List sa koristi 4sUv •ksgalludstvs. Dslav-
al ao ©pravlés»* do kar pro4u©lra|o.
This papsr IS ts ihs Intsrssts s4 »hs working oUss. Workers a rs sntitlsd ts sil whsl thsv proéuss.
Slev. (No.)
larifari švindelis
Iimtm » i«u«4 « »m biiim. Um. 1 ItSV. •» »*• »i CbloM«) tU ••o*' U • A«« of Ominw *f IUr*k »rt. »«t.
Office: 2146 Blae Island Ave.
Delavci vseh dežela, združite te
PAZITE!
g
na él*vilko vokl*pa)u-ki as nahsla polsg va-és«s naslova, »rllsplts-
n«gA epodslall
naovitku/Ako (293)
|s ètsv'lks
I sds t vam s prihodnje Številko nsésgs lists po-ts6s nsrodnins. Prosims, ponovite J* taksi.
Chicago, OL, IS. aprila (April) 191*.
Leto (V#L) VIII.
AU JS ftXL MORGAN V NB-BE8A.
V oči «klavnemu ljudstvu kakor po navadi.
V PhilsdeJphiji, Pa., je Rev. l>r. George Chslines Richmond imel celo pridigo od uanrlegs fi-naneirja Morgsns. Najbolj skrhi
An.erikan.kim delavcem fc po- pobo*"'*« go.podaz.mot.no »-Wo polatoletja. <b «»ki urit Pranje, al, je pnM Mor," nrotektira vi*>k. (t) del.vake	Vtmi doktor teoloike
tóo, d» j« 4« niije Pl»«* <l-l«v-	<'» J"
cev n« evropf jsUeiii kontmentu	M«*»- vehk fWn,k. .«nmk
«krivil le svobodni Urif itd.	«>»b demokr.1. B.l j» mend» tudi
Pravijo, d» .ko ae uvfdf pioata	premalo 'f10'"1' «» (V*''.
earina. .1« bodo padle delavake	k» denar v bankah, kol pa
plač. n. nivo slabo plaianih dr-	K» <>"OV.l roe»» z» neoh-
laveev v K v ropi	,1<Kln0 Potr,,,>ni miaijono. Morgan Republikanska stranka je ime- ''«J- '««li ni hotel verjeti v «mío-
1. posebno aladka nata /a viaoki	•<"-«« ■» v veliko (It) prodre.,v-tarif ter na svojem prapor« de- »- «leje na»,b nov,h demokratov
14da se nio-	kakor Roosevelt, predsednik
lsls kričečo reklamo, -----—-	±
ra protestirati amerffte delavce Wihon. Bryan, dr. Parkhurst m pred inozemskimi izdelki." Na	Williams iz Miiigsns. ksteri
drogi struni pa je demokratska vsl	«ïriiv»iki, kakor pn
stranka delala propagando «i jc bil umrli«r«e. prosto carino ter predbaciVala re-	tudi n>	£ b»
poMikanski stranki, da ho » svo pametno, ako bi delavsko ljud
Velikanski štrajk v BelgifL
3000.000 DBLAVOEV USTAVI LO D»L0 V BOJU ZA ENAKO
VOLILNO PRAVICO
jirni zagovori za monopolni tarif.
stvo imelo malo več svobode in
republikanci intimni prijatelji MjH zaslužek, (to se pa ze sme trustov. Rsvno v isti sapi so tudi	Morgsn kaj tseegs ni
demokrati peli delavcem, rekoč: veroval). Nadalje tudi ni verjel v da je visoki tarif mati trustov lobodo govora in debate. \ se-in direktni provmročiteij visokim kakor je bil Morgan veHk fmanč-
cenam živil	nik- ni P* bil	mož* Ml Be
Torej republikanci so hoteli Vimh vi<i<kfi «ovska .z k*rnk imeti visoki tarif, da protektira- t«rj®m. kakoršneira je imel po-jo ameriške delavec pred nizkimi	miljardar. Za njegovo smrt
plačami! ? Demokrati pa so bo- i<* ^
teli imeti prosti uvoz inozemskih	** im» P^hti i« te deže-
izdelkov, uničiti truste. ter ame- ^	^
riakc delavce protestirati preti Potopil Titanic. Ravno tako je na
visokimi živili. To ni ničesar dru-	vriHlm povodenj in
gega, •ka'kor stan tarifni švinddj	tornado cretoča mesta ter usmr-
ks pit al isto v, s katerimi mislijo	tHo na tisoče delavcev. Tn sedaj
loviti nezav edne kaline. Ko je	j* P« bila zopet božja volja, d»
znani "delavski prijatelj" Roo-	k preselil Morgan v drugo
sevelt ustanovil novo progresivno	'l<ontro .
stranko, ni vedel, kam bi se zale-	W«ll, nam se ta pridiga vele-
tel z tarifnim irrr^hgftm Jl^r*	lenega duhovnika dozdeva J*
no ae je Rooaevelt ln haj-	do prismojens. Mi nimamo faaa
dnki odločili, da je najlepie, ako	prcmSljevafi, ali je Morgan že T
ao v sredi, ter da zagovarjajo oba	nebesih, ali pa če leta se kod po
tarifa. S tem najnovejšim nestvo-	v nebesa ga r.e bodo spu
rom so upali naloviti »e najvei	»ko tiate kletviee kaj lale-
Rlasov, ker ao dobro poznali praz-	''i0' katere ao na njepov rainii
ne Rlave večina volileev.	'»>»«'•' nje*ovi ¡ndnatHelni mi-
Kapitaliati imajo v glavah	k",,ir' j" Mor*»n nM n»
drni? nažrt, ter jrh tarif prav nii m' ' ...	, .
ne akrbi. Seveda, ako bi imeli do- , povedni p« «">o vendarle,
volj razredno zavednih delaveev	ho*'	d,u'
v Ameriki in v Orientn, potem bi ^OVD'kl "M0'" ,»"k,h .
Sel kapitalistični načrt hitro k ',novJn ,lmoT°v' k*f * " vrag«. Veliko denarno ,K>aojilo »P T.tamea povodn^i v Ohio m z» mlado Kitajako republiko ae »®n««do v Nebraak. Vaekakor pa
aamo radite«a zavlačuje, da ka-	'' .'TJ!
pitaliati pregledajo kakšni tarif l<akor«nega a, predatavlja d,d.ov
miali skupaj izkrpueati nov. de- n,k Jdr'	.Rl<>h
mokratak» administracija, to je:1mond ~ ^ prav1 »"g"'^'"-ali bode bolj dobičikanoano poži-Ijati izdelke iz Amerike na Kitajsko in Japonsko, ali pa če bi bilo boljSe, da ameriški denarni sindikat (WaU Street\ dobi dovoljenje od kitajske vlade, da sme v Orientn graditi velikanske tovarne in dolge železniške proge.
Kitajska .kakor tudi Japonska imata bogate pokrajine naravnega bogastva, posebno premoga in železne rude je v izobilju, kar pa ie zakriva plast zemlje. Kitajska je zlati rudnik dohodkov za graditev novih lokomotiv, jekla, bombaža, voJne in čevljarskih tvornic. Ničesar bi ne bik) bolj pripravno za ameriške kapitaliste, kakor da se ugnezdijo na Kitajskem, kjer bi cenene neorganizirane aziatske delavce lahko izrabljali kolikor bi hoteli. Svetovni trg bi bil kmalu preplavljen kitajskih izdelkov po celem svetu. Ako bi se to zgodilo, potem1 bi ameriški kapitalisti rezali delavcem plače dol, dokler bi ne prišli na stališče kitajskih kulijev.
Upamo, da kadar bodo delavci spoznali ftvmdelj tarifnih diplo-
Brusel, Belgija. — Prezirano delavstvo v Belgiji je napovedalo boj vladi — boj v znamenju najmogočnejšega orožja — generalnega itrajka. Velikanski štrajk, lraterega se ima vdeležiti 300.000 do 400.0000 delavcev, se pridne danes 15. aprila. Tisoče delavcev je ustavilo delo že včeraj. Pozivu na štrajk odzvale so se vae delavske organizacije po celi državi ; «vzetih je le nekaj katoliških unij, ki se nečejo vdeležiti hbja. Toda socialistična stranka, ki votli ta veliki boj, u|>a na polno zmago kljivh katoliškim iz-dajni*kom.
Namen štrajka je, prisiliti belgijsko klerikalno vlado in klerikalni parlament, da odpravi sedanji krivični volilni sistem in ga nadomesti s splošno in enako volilni» pravico za vse. V Belgiji imajo sedaj takozvani pluralni volilni sistem, po katerem ima ne-poaestnik eu glas, posestniki, bogataši, kapitalisti in aristokracija pa po dva. tri glasove, kolikor več posestva ima. Na ta način ao delavci, ki tvorijo največ volileev a ol»enem najmanj poststnikov, vedno v manjšini- in peščica mogočnih bogatašev, ki tvorijo menda uajostudnejšo klerikalno bamlo v Evropi, pa nadvladuje delavske večino. To se je pokazalo pri zadnjih parlamentarnih viltvah, ko je koalicija aocijslistov in liberalcev podlegla sleparski 'klerikalni večini.
Socialistična stranika je kmalu po volitvah — 30. junija li>12 — sk I Kiala rzvanredni *bor in na tem zboru so zastopniki delavstva sklenili, da pozovejo vse delavstvo na štrajk, kiot zadnje sredstvo za pridobite* enake volilne pravice za vse državljane. Naj-prvo so socialisti predložili svoje zahteve parlamentu ,toda klerikalci so jih porszili v potem so se obrnili ns vlsdo samo. d« bi up.i-vala na psrlsment, ali tudi kralj je delavcem obrnil Hrbet. In tako dalevcem ni ostali drugega kot vporabiti zadnje sredstvo — generalni štrajk.
Delavci so ae dobro pripravili za ta boj. Voditelji štrajka izjavljajo, da delavci lahtko uzdrfijo bitko šest mesecev če bo trebs.
WILSON S SVOJO POSLANICO V KONGRESU
Predsednik Wilson hoče biti na vsak način velik. 7. aprila je bilo otvorjeno izvanredno zaseidanj** 63. kongresa v VVashingtonu in Wilson je prečital svojo pno po slanico v kongresni zbornici. Pravijo, da to je storil le prvi pred sednik republike George Washington in drugi predsednik John AdairuH. Potem pa ni noben predsednik več prišel osebno v zbornico. Wilson je pa prelomil stoletno uradno šego in deklamira je svojo poslanico pred zbrani mi poslanci obeh zbornic. Ta svoj korak je v zbornici opravičil s tem, da on kot predsednik neče biti le del vlade, temveč kot 'člo veško bitje* se hoče zanimati za zakonodajno delo bolj ožjem smislu. Drufri pa pravijo, da je WH »on šel v zbornico le zato, da i svojim vplivom izsili sprejem no ve carinske predloge, katera mu je zelo pri srcu. •
Wilson ova poalanica je bila
.. kratka in pečala se je izključno m«tov. d. bodo d.i. slovo tanf. ,, „	;mho CBrin(,kPW tarifa
nerauupraHanjuln pod d.na-L^ jp „^ nk)i<.aT10 iA,nn.
«njo k.pttaliatiino vladoz« de-'^ zwd,nje kon(rrMU1.
lavce brez pomena. Oklenili se bo-.
do socialistične stranke, katera'
ima edini izhod iz indnstrielne
siažnoati kapitalizma.
Anarhist Rsfael Ssnchez AHe-gro je atreljsl ns špsnskega kra-
----lja Alfonza. Atentator je zadel v
Kapitalisti vam nočejo vzeti vrat konja. Kralj ni zadet, ter se vaših farm, ker jiti nimate. Tri- bode potem, ko bode imel osnsže-intrideset odstotkov farm v Zdm- n* spodnje hlače — brikotne so-ženih drŽavah je danes v najemu, pet dobro počutH.
MILITARIZEM VABUJB KAPI
Vse Organizacije ao ae dobro preskrbele z živežem in drugimi- potrebščinami za delavske družine. Pomoč jim je obljubljena tudi izven Belgije. Socialisti v Nemčiji, Franciji in Nizozmeaki ao do danes ponudili 11.000 brezplačnih Mtauovanj za rodbine *belgijakih delaveev. Veliko število žensk in otrok je že odpotovalo. Tudi 1H beralci gredo štrajka rjem na roke. Lastnik liberalnega časopisa "Petit Bleu" je obljubil plačevati $20.000 tedensko v štrajkar-ski sklad dokler bo trajal boj.
V klerikalnem taboru vlada velikanska panika. Cene živežu ni družini predmete m so že zelo po-nksčile in neštete trgovine po večjih mestih so zaprle vrata. Načrt štrajlrarjev je. (mpolnoma parali-zirsti celo državo. Počivati mora v*# delo; železnice in poulični tramvaji ne bodo vozili; tovarne in preinogokopi bodo mrtvi; vsa mesta bodo brez razsvetljave in velike morske luke v Antwerpu bodo brez pristaničnih delaveev. Mnogi prerokujejo dalekosežne posledice tega boja. Generalni štrajk. ako se v celoti posreči, /.aaior* prinesti važno politično revolucijo in nekateri se boje, da msrda celo strmoglavi dinastijo. Vlada ve to dobro, in zato hoče trdovratno hraniti svoj gnjili sistem do skrajnosti. Že par tednov mobilizira vlada vojaške čete in jih raz|>ošilja v večja industrial-na meata. Dalje je vlada poklicala, vse žandarje in mnoge civilne gtfdf. da atražijo železnice in ps|i.ji) 44na red". Socijalisti dobro vedo. kaj namerava vlada z vojaškimi četami, toda med delavci prevladuje stroga disciplina glede miru in reda. V sobotlo so bili na biti plakati po vseh mestih po znrljajoč delavce, da morajo ostati mirni. "Naš boj je boj križem driečih rok ne pa dvigajočih se oesti!" glasi ae napia na plaka tih. In sodrug Emile Vander-velde, starosta belgijskih sociali »tov, izjavlja, da za vsak nemir, ki morda nastane, ho odgovorna vlada ne pa štrajkarji.
I>elav»tvo vsega sveta Ukreno želi svojim bratom v Belgiji naj-"ijtjnejšo zmago.
Naprej! !
V Auburn, N. Y. atrajlkajo de-lavei v t vomica h za izdelovanje »trikov, ("Columbian Rope Company"). Slavna policija in od kapitalistov najeti pretepači »o ae toliko časa izzivali štrajka rje. da je končno priilo do izgredov, v katerem »o policaji ustrelili pet štrajkarjev. Policija ae je pričela bati, da bi ji» štrajkarji ne vrnili njihove uljudnosti. ter ao governors ttultserja prosili za vojaštvo, katero naj v imenu zakona strahu je štrajkarje, ter protektira sveto lastnino gospodov kapitalistov. Governor se je drage volje odzval glasovom bogate družbe ter poslal dve stotniji vojaštva na pomoč policiji, in sicer eno stotnijo pešcev ter stotnijo konjenikov.
Kakor hitro so delavci pri "International Harvester Twine mil" zvedeli, da je prišlo vojaštvo v mesto na poirtoč policiji, ka
zmage.
Socialisti v Butte, Mont, pasovno izvoljeni kljub sdruülvi nasprotnikov.
Butte, Mont. — Pri mestnib vs-litvsh 1. aprila ao tukajšnji socialisti sijsjno poseksli združene
4 4 neat rank ar je", republikam» in demokrate in obdržali mestno u-prsvo v socialističnih rokah. Bad. Lewis J. Duncan je ponovno izvoljen županom in z njim ured so izvoljeni vai oatali socialistični uradniki; poleg tega je izvoljenih devet naših alderinanov, dva ve£ kot amo jih imeli poprej.
Rudarsko mesto Butte, ¡kjer so bogati bakreni rudniki, so osvojili delavci pred dvemi leti (1911). Kapitalistični politikantje «lerno-kratje in republikanci, so takoj naredili pakt po vzgledu svojih bratcev v Milwaukee misleči, da združeni bodo hthko ugnali socia-
tera bi sedaj v zvezi z vojaštvom '«te. Združi so »e v "Citizens' *	• • .	— Party" in zbrali kmg sebe vse,
lahko nemotena izzivala štrajkar je — so »e iz simpatij takoj pridružili štrajkarjem. Položaj je postal vsled tega jako kritičen. ")elavei so vsled izzivanja nasko
čili tovarno, ter jo bombardirali ni uPravi najlepSo zaupnico za
PROBLEM
PROSTITUCIJE REŠEN.
JE
Da — rešen je! Rešili so ga chikaški * veJetrgovci. Kako? Ali so morda radovoljno zvišali plače delavkam? Kaj še! Lastniki ve-leprodajalnic ne zvišajo plač niti za en cent. Tako so se zakleli. Ampak nekaj drugega imajo. Postavili bodo za dekleta velikanski — hotel! V tem hotelu bodo delavke imele skupaj stanovanje in hrano baje po nitžji ceni in s tem je celo vprašanje rešeno. In za ta hotel so kapitaliati z velikim veseljem obljubili prispevati milion dolarjev! Za hotel imajo kapitalisti milion, toda da bi zvišali plače le za en dolar na teden — nak! tega pa za kriščevo voljo nikdar ne! Dobre duše! In kako modre, modre buče! Čemu zlodja se vladni organi toliko mučijo in napenjajo trudne možgane, kako bi "rešili" problem bele sužnor.ti?! V vsakem mestu naj postavijo hotelček za dekleta — pa je — Ye gods!
Senatna komisijs iz »pringfiel-ds, katera krsde božji čas in ljudski densr s tem, ds "preiskuje" vzroke proatitucije, je zadnji teden imela tajno zborovanje v hotelu LaSalle v Chicagi. Povabljeni so bili vai lastniki in zastopniki chiknških veleorodajal-nic v svrho, da dado «komisiji 'nasvete', ksko bi ne rešil ts pro-Wem. Ker ni bilo reporterjev poleg, ni mogoče zvedeti vsegs, ksj
so gospodje ukrepsli na tej seji Znano je le toliko, da so senatorji pnosili, lepo prosili (!) mogoč ne inilionarje, da naj se za božjo voljo usmilijo ubogih deklet in sami naj uvedejo kakšno mini malno plačo (!) da jih ne bo treba siliti potom zakona. Ali gospodje mittonarji so neki silno zrasli. Porabili so priliko tajne seje in strašansko ošteli svoje hlajpec senatorje, češ so li jih za k) pomagali izvoliti, da jim' bodo sedaj delali zgago in kvarili sveti "business? Končno so kapitalisti dali ultimátum, da postavijo hotel in driipcga nič.
Tn s tem je problem rešen!*
Bolgarski in srbski sodrugi dobs podporo.
John M. Work, glavni tajnik narodnega odbora socialistične stranke v Ameriki, * je naznani izid volitev za predlog, da naj se srbskim in bolgarskim sodrugom na Balkanu dš svota ♦lOO iz centralno blagajne soc. stranke.
Narodni odbor soc. stranke je sedaj odglssovsl. Izid je sledeči za predlog 40 glasov; proti pred loga 6 glasov; M odbornikov ni hotelo glasovati.
Ček za $100 je že odposlan na Balkan. Sicer ni veliko, vendar pa balkanakim sodrugom prav pride vsaki cent, ker vsled vojne trpe veliko pomanjkanje in rev ščino v vseh ozirih.
kar je protisocialističnega. Toda milwauski "plan" se je v Butte grdo izjalovil. Rudarji, ki tvorijo večino volivcev, «o dali socialistiČ-
s kamenjem in mašinistovskim o-rodjem. Nato so prihiteli vojaki ter v družbi policije potisnili štrajkarje proti "New York Central Railroad" progi. Nekaj de-avcev je bilo zopet ranjenih, vendar nobeden ne smrtno.
Bogata družrha se je sedaj izjavila, da ako ne gredo štrajkarji po preteku par dni na delo, da bode družba tovarno opustila, atroje pa da ae bode odposlalo v Evropo, fttrajkarji so se tej izjavi kapitalistov 1© smejali, ker dobro vedo»,da to vse sknpaj ni ničesar drnzega, ka'kor kapitsliatič-ni bluff. ______
Parcelna pošta.
Generalni poštar Burleson je izdal poročilo, iz katerega se razvidi, kako dobro da uspeva par-čelna pošts. Več kakor 150.000.-000 zavitkov se je poslalo po parcelni pošti prve tri mesece njenega obstanka. Meseca marca je bi-lo za 55 odstotkov vež prometa kakor po v januarvu. Samo v marcu se je na petdesetih večjih poštah v Združenih državah od* dalo nad 63.000.000 zavitkov od-d^iih po paketni pošti.
Največ prometa ima parcelna pošta v Chicagi. Chicago pred-njači s 6.800.000 zavitki. New York 5.937.00, .Boston 1,654.000, Detroit, kateri je bil v januarju na osmem, v februsrju pa. na devetem mestu, je sedaj na četrtem. Samo v marcu je Detroit oddal nad 1,420.000 zavitkon Potem pride Philadelphia, s 1.225.000, Cleveland, 1,209.000, St. Tiouis, 1,148.000, Brooklyn, 953.000, Jersey City. 863 000 in Kansas City s 687.000. _
Dober business.
Združene države exportirajo v Latinsko Ameriko (Južna Amerika), vsaki delavni dan za $1.000.-000 blaga. Poročila kažejo, da so Z. D. v letu 1912 cxportirale v Latinsko Ameriko za $325.000.-000 vrednosti. Med tem ko so leta 1903 le za $115.000.000.
Latinska Amerika kupuje 13 odstotkov Vsega importiranega blaga v Združenih državaJi, leta 1903 pa je prišlo le 8 odstotkov. Naobratno pa sb Združene države v letu 1903 importirale iz Latinske Amerike za $226.000.000, leta 1912 pa že za $460.000.000. To je bilo leta 1903 za 22 odstotkov, leta 1912 pa 26 odstotkov vaega importiranega blaga.
Delavci pri vseh teh milionih seveds nimamo ničesar za iskati. Exportirano blafro morajo drago plačevati delavci v Latinski Ameriki, importirano blago pa z oderuškimi obrestmi prods jo nam kapitalisti v Združenih državah. Dobiček, kateri ae sešteje na mi-liorie, pa pobašejo v žepe kspits-listi.
dveletno poslovanje s tem, da so soglasno glasovali za socialiste. Zmagali so socialisti z večino ogrog 500 glasov. Živeli zavedni rudarji!
Racine, Wis. — Socialistična aldermana Nielson in Yackerius ter superviaor bih ao penovno izvoljeni z večjo večino'kot kedaj poprej.
Milwaukee, \Vi8. — Tukajšnje volitve sodnikov in članov šol-skegs sveta so zopet pokazale, da "nestrankarski" republikanci in demokratje morajo na vae večno čaae skupaj "furati", ako hočejo, tla socialisti zopet ne dobijo nazaj svojega. Volitve so tudi pokazale, da "nestrankarji" kljub vsem in trigsm ne bodo dolgo časa stali na krmilu. Kljub združeni demo-republikanski bandi izvoljena sta bila izmed šestih dva socialists v šolski svet; oatali nsši kandidat je so ostrili v manjšini od 1500 do 2000 glasov. Sodr. Henry C, Raash je ponovno izvoljen za 16.762 g laso vi in Paul J. Ram-ataok je prodrl s večino krog 1000 glasov. Približno 30.000 socialističnih glasov je bilo oddanih.
Chicago. — Pri aMermansktti volitvah 1. aprila so naši kandi-datje dobili čez 25.000 glasov, to je enkrat več kot pred enim letom. Najhujši boj je bil v 16. wardi, kjer je sodrug W. E. Rodriguez ostal v manjšimi le za 750 glaSjpv, da ni bil izvoljen. Več uurpeha so imeli sodrugi v Berwy-nu, majhnem mestecu na zapadni strani Chieage. John P. Ries je bil tamkaj izvoljen kot prvi socialistični alderman z večino 74 glasov.
Philadelphijski graftar za varnim omrežjem.
Henry Clay, bivši direktor "Public Safety" (ljudskega varstva) notorični sovražnik svobode govora, organiziranih delaveev in hud anti-socialist, pojde za dalje časa v ječo, ker so mu dokazali, da je eden prvih lumpov meata Philadelphia.
V družbi i col. John R. Viggiss in Killard St. Walls, kateri je glava od Wiggins " Construction Company" je Henry Clay ukradel mesto za $150.000.
Sodnik je vse tri ugledne meščane poslal nad ričet, in sieer vsacega ne manj kot na 18 mese-cov, in ne več kot 2 leti. Čoino ae nam še vidi, da je sodnik ohao-dil v ječo tako plemenite cigane. Bržkotne je bil že graft preveč očiten, da bi ga častitljivi mastni očetje mogli jsvnosti prikriti.
Tnksj je zopet lep doka», da so največji socialistofrei, po navadi tudi največji lurapjs.
PKOLkíT A E KG
Iz naselbin*
Ely, Minn.
Due april« irno imeli, pri um mestne valitve. Za župana je bil izvoljen z veliko večino atari delavski t w an Trezona. Dosti je ljudi, kteri ae aedaj jokajo, ko je ie prepozno. Zakaj p« nismo prej nekoliko l>olj agitirali, da bi se ne bil ta delavski sovražnik urinil na najfbolj uplivno mesto v mestni upravi. Po toči zvoniti je prepozno.
