Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX., št. 166 Ljubljana, sreda 20. julija 1938 Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova UH ca 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo : Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Stroasmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo ANGLEŠKI KRALJ IN KRALJICA V PARIZU Včeraj popoldne sta prispela angleški kralj Jurij in kraljica Elizabeta na uradni obisk v Pariz, kjer so jima priredili nad vse veličasten sprejem London, 19. jul. d. Ko sta se davi kralj Jurij in kraljica Elizabeta odpeljala iz bučk inghamske palače na železniško postajo Victorijo, ju je na vsej poti na sto tisoče ljudi v špalirju burno pozdravljalo. Kralj Jurij je po svoji bolezni popolnoma okreval. Na navdušene ovacije množic sta kralj in kraljica živahno odzdravljala iz avtomobila. Kralj je bil v modri admiralski uniformi, kraljica pa v dolgi obleki iz črne svile s srebrno lisico. Na glavi je imela črn klobuk s širokimi krajci in s pajčola-nom, ki ji je padal do ramen, na prsih pa tri velike bele nageljčke in trojno biserno ovratnico. Na peron postaje Victorija sta prispela kralj in kraljica nekoliko po 9. dopoldne. Tam sta že bila ministra Samuel Hoare in lord Halifax z ostalimi člani spremstva, k slovesu pa so prišli člani francoskega poslaništva in mnoge ugledne osebnosti. Posebni vlak, ki je bil ves okrašen s cvetjem in zastavicami, je ob 9.20 odbrzel v Doover, kamor je prispel nekaj minut po 10. dopoldne. V pristanišču Doovra se je zopet zbralo nad sto tisoč ljudi, ki so živahno pozdravljali kraljevski par. V pristanišču so bile vse ladje in zgradbe okrašene s francoskimi in angleškimi zastavami. Nebo je bilo sicer oblačno, vendar pa je bilo morje mirno. Iz vlaka sta takoj prestopila na jahto »Encentres«, ki je med živahnimi ovacijami ogromne množice v pristanu od-plula ob 10.45 v Boulogne sur Mer na francoski obali. Prihod v Francijo Boulogne sur Mer, 19. jul. d. Mesto Boulogne sur Mer se je za sprejem angleškega kraljevskega para bogato okrasilo. Na vseh poslopjih pa tudi na vseh ladjah v pristanišču in celo na ribiških čolnih so vihrale angleške in francoske zastave. 2e ob 10. dopoldne se je zbrala v pristanišču ogromna množica, ki je nestrpno pričakovala prihoda visokih angleških gostov. Ko se je jahta »Encentres« približala obali v spremstvu močnega brodovja francoske vojne mornarice z ogromno oklopnico »Dunkerque« na čelu. so pričeli grmeti topovi, množica pa navdušeno vzklikati. Kraljevska jahta je pristala ob 11.45. Prvi je stopil na njen krov francoski zunanji minister Bonnet. ki je prispel v Boulogne davi, ter pozdravni kral jevski par v imenu vlade in prebivalstva Francije, pri čemer je izročil kraljici velik šopek cvetia Kralj in kraljica sta se izkrcala ter odšla med navdušenimi ovacijami množice k posebnemu aerodinamičnemu vlaku na kolodvoru Na peronu postaje se je kralj Jurij naiprpi pozdravil s prisotnimi odličniki, nato na ie pregledal častno četo z zastavo in sodbo. Id ie ob njegovem prihodu od-sviraia ane^Sfc-o himno. Na peronu je bil zbran tudi dijaški pevski zbor iz Boulogne, ki je odpel najprej angleško himno, nato pa marseliezo. Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta nato s svojim spremstvom vstopila v vlak. ki je takoj odbrzel proti Parizu. Minister Bonnnet je že pet minut prej zapustil Boulogne ter se odpeljal s posebnim motornim vlakom. Kralj in kraljica sta pri vratih vagona ljubeznivo odzdravljala množici, ki jima ie navdušeno vzklikala Na poti od Boulogne sur Mer do Pariza je železniško progo stražilo vojaštvo. Navdušene ovacije oh vhùàuv Pariz Pariz, 19. jul. h. Angleški kraljevski par je prispel v Pariz točno po sporedu ob 16.50. Na kolodvoru so ga sprejeli predsednik Leb run s soprogo in mnogi dostojanstveniki Francije. Po pozdravu je predsednik Lebrun predstavil kraljevskim gostom vse visoke francoske osebnosti nato pa je skupno s kraljem Jurijem VI. vstopil v avto in se odpeljal v mesto. Za njima je vozil avtomobil s kraljico in gospo Lebrun, nato pa so sledili ostali vozovi Sprevod se i e pomikal po Avenue Foch na trg De la Etoille in preko Champs d' Elysees do Quaia d' Orsava. Povsod je ogromna množica, ki io cenijo na preko mili iona ljudi, navdušeno pozdravljala angleškega kralja in kraljico ter njegovo spremstvo. Pariz je ves v zastavah in je okrašen, kakor ljudje še ne pomnijo Mesto je nudilo nepopisne prizore, ko sta se vanj vozila visoka angleška gosta. Po ulicah je tvorilo prvi špalir na deset tisoče otrok ki so mahah' s francoskimi in angleškimi zastavicami Na trgu EtoHle so bili odliki kolonialna vojske v uniformah. Vse hiše, trgovine in dmgi poslovni lokali so okrašeni s oosebno velikimi in lepimi zabavami Okna mnosih h'š kra^e dragocene prer>ro?e Nai'er>še so okrašene glavne ulice '"n naiboH nrometne žile. V v=eh trgovinah so v izložbah leno aranžirali slike kra-lia Jurija in kraljice Elizabete ter angleških prince* Po vseh ulicah in trsih pro-daiaio broške, robce in znake s slikami an-geške kraljevske dvojice. Prvi obisk pri predsedniku Lebrunu Ko sta angleški kralj in kraljica prispela na Quai d' Orsay, sta se po kratkem odmoru odpeljala ob 17.30 v Elizejsko palačo, kjer sta obiskala predsednika Le-bruna. Pri tej priliki je kralj Jurij podelil predsedniku Lebrunu red Velikega križa, predsednik francoske vlade pa je podelil angleški kraljici Elizabeti veliki križ legije časti. Kralj Jurij VI. je bil s tem redom odlikovan že 1. 1919. Francoski zuna- nji minister Bonnet je dobil odlikovanje reda sv. Jurija. Angleški kralj in kraljica sta se nato vrnila na Quai d'Orsay ter se čez dve uri zopet odpeljala v Elizejsko palačo, kjer jima je predsednik Lebrun priredil slavnostni obed, na katerega je bilo povabljenih 270 ljudi, med njimi vsi člani vlade in razne odlične osebnosti iz angleškega in francoskega javnega življenja Po ulicah je bil vsakokrat strnjen špalir ogromnih množic, ki so prirejale angleški vladarski dvojici navdušene ovacije. Spomenik Angliji na francoski obali Pariz, 19. julija, w. V pristanišču Boulogne sur Mer so davi odkrili kip »Britanije« kot spomin na dan 13. avgusta 1914, ko so se tamkaj izkrcale prve angleške če- te v FrancijL Odkritju so prisostvovale mnoge odlične osebnosti, med njimi podpredsednik senata Farion, kot zastopnik vlade maršal Petain, z angleške strani pa lord Cavan. Slavnostni govor je imel maršal Petain, ki je med drugim poudaril, da bodo odslej vse ladje, ki bodo priplule v tò pristanišče, videle ta spomenik. Francoska vlada je posebno vesela, ker je prva ladja, ki vozi mimo tega spomenika, jahta angleške kraljevske dvojice. Lord Cavan je dejal v svojih izvajanjih, da Francija za odkritje tega spomenika ni mogla izbrati ugodnejšega trenutka. Spomenik nt daleč od kraja, kjer je Napoleon zbral svojo armado za prevoz v Anglijo, če so se mogli sovražniki iz dobe pred 140 leti tako tesno sprijateljiti, lahko tudi danes upamo, da je mogoče pomirjenje povsod po Evropi. V tem trenutku je priplula mimo kraljevska jahta in s tem so bile svečanosti odkritja končane. Predmet pariških posvetov Položaj v Španiji — Pogajanja na češkoslovaškem Zbližat?!e z Italijo — Sodelovanje z jugovzhodno Evropo London, 19. jul. o. Angleški zunanji mini- J nih stikih s Parizom in Prago. Kakor vse ster Halifax bo po informacijah iz zanesljivih virov v Parizu načel predvsem tri vprašanja, špansko, sudetsko-nemško in srednje-evropsko. Najnovejši razvoj dogodkov v Španiji povzroča angleški vladi hude skrbi. Italija in Nemčija sta silno ojačili svoj vpliv nà Franca nele na fronti, nego tudi pri organizaciji bodoče nacionalistične španske vojske. Halifax naj bi skušal Francijo pridobiti za novo akcijo, s katero naj bi se Italija zbližala z obema zapadno-evropski-ma velesilama Kar se tiče položaja na Češkoslovaškem, je bila angleška vlada v zadnjem času podrobno in točno informirana o vseh novih momentih. Bila je v tej stvari stalno v tes- kaže. namerava angleška vlada v primeru potrebe ponoviti svoji demarši v Berlinu in Pragi ter zahtevati izpolnitev danih obljub. V Parizu naj bi se v ta namen pripravil teren, da bosta francoska in angleška vlada tudi v tem primeru zavzeli enako stališče. Končno naj bi se v Parizu dosegel stvarni sporazum o skupni akciji v srednji in jugovzhodni Evropi za tesnejše gospodarsko sodelovanje z državami v tem delu kontinenta. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, v Parizu ne bo podpisan noben nov pakt. Vladarjev obisk in Halifaxovi razgovori naj bi predstavljali le novo manifestacijo angleško-francoskega prijateljstva in nju- Ojačenje sodelovanja med Italijo in Madžarsko Govora ministrskih predsednikov Mussolinija in Imredyja na banketa v Beneški palači Eim. 19. jul. d. Snoči ie predsednik vlade Mussolini priredil v Benešk; palači madžarskemu min. predsedniku imredyju in zunanjemu ministru Kanvi slavnostno večer :o. na katero je bilo povabljenih izredno mnogo odličnikov. Na večerji je predsednik vlade Mussolini izreke! naslednjo zdravico: Z velikim zadovoljstvom vas pozdravljam v imenu Rima, ki sprejema z največjim veseljem odlične zastopnike plemenitega madžarskega naroda Na ta način se ponavlja radostni dogodek, ko smo pred dvema letoma sprejeli regenta Madžarske, ko je prišel v Rim Njegov obisk nam je ostal v najprijetnejšem spominu Prijateljstvo med Italijo in Madžarsko je nad običajnimi protokolarnimi oblikami in je globoko zasidrano v duši in volji obeh narodov. V zadnjih 10 letih ki so bila tako bogata dogodkov, se je naše prijateljstvo srečno začelo in utrdilo in se naši od-nošaji razvijajo v globokem zaupanju in v vedno večji prisrčnosti. V raznih okoliščinah in v raznih prilikah, ki spremljajo življenje naših narodov, sta obe vladi in oba naroda vedno kazala prijateljsko pojmovanje položaja in sta bila vedno.spontano in odločno drug ob drugem. Na dnu italijansko-madžarskih odnošajev so raznovrstne politične in gospodarske koristi kakor tudi težnje za mir in pravico. V tej skupnosti teženj in koristi je tudi razlog, da bi se odnošaji med obema državama poglobili in se v vedno širšem okviru širili tudi na mnoge druge države. Posebno v Podimavju. ki naravno neposredno najbolj zanima Italijo in Madžarsko, ni v političnem sodelovanju med Madžarsko in Italijo nobenega antagonizma napram drugim državam, ampak je to sodelovanje dostopno vsem. ki žele red in obnovo. Na tem globokem poimovanju varnosti in volje za mirom sloni tudi os Rim-Berlin in naši lojalni odnošaji z Jugoslavijo. Napijam na srečo in napredek plemenitega madžarskega naroda, na zdravje njegovi visokosti regentu in pa na osebno srečo vaših eksce-lenc.