ISSN 0350-5561 za konectedna Večinoma sončno in razmeroma toplo bo. V soboto bo pihal jugozahodnik. številka 14 četrtek, 9. aprila 2009 Dan pred cvetno nedeljo smo lahko na kmečki tržnici spoznali ljudske šege, povezane z veliko nočjo. To bomo praznovali to nedeljo. Se napoveduje še kak stečaj? Podj etj a ne odpuščaj o več zaradi negotovosti in iz previdnosti, ampak zato, ker nimaj o več dela MilenaK rstič -P laninc Velenje, 6. aprila - Letošnji marec je bil v Območni službi Velenje nekoliko bolj umirjen, kot sta bila januar in februar. »Razmerje med na novo prijavljenimi v brezposelnost in odjavljenimi je bolj uravnoteženo. Če smo konec januarja in februarja beležili 700 in celo 800 oseb več, kot jih je bilo na začetku meseca, smo jih v marcu 100,« pravi Robert Rajšter, direktor Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje. »Podjetja ne odpuščajo več zaradi negotovosti in iz previdnosti, ampak zato, ker nimajo dela. Bojimo se primerov, ko so podjetja previdnostne korake že opravila, zdaj pa ugotavljajo, da to ni bilo dovolj. Žal pričakujemo, da se bo kakšen stečaj po Elkroju vtem prostoru še zgodil.« So se pa glede na krizne razmere delodajalci dobro odzvali na javna razpisa za spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb, ki delodajalcem iz gospodarstva omogočata pridobitev do 8.000 evrov subvencij. Za prvo odpiranje so prejeli 54 vlog, za dru- go, ki je bilo konec marca, 20. Na razpis za krajši delovni čas so prejeli za prvo odpiranje 18 vlog in za drugo 16. »S prvimi, ki so se prijavili na razpis in so bile njihove vloge popolne, že sklepamo pogodbe, ki jim bodo sledile zaposlitve. Oba razpisa sta še odprta in pričakujemo še več zanimanja.« Velenje, 4. aprila - Naredil se je lep sončen dan, ki je v soboto dopoldne v center mesta privabil veliko meščanov in meščank. Tokrat so se zagotovo na kmečki tržnici zadržali dlje kot ponavadi, saj je bilo dogajanje več kot živahno. In po vrhu še zelo simpatično. V atriju Nove so bile stojnice tudi v soboto bogato založene s kmečkimi pridelki pridelovalcev in društev, za pravi utrip tržnice pa je poskrbel program, ki je bil močno velikonočno obarvan. Obiskovalci so lahko opazovali, kako nastane butara, kako cvetje iz papirja, ki ga vtkejo vanjo ali pa iz njega naredijo lep šopek. Spretne roke tistih, ki to sta- ro »obrt« še dobro obvladajo, so pred očmi vseh nas ustvarjale izvirne izdelke. V otroških ustvarjalni-cah so barvali pirhe in počeli še marsikaj zanimivega, malih ustvarjalcev pa ni manjkalo. Za glasbeni program so poskrbeli Turistična zveza Velenje in Turistično društvo Vinska Gora s pevci ljudskih pesmi Reber. Tudi njihov nastop je bil izviren, ljudje pa navdušeni. Odločitev občine, da bodo vsa ko prvo soboto v mese cu na kmečki tržnici pripravljali dodaten sprem ljeval ni pro gram, je zato odlična! ■ bš, foto: vos Zaradi stečaja Elkroja pričakujejo po 22. aprilu, ko bodo izdane vse odločbe o odpovedi pogodb o zaposlitvi in bodo potekli pritožbeni roki, 204 nove brez po sel ne. Za Zgornjo Savinj sko dolino je to hud udarec. Konec marca je bilo na Uradu za delo Mozirje prijavljenih 805 oseb. Razmišljajo pa že o novih razpisih za spodbujanje zaposlovanja. Eden od njih naj bi bil usmerjen v zaposlovanje v neprofitnih organizacijah. Razmišljajo tudi o razpisu, ki bi bil namenjen absolventom visokih šol in fakultet v smislu, da bi imeli možnost usposabljanja na delovnem mestu v času absolventskega staža, po diplomi pa zaposlitev s pomočjo sredstev zavoda, kajti zaposlovanje ljudi z visoko izobrazbo, fakulteto, je v tem obdobju posebej kritično. Pričakovati pa je tudi razpis za izobraževanje zaposlenih, ki bi se od predhodnih razlikoval po tem, da se nanj ne bi prijavljala podjetja, ampak bi dobili možnost prijave zaposleni sami. »Ta raz pis bi bil dob ro do šel zato, ker so kadrovske službe obremenjene z drugimi skrbmi in bi marsikdo izpadel iz izobraževanja, če bi ostali pri starem načinu.« ■ Pevska revija spet napolnila dvorano Velenje, 3. in 4. aprila - Ob koncu minulega tedna se je nadaljevala območna revija pevskih zborov in vokalnih skupin iz Šaleške doline, ki ga pripravljata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Velenje ter Zveza kulturnih društev Šaleške doline. Tako kot na prvem delu letošnjega »Pozdrava pomladi« je bila tudi tokrat dvorana na obeh večernih koncertih v veliki dvorani velenjske glasbene šole polna. Tokrat so se občinstvu predstavili odrasli pevski zbori, male vokalne skupine in okteti. Skupaj jih je bilo kar 23, kar je eden manj kot lansko leto. Nastopili so: kvartet Svit, oktet Zarja, Lovski PZ Škale, MoPZ Kajuh, vokalna skupina Vajnštajn, ZePZ Vrtec Velenje, MoPZ KD Šmartno ob Paki, MePZKD Škale, oktet TEŠ, MePZ Svoboda Šoštanj ter MePZ Gorenje, ZePZ DU Velenje, oktet Konovo, Rudarski oktet, MoPZ Franc Klančnik, KD Šmartno ob Paki, MePZ DU Šoštanj, MoPZ Prosvetnega društva Lokovica, MePZ KD Ivan Cankar Ple-šivec, MoPZ KUD Ravne, Šaleški študentski oktet, vokalna skupina Fortuna ter Šaleški akademski pevski zbor. Program je strokovno spremljal mag. Nikolaj Zličar, ki bo podal pisno poročilo, opravil pa bo tudi izbor za regijsko srečanje. Občinstvo je bilo navdušeno, saj je bil tudi drugi del revije dokaz, daje petje v Šaleški dolini ne le množično, ampak tudi vse bolj kakovostno. ■ bš Prav vsin astopajoči so se zan astop na P ozdravu pomladis krbnop ripravljali. Inn avdušili. (Foto: Matej Blagus) 1,30 EVR IEAIMO VELENJE Energetska politična sprenevedanja MiraZ akošek Gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj je bila verificirana v političnih in strokovnih krogih še v času prejšnje vlade. Toda zaradi različnih namigov v Šaleški dolini temu zagotovilu nekako niso verjeli, zato so nenehno terjali nove potrditve. Med drugim so župani vseh treh občin Šaleške doline, Srečko Meh, Darko Menih in Alojz Podgoršek, sklicali skupno zasedanje občinskih svetov, nanj pa povabili direktorje HSE, Premogovnika, TEŠ in ministra za gospodarstvo. Sporočilo in sklepi so bili enotni in jasni: gradnja je nujna in strokovno utemeljena. Potem je gradnja tudi stekla. Oprema je rezervirana, v Šoštanju so že porušili kegljišče in zagotovili prostor za novo stavbo, v kateri bo telekomunikacijski center in uprava. Na mestu, kjer stoji dosedanja stavba uprave, pa naj bi že prihodnje leto stekla gradnja šestega bloka. Toda bolj kot se je zgodba začela razpletati, bolj so jo nekateri hiteli zapletati. Že nekaj časa je opaziti, da si nekateri nadvse prizadevajo zastavljeno gradnjo ustaviti. Med njimi je, zanimivo, tudi prejšnji minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. Zanimivo zato, ker je bila gradnja dogovorjena v času njegovega mandata. Na njegovo pobudo bodo v državnem zboru spet tehtali energetsko politiko, kar seveda ne bi bilo sporno, če ne bi bila v ozadju želja po ponovnem tehtanju že zastavljene investicije. Namigi, da gre pri tem predvsem za interese Vizjakovega okolja - Savske elektrarne, NEK in HSE - dobivajo vse bolj oprijemljivo podobo. Vložek je seveda velik in igralcev, kijih mami denar, še več, skrbi pa, da so nacionalni interesi in strateške usmeritve enkrat takšni, drugič pa povsem nasprotni, in to pri istih ljudeh, če le zamenjajo funkcije in soigralce. V tukajšnjih energetskih kolektivih bodo pri investiciji seveda vztrajali, saj bi se morali sicer po letu 2025 od energetike posloviti. Podobnega mnenja sta velenjski in šmarški župan, pa tudi šoštanj-ski zagotavlja, da bo zagovarjal to naložbo. Kljub temu je prejšnji teden podprl predlagano ponovno obravnavo nacionalnega energetskega programa. Vsi se zavedamo, da je za Slovenijo najbolje, da izbere najustreznejšo energetsko usmeritev, toda vse preveč »mamic« se trudi, da bi si prilastilo otroka, da bi lahko z gotovostjo rekli, katera je prava. Namesto strokovnih pa nas nagovarjajo predvsem politični argumenti in Slovenijo, predvsem pa Šaleško dolino, spet postavljajo na preizkušnjo. 9770350556014 lokalne novice 58 let Ere Velenje 1. aprila je minilo 58 let od začetka dejavnosti trgovske družbe Era Velenje. Iz Okrajnega trgovskega podjetja se je razvila v mednarodno trgovsko družbo, po zadnji večji prelomnici leta 2006 pa je Era našla svoje priložnosti predvsem na področju poslovnega razvoja in povezovanja. Danes ima Skupina Era povsem novo identiteto in še zdaleč ni več samo trgovska družba. Skoraj 300-članski kolektiv se namreč ukvarja z oskrbo trgovskih in proizvodnih partnerjev, poslovno-trgovsko podjetniško mrežo, centre pa oblikuje na območju celotne nekdanje Jugoslavije. Usmerjajo se v informacijske tehnologije in komunikacije, poslovne storitve, zdravo hrano, energetiko in okolje, tvegani kapital, evropska sredstva ter v razvoj kadrov. Najpomembnejši projekti v Skupini Era so mreža sodobnih poslovnih MBC centrov, v prvi fazi s poudarkom na Goodcentrih, Era City, poslovno, zabaviščni in trgovski center, Be Good, Lifestyle natural, Top storitve, nove inkubirane družbe (Inceptum, Telapolis, Humanopolis, Aditus, Naložba In, Era Agrina, Eko Energetika. Eden večjih projektov je tudi multilogistično poslovno središče Slovenije. Nastal naj bi v Arnavskem gozdu pri Žalcu. Graditi naj bi ga začeli letos spomladi, razprostiralo pa naj bi se na približno 100 tisoč m2 Erinega zemljišča. Vrednost naložbe naj bi bila 60 milijonov evrov. ■ tp V Skupini Premogovnik iščejo najboljše Velenje - Premogovnik je letos ponovno razpisal nagrade za najboljšega sodelavca - sodelavko v Premogovniku in njegovih povezanih družbah HTZ, PV Invest, RGP, Gost in za najboljšo delovno skupino. V Premogovniku se namreč zavedajo, da brez zaposlenih, ki vsakodnevno delo opravljajo z znanjem, zavzetostjo in odgovornostjo, ne bi bili tako uspešna gospodarska družba. Kandidate za nagrade lahko predlagajo zaposleni v Skupini, člani sveta delavcev Premogovnika in HTZ ter vodje organizacijskih enot. Kriteriji za izbor so bistveno boljši delovni rezultati od drugih, ustvarjalnost, inovativnost, izboljševanje delovnih procesov, ugled in spoštovanje v podjetju, pomembni rezultati pri delu za zunanji trg, pomemben dosežek v stroki, odstotek bolniških izostankov nižji od povprečja Premogovnika. Izpolnjevanje kriterijev se lahko nanaša na daljše časovno obdobje, najmanj pa na leto 2008. Rok za oddajo predlogov je 31. maj, razglasitev najboljših pa bo potekala na letošnji prireditvi ob dnevu rudarjev - Skoku čez kožo, v petek, 3. julija 2009, na mestnem stadionu ob jezeru. ■ Iz Občine Šmartno ob Paki Štiripasovne povezave V občini je še kar nekaj območij, kjer je otežen dostop do širokopasovnih povezav, predvsem interneta, zato lokalna skupnost zavzeto išče možnosti rešitve tega vprašanja. Zaradi tega je bila dobrodošla pobuda občine Mozirje, da se tudi šmarška občina vključi v skupni projekt zgor-njesavinjskih občin in prijavi na ustrezen razpis, s katerim bi bilo možno pridobiti precejšnja nenamenska sredstva za zagotavljanje širokopasovnih možnosti na območjih belih lis. Žal pa so ugotovili, da v registru direktorata za telekomunikacije ni zavedeno, da bi bile v občini Šmartno ob Paki bele lise, za katere je možno pridobiti omenjena sredstva. Kljub temu pa bo občina še poizkušala poiskati možnosti, s katerimi bi se lahko vključila v ta ali podoben projekt. Poplavnav arnost Vremenske ujme bodo v prihodnje gotovo povzročale različne nevšečnosti, tudi na poplavnem območju. Seveda občina v spodnjem toku reke Pake ni pri tem nobena izjema. Razen nevarnosti razlivanja vode iz hudournikov in njihovih pritokov (območje Hudi potok) je tudi reka Paka, predvsem v bližini sotočja s Savinjo, vedno preteča grožnja tamkajšnjim občanom. Občina Šmartno ob Paki je tako aktivno sodelovala pri nastajanju Državnega lokacijskega načrta za ureditev zagotavljanja poplavne varnosti urbaniziranih naselij od Ločice ob Savinji do Letuša. Ta osnutek državnega lokacijskega načrta, ki zajema tudi del reke Pake blizu izliva, so razgrnili v prostorih občine od 2. marca do 2. aprila, sredi prejšnjega meseca pa so organizirali tudi javno obravnavo. V minulih t F\ Mladi z evropskimi poslanci Velenje, 3. aprila - Na državljanskem forumu v Velenju, ki so se ga udeležili evropski poslanci Jelko Kacin, Lojze Peterle, dr. Romana Jordan Cizelj in Ljudmila Novak ter velenjski župan Srečko Meh, so predvsem mladi z gosti razpravljali o aktualnih evropskih temah. Srečko Meh pozdravlja tovrstne razprave, ki so vsekakor boljše kot prepiri in demonstracije. Bolje je tako opozarjati na tisto, kar se zdi, da je narobe. Mnoge teme, ki se zdijo, da se nas ne tičejo, pa so pogosto povsem lokalne. To vsekakor velja tudi za podnebne spremembe, saj se mora vsakdo soočiti s sabo in pri sebi razčistiti, kaj lahko naredi za varstvo okolja. Takšna srečanja je pozdravila Cize- jeva, ki pravi, da tako pridobiva informacije, ki so ji osnova za odločanje v evropskem parlamentu. Lojze Peterle je poudaril, da v evropskem parlamentu ni velikih in malih, ampak so velike in majhne ideje in ravno na področju urejanja vprašanja zdravja so bili slovenski poslanci mnogokrat veliki. Ljudmila Novak je poudarila pomen znanja in možnosti njegovega pridobivanja na tujem. Z veseljem je sporočila, da jim je uspelo sredstva zav te namene povišati in Gostjed ržavljanskega foruma vVelenju so bili evropskip oslanciJ elko Kacin, dr.R omanaJ ordan Cizelj, L judmila Novak in LojzeP eterle. da bo torej teh priložnosti še več. Jel ko Kacin pa je med dru gim poudaril pomen cestnih povezav, seveda tudi tretje razvojne osi, ki je pomembne za nadaljnji razvoj tukajšnjega okolja. dneh je lokalna skupnost na Direktorat za prostor ministrstva za okolje in prostor poslala stališče do razgrnjenega dopolnjenega osnutka omenjenega državnega prostorskega načrta, hkrati z eno pobudo iz razgrnitve. Sicer pa občina podpira projekt in si želi, da se čimprej izvede. On ižjihs ejninah Tukajšnji svetniki na nedavni seji sveta niso sprejeli sprememb in dopolnitev pravilnika o plačah, plačilih občinskih funkcionarjev in nagradah članom občinskega sveta ter drugih občinskih delovnih teles. Po njem naj bi ti dobili za udeležbo na seji 10 evrov. Svetniki so menili, da je potrebno varčevanje na vsakem koraku tudi pri nižjih in ne le pri visokih proračunskih postavkah. Že tako so naročili občinski upravi izdelavo varčevalnega programa. V sklopu sprejemanja tega pa bodo obravnavali tudi pobudo svetnikov Bojana Kladnika in Janka Kopušarja o znižanju sejnin svetnikom. Popravilo cest Zadnja zima je povzročila še dodatno škodo na že tako precej slabih občinskih cestah. Na Občini ugotavljajo, da je večina odsekov potrebna večjih popravil. Pred nedavnim so pregledali najbolj kritične odseke. Na osnovi razpoložljivih sredstev, ki pa jih je vsako leto manj, se bodo odločili, kje in koliko bodo popravljali ceste. V tej fazi bodo izdelali okvirne predračune in izbrali najugodnejšega ponudnika. Neuradno smo izvedeli, da naj bi temeljitejše prenove bili deležni deli cest v Velikem Vrhu, skozi Hudi potok in v Paški vasi. ■ tp Pod Pustim gradom Vpis v vrtec Do 15. aprila bodo v Vrtcu Šoštanj vpisovali nove varovance. Vpis so začeli 1. aprila, v času vpisa pa med 9. in 11. uro potekajo dnevi odprtih vrat. Čistili bodo 18. aprila Občina Šoštanj bo prihodnjo soboto, 18. aprila, pripravila - zdaj že tradicionalno - očiščevalno akcijo. Udeleženci se bodo ob 8. uri zbrali pri Ribiški koči ob Šoštanjskem jezeru. Očiščevalna akcija bo potekala tudi po krajevnih skupnostih. Za vreče za smeti, rokavice iz lateksa in zabojnike bo poskrbela Občina. Rušenje opravljeno strokovno Dela pri rušenju stare Kovinotehne so potekala strokovno in tako, da ni prišlo do poškodb sosednjih objektov. Prostor, kjer je nekdaj stala stavba, so očistili, nasuli in utrdili. Trenutno služi parkiranju. Ogledujejo si ceste Letno in zimsko vzdrževanje lokalnih cest in javnih prometnih površin bo do sredine marca prihodnjega leta izvajalo podjetje Andrejc, d. o. o. Znesek, ki ga bodo v občini Šoštanj namenili za ta namen, je znaten, načrtujejo, da bo za kolikor toliko spodobno vzdrževanje potrebnih 650.000 evrov. Prejšnji teden se je na teren odpravila poseb- na delovna skupina (v njej sodelujejo tudi predstavniki krajevnih skupnosti, v katerih ogled poteka), ki ugotavlja splošne pomanjkljivosti na lokalnih cestah in javnih površinah, ki bi jih lahko odpravili skozi leto. V to pa ni vključena izvedba del, ki so investicijske narave. Ogled so že opravili v Ravnah in Gaberkah, trenutno pa poteka v Belih Vodah in Šentvidu. PUP za dele mesta s Pohrastnikom Od 10. aprila do 11. maja bo v prostorih Občine Šoštanj raz gr njen dopol njen odlok sprememb in dopolnitev prostorskoureditvenih pogojev za dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom, javna obravnava dokumenta pa bo potekala 22. aprila ob 16. uri. ■ mkp Ko ni drugega, pridejo prav kosti za glodanje Od pokraj in, ceste do bloka 6 - Na tehtnici vloga poslancev: za stranko ali svoj e območj e - Nato v Evropi, Hrvati v Natu, a ne v Evropi Pri nas se vedno najde kakšna kost za glodanje. Pa ne ravno zato, ker bi bila kriza že tako velika, da ne bi imeli kaj konkretnega za pod zob, gre seveda za glodanje kosti v prenesenem pomenu besede. Kod da bi kdo res vedno želel preusmeriti pozornost ljudi od pravih težav in vprašanj. Na našem širšem območju se »kosti« kar vrstijo druga za drugo. Enkrat »pokrajinizacija«, ko je bila na tehtnici samostojna pokrajina Zgornje Savinjske in Šaleške doline, potem hitra cesta tretje razvojne osi, ki naj bi povezala kraje in rešila gospodarstvo, zdaj je na vrsti nova, to je vnovično presojanje potrebe po gradnji bloka 6 šoštanjske termoelektrarne. In vmes pade še napad na prvega moža naše najpomembnejše gospodarske družbe, ki v dobršnem delu razgali nizkotnost mnogih posameznikov. Čeprav za vse tri glavne zadeve, ki zajemajo širše območje, v glavnini poudarjamo, kako pomembni so, kako jih potrebujemo, se seveda najdejo tudi taki, ki mešajo štrene. Pri tem pa glavni akterji vedno niti niso iz tega območja. Vsaj za zadnji primer lahko v veliki meri trdimo, da je tako. Delno pa tudi za prva dva. Mnogi pravijo, da so pri vseh teh področjih na posebni preizkušnji poslanci tega območja. Ali so in bodo trdno na strani politične stranke, kateri pripadajo, ali se bodo zavzeli za svoje območje, kjer so bili izvoljeni. Ali pa bodo morda celo nekje vmes. V primeru »rojevanja« nove pokrajine je bilo kar nekaj očitkov na račun nekaterih poslancev, ki da niso bili najboljše »babice« ob političnem rojevanju Saše. Pa čeprav je tudi res, da so kasneje zanikali, da to sploh ni res in so bili pripravljeni pripravljati zibko za tega pokrajinskega novorojenčka. Nekateri menijo, da se je večji razkorak v širšem regijskem prostoru pokazal pri hitri cesti, pri kateri celo poslanca vodilne parlamentarne stranke iz največjih centrov tega območja vlečeta vsak na svojo stran. Ob tem pa kot da se še vedno zatika pri obeh resornih ministrih - okolj-skem in kmetijskem, ko gre za dokončni žegen trase med Velenjem in Šentrupertom. Okoljski pravi, da delo teče po dogovoru, kmetijski pa je ob zadnjem obisku na tem območju pritegnil tistim, ki zagovarjajo stališče, da je treba zavarovati najboljšo kmetijsko zemljišče. Lojalnost stranki ali območju naj bi bila na preizkušnji tudi ob vnovični razpravi o vrednotenju naložbe v blok 6 šoštanjske termoelektrarne. Čeprav je slišati, da je dilema: blok 6 da ali ne, bolj izmišljena, razprava pa potrebna, da nekateri povedo, kar jim leži na duši. Čeprav je tudi res, da nekaterim ne gre v račun, da bi na ta del Slovenije vložili toliko denarja. In ne razumejo, da je ta naložba za Šaleško dolino res življenjskega pomena. Po mnenju mnogih, ki se spoznajo na energetiko, pa tudi za Slovenijo. A ko se v odločanje premočno vmeša politika, se stvar lahko čudno zakuha. Ko ne govorijo več le o elektriki in evrih, ampak o tej in oni politični strani in tem, kdo je za kaj več naredil. In pogosto prihaja do svojevrstnega onesnaževanja okolja. Oči tistih Slovencev, ki gledajo malo širše, so bile uprte v Anglijo, Francijo, Nemčijo in Češko, kjer so se dogajale pomembne stvari na evropski in svetovni ravni. Govor je bil o vrtoglavih številkah, ki naj bi rešile svet pred krizo, ki kaže roge doma la po vsem svetu. In o varnosti, ki naj bi jo predstavljal Nato. Kaj bo to srečanje res prineslo za vnovično večjo blaginjo in mir na svetu, bomo šele videli. Vtem srečanju je imela svoje mesto seveda tudi naša država. Tudi zato, ker je zadnji trenutek prižgala zeleno luč sosednji državi, da je lahko vstopila v Nato. Mnogi upajo, da to ne pomeni, da bodo zdaj naši južni sosedje namesto Italije branili naš zračni prostor. Upajmo, da to res zveni le kot slaba šala. No, mi smo jih v Nato spustili, v Evropo še ne. A menda pride na vrsto tudi to. Predvsem poleti imajo našo južno sosedo mnogi Slovenci zelo radi. Oni pa nas. Ob letošnji napovedi krize tudi v turizmu - še posebno. ■k rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.sl Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. V SREDISCU Šaleška dolina potrebuje šesti blok TEŠ Četudi je bila gradnja šestega bloka potrjena v času mandata prejšnje vlade in verificirata tudi jeseni lani, se upravičenost te investicije nenehno ponovno odpira - O tem bodo v državnem zboru govorili ob ponovni razpravi o energetski strategiji Blok šest bo opremljen z najboljšo tehnologijo, zagotavljal pa bo kar 43- odstotni izkoristek premoga, kar pomeni, da bodo za enako proizvodnjo namesto štirih porabili tri tone premoga Mira Zakošek Poslanci državnega zbora bodo ponovno razpravljali o energetski strategiji Slovenije in v zvezi s tem zagotovo tudi o gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Ta gradnja pa se je v Šoštanju pravzaprav že začela. Nanjo je vezan tudi velik del tukajšnjega celotnega razvoja, ki si ga brez energetike ne znamo predstavljati. Pa vendar bi brez investicije v šesti blok energetika začela usihati že po letu 2016, po letu 2025 pa bi povsem zastala. »V Šoštanju o tem blok šest da ali ne sploh ne razmišljamo, ampak so naše misli usmerjene v to, kako gradnjo čim prej speljati in kako čim prej proizvajati elektriko iz sodobnega tehno- loško in ekološko vrhunskega bloka šest,»je odločen direktor Termoelektrarne dr. Uroš Rotnik. Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh ob tem poudarja, da bodo z s to gradnjo zagotovljene tudi naložbe v sanacijo okolja, ki bi jih morala sicer pokriti država. Vtem primeru bi torej zahtevali od države sprejetje zakona za odpravo posledic odkopavanja premoga in proizvodnje električne energije v Šaleški dolini. Bojan Kontič, poslanec SD v državnem zboru, je glasoval proti ponovnemu odpiranju energetskih tem. Ne zdi se mu sicer sporno, da državni zbor razpravlja o politiki energetike v Sloveniji, ki je lahko dobrodošla, a to ne velja, če je uper-jena predvsem v to, da šestega blo- ka v Šoštanju ne bi gradili, ali pa ga prestavili na kasnejši čas oziroma zmanjšali njegovo moč. »Bojim se, da bo točno tako,« poudarja Kon-tič, ob tem pa mis li na raz lič ne lokalne polemike in lobije, ki so se porajali v zadnjem obdobju, dokazati pa skušajo, daje ta investicija, kije bila po dolgotrajnem tehtanju in usklajevanju v času prejšnje vlade potrjena, predraga. »Ne morem mimo tega, da oce nim, da s temi načrti prejšnja vlada ni mislila resno in bi se očitno zadeve po volitvah, če bi se končale drugače, zasukalo nazaj. Ko bomo razpravljali o energetski strategiji, si želim, da ne bi govorili zgolj o investicijah, za katere je v bodoče veliko prostora, saj si moramo zagotoviti dovolj veli- ko samooskrbo,« pravi Kontič. Prepričan je, da potrebuje slovenska energetika različne vire in sedanji, nekako razdeljeni po tretjinah Posledice energetike in rudarjenja bo treba sanirati skozi ceno elektrike ali pa iz državnega proračuna (atomska, termo, in hitro), so zagotovo zelo ustrezni. Če bomo k temu dodali še načrtovane obnovljive vire, kijih Evropa spodbuja, bomo zagotovo na pravi poti. Kontič k temu dodaja, da je najdražja tista ener- gija, kije nimamo. Za blok šest ne potrebujemo uvoženega premoga, dovolj ga imamo v Šaleški dolini. Usklajeni so tudi že vsi načrti izkopavanja. Zaloge premoga so namreč v tem okolju tolik šne, da ga bodo do leta 2020 lahko kopali povprečno po 4 milijone ton na leto, potem pa se bo proizvodnja počasi zmanjševala na 2 milijo na ton. Tako bo vse do leta 2050, ko se bo tudi življenjska doba šestega bloka iztekla. Lahkoomenjena razprava torej ogrozi gradnjo šestega bloka? »Razprava po moje ne bo prinesla dodatne vrednosti, omogočila bo, da bomo zelo na široko govorili o energetski politiki, o tem povedali svoja mnenja, ne bomo pa sprejemali odločitev v zvezi s tem. Vse- kakor pa pričakujem, da bodo vsaj tisti, ki so vezani na ta prostor v državnem zboru s svojo možnostjo javnega nastopa podprli ta projekt. Upam, da ne bo šlo za merjenje moči med koalicijo in opozicijo. Treba je namreč vedeti, da imamo v takšnih primerih na obeh straneh pripadnike različnim projektom. Za to je toliko bolj pomembno, da svoje glasove združimo tisti, ki se zavedamo, kako pomembna je gradnja šestega bloka za tukajšnje okolje.« Naj dodamo, daje Darko Menih, poslanec SDS in župan Šoštanja, kije sicer tokrat glasoval za omenjeno ponovno obravnavo, dejal, da naložbo v šesti blok podpira in da bo tako glasoval tudi v državnem zboru. ■ Ob Cesti talcev 50 novih stanovanj Gradil jih bo zasebni investitor iz Ljubljane - Z novogradnjo bo urbanistično zaključen predel ob reki Paki in vrtcu -Javna razgrnitev za poslovno-trgovski objekt ob Rdeči dvorani končana 6. aprila Velenje, 25. marca - Prejšnjo sredo popoldne so v sejni dvorani Mestne občine Velenje pripravili javno razpravo o spremembah lokacijskih načrtov za centralne predele mesta Velenje. V njih spreminjajo občinske prostorske akte zaradi štirih novogradenj; novega poslovno-trgovskega centra ob Rdeči dvorani, objekta Gaudeamus med gimnazijo in rudarsko šolo na ŠCV, in prenovo objekta nekdanjega Rudnik puba, ki je po sporazumni prekinitvi pogodbe med MO Velenje in ŠŠK-jem verjetno brezpredmeten. Četrti projekt pa je novogradnja ob Cesti talcev. Ker doslej javno še niso predstavili zadnjega projekta, so največ časa posvetili prav temu. Odziv obča nov ni bil prav velik, vseeno pa so prisotni imeli kar nekaj vprašanj. Javne razgrnitve so vedno dobro pripravljene, zato je škoda, da udeležba ni boljša. Sploh ker lahko občani iz prve roke izvedo vse o načrtovanih projektih, imajo pa tudi možnost, da povedo svoje mnenje. Marsikdaj se zgodi, da tega načrtovalci tudi upoštevajo. Tokrat so projekt novogradnje ob Cesti talcev, na parceli ob novi sprehajalni poti ob reki Paki, kjer danes stojita dve individualni hiši, predstavili mestni arhitekt Marko Vučina, krajinska arhitektka Saša Piano in arhitekt novega nadstan-dardnega večstanovanjskega objekta Gregor Gojevič. Daje bila predstavitev še bolj natančna in nazorna, so izdelali maketo stavbe in cev je predvidena novogradnja 50 boljših, lahko rečemo kar luksuznih stanovanj, ki bodo namenjena prodaji na trgu. Tovrstnih stanovanj v Velenju primanjkuje. Istočasno pa smo predvideli novo prometno ureditev na cesti talcev. Pri odcepu za Lidl, torej tik ob novih blo kih, bo ureje no kroži šče. Tam je namreč precej prometnih problemov, s krožiščem in manjšo prestavitvijo dovoza do novogradnje pa bi jih veliko rešili.« Na sami javni razpravi smo izve- podaljšali javno razpravo o spremembah prostorskih načrtov za centralne predele mesta Velenje. To so predlagali stanovalci Standarda, ki so imeli veliko pripomb na napove da no novo grad njo ob Rdeči dvorani, kjer bo velika garažna hiša in nov poslovno-trgovski center. Iztekla se je v ponedeljek, 6. aprila. Vodja urada za okolje in prostor Marko Vučina nam je povedal, da se je tudi v njihovem uradu po prvi javni razgrnitvi oglasilo veliko občanov, ki so jim podrobno razložili, kakšen objekt je tam predviden. »Večino pripomb občanov smo upoštevali. Dejstvo pa je, da gre za velike posege v mesto, Arhitekti, ki so predstavljali nove projekte v mestu. okolice, vključno z novo zasaditvijo. Škoda, da je ni videlo več ljudi. Dvas tolpiča in podzemnagar aža Marko Vučina je v uvodu povedal, daje že ureditveni načrt iz leta 1995 na mestu sedanjih dveh individualnih hiš ob reki Paki, za katerima je blok in v neposredni bližini enota vrtca ..., predviden večji stanovanjski objekt. Investitor iz Ljubljane, ki je že lastnik zemljišča, je projekte spremenil tako, da bodo v prid občanom in vrtcu v neposredni bližini, saj se odmika od njegove ograje. »Ob Cesti tal- Takole naj bi izgledal nov blok ob Cesti talcev. deli, da naj bi krožišče gradila MO Velenje s pomočjo trgovcev, ki imajo centre v bližini. Pogovori z Lid-lom naj bi že stekli. V nadaljevanju sta Saša Piano in Grega Gojevič podrobno predstavila novogradnjo ljubljanskih investitorjev. Da bo prostor čim bolje izkoriščen, bodo pod obema stolpičema bloka, ki bosta med sabo povezana z zanimivim dvoriščem, zgradili garažno hišo. Polovica parkirnih mest bo v njej, polovica pa nad zemljo. Skupaj jih bo 80. V blokih (zaenkrat) niso predvideni poslovni prostori, ampak le stanovanja. Na vrhu obeh bodo luksuzna stanovanja, lastniki bodo imeli tudi lep kos terase. Novi stolpiči bodo od že obstoječega bloka oddaljeni 20 metrov, zato naj ne bi metali sence. Visoki bodo toliko kot že obstoječi blok. Ko bodo novi bloki končani, bo to pomenilo tudi urbanistično zaključeno celoto in ureditev tega dela mesta, vključno z zasaditvijo okolice, ki bo parkovna. Tako bo lepšo podobo dobila tudi lani končana sprehajalna pot ob reki Paki. Večinapri pomb občanov upoštevanih Poročali smo že, da so na Mestni občini Velenje za mesec dni kar 170 metrov, zato so se bali, da bodo stanovanja v nižjih nadstropjih tako v Standardu kot nad nekdanjo Velmo ostala brez sonca. Zaradi dodatnega prometa in hrupa so prepričani, da se bo njihova kvaliteta življenja še poslabšala. Nasprotujejo pa tudi predvideni novi prometni ureditvi, ki predvideva, da v križišču pri Rdeči dvorani iz smeri novega krožišča ne bo več dovoljeno zavijati levo proti Standardu in hote lu Paka. Odcep naj bibil prekratek, zato prometni strokovnjaki predlagajo, da sta oba pasa dovoljena le za vožnjo naravnost. Če se bomo v Velenje pripeljali skozi veliko krožišče in želeli do Hotela Paka, bomo po novem morali do naslednjega križišča pri novi avtobusni postaji, kjer bodo uredili krožišče. Tam bomo lahko avto obrnili in se peljali po Šaleški ces ti nazaj proti Stan dardu. Marko Vučina nam je povedal, da objekt ne bo tako velik in da tudi vplivi na okolico ne bodo tako hudi. »To ne bo še en velik nakupovalni center, podoben kot tisti v Trebuši. Ne gre zato. Mesto je investitorjem postavilo pogoje, namen pa je, da dobimo nujno potrebna dodatna parkirišča za prebivalce centra. Novih parkirišč naj bi bilo kar 400.« ■ BojanaŠ pegel nadaljni razcvet mesta pa je močno povezan z njimi. In to kljub recesiji. Zanimivo je, da investitorji vztrajajo pri svojih načrtih gradnje in očitno nameravajo objekte zgraditi.« Parki rnih m est bo 400 več kot sedaj Predvsem stanovalci Standarda, pa tudi nekaj drugih blokov ob Šaleški cesti, so tisti, ki so predlagali, da občinski urad za okolje in prostor za mesec dni podaljša javno razpravo in tako še sprejema pripombe na predvideno veliko novogradnjo ob Rdeči dvorani. Zaradi gradnje garažne hiše, v kateri bo kar 680 garažnih mest, nad njo pa trgovsko-poslovnega centra, ki se bo razprostiral po skoraj celotnem prostoru pred Rdečo dvorano (torej tudi na mestu sedanjih parkirišč in stare avtobusne postaje) so imeli stanovalci v neposredni bližini veliko pomislekov in pripomb. V zahtevi za podaljšanje javne razprave so zapisali, da so odločno proti temu, da se poleg Rde če dvorane zgradi še en trgovski center in gostinski lokali. Teh se bojijo predvsem zaradi nočnega hrupa. Zapisali so, da bo nov objekt visok od 12 do 15 metrov, dolg pa Vabimo Vas na tradicionalne francoske dneve prestižnih počitniških vozil RGPiVOl^ Vozila bomo postavili na ogled v Velenju, na Velenjskem gradu, od 16. -19. aprila 2009 med 10. in 18. uro. V prijetnem okolju, romantičnih šansonih in izbrani degustaciji, boste lahko občutili naš slogan »FRANCOSKA ELEGANCA, UDOBJE IN POPOLNA OPREMA« Prvič bomo v sklopu dnevov odprtih vrat prikazovali enostavno uporabo CAMP-LET šotorskih prikolic, predstavljene pa bodo tudi satelitske antene Alden, Truma hlajenje, toplovodno ogrevanje Alde, talne plošče Clippy ter namizni pribor Gimex melamin plus. Zaželena je potrditev udeležbe na tanja@freedom-center.si ali na gsm: 041 739 688 Več informacij na internetni strani www.freedom-center.si Tri leta za oživitev simbola Šoštanja V sklop aktivnosti za praznovanje 100-letnice mesta Šoštanj sodi projekt oživitve Pustega gradu, ki domuje nad njim -Vrniti mu želijo status izletniške in razgledne točke Milena Krstič - Planine Trg Šoštanj je postal mesto leta 1911. Čez dve leti bodo v Šoštanju praznovali 100-letnico. Ker želijo temu praznovanju dati poseben pečat, je Krajevna skupnost Šoštanj pričela številne aktivnosti. V pripravi je več projektov, med njimi tudi projekt oživitve Pustega gradu, ki ne samo, daje zahteven, potrebuje tudi čas in denar. Zadnji večji poseg, nujna gradbena dela za ohranitev razvaline in delna arheološka izkopavanja, so bila na gradu izvedena leta 1999. »Gradbena dela so preprečila, da bi se stolp porušil, arheološka izkopavanja pa so dala nekaj pomembnih podatkov o Pustem gradu,« pravi Bojan Rotovnik, član sveta KS Šoštanj in član projektne skupine za oživitev gradu. Prvo aktivnost na terenu je predstavljalo čiščenje pobočja in okolice gradu, ki so jo opravili konec marca. Blizu 30 udeležencev je odstrani- Pusti grad je nekaj izjemnega, zato ni in ne sme biti prostor za odlaganje smeti, van-dalske pohode, piknike in podobne aktivnosti, ki škodujejo gradu in naravi okoli njega. Svet KS Šoštanj je za vodenje projekta imenoval sedemčlansko skupino. V njej so: Danilo Čebul ml., Danijela Brišnik, Alenka Verbič, Rajko Zaleznik, Milojka Komprej, Peter Radoja in Bojan Rotovnik. lo grmovje s pobočja, očistilo Šlandrovo pot in s tem omogočilo, daje postal Pusti grad znova razgledna točka. »S tem smo zagotovili tudi pogoje za izdelavo geodetskega posnetka, na osnovi katerega bo Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Celja lahko podal strokovne smernice. Načrtujemo, da bomo konec leta v mestni galeriji pripravili razstavo izkopanin iz leta 1999, javnosti pa prvič predstavili idejni projekt oživitve gradu. Ne želimo hiteti. Radi bi počakali na strokovne smernice, ki bodo povedale, kaj sploh lahko počnemo na Pustem gradu,« razlaga Rotovnik. »Seveda ni skrivnost, da želimo gradu vrniti status izletniške in razgledne točke, primerno urediti dostopne poti ter pripraviti brošuro in informativne table o Pustem gradu. Hkrati želimo simbol mesta Šoštanj približati ljudem tudi s tem, da v neposredni bližini razvalin uredimo prireditveni prostor, kjer naj bi junija 2011 potekala osrednja slovesnost ob jubileju mesta.« ■ Pusti grad: pogled nanj iz mesta. Še lepši pa je z gradu na mesto. Kriza ne sme ogroziti izobraževanja Tudi na občni zboru Univerze za 3. življenjsko obdobje Velenje se niso mogli izogniti pogovoru o sedanjosti in negotovi prihodnosti Vele nje - Člani velenjske univerze za tretje življenjsko obdobje so se zbrali na letnem občnem zboru. Program je bil takšen kot njihova dejavnost: izobraževalen, deloven in inventiven. Uvodni izobraževalni del je prispeval dolgoletni sodelavec univer- Študenti in študentke 'tretje univerze' so bili ob pregledu dela v lanskem letu več kot zadovoljni. ze prim. Janez Poles, dr. med., tudi inštruktor nordijske hoje. Predavanje na temo Telesna aktivnost starejših je bilo aktualno in prikazano tako, da se bodo mnogi odločili za več gibanja. Podžupanja MOV Ana Razstava o petdesetih jreteklih etih mesta Velenje - Spomini mojega mesta je naslov razstave v Knjižnici Velenje, ki je posvečena letošnjemu jubileju Velenja, petdeseti obletnici otvoritve mestnega središča. Pravzaprav gre za ciklus mesečnih razstav o petdesetletni zgodovini »Novega Velenja«, ki se je pričela januarja z obdobjem prve polovice petdesetih let prejšnjega stoletja. Februarja se je nadaljevala z drugo polovico, do konca aprila pa je na razstavi predstavljeno obdobje od leta 1960 do 1965. Tako bomo skozi celotno razstavo prelistali spomine ne preteklih petdeset Velenja, kot so ohranjeni na časopisnih straneh, fotografijah in v izbranih muzejskih predmetih. Razstavo sta pripravila Knjižnica Velenje in Muzej Velenje. ■ S. G. Roza Hribar pa je nazorno predstavila razmišljanja in načrte občine, ki vplivajo na življenje starejših in socialno šibkih. Poročilo o delu v letu 2008 in plan za leto 2009 sta predstavili Anica Satler - namestnica predsednice, in predsednica univerze Marija Vrtačnik. Preteklo leto je bilo zelo uspešno. Slušateljev krožkov je bilo 670, ki jih je poučevalo 31 mentorjev na 19 različnih krajih. Vse organizacijsko delo je prostovoljno, ki gaje brezplačno opravljalo okoli 80 članov. Zaradi njih in donatorjev je bilo izobraževanje poceni in zaključni račun pozitiven. Plan za leto 2009 pa je še zahtevnejši. Poleg že znanih oblik izobraževanja načrtujejo še več projektnega dela, sodelovanja v lokalni skupnosti in na državni in meddržavni ravni. Glasno so se strinjali, da izobraževanja in prostovoljnega dela kri za ne sme ogro zi ti. Nasprotno, z ustvarjalnostjo vseh članov bodo omogočili sebi in okolju prijaznejše življenje. ■ bš Trasa F2 ostaja Minister za okolje in prostor Karel Erjavec s sodelavci na delovnem obisku - Podpora bloku 6 v Teš Velenje, 1. aprila - »Delovno srečanje z ministrom za okolje in prostor Karlom Erjavcem in njegovimi sodelavci je bilo uspešno, saj smo se temeljito pogovori o nekaterih izjemno pomembnih vprašanjih in jih tudi zaprli. Dobro je, če ima minister s seboj kompetentne sodelavce, ki znajo odgovoriti na zastavljena vprašanja,« je na novinarski konferenci dejal velenjski župan Srečko Meh. Kot je povedal, so se dotaknili stanovanjske gradnje, priprave občinskega prostorskega načrta, se pogovorili o komunalnih zadevah, izogniti pa se niso mogli tudi dvema aktualnima temama, kot sta izgradnja bloka 6 v Teš in tretja razvojna os. Karel Erjavec je v zvez s slednjo dejal, da na ministrstvu nadaljujejo postopke umeščanja trase v skladu z načrti. Izgradnjo bloka 6 v Teš ministrstvo podpira, saj gre za strateško odločitev države, zavedajo pa se tudi pomena naložbe za nadaljnji razvoj Šaleške doline. Bodo pa bdeli nad spoštovanjem okolj- skih standardov. Čeprav imajo v mnogih okoljih po Sloveniji težave pri pripravi občinskih prostorskih načrtov, določenega datuma za sprejem (14. november) ne nameravajo podaljšati. Je pa obljubil, da se bodo za velenjskega dogovorili za sestanek z agencijo za okolje in tako pospešili pripravo načrta. Plazovi,s tanovanja,o dpadki... Denarja je za sanacijo plazov glede na izkazane potrebe premalo na voljo, a bodo na ministrstvu kljub temu uvrstili plaz v Podgorju v državni načrt, saj ta ogroža bližnje objekte. Sprememba uredbe, ki jo pripravljajo na ministrstvu glede odlagališč, bo omogočila podaljšanje obratovanja slednjih tistim občinam, ki bodo izpolnjevale določene zahteve (dovolj prostora, urejeno sledenje podzemnih voda ...). Po mnenju ministra odlaganje odpadkov v mestni občini Velenje ne predstavlja posebnih težav, saj se je lokalna skupnost odločila za odlaganje odpadkov na Regijskem centru za ravnanje z odpadki v Celju. Na ugotovitev predstavnikov velenjske občine, da imajo težave s čiščenjem vodnih strug, ki so v pristojnosti države, se je Erjavec odzval z ugotovitvijo, da se v preteklih letih v ureditev vodotokov ni veliko vlagalo. Zagotovil je, da bodo v naslednjih letih to poskušali izboljšati in zagotoviti več denarja za naloge s tega področja. Na delovnem srečanju so izpostavili težave s kmetijskimi zemljišči. Zakon o prostorskem načrtovanju predvideva zaščito kmetijskih zemljišč in ne dopušča razpršene gradnje. Velenje je na določenih območjih zaradi te v preteklosti poseben primer, kar bodo na ministrstvu poskušali upoštevati. Uredbo o oblikovanju cen komunalnih storitev bodo sprejeli do konca oktobra, vsebino so že uskladili z ministrstvom za gospodarstvo, upoštevali pa bodo tudi pripombe lokalnih skupnosti. ■ TatjanaP odgoršek REKLI Mag. Helena Šolar iz direktorata za prostor glede tega, v kateri fazi je priprava državnega prostorskega načrta za severni del 3. razvojne osi: »Oddajamo javna naročila za izdelavo podrobnih strokovnih podlag. Te podlage in dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta se bodo nadaljevali v okviru trase F2 (torej Šentrupert-Velenje), ki je bila kot najustreznejša predlagana v študiji variant, izdelanih za celotni severni del 3. razvojne osi. Ta je bil predvsem zaradi operativnih razlogov razdeljen na 4 državne prostorske načrte. Načeloma potekajo sočasno, so pa med seboj neodvisni zaradi tega, ker imamo na vsakem od teh odsekov različne težave. Predvideno je, da bi se podlage in dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta zaključili v drugi polovici leta 2010, javne obravnave in razgrnitev pa naj bi bile izvedene predvidoma do konca leta 2010. Takrat bo ključni trenutek, ko imajo vsi zainteresirani prebivalci in javnost možnost podati pripombe in dobiti ustrezne odgovore.