leto XXXVI
induplati holding glasilo podjetja I induplati jarše
1	April 1995
Fotografiji prikazujeta montažo šotora ŠD 90 pred po- Šotor je v rekordnih treh dneh postavila montažna ekipa ,
djetjem LEK Mengeš, ki jim bo služil za skladiščenje opre- j ki so jo sestavljali Hribar Janez, Košir Slavko, Beden Metod
me. Ta ogromni šotor, kije širok 12,8 metrov, dolg 30 metrov in Antovski Dimitar.
in visok 6,5 metra, sta izdelali podjetji Induplati Mokronog
(kovinski aluminijasti del) in Camping (sešitje uvoženega
ceradttega platna). Šotor je montiran na betonskih tleh.
Njegova življenjska doba je 10 let.
Iz vsebine
poslovanje v letu 1994.................................str. 2
investicije v letu 1994 in 1995 ............str. 2, 3, 4
organi v družbah Induplati.............................str. 5
vpeljava sistema kakovosti in usklajenosti
z zahtevami standarda ISO 9001................str. 7, 8
dejavnosti sindikata podjetja..........................str. 10
dejavnosti industrijskega gasilskega društva Induplati.str. 11
POSLOVANJE V LETU I 994
Lahko rečem, da je Induplati v letu 1994 gospodaril zadovoljivo. Okoliščine in pogoji poslovanja niso bili najboljši in so, predvsem nekateri, podjetje močno bremenili in obenem oteževali normalno delo.
Med največje težave, ki so spremljale poslovanje v preteklem letu, spadajo:
1.	zaloge
2.	presežek delavcev: v proizvodnji v Induplati je “delalo” cca 70- 75 % delavcev, ostali so bili v bolniškem staležu, iz česar izhajajo preveliki stroški delovne sile
3.	preveliki nabavni stroški, ki so posledica podrejenega položaja iz preteklosti do dobaviteljev
4.	reorganizacija
5.	iztrošen strojni park
6.	slab računalniški sistem
in ostalo.
Predvsem sem zadovoljen, ker je bil plan za leto 1994 presežen za slabih 15 %, kar nam je omogočilo investicije v stroje konec leta 1994 v znesku 1,4 mio DEM in kar nas je utrdilo v prepričanju, da bo leto 1995 glede
investicij in poslovnega rezultata za Induplati prelomno leto.
Nekaj podatkov:
-	skupni prihodek: 2.133.433,00 SIT, v letu 1993 pa 1.488.634,00 SIT
-	bruto dobiček: 6.507.000,00 SIT
-	povprečno število zaposlenih: 588
-	deleži v prihodku:
domač trg 42,2 % (leto 1993 pa 34,1 %) izvoz 57,8 % (13.581.790,00 DEM)
-	razmerje prodaje:	tkanine: 34,3 %
konfekcijski izdelki: 65,7 %
INVESTICIJE V LETU I995
Leto 1995 sem poimenoval kar “leto naložb”. Začete in dokončane bodo naslednje naložbe:
1.	trgovsko prodajni center na lokaciji parkirišča
2.	nova tovarniška hala v Mokronogu
3.	adaptacija restavracije
4.	nakup nove linije tkalskih strojev (4
kompletni Sulzerjevi tkalski stroji)
5.	nakup novega računalniškega sistema
Skupaj z idejami za te investicije smo začeli akcijo za prodajo obstoječe trgovine v Jaršah, ambulant, dveh lokalov v Ideji Kamnik, trgovine v Kamniku ter objekta v Mengšu. Postopki so bolj ali manj zaključeni, denar
od prodaje bo služil za delna plačila vseh investicij. Sicer pa bomo zgradili trgovino in kupili tkalske stroje prek ugodnih dolgoročnih zadolžitev, halo v Mokronogu bo financirala Dorema Tenten, restavracija in nov računalniški sistem pa bosta financirana po sistemu “leasinga”.
Predsednik poslovodnega odbora:
Goran Ivkovič
Fotografija pred delavnicami vzdrževanja prikazuje doge za potrebe oplemenitilnice, ki sojih izdelali delavci vzdrževanja. Doge bodo služile za navijanje blaga pri Jiggrih.
Zaradi zidave novega trgovskega centra, ki naj bi delno zavzel obstoječe asfaltirano parkirišče pred podjetjem Induplati, je le-to razširilo makadamsko parkirišče, ki je delavcem poznano pod imenom “jama.”
n
c
n
t/S. or/*	/Tz> ,y)
. st /s' . /Z/A-r
t
Lansko jesen je podjetje Induplati Tekstil preuredilo lastno čistilno napravo. Staro in dotrajano nevtralizacijsko napravo so zamenjali z novo, ki so jo kupili od firme Po-lymetron iz Švice. V stavbi so zamenjali tudi vodovodne in elektroinstalacije, prepleskali notranjost objekta ter uredili okolico.
Gornja slika prikazuje delavca v oplemenitilnici Hribar Braneta, ki vpisuje na registrirni trak v čistilni napravi datum kontrolnega obhoda.
Z vsemi temi investicijami v čistilno napravo je podjetje ustreglo zahtevam Centralne čistilne naprave v Studi, da odteka od nas nevtralno delno prečiščena voda.
Zaradi zastarelosti in nefunkcionalnosti strojev za barvanje blaga v oplemenitilnici (jiggrov),jepodjetje konec leta nabavilo nove barvalne stroje pri inozemskem kupcu Henriksenu. Fotografije prikazujejo še zapakiran stroj, izdelavo temeljev za njegovo postavitev ter stroj v obratovanju.
Oplemenitilnica se je obogatila za dva nova jiggra, ki jim bosta v veliko pomoč. Stroja sta vodena računalniško in rabita manj delovne sile kot stari jiggri. Obratujeta z večjo hitrostjo, zato pobarvata v istem času znatno večjo količino blaga kot prejšnji. Nabava teh strojev je za obrat zelo pomembna, saj pomenita odpravo ozkih grl, do katerih je prihajalo zaradi počasnih starih jiggrov.
Pomembna lastnost tega tipa strojev je, da so brezna-petostni, kar pomeni, da pri barvanju ne poškodujejo tkanine (je ne krčijo ali raztezajo). Z njimi pa je možno tudi barvanje pri višjih temperaturah.