« Predsednik madžarske vlade Imredy je v italijanskem jeziku odgovoril: Prisrčno se zahvaljujem za tople in iskrene besede, ki ste jih preko mene izrekli vsemu madžarskemu narodu Te prisrčne besede in prisrčni sprejem, ki so nam ga priredili povsod, ko smo prekoračili italijansko mejo, me navdajajo s prisrčno hvaležnostjo in zadovoljstvom, ker menimo, da je to nov dokaz iskrenih čustev, ki iz dneva v dan čim dalje globlje vežejo prijateljstvo obeh narodov in ki je bilo preizkušeno v resnih dnevih Mislim, da bi bilo odveč poudariti, s kolikšnim zadovoljstvom sem stopil na tla fašistične Italije, ki je pod vašim modrim vodstvom in kijub teškim preizkušnjam v 16 letu dosegla krono svoje močin in slave. To je navdušilo ves svet, posebno pa nas Madžare, ki obožujemo ustvarjevalni genij najstarejšega, toda vendar vedno novega latinskega duha. Podčrtali ste željo po naj- višjih idealih miru in pravice. Cilj tega našega potovanja je, koristiti temu miru in tej pravici. Naši sestanki in posveti niso izključujoči in niso naperjeni proti nikomur, ker so miroljubni in žele samo pravico. Cilj jim je razvijata prijateljske od-nošaje z vsemi sosedi, ki jih preveva duh pomirljivosti. Vezi, ki nas že od najstarejših časov vežejo z Italijo, in tradicionalno iskreno prijateljstvo na političnem, gospodarskem in kulturnem polju med Madžarsko in Nemčijo, ki je sedaj postala naš sosed, jasno kažejo, da nas naši prijateljski odnošaji z osjo Rim-Berlin navdajajo z najlepšimi nadami, da se bo naš trud razvil v trajen in pravičen mir in da bo koristil miroljubnemu razvoju našega kontinenta. V tem prepričanju nazdravljam za napredek velikega italijanskega prijateljskega naroda, Nj. Vel kralju in cesarju, vsemu kraljevskemu in cesarskemu domu in v osebno srečo vaše ekscelence.« Nadaljevanje razgovorov med državniki Danes so se ves dan nadaljevali razgovori med Mussolini jem. Ciamom Imredvjem in Kanvo. Madžarski min. predsednik Imredy je danes sprejel tudi nemškega poslanika pri Kvirinalu Mackensena. O obisku madžarskih dražvnikov v Rimu in njunih prvih dveh včerajšnjih razgovorov s Cianom in Mussolinijem, ki so trajali več ur, je objavil »Giornale d'Italia« daljši uvodnik, v katerem opisuje razvoj italijansko-madžarskega prijateljstva Obisk Imredya in Kanyje v Rimu je eminentno političnega značaja, ker je treba desetletja staro politično sodelovanje Italije in Madžarske prilagod'ti novim razmeram v srednji Evropi. Nedvomno bodo tudi sedanji razgovori pokazali, da se identično stališče obeh držav glede vseh važnih mednarodnih političnih vprašanj tudi v novem položaju ni spremenilo. Italijansko - madžarsko prijateljstvo predstavlja povsem vzporeden sistem italijanskih prijateljskih zvez z Nemčijo in Jugoslavijo. Ti trije sistemi, ki imajo velik politični in gospodarski pomen, bodo tudi v bodoče služili ravnovesju v srednji Evropi in interesom prizadetih štirih držav. Italija ni nikoli zahtevala od Madžarske, naj se priključi protikomunističnemu paktu ali pa izstopi iz Društva narodov, toda madžarska nacionalna politika je že po svojem značaju in po svojih realističnih smernicah v popolnem skladu z italijansko. »Tribuna« naglaša med drugim, da so se odnošaii med Madžarsko in Jugoslavijo v zadnjem času znatno zboljšali. Na ta novi razvoi značajev med obema srednie-ev-ropskima državama je nedvomno vpliva' sporazum med Italijo in Jugoslavijo. List zatrjule, da bo to zbolišanie odnošajev med Beogradom m Budimpešto nedvomno že v kratkem prišlo konkretno do izraza. no trdno voljo, da z enakih vidikov poskusita zagotoviti mir na kontinentu. Angleški listi objavljajo obširne članke o angleško-francoskem prijateljstvu in o obisku angleškega kraljevskega para v Parizu. »Times« se spominja besed francoskega poslanika Ca m bona o prisrčnem sporazumu med Francijo in Anglijo in poudarja, da so dogodki zadnjih let obe velesili prav tako povezali med seboj, kakor je &kupno6t interesov povzročila da angleško-francoska zveza ni biLa nikoli tako trdna, kakor je sedaj. Dve francoski izjavi Parjz, 19. jul. h. Ob prihodu angleške kraljevske dvojice v Pariz objavlja >Paris Soir« dve pomembni izjavi podpredsed- nika vlade Cbantempsa in zunanjega ministra Bonneta, ki oba podčrta va ta veliki pomen tega dogodka. Chautemps pravj v svoji izjavi, da temelji prijateljstvo Francije in Anglije na skupnosti interesov obeh narodov, na medsebojnem analognem političnem in socialnem razvoju in na enaki naklonjenosti demokratičnim ustanovam ter skupnem prizadevanju za ideale svobode in človeškega dostojanstva. Težki časi, v katerih živimo, bodo angleško-francosko prijateljstvo še bolj naglasiM kajti njihovo čim dalje tesnejše sodelovanje ie najsigurne pše jamstvo za ohranitev miru. Zunanji minister Bonnet Izjavlja med drugim: Po nepozabnem obisku kralia Edvarda VII. L 1903 in kralja Jurija V. L 1904 vidijo vsi Francozi v sedanjem obisku angleškega kralja ne samo počastitev, temveč dokaz, da angleško-franco6ko prijateljstvo ni bilo nikoli bolj važno za mir in blaginjo sveta kakor v sedanjem trenutku, pa tudi nikoli bolj tesno in tolj popolno kakor dandanes. Minister Bonnet izraža v imenu vsega francoskega naroda angleški kraljevski dvojici spoštovanje in simpatije Francije. Olinovi jena pogajanja med Nemčijo in Anglijo Važna misija posebnega Hitlerjevega odposlanca v Londonu — Anglija naj bi si v Parizu ne vezala rok London, 19. julija, o. »Daily Herald« poroča, da je imel lord Halifax tik pred odhodom v Francijo v svojem stanovanju daljši razgovor s Hitlerjevim tajnikom ka-petanom Wiedemannom, ki je predvčerajšnjim prispel v London. Sestanek je bil povsem neslužbenega značaja, vendar pa je Wiedemann prišel Halifaxa opozorit, naj Anglija ob priliki kraljevega obiska v Parizu nikar ne sprejme novih obveznosti do Francije. V Nemčiji je izzvala angleška politika precejšnje nezadovoljstvo, posebno pa kritizirajo pismi, ki sta jih izmenjala Chamberiain in Daladier. Se pred nekaj tedni je kazalo, da je nastopil ugoden trenutek za pogajanja med obema velesilama, dejansko pa se stvar ni premaknila z mrtve točke. Wiedemann naj bi sedaj popravil in nadomestil kar je bilo zamujenega. Preprečil naj bi predvsem sklenitev novih sporazumov med Anglijo in Francijo, predvsem pa morebitne nove vojaške konvencije med obema državama Enako poroča o Wiedemannovem obisku tudi »Daily Express« Po njegovih informacijah je Wiedemann izjavil Halifaxu, da je Nemčija pripravliena omejiti svoje oboroževanje. če bi se prav tako razorožile tudi Rusiia in njeni zavezniki Wiedemann se bo te dni sestal s Chamberiainom in nadaljeval z niim razgovore, ki jih je pričel s Halifaxom. London, 19. julija, h. Zdaj se potrjuje, da je lord Halifax včeraj dopoldne v svojem stanovanju sprejel za daljši informativni in neobvezni razgovor stotnika Wie-demanna, Hitlerjevega odposlanca. Vest o tem razgovoru je izzvala v londonskih političnih krogih veliko zanimanje. O vzro- kih londonskega potovanja Hitlerjevega adjutanta in njegovi misiji krožijo v Londonu najrazličnejše govorice. Obisk Wiedemanna in razgovor s Halifaxom so Nemci zelo skrbno pripravili in kakor menijo informirani krogi, gre to pot za to, da bi se nanovo uredili angleško-nemški odnošaji. Močno je učinkovalo ▼ Berlinu tudi novo stališče Zedinjenih držav. Vprašanja, o katerih je lord Halifax razpravljal z Wiedemannom, se nanašajo deloma na Češkoslovaško in na angleško politiko v srednji in vzhodni Evropi, deloma pa na angleški oborožitveni načrt V londonskih krogih so naziranja, da bi mogel sedanji poizkus za obnovo angleško-nemških pogajanj oživiti tudi angleško-italijanska pogajanja, ki so zdaj na mrtvi točki, ker bi bil Hitler pripravljen za posredovanje med Rimom in Londonom, če bi se mu ponudila priložnost. Neposredna misija Wiedemanna pa je bila, svetovati angleški vladi, naj ob priliki kraljevega obiska v Parizu ne sklep« s Francijo ni-kakih novih sporazumov, ki bi zapirali vrata za sporazum z Nemčijo. Informiranje francoske vlade LONDON, 19. julija, h. Angleška vlada smatra obvestila stotnika Wiedemanna za lorda Halifaxa za važna. V uradnih krogih so danes popoldne izjavljali, da bo lord Halifax v času bivanja v Parizu informiral tudi francoskega ministra Bonneta o svojih razgovorih z Wiedemannom. Katastrofalen požar pri Varaždinu Varaždin, 19. julija, o Snoči je v Kolar-cu, mali vasi v srezu Novem Marofu, izbruhnil požar, ki je zavzel katastrofalen obseg. Vas šteje 56 hiš in okrog 400 prebivalcev. Zgorelo je 38 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Okrog 300 ljudi je CKtalo brez doma. Ko je izbruhnil požar, je bilo v vasi le malo ljudi. Vsi odrasli so bili na polju. Ko so prihiteli v vas. se je ogenj že razširil. Poklicali so na pomoč gasilce iz Kri-ževcev in vseh okoliški krajev. Okrog 200 gasilcev si je na vso moč prizadevalo, da bi ogenj omejilo, uspelo pa jim je rešiti le 18 hiš. Kakor zatrjujejo, je katastrofo povzročil neki kmet, ki je streljal na golobe. Med smodnik in šibre je zataknil v puško konopljo, ki jo je s šibrami vred izstrelil. Konoplja se je vnela in ogorki so padli na strehe bližnjih hiš, ki so se zaradi velike vročine vnele. Škode je nad milijon dinarjev. Ban savske banovine je poslal pogoret cem kot prvo podporo 20.000 din in nekaj živeža. Največja ruska tvomica čevljev pogorela Moskva, 19 jul z. Včeraj popoldne je pogorela v Kijevu največja ruska tovarna čevljev. Podjetje je bilo nameščeno v šest-nadstropni novi stavbi in je šele pred kratkim dobilo iz Amerike ogromne zaloge raznih surovin. Ogenj je nastal v skladišču in se je širil tako naglo, da niso mogli ničesar rešiti. Poslopje je pogorelo do tal. Uničene so vse zaloge surovin in ogromne količine izgotovljenih čevljev, določenih predvsem za sovjetsko armado Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Izvršenih je več aretacij. Naraščanje nizozemske trgovske mornarice Haag, 19. jul. AA. Po glasovitl statistiki »Lods Register of sipin« je Nizozemska na dan 30. junija letos imela v gradnji 115 ladij s skupno tonažo 280.000 ton. S tem je prišla Nizozemska na tretje mesto za Veliko Britanijo ta Nemčijo. Statistika poudar Krvavi nemiri v Palestini Jeruzalem, 19. juL z. Kljub vsem ukrepom angleških oblasti in poostreni kontroli dosedaj nemirov v Palestini še niso mogli zatretL V noči na torek je prišlo zopet do krvavih izgredov, ki so zahtevali nove žrtve. Večja skupina Arabcev je napadla židovsko kolonijo Usuf blizu Nabh»-sa. Prišlo je do pravcate bitke, ki je trajala več ur. šele vojaštvu se je posrečilo, da so napadalce pregnali. Na bojišču je ostalo več mrtvih in ranjenih. Arabci so porušili železniško progo v bližini Nablu-sa v daljavi nad 300 m in s tem nemogoči! i železniški promet med Nabluscan m Jeruzalemom. Tudi glavna cesta je na več krajih poškodovana. Dva večja mosta so razstrelili in porušili vse telefonske in električne napeljave, tako da je Jeruzalem v tem pogledu docela izoliran. V Jeruzalemu samem sta včerajšnji dan in pretekla noč spričo izrednih varnostnih ukrepov potekla mirno. Zaradi tega je bila danes policijska ura podaljšana od 19. na 21. uro, ko morajo biti zaklenjena vsa hišna vrata in se ne sme nihče več pojaviti na uiicL Grožnje francoskih levičarjev Pariz, 19 juL z. V političnih krogih je izzvala veliko razburjenje napoved generalnega tajnika sindikalne zveze Jouhauxa, da bodo delavske množice oktobra ali novembra pričele novo akcijo v obrambo svojih pravic in v odgovor na desničarsko ofenzivo. V tej napovedi vidijo ogražanje notranjega miru, ki je bil dosežen s tolikimi žrtvami. Dejstvo, da je Jouhaux podal to izjavo na predvečer obiska angleškega kraljevskega para, tolmačijo še za posebno značilno. Min. predsednik je dobil iz vrst poslancev že več pismenih pozivov, naj takoj odredi vse potrebno, da se