Trezoua je bil izvoljen po pristnem ameriškem bhifu. Obljubil je, da ako bode izvoljen, da bode po vseli tistih salonih, kjer ae bo agitiralo za njega, zatrita! od $10 do $75, in v iresniei je ostal mož beseda. Smešno je bilo videti, ko so morali delavei nositi največjega delavskega sovražnika nositi delavei na rokah po mestu do 4. ure zjutraj. Vse je bilo po konou, dvakrat je pola rudniška piŠčal za ogenj in vse to na čast novoizvoljenemu županu. Med pijano druhaljo so se slišale besede: dol s socialisti, hura za Trezona. (Op. ured. Le potrpite nekoliko, kmalu ga bodo kleli tisti delavci, kteri mu sedaj pojejo "slavo").
Ko so delavci na dan volitev v jutro prišli k rudniku, so "bosai" odbrali starejše rudarje, rekoč: fant j, vi ne greste delati danes v rudnik. Vi imate danes posel v mestu pri volilcih; kolikor je le mogoče agitirajte za našega starega. Vi dobite vseeno plačane dnevnice. V slučajo, da ne bode Trezona izvoljen, pade krivda na vas in potem lahko veste* kaj se bode zgodilo z vami jutri: kdo bode potem preživljal vaše otroke ako ne bo naš gospodar izvoljen.
Imeli smo tudi dve seji tukajšnjega slovenskega političnega . kluba, kjer se je seveda agitiralo . za rudniškega bossa. (Op. ured.: takšni politični klubi, kot jih imate Slovenci na Ely, niso za nič). Rudarji in drugi so povdarjali da bode nastpla revščina, «ko ne bo de izvoljen rudniški ravnatelj. 'Čast sem imel, da so me izvolili za predsednika pri tej godlji. Se-1 veda, bilo je nas nt kaj, kteri srno udrihali po kapitalističnih kandidatih, toda vse zsman, bilo nas je premalo. Danes pa odklanjam predsedništvo tega nazadnjaškega kluba, kateri priporoča narav noat kapitalistične kandidate.
Novoizvoljeni župan je že pokazal svoje usmiljeno srce do delavcev. Odslovtjen je bil takoj stari policman, na njegovo mesto je bil pa postavljen bolj zvesti sluga: Peter Popovič. Delavci, izogibajte se takih izdajic, ti vse poizvdujejo od vas in na to pa ne sejo vse vašemu gospodarju. Pri tem zgubite vaše dlo, zato jim pa nikar ne zaupajte.
Danes so šli na štrajk sta v kar ji . od Chandler rudnika. Na strajko so bili delavci 13 dni, ter si priborili 15 centov povijanja plače ne dan. Dasiravno so štrajkarje močno izzivali, so kljub temn ostali delavci mirni in ternu se imamo tu di zahvaliti, da so dosegli zahteve, ktere so hoteli imeti. Finci, kteri so splošno znani, kot radikalni delavei, so prepustili štrajkarjem dvorano brezplačno za zborovanja.
Tukajšnjim sodrugom se enkrat toplo priporočam, da naj nekoliko pridnejše agitirajo za stranko, da bomo pri prihodnjih volitvah močneji, kot smo bili sedaj.
Za tukajšnji "Slov. Dom" je že nabranega in oblijubljenega denarja nad $300. Ta svota je sigurna. Možje, le korajžo za nabiranje prispevkov in kinalu bode-mo imeli svoj "Slov. Dom" na Ely-u.
Srce mi je padlo v hlače po Volitvah, a upam, da bodem to že prebolel, ker vem, da so po dru-. gih naselbinah Slovenci 'bolj napredni, kakor smo pa prinas. Skrbeti bomo morali, da pride list "Proletaree" v vsako slovensko hišo.
S proletarskim pozdravom.
John Teran.
tudi me smemo prosto misliti in izražati svoja mnenje. Ravno delavska žena ima bridke izkušnje. Ravno ona — kot gospodinja — kruto občuti roko kapitalizma. Ni hče ne občuti tako hudo siromaštva in gorja ob času bolezni in brezdelja, kakor ga občuti prole-tarska žena. Torej ako naiu je pri srcu boljša prihodnjimi-' naših otrok, stopimo tudi žene v vrste zavednega delavstva, da čim preje pridemo do zaželjenega cilja.
Omeniti hočem še nekoliko našo slovensko naselbino. Tukaj ni veliko Slovencev, toda od kake sloge ni med nami ne duha in ne sluha. Kea, da so tukaj tri podporna društva, katera bi bila lahko v ponoa tukajšnjih rojakov, ako bi ne bilo pri tem toliko oseto-nega sovraštva. So gotove osebe, ki ae smatrajo za nekake boljše Slovence. (Op. ured. Takih kalinov je tudi v Chicagi dovolj), ter bi bilo pričakovati od njih, da bi res nekaj storili za napredek naselbine. Ako pa mislijo, da so že dovolj storili s tem, da se norčujejo iz delavcev — sotrpinov, se pa zelo motijo.
Dokler se ne bodeiuo zedinili in dokler^iode trajala ined rojaki čr na zaviat, toliko časa molčimo o kakern napredku ali o slogi tukaj atijih rojakov, da se ne osmešimo Kadar bo pa zavladala med nami prav« sloga, da si l>mno želeli drug drugemu dobro, tedaj bomo s ponosom trdili, da se zavedamo suženjskega položaja, da vidimo verige, v katere smo uklenjeni in da hočemo skupno roka v roki zru Siti današnjo zločinsko družbo, katera bazira na tatvinah, ropih, in umorih.
Sestre, skupaj, da združeni nepremagljivi falangi zgradimr čim preje most, kateri pelje iz in dustrielne sužnjosti.
Pozdrav sodrugom in sodrugin
jam
Ribničanka.
Brereton, 111.
Z veseljem čitam " Proletsrcs ". 'Posebno me zanimajo dopisi, kateri pridejo izpod ženske roke, da siravno so bolj redki. Upati je, da se bodo tudi Slovenke začele bolj zanimati za napredno čtivo in pokazale v javnosti, da gremo z duhom časa naprej. Morda bi več-krst katera prijela za pero, pa se mogoče boji kritike «1 strani mož. Ali to nas ne sme zadrževati in
West Mineral, Kans.
Sploh se le malo sliši ali čita v časopisih od naše naselbine. Tudi jaz nimam kaj veselega poročati, pse pa žalostno vest, da se. je dne 7. marca smrtno ponesrečil naš sodrug in sobrat Alois Kovač. O inenjenega dne zjutraj je šel še zdrav in vesel v premogov rov na delo, nazaj so ga pa že prenesli grozno razmesarjenega. Padel je namreč na njega ogromen kamen, kateri mu je spodnji del života po-pltioma zmečkal. Drugi dan so ga odpeljali v bolnišnico v Pittslmrg, Kans in <lne 29. marea — ob 10 uri po noči je v groznih bolečinah umrl. Ž njim vred smo zgubili zvestega sodruga in sobrata. katerega sinemo prištevati med prve vrste, kadar s«» je šlo za hranitev delavskih koristi.
Kako da je bil pokojni Afajz Kovač priljubljen med sodrugi in sobrat i, je spričal njegov pogreib, kteri se je vršil dne 1. aprila. Pretresljivo je bilo slišati, ko so pri odprtem grobu predsedniki društev čitali nagrohnice. Ko so bile nagronice prečitane, so nastopili še drugi govorniki, kateri so omeniti njegovo delovanje v podpornih, strokovnih in političnih organizacijah. Želim, da bi ga posnemali' vsi sodrugi in sobrat je, ter ga ohranili v trajnem spominu. Koncem govora je pevski odsek soc. kluba štev. 31 J. S. Z. zapel žalostinko, kar je dalo povod, da ni bilo niti enega očesa med navzočimi brez solza.
Pokojni je bil član društva Orel", štev. 19 S. N. P. J., pri katerem je bil tudi tri leta tajnik. Bil je tudi član štev. 4. A. S. B. P. D., kateremu je bil sedanji tajnik. Nadalje je bil član društva Sokol", štev. 21 S. D. P. Z., ka terega druata je bil tudi ustanovitelj. Bil je tudi zvest član in sodrug tukajšnjega soe. kluba štev. 21. J. S. Z.
Pokojni Kovač zapušča tukaj enega brata, žalujočoo soprogo in pet nedoraslih otrok, katerim izrekamo društveni bratje in sodrugi naše sožalje. Tebi naš nepozabni sodrug in brat, pa naj bode lahka gruda!
John Gorsek.
Beaverdale, Pa. .
Iv tukajšnjih rovih se še precej dela; včasih imamo pa tudi po milosti kapitalistov, neprostovoljni praznik. Ponižni smo tudi, ali vsaj lepo število nsših tovsrišev je, ki se jim vidi potrebno iti v
eerk*v, da ae tam zahvalijo za dobrote, katere dobe kot pridni, u bogi ji vi in poslušni % delavei. Na mestnik bo#ji ali agent v te, naselbini, ki ima med zemljo >n ncbesom ter peklom skrivno sv« to, (mogoče brezžični brzojav) — je tudi natančen človek. Pravijo Če nimaš knjižice in če mu tako, ne daš dolar, te niti spovodati no če. J* pač raviio tako kot v proda jalni, če nimaš knjižiee ali deuar tudi ne dobiš nič. Ni dolgo tega, ko je sla v cerkev že bolj priletna in siromašna udova. Šla je, da b: se spovedala in izvršila svoje ver-sk** dolžnosti. Ko pride v spoved nico, jo agent božji prvo vpraša za denar. Pove uiu, da ga nima in da je tudi njenin ahi bolan ta ko, da ni nikogar, kteri hi moral kaj zaslužiti. "Agent", kot so vsi drugi, je ostal trdovraten in trdovratno zahteval dolar za spoved. Ker ga pa reva ni imela ,jo ni ho tel «povedati. Sicer žalostna in po trta nad takim duhovnikom je ho dila vseeno še v cerkev. Ker je pa dobro vedela, da ako ne bo nič prispevala za cerkev, tudi ne bo de mogla hoditi dolgo v njo. Hranila in stiskala je, da si je pritr gala en dolar, ga nesla nato v cer kev ter ga položila na oltar pred "božjega namestnika". Ko j* bi la maša končana, se odpravi in gre iz cerkve. Ker pa ta agent ni videl kdaj in kam je žena položila denar, je mislil, da ni nič dala, skoči za njo, zgrabi jo ravno pri vratih in zareai proti njej: "Kako se-li upate iz cerkv* oditi, ne da bi dali dolar meni?" Uboga žena — vsa prestrašena — odgovori, da je položila denar na oltar. A ta agent trdi, <Il ga ni položila, itd. Žena, pobožna in vso slabotna tnu vseeno odgovori: "Dala sem ga, če ga pa niste videli in dobili, ste prav gotovo sl*pi. dru gega pa ne dam več". In odšla je z gnjevom od njega stran. Ameri kanec pravi: "Business in le busi ness." Socialisti pa pravijo: "Dol z izkoriščanjem, dol z nevednostjo in praznoverstvom!
Socialističen pozdrav!
Opazovalec.
Black Diamond, Wash.
Ker «e ni bilo <>o sedaj menda nobenega dopisa v "Proletartu" iz naše nas'Wmie, sem se nanUenil jaz poslati nekaj podatkov, da ne bodete mislili, da je šla cela tukajšnja naselbina rakom žvižgat.
Dela se še precej stalno, samo zaslužek je bolj skromen. Zatorej ne svetujem nobenemu, da bi prišel iskati dela semkaj.
V društvenem oziru še dovolj dobro napredujemo. Imamo štiri društva, ktera spadajo k različnim jednotam in zvezam. Nadalje imamo tudi nekakšen "turn", kateremu pravimo cerkev in kamor liodijo tukajšnji poho&ni kristjani ob needljah dremati. O socializmu se tukaj ne sliši prav posebno, fe nekaj takih, kteri s«» štejejo za socialiste, v splošnem pa nam le manjka dobrih agitatorjev. Ako hočemo doaeči uspehe, potem se ne smerno samo šteti za socialiste, iti moramo na delo za socialistično časopisje in druge pripomočke, kateri so v zvezi z soc. propagando. Delavci vseh dežela združimo se, ker le ns ta način bode aam mogoče prodreti močne stebre kapitalizma, ter zgraditi novo človeško družbo, v kateri ne bo gospodarjev in ne sužnjev. Posamezne oseb«» smo v tem lioju ničle, pač pa lahko združeni staremo verige. v katere smo uklenjeni. Pre-zirajmo meščansko časopisje, katero nam skuša vedno le škoditi. 4Glas Nerodnosti" se nekaj re-penči nad " Proletarcem" in aoeia-listem. (To je vse skupaj majhen *fizl" od strani kunštnih urednikov pri "G. N.") Seveda, nam je vseeno, kaj maže meščansko časopisje, ker mi dobro vemo, <1r je ena številka "Proletarca" za delavce več vredna, kakor pa cel koš edinega slovenskega dnevnika.
Delavci, le krepko naprej za naš soe. dnevnik !
S socialističnim pozdravom.
M. Pod peč an
Oleveland, O.
V zadnjem mojem dopisu v 'Glasilu", sem dokazal resnico lovolj jasno. Pričakoval sem, da <l>odc zadostovalo. Ali naš pobožni Tonček neče molčati: že zopet je napisal dopis, v katerem mene in Kužnika obsoja na vešala. zaradi najnih dopisov v "Glasilu". Po-grebniku nikakor ne gre v glavo, zakaj da je izključen iz S. N. P. J., dasiravno se je sam izrazil, da
ga je sram biti član socialistične jednote. Zakaj d« bi ravno «ocia listi, ki so po ujegovem mnenju zgage, poffubonosni bedaki itd. Kako je vendar mogoče, da bi de lavei komendirali mcjiet — mene, ki aem veletrgovec in velepigreb-nik! Jaz aem vendar nekaj veri« kakor pa navadni delavec, kateri ne zua druzega, kakor voziti "vil bar". Jaz *e ne podam, pa se ne pialan., kar naprej bom pisal." Tako si miali naš junak teme — Anton Ordobina.
Tone, ti kar piši! Ampak povemo ti, da si jo slabo pogodil, ker si se spravil nad socialiste. Kaj ne veš, da ae je že Lojze blamiral, ko je trdil, da bode uničil "l*role. tarca". Ali si videl "šifkart-agenta" v New Vorku, kako molči in kako je hil*korajžen par ruesecev nazaj ?
Naš veletrgovec se kaj rad izrazi, da je za narod. Za ta njevov izraz pa smo mi neverjetni Tomaži in sicer zato, ker on še ni nikdar zapisal: delavci organisiraj-te se. Vsi njegovi dopisi so le prazna fraza, katera nima ne glave, ue repa. Jaz te uprašam: ali vi-dii ti revne delavske otroke, ki stanujejo v zaduhlih sobah in trpe pomanjkanje. Ali vidiš pa zopet na drugi strani kapitaliste, katerii žive v razkošju na stroške starisev in revuih otrok? Ali se strinjaš, da se na eni strani kopiči bogastvo, na drugi pa revščina? Seveda, po tvojem mnenju je to pravično in si tudi prepričan, d« mora biti tako. Ti si eden izmed tistih, kateri bi prodajali delavce za en cent, da bi se potem sam vozil v avtomobilih.
Socialisti ti ne zamerimo zato, ker verno, da druzega ne znaš. Ako pa misliš, da znaš kaj, potem |>s sklici javen ljudski shod in povabi mene na debato, .laz sem pripravljen ti odgovarjati na vsako uprašanje. Ako i*t tega ne storiš, te lahko imenujem strahopetca, ki ne ve nič, in kateri se boji {»ostaviti pred ljudstvo. Bodi tudi tako prijazen in povej tvojim pristašem, .da naj se zadržijo mirno in dostojno, kakor se človeku spodobi.
Torej na svidenje!
Anton Oradišar.
ZAPISNIK
Seja glavnega odbora S. D. P. Z. dne 6. aprila 1913, ob 11:45 dopoldne.
Navzoči: Predsednik Mihael Ro-vanšek, glav. tajnik Viljem Sitter, II. nadzornik Andrej Vi-drich, I. porotnik Josip Svoboda in Alojzij K veder, član dr. štev. 6. Dnevni red:
Brat tajnik prečita pismo in o-krožnico društva "Skala", štev: 56 v Pittsbpurgh-u glede agitaeije za premestitev konvencije iz Cleveland a, O. v Pittsburgh, ter pripomni, da je 'bila ta okrožniea tudi' ponatisnjena v večjih slovenskih listih. — Tajnik Viljem Sitter pojasni, da se je o te) zadevi informiral pri zavarovalnemu oddelku v ColumbuB-u, Ohio, ter dobil sledeči odgovor:
State of Ohio, Insurance Department
Columbus, O., March 24. 1913.
Mr. Wiiliam Sitter Supreme Sec. of Slov. Del. Pod. Zveza Conemaugh, Pa. Dear Sir:—
We have your favor of the 21st We wish to advise that any Insurance society may hold its convention in this State, if it desires, whether same is licensed or not. Your respectfully E. H. More, Supt. of Insur. By R. W. Small, Deputy. V slovenskem jeziku se glasi:
G. Viljem Sitter, glav tajnik S. D. P. Z.
Conemaugh, Pa. l>ragi gospod:
Mi imamo Vase cen j. pismo z dne 21. marca t. 1.: želimo Vam torej naznaniti, da lahko vsako zavarovalno društvo (organizacija) obdržuje svoje zavarovanje (konvencijo )mv tej državi, ako tako že-i, če ima isto dovoljenje ali ne.
Vaš E. TI. More, Super, of Insur.
By R M. Small, Deputy.
Nadalje prečita brat tajnik o tej zadevi tudi pismo odvetnika iz ('levelamla. O., kateri pojasnjuje, la ima Zveza lahko na vsak način konvencijo v Cleveland»! in prečita se tudi pismo društva "Jutranja Zvezda", štev. 41. v Cleve-landu, katero je tudi vso stvar pojasnila Članom v listu "Gl. Nar."
Nato prebere brat tajnik okrožnico, katero je razposlal na vsa
krajevna društva z vsebino, da se konvencija vrši na vsak način v Clevelandu, iu da se okrožnice dr.
"Hkala'\ štev. 56 v Pittaburgbu, Pa., spoznajo za neveljavne in neutemeljene, ter da ae vrši konvencija due,5. maja t. 1.
Nadalje sklene tudi glavni ml-bor, da se knvencija vrši v prostorih brata Primož Kogoja, v
društva apeliramo na glavni bor kakor tudi vsa aobraUka dru. štva, da vzamejo naš protest na znanje s predlogom, da se duše. dajne glasilo Gl. N. opusti in nadomesti s kakim drugim unijakhn listom, kateri bode v reanici deloval. v prid zavednega delavstva in se bojeval z nami za naše pravice. (" as je že, da se otresemo
Clevelandu, ua 6006 St. Clair A ve robatva kapitalizma in stopimo v in ae prične dne 5. maja t. 1. ob vrste proletariata, in da potem z H uri zjutraj. Nadalje se tudi pro- mlruieniini močmi premagamo si vse delegate, da pridejo točno one, ki nas pošiljajo v suženjstvo ob naznanjenem času na konven- in nam kratijo naše pravice, eijo, ter da prineso a soboj pravil-1 Traj bratje — sodrugi na dan, no izpolnjena pooblastila s podpi- da pokažemo, da se zavedamo naši društvenih uradnikov in izka- ših pravic.
žila plačanih voznih stroškov. | Vsi člani drušva Sv. Barbare : V spored za konvencijo sestavi št. 55 v Franklin-Concmaugh. Pa
zbrani glavni odbor pri prihodnji |	_
seji, »katera se vrši dne 27. aprila DELAVSTVO IN NJEGA INTE-tega leta.	I	RESI.
Nadalje predlaga brat Viljem! Vsak slovenski časopis v Aine-Sitter, da naj se računi še pred riki trdi, da smo Slovenci vsi sa-kon venci jo definitivno sklenejo mo delavci, da kapitalistov ni ined in puste pregledati po državnem nami. Če je to resnhjs, nastane po-revizorju s povdarkom, da prepu- tem uprašanje, zakaj ne pišejo vsi sti vso stvar v ukrenitev nadzor- Časopisi za delavske interese nemu odboru.	;Vaeh slovenskih časopisov v Aroe-
Brat Svoboda predlaga na to, riki je trinajst. Med vsemi imamo da naj ae za delegate in glavne pa 1«. dva — Proletarec in Glasi-o<lboruiiko nabavijo znaki z napi- 10 — ktera pišeta direktno za in-som: "Delegat (ozir. odbornikKS. terese delavstva drugi so nepri-D, P. Z." v Clevelaudu, O. dne 5. stranski. Ti časopisi se prilizujejo maja 1913. Ta predlog je bil »pre- m hlinijo delavstvu, pod eno ali jet, ter btlo obenem naročeno bra- drugo krinko, da eksiatirajo le za tu V. Sitterju, da kar se tiče zna- dobrobit delavstva. Veliko neza-kov, da preskrbi vse potrebno.Na- vednih delavcev veruje v to in dalje ima glavni tajnik tudi na- jih tudi podpira. V resnici pa je, prositi elevelandska drufitva, da da so vsi taki časopisi prišli v pošljejo ne«kaj članov na kolodvo- življenje le radi interesov posa-re, kateri bodo sprejemali dele- rožnikov, da poti eno ali drugo ffate.	firmo izkoriščajo delavstvo v svo-
Prečita se pismo društva štev. jo lastno korist. Razredno zavedni 61. v Gary, Ind., glede bolniške delavec dobro zna, da sta si le dva podpore Ivan Ivaniča. Društvo nasprotna interesa v sedanji člo-namreč poroča, da so se bolniški veški družbi, to je: kapitalistični obiskovalci na nepravo uradno li- in delavski razred. K enemu teb stino podpisa val i, to je na uradno dveh spadamo vsi. Delavski izko-spričevalo namCSto ua nakaznico' riščevalci in sebičneži spadajo v radi česar, je tudi uradno sprioe- kapitalistični razred, delavstvo pa valo prepozno prišlo v glavni v delavski razred. Obžalovanja in
1
urad. Nato sklene glavni odbor, da naj se ravna po pravilih in da se mu za zamujene dneve ne plača podpora. Glede tega se imenovani lahko obrne ua konvencijo. Glede brata Franc Kastelic od
obsojanja vrdno je, da si še kdo upa izjaviti svojo nepristranost ined tema razredoma. Ko bi bilo slovensko časopisje v 9meriki to, kar trdi, bi bil že vsak delavec in-dimtrrelno iu politično organizi-
drustva štev. li». poroča brat Bole . ran v svoji organizaciji, ne pa le ponovno, da se imenovani ni za nekoliko teh. Časopis je vodja in časa njegove bolezni ravnal po ( učitelj čitateljev; njegova dolžnost pravilih; prilaga tudi pisano pri- je, da kaže najboljšo pot za ures-
tožbo M rs. A. Bregar napram bra tu Franc Kastelic-u, ker |>a v tem pismu, oziroma pritožbi, ni zadostnih dokazov, da se imenovani ni ravnal po pravilih, se stvar prepusti konvenciji v rešitev.
Društvo štev. 5. poroča, da je poslalo bolniške nadzornike k bol Uemu bratu Fr. Mirtu, ki biva oddaljeno od Rafphtona, ter obenem prosi glavni urad, da se iz zvezine blagajne plačajo dnevnice in stroški imenovanim bolniškim nadzornikom. Ker pa v zvezinih pravilih nikjer ne označuje, da se taki stro ški plačujejo iz zvezine blagajne, *e prepusti tudi ta zadeva konvenciji v rešitev.
Na predlog brata Svoboda se seja zaključi ob dve uri popoldne.
And. Vidrich, zapisnikar.
PROTEST
društva "sv. Barbare", št. 55 v Kranglin-Conemaugh. Pa. napram Glas Narods, kateri je bil soglasno sprejet na redni mesečni seji dne 2. marca t. 1. Kajti člani tega društva se pofmJnoma strinjajo s protestom sobratskega društva v Jsckaonville, Kans., št. 59. Imenovano društvo naglaša v svojem protestu ,da bi sc dosedajne glasilo "Glas Naroda" opustilo in nadomestilo s kakim unijskim listom, kateri bi v ranici zastopal interese zavednega delavstva. Dosedajne glasilo G. N. je bila vedno in povsod proti zavednim delavcem in njih načelom; bil je tudi proti vsaki n« pred n oni isleči organizaciji, katero se ni hotela plod vreči vladi Glas Naroda". — Da je ta resnica, pokazalo je naše dosedajne glasilo, ko se je začelo zaletavati v S. N. P. J. in izgubilo v, tem boju do 2000 naročnikov. Nadalje je isto glssilo (Gl. N.) tudi pokazalo, kot glasilo S. I). P. Z., da mu niso mar koristi članov oziroma zvez, ampak posa-inefcnih članov — izkoriščevalcev, z katerimi pelje svoj "biznis". Glasilo "Glas Naroda" S. D. P. Z. je samo pokazalo kako strankarsko je ravnalo napram tej zvezi, kajti pomagalo je držati' žakelj onim, kateri so si polnili žepe z zvezinem denarjem, ne oziraje se na klice in pritožbe posameznih društev.
ničen je naših idej in principov. RazTedno-zavedni delavec je organiziran industrialno in politično, da si na ta način izvojuje svobodo- iz mezdnega suženjstva in kapitalističnega izkoriščanja. V razredno zavedne delavske organizacije spadajo tudi delavci in lastniki časopisov, ki pišejo za interese delavstva. Če vprašamo delavce, pisune in lastnike slovenskih nepristranskih listov, /a član sko knjižico ene ali druge organizacije, dobimo v odgovor skoraj izključno, da ne spadajo k nobeni delavski organizaciji. —- Sedaj |>a delavec, ki trpiš in se mučiš zs golo eksistenco, po misdi in prev-dari, kakšni prijatelji so tebi in tvojim organizacijam te vršile možakarji. Niso pri tveji politični, ne pri industrielni organizaciji: ne pišejo in ne agitirajo za iste, \ vseeno se drznejo pisati in govoriti. da so tvoji' iskreni prijatelji. Delavec, čas je že, da spregledaš iti spoznaš njihovo farizejst vo. Potegni jim krinko raz obraz, da vidiš, kaj so.
