štev. 44.
PoMntna »lafoa« « coforlnL
Ljubljana, dne 31. oktobra 1933.
Leto XV.
KMCT/KI LIJT
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. J. Telefon tater. št 32-59 _Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
<7n femci/e v Jugoslaviji ?
Vsi stanovi se organizirajo — Razdvojenost kmetov — Pomanjkanje stanovske samozavesti — kmetska slabost
Zadnji tedni so nam prinesli nekaj prav zanimivih zborovanj. V Beogradu je zborovalo združenje vseh trgovskih organizacij iz cele države. V Ljubljani so zborovali živinozdravniki iz cele države. V Beogradu so zborovala udruže-nja gostilničarjev iz cele države. Te dni pa zborujejo v Ljubljani lekarnarji iz cele države. To naštevanje bi lahko nadaljevali skoro brez konca in kraja.
Ta pojav mora dati misliti tudi kmetom. Mi vidimo, kako se ljudje vedno bolj organizirajo po stanovih in po poklicih. V takih stanovskih organizacijah ne vidimo nikjer več nam že iz starih časov tako priljubljenih bojev za »svetovne nazore«, ampak vidimo povsod resno, mirno in trezno gospodarsko delo.
Samo en stan ni še prav nič stanovsko organiziran. To so kmetje!
Kdor pa pazljivo pregleduje rezultate zadnjih občinskih volitev, vidi, da so — zlasti pri nas — skoro povsod v osnovnih celicah države, t. j. v občinah, imeli prvo besedo — kmetje. Ogromna večina občinskih odbornikov in županov je kmetskega stanu. To se pravi z drugimi besedami, da so se kmetje uveljavili v javnem življenju, — čeprav samo politično organizirani v JNS — kakšno moč bi torej imeli lahko v vseh javnih zastopih, če bi bili še stanovsko organizirani!
Dandanes se širi po vsem svetu gibanje za preureditev držav na stanovski podlagi. To gibanje opazujemo v Nemčiji, v Italiji, v Avstriji in celo v Zedinjenih državah. To gibanje se pojavlja tudi že pri nas in kakor je podoba, bo to gibanje vedno močnejše. Zato pa morajo biti kmetje pripravljeni, da ne bo prepozno!
Kmetska stanovska organizacija ni treba da bi bila ravno »politična«, in da bi zabredla zopet hote ali nehote na stara, izvožena politična pota in v boj za »svetovne nazore«. Mora pa biti skozi in skozi gospodarskega, torej res stanovskega značaja. Če kmetje do take organizacije ne bodo prišli, bodo po svoji lastni krivdi zopet ostali v ozadju napram drugim, organiziranim stanovom!
Jako hvaležno polje dela se odpira pri. nas predsednikom podeželskih občin, ki so skoro sami kmetje, v »Zvezi slovenskih županov«, Tu imajo krasno priliko, da še uveljavijo kot kmetski župani in da mogoče prav tukaj polože trden temelj za bodočo stanovsko kmetsko organizacijo, ki bo poklicana, da ne varuje samo gospodarskih koristi kmetskega stanu, ampak da dvigne stanovski ponos in stanovsko samozavest kmetov do one višine, ki bo do popolnosti utrdila veljavnost kmetskega stanu v vsem javnem življenju, od občine do države!
Volifve v Delavske zbcrifico
Nekaj opomb — Posledice
Pri volitvah v Delavsko zbornico, ki so se vršile 21. in 22. oktobra, so dobili: Strokovne organizacije (bivši socialisti) 19.975 glasov (41-4 odstotka), narodne strokovne organizacije (bivši narodni socialisti) 16.306 glasov (38-8 odstotkov), »beli« in »zeleni« (krščanski socialisti) pa 11.211 glasov.
Zastopnikov so dobili socialisti 25, narodni
socialisti 21, krščanski socialisti pa 14. •
Pred dobrim tednom so bile volitve v Delavsko zbornico. Dasiravno se mi nočemo samo-lastno kazati kot kakšni »ediino-upravičeni« zastopniki delavcev, smatramo vendar za svojo dolžnost, da opozorimo vso javnost in torej tudi delavsko, ki izhaja večinoma iz kmetskih hiš, na neke stvari, ki jih po našem mnenju ne bi Brnelo biti.
Kaj je »Delavska zbornica«? Delavska zbornica je ustanova, ki ima samo eno nalogo: varovati predvsem gospodarske interes« vsega delavstva. Sredstva in načini, s katerimi in kako naj »Delavska zbornica« ta svoj .namen doseže, so povedani v zakonu, v pravilnikih, ministrskih naredbah itd. »Delavske zbornice« so torej stanovski zatopi vsega delavstva, brei ozira na
naših starih političnih grehov
vero ali na jezik delavstva! Pravice vsakega delavca, ki je naš državljan, morajo zastopati Delavske zbornice.
Dosledno zgoraj omenjeni nalogi bi torej pričakoval vsak razsoden človek, da bodo delavci volili iz svojih vrst najboljše in najbolj sposobne delavce brez ozira na veroizpoved ali na kakšne druge momente. To se pa v Ljubljani ni zgodilo!
Pač pa se je zgodilo, da so se borile za premoč v Delavski zbornici tri skupine, ki silno spominjajo na tiste nekdanje politične stranke pri na9, pri katerih so igrali glavno vlogo »svetovni nazori«!
S »svetovnim nazori«, pa po našem delavcem gospodarsko ne bo mnogo pomagano! V današnjem gospodarskem boju si ne stoje nasproti verniki in neve rniki, tudi ne pripadniki raznih narodnosti, ampak samo delodajalci in delojemalci. Imamo sicer med delodajalci tudi dobre ljudi, imamo pa žalibog tudi mnogo takih, ki izkoriščajo delavoe brez ozira na svojo ali delavčevo narodnost ali vero! Zato bi človek pričakoval, da bo naše delavstvo složno v boju za svoje pravice, kakor so slo/,mi gospodarji v boju za svoje. Od sloge pa je naše delavstvo, kakor je vi-
■ i
deti, še silno oddaljeno v svojo veliko gospodar-* slio škodo.
Druga stvar, ki nas tudi zanima, je pa to-le: Kaj naj reče državna oblast na več ali manj prikrite »javne« nastope z zakonom r a z p u š č e .j n i h strank? Nastop teh strank oziroma njenih delov ni koristen niti za delavstvo, ni pa tudi r skladu s splošno državno politiko, ki nikakor noče kratiti delavcem njihovih pravic, na drugi strani pa zopet ne more.dopustiti, da vodijo raz-, ni »voditelji« delavstvo po starih političnih potih, čeprav pod firmo »strokovnih organizaciji:.' Vsekakor bo treba najti pot, da se stari politiki tudi v delavskih zastopih napravi, konec. Delavske zbornice imajo nalogo skrbeti za matenijalni in kulturni napredek delavstva, ne pa za »svetovne nazore«. S starimi političnimi ostanki jo treba povsod enkrat za vselej korenito pomesti in z n»vo državno politiko bo treba spraviti čimprej v sklad tudi vso ostalo zakonodajo.
ISlelmca češhc~ slovaške republike
Kar je za nas 1. december, to je za češkoslovaško republiko 28. oktober: to sta obletnici ustanovitve obeh držav.
28. oktobra 1. 1918 so proglasili zastopniki češkega naroda svojo politično neodvisnost od stare Avstrije. Ta sklep je pomenil dejansko ustanovitev nove države, ki so jo bile zvezne silo (antanta) pravno priznale že med vojno. Tuje nadvlade je bilo na češkoslovaškem ozemlju konec in češkoslovaški narod je sklenil, da bo v bodoče sam odločal o svoji politični in gospodarski usodi.
Politično visoko izobraženi češki narod se pomena svoje neodvisnosti in svobode zaveda v veliki meri in zato slavi vsako leto obletnico svoje svobode z velikim sijajem in z iskrenim navdušenjem. Posebno slovesno pa slavi ta dan še letos, ko so se začeli tudi nad češko državo zbirati temni oblakii, ki so začeli ogrožati komaj pridobljeno državno neodvisnost. Zato ni brez pomena, da so letos slavili s pomembnim sodelovanjem armade.
Da je politični položaj ne samo na Češkem ampak v celi Evropi dokaj resen, to je potrdil tudi predsednik češkoslovaške republike Masa« ryk v svojem odgovoru na čestitke diplomatov. Kljub temu pa on ne obupava, ampak upa trdno, da se bodo dale premagati vse težave, ki ogrožajo mir med narodi. In nič manj kakor nam samim, tako želimo tudi bratski nam državi ob njenem slavju, naj v miru napreduje in se razvija sebi, svojim zaveznikom in prijateljem in vsemu človeštvu v korist.
Volitve v Pokojninski zavod
Volitve v upravo Pokojninskega zavoda v Ljubljani so razpisane za 25. novembra. Člani bodo volili iz skupine delojemalcev 78 in iz skupine delodajalcev tudi 78 delegatov in namestnikov.
SVezncz/a se pripravl/a zia novo
vojno
Nemški državniki prav pridno zatrjujejo svetu v nemških listih in na raznih konferencah, da Nemčija ne namerava nikogar napasti in da si ne želi drugega kakor mir.
S temi lepimi besedami pa se prav nič ne strinjajo ugotovitve, ki jih priobčujejo angle-jSkl in francoski listi na podlagi objektivnih opazovanj in ugotovitev.