« DOM + AVTO = D013% PAKETNI POPUST DOM JE LE EDEN. DOBRO GA ZAVARUJTE. POPOLNO ZAVAROVANJE DOMA triglav zavarovalnica triglav, d.d. modra Številka ESI Vitrina, v kateri si lahko ogledate razstavo, je res zanimiva. AKTUALNO Prvi informativni Dohodnina po peš poti izračuni pri zavezancih To, ali boste državi morali še kaj doplačati, ali vam države utegne vrniti, si lahko izračunate sami. Tudi po 'pešpoti'. Poznati je treba stopnjo dohodnine za davčno leto 2008 in davčne olajšave. Primer izračuna so nam pripravili na Davčnem uradu Velenje. Davčna uprava j e zadnji dan marca poslala prvi del informativnih izračunov dobrim pol milij ona zavezancem - Na območj u Davčnega urada Velenje v prvem svežnju dobra polovica zavezancev - Preverite podatke in pravilnost izračuna MilenaK rstičP laninc Velenje, 31. marca - Davčna uprava bo informativne izračune, ki so sestavljeni na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga davčna uprava (uradnih evidenc, podatkov izplačevalcev dohodkov in podatkov o vzdrževanih družinskih članih, ki so jih do konca januarja posredovali zavezanci), vsem zavezancem poslala najkasneje do 31. maja. Informativne izračune bodo prejeli vsi, ki so zavezani za vložitev napovedi. Kot je povedal Franc Peperko, direktor Davčnega urada Velenje, lahko na tem območju informativne izračune pričakuje približno 33.000 zavezancev, v prvem svežnju pa natanko 17.982 zavezancev za odmero dohodnine. Zavezanci so fizične osebe, ki so imele v letu 2008 obdavčljive dohodke višje od 2.959,60 evrov, niso pa zavezanci tisti, katerih dohodki v letu 2008 niso presegli tega zneska, in tis ti prejem ni ki pokojnin, pri katerih ostali dohodki, od katerih se plačuje dohodnina, ne presegajo 800 evrov, med letom pa od pokoj ni ne ni bila odtegnjena ali plačana akontacija dohodnine in niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Informativne izračune je pametno pregledati Zavezanci, ki do 31. maja ne bodo prejeli informativnega izračuna, morajo napoved oddati sami na pristojni davčni urad oziroma izpostavo v času od 1. junija do 30. junija. Ali vam je davčna uprava poslala informativni izračun, lahko najhitreje in najenostavneje preverite pri Vidi, virtualni davčni asistentki, ki je dostopna na spletni strani davčne uprave (http://www.-durs.gov.si/si/) - vpišete samo svojo davčno številko - ali preko telefonske številke 01/4000 100. Na DURS-u svetujejo, da zavezanci informativne izračune natančno pregledajo in podatke primerjajo s podatki, ki so jih prejeli od izplačevalcev. Dobro je preveriti tudi, ali so upoštevane vse olajšave in če je izračun pravilen. Pravilnost izračuna se da preveriti s pomočjo programa za testni izračun, ki je dostopen na spletni strani DURS-a. »Če se zavezanci z informativnim izračunom strinjajo, jim ni potrebno storiti ničesar, ker bo informativni izračun v 35 dneh od odpreme oziroma v 15 dneh od vročitve -pošiljka se šteje za vročeno 20. dan od datuma od odpreme - samodejno postal odločba. V nasprotnem primeru morajo v 35 dneh od datuma odpreme oziroma 15 dneh po vročitvi podati ugovor,« pojasnjuje Peperko. Bo letos manj ugovorov? Pri lanskih odmerah dohodnine je bilo precej pritožb. »Največ ugovorov na informativne izračune je bilo zaradi uveljavljanja vzdrževanih družinskih članov, ki zavezancem v informativnem izračunu niso bili priznani, ker zavezanci, ki med letom niso uveljavljali vzdrževanih družinskih članov, niso do 31. januarja vložili vloge za uveljavljanje posebne olajšave pri informativnem izračunu dohodnine, medtem ko ugovorov zaradi napak davčnega organa skoraj ni bilo, « je povedal direktor Davčnega urada Velenje Franc Peperko. Ker so bili zavezanci letos tudi javno pozvani, da podajo vlogo, če želijo, da bodo vzdrževani družinski člani upoštevani v informativnem izračunu, upajo, da bo letos ugovorov iz te postavke manj. Nekaj olajšav še, neka te re uki nje ne Davčni zavezanci lahko letno davčno osnovo za odmero dohodnine znižajo z davčnimi olajšavami. Nekatere se v postopku odmerjanja priznajo samodejno, nekatere lahko zavezanci uveljavijo, če izpolnjujejo zakonska določila. Katera, zavezanci vedo že od lani, saj sprememb v zadnjem letu ni bilo. Zakon o dohodnini olajšave razvršča na splošno (olajšava je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2008), osebne olajšave (invalidu s 100-odstotno telesno okvaro, olajšava za zavezance po dopolnjenem 65. letu starosti), posebne osebne olajšave (za zavezance, ki se izobražujejo in imajo status dijaka ali študenta), posebne olajšave (olajšave za vzdrževane družinske člane), olajšave za rezidente članic EU, olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ter olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost. Kot je znano, so ukinjene olajšave za različne namene (reševanje stanovanjskega vprašanja, nakup zdravil, učbenikov in podobno), kar je veljalo že pri domeri za leto 2007. Stopnje dohodnine za davčno leto 2008 Če znaša neto letna davčna osnova v evrih... ... zna ša dohod ni na v evrih nad do 7.187,60 16 % 7.187,60 14.375,20 1.150,02 + 27 % nad 7.187,60 14.375,20 3.090,67 + 41 % nad 14.375,20 1. Splošna olajšava Z upoštevanjem določb ZDoh- 2A in ZDoh - 2B je višina skupne splošne olajšave odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2008 Če znaša skupni dohodek v evrih ... ... znaša splošna olajšava v evrih Nad Do 8.300,00 4.959,60 8.300,00 9.600,00 3.959,60 9.600,00 2.959,60 2. Osebne olajšave Namen Letna olajšava v evrih Mesečna olajš. v evrih invalidu s 100 % telesno okvaro 15.824,35 1.318,69 Po dopolnjenem 65. letu starosti 1.273,69 106,14 3. Posebna osebna olajšava za vzdrževane otroke Letna olajšava v evrih Mesečna olajšava v evrih Za prvega vzdrževanega otroka 2.183,76 181,98 Za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 7.912,70 659,39 Za dru ge ga vzdr že va ne ga otro ka 2.374,02 197,83 Za tretjega vzdrževanega otroka 3.959,52 329,96 Za četrtega vzdrževanega otroka 5.545,02 462,08 Za petega vzdrževanega otroka 7.130,52 594,21 za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana Letna olajšava v evrih Mesečna olajšava v evrih 2.183,76 181,98 Izračun dohodnine za leto 2008 na primeru zavezanke Oznaka Vrsta dohod ka Doho dek Prispevki Akontacija v RS Osnova 1101 Pla ča 8.500,00 1.870,00 76,50 6.630,00 1103 Regres 650,00 103,00 650,00 Skupaj 9.150,00 1.870,00 179,50 7.280,00 Izračun dohodnine 1. Skupaj dohodki 9.150,00 2. Skupaj prispevki -1870,00 3. Sku paj nave de ne olaj ša ve -6.143,36 - splošna olajšava 3.959,60 (2.959,60 + 1000 €) - posebna olajšava za VDC 2.183,76 (1 otrok) 4. Osnova za izračun dohodnine 1.136,64 5. Odmerjena dohodnina 181,86 ( po stopnji 16 % iz dohodninske lestvice) 6. Skupaj akontacije 179,50 7. DOPLAČILO + 2,36 € Opomba: izračun ob upoštevanju, da je zavezanka že med letom koristila olajšavo za otroka. Sprejeli ambiciozne cilje Dobro ocenjujejo svoje delo v lanskem letu tako v društvih kot Turistični zvezi Velenje -Priznanje jim je izrekel tudi predsednik TZ Slovenije Dominik S. Černjak Velenje, 27. marca - Prejšnji petek zvečer so se na občnem zboru v gasilskem domu v Šaleku zbrali člani Turistične zveze Velenje in povabljeni gostje. Franc Špegel, predsednik Turistične zveze (TZ) Velenje, je v uvodu poročal oo pravljenem delu v letu2 008.P oudaril je, da jeg lavnan aloga TZ povezovanje vseh društev, članic zveze, usklajevanje njihovih programov in sodelovanje na prireditvah. TZ Velenje je bila soorganiza-torica Otroške maškarade, Turističnega tedna in prireditve Dobrodošli v našem mestu, ki so jo pripravili ob svetovnem dnevu turizma. Uspešno so pripravili in izpeljali 5. golažijado in ob tem bili še soorganizator-ji prireditev Praznični december. Člani Turistične zveze Velenje bodo letos pripravili še več prireditev kot lani. Posvetili jih bodo tudi 50-letnici odprtja mestnega središča. Ocenili so, daje njihova regijska komisija za ocenjevanje v akciji »Moja dežela lepa in gostoljubna« spet pripravila odličen izbor, saj je dobilo kar 5 njihovih predlogov nagrado. Med letom so dobro sodelovali s TIC-em, Festivalom Velenje in MO Velenje. Turistično ponudbo Velenja so predstavljali na raznih sejmih in srečanjih turističnih delavcev. Tudi za letošnje leto so si zadali zelo ambiciozne cilje. Vse prireditve bodo posvetili praznovanju 50-letnice odprtja mestnega središča. Poleg že naštetih tradicionalnih prireditev bodo soorganizatoiji mesečnih prireditev ob kmečki tržnici sodelovali tudi na srečanju objezerskih krajev, ki bo 6. junija letos v Velenju, pripravili bodo srečanje predsednikov turističnih društev iz vse Slovenije, želijo pa si tudi organizacije zaključne prireditve Moja dežela, lepa in urejena. Na občnem zboru so svoja poročila podali tudi predstavniki društev, članic zveze. Iz poročil je bilo možno razbrati, da so društva izjemno aktivna in imajo tudi ambiciozne načrte za letošnje leto. Predsednik TZ Slovenije Dominik S. Černjak se je javno zahvalil za dobro delo zveze in njenih članic. Povedal je, da si želi, da bi TZ Velenje postala regijska zveza bodoče SAŠA regije. ■ bš Mestna občina Velenje obvešča o ukinitvi postajališča >Lokalca< v Pesju Z 11. aprilom 2009 bomo ukinili postajališče mestnega potniškega prometa št. 6 Pesje-Klasirnica. Na tem postajališču je dnevno vstopalo na avtobus le do deset potnikov. Z ukinitvijo postajališča pa bodo vozniki avtobusov laže zagotavljali točne prihode >Lokalca< na druga postajališča. Prijazno prosimo za razumevanje. 'i? Od jrede do ponedeljka - svet in domovina a s Sreda, 1. aprila Katarina Kresal je prestala interpelacijo. Po dolgi razpravi, Državni zbor ni izglasoval nezaupnice notranji ministrici Katarini Kresal, saj jo je podprlo 31 poslancev, proti pa jih je bilo 48. Ministrica je ob tem dejala, da »bomo projekt izdaje odločb izbrisanim končali, pa če je to SDS-u všeč ali ne.« Banke upnice so nadzornemu svetu Istrabenza predlagale takojšnjo zamenjavo uprave in imenovanje nove. Sestanka, ki je potekal skoraj pet ur, so se udeležili predstavniki vseh 19 bank upnic, poleg tega pa še predsednik nadzornega sveta Istrabenza Tomaž Toplak in Marko Jazbec, kandidat za novega predsednika uprave Istraben za. Kljub zagotovilom direktorice družbe Štefanije Glušič, da Elkroj ni v stečaju, je nadzorni svet podjetja soglašal s predlogom uprave, da se uvede stečajni postopek. Šest podjetij, ki so upniki gradbenega podjetja Gradis G, je preostale upnike podjetja pozvalo, naj skupaj z njimi proti družbi vložilo predlog za uvedbo stečajnega postopka. ZSSS je napovedal, da bo 15. aprila pred vladnim poslopjem pripravil demonstracije, saj nasprotujejo nekaterim vladnim predlogom, na primer izenačitvi starostne meje za upokojitev. Barack Obama in Dmitrij Medvedjev sta na svojem prvem srečanju naredila prve korake k boljšim odnosom med ZDA in Rusijo. Vizjavi po srečanju sta predsednika zatrdila, daje že dolgo mimo obdobje, ko sta državi druga v drugi videli sovražnika. Četrtek,2. aprila % Petek, 3. aprila Na dan volitev evropskih poslancev bomo šli tudi na referendum. Iz nadzornega sveta Istrabenza je prišla novica, da bodo za mesto predsednika uprave in naslednika Igorja Bavčarja objavili razpis. Tako ni bila izpolnjena zahteva bank upnic, ki so reševanje Istrabenza pogojevale s takojšnjim odhodom Bavčarja. Hrvaški predsednik Stipe Mesic je Sloveniji ponudil sporazum o slovenskem izhodu na odprto morje. Mesic je pojasnil, da ima v mislih predvsem pravico do prostega prehoda do odprtega morja skozi hrvaške vode, kar pa Sloveniji v skladu z mednarodnim pravom že pripada. Vlada je na predlog nadzornega sveta Elesa razrešila direktorja družbe Vitoslava Turka. Razlog za raz re ši tev so kršit ve in nepravil nos ti. Grške ulice so bile spet polne: gospodarska kriza in varčevalni ukrepi vlade so na desettisoče protestnikov pripravile do novih protestov. Samo v Atenah se je zbralo več kot deset tisoč ljudi, po vsej državi pa so bile zaprte šole, uradi, bolnišnice so opravljale le najnujnejše, poročali pa so tudi o težavah v prometu. G-20 je sklenil, da bodo IMF in druge mednarodne finančne ustanove dobile dodatnih tisoč Evropski parlament 7. junija. Na Hrvaškem, tik ob meji s Slovenijo, so odkrili novo množično grobišče, v katerem naj bi bilo 4500 trupel. Kot smo sli ša li, naj bi bila v jami pri Har-mici zakopana trupla nemških vojakov, hrvaških ustašev in morda tudi slovenskih domob-ran cev. Francoska policija se je pred vrhom Nata v Stras-bourgu spopadla z več sto nasilnimi protestniki, med katerimi jih je dvesto končalo v priporu. Sobota,4. aprila Vlada je z namenom varčevanja predlagala uredbo, s katero bi se natančno opredelili in omejili stroški reprezentance v vladi in različnih vladnih službah. Nova pravila bodo tako predvidoma doletela ministrstva in organe v njihovi sestavi, upravne enote, kabinet predsednika vlade, generalni sekretariat vlade in druge vladne službe. Mestna občina Ljubljana je objavila javni poziv vsem, ki bi se želeli udeležiti stro kovnega dialoga, povezanega z gradnjo garaž pod tržnico. V Rimu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so s prihodom na ulice izrazili nasprotovanje gospodarski politiki premierja Silvia Berlus-conija. Pobudnik protestov vladi očita, da se ni pravilno odzvala na svetovno gospodarsko krizo. Na Slovaškem si je še en petletni predsedniški mandat v drugem krogu volitev zagotovil dozdaj-šnji predsednik Ivan Gašparovič. Zbral je več kot 55 odstotkov glasov, njegova tekmica, desnosredin-ska opozicijska kandidatka Iveta Radičova, pa nekaj manj kot 45 odstotkov. Iz srečanja G-20. milijard dolarjev za boj proti gospodarski krizi. Po koncu vrha je britanski premier Gordon Brown pojasnil, da se začenja proces tesnejšega mednarodnega sodelovanja, ki ga do zdaj v svetu ni bilo, za kar so se zavzemali voditelji. V središču pozornosti pa je bil tudi novi izraelski zunanji minister, in sicer zaradi preiskave proti njemu. Liebermana so preiskovalci obiskali zaradi suma korupcije, prevare, pranja denarja in zlorabe zaupanja. Kaj je izstrelila Severna Koreja? Izvedeli smo, da Igor Bavčar ni edini v velikih dolgovih: skupni dolgovi družb Boška Šrota naj bi se lani povečali za skoraj 305 milijonov, na 904,3 milijona evrov. Povečanje dolga naj bi izviralo predvsem iz lanskega prevzema Pivovarne Laško. Uprava Istrabenza je sprejela sklep o insolventnosti, ker ni dosegla dogovora o ureditvi medsebojnih razmerij z bankami upnicami in največjimi delničarji. Mediji so nam pojasnjevali, da mora uprava družbe zdaj po zakonu do 30. aprila pripraviti predlog načrta finančnega prestrukturiranja družbe. 33 poslancev SDS in SLS je v DZ vložilo zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o odvetništvu. Referendum bo, kot so predlagali, sočasno z volitvami v tev za falcona, pripravila razpis za oddajo letala. Če razpis ne bo uspel, bo komisija hkrati pripravila tudi načrt dokapitalizacije ene izmed državnih družb, ki ga bo nato lahko uporabljala. Igor Bavčar še ni tonil v pozabo. Prvi mož Istrabenza je bankam upnicam predlagal, da glede na okoliščine predlagajo imenovanje prokurista, ki ga lahko »imenujejo nemudoma«. Osrednjo Italijo je prizadel hud potres 6,3 stopnje po Richterjevi lestvici. Umrlo je najmanj 100 ljudi, vsaj 1500 je ranjenih, številni so ostali brez strehe nad glavo. Središče potresa, ki se je zgodil ob 3. uri in 30 minut, je bilo v deželi Abruzzo, približno 85 kilometrov severovzhodno od Rima. Italijanski premier Silvio Berlusconi je razglasil izredne razmere. Osrednjo Italijo je prizadel grozovit potres. Na izredni seji Varnostnega sveta ZN, na kateri so razpravljali o severnokorejski izstrelitvi rakete, udeležencem po treh urah ni uspelo doseči dogovora. VS tako ni sestavil skupne izjave o dogod ku. V času recesije pa se je oglasil tudi ruski premier. Vladimir Putin je dejal, da bo leto 2009 za Rusijo težko, a bo premagala gospodarsko krizo, čeprav vseh težav ni mogoče rešiti naenkrat. In medtem ko je bil Putin doma, je Obama potoval. V Turčiji je dejal, da je lahko prijateljstvo s Turčijo, »pomembno zaveznico« ZDA, dobro sporočilo svetu. Torek, 7. aprila Anders Fogh Rasmussen je novi generalni sekretar NATA. Kljub zadržkom Turčije je na vrhu ob 60. obletnici zavezništva postalo jasno, da bo novi generalni sekretar zve ze Nato pos tal dan ski pre mi er Anders Fogh Rasmussen. Nedelja,5. aprila Vlada je napovedala, da bo javnosti predstavljen že tretji sveženj protikriznih ukrepov. A sindikati so se odzvali nezadovoljno. Ukrepi namreč predvidevajo globlji poseg v pokojninski sistem s podaljševanjem delovne dobe, prenovo zdravstvene blagajne in racionalizacijo javnega sektorja. ZDA sta pretresla dva krvava obračuna, v katerih je skupaj umrlo še devet ljudi. Makedonci so v drugem krogu volitev izbirali novega predsednika države, kar je postal Gjorge Ivanov. Volitve so potekale mirno z nekaj manjšimi incidenti. Svetovni mediji niso pozabili na dejanje Severne Koreje, ki je v ozračje izstrelila raketo. ZDA in Južna Koreja sta zatrdili, da se severnokorejski satelit ni utiril v orbito, ampak je padel v Tihi ocean. Severna Koreja je trdila nasprotno, da je bila izstrel i tev rakete z izstrelišča Musundanri, ki naj bi v vesolje ponesla satelit, uspešna. Kitajska in Rusija pa sta dejali le, da se je treba ob tej potezi obnašati mirno in zadržano. Italijanska policija je v kanalih pod rimskimi železniškimi postajami našla več kot 100 priseljencev, med njimi 24 afganistanskih otrok. Rimski župan Gianni Alemanno je odkritje označil za »resno in pretresljivo« ter odredil preiskavo tega, kako so se znašli v kanalih. Ponedeljek,6. aprila Katarina Kresal je napovedala, da naj bi Nacionalni preiskovalni urad, ki bo odkrival hujše oblike gospodarskega kriminala, začel delovati v začetku prihodnjega leta. Premier Pahor je po pogovoru z ministrico dejal, da živimo v času, ko smo upravičeno veliko občutljivejši na to, da si nekateri pridobijo bogastvo protipravno. Vlada se je s tem očitno odrekla finančni policiji. Generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl je dejal, da bo medresorska delovna skupina, ki išče reši- V Agencijo za pošto in elektronske komunikacije so vstopili kriminalisti. Mediji so ugibali, da najbrž zaradi podelitve koncesije TUŠ mobilu. V Apeku so pri tem ocenili, da je do preiskave prišlo zaradi neutemeljene anonimne prijave, ki naj bi bila posledica predvidenih odpuščanj. Koalicijske stranke so vložile zahtevo za sklic izredne seje DZ-ja o oceni ustavnosti posledic, ki naj bi nastale z referendumsko odločitvijo glede zakona o odvetništvu. Kot so povedali, bi bila z zavrnitvijo te novele ogrožena pravna varnost državljanov v primerih brezplačne pravne pomoči oziroma zastopanja po uradni dolžnosti. Ljubljanski župan Jankovic je pojasnil, da ima Delta na razpolago še en teden za plačilo 19 milijonov evrov težkega drugega obroka za trgovski center v Stožicah. Delta je namreč prvi obrok v višini petih milijonov evrov že plačala, pri drugem delu plačila pa je zamudila. Ves svet je spremljal dogajanje v sosednji Italiji: po novih podatkih je v potresu, ki je stresel Italijo, umrlo najmanj 207 ljudi, sto ranjenih pa je še v kritičnem stanju. Pogrešali naj bi še okoli 250 ljudi. Nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, predvideni vodja posredovanja pri reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, je dejal, da bi obmejni spor lahko rešili z arbitražo. Dodal je, da bi v primeru arbitraže bolje kot on odločali pravniki. žabjor perspektiva Kaj je pravo nasilje? Jure Trampuš Te dni so napadli šefa Gorenja Franja Bohinca. Pravijo, vsaj v ponedeljek zvečer kaže tako, da je šlo za vandalizem. Da je nasilneže zanimal njegov mobilni telefon in da se za napadom ne skrivajo večje, kriminalne izsiljevalske zgodbe. Morda je to res, za zdaj ni indicev, ki bi kazali, da ni šlo zgolj za vandalizem. So pa se kljub temu na ulici, na internetnih forumih, razširile govorice, da je bil napad načrtovan, da se je o njem govorilo že nekaj mesecev v Velenju, v Celju in da je prav, da so šefu Gorenja razbili glavo. Govorice niso nič neobičajnega, tudi ko so pretepli nekdanjega novinarja Večera, ki že nekaj let udobno sedi v političnem fotelju, so po Koroškem krožile različne zgodbe. Tudi takšne o osebnih zamerah. A napad na direktorja je vseeno drugačen, ne zaradi govoric, pač zaradi njihove vsebine. Po nekaterih teorijah naj bi se namreč za napadom skrivali razočarani delavci Gorenja, žrtve svetovne gospodarske krize. In ker so ti, tako pravijo teoretiki zarote, ostali brez službe, Bobinac pa še vedno prejema visoko plačo, so oblast vzeli v svoje roke in pretepli bogatega kapitalista. Podobno kot so francoskih delavci ugrabili vodstvo nekega ameriškega podjetja in kot so demonstranti z nasiljem poskušali ovirati londonski vrh najbogatejših držav. Že samo dejstvo, da nekateri razmišljajo na takšen način, je dokaz, da v Sloveniji obstaja množica razočaranih in razžaljenih. Krize, ki je načela naša življenja, namreč nismo ustvarili sami. Zanjo so odgovorni tisti, ki so v času gospodarskega razcveta pobirali visoke dobičke, sedaj, ko je gospodarstvo iz dneva v dan bližje popolnemu zlomu, pa najbolj trpijo revni. Res je sicer, da se je zaradi erozije finančnih malverzacij največ denarja izgubilo znotraj finančnega sektorja, da so največ denarja izgubili najbogatejši in da bo družba iz krize prišla v trenutku, ko družbena neenakost ne bo več tako neverjetno velika - elastika neenakosti se je napela in sedaj bo morala skočiti nazaj, a vse našteto ne pomeni, da delavcem na dnu kapitalistične prehranjevalne verige za zdaj ne preostane kaj več od moralnega zadoščenja. Videti Igorja Bavčarja, kako se nelagodno preseda v televizijskem studiu, je oblika zadoščenja, položnic pa se z zadoščenjem kljub temu ne more plačevati... Ne želim opravičevati nasilja nad direktorji, tudi ne privoščljivih govoric, če kdorkoli komurkoli stori kaj hudega, je prav, da za svoja dejanja odgovarja, a napetosti v družbi so tolikšne, da se bodo najverjetneje pojavila nasilna dejanja. Nekatere kriminalna, druga morda politično radikalna. Ponekod so se že, ponekod so delavci že zasedli tovarne in se potem s trdo roko pogajali o višjih plačah. Pravijo sicer, da ugrabitve niso razumeli kot akt nasilja pač pa kot obliko pritiska za začetek pogajanj. A zdi se mi prav, da se zametki »razrednega nasilja«, kijih je ta kriza povzroča, razumejo na pravilen način. Včasih je namreč največje nasilje prav v tem, da ne naredimo ničesar. Nekaj gorkih besed in direktorskih bušk je bistveno manj nevarnih, kot je nevarna možnost, da se bo svet, tudi zaradi apatije, vrnil v stare tirnice kazino kapitalizma, kjer se bodo dobički znova privatizirali, izgube pa soci-alizirale. In zato, še enkrat, največje nasilje je včasih ravno v tem, da se ne naredi ničesar. Prava pot pa niso palice in udarci, ampak bolj premišljene stvari. Evo, zgolj za začetek, slovenska vlada bi se lahko vprašala, zakaj se z reševanjem gospodarskih težav še vedno ukvarjajo predvsem ekonomisti, finančniki in banke, četudi se je kriza začela ravno zaradi njih. ■ GOSPODARSTVO, ZDRAVSTVO 9. aprila 2009 JJJJiítlN Še upanje za zdravi del? Od odločitve stečajnega upravitelja odvisno, ali bo lahko v Elkroju ohranilo delo 50 do 60 delavcev - Negotova tudi usoda invalidskega podjetja Tatjana Podgoršek Kot smo že poročali, je nazarska družbe Elkroj od 1. aprila v stečajnem postopku. Nadzornemu svetu družbe ga je predlagala uprava Elkroja, potem ko je ugotovila, da za premostitev težav ob izgubi 65 odstotkov posla za nemške partnerje (praktično čez noč) izvedba programa presežnih delavcev ne bo dovolj. Tako je brez dela ostalo ne le 62, ampak blizu 200 zaposlenih v delniški družbi. Dokaj negotova je tudi usoda 41 delavcev invalidskega podjetja, saj je njegova dejavnost v veliki meri vezana na dejavnost družbe v stečaju. Na pogorišču novo podjetje? Celjsko sodišče je minulo sredo imenovalo za stečajnega upravitelja Steva Radovanoviča iz Ljubljane. Od njega, je dejala predsednica uprave Elkroja Štefanija Glušič, bo odvisno, ali bo lahko ohranilo delo v Elkroju 50 do 60 delavcev. Za toliko naj bi bilo dela. Izločitev zdravega jedra iz stečajnega postopka bi omogočila ohranitev blagovne znamke in maloprodajne Nevenka Hribernik: »Še vedno nisem povsem dojela, da je to res.