Delavsko življenje, delo in boj za eksistenco je razreden, razredni smo vsi. Vsak, ki govori, da je nepristranski, govori le radi tega, da lažje deluje za svoje lastne interese, ne pa za delavske. Delavstvo se mora čuvati tskih oseb, ker so v mnogih slučajih po kapitalistih in sovražnikih razrednega delavstva plačeni vohuni in izdajalci delavstva in delavsk;1i organizacij. Čuvati se moramo tudi nepristranskega časopisja, ker v velikih slučajih ni tako časopisje nič bolje, kot navadna prostitutka,, ki je na razpolago tistemu, kteri več plača.
Fr. Podboj.
Velik je kapitalizem za ljudski blagor. Ob času največje prospe-ritete šteje armada brezposelnih: štiri in pol milijona mož, kateri prosijo milostno dola in kruha v "svobodni Ameriki." •
Zatoraj mi vsi člani našega dno teh lot?
Kdor ni slep, lahko vidi vsepovsod tablice z napisom: "Lot for sale". Ako je Amerika vaša domovina, — kakor vam sugesti-rajo meščanski Časopisi — za>kaj si potem ne prilastite vsak po je-
r
PROTOLO V J A.
Najsnaéilnsjtt pojsv kspitsli-stiéne produkcij« j« gotovo, d« je ¿loveétvo ssilo v protislovji, ka tera »o bila preje nepoinsna ali pa ie le v zajetnem razvojnem stadiju. Beda in uboétvo sta bih v prejšnji dobi, ko produkcija ie m bila razvita, nekaj nenavadnega. Ali v človeški druibi, ki proiiva ja boga nt va, o kskfrfnih prejšnji ljudje niso sanjali, bi ne smelo biti i/hoitva. Kljub produkciji, ki je tako urejena, da vsak dan ustvarjamo neizmerna bogastva, pa imamo ve« bede in airomaAtva kot v prejšnjih letih. Tudi prepad med airomaki in bogatini se liri vaak dan, zaeno pa narašča za delavce iivljenska negotovost. Delavec, ki danes ie dela, ne ve, aiko bo drugi dan Se delal. Odpoved dela visi nad njegovo glavo kot Dsmokle-jev meč. Dsnea ie deis, drugi dan je pa že inogoée ns cesti. Ako de-lsvec ne dela, tedaj tudi ne zasitili in nima sredstev za iivljenske potrebščine. Navzlic polnim žitni-cam m hladnim shrambam za živež, kljub polnim prodajalnam ob lek in obuče, mora delavec stradati in hoditi v slabi, pono&etri in oguljeni obleki. Mar ni to proti slovje. Tisti, ki je delal, da so se napolnile žitnice in hladne shrain-1 be, tisti, ki je znojil, da so nakopičili raznovrstno blago v skladi ¿¿ih do vrha, hodi lačen, napol bos in nag m berači miloščino l Naob-ratno pa tisti, ki je celo najel lj*i di, da so mislih zanj, živi v raz kosju 'kot trot v panju.
Rnaka naaprotatva vidimo tudi drugod. Danes je nsrod odvisen od naroda, dežela od dežele in od vran o« t čiindalje bolj narašča, tembolj ko ae izpopolnjuje kapi talistrčna produkcija. Vzlic nara iéajoéi medsebojni odvisnosti pa hujskači ščuvajo narod proti narodu. Sadove te hujskanje lahko opazujemo sedaj, ko je na stotiso če vojakov pripravljenih, da pla nejo drug na drugega in začno podirati, kar je stalo mnogo dela •in truda. Ali ni to protislovje!
Delavci gradijo velikanake stsv be: mostove, »prekope, skladišča itd. Medtem ko eni delavci gradijo kulturne afcsvbe, ps vlivajo njih tovariši v drnzih podjetjih topove in granate, da nekega dne pod točo grant razsujejo večletno delo.
V Haagu imamo »icer mirovno sodišče, ki naj bi razsojevalo mednarodne spore. Koliko je to sodišče dandanes vredno», dokazuje balkanska vojna. Ako navadnemu človeku kdo stori krivico, potem mora iskati zadoščenja pred sodiščem. Užaljenemu človeku ni danes dovoljeno, da bi žaljivca kaznoval z lastno roko. Ako bi uža ljeni človek ubil žaljivca, bi ga obsodili na smrt ali pa v ječo. Dru gače je v vojni. Tam imenujejo človeka, ki je pomoril mnogo dru zih ljudi, junaka in v spomin na moritev ga odlikujejo še s kolajno
Tako protislovje vidimo v vsakem delavskem štrajiku. Kadar najeti beriči in pretepači strelja-ja na neoborožene štrajkarje, jih kapitalistično časopisje hvali kot pogumne fante, medtem ko štraj-kujoče delavce »to časopisje nažene s tolovaji in anarhisti, ako se s pestmi dobro oboroženim morilcem postavijo v bran za varstvo svojega lastnega "življenja.
Delavec, ki je branil s pestjo svoje življenje, pride pred sodišče, da ga kaznujejo, ker je branil edinole, kar lastuje, naobratno se pa najetemu pretepaču ne skrivi la* na glavi, ako je v službi kapitalistov smrtno nevarno ranil nekaj delavcev ali pa celo umoril. Mar ni to protislovje?
Delavcu, »ki je izgubil delo in zaman dela drugod, pravijo postopač, vagabund. Povsod preži nanj policija, da ga odvede pred sodiAče in ga kaznuje radi postopaštva. Kapitalistu, ki je na-jel ljudi, da mislijo in delajo zanj, da tem laglje lenuhari in vživa, kar so drugi pridelali in proizvedli,, pa pravijo gospod. Ka<lar pride v dotiko z gosposko, se mu klanja vae in nobenemu policaj» Še v sanjah ne pride na um, da bi takega lenuha artirali radi postopaštva in ga odgnal pred sodišče.
Ako delavec ukrade hlebe« kruha, da bi si utešit svoj giad, ga obsodijo v ječo, nasprotno ps pravijo človeku, ki je druge ljudi o-eiganil za milijone, da je pameten. Ako je tak slepar kasneje vrnil ljudem nekaj od svojega plena, daroval nekaj tisočakov za človekoljubne in izobraževalne name-
ne, ga proalavljajo kot človekoljuba s Čistim in zlatim srcem.
Ako je delavec prišel navskriž s kazenskimi paragrafi, mu pravijo, da je hudodelec, moralno propadel človek, za katerega je najboljše, da za vedno izgine za jet-niškini zidovjetn. O miljonarju, ki je imel vsega dosti, pa ni spoštoval zakonov in je izvršil mogoče kakšno uajbolj umazano hudodelstvi, pa poročaj v časnikih, da ae mu je omračil um. Miljonarja v tem slučaju pomilujejo in mu želijo, da hi se mu kmalu vrnilo ljubo zdravje.
Na miljone vreč kave leži v nju-jorških skladiščih. Zvezna vlada je stopila trustu za kavo na prste in zahtevala, da se kava postavi na trg in tako zniia cena. Zdaj pa čitamo, da bodo tisoče vreč kave pogreznili v Atlantiku. Seveda zato, da ne bo treba znižati cene. Na hamondskem smetišču pri Chica-gi so zagrebli tiaoč1 železniških voz krompirja, da bo tann segnil. Iz Stoctons, Csl. poročajo, da so tisoče vreč čebule pogreznili v Ps« eifiku. Obenem poročsjo » Kali» fornije, ds imajo na miljone sodov najboljših jabolk, ki gnjijejo v sodih. Neki kalifornijski kmet je situacijo označil tako-le: "Ta« tin.ska družba komisijonskih trgovcev nas je ogoljufala za dve letini.''
Atlantiški in pacifični ocean, pa smetišča žro živila, ki so namenjene ljudem, da ljudje plačujejo visoke cene za živila, ki so postav I jena na trg. Na eni strani uničujejo s premislekom živila zavoljo večjega profita, na drugi pa vidi ino ljudi, ki padajo v prerani grob ker so hranjeni preslabo. Ali ni to protialovjef
Tako t>i lahko naštevali protislovja, današnje človeške druibe.
Ali od kod izvirajo vsa protislovja? Iz kapitalističnega proizvajalnega načina je v produkciji, ki postaja vedno bolj družabna, medtem, 'ko je razdelitev izdelkov, ki so sad te produkcije, še vedno individuelna: posamezniki odločujejo, kako se bodo izdelki razdelili. Seveda se temu lahko odpo more, ako bi poteg družabne pro dukcije imeli tudi socializirano razdelitev. To je pa socializem, ka terega danes se večins noče.
8TROJARJZV JAKA.
Vladimir Schweiger.
V bregu nad skrivnostno Krko ontftran zelenega loga, lahko rečeno dfvjega kraja, je bila postsvlje ns ob sksio vegasta bajta. Visoka aloka vrata pol zidane, pol leaene koče, dvoje malih okenc, bolje lin, z eno samo šipo je bilo domovje «namenu ribiču Jaki.
Jaka je bil mal, tršak človek ši rokih pleč. Nosil je visoke rjavo böte škornje, prave- tnehikajnarce. Klobuček je redkokdaj pokril, mu je bil prav tako majhen, kakor on sam. Izpod obrvi je blestelo dvoje oči, lica udrta, brada nemarno za raščena, lesem nos in dolgi kakor somu zavihani brki, je bilo vse, kar je na zunaj karakteriziralo tega človeka.
Skrit in tih je bil, In po pravici sa se ga bali babjeverni ljudje, po sebno otroci, nadejajoči mu "ime "povodnji mož".
Zimo je celo preždel v svoji lopi, plel je mreže, rezljal razno orodje iz lesa, ali deval iz kowe vjete vi-dre. Drugega posla ni poznal in ga niti imel, ker so mu bile živ-ljejiske potrebe yko tesne, nizko* tne in neznatne kakor on sam.
Žene ni imel, kamoli otroke. Sorodniki so ga le redko obiskovali, največ po obilnem rrbjem lovu.
Spomladi je lovil žabe, rake in jih r&zpečaval. Mali vrt za hišo je dobro obdelal, obsadil ga z različnim zelenjem, obrezal drevje, privezal trte in sedel v Jopi, po dokončanem truda čakaje vročega poletnega solnca.
Vpoletnih dneh je lovil gade in modrase z golo roko ali v precep. Obnašal se je ponosno pri tem opravilu kakor kraflj narave. Gorje svojati. ako mu je nagajala pri tej priliki ;s tisočerimi kletvsmi jih je rszpodil, nagajive paglavce, s koli, cepci, krepelci bamenji, debelimi hi manjšimi. Zares smešna karikatura ie bil ribič Jaka.
Včaafh je redil kozo v staji za hišo, pasel jo je onostran reke v divjem gozdu, kamor jo je preDe-lja[ s čolnom.
f'udna je bila še ta navads začaranemu starcu, da je sadil v.«a-ko leto «redi vrta na najlepšem mestu gredico najzaljših cvetic. Zjutraj in zvečer je sedel po celo uro tam in opazoval cvete, krem-
žil in gubs4 ob rax in ae pačil. Kanila mu je aolsa, obrisal jo je s golo roko sli ob rokav prgaste ka-müole. Potočivšči par solz je v-stal in odšel.
Ko ae mu je zl ju bilo, je zaprl kočo, primaknil zapah, vzel vodo t nasado in odšel. Pod goro v bistrem potoku je lovil postrvi ln druge ribe in se s težkim tovorom obložen vrnil domov po več dnevih.
Vaakdanje je bilo njegovo življenje enolično, vendar mikavo, tiho, globoko. >
Nedelja je bila in vroče poletno popoldne.
Takrat je sedel Jaka v solnčni vročini pri cvetlični gredici. Otožen je bil in zlovoljen. Čelo mu Je bilo nagubano lice vdrto in bledo, brki zatnraeni, le oči so se bleske-tale tako vražje izpod obrvi. Sedel je zamišljen in goati oblaki črnih spominov so mu težili misli. Mislil je v mlsdost.
Oori na stezi za hišo je prišla urnih korakov žena, bolj strašilu podobna kakor človeku.
"Hej, Jakal haha!" .se je za-režala v dolino in se vražje sinje-jala širokoplečatemu ribiču na soljicu.
Bila je bližnja njegova sorodni* ca Nana.
Jaka se je ozrl v breg, obrnil srepo svoj pogled v njo in zlovolj-no zategnil obraz. Tih je ostal.
Nana je stopila do njega.
"Kaj se tako pačiš t" je bil njen pozdrav:
ti ni prav, lahko precej odi-
tfeš."
"Taka je žlahta! Niti ne zinem, kaj bi rada, pa me ie. odganja. Kaj bi ne vedno čmerikal?"
Nič ji ni odgovoril.
"Pa bi se vendar, vraga, spravil v senco, tu se boš 3e spekel."
"Saj sem že dejal!"
''Sentajl Precej bom šla, samo še nekaj. Ali imaš kaj okroglega! Karte bi šla igrat, posodi!" In poskelela je vanj s |>ol zdravi m o-česom.
Jaka se je dvignil, odšel v svojo bajto in Nana je stopala za njim.
Odprl je starinsko omaro, potegnil iz kota platneno vrečico in ji pomaknil v roko srebrn tolar.
"Hudič! da je premalo."
Posegal je v drugič v vrečo in ji stisnil še en srebrnik. Obrnil se je vstran, solza mu je kanila in on si jo je otrl.
"Kaj ti je, da se jočeš!" je prašala ravnodušno.
'"Prezgodaj sem vstal od grede ti «i me zmotila, ti zmešala!! Sedaj hi bil šele eas.%Oorje! danes um^op."
"Sinent te pocitrsj, ksj si pi jan ali se šališ!" Smejala se je Nana zadovoljno, ker je prejela denar. Silila je vanj, vendar je postala kmalu resns, ko je ugledala k'rvgve solze na ribičevem obličju.
Jaka je ihtel kakor otrok, se vrgel v naročje Nanr, svoji najbliči sorodnki, in tarnal in jadikval.
"Strela božja! takega te še nisem videla kakor si danes. Povej vendar, kaj ti je!" In zrla je vanj skozi z mrežo prerasteno oko.
"Nana, čuj! slušaj!"
Nana je sedla na staro skrinjo. Jaka je stal poleg.
"Nana, poslušaj me! Vsak dan sem sedel ob oni gredici. Mislil sem na mlade dni, na one dni, ko sva se z Minko ljubila pri oni kapelici v mraku, v svetem času, poljubljala se tn bila srečna. Spak sem bil in vm so me zaničevali, le zala beloroka Minka me je ljubila. In jaz sem ji vračal ljubezen, dasi slab, nezmožen človek, ljubil sem je vdano. Vsak dan sva se sha* jala na onem tihem kraju. Nekoč pa sem prišel ob nsvsdni uri in ni je hiló! Čakal sem jo, ni je bilo. Dolgo sem bdel pri oni kapeli, kjer je stala bleda svetnica s kelihom v roki. Zazrl aem se v njen obrsR, zrl je nepremično, ustne so se pričele sameposebi gibati, molil sem in čaka Minke. A ni je bilo. S težkim srcem in črnimi mislimi sem se vrnil pozno v noč. Legel sem oblečen v postelj — vse mi je živo pred očmi in do jutra nisem zatisníl očeaa. Naenkrat sem zaspal in sanjal morilne sanje. Minko sem videl v tesni krčmi v kotu pred razpelom v družbi mestnih postopačev. Jokal sem se in nretakal solze, a ona se je smejala, smejala ae meni, svojemu zaročencu. Krvave solze i^em potočil, zaklel ae brezbožno in plani* v sanjah kvišku. Prebudil sem se. soln-ce je že stalo visoko na nebu.
Drugo noč sem zopet čakal in ni je bilo. Odšel sem domov manj ža-
losten. Tretjo noč stal sem zopet ob kapeli. Čakal sem jo. Ni prišla. Dolgo sem čakal, nestrpno čakal in tesno mi je bilo pri srcu. Spo-dsj je šumel jez, drvili so se vali, dvigali se, drveli so dalje, poži-raje drug drugega, šumela je voda v curku vabljivo in prijazno, skoro bi stopil človek dol, da se vtopi, ds ga pogoltnejo vali in od neso s seboj, pokrije hude mučne boli, ki jih seka mlademu in neizkušenemu srcu nesrečna ljubezen. Premagal sem se in odšel domov. Grozna je bila noč iti plašljive sanje so ustajale v mojem srcu. Morilo uie je zelo, obup, gorje. In takrat bi bil kmalu unnrl gorja in boli. Za večer drugi dan sem hitet ♦»kosi ulico domov. Tu me obeuje svojat, mestni pobalini, in me pri-čno pikati in se rogati: "Kje je Minka!". "Pustila te je, spak brkati, in šla z drugim." "Poročila se je včeraj, v svatih sem bil!" "Jaz tudi, pozdravit te pusti!" Črno se mi je delalo pred očmr, odšel, pobegnil sem domov. Sram me je bilo samega sebe. V inraku sem sedel v čoln ob vodi in zrl dolgo, dolgo nepremično v tiho, leno strugo. Naenkrat zapazim črno piko sredi vode. Odpnem čoln in jadram tja. In glej čudo! Mrtvo tru-glo Minke priplava po vodi, obup in žalost mi tnga srce, sklonim se nsd vodo, objamem drago, jo položim v čoln in odveslsm k bregu. Rešil sem uganko in spoznal, da so hujskači pregovorih in zaslepili njo, da je končala življenje Sredi vrta izkopljem v noči jamo in po-kopljem njo vanjo. Zlata Minka spi na mojem vrtu petdeset let hi ravno danes so dopolnila svoj tek. Danes sem sedeJ ob njene, i grobu, a si mi ti zamotala sladko in grenko uro. Zunaj se zbirajo valovi, vikar bo, nevihta in jaz se prav danes, prav danes utopim ... Danes umre vdrugič moje mrtvo življenje... Planil je kvišku, zanetil ogenj kakor pobesnel, vžgal svojo bajto.
Ven je tekel, kjer se je usula med tem ploha, akočil v čoln ob bregu m divje pognal v valovje.
Nana je stala kakor okamenje-la nekaj trenotkov, nad njo ogenj, gareča hiša, pod njo v razburkanem valovju pobesnel ribič Jaka.
>i'ana je pograbila vrečo z, denarjem, plaha je postala pred kočo. Švignil je blisk in vzel Nani vid. treščilo je sredi v Krko ... razbil se je čoki. pagreznil se povodni mož v valovje... in Nana je hitela domov.
Pol ure pozneje je sedela Jakova sorodnics v propali družbi sredi krčme, pela je in se smejala že pijana na glas:
"Na pij, hudič! Danes je vse zastonj, pijte! Mečimo karte! Danes imam denar, mmmm!T"
Ob steklo v oknu so padale deževne kaplje, da so šipe šklepetale. Zunaj je še vedno lilo.
ADVBRTUUQÍKNT POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
TISKOVNI FOND ZA DNEVNIK
Otto Homberger, Milwaukee,
Wis.....................* .25
M. Podpechan, Waah........25
John Škof, Girard, O. -.....» .25
Soc. klub, Piney Rock, O. .. 1.00 Neimenovan, Garrett, Pa. .. .10 Maria Čuk, Garrett, Pa. .... .10 Joa. Grahonja. Garrett, Pa..' .25
J. K., Garrett, Pa...........25
Louia Telič, Garrett, Pa......10
Andrej Poje, Garrett, Pa.....25
J. Beber, Garrett, Pa........10
Zadnja izkazana avota____116.55
Skupaj.............5119.45
Fraudulentno oglaševanje.
Tekom zadnjih dveh let je fraudulentno oglaševanje zdravil postalo tako številno, da je moralo več držav upeljati zakon, ki to prepoveduje. Oglasovatelj mora jamčiti za istinitost svojega ogla-sa. Mi smo bili vedno mnenja, da naših ljudi se ne sme prevariti. — Veliko zdravil je, katere odobrava ljudstvo samo ,kakor Triner-jevo Ameriško zdravilno grenko vino, o katerem priča nešteto priporočilnih pmem in katero zdravilo učinkuje, kakor je oglaševano. Mi ponavljamo, da isto je napravljeno iz čistega .rdečega kalifornijskima vina in številnih medicin-skih zelišč, znanih radi njihovega učinka na telo, posebno pri boleznih v hranilnem aistemu, za zgubo teka, telesno alabost, zaprtje in vse bolečine .izvirajoče vsled iste-gs. V lekarnah. Jos. Triner, 1388 —1389 So. Ashland ave., Ohicago, HI. Ponkusite Trinerjcv Liniment, katerega bodete pohvalili kot najboljše zdravilo za bolečine in o-t «'k line.	(Advertieement.)
Kasparjeve Državne Banke
k aa|eeae)t la
Nafta parobrodna poalovnica ja najvaftja na Zapada in ima vsa najbolj*« oceanake črta (linije). Sifkarte prodajamo po
eenah.
pošiljamo denar v vse dele sveta. ceneje eot pošta,
Kaftpar Drftavna Banka k«M|e trn pro4a|a ta zamea|a|n 4«aar vaah drftav avota. - Pri K a« par javi Državni Banki as iapiača ta K6 $1, bres odbitka. -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje %% obreeti. - Slovenci poetrt-Real v eloveaakem fantka. - Banka ima $6,S18,ttl.<6 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blui Island An., M
chicago ILLINOIS
MMIMMMIMMMMMMMMMtIMMIM MMIMMM»
POZOR BRATJE SLOVENCI! j
Ali fts veste kje ie dobiti aajbotjfto ms po sajslftjl ceni? — Gotovo < v aevi prvi Bovsasfel aioderoe arejeai mooaici
Fcrko Bros., 171— lst Ave. In Park SL :
Ta se dobijo aajok umejie evefte ta trrekajeae s abb, kakor «sil Jetrn« la krvave doaatega ladelka ter aajokasaojlo J PREKAJENO MERO; vee «»o aajnlftjlk eeaak.
Pridite ia prepričajte SO eaal a aaftik esaak kakor tadi o kskiviH aaftefa blaga.
Niña CENE XV DOBRA POSTRBtRA je aafte coak>. No peaablte aaa torej ekiakafti v aafti aevi aeoalel v Joa. Tratatke-v«a pMi«pju.
MILWAUKEE. WU.	Talóte: Realk MIR
♦ MMIMMMMMMIMMMMMIlMMMMMMMMtM»;
CLEVELANDČANI POZOR! !
Bclaj & Močnik
6205 ST. CLAIR AVE, CLEVELAND. OHIO. |
KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo Z moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo !
Izdelufeva obleke po na|nove|šl modi. mmmmmm»MM»MMMMMMMMMM>MMMMMM»
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Bine Island Avenne
vogal Loomls ulice Odeofo.
VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000.00
JAN KAREL,
PSSDSSOMIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK
Nafte pod j« tj« j« pod aadaoratvoai "Cleariar Home" iikaftkik baak, torej j« denar popolnoma eirurao naloften. Ta baaka prevsema tadi ale-fe pofttae kraailnfee Zdr. drftav. Zvrftuje tadi denarni pro*n«t 8. N. P. J.
Urada« ur« od 8:80 dopoldne do 5:30 popoldne; v «oboto le baaka odprta do 9 ure nv«ft«r; v nedeljo od 9 ur« dopoldne do 18 uro dopoldne Denar vloftea v nafto banko noel tri procente. Bodite nujaial. da je pri nas denar naloften varno in doMftkaaono.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
Narodna Tiskarna
Blac leland Avenne, Chica0o. III.
Mi tiskamo v Slovenskem, HrvaŠkem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
Restavracija in kavarna "Jugoslavija".
1184 W. 18 Str.,	CH1CAGO, ILL.
— Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijake cigare! —
E. RICHTER, lastnik.
Conemaiiflh Deposit Bank
54 MAIN STR.
CeNEMAUCI, PA
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
CYRUS W. DAVIS, predeednik.
W. E WI8SINGER, hlacrnjnik
»
P K O l» K T A REC
J»ROLBTARBC
UST ZA IKTCMtB DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
OMAJA VSAKI TONČK.
LMteik im i*U)«UJ)
«trnktiuki Miiika tiskovna drsita » Cikli«, III.
Narotaiaa: Za Ameriko $2.00 aa eolo loto, 1.06 sa pol lota. Ea Evropo $1.50 ta eolo loto, $1.25 ta pol lota.
...........ni. Pri tprtm+mM biraliit+
v MNft miminIK tudi ti TAM f muUh.