Tam izvemo, da se današnja (Hitlerjeva) Nemčija prav nič ne briga za razne določbe mirovne pogodbe, ki Nemčiji prepovedujejo nabavo najbolj nevarnega orožja. Mi izvemo, da izdelujejo razne nemške fabrike strupene pline v velikem obsegu. V železarnah ob Renu vlivajo skrivaj težke topove in municijo zanje. Tudi nemški »tanki« niso samo iz papirja, ampak so prav solidno izdelano vojno orožje. Tudi v letalstvu Nemčija ni zadnja Jn kakor izjavljajo strokovnjaki, se dajo nemška potniška letala kaj hitro izpremeniti v vojno orožje.
To pa še ni vse. Nemčija še ni pozabila, kako jo je med zadnjo vojno trla lakota. Zato so pa skoraj vsi znanstveni zavodi v Nemčiji zadnja leta delali noč in dan na tem, da
izboljšajo poljedelsko produkcijo in danes je Nemčija res že dežela, ki prideluje doma dovolj hrane. Bencin, ki je za pogon avtomobilov in letal neobhodno potreben, izdelujejo iz premoga, tako da ne rabijo nobenega petroleja več. Iz lesa in lesnih odpadkov izdelujejo sladkor, ki je izvrstna klaja za vse živali.
Najbolj značilen pa je mir, s katerim je cela Nemčija sprejela in priznala Hitlerjevo vlado. Ali ni čudno, da sta se dve tako močni stranki, kakor sta bili katoliški centrum in socialna demokracija, vdali Hitlerju čez noč brez vsakega najmanjšega odpora? Ali ni baš vsled tega upravičena domneva, da se vsa Nemčija — brez razlike strank! — pripravlja na nekaj velikega, na nekaj odločilnega, ko mora veljati le beseda: Nemčija nad vse! — vsi drugi oziri pa morajo stopiti v ozadje? Ali ni tudi 1. 1914. rekel cesar Viljem: »Jaz ne poznam nobenih strank več, ampak poznam samo Nemce«?
Vse to so znaki, iz katerih se da opravičeno sklepati, da goje Hitler in njegova Nemčija silno dalekosežne načrte, ki zaslužijo tudi vso našo pozornost!
Kmetski slan v Turčiji
V glavnem mestu Turčije, v Ankari, so praznovali 28. oktobra t. 1. 10 letnico obstoja nove Turčije na zelo slovesen način. — Pred 10 leti se je posrečilo Kemal-paši na razvalinah starega turškega cesarstva zgraditi novo moderno državo.
*
Turčija je v ogromni večini agrarna država. Petinosemdeset odstotkov prebivalstva živi od kmetijstva in živinoreje. So to povečini mali kmetje, ki se trdo bore za svoj obstanek in večno trpe pomanjkanje, dasi so po naravi silno skromni. Svoje življenjske navade je podedoval kmet od svojih prednikov, je neizobražen in povečini analfabet. Desetletja trajajoče vojne so ga napravile za delo brezbrižnega in skoro nesposobnega, dasi zahteva malo rodovitna zemlja vešče in pridne roke.
Tega se je Kemal-paša pri modernizaciji svoje države zavedal in zato polagal vso pažnjo na strokovno vzgojo kmetskega stanu. V državi je ustanovil pet kmetijskih srednjih šol. V te sprejemajo nadebudne, 15 do 20 let stare mladeniče, ki tu na državne stroške študirajo kmetijske vede. Dosedaj je izšlo iz teh šol okrog 800 absolventov, in so organizirani med seboj in tvorijo jedro kmetskega stanu v Turčiji. Naj-nadarjenejšim je pa odprta pot na visoko kmetijsko šolo v Angori, ki jo vodijo zaenkrat še inozemski profesorji, pa se bodo v par letih nadomestili z domačimi učnimi močmi. Tudi stroške te vzgoje trpi država.
Da se pa tudi širše mase seznanijo z umnim gospodarjenjem je ustanovil Kemal-paša po celi državi več vzornih farm, katerih naprave si lahko ogleda kmet kadarkoli hoče. Za poset teh farm dovoljuje država tudi brezplačno vožnjo na državnih železnicah. Najvaornejše tako posestvo je »Gazi«, par kilometrov južno od An-gore, kjer se je še pred desetimi leti razprostirala pusta stepa, ki je preživljala le nekaj pastirjev in lovcev. To posestvo stoji pod osebnim vodstvom državnega predsednika; ogledovat ga hodijo tudi inozemci.
Trgovina je bila vseskozi doslej v rokah inozemcev, zlasti Grkov, katerim so domačini za mal denar prodajali svoje odvišne pridelke in od njih za drag denar dobivali industrijske proizvode. Ti trgovci so si zbrali precejšen kapital, ki so ga posojali za oderuške obresti kmetom. Še do nedavnega časa so znašale te obresti do 60%. Kmet je bil torej predan na milost in nemilost tujcem. Zato so razumljive represalije od strani vlade nasproti tujim, trgovcem in tujcem sploh. Kajpada ne gre lahko, ker je tuj kapital že globoko pognal korenine in ima vsled korupcije zaslombo pri vladajočih krogih. Proti oderuhom je izšel zakon, ki dovoljuje največ 12% obresti.
Gospodarska obnova se je v veliki meri že posrečila. Razvoj ovira zaenkrat še pomanjkanje prometnih sredstev; vendar pa je zaupanje ljudstva v modernizacijsko delo Kemal-paše neomahljivo. To je pokazal pred kratkim tudi razpis notranjega posojila, ki je našel odziv pri najširših krogih.
'Mzisija — Jespcn&het
ali belo pleme proti rumeni nevarnosti
V Aziji je nastal nevaren spor, ki krije v sebi kal nove vojne. Navidezno je nastal spor radi »Vzhodno kitajske železnice«, katero kupuje država Mandžukno, za katero stoje Japonci. Rusija zahteva 250 milijonov zlatih rubljev, dočim ponujajo Japonci le eno desetino te vsote. Med tm ko se vrše pogajanja, se pa obe državi pripravljata na vojno. Japonska neprestano prodira v notranjost Azije, odtrgala je Kitajski Mandžurijo in osnovala iz te province državo
Mandžukuo. To je navidez samostojna država, v resnici pa odvisna od Japonske. Sedaj pride pa na vrsto Mongolija, dežela z velikimi naravnimi bogastvi in tu se pa križajo ruski in japonski interesi. Rusija je bila proti Japonski do zadnjega zelo popustljiva, sedaj pa že odločno nastopa. Z mirovnimi dogovori si je zasigurala za-padno mejo, tako da je za hrbtom varna. V svojem petletnem načrtu si je ustvarila težko železarsko industrijo, ki služi v glavnem za vojne namene. Nihče ne ve, s kakšnimi iznajdbami v vojne svrhe razpolaga Rusija, samo to se ve, da je Rusija ena izmed najbolj oboroženih vojnih sil
na svetu. Ima ogromno letalstvo, ki je zmožno uničiti Japonska velemesta. Glavna dovozna proga, t. j. Sibirska železnica bo v kratkem vsa elektrificirana. V zadnjem času so na njeni strani tudi Francija in Amerika, tako da je tudi denarna pomoč zasigurana. Stojimo pred pričet-kom boja med belim in rumenim plemenom. Japonska pa proti Rusiji ne bo imela tako lahkega stališča kot proti Kitajski. Od izida boja odvisi tudi nadvlada belega plemena na svetu.
Ameriško-ruska zveza in Japonci
O velepomembnem zgodovinskem dogodku, da nameravata Rusija in Zedinjene države skleniti politično in gospodarsko pogodbo, smo posvečali že v zadnji številki našega lista in smo na kratko ocenili tudi njen pomen.
Za sklep pogodbe je dobil ruski minister (komisar) za vnanje zadeve Litvinov sledeča navodila od svoje vlade:
1.	Obnovitev rednih diplomatskih zvez; ruski zastopnik v Zedinjenih državah naj bi bil Krasinski.
2.	Takojšnji začetek pogajanj za sklep trgovinske pogodbe;
3.	Sklep prijateljske (politične) pogodbe, ki bi veljala za nekaj let.
4.	Razčiščenje položaja na Daljnem vzhodu.
5.	Pogodba o nenapadanju.
Japonci dobro čutijo, da je ameriško-ruska zveza naperjena proti njim. Vendar pa izjavljajo japonski ministri, da bo Japonska branila z mečem vse, kar si je z mečem osvojila in da nobeni ameriški ali ruski koraki ne bodo zadrževali Japonske na njeni začrtani poti. *
Nova vlada v Franciji
V Franciji so imeli pretekli teden kratko vladno krizo. Predsednik vlade Daladier (reci: Daladjč) je odstopil, ker zbornica ni soglašala z njegovimi načrti glede odprave primanjkljaja v državnem proračunu, ki znaša skoro 15 milijard frankov, na njegovo mesto pa je prišel Sarraut (reci: Sar<5).
Kako se bodo razvijale v Franciji notranjepolitične zadeve pod novo vlado, je v veliki meri odvisno od držanja socialistov. V vnanji politiki Francije pa ne bo izprememb.
Skandinavski blok
26. oktobra je odpotoval predsednik danske vlade na Švedsko. To potovanje spravljajo nekateri v zvezo s 60-letnico švedskega ministrskega predsednika Staudinga, drugi pa trdijo, da gre za ustanovitev »skandinavskega bloka«, katerega bi tvorile skandinavske države Danska, Švedska in Norveška.
Ustanovitev skandinavskega bloka bi bila olajšana s tem, ker imajo v vseh treh državah socialni demokrati večino, na drugi strani pa smatrajo vse tri države južno dansko mejo kot
za skupno skandinavsko mejo proti Nemčiji. *
Kako bodo volili v Nemčiji
V Nemčiji bodo 12. novembra glasovali vo-lilci o tem, ali so zadovoljni z dosedanjo politiko Hitlerjeve vlade ali ne, ob enem pa bodo volili nov državni zbor, v katerem bo poleg hitlerjevcev tudi še okoli 50 oseb, ki še niso vpisane v Hitlerjevo stranko.