prepreči vsak napad na notranji mir v Franciji in vsaka nova akcija, ki stremi za tem, da se zaneti v Franciji nova razredna borba. Uniformiranje italijanskih uradnikov Rim, 19. juL AA. Predsednik vlade Mussolini je odredil, da bodo morali odslej vsi državni uradniki nositi uniforme i ja, da se v vseh drugih državah opaža na- i slej vsi državni urad I zadovanje v gradnji novih ladij. I med uradnimi uramL Japonsko-roski spor Obnova japonskega protesta v Moskvi zaradi vpada ruskih čet na mandžursko ozemlje Toki«, 19. juL w. Pod predsedstvom min. predsednika Konoie je državni svet danes razpravljali o obmejnem incidentu pri Hun-čunu, pozneje pa su zunanji iti vojni minister razpravljala o nadaljnjem postopanju japonske vlade, ker je doslef Moskva na vse ofieielne proteste odgovarjala z izgovori in trditvijo, da so višine, kj so jih pri Šenfercgu zasedle njene čete, na ruskem ozemlju. General Koiso, dosedanji poveljnik korejske armade ie izjavil, da osebno ne v-eriame, da bd Moskva hotela resen spor z Japonsko, ker je njen notranji položaj tak, da se zdi nemogoče, da b} Stalin započel takšno pustolovščino. Japonski zunanji minister je naročil poslaniku v Moskvi naj na pristojnih mestiih lx*jovi protest japonske vlade zaradii incidenta pri Hunčunu. Japonski poslanik bo stopil v neposreden stik z Litvtnovom in zahteval izpraznitev višin nad Šenfengom. Kakor trdi agencija Domej, upajo še vedno, da ©e bo dal ta spor mirno urediti. Japonska poročila o novem incidentu Tokio, 19. julija. AA. Na japonsko- mandžurski meji je nastal nov incident. V trenutku, ko se je mudila japonska orožniška patrulja v bližini meje, severno od Vladivostoka, so se z ruske strani za-čuli streli in -je bil neki japonski podčastnik ranjen. Kakor trdijo, je položaj na rusko-mandžurski meji silno napet. Mandžurske oblasti so zahtevale, naj se ruske čete takoj umaknejo, ker bodo sicer energično nastopile, vendar pa so bila pogajanja o ureditvi incidenta prekinjena. Demonstracije pred ruskim poslaništvom Tokio, 19. jui. w. Pred ruskim poslaništvom v Toki ju so daoes demonstrirali člani nacionalistične stranke. Pri tem je poliscija aretirala sedem oseb. Demonstranti so med velikim hrupom trosili okoli poslaniškega poslopja letake, v katerih se zahteva kaznovanje Rusije, ker sovjetski odpravnik poslov ni hotel imeti razgovorov zaradi obmejnega incidenta pri Hurčunu. Japonski valutni fond za nabavo surovin Tokio, ig. jul. w. Finančni minister je izjavil, da bo ustanovljen fond za izravnavo valute v višini 300 milijonov iz zlatih rezerv Japonske banke. Fond bo slu-^ žil za uvažanje surovin .obenem pa za" pospeševanje izvoza. einove zahteve Francoski listi objavljaj® vsebino spomenice, ki so jo henlelnovd izročiti češkoslovaški vladi Pariz, 19. julija, b. Po agenciji »Four-nier« objavljajo skoro vsi pariški listi besedilo spomenice sudetsko-nemške stranke češkoslovaški vladi. To spomenico je češkoslovaška vlada, kakor znano, vzela 'obenem s svojim predlogom narodnostnega statuta za osnovo pogajanj s Hen-leinovo stranko. Spomenica vsebuje 14 točk, ki so po oficioznem »Tempsu« naslednje: 1. Vzpostavitev popolne enakopravnosti, ki je »prvi pogoj za mirno sožitje narodnosti v republiki«. Državni zakoni morajo vsem narodnostim zagotoviti iste možnosti razvoja in preprečiti sleherno nadvlado enega naroda nad drugim. Preosnova državo je zato neizbežna nujnost. 2. Zajamčen.je demokratičnega načela narodne suverenosti, kajti suvereni narod je >edlni izvor državne oblasti«. Skupna volja vsega suverenega naroda je rezultat sodelovanja vseh narodnosti in narodnostnih skupin. Češki in nemški narod in rii-ugi narodi v republiki so stebri narodne suverenosti. Toda pri tolikšnih osnovnih elementih jc nujno potrebno, da se vsakemu posebe.i priznava pravna osebnost, kar pomeni praktično, da morajo razpolagati z organi, ki jih zastopajo in ki naj služijo kot posredniki nasproti državni oblasti. Juridična osebnost države predpostavlja in zahteva priznanje juridične osebnosti narodov, ki jo sestavljajo. Osnovne pravice narodov so tele: pravica do samoodločbe, enaka udeležba vseh narodov pri vodstvu države, zaščita proti raznarodovanju ter pravica k priznavanju k določenemu narodu brez omejitev. 3. Za izvedbo teh načel je potrebna teritorialna preureditev države, in sicer v smislu narodno-regionalne decentralizacije. Vsakemu narodu mora biti priznan na ozemlju, ki mu ga je določila narava sama (na tako zvanem življenjskem prostoru), primeren prostor za izživljanje. Konkretno predlaga spomenica razdelitev države v češko, nemško, slovaško ozemlje itd. Narodne manjšine v posameznih nacionalnih življenjskih prostorih naj se posebej zaščitijo. Pri postavitvi mej nemške narodne skupnosti morajo biti popravljene krivice, ki so ji bile storjene leta 1918. 4. Ta načela naj se sprovedejo tako v zakonodaji kakor v upravi. Vsem narodom naj bo priznana pravica, da o svojih zadevah odločajo sami v skladu z državnimi interesi. Narodna samouprava obsega v podrobnem policijo (vštevši državno policijo), narodni kataster, spremembo imen, šolsko vzgojo ter predvojaške tečaje, finančno samoupravo, pravico do davčnih doklad in do ustanavljanja delovnih taborišč. Osrednjemu parlamentu in vladi so Drepuščene le zadeve, ki se tičejo vse države. 5. Uvedejo naj se nove ustanove za izvajanje teh načel v praksi. Zakonodajni stopnji bodita dve: narodna skupščina (morda tudi brez senata) ter deželni zbor vsakega posameznega naroda (narodna kurija). Pripadniki vsakega naroda tvorijo v narodni skupščini posebne narodne ku-rije. ki tvorijo avtomatično deželne zbore posameznih narodov. Proti sklepom deželnih zborov se prizna prezidentu republike in narodni skupščini pravica ugovora (veta). Narodne kurije ali deželni zbori imajo pravico do zakonodajne pobude v narodni skunščini. 6 Spomenica zahteva nadalje reforme na področju izvršne oblasti, ki naj bo na vsem državnem ozemlju slej ko prej pridržana predsedniku republike in vladi, poleg teh dveh organov izvršne oblasti pa naj se uvedejo še »predsedniki narodov« kot nekaki legitimni predstavniki posameznih narodnostnih skupin. Ti predsedniki narodov so ipso facto člani osrednje vlade, vendar s to razliko od drugih, da niso odgovorni narodni skupščini. Predsednikom ob strani naj stoje posebni samouoravni direktorij«. Predsednik vsakega naroda je izvoljen izmed njegovih poslancev, njegovo izvolitev pa potrdi predsednik republike. Predsednik in njegov samoupravni direktorij odgovarjata poslancem svojega naroda. Vsi predsedniki narodov so člani vrhovnega obrambnega sveta. 7. Zahteva se popolna reorganizacija «prave. Opuste naj se nekatera ministrstva. zlasti prosvetno, ministrstvo za socialno politiko, narodno zdravje in unifi-kacijo, katerih funkcije preidejo na samouprave. Ostala ministrstva, z izjemo zunanjega, obrambnega in finančnega, pa naj se razdele na narodne sekcije. 8. Glede državnega uradništva se zahteva popolna proporcialnost pri zasedbi posameznih mest. 9. Višja sodišča in vrhovno državno sodišče naj se razdele na narodne sekcije. 10. Glede jezika veljaj načelo, da »govori država jezik svojih državljanov«, višje upravne oblasti pa jezik nižjih upravnih oblasti«. Za Prago bi bila potrebna posebna jezikovna ureditev. 11. Vsa javna podjetja In od države nadzorovani obrati naj se razdele na narodne sekcije, kar velja posebej za narodno banko, tiskovni urad in radio. 12. Glede finančne uprave naj se izdela poseben ključ za razdelitev proračuna na posamezne narodne kurije. 13. Vsa ta načela naj se uveljavijo kot reforme z ustavnimi zakoni. 14. Nemški manjšini naj se »posebej popravijo krivice zlasti v pogledu agrarne reforme, manjšinskih šol, vseučiliške zakonodaje ter zakonodaje o legionarjih«. Položaj v Pragi Praga, 19. julija, h. Vlada in zastopniki koaliranih strank so se zadnje dni še bolj poglobili v zakonske osnutke za preureditev države. Danes popoldne je prezident republike dr. Bcneš sprejel politične ministre. ki pripadajo šestim vladnim strankam, in si je dal poročati o poteku pogajanj. Prezident. vla-da in vladna večina so glede vsega popolnoma edini. Poslanska zbornica in senat bosta najbrže sklicana prihodnji teden, v ponedeljek ali v sredo. Za zasedanje bodo še popolnoma pripravljeni vsi osnutki. Ministrski predsednik dr. Hodža je danes sprejel še zastopnike Hlin-kove stranpe in delegate sudetsko-nemške stranke. Včerajšnji pariški »Terrps« objavlja besedilo neke spomenice Heinleinove stranke. ta stranka pa objavlja nocoj daljšo izjavo, v kateri zatrjuje, da je bila omenjena spomenica v pariškem listu objavljena brez njene vednosti. Iz »Tempsa« objavlja »Präger Tagblatt«, daljši izvleček, današnja »Morgenpost« pa objavlja sploh celotno besedilo zahtev sudetsko-nemške stranke. Odgovorni činitelji češkoslovaške republike, ki vodijo dela za preureditev države, se zaradi teh zahtev ne bodo dali zavesti, prav tako pa tudi ne inozemstvo, ki se dobro zaveda, kaj te zahteve pomenijo. Slovenci pri papežu Rim. 19. jul. o. Iz Castel Gandolfa poročajo, da je papež sprejel delegacijo 35 članov katoliške akcije iz Ljubljane, ki je prišla v Italijo pod vodstvom ljubljanskega škofa dr. Rožmana. V svojem govoru je papež poudaril, da mu ie razvoj katoliške akcije v Jugoslavi ji zelo pri srcu. Sprejemi pri predsedniku vlade Bled, 19 julija. AA. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je danes sprejel kraljevskega poslanika v Stockholmu Mi-lorada Stražničkega. bivšega beograjskega podžupana Dragoljuba Todorovica ter mariborskega odvetnika dr Müllerja. Objava novih pravilnikov Beograd, 19 julija AA Današnje Službene Novine objavljajo pravilnik Usluž-benskega podpornega fonda Zveze zdravstvenih zadrug o zavarovanju uslužbencev zdravstvenih zadrug in Zveze zdravstvenih zadrug za primer bolezni, dalje pravilnik o fondu za pospeševanje proizvodnje sladkorne pese. spremembe k pravilniku v plačilu takse za prevoz prtljage po železnici ter spremembe k uredbi o proizvodnji sladkorne pese železniška nezgoda pri čakovcu Varaždin, 19. jul. o. Na progi iz Kotoribe proti Čakovcu se j« pripetila snoči blizu Cakovca nesreča. Brzi vlak iz Kotoribe je zavoziil v kmečki voz, posestnik Ivan Novak je bil ubit, njegov 11-letni sin Drago-tin na je dobil hude poškodbe. Razpis službenih mest Beograd, 19. jul. p. »Službene novine« so danes objavile natečaje za mesta zdravnika pripravnika pri državnem zdravilišču v Topolščici. zdravnika pripravnika in in-ženjerja-arhitekta v 8. pol. skupini pri Higienskem zavodu v Ljubljani ter za mesto notarja na Vranskem, kjer je bil notar pokojni Jurij Detiček. Brezposelnost k a Nizozemskem Haag, 19. jul. AA. Na Nizozemskem je bilo konec junija 315.743 brezposelnih delavcev, med temi 130.320 žensk. Beležke Vojaška pripravljenost Italije Beograjsko »Vreme« priobčuje izpod peresa svojega rimskega dopisnika Miloša Cr-njanskega članek o vojaški moči Italije. Članek prihaja do naslednjega zaključka »Italija je militarizirana in stoji v znaku meča. Zahteva svoj prostor pod soncem. Nam se zdi naivno računati na njeno vojaško slabost na osnovi pripovedk, ki niso točne in ne morejo biti točne. Treba je upoštevati dejstva in rezultate, a ti pričajo, da je Italija danes na visoki stopnji oborožitve in da je njen vojni kocficient v vsakem primeru mnogo večji, kakor to misli iz vesten tisk na zapadu.