PROLETARIAN ♦
OwMd ud pobUahad Every Tuesday by
tooth Slavic Wofluaoo'i PobUihiag Coatpoay Chicago, ¡iliaols.	■
Olasilo Slovenske organiaacije Jugosl. social isti6ne Zvese v Ameriki
BubiiiTiption rat«*: United States and Oaaada, 12.00 a year, $1.00 for half roar. Foreign countries $2.50 a year, $1.25 for half year. Advertising Kates on agree m<st.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLET AREC
2146 Blue Island ^ve.^CflncafO, Ijl
NOV SI8TEM IZKORIŠČANJA
V Ameriki ae j« uvedlo sistem dela, ki ga kapitalistični učenjaki vneto priporočajo. Sistem je znašel amerikauski ekonomist Taylor in ae po njem tudi imenuje. Te dni je izšel opis sistema v nemškem prevodu. Knjiga vzbuja zanimanje vaeh, ki se pečajo s sodobnimi socialno poltičnimi problemi. Naj torej tudi mi apregovorimo nekoliko besed o tem sistenm, ki se bo brezdvomno uveljavH v kapitalistični Evropi.
Ne vemo zakaj predstavlja Taylor svoj sistem kot znanstveno teorijo. Taylor se sicer poslužuje znanstvene metode da doseže svoj namen. Ali njegov sistem ima o-praviti z znanstvu toliko, kolikor recimo zvezdarstvo z zvezdoslov-jom. Da pojasnimo: Taylor se poslužuje znanstvene metode, ds priuči sistem, po katerem ae ima delavcu odvzeti duševnost na delu. Ali posledice, ki ima tak sistem na delavce, so naravnost proti vsakemu znanstvenemu principu. Socialno politični obziri in znanstveni razlogi so sistemu tuji. Taylor opeva sicer socialne učinke njegovega aiatema. O značaju, vrednosti in socialni nalogi delavstva ima Taylor mnenje, ki je razumljivo le onemu, ki pozna gospodarako neizobrazbo ameri-kanskega desorganiziranega delavstva. Učinek Taylorevega sistema pa nebo brez pomena za kapitalistično gospodarstvo in na-daljni razvoj delavstva.
Taylor se opira na pravilne razloge, ali po njegovom kapitalističnem naziranju mu alužijo ti razlogi namenom, ki pobijajo vaako pravično človeško pravo. Taylor zasleduje predvsem kapitalistične interese. Gre se mu za večjo izrabo delavske moči. Po njegovem mnenju bi se dalo z drugačno organizacijo dela, mnogo več proizvajati in sieer še celo z znižanjem števila zaposlenih delavcev. Navaja kot primer zidarsko obrt. Zidarska obrt tehnično ni napredovala. &e danes se rabi orodja in material, ki se ga je rabilo že pred 400 leti. Pridni zidar postavi v eni uri 120 opek. Po njegovem sistemu dela pa stavi zida" v eni uri $50 opek! Sistem obstoja v tem, da dobi vsak delavec določeno čimbolj enostavno delo. Delo postane enolično. Zidar n. pr. ki ima postaljati opeke, ne bo opravljal drugega strokovnega posla. Enakomerno in avtomatično bo postavljal epeko nad opeko Ustaviti se ne more niti za trenotek. Dan za dnem, leto zo letom bo izvrševal -določeno mu delo: privadil se bo mehaničnemu hitremu izrševanju. Proizvaja se po takem sistemu razdelitve in poenostavljenja poslov, silno pomnožuje. Izrabi se vsak gibi ja j delaven. Delavec postane automot brez du-sevnosti; za delo samo se ne zahteva strokpvne aposobnoatu Le fizične moči je treba. To moč se izrablja neprestano in čim inten-izvnejše. ProisvajaUio vrednost delavcev ae ne vračuna po množici. Vsak posamezen delavec je velika vrednost, ki se ima čimveč kapitalurirati in pomnožiti. Delavec j« stroj. S tehnično popolno izrabo moči tega stroja se doseže največjo in najhitrejšo proizvajo. Poskusi v raznih amerikanakih podjetjih ao dali dober rezultat— — za kapitaliste seveda. Tvrdka Steel, ki je uvedla sistem, si je v kratki dobi silno pomnožila proizvajo. Delavec, ki je prej prena
šal 12-5 tonov na dan, prenaša sedaj v Istem času 47 5 tdiiov! Delo, ki je preje opravljalo od 4<X> do 600 mož, izvršuje zdaj 140 delavcev! Plače teiu delavcem se seveda zato ni zvišalo.
Za sistem Tsylora se kapitalistično časoipisje vnet zavzema Ze dejstvo, da so prvi ameriknuski trusti uvedli tak sistem, nam pra vi, kakšne koristi ima od tega delavstvo.
Delo organizacije bi bilo po izvedbi takega sistema v tovarnah nemalo otežkočene. Tako izkoriščano delavstvo, ki zgubi vsako duševnost, je težko vzgajati v smislu naših načel in pridobiti razredni organizaciji. Ali seveda IPaylor pri sestavi svojega sistema y.kori-šeanja, je videl okolo sebi 4* revne nezavedne delavce in kmete, ki se od vseh strani sveta zatekajo v Ameriko ,da si tam po*Watcrimi-fiibodi pogoji zaaluiijo toliko, da vsaj preživijo sel»e in družino. To ljudstvo izseljencev nima socialne zavesti. Stremljenja po goajw»dar-ski in socialni emancipaciji so inu tuja. Razumemo, da je Taylor smatral takod^vstvo le za material, katere^pRino vrednost—fizično tuoč—ae ima čim popolnejše industrializirati. Ali vae ljudstvo ni enak izkoriščevalni material. Poleg trumah nezavednih, gospodarsko in politično nezrelih izseljencev, imamo po vsem kulturnem svetu tudi inilijoue in milijone zavedno organiziranih prole-tarcev, ki ne bodo mirno in zadovoljno prenašali |K>množenega izkoriščanja. Taylor ni računal pri sestav» svojega sistema s tem dejstvom. Tehnično izvršitev dela je izpopolniti; to izpopoiu je vanje pospešuje industrijski razvoj sam. Ali tako ¡zapolnjevanje se ne sme izvršiti na škodo delavca in na pomnoženo korist kapitalistov. Mogoče je z manjšim trudom iu krajišm urnikom innogo več proizvajati. * Delavci, ki se zavedajo svoje gospodarske koristi in politične moči. ne bodo prenašali tako pomnoženo izkoriščanje. Tak sistem dela bo le pooatril razredno nasprotje in prisilil delavce, da posežejo ¡k» najostrejših sredstvih l»oja. da branijo svoje zdravje in življenje pred kapitalističnem izkoriščanju in pobijanju.
A
BLAGA SRCA MEŠČANSKO PLEMENIT AÖKE DRUŽBE
Ko je izbruhnila laui meseca oktobra balkanska revolucija proti vladajočemu turškemu fevdalnemu sistemu, so romali na jug sanitetni oddelki zdravnikov iti bolniških strežnic. Ob tej priliki ae je priglasilo precejšnje število 4'dam iz boljših krogov", da hočejo 4 4 prosto voljno" prevzeti posel bolniških strežnic. Pred kratkim je imelo na Dunaju društvo zdravnikov svoj občni zbor, kjer se je razpravljalo o teh sanitetnih ekspedicijah na Balkan in ob tej priliki so izrekli zdravniki tudi svojo sodim o "prostovoljnih bolniških streinieah iz Ukosvanih boljših krogov".
Sodba zdravnikov je uničevalna: 44 Na raznih postajah smo imeli mnogo žen in deklet iz 44!>oljšili krogov", ki so se bile priglasile kot 'prostovoljne' bolniške strež-nice. Niti ena izmed njih pa si ne more lastiti pravice, da bi si hi hi pridobila naše neomejene priznanje. Vse so odrekle. S strašno jasnostjo so pokazale svojo ]>opolno nezmožnost, da bi se izkazale požrtvovalne v trdem in težkem položaju. Zjutraj m bilo nobene is-med "dam" ob določeni uri v la-zaretu. Zdravniki so morali ranjence sami slačiti, snažiti, posti-Ijati. Vse, kar je bilo količkaj 4'neprijetnega", so morali opraviti zdravniki sami. Glasno so dajale duika svojemu gnusu in pri tem niso pomislile, kako globoko so morala zadeti ranjence. "I>a tnc" se niso ravnale po nobenem službenem redil. Če so hotele srkati vase sveži zrak, so enostavno zapustile lazarete in odšle. 4'Saj so vendar bile samo prostovoljne strežnice." Da, dozdevna višja kultura "boljših krogov" je obhodila kaj čudno cvetje: dočim so vršili zdravniki talka operacije, so se zabavale "dame" s gospodi o-ficirji." —
Tako izgleda hvališaito Včlove koljubje mešeansko-plemenitaške družb*« brez krinke. Kjer je treba dela, požrtvovalnosti, tam se nehs vse njih človekoljubje". Streli bolnikom in soeishio delo je pse vas kaj druzega kot pa komedije 41 dobrodelnih" prireditev'
Ta uničevalna sodba zdravnikov nam dopušča, da zamoreiuo prouikuiti v hivatvo teh "dara i* takozvanih boljših krogov". Te dame uiab pokazale avoje nezmožnosti samo na bojnem polju kot bolniške strežnice, ampak poka žejo jo povsod, kjer živeljenje za hteva " ljudi \\ Kot "ludje" so neporabne te 44fine dame", ker je pač vse njih bitje neporabno. Storile bi dobro te "fine dame", če bi se vedno lepostavljale za pu-hlostjo njihovih "iurjev", Naj igrajo tenuia, naj ae vozijo po avtomobilih, naj uganjajo flirt po svojih salonih in uaj mučijo svoje klavirje; tu ae noben jesen človek ue bo ozrl za njimi. Ali te *• fine dame" se naj varujejo življenja, ki pač zahteva več kot pulile zabave! Žurji se zadovoljujejo i marionetami, a življenje zahteva "ljudi".
Ali sodba zdravnikov ni uničevalna le za te "dame", ampak za vso družbo, iz katere so Ušle. Družba, ki temelji v svojem biv-stvu na izkoriščanju in poniževanju .na brezdelju iu razkošju, na uživanju in zabavi, družba brez socialne odgovornosti pač ue more porajati ljudi, ki bi zamogli pomagati in delati za druge.
Vredno je, da ob tej priliki iuh-Io bližje seznanimo s 4 4človekoljubnostjo" iu s "socialnom delom" te mešeansko-plemenitaške družl>e. Vsa ''človekoljubnost", vse njih "socialno delo" se osre-dotočuje skoro izključno v tako-z vatlih "dobrodelnih" prireditvah. (V ste pa bili na tej ali oni taki prireditvi, če ste čitali izročila o teh prireditvah po njihovem časopisju, ali niste spoznali, da je f lavni namen teh ''dobrodelnih prireditev" predvsem zabava in zopet zabava, da tvori "dobrodel uost" le pretveza za izžemanje o biskovalcev, da je "dobrodelnost le za nameček, da je le šport, na katerem si kupi par bogatašev glas "človekoljubnosti" in to za denar, ki so ga ustvarili krvavi delavski žulji? In ali niste spozna li, da tvori vso vsebino teh zabav puhlo frazerstvo .tekmovanje v toaletah meščansko-pleinenitaških marionet, rafiniran flirt in saj sami predobro veste, v čem je ^a bava te izvoljene družbe, ki mfiri vsak demokratizem kot pričetek 4 4 sive dolgočasnosti". Poznate njih hlepenje po senzaciji in čas-niški hvali! Ali se vam ne stiska pest od srda, ko gledate in slišite to prokleto laž o 44človekoljubno sti* te družbe? In še jasneje ae vam pokaže ''dobrodelnost" teh prireditev ,če še končno pregleda te račune o izdatkih in o čistem dobičku. Kakšno razmerje tned dobičkom in dohodki! Kako maj hen dobiček in kako veliki izdat ki! Zo|>et stara pesem: glavni del dohodkov požro izdatki, ker gre pač predvsem za zabavo in za šport "človekoljubnosti"
Ali s tem Se nismo izčrpali vse laži njihove "človekoljubnosti". Pogledati si moramo pač tudi m» lo bliže značaj tega dobička, kako se uporablja v t a koz va ne dobro delne namene. "Miloščina*, to je njih "dobrodelnost in človeko ljubje'\ V "miloščini" je izražen ves propad, ki loči proletarijat od vladajoče meščansko-plemenitaike
družbe — zaničevanje: "Na. b» rač, krajcar, pa pojdi in me ne nadleguj!" V "miloščini" pa je izražena tudi vsa površnost te družbe: "Dam ti krajcar, če bo dovolj za kruh. za Obleko, za streho, za stradajoeo deeo, ali kako bo jutri, meni nič inar!"
In ali tii namenjena ta "miloščina" vam in vašim otrokom, ki se morajo potepati po ulicah, ker morate vi v fabriko, ki ne vpraša, ali ste moški ali ženska, ki tudi ne povprašuje, kaj je z vašo deeo in ki ne povprašuje, ali zadošča zaslužek za življenje. Pahrika vas kliče in vi morate na noge, skozi velika črna vrata v žrelo, če se vrnete zdravi, kdo ve? In če ste imeli srečo, da ste mogli delati, da se vam ni pripetila kaka nesreča ali pa da niate izgubili dela, ste delali, ste garali noč in dan, dajali avojo kri, kapljo za kapljo, žrtvo vali ste svojo mladost in zdravje in mislili ste, da delate zase. pa ate se zmotili. Nekega dne začutite starost in slabost v svojih' u dih ,vržejo vas na cesto, ne puste vas več v črno žrelo. Namesto miru in veselja po dneh boj« in trpljenja pa vas Čaka na stare dni be racije in moreča skrb za vsakda nji kruh, za obleko, za streho.. In če vas prižene glad pred prag onih, ki ste jim vi znosili njih bo gastva in postavljali njih raikoš
ne palače s svojo srčno krvjo, vas poženo z oMoruimi besedami, vas »uate zapreti ali pa vam vržejo irajcar, ob katerem ni možno ue živeti iu ue umreti, in tako ste pirisiljeni in prokleti k večnemu beraštvu. 44Miloščino", drobtine vam mečejo ras mizo, ostanke po bogati pojedini, Id jo vržejo sicer svojim psom
Res je, plačali ao vam vaše delo, ko ste bili še mladi in je bila moč v vaših rokah in so bila pljuča silna. Totfa, ali ni bila tudi ta plaea le "miloščina" za delo va-ših rok in vaše glave? Delali ste kot mravlje in uosili bogastva vkup, a le neznaten del tega bogastva je prispel v vaš«' roke, vse drugo ao porabili oni, ki so slučajni posestniki strojev in imajo «reilstva. da si nabavijo potrebne surovine in s temi sredstvi oklenejo i vas "plačane sužnje". Iu vendar se je godilo bolje rimskemu sužnju kot ae godi vam, ker njemu je bila zagotovljena vsaj brezskrbna starost. In kakšna je ta plača? Čeq|o je komaj za kruh, obleko in streho,zaprta pa Je vam in vaši deci pot k umetnosti iti znanosti, ker pri vhodu se pobira visoka vstopnina .da se ue prikrade kak nepoklican v družbo krvne in denarne aristokracije. Kaj zato ,če vas žeja po lepšem in solnč-nejšem življenju, če vam duša za-hrepeni po godbi in gledališču, če razum sili k znanstvu, da najdete tam podlago in pogoje za novo in svetlejše življenje! Vse to za vas ni, se glasi odgovor. Vse to so svetišča za velike duhovne in ple-menitaše, a ne za ' nečisto ljudstvo". Ali ne vidite ,da stoji pri vhodu zapisano: "Mulier taceat in ecclesia" — "Žena naj molči v cerkvi"? Ali to ne velja samo za žene, ta napis je namejen i vam: vsemu proletariate Za vas ni ta svet. po smrti šele čaka vas plačilo, za vas imajo malike in vero, tako va* tolažijo eni in vas vabijo v svoje inreže .drugi pa vam ponujajo žganja, da si taiu poiščete veselja, da v tem prokletein strupu iščete pozabi jen ja na svoje neznosno stanje in vas narede tako nezmožne za boj proti vladajoči družbi in njenemu gospodarskemu redu.
Tako izgleda njih 'človekoljubnost' v zasebnem življenju in nič drugače ni v javnem. Ali ne poznate ve mizerije socialne politike, kako se je branijo z vsemi kriplji? Ali hočem našteti križevo pot starostnega zavarovanja, za konov o varnostnih napravah v velikih obratih, materinsko zava rovanje, regulacijo delovnega ča aa? Kako hočem vse to našteti, vsaj čitate dan na dan, kakšni prijatelji so ljudje, ki vas vabijo enkrat v svoje vrste pod pretvezo vere, drugič zopet pod pretvezo .narodnosti. In kdo tvori narod, ali mar oni?
Kako hočejo ti zastopati vaše koristi, ko je vendar njih strem Ijenje. da vas kar uspešneje izrab l ja jo! Vsak je pač samemu sebi najboljši najcenejši gospodar.
Tu je na mestu le trd in neizprosen boj. večno trkanje na že lezne duri, zbiranje in osredotočenje sil v naših organizacijah. Vedno silnejši. vedno moeejši mora biti naval, vrste vedno bolj združene, dokler končno ne padejo že lezna vrata.	R. L.
ČRNCI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Ob času državljanske vojne je bilo v Združenih državah približ no 5.000.000 črncev, od katerih je bilo okroglo 4.000.000 sužnjev. Takrat — ob času Lincolnove do be. ko je obstojalo glasovito črno suženjstvo, smelo se je črnce pre dajati, zamenjavati ali pa podariti svojemu prijatelju. Sužnji niso niti prilike imeli, da bi se naučili čitati in pisati, kakor se tudi niso smeli po svoji volji ženi ti. 90 odstotkov vseh črncev je bilo analfabetov.
Dandanes je v Združenih drža vah okoli 10.250.000 črncev. Pred 50 leti niso črnci posedovsli ničesar, dandanes imajo 220.000 le pih in obsežnih kmetij, katere so vredne več miljonov dolarjev. V splošnem ae je tudi veliko izpre menilo njihovo življenje. Leta 1863 je bilo 90 odstotkov črncev poljedeljakih delavcev, dandanes jih je samo 40 odstotfoov,. 750.000 je farmarjev, 70.000 vodnikov, 55.000 železničarjev, 35.000 rudarjev, 33.000 v lesni industriji. 31.-000 tesarjev, 20.000 brivcev, 15.-000 duhovnikov, 14.000 zidarjev, 13.000 krojačev, 10.000 inženirjev
in 2.500 doktorjev. Zadnji podatki kažejo, da obiskuje ljudske šole 2,000.000 zamorskih otrok.
Kakor ae razvidi, imajo črnci v zadnjih 50 letih zaznamovati velik napredek, daairavuo v resnici njihova svoboda obstoji le na papirju. Nazivati človeka v Aine-rigi z "negro" v meščanskem smialu, še dandanes pomeni sužnja. Ženiti se črncem z belimi deklicami in naobratno, je dandanes v 26. državah prepovedano. V južnih državah ae po nekaterih krajih vozijo črnci v posebnih karali. Ako pa pride črnec pred so dišče, ima manj veljave kakor pa beli človek. V hotelih, gledališčih itd., se strogo pazi na to, da imajo črnci posebne sedeže in da se ločijo od !>ele gospode.
Zanimivo je vedeti, da je sedaj ^okoli 5.500.000 črncev, kateri znajo čitati in pisati in daairavuo imajo premoženja nad $300.000.-000 kljub temu pa nimajo pravice glasovati za javne urade, akorav-no bi tnoral imeti to pravico vsatk državljan. Zamorci imajo v večini južnih državah še le potem pravico glasovati, ako so deležni 8 členov, kateri se glase: 1) Vo-lilee mora znati čitati in pisati; 2) mora imeti nekaj imetja; 3) mora plačevati davek; 4) mora dokazati, da je stalno uposlen; 5) mora dokazati dober karakter; 6) volilee mora biti neoinadeže-«en večjih zločinov; 7) ali je bil njegov ded volilee; 8) volilee mora znati ameriško konstitucijo ter odgovarjati na uprašanja volilne komisije.
V Luisiani je bilo leta 1900 729.612 belih, ter 650.804 črncev. Od belih je bilo 32.135, od črncev pa 90.262 nad 21 let starih, kateri niso znali ne čitati ne pisati. 146.219 belih in 90.263 črncev je leta 1900 znalo čitati in pisati. 32.135 belih, 90.262 črncev pa je bilo analfabetov. Osem let pozneje, leta 1908. ko ae je število analfabetov že znatno zmanjšalo, pa je pri volitvah smelo glasovati 153.135 beliti volilcev, črncev pa samo 1,743
Tak je dandanes položaj črncev v južnih državah. Njih ae pre žira in šikanira, na njihov račun se grade šole za bele otroke, med tem. ko so otroci zamorskih stari-šev zapuščeni in brei šolskega pouka. V Virginiji naprimer se od svote, katera je namenjena za šolatvo «amo 14 odatotkov porabi za šole, v katere hodijo otroci zamorskih starišev, dasiravno tvo rijo črnci 35 odstotkov vsega pre bivalstva. Od črnca državne avtoritete zahtevajo iste dolžnosti kakor o^ belih; zaikaj bi se jim potem ne dalo enakih pravic.
"American Federation of La-bor" že dolgo časa obljubuje in deklamira, da bode organizirala vse črnce v unijo. Vendar ae je pa cela akcija grdo ponesrečila, in sicer zaradi tega, ker ima "A. F. of L." zgrešeno taktiko, principe in metodo.
--i^
HUD UDAREC ČEŠKEMU SE PARATIZMU.
Že sklenjena ločitev tiskarjev od praške komisije, je bila enoglasno sprejeta.
" Veleslaviu ", glasilo čeških tiskarjev z dobro podkovanimi argumenti pojasni in utemeljuje ločitev organizacije čeAkih tiskarjev od Meparatistov, in to dokazuje da vlada med tiskarji i>opoliii mednarodni duh. Ta udarec ne zadene le češke separatiate, marveč vae uarodnjaške hujskače in izdajalce delavskih interesov. Separatizem torpj gre od propada do propada, iu prišel bo čas, ki se nam bo dozde\«t|o, da so to bile le sanje.•
VOONOBITEV CERKVE.
Pred kratkim se je vršil v Pragi shod čeških tiskarjev, na katerem se je razpravljalo o ločitvi tiskarske organizacije od "Tvpo-grafieka Beseda", komisija čeških separatističnih organizacij. Organizacija tiskarjev je vedno pripadala češki strokovni komisiji v Pragi, ali med <Jem si je vseeno obdržala mednarodni značaj, in kar se je razumelo, da se proti-vi vsakemu mednarodnemu gibanju delavstva, tiskarji so se pričeli slišati kakor tuji med tem narodnem šovinizmom, in sklenili »o torej se ločiti. • Ta shod tiskarjev v Pragi je bil impozanten, in sodr. Krumert predsednik tiskarske organizacije v Pragi, je spominjal navzoče, na boje in velike vspehe, katere so tiskarji izrojevali potom solidarnosti, med Češkimi in nemškimi skupno živečimi tiskarskimi delavci na deškem. Velika flulk-tuacija v tiskarski obrti popolnoma izključuje vsaki separatizem, bodisi narodni, yeraki ali pa teri-torijalni. .
Kdor smatra socialno vprašanje, kot narodno vprašanje, ta se mora odreči vsakemu boju. Kdor govori, kakor govorijo separieti, ta ne more biti en zavedno organizirani delavec. Drugi govorniki so povdarjali, da nobeno poli-cajsko in tudi ne vladno preganjanje, ni toliko škodovalo delavskemu gibanju, kakor ČeAki. separatizem.
Pogostokrat čujemo od nasprotnikov socializma, da bo socializem vničil cerkev in da so socialisti sami brezverci. i> pogledamo te gospode nekoliko bližje, vidimo, da ne govore resnice. Kar se tiče pred baje i vanja, da so socialisti sami brezverci, v»dimo, da so ravnotako tudi sami brezverc-ci oni, ki tako govore, zraven tega so brezverake vse različne cerkvene aekte krščanstva. Če pogledamo katoliško cerkev, vidimo, da ae tamkaj zatrjuje in ubivia ljudstvu v glavo, da je edino katoliška cerkev prava Kristusova cerkev in nobena druga ne. Pro-testantovska, luteranska, judovska in vse druge mnogobrojne cerkve so krivo verske, katerih verniki ao zapeljani po hudobnemu duhu. Ravuo to slišimo, ako gremo v luteransko, judovsko ali kako drugo cerkev. Vsaka posamezna trdi, da je ona edina zveličavna in prava.
Kristu« je rekel: "Na ta kamen bom sezidal mojo cerkev in peklenska vrata jo ne bodo premagala". Iz tega sledi, da če socializem zruši cerkev, nimajo peklenske moči pri tem nič za opraviti, ker peklenska vrata in moči ne morejo cerkve nikdar zrušiti. Če je pa socializem močnejši kakor peklenske moči, potem bo gotovo zrušil in odstranil peklenske razmere, v katerih na milione in miiione ubogih, revnih, izkoriščanih delavcev živi v tej solzni dolini.
Socializem ne bo zrušil nikake institucije, ki je ustanovljena na pravični in pošteni podlagi. Institucije pa, ki so ustanovljene in se združujejo samo radi tega. da drže ljudstvo v nevedi in temi, da se delavstvo toliko bolj izkorišča in trpinči, bodo gotovo v nevarnosti za svoj obstoj, ko se vres-niči in zavlada socialistična vlada. če bi bila taka institucija tudi sama edino prava zveličavna katoliška cerkev, bi morala iti iz "hiznesa". Nasprotno pa, ako v resnici uči bratstvo, ljubezejdf se bojuje zoper suženstvo in izkoriščanje ljudstva, se ji ni trdba bati in imeti strahu pred socializmom.