Vsak volilec bo dobil kuverto z dvema listkoma. Beli listek se bo nanašal na volitev v državni zbor, zeleni listek pa na odobravanje (ali neodobravanje) dosedanje Hitlerjeve politike. Na listkih bodo natisnjene besede »Da« in »Ne« in vsak volilec bo lahko prečrtal eno od obeh besed.
*
Sestanek parlamenta
Prihodnja seja Narodne skupščine bo 9 novembra; istega dne se sestane tudi senat.
Fr. Wernig, Slovenjgradec:
Prcpasf naše domače govedi?
Krasna, rodovitna polja in bujna, zelena deteljišča dičijo Mislinjsko in gorenjo Dravsko dolino. Rodovitna zemlja. Mnogo boljša, kakor v Savinjski dolini in marsikje drugod. Travniki rodijo večinoma obilno, lahko pa bi donašali glede kakovosti dvakrat več, pa tudi glede množine bi bil pridelek lahko še znatno boljši.
Kakšna pa je spričo teh razmer naša živinoreja? Par posestnikov — lahko bi jih našteli na prstih ene roke — redijo v resnici lepo živino, za katero povprašuje tudi kupec. Povsod drugod pa je živina razmeroma tako slabo re-jena in vzrejena, da le težko najde kupca. Lanska suša, zasilna reja pozimi in deloma tudi odprodaja najboljšega blaga je znatno pripomogla, da redimo večjidel letos kakovostno tako slabo blago. Tudi rodovniške organizacije v tem pogledu ne morejo dosti vplivati izboljševalno na splošnost.
Prepočasno, prezamudno in premalo do-bičkanosno se zdi večinoma kmetovalcu, da bi sam kaj vzredil in redil dobro dve, tri ali štiri leta. Rajši vzreja in redi zasilno, da ima le živino za vprego, mleko za dom in gnoj za svoja polja. Ko pa hoče potem tako zahirano, zasilno rejeno živino prodati — ni kupca.
V Slovenjgradcu je bil n. pr. 7. septembra sejem. Kupcev je bilo razmeroma mnogo, tudi nekaj živine, toda kupčije ni bilo. Slabša živina, katero postavi kmet na sejem, ni našla odjemalca.
Nekoliko boljšega blaga se ali drži doma ali pa se je zaklalo ali odprodalo lani, ko je bila suša in pomanjkanje krme. In danes smo tako daleč, da je domači mesar in živinski prekupčevalec odšel te dni na Hrvatsko po boljše rejeno lisasto (šekasto) živino, katero — vsled navidezne rejenosti — prodaja kmetovalcem v izrazitem živinorejskem okolišu Štajerske na-
Otvoritev »Aleksandrovega doma« v Pragi
Ob 15-letnici ustanovitve češkoslovaške države so otvorili v Pragi »Jugoslovanski dijaški dom«, ki je najmodernejša stavba te vrste v Evropi.
»Dom« so zgradili z izdatno podporo našega vladarja in predsednika Masaryka. Dom nosi ponosen naslov »Aleksandrov dom«
Za zgradbo »Doma« so si pridobili velikih zaslug tudi drugi merodajni činitelji v obeh državah, naše prosvetno ministrstvo, občina Praga, naši poslaniki v Pragi itd.
V »Domu« v Pragi bo naša mladina res našla svoj dom, in brez dvoma bo duh, ki bo vel v tej zgradbi, še bolj zbližal oba bratska naroda, kakor sta si bila in sta si še blizu doslej.
Tudi belgijsko mejo hočejo utrditi
Kakor poročajo iz Pariza, je posebna parlamentarna komisija sklenila priporočiti vladi, naj podaljša utrjeni pas od francosko-nemške meje dalje tudi ob belgijski meji skozi do morja. Tudi belgijski vojni minister je zahteval novo obrambeno organizacijo za državno mejo, od
države pa potrebne kredite.
*
Važne konference v Beogradu
Rumunski minister za vnanje zadeve Titu-lescu se je na svojem povratku iz Turčije in Sofije ustavil 25. t. m. v Beogradu, kjer je imel z našim ministrom za vnanje zadeve Jevtičem več konferenc o zadevah, ki se tičejo držav Male antante z ozirom na položaj na Balkanu in v vzhodni Evropi.
Pristopajte h Kmetijski Matici.
ravnost z dobičkom. Kmetovalci se kar trgajo za te živali. Ne pomislijo namreč, da so te živali lepe in dobro rejene samo radi tega, ker so bile znatno boljše krmljene in oskrbovane,
kakor se oskrbuje živina pri nas doma. Ce bi vrejali in krmili že iz prve mladosti tudi našo domačo živino tako dobro, kakor krmijo živino drugod, predvsem veleposestniki-graščaki, bi tudi naša domača živina bila tako lepa — če ne lepša! — in tudi tako dobra za molžo kakor je tu in tam tuja živina.
Nakupovanje dobre tuje živine — ker domače sedaj manjka — samo radi tega, da bi bilo dosti mleka za trenutno dobro uspevajočo mlekarno, pa je tudi zelo neprevidno in lahkomiselno, ker ni čisto nič gotovega, kako dolgo mala podeželska mlekarna dobro uspeva oz. lahko odproda svoje izdelke.
Nekatere naše, v gospodarskem pogledu merodajne večje posestnike je povsem zbegala tudi razstava sive montafonske živine na letošnjem ljubljanskem velesejmu. Vsem so pred očmi le krasne oblike in mlečnost montafoncev. Ne upoštevajo pa, koliko mleka, ovsa, lanenih tropin itd. so požrle te živali ves čas do enega leta starosti in še čez, da so dosegle te oblike. Montafonska živina se radi tega ne more priporočati kar na splošno za naše kmetske razmere. Vsaj danes še ne in še dolgo ne, ponekod pa sploh nikdar vsled slabih krmskih prilik.
Kogar pa je, predvsem iz bivše Štajerske, le preveč očarala montafonska živina na ljubljanskem velesejmu, ta naj gre koncem tega meseca na velesejem v Gradec in tam bo videl razstavljeno živino naših domačih pasem (ma-rijadvorsko in pomursko), ki ne zaostaja za montafonsko živino in to v marsičem celo — prekaša.
Izid občinskih volitev v celi državi
Uradno poročajo iz Beograda: Skupno so se volitve izvršile v vsej državi v 3858 občinah. Kandidatnih list je bilo 7850. JNS je zmagala v 6964. Vpisanih volilcev je bilo 3,214.305, glasovalo je 2,139.181 ali 66-53%. — Za JNS je glasovalo 1,940.926 ali 90-70%, za sporazumne liste 25-412 ali 1-19%, za neopredeljene 5895 ali 0-28%, za opozicijo 166.648 ali 7*83%. Tako je JNS dobila občinsko upravo v 3616 občinah ali 93-73%, sporazumne liste v 56 občinah ali 1-45%, neopredeljene v 6 občinah ali
0-25% in opozicija v 180 občinah ali 4-67%. *
Zakon o občinskih gozdovih
Razkol med bolgarskimi zemljedelci
Bolgarija je skozi in skozi kmetska država, mogoče še bolj kakor Jugoslavija. Kljub temu dejstvu pa tudi v Bolgariji nimajo prave in odločilne besede kmetje, kakor bi to moralo biti, ampak čisto drugi sloji; to pa zato, ker so kmetje v Bolgariji prav tako nesložni kakor na primer pri nas.
Razkol med kmeti v Bolgariji se je v prav vidni obliki pokazal na kongresu »bolgarske narodne zemljedelske zveze«, ki se je vršil pretekli ponedeljek in torek v Sofiji. Vršila sta se pravzaprav dva kongresa: na enem so zborovali pristaši zemljedelskih ministrov Gičeva, Dimova in Muravjeva, na drugem pa »opozicija«, ki je silno ostro napadala »vladinovce«. Zanimivo pa je, da se je »opozicija« izrekla za združenje z zemljedelsko zvezo »Aleksander Stambolijski«, ki ima že danes velik del bolgarskega kmetskega naroda za seboj, tako da je upanje upravičeno, da bo kmalu zopet bolgarski kmetski narod složno nastopil za politiko pokojnega Aleksandra Stambolijskega.
Vorošilov poset v Ankari
Pretečeni teden je prispela v Ankaro ruska delegacija pod vodstvom generala Vorošilova. Na postaji so pozdravili sovjetske goste člani vlade. Popoldne je sprejel ruske goste predsednik turške republike Kemal paša v triurni avdi-jenci. Ruski delegaciji, ki je prišla na proslavo desetletnice turške republike, je priredil predsednik vlade Izmet paša banket, na katerem sta Izmet paša in general Vorošilov izmenjala prisrčni napitnici, poudarjajoč neomajno prijateljstvo med Turčijo in Rusijo ter uspehe, ki so bili v zadnjem času doseženi v mirovni politiki obeh držav.
V ministrstvu za gozdove in rudnike sestavljajo načrt zakona o odtujitvi in ureditvi občinskih gozdov in pašnikov, o odtujitvi zemljišč v korist kmetovalcev, ki jim primanjkuje zemlje, in o ureditvi gozdne posesti v bivši Bosni in Hercegovini. S tem zakonom bodo državni gozdovi oproščeni vseh dosedanjih dajatev, na drugi strani pa bodo kmetovalci prišli do svojih gozdov, ki postanejo na ta način njihova last. S tem zakonom bodo urejena še nekatera druga vprašanja.