« Francoski senator o čsl. Sokolu Francoski senator Adrien Richard, ki »e je ves čas vsesokolskega z.lela mudil v Pragi kot gost ministra za narodno zdravje Ježka, je temu ob svojem povratku v Francijo poslal pismo, v katerim pi*e med drugim : Po svoji vrnitvi v domovino sem še vedno in kar naprej pod vtisom neštetih dokazov simpatij, ki sem jnh bil deležen med vami. Nikdar ne bom pozabil veličastnega pogleda na vaše zveste Sokole. Ne bom opustil nobene prilike, da ne bi pripovedoval v Franciji o vsem. kar seni videl, kajti v polni meri zaslužite občudovanje in ljubezen, kj io napram vaši državi kaže Francija. Letaki proti proslavi rojstnega dne dro Mačka Zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« je priobčil v nedeljo v z\ezi z napovedano proslavo rojstnega dne dr. Mačka beležko, v kateri stoji med drugim. »Interesantno je, da skupina okrog lista »Nezavisnost«, ki jo v javnosti imenujejo frankovsko, širi letake proti proslavi dr. Mačkovega rojstnega dne in dü je v zvezi z narodnosoeialr.im blokom prof. Šojat — dr. Korenič pokrenila akcijo, da bi ta proslava letos ne izpadla enako svečano kakor prejšnja leta« Dalje trdi »Jugoslovenski Lloyd«, da so jug osi o venske nacionalistične organizacije sklenile, da ne bodo podnirale tc tran-kovske akcije, ker »sc nočejo vmešavati v notranje račune hrvatskih političnih skupin, a razen tega nimajo in nc morcio imeti nikakega zaupanja v trankovce, ki so v izvajanju svoje politike samo razdelili vloge in se nekateri skrivajo celo za sodelovanje z »Jugoslovensko akcijo«, ki sc je od-delila od Ljotičevega Zbora in samo v Zagrebu predstavlja nekak lokalni pokret.« Delo Gajreta V nedeljo je bila v Sarajevu glavna skupščina znane muslimanske prosvetne centrale Gajret. Organizacija je ob tej priliki obhajala 351etnico svojega obstoja. Zato je njen predsednik dr. Avdo Hasan-begovic v svojem poročilu podal tudi kratek oris društvenega dela v tem času. Društvo je samo po vojni zbralo okrog 30 milijonov dinarjev in s tem izšolalo nad 6000 mladih muslimanov, poleg tega pa izvedlo še celo vrsto drugih akcij za kulturni napredek jugoslovenskih muslimanov. Glavno svojo pozornost je posvečal in posveča Gajret muslimanskemu selu, ki je še vedno zelo zanemarjeno. Povsod prireja poljudna predavanja, analfabetske tečaje, zadružne in gospodinjske tečaje itd. Na koncu je predsednik ostro zavrnil razne napade na Gajret in intrige proti njemu ter poudaril, da Gajret ne more služiti nikaki strankarski politiki in da je v njem prostora za vse muslimane brez ozira na politično orientacijo. Pri volitvah je bil za predsednika vnovič izvoljen dr. Avdo Hasanbegovič. O zakonu proti korupciji Pred dnevi smo zabeležili članek sarajevskega »Katoličkega tjednika«, glasila nadškofa dr. Sariča ki je dokazoval potrebo, da čim prej dobimo zakon o pobijanju korupcije. Na ta članek odgovarja sedaj službeno glasilo JRZ »Samouprava«, ki med drugim pravi: »Mi se le čudimo, da sarajevski list ne ve, da že imamo zakon proti korupciji in to precej oster ton. On se je često že tudi uporabljal. V ostalem se popolnoma strinjamo s sarajevskim listom, da je treba v tem vprašanju »poostriti nadzorstvo in kontrolo«, ali to spada v kompetenco zakonodajnega telesa. Kar se tiče kontrole s pomočjo svobodnega tiska je tisk ne le svoboden, temveč spada v njegovo vzvišeno misijo, da pobija korupcijo.« Radovedni smo, kaj bo na te trditve »Samouprave« odgovoril »Katolički tjed-nik« „Lički Vlahi" »Hrvatska straža«, glasilo hrvatske ka-toličke akcije, je nedavno prinesla neki dopis iz Like in v njem parkrat za pravoslavne rabila izraz »Vlah« in »Vlahi«. »Samouprava« se zaradi tega razburja in pravi: »Skoro neverjetno se zdi, da se še 20 let po zedinjenju najde človek, ki javno naziva Srbe za »Vlahe«, kakor so to nekdaj delali dr. Ante Starčevič, dr. Jozua Frank, dr. Saks in njihovo glasilo »Hrvatsko pravo«. Se bolj neverjetno pa je, da tako drzno žaljivko, ki je tudi po zakonu prepovedana, objavlja »Hrvatska straža«, ki energično podpira dr. Mačkov pokret.« »Samouprava« nato apelira na srbske pristaše SDS, kako morejo trpeti take žalitve. V odgovor bo seveda dobila, da je »Hrvatska straža« prav tako daleč od politike dr. Mačka kakor »Samouprava« in da jo samo navidezno podpira, pri čemer pa so njeni cilji bistveno drtiei od ciljev dr. Mačkove politike. Btircklov govor ob francoski meji Avstrijski komisar Bürckel je imel v nedeljo na nekem zborovanju narodno socialistične stranke v Pofaarju govor, v katerem se je dotaknil tudi odnošajev do Francije. Izjavil je med drugim: »Nemčija je prav tako zaskrbljena glede svoje varnosti kakor Francija. Zato pa Nemčija ne stoji nasproti Franciji z željo po vojni, temveč z namenom, da bi skupno I s Francijo ohranila mir. Od Francije no- Ob mrtvaškem odra romunske kraljice Marije Pogrebne svečanosti bodo v nedeljo in ponedeljek Soialja z vseh strani sveta — Vlada prt kralju Bukarešta. 19. jul. AA. Minister eteora , je izdal naslednje obvestilo: i Danes ob 11. «> posmrtne ostanke bla-gopokojne kraljice matere Marije položili v dvorcu Peleš v Sinaji na oder. Občinstvo se jim to poklonilo danes in jutri. V četrtek bodo krsto s truplom prepeljali s posebnim vlakom v Bukarešto in jo položili na oder v dvorcu Cotroceni. Občinstvo fce bo pripustilo k odru v četrtek, petek in soboto. V nedeljo ob 18. bo krenil pogreb iz dvorca Cotroceni do dvorne postaje, odkoder bo vlak odpeljal posmrtne ostanke kraljice Marije do samostana Curtea Ar-gez. kjer jih bodo v ponedeljek položili v kraljevsko grobnico. Lvorsko žalovanje bo trajalo 6 mesecev, od teh bodo trije meseci globokega žalovanja. Rumunska vlada je sklenila, da bo narodno žalovanje trajalo osem dni. Clanj vlade so davj prispeli v Sinajo ter so takoj odšli v dvorec Foisor, kjer so kralju Karolu izrazili svoie 60Žalje. Nato so odšli v dvorec Peleš. kjer so se poklonili posmrtnim ostankom pokojne kraljice Marije in položili na krsto vence. Danes je bila pred ka-t a fai kom služba božja, ki io je bral patri-jarh Miron z veliko asistenco duhovnikov ob prisotnosti kralja Karola, prestolonaslednika Mihaela, princese Elizabete, članov civilnega in vojaškega doma kralja in zastopnikov kraievnih oblasti. Jutri bodo odprli oporoko pokojne kraljice ki jo je napisala že 1. 1929. takoj nato pa bodo truplo balzamirali. Poročajo, da bodo srce pokojne kraljice na njeno Zeljo shranili v posebni žari v dvorcu Balčik ob Črnem morju, kier je najraje prebivala. Listi posvečajo cele strani obrobljene R èrnian življenju in delu pokojnice in poudarjajo hudo izgubo, ki je z njeno smrtjo zadela, vso Rumunijo. Življenjepisi so polni najmanjših podrobnosti o njenem življenju. Poudarjajo zlasti neprecenlji ve zasluge »matere ranjencev, angela varha države in kraljice zmage« za rumunski narod. Ves tisk izraža kralju Karolu svoje sočutje. * Beograd, 19. jul. p. Vest o smrti rumun-ske kraljice Marije se ie razvedela v Beogradu žc snoči in je napravila kar najgloblji vtis, ker je bila pokojna kraljica po svojih številnih posetih v Beogradu in po svoji ljubeznivosti splošno znana in visoko spoštovana v vsem Beogradu. V rumunskem poslaništvu so žc snoči izobesili zastavo na pol droga, davi pa so iz-ložili knjigo za vpisovanje sožalnih izra- zov. Med prvimi sta se vanjo vpisala kraljeva namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, nadalje vojni minister general Ljubomir Maric, notranji minister dr. Korošec, francoski poslanik Brugere, belgijski poslanik de Vichny, poljski poslanik Dembicki in odpravniki poslov vseh ostalih poslaništev v Beogradu. V knjigo se je vpisalo tudi zelo mnogo najodličnejših zastopnikov beograjske družbe, pa tudi iz ostalih krajev prihajajo v rumunsko poslaništvo pisma in brzojavke. Praga, 19. jul. AA. Ob smrti nmnmske kraljice matere Marije je predsednik dr. Beneš poslal kralju Karolu brzojavko, v kateri izraža globoko sožalje v imenu vse Češkoslovaške in v svojem imenu. Predsednik vlade dr. Hodža je poslal predsedniku rumunske vlade Mironu Chri-stea brzojavko, v kateri izraža sožalje češkoslovaške vlade. Vest o smrti rumunske kraljice matere je prišla v Prago včeraj kasno zvečer ter prinašajo praški listi zato samo življenjepise in slike vzvišene pokojnice. Vsi listi poudarjajo visoko izobrazbo in odločnost pokojne kraljice. Berlin, 19. jul. AA. Ob smrti rtrmtmske kraljice matere Marije, je kancekr Hitler poslal kralju sožalno brzojavko. Varšava, 19. jul. AA Ves poljski tisk objavlja toplo pisane članke o pokojni rumunski kraljici Mariji in poudarjajo zlasti, da je bila ena izmed najbolj markantnih osebnosti vseh kraljevskih dinastij Evrope svojega časa. Pokojna kraljica ima izredno velike zasluge za intelektualni in kulturni razvoj Rumunije, prav tako pa je večkrat naredila največje usluge politiki svoje države. Vedno je tudi gojila čustva za Poljsko, kar je pokazala zlasti s svojim obiskom v Varšavi v spremstvu svojega soproga Ferdinanda 1. 1923. »Gazeta Polska« pravi, da sc ves poljski narod pridružuje žalovanju prijateljskega in zavezniškega romunskega naroda ob smrti velike kraljice. Vse javne zgradbe v Varšavi so v znak žalosti izobesile zastave na pol droga. Žalovanje na našem dvoru Beograd, 19. julija. AA. Zaradi smrti Nj. Vel. kraljice Marije romunske bo po najvišjem nalogu dvor Nj. Vel. kralja žaloval šest tednov, to je od 18. julija do 28. avgusta 1938. Prve tri tedne bo globoko žalovanje. (Iz pisarne maršalata dvora Nj. Vel. kralja.) Uradna objava o izidu praške mednarodne telovadne tekme Beograd, 19. jul. AA. Agencija Avala objavlja naslednji komunike: Kakor je bilo že objavljeno, so bile v okviru 10. vsesokolskega zleta v Pragi mednarodne telovadne tekme. Tekmovalo je osem moških vrst (Češkoslovaška, Belgija, Bolgarska, Luksemburg, Francija, Švica, Poljska in Jugoslavija) in štiri ženske vrste (češkoslovaška, Bolgarija, Poljska in Jugoslavija). Rezultati teh tekem so naslednji: Prvenstvo sveta je osvojila češkoslovaška z 806.82 točkami. Druga je Švica s 791.81 točkami, tretja Jugoslavija« 741.30 točkami, četrta Francija s 740.13, peta Poljska, šesta Luksemburg, sedma Belgija, in osma Bolgarija. Zmagale so vrste, ki telovadijo po Tyrsevem sistemu. ženske vrste so se planirale takole: Prvenstvo sveta si je osvojila češkoslovaška s 552.76 točkami, drugo mesto Jugoslavija s 513.96 točkami, tretja Poljska, četrto pa Bolgarija. Jugoslovansko moško vrsto so tvorili in se po tejle vrsti pla.