Nam se vidi prav naravno od kriminalca, ki skuša zločin z vreči na druge; ravno tako tudi od tatu, (ki upi je: "primite tatu". To je posebno taktično pri kapitalistih in drugih ljudskih izkoriščevalcih. Kapitalizem je kriv vseli zločinov, katere njegovi zagovorniki predbaeivajo socialistom in socializmu. Kapitalisti so se polastili zemlje, uničili nešteto družin : delavstvo preganjajo iz kraja v kraj, kot zverjad. Če je mogoče ugonobiti cerkev, kapitalizem bo izvršil to.
Mnogo ljudi je še dandanes pobožnih. Samo to je smola, 'ker jim pobožni kapitalisti ne dajo dosti časa, da bi premišljevali njihovi delavci od nebes.
Neki "poet" se v A. S. pritožuje, kako težko, da je biti dober katoličan. Well, ako je teiko biti dober katoličan — lahko pa je biti slab "poetM.
Težko ae kaj prime človeka, kateri ima trdo glavo. Piartite pra toliko časa, da bode njegov želodec na štrajku — potem se pa bode začela njegova trda glava ikmalo zanimati za želodec.
♦lohn Mitchcll, eden najupliv-nejši vodja konservativnega •unio-nizma je imel v Denverju shod, v največjem auditorium v mestu. Na shod je prišlo celih 327 ljudi. Nekdaj so bile največje dvorane nabito polne, do zadnjega palca prostora, kadar je Mitehell govoril. In sedaj! Vsekako to nekaj pomeni. —
PROLETAREC
mStran t»...........«...........
• proletarci vseh dežel A,
združite se!'1
"Proletarec' ima mnogo ¿itato-ljev ki še nino člani Jugoslovan-ske socialistične «vete, in to ' ™z ličnih razlogov. Eni ao v takih naselbinah. da nimajo upanja, da bi bili delavci le zreli za ustanovitev kluba, zopet drugim se ne ljubi u-kvarjati s tem: a mnogo je tudi takih, ki pravzaprav že ne vedo pomena in ciljev, a bi imeli voljo, da bLklufo organizirali, če bi znali kako in čemu.
Da se Vmu odpomore, bomo M časa do časa prinašali na tem mestu članke, v katerih bomo raz-I pravljali o teh nedostatkih obsežene je in dajali pojasnila o pomenu 'J. S. Z., kakor tudi navodila kako začeti z organiziranjem socia-: listič nega kluba.
Kaj je Jugoslovanska socialistična zveza, kakšen je njen pomen za slovenske in jugoslovanske delsvee v Ameriki? —
Jugoslovanska zveza je politična organizacija. Nje namen je organizirati jugoslovanske delavce v politične klube, v katerih jim bo mogoče najti pripomočkov za politično in gospodarsko izobraz bo, ki je nujno potrebna za vspe-šen gospodarski in politični boj, katerega mora vsak zaveden dela-I vec poznati, ako se hoče gospoclar-, ako osvoboditi. Kajti le v organi-> zaciji, kjer je mogoče računati na skupno moč, je zmaga delavcev nad sedanjim 'krivičnim gospo darskim sistemom, mogoča. — Po-someznik ne doseže proti tem krivicam ničesar, ga nihče ne vpošte-va; podoben je kapljici v morju, s katero se poigravajo velikanski valovi. Moč leži le v združenju. ^ Tudi kapitalisti, to so ljudje, ki ^fsedujejo železnice, tovarne, ru-^dokope i« zemljišča, se združujejo za svoje koristi. Dr ne bi v tekmi izkoriščanja delavne mase
drug drugemu — to je sami setoi — škodili, so se organizirali v ta-fcozvane troate, korporacije. potom katerih izkoriščajo vsi po e-nem način . Posamezni kapitalisti so danes zelo redki. Vedno čuje-mo le o kompanijah. To je umlji-vo, kajti danes je vsa večja industrija organizirana in kapital v nji imajo bogati delničarji, ki imajo nastavljene svoje vodje, ki opravljajo za njih vsa dela. Edino delo, ki ga vrše bogati magnati, to, da pobero na konci leta profil, ki se je skozi leto stekel v blagajno. — Kako je vse to prišlo, je potrebno poznati zgodovino indu-atrijalnega razvoja.
Največji družabni industrijalni preobrat se je zarvršil v dru^i polovici 18. stoletja, ip sicer je ta preobrat pripisati iznajdbam strojev, pare, tehnike, elektrike itd. kar je imelo na delavski razred poseben gospodarski vpliv. Zakaj kakor hitro je prišla v tovarno mašina, je delavec z^rubil velik
dei svoje vrednosti kot strokovno izurjeni delavec, kar mu je pred uavadniiu, neizurjenhu delavcem, dajalo prednost na delavskem rne-
idncm trgu. Z muaino v tovarni pa je postal industrijalcu splošen delavec, potnagaČ, hlapec ma« šine, «ali boljo: del mašine. Postal je suženj stroja in tistega, ktere-ga je — to je kapitalista. Preje je rabil svoje ročno orodje, sedaj pride v tovarno brez orodja. Stroja si pa ne tnore nabaviti brez denarja. Pa tudi če bi iiuel denarja za mašino, bi mu to nič ne poma-galo, če nima denarja tudi za tovarno, elektriko, paro, železnico, parobrod, zemljišča itd. itd. kar omogočuje obrat. Ker je vse to zverano drugo z drugim in posameznemu delavcu ni mogoče misliti na lastništvo produktivnih sredstev, mora oststi suženj kapitalističnega izkoriščanja, — odvisen od milosti in nemilosti tistega, ki poseduje tovarne in stroje.
Kot delavci, ste ygotovo že občutil» to odvisnost. Ce ste kaj razmišljali o tem, ste gotovo prišli do zaključka, da 'kapitalizem (kar po meni cel sedanji gospodarski si steni) izkorišča vse vprek: da ne prizanaša ne veri ne narodnosti, ne spolu ne starosti: otroke in od rasle, vernike in nevernike, pa triote in brezdomovinee, izkorišča enako.
Ta družabna neenakost, pa je ruela in ima še danes vse vrste zagovornikov, ki so skušali in še skušajo ljudem — delavstvu doriovedati, da je bilo vedno tako na svetu in da tudi vedno tako o stane; češ, da je to "božja volja" da so eni bogati, drugi pa revni da eden gara in se poti, drugI pa spravlja njegove sadove in se za bava po letoviščih in bordelih Vsled teh nepoklicanih prerokov in tolažnikov, ki pripovedujejo naj delavec trpi na zemlji, ako hoče, da se mu bo godilo "gori" bo lje. je bilo delavstvo popolnoma raslepljeno in ni moglo pojmiti mizernega |>oložaja, v katerem se je nahajalo, niti spoznati krivca socialne krivice, ki mu jih je tej omotici prizadjal kapitalizem in njegovi zavezniki — poleg dru gih v največji meri rimsko kstoli ška cerkev. —
To krinko je potegnil družbi raz obraz odločneje prvi Kar Marks, ki je povedal delavstvu in vsemu prsv mislečemu ljudstvu brez obotavljanja, da "božja volja" nima ničesar opTavltt z go snodarskimi razmerami, da so te besede le plašč .za katerim se skri va kapitalistično izkoriščsnje; da pod to "bogu natvezeno voljo' iaglje gospodujoči razred še na da lje izkorišča nemoteno delavsko »tfkso. — Na podlagi neizpodbiti dejstev je zgodovinsko dokaza da je delavstvo zato revno, ker dola za kapitaliste, kateri dajo de laven komaj desetino za njeg<»\ trud in delo, drugih devet desetin pa spravi kapitalist. — Iz pod te ga mezdnega suženjstva — kaikor ga je nazval Marks — se pa de lavstvu ni mogoče drugače osvo hoditi, kakor da se organizira go
Ma|ntška Izdaja "Proletarca"
bo izšla v krasni obliki t raznimi slikami in z bogatim gradivom "Proletarec", kot tak, bo najboljše sredstvo za propagando razred ne zavednosti med industrialnimi sužnji — delavci. Uredništvo in upravništvo "Proletarca" bo storilo vse, da bo ta izdaja čim popol nejša. Od proletarčeve armade, vseh naprednih podpornih društev in posameznih revolucionarcev pričakuje se, da izvrše svojo dolžnost naroče gotovo število iztisov in iste razdele med svojimi rojaki. Maj niška izdaja bo imela dvanajst strani in bo izšla v	V^
10.000 IZTI8IH.
Sodrugi, mi ne izdajamo slavnostnih izdaj za Božič in Veliko noč Zapomnite si dobro, da ta dva praznika sta simbol suženjstva. Edini delavski praznik, in simbol vstajenja proletarcev — je PRVI MAJ
Prvi maj je delavski praznik, katerega so proklarairali delavci sami. Tega praznika ne dobite v nobenem koledarju ali pratiki. Eno stavno zato, ker ni všeč kapitalistom, kraljem, cesarjem, papežem in drugim ljudskim zajedačem. Delavci, najlepše bodete praznovali VA PRAZNIK ako ta dan porabite za agitacijo "Proletarca". V vsako večjo slovensko naselbino mora najmanj 1000 iztiaov.
Cene so sledeče:
10 iztisov 45 c; 25 iztisov $1.00; 50 iztisov $1.85; 75 iztisov $2.50 100 iztisov $3.25 ; 200 iztiaov $5.50; 300 iztisov $8.00; 400 iztisov $10. 00; 500 iztisov $11.50; 1000 iztisov $19.00.
Izpolnite ta kupon ter pošljite nam!
UPRAVNIÉTVU "PROLETARCA", 2146 Bios Iilnd Aro.,
CHICAGO, ILL.
Sodrugi : — Pošiljam $ . . . .za..............iztisov
Majske številke "Proletarcs".
Ime..............................................
Naslov.....................i.......................
spodarsko in politično. Gospodarsko v strokovnih in industrijaluih umjuh, politično pa v socialistični stranki, katera mora potom volitev zasesti vlado in potom socialističnih zakonov dati ljudstvu nazaj, za kar je bilo v stoletjih oropano -o kapitalističnih in fevdalnih zakonih. — "Delavci vseh dežela združite se!" — to je bilo geslo Kari Marsu, začetnika moder* nega znanstvenega socializma.
Kmalu po razglasu komunističnega manifesta, ki sta ga izdala \arl Marx in Kngels, so se začeli elavci organizirati v Nemčiji, ranči ji, .Avstriji, Angliji, na Švedskem, Norveškem, v Španiji, t ali ji in sploh po vseh modernih ržavah, kjer je kazal kapitalizem svoje življenje.
Počasi in trajno je začelo dela v stvo spoznavati vrednost reka: 'Delavci vseh dežela združite se!'
in danes je našel ta rek odmev >o vseui svetu, kotier se je probu-dil moderni proletarjat, ki terja svoje pravice .... Z močjo de-avskih gospodarskih in političnih organizacij pa je začelo rasti tudi priznanje. Danes je socialistična stramka tudi mogočna svetovna organizacija, katero vpoštevajo celo razni dižavniki, ne zato, ker jo ljubijo, marveč zato, ker je postala iila, Čestokrat se je že pripetile, da so se zatekli k njej za svete največji državniki.
Socialistov po vse msvetu je danes nad 55 nriljonov. volilcev pa n*d 11 tniljonov. Socialističnih državnih poslancev v raznih državah je nad 250, nižjih javnih urad nikov od občinskega svetovalca pa do župana in deželnozborskega poslanstva, je pa na tisoče. Kadar bodo hncli socialisti v vseh modernih državah večino, takrat bo zmagal socializem, kajti socialistični poslanci bodo sprejeli take zakone, potom katerih bo dobil vsak delavec polno vrednost za svoje delo. To se bo zgodilo na ta način, da se bo podržavilo produktivna sredstva kakor,mašine, zemljišča, železnice, rudokope, tovarne itd. da bodo služila mesto privatni — splošni lastnini, to je vsemu ljudstvu.
V Ameriki je socialistično gibanje še mlado, dasiravno je kapitalizem tu bolj razvit in bolj krut, nego v katerikoli drugi deželi. Začelo pa se je razvijati šele pred dobrimi desetimi leti. Vendar je v tem kratkem času lepo napredovala socialistična misel — nauk Karla Marksa. Kajti socialistična stranka ima danes nad 140.000 organiziranih članov in pri zadnjih predsedniških volitvah je dobils skoraj milion glasov.
Ker so v Ameriki delavci mešane narodnosti, in poznejši naseljenci niso vešči angleškega jezika. a jim je socialističen nauk, katerega so često prinesli že seboj iz stare domovine, ali so jih pa tukajšnje gospodarske razmere prisilile v to, da so se zaceM zanimati za idejo», ravno tako potreben, kakor Amerikancem, so si razne narodnosti, v katere so prodrli žarki socializma, formirali socialistične zveze, v katerih jim je mogoče voditi socialistično propagando v svojem jeZiku. Vsaka teh zvez tvori zase svojo celoto in so priključene socialistišni stranki, katera vzdržuje za vsako teh zvez po enega tajnika prevajalca, tki posreduje med zvezo m skupno stranko. Na ta način je spojena s socialistično stranko tudi Jugoslovanska socialistična zveza, katere klubi so tudi del County in State organizacij.
Do danes je v zvezi okrog 1100 slovenskih delavcev in novi klubi in člani pristopajo vsak čas. To je lep napredek, če se pomisli, da obstoji zveza » in naše gibanje šele dobrih par let. — Toda ako pomislimo, da je slovenskih delavcev v Ameriki najmanj 80.000 potem vidimo, kako malo je še storjenega v tem oziru in koliko dela nas še čaka, predno pridobimo slehernega slovenskega delavca za socialistično misel. Mnogo, mnogo dela bo še treba, da sichern delavec spozna, kako nujno potrebno je za vsakega socialistično časopisje in organizacija, brez katere ni mogoče računati na konečno zmago. — Tisti, ki to čita, pa še ni naročnik na Proletarca, naj sklene, da se ga naroči in naj ga pridno Čita; tiati pa, ki je naročnik in čita list, a še ni član kluba z enih ali drugih vzrokov, naj se potrudi, če je le mogoče, da se oživi v njegpvi naselbini socialistični klub. — Uspehi našega dela so od visni le od vstrajnega in neumor-
nT del«, ki mora priti pr^U,-
voljno od več rok. l>e združeni v	Detroit, Mick.: F. C. Oglar.
Jugoslovanski socialistični zvezi	Dodgevllle, Mick.: Vslestin Krsll, Boz
bo naše delo imelo tisti vspeh, po	Pt. ^^ Kauiie.
katerem mezdni suinji hrepenimo	JBast Palestine, O.: Frank Bogataj.
— konečno goipodarsko svobojen-1	Jokn Teran, J. Akerjanec.
. > ,	• . Bveletk, Mino.: Jacob Ambroftich.
Je izpod kapitalističnega jarma l Ezport in Penns/lvanljo: Joka Prostor.
V delu in boju jediuo, je naša Pits Henry, Pa.: Frank Iadof.
zmaga gotova.	EiSi? * J*"*
tr i a .. . ,.. i ,	. Frontenac, Kana.: Antoa Katzman,
Kdor zeli ustanoviti klub, naj j0hn Bedene.
piše gl. tajniku zveze i. Šušnjarju, OUbert and McKlnl«7, Mlnn.: Anton
111 N. Market Str. Chi««», IlU«^, A>t.. etr.k, bjI m. kateri posije vse tozadevna pojas- GHrard, okio: Frank Ban.
in navodila. — " Prolet arc i Oloncoe, o,: Nace Slemberger.
" Matku,
nila
vseh dežela, združite se!" —
Frank
Key-
OHreenaburg, Pa.:
■tone Hotel. Herminle, Pa.: Joe. Brie. Hlbbing, Mlnn.: Frank Hitti ia Henry Delle«.
Huntington, Ark.: Karel Petrich.
Jenny Lind, Ark.
Naznanjam vsem sodrugom na šega soc. kluba štev. 83. v Jenny I Indianapolis Ind.: J. Markick,
Lind, Ark., da naj se polncištevil-	^^ Ark.: I-Vank Oorenc.
i . * . . "V 1	_ Johnatown, Pa.: Matk. Oabrenj*
no udeleže seje, katera se vrsi dne|K#nogllAt Wig<: Frailk žerovec.
20. aprila ob 9. uri dopoldne v naši društveni dvoraui.
Na seji se hode razpravljalo o prvi veselici, ki jo misli prirediti naš klub na dau prvega maja.
Dobil sem tudi poročilo od g|J McDonald, Pa.: Anton 8kafar. . . su t ö r, ,	v,. . Milwaukee, Wls.: Val. Baabornik, 414
tajnika J. S. Z., da nam ¡»osljejo virgiaia 8t.; Ig. Kuiljan, 129 -
za majniško veselico govornika, lat Av.j John Kraine, 317 Florida 8t
ako bi bil pripravljen naš k|ub po- ¡¡°W Fa.: Joka Kvartieh. i	xi « * . , f . . Muddj, HL: Louis Furlan.
kriti «troske. Zatorej sodrugi vsi Mulbwry, Kana.: Anton Sular, John
na sejo dne 20. aprila, da sc o I Lekie.
La Bali«, IU.: Joha Rogelj, 1210—3d 8t.
Martin Novlan, Vencel Obid. Llttle Falla, N. T.: M. Penieh, 50 Johna Htreet.
Llvlngaton, 111.: Fr. Krek. Llojdell, Pa. In okolica: Anton 8tra-ftUar.
McMeechen, W Va.: John Merzel.
vsem tozadevno pomenimo!
S socialističnim pozdravom!
Prank Porenta. tajnik.
Aurora, Minn. Tetu potom vabimo prav uljud no vse Slovence in Slovenke na Aurori in okolici, da se kolikor mogoče v velikem številu udeleže veseliee in shoda, kterega priredi tukajšnji Jugoslovanski soc. klub štev. 54 .dne 27 aprila ob 2:30 po-poldne v novi finski dvorani.
Na shodu bode ifovoril v slovenskem jeziku sodr. Ant. Mahne iz Chisholma. Soda se sme vsakdo u* deležiti. Za tem se prične ples in prosta zabava. Ustopnina za mo ske je 25 centov. Dame so proste, za dober prisrrizek bode skrbel
ODBOR.
Murray, Utah.: Vencel Broniad, Box 1. Oregon City, Ore.: John K umi k Orient, Pa.: Louia Verinik. Panama, in.: Jee. Ferjaaiii. -Pittsburg, Pa. in okolico: Anton Zidan ftek, Blai. Novak, 6568 Roman ave.
Pittsburg, Kaaa.: Jacob Selak. Pueblo, Colo.: Chaa. Pogorelec is Louia
KoroAec, Joe. Heisvar. Pullman, 111.: Joha Levatek, 11161
8tepkenaon Ave. Rsadlng, Pa.: Jokn Pezdere, S43 River Street.
Red Lodge, Mont.: Louis TeUer, box
47 Call.
Rock Springe in Reliance, Wys.: Jernej
Veriit, box 162, Reliance. Roalyn, Wash.: Jokn Zobec, box 19. Roundup, Mont.: Martin Meinarii«. Sharon, Pa.: Joe. Paulenick, R. F. D.
57, Box 44. Smithon in Weatmorelaad Co., Pa.:
Joaeph Radieek, Central Hotel. South Fork in St. Mlcheal, Pa.: Jakob Rupert.
Springfield, 111.: Frank Bregar. Stauton, 111.: Anton Auaec in Jos. Mo-atar,
Steelton, Pa.: F. N. Ribarich, 110 N. Front 8t.
SUne City, Mineral ter W. Mineral,
Kana.: Jehn Gortek. St. Louis, Mo.: Val. Sever. Strutkers, O.: Math Urbaa. Sublet, Wyo.: John Oetroinik, box 117. Superior, Wyo.: Luka Oloeeer, box Ml. Sweetwater, Wys.: Pavel Hribar. Tonopah, Nev.: W A. fttefanac. Vandllng in Forest City, Pa.: Anton Draaler, box 0; Frank Rataic, box 106. Waukegan k North Chicago: J. Zakov-
iek, 427 Belwedere 6t. Wick Haven, Pa.: Luka Kralj. Willsck. Pa.: Fr. Sedej Wlnterqnartera, Scofleld in Blear Creek.
Utah: Peter Zmerxlikar, Box 35. Witt, IlL: D. 8anuikar. Youngatown, O.: Jokn Petrič. Thorn. Petrich.
Yukon, Pa.: Ant. Lavrii. w
Sedruge v tiatik naeelbiaah kjer ie aimajo atalnik zastopnikov, prosimo, da ae zglaaijo sa aaatopaiitvo. Prija vije aaj se kar potom dopiaaice aa upravailtvo " Proletarcana kar jim pošljemo vse potrebno. _ __ * UpravnlAtvo.
Chisholm, Minn
Jugoslovanski klub štev. 22.1 ima ta rtiesec dve izvanredni seji. in sicer dne 20 in 27 aprila. Izvan-redna seje se vrše ob deveti uril <>opl<lie v dvorani Fr. Medveda, (slovenska gostilna). Na dnevnem redu je dogovor in program za| proslavo prvega maja.
Sodrugi pazite, da l>odete vsi prisotni!
Mrke Pleše, tajnik.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t Kaj je nečista kri?
Nečista kri je tista, katera je obložena z nečistimi ali strupenimi snovni, katere bi pravzaprav morali odstraniti razni organi. Ogrce, črnavke, opahki, kožne bolezni, bule, otekline, žive rane, splošna slabost so navadni znaki nečiste krvi.
Severov Krieistilee
(Severa'» Blood Purlfler)
je zanesljivo in hvalevredno zdravilo, ki zelo u-spešno učinkuje v takih slučajih. 6«u 11. sttkUaiea
Wauk*gan, HI.
Naznanilo.
Tem potom naznanjam članom socialističnega kluba štev. 45., dal smo na redni seji dne 30. marca zaključili, da se zanaprej vršijo redne mesečne s<»je, vsako zadnjo | nedeljo v mesecu, dopoldne ob 9. uri v navadnih prostorih. Ne prekrite in ne pozabite tega!
J. Zakovšek. tajnik.
Aurora, Minn.
Naznanjam članom so<\ kluba| štev. 54, kakor tudi tistim, kateri, mislijo h klubu pristopiti, da se vršijo klubove seje vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v novi j finski dvorani točno ob 2 uri po-| poldne.
Ant. Serjak, tajnik.
Ako si tudi ti zraven, kadar| kapitalisti "talajo" tvoj produkt in če si povrh tega še za-| dovoljen, prijatelj, potem ti ne hlamiraš kapitalistov, temveč sa-| mc-ga sebe.
ZASTOPNIKI PROLETARCA.
Aurora, IlL: John Blaachita, R. F. D.
4, box 63 A. Aurora, Mlnn.: John P. Novljan, b. 78. Barberton, Ohio: Frank Levatek, 817
Wooater Ave., in John Balant, 3M 8o. 4th ave.
Bear Creek, Mont.: Frank Dantfck. Black Diamond Waah.: Martin Pod-pec ham.
Braddock, Pa.: Mike Bambich. Brereton. IlL: Frank Alel. Broughton, Pa.: Jakob Dolena, box 181. Butte, Mont.: Louia Bporar. Buxton, Iowa: John Kraievec.
Se vero va Zdravila naprodaj so v vseh lekarnah. Ne vzemite drugrih. Vprašajte za Severove. -Ako jih vaš lekarnar nima, pišite nam.-
W. F-Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Dobra domača kuhinja.	Odprto po dnevi in po noči.
"BALI	i AN"
KAVARNA - RES	»TAURACIJA
-IN POOL TABLE-	
M. Poldruoač	1816 So. Centre Ave.
Oanonaburg in Meadow Lands, Fa.*
John Koklick, box 276, Canonaburg,
Pa.
Carona, Kana.: Blal. Mecori. CarroUton, Okio: Anton Widmar. Chicago, ÜL> Mike Kulovec in Frank Wegel, 460 N. Halated 8t.
Ckiaholm, Minn.: Math Rihter, Anton Mahne.
Olaridgt, Pa.: Jacob Okorn k John Mlakar, box 68.
Cleveland, O.: Anton Pozareli, 25M E. 82nd 8t.; Anton Oradiaher, 1158 E. E. 6lat 8t.; Roae Kolar, 7613 8t. Clair Ave,: Anton Pozareli, 1277 E. 55th 8t.; Math Petroviii, 591! Proaaer Av. Clinton. Ind.: Viktor fupantii, box 17, R. R.
Collin wood. O.: Dominik BlUmmel. Columbuf, Kana.: Martin Juretko, R
R. S, box 60. Oonemaugh, Fa.: Andrej Vidrick, box 523; Frank Pavlovi«.
FBVI SESTANEK.
Etbln Kristan.
Prekrasen dan!
Oprostit«, gospoda! Naj bod« jasno mod nami. Bilo je po ximi. Caat vsaki letni dobi, toda tisti dan j« bil navaden zimski dkn; torej je docela neverjetno, da bi bil posebno lep. Ali Francki je bil všeč. Franeikino srce je tisti dan trepetalo. Ali poznat« kranjski ri-čet ali pa italijansko mineštro? Nekaj podolmega je bilo v deklič-nem «rcu>. Ni vedela, ali naj se smej«, ali naj se joka. Čas ji je bila soba prevelika, čas ji je bi4 svet premajhen.
