FTOLimgD AND DIBTETBUTgD UNDEB FEBMIT (Ho. 666) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 6. 1917. ONFILE AT THE P08T OPgfCE OF MEW YORK. H. Y. By Order of the Pm't A. B. Bqrlegm, P. H Oefl. Največji no venski dnevnik t Zdrnienih državah. Velja xa celo leto.........$6.00 Za pol leta................$3.00 Za New York celo leto.....$7.00 Ža inozemstvo celo leto____$7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Dafly in tke United States. Issued every day except Sunday« and legal Holidays. MT 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 59. — ŠTEV. 59. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NEW YORK, SATURDAY, MARCH 12, 1921. — SOBOTA, 12. MARCA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. PIVOVARNAMI S OSE RAZVESELILI PRIPRAVLJENI SO IZVESTI VSA NAROČILA ZDRAVNIKOV ZA DOBAVO PIVA SOGLASNO Z ODLOČBO BIVŠEGA GENE KALNEGA PRAVDNIKA PALMERJA. Vodilne pivovarno v New Yorku in okolici so včeraj objavile, t1.. pripravljen** /ui.igati legitimno ali postavna dovoljeno trgovino / \ -»-tu ri siiii'i.im pivom, katerec-; se potrebujo v zdravniške svr-h«. / U»ga generalnega pravdnika 1'almerja. — i'n h t j.- If izdaje prrmitov ali dovoljenj, da se spravi pivo iz pi xivrren v lekarne. Vm pivovarne *»o \ zadnjem r-asu izdelovale pivo. a dejanski so \ vrn ile alkoholično vsebino T;«ko, da je soglašala z določbami —■ adove postavi. Nekatere pivovarne pa niso bile tako skrbne Pcdiiltieijski ;tgmli v Bostonu izjavljajo, da so bili v stanu kupiti v i ekai'-rili restavracijah resnično j;ivo. Steklenice niso imele nobene-: p naslova in vsled tega ni bilo agentom mogofe i/slediti izvor te pijaee. . To j«- najbolj razveseljiva novica v našem poslu, katero sem čul v petih letih. — je rekel polkovnik .Jaeob Huppert. — Pripravlje l.i smo prodajati pravo pivo na trenutno obvestilo. Polkovnik Rnppert je dal nadalje izraza svojemu prepričanju, da bo odločba obveljala. Rekel je. da prevladuje veliko povpraševa iijf po pivu ter dal izraza svojemu prepričanju, da ne b« antisalons k« lijru v stanu doseči jzpremembe te odločbe. — IVjstvo j«*, — je rekel, — da so preje zdrazliki splošno pred j isovali pivo. Odkar ie bila uveljavljena prohibieija. je prišlo k me iii dosti zdravnikov, ki so me prosili za pivo ter izjavili, da je pivo »osolutno potrebno za blagobit njih ]>acijentov. Jaz pa jim nisem mofrel pomapati. Vsled najnovejše odločbe bodo postala posestva pivovarnarjev več vredna in tudi Y*><"je število prejšnjih delaveev bo sprejetih na delo, — je rekel polkovnik Rnppert. Prodaja polproeentnega piva je znašala le eno tretjine prodaje pivti ko je bilo «Iednje postavno dovoljeno. Vsled nove odločbe pa bodo pivovarne v stanu obratovati približno v starem obsegu. Zvezni prohibieijski ravnatelj O'Connor je rekel, da bodo zdravniki najbrž omejeni pri predpisovanju piva, čeprav ni dobil nobene-pa tozadevnega ofieijtlnepa obvestila. OVonpor je rek«'l nadalje, da jf sprejel department regulacijo, s^plasno s katero >«• omejuje zdravnike na eno knjigo receptov, vse-btijcn'o sto listkov za «1 vaindevetdeset dni. Ta akcija je bila storjena, 1 er je neki zdravnik v rhieagu zapisal 7000 receotov za pijačo v teku par tednov. V New Yorku je 4.r>00 zdravnikov, ki imajo pravico predpisovati alkoholične pijače, kar predstavlja največje število, od-Lar je bila uveljavljene prohibieija. — Ta odločba, — je rekel O'Connor. — ni tako obširnepa učinke \ ;inja k<-t se zdi človeku na prvi popled, kajti v 39 državah prepoveduje postava zdravnikom predpisovati alkoholične pijače. Oglasil S4* je seveda tudi neizogibni Anderson, plačani zapovor-nik anti salonske lipe, k: j»- v zadnjem časti prodijal toliko svoje ne-unuie nuKlrosti. Rekel je: — Po našeni mnenju ne bo odločitev prešnjega peneralnepa I raTdnika Palmerja prinesla nazaj pivo v pitne svrhe kot upajo to pivov.irtiarji. Pa* pa bo imela ta odločitev za posledico, da se bo kon-či «> razveljavilo tudi določitev, da smejo zdravniki predpisovat1 male množine žptmja v medicinske svrhe. Izve« len je pmhibiei i-ke postave bo postalo bolj'težko vsled izdelovanja in prodaje rcMiičnepa piva. — je rekel pravdnik Združenih držav Ross i/. Brooklvna. Nova odločitev bo ntulila možnost, da IhhIo pivovarne izdelovale in prodajale pivo. ki ne bo namenjeno le v zdra-a din >»vrlie. t»iuv»-." navadnemu za uživanju od strani zdravih ljudi. KITAJSKI POSLANIK. VESTI 0 NOVIH USTAJAH V RUSIJI Krog Kijeva in Odese je vse polno ustaškLh tolp. — Kerenski čaka skorajšnjega padca. VELIKI IZGREDI V ITALIJI POHABILO SE JE ČETE, DA SO ZADUŠILE UPOR TERORISTOV. — GORSKA ARTTT.F.RIJA JE BOMB ARTRAT.A KOMUNISTIČNE TRDNJAVE. Varšava, Poljska, 11. marca.— Tukaj živeči Rusi so dobili poro- ročila. da je razpisal so v jet ni vojni minister Leon Troeki pet mili-jjonov rubljev za glavo revoluci-jjonarnega voditelja v petrograj-jskem okraju, Kozlovskija. Kakorbitro ie to peneral Ko-;zlovski izvedel, je razpisal deset milijonov rubljev za Trockijevo lavo. Vpoštevati je treba, da je v se-■danjem času miljon rubljev vrednih samo petdeset dolarjev. Ustaja se vrši v najmanj dese« lih ruskih okrajih. Najbolj slaba prede boljše vikom v okolici Kije-! v a in Odese. Samo v okolici Odese je baje deset tisoč oboroženih mož na konjih. Boljševiki se pripravljajo na obrambo Kijeva. London, Anglija, 11. marea. — Tz Revala poročajo, da so tam ruski izseljenci stvorili vlado, v kateri so zastopani zastopniki vseh |protiboljševiških strank. | "Tstaške oblasti v Kronstadtu so poslale boljševiški vladi ultima-jtara, v katerem zahtevajo, da se j mora Petrograd do 25. marca Slika nan; kaže dva gospoda, ki bosta igrala,v Beli hiši važno ulo- go. Na lev* je Dr. C. E. Sawyer, osebni zdravnik predsed. Hard- 1„ 7 *Imsku so se uprle sovjetne inga. Na desni stoji Dr, J. T. Stephen, zobozdravnik, ki bo vsako '^te ter pomonle vec boljše viških jutro pregledal Hardingu zobe. S? wyera je vojni tajnik pred krat- ikomisarjev. kim imenoval za brigadnega generala. * HARDING BO SKUSAL PREPREČITI ŠTRAJK Ker nameravajo mesarji zastavni. je poklical njihove zastopnike in velekl&vce k seji. MAURA BO SESTAVIL NOV NOVI &PAN8KI KABINET., Washington. D. t'.. 11. marea. >>ao Ko Alfred Sze. novi poslanik Madrid. Sp*n*ko, 11. niarra. Anton ,, Manra, bivši iaiuistn»kiIkitajske republike, jc izročil da-jm,.delink bo sestavil nov karbi ^ hVOJa poverilna pisma nove-nel. On bo tudi nasletlnik doseda-i a,ncr-ltjejra mini-itrvkejra pred>ednika iniou-l»ata. Policija ie o zarotnikih, ki * tov umor. daj poizveduje povzročili l>a- predsedniku llard- BRIAND DOMA. Pariz,^ Francija. 11. marea. — NOVA ŽELEZNICA ZA BOLI- Ministrski predsednik Briand se ytjQ je vrnil daues iz I^ondona v Pariz. _____ Na kolodvoru ga je pozdravila ve- llikanska ljudska množica. Lt Pil, IVtlivija, 11. marca. — . ukajKnja vla«ia je odobrila načr-tc t.h zgradVi žclt-zniškc proge li'fd \"ill«-zui. »n A to**hv» Stcl:« bc It m milijvi«..v -loltrjeT. ROJAKI NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI j SLOVENSKI DNEVNIK V SDB 1 ZANESLJIVO IN HITRO oakrbej« DENARNA IZPLAČILA v dmg« biabi podi atari domovini in opravlja Frank Sakser State Bank 82 Cartludt Street 1 Mw York Rojaki, poslužujte so vseh zadevah t« slovenske banke, ki« j* pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 fflATnico in $60,000.00 rezervnega Frank Sakser, predsednik. ra£nnali za poiiljatve jngoalovanakih kron po tla Včeraj ■ de^ih eenah: 300 kron----$2.35 400 kron----$3.10 600 kron____$3.85 1,000 kron .... $7.50 6,000 kron 10,000 kron 60,000 kron 100,000 kroti $ 37.26 $ 74.00 $366.00 $730.00 Vrednoet denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepri^ako ▼eno; is tega reilogt nem ni mogoč« podeli natančne cene Tne prej- Mi rečmnemo po ceni ietege dne, ko nem poslani denar doepe t rake. Vow York je poalatf Fmk Saksar Stati Bask ^JMjfa —* * ^ aB»a t)CtrtUa#tSM. Mm Ytffc Washington, D. C.. 11. marea. Delavski tajnik se je danes poldni £ro nro posvetoval k predsednikom Hardiiiirom jrlede preteC-e stavke v klavski industriji. Me-serji nameravajo namreč zastav-kati. ker jim hočejo veleklavci znatno znižati plače. i'oslediea posvetovanja je l>ila. el aware and Hudson Coal Company. Star je bil osemindvajset let. Pogreb se bo vršil v nedeljo 13. marca popoklne ob poldveh iz hiše »t. 442 E. 9. St. v New Yorku na pokopališče arv. Trojice v Brooklvzm. FRANCOSKO SLEPOMIŠENJE V NEMŠKEM OZEMLJU POSTNE HRANILNICE CVETO. Washington, D. C.. 11. marea. r m Čeprav se opisuje ekonomske razmere kot malo zadovoljive, so znašale vendar uloge v poštne hra-jnilnice tekom preteklega meseca " „ I več kot deset milijonov dolarjev, Francoski general je položil venec kot je ravno objavil poštni de. na grob nemških in francoskih vo- partmena. Skupne ulo?e pri pošt. jakov, ki so padli leta 1870. }n? hranilnici so znašale dne 1. j marea celili $163,350.000. Sedem Milan, Italija, 10. marea. — Zadnje iskre komunističnega požara v Toskani so povzročile izbruh v gorskem mestu Sieni. Dvesto revolucijonarjev. ki so se zabarikadirali v delavskem domu, jc napadel oddelek nacijonalističnili vojakov s streli iz revolverjev in ročnimi granatami. Medtem ko se je prebivalstvo razpršilo na vse strani ter skušalo pobegniti iz mesta, je prišla na lice mesta gorska artilerija, ki je obstreljevala postojanko teroristov, dokler niso branilci postojanke kapitulirali. Dvainšesrdeset teroristov je prišlo iz utrdbe in nekateri med njimi so bili hudo ranjeni. Nato so fašisti vprizorili običajni ognjeni krst", ki. je upepelil poslopja komunistov v številnih krajih okrog Siene. Vznemirljiv prizor se je završil v predmestjih mesta Pisa. — Marki Jerome Serlupi je bil napaden, ko se je vozil z motornim kolesom, od neke tolpe soeijalistov, a posrečilo se mu je zbežati, ker se je uspešno branil s pištolo. Ljudska množica jc nato odkorakala proti vili markija v San Casciano. Najstarejši sin. poročnik Domenico Serlupi in grof Vanicelli iz Florence sta v družbi nekega brigadirja. Štirih karabinjerjev in služabnikov nudila hraber odpor, dokler ni prišla pomoč iz Florence ter razgnahi upornike. Medtem so bili ustreljeni štirje, ki so se nahajali v vili. Od onega časa naprej se je glavno pozorišče političnih konfliktov premestilo iz Toskane v Pijemont. Vsepovsod se vrše nacionalistične demonstracije proti komunistom in soeij&listom v splošnem. CUBA PRIČAKUJE W00DA CUBA PRIČAKUJE. DA BO PRIŠEL TJA GENERAL WOOD KOT POSLANIK ZDRUŽENIH DRŽAV. — V WASHINGTONU IZJAVLJAJO, DA STVAR ŠE NI DOLOČENA. Havana, Cuba, 10. marca. — Nr.