ISSN 0351 -6407 9 W35111'6400191 Le kdo ima »tiskarno« denarja? © >5 RAČUNALNIKI M.Sobota, Slovenska 25, tel.: 27 094 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Redna letna skupščina PTZ Murska Sobota, 30. oktober 1997, leto XLIX, št. 44, cena 190 SIT ■■■■■■■■ VREME i Ob koncu tedna bo zmerno oblačno, vendar suho. 30. 21. 1. 2. 3. 4. 5. oktober, čet., oktober, pet., november, sob., november, ned., november, pon., november, tor., november, sreda Matilda Darja Darinka Lucijan Sabina Simon Narcis Simon in Juda se s snegom prebudita, Lunine mene: sonce bo vzšlo 26. oktobra ob 6. uri in 34 minut, zašlo pa ob 16. uri in 57 minut. Dan je dolg 10. ur in 23 minut. 23. oktobra bo na našem nebu viden zadnji lunin krajec, na isti dan pa bo sonce stopilo v znamenje škorpijona. stran 22 Lokalni interesi prihodnjih svetnikov str. J Pomurski pridelovalci sprašujejo ministrstvo za kmetijstvo wadiščne zmogljivosti v Pomurju Zasedene, na odkup pa čaka še stran 8 Fotografija: NATALIJA JUHNOV PONUDBA 139.000 SIT “KOVINSKA STOPNIŠČA “RAZLIČNE DIMENZIJE “LAHKA MONTAŽA tel.: (069) 31 310 od 3 do 4 tisoč ton koruze Intervju z g. Jožetom Planinškom, narodnim voditeljem slovenskih misijonov Predstavljamo si, da je sistem socialne varnosti v državi kot razvejeno drevo s steblom in vrhovi. In pri tem drevesu sta sistema pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja njegovo steblo. Prav zato je zarezovati vanj sila občutljivo početje. To kajpak 'vedo tudi tipti, ki pripravljajo pokojninsko reformo, ampak razmere v sistemu pokojninskega zavarovanja zaradi znanih razlogov - neugodno razmefje med aktivnim prebivalstvom in številom upokojencev, podaljševanje nov sistem pokojninskega zavarovanja s stremi stebri. Prvi dokladni, ki daje ob državnem jamstvu minimum za življenje v starosti, in druga dva, ki bosta namenjena varčevanju za starost po lastni odločitvi posameznika. S tem da je preoblikovanje pokojninskega sistema pri nas nujno, se strinjajo vsi, ampak na kak način ga izpeljati? Tu so si mnenja že deljena. Nekateri sindikati kot socialni partnerji so že napovedali nestrinjanje s predlogom in se Vse poti vodijo v i Domu tehnike, na oddelku Železnine v M. Soboti ter v Železnini v Beltincih. ■ za keramične ploščice GORENJE 15 % popusta ■ za keramične ploščice KERAMIX 10 % popusta - možnost plačila s čeki na odlog ■ pri plačilu nad 30.000,00 SIT še 5 % dodatnega popusta Živeti s pokojninsko reformo življenjske dobe ob zgodnjem upokojevanju - so tiste, zaradi katerih to drevo začne propadati. Zdravljenje je kajpak mogoče tudi tako, da bi s prispevki še bolj obremenili zaposlene ali da bi to posredno s pobiranjem davkov storila država, toda poznavalci pravijo, da bi bilo to samo zadra-vljenje za kratek čas, ki ne bi pripeljalo do ozdravitve. Zato so naši in tuji strokovnjaki staknili glave ter sestavili noy recept, ki ga bodo v tako imenovani Beli knjigi predstavili kot zamišljeno reformo pokojninskega sistema. Kaj nam prinaša, vsem skupaj in vsakemu od nas, če vemo, da smo na to steblo pokojninskega zavarovanja močno naslonjeni vsi oziroma pričakujemo, da nam bo v oporo v starosti? Nam jemlje ali daje nove možnosti? Če naredimo primerjavo starega s tem novim, kar nam pripravljajo, potem ugotovimo, da jemlje, a hkrati ob tem ponuja nekaj novega. Jemlje nam od palete pravic, ki jih je zagotavljal zdajšnji sistem, ponuja pa možnost, da za lastno socialno varnost nekaj naredi vsak sam. In kako sedaj osebno gledamo na to zadevo? Zagotovo, da so bili naši starši navajeni in so sprejemali način varčevanja, ki je dajal manjše osebne prejemke in sorazmerno visoko socialno varnost za vse v starosti, bolezni, izobraževanju. Sedaj, to moramo priznati, začne prihajati vse bolj na površje novo razmišljanje, pa naj bo to posledica novih vetrov kapitalističnega sveta in ideologije v . smislu najprej sam zase in šele potem vsi skupaj. Nove generacije si način varčevanja za starost zamišljajo drugače od svojih staršev. In prav zaradi tega ali upoštevajoč to dejstvo Je pripravljen ogrevajo le za preoblikovanje sedanjega doklad-nega sistema pokojninskega zavarovanja, saj je dal veliko dobrega in v zgodovini preživel marsikatere politične spremembe. Njihov dvom o pripravljenem in predlaganem načinu reforme seveda temelji na predpostavki, da bo povzročil še večje razslojevanje. In to je vsekakor res. Tisti, ki bodo s svojimi dohodki tako močni, da si bodo svojo socialno varnost na starost zagotavljali iz vseh treh stebrov, bodo mogli živeti pestro in polno tretje življenjsko obdobje, drugim pa, ki bodo lahko varčevali le v prvem stebru, bo dajal ta na starost manj, kot daje takim sedanji sistem pokojninskega zavarovanja. In še na nekaj opozarjajo tisti, ki dvomijo o predlaganih spremembah. Na breme prehoda, ki ga bodo morali plačati sedaj zaposleni. Ti bodo morali prispevati, najprej za to, da se bodo še naprej izplačevale pravice upokojencem in tistim, ki se bodo še upokojili po starem, hkrati pa bodo morali, če bodo hoteli bogatejšo starost tudi zase'prispevati več za drugi in tretji steber. Z reformo nastalo »pokojninsko luknjo« bo potrebno zakrpati, vsekakor tudi v breme sedanje aktivne generacije. Zato bo izpeljava reforme pokojninskega sistema odvisna tudi od stopnje medgeneracijskega dogovora in pripravljenosti prispevati zanjo. Torej ne gre samo za dosego političnega konsenza, ampak tudi za nacionalni, medgeneracijski konsenz. Upokojenski zastopnik pa je na mednarodni konferenci o pokojninski reformi v državi že najavil: Upokojenci bomo pripravljeni prispevati ali se odreči svojemu toliko, kolikor bodo prispevale preostale genera- cije. MAJDA HORVAT IZktualno okoli nas vestnik, 30. oktober 1997 Predvolilni nategi Če se je zdela pred mesecem teza, da pomladnikom najbolj ustreza sedanji predsednik — tako zato, ker je del kontinuitete (na katero lahko v zadnjem obupu vedno pokažejo in dobijo za iztegnjen kazalec velik del volivcev), kakor zaradi vzdrževanja ravnotežja sil med levim in desnim blokom, saj je očitno še vedno bolje Kučan na predsedniškem mestu kot Kučan siva eminenca v enem (levem) taboru — malo verjetna, jo dogodki naravnost potrjujejo. Prvak SDS Janez Janša, ki je že pred tedni izjavil, da predsedniški kandidat ne more biti iz vrst SLS (razlog: vladna stran bi nastopila z dvema kandidatoma oziroma kandidat ne bi nagovarjal tistega pomladnega dela, ki se z odločitvijo bratov Podobnik za vstop v vlado ne strinja), se je do prejšnjega tedna občasno sestajal z bratoma Podobnik. No, medtem je skritiziral potencialnega Kučanovega nasprotnika Janeza Podobnika in v javnosti uspešno ustvaril podobo, da bo Podobnik kandidiral zgolj zato, da bi imel Kučan resnega protikandidata. Ob tem je bila za Podobnikovo diskreditacijo pravšnja tudi historiogra-fija njegove tajnice Mjuše Sever (ki naj bi bila tudi LDS-ova naveza, ustvarjalka ideje o mostiščarjih itd...). Podobnika sta se pred slovensko javnostjo razjokala in v pomladniški ljubezni je spet.zaškripalo. Lojze Peterle, ki se od strankinega kongresa naprej vede kot večen Janšev dolžnik in ki je politično živ samo toliko, kolikor ga še prepozna njegov pomladni tovariš, je ves čas namigoval, kako ima pripravljenih več imen, toda ni še čas itd. Res jih je imel, toda kaj, ko se niso bili pripravljeni podati v igro brez podpore pomladnega trojčka (npr. Marcel Štefančič st.). Zahtevati podporo vseh treh pomladnih strank, pa je toliko kot reči: Ne, jaz nočem kandidirati. Stvari je zopet zapletel mariborski rektor dr. Toplak, ki ga pa ni predlagala njegova stranka. Menda naj ne bi bil privrženec bratovske linije. Ko je Toplak izjavil, da ne bo kandidiral, če ne bo imel podpore vseh treh pomladnih strank, sta brata Podobnik prenehala mencati in kandidata podprla. Na prizorišče pa so iz daljne Amerike uvozili svojega kandidata tudi opozicijski pomladniki. Dr. Jože Bernik naj bi na volitvah nastopil s podporo tako svoje stranke (SKD) kot SDS. Edini problem je, da je po vojni zbežal in da so se ob njegovi kandidaturi našli tudi arhivski posnetki, na katerih je Bernik v vlogi domobranca: Marsikoga pa najbrž moti tudi njegovo ameriško (oziroma dvoj-np) državljanstvo. Temu naj bi se menda odpovedal, seveda po volitvah. Dr. Bernik (73) pa je navsezadnje tudi že v častitljivih letih. Kazalo je, da si je tudi dr. Toplak premislil in da se bo zadovoljil s podporo svoje stranke in civilnih združenj. Toda pomladniki so se zopet začeli sestajati. SLS je poslala k preostalima pomladnima strankama na zaslišanje dr. Toplaka, preostali dve sta ponudili na ogled dr. Bernika. Izid je bil vnaprej znam vztrajali sta pri lastnem kandidatu. V Demokraciji, za katero je Janša nekoč izjavil, da ni strankin časopis, da pa najbolj verno slika socialdemokratske ideje, so razpeli tudi dr. Toplaka. Iz njegovega osebnega arhiva so privlekli delovanje v prejšnjem režimu. Toplak se je resda zagovarjal, da je homo politicus, toda že naslednji dan je s svojo odstopno izjavo pohitel na sedež stranke. Kot razlog svojega odstopa je navedel »napade, neresnice, žalitve in podtikanja« v Demokraciji. Iz Janševega tabora so nato pohiteli z izjavo, da je Demokracija ravno toliko strankarsko glasilo, kot je provladni časnik Delo glasilo vladnih strank LDS in SLS. No, pomladniki naj bi imeli skupnega kandidata, to je Andrej Bajuk, in skorajda ne gre verjeti Janezu Janši, da je ob njegovem imenu odpovedala podpora SLS. Kajti če bi kdo odpovedal, bi bil to najbrže Lojze Peterle, ki je takoj po kongresu zagrozil vsem, ki niso igrali z njim, da jih bo pometal iz stranke. In dr. Bajuk je bil ena od sivih eminenc alternativne scene. Medtem se je dokaj čudno vedla vladna LDS: igrala je v stilu, da nočejo zasesti najpomembnejših pozicij v državi in da predvolilni boj preveč stane, kot je razlagal strankin sekretar Golobič. Ker pa pomeni ne kandidirati enako kot podpreti sedanjega predsednika — to so nekateri njeni poslanci storili, med njimi naj bi bil tudi Džubanov podpis - in ker med vladnimi in predsedniškimi dvori očitno niso veli najboljši vetrovi (spomnimo se samo Kučanovega pisma Chiracu), hkrati pa se je začelo šušljati, da bo Drnovšek opravil z vsemi nestrankarskimi ministri, so v imenu »demokracije« pač morali najti ustreznega kandidata, očitno takšnega, ki zagotovo ne bo ogrozil sedanjega predsednika. Ob Viki Potočnik, ki so ji namenili mesto ljubljanske županje, in strankinem ideologu Slavoju Žižku (ki se je odločil, da z ustvarjanjem strankine ideologije ne bo reševal početja njenih veljakov, tudi ne razumljivega Drnovškovega popuščanja bratoma Podobnik), so našli še Bogomirja Kovača. Odlično. Doktor ekonomije, vsem dovolj neznan, da bi lahko ogrozil kontinutitetnega predsednika. Lansirali so ga s sloganom »Nova Generacija x Nova Slovenija«. Razmere so pač drugačne kot takrat, ko je na trg prišel neznani Drnovšek in uspel na poti v Beograd in ko je bilo treba obračunati z uradno partijsko linijo. Bo Kovač grešni kozel, kot je bil na prejšnjih volitvah Sire? No, pojavil se je tudi Tone Peršak, vendar pa s svojo mlačno politiko svoje mlačne in spravljive stranke ne dela drugega kot »gužvo« med predsedniškimi kandidati. To, da sta se z direktorjem Belinke in predsedniškim kandidatom sporekla, kdo komu krade zbiralniško mesto ob ljubljanskem Tromostovju, mu veijetno ne bo prineslo dodatnih glasov. Če Marjan Cerar pred TV-omizjem pred štirinajstimi dnevi ni še niti pomislil, da bi lahko postal predsedniški kandidat (tu vam prepuščam pozicijo vernika: to lahko verjamete ali ne), se je to zgodilo najbrž v nekaj urah med TV-konferenco in po njej. Cerar Je najprej skritiziral politiko eldeesovcev na način, da bi lahko verjeli, da je član stranke SDS. Za predsedniško kandidaturo si je nato pobarval lase, izstopil iz stranke (ta naj bi ga že nekajkrat nafarbala s kandidaturami, tudi premiersko) in začel zbirati podpise. V prid njegovi kandidaturi je govorila teza psihologa dr. Pečajaka, da lahko proti Kučanu zmaga samo kandidat, ki mu bo povsem nasproten (tu se je Cerar očitno ’ našel), da pa za nekoga, ki bi bil preveč podoben Kučanu (npr. Janez Podobnik) prihaja čas šele na naslednjih volitvah (ljudstvo ima menda raje original kot plagiat). No, Cerar si Je v tednu dni očitno premislil: na omizju je zagovaijal tezo, da je potrebno imeti za zmago približno dva milijona mark in eno leto priprav. Toda kdo ga bo podprl pri zbiranju podpisov. Če je kdo pričakoval podporo ZLSD, se je motil, tudi zato, ker je njegov repertoar preveč sdsovski (tudi ko gre za vprašanje dolenjskih Romov). Toda SDS ga uradno ne more podpreti, saj sije z Bernikom zvezala roke. A bodimo fantastiki: lahko pa bi zanj zbirala podpise pri strankinih članih. Slednje namreč ni dokazljivo. Glas, ki roma k prihodnjemu kandidatu, pa je tajen. In opravičilo bi se tudi našlo: z več kandidati do drugega kroga. Toda takšno opravičilo ne bi bilo prepričljivo. Zdi se, da si drugega kroga nihče ne želi in da, tudi če bi do njega prišlo, pomladniki ne bodo padali drug drugemu v objem. Tako so s potezami, ki sojih vlekli v zadnjem času, še najbolj pripomogli k utrditvi sedanjega predsednika, prejšnjega predsednika, šefa CK KPS, nekdanjega mladinskega funkcionarja, »beograjskega dečka« (če si sposodimo Cerarjevo oznako). Pri njegovem ustoličenju mu seveda pomagajo tudi mediji, ki namesto da bi se spraševali, kaj počne slovenski predsednik pri Izraelcih, gloriflcirajo njegovo srečanje z Netanjahujem in Weizmanom, Palestincev pa ob njegovem obisku sploh ne omenijo, kot da bi jih v Izraelu sploh ni. Reklama, ki je zastonj. Če smo zlobni: tako vsaj ne bo imel problemov s firmo, ki organizira njegove predvolilne nastope (tista z zadnjih volitev je namreč utajila davke). No, navsezadnje pa je zelo zares začel svojo volilno kampanjo ravno med Prekmurci ob toči, ko se je menda sam povabil na uposto- Zmagovalec Fl: Jacques Villeneuve V nedeljo je na zadnji avtomobilski dirki formule 1 postal svetovni prvak Jacques Villeneuve. Dvoboj med Villeneuveom in Michaelom Schumacherjem se je končal v 48. krogu dirke za veliko nagrado Evrope v španskem Jezeru, po tistem, ko je dotlej vodilni Schumacher zapeljal v Kanadčana in nato sam pristal ob progi. Dirka se je končala s prvo zmago Finca Mike Hakkinena pred moštvenim kolegom Davidom Coulthardom in Villeneuvom. FOTO: JURE ZAUNEKER Sir Arthur Watts na turneji Britanski pravni izvedenec sir Arthur Watts se je minuli teden mudil v Skopju, Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Beogradu. V Ljubljani je na pravni fakulteti predaval o sporu med Slovaško in Madžarsko zaradi hidroelektrarne in jezu na reki Donavi. Namen tokratnih obiskov je pojasnil za STA: »Prizadevam si pripraviti nov osnutek revidiranega memoranduma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, ki sem ga pripravil ju- lija letos, zato se moram pogovoriti o tem z vsemi petimi delegacijami. Pričakujem, da bom ta krog obiskov v prestolnicah držav na-' slednic in dvostranskih srečanj s pogajalskimi skupinami za nasledstvo končal do 7. novembra. Z vsemi petimi skupinami za nasledstvo se bomo za skupno pogajalsko mizo v Bruslju ponovno sestali šele v začetku decembra, ko bom lahko predstavil osnutek revidiranega memoranduma.« Bolgari odpirajo arhive Bolgarski notranji minister Bogomil Bonev je v parlamentu razkril imena 23 visokih bolgarskih predstavnikov, ki so sodelovali z nekdanjimi komunističnimi tajnimi službami. Na seznamu ni nobenega člana vlade, pač pa poslanci različnih, tako opozicijskih kot vladajočih strank ter drugi visoki predstavniki, med njimi tudi podpredsednik odbora za pošte in telekominukacije ter direktorji državnih bank. Van den Broek o staronemški manjšini Evropski komisar za srednje in vzhodnoevropske države Hans van den Broek je glede možnosti, da bi Avstrija povezovala vključevanje Slovenije v EZ s priznanjem nemško govoreče manjšine v Sloveniji, izrazil prepričanje, da bo vprašanje rešeno na dvostranski in pozitiven način. Slovenija je že v primeru spora z Italijo, ki je oviral sklenitev pridružitvenega sporazuma z unijo, pokazala, da je takšne zadeve sposobna in pripravljena reševati na konstruktiven način, takšen pristop bo prav gotovo zavzela tudi Avstrija, je na novinarski videokonferenci, ki so jo iz Bruslja prenašali v nekatere prestolnice pridruženih držav EZ, med drugim v Ljubljano, dejal Hans van den Broek. Evropski komisarje tudi na splošno poudaril visok prednostni pomen spoštovanja pravic manjšin in človekovih pravic, ki so sestavni del demokratičnih vrednot, delo- šene njive in med prizadete prebivalce. AMNA POTOČNIK vanje v skladu s slednjimi pa pogoj za vključevanje v evropske povezave. p Iz Zagreba piše Poljska senatorka Na čelo enega od dveh domov poljskega parlamenta je bila prvič v poljski zgodovini izvoljena ženska. To je uspelo članici volilne akcije Solidarnosti (AWS) Ali-ciji Grzeskowiak, katere stranka ima v senatu absolutno večino. Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tuji- ni 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. stran: http://www.p-inf.si. Razmišljam, kako zgodovina oblikuje način političnega življenja in dušo narodov. Hrvati se dvigajo in padajo. Vse ali nič. Zagnanost v nič, zagnanost za vse! In tako od Zrinjskega in Frankopana, kjer so padle glave, prek madžarske revolucije sredi prejšnjega stoletja, kjer so za nagrado dobili tisto, kar so Madžari dobili kot kazen, in v stari Jugoslaviji, ko so na začetku agitirali za vse (jugoslovanstvo) in dobili nič, in od Mika in Savke, ko so zopet letele glave. Tako je v svojem Dnevniku in spominih 1972-1987 (Ljubljana 1988, str. 28) zapisal Stane Kavčič. Ko sem s to oceno, ki se mi zdi, da je zadela žebljico na glavico tudi glede dogajanj na hrvaškem političnem prizorišču devetdesetih, seznanil dr. Savko Dabčevič - Kučar in jo prosil za komentar, je odgovorila po ovinkih, da je bil Stane Kavčič eden redkih politikov zunaj Hrvaške na začetku sedemdesetih let, ki je doumel bistvo Hrvaške pomladi '71. »Počakajte, da izide knjiga mojih spominov, ker bom v njej podala tudi odgovor na razmišljanja, ki so zapisana v Kavčičevem dnevniku,« je ob koncu leta 1989 izjavila dr. Savka Dabčevič -Kučar. Njeni spomini so izšli natanko pred enim tednom v dveh knjigah: »71 - sanje in resničnost«, z njimi pa se je voditeljica pomladnikov, »maspo-ka«, kot so po likvidaciji tega množičnega gibanja na Hrvaškem imenovali leta 71 kritiki nacionalno prebujanje Hrvatov, skozi velika vrata vrnila na hrvaško politično sceno. Pred natanko dvema letoma se Ji je iztekel mandat poslanke spodnjega doma parlamenta, hkrati pa je kot ustanoviteljica narodne stranke HNS predala funkcijo predsednika 40-letnemu Radimirju Čačiču. O hrvaški pomladi '71 so pisali mnogi - od pokojnega Mika Tripala do kritika »maspoka« dr. Dušana Dragosavca, a se mi zdi, da je šele Savki uspel celovit prikaz dogajanj v svinčenih sedemdesetih letih in njihov vpliv na devetdeseta. Seveda bi lahko na dolgo in široko razpravljali o tako imenovanem hrvaškem molku, ki je sledil 125.350 brezposelnih Septembra je bilo na Republiškem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 125.350 brezposelnih, kar je za 0,1 odstotka več kot avgusta Kot so povedali predstavniki RZZ na tiskovni konferenci, se je število iskalcev zaposlitve septembra v primerjavi z enakim obdobjem la®1 povečalo za 7267 oseb ali 6,2 odstotka. Minuli mesec pa so na RZZ zabeležili 7593 novih prijav, kar je za 33,3 odstotka več kot avgusta. Microsoft na zatožni klopi Ameriško pravosodno ministrstvo je družbo Microsoft obtožilo, daje prekršila sporazum proti monopolu, ki gaJe ameriško vlado sklenila leta 1995. Microsoft namreč po troitv ministrstva zlorablja monopol nad programom Windows proizvajalce računalnikov sili, da v svoje izdelke vgrajujejo program za prenos interneta, s čimer so konkurenčna podje J > npr. Netscape, v podrejenem položaju. Več denarja za RTV Odbor državnega zbora za mednarodne odnose je ob obravnavip dloga proračuna za leto 1997 sprejel predlog Ferija Horvata (Z dodelitvi 22 milijonov SIT za sofinanciranje radijskih in televi programov za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predlog se bo amandmaja pojavil ob obravnavi proračuna. Livada Komisija državnega zbora za nadzor nad delovanjem varnostnih in obveščevalnih služb je za zaprtimi vrati nadaljevala pred približno štirinajstimi dnevi prekinjeno sejo, na kateri naj bi proučila poročilo ministrstva za obrambo v zvezi s septembrskim pretepom v ljubljanskem gostišču Livada in s tem povezanim sumom o nezakoniti uporabi posebnih metod in sredstev zoper častnika slovenske vojske. Ob sklicevanju na tajnost seje predsednica komisije Polonca Dobrajc (SNS) ni želela dati izjave, Janez Janša (SDS), sam vpleten v dogajanje, pa je med drugim povedal, da komisija dela ni končala in da so predlagali nekatera nadaljnja preiskovalna dejanja, »ki se nanašajo na nepopo^ ^ ročilo ministrstva za obran1 • šele ko bodo opravljena n«® preverjanja, bo mogoče tem, ali je bil sum neza* uporabe posebnih metod®’ j štev utemeljen ali ne«. 7®®’^ sklicevanju na izjavo ob® ga ministra Tita Turns^ dejal, daje šlo za notranJ0’ ,. no preiskavo znotraj obv« novarnostne službe, ki soj dli in vodili delavci tes* »Na svetu ni noben® službe, ki bi kadarkoli samo sebe, v skladu s stvom so napisali tudiP’w je dejal Janša in ocenil | sija svojega dela ne vljati tako, da čaka n" tajnih služb. V EZ v paketu? Bo Slovenija lahko vstopila v EZ samo v paketu s preost®'1paj mi, ki bodo začele pogajanja o polnopravnem članstvu? se ob obisku v Sloveniji zareklo Fraserju Cameronu, visoke®1' jute direktorata Evropske komisije za zunanje odnose, kot jep°r pean Voice. Cameron je komentiral, da realno gledano ot vdj država ne more pričakovati, da se bo v EZ vključila Poljska. Cameronova izjava pa naj ne bi bila uradna pozicij® * J poudarja, da bo vsaka država v unijo vstopila glede na lastne J je tudi želja premiera Drnovška, ki je pohitel z izjavami. . dualna obravnava zelo pomembna«, tudi zato, ker npr. pog^ stvu s Poljsko lahko po nekaterih ocenah trajajo do deset le ■ !ce )e; n« tlo Stane, Savka in Franjo po kazenskih pregonih pomladnikov (dr Veselica je zaradi svojega »nacionalizma"0 v zaporu več kot II let itd.), a je za <0/^^, zlasti pomembna ugotovitev iz Savkinih SP° ki se opira na zgodovinska dejstva, da na ^jsli11 sedemdesetih let ni bilo mogoče izpeljalia samostojni hrvaški državi - zaradi mer v Jugoslaviji (velikosrbstvo) in 0 razdeljenega sveta, saj sta tako Vzhod zagovarjala ohranitev Titove Jugoslavija Toda zakaj so pomladniki nekakšno kn menje hrvaške politike v devetdesetih, kajP maspok gledamo s hadezejevskega zornega tem vprašanjem brez utemeljenega mnogi opazovalci dogajanj na hrvaški pol' ni mučili od Tudmanovega prihoda na :0 9 je pravzaprav šele sedaj odgovoril dr. man v nedeljo na kongresu hadezejevske kije po zunanjem blišču spominjal na' golH mladinske kongresa pod patronatom Tita. Sopotnik maspoka, kar je dr, vsekakor bil, očita pomladnikom, da so s le za ohranitev Jugoslavije in za večjo v njej, to pa je povsem nasprotna ocena o ve. Toda še bolj zanimivo je, da daje dr večjo vlogo za nastanek in razvoj maspo p $ Savki in tako mimogrede pojasnjuje, ?a trgd vaškem niso preimenovali nobene yc. s Titovim imenom. Edini oprijemljivi »do nnisli^. rim prejšnji Titov general in komunist s ga kova, ki je v petdesetih letih hvalu teorije o državi in partiji (mimogrede. $ polic L nove knjige na to temo so umakni1 eijjn vaških knjižnic), je v dejstvu, ker se v etj)i l", vaške pomladi ‘71 na začetku devet y vključili v Tudmanov »maspok« in so 0 ciji. »Toda, naš čas šele prihaja,« je Pr Savka Dabčevič ■ Kučar. Je morda Pra dr. Tudman tako vznemirjen?! vestnik, 30. oktober 1997 l£ktualno doma in e- e* o Lokalni interesi prihodnjih svetnikov Konfederacija Prlekija - Prekmurje Velikost osme volilna enote za državnega svetnika predstavlja kar v glavah nekaterih prleških politikov obstaja kot Velika Viskija oziroma kot Prlekija: Ljutomer, Ormož, Radenci, ^Radgona, Sveti Jurij in Lenart________________ Joda kateri lokalni politik bi bil domu parlamenta (kot njegov sedanji predsed-4 *■ Kristan, oznaki pa ostro na-Wuje »oče« DS F. Bučar) naj-mmernejši zastopnik lokalnih in-tosov? tej volilni enoti smo imeli še nadomestne volitve (ki so stale nekaj čez sto tisoč ’!rkL na katerih sta se za iz-. dojeno Hrasteljevo mesto bo-fa Jožef Kocuvan (SKD) in Steržaj (SLS, s podporo LDS in DeSuSa). Na ap-k|n volitvah je glasovalo IjUd-nePosredno. O tokratnih l Matih in elektorjih (volivcih) * odločali občinski sveti. C te kdo v Ljutomeru priča-J11 da bo Steržaj gladko zma-v tem kratkem man-J najbrž nabral kakšno dr-jMvetniško izkušnjo, se je Pa ne zaradi osebe, tem-^rad' strankarskega zaku-l'Morda je k dvema glasovo-Ljjih je Steržaj iztržil od šti-Cajsetih, pripomogla tudi odsotnost, \tyrda. Ker F Volitve tajne, je mogoče o 1 aLo je kdo glasoval, samo ‘pati. Na občinski seji pa je Vendarle razbrati, da Steržaja P ZLSD ali vsaj njen del, j?0 stranka, ki podpira regijo /pje- Prlekija. In ravno pri ; ^nju prihodnjega povezo-Ki°Se Vrte'a svetniška vpra-„ Fandu^nji LD$ Odarjevi “Kje^ Prelogu. Pri > fr2 obč rJeva zastopala sta-Mije^U lllSkeBa sveta (ne naza-■ Se Predseduje): Prlekija, če 'Ms n Prlekija - Prekmurje, ltetnap vztrajal pri Prlekiji '^šala na-i bi P° njegovem °te r ,8ajalske pozicije). Ta-^čil ^idez) o kandidaturi 1 ■ n°s do re8>je. Navidez 1 vJe $LS pozabila, da je za I SMter • Ve ravn0 °na predlani, bi 'n če bi zanj glaso-•teSov ]Oral dobiti najmanj pet I Seri e SLS podprla vladno 10TOt?pL>S ali pa glasovala JMiio 1 s' morda želel župan । Ijen nestrankarski župan, a S"a 'isti SLS). Prelog je 'Avj >Je zaposlen v občinski i če je SLS enotno I Sa>?ncbdata’ zakaj je potlej «1° Blasov, glede na 1 v svetu kar šest kSev»inavsezadnje- kdo je Blasovnico? So «vi PodPrli svojega °ja glasova naj bi ,'Jubila tudi socialde- V^oh - Vs?i eden 0), z žrebom pa V R- ' Pušenjak (SKD). ^Mo«?ni?ta si stala na' V*hKiz^ržaj 'n Maksimi-L Slednji je dobil t^rŽa;^ S^D-jevih svetni-m Pre°stale. V boju za esJ° smo tako dobili V'1! bvrc.ana- Med elektorje K (sKn?n' AntonTr°Pe-y.žreb} -Janez Perko Pa Je določil tudi n Man pa Je določil tudi K! ttv K V znamenju ljutomerskega sira 50-letnica Mlekoprometa Minulo soboto je bil Ljutomer v znamenju praznovanja petdesetletnice Mlekoprometa, od lani delniške družbe (40 % notranji odkup, 45% zadruge in 15% skladi), ene redkih ljutomerskih firm, ki jih tranzicija ni izbrisala iz prleške metropole. Ob tej priložnosti se je ljutomerska sirarna na trgu pojavila z novo blagovno znamko »Ljutomerski sir«, ki naj bi ji v prihodnje prinesla razpoznavnost tako na domačem kot tujem trgu. Tradicija sirarstva je v Ljutomeru stara več kot petdeset let. Že pred drugo svetovno vojno je bilo tukaj več manjših mlekarn, med drugo svetovno vojno pa je bila v Ljutomeru zbiralnica za mleko za območje od Apač do Hrvaške meje in še čez. Po drugi svetovni vojni se je iz mešanega podjetja izkristaliziralo specializirano podjetje Mlekopromet. Mlekopromet, v katerem je zaposlenih nekaj več kot sto ljudi, je največji slovenski izdelovalec ementalca. Tega izvažajo tudi v njegovo domovino Švico (odlikuje se po svoji netipičnosti, torej neenakih luknjicah, barvi in seveda okusu, ki ga da »klasičen« model zorenja, ki traja okrog 80 dni). Vedno bolj pa se uveljavlja tudi zbrinc (parmezanu podoben ' sir), ki ga izvažajo tudi v Italijo. Mlekopromet si utira pota tudi na ameriško tržišče, kamor pa se izvoz še vedno ne splača. V novi, ličnejši in za kupca mamlivejši preobleki pod krovno blagovno znamko »Ljutomerski siri« bo morda tudi skok v višji cenovni <,izvozV razred lažji, s tem Pa no rentabilnejši. . se v Ob petdesetletnici j2|c«’ djetju spomnili S°U«S mana' ’ Mlekoprometa: Lea a calamul\ neza Magdiča, Lu^eLalili s° L in Mira Steržaja, tudi zvestim zbiralce so1 130 zbirnih zbirali vseh teh 50 '^jePl Laha, Franca Kosica- viča Škrlec, Jakoba Ma Frančiške Juršak, Pa e(jj) A1?L (sodeluje ok. 1420 a Vrzele, Marije Sere yaj1vale hec in Franca ijutoi’’,, jim podelili ob zvokih * skega Big banda in okte'j( turnem domu. Prazno trajalo ves dan, tudi v P raju (beri: goricah). pl. 7 A. P’ f°t0' ■ ta' S A S C R /ki s S J' J: si ^tnik, 30. oktober 1997 ^gospodarstvo 5 Oktobra konec Družbene prehrane Odslej p. e. Eurest Pomurka klavci nekdanje Pomurkine Družbene prehrane so od 1. oktobra zaposleni v Pijanski firmi EUREST, za 22 let staro zgradbo, kjer je osrednja kuhinja, pa ln]ajo sklenjeno najemno pogodbo, saj je še naprej v lasti Pomurke v stečaju ^pki ie vse enako kot pred mesecem, morebiti so novi našiti lhonaunifo™ah z •menom Eurest. Pa ni tako, kajti očitno spremembi de'avc' v Muri: malice so lepše pripravljene, delavci prijaz-skora' ■igaj.ne nove’ gotovine ne potrebujejo več; poleg tega upravnik ks« " n'ma časa, v novem podjetju je več zaposlenih - namesto b ^.triindevetdeset -, kajti zaposlili so tudi delilce v Muri, poleg Ja ln razdeljevanja hrane pa se morajo udeleževati tudi tečajev. anJa družbena prehrana oziroma zaposleni so torej našli rešitev z ^posredovanjem Mure in multinacionalke, še preden se je končala ashtiška kalvarija Pomurke. Načelo se je tako, da je v bi-^Mura iskala najugodnejšega Mnika za prevzem prehrane 5avcev. Najbolj ugodno ponu-, ° jim je poslala firma Eurest, finska firma multinacionalke 0|Ppas Groups s sedežem v Monu. Eurest je gostinsko-tu- »o podjetje, v Sloveniji spe-'tirano za prehrano med de-(skrbijo za prehrano dela-JVv Revozu v Novem mestu), d^ost želijo razširiti tudi na , Prehrano (že skrbijo za ?rano na ljubljanski ekonom-^■^ulteti), tretja smer širjenja 'h prehrana ostarelih občani ® četrta prehrana v bolnišni-v/Sekakor je bila za Euresto , ^ejša Mura oziroma njenih Muri pa so vzeli v najem - lastnik te nepremičnine je še vedno Pomurka. Zaenkrat je sklenjena enoletna najemna pogodba, v tem času naj bi se pogodba dpolnila in naj bi temeljila na družbeniškem odnosu.« 1. oktobra so začeli poslovati na nov način v dveh delilnih kuhinjah Mure - Tovarni ženskih oblačil in Marketingu, po 3. novembru pride na vrsto tudi Tovarna moških oblačil (v tej tovarni imajo tačas dopust), zato so bili zaposleni iz tega obrata ta teden na izobraževalnem tečaju. Gre za posodobitev kuhinje, delilnic, prevoza, transportnih in delilnih posod. To so zdaj restavracije v pravem pomenu besede. V prvi v kuhinji sicer delajo na enak način kot prej, le da pripravljajo več vrst malic in jih pakirajo v primer-k. tortne posode. , kot sama Druž- ?c'aHzjrana' Zakaj se soboško !Mic Fan° Podjetje za pripra-podal° v prido' u tem smo vprašali .C • na tukaj'sniem ob-m°Čn0 kuhinj°, tudi zainteresiram, ta pose^ v ^uri’ k' za ^sp10 predstavlja TO-od- 1'% pSa Posla, zato smo kot yr!nerJ' v Muri nastopali ~aposNni smo °d p !|»re ^^leni v firmi Eurest, r,'žbene prehrane in v fazi so spremenili tudi način priprave hrane, delavci imajo večjo izbiro, poleg dveh toplih malic tudi lahki obrok, vegetarijanski, širijo ponudbo kosil v Muri; en del gostinskega obrata v Muri so pregradili in ga spremenili v primeren prostor za poslovna kosila. Tudi drugi obrati so od 1. oktobra v okviru Euresta, npr. v BTC-ju, v Zavarovalnici Triglav, ABC Internationalu, Esko-gril, na tržnici - tudi te bodo posodobili ter dvignili kakovost tehnologije in priprave. g *>^dN|šlor ^r'2000M«lbo" | ( avska 18, Murska Sobota, tel.: (069) 35 630, 35 640, ^8Vbo faks: 33 035 Č^i^^ooposredniške hiše TMB, d. o. o., Maribor smo odprli 4 NA MURI. Najdete nas v stavbi Sobočanke v Len- tretle nads,roPie' vsak delavnik med 7. in 15. uro. t° na podla9' vašega naročila uredimo posredovanje z dei-L \i, a 9u Vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na Ljubljan-'Liubliana. v zvezl s Pfeknjižbami vrednostnih papirjev v central-klirinško depotne družbe, d. d., v Ljubljani (KDD). mo9°d vpogled v trgovanje na Ljubljanski borzi vsak ^č^ije 9'3° 'n 13 0°- Dobite pa lahko tudi najpomembnejše 4 v° Vrednostnih papirjih, ki vam bedo v pomoč pri vaših j lriVestiranje v vrednostne papirje. e s°delovanja z vami! Kolektiv poslovalnice BROD NA MURI in vaš borzni posrednik Igor Lebar Podjetje Eurest je uvedlo zelo stroge kriterije in nadzor: so specializirano podjetje za preskrbo prehrane delavcev, šolske mladine, bolnic in starejših občanov. »Prvi mesec je šolski mesec za vse nas, poskušamo se prilagajati novemu načinu poslovanja. Mislim, da so vsi bolj zadovoljni, zdaj dobijo malico na porcelanastem krožniku in ne več na tistem »plehna-temmislim, da si delavke Mure to tudi zaslužijo. Zaradi novih posod in večjega števila malic (pet vrst) je pri pripravi zaposlenih več ljudi. Najprej želimo izpopolniti zmogljivost obstoječega, saj smo včasih pripravljali tudi po šest tisoč malic. Pripeljati pa želimo tudi nove programe, dodatno se bomo usmerili predvsem na ponudbo šolske pra-hrane, ki marsikje ne ustreza zahtevam ali pa je niti nimajo. Firma Eurest ima zelo razvit prevoz in deltiev malic. Termoport - nova tra-snportna posoda - je že tukaj, tačas čakamo na novo transportno sredstvo. Oprema kuhinje je bila zamenjana pred tremi leti. 1. septembra je minilo natančno 22 let, odkar smo začeli tukaj deliti malice. Tu je idealna lokacija za marsikaj, vendar se mora najprej rešiti lastništvo,« je povedal Geza Še-bok. BERNARDA B. PEČEK Most čez Muro med Veržejem in Dokležovjem Zapora od novembra do avgusta Enega najdaljših in najzahtevnejših mostov čez reko Muro bodo obnavljali devet mesecev - Naslednji bo na vrsti most čez reko Muro-na Petanjcih, vendar je vse odvisno od denarja V ponedeljek, 3. novembra 1997, bo uradno prepovedan ves promet (za prav vsa vozila) po mostovih čez reko Muro in mrtvice med Veržejem in Dokležovjem. Zapora bo trajala od novembra do avgusta 1998 in bo verjetno zelo prizadela vse okoliške krajane in avtobusne prevoznike. Na prepoved tovornega prometa so se skorajda že navadili, kajti ta je veljala že lep čas. Avtobusni promet pa bo preusmerjen na most me Župan Ivan Mark^^os mnenja, da ta Jvaten gaj ma, po ra^*ačnOs^ niki zavzeli druga , e. v občinskem sta nadzoTa p’ zorni odbor|Z :eIn obcl jsld lotnim premoženjsko >-so se dogovoril '..tvapn seznanjali z o njihovt.Jr. F" skega sveta ter<2 j odb si- janjem tudi n . bj bil pC Balantičevem^®^ stno, če bi pom objavtH občinskega sve d leViZiJi; L. interni kabelskons seje zdela ta P a Na tajnih vo 5 tazačlanadrzavueg^^ blike Slovemje Pa ričljivo J9X pričakovanju P afl le . M Jožef Kocon ^Pjk^ občine) pred dr- gdičem. živij sveti »red h p Me sktip 'Praš 'led Mr •»rak &ti. Ja! •Ma V' Pn her Iv in Sp m r & 5 % N s R vestnik, 30. oktober 1997 Sociala, šolstvo, zdravstvo Katera koža najbolj diši ves čas so tukaj in ob mojem življenju - Črnooke in temnolase sem jih spoznavala v Jehovi drugačnosti in potem nas bele v različnem odnosu do njih OŠ Grad ima novo telovadnico 'fel ° hStara ma^ *C nekatere Ciganke, ki jih je klicala po imenu, usta-U ’ • da j>m Je mogla kaj ponuditi, sosed je nanje, ko so prosile star *’ ,s^uvalPsa- Veliki kmet jim je za delo na polju zvečer dal košarico Polni) . mP'rja 'n dve žl>ei žarke masti, tisti iz naslednje ulice plačilo s ’reco- Učitelj z avtoriteto nam je odprl oči, da smo mogli videti in pel] .! njih°vo odrinjenost tudi v tem, da so vedno sedeli v zadnjih klo-odlo-njIIn-Pa’ da ie od ni'h sami*1 odvisno, ali se bodo kdaj v življenju z “ostjo usedli tudi na prednje sedeže. Učiteljica iste šole je nad njimi slikat' n°S’ k0 S° st0P’*i Pred tablo. Tako takrat in tako sedaj. Klišejsko je tori d• e Samo črno-bdo, pa vendar ta dvopolnost odnosa do njih go-aR med črnim in belim ne samo pepita, ampak barvna paleta raz- Sijanj in odnosov. .. Novodobne občine, v katerih av'jo Romi, so si ustoličevanje etnikov, razen v enem primeru, redde tako, da v njih ni sedeža ^Predstavnika Romov, so pa ™ein spet tisti, ki jim kot etnični ' “Pnosti dajejo podporo v njiho- Prizadevanjih za priznanost v V občinskih aktih o mož-s'i Pridobitve socialnega stano-*ahko beremo formulacijo, . ie s tem aktom urejajo vpra-nia dodelitve socialnih stano-razen v »primerih, ko se to Ivanje rešuje na drugi način«. $ a »drugi« se nanaša na rom-'aružine. Potem pa so spet ti-’*> vidijo njihovo človeka ne-i n° bivanje v zabojnikih ali ^ah in so pripravljeni pomado sedaj in tako takrat, vse-’hpa velja, vsi enakopravni, Par nekateri bolj. Zato je tudi tpeno ali nevedno govoriti o cnovodobnem vsesloven-romskem problemu. Morda v Pomembno razliko, da je se-^oblem in konflikt spolitizi- Prek medijev ter pod krin-?mokracije ta odklonilni od- Romov prikazan kot vo-Fdstva in javnosti. 