-irali: Josip Vad-nav (Ljubljana) s 127.3 točke v skupnem plasmanju 14. Janez Pristov (Ljubljana) s 127.2 (15.), Josip Primožič (Maribor) 124.6 (19.), Boris Gregorka (Ljubljana) 123.7 (22.), Josip Kujundjič (Subotica) 119.31 (26.), Miro Forte (Ljubljana) 118.9 (28.), Stjepan Boltezar (Zagreb) 116 (31.), Miloš Skrbinšek (Ljubljana) 111.8 (35). Žensko vrsto so tvorile telovadkinje Lidija Rupnik, (Ljubljana), 78.86 (7.), Anica Hafnerjeva (Jesenice) 78.80 (8.), Milica Sket (Ljubljana) 75.21 (12.). Elza Kovačič (Ljubljana) 74.13 (13.), Jelica Vaz-zaz (Ljubljana) 73.16 (15.), Marta Pustišek 72.15 (17.), Marta Podpac (Ljubljana), 70.38 (21), Dušica Radivojevič (Beogtad) 69.96 (22.). Kakor se iz rezultatov vidi, se je jugtv slovenska vrsta pomaknila v primeri s uspehi na olimpijadi v Berlinu od šestega na tretje mesto, a ženska vrsta s četrtega na drugo mesto. Res je, da je bilo v Berlinu več tekmecev, vendar pa so bile te tekme težje, ker so tekmovali na orodju in v lahki atltetiki. Senator dr. Ivkovic umrl V Novem Sadu je včeraj umrl senator dr. Momčilo Ivkovič. član kluba senatorjev JNS. Pokojnik je bil rojen leta 1874. Po končani gimnaziji se je v Beogradu vpisal na pravni fakulteti tedanje »velike šole«, vendar se je že po par semestrih odpravil v Rusijo. Na petrograjski univerzi pa se je posvetil študiju medicine, ki ga je leta 1900 dovršil. Leto pozneje se je vrnil v domovino. Nameščen je bil kot zdravnik pri beograjski občini. Prav kmalu se je začel živahno udejstvovati v javnem življenju. Udeležil se je potem vseh osvobodilnih vojn. Leta 1916. je bil poslar s Krfa v Rusijo za pomočnika sanitetnega šefa jugo-slovenskega dobrovoljskega zbora. V Rusiji je ostal še po boljševiški revoluciji do konca vojne. Po povratku v domovino se je znova posvetil svojemu zdravniškemu poklicu m javnemu delu. V zdravniških krogih je vži-val velik sloves. Delal je tudi v srbskem in pozneje v jugoslovenskem zdravniškem društvu. Njegovo delo je bil slovanski zdravniški kongres v Splitu. Pokojni dr. Ivkovic se je mnogo udej-stoval na političnem polju. Nad 20 let je bil član glavnega odbora radikalne stranke. Za narodnega poslanca je bil izvoljen trikrat zaporedoma v letih 1920. 1923 in 1925. V Pašičevi vladi je bil državni podtajnik pri ministrstvu za agrarno reformo. Leta 1932. je bil s kraljevim ukazom imenovan za senatorja in je vršil to parlamentarno funkcijo vse do svoje smrti. čemo niti kakega kosa zemlje niti ji hočemo prizadejati karkoli neljubega. Ako bi se v Franciji in Nemčiji vršili danes glasovanji o tem, ali naj se obe državi povežeta v istem miroljubnem stremljenju in proti sleherni vojni, bi bil izid takega glasovanja gotovo pozitiven. Preteklost nam ne vsiljuje nobene druge odločitve kakor mir.« Olimpiada bo na Finskem Helsinki, 19. jul. w. Državni svet je na svoji izredni seji sklenil z zahvalo sprejeti nalog mednarodnega olimpijskega odbora, da izvede prihodnjo olimpiado v Helsinkih. Iz državne službe Beogrid, 19. jul. p. Napredovali so a» zdravstvene višje svetnike v 4. pol. skupino 1. stopnje dr. Ivam Jurečko v Mariboru, v 4. pol. skupini 2. stopnje dr. Božidar Kisel v Novem mestu, dr. Vladimir Vrečko, dr. Ludvik Haring v Ptuju, za zdravstvenega svetnika v 5. poL skupini pa dr. Božidar Fajdiga v Kranju. — Za tehničnega višjega pristava pri inšpekciji dela na Cetinju je napredoval inž. Josip Kankelj. — V železniški službi 'so napredovali Peter Modek ▼ Novi GradiŠki za pomožnega nadzornika proge v 10. pol. skupini, Ciril MičuHnič ▼ Planini pri Rakeku za pomožnega prometnika v 10. položajni skupini in Alojzij Gkv lob v Ljubljani za pomožnega telegrafista v 10. položajni skupini 2. periodičnega po-viška plače. Premeščen je na lastno prošnjo prometni uradnik Alfonz Canjko iz Suboice h generalni direkciji v Beograd, po službeni potrebi pa je premeščen oficijal Radoš De-Iič iz generalne direkcije v Ljubljano. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročflo. Prevladuje oblačno vreme z dežjem sredi države. Delno oblačno je v primorskih krajih in ▼ severozahodnem delu države. Toplota pada. Najnižja na Sušaku 9, najvišja v Splita 34 C. Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno vreme bo po vsej državi. Ponekod se bo za kratek čas zvedrilo. Možne nevihte in nalivi. Toplota se ne bo mnogo spremenila. Zagrebška: Oblačno, temperatura se ne bo spremenila. Dunajska: Nobene bistvene spremembe sedanjega vremena. »JUTRO« št 166 3 ■ Sreda, 20. VIL 1SS5. , , , , „-- Naši kraji in Ifudfe Yeliko zanimanje in vnete priprave za prvo mednarodno tekmo letalskih modelov Ljubljana, 19. julija Priprave za I. mednarodno tekmo letečih modelov, ki se bo pričela v soboto na ljubljanskem aerodromu, so v najživahnej-šern teku. Od vseh strani se zgrinjajo mladi tekmovalci s svojimi miniaturnimi modeli, da pokažejo naši javnosti in svetu, koliko uspeha je doslej rodila njihova vnema m ljubezen do gradnje in konstrukcije letal. Doslej so prispele ekipe oblastnih odborov Aerokluba iz Skoplja, Niša, Zagreba, Cetinja in Zemuna, okrog 50 srednješolcev in visokošolcev po številu. Tek-novalci so se z voditelji skupm nastanili v Akademskem kolegiju, a preden so se utegnili od-počiti po dolgotrajni vožnji, so skrbno začeli pregledovati modele, da bo vse v najlepšem redu, ko se tekma začne. Dopoldne so si mladi gostje ogledali aerodrom, popoldne so si prihranili za ogled Ljubljane in njenih znamenitosti. Trdno so pa hkratu c-dločeni, da ne opuste dragocene prilike in se seznanijo tud'" z lepotami naše pokrajine, ki uživa v državi in v svetu velik sloves. Na aerodromu so zgradili posebne shram- be za letala, ki bodo nastopila na tekmi. I Vsak graditelj letečega modela je pred tekmo razumljivo v še bolj napeti skrbi za svoje letalo kakor dirkač za svojega konja pred nastopom, saj je model stvaritev njegovih rok in duha. Naglo obenem dekori-rajo letališče, ki ga bodo v dnevih tekme krasile zastave vseh na prireditvi zastopanih držav. Za jutri se pričakuje prihod vseh inozemskih ekip. Prvi dan bivanja inozemskih gostov v Ljubljani bo posvečen medsebojnemu spoznavanju in skupnemu ogledu me-sta. V četrtek in petek bodo tekmovalci | pripravili modele. V soboto in nedeljo bodo tekme v letenju, v ponedeljek pa bo svečana razdelitev nagrad zaključila program. Poleg dragocenega pokala, ki ga je Nj. Vel. kralj Peter n. naklonil zmagovalcu, bo podeljenih še več drugih zanimanja in borbe vrednih nagrad. Razen darila ministra vojske in mornarice je vzbudila največ pozornosti nagrada mestne občine ljubljanske v podobi umetniško izdelanega zmaja, simbola našega staroznanega mesta. nih pasem. Podal je planšarjem več praktičnih nasvetov za racionalno izkoriščanje planin in povdarjal važnost selekcije. Zborovanje je pozdravil tudi sreski načelnik g. dr. Maraž iz Kamnika. Planšarji so si ogledali vzorno urejene banovinske pašnike, po katerih se letos pase nad 100 glav mlade plemenske živine, ki v ugodnih razmerah in pod dobrim nadzorstvom krasno uspeva. Proti poldnevu je prihrumela nad Menino strašna nevihta z nalivom in točo, ki sicer ni napravila nobene škode, vendar pa so bili zboro vaici prisiljeni, da vedri jo nad 2 uri v prostornem planinskem poslopju. Kljub tej nepriliki pa ©o številni gostje zadovoljni zapustili Menino in proti večeru pohiteli v dolino. Strela ubija •• Med česanjem je 16 letno deklico zajela smrt — Poguba matere Šestih otrok Proferirne naš narodni slog Ljubljana, 19. julija. Narodni slog in šolska poslopja so si pri nas še vsaksebi kakor nebesa in pe-keL Sicer beremo v dnevnikih leto za letom: V naši vasi smo debili novo, prav Mte», arhitektonsko izoblikovano šolsko stavbo. Pri tem se slavijo vsi, ki so o stavbi kakorkoli odločali, največja slava pa se poje seveda inženjerjem jn arhitek- in suvereno brez vsakega višjega nadzorstva. Vse drugače pa je, če hočeš privatni človek napraviti karkoli novega. Ista oblastva ti bodo razvijala naravnost neverjetno skrb, da se z novo stavbo prilagodiš svoji okolici. Predložene načrte ti bodo vedno znova vračali, češ da stvar še vedno ne kaže narodnega sloga. Kdaj bo vendar že konec tega sistema, ki nemar- tem, čeS da so nad vse posrečeno naredili potrebne načrte, H, dragi bralec, pa samo pojdi v tisto posrečeno« vas, oglej si tip tamkajšnje kmečke hiše, pa se boš za glavo prijel in se izpraševal, v čem tiči ličnost in v čem posrečenost teh šol, ki so prave betonske škatle in stoje nerbino, kakor če bi privedel slona v čredo ovac. Takšni kozli, kakor je za primer tu na sliki prikazana šola na Gorjušah, so dovoljeni seveda le našim oblastvom, kadar zidajo, oziroma grade, kakor se radi neslo v ensko izražajo, po svoji glavi no pljuje po lepi naši domovini in goji s svojimi stavbami omalovaževanje in zaničevanje vsega domačnega? Ni čudno, da Ob vsem tem tujci ne morejo dobiti do nas nikakšnega spoštovanja. Gospodje strokovnjaki, če si svojega arhitektonskega okusa na domačih podlagah še niste bili zmožni pridobiti, pojdite v šolo vsaj v Prekmurje in preštudirajte šolska poslopja, ki so nam jih zapustili, bogu bodi po-toženo, — nekdanji tuji gospodarji. Probudaš. Miklove Zale let Letos poteče 460 let od takrat, ko ie v Rožu na Koroškem slovensko kmečko de- j kle na najlepši dan svojega življenja, na j dan svoje poroke doživelo veliko življenj- j sko tragedijo, ki je dala povod raznim z-go- j dovinarjem in pisateljem za razglabljanje naše zgodovine, folklore narodne pesmi, socialnih in upravno-demokratičnih razmer, šeg in navad koroških Slovencev NTa Petrovo in Pavlovo 'eta 1478. se je odigrala v rodbini Serajnikovih in Mikiovih tragedija, ki je končala nekaj dni na to, dne 22. julija 1478 z splošno žalostjo vsega koroškega ljudstva, ko so Turki udarili pri Trbižu na 3000 oboroženih kmetov, jih do peščice 400 mož pobili in odgnali v ujetništvo ter z ognjem in mečem poplavili Koroško. V narodni pesmi in pripovedki je junaštvo slovenske žene iz te dobe oličeno v »Miklovi Zali«. Točno na obletnico te narodne nesreče, ki je pred 460. leti zadela naše koroško kmečko ljudstvo in ko se je v Rušah ob turškem zidu, vzgrajenem od Drnve nravo-kotno v osrčje pohorskih gozdov, razbil močni turški oddelek, ki je od Maribora ob Dravi hotel vdreti na K.->ruoŠko, vpri-zarja ruško sokolsko gledališče »Miklovo Zalo«, v nedeljo 24. t. m. ob 15. V idiličnem kotičku, neposredno ob vasi na vznožju Pohorja, kjer so pred 460 leti gazila turška konjska kopita so si ruški Sokoli ustvarili kulturni kotiček za letne gledališke predstave, ki ga moremo takega iskati daleč na okrog. Vprizoritev »Miklove Zale« v proslavo 20-letnice Jugoslavije v Rušah bo svojevrsten kulturni dogodek, ki zasluži da mu prisostvuje vsakdo, kdor le utegne Nedelja 24. t. m. bo narodni praznik za Rušane, ki bo dosegel vrhunec v uprizoritvi »Miklove Zale«! vikia gasilska četa Trbovlje-trg z naraščajem je izkazala poslednjo čast svojemu mrtvemu članu, njim so se pridružila odposlanstva gasilskih čet Trbovljc-rudnik, òv. Katarina, Hrastnik, Dol in Laško, vsi z zastavami. Rudnik je zastopal obratovod-ja inž. Železnik z uradniki in poduradniki obrata Terezija, župana pa podžupan g. Robert Plavšak. Pogreba se je udeležil tudi narodni poslanec g. Pleskovič. Združena pevska zbora »Zvon« in »Zarja«, kjer se je pokojni več let udejstvoval kot izvrsten pevec, sta pred hišo žalosti zapela turobno Prelovčevo »Človek glej«, nakar je nepregledno dolgi sprevod cb zvokih žalostink delavske godbe kreni) proti pokopališču. Številne belo oblečene rudarske deklice so se v sprevod uvrstile s šopki in cvetjem, za k.