Piitnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 244
V LJUBLJANI. Fetrtek, 27. oktobra 1927.
LETO IV. Posamozna številka 3*in 1.
Ithtjt reak dan opoldne, iz vse® št nedelje in
pramike.
Senčna naročnin*: V Ljubljani in po pošti j Din ‘20’— inozemstvo Din 80'—.
Neodvissn političen
UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 23. DlPRAVBTIŠTV0: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON STEV. 2852.
Rokopisi s« n« vračajo. — Oglasi po tae&afa
Pismenim vprašanjem naj se priloži m odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu Štev, }.&£3Ss
»St
Demokratska restrukdia. Vedno iežii notranje-poiitičen položaj Romunije. italijanski parnik se potopil.
Eno posebnost ima na vsak način resolucija, ki jo je v torek sprejel demokratski klub, to namreč, da je splošno vse razočarala. Razočarala je pristaše Marinkoviča ravno tako ko one Davido-viča, razočarala je opozicijo enako ko vlado in razočarala je vso javnost. Vsa resolucija ni drugo ko priznanje, da se demokratski klub ne upa dotakniti jedra vprašanja in da zato raje prenaša tudi sedanjo nemogočo, situacijo, kakor pa da bi izrekel jasno besedo.
Resolucija bo zato tudi imela le negativen uspeh iu vsa njena posledica bo ta, da bomo prišli do razčiščen ja situacije in s tem do dela zopet malo kasneje, ker je pač ostala kriza nerešena. Je to go-tovo najslabša rešitev, ki smo jo mogli doživeti in že itak več ko dovolj od našega parlamentarizma razočarani jugoslovanski državljan bo sedaj še manje VerŠel v naš parlamentarizem.
In vendar je bila jasna in premočrtna odločitev na dlani, ker je bilo tudi vpra-šanie jasno zastavljeno. Ali je demokratski klub za ohranitev sedanje radikalno-deniokratske koalicije in s tem za mirno jr’ plodonosno zakonodajno delo, ali pa je za akcijo opozicionalnih šefov, da se za vsako ceno vrže sedanja vlada. Jasno je, da more biti demokratski klub le za eno od obeh rešitev, resolucija kluba pa hoče dokazati, da je demokratski klub iznašel kvadraturo kroga in da more biti Za obe rešitvi. V čem obstoji ta iznajdba, Seveda resolucija ne pove, temveč samo pravi, da naj nadaljuje g. Marinkovič pogajanja z vlado, g. Davidovič pa z opozicijo. Z drugimi besedami se pravi to, da se naj dosedanji boj v demokratski stranki nadaljuje in da naj še naprej traja sedanja nemogoča situacija, ko bo stal demokratski klub z eno nogo v vladi, z drugo pa v opoziciji.
Iz strahu pred razkolom kluba so sklenili demokrati to polovičarsko resolucijo, a niti tega namena niso dosegli. Kajti jasno je, da bodo nasprotja tem ostrejša, čim dalje bodo trajala, ravno tako pa je tudi gotovo, da bo s svojim nejasnim stališčem izgubil demokratski klub zaupanje na eni in na drugi strani. Opozicija, v negotovosti, kako se odločijo demokrati, ne more izvesti nobene akcije, vlada pa iz istega vzroka ne more prav pričeti z delom. Skratka, najslabša rešitev, ki je sploh bila mogoča, je obsežena v demokratski resoluciji.
Zato je potrebno, da se situacija čim preje razčisti. Narod zahteva delo, država kriči po delu, mesto tega pa dobivamo same kombinacije in doživljamo samo taktiziranje, od česar nihče nič nima. če je demokratski klub mnenja, da ”'"ra. biti prvoboritelj za zmago demo-
niesbTV Cm™ •na^ neha s P°gaianji za
11	i '»J c,J»kem ministrstvu ter sestavi jasen program in zbere na dlagi
iega programa vse sile, s	Irisli
ta program izveš i. Ce pa demokratski klub te požrtvovalne ambicije nima, potem pa naj tudi ne ovira s taktiziranjem dela in naj ne povzroča stalne krize.’Eno ali drugo!
Dajati enemu voditelju čast, drugemu pa oblast in se izrekati za programe obeh, pa je politična nemožnost, ki mora prej ali slej privesti do poloma. Pa ne samo do poloma lastne stranke, temveč do škode za ves narod in zato je dvolična resolucija tudi tako splošno razočarala.
Naj bo že odločitev demokratov kakršnakoli, vsaka odločitev bo boljša ko nobena. Kajti vsaka prava odločitev mora nujno javnost razgibati, dočim je posledica pasivne odločitve samo ta, da pade že itak majhna motorna sila našega parlamentarizma. Boj pomeni izčiščenje
Bukarešta, 27. oktobra. Telefonska centrala v Bukarešti je včeraj po 6. popoldne ustavila spajanje inozemskih novinarskih govorov, a tudi privatni govori se takoj prekinejo ako se začne govoriti
o	politiki.
Po indirektni poti so dospele v Budimpešto razne vesti, iz katerih se da posneti ,da je situacija v Rumuniji zelo kritična. V taboru karolistov vlada velika vznemirjenost in se je bati, da se bodo zaradi aretacije kurirja bivšega prestolonaslednika odločili za resne korake.
Razburjenost narašča v Rumuniji bolj in bolj, posebno še zaradi tega, ker je uvedena najstrožja cenzura za novinarske telegrame, telefon in pisma. V sled tega krožijo med prebivalstvom najrazličnejše verzije o dogodkih.
Bukarešta, 27. oktobra. Vlada bo najbrž takoj proglasila obsedno stanje v celi državi. Vlada je vse pripravila, da uduši eventualno revolucijo. Okrog Bukarešte so koncentrirane velike vojne sile. V Bukarešti čuvata poslopja ministrstev in druge javne zgradbe vojska in žandar-merija. Policija, vojska in žandarmerija so v stalni permanenci.
Po ulicah je zabranjeno vsako grupiranje ljudi. Zborovanja in društveni sestanki so prepovedani. Vlada je sporočila voditeljem opozicije, da morajo takoj prenehati s svojim revolucionarnim nastopanjem. Veliko zborovanje Narodne seljaške stranke, ki bi se imelo vršiti v mestu Alba Julia, je zabranjeno. Na meji so potniki, ki prihajajo in odhajajo, podvrženi najstrožji kontroli.
Temešvar, 27. oktobra. Po še nepotrjenih vesteh, ki so prispele iz Bukarešte, je stavila vlada pod policijsko nadzorstvo dr. Maniu-a, šefa Narodne seljaške stranke. Doznava se, da se je Mani-u posrečilo pobegniti pred žandarji na tak kraj, ki je nepristopen za'policijske oblasti.
Trdi se, da je Maniu pobegnil na dvor. Zaradi stroge cenzure listov je javnost popolnoma nepoučena o dogodkih. To še bolj škodi vladni politiki, ker trosijo ka-rolisii rned narodom razne vesti, ki javnost vedno bolj vznemirjajo.
OFICIELEN KOMUNIKE 0 ARETACIJI MANIJ ILESCU.
Bukarešta, 27. oktobra. Listi so prinesli sledeče službeno poročilo ministrstva notranjih del: Anketa proti Manui-lescu se nadaljuje in je že sedaj dala presenetljive rezultate. Dokumenti, ki jih je pisal Manuilescu lastnoročno, mečejo posebno luč na njegov poskus antimo-narhisitičnega pokreta, ki ga je mogla samo aktivnost naših oblasti preprečiti. Javno mnenje bo razumelo, da se v interesu preiskave ne morejo zasedaj navesti drugi detajli. Čez nekoliko dni pa se bo objavil faksimile teh dokumentov.
RUMUNSKA VALUTA — PADA.
Dunaj, 27. oktobra. Na tukajšnji borzi in na borzi v Curihu so se včeraj razširile vesti, da je kraljica Marija odpotovala iz Rumunije. Na temelju teh vesti so znatno padle bukareške devize na curi-ški in dunajski borzi.
Radikali z demokratsko resolucijo nezadovoljni.
Beograd, 27. oktobra. Sklepi Demokratske zajednice niti najmanje ne zadovoljujejo radikalov. Ti smatrajo, da situacija ni razčiščena in da radikali trde, da Vukičevič ne bo ostal pri tem hladnokrven in da bo v najkrajšem času, ko prouči situacijo, ponovil svojo zahtevo, da se razmere v Demokratski zajednici razčistijo, ker noče, da bi bila vlada v vednem strahu.
Vukičevič bo stavil ultimat v najkrajšem času, še predno se bo mogel doseči sporazum med Davidovičem in opozicijo glede ustanovitve bloka demokracije. Neki ugledni radikal je izjavil, da komunike Demokratske zajednice prav nič ne zadovoljuje radikalov, a da se radikali delajo, kakor da bi bili zadovoljni. To je naša taktika, da vidimo, kaj bo delal Davidovič dalje. Neki poslanec SLS je izjavil: Jasno je, da opozarja demokratski klub Davidoviča, da naj krene v po-
SEJA VLADE.	,
Beograd, 27. okt. Sinoči od 6. do 8. : in pol je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo najprej o politični situaciji, nato pa o resornih stvareh.	.	j
Na seji so poedini ministri predložili zakonske osnutke, ki jih bo	pro-
učevala. Uredba o neposrednih davkih je že pred vlado in bo takoj poslana finančnemu odboru, da bi se tako spie-iela še pred začetkom novega proračunskega leta. Na seji je minister />a polje-
pojmov, zato napredek, strah pred bojem pa mrtvilo in zato nazadovanje. L1 \ tem moraličnem dejstvu je največia obsodba kompromisarske demokratske resolucije in v tem je njen največji greh.
Upajmo, da se ta ne ponovi več in da bo prihodnja resolucija demokratskega kluba prinesla jasnost in delo za narod.
litični pravec demokratskih ministrov, sicer bo doživel svojo propast. To je zadnji opomin Davidoviču. In ako on ne zna računati s situacijo, potem bo še slabše zanj.