1 Vendar, zakaj je izbil ta pro-■nesprejemanja drugačnosti finske specifike ravno v se-। času? Na to vprašanje bi liJ^iveč odgovorov. Mor- Prav- da začnemo s ti-Ižipjsi^i Zavrača publicistično I sJanje, da «... Romi ne ||g|k živijo čisto nič drugače kot doslej.« Cervantes je v svoji Cigančici in prek pripovedi starca upodobil podobo romskega dojemanja sveta, življenja, človeka in tako tudi umetnosti. In med drugim je ta rekel: »Smo ljudstvo, ki živi od svoje veščine jezika in ki nima nič skupnega s starim rekom Cerkev ali morje ali kraljevski dvorec. Imamo, kar želimo, ker se zadovoljujemo s tistim, kar imamo.« In prav ta rek nam lahko razkriva bistvo ali srž konflikta osnovni smisel človekovega bistva. In kako že je zapisal publicist, ki sicer te zgoraj zapisane teze v svojem razmišljanju še ni zajel? »Posamezni izbruhi malomeščanske pameti na Dolenjskem ...« Njegova trditev pa je tudi, da je malomeščanstvo (kot način razmišljanja in življenja) pri nas v vzponu, s tem pa tudi vse bolj šnja manjka tistim, ki rešujejo romsko problematiko drugje po Sloveniji. Naši nekdaj szdljevski ter sedaj občinski možje ter vsi, ki so se srečevali z romsko problematiko pri nas, so se skozi čas naučili delovati pragmatično. Vedo, daje problem potrebno začeti reševati tam. kjer je stičišče njihovega in našega sveta in na tisti točki, kjer obstaja obo- te dobe. Slovenski Romi, še posebno živeči na Dolenjskem, do sedaj niso poznali »imeti«, ampak preprosto »biti«. Vedeti namreč moramo, da v romskem jeziku glagol imeti ni obstajal. In od tu konflikt, ker se sedaj Romi oglašajo s potrebo »imeti«, imeti košček zemlje za naselitev ali streho nad glavo za bivanje. Njihova svoboda ni več v tem, imeti kolo v'"* uusana sv in šotor, postavljen na nikogar-^Ovi]* g°rnjeradgonski občini šnji zemlji. Sedaj hočejo imeti L^Jat n Zb°r občinskega dru- nekaj od »kraljevega dvorca«. In s ev m**adine. Tovrstno ’ ’’»iralieve-*et* sicer ze delova- aj UsPešno. Ko je umr-A p ^Predsednica društva pa seje vse ne' ; "o'e °' Medtem so nastale Orav?Zn,ere 8*ede lokalne l.% ust’Zato *e b'*a Potrebna v ciu "Ovi,ev in registracija aduz novim zakonom Etatom Zveze prija- 116 Slorenije. tiskanem ustanov- ^^•Ude^^obii najpomem-^feost*- ^tva’ k’ Je nevlad’ Vhtna°Jna’ humanitarna in V^dvtrlanizacija’ name-V'“nski™ interesom mla-K kot n uPravni odbor bo V^dn, ednik Dušan Za-Alenka Kni i ntc° Pa so izvolili ^''ovan-' Za kar najuspe-v k Je pa bodo skrbele Vorib 0 programu psora neni Planu do kon-'VanOvi arani ugotovili, em ‘etno jelkovanje v V^.Oon>ra^Unu Predvide-kottoi^b tolarjev za 2.100 ’i| ° ^i hi kar-ie daleč prema-V ^PanT™ °dbor »P"’ l^nika”3^^ -------- n/ridatl a občinskega sveta tvah lahko družili s svojimi naj-rtv nilZa ' da V občinskem bližnjimi in prijatelji. Sedaj se I agotovita potrebna namreč stiskajo kar v predprosto- Ornji Radgoni J^tanovili društvo 'foteljev mladine > Stisniti« na >ana in OS 'itH^udo ravnatelja OŠ Gor-Dušana Zagorca so lIGtvaj k/v* tem, da bi imeli delček »kraljevega«, bi ga ne le nekomu odvzeli, četudi z odkupom, ampak postali tudi del tiste (meščanske) družbe, kateri je posedovanje (imeti) M odklonilni odnos do vseh drugačnih in vsega nekonvencionalnega. Zato moremo trditi in doumeti: Romi ne živijo več in nočejo živeti tako kot doslej. Spet vprašanje: kako, da v Prekmurju ni prišlo do tako izrazitega javnega nasprotovanja v času, ko so naši Romi začeli imeti? Vedeti namreč moramo, da so Romi, živeči v Prekmurju, že pred leti začeli »imeti« in tudi razmišljati o tem, kako bi se iztrgali samosvojemu načinu življenja. V različnih odgovorih, ki se sedaj iščejo ter postavljajo na to vprašanje, se mi zdi nesprejemljiv predvsem tisti, ki trdi, da smo pa na našem, nekdaj za osrednjo Slovenjo »sibirskem« svetu, odmaknjenem od civilizacije, utopljenem v blatu in revščini in še danes za nekatere risanem v eksotičnih barvah, pač njim bolj blizu in da zato ni konfliktov. Nesprej-. emanje, čeprav morda ne v tako manifestni obliki odklanjanja s podtonom rasizma, kot smo mu priča na Dolenjskem, je vedno bilo v sragah tudi pri nas, čeprav so zgodovinska dejstva sobivanja res tista, ki mu dajejo drugo barvo. In še nekaj je, kar so se skozi čas naučili naši ljudje, in ta izku- jestransko sprejemanje. Če si razvoj predstavljamo kot premico, potem nam more biti jasno, da preskakovanje na njej ni mogoče. Ta zakonitost velja kot pri fiziki, da če želiš preskočiti več stopnic naenkrat, telo izgubi ravnotežje in trešči vznak. Zato že mora biti tako (čeprav je to znak neenakopravnosti ali celo getoi-zacije), da na primer romskih družin iz šotorov in z drugim specifičnim načinom življenja pač ni mogoče »presaditi« v urbano ali celo stanovanjsko okolje. Ne le, da je »razdalja« preskoga prevelika, ti novonaseljeni bi postali, če ne že tarča, pa gotovo izobčenci novega okolja. Zato bi tisti, ki se lotevajo reševanja romske problematike, morali vedeti, kje začeti, da bodo ohranjali in nadgrajevali že doseženo stopnjo sprejemanja in da bo njihovo delo res pomoč in ne miniranje vsega, kar je že bilo narejeno. To sedanje manifestno nesprejema-nje Romov, ki je speljano tudi na politične mline, in medijski pomp ter novice o tem na prvih straneh časnikov, je kot mlinski kamen, če ne že razstrelivo vsemu tistemu, kar je bilo že narejeno. MH miere glede loKame Lendavski dom za starostnike N pričakovanju odločitve na vrhu Enkrat bo. Kdaj, še ni znano, bo pa takrat, ko bo vlada pripravljena * *-^ranunckih za trenutek odriniti s svojih miz obravnavo »velikih in pomembnih« tem in si bo vzela čas za proučitev programa varstva starostnikov, ki so ga pripravili na ministrstvu za družino in socialne zadeve. In v tem programu je tudi dograditev doma starejših v Lendavi, da bi dobili večnamenski prostor in nove sobe za šestinštirideset varovancev. se bo financiralo iz proračunskih OSTE B. »Počasi, pa le ne črnogledo. Odobritev lahko pričakujemo, ker smo regija, kateri zelo primanjkuje domskih zmogljivosti. Na zadnjem pogovoru smo na ministrstvu predstavili naše načrte in prišli do ugotovitve, da gremo v razpis za prijavo glavnih projektov,« je povedala direktorica doma Angela Hozjan. Gradnja pri domuje opravičljiva iz več razlogov, najprej zato, ker je za bogatejše in lepše življenje varovancev potreben večnamenski prostor, kjer se bodo ob priredi- bližnjimi in prijatelji. Sedaj se ru ter na hodniku. Drugo, ki opra- vičuje gradnjo prizidka, je zelo velika potreba po domskem varstvu starostnikov pa tudi rentabilnost poslovanja doma bo ob več posteljah tako večja. In tretje, organiziranje in potreba starostnikov po pomoči na domu, ki naj bi jo v prihodnje prevzeli domovi za stare. Pomoč na domu, ki sedaj poteka v okviru javnih del, bo namreč po napovedih pristojnega ministrstva kmalu dobila drugačno organiziranost, ki bo tako obogatena tudi s storitvami, ki jih lahko ponudijo domovi, na primer kuhinje in pralnice. »V našem okolju bomo morali za investicijo zagotoviti trideset odstotkov denarja, preostalo pa sredstev,« je povedala sogovorni- I ca. V tem deležu bodo tako sredstva doma kakor petih občin lendavske upravne enote, ki so h gradnji prizidka že tudi dale pozitivno mnenje. Sicer pa življenje in delo v lendavskem domu za starostnike sedaj teče že tretje leto, in čeprav so manjši dom, ki nima toliko zaposlenih, ki bi se mogli posvečati samo temu, s prireditvami, srečanji in obiski pestrijo življenje varovancev in se trudijo, da je enim in drugim življenje in delo v domu prijetno. Vsaj enkrat na mesec organizirajo kakšno prireditev, o kateri si potem varovanci pripovedujejo vse tja do naslednje. V domu deluje tudi skupina za samopomoč, priložnost za praznovanje so tudi rojstni dnevi, dvakrat na mesec pa se z zadovoljstvom udeležijo cerkvenih svečanosti v domu. MH Čast otvoritve je pripadla ministru za šolstvo in šport, dr. Slavku Gabru V nedeljo, 26. oktobra, je Osnovna šola Grad končno dobila objekt, ki so ga učenci čakali že več kot petindvajset let. Gre za : novo telovadnico s sodobno opremo, v prizidku pa so še vrtec ter učilnici za računalništvo in gospodinjstvo. Otroci so seveda najbolj pogrešali telovadnico, saj so imeli doslej ure telesne vzgoje v avli ali pa kar v razredu, zato so v dvorani, kjer je potekal bogat kulturni program, z velikimi črkami zapisali: Končno tudi v tej telovadnici doživljamo velike in pomembne stvari. Zupan kuzemske občine Ludvik Kočar tako na slavnostni otvoritvi, ki se je je udeležilo ogromno ljudi - med njimi tudi podpredsednik državnega zbora Andrej Gerenčer, sekretar za šolstvo in šport Janko Strel ter poslanca Rudi Moge in Geza Džuban -, ni skrival zadovoljstva: »Petindvajset let smo čakali na to telovadnico, zato je bila to naša najpomembnejša stvar. Tudi ko so se mi sosedje včasih pritožili zaradi neobnovljenih cest, sem jim rekel: »Pustite zdaj to, sedaj je zadnja priložnost, da dobimo telovadnico, drugače bomo morali spet čakati petindvajset let.« Brez telovadnice smo bili manjvredni v primerjavi z drugimi občinami. Zelo smo oddaljeni od Ljubljane, zato si želimo, da bi se z novo lokalno samoupravo kaj spremenilo. Toda sam sem vedno govoril, da imamo v Ljubljani prijatelje in danes so ti prijatelji tukaj med nami. Zato bi jih rad še pozval k čimprejšnji ustanovitvi občin Grad in Kuzma, kajti sprte ljudi je težko pomiriti.« Tudi ravnatelj osnovne šole Matija Žižek seje zavedal, komu gre zahvala za nov objekt: »Današnji dan ni tak kot vsi drugi. Gotovo je gospod Gaber zastavil kako dobro besedo za odobritev sredstev. Država je poravnala svoje obveznosti z zamudo, tudi občina ima še finančne obremenitve, zato je ta prizidek velika pridobitev, najbolj pa ga bodo znali ceniti otroci. Pred Župan kuzemske občine Ludvik Kočar, minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in ravnatelj Osnovne šole Grad Matija Žižek ob slovesni otvoritvi nove telovadnice nami je še dokončanje preostalega dela, katerega gradnja je ustavljena zaradi pomanjkanja denarja.« Čast prerezanja traku in s tem slavnostne otvoritve je pripadla ministru za šolstvo in šport dr. Slavku Gabru: »Danes je v vladi veliko ljudi, ki so polni besed o pomoči mladim ljudem, ko pa tak trenutek pride, nanje radi kaj hitro pozabijo. Naše ministrstvo s to telovadnico odpira že več kot dvestoti prenovljen objekt. S tem se želimo postaviti ob bok drugim evropskim nacijam, želimo nastopati ponosno in dostojno predstavljati Slovenijo, kajti nekaj imamo in nekaj vendarle znamo. Pred mladimi je prihodnost in s pomočjo tega objekta jo bodo lahko tudi uspešno izkoristili.« Celoten program investicije prizidka je stal sedeminštirideset milijonov tolarjev, projektanta sta bila podjetje Dugar ter Družba za načrtovanje in inženiring, delo pa je opravil SGP Pomgrad s svojimi podizvajalci TOMO KOLES, fotografija: NATAŠA JUHNOV KONČNO SO NA VRSTI TUDI ŠALOVCI - Učenci, učitelji in vsi, ki jim ni vseeno, kakšne prostorske razmere ima OŠ Šalovci, so končno dočakali težko pričakovan dan, ko so le položili temeljni kamen za začetek gradbenih del. To se je zgodilo minuli petek (simbolično sta začela graditi župan Aleksander Abraham in ravnatelj Jože Čerpnjak); ta teden pa so že zabrneli tudi gradbeni stroji podjetja Pomgrad ABI Lipovci, ki so ga izbrali za izvajalca. Predračunska vrednost naložbe je 159 milijonov tolarjev. Najprej bodo zgradili telovadnico, zatem pa še prizidek z manjkajočimi učilnicami, upravnimi prostori ter kuhinjo z jedilnico, obenem pa bodo obnovili tudi staro poslopje. Vse skupaj naj bi bilo končano v letu 1999, telovadnica pa naj bi bila nared že sredi prihodnjega leta. (J. G.) Fotografija: JURE ZAUNEKER intervju vestnik, 30. oktober 1997 v Ob letošnjem svetovnem misijonskem dnevu -19. oktobru - je Misijonsko središče Slovenije izdalo letak z geslom Moj poklic je ljubezen, ki so ga pismonoše prinesli v mnogotero slovensko družino. Na naslovni strani je podoba afriškega otroka - bobnarja, na lističu pa sta tudi fotografiji sv. Terezije, ki jo je papež prav 19. oktobra razglasil za cerkveno učiteljico, in matere Tereze, ki je delovala predvsem med reveži v Kalkuti v Indiji. Letak je vzbudil med ljudmi pozornost, zanimanje za delo misijonarjev, prav gotovo pa bo kdo tudi nakazal dar za poslanstvo oziroma dejavnost misijonarjev. Vse to pa je bil tudi povod, da sem pokramljal z g. Jožetom Planinškom iz župnije svetega Jožefa oziroma lazaristov v Celju, ki je tudi narodni voditelj slovenskih misijonov. Odgovornost za svet zadeva vse ljudi - Kaj je bil osnovni namen tega obračanja k ljudstvu? - Ste morda že »analizirali« odmeve? »Misijonsko središče skuša vse leto obveščati o svojem delu ter vabi k sodelovanju. Osrednji čas za to je pa gotovo mesec oktober. ki je misijonski, saj ga začnemo z godom zavetnice misijonov sv. Terezije 1. oktobra in v njem praznujemo na predzadnjo nedeljo svetovni misijonski dan ali misijonsko nedeljo, kot ta dan pri nas imenujemo. Gre za dan svetovne medsebojne vzajemnosti v duhovnem in materialnem smislu. Poleg bogoslužij že nekaj let pripravimo tudi letak ali podobico z osnovnimi informacijami oziroma molitvijo. Doslej smo to ponudili le vernikom pri bo goslužju, ker pa je odgovornost za svet stvar vseh ljudi, smo se letos v Misijonskem središču odločili, da obvestimo o našem delu ter povabimo k sodelovanju vse ljudi dobre volje. Pri tem nam je zelo pomagala Pošta Slovenije.« - Letos je bil potemtakem 19. oktober svetovni misijonski dan pravzaprav zato, ker je bila tega dne predzadnja oktobrska nedelja - misijonska nedelja. »Da. Osnovni namen misijonskega dneva pa je opozorilo na odgovornost sleherne krajevne Cerkve za drugo krajevno Cerkev. Ko smo oznanilo prejeli, se z njim ne moremo in ne smemo zapirati vase, temveč ga moramo posredovati naprej, sicer smo ga okrnili. Bistvo odrešenja ali veselega sporočila, kar besedica evangelij pomeni, je v zastonjskosti. Če se torej z njim zaprem vase, ga olastninim, sem mu vzel čar, lepoto zastonjskosti, bistvo.« Sreča postane nesreča, če je ne delimo - V slovarju tujk je misijon (latinsko missio) pojasnjen kot postojan-ska med drugoverci, misijonar (latinsko mi- ssionaire) pa kot duhovnik, ki oznanja krščanstvo med drugoverci. Sta ti oznaki pravilni? »To je okrnjena razlaga besedice missio, njen glavni pomen je poslanstvo in misijonar je poslanec. Saj v tem smislu besedo uporabljamo tudi v siceršnjem govorjenju. Vest o odrešenju sem prejel, to je nekaj najlepšega, kar se mi lahko zgodi, da Intervju z g- Jožetom Planinškom, narodnim voditeljem slovenskih misijonov Slovenska odprtost za tretji svet sem odrešen, in to moram povedati naprej, to moram deliti. Sreča postane nesreča, če je ne morem deliti.« - Kje so pravzaprav začetki misijonarstva? Se za prve misijonarje - širitelje evangelija -štejejo apostoli - Kristusovi učeneci? »Začetek je vsekakor z apostoli. Jezus zbere učence in jih pripravlja na poslanstvo, za katerega postanejo zreli po njegovem vstajenju in še posebej po prvih binkoštih, ko prejmejo Sv. duha. Od tam. z naročilom .pojdite po vsem svetu in oznanjajte Evangelij’ gredo polni žara in moči. Tako tudi danes papež izda vsako leto misijonsko poslanico prav na binkoštni praznik, ki je temelj sporočila za misijonsko nedeljo v oktobru.« - Menda katoliška Cerkev nekoč ni bila tako miroljubna kot zdaj in so njeni ljudje (misijonarji?) s silo »spreobračali« pogane, torej malikovalce, mno-gobožce..., skratka nekristjane? »Bistvo veselega oznanila je odrešenje, je sreča, je upanje in nikoli nasilje in trpljenje. Tako iz oznanila kot takega nikdar v zgodivini ni bilo nasilja. Res pa je, da so lahko ljudje določene dobe oznanilo izkrivljali ali ga prilagajali svojim potrebam. To je bilo vedno takrat, ko se je Cerkve polastilo javno, politično življenje in ko so določeni ljudje v Cerkvi temu klonili. To bi lahko primerjali v današnjem Čudežna dogajanja v misijonu Petra Opeke na Madagaskarju: ljudje z ulice - delajo. času z razpravami o splavu. Obsoditi splav, kar Cerkev počne,, ni ravno simpatično in hvaležno delo zanjo, vendar če hoče biti zvesta poslanstvu, to mora storiti. Če bi hotela biti popularna, bi začela splav tolerirati ali se o njem ne izražati. Tako bi se oddaljila poslanstvu in postala popularna pri ljudeh, ker bi jim Misijionarji nikoli niso bili le širitelji vere dajala potuho, klonila bi pred javnim mnenjem in pred politiko. To tudi naše javno življenje na neki način zahteva od Cerkve. To je tisto javno življenje, ki kritizira takšna Cerkvena ravnanja v preteklosti in enkrat to zahteva od Cerkve, drugič jo pa s tem biča. Razmišljati je potrebno samokritično in v okviru zgodovinskih okoliščin. Res pa je, da še zdaleč ni bilo tako ob takih izkrivljenih trenutkih zgodovine Cerkve, kot to predstavlja naše polpreteklo obravnavanje zgodovine, ki je izrazito tendenciozno in popolnoma nič samokritično in se žal vleče še v današnji izobraževalni sistem.« Misijonarji niso le širitelji vere - Od kdaj misijonarji niso več zgolj širitelji evangelija - razveseljive vesti o prihodu Odrešenika in Zveličarja -, ampak delajo morda predvsem na humanitarnem področju? Od kdaj torej spoznanje, da je treba ljudem najprej zgraditi hiše, poskrbeti za hrano, zdravstvo, izobraževanje..., »vse drugo« (sprejem zakramentov, življenje po evangeliju ...) pa pride »samo po sebi«? »Misijinarji nikoli niso bili le širitelji vere, temveč so vedno tudi izraziti socialni delavci. Apostol Pavel jasno uči ljudi svojega delokroga, kako naj ne je tisti, ki noče delati. Bistvo krščanskega sporočila je odgovornost za življenje, svoje in drugih. Podvrzita si zemljo in gospodarita, Bog vaju je ustvaril, in to po svoji podobi, sedaj pa delajta in iz tega tudi sama nekaj naredita, bi lahko parafrazirali poročilo o stvarjenju človeka. Tako so tudi misijonarji pri nas in kasneje različni redovi naše ljudi v davni preteklosti učili odgovornosti za ta svet. Učili so jih delati in gospodariti. Okrog samostanov se je vse začelo. Krščanstvo je naučilo evropskega človeka delati. Sv. Benedikt in njegovo geslo Moli in delaj je temelj sodobni Evropi, in to isto je navzoče skozi vso zgodovino pri slehernem misijonskem delu. Zaradi.tega pa krščanstva zahodni naveličani in utrujeni svet ne mara več toliko, ker se mu ne ljubi več delati in ker žrtev, odpoved in napor niso več priljubljeni; to pa je bistvo odrešenja, spopad z velikim petkom.« - Veijetno je težko opredeliti, kdaj se je prvi Slovenec »zapisal med misjonarje«? Je bil to morda Friderik Baraga, ki je deloval med ameriškimi Indijanci; je bil to morda prekmurski Jože Kerec, ki je deloval na Kitajskem? »Gotovo je to težko opredeliti, še posebno, ker so naši ljudje odhajali v misijone iz ne kdanje Avstro-Ogrske. Vendar gre za načrtno delo od Koble-harja naprej in še posebej z Barago, Kerecem in drugimi, ki so se vračali iz svojih misijonskih postojank in so začeli tukaj ustvarjati svoje misijonsko zaledje. Slovenska odprtost za tretji svet se je tako začela s skrbjo in pomočjo našim misijonarjem in njihovemu delu.« Pokristjanili so nas irski menihi - Slutim, da na misijonskem področju delujete predvsem duhovniki določenih redovnih skupnosti, manj pa tako imenovani škofijski duhovniki. Koliko »različnih« redov je na Slovenskem in iz katerih je odšlo v svet največ misijonarjev? »Res je, da je več misijonarjev iz vrst redov kot škofijskih duhovnikov, kar je bilo velikokrat tudi v zgodovini. Tudi nas so pokristjanili irski menihi. Do neke mere je to razumljivo, saj je škofijska duhovščina veliko bolj kot redovniki vezana na določena območja, župnije in škofije. Mislim, datrenutno deluje v Sloveniji 29 redov in družb, od teh pa ima v misijonih svoje člane 15 skupnosti.« - Od kdaj pa delujejo v misijonih tudi ženske redovne skupnosti oziroma redovnice? »Ne vem natančnega poda tka, venadar so tudi ženske redovne skupnosti odprte za misijonske potrebe Cerkve; tako imamo že iz konca prejšnjega stoletja sestre tudi iz naših krajev, ki delujejo v misijonih, še posebej lahko omenim sestro Ksaverijo Pirc, uršulinko.« ■ Od kdaj pa odhajajo v misijone tudi laični misijonarji, torej ta taki, ki niso duhovniki in redovniki, ampak imajo določen posvetni poklic in na način pomagajo ljudem (zdravniki, mizarji, zidarji itd.)? »O tem, kako je v zgodovini Cerkve z našimi laiškimi misijonarji, ni kakšne študije; mi, Slovenci. pa imamo na tem področju že kar nekaj tradicije, kjer Jože Planinšek, narodni voditelj misijonov najmočneje izstopa sedaj že pokojni dr. Janež, ki je deloval v Taivanu, je legenda tamkajšnje dežele in je tam veliko bolj znan kot doma. Delo laiških misijonarjev po drugi svetovni vojni je bilo vseskozi živo, močneje navzoče pa je še posebno v zadnjih dvajsetih letih.« - Kateri laiki bi bili ta hip še posebno dobrodošli? Kam naj se prijavijo? So misijonarji zavarovani? »Potrebe so različne v različnih časovnih obdobjih, vedno pa so v ospredju medicinski kader pa rokodelci in podobno. Vse je odvisno od odprtosti misijonov, dežel in možnosti, zato imamo poseben laiški krožek, kjer se fantje in dekleta pripravljajo na odhod v misijone ali pa v krožku čakajo na priložnost za to. Redno se jih zbira okrog 15 in tudi vsako leto kdo od njih odide v misijone. Praviloma gredo za čas treh let in potem za eno leto domov, potem lahko triletje ponovijo. Za čas ■ dela v misijonih ne prejemajo plačila. Misijonsko središče pa jim zagotavlja za misijonsko obdobje socialno in pokojninsko zavarovanje. Več o tem pa tudi o drugih stvareh lahko vsakdo izve v Misijonskem središču Slovenije v Ljubljani na Poljanski 2 ali pa v misijonski pisarni v Mariboru na Stros-smayerjevi 15.« - Iz letaka, izdanega oh misijonski nedelji, je razvidno, da tačas slovenski misijonarji delujejo v 30 državah sveta, tudi v tako imenovanih kriznih žariščih, kot so: Burundi, Ruanda, Kongo, Albanija ... Me pa prav zanima, zakaj je največ slovenskih misijonarjev (tudi misijonark) prav na Madagaskarju? »Trenutno deluje v svetu 100 slovenskih misijonarjev, in sicer v 30 deželah. Največ jih je na govore. Madagaskarju, in sicer 20, v Zambiji 15. v Egiptu 7, Indiji 6, manj pav drugih deželah. Ker sta se določen red ali družba osredotočila na določeno deželo (jezuiti v Zam bijo, lazaristi na Madagaskar in podobno), jih je največ tam. Danes pa je sploh v Cerkvi takšna usmeritev, da določena krajevna Cerkev prevzame odgovornost za čisto določeno drugo krajevno Cerkev v misijonih. »e lisi Tako se bo uspešnost misijonarjev počasi manjšala in bomo bolj osredotočeni le na nekaj dežel. Koprska škofija na pri-le Dc «01 >Ka . mer želi pokrivati Slonkoščeno obalo tam delujejo trije njem duhovniki.« kal zaj »a Zakaj v svet, ko pa je doma dovolj del»? . V svetu, zlaStlLjeln imenovanem » t0_ svetu«, deluJ fisijo-linja slovens k**’ narjev. Lepo kajti’ T ^smo na le'aku’. 'ljudi misliti tudi rom po ^etu’.h bivanj-majo primer11 0 skih razmer> ju jim narava’ P°klonj^ okolje ..., a se mu Postavl.Vpjahi, zakaj iti t^ pa je dovolj« doma (soet eh, ženi, duhovaf zasvojeni, Romi,-) »Zelo je res, da s°Xu8^ velike potrebe in 511 ofe bi1 ljudi, vendar to razlog, da ne bi v‘de setak^ ceršnjega sveta. Za> v tek večkrat sliši,ce’ bet^ sijone, saj imamo P° ^sler a prihaja bolj ali iz okolij, ki tudi J odprto5 stiske nič ne naredil _ je ali pa je ni, mie P tukaj ali pa samo z oOm pnije, ki imajo razg :več sijonsko dejavnost, n dijo tudi^a stiskes in obratno: župni)'jjhli11. naredijo za stisko ^jjo« so zelo odprtetud jprtoS’^. Tam pa. kjer en^ praviloma tudi drug mo. Misel, zakaj tj tukaj dovolj dela, J boptjC' vor in ne vzdrZI’ ajati f^o jen in povsem mogoc ‘ m. gojo drugih, je « za vZ najmanj pr^f^ijo^ Tako je tudi na 1 ‘j'i področju.« - In Misijonsko sre pOsla nije. Kakšno je stvo? .^6 S^. »Misijonsko sre ^ijo nije skrbi z. Sl» J ske misli v Cer ^7^ skem, vzdržuje sta1 j0 n J sijonarji,jinisP<^ dobrotnikov poj obV vem delu in nase 9 F o njihovem delu, k sebno omogoča vllžel 9Z. ska obzorja. v .sijon^vc srce slovenske ^ A. sežnosti naše k To je za nas, kiJ^prto^jp likega Pom J^o^ podela in nas bo v. _ -fl fl. velike, zato slanstvo le cerk / jjU cev, temveč vseh i Hvala tudi za te cei štv< »ei stai Pi it S W i ŠTEFAN 30. oktober 1997 ^vulturna obzorja 9 Ob dnevu reformacije Mednarodna konferenca evangeličanskih cerkva Slovenska evangeličanla cekev gosti letos v Moravskih Toplicah trid-^'no mednarodno konferenco Dobrodelnih evangeličanskih cerkvenih "stanov Gustava Adolfa. Zbralo se je triintrideset predstavnikov manjšin-Dh luteranskih in reformiranih cerkva iz šestnajstih evropskih držav, "orodelna organizacija Gustava Adolfa je bila ustanovljena z name-da se še posebno v manjšinskih luteranskih cerkvah pomaga tistim l"dem, ki so na obrobju, in vsem, ki so iz družbe odrinjeni ali ki čutijo "aršno koli pomanjkanje tako po duhovni kot materialni plati, da jim ^otovijo osnovna sredstva za normalno življenje. O namenih srečanja "Mednarodni konferenci pa smo se pogovarjali s seniorjem Evange-Canske cerkve mag. Gezo Ernišem. Srečanje pripravijo vsaki dve ^veni od cerkva, ki so člani-Ce društev Gustava Adolfa. Dru-slv° je bilo ustanovljeno leta '^2, poimenovali pa so ga po ®«lskem kralju Gustavu Adolfu, 'iev 16. stoletju pomagal prote-"antom v vojni proti cesarski vojski v Nemčiji. Na bienalnem srečanju pripravijo udeleženci poročila iz posameznih cerkva, kaj so uspeli narediti, ena osrednjih tem pa je bilo letos poročilo o devetem generalnem zborovanju Svetovne.luteranske zveze v Hongkongu, ekumenskem sre- Wodne konference društev Gustava Adolfa se je udeležilo triintrideset predstavnikov manjšinskih evange-skh cerkva iz šestnajstih evropskih držav. (Foto: NATAŠA JUHNOV) TJ Prostor 11: 19. stoletje F’ Velike spremembe, ki sta jih v Evropi ^Prožili industrijska in francoska revo-lucja, so se pokrajine ob Muri dotaknile le bežno. V ogrskem delu dvojne monarhije se je še naprej ohranjala pretežno ruralna struktura prebivalstva, ki se je preživljala z najemnim delom na veleposestvih J” ali se je zaradi prenaseljenosti P°kraj inski muzej burska Sobota množično izseljevala v tujino. Pomlad narodov 1848 in I. I 867 dosežena madžarska suverenost sta sprožili proces intenzivnejšega povezovanja pripadnikov slovenske narodne skupnosti na obeh bregovih Mure 'n v. obeh delih monarhije. Odsev tega so prvi prekmurski časo- V-, P's' v slovenskem jeziku: Prijatel, Ma-L rijin list, Kalendar srca Jezušovoga in kovine. Pokrajina je z gospodarskim Stio razv°jem počasi spreminjala tudi svojo pi^^bo, v likovnem snovanju 19. stoletja i^i ar 'e Alojz Eberl s svojimi postroman-iH n. areli- Visoka kultura se je še vedno do-p'emiških dvorih, kjer so se kot zbira- :j uveljavljali grofje Szapžryji. Iz njiho- B"ede-Je razstavlJena zbirka orožja in bam-V9Preuna garn'tura- Življenje in modo ru-'V.Poša IValstva nam ponazarja razstavljena lp.|l ci L '2 Vas' z madžarskim prebivalstvom WletjaOhdave’ kjer so se še v prvi polovici k ranile ‘zbrane ornamentalne prvine °s‘- Ti elementi ljudske kulture naj ^prju s' Z z8°dovino pokrajine Hetes (V ° to kraji dobrovniške župnije in ti-lnie se končuje na -haza.). Oblačilna Čanju v Gradcu, predvsem pa poročajo o večjih dogodkih v minu-leifl obdobju. Na mednarodni konferenci se srečujejo ljudje, ki niso samo duhovniki, ampak na kakršen koli način sodelujejo ali delajo v cerkvi: zdravniki, psihologi, novinarji in drugi. Kajti vsebinsko srečanje je namenjeno temu, da predstavniki cerkva iščejo čim boljše možnosti sodelovanja ter da bi bila pomoč čim učinkovitejša. Ne gre torej toliko za teološke teme, njihove razprave temeljijo na evangeliju, svetem pismu ter udejanjanju pomoči sočloveku. O posameznih sklepih s srečanja bomo še poročali, prav go- podoba pokrajine se je najbolj izrazito ohranjala v načinih nošenja in zavezovanja ženskih oglavij in ogrinjal. METKA FUJS Prostor 12: Ljudska bivalna kultura Večinsko prebivalstvo je zaradi svoje gospodarske in socialne neprivilegiranosti oblikovalo specifična rokodelska znanja in likovno izražanje. Zato smo se odločili za rekonstrukcijo bivalnih ambien-tov večinskega prebivalstva pred 20. stoletjem in didaktično predstavitev lokalnega izročila. Obiskovalec vstopa v ta svet skozi podstenj in tr-nac, pokrit prostor vzdolž dvoriščne in bočne strani hiše, ki je svojčas ščitil neobstojno gradivo sten pred vlago, omogočal suho komunikacijo med stanovanjskimi in gospodarskimi prostori, v novejšem času pa je dodatna bivalna in shranjevalna površina. Skromno stanovanjsko kulturo ponazarja preprosta notanja oprema, ki smo jo morali poživiti z ambientalno postavitvijo, kjer smo z lutkami insce-nirali tedanji način življenja. Vsebino pogovora med dedkom in vnukom med pletenjem košar in luščenjem korze tako obiskovalec vedno znova vizualno podoživlja ter lahko prisluhne konkretni življenjski situaciji. V pokrajini ob Muri najdemo najimenitneje oblikovane okrasne prezračevalne line ali švisla na impranih stanovanjskih in gospo- darskih poslopij. Prevzeti mo-tivima sicer preprosti zunanjščini, ki sojih mojstri srečevali v cerkvi, so poudarjali imenitnost poslopja in njegovega lastnika. Poslikovanje svisli je bila redkeje uporabljana tehnika, ki seje najdlje । ohranila v vaseh s prevladujočo madžarsko etnično skupnostjo. Za kritje strehe so v Prekmurju uporabljali rženo slamo, ker ima med žiti najdaljše in najtrpežnejše bilke. Poslikane svisli iz Doline pri Lendavi smo pokrili na dva načina, uveljavljena v Prekmurju: na starejši ali madžarski način - s snopjem, pri katerem je klasje obrnjeno navzven, in na mlajši ali štajrski način, kjer klasja ni videti. Razstavljena tesarska skrinja predstavlja v današnjem času pogosto prezrt dosežek ljudskega oblikovanja v lešu, ki je ohranilo uporabnost srednjeveške, pravzaprav že antične tesarske tehnologije vA do 20. stoletja. Njihovo imenitnost udejanjajo geometrijski motivi na prednji stranici in pokrovu. NATAŠA KONESTABO Naj omenimo, da je bil eden pomembnejših dogodkov na Slovenskem v letošnjem letu tudi 450-letnica rojstva Jurija Dalmatina, kar so zaznamovali z dvema dogodkoma. V Krškem v Dalmatinovem rojstnem kraju je bila ob tej priložnosti svečana božja služba, poleg tega pa je bila v Ljubljani svečana akademija, kjer so Dalmatina predstavili večplastno: kot evangeličanskega duhovnika, njegovo teološko usmeritev ter podali pregled njegovih del v slovenski in evropski literaturi. Dalmatin pa je za Slovence pomemben tudi zaradi prevoda svetega pisma, enega temeljev slovenske kulture, slovenskega jezika in slovenskega naroda. S to biblijo smo postali Slovenci dvanajsti narod na svetu, ki je imel v materni jezik prevedeno celotno sveto pismo. S to bi-bljo pa so si pomagali tako evangeličanski kot katoliški duhovniki. tovo pa se bodo pogovarjali tudi o pomoči teh društev enemu od domačih projektov. »V Evangeličanski cerkvi smo se odločili, da bomo pripravili stalno razstavo domače protestantske literature. V Evangeličanskem centru v Murski Soboti že pripravljamo dva prostora, kjer bo ta stalna razstava. Gradivo se že zbira, kajti dejstvo je, da ta protestantska literatura še vedno ni zbrana, potem pa jo bo potrebno tudi sistematično urediti in razvrstiti. Predvidevamo, da bi razstavo uspeli postaviti v začetku prihodnjega leta, nekje marca. Pri postavitvi pa računamo tudi na finančno pomoč ministrstva za kulturo,« je povedal senior Erni-ša. A. NANA RITUPER RODEŽ | Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo~| Panonski I rzezozAH __ z 20 Portreti l ithrtho^ ŠTEFAN BARBARIČ Ob pedagoškem, uredniško-organiza-cijskem, bibliotekarskem in prevajalskem delu je Štefan Barbarič precejšen del svojega časa in energije namenjal literarnozgodovinskemu študiju in raziskovanju. Na tem področju je njegovo delo seglo v več smeri: a) V literarnih in kulturoloških revijah in na sorodnih straneh dnevnega časopisja je objavil - kakor je razvidno iz njegove bibliografije, ki jo je za Slavistično revijo 36/1988, št. 3 pripravila Danijela Sedej - kar 108 aktualnih ocen in člankov ter priložnostnih zapisov. Objavljal jih je od 1948 do 1988, torej štiri desetletja. Opazno je, da seje tja do 70. let veliko ukvarjal z načelnimi vprašanji literarne kritike, literarne vede in vloge slavistične stroke (npr. Disonance. O odgovornosti kritike, MR 6/1950-51, Ugovori sociološki metodi Branka Rudolfa, Beseda 1/1951-52, Družbena vloga slavistike, NR 3/1954, Eksaktnost kot znanstveni aksiom. Položaj literarne znanosti na Slovenskem, NR 19/1970, Vrednotenje v književnosti kot sodoben teoretski problem, Dialogi 8/1972) ter tudi z didaktičnimi vprašanji, pozneje pa predvsem “s pravimi” literarnozgodovinskimi temami. b) V domači strokovni periodiki (Jezik in slovstvo, Slavistična revija, Časopis za zgodovino in narodopisje, Glasnik SM) in v različnih zbornikih je objavil 27 tehtnih literarnozgodovinskih prispevkov. V tujih strokovnih publikacijah (nemških, madžarskih, hrvaških, ruskih) pa je priobčil še dodatnih 16 člankov, ki se nanašajo predvsem na mednacionalne literarne stike in recepcijo posameznih madžarskih, hrvaških in ruskih avtorjev v slovenski književnosti ter obratno. Še posebej velja omeniti njegovo strokovno obdelavo slovensko-madžarskih literarnih stikov, ki je pomembno dopolnila njegovo prevajalsko in sprotno kritiško predstavljanje madžarskih avtorjev slovenski literarni javnosti. Naslovi njegovih člankov in študij jasno razkrivajo njihovo vsebino: npr. Avgust Pavel in slovensko-madžarski kulturni stiki, Levstik in Cankar v madžarščini - Pomembno kulturno posredništvo Pomurske založbe, Spomin na profesorja Istvdna Kniezso, Ivan Cankar v madžarščini, Prijateljev pregled slovenske književnosti v madžarščini itn. c) Spregledati ne gre tudi njegovih predavanj na domačih in mednarodnih slavističnih simpozijih ter zborovanjih,-s katerimi je prav tako prispeval k razvoju slovenske literarne zgodovine. Novice iz kulture Nova knjiga Feri Lainšček: Skarabej in vestalka Pri Podjetju za promocjo kulture Franc - Franc je sredi tega meseca izšel roman o plenilcih duš Skarabej in vestalka avtorja Ferija Lainščka. Roman je uredil Franci Just, oblikoval pa ga je akademski slikar Franc Mesarič. Promocija Ferijevega dvanajstega romana bo še ta mesec, verjetno v času 13. slovenskega knjižnega sejma. Recenzent Tomo Virk je o romanu med drugim zapisal, da je Skarabej in vestalka pretresljiva ljubezenska zgodba, ki pred nami na nov način ubeseduje misterij ljubezni. »Ljubezen je tisto, kar osmih živjenje, saj je tisto presegajoče, za kar smo se pripravljeni brez pomislekov žrtvovati. Ljubezen je središče duše, celo nekakšno antropološko določilo, in kot takšna tudi tisto, kar je zmožno časovnega preseganja. Svet Njo in svet Karle sta dva povsem različna svetova, toda ljubezen, ki zaživi v njiju, je pri obeh ista - to je navsezadnje domiselno poudarjeno tako, da »obe ljubezni« v resnici doživlja ista oseba, namreč v preteklost vživljajoča se Karla. S tem pa postane seveda očitno, da Skarabej in vestalka ni naključen izdelek, ampak izjemno sugestivno delo, ki domiselno nadaljuje avtorjevo do-slejšnje iskanje in brskanje po skrivnostih človeške duše.