Pred dvemi dnevi je bila Franci ka na plesu, takorekoč na prvem plesu, kajti vetočki iz plesne šole in podohne priredb« so prišle se , daj ob vsako veljavo. Francika je plesala v čitalnici na pravem gosposkem plesu, v pravi plesni toa leti, kater« vam pač n«* znann opisati; in plesala je s pravimi gos()o-di.
H« — smehljate se. "Take pojave dva dni izza plesa — razumemo," pravite. "Vsakdanje reči, si mislite, in po duši vam telovadi ironija. Pravim pa vam: Motite se in ničesar ne veste. Da se je Fran-cika na plesu zaljubila T In zato vzdihuje? No, no, le kar povejte še tiste besed«, s katerimi ji je mladi gospod "odkriL" svojo ljubezen. Im kako je zardela. In kako je jecljala ... Nič ni res. Nihče ni ' snel pokrova z lonca svoje ljubezni in vse je bilo čisto drugače.
Kdor ne ve, kako je bilo v resnici. njemu se bode seveda čudno zdelo, da je bil tudi mladi gospod Ivan Srakar, računski praktikant in sin ces. kr. komisarja tisti dan kakor zm«šan. R«snica je, da ni znal ta dan niti prav adirati.
Že vidim zopet vaš hudobni smeh. Toda oprostite. Tako grozno bistroumni v«ndar le nist«. Reci-mo, da je bil gospod praktikant zaljubljen, č«sar še nist« dokazali
—	zakaj bi moral delati računske napak« ravpo zaradi gospodičn« Framcike Krajnikdve, lepe hčerke gospoda sodnika T Kaj ni na svetu vse polno drugih deklet? Tudi na plesu jih je bilo vse polno, kar je bilo zlasti plesnemu odboru zelo
Aha — ples — Francika — Ivan
—	in prvi obeh enake posledice*...
In vendar se motite, gospoda.
Kriv ni bil ples, temveč tisto malo ročasto pisemce, ki ga je dobil danes zjutraj bodoči predsednik računskega dvora m pa tisto malo vijoličasto pisemce, ki gp je dobila danes zjutraj lepa plava Francika. Tam pa je bilo zapisano:
Velecenjena gospodična!
Čitajte v današnji "Luči" oglas na predzadnji strani, ki ima naslov "Hrepenenje po sreči". Velecenjena gospodična — usmilite se me.
Blagorodni gospod!
Prosim vas, izvolite citati v današnjem "Prijatelju resnice" o-glas na zadnji strani v tretjem stolpcu, ki ima naslov "Srce veleva". Blagorodni gospod, ne čudite se in ne mislite nič slabega!"
Koliko je ljudi, k? bi dobili tako pismo, pa ne bi poiskali oglasa v "Luči", odnosno v "Prijatelju resnice"? Recimo brez namena, morda celo z indignacijo. Ali končno je dobro, da se vsaj ve, kaj pravi tiati glas, Francika je torej čitala v očetovi "Luči":
Hrepenenje po sreči. . Na zadnjem plesu v čitalnici sem Vas videl, oh gospodična! Imeli ste belo obleko z rožicami. Plesal sem z Vami in v srcu se mi je zbudilo hrepenenje po sreči. Mlada ljubezen mi polje po duši in nihče razven Vas mi ne more povrniti miru. Moje življenje izgubi vsSko vrednost, ako ne dosežem Vaše ljubezni. Oh, gospodična, u-slišite me! Moj namen je čist. Kako naj se Vam približam? Ako tni dovolite, da se Vam poklonim, tedaj zahtevajte jutri na pošti pismo pod naslovom "Za življenje".
Gospod Srakar pa je kupil v trafiki "Prijatelja resnice" in tam je našel sledeči maerat:
Srce veleva.
Težko je dekletu pri duši, ki je polna ljubezni, a strogi svet jo obsoja na molk. Toda kako naj mol*, čim, ko mi hoče ljubezen raznesti srce? Kaj mi prinese bodočnost? Danes napišem v pismu, kaj me preganja od zsdnjega plesa tja v nočne sanje. Jutri bode to pismo na pošti pod šifro " Moč ljubezni". Gospod!!!
Sodnikovi Franciki se je torej zdelo, da je dan prekrasen, a ven-dar ji je bilo čudno. Zdaj bi s« sra«js|s, »daj bi s« jokala. Moj bog kaj bod« tz tega? Ljubljena, ljubljena! Poj srečo, src«! Oj, joj, ljubezen, kako j« sladka, kako j« bridka! Da bi le vedela, kdo j« tisti vit«z c iiiseratom ? Pleaala je s tolikimi gospodi, da j« pač težko uganiti, kateri •« j« tako smrtno vanjo zaljubil. Tudi nekateri starejši gospodje so s« vrteli z njo po dvorani. Ali tisti, ki ji je pisal pisemce in ki j« dal oglas v " Luč " je gotovo mlad, lep, ognj«vit, tak kakršni so navadno ideali mladih deklet. Kdo, kdo, kdo? Morda Gospod Gojtan T Slikar je in zelo ki-teresantan. Gotovo bode s časom glasovit. Toda plesa4 je prav malo in zdi se* ji, da se j« zabaval največ s tajnikovo Tinko. Gotovo ne ve, da j« imela v šoli vedno kakšno dvojko. Tudi gospod Blagoven je malo plesal. Toda — gospod Bla-govan — čudno, kako je vroče! — gospod Blagovau, mladi pisatelj, jo je tako čudno gledal... Iiepe modre oči ima; temuoinodre. Kajti tudi Francika ga je večkrat pogledala — 1« tako, slučajno, ako je ravno tam mimo plesala, kjer j« stal. A res je; neprenehoma jo je gledal. Ako bi bil goapod Blago van? Pravijo, da je« tako vesel človek in tako šaljiv ... Zakaj nekr j« dal ina«rat v list? Zakaj ji ni naravnost v prvem pismu povedal kaj bi rad? Hm — gotovo mu je te2ko tako nagloma, brez uvoda. Pa kdo ve, ali je res gospod Bla-
Žovan? Kaj če bi bil Ivan Srakar?
njim j« večkrat plesala in tudi on se j« ved«l čudno. Ksdar ji j« hotel reči, se mu j« spodteknila beseda na jeziku. Ivan ima Črn« oči. Oblači s« zelo «l«gantno in povsem moderno. Ali pa je morda profesor &ifer? Tako učen človek
—	in Francika bi postala gospa profesorica.
Kdo, kdo, kdo?....
Isto vprašanje je variiral Ivan Srakar po svoje. Računal je. Pet in šest j« «najst, ostane ena; tri in pet je osem —vraga, to mora biti silna Ijubezn — tri in devet je deset, ostane nič. Z Mitfko sem plesal četvorko, z gospodično Emo en valček in eno polko, trikrat dvajset je šestdeset, trikrat trinajst j devetindvajset — morda je pa omožena. To bi bila komedija. Klink, linklinklinklmk--"gospod Srakar, prosim k telefonu!"
—	"Da, da, da ... s Franeiko sem plesal mazurko pred odmorom in valček po polnoči. Ej, valček pleše prekrasno, izbor no. Pravijo, da ima sodnik denarja... Halo! A, gospod svetnik, klanjam s« ... Jutri? Prosim, prosim, gotovo bo-d«. Ravno računam ... Sluga, klanjam s«, gospod sv«tnik — klink-Hnklink ... Morda j« pa 1« Minka. Ko sva bila otroka, mi j« sic«r jezik kazala, a sedaj je eno najljep-ših deklet v celem mestu in na plesu ni bila nobena tako ponosna kakor ona." (
Gospod praktikant je bil sam tako ponosen, da se je ta dan navadil nekoliko novih gest z rokami in celo njegovi pokloni pred gospodom adjunktom in pred pisarniškim ravnateljem so bili kaj dostojanstveni. Dama s« je vanj zaljubila tako, da mu sama piše zaljubljena pisma. To ni šala! Le vprašanje je ostalo: Kdo, kdo, kdo?
Drugi dan je dobila Francika na pošti pismo:
Velešrtovana gospodična!
Kaj bodete mislili o človeku, ki se Vam skuša približati s pomočjo šifriranih pisem in časniških o-glasov? Oh, verujte mi, da nisem pustolovec. A ogenj ljubezni, ki so ga Vaše lepe oči užgale v mojem areni, je tako mogočen, da se ne morem oteti njegovemu žaru. Gospodična! Odkar sem Vas videl, ne morem več živeti brez Vas. Le Vi lahko povrnete mir moji duši. Zato upam. da mi ne bodete zamerili nenavadne poti, po kateri skušam priti pred Vašo krasno in ljubeznivo obličje. Velecenjena gospodična ! Govoriti moram z Vami, povedati Vam moram, kako globoko Vas ljubim in tedaj izrecite sodbo. Podelite mi najslajšo srečo življenja, ali pa m« pahnit« v smrt in pekel. Ako gori le koKčkaj ljubezni v Vašem srcu, tedaj pridite jutri popoldne v Tivoli. Na tretji klopj za vodoskokorn Vas poiS č«m. Od p«tih do šeatih bode m Ča kal.
Trpetaje j« Francika čitala pismo brez podpisa in to trepctasij« je tylp veselo in žalostno ob«nem.
Lahko je zdravniku razuditi človeško telo, a kdo bi analiziral in opisal občutke, ki so obhajali Franeiko, lepo, mlado, zaljubljeno Franeiko?
Zaljubljeno? ... Ej, da goapoda. Francika je bila zaljubljena. Da ni niti v «dela, kdo ji piše? Prav, prav. A t«ga n« veste, da je človek včasi lahko v nekaj neznanega zaljubljen. Tega ns veste, ker nimat« idalov, ali po ste jih izgubila. Francika pa si j« belila glavo z drugim vprašanjem. Pismo jo vabi na sestanek. Ali naj bi šla ali n«? Sestanek — to bi moralo biti tako poetično, tako idealno; brez takega sestanka af ni mogoč« misliti prav« ljub«zni. Toda kaj, ako bi jo kdo zasačil? Ako bi prišel slur Čajno oče v Tivoli?... Francika je trpela in to noč zopet ni spala. No — da me ne imenujete zopet lažnjivko: pozno je zaspalo. In sanjalo se ji je o ljubezni.
Pismo, ki ga j« dobil Srakar na pošti, se je glasilo:
Blagorodni gospodi
Kaj se Vam bode zdelo o dekletu, ki je tako predrzno, da Vam pripoveduj« o svoji ljubezni in s tem tepta vse zakone šeg? MiSdili bodete, da sem lahkotnima, slabo vzgojena, bogve kaj še. N«, gospod. Moj« srce je dobro, a moja ljubezen je močnejša kakor vsi zakoni. In Vaša ljubezen ne mor« biti drugačna. V oč«h s«m Vam brala, česar Vaša usta niso povedala. A če sem se motila, tedaj bodetn izpoznala, da je življenje okrutno in da je dekliško nedolžno srce premehko za ta svet. Iz Vaših ust pa moram izvedeti, ali mi je usoda dosodila srečo nebes ali nesrečo brezsolnčnega življenja. Blagorodni gospod, n« mislite slabo o meni, a pridite jutri med peto in šesto uro v tivolski rondo, tretja klop za vodoskokorn.
Srakar je bil praktikant, računski praktikant. V ljubezni ni iinel še nobene prakse. In to pismo je spravilo njegove misli v večjo zadrego, kakor Če bi ga bil predstojnik vprašal, kakšen logaritmu* ima številka 527. Kdo je pisal to pismo? Zakaj je anonimno? Ali je lepa? Ali je mlada? Kaj naj pravi, kadar pride? Katero kravato naj vzame ?.... Tudi gospod ferakar
je pozno zaspal---
Pojdi, ppjdi!
Nikar ne pojdr!
Moraš iti!
Tisoč dvomov, močno utripanje srca, vročina, mraz, vzdihi, mo^ni pogledi---
Ob petih zvečer je bila že tema. In tq je bilo dobro. Bilo je tudi slabo. A bodi že tako ali tako... Ob petih zvečer je bila Francika v tivolskem parka. Upala je in bala se je. Rada bi bila šla domov, a rada bi bila ostala. Ho-tla je pobegniti, a iskala je tretjo klop. Ljubi bog — tretja klop v krogu! Kje naj začne šteti? Hodi-dila je počasi okrog vodoskoka in vsakega glaska se je ustrašila.
Ob petih zvečer je brl tudi Srakar v tivolskem parku in čudno mu je bilo pri srcu. In tudi on je iskal tretjo klop. Kaj bi' se bilo zgodilo, da je bilo tain več gospo-dičeu in mlsdih gospodov? A razven Francike in Srakarja ni bil nikogar. Samo v gnničju, pokritem z go*tim snegom, je včasih čudno zašumelo. Pol ure sta iskala za se "tretjo klop" — za rotlo-skokom, ki ni imel vode. Tedaj si rekel Ivan: Še onkrat grem okrog, potem nagovorim gospodično Franeiko. ftel je še petkrat o-krog, potem si je reki: Nobene druge ni; še en krog, potem jo pozdravim. Se trikrat je šel o-krog in ko jo je tedaj zopet srečal, je smeknH klobuk in dejal tiho: Dober večer, gospodična. Francika je odgovorila: Dober večer. In šla sta počasi dalje. Nekaj je šumelo in Francika se je bala, da bi kdo prišel, ki jo pozna. Morda oče. Tedaj se je zopet približal Ivan in jecljaj« je dejal: Gospodična, ali--Hotel je nekaj
vprašati, a ni šlo, pa ni šlo. In splfrti j« pozabil, kaj j« hotel vprašati. Francika pa je detjala: Izvolite, goapod Srakar? — Praktikantu se je povrnil pogum in vprašal je: Ali ste sami, gospodična? In ona je odgovorila: Da, sama sem. Sla sta skupaj okrog "vodoskoka" in molčala sta pet minut. Potem se j« «rakar domislil: Teško j« tukaj šteti klopi, j« rekel. Frsnciki je bilo, kakor bi jo bil pobožal angel j. Da, težko j« to, je odgovorila. Ivan se je ojnnačil, pa je vprašal gospodično, ali ni trudna? Hvala bogu, rekla j«, da j«. Ivan druga
če ne bi bil vedel, kaj naj še pravi Tako pa ji je ponudil, da sed«ta. In sedla sta. Pa sta zopet molčala. In včasih j« zašumelo v vejah in vselej s« j« Francika ustrašila ter ae boječe ogledala. Potem sta zopet oba molčala in le sem ter tje sta se spogledala.
Zopet je zašumelo v vejah, ravno v grmu za klopjo. Oba sta se ogledala — oba sta skočila na noge. Ta in je bil nekdo! Hotel se j« skriti, a ko sta s« tako naglo ozrla, je bilo prepomo. Videla sta njegovo glavo. Strah ju j« prešinil, grozen strah. Da je treščilo v bližnje drevo, s« ne bi bila mogla bolj ustrašiti. Tresla sta se ne bi bila mogla premakniti. In besedice nista mogla reči. In grozne misli so ju mučile...
V tem strašnem trenotku je stopil neznanec bližje in spoznala sta gospoda Blagovama, šaljivega pisatelja. Smehljaj« j« pristopil, ae odkril In poklonil, pa je dejal:
— Oprostite, gospoda — nič hudega ni. Oglasa v listih in pisma sem preSkrbel jaz. Na plesu sem videl, da sta vatvarjena drug za drugega. Toda moj namen je bil pravzaprav drugačen. Komedijo pisem, pa potrebuj«m figuri dveh' mladih, nerodnih zaljubljencev, Hvala gospoda, našel sem ju.
In prokleti šaljivec je pozdravil ter žvižga je odšel.
OBRAZCI S CESTE.
L. Ženovc.
h
Dva lačna potepuha sta šla po
cesti.
"Oh!" je prvi izmučeno vzdih-nil. "Ko bi se le najedel, potem bi si ne želel ničesar drugega."
"Dobro!" si je mislil drugi in molčal. Ko trta prišla v vas, je šel v hišo in je izprosil jedi, da sta s<> najedla oba do sitega. Šla sta dalje in grede je zopet dejal prvi potepuh:
"Tobaka se mi ljubi — kadil bi — —"
"Tudi to ti preskrbira!" si je mislil drugi potepuh in prosil prvega kmeta, ki jima je prišel nasproti, tobaka. Kmet ga je dal vsakemu šop in potem sta kadila, da se jima je motilo. Prvi potepuh j« utihnil in molče korakal poleg tovariša. Naenkrat je abstal sredi ceste, pogledal tovarišu v oči in dejal poželjivo:
"... Ko bi imel še denarja, pa bi bil popolnoma zadovoljen ..."
"Vidiš!" ga je prehitel tovariš in nadaljeval važno: "Tebi ni mogoče ustreči. Ko si se najedel, si hotel tobaka, in zdaj. ko si se na-kadil, si želiš še denarja. Bog zna, kaj bi ai želel še za tem. Torej nisi nikoli zadovoljen in najboljše je, da ostaneš potepuh."
n.
Bilo je v mraku. S tovarišem sva stala ob reki, oprta na ograjo in zrla v široko strugo. Tolovajsko se je bliskala površina vode v pol temi, skrivnostne in odurne sence so se zibale po gladini, pljuskale so 7. valovi in se zbirale nad vrtinci in tolmuni. Molčala sva in tiščala roke v žepe. Ravnokar sva prejela od mojstra plačilo za teden ro-botanja na cesti.
"Sramota!" sem dejal in se o-brnil k tovarišu. "Komaj po dve kronci je plačal."
Ni odgovoril, še pogledal me ni. To me je je ujezilo.
"Lopovstvo!" sem izbruhnil v užaljeni razburjenosti. "In ti se kažeš še zadovoljnega."
Nasmehnil se je nagajivo in se delal* kakor bi od vsega ne uinel nič. V tem hipu se je zaslišalo iz dalje neko petje. IVihajalo je vedno bliže in že sva razločila posamezne vesele glasove, strnjene v radostno, visoko pesem. Kmalu sva zapazila skov.i mrak gnečo žensk, ki so st» nama bližale po cesti, držeče se med seboj za roke. Prepevaje so korakale mimo naju, samozavestno in ponosno, polne razkošnega in brezobzirnega veselja, kakor bi prihajale s svatbe. Še ko so izginile v noči. je odmevala njih jasna pesem nad reko.
"Odkod ta truma žensk?" sem vprašal z zanimanjem tovariša.
"Delavke so iz bližnje tovarne in vračajo se od detla."
"In zakaj tako prepevajo?"
"Danes so potegnile plačo."
"A — tako!" sem se zavzel. "Najbrž jrh dobro plačujejo, tla so take volje."
"Da — skoraj po kronci na dan!" je dejal tovariš ironično in me pogledal izrazito. Zdelo, se mi
ADVER
Avstr. Slovensko
-
Bol. Pod. Društvi
l»k*rp*nr*M SA. MnwS
UW»«JiaiJUt. juuws
Sedež: Frontenac, Ku>4
OLAVNI URADNIKI T Predsednik : MARTIN OBERŽAN, Bo* 72, Mineral, Kans Podprsds : FRANK AU0U8TIN, Box 360, W. Minsral, Kans. Tajnik: JOHN ^ERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulbsrry, Kans. Blagajnik: FRANK 8TARC1C,Box 245., Mulbsrry, Ksns. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Froatenac. Kana.
NADZORNIKI : PONURAC JURÔE, Box 367, W. Minsral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Ksns MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenae, Kans
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Minsrsl. Kans JOHN ERŽEN, Jsnny Lind, Ark., Bos 47. 8prsjsflina pristojbina od 16. do 40. leta znsša samo sdss Dolar. Vsi dopisi ss naj blagovolijo pošiljati, fl tajniku, ▼as denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
Spremembe pri krajevnih društ-
vah A. S. B. P. D. v messen marcu 1913.
Novo «pristopli člani in članica::
K društvu štev. 1. M. Breznik.
K dr. štev. 3. Jos. Zupan.
K dr. štev. 6 Martin Widemsek.
K dr. štev. 11 Amalija Iglič, John Kunstelj in Fr. Gračn«r.
K dr. štev. 14 Frančiška Bre-gar in Mary Milavec.
K dr. št v. 18 Mihael Zora.
K dr. štev. 20. Matija Dremelj, John Podjed in Jos. Železnikar.
K dr. štev. 21. Ant. B«vee.
Prestopil člani in članice :
Od dr. štev. 1, k dr. štev. 11: Josef Bosseti.
Od dr. štev. 8, k dr. štev. 11: Anton in Amalija Šular in k dr. štev. 12. Lovrenc in Neža Cizej.
Od dr. štev. 10. k dr. štev. 13: Frank in Johana Božnar.
Od dr. štev. 11, k dr. štev. 6: Alfonsa Alberting,
Suspendirani člani in članice:
Pri dr. štev. 1: Julius Melhiori, Kotist. Zuech in M. Bosseti.
Pri dr. štev. 2: John Genaer.
Pri dr. štev. 4. Miha in Terezija Prelesnik, Math in Mary Klemen-čič. Jakob in Domenika Jäger, Geo in Mary Werholtz, B in Mary Bucela, And. Belak in John Se-pee.
Pri dr. štev. 6: John Žužman.
Pri dr. štev. 9: Fr. in Mary Ža-ger in Rud. Firenšus.
Pri dr. štev. 10: Ant. Kaus.
Pri dr. .štev. 16: Joe in Mary Govekar in Ana Per.
Pri dr. štev. 17: Martin Gabrič.
Pri dr. štev. 19: Ant. Sehumak in Jos. Cverfe.
Pri dr. štev. 21: Josefa Ulčar.
Pri dr. štev. 22: John Ustar, Jos. Pillar in Ferd. Markovšek.
Izključeni «lani:
Od dr. štev. 1: J. B. SchushniM
Od dr. štev. 6: John. Mali, Fr.] Šwab in G «o Breznik.
Od dr. štev. 7: John in Mary Pugl.
Od dr. štev. 8: Aug. in Antonija Končar.
Od dr. štev. 13: Amb. Hekič. j
Od dr. štev. 19: John Primož-1 nik in Fr. Mlekuš.
Prostovoljno odstopi od društ. ] štv. 6: Ant. in Mary Rupar.
Umrli člani:
Pri dr. štev. 15. v Pittsburg, Kans.: Dominik Mott, crt. štev. 1533. Umrl 15. febr. 1913.
Opomba: V slučaju, da krajevna društva opazijo kako pomanjkljivost pri spremembah, naj takoj naznanijo na gl. tajniški urad, da se nedostanki v prihodnjič popravijo.
Bratski pozdrav!
John (Vrne, gl. tajnik.
u ►
je, da mi je vrnil pogled, ki mi ga je ostal prej dolžan. Širok, preod-krit se je črtal pred menoj in postalo mi je neprijetno... spomnil sem se sebe.
Zdelo se mi je, da še vedno slišim iz dalje zmagoslavno pesem delavk in v tem hipu se nisem čutil niti toliko vrednega, da bi bila katera izmed njih pljunila name.
III.
Nekega zimskega jutra sem iz tovarne prevažal smetje na obširno, smrdljivo smetišče. Vselej, kadar sem pririnil polno samokol-nico izza obzidja, se mi je zdelo, da je na onem koncu smetišča nekaj smuknilo v grmovje. Končno se se je vse skupaj zdelo preneumno in sklenil sem priti o stvari na jasno. Skril sem se za zid in pazil. Dolgo ni bilo ničesar in mislil sem že, da je vse skupaj le obmana. Kar se je jelo nasumljivem mestu majati vejevje, razdvajati se in iz grmovja sta topila fantek m cle-klica, oprezno in boječe. Pričela sta pobirati koščke lesa, oglje, papir in vezali s pripravljenimi vrvicami v mal« snopke. Deklica je med tem zapazila blizu zidu velik kup lesnih smetij, oblancev in drugih takih odpadkov od mizarskega dela, in opozorila j« fantka. Varno sta s« ozrla okrog, pot «m ata skokoma pridirjala h kupu in jela hlastno grabiti po njem. Tedaj sem stopil iz skrivališča in ju zale-zel.
"Kaj delata tukaj?" sem se zadri nad njima, navidezno hud. Odrevenela sta in me pogledala preplašeno. Lokavejši fantek se je kmalu zavedel, stisnil šop oh-lanc pod pazduho in zdfrjal proti grmovju kričeč:
"Beži Manči ... beži Manči..."
Deklica se ni genila z mesta. Zgrudila se je na tla, zajokala na glas in proti meni sta se dvignili dve tenki modrikasti ročici. V krčevit jok so se pričeli mešati pretrgani in proseči vzkliki: "Ne te« pit« ... prosim ne tepit« ... oh ne, ne,..
Sklonil sem se k nji in jo dvignil.
"Ne boj se, dete, in ne jokaj," sem ji jel prigovarjati. "Ne storim ti hudega."
"Ali me ne boste tepli?" jel zacvilil bolehen, trepetajoč glasek.
"Ne bom te — samo povej mi, zakaj nabiraš te smeti."
"Oh!" je vzdihnila deklica, nekoliko pomirjena. "Morava nabrati drv, da bo mama skuhala kavo. Nima drv, pa naju je zagnala po-nje. Sosedovi sa nama pa pravili, da se tukaj lahko dobe, in prišla sva jih iskat"
"Kaj pa oče, ali ne skrbi za drva?" sem vprašal.
"Oče...!" je šepnila deklica boječe, "... da on ne skrbi. Ma-mora is midva z bratcem. Danes nama je rekla, da se ne smeva vrniti brez drv ... sicer bova tepe-na." In deklica je vnovič krčevito zajokala.
