Leto XXIII. f S CE^I I 1 f T Številka 40. Naročnina za Jugoslavijo: K HkosHr \'ft> JH WkU ‘^Oth H H H H Ljubljana, celoletno 180 din (za ino- K ». BI -JB H B B ^B Gregorčičeva ulica 23. Tei. zemstvo: 210 din), za ’/ileta HS H m ^BBMBj Bif f BBF B «k B HBH IH 25-52. Uprava: Gregor - 90 din, za */« leta 45 din, w ^B^F čičeva ul. 27. Tel. 47-81. mesečno 15 din. Tedenska ^ - Rokopisov ne vračamo. — Plača in toži se v Ljubljani Časopis za trgovino. Industrllo, nici v Ljubljani št. 11.958. fzha^a^LpT1SS Ljubljana, ponedeljek 8. aprila 1940_Cena SlHm 1*50 Za resnično davčno reformo Uredba o spremembi zakona o neposrednih davkih se navadno imenuje tudi davčna reforma. Tega naziva pa uredba ne zasluži, kajti uredba je sicer v resnici davčni zakon znatno spremenila in ga še znatneje poostrila, toda davčnega sistema ni niti najmanj zboljšala. Nasprotno se popolnoma naslanja na sedanji sistem in ne ravno na njegove najboljše določbe. Z novo davčno novelo torej nismo dobili nobene davčne re-iorme; s tem pa ni rečeno, da ne bi davčne reforme potrebovali. Potrebujemo jo celo nad vse nujno, ker bodo v kratkem sedanji davčni predpisi že tako komplicirani in tako obsežni, da bodo v resnici že neuporabljivi. Ne manjka itak dosti in kmalu bomo prišli tako daleč, da bo moral biti postavljen za vsakega večjega davčnega zavezanca poseben davčni nameščenec, da bi se mogla sedanja davčna novela izvajati tako, kakor je zamišljena. Na drugi strani pa bo moralo tudi vsako večje -podjetje nastaviti kar po več ljudi samo zaradi vestnega opravljanja davčnih predpisov, da se izogne velikanskim kaznim, ki morejo iti kar v stotisoče. Ko še ni znano, kakšen bo praktičen učinek zadnje davčne novele, je pa gotovo to, da bodo narasli režijski stroški tako davčne uprave ko davkoplačevalcev. Skoraj izgloda tako, ko da davčna uprava dela davkoplačevalcem večje neproduktivne izdatke, davkoplačevalci pa davčni upravi. Razmerje med davkoplačevalci in davčno upravo je postalo silno nezdravo in škodljivo za obe strani. Če ne že iz drugega razloga, bi morali izvesti davčno reformo že zato, da se to čezmerno napeto razmerje med davkoplačevalci in davčno upravo neba. Nikakor se ne sme še nadalje stopnjevati to sovražno razmerje, a ta nevarnost je po sedanji davčni noveli. Predvsem pa je davčna reforma potrebna, ker so s številnimi spre • membami davčnih zakonov postali ti že tako nepregledni in tako nejasni, da marsikatero vprašanje ne vedo pravilno rešiti niti davčni strokovnjaki. Poleg tega marsikateri razpisi finančne uprave niso v soglasju z razsodbami državnega sveta. Nujno potrebno bi zato bilo, da bi se izdal prečiščen davčni zakon, ki 'bi vseboval vse določbe, da bi tudi povprečni davčni zavezanec vedel, katere dolžnosti mu nalaga davčni zakon. Mnogo bolje bi seveda bilo, da bi na i gospodarski in davčni stro • kovnjaki takoj začeli izdelovati davčno reformo, ki sicer ne bi niti najmanj znižala državne dohodke, ki i pa oprostila davčnega zavezanca nepotrebnih pisarij in še bolj nepotrebnih stroškov. Vrhu tega pa mu tudi dala varnost, da je pravilno izvršil svoje davčne obveznosti m -da se mu ni treba bati kazni, ker ni kakega predpisa pravilno razumel. Seveda pa bi morala davčna reforma zagotoviti davčnemu zavezancu, da se mu ni treba bati nobenih nepravilnosti davčnih organov, ker mu bo vedno mogoča pritožba na višjo instanco in tudi na upravno sodišče. X, za zboljšanje sedanje davčne novele se je jasno pokazalo, da se davčni zavezanci ne upirajo določbam te novele, ker ne bi bili pripravljeni na žrtve, temveč ker se te zahtevajo od njih v nesprejemljivi obliki. Nikakor ni mogoče priznati, da bi bile raz mere res tako žalostne, da mora sloneti davčna novela na predpostavki, da vsak davkoplačevalec misli le na to, kako bi se izmuznil svoji davčni dolžnosti. Davčna uprava, ki na takšni predpostavki postavlja svoje davčne predpise, ta naravnost onemogoča vsako davčno moralo. Kajti kdo naj še pravilno napoveduje svoje dohodke, če pa ve, da mu davčna uprava itak ne veruje. i Kadar so potrebe države majhne, blagostanje davkoplačevalcev pa veliko, se napake davčnega sistema ne občutijo- posebno. Kadar pa potrebe države stalno naraščajo, ne pa tudi