« Lahko pa zapišemo še to, da bo predstavitev romana o plenilcih duš, in to svetovna, v Murski Soboti, saj jo bodo multime-dijsko predstavili kar po internetu. ANRR Simpozij Peter Dajnko in njegov čas V Gornji Radgoni bo od 27. in 28. novembra simpozij o Petru Dajnku, rojaku iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni, in sicer ob njegovi 210-letnici rojstva. Dajnko je bil slovenski slovničar, nabožni in poljudni vzgojni pisatelj, ki je pisal v štajerskem dialektu in posebnem črkopisu dajnčici, živel pa je med letoma 1787 in 1873. Na dvodnevnem znanstvenem srečanju bodo strokovnjaki, pričakujejo, da jih bo okoli dvajset, SAZU-ja, ljubljanske in mariborske univerze ter drugi ovrednotili Dajnkovo delo in njegov pomen za uveljavitev vzhodnoštajerskega knjižnega jezika v šolstvu in knjižnih izdajah (naklada je dosegla 50 tisoč izvodov), predstavili pa bodo tudi kulturno-politič-no in zgodovinsko podobo časa in prostora, v katerem je Peter Dajnko živel in delal. Organizatorji srečanja so Slavistično društvo Maribor skupaj s Pedagoško fakulteto iz Maribora, nameravajo pa izdati tudi zbornik referatov s tega simpozija. O. B. Film Poredošov Janoš Po več kot sto predstavah monodrame Poredošov Janoš sta se RTV Slovenija in podjetje Timaro productions odločila, da bodo o zgodbi posneli tudi film. Scenarij je napisal igalec Evgen Car, režiserje Anton Tomaševič, sodeluje pa tudi znani slovenski igralec Roman Končar. Predvidevajo, da bi si lahko film Poredošov Janoš ogledali že spomladi. č) Njegovo bogato znanje so uporabila tudi uredništva nekaterih enciklopedij in leksikonov ter ga povabila k sodelovanju. Tako je za Enciklopedijo Jugoslavije pripravil geselske članke Prijatelj Ivan, Ro man i ostale pripovedačke vrste kod Slovenaca, Slodnjak Anton, Stritar Josip, Zupan Jakob, Žigon Avgust, Župančič Oton, za Vilagirodalmi Lexikon pa zapise o Aškercu, Bartolu. Bevku, Boru, Božidarju Borku, Marji ŽUPANČIČ, Oton, pjesnik; r. 23. I 1878. u Vinici, u. 11. VI 1949. u Ljubljani. Krače vrijeme bio je su-plent u Ljubljani, zatim je živio u Parizu, Beču i nekim njem, gradovima. God. 1910. vratio se u Ljubljanu, gdje je postao dramaturgom Zemaljskog kazališta, zatim gradski arhivar; 1914. ureduje časopis Slovan, a 1917—20. Ljubljanski zvon. Izmedu dva rata Ž. je dramaturg i upravnik Slovenskega narodnog kazališta. Blistavim pjesničkim nastupom zasjenjuje naraštaj realista i naturalista, udarajuči s I. Cankarom temelje slov. Moderne. U liriku uvodi izdiferenciran poetski izraz: melodiozan ritam i bogatstvo alegorija, naglašava-jbči osječaj osobne uzvišenosti i izdižuči izuzetno znače-nje pjesničkog poziva do individualnog patosa(Čaša opojnosti, 1899). Kasniie proširuje tematiku patriotskim i soc. motivima, sublimiraiuči sve više svoj poetski način (Čez plan, 1904 . Raskriljujuči lirsku misao u dva oprečna smjera, jedan prema misaonoj i vizionarnoi poeziji, a drugi prema stvarnoj društveno) problematici, zahvača osobito pitanje slov, ekonomske emigracije (Samogovori, 1908). 2. je i tvorac dječje poezije u slov, književnosti (Pisanice, 1.900; Lahkih nog naokrog, 1913: Sto ugank, 1915; Ciciban in še kaj, 1915). Zbirka I' zarje Vidove (1920) sadrži snažnu ratnu liriku. Poslije 1920. posvečuje se više kazalištu (lirska tragedija Veronika Descniška, 1924, normiranje izgovora slov, jezika na sceni) i prevodenju. Preveo je mnogo poznatih 'djela iz različitih evr. književnosti (VC. Shakespeare, Ch. Dickens, Stendhal, H. de Balzac). U posljednjem. razdoblju njegova poezija, nadahnuta Narodnooslobodi-lačkom borbom, prožeta je borbenim patriotizmom, humanošču i slobodoljubivošču. Zbrano delo (I—VIII) objavljeno je 1953. Barbaričev geselski članek o Župančiču v Enciklopediji Jugoslavije 8 Boršnik in Ivanu Bratku; iste avtorje je geselsko predstavil tudi v.Jugoslovanskem književnem leksikonu, ob njih pa še Bleivveisa, Bohoriča in Čopa. (Nadaljevanje prihodnjič) 10 vestnik, 30. oktober 1997 Na podlagi 44. člena Statuta Občine Radenci (Uradni list RS št. 52/95) je Svet Krajevne skupnosti Kapela na seji dne 03. 03. 1997 sprejel STATUT KRAJEVNE SKUPNOSTI KAPELA /. SPLOŠNE DOLOČBE IN OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI f. č/en Krajevna skupnost Kapela je lokalna skupnost, v kateri krajani uresničujejo svoje skupne interese ter opravlja naloge, ki so nanjo preneseni z zakoni in statutom Občine Radenci. 2. člen Statut krajevne skupnosti določa temeljna načela za organizacijo in delovanje krajevne skupnosti; določa organe krajevne skupnosti, njihove pristojnosti, oblikovanje krajevne skupnosti, premoženje in financiranje krajevne skupnosti, določa druge akte, s katerimi so določene obveznosti in odgovornosti organov krajevne skupnosti ter delo njenih organov. 3. člen Krajevna skupnost Kapela obsega območja naslednjih naselij: Hrašenski Vrh, Kapelski Vrh, Kobilščak, Kocjan, Murski Vrh, Murščak, Okoslavci, Paričjak, Radenski Vrh, Rački Vrh, Spodnji Kocjan, Turjanski Vrh, Zgornji Kocjan in Žrnova. 4. člen Krajevna skupnost Kapela je pravna oseba, ki jo v pravnem prometu zastopa in predstavlja predsednik sveta krajevne skupnosti. Sedež Krajevne skupnosti Kapela je na Kapelskem Vrhu št. 90, 9252 Radenci. 5. člen Krajevna skupnost Kapeta ima pečat okrogle oblike s preme-rom 28 mm, v katerem je ob zgornji krožnici napis »OBČINA RADENCI«, pod njim pa napis »KRAJEVNA«, ob spodnji krožnici napis »SKUPNOST«, v sredini pa napis »KAPELA«. S. člen Krajevna skupnost ima lahko svoj praznik in grb, ki ga določi s statutarnim sklepom. 7. člen Krajevna skupnost po svojih organih opravlja naslednje naloge: - sprejema temeljne akte za svoje delovanje, - sprejema proračun in zaključni račun proračuna krajevne skupnosti, -sprejema kratkoročni in dolgoročni program investicij in razvoja krajevne skupnosti ter z njimi seznani občino, - pridobiva sredstva za delovanje in razvoj krajevne skupnosti, - razpolaga s premoženjem krajevne skupnosti, - pripravlja mnenje na razvojne smernice uporabe prostora, - pripravlja programe komunalne ureditve ter proučuje možnosti lokacij za objekte javnega in komunalnega standarda in s tem v zvezi predlaga ukrepe oziroma daje predloge občini, - predlaga občini prednostno gradnjo in vzdrževanje lokalnih cest, - skrbi za urejen videz svojih naselij ter občini predlaga ustrezne ukrepe, - sodeluje pri vzdrževanju čistoče in videza javnih nasadov, zelenic, igrišč in nezazidanih površin, - neposredno odloča o uresničevanju skupnih interesov ter solidarnostnem zadovoljevanju skupnih potreb, - daje mnenje h gradnjam in drugim posegom v prostor na območju krajevne skupnosti, - daje mnenje o opravljanju dejavnosti v naseljih, če dejavnosti močno motijo okolico ali so ekološko sporne, - spodbuja delovanje društev, klubov in drugih organizacij na svojem območju, - skrbi in spodbuja krajane k dobrim medsebojnim odnosom, - organizira sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi in drugimi javnimi zavodi na svojem območju, - za zadovoljevanje potreb svojih krajanov razpisuje referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, - daje soglasje oziroma mnenja k posameznim odločitvam občinskega sveta, če tako določa zakon ali statut občine, - daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, - opravlja prenesene občinske pristojnosti, če se tdko dogovorita krajevna skupnost in občina in če se za ta namen zagotovijo ustrezna sredstva, - sodeluje pri izdelavi načrta varstva pred požarom za potrebe občine, - ureja tudi druge zadeve krajevnega pomena glede na njihove specifičnosti, če niso v nasprotju s statutom občine. II. ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI S. člen Organi krajevne skupnosti so: - svet krajevne skupnosti (v nadaljnem besedilu: svet), - nadzorni odbor. 9. člen Svet še voli za štiri leta. Svet je najvišji organ odločanja v krajevni skupnosti. 1. SVET a) Pristojnosti sveta 10. člen Svet: - sprejema statut krajevne skupnosti, - sprejema proračun in zaključni račun proračuna krajevne skupnosti, - sprejema druge akte in odločitve iz pristojnosti krajevne skupnosti, - razpisuje referendum v skladu z zakonom in tem statutom, - v primeru, ko je tako določeno s statutom občine, daje mnenje občinskemu svetu, če ta odloča o zadevah, ki zadevajo interese prebivalcev krajevne skupnosti, - odloča o nakupu ali odtujitvi nepremičnin v lasti krajevne skupnosti ter njihovi obremenitvi, - sprejema kratkoročni in dolgoročni program razvoja krajevne skupnosti, - daje mnenja in soglasje v skladu z zakonom, statutom občine in tem statutom, - daje pobude za sklic zbora krajanov, - odloča o najemu posojila krajevne skupnosti le s soglasjem občinskega sveta, - daje pobude za prenos občinskih pristojnosti na krajevno skupnost, - voli predsednika in podpredsednika sveta, - imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter delovnih te- ■ les sveta, - imenuje volilno komisijo krajevne skupnosti, - sprejema posamične odločitve v zvezi z izvajanjem proračuna in razpolagas'sredstvi krajevne skupnosti, - odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. b) Volitve sveta in prenehanje mandata 11. člen Svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim tajnim glasovanjem in ustrezno zastopanostjo iz vseh delov krajevne skupnosti. Volilno pravico imajo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Vsaka volilna enota voli svoje člane. Volitve se izvajajo v volilnih enotah, ki se določijo s posebnim aktom. Svet se voli po večinskem načelu. Za volitve članov sveta se uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah. 12. člen Svet šteje devet članov. 13. člen Članu sveta preneha mandat: - če iz razlogov, ki jih določa žakon, izgubi volilno pravico, - če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, - če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, - če odstopi. V primeru prenehanja mandata posameznega člana krajevne skupnosti mandat pridobi naslednji kandidat iz volilne enote, ki je dobil naslednje najvišje število glasov. c) Konstituiranje sveta 14 . člen Svet se konstituira na svoji prvi seji. Prvo sejo sveta skliče dotedanji predsednik sveta. Do izvolitve novega predsednika sveta vodi sejo najstarejši član sveta. 1 S. člen Kandidata za predsednika in podpredsednika sveta lahko predlaga vsak član sveta. Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če je kandidatov več in pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če tudi v drugem krogu noben kandidat ne dobi večine glasov, se celoten postopek ponovi. d) Pravice in dolžnosti članov sveta 16. člen člani sveta imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine ter statutom in drugimi akti krajevne skupnosti. 17. člen Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta. 18. člen Člani sveta imajo pravico dajati pobude predsedniku sveta, drugim delovnim telesom sveta in zahtevati odgovore na svoja vprašanja in pobude. 19. člen Član sveta lahko zahteva, da se posamezno vprašanje oziroma pobuda uvrsti na dnevni red seje in se o njem izvede razprava. 20. člen Posamezni član sveta lahko zahteva sklic zbora občanov za obravnavo kakšnega vprašanja, ki ga obravnava svet. O takšni pobudi odloči svet z večino glasov vseh članov sveta. e) Predsednik sveta 21. člen Predsednik sveta ima naslednje naloge in pristojnosti: - zastopa in predstavlja svet, - vodi in usklajuje delo sveta in drugih organov krajevne skupnosti, - podpisuje finančno-materialne listine in je odredbodajalec za izdatke krajevne skupnosti, - skrbi za zakonitost in smotrnost poslovanja krajevne skupnosti, - podpisuje akte in sklepe, ki jih sprejema svet, - skrbi za uresničevanje sprejetih sklepov, - opravlja naloge, ki mu jih določi svet, - opravlja druge zadeve na podlagi statuta in drugih aktov krajevne skupnosti. 22. člen Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v času odsotnosti in v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. 23. člen Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije; opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta. Če tudi podpredsednik sveta ne more opravljati nalog predsednika, prevzame začasne naloge predsednika najstarejši član sveta. 24. člen Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj treh članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina članov sveta. Na enak način kot predsednik se razreši tudi podpredsednik sveta. 2. NADZORNI ODBOR 25. člen Svet imenuje nadzorni odbor, ki: - nadzira razpolaganje s premoženjem krajevne skupnosti, - nadzira zakonitost, namenskost in smotrnost porabe sredstev proračuna krajevne skupnosti, - opozarja na nepravilnosti, ki jih izsledi in obvešča o teh nepravilnostih svet, občinski svet in župan občine. 26. člen Nadzorni odbor ima predsednika in dva člana. Predsednika nadzornega odbora izvolijo člpni nadzornega odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov nadzornega odbora. Mandat članov nadzornega odbora traja do izteka mandata članov sveta. Člani nadzornega odbora ne smejo biti člani sveta. 27. člen Nadzorni odbor se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik. Nadzorni odbor sprejema sklepe in stališča z večino glasov prisotnih članov. Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča svetu o svojih ugotovitvah. III. DELO SVETA IN DRUGIH ORGANOV KRAJEVNE SKUPNOSTI 28. člen Delo sveta je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu sveta, z navzočnostjo krajanov in predstavnikov javnih občil na sejah sveta ter njegovih delovnih teles in na druge načine. Zaradi obveščanja javnosti krajevna skupnost lahko izdaja svoje glasilo. . Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta, ki so v skladu s posebnim predpisom določeni kot dokumenti zaupne narave. 29. člen Organi krajevne skupnosti veljavno sklepajo samo na sejah, ki so sklepčne. Seja je sklepčna, če je na seji navzoča večina članov organa. Organi krajevne skupnosti sprejemajo odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določata drugačno večino. Glasovanje na sejah je javno, razen v primerih, za katere je z zakonom ali tem statutom določeno tajno glasovanje. Tajno se glasuje tudi takrat, kadar to zahtevajo najmanj trije člani sveta. 30. člen Svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta. Predsednik sveta sklicuje seje na lastno pobudo, vendar jo mora sklicati najmanj enkrat v treh mesecih. Predsednik mora sklicati sejo, če tako sklene svet oziroma če sklic zahtevajo občinski svet, nadzorni odbor ali trije člani sveta. Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana občine. Ce predsednik sveta ne skliče seje sveta v roku enega meseca od podane zahteve iz predhodnega odstavka tega člena, jo lahko skliče župan. « 31. člen Dnevi red seje predlaga predsednik sveta, lahko pa ga predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega rada odloči svet. 32. člen O delu na seji sveta se piše zapis. Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji in o sklepih, ki so bili na seji sprejeti. Zapisnik podpišeta predsedujoči in tajnik krajevne skupnosti. IV. ADMINISTRATIVNA, TEHNIČNA IN DRUGA DELA 33. člen Svet lahko za izvajanje in opravljanje nalog iz delovnega področja krajevne skupnosti, izvrševanje sklepov organov krajevne skupnosti in drugih nalog zaposli delavca za nedoločen čas, ki je odgovoren svetu in predsedniku sveta. V. DELOVNA TELESA SVETA 34. člen Svet lahko za lažje izvajanje svojih pristojnosti ustanovi stalna ali začasna delovna telesa, ki pripravljajo podlage za odločanje sveta oziroma po pooblastilu sveta opravljajo druge naloge. 35. člen Delovna telesa sveta štejejo največ pet članov, ki se imenujejo izmed članov sveta in krajanov. Delovno telo veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov delovnega telesa z večino glasov navzočih članov. O delu delovnega telesa se vodi zapisnik. 36. člen Svet ustanovi delovno telo, določi njegove pristojnosti ter področje dela s posebnim sklepom, ki ga sprejme z večino vseh članov sveta. Predsednika in člane delovnega telesa imenuje z večino navzočih članov. 37. člen Delovno telo je za svoj? delo odgovorno svetu. Le-ta ga po^enakem postopku, kot je bil imenovan, lahko razreši. Delovno telo lahko tudi v celoti odstopi. Za odstop mora glasovati večina vseh članov delovnega telesa. Delovnemu telesu preneha mandat z dnem, ko svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka. če odstopi posamezni član delovnega telesa, svet imenuje novega člana. VI. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA KRAJANOV 36. člen Neposredne oblike odločanja krajanov o lokalnih zadevah so: - zbor krajanov, - referendum, - ljudska iniciativa. a) Zbor krajanov 39. člen Zbor krajanov v krajevni skupnosti se lahko skliče za celo krajevno skupnost ali za njen del, in sicer za: - razpravo o problematiki v krajevni skupnosti ali njenem delu, - razpravo o delu svojega sveta oziroma njegovem poročilu, -.razpravo o delu občinskega sveta in drugih občinskih organov z vidika interesov krajevne skupnosti, - za oblikovanje mnenj in stališč o zadevah iz prejšnjih alinej. Zbor krajanov pa se mora sklicati za razpravo in odločanje o razpisu referenduma. 40. člen Zbor krajanov v krajevni skupnosti skliče predsednik sveta na lastno pobudo, na pobudo najmanj pet odstotkov volilcev v tej krajevni skupnosti, na pobudo njenega sveta, občinskega sveta ali župana. Zbor krajanov vodi po izvolitvi tričlansko delovno predsedstvo. Na zboru se vodi zapisnik. 41. člen Zbor krajanov je sklepčen, če je na njem navzočih najmanj pet odstotkov krajanov, za katere je bil zbor sklican. Po preteku pol ure zbor odloča s navzočimi krajani. Odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih krajanov. b) Referendum 42. člen Svet lahko o kakšnem svojem aktu oziroma odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volilcev v krajevni skupnosti. Pravico glasovati na referendumu imajo vsi krajani, ki imajo volilno pravico s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti. Svet mora razpisati referendum o sklepu, s katerim se določa samoprispevek občanov. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali. Glede izvedbe referenduma se smiselno uporabljajo določbe Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. 43. člen Najmanj toliko volilcev iz krajevne skupnosti, kolikor znese pet odstotkov volilcev v občini, lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. Glede postopka vložitve zahteve se smiselno uporabljajo določbe Zakona iz zadnjega odstavka prejšnjega člena. VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI a) Premoženje krajevne skupnosti 44. člen Premoženje in naprave, s katerimi upravlja krajevna skupnost, so lastnina občine, razen v primeru, če so krajani združili sredstva v krajevni skupnosti ter zgradili objekte in naprave z lastnimi sredstvi in so bile na dan 31.12.1994 last krajevne skupnosti. 45. člen Krajevna skupnost razpolaga s sredstvi, ki so njena last, s sredstvi, ki sojih v krajevni skupnosti združili občani, s sredstvi, dodeljenimi iz občinskega proračuna za izvajanje dogovorjenih nalog, ter s sredstvi, ustvarjenimi z lastno dejavnostjo. 46. člen Krajevna skupnost izvaja naloge samostojno v svojem imenu in za svoj račun. Krajevna skupnost lahko izvaja naloge iz prenesene pristojnosti v imenu in za račun občine. Naloge, ki jih izvaja v imenu in za račun občine, se financirajo iz občinskega proračuna. 47. člen Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun z lastnimi sredstvi in s sredstvi, ki jih je pridobila iz občinskega proračuna. ’ Krajevna skupnost se sme zadolževati le po predhodnem soglasju občinskega sveta. 48. člen Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo premične in nepremične stvari v lasti krajevne skupnosti, denarna sredstva in pravice. Premoženje, s katerim upravlja krajevna skupnost, je last občine, razen premoženja, ki ga je krajevna skupnost pridobila s sredstvi krajanov ter na drug zakonsko dovoljen način. Premoženje krajevne skupnosti je premoženje, ki je kot tako evidentirano v poslovnih evidencah oziroma zemljiški knjigi, kot tisto, ki je ugotovljeno in definirano. 49. člen O pridobitvi ali odtujitvi premičnega ali nepremičnega premoženja odloča svet. . Svet lahko pooblasti predsednika sveta, da samostojno odlo o pridobitvi premičnin do vrednosti, ki jo določi akt o proračun krajevne skupnosti. b) Proračun krajevne skupnosti 50. člen Krajevna skupnost pridobiva prihodke iz lastnih virov in obči skega proračuna. Viri proračuna krajevne skupnosti so: - prihodki od premoženja, - delež iz občinskega proračuna, . - sredstva, ki jih krajani združujejo v krajevni skupnosti za ločene namene, - sredstva, ustvarjena z dejavnostjo krajevne skupnosti, - sredstva zbrana s samoprispevki krajanov, - dotacije, rente, pogodbe, darila. Vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v krajevni skupnosti so zajeti in razporejeni v prora krajevne skupnosti. . .. jn Proračun krajevne skupnosti sestavljata bilanca prihod odhodkov ter računa financiranja. . V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani P dki ter odhodki. . ^i. V računu financiranja se izkaže plačevanje dolgov m ževanje krajevne skupnosti. 5 2'ilen o ki sodo- Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ~ ločeni s proračunom. Obveznosti se smejo prevzematile* sredstev, ki so za posamezne namene predvideno v pror 53. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren predsednik svet ■ 54. člen . Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejm zaključni račun proračuna za preteklo leto. ., ni jn V zaključnem računu proračuna se izkažejo Pre°v'Nedoseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter pr na in dosežena izvršitev računa financiranja. . tu(ji Svet sprejme hkrati z zaključnim računom proracu premoženjsko bilanco krajevne skupnosti na dan 31 ■ d® leta, za katerega se sprejme zaključni račun proračuna- 55. č/en _ Krajevna skupnost lahko v soglasju z občino predpise m ra nava določene krajevne takse. Z uvedbo in njeno višin soglašati občinski svet. jp' Krajevna skupnost ima pravico zahtevati določeno od s* $ za ekološko obremenjenost oziroma uporabo pros njenem območju. ojfO- I Odškodnina lahko zahteva od povzročitelja obremenit* ma od organa, ki je odločil o obremenitvi oziroma up° štora na njenem območju. IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI 56. člen .^dU1 Svet sprejme Statut krajevne skupnosti ter druge akte zakonom in s tem statutom. 57. č/en prejmez Statut je temeljni akt krajevne skupnosti, ki ga sver h dvotretjinsko večino vseh članov sveta. 58-člen Svet ima poslovnik, s katerim podrobneje ureja naG'. |0Vnihte" stopek odločanja in razmerja do drugih organov in de les sveta. Svet sprejme poslovnik z dvotretjinsko večino navzoč • 59. člen - hČlanOVi ^ Z drugimi akti, ki jih sprejema svet z večino navzocin ni z zakonom, tem statutom, ali samim aktom d°locenr,stojrlosli na večina, ureja krajevna skupnost zadeve iz svoje P |0^enOs oziroma prenesene občinske pristojnosti, če je tako sklepom občinskega sveta. ec. člen krajevn° S sprejetimi akti krajevna skupnost seznani kraian®, običajen način glede na pomembnost in namen a« X. STATUSNE SPREMEMBE KRAJEVNE SKUr 6/. č/en - novih kra*eV' Krajevna skupnost se lahko razdeli na dve ali vec: u vsak® nih skupnosti, če se za to na referendumu na ob so od predvidenih krajevnih skupnosti izreče večina v glasovali. a|iNs0S^ Del krajevne skupnosti, ki obsega območje naselja n0vi dnjih naselij, se lahko izloči iz krajevne skupnosti in ^1 nova krajevna skupnost, če se za to na referendU,asOvali- . n krajevne skupnosti odloči večina volilcev, ki so g ^nosti i Del krajevne skupnosti se lahko izloči iz krajevn (g(n de priključi k sosednji krajevni skupnosti, če se za te krajevne skupnosti in v krajevni skupnosti, kateri g|as°vae priključiti, na referendumu odloči večina volilcev, -|ena Za izvedbo postopkov iz predhodnih odstavkov ugtanovit®v smiselno uporablja zakon, ki določa postopek z spremembo območij občin. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 62. člen .. gveta. Spremembe tega statuta lahko predlaga vsak c ^^1 s* no telo sveta ali najmanj pet odstotkov volilcev nosti. . kioPred Predlog za spremembo pošlje predlagatelj sve • odloči z dvotretjinsko večino vseh članov. stajuta S sklepom o sprejemu predloga za spreme pripravl naloži pristojnemu organu ali delovnemu teles , sedilo sprememb statuta. nostoP^'K Spremembe statuta sprejema svet po enakem P sprejema ta statut. , pa- 63. člen traj® 0 Mandatna doba sveta, izvoljenega na prvih vo slednjih rednih volitev občinskega sveta. 64. člen ., J gtatut Kra> Z dnem uveljavitve tega statuta preneha vei . skleP ° jpe skupnosti Kapela z dne 15. 9. 1983 in sta . ^apel® sni organiziranosti organov Krajevne skup 16.9.1990. čin^ 65. člen . sOglasjeu Pred objavo tega statuta mora dati k njem svet Občine Radenci. 66. člen . , v VeSt^i/aP^ Ta statut začne veljati petnajsti dan po o J kupnost' a®5 Predsednik Sveta Krajevne sk Jak£)D \ vestnik, 30. oktober 1997 jPCronika 11 Do 4. novembra je treba uskladitvi temeljni društveni akt in delovanje z določili Zakona o društvih Mar bodo delovala društva nelegalno? ■-- doslej je manj kot polovica društev zadostila zakonu Začetki organiziranega društvenega delovanja na Slovenskem sejajo v Udobje p0 marčni revoluciji 1848. leta. Tja do konca prve svetovne voj-? S((jih registrirali po avstrijskih zakonih, pozneje - po ustanovitvi JaUevine SHS oziroma stare Jugoslavije - pa so društva delovala po “Slovanskih predpisih. Tako tudi pozneje - v novi Jugoslaviji. Sele e“ 1974, po ustavnih spremembah, so republike in pokrajine lahko “oie sprejele društveno zakonodajo. Nad delom društev je bdela SZDL. .Samostojna Republika Slovela oziroma njen državni svet je ■oktobra 1995 sprejel nov Za-°n o društvih, ki je stopil v velja-v°4. novembra 1995. leta. V nje-^vih prehodnih določbah (33. . n) je določeno, da morajo dru-(’Va najkasneje v roku dveh let °Paje do 4. novembra 1997!) gladiti svoje temeljne akte in kovanje z določili novega zako-“■ Najkasneje do omenjega dne-“oiora društvo uskladiti svoje “'e in se nanovo registrirati pri .^avni enoti, na območju katere 1,2 društvo sedež. Potrebno je । tožiti: 1.) vlogo oziroma zah-'v° za izdajo odločbe o spre-®tnbi registracije, 2.) zapisnik z ?nega ali izrednega občnega A- na katerem so bile sprejete polnitve ali spremembe statuta, 50usklajene z novim zakonom JJ^štvih, 3.) dva izvoda statuta popisu, 4.) osebno ime in pri-J zastopnika oziroma predse-A društva, 5.) upravno takso ^) v znesku 337 tolarjev. f I topimo Meme! So v prometu 0?jb°lj ranljivi od °bra do januarja, v^dnevj najkrajši oktobra do 5. novembra Prev?®? Stopimo iz teme. Gre “o, n,bno delovanje, ki je nuj-“čento (in to hočemo!) '»je ? 1 število žrtev med pešci. tol*kšno, da mora “oljeno skrb. ie nujna'tudi zato, ker Sprernenile voznoteh-ež).pQpmere (vidljivost, megla, debJ° udeležencem S on U z'oženke, katerih vselit, svarja na večjo previd-d®SeVnivlUjej° pa tucl‘ uporabo u^dj07 ^resničk), zlasti ka-na neosvetljenih de-nAjve^' J^žen' nesreč, v katerih so Aea se zgodi v Slove-s 'etih ■ ’ 20- ur0- V zadnjih v s“ »> b'10 največ pešcev, ki A,v prometno ne-?Adr'h Več kot 64 let- Zara' h1 °bdAknesreč jevomenje-lAv. p bju umrlo okrog 100 C devptne le starejših, ampak in ?troki mlajših od se-li A do i P °trok v starosti od tf^ecih •'V letošnjih deve-%>lo n na slovenskih cele « pešcev, v enakem htAjsn bju pa 41. Novica KJdbudna in stanje je taAvenr 1 Posledica neneh-Vža n'Vnih akc‘j policije, JS pP Vent>vo in vzgojo v id vedn h16*?’ prav gotovo pa A. Večjega spoznanja K Atilo , na cest’ n'srno sami. teme! Kadar hodi- Si^da ?Vetljenih poteh, je Prižgan :dobro paje ime‘ । b0 baterijsko ali kak-.r ni Cj hodimo po ce-Ao p°čnika, potem jo po 'evem robu ceste. Prostovoljna gasilska društva iz Turnišča, Renkovec, Nedelice in Gomilice so v mesecu požarne varnosti pripravila dan odprtih vrat. Vsem, ki jih zanima delo v gasilskih društvih, je bila tako dana priložnost, da so se podrobneje seznanili z organizacijo dela in opremo, dobili pa so tudi kak koristen nasvet s področja požarnega varstva pa z gasilci so se lahko pogovorili. Razstavljena so bila vozila, cisterna in specialna oprema za reševanje v zahtevnih razmerah. - Foto: J. Žalik V Sloveniji je registriranih (po starih, ta hip še veljavnih predpisih) okrog 15.000 društev. Statistika jih razvršča v 12 skupin. Najštevilnejša so športna društva, ki jih je 3.500, potem kulturno-prosvetna, gasilska in razna strokovna društva; društva RK, čd-stnikov, turistična društva, strelska in lovska društva. Pojavljajo pa se tudi društva mejnih znanosti (društva bioenergetikov, radiestezistov, društva za naravno življenje ...), društva za razvoj osebnosti, društva za (samo)pomoč pri različnih oblikah odvisnosti oziroma zasvojenosti, društva za pomoč ljudem v stiski. Po določilih novega slovenskega zakona o društvih je društvo: prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu (statutu društva). Pomembno: društva ni mogoče ustanoviti zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti, ker potem to ne bi bilo več društvo, ampak oblika gospodarske družbe, za katere pa veljajo seveda drugi predpisi. Društvo lahko ustanovi najmanj 10 polnoletnih državljanov R Slovenije. Če ima društvo do 15 članov, potem vsi opravljajo naloge organov društva in izmed sebe izvolijo zastopnika (predsednika). Če pa je članov več kot 15, potem izvolijo organe upravljanja. Društvo je treba registrirati na upravni enoti, kjer ima društvo svoj sedež, nakar postane društvo pravna oseba zasebnega prava. Zakon tudi opredeljuje financiranje društva: s članarino, iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva, z darili in volili (kar kdo kaj zapusti društvu z oporoko), iz javnih sredstev in drugih virov. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična. Kaj pa donacije, oglaševanje, pokroviteljstvo? Donacije so možne in v svetu znane, pri nas pa nekaj neobičajnega, ker gre za dajanje denarja bez morebitnega povračila. Bolj znano in uveljavljeno je oglaševanje, ko določena podjetja, ustanove, zasebniki... objavijo kak oglas v društvenem glasilu, zlasti ob jubileju, zanj seveda plačajo in -pričakujejo, da bo oglas pomagal k uspešnejši prodaji, opravljanu storitev ..., skratka, da bo povrnil vložen denar. Zapisali smo, da društvo ne more opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne (primarne) dejavnosti, lahko pa jo opravlja neposredno kot »dodatno« dejavnost društva. O tem mora biti določilo v temeljem aktu. Dejavnost mora biti povezana z nameni in nalogami društva. Bolj preprosto: vse, kar s tako dejavnostjo ustvarijo, morajo nameniti svoji osnovni dejavnosti. Na podlagi zakupne ali sorodne pogodbe pa lahko društvo zaupa tako dejavnost drugim osebam. Zakon o društvih določa v svojem 3. členu, da društvo samostojno določi s statutom namen in cilje, dejavnost ter način delovanja, seveda mora biti vse to v skladu s pravnim redom države. Društvu se lahko v skladu s posebnimi predpisi podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če njegovo delovanje presega interese njegovih članov. Gre za društva, ki s svojo dejavnostjo presegajo ljubiteljstvo. Takim društvom se priznava za določeno obdobje ustrezen status. V ta namen so že bili sprejeti nekateri pravilniki o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu: na področju zdravstva, vojnih veteranov in urejanju vojnih grobišč, na področju znanosti in tehnq|ogije ..., navodilo o pridobitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pa se vrnimo k zakonu o društvih! Zgolj z njim seveda ni bilo mogoče urediti vseh specifičnih vprašanj, ki se pojavljajo na področju civilne družbe, zato smemo reči, daje zakon b društvih le »splošen«, ker ureja le vprašanja, ki so skupna Vsem, posebnosti pa so urejene v zakonih o gasilstvu, Rdečem križu, o varstvu, gojitvi in lovu in drugih. V pripravi so novi »specialni« zakoni. Čeprav sta od sprejetja novega Zakona o društvih minili že dve leti (oktobra) in čez nekaj dni (4. novembra) bo minilo toliko časa, ko je »skrajni« rok za uskladitev statuta z novimi predpisi, se v društvih ne morejo pohvaliti z veliko ažurnostjo, saj je do začetka tega tedna zahtevke vložila približno polovica društev. Določilom zakona so pretežno zadostila najbolj množična društva (športna, gasilska, kulturna ...). Na območju Upravne enote Murska Sobota je sicer 584 društev, na območju UE Ljutomer 208, na območju UE Gornja Radgona 146 in na območju UE Lendava 170 društev. Računajo, da kakšna četrtina društev sploh ne bo dala vloge za registracijo. Gre predvsem za društva (če jim smemo še tako reči), ki ne delujejo več, ker je pač ljudem popustila volja do dela ali so se navdušenci kako drugače organizirali. Primer: ni več samostojnih krajevnih društev Rdečega križa, ampak delujejo pod okriljem območnih ali občinskih organizacij. Najnovejše: društva (razen športnih) lahko že začnejo s postopkom vpisa nepremičnin (seveda, če jih imajo) v zemljiško knjigo na osnovi Pravilnika o vpisu lastninske pravice po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list 44/ 97), ki ureja lastninjenje zemljišč in stavb v družbeni lastnini, ki niso predmet lastninjenja po drugih predpisih. Določbe namreč načeloma veljajo tudi za društva, ne veljajo pa za lastninjenje vodnih zemljišč in nepremičnin športnih društev, kajti predpisi, ki naj bi urejali ta področja, so še v parlamentarni proceduri. Obrazci za lastninjenje, ki je že mogoče, so bili objavljeni v Uradnem listu R Slovenije št. 58, kije izšel 25. septembra 1997. Vpis v zemljiško knjigo se opravi na predlog dru- ŠTEFAN SOBOČAN Pozor! Kopirani bankovci! Le kdo ima »tiskarno« denarja? Bodite previdni pri sprejemanju desettisočakov! Kje so tisti časi, ko so morali imeti malopridneži veliko tehničnega znanja, da so lahko pripravili matrice za tiskanje ponarejenega denarja. Danes gre očitno veliko lažje: priskrbiš si odličen laserski barvni tiskalnik, nanj položiš pravi denar, nastaviš aparat za določeno - željeno število kopij in delo je opravljeno v nekaj minutah. Pač odvisno, koliko ponaredkov želiš! Ponarejanje denarja je seveda kaznivo. V Kazenskem zakoniku R Slovenije je o tem določilo v 249. členu: Kdor napravi kriv denar z namenom, da bi ga spravil v obtok kot pravega, ali kdor predrugači pravi denar z namenom, da bi ga spravil v obtok, ali kdor tak ponarejen denar spravi v obtok, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let. Enako se kaznuje, kdor si preskrbi ponarjen denar z namenom, da bi ga spravil v obtok kot pravega. _ Če zarad^dejanja iz prejšnjega odstavka nastanejo motnje v gospodarstvu države, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Kdor da v obtok ponarejen denar, ki ga je prejel kot pravega, ali kdor ve, da je bil denar ponarejen ali je bil tak denar spravljen v obtok, pa tega ne naznani, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev. Ponarjen denar se vzame. Zgodilo se je ... Kapca: Smrtna nesreča pešca Na pomurskih cestah smrt še naprej kosi, saj sta ob koncu tedna ugasnili dve življenji. V soboto, nekaj minut pred sedmo uro, je na lendavskem območju boleče odjeknila vest o tragični prometni nesreči 75-letnega Mihaela Magdiča iz Kapce, ki se je peljal s kolesom po delu magistralne ceste skozi Kapco. Nov dokaz, kaj se lahko zgodi že zaradi tako majhne neprevidnosti: kolesar naj bi zavijal v levo, ne da bi se prepričal, ali je to dovolj varno, kar pa je bilo usodno, saj je pripeljal osebni avto, ki gaje vozil Boris G. iz Ljubljane, in zgodila seje nesreča, v kateri je kolesar dobil tako hude poškodbe, daje zaradi njih na kraju nesreče umrl. Lutverci: Smrtna nesreča motorista •V soboto ob 17.25 seje zgodila tragedija na regionalni cesti pred Lutverci. 