137. številka. Trst, v ponedeljek 18. junija 1900. Tečaj XXV .»Edinost" rbaia enkrat na da«, razun nedelj in [T*znikov; ob 6. uri zvečer. >'irojnin« : Za celo leto........24 kron za pol leta .......» . 12 za četrt leta........ fi _ sa en mesec........ £ kroni Naročnino je plačevati nai rej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uorava Po tobakarnah v Tn»tu s»e prodajejo po-Baniezne številke po <» Ptotink (3 nvc.i: izven Trsta pa po 8 stotin k (4 nvč.i^ ----V Telefon it*. H70. « 1 &din cs t Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi itd. se računajo po pogobi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ogla*e sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo i u tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. UpraiviiiŠtvo, in sprejeuiauje inseratov v ulici Moliu piccoio štv. 3, II. mulstr. Izdajatelj in cdgovorni urednik Fran Godnik. Lastnik konsorcij lista „Edinost*4. Natisnila, tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Blagoslovljena zastava. (Dopis.) Bela slovenska zastava sč slovenskim napisom iii smeia v procesijo. Členi bratovščine sv. Cirila in Metoda se niso mogli udeležiti procesije sč svojo, v katoliški cerkvi blagoslovljeno zastavi)! Ta rovica se je po bliskovo razširila po vsem mestu, po vsej okolici. Bilo je škripanja z zobmi, biloje stiskanja pesti, bilo je županja — v prvem trenotku, a prvemu trenotku je sledil drugi — trenotek razsodnosti, sklepanja: »Dobro, nočete nas, pa pojdemo drugam!« Sovragi so nam proganjali naša apostola Cirila in Metoda, ker sta nam prinesla luč vere. Prišla sta med Slovane in učila jih v materinem slovanskem jeziku. In Slovani so ju poslušali in ubogali in se dali krstiti. In ker sta imela velik upliv med Slovani, ]>orodila sta se v srcih nemških duhovnikov zavist in sovrsžtvo proti njima. Tožili so ju v Kimu, da učita krivo vero. Krivo vero da sta torej učila naša sveta apostola, ker sta slovanskemu rodu v slovanskem jeziku naznanjala luč vere !! In prišel je čas, ko so se sešli tržaški Slovenci, prišel je čas, ko so sklenili, da hočejo ustopiti v bratovščino, prišel je čas, ko so sklenili, da se bodo učili peti slovenske cerkvene pesmi in peli iste v cerkvi. In ubogi delavec, ki se je mučil ves dan kakor črna živina, ta ubogi delavec, ki je prišel ves utrujen od dela domov, je v naglici povžil svojo borno večerjo in hitel je k pevskim vajam učit se svetih slovenskih pesrnij. A v jutro za rano, da-si bi bil rad še malce počival v postelji, ustal je na vse zgodaj in šel j*1 v cerkev in pel svete slovenske pesmi. In to vse, da bi tudi on po svojih močeh poveličeval cerkveno slovesnost in da bi sč slovensko j>esmijo hvalil Stvarnika, onega Stvarnika, ki mu je dal slovensko govorico ! Tako so delali vsi členi bratovščine sv. Cirila in Metoda. In ta bratovščina si je preskrbela tudi svojo zastavo. Od trdo zasluženih denarjev žrtvoval je za njo ubogi delavec in šolske sestre so jo izgotovile krasno. < )h! krasna je bila ta svetinja, krasna zastava, okoli katere nai se zbirajo členi bratovščine ! In prišel je čas, ko je odbor bratovščine prosil cerkveno oblast, naj mu blagoslovi to zastavo. In škof je dovolil! Prišel je dan blagoslovljenja. Vse židovstvo je zagnalo krik proti blagoslovljenju zastave samo zato, ker bi bila imela nositi slo- POn LISTEK 5 Zvezda spoznanja. s Pomjajw'ine. — Pije: Stacoljub Pod*la.pitvtky. II. I^e-ta pa je gledala žalostno za njim, vide, da je bil tudi danes zastonj ves nje trud. Zato je pa takoj pri studencu zmolila en oče naš in češčenosimarijo na čast svetemu Duhu, da bi razsvetlil pamet staremu San-tolu, to se pravi, da bi se le-ta odločil za že-nitev in da bi seveda vzel njo, Barbo. Zmolivsi pa je vzela na glavo z vodo na;»olnjeni škof in je odšla (»okrepčana proti vasi . . . Santol pa je mej tem dospel domov, razjarjen in razburjen, kjer je vso svojo jezo spustil na ubogo Jucko. — Ha, sem ti že pravil, da mi nimaš govoriti s t'stim Cičevim potepinom, a ne |>omaga nič. Kaj je iskal danes tukaj ? Jucka je gledala prestrašena svojega očeta i a molčala. — No, kaj sem te vprašal ? Kaj je imel tukaj tisti Ciče v »kroato« ? venski napis. Prišel je trenotek, ko so jo blagoslovili v cerkvi. In predsednik bratovščine jo je hotel izročiti župniku Hrovatinu pri sv. Jakobu. A župnik je ni hotel vsprejeti, katoliški župnik ni hotel blagoslovljene zastave! A ukazal mu je škofov odposlanec, da jo mora sprejeti — in udati se je moral! Približal se je dan je dan sv. Rešnjega Telesa. Zopet se je oglasil — Žid, podkurjen od laških duhovnikov. Bratovščina je hotela z zastavo v procesijo. Župnik Hrovatin ni pustil. Prišlo je do strašnih prizorov. Razkačeno ljudstvo se je hotelo se silo polastiti svoje zastave, a policija je zabranila to. Iz valov razburjenja mej ljudstvom pa je glasno odmevalo: v pravoslavje! In prišel je čas, ko smo mi vprašali prevzvišenega vladiko, da-li je res, da je Rim obljubil tržaškemu županu, tržaškemu laškemu županu, županu tržaškega mesta, kjer gospodarijo Židje — prišel je torej čas, ko smo vprašali našega škofa, da-li je res obljubil papež takemu županu izključno rabo latinščine ; v tržaških cerkvah ? Skof pa nam ni dal odgovora. In prišel je čas, ko je zopet židovsko časopisje prineslo vest, da se je škof u dal, da je prepovedal, da bi šla zastava sv. Cirila in i Metoda s procesijo. Mi ne vprašujemo več, da-li je to ali ono tudi res al: ni res, in ne čakamo odgovora, saj odgovor je dalo dovolj glasno naše ljudstvo pred cerkvijo sv. Jakoba ! — Bodočnost Istre. m. Mesta nadvladujejo prebivalstvo na deželi, prebivalstvo okolice, in to v gospodarskem, kakor tudi v kulturelnem