-sto so nosili lepe vence, ki so jih poklonili rudnik, gasilci ter mnogi prijatelji in znanci. Nešteta množica se je zgrnila okrog odprtega groba že pred prihodom sprevoda. Ko so krsto položib v zemljo ter sta se gg. duh svetnik Gašparič in starešina gasilske župe Laško g. Guček poslovila od mrtvega Slavka s prisrčnimi govori, je od globokega sočutja zarosilo marsikatero oko. Sedem gasilskih praporov se je ob tuž-nem zvoku gasilske trube nagnilo trikrat nad krsto Pevci »Zarje« in »Zvona« so pretresljivo zadnjikrat zapeli svojemu Slavčku, godba je odigrala žalo9tinko — in spet je padla sveža gruda na prerano umrlega mladega rudarja, da ga zakrije v poslednjem večnem snu. Plan&irski praznik Veličasten pogreb žrtve rudnika Trbovlje. 19 julija Zadnja pot mladega delavca Brinarja. ta- i ko t-agično preminilega pri izvrševanju težkega rudarskega poklica, se je danes po poldne razvila v veličasten pogrebni spre- j vod. dokaz velikih simpatij, ki jih je no-kojni užival nedeljeno med najširšimi krogi trboveljskega prebivalstva Trbovlje, ki j so sicer navajene na dostoianstvenost delavskih pogrebov, že dolgo niso videle korakati za krsto tolike množice. Tisoči in tisoči rudarjev z ženami in de-co so se zbrali pred hišo žalosti. Podnošte- JÄ Tuhinj, 19. julija. Na Menim i bilo v nedeljo rekordno število -ostov. Iz gornjegTaiske in kamniške strani je prihitelo nad 600 planšar-jev in tv -istov. ki so zasedli zelene trate okrosr planinskega doma, pred katerim je bil postavlj'n z zelenjem okrašeni oltar. Ob 10 je bila maša. ki jo je daroval motniški župrdk g. Rovtar, pevci pa so ubrano peli cerkvene pesmi. Zatem je bilo planfa^gko zborovanje .ki ga ie otvoril =stom 'n zboroma Vem 'Ranovirsk5 šum»rki svet n'k e\ i1"»* Rnvtfr ie im*? nptr 1*>t) r n oo^P^I' r>ipr,for?tvfl 7,n n»ŠP r»lnnirtske kraie ir1 ▼wv*»1'"'! nnT.o^ovpiip r>abi preoblačila za k maši. V sobi ie bil tudi 8-letni sorodnik Stanko. Zunaj ee ie po malem oblačilo in zdajci je močno zasrmelo. Mati Žunkovjčeva je začutila, kakor bj io nekdo s toplo vodo polil po nogi. V slutnji, da je nekje v bližini udarila strela, se : -v Vaša koža je vedno tako lepa, gladka in brez poškodb!" ; .....^.■v^^gBB v . -ivvV»'. ' v mifüM uviii ^ i/ V/o!c i« ff a- v za katero -vitìa^tIfeJ; da me polepša/" ; ; "é '■:■•.' r " ^ > V ■ . V '-i- it Z* vse iene tlflhii Ivan Hcli Mladi, nadarjeni književnik, čigar prvenec, travestija Jurčičevega »Desetega brata« je pravkar izšla in vzbudila v naši javnosti kot edinstvena knjiga te vrste veliko zanimanje in priznanje. Knjiga o kateri smo v včerajšnjem Kulturnem pregledu obširneje poročali, je izšla v samozaložbi in se dobi v vseh knjigarnah ter pri avtorju (Ivan Rob,-Ljubljana, Univerza). Redčenje postrvi v naših rekah Večkrat sem se jezil nad ribiči, ki so pripovedovali o najrazličnejših postrvih. Dočim so poznali prirodoslovci le potočno postrv (truta fario) in še nekatere druge postrvje vrste, kakor šareno postrv, južno ali soško postrv in jezerski postrvi, so ribiči pisali o zlati, srebrni, gorski, rečni in jezerski postrvi. Najbolj neprimerno se mi je zdelo imenovanje rečne postrvi. Zlate postrvi sem videl nekoč na gospodarsko ribiški razstavi v Gradcu in sicer zlate danske postrvi. Izgledale so kakor velike zlate ribice, ki jih poznamo iz akvarijev. Toda bi- la ni nič drugega kakor navadna postrv rdečezlate barve. Bile so posute tudi z rdečimi in drobnimi črnimi pikicami. Srebri-kaste postrvi so bile pred leti v Savi. Imele so nekoliko debelejše luske in le to je povzročalo srebrni lesk. Jezersko postrv, ki tudi ni bila nič drugega kakor hitro rastoča navadna postrv, ki živi v jezerih in prihaja na drst v potoke, ki se izlivajo v jezera, sem videl prvič v letih 1909 in 1910 v Milstadskem jezeru na Koroškem. Jezersko postrv, ki se mi je pa zdela nekoliko drugačna kakor one na Koroškem, sem videl kasneje v Bohinju blizu hotela Zlato-roga. Uvidel sem, da to ni nič drugega kakor navadna postrv, ki je v potokih počasi rastoča in doseže v gorskih potočkih v štirih do petih letih morda težo 15 do 20 dkg, dočim njena sestra, ki živi v jezeru, tehta toliko stara morda 1 kg, ali še celo več. Tako hitro rastočo postrv sem ujel tudi v majhnem potočku Račni na Dolenjskem, ki se izliva v podzemeljsko jamo in se nato menda izliva v Krko. Ker sem se že dolgo zanimal tudi za gospodarsko plat rib!štva, sem bil mnenja, da bi bilo zelo pametno vzeti ikre teh hitro rastočih rib. izvaliti iz njih ribice in jih nasaditi po vseh naših potokih. Toda zkuš-nja drugače nauči človeka, kakor si je bil stvar zasnoval v sivi teoriji. Istega mnenja kakor jaz so bili tudi drugi ribogojtd. Treba je vzgojiti kolikor mogoče hitro ra- stočo postrv, ki bo koristna z gospodarsko-ribiškega stališča in interesantna za športne ribiče, čim večja je riba, tem večji je njen odpor pri lovljenju. Ljudje so obračali, obrnila pa je priroda. Prirodni zakoni so nespremenljivi. V ribogojnicah so vzgojili na stotisoče postrvic iz iker, pridobljenih od velikih postrvi, ki so jih bili v to svrho vlovili ob Bohinjskem jezeru in pa v Savi Bohinjki. Le te ribice so oddali menda po vsej Sloveniji. Kar pa so se bile kljub vestnemu vlaganju vedno bolj in bolj slišale pritožbe, da je v naših vodah od leta do leta manj rib. Kaj je povod temu? Povod temu je industrija, ki si pač misli, da je nad vse in se ne drži, vsaj do danes ne, nobenih zakonov. ki se nanašajo na onesnaženje vode. Toda zakaj se redčijo ribe tudi v malih gorskih potokih, kjer je voda prav tako čista in nepokvarjena kakor pred 100 leti, je drugo vprašanje. Po precej dolgem opazovanju in razmišljanju mj je postalo jasno tudi to. V ribjih vzgajališčih so pričeli vzga jati hitro rastočo postrv in sicer iz iker, pridobljenih od velikih postrvi, ujetih v jezeru in reki. Kdor točno opazuje prirodo, spozna, kako važna je v prirodi podedljivost in to ne toliko na zunanjo obliko, kakor na lastnosti raznih bitij. Postavil sem si bil vprašanje: Zakaj zrase jo postrvi hitreje v Bohinjki in v jezeru, kakor v manjših potokih? Ker imajo več hrane. Toda kakšna je hrana mladih ribic? Za to sem dobil pojasnilo v svojem ribniku, kjer sem imel zarod izležen iz iker, ujetih v Savi bohinjki. 2e ko so bile čisto majhne dolge 1.5 cm, so se pričele žreti med seboj. Jasno mi je postalo, da take postrvice dorasto hitreje, kakor njene sestrice, ki uživajo drobne krustaceje. Postavil sem si drugo vprašanje: Zakaj pa so prav te postrvice bolj požrešne, kakor one iz potočkov? Ker so le te potomke velikih, hitro rastočih postrvi. Tretje vprašanja: KaMtop je bilo življenje hitro rastočih in onih, ki rase jo le počasi? Vzemimo za primer dve postrvi istega rodu, recimo pred tisoč leti: zleženi sta. bili nekje v majhnem potočku, ki se izliva v Savo. Prva je živela v planinski vodici, kjer je bilo polno krustacej in nobene druge ribe, kakor samo postrvi. Leta ni nikoli prišla do ribje pečenke. V mladosti se je hranila s krustacejami in musicami, kasneje pa je iedla tudi gliste in slično golazen. Njeno sestrico je odnesla povodenj v Savo. Ostala je v malem zaton-ku, kjer je bilo poleg nje na stotine, kakor šivanke drobnih mladih podustij, mren, pi-sančkov in klenov. Kdo bi se ne poslužil te prilike in si napolnil želodček s takimi dobrinami? Ko je postala postrvica večja, so prišle na vrsto večje ribe in tako je mlada roparica pač hitreje rasla kakor njena rodna sestrica v idealnem, romantičnem gorskem potočku, ki ni poznala drugih rib, kakor svoje sestrice-postrvice. Obe ti postrvi sta imeli potomstvo. Kako se je razvijalo eno, kako drugo? Od česa so živele ene, od česa druge? Nu, in sedaj čez tisoč let prenesejo zarod onih postrvi, ki podeduje od rodu do rodu iste lastnosti, ki so postale tisoč let utrjene v rodu, zopet nazaj v pradomovino, v gorski potoček. Kako bo uspeval? Ne rečem, da bo zameta val krustaceje in ličinke muh, toda poleg tega bodo mlade, velemestne frajlice hotele še nekaj drugega. Pečenko! Pričele bodo napadati sestrice in čim večje bodo. tem večje bodo zahteve. Ker v gorskem potočku ni tisočerega zaroda drugih rib, jim le ta ne ugaja. Kaj sedaj? Na pot, v ugodnejše kraje. Ko so uničile še tisti zarod, ki je bil preje v potoku, gredo po vodi navzdol, dokler ne priromajo v reko. Ker je pa tudi Sava sedaj prazna, ni znano, kam jo mahnejo, ali doli, kjer so razmere zaradi kemikalij vedno slabše, ali po vodi gori, dokler ne dosežejo svoje domovine Save bohinjke. S tem si misli, da je zadostno pojasnjeno: zakaj so prazni tudi naši gorski potoki, ki de niso onečaščeni s kemikalijami. Poleg veliko vlogo tu. Opatija - Gledališče na prostem - Abbazia IV. operetni festival od 3. do 15. avgusta »SI« od Petra Mascagnija, dirigira komponist sam, »ROXY« od Pavla Abrahama, dirigira komponist sam, »CIGAN BARON« od Straussa. Sodelujejo slavni umetniki italijanskega liričnega gledališča in mednarodne Male opere. Slavnosti — S v e t o v n o s t — Vsi sporti fornace vesti • Proslava 201etnice Jugoslavije v Mariboru. Dovoljena je četrtinska vožnja vsem udeležencem proslave 201etnice Jugoslavije v Mariboru: jubilejne razstave in narodnega tabora, četrtinska vožnja velja od 12. do vključno 16. avgusta. Vsi, ki se hočejo posi užiti četrtinske vožnje na vlaku, naj se prijavijo pri krajevnih občinskih odborih ali pri svojih organizacijah, ki zbirajo prijave udeležencev. Zato prosimo naj se posamezniki ne prijavijo glavnemu odboru v Mariboru. Vse občine v dravski banovini prejmejo točna navodila za četrtinsko vožnjo. * Dvana jsti državni kongres esperanti -stov bo prihodnje leto v Karlovcu. Društvo esparantistov v Karlovcu ima vedno večje uspehe in v priznanje tega uspešnega dela je zveza esperantskih organizacij poverila društvu v Karlovcu, naj ono organizira dvanajsti kongres vseh jugoslovenskih esperan-tistov. Ta kongres bo prihodnje leto o bin-koštnih praznikih v Karlovcu. Esperantisti v Karlovcu so si že izvolili odbor, ki bo vodil priprave za kongres. Pokrovitelj kongresa bo karlovški župan dr. Grahe. Organizacija esperantistov v Karlovcu se je v zadnjih letih razširila tudi po vaseh širše okolice. V njej delujejo v najlepši vzajemnosti predstavniki vseh slojev. Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. Ogl. reg. S. br. 15. 485-35 * Obisk britanskega sredozemskega brodovja. Program napovedanega obiska angleškega sredozemskega brodovja je že določen. Letos bo naša pristanišča obiskala vsa angleška sredozemska mornarica, ki bo ostala mesec dni v naših pristaniščih od Raba in Crikvenice do Boke Kotorske. Prve edinice bodo priplule v šibenik in Split 22. t. m. V petek bosta prispela dva velika broda v Split, kjer bodo prirejene razne svečanosti. V Splitu bo stacioniran največji brod angleških vojnih edinic in tudi sam poveljnik sredozemskega brodovja. Split bo pripravil angleški mornarici lep sprejem. SOKOL POLJE vabi na svoj letni v nedeljo 24» t. m, * Podružnica Slovenskega planinskega društva v Gorjah pri Bledu priredi v nedeljo 24. t. m. običajni skupni izlet vseh društev v Vrata-Aljažev dom, kjer bo ob 11. dopoldne sv. masa za izletnike. Vabljeni člani itn občani! Odkod s postajališča Podho-ma ob 7. zjutraj. Povratek poljuben. Zahtevajte spored izletov k opernim predstavam v Trstu v vseh biljetarnah Putnjka. * Iz Karlovih varov smo prejeli službeno obvestilo, de se je med tem število kopaliških gostov povišalo. Trenutno je okrog fiOOO gostov, med njimi maharadža Sada Shivroy Jiwaji Rao Povar z ženo in hčerko, jugoslov. minister dr. D. Cvetkovič, bivši minister Jovanovjč i. dr. * Maturanti goriškega učiteljišča iz leta 1913. praznujejo 251etnico mature 6. avgusta v Celju. Zberejo 6e pred kolodvorom po prihodu prvih jutranjih vlakov. Ob 10. bo v kapucinski oerkvj maša zadušnica za pokojne tovariše in profesorje. Vabljene so tudi maturantinje tega letnika. * Jadralna sekcija oblastnega odbora Ae-rokluba v Ljubljani obvešča, da v šolo za jadralno letenje na Blokah ne bo nihče sprejet, dokler se ne javi v pisarni Aero-kluba. Ljubljana, Gledališka ulica 10. pritličje, kjer dobi vse informacije in odobre-nie. Uradne ure vsakodnevno razen ob nedeljah in praznikih od 14.30 do 15.30. Interesenti lahko dostavijo prošnje tudi pismeno na naslov Aerokluba Ljubljana, poštni predal 355. Od 28. 