^	'	___' '____	_________. __ . _________________M--......—
v •	.	,	, • '
Policija je aretirala 50 moških in ženskih v zloglasnih hišah.
—Policija je v soboto pono- ; čl napadla več zloglasnih hiš, : kjer so se shajala dekleta in i moški in zaprla nad 50 nemo- 1 jainih deklet. Napad na zlo- 1 glasne ihiše, ki so v Clevelandu postavno odpravljene, pa se^ skrivej še vedno dobijo, je vo- 1 dil saržent "zloglasnega poli- 1 cijskega oddelka", UveUc. Na-i pad na te hiše se je zvršil med poldvanajsto in dvanajsto uro. Sledeče hiše so bile napadene:: 1443 Superior ave. 144* Supe-jl rior ave. in 1325 Superior ave.,i Policija je vseh petdeset deklet ( pripeljala na policijsko posta- 1 jo, kjer so dekleta dobile ukor, potem .pa so bila izpuščena, do-čim je policija pridržala v zaporu ženske, katerih last so bili zloglasne hiše. Napad na te hiše se je najbrž zvršil na po-, velje direktorja javne varnosti ^ Sprostya, kalteremu se je oči-; talo, da neče zatreti zloglasnih hiš v Clevelandu.
—JSledeči slovenski otroci so se narodili tekom zadnjega te-1 dna: iStariši J. Loričar so dobili dečka, stariši M. Skaza na E. 77. cesti deklico, stariši Arko na E- 81. testi deklico, stariši Krivačič na E. 61. cesti deklico, stariši Legan na Spilker^ ave. (Jeklico, stariši Urančič na TJ*. cesti deklico, stariši Bedenk na Edna deklico, stariši Marin--j ko na Walton deklico, stariši; Plut na Superior deklico, stariši Cerček na St-Clair ave. de-( klico, stariši Bodnar na 34- cesti deklico, stariši' Jereb W. 97. cesti dečka, starišj Gocfe^ na Spilker dečka, stariši Jurje-vič na E. 63. ceeti deklico, stariši Dobrinič na 67. cesti deklico, stariši Cugovic na 52. «esti dečka, stariši Zalar, na Št. Clair deklico, stariši Rejc na 62. cesti deklico, staj#i Cetina na Trafalgar dečka, stariši L*. Pire na Darling ave. dečka, stariši Medved na Holmes dečka, stariši Skube na St. Clair ave. deklico, stariši Dodič na St. Clair deklico, stariši Tomič na 34J cesti deklico, stariši Urbančič na 83. cesti dečka, starjši Majcen na Metta deklico, stariši ( Suhadolnik na Glass dečka,. Skupaj 27 slovenskih .otrok v enem tednu. Ne bo še zamrl I n^š narod. Vsem obilo sreče! j
—iDr. Sava, št. 87. SSPZ je plačalo vseh pet delnic in to je sedaj sedmo društvo, ki ima plačano vse delnice S. N. Doma.
dDr. Primož Trubar, št. 126 SNPJ ima v nedeljo 30. julija piknik pri Louis Recharju v Euclid, Ohio.
—Tekom meseca julija in avgusta -se na nobeni sodniji ne vrši nobenih izprašanj za državljanske papirje. To moramo povdarjati, ker nas rojaki neprestano nadlegujejb o tem, dasi smo že trikrat ali štirikrat sporočili O tem. Laihko pa vsak položi prošnjo za prvi ali dru-j gi papir vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne, razven v sobotah, ko so uradi odprti samo dopoldne. Toda nihče teh, ki sedaj vložijo prošnje, ne dobi papirja pred volit? vami, vsi pa, ki so vložili prošnje do 7. julija za drugi državljanski papir, dobijo papirje še pred voljtvami in bodejo v jeseni lahko Volili predsednika.
—V soboto se je mudil v Cle-telandu vojni minister,£ blvŠi naš žiipan Newton D: Baker. Ujfcvil Be je, da b6 šla ohioska Narodna garda na v?ak način ia meksikansko mejo v službo.
—.Mf*. Anna Mavfo je čakala v soboto dve uri pred cerkvijo, da prid« njen ženin, s katerim bi se tako rada poročila Toda njega ni b'lo. K* je pnsla vsa objokana domov na
*fMM M. v-	----- • V ■»■v Ws^^.W-*^«!«11-'* * *	1
7625 'Lexington ave. pa je sprevidela revica, da ji je ženin medtem odnesel $150 prihranjenega denarja in dva deman-tna prstana!
—V soboto je Cleveland pra-znprval 120 letnico, odkar je nastala prva hiša v našem mestu. Dasi je to postaven praznik, pa se je vendar delo vršilo kot po navadi.
—Mastni blagajnik • Mletcalf se je dogovoril z rkznimi bankami, da ljudje lahko plačujejo račune za elektriko in vodo na bankah, da se jim s tem prihrani dolga pota v mesto.
—Zvezina vlada bo odprla v zvezinem poslopju poseben urad, kamor bodejo lahko hodile ženske vpraševat glede dela. Vlada bo kolikor mogoče vsem prosilkam pomagala, da*dobijo delo. Mr. Fluckey, zvezini inšpektor naseljencev v. Clevelandu, se je izjavil, da pride že sedaj vsak dan po 25 žensk vpraševat pp delu.
—198 Packard motornih tru-kov so odposlali ta teden iz Clevelanda na meksikansko mejo. Clevelandske tovarne imajo vdika naročila za vojni oddelek naše vlade. Packard Motor Car Co. kjer dela mnogo Slovencev, je odposlala od marca najfrej zet 450 motornih trukov na meksikansko mejo.
—Jakob Lang je od «2. julija, 1912, ko se Je poročil, dobil le dvanajstkrat zajutrek od svoje žene, ki je prelena, da^ bi zjutraj vstala. Zato toži sedaj na ločitev zakona.
—Poročil 'se je Josip Čebit-lar in Alpjzija Kramer. Naše častitke!
—V kleti nove sodnije stoji deset bušljev polnih zlatega denarja. Ta* denar je vreden $3.000.000 in reprezentira davke, katere šo ljudje zadnji teden plačali- Seveda imajo denar jako dobro zavarovan.
—Sedemletni deček je nesel s svojo devetletno sestrico kosilo svojemu očetu delavcu Mihaelu Leonetto v vasi Euclid na.Bluestone Rd. v soboto. Spotoma se je deček dotaknil navzdol viseče žice, kjer je bil močan tok elektrike, ki je dečka nemudoma ubil. Deklica, ki je hotela rešiti dečka, je dobila hude opeERne od elektrike. Oče je zam^n čakal na kosilo in delal celo popoldne na prej, in šele zvečer je zvedel za žalostno novico.
—Najstarejši hotel v Clevelandu, ki je skoro sto let -star, takozvani "Forest City House" na jugo-zapadnem vog. Square bodejo v^ekajUpeh podrli. Na njegovem mestu postavijo hotel za $1.500.000 vrednosti.
—iProhibicijonistična stranka namerava zbrati en milijon dolarjev, da bo jeseni zvolila svojega kandidata za predsednika.
-o
' Warspite ni potopljen. * Največja angleška oklopni-ca "Warspite", ki se je udeležila boja v Sievernem morju in o kateri so Nemci trdili, da je potopljena, je sedaj popravljena. Angleška vlada je povabila časnikarske poročevalce* da se prepričajo o tem.	j
Avstrijci we zopet umikajo.
Dunaj, 24. julija. Avstrijci bo se umaknili v KarpatskiK gorah, ker jim ponovno preti za jetje pd strani ruske armade. Avstrijci so se umaknili proti glavnim vrhuncem jKarpatov.
Hindenburg vržen stanj pet
milj.
Petrograd, 24. julija. Ruii so s tako silo napadli armade? generala Hindenburg da je bil slednji prisiljen se umakni-ri z* pet milj n^zaji
Avstrijci priznajo umikanje pred Rusi
Iz Dunaja poročajo, da se je morala avstrijska armada nmakniti \ glavno gorovje Karpatov. Hindenburg je moral bežati pet milj nazaj pred Rusi.	-
Hindenburg pobit.	j
London, 23. julija. Glavno t :animanje za. evropsko vojno i e prešlo iz francosko-angleške i ronte na rusko fronto. Južno i »d Rige se bijejo strašni boji, 1 n ruske čete so prebile nemško ] >rvo obrambeno črto na več i erajih, kot se uradno poroča 1 z Petrograda. General Kuro- 1 >atkin, poveljnik onih ruskih < :et, ki sfe bore proti Hindenbur- j ju poroča, da je zajel 600 Nem- < :ev in zaplenil mnogo vojnega 1 naterijala. Vsi strašni Hinden- ' )urgovi protinapadi so bili z 1 ahkoto odbiti od ruske arma- < le.
f Nemci bežijo.
General Saharov, poveljnik uskega centruma, katerega irmada prodira proti Galiciji e 'ponovno vrgel nazaj nemško 1 n avstrijsko armado. Nemci so se morali umakniti iz dobro jtrjenih postojank ob reki Li-Da. Avstrijci so se umaknili od reke, Stvr. Nemško-avstrijska armada se je na begu ustavila ?ri Berestechik, toda kljub trdovratnemu in junaškemu odporu Nemcev in Avstrijcev, je ruska armada tudi tukaj zapodila združene Nemce in Avstrijce nazaj.
Rusi napredovali za 9 milj.
V tridnevni ofenzivi so Rusi napredovali ža 9 milj in se nahajajo sedaj zapadno od Be-restidvka- V četrtek in petek so Rusi ujeli 12.000 Avstrijcev in Nemcev. Iz Petrograda se poroča o manjših avstrijskih porazih severno od Delatyna, kjer se Rusi približujejo Lvo-vu od juga. Ruske čete, ki so prodrle v Karpate, se tam koncentrirajo. V kratkem se prič-rfejo tu nadaljni boji. Turki poraženi od Arabcev.
London, 23. julija. V JCairo so dospela avtentična poročila, da je prišlo blizu Medine, svetega turškega mesta, do ihude-ga spopada med Turki in upornimi Arabci. iWaka posadka v Medini je naredila izpad na Arabce, ki so oblegali Medino. V bojih so Turki zgubili 2500 mož. Sherif Abdullah bombardira turško trdnjavo Taif, kjer se Turki še vedno držijo.
Rurski minister Sasonov odstopil.
Petrograd, 23. julija. Sergij Sasonov, ruski minister za zu-naja dela, je odstopil. Njegovo mesto je prevzel Boris Vladi-mirovič Sturmer, sedanji mi-nisterski predsednik. Zakaj je Sasonov odstopil, se ne pove vzroka. Tudi se ne ve, ali se bo ruska zunanja politika sedaj kaj spremenila.
Ofenziva na zapadu ustavljena, pravi Berolin.
Berolin, 23. julija. V Somme okraju je sovražniku nemogoče nadaljevati z veliko ofenzivo, potem, ko so ga dan poprej porazile nemške čete. Vsi napadi so bili z laihkoto odbiti. V Fo-ureux gozdu smo dobili kakih 100 Angležev in devet strojnih pušk. Živahni artilerijski boji se nadaljujejo brez prenehlja-ja. »Francoski napad severno od Massiges je t bil odibt. Na obeh straneh reke Meuse okoli Verduna so boji postali sil nejši. Sovražnik je zigubil sedem zrakoplovov, štiri južno od Bapaume. Na ruski fronti so nemški regimenti vzdržali ruski napad. Rusi so imeli po celi fronti ogromne zgube.