in politiškem oziru. V mestih se steka materijelno in duševno bogatstvo posamičnih narodov, posa-mečnih dežel: mesta so središča vsemu gibanju, tako gospodarskemu, kakor politiškemu in kulturelnemu. Nove misli, nove ideje se porajajo v mestih, izvajajo se v mestih in prebivalstvo dežele, prebivalstvo okolice se ozira povsodi na prebivalstvo v mestih in si di mesta m. Na ta način obstoji nekaka hegemonija mest nad okolico ; prebivalstvo na deželi je v nekaki podrejenosti, odvisnosti nasproti prebivalstvu v mestih. To velja osobito gledč onega prebivalstva, katero živi v neposredni bližini mesta, s katerim je torej v vedni dotiki. To prebivalstvo, ki mestja-nom prodaja svoje pridelke, kakor sadje, zelenjavo, sočivje in drugo, si tudi samo do- Vanič je vprašal po vas, oče. Po meni je vprašal, kaj je hotel z mano ; — Rekel je, da vas koperska gospoda vodijo za nos ! — Kaj mene, mene da vodijo koperska gosjK>da za nos ?! Ti boš meni to govorita, i ti ... . Santol je lul grozno razjarjen. — Že vem, kam pes taco moli. Cič bi ti hotel glavo zmešati ! In Se ti jo je že, pa jaz kmalo napravim konec vsemu temu. S starim Menigom iz K oš ta bone sva se že dogovorila, da se poročiš z njegovim Tonetom. O pustu bo poroka, da bos vedela ! S tistim Cičevim pa mi nimaš več govoriti! Jueka je gledala svojega očeta vsa prestrašena, a potem je proseče vzdignila roke: — Oh, oce, jaz se ne bom možila. Že poprej razkačenega Santola so te besede zadele kakor da ga je pičil gad. — Kaj, ti bos še prigovarjala ! To storiš, kar ukažem jaz, pa nič dražega. To zgovorivši, je Santol odšel in pustil Jucko samo. misija, da je odvisno od meščanov, kateri mu dajejo denarja, oziroma kupujejo njega pridelke. To prebivalstvo si tudi navadno misli, da mu meščani delajo veliko dobroto, če kupujejo njegove pridelke in zato je tudi popolnoma uverjeno, da mora delati povsodi in vsakikrat tako kakor zahtevajo meščani. In čimbolj je prebivalstvo okolice nevedno, tem laglje je meščanom, da si ohranijo svoje nadviadje, svojo hegemonijo nad okolico. To je prav dobro znala tudi istrska oligarhija in zato je svoj čas uvela v Istri velike občine, katerim je postavila kakor središča kaka italijanska gnezda, katera so nadvladovala okolico v svojem — italijanskem smislu. To je tudi šlo tam in tako dolgo, kjer in dokler ni ljudstvo v okolici došlo do spoznanja, da so pač meščani odvisni od okolice, a ne okoličani od mesta. Meščani so pomehkuženi in zato bi oni kmalo izumrli, ako ne bi v mesto prihajal nov krepak naraščaj z dežele. Tako je povsodi, tako je tudi v Istri. Istrska mesteca morajo dobivati novi naraščaj iz okolice, z dežele. Ta okolica, ta dežela pa je slovenska, oziroma hrvatska. Treba je torej samo vzgojiti prebivalstvo tako, da se bo zavedalo svoje narodnosti, da svoje narodnosti iu svojega jezika ne bo izdajalo, tudi ko je prišlo v mesto! Cim se to zgodi, imamo gotovost, da mesteca Istre — z malo izjemami — v kratkem času postanejo vsaj po večini hrvatska ali slovenska. To je povsem jasno. Poglejmo samo v Pazin ali v Buzet. Morda niti dveh desetletij ne bo trebalo več, ko bosti ti dve mestici hrvatski. Tako bi bilo pa tudi po drugih istrskih mestecih; [trebalo bi samo kakovega Trinajstića ali Kureiiča v vsako tako mestece, pa bi šlo. In da Istra v nekaj desetletjih dobi (lepo število inteligence, vzgojene v hrvatskem duhu, v to nam je porok hrvatski gimnazij v Pazinu. Ali nam ne gre za to, da Istro poslova-nimo; nam gre za to, da v Istri dobimo ono veljavo, oni upliv, kateri nam gre po našem številu v deželi. To se pravi : nas je po številu dve tretjini vsega prebivalstva v deželi in na podlagi tega števila našega moram o v deželnem zboru mi imeti d v e-tretjinsko večino! Za tem gredo in morajo iti vsa naša stremljenja, to bodi naš glavni cilj ! Tega svojega cilja pa ne dosežemo, dokler si ne pridobimo ali nekaj mestec ali veleposestva. Ali dosežemo to? Zakoni narave so neizprosni, in ti zakoni nas morajo konečno dovesti do cilja. Proces, ki se že vrši v znamenju našega božjega in naravnega Le-ta je sela za ognjišče, si zakrila obraz z rokami in po licih se jej je usul potok solza . . . Solze so tekle, tekle . .. polagoma pa so ponehale, se osušile in na mesto solza je stopila tiha, mirna bol . . . Oh! To je bilo britko! Ona si je v svoji mladi, nedolžni in neizkušeni duši že naslikala svojo bodočnost na strani mladeniča, na strani moža, katerega je ljubila z vsem ognjem svoje nedolžne, nepokvarjene duše. A prišla je volja njenega očeta in razpršila je njene sanje, razrušila njene iluzije. In to je dćlo britko njeni mladi, neizkušeni duši. Mislila je samo jedno. Omožiti se bo morala in Vanič ne bo nikdar njen mož. In ta misel jej je bila uprav grozna, provzročala jej je neznosne duševne muke. Oče hoče, da se poroči, da vzame moža, katerega ona niti ne pozna! In revica je bila tako navzeta pokorščine do očeta, da niti mislila ni na to, da je sploh mogoče drugače, nego zahteva njen oče. In zopet in zopet se je prikazala svetla solza v njenih očeh. Uboga Jucka ! (Pride še.) prava, se vrši «rčer polagoma, a z gotovimi koraki. Italijanska oligarhija izumira in na mesto te oligarhije stopajo čvrsti življi iz vrst slovanskega prebivalstva Istre. Ta proces se vrši — kakor rečeno — z gotovimi koraki, a nekoliko prepolagoma. Trebalo bi torej, da ga pospešimo s pomočjo krepke organizacije na gospodarskem polju. Naše ljudstvo je še vse preveč odvisno od italijanske gospode, ker je isti — dolžno! Tu treba torej, da svoje ljudstvo osamosvojimo od vpliva italijanske gospode s snovanjem posojilnic ! Treba dalje, da začnemo resno delati na to, da dobimo v svoje rokč