Radikali smatrajo, da ima načelni pristanek za nadaljevanje dela o ustanovitvi demokratskega bloka zelo velik pomen in radikali zatrjujejo, da je s komunikejem demokratskim ministrom in njihovim pristašem povedano, da je njihova pozicija v narodu zelo slaba in da se jim je treba na neki način približati Davidoviču. Davidovičevci poudarjajo, da mora po komunikeju vsekakor priti do rekonstrukcije vlade in da mora to biti prvi pogoj. Ob tej priliki morajo priti tudi Davidovičevi ljudje v vlado in je potrebno, da se zamenja Vukičevič s kako drugo osebo. Potem bo imel Davidovič odprto polje za delo.
delstvo poročal o manjših imenovanjih. Minister vojske je referiral o kreditih za aviatiko. Minister za pravosodje je predložil štiri zakonske projekte. Minister socialne politike je poročal o delu v odboru za zakon o stanovanjih.
Doznava se, da je načelno rešeno, da se ministru za zgradbe povečajo krediti za gradnjo cest in mostov. To povečanje se nanaša na dela v Črni gori in San-džaku. Na ta način se hoče poleg popravila cest pomagati narodu, ki je v teh krajih letos težko trpel zaradi suše. Po soji sta ostala še dalje časa na konferenci Vukičevič in Marinkovič.
MARINKOVIČ ODŠEL V AVDIENCO.
Beograd, 27. oktobra. Minister zunanjih poslov Marinkovič se je odpeljal ' čeraj v avdienco. Mudil se je v avdienci samo eno uro, nakar se je vrnil v Beograd.
ŠKANDALOZNO POSTOPANJE ITALIJANSKE POSADKE.
London, 27. oktobra. Po vesteh iz Rio de Janeira se je tam zgodila strahovita morska nesreča. Parnik »Principessa Ma-falda«, ki je 10. t. m. odplul iz Genove v Brazilijo, se je v bližini luke Bahia potopil. Na parniku je bilo 1200 potnikov,večinoma izseljencev. Prvo pomoč je nudil francoski parnik »Formosa :. Na parniku je tudi mnogo naših izseljencev, ki so potovali v Južno Ameriko, zlasti Dalmatincev in Vojvodincev iz Južne Srbije.
Ob tej priliki so se odigravale strašne scene. Največji škandal v zgodovini pomorstva je figarsko postopanje italijanskih oficirjev in mornarjev, ki so najprej sebe rešili, a potnike III. razreda so zaprli v kabine. V Italiji je uvedena cenzura, tako da se vobče ne sme o tein pisati.
Ko je videl kapitan francoske ladje »Formosa« vse to svinjsko postopanje z izseljenci, je prevzel poveljstvo še nad ladjo »Mafalda«.
Takoj je zapovedal, da se odpro vse kabine III. razreda in francoski mornarji so 7, lastno življensko nevarnostjo rešili nato potnike III. razreda. Zasluga francoskih mornarjev je, da je bilo rešenih preko 400 izseljencev in da se je v vsem potopilo le nekaj nad 50 ljudi.
iNa ladji je bilo tudi 36 naših državljanov.
Mednarodni mornariški krogi se zgražajo, da je imela starfl in primeroma majhna ^Mafalda« toliko potnikov.
Angleški brodarji izjavljajo, da bo ta nesreča preprečila, da bi italijanske pa-roplovne družbe še nadalje tako izkoriščale potnike.
NOVI STANOVANJSKI ZAKON V NAČELU SPREJET.
Beograd, 27. okt. Včeraj popoldne se je sestal novoizvoljeni odbor za zakon o stanovanjih. Odbor se je najprej konstituiral.
). Za predsednika je bil izvoljen radikal ! Bogoljub Kujundžič, za podpredsednika j Kapetanovič. Prešlo se je takoj na de-1 bato o samem zakonu. Minister socialne politike dr. Gosar je na kratko obrazložil projekt zakona. Očrtal je osnovne misli zakona. Ugotovljeno je, da večina najemnikov ne bi mogla izpolniti svojih obveznosti, ako ne bi bilo omejitve, ki je v zakonu predlagana. S tem zakonom se preide na končno likvidacijo tega vprašanja. Od 1. novembra se stanovanja ne bodo več rekvirirala.
Socialist Petejan pravi, da je rok tega načrta prekratek. Poudarja potrebo, da se današnji zakon podaljša do 1. novembra 1930. Maček konstatira, da so hišni posestniki v pravici, a da socialna sila zahteva zaščito najemnikov.
Nato se je glasovalo. Zakon je bil v načelu sprejet z 10 glasovi proti 7.
OPOZKTONALNA ZAJEDNICA - NOVI ŠLAGER.
Beograd, 27. oktobra. Včeraj je bilo precej živahno med opozicijo. Dopoldne je bila konferenca med Nastasom Petrovičem in Svetozarjem Pribičeviče.n.
Popoldne ob 4. so sestali Radič, Pribi-čevič in Jovanovič. Ta konferenca je trajala do 7. Na sestanku «se je govorilo o ustanovitvi opozicionalne zajednice, da bi cela opozicija nastopala skupno v narodni skupščini. Vsak klub bo ostal zase, a vsi bi imeli tako skupno organizacijo kakor je demokratska zajednica ali radikalna zajednica. Ta dela še niso gotova, a bodo završena v nekaj dneh.
»NARODNI DNEVNIK«, 27. oktobra 1927.
test*	w	im 11' rman i m ii i ■■■■■——
Štev.j 244.
In točno so v sredo sebe demantirali.
V petek je objavilo »Jutro« uvodnik, ki bi '.sled svojega pesimizma skoraj podrl SDS. Brez ovinkov je bilo v tem uvodniku prizna-i.o, da je esdeesarska kombinacija propadla in da ni upanja na njeno uresničenje v doglednem času.
Lepi »Jutrov« miserere smo seveda v glavnem ponatisnili in mu dodali tudi potreben komentar. 2e v nedeljo pa je »Jutro« svoj uvodnik demantiralo in vsled spomenice opo-zieionalnih šefov obnovilo zopet fantazije z demokratskim blokom. Mi smo tedaj dejali, dp bo teh fantazij kmalu konec in da bo moralo »Jutro« že v sredo zopet sebe demantirati. Tako se je tudi zgodilo in v včerajšnjem uvodniku »Jutra« smo čitali ta-le lepa priznanja: >
»Rezultat seje demokratskega kluba pač ni zaslužil velikanske napetosti, s katero ga je pričakovala vsa javnost širom Jugoslavije. V bistvu je ostalo vse pri starem. Sprejeta resolucija je niz besed, ki se jih lahko tolmači tako ali tako. Besede pa ostanejo besede, ako jim ne slede dejanja. In baš v tem leži vsla slabost demokratskega kluba, da se ne more odločiti za nobeno dejanje. Itd.
Maček pri »Jutru« je torej popolen, čeprav ga gospodje malo bolj prikrivajo, kakor so ga pa v petek v svojem prvem priznanju. Toda tudi včerajšnji demanti zadostuje in če imajo bralci »Jutra« le količkaj soli v glavi, se bodo morali nujno vprašati, kaj pa je bilo treba delati tako velikanski tam-tam, če pa vsa seja demokratskega kluba ni zaslužila te napetosti. Še z večjo pravico pa si bodo zastavili to vprašanje bralci »Jutra«, kadar bo »Jutro zopet začelo bobnati s svojim demokratskim blokom. To se tudi si-
gurno zgodi, ker si gospodje od SDS do danes še niso mogli izmisliti druge rešitve.
Pa tudi ta nori tam-tam se bo končal z istim molkom, ko vsi prejšnji. Temelj naše notranje politične situacije ostaja namreč vedno isti in nima z demokracijo prav nobenega posla. Zato .so tudi vsi poizkusi z demokratskim blokom že naprej obsojeni na neuspeh. Gre kakor vedno Je za oblast in za nič drugega. V boju za oblast pa imaijo demokrati čisto druge interese ko radičevci in zem-ljoradniki, čisto druge ko samostojni demokrati. Zato pa iz tega boja za oblast ne more nastati prav noben skupen blok demokracije, temveč le slabo sflikana interesna koalicija za oblast. Iz čisto istega vzroka pa je tudi nad vse naravno da so muslimani najodločneje nastopili za ohranitev vladne koalicije, ker se oni niso nikdar družili z demokrati in preje z radičevci zaradi kakšnih idej, temveč le iz interesa. Jasno pa je, da morejo v vladi svoje interese najbolje zasigurati in zato so šli z gospodom Vukiče-vičem in dobili sarajevski magistrat. In enako bodo storili tudi v prihodnje in šli z onim, ki ima oblast, ne pa lovili goloba na strehi.
Zato pa je tudi čisto vseeno, če dajo šefi opozicionalnih strank g. Davidoviču še večje cbljube, kakor so jih že dali. Glavne obljube,” da mu baodo dali oblast, ne morejo dati, ker je nimajo in tako bo prihodnja akcija ravno tako propadla, kakor so propadle vse dosedanje.
Če ne bodo esdeesarji hoteli tega uvideti, potem pač ne bo nobene pomoči in morali bodo sebe vsak teden demantirati. Je pač tako, če se nekateri politiki spomnijo na demokracijo šele potem, ko je prepozno!
Politične vesti.
= Včerajšnja seja Narodne skupščine se je začela ob pol 11. dopoldne. Za sejo je bilo ie malo zanimanja. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je zahteval St. Radič več po- j pravkov, ki jih je pa predsednik skupščine j odkonil. Vodja zemljoradnikov Joca Jov:t-i.ovič .je interpeliral predsednika skupščine, zakaj ni bila skupščina sklicana že preje, ko je pa toliko važnega dela. Ta gesta pa ni užgala in je predsednik dejal, da je postopal strogo po poslovniku. Predsednik skupščine je nato javil, da je dr. Gosar predložil skupščini stanovanjski zakon, za katerega zahteva nujnost. Brez debate je nato skupščina nujnost priznala. Skupščina je prešla nato ns dnevni red in izvolila finančni, zakonodajni, imunitetni, administrativni in odbor za prošnje in pritožbe. Nato je bila seja ob enih popoldne zaključena.