V februarju 1995 so v kleti oplemeni-tilnice montirali tudi novo centralno kompresorsko napravo za področje Jarš. Naprava je opremljena s sodobnim vijačnim kompresorjem, kupljena pa je pri tujem podjetju Mannesmann Detnag.
Bistvo nove kompresorske naprave je v vijačnem kompresorju, ki neprestano obratuje (ni potrebno zaustavljanje, ker se ne pregreva) ter ima znatno daljšo dobo delovanja od starih kompresorjev.
Doslej je imelo podjetje več kompresorjev. V vsakem obratuje bil eden, vendar so bile z njimi nenehne težave, ker so se pregrevali.
Stari kompresorji sedaj “počivajo” v kleti oplemenitilnice. Vpodjetju upajo, da bo delovanje novega kompresorja, ki služi vsem potrebam po dovajanju zraka v Jaršah, čimbolj nemoteno ter ne bo potrebno vklapljati starih nerodnih kompresorjev.
Na posnetku je novi Pfaffov stroj za prekrivanje šivov, ki predstavlja pomembno investicijo v podjetju Camp-ing. Tovrstni obstoječi stroj, ki bo v uporabi še v bodoče, je bil star, počasen ter je pomenil ozko grlo v tej fazi proizvodnje šotorov. Zanj na tržišču ni bilo možno nič več dobiti rezervnih delov, zato so jih morali izdelovati v podjetju, pri čemer seje zlasti izkazal Franci Dolenc.
Novi stroj za prekrivanje šivov je voden elektronsko, ima drugače ležečo glavo, kije poševna in zato bolj pregledna, kar omogoča kvalitetnejše delo.
Zadnje čase je največ investicij v podjetju Induplati Tekstil v oplemenitil-nici, kar pomeni, da je bil ta obrat tehnološko verjetno najbolj zastarel in potrebuje, če hočemo konkurirati zahtevnemu zahodnemu tržišču, temeljito prenovo.
Med drugimi investicijami so še v letu 1994 kupili tudi novo avtomatsko meh-čalno napravo. Dotedanja ročna meh-čalna naprava je bila zaradi zastarelosti postopka delovanja odpisana.
Sedaj je delavec potreben samo toliko, da kontrolira dodajanje soli, saj so vse funkcije delovanja avtomatske. Mehčalna naprava zagotavlja, da ima obrat oplemenitilnice vseskozi enako mehko vodo, ki jo rabi v svojih tehnoloških postopkih.
V oplemenitilnici so se odkrižali še enega neuporabnega in zastarelega stroja. Bobnasto sušilni stroj, katerega so vsi poznali pod imenom “cilindrica”, so razdrli in prodali za staro železo. Obenem so ta prostor, ki ga nazivajo stara barvarna, tudi prepleskali in uredili tlake.
Nova mehčalna naprava pomeni prihranek pri delovni sili, saj je imelo podjetje pred leti pri tem stroju zaposlenega enega delavca.
Sedaj je stara barvarna, v kateri še stoji “španram” (stari širinsko raz-penjalni stroj) prazna in bo še nekaj časa služila kot skladišče materiala.
Investicija, katero so v Campingu čakali že vrsto let, pa je nova krojilna miza, ki je na sliki še zapakirana, saj šele preurejajo prostor za njeno namestitev. Krojilna miza pomeni veliko pomoč krojiljam pri krojenju težkih šotorov. Nič več ni ročnega dvigovanja bremen in polaganja bal Vse to opravi polagalna glava, ki se pomika vzdolž mize. Z njo se vozi tudi krojilja. Za polaganje naložka nista več potrebni dve krojilji, temveč zadostuje ena.
Krojilna miza ima spodaj takšen mehanizem, ki blago položi na spodnji del mize. Na zgornjem delu mize se obdeluje drug kos blaga. S tem se bo povečala storilnost pri krojenju, samo delo pa bo zelo olajšano. Krojilje pa bo seveda potrebno priučiti za delo na novi krojilni mizi.
ORGANI V INDUPLATI
I. SPLOŠNO
Najprej je potrebno poudariti, da je podjetje Induplati Jarše, t.j. matično podjetje, še vedno v družbeni lastnini, ker lastninjenje še ni izvedeno in da o mnogih pomembnih odločitvah (ki zadevajo celotno podjetje: prodaja nepremičnin, ustanovitev novega podjetja,....) še vedno odloča delavski svet. Ustanovitelj - Induplati p.o., ki ga predstavlja delavski svet, je na seji 21.2.1994 sprejel sklep o ustanovitvi petih družb Induplati, d.o.o. Ob ustanovitvi družbe je potrebno sprejeti tudi osnovni Akt (v podjetjih z družbeno lastnino smo poznali Statut podjetja) to je Družbeno pogodbo oz. Akt o ustanovitvi družbe (če je ustanovitelj ena oseba, za kar gre tudi v našem primeru). Akti o ustanovitvi družb so bili potrjeni na ustanovni seji. Vpis v sodni register novih družb Induplati je bil izveden 5.5.1994.
Lansko leto smo v podjetju izvedli reorganizacijo. Dosedanje enovito podjetje se je organiziralo kot holding s petimi družbami (Integrating Marketing d. o. o., Tekstil d. o. o., Čamp ing d.o.o., Mokronog d.o.o. in Splošne Storitve d.o.o.). V lanskem novembru in decembru pa smo v podjetju namestili tudi table z novimi napisi. Tabla pri vhodu v podjetje nad vratarnico pove vsakemu prišleku, da je sedež vseh petih podjetij v Jaršah.
II. ORGANI
Hkrati z novo organizacijsko shemo podjetja Induplati je prišlo do formiranja novih organov v njih.
Pristojnosti organov so opredeljene v Aktih o ustanovitvi družbe in v internih oz. notranjih aktih družb-pravilnikih.
Poleg direktorja so najpomembnejši organi naslednji:
DRUŽBAH
(d.o.o.)