Zgrozil sem se in žal mi je bilo vprašanja. Izpustil sem deklico in stekla je za fantičem. In še vedno so mi zveneje jokajoče besede po ušesih, spremljane od kope mislij, polnih anarhije.
"— Ne vrnita se ... prej da pri-ueseta ..." ha-ha-ha! Zdelo se mi je, da slišim in gledam roganje v obraz prosvitljenosti veka, oČito roganje, vsem modernim in nemo-dernim pedagogom, ki a svojim veleumtiom orjeje celino na vzgo-jeslovnem polju in se čudijo, od kod tolika spačenost sveta.
"...Dajte najprvo ljudstvu kruha in potem ..." toda mirujte misli, to je punt.
IV.
Ob močni in visoki ograji, ki je ohkroževala veliko lesno skladišče, je stal velik stog zloženih desk. Na vrhu je poataren delavec popravljal zasilno streho. Malomarno je premikal deske sem in tja in včasi se je zravnal v krepko, visoko postavo ter pogledal gor in dol po cesti, ki se je vila mimo o-graje. Pusta je bila, brez življenja, vozniki so že odpeljali in le
PROLETARIO
tki popotniki »o dohajali mimo adisča. Eden izmed njih se je nenadoma ustavil, ko jA žagala! delavea na kupu in prilCial se je ograji. Nekaj öasa ja popotnik nepremično zrl vanj, poiofli se je odkailjal in poklical delavca. Mož na stogu se je začudil jn vpra-Sevaje motril človeka na cesti.
41 Mož, bodi tako dober," je izustil neznanec nesramno, "in tlaj
mi eno desko..."
"Kaj pravii?" je vprašal dela
vec osuplo i« se nagnil naprej.
"Euo desko mi daj, sem ti rekel."
"Ha! ha! h*TM se je zasmejal delavec na 8toiru. "Ali si znorel človek, hei? Misliš, da bom zavoljo tebo kradel in zaradi ene ničvredne deske izpostavljal svojo služ bo? Molči!"
Vsiljivi tujec se ni dal odpraviti.
"Bedak si!" je ugovarjal pre drzno, "če misli*, da boš kradel. Saj si vendar sam rekel, da je ena ) deska ničvredna in mi torej brez skrbi lahko porineš eno doli."
"Ne dobiš je. Toda zakaj ti bo?"
"Kako si otročji!" *e je na smehnil vsiljivec na cesti. 4 Veš rabim mizo, silno jo rabim, pa je nimam s čem plačali. Iz deske bi si jo sam napravil. Dobroto mi storiš."
Delavec na deskah je obstal. Za smilil se mu je človek in naenkrat je izginil iz njegovega srca greh kraje.
"Ampak!" je dejal spomisle kom "če me vidi gospod..."
"Ne boj se!,; je hitel zatrjevati tujec. "Popolnoma sama sva tukaj in daleč po cesti ni nobenega člo veka. Daj, lepo te prosim ... hi tro!" in kvišku sta ae iztegnili dve močni rgki._
"A jaz izgubim delo, če me za loti kdo," je še omahoval delavec in neodločno stal na deskah.
"Daj, daj!" je silil oni nestrp no dalje in cepetal z nogama " Ravno zdaj ni nikogar blizu, var na ava ... porini hitro!... Osel V se je rasrdil, ker se delavec ni ga nil.
V ubogem možu na deakah je vrelo. "Kaj ena deska!" si je mi-tflil. Med toliko množino se niti ne pozna. In zdaj v resnici ne vidr nihče", se je navduševal. Sklenjeno je bilo, roka se je zge-nila in ši-roka. lepa denka je zdrknila na cesto ...
"Kaj pa vidva... a tako!" je nenadoma zadonel debel glas od strani: "Kradeta po navadi, da, da!"
Delavec se je onesvestil, zagledal je svojega gospoda ...
In drugo jutro, ko so zlati žarki vzhajajočega solnca trepetali po dolini in barvali belo cesto, je stal delavec sredi nje. Listal je po prh-neli knjižici, strme gledal v papirje in mrmral:
"Vrag vedi, ali sem kriv jaz, ali gospod..
Porinil je delavsko knjižico v razcefran žep in odšel po poti.
V.
"Zadnjič 8em spet mahnil eno", je pripovedoval berač svojemu tovarišu, ležeč za plotom v travi in se premeteno smejal." Bilo je takole: Zjutraj od svita sem bil že na cesti. Tešč sein potoval vse dopol-dne in popolnoma izmučen, žejen in gladen sem dospel v vas. Na vsak način sem se moral okrepčati m ker nisem im^l denarja — rad bi vedel, kdaj ga mi sploh imamo — sem vstoprl v prvo hišo ob cesti.
Vsobi za mizo sta sedela kmet in neki gospod, najbrže kak lesni trgovec iz okolice. Gospod je pil moHt jedel črn kruh in prigrizo-val v tenke kose narezljano suho meso. Gledala sta me grdo.
"Dajte mi malo jerfti", sem pogumno prosil. "Jopolnoina sem obnemogel."
"Takoj'" je dejal kmet, "samo povej mi, ali si kdaj prišel pomagat spravljati snopje s polja in pridelovati kruh. — Da! jedel bi vsak, ko bi mu kdo pridelal."
"Potrpljenje, očka!" sem predrzno odvrnil. "Povejte mi prej vi, kdaj je ta gospod, ki se zdaj tukaj masti, oral po Vašem polju in mlatil s cepcem po žitu ..."
Gospod je zardel, kmet me je zmedeno pogledal, zganil se je in mi odrezal velikanski kos kruha.
"Pojdi!" je rekel, "in jej i Drugikrat mi prizanesi..."
"Ali nisem napravil imenitno — kaj?" jc ponovil berač vpraaaje.
"Izvrstno!" In izza plota se je razloga! ameb.
Iz domovine.
—Kaj ai vaa dovolijo!. "Go-stiluiČarski Vestnik" piše: "Na Tesenicah je zaprosila za gostilniško ldoncesijo sestra proslulega tamosnjega župana. Kljub temu, da je zadruga oddala nepovoljno mnenje, ker na Jesenicah res ni ni kake krajevne |>otrehe za novo gostilno, je okrajno glavarstvo ugodilo pnošnji in podelilo koncesijo. Proti temu se je seveda zadruga pritožila na deželno vlado in radi tega je okrajno glavarstvo z opozoritvijo z dne 10. decembra 1912 st. 25.431 opozorilo prosilko, da toliko čaaa ne sme izvrševati gostilničarskega obrta, dokler ne reši deželna vlada od zadruge vložne pritožbe. Prosilko pa ta opozoritev menda presneto malo briga, kajti ona toči nemoteno naprej in sicer po zatrdilu njene ga brata radi tega, ker je eden izmed tfospodov deželnih odbor nikov značilno zavrne. To je sul*> dejstvo, ki pač dovolj značilno kaže, kako daleč smo že prijadrali v naši deželi. Gotovi ljudje nekaznovano teptajo kakor v za smeh zakonite določbe." — Tako poroča "Gostiliučki Vestnik. — l)a klerikalna gospoda v deželnem dvoreu 'kakor za stavo tepta ve ljavne postave, da zapeljuje svx>-je pristaše v protizakonita deja nja, to s«' «ni vprvič zgodilo to pot in tega so na Kranjskem va jeni kakor otrok palice. Zanimiva ie ta zgodbica bolj zato, ker plo-kazuje vso ne.resnost klerikalnih fraz in izjav. Ob slavnostnih prilikah napoveduje klerikalna gospoda alkoholu boj do nož« in še nedavno je n« t,mtialkoboînein zt>orovanju dr. ftušteršič v imenu deželne uprave zagotovil, da bo deželni odbor v svojem področju na vso iuoč podpiral proti alkohol na stremljenja. V dejanju pa vidimo, da so klerikalci v deželnem odboru najkrepkejši zaščitniki pijančevanja in da jim obstoječih gostilniških koncesij še ni zadosti Ampak tudi z druge strani je zgodba nodučna : Pred volitvami jih ni bolj gorečih reševalcev obrtnikov od slovenskih klerikal cev in na agitacijskih shodih in sestankih se jim usiplje za sred nje stanove čisto zlato iz ust. Pri njihovem vsakdanjem delu pio volitvah pa opažamo, da so jim obrtniške koristi kakor lanski sneg in da so vsak hip voljni iz pod kopa vat i obrti podlago, samo da spravijln svoje politične priga njače in njih žlahto >od streho.
— Novodobni Haron.. Staro grška bajka pripoveduje, da je ,brodnik Haron v Hadu prevaža duše mrtvih čez reko Pozabi je nj« in je od duše zaslužil ohofoš t. j. stari naš četrtak. ki so ga Grki s tem namenom devali svojim mrličem v usta. Od Haronovib časov je steklo precej let in mno go časa je minilo in denar je iz gubil svoio nekdanjo ceno in delo je dobilo svojo veljavo. Haronov naslednik po poklicu g. Fran Majdré, bénéficiant na Vačah spremlja duše umrlih za 200 K čez reko Pozabljenja. kakor smo na piodhigi dobesedno objavljenega računa konštatirali in poročali v "Proletaren". Vest smo ponesli iz "Zarje". Seveda je objava v "Zarji" spravila vaškega benefieianta iz pokoja: v "Slovencu" je priobčil dolgo pisanje, v katerem se srdi in togoti nad litijskem okrajnim sodiščem, češ da je po letega krivdi prišel na dan njeg6v greh. Ničesar ne taji, le jezi se nad sod iščem in pa meni. da je njegov račun — nizek. Svojo misel, da stroški za navadni pokop niso pretirani, podpira z enako sodbo "nekega uglednega inoža na Vačah", ki pa ne imenuje, in pa z zatrdilom,da je stranka itak poznala stolni red, kakor da bi razhoštvo izginilo, ako raz-bjnilcova žrtev ve. da kazenski zakon razhojstva ne priporoča. Prazne besede! Dvesto kron za en pogreb j«» oderuštvo in tega s«' prav dobro zaveda, tudi gtospod bénéficiant, če ne, bi bil objavil v "Slovencu" tudi račun. Računu pa se je mw. na široko izognil, — ker mu taktnost. do pokojnikovih sorodnikovih tega ne dovoljuje, kakor pravi. Akv> bi ga bila ta rahločutnost obšla, preden je račun sorodnikom, IVinesli smo vest, da se "Am. Slovenec", ameriškemu sorodniku ljubljanskega "Hlovenea", ne bo treba truditi, na kakšen način bi zagovarjal previsok račun bencficianta na
Večah. Gospodje so zelo občutljivi,ako se jim pove, da so za svoje * delo" računili preveč in da so odrli svojce pokojnika
Zveličan je in sir. Katoliška
cerkev je večstranska, skrbi za hiševni in telesni blagor svojili ovčic. Francoski zavod, ki ga vodijo duhovniki in kjer imajo tovarno za sir, razpošilja naslednjo reklamo: "Veleoeujeni gospod! ('ast nam je priporočati Vam sir, ki ga izdelujejo skesana dekleta z najčistejšimi prsti v na-iem zavodu. Ker smo znižali mezdne na najnižjo stopnjo, zsto lehko oddajamo sir prve vrste po . . ., sir druge vrste pa po . . . Vsakdo, ki kupi 20 kilogramov naenkrat, ima pravico do maše za-dušnice, ki jo bom bral v kapeli našega zavoda. Zasebniki, ki na-ročujejo manjšo množino sira, cfahe z vsako pošljatvijo molitveni bon. Kadar imajo pet bonov ,tedaj naj jih pošljejo franko na naše oskrbništvo, ki bo zaznamovalo zanje inašo. Ker izdelujejo sir v našem zavodu dekleta, ki so va jene izredne snage, zato je naš sir najboljše, brezprimeme kakovosti. Ako ga |>okimite, gotovo takoj naročite večjo množino. Vsa naročila sprejema abbé D., ravnatelj zavoda z* skesana dekleta." Tako človek torej v miru jé sir in počasi leze v nebesa. Če bi ga slučajno pekla vest, da jč sir, ki so ga napravile dekleta za mezde, znižane na najnižjo stopnjo, tedaj lehko vzame v roke bone za maše, ki ga bodo vzlic temu spravili v nelj^sa.
—	Zaljubljen iupnik. Iz Londona poročajo: Po Angleškem zbuja precej pozc.mosti prav čudovita dogodivščina župnika Knighta iz ljceda. 19. januarja so poročali časopisi, da je padel župnik Knight iz morskih pečin pri Flainboroughu v morje. Poročali so, da je hotel župnik Knigh v mraku fotografirati, a je vpričo svoje žene padel v morje. Gospa Knightova je hitela do prve hiše in pripovedovala o nezgodi. Takoj so šli župnika iskat, a dobiti ga niso mogli. Splošno pa je bilo vse prebivalstvo -'preiprioano, da je župnik mrtev. V cerkvi je bila v njegov spomin posmrtna slovesnost in pomožni pridigar mu je napisal v časopisu tople be«ede v »pomrii. Pisal je: "Naš ljibi žisp nik nam je zapustil lep zgled. Njegovo življenje je bilo lepo in čisto in delo. ki ga je opravljal nekaj let, odtehta sto let vsakdanjega dela. Posnemajmo njegovo življenje!" Različne okoliščine so pa povzročile, da so pričeli ljudje dvomiti o resničnosti žup-nikove smrti, kakor jo je bila pripovedovala njegova soproga, Brivec v Leedu ¿e pripovedoval, da je bil pri njem prav tisti <knu, ko je ponesrečil župnik sam. Odrezal mu je bil dolge lase, kar je moža iapreme-nilo popolnoma. Prav tisti dan je izginila tudi mlada dama, ki je bila učiteljica v nedeljski šoli, V pretečenem poletju sta občevala žiipnik in učiteljica, ki je bila prav zalo dekle tako intimno, da je občinaki predstojnik pozval na odgovor. Župnik se je opravičil sijajno in dejal, da imata z učiteljico dolga posvetovanja, kako da bi se omejila trgovina z dekleti. Ob župnikovi "smrti" so se ljudje spomnili učiteljice in sklepali. da sta najbrže oba bog zna kam odpotovsla. In sedaj se je izvedelo, da sta župnik in učiteljica na namiku 'Ballarat', ki plove v Avstralijo. Nato je tudi žtrpni-kova soproga prišla z resnico na dan*in povedala, da je povest o nezgodi izmišljena. Župnik je ž dlje časa mučil svojo ženo, grozil ji večkrat s smrtjo in jo prisilil, da je šla z njim v Flamborough na mortfkepečine, kjer jo je pustil samo. Župnik je tako teroriziral svojo soprogo, da je izpojnjevala njegove želje Se po njegovi "smrti". Drugo poglavje te zgodbe se bo pričflo čez nekaj dni, ko bo priplul parnik v Avstralijo . . ,
—	Vatikanski deapotizem Iz
Rima pročajo: V Vatikanu so se odločili, da zatro z vso silo vsako svobodno mišljenje med duhovni-štvom. Papež je sedaj prisilil nadškofa v Piti, da je prenehal z izdajo revije za fiziko, matematiko in naravoslovje, pri kateri so sodelovali najodličnejši italijanski katoliški učenjaki. Ker pa se ni hotel ponižati nadškof, da bi bil slepo orodje vatikanskih krogov, ga je zadela kazen.
RAZNE VB8TI.
— 0 vojni beatiji. Iz Sofije poroča aodrug Dimitrov, tajnik bolgarskih strokovnih organizacij, sledeče:
Od začetka februarja so se pričele zopet sovražnosti s krepkej-šim bombardiranjem Odrina. Z<-od vsega začetka ni bilo misliti lis to, da )»o boj omejen le okolo Odrina, Pozitivno lehko trdim, da sedanji boji na obeh.straneh prav nič ne zaostajajo v grozotah in brezobzirnosti za prejšnjimi. Človeško klanje je tako strašno, kakor ni bilo nikdar prej. Oblasti so izdale odlok, da moraju zapustiti vsi ranjeni vojaki bolnišnice in oditi domu. In danes smo bili priča prizoru, ki je trgal srce: Videli smo, kako so pometali na stotine vojakov, še neozdravljenih, hromih, s krogljami v telesu, h bolnišnic, da bo prostor za nove žrtve krvave vojne. Pretežna večina teh nesrečnikov, ubogih delavcev, nima sredstev, da bi se zdravili in olajšali Strašne muke. Koliko od teh se ne bo zamogla preživljati drugače kakor z beračenjem.
Kako knito in nečloveško postopajo našr vojaške oblasti z žrtvami vojne, kaže jasno tole dejstvo: Danes je moral zapustiti bolnišnico na odredbo oblasti stavbiuski delavec, ki je popolnoma oslepel. Postavili so ga na cesto z drugimi vred, brez vseh sredstev. Žalostna smrt bi bila njegov delež, da se ni zavzela zanj naša organizacija in mu stregla. Ko se okrepi, ga odpošljemo v njegovo domovina, v zapuščen kot Macedonije.
Obnovljena vojna je poslabšala položaj delavstva še bolj. Vsote, določene od občin za podpore, so že izdane, a novih srdstev za pomoč ne dovoljuje nobena občina. Njihova podpora je bila itak le kaplja na razbeljeno železo. Po uradnikih podatkih so dovolile vse občine 1,556.900 frankov v v podporo. O razdelilno to vsoto na mestno prebivalstvo, živeče v najhujši bedi, ki je cenijo uradno na 700.000 oseb, tedaj prideta na vsako osebo po dva franka, in sicer za štiri mesece.
Najbrže bodo tudi kmalu prenehali z delom v obratih, ki so jih pred ¡kratkimi otvorili v upanju na bližnji mir. Nezaposlenost bo še večja in še bolj uničujoča. K tej bedi se pridružuje še obup in pričakovanje najhujšega v družinah, ki itnajo očete in sinove na bojišču.
Prav resno in težko skrb nam provzroča tudi usoda naših najboljših agitatorienih in organiza-torienih moči, ki so na bojiščih in katerim so doslej še prizanesle sovražne kroglje. Vse te razmere so vplivale, da j«* ljudstvo bilo polno nejevolje in upornosti, ko so pričele sovražnosti znova. Ogorčenje ljudstva proti nečlove-škemu klanju in njega provročite-ljih narašča z vsakim dnem. Da to ogorčenje ne bruhne z vso silo na dan in da ljudstvo še ni dalo duška svoji nezadovoljnosti z rov^Jfc». je le v tem. da imamo nečloveško vojaško upravo in grobo vojaško eenzuro, ki tlačita našo deželo . . .
Na farmi v Willard, Wis.
Nad sto slovenakih družin ae je že naselilo na farmah na Willardu, v državi Wiaoonain. Zakaj bi se tudi Vi na naaelili med njimi. VaH aoaedje bodejo Vaši rojaki Tu je ie obilo sami je naprodaj «raven Slovencev po nizki ceni, katera ao lahko plačuje na mesečne obroke. Pišite po informacije na
ADRIA C0I0NIZATI0N €0. S22 Reed Si. I. Mlhvaikee. Bfis.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Butte, Mont., Crullers, Pa., E-1 y, Minn., Witt, 111. Prihodnjič.— South Fork, Pa. Nemog«oee. Preveč osebno. Mi ne rečemo, da Vi lažete. Rečemo pa. da lažejo: "A-merikanski Slovenee," "Glas naroda" in "Naš Gospodar".
Ako ste lačni čaati, ter želite sanieinu sebi peti slavo, napišite članek, v katerem v zvezde kujte vaše nedosežne zmožnosti in vrline, nakar ga pošljite "Našemu Gospodarju" v ponatis.
Da pa ne bode nepotrebnih Izgovorov rekoč: Vi nas niste razumeli, mi smo mislili z našim špi-kanj««n na druge itd. Zato na tem mestin poživljamo urednika "N. G." da naj v prihodnji številki lista jasno pove, ako misli "Prtdetarea". Ako potrdi z Ma\ potem sata mu tepci na ra/.|»ola-go, da se srečamo v littu ali pa na govorniški tribuni.
Največ škodujejo pravomu so-' cializmu oni. koji ga propagirajo na neokreten način. "Živeli gospodje pri" Glas Naroda! Kdo bi si bil mislil, da hodete kedaj tako očitno priznali svoje grehe.
AVSTRO-AMERIKANSKA
ČRTA.
NIZKE C EN S.
Velike sgo4aosU:
električna luč. it vrstna kahinja, vino zastonj, kabin« tretjifa razpreda na parniks
Kaiser Franz Jožef L in Mart ha VVashlngton
Na krova se govorijo vsi Avstro-oferski jeziki.
Dražbe DO ladjevja parnikov na dva vijaka:
Kalser Franz |Jozel L, Mart ha Washlnglon,
Laura, Allce, Argentine, Oceanic;
NOVI PARNIK1 V DELU.
Za vec informacije se obrnit« na ¿lavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6h'I Alt'». i Witkliftn St., Nn Ynt.
ali pa na drage uradne zastopnik« v Združenih državah in Canadi.
L STRAUB
URAR
1010 W. lttk St.
voéjo
ar.
nov le dragih
Izvrtaj«
popravite ▼ tej
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastipi at vtah sadittih.
St. ao be 1009
133 W. WASHINGTON STREET.
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3089
«JOS. A. FISHER
Buffet
Ima as rnspolsf« vsakevrstae piv«, via«, aaedke, I i. à.
Izvrstni prostor ta ekrepéile. 37*0 W. 2fth St.,	Cklcag*. 111
Toi. Law a dal« 17«1
POZOR! SLOVENCU P0Z0RI
8 A L O O N
a aoderala kerljltóea av«ao piv« v oadikik ta ie drage nammrmta» ptjnft« tm sMdk«. Potniki <k>b«
P—Usaba lotes trn Tom Ismen te
MARTIN POTOKAR,
1035 8e. Centre Ara. Chioafe
ali Kristus
v engleftkem |ezlku.
Poživljamo duhovnike in katelila ne, da zanikajo fakte, ki so v tej knjigi, v katerej dokažemo, da jo rim rico-katoli*ka cerkev nekreianska. — Veaka stran peeebej odpira oči. 224 strani. Oona 25c s poitnlno, 5 sa $1
Vsak, moftki ali tenska, intersiran v ameriikih institucijah in v svobodi, bi moral naroditi več komadov te knji ge in jo raziiriti med prijatelji in cnanoi.
AMERICAN LIBERTY PUB. OO., Dept. 14a. • Box 814. Chicago, 111.
M. A. Weisskopf, M, D.
Iiknien sdrsvnik. Urad nje od ft—11 predpoldn» in od 0—9 avečer.
1842 8o Ashland Ara. Tel. Canal 476 Oiieego ül
M. JOVANOVICH 84 — Oth Str. Milwaukee, Wia.
PRODAJA flmrKABTZ. Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznice — Po-oblaatila — Prepovedi, potrjene po notarju in eea. in kr. konzulatu. EDINA HBVAAKO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA.
Obuvala
s« melke: od $1J0 4e
se leaske: od $1.00 de sa «trok«: od lOc de
Mi vaa hočemo vselej zadovoljiti
AHRENS&VAHL
W Grove St.
Milwaukee, Wis.
NAJBOLJŠE OBLEKE
izdeluje pe meri aodrug J. KRAING, 317 Florida 81, Milwaukee, Wia
Ter popravlja, čisti pegla is barva atare.
Najboljie delo in najnižje cene.
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočttde in restavracijo, domačinom p« avoj aaloon. vtem akupaj pa vsa.
IG. KUSLJAN
229—let Aye.
MILWAUKEE, WIS.
LOUIS RABSEL
moderno orejen aalun
là 411 8RAII AIE., KEIOSNA, VIS
Telefon 1199.
Dr. W. C. Ohlendort M. D.
Zdravnik sa notranje bolaml
in
izdravaiika preiskava brezplaèao—pía teti jo le zdravila, ¿924 Bino Island Ava., Chicago. Ureduje od 1 do S pepel.; ed 7 do t zv«é«r. Izven Chieege ti veti belai ki aaj piiejo slovensko
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovlce. niiiertlnc vode lo rti-oik ncopojoib pUič.
1887 8o. Flak 8t. Tel. Canal 14«
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vara v prodajo vse atvari, ki apadajo v Rrocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dovaža na dom.
G. Mamčilovlch & Co.v
331 Greeve St., Oonemaugh, Pa.
Tel. Con. 4050.
V^Vatno upraianjc'
Dg mi °Pravi
nijbtij« m njciflljf
Konzulapey^
sodnijske wKakep vojaJke	>20'/i Grove ú
Ali ate ie naročili par ato iiti aov slavnoatne prvomajske številke "Proletarca"? Ako niate — ne čakajte! Storite takoj t Na bo vam ial! Prvi mai j® delavald pratnikt
Kai Piše Jaka Štrigelj.
Ta teden Jaka njč ne piše. Zakaj ne, pove drugi teden.
•	Jaka.
Razno.
PROFIT "STEEL TBUSTA".
"Steel Trust" korporacija je izdala avoje letno poročilo za leto 1912.
Računi kažejo, da je omenjeni trust naredil in vtaknil v žep v preteklem letu $77.075.217 čistega dobitka. Toraj približno Sest in pol milijona dolarjev vsaki mesec. Ali dvesto in šestdeset tisoč dolarjev vsaki delovni dan v letu!