trgovino in obrtnijo, ker, dokler ne dobimo v svoje roke trgovine in obrtnije, tako dolgo tudi ni misliti, da si priborimo v deželi oni upliv, kateri nam gre po našem številu. Zato pa treba, da sistematično in z gotovimi načrti začnemo delati za gospodarsko neodvisnost! Ko bo pa naše ljudstvo gospodarski neodvisno, zamoglo bo to ljudstvo tudi odločneje nastopati, to se pravi: ko bo naše ljudstvo v Istri gospodarski neodvisno, morala bodo italijanska mesteca plesati tako, kakor bodo piskali slovenski in hrvatski okoličani! In do tega more in mora priti prav gotovo! V Trstu, 18. junija 1900. V odgovor. Gospoda, ki je napisal i vest »Finančne oblasti in slovenščina«, obelodanjeno v =>Edinosti« od 16. t. m., lepo prosim, da mi čim prej izvoli priobčiti, da-li je oni eksekucijski predlog, predložen od c. kr. davčnega urada v Komnu, od c. k. pristojbi nskega urada v Trstu ali od finančne prokurature ? V ostalem moram izjaviti, da se jako čudim, kako se je anonimni gospod dopisnik mogel na zaključku rečeni vesti obrniti na-me z vprašanjem: »Je-li to pravično in zakonito ?« Ta gospod je menda prečital par mojih člankov o jezikovnem vprašanju in mu morajo biti torej dobro ' znane moje misli o tem predmetu. Ponavljam, kar sem trdil drugje: dobro je, da se o stvareh na c. kr. oblastih piše pogosto in mnogo, a vsikdar na podlagi resnice in dejstev, imenovaje oblast, nikdar pa na osebe, ako ni to neobhodno potrebno. Ni kari se ne pravdajmo med sabo radi takih stvari. Gospod dopisnik in jaz misliva in čutiva — o tem sem prepričan — na isti način o jezikovnem vprašanju na naših oblastih. Dr. T. Politični pregled, TRST, 18. junija 1900. K položaju. Pred seboj imamo več izjav o sedanjem položaju, oziroma o dogodkih, ki so doveli do sedanje zmešnjave. Vse te izjave so od mož dosedanje večine. Dve teh izjav sti od odličnih členov kluba čeških ve-likašev, jedna od grofa Devma, druga od bar. Parisha. ^ Grof Devm objavlja v »Reichs\vehrc članek, v katerem označa že z.iano stališče čeških veli kaše v proti obstrukciji, ali proti vsaki in ne samo češki. A ker se je hotelo proti češki obstrukciji nastopiti se silo, ne da bi bili zaprli poti nemški obstrukciji, se je češko plemstvo moralo postaviti na stran Cehov. Nam je nekako v zadoščenje, da tudi grof Devm razvija isto misel, katero smo te dni zastopali tudi mi, da so namreč Cehi s svojim dokazom, da znajo obstruirati tudi oni, doveli institucijo obstrukcije ad ab-surdum. Baron Parish pa je poslal »Pester Ijlovdu* znamenit članek, v katerem dokazuje, da je večini nedostajalo prave notranje organi- zacje in je I > i I nje izvrševal ni odbor skoro brez vsacega 11 pliva na dogodke. Baron Pa-rish dokazuje, da je bilo vedenje čeških poslancev uprav državniško zmerno, ali vzlic temu niso našli zad<»stne (»odpore pri ostalih skupinah desnice. Ako bi bila zmagala zveza, na vstala proti f'ehom, bi bilo t*) j>oslednje pognalo v skrajni l>oj proti državi. Tudi baron Parish pripisuje novi zvezi med češkimi velikaši, jugoslovansko zvezo in centrnmom možnost, da združi okolo sebe novo večino s programom : skrb za državo in jednaka pravica vsem narodnostim brez nadvladja jed-nega plemena. Slednjič priporoča avtor, naj bi se celi kompleksi spornih vprašanj odtegnili centralnemu parlamentu, s čemer bi bilo onemogočeno, da bi kakov spor, nastal teri {»okrajini, razburjal vso državo.-I>r. Engel, načelnik češkega vladika je propovedoval italijanski in slovenski. V svojem nagovoru je omenjal tudi dogodkov radi zastave. Ker pa došla nam poročila ne soglašajo popolnoma, se moramo za danes vzdržati vsake nadaljnje opazke. Zopet škandal ! Pišejo nam : Včeraj na popoludanski božji službi je bilo v eerkvi sv. Jakoba polno pobožnega občinstva. Pevci bratovščine so bili na svojem mestu. Ko je pa imel biti »Tantum ergo«,je gospod orga-nist izjavil, da ne sme spremljati petja; ako bodo >" slorenskem jeziku peli Tantum ergo! Še ver, on da je dobil ukaz, da v slučaju, ko bi perri hoteli po sili peti slovenski — naj svira kako drugo kompozicijo, katere pere i ne znajo, da tako prepreči slovensko v ka- i petje l ' Kakor zaukazano, tako storjeno ! Pevci rita (Brocchi zbornica vedela najti sredstev, s katerimi bo zamogla izpolnjevati obsojati pa hoče — vsakdo. nika tako nesrečno, da so ga v bolnišnico. Samomor. 40- letni Andrej Sttirm ulice Solitario št. 3, se je v soboto popoludne i zastrupil s karbolno kislino. Vzrok samomoru je neznan. Kmalu potem, ko je prihitelj zdravnik z rešilne postaje, je nesrečnež umrl. \ Truplo so spravili v mrtvašnico pri sv. J ustu. Samomor. Danes jutro so našli v Ma-verjevi kampanji na Greti truplo mladega neznanega moža, ki se je pred daljšim časom, kajti nam priča, da še veliko premalo poznamo mejsebojne razmere. To je živo obžalovati, Danes jutro se je podala ker bas to je vir mnogemu nesporazumljenju. lice mesta. Kajti: razmere pozna le malo kdo, soditi in neobhodne svoje .iolžnosti. Kralj je naglašal, da zveze in izvrstno razmerje z vsemi vlastmi dajejo Italiji zagotovilo, da bodo narodne koristi kraljevine zavarovane v vseh slučajih, in je našteval naloge, ki čakajo na parlamentarno rešitev. Ako parlament ne more resno funkcijonirati, ni nobene nade, da bi se i nujna dela zamogla izvršiti : zato apelira na j dobro voljo vseh domovini in kroni udanih mož. ' Zaključil je, da hoče izpolniti sveto obljubo, da ne dovoli, da bi ustavne institucije propale ter da jih hoče braniti proti vsaki nevarnosti. Izrekel je željo, da bi vsi sodelovali na plo-d on osnem zakonodavnem delu, katero dežela željno pričakuje : o tem jih naj vodi jedino Čutstvo za blagor domovine. Otvoritve parlamenta so se