1)	nadzorni svet
2)	disciplinska komisija
3)	odbor za varstvo pravic
4)	komisija za varstvo pri delu
Ad 1)
Nadzorni svet je organ, določen v Zakonu o gospodarskih družbah, čigar bistvene pristojnosti so navedene v Aktih o ustanovitvi družb (datiranih z 21.1.1994). Najpomembnejše naloge NS so naslednje:
-	postavlja in razrešuje direktorja družbe
-	sprejema delovne načrte in programe ter splošne akte družbe, razen aktov, ki jih sprejema ustanovitelj
-	pripravlja predloge in poročila ustanovitelju
Nadzorni sveti, katerih mandat je dvoletni, so začeli aktivno delovati v januarju 1995, odločali so zlasti o sprejemu pravilnikov. Povedati je treba, da je vsaka od družb Induplati d.o.o. samostojna pravna enota, zato mora imeti sprejete tudi ustrezne pravilnike.
Ad 2)
Disciplinski postopki se od ustanovitve disciplinskih komisij v marcu 1995 vodijo ločeno t.j. za vsako družbo posebej, to pa hkrati pomeni, da ima Induplati 5 disciplinskih komisij.
Disciplinske komisije imajo dvoletni mandat in so pet članske, katerih dveh je predlagatelj sindikat, dva imenuje nadzorni svet, predsednik pa je imenovan soglasno s strani sindikata in s strani nadzornega sveta.
Ad 3)
Odbor za varstvo pravic je nov organ.
saj je po naših predpisih (Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo Slovenije Ur. l.RS, št. 58/94) postal aktualen v jeseni leta 1994.
Odbor za varstvo pravic je pritožbeni organ (v preteklosti delavski svet), ki odloča o vseh pritožbah delavcev, zaposlenih v družbi v zvezi z urejanjem delovnih razmerij. Odbori so tričlanski, razen v družbi Induplati Camping (dislocirane enote: Radomlje, Jarše, Peče), mandat je dvoletni, formirani pa so bili v sredini marca 1995.
Ad 4)
Komisija za varstvo pri delu opravlja določene naloge iz varstva pri delu, opredeljene v Pravilniku o varstvu pri delu (118. člen)
lil. INTERNI AKTI PODJETIJ INDUPLATI D.O.O.
Kot je že navedeno, imajo družbe formirane organe, med katerimi so med najpomembnejšimi nadzorni sveti, ki sprejemajo tudi pravilnike družbe.
V	spodnjem sestavku so opisani nekateri pomembni pravilniki in novosti v primerjavi s prejšnjimi (pravilniki družbenega podjetja)
Pravilnik o delovnih razmerjih:
-	Maksimum koriščenja letnega dopusta ni več omejen (prej 31 dni)
-	Pripravništvo za dela III. st. izobrazbe se določi v trajanju 4 mesecev (po Kolektivni pogodbi tekstilne dejavnosti v RS, Ur.l.RS št. 58/94 - v nadaljevanju: KPTDRS)
Pravilnik o plačah:
-	Dodatek za nočno delo se določi v višini 80% (prej 50%) ter dodatek za nadurno delo v višini 50% (prej 30%).
Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti:
KPTDRS prinaša precej novih kršitev delovne discipline, fnova je tudi določba v zvezi s pavšalno odškodnino, saj se le-ta po novem lahko izreče le do višine polovice povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih.
Pravilnik o varstvu pri delu
Bistvenih novosti ni, ker se zakonodaja na tem področju od leta 1986 ni spreminjala (je pa v pripravi nov slovenski zakon). Spremembe so v pristojnostih odgovornih oseb, povečale so se zlasti pristojnosti direktorja.
Ker priprava pravilnikov zahteva določen čas, so nadzorni sveti na prvi seji sprejeli sklep, da se v novih družbah, od sprejetja ustreznih pravilnikov, uporabljajo splošni akti podjetja Induplati d.o.o.
IV. ČLANSTVO V ORGANIH DRUŽB
V	INDUPLATI TEKSTIL d.o.o., so člani organov sledeči:
Nadzorni svet:
Burja Matija - predsednik
člana: Kotnik Janez, Jerman Stanislav
Disciplinska komisija:
Drolc Vesna - predsednica
člani: Narobe Lado, Klopčič Zdenka, Cerar Martin, Trdin Matjaž
Odbor za varstvo pravic:
Muller Cvetka - predsednica
člana: Dolinar Andrej, Iglič Andreja
Komisija za varstvo pri delu:
Baloh Igor, Jurak Mojca in Kepec Vinko
V	INDUPLATI CAMPING d.o.o, so člani organov sledeči:
Nadzorni svet:
Dolenc Franci - predsednik
člana: Vodlan Dragica in Pirnat Pavel
Disciplinska komisija:
Pogačar Sonja - predsednica
članice: Hribar Mojca, Podboršek Terezija Prša Alojz in Brodar Marija
Odbor za varstvo pravic:
Farčnik Vesna - predsednica
člani: Marinšek Vida, Virijant Danica, Prebil Štefan in Cigula Milena
Komisija za varstvo pri delu:
Banko Cirila, Pogačar Joži, Joger Davorin
V	INDUPLATI MOKRONOG d.o.o., so člani organov sledeči:
Nadzorni svet:
Požar Miha - predsednik
članici: Novak Lidija in Škrjanec Antonija
Disciplinska komisija:
Dolinšek Saša - predsednica
člani: Mlinarič Mirjan, Vesel Ivan,
Kos Marija in Strel Vera
Odbor za varstvo pravic:
Mali Marjan - predsednik
člana: Bartelj Marjeta in Erman Vlado
Komisija za varstvo pri delu:
Bajc Uroš, Mali Marjan in Štih Stane
V	INDUPLATI SPLOŠNE STORITVE d.o.o., so člani organov sledeči:
Nadzorni svet:
Orehek Vladimira - predsednica
člana: Marinšek Viktor in Pirman Elizabeta
Disciplinska komisija:
Korošec Matjaž - predsednik
člani: Šoltič Ivan, Medmeš Janez Kern Ana in Divjak Milena
Odbor za varstvo pravic:
Zupan Darko - predsednik
člana: Vrhovnik Marjan in Pučko Valentin
Komisija za varstvo pri delu:
Mlakar Andreja, Lončar Franc in Markuš Jože
V	INDUPLATI INTEGRATING MARKETING d.o.o., so člani organov sledeči:
Nadzorni svet:
Pirc Ivan - predsednik
članice: Cerar Jana in Semprimožnik Marija
Disciplinska komisija:
Rušnjak Dani - predsednik
članice: Cilenšek Marija, Kržičnik Irena, Bevc Marija in Petek Irena
Odbor za varstvo pravic:
Brojan Marija - predsednica
članicia: Šuštar Lidija in Erbežnik Marjana
Breznik Uroš.