blagostanje davkoplačevalcev, takrat se vsaka napaka davčnih zakonov tem huje občutij takrat je temeljita davčna reforma tem bolj nujna. In danes smo v takšnem položaju in zato nam je dobra davčna reforma nujno potrebna. Dr. Henrik Steska: Naše ustavno Zaščita avtonomije z ustavnim sodstvom V sestavljenih državah, kakršna je sedaj Jugoslavija, je naloga ustavnega sodišča še obsežnejša in še važnejša kakor v edinstvenih državah. Odločati je o nesoglasjih glede ustavno določene mejo med državno in deželno oblastjo in pa med deželami samimi glede njihovega udejstvovanja. Razmejitev med državo in deželo (banovino) se zavoljo nadkriljujočega pomena zakonodaje nad ostalim delovanjem države in dežele nanaša predvsem na zakonodajo. Z državnimi zakoni se ne smejo urediti zadeve, ki spadajo v kompetenco avtonomnih dežel, a isto tako se nekaterih pravnih panogah državi pridržana zakonodaja o osnovnih načelih (državna okvirna zakonodaja) ne sme razpresti tudi na podrobna vprašanja, ki jih naj po ustavi ureja deželna zakonodaja (deželna dopolnilna zakonodaja). Zlasti tu utegnejo nastati nesoglasja, ki jih more odpravili le ustavno sodstvo nadkriljujočih vrlin in včlike avtoritete. Z druge strani bi mogel tudi deželni zakon se vtikati v zadeve, ki spadajo po ustavi v delokrog državne oblasti. V taki državi, kakršna je Jugoslavija že po uredbi o banovini Hrvatski, pa tudi državni zakoni nimajo prednosti pred banovinskimi zakoni ter sta obe vrsti zakonov enakovredni: zakonodajno oblast v stvareh, ki spadajo v pristojnost države vršita kralj in narodno predstavništvo naše države, zakonodajno oblast v stvareh iz pristojnosti banovine pa kralj in banovinski zbor ter potrjuje in proglaša obe vrsti zakonov kralj Jugoslavije. Tudi iz sporazuma kot dejanskega temelja nove državne ureditve in iz uredbe o banovini Hrvatski kot pravne podlage novih odnošajev dokaj jasno izvira, da državnemu zakonu ne gre prednost pred banovinskim zakonom. Če bi se z državnimi zakoni mogla utesnjevati avtonomija dežel in ob moč pripravljati deželni zakoni, bi avtonomija ne bila kaj vredna. Omenjam še, da v prednjih dveh odstavkih navedeni spori ne gredo za tem, ali spada zadeva v pristojnost državne ali deželne zakonodaje; državni zakon bi mogel po krivici si lastiti kompetenco v takih stvareh, ki pripadajo upravni ali sodni oblasti dežele, deželni zakon pa kompetenco v poslih upravne ali sodne oblasti države. Ne le zakonodaja, tudi redna in upravna sodišča bi mogla kršiti z ustavo določeno črto mej-nico med državno in deželno oblastjo. Tako ima banovina Hrvat-ska svoje hrvatsko redno sodstvo, a zavoljo že preje omenjenega posebnega pravnega položaja muslimanskega, po srbskem kakor po hrvatskem ozemlju raztresenega | življa šeriatska, za sojenje v rod- binskopravnih in dednopravnih zadevah muslimanov pristojna sodišča ostanejo še nadalje državna oblastva. S tem je seveda dana možnost sporov med rednimi civilnimi sodišči, ki so banovinska, in šeriatskimi sodišči, ki so skupna državna ustanova. Tudi spori med vrhovnim upravnim sodiščem, pristojnim za sojenje v skupnih zadevah, in upravnim sodiščem, ki v poslednji stopnji odloča v avtonomnih deželnih stvareh, niso izključeni. V sestavljeni državi pa se ne pojavljajo le takšni spori med raznimi vrstami sodstva ali med sodstvom in upravo, ki se nanašajo obenem na razmejitev med državno in deželno oblastjo; kom-petenčni konflikti med dvema najvišjima sodiščema ali med kakim najvišjim sodiščem in najvišjim upravnim oblastvom utegnejo nastati tudi zgolj v državnem ali zgolj v deželnem področju samem. Spore te vrste zgolj v državnem področju more ustavno sodišče reševati, povsem odveč bi pa bilo, ako naj ustavno sodišče odloča tudi o takih kompetenčnih konfliktih, ki se pojavljajo le v okviru ene in iste deželne oblasti, n. pr. med banovinskim vrhovnim sodiščem in banovinskim upravnim sodiščem. Ker gre v tem poslednjem primeru le za banovinsko zadevo, je gotovo bolj primerno, da spor te-le vrste rešuje posebno, iz sodnikov vrhovnega sodišča in iz sodnikov upravnega sodišča sestavljeno banovinsko konfliktno sodišče. Spori zaradi posega državne uprave v deželno avtonomijo ali avtonomne deželne uprave v državne posle