udeležili tudi kraljica, princ in princezinja Nea(»eljska, vojvodi A osla in Genua ter grof T urinski. Kraljevo dvojico je občinstvo burno pozdravljalo na vožnji iz Kvirinala in nazaj, istotako o vstopu v zbornico. Zastavo bratovščine st. Cirila in Metoda so včeraj razvili v cerkvi sv. Jakoba v navzočnosti prevzvišenega vladike. S tem Dražbe premičnin. V torek, dne 19. junija ob 10. uri p red pol u d ne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Nuova 14 in v ulici Rossetti 15, po- činom je v lapidarnem stilu izrečena obsodba hištvo, gumnate reči in oprema v zalogi ; na Tržaške vesti. O dogodkih pri sv. Jakoba. Včeraj je bila pri sv. Jakobu sv. birma. Prevzvišeni dogodkov. Kajti zastava, ki je vredna, da je razvita v cerkvi poleg drugih cerkvenih zastav, je vredna, da jo poleg drugih znakov nosijo tudi na cerkvenih slavnostih. Zastava je bila predmetom splošnega zanimanja sosebno med neslovenskim ljudstvom, ki se je kar. čudilo, menč : glejte, glejte, saj ni nič posebnega na njej, saj ni trobojnica!! V mesecu juniju je torej »Piccolo« to pot vse slavno občinstvo poslal — v april. Neki naš mož je rekel, da se mu je zdelo, ko so razvijali zastavo, kakor da kmet hiti zavarovat se potem, ko je že pogorel. Proti zgradbi tovarne za izdelovanje vazeline V Barkovljah. Pišejo nam: Vsi oni, ki imajo hiše in posestva v Barkovljah, Vam l>odo jako hvaležni, ako bi tudi »Edinost« vzdignila svoj glas proti od nekih Zidov na-merjani zgradbi tovarne za izdelovanje vazeline (katero se izdeluje iz pcLroleja in ben-cine) v Barkovljah, tam, kjer ima sedaj svoja skladišča Serravallo, torej v bližini mnogih h.š, pokopališča, tovarn, velikih skladišč spi- Korzu 37, pohištvo : v Rojanu 6, krčmarska oprema, pohištvo in jestvine; v ulici S. Marti ri 21, III. n., prodaja posestnih pravic; v ulici Margherita 15, pohištvo: v ulici Giulia 10a in v ulici Sette Fontane 15, pohištvo. Vremenski vestuik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 26.7, ob 2. uri popoludne 28.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763 7 — Danes plima ob —.— predp. in ob 2.)2 pop.; oseka ob 6*30 predpoludne in ob 8.30 popoludne. Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti je nabral »narodni eksekutor« med veselimi svati o priliki poroke gosp. Josipa Starca v Barkovljah 18 kron. — Dal Bog obil;> takih svatov! Za podružnieo sv. Cirila in Metoda pri sv. Ivanu je gospica Ema Subanova na ženitovanju svoje sestre Angele nabrala 21 kron 10 stot. Hvala rodoljubni gospici! Slav n ost »Lipe« v Bazovici. Vsled dogodkov, došlih nepričakovano, se nam je morali spraviti Berganta. Društvo »Sokol« in njega prijatelji so mu pač dolžni največo hvalo in zahvalo. Prizor »Oreh« je vzbujal mnogo smeha vzlasti med kmečkim ljudstvom. Nikar pa naj se nam ne zameri opazka, da se je — vzlasti prizor s kokošjo — igralo malce — pre-realistiški. Vsaka stvar mora imeti svoje meje. Prirejevatelji naših veselic naj ne pozabljajo, da namen gledaliških iger ni le zabava in pouk, ampak tudi blaženje in tamkaj ustrelil že J o p 1 e m e n j e v a n j e srca'.', truplo že razpada, j Na lepi svobodni zabavi, ki se je razsodna komisija na vila po oficijelnem vsporedu, je peval tudi oddelek »Slov. pevskega društva«. Tako je prav, ker tako se lepo utrjata vez in bratska vzajemnost med meščani in okoličani. Ra-zumništvo naj prednjači in vspodbuja. Slednjič moramo res po zaslugi pohvaliti Wagnerjevo godbo, ki je svirala jako dobro, jako pridno in skoro same slovanske komade. Povdariti noramo tudi, da je bilo poleg domačinov in Tržačanov tudi gostov od raznih krajev okolice in smo med njimi videli tudi zastopnikov naše častite duhovščine. Hvala torej vsem, ki so pripomogli, da smo imeli zares lep slovenski dan l Vesti iz ostale Primorske. X Nekaj z okrajne s o d n i j e v Gorici. Iz goriške okolice smo prejeli ta-le i dopis : Pred ne dolgim časom izrazil se je Vaš cenjeni list še precej pohvalno glede slovenščine na sodnijah na Goriškem. Zdi se mi, da ta pohvalni izraz ni obrodil dobrega sadu. Že nekaj časa vodi namreč okrajno sodnijo v Gorici plemenit gospod, ki je iz "nemških dežel prišel na Primorsko učit se slovenščine, ki je pa sedaj v resnici prav malo napredoval v poznanju našega jezika, torej vidite, da t u d i na Goriškem še n i s m o e n a k o p ravni. Za sedaj ne idem dalje, ker upam, da pri- stojnc <»bl»Htnije same uvidejo, da se taki n e d o s t a t k i morajo o «1 p r a v i t i !! Govori «e, ošiljaio vse |>ošrne stvari na avstrijsko ozemlje in jih oddajajo ondi na pošti. Prav imajo ! X Novega okrajnega zdravnika do!>e v Tolminu v osebi dr. Avg. Oregorieh«. l>r. Graetfe je odšel na Volosko. Vesti iz Kranjske. . Razne vesti. Nekoliko statistik« • nesrečah v premogovnikih. V Avstriji je bilo od 1. 1890 do 185*9. 13 velikih nesreč v jamah. V teh je ponesrečilo 805 delavcev, in sicer je bilo od teh 800 ubiti,h 5 je ostalo pohabljenih. Mrtvi delavci so ostavili oi>8 udov in 1263 sirot. Nezgod je bilo največ v Marijini jami v Pribramu, v Larischevem premogovniku v Karvinu, v \Vilczekovih premogovnikih v Pol. Ostravi in v Friderikovi jami v Vojniku. Nemiri na Bolgarskem. Kakor javljajo iz Sredca dne 16. t. m., so se prebivalci vasi Durankalak v okraju Varna uprli davčnim uradnikom, ki so sestavljali seznamek o desetini. Vsled tega je oblast poslala tjekaj spremljevalno stražo. Na |H>tu na lice mesta so kmetje napali stražo ter ustrelili dva čast- LONDON 16. (K. B.) Večerni listi javljajo danes iz Tientsina, da so ustaši sežgali katoliško katedralko v Pekingu. Glasom vesti večernih listov iz Shanghaia se ie vrnil neki vlak, odposlan z živili in drr mi potrebščinami za osvoboditne čete. LONDON 16. (K. B.) «Reuter» javlja iz Yokohame: Narod je. razdražen, ker so kitajske čete umorile nekega japonskega uradnika. Novinstvo pozivlje vlado, naj zahteva popolno zadoščenje. Odposlali so v Taku osem vojnih ladij. BEROLIN 16. (K. B.) »\Volff» javlja včeraj iz Tientsina: Tukajšnje naselbine tujcev so dobro zavarovane. V bližini mesta se kažejo druhali bokserjev, ki so zažgali tri kapelice ter provzročujejo strah med prebivalstvom. Med Tientsinom in Langfangom so pokvarili dva železniška mosta. Vlak z de- Imenovanje. Mesto odstopivšega nika> ki 8ta jezdila na čelu iste. Tudi straža ! lavoi ^ je že odpeljal, da popravi mosta. Ker g. kanonika Sajovca je deželni odbor kranj- je začela streljati ter ranila kakih 30 oseb.