V. ZAKLJUČEK
Na koncu je potrebno omeniti še, da je formalna organizacija v Induplati izraz prehodnega značaja iz družbene v privatno lastnino in da se bodo po izvedenem lastninjenju, razmere verjetno precej spremenile, vloga delavcev pri odločanju o bistvenih zadevah podjetja neprimerno zmanjšala, odločali bodo večinski lastniki podjetja.
Pravno svet.in zastop.podjetja
Berta Kunavar, dipLpravnik
Komisija za varstvo pri delu:
Kamenšek Ivan, Kepic-Štrukelj 1

Posnetek prikazuje kupca, kako pred tovarniško trgovino v Jaršah zlagata v avtomobil kupljeno blago. Takih posnetkov bi lahko vsak dan zabeležili kar precej, saj je prodaja v tej trgovinici uspešna, vendar je prostor v stavbi premajhen za prodajo zlasti večjih proizvodov, ker jih prodajalke kupcu zaradi prostorske stiske zelo težko razkažejo. Zato namerava podjetje zgraditi nov sodoben razstavno prodajni paviljon z domačo in tujo camp opremo, obstoječo trgovino pa prodati Ljubljanski banki, Banki Dom-
VPELJAVA SISTEMA KAKOVOSTI IN USKUUENOST Z ZAHTEVAMI STANDARDA ISO 9001
Kaj je pravzaprav serija standardov ISO
9000	- 9004. To je eno najpomembnejših orodij pri dviganju kakovostne ravni izdelkov in storitev
INDL PLATI se je odločil za certificiranje po standardu ISO 9001, ki vključuje lasten razvoj.
Potreba po prilagoditvi kakovosti proizvodov in storitev zahtevam tržnega gospodarstva, še posebej pa želje in potrebe po konkurenčnem sodelovanju na svetovnem trgu, nas je pripeljala do spoznanja, da moramo temeljito in resnično pristopiti k spremenjenemu in h kakovosti usmerjenemu načinu vodenja.
V začetku letošnjega leta smo pristopili k izgradnji celovitega sistema obvladovanja kakovosti po ISO 9001 v vseh poslovnih funkcijah.
Naš cilj je obvladovati in izvajati kakovost na vseh nivojih, za vsa opravila in z vsemi delavci.
Kaj vse moramo v Induplati izdelati, da bomo zadostili zahtevam standarda ISO
9001	in prišli do željenega in prepotrebnega certifikata?
Zelo veliko bo potrebno prilagajanja, potrpežljivosti in samodiscipline ter izvajanja po navodilih predstavnika vodstva. Spremeniti moramo mišljenja, katera najpogosteje slišim:
-	ni napisano, ampak to se dela že vsa leta
-	ni napisano, mojstri to vemo
-	saj to pa vsi vedo; in podobno
Naj na kratko opišem, kaj vse zajema in povezuje sistem standarda ISO 9001 ter potrebno glavno dokumentacijo.
Prvi in glavni nivo dokumentacije je POSLOVNIK KAKOVOSTI.
Značilnosti in pomen POSLOVNIKA KAKOVOSTI so:
-	dokumentira sistem kakovosti,
-	objavlja politiko kakovosti podjetja in odnosa do kupcev,
-	informira zaposlene, kupce in dobavitelje o sistemu kakovosti podjetja in sistemskem izpolnjevanju zahtev standarda ISO 9001,
-	vsebuje postopke in navodila, ki v največji
možni meri onemogočajo improvizacijo in neprofesionalnost,
-	omogoča stalnost, ponovljivost postopkov, neodvisnost od kadrovske fluktuacije,
-	pomaga vzpostaviti najprimernejši odnos do dobaviteljev in kupcev,
-	daje usmeritve za obvladovanje projektov s stališča časa, virov, stroškov in rezultatov,
-	omogoča formiranje učinkovitega sistema za obvladovanje sprememb v razvojnem ciklusu proizvoda in storitve,
-	omogoča zmanjševanje stroškov kakovosti z učinkovitim sistemom korektivnih ukrepov,
-	omogoča stalno izboljševanje organizacije podjetja z optimiranjem postopkov sistema kakovosti,
-	je pogoj za uspešno presojo (audit) in pridobitev certifikata.
Drugi nivo dokumentacije so ORGANIZACIJSKI PREDPISI, ki opisujejo organiziranost, delo in povezave posameznih služb z ostalimi ter odgovorne osebe za izvajanje na tem področju.
Tretji nivo dokumentacije so NAVODILA ZA DELO, ki so izvedbeni dokumenti in zapisi. Dokument je na primer naročilo iz marketinga v proizvodnjo, interni standard izdelka, interni standard repromateriala ... Zapisi so namenjeni evidenci, zasledovanju in korekciji ter analizi kontrole kvalitete, uporabljajo se pravzaprav v vseh službah.
POSLOVNIK KAKOVOSTI kot najvažnejši dokument sistema ISO 9001 vsebuje štiri točke.
V	prvem delu je opisano podjetje, velikost, dejavnost ter opis nastanka podjetja. Opisana so tudi razdelilna mesta POSLOVNIKA in zavedene vse spremembe, ki se vršijo v njem.
V	drugi točki je opisana Politika kakovosti podjetja. Vodstvo podjetja nedvoumno definira in dokumentira politiko, cilje in predanost za doseganje kakovosti. Politika kakovosti se nanaša na proizvode, na organizacijsko strukturo podjetja in kadre ter odnos do kupcev in dobaviteljev. Cilji morajo biti ambiciozno zastavljeni, vendar uresničljivi.
Kot tretje je prikazana organizacijska shema in matrika odgovornosti za kakovost, iz katere so jasne:
-	prvenstvene odgovornosti tistih, ki inicirajo, planirajo in nadzomjejo izvajanje določene aktivnosti
-	soodgovornost obvezno sodelujočih pri določeni aktivnosti.
Četrta točka vsebuje 21 elementov sistema kakovosti.
1.	Odgovornost vodstva
-	da pooblasti predstavnika vodstva, kateri z avtoritero in odgovornostjo zagotavlja, da so zahteve ISO standarda izpolnjene in vzdrževane glede na plan,
-	da občasno preverja sistem kakovosti oz. ugotavlja ali obstoječi sistem še ustreza zahtevam kupcev in zahtevam na področju kakovosti.