Rusko uradno poročilo.
iPetrograd, 23. julija. Južno od reke Lipe smo pregnali sovražnika iz Berecfitika. Na levem krilu naših pozicij pri Ri
ji nadaljujejo Nemci z napa-j, li. Severno od SmOrgena smo j meli srečo in smo zajeli sovražnikove strelne jarke. Teške i leni&ke baterije z vso silo ob- i streljujejp haše pozicije pri 1 Baranoviču. Južno od Lipe na- < še čete še vedno ženejo sovraž- 1 lika nazaj. General Saharov je 1 v četrtek in petek zajel 300 lastnikov, med njimi enega generala in dva polkovnika ter 12.000 mož. V okolici vasiWer- 1 ben in Pliasohovo so ruske čete obkolile 13. avstrijski domobranski regiment, ki se je po* dal brez boja. Zapadno od Je-remčije smo zajeli eno stotni-jo avstrijskih čet in strojnih pušk.
Na kavkaikem bojišču.
IPetrograd, 23. julija. Zapadno od Platane, ob Črriomoi;-skem obrežju smo pregnali Turke iz več utrjenih postojank. M/ed ujetniki smo dobili Zia beja, ki je bil organizator turške armade. Pri mestu Gu-jnushakane, katero mesto je-padlo pretečeni teden v, naše roke, smo dobili več srebrnih rudnikov, devet i troj dih pušk in dva topova. Severno od Kel-kida smo zajeli 9 častnikov in 120 mož. Nadalje so dobile naše čete dve poljski bolnišnici, kjer je ležalo 80 častnikov, med njimi nekaj polkovnikov.
Angleško uradno poročilo.
London, 23. julija. Nemci silovito bombardirajo vse naše postojanke ob celi fronti. Nobenih drugih novic ni iz bojišča.
Ppročilo laškega generalnega
štaba.
1
Rim, 23. julija. Med reko Adižo in Brento je naša artile-rija v živahnem boju z avstrijsko. V Dolomitski okolici smo povzročili več napadov. V dolinah Cia, Vanci in Cismon smo dobili 253 ujetnikov, devet častnikov in tri strojne puške. Tam kjer se stekata potoka Boden in Bacher smo Qsvojili goro Eiserspitze, 2900 metrov visoko. Na soški fronti se vrše samo artilerijski boji. Nekaj mest v Dravski dolini smo bombardirali.
Turki pri Suez kanalu?
Amsterdam, 23. julija. Glasom poročil, ki prihajajo iz Londona, se pripravljajo Turki na napad na Sueški prekop. Na iSinajskem tpolutoku se zbirajo nemške čete, ki so se do tride-
1	*
set kilometrov približale kanalu. Turki stoje v neposredni bližini angleških postojank.
.... i
i\ngležki vrhovni poveljnik se c je takoj pripravil na sprejem j lurkov. Koliko mož šteje tur- t ika armada, ki hoče napasti j Suez, se ne ve. Angleško posad- g kov Egiptu računajo na J So-- L XX). Turški zrakoplovci so že napadli mesto Suez in vrgli tja več bomb.
Nemci v ofenzivi na Somme fronti
London, 23. julija. Nemci so na Pickardy fronti, kjer se stika , angleška in francoska bojna čr- ; ta zbrali ogromno množino te- , škiihi topov, s katerimi sedaj ; bombardirajo pridobljepe francoske in angleške postojanke. Angleži poročajo, da mečljejo Nemci plinove in smolene bom- »i be, ki razbijajo in objednem užigajo. Nemci so na vsak način pripravljeni, da ustavijo angleško-francosko ofenzivo,, da potem lahko odpošljejo čete na rusko fronto, kjer jitf nuj- > no potrebujejo. Niti iz Pariza niti iz Londona ni nobenega poročila o nadaljnih bojih Angležev ali Francozev z Nemci, razven da omenjajo hud6 ka-nonado.
Nemške zgube pred Kovelom.
London,. 23. julija. Kdreš-pondent lista "Times" poroča izpred fronte pri Kovelu sledeče: Nemške zgube pred Kovelom tekom zadnjih deset dnij so bile izvanx£dnr>, . Inulf. Cc računamo med 75.000 in ioo.-000 mrtvih in ubitih, ni veliko. Pomniti je treba, da Nemci branijo Kovel z vsemi silami.
Še eno leto vojne.
Petrograd, 23. julija. .Voja-ški eksperti v IFetrogradu so mnenja, da bo vojna z Nemci trajala še najmanj eno leto. Nemci postajajo bolj močni, kadar jim teče voda od vseh strani v grlo.* In Nemci bodejo najmočnejši, kadar bodejo pognani na njih lastno ozemlje. Dejstvo je, da se Nemci ifmi kajo, in s tem zgubivajo Nemci moralni upljiv in spoštovanje. Umikajoči sovražnik po preteku dve leti vojne, ne more več upati na zmago.
Angleži zopet napadajo.
London, 24. julija. Uradno se naznanja, da so Angleži na fronti sedem milj napadli nemško tretjo obrambeno črto in so dobili pri tem! zunanje utrdbe nemške trdnjave /Pozieres Zajedno je bilo vzeto mesto Longueal, toda Nemci so pro-ti-napadli in se polfstili severnega dela mesta. Angleška armada je zopet v polni ofenzivi.
Manj denaqa za armado.
Washington, 23. julija. Senatna zbornica je črtala iz vojaških dovolitev šest in trideset milijonov xlolarjev, ki so bili prvotno namenjeni za vojsko v Mleksiki. Pričakuje se, da bo zbrisanih iz vojaških dovolitev še mnogo drugih milijonov. Ti milijoni so bili prvotno namenjeni za municijo in druge potrebščine, v slučaju, da bi bile Zjed. države prisiljene posredovati z vojaško silo v Meksi-ki. Načelnik vojaškega senatnega odbora Chamberlain se je izjavit, da Ameriki sedaj ne preti nevarnost, da so Se nasprotja poravnala diplomatičnim potom, in da Amerika sedaj ne more zrtvqvati toliko milijo nov.
Senatorji, ki so za vojno.
Senator Lee iz M&rylanda je nasprotoval načrtu, da bi se
križalo že pripravljene milijone iz računov. Senator Lee se je izjavil, da vojna nevarnost z Meksiko še ni odstranjena, in, da je blazno početje, če damo Meksiki razumeti, da ne bode-mo posredovali. Toda kljub vsehi govorom, so bili tnilijoni za vojsko brisani.
Silne dovolitve za mornarico.
Senat je z 71 glasovi proti 7 sprejel proračun za ameriško mornarico, ki znaša $f>i& 000.000. Nad 50 vojnih ladij se mora''zgraditi tekom treh let. Dočim je vojaštvo na suhem dobilo veliko manj kot se je pričakovalo, pa je senat odobril ogromno svoto za mornaj rico. Pravijo, da bodejo 2jed. države po vojni osamljene in da bo velika mornarica branila ameriške koristi.
Sest ubitih, 43 ranjenih, ko je anarhist zagnal bombo v Frisco
San Francisco, Cal., 23. jul. Najmanj šest ljudij je bilo ubitih in najmanj 43 ranjenih radi eksplozije skrite bombe ob priliki, ko je ljudstvo gledalo ogromno parado za vojaško pripravljenost. Policija je aretirala nekega Frank Josephson, ki se je pri aretaciji silovito tresel in kričal: "Jaz nisem nare-| dil, jaz nisem kriv!" Charlei, ?ickert, državni pravnik, je izdal razglas, v katerem pripisuje satansko delo razburjenim živcem človeka, ki je bil zapeljan od argumentov proti vojaški pripravljenosti.. Parada se radi eksplozije ni prekinila. Eksplozija se je pripetila na vogalu Market in Stuart St. Bomba je bila skrita v malem kovčku, napolnjenim z nabojem, žeblji in steklom. Enonad-stropna hiša, kjer je kovček slonel, je razdejana.
Silni prizori Na mestu, kjer se je bomba razpočila, je stalo na tisoče ljudi, ki so živahno ploskali oddelku veterancev iz španske vojne, ki so korakali mimo. Odmev petdesetih godb in ropo-tanje-i bobnov je eksplozijo skoro zadušilo, toda cestni tlak je bil ves poln ubitih in ranjenih ljudi. Madeži krvi in deli človeških teles so bili spoznati povsod- "Dve ženski, ki ste stale poleg mene", je dejala Mrs. Kinsley, "ste bili raztrgani na kose." Policija je prepričana, da je bilo več oseb tako razuitlh na drobne ftose, da, sploh več ne eksifttirajo.
Svarilo anarhistov.
Vsi časopisi v San Francisco so dobili slabo pisano pismo s svičnikom, kjer so podpisani; "Odločni pregnanci militaristi-čnih vlad: Italija, Nemčija, Z 1 Države in Rusija." Pismo se glasi: Uredništvo: "Naši protesti. so bili zaman glede pro-, pagande za pripravljenost, tor
>	rej bodemo rabili 22. julija nekoliko direktne 'akcije, da bc
►	odmevalo po celi zemlji, da do» , kasetno, da se militarizma
nam tie more usiiiji, niti našim
►trakom brez silovitega pro-esta.
Zapriseženi morilci.
Sttari se bodejo zgodile, ki »odejo pokazale, da smo prijavljeni iti do skrajnosti, da ohranimo kolikor imamo še de-nokracije. Ne včetnite tega za ialo, ali pa se bodete silno zmo-ili. ,Mi smo .prisegli, da stori-tio svojo dolžnost in pošljemo svarilo samo takim, ki so pa« netni, toda ki so prisiljeni ko-akati, ker sicer zgube svoje službe, ker hočemo dati le hi-pokritičnim (sic) patrijotom, ki kričijo za vojno, toda se nikdar ne vojskujejo, poskusiti kakšna je vojna. Trgovci naj gredo v vojno.
Prosimo vas, da poveste trgovski zbornici, naj koraka pol-noštevilno, če neče dokazati, da je lopovska. En odtis pisma je poslan vsem uredništvom. Naša dolžnost je narejena.
Policija je odredila varnostne odredbe.
(Policija je bila seveda takoj obveščena o tem pismu in odredila je vse najstrožje varnostne odredbe, toda nihče se ni brigal za mali kovček na Market St. ki je zgledal prenedolž-no, da bi zbudil kako sumnjo Silovitost raz&trelbe je bila iz-vanredna. Ura neke ženske je bila vržena v zrak in je priletela na štant nekega prodajalca sadja poldrugi blok naprej. Parada se radj eksplozije ni ustavila. Godbe 90 preglasile krik r$nj£Q,ih: 52.000 oseb je korakalo v paraai.
Prijeti anarhist.
Josephson, o katerem se sumi, da je vrgel bombo, je pravkar govoril na trgu, ko je bil aretiran. Hvalil je anarhiste v svojem govoru. Toda ko so ga aretirali, se je izjavil, da ni i anarhist in je'zanikal, da sploh kaj ve o eksploziji. Ko je na« stala raz&trelba, se je navzo^ čim zdelo kot bi se odtrgala cesta in hotela iti y zrak. Kmalu potem se je zaslišal krik ranjenih.
mal
1 1 1 "■»--■ . ■
Meksikanska vlada ve kje je Villa, toda ga neče izdati.
Villa bo kmalu ujet?
E1 Paso, 22. julija. Francisao Villa je bil pretečeni tedien v Inde, 75 milj južno od Parrala, kot je povedal neki ameriški tngovec, ki je dospel sem. Bandit je izropal neko farmo v bližini Cueves. Ameriški trgovci tudi trdijo, da je bil Villa navzoč v Parralu, ko je prebivalstvo tega mesta napadlo ameriške vojake- Villa se je polastil nekega ameriškega avtomobila, ki mu je moral voziti municijo.