35-letni Friderik Urbančič iz Črnec na Apaškem polju, ki se je peljal z neregistriranim motornim kolesom po cesti iz Apač proti Podgradu, seje domnevno zaradi neprimerne hitrosti zaletel v zadnji del tovornjaka, ki je stal ob desnem robu vozišča. Motorist je sicer zaviral, a bilo je že prepozno: po trku je motor in voznika odbilo na levi vozni pas, kjer sta obstala. Voznik je na kraju nesreče umrl. Tovornjak je voznik F. P. iz Spodnje Ščavnice, ki je ustavil na cesti in vključil smerokaze, ker je kamen izpod kolesa poškodoval vetrobransko steklo nekemu osebnemu avtu. Hrastje-Mota: Zgodilo se je v gosti megli Marjan K. z Račkega Vrha seje v četrtek okrog 19.30 peljal z osebnim avtom iz Hrastja - Mote proti Radencem. Zunaj Hrastja - Mote je dohitel pešca Franca K. iz Hrastja - Mote, kije ob sebi potiskal kolo. Zaradi domnevne vožnje preblizu desnega roba vozišča, povrh pa je bila gosta megla, je avto zadel v pešča in ga zbil po cestišču. Avtomobilist je ponesrečencu ponudil prvo pomoč in ga odpeljal domov. Sprva je kazalo, da ni nič hudega, naslednji dan pa se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, zato so Franca K. odpeljali v bolnico v Rakičan, kjer so zdravniki ugotovili, da je utrpel hudo poškodbo, zato je ostal na zdravljenju. Ptujska Cesta: Več poškodovanih Sonja H. seje peljala v ponedeljek, 27. oktobra, skozi Ptujsko Cesto proti Gornji Radgoni. Zunaj Ptujske Ceste je dohitela voznika osebnega avtomobila, ki je začel zavirati, ker je pred njim vozila kolesarska. Le-ta namreč ni mogel prehiteti, ker mu je nasproti prihajalo drugo vozilo. Avto-mobilistka Sonja H. je zelo zavirala, zaradi česar je avto na spolzkem cestišču zaneslo na levi vozni pas, in sicer prav v hipu, ko je naproti pripeljal osebni avto, ki gaje vozil Jakob Š. Vozili sta trčili. Sonja seje poškodovala lažje, Jakob hudo, njegova sopotnica pa je utrpela lažje poškodbe. Gmotna škod znaša 400.000 tolarjev. Krog: Vlom v trgovino V četrtek, 23. oktobra, med L uro in 6.50 je nekdo vlomil v Potrošnikovo trgovino v Krogu. Očitneje bil na delu strasten kadilec (ali preprodajalec), kajti med množico blaga je »izbral« le razne vrste cigaret v skupni vrednosti 180.000 tolarjev. Pogled: Ognjeni zublji Požar, ki je izbruhnil 24. oktobra ob 20.45 na podstrešju stanovanjske hiše M. Z. na Pogledu na Apaškem polju, je povzročil škodo v vrednosti 4.000.000 tolarjev. Do začetka tega tedna preiskovalci še niso ugotovili oziroma potrdili vzroka, zakaj je zagorelo. Petanjci: Spal v gorečem avtu A. M. iz Maribora je 25. oktobra nekaj minut po 3. uri na Petanjcih ustavil svojo petko (renault 5), da bi si odpočil. Ker je bilo hladno, je motor pustil v teku. Okrog 3.30 je izbruhnil požar in avto, iz katerega je šofer pravočasno izstopil, je povsem zgorel. Ker je bilo vozilo starejše, je škode »le« za 800.000 tolarjev. Požar so pogasili petanjski gasilci. Murska Sobota: Požar v Cankarjevi ulici V soboto, 25. oktobra, ob 4.30 je začela goreti stanovanjska hiša v Cankarjevi ulici v Murski Soboti, po kateri se vije gost promet, vendar ne kaže, da bi požar zanetili avtomobilski plini. Škode je za 2.000.000 tolarjev. Murska Sobota: Če se blazina pregreje Zaradi dotrajalosti električne grelne blazine je 25. oktobra ob 4.20 prišlo do požara v spalnici stanovanjske hiše E. K. v Murski Soboti. Škoda je kar velika: po nestrokovni oceni je je za 2.500.000 tolarjev. Ogenj so pogasili soboški gasilci. Š.S. Tako kazenska zakonodaja. Kdove, ali ponarejevalci, bolje rečeno »kopirarji«, ki so v zadnjih desetih dneh dali v »obtok« fotokopirane bankovce po 10.000 in 5.000 tolarjev in nekaj 100 mark, vedo, v kaj se spuščajo oziroma kaj jih čaka, ko jih bodo odkrili? Za zdaj sicer še ni uradne informacije z UNZ oziroma kriminalistične službe, kako daleč so prišli s preiskavo, vse pa kaže, da so jim na sledi. Ta hip tudi še ne moremo poročati, ali je bilo fotokopiranih le nekaj ducatov bankovcev, ki so jih ljudje sprejeli, in potem, ko so ugotovili, da so ponaredki - prekleli, dejstvo paje, da je bilo največ ponaredkov v obtoku na območju murskosoboške in ljutomerske upravne enote. To pa seveda še ne more pomeniti, da so ponarejevci doma na tem območju. Prav čudno je, da ljudje (zlasti v trgovinah in gostilnah) sprejemajo bankovce kar tako - »na slepo«, ne da bi se skušali prepričati, ali so pravi. Ponaredek seveda ne more biti »original«! Pomurski fotokopirani bankovci so sicer barvni, a bledi; papir še zdaleč ni pravi, bankovci imajo v glavnem iste številke in tako naprej. Ko bi bili ljudje, ki sprejemajo 10.000 tolarjev, vsaj nekoliko večji »strokovnjaki za denar«, bi brž ugotovili, da jih hoče nekdo naplahtati. Najbrž je večina tistih, ki so ugotovili ponaredke, najdbo prijavila in požrla grenko slino: oškodovanje za 5.000 oziroma 10.000 tolarjev ali 100 mark. V nedavni preteklosti so odkrivali veliko ponarejenih italijanskih lir, zagotovo pa se je našel tudi kdo, ki seje hotel ponaredka znebiti tako, da ga je dal naprej v obtok, s čimer je storil kaznivo dejanje, za katero je zagrožena šestmesečna zaporna kazen. Časi, ko si težko naredil stroj za tiskanje denarja, so minili: danes gre »lahko« s kopirnim strojem ali laserskim tiskalnikom. S tem pa seveda ne želimo nikogar spodbuti k ponarejanju! Zapisali smo tudi, kaj čaka tistega, ki prekrši 249. člen kazenskega zakona. Š. S. Aport vestnik, 30. oktober 1997 Slovenski nogometni pokal Nogometni komentar Mura že v polfinalu! V prvi četrtfinalni tekmi za slovenski nogometni pokal je soboška Mura v Fazaneriji premagala s presenetljivo visokim rezultatom pokalnega prvaka Maribor Teatanic. Sobočani tako nadaljujejo tradicijo, saj Mariborčani že pet let niso zmagali v Fazaneriji. Po seriji zmag v državnem prvenstvu je Maribor tako v Murski Soboti doživel doslej najhujši poraz. Sobočani so tokrat zablestili z odlično igro, povsem nadigrali goste in navdušili gledalce, ki so videli lepe akcije in zadetke. Gole za Muro so dosegli: Škaper, Lukič, Cipot, Cirkvenčič in Dominko. S to zmago so si Sobočani najbrž že zagotovili uvrstitev v polfinale, saj je skoraj nemogoče, da bi lahko Mariborčani na povratni tekmi, ki bo 5. novembra v Ljudskem vrtu, dosegli šest zadetkov. Mura je igrala v naslednji postavi: Nemec, Lukič, Alihodžič, Ilič, Ošlaj, Fras (A. Baranja), D. Baranja, Vogrinčič, Dominko, Gutalj (Cirkvenčič), Škaper (Cipot). Odlična igra Mure, Potrošnik potrebuje okrepitve Prva državna nogometna liga _____________________________ Mura : Olimpija 2 : 0 Murska Sobota - Igrišče v Fazaneriji, gledalcev 2.000. Sodnik: Ziren-stein (Portorož). Strelca: 1 : 0 A. Baranja (9), 2 : 0 Gutalj (19). Mura: Nemec, Lukič, Ošlaj, Alihodžič, Dominko, Cipot (Cirkvenčič), D. Baranja, A. Baranja, Vogrinčič (Bukovec), Ilič, Gutalj (Gabor). Rudar : Potrošnik 3 : 0 Velenje - Igrišče Rudarja, gledalcev 600. Sodnik: Horvat (Vrhnika). Strelci: 1 : 0 Javornik (32), 2 : 0 Vidojevič (53), 3 : 0 Gajser (82). Potrošnik: Kuzma, Godina (Zver), Tratnjek. Zemljič, Dvoršak, Mirtič (Forjan), Črnko, Kečan, Kotnik, Zec, Franko (Markovič). Druga državna nogometna liga Nafta : Elan 1: 1 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 200. Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelca: 0 : 1 Šumar (7), 1 : 1 Gabor (27). Nafta: Zver, Hozjan, Gaševič, D. Novak, T. Novak (Nedelko), Drvarič, Vickovič, Šabjan, Gabor, Utroša, Tratnjek. Tretja državna nogometna liga ___________________________ Turnišče : Variš 7 : 0 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 150. Sodnik: Amidžič (Orehova vas). Strelci: 1 : 0 Albin lackovič (49, 2 : 0 Rituper (35), 3 : 0 Vegič (45), 4 : 0 Čizmazija (60), 5 : 0 Čizmazija (64), 6 : 0 Rituper (66), 7 : 0 Čizmazija (83). Turnišče: Senica, Ternar, Albin Lackovič, Pucko, Albert Lackovič, Lutar, Litrop, Vegič, Rituper, Lacko, Čizmazija. Variš: Zajtl, Hepe, Bažila, Šooš (G. Žalik), A. Horvat, Balantič, J. Horvat, J. Žalik, Bukovec (Sankovič), Gyurkač, Šabjan. Unior : Odranci 0 : 3 Zreče - Igrišče Uniorja, gledalcev 150. Sodnik: Breče. Strelci: Radiko-vič, Vegič in Baranja. Odranci: Marič, D. Kreslin, Vegič, Pozderec, Virag, Ulen, Stanislav Kavaš, Jovanovič (Marinič), Baranja (Zakojč), Cener (Sebastjan Ka-vaš), Radikovič. Pohorje:: Bakovci 5 : 4 Ruše - Igrišče Pohorja, gledalcev 400. Sodnik: Šegula (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Dobaj (7), 2 : 0 Dobaj (15), 2 : 1 R. Berendijaš (29), 2 : 2 Kokaš (35, 2 : 3 Kokaš (44), 3 : 3 Žolek (55), 4 : 3 Dobaj (74), 5 : 3 Hafner (79), 5 : 4 B. Berendijaš (84 1 H m). Bakovci: Šiftar, R. Berendijaš, Žekš, Živič, Buzeti, Kokaš, Krančič, Mesarič, Ristič, B. Berendijaš (Holcman), Papič. Usnjar : Goričanka 2 : 3 Šoštanj - Igrišče Usnjarja, gledalcev 150. Sodnik: Velički (Maribor). Strelci: 0 : 1 A. Šalamon (13), 0 £ 2 A. Šalamon (15), 1 : 2 Mujakovič (18), 1 : 3 Kosednar (77), 2 _: 3 Čanič (87 - 1 Im). Goričanka: Nemec, Horvat, Žilavec, Kren, B. Šalamon, Kolar, Kosednar, Gomboc, Poredoš, A. Šalamon, Kovač. Črenšovci: Kungota 4 : 2 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 100. Sodnik: Majcen (Šentjur). Strelci: 1: 0 Dejan Horvat (8), 2 : 0 Dejan Horvat (30), 2: 1 Stojanov (58), 3 : 1 Vori (65), 4 : 1 Vesenjak (85), 4 : 2 Fridauer (88). Črenšovci: Karoli, Pintarič (Virag), Vučko (Zelko), B. Horvat, Graj, Hotko, Plej, Voroš, Vesenjak, Vori, D. Horvat. Nogometaši Mure niso izgubili že osem tekem (sedem prvenstvenih in eno pokalno) in igrajo čedalje bolje, zlasti pa učinkoviteje, kar je bila do nedavnega njihova slabost. Z odlično igro so presenetili državnega prvaka Maribor v četr-flnalni pokalni tekmi, ki 240 minut ni prejel zadetka, in mu kar petkrat zatresli mrežo. Odlično so igrali tudi prvi polčas na prvenstveni tekmi z ljubljansko Olimpijo in se povzpeli na drugo mesto lestvice, ko so si z dvema lepima zadetkova zagotovili zmago. Trener Milan Ko-blencer, ki dobro krmali s staro in mlado generacijo, je v ponedeljek opravil zadnji izpit in si pridobil potrebno trenersko kvalifikacijo. Če bodo Sobočani nadaljevali s tako igro, potem se jim nasmiha naslov jesenskega prvaka. V preostalih petih tekmah igra Mura doma z Rudarjem, Primorjem in Potrošnikom, gostuje pa pri Mariboru in Setu Vevčah. Povsem drugače je pri drugem prekmurskem prvoligašu Potrošniku iz Beltinec. Po uspešnem štartu in dobrih začetnih igrah je prišlo do nerazumljive stagnacije in nihanja v igri. Skoraj nemogoče se zdi, da so v gosteh premagali vodeče Primorje, doma pa izgubili z zadnjimi Vevčami. V Beltincih sicer ugotavljajo, da imajo po kakovosti eno najslabših moštev v prvi državni ligi, da pa je poleg neučinkovistosti, ki je največja slabost moštva, zelo padla motiviranost, borbenost in ostrina. Zato so že potegnili prve poteze. Potem ko sta klub med tekmovanjem zapustila Neuvirt (Drava) in Džaflč (tujina), so se odpovedali Damišu, enaka usoda pa čaka tudi Markoviča, če na nedeljski tekmi s Korotanom v Prevaljah ne bo zaigra! drugače. Tudi trener Milovan Tarbuk bo moral zaostriti kriterij treniranja, saj nekateri igralci nimajo profesionalnega odnosa do dela. Pričakovati pa je tudi še nekatere druge spremembe. Potrošnik namreč potrebuje nekatere osvežitve in okrepitve. Z dosedanjim potekom tekmovanja tudi niso zadovoljni pri edi- nem prekmurskem dnigoligašu lendavski Nafti. Lendavčani zadnja štiri kola niso okusili zmage, z zadnjimi tremi neodločeni izidi pa so se znašli na desetem mestu lestvice. Prekmurska moštva pa uspešno tekmujejo v tretji državni nogometni ligi vzhod. Po desetih odigranih kolih so kar štiri moštva Črenšovci, Odranci, Bakovci in Goričanka prav pri vrhu. Slabše gre le Turnišču in Varisu iz Lakoša. Osvojene štiri toke v zadnjih dveh kolih v prekmurskih derbijih (1: IzGo-ričanko v Rogašovcih in 7: Oz Narisom) pa kažejo, da so v Turnišču uspeli prebroditi krizo in da se jim obetajo boljši časi. Feri Maučec 1.SNL Rezultati - 13. krog Mura: Olimpija 2 :0 Rudar: Potrošnik 3 : 0 Maribor: Publikum 3 : 0 Vevče : Korotan 1 : 1 Primorje : Gorica 0 : 1 Maribor Mura Gorica Primorje Olimpija Rudar Publikum Korotan Potrošnik Vevče 13 8 1 4 13 7 3 3 13 7 2 4 13 7 2 4 13 4 6 3 13 4 4 5 13 4 4 5 13 3 5 5 13 4 1 8 13 2 2 9 20:7 25 20:15 24 21:11 23 24:16 23 18:18 18 15:14 16 20:23 16 10:16 14 13:24 13 10:27 8 2. SNL Rezultati - 12. krog Nafta : Elan 1 : 1 Šmartno : Drava 0 : 0 Koper: Rudar 0 : 0 Triglav : Domžale 2 : 1 G. opekarne : Črnuče. 5:1 Dravograd : Železničar 1 : 1 Zagorje : Šentjur 0 : 1 Aluminij: Jadran 0 : 1 Triglav 1210 1 1 30:10 31 Koper 12 8 3 1 37:8 27 Železničar 12 6 4 2 19:11 22 Domžale 12 6 4 2 17:11 22 Aluminij 12 5 2 5 14:14 17 Elan 12 4 5 3 18:20 17 Šentjur 12 4 4 4 13:16 16 Dravograd 12 3 6 3 13:14 15 Jadran 12 4 3 5 13:18 15 Nafta 12 3 5 4 13:13 14 Rudar 12 4 2 6 10:16 14 G.opekarne12 2 6 4 17:23 12 Drava 12 2 4 6 9:11 10 Šmartno 12 2 4 6 20:24 10 Zagorje 12 2 3 7 10:22 9 Črnuče 12 2 2 8 11:33 8 3. SNL vzhod Rezultati - 10, krog Turnišče : Variš 7 : 0 Pohorje : Bakovci 5 : 4 Črenšovci : Kungota 4 : 2 Usnjar: Goričanka 2 : 3 Unior: Odranci 0 : 3 Paloma : Pobrežje 8 : 0 Kovinar: Dravinja 0 : 3 Pohorje 10 8 1 1 36:12 25 Črenšovci 10 7 1 2 25:12 22 Odranci 10 6 3 1 19:7 21 Bakovci 10 6 1 2 30:16 19 Goričanka 10 5 3 2 19:14 18 Dravinja 10 5 1 4 19:19 16 Unior 10 4 2 4 11:18 14 Paloma 10 4 1 5 25:17 13 Kungota 10 3 2 5 12:22 11 Usnjar 10 3 1 6 13:18 10 Turnišče 10 2 3 5 17:22 9 Pobrežje 10 2 3 5 9:26 9 Variš 10 1 2 7 10:29 5 Kovinar 10 0 4 6 7:20 4 1. MNL MS Rezultati - 10. krog Čarda: Ljutomer 11:1 Serdica : Ižakovci 2 : 1 Tromejnik : Piramida 3 : 2 Odbojka Pomgrad še edini brez poraza V petem krogu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. A-ligi je Pomgrad v Murski Soboti s težavo premagal Kamnik s 3 : 2 (15 : 10, 15: 10, 13: 15,8: 15, 22: 20). Sobočani so po prvih dveh nizih zelo popustili, tako da so gostje rezultat izenačili in o zmagovalcih je odločal skrajšan peti niz. Sobočani pa so prijetno presenetili v šestem kolu, saj so na Ravnah presenetljivo, vendar zasluženo premagali še neporaženi Fužinar s 3 : 1 (15 : 12, 18 :16, 8 : 15, 15 : 12). Odbojkarji Pomgrada iz Murske Sobote so tako po šestem kolu še edini neporaženi. OK Pomgrad Ljutomerčanke premagale Sobočanke V petem krogu prvenstva v dr- čeva, Drevenškova, 01e'2e^ pilova, Slebingerova, Kuna Morečeva, Časarjeva, K ?a. jeva, Kolarjeva. OK Ljuto varovalnica Maribor: Ko Stankovičeva, Šoštaričev sijeva, Pirherjeva, Štumppv -kova Tretiniekova, Jureseva, Odbojka - 1. A moški Pomgrad Fužinar Salonit Gradis Olimpija Kamnik Krka Šoštanj 6 6 6 6 6 6 6 6 6 5 5 3 2 1 1 1 0 1 1 3 4 5 5 5 18:9 16:4 15:3 11:9 7:12 7:17 4:15 4:15 12 10 10 6 4 2 2 2 Odbojka - 1. A ženske Branik Koper Sobota N. mesto Ljutomer Krim Bled ŠOU 6 6 6 6 6 6 6 6 6 5 4 3 2 2 2 0 0 1 2 3 4 4 4 6 18:3 16:4 14:10 11:12 9:13 8:13 10:16 3:18 12 10 8 6 4 4 4 0 ****' W Odbojka - 1. B moški Bled Žužemberk Ljutomer Granit Sim. zaliv Termo L. Brezovica Kočevje 6 6 6 6 6 6 6 6 6 0 4 2 4 2 3 3 3 3 2 4 1 5 1 5 18:0 14:7 12:10 12:12 9:12 8:14 7:16 6:15 12 8 8 6 6 4 2 2 sti' Košarka - 1. B moški Zagorje Loka kava Radovljica Radenska Ilirija Olimpija ml. Triglav Hrastnik Comet Ježica Litija Kemoplast 4 4 4 4 5 3 4 3 5 2 4 2 4 2 4 2 4 2 4 1 4 0 4 0 0 0 2 1 3 2 2 318:253 308:247 320:346 311:279 337:362 311:283 289:281 2.270:268 2 3 4 4 296:297 8 8 8 7 7 6 6 6 6 264:319 5 267:293 4 261:324 4 Beltrans : Vega 4 : 1 Roma : Univit 2 : 4 Kerna : Lesoplast 2 : 1 Čarda 10 7 1 2 31:14 22 Kerna 10 7 1 2 20:8 22 Beltrans 10 6 2 2 29:17 20 Univit 10 5 4 1 27:13 19 Roma 10 5 1 4 28:27 16 Piramida 10 5 1 4 19:18 16 Serdica 10 5 1 4 11:12 16 Ižakovci 10 3 3 4 13:13 12 Tromejnik 10 3 1 6 17:21 10 Lesopiast 10 2 3 5 16:17 9 Vega 10 1 1 8 10:24 4 Ljutomer 10 1 1 8 8:45 4 1. MNL Lendava Rezultati -11. krog Polana : Kobilje 1 : 1 Renkovci: Panonija 4 : 0 Bistrica : Hotiza 1 : 0 Dobrovnik : Nedelica 2 : 3 Renkovci Polana Panonija Bistrica Nedelica Hotiza Kobilje Dobrovnik 11 11 11 11 11 11 11 11 8 6 4 4 3 4 3 2 1 4 5 2 4 1 2 1 2 1 <2 5 4 6 6 8 37:14 25 18:8 22 18:21 16:19 13:17 18:27 19:21 21:33 17 14 13 13 11 7 2. MNL MS vzhod Rezultati - 11. krog Rotunda : Šalovci 2 : 2 Prosenjakovci: Hodoš 0 : 1 Grad : Bogojina 10:3 tešanovci prosti Pomurski derbi med ženskima odbojkarskima ekipama v prvi državni ligi med Soboto in jul1®0' presenetljivo, vendar zasluženo končal z zmago Ljutomerčank. Fotografij®- lova in Šerčeva. V gostuje Sobota v Kopr - pjj, pa igra doma s Krimo111- Murska Sobota: Berdon, Tot, Ke-rec, Bačvič, Čeh, Marič, Tinev, Topovšek, Poredoš, Fujs. V naslednjem kolu igra Pomgrad z državnim prvakom Salonitom. Tekma bo v nedeljo, 2. novembra, ob 18. uri v športni dvorani OŠ III v Murski Soboti. (FM) Hodoš Grad Tešanovci Šalovci Rotunda Bogojina 9 10 9 10 9 9 7 6 4 4 1 1 0 1 1 1 1 0 2 3 4 5 7 8 33:16 21 36:20 23:27 28:33 18:41 18:39 19 13 13 4 3 žavni ženski odbojkarski 1. A-ligi je ekipa Sobote po pričakovanju v Ljubljani premagala ekipo ŠOU Julči Frupivital s 3 : 0 (15 : 10, 15 : 8, 15 : 10). Vodeča ekipa Infon-da Branika iz Maribora pa je po pričakovanju premagala Ljutomer Zavarovalnico Maribor s 3 : 0 (15 : 2, 15:0, 15 : 12). V šestem krogu je bil v Murski Soboti pomurski derbi med Soboto in Ljutomerom Zavarovalnico Maribor. Presenetljivo, vendar zasluženo so Zmagale Ljutomerčanke z rezultatom 3 : 1 (15 : 11, 15 : 8, 11 : 15, 15 : 12). OK Sobota: Zaporož- Zmaga in P°raZ Ljutomera vdr V petem krogu žavni moški L B-hgU> s 3:1 gosteh premagal Gr® . :2L 15:12,15:11- ^^5 stem kolu pa je . 0 p5:. magal Ljutomer s 3 • pfirn’ : 8, 15:3).OKLju2%i> Šmauc, Babič, Dobos 1 §) Savič, Pirher, Rajnar- . Šport od tod in tam 2. MNL MS zahod Rezultati -11. krog Dokležovje : Cankova 5 : 1 Apače : Gančani 4 :1 Makoter: Slatina 3 : 0 Pušča: Lipa 0:0 Apače 11 6 4 1 24:12 22 Makoter 116 4 1 23:11 22 Upa 116 2 3 24:14 20 Pušča 11 5 1 5 21:26 16 Gančani 114 2 5 19:17 14 Dokležovje 114 2 5 24:23 14 Cankova 11 4 2 5 23:26 14 Slatina 11 0 1 10 13:42 1 2. MNL Lendava Rezultati - 9. krog Olimpija : Dolina 2 : 1 Žitkovci: Petišovci 0 : 0 Graničar : Nafta vet. 4 : 3 Čentiba: Mostje Kapca prosta Mostje Graničar Žitkovci Kapca Nafta vet. Čentiba Dolina Olimpija Petišovci 8 8 8 8 8 8 8 8 6 5 5 4 3 2 2 2 2 : 5 1 2 2 1 2 2 1 0 1 1 1 3 3 4 5 6 27:9 19 31:13 17 13:6 17 22:17 25:16 19:18 9:26 11:23 13 11 8 7 6 8 1 1 6 5:34 4 ---——'^odn* Nogomet - V Pacsu na Madžarskem je bil me^^r:e ---- metnbi turnir za dečke do 14 let. Med štirimi mos izgub1* la tudi lendavska Nafta in zasedla tretje mesto. Nafta ZTE-jem z 0 : 4 in premagala Pacso z 1 : 0. (F. B.) Mali nogomet - V tekmovanju prve slovenske lig ---- gometu je ekipa Puntarja iz Tolmina premagala ” a plast iz Ljutomera s 6 : 5 (S. Novak 2, Stojko, Kosi in pf6ni1 movanju druge slovenske lige v malem nogometu je s 4:3( Železne Dveri Unikat Belec s 6 : 0, Agrotim pa Opl°tnl G Med šfi"rim "ekipam^CVen je pripravil namiznotenisk^^ Cvena l„ druea C”' . j, L1 ve v streLn^u 7drŽa-nem prvenslvu ministre™ 95 tekmovalcev in^ z™™0 puško’ kiJe biI° v Postojni. Je s°dje □ Sz! Med 1S tekmovale,, v kaleeoriji do ’» .... rs* bjanič 3, Štaman 1). N. Šoštarič *~ 1 vciviauuv. mvu , , tudi Sobočan Davor n/ ^7’“"------------ . I---1 Košarka v ^anc m zasedel šesto mesto. (1 L--- ski lisi vrh "ada'JevanJu tekmovanja v prvi slovens Najboljši strelki- ° P° zas,ugl pristranskega sojenja ' mlade Sob<^^^ in Omanova, 14. V sestro Kerečeva 16 premaSale Rogaško s 60-1 va 6 Zverova’ ■ ^fnova l' Moravčeva 10, Pušenjakoma ' ^verova in Makovčeva po 4. Letnik, 30. oktober 1997 ^'port 13 Košarka Tretja zmaga Radenske t V četrtem krogu prvenstva v Ifžavni moški košarkarski 1. B-je ekipa Radenske gostovala Pri Ježici v Ljubljani in zmagala s :66 (33 : 3 1) ter dosegla tret-Jo zmago. Po začetni enakovred-n' igri so si Radenčani že v pr-’em polčasu priigrali prednost Osetih točk, na odmor pa odšli s prednostjo dveh točk. Zlasti so 'Stali zei0 zbrano v končnici. ^relci za Radensko: Ojsteršek 9. Karlo 15, Pavlin 13, Novak h Ulaga 7, Želj 5, Banič 5, Bra-j vič l.V prihodnjem kolu igra ženska doma z vodečim in poraženim Zagorjem. Tekma °v nedeljo, 2. novembra, ob 19. •ri, ^raz Pomurja $kinyja v Ljubljani ,y sedmem krogu prvenstva v havni ženski košarkarski ligi je ■Pa Pomurja Skinyja iz Murske gostovala v Ljubljani pri nji in doživela visok poraz 44 : 1(21 : 46). Mlade Sobočanke ,Ot°krat igrale nekoliko slabše na prejšnjih tekmah. Strelke Pomurje Skiny: Jocičeva 15, 'tičeva 11, Horvatova 7, Fefe- Matejeva 3, Huzjakova in Janova po 1. V naslednjem .Ha Pomurje Skiny doma v 8- novembra, z ekipo | j eJe Marmorja. ^številčnejši člani TS Radenske ,a drugem ljubljanskem tekaš-»Jnaratonu, kjer je sodelovalo Ut tisoč tekačev, so bili naj-pnejši člani TS Radenske, je v treh različnih panogah f Uvalo več kot 40 tekačev in rekreacijskem teku na ijt Uhii najuspešnejši pomur-'l c 'Partl*1 Žinko, ki Je zase- 6 n° mesto, Mojca Meglič Rokoborba__________ Hočani ^Pričljivo lagali Vu nartu je bil mednarodni 'turnir za mlajše dečke slogu. Sodelovalo Kij? u°Valcev in tekmovalk iz ’ hrvaške in Slovenije. Lep Kr!HOse£li mladi rokoborci ^Prvih S°hote, saj so zasedli '«Post hkrati pa prepričlji-Kti ' eUpni zmagovalec. Re-\Kd°24 kg; L A' Fajs’ do s JS’ 'zPadel v drugem v kj’ a kg: 1. T. Potočnik; do 'zPadel v drugem 25 kg: *■ M’ Pot°čnik, Pk: ; H v drugem krogu; do Miholič, 2. Šernek, 4. K L? kg: 2. Červek; do 50 Nem. aaev, Gomboc, izpadel v r°gu. (R. Bačič) ^tinov tek k Ade Se.kcija Športnega dru-% oj 'Cl 'n Turistično društvo rganizirata 15. jubilejni p°h°d >n kolesarje kadenci-Bratonci, ki novembra 1997 ’ kl jih je vsako leto Vesar-Pretekli, prehodili in Vlasti 2i km na progi Ra’ 1'^Ov Je'M°ta-Bučečovci- V ds-Veržej-Dokle-P°hodniki bodo Ve1cih ^e Martina Sreša V11 kol °b g00, tekači ob karji ob 10-30. Okre-H V Stari Novi vasi. X PrJTT 6?° V $ratoncih bo dru-anJe- (FM) Sah______________________________ Radenska Pomgrad zopet v super ligi V Šentjurju so bila odigrana preostala kola (5., 6. in 7.) v prvi slovenski šahovski ligi. Lep uspeh sta dosegli prekmurski ekipi Radenske Pomgrada iz Murske Sobote in Rokade iz 'Lendave, ki sta zasedli prvo in drugo mesto. Rezultati - 5. kolo: Radenska-Pomgrad : Rokada 3 : 3 (za Radensko Pomgrad sta zmagala Hulak in Kovač, remizirala pa Zupe in Cigan, za Rokado sta zmagala Navenšek in Ivanec, remizirala pa Šifrer in Plesec); 6. kolo: Rokada : Branik 5 : 1 (zmagali so Schneider, Šifrer, Navinšek, Ivanec, remizirala pa Plesec in Gerenčer); Radenska Pomgrad : Lipa Šentjur 4 : 2 (zmagali so Kovač, Gruškovnjak, Gomboc, remizirala pa Hulak in Cigan); 7. kolo: Rokada : Lipa Šentjur 4,5 : 1,5 (zmagali so Šifrer, Navinšek, Ivanec, remizirali pa Schneider, Plesec in Vida); Radenska Pomgrad : Sp. Poljska- Strelstvo ___________________________ Videmčani premagali Turniščane V drugem krogu prvenstva v prvi državni strelski ligi je ekipa SD Janka Jurkoviča iz Vidma premagala ekipo SD Štefana Kovača iz Turnišča s 1725 : 1723 krogov. SD Janka Jurkoviča Videm: Gorazd Kocbek 582, Sebastjan Vajda 575 in Anton Kocbek pa je bila deveta. V polmaratonu je Geza Grabar v absolutni kategoriji zasedel osmo, med člani pa peto mesto. Karli Vrbnjak je med veterani zasedel šesto, Slavko Kumek pa med mlajšimi veterani sedmo mesto. V maratonu je pri- Judo Ena zmaga Sobočanov V Celju je bilo prvo kolo državnega prvenstva v judu, kjer so sodelovale ekipe Murske Sobote, Iva Reje iz Celja, Branika Brokerja iz Maribora in Drave s Ptuja. Sobočani so premagali Branik z 8 : 6 (33:30). Zmage za Mursko Soboto so dosegli: Rančigaj, Hašaj, Mazuzi in Kos. Judoisti Iva Reje so premagali Mursko Soboto z 12 : 2 (50 : 10). Za Mursko Soboto je zmagal Šeruga. Ekipa Drave s Ptuja pa je premagala Mursko Soboto z 10 : 4 (45 : 20). Za Mursko Soboto sta zmagala Hašaj in Šeruga. Vrstni red: 1. Ivo Reja 6 (29:13), 2. Branik Broker 2 (16:12), 3. Drava 2 (19:23), 4. Murska Sobota 2 (14:22). (T. Kos) Konjske dirke ________________________________________| Nov rekord Dalija (J. Sagaj) med dveletniki 1:18,9 V Stožicah so bile zadnje letošnje kasaške dirke, ki si jih je ogledalo okrog 1.200 obiskovalcev. Sah V Radencih so že stekle priprave na prvi in največji mednarodni šahovski turnir v Sloveniji »Radenska open ’98«, ki bo od 19. do 28. januarja prihodnjega leta. Na turnirju bo sodelovalo okrog 250 šahistov in šahistk iz 14 držav, med katerimi bo tudi nekaj svetovnoznanih velemojstrov. (O. B.) Kegljanje_______________| Državna prvaka v kegljanju Marika Kardinar iz Dobrovnika in Hary Steržaj iz Ljutomera bosta od 30. oktobra do 2. novembra sodelovala na tekmovanju posameznikov za svetovni pokal, ki bo v nemškem Kelsterbachu. Košarka V četrtem krogu prvenstva v tretji državni moški košarkarski ligi je ekipa Vojnika premagala ekipo Lindaua Miarte i? Lendave s 85 : 63. Strelci za Lindau Miar te: Neuvirt 19, Granfola 14, Fe-her 13, Cor 10, Goreta 5 in Zrna 2. (F. Bobovec) va 4 : 2 (zmagali so Hulak, Zupe in Kovač, remizirala pa Cigan in Gruškovnjak). Šahisti Radenske Pomgrada iz Murske Sobote (najboljša sta bila Koavč 7 in Hulak 6 točk), ki so državni prvaki, so se po enem letu zopet vrnili v super ligo. Končni vrtsni red: 1. Radenska Pomgrad Murska Sobota 13 (31,5), 2. Rokada Lendava 12 (30,5), 3. Žalec 10 (25), 4. Spodnja Poljskava 6 (21,5), 5. Lipa Šentjur’5 (18), 6. Branik Maribor 5 (17), 7. Rudar Trbovlje 5 (14), 8. Slovenec Poljčane 0 (10,5). Radenska Pomgrad II sedma V Grižah sta bili na sporedu preostali dve koli (6. in 7.) tekmovanja v drugi državni šahovski ligi vzhod, kjer je sodelovalo 25 ekip, med njimi tudi tri iz Pomurja: Radenska Pomgrad II iz Murske Sobote, Lendava in Beltrans 568 krogov. SD Štefan Kovača Turnišče: Robi Markoja 584, Božidar Draškovič 574 in Daniel Režonja 565 krogov. Srečanje med Ljutomerom in Leskovcem se je končalo s 1720 : 1720, vendar je zmaga pripadla Leskovcu. Treba pa je povedati, daje Rajko tekla Jožica Šiftar na cilj kot sedma, v svoji starostni skupini pa je bila najboljša. Branko Švajgerje pri članih zasedel dvanajsto mesto. S tem so tekači iz pokrajine ob Muri sklenili letošnjo zelo bogato sezono. (G. G.) Lep uspeh je tokrat dosegel Jože Sagaj iz Ključarovec, saj je v prvi dirki dveletnikov zmagal z Dalijem z novim državnim rekordom 1:18,9. V isti dirki je Mister Lobell (Ja. Sagaj) zasedel tretje, Avio MS (M. Slavič) pa četrto mesto. V preostalih dirkah so Ljuto- | Sguash_____________ Ritlopova in Cvetko Squash klub Murska Sobota je organiziralj>rvo prvenstvo Pomurja za posameznike v squashu. Sodelovalo je 18 moških in 4 ženske. Pri moških je zmagal Bojan Cvetko s 40 točkami pred Badminton V Papi na Madžarskem je bil 7. tradicionalni mednarodni turnir v badmintonu za dečke do 13 in 15 let in za pokal Killiana. Sodelovali so tudi Lendavčani in dosegli naslednje uvrstitve: med dečki do 13 let je bil Žalik drugi, Jošar pa deveti, pri dečkih do 15 let je Ketler zasedel tretje, Skledar in Pal 5. do 8. mesto, Toplak je bil deveti. (V. Sekereš) iz Gornje Radgone. Naslov prvaka so osvojili šahisti Triglava iz Krškega in postali novi člani prve slovenske lige. Druga ekipa Radenske Pomgrada iz Murske Sobote je zasedla sedmo mesto in le za eno meč točko zaostala za tretjim Celjem. Beltrans je zasedel 21., Lendava pa 22. mesto. Rezultati - 6. kolo: Radenska Pomgrad II: Rudar Mežica 5 : 1 (zmagali so Radosavljevič, Bol-čič, Jerše, M. Kovač, remizirala pa Režonja in Gruškovnjak), Lendava : Šoštanj 2,5 : 3,5 (zmagala sta Vučko in Lazar, remiziral pa Strbad), Beltrans: Impol Slov. Bistrica 0,5 : 5,5 (remiziral B. Manič). Rezultati 7. kolo : Radenska Pomgrad II: Šoštanj 3 : 3 (zmagal je Kelemen, remizirali pa so Režonja, Radosavljevič, Bolčič in Gruškovnjak); Lendava : Impol Slov. Bistrica 1,5 : 3,5 (remizirali so Vučko, Strbad, Lazar); Beltrans : Črna 0 : 6. Robnik nastopil z mavčno oblogo na roki. SD Ljutomer: Manue-la Rudolf 583, Darko Horvat 573, Rajko Robnik 564 krogov. Tekma Trnovo : Koloman Flisar Tišina je bila preložena. V drugem krogu prvenstva v drugi državni strelski ligi je ekipa SD Radgone premagala ekipo SD Tovarne sladkorja Ormož s 1726 : 1661 krogov. SD Radgona: Ernst Huber 584, Milan Sve-tec 579 in Branko Horvat 563 krogov. Ekipa Elektra iz Maribora je premagala ekipo MI Pomurke iz Murske Sobote s 1709 : 1706 krogov. SD MI Pomurka: Tomaž Kerčmar ,576, Milan Kreft 567 in M. Žigo 563 krogov. V tretji državni strelski ligi je druga ekipa SD Kolomana Flisarja Tišina premagala Slovenske Konjice s 1661 : 1648 krogov. Za Tišino so tekmovali: Flegar, 560, Marič, 550, in Šoštarec, 551 krogov. Ekipa SD Frana Lešnika Vuka je premagala drugo ekipo Ljutomera s 1685 : 1672 krogov. Za Ljutomer so tekmovali: Mi-holič, 559, Štaman, 558, in Filipič, 555 krogov. SD Žalec je premagala SD Varstroj iz Lendave s 1647 : 1645 krogov. Za Varstroj so tekmovali: Sandra Zver, 558, Peric, 563, in Dominik Zver, 5.24 krogov. (FV, AK, FŠ, DS, FB) merčani zasedli še tri druga mesta: Liktor Lobell (Seršen) v četrti dirki 1:21,8, Meri Lobell (Babič) 1:18,9 v peti dirki in Koran Keystone (Tramšek) 1:20,1 v sedmi dirki. Tretji mesti sta zasedla Vister II (Jo. Sagaj) v četrti dirki, Ahaja (Ja. Sagaj) v šesti dirki in Duras (J. Sagaj) v sedmi dirki. Arsenom Orijem, 32, in Petrom Jeričem, 25 točk. Med ženskami pa je bila najboljša Simona Ri-tlop s 40 točkami pred Jasno Flisar, 32, in Ljubico Štornik, 25 točk. | Hokej na travi Slovenija tretja v Trstu V trstu v Italiji je bil ob otvoritvi igrišča z umetno travo mednarodni turnir v hokeju na travi treh dežel Italije, Hrvaške in Slovenije. Rezultati: Hrvaška: Slovenija 3 : 1 (Fujs) in Italija: Slovenija 7 : 1 (Puhan). Vrstni red: 1. Italija, 2. Hrvaška,'3. Slovenija. Odslej bo turnir tradcionalen. Namizni tenis_____________ Druga zmaga MT Sobote v Interpokalu Ekipa Moravskih Toplice Sobote je na gostovanju v Gumpoldskirchnu za interpokal dosegla drugo visoko zmago in se uvrstila med dvaintrideset najboljših ekip v tem tekmovanju. Kljub visoki zmagi domačini niso igrali tako podrejene vloge, saj se je končalo nekaj nizov tesno. Pri Sobočanih je bil najboljši Nekhmedovič, Unger je igral solidno, Horvat pa še ni v pravi formi. Mlada igralca Kocuvan in Solar sta igrala v dvojicah, kar je bil najbolj razburljivi niz. ATUS GUMPOLDSKIROCHEN : MORAVSKE TOPLICE SOBOTA 0 : 7 (Petčnek : Nekdvedovič 11 : 21, 12:21, Manninger : Horvat 21 : 18, 19 : 21, 17 : 21, Kosler : Unger 16:21, 17 : 21, Manninger - Kosler : Kocuvan - Solar 14 : 21, 27 : 29, Manninger : Nekdvedovič 19 : 21, 8 : 21, Petčnek : Unger 11 : 21, 8 : 21, Kosler : Horvat 11 : 21, 18:21). Zmaga Moravskih Toplice, poraz Radgone V petem krogu prvenstva v prvi slovenski članski namiznoteniški ligi je ekipa Moravskih Toplic Sobote prepričljivo premagala Ero iz Velenja. Vse pa ni šlo tako gladko, kot kaže rezultat. Zlasti so bila razburljiva srečanja Horvata z J. Slatinškom, Nekdvedoviča z U. Slatin-škom in igra dvojic, medtem ko je Unger zaradi nezbranosti izgubil srečanje z J. Slatinškom. Radgona je v derbiju še neporaženih ekip tesno izgubila v Preserju, lahko pa bi bilo povsem drugače, če bi Kovač dobil vsaj eno partijo. Pri Radgoni je bil najboljši Benko, ki je po odlični igri dosegel dve partiji, eno pa je prispeval Benkovič, ki je zamenjal Rihtariča. V naslednjem kolu igra Radgona s Petovijo na Ptuju, Sobota pa doma z Radljami. V drugi državni ligi je druga ekipa Moravskih Toplic Sobote v zadnjem krogu dvakrat zmagala in je po jesenskem delu prvenstva na drugem mestu. V tretji državni ligi so Puconci dvakrat zmagali in so po jesenskem delu prvenstva na prvem mestu. 1. SNTL - Era : Moravske Toplice Sobota 1: 6 (U. Slatinšek: Unger 12:21, 11:21, T. Vodušek: Nekhvedovič 10 : 21, 17 : 21, J. Slatinšek : Horvat 16 : 21, 25 : 27, Slatinšek-Slatinšek : Unger - Nekdvedovič 11 : 21, 22 : 20, 19 : 21, U. Slatinšek : Nekdvedovič 18 : 21, 19 : 21, J. Slatinšek : Unger 21 : 17, 15: 21, 23: 21, D. Vodušek: Horvat 15: 21, 12 : 21); Preserje : Radgona 4 : 3 (Petrovič : Kovač 11: 21, 21: 16, 21: 11, Petelin : Benko 9:21, 12:21, Pan : Benkovič 21 : 14, 21: 15, Petrovčič -Pan : Kovač - Benko 21 : 19, 21 : 19, Petrovčič: Benko 13 : 21, 14 : 21, Pan : Kovač 21 : 14, 21 : 14, Petelin : Benkovič 16 : 21, 21 : 19, 9 : 21). 2. SNTL - MTS II: Gralan 5: 2 (Solar 2, Kocuvan 1, Koščak 1, Koščak - Šbiil 1);MTS II: Melamin 6 : 1 (Koščak 2, Puhan 2, Gyorek 1, Koščak - Šbul 1), 3. SNTL - Puconci:Merkur 5 : 2 (Sapač 2, Fridrih 2, Smodiš 1); Puconci : Branik j : 0 (Smodiš 2, Fridrih 2, Sapač 2, Smodiš - Sapač 1). M. U. | Rokomet Zmagi Pomurke in Razkrižja V tretjemm kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Pomurka iz Bakovec v Murski Soboti v pomurskem derbiju premagala Radgono s 36 : 21 (18 : 8). Strelci: Javernik 7, S. Buzeti 7, Okreša 7, A. Vereš 5, Husar 4, Ritonja 3, J. Husar 2, Bencak 1 za Pomurko ter Smolko 6, Pintarič 5, Klun 4, Vučak 2, Vajngerl 2, Zorko in Fartek po enega za Radgono. Rokometaši Razkrižja pa so premagali Vuzenico s 25 : 18 (14 : 11). Najboljši strelci za Razkrižje: Hedžet 8, Rozmarič 5, Zanjkovič 5, Zabavnik 5. Tekma med Ormožem in Krogom je bila preložena, Kegljanje____________________________| Nafta premagala Radensko V petem krogu prvenstva v drugi državni moškrkegljaški ligi je lendavska Nafta v pomurskem derbiju v Radencih presenetljivo, vendar zasluženo premagala Radensko s 7 : 1 (5179 : 5065). Za Nafto so zmagali: Radakovič, 870, Felšo, 851, Peric, 877, Žalik, 841, in Horvat, 866 podrtih kegljev. Tekmoval je še Matko, 874 kegljkev. Edino zmago za Radensko je dosegel Miro Steržaj z 895 podrtimi kgelji, kar je bil najboljši rezultat. Tekmovali so še: Drvarič, 852, Mauser, 816, Hojnik 828, Kučan, 810, in Lešnik, 864 podrtih kegljev. (M. Ž.) Strelstvo___________________| Robi Markoja za Debevcem V Grosuplju je bilo tekmovanje v streljanju s standardno zračko puško, na katerem je sodelovalo okrog 90 strelcev. Lep uspeh so dosegli strelci SD Štefana Kovača iz Turnišča, saj je Robi Markoja zasedel drugo mesto takoj za Rajmondom Debevcem, ekipno pa so bili Turniščani tretji. Karate_______________ Brezovčeva in Sobočanke prvi V Trbovljah je bilo drugo pokalno tekmovanje Karate zveze Slovenije za mladince in mladinke. Sodelovalo je 191 tekmovalcev in tekmovalk iz 42 klubov. Med njimi so bili tudi pomurski tekmovalci in tekmovalke in dosegli nekaj dobrih rezultatov. V katah je bila Vesna Zadravec pri ml. mladinkah tretja, Mateja Recek (obe MS) pa tretja, ekipno je Murska Sobota (Zadravčeva, Husarjeva, Reckova) zasedla prv mesto. Med st. mladinkami je Brigita Brezovec (Ljutomer) zasedla drugo mesto. V borbah je bila najuspešnejša Brigita Brezovec (Ljutomer), saj je pri st. mladinkah v kat. do 55 kg zasedla prvo mesto. Nina Gaber (MS) je bila v kat. nad 55 kg tretja. Pri ml. mladinkah sta Nuša Ladinek (MS) v kat. do 55 kg in Martina Valjak (Radenci) v kat. nad 55 kg zasedli trteji mesti. V tekmovanju ml. mladincev je bil Mitja Klemenčič (MS) v kat. do 65 kg drugi, Matej Škandali pa v kat. do 55 kg 5. do 8. Pomurci so tako osvojili osem medalj. (D. Škandali) t Polet iz Murske Sobote pa je bil prost. (FM, NŠ) Sava premagala Mobix V sedmem krogu prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi je ekipa Save iz Kranja premagala Mobix iz Črenšovec z 29 ; 18 (12:9). Črenšovčanke so gostjam v prvem polčasu nudile močna odpor, medtem ko so v nadaljevanju popustile. Strelke za Mobix K. Pintaričeva 5, P. Smejeva 4, A. Pintaričeva 4, Litropova 4, K. Smejeva 1. 