, zlasti, da jih je preveč, zato jih na zboru ne bi mogli do kraja obravnavati. Treba je zgostiti teme, ki se nanašajo na gospodarski sistem, težišče pa prenesti na ekonomske odnose, na položaj delovnega človeka, na odnos delovne enote in družbene skupnosti, na prilagajanje pravnega sistema razvoju samoupravljanja, na kadrovsko politiko in druga vprašanja. Zlasti se zahteva razpravljanje o položaju in načinu dela družbenopolitičnih organizacij, čeprav je njihova vloga načelno jasna, je vendar treba vnesti nove kvalitete t vsebino in metodo dela Zveze komunistov in Zveze sindikatov v delovni organizaciji in še bolj prilagoditi njihovo dejavnost zahtevam neposrednega samoupravljanja. Splošna sodba je, da je po četrtem plenumu CK ZKJ dozorel čas za široko obravnavanje teh in drugih vprašanj samoupravnega sistema pri nas. Zato upamo, da bodo priprave za to konferenco in tudi samo zborovanje dale še močnejše pobude za neposredno demokracijo in popolno uveljavitev delovnega človeka. (TANJUG) Seveda bi močno pretiraval tisti, ki bi hotel pripisati temu kar se sedaj dogaja v zahodnonemški prestolnici, kakšen večji pomen za mendnarocuia dogajanja. Kriza, ki je nastala v Bonnu zaradi odstopa voditelja zahodnonemške liberarne stranke Erieha Mendeja in njegovih treh ministrov, je le vnanja posledica globlje kriza zahodnonemške demokracije sploh, ki ne bo rešena s personalnimi spremembami v vladi, ker krize v družbenih odnosih g takimi spremembami niti ni mogoče urejati. Sestava vlade se lahko spremeni, problemi, ki so krizo povzročili, pa ostanejo. Vnanja podoba zahodnonemške krize pa je takale, štirije ministri svobodne demokratične stranke z Mendejem na čelu so izstopili iz Erhardove vlade. S tem se je Er-hard nenadno znašel v manjšini, saj ima njegova krščanskodemo-kratska unija v (CDU/CSU) v parlamentu le 245 poslanskih mest od skupnih 495, Mendejeva FDP pa je z odstopom svojih ministrov pri šla s svojimi 49 poslanci v parla mentu v opozicijo, socialdemokrat ska stranka (SPD) pa ima .202 po slanca. Formalno so ministri odšlo pili zaradi tega, ker se niso strinja li z Erhardovim predlogom, naj bi uvedli nove davke na alkoholne pijače in na tobak ter tako pokrili štirimilijardni primanjkljaj zahod nonemškega proračuna. V bistvu pa je šlo Mendeju in njegovi stranki za nekaj več. Če dalje bolj očitno postaja, da se Er hardova barka potaplja, da tvorec zahodnonemškega gospodarskega »čudeža« ni več kos čedalje hujši draginji in čedalje večjim priman j kljajem v državnem proračunu ni- Bonnska kriza di? CDU in njegova bavarska podružnica CSU se lahko obdržita na oblasti sami v sodelovanju z Men-dejevo stranko, možnost na tako imenovano »veliko koalicijo« s socialnimi demokrati so doslej vztrajno zavračali. Možna je še tretja varianta: povezava socialnih demokratov in liberalcev, na kar pa seveda voditelji CDU ne morejo računati. Ta možnost pa verjetno je samo teoretična, saj bi bila taka vlada ^rav tako nestabilna, kot je bila Erhardova že zdaj. Rešitev iščejo v personalnih spremembah. Gotovo je že, da bo moral Erhard oditi, na njegovo mesto pa bo stopil kdo drug iz CDU. Mende pa vztrajno zagotavlja, da on in njegovi niso odstopili zato, da bi vse ostalo pri starem, kar bi si lahko razložili tudi kot zahtevo po tem, da bi imel Mende še večji vpliv v novi koaliciji s CDU. Kriza v Zvezni republiki pa je globlja, kot je videti na prvi pogled. Volitve v parlament pokrajine Hessen so pokazale, da nacisti pridobivajo, saj je v nekaterih krajih kar petina volivcev glasovala za nacistične kandidate in so v pokrajinskem parlamentu pridobili osem mest. S kakšnimi gesli nastopajo nacisti? Tako kot nekdaj Hitler pridobivajo glasove v srednjem sloju z gesli o »redu«, ki naj zavlada, o boju proti korupciji, so za »poštenost« v gospodarstvu itd. In uspevajo. Vodilne političrie stranke pa rešujejo globoko družbeno krizo — s personalnimi spremembami! Za globoko družbeno preobrazbo pa te stranke niso sposobne in se bo torej kriza le še bolj poglobila. Kaj pa potlej? NOVA SKUPŠČINA DELAVCEV SE JE SESTALA Ob informaciji, ki ne navdušuje Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Novem mestu zahteva pravico, da samo predpisuje stopnjo prispevkov v zdravstvenem zavarovanju v njem zbrala v posameznih mesecih. Sredstva bi delili po vnaprej določenem ključu. Pri tem bi bilo potrebno izločiti obveznosti za anuitete zdravstvenih zavodov. Skupščina je pooblastila izvršilni odbor za pripravo gradiva za sklepanje pogodb po obeh variantah. Hkrati je sklenila predlagati republiški skupščini, naj bi ne omejevala stopenj za prispevke, marveč naj bi pravico o določanju te stopnje dobile komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Člani skupščine so v razpravi poudarjali, da se z vedno novimi predpisi krnijo pravice zavarovancev, ker so prisiljeni gospodariti s tem, kar jim je z zakonom »odrezano«. Izvršilni odbor bo preučil možnost, da bi se uveljavila s statutom uzakonjena določila o oblikovanju odborov zavarovancev v večjih delovnih organizacijah. KRATKE 2 RAZNIH STRANI ■ KITAJSKA BOMBA — Is« .Kitajskem so i/vedli četrti poskus * atomsko bombo. Novost je v tem, da so bombo izstrelili z raketo, kar pomeni, da na Kitajskem dosti hitreje napredujejo v jedrski oborožitvi, kakor so skraja to mislili v ZDA. Nekateri ugibajo, če ta bomba ni vsebovala tudi liidro. genskega gradiva, se pravi, da pri izdelavi bombe niso uporabili zgolj plutonija ampak oplemeniteni uran. Taka bomba je veliko močnejša, njena proizvodnja pa zahteva že visoko jedrsko tehniko, za katero so doslej mislili, da ji Kitajci še niso kos. Eksplozija je sprožila na Kitajskem vrsto manifestacij, v katerih so zahtevali, naj z atomskimi bombami uničijo ameriški imperializem. ■ POPLAVE V AVSTRIJI IN ITALIJI — Kot pri nas je neurje te dni zajelo tudi sosednji Avstrijo in Italijo. Na Koroškem je vodovje napravilo veliko Škode, se hujše je bilo pa v Italiji, kjer so poplave zajele kar eno tretjino države. Poročajo, da znese škoda več sto milijard lir, ob življenje pa je okrog sto ljudi. Vseh žrtev niso niti prešteli, ker je še veliko krajev odrezanih od sveta. ■ UGRABITEV GVlNEJSKlH DIPLOMATOV. Gvinejsko delegacijo, ki je potovala z letalom ameriške družbe v Adis Abebo na konferenco organizacij afriške enotnosti, so v Gani zaprli. Letalo po voznem redu v Gani sploh ne bi smelo pristati, zato je gv'" nejska vlada obtožila ZUA, češ da so one zapletene v vso zadevo. Rezultat se je hitro pokazal. Okrog 15 afriških držav je sporočilo, da ne bodo poslale svoji" delegacij v Adis Abebo, ker »s0 se poslabšale medafriške zadeve«. Na posredovanje nekaterih delegacij pri ganski vladi so naposled dosegli, da so gvinejsko delegacijo izpustili, kar so oceni" kot poseben uspeh Afrike, ki ta spor rešila brez vmešavanja oU zunaj ■ NEMIRI V INDIJI — V Se« Delhiju je prišlo do hudih neredov, ker so hinduistični fanatiKi demonstrirali proti klanju »svetm krav«. Vlada se je namreč odločila, da bo ublažila glad v deželi tudi s tem, da bo dala g* trg več govejega mesa. V nereu je izgubilo življenje več ljudi- ■ SOGLASJE ZA JEDRSKI SPORAZUM — Sovjetska zveza i" ZDA sta v političnem odboru U*£ dobili podporo večine držav za ' ' da bi čimprej sklicali konferenc«, na kateri bi se dogovorili za P poved širjenja jedrskega °T.i^ Kaže, da do sporazuma ni vec leč in je že slišati še nepotrjen vesti, da sta CSSR in Poljska K pravljeni na mednarodno komi njunih jedrskih reaktorjev. k« • izdelani pod sovjetskim vodsiv» Seveda pa je povsem Jllsno' ,. ne LR Kitajska temu sporazumu bo pridružila, vtem ko je w u za slišati glasove, da bi se utegnila pridružiti tudi Franc j TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED B V ŠTIRIH NESREČAH 15 MRTVIH IN 51 RANJENIH. Prva nesreča se je zgodila 2. novembra v Zagrebu, ko sta se zele-tela vlak in avtobus. Trije potniki so bili mrtvi, 14 je bilo ranjenih. — Naslednjega dne sta se zgodili kar dve hudi nesreči: na avtomobilski cesti blizu Zagreba in na mednarodni cesti Niš — Skopje. V prvi nesreči je avtobus treščil v stoječi tovornjak, kar je terjalo 5 mrtvili in 14 ranjenih. V drugi nesreči sta se zaletela avtobusa in terjala 3 mrtve in 16 ranjenih, od tega dva v smrtni nevarnosti. — Tudi Sloveniji tragedija ni prizanesla- 5. novembra sta pri Dekanih trčila avtobus, ki vozi na progi Sežana — Koper, in šolarski avtobus. Zopet: 4 mrtvi in 7 ranjenih. In vzroki teh nesreč: prelitra vožnja, megla, spolzka cesta, neprevidnost. Naraslo vodovje na srečo pri nas ni terjalo žrtev kot v Italiji, toda vseeno je prizadejalo ljudem nemalo skrbi in materialne škode. Južni veter ob reški obali in v Istri je bil tako silovit, da je potiskal valove v naselja in pustošil, kar mu je bilo napoti. Vse tri reke — Sava, Drava in Mura — so naenkrat narasle, kakor bi se bile dogovorile. Voda je odnašala mostove, kakor na primer viseči most pri Kresnicah ali most v Kranju, počitniške hišice in drugo. S SZDL O NALOGAH PRED VOLITVA MI. Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije je 1. novembra razpravljala o najpomembnejših nalogah Socialistične zveze pred volitva- mi poslancev in odbornikov v letu 1967. Na seji je bilo med drugim rečeno, da Socialistična zveza ne bo nosilka kandidatnih • list. Njena naloga bo, da bo razvijala politično aktivnost in organizirala dogovarjanje o kandidatih.; Na zasedanju zvezne konference SZDL so izvolili za novega generalnega sekretarja Slovenca Bena Zupančiča. Dosedanji gene ralni sekretar Milentije Popović je prevzel zelo odgovorno dolžnost v Zvezi komunistov. Tragična bilanca 3 TAJNIKI OBČINSKIH SKUPŠČIN O MODERNIZACIJI UPRAVNE SLUŽBE. V Ljubljani je bila konferenca tajnikov občinskih skupščin iz vse Slovenije. Pogovarjali so se predvsem o tem kako so občinske uprave izvajale sklepe o racionalizaciji in modernizaciji upravnih služb. Ugotovili so, da so nekaj nalog uspešno izvedli, medtem ko druge še čakajo uresničitve. Menili so, da številni predpisi (zvezni in republiški) brez potrebe zapletajo upravno delo. Obljubili so, da bodo konkretno predlagali spremembo nekaterih predpisov. m PODRAŽITEV BENCINA SAMO ZA 20 DIN? Na tiskovni konferenci y zvezni gospodarski zbornici so povedali, da so transportna podjetja proti podražitvi bencina za 30 din. Njihov predlog je, da bi podražili bencin samo za 20 din, vendar tako, da bi celotno podražitev namenili za vzdrževanje cest. Če bi bila podražitev večja, bi to povzročilo težave na tržišču prometnih strojev. ■ SLOVESNOST V TITOVEM UZICU. Tu so ob 25 letnici ustanovitve partizanske čete »Ivan Cankar« odkrili spominsko ploščo. Tako so se oddolžili bojevnikom iz Štajerske in Gorenjske, ki so se kot pregnanci vključili v srbske partizanske enote, da bi ramo ob rami z njimi osvobajali našo domovino. Ustanovitvi slovenske čete pred 25 leti sta prisostvovala tudi Edvard Kardelj in Ivan Maček. ■ 25 LET »KRIČAČA«. V Ljubljani s0 s koncertom počastili prve oddaje ilegalne radijske postaje sredi partizanske Ljubljane — »kričača«. Italijani na niso mogli odkriti, čeprav so imeli najsodobnejša tehnična sredstva za to. »Kričač« je utihnil po 6 mesecih delovanja šele zato, ker so okupatorji pobrali Ljubljančanom vse radijske sprejemnike. ; Povsod po Sloveniji so ljudje počastili spomin padlim za svobodo in umrlim svojcev z žalnimi slovesnostmi, kulturnimi programi in še drugoče so na novo uredili grobnice, odkrili spominske plošče, okrasili osamjene grobove itd. Komaj se je nova skupščina sestala, je že morala zagristi v kislo jabolko. — Takoj po izvolitvi organov skupščine je prišla na seji 27. oktobra na vrsto razprava o poslovanju sklada delavskega zavarovanja in o perspektivah v prihodnjem letu. Stari izvršilni odbor je skupščini sporočil, da se je primanjkljaj v skladu povečal od konca avgusta do konca septembra od 312 na 331 milijonov S-din, torej v enem mesecu za 19 milijonov S-din, čeprav so bili pred mesecem in pol sprejeti odločni ukrepi za omejitev potrošnje sredstev. Tolikšnega primanjkljaja sklad še nikoli ni imel. Po informaciji republiškega izvršnega sveta se bo stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v prihodnjem letu znižala od 7 na 6 odstotkov, kar pomeni, da se bo po predpisih nateklo v sklad znatno manj sredstev kot do zdaj. Izvršilni odbor je skupščini predlagal, naj bi zaradi tega s 1. decembrom odpovedala vse pogodbe z zdravstvenimi zavodi, s 1. januarjem 1967 pa bi bilo potrebno skle- < niti nove pogodbe. Po teh pogodbah bi socialno zavarovanje začasno plačevalo zdravstvenim zavodom le 85 odstotkov sredstev, ki jih zejama plačevanje po sedanjih pogodbah. Predlog je bil sprejet. Nadalje je izvršilni odbor predlagal skupščini, naj bi proučila vprašanje delitve in se odločila za pogodbe po prvi ali drugi varianti. Po pogodbah, ki bi jih sklenili po prvi varianti, bi zdravstvenim zavodom ne plačevali pogodbenih zneskov, marveč pavšale. Druga varianta pa pravi, da bi sklad delil tista sredstva, ki bi se ti negativnemu razvoju zunanjetrgovinske menjave. Temu se pridružujejo še neuspehi v zunanji politiki, ki jih je doživljala Erhardova vlada. Njemu pripisujejo krivdo za ohladitev odnosov s Francijo, zdaj je zašel Bonn v težave v svojih odnosih z ZDA in Veliko Britanijo, nekaj zaradi vzdrževanja čet na zahodnonemškem ozemlju, nekaj pa zaradi svojih neskritih želja po atomski oborožitvi. Erhardovi kritiki vseh barv soglašajo v tem, da je kancler pripeljal državo v izolacijo v mednarodnih odnosih in naštevajo, da je deset arabskih držav pretrgalo diplomatske odnose z Bonom, da se odnosi z vzhodnoevropskimi državami niso izboljšali in da je postala Zvezna repu- blika edini ostanek hladne vojne v Evropi, ki vzbuja nemir ne le na Vzhodu temveč tudi na Zahodu. To je torej globlji razlog za odstop ministrov Mendejeve stranke. Boje se namreč, da bi izgubili še tisto malo volivcev, kolikor jih imajo, če bi še nadalje podpirali Erharda in njegovo stranko. Nekaj pokra jinskih volitev že kaže, da izgubljata glasove tako Erhardova CDU/ CSU kot Mendejeva FDP. S krizo, ki jo je bil povzročil Mende, naj bi torej rešil ugled svoje stranke in zadržal osipanje svojih vrst. Erharda pa so pustili na cedilu celo njegovi somišljeniki. Tudi voditelji njegove stranke zahtevajo, naj odstopi. Toda kaj se lahko zgo- — Prav nobenega smisla nimate za štipendiranje, kakor da sami ne bi bili nikoli študirali! Saj tudi nisem. (Iz včerajšnjega Pavlihe) Uvoženi avtomobili za dinarje V Beogradu je mogoče kupiti skoraj vse uvožene avtomobile za dinarje. Renault 4 L npr. stane 2,450.000 starih dinarjev, opel cadet 3,5 milijona, volkswagen 3 milijone, taunus 12 (model 1967) 3,4 milijona, wartburg 1000 2.350.000, škoda 1000 MB 20,70.000, škoda ootavia 2,280 tisoč itd. Trgovina, ki proda- Z nergačem naj obračuna kolektiv! Iz Tovarne pohištva v Brežicah smo pred kratkim dobili pismo x naslednjo vsebino: »... 29. 9. 1966 ste objavili (v tej rubriki) notico .Zakaj skrivati podatke?' Ker je nek član kolektiva, *tf se ne strinja s sanacijo Podjetja, izrabil to notico in jo širil med kolektiv s propagando, da notica obravnava stanje v naši tovarni in našega direktorja. Direktor je namreč mnenja, da vsak član ne more med delom brskati po podatkih, delo pa medtem zanemarja. Ta član kolektiva ni član nobenega organa samoupravljanja. Prosimo, da sami pismeno izjavite, da se ta notica ne °anaša na naše podjetje in direktorja in na koga se nanaša. To namreč prosimo, da kolektivu dokažemo škod-'jivo ščuvanje dotičnega ...« Pisem s tako in podobno vsebino naše uredništvo res Qe dobiva pogosto. Izjav, kakršno želi vodstvo Tovarne Pohištva v Brežicah, seveda pišemo. Tokrat bi tako izjavo napisali še posebno težko, saj so se direktorji kar štirih (4) podjetij medtem že "sobno ali po telefonu obrnili na nas, češ da naj povemo, »ali gre za njihov ko-•ektiv«! Danes pa - smo vendarle ^•a izjemo: notica z dne \ 9. 1966 ne zadeva brežiške Tovarne pohištva! To fjavljamo zato, ker nam je 2nano, da se z nujno potrebnimi ukrepi, ki imajo na-hiei, uvesti sodobno gospodarjenje in disciplino med ^ežiškimi izdelovalci pohi-stv'i, nekateri člani tega kolektiva res ne strinjajo. Delavski svet, upravni odbor, shulikahia podružnica, vod-*tv« osnovne organizacije r^S in direktor tovarne pa ■ttaajo razen izjave našega Uredr.ištva dovolj možnosti Za energično ukrepanje proti vsem, ki so proti redu in napredku domačega kolektiv Va- Že brez gornje izjave bi vOdstvo Tovarne pohištva na Primeren način Jahko dokazi1'0, kako škodljivo je šču-Un.H- posameznih nergačev, 1 So navadno tudi med naj-s*abšiml delavci. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA i ja te avtomobile, odkupuje od naših delavcev, ki delajo v inozemstvu, valuto po nekoliko višjem kurzu od bančnega in s tem nabavlja avtomobile. Seveda si zaračunava tudi provizijo. Zanimivo je, da je med kupci iz Srbije tudi nekaj kmetov. Pred kratkim je skupina vrtnarjev iz čačka naročila nov avto »za prevoz paprike«, kot so rekli. Zvezni poslanec L. Golob v INISU Zvezni poslanec Ludvik Golob je v petek, 4. novembra, obiskal novomeško industrijo stekla INIS. Tam se je v pogovoru s predstavniki INIS seznanil s precejšnjimi težavami, ki se zaradi tehničnih napak že nekaj časa pojavljajo v tej komaj zgrajeni tovarni. Delavci v obrti zapostavljeni? Delavci, ki so v delovnem razmerju pri zasebnih obrtnikih, in ti, ki delajo v dopolnilni obrti, nimajo zakonito urejenih pravic ne v zakonu o delovnih razmerjih ne v zakonu o obrti. Posebna skupina občinskega sindikalnega sveta Novo mesto pravkar zbira gradivo o tem perečem problemu. BREŽICE: bolje kot na zadnjem sejmu Na tedenskem prašičjem sejmu v Brežicah v soboto, 5 novembra, je bilo živahno, kot že dolgo ne. Rejci so pripeljali 1170 prašičev, od tega samo 45 starejših od treh mesecev. Prodanih je bilo 729 živali — do tri mesece stari prašiči po 950 do 1000 S din kilogram žive teže, nad tri mesece stari pa po 685 S din kilogram. NOVO MESTO: kupci in izbira 6. novembra so rejci pripeljali na novomeško sejmišče 855 prašičkov, starih 6 do 12 tednov, in 49 prašičev, starih 3 do 6 mesecev, ter prignali 315 glav živine. Prašičkov so prodali 797 — mlajše po 12.000 do 19.000 S din, starejše pa po 20.000 do 31.000 S din. Pri tem so sklenili 245 kupčij. Prodali so tudi 145 glav živine: vole po 500 do 540 S din za kilogram žive teže, krave po 335 do 440 S din, junce oziroma telice pa tPo 510 do 545 S din kg. Na sejmišču je bilo živahno, čeprav je bil istega dne sejem tudi v Šentjerneju. Cene se niso bistveno premenile. Govedo so kupovali predvsem kmetovalci, nekaj pa tudi zagrebške MESNICE. Novomeška mesarija in kmetijska zadrli-Sa tokrat nista kupovali. NEKATERE OBČINE SO KRIVE, DA SO NA SVETU TUDI: Inšpektorji z 80-odstotnimi plačami Novomeška občinska uprava je do konca oktobra kreditirala 10 milijonov Sdin zaostankov občin soustanoviteljic medobčinskih inšpekcijskih služb — Največ dolgujeta občini Črnomelj in Trebnje — Inšpektorji so dobili ta mesec samo 80 odstotne plače, njihovi uslužbenci v občinah dolžnicah pa imajo 100-odstotne plače V zadnjih letih se je na našem koncu lepo razvilo medobčinsko sodelovanje. Nuja ga je narekovala zlasti v službah, ki zahtevs;o usposobljene strokovnjake Teh nam še vedno manjka, zato nd nič čudnega, če so se razvile nekatere medobčinske službe. Najuspešnejše so inšpekcijske, za zaposlovanje delavcev in prosvetno-pedagoška; sem štejemo lahko tudi medobčinsko sodelovanje pri financiranju raznih investicij. Skupni interes je narekoval združitev moči, pri tem pa so se stroški zmanjšali. Strokovnost, ki je zelo pomemben činitelj, je lahko ob združitvi najboljših strokovnjakov v medobčinski ustanovi veliko večja, kot bi bila sicer v posamezni občini- Med drugim so bile pred nekaj leti po medsebojnem dogovoru ustanovljene medobčinske inšpekcijske službe pri ObS Novo mesto. Občine ustanoviteljice so se dogovorile, koliko bo letio prispevala za vzdrževanje te službe vsaka izmed občin. Prispevke naj bi nakazovale občine vsak mesec v tako imenovanih dvanajstinah. ObS Novo mesto je redno :n sproti obveščala druge občine o dotoku denarja za to službo, o tem, kako se zbran; denar uporablja, in jim je redno vsako leto dostavljala kar se da natančen obračun 28 oktobra je zasedal svet delovne skupnosti ObS Novo mesto in odločil, da bodo uslužbenci medobčinskih inšpekcijskih služb prejeli za oktober samo 80 odst. prejemke. Svet za plan in finance pri ObS Novo mesto je na zadnji seji ob pregledu uresničevanja finančnega načrta ugotovil, da je občinska uprava porabila preveč denarja. V proračun se je do konca septembra steklo 68.4 odst. dohodkov, porabili pa so 73,6 odst. lanskega zneska Svet je opozoril, da se tako ne sme več. Občine Metlika, Novo mesto. Grosuplje, Kočevje in Ribnica pla čujejo svoje obveznosti do med občinskih inšpekcijskih služb v redu. Občini Črnomelj in Trebnje pa sta neredni plačnici in dolgujeta precejšnje zneske: občina Črnomelj je do konca oktobra 1966 plačala 3,706.000 S din, za to razdobje pa je bila na dolgu 3.580.000 S din. Poleg tega Una 2,685.000 S din neporavnanega dolga iz leta 1965. Nič boljše ni z občino Trebnje, ki je plačala do konca oktobra 4,540.000 S din, za ta ča* dolguje še 2,094.000 S din iz leta 1964 pa ima za 372.672 Sdin neporavnanih obveznosti do inšpekcijskih služb. Samo občini Črnomelj in Trebnje dolgujeta 8,737.046 S din. skupaj z manjšimi dolgovi drugih občin pa je za okoli 10 mi lijonov S din dolga. Ta dolg je do zdaj pokrivala občinska uprava pri ObS Novo mesto iz svojih dohodkov Zdaj je svet delovne skupnosti sklenil, da tega ne more več, in inšpektorji bodo dobivali 80-odst. plače. Večkratni osebni stiki in opozarjanje predstavnikov drugih občin niso pomagali. Inšpektorji, ki so pravzaprav uslužbenci vseh občin, so v kaj čudnem položaju, pa tega niso krivi. Kot dobri delavci so hodila po vseh občinah in povsod brez razlik prizadevno opravljali svojo odgovorno dolžnost. Vse občine so po zakonitih predpisih dolžne imeti inšpekcijske službe Kakšni občutki bodo prevevali inšpektorje, ko „ bodo ta mesec opravljali svoje delo na primer v občinah Črnomelj in Trebnje? Tam bodo delovali kot člani kolektiva tamkajšnje občinske uprave, toda drugi uslužbenci, člani tega kolektiva, imajo 100-od. stotne prejemke, oni pa samo 80-odstotne!? Razmislimo o tem in se zganimo! Ne prena. šajmo svojih bremen na Ulja ramena! Cekinček v rokah gostincev »će bi bili gostinci res pravi gostinci, bi mi prav lahko povečali količine pečenega Ce-kinčka. Tako pa se redko kdo spomni, da ga postavi hkrati s pijačo na mizo. Od vinskega sejma se je povpraševanje po njem sicer povečalo, vendar še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti,« so nam povedali v mirenski Dani. Zvedeli smo tudi, da bodo dosedanjo stavbo, v kateri pečejo Cekinček, do spomladi izpraznili, naprave pa preselili v manjši prostor. Niso pa hoteli povedati, v' kakšne namene bodo v bodoče uporabljali stavbo, češ da je o tem še prezgodaj govoriti. Ostavki v Čateških Toplicah Občinski sindikalni .svet v Brežicah je 4. novembra popoldne sklical sejo predsed- RAZGLAS Ker se v zadnjem času kmetje — vinogradniki obračajo na AGROKOMBINAT Krško glede obnove vinogradov in kreditiranja te obnove, POZIVA AGROKOMBINAT KRŠKO VSE KMETE — VINOGRADNIKE, interesente za obnovo, da prijavijo nameravano obnovo z naslednjimi podatki: 1. površina, ki jo nameravajo obnoviti 2. kraj oziroma lega zemljišča 3. velikost zemljišča 4. kakšen sortiment nameravajo zasaditi 5. sistem obnove (terase ali vrste) 6. kje nameravajo dobiti sadilni material 7. kakšno pomoč bi potrebovali (rigolanje, cepljenke, strokovno službo, kredit). Vsi kmetje — interesenti naj prijave z gorilami podatki pošljejo pismeno ali dajo ustno na zapisnik do 15. II. 1986 na upravi AGRO-KOMBINATA v Krškem ali v kleti Kostanjevice pri tov. Kozoletu. Na podlagi prijav bo AGROKOMBINAT Krško proučil mv/.nosti kreditiranja obnove in možnosti ostale pomoči, da bi se lahko takoj načrtno lotili obnove vinogradov. AGROKOMBINAT KRŠKO stva in povabil tudi predsednika delavskega sveta in upravnega odlbcira zdravila, šča Cateške Toplice, ki sta dala ostavko na predsedniški mesti v kolektivu zdravilišča, razen tega je poklical na sejo tudi predsednika sindikalne podružnice v zdravilišču in predstavnike družbenopolitičnih organizacij. Po razpravi, ki je trajala več kot tri ure, so navzoči dognali, da je treba na sestanku delovne skupnosti zdravilišča Čateške Toplice odkrito spregovoriti o nesoglasjih in napravilno stih v zdravilišču, v trenje med novimi in starimi silami pa zajeti vse družbenopoHtič ne moči. Zdravstveni dom KRŠKO razpisuje za 11. november ob 9. uri 1961 JAVNO DRAŽBO za prodajo različnih osnovnih sredstev, kot so zidni bojler ji, sušilci rok in pod. Hvala za skrb in zanimanje! V četrtek, 3. novembra, pa tudi v petek, je v upravi Dolenjskega lista neprenehoma zvonil telefon: »ZAKAJ NI DANES NAŠEGA LISTA??!« Oglašali so se naročniki in bralci z vseh strani, jezili so se pismonoše in trafikanti, ki so morali kar naprej odgovarjati: »Kaj niste brali, da izide prihodnja številka v četrtek, 10. no vembra? Na zadnji strani .modre' številke je pisalo, le poglejte!« »Ali se boste ljudem kaj opravičili glede te zamude?« so nas spraševali v nekaterih občinskih skupščinah, na poštah pa so nekaj najbolj hudih naročnikov upravniki komaj prepričali, da lista zares še ni treba »iz svete jeze« odpovedati če ga pretekli četrtek nj bilo! Našim bralcem in naročnikom smo 27. oktobra na 32 strani lista pojasnili, kdaj bo izšla prihodnja številka — to obvestilo pa so mnogi prezrli. Tiskarna v torek, 1. novembra, ko postavi na i več našega gradiva v svinec, zaradi praznika ni delala — in samo zaradi tega v četrtek, 3. novembra, našega tednika nj bilo Veseli pa smo bili številnih vprašanj in žuga-nja češ: le zakaj vas pa imamo, da nam niste dali ta teden našega lista! Zato: vsem naročnikom in bralcem iskrena hvala za pokazano skrb in zanimanje! V podobnih priložnostih, ko bo sredi tedna kak praznik, pa se bomo zdaj skušali dogovoriti s tiskarno DELA v Ljubljani, da bomo tiskali vsaj 8 ali 12 strani našega lista. Da je ljudem zares potreben vsak teden, smo se zdaj znova prepričali. Lep pozdrav veliki dru-žinj naših zvestih naroč nikov in bralcev doma in na tujem! UREDNIŠTVO IN UPRAVA Novih 12 hektarov hmeljevih nasadov Sevniški Kmetijski kombinat bo še ta mesec dokončal postavljanje žičnih opor za novih 12 ha hmeljevih nasadov v Loki. žičnate opore so betonske in bodo lahko dolgo služile namenu. Investicije znašajo blizu 3 milijone S din na hektar, kar je več kot so prvotno predvidevali. Precejšen delež pri podražitvi imajo napake pri nekaterih betonskih stebrih, ki jih zaradi tega niso upali postaviti. Stebre je naredilo ljubljansko gradbeno podjetje GRADIŠ. Hmelj na novih žičnicah bo pripomogel, da bo loška sušilnica bolje izkoriščen* PRIZNANJA KRVODAJALCEM V KOČEVSKI OBČINI Letos 25 zlatih in 81 srebrnih značk Od leta 1958 je dalo kri 70 zlato, v kočevski občini 7206 ljudi, med njimi jih je dobilo 491 pa srebrno značko krvodajalca 26. oktobra je občinski odbor Rdečega križa Kočevje priredil o holetu Pugled slovesnost, na kateri so prejeli krvodajalci tudi zlate in srebrne značke. Na slavju je krvodajalcem spregovorila tajnica občinskega odbora RK Hedvika Pintar. Zahvalila se jim je za njihovo razumeva. mje in pomoč ranjenim, trpe. čim in umirajočim. Krvodajalce je pozdravil tudi predstavnik glavnega odbora RK Slovenije Ivan Andreje, ki se je po slavnostnem delu spremenil v znanega humorista Vanča in je prisotne prisrčno zabaval. V kulturnem delu slavja so nastopili še učenci glasbene in osnovne Sole. Značke so prejeli na slav. nostd krvodajalci: Is podjetja ITAS: zlato: Stan. ko Plot, Vladivoj Boc, Andrej Pogačar in Angel Šemec; srebrno: Alojz Goljevšček, Mirko Lavrič, Pepca Rudolf, Vladimir Kusold, Albert GoljevScek, Janez Pekolj, Stane Debeljak, Stane Adamič, Ervin Ahac, Alojz Pečjak in Ste-lan Tompa. Is KGP: zlato: Alojz Arko, Maks Logar; srebrno: Boris Klan- čar. Prane Puiitovrh, Marija Gu-štin, Franc Hribar, Anica Kuž-nik, Marija Drago.š, Helmut Poje, Igor Guna, Ciril Strumbelj in Ivan Križ. Iz LIK: zlato: Marija Kuk, Pa-ni Hegler; srebrno: Fani Lang, Marija Vidmar, Kristina Kverh, Stanko Tomšič, Ivan Potisek, Alojz Jeselnik in Pavel Peček. Iz občinske skupščine: zlato: Mira Trpin, Venceslav Drobnič; srebrno: Bogomir štefanič, Tinca Ožbolt in Alojz Petek. Is Tekstilane: srebrno: Tilka Idič, Kristina Novak in Stane Pa. hulje. Iz INKOP: srebrno: Marija Štefanič, Ivan Vertelj in Janez Klun. Iz zdravstvenega doma: zlato: Fani Mrhar; srebrno: Mihael Petrovič. Iz Elektro: zlato: Prane Valda; srebrno: Ivan Rade. Is Tiskarne: zlato: Andrej Hočevar; srebrno: Josip Seuček. Iz Zidarja: srebrno: Jože Ora-žem. Iz PTT: srebrno: Alojz šuštaršič. Iz Opreme: zlato: Ludvik Dam-še. Iz Vodne skupnosti: srebrno: Fanika Hočevar. Is KTK: srebrno: Veljko Trope. Upokojenci in gospodinje: zla. to: Marija Kersnič, Marija Pire in Marija Knavs; srebrno: Mari. ja Miklič, Karolina Virant. Ostali: srebrno: Amalija Kožuh, Ludvik Sočič, Franc Pevec jn Mirjana Jančevski. Krvodajalske značke ostalim 5. oziroma 10-kratnim kr- vodajalcem pa so ali še bodo podelile krajevne organizacije Rdečega križa: Kočevska reka štirinajstim knvodajalcem, Stara cerkev 10 krvodajalcem, Draga 6 krvodajalcem, Ko privnik dvema, Stari log dve. ma, in Kos te, Vas-Fara, Po-lom ter Orni potok po enemu krvodajalcu. Takšna je zunanja podoba brežiške gimnazije, ki jo je projektiral inž. arh. Franc Filipčič. Obnovljen je tudi stari del. Nekdaj temne učilnice so mnogo bolj prijazne, odkar dobivajo skozi okna več svetlobe. Vsa dela je opravilo SGP PIONIR iz Novega mesta. (Foto: J. Teppev) ABC intervju s Petrčkom Na cesti me je ustavil prikupen fantič. Z dvema prijateljema so jo sončnega opoldneva mahnili s torbicami na ramah proti dragatuški šola in pomolil roko kvišku, kadar se jim je bližal avtomobil. Večkrat poizkušajo srečo z avtostopom, so povedali, a malokdo ustavi. Tisti, ki me je ustavil, je bil Speharjev Petrček s Tanče gore. Hodi peš v 1. razred dragatuške šole. Njegov ata je rudar, mama ni v službi, ima pa še sestrici Sonjo in Eriko. — Ali ste vsi trije sošolci? — vprašam. Petrček je odgovori med tem, ko je skoz okno mahal šolarjem na cesti: — Nista sošolca- Onadva hodita že v drugi razred. Vardijanova sta: Drago in Roman. Iz mojega razreda je v vasi samo ena punca, jaz pa raje hodim s fanti- — Katere črke že poznaš? — Grke •.. precej smo jih že vzeli. Pišemo že besede! — Pa si kaj jokal, ko si prvič šel od doma? — Niti malo! Mama je šla z menoj vse do šole, a samo enkrat- Potem sem začel hoditi sam. — Ali sam delaš domače naloge ali ti pomagata sestrica in mama? Pa po pravici povej! — mu za šalo zagrozim. — Vse delam sam — je izjavil odločno. Že smo bili pred šolo. Kot bi mignil, je minila vožnja po slabi cesti. R. B. KRŠKO: v pretresu otroško varstvo Svet za socialno varstvo in varstvo družine občinske skupščine Krško je v četrtek, 27. oktobra, razpravljal o tezah za republiški zakon o otroškem varstvu in otroškem dodatku. Pretresel je osnutek datku. Pretresal je osnutek zakona o usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, nazadnje pa je stekla beseda še o srednjeročnem programu otroškega varstva. V Krškem je varstvo predšolskih in šolskih otrok izredno pereče, zaradi tega je zanimanje za ta vprašanja med ljudmi in organizacijami zelo živo. To je dokazala tudi četrtkova razprava. Srečanje v Bregani Občinski sindikalni svet Samobor in ObSS Brežice bosta priredila v nedeljo, 13. novembra, ob 9. uri medobčinsko srečanje športnikov sindikalnih podružnic. Prireditev je namenjena počastitvi dneva republike in 25. obletnici vstaje Udeleženci, ki se bodo srečali v Bregani, bodo tekmovali v 6 disciplinah. Zmagovalci bodo prejeli prehodni pokal bratstva in enotnosti. J. T. Podeljevanje krvodajalskih značk v Kočevju. Aloj Arko prejema zlato značko. (Foto: Prime) Kmetijsko gozdarsko podjetje Brežice proda po sklepu DS na javni licitaciji 14. 11. 1966 ob 8. uri OSEBNI AVTO FIAT 1100 za izklicno ceno 10.050.