Villa je hrom.
Ameriški šofer, ki je vozil Villa, pripoveduje, da je Villa hrom, in da rabi berglje, da pride naprej. Nekoliko časa sedi tudi lahko na konju, toda le kratek čas, ker ga bolečine prisilijo, da zapusti sedlo. Rano je dobil ravno pod kolenom, in le njegovi čvrsti naravi je pri-pisati, da mu niso odrezali no-
if«
Napad na Parral. •
Ob času napada na Parral je imel Villa 500 vojakov s seboj. 250 jih je poslal pod poveljstvom generala Urriti na sever, da napade mesto, sam pa je obljubil z 250 možmi priti od juga. Carranzov general Garcia je šel nasproti banditom z. 500 možmi, toda ker Villa ni prišel na pomoč z juga, se je
moral njegov general na Severu umakniti. ,
Villova izdajstva.
Bandit Villa je ponudil me-ksikanski vladi svoje vojake, da se borijo proti Amerikan-cem. (Prosil je za varno spremstvo skozi meksikansko armado, da pride v Jimisen. Ko je prišel k njemu general Ramos od Carranzove armade, da podpiše listine, in ko je Villa videl, kako malo število spremljevalcev ima general Ramos, je padel po njem in pobil 200 njegovih ljudij. Raditega je zgubil Villa veliko upljiva med ljudstvom, ker je prelomil dano besedo.
Splošen lov na Villo.
Odtedaj vsi poveljniki Carranzove armade iščejo Villo. Iz Oalvestona prihaja novica, da zasleduje Villo 1500 konjenikov, in da bo Villa kmalu zajet. Villa se sedaj nahaja v Chihuahua City. Toda general Obregon, meksikanski minister je izdal včeraj v glavnem mestu razglas, v katerem pravi, da meksikanska vlada ne ve, kje se nahaja Villa in da ni poslala nobenih čet, <la ga ujamejo. Ameriške čete de nahajajo še vedno v Meksiki, in na meji se mudi kakih 60.000 miličar-jev. Vojakom v Meksiki je jako dolgčas. f
IZHAJA V PONPKUEK, SREDO IN POTEK.
NAROČNINA.
/o AmiriKo - £2JfO JLa Cl+tfd. po poiiifS.OO Za BVropo - £5-50 'Posamezna Jt+Oitfa - Jc
U"	' 111 ""' ' '"-"-■ !■■•—'	h '.	1	:■'.'. ........... '"" ' -
Vh pismo, dopisi U deoer nni m peUU» mi "Clevelendske Amerika'/, •119 ST. CLAIR AVE. N. K., CLEVELAND, OHIO
EDWARD KAUSH, Publisher.	LQUIS J. PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY.
n i ■ ■ ii ■■"" ■*	'■	in... i.,...	... i	...	, ,.i
Rtodby 25.000 Slovenians („—vm*-) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American tn spirit Foreign in language only.
TSLEPtfONE CUY PRHMCETON 1 Bj)__
Entered as second-doss matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland, Okh under the Act of March 3rd. 1879.
» m in	1	1	'	"	".....11
dj^u	No. 87. Monday, July, 34. 1916
•■ ■ -	1 ■
Koliko bo naseljencev po vojski ?
Dr. Frederick C. Howe, ko-
*	misar naselniškega otoka na Ellis Islandu iwicakuje po vojni celo povoden j narodov v Ameriko. Mr. Howe je veščak v teh stvareh in ve o naselni-škem vprašanju več kot kdo drugi, zato so spodaj pisane vrstice jako zanimive in pomembne.
Na Ellis Islan<iu imajo že dveleten počitek, ki bo trajal še nedoločen čas ali pa toliko časa, dokler se politično obzorje v Evropi ne pomiri. Lahko se reče, da gre danes skoro ravno toliko Aimerikancev v Ameriko kot jih gre iz Amerike, ali z drugimi besedami, naseljevanje v Ameriko je danes silno omejeno, slabše kot je bilo' zadnjih petdeset let.
Nad en milijon naselnikov ali skoro stotisoc vsak mesec jih je prihajalo na Ellis Island, predno je zbruhnila vojna v, Evropi. Devetdeset odstotkov vseh naseljencev se Izkrca v newyorski luki, dočim prtdfc ostalih deset odstotkov v dru-
*	ga ameriška pristanišča. Vojna je naseljevanje avtomatično in' skoro popolnoma ustavila. To pomeni, da dobijo Zjedinjene države na leto kakih $500.000.^ 000 da $t.ooo.ooo.ooo inanj kot prej, ko so prihajali naseljenci, katerih vsakdo je prinesel povprečno $500 do $1000.
V letu, ki je končalo z 30. junijem, 1916 je prišlo v Zjedinjene države 176.611 naseljencev, odpotovalo pa jih je iz Zjedinjenih držav 169.578, torej znaša čisti prirastek 77.-033 oseb v enem letu. V letu pa, ki se je končalo s 30. junijem 1915 jih je prišlo v Zjedinjene države 243-37°» odpotovalo pa jih je 271.138, torej smo zgubili v tem letu 23.768 ljudi. Do konca 30. juhija P914 pa je dospelo v Zjedinjene države 1,200.000 oseb. Radi vojne je torej Amerika zgubila, kar| je absolutno Vrjetno, najmanj 2.200.000 ljudi iz Evrope. Ti ljudje bi gotovo prišli v Ameriko, da ni vojske v Evropi. Posledica nazadovanja naseljevanja se dobro čuti v ,Ameriki. Posebno neizučenih delavcev primanjkuje, kot na primer pri gradnji železnic, javnih cestah, poljedelstvu, V mn6gih krajih dežele se prav občutno pogreša novih delavcev. Iz tega se razklada, da so kompanije povišale cene v mnogih slučajih, ko delavci niso zahtevali, da so bili vsi štrajki uspešni. Farmarji danes skoro ne morejo dobiti pomoči, ker zaslužijo delavci v mestih veliko več kot na farmah. Na zapadu dobivajo neizučeni delavci po $3 in $3.25 na dan. Na vzhodu pa se je povečala delavska plača od $1.75 na dan na $2.50 in $2.75.
Po mišljenju naselniškega komisarja Howe bo trajalo pomanjkanje delavcev še precej časa. Prosperiteta je tako velika, da se je dotaknila celo onih industrij, ki nimajo z vojsko "ničesar opraviti. Vsa znamenja kažejo, da se bo prosperiteta nadaljevala še več let, razven če ne pridejo nepričakovani dogodki. In delavske plače se bodejo še zanaprej dvigale. Danes dobi skoro vsak lahko delo, ki je zmožen za delo.*
.•Poročila od državnih, zvezi-nih in mestnih uradov za posredovanje dela naznanjajo, da dobi mnogo desettisoč delavcev delo, če bi jih le mogli dobiti. Pred nekaj tedni je prišlo v Ameriko 340 Spancev. Komaj smo jih prepeljali iz Ellis Is-
landa v New York, so jih že čakali kontraktorji, in pogodili so se za plačo $2.25 na dan. Teden pozneje so ti Španci že zavrgli to delo in ali delat drugam, kjer so dobili po $2.75. ,In ta položaj bo ostal, dokler bo vojska trajala. Iz nobenih dežel ne pustijo izseljencev v Ev-fropi razven iz iNorveške, Švedske, Danske, Grške, Italije, Španske in Portugalske. Toda iz Skandivanije in Grške jih prihaja jako malo; iz Italije polovico toliko kot pred vojno. Iz španske in Portugalske pa' ravno toliko kot pred vojno, in seveda je iz teh dveh dežel prihajalo vedno le malo izseljencev.
Naseljevanje v Ameriko bo !po vojni odvisno od različnih okoliščin. Avstrija, Nemčija in Rusija bodejo izseljevanje najbrž popolnoma* prepovedale. Potrebovali bodejo delazmožnih ljudi doma. To bodejo povzročili z različnimi postavami, n.1 pr. da ne bodejo hoteli dajati potnih listov, ali s tem, da jim bodejo prepovedali povratek ali pa n. pr. če jim kdo kaj zapusti v testamentu, da tega ne bodejo smeli podedovati. Z enakimi šikanami bodejo ljudem preprečili naseljevanje V AmeJ riko.
Na vsak način pa se pričaku-; je velikega naseljevanja iz Anglije, posebno v Canado. Iz Francije jih najbrž ne bo mnogo, kajti iz francoske republike sploh ni bilo nikdar mnogo naseljencev.	l
•Oni, ki bodejo prišli po vojni v Ameriko, ne bodejo iskali proste zemlje, ker ta je že vsa oddana. Dandanes človek brez kapitala ne more postati farmar, in taditega ostaja veči- r na naseljencev v mestih.
Kljub temu, da Belgijcem tudi tekom vojne prepovedano izseljevanje, in kljub temu, da1 tam tiivja najhujša voj-( ska, pa je vendar prišlo le malo Belgijcev v Ameriko tekom zadnjih dveh let. Oni Belgijci, ki so morali iz doma, so dobili domačije na Nizozemskem, V Franciji in Angliji. Pričakujejo, da se vrnejo na svoje domačije po vojni. Belgijci so kakor Francozi, ljudje, ki ostajajo doma, ima skoro vsak svojo domačijo in se ne izseljujejo radi.
Nemških naseljencev pričakuje komisar Howe nekoliko več kot pred vojno. Pred vojno je prihajalo približno kakih 25. 000 Nemcev v Ameriko na leto. Glavni del Nemcev je prišel v Ameriko med letom 1830 in 1870. Nemci se izseljujejo precej tudi v druge dežele, ne samo v Ameriko.	(
Nemčija bo pridržala kolikor, mogoče svojih Ijiulij doma po vojni, d;u pričnejo z novo industrijo. Ena stvar je resnična: Nemčija bo po vojni postala! veliko bolj socijalna država, in1 to bo zadrževalo Nemce doma.
Kakor hitro se mir razglasi, bodejo Italijani v ravno istem številu prihajali v Ameriko kot so pred 'vojno, Italijanska via-, da nikakor ne odgovarja svojim ljudem naseljevanje v- R-meriko, da celo pospešuje ga. Velik odstotek Italijanov, k! se vrnejo zopet v staro domovino, nese s seboj od $500 do $2000, in s tem naredijo domačijo v Italiji. Vlada je pripo-znala koliko narede laski izseljenci za domovino, zato ima Italija danes najboljše izselni-ške postave.
Izseljevanje po vojski Iz Gr-
Jške, Turške in Armenije bo ja
ko veliko, večje kot pred vof
_ W Tudi izseljevanje iz Balka Aa bo jako veliko, kajti, balkan-j skj narodi so mnogo j trpeli, Največ izseljencev pa bo prišle r iz Poljskega, Mažarskega in vzhodne Evrope. Poljska je vsa uničena z armaddmi; farme, " mesta in vasi so uničene. Mi-- lijone ljudi je moralo bežati iz , svojih domov. Mnogo stotisoč . se jih nikdar ne vrne. Nobenega vzroka nimajo ti ljudje, da bi ostali na domačih grudah. Poljaki niso ljudje, ki bi imeli svoja posestva kot imajo Nizozemci, .Belgijci in Francozi. Poljaki so Večinoma priprosti delavci. Istotako je v Galiciji.
Židje so v vojni tudi precej trpeli, pravi komisar Howe. Na Ruskem in Rumunskem judje ne smejo imeti svojega zemlji-1 šča, in še raznim drugim pre-' ganjanjem so izpostavljeni. Zato pričakuje komisar Howe, da bo posebno mnogo Židov prišlo iz Evrope v Ameriko.