« mreže po Sloveniji. Izdelovali pa bi modna oblačila znamke Elkroj in Carier za slovenskega kupca. Takšno rešitev podpira tudi večinski lastnik - družinsko podjetje Red-nak iz Šoštanja. »Mislim, da kriza zahteva takojšnje ukrepanje. Vsako odlašanje bi pomenilo odlaganje, kar bi povzročilo bistveno večje težave in izgube vsem udeleženim. V nasprotju z dogodki, kijih spremljamo v zadnjem času v drugih družbah, hitra rešitev omogoča tudi delavcem takojšnjo socialno podporo in čim prejšnje nadaljevanje Elkroja v novi sprejemljivi obliki, glede na trenutne razmere.« Na vprašanje, ali je uvedba stečaja najprimernejša rešitev za Elkroj v sedanji obliki, je Glušičeva odgovorila: »Edina. Tako je ocenil tudi nadzorni svet, saj jo je potrdil Irena Papež Krajnc: "Kje naj v teh časih in pri teh letih najdem zaposlitev?" soglasno. Brez dela smo bili že dva meseca, zaradi tega se je pojavila tudi plačilna nesposobnost.« Po zagotovilih Glušičeve je uprava pozvala večinskega lastnika k dokapi-talizaciji podjetja, banke pa k moratoriju za odplačilo dolgoročno kreditov. Banki NLB in Abanka Vipa sta izrazili pripravljenost pogovora o moratoriju, vendar le, če bi se večinski lastnik odločil za dokapi-talizacijo. Rednakovi pa so odgovorili, da ta glede na stanje in finančni položaj na trgu ni možna. 2 milijona evrov, kolikor bi jih potrebovali, pa bi lahko ogrozilo tudi obstoj njihovega podjetja v Šošta- nju. »Imamo pridne šivilje in kakovostne izdelke, kar nam priznajo tudi tuji partnerji. Šef kontrole pri podjetju Hugo Boss je izjavil, da so hlače, narejene v Elkroju, kot Mercedes. Da so naši izdelki res cenjeni, nenazadnje dokazuje ravno prodaja v lastni prodajni mreži prejšnji mesec. Kljub krizi je narasla za petino v primerjavi z lanskim letom. Vendar to ni dovolj za preživetje 200 zaposlenih v delniški družbi,« je še dejala Štefanija Glušič. Velika izguba Ko smo preverjali tudi pri večinskem lastniku, kaj pomeni zanj uvedba stečajnega postopka, nam je Damjan Rednak odgovoril. »V tem trenutku bi težko ocenil. Zagotovo pa tako kot za delavce veliko izgubo. V 5-članskem nadzornem svetu imamo kot večinski lastniki 2 člana, prav toliko jih imajo delavci, 1 pa sindikat. Stečaj smo podprli soglasno in predvsem zato, da bi zaščitili delavce, kajti ti so s tem takoj upravičeni do socialne pomo- či. Če bi zadevo še vlekli, jim plač in vsega, kar jim pripada, kmalu ne bi mogli več zagotavljati. Ko bi se iztekel 150-dnevni odpovedni rok, ki ga določa zakonodaja, pa bi bila družba finančno in tudi sicer tako izčrpana, da ne bi več mogli oblikovati niti zdravega jedra. V kriznih časih kljub velikim naporom ni mogoče čez noč zapolniti proizvod- nih zmogljivosti ob dejstvu, da se tudi poslovni partnerji v Nemčiji otepajo s posledicami gospodarske krize. Zaposleni, uprava in lastniki smo si prizadevali in nenazadnje uspeli, da je Elkroj zadnji dve leti posloval pozitivno, da so bile tudi obveznosti poravnane sproti.« Kot je še dejal Damjan Rednak, so v tekstilni branži že veliko let, poznajo jo, vajeni so trdo delati in tako bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Da bi objekt prodali Šparu, kar se govori, ne morejo, saj niso lastniki. Ze pred njihovim prihodom je bil objekt last banke. V Šoštanju se na srečo za zdaj s takšnimi težavami kot v Nazarjah ne srečujejo. Se je to res zgodilo? Stečaj Elkroja je močno odjeknil v Zgornji Savinjski dolini, še globlje pa je zarezal v mnoge tamkajšnje družine, za katere bo velika noč vse prej kot praz nik. Brez dela so ostale ženske, ki imajo zelo malo možnosti, da najdejo novo zaposlitev. »Še vedno smo v šoku. Ne more mo še povsem dojeti, da se je to res zgodilo. Posledic nas je strah,« nam je dejala Nevenka Hribernik, kije kot šivilja-konfekcio-narka zapos le na v Elkroju 26 let. »To je bil tako rekoč moj drugi dom. Plača manj pri hiši, pa čeprav bolj skromna, je v teh časih velika izguba. Ob tem, kako bomo zvozili v družini, razmišljam tudi, ali bom zraven v zdravem jedru. Upam na najboljše, zase in za podjetje.« Bolj redkobesedna je bila tudi Irena Papež Krajnc: »Težko najdem prave bese de, čeprav sem na nek način pričakovala ta trenutek. Elkroj je bil namreč eden redkih v tekstilni branži v Sloveniji, ki se je obdržal nad vodo, kljub temu da mu je država obrnila hrbet. Delali smo dobro, naši izdelki so kako -vostni, zato je bil šok za zaposlene še toliko večji. Mož je sicer zaposlen, a imamo doma dva osnovnošolca. Eden obiskuje prvi, drugi deveti razred. Zaradi tega, ker bodo družinski dohodki nižji, pa ne bo nobene položnice manj. Si lahko kako pomagam? Kje naj iščem službo v teh časih in pri teh letih? Treba se bo znajti kot veš in znaš. Samo upam lahko, da se bo še kdaj slišalo za Elkroj in da bom članica tega kolektiva, kot sem bila v minulih 16 letih in pol.« Elkroj je bil ustanovljen pred 62 leti, zaposloval je že 970 delavcev, danes ... Nova poslovalnica, nove tudi nekatere storitve Prejšnji petek je Nova ljubljanska banka, delniška družba, odprla novo poslovalnico na Ljubnem ob Savinji, ki ustreza vsem zahtevam sodobnega bančništva. Njena dejavnost je namenjena občanom treh občin, in sicer Ljub no, Luče in Solčava. Nove prostorske možnosti pa omogočajo tudi nekatere nove bančne storitve, zaradi katerih so morali občani prej hoditi v Mozirje. Mag. Lidija Dovšak, direktorica NLB - podružnice Savinjsko-Šaleške, je na otvoritveni slovesnosti med drugim povedala, da so kar nekaj časa iskali primerno lokacijo za novo poslovalnico, ki bo namesto v dveh sedaj nudila bančne storitve občanom omenjenih občin na enem mestu. »Za takšen korak smo se odločili zato, ker imajo majhne poslovalnice omejen krog storitev, tukajšnji ljudje - naše stranke, pa si zaslužijo, da lahko poleg osnovnih opravijo še druge bančne storitve, kot so krediti, vse oblike življenjskega zavarovanja družbe NLB Vita, svetovanje o vlaganjih prihrankov v vzajemne sklade družbe NLB Skladi. Poslovalnici smo dodali novo vrednost - osebno bančništvo, ob njej smo postavili še sodoben bankomat.« Ljubenska županja Anka Rakun je izrazila zadovoljstvo ob novi pridobitvi. Glede na aktivnosti pri ureditvi poslovno-obrtne cone Loke verjame, da bo s prihodom investitorjev - novimi delovnimi mesti - pridobila kakšno novo stranko več tudi bančna poslovalnica. Po besedah Mirana Vičiča, člana uprave NLB, d. d., ima banka 160 poslovalnic po Sloveniji, blizu milijon strank imajo bančne storitve blizu doma. S tako razvejano mrežo med drugim dokazuje, da znajo prisluhniti tudi potrebam manjših okolij. Ob tej priložnosti je NLB občinam Ljubno ob Savinji, Luče in Solčava namenila 3000 evrov za razvoj turizma v svojem okolju. ■ Tp Zo tvoritve novep oslovalnice Nic na škodo pacientov Splošna bolnišnica Celje lansko leto sklenila s presežkom - Ponekod čakalne dobe daljše od slovenskega povprečja -Letos za naložbe 12,5 milijona evrov - Uporaba CT aparata jeseni TatjanaP odgoršek Celje, 3. aprila - Splošna bolnišnica Celje, v kateri se je lani zdravilo nekaj manj kot 40 tisoč bolnikov, v porodnišnici so opravili 2218 porodov in v specialističnih ambulantah pregledali več kot 292 tisoč ljudi, je leto 2008 sklenila z 2,6 milijona evri presežka. To je predvsem rezultat povečanih prihodkov zaradi razširjenih in novih programov ter boljšega vrednotenja nekaterih sedanjih programov. Denar bodo - po zagotovilih direktorja bolnišnice mag. Marjana Ferjanca - namenili za pokrivanje izgub v preteklosti in za naložbe. Ta je na novinarski konfe renci med drugim povedal, da je bolnišnica lani v primerjavi z letom 2007 realizirala približno 12 odstotkov več prihodkov iz prodaje nemedicinskih in 8 odstotkov več prihodkov iz prodaje zdravstvenih storitev na trgu. Čeprav so CT aparat v jeseni Celjska bolnišnica bo z novim CT aparatom, za katerega so denar zbirali s široko donatorsko akcijo, dopolnila diagnostično dejavnost v jeseni. Na javnem razpisu je za dobavitelja aparata izbrala aparature podjetja Siemens, ki bo CT zagotovil za 1,048 milijona evrov. MarjanF erjanc inF rančiškaŠ krablMo čnik sta medd rugimp ovedala, da naj bi čez osem letd obili novos tavbo. zaposlili šest zdravnikov, se s pomanjkanjem tovrstnega kadra še vedno srečujejo. Za naložbe so lani namenili 7,5 milijona evrov, od tega za nakup nove medicinske opreme dobrih 2 milijona evrov, ostalo za ureditev novih prostorov za medicinsko rehabilitacijo, der-matovenerološki oddelek, lekarno, upravo in transfuzijsko postajo. Po navedbah strokovne direktorice bolnišnice mag. Frančiške Škrabl Močnik so marsikaj postorili pri strokovnem delu. Ponosni so na transfuzijski center, kije lani pridobil dovoljenje za opravljanje dejavnosti preskrbe s krvjo kot javno službo, na certifikat kakovosti centra, ustanovili so center za zdravljenje možganske kapi, pridobili certifikat TEMOS ... »Čakalne dobe so odraz večjega povpraševanja in ne nedela. Pri nas so na nekaterih področjih daljše od slovenskega povprečja. Največje odstopanje smo zaznali pri magnetni resonanci. Kljub vsakoletni širitvi tega programa, ki smo ga v celoti uresničili, se čakalne dobe ne skrajšujejo, ampak povečujejo, saj se število napotitev zelo hitro povečuje. Dodatnega programa ortopedskih operacij nismo izpeljali in tudi tu se čakalne dobe povečujejo. To se je zgodilo zato, ker uvajamo v operacijskem bloku večje spremembe. Omogočile bodo izvajanje dodatnih ortopedskih operacij in natančno izpeljavo programa vseh drugih operacij, ki so sedaj pogosto prestavljene.« Letos naj bi v bolnišnici za naložbe name- nili 12,5 milijona evrov, od tega polovico za nakup sodob ne opre me. 4,5 milijo na evrov naj bi za to primaknilo ministrstvo za zdravje. Po Ferjančevih besedah bodo letos med drugim pospešeno nadaljevali projekt kakovosti, z zmanjševanjem stroškov na vseh ravneh pa bi radi v čim večji meri omilili posledice krize. Država namenja za zdravstvo letos za 4,5 odstotkov manj denarja kot lani, kar za celjsko bolnišnico pomeni za 5 do 6 odstotkov manj sredstev. »Na to se pripravljamo z raznimi ukrepi, skupaj z nami tudi naši dobavitelji medicinske opreme in zdravstvenega materiala, vendar skupni ukrepi ne bodo nič na škodo pacientov.« Pripravljajo se tudi na nov večletni naložbeni ciklus, ki predvideva, da naj bi do leta 2017 zgradili nadomestne stavbe sredi bolnišničnega kompleks in novo urgenco, ki jo bolnišnica načrtuje z Zdravstvenim domom Celje. »Nesmiselno je, da imamo slabih 200 metrov narazen vsak svojo urgentno službo. Zato iščemo možnosti, kako bi že pred gradnjo novega urgentnega centra združili obe službi v bolnišnici. Za zdaj rešitve še nismo našli, ker nam v bolnišnici primanjkuje primernih prostorov, nujni službi medicinske pomoči zdravstvenega doma pa zdravnikov,« je pojasnila Močnikova. Sicer pa obe zdravstveni ustanovi načrtujeta skupaj novurgent-ni center, denar zanj pa nameravata pridobiti tudi iz evrop skih skla dov. Podelili nagrade ob tednu otroka Na redni letni programski skupščini Medobčinske zveze prijateljev mladine (MZPM) Velenje so pregledali lansko delo, ambiciozno začrtali letošnjega in podelili tri nagrade za izreden prispevek k družbeni vzgoji otrok v letu 2008 Bojana Špegel Velenje, 24. marca - Prejšnji torek popoldne so se v Vili Mojca, kije, odkar jo upravlja Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, res postala središče in zbirališče otrok, potekala programska skupščina zveze. Člani upravnega odbora so z odobravanjem sprejeli poročila o delu v lanskem letu, saj je bilo uspešno izvedenih projektov, ki otrokom v vsej Šaleški dolini lepšajo mladost, res veliko. Nič manj naj jih ne bi bilo letos, saj so v zvezi kljub krizi prepričani, da bodo uspeli izpeljati vse, ki so jih zapisali v ambiciozno zastavljen program dela. Sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač nam je o lanskih projektih povedala: »Odkar imamo Vilo Mojca, je naše delo lahko veliko bolj načrtovano in koordinirano. Vila se iz dneva v dan polni z otroki in njihovimi starši, gostimo tudi 'tretjo univerzo' in različne tečaje. Pri nas je vedno živ-žav; dnevno tu deluje spletna kavarna in dnevni center. Še bolj živahno pa je v času počitnic, ko vedno pripravimo tudi celodnevne aktivnosti za otroke.« Na zve zi delijo pro gram dela v več sklopov. V prvega, ki ga imenujejo prosti čas, prištevajo vse akcije, kijih izvajajo preko šolskega leta v sodelovanju z vrtcema Velenje in Šoštanj in vsemi osnovnimi šolami v Šaleški dolini. »Izpostavila bi otroški parlament, ki je pomembna dejavnost zato, ker otro kom daje mo mož nost, da so slišani in uslišani. Letos je za nami 19. Letos dvanajstič pripravljamo predšolsko bralno značko, 42. Kaj-uhovo bralno značko, tečejo trije okoljevarstveni projekti. Od tega Tinca Kovač medp odeljevanjeml etošnjihp riznanj obt ednuo troka VidiG ostečnik, ki ima najdaljši staž kotv zgojiteljica vk olonijah obm orju.S odelovala je kar v2 5k olonijah. dva za osnovnošolce, letos pa bomo tretjič pripravili tudi »Zeleni nahrbtnik« za predšolske otroke. Letos bomo pripravili tudi 36. Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo,« pojasni naša sogovornica. Drugi sklop imenujejo preventivni programi. Sem uvrščajo vseh 14 Društev prijateljev mladine, ki delujejo v Šaleški dolini, ter klub vzgojiteljev Mladi za mlade, kjer imajo 103 člane. Uspešno izvajajo projekt Šola za starše, prav tako telefon TOM. Letos bo svetovalna skupina, ki deluje pri tele fo nu za mladostnike v stiski, delovala že 19 let. Vsako leto pripravijo tudi sklop prireditve za otroke Veseli december. Poleti, med počitnicami, pa poskrbijo za bogate, nepozabne počitnice otrok. »Izvajamo tri projekte: otroško mesto v Vili Mojca, Sončno mesto na Golteh in kolonije na morju. Tudi letos bomo organizirali zdravstveno kolonijo, kamor peljejo preko 250 otrok. Naše kolonijo so zdravstvene, zanimanje zanje je veliko. Starši že kličejo tudi za letošnja letovanja. Za socialno ogrožene pridobimo dodatna sredstva iz akcije Pomežik soncu, pa tudi sponzorje in donacije. Letovanja vsako leto finančno podpre tudi zavod za zdravstveno varstvo Slovenije. Vsako leto lahko nekaj otrok na morje pošljemo brezplačno in jim tako omogočimo deset pestrih in zdravih počit niških dni.« Ob vsem tem so tudi vsakoletni soorga-nizatoiji Pikinega festivala, saj so »zraven« vse od začet ka in bodo zagotovo še naprej. Pol denarja zagotovijo sami Lani je MZPM Velenje pridobila 181 tisoč evrov sredstev za delovanje. Prav toliko so jih tudi porabili za izvajanje programov. »Financiraj o nas proračuni vseh treh občin v Šaleški dolini, uspešno smo kandidirali na različnih razpisih, dobimo donacije, sponzorska sredstva in prispevke staršev. Polovico sredstev pridobimo iz proračunov, polovi co pa sami. Upam, da bo tako tudi letos, saj bomo lah ko le tako izpeljali številne projekte. Ob tem moram poudariti, da velika zahvala velja številnim prostovoljcem. Prav zaradi njihovega dela so vse ure, kijih otroci preživijo z nami, pestre, dobro pripravljene in izvedene. Nikoli še nismo ovrednotili teh ur, čeprav jih je ogromno. A šele tako bi lahko realno ovrednotili naše delo.« MZPM ima tudi status humanitarne organizacije. Ponosni so, da so doslej lahko pomagali številnim socialno ogroženim družinam, pri čemer so vedno v ospredju otroci. Lansko leto so finančno pomagali trem družinam, vključeni pa so tudi v vseslovenski projekt Zveze prijateljev mladine RS, ki zbira sredstva za socialno ogrožene pre- Ena od aktivnosti, ki jo izvajajo v Vili Mojca, je organizacija praznovanj rojstnih dni otrok. Zanimanje je veliko, saj so termini zasedeni tudi za nekaj tednov naprej. Na zvezi poskrbijo za dve uri programa z animatorji, starši pa za pogostitev. Odprtje nove kolesarsko-sprehajalne poti Na Premogovniku Velenje smo v začetku letošnjega leta sprejeli odločitev o zapori dela kolesarsko-sprehajalne poti, ki poteka okol i Velenjskega jezera. Vzrok delne zapore so bili premiki terena nad jamo Pesje, kjer izvajamo pridobivanje premoga. Ob vzpostavitvi zapore smo obljubili, da bomo pričeli izgradnjo nove trase takoj, ko bodo vremenski pogoji to dopuščali. Dela smo pri- PREMOGOVNIK V E L E N J čeli v mesecu marcu. Pretekli teden je bil novi del kolesarsko-sprehajalne poti dokončan in prvi sprehajalci, ki jih je lepo spomladansko vreme, kakršnemu smo bili priča minuli vikend, privabilo v naravo, so jo že preizkusili. Nova kolesarko-sprehajalna pot poteka večji del po stari trasi, ki se vije od Ležnja po južnem delu Škal, mimo Škalskega jezera in vrtičkarskega naselja Kinta Kunte do čolnarne pri Velenjskem jezeru in od tam do mostu na iztoku iz Velenjskega jezera. Od mostu dalje poteka novi del poti do kolesar-sko-sprehajalne poti proti Šoštanju, kjer se zahodno in severno od področja sanacije ugreznin vije do Ležnja. Del poti, ki meji na področje sanacije ugreznin in se na njem izvajajo sanacijska dela, je zaradi varnosti kolesarjev in sprehajalcev varovan z žično ograjo in ustreznimi označbami. Gibanje zunaj označene trase kolesarsko-sprehajalne poti je prepovedano. Kolesarsko-sprehajalna pot okoli Velenjskega jezera je namenjena izključno kolesarjem rekreativ-cem, tekačem in sprehajalcem. Zato pristojni na Premogovniku Velenje pozivajo vse ostale, da upoštevajo prometno signalizacijo in ne koristijo kole-sarsko-sprehajalne poti za druge namene. KOLESARSKO SPREHAJALNE POTI KOLESARSKO SPREHAJALNE POTI SO NAMENJENE PEŠCEM IN KOLESARJEM. ŽELIMO VAM PRIJETNO DRUŽENJE Z NARAVO! POTI UPORABLJATE NA LASTNO ODGOVORNOST! VOŽNJA Z MOTORNIMI VOZILI JE SIROGO PREPOVEDANAI _ D NAHAJATESETUKAJ Mala tekaška pot okoli Škalskega jezera - 2300 m Velika tekaška pot okoli Škalskega jezera - 3700 m Kolesarska pot okoli Velenjskega jezera - 7900 m ^H Pot od Škalskega jezera do Bele dvorane in nazaj- 3 Pot od mostu, do ribiške koče Šoštanj - 2800 m ko TV oddaj, v katerih zbirajo sredstva tudi za družine v Šaleški dolini. »Na nas se obrača vse več posameznikov in družin. Trudimo se, da družinam pomagamo v materialu ali s finančnimi sredstvi, kijih je težko dobiti. Imamo pa tudi šti-pendistko, ki že tretje leto dobiva sredstva iz naslova humanitarnih sredstev ZPM Slovenije. Veseli nas, da je uspešna študentka.