14 naših krajev vestnik, 30. oktober 1997 Skupaj z upokojenim univerzitetnim profesorjem Mirkom Šoštaričem iz Maribora, ki je sicer po poreklu Prlek, smo obiskali Sodince pri Ormožu 1 Delavci tesarske firme Gomboši s Tišine so postavili na 418 metrov visoki Kugli, pod katero je sotinski kamnolom, tale nenavadni stolp. S te razgledne točke seže pogled daleč naokoli. Naš dopisnik poroča, da na vrh pelje asfaltna cesta. Pozimi najbrž ne bo ravno veliko obiskovalcev, poleti pa kar precej. Tudi takih, ki bodo prišli morda samo zato, da bi fotografirali stolp, podoben budističnim svetiščem v Indiji. Račun za postavitev je menda plačala Občina Rogašovci. - Fotografija: F. Kuhar FILOVCI - Solastniki stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja v Filovcih 123, ki sta v soboškem odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju nekdanje soboške občine razglašena za etnološki spomenik, so Kristina Grahovec iz Gornjega Lakoša ter Dejan in Danijel Nemec iz Murske Sobote. Ker solastniki gmotno niso zmožni obnove objekta, ki je v slabem stanju, so moravski občini ponudili nepremičnino v odkup. Ker pa se le-ta ne zanima za odkup, so sklenili, da se omenjeni objekt črta iz odloka. M. J. POLANA - Za preplastitev ceste Polana-Predanovci je v letošnjem rebalansu proračuna Mestne občine Murska Sobota predvidenih 10 milijonov tolarjev. M. J. MOTVARJEVCI - Neutrjene bankine na cesti Bukovnica-Motvarjevci, kjer je tudi veliko gramoza, že nekaj časa ogrožajo varno vožnjo. Cestne bankine bo treba utrditi še na odsekih proti Ivancem, Tešanovcem in Martjancem, okrušen asfalt pa popraviti. Prav tako kaže označiti prehod za pešce pri avtobusnem postajališču v Moravskih Toplicah. M. J. ČIKEČKA VAS - V gospodarsko poslopje Aleksandra Jambora iz Čikečke vasi 14 je ob koncu letošnjega poletja udarita strela in zanetita požar, ki je uničil ostrešje gospodarskega poslopja. Škodo so ocenili na okrog 2 milijona tolarjev. Ker lastnik objekta ni imel zavarovanega, sam pa ne premore dovolj denarja, je moravski občinski svet sklenil, da iz sredstev izrednih proračunskih rezerv odobri 400 tisoč tolarjev za nakup kritine za gospodarsko poslopje. M. J. Zakaj ime Sodinci? »Veste, včasi so kraje imenovali po določenih dejavnostih. Tako so nastajali tudi priimki. Skoraj gotovo je, daje vas Sodinci dobita ime po bližnjem gradu, kjer je bilo nekoč sodišče. Mnogi še zdaj vedo pokazati mesto, kjer je stal grad ali strelski dvorec,« je menil prof. Šoštarič. Do kraja, kjer je stal grad, nas je popeljal domačin Franc Irgolič. Na grajsko poslopje pa spo- minjajo jarki in tudi zravnan prostor. »Grad so 1545. leta zažgali Turki. Zgornji del je bil lesen, spodnji pa iz kamna. Iz ostankov ruševin (temeljev) so sezidali cerkev sv. Lenarta v Podgorcih. Tudi v zidove kapele so vgradili kamen od gradu. Iz ostankov lesa pa so postavili hišo v Sodincih oziroma takratnem Dovečarju,« še menil Franc Irgolič in nadaljeval: »Kot vidite, je klop izklesana iz šest metrov dolgega kamna. Po ljudskem izročilu naj bi bita sodna klop v gradu. Ogledujejo si jo mnogi turisti, oglašajo pa se tudi zgodovinarji.« Klop je ob kapeli, ta pa ob stoletni vaški lipi. »Na pobudo krajanov smo obnovili kapelo in je sedaj ponos kraja in posvečena devici Mariji.« L. KRAMBERGER Velika Polana in Brezovica Referendum je uspel V Veliki Polani in Brezovici so imeli v nedeljo referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo kanalizacije. Glasovanje je uspelo v obeh krajih. V^Veliki Polani je bilo vpisanih v volilni imenik 757 volivcev. Od tistih, ki so prišli glasovat, jih je 174 oziroma 69,05 odstotka zaokrožilo besedo »za«. V Brezovici so imeli 202 volilna upravičenca, za uvedbo samoprispevka pa je glasovalo 54,92 odstotka glasovalcev. V Veliki Polani naj bi v petletnem referednumskem obdobju zbrali 25.000.000 tolarjev, v Brezovici pa 5.000.000 tolarjev. Zaposleni bodo prispevali dva odstotka od osebnih dohodkov, prav toliko upokojenci, kmetje pet odstotkov od katastrskega dohodka, zdomci letno 250 mark v tolarjih, povrh pa vsako gospodinjstvo še 5.000 tolar- , jev v vsakem letu. Krajevno skupnost sp ! stavlja tudi Mala Po!^ , Tam krajevni samoprisp6' j vek za kanalizacijo in neka-tere druge namene že P"' I čujejo. X M V Sodincih ni več gradu, ostala pa je 6 metrov dolga »sodna klop«, ki sojo postavili ob 100 let stari vaški lipi in lepo obnovljeni Marijini kapelici. Tam se ljudje radi sestajajo ne le pri ohrerlih amnak tudi nh večerih. Na klopi je za trenutek posedel tudi prof. Šoštarec. - Fotografija: L. Kr, ZLATOPOROČENCA Leopoldina in Alojz Fickei z ševskega Vrha sta Pred St. slavila 50 let skupnega Poročila sta se namreč p$tl-bra 1947. leta. Ztatopott^O no jima je izročil župan FJ cf gonske občine Miha V°“^jki ---- GORNJA RADGONA ----- Na sedanjem pokopališču v Gornji Radgoni so od 1797. do 1904. leta pokopavali tudi umrle iz sedanje avstrijske Radgone. Leta 1904. pa je mestna občina avstrijske Radgone dala urediti lastno pokopališče. V Gornji Radgoni pa so še danes grobovi in spomeniki nekdanjih umrlih iz sosednjega avstrijskega mesta, kajti tudi po zgraditvi novega pokopališča so nekateri ljudje našli v Gornji Radgoni poslednje počivališče. (F. KI.) — ČREŠNJEVCI - Pred kra-____ tkim je podjetje Pomgrad Nizkogradnje iz Murske Sobote asfaltiralo 1.600 metrov dolgo cesto v tako imenovani Jančarjevi grabi v Črešnjevcih. Modernizacija je stala 10.000.000 tolarjev. Polovico so primaknili krajani. — LJUTOMER - Strokov-____ njaki Kmetijskosvetoval-ne službe, ki deluje v okviru ŽVZ-ja Murska Sobota, predvidevajo, da bodo kmetijci zasejali to jesen nad 20.000 hektarjev ozimnih To je fotografija središča Svetega Jurija ob Ščavnici. Nič kaj lep pogled na kažipote. Na zgornjem je nepridiprav odlomil del, zato zdaj na preostanku piše le BUČEČOV, namesto BUČEČO-VCI. Zadnji del sredinskega kažipota je najbrž tudi kdo poskušal odstraniti, pa mu ni uspelo, posledice pa so vidne; za kažipot z napisom SLAP-TINCI pa je nekdo uporabil kar navaden kartona Vas z uglednimi kmetijami si zasluži boljši prometni znak! Kdo bo popravil kažipote v središču? Občina? Fotografija: J. Ž. žit. Pšenico naj bi (po)sejali na 16.00 hektarjih, ječmen na 3.000 in žito na ok-org 1.000 hektarjih. V Pomurju je sicer 133.361 hektarjev kmetijskih površin, od tega 53.000 njiv. (F. KI.) TROPOVCI - V Tropovcih je vedno več obrtnikov oziroma samostojnih podjetnikov. Te dni pa so dobili nov lokal. Marija Horvat iz Tropovec je odprla cvetličarno z imenom Mimoza. Poleg cvetja prodaja tudi cvetličarske izdelke in spominke. (F. Ku.) radgonski župnik rtji tim-ki ju je pred petimi de poročil. Fickovima s e J t(,ril'J rodilo osem otrok, o ^1»^,. živi šest. Imata šest J'” jf dela ga pravnuka. Leopol ^ojz P (in še dela) na pose« > je bil zidar. KraP1*1^ Fotografija: L- * . MARTJANCI - V Martjancih - med znamenito cerkvijo sv. Martina in župniščem - so zgradili dom sv. Martina. Stavba je v t. i. četrti gradbeni fazi, brž ko bo na voljo kaj več denarja, pa jo bodo skušali dokončati. Dobrodošli so torej darovi, ki jih lahko oddate na župnišču ali pošljete s položnico na žiroračun številka: 51800-620-336-051900110-558, s pripisom »za dom sv. Martina«. (J. Ž.) IVANJŠEVCI - Na seji gornjredgonskega občinskega sveta je svetnik Slavko Lončarič opozoril na propadanje objekta ob vrelcu mineralne vode v Ivanjševcih. Tamkajšnja slatina je med ljudmi zelo priljubljena pijača, seveda zlasti poleti, ko se da odlično mešati z vinom, zato bi bilo škoda, ko bi sicer betoniran vodnjak propadal oziroma bil v zanemarjenem okolju. (F. KI.) Dijake Srednje kmetijske šole Rakičan sta pred kratkim obiskala veterana med najboljšimi orači v Prekmurju Štefan Bukvič in Jože Režonja. Oba sta zmagovala na državnih in dokaj uspešno tekmovala tudi na svetovnih prvenstvih. Srečanje z njima so izkoristili tudi za podelitev priznanj in pokalov najboljšim mladim oračem kmetijske šole - Dejanu Norčiču, Simoni Kuzmič, Tomažu Nemcu in Dušanu Potočniku ki so se posebej izkazali na letošnjem državnem prvenstvu dijakov srednjih kmetijskih šol v Sloveniji. Dejan Norčič je poleg 1. mesta na tem tekmovanju osvojil tudi pokal v okviru tekmovanja Alpe -Jadran, ki ga je organiziral Pomurski sejem. F. MATKO lastnik, 30. oktober 1997 fc naših krajev H PROSENJAKOVCI - Z LJ novembrom se bo v stano-'Mjskem bloku v Prošenj ako-Wih 97b sprostilo stanovanje, ki k bilo kupljeno iz sredstev stanovanjskega sklada občinske izobraževalne skupnosti prejšnje soboške občine, po delitveni bi-innci pa je prešlo v last Občine Moravske Toplice. Stanovanje, velikosti 45,51 kvadratnega me-l[a.je prednostno namenjeno klavcem, zaposlenim v vzgoji in 'zobraževanju. M. J. Pl Moravske toplice -pl V tej občini so se odločili, k bodo za sofinanciranje prosta Učna podjetja Srednje ekonomske, trgovske in upravno-ad-®inistrativne šole v Murski So-p odobrili 132 tisoč tolarjev. 'Mikšne znesek so namreč iz-raeunali glede na število učen-c'v, vpisanih na SETUAŠ v šol-5“®letu 1995/96 iz moravske 0 a®e. Gre za nakup opreme za Socializirane učilnice. M. J. P LENDAVA - Delavci len-davske Nafte so ta čas pol-zaposleni v Kranjski Gori, lobodo v treh mesecih vrtali v Jobino 1.7oo metrov, da bi mor-amed hoteloma Prissank in neleteli na izvir termalne .p- Hotelirji namreč namera-1° urediti termalno kopališče, pr pa Lendavčanom izkušenj ,e®anjka, saj so tudi v Pomu-so iskali nafto, našli izvi-। tople vode, zato več termalnih Mišč in _ je več bi jih radi, novih občinah. (J. Ž.) | SVETI JURIJ OB ŠČAV-P Nici - V Občini Svetij Ju- Ščavnici je ljudi, sta-JVeč kot 70 let; v Občini Ra-?ci je 484 takih ljudi; v Občini Radgona pa 1.137 staro-^ov. Na Območni organiza-JMC. Gornja Radgona se že Ubijajo na tradicionalna ?anja starejših občanov, ki so ?vadi dobro obiskana. Starej-Mje pač cenijo, ko se kdo j^ni nanje z lepo besedo, mo-f Mi s prigrizkom. (F. KI.) J LENDAVA - Na srečanje, . Lije bilo v Termah v Peti-našteli okrog 250 upo-so prišli iz madžar- >a Zalabovo, hrvaške-Središča in iz več V^Mh društev Pomurja. ^jennUat°f je bilo Društvo upo-p1!i(pv Lendava, udeležencem PrOg Pt'Pravili pester kulturni nagovoril pa jih je pre-tev /। Zveze društev upokojen-nije Vinko Gobec. Po Wdelu je bilo družabno |7Mj.ž5 Lojze Miiller razveseljuje ljudi s harmoniko Harmonikar, ki tudi jodla Avtor gornjeradgonske »himne« »Kot otrok sem velikokrat poslušal igranje vaških godcev, ki so raztegovali,frajtonarico ’. Menda sem imel 14 let, ko sem jo prvič vzel v roke in poskušal zaigrati nekaj taktov. Bilo je pravo doživetje. Toda poteči je moralo še veliko let, preden sem lahko zaigral na svojo harmioniko,« nam je povedal Lojze Miiller, rojen 1931. leta v Orehovcih, ki pa zdaj kot upokojenec živi v Gornji Radgoni. Pri Elektru Maribor se je izučil za električarja in se zaposlil. Želja po večjem zaslužku gaje vodila v Nemčijo, kjer je delal 25 let, ko seje (1990. leta) upokojil. »Prvo harmoniko znake Hohner sem kupil v Nemčiji. Hitro sem se naučil igranja nanjo in potem razveseljeval razigrane družbe zdomcev in tudi Nemcev.« Not se ni naučil in igra po posluhu. Zna tudi komponirati. Pa pesnikuje. Svoje pesmi ponavadi tudi uglasbi. Neke vrste himna je njegova Mi, Radgončani, smo dobro znani ..i Le kakšen godec pa bi bil, ko ne bi tudi pel. Ne le peti, ampak tudi jodlati zna, česar se je seveda nučil v tujini. Zdaj, ko mu ni treba na delo, kajti ima pokojnino, ima dovolj časa za igranje, petje, jodlanje ... Pogosto ga najdemo na turističnih kmetijah in na raznih osebnih praznovanjih. L. Kr. Muzikant Lojzek Miiller v družbi z enologolom Lojzetom Filipičem. - Foto: L. Kr. Prav gotovo vsakega kmeta prizadene, ko mu pogine katera od domačih živali. Ni pa lepo, če v jezi, razočaranju ... vržemo žival v kak vodotok, kot je storil neznanec, ki je vrgel mrtvo tele v Ledavo in se je »ustavilo« nedaleč od mostu, ki je na cesti Nedelica-Genterovci. Morda pa je tako ravnal, ker ni vedel, da lahko pokliče telefonsko številko 32 471 veterinarsko - higienske službe, katere delavci bi žival brezplačno odpeljali. - Fotografija: J. Žalik Pomembne pridobitve za Markišavce in Nemčavce Zaraščanje kmetijskega prostora v Slovenskih goricah postaja čedalje resnejši problem, kajti tudi na območjih, kjer so nekoč stale trdne kmetije z mogočnimi gospodarskimi poslopji, najdemo nemalo zapuščenih kmetij. Njihovi nekdanji gospodarji so onemogli ali so umrli, mladi pa so odšli, ponekod pa niso imeli niti potomcev. Tudi ta nekoč trdna kmetija v Oseku pri Sveti Trojici je izgubila obraz in dušo. -Fotografija: F. Bratkovič Da v primestnih naseljih Markišavci in Nemčavci ne držijo križem rok, potrjujejo nekatere najnovejše pridobitve. To je vsekakor cestni odsek Markišavci-Nemčavci, ki ga trenutno sicer še gradijo, toda avtomobilski promet je po njem že stekel. Zanj so v rebalansu mestnega proračuna predvideli več kot 9 milijonov 218 tisoč tolarjev. Za kolesarsko stezo Murska Sobota-Nemčavci, ki bo prispevala k večji varnosti kolesarjev in pešcev, saj so se na glavni cesti proti Murski Soboti v preteklosti dogajale številne prometne nesreče, tudi z najbolj tragičnimi posledicami, pa so iz mestne blagajne zagotovili 4,6 milijona SIT. Sicer pa v Nemčavcih te dni pospešeno nadaljujejo dela pri ureditvi meteorne kanalizacije, kar bo kasneje omogočilo asfaltiranje pločnikov. Še prej pa bi radi rešili vprašanje plinifikacije, saj je zanjo zainteresiranih okrog 80 odstotkov prebivalcev, hkrati pa nočejo znova razkopavati cest. Prav tako pripravljajo ustrezne projekte za telefonsko kanalizacijo, saj naj bi že letos vsaj četrtino telefonskih kablov položili v zemljo. Zemeljska dela financira Krajevna skupnost Nemčavci, preostalo pa Telekom. Cestni odsek Markišavci-Nemčavci K C k erkvenjaku se je letos veliko spremenilo !Mej tudi v Čagono po asfaltu pidoma decembra pripravljalna dela za prizidek k šoli desetletju so v Ce-Vajl Asfaltirali veliko kilome-'X Upl C68*, žal pa jih je še kot P°lovica Mimi-K1"- Sčasoma bodo mo- ^Po^k-20111 so v začetku jesene v a ' * 1 -200 metrov vaške ndrencih na odseku Be- nko-Antonič-Nedeljko. Gre za cesto, ki vodi le k dvema domačijama in je bila več let neprevozna. ■ Prejšnji teden so delavci ptujskega Tampona končali asfaltiranje ceste v Čagoni. Črni trak so položili na 1.255 metrih ceste. V referendumskem programu za zbiranje krajevnega samoprispevka in občinskem programu izpred dveh let so sicer predvideli 1.700 metrov, toda zaradi vedno manjše zaposlenosti prebivalstva s samoprispevkom niso zbrali toliko denarja, kot so načrtovali. Naložba je stala 15.000.000 tolarjev. OM E V prvi polovici oktobra so uspeli v Cerkvenjaku prekriti gospodarski del kulturnega doma, opravljajo pa tudi nekatera druga vzrdževalna dela na stavbi. Od pred kratkim je tudi novo pročelje Tušakove hiše, ki je prav v središču kraja. Na mestu, kjer je do letošnjega poletja stalo Petrovičevo gospodarsko poslopje, je gostišče Pri Antonu, ki lahko sprejme do 300 gostov in je znano po dobri kuhinji, uredili pa so še nekaj zelo potrebnih parkirišč. Pomemben delež v turističnih prizadevanjih v KS Cekrvenjak ima nedvomno tudi turistična kmetija Firbas v Coge-tincih. Pred nekaj dnevi so ha vpadnicah na območju KS Cekrvenjak postavili lične kažipotne table s krajevnim simbolom. . To pa še ni vse, kar je novega v Cerkvenjaku. Uspešno so izpeljali tudi 12. festival narodnozabavne glasbe Cerkvenjak ’97, s katerim so na samosvoj način zelo uspešno promovirali ta slo-venskogoriški kraj. Spodbudna pa je tudi novica, da bodo decembra začeli s pripravljalnimi zemeljskimi gradbenimi deli za gradnjo prizidka k OŠ Cekvenjak. F. BRATKOVIČ V letih 1948-1952 so zgradili v Cerkvenjaku dom kulture. Za tiste čase izredno lepo stavbo so »razdelili« na kulturni in gospodarski del. V slednjem so trgovina, pošta in telekom. Pred kratkim so na tem delu stavbe obnovili strešno kritino. - Foto: J. Z. Urejanje meteorne kanalizacije v Nemčavcih Po kolesarski stezi Nemčavci-Murska Sobota, se je nemogoče pripeljati do centra mesta V okviru javne razprave o novem zazidalnem načrtu so dali krajani Nemčavec vrsto tehtnih pripomb, pri čemer želijo z dodatnimi 40 parcelami za zasebno gradnjo omogočiti nadaljnji razvoj vasi. Z urejeno komunalno infrastrukturo so namreč izpolnjeni tudi ti pogoji. M. J 16 Reportaže vestnik, 30. oktober 199/ 20. rojstni dan slovenske Lastovke v nemškem mestu Ingolstadt ob Donavi Se leti, neguje domačo besedo, kulturo ... Ingolstadtski nadžupan Peter Schnell zelo spodbudno ocenil njeno »letenje« - Razvili so društveni prapor, prinesen iz M. Sobote, pogrešali pa so glavnega botra (župana) Kdo bi vedel, ali so nekateri naši rojaki na tujem že v sedemdesetih letih čutili, da bo prišel čas, ko bo Slovenija zaživela kot samostojna država? Do tedaj so skoraj povsod na tujem delovala le jugoslovanska kulturno-prosvetna društva, potem pa se je začel proces osamosvajanja, to je ustanavljanja samostojnih slovenskih društev. Tako se je 22. oktobra 1977 odločilo tudi okrog 500 naših zdomcev na začasnem delu v In-goistadtu, da bodo imeli svoje društvo za srečanja ter negovanje materne besede in kulture. Poimenovali so ga Lastovka. Čas je pokazal, da je bila to zelo modra in predvsem koristna odločitev. Resnici na ljubo je bilo tudi v dotedanjem jugoslovanskem »gnezdu« večkrat prijetno, toda bili so v senci močnejših »bratov«. Minulo soboto je bilo praznovanje 20. rojstnega dne Lastovke. Prireditelji so tudi tokrat povabili v Ingolstadt predstavnike Občine Murska Sobota, ki je njihov pokrovitelj. Pričakovali so, da bo v občinski delegaciji tudi župan Anton Slavic, ki pa je bil, kot smo slišali, na oddihu v Mehiki. Nekateri iz vodstva društva tega skoraj niso mogli razumeti in so bili užaljeni. Prav tako so pogrešali prejšnjega soboškega župana oz. sedanjega poslanca državnega zbora Andreja Gerenčerja, s katerim so imeli doslej veliko skupnih srečanj. Tokrat je imel druge (državniške), obveznosti. Posebej so tudi želeli, da jih obišče še kdo iz naše hiše. Povabilu smo se rade volje odzvali, saj nam je znano, da je tudi naš tednik Vestnik med zdomci priljubljen in da jim pomeni vez z domovino. To so nam mnogi tudi povedali. V Audiju Vsi skupaj smo bili najprej povabljeni v ingolstadtsko tovarno Audi, ki je pravzprav glavni »krivec«, daje odšlo iz Slovenije v to nemško mesto ob Donavi več kot tisoč ljudi. Leta 1968 je namreč ta tovarna dobesedno snubila naše dela- Pri nadžupanu, čeprav je imel prost dan Peter Schnell je že peti mandat nadžupan mesta Ingolstadt in ves Franc ali Frenki Cmrečnjak, predsednik Lastovke: »Vesel in ponosen sem, da se je naše proslave udeležilo toliko ljudi in da nam je po moji oceni vse skupaj še kar dobro uspelo. Upam, da bomo praznovali tudi 25. in 30. obletnico društva.« V pestrem kulturnem programu so pripravili največ točk mladi člani Lastovke. Vsi skupaj so zapeli tudi Lasto-vkino himno, ki jo je posebbj za to priložnost napisal in uglasbil Branko Vičar. 20 OBLETNICA LASTOVKE Skupina otrok iz Ingolstadta in Augsburga, ki obiskuje slovenski dopolnilni pouk, katerega vodi Olga Kerčmar. Po sprejemu in zdravici v mestni hiši se je nadžupan Ingolstadta Peter Schnell (tretji z desne) še fotografiral z delegacijo iz M. Sobote in nekaterimi vodstvenimi člani Lastovke. vce, naj pridejo tja na dobro plačano delo. Najprej so bili na vrsti, če lahko tako rečemo, ljudje iz pokrajine ob Muri. Mnogi so nameravali ostati na tujem le nekaj let, da bi si zaslužili za avto, hišo, traktor ali kaj drugega, a jih je večina ostala tam do danes. Član uprave socialno-ka-drovske službe Johan Wild je ob sprejemu delegacije iz Slovenije poudaril, da so Slovenci cenjeni kot dobri delavci in posebej čestital njihovemu društvu Lastovka za tako visok jubilej. Tovarna je tudi prispevala precej denarja za praznovanje. ta čas je »prijateljeval« tudi z Lastovko in jo podpiral na različne načine. Posebej sije prizadeval tudi za krepitev sodelovanja s Slovenijo, še zlasti z Mursko Soboto. Tako je prišlo tudi do podpisa listine o partnerstvu med mestoma (pred 18 leti). Jubilejne proslave se tokrat ni mogel udeležiti, vljudno pa je povabil predstavnike društva in delegacijo iz M. Sobote na poseben sprejem v soboto dopoldne. Ob tej priložnosti je med drugim dejal, da mu je v čast, ker nas lahko pozdravi in da mu je še kako dobro znano,, da je Lastovka v minulih 20 letih povezovala Slovence in organizirala številne prireditve, s katerimi je obogatila tudi kulturno življenje Ingolsta-dta. Brez tega društva bi se po njegovem mnogi posamezniki izgubili in pozabili na svoje korenine. Lastovka pa je bila tudi trdna vez med Ingolstadtom ter Mursko Soboto in želi si, da bi ostalo tako tudi v prihodnje. Tibor Cigut, tajnik Mestne občine M. Sobota, ki je vodil delegacijo na obisku v Ingolstadtu, se je nadžupanu zahvalil za spodbudne besede ter še posebno za pomoč društvu Lastovka in mestu za to, daje omogočilo zaposlitev tolikšnemu številu naših ljudi. Množična udeležba na proslavi Pričakovali so, da bo dvorana v društvenih prostorih v bližnji okolici mesta za to priložnost Razvitje društvenega prapora. premajhna, zato so najeli nekajkrat večjo dvorano v devet kilometrov oddaljenem kraju Grob-mehring. A tudi tam so imeli hude skrbi in težave, kam namestiti vse, ki so prišli in so želeli biti na proslavi. Okrog 500 obiskovalcev se je nekako stisnilo, preostali pa so morali ostati zunaj in čakati na prosto mesto, ko so drugi odhajali. Potem ko je zadonela slovenska državna himna, je vse zbrane pozdravil predsednik Lastovke Franc Cmrečnjak, na kar smo prisluhnili kroniki društva, ki jo je podala članica upravnega odbora I. Ko-kolj. Najprej je Franc Obal: »Še dobro se spominjam, pelj^ novembra leta 1968 odšel na pot v lng° * smo se s posebnim avtobusom iz Murs ,. t td skupini pa nas je bilo 52. Najprej smo s a ^9 bloku zadaj. V Audiju so nas lepo sprej ,et d smo dobili tudi božičnico. Tudi jaz sem ,)VaI1je Lastovke. Trud, ki smo ga vložili v praz leja, je poplačan.« , jjgNl kalja ni bilo na je * pa je čestitko, v drugim zapisal, naj^ LaSto^. Republiki Slovenil ‘ bošk6 ° a Vodja delegacije ?^ čine Tibor Cigut je ^tvu P oder prapor, ki ga Jviteli^ klonila občina P c^ nagoV° v svojem tudi dejal, daje ambasador s^iLdta O čiji. V imenu udeležence župan Hans An na P daje tudi onpono j vko, da naj se naši ,a n mujejo svojega Pg jgjo s , naj s ponosom n t )0. , kulturno Uroc^ jezik. To zeljo J ^unci^a venski konzul a m ■ Zupanc in podo skušala pojasniti, zakaj so pravzaprav pred 20 leti utanovili svoje društvo. »Vse več in več nas je bilo tukaj v mestecu ob Donavi in začutili smo potrebo, da ustanovimo svoje društvo, v katerem se bomo srečevali, drug drugemu pomagali in se pogovarjali v maternem Jeziku, da nam bo čas na tujem kar najhitreje in kar najmanj boleče mineval... Društvu smo dali ime Lastovka, po ptici selivki, kajti tudi mi smo kot ptice selivke, razprti med domovino in tujino.« Med najbolj zaslužnimi za ustanovitev društva je omenila Zvoneta Kokalja, ki je bil predsednik 18 let, v tem času pa je njihovo društvo zaslovelo kot najmočnejše zdomsko društvo v Evropi. Franc Cmrečnjak, ki je prevzel krmilo po njegovem odhodu, se je prav tako lotil dela z veliko zagnanostjo, poleg njega pa še več drugih, kot so Suzana Veren, Branko Vičar, Franc Obal, Helena Ob ustanovitvi je imelo cm . okrog 500 članov, sedaj V . formalno 136, ker so se nj za stalno vrnili v dotn nekaj članov jih je nekateri pa so umrli- Me . • s0 je bil tudi Boris Lešnj^^j se ga ob tej priložnosti p spomnili mladi člani La .fla V društvu so zlasti P°nJVjjio, mladinsko folklorno kegljaško sekcijo in a” Branka Vičarja s pevci- Pobudnika in prvega P dnika Lastovke Zvone N.« a1 L ‘ smo tudi mi- Besed.ilog/g 6^ raM"N Ju. oktober 1997 reportaže Končan je osmi festival nekomercialnih radijskih post Navada je železna sraj jurski val zopet najboljša lokalna radijska postaja v Sloveniji $hra navada je železna sra-Odkar je Radio Murski val “Murske Sobote na prvem festi-radijskih postaj Slovenije R že davnega leta 1990 v Tr-“jah osvojil naslov najboljše-®'Wkar ne more »otresti« tega ’iz>*a. Sledili so šampionski na-' °P' v Moravskih Toplicah, Slo- Gradcu, Celju, Kranjski J1'1 in Atomskih toplicah, edi-°leta 1993 v Podlehniku pri skupni zmagovalec ni bil Wen. Tokratni osmi festival ,‘Omercialnih radijskih postaj, ^Potekal v Radencih od 22. A oktobra, ni bil v tem po-*Makršna izjema. Murski Jev skupni razvrstitvi po to-' ^dodobra prekosil drugouvr-। J1 Radio Triglav z Jesenic in r Jeuvr§eeni Radio Šmarje -Jreki val, v vseh kategorijah, Ph komentarju in kontakt-j^aji, pa se je uvrstil med tr>- Tudi nasploh se je kako-। radijskega programa v za-i^času precej dvignila, kar Lsv°jem uvodnem govoru na kPn' Prireditvi v kongresni |?n>hotela Radin, ki sojo k? s'?vetlski poslušalci spre-Vy ^ivo, omenila direktorica Pija za informiranje iz Mur-L^ote Irma Benko: »Naše je končano. Ra-L1, delavci iz vse Slovenije tj1 .^menjali izkušnje, se po-£J1'n kritizirali, in to nam bo pri radijskem delu do Wega festivala. Tokratni je kar smo želeli in pri-• produkcija se nenehno program pa je iz leta v »pvostnejši. Poslušalci po nas radi poslušajo, ve-?.zato, ker smo prvi infor-/jNedavne raziskave so po-it^sta med štirimi najbolj postajami i^ve nekomercialni: nagradah so se Po enourni prireditvi in številnih JENSEN I Model CS312 Slcrco Loudspealicr Štajerski in Murski val, med prvimi dvajsetimi pa je kar devet nekomercialnih. Zato bi apelirala na našo vlado, naj nam ne otežuje dela s še eno finančno obremenitvijo, s pristojbinami za frekvence. Kajti vse, kar trošimo in vlagamo v program, dobimo samo z našim komercialnim delom. Treba je urediti tudi stvari okrog avtorskih pravic. Morali se bomo začeti obnašati tako, kot je navada drugje po Evropi.« Slavnostni govornik pred podelitvijo nagrad je bil znani novinarski obraz Branko Maksimovič, predsednik Društva novinarjev Slovenije: »V svojih petin- lahko »murskovalovci« sprostili v dvorani... tridesetih letih novinarskega d< la sem moral večkrat krajšati gt vore politikov in novinarjev, zat se bom sedaj omejil na eno st mo misel: Misli globalno, deluj h kalno. In kdo deluje v tem srn slu bolj lokalno kot lokalne rt dijske postaje? Lahko je v zt vetju Tavčarjeve sedemnajst Ljubljani ali za še bolj debelim zidovi na Kolodvorski modroval o globalni komunikaciji in pc dobnem, ampak za lokalne pc slušalce je najpomembnejši str z domačo radijsko postajo. Ver dar pa morate pred mikrofon ve dno povabiti obe strani, čepra se z eno mogoče intimno ne stri- Prireditev v Radencih je pritegnila številna ugledna imena slovenske politike in estrade. Poleg Zmaga Jelinčiča smo v dvorani zasledili tudi Boruta Pahorja s spremljevalko, v kulturnem programu pa so nastopili Vlado Kreslin, Bogdana Herman in Marko banda, med slovesnostjo pa je svoje sporočilo poslal tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Festival je bil priložnost za izmenjavo izkušenj med radijskimi delavci. njate. Saj nočete biti trobilo, kajne? Samo članska izkaznica društva novinarjev še ne zagotavlja kodeksa in novinarske etike. Glavna stvar je poštenost in objektivnost.« Najpomembnejša stvar v petkovem večeru pa so bile vendarle nagrade. Najprej so bili razglašeni najboljši trije v kategoriji humoristično-satiričnih oddaj, prvo mesto je zasedel Radio Glas Ljubljane zaradi »odličnega prenosa televizijske popularne oddaje v radijsko tehniko«, kot je zapisala žirija. Ta radijska postaja je dobila naziv najboljšega tudi v kategoriji samoreklamni spoti zaradi tega, ker je »prepričala poslušalca na zabaven in svež način, naj ne ugasne radia«, najbolj svež ekonomskopropa-gandni spot pa so na »žlahtno-li-ričen način« naredili na Radiu Trbovlje. Radio Šmarje ■ Štajerski val je imel najboljšo kontaktno oddajo z naslovom Kaj se dogaja v Hare Krišna, ki je prepričala s »skrbno izbrano temo, odličnim vodenjem in glasbeno opremo brez nepotrebne patetike.« Najboljša osrednja informativna oddaja je izdelek Radia Velenje z »zelo dobro strukturo, izstopanjem po radiofonskosti in prepričljivim nastopom voditeljice.« Radio Študent iz Ljubljane očitno ni pričakoval nagrad, zato iz te radijske postaje tudi ni bilo nikogar ob razglasitvi, da so »študentje« napravili najboljši komentar na »duhovit in radiofonski način«, in sicer o neuspešnem vstopu Slovenije v NATO. Preostala prva mesta v kategorijah glasbena oddaja, intervju in reportaža je »pobral« Radio Murski val, ki je bil tudi organizator letošnjega festivala. Odločitev o tem, kdo bo gostitelj naslednjega, devetega, pa bo znana januarja. TOMO KOLEŠ Fotografije: NATAŠA JUHNOV Smilja Baranja je prejela nagrado za prvo mesto v kategoriji glasbenih oddaj, saj je njena Frlica »šolski primer odlične glasbene oddaje s sijajno izvedbo in idealno dolžino.« Reportaža Bojana Pečka z naslovom Videm ali Sveti Jurij? je bila obarvana s sočnimi domačimi kletvicami, žiriji pa je bila tako všeč, da ji je dodelila prvo mesto zaradi tega, ker so v njej »odlično uporabljeni vsi elementi medija. Ta reportaža je izredno dober zgled raziskovalnega novinarstva, saj primer razsvetli iz vseh zornih kotov. Gre za naraven prikaz slovenske politične kulture.« Odgovornega urednika Radia Murski val Marjana Dore je bil v petek zvečer en sam velik nasmeh, saj je murskosoboška radijska postaja v skupni razvrstitvi že sedmič doslej najboljša v Sloveniji. Zavidanja vredno nagrado mu je izročil povezovalec kulturnega programa Milan Zrinski z besedami: »Sedaj mi je jasno, zakaj je naš direktor zjutraj prišel v službo s kravato.« K uspehu Murskega vala so prav gotovo prispevali tudi »možje iz ozadja«, to so radijski tehniki, brez katerih ne bi bilo nobene radijske oddaje. Marjan Maučec je naredil najboljši intervju, in sicer s prvo Slovenko duhovnico Simono Prosič. Njegovo delo se »odlikuje po izvirnosti in duhovitosti ter hitrih miselnih posegih pa tudi sogovornica je veliko prispevala k uspešnosti oddaje.« rac vestnik, 30. oktober 1997 enota z* - * . ■7 ' " ' ', ‘' ® Z • ••? 1 AVT0* I ŠT^AN | HAJOBUA* KLAVIR (ZASTAR.) RANO- CELNICA GLAVNO MESTO SUTREJE felE TREH STARO-PERZUSKS KRALJEV MEHKO USNJE IZ KOŽ DIVJADI MESTOV VZHODNI MAKEDONU MEJNA REK MED POLJSKO II NEMČUO A SLOVESNA UVODNA SKLADBA 16. M 17. 61 KAREL ERBEN r. ' • i B? E ■p- ,— X. 'P - I : UIT | SLOVENSK | KNJIŽEVNI J (BRANKO) A ...- .-Vr ^.' ^4» . | FRANCO6K S PEBMK |(ALPH0NSE | 1780-186» | PRISTAŠ I BREZ-1 VLADJA BRITANSK GLASBENIK (BRIAN) j MAMKO 1 1 aaLAČLO 9 MRTVAŠKI OD« | UČMKOVTT Jnocjoheta MESTO NA S. FRANC Ut _3 MLADOLE- reNčtovH 1 GRADfTELJ SUEŠKEGA RM. KRALJ DRŽAVA. KI JO VODI EMR POD NEON OOISEJEVA 00MW»*A 8N0V.KI PREPREČUJ! STR. KRVI VESTNIK (P1ERREDE 1329-1986) snov,ra ZBUJA ALERGIJO ; 7S& ALKALOOL PI8ATBJ FLEMMG podob« ŽUŽKOJED PREKOPA (FERDPiAND mehiške KAKTEJE SLOV. TISK AOENCUA ZNAMENJE NEKDANJI ALBANSKI POLITIK MESTO V SRm.lTALU JED IZ JAJC GRŠKA BOGINJA NESREČE ZDRA1ALNA RASTLINA STRUP« OKRASNI SREDO- ZB4SK1 GR* POTRDILO, SPRIČEVALC — iT GL MESTO ZAH. SAMOE STOTINA HEKTARJA KRIVULJA GIBANJA srb.knji£ (STEVAN) SINUSNA KRIVULJA UMAZANIJA POLPRE-VODNIŠKI ELBN&4T SODOBEN PLES l ■LASTNIK-REKORDA MOŠKO ME POŽIREK OPUEV ALKALO® NEKDANJI UPR. ORGAN SLOVES, UGLED KDOR SE SANKA ŽELATINA 2 ALG AMERIŠKI PISATHJ (FRANK. 1870-1802) AMERIŠKI KNJIŽEVNIK (EDGAR AUAN) SESTAVINA SVET. PUNA POET GR. ODPOR. GIBANJE ELEKTRIČNA STIKALNA NAPRAVA MADŽARSKE ŽENSKO ME RIM. CESAR (495*496) JVM MOŠ. SPOLA MESTOV ŠVICI BOLJŠI KOZAREC AM. IGRALKA (DEBORAH) DELOM ZASLUŽEK ENEGA DNE LEVI PRITOK ■mšAv ZAHODNI «BRUI TISK. AGEN. ZBBABMEJA PRIPADNIK GALCEV KDOR KOSI S»4 00 MUČOCEV TROPSKO DREVO «AO AGRO- KM ČLAN KONIČASTO POKRIVALO, PRFETOK GR. BOG LJUBEZNI POUTKA RONALDA I^STMK URADNI SPIS ARGON JAP. PISAT. (JUKJO) TUJA NAFTNA DRUŽBA MORSKA RIBA FM8KJSM. 8KAK.(T0M) MESTOV NORMANDUI OKOLIŠ ZNANSTVE -MK. KI OSVOBO* D8J4A BORBA ČLOVBC Z OČAL POSOJILO NAJV.MESTO V NIGERIJI KONEC ŽIVLJENJA □EDCVANJE rTADJANSKA RTV ABECSJNI SEZNAM IMEN LASTNOST UMNEGA GROB, GROBNICA (ZAST.) MLEČNI IZDELEK MATKU VIR TOPLOTE MARSOVA LUNA STVARNIK BOGOV PRI ST. EGTČ ■ 1: ■"■'M/- *-n . PRVOTNA SNOV RU8. PLES. NARODNI MAGAZM OBJESTEN FANT NAJVIŠJA STOPNJA U8TVAR -JALNOSTI ERBU 0TB THORPE GLAVNI ŠTEVNIK ML VI... BRITANSKI EKONOMIST VODJA ORKESTRA VULKAN NA siciuji BOLEZEN KOSTI 1 Ji . Rjava ŽELEZOVA RUDA AVSTRIJSKI H0K. KLUB SLOVENSKA KOŠARKA-ŠCA (URŠA) PODJETJE, KI PRIDOBIVA NAFTO ANGLEŠKO SVETLO PIVO ŽBiACES. KLAVOUA BOSANSKI KNJIŽEVNIK SARAJUČ AMERIKA TEKAČICA (LTNN) DESNI PRITOK RONE V FRANCUI — UROŠ SLAK MESTO OB SKADR8KEM JEZBUJ, ALBANIJA SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI NIKELJ ŽENSKI PEVSKI GLAS MO BAN REKA V ANGLIJI AVTOBUSNI PROMET PREDMETI ZA OKRAS TE1ESA ZDI«*- । ue* SHO^. NIKALNICA AMERCU SPLAV • O m ■ i LUDOLFOMO ŠTEVI.O NBCDANJI SULTANOV UKAZ ——« UGANDSKI DNCT. (KM) MESTOMA TRINIDADU OBRAT IGRALEC BATES NAJHITREJ-ŠA ŽIVAL ZNAMENJE DEBELA PADCA BISEROV H « GREDA (ZAST.) PESNIK MERMOUA KONJSKI TEK GRŠKA MATI BOGOV t^OROSKOPA r/ ' RAZLIČNA VOKALA ROBERT BOGATAJ H S IJSi PEVEC JUNKAR > NADLEŽNA ŽUŽELKA JRIVOVEREC rA ANGLEŠKA POVRŠMSKA AVSTRIJSKI ŠILING ŽENSKO POKRIVALO 3ORENJSKE NAR. NOŠE RADU Med reševalce bomo razdelili 1 2 4 nagrado v vrednosti nagrado v vrednosti nagrado v vrednosti nagrado v vrednosti 5. nagrado-5 četrtletnih ....... 20.000 SIT ....... 15.000 SIT 10.000 SIT .........5.000 SIT naročnin za Vestnik. Pravilne rešitve pošljite na ništvo Vestnika, Ulica arhi e $ Novaka 13, 9000 M. Sob^ pripisom »nagradna križanka« 7. novembra 1997 Daj mo «'(i Mi lop »it h ta, »sel ene a <01 S n ^Potr te K “v k’ep h b k S o 30. oktober 1997 W cč ’rdi >jst trto en ard 5 Le? S Ni M S N N vem hramu. Pa še sladoled jim je teknil. Foto: J. Konkolic ČMPt . PDTFH LEM buzzfld: zjom SIMO OS K RI.Ž E ver * V&~ jgstnik, 30. oktober 1997 glasbeni sceni Jubilej slovenskega narečnega festivala v Mariboru te r so se v uredništvu študentskega časopisa Katedra zbrali Ui^1 ?lasbe, ki so se že malce naveličali zvokov resne glasbe in so 'tudi v mestu ob Dravi pripraviti festival zabavne glasbe. Začetki । 1° Pravzaprav že v leto 1961, le da takrat ni bilo tekmovalnega dela, s0J°se.'?®'v spomladanskim mesecih leta 1962. V Unionski dvorani a" pravili festival, ki se je imenoval Katedra ’62 ali Mariborska pope- Festival se je ohranil vse do ®es, vendar z različnimi organi-teji, različnimi imeni in s števnimi glasbeniki. Doslej je ta ^ival ponudil slovenskemu gla-teemu trgu prek 48 popevk. ^ narečna besedila so se pojava šele v letu 1969, idejo pa je alBwti Rodošek, pravi razmah festival doživel po letu ™ Iz prvega obdobja, ko pri-, niso uspeli pripraviti vsa-je zanimivo tudi, da sta J®l°vala dva orkestra, mala in zasedba, en izvajalec pa je ‘0 izvajal več skladb. Ka-,eie so to opustili, orkester pa lahko še danes v živo spremlja izvajalce, kar je posebnost med podobnimi prireditvami v Sloveniji. Prav pri sestavi orkestra so imeli organizatorji veliko težav, v začetku so bili to izključno glasbeniki iz Maribora, sodelovali pa so tudi orkestri RTV Ljubljana, RTV Zagreb, Zabavni orkester Radia Maribor in za festival priložnostno zbrani glasbeniki iz Ljubljane,^Gradca in Maribora. Najdaljši staž vodenja orkestra ima zagotovo Edvard Holntha-ner, ki je bil velikokrat tudi umetniški vodja festivala. Na prvem ^pina The Verve končno dočakala svoj uspeh Temna zvezda I^adnje zgoščenke Urban Hymns']Q i^stvice prispelo že več hitov IV Zadni'h uspehih angleške V6 Verve bi le malokdo da so fantje skupaj že Vst let, med tem časom pa so tudi že v Ljubljani na ? °d Novih rockov kot pre-«Ba Američanom Smashing Mins. Bend sestavljajo Ri-■ Ashcroft, Simon Tong, Si-fjones, Nick McCabe in Pete cpJL njihova pot do zvezd pa PTecej trnova. Pevcu Ri-jj^^CroftU e bilo komaj mu je umrl oče zara-len 0^°?