Naseljenci iz " Irske so bili zadrfje čase precej redki, ker so tam naredili postavo, glasom katere je Ircem jako lahko dobiti zemljišče, v Odtedaj pride jako malo Ircev v Ameriko. In če bo Anglija dala Ircem popolnoma samovlado, tedaj bo izseljevanje iz Irske popolnoma prenehalo,
. JJpoŠtevati pa moramo še sledeče: Polnih 30.000.000 mož je pod orožjem. Ti ljudje so bili daleč od svojih domov, razvajeni, kajti vlade postopajo z vojaštvom dobro, da jih obdr-že pri dobri volji. V strelnih jarkih so se naučili demokracije. In ti ljudje ne bodejo nič kaj zadovoljni iti domov in ži-veti^ tam pusto življenje v ban-kerotni državi. fPbstali bodejo enaki trampom. Mnogo milijonov jih bo prišlo v Ameriko.
Konečno pa moramo pomisliti še na ženske in otroke. Pu-ščenih bo kakih 8.000000 udov in žensk brez moškega varstva. In gotovo je trikrat toliko otrok brez očeta. Veliko teh ljudi ima prijatelje in znance ali sorodnike v Zjed. državah. Ti jim bodejo pomagali. Pomniti pa je treba, da hromi, brez roke ali noge, brez očesa ali brez kakega telesnega dela ne morejo v Ameriko.
In naj se pripeti v Evropi karkoli hoče, naseljevanje v to deželo po vojni bo ogromno. Amerika bo kot odrešiteljica vsega svetovnega, posebno evropskega gorja. Mnogo novih problemov čaka ameriško vla-'do, da uredi naseljevanje, katero so povzročjle evropske vlade s tem, da so napovedale vojno ena drugi in upropastile to-likp narodov.
-o-
Pojdite in povejte ljudem!
V tej strašni vojni je bilo in ostalo nekaj zavednih ljudi, ki 50 se potegnili za stvar naroda, pravice in svobode. Veliko je pa tudi takih ljudi, ki so ves čas videli samo ostre konce kaj-zerjevih brkov aH teško roko Hindenbusga, veselili so se, kadar so nemški topovi palili in podirali, ne da bi se pri tem spominjali, da lahko podro in zaipalijo njih lastne koče. Mnogo je tudi takih, ki so odobravali borbo zaveznikov in želeli zaveznikom zmage, toda za borbo se niso ogrevali, ker so govorili: "Kakšne koristi bom imel jaz in moji od tega? V Ameriki sem in delani, doma pa nimam ničesar svojega, zlaglas-na avstrijska vlada me je pregnala v tujino, in zakaj bi se sedaj potegoval za korist drugih, od katerih nimam in ne I morem imeti ničesar."
Te vrstice so pisane za vse zavedne in nezavedne ljudi. Ljudje, ki vedo kaj je resnica in svoboda in ljudje, ki žive v laži in temi. Dobro jih preberite. Potem pa pojdite in povejte drugim sledečo resnico: "Slabe čase smo imeli v stari domovini in zato smo prišli sem, da iščemo boljših časov. < Največkrat smo dobili tukaj 1 stokrat boljše čase kot doma. i I, seveda, tudi tukaj so včasih 1 boljši, včasih slabši časi. V do- j brih časih delate, sfc potite, tro- 1
■ L,
a- site denar v slabili časih oa }- gladujete in tožite kot vsak, k 1- se nahaja v nesreči. Ni k dol-go tega, odkar so nastopili jail ko ugodni časi v Ameriki. In
0	pomnite, da so nastopili dobri n časi, ker se v&vropi na povelje a cesarjev milijoni koljejo. Ev-e, I'opska Vojnia je donela A^neri-i- ki denar in vam delo. Zavez-z niki so dali ogromna naročila č Ameriki, t. j. Francija, Rusija
in Anglija. In naročila so dali, a ker niso imeli orožja, s čimur 1. bi se branili, dočim je imel kaj-!• zer vsega v izobilju, da je na-i- skočil celo Evropo hoteč jo po-i. daviti. Pomnite torej, da so :i zavezniki v velikem številu pomagali do dobrih časov v Arrre-j riki. In zavezniki so naznanili a takoj v začetku vojne, da se e bore proti militarizmu nemške-
-	ga kajzerja, za svobodo in pja-
-	vice malih narodov. Že to vam
-	bi moralo biti dovolj, da sim-
1	padzirate z njimi.
Toda ne bodemo govorili o vaših srcih. Pač pa o vašem in-i teresu. In kakor, so danes dobri r časi, tako' lahko pridejo slabi. 1 In mnogo ljudi se danes ne bri-
-	gd, kako bodo ju.tri prosili po-5 moč od drugih. In kakor danes 1 pozabljate na zlo, tako bodete
-	jutri mislili na dobro.
> V vaši domovini je bilo mno-1 go gorja, zato ste se zatekli v Ameriko. Da, bilo je mnogo : gorja, in živimo in delamo* da : ne bo več gorja. In kdo ne bi
•	želel, da ne pridejo dobri časi
•	tudi v staro domovino? Mi že
; limo vam to za stalno zagoto-
■	viti, da ne bodete neprestano 1 odvisni od slabih in dobrih ča-
■	sov. Mi želimo, da ne bodete večni tuji hlapci in služabniki
■	ampak svoji gospodarji na svojem prostoru in svoji svobodni
1 zemlji.
Vi mislite, da s^ dela o kaki "politiki", toda vejte da za samo politiko se ne bi tolkli in umirali toliki milijoni. Da, dela se o politiki, toda ne o taki, kakor vi mislite: dela se za politiko , srečnega življenja, dela se za politiko vaših sitih želod-cev za politiko varstvaosebno svobode, za razvitek ljudskega dostojanstva, za politiko bolj častnega položaja, o splošni sreči in hJagostanju naroda.
Med našimi ljudmi v Ameriki imamo raznih lenuhov, potlhnežev in pijancev, ki se bavijo z vsakovrstnimi lopov-stvi, ki se klatijo okoli in gledajo, da čim manje delajo in tim več pijejo, ljudje, katerim ni ničesar svetega in drazega, katerih ničesar ne veže z domom, ker so zgubili vsako zvezo z dostojnim svetom. Za te ljudi mi ne pišemo, niti ne delamo niti ne govorimo. Teih ljudi mi ne kličemo v svoje vrste, te ljudi odbijamo od sebe, in tem ljudem bi se sploh moral preprečiti dohod v našo svobodno domovino. In ti ljudje tudi vedo o tem. In ravno zato so taki nasprotniki svobode naroda in boljše bodočnosti za slovenski narod. Ti ljudj,e so Lah Zotti, zagrizeni sovražnik Slovencev in Hrvatov, ki izdaja časopis "Slovenski Narod", da narod drži v. pokorščini do Avstrije in cesarja, sam pa vleče tisoče in tisoče od avstrijske vlade, da pomaga bičati narod in držati ljudi v avstrijski sužnjosti.
Toda vi, pošteni delavci, vi očetje spoštovanih družin, vi ki trdo delate in se pošteno preživite, ne pa kakor Zotti, ki zapravlja denar, katerega dobiva od Avstrije in ponorelega ljudstva,v v beznicah in sprijeni družbi, vi pošteni ljudje vam mora biti znana smisel naše borbe, vi bodete razumeli to smisel, kajti ta smisel je vaša, za vašo korist se gre. Vam govorimo: Mi delamo za to. da dobite vi stalno dobre čase, da ne bo več slabrh, mi se trudimo za to, da dobre čase ameriške ustvarimo in prenesemo tudi v našo staro domovino, do nase lastne koče, kjer bodete uživali te dobre čase ne kot pasji po-dložniki kakega usiijenega cesarja ampak kot poSteni in svobodni ljudje na svoji lastni zemlji. kjer bodete vi gospodarili, delali postave, kjer bodete vi ukazali; kaj naj se naredi z vašimi davki, ne pa kajzerji v Be- 1 rolinu in sifiltstični avstrijski 1 grofje. Vi. pošteni Slovenci, morate dobiti vse politične in 1
t* pfb^rj i°vojr^
e ko svobode in narodnega -bla-
gostanja. i- Glejte, to jt, kar mi želimo in .hočemo, kajti ;bliža se odlo^ a Čilni čas, In vi mislite, da je to a še daleč, pa je v vaši neposred-i, ni bližini.
r Prijel je čas in želi ste muke
-	in trpljenje, pa pride čas, ko bo-
-	dete dobili sadove svojega trp;
-	len j a. Čas je bil na veke naš ? sovražnik, toda <fas nas je ohra-
-	nil in ponižal naše sovražnike,
-	in čas bo sedaj postal naš pri-i jatelj. Mi ki smo v trplenju vz-; držali strahote in napade ima-
-	mo pravico, da postanemo se-
-	daj zadovoljni, in pravico ima-1 'mo, da se začnemo pripravljati.
-	Mi smo vršili svojo sveto dolžnost s stradanjem, imeli smo
>	bolj trdno vero od kamna, tp-
-	da mi imamo še velike dolzno-i sti, in sicer ravno tedaj, ko pa-. dejo naši največji sovražniki,
-	in ko bodemo začeli v naši o-• svobojeni domovini preganjati i stare krivice, da dvign^jno sta-; ro iz ruševin in naredimo novo.
Danes je bolj gotovo kot je ■ bilo sploh kdaj prej, danes je ravno tako gotovo kot je soln-
>	ce na nebu, da naši stari in za-1 kleti sovražniki: Avstrija, Ma-i žarija, Nemci in Turki, kate-i rim so se pridružili še izdajalci Bulgari, nimajo niti najfnanj-
. Šega upanja na zmago. Za^nje-1 mu norcu sveta se danes ne more sanjati, da bi te oblasti in zatiralke drugih narodov mogle zmagati.
Resnično, je kakor je dvakrat dve štiri, da Nemci, Avstrijci in Turki žrtvujejo svoje.zadnje moči v hrani in v ljudeh, sigurno je, da prihajajo danes zavezniki na bojišče pripravljeni kot nikdar poprej, da popravijo krivice, katere je naredil kajzer celi Evropi. Sigurno Je ko je Bog v nebesih, če hočete tako imeti, da ni najmanjšega upanja, niti trohico^ pričakovanja, da bi nemški kajzer sploh mogel misliti na kako zmagu.
Glasom izjav zastopnikov zavezniških oblasti je sigurno in resnično in popolnoma pravično po vseh naravnih in božjih postavah je, da zavezniki ne morejo pustiti te borbe na pol pota, pač pa bodejo vodili to borbo, dokler ne uničijo popolnoma ves pruski militarizem, dokler ne zrušijo in razbijejo Nemčije in Avstrije, dokler s# ne zruši iz zemlje Turčije.
Sigurno je, da je Srbija radi svoje nesreče in junaštva bolj spoštovana na^svetu kot Je kdaj prej bila, da je uvaževana ,in čaščena pri zaveznikih, da ji bodejo pomagali in jo popol-nomayosvobodili. In sigurno je tudi, da bodejo vsi njeni prijatelji uvaževani in poplačani. In še bolj sigurno je, da se združijo Slovenci in Hrvati s Srbi v eno veliko svobodno, narodno in demokratično državo, ki bo dovolj velika in močna, da bo neodvisna, da se ubrani vsakega napada od zunaj in zaustavi enkrat zavselej prodiranje Nemcev proti jugu.