so seveda pogosteje v državah, kjer ni upravnega sodstva ali kjer je kompetenca upravnih sodišč omejena. V državah z razvitim upravnim sodstvom že to samo skrbi za popravo takih nepravilnosti ali pa nastane iz neustavnega posega uprave neustaven poseg upravnega sodstva v tujo kompetenco. Izjemoma pa more tudi v teh državah državna uprava kršiti ustavo z nepravilnim posegom v deželno avtonomijo ali deželna uprava s takim posegom v državni delokrog, ne da bi moglo upravno sodstvo temu od pomoči. Tak primer je naveden tudi v čl. 14 uredbe o banovini Hrvatski. V nekaterih stvareh je naša država pristojna samo za izdajanje zakonov in to ali zavoljo tega, ker je že temeljna uredba prenesla glede nekih zadev edinole upravo, ne pa tudi zakonodaje od države na avtonomno banovino, ali pa zato, ker je ministrski svet na podlagi čl. 2., odst. 5., uredbe o banovini Hrvatski sklenil, da se nekateri posli državne uprave prenesejo od državnih oblastev, zavodov in drugih ustanov na banovino. V vseh teh primerih sme izdajati vrhovno državno oblastvo (ministrstvo) banovini obča navodila, kako naj se uporabljajo dotični zakoni. Ako ima država pravico, da daje banovini obča navodila za uporabo državnih zakonov, potem ima tudi pravico, da po svojih organih nadzira, kako banovinski organi izvršujejo to vrsto zakonov. Nadzor se bo moral izvajati seveda na tak način, da ugled bana in banskega oblastva ne bo trpel; zlasti bo smelo le osrednje državno oblastvo po svojih organih nadzirati izvrševanje državnih zakonov in pri nižjih, banu podrejenih obla-stvih le s pristankom banskega oblastva. Tudi ne bo odposlani nadzorni organ sam smel zahtevati odpravo ugotovljenih nepravilnosti, marveč le osrednje državno oblastvo saipo. Ni izključeno, da je ban drugega naziranja o značaju grajanih nepravilnosti in da po njegovem mišljenju država s svojo zahtevo posega v avtonomijo banovine. Morda ban celo meni, da je država že kar z občimi navodili za uporabo omenjenih državnih zakonov kratila avtonomijo banovine. Ob takem nesoglasju bo moralo ustavno so- dišče odločiti, kdo ima prav. Kolikor je ministrski svet nekatere posle državne uprave prenesel v pristojnost banovine, bi sicer tudi mogel te posle zopet poveriti državnim organom, toda s tem bi se ne izognili sporu. Taka nesoglasja, kakršni so gori navedeni spori med državo in deželo, pa lahko nastanejo tudi mod avtonomnimi deli ene in iste države. Tudi v teh primerih gre za prekoračenje deželne oblasti, toda na škodo druge avtonomne dežele. Ustavno sodstvo, določeno za reševanje nesoglasij med državo in poedino deželo, se sme raztegniti pač tudi na te spore med avtonomnimi deželami samimi. Ponekod sodi ono vrhovno sodišče, ki opravlja funkcije ustavnega sodišča, povrh še o imovin-skih zahtevkih javnopravnega značaja med državno celoto in avtonomno deželo ali med poedini-mi deželami samimi, dalje med javnopravnimi telesi (n. pr. občinami) dveh različnih dežel. Do-čim je ta naloga ustavnega sodišča skorajda nujna, pa nikakor ne bi bilo potrebno, da to sodišče sodi tudi o takih zahtevkih mfi& javnopravnimi enotami v okviru iste avtonomne dežele. Imovinsko-pravni zahtevki poslednje vrste se umestneje uveljavljajo pred upravnimi oblastvi in eventualno šo pred upravnim sodiščem v deželi sami. V sestavljeni državi utegne važna biti pripadnost k poedini deželi, torej deželjanstvo, ki v Jugoslaviji zavisi od pripadnosti k občini, t. j. od domovinstva. Do-movinstvo je pa lahko sporno med dvema deželama ter morebiti dve deželi v poslednji instanci odklanjata pripadnost državljana. Ustavno sodišče bi moglo tudi lak spor rešiti. Vprašanje m plai za trg. pomoinike V petek je obiskala bana dravske banovine dr. Marka Natlačena močna deputacija zastopnikov naših trgovskih združenj iz vse Slovenije. Deputacijo je vodil podpredsednik Zveze trg. združenj Anton Verbič, ki je tudi utemeljil stališče trgovstva glede uredbe o minimalnih mezdah trg. pomočnikov. Opozoril je na težko stanje trgovine, zlasti pa na težavni položaj podeželskega trgovca, ki pri sedanjem nizkem zaslužku nikakor ne zmore mezd, ki jih predpisuje uredba. Ta bi morala zato nujno povzročiti znaten odpust pomočnikov, da tem ne bo v korist, temveč