— Ndin. Ogled avtomobila je možen vsak dan od 6. do 14. ure na upravi podjetja. Za praznik sevniske občine pošilja , , DELOVNI KOLEKTIV KOPITARNE SEVNICA PRISRČNE ČESTITKE IN POZDRAVE VSEM OBČANOM, ŠE POSEBNO PA KOLEKTIVOM VSEH DELOVNIH ORGANIZACIJ! Dr. Slavko Špringer: Dojenja ne moremo z ničimer nadomestiti Mati mora uživati pravilno hrano Da bi bilo materino mleko pravilno sestavljeno, se mora doječa mati pravilno hraniti. Prva dva dni po porodu naj bo hrana lahka, tekoča, obroki naj ne bodo preobilni, nato naj uživa navadno hrano, le" čimbolj pestro in okusno, po količini pa nekoliko obilnejšo, kot je je bila vajena prej. V materini hrani morajo biti beljakovine, ogljikovi hidrati, maščo-l3e, soli in vitamini. Beljakovine so v mesu, siru, mleku in jajcih. Zaradi dojenja priporočamo, naj mati uživa telečje ali goveje meso, kuretino, koristila pa ji bodo tudi jetra, srce, ledvica in ribe. Svinjskega mesa, zelo mastnega in slanega mesa pa naj se mati izogiba. V sladkorju, močnatih jedeh, kruhu in testeninah so ogljikovi hidrati, vitamini pa v svežem sadju, solati in zelenjavi. Ukoreninjeno je mnenje, da pivo, kvas, mleko in surovo maslo vplivajo na večje količine mleka, vendar to ne drži. Doječa mati naj ne kadi, ne uživa alkoholnih pijač, čeravno manjše količine piva ne škodujejo. Strastne kadilke naj omejijo število cigaret na največ 10 dnevno. Včasih dobijo dojenčki prebavne motnje, če uživajo matere močne začimbe in zelje. Mati naj opazuje, če je otrok preobčutljiv na določeno prehrano, in naj se tej izogiba. Tudi nekatera zdravila preidejo v mleko, če jih mati uživa v večji količini. To velja zlasti za opij, morfij in praške za pomirjanje. Zadovoljno, mirno in brezskrbno življenje je prav tako eden izmed pogojev za uspešno dojenje. Preutrujenost je za dojenje škodljiva, zmerno gibanje pa je materi neobhodno potrebno. Kako dojimo? Mleko se tvori v materini dojki, ki je sestavljena iz mlečne žleze, vezivnega tkiva in mišičevja. Dobra mlečna dojka je srednje velika in topla. Nekatere matere imajo mesnate dojke, tako da se mora otrok pri sesanju prav mučiti. Če materi mleko kar nenehno kaplja iz dojk, to še ni dokaz, da je dojka mlečna. Veliko žena ima na prsih nepravilne bradavice in se pri draženju kolobarja ne postavijo pokonci. Take bradavice otrok pri se- sanju rani. če ima mati vdrto bradavico, ki pa se pri draženju kolobarja postavi pokonci ,otrok lahko pije. Mlezivo ali kolostrum je mlado mleko, ki ga izloča dojka v nosečnosti in v prvih dneh po porodu. Je rumenkaste barve, ima veliko beljakovin in zadostuje potrebam otroka v prvih dneh, čeprav otrok tedaj malo pije. Po nekaj dneh se prične izločati normalno mleko. To spremembo opazi mati sama. Dojke postanejo napete in boleče. Pri nekaterih materah se tedaj pojavi prehodna vročina in neugodje. Vsi ti pojavi izginejo takoj, ko začne otrok dobro piti. Težave pri dojenju nastanejo lahko zaradi matere ali zaradi dojenčka. Včasih je otrok preslab za dojenje. Tako so ne-nošenčki, prenošenčki, shujšani novorojenčki in nevarno bolni. Nezmožni za dojenje so so tudi otroci s prirodno hibo, kot je zajčja ustnica ali volčje žrelo. Pri vseh težavah med dojenjem pa je potreben posvet z zdravnikom. Težave pri dojenju, ki izvirajo iz materine krivde, so največkrat posledica udrte, ploske, prevelike ali slabo združljive bradavice. Matere si lahko pomagajo z nastavkom, ki ga imenujemo nabra-davičnik. Pri dojenju zelo ovirajo tudi razpoke, zelo boleče bradavice. V takih primerih je najbolje otroka za nekaj dni odstaviti, medtem pa si naj mati mleko izbrizgava. Pri gnojnem vnetju dojk dojenji največkrat ni več mogoče, razen če smo bolezen hitro in uspešno pozdravili. Prav tako odstavimo otroka, če zboli ma-•ti za akutno nalezljivo boleznijo, če pa zbolita otrok in mati, a splošno zdravstveno stanje matere še naprej dopušča dojenje, ni razloga, da bi prenehala dojiti. Tudi ni potrebno, da bi mati prenehala dojiti, če se ji pojavi mesečno perilo, ker to ne škodi mleku, kakor mnogi mislijo. Kdaj hranimo novorojenčka? V prvih 24 urah po rojstvu se morata mati in otrok spočiti. Novorojenčku lahko damo že po 12 urah nekaj sladkane-ga kamiličnega čaja, prvič pa ga denemo k prsim šele po 24 urah. Prve dni otrok malo pije. Drugi dan pristavimo otroka ob vsakem drugem obroku, tako da je trikrat dojen, trikrat pa dobi sladek kamilični čaj. Naslednji dan lahko čaj opustimo in pustimo otroka samo pri prsih. Mati naj doji otroka tedaj, kadar je lačen in kadar vidi, da bi rad jedel. Vendar naj ga ne razvaja in naj ga ne hrani prevečkrat. Tudi ni priporočljivo, da otroka hranimo natančno ob določeni uri. Prve tri mesece se dojenčki prebujajo približno vsake tri ure in hočejo tedaj jesti, kasneje le na vsake 4 ure. če otrok v tem času spi, naj ga mati ne budi, temveč nahrani, ko se zbudi. Paziti pa je treba, da bo otrok v 24 urah dobil vse potrebne kalorije hrane, kar je posebno važno za slabotnega dojenčka. i Zdrav dojenček je lačen običajno vsake štiri ure, vendar včasih prej, drugič kasneje. Mati ga doji približno šestkrat na dan. Dojenčki z manjšim želodčkom pa kričijo navadno že po treh urah. Ti naj dobe na dan 7 obrokov hrane. Samo en mesec dojenja ponoči 2e ob koncu prvega meseca lahko opustite dojenje ponoči, tako da spi dojenček od okoli 22. ure do zjutraj. Po tretjem mesecu lahko opustimo tudi zadnji večerni obrok ter preidemo le na štiri do petkratno dojenje na dan. Ne pozabimo pa, da je treba otroka po vsakem hranjenju držati pokonci, da »podre kupček«, kakor pravimo tedaj, kadar mu zrak, ki ga je zajel med jedjo, gre iz želodčka. Nato ga položimo v posteljo, tako, da leži na desni strani, s čimer olajšamo prehod hrane iz želodčka v ozko črevo. SEVNIŠKA OBČINA PRAZNUJE SEVNIŠKA OBČINA PRAZNUJE Občanom za 14. občinski praznik Ker poteka letos 25. leto boja naših narodov za osvoboditev in izgradnjo socializma, ima letošnje praznovanje 14. občinskega praznika občine Sevnica poseben pomen. 12. novembra 1941 je takratni komandant brežiške čete, revolucionar in narodni heroj ter poznejši častni občan naše občine pokojni Dušan Kveder-Tomaž s pomočjo treh borcev s herojsko in drzno akcijo rešil iz sevniških zaporov pet na smrt obsojenih aktivistov OF. Ponosni smo na ta dogodek, ki nas spodbuja, da bomo še bolj dosledno izpolnjevali današnje naloge izboljšanja življenja naših delovnih ljUdi in graditve novih družbenih odnosov. Ob tej priložnosti lahko rečemo, da smo v okviru objektivnih možnosti v preteklem letu sledili ciljem družbene in gospodarske reforme. V primerjavi z lanskim letom je letošnji družbeni bruto proizvod narastel za 29,7 odst., narodni dohodek pa za 51 odst. Kljub porastu cen so ti rezultati v veliki meri sad prizadevanj naših delovnih ljudi. Proizvodnost dela se je v tem času pri nas povečala za 11 odst. Ob vlaganju sredstev za boljšo tehnologijo in organizacijo dela so narasli tudi osebni dohodki. V gospodarstvu zaposleni imajo trenutno povprečno 69.328 Sdin osebnih dohodkov, kar je za 30 odst. več kot v lanskem letu. V negospodarstvu so osebni dohodki v tem času porasli za 18 odst. in znašajo povprečno 76.416 Sdin na enega zaposlenega, še vedno smo pod republiškim povprečjem; ti uspehi nas ne zadovoljujejo, kažejo pa, da smo na pravi poti. Ob letošnjem prazniku lahko ugotovimo, da se je kolektivom, ki ustvarjajo 1 milijardo bruto proizvoda, pridružila še konfekcija »Jutranjka«, čeprav poteka letos komaj peto leto obstoja tega prizadevnega podjetja, kjer imajo povprečno delovno dobo vsega tri leta. Konfekcijska industrija je pri nas pomembna predvsem zaradi tega, ker zaposluje veliko število žena in je pripomogla, da tvorijo v naši občini žene že 41 odst. vseh zaposlenih. To pa nam hkrati povzroča številne težave pri urejevanju otroškega varstva, šolstva, zdravstva in kulturnega življenja. Pogosto se srečujemo in razpravljamo o teh težavah, vendar kljub prizadevanju ugotavljamo, da je na tem področju še precej neuresničenih želja in potreb, žal moramo letos spet poudariti, da je ostala neizboljšana prometna povezava naše občine z drugimi kraji. To ima za posledico prepočasno napredovanje prometa, gostinstva, turizma in obrti. Naša skupščina ugotavlja, da tega brez izdatne pomoči republike ne bomo mogli rešiti. V bližnji 'prihodnosti nas čakajo še pereči problemi: šola na Telčah, zdravstveni dom v Sevnici, vodovod, kulturni domovi, vaške ceste, predvsem pa zdravstvo in socialno varstvo. Letos smo na področju komunalne ureditve kraja dosegli že lepe uspehe, za kar izrekamo iskreno priznanje krajevnim skupnostim in občanom. Napredovala je tudi gradnja stanovanj, vendar je še prepočasna in ne zadovoljuje novih potreb. Odločno prepočasi in premalo gradimo družbena stanovanja, ker pri tem preveč drobimo za to namenjena sredstva. Prepočasi napreduje tudi komunalno urejevanje večjih naselij. Ko primerjamo uspehe in še nerešene probleme, želimo ob letošnjem prazniku prikazati občanom, da moramo v bodoče še bolj skladno razvijati proizvodnjo in potrošnjo. Letošnja racionalna vlaganja v Kopitarni, Jugota-ninu, Trgovskem podjetju in v drugih gospodarskih organizacijah dokazujejo, da so naši samoupravni organi naredili velik napredek na poti, ki smo jo začrtali in ki pomeni hitrejši materialni in kulturni napredek naših ljudi. Vsem delovnim kolektivom in vsem občanom se zahvaljujemo za vložene napore in jim iskreno čestitamo za občinski praznik. JOŽE KNEZ predsednik občinske skupščine Sevnica Vladimir Štoviček razstavlja v Sevnici Vladimir Štoviček: JUTRO V počastitev občinskega praznika so v nedelo, 6. novembra, v Sevnici odprli razstavo akademskega slikarja Vladimirja štovička. Umetnik je bil rojen pred sedemdesetimi leti v Bošta-nju pri Sevnici, študiral je na akademiji za likovno umetnost v Pragi, kjer se je šolal pri svetovno znanem prof. Španielu. Za svoje ustvarjalno delo je prejel vrsto nagrad in priznanj v tujini in doma. Pred sedmimi leti je tem priznanjem pridružil še Trdinovo nagrado, letos ga je predsednik republike tov. Tito odlikoval z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, krška občinska skupščina pa mu je kot prvemu občanu podarila častno priznanje z medaljo J. Vajkarda Valvasorja. Dela, ki so razstavljena v Sevnici, so Žalna proslava v Loki Krajevna organizacija ZB v Loki je 1. novembra ob 14. uri priredila žalno svečanost pred spominsko ploščo na občinski hiši. Predsednik ZB Slavko Hočevar se je v govoru spomnil padlih borcev, nato pa sta mladinca recitirala partizanske pesmi. Pionirji so se komemoracije udeležili z rdečimi nitkami, pred ploščo pa so položili šopke cvetja. KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA SEVNICA čestita za občinski praznik Sevnice vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem in se jim še naprej priporoča! Oglejte si naše bogate zaloge in pestro izbiro najrazličnejšega gg blaga! prišla z razstave v Celju in predstavljajo najobsežnejši pregled njegovih stvaritev. Razstava je 'v veliki dvorani gasilskega doma v Sevnici in bo odprta do 20. novembra vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. Sevniška »Jutranjka« žanje uspehe Konfekcija »Jutranjka«, ki že leto dni dela v prenovljenih prostorih na Radni, se dobro razvija. V kolektivu je zaposlenih 255 delavk in uslužbencev ter 25 vajenk. Bodočnost te sevniške delovne organizacije je zagotovljena, saj pošilja 40 odstotkov izdelane otroške konfekcije v Zahodno Nemčijo. Dokaz več so tudi podatki, ki kažejo, da je imela lani tovarna 786 milijonov S din prometa, letos pa so že presegli milijardo S din. V nekdanjih prostorih kmetijske šole na Radni ima konfekcija šolske prostore za priučitev novih vajenk. Ko bodo izpraznjeni dosedanji stanovanjski prostori v tej zgradbi, bodo šolski center lahko še povečali. Tovarna ne bi imela večjih težav, če bi kazalo razširiti delovne prostore. Okoli zgradbe je še dovolj prostora, tako da bodo nove obrate lahko kar prizidali. S. Sk. Nova trgovina na Bregu 27. oktobra je Trgovsko podjetje iz Sevnice odprlo trgovino v novem gasilskem domu na Bregu. Lokal je sicer manjši od tistega v Loki. stoji pa na lepem prometnem kraju blizu železnice. Prebi, valcem Brega in okolice se je s tem uresničila njihova želja za letošnji občinski praznik. Osem fantov, osem nad Majcnove družine. Pet jih je padlo, njim pa sta se pridružila tudi roditelja mati Marija in oče Ivan. Narodni heroj Milan je četrti z desne, oblečen v uniformo starojugoslovanske vojske. Slika je iz časa, ko sta bila z bratom na dopustu. Junaštva nepozabni zgled zapušča v srcih svetlo sled! Te besede so posvečene narodnemu heroju Milanu Majc-nu in njegovemu bojne>nu tovarišu Jančetu Mevžiju na spomeniku pri Vodenikovi hiši v Zg. Murencih pri Šentjanžu, v kateri sta se spoprijela z Nemci tako junaško, da sedanji rodovi ne smejo tega pozabiti. Zidovi požgane hiše in od sovražnikovih krogel prerešetani hrastovi okvirji oken so nem spomin neenakega boja v oktobrskih dneh pred 25 leti. Osem sinov je rodila Alajc-nova mama iz Šentjanža, o-sem postavnih fantov je zredila. Krut in neusmiljen je sil davek Majcnove družine za osvoboditev pred tujimi zavojevalci. Pet sinov ter oče in mati so darovali 7a to življenje. Že avgusta 1941 je v Šiški padel prvi sin Marjan. Za njim je bil na vrsti najbolj junaški — Milan. j7. novembra 1914 ga je njegova mati prvič povila v plenice. Bitka za kruh ga je še mladega prignala v Ljubljano, ker je postal natakar pri Ker.šičevih, nakar je prev/el v zakup manjšo gostilno, že v tem času se je udejstvoval v Glavnem odboru slovenskih fantov in deklet, njegov lokal pa je postal zbirališče komunistov in antifaši-stov. Takrat so ga celo imenovali »rdečega birta«. Takoj v začetku vojne so ga Italijani skupno s Francem Leskoškom-Luko in peti mi tovariši zaprli. Iz zapora se jim je posrečilo pobegniti na Mokre. Tam se je Mi lan izkazal s prvimi drznimi akcijami. Še danes vedo povedati starejši prebivalci Mokronoga in drugih krajev, kako ponosen in drzen je bil. Sredi dneva je s pištolo za pasom in oblečen v rusko srajco prišel med Italijane v gostilno, in se ga niso upali prijeti. Odlikovala ga je izredna hrabrost, akcij se je loteval kar sam, včasih celo preveč svojeglavo. Bil je velik idealist in dober človek ter si ni mislil, da ga bodo izdali. Njegova teta, ki živi sedaj v Šentjanžu, nam je opisala zadnje srečanje domačih z njim: »Takrat smo se zadrževali pri Frelihovih v Šent-rupertu. Milan se je oglasil pri nas in nam dejal, da odhaja v pomembno akcijo na Kal, hkrati pa bo še pomagal kmetom spraviti živino na italijansko stran. Svarili smo ga, naj ne hodi, toda ni se menil za naše besede. Odšel je, živega nismo videli nikoli več.« Ko sta se ustavila z mladim Jančetom Mevžljem, s katerim sta bila tudi v so- rodstvu, v Zg. Murencih nad Šentjanžem, se je med domačini našel izdajalec, ki je sporočil Nemcem v Šentjanž, da sta oba partizana v Murencih. Iz Majcnove gostilne, v kateri so se takrat šopirili tujci, in nekaterih drugih hiš so Nemci brž pohiteli tja gor in obkolili Vodenikovo hišo, v katero sta se zatekla. To je bilo 28. oktobra 1941. Sprejela sta borbo tako herojsko, da so o tem še dolgo govorili po vsej Dolenjski. Nemci so pripeljali nove enote iz Zidanega mostu in Radeč, napadali ves dan in vso noč, toda niso mogli zavzeti dobro utrjene hiše, iz katere sta vračala napadalcem milo za drago. Prvi je padel Janče, toda tudi sam Milan se ni hotel vdati. Ko mu je zmanjkalo ročnih bomb, je sovražnikom vračal njihove, še preden so eksplodirale. Ko so zjutraj drugega dne pripeljali težke minomete in težke strojnice so z bombami zažgali hišo. Ko se je iz goreče stavbe pognal proti kleti, so ga prerešetali rafali strojnic. Padel je junak. Ko so se Nemci po končani borbi postrojili pod bližnjim orehom, so domačini lahko ugotovili, da jih je bilo najmanj 300. S ponosom govorijo ljudje o Milanovi in Jančetovi smrti. Nemci so ju pokopali z vsemi vojaškimi častmi. Na grobu ju je njihov komandant dajal za zgled nemškim vojakom. Kot je kasneje na Debencu pripovedovala Majc-nova natakarica, je prišla iz Gradca posebna komisija in Milanu obducirala možgane, češ da je bil ta človek nekaj nadnaravnega. Za narodnega heroja so ga proglasili 1951. leta. Tretji je padel najmlajši sin Peter, ki je bil s 17 leti že komandir, v roških gozdovih. Ko je bil ubit tudi oče Ivan, je Majcnova mati neustrašeno in javno vpila na morilce: »Imam še pet sinov, ki bodo maščevali Ivanovo smrt!« Na vrata svoje hiše je napisala, da za morilce v njihovo hišo ni vstopa. Kot delegatka se je udeležila prvega kongresa Antifašistične fronte žena 16. in 17. oktobra ▼ Dobrniču. Ona je ena izmed mnogih, ki so dokazale, da je imel prav angleški major Jones, ko je na kongresu dejal: »Narod, ki ima takšne žene, mora živeti!« s Njen sin Niko, ki je samo malo prekasno pridirjal na kon«ju, da bi v Dobrniču srečal mater, je ni nikoli več videl. 29. 10.1943, točno dve leti po Milanovi smrti, so ubili tudi njo, za katero je celo italijanski vojak ob neki priložnosti dejal: »Uboga mati . . .« Sin Niko je izdihnil kot komisar devete brigade na Snežniku, Jože pa je padel v Beogradu. Tako so padli Majcnovi, da mi živimo. M. L. Vilma Bukovčeva in Rajko Koritnik v Sevnici V počastitev občinskega praznika bo v petek, 11. novembra, ob 19.30 v domu TVD Partizana v Sevnici koncert opernih arij. Pela bosta člana ljubljanske Opere sopranistka Vilma Bukovčeva in tenorist Rajko Koritnik. Med njunimi nastopi bodo Tatjana Remškarjeva, Štefanija Polik in Janez Mejač izvedli več baletnih točk. Predprodaja vstopnic je v trgovini Borovo. Prizadevni sevniški šahisti šahovski klub »Milan Majcen« iz Sevnice je bil ustanovljen 24. junija 1964 in združuje čez 80 šahistov v vsej občini. Razen tega ima svojo sekcijo v Boštanju, ki je bila ustanovljena letos. Da je diuštva eno najbolj delavnih, potrjuje tudi to, da je doslej organiziralo celo vrsto šahovskih tek movanj, njegovi člani pa so se udeleževali šahovskih prireditev tudi izven občinskih meja. , V dveh letih je bilo odigranih 25 rednih mesečnih brzo turnirjev, kot posebnost pa naj omenimo tudi prvi šahovski radijski dvoboj v Sloveniji, ko je društvo tekmovalo z Rušami, člani društva so si prizadevali, da bi v svoje vrste dobili čimveč mladih, po šolah so organizirali pouk šaha, šolska tekmovanja in simultanke. Klub je priredil tudi turnir za IV. kategorijo, za letošnjo zimo pa pripravlja podobno tekmova nje za pridobitev III. kategorije. Ob občinskih pravnikih organizira tekmovanje ekip sindikalnih podružnic in Svobod, na katerih je bilo vedno veliko udeležbe. Leto; je klub dobil nove šahovske ure, za katere so prispevala podjetja in družbene organizacije. Posebej je treba pohvaliti upravo in kolektiv gostinskega podjetja v Sevnici, ki že ves čas brezplačno nudi prostore za igranje ob raznih šahovskih prireditvah, člani kluba z zanimanjem spremljaj ) tekmovanja, ka.r dokazuje udeležba. Zelja kluba je, da bi pritegnil v svoje vrste še več ljubi teljev te lepe igre, predvsem mladih. Klub bi rad tudi se bolj razširil šahovska tekmovanja v kolektivih podjetij in na šolah, pri čemer je vedno voljan pomagati a nasveti in pri o^ganiaranju tekmovanj, kot nam je na koncu pogovora dej;>l njegov predsednik Boris Debelak iz Krmelja. Št. 44 (867) DOLENJSKI LIST Padlo je sedmero Majcnovih ZAČENJAMO ŠE ENO AKCIJO ZBIRANJA NOVIH NAROČNIKOV! I Zakaj ne vsi za 8,5?| Bo to res naša »zadnja akcija« za zbiranje novih naročnikov in prijateljev našega pokrajinskega glasila Socialistične zveze? Na seji uredniškega odbora našega tednika so se novinarji in člani uprave lisva pretekli ponedeljek muzali, ko sem omenil, da gremo »tokrat verjetno v zadnjo akcijo za razširitev lista, saj imamo zdaj že skoraj 24.800 izvodov redne tedenske naklade« nimivost in morda tudi posebnost v našem jugoslovanskem lokalnem tisku (lokalnem seveda v pozitivnem smislu besede!). Pa vendar vsi vemo: Pokrajinsko povprečje razširjenosti našega časnika je zdaj 8,5 prebivalca na 1 izvod DOLENJSKEGA LISTA, toda pri tem 5 občin pod tem povprečjem, 4 pa so nad njim! Prav dobro vemo, kje (in zakaj!) je domače glasilo a rs sprejemnik najboljšemu! V trebanjski občini se je lani in letos Do lenjski list krepko razširil, saj pride že na vsa kih 7,8 prebivalcev po en izvod domačega glasnika SZDL. Da pa bi naš list še bolj razširili, je sklenil občinski odbor SZDL, da bo v času od 10. novembra do 30. decembra 1966 razpisal za vse pismonoše v občini POSEBNO NAGRADNO TEKMOVANJE: pismonoša, ki bo v poldrugem mesecu pridobil največ novih naročnikov za DOLENJSKI LIST, bo prejel zadnjega decembra NOV TRANSISTORSKI SPREJEMNIK Vsak pismonoša naj bi pridobil za domači ted nik vsaj 20 novih naročnikov, za vsakega no vega naročnika pa bo seveda dobil tudi običaj no nagrado Dolenjskega lista. Pohvaliti je treba zgled in spodbudo trebanj skega občinskega odbora SZDL, ki se dobro zaveda, kako dragocen sodelavec je lahko moč no razširjen dobro urejevan lokalni tednik in v njem pestra stalna* komunska priloga! in da pač zdaj skušajmo prodobiti v krog naših rednih bralcev in naročnikov tiste, ki so prejšnja leta iz tega ali onega vzroka odpadli. »Nikdar ne bomo prenehali z akcijami, list mora med ljudi, moramo ga po kazati tudi tistim, ki ga še niso videli ali pa ga doslej odklanjajo morda zato, ker jim le še premalo nudit«« se je razburil eden izmed novinarjev— in moral sem mu pritrditi. Prijela nas je običajna »jesensko-zimska mrzlica«, čas ko skušamo še posebej propagirati širjenje našega domačega pokra jinskega tednika. Vem, to je ena izmed nalog, ki jih imamo kot časnikarji pri splošnem širjenju socialističnega tiska. Nam je pri njej prijetno; visoko izhodišče — skoraj že 25.000 redne naklade, od tega pa kar 96 odstotkov stalnih naročnikov in komaj 4 odstotke kolportaže — vse to je svojevrstna za- SZDL še preslabo razšir j eno. Zato gremo v novo akcijo, da bi skupaj z odbori in organizacijami SZDL ter aktivisti vseh naših družbenopolitičnih organizacij prinesli pisano besedo predvsem tja, kjer je najbolj potrebna in najprostnejša. Brez pomoči naših dobrih, zvestih prijateljev pismonoš in drugih tudi tokrat ne bo šlo, več kot doslej pa si obetamo tudi od odborov Socialistične zveze in od vseh drugih družbenopolitičnih činitelj ev v občinah, katerim širjenje tiska, zlasti še domačega, ne bi smela biti deveta briga. Ali lahko Dolenjski list krepko razširimo čez »magičnih« 25.000 izvodov? Lahko! že pogled na tabe lo o sedanjem stanju o tem hitro prepriča — njeno zboljšanje pa nikakor ni le vprašanje novinarjev in uprave našega domačega tednika! Mislim, da se razume- mo. Doslej je mnogo akcij izzvenelo kot »prošnja osamelega ptiča«; čeprav smo dosegali lepe uspehe, smo bili pri tem delu le vse preveč sami, prepuščeni samo naši iznajdljivosti in »prijemom« na terenu. Prav vodstva organizacij pa lahko tu ogromno pomagajo! Primer ObO SZDL Trebnje nam danes to že potrjuje; tudi v Kočevju so te dni razpravljali, da bodo krajevne organizacije SZDL krepko podprle prizadevanja za razširitev Dolenjskega lista. Povsod bodo v prihodnjih dneh in tednih sestanki krajevnih organizacij SZDL, njihovih podružnic, pa tudi zbori občanov so napovedani. Tu spregovorimo besedo tudi o »množičnem aktivistu«, našem pokrajinskem Dolenjskem listu, ki ga že KJE VIČ, KJE MANJ? Sredi oktobra letos je bil DOLENJSKI LIST v občinah našega področja razširjen takole (najprej navajamo občino nato podatek, na koliko prebivalcev odpade 1 izvod domačega časnka): NOVO MESTO: na 6,1 pr. TREBNJE: na 7,8 preb. METLIKA: na 7,9 preb. ČRNOMELJ: na 8 preb. KRŠKO: na 8,4 preb-BREŽICE: na 10,1 preb. SEVNICA: na 10,2 preb. KOČEVJE: na 14,4 preb. RIBNICA: na 14,9 preb. Povprečje v pokrajini pa znaša: 1 izvod DOLENJSKEGA LISTA na 8,5 pre bivalca, pri čemer računamo seveda, z vsemi prebivalci — od dojenčka do starčka. zdaj bere nekaj nad 100.000 ljudi. Da bi ga redno bral vsak naš občan, to pa je iskrena in velika želja nas, ki delamo v uredništvu in upravi lista. V pomembnem času živimo in sredi usodnih prelomnic smo; sodobne oblike političnega dela terjajo krepak premik tudi glede boljšega izkoriščanja sredstev obveščanja. Tu je priložnost, da se ves politični aktiv čvrste je vključi v neposreden stik z ljudmi in pomaga graditi resnično javno tribuno naših občin. T. GOŠNIK V CELJU sprejema predplačila ZA NOVI TIP AVTOMOBILA ŠKODA -1000 MB Daje potrošniški kredit na 30 mesecev. Cena avtomobila je 20.700 N-din z dobavnim rokom v NOVEMBRU. Vse informacije dobite v prodajalni avtomobilov ali po telefonu na številko 24-74. Priporoča se »AVTO CELJE« v Celju Iščemo fotografijo tedna Prvi uspeh je že tu: do ponedeljka, 7. novembra, do 12. ure smo prejeli od 9 avtorjev 16 fotografij na naš razpis za »Fotografijo tedna«. Kar težko se je bilo odločiti, katera najbolj ustreza našim željam in razpisu. Sklenili smo, naj si prvo nagrado razdelita Branko Lukič iz novomeškega fotokluba in Polde Miklič iz Šentjerneja. Njuna posnetka sta najbolj aktualna in zanimiva, zato bosta poleg honorarja za objavo prejela še nagradi po 5000 starih dinarjev. Tretjo nagrado, zavitek fotografskega papirja 13x18 cm, bomo poslali Viliju Videniču v Krško za posnetek »Premaganca«, četrto naogrado, prav tako zavitek papirja, pa Slavku Doklu v Novem mestu za posnetek »Svet brez sovraštva« Tovariša P. Grahek iz Novega mesta in Božo Sotler iz Krškega sta tudi poslala dva uspela posnetka, ki ju bomo v kratkem objavili, posnetki Jožeta Zagorca, Janka Poteka in Jožeta Novšaka pa na žalost tehnično ne ustrezajo. V torek so prišle v uredništvo že tudi prve fotografije za prihodnji teden. Snemalcem polagamo na srce: prednost bodo imele fotografije, na katerih so dogoki iz bližnje preteklosti ali pa vsaj originalni motivi (tokrat srno na primer prejeli kar 3 posnetke suhega drevesa v kostanje-viški galeriji Forma viva!) — tako bo naš razpis res dosegel namen: zbrati zanimive in enkratne posnetke. Do ponedeljka je še tri dni časa; kaj vse se lahko zgodi v teh treh dnevih! Fotografije morajo bitj narejene vsaj na formatu 13x18 cm, lahko pa so tudi večje. S fotografijo je treba poslati podatke kdaj in kje je bila posneta, kdo ali kaj je na sliki in podatke o filmu, osvetlitvenem času in zaslonki. Nagrada za »Fotografijo tedna« je 10.000 Sdin, druga in tretja nagrada pa sta dva zavitka fotografskega papirja 13x18 cm. Ne puščajte fotoaparata doma, ne zamujajte lepot in zanimivosti življenja — fotografirajte vsaj za nagrado tedna — čaka vas spet NAGRADA 10.000 S DINARJEV! Naslednji rok za pošiljanje fotografij: v naše uredni štvo morajo priti v ponedeljek, 14. novembra, do opoldan. Srečno! UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA. Iščemo fotografijo tedna Vikici Mohorčič v spomin V Kočevski Reki je pred kratkim umrla 19-letna Viki-ca Mohorčič. Prebivalci so izgubili iskreno prijateljico, mladinski aktiv pa svojo predsednico. Vikico je strla zahrbtna bolezen v najlepših letih. Rojena v družini, kjer je bilo devet otrok, je že v rani mladosti spoznala trdo življenje. V osnovni šoli je marljivo delala kot pionirka in kasneje kot mladinka, čeprav je bolehala, je s trdno voljo v Ljubljani končala administrativno šolo. Kd se je vrnila v Kočevsko Reko, je postala mladini zgled, zadnje leto pa je bila tudi predsednica aktiva ZMS. Njen lik nam bo ostal v trajnem spominu. ANDREJ POGAČAM Tole je posnetek Poldeta Mikliča »1. november«, ki smo mu namenili 5 000 Sdin (EFKE 20, 6 minut, zaslonka 1,8) 40 brežiških žena v obratu Jutranjke' Ustanovitev obrata je dobrodošla zlasti ženskam, saj je zanje na voljo le malo delovnih mest — Število zaposlenih v konfekcijski šivalnici se bo še povečalo S prizadevanjem občinske TRANJKE je ob Savi poleg skupščine Brežice in razume- dijaškega doma v Brežicah vajočo pomočjo sevniške JU- nastala konfekcijska šivalni. Komisija za delovna razmerja pri podjetju »KOVINARSKA« tovarna industrijske opreme in konstrukcij - KRŠKO razglaša prosto delovno mesto za 3 visokokvalificirane ali kvalificirane kovinostrugarje Pogoj: odslužen vojaška rok, poskusno delo 2 meseca, delo v dveh izmenah. Zaželena je praksa. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanj podjetje nima. Ponudbe vložite pri kadrovski službi podjetja. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. ca, v kateri je našlo delo 40 žensk. Obrat so slovesno odprli za praznik brežiške občine. Kolektivu sta zaželela veliko uspehov predsednik obč. skupščine Brežice Milan Šepetavec in direktor JUT' RANJKE Karel Vehovar. Do konca tega leta se bo število zaposlenih poveča'0 na 80, naslednje leto pa še z# 20. Delo poteka že zdaj v" dveh izmenah. Sedanji Postori bodo zadostovali P1"*' bližno za dve leti, potem Pa bodo morali sezidati kaj novega. Konfekcija JUTRANJKA izdeluje le dekliška oblačila. s 300 zaposlenimi ustvari na le" to 13,000.000 Ndin bruto Pro' dukta. V brežiškem obratu bodo verjetno" pozneje šivali deško konfekcijo, po kateri je v trgovinah vedno večje povpraševanje. 6 DOLENJSKI LIST gt. 44 (867) PISMA UREDNIŠTVU S PLENUMA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ OBČINE KOČEVJE Ne le kruh, tudi kultura je potrebna ljudem! Za kulturo je bilo doslej malo denarja, kaže pa, da ga bo v bodoče več — Kultura se ne more sama vzdrževati, zato naj ji pomagajo delovne organizacije — Gostovanja bodo spodbujala domači amaterizem 2. novembra je bil v Kočevju plenum občinskega sveta Zveze kulturno-prosvet-nih organizacij, ki so se ga kot gostje udeležili tudi predstavniki vseh pomembnejših organizacij in organov v občini. Na plenumu je vzbudilo posebno pozornost poročilo člana odbora in predsednika sveta za kulturo profesorja Miloša Humeka (poročilo bomo v celoti objavili tudi v našem časopisu). Poročilo je obravnavalo zelo kritično sedanji položaj kulture v republiki in občini ter prikazalo kulturne potrebe v občini in možnosti za njihovo uresničitev. Razprava se je najdalj zadržala na financiranju kulture, ki je bila doslej odvisna le od skromnih dotacij iz občinskega proračuna. Vse pa kaže, da bo v kratkem zagotovo ustanovljen sklad za financiranje kulture. Glavni dohodki tega sklada bodo razen sedanjih dotacij iz občinskega proračuna še prispevki delovnih organizacij. Pričakovati je, da se bo v novem skladu nabralo za potrebe kulture precej več denarja, kot se je doslej. Seveda pa je treba predvsem člane proizvajalnih delovnih organizacij prepričati, da je kultura, ki se sama ne more vzdrževati, občanom potrebna, saj je ljudem razen telesne potrebna tudi duševna hrana. Pri tem naj kulturnikom pomagajo vse družbene in politične organizacije, posebno pa aktiv kulturno-prosvetnih delavcev. Nedvomno bodo delovne organizacije pripravljene denarno pomagati kulturni dejavnosti, če bodo vedele, za kaj dajejo denar. Zato je potrebno najprej izdelati program kulturnega dela za določeno sezono, z njim seznaniti delovne organizacije in se šele potem pogovarjati o njihovem prispevku za financiranje kulture. Nadalje so razpravljali o tem, če je treba v bodoče bolj podpirati domačo (amatersko) kulturno dejavnost ali gostovanja (poklicnih) kulturno-umetniških skupin. Ugotovili so, da je treba podpirati oboje, pri tem pa upoštevati želje občanov, saj je njihov čut za lepo že kar zadovoljivo razvit. Prav zato je potrebno tudi ločiti zdrav amaterizem od škodljivega di-letantstva. Poudarjeno je bilo tudi, da se ni treba bati raznih gostovanj tujih kulturno-umetniških skupin, saj namen teh gostovanj ni, da bi zatrli do- Pomanjkljivost zakona Prihodnjo spomlad bodo znova volitve odbornikov in poslancev. Volilne komisije se že lotevajo zahtevnega dela, da bodo volitve čimbolj demokratične in da bodo predstavniška telesa hkrati kar najbolj smotrno sestavljena. Pri tem pa delo ovira celo sam zakon o volitvah odbornikov, ki je, kljub temu, da je že doživel popravke in dopolnitve, še vedno pomanjkljiv. Njegova hiba je v tem, da ob spreminjanju volilnih enot ne predvideva, kako postopati z odbornikom, ki mu mandat še ni potekel. Obenem s spreminjanjem strukture prebivalstva bi se moral spreminjati tudi poklicni sestav v občinskih skupščinah. Da je to nevzdržno, ugotavljajo predvsem 8 kmetijskih občinah, kjer imajo v zborih delovnih skupnosti kmetovalci pretežno večino, medtem ko imaio nekatere mlajše skupine delovnih ljudi v niih malo ali nič zastop- nikov. V takih skupščinah je težko tehtno razpravljati o industriji, obrti ali o družbenih službah. Zakon o volitvah daje pravico občinam, da določijo volilne enote, ne pove pa, kako odpoklicati odbornika, če je bila njegova volilna - enota ukinjena. 13. člen zakona pravi, da ga lahko odpokličejo volivci, če ugotovijo, da ne opravičuje njihovega zaupanja, vendar po isti poti, kot je bil izvoljen. Odpokliče pa ga lahko tudi skupščina, če se odbornik 6 mesecev ni ude leževa! sej. Ti dve poti pa malo-kje prideta v poštev. Zakon bi moral upoštevati spremembe prebivalstva, saj ohranja v skupščinah stare poklicne skupine, medtem ko nove ne dobijo ustreznih mest. V občinah upravičeno pričakujejo ustrezno razlago republiške volilne komisije, če ne celo dopolnitve volilnega zakona. M. LEGAN KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJE Predzadnja dva tedna so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Jože Dular in Mija Jane, člana kolektiva Novoles, Straža; Ivan Štcpec, Edvard Kukman, Jožica Ribič in Ljubica Hcnigtnan, člani polektiva Pionir, Novo mesto; Bojan Florjancič in Jožica Hrast, člana kolektiva Krka, Novo mesto; Franc Hrovatič, član kolektiva OMP Instalater, Novo mesto; Milena Medle, Vida Florjancič, Marija Tomažin in Draga Rozcmberger, člani kolektiva KZ Krka, Novo mesto; Jože Ajdič, član kolektiva KZ Krka, EE Šentjernej; Radcnka Donato, Ruža Vranešič in Draga Kavšek, dijakinje ekonomske srednje šole Novo mesto; Janez .Fink in Stane Nahtigal, člana kolektiva Iskra, Novo mesto; Darinka Luzar, članica kolektiva Zdravilišče Dolenjske Toplice; Pepca Sašek, članica kolektiva splošne bolnice Novo mesto. Marija Šivak. Jože Hočevar, Janez Gornik, Ana ftrmovšek, Amalija Robck, Alojz Bevc, Mirko Zupančič, Joža >Ie.iač, Anton Sajevic, Anka Malko, Drago Brezovar, Ana Rifelj. Mihaela Šuštaršič, Jože Progar, Slobodan Rendič, Ivan Rorjanc, Anton Luštck, Marinka šmalc, Tončka Gazvoda, Emil Tirič, Martina Kolesar, Marija Klobučar In Milka lakša, člani kolektiva Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; * 9 """'"MHiimiimiiraiiiM mače kulturne skupine. »Uvožene« bodo namreč le tiste panoge kulture, ki doma niso dovolj razvite. Gledalci oziroma poslušalci bodo na teh predstavah ostrili svoj kulturni čut, nekateri se bodo celo navdušili za posamezne zvrsti, kar jih bo spodbudilo, da bodo tudi doma ustanovili kako kulturno-umetniško skupino, ki se bo začela ukvarjati z novo kulturno zvrstjo. Taka gostovanja ne bodo zavirala domačega amaterizma, ampak ga celo pospeševala. Kino predstave imajo na leto okoli 300.000 obiskovalcev. Tako je kino ena najpomembnejših kulturnih panog v občini in hkrati skoraj edina na vasi. Prav zato naj bi kino dvorane postale res kulturni hram, zato bi morah posvetiti več pozornosti vsebini in kvaliteti filmov. V razpravi so sodelovali tudi predstavniki s podeželja. Za zaključek nekaj njihovih mnenj in predlogov. Podpre-ska: »Učitelji naj bi se že v šoli usposobili za režiserje, pevovodje in podobno, ker bo podeželje le tako imelo ljudi, ki bodo sposobni voditi vsaj eno kulturno panogo.