= Nasprotujoče si vesti iz Albanije. Po nekaterih vesteh pomeni nova albanska vlada jasen dokaz, da je albanska politika čisto v rokah Italije. Po drugih vesteh je pa stvar čisto druga. Tako se poroča, <la je novi finančni minister Sulejman Velepoc odločen zagovornik Grkom prijazne, a Italiji nasprotne politike. Velepoc je veleposestnik iz južne Grške. Dosedanji finančni minister Ali ZoH je bil znan kot izrazit italofil, ki je največ pripomogel, da je prišlo do sklenitve Tiranskega pakta. — Naši politični krogi slede z največjo pazljivostjo razvoju albanskih dogodkov. Sodijo, da pomeni rekonstrukcija albanske vlade začetek nove politike v Albaniji.
=z. »Intervencija Italije v Albaniji pomeni vojno v Evropi.« »Pariš Matinel« objavlja uvodnik o albanski revoluciji in pravi, da je Ahmed Zogu navaden italijanski vazal in izdajalec domovine, ki mu ne preostane nič drugega, ko da odide v Italijo. Pariški list pravi dalje, da ne more Ahmed ohvladati revolucije in da zato namerava zahtevati od Italije na podlagi Tiranskega pakta vojaško pomoč. Italijanska intervencija na Balkanu pa bi bila največja nevarnost za mir na Balkanu in Srednji Evropi. Taka intervencija bi brezpogojno povzročila vojno z Italijo in ket posledico tega akcijo Anglije in Francije, da odstopi Italija od svojih lahkomišljenih korakov. Treba se samo spomniti, da se je svetovna vojna pričela na Balkanu in da bo Balkan tako dolgo žarišče vseh evropskih nemii'ov, dokler se balkanski narodi med seboj ne sporazumejo. Samo balkanska federacija more zasigurati mir na Balkanu. — Slično piše tudi »Homme libre«, ki pravi, da je vsled umorstva Cena bega nastala nevarnost revolucije s strani pristašev Cena bega. V slučaju, da bi revolucija izbruhnila, bi hotel Rim vso krivdo sigurno zvaliti na Jugoslavijo. Na podlagi Tiranskega pakta bi Mussolini moral priskočiti Ahmedu z oboroženo silo na pomoč in Jugoslavija bi bila pred nad vse težko alternativo: ali bi se morala z intervencijo Italije sprijazniti, ali pa se ji upreti z orožjem. Ne eno in ne drugo ni v interesu Jugoslavije. Gotovo pa je, da ne bo rimska vlada opustila niti ene prilike, da se utrdi na vzhodni jadranski obali. To že vsled tega, da pride v ožji stik z macedonski-mi četali. Položaj je resen in zato morajo velesile paziti, da iz eksplozije bombe v Albaniji ne nastane nevarnost vojne za vso Evropo.
= Napet položaj v Rumuniji. Rumunska vlada se nahaja v zelo težki situaciji. Princ Nikola, član regentskega sveta, je sklical sejo sveta, ki naj razpravlja o konfliktu med Bratianu-om, predsednikom vlade in kraljico
ui vse korake, ki so bili v to svrho storjeni in imeli uspeh.
V številkah izgleda češkoslovaški proračun tako-le:
Izdatki Dohodki v milijonih Kč.
1. Predsednik republike in
njegova pisarna	18.4	2.4
2. parlament	42.6	0.2
3. ministrsko predsedstvo	31.4	19.0
4. zunanje ministrstvo	164.9	16.6
5. vojno	1400.0	35.1
6. notranje	648.8	11.5
7. justično in najvišje	sodišče 299.7	14.3
8. ministrstvo za izenačenje
zakonov	1.9	—
9. najvišje upravno in vo-
livno sodišče	6.0	0.1
10. prosvetno	893.8	30.2
11. poljedelsko	226.1	15.8
12. agrarna reforma	28.4	28.4
13. trgovinsko	41.7	9.3
14. za javna dela	714.3	98.1
15. poštno	15.6	15	6
16. železniško	29.9	29.9
17. za socialno politiko	865.8	16.8
18. za prehrano	10.6	0.3
19. narodno zdravje	140.7	28.8
20. pokojnine	650.2	91.0
21. finančno	534.4	7441.7
22. državna blagajna	2774.3	1656.2
23. najvišja kontrola	5.1	—
skupaj
9536.0	9562.2
Marijo-vdovo. Regentski svet bo zahteval, da se sestavi 'vlada široke koncentracije, kar je pa v današnjem položaju nemogoče. Misli sc, da je to znak predsedniku vlade, da poda demisijo. — »Adaverul«, glasilo liberalne stranke, piše, da bo vlada z ozirom na težko notranje politično situacijo še enkrat ponudila opoziciji roko za vzajemno sodelovanje. Vlada pa bo v parlamentu tudi stavila predlog, da se stranke izjavijo o svojem stališču napram princu Kalu. Kdor ne bo priznal današnje ustavnopravne situacije, bo proglašen za puntarja. — Eden od vodij narodnokmet-ske stranke, Mihalake, je izjavil, da bo na-rodnokmetska stranka sprejela vsako borbo z vlado. Člani stranke se bodo borili s pomočjo zakona proti žandarskim bajonetom. »Mi ne želimo državljanske vojne, ali ako jo vlada izzove, tedaj bomo vedeli, kaj je naša dolžnost.«
= Italija se pritožuje proti Turčiji. Od italijanske vlade na otok Rodos poslani šef-urednik »Giornale d’Italiac, Virginio Gayda, opisuje sedaj svoje vtise in se strastno pritožuje nad Turčijo. Vsako trgovino z Dodeka-nezem da preprečuje Turčija. Na anatolsT« meji kopiči baje Turčija čete, potem pa očita Italiji vse mogoče napadalne namene. V resnici pa ima Italija v vsem Dodekanezu en sam polk vojske in ne misli niti najmanje na vpad v Albanijo. Francoski in grški agenti neprestano ščujejo vlado v Angori proti Italiji. Potrebno je,'da bo že enkrat razčiščeno razmerje med Turčijo in Italijo in da preneha Turčija v svojem trdovratnem nacionalizmu z očitanjem, da je Italija sovražnik Turčije.
— Chamberlain nadaljuje s svojo protisovjetsko akcijo. Njujorški tisk javlja, da je Chamberlain razvil zopet silno protisovjetsko akcijo. Dela na tem, da se sklene zveza med Anglijo, Francijo, Nemčijo in Italijo proti sovjetom. Chamberlain se je začel v tem smislu pogajati z zastopniki omenjenih velesil. Ameriški listi trde nadalje, da bi dobila Nemčija za slučaj, da se odloči za protisovjetsko politiko, mandat nad Kamerunom, Francozi pa v nadomestilo, ker je sedaj ta mandat njihov, popolno svobodo v Maroku in bi smeli Maroko tudi anektirati. Italija pa obljubuje Chamberlain mandat v Siriji. Italija bi se morala desinteresirati na Balkanu.
— Trocki proti .Stalinovi politiki. Kljub izrečni prepovedi Stalina se je posrečilo Trockemu, da je imel shod v Petrogradu. Na shodu je Trocki vehementno napadel Stalinovo politiko in med drugim dejal, da je opozicija v komunistični stranki tako močna, da se ji ni treba bati nobenih represalij. Izključitve opozicionalcev iz stranke so povzročile samo to, da je moč opozicije vsak dan večja. Stalinova politika žene delavce v novo državljansko vojno. Opozicija se na ta boj pripravlja. Trockijev govor je silno razburil Stalinove pristaše, ki zahtevajo, da nastopi stranka proti Trockemu z najostrejšimi odredbami. Ni pa dosti verjetno, da se bo to ludi zgodilo, ker je pač Trocki preveč popularen.
— Atentat na kralja Alfonza in notranjega ministra. V oficielnem komunikeju španske vlade se poroča, da se je kralj Alfonz pri padcu s konja ponesrečil. V oči pada, da se je istočasno ponesrečil tudi španski notranji minister, general Martinez, ki je spremljal kralja na potu v Barcelono. Po vesteh pariš, listov pa je vest o nesreči neresnična, temveč je bil na kralja in generala Martineza izvršen atentat, ki pa se je le deloma posrečil.
Izdatki so po odstotkih razdeljeni tako-le: notranje ministrstvo 6.8 odstotkov, justica 3.1, prosveta 9.37, poljedelstvo 2.27, javna dela 7.5, socialna politika 9, pokojnine 6.8, finančno ministrstvo 5.6, državna blagajna, predvsem državni dolgovi 25.79, vojna 14.68 in fond za stvarne potrebe vojske 3.3 odstotkov.
Proračun daje tudi pregled o češkoslovaških državnih dolgovih.
Notranji dolg znaša 23.592 milijonov, .zunanji 6392 in iz mirovnih pogodb izvirajoči dolg 4400 milijonov, skupno 34.385 milijo-nov češkoslovaških kron. Obresti bo plačala Češkoslovaška za te dolgove 1854, za poravnavo 481 in za upravne stroške 17.9, skupno 2354 milijonov češkoslovaških kron.
NASTANITEV PRIBEŽNIKOV V GRČIJI.
Češkoslovaški proračun.
Grki ne prebivajo samo v Grčiji, v Tra-kiji in na otokih Egejskega in Jonskega morja, temveč so do pred nekaj leti še bivali po velikem delu Male Azije. Septembra 1. 1922, v grško-turski vojni, pa je bila grška armada poražena in Turki so zasedli vso maloazijsko Grčijo z njenim glavnim mestom Smirno. Lausannski mir, ki sta ga končani vojni sklenili obe državi, je odvzel Grčiji Malo Azijo in Vzhodno Trakijo in tudi vseboval pogoj, da se morajo vsi Grki, ki živijo v teh deželah, izseliti.
Ta polom se je izvršil v času, ko je bila Grčija izčrpana vsle<i d-esetletnih vojnih do-
godkov in vsled dolgotrajnih notranje-poli-ličnih težkoč. Imela je sedaj urediti strahovit problem: dežela s petimi milijoni prebivalcev je morala sprejeti, prehraniti in nastaniti skoraj en in pol milijona krvnih bratov, beguncev iz tujine. Da spoznamo, kakšen problem je to, si predstavljajmo, kaj bi se zgodilo, če bi morali danes naenkrat sprejeti v našo kraljevino, ki šteje 12 milijonov prebivalcev, kake tri in pol milijona beguncev iz inozemstva. Na la način si moremo lažje predstavljati težave male Grčije. Tem državam dežela nikoli ne bi bila kos, če ne bi bilo hitelo Društvo narodov na pomoč.