jim prinese brezposelnost. Nato so tudi vsi drugi člani de-putacije s konkretnimi primeri navedli vzroke, zaradi katerih trgovstvo ne more plačevati plač po uredbi. Zlasti so poudarili, kako nelegalna trgovina ubija legalno. Posebno pa se je v zadnjem času razpaslo krošnjarstvo, ki ga pa nekatere oblasti kljub jasni okrožnici bana ne zatirajo tako, kakor bi ga morale. Deputacija je izročila g. banu tudi spomenico o uredbi ter utemeljila minimalne zahteve trgovstva, kako se naj ta uredba spremeni. G. ban dr. Natlačen je z veliko pozornostjo poslušal izvajanja de-putacije in pokazal veliko razumevanje za navedbe trgovcev. Moremo zato upati, da bo tehtno in ute- meljeno stališče trgovstva upoštevano. Glede krošnjarstva je g. ban priznal njegovo škodljivost in pozval trgovce, da mu konkretno javijo vsak primer, ko oblasti ne bi iz polnile svoje uradne dolžnosti, kakor jim jih nalaga njegova okrožnica. Vsak primer, ko orožniška postaja ne zasleduje ovadenega krošnjarja ali ko sresko načelstvo ovadenega nelegalnega krošnjarja ne bi kaznovalo ali kaznovalo premilo, naj sc mu prijavi. To naj tudi vsi trgovci store, ker so konkretni primeri nezakonitega krošnjarstva najučinkovitejše sredstvo v boju proti krošnjarstvu. člani deputacije so odšli od g. bana z zavestjo, da bodo njih upravičene zahteve upoštevane. Propagandne zaklopne znamke za XX. ljubljanski pomladanski velesejem so izšle. Na razpolago so s slovenskim, srbohrvatskim (latinica in cirilica), nemškim, francoskim in italijanskim napisom vr lični in okusni izvedbi. Uprava Ljubljanskega velesejma dostavlja p. n. tvrdkam na željo znamke brezplačno in prosi, da z njimi opremljajo vse poštne pošiljke. Poštna uprava je uporabo teh znamk dovolila. Zveza industrijcev za dravsko banovino j ima redno letno skupščino ▼ petek 19. aprila 1940 ob desetih v sejni dvorani Zbornice za trgo-, Vino, obrt in industri jo v Ljubljani, Beethovnova ul. 10. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine. 2. Poslovno poročilo. 3. Računski zaključek za 1. 1989. — Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Odobritev proračuna za 1.1940. 5. Volitev uprave. 0. Volitev nadzorstvenega odbor«. 7. Volitev častnega sodišča. 8. Raznoterosti. Skupščina je sklepčna, ako je prisotna vsaj ena tretjina članov. Ako ob uri, za katero je skupščina sklicana, ni prisotna ena tretjina članov, se vrši skupščina eno uro kasneje brez ozira na število prisotnih članov. Člani izvršujejo svoje članske pravice osebno iu jih ne morejo vršiti po pooblastilih. Če se vodi obrt po poslovodji, ima članske pravice imetnik obrta, toda jih sme prenesti s pismeno izjavo na poslovodjo. Za obrte iz §§ 15., 16. in 185. zakona o obrtih opravlja Članske pravice poslovodja, če se pa izvršuje obrt brez poslovodje, oseba, ki vodi obrt. Za pravne osebe izvršuje članske pravice poslovodja ali oseba, ki jo podjetje pooblasti, da ga zastopa. Člani, ki so v zaostanku s plačilom članskih prispevkov, nimajo pravice govora na skupščini, niti aktivne niti pasivne volivne pravice. Zveza industrijcev za dravsko banovino v Ljubljani. Predsednik: A. Praprotnik. Tajnik: dr. Golia. »Služb, novinec z dne 29. marca so objavile naslednjo uredbo o hmelju: 1. — Zaradi zaščite hmeljarstva določa (razširi ali zmanjša) kmetijski minister na predlog hmeljarskih združenj ter po mnenju banovinskih hmeljarskih komisij površino zemlje, ki sme biti zasejana s hmeljem in to sorazmerno v vseh proizvodniških okrajih (rajonih) po stanju površine na dan uveljavljenja te uredbe. § 2. — Sedanje s hmeljem zasejane površine ali celotno število hmeljskih stebel (sadik) se sme povečati samo v krajih, kjer se goji hmelj v večjem obsegu in katere uredba označuje kot hmeljarske okraje (a, b in c čl. 3.). Obstoječi hmeljniki izven teh okrajev se morejo obnavljati, ne pa razširiti. Uredba o organizaciji zbiranja starega železa Ta teden bo prva seja posvetovalnega odbora za kovinsko industrijo. Za sejo se pripravlja gradivo za izdelavo uredbe o organizaciji in prodaji starega železa. Po prejetih informacijah bo v bodoče za zbiranje starega železa potrebno predhodno dovoljenje. (Zakaj?) Določile se bodo tudi minimalne cene za staro železo. Te cene bodo