črti. ki so dobili poskusno odob-renje tako tukaj kot v Washington^ določajo, da se dvigne status diplomatičnih zastopnikov med obema državama od onejra navadiu1-pa poslanca do stališča veleposlaniku ali ambasadorja. V nekem kraju nedaleč od glavnega mesta se je vršila zelo v:ižna konferenca, na kateri se je razpravljalo o političnem in ekonomskem položaju. Odpotovanje ameriškega poslanika Lonsra Združenih držav se je završilo neposredno po tej konferenci in sreneral Cro-svder je takoj odšel na potovanje po provincah, katero potovanje bo trajalo do sobote. Poslanik Zdr:uenih držav na Cnbi bo postal prvi izmed vseh poslanikov. Znano je da so Združene države edini narod, s katerim se Cuba pogaja, da dvigne svojega zastopnika do statusa veleposlanika. Mr. Long, sedanji poslanik, pričakuje postati veleposlanik, a ne na Cubi. Glasi se. da br- najbrž poslan v Argentino. Ime grenerala oda je zopet prišlo v ospredje ter se glasi, da bo v teku par mesecev nastopil svoje mesto kot poslanik na Cubi. Tukaj se smatra za značilno, da ni bil imenovan general "Wood governerjem *na Filipinskm otočju, katro mesto bi-zahtevalo trajno bivanje tamkaj, kajti sprejel je le mesto posebnega komisarja tamkaj, da lahko pohiti domov ka- imenovan poslanikom na Cubi i •» m Washington, D. O 10. marca. — Tukaj ni bilo mogoče dobiti po-carinsko črto. je včeraj položil! poštni uradi v New Yorku, Bo- trdila za poročila, ki prihajajo iz Havane. da bodo Združene države venee na grob francoskih in nem-|stonu, Seattle, Brooklynu, Taco- poslale na Cubo veleposlanika in da bo general "Wood prvi velepo- ških vojakov, ki so padli leta 1870 ma. Roslyn. Washington in Iron-in v svetovni vojni in ki so po- j wood v Michiganu. kopani na vojaškem pokopališču,! _ nahajajočem se v bližini tega me-i * sta. Pri grobovih Nemcev re ! GROF HOČE BITI INTERNIRAN kel: — To so oni. ki so šli pred| _ nami. Neki francoski duhovnik je šel na čelu sprevoda in sledila mu je vojaška godba, ki je- igrala žalo- Rimf Italija, 11. marca. — Ogrski grof Mihael Karolvi. ki je bil zadnji teden izgnan iz Italije, je prosil -taljansko vlado, naj ga in- slanik. V oficijelnih lrrcgih se je izjavilo, da je poročilo neutemeljeno. Ameriškega veleposlanika ni mogoče poslati na Cubo, dokler kongres ne ustanovi tv.kega mesla. Kakorbitro bi se kaj takega storilo, bi morala Cuba slediti ameriškemu vzgledu ter dvigniti svojega zastopnika na mesto veleposlanika. Ker se pa kongres ne bo sestal pred potekom enega meseca, bi se moglo staviti tozadevni predlog šele po aprilu, čeprav je dvomljivo, da bi bil prvi kongres pripravljen dvigniti na mesto veleposlanika zastopnika Združenih držav v deželi takega obsega kot je Cuba. General "Wood je že. sprejel povabilo predsednika Haruinga, d;l stinke. Nato so prišli francoski,jternira za toliko 2asa dokler ne gre na Filipine s posebno preiskovalno komisijo. General Wood so belgijski in angleški vojaki ter konečno mornarji s kanonskih čolnov, ki so zasidrani v R^nu. Ko j•• končal duhovnik svojo molitev, je pričela vojaška jrodba igrati marseljezo in Nemci, ki so bili odkriti tekom eerimonije. so takoj posadili klobuke na svoje glave in jih obdržati lam tudi tekom časa, dokler j igrala angleško narodno himno, i Po završeni slovesnosti se je vršila parada in general Ganeher je rekel napram časnikarskim poročevalcem : — Tukaj je zelo mimo in obiskal bom v naslednjih dneh neko gledišče. bc preiskano njegovo delovanje v Florenei. Pravi, da je popolnoma nedolžen. DENARNE PO&ILJATVE V ISTRO, HA GOBliKO DT NOTRANJSKO. DEMONSTRACIJE PROTI CHURCHILLU V EGIPTU. Aleksandri ja, Egipt, 11. iyarea. Domača policija je z veliko težavo pregnala danes ljudsko množico. ki je demonstrirala proti Win-.s*onu Chnr« J»:.ln. norv iu kolo-njskemu isjniku. ki upravlja egipčanske- j-.deve. Demonstranti r«» se proti policiji posluževali ka-!i»enja in p;Ue. slednjič so se pa morali umakniti. Churchil je i-rišel sem v četrtek. . . Izvršujemo denarni izplačila ;popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je saaedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali sa pofl ljatve italjanakih lir po Cdl&li • 00 Ur ..r, $ 2.40 100 Ur .... $ 430 900 lir .... 913.00 600 lir v... $20.00 1000 lir____$89.00 Vrednost denarjn aedaj ni stalna, mesnja se večkrat nepričako> vano; iz tega razlog^ nam si mogoče podati natančno eene prqj. 1C računamo po eni dne, ko nam podani denar v roke. Denar nam je podati najbolj po Domestic Postal Money Oite, aH pa New York Rank Draft bo nudil na Filipinih najmanj štiri mesece. AVSTRIJCI SO ZA TRI PRIDRŽKE. NOBENEGA NOČNEGA DELA. Camden, N. J., marca. — The New York Shipbuilding Co. je ol>- Dunaj, Avstrija, 11. marca. — Tri pridržke je uveljavila vlada avstrijske republike pri ugode-' javila, da bo od danes naprej od-nju zavezniških zahtev plede izro- padlo nočno delo in da bo noena fit ve vojaškega raaterijala. Prvi šihta delavcev, ki štejejo 200 mož, pridržek izvzema topove, ki bra- odpuščena. Tudi dnevna šihta bo ni jo Donavo pri Dunaju, nadalje'zmanjšana, kajti odpuščeni bodo one, ki branijo Krems, 88 milj od številni delavci pri posameznih Dunaja in končno one, ki branijo| skupinah. V ponedeljek bo nada-Tulln. 17 milj severozapadno od Ije uveljavljeno petodstotno skr Dunaja. V drugi vrsti je avstrijska republika proti temu, da bi se prepovedalo vojaške šole in tretji pridržek se tiče demobilizi-ranja dunajskega arzenala. Vlada se peča s sestavljanjem poziva na svet Lige narodov. Veliki topovi, katere zahtevajo zavezniki, so baje iste vrste, katerih so se poslnževali Nemci pri obleganju belgijskih trdnjav v pri-četku svetovne vojne. Dimaj, Avstrija, 11. marea. — Tukajšnji zastopniki zaveznikov so zahtevali takojšnjo izročitev vsega vojnega materijala, katerega se dosedaj Se ni izročilo na temelju mirovne pogodbe, ki je bila sklenjena v St. Germain. Splošno se domneva, da je zahteva zaveznikov v zvezi z razvoji v Nemčiji. Čenje plač v vseh napravah kom-panije. Važno za potnike. Kdor želi v bližnji bodočnosti potovati v stari kraj, naj se obrne na nas, da mu pošljemo vsa navodila, kako je mogoče dobiti potni list. Kdor že ima jugoslovanski ali ameriški potni list lahko potuje kadar hoče. Kdor pa spada v zasedeno ozemlje, in želi potovati v staro domovino, mu se vedno lahko preskrbimo potni list, kadar pride v New York. V vsakem ozira se obrnite na t vrtlko s FRANK fUKCTR STATE BANK 82 Cortland* Stmt lew York GLAS NARODA, 12. MABCA *21. u GLASfN ARODA" (SLOVENIAN DAILY) r __ Ownn Publish »d hr BLOVEKIC PUBLISHING COMPANY (a corporation) rWANK tAKSEH. PTWWWI_- LOUIS BENEDIK. Treasurer Place of B2 Cortlandt of the Corporation and Addressee of Above Offlclera: •««■00*. Berouoh of Manhattan. New York City. N. Y. "Olas IMoroda* tehaia vsa k I dan Izvzemil nedelj In praznikov. Nekaj iz življenja princa Kropotkina. Peter Zgaga Ca celo tete velja Hot aa Amerike Za New York za celo leto In Canada §6.60 za pol leta Z« pol leta 63.00 Za Inozemstvo za celo leto Za eatrt lota_61-M za D hitrejše kos vsik;- druira. katero bi »e prevedlo preko morja, kaznjencev ter izgnancev. Kropotkin je napisal veliko število član-sled teira je treba v glavnem denarnih prispevkov, s katerimi bo kov za neki napol znanstveni list v Petrogradu ter opisal v teh član- kitajskih pro- kili vse. kar je videl. ~ • Ko se je vrnil leta 1876. v Petrograd. je izstopil iz armade ter se vpisal na petrograjsko vseučilišče. To je zelo razkačilo njegovega o-četa, ki ie pričakoval, da sebo sin posvetil vojaški karijeri ter zavzel v teku časa odlično mesto v carski armadi. Ni .=i mogel misliti, da fti se mogel njegov sin posvetiti znanosti. __I Stari princ je grmel in ko je videl, da ničesar ne opravi, mu je . . , ... , r d rekel vsako finančno pomoč. S tem. da je pisal članke o geologiji l)n. 4. junija 1 je napisal Tommaseo Cappoiuju pismo, v ka- L rastlin*kem življeniu, se je mlademu Kropotkinu posrečilo preri-1 err in prav. med .nm.,.: Dobro s, »vedam, da se narodi ne pre-',^ ^ skozi vseu£.niSlV Medtem pa se je pridružil socijalistični sku-Idavajo posameznika. tudi m- verujem, rta b, se oih kdaj pre lavali.