|je Veznica za Langfangom razdrta, niso ski imenoval členom okr. šolskega sveta v Ostali so zi>ežali. Potem so vzpostavili mir. raogle tuje čete naprej. Nemški oddelek je Postojini gos p. .[.»sipa Deklevo, župana v V ojačenje straže so odposlali oddelek pešcev, j po (irugi poti odšel proti Pekingu. Shung-li- Postojini. ki naj polovi krivce. V okrajih Varna inj yaman je l,:lje dovolil, da pride največ 1200 * Novo tiskarno ustanovi v Ljub- Šumla so proglasili obsedno stanje. mož tujih čet v Peking. Ijani Anton Slatner, poslovodja v tiskarni g. Detomorilka oproščena. 17-letna Ana NEW - YORK 16. (K. B.) Washington- 17-letna Ana Milica. Tiskarna bo v Šele.iburgovih ulicah Jungwirth je zadavila svojega 4-mesečnega ne- i ski dopisnik lista »Post« piše, daje državni! ter ima g. Slatner že koncesijo. zakonskega otroka, dečka, ter je imela nje-; tajnik Hav izjavil, da je došla vladi Zjedi- j * Kaznovano obrekovanje. Od- goyo truplo 6 mesecev v svoji sobi. Porotno njen;h držav prošnja ostalih vlasti, da ista kar je med gasilci ljubljanskimi nemško po- sodišče dunajsko jo je popolnoma oprostilo OJ5nači svoje sta|išče na Kitajskem. Hav da je I veljevanje ter sploh nemškutarstvo šlo med z utemeljenjem, da je bila vsled l»ede v ta- pristavil, da je velevlastem znano, da je to staro -ar«». je seveda tudi odklenkalo veljavi kem položaju, da se umoru ni mogla izogniti. stališče po,H»lnoma samostalno; le za časa in ugleda prejšnjega nemškega načelništva, Državno pravdništvo je vložilo rekurs proti j krize (ia b0(]0 Zjetlinjene države postopale ki je sedaj deloma nadomeščeno z narodnimi tej sodbi. skupno z ostalimi vlastmi. Državni tajnik je Loterijske številke, izžrebane dne 16. menenja, da so ostale vlasti privolile v to, da možmi. V ognjegascih je bil pač močan nera-škutarski zid v Ljubljani, izza »dobrih« starih j časov, ali za sedanje čase pravi anahronizem, za katerega je bil že skrajni čas, da so ga porušili. To gre seveda navskriž prejšnjim oblastnežem in eden izmed njih — tovarnar g. Drelse — je na jako nelep in nemožat način dal duška svoji nevolji in — zavisti. Obrekoval je namreč na raznih krajih in o različnih prilikah sedanjega načelnika ljub- t. m. : Trst Line 49, 28, 87, 11, 56, 3, 8, 4, 52. 61. i Rusija in Japonska izkrcata vojake na Kitajskem. Zjedinjenih držav da se ni vprašalo za to dovoljenje. BEROLIN 18. (K. B.) Nemški konzul, ■ v Tshifu-u je poslal danes sledečo brzojavko: Japonska torpedovka javlja, da so se uslaši Brzojavna poročila. , , ; | polastili poslanstev v Pekingu. cu w ^ - r J r\™ . i , ! LONDON 18. (K. B.) »Eastern Telegr.l PRAGA 17. (K. B. Danes je bil tu ^ .... 1 - , J Compagnie« javlja, da m telegraficne zveze ljanskih gasilcev, gosp. Striclj-a. češ, daje ustanovn, shod novoustanovljenega narodnega j ^ Lomlona ^ g Peki niti s Tient. le-ta o licitaciji nekih mlajev po jubilejski sveta, v katerega pošiljajo svoje zastopnike 8inom slavnosti gasilcev prejel od stavbenika, g. vse one češke stranke, ki se drže programa LONDON 18 (K B) »Dailv Mail« Filipa Supančiča 20 gld., a da je društveni državnega prava. Kol>ea v5eraj, da je Japonska'sklenila, I blagajni izročil le Hi gld- Na razpravi dne Petdesetletnica admirala pl. Spauna. ;da ^^ aooo mož na Kitajsko. 13. t. m. pa se je izkazala ta trditev gosp. j DUNAJ 18. (K. B.) O petdesetletnici; Drelseia i>oi>olnoma neresnična, grdo obre- službovanja poveljnika mornarice, admirala' n , i i j - . J \ J Z f . iiiio J 1 J _ _ Fetrograda: Kuska vlada ni prejela nobenega kovanje, ki je imelo še grši namen, škodo- pl. bpauna, sta mu danes predpoludne pod-1 ... . , . . , . , . . . . ,i . , , potrdila o razrušitvi poslanstev ter o u mori t vi vati ter delati razpor v društvu, katerega admirala Hinke in Minutillo izročila zlati člen je bil Drelse sam skoro 2o let. Gosp. službeni znak, ki so ga darovali jubilarju Drelse je bil obsojen zaradi ra/.žaljenja časti udje pomorskega štaba. BEROLIN 17 {K. B.) Wolff javlja iz lada ni pr poslanstev nemškega poslanika v Pekingu. LONDON 18. (K. B.) »Reuter« javlja i i . i-^i- nTTT t ^ » TT- t. en . .».. . sinoči ob 10. uri iz Shanghaia ; Brzojavna na kron globe ali 20 rUL*I 18. (K. B.) olavnosti o priliki, . , , . ® . , r . 1 _ , . /o , zveza s lientsinom je se vedno razdrta, oe-1 tožbo g. btrtclja je zastopal g. dr. Krisper, oiMetnice admirala pl. Spauna so pričele , . . 0 . . J J 1 D 1 11 i "aJ 80 vse brzojavne proge v Peking m voza je bilo še vedno malo, brazilske ponudbe so neznatne ter so se zvišale proti minolemu tednu z i lj3 — 1 ^h. Naš trg je bil tudi prav trden o omejeni prodaji za potrebe potrošnje: cene stalne. S trga so vzeli : 1000 vreč kave Santofl od navadne do fine po 45 do 54 kron za 50 kg. — Na skladiščih je 13.726 (j. kave. Dovoženo je bilo od 8. do 13. junija: 4117 vreč raznega izvora. Sladkor: Tudi prošli teden je o stida tedenca na glavnih trgih dobra, dasi so cene malo koleb.