obvezne za tvrdke, ki nakupujejo staro železo. Določile pa se bodo tudi cene, po katerih »e mora prodajati staro železo do mačitti tovarnam za predelovanje starega železa. Izdane bodo tudi uredbe za pravično razdelitev starega železa na posamezne industrije. Kolektivna turistična propaganda Tujskoprometna zveza »Putnikc v Mariboru je skupno z ljubljansko posestrimo tudi za letošnjo sezono organizirala kolektivno tu ristično reklamo za Slovenijo v domačih časopisih in v omejenem obsegu tudi v inozemskih časopisih. Bistvo kolektivne reklame je v tem, da se oglasi vseh turističnih interesentov objavijo pod učinkovito skupno glavo, ki na prvi pogled vzbudi pozornost čitatelja, tako da pride tudi najmanjši in riajcenejši oglas do veljave ter je propagandna vrednost takega ogla sevanja znatno večja. Skupna glava je ilustrirana ter vsebuje kratek propagandni napis z vabilom za obisk Slovenije. Zvezi sta te dni članstvu in turističnim interesentom razposlal podrobne razpise za kolektivno tu ristično reklamo v časopisih. Interesenti, ki hočejo izkoristiti ta uspešni način turistične propagande po naših časopisih, naj ne ttludoma zahtevajo tozadevni razpis in navodila od pristojne Tu. škoprometne zveze. Skrajni rok za naročila je 10. april, poznejša na ročila Zvezi pod nobenim pogojem ne bosta mogli upoštevati. Uredba o Hmeljski okraji § 3. — Hmeljski okraji (kraji, okoliši) so: a) štajerski okraj, ki obsega vse občine srezov Celje in Gornji grad, vse občine sodnega okraja Šoštanj, občine Marenberg, Vuhred in Vuzenica iz sreza Dravograd ter občino Ruše iz sreza Maribor desni breg. b) podonavski okraj, ki obsega sreze: Apatin, Batina, Bačka Topola, Bačka Palanka, Odžaci, Irig, Novi Sad, Stari Bečej, Stara Pa-zova, Ruma, Sremska Mitroviča, Zemun, Senta, Sombor, Titel, 2a-balj in Kula. c) Banovine Hrvatske okraj, ki obsega sreze: Ilok, Šid in Vukovar. § 4. — Dovoljenja za povečanje površine zasajene s hmeljem ter naredbe za zmanjšanje površin na podlagi odloka kmetijskega ministra (§ 1.), ko tudi obnove za dovoljenje hmeljnikov, to je izruva-nje starega in zasaditev novega hmelja na isti ali drugi zemlji enake površine izdaja banovinska imeljarska komisija na predlog pristojnega hmeljarskega združe nja. Obvezna hmeljarska združenja § 5. — V vsakem hmeljarskem okraju se ustanovi po eno hmeljarsko združenje. Cilj tega hmeljarskega združenja je, da zastopa interese hmeljarjev, da dela za napredek proizvodnje in prodaje hmelja, da prireja sezonske sejme vzorcev, da vodi evidenco o lastnikih in o površini s hmeljem zasajene zemlje (kataster) s statistiko o proizvodnji in prodaji. V primeru, da na istem območju ob uveljavljenju te uredbe že obstoji eno ali več hmeljarskih združenj, se morajo ta vskladiti s temi določbami ter preurediti in spojiti v hmeljarsko združenje. Rok in način za spojitev določa pristojni ban. § 6. — Vsak lastnik hmeljnika mora biti član hmeljarskega združenja ter je dolžan, da plača temu združenju na leto najmanj 1 % od dosežene prodajne cene svojega hmelja. Ta prispevek more glavna skupščina hmeljarskega združenja tudi zvišati, toda največ na 2%. Vsak kupec hmelja mora pri plačilu kupljenega hmelja odbiti od proizvajalca predpisani odstotek od dosežene kupne cene ter ga izročiti pristojnemu hmeljarskemu združenju. Hmeljarji, ki niso v okrajih, na vedenih v čl. 3. te uredbe, morajo biti člani hmeljarskega združenja dotične banovine, oz. ako tega v banovini ni, tedaj najbližjega hmeljarskega združenja njihovega okraja. Kmetijski minister predpiše v sporazumu z notranjim ministrom pravilnik o hmeljarskih združenjih. § 7. — Ves hmelj, proizveden v naši državi, mora biti uradno obeležen (signiran). Trgovina z ne signiranim hmeljem je prepovedana. Način obeleževanja (signiranja) se bo predpisal s pravilnikom. Banovinska hmeljarska komisija V vsakem proizvaj'alskem okraju (§ 4.) se ustanovi banovinska hmeljarska komisija. Člane banovinske hmeljarske komisije postavlja za dobo štirih let pristojni ban iz vrst predstavnikov proizvajalcev ter hmeljskih trgovcev in sicer v razmerju 3:1. Zastopnike hmeljarjev predlaga banu hmeljarsko združenje, zastopnike trgovcev pa združenje hmeljarskih trgovcev, če pa tega