*
Litvinov na potu v Ameriko
Ruski minister (komisar) za vnanje zadeve Litvinov je odpotoval v Ameriko, da osebno vodi pogajanja- za sporazum s predsednikom Roose-
veltom. Potuje pa tja preko Berlina in Pariza. *
Težka nesreča
Težka nesreča se je dogodila v noči od petka na soboto posestniku Cipotu iz Polane pri Murski Soboti. Cipot se je odpravil z doma z vozom, da pripelje domov mladega bika. Mož pa se je v neki gostilni pri povratku nekaj zamudil in zato je vozil domov prav hitro, tako da se je na vozu zrahljala ročica in stranska deska je padla na tla. Z voza pa je padel tudi sam in obvisel na drogu pred vozom. Konji so pripeljali voz sami domov, kjer je žena našla svojega moža vsega krvavega *
»Kmetijska eksportna zadruga« pred sodiščem
Pretekli teden so prepeljali iz Zagreba v Maribor ravnatelje nekdanje »Kmetijske eks-portne zadruge« Kendo, Kristoviča in Žunko-viča. Obtožnica proti vsem trem obtožencem je zelo obširna. Po sodbi bodo vsi trije zopet prepeljani v Zagreb, kjer jih bodo sodili zaradi »Edinosti«.
Griža na Dolenjskem
Koncem meseca septembra se je po nekaterih vaseh novomeškega okraja pojavila griža, ki je zahtevala že precej žrtev. Bolezen še danes ni popolnoma izginila.
Čim je zdravstvena oblast zvedela za bolezen, so zdravniki takoj ukrenili vse potrebno, da se bolezen omeji. Če bi se bili ljudje res držali danih jim navodil, bi bila bolezen kmalu zatrta, toda ljudje so žalibog dosti slučajev bolezni rajši prikrivali, kakor da bi bili poklicali zdravniško pomoč.
Zdravstvena oblast je poskrbela povsod za dobro vodo, glavno skrb pa je obrnila na cepljenje. In res: tam, kjer je bilo cepljenje izvršeno v redu, ni bilo več novih obolenj.
Najboljše sredstvo za pobijanje kužnih bolezni na kmetih je primerna izobrazba in pouk. Dokler tavajo ljudje v nevednosti, je vsaka borba proti boleznim težka. Če bi pa ljudje bili primerno poučeni, bi vse drugače skrbeli za dobro pitno vodo, za snago (zlasti na straniščih) in za takojšnjo zdravniško pomoč kakor pa doslej.
Naša izobraževalna društva na deželi imajo v tem oziru še težko nalogo pred seboj!
Pomorska biblioteka Jadranske straže
V svrho razširjenja propagande za naše morje in primorje je Izvršni odbor Jadranske straže sklenil, izdati letno gotovo število koristnih knjig, ki naj bi med ljudstvom vzbudile močno pomorsko zavest in prepričanje, da je morje velike važnosti za naš narodni- in državni organizem.
Prva zbirka teh knjiig izide začetkom decembra tega leta in bo vsebovala sledeče knjige:
1.	Ferdo Šišič: Predvojna politika Italije in postanek londonskega pakta.
2.	Djirometa Hubert: Življenje našega Jadrana.
3.	Jadranski — Zader in okolica.
4.	Vlado Ivelič: Spomini iz pomorskega življenja.
5.	Johan Bojar: Poslednji viking.
Ni dvoma, da bo pomorska biblioteka Jadranske straže našla razumevanje in odziv v širši javnosti, ker obravnava različna vprašanja v zvezi z atraktivnim elementom, kakor je morje. Potom pomorske biblioteke bo naša javnost dobila večje razumevanje za morje in njegove probleme, njegove koristi in važnosti in tako razumela stoletne borbe našega naroda, da to morje ohrani državi za vselej. To bo privedlo do tega, da se bo marsikdo zamislil na besedo »morje«, in bo v svoji duši iskal in končno našel način, kako podpreti stremljenje Jadranske straže, katere geslo je »Čuvajmo naše morje«.
Naročnina znaša Din 70'— letno, ako bo plačana v celoti do 1. decembra. V slučaju, da se članarina ne bi plačala, se ista zviša na Din 80-—. Na račun naročnine je treba pri naročilu plačati Din 20'—, ostanek pa do 1. decembra t. L, ker se bodo knjige sicer poslale povzetjem. Denar je vposlati v naprej.
Naročnino in vse tozadevne informacije sprejema Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani (Tyrševa cesta la/IV.).
Mariborski bogataši
Iz imenika davčnih zavezancev in iz ocene njihovih dohodkov je razvidno, da so na davkariji najvišje ocenili dohodke mesarjev (med obrtniki), zdravnika pa so našli le enega, ki ima nad 50.000 Din letnega dohodka. Dohodke odvetnikov ceni davkarija na 20—50.000 Din letno, enega pa nad 100.000 Din. Med trgovci so našli enega, ki ga cenijo na leto na 300.000 Din dohodka. Tekstilna podjetja izkazujejo večinoma 300—500 tisoč Din na leto, dohodek enega podjetja pa cenijo celo nad 3 milijone dinarjev.
Pred sodiščem v Novem mestu so se morali zagovarjati Andrej Mali, njegov brat Anton in šivilja Marija Golmajer, prva dva zaradi zverinskega umora Andrejeve žene Amalije, Golmajer jeva pa, ker je baje napeljala Andreja in Antona Malija k umoru
Strahovit zločin, ki se je dogodil baš pred pol leta v Št. Vidu pri Stični, je vzbudil sirom naše domovine ogromno senzacijo; grozna novica se je razširila z bliskovito naglico po celi deželi. Razburjenost je dosegla svoj višek, 6im ee je dognalo, da ljudje sumijo umora svoje žene njenega lastnega moža.
od poroke, samo da pride do denarja. Le denar in denar! Res je izvabil iz žene vse, kar je imela. V zahvalo pa se je klatil okrog drugih žensk bogvekje, seveda za ženin denar...
Ko je žena izvedela, da je njen mož pravzaprav zločinec, ga je še branila in enkrat iztrgala roki pravice. Komaj pa je bil prost, ni šel domov. Žena ga gre iskat, on pa se klati okoli — z drugo!
Takrat je bil tudi storjen sklep, da mora blaga žena Amalija pasti kot žrtev pobesnele zverine v človeški podobi.
Njegov pomočnik pri umoru, njegov brat Anton, je tip povojnega delomržneža. Potepa se okrog in pije. Za žganje naredi vse, ubije tudi človeka. Zato se bratove ponudbe, naj ubije njegovo ženo za mal denar, tudi ni dolgo branil.
In Marija Golmajer jeva? Ona je šivilja. An-
Umorjena Amalija Mali-jeva, roj. Anžlovar
Preiskava, ki so jo vodili orožniki s pomočjo ljubljanske policije, je kmalu potrdila resničnost ljudske govorice: Amalijo Malijevo, rojeno An-ilovarjevo, sta umorila njen mož in njegov brat, Hočim o šivilji Golmajerjevi ni dokazano, ali je res nagovarjala oba brata k umoru, da bi se kasneje poročila z vdovcem Andrejem Malijem, 8 katerim je vzdrževala še pred njegovo poroko, pa tudi še po poroki, ljubavno razmerje. Njeno sokrivdo potrjujeta le oba brata, ona pa je pred »odniki to trdovratno in dosledno tajila.
Anton Mali
drej Mali ni bil njena prva ljubezen, toda oči-vidno je gorela v njej divja strast do njega. Skoro neverjetno pa se zdi, kako bi mogla ženska in mati verjeti, da bo srečna v zakonu s človekom, ki svojo prvo ženo ubije.
Sodišče bo izreklo pravično sodbo. V očeh ljudi so pa že sojeni.
Proces pa je odkril tako strašno sliko moralne propalosti, ki se je začela širiti tudi med nami, da bo treba resno misliti na to, kako naj se ta kuga med nami prepreči.
Andrej Mali
Oba brata sta prava zločinska tipa. Andrej Mali je pokazal tudi pred sodiščem, da je človek, ki pozna le samega sebe. On hoče živeti le za-Idoščevanju svojih strasti in nagonov. Zato pa je treba denarja. Ker ga pa na pošten način ne more zaslužiti dovolj, si ga služi s tihotapstvom in baje tudi z umori, ki pa niso jasno dokazani. Ko pa tudi ti viri vsahnejo, se hoče bogato oženiti.
Našel je plemenito ženo. Toda njega vsa milina žene ne gane. On dobro ve, da ima težko, •Uno nalezljivo bolezen; toda to ga ne odvrača
Marija Golmajer-jeva
Za gospodarski napredek naše vasi!
Kdor opazuje delo naše mlade kmetske generacije, mora z zadoščenjem ugotoviti, da se temeljito razlikuje od one, ki je zrastla in dozorela pred vojno. Ta sprememba se je izvršila povsod na boljše, tako da se nam za bodočnost ni prav nič bati svoje mladine. Predvsem se razlikuje današnja kmetska mladina od prejšnje po svoji agilnosti in stvarnosti. Ona ne skrbi samo za svojo osebno, neposredno korist, temveč se v polni meri zaveda važnosti javnega življenja tako za celoto kakor za posameznika. In kar je treba še posebej povdariti, naša mladina se zaveda, da mora sama graditi in ustvarjati, če hoče kaj biti in kaj imeti.
To spoznanje in pa volja, po tem spoznanju uravnati tudi svoje življenje in svoje delo, postavlja našo kmetsko mladino med ustvarjajoče činitelje našega naroda.
Nedeljska seja ljubljanskega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet je bila pravi gospodarski posvet naših mladih. Nič niso oklevali, ko so se jim pri proučevanju gospodarskih razmer naše vasi pokazale težke, skoro nepremagljive naloge in ovire. Resno, kakor se mladim gospodarjem spodobi, so ugotavljali svoje dobre in slabe stvari, dobro precenjevali svoje moči in sredstva in prišli končno do zaključka, da je edina rešitev naše vasi v nas samih. In izdelali so si svoj gospodarski program, ki ga morajo izvesti v letu 1934.