Sigurno je, da se osvobode-nju našega naroda ne protivi niljče od zaveznikov, ki bodejo zmagali v tej vojni, in da bodejo vsi zavezniki pozdravili naše zjedinjenje, ki je zavisno v prvi vrsti od'nas samih.
Sigurno je, da edino v tem zjedinjenju je rešitev in bodočnost naša, in da le zjedinjeni moremb zasedati ona mesta, ki so nam namenjena po naravnih in narodnih pravicah, kjer so od pamtiveka stanovali naši očetje, še predno je bila kaka Avstrija na "svetu, ki bi nas izkoriščala.
In enako sigurno je tudi, da sovražniki našega naroda ne bodejo odložili svojega orožja in strupa niti tedaj, kadar bodejo morali položiti drugi narodi orožje, vstran, sigurno je, da bodejo naši sovražniki še nadalje skušali pridobivati slabiče in slabe značaje na svojo stran, in sicer s praznim obeta-njem. Zato je tudi sigurno, da nis čakajo še velike borbe in pre skušnje, in od naše zavedno sti, pameti in dela je veliko od* visno^icako nam bo uspelo naše delo.
»klonili glave, ki so bojazljivi.
J:-: : : !•;—^
za naaemu narodu.
Milan Marjanovi*
L	__________,____■
j
: Nervozni ljudje
,	nam bodo hvaležni, ako Jim naznanimo, da m Jim
bo zdravja čudovito zboljialo in živtavj« pokrapiio ►	— ako uiivajo
SEVERAS NERVOTON
(Sertrov Nervoton) takoj na prvi prikaz živčne na-	( prilika. To zdravilo J« bilo te popolnoma piaitku-
ieno ter je izkazalo tvojo vrednoat pri. zdravljenju	1
živčnih neprilik. Donela hitro olojibo v slubjih	(
DUŠEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI ALI
INSOMNUE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI,
HISTERIJE ALI NERV0ZNO0TL	c™ n.oo ,
Pilite po nal arkular: "SEVEROV NERVOTON. — Kdaj in kako ga 1 rabiti. Razpotiljamo ga zaatonj.	(
Bftverovi pripravki *o naprodaj r Minah ▼mpovgodl. ZahtavaH* Immn ' Zdravila. Omenila i m« Bavana tar m« t»m obvarujte nadnmoitltav. Ako ne moreta . doblu Savafuro Pripravke v V«il okoUol. naročij te Jib od na« N nalovilo
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. ]
Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam
POSEBNOST ! Varnoetni bond! sa drnftvtnc uradbik* po 25c. od $100.00 na lato. - Javni notar. - Pojaaaila in luunreti zaatonj.
august haffner, \ 7
1203 Norwood Road
BHTthe coast line ToTPBfca< w * \ e^e a* i k Vj	. jjaI
liaSLkpv^roETiiui T
•CLEVELAND. BUFFALO, NIAGARA FALLS W^ TOLEDO. RT. HURON, ALPENA,ST. IGNACB.
A REAL VACATION The Water Way Is the Only Wny
u^^^^^'i^'xiited'e^nernaXt uIIuSmSs UIIM floatS paŠamaTa
"""	> "D. 4k C. A SBRVICB OVARANTBB"
DuHm Summer Seaaaa the Two Olanta of the Great Lakea.8tra.CHr of Detroit til aod atr of Cleveland III. onermta dallr aarvlc* between Detroit and BuHalo; daily arrvlee between Detroit and CievfJand. alao delightful day trlpa duHna July and AuipM. u well a* two boata out of Detroit and Cleveland ever* Saturday and Sunday nlatita during t bene two month«. KOOK TRIPS WKKKLY FROM TOLEDO AND DBTJIOIT TO MACKINAC ISLAND AND WAV PORTS-From Juna MtH to 8ei>t«inbar lOtlj,
Dally eervlee between Toieda awl Put-ln-Bay. June 10th to Septeanbar 10th. i YOU« RAILROAD T1CKBTS ARB ACCBPTBD
? BufiaJo ° Un* ,WSWMir* ,ot tnu"*PorUUon between Detroit aad Oavelaad. Detroit '^TSH'W MTa^h. PMnPW*t or^t I^e Map. A-r«. J
DETROIT * CLEVELAND NAVIOATION COMPANY
PHILIP H. MCMILLAN, Prea.	A. a. SCHANTX. Vla^Praa. a Oenl. Mgr.
All o. a C. Staamara arrive aad dapart Third Aveane Wharf. Central Si an Jar J Time.
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
dobre in
pocenT
druStvene tiskovine/se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno
"(Mandska Amerika"
M izdelujemo vm druitvene, trgovske in prlvatnejiekovine. Nsšs tisksrna je eejbolj ■oderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pilite m eene vsake tiskovine nem, predan se obrnete kam drn-ftn. Prt ass dobite lepie, eeaelie ta boljie tiskovine
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNU8KA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. > CLEVELAND, O.
■■ M „;,,„ ,•*.■! r„ ■•' ' i-	uhM-.ar-iVj- j
p |if j.......ft L. J L T ■1
slovenska Dobrodelna tvozn
(SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASSN.) j U*taMT^«M IS. nov.	Inkorpor. 13. mmrca
1910. fessfi t1,14
vdrfeviOhio	MiMfljtf	J^ifeviOUo
Seda: CLEVELAND, OHIO
VRHOVNI URADNIKI:
PREDSEDNIK: JOHN (JOHNI«, «105 flT. OUAIR AVBNUBL PODPREDSEDNIK: PflllMOi KOGOJ, 3904 ST. CLAIR AVE. TAJNIK i FRANK »UDOV BRNI K, 105Ž H1AST 62nd- ST. BLAGAJNIK: JERNEJ K N A.U S, 1052 BAST Mnd STREET. VRH. ZD^AVNCK: J. M. S BLISK AR, 6127 ST. CLAIR AVE.
■:J	ODBORNIKI:
Fnuik M. JAKSIO, 1203 Nonfood Rd. Jo«. RUSS, «712 Bonna *ve. Frank ZORIč, 6909 (Froeter are. Fronk CERNE. 60S! St. Clair »v«. JI} Anton GRDINA, 61S7 St. Clair ave. Iff«« SMUK, 1051 Addison Rd. ffi	Anton OflflllR, 1168 B. 61«t SL
Šefa vrhovnega odbora ae rrtljo rtako Četrto nedeljo t meseeu Lffl ob 9.30 dopoldne ▼ ptoarnl vrhomega urada.
I W Plaarna vrhovnega urada 0062 B. 62nd SL drugo nadstropje, «•»■ da}. Cuyahoga Telefon Prfcceton 127« R. B Val dopisi, druge uradne atvari ln -denarne nakaznice, naj te J H pobijajo na mrhomega tajnika.
8	Zreilno glaallo: "CLEVBLANDpKA AMERIKA"
....... i « i» ...................i 1 — ■ - r--r'1. g'JJ !-,.-_ i-,. II1-. ■ .-.'v.
Zakaj so proti Jugoslovanom?
K	t .f ..i	, _ ^	, • . ,,
Neki "avštrijaki", ki ni hotel da se ga smatra za Slovenca, a kaj šele za Srba, je bil vprašan, če je Jugoslovan, toda od-w govoril je, da so Jugoslovani samo v — Londonu. Ko so ga vprašali, če je on spldh Slovan, je odgovoril, da ni—Rus. Ka" ko to? Tako, 'ker Slovani so samo Rusi; Niti Čehi, niti Poljaki, Hrvati ali Srbi ali Slovenci niso — Slovani. Zakaj pa? iKer v amerikanskih ^asnir kih, kadar se piše o Rusih, pišejo vedno o "Slovanih".
Glejte, s takimi ljudmi se mora človek ubijati. Ne razumejo nobene stvari, ni jim znana nobena zgodovina, zemlje vpis jim je španska vas, o poli-h^iki niti sanjati ne morejo, pa ffiidfejo in kričijo svojo buda-*>st drugim, i Pa dobe se še bolj "pametni" kot oni zgorej omenjefti. To so oni, ki svoje duševne proizvode nosijo v javnost, v časopise, ne v avstrijske ampak v "nevtralne".
Tako je neki'moder človek označil vše jugoslovansko vprašanje kot "smešna fantazija". Zakaj tako? Sam ne ve. .Vprašali smo ga, zakaj je fantazija, pa je ' rekel, da ne ve. Ker on 1 je pameten, pa ve, toda za sebe drži in neče drugim povedati.
VprašaH smo nekega "anti-jugoslovana" z^kaj je proti Jugoslaviji ? "2ato, ker je blaznost le misliti na to, da bo Srbija v to pristala." Ko smo mu pokarali izjave od srbske strani v prilog jugoslovjanskega zj edin jen j a, pa je odgovoril, da je za to proti, ker to —- Srbi hočejo, a Srba nam ne želijo ničesar dobrega! JfJeki drugi nasprotnik je go-Jrril, da je proti Jugoslaviji. pTakaj, smo ga vprašali? iter je [ to "panslavizem". On bi bil za to, da se zjedinijo vsi Hrvati, Srbi an Slovenci v eno državo, toda samo pod tem pogojem, da se ta država imenuje — Ilirija! Zopet drugi je proti Jugoslaviji, ker on neče kralja Petra. On bi bil za Jugoslavijo, če bi nam — Rusija dala vladarja. In zopet drugi so proti Jugoslaviji — ker hočejo republiko. Nekdo je celo rekel, dji je proti Jugifcviji, ker bi . morali narediti^^- cesarstvo, "ivelpa samo kraljestvo. \ Nekateri so proti edinstvu Hrvatov, Srbov in Slovencev, ^ker se ne ve, ali se bo jugoslovanskemu "t zjedinjenju pridružila tudi Bulgarska. fe Ljudje božji, ali ni to slabše .kot zidanje babilonskega stol-IfBtFopplna zmešnjava jezikov ijffi^joj-mov. Kdaj dobi ta narod pamet! In ti,večna pravica, ki SI dala toliko časa živeti Franc Jožefu, daj tudi nam živeti, da vidimo njegov padec, daj nam doživeti, da sfc zmešk Viljertiu r pamet, da ga kaznuješ za tolike grehe, katere je doprinesel napram narodom, katere je klal in moril. Daj, da doživimo ttnago pravice našre rošenje, Rtašo svobodo in pogubo vseh
Inasprotnikov.
L—L.-:-r-- ■
'Dva poštena fanta se sprejme-. ta na stanovanje in hrano. 1051
e. fend St.	(87)
['Avstrijske armade zmanjkuje.
Avstro-Ogrska je imela kakih 50 milijonov prebivalcev. Vzemimo, da so vsakega dvanajstega vzeli v vojno. Toliko jih je v Avstriji resnično poklicanih in prisiljehih med vo-jakefi kajti Avstrija je zbrala vse, kar se je moglo sploh na nogah držati, pa magari če je bil kdo šepav. To znači, da je Avstrija spravila skupaj do sest milijonov, izmed katerih se jih mora vzeti najmanj milijon, ki so zaposljeni po kane-lijah, po bolnišnicah in pri drugih delih. Ostaja torej pet milijonov vojakov.
V	južni in severni Ameriki se nahaja nekaj milijonov avstrijskih podanikov, t; j. Jugoslovanov, -Cehov, Slovakov, Poljakov, in vsakdo ve, da so ti ljudje v ogromnem številu moški v najboljših letih, da je velik det itjift vojaško • ftvfc&an in da spada med avstrijske rezerviste. Tako se lahko računa, da je Avstrija zgubila en milijon vojnih obvezancev, ki niso mogli ob začetku vojne v Avstrijo radi angleške blokade.