■ ^ ^ajkovskega ter deloval aktivno v revolucionarnem gibanju. namenu, da po- SugnaUman&ba Ustanovljena!. 1898 -1 - i Katal. 3kbnota ] Inkoroorirana 1. 1900 ' GLAVNI URAD v ELY, MINN. Bdeči križ nakupil živil, namenjenih za razdelitev v vincab, prizadetih od lakote. Jedinstvo ali zveza. toda l'Ost, I\arlo Alberto oprati -voje prejšnje grehe, izpostavljajoč se nadalj-ni'ii strelieam. Toda i:.?« ur« i strežniki uporabljajo nj< «ra kot svin-*iiko proti nam in naši <"astL Drago mi je. da se strinjava v tem inn na imajo zame velik pomen Ako se to sttatra za pedantic- /avrni] j tajnf-tvo { Carxki zemljepLsni družbi v na ■ m jaz eozdmtjiv pendant. . . Ne^no jef da vf.s ^ p,.0sti ^ revolucionarnemu ^bariju. Tako delaven in navdušen revolucijonar ni mogel ostati d(»lgo ^ (časa skrit očem tajne carske policije. Družinske vezi so ga delale da ŠVojV Pijenioiii p< d 'ostalo ItalVjoT'kakor "tudi* v Ifem. d^ ld njeirovo \ tako nevarnim kot so bili drugi Kmalu je postal premet go^ptMlstvo bilo v bistvu eno in into kakor avstrijsko. - Xa nasvet izganjanja. Izdal jra je nefa provokater tekom Meke noei teta 1874, naj s, v t,h t-žih ra/M.eraJ. pokliče na pomoč Frarv i.ja. je Tommaseo ***** >«> 8* hm »9** obravnave prevedli v trdnjavo 1 etropav-«'ne 1 junija leta l^s. odgovoril, da bi Francoska ne mogla dlje,'ovs^* eaxa v/trajati na t epi ]»otu. ako l-i pa tndi ostala krajši čas pri nas., Pod pretvezo, da >e vrši proti njemu preiskava, so ga oblasti dr-bi nam njen jarem n - ) il lažji ne junija IM* je Tommaseo poudarjal m d drugim: — rastlinstva. _ ... Zdi se. je v! Kropotkinovi prijatelji v skupini Cajkovskega -niso storili 110-priklopitev Italije Pij m-ntu. in v srečen in trajen izhod "iz strašnih benega poskusa, da ga osvohode. dokler je bil zaprt v Petropavlov-in pedant skill sredstev, s pomočjo katerih hočejo ustanovili veliko -ku. Vedeli so namreč da je popolnoma nemogoča prodreti skozi de-kraljevio. T<«la pravim vam. da so te razmere šc podvojile neslož- bele zidove trdnjave. Jiirst. zahtevate, da bi se mi podvrgli ustavotvorni skuj ičini a ne Dve leti tepa bivanja v trdnjavi Petropavlovsk sta podininirali Karin Albertu, pozabljate pa pri tem, da so se Viueenea, Padova in zdravje Kropotkina v taki meri. da je končno postalo potrebno po-1 revijo izrekle z« ed.nstvo. pa so š«* vedno pod Avstrijo. Karlo Al- slati ga v bolnico. Njegovo zdravstveno stanje je bilo tako resno, da 1 erto pa ni še niti z mezincem ganil zanje. Lahko 1 * I se povedalo mar- so ga morali prenesti na nosilniei iz njegove celice v majhen vojaški - kaj. t«»/rc Toseant* in ostab« pokrajine ;u Petrograda. je /jit**« boli Itedasta kakor krivična. Ali kadar kdo i/.i l vas «rovo-i (Dalje prihodnjič.) ri o Karlu Albert-i. /di. kakor da bi govoril o italijanskem Mesiji.! ✓__ oklieala na imnio'- injemont-sko1 _ , —. f » - . i i rr , - - i • Ravmond, Pa. vse drugače m se ne pogleda, ko ». i'- r«nnm;isi i. »idi.'"V«»ril: — Dvigam svoj ^rlas proti pozivu J ^ , . .. .. . .. , i m - . .t * . i i i-iii Zima se umika uonilad se bliža.! ljudje kar v procesijah marsirajo pijemoif skill i-et v B netke. iii sie r i/ tega razlega, ker !»i lahko na- •»»"«»-•». v i .. 1 .... stale zelo n-varne neprilike iz net»redelj«iiosti njihove vojne sile. ka-'Kaj pa vi drvarji in pečlarji! Alijpo idicah. Delavce študiraj ter ■>il \ o in kor tudi zaradi tega, ker bi mope! biti niihov prihod istoen-no skli- greste tud^ vi v stari kraj zdaj za upaj na bol.jše čase, saj enkrat e;«njem beneikejra narodne-a predstavništva, ki bi naj al" boTjše dihati. • 1 Rnb kou.i ali Pariov^ke Ttalije. Želel bi. nt*ko pokra jiiistvo Italiji, kakršno -i jaz želim, dasi sefarjem. ne Iwijim prifcHjenega «:.i< dinjenja. Ako bi se pa to poskušalo izi'esti. bi to upropastilo ne naaio Pijetnontstvo, marveč tudi sai"h Pljemont.i Dne 30. junija lsjš je Tommaseo ]iisal: — Bo«, ki nam je poslal Pija IX. i»i ki proboja po vsi Evropi duh narodnosti, bo imel nsmilje-- domovine. Ker nimam kaj povedati o pečlarskih postavah in nji-r htyrih zakonih, sem pa s tem za-dovoljen, ko me včasih kateri oh- Na veselo svidenje! John Benchan. Tomo Dajanovieh. Breckenridge, Pa. in mi raztolmači svoje težke nje tudi s Italijo Morda <'.a] 0 tukajšnjih. «•110, kar mi povrre to prihaja od hladnega in jjjdantnega P1" jem on t a Imeli smo več časa počitnice pri Allegheny Steel Company. Se- . »j a 3S5 ^Bff ... < laj je zon<-t vrxyslila nekaj »tarih Se enkrat se i>otrj'ije k pomo«-jo teh zapiskov, ako jin primerja- . , . '* . , .. t ji- t ■ l ^ •• r j . - i ^^ »delavcev, a se ne vseh, kot je bilo ir.o z dogodki, ki jih preživljamo danes, stari pregovor, da se !»godo- . v ., ,, ' . . 7 . _ . . ^ ,__v normalnih časih. Novih ne vza- \ina ponavlja. Ali se dejanski ne nahajajo ze v »»tiranih vrstah raz- * , .. . . . ■{.•■, , - t« j * - t, .. - . . . -- v- j n , • hne se me. Ce se bo ohrnilo kaj na logi. ki jrh trospotije Kadi«-. Brtn-. znam pnstasi Naroflnejra kluba m 1 . , Wnrpn^ ljudske stranke navajejo danes proti našemu narodnemu |, m ze »P01^1- , . # • Vse drupače je bdo v vojnem je.hns-tvn? ' _ , J , . . T<»la tolažba za mene in za vse one. ki mislijo v tem vprašanju 14 Takrat smo delali dan m kakor jar. je. dt je m»VzHe vsem tem uvaževanja vrednim ali vendar no« m vs« dneve, kar jih ima me piaeln kontni m težnjam zmagala lo«rika razvoja ter je tako v Nem-friji. ^»»iji »n Franrilji ter Italiji izvedla ujedinjenje in da se je to povsod pokazalo ne K»tan kot državotvorni einiteij. marveč istočasno tudi kot najboljša obramba pred vsemi tako notranjimi Kakor znna- -A Z društvom se ne moreni pohvaliti, ker »plo ni naših rojakov tukaj. Slovenci in Hrvati v okolici. ako giste v društvu, imate lepo priliko pristopiti k društvu Sloveusko-Hrvatska Sloga št. 373 v Brackenridge. Pozdrav vsem čitateljem in či-tateljicam Glasa Naroda, Anthony Bavetz. Nemo, S. Dak. Ker vsak dan vidim dopise iz see v sebi. Takrat se je precej vseh krajev Amerike, tudi jaz se Jože v kapi pokazal s krepelcem oglašam od teh C'rnih vrhov v roki na ulici in ako je videl ko-'(Black Hills). sra pohajati,, ga je preeej vpra-j Ta letos rima ni l»ila jako mr-Šal: K^e pa dela«? Sedaj je pa zla. Dela je bilo zadosti. Sloven- prašal zadevi, si je minister po postavi izgovoril štiriuajst dni za premislek ter po štirinjastih dneh dal odgovor. Jugoslavija je pa moderna država. Ustava'mora biti prežeta z zč*padnimi in vzhodnimi nazori. Ta dva nazora sta se torej združila ter rodila tako otroče: m Vsak poslanec ima pravico vprašati o tej ali oni stvari. Minister ima pravico izgovoriti si štirinajst dni odloga. ^ In po štirinajstih dueh ima pravico povedati, kdaj bo odgovoril na stavljeno vprašanje: danes, jutri, čez pol leta ali čez deset let. * « * V Londonu se vrši oziroma se j * vršilo posvetovanje glede pla-čauje nemške odškodnine. Tudi nemški delegal je bil navzoč. Či-sto vseeno je bilo, če bi prišel tja ali pa bi doma ostal pri svoji ženi, če jo ima. Zavezniki sa sklenili izsesati nemškemu narodu m ozek. In izsesali mu ga bodo, če ne bodo zavzeli Nemci pravega stališča. * * * Ta komedija je na las podobna komediji, ki se je vršila med dvema rojakoma. Prvi je dal v zaprto pest svežo češpo ter rekel tovarišu: — Staviva. 0e je češpa cela, do-diš ti denar, če je pa zmečkana, ga pa jaz dobim. — Cela je — je odvrnil rojak. — Ne, zmečkana je — je rekel tovariš, stisnil in pokazal. * * * — Ali mislite, gospod doktor. — je vprašala mlada deklica zdravnika — da je nesreča, t*e se človek v petek poroči? — Seveda, gospodična. Za"kaj bi bil pa ravno petek izjema? * • * Rojak je pisal uredništvu: — V svojem prostem času sem naredil krasno omaro za knjige. Sem namreč karpenter. Da ue bo omara prazna, mi pošljite Jurčičeve. Kernikove, Stritarjeve, Levstikove in Cankarjeve zbrane spise Vse knjige morajo biti v platno vezane in če mogoče, z zlato obrobo. Poleg tega mi pa pošljite tudi kaj lepega za brati. V naselbini je bil kvartopirec. ki je se zapil iu zaigral. Njegova žena, Hrvatica, se je strašno jezila. Nekega večera — človek ne ve ne ure ne dneva (rojaki pristopajte v podporne organizacije) je s kartami v roki zlezel pod mizo ter mrtev obležal. Zadela ga je srčna kap. Kdo bo šel ženi povedat ? Dolgo dolgo so ugibali njegovi tovariši, slednjič se je pa eden oglasil re koč: — Jaz grem. Stopi torej v hišo ter pravi ženi: — Dober večer. — Bog — odvrne. — Lep pozdrav od vašega moža. — Hvala. Kje je? — V salonu. Karte je igral. — Slag naj ga trefi! — Saj ga je! * * * V New Yorku je astrolog, to je človek, ki čita v zvezdah usodo sveta. Zadnjič je čital v zvezdah, da bodo meseca aprila po celi deželi delavski nemiri, nezaposlenost, skrčevanje plač itd. Meni ni bilo treba čitati v zvezdah. Jaz sem čital v časopisu. * * Govorica gre \ bliskovito nagli-jco. če jo resnica ne spremlja. <-ev je tu malo. Ako se pripeti, da kak Slovenec želi sem priti, bo dobrodošel, ali samo taki. ki zna dobro angleško, posebno iz Son- m Glavni odborniki: ^Predsednik: RUDOLF. PERDAN, 033 E. iSoth St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALAXT, Box 106, Tcarl Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. Il BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih emrtnin: JOHN MOV KRN, 624 N. 2nd Ave., W. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. ?. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. S., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: MAX KERŽIŠNIK, Box 872, Rock Springs, Wyo. MOHOR MLADIČ. 2U03 So. Lawndal? AVfc, Chicago, III. FRANK SKRABEC, 4822 Washington St., Denver, Colo. Porotni odbor: LEONARD SLABODNTK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. rORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6127 St. Clair Ave., Clevenland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 319 Meadow Ave., RocKdale. Jollet, III. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street. La Salle, I1L JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Tueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street. Wankegan, 111. ---Jednotino uradno glasilo: ,'GLAS NARODA". F- Vse stvari, tikajoče w uradnih sadev kakor tudi denarne poSllja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pogilja na predsednika porotDega odbora. ProSnje za sprejem novih (laikov In bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljižnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite ne. gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8. člani ali članicami. Francoski vojni minister o Dan, ki ne bo nikdar po-sprejemu gen. Francheta. zabljen. dan. Minn., zakaj majne ho tu skoraj na isti način urejene kot tamkajšnje, v katerih sem delal v mladih letih in od tega časa je let že minilo trideset Sedaj se Minister za vojno in mornarico je prejel brzojavko* "'Gospodu ministru za vojno iu mornarico kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev v Beljrradu. Knvnokar do-zn&vam o visokem odlikovanju generala Francheta d'Esperay, ki je imenovan za vojvodo dične jugoslovanske vojske, kakor tndi o velikih manifestacijah, Ter so se v Bel gradu vršile za našo vojsko. Smatram za svojo dolsnost. da se Vaši ekscelenei osebno zahvalim z.i ta velika čaščenja in za blagohotno naklonjenost naši vojski, s kotero nas jo počastil vrhovni poveljnik jugoslovanske vojske, kra Ijevič-regent Aleksander in vse prebivalstvo kraljevine Srhov. Hjfvatov in Slovencev. Vojni minister Bart|}ou* \ — Ta znak velike pazljivosti in ljubavi. s katero so Francozi preko jug. vojnega ministra počastili ves -jugoslovanski narod, je v vseh krogih zbudil veliko simpatijo. bom naselil Da malo zemljišče v državi Wyoming. Pozdrav vsem rojakom in rojakinja m po Ameriki. Anthony Koehevar. Canon City, Colo. Akoravno bod" kmalu pretekla tri leta. kar sem se preselil i/. Lead vil le. Oolo., v Canon City. nisem videl dopisa iz te precejšnje slovenske naselbine, izvzemši enkrat, ko je nekako pred letom dni potoval tukaj skozi Ter novcev Tone s svojo zvesto spremljevalko Miss IJakso. Obenem je tudi popisal v cenjenem listu (i!as Naroda, kako se imamo tukajšnji Slovenci. Ker skoro vsakega zanima, kateri čita dopise, kako je k«ij z delom. tndi jaz pričueifl, pa moram reči, da je tudi tukaj delo pod ničlo. Tukajšnji Slovenci smo bili naj ve«"- zaposljeni v premogoro-vih, dokler so še s polno paro obratovali. l*o novem letu je pa zelo slabo, komaj da dva ali tri dni delamo na štirinajst dni. Kakor vse kaže, ne bo dosti prida v tem tekočem IctuT Nadalje tudi sporočim v širšo javnost .žah*»tno novico, da je preminul po št trimesečni bolazni rojak Alojzij Arko in sicer za srčno boleznijo. Doma je bil iz vasi Ota-viee pri Ribnici na Dolenjskem.J V Ameriki zapušča dva brata in sicer Johna v Canon City in dru-greira Franka v državi Utah ter v starem kraju mater in nadaijno-. sorodnike. Pogreb se je vršil 5.! marca na tukajšnje pok<*pali^e. Vdeležilo se ga j^ drustvq Napredni Slovenec St. 9 Zap. SIorv« Zveze, h kateremu je zamrli reja k spadal, ter tudi naše sosednje društvo Luna št. Slov. Nar. Podp. Jednote. za kar se društvo Napredni Slovenec lcipo zahvaljuje. Mati narava se je tudi že začela prebujati iz ne ravno ^iredol- Dočim Ste pri dobrem zdravju, ne mislite na možnost, ihi bi zboleli. Ko pa začne trkati bolezen na vrata, postanete takoj razočarani. ,Tedaj razumete, da bi bilo dobro, če bi vedeli za kako zdravilo, ki bi vam pomagalo. Če trpite vsled želodčnih neredov, in če se nikdar prej niste brigali za Triner-Ijevo Grenko Vino, ter ga vzamete in se prepričate, da je to iz-vanredno dobro zdravilo, vas bo ta nepozahljeni dan napravil z.t vedno prijateljem Trinerjevega Grenkega Viua. Tisočeri in tisočeri naših odjemalcev izražajo ta-čustva, ko nam pišejo. Mr. A V i i -liani Holenar pravi naprimer v svojem pismu, katerega nam je pisal dne 10. januarja iz llijrh-landtown. Md.: "Trinerjevo Grenko Vino mora biti vedno v mojem domu. kajti to je pravo zdravilo za želodčne bolezni In j;iz na ne bom nikdar prenehal hvaliti." Vaš i« karnar :i!i prodajalec zdravil vam ho dal z veseljem informacije glede drugih Trinerjevih zdravil. — Joseph Triner Company. Chicago, 111. (Newyorski naslov: :J40 East 70 Street.> —Adv. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnega srca naznanjam v se m sorodnikom, prijateljem in znancem, da mi je nemila smrt vzela po dolgi in mučni hi»h*zni življenje moje preljubije-e* soproge ANTONIJE FRANK, ki j«- z;i vedno zaspala v torek L marca 1021. Kanjka se je pisala pred možitvijo Antonija Skerl iu I»il;i doma iz vasi Celje pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Uila je članica društva Jadranska \*ila št. ITS. Lepa hvala vsem za krasne vence. katere ste podarili pokojniei v zadnji prijateljski spomin. Posebna hvala pa Jožetu Ž»-le za v«-s njegov trud in požrtvovalnost pri mrtvaškem -sprevodu. X;rjlcpša hvala Ivani Lužar. ki me je Tolažila v dnevih žalosti in ki je mnogo truda prestala s pokojnico <>!» času njene bolezni. Hvala tudi vsem onim. ki so jo spremili k zadnjemu počitku na mirodvor. Moja nej»ozabiia soproga pa počivaj v miru. lahka naj ti 1m> žemljica! Žalujoči ostali: Jakob Frank, »»pm«*. Antonija in Alojzij, Frank, hčerka in sin. 1^20 E. 62. St.. Cleveland. Ohio. Ml-12—* ge«?a spanja, l^etos smo imeli iz-vanredno milo zimo. Rojaki Slovenci. prebudimo se tudi mi ter delujmo složno in v bratstvu za napredek našega naroda. Joseph Skrabec. tajnik društva št. 0 Z. S. Zveze. 412 W. New York Ave., Canon City. Colo, ... iiiis-*. f QLAS XARODA. 12. MARCA 'ai Težavni položaj nemškega poslanika v Parizu. DE. ADOLF MAYER MORA DELATI ZA ZAKLENJENIMI DUR- MI, ČEPRAV JE OFICUELNO PRIZNAN. — PARIŽANI SE NE BRIGAJO DOSTI ZANJ. ja francoski znnanji urad in ofieijelnib obiskov izključna dipi o matičnega iu oficijelnega značaja, se nemški poslanik le redkokdaj pokaže v javnosti. Njegov ofieijelni stik s Francozi in drugimi člani diplomatskega zbora je omejen, dočim so njegove družabne funkcije <■! skoro slične ničli. Njegova žena, ki je doma- iz Lotarinške, ima šte- vilne prijatelje med Vrancozi, a njene družabne aktivuosti se v glavnem omejujejo na taktno vdeležbo njenega moža pri socijalnem življenju glavuega mesta Le redkokdaj je videti nemškega poslanika v Pari/ je videl, kako ^ je fiziognomija njegovih cest od časa do operi ali gledišču. Njegov štab pa se vdeležuje vseh zabav velikega t a -a izpremiujala. ko >o tedni in ir.eseci zatem nili hitro izginja joče'Uiesta brt,z vsakega zadržka in temu dejstvu je pripisovati, da je vidike v..jne. Vedno več znakov mirnih časov je zapaziti na bulva-nh G£ti v zadnjem času na bulvarjih toliko na nemški način pristriženih in ^ tern vred tudi obraz*- številnih inozemeev, katerih ni bilo videti g*av ter pestrobojnih oblek. Parizu izza dni pnrf rojaa Puri/ pa j.- pričakoval prav posebno eni njegovega cficijeluega sprejema iu prav posebno izza ča- ki rti*j bi re«ni< no dokazoval, da je mir v resnici prišel. Konč- sa> ko Je ameriški poslanik odklonil /njegovo zuanstvo, se je držal je prijel ta obraz kajti nobenega gotovejaega znaka povratka nemški poslanik precej v ozadju. Povabljen je na redne diplomatič-trih vini ni mogr.če najti kot pogled na nekoč iemilijarno. plavola- lie funkcije obenem z drugjni poslaniki vred ter pogosto sprejme po-irno i/prehajajočega s0 po bulvarjih Pariza. |vabilo. Sprejem, katerega je deležen, je vsled potrebe zelo formalen v posta\( Neme*, ie hotel nekoč se po bul II polastiti. V resnici mj -e vrnili Nemci in si- i'1 pogosto celo hladen. Ob takih prilikah, ko zapazi nemški poslanik < I \ i/'ialtieiM številu, a preti njimi je prišla te/.ka predstraža diplo-.Ietleno atmosfero, pokaže vso svojo taktnost. D:i se izogne srečanju natov in atašejev, ki -o otvorili.nemško poslaništvo za poslovanje. (s povabljenimi gosti pri oficijelnili sprejemih, se nemški poslanik po-Povrat. k nemškega poslanika in njegovega štaba v Pariz je po- gosto umakne še preden se sprejem prične, potem ko je pozdravil go-xe>? (, povratkn Nemčije v Francijo, kjer hoče dobiti nazaj svoj iz-|stk*lje pri diplomatičnem obedu, ki se vrši pred oficijeluim spreje- gubljeni ugled, ve približati Francozom ter stopiti ž njimi v kupčij- niom. fcke, ./- . To dcjatvo pdim O pnvi dramatični la/.i vojne. — o pov-| lv,(l kratkim se je vršil državni sprejem v Elizejski palači, pr-r. t kii premaganega sovražnika v hišo zmagoval, a. ,vikrat na domu francoskega predsednika izza izbruha vojne. Nem- . Adolf Mayer, nemški posla m k v Franciji, čeprav je bil ofi- škega poslanika so videli, kako je zapust^ palača še pred prihodom -pr« )• r ž.