Osnovna misel tega programa je, dvigniti kmetijsko-strokovno izobrazbo vseh kmetovalcev, tudi onih, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo posečati kmetijskih šol; v ta namen se poslužiiti vseh do sedaj že uporabljenih sredstev, glavno skrb pa posvetiti pri nas še nepoznanim praktičnim natečajem, kakor jih imajo na Danskem, Poljskem in drugod. Ta praktična šola, ki se bo vršila pod skupnim vodstvom in po šmotrenem načrtu, bo imela svoje učne prostore bodisi v hlevu, bodisi na polju ali vrtu vsakega posameznega udeleženca, torej tam, kjer vsak dan to delo res vrši: v svojem podnebju, na svojem posestvu, na svoji živini itd. Je to velika prednost pred teoretičnimi predavanji in v nekaterih pogledih še celo pred praktično šolo izven domačega kraja.
Ta način kmetijske izobrazbe pa ima za udeleženca še mnogo drugih prednosti: obenem z izobraževanjem osebe izboljšuje tudi njegovo kmetijo; preizkušuje, katera semena najbolj uspevajo na njegovem lastnem gospodarstvu, katera gnojila najbolj odgovarjajo njegovi zemlji in posameznim rastlinam na njej; katere domače živali so mu najbolj donosne itd. V teh natečajih se uči tudi zanj in za njegove krajevne razmere najprikladnejšega načina vnovče-vanja svojih pridelkov in vsega, kar je s tem vnovčevanjem v zvezi. Zlasti bo tako smotreno upravljano skupno gospodarsko delo cele vasi in celega okrožja mnogo pripomoglo k tipizaciji produciranega blaga, kar bo samo olajševalo njegovo vnovčevanje. In še eno odliko tega skupnega gospodarskega dela naših mladih bi tu podčrtali: naši mladi bodo pri tem delu složno drug drugega podpirali z nasvetom in dejanji in tako ustvarjali ono, kar naši vasi dandanes tako zelo primanjkuje: medsebojno slogo, zadružno pomoč in v vasi prepotreben mir.
Ta svoj program, o katerem smo tu spregovorili samo na splošno, ki pa so ga naši mladi izdelali že v podrobnostih, začnejo izvajati takoj po novem letu. Najprej teoretična predavanja, potrebna za posamezne natečaje,
s spomladjo pa praktično delo. Mi se bomo k temu delu še ponovno vrnili, za danes sporočamo naši mladini samo svojo iskreno željo: Okleni se svojega gospodarskega udejstvovauja z ljubeznijo in z vsem svojim mladostnim navdušenjem, sadove tega dela boš uživala celo svoje življenje!
■ ** m m
mh vrskli
L1U B LIANA,G R E G ORČI1 EVA Si-123 Jel-25-52?ffieqram :7iskamallhrkitv.
Predavateljem !
Vse tovariše predavatelje iz cele Slovenije, ki bi bili pripravljeni v letošnji sezoni predavati v naših Društvih kmetskih fantov in deklet, vljudno naprošamo, da nam v najkrajšem času sporočijo svojo pripravljenost, do 5 naslovov predavanj in tozadevne pogoje. Predavanja morajo biti aktualna in poljudna, ker so namenjena naši kmetski mladini. Naslove predavanj rabimo za sestavo seznama.
Zveza kmetskih fantov in deklet
Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 1.
Ponikva ob j. ž. Prihodnjo nedeljo 5. novembra t. 1. se bo vršil ustanovni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet na Ponikvi v novi šoli. Pričetek ob 3. uri popoldne. Poroča delegat Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane. Vse fante in dekleta iz cele okolice, kakor tudi starejše, vljudno vabimo!
Sv. Bolfenk pri Središču. V nedeljo 5. novembra t. 1. priredi naše »Društvo kmetskih fantov in deklet« »trgatev grozdja« s prosto zabavo in šaljivo pošto v gostilni Tomažič-Štampar v Vuzmetincih. Začetek ob 5. uri popoldne. Vsi, ki se hočete; nazobati sladkega grozdja in prijetno preživeti večer, vljudno vabljeni!
Sv. Miklavž pri Ormožu. V nedeljo 22. oktobra popoldne se je naša mladina zbrala na sestanku v šoli, kjer je podal obširno poročilo o »Društvih kmetskih fantov in deklet« predsednik »Zveze« tov. Ivan Kronovšek, ki so ga vsi navzoči sprejeli z vidnim odobravanjem in sklenili ustanoviti tudi pri Sv. Miklavžu svoje društvo. Izvolili so takoj pripravljalni odbor, ki mu predseduje tov. Rajh Stanko iz Slanče-vesi. Kmetski fantje in dekleta, ki še stojite ob strani, pridružite se našemu zmagovitemu mladinskemu pokretu in pristopite kot redni člani k novo snujočemu se društvu!
Šalovci pri Središču. V prijazni in prostrani kmetski hiši tov. Trstenjaka se je v nedeljo 22. oktobra t. 1. zvečer zbrala vsa mladina in tudi nekaj mož in žena iz Šalovc, na sestanek, na katerem je govoril o potrebi kmetskih mladinskih organizacij predsednik »Zveze kmetskih fantov in deklet« tov. Ivan Kronovšek iz Ljubljane. Vsi navzoči so z navdušenjem odobravali govornikove besede in takoj izbrali pripravljalni odbor s predsednikom tov. Kikel Matijem na čelu, ki so mu nadeli nalogo, da vodi pripravljalna dela za ustanovitev Društva kmetskih fantov in deklet. Po končani debati se je oglasila lepa vaška pesem in marsikateri je pokazal krasen pevski talent, ki mu manjka le še pevovodje, da jih izvežba do popolnosti, kar bo v bodočem društvu lahko dosegljivo. Mladina, kjer še nimate Društev kmetskih fantov in deklet, posnemajte! Bližajoča se zima je najbolj primeren čas za to!
Sv. Lenart nad Laškim. V nedeljo 22. t. m. nas je v spremstvu sreskega kmetijskega referenta g. Zupana iz Laškega obiskal trgovec g. Anton Šinkovec iz Celja, znan strokovnjak v la-narstvu, ter je v šolskem poslopju predaval o lanu in izdelovanju prediva. Predavanje je bilo prav poljudno in v resnici poučno. Gosp. predavatelj je podčrtaval napake, ki se delajo zlasti pri izdelovanju prediva, in dal podrobna pojasnila, kako lahko izboljšamo svoj pridelek in izdelek ter tako dosežemo boljšo ceno in dvignemo lanarstvo v dobro nas vseh. Izvajanjem je pazljivo sledilo nad 50 kmetovalcev, kar je za tako razprostrto občino med hribi zelo mnogo. Z veseljem so se kmetovalci prijavili, da hočejo že prihodnjo pomlad posejati posamezne njive z lanom, ki jim donaša za 60 in še več odstotkov bolje nego koruza, pšenica i. dr. Gosp. predavatelj je rad obljubil, da nas bo tudi med letom obiskal ter nam pri najvažnejših delih pokazal pravilno ravnanje, ki se mu je svoj čas v bratski češkoslovaški republiki priučil. Obljubil nam je tudi poučne brošure, ki jih bo kr. banska uprava, ki se močno zanima za povzdigo lanar-stva, z njegovim sodelovanjem v kratkem izdala in porazdelila. Gosp. predavatelj nam je dalje zagotovil, da so se tovarne lanenega olja pri nas izjavile pripravljene, da posodijo poljubne množine lanenega semena za posetev. Zahvaljujemo se g. predavatelju za njegov trud, pozivamo pa tudi druge občine, da ga povabijo k predavanju o lanarstvu. Tako si bodo marsikaj izboljšali v svojem gospodarstvu in obenem koristili splošnosti.
Brito! pri Kranju. Pred nekako tednom dni je izbruhnil požar pri posestniku in gostilničarju Francu Gorjancu v Britofu. Gasilno društvo v Britofu je stopilo takoj v akcijo z vso vnemo, spretnostjo in požrtvovalnostjo pod vodstvom vrlega načelnika Pičmana Jožefa. Radi velike vneme in požrtvovalnosti, nesebične ljubezni do bližnjega se je pri tem gašenju in reševanju težko ponesrečil načelnik Jožef Pičman ter je dne 23. t. m. podlegel poškodbam. Kako priljubljen in spoštovan je bil vzoren in nenado-| mestljiv načelnik Jožef Pičman med gasilci in občani, je pokazala udeležba pri njegovem pre-ranem pogrebu. — Štiri čete gasilcev iz vsega Kranjskega okoliša so se udeležile, da ga spremijo na njegovi zadnji poti. Tudi godba gasilnega društva iz Šenčurja je prihitela, da izrazi s svojimi žalostinkami bolest nad izgubo mladega in vzornega načelnika, ki ji je bil najbliznji sosed. — Ali čujte! gg. župnik in kaplan v Predosljih sta prepovedala v zelo energičnem tonu, da godba gasilnega društva iz Šenčurja ne sme sodelovati pri pogrebnem sprevodu, niti do cerkve, niti do pokopališča iz hiše žalosti. Na intervencijo tov. župnega načelnika Rica Majerja, župnega poveljnika Antona Križnarja in načelnika gasilnega društva iz Šenčurja Martina šušnika sta župnik in kaplan odločno vztrajala na svoji prepovedi ter dodala, da ne bosta izvršila cerkvenega pogreba, ako se godba ne odstrani. To je zadelo vse gasilce kakor tudi vse farane, da se je bilo bati, da prikipi ogorčenost do vrhunca nad to podlo prepovedjo. Presunljiv jok ob grobu, ki ga je povečala prepoved udeležbe godbe, je bil tako presunljiv, da ni bilo najti suhega očesa. Le župnik in kaplan nista čutila tega, kar čuti narod.