-tle. Vsled tei^a je ostal tudi n:tw trg trden ter zaključuje z nekoliko višjimi cenami tako-le: Za gotovo blago v tranzitu, carine prosto v Trstu z 2°/0 škontom : Centrifugalni pile . . . 28. —29,— K Melis-pilč......28.3/1—20. l/t ConcassČ.......2S.sU—'2i).lU „" V klobukih po 1.80—2 kg. 30.--31.— .. V kockah v zabojih po 25 in 50 kg......31.7,-32.7. Za naročbe junij-avgust: Centrifugalni pile . . . 28l/ž— 20.% K Melispile......29l/4—20.s/4 .. Za naročbe oktober-december in november- inarc : Centrifugalni pile . . . 27.l/i—27.*/4 K Iz notranjosti so pripeljali il pn šli teden neznaten. RiŽ: Trg nespremenjen; kupčije ni bilo nobene. Dospelo je 25.523 vreč surovega riža iz Moulmeina in 21.300 vreč dto iz Ran-govnn, vse za tukajšnje lušči!niče. zatoženca pa dr. O. Vallentschag (!) (ime že včeraj predpoludne s slovesno službo božjo v' . „ .. , . / ... 1 - .11» Tientsin pretrgane. Konzuli v bhanghaiu kaže, da ie to trd German mornarski župni cerkvi. Danes ie odposlal , . . ! .......... . . se danes posvetovali o eventuelmh korakih v Požar na Gorenjskem je raz- pristanišeni admiralat jubilarni v imenu vseh . , 1. - r> , ..,.,* - , . ., j . .. varstvo inozemskih naselbin. Posvetovanja so sajal minoli četrtek okolu poludne v vasi |>odrejenili udov mornarice ter delavcev v Dru lov ki pri Kranju. V pol uri je pogorelo arzenalu brzojavko. Opoludne je bila slavil kmetskih hiš in deloma cerkev. En zvon nostna pojedina v mornarskem kazinu ; zvečer je padel z zvonika, drugi pa je počen. Zgo- bo reunija. rela st:» tudi dva prašiča in eno tele. Bedni Nezgoda na tramwayu t Pariza, posestniki so bili zavarovani le za male svote. PARIZ 17. (K. B.) Stanje treh oseb, Zažgali so menda otroci. * Uravnava deželne m e j e. Ker med njimi čuvaja nemškega oddelka razstave se je izkazalo, da deželna meja med vojvo- Nampela, je obupno. dino Kranjsko in mej Štajersko v breškem, j Nesreča na Železnici, oziroma k škem okraju ni povsem natančno LONDON 17. (K. B.) O trčenju vlakov določena, vršila se bo dne 2. julija t. 1. ko- pri Slonghu so, kolikor je dosedaj znano, misijonalna razprava na lici mesta in se po-j umrle 4 osebe, a 60 jih je ranjenih, stavijo potem mejniki. Švedski kralj na potovanju. * Velik požar je razsajal dne 13. t. PARIZ 17. (K. B.) Kralj Oskar Šved-m. v Gorjancih. Precej velika vas Cerovee je ski je sinoči odpotoval iz Pariza. Predsednik skoraj vsa pogorela. Prejšnji teden pa je v Loubet ga je pozdravil na kolodvoru. istem okraju toča pobila vse pridelke in celo Nemiri v Parizu. mrvo. Kaj naj začnejo sedaj siromašni PARIZ 17. (K. B.) Po nekem banketu kmetje ? nacijonalistiške stranke je prišlo sinoči do * Niveliranje Prešernovih ulici pretepov; ena oseba je na roki obstreljena ; v Ljubljani se izvrši se letos, ker je to po- občinski svetnik Dubuc je ranjen z nožem, trebno z ozirom na zgradbo elektriške želez- Požar v Baku. niče. Troški so preračunjeni na 10.000 K. BAKU 17. (K. B.) V rudniku za * Pobegnil je vojaški kaznjenec Ven- , ^ y Ter.Akopovu? Martaševu in Višovu cel Linhart dne 15. t. m. zjutraj iz vojaške^ dne u t m ^^ ^^ kj je unigil I mnogo jK>slopij in strojev. Škoda je precejšna. Položaj na Kitajskem. bolnice v Ljubljani. Vesti iz Štajerske. — » B i s m a r c k - M a r s c h c je igrala celjska mestna godba, (ki sicer nima svoje uniforme, a se je zato našemila s hrastovim perjem) na pr<»cesiji sv. Rešnjega Telesa. Ako pomislimo, kdo je bil Bismarck in da so bili v procesiji tudi c. kr. uradniki in vojaštvo, tedaj moramo res vprašati strmč, kako je možen tak nečuven škandal o priliki cerkvene svečanosti ?! Razven tega pa je igra! Bismarck — ta zakleti sovražnik katoličanstva — še drugo važno ulogo: tretji blagoslov se je delil namreč na »Bismarck - Platzu«. Pa naj kdo reče, da v Avstriji ni vse možno ! se udeležili načelniki francoske in obče naselbine ter carinski komisarji. Ker so se »ve-rili, da za sedaj ne preti nobena nevarnost ter podkralj jamči za varnost tujcev, ni prišlo do nobenega sklepa. ....... ,. , LONDON 18. (K. B.) »Times« javljajo, ranjendi o vcerasnji nezgodi na tram\vavu, , , , . . . ' .. .... , . . „ . ,, 1 , ,, dne 14. t. ra. iz Pekinga: Po noci so bili resni nemiri obrnjeni proti tujcem. Nekaj najlepših |>oslopij v vzhodnem delu mesta je pogorelo. Na stotine kitajskih kristijanov, ki so bili v službi pri tujcih je umrjenih. Vsi inozemci se nahajajo v varstvu tujih straž, j Pravijo, da se nobenemu Evropejcu ni zgodilo nič hudega. LONDON 18. (K. B.) *Reuter» javlja! dne 16. t. m. iz Hongkonga : Glasom brzojavke iz WeiLschoua (pokrajina K\vangsi) preti nevarnost, da nastanejo nemiri od Zapadne reke proti jugozapadu. V Budschienu so se vršile bitke. Nad 100 beguncev je dne 12. t. m. prišlo od ondod v Wutschou. 5000 ustašev je zbranih v K%vaisiemu. Več vojaških oddelkov iz Kannana je dne 11. t. m. iz Wutschoua odkorakalo v Kwaisien. Vojna ▼ jasni Afriki. Ujeti Angleži. LONDON 16. (K. B.) c Dail v Tele-graph» priobčuje iz lista «Cape Tiraes» vest DUNAJ 16."