« Predgrad: »še pred nekaj leti je bila tu precej delavna dramska sekcija, ki pa ne dela več, ker se podira oder v dvorani.« Dolga vas: »Delamo in tudi gostujemo. Zal nam nekdo trga plakate, s . katerimi vabimo na prireditve.« Vas-Fara: »Kulturno delo sloni na šoli. Zal starši ne prihajajo na predstave, to pa jemlje njihovim otrokom voljo za kulturno delo.« Predstavnikov Strug, Stare cerkve in Kočevske Reke ni bilo na plenumu. KOT VESOLJSKA RAKETA JE ŠVIGNILO KOPJE ... Marjan špilar, kopje 72,31 m — na nedeljskem zaključnem atletskem mitingu v Novem mestu (F.: M. Moškon) Zakaj pa Mirna ne? Tovariš urednik! Povsod po Dolenjskem so bile za dan mrtvih svečane proslave. Počastili smo njihov spomin in se oddolžili najdražjim. Posebno so bile te proslave namenjene pad-Um borcem NOV. Zgrinjajo se novembrski spomini. . Padali so, umirali so p tujini in doma. trpeli. Za življenja so dali svoja življenja Pred nami se zvrsti 106 imen padlih borcev, pokopanih na Rojah pri Mir. ni. Ni še dolgo tega, kar so jim postavili spomenik. Žalostno, toda resnično jem da te dni ni bilo proslave na Rojah. šolarji so postavili vazo in prižgali sveče, tudi drugi so se spomnili padlih. Ko sem tudi jaz prižgala svečo, sem bila presenečena, ko so se otroci podili okoli spomenika kot na otroškem igrišču. Mar so tisti, ki s0 žrtvo, vali življenja za lepšo bodočnost nas vseli, to zaslužili? MARA JAKIČ Mirna 100 Zakaj avtobus ni ustavil v Stari cerkvi? Tovariš urednik! 1. novembra sem na avtobusnem postajališču v Stari cerkvi čakal na avtobus^ ki bi moral pripeljati ob 19,55. Po dolgem čaJcanju je le pripeljal z dvajsetminutno zamudo avtobus LJ 14-58. Razumem, da je imel avtobus zamudo, ker je bilo na vseh postajah veliko potnikov, ne. razumljivo pa se mi zdi, da avtobus v Stari cerkvi sploh ni ustavil. Potnike, ki so iz-stopili^ je odložil šele pol kilometra dlje^ mi pa smo morali še debelo uro čakati na drug avtobus. Povem naj še, da se to ni zgodilo prvič! ANTON ČOLNAR Kočevje, Trg svobode 5 Smo svoje najdražje že pozabili? Tovariš urednik! Krajevna organizacija združenj borcev NOV iz Dobove je tudi letos priredila žalno svečanost v spomin padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Povabili smo vse članstvo organizacije, šolo ter godbo na pihala iz Loč. Z žalostjo moramo ugotoviti m da je udeležba pri žalni slovesnosti vsako leto manjša. Malo je bilo članov organizacije, še manj pa svojcev pad-lih. Mar so res tako hitro pozabili svoje najdražje? čudno se nam zdi, da se ko. memoracije ni udeležila šola, saj smo prosili, da bi prišlo kar največ šolske mladine in da bi prispeval tudi recitacijo ali dve. Celo Dobovčanov je bilo tako malo, da jih ni vredno omeniti. Pohvaliti pa moramo god. bo na pihala iz Loč, ki se je vedno — in tudi letos — odzvala našemu povabilu, še posebno zahvalo zasluži njen vodja Lojze Bogovič. ki kljub starosti vodi godbenike in se vedno udeležuje tudi naših proslav. Združenje borcev NOV krajevna organizacija Dobova Grozdna jagoda v kavi Tovariš urednik! Pred nekaj dnevi me je pot zanesla v spodnjo delikateso v Novem mestu z namenom, da bi si kupila kekse. Na moje vprašanje, koliko stane zavitek, mi je prodajalka povedala visoko številko, zato sem jo vprašala, od kdaj so toliko dražji. Obrnila se je k drugi prodajalki in jo vprašala: »Koliko pa stanejo ti keksi?« Slednja je odgovorila: »Ne vem, vprašaj ono.'«. Ko so tako nekaj časa druga drugo spraševale in ni nobe-im vedela za ceno, me je minilo potrpljenje in sem jim dejala: »Hvala lepa, na svi-denje.« Ta nevednost pa me ni toliko prizadela, kot me je prizadel naslednji dogodek ne. kaj dni kasneje. 11. oktobra sem hotela v isti delikatesi popiti skodelico kave. S prijateljico sva se usedli za umazano mizo, ker čiste pač ni bilo. Umazani so bili (udi stoli in pod, stene pa vse popisane. K vsemu temu pa so bile v okras še umazane in obtolčene skodelice in strašno umazana dekletova halja. Ko sem obrisala rob skodelice in pila kavo, sem začutila v ustih neko sluzasto stvar. Tisti hip sem mislila, da imam v ustih polža, nato pa sem ugotovila, da je le zmečkana grozdna jagoda. Obe sva zapustili lokal, sama pa od tistega dne nisem .več prestopila njegovega praga. Sprašujem se, če ljudje slepi hodijo okrog, da ne vidijo umazanije v središču mesta. To vprašanje pa je skoraj odveč, če pomislim, da je v tem lokalu ,gnezdo' dolgolasih mladoletnikov, ki v njem lahko brez skrbi pišejo po zidu. kadijo in pijejo. Sprašujem se le, kje je sanitarna inšpekcija, da v središču mesta ne vidi vsega tega. JOŽICA GRANDOVEC NOVO MESTO Pismo iz Šentjanža Proslava ob 25. obletnici smrti narodnih herojev Mila. na Majcna in Jančeta Mevž-Ija ter četrtstoletnici izseljevanja našega prebivalstva, ki je bila 16. oktobra, je re lepo uspelo. Velik delež pri tem je imela tudi godba na pihala novomeške garnizije, ki se je rada odzvala našemu povabilu. Zahvaljujemo se tudi KPD Dob pri Mirni za sodelovanje pri proslavi, pa, tudi RTV Ljubljana, ki je proslavo snemala ^ prvoborcu Franci ju Kolar ju za govor in vašemu uredništvu za pozor, nost, ki ste jo v vašem listu izkazali naši proslavi. Škrat, ke — zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli do uspeš, no izvedene proslave. INICIATIVNI ODBOR PROSLAVE Pozdravi iz Prekmurja Ko sem se pred kratkim mudil v Prekmurju, sem obi. skal dolgoletnega naročnika našega tednika Antona Suši-na, ki je že 10 let priklenjen na bolniško posteljo. Pred tremi leti se je presetil v Pragersko iz Račne pri Loki, vendar se ni odpovedal bra. nju Dolenjskega lista. Pravi, da vsak teden komaj čaka četrtka, ko v našem listu naj. de mnogo novic iz Posavja, posebej pa ga zanimajo vesti iz sevniške občine in iz Loke. Bralcem, naročnikom in uredništvu pa pošilja iskrene pozdrave in tople želje, da bi bil Dolenjski list še naprej tak ali boljši. STANKO SKOČIR Tujci so filmali ribolov na Krki Temno zelena Krka, ki se leno vije med dolenjskimi griči s svojim ribjim bogast. vom privablja vse več ribi. čev iz raznih evropskih držav. Nedavno so tujci filmali ribolov pri vasi Krki, v Zužem. berku, v Soteski in na Otočcu. Ta dan so potegnili iz Krke več prav lepih sulcev. Ribe so filmali tudi v topliš-kem bazenu, ki so ga za to priložnost delno napolnili z vodo in vanj spustili ribe. D. G. št- 44 (867) DOLENJSKI LIST 7 Janez Trdina VELIKANI Podgorec je šel polhe lovit. Prenočišča si je poiskal vrhu Gorjancev. Vzel je iz torbe večerjo in ko je odvečerjal, se je ulegel in zaspal. Ni dolgo spal, ko ga prebude debeli glasovi neznanih mož. čudni glasovi so bobneli, kakor če trkaš na prazen sod. Možje so bili štirje enake velikosti, kakor najvišje smreke. Svetil je mesec in tako se je moglo vse videti, kakovi so in kaj delajo. Velikani sedejo na travo in vele: Kamenčkamo se, da se zabavajo. Pobrali so mlinske kamne in se z njimi kamenčkali. Nave-ličavši se igre vele: Napolnimo si pipe in kadimo. Iz žepov privle-čejo pipe, velike za zelino kad, in jih napolnijo s tobakom. Zdaj se pa domislijo, da nimajo ognja. Eden pravi: Staknimo si ga z neba! Velikani skočijo na noge in začno metati proti nebu mlinske kamne. Vsak si sklati zvezdo. Z zvezdami sa prižgo tobak in zdajci zapihajo z dimom vse Gorjance, kakor da bi jih bil po. kril črn oblak. Ko pokade, pravi eden: čas je, da si pripravimo večerjo! Velikani se dvignejo in skočijo v globok prepad. Iz prepada privale štiri sode vina. Vsak sod je jemal deset veder, še rajši kak bokal več. Iz prepada si pri-ženo tudi svojo večerjo, čredo srditih volkov. Volkov je bilo osemindvajset, na vsakega sedem. Velikani narede velik ogenj, volkove nataknejo na velike raž nje in jih peko. Obenem so pa tulili nekako pesem, kakor da se grom razlega, in poskakovali okrog ognja, da se je kar zemlja tresla. Podgorec, ki je te strahote gledal in poslušal, je priporočal svojo dušo Bogu in vsem svetnikom v neskončnem strahu, da ga pošasti ne bi zavohale in dejale na raženj morda tudi njega. Stisnil se je v klopčič kakor jež in se drznil komaj dihati. Poleg njega je stala čutara vina, ki jo je prinesel s seboj. Podgorec se domisli, da daje vino srčnost še babi, in začne vleči. Ker je bil srčnosti tako krvavo potreben, ni čudo, da je pil dolgo in veliko. Brž se je preveril, da je v takih zadregah vino res naj bol j Si to lažnik in pomočnik. Bokal ga je bil zvrnil že za večerjo. Ali taka malenkost Podgorca ne ojunači, zato se je velikanov tako bal in tresel. Zdaj je pa vrgel v globo-čino svojega želodca dva bokala naenkrat in ta obilni požirek mu je srce tako privzdignil in razvnel, da bi se šel metat s samim peklenskim rogatcem, kaj ne s takimi nerodnimi rogovilami, kakor so bili ti velikani! Zdeli se mu niso nič več tako grozoviti kakor od konca, jel se je skoraj sramovati, da se jih je bil ustrašil. Predrzno se jim je gro- zil za grmom s pestjo in jim kazal osle in pomaljal fige Ko so pa volkove spekli in se usedli k večerji, zagodrnjal je skoraj na glas: se pač vidi. da ste zarobljeni hribovci, ki me še na volčjo pečenko ne povabite. Velikani so raztrgali in pohru-stali volkove, kakor kak lakom-nik svoje cipe, in težke založke so zamakali z ogromnimi curki vina. Ali njihovo vino je moralo biti precej cvičkasto, kajti držali so se strašno kislo in čemerno. En njih velh Bratci, treba bo udariti spet v kak hram in si napolniti posodo s sladko, človeško kapljico. Te naše čobodre sem tako sit, da sam ne vem, kaj bi dal tistemu, ki bi mi prinesel par dobrih požirkov starega šentjernejčana. Podgorec, to čuvši, plane kvišku, ponudi velikanu čutaro in veli: En bokal ga je še notri. Nuj ga izpiti! Bog ti ga blagoslovi! Komaj je izustil božje ime, se je zaslišal udar, kakor da je kje blizu treščilo. Tisti hip je ugasnil ogenj, pri katerem so velikani sedeli in vse obližje je pokril najgostejši dim, da se dolgo časa ni moglo nič razločiti. Ko se je dim zopet razkadil in razšel, ni videl Podgorec nikjer več ne mlinskih kamnov ne žerjavice, ne ražnjev in vinskih sodov, pa tudi velikanov ne. Noč in gora jih je dala, noč in gora jih je vzela. Elifi Pelin HRABROST Takole v družbi, pri kozarcu vma, je pogovor na-nesel na vprašanje osebne vrednosti, človeškega dostojanstva in na različne druga malenkostne čednosti, ki jih ima — blagor nam! — vsak izmed nas v večji ali manjši meri, na skrivaj, seveda, čednost, pa če je še taka, bi izgubila svojo veljavo, če bi o njej spregovoril tisti človek, ki jo ima. Nekdo ti, na primer, posodi denar, čeprav ve, da mu ne boš mogel ali ne boš hotel vrniti. To bi bila — upam, da boste vsi pritrdili — neke vrste čednost. Koliko pa bi ta čednost veljala, če bi tisti človek začel o njej pripovedovati javno, vpričo prijateljev in znancev? S tem pade in se zruši vsa lepota in blagorodnost dobrega dela se sama od sebe poniža. Drugače je, če človek molči. V takem primeru bi bil molk lahko celo nepričakovano koristen, ker bi pritiskal na človekovo vest kot nekaka kontrola neoporečnosti. To pa te bo prej ali slej prisililo, da vrneš posojeno vsoto. Seveda je žalostno, da imajo — da se tako izrazim — čednosti isto kemično lastnost kakor napake, kajti ene in druge je treba kritizirati. Kaj hočemo, tako je. Vidite, beseda da besedo in v tisti vaši druščini je nekdo sprožil vprašanje, kaj je hrabrost. To je ena izmed čednosti, ki je bila v starih časih posebno močno cenjena. Cela Časovna obdobja so bila v znamenju te višje vrline. Doba viteštva, dvobojev, junaških pohodov in tako naprej. Na izostrene živce današnjega človeka, na primer, bi dvoboji kaj porazno vplivali. Da bi človek od blizu pogledal nasprotniku v oči in z nabito pištolo pral nekako omadeževano svojo čast! Kaj ne zveni to barbarski? Kaj ni bolj preprosto in bolj gotovo pričakati ga kjerkoli v temi in ga z eno kroglo spraviti na drugi svet? Počemu ceremonije, metanje rokavice, merjenje razdalje na korake? Te stvari so za živce sodobnega vladarja nad civilizacijo — čoveka — neznosne Če nimaš dovolj hrabrosti, ubiti ga iz zasede, ker ti je prirojena odvratnost do krvi. ga lahko ubiješ moralno, z obrekovanjem, intrigami, s tiskom To so zakonita sredstva, katera lahko v celoti in brez nevarnosti porabiš in s tem daješ odduška svoji višji čednosti — hrabrosti. V vinskem ozračju, ki naredi človeka odkritega, smo postali v razgovorih precej iskreni In ko smo se pogovarjali o hrabrosti, je večina izmed nas odkrito priznala, da imamo to čednost v precej omejeni meri, nekateri pa, da je sploh nimamo. Vsi smo govorih, se prepirali, smejali in šalili, kakor je pač navada med dobrimi prijatelji. Le Stanko Ivanov — >Ji Narodni, kakor mu pravimo, zato ker je bil že velikokrat izvoljen za narodnega poslanca — je molčal in dolgo nekaj premišljeval. »Narodni, še ti kakšno reci,« mu je dejal eden izmed nas. »Kaj misliš ti o tej stvari?« Naredni se je nasmehnil, si pogladi! podrezane brke, se zasmejal In rekel: »Hrabrost je relativna stvar V vsakem živem bitju je nagon samoohranitve. Kaže se ali v podobi strahu ali v podobi hrabrosti, kakor pač nanese.« »Kako to?« »Takole Jaz, na primer, nimam kaj prikrivati; po naravi sem boječ, od mladih nog sem tak. Za časa vojne sem bil na fronti . . Tam vlada psihoza množice Toda strah je strah . Prav nobene hrabrosti nisem pokazal v bojih. Varoval sem svoje drobno življenje... Ko mi je prišlo na misel, da bi se skopal s fronte in prišel do kakršne koli službe v zaledju, sem v ta namen storil tako drzne korake, da sem sam sebe občudoval. Prišel je trenutek, ko sem se celo odločil, da bi se sam ranil. Kđj ni to junaštvo, če se človek sam rani? — In tako sem hotel tudi napraviti, toda stvar je uspela tudi brez tega. Druga stvar. Lovec sem. Ko sem bil še gimnazijec, mi je oče potisnil puško v roko Divje merjasce sem streljal. Volka sem srečal, enkrat je pa naneslo, da sva se srečala celo • medvedom Prestrašil sem se, gospoda, in pozabil, da držim orožje v rokah 2ival je obstala, me povohala, zarezala, zatulila m pljunila vame. Prav je imela. V nevarnih trenutkih me je bilo sploh vselej strah Le zadnjih nekaj let sem se začel čutiti hrabrega in se ničesar ne bojim. Agitirat grem, na primer. Mnogo ljudi se zbere Gledaš nasršene opozicionarje s krvavimi očmi, ki kakor zverine buljijo vate Vsak ima nož za pasom. Iz žepa mu v.uka držaj pištole. Toda oziram se tudi po svojih pristaših. Prav taki tiči. In tisti trenutek me prevzame nezaslišana hrabrost. Usta odprem in govorim. Grozne stvari govorim. Nasprotnike zasipam z obrekovanji, naštevam jim greh za grehom. Nič mi ni sveto, ne človeško dostojanstvo, ne položaj, ne družinska čast. In bolj ko govorim, bolj sem ognjevit Množica srši, slišijo se glasovi: »Tako je...« Potem pa: »Doli! . . « Gorjače zamahujejo, kamenje brenči, jaz pa gledam in poveljujem: »Le po njih!« In verjemite mi, gospoda, da imam tisti trenutek občutek, da sem heroj. Videl sem kri, ki je tekla pred mojimi očmi, videl, ko so ubijali človeka, pa se nisem ustrašil. Zlasti tiste čase, ko sem bil na oblasti. Verjemite mi, prav nobenega strahu nisem čutil. Nasprotno, še sam sem dvignil palico in udaril. Skratka, hotel sem vam reči: »Hrabrost je nekaj relativnega.« (Prevedel Tone Potokar) K. Obran Smrt v HoIIywoodu Smrt v Hollywoodu, najnovejši film ameriškega režiserja Tonyja Richardsona, se dogaja skoraj izključno v mrtvašnicah, skladiščih krst, krematorij ih in na pokopališču. Hlipajoči pogrebci korakajo ob zvokih orgel za žarami, v taterih so ostanki njihovih najljubših, ki so odšli v večna' lovišča Najljubši: psi, mačke, papige. Večna lovišča: živalsko pokopališče. Ko je britanski pisatelj Ter-ry Southern videl ta film, je oil prepričan, da njegovi ustvarjalci pretiravajo Da bi se sam prepričal o tem, je te-lefonično poklical upravo živalskega pokopališča v Holly-woodu in se pozanimal, kaj bi storil s svojo pravkar poginulo kačo Pogovor je posnel na magnetofonski trak — Rad bi nekaj informacij d vaši ,x>grebm službi — Izvolite, za kaj gre? — Poginil nam je piton, tri in pol metra dolg . . . — Kdo le umrl? — Kača — Kača? — In vi bi jo torej dali upe-oeliti, Kajne? — Ne vem prav, ali bo to slo Veste, stvar je v tem, ia smo kačo krmili s pujski m — S čim ste jo Krmili, prosim? — S pujski! Z majhnimi >v in Jami! — Aha, s svinjami! — Da, kača je danes pogoltnila pujska in zdaj se zdi, da je bil zalogaj malce prevelik zanjo — Torej je mrtva? — Kdo, ~.vinja? mislim sta dolarjev ne stane Ilustracija: Marjan Bregar — Ne, ne, obe mrtvi? — Da. — Prav, torej naj bi kačo apepelili, kajne? To lahko storimo . . . — Koliko stane . to? — Trideset dolarjev. — Povejte mi, prosim, ali Je v tej ceni upoštevana cena žare ali . . . — Ne, samo sežig 2aro morate plačati posebej. — Koliko? — Hm, bronasta žara ... rrenutek . . Aha, nerjaveča bronasta žara stane sedem dolarjev petdeset. — Kača Je dolga tn metre trideset Imate tudi tako dolge krste? — Ne. ne, bomo pač poenostavili — zvili jo bomo — Prav oziroma ne Boste lahko vzeli pogoltnjenega pujska ven? — Saj je mrtev, kajne? — Da, seveda — Tja, zakaj pa bi ga morali jemati ven? Kačo lahko vendar tudt tako zvijemo, kajne? — Ob, razumem vi torej mislite, da bi oba skupaj ookopali? — Prav to mislim. — In koliko stane pogreb? — Ta bi stal petinštirideset dolarjev — Petinštirideset dolarjev za truplo? — Kako, prosim? — Petinštirideset tudi za svinjo? — Ne-e-e, svinja nič, razen če želite poseben nagrobni kamen zanjo — Ne, svinja ne potrebuje nagrobnega kamna. — No. torej petinštirideset dolarjev — Okay, prav lepa nvala za informacijo, moje ime je Di-iricksen . . — Didricksen? — Da,~ Sunset Boulevard 7321 — 7321 ... v redu Zabeleženo Prišli bomo, gospod Didricksen. — Okay. Ampak, prosim, opravite vso zadevo zelo diskretno. Moja žena . . zelo rada je Imela žival . . Dala ji je ime Big Dick — Bodite brez skrbi. Kači bomo Izkazali dolžno spoštovanje. — Jo boste lahko prevažali tudi iztegnjeno? — Iztegnjeno? Po dolžini? Tja. . kako ste rekli, koliko je dolga? Tri metre trideset? — Da. natanko tri metre trideset. — Hm, ni ravno kratka - • • brez pomočnika ne bo šlo • • • — Aha — Ampak povejte ml, ali Je ne bi mogli zviti in vtakni" v zaboj takšne zaboje trudno vedno s sebol Kje pa žival dal ieži? — Na postelji . . . iztegnjena po dolgem — Oh — Da. in videti je malce zabavna no ja, ne ravno za* oavna ampak nekam čudna, reste' S pujsom v trebuhu • — Da. da. gotovo popolnoma razumem — Veste kaj, najboljše bo, i k scmaiikn DER ( ntekvvkit). Nemčija 1931, režija Harry Plel, igrajo: Harry Piel, Dory Holm, Elisabeth Pinajeff, Hans Junker-mann IIarry Piel je ustvaril vrsto filmov, ki so polni dinamike in presenečenj Tudi v SENCAH POD-ZEMKTA se pred gledalčevimi očmi vrstijo akrobacije, skoki, padci in druge vragolije glavnih junakov^ Karlovški Slovenci peli v Šentjerneju V nedeljo, 5. novembra, je v Šentjerneju pel oktet slovenskega prosvetnega društva »Triglav« iz "Karlovca. Prireditev je obiskalo veliko poslušalcev in ljubiteljev slovenske pesmi. Nocoj v Brežicah: »Kir Janja« Zavod za kulturno dejavnost in dom JLA sta povabila v Brežice umetniški ansambel zagrebške Komedije, ki bo drevi, 10. novembra, na odru prosvetnega doma uprizoril komedijo Jovana Steri-je Popoviča »Kid .Tanja«. Če bo obisk dolu'r. bodo Bre-žičanj zagrebške umetnike lahko pozdravili v tej sezoni še dvakrat. Razen tega je v Brežicab pripravljenih tudi pet gostovanj SLG iz Celja. j a usposobilo, da se je poldrugo desetletje tako s pridom uveljavil kot di rektor slovenskega Zavoda za spomeniško varstvo. V osvobodilni vojni je Edo Turnher s sinom Tonetom že zgodaj spomladi 1942 odšel v partizane in se kot aktivist Primož — tako je bilo njegovo ilegalno ime — udejstvoval predvsem kot' terenski in politični delavec. Bil je na znani partijski konferenci na Cinku 1942 in na zboru aktivistov na Pugledu 1943 na Rogu, bil odposlanec plenuma in kasneje član izvršnega odbora OF itd. Po osvoboditvi je 1. 1959 postal direktor Zavoda za Zaščito kulturnih in umetniških spomenikov ter prirodnih znamenitosti Slovenije. Vse do leta 1963 je s svojimi sodelavci v zavodu in na podeželju vestno opravljal to odgovorno in izredno važno, čeprav dostikrat ne povsem dovolj razumevano in pravilno vrednoteno delo. In prav pri tem delu si je zaslužil posebno priznanje in zahvalo Dolenjske. Če je Zavod že 1. 1946 začel z reševanjem tako dragocenega kulturnozgodovinskega objekta, toot je kostanj eviški samostan s svojo goteko-katedralo, ter začel objavljati zgodovinsko po membni grad Tolsti vrh, se je pravo načrtno delo za reševanje dolenjskih kulturnih in zgodovinskih objektov začelo šele z letom 1950. Tega leta se je začelo — ne trdim preveč! — prav po osebni prizadevnosti direktorja Turnher j a reševanje in zavarovanje najpomembnejšega spomenika osvobodilnega boja na Slovenskem, Baze 20, kot obeh še preostalih partizanskih bolniških postojank na Rogu, Jelen-dola in Zg. Hrastnika. Da je grad Otočec danes to, kar je, gre zahvala Zavo du, ki je 1. 1953 začel s prvimi obnovitvenimi deli, ki so se potem, kot pri drugih objektih s pomočjo okraja, občine, republiškega sklada in drugih soudeležencev lahko uspešno končala. Prav tako sta bila z novim ostrešjem in nekaterimi pozidavami zavarovana gradova Prežek in Stari grad, delno obnov ljeno pa tudi ostrešje gradu Tolsti vrh. Začela so se obnovitvena dela na zgodovinsko in gradbeno tako izrednih arhitekturah, kot sta gradova Hmeljnik in Žužemberk. Ni krivda ne Zavoda ne njegovega direktorja, da ta dva gradova, ki bi obnovljena pomenila brez dvoma največjo turistično privlačnost Dolenjske, zopet neusmiljeno propadata. Lahko bi našteval še in še, pa že za doslej napisano bom deležen Primo-ževe graje! Naj ob koncu podčrtam le še njegovo veliko skromnost in t enak posluh za pravšno mero tudi čisto v človeških odnosih, vnemo, s katero je znal razumevati in podpirati delo tako izvenzavo-dovih strokovnjakov, kot tudi vseh, ki se na podeželju ubadamo s tegobami spomeniškovarstvenega dela, njegovo srčno dobroto in prijateljsko zvestobo, kar vse šele nekako zaokrožuje podobo našega jubilanta. Tovariš in prijatelj Primož, še na mnoga leta! janko jarc Trdinova nagrada podeljena Dobili so jo: Študijska knjižnica Mirana Jarca, inž. Ivo Zobec in Tone Markelj Ob navzočnosti družbenopolitičnih, kulturnih in drugih javnih delavcev iz Novega mesta in drugih okolišnih krajev je nagrajencem izročila letošnje Trdinove nagrade predsednica sveta za kulturo ObS Novo mesta Nada Gostič 29. oktobra, na dan občinskega praznika. Svečana podelitev je bila ob 18. uri v dvorani Dolenjske galerije. V obrazložitvi je bilo poudarjeno, da je s podelitvijo letošnje Trdinove nagrade priznano pomembno in dolgoletno delo, ki so ga na raz- Sodelavcem Dolenjskega študenta! Kmalu bo izšla druga številka DOLENJSKEGA STUDENTA, študentje iz občin, izdajateljic Dolenjskega listii> pošljite članke in literarne prispevke na naslov: Slavko Splihal (za Dol. študenta), LJUBLJANA, Titova 102/197, Dc:m VŠPV — Prosimo, da na isti naslov sporoče svoje naslove tudi predsedniki študentskih klubov iz Bele krajine, Kočevja, Novega mesta, Posavja in Sevnice. UREDNIŠTVO nih področjih opravili novomeška študijska knjižnica Mirana Jarca, inž. Ivo Zobec in Tone Markelj. ^. Študijska knjižnica Mirana Jarca je prejela Trdinovo nagrado za pisano kuLturno-prosvetno dejavnost. Od 1946., ko je bila ustanovljena, je povečala število kosov biblio-tečnega gradiva na 339.049, imela v tem času nad 150.000 bralcev, organizirala več kot 150 razstav (ob raznih jubilejih, praznikih in podobno), razen tega pa pomagala urediti in napraviti pristopne ljudske knjižnice v vseh večjih krajih v novomeški občini. Ni majhen tudi njen delež v turističnem razvoju, saj odpre knjižnica vrata vsakemu obiskovalcu (turistu>, ki sd želi ogledati njeno bo.-gastvo. Inž. Ivo Zobec je dobil Trdinovo nagrado za delo, ki ga je opravil kot pisec šolskih učbenikov, prispevkov s pedagoškega področja, kot pedagog in ljudski pro-svetitelj, predvsem v okviru organizacije RK. Zaznaven je zlasti njegov delež na področju prosvetljevanja dolenj- skih vasi, pri čemer se je s pisano in govorjeno besedo zavzemal za boljše življenje in prosvetljenost dolenjskega človeka. Odkar živi ponovno v Novem mestu (1951), se je vidno uveljavil v raznih družbenih organizacijah in si zlasti prizadeval, da bi. prišle do vsakega posameznika ideje najbolj humane organizacije RK. Tone Markelj je dobil s Trdinovo nagrado priznanje za življenjsko delo na področju glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosbi. Njegovo plodno delo je v najtesnejši zvezi z nastopi moškega pevskega zbora »Dušan Jereb«, katerega ustanovitelj je in dirigent od osvoboditve sem. Naj omenimo, da je zbor samo v zadnjih desetih letih nastopil 682-krat. Kaj je dosegel ta pevski kolektiv pod Markljevo taktirko, povedo številne nagrade, pohvale in priznanja. Spomnimo se tudi, da je zbor pod istim vodstvom dobil Trdinovo nagrado za leto 1961. Markelj se je uveljavil tudi kot glasbeni učitelj in pedagog. Vzgojil je vrste generacij, ki poskušajo ali že uspešno nadaljujejo glasbeno dejavnost, zastavljeno ob posredovanju velikih izkušenj svojega učitelja, letošnjega Trdinovega nagrajenca. i. Z. Trdinovi nagrajenci na slavnosti ob podelitvi nagrad v Dolenjski galeriji 29. oktobr.i zvečer. Od leve proti desni: prof. T. Markelj, inž. I. Zobec in prof. M Dodič. (Foto: M. Moškon) Zavita pot do dodatnih prostorov Pletilstvo potrebuje za svoj razvoj dodatne prostore — Dobilo jih bo, kakor kaže, prihodnje leto Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje so obravnavali tudi vlogo Pletilstva, ki je zaprosilo, da bi mu skupščina dodelila vsaj še eno stavbo. Pletilstvo ima zdaj prostore, ki so že pretesni in mu ne dopuščajo razvoja. Posebna komisija je pregledala več šolskih prostorov in skušala ugotoviti, če bi lima je pred vrati, drva pa niso sežagana Zima je pred vrati, precej prebivalcev Kočevja pa še vedno nima sežaganih drv. V vsej občini je namreč registriran le en obrtnik, ki se s tem ukvarja. V preteklih letih je bilo bolje poskrbljeno, da so občani lahko pred deževjem pospravili drva. Cirkularko je imela tudi stanovanjska Skupnost, pa jo je pred meseci prodala; razen tega so v kasnem poletju oziroma jeseni prišli žagat drva še iz nekaterih kmetijskih organizacij (celo iz Dobrepolj). Letos pa pride v mesto na pomoč za žaganje le traktorist iz Livolda. Ker Je zima pred vrati, ljudje pa še nimajo sežaganih drv, pride pogosto do zanimivih prizorov. Nekateri lastniki nesežaganih drv pričakajo Ža- garja z vso slovansko ljubeznivostjo: s pivom, črno kavo, slivovko, cigaretami itd. Ko žagar nekomu žaga, ga že čaka nekaj kandidatov, ki se dogovarjajo, včasih pa celo prerekajo, h kateremu bo šel žagat. Obljube Žagarjev, kdaj bo kdo na vrsti, pri takih pogojih seveda ne morejo držati, razen tega pa h kršitvi obljub pripomore tudi slabo vreme. Zgodi se, da Žagarja kljub njegovim obljubam ne dobiš po mesec in več dni. Zato bo treba vsaj prihodnje leto poskrbeti, da bodo imeli občani drva sežagana do žime. Nekaj bi lahko k temu prispevali sami prebivalci, če bi dr. va kupili in jih dali sežagati že spomladi, verjetno pa bi morala na take probleme občanov misliti tudi krajevna skupnost. 15 stanovanj za javne namene Potrebe v prihodnjem letu so večje, a zdaj ni možnosti, da bi zbrali potrebni denar — Predvidena je tudi že razdelitev stanovanj Prihodnje leto bedo samo za javne namene zaceli graditi v Kočevju 15 stanovanj. Se pravd, da v tej številki ni zajeta gradnja stanovanj, le" jo bodo finacirale protavajai. ne in nekatere drage delovne organizacije. Na zadnji seji občinske skupščine so predvideli tudi da bi 8 stanovanj dobili sla- Pregled programov za leto 1967 Svet za kulturo pri občinski skupščini Kočevje je ia zadnji seji pregledal programe dela za leto 1967, ki so jih poslali: Zveza kulturno.pro. svetnih organizacij, Pokrajinski skupščini Kočevje je na Ljudska knjižnica, Gimnazija ter osnovna šola Kočevje in Fara. Svet se je s programi v glavnem strinjal, čeprav so se mu zdeli nekateri nekoliko preobsežni. Predlagal je le še, da bi v koledar prireditev, ki bo sestavljen na podlagi teh programov, vnesli še kulturno srečanje, na kate. rem bi nastopile predvsem kulturne skupine s podeželja (na primer folklorna skupina iz Predgrađa itd.). Pomanjkljive komunalne naprave v Dolgi vasi Zadnje čase je vedno več interesentov, ki želijo graditi družinske stanovanjske hiše v naselju Dolga vas pri Ko. čevju Kljub temu, da so dajali gradbena dovoljenja, pa je za to naselje ostal problem komunalnih naprav nerešen. Čeprav je v naselju že več kot sto stanovanjskih hiš, še vedno ni v njem vodovodne napeljave, ker ni sredstev. KS kupila mlatilnico Krajevna skupnost čeplje je letos nadaljevala z urejanjem pokopališča na Vidmu. Razen tega je kupila tudi mlatilnico, ki je veljala 4500 N din. Za mlatilnico bodo kupili še motor in uredili v vsaki vasi na svojem območju električne priključke, ki so potrebni za delo mlatil-nice. novalci iz hiš, ki so iotraia'e in bodo porušene, eno stranko, ki stanuje v prostorih Društva upokojencev, tri sta. novanja člani Zveze oorcev, tri pa prosilci iz družbenih služb in državne uprave. Seveda so potrebe po stano-vanjih za javne namene večje, vendar vse kaže, da bo uspelo zbratri samo 123 milijonov Sdin, kar bi zadostovalo za gradnjo teh 15 stanovanj. V košu za odpadke se je nabralo že precej smeti, potem pa je nekdo prišel in jih stresel po kočevskem parku. Prav na tem mestu je včasih stal smetnjak — žaba, ki je bil nekomu tako v napoto, da ga je stalno prevračal, končno pa celo razbil. Vse kaže, da nekateri še vedno ne vedo, da moramo vse, kar polomimo, plačati iz svojih žepov, saj moramo potem več dajati za komunalno ureditev, manj pa ostane za osebne dohodke. Seveda pa taki nekulturni izpadi kvarijo tudi mesto in mečejo slabo luč na prebivalstvo. (Foto: Prime) lahko nekatere dobilo Pletilstvo. Skupščina se je strinjala s predlogom komisije, po katerem je potrebno še proučiti, ali naj bi Pletilstvo dobilo prostore bivšega moškega internata na Reški cesti. Vendar je pot do teh prostorov, ki jih zdaj zaseda šolstvo, dolga in zapletena. Po sedanjem predlogu bi morali namreč najprej odpovedati nastanitev in oskrbo 38 delavcem, ki stanujejo v Domu »Dušana Remiha«. Nato bi se v izpraznjene prostore preselila Posebna šola. (O tem mora razpravljati še Svet za šolstvo) V prostore Posebne šole bi morali preseliti del razredov iz bivšega moškega internata, od koder bi morali premestiti tudi glasbeno šolo. šele potem bi prostore bivšega moškega internata lahko zasedlo Pletilstvo. Vendar pa mora biti pred, tem izpolnjen še en pogoj: v prihodnjem letu se mora začeti gradnja C trakta nove šole. Le če bo šola imela dovolj prostorov, bo namreč lahko odstopila stare prostore. Predlaganega preseljevanja pa ni mogoče izvesti med šolskim letom, ker bi močno trpel pouk. Zato bi v najboljšem primeru Pletilstvo dobilo nove prostore šele junija prihodnje leto. Prekategorizirana cesta Svet Za urbanizem in komunalne zadeve občinske skupščine Kočevje je na zadnji seji sklenil, da kategorizira še del ceste skozi Staro cerkev za cesto četrtega reda. Tako bo vzdrževanje okoli 400 metrov te ceste finansirano iz cestnega sklada. Doslej je ta cesta veljala za vaško cesto oziroma pot in jo je vzdrže. vala krajevna skupnost. Volitve in imenovanja Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje so bili imenovani v začasno komisijo za proučitev možnosti zaposlovanja delovne sile; za predsednika Rudi Rauh, za člane pa Marko 2vo-kelj, Lojze Levstik, inž. Dušan Oražem, Franc Korelc, Božo Resinovič in Ana Gole-Bevc. Imenovani so bili tudi člani poravnalnega sveta v Kočevski Reki. Tarifa pogrebnih storitev Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje je bila sprejeta tarifa za storitve pogrebnega zavoda Kočevje. Po tej tarifi znašajo najnižji obvezni stroški za pokop na novem pokopališču 506 N din. V znesku ni vračunano: nakup krste, tančica za prekritje mr. lica, podlaga v krsti, venci in še nekatere storitve, ki so odvisne od želje naročnikov. Precejšen del teh stroškov krije zavarovancem socialno zavarovanje, Osnutek odloka o ustanovitvi sklada za financiranje kulturnoprosvetne dejavnosti v občini Kočevje je