2.	Sistem kakovosti
nadzorno opisuje vse nivoje dokumentacije, distrubucijo, odgovornost za spremembe ter vzdrževanje celotne dokumentacije.
3.	Pregled pogodb
opisuje izpolnjevanje pogodbenih zahtev, točno opredeljuje kakovostne parametre za vsak izdelek; s tem, da pozna zahteve tržišča, ugotavlja potrebe po proizvodih in storitvah ter spremlja kakovost izdelkov v uporabi.
4.	Obvladovanje razvoja
razvoj izdelka je proces, ki se začne z rezultati raziskave trga in zahtevami kupca, konča pa se z zaključkom življenjske dobe izdelka. Razvojna služba jer odgovorna za prenos teh zahtev ter zakonske regulative in standardov v tehnično dokumentacijo za repromateriale, izdelke in procese v proizvodnji in uporabi.
Odgovorna je za planiranje, izvajanje in nadzor postopkov, skupaj s službo za zagotavljanje kakovosti je odgovorna za postavitev kontrolnih parametrov in kontrolnih točk ter za spremembe načrtovanja razvoja.
5.	Obvladovanje dokumentov in podatkov
točno opisuje odobritev, izdajanje, nahajanje, spremembe dokumentacije, ki je povezana z zahtevami standarda.
□
□
6.	Zagotavljanje kakovosti v nabavi
ker so nabavljeni repromateriali in izdelki sestavni deli končnih izdelkov in neposredno vplivajo na njihovo kakovost, je nabavna služba odgovorna za njihovo kvaliteto in mora z dobavitelji vzpostaviti tak odnos, da je dosežena dogovorjena kakovost ter stalno izboljševanje.
7.	Obvladovanje proizvodov, ki jih dobavi kupec
opredeljuje poslovanje s surovinami, polizdelki ali izdelki, ki jih dostavi kupec v predelavo ali dodelavo.
8.	Prepoznavanje proizvodov in sledljivost
opisuje zagotavljanje sledljivosti in prepoznavanja repromaterialov vse od nabave oz. vhoda (številka analize materiala), skozi proces proizvodnje, končnega skladišča in odpreme do kupca, tako da je možno skozi vse faze zasledovati kakovost dela in kvaliteto repro-materiala ter ugotoviti morebitne propuste.
9.	Obvladovanje procesa
opisuje vodenje procesa proizvodnje s pomočjo dokumentacije, ki v največji možni meri izključuje subjektivnost in zagotavlja skladnost izdelkov z zahtevami v tehnični dokumentaciji.
10.	Kontrola in preskušanje
opredeljuje dejavnosti in odgovornosti službe kontrole kakovosti, dokumentirane postopke kontrole na vhodu, v medfazi in na izhodu. Zajema reklamacije na vhodu, interne-medfazne reklamacije ter reklamacije izdelkov. Zagotoviti se morajo plani kakovosti, opredeliti metode in voditi zapisi o doseženih rezultatih.
11.	Obvladovanje kontrolne, merilne in preskusne opreme
zagotavlja metrološko sledljivost meril. Za vso opremo mora biti s postopki urejeno definiranje, naročanje, nabava, prevzem, evidentiranje, uporaba in odpis, skladno z internim Pravilnikom o uporabi in pregledu meril.
12.	Status kontroliranja in preskušanja
ureja dokumentiran način označevanja proizvodov tekom procesa proizvodnje in kontrolo kakovosti v vsaki fazi dela, s Planom kontrole pa predpisuje način preskušanja.
13.	Obvladovanje neskladnih proizvodov
opredeljuje dokumentirane postopke označevanja in izdvajanja neustreznih izdelkov glede na postavljene normative (interne standarde).
14.	Korektivni in preventivni ukrepi
Dokumentira postopke, ki omogočajo v vseh fazah poslovnega procesa:
-	definiranje problema kakovosti,
-	raziskovanje vzrokov za napake,
-	predlog odstranjevanja vzrokov za napake,
-	korektivne ukrepe ter odgovornosti,
-	informiranje ter nadzor izvajanja v vseh fazah poslovnega procesa
15.	Ravnanje, skladiščenje, pakiranje, zaščita in odprema
ureja ravnanje z izdelki po zaključenem proizvodnem procesu in opravljeni končni kontroli, kateri se morajo hraniti v primernem skladišču, tako da se ne izgubijo oz. poškodujejo prvotne lastnosti izdelka.
16.	Obvladovanje zapisov o kakovosti
opisuje dokumentirane postopke obvladovanja zapisov:
-	distribucijo,
-	dostopnost,
-	shranjevanje
7 7. Notranje presoje
ureja izvajanje presoje sistema kakovosti v vseh 21. elementih, obenem z vso potrebno dokumentacijo, da se ugotovi dejansko stanje v primerjavi s Poslovnikom kakovosti in ostalo predpisano dokumentacijo in predlaga korektivne ukrepe z namenom zboljšati učinkovitost sistema in s tem izboljšati kakovost proizvodov in storitev.
18. Usposabljanje
opredeljuje dokumentirane postopke (plan, izvajanje plana) usposabljanja vseh zaposlenih tako s področja sistema kakovosti
kot s strokovnega dopolnjevanja znanja vsakega posameznika.
19.	Servisiranje
zahteva se seznanjanje in svetovanje uporabniku o pravilni uporabi izdelkov z namenom preprečevanja napak ter čim daljše življenjske dobe izdelka.
20.	Statistične metode
opisujejo potrebe in vzpostavljene postopke uporabe statistike v vseh službah z namenom izboljšati delo in proces proizvodnje.
21.	Stroški kakovosti
zagotovljeno mora biti spremljanje stroškov kakovosti, redno poročanje o njihovem gibanju in optimiranju ter stalnim delovanjem v smeri njihovega zniževanja.
Iz vsega napisanega lahko tudi sami ugotovite, da je pred nami vsemi zelo zahtevna in obsežna naloga.
Terminski plan projekta PRIDOBITEV CERTIFIKATA po ISO 9001 je postavljen in predpresoja je planirana v mesecu novembru, glavna presoja pa je načrtovana v januarju 1996. Čeprav bo marsikdo pomislil, da je pred nami še dovolj časa, vam povem, da je leto hitro naokoli, kmalu po dopustih se pogovarjamo že o novoletnih praznikih.