(K. B.) «Listu cPol. Cor- iz Bloerafonteina' »,asora kaw?re PoveljDik naravni Ikalična kislina respondenz* javljajo danes iz Londona, da je japonska vlada obvestila diplomate, da je za sedaj odposlala 1000 mož v Tientsin ter da ima ta ekspedicija, odposlana v soglasju z velevlastmi, namen, da čuva japonske podanike in tujce, ki se po zadnjih dogodkih na severnem Kitajskem nahajajo v nevarnosti. KODANJ 16. (K. B.) Glasom brzojavke iz Shanghaia je sedaj pretrgana tudi brzojavna zvez 1 med Tientsinom in Shanghaiom. LONDON 16. (K. B.) »Dailv Express» javlja, da v vladnih krogih mislijo na to, da bi iz južne Afrike poslali dve brigadi na Kitajsko. Dewet ni ujel samo enega bataljona Yeomanrv in derbveh irskega polka, ampak tudi dve stot-niji londonskih prostovoljcev. Ministerstro kapske naselbine. CA PST A DT 16. (K Gordon Spriggs se nadeja, da bo do ponedeljka mogel sestaviti kabinet. Trgovina in promet. Tedensko tržno poročilo. V Tretu, dne 16. junija 1900. (Cene vseh predmetov veljajo brez carine.) Kolonijalno blago: Kava: Tigi, ki so med tednom kolebali, zaključujejo trdno; do- Velika zaloga soMnee phištn in tanecarii OOOOOOO od OOOOOOO Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Giovaimi list. 5. (liiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. Zalop in tovarna W pohištva vsake vrste Alessandro M Minzi v Trstu. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat Izbor t tapetarijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. j Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračuna©. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC prt cerkvi sv. Petra (Piazza Rosario pol ljodsfco šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naroćbe se izvrše v tistem duevu. Odposiljatev je poStnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič če vi j. mojster Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava .SO nvč. V Trstu. Zaloga likerjev t sodcili Perhauc Jakob in buteljkah. ulica Acquedotto 8 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. V Sv. Križu (v okolici tržaški) se od d sij o v najem pr« »stori pekarno in prodajnlnico. Ponudbe na g. Kristjana Križu st. 177. prijavljeni za Košuta v Sv. Poliištvo In mčblji. Kreme. Novoporočenci pozor! Velika zaloga ogledali ^^^H^H vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, PotOGni^ FP3n imaS°8tilnf> vuhciIreneo | stolić za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam 1 $t. 2., toči istrsko, dal- I in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako-matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo 1 vrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Anton Breseak, Gorica, Gosposke uliee štv. 14. -____- __n,, , —^m■■■ ——- Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Obuvala. F^GI^^F PB^GJ* uhca Riborffo št. 2b. Velika Domača obrt! Velika zaloga raznovrstnega pohištva, zalagatelja tržaških prekiipeev iz Solkana Antona Černigoj se nahaja v Trstu, Via di Piazza vec- chia (Rosario) Št. 1. (hiša Marenci) na desni strani cerkve sv. Petra. Svoji k svojim! Gostilna Andemo de Franz Via della Geppa št. 14. toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna je odprta vedno do 1. ure popolnoč.. Za obilen obisk se priporoča Jožef Furlan. zaloga in delavnica vsako- vrstnega obuva'a po naročbi. Pekarne in sladeicarne. H. Stibiel Piazzetta S. Giaeomo št. 3 [Corso) filijalka. ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarDO. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov. konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, linih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in dni^e slavnostne prilike. A sakovrsten, vsak dan večkrat. pečen lin in navaden kruli se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Carl Greinitz )feffen | Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladeičarna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači krah v pecivo. Postrežba točna. Ivan Pahor ulica Con ti št. 2 ima veliko pekarno in slaščičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pecivo za vsakovrstne praznike ter drage svečane prilike. Se priporoča cenji. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. X X X X X X X Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo B^** predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, tm tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča lniMujslco, namizno in lišno opravo, železne metile in urefl ognjeni varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. s X X X X X X X X X X X s v Divači z obširnim, krasnim vrtom z lopami z nekaj njiv in travnikov, z lepimi sobami za ptujee in letoviščnike z obširnim govejim in konjskim hlevom ter druzimi gospodarskimi prostori, odda se vsled maloletnih dedičev v najem Podudbe sprejema in natanjčneja pojasnila daje varuh Albin Strekelj v Škofijami pošta Divača. F1L1JALKA c. Kr. p. avslr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Ifovci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 21/4°0 30- -i ^ i n V napoleonih na ; 30-dnevni odkaz 20/0°;(> 3-meaečni 2 U°l» B- . „ 21/,°,'0 Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavami >Commereio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Trsorei. Ulica Barriera veccbia st. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakt urnega blaga iu drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty 0^1 je in drva. Muha Josip v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega leaa itd. Svoji k svojim ! 31 i in na par Valentin Skočir r*;:!!:^ kjer melje vsakovrstne tur>čene m> ke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. Pohištvo. Prva slovenska loga zazno vrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. IH-Io Tino in trpežno, cene brez konkurence. Za mno.obrojne naročbe se topli/ priporoča svojim rojakom v m**stu in na deželi v smislu gesla -svoji k svojim.