pripravljen. Pričakovati je, da ga bo občinska skupščina sprejela že na prvi prihodnji seji, vsekakor pa do konca tega leta. Namen sklada je podpirati kulturno-prosvetno dejavnost, se pravi predvsem denarno podpirati prizadevna kultur-no-prosvetna društva in organizacije ter kulturno-umetni-ške prireditve. Del denarja iz sklada bo predvidoma vsako leto porabljen za nagrade najbolj prizadevnim kultur. nim delavcem v občim. Dohodki sklada bodo: dotacija občine, dotacije, prispevki in darila delovnih organizacij, zavodov in ustanov, dohodki od prireditev, ki jih bo financiral sklad, ter posojila in drugi dohodki. Sklad naj bi upravljal 9-članski upravni odbor. Pri- čakovati je, da bo z ustanovitvijo sklada pravičneje razdeljen denar, ki ga dobivajo vsako leto kulturno-prosvetne organizacije in društva, saj ga bo razdeljeval organ, v katerem bodo ljudje, ki se razumejo na kulturo. Sklad bo ustanovljen predvidoma 1. januarja 1967. DROBNE IZ KOČEVJA Kultura in kmetijstvo pod eno streho v Predgrađu Oder je preperel — Kino predstave se bodo začele še ta mesec Bi KONČNO SO ZACELI preurejati avtobusno p<5stajo. Čeprav je malo pozno, bo šlo po trditvi iz. vajalca del hitro od rok in" bo do trde zime že vse nared. Tega bodo veseli predvsem številni potniki, ki so sedaj izpostavljeni muhastemu vremenu, veseli pa bodo tudi sanitarij, saj jih doslej na avtobusni postaji ni bilo. a POTROŠNIKI SE PRITOZU. JEJO, da v kočevskih trgovinah ni dovolj velike izbire raznih vrst sira. Največkrat ga prodaja domača mlekarna, njen sir pa nima stalne kakovosti. Na prehrambenem trgu so sedaj že večje možnosti in je treba za želje potrošnikov imeti več posluha. Veliko potrošnikov hodi nakupovat v Ribnico, kjer je, kakor pravijo, "Večja izbira, blago pa cenejše. B MNOGO LJUDI SE NE VE, kaj pomeni na avtomobilih modra tablica z belo Črko L. Ta mednarodni znak označuje, da se v takem avtomobilu vozač šele uči voziti. Nekdanjih trikotnih tablic pa ni več na cesti. B OKREPČEVALNICA PRI KEGLJIŠČU V GAJU za zimski čas ne odgovarja več. Kegljači so se zato odločili, da bodo leseni paviljon okrepčevalnice obložili z izolacijskim materialom, tako da bo dovolj zaščiten proti vetru in mrazu. Skoda, da kegljišče še ne ogrevajo, saj je mraz velika ovira za redno delo, čeprav imajo ljudje v tej letni dobi največ prostega časa. B ZNOVA SE DOGAJA, da je na' telefonski klic na drugi strani žice slišati samo otroški glas in hihitanje ali celo nedostojne besede. To se redno dogaja v poznih popoldanskih urah in v mraku. Večkrat lahko vidimo, kako se v javni telefonski govorilnici na Tr. gu svobode gnetejo šolarji, vrtijo številčnico, po razgovoru pa bežijo iz govorilnice. Nekatere snažilke, ki čistijo prostore v javnih zgradbah, jemljejo s seboj tudi večje otroke, da jim pomagajo pri delu; ni izključeno, da prihajajo zgoraj opisani telefonski klici tudi iz teh javnih prostorov. V Predgrađu so popravili dvorano za kulturne prireditve. Razširili so okvir pri odru, prepleskali dvorano in jo tudi temeljito očistili. Za ureditev dvorane sta prispevali krajevna skupnost in Socialistična zveza. Delavska univerza Kočevje pa je priskrbela denar za preureditev oziroma popravilo aparature za predvajanje filmov. Kino, ki zaradi teh preureditev že približno leto dni ne dela, bo v kratkem spet začel predvajati filme. Temeljite obnove pa je potreben tudi oder, - ki je že popolnoma preperel. To popravilo bi bilo precej drago, zato ni čudno, da ni mogoče dobiti nikogar, ki bi ga financiral. Zadružni dom oziroma bivši grad, v katerem je tudi ta dvorana, ima v upravljanju KGP, ki pa je seveda bolj zainteresiran za rentabilnost kmetijstva, kot za razvoj kulture. Tako vsa zgradba nima nikogar, ki bi z njo dobro gospodaril. Prav gospodarjenje s to zgradbo (kjer je še šola, trgovina, krajevni urad, pisarna obrata KGP, skladišča in morda še kaj) je že več let stalno na dnevnem redu različnih sestankov v Predgrađu, vendar se kljub temu gospodarjenje ni prav nič izboljšalo. Cene v Kočevju Ta teden so bile v Kočevju za nekatere važnejše kmetijske pridelke naslednje maloprodajne cene: krompir 0,80 N din kilogram, jabolka 2,22 do 4,23 Ndin, jajca po 0,80 N din, sveže zelje 0,76 N din kilogram, čebula 1,57 N din, banane 5,50 N din, grozdje 3,56 N din, zelena salata 2,38 N din, sveža paprika 3,K» N din in limone 4,50 N din kilogram. IX. SNO brigada - ,Kočevska' [i Brigada je imela imenitno skupino kulturnih delavcev. V nji so bili: komponist Marjan Kozina, slikar Nikolaj Pirnat, igralec Lojze Potokar, Franček Saje, France Kosmač, Boris Grabnar, Ahac, Dušan Petrič, Milan Merčun, Gojko Pipenbaher, Weis, ki je poslušal radijska poročila v sedmih jezikih itd. Oprostite, prosim, rad bi omenil še mnoge, a čas in prostor tega ne dopuščata. Vladimir Nazor je 29. II. 1944 poslal brigadi tole pesem, ki je bila objavljena v brigadnem glasilu »Naš pohod«: SLOVENSKI FANTJE U HRVATSKOJ Došli su slovenski fanti U časova muka i zala; Došli su u ovu zemlju Sto Gupca i Tita nam dala. Silaze otkud i Sava, S planinske silaze grede, Gdje Jiaši bogovi drevni I sada na gorama sjede. Idu, da bijemo skupa Rad za slobodu i pravo — Plan jedan je bratskih nam srca Vi, fanti slovenski: Zdravo! V brigadi so nastale nekatere kulturne stvaritve trajne vrednosti, npr.: Hej tovariši, Kdo pa so ti mladi fantje. Zdi se, da je pokojni Marjan Kozina svojo znamenito simfonijo v mislih prvič zasnoval v IX. brigadi. Lojze Potokar je v tej brigadi ustvaril nepozabno igro umetnika-partizana. Nastale so pesmi in črtice. Naš pohod, Mlada rast in druga glasila so po svoji vsebini še danes pozornosti vredna publicistika. Toda vse dejavnosti: politična in idejna, vojaška in strokovna, kulturna in prosvetna, zdravstvena in veterinarska, obveščevalna in intendantska, administrativna in tehnična so bile prežete z najglobljo etiko in spoštovanjem človeka in vse so bile namenjene enemu samemu smotru: boriti se hrabro in razumno do popolne zmage za osvoboditev in za novo socialistično družbeno ureditev. Tovari šice in tovariši, trdno zaupam hotenju svojih tovarišev in sodelavcev, da uresničijo naš program! Ob srebrnem jubileju v letu 1968 naj se še en' krat zberejo vsi preživeli borci tu v Kočevju! Razdelili bomo drug druge* mu v spomin knjigo o zgodovini brr gade. Takrat bomo lahko tej skupščini posredovali točne podatke in urejena dokazila naših uspehov, naših napak m naših hotenj. Zahvaljujem se še enkrat občinsk1 skupščini Kočevje za izkazano čast in gostoljubje! Slava vsem padlim in umrlim borcem IX. brigade! Tovariš predsednik, preživeli borci IX. SNOU brigade želimo občanom kočevske občine mnogo uspehov Pr? nadaljnji socialistični izgradnji, vasi skupščini pa želimo uspešno izvrševanje nalog, ki vam jih poverja družbenopolitična skupnost! FKANC1 KOLAR Prva kočevska samopostrežna trgovina bo kmalu pod streho. Gradbena dela bodo zaključena v decembru. Predvidevajo, da bo samopostrežnica odprta v aprilu prihodnjega leta. Investitor Trgopromet je zanjo že naročil opremo. Gradnja in oprema prve kočevske samopostrežne trgovine bo veljala okoli 85 milijonov starih dinarjev (Foto: Prime) Pred ustanovitvijo sklada za kulturo Osnutek odloka o ustanovitvi sklada za financiranje kulturno-prosvetne dejavnosti je pripravljen — Sklad naj bi bil ustanovljen z novim letom Predsednik, ki zasluži javno pohvalo Ce kdo zasluži, da ga javno pohvalimo, je to prav gotovo Nace Jereb, predsednik krajevne skupnosti Bukovica pri Ribnici, saj je eden naj-delavnejših predsednikov KS ribniške občine. Prav nobenega dela se ne ustraši. Skoraj neverjetno se sliši, vendar je res: v zadnjih štirih letih je pri urejanju komunalnih na^ prav v Bukovici, pri gradnji mostu čez Sajevec in drugih lih sam opravil 3000 (tri ti-soč) prostovoljnih delovnih ur. Nič čudnega ni, da ga je svet krajevne skupnosti Bukovica, ki obsega vasi Buko- Nov gasilski dom v Retjah Gasilsko društvo v Retjah pri Loškem potoku je najmlajše v ribniški občini, zato Pa med najbolj delavnimi. Na ustanovnem občnem zboru so sklenili^ da si bodo zgradili dom. Gasilci an vaščani so začeli s prostovoljnim delom, zdaj pa bodo kmalu slavili delovno zmago: sredi vasi že stoji gasilski dom, ki bo kmalu popolnoma dograjen. — r Za dan mrtvih premalo avtobusov Za dan mrtvih je bilo na avtobusnih postajah na Senovem in okolici toliko ljudi, da jih redni avtobusi niso mogli sprejeti, izrednih avtobusov pa je bilo le nekaj. Precej ljudi je moralo peš v Brestanico, Koprivnico in druge, še bolj oddaljene kraje. V takih dneh bi morala avtobusna podjetja uvesti več izrednih voženj na vse strani. Zdaj pa se zdi, kot da jim ni za promet. Kritika ljudi je bila tokrat res upravičena, zato upamo, da prihodnjič ne bo več tako. vico. Dane in Sajevec, izvolil za svojega predsednika. Jerebova velika zasluga je, da vse akcije v organizaciji KS tako dobro uspevajo. Predsednikova desna roka je tajnik skupnosti Janez Zobec, ki je, tako kot predsednik, upokojenec. Ker so člani sveta KS ljudje, ki se zavedajo svoje odgovornosti, je razumljivo, da njihova skupnost dosega uspehe. Prebivalci Dane so prav zdaj na pobudo KS začeli urejevati cesto od Dan do Bukovice, vsi DOBER TEK! Verjemite, da jim gredo v slast tudi zama-ščeni jurji in stotaM, če ravno nimajo pri roki okusne j še hrane! V vsaki banki in hranilnici vam lahko povedo, koliko od miši in Podgan zgriženega denarja prinesejo ljudje v zamenjavo. Seveda je tak denar veliko manj vreden. Zato: denarja ne shranjujte v starih nogavicah, škatlah in za trakovi na podstrešju! "anes, jutri in vedno naj vas spremlja Hranilna knjižica gOLENJSKE banke in^ hranilnice novo mesto ? podružnico v Krškem JO ekspoziturama v Trebnjem in Metliki. Ugodne obresti! Poseb-n9 namensko varčevanje za nakup, graditev ?n obnovo stanovanj! seveda s prostovoljnim delom. Predsednik Jereb rad govori o načrtih: v programu imajo gradnjo mostu čez potok Sajevec, graditev vaškega vodnjaka v Danah in tudi gradnja vodovoda za to vas, vendar bo delo terjalo več deset tisoč N din, česar KS sama ne bo zmogla. V krajevni skupnosti Bukovica znajo pičla sredstva, ki jih imajo, dobro izkoristiti. Vas Bukovica je v zadnjih letih povsem spremenila zunanjo podobo. Za to ima ne- Konference bodo zaključene do 20. decembra Na zadnji seji IO ObO SZDL Ribnica so razpravljali o pripravah na letne konference krajevnih organizacij SZDL in na volitve novih občinskih in republiških poslancev. Krajevni odbori SZDL naj bi imeli do konca novembra sestanke, na katerih bi predlagali kandidate za nove odbore SZDL. Konference krajevnih organizacij naj bodo zaključene do 20. decembra, na njih pa bodo izvolili tudi člane občinske konference SZDL. Odbor je sklenil, da bo treba čimprej sklicati plenum SZDL, razpravljali pa so tudi o pravilniku poslovanja občinske konference. -r Spominske proslave v Ribniški dolini 1. novembra so bile na partizanskih grobiščih in ob spomenikih številne proslave. Take svečanosti so bile v Ribnici, Sodražici, Loškem potoku in drugih večjih krajih. Kljub slabemu vremenu se je proslav udeležilo veliko ljudi. dvomno največ zaslug predsednik Nace Jereb, kar mu vaščani radi priznavajo. K. ORAŽEM Les je in ga ni! Podjetje INLES iz Ribnice ima večkrat težave zaradi pomanjkanja lesa. Lani je šlo zaradi tega več tisoč delovnih ur in nekaj milijonov dinarjev v izgubo. Letos, žal, ne kaže nič bolje. Inlesu dobavlja razen zasebnikov največ lesa KGP Kočevje. Vsi imajo pri prodaji svoje interese: INLES navadno dobi les slabše kvalitete, ker gre boljši drugam za večji denar. Po ugotovitvah strokovnjakov je v zasebnih gozdovih še okrog pet tisoč kubičnih metrov lesa, ki ga je podrl lanski vihar. Ta les je že precej izgubil glede kvalitete, kar najbolj občutijo v Inlesu, kjer ga morajo hočeš nočeš kupovati. Deske iz tega lesa pa inozemskih kupcev ne zanimajo več. Nič čudnega ni torej, da mora INLES kljub sodobnemu žagarskemu obratu kupovati rezan les za predelavo, če hoče, da bo tudi ta obrat delal. Računajo, da bodo letos po dnevnih cenah kupili okrog 1000 m* rezanega lesa. Zasebni lastniki gozdov so letos prodali okoli 5000 m' lesa izven ribniške občine, predvsem na Hrvaško. Les prodajajo ljudje v sosednjo republiko zaradi drugačnega zakona o lesu, ki velja tam, saj so dovoljene znatno višje cene. Zadnji čas je, da se tudi cene lesa sprostijo, da bo imela industrija dovolj surovin. — r Ponovno: most v Gorici vasi O mostu v Gorici vasi pri Ribnicj je bilo napisanih in izrečenih že toliko tehtnih besed kot le o malokateri stvari. In vendar: most še vedno stoji, star in betežen, kljub vsemu pisanju, govorjenju in celo prometu navkljub, kot bi bil kakšna zgodo vinska znamenitost. Nedavno je pod njegovim trhlim ogrodjem spet obležal nedolžni fičo. Nd, da bi mu zamerili, fiču namreč: megla je bila, ovinek je pa tako izdajalska. In še ograja ni kaj prida .. . Zavarovalnica pa bo, ko tako in tako nima denarja odveč, vse lepo plačala... To je bil menda v zadnjem mesecu dni že drugi fičo, ki je plačal davek trdovratnemu mostu. In toliko se ježe govorilo! Vsako leto vsaj enkrat sklepajo o tem in vedno se ustavijo pred — pomanjkanjem denarja. Vedeli pa smo že pred tremi leti, ko je bila kočevska cesta dograjena, da most še zlepa ne bo narejen, da še zlepa ne bo odpravljena najnevarnejša ovira na tej cesti, če ga ne bodo napravili hkrati s cesto. In ga niso ... Pa je nekdo hudomušno predlagal: Naj uvedejo mostnino! Kdor bo hotel preko mostu, naj plača mostnino, avtobusno pod jetje lahko tudi pavšalno in denar za novj most bo kmalu zbran. Saj imajo v nekaterih državah cest runo že dolgo, mostnino pa so plačevali tudi naši predniki, še drugi pa je menil, da bi zavarovalnica lahko zgradila dokaj trden most (če že ne zlat), pa še bi to zneslo manj, kot je že plačala za po lomljena rebra avtomobilov pod mostom. Da, saj res ... POSVET PREDSEDNIKOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI Prostovoljno delo občanov rodilo sadove Na posvetovanju so razpravljali tudi o bližnjih volitvah v svete krajevnih skupnosti, ki bodo predvidoma februarja 1967. Izvolili so koordinacijski odbor, katerega člani so vsi predsedniki krajevnih skupnosti. Koordinacijski odbor je iz svoje srede izvolil ožje vodstvo, za predsednika odbora pa so izvolili Karla Oražma. Loški potok: v kratkem nove izkaznice Na krajevnem uradu v Loškem potoku bodo še ta mesec začeli izdajati nove osebne izkaznice. Prebivalci bodo o točnem času izdajanja izkaznic obveščeni s posebno okrožnico. Za to območje bo zamenjanih oziroma Izdanih okoli 1200 izkaznic. Nove ceste v ribniških gozdovih Kmetijsko gozdarsko posestvo zgradi letno v gozdovih, ki sodijo k ribniškemu go-skemu obratu, 4 do 5 km gozdnih cest. Potrebe po novih gozdnih cestah so velike in jih bo treba graditi še nekaj let. Cene v Ribnici Pretekli teden so veljale v Ribnici za nekatere važnejše kmetijske pridelke naslednje maloprodajne cene: krompir 1 Ndin kilogram, jabolka 4,50 Ndin, jajca po 0,50—0,63 N din, sveže zelje 0,75 Ndin kilogram, čebula 1,70 Ndin, zelena solata 2,60 Ndin, limone 4,59 Ndin kilogram, sveža paprika 2 Ndin, banane 5,30 N din in grozdje 3,60 Ndin kilogram._ REŠETO Pretekli mesec je bilo končano asfaltiranje ceste od Žlebiča do Zapotoka. Ta odsek je dolg blizu 2 kilometra. Sodražani pričakujejo, da bodo v prihodnjem letu asfaltirali še okoli 3 kilometre ceste do Sodražice. (Foto: Prime) Zadružni svet KMETIJSKE ZADRUGE TREBNJE razpisuje licitacijo za razprodajo zemljišč 13. 11. 1966 v k. o. Mirna ob 8. uri in prodajo stanovanjske zgradbe na Mirni 100 (Zapuže)£>b 10. uri v Zapužah. 15. 11. 1966 bo prodaja zemljišč v: k. o. Ponikve ob 8. uri k. o. Cešnjevek in Lukovku ob 10. uri k. h. Dobrnič ob 13. uri 17. 11. 1966 bo prodaja zemljišč v: k. o. Velika Loka ob 8. uri k. o. škovec ob 9. uri k. o. Praproče pri šentlovrencu ob 11. uri. št- 44 (867) DOLENJSKI LISI Na posvetu predsednikov krajevnih skupnosti v Ribnici so prvič poleg predstavnikov ObS in ObO SZDL sodelovali tudi zastopniki dveh delovnih organizacij: Inlesa in ribniškega obrata KGP Kočevje. Razgibana razprava je pokazala, da krajevne skupnosti res postajajo iniciator in gibalo ustvarjalnega dela na vaseh. Pičla finančna sredstva, s katerimi skupnosti razpolagajo, so s sodelovanjem občanov podvojili ali celo potro j ili. Skoraj v vseh krajevnih skupnostih so na področju komunalne dejavnosti zabeležili lepe uspehe. V nekaterih krajih so največjo skrb posvetili ureditvi pokopališč, npr. v Ribnici in Sodražici, v Prigorici, Bukovici urejajo kanalizacijo, v Jurjevici, Bukovici urejajo kanalizacijo, v Jurjevici, Bukovici in Gori napeljujejo vodovod, drugod pa urejajo pota ali javno razsvetljavo. Uspehi zgovorno potrjujejo, da so stiki med občani in krajevnimi skupnostmi dobri. V mnogih vaseh pogrešajo večje prostore, kjer bi se vaščani lahko sestali —-največji problem so tudi tu sredstva. Na posvetovanju so predsedniki KS zastavljali vprašanja, zakaj je med podjetji (razen KGP Kočevje) tako malo razumevanja za potrebe skupnosti. Predstavnik Inlesa je povedal, da je to podjetje posredno pomagalo posameznim krajevnim skupnostim, vendar se je zdaj samo znašlo v finančni stiski. Podjetje je predlagalo, naj bi vsa sredstva za KS zbirali v poseben sklad, medtem ko bi skupnosti dajale svoje programe tudi gospodarskim organizacijam. Treba bo torej navezati tesnejše stike med Sadovnjaki so močno zanemarjeni Sadno drevje bi lahko donašalo lastnikom več koristi — Lastnike sadnega drevja bi bilo treba podučiti o negi sadovnjakov — Predavatelj je na razpolago Zadnji pregled sadovnjakov ob cesti od Dolenje vasi do 21ebiča je pokazal, da so sadovnjaki močno zanemarjeni. Pregled sta opravila medobčinski inšpektor za kmetijstvo Tit Doberšek in referent za kmetijstvo občinske skupščine Ribnica. Namen pregleda je bil, da bi odkrili žarišča bolezni in preprečili, da se bolezni ne bi prenašale v zdrave sadovnjake. Glavna ugotovitev pa je bila, da so sadovnjaki močno zanemarjeni, da se lastniki sadnega drevja ukvarjajo s sadjarstvom le toliko, da sadje oberejo, in da nekateri sadjarji drevje tudi obrežejo, vendar nestrokovno. Strokovnjaka sta med pregledom podučevala lastnike, kako je treba sadno drevje pravilno negovati, predvsem obrezovati. Nekateri lastniki bolnih dreves so trdili, da ta drevesa bolje rodijo kot zdrava, vendar je treba upoštevati, da bolno drevje rodi tudi bolne sadove, ki zaradi slabe kakovosti niso primerni za prodajo. Razen tega bolna drevesa okužijo zdrava. Vsi lastniki bolnih dreves bodo v kratkem dobili odločbe za posek bolnega drevja. Inšpektor in referent za kmetijstvo sta pregledala tudi sadovnjake v vaseh Jurje-vica in Kot, kjer so najboljši pogoji za sadjarstvo. Tu so namreč znani sadovnjaki, ki v rodnih letih zalagajo s sadjem vso ribniško dolino. Ti sadovnjaki so nekoliko bolje oskrbovani, vendar so potrebni čiščenja. Ce bi bili lastniki sadovnjakov bolj seznanjeni z nego sadnega drevja, bi se rodnost drevja ob- čutno izboljšala in bi imeli od sadjarstva več koristi. Inšpektor Tit Doberšek je ob zaključku pregleda dejal, da je pripravljen imeti pozimi ali zgodaj spomladi po vaseh v ribniški občini predavanja o negi sadovnjakov, predavanja zanimala, naj to sporoče referentu za kmetijstvo pri občinski skupščini, ki se bo potem dogovoril z inšpektorjem o času in kraju predavanj. krat, bom pa .drukal' za vas!« se je branil in še dodal: »Kaj hočeš- služba je služba . . .« Navzlic nič dobrega obetajočemu začetku so Novomeš-čani kmalu dcšli nasprotnika in boj je bil precej izenačen do zadnje tekmovalne točke, Že nekaj dni pred napovedano televizijsko oddajo »Tekmujte z nami«, v kateri sta se pomerila Celje in Novo mesto, je bilo po našem mesiu čutiti tekmovalno razpoloženje in resne priprave na nedeljsko popoldne tam od gasilcev pa do političnih organizacij. Ne samo izved bene in tehnične skupine RTV, ki so skrbele za nemoten potek oddaje, tudi tekmovalci in vsi meščani so nestrpno pričakovali, kako se bedo odrezali njihovi »strokovnjaki«. Neposreden prenos oddaje, ki je potekala istočasno v treh krajih: na trgu v Celju, na trgu v Novem mestu in v studiu A v Ljubljani, je še posebej zahtevna naloga za tehnično skupino, ki mora zagotoviti, da pripotuje slika do vseh gledalcev. na.šega te levizijskega omrežja. Pri tej oddaji je bilo vključenih 9 televizijskih kamer: tri v Celju, štiri v Novem mestu in dve v Ljubljani; delala sta dva reportažna avtomobila in kompleten studio A; med kamerami in sprejemniki je bilo postavljenih 10 televizijskih anten — linkov, vse druge visokofrekvenčne opreme pa je bilo za nekaj kamionov! Oglejte si še skico prenosa, in če ste videli oddajo, lahko 22 tehnikom in inženirjem ljubljanske televizije, ki so sodelovali, iz srca čestita- ko je Tomaž solmajer pravilno rešil vprašanja in prinesel Novemu mestu še 4 odločilne točke. Navdušenje na novomeškem trgu in pred televizijskimi sprejemniki po Dolenjskem je bilo nepopisno. Ljudje so vriskali, peli in objemali svoje tekmovalce. Novomeškega napovedovalca Mita Tref al ta so vlekli na vse strani. Najbližje je bilo v Ferličevo hišo pri Rotovžu in tu ga je tovarišica Mica »kar v imenu vseh Dolenjcev« postregla z vinom, prigrizkom in črno kavo. Režiser novomeškega reportažnega avtomobila nam je v kavarni Center na Glavnem trgu povedal takole: »Čeprav sem Celjan, sem se po službeni dolžnosti hitro vživel v novomeško razpoloženje, saj smo bili izredno gostoljubno sprejeti in imeli res prisrčen stik z ljudmi, ki so mene in celo ekipo kar potegnili za seboj. Pri tekmovalnem delu seveda nismo mogli pomagati, ker tudi sami nismo vedeli za rešitev. Bagerista smo pokazali pra- V torek dopoldne smo se pozanimali pri RTV Ljubljana za končni rezultat tekmovanja, ki je bil v nedeljo zvečer 37:33 v korist Novega mesta. Tovariš Lindič, ki je vodil oddajo v Novem mestu, je povedal, da si bodo predstavniki obeh mest in pravni zastopnik RTV v soboto dopoldne ogledali ma-gnetoskopski posne- prav (bageristova j zmaga se ocenjuje s 6 točkami); Celjani pravijo, da se je v Novem mestu za zadnje vprašanje pri kvizu odločil kar Mito Trefalt, in ne tekmovalec Tomaž solmajer (pravilna rešitev je prinesla 1 točke). Ker imata obe strani še nekaj manjših pripomb, bo končno sodbo Se šest točk za bagerista? tek predvsem zaradi dveh spornih točk: PIONIRJEV ba-gerist Jože Rešetič je kocke prvi postavil v piramido; komisija v Ljubljani pa trdi. da pike na kockah niso bile prav obrnjene. Ker se je piramida na eni kameri videla drugače kot na drugi, je bilo v tistem trenutku res težko ugotoviti, kdo ima te za brezhibno opravljeno nalogo. Tudi izvedbena in programska skupina nista imeli lahke naloge: pravočasno preklapljanje med reportažnima avtomobiloma in studiom lahko bistveno vplivata na vsebino, razpoloženje in sploh potek oddaje; številne tekmovalce, nastopajoče skupine, častne predstavnike mest in vse druge stlačiti v 70-minutni program pa tudi niso mačje solze. Priznati moramo, da je bila oddaja živahna in da je potekala brez večjih pomanjkljivosti in zastojev. Tomaž Terček, napovedovalec .v Celju, je bil seveda trdno prepričan, da bodo zmagali »njegovi« v Celju, in Novomeščani so mu skoraj zamerili malo domišljave pripombe na račun našega mesta. Ko je moral priti v ponedeljek v Novo mesto, se je kar previdno oziral okrog sebe. če ga kdo kje ne čaka s kakšno planko . . »No, saj na polfinale pridem jaz v Novo mesto, ta. Da je bil nedeljski prenos tehnično res zapleten, se lahko prepričate na tejle skici, ki shematično prikazuje pot televizijske slike od kamer do sprejemnikov. Celjska slika je šla čez Plošivec in Vinjo vas skozi novomeški reportažni avto zaradi sinhronizacije, glavna režija pa je potem mešala slike iz Celja, Novega mesta in studia A v Ljubljani ter pošiljala končno sliko oddajniku na Krvavcu, ta pa s posredovanjem manjših oddajnikov (Kum, Plešivee, Nanos in drugi) po Sloveniji gledalcem pred sprejemniki. Legenda: K — kamera, R — reportažni avto, O — link, A — studio A, REŽ — glavna režija, S — sprejemniki. dala »mešana« komisija v soboto dopoldne v Ljubljani, sklep pa bo še isti dan objavljen v televiziji, radiu in pozneje tudi v tisku. Naprošamo vse fotoamaterje, ki i-majo kakšen posnetek o tekmovanju z bagrom, da ga še danes ali vsaj jutri prineso v naše uredništvo, ker bi ga lahko uporabili kot dokazni material. vilno, če pa je ljubljanska komisija ocenjevala šele, ko je bila že vključena druga kamera, bo pokazal pregled magnetoskopskega posnetka. Pravite tudi. da preiskovalni sodnik ni slišal besedila pri kriminalki? Mi smo Sa v avtomobilu dobro slišali, mogoče je sicer, da je na *rgu zatajilo ozvočenje ah pa je bila. množica preglasna. . . « Na novomeškem trgu je bilo okrog odra zbranih več kot 3000 ljudi, ki ; vneto navijali za naše barve. Kompletna televizijska skupina v vseh treh mestih in na oddajnikih je štela več kot 100 ljudi, stroški za oddajo pa tudi ne bodo manjši kot 7 milijonov Sdin, torej vsaj 100.000 Sdin vsaka minuta! Vodjo programa smo vprašali, zakaj ni oddaje prenašala vsa jugoslovanska televizij-skamreža. Sanio skomignil je z rameni . ... Mogoče bodo oddajo kdaj pozneje na magnetoskopskem posnetku pokazali tudi v drugih republikah. M. MOŠKON K slikam od zgoraj navzdol: pjOi^egiJ^ Je lebdel kamerman nad množico b1 . jtla 0 strehami (v belem krogu) — Na trgu ^U^jj*** »corrida«, v Novem mestu najbrž še nis" y*a ^ *a^° ognjevitega navijanja za svoje o^f^l'ilj p eve5Ja, strehe, okna in celo gasilski avtomobil je ^° ni gledalcev — Turški petelinček (Novo »likv^.6*1 in zado" voljno ki ki rika je je stopica* 0 &^ldiranega« nasprotnika — Mito bi bil ta v?ce st v katerikoli novomeški hiši. Takole se Je P*i Ferličevih. Z oz LU N LU CC < O o cc 03 149. — Čine je bil že daleč stran od usodnega kamnoloma. Pri padcu ni priletel med skale, kjer bi se bil gotovo ubil, temveč se je najprej odbil od nizkega, gostega grma, ki se je boril za obstane/t v kamniti steni, in šele potem priletel na trda tla. Udarec je bil kljub temu zelo hud in Čine je v trenutku izgubil zavest. Takega so ga zjutraj videli ležati ljudje. Potem pa ga je jutranji hlad počasi predramil. Dvignil je glavo in se mukoma postavil na noge. Vse telo ga je strašno bolelo, posebno glava in noge. Vtem je spet zavohal neznanca in bil kljub bolečinam v hipu pri njem. 150. — Ko je videl, da je njegov sovražnik mrtev, je počasi odkorakal. Nagonsko je ubral smer proti Ljubljani. Toda ta je bila zelo, zelo daleč. Sto kilometrov je imel do tja, če bi bil lahko poletel naravnost po zraku, kakor ptič. Po tleh pa je bilo še dalj. Ranjeni in pobiti Činč ni mogel vedeti, da je tako dolga pot preveč zanj. Nekaj časa je hodil po cesti, toda ta je bila polna drobnega, ostrega kamenja, ki ga je rezalo v prste na nogah. Zavil je s ceste vstran in šel kar vprek čez polje. Bilo je blizu poldneva, ko se je onemogel od lakote in bolečin zgrudil na tla. 151. — Moral je počivati skoraj celo uro, preden si je toliko opomogel, da je lahko nadaljeval pot. Zdaj ni več samo pazil na smer, temveč tudi, kje bi ujel kaj za pod zob, kajti želodec je neusmiljeno krulil. Naenkrat je obstal in pozorno poslušal. Njegovo tanko uho je ujelo drobne, previdne korake. Stisnil se je k tlom in čakal. Veje so se razgrnile. Pred njim je stala mlada lisička, ki je nesla v gobcu pravkar uplenjeno jarčko. čine je planil pokonci in strašno zarenčal. Mlada, neizkušena lisička se je na smrt prestrašila. Izpustila je plen in kot blisk izginila med grmovjem. -—---°bih7^ ~~ 152. - Čine je rfgg £° kosilo. Mi- kalo ga je, da * % ftf* * * rahopetno zverinico, toda \f * 81^». Preveč ga je vse bolelo, m je J :*ap, «o — preveč je bil lačen. Vrgel* fetig gojeno kosilo in hrustal da je b ine te , Je p0Spravil vse do zadnje ^rj^utu pnjetno utrujenost. Oci s0 edi»Ji> inSkuPaj. Položil je glavo na PreVc>U £ *ačel dremati. Naenkrat pa prisluhnil. Od nekod je bilo «e korake, ki so se hitro bližan- PRIHODNJI ČETRTEK BERITE V »DOLENJCU«: I STE SE ZE SLIKALI? — Občan v »ne-produšni foliji« in še kaj o novih osebnih izkaznicah I »ČUDOVITA BO DOČNOST — A MIZERNA SEDANJOST . ..« — Kaj je z dolenjskemi na-' ravninu zdravilišči? V kakšne vode plavajo Bolenjske, ča-teške Jn Šmarjške Toplice? I ARHIVI NISO MRTVE SKLADOVNI CE STARIH PAPIR JEV — Za vas smo obiskali arhiv v Novem mestu I RAZPIS NAGRAD za pridobivanje novih ruročnikov Dolenjskega lista I KJE JE OSTALA FOTOGRAFIJA TED NA? ■ KOŠ NOVIC in do godkov iz vseh naših občin, zanimiva stran branja in naš podlistek: I MARŠAL KONJEV: »Zlom operacije TAJFUN« — Obramba Moskve pred 25 leti — Odlomek iz spominov velikega sovjetskega vojskovodje, eksluzivno preveden iz ruščine po TANJUGU! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA NOVO MESTO razglašata po sklepu uredniškega odbora novo delovno mesto VODJE EKONOMSKO-PROPAGANDNE SLUŽBE POGOJ: dokončana visoka ali višja izobrazba, v izjemnem primeru ESŠ, vendar z nagnenjem in veseljem za ekonomsko-propagandno delo z raziskavo tržišča in pod. — Poskusna doba 2 meseca. Nastop službe takoj ali s 1. januarjem 1967. Podrobnejše podatke o obsegu in značaju delovnega mesta lahko dobijo intresentć v uredništvu lista. Rok prijav do 25. 11. 1966 na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p.p. 33. LOUIS HOUT Antibiotiki niso čisto nedolžni Ameriška komisija za hrano in zdravila je sporočila, da bo raziskala možne škodljive vplive antibiotikov, ki jih človek sprejme vase z mesom in mlečnimi izdelki. Preučili bodo 16 antibiotikov, ki jih v ZDA dodajajo živinski krmi za pospeševanje rasti živali in zdravljenje živinskih bolezni in poškodb. Dve vrsti antibiotikov pa uporabljajo za ohranitev svežine nekaterih vrst živil. Toda raziskave so pokazale, da so ostanki penicilina v mesu škodljivi za zdravje. Zato sedaj skušajo dognati, kako dolgo antibiotiki ostanejo v mesu, mleku in jajcih. Dvakrat slane palčke... Priljubljene slane bobi palčke stanejo v Ljubljani in v Novem mestu 75 dinarjev. Gostilna na Dvoru (podružnica žužemberskega gostišča) pa jih je 1. novembra prodajala kar po 150 dinarjev zavitek. Ali so »dvakrat zasoljene« palčke na Dvoru tako drage zato. da bi . bila potrošnja alkoholnih pijač večja? Pa še res je! Po otvoritvi nove zdravstvene postaje v Šentjerneju so priredili udeležencem slavja tudi skromen prigrizek, seveda v prostorih novega poslopja. Vse v redu in prav — toda zakaj je bilo treba pripeljati iz Novega mesta v Šentjernej za to priložnost vse sendviče, drug prigrizek in vino pa še krožnike, pribor in kozarce? Šentjernej ima najmanj dve dobri gostilni, ki bi lahko odlično postregli goste. Vse so pripeljali iz Novega mesta, le pepelnike jim je posodil šentjernejski gostil' ničar Dodo Majzelj. . . Kombi novomeške Pekarije in slaščičarne, ki je pripeljal in odpeljal prigrizek, pijačo in pribor, pa je imel na tej vožnji še posebno smolo: okoli 12. ure ga je na mokri cesti blizu čučje mlake zaneslo v narasli potok, tako da ima šofer zlomljeno ključnico, na avtomobilu pa je za kak milijon dinarjev škode. Na naše vrtove... V ponedeljek dopoldne se je spomnil hišni posestnik s Cankarjeve ceste v Novem mestu, da ima polno greznico »domačega zlata«. Namesto da bi ga natresel na lastni vrt pod svoja okna. ga je dobrosrčno odložil k smrekam na Mestnih njivah, kjer žele lastniki avtomobilov, da bi zrasle garaže za njihove konjičke. Namesto, da bi bili hvaležni za dober gnoj. so vsi naokoli vihali (in tiščali J nosove. ±. Dolenjska pred 65. in pred 15. leti Hčerka rajnega cesarjeviča Rudolfa in cesaricine Štefanije, sedaj grofice Lonyay, nad. vojvodinja Elizabeta, se je zaročila s princem Otonom VVn-dlscligraet/om. Poroka bo v začetku prihodnjega leta- Najd. vojvodinja Elizabeta bo po poroka smela nositi naslov: Njena cesarska in kraljevska visokost princezinja Elizabeta Windischgraetz. Nadvojvo. dinja Elizabeta je stara sedaj 18 let, je visoke in vitke postave ter prikupljive zunanjosti (VODOVOD NOVOMEŠKI) se pridno dela; dasiravno jim vreme precej nagaja. Jarke za cevi kopajo že od Božjega groba do Kandije. Kakor se kaže že ne bodo Novomešča-nje še letos »Težkega studenca« pili. Bog daj, da bi ga prihodnje leto gotovo, kajti dela je še grozno veliko, najhujše pa še pride. (NAJNOVEJŠE RAZGLED. NIČE) v trojno barvenem tisku se delajo v tiskarni J. Krajec nasU. v Novem mestu ter bodo izšle prve dni novembra. Predstavljale bodo po vsem Slovenskem dobro znano Trško goro pri Nc>vem mestu- (V KRŠKEM) je otvorila gospa Friederika Kassler tople in mrzle kopeli v svoji hiši sredi mesta, kjer je bila prej lekarna ranjkega njenega očeta gosp. Friederika Bomches- (Na'Bučki) je bil kljub hudi agitaciji liberalne stranke izvoljen za župana Alojzij Ma-rušič, odločen pristaš katoliške narodne stranke, občinskim svetnikom pa: Jožef Se-lak, Jožef Metelko, Matija Jaklič. Janez Povše, Anton Komljanec. Janez Kirar. Dolenjske Kovice. 