^ krvavitve. To je bil kar(j °č'ln>h dogodkov v Ri-življenju: »Bil je do-Pošt^ sMi Bil je čisto v redu in Pravila. Velik tip, pre-mene- Imelsem 8a V ž a sedaj ne bi bil tu, kjer 'Pow°n ne b' umd. B°Sve' kaj 'dobišTo je edina stvar, ki Si, kOti smrti, ta občutek real-’ °d takrat naprej vsako k 0 naredi smešno. Kajti od takrat naprej veš, da je vse eno samo prekleto sranje. Vse je brez smisla. Vse. Zato moraš vstati iz svojega naslanjača in videti, kaj se dogaja. Tako sem se tudi jaz takrat odločil, da bom zapustil moje mesto Wigan in ustanovil skupino.« Kitarist Nick McCabe je po dveh prejšnjih zgoščenkah skupine Verve A Storm In Heaven in A Northern Soul, ki nista prinesli zaželjenega uspeha, padel v popolno depresijo: »Bil sem totalna čustvena razvalina. S člani skupine me je vezala edino le še glasba. Moje zasebno življenje je bilo polom, nikjer več se nisem počutil udobno. Sploh nisem šel iz svoje sobe. Ko mi je mama povedala, da sem psihotičen in da potrebujem zdravniško pomoč, sem začel po M. SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 2' H, U KN0W WHATI MEAN - Oasis 3 J? LLORONA - Concrete Blonde 4 Ca* 0N WATER - Katrina And The Waves 5' SLE IN THE VVIND - Elton John 6 Mel?0DY SEEN MY BABY - The Rolling Stones t S IN BLACK - Will Smith 'LE UP YOUR LIFE - Špice Girls PREDLOGI: l°NG0 - Genesis ’ SEASONS 0F LONELINESS - Boyz II Men SYCH0PATH " John Lydon 1Sm?L0VENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 2. m.jA DOMA - Anika Horvat 3. p^ALADJA - Aleksander Mežek 4, SRCA - Alenka Godec 5. Pi O LJUDEH - Janez Zmazek - Žan L p^C LJUBEZNI - Anja Rupel ? JIitb RA^ NAPREJ - Vili Resnik SE - IVO MOJZER k^KE - SING & SONG HIMERO _ MZ HEKTOR IN DADI DAZ Llo^RODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 7 LjURi^f'' Ans. Lojzeta Slaka z Hjna " slaP°Y' L ZApJ *E - Vesele Štajerke Mopev 0 NAŠI MAMICI - Tornado ’• Ko 5* SPOMINOV - Ans. Tonija Sotoška ' p0lki» SPET ZACVETI - Ans. Petra Finka pRedlogA 'Ans'Branela Klavžaria PONOČI SPI - Ans. Tonija Verderberja JUTR° - Vrtnica "AHAM - Jože Burnik s prijatelji llt’a,hiVkiP0kn6 P°Sljite do četrtka, 6. novembra 1997, na nasl™^ val' *ta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene les V Pon št. 44-----------------------------—— \thl Za ' tuja:---------------------------------------------------------- V^havna: _________________________ __________________________________ , RRtek ter naslov: _________________________ Sloveniji, Jugoslaviji in tudi tujini. Od prve zmagovalke Lidije Kodrič pa vse do Alfija Nipiča, festivalu je dirigiral Ivo Meša, kasneje pa še Jože Privšek in Mario Rijavec. Največji razmah je festival doživel v času, ko so ga organizirali pri Društvu glasbenih delavcev Harmonija, vztrajali so vse do leta 1987, leto pozneje pa festivala ni bilo, leta 1988 pa je prireditev prevzel Radio Maribor skupaj z agencijo Videoton Geržina iz Maribora. Prizorišča tega zanimivega festivala so se menjavala prav tako pogosto kot organizatorji. Prvi festival so pripravili v akustični Unionski dvorani, kasneje se je festival selil na Mariborsko sejmišče v dvorani B in C, dvakrat so ga pripravili tudi v Ljudskem vrtu. Festival je bil v začetnem in zrelem obdobju gotovo privlačen za številčne izvajalce, ki so si kasneje uspešno utrli glasbeno pot v New Swing Quarteta, Edvina Fli-serja, Zorice Fingušt, Alenke Pintarič in Irene Kohont, na festivalu sta sodelovala tudi Tatjana Gros in Marijana Deržaj, v zadnjem obdobju pa je nastopala tudi Helena Blagne. Privlačne so bile tudi številne nagrade. Velikokrat so podelili več kot deset nagrad, najpomembnejša - zlati klopotec - se je pojavila po prvem letu in ostaja osrednja tudi po tem, ko so začeli pred tremi leti podeljevati tudi zlati mikrofon - nagrado poslušalcev radijskih postaj Slovenije. Narečni festival Vesela jesen ostaja najstarejši festival v Sloveniji, čeprav organizatorji že malce sopihajo in si želijo, da bi pri organizaciji sodeloval še kdo, prireditev namreč veliko stane. Bomo v prihodnje še prepevali vese-lojesenske melodije? DUŠAN TOMAŽIČ stanovanju metati stole in razbijati stvari. Šele takrat sem se zavedel, Novice odtu... kako močno sem prizadet.« Vpletene so bile tudi droge, tako da vodji skupine Richardu ni preostalo nič drugega, kot da jo razpusti. Vendar so bili člani vztrajnejši, kot so si vetjetno sami predstavljali, tako da so bili že čez dva tedna znova v studiu. Sami govorijo tudi o tako imenovanem Verve voodo-oju, ki naj bi jim pomagal takrat, ko jim je najtežje. Le-ta naj bi tudi krepko prispeval k uspehu njihove zadnje zgoščenke z naslovom Urban Hymns, s katere je hit singl Bitter Sweet Simphony zasedel vrh angleške in drugih evropskih lestvic. Trenutno se že bolj vrti njihova naslednja uspešnica z naslovom The Drugs Don 't Work, tako da bomo o članih skupine v tem letu slišali še marsikaj. Ker so se o Verve pohvalno izrekli »trenutni bogovi angleških kritikov« Oasis, so Richard Ashcroft in njegovi postali skoraj nedotakljivi. Kot pravi Richard: »V nekem trenutku sem izgubil vse. Nisem imel nobene lastnine, nobenih oblek, nobenih ur, ničesar. Toda včasih je dobro, če izgubiš vse.« Pripravil: TOMO KOLES Richard Ashcroft, pevec skupine The Verve Punkerji se resda niso borili zato, da bi jim nekoč postavljali spomenike, kljub temu pa so ga Pero Lovšin in Pankerji dobili. Spominsko ploščo so v prejšnjih dneh pribili na vhodno steno meščanske gimnazije. Na tej gimnaziji so imeli namreč Pankrti svoj prvi konert, ki pa je bil tudi prvi punk koncert v Sloveniji. Pa ni vrag, da si spomenika ne zaslužijo. " j' J V Sloveniji je nastala še ena plesnoglasbena skupina Funky Babies, ki jo sestavljajo štiri brhka dekleta. Zaenkrat nastopajo predvsem s priredbami skladb tujih in tudi domačih glasbenikov, načrtujejo pa, da bi se predstavile tudi s svojimi lastnimi skladbami. ... in tam Madonna je v zadnjem času bolj kot na glasbenem področju aktivna v filmskem svetu. V svojem prihodnjem filmu se bo morala vživeti v vlogo ženske iz delavskega razreda. To pa ji prav gotovo ne bo težko, saj je v takem svetu tudi odraščala. Nekoliko težje ji bo za to vlogo pridobiti irski naglas. Dvajset let je minilo, odkar so se v letalski nesreči ponesrečili člani skupine Lynyrd Skynyrd, pa so njihove sklabe še vedno zelo sveže. In da skladbe ne bi šle v pozabo, je prav letos sedanja postava izdala album z naslovom m Twenty. Na albumu je nekaj no- ® vih skladb, nekaj pa je tudi priredb, tako da so združili petje starega in novega pevca. Q4 04 Glasbena uganka Ten High je skupina, ki je nastopila pred koncertom skupine Lačni Franz. Izžrebali smo dopisnico Branke Kosi, Zgornji Kamenščak 16, 9240 Ljutomer. Čestitamo! Ploščo ji bomo poslali po pošti. Novo vprašanje se glasi: Katera glasbena skupina je dobila spominsko ploščo na pročelju < moščanske gimnazije? | d Odgovor: Kupon št. 65 Odgovore pošljite do 7. novembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasben sceni! Zelo veseli bomo tudi vseh vaših pripomb, želja in predlogov! Jazz & Blues Pulitzerjev nagrajenec in največji trobentač po Milesu Davisu, Wynton Marsalis, se ne da. Kmalu po izidu prejšnje plošče, za katero je prejel nagrado, je dal na tržišče novo ploščo z lastnimi kompozicijami z naslovom Jump Start And Jazz; Two Ballets By Wynton Marsalis. Ploščo je produciral njegov mlajši brat Delfeayo Marsalis, izšla pa je pod okriljem multinacionalke Sony Musič. V petdesetem letu je zaradi srčne kapi umrl znani ameriški trobentač Steve Jensen. Od ustanovitve čikaške zasedbe Jazz Members Big Band leta 1978 je bil njen vodja. Zasedba je do leta 1980 nastopala na domačih odrih, dokler je ni opazil svetovno znani pevec Joe Williams. Postali so njegova spremljevalna skupina in z njim sodelovali celih sedem let. Steve Jensen je bil znan po svojem bogatem tonu. Sodeloval je tudi z nekaterimi znanimi big bandi, kot so Ellington Dynasty, The Mamphis Nighthawks, Jim Beebe’s Chicago Jazz in drugimi. Posnel je kar nekaj plošč in večkrat nastopal na turnejah po Evropi. Legendarni kitarist Pat Martino je posnel svoj prvi album za založbo Blue Note. Album nosi naslov Ali Sides Now, pri snemanju pa je sodelovala vrsta izvrstnih kitaristov, kot so Tuck Anderss, Kevin Eubanks, Michael Hedges, Charlie Hun-ter, Les Paul, Mike Štern in Joe Satriani. Na plošči se kot posebna gostja predstavlja tudi pevka Ca-sandra Wilson. Fingerpainting: The Musič Of Herbie Hancock je naslov plošče, ki jo je posnel trio McBride, Payton & Whitfield. Z nekaj najbolj znanimi deli Herbia Hancocka so poskušali predstaviti njegovo bogato ustvarjalno zakladnico. Trio predstavlja njegovo veliko raznolikost - od preprostih bluesov in nežnih balad do kompleksnih harmoničnih skladb in sofisticiranega funka. Plošči je priložen Herbiev komentar k vsaki skladbi. Smrt nekaterih jazzovskih div, kot so Ella Fitzerald, Car-men McRae, Sara Vaughan je pripeljala do navade, da preostale pevke enostavno posegajo po njihovi zapuščini in izdajajo veliko količino plošč s svojimi priredbami. Takšne plošče so sicer korektno narejene in lepo poslušljive, vendar pa po nekajkratnem poslušanju postanejo skoraj dolgočasne. Ena takšnih je tudi plošča Dear Ella, ki jo je posnela pevka De De Bridgewater s svojo skupino. Zato tudi ni čudno, da so na vrhu kakršnih koli jazzovskih lestvic že nekaj let le tri izvr- stne pevke in avtorice, in sicer Casandra Wilson, Betty Carter in Abby Lincoln, druge pa se jim ne morejo niti približati. IZTOK R. A A —jMUSIC — flflSHOE TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43 • 69000 Murska Sobota tel.: 37 333 g MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo El RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Zimsko-šprtno sredušče v bližini Zreč. Q ODGOVOR: ca Odgovore pošljite najkasneje do 5. novembra 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: koneetedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Od Novigradu. KUPON ŠT. 37! 22 Ztmetijski nasveti vestnik, 30. oktober 1997 Aktualna opravila v kleti Količinsko bogata trgatev je za nami in marsikateri vinogradnik je imel problem, kam naliti mošt. Čeprav so nekateri spomladi govorili o pozebi vinogradov, potem o škodi, ki jo je naredila suša v maju, zatem nas je tudi poletje razočaralo, vendar nam je mati narava podarila lep avgust, september in tudi oktober in narava je svoje »grehe« popravila. Količinsko lahko rečemo, da je letnik 1997 takoj za letnikom 1982 in 1984. Izhodiščne sladkorne stopnje pa so bile takšne, kakršne bi si želeli vsako leto. Dosladkavanje pri srednjepoznih sortah, kot so chardonnay, beli pinot, sauvignon, kerner, traminec, ni bilo potrebno, saj so se sladkorne stopnje v povprečju gibale od 82 do 94 Oekslejevih stopinj. Iz teh moštov lahko pričakujemo polsuha (4-12 g/l nepovretega sladkorja) in polsladka vina (12-50 g/l nepovretega sladkorja). So pa tudi primerne sorte za mešanje s poznimi sortami, kot so laški rizling in šipon, pri katerih so bile sladkorne stopnje od 70 do 84 Oekslejevih stopinj, seveda predvsem odvisno od pridelka, ki se je gibal tudi do 6 kg grozdja na trs. »Večina« vinogradnikov je tudi pri teh sortah neuradno izvedla dosladkavanje, tako da bodo tudi ta vina polsuha in polsladka. Sorta renski rizling je imela letos v povprečju več sladkorja kot laški rizling, zato lahko od te sorte letos pričakujemo zelo dobra vina. Alkoholno vrenje gre v glavnem proti koncu. Jakost vrenja je bila odvisna od temperature ukletenega mošta. Ugotavljamo, da so mošti iz grozdja, potrganega v toplem vremenu, skoraj prehitro povreli (v 7-10 dneh), mošti s trgatev iz druge polovice oktobra vrejo počasneje, in to je zelo ugodno za kakovost vina. Pri posameznih vinogradnikih je bilo tudi nekaj problemov z začetkom vrenja, vzroke lahko iščemo v močnem žveplanju pred razsluzenjem in po njem, in ker nismo dodali kvasnic za vrenje. Tudi dosladkavanje na pamet je lahko zavr-lo vrenje pa tudi preveč dodanega starega vina med mošt, saj smo s tem že ustvarili alkohol v moštu, ki je zavrl začetek vrenja. Prve poskušnje moštov (mladih vin) kažejo, da se pri moštih z višjim izhodiščnim »sladkorjem« in tam, kjer niso bile dodane selekcionirane kvasnice, vrenje spontano ustavlja in je še preveč preostanka sladkorja in premalo alkohola. V takih primerih moramo vrenje še pospešiti in to storimo z vsakodnevnim večkratnim razpihovanjem ali z dodajanjem kvasnic. V skrajnem primeru pa večji preostanek sladkorja do željene stopnje lahko uravnavamo z mešanjem s prevretim vinom (kupaža). Poglejmo si konkreten primer: Imamo mlado vino s 30 g/l preostanka (9 Brixovih stopinj) in vino s 4 g/l preostanka (6 Brixovih stopinj). Želimo vino z 10 g/l preostanka (7 Brixovih stopinj). Iščemo odstotek potrebnega vina z več in manj preostanka sladkorja. Na podlagi izračuna (30-10) = 20 delov + (10-4) = 6 delov,, skupaj 26 delov, in na podlagi sklepnega računa dobimo podatek, da potrebujemo 23 % vina s preostankom 30 g/l in 77 % vina s preostankom 4 g/l. Podobno si lahko izračunamo razmerja mešanja tudi za druge najvajžnejše sestavine v vinu. Proti koncu vrenja se lahko pojavi že napaka mladega vina, to je vonj po gnilih jajcih (H2S, boekser, vodikov žveplec), posebej še tam, kjer moštov nismo razsluzili. V takih primerih priporočamo takojšen zračni pretok in primerno žveplanje. Če tak »smrdeč« mošt ni povrel do željenega preostanka sladkorja, ne čakajmo, temveč ga kljub temu zračno pretočimo, vendar ne žveplamo, da lahko potem do konca povre. V normalnih razmerah pa je čas prvega pretoka odvisen od željenega preostanka sladkorja v mladem vinu, skupnih kislin in tudi od obstoječe posode, saj bo letos ta odločala, katere sorte bomo naprej negovali posebej in kaj bomo mešali. Pri letniku 1997 svetujemo zaradi nižjih kislin, vendar še zadostnih, ki pa jih moramo ohraniti, zgoden prvi pretok, da preprečimo biološko upadanje kisline. Pred pretokom opravimo še test vina v kozarcu na obstojnost na zraku in istočasno opazujemo, kako se to čez noč očisti. Žveplanje je odvisno od preostanka nepovretega sladkorja, kisline in testa obstojnosti vina na zraku. Žveplamo z 100-160 ml 5-odstotne žveplaste kisline ali 1,5-2,5 žveplenice na hi vina (mišljena je 2,5- do 3-gramska žveplenica). Posebej še pazimo, ker so v prodaji žveplenice od 2,5 do 10 g. Žvepla v obliki kalijevega metabisuifita letos ne bi priporočali, ker kalij, ki je sestavni del te oblike žvepla, pospeši vezanje vinskega kamna, kar dodatno zniža kislino v vinu. Prvi pretok opravimo ne glede na motnost vina, saj s čakanjem na samobistrenje mladega vina v nepolnem sodu brez zaščite pred zrakom in z ostanki droži negativno vplivamo na kakovost vina. Če še nismo dodali čistil med vrenjem, predvsem bentonita, ki pomaga stabilizirati termolabilne beljakovine v vinu in pospeši bi-strenje vina, ga lahko dodamo med prvim pretokom, vendar mora biti temperatura mladega vina vsaj deset stopinj Celzija. , Drugi pretok vina bomo opravili takrat, ko se vino popolnoma očisti, to je nekje po 3 do 6 tednih po prvem pretoku. Z drugim pretokom odstranimo še preostale droži, z meritvijo prostega žvepla v vinu pa ugotovimo potrebo po dožveplanju. Nadaljnji pretoki se opravljajo le, ko točimo vino iz večje v manjše posode. Približuje se Martinovo, ki bo letos zaradi dobre kapljice in še polnih kleti posebno veselo, zato ne bo odveč, da končan z izrekom o kulturi pitja, ki ravi: »Prvi kozarec vina je za užitek, drugi za srečo, tretji za slovo, četrti za slovo ...« Ernest Novak, dipl. inž. agr. Turnišče: cene pujskov prevzema sladkorne pese je sejmišče začasno zaprto, sejem pa je pri gospodu Janezu Lopertu. Na sejmu v Turnišču so minuli četrtek, 23. oktobra, prodajali le 35 pujskov, starih od 8 do 11 tednov in težkih od 15 do 26 kilogramov. Povpraševanje je bilo precejšnje, pro- dali so vse živali, za par pa je bilo potrebno odšteti 14 oziroma 16 tisoč tolarjev. Zaradi Latentni mastitis Slovenski problem pri reji krav molznic Stroka opozarja na problem, s katerim se srečuje pri reji krav molznic, in išče učinkovite poti zdravljenja Minuli teden je društvo veterinarjev izkoristilo navzočnost predstavnika enega največjih izdelovalcev zdravil na svetu Pfizerja dr. Jima Allin-sona, odgovornega za proizvodnjo antibiotikov za zdravljenje mastisa pri kravah molznicah, ki se je mudil v Prekmurju po zaslugi enega največjih slovenskih distributerjev kemofarmacevtskih sredstev za živinorejo v Sloveniji ljubljanskega Irisa. Res je sicer, da omenjeni gospod ni prišel v Prekmurje zaradi lepšega, ampak predvsem z namenom, da ugotovi, ali pri uporabi Pfizerjevega antibiotika synulux IC dejansko prihaja do problemov, ker ostaja antibiotik v mleku predolgo in v večjih koncentracijah, kot zagotavlja izdelovalec v strokovnih navodilih. Problem latentnega mastitisa pa ni samo problem prekmurskega ali širšega pomurskega prostora, ampak je po mnenju veterinarjev slovenski problem, ki prerašča v resen problem, s katerim se srečuje stroka. Po ugotovitvah pristojnih državnih institucij se problem enakomerno pojavlja po vsej državi, čeprav nekateri rezultati analiz kažejo, da naj bi Murska Sobota izstopala, vendar pri tem takoj omenijo, da gre za nepopolno analizo, ki jo lahko pripišemo različnim dejavnikom, med drugim tudi doslednejšemu pobiranju vzorcev. Ne glede na težo problema je kljub vsemu potrebno priznati, da problem še ni prizadel mlekarn. Da pa sta zdravljenje in odprava te »nadloge« precej zahtevni opravili, je »kriva« tudi naša posebnost majhnih čred, saj ta šteje v povprečju 3,5 krave na kmetijo, ki se ukvarja z rejo krav mlekaric. To je bilo tudi izhodišče za naš pogovor s prej omenjenim strokovnjakom. Kje so razlogi, da ste prišli v Prekmurje, saj tukajšnji trg pokupi le malo vaših izdelkov? »Mi verjamemo v svoje izdelke. To, da je za nas slovenski trg premajhen, ne drži, kajti za nas je pomemben vsak trg. Naš cilj je prodaja povsod po svetu, še posebno sedaj, ko so stroški razvoja vsakega preparata tako visoki. Zato je tudi Slovenija za nas zanimiva, saj je kmetijstvo na sorazmerno visoki ravni, in menimo, da razvojne možnosti tudi še niso povsem izkoriščene. “ Ali je obisk povezan s problemi, ki naj bi se pojavljali z uporabo vašega zdravila synulux LC pri zdravljenju živali? »Ne, kakšni problemi pa naj bi se pojavili? Za naš preparat sy-nulux IC je občutljiva večina bakterij in se je dosedaj uveljavil kot zelo uspešen antibiotik pri zdravljenju mastitisov. Držalo pa bo, dr. Jim Allinson foto: nj da so ponekod uveljavljeni nekateri drugi naši preparati. Synulux IC je zelo uveljavljen v Angliji, Nizozemski in Franciji. Za ta antibiotik je značilno, da so koncentracije visoke, vendar je njegova eliminacija izredno hitra, saj po tibotika zadržujejo v mleku dalj časa, kot bi se morale. V tem trenutku ne morem povedati, kje so razlogi. Razlog ni nujno v preparatu, je namreč cela vrsta drugih zunanjih okoliščin, ki so lahko krive, da so koncentracije višje od predpisanih. Poudariti pa je Pomurski pridelovalci zastavljajo vprašanje ministrstvu za kmetij^0 zmogljivosti zasedene.& |eto sti pomurski pridelova ■> ^1 šnjega pridelka še upravičeno zaskrbljen-tržnimi presežkij>’ Pridobljenega z desti-voni V°dno paro' Je Prijetnega dod i l° limorii in primerno kot - k°Pelim, kjer deluje povprek čutila za voh. HveriČn0 olje te torej nosilec sh.,nania. zato moramo paziti pri ^t07’ ker hitro izhla-w •lnia tudi spazmolitičen uči-krde in tako deluie sn. “Pečinam v prebavilih in pro-naPenjanju. Keša1'80 vsebuiei° različne čajne k°mbinacija s komar-prei ,ln.kamilico je bila klinično tov yUaena pr' k°likah dojenč-,a8tlina''Sa ze'° varna Pravilna 'z 1 ’5~2g posušenih ln Približno 200 ml vrele v ?riOravimo poparek in pijemo Mnr dnevno P° potrebi. Wia6 'Sa 'n nteni izv|ečki so kot delov* °kusa in zaradi lastnega : ania v čajih in tabletah za po- mirjanje. POPROVA META Uporabni del: listi (Menthae piperitae folium) Metini listi so navidez podobni melisinim, vendar imajo zaradi eteričnega olja prodoren vonj po mentolu. Delovanje je prav tako podobno: meta pomirja razdražen želodec in krče prebavil. Predvsem v kombinacijah z drugimi pomirjevalnimi zdravilnimi rastlinami tudi meta prispeva k psihičnemu umirjenju. Verjetno se tega dobro zavedajo v arabskih in severnoafriških deželah, kjer večkrat na dan pripravljajo metin čaj. Odmerki: iz 1,5-3g posušenih listov in približno 200 ml vrele vode pripravimo poparek in pijemo do štirikrat dnevno. ŠENTJANŽEVKA Uporabni del: zel (Hyperici herba) Šentjanževko ponavadi nabirajo na divjih rastiščih in se je nekoč uporabljala večinoma za spiranje ust in proti driski. Vsebuje namreč veliko čreslovin, ki delujejo ad-stringentno - utrdijo, zaščitijo sluznice in uničujejo bakterije. Sveže cvetove so namakali v olivno olje in »olje šentjanževke« uporabljali fOMURSKE LEKARNE RAZKRIVAJO Pravilne skrivnosti bi gotovo prineslo zdravje od zunaj, če bi [ ■ ut 5UIUVV piuivoiv ZAiiavju uu z.uiiaj, uv ui • nJe bilo tam, tako pa kot prijatelj lahko le ujame c$la tisto, kar ne tiči pregloboko v bolniku 39a: Zdravilna špajka ali bal-(Valeriana officinalis). °rabni del: Korenina. v prehrani: Ponavadi se Svet Evrope ga ra-h s^uPino naravnih začimb kihni dodajo živilom v feljj^Mini, z možno omejitvijo Sestavin v končnem iz-ken@ baldrijan še niso do-'i.č^e raba: Pomirja misel-^5» ®niin telesni nemir, po-c °d živčne napetosti, iMlne Sti’ neučakanosti in ne-3brar.e9a Premikanja, napoti pa Počitku in spanju. .1 črevesne krče in od-Minh e' 'at®a migrenski gla-% ns ol®čo menstruacijo, po-% obi i'rn° razbijanje srca, po-f^lini« Mti stresne okoliščine, ^li Ha^'^ost 'n strah ter kate-Oflrn Oljeno bolezen. za odrasle: 3 do 5 se Prelije s Pddru-18ti stat' r°m vrele vode, pokrito ° do 15 minut in pre-k dni pr'Pravljen napitek se A krat na dan in Pred $lna žlička droge tehta tXeia grama. do9nanja: Raziska-3 fjev । Potrjujejo baldrijanove « M®^^nosti, pripisujejo V oliu kot valpo-1 Muk ?ern ie valerenova ki-spojina, zavi-v živčevje podobno kot znano sintetsko zdravilo fenobarbi-ton, vzeta skupaj z njim pa podaljša spanje. Zavira encimski sestav, odgovoren za presnovo gama-ami-nomaslene kisline v osrednjem živčevju, množina slednje se zveča, zmanjša se osrednja živčna dejavnost, to pa ima pomirjevalni učinek. Podobno naj bi delovali tudi valpotriati in njihovi presnovki, nekateri prek osrednjega živčevja sproščajo mišice, preprečujejo njihove trzaje, širijo srčne žile, ki izboljšajo prekrvitev srčne mišice, uravnavajo srčni ritem in zvečajo njegovo moč, drugi delujejo pro-tikrčno neposredno na gladke mišice. Valerianovo olje izgubi pro-tikrčne lastnosti po vnosu v telo. Poskusi na celičnih kulturah kažejo, da so valpotriati, med njimi najbolj valtrat, citotoksični, strupeni za celice, ker zaradi sposobnosti alkiliranja zavirajo sintezo jedrnih kislin DNK in beljakovin. Na drugi strani pa po vnosu v telo strupenosti niso mogli potrditi, ker niso obstojni niti v kislem niti v alkalnem okolju in se najbrž ne vsrkajo iz prebavil v kri v zadostni množini. Mutagene lastnosti, strupene za dedno zasnovo, naj bi imeli tudi nekateri valpotriatni presnovki, baldrinal, ki nastane iz valtrata, in homobaldrinal, ki nastane iz izo-valtrata. Številne dokumentirane raziskave pri ljudeh opisujejo baldrijanov POTROŠNIKOV SVETUJE POTROŠNIKI RES AKO NAIVNI? ie naročila fasaderska dela na hiši. Delo je bilo nestro-Prav|Jeno in rezultat je bil zelo klavrn. Zato je stranka h-^ib, PoPravilo. iM|a> ajalcu ni naletela na razumevanje, zato je vse skupaj n® l ^ni inšpekciji, ki je ugotovila, da je delo opravil »šusmar« ^^tra^L^ipIreni obr>nik. .... .. n Mk ' ne Preostane nič drugega, kot da na sodiscu vloži r^iti tožbo proti izvajalcu. Najprej mora sodni izvedenec nato mora kvalificiran obrtnik popraviti fasado, hiMa IZs^avlti »šušmarju«. Stranka bo plačilo sodno izterjala. Mi n SrT1° opisali v opozorilo, da se ne bi dogovarjali z obrt-».MiM^neži brez pogodbe. Vnjej morajo biti točno opisani 69 dela, rok dobave oz. izdelave in predračun (ocena iiAMM3 °Pravljeno delo. 3 'n Od 1ZP M' s°bota je odprta v torek in četrtek od 9. do 12. (i % 5- do 17. ure v petek, samo po telefonu pa lahko po- \ a 9- do 12. ure. Tel./faks: (069) 27 300, Slovenska 48 k '' stavba ZZZS). Vodja območne pisarne Andrej Čimer za opekline in rane. Takšna uporaba pa ne nadomesti drugih postopkov obravnave npr. dezinfekcije ran ali hlajenja opeklin! Na podlagi novih poročil se šentjanževka uporablja pri nemiru, nespečnosti in psihovegetativnih težavah. Predstavlja pa pomembno izjemo med doslej opisanimi rastlinami - klinično je bilo dokazano njeno antidepresivno delovanje. Depresija je psihična bolezen, za katero je med drugim značilno: občutek neskončne žalosti, pesimistična zaskrbljenost, samoobtoževanje, samomorilske misli, nespečnost, neješčnost, psihična upočasnjenost. Vsaka psihična bolezen zahteva zdravljenje pri specialistu! Si pa s pripravki iz šentjanževke lahko pomagamo v obdobjih potrtosti, katera radi imenujemo »depresija«, saj so simptomi zelo podobni naštetim. Šentjanževka izboljša psihično počutje, kadar smo brez volje in žalostni brez pravega razloga. Pripravkov iz šentjanževke ne smemo uživati sočasno z alkoholom. Nekaj ur po zaužitju ali mazanju z »oljem šentjanževke« se izogibajmo soncu! Pod vplivom ultravijoličnih žarkov je možna alergija ali draženje kože. Odmerki: iz 2-4g zeli (cele rastline) in približno 200 ml vrele vode pripravimo poparek in pijemo POMIRJEVALNI ČAJ GALEX MURSKA SOBOTA pomirjevalni in blag uspavalni učinek tako za ljudi, ki dobro spijo, kot za tiste, ki trpijo za nespečno- stjo. Izboljšali so se različni subjektivni kazalniki spalnih motenj, na primer spalna odzivnost, pogostost prebujanja, nočna trzavost, notranji nemir in napetost ter kakovost spanja, niso pa se spremenili objektivni spalni kazalniki, na primer možganska električna dejavnost, prav tako ne jutranja zaspanost in spominjanje sanj. Skupaj s šentjanževko je bil učinkovitejši od sintetskega zdravila diazepama po dvotedenskem zdravljenju plahosti pri 100 bolnikih. Skupaj s hmeljem, kafro in cereu-som je bil 84-odstotno zdravilno uspešen pri 2243 bolnikih s srč-no-žilnimi motnjami živčnega izvora, tudi povezanimi z občutljivostjo na vremenske spremembe in nizkim tlakom, krvni tlak se je blago zvečal, srčni utrip pa upočasnil. Prav tako je dokumentirano njegovo pomirjevalno delovanje skupaj s hmeljem. Stranski učinki in strupenost: Niso znani. Na celičnih kulturah so sicer ugotovili, da so vsebujoči valpotriati strupeni za celice in dedno zasnovo, vendar je klinična pomembnost izsledkov dvomljiva, saj so te spojine zelo neobstojne in se zvečine razgradijo med pripravo zdravilne oblike, najkasneje pa v prebavilih po zaužitju. Eterično olje ne predstavlja nobenega tveganja pri zdravljenju z dišavami. Prepovedi in opozorila: Bal-drijanovo delovanje za osrednji živčni Sestav lahko stopnjuje zdravilski učinek drugih pomirjeval, alkohol pa naj ne bi krepil baldrija-novega učinka. Varnost med nosečnostjo in dojenjem ni potrjena, zato raba v teh okoliščinah ni pri-poročjiva. Baldrijanova sorodna vrsta v. wallichi je znana po tem, da povzroči splav in vpliva na menstruacijski ciklus. Lekarniško mnenje: Raziskave na živalih in pri ljudeh potrjujejo učinkovitost baldrijana kot blago LIST POPROVE METE LIST MELISE redno do dve skodelici zjutraj in zvečer. Tudi pripravke v obliki tablet moramo jemati redno, saj začnejo delovati šele po dveh do šestih tednih. Najpomembnejše pri uporabi zdravilnih rastlin, prav posebno tistih, ki vplivajo na psihično počutje, je prepoznavanje resnosti bolezni. Nemir in strah se velikokrat pojavita zaradi znanega vzroka (npr. pred izpitom), občasna nespečnost je lahko posledica razburjenosti, zaskrbljenosti in je pogostejša pri starejših ljudeh. V takšnih primerih pomaga skodelica »pomirjevalnega čaja«, »bal-drijanove kapljice« ali tabletke z izvlečkom hmelja. Seveda le, če niste navajeni na zdravila na recept. Če ste v dvomih, ali bi se odločili za samozdravljenje ali zdravljenje pri zdravniku, pa povprašajte za nasvet v lekarni! VLADKA ČAHUK VAUPOTIČ, mag. farm. pomirjevalo in uspavalo. Pomirjevalno delovanje se pripisuje tako eteričnemu olju kot valpo-triatom, slednji pa v telesu nimajo bistvenega učinka, saj v čajnem napitku in tinkturi razpadejo, vzeti v trdnih zdravilnih oblikah pa se zvečine razgradijo v prebavilih; najbrž so učinkovite nekatere njihove razgradne spojine, pa tudi še neraziskane sestavine. Zaradi prej omenjene neobstojnosti bi stežka uresničili tudi svojo strupenost za celice in dedno zasnovo, ne glede na to pa se držite sklepa. Sklep: Prijatelji so zato, da nam pomagajo, ne da bi opravili delo namesto nas. Janez Špringer, mag. farm. «0 Cene sadja in zelenjave Zelenjava Tržnica M. Sobota G. Radgona Ljutomer jabolka 55-60 150 120 hruške 197 250 220 slive 350 banane 144 150 160 limone 276 300 280 lubenice - 80 grozdje 197 200 260 ananas 500 350 pomaranče 276 300 260 mandarine grenivke 250 220 kivi 550 500 400 diniie 440 300 350 paradižnik 390 350 290 paprika 197 150 150 krompir 30 50 50 šolala 160 200 180-250 korenje 100 200 180 petršilj zeleno zelje 30 50 55 rdeče zelje 100 - 90 jajčevec 260 200 240 čebula 66 120 100 Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 18 avtomobilov, prodali pa so dva. Znamka Letnik prev.km. Cena Jugo 45 A 1987 89.000 1.100 DEM Opel Kadett 20 Gsi 1989 140.000 11.200 DEM Golf JX 1989 126.000 7.800 DEM Peugeot 309 1990 94.000 900.000 SIT Alfa 33 1,5 1990 80.000 6.300 DEM Nissan Sunny 1990 98.000 10.400 DEM Ford Sierra 20 1988 89.000 7.300 DEM Suzuki Maruti 800 1996 6.000 8.700 DEM Iz svežega zelja, ki je prav v tem času najbolj okusno in ne preveč drago, vlakna so pa nežna in hitro pripravljena, skuhamo okusno in nasitno enolončnico. Lahko je glavna jed ali edina jed zvečer. Za 4 osebe pogrebujemo: 120 dag belega zelja, 3 kisla srednje debela jabolka, 10 dag prekajene mesne slanine, 2 čebuli, 2 žlici olja, 40 dag mletega mešanega mesa, sol, poper, izdatno noževo konico kumine, 1/8 I vode in jušno kocko. Zelje narežemo na široke rezance, neolupljena jabolka pa na tanke krhlje, ki jim izrežemo peščice. Na olju svetlo prepražimo sesekljano čebulo in na drobne kocke narezano slanino. Dodamo še mleto meso in ga med mešanjem rahlo popražimo. Solimo in popramo. Zalijemo z vodo, dodamo jušno kocko, zelje in jabolka ter kumino. V dobro ookriti posodi dušimo pri zmeri temperaturi pol ure. Vmes premešamo. Zraven ponudimo črn kruh ali peteršiljev krompir v kosih. Prejeli smo Upravičenost “štrajka” v Murski Soboti!!! Matjaž, kar si napisal, je zelo osebno, neobzirno, smelo in žaljivo. Res pa je, da sem pozabila, kot me opozarjaš, da se je pred šestimi leti zgodila tako pomembna sprememba na slovenskem prizorišču, da vsak misli s svojo glavo oziroma s pomočjo še nekaj glav. Vendar ima vsaka medalja dve plati. Če bi moj članek dobro prebral, bi videl, da z nobeno vnemo ne zagovarjam tumusnega pouka; tebe in vas dijakov nikjer ne žalim in obosojam in ne vem, iz katerega stavka si razbral, da sem 600 dijakov in njihovih staršev označila za egoiste. Tudi ne drži, kot ti trdiš, da nismo pridobili več oddelkov, drži pa, da ne bi bili ne prva in ne zadnja šola, ki bi imela turnusni pouk. 12. junija 1997 si me kot pedagoginjo GIMNAZIJE Murska Sobota res seznanil o tvojih (vaših) namerah, vendar le seznanil. Odgovora pa nisi (ste) dobil, ker me na noben sestanek nisi (niste) povabil. Nisem pa vedela da ti (vam) moram pisno odgovoriti. Dijaki 4-letnikov ste res jasno povedali, kaj je za vas najboljše, vendar ste v tej vnemi pozabili na dijake in njihove starše 1. in 2. letnikov, ki ste jih za dve leti obsodili na samo popoldanski pouk. Krona vsega pa je, ko si si izmislil, da sem ob navzočnosti pred, sveta šole, pred, sveta staršev in župana zahtevala disciplinske kazni. Matjaž, premlad si še, zato ti oprostim, vedi pa, da v življenju ne boš srečeval samih Katic in meni podobnih. Zame je ta polemika končana. Prof. ped. in soc. Katica Mladenovič V Brezovcih nov športni objekt Na petkovi redni seji puconskega občinskega sveta so se uvodoma seznanili z informacijo o gradnji športnega objekta v Brezovcih. Skupna vrednost investicije, ki zajema celotno športno infrastrukturo pri podružnični osnovni šoli in vrtcu v Brezovcih znaša dobrih 12,8 milijona tolarjev. Že prej pa so načrtovali obnovo 412 kvadratnih metrov velikega otroškega vrtca, ki bo stala 51 5 milijona tolarjev, pri čemer so gradbena dela zaupali podjetju Gradbeništvo Smej. Pričakujejo, da bodo z grobimi obrtniškimi deli končali do konca letošnjega novembra. Prav tako naj bi kmalu asfaltirali športno igrišče, potem pa uredili parkirišča. Samo za športno travnato igrišče za mali nogomet so odšteli nekaj čez 2,65 milijona SIT. Od tega zneska je Krajevna skupnost Brezovci prispevala milijon tolarjev, Osnovna šola Puconci dobrih 711,5 tisoč, šolsko ministrstvo 330 tisoč, brezovska krajevna skupnost pa še dodatnih 612 tisočakov za navoz zemlje. Sicer pa je s šolskim ministrstvom že podpisana pogodba o sofinanciranju 1,6 milijona SIT za celotno naložbo. Na pripombo svetnika Štefana Zelka, češ da na podobno asfaltno igrišče že dlje čakajo v Mačkovcih, mu je župan Ludvik Novak zagotovil, da bo ta naložba, ki je zaradi plazovitega terena doslej niso mogli izvesti, na vrsti prihodnje leto. V razpravi so se zavzeli, da bi podobne objekte celostno uredili tudi v drugih krajih pucon-ske občine, pri čemer računajo, da bodo nekaj denarja dobili tudi iz državnega proračuna. Kot so poudarili, se je treba zavedati, da so te naložbe namenjene predvsem mladi generaciji, zato jim ne sme biti žal nobenega tolarja. Svoj delež pa bo seveda primaknila tudi Občina Puconci. ZEU-ja nimajo v čislih!? Precej kritičnih besed pa je bilo izrečenih na račun dodatnih 910 tisoč tolarjev kolikor terja ZEU - Družba za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote. Svetniki so namreč podvomili o upravičenosti višjega zneska, zato so sklenili, da aneks k pogodbi zavrnejo, dokler ne bo opravljeno vse še iz stare pogodbe. Dotlej pa bosta seveda morala počakati javna razgrnitev kartografskega gradiva v merilu 1:2500 in osnutek odloka o sprejetju prostorskouredi-tvenih pogojev za območje puconske občine. Zavrnili ponudbo Geoplina Govor je bil tudi o geoloških raziskavah ljubljanskega Geoplina. Občinski svet je zavrnil njihovo ponudbo, ker ne vsebuje ničesar o odškodninah za motenje posesti in povzročanje hrupa. Brez ustreznega dokumenta pa ne bodo dovolili gradnje podzemnega skladišča za plin, čeprav naj bi bilo to v državnem interesu. Zato so svetniki terjali pripravo nove variante, ki bo zajemala tudi odškodnino za motenje življenja in povzročanje škode na objektih. MILAN JERŠE 24 televizijski spored od 31. oktobra do 6. novembra vestnik, 30. oktober 1997 PETEK i 31. OKTOBER TV SLOVENIJA 1 8.25 Videoring" 8.55 Jesenski počitniški program 9.55 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz M. Sobote 11.00 Jesenski počitniški program 11.30 S kazino do novih plesnih korakov 12.10 Tri krone 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Na lepi modri Donavi 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 19.30 Dnevnik 20.10 Agencija 21.45 Lažji od zraka, ameriška dokumentarna. serija 22.40 Odmevi 23.15 Šport 23.50 Molčečnost zagotovljena, koprodukcijski film 1.25 Resnična resničnost TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs 13.00 Tedenski izbor 14.00 Zgodbe iz školjke 14.30 Tedenski izbor Niagara, ameriški film 16.00 Fraiser, ameriška nanizanka 16.20 Tedenski izbor 16.50 Vžigalice 17.40 Jeklene ptice 18.