Prvi begunci so prihiteli v Grčijo iz Ma-_ le Azije jeseni leta 1922, neposredno po porazu grške armade. Prepustiti so morali sovražniku vse imetje. Pribežali so lačni, bolni in raztrgani. Neprestano so jih prevažali grški parobrodi od maloazijskega obrežja v grške luke. Le pre mnogokrat so se na tem'naglem begu člani rodbin izgubili med seboj. Skozi dve leti so imeli grški dnevniki vsak dan več stolpcev oglasov ljudi, ki so iskali	izgubljene	svojce.	Nekateri
so se sešli .žele	čez nekaj	let.	Še	danes se
zgodi, da mati	najde svojega	otroka, družinski oče svojo	rodbino.
Drugi val beguncev je preplavil Grčijo v jeseni leta 1923. To so bili oni, M so bili izmenjani po Lausannskem miru s Turki, kateri so bivali v evropski Turčiji. Ti niso zapustili svojih domov v naglici, temveč so jih sistematično odpravili. Seveda so tudi ti tvorili težko breme za državo, ki jih je morala prevzeti. Pritok teh pribežnikov je trajal dve leti.
Pa tudi od drugod so začeli prihajati grški begunci: iz'ruskega Kavkaza in iz Bolgarske'. Prihajali so pa tudi Negrld: Cirkasi in številni Armenci. Dežela je bila preplavljena od vseh strani.
Pri prihodu je na stotine teh nesrečnežev poginilo po bolnišnicah vsled prestanih naporov, lakote, griže in predvsem vročinske bolezni. Slednjo so zanesli pozimi leta 1923 v vsa grška pristanišča in mesta. Zdravstveni organi so’ vršili prave Čudeže, da so za-; jezili in pregnali bolezen v nekaj mesecih.
I Vse stavbe, ki so bile na razpolago, so i rekvirirali za nastanitev pribežnikov: cerkve, šole, javna poslopja, kinematografe, gledališča, skladišča, skednje .itd. V aten-i skem narodnem gledališču so stanovale rod-I bine po ložah. Še danes, po ‘štirih letih, stanujejo premnogi v šotorih poleti in pozim1-
(Dalje prih.)
tem na našem odru drugo, še celo boljšo Shavvovo delo. Bila je io »Obrt gospe^ Wa-renove«, katero je igrala ga. Dragutinovi-čeva. Shavva so, kakor Galo\vorthyja dvignili Nemci, soroden pa je Wildeu in je v koncepciji in izvedbi svojih del tipičen Anglosakso-nec. Vsa njegova dela so, izvzemši »Sveto Ivano« in »Povratek k Matuzalemu«,^ le izraziti vsakdanjega življenja, katerih težišče se nahaja skoro izključno v duhovitosti m spret-, nosti dialoga. Taka je tudi komedija »Pyg-malicn«. Priprosta je in bolj resna kot komična, vendar je delo ki učinkuje sugestivno in z nečem nam povsem tujim — angleškim. Ves njen problem je vprašanje ustvarjanja in obvladovanja ustvarjanja. Prof. Higgius je napravil iz prodajalke cvetic vojvod in/o, * *0 jo je preobrazil, je postal on sam njen P°“" ložnik. Režija g. Skrbinška je dobra, igra P0" teka s tempom in tudi jnscenacija je ol®»a’ posebno zahvalo pa zasluži prvo dej# Središče vsega dogajanja je g. Daneš, ki ? ustvaril iz v prof. Higgiusu popečen tip zn®‘ stvenika in človeka, ki mu * vsebina višja od forme, popolnoma ga pa dosega tudi g®-Kovačevičeva. Njena Eliza je bila res živ0 bitje, polno čustva in temperamenta, samo v prvem in drugem dejanju se mi zdi malo preveč kričava, odnosno pretirana. G. Pavel Kovič je podal smetarja Doolittla zelo dobro, bil je prava grča iz najnižjili velemestnih krogfrv, zato pa je bil kot istpendiot DoolitB napravil prevelik skok od smetarja, tako da sta to dve osebi, mesto da bi bila ena sama. | G. Rasberger se je potrudil podati polkovni-j ka Pickeringa čimboljše, ga. Bukšekova je ' bila odlična in dobrodušna gospa Higgius-j ova, gdč. Starčeva pa je pokazala v vlogi ge-] Pearsove, da zna igrati tudi stare dame s primernim razumevanjem. Sploh, uprizoritev je dobra in je z njo naša drama lahko zadovoljna.	R.	R.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 27. oktobra: »Ukročena trmogJ|r' ka.« — Red A.
Petek, 28. oktobra: Zapito.
Sobota, 29. oktobra: »Hlapec Jernej«,« Red D.	.	.
Nedelja, 30. oktobra ob. 15. uri »Vrt Eden.« — Izven.
Ponedeljek, 31. oktobra: /Zaprto.
Finančni minister dr. Engliš je predložil češkoslovaškemu parlamentu proračun, ki je aktiven. Proračunu je priložil dr. Englis nad vse zanimiv ekspoze. ......
Češkoslovaški proračun je stabiliziran m za '67 milijonov manjši od lanskega. Ke p j' država odstopila nekatere (»sle samoupravam, se ta prihranek dejansko zmzuje na -milijonov. Dr. Engliš opozarja, da avtonomne korporacije preveč izdajajo denarja. Občin-
ski proračuni so letos za celo milijardo večji ko lani in proračuni vseh avtonomnih zasto-pov so se zvišali za 1300 milijonov. Zakon o finančni upravi samouprav je bil zato državna nujnost. Zelo je obremenjen proračun od povišanja uradniških plač. Od vsega proračuna odpade na osebne izdatke 3701 milijonov, na stvarne pa 5834 milijonov.
Minister navaja nato obsežne predloge, ka-I : izboljšati državne finance in omenja tu-
i	Prosveta.
SHAW0V »PVGMALION« V MARIBORSKI j	DRAMI.
■ let^njo^ovitefo^^oder^Sha^vo gdejan-
stvar, ki se igra v Mariboru, ker je oSi-vidno pozabila, da smo videli ze davno pred
Oper a.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Četrtek, 27. oktobra: »Faust.« — Red B-Petek, 28. oktobra: »Traviata.« — Red C. Sobota, 29. oktobra: (»Trubadur.« — Red A. Nedelja, 30. oktobra:	»Zaljubljen v tri
oranže.« — Izven.
Ponedeljek, 31. oktobra: Zaprto.
Spored koncerta komornega kvarteta »p* ka«, ki se vrši v petek, dne 4. novembra t i-ob 20. uri v Unionski dvorani: 1. SchutHom-5 komadov za komorni kvartet. 2. Škerjanc-Sonatin« de camera za godalni kvartet.
'Suit:	Godalni	kvartet op. li v b~d<»w.
Vstopnice so od danes naprej v predprodaji v Matični knjigarni.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Četrtek, 27. oktobra ob 20. uri zvečer: oflPi-gmalion«, ab. B. Kuponi.
Petek, 28. oktobra: Zaprto.
Sobota, 29. oktobra ob 20. uri zvečer: »Bajadera«, ab. A. Znižane cene. Kuponi.
»MLADINA.«
Koncem tedna izide 1. številka IV. letnika »Mladine« z naslednjo vsebino: Vinko Košak: Spomenik padlim. Bratko Kreft: Emile Zola. Alfonz Gspan: Noč je vsa tiha. Mirko Kunčič:	Odlomki iz zavrženega dnevnika.
Milena Mohoričeva: Doneski k poglavju o ženski volilni pravici. Fran Onič: Deški dan. Mirko Lipuiič: Plavž. Lojze Ude: Značilnost zadnjega volilnega boja in današnji notranjepolitični položaj v svitu borbe za samostojno združeno Slovenijo. Zapiski: K vprašanju Makedonije (Petrovski). Prijateljem in naročnikom! — Platnice:	Opombe: Jugoslg-
aka Orlovska zveza (L. U.). Slovenec, Srb, Hi vat — in Macdonald. (V. K.)
Kdor se želi naročiti, naj sporoči svoj naslov na: Upravo »Mladine«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
»Čas«. 22. letnik, 1. zvezek. Vsebina: 1-Razprave: Življenje in forme (dr. A. Uše-ničnik). O uredbah in uredbodajni funkciji oblastne samouprave (dr. H. Steska). Go-s po darske krize (dr. Jože Lavrič). II. Pre-»ledi: Biblični orient po svetovni vojni (dr. M. Slavič). Iz filozofije (A. U.). III. Slovstvo: Slovenski biografski leksikon, 2. zv. Frst. De relationibus Slavorum Meridiona-lium cum S. Romana Sede Apostolica saec. XVII. et XVIII. — Šinirak (dr. J. Mal). Ušeničnik A.:	Socialno	vprašanje (m.
Kranjc). Ivšič: Les problfemes agranes eP Yougoslavie (mp). Hourticq: Uvod u isto riju umetnosti (Frst.) Me»<P>[Ote Matija Nenadoviča (S. Kranjec)- Popovič D.:	I
vnliski i Frental (S. Kranjec). Poročilo D?
iSe	*”■"*>	» >*« 1925 "
1926 i(A. u.).
KRATKE VESTI.
Japonska vlads, je izjavila, da ne želi Ra-kovskega za veleposlanika v Tokiu. Sovjetsko veleposlaništvo v Tokiu ostane zaenkrat nezasedeno.
28. oktober in 4. november nista v Italiji več praznika.
Proračun Združenih držav Sev. Amerike izkazuje 250 milijonov presežka.
Prvi avtomobil novega Fordovega tipa je izdelan in odslej jih bo tovarna vsak dan izdelala 11.000. Skoraj 400.000 teh novih avtomobilov je že naročenih.
Zaroka kralja Borisa z italijansko prince-zinjo Giovanno bo po vesti »Berliner Tage-blatta« v kratkem.
Princ Karl se ni ločil od gospe Lupescu, temveč živi z njo skupno na gradu Coesmes, ki ji ga je pred kratkim kupil.
Dnevne vesti.
— Francosko odlikovanje našega generalnega konzula v Marseille-u. Predsednik francoske republike je odlikoval našega generalnega konzula v Marseille-u dr. V. Nin-čiča z redom oficirja častne legije.