7. do 15.8. 11 izletov v Trst k opernjm predstavam. Sporedi in prijave v vseh biljetarnah Putnika. * Prednost motornih vlakov. Na ozkotirni železniški progi Beograd—Sarajevo—Du brovnik uvedeni motorni vlaki so skrajšali vožnjo od 24 na 16 ur in pol. Maksimalna hitrost vlaka je 60 km na uro. Na gotovih relacijah proge Beograd—Sarajevo pa so dosegli celo 70 km na uro. Vsa kompozicija na progi Beograd—Dubrovnik porabi okrog 900 gramov nafte in 10 gramov olja na kilometer. Vrednost kurjave in mazila za eno kompozicijo od Beograda do Dubrovnika znaša toliko, kolikor stanejo štiri vozovnice II. razreda. Teža vlaka praznega in pripravljenega za vožnjo znaša 62 ton, s potniki in prtljago pa do 80 ton. Na turah, pri kolesarjenja, na motorja - Grego-ričev „B0E0SAH'. Zahtevajte breaplaoen vaoree v Drogeriji Gregoriö, Ljubljana, Prešernova al. 5. * Tobačni institut v Prilepu. Lani v novembru so v Prilepu položili temeljni kamen važne gospodarske ustanove naše mo-nopolske uprave, moderno urejenega tobačnega instituta. V velikem poslopju, ki bo kmalu dozidano, bodo nameščeni propagan-distični in selekcijski oddelki, potem razni oddelki za tehnološka in kemična raziska-vanja ter velik muzej, ki bo nazorno kazal ves razvoj pridobivanja in izkoriščanja tobaka. V tobačnem institutu v Prilepu bodo raziskovali in razvrščali vrste tobačnega pridelka iz vse države. Stavba tobačnega instituta stoji na takozvanem Gladnem polju 4 km od Prilepa ob cesti, ki vodi v Ki-čevo. Poleg instituta gradijo več stanovanjskih hiš za uslužbence instituta. Institut bo popolnoma urejen že letos. Sčasoma bo postal središče nove lepe kolonije. i MOTOCIXLI • MOTORIMPORT ^ j LJUBLJANA V ! MIKLOŠIČEVA 30 -y. ? * Zveza za tujski promet naproša izdajatelje prospektov in drugih tujskoprometnih edicij, da zalagajo z njimi »Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Split, ki je otvoril informacijski oddelek. * Izlet k otvoritvi kopališča v Slovenjem Gradcu priredi Zveza za tujski promet v nedeljo 24. t. m. Informacije in prijave v vseh biljetarnah »Putnika«. KINO UNION Tel. 22-21 Predstave ob 19.15 in 21.15 uri. LIL DAGOVER IN KARL L. DIEHL v napeti drami iz burnih preteklih dni * Razvoj Maribora. Maribor je edino naše mesto, ki ee po osvobojeoju še ni povečalo na račun inkorporacije okolice. Povečanje števiia prebivalstva v teh 20 letih ie povzročil le naravni prirastek in pritok novih naseljencev. To povečanje znaša okoli 10.000 duš, kar v primeri s povečanjem drugih večjih mest naše kraljevine gotovo ni veliko, a upoštevati moramo, da se je tembolj razvila neposredna okolica, ki dejansko že davno ni nič več drugega kakor mariborsko predmestje. Ta okolica je narasla prav tako za okoli 10.000 prebivalcev in skupaj z njo šteje sedaj Maribor nad 55.000 duš. Mnogo večje kakor številčne so pa spremembe, ki so nastale v povojnem Mariboru na področiu gospodarske in socialne strukture. Prejšnji značaj mesta se je docela umaknil novemu razvoju, ki je dobil najvidnejši poudarek v industrializaciji. Toda tudi industrija se je docela preorientirala. Dočim je pred osvobojen K m prednjačila usnjarska, lesna, mlinska, nivo-varniška in sorodna industrija, prednjači sedaj tekstilna, kovinska in kemična. Prejšnje vodilne industrije so večinoma shirale ali pa celo popolnoma izginile. Kako močno je ta razvoj vplival na preobrazbo in razvoj mesta, bodo pokazale najlepše letošnje razstave VII. Mariborskega tedna od 6. do 15. avgusta. VZTRAJNI * Huda avtomobilska nesreča v Loškem potoku. V ponedeljek zvečer so ljubljanski meetnj reševalci prepeljali iz Loškega potoka v ljubljansko bolnico tri ranjence, ki so postali žrtve hude avtomobilske nesreče. Šofer neke prevozniške tvrdke Urban Hro-vat iz Kočevja je okrog 13.30 odpeljal iz Loškega potoka na tovornem avtomobilu okrog 1000 kg desk in zabojev. Ž njim sta bila v vozu še delavca Rihard Grünseis in Anton Poje iz Drage. Na strnem klancu prj Retjah je na lepem počila pnevmatika na sprednjem kolesu, da je avto vrglo r.a rob ceste, nakar je 6 tovorom in s potniki vred zgrmel kakšnih 30 metrov globoko. Ljudje, ki so prihiteli na pomoč, so izood težkesa bremena potegnili vse tri nevarno ranjene, in brzojavno poklicali reševalce iz Ljubljane, da so jih prepeljali na kirurški oddelek. Hrovatu je odtrgalo desno nogo pod kolenom, Pojetu desno roko, Grünseis pa ima zlomljenih več reber. h LiuMjaiie u_ Razstava Inkiostri-Loboda do 31. t. m. Včeraj smo poročali o nenavadnem razburljivem dogodku v Jakopičevem paviljonu. Zdaj ie zadeva s slikami akad. slikarja Dalmatika Inkiostrija urejena tako, da se je vsa niegova kolekcija vrnila na razstavo. Tako se bo razstava od danes do vštevši 31. t. m. nadaljevala v polnem obsegu in se občinstvo vabj k čim številnejšemu obisku. STROJNO PODJETJE ING. BORŠTNAR iprt A m mg. a Ljubljana - Šiška L ilLi» 4? v" Sv. Jerneja c. 18. stroji — žel. konstrukcije — popravila. u— Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica priredi danes ob 16. praktično razkazovanje poletnega obrezovanja pritlikavega sadnega drevja po Lorettijevem načinu na vrtu g. inž. Rueha, Mirje št. 23. Razkazovanje vodi g. nadzornik Josip Stre-kelj. člani in gostje so vabljeni. Od 28.7 do 15.8. operne predstave v Trstu. Informacije in prijave v vseh biljetarnah Putnika. u— Masa zadušuica za gospo Tereziuo Jenkovo bo v fiančiškanski cerkvi 21. t. m. ob 7. zjutraj. VSAKA GOSPODINJA SE BOJI SELITVE Ves strah je nepotreben, če Vam selitev izvrše strokovnjaki, ki jih ima tvrdka Špedicija TÜRK, Ljubljana MASARYKOVA 9 TELEFON 21-57 Tudi premog Vam hitro in za mal denar pripelje na dom. u— Uprava »Slovenske scene mladih« sporoča, da se g. Ivan Mrak ni razš>l z imenovano skupino, temveč je bil iz nje izključen. Celja U— Izlet t avtobusom v Logarsko dolino dne 7 avgusta organizma udruženje žeL uradnikov v Ljubljani. Odhod iz Ljubljane ob 5. uri. povratek ob 22. un. V Logarski dolini po želji izletnikov izleti na Okreselj ali Kamniško sedlo. Kosilo v Logarski dolini ali v koč; na Okrešlju ali Kamniškem sedlu. Izleta se lahko udeleži vsakdo ter stane avtobusna vožnja tja in nazai in prehrana za osebo 70 din. Prijave se sprejemajo v trgovini Tičar, Selenburgova ulica alj v pisarni udruženja v hotelu Metropol do najkasneje 1 avgusta. Udeležite se tega edinstvenega izleta v središče naše prirodne krasote. n_ Dve nesreči pri delu. V kurilnici na goren;©kem kolodvoru je včeraj popoldne 31-letnemu ključavničarju Karlu Hrovatinu iz Borovnice padel na nogo velik. 50 kg težak kos železa, da so ea morali reševalci pripeljati na kirurški oddelek. Prav tako ie moral v bolnico 19-letni delavec Maks Pogačnik, po rodu iz Ovšiš na Gorenjskem, ki se je pri asfaltiranju nevarno opekel Iz e— Drobnopis s članki iz jugoslovenske zgodovine, ki ga je ob dvajsetletnici izzo-tovil brezposelni tovarniški kovač Rudolf Kovač iz Celja, vzbuja povsod veliko pozor-nost. V Celju si ie ogledalo drobnopis okrog 4.000. v Ljubljani blizu 20.000, v Litiji pa 600 do 800 oseb. Včeraj je razstavil' svoje delo v Kraniu, sedaj to še obiskal Tržič in Jesenice, nato pa ee bo vrnil v Ce-lj<*. Rudolf Kovač nas je naprosil, da bi sporočili njegovo iskreno zahvalo vsem. ki so ga kakorkoli podprli in mu izkazali svojo naklonjenost. Izjavil ie da pripravlja za Ljubljano novo. še večjo senzacijo. e— Javna mestna knjižnica v- Celju zopet, redno poslu ie. e— Regulacija Voglajne. Mestna občina celjska razpisu ie nabavo okrog 120 kubičnih metrov kamenja lomljenca za tlakova-n'e levega brega Voglajne od železniškega mostu do bivše tovarne kisa v Zavodni. Ponudbe ie treba vložiti do vštetega 25. t. m. do 11. dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva. e— Napad na sejmu. Na sejmu v Velenju je nekj moški v ponedeljek v prepiru napadel 32-letnega posestnikovega 6ina Franca Pretnarja iz Braslovč, ga udaril s kamnom po glavi in ga hudo poškodoval Pretnarja so oddali v celjsko bolnišnico. e— Usoden padec s skednja* V nedeljo je padel 50-letnj posestnik Egidij Praprot-nik iz Bukovelj pri Konjicah s skednja in obležal na zemlji s težko poškodbo na glavi. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. KINO UNION prikazuje velik francoski šlager po romanu od Gilberta »AVTJATI«. e— K smrtni nesreči, kj se je zgodila v ponedeljek tik pred poldnem pri rušenju hiše v Gosposki ulici štev. 10 m katere žrtev je postal 31-letni zidar Ivan Ribežl iz Lokrovca, smo še izvedeli, da je mestno poglavarstvo prepovedalo nadaljnje rušenje hiše, dokler ne bodo sosedni zidovi primerno zavarovani. Tik pred nesrečo je neki zidar. ki je opazil razpoko v požarnem zidu na Weissovj hiši, zaklical pokojnemu Ki-bežlu nai beži, vendar pa se Ribežl ni zmenil za opozorilo in je dejal, da ie že navajen takega dela Nekaj trenutkov pozneje je prišlo do katastrofe. V Ribežlovi bližini je takrat delal tesar Krajnc. Njega je zidovje k sreči samo oplazilo ln ga lahko poškodovalo po ustih in nošah. Iz Maribora a— Svojevrsten dogodek se je pripetil pri Sv. Petru pri Mariboru, kjer so trije moški ponoči vlomili v stanovanje 37-let-ne-ga posestnikovega 9ina Mihaela Špringerja. S sekiro so navalili na vrata in pričeli z vso silo tolči po njih. Springer je sicer tiščal vrata od notranje strani. Ko pa so napadalci presekali vrata, 60 navalili na Špringerja in ga prjčeli obdelovati s pestmi, da se ie ves v krvi in s težkimi poškodbami po glavi in rokah zgrudil na tla im so ga morali pripeljati v tukaišnjo bolnišnico. Ozadje napada je menda zaradi tega, ker bo Springer dobil ženino posestvo._ PERILO. kravate, ugodno pri JAKOB LAH, MARIBOR a— Na hlevskem oknu obešenega so našli v Ribnici na Pohorju 14-letnega Franca Potočnika. Vzroki samomora niso znani. «»— Tretji pajdaš slovenjegoriške razbojniške tolpe ujet. šen t barbarski m orožtnikom se je posrečilo ujeti po dolgem času zadrne-ga člana roparske tolpe, ki je izvršila znano razbojništvo nad Mulečevo rodbino v Zi-mici, o čemer smo svojčas poročali. Orožniki so namreč izvedeli, da se pri Ani Gum-zerjevi iz Jablancev katere mož Friderik i e tudi v zvezi s tem razbojništvom in že tri tedne v preiskovalnem zaporu, nahaja sumljiv moški, ki se vedno skriva v hlevu-Orožniki so hišo obkolili ter zajeli Jožefa Mavriča. Tako je padel v roke pravice zadnji in glavni razbojnik. Mavric i e znan razbojnik. saj je zaradi sličnih dejani presedel že osem let robije. Komaj ie bil izpuščen Jz kaznilnice, že je nekaj dni zatem izvršil novo razbojništvo. Orožnik: so ga odpremi-li v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. a— Avto v avto. Na znanem ostrem ovinku v Oseku sta