« Tri pri zna nja Ob koncu programske skupščine so, kot vsako leto, podelili nagrade ob tednu otroka za leto 2008. Tega sicer zaznamujejo v oktobru, vedno pa nagrade podelijo v marcu. Letos so jih dobili trem zaslužnim za lepši vsakdan otrok iz Šaleške doline. Nagrado je prejela Vida Gostečnik, članica kluba vzgojite- ljev »Mladi za mlade«, članica lutkovne skupine »AS« vrtca Velenje, ki v veselje otrok vsako leto pripravi množico nastopov v programu Veseli december. Je tudi animator-ka pri projektu Torkova peta - us-tvarjalnicah za otroke in starše v Šoštanju. Kar 25-krat je že bila vzgojiteljica v kolonijah na morju, kjer vedno poskrbi za nepozabne počitnice otrok. Nagra di sta preje la tudi Milan Matko in Franc Ravnjak. Sta kiparja v lesu, člana Društva šaleških likovnikov. Priznanje sta dobila za dolgoletno sodelovanje v Mali Napotnikovi kiparski koloniji v Zavodnjah - za njuno nesebično pomoč mladim kiparjem in njihovim mentorjem pri oblikovanju kosov lesa. SD za otroke 2888 evrov Letos je svetniška skupina SD zbrala za otroke 2888 evrov. Ob predaji čeka Tinci Kovač se je Bojan Kontič zahvalil vsem, ki nesebično opravljajo delo za otroke, za katero pravi, da ni nikoli povsem poplačano. Svetniška skupina Socialnih demokratov Velenje že tradicionalno zbira sredstva v solidarnostne namene, v zadnjih letih predvsem za programe za otroke. Letos so z lastnimi prispevki zbrali 2888 evrov, ki so jih poklonili Občinski zvezi prijateljev mladine Velenje, in sicer za letovanje otrok. Sekretarka zveze Tinca Kovač je bila darila v imenu otrok zelo vesela, povedala pa je, da bo lahko s pomočjo teh sredstev letovalo kar 15 otrok v Savudriji ali pa v Poreču. »Tako bodo otroci krizo, ki je tudi v tem okolju prizadela številne družine, čutili vsaj nekaj dni manj,« je dejal podpredsednik stranke in svetnik v občinskem svetu ter poslanec v državnem zboru Bojan Kontič in dodal, da so njihovi člani tankočutni do socialno šibkih in da upajo, da bodo socialna vprašanja, ko bo krize konec, ustrezneje rešena. ■ Mz Večje zanimanje za strokovne šole Po prvem vpisnem krogu na šolah Šolskega centra Velenje skoraj še povsod prosta mesta - Do 14. aprila še možen prenos prijav Pred tednom dni je ministrstvo za šolstvo in šport na svojih spletnih straneh objavilo rezultate prvega kroga vpisa v 1. letnik srednjih šol za šolsko leto 2009/2010. Na šolah Šolskega centra so z vpisom zelo zadovoljni, saj so prejeli za vpis v 21 razpisanih programov 418 prijav, kar je več kot lansko šolsko leto. Klub temu imajo v vse programih še prosta mesta, razen v športnem oddelku gimnazije, kjer so prejeli toliko prijav, kot so razpisali prostih mest, v programu umetniške gimnazije pa so razpisali 30 mest, zanje pa prejeli 34 prijav. O omejitvi vpisa za zdaj ne razmišljajo. Spodbudno je večje zanimanje za vpis v strokovne šole. Od vpisanih jih je kar 74 odstotkov izbralo programe strokovnih šol, 26 odstotkov kandidatov pa gimnazijske programe. Med tehničnimi programi je opazno večje zanimanje za programe elektrotehnik in tehnik računalništva, strojni teh nik in geoteh nik. Osnovnošolci lahko spremenijo svojo vpisno željo in prenesejo prijavo v drug program ali v isti program na drugo šolo ne glede na število že prispelih prijav do 14. aprila. Po tem datumu prenos ne bo več mogoč do zaključnih izbirnih postopkov v programih, v katerih bo pristojno ministrstvo vpis omejilo. ■ Tatjana Podgoršek MLADI Zaradi krize študenti nočejo več Rudnik puba Odločitev SSK-ja, da sporazumno prekinej o pogodbo z MO Velenje o najemu prostorov na Kersnikovi 2 b, neprij etno presenetila župana - Večj e programsko povezovanje SSK-ja in Mladinskega centra Velenje, saj j e denarj a vse manj Velenje, 30. aprila - Šaleški študentski klub (ŠŠK) in MO Velenje sta prejšnji torek popoldne sporazumno prekinila pogodbo o najemu prostorov na Kersnikovi 2 b. Gre za prostore več let zapuščenega nekdanjega Rudnik puba, ki mestu vsekakor niso v ponos, saj se je v njih nabirala voda, za spanje so vanj pot našli brezdomci, nevarnost, da se v njej začnejo ploditi glodalci, pa tudi ni bila zanemarljiva. Sploh ker gre za novejši objekt, v katerem sta tudi banka in Lekarna. Odločitev študentov, da prostore, ki jih je občina od zasebnih lastnikov kupila prav zato, da bi rešila več let trajajoče vprašanje primernejših študentskih prostorov, vrnejo občini, je neprijetno presenetila tudi župana Srečka Meha. Po predstavitvi argumentov pa se je strinjal, da lani aprila slavnostno podpisano pogodbo o najemu prostorov, ki naj bi jih študenti začeli obnavljati letos - prav zato občina spreminja prostorske akte -»rešijo« s sporazumno prekinitvijo najemne pogodbe. Mi smo se takoj obrnili na predsednika ŠŠK-ja Janka Urbanca, ki nam je že dan po prekinitvi najemne pogodbe povedal, da tudi njihova odločitev ni bila lahka. Zorela je vsaj tri mesece. Zanjo seje odločil upravni odbor ŠŠK-ja, ki je na svoji 5. redni seji sprejel sklep o prekinitvi investicij v nove prostore in začetkom postopka za prekinitev najemne pogodbe z MO Velenje. Janko Urbanc, ki je kot absolvent ekonomije dodobra preučil finančno stanje kluba in prognozo za naprej, nam je povedal: »Razlogov za Janko Urbanc:» Obnova novih prostorov bi potekala vsaj pet let, če bok rizatr ajala,l ahko še dlje.« prekinitev pogodbe je več, glavni razlog pa je finančna vrednost ureditve prostorov, ki bi bila za nas preve lik zalo gaj, saj nam naša sredstva ne dopuščajo tako velikih vlaganj v infrastrukturo. Za popolno obnovo bi po predhodnem predračunu potrebovali vsaj 120 tisoč evrov. Gre za finančna sredstva v vrednosti dveh letnih proračunov kluba, kar je za organizacijo, ki je v osnovi name nje na mla din skim dejavnostim v kulturi, izobraževanju, soci- ali, športu, turizmu in zabavi, žal neizvedljivo.« Dodal je, da bi, če bi od vseh prihodkov ŠŠK-ja za obnovo prostorov odvajali 20 % letno, bi samo gradbena dela trajala 5 let. Sploh ker v krizi, ki se je zajedla v vse pore družbe, ni mogoče pričakovati kakšne sponzorske pomoči, študentskega dela, ki jim zagotavlja glavni vir prihodkov, pa je vse manj. Torej kriza tudi ŠŠK-ju ni in ne bo prizanesla. »Ze v prvih mesecih letošnjega leta so prejeta sredstva iz Študentske organizacije Slovenije močno upadla. Predvidevanja o upadu obsega študentskega dela so v času recesije dokaj nenatančna, vendar je po oceni Študentske organizacije Slovenije pričakovati upad sredstev tudi do 30 %, kar avtomatsko pomeni podoben upad sredstev Šaleškega študentskega kluba,« je še dodal Urbanc, ki je vodenje ŠŠK-ja v odličnem stanju, tako finančnem kot organizacijskem, prevzel lani novembra. Če bi pri investiciji vztrajali, bi lahko močno ogrozili delovanje kluba, ki je eden največjih v Sloveniji, saj ima skoraj 600 čla nov. Bližnji stanovalci želijo nočni mir O pri mer nos ti pro sto rov nek da nje ga Rudnik puba pa so ŠŠK-jevci podvomili še iz ene ga raz lo ga. » Poleg ome nje nih razlogov finančne narave, ki so najbolj botrovali k naši odločitvi, pa je k prekinitvi pogodbe vplivalo tudi nestrinjanje bližnjih stanovalcev z izvajanjem večernega programa, saj je lokacija bivšega Rudnik puba sredi spalnega naselja, kar pomeni, da bi z ureditvijo novih prostorov z večernim programom (zabavami, koncerti...) še vedno morali gostovati drugje, kar še vedno ne bi rešilo našega osnovnega vprašanja - to je pridobitev svojih klub- »Poleg razlogov finančne narave je k prekinitvi pogodbe vplivalo tudi nestrinjanje bližnjih stanovalcev o izvajanju večernega programa. To bi lahko pomenilo, da bi moral i koncertno dejavnost izvajati na drugih lokacijah.« skih prostorov za izvajanje koncertnih dejavnosti. To je namreč praksa v drugih študentskih klubih, ki so podobne velikosti kot Šaleški študentski klub, hkrati pa dodaten vir prihodkov,« je še povedal Urbanc. Kot tudi, da že iščejo alternativne rešitve. Zaenkrat bodo ostali v Rdeči dvorani, a bodo po tem, ko so že prevzeli šank v prostorih Mladinskega centra Vele nje, z njo tudi več pro stor sko in pro -gramsko sodelovali. »Kriza je prizadela oboje, zato bomo, če bomo združili moči, vseeno lahko pripravljali zanimive vsebine. Sploh ob koncu tedna, ko se študenti vračajo v dolino. A to je lahko le začas-nar ešitev,« je še dodal našs ogovornik. »Odločitev ni bila sprejeta z nasmehom« Zupan Srečko Meh nam je povedal, da je bila pobuda za prekinitev najemne pogodbe presenečenje, ki ga ni pričakoval. Tudi zato, ker so prostore kupili po tem, ko je prejšnje vodstvo ŠŠK-ja ocenilo, da so primerni za njihovo razširjeno dejavnost. Pogovore je takrat vodil Aco Arsekic, pogodbo pa je lani aprila podpisal Žiga Brodnik, ki je bil tudi v upravnem odboru prejšnje sestave vodstva. »Najemnina je bila simbolična. Odločitev študentov zato ni bila sprejeta z nasmehom. Tudi zato, ker se nam s tem začenjajo nove težave. Z nakupom prostorov na Kersnikovi 2 smo želeli, da bi se tam odvijala aktivnost, ki bi bila po godu okoliškim stanovalcem, hkrati pa smo želeli pomagati ŠŠK-ju. Tudi zato, ker Velenje postaja študentsko mesto. Poleg tega bi sprostili prostor v Rdeči dvorani. Sedaj študenti pravijo, da bodo svojo dejavnost povezali z Mladinskim centrom, kar je prav. A vsebine, kijih izvaja MC, so povezane tudi s populacijo, ki ni študentska. Gre za mladostnike, ki imajo težave in so v MC-ju našli nove cilje.« Ob tem je povedal, da še ne ve, kaj bodo sedaj naredili s prostori Rudnik puba. »Žalosten sem tudi, ker tudi ponudba, da poiščemo dodatna sredstva za obnovo prostorov, ni bila sprejeta. Poleg tega so mladi že naleteli na težave z okoliškimi stanovalci, ki že postavljalo pogoje. Glasno povem, da pod nobenim pogojem ne pristanem na dejstvo, da bo Velenje postalo Glasno povem, da pod nobenim pogojem ne pristanem na dejstvo, da bo Velenje postalo mrtvo mesto. Tako ne more biti! mrtvo mesto. Tako ne more biti! Moramo zagotoviti pestrejše življenje mladih tudi v popoldanskem in nočnem času. Zato jasno sporo čam vsem: ni cene, po kateri bi pristal na to, da popustimo pritiskom tistih, ki ne prenesejo nobene glasne besede, kaj šele zabave. Danes je čas gospodarske krize, še hujša pa je kriza vrednot in medčloveškega sodelovanja.« Gradbeni kotiček Koliko plačate za ogrevanje? Pravičnejše plačevanje ogrevanja v stolpnicah in blokih - obvezno od 1. oktobra 2011 dalje - Pavšalno plačevanje ogrevanja j e nepravično in neekonomično Zakaj meriti porabo toplote? Nesprejemljivo je, da stanovalci plačujejo ogrevanje po kvadraturi oziroma neodvisno od svoje porabe. Ljudje imajo namreč različne življenjske navade. Prav je, da vsak plača le toliko, kolikor porabi. Po uvedbi plačevanja v skladu s porabo stanovalci zapirajo okna, jih dodatno zatesnijo, znižajo temperaturo v prostoru, priprejo radiatorje ob odhodu na dopust... Obnašajo se bolj varčno, prenehajo se prepiri med sosedi, medsebojni odnosi se izboljšajo. Za 1 °C nižja temperatura v prostoru pomeni 6 % prihranka pri energiji Samo finančni prihranek stimulira ljudi za varčevanje. Zato ne preseneča, da plačevanje toplote po kvadraturi ljudje povsod zavračajo kot zastarel in nepravičen način. Plačevanje ogrevanja v skladu z dejansko porabo je obvezno celo v Romuniji, Bolgariji, Turčiji, na Češkem - od 1. oktobra 2011 dalje bo tudi pri nas. Pravočasna odločitev je pomembna. Kolikšni so prihranki? V praksi največkrat dosegamo prihranke toplote od 15 do 35 %. Starejše stavbe kot največje potrošnice toplote ponavadi največ prihranijo. Povprečno stanovanje v Sloveniji ima 4 do 5 radiatorjev. Če predpostavimo, da za ogrevanje porabi 500 evr/leto, potem lahko računamo s prihranki približno 100 evrov letno. Strošek vgradnje delilnika toplote je cca. 20-40 evrov na radiator, investicija se tako povrne v letu do dveh, kar je bistveno hitreje kot pri izolaciji zgradbe, zamenjavi oken ali katerem koli drugem ukrepu. Kako poteka odčitavanje in obračun? Odčitavanje ponavadi poteka enkrat letno, podobno kot pri elektriki, vodi in plinu. Podatki se odčitajo po končani kurilni sezoni, in sicer na dva načina: •z vstopom v stanovanje pri cenejših, elektronskih delilnikih ali •na daljavo pri dražjih, radijskih delilnikih. Pri obračunu se upoštevajo fiksni stroški (cca 30 %: cevi, skupni prostori ipd), deljivi stroški (cca 60 %: odčitani iz delilnikov) in redukcije porabe toplote za vremensko izpostavljene lege stanovanj (vogalna stanovanja, pritličje ...). Največkrat se poračun izravna v prvih položnicah naslednje kurilne sezone. Dansko podjetje Brunata z izkušnjami od leta 1917 in vrhunsko tehnologijo je zagotovilo za pravično plačevanje porabljene toplote. Ali so možne goljufije? Ne. Delilniki so na radiator ponavadi točkovno pri-varjeni, tako da jih ni mogoče sneti. Poleg tega se podatki o porabi shranjujejo, tako da lahko razberemo morebitno nenavadno obnašanje. Sodobni delilniki merijo temperaturno razliko od 0,1 °C naprej. Le-ta-ki so primerni tudi za radiatorje s termostatskimi ventili in sodobne nizkotemperaturne sisteme. Točnost je zagotovljena, možnost goljufanja izničena. Po desetih letih se menja samo baterija - naprava ostane ista Z merjenjem porabe toplote pozitivno vplivamo na družinski proračun in na čistejše okolje. Stroški so relativno nizki, ukrep je enostaven, prenehajo se medsosedski prepiri - pridružite se klubu varč nih tudi vi! Prihranite pri ogrevanju in plačajte le toliko kot porabite! Z delilnikom toplote bodo vaši stroški ogrevanja nižji za 15 % do 35 %. Podjetje Brunata z vrhunsko tehnologijo zagotavlja pravično plačevanje porabljene toplote. Stroškovni delilnik toplote na vsakem radiatorju V a ■ I I ■ I I tel. 01 / 565 77 90 e-naslov: brunata@brunata.si Zlato priznanje plačilo za vložen trud Med 477 tekmovalci, ki so se pred nedavnim pomerili v igranju na violino, violo, violončelo, kontrabas, harfo, kitaro, orgle in v komornih skupin s pihali na 38. državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije, je bilo 22 učencev velenjske glasbene šole. Njihova bera zlatih priznanj in nagrad je bila tudi tokrat zavidanja vredna. Zlati oziroma najboljši med najboljšimi so takole strnili vtise z najzahtevnejše preizkušnje: Tadej Piko, Timotej Vesel, Luka Atelšek in Luka Benko - kvartet saksofonov: »Za nas je bilo to prvo sodelovanje na državnem tekmovanju. Za nami je lepa izkušnja, predvsem pa potrditev dobrega dela in plačilo za vložen trud. Tega smo vložili res veliko, zato smo pričakovali takšen uspeh. Že na mednarodnem tekmovanju v Beogradu in Kopru smo bili dobri, na državnem smo bili odlični. Na zahtevno preizkušnjo smo se pripravljali pod vodstvom mentorja Aleša Logarja. Menimo pa, da smo komisijo prepričali z muzikalnostjo, usklajenostjo, odločnostjo. Sedaj se bomo trudili, da bomo čez tri leta znova med udeleženci državnega tekmovanja mladih glasbenikov. Zlata plaketa v I. b kategoriji nam bo pri tem v veliko spodbudo.« Jure Smirnov Oštir, violina: »Konkurenca je bila večja, močnejša kot na dveh državnih tekmovanjih, na katerih sem že sodeloval, zato takega uspeha nisem pričakoval. Sploh ker sem poslu šal svoje tek me ce, med katerimi so se mi zdeli nekateri zelo dobri. Zlata plaketa in posebna nagrada za izvedbo obvezne skladbe sta bila zame in za mentorico Danico Koren res prijetno presenečenje. Izkušnja bo dobra popotnica za nove izzive, med katerimi so razmišljanja o poklicnem igranju na violino. Še pred tem pa si želim, da bi bil čez tri leta zno -va med najboljšimi mladimi violini sti Slove nije in da bi bil uspe šen še na ostalih tekmovanjih.« Brina Zamrnik, harfa: »Bila sem med najmlajšimi tekmovalkami v igranju na harfo, saj obiskujem šele tretji razred osnovne šole. Zame je bila to prva taka zahtevna preizkušnja. Oh, kar veliko treme sem imela. Občutek po nastopu je bil dober, najbolj vznemiril pa me je rezultat: zlata plaketa in prva nagrada. Upala sem na najboljše, pričakovala pa ne. Z uspehom sem najbolj razveselila sebe, saj sem se na tekmovanje res zavzeto pripravljala, seveda starše, sestro, pa mentorja Daliboija Bernatoviča. Sedaj ko je to za mano, plačilo za vložen trud pa lepo, s toliko večjim vese- tMIB ■■- Kvartets aksofonov: Tadej Piko,T imotej Vesel, Luka A telšek, LukaB enko Ana Astrid Kljun BrinaZ amrnik Jure S mirnov Oštir ljem čakam na novo skladbo in na naslednje državno tekmovanje, ki bo čez tri leta.« Naja Mohorič, harfa: »Tekmovala sem v dveh kategorijah, kar je redkost, z izkupičkom pa sem več kot zadovoljna. V I. c kategoriji sem osvojila srebrno, v I. b pa zlato plaketo in 3. nagrado. V slednji konkurenci sem pričakovala zlato, ne pa nagrade. Ves trud, ki sem ga vložila, je bil s tem popla čan. Trdo delo pod vodstvom mentorja Daliborja Bernatoviča se mi je obrestovalo. Plaketa in nagrada mi bosta velika spodbuda za nove preizkušnje, med katerimi bo, upam, čez tri leta zno- NajaMo horič va državno tekmovanje.« Ana Astrid Kljun, harfa: »Komisiji sem se predstavila kar dvakrat, in sicer v kategoriji I. b, v kateri sem osvojila zlato plaketo, ter v kategoriji I. c, kjer sem poleg zlate plakete prejela še drugo nagrado. Uspeha sem bila vesela. Moram pa reči, da sem ga pričakovala, saj sem imela po nastopu dober občutek, nenazadnje pa sem v priprave na tekmovanje vložila veliko truda. Tekmovanja se bom spominjala tudi po tem, da sem igrala brez kožice na dveh prstih. Sodelovanje na državnem tekmovanju je bila dobra, predvsem pa prijetna izkušnja. AnaG lušič Rada bi se predstavila še na kakšnem samostojnem koncertu. Sedem let prijateljujem s harfo in razmišljam, da bi nadaljevala glasbeno izpopolnjevanje najprej na škofijski gimnaziji, nato pa na akademiji v Ljubljani ali v Hamburgu.« Ana Glušič, orgle: »Na državnem tekmovanju mladih glasbenikov nisem nastopila prvič, sem pa prvič nastopila v konkurenci orglavcev. Uspešno. Poleg zlate plakete mi je komisija dodelila še prvo nagrado. Po uspe lem nastopu na regij skem tekmovanju sem nekaj takega pričakovala. Nenazadnje sem v to vložila veliko truda. Nagrada je potrdila, da z mentorico mag. Emo Zapu šek delava dobro, da sem na dobri poti, hkrati pa mi je v spodbudo za nove izzive. Kam me bo vodila nadaljnja pot, še ne vem natančno. Če bi se morala odločiti v tem tre nut ku, bi se za pot poklicne glasbenice. Tako pa bom sedaj orgle malo »zanemarila« in znova prizadevneje vadila igranje na klavir in solfeggio, saj me pri obeh čaka državno tekmovanje prihodnje leto in želim zlatima priznanjema z najzahtevnejše preizkušnje dodati še kakšno žlahtno odličje.