ni, pristojna trgovinska zbornica. Za člana hmeljarske komisije imenuje pristojni ban tudi enega zastopnika banske uprave, ki mora biti agronom in po možnosti strokovnjak za hmeljarstvo. Sedež in število članov banovinske hmeljarske komisije določa ban. Naloga banovinske hmeljarske komisije je, da daje svoje mnenje o vseh vprašanjih proizvodnje in trgovine hmelja ter da vodi hmeljarsko statistiko, da signira hmelj, kontrolira zasejane površine s hmeljem ter vnovčevanje hmelja. Kmetijski minister bo s pravilnikom podrobneje določil Bestavo in delokrog te komisije. § 8. — S trgovino hmelja se morejo baviti proizvajalne hmeljarske zadruge in oni trgovci, ki imajo predpisano obrtnico po zakonu o obrtih. § 9. — Nakupovanje hmelja od proizvajalcev po vzorcu, se prepoveduje, razen na vzorčnih sejmih, ki jih prirejajo hmeljarska združenja. Za nakup hmelja od proizvajalcev bo predpisal pristojni ban trgovinske uzance na podlagi predloga banovinske hmeljarske komisije. § 10. — Vsak hmeljar mora v treh mesecih po uveljavljenju te uredbe pri občinski oblasti prijaviti svoj hmeljnik, njegovo površino ali število stebel (sadik) ter na hmeljniku na vidnem mestu zapisati ime lastnika ter površino ali število sadik, kasneje se mora vsaka sprememba prijaviti do konca meseca maja vsakega leta. Kazenska določila § 11. Kdor postopa nasprotno predpisom § 2. in § 4. te uredbe, se kaznuje denarno od 1000 do 10.000 din ter z zaporom od 5 do 30 dni. Kdor postopa nasprotno členom te uredbe, ki niso našteti v 1. odstavku tega člena, se kaznuje z zaporom od 1 do 30 dni in denarno od 500 do 10.000 din. Kazni izreka občna upravna oblast prve stopnje. Vse denarne kazni, izrečene po tej uredbi, gredo v korist fonda hmeljarskega združenja iz okraja, b katerega hmelj izvira, denar pa se uporabi za regulacijo hmeljskih cen. Kdor ima zasejan hmelj brez dovoljenja (§ 1., 2. in 4.), ga mora na poziv upravne oblasti prve stopnje v roku 30 dni izruvati. Če tega ne stori, ga da izruvati upravna oblast prve stopnje na njegov trošek, poleg tega pa ga kaznuje po predpisih prvega odstavka tega člena. § 12. — Za izvrševanje te uredbe predpiše kmetijski minister posebni pravilnik, in sicer v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo. § 13. — Z uveljavljenjem pravilnika (§ 12.) preneha veljati pravilnik o kontroli hmelja z dne 10. junija 1932., II. št. 20323/C. § 14. — Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko stopi v veljavo pravilnik za izvrševanje te uredbe (§ 12.). Beograitka trgovinska zbornica o davčni reformi Te dni je imel svet beograjske trgovinske zbornice svojo plenarno sejo, na kateri je izčrpno razpravljal o raznih gospodarskih vprašanjih. Na koncu je sprejel svet štiri resolucije, in sicer o trošarinskih registrih za vino in žganje, o veleblagovnicah, resolucijo o pobijanju draginje i'n brezvestne špekulacije ter resolucijo o davčni reformi. Ta resolucija se glasi: Težki dnevi, ki jih preživlja vsa Evropa, nalagajo naši državi izredne naloge in s tem tudi izredne izdatke. Zaradi tega je dolžnost vseh državljanov, da dajo za državo, zlasti pa za njeno neodvisnost in varnost večje žrtve kakor pa dosedaj. To je soglasno stališče beograjske trgovinske zbornice in v tem oziru ne čuti zbornični svet nikake potrebe, da bi z ozirom na zadnjo davčno reformo izrekel ka tere načelne pripombe. Ravno tako ne čuti zbornični svet potrebe, da bi kaj pripomnil na prizadevanja avtorjev davčne reforme, da se napravi konec nepravičnostim ozi roma neenakostim v sedanjem obdačevanju in da se te v bodoče čimbolj omilijo oziroma odpravijo. Način pa, ki je v reformi predpisan za dosego teh ciljev, ne daje samo povoda za resno kritiko, temveč tudi skrajno nezadovoljnost Številni predpisi reforme pomenijo tako veliko krivico za nekatere kategorije davčnih zavezancev, da bodo neizogibno imeli za posledico opuščanje obratov ali pa popoln polom dotičnih davčnih zavezancev. Zopet druge določbe reforme prepuščajo davčne zavezance na milost in nemilost davčnih organov, ki pa nikakor niso dorasli za tako velika pooblastila in za tako veliko oblast, ki se jim daje z davčno reformo. Tretja vrsta teh določb pa sili veliko število davčnih zavezancev, da ali