- pc"ekb ga oktobra. se v resni« i >«-daj priprav-'gostov za sprejem. Bi! je navzoč pri obedu s predsednikom iu drugi- l;i, tla razobesi «lesk k diplomatični družit hkoro eno leto. kjer j frani | ne li z imenom svoje tvrdke. On je zadnji dodatek nji diplomatičnimi zastopniki, in to kljub dejstvu, da mudi v Parizu že' Maver je kaj delaven čl čakal pred vratmi Elizejske palače na besedo 3ega lovek ter preživi pri delu večino svo-asa, zaprt v svojo knjižnico. Vedno je zaklenjen in za enkrat >kcga preds'-dnka. da sme vstopiti ter izročiti svoje poveril- ** »e ue ve. Če radi njegove osebne varnosti ali rad'tega, da bi ga ine. T« kom ceh dolge bolezni bivšega predsednika Desehane- ktio ne motil. Kadar je poklican kak tajnik, ali če hoče sam obiskati t. r nato sledeči interval izvolitve Milleranda ter njegove inavgu- poslanika, se mora oglasiti v uradu čuvaja, kjer dobi ključ za knjiž-rjo-ije. je ski p. stmiik čakal, dokler ni bil nekega dne nepričako- nico poslanika. Obiskovalec odklene sam vrata ter jih t ml i zopet za-\ami pozvan, naj pro!»*. da bo sprejet v diplomatični zbor. Pozdrav, klene, ko zapusti poslanika, nakar izroči ključ i.opet čuvaju. Nem-» • obstaja ponavadi ^ prisrčni izmenjavi čestitk s te in one strani. poslanik potuje pogosto v BerHn in Monakovo. Tudi je v direkt- svarilu. naslovljenem na 1 ei" *»tiku s -vojo deželo potom dnevnega telefona p<> privatni žici. J« ■ U« \ "tajal v tem fclu- pri s aju v izmenja Mima ričnem da ne — Kakšno stališ zavzemajo sosedje nemškega poslaništva ličila drago izvojevano zmago zavez- *pričo povratka njih prejšnjih sovražnikov? — se glasi vprašanje. katero stavi vsak A meri kanec, ki pride v Pariz. Stališče sosedov kol nemškega poslanika ;n nemški narod od strani Milleramla. suie Nemčija skušati, rako bi uni _ _ , likov. katero stavi vsak A meri kanec, ki pride v Pari^. Stališče sosedov kot Nemci s„ „ato polastili »vojega starega poslaništva na Rue Parizanov v splošnem je ono brezbrižnosti in zaničevanja Nemcev, «!• Lili«. v srcu starega arUt okra tičnega bulvarja >!nint Germaine in kajti jih navzočnost se smatra za potrebno zlo, kateremu se ni moža streljaj daleč od francoske poslanike zbornice ter francoskega zu-.J?°ve izogniti, i .injrga urada. S torei»it<*»t jo in natančnostjo, ki ie pristno nemška, s je lotil štab dela in sedaj je skoro končano izč išče nje poslopja, ki je bilo celili |»et let bermetično zapečateno in kojega temna iu mrka zunanjost je predstavljala nekaj pretečega za vsakega človeka, ki je šel mimo. Vsakdo, ki gre skozi Rue de Lille, bo zapazil veliko delavnost tako v poslopju samem kot izven njega. Na delu so zidarji, kamnoseki, ti-sarji, mizarji in vrtnarji in gradi se nova krila k staremu po- je alopjn. Tudi okrašenje notranjosti napreduje z veliko naglico. »d? Čudna zgodba o odpeljanem dečku. bliskovito po Ljubljani razue-noviea. da so tovarnarju Kar- Nemški čuvaj ;>li hišnik, ki j«- Ostal tekom cele vojne v poslani-j,, Polaku ml. ukradli otroka. Ljubi vu po« I at na krila se ie zirradilo k poslaništvu v glavnem v namenu. |et star. primeHio čedno oble-da se nastani tam št. b. ki je s,.«laj eden največjih pri kateremkoli -.en fiovek črnimi očali in veli-1 oslaništvu x Parizu Vračaj.^-i se Nemci so našli v Parizu jrotove kim robeem okoli llst> Xa glavi je s vari. ki nis«. obstajale, pniln« oni sanjali svoje ^anje o univer-'- , . , ... ... 1 . ....... .. imel temnomodro žalni he^euioniji — su med temi stvarmi je bilo tudi pomanjkanje sianovanj. <»dpor Francozov proti temu. da bi imeli Nemce na stanovanju ter visoka najemnina, posebno če se nemške mark«* izmenja v francoske frank- Vse t«, je ^.menjalo, da mora poslaništvo samo >vo:: ' Prosim, gospodična. Ali je Hkrl>eti za nastanjeni« majhne armade uradnikov iu atašejev. Raz-'.^'^yJ Tonček Pollak? ' Pritrdila \ent.»ga se je vse konzularne uta«le stisnilo v poslaništvo, ker se ni mu je. na kar je nadaljeval:'Nje- V opoldanskih urah 17. febr. se navodila, kako mora biti narejen 4*pakelček s številko 9999" in da se mora ta p-tkelček oddati v »gostilni Keršič v Spodnji Šiški, kamor pride točno ob 11.30 minut neka oseba, ki bo gostilničarki povedala številko iu vzela paket. Pismo določa tudi, kakšni marajo biti bankovci t. j. samo ta veliki, tudi ne oni nad 1000 dinarjev in čepico in temuo-moder plašč. Nagovoril je učiteljico voditeljico Frančiško Suhar- •daj ustanovilo še nikakib nemških konzulatov v Franciji. Postavno in tehnično s«, nemški zastopniki v Franciji, — gov oče se je smrt none varno po- od po- nesrečil med avtomobilsko vožnjo. slanika navzdol. personae gratae. k«»t se pravi v diplomatičnem jaz imam naročilo, naj fantka pe-jeziku. Dejanski pa u'.so. Vojna in vse njene grozote, spomin na nem- jjem domov ?? Ške ..krutosti in s^-uiini na francosko trpljenje. — vse to je še pre-| Učiteljica - dovolila da je vzel več živ«, v .pomii.il naroda ki je šele pred par dnevi položil v grob . ^ ^ernleine-a Tončka. Zlo- neznanega podu ja , da bi privolil v odpuščanje m zbnzanje. —\.. "Prijateljski sovražniki" jc edin; izraz, ki je na mestu v tem ozirui in ki dejanski označuje status teh nedobrodošlih obiskovalcev. Nemški poslanik in njegovi pomočniki se v polni meri zavedajo ve"a l'rata T^ojzeta. kar pa kate-te/.avne-a pi»i« /aja. v kater-m nahajajo. Ne morejo si kaj. da bi(bet ni dovolil, ker ^se mu je člo-se ne zavedal Lspiošncga razpoloženja hladnosti in odpora, na katero vek zdef sumljiv. Crai rokovujač zadenejo \ v povsod in kar tudi opazijo v svojem vsakdanjem stiku je dečka prijel za roko, mu začel s> Francozi. Brzojavni uradniki, sli iu vsi drujri iz zunanjega sveta, ki p0 poti praviti, kako se je ata po-ptidejo v stik z nemškim svetom za masivno ograjo v Rue do Lille,'nesrečil. kako je mamica težko rast ore s\«»j del. da spomnijo Nemce, da so še vedno bodies'' in da1 nut pozneje, sinko je izgubljen**. Zločinec je Tončka vodil nekaj časa okrog državnega kolodvora in ga slednjič spravil v gostilno št. 269 v Jernejevi ulici. V gostilni je zločinec naročil nekaj vina. Tonček je plašno gledal krog sebe in jokal. Črni mož mu je govoril: "Sedaj pojdeš z mano na Dolenjsko..." Potem Zopet: "Na pij !" Počakaj malo! Ne smeš ven!" Na inec je poskušal tudi v tretjem to se je mož odstranil in pozneje refcredu vadnice odpeljati Tončko- so f?a videli pred Keršičevo go- --1 i ; Možgani iz kamenite dobe. i Najnovejše najdbe lobanj prazgodovinskih človeških bitij so i-, mele za posledieo velik spor med j antropologi v Evropi. Te lobanje, j katere je našel pred tridesetimi leti profesor Dubois, neki holand-ski armadni zdravnik, na Javi. so bile opisane šele sedaj. 1 I Nobenega dvoma ne more biti|l Iglede tega. če so človeške in slične i so slavni Talsaj lobanji, katerofi so našli v Avstraliji. Največja, sej glasi, je ona neke ženske ter ima ;izdolbiiio za možgane, ki je za enoj jsedminko večja kot povprečne današnje Angležinje. i , t Pveraft. slavni angleškir J znanstvenik, govori, o nadaljni; prazgodovinski lobanji, katero -o! ■ našli v Boskop, v Transvalu letaj j 1913. o k.iteri se glasi, da obsega ____ j možganska duplina 1900 kubičnih' - i centimetrov, torej več kot ona fT-Pri kontroli svojega rajona je lezofa Kanta, ali skoro tako veli-prišel kriminalni orgau Franc ^ot ona Bismarcka. LUCKY CIGARETTE Severova zdravila vzdriuiejo zdravi*.- v Jruimah. Izčisti svojo kri. Sedaj potrebujete spomladansko zdravilo. Kot posledica z mske^a življenja, ko je človek po večini zaprt v sobi in mu manjka zraka in gibanja—postane vaš sistem okoren, prebava nepravilna in udje več aii manj negibčni. S evera s Blodal Iz tega moramo sklepati, da so morali imeti prazgodovinski Ijurt«-; i je prav toliko možgaov kot jih Cankad tudi v Sartorvjevo gostil no "Beograd" na Žabjaku št. Vsedel se je v kot in opazil pri nasprotni mizi nekega človeka. Ta ga je nagovoril in mu pravil, d&\M(tycil& iz on;h dob bi šel rad k vojakom kot dalje služeči podčastnik, samo ne ve. kje ima prošnjo vložiti. Cankar mu je pojasnil, da lahko prošnjo vloži potom policije in ga je po- (preje Severov Kričistiiec) je pravo e obnovljevalno zdravilo, ki bo delalo i blagodejno na izmenjavo vaiega Si- j stema. ki £a t^ico želite. Pomaga | do poprave nenaravnih razmer in ^ delqje kot regulator za zdravljenje T kožnih izpuščajev. Cer.a $1.25. # Pn vseh lekarjiii. x W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Karol in madžarski general Po poročilih iz Budimpešte se imamo m! ali pa še ve.