« ■ Tp Moederndorfer vk njiznici Minuli četrtek je velenjska knjižnica gostila letošnjega dobitnika čaše nesmrtnosti - velenjice, slovenskega pesnika, pisatelja in gledališčnika Vinka Moederndorferja. Velenjčani smo ga tako kar dvakrat v štirinajstih dneh pretipali do obisti - ob nagradi, ki jo je prejel na dan poezije 21. marca, mu jih je žirija Lirikonfesta, tokrat pa njegov stanovski kolega IvoS tropnik. Pogovor je bil kar prijazen do pesnjenja, tako daje avtor na hitro razkril, kako se mu zgodijo pesmi, novele, romani, igre... Z obveznim branjem pesmi in nekaj izbranimi navedbami, npr. o tem, komu verjeti (njegov odgovor: poeziji) in komu ne (- pesniku), ni bil nič manj prijazen do poslušalcev. Končno je bil prijazen tudi do avtorja samega, saj ga spra-ševalec ni gnjavil niti z zabavnostjo za vsako ceno, s čimer nas vneto zalagajo televizije, niti z zasliševanjem o družinskih, socialnih itd. ozadjih, ki spominjajo na šolo. Prijetna, dovolj informativna, celo zabavna urica. Kot da Velenje v resnici postaja mesto tudi na zemljevidu poezije. ■ L.P. Načrtovanje prostora v službi civilne družbe Urban Novak Takšen naj bi bil pravilni naslov. Glede na dejansko stanje pa bi bil verjetno bolj pravilen naslov „Načrtovanje prostora brez civilne družbe". Ker smo priče silnemu gradbenemu zaletu v mestu in v dolini, je tema verjetno kar na mestu. Prebiram novice in napovedi, objavljene na različnih internetnih naslovih, gledam zloženke, ki prihajajo na dom, in poslušam debate nezadovoljnih meščanov. Vse to ima vedno enak predznak, zloženke in objave govorijo o prelepih projektih, o njihovih presežkih, kako se bo izboljšala ponudba, kako bo več parkirnih mest v mestu, kako bomo imeli možnost izbirati pri nakupih, prebivalci mesta pa, ali obljubam ne verjamemo, ali pa se zaradi preteklih slabih izkušenj uprejo vsakršnemu posegu v njihovo okolico že takoj na začetku. Silno rad bi verjel da bodo projekti res takšni, kot jih obljubljajo predstavitve in ne le, da bodo pomenili zgolj izboljšanje slabega obstoječega stanja. Med drugim sem na internetu prebral vabilo MO Velenje na predstavitev sprememb odloka, ki ureja pogoje gradnje v ožjem mestnem središču, natančneje v okolici Rdeče dvorane. V njeni neposredni bližini naj bi zrasel TC3 - trgovsko poslovni center s tako prepotrebnimi parkirnimi mesti, kijih vodilni možje MO obljubljajo že precej časa. Trgovsko poslovni center naj bi bil s pripadajočo ureditvijo in kvalitetno urbanistično-arhi-tekturno ureditvijo za Velenje dolgo pričakovana nova pridobitev, ki naj bi se s svojo atraktivno podobo zlil z obstoječo Rdečo dvorano v eno celoto. Ta precej dolg opis naj bi povzel bistvo nove zgradbe. Vendar zgodbe ne bi smelo biti konec pri tej predstavitvi in pri začudenih pogledih meščanov ob gradnji, češ, kaj je pa spet to? Poskusi vplesti v civilno družbo v nastajanje novega mestnega središča in prenovo obstoječega so seveda bili, tu ni kaj reči. A ti poskusi so bili bolj nerodni in predvsem bolj alibi za kasnejše nemoteno mešetarjenje po kalnih vodah prostorskih aktov. A je vse to premalo. Civilno družbo v njenem najširšem smislu je potrebno vključiti v pripravo urejanja prostora v samem začetku in dopustiti njeno tvorno delovanje v tem procesu. Načinov, kako to doseči, je več, segajo pa od prilagojenih delavnic za občane do posvetov strokovnjakov z različnih področij. Nekaj let nazaj so nam za urbanistični natečaj na Islandiji v manjšem mestu poslali gradivo za pripravo urbanističnih rešitev. In ob prelistavanju gradiva sem naletel na presenečenje. Gradivo ni zajemalo samo strokovnih podlag, marveč tudi način nastanka le tega. Izkazalo se je, da je celotno mesto sodelovalo pri pripravi. V več etapah so na različnih ustvarjalnih delavnicah sodelovali meščani ter tako posredno pomagali pri urejanju svojega okolja. Končni rezultat urbanističnega natečaja je bil v ponos in zadovoljstvo vseh sodelujočih in kar je najpomembneje - projekt je imel široko podporo brez nasprotovanj. V našem okolju pa se zdi, da je javnost vključena v urejanja prostora šele na določeni točki in šele, ko se to zdi primerno odgovornim. Šele v zadnjem času, pa še to v večinoma v prestolnici, se oglaša civilna družba, a tudi ta bolj neorganizirano. Ostali posegi, ki smo jim priče v svojih okoljih, običajno naletijo na nasprotovanje civilne družbe šele, ko je prepozno, oziroma, ko se posegi že izvajajo. V okviru programa PoLok so organizirane dejavnosti, npr. okrogle mize, namenjene spodbujanju dialoga med organiziranimi lokalnimi pobudami, prostorskimi načrtovalci, investitorji in občinskimi službami. Osnovni namen delovanja civilne družbe ni in ne bi smel biti vsesplošno nasprotovanje posegom v okolje ali pa celo namerno oviranje delovanja tistih, ki poskušajo ustvarjati prostor. Nedvomno pa mora biti njen namen skrb za kvalitetno in urejeno bivalno okolje ter ustvarjalno sodelovanje pri njegovem snovanju. Zaradi svoje neorganiziranosti je civilna družba pri nas nemalokrat predstavljena kot zaviralec razvoja in običajno skupek nezadovoljnih posameznikov. A temu ne bi smelo biti tako. Prav nič ni namreč narobe, če nam ni vseeno, kje živimo, kaj nameravajo v vaši okolici zgraditi, ali pa če nas skrbi izgled okolja, v katerem bivamo. In ne bi nas smelo biti strah sodelovati pri ustvarjanju okolja, v katerem živimo, saj konec koncev za njegovo ureditev prispevamo predvsem mi kot davkoplačevalci. 107,8 MHz täonjSKÜ lOO CAS©POSDOl M® Z AIOZ Glasbene novičke Svet oktanov Današnjo številko Našega časa bogati že tretja letošnja priloga - Svet oktanov. Gospodarska kriza, pravijo naši propagandis-ti, gor ali dol, kajti za nekatere je to izziv in razmišljajo o nakupu novega vozila, drugi jo jemljejo kot »upočasnitev« koraka. Če se slednji ne bodo odločili za nakup novega železnega konjička, pa morda razmišljajo o dodatni opremi, morajo poskrbeti za tistega, ki ga uporab- ljajo vsak dan, da bo vožnja z njim varna in prijetna. Skratka, na straneh priloge je za vsakega nekaj. Predstavljajo se namreč nekatere avto hiše, v njej boste našli informacije o vsem, kar sodi k »vzdrževanju vozil«, o dodatni opremi, pnevmatikah, o možnosti vgradnje plinske opreme do tega, kaj storiti z odsluženim avtomobilom. Tudi še tako izkušenim voznikom ne bodo odveč nasveti za varno vožnjo. Nina, Sašo, Jure in Bernarda so prepričani, daje v prilogi toliko zelo dobrodošlih informacij, telefonskih in mobitel številk na enem mestu, da jo je vredno shraniti. Sicer pa so pred nami velikonočni prazniki, prazniki mesa, kruha, potice in še drugih dobrot. Prava skušnjava za naš želodec in kakšno nepotrebno »zimsko mero«. Če za katere, potem naj bi zanje veljajo: raje manj kot več. Da bi bili za vse lepi, vam želita uredništvi Našega časa in Radia Velenje. ■ tp ¿záb ... na kratko... SLOVENSKA POLKA IN VALČEK Po izboru strokovne komisije nedavnega festivala Slovenska polka in valček je slovenska polka leta postala skladba Če te luna nosi v izvedbi ansambla Golte, slovenski valček leta pa je postala skladba Del srca v izvedbi ansambla Roka Žlindre, ki je prejela tudi nagrado za najboljšo skladbo po izboru gledalcev in poslušalcev. VICTORY Skupina Victory se po zelo dolgem premoru spet oglaša z novo skladbo. Ta pravzaprav ni povsem nova, saj gre za priredbo nekdanje uspešnice skupine Gu Gu z naslovom Mi mamo se fajn. Pesem je nastala ob srečanju nekdanjega člana skupine Gu Gu Romana Medveška s skupino Victory. MMS 31. festival Melodij morja in sonca bo zaradi uskladitve terminov poletnih prireditev v občini Piran prestavljen na 27. junija. Sprva je organizator festivala Avditorij Portorož objavil, da bo festival, ki se vrača po enoletnem premoru, 12. junija. Prestavili so tudi rok za prijavo na javni razpis za udeležbo, in sicer je ta zdaj 30. april. SAMUEL LUCAS Samuel Lucas se po odličnem 3.mestu na letošnji EMI tokrat predstavlja z drugo samostojno skladbo Kje si ti. Glasbenik, ki se je vrsto let kalil na najrazličnejših odrih vtuji-ni, tako nadaljuje začrtano glasbeno pot, ki jo bo zaokrožil z izidom albuma še letos. ELECTRIX Po singlih Radio, Ljubezen v avtu in Sonce po dežju domača elektro pop zasedba predstavlja že četrti singl z njihovega prvenca Deja Vu. To je skladba Dolce Vita, pomladna poskočnica, polna sintetizatorskih zvokov, ki spominjajo na osemdeseta leta. PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. ANTONIJA ŠOLA - Ko lane ranjena 2. AR RAHMAN & PUSSYCAT DOLLS - Jai Ho 3. ANTOINE CLAMARAN - Gold Antonija Šola je vse bolj priljubljena hrvaška pevka in igralka. Leta 1979 rojena Zagrebčanka je leta 2007 objavila svoj prvenec Andele, pred kratkim pa je izšel njen drugi album z naslovom Gdje je srce tu je dom. Album sicer nosi naslov po uspešnici, s katero se je Antonija uspešno predstavila na lanskoletni Dori (2. mesto), na njem pa je tudi njen najnovejši singl, skladba Ko lane ranjena, ki ste jo izbrali za pesem tedna. M Ravne 103c, 3325 Šoštanj TELEFON: 03/ 898 48 40 TELEFAX: 03/ 898 48 54 TELEFAX: 03/ 898 48 55 OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA Razpisano delovno mesto: Priprava in izdelava ponudb za gradbena dela -visoke in delno nizke gradnje Pogoji za opravljanje dela: • Zahtevana izobrazba: zaželjena visoka stopnja gradbene smeri, lahko tudi višja ali srednja • Delovne izkušnje: 3 leta, za V. stopnjo 5 let • Računalniška znanja: urejevalnik besedil, dela s preglednicami • Vozniški izpit B kategorije • Komunikativnost Delovno mesto razpisujemo za določen čas šestih mesecev, s polnim delovnim časom, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Datum pričetka: Takoj Rok za prijavo: do 20. 4. 2009 na naslov: CIGRAD d.o.o.. Ravne 103 c, Šoštanj. Prednost bodo imeli kandidati, ki so že opravljali dela na enakih ali podobnih delovnih mestih. I---- .LESTVICA wmwwmrnm Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Ansambel Cvet - Rdeča barva je draga 2. Barbara in Martin Jehart -Doma sva iz Šmartna 3. Savinjskih 7 - Ati, daj za bencin 4. Ansambel Franca Flereta -Vrniva se dekle na morje 5. Zreška pomlad - Spet večer bo kot nekoč 6. Novi spomini - Zadnji tvoj poljub _ 7. Vesele Štajerke - Če verjameš 8. Ansambel Poljanšek -Slovenska pesem 9. Harmonikarski orkester Primoža Zvira in zbor Sonce - Mamica je kakor zarja 10. Ansambel Naveza -Premlad ... več na: www.radiovelenje.com Remiksani Cash 15. junija bo izšla zanimiva kom-pilacija Johnny Cash Remixed, na kateri bodo različni izvajalci objavili predelave skladb legendarnega, žal že pokojnega country glasbenika. Zanimivo je, da idejni oče tega projekta ne prihaja iz sveta countryja, ampak je to znani raper Snoop Dogg, ki budno bdi nad projektom. Pesmi Johnnyja Casha, ki so jih vzeli v roke novodobni glasbeniki, so nastale v obdobju med letoma 1956 in 1959. Snoop je sodeloval pri nastajanju remiksa za znano Cashovo pesem I Walk The Line, skupaj s Cashevim sinom Johnom Carterjem in z očetom pevke Beyonce, Mathewom Knowlesom, pa se bo na izdelek podpisal tudi kot koproducent. Med glasbeniki, ki so posneli priredbe številnih country hitov, pa so še Alabama 3, Donny J, The I ■ I ■ I ■ I ■ I Razprodan tudi drugi zagrebški koncert U2 Zaradi velikega zanimanja za koncert skupine U2 v Zagrebu in bliskovito razgrabljenih vstopnic za njihov nastop 10. avgusta, so si organizatorji ves čas prizadevali dobiti še en koncertni termin. To jim je na koncu tudi uspelo in irski rockeiji bodo v hrvaški prestolnici igrali tudi 9. avgusta. 63.000 vstopnic za prvi napovedani koncert so prodali v slabih dvanajstih urah, kot je bilo pričakovati, pa so šle tudi vstopnice za dodaten koncert sku pi ne U2 v Zagre bu za med. Vstopnice so bile prodane v nekaj urah. Glede na pisanje hrvaškega spletnega časopisa Večernji list se je ob začetku prodaje vstopnic za dodatni koncert skupine U2 v Zagrebu ponovila zgodba izpred enega tedna. Naprodaj je bilo več kot 50.000 vstopnic, v predproda-ji pa so jih okoli 12.000 lahko kupili člani kluba oboževalcev irske zasedbe. Sendi se vrača Po sko raj šes tih letih se na glas -beno sceno vrača popularna slovenska pevka Sendi. Sendi, ki je doživela svoj zvezdniški vrhunec sredi devetdesetih let, se je širše- nji album Na drugem koncu sveta, konec leta 2002 pa je začela pripravljati material za novi album in posnela dve pesmi, Pozab ljen svet in Ti si moja luč, ki sta bila le radijska singla. V tem letu je spo zna la tudi svojega življenjskega partnerja, se posvetila materinstvu ter se za nekaj časa umaknila. Sedaj se zopet vrača na glasbeno sceno z novimi močmi in polna nove energije. V teh dneh je pri založbi Gong Records izšel njen novi album z naslovom Se še spominjaš. Madon ni zavr ni li prošnjo za posvojitev Sodišče v prestolnici Malavija Lilongwe je zavrnilo prošnjo ameriške pop zvezdnice Madonne za posvojitev triletne deklice. Kot razlog je navedlo pogoj, da morajo imeti posvojitelji v Malaviju stalno bivališče od 18 do 24 mesecev, preden lahko posvojijo otroka. 50-let-nica, ki želi v Malaviju posvojiti triletno deklico Chifundo Mercy James iz sirotišnice na jugu države, se je na odločitev sodišča pritožila Heavy, Troublemaker, Count de Money, DJ Enjay, Kennedy in še nekateri drugi. Koncert orkestra Roberta Goličnika V do zadnjega kotička napolnjeni večnamenski dvorani v Vinski Gori seje na prvo aprilsko nedeljo že enajstič zapored odvil koncert orkestra Roberta Goličnika. Glasbeno nedeljsko popoldne je obogatilo prijetno sonce, popestrili pa so ga še različni glasbeniki in humoristi. Prijetna glasba se je izpod prstov mladih izvajalcev, pod taktirko priznanih mojstrov glasbe, ki poučujejo v zasebni šoli Roberta Goličnika, razlegala po dvorani. Za humorno povezan program je poskrbel Kondi Pižorn, za dodatno navdušenje obiskovalcev mu občinstvu vtisnila v spomin s pesmijo in albumom Nemirna kri. Konec devetdesetih sta sledila še dva albuma, Zase me vzemi, s katerega sta na radijskih valovih najbolj odmevali pesmi Naj se zabava ves svet in Machoman ter album Brezmejna ljubezen, s katerega se najbolj spomnimo pesmi Spelji se. Leta 2000 je Sendi izdala svoj zad- in medtem državo tudi že zapustila. Kritiki prizadevanj zvezdnice, da bi posvojila deklico, trdijo, da bi bilo za Chifundo bolje, če bi živela pri sta rih star ših. Madon na je na sodišču zatrdila, da dekličina babica ni sposobna skrbeti za svojo vnukinjo. Pop zvezdnica je leta 2006 v Malaviju že posvojila danes triletnega Davida Bando, ima pa tudi 12-letno hčer Lourdes in 8-let-nega sina Rocca. pa nepozabni ansambel Lojzeta Slaka, kije koncertu dodal še dodaten čar. Koncertno dogajanje so poleg varovancev zasebne glasbene šole Rober ta Golič ni ka pope stri li še ansambel bratov Avbreht, ansambel Pogum, ansambel Šepet, Jure Vučič, Natalija Kolšek, Pungartni-kov Karl, Matevž na kvadrat, MECPZ Šentjanž v Vinski Gori. ■ bm 12 SPORT IN REKREACIJA ""HAS 9. aprila 2009 Se najmanj dve vrhunski tekmi Rokometaši Gorenja tudi drugič boljši od Silkeborga - Po prvem krogu končnice državnega prvenstva na prvem mestu - V soboto s Preventom Velenjski rokometaši so konec minulega tedna poskrbeli, da se je glas o njih in Velenju razširil po precejšnjem delu rokometne Evrope. Napravili so izjemen podvig. Tudi na povratni tekmi so bili boljši od Silkeborga, ki so ga mnogi poznavalci evropskega rokometa uvršali celo za enega glavnih kandidatov za osvojitev pokala Evropske rokometne zveze. Velenjčani pa so ga z zmago s 25 : 24 izločili iz nadaljnjega tekmovanja. Na obeh tekmah je bil izid tesen, razlika pa enaka. V Velenju so slavili s 27 : 26, v soboto na Danskem s 25 : 24. Polčasa obeh tekem pa sta bila tudi rezultatsko enaka, 14: 12 za Silkebog. Tudi povrat na tek ma je bilo podobno kot prva zelo zanimiva, z veliko preobrati. Velenjčani so sredi prvega dela igre imeli tri gole prednosti, toda v zadnjih minutah tega dela tekme niso bili dovolj zbrani, dobili so celo gol z igralcem več in ob polčasu zaostajali za dva gola. Tudi v nadaljevanju so oboji nihali v igri. V 40. minuti je Silkeborg spet ušel za tri gole (19 : 16), toda velenjski rokometaši se niso predali. Znova so pred svojim vratarjem ustvarili neprodušen zid in z delnim izidom 4 : 0 v 50. minuti spet poved-li (20 : 19) ter se vrnili v igro. V 54. minuti je s sedmih metrov po prekršku nad Momirjem Rnicem zadel Adnan Harmandic in povišal njihovo prednost na +2 (23 : 21). Po dobri obrambi vratarja Primoža Prošta (skupaj 16) v 59. minuti je domačim spet posijal žarek upanja za morebiten uspeh, saj so izenačili na 23 : 23. V napetih zadnjih trenutkih tekme je Rnic posla žogo med Proštovimi nogami v mrežo za novo vodstvo (24 : 23). Zmago in uvrstitev med štiri najboljša moštva v tem pokalu pa je približno pol minute pred koncem tekme potrdil z 11 goli najboljši strelec tekme Ivan Čupic. Tega izjemnega uspeha se je skupaj z igralciin vodstvom kluba seveda nadvse veselilo tudi blizu 40 njihovih gorečih navijačev, Šaleških graščakov. Z uvrstitvijo v polfinale so ljubiteljem rokometa v dolini obeta naj- manj še ena vrhunska evropska tekma. Po Dan ski so nji hove mis li spet v državnem prvenstvu oziroma na sobotnem gostovanju drugega kroga končnice pri Preventu. V Slovenj Gradcu bodo poskušali zmagati in tako zadržati trenutno prvo mesto v tej mini ligi, kamor jim je pomagal tudi Slovan z zmago nad Koprom. Gorenje s Saint Gallenom Rokometašem velenjskega Gorenja so se izpolnile želje. V avstrijskem glavnem mestu Dunaju, kjer je sedež evropske rokometne zveze, jim je bil v torek naklo njen žreb evropskih pokalnih tekmovanj. V bobnu so bili poleg njih še nemški Gummersbach, španski Arra-te in švicarski St. Gallen. Velenjčani so si želeli Švicarje in jih tudi dobili. V prvi tekmi, ki bo 25. ali 26. aprila, bodo gostitelji, povratna pa bo 2. ali 3. maja v Švici. ■ vos Zadovoljni(?) so bili tudi s točko Nogometaši Šoštanja se nikakor ne morejo premakniti z desetega mesta. Tudi navijači Šoštanja v sobotnem 17. krogu štajerske lige niso bili naj bolj zadovolj ni s svojimi nogometaši, ki so gostili Ormož. Šoštanjčani so teden dni pred tem doma premagali do tedaj vodilno Pesnico, zato so gledalci pričakovali nove tri točke. Tekmeca pa sta se razšla z neodločenim izidom 1: 1. Gostje so povedli v 23. minuti, domači pa izenačili v prvi minuti drugega polčasa. Strelec je bil Pero Andrič, najizkušenejši mož na igrišču. Ker so gostje povedli, so bili domači na koncu zadovoljni tudi s takšnim razpletom. Z neodločenim izidom so zadržali deseto mesto. Vodilne Zreče so s 3 : 1 premagale predzadnje Brežice in na štiri točke povečale prednost pred drugo Pesnico, ki je v Framu igrala 0 : 0. Šoštanjčani bodo v soboto gostovali v Framu. Peric si je čestital kar sam Nogometaši Rudarj a s peto spomladansko zmago na tretj e mesto -Sinoči gostili Nafto, v soboto (20.00) ob jezeru Celjani V sobotnem 26. krogu prve lige so velenjski nogometni rudarji ob Kamniški Bistrici z 1 : 0 premagali Domžale in se prvič v tem prvenstvu povzpeli na tretje mesto. Zadetek je v 41. minuti dosegel Ozren Peric. S šestimi zadetki je postal prvi strelec Rudarja, saj Edin Junuzovic, ki je s 13 goli skupaj z Dariom Zahoro (Interblock) še vedno najboljši strelec prve lige, ni več njihov član. Z zadet kom in novimi tremi točkami si je Peric polepšal soboto, saj je slavil 22. rojstni dan. »S soigralci smo se med tednom pogovarjali, da bi bilo najlepše, da si kar sam čestitam z golom. To sem si tudi želel in si res najlepše čestital za rojstni dan. Še bolj sem vesel, da me žoge hoče in da s svojo igro, upam, izpolnjujem trenerjeva pričakovanja. V Velenje sem prišel poškodovan, sprva mi ni šlo, po dobrem drugem delu pa mi sedaj gre zelo dobro in upam, da dostojno zamenjujem Junuzovica. Dobro gre tudi soigralcem, saj brez njih sam ne bi mogel nič narediti. Skratka, vsi smo v dobri formi. Želim si le, da bi bilo tako tudi naprej.« To je bila že peta Rudarjeva zmaga spomladi. Z njo so na tretjem mestu zamenjali Nafto, ki je pred svojimi igralci igrala le neodločeno 1 : 1 s predpred-zadnjim Koprom. Sicer pa se v tem kro gu nogometaši niso izkazali pred nasprotnikovimi vrati. Na petih tekmah so gle dal ci vide li le pet zadet kov. Rudarji so si z 12. zmago v dosedanjem delu prven stva ( več jih ima le Maribor) prav gotovo že zagotovili ^^ ■ obstanek v ligi, kar je bil za novinca letošnji glavni cilj pred začetkom prvenstva. Odslej bodo igra li za kaj več, kot pravi trener Marijan Pušnik. Če bodo tako nadaljevali, se jim na kon cu gotovo obeta visoka uvrstitev. Prvenstvo so v prvi ligi nadaljevali včeraj. Rudarji so gostili Len-davčane. Gostitelji bodo tudi v sobotnem 28. krogu. V derbiju kroga se bodo na mestnem stadionu ob jezeru udarili s Celjani. vos Predvelikonočno trpljenje Nogometaši Šmartna v spomladanskem delu prvenstva v tretji ligi igrajo po sistemu vroče hladno - Doma zmagujejo, v gosteh izgubljajo - V 18. krogu so gostovali v Rogaški Slatini in s povprečnimi Monsi izgubili z 1 : 2 Šmarčani so se na zgodnje jutranje srečanje spravili dokaj optimistično. Sam začetek tekme je pokazal, da so domačini gotovo ena slab ših moš tev v 3. ligi. Jas no je bilo, da bodo zaprli igro in poizkušali s protinapadi preko res nevarnega Fiderja ujeti šopek na cvetno soboto. Kljub temu da je nekaj šmarških igralcev očitno še dremalo in se spotikalo po igrišču, je Podbrež-niku uspelo spraviti žogo za hrbet doma če št. 1, ven dar je gospod z zastavico menil, da je bil položaj strelca nedovoljen (bog ve, kaj mu je padlo v oko). No in potem se je začel kri žev pot. Šmarčani, lepo oblečeni, počesani in urejeni, so igrali približno tako, kot bi bili na velikonočni procesiji, ko čakaš, da vse skupaj čim prej mine in si z mislimi vse drugje kot tam, kjer bi moral biti. Kakšen preblisk posameznikov je bil premalo, da bi predramil brezvoljno vijoličasto četo. Ti so res na trenutke pokazali, da imajo znanje v nogah, a kaj ko v nogometu štejejo zadetki. Seveda so domačini kaj hitro ugotovili, da lahko pridejo do bogatega plena. Tako je iz zelo zelo dvomljive situacije domači napadalec na srečanju iz oči v oči lepo ukanil Vrejiča. Trnova krona na glavo trenerja Kostajnška pa je prišla le kakšnih deset minut kasneje, za vodstvo domačih 2 : 0. Podbrežnikov zadetek tik pred koncem pa ni odpravil slabega vtisa Šmarčanov. V soboto so na vrsti Odranci in v Prekmurju bo potrebno pokazati veliko več kot pa na srečanju z Rogatčani. Lahko se tolažimo le s tem, da je dva krat zapo re do ma igrati tako slabo skoraj nemogoče. ■ Martin Pačan Tako so igrali Povratna četrtfinalna tekma pokala Evropske rokometne zveze Silkeborg - Gorenje 24:25 (14:12) Športna dvorana, gledalcev 2500, sodnika: Herceg in Sudi (oba Madžarska). Silkeborg: Perrson (-), Prošt (16 obramb), Lauritzen, Dragičevic 4, Jacobsen, Olson, Blečic 4, Olsen, Kirkegaard, Toudhal 5 (2), Madsen 2, Back 8, Borm, Kristiansen 1, Nilsen. Gorenje: Gajic (13 obramb), Skok (-), Dobelšek, Kavaš 3, Bezjak 1, Oštir, Gromiko, Sovič 1, Datukašvili, Mlakar 1, Rnic 4, Golčar, Harmandic 4 (1), Cupic 11 (4). Sedemmetrovke: Silkeborg 3 (3), Gorenje 5 (5). Izključitve: Silkeborg 6, Gorenje 4 minute. MIK 1. liga, končnica od 1. do 6. mesta, 1. krog: Gorenje - Trimo Trebnje 35:25 (16:11), Celje Pivovarna Laško -Prevent 35:23 (17:12), Slovan -Cimos Koper 31:28 (16:15), Skupina od 7. do 12. mesta: Krka - Ribnica Riko hiše 23:24 (11:15), Jeruzalem Ormož - Rudar EVJ Trbovlje 29:23 (14:11). Gorenje - Trimo Trebnje 35:25 (16:11) Gorenje: Gajic, Skok, Dobelšek 2, Kavaš 4, Cupic 4 (1), Bezjak 1, Oštir, Gromiko 1, Sovič, Sirk, Datukašvili 6, Mlakar 2, Rnic 7, Štefanič 1, Golčar 4, Harmandic 3. Sedemmetrovke: Gorenje 1 (1), Trimo Trebnje 7 (6). Izključitve: Gorenje 4, Trimo Trebnje 2 minuti. Vrstni red: 1. Gorenje 35, 2. Koper 35, 3. Celje 31, 4. Slovan 23, 5. Trimo 23, 6. Prevent 20. Liga UPC za prvaka, 4. krog Elektra Esotech - Krka 85:88 (29:22, 50:47, 64:71) Elektra Esotech: Horvat 5, Novak 15 (3:4), Sjekloča 9, Ivanovič 25 (6:7), Lekič 4, Cup 15 (5:6), Radunovič 12. Prosti meti: Elektra Esotech 14:17, Krka 13:20. 