Do začetka tega leta je bilo samo v Rusiji in Srbiji en milijon avstrijskih vojnih ujetnikov. V sedanjih bojih v Galiciji, Bukovini in Volihniji je bilo ujetih nadaljnih 250.000 Avstrijcev (Rusi navajajo še večje številke), druga četrtina milijona je pa ranjena ali ubita. Vizitkah s Srbi od začetka voj-nedo danes in v bitkah z Italijani, katere bitke so bile Jako krvave, je padlo najmanj pol milijona Avstrijcev. Vse to znači skupaj dva milijona zgubljene armade in r&di izseljencev v Ameriki tri milijone mož s katerimi Avstrija ne more več razpolagati.	»	1
V	strašnih borbah z Rusi od začetka vojne pa do današnje ruske ofenzive so imeli Avstrijci strašne zgube. (Naravno je, da so jih tudi Rusi imeli, toda njih zgube se ne poznajo, ker imajo prebivalstva štirikrat toliko kot Avstrija.) S^daj pa recimo, da je mnogo ranjenih v bitki zopet ozdravelo in se vrnilo na bojišče, toda zraven pa odštejemo one, ki so umrli za raznimi boleznimi, od kolere in tifusa in pridemo na ta način do zaključka, da moramo odbiti od okroglega števila še en milijon in en četrt. Ostaja torej Avstriji še en 'milijon m 750.000 vojakov, od katerih pa jih je zopet mnogo doma, ker so potrebni za razno službovanje.
Tako stoji vsa stvar v resnici. Avstrijci imajo na, laški fronti kakih 300.000, k večjem 400.000 vojakov, - na Balkanu kakih loo-očo, tako da razpolaga Avstrija ponajveč z 850.000 vojaki proti Rusom. Tu je ura-čunano vse, tudi zadnje rezerve, starčki in mladiči, vse pomožne čete, bolniški persontf, itd. Pravih borcev napram Rusom Avstrija nima danes*vec kot pol milijona.
Itaj more torej narediti onih 100.000 Avstrijcev na Balkanu; katerim pomaga bulgarska armada s 300.000 možmi proti zavezniški sili, ki prihaja iz So-
000	mož Koliko dolgo inore Avstrija zadrževati Itdijane s
j ['svojimi 300.00Q ali 400J000 možmi napram Italijanom, katerih je dober milijon, in koneč-I nq kaj more onega pol milijona ali recimo 800.000 mož napram Rusom, ki so zbrali proti Avstriji in Nemčiji štiri milijone vojakov?
Nemci zato tudi pomagajo Avstriji, ker se gre tudi Nemcem za kožo, če Avstrija raz-[ pade, toda danes tudi Nemčija ne more metati svojih armad iz ene fronte, na drugo fronto. Nemčija potrebuje na zapad-nem bojišču dobra dva milijona, a na vzhodnem bojišču ne more imeti več kakor poldrugi milijon, ponajveč dva, kadar pokliče zadnje rezerve v služ-I bovanje«
I Pomislimo sedaj na dollgo-! trajnost vojske na vseh treh frontah, in lahko izračunamo, da bo do jeseni moč Avstrije popolnoma izčrpana, nemška sila po zmanjšana za dobro trezno. (Rusija sama pa pripravlja za zimo in bodočo spomlad šest milijonov novih vojakov, Angleži imajo štiri milijone in Francozi tri milijone-
Kdo bo torej dvomil, kako se bo vojna nehala? Mogoče je, da se vojna še podaljša. Nihče ne misli niti ne reče, da bodejo zavezniki kar igraje potolkli Nemce. Bo še dovolj borb, ar-tev, zasledovanja, napredovanja in umikanja, kakor je to navada pri vsaki borbi, toda zimaga zaveznikov, naša zmaga, je danes popolnoma sigurno proračunana.
Za nas je pa glavno to, da Av strija še letos zgubi vso vojsko a drsava brez armade se ne more več upoštevati, ne more obstajati-
Pismo iz Canade.
Mrs. Ana F. Rosenauer, E|n-chapt, Alta, Canada, piše:IPri-žnati moramT da je Trinefjevo ameriško grenko vino v resni' ci dobro zdravilo. Imela se*ti
temta&i*1'.toda
rabila to zdravilo, sem se popolnoma dobro počutila. Jako lepo se vam zahvaljujem za vaše krasno zdravilo in bi ga priporočila vsakomur. — Triner-jevo ameriško grenko vino sprejema enake zahvale od mnogih strani, kajti njegov učinek na cloveškf ustroj je čudovit, posebnokadar je z boleznijo združeno zaprtje- Pri slabem apetitu, bruhanju, nervo-znosti, slabosti, zaprtju daje hitro pomoč. Cena $1.00. Po lekarnah« Jos. Triner, kemist, !333-39 So. Ashlan3 ave. Chicago, 111.
* ♦ *
Vprašajte svojega ' lekartfor-ja, da naroči Trinerjev liniment Je krasno zdravilo za bolečine v mišicah in sklepih. Po lekarnah. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60 čei^ov.
Delo dobi Slovenka, ki zna Jcu-
'	. 1
hati in hišna dela opravljati. V ' mali družini, jako dobra domačija. Najvišja plača. Mora znati angleško. Eugene Murphy, 75 Page ave. East Cleveland;
NAZNANILO. ~
Vsem cenjenim članom razni^ društev kamor pripadam, naznanjam uljudno, da sem se preselil iz 1197 E. 61st St. na 1214 Norwood Rd. S spoštovanjem	John Pekolj. Hiša nopradaj, lot 45x100. Jako lep komer, 7 sob, cena samo $3600. YPrašajte na severno- ; zapadnem vogalu Wade Park a*e."in E. 65th St.
Hiša 'naprodaj na lahke obroke. Jako pripravna za zdravnika, pogrebnika ali saloon.- 6507 Superior ave.	(89)
Slovenka bi rada dobila perilo ; pri privatnih družinah. 1U10 E. ' 63rd St. . -
1	1 ■ iT..	'
V najem se oddajd lepi trgovski prostori, pripravni za ma- ' nufakturno blago ali drugo trgovino. Jako poceni. 15502 Wa- * terloo Rd. Collin wood". (92)
,1 , . , .-,, .,LI ■ I. .., 4 , I V
Išče se d^kla za hišna opravila, i Dobra plača. 5301 ISt. Clair : ave.	(89)
Soba za enega fanta, bre£ hra- :
ne, se odda. 1201 Norwood Rd.
.....■• ■ ■ - ■ - -
Sprejmejo se trije fantje na ! hrano in stanovanje. 5351 St. 1 Clair ave.	> (89) 1
,'j
Dr. L L SIEGELSTEIN
3: NADS. PERMANENT BLDG. . 746 EUCUD AVE.
blizu E. 9th 3t
IRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVUO
Na isti način in z istimi aparati kat zdravijo
VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI
Urada« arti
9.	d« 4. pop.
7. zv*£. do 8. sV*£.
10.	do 12 dop. ob Md«Uoh.
Ixre£ite ta ojjtaj, da n* pozabit9 naftoxJa-
Odda se soba za enega fanta. Brez hrane na 1018 E. 66th Pl.	-	(88)
1 . .-i — .-	11 11	- II lil »i	m
Naprodaj je slovenska groceri-ja v najboljšem delu naselbine. Ugodna prilika, zmerna cena. Poizve se v uredništvu. (87)
7BOIJ5AJTE ZDRAVJE.
>
Komisija v Clevelandu, O, se je izjavila v poročilu, da zdravi zobje pomnožijo duševno zmožjnost pri šolskih otrocih od 50 do 100 odstotkov nad onimi, Kimajo slabe zobe. Izkušnje so pokazale, da osebe, ki prežvekajo hrano popolnoma, imajo veliko več moči >v stalnosti kot oni, ki ne prežvekajo hrane.
Zboljšajte duševno moč vaših otrok in sami- sebi ter pridite v naš zobozdravilni urad. Mi preiščemo vaše zobe * zastonj. .
F. J. KENNEDY, urad 540a Superior ave. vogal E. 55. ceste.
Uradne ure od 9. do 5.30. \ pondeljllcih, četrtkih in sobotah. Vse delo jamčeno.
Lepo opremljena soba se odda v najem. 6412 Varian ave. (88)
Krojaški pomočnik dobi takoj stalno delo z dobro plačo. Fr. Posavec, 1770 E. 28th St. Lorain, Ohio.	(88)
HIŠE NAPRODAJ.
Hiša za 8 družin, pet let stara, 4 sobe za vsako clružino, renta na leto $1500. Cena $13--500. Takoj se plača $3500, ostalo pa po $800 na leto. Rojaki, to je prilika, katera se^ teško dobi. Hiša je zidana in skoro nova, to hišo lahko kupite za S3500. Drugo se samo izplačuje z rentom, rent vam ostane na leto, dočim gre $800 za odplačilo. Denar je tako gotov kot bi ga imeli na banki.
Hiša za 4 družine, vse v dobrem stanju, v bližini 61. ceste. Cena $4800. Rent na mesec $46.
Hiša na Orton Ct. za 2 družini, yelika klet s kopališčem, peč, (furnace) cena le $3000.
Hiša za 4 družine v bližini Homer ave. 'škriljeva streha, hiša se 'dobro obrestuje. Cena $3900.
Hiša iza 8 sob, za 2 družini na E. 76. cesti. Cena $3000.
HiŠa v Collinwoodu za 3 družine pod jako ugodnim pogoji. Vprašajte pri > (x86) JOHN ZULICH, 1165 Norwood Rd.
Soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta. 1157 Norwood (87)
Išče se slovensko dekle, ki zna
angleško, za v zlatarsko trgovino. Stalna služba. HueUi* Jewelry Co. 5372 St. Clair ave.
——- (x86)
Naprodaj poceni je hiša z 12 sobami na 736 E- 82nd St. blizu White Auto Co. in parka. Cena s^mo $3500. Velika vrednost. Tudi hiša s 6 sobami. Vprašajte 736 E. 82nd St. (?8)
Sprejmejo se 3 mirni in pošteni fantje na hrano in stanovanje. 5811 Bonna ave. (89)
Slamniki:
$1.00 moški slamniki sedaj .	/ 75c
$1.50 moški slamniki sedaj po	$1.1 S
$2.00 moški slamniki sedaj po	$1.50
$2.50 moški slamniki sedaj po	$1.85
$3.00 moški slamniki sedaj po	$2.25
$4.00 moški slamniki sedaj po	$2.75
$5.00 moški slamniki sedaj po	$3.50
Srajce:
$1.03 m sike (Friesbie srajce) . 65c 50c molke praznične srajce . . 35c
■ .	\ T" ' ' « " ;	. ..'•> • J:
Union suits:
#
$1.00 union suits samo . . . 65c
POZOR!
Mi dajemo za vsako plačilo opeke Slovenskega Narodnega Doma. Tudi za obleke naročene po meri, dajemo opeke. Narodni Slovenci, kupujte v tej trgovini in pomagajte narodnemu delu.
BELAJ & MOČNIK,
KROJAČA IN TRGOVCA Z MOŠKO OPRAVO
6205 St. Clair A-Oe.
m ŽELJA JI URESNIČENA
• ' " * ■ ' '
Krasen f ono graf s
kabinetom samo .
'15.00
Dolgo ste si zaželeli fonograf, krasnega izdelka, s stojalom, ki bi bil po nizki ceni. In sedaj se je želja apolnila — v naši nalogi imamo sedaj perfekten inštrument za vaSo ženo in otroke, de se razveselijo. Vsa krasna glazba najboljših umetnikov se lahko igra na tem fonografu, in cena je tako nizka, da vsajedo lahko plača za enega.