ustanove delniške družbe ali druge družbe, zavezane na javno polaganje računov ali pa da zmanjšajo obseg svojega poslovanja, da bi se izognili usodni zamišljeni obveznosti vodenja poslovnih knjig. To pa pomeni zo-ževanje zlate sredine, pogloblje-vanje gospodarskega in socialnega prepada v vrstah gospodarskih ljudi. Končno pa dela to tudi vtis, da se z reformo povečuje že itak zadostno globoki prepad med državo oziroma njenimi organi ter državljani, kar je zlasti z ozirom na težke dni, ki jih preživljamo sedaj, posebno škodljivo za pravilno pojmovane interese države. Zato prosi svet beograjske trgovinske zbornice vse odločujoče či-nitelje, da čimprej najdejo drugo pot, po kateri bi se v znosni in potrebni višini obremenili državljani, država pa da bi prišla do novih materialnih sredstev, ki pa bi imela manj usodne posledice kakor pa reforma z dne 23. decembra 1. 1. To zahtevajo ne samo živ ljenjski interesi našega gospodarstva, temveč tudi veliki in morda celo največji interesi same države Izvoz vina iz severne Slovenije je znašal po zanesljivih jrodatkih meseca februarja t. 1. v Nemčijo 1720, na Češko in Moravsko pa 960, skupaj 2680 hektolitrov. V prvih dveh mesecih tekočega leta je šlo v Nemčijo 3221, v protektorat 960 in v Švedsko 1’2, skupaj tore. 4182'2 hektolitra. V poštev prihaja le sortno vino. Za letošnje leto bo izvoz vina bolj živahen, predvsem v Nemčijo, ker bo ta država po trebovala velike množine pijače, največ boljše vrste iz severne Slo venije kot najbližje pokrajine. Politične vesti Interview z znanim madžarskim politikom dr. Tiborjem Eckhardtoin je objavil pariški list »Pariš Soir«. Eckhardt je med drugim dejal, da ni med Jugoslavijo in Madžarsko nobenih spornih teritorialnih vprašanj. Madžarska razume, da so Jugoslaviji potrebno vojaške meje, ne sme izpostaviti enako sltuaciji ko 1. 1914. Majhne diference ki še obstoje, ne mo-prijateljskih odnosa je v med obema državama. Pač pa je resno vprašanj« madžarske manjšine v Romuirtji ter Transilvanije. Venpar pa Ma,dŽ3j^sicr^ čsl- kala že 20 let, more še čakati, da spravi svoje interese v sklad z interesi evropske mirovne politike. Zakon o civilni mobilizaciji pre_ bivalstva za primer vojne je bil objavljen v Italiji. Po tem zakonu mora vse prebivalstvo aktivno sodelovati pri narodni obrambi. V Ankari so bila tajna posvetovanja med vodilnimi osebami romunskega in turškega gen. štaba. Poostritev blokade Nemčije je sedaj glavna težnja zaveznikov. Svoj namen bodo skušali predvsem doseči s trgovsko blokado, kar pomeni, da 'bodo nevtralnim državam rja^Juf»vhie in blago le, če se omeje' sv°l izvoz v Nemčijo, prugo sredstvo. *sa poostritev blokade je srebrno sredstvo. Zavezniki bodo pokupili v nevtralnih državah vse odvišne zaloge ter s tem dosegli, da tega blaga ne bo mogla dobiti Nemčija. Tako je že Chamberlain v svojem zadnjem govoru omenil, da je Vel. Britanija nakupila na Norveškem vso mast kitov letošnjega ribolova. Znani so tudi veliki britanski nakupi petroleja in žita v Romuniji ter rud v balkanskih državah. Tretje sredstvo je čisto vojaškega značaja, da se prepreči s torpediranjem nemških ladij ali na druge načine prevoz švedskega železa v Nemčijo. Dve nemški ladji sta tudi že dejansko bili potopljeni, dve sovjetski ladji pa odvedeni v Hongkong. Vel. Britanija je izdelala načrt, po katerem bodo britanske ladjedelnice vsako leto izdelale za pol-drug milijon ton trgovskih ladij. V gradnji je nadalje ato rušilcev. Stremljenje zaveznikov, daa»dm bolj poostri blokada proti Nemčiji, postaja uspešno. Tako je Španija že pristala na to, da ne bo v Nemčijo izvažala nobenega blaga več, ki je potrebno za nadaljevanje vojne. Enake obveznosti sta spre-ele tudi Madžarska ip Grčija. Ni izključeno, da; bosta švedska Sn Norveška sploh ustavile vsak izvoz železa. Francoski tisk zahteva, da se razširi blokada tudi na Jadransko, črno in Sredozemsko morje. V Jadranskem morju že delujejo angleške vojne ladje ter so zaustavile trt naše parnike, naložene z boksitom. Zunanja ministra Francije in Anglije sta izročila švedskemu in norveškemu poslaniku noti svojih vlad, ki želita, da se temeljito razčistijo vprašanja v zvezi z nevtralnostjo švedske in Norveške ter nemškega