- Andrej Jug v Trstu ulica 6. Lucia 14 zadej c- kr. deželne sodnije.) V Gorici. _n_n,n_n__n__n___n n n n _rh n n n n n n ■ ■ ^»i^i^ ^v^^v^^vg. SAUNIG & DEKLEVA GORICA - ulica Mnnicipio 1. - GOBICA (Mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16.) imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive šivalne stroje „PFAFF", kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in stroje za umetno vezanje (Strickerei); nadalje velik izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih tovarn in sicer od 90 gld. naprej. Vsaka konkurenca nemogoča! odličnim spotovanjem Se toplo priporočata z udana Sauni g & Dekleva. C. ir. privilisiraiii troji Civilni in vojaški krojač. vsakemu kaj mm\m fcrojlti Martin P o ve raj v Gorici na Travniku št. 2^1. n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plasčev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. Voščene sveče. svečar v Gorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelne^a voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvum ter slavnemu občinstvu. J. Kopač Tovarna nadplatov (Sch uhober-theili tvorničko zaiogo usnja in podplatov, vse potrebščine za čevlarje. sedlarje, knjigoveze, itd ter glavno zaloge voščila biksa) družbe Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima trvdka Ivan Druiovka Gorica Travnik 5 Filialki v Komuu in Sežani. Ceniki zastonj in franco naročila točna. Assicurazioni generali V TRSTU. d»ru-ivo ustanovljeno leta 1 To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega b'aga in zavarovanje na zivljenic. 1 društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1M»;).....gti fifi^LCZMI Premije zs poterjati v naslednjih letih......... < "lavniea za zavarovanje živenja do 3L decembra . . . Plačana povračila: a i v letu IM»4....... b, od začetka društva do 31. decembra 1*94.......292.401.706*51 1-etni računi, izhaz doseJaj plačanih odškodovanj, j tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa uatanjč- i neja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 1 v lastnej hiši. ®Zimilia in rcAilna ta® BHD8 prof. Einder-ja BHHHHI (že pečena in zmleta) bi Se morala upora bij :ir i v vseh družinah, kajti ona iina v sebi vse lastnosti kav« v zrnih, ne da bi se v njej nahajal strup. Po vsakdanji uporabi kave v ;:rnih je znano, da ima v sebi strup, imenovan „kofejin", kateri je zdravju zelo škodljiv, kajti največ bolezni in siai>o sti, kakor: nervoznost, nevralgija. nevrastenija. nespanje, hipo-hondrija, histerizem. anemija itd. so nasledki pitju take kave. Posebno si» nasledki pitja kave v zrnja h uničevalni zdravju otrok. l)o sedaj smo imeli že raznovrstnih cik« rij. ali nobena še ni moela tekmovati s kavo v zrnih kakor ravno „redilna in zdravilna kava prof. Binderja". Ta izvrstna kava. ki pa ni cikorija, omili kavo z mlekom, ima fin lahek duh, najlepšo barvo, izvrsten okus iu je v obče prava redilna kava z lahko iu naravno prebavo. Ni treba primešavati drugih snovij i» se v primci z drugimi vrstami kave prihrani JBV 50 °/0 sladkorja Cena škatljiei od 10 dek, ki zadošča zh 24 skodelic za kavo z mlekom, 6 nvč. ^ - Cena škatljici od kg., ki zadošča za 60 sko lelie za kavo z mlekom 14 nvč. Z odličnim spoštovanjem S€H>ELL A BIXDEK, Dunaj. Zala^atelj in glavni zastopnik za Trst, Istro. Dalmacijo in Hercegovino je Ulica Rossetti 15 B - KAROL FRANZ - ulica Rossetti 15 B Kakor tudi v vseh prodajalnicah jestvin. Kc mi ni ino^oče objaviti vseh razprodajalcev Binderjeve kave, dovoljujem si omeniti samo glavne razprodaialce in sicer: v Trstu : Iv. Spanghero. Anton Pontini. Iv. Visnauer, Ahilej Sgorbissa, Anton Maccari, Ant Garlatti, Hanibal ISkerlj, Anton Opara, Nazarij (»rižon. M. Braida, Inocenc Cibeu, Fran Micol, Ant. Bazzana. Beltr. Mirnimi, Peter Bezzola. Peter Napoli, Jušt Scaloni, Emil Muller & Co. Jakob Castellani, L. Bosearoli. na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°,, na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto. Brno, Lvov, Tropave. Reko kako v Zagreb, Arad, Hielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja In prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. P r e d u j mi. JamČevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu. Beroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbu goriSljudskTTo¥j[lnica registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hiši. -- Hranilne vlogo sprejemajo se od vsacega^ če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4 ne ki se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po <3 °/0 in na vknjižbe po oV2°/ Urad nje vsaki dan od 9. do 12. ure dopoL in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje Iran. y1oe leta 1899. otroglo K. 1,400.000. Poštiio-lran. račun str. 837.315. FILIJALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli,. * kakor: a) Vsprejema u plačila na tekoči račun ter jih brestuje: Vrednostne papirje: uo 26„°0 proti 5 dnevni odpovedi 2*/„% 12 - 31 4 °/0 - -4 mesečni - 3V/o . S „ . 3SL°L .. 1 letni 30."4!.700-t>4 1^29.62508 Konrad Jakopieh, Anton Žagar. L Pontini. Andr. Schutz, Artur Fazzini, Iv. vd. Žagar, liernard Tollov, G. E Tollov. Mar. vd. Mazzolim, Fran Žager, Anton Mulej, Aiojz (»odnig, t/. 1). Mareschi, I Padovaui. Ivan (iodnig. Aut. Zanmarehi. Alojzij Vesel, Iv. Dionisio, Ivan Prelog. Al. Jordan. Jos. Mareachi, Jos Quaialli in mnogo drugih. V Kopru : Peter Debellieh. Iv. de Mori, Iv. Kersevani, Rok Avg. Zamarin, Pavla vd. nesta Tamburlini, bratje Ceriani. V Ronkah : Iv. Šarani. V Zagradu: Anton Visintm, Iv. Miani. V Gradišču: Peter Venutti. Jak. Battigelli. V Gorici: glavna zaloga pri Ant. Arzanu in Jakobu Berginru. V Korminu : Iv. Zavagna, Faminij Colutti, Ivan Domicelj. Mar. vd. Colarig. V Moraru: Ivan Domla. po 2 i ** t' 23 I 3 Napoleone: proti 20 dnevni odpovedi 'O 40 3 mesečni »J Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 25 oziroma 2. avgusta naprej. b> Za giro-conto daje 23 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correutiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice iu kupone proti primerni proviziji.