Zato javno vprašamo: Ali so pogrebi tudi združeni s politiko? Ali gasilec, ki žrtvuje svoje življenju Bogu v čast, narodu pa v pomoč, ni vreden, da mu stanovski tovariši izrazijo in iz< kažejo po svojih zmožnostih zadnjo čast? Ali bo slovenska duhovščina še dolgo tako javno gazila lepe običaje naših prednikov? Ker je ta slučaj največje obsodbe vreden in ker ga obsoja vsak pošten katoličan, pričakujemo, da bo temu početju enkrat storjen za vselej konec. — Gasilci.
Občutna globa
Finančno ravnateljstvo v Beogradu je kaznovalo tovarno špirita »Šebačka« radi tihotapljenja špirita na 6 in pol milijona dinarjev globe. Uprava tovarne se je sicer pritožila zaradi visoke kazni, toda vse višje instance so globo odobrile.
*
Naše gasilstvo in tuji državljani. Na predlog Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije in na osnovi člena 7. zakona o organizaciji gasilstva je izdal minister za telesno vzgojo naroda dr. Han-žek odlok, da je dopuščen pristop k gasilskim četam tujim državljanom Slovanom po krvi in jeziku in državljanom bivše carske Rusije, držav Male antante in republike Poljske. Pri vpisu mora vsak kandidat prijavi priložiti uverenje splošnega upravnega oblastva, da je živel v naši državi najmanj tri leta in da je politično popolnoma neoporečen. — Razen tega mora vsak kandidat zadostno obvladati državni jezik.
Jugoslovanski parnik »Ljubica Markovic« je s tovorom lesa nasedel blizu Otranta. Parnik je bil zgrajen 1. 1892, ima 1400 ton nosilnosti in je last Evgena Markoviča iz Splita.
. Starši! Občni zbor društva »Šola in dom« v Ljubljani bo v nedeljo dne 5. novembra ob 9. uri v Delavski zbornici. — Dnevni red: 1. Konstituiranje občnega zbora. 2. Poročila društvenih funkcijonarjev. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitve odbora, nadzorstva in delegatov. 5. Poročila in resolucije. 6. Slučajnosti. — Vsem, ki je pri srcu blaginja naše mladine in napredek našega šolstva, naj se udeleže občnega zbora. Članarino plačajo pri vhodu v dvorano.	Odbor.
Zaradi nevarnih opeklin so prepeljali v ljubljansko bolnico Marijo Kranjc iz Topol pri Cerknici. Kranjčeva je stala poleg štedilnika, pa se ji je vnela obleka.
Na tračnice je privezala svojega nezakonskega otroka 231etna Terezija Tiknicki iz Subotice. Tik pred prihodom vlaka pa je 6-mesečnega otroka opazil železniški čuvaj in ga rešil. Kruto mater so izročili sodišču.
Na jakosti in aromi dobiva, ako primešate Kathreiner Kneippovi sladni kavi Pravi »Francko v« dodatek!
Jakob Lapuh:	17
Peregrin Zavožen
(Povest iz davnine.)
(Nadaljevanje.)
»Kakor osa!« se je naščeperila Valerija in se sama sebi veselo zasmejala. Poslej me je vpraševala, kjerkoli me je srečala:
»Ali si že govoril s Klotildo?«
Iskal sem vedno novih izgovorov, a slednjič sem se zaupal očetu. Zadelo ga je kakor strela in sem se bal, da se bo zgrudil, ko sem mu pravil, kaj je slišala Valerija.
»In misliš, da res ni sanjala?«
»Rekla je, da ne —«
»Potem ne smem nič več odlašati,« je bil kakor ogenj. »V nekaj dneh, Peregrin, pojdeva odtod.«
V kratkem da odpotuje, je dejal, in se čez malo časa vrne pome.
»AH bom potem videl mater?«
»Boš, sinko —«
Joj, kako sem bil vesel očetove obljube: Videl bom mater, pomislite, mater!
Bil sem čisto sam pri njem, ko se je oče odpravljal. Valerija se je kujala, češ, da je grd, ker ji zmeraj uhaja. Ubogi otrok nikakor ni slutil, kaj žene očeta na pot.
»Zelo previden bodi, Peregrin, saj bo hitro minilo —« mi je naročal.
Eksplozija v električni centrali t Zagreba. Pretekli četrtek je eksplodirala v zagrebški elektrarni cov na parnem kotlu. Strojnik Flo-rijan Kovačič je ubit.
Prikrojevalni tečaj za čevljarje priredi banska uprava v Ljubljani. Tečaj se prične 6. novembra t. 1. Prijave sprejema »Referat za pospeševanje obrti«, Ljubljana, Stari trg 34
Sestro je ustrelil po neprevidnosti Mejak Anton iz Sel. Pregledoval je star samokres, ki se je nenadoma sprožil in zadel fanta v koleno, sestrico pa v trebuh. Dekletce je umrlo naslednjega dne.
Zasilen most čez Savinjo bodo začeli kmalu graditi. Stroški so preračunani na 214.000 Din.
Požar. V Plivtovcu je pogorela hiša Ceciliji Šobeder, ki ima vsled požara nad 100.000 Din škode, zavarovana pa je bila le za 10.000 Din.
Hrbtenico si je zlomil 281etni železniški kurjač Ignac Pal v Mariboru. Padel je s premikajočega se stroja.
Nesreča pri žaganju. Dobovičniku Cenetu z Dola pri Frankolovem je cirkularna žaga odrezala pretekli četrtek 4 prste na desnici.
Policija je prijela znanega pustolovca Ivana Simončiča, ki se je »proslavil« svojčas kot filmski strokovnjak v raznih mestih Slovenije. Zadnje čase je sleparil s ponarejenimi dokumenti pri raznih trgovcih v Kamniku.
5 otrok iz ene rodbine umrlo za grižo. V vasi Dol. Selca, občina Dobrnič, se je pojavila griža, ki je najhuje zadela Anžlovarjevo družino. Tej družini je obolelo vseh 7 otrok; 5 jih je že umrlo, dva pa sta še v bolnišnici v Kandiji.
Slaboumni mož je skočil pod vlak. 221etni hlapec Mio Dolanec je skočil pod vlak v Koprivnici. Vlak je nesrečneža popolnoma razme-saril.
Po nesreči se je obstrelil v Hrastniku trgovec Ferdo Šoper. Zadel se je tako nesrečno v trebuh, da je v nekaj urah poškodbi podlegel.
Osem oseb se je prevrnilo v Uno pri Bosanski Kostajnici. Kljub silno narastli vodi je čolnar vzel v čoln 8 oseb, kar je bilo pa preveč, tako da se je čoln začel potapljati. Le po srečnem naključju so se vsi rešili.
Konj je brcnil v Dobindolu, občina Toplice, voznika Franca Vidmarja tako nevarno v trebuh, da je nesrečnež že naslednjega dne umrl.
Samomor 911etne starke. V Osijeku si je prerezala grlo z nožem 911etna Ana Suhanka, ker si zlomljene noge ni mogla ozdraviti.
»Vsak dan bom hodil gledat in čakat —« »In malo govori ta čas —« »Saj nimam s kom.« »Posebno Klotilde se ogiblji!« »Oh, nje niti Valerija ne mara —« »Tudi pri tej pazi, da ne rečeš nobene besede preveč. Ona je še preotročja.
»Z njo itak govorim samo po otroško.« »Nikar ne omenjaj, da kdaj odideš z menoj!«
»Ne bom —« »In tudi o materi nič —« Nič —. Ali jo bom res videl?« »Saj pojde z nama,« mi je položil oče roke na ramena in me krepko stisnil k sebi. Samo blisk tako presune temo kakor mene ta novica. »A kje je zdaj?«
Vitez se je zdrznil in me izpustil iz objema, nakar sem slišal, da živi mati v neposredni bližini. Ko sta se bila viteza pred leti domenila, da bodiva Valerija in jaz namenjena drug drugemu, je čudni dogovor najbolj vznemiril Hildo. Da bi imela vsaj malo tolažbe, je želela, naj bi prišla moja mati za nekaj časa v grad z menoj. Tudi Žiga sam je nagovarjal tako, češ, da naj nikar več ne skriva žene, ki naj bi se v gradu počasi vpeljala v novo življenje. Tako se je dal oče res pregovoriti.
»Že takrat mi je nekaj reklo, da ne ravnam prav,« je vzdihnil sredi zamolklega pripovedovanja, »vendar me je motilo upanje, da se Marija v gradu navadi naših šeg in sploh —«
Prvi sneg. Zadnje dni je padlo po goratih predelih precej snega.
Vlak je povozil na savinjski železnici 25. oktobra zvečer dva konja. Nesrečo je zakrivil bajo voznik sam, ker ni šel ob vozu, ampak je mirno korakal za vozom.
Strog pasji kontumac je odredilo sresko poglavarstvo za srez Novo mesto. Vsa psi brez izjeme morajo nositi nagobčnike; lovci prosijo lahko za olajšave pri sreskem poglavarstvu.
Več ustanoy za onem°gle trgovce in obrtnike po 130 in po 100 Din je razpisanih. Prošnje naj se vlagajo na Zbornico za TOI v Ljubljani.