1. novembra 1901 PRED ZDRUŽITVIJO ObLO NA KOČEVSKEM Predmet mnogih razpravljanj na sestankih volivcev, frontovcev in ostalih množ-organizacij v kočevskem o-kraju je te dni sprememba v združevanju dosedanjih krajevnih ljudskih odborov v nove občine. Upravna razdelitev predvideva 28 občinskih ljudskih odborov- PRESENEČENJE MED KMETI V OKRAJU TREBNJE Uredba o odpravi obvezne Dddaje masti je oprostila kmetovalce v trebanjskem o. kraju za 45% leto. plana odkupa maščob. Sprostitev prodaje masti je ugodno vplivala na trg. V zadnjih tednih so padle cene prašičev od 160 na 120 in 110 dinarjev za kilogram žive teže. — Kmetje so uredbo o odpravi obveznega odkupa ma-'' toplo pozdravili. III 10. novembra 1951 Puške za Tita Čeprav je že prejšnji večer pomankanje enotnega jezika motilo naš pogovor, se je čez dan pokazala s tem še večja težava, zakaj odgovori so morali biti natančni. Stevo, polkovnik in Tito so bili neskončno potrpežljivi in prav gotovo bi mi dovolili, da bi se z njimi že nekaj ur pogovarjal, toda za prvo sejo je bilo dovolj. Delo je prijetno prekinilo kosilo, ki je bilo v marsičem podobno večerji prejšnjega dne, le da je bilo bolj presledek v delovnem času kot pa sproščen odmor. Dopoldne so sporočili Bennvju, oficir, čigar popolno ime naj ostane kar tajno, naj pride v štab na kosilo. Ni si mogel predstavljati, čemu ga vabijo, dokler ni stopil v vrt in našel mene. Bil sem tam, da bi se za četrt ure naužil svežega zraka, preden bi sedel za mizo h kosilu. Srečanje je bilo zelo veselo. Spustila sva se po hribu navzdol, da bi si ogledala slapove, zaradi katerih je postalo Jajce že v predvojnem času privlačna točka in prava Meka za turiste. Pripovedoval mi je zanimive stvari o mesecih, ki jih je preživel s partizani. Z njimi je prišel v stik, ko so še živeli v gozdovih. Spominjal sem se dobro njegove prve vesti, ki jo je sporočil takoj po tem, ko se je spustil s padalom. V obvestilu je povedal, da je častni gost Tita na večerji, ki mu jo strežejo ob tabornem ognju pod smrekami. Po kosilu je Benny sedel z nami celo popoldne v Titovi pisarni. Med popoldansko sejo smo imeli zanimiv premor. Nastal je okoli tretje ure in je z nove plati prikazal pomembnost, ki so jo pripisovali partizani besedi »nevarnost«. Med razgovorom sem se bil pozanimal, kje so Nemci najbliže. Dejali so mi, da so v Travniku, kakih dvajset milj proč, da pa z njihove strani v Jajcu ni pričakovati nobene nevarnosti. Nekaj minut nato smo v mestu pod seboj slišali počiti puško. En strel iz puške ne pomeni nič. Razgovor je utihnil in vsakdo je napenjal ušesa v pričakovanju drugega strela. Kar smo slišali, ni bil več samo en strel, temveč cel rafal, štirideset do petdeset nabojev. Zaradi tega se je našega gostitelja lotila lahna zaskrbljenost, a ostal je pri pisalni mizi. čez trenutek je pod nami zaregljal nov rafal. Tito je poklical k sebi enega izmed svojih kurirjev in mu ukazal, naj ugotovi, kaj se dogaja. Streljanje je vse bolj naraščalo. Pretrgali smo razgovor in poslušali. Tito je nato vstal in sledili smo mu v cedrov nasad do nadzidka, ki je bil nad mestom. Tu ni bilo opaziti nič sumljivega, toda streljanje se je nadaljevalo in nad nami je nenadoma v nizkem letu zaplavalo nemško letalo. Tito je nekaj ostro zapovedal svojemu kurirju; ta je odhitel nazaj v pisarno in se čez trenutek vrnil. Nosil je obilen zavoj, ki ga je v teku odvijal. Bila je ameriška brzostrelka. Titovo osebno orožje. Komandant jo je vzel v roke, vtaknil nabojni vložek in zavihtel težko orožje pod pazduho. Obraz se mu je zvedril. Številni drugi oficirji in kurirji so se živahno gibali v cedrovem nasadu, vsakdo je prijemal za strojnico. Najini marlinovki so nama prinesli kurirji. »Kaj je?« sem vprašal Iljiča, »kaj se dogaja?« »Ne vem,« je odgovoril. »Verjetno nič posebnega, seveda se ne morete nikoli zanesti.« Ko se je čez nekaj minut streljanje poleglo, smo se vrnili v pisarno in nadaljevali razgovor. Tito je poslal nekega oficirja, da bi natančno ugotovil, kaj se je dogajalo. Ko se je sel vrnil, ga je poročilo spravilo v slabo voljo. Izkazalo se je, da je bil dogodek lažen alarm. Zdelo se mi je, da bi bilo brezobzirno, če bi še naprej poizvedoval in vztrajal pri mnenju, da so strelci vendarle morali na nekaj streljati. Saj najboljša karabinka v Jugoslaviji ne nese dvajset milj daleč! čeprav ni bilo prav nobene »nevarnosti« v Jajcu, je bilo očitno, da je prijeten občutek, ko se v glavnem štabu znebiš teže strojnice, ki si jo bil držal v roki. Ko se mi je pozneje nudila prilika, sem vprašal Benny-ja, kje je Stari dobil ameriško brzostrelko. »Jaz sem mu jo dal,« je odgovoril Benny. »Ob nekem sovražnikovem napadu je pogrešil svojo nemško brzostrelko in bil je nesrečen zaradi tega, zakaj do nje se lahko dokoplješ le, če ubiješ Nemca; ni pa dovolil, da bi mu kdo podaril svojo. Neskončno jo ceni, ker ima močne okove, in ne bi se od nje ločil za nobeno ceno.« Ob koncu konference je bilo sklenjeno, da bo Benny odpotoval k obali, kjer bo prevzel vodstvo ladijskih operacij na Visu. Na poti naj bi se za nekaj dni ustavil in se seznanil s poveljstvom, da bi se tako pripravil na zvezne dolžnosti, .ki jih je narekovalo njegovo novo službeno mesto ... ...Deakin je slišal pripovedovati o naših operacijah na obali in je bil ves navdušen. Povedal sem mu, kakšne načrte imam z Bennyjem, in mu dejal, da upam na skorajšnje svidenje z brigadnim generalom. »Čez kakih deset dni bo v Bariju,«, je rekel Deakin. »Tam se bosta lahko srečala.« Popila sva skodelico čaja, potem pa sem se vrnil v štab. Bilo je namreč že precej pozno in po možnosti smo želeli priti do obale še istega večera. Naše slovo je bilo prisrčno. Ko se je Stevo poslovil, je Tito položil roko na njegovo ramo. Nisem mogel razumeti, kaj mi je rekel, toda moj prijatelj je od sreče zardel. Polkovnik Iljič je opazil, da so mi bile nemške VValter pištole zelo pri srcu, saj jih je nosila večina višjih oficirjev v partizanski vojski. Dal mi je eno za spomin na moje prvo potovanje v Jajce. Nismo še zapustili pisarne, ko me je Tito zaprosil za vizitko, žal nisem imel nobene pri sebi. Morda mu je bilo nerodno, da bi še zadnji hip spraševal, kako se pravilno napiše moje ime. Čez trenutek sem šele z obžalovanjem spoznal, da je želel mojo vizitko zato, da bi mi na svoji fotografiji lastnoročno napisal posvetilo. Namesto tega se je preprosto podpisal na fotografijo, prek spodnjega desnega kota, kot podpisuje vse svoje listine. Spremil nas je skozi vrata, kjer so nas že čakali avto-' mobili, in nam ponovno segel v roke. Nato smo se ob običajni spremljavi vzklikov »zdravo« odpeljali po hribu navzdol. (KONEC) NA SLAVNOSTNI SEJI SO RAZGLASILI SODELOVANJE Praznični teden v brežiški občini Za letošnji praznik so dobili občani veliko pomembnih stvari: v Brežicah novi trakt gimnazije, prenovljene muzejske zbirke in baročno galerijo v posavskem muzeju, obrat konfekcije JUTRANJKA, asfalt na bizeljski in dobovski cesti, v Dobovi pa nove prostore za pošto in avtomatsko telefonsko centralo Na sliki vidite predstavnike občinske skupščine iz Velike Plane (Srbija), ki so na slavnostni seji občinske skupščine v Brežicah sprejeli slovesno listino o pobratenju dveh mest. V imenu brežiške občine jim je umetniško izdelani dokument slovesno izročil predsednik ObS Brežice tov. Milan šepetavec. Slavnostno listino je okusno izdelal akademski slikar prof. Miro Kugler iz Brežic. — Prvi z leve proti desni je novi predsednik občinskega odbora SZDL Brežice Janez Pirnal (Foto: Tone Gošnik) 38 otrok čaka na pouk v pomožni šoli Kako to, da se dogovor treh občin za ustanovitev pomožne šole ni uresničil? Samo v brežiški občini je 30 otrok, ki v redni šoli ne morejo napredovati — Potrebni so posebne vzgoje, da se bodo pozneje laže vključili v poklic V vsakem šolskem okolišu je nekaj otrok, ki ne morejo slediti pouku v rednih osnovnih šolah. To so otroci s telesnimi in duševnimi motnjami. Potrebni so posebne vzgoje, da bi bili, ko odraste- Kdo bo podelil domicil Kozjanskemu odredu? Na pobudo brežiškega ZZB NOV se bodo jutri, 11. novembra, pri španu in Plani, ni sestali predstavniki borčevskih organizacij iz občin Šmarje, Šentjur, Laško, Sevnica, Krško in Brežice, da bi se pomenili o podelitvi domicila. Kozjanskemu odredu. Več občin bi rado imelo slo vesnost ob podelitvi na svojem območju, tako tudi brežiška, kjer bo prihodnje leto (v Brežicah) ob dnevu borca veliko medrepubliško srečanje. Prav bi bilo, da bi domicil Kozjanskemu odredu slovesno podelili v Brežicah ob tej priložnosti. O pogovorih bomo še poročali. Brežiški sindikati pred občnimi zbori Jutri bo v Brežicah razšir jena seja občinskega sindikalnega sveta in občinskih odborov delavcev družbenih in storitvenih dejavnosti. Udeleženci se bodo dogovorili za priprave na obče zbore sindikalnih podružnic. Predsednik Ivan 2ivič jih bo seznanil z rezultati volitev v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, nakar bodo prisotni povedali še svoje pripombe k poročilu o vsebinski pripravi volitev. jo,« vsaj deloma sposobni služiti si kruh. Dolžnost skupnosti je, da jim pomaga dovolj zgodaj, dokler jih še lahko pripravi na življenje. Pri nas je že precej takih šol ali vsaj oddelkov pri rednih šolah, kjer poučujejo prizadeto mladino po posebnih metodah. Še vedno pa so predeli, kjer za motene otroke nihče ne poskrbi. V brežiški občini je približno 30 otrok, ki bi jih bilo treba vključiti v pomožno šolo. Pri lanski kategorizaciji je strokovna komisija predlagala za posebno šolanje 20 otrok. Nato so jih kategorizirali še osem. In zdaj spet čaka na komisijo šest otrok. Od vseh teh otTOk sta trenutno le dva v pomožni šoli v Celju. Vsi drugi naj bi se šolali v Krškem. Po dogovoru z občino Krško naj bi pri tamošnji pomožni šoli uredili internat za otroke iz sevni-ške in brežiške občine. Obe občini sta pripravljeni prispevati za vzdrževanje in šolanje otrok primeren delež. V Brežicah je upravni odbor sklada za šolstvo predvidel nekaj denarja za šolanje otrok z duševnimi motnjami. šolsko leto se je pričelo že pred poldrugim mesecem, o posebni šoli v Krškem pa ni sledu. Tu je mišljena medobčinska šola, za kakršno so se predstavniki omenjenih občin tudi dogovarjali. V Krškem niso našli primernega prostora, osnovna šola pa ni čakala na to, ampak je odprla nov, tretji oddelek pomožne šole. Obiskujejo ga otroci iz mesta in najbližje okolice, pa tudi tisti, ki so sicer oddaljeni, a imajo ugodne avtobusne zveze. Leto bo kmalu mimo. Skoraj bo že treba misliti na naslednje šolsko leto in ukrepati, kot so ukrepali Krčani. će s skupno rešitvijo ne bo nič, potem bo nujno treba oddelek za duševno manj razvite otroke ustanoviti pri osnovni šoli v Brežicah. Toda kje najti prostor pri sedanjih treh izmenah? O rešitvi tega problema bo verjetno še razpravljal svet za šolstvo in poskušal najti način za izšolanje duševno motenih otrok, ki bodo sicer kasneje lahko veliko bolj obremenili občino, če ne bodo sposobni za zaposlitev. Praznik občine Brežice je minil ob slavnostnem razpoloženju vseh občanov. Teden dni so se v raznih krajih občine vrstile športne, kulturne in druge prireditve. Gimnazijska mladina se je predstavila brežiškemu občinstvu z uspešno uprizoritvijo Mollierove komedije »Namišljeni bolnik« dan pred otvoritvijo gimnazijskega poslopja. Nova gimnazija in preurejene zbirke Posavskega muzeja sodijo med najpomembnejše trajne pridobitve za letošnji občinski praznik. Osrednje slavje je bilo v petek, 28. oktobra, v Dobovi. Goste je z balkona prosvetnega doma pozdravila godba na pihala. V dvoranj so zjutraj razglasili rezultate športnih tekmovanj sindikalnih podružnic in podelili zmagovalcem pokale. Ob deseti uri je bila svečana seja občinske skupščine Brežice. Udeležili so se je tudi predstavniki bratske srbske občine Velika Plana in predstavniki družbenopolitičnega življenja in delovnih organizacij iz sosednjih občin Krško in Sevnica. Predsednik občinske skupščine Brežice Milan šepetavc je v svojem nagovoru prikazal uspehe zadnjega leta in pozdravil pobudo za razvijanje prijateljskih stikov z občino Velika Plana. Odborniki so z dolgotrajnim aplavzom sprejeli dokument o trajnem sodelovanju z bratsko občino v Srbiji, ki je takšno listino že potrdila. Predsednik občine Velika Plana v smederevskem okraju je sporočil odbornikom in občanom tople pozdrave v imenu tamkajšnje skupščine in vsega prebivalstva. Izrazil je njihovo iskreno željo po sodelovanju z Brežičani in predlagal, naj bi se med seboj spoznavale tudi vasi. Dejal je, da se ukvarjata občini Brežice in Velika Plana s slič-nimi gospodarskimi in družbenimi problemi in da bo medsebojna izmenjava izkušej imela tudi praktične koristi. Po slavnostni seji so gostje in domačini prisostvovali še otvoritvi avtomatske telefonske centrale v Dobovi. Pošta je dobila nove prostore v prosvetnem domu. Prej je bila tam splošna ambulanta, ki so jo preselili drugam. Slavnostno razpoloženje v Dobovi je trajalo ves dan. Občani so se popoldne udeležili zabavne prireditve, zvečer pa so prisluhnili pesmi Slovenskega okteta, ki je tokrat prvič gostoval v njihovem kraju. Sprejeli so ga s hvaležnostjo in navdušenjem. V soboto je praznovanje nekoliko zmotil dež. Na sporedu je bila otvoritev ceste Brežice—Dobove in otvoritev ceste Brežice—Bizeljsko. Cesti je izročil prometu predsednik skupščine Milan šepetavc. Asfaltni trak povezuje zdaj Brežice in Dobovo s sosednjo Hrvaško, na bizeljski cesti pa je asfaltiran le odsek od Brežic do Dobrave in odsek skozi vas Bizeljsko. Prihodnje leto bo morda asfaltirana še preostala cesta, če bo le na razpolago kaj denarja za te namene. GRIČ ostane pri PETROLU 46 sedežev je za velik obisk motela na Čatežu mnogo premalo — Dozidali bodo nov gostinski trakt — Pri investiranju bo pomagal PETROL BREŽIŠKE VESTI s»* Zbor delovne skupnosti restavracije NA GRIČU se je odločil, da še nadalje ostane najemnik PETROLA, le po. godbo so nekoliko spremenili. Denar iz najemnine bo PETROL vračal restavraciji v obJiki investicij In dodaj«.l zraven še lastna sredstva. Restavracija ima v zaprtem prostoru 46 sedežev, zunaj pa 110. To je za izredno velik obisk mnogo premalo, zato bodo povečali gostinske prostore. Načrte imajo priprav, ljene že dve leti. Zdaj se gradnja zares začenja. Prvotni plan prometa so konec septembra dosegli sto. odstotno, povečaii plan pa z 82 odst. Najživahnejši promet so imeli v času zagrebškega velesejma. V desetih dneh so iztržili 90.000 N din, skoraj 1000 N din na dan. Finančna realizacija je znašala po devetih mesecih 1 milijon 200.000 N din. Kolektiv je trdno prepričan, da bo do konca leta izpolnil planska pričakovanja in jih celo za malenkost presegel. Med gradnjo novega trakta ne nameravajo prav nič prekiniti dela, četudi se bodo morali začasno umakniti v leseni provizorij. Goste žeflijo na vsak način zadržati neprekinjeno, da niti pomisliti ne bodo utegnili na okrepčilo v drugem motelu. NOVO V BREŽICAH Dobrodošli na bizeljski cesti! Predsednik občinske skupščine Brežice Milan Šepetavc je 29. oktobra prereza! trak in izročil prometu sedam kilometrov asfaltirane ceste od Brežic do Dobrave. (Foto: J. Teppev) ■ GIMNAZIJA se letos uspešno uveljavlja tudi navzven. Danes teden so dijaki priredili za brežiško občinstvo literarni večer o Victorju Hugoju. V soboto, 5. novembra, so že drugič uprizorili Molierovega »Namišljenega bolnika«. Isto delo so 8. novembra igrali za osnovnošolsko mladino. Prireditve gimnazijske mladine so prijetno kulturno poživilo za začetek sezone, v kateri pričakujemo spet nekaj gledaliških gostovanj. ■ RADIO BREZICE je za občinski praznik prav na tihem slavil tretjo obletnico obstoja. V občini je bilo tiste dni toliko drugih prireditev, da so mnogi poza- bili na rojstni dan lokalne radijske postaje. Nekateri poslušalci pa so se spomnili nanj in kolektivu čestitali z željo, da bi še naprej ostal tako priljubljen obveščevalec ter posrednik dobrih želja in lepih melodij ■ ODZIV ZA JEZIKOVNE TEČAJE je letos v Brežicah veliko boljši kot prejšnja leta. Delavska univerza je zbrala prijavljence za angleščino, nemščino in italijanščino. Tečaji že tečejo. Tudi politična šola se je začela. Obiskuje jo nekaj manj kot 30 slušateljev-Možnost za vpis je imel vsak, kdor se je prijavil na javni razpis. TONE KNEZ Spodnje Zasavje v prazgodovini (2) Prva kovina, ki jo ljudje spoznajo in začno obdelovati, je baker. V arheologiji poznamo med mlajšo kameno dobo in bronasto dobo kratkotrajno bakreno dobo kajti čisti baker je vse preveč mehka kovina, da bi bila vsestransko uporabna. Ko pa so se ljudje naučili zlivati baker in kositer, da so tako dobili trdi in zveneči bron, govorimo o bronasti dobi. človek v bronasti dobi ni več miren poljedelec, ki je več ali manj stalno naseljen ter živi od plodov zemlje in živinoreje. Spoznavanje in uporaba kovin mu je potisnilo v roke tudd nevarno kovinsko orožje: sekiro, suli- co, bodalo in meč. Tako oboroženi bronastodobni človek postane napadalen, rodovi se medsebojno napadajo, bivališča niso več varna, ljudje iščejo ležišča kovin, časi so nemirni in nevarni. V tem času se pričnejo prve velike selitve ljudstev v Evropi Tako je bilo v naših krajih sredi 2. tisočletja pred n. št. Zato ljudje v tem času v trenutku nevarnosti zakopljejo svoje dragocenosti — to so predvsem bronasti predmeti — ter zbežijo na varno v upanju, da se bodo po prestani nevarnosti spet vrnili in izkopali dragocenosti. Mnogi izmed njih se niso več vrnili in tako večkrat najdemo takšne zakopane za-loge ali depo je, v katerih so največkrat shranjene brona- ste sekire, srpi, sulice, pa tudi kosi še neobdelanega brona. Takšno depojsko ali založno najdbo bronastih predmetov imamo v vasi Si-lovec pri Sromljah. Približno iz istega časa, iz pozne bronaste -dobe, je tudi lepi bronasti meč, ki so ga pred drugo svetovno vojno našli v strugi Save pri Krškem. Evropski sloves grobišč v Dobovi Prehod iz bronaste dobe v železno, nekako okrog leta 1200 pred n. št., pomeni za Slovenijo važen mejnik. V okviru velikih selitev širom po Evropi se v tem času na selijo v naših krajih predniki mogočnega ljudstva žilavih in sposobnih Ilirov. To ljudstvo, razdeljeno na šte- vilna plemena, se je naselilo in ustalilo na velikanskem področju od Vzhodnih Alp do črnega morja ih Makedonije. V naše kraje so prišli iz podonavskih ravnin cb Dravi in Savi navzgor. S seboj so prinesli nov način po-kopavanja: sežiganje .nrličev in pokopavanje v žari. Prav zaradi tega načina pokopa-vanja, ki se je razširil po vsej Evropi, so arheologi imenovali obdobje, ki sledi bronasti dobi: kultura žarnih grobišč, ki traja v naših krajih približno od leta 1200 do 800 pred n. št. Po tedanjem običaju in verovanju so pokojnika sežgali na grmadi na posebnem sežigali-šču, sežgane kosti in pepel so skrbno pobrali in jih položili v glinasto posodo žaro, ki so jo nato zakopali v plitvo jamo. K žari so položili v grob še eno ali več glinastih posod, napolnjenih s hrano kot popotnino umrlemu ter bronasto okrasje: igle, obeske in podobno. Najdbe v grobovih niso številne, kar govori za skromno bogastvo, ki je enakomerno razdeljeno med vse člane rodu. V Posavju je bilo odkrito izredno veliko grobišče iz tega časa v Dobovi. Dobovsko grobišče, največje iz tega časa pri nas, ima danes že evropski sloves. Arheologi so ga odkrivali od leta 1950 naprej in odkrili doslej že 418 grobov. To impozantno grobišče je dalo sila pomembne znanstvene rezultate, ki presegajo jugoslovanski okvir. Izkopanine iz do-bovskega grobišča so postale merilo za vse tovrstne najdbe pri nas v Sloveniji. Zelo skromne, toda nesporne najdbe žarnogrobiščne kulture iz Drnovega dokazujejo, da je bil ta kraj vsaj deloma prvič naseljen že v času kulture žarnih grobišč, ko so začeli v večjem obsegu krčiti širne hrastove gozdove v spodnjem toku Krke. Halštatsko gradišče na Libni Ljubje ki so bili pokopani na dobovskem grobišču, s° bili šele na začetku razvoja ilirske kulture in civilizacije, ki doseže svoj vrh šele v 5. stoletju pred n. št. Bili so še skromni živinorejci in polje* delci, med njimi še ni bilo izrazitih socialnih razlik. V svojem tisočletnem razvoju na naših tleh so Iliri ustvarili izredno visoko kulturo, ki je takrat naše kraje vzdignila do evropske pomembnosti. Veliko število najdišč iz halštatskega obdobja v0 vsej Sloveniji priča o g°sti naseljenosti Ilirov. Zaradi rudnega bogastva dežele lezo, svinec), so postali 1Z" vrstni mojstri v pridobivanju in predelovanju kovin. Veliki vzpon ilirske kulture se začne leta 800 pred n. in doseže vrh okrog leta pred n. št. št. 500 dogovor pred vhodom na Lamutovo razstavišče v Kostanjevici. Po ogledu Lamutovih poslednjih listov se •^Predsednik skupščine SRS Ivan Maček 26. oktobra stavil še v kostanjeviškem gradu in se zanimal za potek restavratorskih del. (Foto: j. Teppev) Že v zadnji številki na-s^ga tednika smo poročali, se predsednik skupšči-06 SRS Ivan Maček mudil v Spodnjem Posavju: 25. oktobra se je zadrževal v občini Brežice, naslednji dan pa je obiskal Krško, Senovo in Kostanjevico. V rudniku Senovo se je zanimal za zaloge premoga, za delovne pogoje in storilnost rudarjev, za o-osebne dohodke, sklade in delo samoupravnih' organov. Posebej je želel zvedeti, če razmišljajo o gospodarski preusmeritvi po zatonu rudarstva. Seznanili so ga z dosedanjimi načrti in predlogi, ki pa še niso izoblikovani in zahtevajo veliko proučevanja. Sledil je ogled Tovarne celuloze in papirja v Krškem, nato pa obširen razgovor z direktorjem in pedstavniki samoupravnih organov. Beseda je tekla o proizvodnji, investicijah, oskrbi z lesom, o izvozu na tuja tržišča, o načrtih za integracijo in o odnosih z občinsko skupščino. Tovariš predsednik se je nadalje zanimal še za o-sebne dohodke zaposlenih in skrb podjetja za stanovanjsko izgradnjo. Po ogledu CELULOZE so tovarišu Mačku razkazali sodobno urejene nasade vinske trte na sremiških pobočjih, nato pa so ga pospremili še v Kostanjevico. Tam je obiskal Lamutovo razstavišče in si ogledal, kako napreduje obnavljanje kostanjevi-škega gradu. J. T. Nova brestaniška osnovna šola že dobiva končno podobo. Zdaj vstavljajo okna, ki prihajajo z zamudo. Kljub temu zatrdno računajo, da bo otvoritev na dan republike. (Foto: J. Teppev) ŠOLA STOJI, MANJKA ŠE STANOVANJSKI BLOK Brestanica: poceni načrt za drago šolo V Brestanici bodo 29. novembra odprli novo osnovno šolo — Gradnja bo veljala 2,800.000 Ndin — Sezidana bo tudi telovadnica — Že letos napovedujejo enoizmenski pouk in podaljšano bivanje otrok v šoli — Starši se močno zavzemajo za varstvo šolarjev ^ed obiskom v krški občini so predsedniku skupščine SRS Ivanu Mačku rt? ,azali tudi vinograde na sončnih pobočjih Sremiča. S terase gostišča se ji; JDiskovaleem odprl lep pogled na mesto in prostrano krško ravnino. (Foto: J. Teppev) PRAZNA BLAGAJNA ZA NAPELJAVO KOMUNALNIH VODOV Odložena razprava o komunalnem prispevku Skupščina občine Krško okleva glede stopnje prispevka za urejanje mestnih 2ern!jišč — Večina odbornikov meni, da bi s previsokim odstotkom zavrli 9''adnjo stanovanjskih hiš — Toda kdo bo kril razliko, če gospodarske organizacije odpovedo pomoč? Odborniki občinske skupšči-^ Krško so odložili razpra-° O prispevku za urejanje ^estnih zemljišč. Na to jih 2 napeljalo več razlogov, Predvsem pa dvom glede vi-_ me prispevka, ki naj bi ga edpisala skupščina gradite- Vidka Skoberneta ni več v četrtek, 27. oktobra, so Se Senovčani in okoličani za vedno poslovili od borca in ^Uvista ter družbenopolitičnega delavca Vidka škobenie-ta iz Brezja. Na zadnji poti je spremila množica ljudi, . * so ova poznali kot mirnega 171 skromnega človeka, ki je vsakomur rad pomagal. Vid. kP Je bil med NOB koman. *r kurirske pos\ojanke na B°horju, po vojni pa pred. Sednik KO Dovško, nato pa dolgoletni odbornik OLO in °bLO ter ObS Krško. Skoraj vJ>a leta je bil v odborih KZ. £2°£, ZJ3 NOV in drugod. fa zvesto in požrtovalno delo le Prejel več odlikovanj: medaljo za zasluge za narod. "Medaljo za hrabrost in red e?a s srebrno zvezdo. Spo-na njegov jfa med tisti. mi> ki so se kdajkoli srečali 2 Vim, ne bo nikoli splahnel. Rudi Kozole ljem v zazidalnih okoliših Krško, Brestanica in Senovo. Stroški za kanalizacijo, elektrifikacijo in ceste so namreč tako visoki, da bi pri triodstotnem prispevku zbrali od graditeljev komaj 30 odstotkov, 70 odstotkov pa bi morali zbrati drugod. Odborniki niso naštevali dodatnih virov, ker zanje ne vedo, zato so predlagali ponovno preučitev vseh možnosti. Ko so govorili o petodstot-nem prispevku, so nekateri menili, da je previsok in da bi s tem zavrli individualno stanovanjsko gradnjo. Drugi so bili spet prepričani, da to na zidavo ne bi vplivalo in da prispevek ni pretiran. Vsi po vrsti pa so soglašali, da razlike za vzdrževanje mestnih zemljišč ne bo mogel kriti občinski proračun, ker nima denarja. ' Preostanejo torej gospodarske organizacije. Toda kaj, če jih ne bo mogoče prepričati in če ne bodo pripravljene primakniti zraven dovolj velikega deleža? Predvsem jih je treba vprašati za mnenje še pred popravkom odloka. Najbrž bodo uvidele potrebe po večjih vsotah za komunalno ureditev mestnih zemljišč in pomoči ne bodo odrekle, če imajo količkaj možnosti. Oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini ima torej nalogo, da pripravi nove predloge in jih predloži skupščini v končno odločitev. Šolskih zvezkov ni na zalogi Na senovski matični osnovni šoli že vrsto let negodujejo, ker ne morejo v krški knjigarni nabaviti šolskih zvezkov za vse učence. Za knjigarno res ne bi bilo tež. ko naročiti toliko zvezkov, kot je otrok na vseh šolah v občini, saj bi podatke lahko dobila na šolah. Upajo, da te nevšečnosti prihodnje leto ne bo več. Pritožujejo se tudi, da je papir v zvezkih zelo slab. Dolenja vas pod Libno spreminja svojo podobo Te dni se je začela uresničevati velika želja vaščanov Dolenje vasi, ko so bagri in buldožerji začeli poglabljati strugo potoka Sečnika. Ta potok je v deževnih nalivih prekoračil bregove, poplavljal najrodovitnejša polja in s tem povzročal veliko škodo vašča. nom Dolenje vasi in Pesja. Strugo potoka poglablja Vod. na skupnost Dolenjske, njeno delo pa spremljajo prebivalci z velikim zanimanjem. J. V. Jamo za temelje nove osnovne šole v Brestanici je buldožer zaoral 17. septembra lani. Poslopje bo dokončano letos za dan republike. Zida ga gradbeno podjetje SAVA iz Krškega po tipskem načrtu, črtu, kakršnega je priporočil sekretariat za šolstvo SRS. Ravnatelj Edo Za-jelšnik ga je kljub temu označil za drag poskus. V arhivu stare šole hranijo namreč še drug načrt. Napravilo ga je projektivno podjetje REGION v Brežicah. V Ljubljani ga niso odobrili, češ da bo gradnja predraga. Predračun je znašal 2,650.000 N din, predračun tipiziranega načrta pa je bil za 500.000 N din cenejši. Pozneje se je pokazalo, da je bila gradnja zelo draga, saj so morali naročiti dodatne načrte za kanalizacijo, za odvajanje vode ter za napeljavo vodovoda, telefona in elektrike. Dodatnih del se je nabralo za 660.000 N din. Zaradi nepopolnega predračuna so dobili tudi manj posojila. Splošna gospodarska banka je kreditirala gradnjo s 780.000 N din. Nova šola je tik pred dograditvijo. Ima osem matičnih učilnic in dve posebni učilnici: eno za kemijo in fiziko ter eno za glasbo in likovno vzgojo. V poslopju sta tudi delavnica za tehnični pouk in moderna kuhinja. V sredini med obema traktoma je telovadnica, ki bo dokončana istočasno z učilnicami. Prednost tega načrta je, da za telovadnico ni smelo zmanjkati denarja, kot se to sicer rado tiogaja. če se število oddelkov ne bo povečalo, bodo v Brestanici kmalu vpeljali enoizmenski pouk in organizirali podaljšano bivanje otrok v šoli. Starši se že zanimajo, kakšne so možnosti za varstvo šolarjev. Občinska zveza društev prijateljev mladine in skupščina sta pripravljeni prispevati denar za dežurno službo učiteljev. Starši bi v tem primeru plačevali otrokom samo kosilo. Učiteljski kolektiv osnovne šole v Brestanici težko čaka na preselitev. V stari šoli je delo izredno naporno za učence in učitelje. Učilnice so napol porušene, zbornico in pisarno pa imajo v dveh kletnih prostorih. S preselitvijo v novo šolo pa še ne bo konec želja. Ravnatelj šole tov. Zajelšnik meni, da bo treba v bližini šole postaviti stanovanjski IZ BRESTANICE ■ Za posvetovanje o turizmu t Spodnjem Posavju je brestaniško društvo preuredilo in prepleskalo grajsko jedilnico, tako da bo odslej ta prostor zelo primeren za razne prireditve, občne zbore in zabave. ■ Avlo-inoto sekcija je priredila tečaj za voznike amaterje, ki ga obiskuje 30 tečajnikov. ■ Ribiška družina je imela v ribniku zelo uspešen odlov kra pov: prodali so jih skoraj 500 kg, veliko kupcev pa je ostalo praznih rok. Najtežji krap je tehtal kar 7 kg. B Pri gasilskem domu bi bilo treba na škai-pi ob potoku postaviti zaščitno ograjo. Ta del ceste je nezavarovan, razen tega pa je prav tam ovinek in na eni strani ceste sploh ni pločnika, pločnik je le na tisti strani, kjer ni ograje. Cvetja ni bilo dovolj Cvetličarne v krški in brežiški občini so imele ob dnevu mrtvih na zalogi premalo cvetja, zato so ga morali ljudje hodili kupovat v Celje, Zagreb in Trbovlje. Ljudje, ki so imeli v dnevih pred praznikom polne roke dela z urejevanjem grobov, sb zelo negodovali. Posebno nerazumljivo je dejanje cvetličarja v Krškem, ki je vnaprej pobiral naročnike, nato pa jih je pustil na cedilu in prodajal cvetje drugim. Zakaj tako? blok za učitelje. Potrebovali bi vsaj štiri stanovanja. Brestanica je namreč edini kraj s popolno osemletko v občini, kjer še ni dovolj poskrb* ljeno za učiteljska stanovanja. J. T. Zgledna akcija prebivalcev Spodnjega Reštanja Prebivalci Sp. Reštanja so bili doslej brez pitne vode, uporabljali so umazano in nezdravo vodo iz potoka. Letos so se vaščani odločili za vodovod. Za pomoč so prosili družbene organe, a so naleteli na gluha ušesa. To pa članov osmih družin ni spravilo v malodušnost — sami so prijeli za delo, s svojim denarjem so kupili cevi in drug gradbeni material in začeli graditi vodovod iz nekaj kilometrov oddaljenega izvira. Od takrat, ko so napravili zbiralnik, pa do danes, ko z vodovodom končujejo proti zadnji hiši v vasi, je minilo le tri mesece. Prostovoljna delovna akcija vaščanov bi lahko služila za zgled tudi drugim, na primer Gornje-reštanjčanom, ki gradijo vodovod že pet let, čeprav so za gradnjo dobili dotacije. Prav pa bi bilo, da bi občinska skupščina pri delitvi sredstev prihodnje leto pridnim vaščanom Spodnjega Reštanja del strokov vrnila. Celuloza: še povečati izwoz! DROBNE S SENOVEGA ■ MLADI SKNOVSKI PLANINCI so pod vodstvom svojega vodnika Milana Mahovneta spet prehodili mladinsko pot na Karavanke. Ta pot sodi v slovensko transverzalo od Maribora do Ankarana, ki »o jo določili letos. ■ PRED GOSTILNO SRNICA, kjer je tudi avtobusno postajališče, so morah potniki stopati iz avtobusa v globok jarek, zdaj pa je gostilničar napravil pločnik. Vsi, ki na tem postajališču vstopajo in izstopajo, so mu hvaležni. H RUDNIK SENOVO je svoj devetmesečni proizvodni plan nekoliko prekoračil, finančni plan pa komaj presegajo, ker so se proizvodni stroški letos precej povečali V zaostanku so z jamskimi investicijami, ker jim vedno manjka mlade delovne sile. Letošnji proizvodni rezultati krške Celuloze so, kot so ugotovili organi upravljanja, veliko boljši kot lanski. V prvih devetih mesecih je tovarna za 16 odstotkov povečala proizvodnjo glede na isto obdobje lani. Kljub povečani proizvodnji pa finančni rezultat ni dosegel lanskoletnih uspehov, saj se cene papirja po reformi niso povečale, medtem ko so se surovine, ki jih tovarna potrebuje za proizvodnjo, precej podražile. Tudi ukinitev prispevka na dohodek ni mogla bistveno vplivati na strukturo, saj se je delež skladov v strukturi dohodka znižal od lanskih 42 na 30,5 odstotka letos. Tovarna s proizvodi ne zalaga le domačega trga, ampak tudi tuja tržišča. Plan izvoza v devetih mesecih je presegla za 12 odstotkov, vendar to še ni dovolj, da bi si lahko ODLOČITE SE TUDI VI: naročite si Dclenjski list na svoj naslov! ustvarila toliko deviznih sredstev, kot jih potrebuje za uvoz reprodukcijskega materiala. Upravni organi posvečajo večjo skrb zunanjemu trgu ne le zaradi deviznih sredstev, ampak tudi zato, ker so tršišča vedno bolj za sičena s papirjem. V jugoslovanskih papirnicah je zdaj na zalogi toliko papirja, kot je znašala pred 11 leti celotna letna proizvodnja v Jugoslaviji. Organi upravljanja so analizirali tudi stanje vloženih obratnih sredstev. Koeficient obračanja sredstev se je precej zmanjšal v primerjavi z lanskim letom. Na zalogi pa imajo precej materiala, predvsem pomožnega in nekurant-nega, ki ga bodo morali čim prej prodati. Finančne uspehe je zmanjšal tudi uvoz lesa iz Avstrije in ĆSSR. Krška papirnica je letos »uvozila 43.000 m celuloznega lesa. Les je sicer dražji od domačega, vendar je vsekakor pametneje les uvoziti kot dopustiti, da bi zaradi pomanjkanje surovin vsa proizvodnja stala. K. P. ^SfcE OBĆ OBČINE (867) DOLENJSKI LIST 15 Ivan Maček v Krškem, na Senovem in v Kostanjevici PRED KRAJEVNIMI KONFERENCAMI SOCIALISTIČNE ZVEZE Tokrat globlje od komunalnih zadev ■ _.