-, -n da so!jt. zavezal kardinal Czcrnoh, ka-|vse takozvane * rekonstrukcije " kor je razvidno iz besedila pisma, ki ga je pisal razkralj Karel ma-arskemu cerkvenemu knezu, da ne bo nikdar in nikoli ko«ja kro-krono madžarskih kraljev, ker hoče v vseh okolnostih čuvati zvestobo zakonitemu kralju Kar- fantazije in laži-znanstvenikov. Nasprotno pa jc treba pomisliti, da ne pride z o-zirom na duševne zmožnosti vP°-:n i| štev le množina možganov, temveč i v prvi vrsti njih ustroj, to je mno-vabil naj gre kar žnjim, da sesta-i^na takozvanih kanalov -n udr-vijo prošnjo. Mož je šel. Na.poli-!tin 113 površini možganov v druž-jIu in lie 1,0 ilikdar prepustil, do-ciji so «ra kot sumljivega telesno bi ve^'e ali »»»»ise občutljivosti j kler b,> živel Karel in se ne bo tudi ne oni po 20 dinarjev. Pismo zaključuje z grožnjo: 14Ako ne prinesete do le ure. je Vaš sinko izgubljen za Vas, potem si lahko mislite, da ži.vfc imenuje Kudolf Sati er. rojen 1895 v Zapužah, olJč. Zgor. Šiška, izučen ključavničar in je bil svoječasno zaposlen v Pollakovi tovarni. Satler je pred napram _zunanjim utisom. V tem ozirn seveda ni Se izreke . ptostovoljno odpovedal kroni, da bi bil za kralja izbran iti kronati tia zadnja beseda, kar? velikost j kodo drugi. Ako bi Mt Czcrnoh lobanje ni še nepobiten dokaz de- tudi odstavljen in bi bil imenovan -Jjafiske inteligence človeškega bit-!za pHmasa kak drugi poshišnciši ja. RSI ESI !MS BC3 i je učiteljica smatrala po vsem kot rodbinskega pooblaščenca. | škof, ki bi kronal za kralja koen I drugega, ne bo kardinal tega kroju;1 n ja nikdar priznal za veljavno lin bo tudi odpovedal zvestobo in pokorščino temu protikralju. ker je kot ključar garnizijskih zaporov pomagtil nekemu vojaku do pobega. Človek, ki je odvedel Pollako-vega dečka iz I., ne II. razreda na vod raci, je kazal tako orijentira-nost s Pollakovimi odnošaji. da ga Dr. Richterjev Močan družinski liniment Pain-Expeller uporabljajo žc več kot petdeset let v .-koraj vsaki deželi na svetu. Z a revmatične bolečine, nevralgijo, ohromelost, izpal:ke, prenapetje mišic, za hitro o d p o ni o č i-godnjim prehladom ie ta stari zanesljivi družinski prijatelj neprecenljive vrednosti Vsak lekarnar prodaja Pain-Expeller. Bodite gotovi, da vam ponudijo pristnega z varnostno znamka "Sidro." Zavrnite vse drugo kot ! nadomestek in po- > naredfco. r. AD. RU H1ER & C0. 3rd Are. & 35ta St., Brooklya, New York »voj lieu na spomnijo Nemce, aa s«, se vedno "uoenos • in aa;nj(.na kako ^ ves avtomobi! raz-s«. hoteli in izzvali vojno. Stab sprejema to neprestano žaljenje zelo\|it pe]jal „'a proti «riaYm po-kislo ter j- storil vedno tako izza onega dne v juniju pred dvemi le-]^. ^ t^.eku Ju. ti, ko j« nelu majhen dec» vrjd lraicin ter razbil alamnilc nekegaj .. ^__. _*_____^ ,__1It i-emškeira uradnika, ki je šel po zagrajciii cesti v Versailles. riju Cesarju in ga %-prašal, koliko -tab ni mogel namreč nikdar razumeti, zakaj se Francozi tako;«;htevo- d* neko Pismo n? j«'Zc. Nemški poslanik pa razume to. To razumevanje, pomešano z SJ- Petersko cesto v Pollakovo vi-dobriia taktom moža, ki ve. \ kuk.-ui položaju se nahaja, je napra vo. Postreš«"-ek mu je kratko pri-vilo misijo dr. Maverja v Parizu za manj mučno in neslavno kot bi pomnil: "10 K". Plačal mu je 16 drugače bila. K m mu dal pismo z naročilom: Dr. Adolf Mayer, kratek, vitek človek v starosti "okrog petdese- **Stvar je zelo važna! Hitro netili let, je prvi nemški poslanik, ki ni imel nikdar nobenega naslova Njte!... Se mudi!" Od pošte je iu ki ni pripadal nobeni aristokratski družini. On je demokrat. f*a-«odšel z dečkom v &iško Ves čas var,-«- in katolik, tor-i tri lastnosti, ki jrovore zanj * strani francoske-]^ j je ^ovek imel frna ga vidika. Z ozirom na nekatere njegove metode bi se ga tudi lahko .p ^^ ^ ^ M primerjalo z amenskiuu diplomati starega kova, ki so najrajse ura-dovali brez suknje, kažoč pri tem rokave svoje srajce. Predvsem pa izjavljajo vsi oni Francozi, ki so se sestali ž njim. da je to človek, ki S, ti ko zelo razlikuj.- od vseh svojih predhodnikov, da človek le tež- ker je deček bolj priprOStO obleko in nera«l veruje, da je to diplomatični zastopnik Nemčije. V tej srečni in koristni okolicinl pa niso njetrovi tovariši ^odob-M svojemu glavarju. 1'vedene preiskavi- so razkrile, da so skro vsi važnejši atašeji in svetniki poslaništva v Parizu člani stare jrange na Wilhelmstrusse v Berlinu. Z izjemo poslanika so to diplomati po po-klieu in ker se nob«-n.i ilijjjomatična karijera ne pričenja izza časa po sklenitvi premirja, pripadajo ti ljudje brez dvoma zunanjemu uradu von .lagowa m Zimmermanna Glavni predmet Ir. Maverjeve diplomacije v Parizu je komerei-jalizcm ali uveljavij.-ije trgovskih stikov. On je predvsem trnovec* Prvctno je bil odvetnik v Monakovu, a se lotil trgovine malo pred pričet kom vojne iu t 'kom štirih let. ki so sledila, si je nagromadil velikansko premoženje. Njegovo politično vizijo obvladuje ekonom-fka. kat»ro dejstvo je tekom vseh pogajanj glede vprašanja oeškod-i;ine a veliki meri prispevalo k v/.držanju primerne zveze med Parizom ter berlinsko viado. Nadaljni faktor, ki govori v veliki meri v prilog dr. Maverja in ki m»;. je pridobil prav posebni francoskih finančnih in trgovskih interesih, je njegovo _ nje francosko-nemškega zbližanja i^a ekonomski podlagi. Mayerjn (jju^rje^ t. j z besedami šestde se je deloma posrečilo prepričati Francoze, da je bodočnost Francije tisoč dinarjev to je 240.000 K. in Nemčije ter tudi > se ostale kontinentalne Evrope odvisna od eko- J: . . .... ~ , To je ena najmanjših *vot. kaf policaje, deček jev jokal, toda nobenemu ni bilo to kaj sumljivega. cen. Postrešček Jurij Cesar je pismo1 takoj nesel v Pollatovo vilo oziroma tovarno in je v nradu izročil Karlu Pollaku ml. nekaj minut-pc 11. uri. Zadeva je postala takoj vsem jasna, da gre tti za rop malega sinčka in da hoče neki zločinec izsiliti veliko odkupnino. Osem pisemskih strani obsegajoče pismo pravi med drugim: "Blago-rodni gospod! Vaš sinko se nahaja v na šib rokah in sicer v rokah stilno, kjer se je razgovarjal'z nekim raztrganim capinom. Tovarnar Pollak je takoj obvestil policijo, ko je bil prejt iz šole poročilo, da je dečka m-kao do-peljal in ko je bil prečital pismo. Policija je takoj razposlala ua vse strani detektive kriminalnega oddelka. zastražili so takoj vse važne prometne točke in kolodvore. Z avtomobilom so bliskovito dirjali po vsej okolici in prevrnili vso Šiško. Policija je kinal« dobila natančnejši popis zločinca in kmalu se je tudi ugotovilo njegovo ime. Je neka ljubljanska ba raba, ki ima še dva druga kompli ca, s katerima se je bil o ropu Pollakovega Tončka domenil v kavami "Central". Obenem je Pollak poslal svoje ga uradnika "Webra v Keršičevo gostilno z denarnim pakelčkom pod št. 9999, ki je bil fingiran Weber je vprašal v gostilni po gospodu, ki naj bi sprejel paket in tam so mu povedali, da je bil pred dvema minutama tukaj neki raz trganee. povprašajoč po paketu. Sli so na ulico in opazili capina v razgovoru s starejšim človekom pred Keršičevo tovarno vozov. Weber je začel zasledovati zločinca. ki je urno pobegnil na kolodvor, ker sta se doilgo časa lovila med vozovi. Slednjič ga je prijel nemškega sporazuma bed obema največjima vojaškima silama v Evropi v skupno protekeijo proti komereijalizmn Anglije in Združenih drzar, Francoski uradniki so že več kot enkrat priznali, da je tak f^kole napraviti sporazum z Nemčijo neizogiben. • Obširno pismo navaja na fcafcega slučajnega obUka v <^uai d'Orsay, kjer §e precizno W 4© pičice p društva "i"rni roka". Zatorej vam lin glasno vzkliknil držeč revol-- jdamo vedeti, ako ga bočete videti, j ver proti njemu: "Kje imaš fant-rešpekt pri ako ga hočete odkupiti, prinesite ka!" Človek mu je naznačil go-zagovarja-jv šiško v gostilno Keršič 60.000'stilno, na kar ga je Weber izpustiš in človek, je pobegnil ter se skril pred detektivi v okolico. Uradnik Weber je resnično našel fantka sedečega v gostilni. Odpeljal ga je domov kjer je oče neatrpno pričakoval razpleti j al Tseg^ dogodka, ena moremo zahtevati in sicer imate rato ; ofc zelo bna Naturalizacija. 8 V kolonijah dalje proti severu s«t bile razmer«' približno iste. a vsled verskih nemirov j« l>il bapredek počasen iu trpljenje ob več k«»t viieui času veliko. I^eta 1«4.'5 je par kolonij, nje«! temi sedanje države Massachusetts. Coijuečticnt in New Hampshire združilo sile in imenovale s«> ««> "Združene kolonije Nove Anjrlij«-". To se je z.^«Mlih» v ImljSe zavarovanje proti Indijancem, ki so strašili našelj«-nec z neprestanimi vojnami in masakri. New Hampshire- s«- je ločil ««! teh kolonij leta 1741 ter postal kraljeva provinca, kar Je ostalo d<» revolucije. Ozemlje Coiinettk-uta So zahtevali zase Nf. zozemel in predno so bili Angleži v stanu lH»lastiti s«' sa, so bili prisiljeni zgraditi f«»rt v Hartford, katerega j«- naselit John Steele leta lftL". Kolonija v Conneetieutu j«' sprejela pisano ustavo, s katero se je dajalo vsem pros-tha možem volilno pravico. To je l»iIo prvikrat v zgodovini, ko je bila pisana ustava napravljena o«l naroda in za narod. lihode Island je ua selil leta 103« ueki Koger Williams in naselbina se je imenovala l*rori«h»nče Plantations. Nizozemski ««»veriierji v New Netherlands so se prepirali z Anjrleži glede mejnih črt. a leta 1IJ04 so se udali iu kol«»nija je d«i-bila novo ime New York na čast vojvode iz Torka. Sedanja država New Jersey je bila del New Netherlands, a iK>tem, ko sv slednjo a zeli Angleži, je bihi ozemlje med Delaware in Hn«lsoii rekama iKideljeuo Sir George Carteretu iu lordu HeBrkley. Prra stalna angleška naselbina je bila leta 1004 v Eli-zat>eth. Iiunl Berkley je prodal (svojo JmiIo-v ic«» znano k«it West Jersey nekaterim kve-kerjem (CJuaktr*) in East Jersey, polovico <'artereta. je kupila neka dmilia kvekerjev koje član je bil _ William Penn. Toliko za-»Irec se je i»ojavilo glede resničnega lastnin. stva »»zemlja, da so vse te kompanije leta 1702 Izročile iSe svoje pravice angleški