Odvetnikom na Hrvatskem se ne godi dobro. Tako vsaj izjavlja odbor zagrebške odvetniške zbornice. Odvetniški posli so se zmanjšali za polovico, v nekaterih pisarnah pa tudi na eno desetino nekdanjega obsega. Vzrok temu pojavu utegne biti splošna kriza, mogoče pa je tudi, da so se ljudje izpametovali in da se ne pravdajo več za vsako malenkost.
Šolo za izdelovanje preprog so odprli te dni v Prizrenu. Pouk bo trajal dve leti. Kakor upajo, se bo šola kmalu mogla vzdrževati s svojimi izdelki.
Vest i iz sveta
29. t. m. bo ponovila sovjetska vlada veliko propagando za letalstvo. Pri tej priliki bodo pokazali novo letalo, ki leti s hitrostjo 300 kilometrov na uro. Letalo ima 4 velike motorje. Leti lahko neprestano 2000 kilometrov. V letalu je prostora za 10 potnikov. Letalo je opremljeno z najmodernejšimi sredstvi za propagando (radio itd.). Izdelano je v Rusiji, kar dokazuje velik tehnični napredek Rusije.
Težka železniška nesreča v Franciji. 24. oktobra je skočil ekspresni vlak, ki vozi iz Pariza do Cherbourga (reci: Šerburga), iz tira, ko je drvel preko nekega mostu. Lokomotiva in trije veliki potniški vagoni so padli v vodo. Mrtvih je 21, ranjenih pa 34 potnikov.
Ravne strehe, kakor so prišle v modo zadnja leta, je nemška vlada prepovedala. V Nemčiji smejo graditi le strehe, ki so nagnjene vsaj 28—35 stopinj.
Novo turško himno bodo peli prvič ob proslavi 10-letnice obstoja nove Turčije. Himna se konča z besedami: »Z Gazijem na čelu se ne bojimo bodočnosti, ker je Turčija v prvi vrsti držav.«
Stopil je k oknu in se zagledal na vrt. »Zdaj vidim, se je čez nekaj časa zopet obrnil k meni, »kako sem se silovito zmotil. Hilda je morala kmalu umreti, a tvoja mati je obolela —« »Oče —«
On je samo trudno prikimal: »Ves čas sem slutil, kaj je vzrok njene bolezni —«
»Moj Bog, oče!« sem sklepal roke in trepetal od groze. Toplo sem v srcu prosil Boga, naj se me usmili in mi prizanese, toda resnica jt že udarila vame: Ženska, ki je zadnja leta tolikanj vznemirjala moje misli, je bila moja — mati!... Mati, ki sta ji Žiga in Klotilda kdo ve kaj zavdala, da se ji je omračil um. Klotilda, se je štelo, da ji je za varuhinjo in vodnico, je bila v resnici le njen rabelj.
»In še vedno ne smem k njej?« sem prosil, a oče:
»Samo toliko potrpi, da se vrnem.« Nič ne vem, kdaj mi je izginil oče izpred oči. Ostal sem v sobi, kakor v grobu. Čas se je 'leno vlekel dalje in na večer je začelo divjati neurje, ki je trajalo pozno v noč. Med gromom in treskom so bliski kakor jezne kače švigali po nebu. Ko sem legel, si nisem upal niti gledati, ampak sem si mize tiščal odejo čez glavo, dokler me slednjič ni spanje za nekaj ur otelo vsega gorja.
(Konec.)
Ruska naročila v Ameriki. Rusija bo naročila v Ameriki za pol milijarde blaga. To je prva posledica sporazuma med obema državama.
Ameriški farmarji štrajkajo. V Zedinjenih državah štrajka nad 2 milijona kmetov (farmarjev) s tem, da pravijo, da ne bodo več plačevali hipotek in drugih dolgov. Zahtevajo tudi, da se dvigne cena pšenice na 1 dolar.
Smrt dveh znamenitih Francozov. V Parizu sta umrla v nedeljo dva odlična Francoza: umrl je bivši predsednik vlade Paul Painleve in pa znameniti učenjak Albert Calmette. Tudi Painleve je bil znamenit učenjak in na glasu kot odličen matematik.
V	Sibiriji so odkrili nova velika ležišča zlata v bližini Jakutska.
V	Aziji ob reki Indu so odkrili sledove mest, katerih kultura je stara nad 5000 let. Zanimivo je, da so hiše teh mest že v tej pradavnim imele mnogo istih prostorov, ki jih ljubi tudi sodobnik, tako n. pr. kopalnice. Tudi kanalizacija je bila izpeljana, po strehah napravljene terase, v stene vzidane omare itd. Tako bo menda res veljal izrek, da na svetu ni nič novega, ampak se vse le — povrača.
Stopodaafoo
Jugoslovensko finančno pravo: neposredni davki, državna trošarina in takse
Knjigo je sestavil g. Sušeč Štefan, načelnik ilnančmega oddelka banske uprave v pokoju. Izr šla bo knjiga v teku meseca novembra 1933. Avtor v knjigi poljudno govori o osnovnih pojmih finančne vede, o davčni administraciji in njeni strukturi. Nadalje razpravlja o vseh vrstah neposrednih davkov (osobito o zemljanini) o državni trošarini in o taksah. Praktičen in razviden vsebinski pregled omogoča tudi nestrokovnjaku, da hitro in brez težave najde zakonske predpise, za katero se zanima. Knjiga je za naše ljudstvo velikega pomena, ker vsebuj© med drugim tudi predpise, ki nudijo kmetovalcem in ostalim davkoplačevalcem davčne ugodnosti.
Knjiga obsega okoli 360 strani in bo stala v platno vezana 100 Din, v prednaročilu pa le le Din, plačljivih po dostavitvi, eventuelno tudi v dveh obrokih.
Prednaročila sprejema: Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23.
To se imenuje trgovska politika
Češka je dežela, kjer imajo sladkorja v izobilju in ga morajo izvažati, toda zadnje čase radi krize izvoz in proizvodnja pada. L. 1929/30 so ga proizveli 1,013.000 ton, dočim v 1. 1932/33 pa 636.000 ton. Malo bolj čudno pa se sliši sle-
deče. Izvozna cena sladkorja je znašala 1. 1928 400 Din za 100 kg, 1. 1933 pa 180 Din za 100 kg ali 1 kg 1-8 Din. Notranja cena pa je vedno ista in znaša na debelo 1130 Din za 100 kg. Od tega dobi država 400 Din, industrija 720 Din, trgovec 80 Din in tako mora kupec plačati za 1 kg sladkorja 12 dinarjev, torej 6 in polkrat dražje kot pa plača inozemski trgovec za sladkor. Kljub tako majhni izvozni ceni je izvoz padel, doma je pa tudi radi visoke cene poraba sladkorja padla, kar pomeni, da je proizvodnja sladkorja padla na polovico. Kmet je tudi polovico manj sladkorne pese prodal in tako je končno le on plačal »modro« trgovsko politiko.
Naš izvoz jajc v Švico
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo naše zunanje ministrstvo, da so pristojne švicarske oblasti na prošnjo jugoslovanskega zunanjega ministrstva sklenile zvišati jugoslovanski kontingent za uvoz jajc v Švico za tekoče leto od 25.000 na 33.000 met. stotov.
Uvoz naših prašičev na Češko
Kako raste uvoz prašičev na Češko, kažejo naslednje številke:
1.1933	1.1932
avg. sept. avg. spet. celotni uvoz 6894 9053 10.302 11.390 iz Jugoslavije 4728 5116 6.062 5.634 iz Rumunije 1686 3086 2.301 2.733 iz Danske 283 707 474 467 iz Madjarske 186 106 636 1.560
Od začetka leta je uvozila Češkoslovaška 81.416 (lani 95.319) prašičev, predlani celo 104.829. Od uvoženih je bilo letos iz Jugoslavije 33.577 (lani 38.626), iz Rumunije 22.301 (32.767), Madjarske 15.405 (8589), Danske 4897 (4463) in
Nizozemske 1907 (320) prašičev.
*
Izvoz vina v Češkoslovaško. Iz Prage se poroča, da obstoja možnost prodaje rdečih in belih rezanih vin na češkoslovaškem trgu. Zahtevajo pa se močna vina. Dosedaj je bilo sklenjenih že več kupčij za uvoz vina v Češkoslovaško. Letošnja trgatev na Češkoslovaškem je namreč bila zelo slaba in sicer tako po kvantiteti ko po kvaliteti.
Cene živil v raznih državah. Mednarodni urad za delo je objavil te dni podatke o draginji v posameznih državah. Po teh podatkih velja 14 najpotrebnejših živil (kruh, moka, mast, govedina, ovčje meso, svinjina, loj, krompir, sladkor, kava, sir, mleko, riž in jajca) v posameznih državah: v Estoniji 17 francoskih frankov, v Poljski 18-75, v Jugoslaviji 19-75, Danski 22, Norveški 23, Belgiji 26-25, Angleški 26-75, Irski 27-25, Švedski 28*25, Madjarski 29, Portugalski 30, Češkoslovaški 30-75, Avstriji 32, Nemčiji 33-25, Švici 37-50, Italiji 38-75 in Franciji 39 francoskih frankov.
Sejmi
5.	novembra: v Krškem, Beltincih.
6.	novembra: v Vel. Laščah, Mengšu, Vrhniki, Jesenicah-Gor., ŠL Jerneju, Višnji gori, Kropi, Brežicah, Rečici v Sav. dol., Sv. Lenartu v Slov. goricah, Novi cerkvi, Selnici na Dravi, Sv. Vidu pri Ptuju, Novem mostu, Kranju.
8. novembra: v Ljutomeru.
10.	novembra: v Slov. Gradcu, Puconoih.