-i._;__ Novembra se bodo v vseh krajevnih organizacijah SZDL črnomaljske občine zvrstile letne konference — Organizacijske priprave so v teku, ponekod so določeni tudi že datumi Vsi krajevni odbori Socialistične zveze se te dni ukvarjajo s pripravami na krajevne konference, ki se bodo na celotnem področju občine zvrstile v novembru. Vodstva SZDL se v pretežni večini odločajo za razpravo o vlogi in nalogah organizacije, kar naj bi predstavljalo osrednjo nit konference. Povsod tudi poudarjajo, naj bi tokrat opustili staro prakso obširnega razpravljanja o komunalnih problemih. Računajo sicer na to, da bodo občani zahtevali odgovore tudi na vprašanja s tega področja, vendar jim bodo sproti pojasnili, da bodo natančne j- Novo vodstvo dra-gatuških pionirjev 21. oktobra je imel pionirski odbor Odreda Matije Gubca iz Dra-gatuša svoj prvi sestanek. Na njem so pionirji sprejeli delovni načrt za letošnje šolsko leto, ki je bil predložen na pionirski konferenci. Na šoli se učenci zelo zanimajo za šahovski, dramski, folklorni in strelski krožek, najbolj pa se ukvarjajo s -športom. Letos bodo izvedli več športnih srečanj s sosednjimi šolami. Da bi lažje delali, so si izvolili starešinski svet, v katerem so naslednji tovariši: Evgen Cestnik, Panika Toman, Cita Matkovič, Polde Beča j, Angela Dražumerič in Janez Kump. Za načelnika odreda so izvolili učenko 7. razreda Zdenko Kuhič, za namestnika St-a-neta Bahorja, za blagajnika pa Vlada Dražumeriča. Novemu vodstvu želimo ohrlo uspehov! M. B. ša pojasnila dobili na januarskih zborih volivcev. Razen organizacijskih zadev bodo na krajevnih konferencah evidentirali kandidate za nov organ SZDL — občinsko konferenco, ki bo po novem predstavljala najvišje telo organizacije v.občini, ter kandidate za občinske odbornike in republiške poslance. Nekatere organizacije so o tem že razpravljale, saj je občinska volilna komisija doslej prejela že 14 predlogov za nove odbornike občinske skupščine in 5 predlogov za republiške poslance. Posamezne krajevne organizacije so že določile datume letnih konferenc. Tako bo 13. novembra ob 14. uri kon ferenca v Stari Lipi; 19. novembra ob 19. uri v Vrano-vičih (tu bodo ustanovili lastno organizacijo skupno z vasmi Pavičiči in Zastava); 26. 11. ob 18. uri bo letna konferenca SZDL v Kanižari-ci), isti dan ob 18. uri tudi v Stražnjem vrhu. V Grib-Ijah so se odločili za sesta- nek članstva 27. 11. ob 14. uri; v Starem trgu prav tako 27. 11. ob 11. uri ter v Talčjem vrhu 27. 11. ob 14. uri. Dobra predavanja, slaba udeležba Delavska univerza v Črnomlju je na pobudo družbenopolitičnih organizacij pripravila vrsto zanimivih predavanj. Doslej je že predaval Zdravko Troha. strokovni so. delavec Zveze delavskih univerz Slovenije, ki je obravnaval temo »Kaj moramo upoštevati pri delu z ljudmi?« Prav tako je Rudi Videtič, sodelavec gospodarske zbornice SRS, govoril o Jugoslaviji kot polnopravni članici GATT. Kljub temu, da so vsi vo. dilni ljudje iz družbenopolitičnih organizacij ter člani organov upravljanja v kolektivih dobili posamična vabila, je bila udeležba na do. sedanjih predavanjih kaj pičla. Na obzorju se kopičijo oblaki Kolektiv črnomaljske lekarne je zelo prizadeven, storitve naraščajo, in vendar se boje težav Ena vrata naj zazidajo. je dejal neki odbornik na-zadnji občinski seji v Črnomlju, ko je v razpravi načel vprašanje protekcije v zdravniških ordinacijah. Omenil je Vinico, kjer po informacijah^ ki jih je dobil on, spuščajo stranke v ambulanto skozi dvoje vrat: ena sb 7& redno ča. kajoče bolnike, druga samo za nekatere. Ko so o tem na seji razpravljali, so odbornikovo pripombo sicer vzeli za 2e tretje leto posluje lekar- rih, ki zaenkrat popolnoma na Črnomelj v novih prosto- ustrezajo zahtevam razvite in • sodobne lekarniške službe. Kolektiv ima 2 farmacevta in 2 farmacevtska tehnika, s pomočjo katerih je zagotovljena razmeroma visoka strokovna raven dela. Lani so opravili v lekarni 136.992 storitev. V prvi polovici letošnjega leta je ta številka v primerjavi z lanskim obdobjem še precej večja: opravili so 74.148 lekarniških storitev, bodisi na recepte ali na zahtevo strank, število storitev se povečuje zlasti zato, ker se v občini razvijata tudi zdravstvena in veterinarska služba. šalo. večina pa je le bila mnenja, da neupravičenih prednosti res ni treba dajati, ker to vzbuja največ hude krvi. Predlagali pa so, naj spuščajo v ordinacijo naprej le tiste stranke, ki imajo opravek administrativnega značaja. Res bi bilo nespametno, če bi pustili v redni vrsti čakati nekoga, ki pride k zdravniku samo po podpis in štampiljko, vendar bi lahko šli vsi skozi ena vrata, določena za stranke. ČRNOMALJSKI DROBIR ■ V DNEH PRED l. NO\ EM-BROM so tudi črnomaljski lastniki motornih vozil natočili polne bencinske tanke, misleč, da bo gorivo dražje. Zato so bile nekaj dni pred bencinsko črpalko v Črnomlju dolge vrste vozil. Izkazalo pa se je, da so ljudje le izgubljali čas. Tisti, ki so natočili bencin po prvem, so takoj prišli rja vrsto, plačali pa niso še nič draže. Zaenkrat! . ■ SPET H. JESENSKO deževje pokazalo na staro pomanjkljivost. Po mestnih cestah se po jamah nabirajo luže in pešci so dostikrat oškropljeni od glave do peta. Posebno velike luže se delajo pri mostu ln pred bencinsko črpalko, kjer se jim vozmki motor, nih vozil sploh ne morejo izogniti, ustaviti pa tudi ni mogoče pred vsakim pešcem. ■ V ČRNOMLJU IN OKOLICI močno napreduje zasebna . stanovanjska gradnja, zato je precejšnje povpraševanje po betonskih blokih. Ljudje jih vozijo iz Višnje gore, Kočevja in Metliko, pri tem pa jih stane prevoz za 1 blok več kot 100 dinarjev. Ali se ne bi izplačalo kateremu od domačih podjetij: Beogradu, Opekarni ali Komunalnemu podjetju ukvarjati s tako proizvodnjo? Odjemalcev bi bilo dovolj, razen tega bi v zimskem času lahko rešili problem zaposlovanja delovne sile. Si V MESTU STA BILI do nedavnega ob nedeljah odprti po dve trgovini, medtem ko je zadnje čase odprt le bife. Potrošnikom ta ukrep trgovcev ni všeč in želijo vsaj pojasnil, zakaj so se odločili zanj ■ NEKATERE i LICE v umorniju so že pred tremi leti dobile nova imena, vendar je bil to le administrativni ukrep, medtem ko na hišah visijo še vedno stare napisne tablice. Nove so že kupljene in čakajo v občinskem skladišču, da jih bo kdo razdelil in razobesili. Tri leta so že minila, koliko jih bo še? . . . B PRODAJAEC KOSTANJA, ki se je pred mesecem dni pojavil v leseni baraki pri avtobusni postaji, je imel precej prometa. Čeprav je veljala merica 100 dinarjev, kupcev ni manjkalo, pač pa so mnogi ugotavljali, da je vsak tretji kostanj gnil. h CESTO OD ODCEPA asfalti rane ceste proti Kanižarici do nove šole bodo v kratkem začeli asfaltirati. Pravzaprav bi moralo Cestno podjetje Novo mesto z deli že začeti, kakor je bilo določeno v pogodbi z občinsko skupščino. Zato upajo, da boćlo čimprej pripeljali stroje. Predvideno je, da bo cesta narejena do 29. novembra. O tem. ali naj bi imeli v Črnomlju dve ali eno osnovno šolo, je bilo na zadnji ob. činski seji precej razprav. Končno pa je skupščina sklenila, naj zaenkrat obvelja predlog prosvetnih delavcev, ILOVICE -:/ Y.:< darskih organizacij in občanov. Prav tako so zbrali pie ^ni del sredstev za gradmo ?°ve šole (iz proračuna le ^ milijonov) in za gradnjo v°dovoda, za katerega liso v proračunu zagotovili niti dinarja. Tako sodelovanje bo /erjet-no potrebno še v prihodnje, so menili odborniki. Nato sta razpravljala poslanec Niko Belopavlovič in odbornik Peter Vujčič. Oba sta Dila mnenja, da je treba krepiti lastno moč gospodarskih organizacij in sklade podjetij ter da sedanji uspehi ne bi smeli navdajati proizvajalcev s pretiranim zadovoljstvom. Poudarjala sta, da navidezno zadovoljivi položaj v gospodarstvu ni na tako trdnih nogah, kot se zdi, zato bi morali v kolektivih silno previdno ravnati z dohodkom. BETI + KOMET = ? Io še več drugih tovarišev, med njimi predsednik skupščine Franc Vrviščar. Ponovno je povedal, da je sodelovanje oziroma združitev odvisna samo od obeh kolektivov. Priporočil je, naj o tem še in še razmišljajo. DELO SKUPŠČINE BO NEMOTENO Na seji so nato potrdili še nekaj kupoprodajnih pogodb, razpravljali so o predlogu za spremembo ureditvenega načrta Metlike, potrdili zaključne račune skladov ter zaključni račun občinskega proračuna za lansko leto. Predsednik skupščine je na koncu prosil odbornike še za soglasje, da bi se prihodnji mesec zaposlil v gospodarstvu ter predsedniške posle opravljal kot prostovoljec do izteka mandatne dobe. Njegovo željo so upoštevali po poprejšnjem zagotovilu, da bo delo skupščine še nadalje nemoteno potekalo. Številni gostje in potrošniki iz Metlike ter okoliških vasi so si z odobravanjem ogledovali nove trgovske prostore podjetja MERCATOR, kjer nudijo res bogato izbira vsakovrstnega blaga. (Foto: Ria Bačer) Dve novi „Mercatorjevi" trgovini v Metliki Ko je poslanec Niko Belopavlovič govoril o tem, da ob doslednem izvajanju reforme v letu 1967 lahko pričakujemo resnejše težave, posebno pri manjših podjetjih, ki ne izvažajo, je načel vprašanje perspektive podjetja komet. — Boljše sodelovanje med kometom in BETI, - je dejal, — ah morebitna združitev, je gospodarska nuja, ne pa želja funkcionarjev Drugod se lepo uveljavlja sodelovanje v gospodarstvu med___^______ republikami in med občina- ,, . , „ . . .... . . .. ,. . , mi, tu pa dvoje podjetij iste v torek, 8. novembra, ob 10. uri, so v Metliki v prisotnosti ljudskega stroke v istem kraju ne zna poslanca Nika Belopavioviča, generalnega direktorja podjetja MERCATOR najti skupnih interesov Adija Osterca ter drugih predstavnikov tega kolektiva, zastopnikov občin- Nato je direktor tovarne s^e skupščine, družbenopolitičnih organizacij in množice domačinov sve- ^o" mad k^ek™ m°a. ?an° v,elik?- s°d°b7° «r9°vino ~ T« dan 'e bila odprta še prenov. Omenil je, da je bila beti Ijena prodajalna špecerijskega blaga — v dobrih 4 urah so v novi trgovini pred dvema letoma zelo za- . iztržili za 3,250.000 starih dinarjev blaga, od tega predvsem konfekcije, interesirana za tesno sodeio prešitih odej in drugega tekstilnega blaga. To je bil hkrati doslej največji vanje s kometom, a da bi enodnevni promet v eni izmed metliških trgovin do tega zdaj težko prišlo, _*___;__■_ ker se je medtem komet razvil v drugo smer. Ukvarja se z obrtniško proizvodnjo, kar ni v skladu s programom razvoja BETI. V razpravo o tem je poseg- Staro šolo dobi podjetje KOMFT Ko so se učenca metliške osemletke pred nedavnim izselili iz stare šole v novozgrajeno poslopje, se je javilo več interesentov za odkup opuščene stavbe. Svet za gospodarstvo je bil pooblaščen, da izbere najugodnejšega ponudnika, zato je sklenil pogodb-bo o prodaji s podje'.jem KOMET. Po pogodbi mora KOMET plačati 50 milijonov dinarjev v štirih letih, razen tega pa preskrbeti stanovanje Anici Sašek, ki je doslej stanovala v šoli. Pogodbo so na zadnji seji potrdili tudi odborniki občinske skupščine. Pečarija h komunali Glede na priporočilp občinske skupščine Metlika, ki je maja letos razpravljala o usodi podjetja Pečarija v Gradcu, se je kolektiv Pečarije odločil za priključitev k metliškemu Komunalnemu podjetju. 1. oktobra sta se podjetji združili. Upajo, da bo mogoče v doglednem času znova oživiti pečarsko dejavnost in jo v sklopu močnejšega in večjega kolektiva nadalje razvijati. Upravni odbor BELOKRAJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE »BETI« — Metlika razpisuje prosta delovna mesta: 1. pomočnika direktorja podjetja; 2. izprašanega kurjača parnih kotlov in 3. več kvalificiranih šivilj. Pogoji za zasedbo so- za deiovno mesto pod 1.: visoka strokovna izobrazba in najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu ali javni uPravi, ah višja stroKovna izobrazba in najmanj 8 let prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu ali javni upravi, aH srednja strokovna izobrazba m najmanj 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu ali javni upravi. Prednost imajo kandidati, ki so z dosedanjim delom dokazali uspešnost poslovanja in velike organizacijske sposobnosti. Za delovno mesto pod 2.: opravljen izpit za' kurjača Parnih kotlov-visoko tlačnih parnih naprav in odslužen kadrovski rok. Za delovno mesto pod 3.: opravljen izpit za kvalificirano šiviljo, po možnosti s prakso v industrijskih Podjetjih. Razpisana delovna mesta se lahko zasedejo takoj, najpozneje pa 1. januarja 1967. Stanovanja podjetja nima na razpolago. — Ponudbe sprejema v roku 15 dni po objavi tega razpisa splošno kadrovski sektor podjetja. »BETI« — Metlika Ze dobro uro pred napovedano otvoritvijo se je pred bivšo Makarjevo hišo v Metliki začelo zbirati množica prebivalcev, da bi prisostvovala svečani otvoritvi najlepšega trgovskega lokala v Metliki, na katerega so potrošniki že vrsto let nestrpno čakali Svečanost je začel predsednik centralnega upravnega >dbora podjetja Viktor Logar," ki ia med drugim dejal: — Z otvoritvijo nove blagovnice in 'voritvijo prodajalne prehrambenega blaga v Metliki želi celotni kolektiv Mecatorja prispevati svoj delež k izboljšanju vsakodnevnega življenja občanov. Tako se je uresničila tudi naša želja ugoditi potrebam po- trošnikov. Novi trgovini naj bosta hkrati prispevek našega podjetja k bližnjemu praznovanju' občinskega praznika in sta rezultat skupnega dela in prizadevanj v skrbi za višjo življenjsko raven prebivalcev. Hotel je pokril izgubo V tretjem tromeseeju letošnjega poslovanja je Hotelsko gostinsko podjetje v Metliki doseglo vidne uspehe v poslovanju ter 90,1 odstotka planiranega letnega prometa. Ustvarjena sredstva za sklade so sicer malenkostna, vendar pa je podjetje pokrilo izgubo, ki so jo izkazovali od zaključku polletnega poslovanja. Zavedamo se, da zahteva razvoj vedno bolj sodobno in dobro organizirano trgovsko mrežo tudi izven območja večjih trgvskih centrov, ter želimo, da bi šla tudi naša trgovina v korak z vsesplošnim družbenim razvojem ----— Zatem je govoril predsednik občinske skupščine Franc Vrviščar, prerezal simbolični trak ter predal novi objekt v upravljanje kolektivu Mer. catorja v Metliki. Gostje in potrošniki so si nato ogledali trgovino, kjer nudijo res veliko izbiro manufakturnega blaga, konfekcije, pletenin, moškega in ženskega perila, modnega blaga, galanterijskih izdelkov,j^hištva in pohištvenega bi Ta dan so prodajali kratko metrsko blago in konfekcijo z 10-odstotnim popuštam. Prva stranka, ki je plačala blago pri blagajni — Štefka Fux, je bila veselo presenečena, ko so ji izročili lep zavitek, v njem pa kvalitetno kombinežo kot darilo kolektiva. Malo kasneje so odprli še prenovljeno poslovalnico na trgu (bivšo šturmovo trgovino), ki je prav tako vzbujala občudovanje potrošnikov. Tu bodo prodajali poslej le špecerijsko blago in gospodinjske potrebščine, medtem ko so prodajo vseh drugih artiklov prenesli v veliko novo trgovino nasproti hotela. Z novima "rgovinama je Metlika mnogo pridobila, lah- MESTNA KLAVNICA METLIKA razpisuje prosta delovna mesta: 1. računovodje Pogoj: večletna praksa; 2. KV mesarja sekača Pogoj: večletna praksa v sekanju mesa. Ponudbe pošljite na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. VELETRGOVINA ■ercctttesp import-export je odprla v torek, 8. novembra 1966, ob 10. uri novo BLAGOVNICO v Metliki Ob tej priložnosti je bila odprta tudi novo urejena prodajalna prehrambenega blaga v Metliki. Obiščite nas in zadovoljni boste! Prebivalcem Metlike in metliške občine prisrčne čestitke za letošnji občinski praznik — 26. november! Priporoča se delovni kolektiv Veletrgovina MERCATOR import-export LJUBLJANA V imenu 3000-članskega kolektiva veletergovine MERCATOR je ob otvoritvi blagovnice v Metliki govoril predsdnik centralnega upravnega odbora Viktor Logar (Foto: Ria Bačer) ko celo trdimo, da je razvoj trgovine v povojnem obdobju prav s tema objektoma zabeležil svoj višek. Kolektiv poslovne enote Mercatorja nanerava po želji svoiih odjemalcev v obeh trgovskih lokalih dopolnjevati zaloge in izbiro blaga RIA BAČER št- 44 (867) DOLENJSKI LIST 3? Krompirjeva pravda terja hitro rešitev Na seji občinske skupščine, ki je bila v četrtek, 3. novembra, v Trebnjem, je bila zaradi njene aktualnosti osrednja točka dnevnega reda odkup krompirja. Na vrsti pa so bile tudi inšpekcijske službe, obrtništvo, gostinstvo, blagovni promet in nekaj drugih vprašanj. Kolikšnega pomena je krompir za kmeta, zadrugo in trebanjsko občino, je pokazalo izredno težko stanje, ki ga je sprožila letošnja boljša letina. Večja ponud- ba je pritisnila na znižanje cene pri odkupu krompirja, trgovska podjetja pa nočejo izpolniti spomladi .sklenjenih pogodb, po katerih naj bi trebanjski zadrugi plačali krompir po višjih cenah, kot je na prostem trgu. Zadeva je šii ?ga pomena, saj gre tudi za bodoči odnos med kmetom in zadrugo ter za medsebojno zaupanje. Direktor zadruge inž. Slavko Nemanič je na skupščini posredoval mnenje zadružnega sveta, ki se je po peturnem posvetu odločil, da kupcev krompirja — trgovskih podjetij — ne kaže tožiti, češ da Pred združevanjem krajev, skupnosti? Predstavniki skupščine se bodo še ta mesec na kraju samem seznanili z delom in težavami vseh 17 krajevnih skupnosti v trebanjski občini Do 17. novembra bodo zastopniki občinske skupščine obiskali vse krajevne skupnosti na območju občine, da bi se tako čim temeljiteje spoznali s težavami. To so sklenili na nedavnem sestanku predsednikov svetov krajevnih skupnosti. Ob tej priložnosti so nekateri predsedniki opozorili na oddajanje zemlje, ki je last splošnega ljudskega premoženja, v najem, kar lahko predstavlja vir lepega dodatnega dohodka za potrebe krajevnih skupnosti. Udeleženec iz Velikega Gabra je povedal, da bodo samo od Izvršni svet ne more pomagati O veliki škodi, ki jo je prizadela nevihta s točo številnim vasem v trebanjski občini v septembru, so predstavniki občinske skupščine seznanili člana izvršnega sveta tov. Kotnika, ki pa je povedal, da tega izvršni svet ne more obravnavati kot vzrok za pomoč iz republiških sredstev, ker je pač takih primerov več. Vse, kar IS lahko naredi, je priporočilo republiškemu sekretariatu za finance, da dobi trebanjska občina prednostno pravico pri nakazilu dopolnilnih sredsev, ki jih republika daje manj razvitim občinam. Pretep, požig in samomor 22-letiu Avgust Fortuna iz Vidma pri Temenici je 31. oktobra nekaj pred polnočjo popival v gostilni v Radoho-vi vasi. Izzval je prepir, nato pa zunaj s kamnom udaril 30-letnega Ivana Fortuno iz Zagorice. Kmalu po pomoči, že 1. novembra, je odšel na kozolec svoje stare matere v Radohovi vasi in ga po neprevidnosti zažgal. Potem se je odpravil domov. 1. novembra popoldne je odšel proti železnici, .se med šentlovren-cem in Radohnvo vasjo ulegel na tračnice in čakal, da ga je povozil vlak. Vse to se je zgodilo v dobrih 24 urah. Manjši prometni davek Da bi se izenačili s sosednjimi občinami, ki imajo že doslej 2 odst. občinski prometni davek, je občinska skupščina tudi v trebanjski občini znižala prometni davek pri prodaji motornih vozil od 3 na 2 odstotka. S tem se bo delno povečal dohodek trgovskih podjetij, prodajna cena pa se ne bo spremenila. Doslej je imela trgovina v naši občini pri prodaji motornih vozil malo zaslužka, ker cen zaradi tega ni mogla povečati, plačevati pa je morala večji prometni davek kot trgovine v sosednjih občinah oddane zemlje dobili 600 tisoč S din dohodka. To pravico ima vsaka krajevna skupnost, vendar mora predhodno z vlogo sporočiti občinski skupščini, da želi gospodariti ali upravljati z zemljo, ki je last splošnega ljudskega premoženja. Doslej te ugodnosti niso izkoristile vse KS. IZ MOKRONOGA ■ MOKRONOŠKA KRAJEVNA SKUPNOST je nedavno dobila v upravi janje peskokop pod Pričo, Razen iz pristojbine na sejmišču bo tako tudi iz peskokopa dobila del dodatnega denarja za svoje potrebe. ■ čeprav JE šE VELIKO ca sa do proslave 25-letnice Gubceve brigade, ki bo prihodnje leto, krajevna skupnost že sedaj poziva prebivalce, naj mislijo na bodoča popravila pročelij hiš in na ureditev dvorišč. ■ UPAJO. DA BO tudi Mokro nog prihodnje leto dobil asfaltno prevleko na glavni cesti. Nekaj naj bi prispevala občina, nekaj pa naj bi zbrali prebivalci sami, podobno, kot so spomladi sklenili Mirenčani. Pred kratkim so v mo-kronoški Iskri že asfaltirali dvorišče, saj jim je bil prah, kn si poišče pot v proizvodne prostore, huda nadloga pri delu elektrolitskih kondenzatorjev. ■ IGLICE SMREČICE, ki so jo na mokronoški blok pritrdili takrat, ko so ga spravili pod streho, so že zdavnaj osule. Gradnja je bila ustanovljena, ker ni bilo denarja. Iskri, ki je v njem kupila nekaj stanovanj, je bilo poleti obljubljeno, da bodo le-ta vseljiva do prvega januarja prihodnjega leta, vendar delavcev mm-nskega Remonta, ki stavbo grada, nedavno še ni bilo videti v njem. POZIV GUBCEVCEM Za 25-letnico ustanovitve Gubčeve brigade pripravlja njen stalni odbor obsežno knjigo, v kateri bodo opisane vse borbe te udarne brigade. V knjigi bodo predstavljeni njeni ne kdanji borci in komandanti. Odbor in tovariš Lado Ambcožič — Jure Novljan, kiSlfnjigo piše, pa imata precejšnje težave pri izbiranju gradiva. Tako je na anketne liste, ki jih je odbor poslal nekdanjim borcem, odgovoril le manjši del gubčevcev. Zato jih odbor ]>oziva, naj pomagajo pri zbiranju gradiva in tako olajšajo zahtevno delo pri pi. sanju knjige. Hvala vsem sodelujočim! Tudi letos smo počastili pri spomeniku spomin na padle borce in žrtve fašističnega nasilja. V sprevodu je igrala trebanjska godba na pihala, govoril je Jože Frelih, recitirala pa šolska mladina. Proslave so se udeležVi tudi člani gasilskega društva v uniformah. Vsem lepa hvala! ■Odhor ZB Senlrunert Zaradi zatišja v mnogih KS je oživela misel, naj bi nekatere manjše skupnosti združili in s tem okrepili. Pokazalo se je namreč, da je težko dobiti dovolj sposobnih in prizadevnih ljudi, že tako majhen denar, ki je bil namenjen njihovemu delu, pa se je preveč razdrobil. Če bi krajevna skupnost obsegala večje območje, bi predstavljala bolj zaokroženo enoto. Imeti svojo krajevno skupnost, kakor si želijo v nekaterih krajih, kaj malo koristi, če je ta le na papirju. Ker imajo KS veliko in pomembno območje dela, je treba dobro proučiti organizacijski sestav, da se bo izboljšalo delo in povečala učinkovitost lokalne samouprave. so tožbe, ki veliko stanejo, težko iztožljive, krompir pa je treba v kratkem času umakniti iz zasilnih shramb. S trgovskimi podjetji naj bi se zadruga pogajala in dosegla, kar v danem trenutku največ more. Trgovino bi namreč lahko tožili le za tiste količine krompirja, ki bi jih morala do sedaj prevzeti. Do aprila meseca pa bi morala prevzeti 1930 ton pogodbenega krompirja po 65 S din za kilogram, 1550 ton pa po tržnih cenah. Zadruga ima sama 200 ton krompirja. Direktor je povedal, da ni vprašanje samo cena krompirja, temveč prodaja nasploh. Ker pridelovalci — kmetje lahko s tožbo zahtevajo izpolnitev pogodb, je za zadrugo nastal zelo težak položaj. Ker kmetje pridelka ne morejo prodati, občuti to tudi občinski proračun pri svojih dohodkih. Po mnenju nekaterih drugih govornikov je najboljša pot zadruge, da toži trgovska podjetja, ki jim ukinitev sklada rizika ne daje osnove, da pogodb ne bi spoštovala. Mnenja so bila torej deljena, vsi govorniki pa so bili složni v tem, da ne kaže tega vprašanja prav nič odlagati. Začuda pa kmetje — odborniki niso povedali, kaj oni mislijo in kakšno bi bilo razpoloženje v njihovih vrstah v primeru, da jim zadruga ne bi izpolnila pogodbenih obveznosti. O razpletu dogodkov bomo še poročali. Novinarji Ljubljanskega dnevnika so priredili 28. oktobra v kino dvorani v Trebnjem ustni časopis, ki se ga je udeležilo okoli 300 občanov. Z zanimanjem so poslušali novinarje, ki so govorili, 0 ljudeh in o posebnostih našega kraja. Veliko besed je bilo o gospodarskem napredku, o kulturi in turizmu, pozabili pa so prikazati mladino in njene probleme, čeprav jih ni težko opaziti. Kaže, da naši vodilni ljudje prezirajo vprašanje življenja in mladine. Trebanjska mladina kljub mnogim opozorilom še danes nima svojega prostora, zato ni čudno, da zahaja v gostilne, tam pijančuje in se nekulturno obnaša. Nihče ne vprašuje za vzroke, starejši se le zgražajo nad tem početjem. Mar ni naloga občinske sknnščine in družbenih orga- nizacij, da pomagajo reševati njihove težave, mar ne čutijo, da je treba vzgojiti naslednike, ki se bodo enakovredno vključevali v naš samoupravni sistem na vseh področjih9 Škoda se mi zdi, da tega perečega problema niso videli novinarji, ki bi lahko javno pred občani in pred odgovornimi ljudmi vprašali, kaj je z današnjo mladino in kaj je bilo narejenega, da bi jo odtegnili kvarnim vplivom. Potrebno bi bilo spoznati, da je vredno nekaj žrtvovati za mladi rod, pa čeprav gre samo za prostor, v katerem bi lahko sklicali redno letno konferenco, ki je zaradi slabega vremena ne morejo sklicati kar v parku, ker njihov prostor' uporablja Ljudska univerza za večerno šolo. F. P. se le zgražajo nad tem početjem. Mar ni naloga občinske skupščine in družbenih orga- Sloga - kaj je to? Zakaj ima tovarna šivalnih strojev zaprto bližnjico na postajo Tako kot takrat, ko so se po pripovedovanju basni zbrale riba, rak in ptica, da bi premaknile voz, in je vsaka vlekla v svoj konec, je letos uspela »skupna akcija« tovarne šivalnih strojev, destilacije Dane in kmetijske zadruge Trebnje na Mirni. Ta tri podjetja so se do. govorila, da bodo s skupnimi močmi popravila cesto ob Mirni mimo mlina, ki je hkrati tudi cesta na Debenec in ki je vsa tri podjetja tudi uporabljajo. Dana naj bi plačala pesek, TŠS dala delavce, KZ pa naj bi poskrbela za prevoz. Dogovora pa se niso držali. Predstavniki Dane so dvakrat klicali TŠS in KZ, da bi prijeli za delo, vendar ni bilo uspeha. Tudi poziv krajevne skupnosti ni zalegel. Dana je za kazen z za. pornico in ključavnico zaprla bližnjico do železniške postaje, ki vodi po njihovem zemljišču; tovarna šivalnih strojev pa mora voziti na dež in stresanje občutljive stroje po razriti poti ob mlinu, ker ni hotela prispevati za popravilo. Dokler ne bodo voljni žrtvovati nekaj za to pot> jih Dana ne bo pustila po bližnjici. Tako so zatrjevali njeni zastopniki. Razrita cesta, ki ji skoraj ni para, vodi na De. benec in na mirensko pokopališče. Gorje, če bi v času razprtij zašel nanjo izletnik; gorje, če bi bilo treba nesti pokojnika po taki poti k zadnjemu počitku. Nihče si ne bi želel nazaj. Ostavka članov sveta za kmeti istv© m g©idarst¥© »Nočemo biti le glasovalni aparat, mislimo, da so nam kratene pravice,« se je glasila utemeljitev predsednika sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Načeta Dežmana in treh članov: Franca Jevnikar-ja, Alojza Jarca in Ivana Za-krajška, ki so dali ostavko na seji sveta za kmetijstvo in gozdarstvo trebanjske občine 2. novembra. Ostavke so dali potom, ko so bili sezna- njeni s sklepom vrhovnega sodišča SRS, ki nadomešča odločitev trebanjske občinske skupščine in daje del gozdov v upravljanje KGP Brežice. Kot je znano, je bil spor sprožen, že tudi pred ustavnim sodiščem SRS, o zadevi pa je obveščen tudi predsednik izvršnega sveta SRS Janko Smole. SoustanoviteMi delavske univerze? Ko je občinska skupščina v Trebnjem na predzadnji seji obravnavala strokovnost in izobrazbo zaposlenih v podjetjih in ustanovah, je bila pri tem posebej poudarjena vloga delavske univerze. Ker so dosedanje izkušnje pokazale, da podjetja nimajo pravega razumevanja za pobude delavske univerze, je predsednik njenega upravnega odbora Jože Kastelic predlagal, naj bi delovne organizacije postale soustanoviteljice, kar bi zbližalo oba partnerja in poživilo delo DU. S tem se je na zadnji se- ji strinjal tudi celotni odbor delavske univerze ter je o svojih stališčih obvestil občinsko skupščino in delovne organizacije. Menil je tudi, da bi bilo koristno prirediti nekdanje dobro" obiskovane oblike izobraževanja, na primer šolo za življenje, vendar je treba hkrati povedati, da doslej nihče od mladinskega vodstva ni izrazil te želje-Delavska univerza se zaveda tudi potrebe po organiziranju poljudnoznanstvenih predavanj v zimskih mesecih; odbor meni, da bi morale pri tem pomagati tudi šole. ^—-——-:-1 l I Pod pritiskom Nemcev je menda \ postal član Kulturbunda. Ko mu je g bil požgan grad, je odšel v Avstrijo, § kjer verjetno živi še danes. 5. GRAD DOB ji Ta grad je stal južno od Rakov-I nika, približno kilometer vstran na S nizki vzpetini. Sprva je bil trdno ! zidan obrambni stolp, ki so ga jj imeli v oblasti gospodje Dobski. L. 1320 so ga prodali gospodu Volk-I herju Dobskemu. Ko je njegov rod i 1420 izumrl, je kot dediščina pri-l padel gospodu Piršu (Pvrsch). Na-I to je prišel v last turjaških grofov, ' ki so grad Mirno prodali gospodu ' pl. Watzenu. Ta je od Turjaških J kupil tudi grad Dob. Nato sta si to posest delila brata Gregor in Mihael pl. Watzenberg. Ta dva sta porušila stari stolp in sezidala nov, j večji grad. Potem je postal lastnik gradu Dob Volk Engelbert pl. Turjaški, ki pa ga je podaril Dioniziju Schraenklerju kot plačilo za zvesto službovanje. Leta 1599 je dedoval Dob sin Volk Engelbert. Po njegovi smrti je dobila irrad Rozina Schra- enkler, ki se je poročila z Jurijem Andrejem pl. Višnjegorskim. Leta 1621 so bili lastniki spet VVatzen-bergi, in sicer Hans Henrik grof VVatzenberg. Grad je imel kvadratast tloris 2 notranjim dvoriščem in vogelnimi liract Don stolpi. Slovel je po veliki konjušnici z lepimi konji. Kasneje (1688) se omenja kot lastnik gradu Ivan Henrik grof VVatzenberg, še prej pa Volk Vin-cenc Watzenberg. Ta je umrl 1659, pa ga župnik v Sentrupertu ni ho- tel pokopati, češ da je protestant ifl versko malomaren. Pokopali so ga v gradu samem v rodbinski grobnici, brez duhovnika, potem ko 90 njegovi sorodniki tudi pri novo; meškem proštu zaman poskušali doseči, da bi jim dovolil cerkven pogreb. Ko je moški rod VVatzenberg^ izumrl, so dobili grad z ženitvijo grofje Barbo. Jožef Anton Barbo je postal lastnik gradu 1888, za njim pa Roza Barbo, rojena grofica Sternberg. Rodbina Barbo-VVat-zenberg je kasneje (v 20. stol.) °" stala brez moških potomcev. Na grad Dob se je priženil baron tO" gatneti, ki je bil z ženo Štelo M« Logatheti zadnji lastnik gradu. Grad je bil namreč 1943 požgan 1° baron je z vso družino postal žrtev plamenov. 6. GRAD NA MIRNI Mirenski grad, katerega razvalino lahko vidimo še danes na griču nad rečico Mirno, je zgodnjesreo-njeveška grajska stavba, obdan^^ zidanim obrambnim pasom. Sreo* AVTO-MOTO DRUŠTVO RIBNICA NA DOLENJSKEM proda na JAVNI DRAŽBI, ki bo bo 13. 11. 1966 ob 8. uri v pisarni AMD Ribnica, . osebni avto fiat 750 letnik 1961 — izklicna cena 6.500.- Ndin, in motorno kolo Tomos - Puch 175 ccm izklicna cena 3.500.— Ndin. POTROŠNIKI OPEKE! Tovarna zidne in strešne opeke KUPJAK PRI DELNICAH vam nudi kvalitetne opečne proizvode po ugodnih prodajnih pogojih: CENA za I. vrsto za 100/kom N-din brez davka — z davkom NAŠ VRT ČASOPIS ZA VRTNARSTVO IN SADJARSTVO List ni namenjen samo tistim, ki obdelujejo zemljo, temveč vsem ljubiteljem narave, ki sicer nimajo svojega vrta ali sadovnjaka, a si želijo zelenje in cvetje okoli sebe. List je dober svetovalec ljubiteljem cvetja in lončnic vrtnarjem, sadjarjem, upraviteljem stavb in javnih nasadov ter vsem, ki si žele lepše in dostojnejše vrtove. NAŠ VRT izhaja šestkrat na leto. Naročnina je 20 Ndin, za zamejstvo 35Ndin, posamezna dvojna številka pa stane 5 Ndin. — Naročila sprejema DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 — »Naš vrt«. 1. Luknjičasti zidak, normalni NF-1 28 35 2. Polni zidak NF-1 28 35 3. Votlak normalni NF-1 27 34 4. Votlak dvojni (satje) NF-2,2 55 69,17 5. Votlak (satje), mali blok NF-3,4 88,40 111,25 6. Votli blok BII-4 NF-4 100 125,76 7. Monta opeka 14 N-l NF-3,5 88,50 110 8. Monta opeka 16 N-l NF-4 100 125,76 9. Strešnik, dvojni zareznik NF-1 70 100 10. Opeka »tuljava« (kanalice) NF-1 63 79,80 11. Stropni polnilec NF-4,6 115 147,20 12. Zidni polnilec NF-4 100 125,76 Gornje cene veljajo za franko natovorjeno blago na kamion v tovarni v Kupjaku. — Manjše količine opeke dostavljamo kupcem tudi s kamioni na gradbišča. Opeko druge vrste dobavljamo s 15—20 odst. popusta. Opeko prodajamo tudi za devize preko podjetja »BRODOKOMERC« in »JUGOEXPORT«, Rijeka s popustom do 25 odstotkov. Upravni odbor LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE »ZORA« ČRNOMELJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. vodjo obrata gradbenega mizarstva 2. kurjača lokomobile POGOJI: pod 1. a) inženir lestne stroke s 5-letno prakso, od tega vsaj 2 leti v dejavnosti obrata; b) lesnoindustrijski tehnik s 7-letno prakso, od tega vsaj 5 let v dejavnosti obrata; c) VKV delavec lesne stroke z najmanj 10 let prakse na vodilnem mestu v dejavnosti obrata. Pod 2. izprašan kurjač. Prijave je treba poslati pismeno na naslov upravnega odbora lesne predelovalne industrije »ZORA« Črnomelj v roku 15 dni po objavi. V prijavi je treba navesti kratek opis dosedanjih zaposlitev. Za se v niš k i občinski praznik — 12. november — znova prisrčno čestitamo vsem prebivalcem sevniške občine, ki se v teh dnevih spet spominjajo junaške osvoboditve partizanov iz sevniških okupatorjevih zaporov v novembru 1941! Spominjamo se nepozabnega tovariša, narodnega heroja Dušana Kvedra-Tomaža, častnega občana sevniške občine; njegov nepozabni lik borca za novi svet bo trajno živel med nami. Vsem občanom in vsem delovnim organizacijam želimo mnogo novih delovnih uspehov pri uresničevanju gospodarske in družbene reforme! OBČINSKA SKUPŠČINA in vse družbenopolitične organizacije občine SEVNICA obzidja četverokotnega tlorisa je stala glavna stavba, namenjena za bivanje grajskega gospoda. Tudi ta zgradba ima kvadratast tloris. DvL Bala se je v dve nadstropji z lepili dvoranami in sobami, okrašenimi z gobelini in svetopisemskimi slikami. V poslopje si prišel po stopnicah v posebnem prizidku. prad so sezidali najbrž oglejski patriarhi in ga kmalu potem dali v ^akup mirenskim gospodom, ki so 111 dolgo gospodarili. Leta 1250 se Menjata Majnhard in Herman Mlinski. H gradu je sodil tudi gra-Tič Zagorica pri Mokronogu, ki pa Je bil prodan stiškemu opatu 1275, t* je gospodaril na mirenskem gra- u Friderik Mirenski. Po smrti te-je prevzela gospodstvo gradu gegova vdova Jeutha, ki je gospodarila do polnoletnosti svojega si-52 Otela. Leta 1335 je oglejski pa-^fiarh podelil mirenski grad Fride-F«U pl. Sevneku (Seuneck), ki je 9*J takrat deželni glavar na Kranj-^?m. Leta 1400 so dobili grad na-mirenski gospodje, in sicer fians Mirenski, deželni glavar na kranjskem. V letu 1435 so prido l^i grad celjski grofje. Istega leta |e ob ribniku pod gradom napadel j?!