Zato pozivam vse zaposlene v celotnem INDUPLATI, da resno pristopijo k delu, upoštevajo navodila, izvajajo zadane naloge, se držijo postavljenih rokov ter s svojimi izkušnjami pripomorejo k čimbolj efikas ni postavitvi sistema.
Svet.preds.posl.odbora za stand.in kon-troling
Predstavnik vodstva
Jožica Hribar, ing.
Slika prikazuje Burja Matevža pri izdelovanju polic za potrebe trgovin v Integrating Marketingu. Matevžu je pri delu pomagal Jereb Vinko, hi pa ga ob obisku fotoreporterke ni bilo v delavnici.
Na levi fotografiji je naš sodelavec in znani športnik Frenk Kavka pred odhodom na svetovno maratonsko tekmovanje v smučarskih tekih (3- z leve) s predsednikom poslovodnega odbora Holdinga Induplati Goranom Ivkovičem (skrajno levo) ter dvema prijateljema, tudi udeležencema tekmovanja.
Desni posnetek kaže Frenka Kavko na svetovnem maratonskem tekmovanju v smučarskih tekih v Kanadi, kjer je v svoji skupini zasedel zelo dobro 82. mesto med 8.000 tekmovalci iz celega sveta. V ameriški zvezni državi Minnesoti, kjer je imel težave z zdravjem, je zasedel nekoliko nižje, tj. 460. mesto, vendar je treba poudariti, da se je tamkaj teka udeležilo 12.000 tekmovalcev.
Tovrstna tekmovanja so vsako leto organizirana na drugi celini. Lani je Frenk odšel v Avstralijo, kjer je zasedel zelo uspešno 48. mesto, v letu 1996pa bo tekmovanje organizirano na Japonskem v Sapporu.
Na udeležbo na teh tekmovanjih ima Frenk lepe spomine, zlasti srečanj z našimi veleposlaniki v teh državah se rad spominja. Nepozabni pa so tudi obiski pri nekdanjih slovenskih izseljencih, ki so zelo prijazni, ter so jim razkazali lepote nove domovine.
Vsem sponzorjem, ki so Frenku orno- lepo zahvaljuje in upa, da bo ime Slove-gočili udeležbo na tekmovanju v Ameriki, j nije in zaščitne znake sponzorjev lahko med drugim tudi podjetju Induplati, se še dolgo dostojno zastopal po svetu.
AU ŽE VESTE
- da bo s 1.5.1995 nastopil dosedanji v.d. predsednika Svobodnega sindikata podjetja Riko Kregar funkcijo profesionalnega predsednika sindikata istega podjetja. Na razširjenem sestanku sindikata podjetja dne 19.4.1995 je bil na to funkcijo izvoljen za mandatno dobo štirih let. Novo vlogo predsednika sindikata so narekovale spremembe v zakonodaji. Delo predsednika sindikata je veliko obsežnejše in zahtevnejše kot v preteklosti. Predsednik sindikata bo nastopal v vlogi pogajalca med lastnikom podjetja na eni strani in delavci na drugi strani. G. Kregar bo opravljal tudi vse ostale sindikalne dejavnosti:
-	koordinacijo dopustov
-	organizacija sindikalnih prodaj in podobno.
Podrobnosti o delu bomo objavili v naslednjem Konoplanu, ko bo podpisana sindikalna pogodba.
-	da se bo restavracija Induplati preimenovala v Majčev dvor. V maju bo podjetje preuredilo stavbo restavracije. Gostinski del bo ostal’ nespremenjen, obnovljen bo šank, jedilnico pa bodo preuredili v pivnico. Pivnica se bo raztezala na pivski vrt, ki bo pokrit s platneno streho ter ga bo podjetje preurejalo v istem času. Dela naj bi bila dokončana že v mesecu maju, saj konec maja predvidevamo otvoritev pivnice.
_n_____________________m
SINDIKALNA DEJAVNOST
V	spomladanskem času se je sindikat ukvarjal z dejavnostmi, ki so posledica reorganizacije podjetja. To pa so bile predvsem volitve novih članov sindikata, to je sindikalnih zaupnikov ter imenovanje članov disciplinskih komisij. Ker so sedaj organi formirani na ravni posameznih podjetij, je to precej zahtevno delo. Verjetno odločitev za delo v teh organih ne bo lahka, saj je vsakdo zelo zaseden z delom na svojem delovnem mestu, med sodelavci pa še vedno vladata nerazumevanje ali celo nehvaležnost za delo v organih podjetja ali sindikata.
Treba je namreč razumeti, da sindikat ni več formalnost kot je bil v preteklosti, saj bo moral zaživeti v svoji pravi vlogi. Nova podoba podjetja bo namreč naslednja: lastnik oziroma delodajalec na eni strani in sindikat kot formacija delavcev na drugi. Dogovarjanje o višini plač je stvar sindikata. Pravico do štraj-ka ima samo sindikat in nobena druga pravna ali fizična oseba. Še najmanj vpliva imajo delničarji, ki praktično ne posegajo v vodenje podjetja.
Ponovno bi prosil vse člane sindikata, ki se čutijo prizadete pri pravicah, dolžnostih in ugodnostih, da to zahtevo pismeno naslovijo istočasno na odbor za varstvo pravic in na sindikat podjetja. Ne bom ponavljal razlogov, ker jih poznate, je pa edino tako možno pravočasno rešiti zadeve v zadovoljstvo obeh strani. Če pa sindikat podjetja ne more nuditi zadovoljive obrambe, se pa lahko poslužujemo tui pomoči pravne službe ZSSS.
Sedaj smo pravno uredili določbe glede nadurnega dela. Posamezni delavec ima lahko tedensko do največ 8 ur nadurnega dela, mesečno do največ 20 ur nadurnega dela, oz. letno do največ 180 ur nadurnega dela .
V	dogovoru z vodstvom družb smo dosegli višje plačilo za nadurno in nočno delo. Nadura je po novem plačana v višini 150 % (prej 130 %) bruto urne postavke posameznega delavca, nočno delo pa v višini 180 % (prej 150 %).
Sindikat je od predsednika poslovodnega odbora Holdinga Indu-
plati zahteval tudi usklajevanje rasti plač za porast življenjskih stroškov.