11.	novembra: v Šent Vidu pri Stični, Moravčah, Dobrničah, Šent Gothardu, Bučki, Fari, Igu, Lašičah, Srednji vasi v Boh., Poljanah, Sp. Gorjah, Ponikvi, Laškem, Marenbergu, Sv. Mohorju, Ormožu, Oplotnici, Lipnici pri Šmartnem ob Paki, Cankovi.
Valute
1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira
Din	38-—
Din	13-65
Din	11-10
Din	182-50
Din	2-25
Din	1-70
Din	3-02
Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati še 28H % na ime »prima«. To se pravi, ako prodaš 1 ameriški dolar po kurzu Din 48*80 in dodaš še 28J4 %, dobiš za dolar Din 62-70. To velja tudi za vse ostale tuje valute.
Avstrijski šiling v privatnem kliringu Din 8-85.	____
Iržne cene
v Dravski banovini Voli, žive teže, 1. vrste 1 kg Din 4-50 do 5-—
4-—
Voli. žive teže. II. vrste Voli. žive teže, III. vrste Krave, žive teže. I. vrste Krave, žive teže. II. vrste Teleta, žive teže Prašiči, debeli, živa teža Prašiči, debeli, zaklani Prašiči. 3—4 mes. stari Kokoši Piščanci
Pridelki: Pšenica domača Rž
1 ks Din 3-— do 1 kg Din 2-— do 3'— 1 ks Din 2-— do 3"50 1 ks Din 1-90 do 2-50 1 ks Din 4-— do 5-50 1 kg Din 8 — do 9 — 1 ks Din 9-— do 11-— 1 kom Din 200-— do 350-— 1 kom. Din 18-— do 25—f 1 kom Din 15-—do 20'—
Oves
Koruza
Ječmen
Ajda
Fižol
Krompir
Cešplje
Jabolka
Hruške
Gobe, sveže
Gobe. suhe
Seno sladko
Sir
100 kg D 100 kg D 100 kg D 100 kg D 100 kg D 100 kg D 100 kg D 100 kg D 1 kg D 1 kg D 1 kg D 1 kg D 1 kg D 100 kg D 1 kg D
Drva za gorivo, trda. 1 kub. m D Drva za sorivo. mehka. 1 kub. m D
n 120 — do 125 — n 100-— do 125— n 100'— do 110-— n 110 - do 120-— n 100-— do 110-— n 175-— do 180-— n 250'— do 290'— n 50-— do 70-— n 3'— do 4'— n 3'— do 5-—1 n 4"— do 6-— 8-- do 12-— n 35-— do 45-— n 40-- do 50— n 16-— do 22-— n 80-— do 120-—. n 60-— do 80-—i
:	(ffifce;
Račun poštne hranilnice štev. 14.257	Telefon štev. 28-47	Brzojavni naslov: .KMETSKI DOM"
Denar naložile najbolje in najvarneje pri domačem, zavodu
KMETSKI HRANILNI m POSOJILNI DOM
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
v £juhljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica šlev. I
VLOGE na knjižice In tekoči račun se obrestujejo po 6%, pri tromesečni odpovedi po 6%. večje stalne vloge po dogovoru
Slanje vlog nad Din 35,CCG.CCCm— © Sezcrve Din 1,1CC.CCC'—
jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog — Strankam nudi brezplačno poštne položnice ia nalaganje denarja
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoii
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12'/, in od 3—4'/.. le ob sobotah in dnevih pred praznik' od 8—12'/
Podružnici v Kamniku, glavni Irg — v Mariboru, Slomškov Irg 3
pCS^fii
;; PROGRAM RADIO LJUBLJANA od 5. do 12. novembra 1933. jj Nedelja, 5. no,v.: 8.15: Poro5ila.8.30f: Gimnastika (Vrkovec.Lojze). 9.: Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik). 9.30: Orgelski koncert (g, Rancigai). iO.: Zdravstveno predavanje: Življenska ;moč naroda {dn Pjstri5)t,ai0530: Radio orkester in vokalni solo (gdč. Sokova in Jelačin: Operetna ura). 11.30: Slovenska glasba, Radio orkester. 12.: Čas, plošče. 16.: Kmetijska tifra: Francoski kmet (ga. Jerasova). 16.30: Dobri vojak Švejlc (igrajo člani DelakGvega draniatskeKa studia). 17.30: Plošče. 20.: Komorni koncert Brandlovega 21.: Radio orkester. 22.: čas, poročila, Radiojazz. • Ponedeljek, 6. nor.: 12.15: Plošče. 12.45: Poročila, ll: Čas. plošče. 18.: Gospodinjska ura: Naši posli ($a. Govekarjeva). 18.30:, Okopavine: Korenje, repa, z^je (prof. Pengov). 19.: Plošče. 19.30: O Slavoniji
;{Hubert\Marjattovič).;20.; Plošče. 20.30: Prenos ope^e iz Beograda: itugeriij Onjegiri. Vmes Čas iri poročila.
Torek, 7. nor.: 11.: Šolska ura: Kako nastanejo naše pisalne potrebščine (Viktor Pirnat). 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.: Čas. plošče. 18.: Otroški količek (ga. Gabrijelčičeva). 18.30: Plošče. 19.: Francoščina (prof. Prezelj). .19.30: Glagolica, cirilica, latinica (prof. Željeznova). 20.: Glasbeno oblikoslovje It. (dr. Dolinar) ilustrirano z Radio orkestrom. 20.45: Glasba starejših romantikoV (Schumann, Mendelssohn, Chopin), izvaja Radio orkester. 21.30: Čas. poročila. 21.50: Pevski koncert Jože Likoviča. 22.30: Angleške ; plošče.
Sreda, 8. nov.: 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.: Čas, plošče. 18.: Komorna glasba. Radio kvintet. 18.30: Radio orkester. 19.: Tujski promet in naše občine (dr. Brilej). 19.30: Literarna lira: Alma Kalinova (ga. Leni Novi). 19-50: Uvod v opero. 20.: Prenos opere »Pikova dama« iz Ljubljane. Vmes čas in poročila.
Četrtek,. 9. nov.: 1.2.15: Plošče. 12.45: Poročila. i3.: Čas, plošče. 18.: Otrok in odrasli (Marija Kmetova). 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). 19.: Srbohrvaščina (dr. Rupel). 19.30: Plošče po željah poslušalcev. 20.: Glasbeno predavanje (Srečko Koporc). 20.30: Večer Čajkovskega: Samospevi ge. Assejeve in Popove s spremljevanjem Radio orkestra. 21.30: Čas, poročila, plošče. • ' ; t*'1	■ • - I
Petek, 10. nov.: 11.: Šolska ura: Pravljice, uganke in šale za dobro voljo (gdč. Romanova). 12.15,: Plošče. 12.45: Poročila. 13.: Čas. plošče. 18.: Plošče. 18.30: Predavanje Z. K. D. 19.: Sokolstvo (g. Poharc). 19.30: Izleti za nedeljo (dr. Andrejka). 20.: Prenos iz Beograda. ;22.: Čas, poročila, Radiojazz.
Sobota, 11. nov.: 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.: Čas, plošče. 18.: Martinovanje (Viktor Pirnat). 19.: Ljudski nauk o dobrem in'zlu (dr. Veber). 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20.: Rapallski večer,, izvaja klub Jugoslov. akademikov. 21.: Radio orkester. 22.: Čas, poročila, plošče.
|.aitevto olie, firnež, emallne in ostale lake, oljnate barve, lanene tropine
in vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih e e n a h pri

MEDIC-ZANKL
o. z o. z.
TOVARNE OLJA, FIRNEZA, LAKA IN BARV LJUBLJANA • MEDVODE • DOMŽALE
Ekspozitura Beograd • Podružnica: Maribor, Novi Sad • Lastnik: Franjo Medid
Preskrbiie si za zimo
zimske sukne, obleke in perilo iz lastne tovarne »TRIGLAV". Obleke in perilo se izdeluje tudi po meri v najnovejši fazoni in najnižji ceni.
Josip ©lup,	? t ^
Lgubifana K olodvorska ulica it. 8.
anoni
2 OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA
V
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko« koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete
Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland«cementa
ti: i.
Kolodvovska ulica štev. 7
Proda se lepo posestvo v Beli Krajini,
sestoječe iz njiv, travnikov, gozdov in vinograda. Hiša za dve družini, ob glavni cesti, primerna za vsako obrt. Nadaljnje informacije v gostilni Šute, Brezovica pri Kočevju.
Suhe gobe
kupuje po najvifiji ceni
SEVER & K0MP., LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 5
OGLASI, ..Kmetskem listu" imajo siguren (j S P E H ^
Kmetje 1 ftavočajte in šivite „Kmetski list" l
Izšla |e
BL4SHIKOV4
VELIKA PRATIKA
za navadno leio 1934
ki ima 565 dni,
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratikii najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar r nebesnimi, solnčnimi. luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunino mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe » Jugoslavijo; — lestvice za kolke, ta pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medli-murju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti iivine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; - tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb t slikami; — oznanila predmetov, ki |ih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cona 5 Oin.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku
tiskarni J- Blasnika nasL d. <1. v Ljublji
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
veg. zadvaga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Tyvševa (Dunajska) cesta IS (v lastni palači)
obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka
Rentni davek plačuje posojilnica sama
Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge narastle na	nad Din 230 milijonov
izkazane rezerve znašajo „ „ 10
n
Poleg lastnega premoŽenja Jamči za varnost vlog nad 6.500 zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, kar predstavlja mtltjardno jamstvo ln popolno varnost vseh vlog
Urednik; lonko VtClfc -
ca kOMOfCij lxoo gigao. — Itako tiskarna Mcrkut iprcdjlavnik tiskarne; O. Mi hale k), Ljubljana.