5. krog Hopsi Polzela - Elektra Esotech 100:77 (28:17, 55:29, 80:57) Elektra Esotech: Golež 2 (2:4), Bujan 2, Horvat 12, Novak 6 (1:2), Ivanovič 13 (3:4), Lekič 6 (4:6), Cup 16 (2:2), Radunovič 20 (4:5). Prosti meti: Hopsi Polzela 16:23, Elektra Esotech 16:23. Prva nogometna liga Telekom, 26. krog Domžale - Rudar Velenje 0:1 (0:1) Rudar Velenje: Savic, Jeseničnik, Mijatovic, Cipot, Sulejmanovic, Golob, Mujakovic, De Moraes (od 84. Prašnikar), Peric (od 59. Zajc), Grbic (od 82. Veselič), Omladič. Trener4: Marijan Pušnik. Rdeč karton: Knezovic (45.). Prve Lige Telekom Slovenije 26. krog Nafta - Luka Koper 1:1 (1:1), Domžale - Rudar Velenje 0:1 (0:1), MIK CM Celje - Interblock 1:0 (0:0), 20.00 Maribor - HIT Gorica 0:0, Primorje - Labod Drava 1:0 (0:0). Lestvica: 1. Maribor 52 (52:30), 2. MIK CM Celje 44, 3. Rudar Velenje 40 (35:29), 4. Nafta 38, 5. Domžale 37, 6. HIT Gorica 37, 7. Interblock 34, 8. Luka Koper 25, 9. Primorje 25, 10. Labod Drava 20. Včeraj so igrali tekme 27. kroga. Rudar je gostil Nafto. 28. krog, sobota, 11. aprila: Rudar - MIKCM Celje (20.00). 3. SNL - vzhod, 18. krog Mons Claudius - Šmartno ob Paki2:1 ((2:0) Strelci: 1:0 Firer (28),2:0 Črnoša (40), 2:1 Podbrežnik (88). Šmartno ob Paki: Vrejič, Senad Jahic, Kladnik, Filipovič (od 46. Mešic), Podgoršek, Vasic, Kolenc, Cizej, Jelen (od 63. Lamut), Plesnik (od 46. Vrtar), Podbrežnik. Vrstni red: 1. Dravinja Kostroj 46, 2. Kovinar Štore 39, 3. Koroška Dravograd 34, 5. Odranci 31, 6. Stojnci 27, 7. Malečnik 27, 8. Tehnostroj Veržej 25, 9. Simer Šampion 21, 10. Mons Claudius 18, 11. Paloma 16, 12. Čarda 15, 13. Črenšovci 14, 14. Trgovine Jager 11. Štajerska nogometna liga, 17. krog Šoštanj - Holermuos Ormož 1:1 (0:1) Strelca: 0:1 Mihalič (23), 1:1 Andrič (46). Šoštanj: Mušič, Gegič, Kurnik, Koca, Softič, Bulajič, Vukovič (od 80. Anel Jahič), Kljevkovič (od 53. Pranjič), Andrič, Linič (od 71. Mežnar), Redžič. Trener: Faik Koca. Vrstni red: 1. Zreče 36, 2. Tehnotim Pesnica 32, 3. LKW Jager Gerečja vas 27, 4. Pohorje 27, 5. GIC Gradnje Rogaška 26, 6. AHA EMI Bistrica 25, 7. Partizan Fram 24, 8. Podvinci 24, 9. Holermuos Ormož 23, 10. Šoštanj 21, 11. Bukovci 19, 12. Peca 14, 13. Brežice 11, 14. Jarenina Šentilj 12. 1. SŽNL - 14.krog Rudar Škale - Dornava 3:0(1:0) Strelke: 1:0 Založnik (30), 2:0 Robnik (62),3:0 Robnik (80). Rudar Škale: Djujič, Blazinšek, Strassnig, Robnik, Tič (od 56. Antolič), Martinovič (od 39. Tomic), Žagar (od 79. Mlinar), Bric, Sadikaj (od 44. Grbič), Garič, Založnik. Vrstni red: 1. Krka 40, 2. Slovenj Gradec 31, 3. Pomurje 27, 4. Senožeti-VODE 25, 5. Maribor 20, 6. Rudar Škale 15, 7. Ptuj 6, 8. Dornava 0. modroBELA kronika Neznanci napadli Franja Bobinca Zdravniško pomoč j e poiskal na celjski urgenci, kjer j e dobil 12 šivov - V ponedeljek j e že normalno opravljal delovne dolžnosti Prebold - V petek okoli 22. ure, ko seje predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac sprehajal v domači vasi - v Kapli vasi pri Preboldu in telefoniral, so ga s palico napadli trije neznanci, mu zbili telefon in ga telesno poškodovali. Poiskati je moral zdravniško pomoč v celjski urgenci, kjer je dobil 12 šivov na glavi. Policisti in kriminalisti informacije o napadalcih še zbirajo, prav tako pa tudi motiv napada. Napadalci so Bobincu odnesli le mobilni telefon. Predsednik uprave Gorenja je prepričan, daje bil žrtev nasilnežev, ki so zgolj želeli dobiti njegov telefon. Ob ugibanjih, da gre za maščeva- nje zaradi odpuščanj v Gorenju, je direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič dejal, da bi bilo to za Slovenijo zelo slabo. Tudi direktorica za stike z javnostjo Uršula Menih Dokl je izrazila prepričanje, da ni tako, še posebej, ker v Gorenju niso odpuščali, ampak ohranjajo delovna mesta s prehodom na 32-urni delovnik. Doklova je tudi povedala, daje bil predsednik v ponedeljek že v službi in da je opravljal delo s polno, zanj značilno energijo. ■ mz Po peš conah z motorjem V skupni akciji policistov in redarjev na Vodnikovi zasegli kolo z motorjem in motorno kolo, že prej na Gorici pa vozniku, ki ga sumijo preprodaje prepovedanih drog, »crosserja« Velenje, 27. marca - Zadnji petek v marcu so velenjski policisti v sodelovanju z redarji medobčinskega inšpektorata v conah za pešce izvedli skupni poostreni nadzor v mestu, v okolici osnovnih šol, predvsem pa v neposredni bližini osnovne šole Gustava Šiliha, kjer se zlasti dopoldne nahaja večje število otrok in mladoletnikov. Pozorni so bili zlasti na kršitve voznikov motor nih vozil, ki v peš conah z vožnjo ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu. Nanje ni bilo treba dolgo čakati. Ob 10.50 se je po Vodnikovi, po coni za pešce, pripeljal voznik kolesa z motorjem znamke peugeot, tip speedfight 50, ki ni upošteval pred tem izrečene prepovedi poli-cista(ta mu je ob prvem srečanju napisal tudi plačilni nalog) in mu kolo z motorjem zasegli, o odvzemu vozila pa bo odločalo Okrajno sodiš če Vele nje, kamor so poli cis -ti posredovali obdolžilni predlog Ob 12.20 je z veliko hitrostjo po Vodnikovi cesti pripeljal voznik motornega kolesa znamke KTM, tip 640 LC4, brez nameščenih registrskih tablic. Policisti so mu v postop ku motor no kolo zase gli, na Okraj no sodiš če, odde lek za pre -krške, pa zaradi povzročitve splošne nevarnosti in varovanja življenj posredovali predlog stranske san- kcije, odvzem motornega vozila. Policisti in redarji pa pravijo, da to ni bila ne prva ne zadnja tovrstna skupna akcija. V začetku marca so v bližini vrtca in šole na Gorici zasegli motorno kolo cross. Voznik, ki ne samo, da je s svojo vožnjo ogrožal var nost otrok in sprehajalcev, preprodaj al naj bi tudi prepovedano drogo. Ker je ob zasegu motor ne ga kole sa izre kel več groženj policistom in je obstajal utemeljen sum, da bo grož nje uresničil, so pri njem doma opravili hišno preiskavo. Pri hišni preiskavi so zasegli večjo količino droge, pripravljene za prodajo. S kazensko ovadbo so ga privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pri por. Štirje poškodovani na Preloški Velenje, 31. marca - V torek zvečer je voznik osebnega avtomobila na Preloški cesti zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal v jarek. V nesreči so se voznik, sopotnik in dve sopotnici telesno poškodovali. Z reševalnim vozilom so jih odpeljali v Bolnišnico Celje. S štirikolesnikom s ces te Šoštanj, 2. aprila - V četrtek dopoldne je voz nik motor ne ga kolesa, štirikolesnika, na regionalni cesti Zavodnje-Šentvid zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste. Voznik seje lažje telesno poškodoval. Zdravniško pomoč je iskal sam. Podprl vrtno ograjo Velenje, 1. aprila - V sredo ponoči je neznani voznik osebnega avtomobila na Partizanski cesti zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in trčil v vrtno ograjo ter jo podrl. Vozilo so policisti odkrili v bližini kraja nesreče, o vozniku pa še zbirajo obvestila. Slovenjgračani kradli na Sončni poti Velenje - 13. marca je bilo na Sončni poti vlomljeno v stanovanjsko hišo, od koder so vlomilci odnesli trezor, v katerem je bilo več zlatnine in plinska pištola. Velenjski policisti so z zbiranjem obvestil in v sodelovanju s policisti Policijske uprave Slovenj Gradec pri šli do podat ka o sto ri l cih in že štiri dni po vlomu tri osumljence, doma z območja Slovenj Gradca, aretirali. Pri opravljenih hišnih preiskavah so zasegli več predmetov, ki so bili odtujeni pri vlomu v stanovanjsko hišo, našli in zasegli pa so tudi tre zor. Vse tri so s kazensko ovadbo pri-ved li k pre iskoval ne mu sod ni ku Okrožnega sodišča v Celju, ki je zoper vse tri odredil sodno pridržanje; po zaslišanju so bili izpuščeni. Ker so policisti pri osumljencih zasegli tudi nekaj zlatnine, za katero sumijo, da je bila odtujena pri drugih kaznivih dejanjih, pozivajo tiste, ki bi morebiti prepoznali ukradene predmete, da se oglasijo na Policijski postaji Velenje. Ukradli golfa Velenje, 4. aprila - V soboto ponoči je bil na Kardeljevem trgu Zlatnina, zak ateros umijo, da je bila odtuje na. v Velenju ukraden osebni avto znamke golf, letnik 2008, srebrne barve, registrskih oznak CE V9--63L. Lastnik je oškodovan za 20.000 evrov. Vlo mi lec po izo la cij ski mate ri al Spodnja Rečica, 4. aprila - V soboto ponoči je bilo vlomljeno v skladišče v Spodnji Rečici. Odtujenega je bilo za okoli 5.700 evrov izolacijskega materiala. Zastave kradejo Velenje, 4. aprila - V soboto so pri tatvini zastave Premogovnika Velenje pred stekleno direkcijo zalotili in prijeli 20-letnega mlade-ni ča, med tem ko sta sos to ri l ca uspela pobegniti. Policijo je o poskusu kraje obvestil občan. Kraja zastave jim ni uspela, so pa pri poskusu poškodovali drog, na katerem je vise la. Komu zvoni? Velenje, 5. aprila-V nedeljo zvečer je neznanec iz notranje strani točilnega pulta v lokalu Oaza na Cesti na jezero vzel mobilni telefon. Škoda na vratih V torek, 31. marca zjutraj, so policisti obravnavali poskus vloma v prodajalni Alpina in Mladinska knjiga ter frizerski salon Boom na Šaleški cesti v Velenju. Vlomilcu v notranjost ni uspelo priti, povzročil pa je škodo na vhodnih vratih. Ob denarnico V torek, 31. marca opoldne, je brez denarnice ostala nakupovalka v trgovini Katja na Kidričevi cesti. Neznanec ji jo je smuknil iz torbice. Ribiči imajo alarm V soboto, 4. aprila ponoči, je vlomilec sicer prišel v ribiški dom v Velenju, zaradi sprože- Iz policistove beležke ne ga alar ma pa je pobe gnil že prej, pre den je tja pri šel var nost nik. Po pretepu žene si je hotel sodi ti sam V četrtek, 2. aprila zvečer, je prišlo do prepira med zakoncema v stanovanju na Prešernovem trgu v Šoštanju. Med prepirom je mož pretepel ženo, ki je zaradi telesnih poškodb iskala zdravniško pomoč v dežurni ambulanti, mož pa je po prete pu poskušal nare di ti samomor. Oba zakonca so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, od koder so ju po zdravniški oskrbi odpustili domov. Policisti so z osumljenim kasneje opravili razgovor, mu izrekli varnostni ukrep prepoved pribli- ževanja, zoper njega pa bodo zaradi nasilja v družini podali tudi kazensko ovadbo na državno tožilstvo. Brat udaril sestro V nedeljo, 5. aprila, je v stanovanju na Stan-tetovi v Velenju med prepirom brat udaril sestro. Preden so prišli policisti, je fant odšel, vseeno pa ga čaka plačilni nalog. Pridržan do iztreznitve V ponedeljek, 6. aprila ponoči, je v stanovanjski hiši v Plešivcu razgrajal pijan možak in ogrožal varnost drugih. Ker se ob prihodu policistov ni pomiril, so ga pridržali do iztreznitve, ob odhodu iz prostorov za pridržanje pa so mu izro či li pla čil ni nalog. Prednost (I) AdilH uselja Ko slišimo besedo PREDNOST, pomislimo na nekaj koristnega, prijetnega, skratka dobrega. Tako je tudi na cesti, saj v vozniškem pomenu pomeni, da imamo prednost ali da jo moramo komu dati. Toda marsikateri voznik raje ima ali si jo celo vzame, kot da jo da. Neupoštevanje prednosti kot posledica nepoznavanja ali neupoštevanja cestnoprometnih predpisov, v kombinaciji z objestnostjo in agresivnostjo, lahko pripelje do tragičnih posledic. A vendarle, preden pridemo do avta in ceste, bi morali pomisliti na prednost in prednosti, ki so drugačne, enake ali celo bolj pomembne od tistih v cestnem prometu. Če se primerjamo s prebivalci revnih dežel in držav tretjega sveta, z ljudmi, ki so zaradi naravnih ali kakšnih drugih katastrof in nesreč izgubili skoraj vse ali tisto, kar so imeli najraje, imamo prednost in smo na boljšem. Če se zbudimo zdravi imamo veliko več prednosti in sreče pred obolelimi ali tistimi, ki jim je zaradi bolezni ali nezmožnosti zdravniške oskrbe ostalo le nekaj dni ali mesecev življenja. Ob vsakodnevnem naraščanju števila brezposelnih se nam prednost življenja v sodobni družbi, v "elitnem razredu " Evropske unije, v primerjavi z daljnimi nerazvitimi državami čedalje manjša. Stvari, za katere smo bili prepričani, da so samoumevne, izginjajo čez noč in stežka sprejemamo posledice sprememb, ki imajo negativen predznak. In čeprav nam le ogrožajo naš (finančni) svet, smo zbegani, prestrašeni, še posebej, ko slišimo in beremo o odpuščenih delavcih; stiskah ljudi, ki nimajo za preživetje; pozivih dobrodelnih organizacij, da jim pomagamo napolniti skladišča, da bodo lahko pomagali revnim, prizadetim, ogroženim. Ali to zadošča? Ali se mora (geopolitična, gospodarska, finančna...) kriza še bolj poglobiti, da bomo spoznali, da moramo prednost(i) tudi deliti. Zelo lep občutek je, ko ti kdo odstopi prednost in te spusti v kolono ali na glavno cesto, ti "dovoli"prečkati cesto ali prehod za pešce. Mar ne? Kljub razvoju demokracije, produkciji številnih predpisov, regulativ in ne vem še česa se nam pred očmi dogajajo humanitarne in še druge vrste katastrof. Če samo pomislim na reveže, ki bežijo iz afriških puščav v obljubljeni svet (Evrope) in na prenapolnjenih ladjah trepetajo za svoja življenja. Za pridobitev osnovnih oziroma minimalnih pogojev (ne prednosti!) življenja plačujejo zelo visoko ceno. Res ne vem, ali je huje tistim, ki se utopijo in pustijo upe na dnu morja, ali tistim, ki na evropskih ulicah trpijo in iščejo svoj košček strehe ali vsaj približno življenje, kot so ga videli po televiziji. Kaj si le mislijo, ko vidijo, kako z malodušjem, apatijo, a tudi agresivnostjo, objestnostjo in nerazumnim obnašanjem sami uničujemo naše (pridobljene in prirojene) prednosti. In ne glede na to, ali se to nanaša na naše svoboščine in pravice, našo varnost, našo naravo in okolje ali naše družine, ki se spreminjajo in počasi izginjajo. Vsakič, ko ugasne življenje na cesti, se vprašam, kako je prišlo do nesreče, ali bi povzročitelj lahko kaj naredil, da bi jo preprečil, zakaj...? In ne glede na odgovore je ponavadi prepozno. Prednosti ni več, vsaj za pokojne ne. Prednost ostane le nam - preživelim, da se zavemo, da to življenje ni večno in da je tudi prednost potrebno oziroma človeško deliti. Na cesti, pri delu, v šoli, vsepovsod. Za bolj varen in prijazen vsakdan. Za vse nas in naše prihodnje generacije. Se zavedamo tega? Uspešni šoferji iz Šaleške doline Ločica, Velenje - Na avto poligonu v Ločici ob Savinji je bilo zanimivo tekmovanje poklicnih voznikov, članov regijskih združenj ZŠAM celj-sko-zasavske regije. Tekmovanje je potekalo v poznavanju cestnoprometnih predpisov, prometne etike, preventive ter delovanja in vzdrževanja motornih vozil. Na cestnem poligonu pa so se pomerili vozniki tovornih motornih vozil ter avtobusov v spretnosti in veščinah varne vožnje. Avtomehaniki pa so v mehaničnem servisu odpravljali mehanske napake na sklopih vozil. Med več kot tridesetimi tekmovalci iz sedmih društev so člani ZŠAM Velenje dosegli dobre uvrstitve. Med avtomehaniki sta se uvrstila na tretje in peto mesto Tomaž Drev in Tomaž Črnugel. V teoretičnem preizkusu sta na prvem in drugem mestu spet blestela Peter in sin Adam Kav-šek, k ekipni zmagi pa je s petim mestom pomagal še Ivan Lesjak. Solidno so vozili tudi vozniki avtobusov Bojan Košica, Štefan Orter in Miroslav Jurko s sedmim do devetim mestom. V kategoriji tovornjakarjev so se uvrstili na 8. mesto Dani Podpečan, 11. Slavko Oštir, na 14. in16. pa Grega Kroflič in Boris Fedran. Skupno, oz. ekipno, je vse to zadoščalo za tretje mesto, kar pomeni, da bodo morali oddati več let osvojen pokal za skupne zmage. Najbolje uvrščeni se bodo udeležili tekmovanja na ravni Zveze ZŠAM Slovenije. ■ Bš d Ne gre za kakšno kuharsko tekmovanje in še manj za kuharski tečaj, ampak za zanimiv, dinamičen in nenavaden nastop (dela) Slovenskega tolkalnega projekta, StoP: Kuhali so, da se je slišalo: Tomaž Lojen, Dejan Tamše, Davor Plamberger in Damir Korošec. StoP-ovci bodo letos praznovali desetletnico in ob tej priložnosti morda tudi kaj spečejo? d Viki Hrast, Miran Jalušič in Dejan Radovanovič, sveta trojica Nogometnega kluba Rudar. Zdaj, ko so na lestvici tretji, kamor so se povzpeli na tekmi v Domžalah, so porasli tudi njihovi apetiti. Če so imeli na začetku le eno skromno željo, zagotoviti obstanek v ligi, zdaj njihove sanje segajo višje. Proti Evropi? * Jože Drobež je po več kot 20 letih "izpustil" iz rok poveljniško funkcijo v PGD Velenje. Ta se pač ne more primerjati s predsednikom regijskega sveta te organizacije. Ker je napredoval, se je očitno odločil, da bo svoja dejanja podkrepil še s fotografijami. Trenira pridno in vestno, kjerkoli in kadarkoli je kaj povezanega z gasilstvom. Saj: naj bo dan ali noč, gasilci radi hitimo na pomoč. Ri S PRESTA, d.o.o., Velenje Sanji se prepričajte v zelo ugodne cene: At potica, šarkelj, šunka, ^^T velikonočna čokolada, f^f* jajca, moka BONI, čokoladne praline, janževec Nemir med nami Ni pomembno, ali j e nekdo koga napadel kot direktorj a, predsednika delodaj alcev ali kakšne športne zveze - obsojanja vrendo j e, da j e nekdo napadel človeka. Divji in pravi Namesto kakšnih pet tisoč divj ih j e v Velenju še borih 300 »udomačenih« vrtičkov preveč. Previdno po dveh Stvarnost potrj uj e žalostno spoznanje: kdor ni previden na dveh kolesih, se pogosto ne znajde niti na dveh nogah. Predrago delo V Sloveni- i še vedno pogosto slišimo, da j e delo pri nas skoraj najbolj obremenjeno ali najdražj e v vsej Evropi. Gotovo -e najdražj e tistim, ki delo izgubij o. Ena aktualna Dohodkov ni, odločbe za plači-o dohodnine prihajaj o. Hra na tako in drugače Pravij o, da so prazniki hrana za dušo. To že drži, kot tudi, da j e za praznike treba veliko prave hrane. Razumljive težnje Med številnimi civilnimi iniciativami se -e pojavi-a še tista, ki nasprotuj e prestavitvi sedeža zdravstvenega doma iz Mozirj a v Nazarj e. Čeprav bi bila taka selitev logična. Saj -e v tej občini od vseh zgor-njesavinjskih števi-o prebivalcev narašča. Pre ma lo in preveč dela Vsak dan poslušamo poroči-a, da ni dovo-j dela. V organizacij ah Rdečega križa, Karitasa in po zavodih za zaposlovanje pa ga imaj o preveč. Svoboda! Solčava j e končno svobodna - znebi-a se -e r(R)-nke! Popotniški utrinek Velikokrat se sploh ne zavedamo, kam potujemo, saj na odločitev o potovanju vpliva veliko dejavnikov. Dobre izkušnje sosedov, akcijske cene, dobre povezave letalskih prevoznikov, pregovarjanja še mladoletnih otrok, ki v časopisih občudujejo prečudovite slikice neskončnih plaž... ko njihove oči proseče zrejo vate ... le kako bi jih zavrnil? S preko tisoč kilometrov dolgo obalo se lahko pohvali tudi arabska in predvsem muslimanska država, katere več kot štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki puščave Sahare, nekoč francoske kolonije, danes samostojne islamske države Tunizije, katere glavno mesto je Tunis. Na zemljevidu jo najdemo kot najbolj severno državo Afrike, ki meji na Sredozemsko morje, Alžirijo in Libijo. Kljub bogati hotelski ponudbi, ki gostu skorajda zapolni dan z animacijami, masažami, različnimi vodnimi športi pred hotelskimi plažami, se turisti nemalokdaj odločajo pokukati tudi v življenje domačinov... Po zajtrku smo zapustili cesto in se zarili globoko v osrčje tunizijske puščave. Med sipinami nas pot vodi do oaze Ksar, kjer lahko razen jahanja arabskih konjev in kamel na živopisanih tržnicah opravimo manjše barantanje, tudi nakup spominkov, ki nas ob prihodu domov vedno spominjajo na doživetja na poti. »Poglej ga norca, kaj dela!!?»... že se je nekaj deset radovednih, od vročine ozkogledih parov oči obrnilo proti turistu, ki je z občudovanjem poljubljal kačo, ki si jo je za plačilo izposodil od domačina, temu je bila tisti dan verjetno edini vir dohodka... »Itak sem že navajen...«je bil poltihi, rahlo ciničen odgovor bolj samemu sebi ali morebiti njegovi ženi, ki je stala ob njem, kot začudeni mimoidoči turistki, ki se je zgražala nad njegovim početjem. Kljub klimatiziranim vozilom, ki so namenjeni transferjem masi hotelskih turistov iz celega sveta, ki iščejo fakul ta tiv ne izlete, in vsemu udobju me je zara di suheg a ozrač ja in rdečega puščavskega peska, ki ga je veter nežno vrtinčil po izstopu iz vozila, obšel občutek žeje. V upanju, da bom vendarle uspela opraviti nakup kakšne osvežilne pijače, sem začela slediti karavani radovednih obiskovalcev ter se počasi premikala proti od daleč videni mavrično obarvani gmoti stojnic. »Slovakia....?«slišiš že rahlo utrujene, vendar v boju za preživetje še vedno proseče glasove domačinov, kri ti želijo prodati izdelke, ki naj bi bili simbol njihove države... Izza gmote pisanih preprog, ki so po izgledu sodeč že leta zapolnjevale stojnice, se je prikazal mlajši fant, odet v galabijo v barvi zrelega kokosovega ore ha. Pre den mi je uspel ponu di ti kate re ga od suve nir jev, sem mu objas ni la, da bi se v resnici rada samo odžejala. Malo nejevoljen, ker je uvidel, da ne bo opravil »velikega« posla, mi je znal ponuditi tudi metin čaj, ki je zelo priljubljena osvežilna pijača. »Salam alejkum,« sem samo slišala še v ozadju, kako je z močnih glasom pozdravil verjetno katerega od domačinov, ko sem že oddrvela nazaj proti skupini vedoželjnih turistov. »Šukran, šukran!!!