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 19.30 Karina in Ari, francoska nanizanka 20.00 Luther, angleški film 21.45 Včeraj, danes, jutri 21.50 Plesalec in koreograf 22.55 Perpetuum 23.35 Holywood, dokumentarna nanizanka POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Sarbara - 10.50 Top Shop - 11.00 Ograje našega mesta - 1 2.00 Na nebu -13.00 Pop-kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Nikita -15.00 Lassie - 15.30 Ograje našega mesta - 16.30 Santa Barbara -17.30 Pop-kviz - 18.00 Cosby -18.30 Varnostniki Luke -19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Visoka napetost: Smrtonosni mikrobi - 21.00 Milenium -22.00 Nočni obiskovalci - 23.45 Pozno ponoči - 0.15 Pikantna burleska - 2.00 24 ur -2.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, - 10.00 Poročila - 11.30 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.25 Santa Barbara, serija - 13.10 Izbor - ponovitev domačega programa - 14.15 Poročila -16.05 Poročila - 1 6.1 5 Krivda, serija -17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju -19.05 Hrvaški spominkar -19.30 Dnevnik - 20.10 Nocoj... - 20.15 Ekologija in etika - 20.50 Šov program - 22.00 Pol ure kulture -22.35 Opazovalnica - 23.10 Tednik, talk šov TV HRVAŠKA 2 15.45 TV-drama -16.45 Oddaja za otroke - 17.15 Mojstrovine svetovnih muzejev -17.30 Akapulco z dušom in telesom, serija - 17.55 Trenutek spoznanja - 19.00 Žu-panijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.1 5 Klient - 21.25 Popolna tujca, humoristična serija - 21.55 Donato in hči, ameriški film. - 23.30 Second Best, angleški film TV MADZARSKA1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.05 Vino in oblast - 9.35 Ponovitve - 10.05 XIX. cirkuški festival - 10.55 Risanka -11.10 Savannah, nanizanka - 12.00 Zvon - 12.05 Pop in lahka glasba - 13.00 Dnevnik - 14.00 Za otroke - 16.30 Vesoljske igre - 17.00 TV-doktor - 17.10 Deklamacija - 17.15 Za upokojence - 1 7.45 Regionalni dnevniki - 18.05 - Okno - 19.00 MG - 19.05 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Savannah - 20.50 Apropo - 21.50 Ekskluzivno - 22.10 Keno -22.20 Arizonski sanjači, francoski film -0.35 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 1 5.00 Ribiške vode - 15.30 Kje, kaj? -1 5.55 Vreme - 1 6.00 Orson in Olivia -16.25 Pratika - 16.30 Friderikusov šov -18.35 Strasti, nanizanka - 19.30 Družina Onedin - 20.00 Kviz o Kodalyu - 21.00 Telešport - 22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik - 22.35 Vreme - 22.40 Na poti s smrtjo, 2. del - 23.35 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.00 Kolidž v Kaliforniji - 9.25 Obalna straža - 10.10 Potovanje na dno morja, pustolovski film -11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Tom in Jerry - 12.55 Smrkci - 13.45 Ko so živali zapustile gozd - 14.20 Pink Panter - 14.50 Dr. Quinn -Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight Rider -1 6.25 Obalna straža - 1 7.1 5 Na jug -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.1 5 Asterix osvaja Rim, risani film - 21.35 Specialist, akcijski film - 23.25 Morilec v sistemu, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Moj Leopold, film -10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Vera -13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina -13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.1 5 Bogati in lepi - 16.00 Evangeličanska maša - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.15 Naš svet -22.10 Poročila - 22.40 Bambi '97 - 0.20 Nitebox 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Novo... - 10.15 Borza - 10.45 Deželni magazin - 11.30 Mesto, dežela, reka - Berlin - 12.00 Nočni studio - 13.00 Oznaka D - 13.45 SWF3 v živo: Paula Cole - 14.45 Koncert - 15.00 Šport pod drobnogledom -15.30 Dvoboj v oblakih - 16.30 Arhitektura - 17.15 Govorilna ura - 18.1 5 Potovanja k umetnosti: Meksiko - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila -20.15 Zoo pustolovščina - 21.00 Inter City: Minsk - 21.30 3satova borza -22.00 Zapiski iz tujine - 22.10 Poročila -22.35 Kabaret - 23.20 Mesto in ščeneta, film - 1.30 Deset pred deseto - 1.55 Čas za kulturo - 2.35 Pogledi s strani - 2.40 Jazzfestival Bern: Wallace Rpney SOBOTA 11. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 7.55 Včeraj, danes, jutri 8.00 Radovedni taček: Prah 8 .15 Sprehodi v naravo 8.30 Male sive celice, kviz 9.15 Bratovščina sinjega galeba, mladinska nadaljevanka 10.10 Pelinov med 10.40 Vžigalice, francoska nadaljevanka 12.00 Tednik 13.05 Karaoke 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 15.20 Čarovnica, ki to ni bila, kanadski film 17.00 Obzornik 17.10 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija 18.05 Na vrtu 18.30 Ozare 19.30 Dnevnik 20.10 Smrt v Benetkah, italijanski film 22.25 Poročila 22.50 Wycliffe, angleška nanizanka TV SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs 10.15 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 10.45 Luther, angleški film 12.30 Pomp 13.30 Katarina in ari 19.30 Pacific Drive 20.00 National geographic, ameriška dokumentarna serija 20.50 Zlata šestdeseta nostalgija z Beat-niki 21.50 V vrtincu 22.20 Sobotna noč POP TV 6.00 Videostrani - 8.00 Reboot - 8.30 Munkci - 9.00 Zverinice - 9.30 Peter Pan - 10.00 Morska deklica - 10.30 Power Rangers - 11.00 Obraz tedna -11.30 Cosby - 12.00 Rabbit teci! - 13.30 Mali filmar - 14.00 Beverly Hills 90210 -15.00 Melrose plače - 16.00 Smrtono-stni mikrobi - 17.00 Highlander - 17.45 Robocop - 18.30 Herkul - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - Filmski hiti: Nevarna razmerja - 22.15 Odpadnik -23.15TV-de-tektiva - 0.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.25 Opazovalnica - 8.25 Poročila - 8.35 Povver Rangers, risana serija - 9.00 Dobro jutro, Hrvaška - 11.00 Program za otroke in mladino -12.25 Moj brat se pogovarja z konji, ameriški film za otroke - 14.00 Poročila -14.05 Pot v Avonleo, serija ža otroke in mladino - 14.50 Zverinjak v Bronxu, serija za otroke -15.40 Televizija o televiziji -16.15 Dr. Quinn - 17.05 Vesoljci v družini, serija za otroke - 17.40 Turbo Li-mach Show - 19.10 Hrvaški pomniki -19.30 Dnevnik - 20.10 Nocoj... - 20.25 Moški ne odhajajo, ameriški film - 22.20 Opazovalnica - 22.50 Detektivi -23.20 Polnočna premiera: Texas TV HRVAŠKA 2 14.10 Tv-koledar -14.20 Črno-belo v barvah: Grk Zorba, ameriški film - 1 7.20 Po meri - 18.45 Dokumentarna oddaja -19.30 Dnevnik - 20.10 Srhljivka - 21.10 Poročila - 21.25 Zlati gong, glasbena oddaja - 22.10 Potovanja: Italija, dokumentarna serija - 23.05 Oprah šov TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.00 Ponovitve - 12.25 Za trnkarje - 12.40 Pastirska dediščina -13.00 Dnevnik - 13.10 Čudovite živali -13.40 Angleški nogomet - 14.45 Kapetan Brummel, amer, film - 16.35 Napisne table - 17.00 Po poti - 17.30 MC - 17.35 Horizont - 18.05 Deklamacija - 18.15 Himalaja, poljudnoznanstveni film - 19.05 Loto-show - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Kumara, politična solata - 20.25 Družinski album, 1. del am. filma - 21.55 Sveče -23.55 Telešport TV MADŽARSKA 2 9.00 Računalništvo - 9.30 - 12.00 Narodnostne oddaje - 1 2.00 Zvon - 1 2.05 Rondo - 13.00 V imenu ljubezni, pon. -15.05 Biseri - 15.35 Nepal, 5. del -15.50 Ars Hungarica - 16.10 Pokopališča, grobovi, nagrobniki - 16.55 Vreme -17.00 Nogomet - 19.00 Zgodovina književnosti - 19.30 Familija, 312. del -20.05 Vesti iz EU - 20.10 Verdi: Requiem - 21.45 Reforma državnih izdatkov -21.50 Vrata pomiritve - 22.30 Afera Nelson, angl.film - 0.30 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.35 Vroča sled -10.15 Sledovi vetra, pustolovski film -11.55 Ninja želve - 13.15 E.T. - znanstvenofantastični film - 15.05 Potres, film - 17.00 Športna pomoč - 18.00 Šport -19.05 Gospod Bean - 19.30 Čas v sliki -20.15 Šport - 22.15 Wolf, srhljivka -0.1 5 Šport TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Brahms: Nemški rek-vijem - 10.40 Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje, filmska komedija - 13.00 Poročila - 1 3.10 Skrivnosti zgodovine -13.55 Pepe, filmska komedija - 15.25 Divjak iz srebrnega gozda, film - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 1 7.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -19.55 V razvalinah Assisija - 20.15 Srce bo znova mlado - 21.45 Poročila - 21.50 Andre Heller - 23.00 Poročila - 23.15 Princ plime - 1.15 Pogledi s strani - 1.25 Mesec nad Plymouthom, pustolovski film 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Italijansko življenje - 7.30 Trikrat Grčija - . 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki -9.05 Čas za kulturo - 9.45 Franz Schubert - 11.00 Otrok in vojna - 12.30 Pred tridesetimi leti - 13.00 Kraljevska nevesta - 13.30 Hudson Shad - 14.25 Kadeče se doline - 15.05 Junakinja Gaete - 15.50 Ulična znanstva - 16.05 Za mene bi morale deževati rdeče vrtnice - 17.35 Nasveti in tendence - 18.00 Za otoki - 19.00 Danes - 19.15 Kino ekstra - 20.00 Poročila - 20.1 5 Princ iz Hamburga - 22.10 Ljubezen - strast - izpolnitev - 23.40 Bulevar Bio - 0.40 Pogledi s strani - 1.05 Projekt X - 1.35 Aktualni športni studio - 2.55 Chick Corea in prijatelji NEDELJA L 2. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 8.00 Ozare, ponovitev 8.10 Spreminjajoči stroj 8.40 Živ žav 9.30 Bratovščina sinjega galeba 9.55 Nedeljska maša, prenos 11.00 Divja Avstralija 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si 12.30 Na vrtu 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 12.35 Agencija 15.05 Nana 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki 18.35 Razgledi slovenskih vrhov: Košta -visoke meje 19.30 Dnevnik, vreme 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.25 Večerni gos 22.15 Poročila 22.25 Elvira Madigan, švedski film TV SLOVENIJA 2 11.55 V vrtincu 12.25 Zlata šestdeseta z nostalgijo 13.25 Pacific drive 13.50 Ekvinokcij 17.30 Košarka NBA: Chicago Bulls: Philadelphia, posnetek 19.30 Pacific drive 20.00 Sedem smrtnih grehov 20.55 Slovenski magazin 21.25 Prelomni trenutki zgodovine, ameriška dokumetnarja serija 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Berlioz t 0.05 Slovenski magazin POP TV 7.30 Kje je Wally - 8.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 8.30 Zvezdne steze - 9.00 Kasper in prijatelji - 9.30 Peter Pan - 10.00 Mladi superman - 10.30 Powerfiangers - 11.00 Herkul - 12.00 Argument - 12.30 Brez zapor z Jonasom - 13.30 Pobegli princ - 15.15 Grand prix magazin - 16.15 Otroški zdravnik - 17.15 Sosedje - 19.00 Športni krog - 19.30 24 ur - 20.00 Za konec tedna. Smrtonosni šepet - 21.45 Športna scena -23.00 Argument - 23.30 Nevarna skušnjava -1.00 24 ur - 1.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.50 Opazovalnica - 8.50 Poročila - 9.00 Program za otroke in mladino - 10.15 37. mednarodni otroški festival Šibenik ’97 -11.00 Rovinj so sanje - 11.30 Filipovi otroci - 12.00 Poročila - 12.25 Sadovi zemlje -13.1 5 Mir in dobro -13.50 Opera Box - 14.30 Oprah šov - 15.20 Cona-gher, ameriški film - 17.15 Poročila -1 7.25 Beverly Hills, serija za mladino -18.1 5 Melrose Plače, serija za mladino -19.10 Hrvaški pomniki - 19.30 Dnevnik - 20.00 Šport - 20.05 Poročila -20.15 Kafič na zdravje, humoristična serija -20.45 Howards End, angleški film - 23.05 Opazovalnica -.23.35 Lovci na pobegle može, dokumentarni film - 00.30 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.50 Dokumentarno-folklorna oddaja -14.20 Polnočna premiera: Texas - 17.15 National Geographic, dokumentarna serija - 18.05 Turistični magazin - 18.35 Kno-takt, glasbena oddaja -19.05 Popaj in sin -19.30 Dnevnik -20.15 Vidiokon -21.00 Poročila - 21.10 Koncert klasičneglasbe - 22.30 Zakonske vode, humoristična serija - 23.00 Lunini ljubljenci, francoski film TV MADŽARSKA 1 6.30 Vaška TV - 7.00 Otroški program -8.30 TV-magister - 10.00 Globus - 11.00 Evangeličansko bogoslužje - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Sposojena zemlja - 12.50 Mary White, amer. TV-film - 14.40 Nagrobniki - 15.00 Iščemo pogrešane otroke - 15.30 Reformatorski verski program - 16.00 Disneyjevi filmi - 17.05 MC - 17.10 Odločate vi! -18.10 Halo, Madžarska! - 19.00 Teden in Dnevnik - 20.00 Družinski album, 2. del -21.30 Odnosi, nanizanka - 22.20 Tonik, 25 minut za osvežitev - 22.50 Telešport TV MADŽARSKA 2 9.10 Nemi junak, TV-igra, - 11.00 Telešport - 13.00 Angleško podeželje -13.30 Vesoljske igre - 14.00 Nilska ekspedicija - 14.30 Liszt - 14.40 Gran Pa-radiso, poljudnoznanstveni film - 15.30 Novi reflektor - 16.00 Ljubezen je iluzija -16.30 Nepal, 6. del - 17.05 Baywatch -17.50 Vreme - 18.00 Deklamacije -18.20 Mojstrovine - 18.30 Anno... -19.05 Show »21« - 19.30 Verdi: Traviata, opera v treh dejanjih - 21.40 Akademski večeri - 22.40 MC TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.30 Konfeti -11.05 Disneyev festival - 1 2.00 Šport -12.40 Zaklad Matecumbe, pustolovski film - 14.30 Pustolovska noč, filmska komedija - 16.05 Winnetou in njegov prijatelj Old Firehand, pustolovski film - 17.40Tohu-wabohu - 18.05 Srček - 18.30 Šport -19.30 Čas v sliki - 20.15 Moj očka heroj, filmska komedija - 21.40 Kolumbo -22.55 Kraj zločina - 0.25 Šport TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Gospodar v hiši, filmska komedija - 10.30 Teden kulture -11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Univerzum novice - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.25 Hura, šola gori, filmska komedija - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 1 7.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -1 9.00 Avstrija danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 20.15 Sanjska ladja -21.50 K stvari - 23.05 Vizije - 0.00 Enostavno klasično - 1.30 Teden kulture -2.00 Halo, Avstrija, halo, Dunaj - 3.05 Dober dan, Koroška 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Branje frankfurtske poezije - 7.45 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Lirika za vse - 9.1 5 Othmar Schoeck - 9.55 Glasba malo drugače - 11.00 Človek s kamero - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Spomini - 13.45 Glasba za vas -1 5.40 Čas za sneg - 16.30 Blues iz Kai-sermuhlena - 17.15 Ribiči na črno -18.00 Dnevnik - 18.15 Švica v oktobru -19.00 Danes - 19.10 Pogovor v živo -20.00 Poročila - 20.1 5 V sijajnem svetu hotela Adlon - 21.40 Izolator - 23.25 Komisar - 0.25 Tetovirana roža, film PONEDELJEK L 3. NOVEMBER_ TV SLOVENIJA! 10.05 Videoring 10.35 Zmenki, ameriška nanizanka 10.55 Elvira Madigan, švedski film 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev 14.40 Ljudje in zemlja 15.10 Večerni gost: dr. Danilo Turk 15.55 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 18.00 Po Sloveniji 19.15 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.10 Pro et contra 21.05 Homo turisticus 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi 22.40 Hudsonova ulica 23.10 Vroča streha, korejski film 0.50 Osmi dan, ponovitev 1.20 Videoring TV SLOVENIJA 2 9.10 Na potep po spominu 10.10 Zoom 11.20 Tedenski izbor 18.05 Lovejoy, angleška nanizanka 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Simpsonovi 20.00 Banan ni, angleška nadaljevanka 20.55 Kri na snegu - vojna v Rusiji 21.55 Pomp 22.55 Brane Rončel izza odra 0.25 Recept za zdravo življenje, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 10.50 Top shop -11.00 Ograje našega mesta - 12.00 Otroški zdravnik - 13.00 Pop-kviz - 13.30 Športni krog - 14.00 Športna scena - 15.00 Lassie - 1 5.30 Ograje našega mesta -16.30 Santa Barbara - 17.30 Pop-kviz -18.00 Cosby -18.30 Obalna straža -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Poslastica tedna: Izkoriščevalski najemnik - 21.30 Detektivka Lea Sommer - 22.30 Na nebu - 23.30 Dobrodušni duh -0.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila - 11.30 Program za otr<£ ke in mladino - 12.00 Dnevnik ■ 12.2» Santa Barbara, serija - 13.10 Turistični magazin -13.40 Opera Box -14.15 Poročila - 14.20 Program za otroke in n* no - 16.05 Poročila - 17.00 Hrvaška » nes -18.00 Kolo sreče -18.35 V obnovi Hrvaške - 19.05 Hrvaški pomniki - 19 3U Dnevnik - 20.15 Obnovitev gledališke predstave -21.15 Odprto -21.45 Dokumentarna oddaja - 22.20 Opazovalnica’ 22.55 Filmska noč: Grmenje -00.25 0 ročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 14.55 Resnični W zahod - 15.45 Mestece Peyton -Dvorec Hohenstein - 17.30 Acapulc“ dušo in telesom - 1 7.55 Hugo - 18-*> Besede, besede - 19.00 Županijska Pan rama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kvj 20.25 Prijatelji - 20.50 Nizozemska3 tektura - 21.20 Skupaj proti zlocm“ 22.15 Dokumentarni film - 23.05 Konce 1 1 1 1 1 1 1 1, 1; n 2l 2( 2; 2; o, o, 1, r 9. 11 11 13 14 14 15 16 16 17, 18, 19. 19. 20. 21. 22. 23. TV MADŽARSKA! 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni^, 9.05 Ponovitve - 11.00 Disneyjev 12.00 Zvon - 12.05 Glasbeni P™ 13.00 Dnevnik - 14.00 Narodno® , daje - 14.50 Izobraževalni Pr® 15.25 Vino in oblast, nanizanka'^ Otroški program - 16.30 V imen® pejio-- 17.00 Otroška psihiatrija - 17'0 flef°n,ia nalni magazini in dnevniki - 1®-®%^' državnih izdatkov - 18.00 ža®^ 18.25 MC - 18.35 Kralj, pamp-' - 19.30 Dnevnik, šport - 20® ^pafin” usta - 20.50 Desjeji X - 21.40*^ X očmi - 22.25 Keno - 22.30n ^pjilte" klan, nanizanka - 23.25 Otrok rja, amer. zf. film - 0.55 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 5.30 - 9.00 Prenos 1. progr^s^ Skupščinski dnevnik - 15.00 ' danja Parlamenta - 16.50 u -laso0' 17.00 Mišice - 17.35 Tango-3021^' nanizanka - 18.25 Vreme - V^st'^ stveni poročevalec - 19.00 pratik' rencvaros, nogomet - 21 -0° , sreč3| 21.05 Očigledno - 21.30 Te' 22.00 Aktualno - 22.25 DnevN* SF Vreme - 22.45 Operni pevec vats, avtoportret - 23.45 MC TV AVSTRIJA 1 A 6.05 Otroški program - 9.20 forniji - 9.40 Obalna straža -očka heroj, filmska komedija - ^očf1,■ feti - 12.15 Deklica s čarobni^ živa' 12.40 Tom in Jerry- 13.45^ ’ ^ zapustile gozd - 14.50 Dr. O8' pjder, niča iz strasti - 15.40 Km0 ^ajuS 16.25 Obalna straža - 17-}0& e. 18.05 Glej, kdo tam razbija - 1 ‘|inav* no prijazna družina - 19.00^1^ lemestu - 19.30 Čas v sliki spod Usoda, filmska komedija klub - 22.10 Dirka s časom,re dba - 23.35 Totem, vestern - letje na Manhattanu, film TV AVSTRIJA 2 i|inX 9.00 Poročila -r 9.05 prijatelj Old Firehand, Pus ° Ko^JoJ 10.30 Bogati in lepi - 11’Vi|a'V 11.45 Vreme - 12.00 Orientacija - 12.35 ha dru^.j-13.00 Poročila - 13.10 LJ lIP^O11 13.55 Gorski zdravnik - 1 • , , sta - 15.15 Bogati in Schiejok vsak dan - 17-° _ 19-8;, jJ Avstriji - 19.00 Dežela danes _ 2^ v sliki - 20.02 Pogledi s , 2^ Vse moje hčere - 21-05 |fdri ' Poročila - 22.30 Oddaja o Pogledi s strani SSAT . televizij®' 3,0s 6.50 Sedem dni drugačne w , Alpska panorama - 9.00 tr^ Kinomagazin - 9.45 10.45 Švica v oktobru - 1 _ 13^/ dežel - 12.00 Rečna ladja zi B ekskluzivno-14.OOZIadJ^ dijo - 14.45 Klub seniorjev ^tve ur sveti in tendence - 15.5 _ svet - 16.00 Zeleni samost za , trejše od svetlobe? - i'- , j ranje - 17.45 Raziskova^ q0 pa 18.1 5 Slike iz Avstrije - q0 po^f 19.20 Čas za kulturo - 2 r 20.15 Nikoli me nisi iškai. zj HITEČ - 22.00 Porocla 'etniK1 kultura budizma - 23.2» ' 0.10 Halo, Avstrija, halo, 'HstniK, 30. oktober 1997 r^eievizijsKi spored od 31. oktobra do 6. novembra torek ^november W SLOVENIJA 1 7.30 9.10 9.40 13.00 13.05 13.50 15.55 17.00 17.10 18.00 18.30 18.40 '9.30 20.10 20.55 22.00 22.40 0.10 0.40 1.25 Vremenska panorama Videoring Tedenski izbor Poročila Lingo Tedenski izbor Mostovi Obzornik Otroški program Po Sloveniji Prodaja Kolo sreče Dnevnik Soča - smaragdna reka Studio city Odmevi Martin Luther Svet poroča Studio city Videoring 11.30 11.30 13.30 14.00 ’4.S0 5.20 16.15 16.45 7.30 18.05 49.00 J9.3O 0.0q 1.40 2.40 !3.1o ^SLOVENIJA 2 Euronews Tedenski izbor Sobotna noč Dlan v dlani Recept za zdravo življenje Osmi dan Kri na snegu - vojna v Rusiji Slovenski magazin Banan ni Simpsonovi, ameriška nanizanka Havajski detektiv, ameriška nanizanka Volja najde pot - rodil se je Bog v meni Pacific drive Aprilsko jutro, ameriški film Tok noč tok Dokumentarna oddaja Harold Lloyd Classic Comedies: V lepi kaši, ameriški nemi film l ? $°bro jutro, Slovenija - 10.00 Santa , °ara - 10.50 Top shop - 11.00 Og-ISnr?^6^3 mesta " 12.00 Na nebu - R°P-kviz - 13.30 Glavni kuhar -l53n Obalna straža - 1 5.00 Lassie - Ograje našega mesta - 16.30 San-Crbara - 17.30 Pop-kviz - 18.00 Co-J'18.30 Varuhi Luke - 19.30 24 ur -,LU° Resnične zgodbe: V njihovem svetu L '45 Sedma nebesa - 22.30 Obraz te-' 23.00 Na nebu - 0.00 Dobrodušni 1.00 24 ur ^PVASKAl 1 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Bočila _ 10.05 Ko odrastem - 19.35 f Iponovi - 11.00 Poljudnoznanstvena .jla ' 12.00 Dnevnik - 12.30 Krivda -(114 ^Santa Barbara - 14.00 Risanka -l4.35 ^^očila " 14-10 Skrita kamera -l6.35ja otroke - 15.40 V svetu divjine -Iskanji, ^dostniške izpovedi - 17.05 V iZ.^^ulega časa - 17.35 Poročila -19.30 n na straža - 18-30 Kol° sreče " 2o.5o dnevnik -20.15 Poslovni klub -22-15 Ortreti " 21-55 Opazovanja -^adSg Pivnica, nadaljevanka - 23.15 j ^očilg sP°minjam, britanski film - 0.55 fc^ASKAŽ ^■OSr> dar ~ 10-45 Nedeljska maša -'a: p uosjejj X - 14.30 Polnočna premie-% ' 9reh - 1 7.00 Koncert z dubrov-(3I q P°letnega festivala - 18.00 Natio-serija - 19.00 Popaj - K ^"evnik- 20.15 Dokumentarna se-sSrist °° Skrita kamera - 21.30 Zakon- ,an ~ 21.55 Svet zabave - 22.30 iv J®ruzalem, zraelsko-nemški film ■^DZARSKA 1 S jnaska TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.05 Sna , st ~ 9-35 Ponovitve - 11-1° %6| akademija - 12.00 Zvon - 12.05 40q /-e do melodije - 13.00 Dnevnik -Xa, ar°dnostne oddaje - 14.50 Izo-/55 > ' Program - 15.25 Vino in oblast - a roke - 16.30 V imenu ljubezni 17.1 5 Kv,z-17.45 1» - 1 n dnevniki - 18.00 Katoliška kro-1'3Sk' Z20 Za otroke - 18.30 MG - Hn PamP - 19-30 Dnevnik, šport -j^listif en'ne °či, nanizanka - 20.50 Kri- ^Tazin - 21.20 Mediamix - Iti s j1!0 ~ 22.00 Nož v vodi, poljski č,-3-40 Telešport - 0.10 Dnevnik j^o^ZARSKA 2 i^Za^ Prenos 1. programa - 8.30 1? Parlamenta - 16.20 Al- sA) gg. a~Jadran - 16.50 Dnevnik -. Mg p ton - 17.^5 Derrick, kriminalka V'15 rP* d° finala - 19.05 Mojstrovine (A VQISanka - 19.30 Družina Onedin -«v6nlak miru: Yitzak Rabin - 20.55 IfM,1'Poročevalec - 21.25 Reforma V0 tkov - 21.30 Vse ali nič, kviz - - 3?^° ~ 22.25 Dnevnik - 22.40 ks ^3 in 5 Maršalova sestra, dokum. \ '3omc ^TftlJAl V 9.?n Program - 8.55 Kolidž v Kali-V^not ^alna straža - 10.00 E. T. -\.Qek' stični film - 11-50 Konfeti -k? Jar'Ca s čarobnimi močmi - 12.40 \' 18 7O4. ml5857 kurilno olje razno Plačilo na več čekov brezplačna dostava tjpNzont, d. o. o., tel.! 062 307 400 STANOVANJE V CENTRU M. SOBOTE, 56,93 m2, staro 7 let, prodam. Tel.: 062 611 206, dopoldne, in 062 692 652, zvečer. ml5858 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel.: 24 157. ml5864 STANOVANJSKO HIŠO, starejšo, v Bogojini, prodam. Tel.: 57 280. ml5871 kmetijska mehanizacija TROSILNIK ZA HLEVSKI GNOJ kupim. Tel.: 46 386. m!5793 KOMBAJN ZMAJ 142, letnik 1986, z adapterjem in mulčerjem za koruzo ter čelni nakladalnik Riko Ribnica, skoraj nov, prodam. Tel.: 68 035. ml5806 TRAKTOR URSUS 35 S, koso, sa-monakladalno prikolico, 17 m3, molzni stroj Vitrex, prodam. Tel.: 49 244 ali 45 296. ml5817 ČELNI NAKLADALNIK za traktor kupijo. Tel.: 66 205. ml5829 OBRAČALNIK ZA SENO BCS prodam. Tel.: 45 205. ml5863 TRAKTOR STEYR, od 15 do 18 KS, rabljen, lahko z okvaro, kupim. Tel.. 46 643. kmetijski pridelki JABOLKA za ozimnico prodam. Vu-čak, Krašči 33, tel.: 40 113. ml5831 VINO, laški rizling, 150 SIT za liter, prodam. Tel.: 77 154. m 15866 ODKUPUJEMO HLODOVINO, bukev. bor in jelšo. Tel.: 063 754 343. ml5116 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala DOS I Lendava, letnik 1991/92, Boštjan Verbančič, Kapca, p. Lendava, m 15800 Preklicujem veljavnost HK št. 214189 HKS Panonke, Bela Hodo-šček, Zenkovci 67. m 15803 HIDROFOR, 3-fazni, in peč za centralno kurjavo na trdo gorivo, 17 KW, prodam. Teh: 79 062. ml581O ŠIVALNI ČEVLJARSKI STROJ za popravilo čevljev prodam. Stepanovič, Mlajtinci 6 a, tel.: 48 581. ml5819 BUKOVA DRVA prodam. Tel.: 54 085. ml5834 POHIŠTVO za spalnico, malo rabljeno, prodam. Tel.: 75 291. ml5837 ODKUPUJEMO DELNICE podjetij in skladov. Tel.: 062 631 164, od 9. do 16. ure. m 15839 BUKOVA IN MEŠANA DRVA prodam. Tel.: 31 133, po'17. uri. ml585O LADIJSKI POD, 710 SIT z dostavo, smrekov, suh, 1. kak.. Talni pod 1.170 SIT. Tel.: 063 451 082 - Andrej. ml5855 30 % znižanje cen palčkov, vodometov in okrasnih kipov za vrt in okolje. Tel.: 062 731 259. ml5856 STOJEČO HLODOVINO hrasta, hruške in češnje prodam. Posek po želji kupca. Tel.: 47 205, Jože Felbar, Filovci 62. ml5869 STRUŽNICO; delovne površine 2,5 m, prodamo za 1.200 DEM. Tel.: 31 310. m!5870 TEGOLO, 50 m2, novo, tip Standard Canadese, črne barve, in 3500 do 4000 kosov bobrovca, starega 7 let, prodam. Tel.: 27 488, po 20. uri. ml5877 delo ZAPOSLIMO ZIDARJE, tesarje in keramičarja, možnosti bivanja v Mariboru. Tel.: 041 684 637. m!5787 NATAKARICO za delo v piceriji honorarno ali pogodbeno zaposlim. Tel.: 22 336, dopoldan. ml5852 ZAPOSLIJO ŠIVILJO - KROJAČA z delovnimi izkušnjami. Šiviljstvo Metka, G. Petrovci 35, tel.: 56 010. ml5880 MODELAR, V. stopnja tekstilne smeri, z najmanj 1 letom delovnih izkušenj, krojenje - šivanje. Naslov v upravi lista. ml588O storitve KVALITETNO IN PO UGODNIH CENAH montiram ter predelujem centralno in talno gretje ter vodovod. Gretje in vodomontaža, Ivan Šarkezi, s. p., Petišovci, Lendava, tel.: 76 376. ml 5366 DELNICE PID-ov serije B, G odkupujem. Gotovina takoj na domu. Tel.: 041 676 170, 061 575 287. ml55O8 DELNICE Kerne Puconci, Telekoma in drugih odkupujemo. Tel.: 61 363, 041 678 102. ml5797 NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM in prevajam. Tel.: 27 183, dopoldan, 23 038, popoldan. m!5867 KURILNO OLJE Tel.: 45 283, 0609 635 548 GEOCOM DOSTAVA BREZPLAČNA KMETIJSTVO ČRNCI, p. o., v stečaju Črnci 2, grad, 9253 Apače razpisuje JAVNO DRAŽBO foehan^0 nepremičnin ‘ P°slovn'h objektov s pripadajočimi stavbnimi zemljišči, kmetijske । nKaC'je in opreme iz sredstev stečajnega dolžnika: p°«lovni objekti s pripadajočimi stavbnimi zemljišči: /•farmavlutvercih št. 1 Par/^!™'03 s s^Pno neto površino 18 m’ in nezazidano stavbno zemljišče na zemljišču Skuna' n. °' Lu,verct vi- št. 156 iste k. o., skupaj parcela 1355 m’. 'ZkICna cena .......................................2.384.534,00 SIT "3rcela št. la ^cionalno zemljišče, 569 m2, na pare, št. 616/5 k. o. Lutverci, vpisano v vl.št. 277 iste pečena .......................................... 455.200,00SIT p’ cela št. 2 fee?' s^os'’ ^na korit 3,5 m, skupna prostornina 5,06 m3, in nezazidano stavbno zem-Skuna,a P?rC61 k- °' Lutverci, vi. št. 156 iste k. o., skupaj meri parcela 2498 m2. " Pa izklicna cena ............................ 10.787.792,00 SIT Počela št. 2a ^cionalno zemljišče, 1154 m2, na pare. št. 616/5, k. o. Lutverci, vpisano v vl.št. 277 iste k'0113 cena ...................................... 923.200,00 SIT J3rcela št 3 jj/2 net0 P°vršino ’ 172 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo uredi-L™. Parc.št. 620 k. o. Lutverci, vi. št. 156 iste k. o., skupaj parcela 2080 m2 TuPaj izklicna cena ............................. 9.407.829 00 SIT Počela št. 3a k "kcionalno zemljišče, 1955 m2, na pare. št. 616/5 k. o. Lutverci, vpisano v vl.št. 277 iste 'zWicna cen, >elaj t......................................... 1.564.000,00 SIT o. °nalno zemljišče, 400 m2, na pare. št. 623/5 k. o. Lutverci, vpisani v vl.št. 156 iste k. ličita „ ParJe na ........................................ 601.600,00 SIT Hlev*'^ tvijo ng ° Površino 1172 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo uredi-SkunaiP?^' št- 620 k. o. Lutverci, vpisani v vl.št. 156 iste k. o., skupaj parcela 2080 m2. Par/ '2klicna cena ..............................9.407.829,00 SIT F^^Sa 277 jj^00 zemljišče 4533 m2, stoječe na pare. št. 616/5 k. o. Lutverci, vpisani v vi. št. Izlili 6 k. 0. P8r"acena .......................................3.626.400,00 SIT Stavt)^ o. 0 ^mljišče - gnojna jama 400 m2 na pare. št. 623/5 k. o. Lutverci, vi. št. 156 iste k. ^li Palnacena .......................................2.265.106,00 SIT ^•8 terpfa " karantenski s skupno neto površino 120 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno ^uPai parc' at- 620 °- Lutverci, vi. št. 156 iste k. o., skupaj parcela 2141 m2. Vj Kllcna cena ..................................3.353.833,00 SIT !l 620 k skladišče s Skupno neto površino 216 m2 in stavbno nezazidano zemljišče na parc. ^uPai Lutverci, vpisano v vi. št. 156 iste k. o., skupaj parcela 1903 m2. Par,, , 'enačena ................................ 5.501.210,00 SIT Hlev®1® 8 v® Pan? POwžino 1172 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo uredi-št. 620 k. o. Lutverci, vpisani v vl.št. 156 iste k. o., skupaj parcela 1840 m2. klicna cena ..................................... 9.046.869,00 SIT črp^t. 8a ^0 k. 0S s skupno neto površino 16 m2 in nezazidano stavbno zemljišče na parc. št. i/vr ^ape*> vpisano v. vi. št. 156 iste k. o., skupaj parcela 1022 m2. parCB , cna cena ................................. 989.864,00 SIT ^kcioSt'8b 3 naln° zemljišče, 438 rti2, na parc. št. 623/5 k. o. Lutverci, vpisani v vl.št. 156 iste k. .....................■'................ 658.752,00 SIT Površino 1171 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo uredi-, PaibJ0^ab ®2® k. o. Lutverci, vpisani v vi. št. 156 iste k. o., skupaj parcela 1832 m2. nacena ......................................... 9.034.837,00 SIT XoŠtlOa 'Sla Q nezazidano zemljišče, 3575 m2, na parc. št. 620 k. o. Lutverci, vpisani v vi. št. 156 < Micna' ^fc6iPena .................................... 2.860.000,00 SIT %’**• 10b L ^1'Sče - gnojna jama 438 m2 na parc. št. 623/5 k. o. Lutverci, vi. št. 156 iste k. ^’<:6na .........................................2.265.106,00 SIT 37rabba Lutverci Si 6rPi vi r-^a 1 ne*° Površino 72 m2 in funkcionalnim zemljiščem na parc. št. 552 k. o. V ^iizkli, 28 iste k. o., skupaj 289 m2. pPlilla a cena ................................ 2.087.854,00 SIT poslaia (stanovanje), delavnica 5^ k. 0 ?a Postaja, delavnica z neto površino 162 m2 in funkcionalno zemljišče na parc. št. i ai izkh, eroi' vpisano v vi. št. 28 iste k. o., skupaj 335 m2. 4. Pz, na cena ■ ■ • ■ 4.338.287,00 SIT .................... °biekt z neto površino 163 m2 in pripadajoče funkcionalno nezazidano stavbno Vopai „™nanjo ureditvijo na parc. št. 789/1 k. o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 iste k. P 468 mL ^l« St S Cena .................................. 3.427.182,00 SIT armirano beton, skladišče s skupno neto površino 427 m2 in pripadajoče 8 o z zunanjo ureditvijo na parc. št. 789/1 k. o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 < Daiizkn^Paj Parcela 844 m2. X nacena ...................................... 10.907.216,00 SIT Parcela št. 3 Odprto montažno skladišče - delavnica s skupno neto površino 305 m2 in pripadajoče stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo na parc. št. 789/1 k. o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 iste k. o., skupaj parcela 1014 m2. Skupaj izklicna cena .... j.........................8.350.022,00 SIT Parcela št. 4 Silosi višine 3,75 m s skupno prostornino 4.500 m3 in stavbno zemljišče na parc. št. 789/ 2 k. o. Slaptinci, vpisani v vi. št. 298 iste k. o., skupaj parcela 1955 m2. Skupaj izklicna cena ...............................7.643.600,00 SIT Parcela št. 5 Talna tehnica za tehtanje živine, neto površine 24 m2, in nezazidano stavbno zemljišče na parc. št. 791 k. o. Slaptinci, vi. št. 298 iste k. o., skupaj parcela 5197 m2. Skupaj izklicna cena ...............................3.018.885,00 SIT Parcela št. 6 Hlev z neto površino 653 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo na parc. št. 789/1 k. o. Slaptinci, vi. št. 298 iste k. o., skupaj parcela 1938 m2. Skupaj izklicna cena ...............................5.549.333,00 SIT Parcela št. 6a Stavbno nezazidano zemljišče, 332 m2, stoječe na parc. št.789/1 k. o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 iste k. o. Izklicna cena ....................................... 185.920,00 SIT Parcela št. 7 Hlev z neto površino 653 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo na parc. št. 789/1 k. o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 iste k. o., skupaj parcela 1853 m2. Skupaj izklicna cena ..........’....................5.433.733,00 SIT Parcela št. 7a Stavbno nezazidano zemljišče, 554 m2, stoječe na parc. št. 789/1 k. o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 iste k. o. Izklicna cena ....................................... 310.240,00 SIT Parcela št. 8 Hlev z neto površino 653 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, parc. št. 789/1 k. o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 iste k. o., skupaj parcela 1853 m2. Skupaj izklicna cena .............................5.433.733,00 SIT Parcela št. 8a Stavbno nezazidano zemljišče, 714 m2, na parc. št. 789/1 k. o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 iste k. o. Izklicna cena ...................................... 399.840,00 SIT Parcela št. 9 Hlev z neto površino 653 m2 in. funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, parc. št. 789/1 k. o. Slaptinci, vi. št. 298 iste k. o., skupaj parcela 1853 m2. Skupaj izklicna cena .............................. 5.433.733,00 SIT Parcela št. 9a Stavbno nezazidano zemljišče, 829 m2, na parc. št. 789/1 k. o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 iste k. o. Izklicna cena ....................................... ■ 464.240,00 SIT Parcela št. 10 Hlev z neto površino 653 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo na parc. št. 789/1 k. o. Slaptinci, vi. št. 298 iste k. o., skupaj parcela 1853 m2. Skupaj izklicna cena .............................. 5.568.373,00 SIT Parcela št. 10a Stavbno nezazidano zemljišče, 1298 m2, na parc. št. 789/1 k. o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 iste k. o. Izklicna cena ...................................... 726.880,00 SIT 1.3. FARMA NA LOKACIJI DROBTINCI - STOGOVCI Parcela št. 1 Tehtnica za tehtanje živine neto površine 24 m2 in nezazidano stavbno zemljišče, skupaj 441m2, na paro. št. 323/3 in 311/8 k. o. Drobtinci, vi. št. 30 in 35 iste k. o. Skupaj izklicna cena .............................. 412.380,00 SIT Parcela št. 2 Stavbno zemljišče, 1338 m2, na parc. št. 311 /8 k. o. Drobtinci, vpisano v vi. št. 35 iste k. o. Skupaj izklicna cena .............................. 1.209.544,00 SIT Parcela št. 3 Dva silosa višine 3,75 m in stavbno zemljišče skupaj 2789 m2 na paro. št. 311/10 in 313/2 k. o. Drobtinci, vpisano v vi. št. 35 in 30 iste k. o. Skupaj izklicna cena .............................. 7.499.160,00 SIT Parcela št. 4 Silos višine 3,75 m in stavbno zemljišče skupaj 1116 m2 na parc. št. 311/10 in 313/2 k. o. Drobtinci, vpisano v vi. št. 35 in 30 iste k. o. Skupaj izklicna cena ..............................2.274.521,00 SIT Parcela št. 5 Hlevi za govedo z neto površino 1423 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo na parc. št 311/8 k. c. Drobtinci, vpisano vvl. št. 35 iste k. o., skupaj parcela 4108 m2. Skupaj izklicna cena ....................... ......9.816.719,00 SIT Parcela št. 6 Gnojna jama - laguna in stavbno zemljišče skupaj 4477 m2 na parc. št. 311 /9 k. o. Drobtinci, vpisano vvl. št. 35 iste k. o. Skupaj izklicna cena .............................. 9.493.449,00 SIT Parcela št. 7 Hlev za govedo z neto površino 670 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljiščeiia parc. št. 311/9 k. o. Drobtinci, vpisano v vi. št. 35 iste k. o., skupaj parcela 1735 m2. Skupaj izklicna cena .............................. 