— Petnajstletnica bitke pri Kumanovem. Leta 1912 — .23. in 24. oktobra — pred 15 'leti torej — se je bila pri Kumanovem med Srbi .in Turki najhujša bitka, ki je končala -s sijajno zmago srbskega orožja. S tem dnem Je bil naš živelj v Južni Srbiji osvobojen turškega jarma. V Kumanovem so v nedelj^ v spomin na to zmago imeli velik praznik. Mesto je bilo v zastavah, slavnostna služba božja se je brala, nato pa je 22. pešpolk svojo slav«. Mesto je bilo razsvetljeno.
ecer so priredili tudi bakljado.
• ~ inšpekcija osnovnih šol. Prosvetno ministrstvo je naročilo vsem srezkim šolskim 'tfaazornikom, da naj izvrše koncem tega ali Pa začetkom prihodnjega meseca inšpekcijo osnovnih šol ter predlože ministrstvu polotila.
r HI- redni kongres največje organizacije Privatnih nameščencev »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« (Saveza privatnih na-pieštenika Jugoslavije), se vrši v nedeljo dne 30. oktobra t. 1. Svečana otvoritev kongresa bo v nedeljo ob 9. uri dopoldne v »Metropol": kinu v Zagrebu. Letošnji kongres te organizacije bo razpravljal o važnih vprašanjih, ki se tičejo življenskega položaja privatnih nameščencev in je radi tega vzbudil med stanovskimi organizacijami delojemalcev in de-lodajalJev, kakor tudi v ostali javnosti znatno pozornost Potek kongresa bo iz tega razloga spremljan s precejšnim zanimanjem. Članom »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« je za poset kongresa dovoljena polo-vična_ vožnja po železnici na ta način, da kupi pri odhodu celo karto za v Zagreb in ima 2 isto karto s potrdilom o posetu kongresa pravico do brezplačne vožnje na povratku.
— Za slovenske delavce v Beogradu. Slovenski delavci v Beogradu so se organizirali ^ kulturno društvo »Cankar«. Predvsem ho-c®Jo ustanoviti slovensko knjižnico. Prosvet-
111	odsek Delavske zbornice v Ljubljani naproša vse, da darujejo dobre slovenske knjige J-a beograjski »Cankar«. Darovane knjige hvaležno sprejema Prosvetni odsek Delavske
oraice, Ljubljana, Gradišče št. 2. h. »Uradni list« št. 109 z dne 26. t. m. cul u • Uredbo o organizaciji higijenske »luzbe m pravilnik za državni veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani.
~ Smrt poslednjega potomca Kotromano-VJ(<;v. V Gučji gori v Bosni v francoskem samostanu je te dni umrl poslednji potomec kraljevske hiše Kotomanovičev. Pokojni je bil četaš pod Petrom Mrkonjičem. Kot hraber vstaš je bil po osvobojenju odlikovan
*	redom sv. Save.
— Konzulat ČSR v Ljubljani naznanja, da radi češkoslovaškega državnega praznika dne 28. oktobra t. 1. ne bode sprejemal strank v Uradnih zadevah.
— Razpisana služba. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje službo začasnega gozdnega čuvaja. (Prošnje je vložiti do dne 20. novembra.
— Osješka trgovinska zbornica proti dolarskemu posojilu. Osješka trgovinska zbornica je razpravljala na plenarni seji med drugim tudi o posojilu, ki ga misli osješka občina najeti. Glavni referent se je v svojem referatu izjavil proti posojilu, češ da bi bilo
mestno občino lahko usodepolno. Po regentovem poročilu se je trgovinska zborna izrekla proti posojilu ter sklenila, da vloži pri mestnem svetu protest.
— Sprejem v pomorsko akademijo. V po-niOTsko. akademijo v Dubrovniku so bili sprejeti sledeči slovenski abiturijenti: Milan Benedik, Oskar Bizjak, Franc Dolinšek, Ernest Kopriva, Milan Malnarič, Franc Mišjak,
f,6 d u ,oraA Franc Prelog, Emil Rajer, n Saje’ Bruno -Šegoi-Č, Albin Semen, Božo V ranči g, Milan Šonc, Viktor Tominšek m France Valentinčič.
v7~ Pr^^^tne službe. iZa suplenta na učiteljišču v Čakovcu je imenovan dipl. til. Peter Martin, za suplentinjo na drž. realki v Ljubljani pa abs. fil. Sijva Breskvar. — Profesor Tomo Cajnkar je premeščen z drž. realke v Ljubljani na realno gimnazijo v Mariboru.
— Iz poštne službe. (Premeščeni so: Z Bleda v Ljubljano Pavla Zabukovec, Danica Kobal in Franja Turk, \ Bleda v Maribor Vaclav Kunst in Franjo Urbič, iz Mozirja v Mislinje pa Marija Mesojedec.
— Premestitev. Olimpijski prvak g. Leon Štukelj, sodnik pri okrajnem sodišču v Ljubnem,’. ie Premeščen s 1. novembrom k okrož-
soaiŽJu v MjiriKnrn
tajnik l>oni?nikban^ državni službi- Vladni glavarstva v Kočevju8^.1,,	okrajnega
mu županu mariborske <jKw?en K vpu ie" Inženjerja Fran Fischer in SaLVp f if' iz Murske Sobote sta podala ostavko na Hr* žavno službo.	"	1	!	1
— Umrla jc v Ljubljani po daljšem bolehanju ga. Josipina Hrovatin, roj. Kobal. Pokojnica je bila zavedna narodnjakinja in ^rbna mati. Pogreb bo jutri ob 15. uri iz 'elike čolnarske ulice k Sv. Križu. — Bodi Pokojnici ohranjen blag spomin, preostalim Pa naše iskreno sožalje!
— Uvedba latinice v Turčiji. Turška vlada pretresa vprašanje uvedbe latinice. Doslej se vporabljajo v turški pisavi, kot znano, arabske črke.
— Brat angleške kraljice umrl. Kot poročajo iz Londona, se je moral podvreči mar-quis of Cambridge, brat angleške kraljice, te dni težki operaciji ter je kmalu po operaciji umrl.
— Poljub na javnem prostoru ni kazniv, "red sodiščem v Turinu se je zagovarjal nedavno neki Henrik Gallo, obtožen javnega pohujšanja, ker je bil nekega večera °b železniški progi poljubil svojo prijateljico. Obsojen je bil kond-icijonalno na mesec
dni zapora. Gallo se je pritožil. Te dni se je vršila vzklicna obravnava, pri kateri je bil pa Gallo oproščen. Sodišče se je postavilo na pametno stališče, da poljub, izmenjan na javnem prostoru med dvema osebama različnega spola na žali javne morale.
— Prvi nebotičnik v Stockholmu. V kratkem prično graditi v Stockholmu prvi nebotičnik. Poslopje bo imelo 40 nadstropij, 3000 sob, 8 dvigal itd. — Evropa je pričela konkurenti i. Ameriko
— Dvodinarski falzifikati v okolici Siska. -Policija v Sisku je obvestila noiranje ministrstvo, da je izročil tiskarnar Junker pred dnevi policijskemu direktorju dvodinarski falzifikat. Junker je izjavil, da je prejel novce ob priliki zadnjega sejma. Interesantno je, da je Lo že drugi slučaj, da se je okolici Si-cka našel falzifikat dvodinarskega novca. Notranje ministrstvo je odredilo, da ima policija izvesti najstrožjo preiskavo.
— Velika poneverba v Zagrebu. Sluga tvrdke Mautner d. d. v Zagrebu Robert Pla-šič je dobil predvčerajšnjim nalog, da^ naj vnovči pri Prvi hrvatski štedionici več čekov. Dečko je čeke vnovčil, nato pa z inka-siranim zneskom 365.000 Diin neznanokam pobegnil. Ker je vzel seboj tudi svojo ženo Rezo, se domneva, da je realiziral že pred daljšim časom .zasnovan načrt. Za lopovom, ■Iji je doma iz Kostanjevice pri Gorici, je izdana tiralica. Oškodovana tvrdka je razpi-Sf	njegovo	izsleditev	nagrado v zne-
sku 10 /o poneverjene vsote.
~7 Parobrod žiga Kopaj tič zopet dvignjen. S Susaka poročajo, da je parobrod »Žiga Kopaj tič«, ki ga je veter pred dnevi prevrnil, zopet dvignjen. Rešil ga je parobrod »Srbin«. S tem je redni promet na Jadranu zopet upostavljen.
— Trije kmetski fantje oropali kmetsko dekle in njenega očeta. Pred dnevi so v občini Mesič v južnem Banatu v hišo rumun-skega kmeta Jurija Bon-a vlomili. Roparji so odnesli denar, zlatnike in dragoceni na-lc.it v vrednosti 50.000 Din. Vlomilcem so bile okoliščine v hiši bogatega posestnika dobro znane. Preiskava je kmalu dognala, da je treba iskati storilce v domačem kraju. Nekaj dni po ropu so jih res iztaknili. Bili so to kmečki fantje Jovan Tomiča, Štefan Kača in Mile Paun. Vsi trije so oddani sodišču,
— Velika nesreča na morju. V južnoameriških vodah med Bah-ijo in Pernam-bucom se je pripetila te dni velika nesreča: Italijanski parnik »Principessa Mafalda«, ki je bil na potu iz Genove v Rio de Janei-ro, na čegar krovu se je nahajalo 980 potnikov in 230 mož posadke, se je potopil. Francoski parnik »Formosa« in angleški parnik »Avalon« sta rešila 720 oseb, vsi ostali so utonili.
JkEoU
Pletenin« s to inamKo so najboljše 1
Telovniki za dame in gospode. — Žemperji. puloverji, kostumi.
— Princ Sehwarzeubcrg izpuščen. Princ Edvard Schvvarzenberg je bil vsled intervencije svojega zastopnika iz preiskovalnega zapora izpuščen, in sicer brez kavcije. Zatrjuje se, da je princ Schwarzenberg žrtev zločincev, ki so ga ogoljufali za težke denarce. Njegov advokat zastopa stališče, da ima nositi Sch\varzenberg samo civilno pravno odgovornost, da pa ni zagrešil ničesar, kar bi se dalo subsumirati pod kak kazenski paragraf. Preiskava ’ se nadaljuje.