« sem se mu kar s ponosom glasno zahvalila za gostoljubje in bila kar malce važna, ker sem obvladala nekaj arabskih besedic... V drugem poizkusu je našemu šoferju uspelo zapreti vrata na terencu. Oblak prahu, ki je za trenutek močno zaprašil, je bil zagotovo znak, da že hitimo novim dogodivščinam naproti . Rebeka Koblar SVET OKTANOV Svet okta nov Za vsakogar nekaj v da rabljena vozila, servisi, ponudba pnevmatik, nt Za vsakogar nekaj v današnji prilogi Svet oktanov: nova vozila, rabljena vozila, servisi, vzdrževanje, oprema, popravila, ugodna ponudba pnevmatik, nekaj o alternativnih pogonih ... avto priloga avto priloga avto priloga avto priloga avto priloga avto priloga avto priloga avto priloga avto priloga avto priloga avto priloga Preverite ponudbo oglaševalcev, shranite prilogo, saj vam bodo naslovi in kontakti lahko že jutri v dragoceno pomoč. Za večjo varnost na cesti smo dodali še nekaj nasvetov. Na cestah vam želimo čimveč varnosti, sproščenosti, strpnosti in ne nazadnje tudi sreče. Slednjo utegnete še kako potrebovati! Srečno vožnjo! AVTOCENTER KRALJ Čast, d. o. o.. Polzela 91 a, 3313 Polzela Polzela: 03/ 70 50 400, Pameče pri Slov. Gradcu: 02/ 282 1 66? AM \ Vfefi mtwucmw ummmm 'VLEČMSLim Vodišek Peter s.p. Škale 36/a, 3320 Velenje Tel. & Fax: 03/ 891 33 33 GSM: 041/704 436 E-mail: vodisek36@gmail.com NOVI CITROEN C3 PICASSO že od 12.490 €. SPACEBOX ' AVTOHISA DREV d.o.o. Drešinja vas 46 a, 3301 Petrovče Tel.: 03/ 713 60 50, 713 60 51, Fax: 03/ 713 60 70, GSM: 040 792 857, email: seat.celje@siol.net CITROEn Za vsa ostala vozila popusti do 6.500 €. http:/ / salon i. citroen. si/mursic/ Poraba pri kombinirani vožnji: od 4,0 do 9,4 1/100 km - Emisija C02: od 125 do 159 g/km. AVTO MURŠIČ, d.o.o., Žarova cesta 7, 3320 Velenje, tel.: 898 54 80 Audi A3 1.6 2003, 9.990 € Citroen Xsara Picasso 1.8i 16V 2000, 4.700 € AVTO DOM in V N Cesta talcev 28, 3320 Velenje, tel. 03 / 898 26 00 Podjetje AVTO DOM IN d.o.o. je dejavno na področju servisiranja in vzdrževanja vozil že skoraj 40 let! Najbolj so prepoznavni kot najstarejši zastopnik za blagovno znamko Renault na področju Šaleške in Koroške regije. V preteklem letu, pa so v podjetju Avto Dom in, storili še korak naprej. Po dolgotrajnih pogajanjih ter zahvaljujoč odličnim rezultatom dela, jim je uspelo postati pooblaščeni partner za vozila Alfa Romeo, Fiat ter Fiat Professional. V podjetju priznavajo, da je bilo potrebnega veliko truda in vlaganj v pridobivanje znanj, ki jih omenjene znamke zahtevajo. Po besedah vodstva podjetja, gre za nadaljevanje razvoja ter hkratno priznanje da jim je bila, poleg generalista, zaupana tudi butična blagovna znamka Alfa Romeo. Se vedno pa z veseljem ustrežejo vsem lastnikom vozil Renault, ki se na podjetje obračajo celo v vse večjem številu. Deloma pripisujejo omenjen trend, vključitvi v mrežo Euroservis, ki omogoča cenejše vzdrževanje vozil ter krogu stalnih strank, deloma pa Ford Focus 1.6 16V Comfort Mercedes A 140 Avantgarde 2002, 5.400 € 2001, dolga izvedba, 6.500 € Renault Scenic 1.6 16V Seat Altea 1.9 TDI Rebel 2003 - Faza 4,Expression, 6.900 € 2008, 18.500 € Seat Ibiza 1.4 Fever 16V 2007, 9.500 € Seat Leon 1.6 16V Demonio 2003, 7.500 € Seat Leon Stella 1.4 16V 2001, 5.500 € VW Golf 1.9 SDI 2003, 7.900 € VW Golf Basis 1.4 2001, 5.400 € VW Passat Variant 2.0 TDI 2006, 4motion, Highline, 17.500 € Hit h:as Kako zapeljemo čez grbine? Ker ima nemalo voznikov težave z omejitvami hitrosti, jih skušajo spametovati z grbinami, poznanimi tudi kot "ležeči policaji". Nekaterim od teh hitrostnih ovir bi bolj pristajal naziv "grdine", vse pa imajo ponavadi ob robovih cest prostor za enosled-na vozila. Ali naj te ozko odmerjene površine uporabljamo tudi pri vožnji z avtom? Kjer so grbine, je tudi omejitev, pa vendar se zgodi, da voznik oboje spregleda in se s povsem neprimerno hitrostjo znajde tik pred grbino. Pred oviro sledi zaviranje, stopalko na vozilu popustiti, še pre- den se prednji kolesi dotakneta ovire. Udarec bo tako precej manjši zaradi dveh učinkov: zaradi pop-uščene zavore se bo prednji del vozila nekoliko povzpel, kar bo ublažilo udarec, nezavrti kolesi pa se bosta manj sunkovito prevalili čez grbino. Kadar je cesta ozka, imamo celo izbiro ali bomo pri vožnji čez grbino pretresli sebe ali sopotnika. Takšno polovično izogibanje uporabljajo mnogi vozniki, vendar ni najbolj koristno za vozilo. Pri tem prihaja do vzvojne obremenitve vozila, ki jo vzmetenje samo delno ublaži. Prednje levo kolo je v položaju na vrhu grbine kakih 10 ali 15 centimetrov višje od desnega kolesa, medtem ko sta zadnji kolesi vodoravno poravnani. Kot rečeno, prednje vzmetenje poskrbi za ustrezno izravnavo, vendar ne v celoti. Del obremenitve se prenese na karoserijo in jo skuša zviti. Podobno velja tudi malo kasneje, ko sta na vrsti zadnji kolesi. Za podvozje je še najmanj obremenjujoča enakomerna vožnja skozi ležečo oviro. Tako bosta obe ojesi (in kolesi) enakomerno ublažili udarec. Načeloma tovrstna vožnja ne bo pustila nobenih posledic na vozilu, pri vsdako-dnevnem srečanju z ovirami pa bi sčasoma kaj hitro lahko v notranjosti avtomobila prepoznali kakšnega novega črička. GS ŠEŠKO d o o © Ključavničarstvo in kovaštvo Razvoj, proizvodnja, montaža in prodaja homologiranih vlečnih naprav Smo generalni zastopnik za evropsko podjetje: l/l/ESTFAUA Van Conversion Socka 33 3203 Nova Cerkev Tel: 03 78 18 180 Tel/Fax: 03 57 78 282 www.sesko.si Poraba: 5,6 - 9,4 1/100 km; CO^ 149 - 224 g/km. Primer izračuna za financiranje Euribor + 0 % (Ford Mondeo, maloprodajna cena znaša 19.845 €): finančni leasing s 35 % pologom (vrednost pologa je 6.945,75 €), 60 mesečnih obrokov po 226,56 €, strošk odobrtve 297,68 €. Izračun temelj! na variabilni obrestni meri (12-mesečnl Euribor). Efektivna obrestna I mera (EOM) znaša 3,0678 % in je izračunana na podlagi zneska in trajanja kredita, stroškov odobritve in obrestne mere, k velja na dan 19. 2. 2009. EOM ne vsebuje morebitnih stroškov iz naslova interkalarnih obresti ter stroškov, ki bi nastali z morebitnim neizpolnjevanjem pogodbe. EOM se lahko spremeni, č( se spremeni višina kredita oziroma obroka, trganje kredita, obrestni indeks ter rok plačila. Ponudba velja za vozla iz zaloge. Do 15 odstotkov dodatnega popusta! BODI VMh VOZI MiVN«!, PLAČAJ Ob sklenitvi avtomobilskega zavarovanja sporočite stanje prevoženih kilometrov z vašim avtomobilom in že ste si prislužili začetnih 5 % popusta. Čez leto dni, ob ponovni sklenitvi zavarovanja, če ste bili EKO in vozili manj, pa lahko pridobite tudi do 15 odstotkov popusta! www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20 Kontaktni podatki: Janez Marolt, s. p. Cesta v Loke 10, 3330 Mozirje Telefon: 03 / 839 42 70 Telefax: 03 / 839 42 71 GSM: 041 / 690 004 Elektronski naslov: info@marolt4x4.com Družba MaroLt je podjetniško pot pričela Leta 1968 z avto prevozništvo m. Vpetost v lo ka ln o o ko lje, vse več avtom o bi lov in za koni, ki so predpisali obvezno uporabo zimskih pnevmatik, so bili razlogi za odločitev, da dejavnost okrepijo še z vulkanizerstvom. Njihovi začetki omenjene dejavnosti segajo v leto 1991, ko so pričeli z vulkanizerstvom in prodajo pnevmatik za vsa vozila. Leta 2001 je družbo Marolt 4x4 prevzel sin Janez, ki nadaljuje tradicijo vulkanizacije in prodaje gum za osebna vozila. Ukinili so tovorno vulkanizerstvo. Ponudbo pa obogatili s servisom in predelavo terenskih vozil. V družbi Marolt 4x4 lahko terensko vozilo prodate, odkupite ali jim ga zaupate v predelavo. Predelali vam ga bodo tako, da boste z vašim terencem dosegali največje zadovoljstvo, varnost in zanesljivost pri vožnji čez drn in strn. Uredijo vam dvig karoserije, dvig podvozja, vgradijo volanske stabilizatorje in primerne amortizerje. V vozila vgrajujejo vrhunsko opremo. Kasone za tovorna in dostavna vozila vam zaščitijo s posebno nabrizgano prevleko, ki je odporna na različne snovi. Več o prevlekah si lahko pogledate na: www.marolt4x4.com/prevleke. Lastnik družbe Marolt 4x4 je strokovno usposobljen inštruktor terenske in varne vožnje pri AMZS, ki redno sodeluje na Off-road tekmovanjih in dosega odlične rezultate. Družba Marolt 4x4 nudi servisne storitve za znamko Jeep in zagotavlja kakovostne rezervne dele. SVET OKTANOV A V T 0 ■V ^^ NIC NE INVESTIRAS... V ... VELIKO PROFITIRAS Tudi Vas avtomobil lahko v I priredimo tako, da se boste poleg bencina lahko vozili na AVTOPLIN po\n\te ga 37 črpa^ah Avtoplinski sistem se obročno poplača sam iz prihranka, ki nastane zaradi uporabe avtoplina Tako se brez KAKRŠ NEKOLI INVESTICIJE vozite do 50% ceneje in č isteje... Poklic ite: 041-300-020 040-527-786 ali pis ite: info@plineks.si EKOLOŠKO IN EKONOMIČNOl Vgradnja končana v enem dnevu Garancijska doba 5 let PLINEKS d.o.o., uvoznik, zastopnik, vgrajevalec in serviser komponent avtoplinskih sistemov| to vi C a avto.glinsek@siol.net www.avto-glinsek.si Mob. 041 776 059 Tel. 03 891 30 30 Stanko Glinšek s.p. Škale 35 b 3320 Velenje autoglinseh Z več kot 20 - letno tradicijo Smo družinsko podjetje. Podjetje vodi avtoličarski mojster Stanko Glinšek. Od leta 2000 smo ponosni na pridobljeni certifikat SQ-slovenska kakovost proizvodov in storitev. Popravila izvajamo v ekološko neoporečni delavnici (cerifikat podelilo ekološko gibanje Slovenije in obrtna zbornica Sloveniie"). Nudimo: avtokleparstvo, avtoličarstvo, menjava avtomobilskih stekel, nabava rezervnih delov, poliranje vozil, polnjenje klima naprav, kasko internet cenitve za Zavarovalnico Maribor, nadomestno vozilo, svetovanje. Popravila vozil izvajamo za vse zavarovalnice. Pričakujemo vas: od ponedeljka do petka od 7.00 do 16.00, rinesenliivi ?mn hirii ¡7vpn riplnvnena rasa 03 S<91 30 30. 041 77fi 05Q Avtoplin Evropska komisija je že večkrat opozorila nekatere članice Evropske unije, med njimi je tudi Slovenija, da brez dodatnih ukrepov v obdobju med leti 2008 in 2012 ne bodo dosegle ciljev za zmanjše-va nje izpus tov toplo gred nih pli nov, h katerim so se zavezale s podpisom kjot-skega protokola. 21 % vseh emisij toplo-grednih plinov v EU je posledica cestnega prometa, njegov delež pa je z leta v leto večji. Približno 12 % emisij je rezultat izgorevanja goriv v osebnih avtomobilih. Nekatere Evropske države spodbujajo državljane k uporabi okolju prijaznejših goriv, zato nudijo subvencije za vgradnje avtoplinskih sistemov. Zakaj avtoplin? Avto plin ozi ro ma ute ko či njen naft ni plin ( UNP) je zmes pro pa na in buta na, ki nastane kot stranski proizvod rafinira-nja nafte in zemeljskega plina. Za uporabnike je najbolj znana prednost plina njegova nižja cena, a njegova bistvena prednost je znižanje emisij. Avtoplin se je izkazal kot edina alternativna rešitev za okolje ob upora bi obstoječe vozne tehno lo gije. Glede na raziska ve v EU oseb na vozi la, ki za pogon sko gori vo uporabljajo UNP, proizvedejo 20 % manj ogljikovega dioksida, tretjino manj dušikovih oksidov in zanemarljivo malo ogljikovodikov (toplogredni plini), kot bi ob uporabi bencina. Raziskave so pokazale tudi, da 20 avtomobilov na UNP pro- izvede enako dušikovih oksidov kot eno podobno vozilo, ki ga poganja dizelski agregat, emisije drobnih delcev pa so kar 120-krat manjše. Omenjene so še druge prednosti UNP, kot so npr. v primeru »izlitja« - plin izpari in ne predstavlja nevarnosti za onesnaženje zemlje in podzemnih voda, kot to predstavljata bencin in dizel, motorji na UNP so tišji od dizelskih (manjše emisije hrupa), zaradi zmanjšanja emisij se podaljša življenjska doba katalizatorja in lambda sonde, plin se ne veže z motor nim oljem, kar poveča njegovo trajnost in druge. V Sloveniji je uporaba avtoplina še vedno v povojih. Večina Slovencev besedo avtoplin še vedno povezuje z nevarnostjo in eksplozijami, medtem ko drugi še ved no pomis li jo na kuhinj ske jeklenke in težave, ki so jih imeli z UNP pred tridesetimi leti. V Slovenji je registriranih okoli 1.100.000 osebnih vozil, med katerimi je več kot 70 % takšnih, ki za pogon upo rab lja jo ben cin in so primerna za predelavo na plinski pogon. Med temi je le okoli 4.000 vozil, ki imajo vgrajen homologiran plinski sistem. Če to številko primerjamo s sosednjo Ita li jo, kjer je pre de la nih vozil več kot 1.300.000, potem lahko vidimo, da smo res šele na začet ku. Predelava Kot sem že omenil, je predelava osebnega vozila na plinski pogon mogoča v večino primerih vozil, ki za pogon uporabljajo bencin. Sama predelava zavzema vgradnjo rezervoarja za plin, polnilnega ventila, uparjalnika plina, filtra za plinas- to in tekočo fazo plina, vbrizgalne šobe in računalnik, ki vse skupaj krmili in nadzira. Vse komponente morajo imeti ustrezna potrdila, da ustrezajo v EU predpisanemu standardu (67R-01). Rezervoar in pripadajoči večnamenski ventili morajo prestati stroge preizkuse (atest na pritisk 30 barov). Večnamenski ventil na rezer voarju je opremljen z elektroma -gnetnim ventilom, ki v primeru izpuščanja pli na, trka in dru gih pri me rih zapre dotok plina iz rezervoarja. Opremljen je z nepovratnim ventilom, ki je namenjen polnjenju, ter s posebnim varnostnim ventilom, ki v primeru, da tlak v rezervoarju preseže 30 barov, kontrolirano izpusti plin iz vozila. V uporabi sta dve obliki rezervoarja, in sicer valjasta za pritljažni prostor, intorodialna oblika, ki se pri le ga pro sto ru, name nje ne mu za rezervno kolo vozila, in se za njo odloča veči na upo rab ni kov. Vodilno podjetje, ki se ukvarja s tovrstni mi pre de la va mi v Slo ve ni ji, je PLI -Neks, d. o. o., s sedežem v Velenju, kjer se poleg vgradnje in servisiranja avtoplinskih sistemov ukvarjajo tudi z izboljšavami ter razvojem teh sistemov. Nudijo stro kov no pomoč, poslo val ni ce pa imajo že praktično v vseh večjih mestih po Sloveniji. Podjetje zagotavlja predelavo vseh vozil v enem dnevu, ob sami vgradnji pa poskrbijo tudi za vsa potrebna potrdila vgrajenih delov, poročila ter izjave, s pomočjo katerih lahko končni uporabnik homologira plinsko napravo v vozilu. Za vse dele vgrajenega sistema dajejo petletno garancijo. ■ dr.P rimožP ogorevc Kaj storiti z odsluženim avtomobilom? Imate še registrirano vozilo, pa se ga želite znebiti? Če ste lastnik odsluženega avtomobila, kije še registriran in se ga želite znebiti, je edina prava pot predaja tega avtomobila v pooblaščen center za razgradnjo. Slovenija je razdeljena na štiri geografska območja, v katerih v vsakem deluje en Center za razgradnjo odsluženih avtomobilov. Za področje upravnih enot širše savinjske regije in Koroške se ta center nahaja v Velenju v podjetju Karbon, vozila pa lahko oddate na njihovih prevzemnih mestih, ki so razpršena po koncesijskem območju. Ob oddaji vozila v razgradnjo morate na prevzemnem mestu dokazati lastništvo vozila z osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem. Na osnovi teh dokumentov vam bodo na prevzemnem mestu izdali potrdilo o razgradnji, s katerim boste na upravni enoti ali drugem pri-javno-odjavnem mestu vaš odsluženi avtomobil odjavili iz prometa. Potrebno je poudariti, da je ta storitev za zadnjega lastnika brezplačna, seveda pa tudi obvezna. Kazen za oddajo odsluženih vozil nepooblaščenim zbiralcem je namreč visoka in znaša 250 evrov, zato Izjav o lokaciji vozila, s katero lahko prav tako odjavite avtomobil iz prometa, ni dobro izigravati. Sistem razgradnje vozil pa v Sloveniji, tako kot tudi v ostalih državah EU, ni bil vzpostavljen zaradi podjetništva, temveč zaradi ogromnih negativnih vplivov na okolje, kijih lahko nepravilno skladiščeni in nerazgrajeni avtomobili povzročijo v naravi. V avtomobilu se namreč nahaja preko 40 kg nevarnih snovi (akumulator, olja, vse tekočine...), ki lahko z izlu-ževanjem pronicajo v tla in naprej v podtalnico, en liter nevarne snovi pa lahko onesnaži preko 10.000 litrov podtalne vode. Zato s predajo odsluženih vozil v Centre za raz- gradnjo pozitivno vplivamo na naše okolje, v Centru za razgradnjo pa bodo poskrbeli, da bo 85 % sestavnih delov vašega odsluženega vozila ponovno predelanih oz. recikliranih v nove materiale in proizvode. Kaj pa z vozili, ki so odslužena, a niso več registrirana? Če se v vaši okolici nahaja odsluženo neregistrirano vozilo, ki ni več registrirano, lahko za njegovo odstranitev in naravi prijazno razgradnjo poskrbite tako, da pokličete občinskega komunalnega inšpektorja ali drugo občinsko pristojno službo. Ti bodo vozila evidentirali, spiske pa posredovali v Center za razgradnjo vozil. V Karbonu bodo poskrbeli za prevoz teh vozil - od lokacij, kjer se vozila nahajajo, do Centra za razgradnjo - in poskrbeli, da bodo tudi iz teh vozil odstranjene nevarne snovi, vozila pa razgrajena na materiale, ki bodo reciklirani. ■ KARBON KARBON d.o.o. Ciste tehnologije Partizanska 78 3320 Velenje Informacije: tel.: 03 8982 129 ¡nfo@karbori.sl www.karbon.si Kam lodaluiMim avtomobilom? NA KARBON ZASTONJ! Pripeljite vaš odsluženi avtomobilna eno od naših prevzemnih mest. Prejeli boste potrdilo o razgradnji - z njim boste lahko odsluženo vozilo brezplačno in naravi prijazno odjavili iz prometa. PREVZEMNAMESTA: -VELENJE, Karbon d.o.o., Dinos d.d., Skladišče Velenje, HTZVelenje, i.p. d.o.o. - CELJE g Avto Škorjanec, Dinos d.d., Skladišče Celje, - RECICA OB SAVINJI, a . M. MikLavc, Tehnični pregledi, d.o.o. - MENGEŠ, Avto Detr; DOMŽALE, Avtoodpad Agent - RUŠE, Kušarin Ursic, DRAVOGRAD, ADOS d.o.o. - SLOVENJ GRADEC, Komunalno podjetje Slovenj Gradec - SLOVENSKE KONJICE, Dinos d.d., skladišče Slovenske Konjice - LOČE, Avtoodpad Buser; GROBELNO, Mirko Mlakar, s.p. - SEVNICA, Avtosalon Prah, Orehovo; MESTINJE Avtoodpad Sajko - BREŽICE, Dinos d.d., Skladišče Brežice; Avto Volovec, Kapele Vožnja podv plivomzd ravil Vsi vemo, da je alkohol eden poglavitnih krivcev za večino prometnih nesreč, zato je tudi vsem jasno, da je vožnja v vinjenem stanju prepovedana. Alkohol namreč upočasni reakcije in zmanjša sposobnost zaznavanja okolja ter ima še kup drugih negativnih posledic. Na spisku prepovedanih substanc so seveda tudi mamila, le redko kdo pa ve, da imajo podobne učinke lahko tudi zdravila. Seveda ne govorimo o aspirinu, ampak o nekaterih zdravilih na recept, za katere niti pomislili ne bi, da vsebujejo učinkovine, ki vplivajo na sposobnost vožnje. Na sposobnost upravljanja vozil in strojev vpliva cel kup različnih zdravil, velja pa omeniti predvsem tista, po katerih posega največ ljudi. V prvi vrsti so to analgetiki, torej zdravila za zdravljenje bolečin, antiepileptiki proti epileptičnim napadom, zdravila za zdravljenje zasvojenosti, migren-skih glavobolov, kašlja in tako naprej. Še pomembneje je to, da vto skupino spadajo tudi uspavala in zdravila proti slabosti oziroma potovalni slabosti. Nekatera zdravi la sama po sebi niti niso nevarna, do neželenih učinkov pa pride v kombinaciji z alkoholom, zato velja paziti tudi v tej sme ri. Vsa ta zdravila so ustrezno označena, težava je v tem, da le redko kdo dovolj natančno prebere navodila in se po njih ravna. Strokovni izraz za vrsto zdravil, ki vplivajo na človekove motorične sposobnosti, je trigonik, jih je pa potrebno razdeliti v dve skupini. V prvi so zdravila, pri katerih je upravljanje vozil delno prepovedano oziroma ga odsvetujejo, ta zdravila so označena s tri kot ni kom. Dru ga sku pi na pa so zdravila, pri katerih velja popolna prepoved vožnje, označena pa so s polnim trikotnikom rdeče barve. V povprečju je na vsakem petdesetem izdanem receptu zdravilo iz druge vrste trigonikov, vsak sedmi recept pa vsebuje zdravila iz prve skupine. Osupljivo pa je dej stvo, da oko li osem de set odstot kov udeležencev, ki jemljejo zdravila, ne pozna njihovega vpliva na psihofizične lastnosti, pa čeprav vsaj delno na njih vpliva skoraj petina zdravil. Odkrivanje voznikov, ki vozijo pod vplivom trigonikov, je zelo težko - večino se jih odkrije šele takrat, ko pride do prometne nesreče. Letos so poli- cisti odkrili že 37 takšnih udeležencev v prometu, od tega jih je bilo 24 odkritih ravno v prometni nesreči. Simptomi so seveda različni, najpogostejši učinki takšnih zdravil pa so zmanjšana pozornost, zaspanost, upočasnjena hitrost odziva ali nadzor dogajanja, vrtoglavica, motnje vida in sluha, slabost ali celo nenadna agresivnost. Prav nobeden od simpto mov med vož njo ni zaže len, eden najpogostejših krivcev za prometne nesre- če pa je ravno upočasnjena hitrost odziva. Prisotnost psihoaktivnih snovi policisti ugotavljajo tako, da med drugim preverjajo velikost zenic, kazen za vožnjo ob uporabi enega od takšnih zdravil pa je enaka kazni za vožnjo pod vplivom mamil. Končni rezultat je namreč lah ko zelo zelo podo ben. Zato velja pred jemanjem zdravil na recept dobro preveriti, če njihove učinkovine vplivajo na vaše psihofizične sposobnosti. [z|p|o] javni goipodariki zavod za urejanje javnih parkiriši in gospodarjenje z javnimi objekti Celje ■lnformq