Nekaj krasot Carola fonograf a,
'Po vSeh\meriških državah se je ljudstvo začudilo, ko je prišel ta fonograf na trg. Ljubitelji lepe godbe iz vseh krajev so se začeli kar trgati za te fonogra-fe. Tovarna ima toliko naročil, da komaj sproti izdeluje vse za-htevane fonogra-fe. Kabinet tega fonografa je mahagonijevo delo, toda tehta samo n funtov, se lahko prenaša po hiši, se vzame s seboj "na avtomobil na izlet. Ta fonograf je si avček med vsemi fonogrifi.
Naročite takoj že danes,
V&ok je 22 palcev, močan, trpežen in krasnega glasu, popolen mehanizem in vsi rekordi se lahko rabijo na tem fonografu. Otrok lahko igra ta fonograf. Zavarovan je proti prahu in ima posebno shrambo za plošče, ker zaloga je majhna in bo kmalu pošla. Kdor prvi pride, prvi bo postrežen. Cena kompletnemu fonografu je samo $15, in v nekaj dnevih je bilo nad desetti-, soč teh fonografov prodanih, tako so se priljubili ljudsvtu. Dobi se samo pri	•,
FranK. Čeme,
SLOVENSKI URAR IN ZLATAR.
Zaloga grafofonskih plošč v vseh jezikih. Pošiljamo tudi po pošti na druge kraje.
6033 St. Clair A%>e., Cleveland, O.
Spisal Fr. Svak.
Kakor težke megle izza mo-j krih gora so se počasi plazili iz1 malih, zaduhlih hiš; boječi in negotovi so bili njihovi koraki, plašni in nezaupljivi obrazi, sovražni in obenem hlapčevsko ponižni pogledi, močna in mi-šičasta njihova telesa, a upognjena prezgodaj in izmučena. Vse je govorilo in pričala o zamorjenem in strtem življenju, ki je nekoč mogočno plalo v teh izžitih telesih, a s& ga morali v sili predati, žrtvovati ga za __ skorjo kruha.
Isti cilj so imeli koraki vseh, mehanično in nezavedno so vsi hodili isto pot — nekateri že •desetletja — vsaki dan in noga se je že navadila, da je sama od sebe hitela po nji, proti brez-dnu hitela, ki je nenasitno spre jemalo vase črno množico, jo opoludne in zvečer zopet bruhnilo iz sebe, še bolj utrujeno in izmučeno, ko je zopet izse-, salo nove krvi iz vsakega telesa, znova zopet ugasnil na vsakem obrazu in v vsakem o-česu mali, slabotni plamenček življenja, ki je vrplapolal more-, biti čez noč,
Zunaj tega je zijalo ogromno brezdno; temne zakajene so bile njegove stene in črno-rjav dim se je valil iz njega; človeškega glasu ni bilo slišati tam notri; ne vesele pesmi, ne prešernega smeha, le tu in tam 'rtiorebiti strogo, surovo pove-v Ije in včasih pritajen vzdih, ki se je nasilno vtrgal v izmučenih prsih.
Govorili, peli so pa stroji in grozna je bila njihova pesem, ; brez melodije in vedno enaka; ni£ veselega, mehkega, nežnega, -prosečega, nič ljubezni in hrepenenje ni bilo v njih kakor , zlobno ropanje in posmehoval ( nje slabotnemu in izmučenemu delavcu ob stroju je zvenelo iz njih. .	- ;
Delavci so prihajali posamezno ali v <malih gručah, posta- j jali za hip pred pragom, kakor bi jih bilo strah vstopiti, kakor ] tii se težko ločili od svetlega ^ dneva, od roSne^n jutra, od ^ solnca, ki je vzhajalo za gora-rti*. Kako so govorili na po,ti, j ker le delati so, bili vajeni in , delom so jim stopale mi- j sli, zamrle besede na jezika. A Apr so govorili je bilo mračno } ifi nejasno, ker le ustnice so , govorile in niso gledali na po-itienek le čvasih je še tuintam ( srce hrepeneče zaklicalo po živ- j ljenju, a boječ je bil glas in negotov, ker srce ni zaupalo sa-anemu sebi.	\
Trije so prihajali, ko so drugi it izginili v sivem zidovju; večkrat so prihajali skupaj in bolj svoboden je bil njihov ko- t rak, glava še ni klonila na prsa, ( glasna in navdušena je bila nji- -hova beseda, na licih in v očeh j je še gorelo življenje, skoro «e ^ ne skaljeno, nedotaknjeno.
''Mislita si: svoj dom, svojo r .zemljo! Miajhna je hišica, na s rami bi jo skoro nesel, a moja j. j-e; moja je zemlja okoli nje, preskočil bi jo skoro, a moja je; j, eno drevo raste pred hišo, a moje je; majhna je njegova j. senca, a se vendar lahko mirno ^ in brezskrbno vležem vanjo na travnik, ,,,"
Srednji je govoril in lica so r, mu plamtela vedno bolj. Odgo- S1 voril je tovariš, ki je bil videti n najstarejši, kajti največ brazd je bilo na njegovem obrazu in s1 najbolj globoko so bile zareza- jj
ne-,	t( "Srečen si, a drUgi" nisO tako.	h, Poglej jih, ki so osiveli pri delu, a nimajo svoje hiše; življe-	tc nje so pri dela izrabili, a na	k starost nimajo kje Živeti." •	St "Srečen? Ha! Poglej roke,	gi kje ne vidiš žulja, kje ne sili	le kri na dan? (Poglej mišice na	sc telesu! A vendar so se tresle in^so trepetale utrujenosti, ko	r{ ste drugi izmučeni odhajali, tr-	o; pel sem še na smrt, ko ste dru-	k< gi že počivali." *	z\ ''Res, trpel si, a dobro si si	v< poplačal svoj trud, z veseljem	ti se ga boš vedno, spominjal in	n; ne bo ti ga žal."
"Ne bo ga mi in tudi naj si	si bi bil dvakrat trikrat tolik, ne-
zmereg; kajti tudi sreča je ne-	s<
izmerna, ki je vsklila iz njega,	la
—..............- ' t
Vidva je ne tpojmita, je ne moreta pojmiti, ker je še nista okusila* <Ce se le enkrat naspiš pod svojo lastno streho, na lastni postelji, žena in otroci s J teboj, pozabiš takoj vsega trp-•J Ijenja, nove moči in svežega . življenja se napiješ; prestani j,I trud se ti zazdi igrača sin ma-lenkostno, kar te še čaka. Res, pravi rkj je dom, lasten dom in jJumel bi žalost in bridkost pr-;vih starišev za izgubljenim ra-^ jem, če bi ga moral kedaj za-pustti...''
*	Obraz mu je zažarel, Ijube-v* zen in ponos so razodevale besede, pogum in neustrašenost
to- . v .. . . .. x ,
mu je sijala iz oci. Se tovan-
šema je odsevala na obrazih ^ njegova sreča, sicer le kot me-del odsev, ker njuni srci nista , čutili, kar je njegovo.
Toda temna megla je legla vsem na obraz, ko so zagledali pred seboj rujavo pobeljeno in od dima okajeno poslopje.
. V zlatih črkah se je blestel nad jo	1
vrati napis, razdejan in okruten že nekoliko tuintam: ^ "David Goldberg."
Zaščemela jih je zlata barva v očeh, ker solnce je ravno posijalo na napis in ga pozlatilo ^ znova. Zdelo se jim je, da se rogajo velike pozlačene črke in se norčujejo iz tistih, ki hite pod njimi v trpljenje in si ko-maj upajo sanjati o zlatu.
Spregovoril je zopet tovariš na desni, ki je govoril že pre-" je, kateremu je življenje že globoko zarezalo neizbrisne sledo-+ ve.
"Glejta, zlati napis na aaka-jenem zidovju. Črnega naj bi napisali, da bi govoril o našem trpljenju, ali rudečega, da bi klical o naših krvavih žuljih, govoril o naši krvi, kajti le iz naše krvi se je dvignilo mogoč-' no poslopje, naše roke so ga sezidale, noš je denar, ki leži v njem, ker smo ga zaslužili, krvavo zaslužili; a ga nismo nik-1 dar in ne bomo prejeli! Glejte, " stari oče tovarnarjev je s krošnjo na rami prišel v vas, od hiše do hiše je hodil, čez prag so ga suvali naši stari očetje; a njegovehiu očetu so naši očetje že zgradili to poslopje, da v njem krošnjarjevemu vnuku vdano in pokorho hlapčujčmo. kot milost .sprejemamo od nje-. ga le slabe obresti tega, česar ' ■jj imamo pravicb, ker smo si pri- ^ ,rt služili, kar je vzrastlo iz naše krvi..."	s ■
Lica so se vsem razvnela, ' ° ustnice stisnile, pesti nehote 1 ° zažugale.	v -
Tik pred njimi je stalo temno zidovje, zlati napis pa se jim je rogal na njem!	I
Sirena je zapela odurno pe- : l" sem, znamenje, r^aj se delo začne.
Odprlo »e je okno ravno nad, 1 ' srednjo zlato črko in tolst ob- < n raz, ki je bil že dolgo skrit za r " steklom, se je sklonil vun; v c očeh se je iskrila jeza in nevo- * £ ščljivost, ko je videl ogenj na * licih, pogum v očeh in moč v * e pesteh; večkrat je 'že opazil to c in zbal se je ves mogočen — x
0	neznatnih zbal se gospodar — v a sužnjev, sila in moč se je zba- *
*	la —'duha.
"Prokleta klika! Nevarna je s ' in zavarovati se bo treba." <1
1	Misel se hipoma porodila, bi- v 1 la je že gotovost, in sklep je bil ^ J že porojen iz nje.	n 5 "Stojte!" s
Obstali so pod oknom; z ob- P ' raza so mu brali misli in skoro k
*	so jih bili veseli, vsaj ponosni r; 1 nanje.	' si
"Ha, zdaj se prihaja? Ali ni-' ste slišali znamenja? Pri delu ir bi že morali biti! Ha, ali se tako o težko ločite od svojih--ha, u
*	ha!"	v;
Demonsko se je režal njegov v; tolsti dbraz, zabuhel in zalit od krvi, ko je govoril zadnje be- hi sede; s slastjo in strastjo jih je , govoril in še V glas je hotel po- ki ložiti vso zlobo, ki je bila v be- ol sedah.	v
Samo srednji delavec, ki je pi ' raj imel doma, samo on je bil m oženjen, je imel ženo in otroke; zato je vsa grozna teža sr zlobnih besed padla na njego- ol i vo srce, le on jih je prav občutil. če prav so bile pomotoma ol i namenjene vsem trem.	g;
'1Prokleti jud? fPijavka ne nj i sramna..."
Samo misliti je hotel te* be-, Ik sede. a misli so se nasilno po-, b( lastile besed, siknile so izza m
0-'stisnjenih	zob, čul in razumel ta jih je — tovarnar.