— Poizkušeno zastupljenje. Mlad možakar je .izročil te dni neki rodbini v Halberstadtu po naročilu neznanega darovalca paket slaščic. Izkazalo se je, da so bile slaščice za-strupljenje. Policija je ugotovila, da sta poslala paket dva delavca, ki morata plačevati hčerki rodbine alimentacije. Da bi se otren sla izdatkov, sta hotela mater in hčerko zastrupiti.
— Kirurgifen rekord je dosegel mladi James W. Mac Loaw. <Dasi je dečku šele 15 let, je prestal te dni stoto operacijo. James pravi, da se počuti kljub številnim operacijam prav dobro. Zdravniki upajo, da bo topot popolnoma .ikreval.
— Radi umora svojih gladnih otrok obsojen na smrt. Porotno sodišče v Hebu (Češkoslovaška) je obsodilo te dni delavca Heinzla, ki je umoril pred par meseci svoja dva otroka, na smrt na vešalih.^ Heinzel je PJ1 obravnavi svoj čin priznal. S solzami v oceh, ihteč in jecljajoč je opisal vse podrobnosti: »Bil sem brez službe in brez sredstev, zato sem se napotil s svojima otro-koma v Ludic iskat dela. Ob robu gozda se je moj sin ustavil ter me je plakajcč plosil, da naj mu dam jesti, češ, da je silno lačen. Silna beda, v kateri smo se nahajali, mi je stopila pred oči. Razjokal sem se. Končno pa sem sklenil, da napravim konec -vsaj trpljenju svojih otrok. Zgrabil sem -svojega sinčka za vrat ter ga zadavil. Nato sem zgrabil še hčerko ter je pravtako zadavil. Obsodili me boste na smrt na vešalih: Nič za lo: Zadavljen bom kot so bili zadavljeni moji otroci.« Sodbo je vzel obtoženec popolnoma hladnokrvno na znanje.
Ljubljana.
1— Električne ure v Ljubljani. Po mestu so pričeli s preddeli za montiranje električnih ur, ki se postavijo na nekaterih od najbolj prometnih krajev: pred glavnim kolodvorom, na križišču Dunajske ceste, na Aleksandrovi cesti in na Kongresnem trgu.
1— Na kongresnem trgu postavljajo kan-delabre. Včeraj so pričeli na novo tlakovanem Kongresnem trgu postavljati kande-lahre. Pričakovali smo, da pridejo na luk-suriozni tlak tudi primerni kandelabri. Kot pa -smo opazili, so podstavki demontirani — torej stari.
1— Otvoritveno predavanje v VII. sezoni društva »Soča« v Ljubljani se vrši 5. novembra 192-7 v Ljubljanskem dvoru. Člani, prijatelji in vsi, ki se za naša predavanja zanimate Vas uljudno vabimo, da se tudi v tej sezoni v obilnem številu udeležite naših lepih in podučnih predavanj. Ime g. predavate Ija in temo za prvo predavanje naznanimo začetkom prihodnjega tedna.
— Slovensko planinsko društvo objavlja, da se vrši njegova I. redna skupščina dne
30.	oktobra v hotelu Union v beli dvorani (I. nadstropje), a ne na verandi, kakor je bil-o prvotno objavljeno. V pojasnilo se pripomni, da tvorijo skupščino samo delegati. Delegate osrednjega društva je v smislu sklepa občnega zbora imenoval Osrednji odbor. Delegati naj se blagovolijo polnoštevilno udeležiti zborovanja. Ako je kdo za p rečen, naj izreči pooblastilo drugemu delegatu.
— Otvoritvena plesna vaja družabnega odseka »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« v Ljubljani se vrši pod vodstvom g. profesorja Trosta v petek dne 28. t. 111. ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela »Union«, pritličje, levo. Eventuelne nove prijave sprejema poslovnica društva vsak delavnik od 18. do 20. ure v Gledališki ulici št. 8.
— Običajno Ciril-Metodovo koledovanje se bo vršilo dne 7. januarja 1928 v kazinski dvorani. Prosi se, da se izvolijo druga društva na to ozirati.
1_ Na grobove nepozabnih pokojnikov romamo ta teden, da jim popravimo in okrasimo zadnja bivališča za dan, ki je posvečen njih spominu. Spominanje se ta teden ojzača in zdi se nam, da so se vrnili med svojce, da bivajo med nami in se z njimi razgovarja-mo'. ,^a. P°?®j iim vračamo na Vseh svetih. Milijoni obiščejo njih grobove, zadnje in naj-le.pše cvetje sipa nanje umirajoča priroda in plameni morja lučic nam izražajo zalivalo pokojnih za naš obisk. Kdo šteje vso to množico, ki potuje ta dan na pokopališče? Zdi se, da je to nemogoče, ugibanja in cenitve si močno nasprotujejo. In vendar se hoče letos v Ljubljani to število dognati s pomočjo plemenitosti obiskovalcev grobov samih. S spominom na v pokoju, vseh pozemeljskih težav rešenih ranjih, se druži spomin na najbednej-še med nami živečih — na zapuščeno mladino. Zato bo letos vsak obiskovalec daroval en komad bodisi kovanega ali papirnatega novca. Društvo »Skrb za mladino« bo te komade preštelo in objavilo njih število, ki bo enako številu -obiskovalcev grobov. Poročilo
0 organizaciji te dobrodelne akcije sledi v prihodnjih dneh.
1— Nekaj novega za Ljubljano bo na Vseh svetih dan prirejeno štetje obiskovalcev grobov. V večjih mestih inozemstva take .prireditve niso nepoznane. Prirejajo jih dobro--o6eTaveIU^Va prilikah’ kjei' se zbirajo to-
komadom kakršnegakoli novca, da se morp ugotoviti število udeležencev. Gotovi'smo da tudi v Ljubljani ne bo nikogar, ki bi rado-voljn-o ne sodeloval pri tej akciji in podprl s tem prepotrebno društvo »Skrb za mladino«.
1— Grda razvada. Nekaka bolezen je postala v-ožnja s kolesom, pa ne posameznikov, temveč vožnja v dveh ali treh. 'Na prometnih krajih sta tako kolesar -kot pasant že itak izpostavljena vsem mogočim nezgodam. Sedaj pa so pričeli kolesarji prakticirati vožnjo v dveh. Na šibkem kolesu ti sedi mladič in vozi prijatelja, kako ženšče ali pa bogvedi kakšnega zlodja. Dobro bi bilo, če bi se policija za take vožnje nekoliko j>obrigala. Menimo, da ta način prevažanja živega blaga ogroža javno varnost.
1— Najnovejši šport ponočnjakov. Neznan topov je ustavil včeraj ponoči na Viču ekspresni vlak. Postavil se je z rdečo lučjo na progo ter dal predpisani signal. Vlakovodja, ’ . .,se Je zgodila kaka nesreča, je vlak ustavil, ko pa je zlikovec takoj nato v temi izginil, se je prepričal, da je šlo samo za neslan in brezvesten dovtip. Ce možakarja eruirajo, bi bilo dobro, če bi bil eksemplarično kaznovan.
1— Mestna zastavljalnica v pondeljek 31 t. m. -radi snaženja uradnih prostorov ne posluje.
1- Angleško sukno za moške obleke, nai-
•	uda™ ete’ dobite P° solidnih cenah pri FRANC-u PAVLIN-u, Gradišče 3.
Maribor.
PriWll^ditev okolico glav. kolodvora.
1 icn rri	se	bo	znatno spremenila oko-
v«n 5 ,ga kolodvora. Podrla se bodo še
nreufpdrl (''e,TeSa’ ld 80 še ostala in se bo
A lBi-lnJ udl prva Polovica ob -ograji nad Aleksandrovo cesto po vzorcu pi^e. Dalje
strani-^r' 0 veHko moderno podzemsko uanisce. V ta namen se bodo premestili tu-
ivi I v Kolodvorsko ulico in bodo pred vcjoctvorom ostali ostali samo autotaksi. Daje se bo pričela graditi velika palača za ca-nnarnioo, ki bo spravila pod streho vse ca-1 inske urade, skladišča itd.dn bo imela tudi stanovanja za carinike Potrebno bi bilo sa-
1	da tndi železniška uprava prizidala kolodvorskim poslopjem vsaj še eno nadstropje, kjer naj bi se namestili spodaj stisnjeni uradi in bi se predvsem napravila tudi stanovanja za tamkaj zaposlene železniške nameščence. Maribor bi kot obmejna točka, kot vrata v srednjo Evropo, gotovo zasluzil, da bi se preuredila odnosno povečala sedanja kolodvorska stavba.
m— Čitalnica Studijske knjižnice. Mariborska Studijska knjižnica, ki se zelo lepo razvija, bo otvorila najbrže še letos v sedanjih prostorih menze v kazinskem poslopju svojo čitalnico. Ideja je hvalevredna in bi bilo ie želeti, da se čimprej uresniči.
m-— Pomanjkanje udobnega hotela, se v Mariboru vedno bolj čuti. Obstojali so že razni leji načrti, do uresničenja pa le ni prišlo. Kakcr doznavamo, je sedaj v teku neka nova akcija, da se zgradi v Mariboru čimprej velik mederen in res reprezentativen hotel. Ta hotel bi se baje zgradil na oglju Meljske, Aleksandrove in Mlinske ulice in bi tako lepe zaokrožil celoto tega mestnega dela, katerega kvarijo danes tamkajšnje nizke bajte.
V	zvezi s tem bi pa bilo nujno ji-otrebno, da bi se pozidal tudi še drugi trakt sedanje hiše »Trgovski doni« v Cofovi ulici, ker dela sedanji goli in odrti zad zelo slab vtis na tujce, ki pridejo v mesto z glavnega kolodvora.
111— Ljudska univerza v Mariboru. V petek 28. oktobra ob 8. uri zvečer predava g. dr. Robida, specijalist za duševne bolezni v Ljubljani o »Duševnih boleznih«. V pondeljek
31.	oktobra predava g. Dobronič, komponist in profesor glazbe na zagrebškem konzerva-teri-ju o »Narodni ideji v domači in tuji glazbi«.
Šport.
Ponoven poskus preplavanja Kanala.