uvoza iz obeh držav. Šef britanskega gen. štaba general Ironside je izjavil novinarjem, da so zavezniki Nemčiji od srca hvaležni, da ni zaveznikov takoj napadla, ker so se v teh 7 mesecih mogli dobro pripraviti. Strah ga je bilo, če hi Nemci takoj napadli, ker takrat ni imela Vel. Britanija nobene armade, šele v zadnjih 14 dneh je Vel. Britanija popolnoma pripravljena na vse. Italijani napovedujejo, kar bi bilo tudi v soglasju z izjavo šala Goringa, da bo j^?"eXTpri" šlo do velike letalske ofenzive Nemcev in zaveznikov in da se bodo v zraku najprej pomerile sile obeh taborov. z zapadnega bojišča poročajo o letalskih bojih. Francozi poročajo o sestreljenih nemških, Nemci pa o sestreljenih francoskih letalih. Polemika zaradi poljskih dokumentov, ki jih je objavila nemška vlada, se v svetovnem tisku nadaljuje. švicarski listi' pišejo, da so pričakovani komentarji o Molotovom govoru v nemških listih izostali, namesto tega pa je prišla objava poljskih dokumentov. S tem je bila nemška javnost od vrnjena od Molotovega govora. Ameriški senat je s 46 proti 33 glasovom sprejel predlog, da se pooblasti vlada, da v prihodnjih treh letih tudi brez odobritve kongresa sklepa trgovinske pogodbe. Sklep pomeni velik uspeh predsednika Roosevelta, ker se je proti temu sklepu vodila ostra opozicija. Vlada gen. Smutsa v Južni Afriki je dobila od senata izredna pooblastila. Sovjeti so začeli graditi na man-džunski meji Mažinotovo črto. Finsko - sovjetski diplomatski od-nošaji bodo še ta mesec v polnem obsegu obnovljeni. Naše gospodarstvo li poročila predsednika HDB Ivana Avseneka Na bilančni seji Hranilnice dravske banovine v Ljubljani je podal njen predsednik Ivan Avsenek sledeče splošno in poslovno poročilo za 1. 1939. Preteklo poslovno leto je bilo za nas vse ne samo najtežje, kar smo jih doživeli po vojni, ampak je pomenilo istočasno tudi zaključek mirnega razvoja od ene svetovne vojske do druge. Pod pritiskom skrajno napetega političnega razvoja so trpela vsa gospodarstva in tudi naše ni bilo izvzeto. Prvič se je dogodilo,^ da smo morali v enem letat preživeti kar dve kreditni krizi, spomladansko in jesensko. Skušnje, nabrane v preteklih letih, previdno razpolaganje z aktivi in vera v takojšnjo in izdatno pomoč emisijske banke so pomagali vsem našim zavodom, da so obe ti krizi v splošnem srečno preboleli. To je morda edina svetla točka v razvoju našega kreditnega gospodarstva v preteklem poslovnem letu. Kljub temu pa obe ti krizi nista ostali brez posledic za naš kreditni sistem. Močno sta namreč zavrli naraščanje zaupanja vlagateljev, zavrti sta pa tudi hitrejši tempo v stvarnem saniranju naših denarnih zavodov, ker bi se brez obeh teh kriz verjetno marsikateri zavod odrekel zaščiti. Preteklo poslovno leto je doživelo poleg tega še dva dogodka, ki sicer ne nosita gospodarskega značaja, ki bosta pa vendar imela tako močan vpliv na naše gospodarstvo, da lahko že danes trdimo, da se za naše gospodarstvo začenja nova doba. Mislimo pri tem na začetek korenite preureditve naše države in na začetek vojne med največjimi evropskimi narodi. Sporazum in edinstveno gospodarsko ozemlje države Začetek korenite preureditve naše države temelji na popolnoma novih idejah, na federalizaciji naše države, federalizaciji na političnem, narodnem, kulturnem in socialnem področju. Ali tudi na gospodarskem področju? Na to vprašanje je, hvala Bogu, dal jasen in precizen odgovor že sporazum z dne 26. avgusta 1939., ki je odločil, da bodi naša država eno in nedeljeno carinsko in trošarinsko območje. S tem je bilo proklami-rano gospodarsko edinstvo naše države. S tem je bil ustvarjen temelj za skupno in enotno gospodarsko zakonodajstvo v Jugoslaviji. Na ta način ustvarjeno gospodarsko edinstvo naše države je gotovo najboljša in najpametnejša rešitev tega vprašanja. Zal moramo ugotoviti, da naša javnost ravno temu gospodarskemu edinstvu posveča premalo pozornosti. Zato se tudi niso razbistrile in razčistile vse sporne misli o dobrih in slabih straneh gospodarskega edin-stva. v premnogih vprašanjih gospodarskega edinstva tavamo v temi, kar daje nepoučenim priliko, da kritiziraj0 jjrez utemeljitve in pristransko vsa bremena gospodarskega edjn8tva^ ne vj