*1 zbrane vojščake krškega škoia k avstrijskega nadvojvoda Frideri. rf °eljski vojskovodja Vitovec, ki , Pregnal omenjene čete proti Mo-j^?nogu in ga v naskoku zavzel. ^°€o krvi je bilo prelite, še več pa je bilo ujetnikov; odpeljani so bili v zapore v Kropo, kjer so sedeli tri leta. Ko je bil končan spor med Celjskimi in avstrijskim nadvojvodo, so bili ujetniki izpuščeni, grad Mokronog pa je spet pripadel krškim škofom Leta 1515 so v kmečkem uporu, ki je zajel tudi Mirensko dolino, kmetje navalili na mirenski grad in ga hudo poškodovali. Ruvali so železne okenske mreže, razbijali Mirenski grad peči in grajsko pohištvo. Okoli 1740 so bili lastniki gradu baroni Rav-barji. Tedaj je pripadel grad pl. Lenko-viču, ki ga je prodal grofu Erdo-ediju, ta pa turjaškim gospodom. Ko je Friderik Turjaški padel v turško ujetništvo, so morali njegovi svojci prodati grad Mimo in Dob. da so odkupili ujetnika. Tako je grad prišel v last Petra pl. VVat- zena. Kot smo že povedali, je kupil Watzen tudi grad Dob. Njegova sinova sta si posest razdelila, še prej pa sta en del prodala Volku Raj-mundu Paradajzerju. Ta pa je grad prodal grofu Lambergu. Po njegovi smrti ga je dobila Lambergarjeva vdova baronesa pl. Dobrniška (Neuhaus) ki se je poročila z baronom Volkom Konradom pl. Jan-kovičem. Grad je v 20. stoletju pripadel dr. Boehmu. Obiskal sem grad še pred vojno. Zlasti so mi ugajale velike slike in gobelini ter originalne obrambne naprave. Omenjajo se še naslednji lastniki: Karel Mullev, deželnosodni svetnik z Vrhnike (1910), Zofija Ei-senberg z Vrhnike (in Ema Riha) od 1928 dalje. Od 1933 sta bila lastnika dr. Albert Riha in Friaderik. 7. grad KOT Grad Kot stoji nedaleč od vasi Mirna v njenem severozahodnem okolišu Nekdaj je bil last Hansa Adama Kacijanarja, za časa Valvasorja pa so ga imeli Kacijanarjevi dediči. Kasneje so bili posestniki gradu Hoferji, za njimi (od 1897 dalje) pa Dolarji. Grad stoji na prijetnem griču sredi sadovnjakov, travnikov in gozdov. Ima pravokoten tloris in je flvon;r^' -nnen o voli gradu so gospodarska poslopja . OBVESTILO Po odločbi občinske skupščine Kočevje tse je uprava Doma »Jože šeško« pripojila k upravi Doma telesne kulture v Kočevju, tako da posluje sedaj za oba doma in za vse ostale športne objekte samo ena uprava. Za vsa vprašanja v zvezi z uporabo prostorov in dvoran v obeh domovih in ostalih športnih objektih ter za uporabo igrišč se obračajte izključno na naslov skupne uprave: Uprava Doma telesne kulture in Doma »Jože šeško«, Kočevje, poštni predal 19. Sporočamo tudi, da bo uprava izplačevala vse storitve in material za oba domova in športna igrišča samo na naročilnico, izdano od uprave. Na to posebej opozarjamo podjetja. Uprava doma ima svojo pisarno v Domu telesne kulture v Kočevju, in posluje vsak dan od 8. do 10. ure in od 17. do 19. ure. — Telefonska številka 86-308 ali 86-243 (stanovanje upravnika). Upravnik: Andrej Arko, 1. r. Upravni odbor podjetja »LABOD« tovarna perila - NOVO MESTO razglaša prosta delovna mesta: 1. vodje skladišča gotovih izdelkov Pogoj: visokokvalificiran delavec v trgovini ali kvalificiran delavec v trgovini z najmanj petletno trgovsko prakso; 2. glavni komisionar skladišča gotovih izdelkov Pogoj: kvalificiran delavec trgovske stroke; 3. mehanik za remont šivalnih strojev Pogoj: kvalificiran mehanik s prakso pri vzdrževanju strojev. Za vsa delovna mesta je naslednji pogoj: poskusno delo, ki traja dva meseca. Rok za sprejem prijav je 15 dni po objavi. Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela je treba poslati na splošni sektor podjetja. KMETIJSKI KOMBINAT „ZASAVJE obvešča vse kmete, vrtičkarje in ljubitelje sadnih ter okrasnih rastlin! Jesen je najprimernejši čas za sajenje sadnega in okrasnega drevja ter grmičevja. V vaših vrtovih imate prav gotovo še precej neizkoriščenega prostora in izrojenih sadnih dreves. Odločite se in napolnite ter zamenjajte ta mesta z mladimi prvorazrednimi sadnimi sadikami in OKrasnim drevjem, ki vam ga nudi kmetijski kombinat »Zasavje«, Sevnica! V letošnji jeseni imamo za vas pripravljene večje količine- pn'orazrednih eno- in dvoletnih sadik jablane, hruške, marelice, češnje, višnje, črnega ribeza ter sadik raznih sort vrtnic in ostalega okrasnega materiala po naslednjih cenah: Enoletne sadike: do 50 sadik 8 Ndin ena od 50 do 100 sadik 7 Ndin ena od 100 do 500 sadik 6 Ndin ena nad 500 sadik 5,50 Ndin ena Dvoletne sadike: do 100 sadik 12 Ndin ena nad 100 sadik 10 Ndin enu Vrtnice: 6 do 8 Ndin ena črni ribez: 1 Ndin ena Okrasne rastline: od 3 Ndin ena dalje Sadike lahko nabavite sami v naši sadni drevesnici na Blanci in vrtnariji v Sevnici ali pa jih vam pošljemo po predhodnem naročilu in predplačilu na tekoči račun SDK Sevnica, št.: 5161-1582, po železnici. Za odpremo po železnici zaračunavamo 10 % stroškov za pakiranje in odpremo do železniške postaje od vrednosti dobavljenih sadik fco drevesnica. Sklepamo tudi pogodbe za prednaročila. Za vse informacije se obračajte na nas pismeno ali telefonsko na številko Sevnica 74-163. Pričakujemo vaša naročila in se priporočamo! Za praznik sevniške občine prisrčno čestitamo vsem delovnim ljudem in vsem kolektivom! KMETIJSKI KOMBINAT »ZASAVJE« SEVNICA — obrat DREVESNICE — VRTNARIJE Jožp Mlinaru*: i-icuJiectnja kapela ima oltar, posvečen štirinajstim svetnikom pomočnikom, pri katerem je leta 1522 gospod Jakob Strauss ustanovil tako imenovani Straussov beneficij in mu pripisal bogate dohodke. Pravico do predlaganja beneficiata za to ustanovo imajo novomeški mestni očetje, ki so ga za zdaj dodelili gospodu Janezu Zehnerju, kanoniku novomeškemu in župniku ižanskemu. V tej kapeli je na nekoliko vzvišenem mestu, na evangeljski strani, ob zidu lepa, pozlačena posoda, ki hrani relikvije mnogih svetih mučencev, spoz-navalcev in devic, svete kosti sv. Feliksa, mučenca in stekleničko s krvjo tega svetnika. Vse omenjene relikvije hranijo z veliko spoštljivost-jo varno zaprte, ob njih pa sveti večna luč. Tej kapeli sledi kapela z lepim oltarjem, posvečena sv. Ani. Kapiteljska cerkev je opremljena s samimi novimi oltarji, silno lepimi podobami, krasi pa jo tudi trinajst zastav in nove orgle. Na glavnem oltarju, ki ga je v nadvse sijajnem stilu dal postaviti prost pl. Thum, je velika in zelo imenitna podoba sv. Miklavža, škofa, neprecenljive vrednosti, delo čopiča znamenitega slikarja Tintoretta. Čeprav je požar v letu 1580 v tej cerkvi uničil in poškodoval vse spomenike, napise in nagrobnike, se je kljub temu ohranil na listni strani ob velikem oltarju na steni napis, vklesan z velikimi črkami, ki se glasi: »Pozdravljena, dika višjih duhovnih pastirjev, oče ubogih, rednik bednih, zvesta mornarjem zvezda vodnica, strah hudobnih duhov, zdravje bolnikov, o, ljubeznivi, blagi, usmiljeni, blaženi sveti Nikolaj, usluši naše prošnje, čuj vzdihe svojih služabnikov, ki te ponižno prosijo pomoči; prosi za nas gospoda Jezusa Kristusa, da postanemo vredni družbe svetih. Amen. Na drugi strani, to je evangeljski, pa je daleč spredaj pod obokom v koru za kanonike tale napis: Bogu v koru prepevaj: pobožno, zbrano, glasno, razločno, s povzdignjenim glasom, ponižno, vneto in goreče; tvoje oko in tvoj duh naj ti ne blodita okoli, ne hiti, ne zehaj, ne poj zaspano, ne izgovarjaj besed površno, ne moli mlačno! Preklet bodi človek, ki zanikrno opravlja božjo službo! Tisti, ki v koru prepevajo, so podoba angelov, vodje kora pa Kristusa. Prepevajte našemu Bogu, pojte njemu, ki edinemu gre hvala, čast in slava na vekov veke. Amen. Amen! čeprav je uničil požar vse nagrobne napise in spomenike, pa lahko le še beremo enega pred stopnicami, ki drže v kor. Tu počiva, ves združen z bogom, Janez Andrej pl. Stemberg, prost, ki je še poln moči umrl v 55. letu starosti. Ob njem počivata dva levita, ki ne pravita več »Missa est, ite!« Na njegovi desni počiva Hieronim pl. Stemberg, kanonik, in še eden ob njem, Gašper Jerič, mož izredne pobožnosti. Z njimi počiva Matija Kastelec, kanonik, a le v duhu, v ljubezni, ne s telesom; on leži pokopan pri frančiškanih in še mrtev govori. Novomeški kapitelj ima znotraj mestnega obzidja štiri podružnice, med katerimi je najstarejša in lepo opremljena posvečena sv. Antonu Puščavniku; na evangeljski strani ima sredi cerkve še pred nedavnim prizidano kapelo sv. Florijana, mučenca, za katero je ustanovil beneficij častiti gospod Janez pl. Wal-leneck, župnik iz Gorenjega Mokronoga. Pravico do predlaganja beneficiata imajo mestni očetje, ki so ga dali za sedaj v uživanje mirnopeškemu župniku. Cerkev sv. Antona ima razen omenjene kapele in velikega še dva stranska oltarja: na evangeljski strani oltar sv. Janeza Krstnika, na listni strani pa oltar sv. Valentina, mučenca. Druga podružnica, posvečena sv. Katarini, devici in mučenki, je bila po požaru v letu 1664 prav lepo zgrajena; je cerkev z bogato okrašeno zunanjščino in notranjščino, ima pa tri oltarje: veliki je posvečen sv. Katarini, oltar na evangeljski strani sv. Magdaleni, oltar na listni pa sveti Luciji, devici in mučenki. Tretja podružnica, posvečena sv. Juriju, mučencu, je prostorna in lepa, ima pa tri oltarje: veliki je oltar sv. Jurija mučenca, oltar na evangeljski strani blažene device Marije, oltar na listni strani pa sv. Fabijana in Sebastijana. četrta podružnična cerkev sv. Martina, škofa, stoji ob mestni ubožnici, kjer iz dohodkov, ki se stekajo iz njej zapisanih volil, hvale vredno vzdržujejo dvanajst revežev Cerkev sama sicer ni lepa, a je stara, ima pa en sam oltar, posvečen sv. Martinu. Pri tem oltarju sta leta 1678 dva gospoda Tischlerja, kanonika, ustanovila beneficij in dala mestnim očetom pravico predlagati beneficiata. Ta beneficij uživa sedaj sestra obeh ustanoviteljev. Seznam fara in ustanov, pripadajočih novomeškemu kapitlju. I. Sv. Kancijan v Mirni peči. II. Šentrupert. (Dopolnilo iz nemškega teksta: Preden je šentru-perška fara prišla pod novomeški kapitelj, so vojvode Kranjski imeli nad njo patronatske pravice. Enega vikarja je imela fara v Boštanju, patronatske pravice nad vikariatom pa grofje Lamberški, gospodje Boštaj-ski in lastniki gradu Cvetež; drugega vikarja v Polš-niku, patronatske pravice nad vikariatom pa Abfalter-ni, gospodje gradu Raj in Motnika; tretjega v Dolenjem Mokronogu, pod patronatstvom trga in gospodstva mokronoškega. Pravico do umeščanja omenjenih vikarjev ima novomeški kapitelj. Župnijska cerkev šentruperška je lepa in dragocena zgradba z visokim obokom, ki ga nosi šest kamnitih slopov in prav toliko kamnitih opornikov; polna je starih slikarij, ki so naslikane v tako živih barvah, kakor da bi bile dovršene pred mesecem dni. V tej cerkvi vidimo avstrijske, celjske, turjaške grbe in grbe družine Willandere. Odborniki so spet odložili 25. oktobra so odborniki občinske skupščine Novo mesto že drugič razpravljali o potrditvi pogodbe za prenos stanovanjskih hiš in stanovanj Stanovanjskemu podjetju Novo mesto in razpravo ponovno preložili na prihod-no sejo. Niso se namreč mogli sporazumeti o tem, katere poslovne prostore izvzeti od upravljanja po Stanovanjskem podjetju. Na seji so potrdili poročilo komisije za družbeni sektor, ki je poročala o svojih ugotovitvah v zdravilišču Dolenjske Toplice. Na seji so rešili odborniki poleg tega več upravnoprav-nin in premoženjskih zadev. Socialistična zveza že misli na volitve Odbori krajevnih organizacij Socialistične zveze v novomeški občini bodo imeli do 15. novembra sestanke, na katerih se bodo pomenili o vsebini letnih konferenc SZDL, kadrovskem vprašanju in pripravah na volitve v občinsko in republiško skupščino. Hkrati bodo dali svoje mnenje o pravilniku občinske organizacije SZDL. Krajevne konference SZDL bodo predvidoma vse letos, največ jih pričakujejo v decembru. NA ROB RAZPRAVE O POGODBI S STANOVANJSKIM PODJETJEM Administrativni pritisk ali tržni zakoni? Dve stališči o poslovnih stavbah in prostorih iz oči v oči na seji občinske skupščine — Gre za upravljanje poslovnih prostorov pa tudi za odločitev: ali smo za preživele administrativne ukrepe ali za delovanje sproščenih tržnih zakonov — Boljše kot prepir dveh neugnanih razboritežev bi bil sporazum, ki bo v korist vseh Občinska skupščina Novo mesto je 25. oktobra razprav- S SEJE SVETA ZA IZOBRAŽEVANJE KAJ IN KAKO? Kritičen pretres stanja v osnovnem šolstvu novomeške občine — Preveč kombiniranih oddelkov — Rešitev s prevozi — Kaj bo s šolo na Selih? — Komisija za srednjeročni program imenovana — Tudi svet za novo šolo v Novem mestu - Kader naj štipendirajo šole! Svet za izobraževanje, telesno in tehnično vzgojo pri občinski skupščini v Novem mestu je 15. oktobra obravnaval in reševal pereča vprašanja osnovnega šolstva. Zanimivi razpravi so prisostvovali poslanci republiškega kul-turno-prosvetnega zbora, predsednik ObS Sergij Thorževskij, nekateri občin, odborniki in drugi. Ugotovili so, da je na osnovnih šolah v novomeški občini med 265 oddelki 18 kombiniranih, kd jih obiskuje 365 učencev ali 5 odstotkov vseh. Kombiniranih oddelkov je vsako leto manj, svet pa je menil, da bi bilo možno tudi te odpraviti. Na manjših šolah bi jih odpravili tako, da bi učence vozili v pop orne osnovne šole. Lani se je mreža prevozov šolskih otrok še bolj zgostila, tako da bo treba za prevoze zdaj zagotoviti ne 16, marveč vsaj 23,8 milijona S din. Svet bo predlagal občinski skupščini, naj bi denar za prevoze zagotovila ob spremembi letnega proračuna. Hkrati je šolam priporočil, naj v prihodnje napravijo stroškovnik prevozov pred sprejemom občinskega proračuna. člani sveta in ostali so menili, da bi bilo dobro preštudirati, če bi se izplačalo, da bi občina kupila stalne šolske avtobuse za prevoze otrok na žužemberškem, šent-jernejskem in drugih območjih. Po mnenju sveta bo treba tudi proučiti delovne pogoje, v kakršnih dela osnovna šola na Selih v Suhi krajini, kjer je pouk v zasebni hiši. če bi domačini pomagali, bi lahko uredili cesto s Sel v Hinje, učence pa vozili na Prevole. Kaj se da napraviti, bo povedala analiza, ki jo je treba na zahtevo sveta izdelati do 1. januarja prihodu e-ga leta. Svet je nadalje priporočil, naj bi takoj začeli delat: srednjeročni program razvoja šolstva in gmotnih pogojev za delo v izobraževalnih in vzgojnih zavodih, ter je imenoval posebno komisijo, ki se bo te naloge lotila. V razpravi so ugotovili, da nima skoraj nobena šola v občini sodobnih učilnic, kot so kabineti, laboratoriji in delavnice, da pa imajo najtežje probleme s prostori novomeška, mirnopeška, šmarješka in druge šole. Svet je podprl pobudo krajevne skupnosti, da bi v Novem mestu s skupnimi močmi zidali še eno šolo. Zavzel se je, da bi bil okvirni investicijski program za to gradnjo pripravljen do začetka decembra. Štipendisti na skrbi šol Kakor je sklenil svet, bo s 1. januarjem 1967 skrb za štipendiranje kadrov prenesena na šole, ki bodo za to dobile namenska sredstva. Sosednje šole se bodo lahko odločile, da bodo skupno šolale štipendista, ki ga potrebujejo. Vprašanja stanovanj in prehrane prosvetnih delavcev naj bi po mnenju sveta reševale šole v ; sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in z združevanjem sredstev, ki so jih šole prej odvajale v občinski stanovanjski sklad. Podobno kot o problemih osnovnega šolstva namerava svet za izobraževanje, telesno in tehnično vzgojo razpravljati tudi o šolah druge stopnje. Vsem takim šolam je naročeno, naj pripravijo poročila o denarnih potrebah za ureditev verifikacije. ljala o pogodbi o vložitvi stanovanjskih hiš in stanovanj v sklad stanovanjskega podjetja Novo mesto, o poročilu o poslovanju tega podjetja ter o potrditvi pogodbe o prepustitvi poslovnih prostorov v upravljanje in gospodarjenje Stanovanjskemu podjetju Novo mesto. Trgovci, ki se s prepustitvijo poslovnfLh prostorov v upravljanje in gospodarjenje Stanovanjskemu podjetju ne strinjajo, so že pred poprejšnjo sejo predložili svojo resolucijo Sklicujejo se na ustavo. Trdijo, da delavci uporabljajo tovarne prav tako kot trgovci trgovine, in vprašujejo, zakaj skupščina trgovcem krati njihove samoupravne pravice. Stanova, njsko podjetje, ki bo kot posrednik pobiralo najemnine in gradilo ter preurejalo trgovine, je po sodbi trgov, cev nepotrebno. Ne maramo skrbnika, tako so povedali. Stanovanjskemu podjetju zamerijo počasnost pri obravnavanju predlogov trgovine in počasnost pri obravnavanju njihovih vlog. Trgovci zahtevajo prenos poslovnih prostorov na uporabnike, pripravljeni pa so prevzeti vse obveznosti. Na Stanovanjsko podjetje naj prenetse skupščina samo tiste prostore, ki jih uporabniki ne že. lijo prevzeti. V uvodu pred razpravo je bilo poudarjeno, da je prepir zaradi prenosa poslovnih prostorov na trgovino nepotreben, ker skupšći. Področni sindikalni posvet 7. novembra so v Novem mestu razpravljali o kadrovskih spremembah v republiškem svetu ZSS, predsedniki občinskih sindikalnih svetov Trebnje, Metlika, Črnomelj, Brežice, Sevnica, Krško in Novo mesto. Marjan Jenko iz republiškega sveta je navzoče seznanil s stališčem predsedstva republiškega sveta o predlogu kandidata za predsednika republiškega sveta ZSS. Kandidat je Ivo Janžekovič, dosedanji podpredsednik republiškega sveta. Plenum republiškega sveta je sklican za 11. november; na njem bodo med drugim volili tudi predsednika republiškega sveta. Udkod l odst. za novo šolo? 20. oktobra letos smo poročali o posvetovanju na novomeški krajevni skupnosti, kjer so razpravljali o nujno potrebni novi osnovni šoli v Novem mestu. O tem sila pomembnem vprašanju bodo prebivalci mesta razpravljali na referendumu, ki naj bi bil sklican še letos. Pojasniti pa moramo, da nas je tovariš podpredsednik ObS Novo mesto opozoril na naslednje: Predlog za samoprispevek, ki bo predložen za referendum, hi znašal 2 odstotka: od tega bi prispe- vali za novo šolo zaposleni po 1 odstotek od izplačanih osebnih dohodkov, delovne organizacije pa po 1 odst. od mase izplačanih osebnih dohodkov. Iz sklada skupne porabe, o čemer smo poročali letos 20. oktobra, ne bi v te namene delovne organizacije ničesar prispevale. O poteku priprav za bližnji referendum in o drugih pripravljalnih delih za zgraditev nove osnovne šole bomo v kratkem spet obširneje poročali. na odloča samo o pogodbi, ki ureja razmerja med ObS in Stanovanjskim podjetjem. Toda to je samo deloma res. Pogodba j« resda samo pravni akt, toda ta akt ima zelo velike družbenoekonomske posledice. Te družbenoekonomske posledice pa je v razpravi zelo lepo naštela nasprotna stran. Zagovorniki te strani (prenos poslovnih prostorov na Stanovanjsko podjetje) trdijo, da se zaradi nerazvitosti trgovine odliva preveč dohodka z našega področja drugam. Poudarjajo, da se naša trgovina ne bi modernizirala brez Stanovanjskega podjetja in njegovih prednikov. Bojijo se, da bi se trgovci in drugi uporabniki z brezplačnim prenosom poslovnih stavb in prostorov okoriščali. V Grosupljem, kjer so prenesli poslovne prostore na uporabnike, se je zgodilo, da je neko podjetje nato takšno stavbo prodalo na licitaciji in pospravilo denar, občina pa je bila brez moči. Tudi »lokacijskega monopola« se je ba-U, kot je bilo slišati. Podjetje, ki ima prodaj alno na novomeškem Glavnem trgu, ima monopolni položaj. Ce prenesemo nanj ta lokal, mu njegov lokacijski monopolizem zagotovimo na večne čase. Lokacija je dejstvo. Primerov »lokacijskega monopolizma« je dovolj povsod, tudi v industriji naletimo nanj. Tovarna, ki je bliže železnici, je v monopolnem položaju nasproti oni, k1 je od železnice oddaljena, toda v Industriji ne delamo iz tega problemov. Novi stanovanjski zakon. Je imel namen spraviti staovaiijsko gospodarstvo na trdnejše, efco-nomske osnove. Videti je, da v tem ni uspel, ko pa povsod »re' šujemo« stanovanjska podjetja z dodatnimi dejavnostmi (tak Pn" mer je prenos poslovnih stavb)-V 9. členu zakona je zelo natančno rečeno: »Za stanovanjske hi*6 se štejejo po tem zakonu stavbe, ki so v celoti ali pretežno namenjene za stanovanje in se upora0* ljajo v ta namen, kot tudi stavbe, ki niso namenjene za stanovanje, pa se pretežno uporabljaj0 v ta namen.« Zakon torej zelo jasno pove, *** tere stavbe so namenjene Stanovanjskemu podjetju. V obeh P°" godbah, ki bi ju morala skup5"' na potrditi, pa vlaga občina . sklad Stanovanjskega podjetP vse stavbe: čisto poslovne, Pr, težno poslovne, pretežno stanov^ njske in čisto stanovanjske. men tega pa je lahko samo eden-obdržati trgovce na administrativni uzdi. „ Vprašujemo se: zakaj tako-Mar se ne trudimo na vse kriplje, da bi povsem uvedb ekonomski račun in sprostil1 delovanje tržnih zakonov? Upravljanje lokalov po tretjem je bilo morda sprejemljivo v starem sistemu, K° smo iskali luknje danes Pa to ni več potrebno. Sistem je sproščen, zato naj bodo takšne tudi naše odločitve-če pa obstaja strah, da 01 se kdo iamed uporabnikov, na katere bi morali prenesti poslovne stavbe ali prostore, skušal s tem okoristiti, lahko s posebno pogodbo omejimo njegovo pravico do prodaje ali zamenjave! ČESTITKA Ljubemu sinu Martinu Čer-netu iz Gaber j a. sedaj v Munchnu, za njegov praznik še na mnoga zdrava leta —-kličejo mama, sestra Toni z družino ter vsi njegovi- Obenem tudi vse lepo moja rnamd Franck,- Tutin za 88. rojstni dan — hčerka Francka. Kot vsako leto so se tudi letos 21. oktobra zbrali učenci šentjernejske osemletke na prostoru, kjer so na isti dan 1943. leta nacistični vojaki postrelili 27 fantov in mož iz Šentjerneja. Polovili so jih po vasi in odgnali na konec vasi ter jim veleli bežati, nato pa so zapele brzostrelke: 27 trupel je omahnilo po tleh. — Učenci šentjernejske osemletke prirejajo v spomin na ta žalostni dogodek vsako leto žalno komemoracijo ob spominskem obeležju. Na sliki: pogled na množico, ki se je zbrala na letošnji svečanosti (Foto: Polde Miklič) S SEJE ObO SZDL NOVO MESTO, 3. NOVEMBRA KdG bo zamenjal 46 odbornikov? Socialistična zveza odgovorna za spomladanske volitve — Prve pripombe k osnutku pravilnika SZDL — Turizem na konferencah krajevnih organizacij Člani občinskega odbora SZDL menijo, naj bi na krajevnih konferencah obravnavali vsa pereča vprašanja značilna za območje organizacije. V dolini Krke pa bi naj spregovorile še o možnosti turističnega razvoja. Krajevne organizacije bodo obravnavale tudi osnutek pravilnika Socialistične zveze v novomeški občini. Pravilnik, o katerem so sc pogovarjali tudi na občinskem od bom SZDL, je poleg statuta drugi temeljni dokument Socialistične Eveze. Ker osnutek pravilnika za novomeško občino močno posega v dejavnost krajevnih organizacij, pričakujejo več pripomb s terena oziroma "z letnih konferenc. Svoje mišljenje o osnutku so na seji 3. novembra že povedali člani občinskega odbora in navzoči Aj"5 PREUREJENA ŠPECEKIJA Glav ^eve enote Standard na .. vnem trgu bo, kot vse kaže. (jarjena dneva republike. Zi-Se ,Q,S0 dela že opravili, zdaj pa načenjajo obrtniška, pri katerih Prnrin^raJe zatakne. Preurejena ODWalna b0 imela sodobno scdn 1,0 PreceJ vecJa kot do-Pttu . in tudi skladižc b° več. Pa reditev Dolenjkine špecerije ker se bo zavlekla v novo leto, ft so cie]a tam obsežnejša fRTHm A,IENA ZELENICA PRI stu na Cesti herojev je me. CasePrav gotovo v okras. Zadnje zlil, Pa se ograje lotevajo neznani fOBiiHi' ki J0 vsake toliko časa ftuipm in Poteptajo travo. V mi-avak? ftednu se Je to zgodilo kar Veg S Le kaJ ima neznani suro. Bt te^a Početja? Ktr* fopLAVA NA KANDIJSKI Gnev/ mostu čez Krko je pred zastar ?nova opozorila na slabosti Vorip . 8a mestnega vodovoda, raziii Je spet kar drla iz ceste i" trov rSC je je ničkoIiko hektoli-sPloii pod cestišeem mostu je raeškpena naisibkejših točk novo. fta tp^a vodovoda, saj so morali kravi i t- mestu že neštetokrat po-Odnri,-V.- Tudi zadnjič so hitro krfjan- Poškodbo. Mar ni stalno P^nje predrago? Javni ?MAJ SMO NA NEDELJSKI te 2 te''^vizijski oddaji »Tekmuj. Vem mi!<< slišali popevko o Nobela ?^estii, ki jo je prisrčno za. ter; nn3"^ Kraševec, so že neka-nova , usili' kako se Požvižgava Pak >lza- Nemara bi ne bilo napisali i bi to meIodiJo še kdaj Van • zlasti na zabavnih priredit-h' .>,,,Se našemu mestu obetajo. klii rfnVIISKI TRG je bil pretežen z0nedel.iek dokaj dobro zalo-Pa * , zelenjavo in živili, še bolj Uoce*ramarskim blagom, ki se je delu t -udomačilo na spodnjem Po 2nnlce Solato so prodajali flin si » kil°- špinačo po 280 Pa ' m'lrc:ek P° 500 din, motovileč SOn {!erice po 100 din, fižol po retifipv lo' ze'Je P° 50 din. k°-delieTV. p0 200 din- smetano v skomin 1 po 250 din- orehe po 450 HI "SNE TABLE in svetlob-■ 181 običnino služijo trgo- vinam v reklamne namene, a v Novem mestu ni tako. Slaščičarna na Glavnem trgu ima kar dve nova. Gostilna »Pri dobri kapljici« ima že tako star napis, da tabli: eno že zbledelo, druga je ga skoro ni moč prebrati. Od ne. kdanje cvetličarne Vijolica je ostal le še napis »vetličarn«^ Tudi svetlobni napisi ne delajo mestu časti. Pri Obrtniku gorijo le črke »Obr«, pri Delikatesi »ikatesa«, mesarija in Mladinska knjiga pa prižgeta napise le ob praznikih ■ V DEŽJU JE PRAV neprijet no hoditi po mestu, ker tudi dež niki in dežni plašči ne obvaruje jo ljudi pred prhami iz žlebov V mestu je več hiš, ki imajo po polnoma izrabljene žlebove, zato voda v potokih lije na mimoidoče. Primer: nad vhodom v Ribjo restavracijo. B O LEPAKIH, RAZOBEŠENIH po mestu, smo že pisali, a še pre. malo, kajti še vedno so njih avtorji skregani s pravilno pisavo Pred dnevi so bili občani vabljeni na polharsko noč z glazbo — (pravilno s), na koncu pa je pisalo še »nasvidenje« skupaj, kar tudi ni prav. Prav tako Mladinska knjiga ni znižala pisalnih strojev, ampak najbrž samo njihovo ceno. n ZA ŽE ZGRAJENE ŠPORTNE objekte se pristojni premalo zanimajo. Tretje teniško igrišče Je poraslo s travo, po rokometnem igrišču pa se sprehajajo oskrbni, kove kokoši in purani. Najbolj žalosten pogled pa je na košarkarsko Igrišče. Tribuna je trhla, manjka več desk, pod njo pa je pravcato smetišče, kjer najdemo lahko razne predmete, od denarja do izrabljenih telovadnih copat. Tudi mreža okoli igrišča je polna lukenj, zato žoga večkrat pade v Krko. Koši so razmajani, večina luči ne gori. m GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Marija Klobučar s Trdinove 37 — deklico, Vera Rostočil iz Koštialove 14 — Dagmar, Marija Kragl iz Slakove 2 — Boštjana, Marija Kočjaž iz Foersterjeve ulice — Dušana in Antonija Hren iz Trdrnovo 33 — deklico. predsedniki krajevnih organiaacdj. Predlagali so, naj bi spremenili določilo o mandatni dobi članov občinske konference Socialistične zveze. Načeloma naj bi ne bila daljša kot 2 leti, medtem ko je v osnutku predvidena 4-letna mandatna doba. Spremenila naj bi se tudi delitev članarine krajevnih organizacij,.tako da bi tem ostalo 30 odstotkov (zdaj 50 od;t.). Kot so ugotovili, bo treba spremeniti tudi določila o sklicu občinske konference. O profesionalcih v organih občinske konference prav tako še ni enotnega mišljenja. Dokončnih določil torej se ni. Osnutek bodo na podlagi teh pripomb in pripomb krajevnih organizacij dopolnili in ga pripravili za javno razpravo na občinski konferenci, na kateri bi naj bil pravilnik spejet. 60. člen osnutka pravi, naj bi začel pravilnik veljati že 1. januarja 1967. Žalna svečanost v Dolenjskih Toplicah V počastitev padlih borcev, ki so pokopani na top-liškem pokopališču, so v nedeljo, 30. oktobra, priredili v Dol. Toplicah lepo žalno svečanost. Pred grobnico, ki ima veličasten spomenik, se je zbralo mnogo šolske mladine in drugih prebivalcev. Tov. Anton Strniša se je v svojem govoru spominjal častnega dejanja padlih za našo osvoboditev, šolska mladina pa je, recitirala priložnostne pesmi. Na grobove padlih so položili prebivalci mnogo jesenskega cvetja. D. G. Čolnarne pod Bregom ni več Klub tabornikov — rečni -kov novomeškega odreda »Goijanskih tabornikova je prevzel obe čolnarni v Novem mestu, ki sta bili do zdaj pod upravo Komunalnega podjetja. Taborniki — reč-niki so že podrli čolnarno pod Bregom, z uporabnim gradivom, ki so ga dobili pri tem, pa bodo lepo uredili čolnarno na Loki, ki jo bo odslej upravljal klub tabornikov — rečnikov. Sodobno javno razsvetljavo dobijo Ce bo šlo vse po sreči, bodo še letos hkrati z asfaltiranjem uredili sodobno živo-srebrno javno razsvetljavo na Trdinovi cesti od križišča pri mostu pa do vrha vzpetine na Grmu ter enako razsvetljavo na cesti v Bršlin. če vreme ne bo nagajalo, bo asfaltiranje obeh cest opravljeno do 29. novembra. Luči na Trdinovi cesti bodo napete na žice, luči na cesti v Bršlin pa bodo obešene na cevnih nosilcih. ilova trgovina v Šentjerneju Kmetijska zadruga Novo mesto je odprla za občinski praznik v Šentjerneju preurejeno trgovino z reprodukcijskim blagom in za odkup kmetijskih pridelkov. Dosedanja trgovina je bila zelo zastarela in je imela vrhu vsega premalo skladišč, ki so bila zelo slabo opremljena. Zdaj je kmečkim prebivalcem na voljo okoli 60 kvadratnih metrov prodajnega prostora in približno 240 kvadratnih metrov v štirih skladiščih. Nova trgovina ima zelo široko kmetijsko zaledje in bo nudila kupcem poleg repromateriala tudi drobno kmečko mehanizacijo. Eno skladišče je namenjeno re-promaterialu, eno gradbene- mu materialu, eno bo za umetna gnojila, eno pa za odkupljene kmetijske pridelke. Celotna preureditev z novo opremo vred je veljala 13 milijonov S din. Prihodnje leto nameravajo urediti še okolje stavbe in asfaltirati dvorišče. Asfalt tudi med KRKO in METROPOLOM? Pravkar teko pogovori o asfaltiranju prostora med tovarno zdravil »Krka« in hotelom Metropol v Dalmatinovi ulici. Ce bosta obe podjetji voljni dovolj prispevati, bo lahko tudi ta konec Novega mesta že letos asfaltiran, če bo le vreme lepo. Sodelovanje pa takšno Zdaj, ko asfaltirajo cesto skozi Bršlin, se je ponudila priložnost, da bi asfaltiraili tudi prostor pred zadružnim domom. Asfaltiranje 1 m2 stane približno 2500 S din. ObS Novo mesto je ob plodnem sodelovanju, ki je zaživelo pri financiranju preureditve te ceste, predlagalo, naj bi asfaltirali tudi prostor pred zadružnim domom. Vse skupaj bi stalo manj kot 250.000 S din- Kmetijska zadruga Novo mesto je kot lastnik zadružnega doma brez pomišljanja pristala na as- faltiranje. Predstavniki MERCATORJEVE poslov, ne enote STANDARD iz Novega mesta pa so odklonili svoj prispevek (šlo je samo za okoli 37-000 S din) za asfaltiranje nekaj kvadratnih metrov pred pragom svoje trgovine v bršlinskem zadružnem do. mu. KZ Novo mesto je nato sklenila plačati ceflot-no asfaltiranje. Kolektivu novomeškega STANDAR. DA pač ni v čast, da je njegova volja do sodelovanja odnehala pri 37 tisočakih! Komu plaketo vzornega voznika? O tem se bodo pogovarjali na seji komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu ObS Novo mesto, ki bo jutri dopoldne. Razen tega bodo obravnavali ukrepe za preprečevanje prometnih nesreč pozimi ter potek zvezne prometne akcije »Prometno vzgojo v šole«. Skupna seja SZDL in ZK še ta mesec bo v Novem mestu skupna seja izvršnega odbora občinskega odbora SZDL in občinskega komiteja ZKS Novo mesto. Na seji bodo razpravljali o vlogi krajevnih organizacij SZDL in komunistov pri razvijanju samouprave. RAZPISI _ Obveščam cenjene stranke, da sem odprl čevljarsko delavnico v Kandiji na Partizanski cesti 5. Sprejemam vsa popravila ter nova naročila Se priporočam! čevljarstvo Štefan Spudič IZ NOVOMEŠKE Preteklih štrinajst dni so v novomeški porodnišnici redile: Ana Judnič iz Praproč — Vodo, Zora Hribar iz Dolnjih Jesenic — Simona, Pavla Nahtigal z Jame — Darka, Martina Šterk iz Črnomlja — Andreja, Anica Žagar iz Cešnjic — Anko, Marija Grubar iz Dolnjega Vrhpolja — Stanislava, Marija Ivanetlč iz Omote -— Zvonka, Matilda Zupančič le Hmeljčiča — Marjana, Rozalija Papež z Daljnjega vrha — Danico, Marija Vintar iz Ljubljane — Nevenko, Marija Marušič iz Brezovega — Martina, Marija Luk. šič iz Gornje Straže — Marka, Jožica Šmajdek Iz Gornjih Laz — Dušana, Frančiška Grubar z Javo. rovsce — Martino, Vera Zupan iz Krmelja — Mirana, Jožefa LindAč z Brezovice — Franca, Vora Kump z Uršnih sel — Tatjano, Ana Pov-še iz Murnic — Bojana, Danica Todorovski iz Črnomlja — Ilin. ko, Olga Hutar iz Rožnega dola — Silva, Frančiška Gangl iz Ogu. lina — Jožefa, Marija Rajk iz Gabrja — dečka, Marija Tomšič iz Kočarije — dečka, Anica Bukovec iz Soteske — deklico, Ka. rolina Lunder iz Radovelj — dečka, Anica Bukovec iz Soteske — deklico, Karolina Lunder iz Radovelj — dečka, Ana Vidrih iz Rdečega kala — deklico, Amalija Štukelj iz Črnomlja — dečka, Rozalija Pavšič s Snečjega vrha — dečka, Rozalija Martinčič iz Hinjc — dečka, Nevenka