vladi h: <-eli New Jersey je bil združen z New Torkom pod enim g< »venierjem. Položaj je ostal tak^ »kozi. aert. in . trideset let. ko si je New Jersey zo|»et zagotovil separatno a«lnii-tiistraeijo in «»»tal je kraljeva provinca do i«-v«ilu tein«-lj m<*sta lMiiladelphije. \"sle«l prijateljskega načina, s katerim j«- izstopal Penn v. Indijanci, j«' bilo zaznamovati le malo s|Nir«iv v zgodovini tega kraja. iK'laware in Peuusylvania -ta bila i*vl altim«>re je dobil «m1 kralja Karola dovoljenje za ozemlje, ki je ležalo severno »hI Potomac reke in ustanovil je vas. ki j«» no-ila ime St. Mary's. V Carolina h so se stalno naselili! Angelži. I»«-I olišimega ozemlja, leži^-ega proti jtr^it. Virginije. je t»li znan k«it Ar!»ermarle kolonija. Naflalj«- |>r«>ti jucn je bila ustanovljena Carteret ko»ni«anija leta 1070 o«l strani angleških priseljencev, ki so se izkrcali tam. kjer j«» 1 • i I fort Carolina zgrajen pre«l številnimi leti. 1'stanovili s«i pozneje tla mestu, kjer «toji s«nlaj Charleston. Obe ko. ltini-ji sta ležali djtleč narazen, a »U'. ostali ena provinca, s separatnimi go ver ne rji «>«1 pričet ka. Stalni spori mrd lastniki s<» k«>n«'-čno «love«ltt «l»» loeTtve in ot»e sta ostnll y>«»-s4-t«ni kraljevi i»r«»v1nei do revo'metje. O«»or^ia j«* bila za«lnja izmed trinajstih kol««nij. ki s«» bile ustanovi jene. Imenovali so jo na čast Jurija II.. ki je «lal to ozemlje .Inmcs tbor{>e-u leta lT^^t. ki se je naselil v Fa-Tannali. Tiuli Georgia je ovtala kraljeva ftroVinea do revtJucije. Tekom «li»l>e. katero krijej«« različne na j«> l»iI konečno zopet uveljavljen mir. jo ol*lržal vsak naroba. ni«*- več. % „ „ . iibir .'ji/ m razumem. M t t' i .1.: j):i \ -!>>pu jt- Trt ba piaoati. I J •kaj »cm uujral plačati jaz. da ne vstopim? • i r ii "j a st\iir. V. plačate }><> dv«-sto in petdeset liber za ik-bir vtč ne b«*»te čuli o lijilc .i i., £ i*|i i /ii{M-ljivo. kur m i pravile. Ali pa >e bosta K. r ..j;;.. . a «.kn-ila -lnžbo jmhI mojim jKjvelJstvoiu, bi ., >.'•_■ '/.<'.. z onim kitaj>k*'ga fesa rja. Vprašajte i . . , ,, K,, ii j. .,njam. govori. Harraba^. jrovoin Carrotel. |;( s kfl 1 »araba-. živimo kut veliki go^p^nlje. lil kako > » II pravljeui: Le poglejte. < ari'Wel ,)•• z.i-ukal, tla pokaže a»vojo obleko. l*i>"ti znnajij >ti in* morem i:iče?»ar reči, — je rekel meščan. Vi mi torej pošljete svoja dva mladiča? - Rad bi. Ali *e b«»Me dolgo tukaj mudili.' t!i /jun.i odidfino naprej. l)a pa Jdu^ lahko dohitita» 1 n » . anali knrak<>ma. Plačajte pet sto liber in stvar je končana. — Imam It dvesto in petdeset pri sebi. 1'ot. m ima d jlc ostalih dvesto in petdeset in je celo doi>ra j «-tv«-/a. < i .t ;, it pošlj<'T k meni. Diupačc* bi lahko kaj sumila. — Kaj < mi bo>:a ukla, da je eden »losti za izvršen je naročila? K-eile n.a. ti i niso pola varna ter dajte vsakemu liber kot predujt-ui na plačo JMeš« an je začudeno pogledal na Cauvignaea. ' — - je rt k-1. — zu vius vojake ni liikikik težkoč, katerih bi ne znali premagati. Nato j«- pla al tlvesto in petdeset liber ter odšel ves vesel, da je n .v,-l priliko iznebi;i se za petsto liber enega nečaka, ki ga je &tal >eč kot sto piitol vsako leto. ta j, / Petnajsto poglavje. » M T * In »daj. — je rekel Cauvignac, -— mojster Barrabas, ali iiu.rs v s-voji vre^i k-iko obleko, ki je manj eleganta kot ona, katero iiuaš na sebi iu ki bi ti dajala zunanjost davčucga uradnika? — Imam ono davčnega iztirjevalea, kot vam je znano... Dobro, imaš gotovo tudi njegov patent? Poro.''-uik Ferguzoii nii je rekel, tla ne sinem izgubiti in dobro m m trn spravil. Port* .lik Kerguzon je najbolj previdni Človek kar jih po-/naiu. Obleči se torej kot davčni uradnik in vzemi s seboj patent. Itarrabas j.- .-«1- 1 ter se vrnil v desetih minutah, popolnoma iz- preuienjen. < auvigiiiiea popolnoma črno oblečenega ter sličnega Severov Balzol preje Severov življenski balzam popravi te nerede. Uredi organe prebavnega sistema in obnovi njihove funkcije, kakor je potreba. Pnemaga splošno slabost. Je idealna tonika in graditelj telesa. Kupite steklenico še danes in boste ž njo na dobičku. Pp vseh lekarnah* Cena85c. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA liCTtyg Balzol AteoaOL !• FE» CEST. aai B labal TaMco. • POZDRAV. Predno se ]wdara na paruik **8an Giusto1". k i odpluje iz New Yorka 12. marea, pozdravljam vse Slovence in Slovenke Sirom Amerike, posebno pa mojega brata na Pleasant Unity, Pa. Pozdravljam tudi Jožefa Arh in vso njegovo družino. Srčna hvala vsem tistim, ki so me spremili na kolodvor v I^atrobe, Pa. Na ve-j selo svidenje v Jugoslaviji! Anton Krajšek. NAPRODAJ FARMA, obsegajoča 120 akrov; 12 glav ži-' vine. ."{ konjj. svinje, hiša 8 sob; in zidan hlev. orodje, kar se ga potrebuj**. -Ki akrov žita post»ja-fie«;i. dnvti deteje za krmo. Pol milje od glavnega mesta. <'ena nizka. Več s«.1 izve pri lastniku: {J. Mlakar. 804 — 74. Ave., West Alii-. Milwaukee. Wis. H 2-14—31 Rada bi izvedela za mojega brata JOHNA VINKŠELJ, doma iz j Velike Malenee. fara "Čatež obi Savi. Minulo je 6 let, odkar je bil v Trinidad. Colo., in od ti stega časa ni več slišati od nje ga. Zatorej prosim cenjene ro jake, ee kdo ve za njegov naslov. da mi blagovoli naznaniti, ali ga pa opozoriti, da se mi sam javi. — Mrs. Barbara Ore-kar, 74ti Kansas St.. San Fran ciseo, C'al., ali pa sestri: Marv Jackson, 737 Rhode Island St.. San Francisco. Cal. (9-12—3) KRETANJE PARNIKOV milj od /e-leznišl:?1 postaje in prav v bližini tlakam* eeste. 1 miljo od šob*. 8- konje. S famo se ti 7 krav. 100 kok«ši. kar ^a je s »hI a j na t": ijev krompirja. i!.~» i vse orodj* NaŠel j, u pravici — Tem slabše, sospod moj. tem slabše. — Zakaj tem slabše? — ■ Ker sem prisiljen zagotoviti se vase osebe. — Moje osebe? — Seveda. Obtožniea vas označuje kot.sokrivca. Odvetnik je postal zelen v obraz. — Ill če bi te svote ne sprejeli. — je nadaljeval Cauvijmae. — potem bi bila stvar seveda drugačna. Vi ]>a priznavate, da ste sprejeli denar in v tem tiči dokaz.... Saj me razumete. — In ee vam jo t; koj izročim, če izjavim, da nisem v nobeni zvezi s tem ničvrednim Bisearros, če ga zatajim? — Bi kljub temu visel nad vami težak sum. Lahko pa vam rečem. da bi takojšna izročitev denarja . . . — Gospod moj- takoj, — je rekel Rahotin. — Denar je še vedro* tukaj v vreči kot so ga mi prinesli. Jaz sem le poštel svoto. — In je natančna ? — Poštejte sami. gospod. — Ne. gospotl moj, ja/ nimam pravice pobirati kraljevega denarja. Imam pa pri «.-bi davčnega iztirjevalea \z Liboume .katerega so mi pridelili. da pobere različne svote. katere je deponiral Bisearros na različnih mestih, da jih porabi v slučaju potrebe. — R«'s. naročil mi je, naj mu takoj pošljem teh štiri tisoč liber. — Vidinte? On brez dvoma že ve, da je gospa prineesinja pobegnila iz Chantillv in tla se nahaja na poti v Bordeaux. Spravil re skupaj vsa svojo sredstva za upor. In vi ni.ste ničesar domnevali? (Dalje prihodnjič.) Oba sta odšla proti hiši odvetnika. Mojster Rabodiu je imel sta-i ovanje \ tretjem nadstropju, obstoječe i/ predsobe, uradne sobe in i.abim ta. Br» z dvom,, -»o bil«- poleg tega še drutre Ker pa niso l i!»• mlyir /.i ujt srnvf strank«-, nočemo g*ivoriti o njih. t . lt . j š.-i prednjo sobo. pustil Barraba>a v uradni . :«>yrl»-d na oba t»i>ača, ki >e dela- la kot tla mažeta po papirju t.-r \sio]»il v najsvetjše. M liab<-lin j< s,-d« 1 ju i l-alni mizi. ki 'je bila tako oblo- . na akti 1 to velik, suh človek rmene barve, oblečen v >': ni» sukn;o k; se < tako t« >no prijemala telesa kot koža gada. Ko ,!'• čul korake Cauvignaea. je. ti\ iiriii 1 glavo. « .iini'.'ii.n- «' inis'iy, da je naletel na baziliska. a tako so >e * - « i •-h.-nika mrk m Ibsku >kt»posti in ptdilepnt»sti po de-1'arju. i Cjospod nioj. j» rekel rauvignae. - - prosim za odpuščali.. tla s. tu prišel, ne da bi se preje naznanil. To pa je predpravica noljega urada, - je dostavil z očarljivim usmevom. Pndpravica vašega urada. — je rekel mojster Rabodin. —• h.ivii urad pa imate če smem vprašati? — Jaz m t ksekutor nje^t»vega veličanst\i:. gospod moj. — K ksekutor njegovega veličanstva. — Imam ta čast. f ® MB Jaz ras ne razumem, gospod moj. Takoj boste razumeli. Kaj ne, vi poznate gospoda Bisearros? Seveda ga poznam. On j»- moj klijent. — - Kaj mislite o njem, če iineni vprašati? — Kaj mislim o njem? — 1 >a. " . — ^lifciiui ... misiiiu ... da je zelo dober človek. — C»o?pod moj, vi se motite. » — Kako, jaz se motim? — \uš pošteni mož je upornik. — Kaj, upornik? — Da, gospod moj, upornik, ki je samotno lego svoje gostilne I orabil za to. da je napravil iz nje guezdo zarote. — Moj Bog! — Ki je obljubil, da bo zastrupil kralja, kraljico in gospoda Mazarina, če bi se slučajno pri njem ustavili. — Ali res? • f In katerega .