Predvsem pa si mora naš sindikat prizadevati za pravilno izplačevanje plač in regresa ter za izpolnjevanje določb kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo Slovenije.
Velikokrat se člani sindikata obračajo name za raznorazno “sindikalno” prodajo. Včasih se mi posreči, da uspem nabaviti dobro in poceni blago, je pa to težko, zato prosim vse delavce, ki imajo zveze z dobrimi trgovci, da mi javijo njihova imena.
Naše letovanje ni tako okrnjeno kot izgleda na prvi pogled. Ker Umaga zaradi hrvatskih zakonov ne moremo prodati, ga bomo dali v najem in s tem mogoče pridobili počitniške kapacitete. Kranjska gora nam nudi v POrentovem domu posebne pogoje za preživetje prelepega vikenda ali enotedenske penzione. Zaradi rezervacije sobe je potrebna predhodna prijava.
Razpis za letovanje v drugi polovici letošnjega leta v Termah Čatež in za letovanje v počitniški hišici v Izoli je že objavljen.
To pa še ni vse. Na tem področju sodelujemo tudi z občinskim sindikatom, ki nam po ugodnih cenah nudi koriščenje svojih počitniških kapacitet. Razpisi so objavljeni na oglasnih deskah ali pa dobite informacije neposredno na občinskem sindikatu.
V hišici v Čatežu so se zvišale cene za letovanje. Za en dan bivanja v tej hišici, ki je last podjetja Induplati, boste plačali 23 DEM. V navedeno ceno niso vključene vstopnice za bazene in turistična taksa.
Cena vstopnic za kopanje v bazenih v termah Čatež je naslednja:
1.	zimska termalna riviera: 800 SIT na dan ob delavnikih in 1000 SIT na dan ob sobotah in nedeljah
2.	zimska termalna riviera in bazen v Zdraviliškem domu: 700 SIT na dan
3.	poletna termalna riviera in bazen v hotelu Terme: cena v predprodaji je 550 SIT na dan
Ob nabavi vsaj 10 vstopnic lahko koristimo naslednje popuste:
-	chip - kartica za 20 enkratnih vstopov: 10 % popusta
-	chip - kartica za 50 enkratnih vstopov: 15 % popusta
Vse, ki že imate rezerviran termin za Čatež do 1.7.1995 prosimo, da potrdite rezervacijo v blagajni podjetja.
Še informacija o izletih v naravo:
V	začetku maja nameravamo organizirati izlet delavcev Induplati. Na voljo imamo dve možnosti. Prva varianta je piknik v Kranjski gori v soboto, 6.maja. Druga možnost pa je organizacija piknika v prijetnem okolju restavracije Induplati s pokušnjo novega piva in domačimi specialitetami.
V	jesenskem času predvidevamo pogostiti upokojence, o čemer se bomo še dogovorili in podrobnosti objavili kasneje.
predsednik sindikata
Riko Kregar
Tine Ptičko zaklepa vrata skladišča materiala, katerega vodja je. Kam neki se mu tako mudi - ali na malico ali domov?
DELO INDUSTRIJSKEGA GASILSKEGA DRUŠTVA INDUPLATI
Konec februarja letos so se na rednem občnem zboru IGD Induplati zbrali člani tega društva.Pozorno so prisluhnili poročilom vodstva društva, obravnavali in sprejeli statut društva ter sprejeli plan za leto 1995.
Predsednik društva Lojze Pušlar je med drugim povedal, da je bil lanskoletni plan v večji meri uspešno izveden. Kljub temu, da je v podjetju dosti manj delavcev kot pred leti in je vsak v vsakem času potreben na delovnem mestu, so se člani društva udeleževali vaj, šli na nekaj tekmovanj in sodelovali na gasilskih prireditvah v okolici.
Zaradi finančnih težav je bilo društvo pri nabavi opreme bolj skromno. Kljub temu je uspelo nabaviti aparate za radio zveze, s čimer se je povečala njegova mobilnost. Skrb za modernizacijo gasilske opreme mora biti prvenstvena naloga tudi v bodoče.
Zadnjih nekaj let se spreminja kadrovska zasedba društva. Veteranov ni več, ker so odšli v pokoj. Prav tako se zmanjšuje število aktivnih članic. Ker ni zaposlovanja mlajših delavk, bo težko sestaviti žensko desetino. Dejavna pa je članska ekipa, ki je številčno močna, vendar ima premalo članov izpit za izprašanega gasilca. Po uveljavitvi novega Zakona o gasilstvu in novih Pravil gasilske službe so pred gasilskimi društvi nove naloge. Vsak aktivni član gasilskega društva bo moral biti strokovno usposobljen, če bo hotel sodelovati pri gašenju požarov.
Veliko odgovornost bo imel zlasti poveljnik, ki bo kazensko materialno
odgovarjal za pravilno izvajanje svojih nalog in za člane, katerim bo poveljeval. Iz tega je razvidno, da bomo morali poskrbeti za strokovno usposobitev aktivnih članov gasilskega društva. Te zahteve in zahteve delovnega procesa, ki ne dovoljujejo izostanka med delovnim časom, bo seveda zelo težko uskladiti. Vendar se moramo zavedati, da je nevarnost požarov še vedno enaka, če ne še večja kot tedaj, ko nas je bilo v podjetju prek 1000 zaposlenih, je poudaril predsednik društva.
Zaradi sprememb v gasilski zakonodaji so člani gasilskega društva sprejeli nov statut, ki prinaša nekaj novosti v delovanju društva. V statutu so opredeljene naslednje naloge gasilskega društva:
-	požarna preventiva
-	operativne naloge
-	vzdrževanje in urejanje gasilske opreme, vozil, naprav in gasilskih prostorov
-	izobraževanje in usposabljanje članstva
-	aktivnosti za vključevanje novih članov v gasilsko društvo
-	izvajanje nalog na področju ohranjanja zgodovine požarnega varstva in gasilstva
-	opravljanje aktivnosti na področju vzgoje gasilske mladine
-	dajanje pomoči občanom na področju varstva pred požarom
-	opravljanje drugih nalog v zvezi z organizacijo in razvojem gasilstva
-	druge društvene naloge, ki dopolnjujejo gasilsko dejavnost, za potrebe svojih članov in občanov na svojem požarnem območju
-	sodelovanje z drugimi gasilskimi organizacijami doma in v tujini
-	opravljanje nalog zaščite in reševanja. Novosti so tudi pri navajanju zahtev, katere mora izpolnjevati gasilska enota. Prostovoljna gasilska enota opravlja preventivna in operativna dela v zvezi z varstvom pred požarom ter z zaščito in reševanjem na območju, za katero je bila ustanovljena. Vključevati mora najmanj 15 prostovoljnih gasilcev ter potrebno gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter orodjišče.