Mercedes Gleitze, ki je vsled komedije* vpri-zorjen-e -od miss Loganove, sklenila, da pod najostrejšo kontrolo vnovič preplava Kanal, je v petek zjutraj ob 4. uri 25 minut startala pri Cap Gritz Nezu. Popoldne ob 2. uri 44 minut pa so jo 8 km od angleške obale skoraj nezavestno potegnili iz vode in sicer na poziv zdravnikov, ki sta jo spremljala na vla-| čilcu. V zadnjih minutah je delala samo š? avtomatično plavalne gibe, tako da so imeli spremljevalci utis, da je že zaspala. Temperatura v-ode je znašala 10"C. Jazz-kapela, ki se j-e nahajala na vlačilcu, -da bodri plavalko, je morala okoli poldne z igro prenehati, ker so vsi godci zboleli na morski bolezni. Ko je parnik ob 6. uri zvečer pristal v Folkesto-nu, je plavalka trdno spala v kabini. Miss Gleitze je Kanal že enkrat preplaval in sicer dne 8. t. m. v 15K ure ter je tretja ženska v vrsti plavačev čez morsko ožino.
Preplavanje Kanala po Angležinji dr. Leganovi se je izkazalo kot navadna sleparija. Sama izjavlja, da je celo stvar samo radi tega inscinirala, da dokaže, kako slabo se kontrolirajo poskusi preplavati Kanal. Vrnila je že tudi nagrado v znesku 1000 frankov, ki jo ji je izročil neki angleški časopis za to, ker je potolkla rekord Getrude Ederlove. Izkazalo se je pa, da je bila njena sleparija vendarle odkrita, čeprav šele dva dni pozneje. Sama pa je priznala svojo sleparijo šele potem, ko so jo ji očitali.
BORZE;
Devize in valute.
Ljubljana, 26. okt. Amsterdam 22.855 — 22.915 (22.885), Berlin 13.545—13.575 (13.56), Curih 1094—1907 (1095.5), -Dunaj 8^8.03 (8.015), London 276.74—277.05 (276.65), Ne\v-york 56.73—56.74 (—), Pariz 223—225 (224), Praga 0 - 168.4, Trst 309.375 — 311.375 (310.375).
Zagreb, 26. okt. Amsterdam 22.846 — 22.906, Dunaj 8-8.03, Berlin 13.55-13.58, Milan 309.5—311.5, London 276.25—277.5 Pariz 22.25—224.25, Newyork 56.635—56.835, Praga 1G7.99-,168.79, Curih 1094-4097.
Curih, 26. -oktobra. Beograd 9.13, Berlin 123.725, London 25.25125, Newyork 518.50, Pariz 20.35, Milan 28.32, Praga 18.305, Budimpešta 90.7Q, Bukarešta 3.18, Varšava 58.10, Dunaj 73.20.
Efekti.
Ljubljana, 26. okt. Celjska 164—0, Ljub. kreditna 135—135 (135), Praštediona 910—0, Ruše 290—300, Kranjska industr. 375—0, Stavbna 56—0, šešir 104—0.
Ljubljanska blagovna borza. ‘(26. okt.). Les: Zaključen je bil 1 vagon desk, smreka, jelka, monte, 28 in 44 mm, od 16 cm naprej, fco vag. meja po 490. — Deželni pridelki: Zaključkov ni -bilo.
To in ono.
FRANCIJA. DEŽELA TEHNIČNIH REKORDOV.
Kljub temu, da je Francija nam Slovencem danes mnogo bolj znana kot pred vojno, so nazmi, ki jih ima večina -ljudi o Francozih in o Franciji, še dokaj napačni. Tako pride enkrat k meni profesor in 1111 pravi: »Francozi so res čisto simpatični ljudje im kar se tiče umetnosti in lepe literature, so na višku, toda, ali imajo sploh kaj znanstvenega slovstva, kakor na primer Nemci?«
Možu sem le s težavo razložil, da stoje Angleži, Francozi in Nemci, kar se tiče znanstvenega slovstva, na višku nad vsemi narodi in da je primerjanje, kateri izmed teh treh ga imajo več in kateri imajo boljšega, odveč in nespametno. Tako primerjanje je ravno tako, kot na primer, če bi stavili vprašanje, kdo je večji, Goethe ali Schiller. Edino v eni stroki so Nemci daleč nadkrilili vso ostale narode, to je v komentiranju starih latinskih in grških klsfeikov. V nemškem jeziku obstojajo na primer debele knjige o rabi kakšnega predloga pri Homeru ali kakšnega veznika pri Ciceronu itd.
Francoze smo gledali do zadnjega časa skozi nemška očala in jih zato zelo podcenjevali. Toda Nemci sami so spoznali, da so se v tem silno motili, ko iz njihovega »Nach Pariš!« ni bilo nič in ko o Francozi s štiriletnim držanjem več stokilometerske fronte proti najljutejšim napadom dokazali, da nimajo samo »esprita«, temveč še vse kaj drugega.
t*',*
Večina ljudi pa še danes smatra Francoze z;t zelo nazadnjaške v eni panogi moderne civilizacije — namreč v tehniki. Po njih mnenju so Francozi daleč zadaj za nemško in ameriško tehniko. Treba je razbliniti v nič tudi to mnenje, Francija je namreč dežela. tehničnih rekordov. Iz sledečih primerov bo čitatelj razvide!, da koraka Francija na čelu moderne tehnike.
Splošno smo navajeni, da občudujemo »ko-lcsalne« tehnične naprave v Nemčiji ali pa newyorške nebfotičnike, čikaške. elevatorje, brooklynski most itd., ni nam pa znano, kaj so zgradili Francozi.
Če greste enkrat v Pariz, si boste gotovo ogledali krasni lin zgodovinsko znameniti grad Fontainebleau. Ob cesti, ki vodi tja, zapazite celo vrsto velikanskih železnih stebrov. Kaj je to? Nič drugega kot radiograf-ska postaja Saiinte-Assise, naj m o g o č -n e j š a n a svetu. Ti železni stebri so njene antene. Visoki so 220 metrov in od tu se razširja po vsem svetu francoska govorica in z njo francoska civilizacija.
Nič novega ne bom povedal, če omenim, da je Eiffelcv stolp v Parizu n a j v i š j a zgradba sveta, da je 300 metrov visok in že nad 30 let star.
Če potujete po Franciji, boste včasih videli svetlobne trake, ki se bliskajo po nebu in po zemlji, čeprav ni nikjer nevihte. To so
električni žarki zrakoplovnega svetilnika na Mont-Valerienu, severo zapadno od Pariza. . Ta žaromet je najmogočnejši n a s v e -j t u, ima namreč eno milijardo sveč. Mont I Afrique v okraju Cote-d’0r, tudi v Franciji, ima enake močan svetilnik. Zrakoplov, ki leta pri jasnem vremenu 2CC0 metrov visoko, vidi tak svetilnik že na 2CO km daleč.
Stroji za izmenični tok elektrarne S. E. F. M. v Genneviliersu nimajo enakih na svetu: proizvajajo namreč tok petdeset tiseč kilovvatov.
Če se zanimate za hitrostne rekorde, vam lahko zaupam, da je n a j h i t r e j š a vojna ladja na svetu francoska, ime ji je »Duquesne«. Enako je aeroplan, ki je dosegel h i tr o s t n i svetovni rekord, francoske konstrukcije. Ta rekord , je postavil francoski letalec v Franciji.
In železnice? Splošno prevladuje mnenje, da so ameriški vlaki najhitrejši na svetu. Toda tudi to je le bajha. Na j hitrejši vlak na svetu, ki ga vleče parni stroj, vozi iz Francije v Belgijo (Pariz—AulnoyeR Njegova povprečna hitrost je namreč 98 km na uro, naj večja hitrost pa do 140 km na uro. Noben vlak na celem svetu ga ne poseka. Najhitrejši električni vlak na svetu pa je brzovlak Pariz —Vierzon, tudi temu ni nobeden kost Ali se morda zanimate za umetne stavbe
j v tehniki? N a j v e č j i viadukt na s v e -j t u je v Franciji, vodi v nebotičnem loku : preko doline reke Tryere, nedaleč od Saint-’ Flourja.
j Kaj pa je z betonsko tehniko? i Idite v Saint-Piere de Vouvray in videli boste be-; tonski most, ki mu nima enakega na svetu, j Največji letalski h a n g a r j i na stetu so v ! Orlyju, največje letališče pa v Le Bour-j getu, kjer je pristal Lindbergh, despevši iz \ Amerike. Vsi ti trije kraji se nahajajo v ! Franciji.
Da je kanal de Rove pri Marseillu največjem in najdaljšem podzemskem prekop u, bil letos spomladi otvorjen, je čitateljem še v spominu.
In največji prekooceanski parnik po vojni so enako zgradili Francozi. Imenuje se »Ile-de-Franče«.
Dovolj primerov. Sestavil sem jih v pomislek onim, ki menijo, da je najbolje, če gre slovenski dijak študirat tehniko — v Nemčijo.	B.
ODKRITJE STARODAVNEGA MESTA V JUŽNI RUSIJI.
Južna Rusija je eno izmed najstarejših j kulturnih ozemelj na svetu. V teh pokrajinah ' današnje, v marsičem še zelo zaostale Ru-sije, in sicer na obalah Črnega in Azovskega imorja je bila že v najstarejših zgodovinsko
preverjenih časih, pred tritisoč leti ali še preje, kultura zelo visoko razvita. V onih časih so obstojala v Rusiji cvetoča mesta, ki so bila radi svoje živahnosti in vedrosti središče trgovine in kulture. Na tej podlagi se je razvila pozneje na omenjenem ozemlju zelo pomembna civilizacija, ki v marsičem spominja na etrursko.
V	zadnjih letih so pričeli ruski učenjaki na teh zgodovinskih tleh z obširnimi raziskovanji. Hočejo namreč najti ostanke starih mest, ki so tam nekoč stala. Neka ekspedicija, ki se je lotila izkopavanj ob Donu, je odkrila med kozaškimi vasmi Zimljanaskaja, Gnilcvskaja lin Jelesavjetovskaja ostanke starega mesta Tanais, ki je bilo najmanj pred tritisoč leti v Južni Rusiji eno izmed najpomembnejših mest z zanimivo ptei*?0" vino. Tanais je antično ime za Don in ok*-nem za neko naselbino, ki jo je ustanou® mesto Milet najbolj znamenito v jonski ®‘ žavi na maloazijski obali v starem vek® Prebivalci Mileta so bili že od pamtivekave" šči pomorščaki, ki so vpeljali redne morske proge v Sredozemskem in Črnem morju in ustanavljali svoje kolonije zlasti na obal1 Črnoga morja.