*ui ravnokar aretiral radi veleizdaje ter spravil v ječo v Liboume. — Gospod moj, Jaz ne vem, kaj bi počel od presenečenja, — je rekel mojster Kahodiu ter se zavrtil v svojem stolu. — On j te še več, — je nadaljeval laži-eksekutor. — Vi sle kompromitirani v tej stvari. * Jaz! — je vzkliknil odvetnik ter skočil pokonci. — Jaz kom-I rum it i ran in kako? — Vi imate svoto, katero je določil zločinski Bisearros za plača nje armade upornikov ... •— Jaz sem res sprejel za njega ... — Svoto štirih ;:soč liber. Nataknili so. mu španske copate in kmalu je strahopetce priznal, da se mora svota nabijati pri vas. — Seveda je tukaj, a komaj par trenutkov. KAKO SE UČITI ANGLEŠKO Vzemite v roke angleško knjigo ali časopis, beležnlco (note-book) In angleško-elovenskl besednjak, ki ga je sestavil dr. Kem. Vsako neznano angieSko besedo poglejte v besednjaku, kake se Izgovori In kak pomen Ima; zaplilte nezrane besede v beležnico In Jih veEicrat ponovite. V nekaj mesecih boste Imeli lep zaklad besed, katerih bi ne dali za stotine denarja. Jetenkl In zimski večeri eo kot nalašč za učenje. Vsaka ilovcn* ska hiša bi morila Imeti ta besednjak. Naročite ga na sledeči naslov: Dr. F. J. Kern 6202 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO. Cena besednjaku Je t5. — I stota m lahko naročite za $1.25 Ztrmano-ve pesmi, ki vam bodo ugajale. 0<=>00<^Z>0(>0 BO JAKI, NAKOCAJTE 8E HA "O LAS NAROD A". NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V XD~R.il tM IH nativ«« Dr. Koler slovenski zdravnik €38 Pen Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Koler Je naj- ■UrejSl slovenski zdravnik ipecja-Ust v Pittsburghu. ki trna. 24-letno prakso v zdravljenju vseh moiklh bolezni. Zastrupljenje krvi zdravi a gla-sovltem 60C. k', ga. je liumel dr. prof. Rrlkh. Ce imate mozolje ali mebur-£ke i« telesu, v rrlu. i*:j*i«imnje las. bolečine v kosteh, prHite in lzčlatil vam bom kri N"e čakajte, ker ta bolezen rialrze. Vsf mi ške bolezni zdravim po o-fcrajfcmi in"li di. Kakor hitro opazite da vam pren^huje zdravje, ne t-akaj-te. temveč pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil. Hyrosolo aH vodno kilo ozdravim v 36. urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bo-ine v križu in hrbtu in včasih tudi pri puščanju vode. ozdravim e gotovostjo Revmatizem, trpanje. bolečine o-tekline srbečk-e. ^krofle in druge ko-t..e bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem čaau tn ni jmtrtiino ležati. Nekaieri druffi zdravniki rabijo tol-mafe. 3a vas razumejo. Jaz znam Se iz star-ga kraja, zato vas laSJe ^dravlm. ker vaj razumen slovenski. Uradne ure: ob delavnikih od t. do S. Ob nedeljah od 9 do S. Kad bi izvedel, kje se nahaja mo- ' ,„ , ____ , ... , ,- 'JO ton sena. \ se skupaj za .s.).»t« in /nauka iz vrhniške okolice. . , , i • , i - rr +, 1 a koj st> nku-a s"J(Hh>. diimo r ki sva skupaj potovala u Trsta , ' . - . _ • , ... . ,. •• ?ll.Hi na li-tn m obrest i t »o .}' t. \ » na parmku l rosni en t I« ran t _ . . . , - .v • s«* ikii/Vi- i/ eomka M. 4i. jjisite meseca novembra lani. Ona je 1 . . 1 v- i • tak4»j poiij. -- -»«»1111 Zulii'li I-arm s'a v N. \v l ork. j.iz- pa v , . t tl , --. i . AiriMifv, sr. ( lair Avenue .Johnstown. I*a. i e l>o .-it;i!a ta , - , - * -i ..Cleveland, (»hi«.. 10-12—3 žb<»ltu in ]wtem mi ni znano, kje s«1 nahaja. Prosim! cenjene rojake, če kdo ve za j njegov luuslov, naj mi naznani, | če pa sum bere. naj se mi sam1 zjrlasi. k»-r mu imam nekaj važnega sporočiti. — Anthony Truden, Box 2f>0. St. Marys. Pa. (li-12-^i) NiW YORKA. ^RETIC f 16 marca — Genoa COLUMBIA 16. marca — Tre» rRANČE 17 marca — Havre OLYMPIC i* marca — Cnerbourg ilVNOAM 1B marca — Boulogne ALBANIA 1* marca — ChtrOoun AQUITANIA a marca — Cherbourg PANNONIA 23 m area — Trst REGINA 23 marca — Genoa AngtNTINA 24 marca — Trst ALBANIA 24 marca — C^.erboura N. AMSTERDAM 2« marca — - Boulogne FINLAND 26 marca — Cheroouro LA SAVOIE 2« marca — Mavre CHICAGO 26 marca — Cherbouro fflES. WILSON 30 marca — Trst LAPLAND 2 aorila — Cherbourg BELVEDERE 2 aprila — Trsi LA LORRAINE 2 aorila — Havre NOORDAM 2 aDrlla — Boi-'oaoe LEOPOLDI N A 5 aorila — Havre ADRIATIC S aprila — Cnerboura MAUPETANIA 7 aorila — Cherbourg LA TOURAINE 7 a Brna — Havr» KROONLAND 9 aprila — Bou'oane ROTTERDAM 9 aprila — CHerboura AOUITANIA 12 aorila — Cherbourg ROCHAMBEAU 12 apri:a — Havre FRANCE 34 aDrila — Havre PESARO 14 aorila — Genoa ZEELAND 16 aorila — C herbouro OLYMPIC 20 aprila — Cherboura CANOPIC 20 aorila — Genoa SAXONIA *pri a — Cherboura PYNDAM 23 aorila — - Bouloar.e ROUSILLON 28 aorila — Havre IMPERATOR 28 aprila — Cherboura N. AMSTERDAM | 30 aona — — Bouloane CHICAGO ■»o aorila — Havre LA LORRAINE 30 aorila — Havre FINLAND 30 aoriia Checboura AQUITANIA i 3 ma^a — Cherboura 'NOORDAM 7 mala — - Bou'oane LAFAYETTE 7 ma ia — Havre LAPLAND I 7 ma ia — Cherboura CRETIC 11 maia — Genoa MAURETANIA 12 m a ia — Cherbouro OLYMPIC 14 maia — Cherbourg KROONLAND '4 rnaia — Cherboura 2EELAND 21 maia — Cherbourn AQUITANIA 24 maia — Cherboura Glede cen za vozna listka in vsa eruge oojaanlla. obrnit* s* na tvrdk*. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. New York LLOYD SABAUOO 3 Stata Street New Terk Prihodnji odplntje la N. T eernlk a 2 vijaka REGINA D' ITALIA — 23. marca PESARO — 14 aprila. Izdajajo direktni vozni U»tki i__> vs<*h Klavnih tn«->t v Jugoslaviji. Brtzplj^iio vino uottiiKom 3. r:izr«"da- GOSPODJE S. H. S. TRGOVCI! Nekaj novega, praktičnega in trajnega, kar vsak kadilec eigaret kupuje. Ni >e na trgu. pa bo kiua-lo. Hodite vi" prvi v vašem mestu. Pošljite en dolar za vzorec in cene za trgovce. — PANTELIC, 182 West Street. New York City. (11-15—3) 6127 St. CUir Cleveland, Ohio French Line G0MPA6NIE 6ENERALE TRANSATLAKTIOIIE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LA FRANCE LA SAVOIE LA LORRAINE LEOPOLDI NA ROCHAMBEAU 17. rrarca 26 marca 2. a or i a 5. aprila 7. apri.'a NARAVNOST DO HAMBURGA. NIAGARA .................. 15 marca ZGLASI NAJ SE NEW YORK - VIGO - HAVRE. r/rriAD ,.r>UATT . , . t ROUSSILLON ...............24. marca IZIDOR O'BOL I, lansko leto . . ... i- 4i - Direktna železniška zveza iz Pariza v pod naslovom: Typo, Ky. Ako je vse alawne točkc jUqosiavi.e inlšel v Stari kraj. mogoče ve kdo Hitri parniki s štirimi in dvema Viiake-1*11- ' ma. Poseben zastopnik Juaoslovanske za njegov naslov, da bi nam ga lade bo oričakai potnike ob prihodu na- naznailil. | parnikov v Havru ter Jih točno od- fD i \T.- t! \ L-CfD 1ST ik TC t> A VL'' Drem" kamor so namenleni. I KA-NJV »lAlh . , Parniki Francoske č«-te «o transportiraii f'J Cortlandt St., New York, N. V. tekom volne na tisoče čehoslovaških vo- laov brez vse neprilike (11-14—3) IMPORTIRANE brinjeve jagode Vreča 130 funtov $12. i'r: v«»'jfiii nakupu vprašajte za. pos.liim cftio. K. iiitrii'-ila i>riložit^ M<'iu.-y « »rilcr MATH. PEZDIR Box 772, City HaU Sta. New York, N. Y. ZGLASI NAJ SE oni rojak, ki je meseca avgusta! poslal nekaj denarja za potnieo Alici llauptman. da mu vrnemo ta 'denar, ker nam tra je naselnUka i oblast poslala nazaj. FRANK SAKS KII STAT K I i A NI v tS2 Cortlandt St.. New York, N. Y.i i n-14- -3) -v . PREDNO SE ODLOČITE Za šifkarte in cene vprašajte v DRU2BINI PISARNI, 19 Stati St,, M. t. C. ali pa pri lokaluih aaentfh. ROJAKI, NAROČATE SE NA "OLASNABOD A", NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DKiiVAK ZASTAVE Regmllje in m ne potrebščin*. Garantiran« dele In Ma go. Izdeluje po cenah vaš rojak VICTOR MVINSEK, 331 Sreeve St., G0NEMAU6H, Pi DOCTOR LORENZ BDI NI SLOVENSKO OOVORKČI ZDKAVNII Ipicimliit MOdK IK nOUKZNI 644 Penn Ave pittsburgh, pa. Moja stroka j« sdrnrljenjn akutnik tm kroniteik kolesni. Ju m« is sdravim nad 23 let ter imsm skoiojs ▼ reek bolesnik in ke^ snsm sloveneko, ssto m morem popolnoma rssnmeti in eposna ti Tašo bel ocen, ds tss ozdravim in tibibi moi in sdraT)^. Bko* si 23 1st aem pridobil posebno skušnjo pri oidr^vljsnju mofktt bolezni. Zato iss morsts popolnoma sanssti na mano, moja ikri pa ja, da ras popolnoma ssJrarim- Ha odlaisjts, ampsk yridtti Dr. LORENZ *** * SA^TAL C^PSULE5 MIDV nam« — hitra pomaga pri VNETJU MEHURJA VmIm pihala ^IDJ Varujte teponmdt m rvojo družino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, al: poslati denar v domovino, da v 3* potnik sam kupi, pišite najpr '0 za tozadevna pojasnila na sna io in zsnesljivo trrdko f FRANK SAKSER STATE BANK ! 82 Cortlandt St.. New Vork Cosulich črta Direktno potovanje t Dubrovnik (Gravosa) in Trst. SAX GITSTO . ARGENTINA . PRES. WILSON 12. marra St. marca 26. marra Patom ii«tkoT< Immih sm M krt-]• v Juao«lavlJI In srslju Raskafn« uao4no«it »nr«aa. SruM* ■a In tntjcii rairWa. PHnlkl trvtlPS« bmplitn« vin*. PHELPS BROTHERS Pn««n»«r Deeertmeel 4 West Street New York matija skender JAVNI N0TAE Za Ameriko in stari kiaj. 5227 Butler Strast Pittsburgh, Pa- V zalogi ga je le se sto iztisov! Slovensko-Amerikanski Koledar za lets 1921 - / 40C. • Poit«no|»red Naročite sedaj! RED STAR LINE DIREKTNA SLUŽBA Philadelphia — Gdansk preko Hamburga Najbolj pripravna pot na Cehoslovaško. . VELIKI MODERNI PARNIKI NA DVA VIJAKA. S. S. gothland 25. marca Prevaža ae aamo potnika tretjega razreda. Veliko proatora za fetanje. Velika evetla. dobro ventlllrana jedilnica na promenaJntm krovu. Udobni zaprti prostori z dvema, itlrlml all šestimi poateljiml rezervirani. Vprašajte pri kompanljakl pisarni 9 broadway, new york all pri lokalnem agentu. Blaznfkova Pratika Cena samo 15 centov. v Posebno izdajo za Ameriko smo prejeli iz starega kraja. Kdor Jo hote imeti naj polije takoj poštne znamke in natančen naslov in poslali mu Jo bomo. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ftOJAKL NAROČAJTE SS NA "GLAS NABODA", NAJ VW&JI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DEŽAVAH. _____ ______________________'_ __ _ ___ ______________