9.800.244,00 SIT 1.4. KMETIJSKO ZEMLJIŠČE - njiva, parc. št. 88/5 k. o. Črnci ležeče ob asfaltni cesti, po prostorskih planih predvideno za gradnjo, skupna površina 9,39 ara. Skupaj izklicna cena ................ 1.5. LOKACIJA ČRNCI - TELEČNJAKI 1.071.670,00 SIT Parcela št. 1 Hlev z neto površino 159 m2 in stavbno zemljišče na parc. št. 114/2 k. o. Črnci, vpisano v vi. št. 39 iste k. o., skupaj parcela 391 m2. Skupna izklicna cena ............................... 648.960,00 SIT Parcela št. 2 Hlev z neto površino 267 m2 ih stavbno zemljišče na parc. št. 107/3 k. o. Črnci, vpisano v vi. št. 39 iste k. o., skupaj parcela 595 m2. Skupaj izklicna cena ............................... 962.250,00 SIT Parcela št. 3 Hlev in stavbno zemljišče na parc. št. 107/3 k. o. Črnci, vpisano v vi. št. 39 iste k. o., skupaj parcela 1044 m2. Skupaj izklicna cena 1.312.746,00 SIT Parcela št. 4 . . . Hlevz neto površino 267 m2 in stavbno zemljišče na parc. št. 107/3 k. o. Črnci, vpisano vvl. št. 39 iste k. o., skupaj parcela 969 m2. Skupaj izklicna cena ..................... 1.253.970,00 SIT Parcela št. 5 Hlev in stavbno zemljišče na parc. št. 107/3 k. o. Črnci, vpisano vvl. št. 39 iste k. o., skupaj parcela 1181 m2. Skupaj izklicna cena ............................ 1.345.765,00 SIT Parcela št. 6 Hlev z neto površino 267 m2 in stavbno zemljišče na parc. št. 107/3 k. o. Črnci, vpisano v vi. št. 39 iste k. o., skupaj parcela 1064 m2. Skupaj izklicna cena ........................... 1.328.070,00 SIT Parcela št. 7 Stavbno nezazidano zemljišče, 564 m2, na parc. št. 114/2 k. o. Črnci, vpisano v vi. št. 39 iste k. o. Skupaj izklicna cena ............................... 439.920,00 SIT Parcela št. 8 Nezazidano zemljišče, 188 m2, na parc. št. 114/2 k. o. Črnci, vpisano v vi. št. 39 iste k. o. Skupaj izklicna cena ............................. 146.640,00 SIT 1.6. ODPRTO SKLADIŠČE V VIDMU stoječe na parc: št. 194/9 k. o. Jamna, vpisano vvl. št. 202 iste k. o. Skupna izklicna cena ............................ 1.119.946,00 SIT 1.7. ČRNCI MLIN Parcela št. 1 Objekt s stavbiščem, stoječ na parc. št. 131/4 k. o. Črnci, vpisano v vi. št. 42 iste k. o., skupaj parcela 2447 m2. Skupna izklicna cena ............................2.601.574,00 SIT Parcela št. 2 Objekt s stavbiščem, stoječ na parc. št. 1.31/5 k. o. Črnci, vpisano vvl. št. 42 iste k. o., skupaj 1735 m2. Skupaj izklicna cena ............................ 1.652.897,00 SIT 1.8. STAVBNO ZEMLJIŠČE - parc.št. 1010/6 k. o. Drobtinci skupaj površina 1660 m2. Skupna izklicna cena ............................f.150.009,00 SIT 1.9. HLEV V NEGOVI - pri stanovanjih stoječ na parc. št. 1209/2 k. o. Negova. Skupna izklicna cena ............................ 1.677.369,00 SIT II. Stanovanja Zap. Stanovanje Uporab. Izklicna št. površina cena 01. Stan, v BISERJANAH št. 23 64,70 m2 1.010.873,00 SIT 02. Stanovanje v ŽIHLAVI 5a 52,80 m2 1.712.747,00 SIT 03. Stanovanje v ŽIHLAVI 5a 43,40 m2 1.441.614,00 SIT 04. Stanovanje v ŽIHLAVI 5a 48,20 m2 1.561.938,00 SIT 05. Stanovanje v ŽIHLAVI 5a 56,50 m2 1.832.050,00 SIT 06. Stanovanje v ŽIHLAVI 5a 32,70 m2 1.086.194,00 SIT 07. Stanovanje v ŽIHLAVI 5a 36,50 m2 1.162.364,00 SIT 08. Stan, v ČRNCIH 25 /prazno/ 5Š,95m2 775.937,00 SIT 09. Stan, v ČRNCIH 55 /prazno/ 43,48 m2 657.246,00 SIT III. Kmetijski stroji in oprema ZAP. INV. , LETO IZKLICNA ŠT. NAZIV ŠT. IZDEL. CENA-SIT 01. TRAKTOR IMT 5200 0137 1982 272.000,00 02. SEJALNICA 6 REDNA OLT 0550 1983 72.800,00 03. KOMBAJN ZA SLAD.PESO MAJEVICAAL83 1367 83-85 . 1.324.800,00 04. KOMBAJN ZA SLAD.PESO MAJEVICAAL83 1365 83-85 1.324.800,00 IV. Pohištvo, pisarniška in druga oprema V. Rezervni deli za 1. KOMBAJN ZMAJ 2. KOMBAJN CLAS 3. TG100 4. RD 130-600B 5. PLUGI 6. TRAKTOR IMT 5200 7. TROSILNIK GNOJA TH-G 8. KROŽNE BRANE OLT 9. PREŠA LIFAN ZMAJ 10. KOMBAJN LIFAN 11. TRAKTOR IMT 5136 12. TARUPZMAJ 13. JERMENI 14. TRAKTORSKE GUME V I. Datum, kraj in dražbeni pogoji Natančna shema parcelacije z vrisanimi skupnimi površinami in potmi do posameznih zemljišč iz tč. I-1.1, 1.2,1.3,1.5 in 1.8 - območja farm Lutverci, Žihlava, Stogovci in Črnci, ki se prodajajo po delih, je razvidna iz kartografskih podlag, ki so na sedežu stečajnega dolžnika. Posamezni kosi pohištva, pisarniške in druge opreme ter vseh rezervnih delov iz točk IV. in V. tega razpisa vključno z inventarskimi številkami in številom kosov posameznega predmeta so razvidni iz seznama, ki je na sedežu stečajnega dolžnika, sestavni del tega seznama pa je tudi izklicna cena, ki je osnova za obračun varščine. Vsak kos premičnih stvari iz točk IV. in V. tega razpisa je na javni dražbi posamično. Javna dražba za vse razpisane nepremičnine in premične stvari stečajnega dolžnika bo v torek, 11. novembra 1997, z začetkom ob 12.30 v sobi štev. 9 okrožnega sodišča v Murski Soboti. Premične stvari bodo prodajane po načelu videno - kupljeno. Kasnejših reklamacij glede stvarnih napak se kasneje ne bo upoštevalo. Dražitelji morajo pred javno dražbo predložiti potrdilo o vplačani - 10 % varščine za nepremičnine in vse premične stvari, katerih izklicna cena je nad 100.000,00 SIT; - 30 % varščine za vse premične stvari, katerih izklicna cena je od 50.001,00 do vključno 100.000,00 SIT; - 50 % varščine za vse premične stvari, katerih izklicna cena je do vključno 50.000,00 SIT. Varščino je mogoče vplačati na žiro račun Kmetijstva Črnci, p. o., v stečaju štev. 51910-690-10703 do začetka javne dražbe. Pri plačilu se sklicujte na zaporedno število iz tega razpisa. Vplačilo varščine v gotovini je mogoče pri blagajni podjetja najkasneje do 11. novembra 1997 do 11.00. Plačilo varščine tik pred dražbo ni mogoče. Vplačana varščina se poračuna pri plačilu kupnine, dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se vrne najkasneje do 20.11. 1997. Kupci postanejo lastniki kupljenih stvari po plačilu celotne kupnine. Prometni davek in morebitne druge stroške nakupa plača kupec. S kupci nepremičnin in premičnin, ki so predmet registracije, bo sklenjena pisna pogodba v 30 dneh po končani javni dražbi, kupci preostalih premičnin pa lahko prevzamejo kupljene stvari najkasneje do petka, 14. novembra 1997, vendar po plačilu kupnine, s tem da morajo sami poskrbeti za odvoz kupljenih stvari. Kupci nepremičnin morajo plačati kupnino v 15 dneh po podpisu pogodbe, sicer se dražba teh predmetov razveljavi, varščina pa pripade stečajnemu dolžniku. Ogled nepremičnega premoženja je mogoč od objave tega razpisa dalje po poprejšnjem dogovoru s kontaktno osebo go. Marijo KOLOVRAT, premičnih stvari pa v ponedeljek, 10 11.1997, od 8.00 do 14. ure na farmi v Stogovcih oz. tam, kjer so. vestnik, 30. oktober 1997 ’ __I * 28 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama, babica in prababica Rozalija Gostan roj. Antolin iz Odranec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna hvala kolektivu Mure TMO, 221. brigadi, Društvu upokojencev Črenšovci, NK Odranci in g. dr. Ivanu Carju. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, gospe Dušanki Kavaš za ganljive besede ob odprtem grobu ter pevcem in pevkam društva upokojencev. Hvala tudi pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: sin Matija z družino, ‘hčerke Marija, Cecilija, Rozalija in Kristina z družinami ter vnuki Ciril, Drago, Stanislav in Renata z družinami, Jožek, Roman, Štefan, Roman, Tatjana, Tadeja in Simona ter šest pravnukov Trnjevo in žalostno bilo tvoje je življenje, v obupu in grenkobi si končal svoje trpljenje. Odšel si tja, kjer ni več gorja, sprašujemo se, zakaj? 7AHNNLN V 47. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in stric Alojz Hoheger s Krajne 71 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali za svete maše, cvetje in sveče. Posebna hvala tudi g. kaplanu za lep obred, pevcem za odpete žalostinke, sindikatu in podjetju Premogovnika ter sodelavcem rudnika iz Velenja, ribiški družini, pevskemu zboru in godbi iz Velenja. Hvala tudi obema govornikoma. Hvala tudi sodelavcem 313. in 417. brigade iz Mure in pogrebništvu Banfi. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi! jLNHNKLK V 64. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Janko Božič iz Bakovec Ob boleči izgubi dragega pokojnika se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke, govornikom za besede slovesa ter ribiški družini iz Murske Sobote. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN 31. oktobra bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat in svak Stefan Bokan iz Doliča Hvala vsem, ki se ga spomnite, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Njegovi najdražji Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel... Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 61. letuje odšel dragi mož in svak Štefan Baligač iz Žižkov 87 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, 'znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku J. Horvatu, sosedom, sestri, nečakom in pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoča žena in vsi, ki smo te imeli radi Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vedno končali, v hišo očetovo šli. Takrat zvonovi zvonite... (A. M. Slomšek) ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je nenadoma zapustil naš dragi Matjan Slana iz Murske Sobote. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom iz Vrtne 3, kolektivu iz Mesne industrije ter učencem iz II. osnovne šole. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Gustiju Kocipru, pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Murska Sobota, 20. 10. 1997 Vsi njegovi Skromno, tiho si živela, za nas si delala, skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila dobra mama, stara mama, tašča in sestra Marija Kuzmič iz Vidonec Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste z nami sočustvovali in nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in druge dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: hčerka Silva z možem Dragom, vnuk Željko, sin Tone z Ženo Ireno, sestra Marta, brat Simon, sestra Urška z družino in drugo sorodstvo Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA V 69. letu je tiho zaspala najdražja hčerka, mama, sestra, tašča in babica Helena Balajc iz Čikečke vasi 4 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje ter darovali vence, šopke in sveče. Hvala g. Škaliču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala medicinskemu osebju soboške bolnišnice za lajšanje bolečin med zdravljenjem. Žalujoči: mama, sin Geza z ženo Silvo, sin Bela z otrokoma, hčerka Helena z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA V teh žalostnih dneh, ko še ne moremo dojeti, daje tako hitro in nepričakovano v 78. letu zatisnil svoje oči naš dragi mož, oče in stari oče Anton Serec upokojeni uslužbenec okrajnega sodišča v Murski Soboti je med nami ostala praznina in v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več, in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsern. ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje in za svete maše. Posebna hvala g. škofu dr. Jožefu Smeju, g. dekanu Martinu Poredošu, g. župniku Martinu Horvatu, g. kaplanu Alojzu Benkoviču za prelep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, celotnemu kolektivu sodišča iz Murske Sobote za izraženo sožalje ter govorniku g. Juriju za prelepe poslovilne besede. Posebna hvala g. odvetniku Tothu in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Katica, hčerka Marjeta z možem Etnijam ter vnuka Aleš in Tomaž Oh, kako boli, ko, ljuba mamica, te več ni. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod, ponosna, trdna kakor skala vso ljubezen in sebe si nam dala-Za vse, prav vse, ti še enkrat hvala- ZAHVALA V 85. letu je umrla naša draga mat11 ’ tašča, stara mama in prababica Helena Horvat | roj. Titan I iz Trubarjeve ulice 74 v Krogu a Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vs sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, izrekli soia‘le' darovali vence, cvetje, sveče, svete maše, v dobroti”8 namene, in vsem, ki ste našo mamo pospremili k zadrt6 Počitku- . UnrVatu Hvala ge. dr. Eržebet Vereš - Tobijevi, g. dr. Stefanu in medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice Rakičanu. tc Prisrčna hvala župniku za pogrebni obred, pevcem za odP žalostinke, govornici gdč. Aniti Borovič in pogrebnist Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Ločitev je naša usoda, srečanje, novo upanji N SPOMIN na sina Draga Zelka iz Dankovec .. saj ni 2. novembra mineva 13 let od takrat, ko si nas zapust''jav rečeno, da te ni, čeprav se tvoj glas več ne sliši, beseda nas živi, med nami si! bu in Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem g mu položite rože ali sveče. Žalujoči vsi tvoji najdražji N SPOMIN a takrat Sedmo leto mineva od ko nas je zapustil nas Ludvik Čarni Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli - Žalujoči sr o< 0 Pr »b vestnik, 30. oktober 1997 29 Vse do zadnjega si upal, se boril, da bolezen s trdno voljo boš ugnal, pa pošle so ti moči, tvoj pogled je ugasnil. ZAHVALA V 66. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in boter Štefan Čuk iz Mačkovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem, bolniškemu osebju pljučnega oddelka in dr. Rajnerjevi in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Z žalostjo v srcu tvoji najdražji ZAHVALA V 73. letu nas je po hudi bolezni zapustila draga žena, mama, tašča, babica in sestra Marija Lebar ; iz Turnišča °b boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem s°rodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste tam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno in Pisno sožalje ter darovali za svete maše, vence, sveče in cvetje. Hvala g. župniku za pogrebni obred in ganljive besede | slovesa, organistu Mateju in pevkam za odpete žalostinke. I Hvala tudi oddelku 12-212 iz Planike Turnišče, podjetju radbenik, Pomurki Mesni industriji M. Sobota, Muri iz M. Sobote, 374. brigadi, kolektivu OŠ iz Črenšovec, s . zdravstvenemu osebju in pogrebništvu Banfi. e e”krat hvala vsem, ki ste jo pospremili 'na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Tiho si zaspala, draga mama, a v naših srcih vedno boš ostala. ZAHVALA 14. oktobra nas je v 87. letu zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Marjeta Flegar iz Mlinske ul. 10 °bbou- v Bakovcih Prijat -1 lz8uk>i so iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ob 4 in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali POsr?n' 'n drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Pe na hvala g. dekanu za pogrebni obred in sveto mašo, Po&Cem za °dPete žalostinke, Dragu za odigrano Tišino, ®rebništvu Banfi in vsem, ki so darovali za svete maše, vence in sveče. J°č‘: sin Jože z družino, sin Janez z družino iz Kanade, vnuki in pravnuki Ni smrt, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše... Brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V SPOMIN Rozini Zinki Hari o^, iz Lukačevcev ra mineva pet let, odkar Te ni med nami, vendar je lva|a v spomin nate živ. Sem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji Prinašate cvetje in prižigate sveče. Njeni najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA V 75. letu nas je nepričakovano in za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica in sestra Helena Kolmanko iz Kroga Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala g. župniku za čutno opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS Krog za besede slovesa in g. Jožeku za odigrano Tišino. Posebna zahvala osebju internega oddelka'bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Tobijevi, ki so se borili, da bi našo mamo ohranili pri življenju. Hvala kolektivom in sodelavcem GEP Kartonaža, mesnice Tržnica, Mure - strokovne službe, TMO - 2, Doma starejših v Rakičanu, vrtca in šole iz Kroga, Rokometnega kluba-Krog in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi Ko v ranem jutri ptički so zapeli, oznanili so lep jesenski dan, nihče takrat še slutil ni, da bo to dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 72. letu starosti nenadoma zapustila naša draga Katarina Poredoš iz Ižakovec 61 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in vsem, ki so ji v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v druge dobre namene. Iskrena hvala g. duhovnikoma, domačemu pevskemu zboru in govornikoma. Njeni naj dražji Stara mama, pogrešali te bomo! Tvoji vnuki in vnukinje Zaman je bil ves boj, zaman bili so vsi dnevi trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 68. letu nas je po hudi bolezni zapustila draga žena, mama, tašča, babica, teta in svakinja Marija Hozjan roj. Zver iz Lendave Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi osebju zdravstvenega doma in doma starejših občanov v Lendavi. Žalujoči: mož Ivan, hčerki Marija in Ana z družinama, sinova Marjan in Ivan z družinama in drugo sorodstvo 23. oktobra 1997, Lendava, Novo mesto, Purkersdorf, Chateau Landon, Brampton in Delta. Babici! Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. Tvoji vnuki: Saša, Nataša, Jasmin, Tina, Urška, Mitja, Marko in Maja O zakaj smo izgubili, kar nadvse ljubili smo, zdaj na grob bomo hodili, naj ti tamkaj' bo lepo. ZNHNNLN Sporočamo vam, da nas je v 72. letu nepričakovano zapustil naš ljubljeni mož, oče in stari oče Janez Časar iz Čepinec 89 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh hudih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Hvala Kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Maribor, Infekcijskemu oddelku Kliničnega centra Ljubljana in Rehabilitacijskemu centru Soča Ljubljana. Hvala tudi vsem darovalcem vencev, cvetja, sveč in svetih maš ter izraženih pisnih ali ustnih sožalij. Posebna hvala vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku, prav posebej pa sodelavcem hčerke Mije z Zavoda za zaposlovanje, sodelavcem hčerke Marte iz laboratorija v Rakičanu, vsej rodbini in botrini, posebno Korpičevim, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Hvala tudi vsem, ki ste ga v njegovih težkih trenutkih obiskovali v bolnišnicah, posebno Tereziji in Mariji. Vsi njegovi najdražji Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki jih bo še dolgo pomnil ves naslednji rod. Tiho in mirno, kakor je živela, nas je v 85. letu starosti brez slovesa zapustila draga mama, stara mama in prababica Kristina Treppo iz Ključarovec 54 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala dr. Gašparčevi, osebju bolnišnice v Rakičanu in vsem, ki ste ji lajšali zadnje trenutke njenega življenja. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, društvu upokojencev in GD Ključarovci. Žalujoči: sin Vili z družino, hčerka Danica z družino in drugo sorodstvo V 73. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Štefan Korpič iz Čepinec 156 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim •sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče ter za svete maše, in vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter gasilcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka v Murski Soboti, hčerkinim sodelavcem s kirurškega oddelka, tovarni Mura ter Mlekoprometu iz Murske Sobote. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Z žalostjo v srcu tvoji najdražji KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM. , BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA 30 vestnik, 30. oktober 1997 Testna vožnja... BREZ NAKLADANJA * PRI VAŠEM POOBLAŠČENEM TRGOVCU ZA POMURJE po^ ' ^£^3% y ^'''VESTNIK f Vzgoja sadnega drevja, okrasnega grmičevja, vrtnic in iglavcev DREVESNICA Stanko ŠPUR Satahovci 52 SODO M. Sobota Tel/telefaks: 069 22 557 2. novembra bomo začeli s prodajo sadik. še! J OBIŠČITE »HTHARSm IH CVETLIČARSTVO KUBBUS Bill ul 6«»H VUIMl 11 CVETLIČARKO KUROUS i RMmeiI M. Il llt>: lOMI Sl 4!4 UL: ISSSI S5 419 ZLATARSTVO Feri Danč Slovenska 42 tel.: 23 243 9000 M. Sobota Modna kravata GJERGJEK MUVE, d. o. o., varstvo malih živali na vašem domu ali pri nas. Tel.: 27 613, 24 309. SERVIS, POPRAVILO In PRODAJA TEHTNIC Dušan Štrakl Ul. ob kanalu 22, Murska Sobota, tel./ faks: I069) 32 486 TUROPOUE d.o.o. ul. Zorana Vulntrls 13,9000 Munka Sobota, lil.: 26 580 stihi: KEMIČNA ČISTILNICA MARTA HOHEGER Panonska 28, Bakovci, tel.: 43 131 Pričakujemo vas vsak dan od 8.00 do 17.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00. KRAVATE, METULJČKI IN DRUGI DODATKI EVROPSKE MODE liana RigiiU 29,9000 Minki Situli, Ul: 069 22 326. liki: 069 28 141 VELIKA IZBIRA IZVIRNIH POSLOVNIH DARIL CVETLIČARNA ORHIDEJA — NONSTOP Mikloša Kuzmiča 29, Murska Sobota. Tel./faks: (069) 31 289. Poskrbimo za VARNO in UDOBNO POTOVANJE in POČUTJE s kombijem VW CARAVELLE do 8 oseb oz. prevoz tovora do 1000 kg. BEAT s. p. Pokličite: (041) 641 050! KAVAŠ Alojz, s.p. Bakovci, Partizanska 50. tel. fax: 069 43 036 - KLEPARSTVO ■ KROVSTVO - STRELOVOD * BO ŽAN O VIČ 6 Trgovsko in proiivedno pedjetj* MURSKA SOBOTA Kknnlaka •, «000 Munka Sabola TbI.0*«/M-*07;Pm. 11-*** SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE TER MONTAŽA asbeni drami Georgia. Kino Ljutomer 'Soboto, 1. novembra ob '9.30 in v nedeljo, 2. no-Vembraob 17.15 in 19.30 bodo vrteli ameriški film Popolna oblast. Režiser in glavni igralec filma Popolna oblast je ameriški filmski veteran Clint Eastvvood. Med maloštevilnimi pravilnimi odgovori smo izžrebali Bojano Keršič iz Kratke ulice 9, 9226 Moravske Toplice. Nagrajenki, ki bo prejela vstopnico za kino, čestitamo, naše novo naslednje vprašanje pa se glasi: Kateri filmski igralec trenutno nastopa v naših kinematografih v dveh filmih: Con Air in Brez obraza? Znan je tudi iz filmov Divje srce in Zbogom Las Vegas. Odgovor:----------------------------------- Odgovore pošljite do 4. novembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kupon št. 33 Želite spoznati partnerja za resno zvezo, avanturo ali le pomenek? PRIREDITVE LJUBLJANA: V četrtek, 30. oktobra, bo ob 20. uri v Cankarjevem domu osrednja prireditev ob dnevu reformacije. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA: V grajski dvorani bo v torek, 4. novembra, ob 19. uri eno-dejanska burka o vsakanjih slovenskih rečeh Jožef in Marija, Vinka Moderndorfer. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota so na ogled dela, ki so nastala na 5. slikarski koloniji Lipovci '97. Svoja dela razstavljajo Igor Ban-fi, Sandi Červek, Jože Denko, Štefan Hauko, Izidor Horvat, Janez Knez, Jože Marinič, Lucija Močnik, Dora Plastenjak, Mirko Rajnar in Simona Zakoč. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled na novo postavljena Stalna razstava Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Ogledate si jo lahko od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate tudi razstavo študentov ALU na temo Prekmurski spominek. LENDAVA: V tamkajšnji Galeriji si lahko ogledate razstavo, ki je nastala na koloniji mladih likovnih umetnikov, ki se šolajo na Madžarskem. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjakasi je na ogled razstava del devetega slikarskega Ex-Tempora. Na ogled bo do 9. novembra. GORNJA RADGONA: V avlu Kulturnega doma si ahko ogledate raztavo Meja na reki v ogledalu medijev ter fotografsko razstavo avtorja Tončija Hozjana. RADENCI: V Galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate dokumentarno raztavo ob 35-letnici festivala komorne glasbe XX. stoletja v Radencih. LENDAVA: V grajski galeriji je na ogled rastava stalne zbirke sodobnikov, ki jo posreduje Mednarodna galerija iz Dunajske Srede na Slovaškem. LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu si lahko ogledate razstavo in predstavitev zbranega gradiva VIL mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora. MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda je na ogled razstava likovnih del Viviane Furlan. INGOLSTADT: V prostorih Exerzierhaus im Klen-zeparje na ogled 13. razstava mednarodnega bienala male plastike, ki poteka v Murski Soboti. GOSTIŠČE GOMBOC Puževec vabi v petek, ^■oktobra, in soboto, 1., ter nedeljo, 2. novembra, "a DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO in PRISTNO KAPLJICO. B2 B2 B2 HTTP://WWW.B2MB.SI B2 B2 B2 10.11. -14.11. ob 12.00do 15.15 Tečaj za začetnike 10.lI.-14.il. ob 16.00 do 19.15 W0RD for Mndows 17.11.-21.ILob 8.00 do 11.15 EXCEL Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo Računalniški TEČAJI B2, d. o. o., Slovenska 42, tel/faks: (069)37 160 LADA CENTER JAGODIČ ' 223l Pernica, Vosek 6d (ob cesti Lenart- Maribor), telefon: (062) 640 540 kupujemo rabljene lade samare in nive SEJEM SADJE DELAVEC BREZ POKLICA IZOLATER; določen čas 3 mes.; do 31.10.97; IMOL IZOLACIJE IN MONTAŽE D. O. O., MURSKA SOBOTA , MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 4 POMOŽNI DELAVEC POMOŽNA LESARSKA DELA; določen čas 3 mes.; Samsko stanovanje; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 30 DNI; do 04.11.97; FILIPIČ MIRAN S. P. MIZARSTVO FILIPIČ, BABINCI 46, LJUTOMER NATAKARSKI POMOČNIK NATAKARSKI POMOČNIK; določen čas 6 mes.; 3 mes. delovnih izkušenj; Samsko stanovanje; do 31.10.97; HORVAT JOŽE S. P. BAR WEST, PINCE 18, LENDAVA -LE N DVA KLJUČAVNIČAR IZOLATER; določen čas 3 mes.; do 31.10.97; IMOL IZOLACIJE IN MONTAŽE D. O. O., MURSKA SOBOTA , MURSKA SOBOTA OBLIKOVALEC KOVIN IZOLATER; določen čas 3 mes.; do 31.10.97; IMOL IZOLACIJE IN PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje__________________________Izobrazba___________________ __________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 6 7 3 0 0 16 MONTAŽE D. O. O., MURSKA SOBOTA , MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 5 NATAKAR NATAKARICA; določen čas 3 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; do 31.10.97; ŠBULL ŠTEFAN S. P. GOSTILNA, SOTINA 2, ROGAŠO-VCI ELEKTROTEHNIK ZA INDUSTRIJ. ELEKTRONIKO MONTER IN SERVISER OLJNIH GORIL. IN AVTOMATIKE; določen čas 3 mes.; do 04.11.97; KOVAČ, OGREVALNI SISTEMI D. O. O., DOLGA ULICA 1 03, MORAVSKE TOPLICE EKONOMSKI TEHNIK KNJIŽENJE V MATERIALNEM KNJIGOVODSTVU; določen čas 2 mes.; ostali pogoji: LAHKO DELAVEC ALI PRIPRAVNIK, 8 UR NA TEDEN; do 04.1 1.97; KOVAČ, OGREVALNI SISTEMI D. O. O., DOLGA ULICA 103, MORAVSKE TOPLICE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK TERENSKI KOMERCIALIST; nedoločen čas; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE, EKONOMIST - SMER- TRŽENJE; do 31.10.97; GRAH-COM D. O. O. NOTRANJA IN MEDNARODNA TRGOVINA, ČERNELAVCI, ZADRUŽNA 13, MURSKA SOBOTA EKONOMIST RAČUNOVODJA; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: FINANČNO IN BLAGOVNO KNJIGOVODSTVO, OBRAČUNAVANJE OD IN OSKRBNIN; do 31.10.97; VRTEC BELTINCI, JUGOVO 33, BELTINCI 1. MEDNARODNI SEJEM SEMEN, SADIK, TRSNIH CEPLJENK SADJA IN OPREME 7. -11. november '97 v Gornji Radgoni STROKOVNE RAZSTAVE razstava trsnih cepljenk, razstava sadnih sadik, razstava sadik in semen vrtnin, razstava zdravilnih in aromatskih rastlin, čebelarska razstava, razstava oljkarstva, hmeljarska razstava, razstava sadja in degustacija jabolk, Ustava zaščite vinograda in sadovnjaka pred škodo od divjadi, kulinarična razstava, razstava pogrinjkov, razstava ocenjenih sadnih sokov, sadnih destilatov in medu. . RAZSTAVNO PRODAJNI PROGRAM rsne cepljenke, sadne sadike, sadike in semena okrasnih rastlin, semena za poljedelstvo Vrtnine, čaji in zdravilna zelišča, alkoholne in brezalkoholne pijače, embalaža za sadje, transportna in hladilna tehnika, stroji in orodja, škropilnice in atomizerji, gnojila in zaščitna sredstva. 7 POSVETOVANJA 8' '• °b 14. uri Pomen kakovostnega semena in sadilnega materiala za uspešno pridelavo 9 .J' °b 11. uri Ali je slovenski med bolj kakovosten od uvoženega Iq J' °b 10.30 do 13. ure Javna radijska oddaja Murskega vala 'Strokovnjaki svetujejo lij oblo, uri Pridelava in promet s semeni in sadikami ' °b lo. uri Oskrba s semeni in sadikami v Sloveniji °b 13. uri Možnosti za pridelovanje zdravilnih zelišč v Sloveniji 7 . SPREMLJAJOČI PROGRAM 8 .' i)'°b 12. uri Krst mladega slovenskega vina v organizaciji PSVV Slovenije. h, n' °b uri Veliko martinovanje ' °b 16. uri Kronanje slovenske vinske kraljice za leto 1998 ZABAVNI PROGRAM (potekal bo v zaprtem gostinskem prostoru na sejmišču) 7. 11. Kingston 8.11. Oliver Antauer 9.11. Zlatko Dobrič 1 0. 11. Vili Resnik 11. 11. Vlado Kalember Delovni čas sejma od 9. do 18. ure, zabavni program od 18. do 24. ure Vljudno vabljeni! POMURSKI SEJEM I4MIV MURSKA SOBOTA d.o.o. Ledavsko nas. 16, 9000 MURSKA SOBOTA telefon: 31 620 AI 4 I ISI S I I 4 IAIA I 4 Sl /4 \SI II l/l 111 4 S V \4 SI HI I I nahrbtne škropilnice NECELCEA - samohodne kosilnice - tračni obračalniki - mehanične stiskalnice za grozdje - pnevmatske sejalnice za koruzo - rotookopalniki - rotacijske freze - polžni transporterji - mlini. 41robilniki - avtomobilske prikolice Ugodne cene: -vseh vrst traktorjev ZETCE - kotlov za žganjekuho - brzoparilnikov Možnost obročneca odplačevanja. I G< dna posojila za nakup traktorjev in kmetijske mehanizacije! Za vse dodatne informacije se ©Glasite na sedežu podjetja ali po telefonu: 31 626, 31 846 ali 26 738. Zadnja stran V dvoje je lepše Kdo bi vedel, kje vse se spoznajo mladi, se zaljubijo in oblikujejo zakonsko ali zunajzakonsko skupnost. Mateja Časar iz Mlajtinec, sedaj stara 22 let, in Koloman Kerec iz Martjanec, ki je star 24 let, sta se srečala pred tremi leti v zadružni drevesnici v Puconcih, kjer je bila ona pripravnica, on pa je tam delal sezonsko. Brž se je vnela velika obojestranska simpatija in začela sta skupaj hoditi, kot pravimo. Ne, nista šla kar skupaj živet, kot je to moderno tudi že na podeželju, pač pa seje Mateja priselila na Kolomanov dom šele pred kratkim - ko sta se poročila. Najprej seveda s civilnim obredom na matičnem uradu, nato pa še cerkveno. Ona izvira iz katoliške družine, on pa iz evangeličanske, zato je bila cerkvena poroka v marijanski cerkvi ekumenska: poročila sta ju katoliški in evangeličanski duhovnik. Gostija, na katero je prišlo okrog 160 gostov, je bila v gostišču v Seborcih. Mladoporočenca sta seveda prejela veliko lepih daril in tudi nekaj denarja. Nobenega nočeta posebej omeniti, saj so jima vsa dragocena, ljuba ... Mateja, ki je zaposlena v cvetličarni v Črenšovcih, se je medtem tudi že dokaj vživela na novem domu, kjer prevladujejo ženske: tašča, moževa sestra in nečakinja ter teta. Vse jo imajo rade. Najbolj pa seveda mož Koloman. - Š. S., foto: Š. Gyurica Takšne in drugačne kalkulacije pri posodobitvi cestnega odseka na Kobiljščaku Brez nadzora in pretanka prevleka? Tudi »popravljen« predračun CP-ja je bil nižji od Pomgradovega O tem, da so se v radenskem občinskem svetu svojčas kar precej »udarili« glede izbire izvajalca del pri obnovi asfaltnega cestišča skozi Kobi-Ijščak, smo že pisali. Medtem smo tudi zvedeli, kaj je pokazal kontrolni pregled te naložbe. Na javni razpis za izvajanje del na omenjeni cesti je bilo več po-> nudnikov, daleč najcenejši predračun (prvi) pa je poslalo Cestno podjetje M. Sobota, in to za okrog 1,4 milijona tolarjev manjšega kot Pomgrad, ki so ga izbrali za iz-?vajalca. CP je sicer kasneje svoj predračun spremenilo, ker naj bi se zmotili pri kalkulacijah (namesto 3- so upoštevali ceno za 2-cen-timetrsko prevleko). Kljub korekciji cene je bila njihova ponudba še vedno najcenejša (za okrog 200.000 SIT), dela v vrednosti nekaj čez 4,3 milijona tolarjev pa so vseeno oddali Pomgradu. Nekateri od svetnikov radenske občine (še posebno nezaupljiv je bil Miha Petek) se s tem nikakor niso strinajali in med drugim so terjali tudi neke vrste kontrolni pregled opravljenih del. To seje medtem zares zgodilo. Komisija je med drugim ugotovila, daje na okrog 400-metr-skem odseku v smeri proti Jan-ževemu Vrhu debelina prevleke od 1 do 2 centimetra, redkokje več. Poleg tega naj bi Pomgrad izvedel dela brez gradbenega nadzora, na nekaterih mestih pa so opazne razpoke in »vlečenje« as- Konec obnovljenega »spornega« cestnega odseka. (Foto: J. G.) pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 28. 10. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 28. 10. 1997 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.339,2483 1.327,00 1.344,00 Francija 100 2.814,1276 2.760,60 2.824,30 Nemčija 100 9.425,9843 9.340,00 9.460,00 Italija 100 9,6513 9,30 9,70 Švica 100 11.407,4205 10.946,30 11.448,60 ZDA 1 166,3686 159,90 167,00 IZID javnega žrebanja prispelih rešitev oktobrske nagradne križanke Pomurske banke, ki jo je opravila komisija med radijsko oddajo o varčevanju v studiu Radia Murski val 24. oktobra 1997. Izmed 781 prispelih rešitev so bili izžrebani naslednji reševalci: 1. nagrada, 4G000STR Boris Banfi, Zelena 16, M. Sobota 2. nagrada, 30000STO Suzana Turha, Večeslavci 18, Rogašovci 3. nagrada, 20000STD Majda Rogač, Martjanci 65 Obvestilo o izidu žrebanja bodo prejeli po pošti. Ljutomer: Ponarejen desettisočak 25. oktobra ob 15.35 je M. R. iz Ljutomera posušal plačati »rundo« pijače v gostinskem lokalu v Ljutomeru z bankovcem za 10.000 tolarjev, a je natakarica, ki je več kot to (strokovnjakinja za denar), ugotovila, da ji je ponudil ponaredek in mu ga vrnila. M. R. je imel »več sreče« v nekem drugem lokalu. Zoper domnevnega storilca bodo podali kazensko ovadbo. Moravci: Golf je izginil V noči s 25. na 26. oktober je v Moravcih pri Mali Nedelji izginil golf 2 nemško registracijo številka RW HW 192. Gre za novejši Volkswagnov model (serija tri) modre barve. Vse, ki bi karkoli vedeli o izginulem vozili, policija prosi, da sporočijo po telefonu številka 113. Murska Sobota: Adijo, ozimnica! Med 24. in 26. oktobrom je nekdo vlomil v shrambo v kletnih prostorih stanovanjskega bloka v Lendavski ulici v Murski Soboti in sunil več steklenic vloženega sadnja in zelenjave. Spregledal tudi ni zamrzovalne skrinje, iz katere je vzel meso. Človek je za vsak primer vzel tudi nekaj parov sicer ne novih čevljev, potem pa izginil. Še zdaj ne vedo, kdo bi to bil. Š. S. KOBILJE - Gradnja kanalizacije v Kobilju lepo napreduje. Posa- mezna gospodinjstva bodo neposredno prispevala 2.000 mark v tolarjih, povrh pa imajo v vasi oziroma občini za ta namen še krajevni samoprispevek. Sami naložbi ne bi bili kos, zato je dobrodošel denar iz državnega ekološkega sklada in iz drugih virov. Kanalizacijo sicer gradijo po etapah. Čistilno napravo bodo zgradili nazadnje in proti koncu leta 1999 naj bi bilo vse končano. (J. Ž.) ZVEZDA - DIANA Dramski igralec in producent Roman Končar - »tukaj vas nosimo na rokah in z velikansko močjo pranja«, sicer glavni distributer kranjskega Merkurja, je ponovno pristal v umetniških vodah. S Poredošo-vim Janošom alias Jeno-jem Carjem namreč delata edinstven eksperiment. Ob bogati vinski letini bosta namreč poskusila vse Vodopivce spremeniti v vinopi-vce. Šmarjak in kukla še imata ceno, pravijo navdušenci. HOTEL DIANA in DRUŠTVO VINOGRADNIKOV falta. Zato naj bi Pomgradu priznali (plačali) samo 120 ton asfaltne mase za izravnavo po ceniku iz predračuna, prevleko pa je potrebno izvesti v debelini 2,5 centi-mtera AB C/8 po osnovnem predračunu. Kakšen bo razplet te »zgodbe«, bomo še videli. Če bi sklepali po izkušnjah pri odkupu prostorov za Občino Radenci od Pomgrada, potem se obetajo zanimiva »nadaljevanja«. JOŽE GRAJ Po uspešnem sanacijskem zakonu za lendavsko Nafto, ki mu je botroval sam Presvetli Ciril Pucko - Levo krilo in doživel izredno retorično podporo, le Petrol no-če prižgati zelene luči in se drži svoje rdeče barve kot pijanec plota, zato se je omenjeni gospod lotil nove-ga sanacijskega projekta Copekovega mlina. Po gavem naročilu ga muči ta že sanirani naravni spomenik zaenkrat še ni povedal' ga žuli, pa pravijo delavci na nekaterih ministrstvih. vabita na 11. tradicionalno MARTINOVANJE v soboto, 8. novembra, ob 19.00 v kavarni hotela DIANA. Informacije, rezervacije in prodaja vstopnic: hotel DIANA, tel. 14 200. fZaO