Plan za leto 1995
Prisotni člani IGD Induplati so na sestanku podprli zahtevo, da naj društvo še naprej uspešno deluje na preventivnem in operativnem področju. Zadali pa so si naslednje naloge:
-	na tečaj za izprašane gasilce bo IGD Induplati poslalo vsaj 5 članov
-	ponovno naj bi oživeli žensko gasilsko desetino
-	jeseni bo društvo organiziralo sektorsko vajo
-	s sodelovanjem vodstva Holdinga Induplati, naj bi zagotovili nujno potrebna sredstva za redno delovanje društva.
Tajnik IGD Induplati
Vinko Hribar
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame se najlepše zahvaljujem sodelavkam iz trgovine za podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, za izrečena sožalja in spremstvu na njeni zadnji poti
Pepca Hrovat
KONOPLAN izdaja v 1.400 izvodih INDUPLATI Jarše, p.o. Glavna in odgovorna urednica ter fotografije Lada OREHEK Tisk: STUDIO LAHARNAR, Kamnik
DTP: FREEDOM, Ljubljana
90--------------------
VESTI IZ KADROVSKE SLUŽBE
EEI
VSTOPI OD 15.12.1994 DAUE
1.	VODLAN POLONA, šivilja v razvoju - pripravnica
2.	CERAR SUZANA, merj.,rez.,nav.in etiket, v oplem.
3.	KAJTAZOVIČ SIMON, pripr.vl. .centrif.in suš. v oplem.
4.	KOČAR JANEZ,
pripr.vl.,centrifug.in sušenje v oplem.
5.	BLAŽIČ BOGDAN,
tehnološka dela v vzdrževanju - pripravnik
6.	KREGAR TOMAŽ,
tehnološka dela v vzdrževanju - pripravnik
7.	STARIČ PETRA,
šivanje šotorov in spalnih prostorov
8.	ZABRET LIDIJA,
klasiranje in etiketiranje v tkalnici
9.	DOBOVŠEK KLAVDIJA, klasiranje in etiketiranje v tkalnici
10.	STOVIČEK ZDENKA, vodja računovodstva
11.	ŠULIGOJ ANDREJKA, prodaja blaga II
12.	HRIBAR JOŽICA,
svet.pred.PO Hold.za podr.stand.in kontr.
13.	KONCILJA IRENA,
šivanje šotorov in spalnih prostorov
14.	PELE SONJA,
referent tolarskega poslovanja
15.	SITAR DAVID, obdelovanje kovin I. - pripravnik
16.	LAVRIČ HELENA,
šivanje šotorov in spalnih prostorov
17.	PIRC VLADIMIRA, kontist v računovodstvu
18.	KJUDER LEONIDA, knjigovodja
19.	ŠIVAVEC BRANKA,
šivanje šotorov in spalnih prostorov
20.	VIRANT HELENA,
šivanje šotorov in spalnih prostorov
21.	BREZNIK UROŠ, referent za športno trženje
22.	MOŽINA MARICA,
šivanje šotorov in spalnih prostorov
23.	HOMAR BOŠTJAN,
navijanje tkanin v bale v oplemenitilnici
24.	PAVLI URŠKA, oblikovalec
25.	MARENIČ ANICA, natakar
15.12.1994
27.12.1994
27.12.1994
03.01.1995 03.01.1995
03.01.1995
03.05.1995
06.01.1995
09.01.1995
09.01.1995
16.01.1995
16.01.1995
17.01.1995
17.01.1995
23.01.1995
30.01.1995
06.02.1995
14.02.1995
15.02.1995
20.02.1995
01.03.1995
01.03.1995
08.03.1995
09.03.1995
07.03.1995
26.	CERAR DUŠAN,
dela v obratu kov.konstrukcij
27.	PEVEC PAVEL,
pom.dir. odgovoren za gost.dejavnost
28.	BALANTIČ JOŽICA, mer.,rez.,navij, in etiket, v opl.
29.	LOGAR ŽARKO,
vodja projekta športnega trženja
30.	RAVNIKAR BOJAN, navijanje tkanin v bale
31.	LAVRINC ANDREJ,
pripr.vl.,centrif.in sušenje v oplem.
32.	TURK ROMANA,
standardizacija in vhodna kontrola - pripravnica
33.	PAVLI PETER,
tehnološka dela v vzdrževanju - pripravnik
34.	CENCELJ BORIS, prodaja na terenu II.
14.03.1995
16.03.1995
16.03.1995
20.03.1995
03.04.1995
04.04.1995
10.04.1995
18.04.1995
20.04.1995
IZSTOPI
1.	KARALIČ VESNA,
šivanje šotorov in spalnih prostorov
2.	OGRINEC ERNA,
šivanje šotorov in spalnih prostorov
3.	VEZOČNIK SONJA,
šivanje šotorov in spalnih prostorov
4.	BAJDE DARINKA,
šivanje šotorov in spalnih prostorov
5.	MARINKO CECILIJA,
šivanje šotorov in spalnih prostorov
6.	JUG STANE, vzdrževanje klim.naprav
7.	KNEZ MARTINA, saško snovanje
8.	LUKAN MATEJA, natakar
9.	ŠKRLJ ANDREJ,
ročna dela v kovinskih konstrukcijah
10.	ŠUŠTAR SONJA, krojenje
11.	PAPLER ZDENKA,
šivanje šotorov in spalnih prostorov
12.	BRATE BARBARA,
šivanje šotorov in spalnih prostorov
13.	JUSTINEK IVAN,
vodja razvoja inform.sistemov
14.	KAJTAZOVIČ SIMON, pripr.vložka, centrif.in sušenje
15.	ERKLAVEC ANA, ročna dela v konfekciji
30.11.1994
31.12.1994
06.01.1995
26.01.1995
06.02.1995
03.02.1995
28.02.1995
28.02.1995
02.03.1995
10.03.1995
31.03.1995
31.03.1995
24.03.1995
24.03.1995
31.03.1995