>iš Veselje je zažarelo na njena govern obrazu; radoval se je
s svojega uspeha, vesel je bil, da p- je dosegel svoj namen. Delavci »■a j so zapazili to in nič dobrega ni niso zaslutili.
a- "2e dobro I Ha, no le idite, :s, ha, ha!"
in Okno se je zaprlo z ropo-r- torn, a vendar so še vedno sliša-a- li njegov smeh. a- Rekel je zopet tisti, ki je za- ,
bavljal čaz zlati napis nad vra-e- ti:
e- "Glejta, boji se nas in noče,
st da bi se družili. Toda oni, že
1-	sami zase mogoči se. smejo
h družiti, da nas laže zatirajo in '
izkoriščajo. A mi se ne bi sme-a li družiti, da dajemo drug- dru- j
gem-u poguma in si vlivamo a medsebojno tolažbo v srce? | i- Vidim, nevarno je to. Treba o bo ukloniti tilnik, stopiti z ne-gotovim korakom, pobe si t i gla-d vo in na polu zapreti oči, da ne i- bodo zapazili ognja v njih, ki se ga boje mogočni in ga ne marajo videti.. a Pesem strojev je zatopila i- njegove besede, govorjenje z
0	navdušenim, a s pritajenim e glasom.	( n Proti večeru tistega dne je . e ibilo.
i- Tovarnar je prišel v delavnico; le malokrat je prihajal, ker š ni bilo prijetno tukaj; brisal si je neprenehoma pot s čela, ker i- je bilo soparno v teh prostorih. Njegove male oči so krožile po polutemi in vsakdo je vedel iz
-	skušnje, da iščejo nesrečne žrt-ii ve, vsak se je bal, da ne išče* n jo — njega samega.
1	Tam v kotu so zapazili nje-i, govi pogledi svoj cilj; poleg z velikega mrtvega stroja je stal
-	majhen, neznaten živ stroj; te-. žkd in naporno je bilo njegovo v delo, toda kadar so zavalovile . mišice na krepkih rokah, ni bi-. lo videti utrujenosti in napora , v njih.
Tovarnar ga je opazoval z
-	nasmehom- škoda se mu je za-d zdelo njegovega krepkega te-i lesa, ker veliko sile je bilo v e njem se neizrabljene^ a ven-7 dar, saj lahko doVi dva, tri, de;-i set mesto njega.
Čakal je znamenja, da se kon-r ča delo in ni hotel motiti, da ne bi delo zaostalo. -
Na znamenje §o se ustavili | stroji, roke so omahnile ob telesu, vsa utrujenost se je še le k sedaj pokazala na udih in obrazu.
Tovarnar se je bližal počasi. "Ha, kaj ste govorili zjutraj pred vrati, kaj ste siknili med , zobmi, Kaj?"	,
"(Slišali ste."	v
"Da, da, slišal sem in ne ma- * ram več slišati od svojih delavcev, ki žive od moje milosti, ne maram več slišati. Zato vas odpuščam iz službe; morebiti bo drugje bolje; ne bojte se, bom' že poskrbel, da boste lahko dobili delo, v bližini kje ga dobili... Boste videli, do vrat vam bodo prišli nasproti, kjer vas bodo videli prihajati...ha, ha!"
Oči njegove so se hotele pasti na svoji žrtvi, hotele so vi* deti obup in strah, zato je tovarnar prišel sam, osebno. Delavec pa je ostal hladen, na zunaj je ostal m^ren, ponospo je m stopil mimo njega s stisnjenimi _ pestmi in neupognjenim tilni- M kom. Ni se ozrl nanj in na ob- B raz je prisilil kljubovalen na- I smeh.
Ko pa je prestopil prag in i mu je večerni veter dahnil v Jj obraz, je izbruhnil iz srca ob- I up, jeza, sovraštvo in ljubezen 1 vse je bilo združeno v onem I vzdihu.
, Solze so se pomešale s pra- I lom in potom na obrazu.
Pred oči mu je stopila novo B aipljena hiša zunaj trga, vrtič B okolo nje, drevo pred njo,-iena I v veži, otroci na pragu, ki ga I pričakujejo z željnimi očmi, da I mu pohite naproti.
Slika, ki mu je sicer vlivala I srce pogum, mu je sedaj vlila I obup.
"Kaj dom, če dela ni; kaj fl otroci, če kruha ni, kaj poma- I ga raj tistim, ki so izgnani ii I njega!"	•	4 ■
Ni mogel gledati slike, ni je I hotel videti vresničene pred se- I boj, zato je bežal proč od do- I ma, bežal brez cilja v noč z ob- B
upom v srou — izgnanec iz ra-f jo.....
posojilo meksikancem
■Mieksikanski časopisi priob-čujejo novico, da je skupina newyorskrh bankirjev ponudila meksikanski vladi generala Carranze $100.000.000 posojila. Toda gotovega ni pri tem ničesar. Res je, da meksikanska vlada krvavo potrebuje denarja in da se nahaja v popolnem bankerotu, toda dejstvo je, da so ameriški investorji zgubili že toliko denarja, katerega so posodili raznim >mek6ikanskim vladam, da bi se dobilo le malo podpisov za novo posojilo. iSedaj bankirji, ki posodijo denar 'Meksiki, zahtevajo od Zjed Držav garancijo, da bo Meksi-ko denar .plačala nazaj. In če ameriška vlada garantira, tedaj dobi Meksiko lahko denarja 1 kolikor ga hoče.	'
MLEKO
'Najboljše pasteurizirano mleko, dobite pri Frank Jeri6
1166 E. 60th ST. Prodaja se na drobno in debelo. Svoji k svojim!
Naprodaj
vinske posode od 100 do 1000 galon.
(Stiskalnice za grozdje, sodi, filterji, pumpe! Jako poceni.
The Schuster Co.
St Clair in E. 64th St.
j Dr. Richters I Pain-Expcller
R	za revmatizem, |i	bolest In otrpe-I	lost udov la mill	file'
f. Pravega dobite
K	v zavoju kot Tl-
jf	dlte na sliki. Za
J:	vrnite vse zavoje,
|t	ki nimajo nafte ,
JI	Trade Marke.
d	25c ln 60q po
J	lekarnah ali na
ij	ravnost od nas.
I RICH TER CO.
v 74—80 Washington ttr. PI New York, N.Y.
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENARNA
LAKE SHORE BANK
ia P* pravilih pla&uno do dneva, b poteynate Jiasr ven
4%
St Clair ud SSlh/St. Prespect and H uren Superior and Addisan.
M	/	II	M
p fT. • • 'jrJX
v-ena IZ steklenic . . . f UiUU
. jC i . .; i
Ci»ay slivovka kuhana iz pravih
čeipelj. Cena 6 steklenic . $6M Cena 12 steklenic . . .$13.00
l Imamo najHnejii tropinjevec in
drožnik. I gal. $225, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioaka vina
Galons . . 50,55,60in 65c
Katavba in Delsvare vino 80 in 85c gaL
Vinska posoda *b } <fe> 10 tal. velja $1.00, za 25 [ gsL posoda $2.00. Pri večjih naročilih je sod brezplačen. Te cene se samo za na debelo. Naročilu naj so priloži denar ia natančni n*slov.
] - .....
The Ohio Brandy Distilling Co.
Prva slovenaka dražba sa prodajo fioih ptfaČ.
6102-04 St CUir Ah. • • Ckveland, 0.
FARE $3.22 fcGULY BETWEEN jjjL f^^xQLEVELAND.S
jlnffiflf H^m^anE^^H^^HpHHB^Ejg^^r^	. . 1
£2S9S35C2^The Great Ship •^EEANDBET* ^iSft^CdP
y thi^brrmtud mot txmtlj auv oa nj inksd w«ur «f um wld. flinhp »iiimihu jj
S "CITY OP	— 3 M.ffitflr.1 tommf- mCOY Of BUFFALO- V
g CLEVELAND-Daily, Maylstto Nov. 15tk-BUFFALO £
t teter.-.-.ayOS^JSSSL--.•.astsfc- g
5	Ž
r THE CLEVELAND a BUFFALO TRANSIT CO.. CUt.UmU. Ohio jZ
[ J. S. Jablonski, |
......... I
Slovenski fotograf I
«22 St Clair Ate.1	M14 Broadway I
Izdeluje slike za lenitbe in družinske slike, otroške I slike, po najpovejii modi in po niskih cenah. Za $3.00 I vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti I zastonj.
r VSE DELO JE GARANTIRANO.
I JOSIP I SLOhVEN^' r
w	^grebni zavod, zaloga
ijri| p	pohištva, pečij in barv.
/ b I K	Kočije in avtomobili za
M4MJ MMJf	poroke, krste in druge
mmzmm	Prilike'
6108 St Clair	^ FR*** narodnim Slovencem
•	za naklonjenost m podporo I Po-
AVCnUC.	strežba vedno točna in poltena.
Čistenje in likanje obleko
dobro delo.	nizke cene.
M očke obleke...............J1.00 Ženske kik^je.....................50c
Molke suknje .................$1.00 Ženske dolge snkflje.......$1.00 .
Jopiči...............................SOc Ženske obleke.................$1j00
The DAMM DRY CLEANING Co.
Cent 73a-W 1574 £. 55th ST. EojfJOM
A.'J. tDAMM, poslovodja.
II _,
• I	——.	i
|	ki.r debit. fi.o pi.
iSaale ntS
in KiloD«. I	•
Cm. >■•»«I D«fclftukcftl
1 JOSIP KALAN,
" aioi st. clair ave.
DELAVCI
dobijo taikof stalno delo. Mi V nikdar ne zapremo tovarne. The Union Salt Co. E. 65th' St. & Lake Shore ' Railroad. St. / Clair kara.*	(90)®
P U g doktor
> ?c
tw1 ' 7- w . wri ,,
fci ▼MU JU''®! abi £§ nt	racaipt aatas*
<m mnJn 1m m*WfJlih lOwfl, da tu M Mffa atibraviU.
Vail sdravmUld mftl WMrmi* priti t M(*U«n*, kj«r bod«J* sd*Ual uUriw
9m S<tf wtrwrmVkm, 1—— tmM M>.hi ««b-
O (wiij«»iH pn^Mtati Inliliili vdnk> Mm, Ow.dpthihJWit.
Gnenthm Sloven. Lekarna,
Addk— Rd. roftl Si Clair An.
■■■■■IMHaMMMHBBMHHMnMtMaM ■■MaHMMMI
PINO VINO
' vedno dobite pri Josip ; Koželu. Belo niagara in ; concord vino. Posebno | ; ženskam je moje vino zna. J ; no. Po stari .navadi Josip J ; Koasely, 4734 Hamilton ave <
A. M. KOLAR,
Slovenska gostilna.
3222 LAKESIDE AVL
Se priporoča Slovencem v obilen obisk. Točna postrer iba. Vedno sveie pijače.
National Drug Štora t Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vsef kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, j
—* 2
Dr. A. A. Kalbfleisch,
6426 St Clair Ave.
>
Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske! strežnice. Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko.
Ursdne urei
odfesodoUisodop.
Od 1:30 do '6:00 pop. Od 6:00 do 8KH) rrečer
Telefon urada:
East 408 J.
NA ZNANJE POŠILJATELJEM DENARJA V STARO DOMOVINO!
Valed negotovega dostavijenja poite, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejema-. mo denarne poiiljatve do preklica le pod pogojem, da se vsled vojne izplačajo mogoče a zamudo.
Denar ne bo v nobenem slačijo izgobljen, appak nastati zamorejo le zamnde
Mi jamčimo za vsako denarno poiiljatev toliko časa, da ,	ae izplača na določeni naslov. latotako nam jamčijo za-
nesljive ameriške banke, a katerimi smo aedaj v zvezi radi vojna, in radi popolne aigurnoati pri polivanju denarja
Jt: IOO - JS 14.00	K.: IOOO - ^139.00
iiiiiiiiiimmtm
Frank Sakser,
82 CORTLANDT ST., . NEW, YORK, N. Y.
. .	.... : .	.v . r ,	. •. '• V : ' , .