Pezdirc iz Jel. ševnika — deklico, Nada Nema-nič iz Božakovega — deklico, Marija Hrastar z Vrha pri Pahi — deklico, Jožica Bajuk iz Metlike — dečka in Slavka Ilovar iz Šmarjete — dečka, Karolina Šinkovec, iz Stana — Andreja, Anica Gorjanc iz Dolnje Prekope — Simono, Marija Novak iz šmi. hela —• Andreja, Matilda Kic z Dolenjega vrha — Anico, Anica Gorše iz Travnega dola — Mar-janco, Marija Strajnar iz Gornje, ga Globodola — Antona, Francka Marki iz Vidma — Boža, Nežka Rezek iz Dolenje vasi — Jelko, Nada Jakopanec z Mirne — Re. nato, Marija Podržaj iz Rumanje vasi — Roberta, Ema Brajdič iz žabjeka — Zmaga, Stanislava Kotar iz Velike Loke — Janeza, Frančiška Golob iz Praproč — Majdo, Anica Bučar iz Sela — deklico, Marija Belcjan iz Ljubljane — deklico, Danica Popovič iz Škemljevca — deklico, Djur-djica Herlec iz Gradca — dečka, Ana štrumbelj z Vinkovega vrha — dečka, Joža Kobe iz Male Bučne vasd — dečka, Vida Kos iz Odrge — dečka, Marija Zupan, čič z Dobrave — deklico, Zinka Kopanja iz Črnomlja — dečka, Anica Kumar iz Soteske — dečka, Anica Pele iz Lopate — deklico, Irena Skoporc iz Pavle vasi — dečka. Vida štalcar iz Ljubljane — dečka, Anica Dragoš iz Loke — dečka, Nežka svajgar iz Vranovičev — dečka, Terezija Borse iz Polhavice — deklico, Ma. rija Vesel iz Šmdhela — deklico. PAVLE BOBIČ, mesarija - ŠKOCJAN Cenjene potrošnike mesa obveščam, da obratuje mesnica v zimskem času sledeče dneve: • ponedeljek: zaprto • torek: od 6. do 10. ure • sreda: od 6. do 10. ure • četrtek: od B. do 10. ure • petek: od 6. do 10. in od 14. do 16. ure • sobota: od 6. do 19. ure • nedelja: od 6. do 10. ure Priporoča se PAVLE BOBIČ PESE VELIKANKE. Take pese, kot jo je pridelal Jordan iz Koprivnika pri Kostanjevici, ne najdete zlepa. Največje so visoke skoraj tri četrt metra, tehtajo pa 7 do 9 kg. (Foto: P. Miklič) KREMEN - Novo mesto proda NA JAVNI DRAŽBI ZIDANO STAVBO primerno za ureditev dvosobnega stanovanja. Prodaja bo v torek, 15. novembra 1966,, ob 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri za zasebnike, na kraju samem v Krmelju ob železniški postaji (bivša obratna pisarna KREMENA, DE Krmelj). Stavbo si interesenti lahko ogledajo vsak dan. Vse drugi pogoji bodo kupcem objavljeni pred pri-četkom dražbe. KREMEN industrija in rudniki nekovin NOVO MESTO Št- 44 (867) DOLEN J S K 1 LISI 21 prijetni so večeri na kmetih, ko majolika kroži iz rok v roke in ličkajo koruzo. Takrat se razdere marsikatera šala. Medsebojna pomoč vaščanov je takrat razen svoje koristnosti tudi prijetno razvedrilo. Na sliki so ličkarji iz Dol. Maharovca. (Foto: Polde Miklič) Na seji občinskega odbora So-^alistične zveze v Novem mestu 3-. novembra — navzoči so bili tu-£1 predsedniki nekaterih večjih krajevnih organizacij SZDL — so Poudarili, da je Socialistična zve-prva poklicana in odgovorna za dobro predvolilno dejvnost in uspeh na volitvah. Rekli so, da je treba vprašanje volitev načeti že na letnih konferencah krajevnih organizacij, ki so se medtem že pričele. Prav bi bilo, da bi že tokrat pričeli evidentirati kandidate, če tega ne, pa vsaj razmišljati, kdo bi bil lahko n.ov odbornik ali poslanec. Omeni-ll so, da je imela Socialistična SfiSa ob' zadnjih volitvah pri »iz-u1/1« kandidatov precej srečno ro-5 ■ Čemur sta dokaz razmeroma ^>bra sestava občinske skupščine m delavni pcr-lanci. Spomladi poteče mandat 46 odbornikom in 6 re-Pubbškim poslancem iz novomeške občine. Kdo bo ^voljen namesto njih, še ne vemo. Socialistična zveza *B druge družbene organizacije že zdaj mislijo na temeljite kadrovske priprave. Vsi se zavedamo, da lahko opravljajo odgovorno in težko odborniško ali poslansko delo le zreli in razgledani ljudje. Pogovor z zdravnikom Dolenjski ekipi na drugem in tretjem mestu V drugi .slovenski odbojkarski ligi je onvojil prvo mesto kranjski Triglav in se s tem uvrstil v prvo tekmovalno ligo. Obe ekipi Dolenjske. Kočevje in Trebnje, pa sta se uvrstili na 2. in 3. mesto, kar je zelo lep uspeh. To dokazu-j«, da bi se raaen Novega mesta na Dolenjskem lahko razvilo še več odbojkarskih središč. Posebno Kočevje ima pri tem lepe možnosti, saj ima zimsko dvorano, trenerje in naraščaj. Trebanjski ekipi primanjkuje mlajših tekmovalcev, zelo vehko število domačih navijačev pa potrjuje, da je odbojka v tem kraju zelo priljubljena. Končna uvrstitev v letošnjem tekmovanju: Triglav 18 18 0 54: 9 36 Kočevje 18 14 4 45:21 32 Trebnje 18 11 7 42:34 29 Šenčur 18 11 7 40:35 29 Jelsane 18 9 9 34:34 27 Žirovnica 18 9 9 36:36 27 Meblo (N.G.) 18 8 10 35:37 25 Kamna gorica 18 6 12 35:42 24 Kropa 18 5 13 30:42 23 Jarše 18 0 18 3:54 12 Z RAZŠIRJENE SEJE SVETA, 5. NOTOMBRA Sevnica: še o Partizanovem domu Na seji, sveta za prosveto, kulturo in telesno vzgojo, na kateri so bili tudi zastopniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, šole in športnega društva tvd Partizan v Sevnici, so sklenili, da bodo pospešili delo komisije, ki naj določi točne pogodbene odnose med uporabnikom telovadnice — društvom TVD Partizan in šolo. Ta predlog bo šel pred občni zbor Partizana in pred svet šole. Tako Sevničani lahko upajo, da bodo t prihodnosti dobili sodobnejšo urejeno dvorano za kulturne prireditve v dosedanjem domu TVD Partizan, TVD Partizan pa bi svojo dejavnost preselil v moderno telovadnico osnovne šole. »Namen dela naše komisije, ki jo sestavljajo prizadeti in zastopniki širše javnosti, je doseči sporazumen prenos Partizanove dejavnosti v novo, moderno šolsko telovadnico, da bi dvorano v domu TVD Partizan lahko preuredili v primeren prostor za kulturne potrebe Sevničanov. Prepričani smo, da naši ljudje to pobudo pozdravljajo. Lastništvo je drugotnega pomena,« je v uvodnih besedah dejal predsednik komisije Ra-do Umek. »Naš svet šol« soglaša s prenosom telovadbe, saj moramo to, kar imamo in za kar so prispevali naši ljudje, čimbolj izkoristiti. Vendar pa zahtevamo, da na* predmetnik ne bo okrnjen in da dodatne stroške uporabe dvorane dobimo povrnjene. Naš kolektivne more plačevati stroškov društvenih dejavnosti. Telovadnica je prosta vsak dan od 17. ure naprej, kar da tedensko najmanj 20 v v _ Šahovska renesansa v Črnomlju Vsak lorek in petek je v črnomaljskem šahovskem klubu zelo živahno. Za šahovskimi deskami pa ne sede stari šahisti, ki se komaj enkrat v mesecu zberejo na brzoturnir, ampak pionirji, ki se v dveh polfinalnih skupinah bor« za mesto pionirskega prvaka Črnomlja. Najboljši med njimi bodo osvojili četrto kategorijo. Veselje je opazovati mlade šahiste, s kakšno vnemo se lotevajo vsake partije. Na obrazih jim je moč brati, kaj doživljajo med igro: nasmehu sledi zdihljaj, čelo se guba. Vsi pač ne morejo zmagovati. Nekatera imena je vredno omeniti: najboljše igre so doslej pokaaali Igor Saje, brata Skrbin-šek, Marjan Brine, Saša Zupan, Lado Mak in devetletni Slavko Bu-dič, ki je v šestih igrah osvojil tri točke in pol. Sport.no društvo je za najboljš« pripravilo lepe nagrade: novopečeni četrtokategorniki bodo dobili šahovske začetnice, zmagovalec pa bo prejel še šahovsko garnituro. V novoosnovanem črnomaljskem športnem društvu je tudi šah dobil svoje mesto. Šahisti so dobili šahovske garniture, ure in demonstracijsko desko. Prostore imajo zdaj v nekdanji mladinski sobi. Klub je pripravil pester delovni program. Razen pionirskega prven. siva bo vsak mesec na sporedu brzoturnir, v programu pa imajo tudi posamično prvenstvo Črnomlja. 21. novembra bo igral simul-tanko mednarodni mojster Bra-slav Rabar, ki bo govoril tudi o šahovski olimpiadi. Velemojster Janoševič, bo igral slepo simultanko, sodelovali pa bodo tudi z JLA, novomeškim šahovskim klubom in drugimi. Videti je, da so v Črnomlju odlični pogoji za razvoj šaha. vendar uspeh ne bo popoln, če ne bodo tesneje sodelovali tudi starejši šahisti. STKVO virovic Šunj ić zmagovalec brzoturnirja šibka, o čemer priča že velika razlika med 6. in 7. (2,5 točke) in okoliščina, da so vsi ostali pod 50 odstotkov možnih točk. 8., zadnjo nagrado je osvojil Franc Vene s 5 točkama, 9. do 10. mesto sta zasedla s 4,5 Vinko Iste-nič in Tone Kranjc, 11. je bi! Stane Fink s 4 točkami, 12. Bojan -Adamič z 2,5 in 13. Drago Bjelanovtč s pol točke. Novomeški šahisti so torej do. slojno proslavili praznik svoje občine in se obenem zahvaljujejo pristojnim za podeljene nagrade. .ikk Nkit Tii.pko Adžič, Ct.vino Crnac, Rade Savič, Milenko Dju. kič, Stevo Prespljanin, Slobodan Kovačevič, Milan Cotra, Milenko Starčevič in drugi. Strelec dneva Je debil za nagrado dovoljenje za v mesto. A. KORDIO Janez Mole na zaključnem mitingu v Novem mestu teri bd se vsako leto zbrala vrsta znanih Imen jugoslovanske atletike. Za tek v žen-ki konkurenci • so se prijavile le novomeške mladinke — 15 po številu. Dvojno zmago sta spet zanesljivo slavili sestri Močnik. Vrstni red teka na 600 metrov za mladinke je bil naslednji: 1. K:\tiea Močnik, 2, Danica Močnik, 3. Bratkovič, 4. Vidmar, 5. Kržič (vse Novo mesto) itd. Med ekipami si je s prvim- tremi mesti zagotovil zmago novomeški atletski klub (6 točk), druge so bile alteUnje novomeške gimnazije z 18 točkami, tretja pa je bila zdravstvena šola iz Novega mesta, ki je zbrala 36 slabih točk. V skupini moških, ki so tekli na 1000 metrov, je startalo 27 tekačev iz štiril slovenskih ma.l. Kmalu po startu je prevzela vodstvo skupina petih atletov in ga obdržala vse do cilja. Ljubljančan Mole sd je zagotovil zmago kmalu po polovici pro;.:e. ko je za nekaj metrov ušel najhujšemu tekmecu Isteniču. Na cilju se je petorica zvrstila takole: zmagal je Janez Mole (AAK Olimpija. Ljubljana) pred klubskima kolegoma, Novo-meščanoma Vinkom rsteničem in Gabrijelom Popovičem, četrti je bil najboljši mladinec Vovk (gimnazija Novo mesto >, peti" pa spet član Čebela. V članski konkuietici je sodelovala le ekipa Olimpije, ki Je dobila najmanjše možno število slabih točk, pri mladincih pa je bil ekipni vrstni reci takle: 1. — 2. vajenska šoln Novo mesto in gimnazija Kočevje 35, 3. gimnazija Novo mes*o 30 itd. Na zaključku tekmovanja sta zmagovalca Močnikova in Mole prejela pokala občinske zveze za tele,:no kulturo iz Novega mesta v trajno last, drugi najbolje uvrščeni pa darila, ki so jih prispevale delovne orgsnizaciie Mladinske knjige, Laboda in Novotehne. —SI Krene žile Precej ljudi se zateče v travniške ordinacije zaradi krčnih žil. Nekaj že precej kmalu, ko se šele začno razvijati, nekateri pozno, ko že imajo močne krčne žile, ki jim povzročajo posebno ponoči v postelji krče, nekateri pa še pozneje, ko zbole za katero od bolezni, ki so jim krčne žile pogoj in ki vso stvar precej zresnijo m oteže zdravljenje. Oglejmo si najprej krčne žile na spodnjih okončinah, ker so najbolj pogostne, in poiščimo vzroke za njihov nastanek. Osnovno je, da podedujemo manjvrednost sten dovodnega ožilja in pomanjkljivost zaklopk na venah. Z drugimi besedami: če je imela ma; ti krčne žile, je zelo verjetno, da jih bo imela tudi hči. Dokazano je namreč, da se krčne žile pri ženskah pojavljajo dosti pogosteje kot pri moških. Eden od vzrokov za krčne žile je tudi nosečnost, ker takrat povečana maternica pritiska na ožilje v medenici, kar povzroča zastoj krvi v spodnjih okončinah. Ljudje, ki pri svojem poklicnem delu pretežno stoje, npr. brivci, trgovci kirurgi itd., imajo navadno močno razvite krčne žile, kajti stoja povzroča zastoj krvi v spodnjic okončinah, ta pa razširja dovodnice, ki ostanejo napolnjene, se zvijugajo in dobe tudi posamezne vozli; časte izbuhline stene. Razvoj krčnih žil povzroče tudi pretesno pripasana krila in hlače, tesno prevezane nogavice in sploh vse, kar s pritiskom na kožo lahko povzroči zastoj krvnega obtoka. Bolnik, ki ima krčne žile, ima zaradi tega različne občutke. Nekaterega moti samo kozmetična plat, njegovi goleni nis'a lepi. Drugega moti srbeča koža, spet drugega bolečine pri stanju, otekanje nog, težave zaradi hoje, krči. će se pa zaradi krčnih žil vname koža, ki postane tanka in svetla ter spremeni barvo, na njej pa se pojavi rana, so težave močno neprijetne. Taka rana povzroča bolniku in zdravniku navadno prav hude skrbi, ker se zlepa ne zaceli. Zoper krčne žile lahko pomagamo z injekcijami, da jih umetno zamašimo in s tem odpravimo, toda to samo v primeru, če so zveze med žilami za odtok krvi zadostne. Lahko jih operiramo, če gre za prav velike in vozličaste. Proti krčnim žilam imamo tudi kapljice, ki jih uživamo po zdravnikovem navodilu. Večkrat pa pomagajo elastične nogavice, ki jih obu-jemo še v postelji, preden vstanemo. Rane na koži zdravimo z zdravili, ki jih uživamo, z različnimi rna-žami, pa tudi s presajanjem kože, če je to potrebno. Osnovini pogoj pa je, da bolnik popolnoma uboga zdravnika, če hoče. da se mu rana pozdravi. Posebna vrsta krčnih žil je zlata žila. To so razširjene dovodmoe v nređelu črevesne odprtine. Lahko nastanejo zunanji ali notranji vozli takih krčnih žil. Bolnika peče, ko gre na blato, posebno če je blato trdo. Včasih mu zlata žila poči, odteče nekaj krvi in počutje je bo!j^\ Zoper to nadlego imamo posebne svečke, ki jih zvečer, ko gremo spat vtaknemo v odprtino. Zlato žilo dobe seveda predvsem ljudje, katerih predniki so jo imeli ali pa so imeli krčne žile. Zlata žila pa se razvije tudi pri tistih, ki večinoma sede pri svojem poklicu, pri tistih, ki imajo trdo blato, pri tistih, ki nimajo časa, da bi šli pravočasno na blato, pa blato zadržujejo, pri nekaterih srčnih bolnik'h. ori težkih bolnikih z okvaro jeter, pa tudi pri ženah s povečano maternico in pri moških s P°" večano prostato. Največja nevarnost krčnih žil je tromboza, ki nastane, če se žila iz nekega vzroka zamaši in vname. Tak zamašek se lahko odtrga, zamaši pljučno ožilje in povzroči skoraj trenutno smrt. Jasno je torej, da so tudi krčne žile na spodnjih okončinah in zlata žila potrebne vse pozornosti, }n če na njih nastane kakršna koli sprememba, ne bo iz~ guba časa, če se posvetujete z zdravnikom. Dr. Božo Oblak Brežice - Krško 34 : 33 Zletni odbor je pripravljen V prijateljski rokometni tekmi v počastitev občinskega praznika Brežic je slovenski ligaš TVD Partizan iz Brežic po težki in dolgotrajni borbi premaga! ekipo Krškega z rezultatom 34:33. V rednem času se je tekma končala neodločeno 26:26, v prvem podaljšku- je bil rezultat še vedno neodločen 30-30 v drugem pa so zmagali bolj izkušeni igralci Bre. žic. Ker je bil izd tekme do konca negotov je bilo srečanje borbeno in lepo, gledalci pa so bili z igro obeh moštev zelo zadovoljni. Za Brežice .«o igrali;: Berglez, Šetinc 8, Bosina 10, Der-žič 2, Kukovica 6, Jurišič 2, Pav. lič 6, Merslavič, Kostunjšek; za Krško pa Škoberne, Jelen 4, Di-mec 1, Kovačič 4, Humar 1, Iskra 11, Slamnik 6, Gane 6, Levičar. RUD! ISKRA Novo mesto - Litija 2 : 0 25. oktobra je bila ni gometna tekma v počastitev občinskega nraznika med Novim mestom in Litijo. Zasluženo so zmagali do. mačini. ki so na tekmi pokazali odlično igro. Pri NdvomcsčanJh so bili najboljši Turk. Bučar. Brankovič in Macele. pri gostih pa Kos, Pavlica in Tišler Pri do-m'č''r!ih tokrat ni igrs-l njihov najboljši igralec 2ika M'>xsinio. viČ". ki Je samovoljno zapustil društvo, vendar so tudi brez nje. ga fantje dobro zaigrali. Za Novo mesto so igrali: Majerle ?wlarn, Bučrr. Brankovič, Turk, Kemen-čič, Horvat, Stokanovič, Macele, Mrvar in Kranjc gola pa sta dosegla Stokanovič in Macele Ker prihajajo igialci redno na trening in BO disciplinirani, pričakujemo od njih nove uspehe. KI. Na zadnji seji občinske skUP^|' ne so imenovali člane »letnega (|' bora iz novomeške občine. \ 0 boru je devet znanih druzbenui delavcev, M bodo s telesnovz«."" mi delavci i/ dolenjskih občin sesali čim bolje pripraviti m'f "l na nastop, ki bo prihodnje leto ix. zletu beatstva In enotnost Banjaluki. Ker izmed predi«?*] kandidatov niso mogli i/lvati pr" j sodnika, so neknadno koop ur. FRANCIJA KUHARJA ta P« '"' j. predlagali za predsednika: P . predsednik je UROŠ LUI-Ab. i*' nik DANILO KOVAČ:K':. eIa"\flC SLAVKO VUTK. MIRAN ,s'T,-0: I AN KO PETRIC, JOŽE CVT ' VIC. LIDVIK KEBE A>»»,,::, GRCA in DUŠAN ZUPAN<■■■ \. v sodelujoča občma bo imenom-odbor po enega člana Brežice: sodnika ni hV.o h V zaostali prvenstveni tekmi republiške rokometne lige za ženske bi se morali v nedeljo, 6. novembra, v Brežicah srečati ekipi domačega Partizana in mariborskega Branika. Ker ni bilo sodni--ka, so rokometašice odigrale prijateljsko tekmo, ki se je končala neodločeno 11:11 9 V zadnjem kolu republiške rokometne lige za moške so se igralci brežiškega Partizana 30. okobra v Ptuju srečah s tamkajšnjim moštvom in izgubili s 13:17. Ta dan je ženska ekipa iz Brežic v gosteh premagala Slor~ žič s 7:3. NESREČE Avtomobil se je prevrnil na njivo Jože Amold iz Ljubljane se je *• novembra peljal z osebnim avtomobilom iz Krškega proti Drnove-?JU- Zaradi neprimerne hitrosti ni *Ogel speljati blagega ovinka pri naselju Beli breg. Zaneslo ga je na ~~raJni rob ceste, po katerem je ^•"jal 55 metrov, nato pa. se je jj° travnatem nasipu prevrnil na ^Jjo. Na avtomobilu je škode za t000 Ndin. Amold je vozil brez v°zniškega izpita. Kečkeževa samovolja obsojena Trčenje na ovinku ». novembra je voznik osebnega rtomobila Stane Žerjav iz Krške-j>a na ovinku pri Velikem Trnu Prehiteval tri pešce in zato zapeli na sredo ceste. V tistem tresku pa se je naproti pripeljal z ?*bnim avtomobilom Franc Kova-^\ iz Krškega. Pri trčenju je na ^tomobilih nastalo za okrog 7.000 dinarjev škode. Nesreča kolesarja 5. novembra popoldne se je na poljskem ponesrečil kolesar Ivan mterič, doma z Bizeljskega. Na 'aSi strmini je zapeljal s ceste in j* zaletel v vrtno ograjo. Odpelja-ga v brežiško bolnico, kjer ^Ugotovili, da ima na glavi težjo ^kodbo. Nenadoma je zapeljal pred avto 5. novembra se je pripetila pro-ve«ia nesreča na Tovarniški cesti Ijal kem- Proti mostu se je pe-q? z osebnim avomobilom Marti c„rez iz Voduc, naproti pa se je ^•Peljal s kolesom Franc Radič liai ega< w Je nenadoma zapeti na levo stran ceste pred avto, da ga je ta podrl. Kolesar se jv,, r^žje poškodoval in so ga od-u^ah' v brežiško bolnico. Na av-^nobilu je za 700 Ndin škode. Prekucljaj po nasipu sto" "^embra malo pred dvanaj-Uro se je pripetila prometna g^oa na križišču ceste Krško— v|aovo in ceste Prnovo—Velika kPii Po cesti P.roti Veuki vasi Je v tj-^če pripeljal z o«:-ebnim avto-°biiom pran2 Baznik iz Maribo-h .ln obstal. Ko je opazil, da pri-(jT^3 Iz Krškega osebni avto, se je lu^knil nazaj. Tedaj se je pripeli, z osebnim avtomobilom Anton g??* iz Krškega, ki je pred kri-Vi^fm močno zavrl. Po 32 metrih pTfnje ga je zaneslo na levo stran J^te, nato pa se je prevrnil po ^pu. Pri tem se je težje pnško-^vaia potnica Ana Arh iz Novega Što*' odP^Uali so jo v novome-,p bolnišnico. Na osebnem avtu ; 2a 10.000 Ndin škode. '^Ujan trčil v tovornjak Sta V novemDra ponoči je Dare Juibic iz Fužine pri Ljubljani po s to'nobilski cesti vozil tovornjak <$-jlLr>kolico ljubljanskega podjetja ha*;KLO Pri Kartel j evem ga je (^eraval prehiteti z osebnim av-hiSt Ital'jan Dario Degrassi, preli,.^1 pa ga ni, ker je naproti ; 'Určal drug tovornjak. Italijan j-^avrl, na mokri cesti pa ga je čem0 v Skubičevo prikolico, pri 0p2?er je nastala škoda, ki so jo 6floJz Golobic, voznik novomeške okorne in slaščičarne, se je 30. firn a opoldne peljal z dostav. žki £vt°ni iz Šentjerneja v Hrva-ga .hrod. Ker je prehitro vozil, ja Jf začelo pri Hrvaškem brodu do ati- VUugal je kakšnih 20 m j6 tnostu čez Račno, tam pa se Hj,voziio prevrnilo v potok. Voz-bj5 ie bil laže ranjen, vendar je tau* Pomoči zlezel iz vode, prav v ,° tudi sopotnika. Avto je ostal škodo so ocenili na 2000 krčenje v Zagorici Slj^Jubljančan Alojz Trček se je °seK °ktobra dopoldne peljal z ^rnKim avtom iz Biča proti 2u. ti0{|Derku. Pri Zagorici je z vaške iLA Pripeljal osebni avto Milan V ,*c iz Pustega Javora in trčil ^ iokov avto. Škodo so ocenili s to.000 N-din. — Dan poprej je t)0tleste na strmino proti gozdni avtr, Prl Zagorici zdrknil osebni Wn ki Ea 3e (hrez izpita) vozil je j?n Jerič iz Male Loke, ko se lj0 0«Pravil na Čatež in v Gabrov-IŠr.jjj Skodo so ocenili na 1500 Slavo voznik Pa si Je ranil ^ekucljaj pri Ponikvah 0s2q]- .oktobra zvečer se je Milan QQjJnik iz Novega mesta vračal t>s6v°y po avtomobilski cesti z le °Jum avtom. Pri Ponikvah ga Avu nesl° na razmočeno bankino. k £ Je neslo še proti jarku, zato ten^oinik naglo zavil na levo, pri D'°stnPa ^ Je trikrat prevrnil in ranjj na njivi. Voznik si je lažje tia ,-Elavo, škodo pa so ocenili lQ000 N.din. Nesreča zaradi "ezasenčenih luči 5Nann°Vernbra ponoči Je voznik °8ahga avtomobila Kronislav ^Vr,i, doma iz Trbovelj, pri sre-? v Šmihelu pri Novem mestu (650 m2). Naslov v upravi lista (1237/66)." PRODAM MOTORNO KOLO »Java« v dobrem stanju. Slavko Krhin, Šmarjeta 18. PRODAM NOVO motorno kolo »Dunavija«. Stane Kocjan, Got-na vas 8, Novo mesto. MALI OGLAS, ki ga objavite v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Prebere ga 100 tisoč gospodinj, vdovcev, kmetovalcev, dijakov, uslužbenk m vojakov doma in po svetu' - Poskusite! PRODAM ALI ZAMENJAM za opeko primo ' III 1962 v odličnem stanju. — Prevoženih 9.500 km. Naslov v upravi lista (1240/66). PRODAM ALI ZAMENJAM posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem. Marija Gorane, Dobrava 5, Kostanjevica na Krki. VPREZNI PLUG. NOV, št. 6 U-godno prodam. Polde Vire, Hudo 5, Novo mesto. UGODNO PRODAM pralni stroj »Rondo Mari-;«, primeren za gospodinjstvo brez tekoče vode. Robežnik, Ljubljana, Obirska 5. PARCELO, zazidljivo, na lepem kraju v Novem mestu prodam. Pismene ponudbe pod »Parcela«. PRODAM ženski uvoženi električni šivalni stroj cik-cak In moški rabljen šivalni stroj Singer. Sta-ri,č, Gotna vas 33. UGODNO PRODAM posestvo na Slinovcah v izmeri 7 ha, z gospodarskim poslopjem. Informacije dobite pri Milanu Škrjancu. Kostanjevica, ali na telefon št. 21-209 Novo mesto PRODAM MODELE za izdelavo be tonskih cevi, več dimenzij. Vprašajte pri Francu Peru, gostilna, Novo mesto. PRALNI STROJ Eka Gripo, 4 kg, s centrifugo, poceni prodam. Hadl, Novo mesto, Zagrebška 10. SOBNO GLINASTO PEC 3x2x8 prodam. Hadl, Novo mesto. Zagrebška 10. POCENI PRODAM dobro ohranjen emajliran štedilnik Tobi in dve posteljni mreža. Oražem, Vinice pri Sodražici. UGODNO PRODAM vprezno kosil nico, motorno slamoreznico, kravo in konja. Jože Mrak, gostilna, Ratež 18, Brusnice. PRODAM SKORAJ NOV pralni stroj AEG. Gorše, Ragovska 21, Novo mesto. UGODNO PRODAM kuhinjsko pohištvo. Ida Milenkovič, Nad mlini 23, Novo mesto. POCENI PRODAM kozolec (dvojnik). Naslov v upravi lista (1207/66). GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj. Plača do 20.000 din in zelo ugodni pogoji. Prof. Kat-ja Nagelšmid, Ljubljana, Stre- USLUŽBENEC potrebuje kakršnokoli sobo v Novem mestu. Plača vnaprej in nudi nagrado. Ponudbe pod »Soba«. ZA VARSTVO 4-letne punčke in pomoč v gospodinjstvu sprejmem dekle. Nudim stanovanje, vso oskrbo, plačo po dogovoru in popoldne prosto. Josipina Mač.UH. Rutarjeva 5 d. Ljubljana. POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). ŽAGAR dobi zaposlitev na vene-cijanki. Naslov v upravi lista (1260/66). CEMENTNO STRESNO OPEKO takoj dostavim po 95 din. Bizovik 69, Ljubljana. 50.000 SDIN NAGRADE dam tistemu, ki mi preskrbi prazno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1255/66). KUPIM HRASTOVE DESKFi, suhe in sveže. Franc Modic, Jelševnik, Črnomelj. PRODAM globok otroški voziček. Ogled: Nevenka Košele, Vrbina 6, Krško. ODDAM SOBO IN KUHINJO v Prečni. Informacije dobite v Bršlinu 11, Novo mesto. PRODAM ZAZIDLJIVO PARCELO v Gotni vasi. Zupan. Valentičeva 6, Novo mesto. PRODAM KUHINJSKO OPREMO. Janez Rodič, Mestne njive, blok 10, Novo mesto. UGODNO PRODAM kmečki električni mlin. Naslov v upravi lista (1269/66). ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJ-NIK — telefon 21-129 in STANDARD — telefon 21-158. I-OBVESTILA I Oblačila čisti KEMIČNA ČISTILNICA Novo mesto, Germova 5. Poklicna šola Črnomelj razglaaš prosto delovno mesto tajnika šole Pogoj: ustrezna strokovna izo-brazlw s prakso. Nastop ilužbe takoj. Razpis občinskega sodišča v Novem mestu Razpisna komisija občinskega oodi.šča v Novem mestu na osnovi pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in delovnih razmerjih čl. 30 razpisuje dvoje delovnih mest strojepiscev II. stopnje z že opravljenim strokovnim izpitom. POGOJI: strojepisec - strojepiska II. stopnje z opravljenim strokovnim izpitom; preizkusna doba 1 mesec; osebni dohodki po pravilniku: nastop službe s 1. decembrom 1966. Stanovanja rti na razpolago. — Razpis velja 15 dni po objavi. Razpisna komisija občinskega sodišča Novo mesto zbori. 17.05 Operni koncert. 18.45 Svet tehnike. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Reprodukcija koncerta pianista A!exandra Jennerja. TOREK, 15. NOVEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Slovenske narodne pesmi iz štajerske. 10.15 Z ansamblom moskovskega Velikega gledališča. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.05 štirje kovači in ansambel orglic Miška Hočevarja. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Stane Matekovič: Rezultati dolgoletne selekcije pri renskem rizlingu. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.25 Jugoslovanska lahka orkestralna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 10.50 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Sodobna srbska zborovska glasba. 21.35 Iz fonoteke radia Koper. SREDA, 16. NOVEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 10.15 Majhen recital violinista Tomaža Lorenza. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Po-ročila in Turistični napotki zn tuje goste. 11.15 »V dolinci prijetni...« 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Nežka Snoj: Ot"klost škrg pri šarenki, vzrok velikih izgub v ri-bogojstvih. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušnici čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Grška narodna glasba. 17.05 Mladina sebi in vam 18.15 Iz našli studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Clauiio Monteverdi: Vespre della Beata Virgine — oratorij. ČETRTEK, 17. NOVEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Narodne pesmi iz črne gore. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste 12.05 Ansambel Vilija Petriča in trio Avgusta Stanka. 12.30 Kmetijski nasvet! — Inž. Janez Verbič: Novosti v vzreji telet. 13.30 Priporočalo vam . 14.45 »Mehurčki«. 15.30 Orkestra!, na glasba današnjih dni. 17.05 Turistična oddaja. 18.15 Umetniki na opernem odru. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč. otroci! 20.00 četrtkov večer domačih pesmi na napevov. PETEK. 11. NOVEMBRA: 18.00 do 19.30 — Obvestila — glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes — humoristična priloga: To ne zadeva tebe, tovariš! NEDE.IA, 13. NOVEMBRA: 10.20 — Poročila — Janko Knapič: Zbogom, naše zelene gorice in beli hrami (zaključek) — Ta teden v Delavski enotnosti — Dr. Minko Bric: Zgodovina Rdečega križa — Iz novinarjeve beiežnice — Za naše kmetovalce: Inž. Olga Kopinč: Pogovor o sajenju in presajanju — Dve melodiji v različnih izvedbah — Magnetofonski zapis: Razgovor z upravnikom zdravstvenega doma Brežice, Ivanom Starmanom — Pozor, nimaš pr^drjo^ti! — Obvestila in spored kinematografov. 12.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 15. NOVEMBRA: 18.00 do 19.30 — Vzgojno predavanje: Učenje in interes — Nove plošče Jugotona — Nasveti — Obvestila in filmski pregled — Glasbena oddaja: Naši najnovejši posnetki tujih zabavnih melodij. * Krave so se splašile Anton Zakušek iz Sp. Pirošice je 24. oktobra proti večeru vozil kmečke pridelke z njive. Ko je na klancu v Bušeči vasi zaviral, so se krave splašile in je po nesreči padel pod voz. Težko poškodovanega so odpeljali v brežiško bolnišnico Vožnja brez izpita Voznik osebnega avtomobila Franc Šetinc iz Globokega je 25. oktobra zjutraj pri srečavanju z neznanim osebnim avtomobilom v vasi Zakot pri Brežicah zasenčil luči; pri tem pa ni opazil Irene Volf iz Brežic, ki je šla naproti po levi strani. Zadel jo je s pred. njim blatnikom in zbil no nasipu pod cesto. Zaradi poškodb po nogah in zatilju so jo odpeljali v brežiško bolnišnico. Šetinc je vozil brez izpita. Zaletel se je v avtobus 25. oktobra se je Milan Žagar iz Brežic pripeljal z osebnim avtomobilom iz Ulice stare pravde na prednostno Cesto prvih borcev v Bežicah in se zaletel v sredino vojaškega avtobusa, ki ga je vozil Marko Matijevič. škoda na vozilih znaša okrog 200 N dinarjev. Tovornjak je zdrsnil po strmini 26. oktobra dopoldne je voznik Ker je imel slabe zavore, je to-Pavel Krošelj na gozdni cesti Senovo—Netopir obračal tovornjak. Ker je imel slabe zavore, je tovornjak zdrsnil s ceste 11 metrov globoko in obstal ob smreki. Na tovornjaku je škode za okrog 100 N din. S tovornjakom jo je zgrabil za plašč Voznik tovornega avtomobila Dušan Knežević iz Cerkelj je 26. oktobra proti večeru v vasi črnec pri Brežicah preblizu prehiteval Vlasto Pocek iz Črnca, ki je šla peš po desni strani ceste. S stranico avtomobila jo' je zadel in zgrabil za plašč, da je padla. Vlasta Pocek se ni poškodovala, na raztrganem plašču oa je škode za okroe 3"?0 N dinarjev. Avtomobil v potoku 27. oktobra ponoči sta se na cesti med Krmeljem in Šetjanžcm srečala voznika osebnih avtomobilov Franc Papež iz Krmelja in Jože Justinek iz Šentjanža. Papež se je umaknil na skrajni desni rob ceste, ki se je pod težo avtomobila udri Avto se je pre- vrnil v nekaj več kot dva metra globoki potok in obstal na levem boku. Na avtomobilu je za okrog 4000 N dinarjev škode. Voznik je ostal nepoškodovan. Trčil je v avtobus 29. oktobra popoldne se je pripetila prometna nesreča v Malem vrhu pri Brežicah. Stanko Majer iz Borovnice se je pripeljal 9. osebnim avtomobilom s preejšnjo hitrostjo po sredini ceste v ostri, nepregledni ovinek in trčil v avtobus SAP Ljubljana, ki je pripeljal naproti. Na avtobusu je za okrog 400 N dinarjev škode, škoda na osebnem avtomobilu pa še ni znana, ker je Majer po nesreči odpeljal dalje Most se je udri pod tovornjakom Milan Pirkovič iz Bereče vasi pri Suhorju je 6. novembra dopoldne vozil pesek s tovornjakom iz Bereče vasi v Grabrovec. Ko Je okoli 11. ure zapeljal na most O* Sušico, so se deske pod zadnji"1' kolesi tovornjaka udrle, nakar S» most in tovornjak zgrmela S01 globoko v potok. Vozniku in sopotniku se ni nič zgodilo, medtem ko je na tovornjaku škode 10.000 N-din. Zaradi nesreče C bil promet na cesti zaprt. Mopedist težko ranjen Novomeščan Peter Kovačič ia 5. novembra vozil poltovornjak J1 Straže proti Novemu mestu. N> Brodu je pripeljal naproti traktor, ki ga je prehiteval mopedi« Vinko Plantan iz Prapreč. Kova' čič je zavrl, trčenja pa ni mogej preprečiti, zalo se je mopedi51 Plantan hudo poškodoval. Ukraden avto v jarku 5. novembra so pri Trnovcu na-Šli osebni avto »zastava 600«. VfP" tovili so, da je voznik zapeljal > ceste, vozil več metrov po robu V* po cestnem jarku ter zadel betonski kanal, škode je za okoli 400« N-din. Voznik je po nesreči P?' begnil. Naknadno so dognali, da je vozilo last Ljubljanč;:ia Mari?(' na Saška, ki so mu avtn ukradli prejšnjo noč Treščil v bukev na Gorjancih 3. novembra popoldne se je Mit--i Ildovč iz Podzemlia neljal z V SEVNICI bo zaradi občanskega praznika ŽIVINSKI SEJEM, ki bi moral biti 12. novembra, prestavljen na soboto, 19. novembra OBČINSKI VETERINARSKI INŠPEKTOR. ja Udovč iz Podzemlja pelj— osebnim avtom z Jugorja prod vrhu Gorjancev, ko je na c*5'" padlo bukovo deblo. Avto je treJ ščil v bukev in se poškodoval (škode je za 2000 N-din V Ko Je Udovč vozil proti vrhu Gorja«' cev, je v gozdu sekal Stanko Kre-sal iz Cerovca. Mimo kolesarke v škarpo 1. novembra dopoldne se je Vil-' tok Kosovel iz Ljubljane peljal * osebnim avtom iz Trebnjega protj Mirni. Na ravni cesti je prelii'el kolesarko, ko pa je zavil spet na desno, ga je vrglo čez cesto, kicr je treščil v škaroo. škodo so ocenili na 1300 N-dln Lokomotiva iztirila v Novem mestu 29. oktobra je na novomeški lezniški postaji iztirila lokomotiv?' ko jo je hotel strojevodja Alo.'* Potočar zapeljati na četrti tir. P* Kretnica še ni bila premaknjen3' Škodo so ocenili na 3000 N-din- NAROČNIKOM IN BRALCEM DOLENJSKEGA LISTA V zadnjih 10 dneh smo dobili toliko sestavkov naših stalnih in občasnih dopisnikov ter drugih sodelavcev, da jih pri najboljši volji nikakor ne moremo vseh natisniti v današnji številki. Prosimo za razumevanje in potrpljenje — pri" hodnji četrtek obetamo spet vsebinsko bogato in razgibano številko domačega pokrajinskega glasila SZDL! UREDNIŠTVO DOLENJSKI UST UtoTNi&i un IZDAJATELJI UDčmsKi oooon »ZDL žice Črnomelj, Kočevje Krško Metlika. Novo mesto, niča. Sevnica In Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR Tone Gošnik tg13^" odgovorni uredniki Rib Bačer Miloš Jakopec Marjan Marjan Vloškon lože Pr.mc Jožica Teppev tn Ivar j ^ IZHAJA vsak četrten - Posamezna številka MP^.jjOOO starih dinarjev - Letna naročnina A) novih dinarie ^ stanh dinarjev) polletna 10 lovih iinanev 1100(ii sw noV.j) narjevi p.ačljiva )e vnaprej - inozemstvo J^3 doiarle dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 amensKe am£% - Tekoč; -ačun pn podružnici SDK v Novem m^;;" cjiavni - NASLOV UREDNIŠTVA IN 'JPRAVE Novo "g^SJroišov * trg 3 - Poštni predal 33 - Telefon 21 227 - fotografij ne vračamo - TISKA časopisno poajene v Liubljanl