Miljonarskim delničarjem ni bilo potreba za te milijone niti z mazincem migniti. Njihov največji trud je bil: vzeti notico blagohotno na znanje, da so zopet za sedemiusedemdeset miljonov * bogatejši. To je originalni graft, današnjega 'kapitalističnega sistema. Delavci, kateri so nagroma-dili skupaj ta ogromni profit za droge, so bili v imenu postave zasužnjeni pri graftarski korpo-raciji.
Število delavcev, zaposleuih pri "Steel Trustu", je bilo leta 1912 221.025. Celoletni izdatki in plačila za delavce, priganjače, različne bose, snperintendente in pisarniško osobje znana $189.351.-602.
Povprečna plača znana $850 na oeebo za celo leto. Tukaj se pa ne smemo zmotiti. Kajti zraven se računajo tudi bossi, snperin-tendenti in različni dTiifn dobro plačani postopači. Nam je znano, da je največ delavcev pri "Steel Trust-u" plačanih po $1.50 do $2.00 na dan.
Država je že izdala na stotiso-če dolarjev denarja za različne preisksve!! "Steel Trust" se pa zadovoljno smeje in hodi svojo staro pot.
"Steel Trust" je privatna lastnina velepiratov, gospodar situacije, ter bode izkoriščal delavce in državo se vedno nemoteno naprej in potem naj že bode na krmilu vlade ena ali pa druga kspi-talistična administracija. To za kapitaliste nima absolutno nobenega pomena. ZalkajT Zato. ker "Steel Trust" vlada vlado.
Socialistična stranka je edina stranka, katera zamore trustom porezati peruti ter uničiti nad vlado piratov nad državo. Zakaj t| Zato ker ima socialistična stranka v rokah "trantfer", po kate rem preidejo trusti in korporaci je iz privatnih roik, v kolektivne roke ljudskega blagra — države.
Takrat ne pojde več sedemin sedemdeset milijonov dolarjev či stega profita v žep ljudskim pa-rasitom. V socialistični družbi bodo imeli parasiti in delavci priliko dobiti pošteno plačano delo. In takrat se še le zamore začeti — pošteno življenje.
vorili na njeno uprašanje. Policaji so takoj pometali omenjene
"piketeM v ječo, dasiravno niso zakrivili nobenega zločina.
Zastopniki 1. W. W. unije so prišli na sled, da dela "United Textile Workers Union", roka v roki s kapitalisti, «amo da bi zlomili štrajk in pregnali I. W. W organizacijo iz Hazletona. Straj-karji so za trdno prepričani, da bodo kmalu zmagali. "U. M. of A", preraogarji so se izjavili, da hočejo pomagati štrajkarjem do konca. Premogarji pravijo, da če bodo policaji neprenehoma metali delavce v ječe, da pridejo v mesto, prevzamejo službo piketov, tudi če se na to napolnijo ječe do zadnjega kotička.
J«mil Duncan, predsednik ml
"Granite Cutters' Association" naznanja, da hočejo kamnoseki imeti novo plačilno lestvico in boljšo plačo. Local v Bangor, Me. naznanja, da so bili tamošnji kamnoseki samo en dan na štraj-ku, nakar so s«» delodajalci takoj udali ter jim zvišali plačo od $3.28 na $3.60 na dan.
V Traunton, Mass. so dosegli kamnoseki povišanje plače od

K T A H K C
— Streljajte na proletafO«!
liiuia iM>ročajo: 6. jauuarja je tiral orožnik v Haganztli Pr* Parmi sodruga in voditelja strokovne organizacije, ki se je udeležil veselice. Orožnik ga je aretiral v pretvezo, da ni dal zadostnih podatkov za določitev avoje osebe. Delavci, ki so se tudi udeležili te veselice, so protestirali proti aretaciji. Nato je pa orožnik ustrelil in zadel sodruga Ourtija. Sedaj so ustavili preiskavo proti orožniku, češ da je streljal v silobranu. Čuden silobran to, ker ni imel niti eden od delavcev s seboj orožjs in je bil ustreljen sodrug Curti v hrbet!
— Narodnjaška vzgoja le rodi sadove: pretepanje in napadanje mirnih ljudi. "Zarja" z dne 28. marca piše o sadovih narodnjaške vzgoje: Trije so-drugi iz Nabrežine so šli od veselice "Ljudskega odra" 24. marca v Sv. Križu na čašo vina v Osmieo kar jih iz ničevniga vzroka, ki sta ga »kovala dva tovariša od N. D. O. in pevca narodnega društva "Skala" Josip Semič po domači Kofou in Anton Sulčič iz
— Žalska pivovarna pred prodajo. — Graška "Tagespost" poroča ,da izkazuje računski zaključek Delniške pivovarne Laški trg-Žalec izgubo 83.000 K, ter da namerava družba pivovarno prodati in da se za nakup» pogaja med drugimi tudi prva graska delniška pivovarna. Pivovarna Laški trg-Zalec je prej -bila last rodb. Kukee v Žalcu ,ter je bila eenjena pred preoanovo v delniško družbo na okolo 600.000 kron. Ko se je osnovala delniška družba, katere dušs je bil prejšnji župan ljubljanski gospod Hribar, in prevzela pivovarno, so «e pokazali iisdo-statki glede uredite in je sklenila Delniška družba investirati večji znesek za modernejšo opremo pivovarne. Naložen je pa bil prevelik kapital v podjetju, ki se je z novo opremo še povečal in koncem konca je morala družba odpisati vejik odstotek od temeljne glavnice, da bi s tem dosegla ren-tabiliteto pivovarne, a kakor kaže zadnji računski zaključek, tudi ta operacija ni prav nič pomagala. Kakor čujeino, se Delniška družba res že dalje časa pogaja z Zvezo alpskih pivovaren glede prodaj«* te pivovarne, ki ho jo
Skednja. Izvila sta jo iz trt«', da
Ml« n« V2 zm osem urno delo •*> omenjeni trije železničarji iz	prej nalašč nakupili narodnjakar-
V	Z^nt Canad^ hočejo Nabrežine, ki so sedeli pri svoji	£ da bi ohranili narodno posest.
V	Iberville, < a na da,	^^ ^ ^ ^ / ^^ ^ ^	Kje m wruk ^ pivovjmta ,„.
Semičevo. Kar pa je bilo čisto ne-	uspeva, ne vemo, najbrže pa je resnično. Semič je zahteval 6 K	vzrok nest rokovnjaško vodstvo in 40 v za škodo, če ne da. jih bodo	prevelika briga gospodov dclni-raztrgali in iz Osmiee j»ometali	«arjev za to, kako bi preprečjli Navzoči pivci .ki so videli ta dva	delavsko organizacijo v svojem narodna divjaka napadata mirne	podjetju. Slednjič pa — gospodje in dostojne ljudi, so jih primerno zoPet pokazali, da so tudi slo-poučili, kako s»* je obnašati.	venski kapitalističi mednarodni, __kedar gre za njih interese. Svoji k
Do usmiljenih src se obrača	«vojim ho kričali, ko so kupili pi
Sodruginja v ječi.
<
Policija v Tlazleton, Pa., je vrgla v ječo Margareto H. Sanger, katera je ravno dospela iz New Yorka, da pomaga v boju štraj karjem, ki se t* dlje časa bore za zvišanje plače in pri poznanje linije.
Kapitaliati in policija si umi-šljuje vsakovrstne zvijače, samo da bi štrli štrajk. Pred nedolgim časom so poslali do "piketov" malo deklico, katera je nosila v rokah zvezino zastavo. Deklica upraša "pikete" rekoč: "ali bi mogli stati na straži pod pokroviteljstvom te zastave?" "To hell i zastavo", odgovore na straži stoječi piketi. Ddklica je na to brzo odšla, ter povedala policajem, kaj da to štrajkarji ndgo
kamnoseki novo plačilno lestvico katera naj bi bila veljavna do 1. marca 1916. Namesto sedanjih 40 c na uro, zahtevajo zanaprej 43 c. Po 1. marcu 1916 pa 50 c na uro iu ne več delati kakor 45 ur na teden.
Lokal v Vernor, British Co-lumhia zahteva, da" se plača mesto dosedanjih $5. v prihodnje $6.00 na dan. Kako bodo vse te kamnoseške zahteve izpadle, je ta čas težko uganiti. Kamnoseška unija spada namre«' pod stsroko-pitno unijo A. F. of L., katere taktika je ravno tako malo nevarna za kapitaliste, 'kakor ni nevaren kitajski "zid", da M zadržal sovražnika udreti v deželo.
Socialistični eksperiment pri gradnji Panamskega prekopa.
—*--- Po John Uecdu predelal Mole k. -
*
napol liberalna in napol klerikal-	vdvarno ,danes jo pa ponujajo
na "Edinost" s prošnjo, naj bi	Nemcem na prodaj,
nabrala nekaj denarja zs nekega	. delavca v tržaškem tehničnim za-
(Dalje).
Strijc Sam skrbi tudi za l>ogo-moJstvo. Skoro vsaka dvorana je dvonadstropna stavba. Pritličje služi za nedeljsko šolo in cerkev, kjer verski delavci molijo svojega boga, a v prvem nadstropju je pa prostor za seje in zabave.
Nezgode so redke.
Delo pri gradnji prekopa je na mnogih mestih dokaj nevarno. Zlasti v culebmki preseki, «kjer sekajo in kopljejo kanal čez celo vrsto visokih hribov, grozi neprestana nevarnost, da se utrgajo zemeljski plazovi ali cela skladi skal in zasujejo delavce v globokem grabnu. Ako bi bil prekop zasebno podjetje, gotovo bi bile grozne nesreče na dnevnem redu. Toda vlada je tudi v tem ožim dobro zavarovala delavce. Samo v letu 1911 se je porabilo 5,900.-000 funtov dinamita le v prepre-čenje nezgod. Vsaka viseča skala aH zemeljski grič, ki je na »umu, da bi se utrgal, se razstreli z di-namitom. Seveda, kljub vseni paž-njam in skrbnemu ravnanju z razstrelivom se včasih le pripeti kakšna nezgoda, da ponesreči ta ali oni delavec. V takem slučaju pa ni treba dedičem ponesrečenca najeti advokata, da hi tožil za odškodnino. Nikjer bi si ne mogli delavci želeti boljših razmer kakor vladajo v tem oziru v Canal Zone. In to velja za najbolj iznče-nega inženirja ravno tako, kakor za najnižjega navadnega delavca, kateri «uče lopato, pa naj bo že
ln končno je Strijc Sam omislil tudi brezplačna pokopališča za delavce in njih sorodnike, kjer mrliče pokopljejo na stroške zve-zine vlade.
Komisarji niso socialisti.
Marsikdo, 'ki čita te vrstice, si bo naravno mislil, da so zvezni komisarji, ki imajo v svojih rokah celo stvar Canal Zone, prešinjeni s socialističnimi idejami ali da si pomagajo s socialističnimi knjigami. Nič ne more biti bolj neresničnega Komisarji so tehnični mo žje in politična filozofija jih menda najmanj zanima. Kolonel Goet-hals, predsedatelj komisije, je vojaški inženir in če bi mu kdo povedal, da s svojim delom in načrti v Canal Zone eksperimentira socializem, bi se gotovo nemalo začudil. Ne verjamemo, da je Goet hal s v vsem svojem življenju videl samo eno knjigo o socializmu ali politični ekonomiji, a kam da bi jo še Pital:
Vsi poizkusi in praktično proizvajanje socialističnih idej pri gradnji Panamskega prekopa — katero bi naši "učeni" profesorji na učilisčih in "modri" uredniki velikih dhevnikov brez dvoma na-zvali utopijo in sanjarijo — nastalo je pod pritiskom gospodarskih potreb. Vladna komisija v Canal Zone ni bila prisiljena pričeti z municipalno trgovino, vlad-1 nim lastništvom železnice in restavracij niti z lastnim izdelovan jem sladoleda iz prepričanja ali z
Trije "gentleman!" so na 322
Columbus Ave., V ...New York u. prišli v neko prodajno', ter daK vedeti štirim uslužbencem, kateri' so bili v prodajalni, da hočejo imeti denar. Enemu od uslužbencev pa ta nenavadni obisk ni bil prav nič vleč. ter je začel kričaiti. Toda slabo je naletel. Roparji so ga hipoma pobili na tla. zvezali in mu zamašili usta, nakar so ga Se neusmiljeno pretepli. Nato je eden roparjev odšel na stražo pred vrata, drugi je s samokresom v rokah strahoval ostale u-službence, tretji je pa med tem času izpraznil "registre". Nazadnje so še s težkim zidarskim kladivom razbili Želeizno blagajno ter pobrali ves denar. Nato so jo polagoma "popihali".
Res čudno, da smejo roparji pri belem dnevu razbijati blagajne. ne da bi jih naši "vestni" policaji kaj motili pri tem poslu. Ako pa kak lačen delavec ukrade hlebec kruha, takrat so mu policaji takoj za petami. Morda so pa roparji in policaji eno in Isto?
______________.. Moscanske volitve pred ka-	heJe a|. ?rn(fc ^ko se delavec |»vednostjo da hoče poizkusiti če
vodu, ki /arad. dvajsedn-vne	sacijskem sodiščem. - Ljubljen-	prj ^	tako da ni imajo socialisti prav ali ne - ne,
stavke v imenovanem zavodu, ne	«ko deže no sodišče je svoj cas ob-	yzmožen zg nobeno de,0 fedaj
more plačati hrane za sina, ki mu	»od.lo klerikalnega agitatorja O-	mu da yIada brM ^
študira v Gorici. Delavec, ki si v	rehka v Mostah na pet dni zapora ^ do gmrti in dovo)i
svojih dolgih letih del« ni za.uo-	zaradi volilne go jufije, ker je sa-	m dfl ere ako ^ y katerikoH
gel prihraniti toliko, da bi lahko	movoljno izpolnil glasovnici dveh	/avod za star(K yojake y
živel brez zaslužka 20 dni, katere-	volilcev. Orehek je vložil proti	nih ^^ ^ ^ zel<>
mu je meščanska družba dajala	deželnega «odisca nič-	skfbi za varnoatne
za njegovo delo. da se je komaj »<wtno pritožbo, češ da s svojim preživljal, kadar je delal, ta dela- dejanjem ni oviral svobodnega iz-vec se obrača v meščanskem, pro- vrševanja volilne pravice volilce-
nezgode kljub vsem nevarnostim zelo redke. Zasebnim delodajalcem, kapitalistom, se še niti ne
tidelavskem listu do usmiljenih »«« Kasacijsko sod.sce pa je pn-.^. da w tftko ^^ za yar src in prosi ponižno miloščine. A	'«vrnilo m potrdilu razsod-
ko jo dobi, se bo zanjo ponižno za- »» Prv<i '»«tance. V razlogih pra
nost svojih delavcev. Prosta vožnja in prost pouk.
hvalil in meščansko časopisje bo vi kasacijnko sodišče, da varuje opevalo »lavo meščanske dobro- z«kon svobodo volitve ne samo do j Vsak delavec v Canal Zone do-dušnosti, usmiljenja in dobrega izpolnitve glasovnice ,marveč do bi zastonj železniški listek do ka-srea Mari je vse to za delavca trenutka dejanske volitve: ako bi (teregakoli mesta na vladni želez-lepo! Mari je lepo. da se zadovo	botela v navedenem slučaju niči enkrat v mesecu. Kdor se
lji delavec z miloščino svojih iz-, volilca drugače, nego jima je^ pod- (hoče peljati več kot enkrat, dobi koriščevalcev raje .kakor da bi se P"14' Orehek, bi bMa morala iskati na prošnjo vozni listek za polo-pridru/.il delavski organizaciji in novi glavnici, s čimer bi jima vično ceno. sprejel vzajemno podporo delav- bil» volitev otežena. — Obsodba cev tovarišev. Naj delavci o tem klerikalnega agitatorja dokazuje
ob enem, s kakšnimi čednimi sredstvi zmagujejo klerikalci na Kranjskem.
— Papežev poraz. — 9. oktobra 1911 je izdal papež motu proprio.
premišljujejo.
— Modrost občinskih očetov v
Nabrežini.—Občinski očetje v Na-brežini so se polotili preteklo leto z veliko vnemo v reSnici koristne-j* katerim je odpravil vrsto cerk-
ga in potrbnega dela: odpravitj venih praznikov — velikonočni
— Z nam ost in cerkev. V vsem znanstvenem svetu zbuja neprijetno presenečenje vest, ki jo prinaša "Tagliche Rundschau" iz Rima. V inkvizicijskem arhivu, ki je v Vatikanu, so te dni uničili mnogo važnih spisov. Vzrok, da so izčistili arhiv je v tem, ker so se učenjaki pritoževati, da jim ni dostopen in pa, da kratkomalo za-tre unorano arhiva, v katerem je bilo mnogo ,spi»ov, ki ne delajo posebne časti cerkvi. Sežgali so mnogo aktov o obravnavah iz inkvizicijske dobe, med njimi več listjn, nanašajočih se na slavnega učenjaka Galileja, največjega naravoslovca Italije in ustanovitelja modeme naravoslovne vede. Ga-lilej je izumil daljnogled in je z njegovo pomočjo dognal, da je površje lune valovito, da je rimska cesta posula z gostimi, majhnimi zvezdami, v orionu je razkril čez 500 novih zvezd itd. Galileja je preganjala cerkev kolikor ga je mogla in inkvizieija mu je zagrenila zadnja leta njegovega življenja. Od 1. .1633. do njegove smrti leta 1642. je bil jetnik cerkve. Na svoja stara leta, bil je 68 let star, ko ga je dobila inkvizicija v železne pesti, je vsled prestanih muk popolnoma oslepel. Katoliški cerkvi je seveds mnogo na tem, da spravi s svet* vse, kar dokasuje, da je bila cerkev največja nasprotnica znanosti in vede.
ali vsaj olajšati so hoteli stano vanjsko mizerijo v Nabrežini. Razposlali so med delavstvo vabila za zglasitev za gradnjo delavskih hišic. Delavci so kar zijali od začudenja nad toliko uvidsvnost-jo nabrežen\jskih purgarskih ob-činskih odbornikov in z veseljem se je odzvalo precejš-uje štietilo železničarjev in klesarjev za pristop. In potem so čakali m-strpno, kdaj da sledi prvemu koraku drugi in v duhu so že gledali lične delavske hišice, obdane z niHjhni-mi vrtovi, in kar lažje so prenašali življenje po luknjah, ki jim pravijo hišni gospodarji stanovanja. Ali purgarija je purgarija. in resno delo jo ne mika. Navdušenje za delavska stanovanja je prav tako hitro minilo, kakor se je nenadoma porodilo. Namesto prepotreb-nih stanovanj pa dobijo električno razsvetljavo ,tako so sklenili premodri občinski očetje. Kot moderni, napredni ljudje nimajo delavci prav nič proti električni razsvetljavi, ampak pametnejše bi bilo, da bi občinska uprava prej poskrbela najpotrebnejše občno-koristne stvari. Vsak zaveden človek bo pritrdil, da so zdrava stanovanja in dobre ceste razsvetljene s petrolejkami mnogo bolj koristne kakor električna luč. Seveda za potrebe delavstva «e pnr-garstvo še nikdar ni pobrigalo. Delavske družine v Nabrežini bodo še naprej stlačene v zaduhlih stanovanjih, nabrežinske ceste in hiše imovitih ljudi se bodo blešče-le v električni svetlobi. Purgsrija je povsod enaka. Najprvo zase in če še kaj ostane, potem pa za delavce.
tyondeljck, binkoštni pondeljek. drugi božični praznik, Marijino nsjstvo, svečnico, praznik treh rfraljev. Ta odlok je bil oči vidno usluga kapitalistom, katerim na ljubo naj bi delavci šest dni na leto več robotali. Socialni detno-kratje so zastopali takrat stališče, da naj papež odločuje v cerkvenem življenju .kolikor le prenese potrpžlijvost vernih ovčic, za državno upravo pa da so njegove odločbe popolnoma brezpomembne. Zahtevali so zato. da ostane v državni upravi, v kolikor pridejo zanjo v pošte v cerkveni prazniki, pri dosedanjem običaju. Papež je "utemeljeval" svoj odlok—z dra ginjo. Ce bo več delavnikov, taka je bila socialna modrost papeževa, bodo delavci več proizvajali, vsega bo v obilici in draginja bo kar sama po sebi nehala. Ubogi papež ! Vidi se mu, da je res jetnik, ki ne ve yrav ničesar o vzrokih draginje. Ce bo vsega preveč, bo vse poceni. S kakšno ljubljansko branjevko bi se še lehko meril. Vsega je dovelj na svetu, mesa in žita, premoga in lesa. a samo za one .ki čepe na vrečah denarja, ne pa za delavce, ki žive iz rok v usta. Avstrijska uradna "Wiener Zeittung" prinaša odlok skupnega ministrstva ,ki pravil, da papeževa odredba nevelja za državo. Dolgo, dolgo je rabila vlada, da je skuhala ta odlok. Odlok pravi: "Da se rszprše vsi dvomi, se naznanja ,da papežev odlok za pod ročje državnih oblasti, ursdov, zavodov in šol ne velja." Papeže va nakana: pomagati kapitali stom. se je torej pošteno izjalo vila.
Dalje je vlada postavila dvaindvajset modemih šol, ki se dele v nižje in višje oddelke. Učenci imajo ravnotako prosto vožnjo po železnici; učne "knjige in vse o-stale šolske predmete kakor tudi zdravniško oskrbo preskrbi brezplačno Strijc Sam.
Vlada vzdržuje tudi stalno godbo. Godbeniki sestoje iz delavcev in »o plačani po $2.30 vsakikrat kadar igrajo. Vsako nedeljo po-poklne je godbeni koncert kje ob kanalu. Nadalje je plačana požarna hramba s postajami v raznih krajih oh prekopu.
marveč je bila prisiljena vsled e-konomskega položaja, v ¡katerem i se je nahajala. In položaj je bil ' tak, da je bila komisija primorana oprijeti se načina, katerega socialisti že od nekdaj pri-poročame kot edino rešitev cele vrste social- ^ nih problemov. Za nas je torej res brez pomena, dali «o vladni komisarji socialisti ali ne; edino, kar nas zanima, je, da so komisarji v izbiranju sredstev in načina glede vodstva in operiranja največjega podjetja te vrste na svetu, / izbrali ravno tisto, kar priporočajo socialisti. To je za nas najvažnejše, kajti predvsem dokazuje, da posledica sedanje kapitalistično urejene družbe je in mora biti socializacija vsega, kar človek potrebuje za svoj obstanek. To bo prinesla sila gospodarskih potreb. Kako pa te potrebe nastajajo, vidimo dojolj jasno v Canal Zone pri gradnji Panamskega prekopa, kjer vladna komisija ekspe- < rimentira socializem, ne da bi se zavedala tega. Najlepše pri vsem tem pa je, da m je poizkus že do sedaj na celi Črti sijajno obnesel — spioh tako sijajno, da si bolj sijajno ne moremo želeti in to ob času, ko je kapitalizem se v bujnem cvetju in ko je sama vlada sovražna vsakemu gibanju v prid socializma.
(Konec prihodjnič.)
— Črna parada. — Za 24., 25., 26. in 27. augii8t sklicujejo klerikalci v Ljubljano slovcnsko-hrva-ški katoliški shod. Katoliški shod je klerikalna strankarska prireditev in ako bi bili klerikalci tako pošteni, da bi imenovali stvar s pravim imenom, bi bilo vse v redu. Ampak klerikalci obešajo svojemu katoliškemu »hodu versko e-tiketo in bodo po prižnicah bob-nali za svojo politično manifestacijo z obrabljenim geslom, da je vera že zopet enkrat v nevarnosti in da jo je na shodu 24. avgusta treba rešiti. Vsa ta klerikalna agitacija je precej prozorno politično sleparstvo in verska etiketa služi le namenu, da privežejo nase zopet tiste resnično verne ljudi, ki so začeli hrbet obračati praktičnemu katoličanstvu, kakor ga z uprav nekrščansko brezobzirnostjo izvajajo klerikalci.
je 70 odstotkov vsega narodnega bogastva. Dvajset milijonov (med temi smo tudi mi) pa lastuje samo 4 odstotke. Potem pa Se nieki list čveka, da bi sleparje iskali s Diogenovo svetilko. To hell s svetilko. Mi lahko lurape kar pri-meno z roko.	:
V Indianapolis, kjer je bila povoden j, prodsjapo kruh po 20 centov hlebček. Škoda ker nisem "pek". Vse lepše se sliši hitro obogateti, kakor pa pisati po papirju.
Bratje, kapitalisti verjamejo na delitev (talengo). Imajo že skoraj vse "stalano". Dvesto in peddeset tisoč individhrjev v Amerijn lastu
Suženjstvo kapitalisti nikdar ne bodejo odpravili. Suženjstvo odpraviti morajo delavci sami. Kakor hitro ne bode sužnjev vec na svetu, potem tudi ne bode več gospodarjev.
Sedaj bode kmalu prišel čas, ko bodo kapitalisti farmarjem exportirali poljedelske stroje, seveda za drag denar. V jeseni pa bode prišel čas, ko bodo farmarji kapitalistom exportirali žito za nizke cene, nakar bodo kapitalisti prodali moko delavcem za oderuške obresti.
W tiste bobneče, stranke, katere priporočajo in pridigujejo vedno od reform, — potrebujejo temeljitih reform m operacije.
Kaj M dandanes storili t sinom Nasareiiskega tesarja, ako bi kot tesar zahteval priznanje unije, osem urni delavnik in boljšo plačo???