Vodja ekspedicije, ki je odkrila to mesto, bo opisal svojo najdbo in njene posebnosti
| v večji knjigi.
lija Erenburg:	63
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel Š. L.)
—	Jaz sem. Prišel sem, kakor sva se bila dogovorila.
Polž bi se bil moral že zdavnaj umakniti iz ust pa se nikakor ni megel. Gospod Rajmond Ney je kar odprl vrata. Ni pa niti pogledal na mistera Jakša, ko mu je naenkrat ugasnila luč, ki jo je prišlec upihnil. Nato st; je zgodilo nekaj čudnega. Ostra roka je objela kratek vrat gospoda Ney-a. Podbradki so se zamajali, padli in potegnili za seboj celo telo. Mogoče pa to ni mister Jaks! Zavest gospoda Neya je zahajala, polž je bil pa še vedno v ustih. Tedaj pa je prišlec vzel iz žepa zaprt lovski nož, ga odprl in začel mirno rezati vrat gospoda Ney-a, kakor bi ga klal. Polž se je zvalil iz ust, ves oblit z vročo, kipečo krvjo. Zaslišalo se je strašno hripenje, potobno brnenju motorja. Nato pa je zavladala globoka tišina.
Tedaj je pa nečni gest, neznani gost, — v temi je vendar nemogoče ugotoviti, kdo je on, — vzel iz žepa malo električno svetilko in z njo osvetil pred njim ležeče truplo. Podbradki so plavali v temni omaki. Gospod Ney je imel mnogo krvi, ki se je razlivala in grozila, da bo zalila vsa tla. Morilec je očividno s tem računal in ni prižgal svoje svetilke iz gole radovednosti, ampak iz bojazni, da ne
pomaže svojih rujavih čevljev. Previdno je stopil preko razlezajoče se luže in samozavestno stopil v zapleteni labirint. Njegova hoja pa ni bila naravna: šel je zdaj po prstih, zdaj šepajoče. Bil je sani, pisarna je bila prazna.
Ko je zločinec stopil v kabinei, jc spet prižgal svojo svetilko. Brez posebnega truda je našel briljant in ga malomarno pota lcnil v žep svojega telovnika. Nato je slekel svoj ogrtač in položil v njegov notranji žep neko stvar, ki jo je imel prej v drugem žepu. Delal je počasi, kakor da se mu nikamor ne mudi. Obnašal se je za zločinca nenavadno čudno. Namesto da bi se bil tiho odplazil, je še prevrnil težki," nerodni naslanjač. Kmalu nato so se odprla vrata in v j sebo je stopila Gabrijela. Morilec ji je po- I svetil v obraz. Bil je to čuden, neusirašen j morilec, ki ni bežal. Samo dihati je nehal i in je nepremično zrl v Gabrijelo, ki je vpra- j šala:
—• Oče, kaj se je zgodilo?
Med morilcem in slepico je ležal prevrnjeni divan. Slepica je zaslutila navzroenost nečesa znanega in strašnega. Morilec je pa s plaščem zamahnil tako, da je njegov rob cplazll Gabrijelino lice. Začudeno deklo je ogrtač zagrabilo in ga potegnilo k sebi. Ogrtač se je za hip nategnil, nato ga je pa morilec izpustil iz rok, da je ostal Gabrijeli v
rokah. Zločinec je bil zadovoljen in se jo takoj nato podal v beg po prstih, zadržujoč sapo, z rokami v žepih.
Ko je bil že na temnem dvorišču, je šele zaslišal obupen krik Gabrijele, kar ga pa ni zmedlo. Kdo bo na ulici Tiboburnv pazil na babje krike?
Gabrijela je samo enkrat zakričala in sicer takrat, ko je po labirintu prišla v svoji začudenosti do zadnjih vrat, s plaščem v rokah, prisluškujoč oddaljujočemu se hitremu, tihemu begu, in ko je začutila, da ji nega 'drsi v nečem spolzkem. Nagnila' se je in potipala: bilo je toplo in mastno. Nič ni razumela. Začela je otipavati tla. Začutila ,;o mokre očetove ustnice in zakričala. Oče pa je molčal.
Gabrijela je ,stekla na stopnice, da priklice sosede. Tam so jo pa zapustile sile in se je •nezavestna'zgrudila na Sla. Sesedi je niso slišali. Vse je spalo. Spet je povsod zavladala tišina. Podgane so spet prilezle iz svojih hodnikov in se- razšle v iskanju hrane. Niso pa šle v kuhinjo, ampak so se polagoma vse zbrale ob truplu gospoda Ney-a.
Glodači so se spravili na delo. Nihče jih ni motil in v temi se je med redkim cvile-njem slišalo strašno obiranje.
Ko je skozt okna zasijalo sivo jutro, je bil
že ves obraz gospoda Ney-a do kostt razjeden.
i	28.
Reklama za ovseni zdrob »Atlante.
Svitalo se je. Andrej in Jeanne sta stal«
; pri oknu, skozi katerega 'se je videlo zaspa-j ne lokomotive, signalne luči in siveče, vlažno i nebo ranega delovnega jutra. Zdelo se jimajri ' ! da se peljeta in njuna sobica v hotelu je br-| zela ko ekspres. Njuno kratko, trgano diha*, i r,je je pričalo o brzini te vožnje. Besede'^ j se jima zgubljale v vlažni odeji sivega neb® j in v soparnem dimu sosednjega kolodvor*-| Ura na ment-parnaski cerkvi se je koW*f j pomikala in čas se je plazil ko polž. I®*-** j pa naj ju dohiti na tej vožnji nerodna ura * i umerjenimi kolesci?
j Kam se peljeta? Seveda v Moskvo! Andi el | je hotel nekaj povedati, nekaj važnega, 7-e^0 j važnega. Ah, spomnil se je! Tako čudno sre-I Čanje je nekoč doživel Bilo je oktobra, saj j ga Jeanne razume, v onem oktobru. Moskva, i Streljajo. Naenkrat pa stoji pred njim jetičen,
i	majhen grbavec, majhno, ničevo človeče. Ko* j maj govori in pckašljuje kri. Prava božja j kravica z očali. In strelja, da tudi on strelja. Pri tem pa tihe, nežno šepeče, prav kakoi deklica v svoji prvi ljubezni. Tudi cn je z« Sovjete, njegovi duši se hoče... Kaj se naj neki hoče tej pritlikavi, jetični dušic1-Kruha? Ali pa proRramnih točk? Ne, njegC’'" duša si želi mepclvorjene estvarijivostrc (Dalje prihodnjič.)
Naznanilo!
Poleg že 20 letne gostilničarske obrti sem ustanovil o dolenjskem delu mesta tudi K A VARNO "^C v zato odrejenem lokalu, katerega otvorim v soboto, dne 29. oktobra t. L Potrudil se bom, p. t. goste postreči z najboljšimi gorkimi in hladnimi okrepčili, ter si prizadeval, nuditi vse po najsolidnejših cenah.
Se priporočam
Fran Kavčič
Privoz št. 4, Prule
Galanterija
Trikotaža za dame in gospode. — Volna za pletenja
r vseh barvah. — Velika izbira nogavic, kravat v raznih cenah. — Kompletne potrebščine za krojače, Šivilje in čevljarje. — Razno toaletne in kozmetične potrebščine pri
Josip Petelinc-U UubUana
Sv. Petra nasip 7 ob vodi.
Postralba tožna.
Cono Utoka.
Postralba tožita.
Carinsko posredniiki In ipedicljski bureau
»GROM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkami „OROM“.	Talaton 2454.
Podružnice i Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavtja vsa v to stroko apaUaJolo posla najhltraja bi pod kulantelml pogoji.
Zastopnik! druika spalnih vos S. O. S. sa akspraaaa r	politika.
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. s o. z., Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kiia.
Zahtevajta ponudbo. i»i Telafon itav. 2389.
TekniCno in higijenično najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji, pisarna: Ljubljana, Dunajska casta It. la, II. nadstr.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naši) dobra, skrbna, nadvse ljubljena soproga, oz. mali, tašča, stara mati, gospa
Jcsipina Hrovatin, rol- Koba!
danes*po trudapolnem delu in trpljenju, previdena s sv. zakramenti,
v Gospodu zaspala.	|	,v
Pogreb nepozabne minice se vrši v petek ob 15. uri^ iz nse žalosti, Velika čolnarska ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu.
rečamo v blag spomin in molitev.
MALI OGLASI-
Za vsako besedo se plsf* 50 par. Za. debelo tiskan* pa Din 1.—.
pokoi
Pred
ago
lob
jublja
na
ne
tin
o«
sopi
tiiik
Boi
Mali
Vibi
1)01
Mak
ina
TISKARNA ,.M E R K U R“
GREGORČIČEVA ULICA STEV. 2j. uaruuav.	TELEFON	STEV.	2552.
TELEFON ^fEV. 2552.	lisUarsko	stroko	spadajoča	dela
Se priporoča za vse v wsk
Drva - Čebin
VVolfova l/II. - Telef. 2050
Korespondenco,
■
trgovsko ia privatno, v
tujih jezikih {angleški, francoski, nemški, italijanski itd.) prevzamem na dom. — Cenj. naslove na upravo »Nar. Dnevnika- pod »Korespondenca«
Gospodična
vešča vseh pisarniških del išče službo. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno. Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod »Marljiva«.
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje in ene do dveh sob išče mif' na gtrauka v bližini Kfl' jevoiške cerkve ozir. Tržaške ceste. Cenj. ponudbe se prosi na upravo lista pod »Stanovanje<
Dve lepi,
veliki, inahalasti palmo primerni za okrasitev grobnic, ceno na prodaji Naslov v upravi lista.
»Germisan«
najboljše sredstvo za 'd' ženje semen. —18 ra®' stupine zadostuje za ®; varovanje proti sneti • bilnih bolezni. — Dr- ' Jenčič, Maribor, Kopit«1 jeva H-
Aleksander Xele»nikar. — Urejuje: VSadli
nlr Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.