z vso silo trčila skupaj avtomobila L. VI. iz Maribora in Antona J. z Jesenic. Karajnbol se je pripetil zaradi preozke ceste in slabega razgleda. V zadnjem trenutku sta š^erja zavrla, vendar že piopozno. Zaradi p: uiega zo^ranja <»e je J. avto celo prevrnil. K sreči karambol ni zahteval človeških žrtev, pač pa trpi J. precej škode zaradi hudo poškodovanega avtomobila. Iz Hrastnika h_ Tatvine. Pred letom ie nekdo ukradel sodavičariu g. Viktorju Dranarju na Br-nici 300 glavic od sifonskjh steklenic, avto-magnet in več delov od avtomobila. Naši orožniki so prišli tatovom letos na sled. Bila sta to dva brezposelna z Brnice, ki tatvino priznavata z izgovorom, da s*a to storila zaradi siromašnosti. Glavice sta prodala nekemu trgovcu v Zagrebu, avtomobilska dele pa nekemu mehaničarju v Podkram. Ukradene reči so bile zaplenjene in vrnjene g. Dragarju. Zadeva je prijavljena sodišču v Laškem. — V hrastoiški steklarni so zasačili neko delavko pri tatvini steklenih predmetov. Seveda je bila na licu mesta odpuščena iz službe in prijavljena sodišču v Laškem. Čudno se nam zdi. da se še vedno pojavljajo taki primeri, ko ie bilo zaradi tatvin že več mladih delavcev in delavk od. puščenih in vrženih v brezposelnost. BRASLOVČE. V poročilo o šahovski tekmi se je vrinila pomota. Pri revanžni tekmi Vransko — Braslovče so zmagali Braslov-čani v razmerju 8Vj:73>4, a ne Vranščani, kakor pravi poročilo. Vlomilski plen išče lastnika Ljubljana, 19. julija Včeraj so imeli organi kriminalnega oddelka srečno roko. Pri nekem starinarju za vodo so aretirali znanega vlomilca S. S., ki je doma. od nekod iz ljubljanske okolice, pa je prišel z nekim tovarišem, da ponudi dobršno zbirko v&eh mogočih dragocenosti v nakup. Medtem ko sta se moža pogajala s ste-rinarierr za ceno, je prišla policija a pajdašu S^S. je vendar uspelo pobegniti. Pri aretiranem vlomilcu pa so našli za celo rrajhno shrambo srebmine in zlatnine: starinske srebrno uro znamke Remontier, nikeljnasto moško uro, moško verižico iz kroma, žensko ovratno verižico z okroglim obeskom, v katerem je vdelan rdeč kamc-nček iz dubleja, srebrno moško verižico, srebrn obesek z zvončkom, zlat ovalni obesek s podobo Matere Božje in z napisom v madžarskem jeziku, srebrno hra-brostno medaljo s sliko poslednjega avstrijskega cesarja Karla in z napisom »Fortitudini« in srebrn vojaški križec s krono, na katerem je označena letnica 1849. in črki F. J., inicialki cesarja Franca Jožefa I. Aretiranec, ki je sicer znan vlomilec, na policiji trmasto odklanja vsak odgovor o tem, kje se je tega pisanega zaklada nabral. a ne mos e biti dvoma, da izvirajo zaplenjeni predmeti iz tatvine. Kdor morda sam pogreša kakšno izmed naštetih dragocenosti ali kdor bi vedel kakršnokoli pojasnilo, je naprošen, da se javi policijski upravi v Ljubljani. Mislite v teh dneh na CMD in darujte za nfen sklad ! di nepravilno vlaganje zaroda, kar je spet važno vprašanje za sebe. Ko sem vse to razmišljal, pa se mi je pojasnilo vprašanje! Ali ni morda vendar le opravičena oznaka rečna postrv? S priro-doslovnega stališča gotovo ne, saj vendar ni med ono, ki živi v potoku, in ono. ki živi v jezeru ali reki, nobene bistvene razlike. Z ribiškega stališča pa moramo delati razliko med potočnimi, jezerskimi in rečnimi postrvmi. Lastnosti, ki so se vkoreninile v oni postrvi, ki prebiva že skozi tisočletja v rekah ali vodah, kjer je poleg nje še mnogo drugih vrst rib, posebno takih, ki se oogato množe, povzročajo hitrejšo rast. Le to pa je spet povod, da niso več primerne za zaploditev v manjših, čistih postrvjih potočkih. Naša bohinjska postrv, ki jo lahko nazi-vamo rečno postrv, pa je tudi precej enotna v obliki in posebno po pikah. Večina bohinjskih postrvi je precej valjaste oblike in gosto posuta s črnimi in intenzivno rdečimi pikami. Trebušne plavuti so močno belo obrobljene, kar navadno ne vidimo na redkejše s pikami posutimi postrvicami iz gorskih potokov. Pod vasjo Mišeče nasproti Brezij na Gorenjskem je bila pred nekaj leti ujeta taka rečna postrv, ki je bila dolga en meter in je tehtala 8 kilogramov. Imela je lepe črne in rdeče pike. Dokaz, da je bila čista, da ni bila križanka med potočno in južno ali soškp postrvijo, ki je tu pa tam najdemo v Savi, posebno na Gorenjskem. Znaki slednje so maroge na hrbtu in tu pa tam zamazanordeče. raztrgane pike. Taki primeri so seveda redkost tudi pri hitro rastoči postrvi. Pa tudi spremembe v barvi postrvi, od česar nazivi: zlata in srebrna postrv, izvirajo bržčas od hrane, kakor tudi od raznih vodnih prilik, črna barva ali svetla, večkrat skoraj bela, ki se pa kaj hitro izpreminja-ta, pa sta odvisni pač le od svetlobe in od barve tal, kjer se postrvi nahajajo. Na svetlih tleh, na belem kamenu so postrvi bele, dočim so one, ki so pod temnimi jezovi v giobočinah, po večini črne. živo barvo pa dobe posebno samci tudi za časa drstenja na ženitovanjskih pohodih. Zelo lepa čista potočna postrv, ki je imela vse pike modro obrobljene, je do zadnjih let krasila potoček Kroparico. Sedaj pa so tudi te skvarili z raznimi drugimi postrvami. prinesenimi iz drugih krajev. —s. Sok® H nadeln Poljanski Sokol je razvil naraščajski prapor Preteklo nedeljo je bil za Poljansko dolino praznik sokolske misli. Ta dan je Sokol za Gorenjo vaa — Poljane razvil naraščajski prapor. Slavnost se je začela že na prejšnji večer, ko je šla močna de-putacija članov, članic, naraščaja in dece na pokopališče poklonit se spominu petih bratov in sester, ki tam počivajo. Ob posameznih grobovih je starešina br. Pivk prižgal sveče, naraščaj pa je položil šopke. Ob križu so potem člani in občinstvo izmolili očenaš. Med tem so se na griču Tabru visoko nad Gorenjo vasjo pričele prižigati 4m visoke črke ZDRAVO, ki so bile vidne po vsej dolini. Depu-tacija je nato krenila v Sokolski dom, odkoder so sokolski pevci šli pred hišo ku-mice s. vide Hribarjeve k podokniel. Množica občinstva je poslušala tri narodne pesmi, ki Jih je zbor zaipel pod vodstvom br. Krapša. Zatem je na Taboril zagorel mogočen kres. V ranem jutru v nedeljo je Gorenja vas oživela. Prihajali so izletniki, pojavili »o se že prvi kroji domačih ln bližnih edinic. Ob pol 9. so se odpeljali trije vozovi članov domačega društva na Visoko k poklonitvi apoiminu dr. Ivana Tavčarja in visoäke gospe. Ob prihodu na Visoko je bil zbor članstva iz domače in Selške doline, Kranja, Javornika in Blejske Dobrave. Na čelu sprevoda h grobnici je šlo 14 praporov. Ob grobnici so Sokoli napravili špalir in je imel podstarešina br. Krapš v tišini sredi gozdička lep nagovor. Zatem so naraščajniki položili cvetje in sklonili so se prapori, čla^tvo se je z Visokega vrnilo do glavne cest . odkoder se je z avtobusi peljalo pred Poljane in tam počakalo prihoda vojaške godbe. Ob 11. se je razvil sprevod skozi Poljane ki je bil od domačega prebivalstva burno pozdravljan in obsut s cvetjem. Ob koncu Poljan je članstvo spet zasedlo avtobuse in vozove ter se odpeljalo do Gorenje vasi, kjer je bil razhod. Popoldne so prispeli novi avtobusi s Sokoli iz žirov* žabnice, škofje Lok , Stražišča in Tržiča. Gorenja vas, ki je bila skoraj vsa v zastavah, je nudila lepo sliko sokolskega taborišča. Ob 14. so se pričele na telovadišču skušnje vseh oddelkov .nato pa se je formiral sprevod. Med tem se je močno pooblačilo in bliskalo se je .vendar razpoloženja to ni motilo. Sprevod, v katerem je korakalo 456 članov v krojih in telovadnih oblekah, okoli 50 civilistov z znaki in množica občinstva, je krenil med burnim pozdravljanjem v Sokolski dom. V tem so začele padati prve kaplje. Da ne bi bil morda dež motil razvitja, je sokolstvo šlo v veliko dvorano. Bila je ogromna množica ljudi, glava pri glavi. Na odru so se razvrstili prapori in starešina br. Pivk je pozdravil navzočne, posebej s. kumico, ki je društvu poklonila dragocen prapor, in žirpne-ga starešino br. Spicarja, ki so ga na-vzočni pozdravili z burnimi vzkliki. Ob pozdravu najvišjega Sokola kralja Petra H. je godba odigrala državno himno. Br. star* Sina je nato prosil s. kumico, naj razvije prapor. S. Vida je z lepimi izpod-budnimi besedami, ki jih je naslovila na naraščaj, razvila prapor, ga predala starešini, ta pa naraščajskerrru praporščaku br. Palečku. Sledil je lep govor br. Lovra Perica, v katerem ie kot soustanovitelj poljanskega Sokola navduševal mladino. Naslednji govornik je bil br. špicar, čigar izvajanja so izzvala vihar navdušenja in pritrjevanja, ki ga ni hotelo biti konca. Dvorana se je zatresla ob zvokih *Le naprej« .. . Zunaj pa je lilo kakor iz škafa. M'd bliskom in gromom je bil naraščajski prapor razvit. S sokolsko himno »Hej Slovani« je bila svečanost zaključena. Množica je ostala v dvorani. Ko pa je dež nekoliko ponehal, se je spet stvori! sprevod in krenil na telovadišče z novim praporom na čelu. Sledil je telovadni nastop, ki je kljub temu, da so nastopili na razmočenih tleh, odlično uspel. Telovadbo so posetili mnogi poljanski odličniki. Opa ziti je bilo tudi goste z Visokega. Po končanih telovadnih točkah in pozdravu državni zastavi s? je množica vrnila v Sokolski dom. kjer se je ob zvokih vojaške godbe razvila prisrčna zabava. Sokol v Poljanski dolini je doživel ta dan svoj največji in najlepši praznik, ki je utrdil sokolsko zavest med PoljancL BO letnica črnomaljskega Sokola Sokol v Črnomlju je v nedeljo 17. t- m. prav svečano proslavil 301etnico obstoja in plodnega delovanja. Proslava se je pričela z obhodom po mestu v soboto zvečer ob udeležbi velikega števila sokolskih pripadnikov. Razen članov in članic v krojih so bili v sprevodu moški in ženski naraščaj in deca, čijih število je pričalo o lepi bodočnosti našega društva. Na koncu je korakalo veliko število članov in članic v civilu. Ob Igranju sokolskih koračnic in navdušmo pozdravljan od meščanstva je sprevod stopal skozi mesto. Pred Sokolskim domom je bil zbor, kjer je imel pred strnjenimi vrstami kratek nagovor starosta br. Vrankovič. S petjem »Pesmi sokolskih legije se je obhod po mestu za vršil. V čast našim hišnim posestnikom moramo poudariti, da so razen redkih izjem vsi razobesili zastave ali vsaj razsvetlili okna. V nedeljo dopoldne se je vršila svečana seja v Sokolsk'm domu. Seji so prisostvovali zastopniki skero vseh državnih uradov ter veliko število članstva in meščanov, ki s0 s svojo navzočnostjo izpričali, da znajo ceniti 301etno nesebično delovanje društva, ki šteje preko 200 občanov za svoje pripadnike. Na slavnostni seji sta nam orisala 30 letno delovanje društva podstarosta br. šetina in prosvetar br. Jerovšek. Sejo je pa zaključil starosta br. Vrankovič s pozivom na nadaljnje vztrajno delo. Lep je pa bil popoldanski javni nastop, ki nam je pokazal delovanje v naši telovadnici. Vse kategorije so odlično izvedle svoje vaje. Moramo pa še posebno pohvaliti naš moški naraščaj, ki je gledalce izredno navdušil s svojo brezhibno izvedbo težkih vaj. Pred zbranimi kategorijami je imel lep govor zastopnik župe br. dr. Variola in je društvu čestital k jubileju. Dež je sicer onemogočil nastop na prostem. Zato pa je bil nastop izveden v veliki telovadnici ob še večjem kontaktu nastopajočih in gledalcev. Tudi prav prijetna zabava se je vršila v domu. Razen društev naše župe so se našega slavja udeležili tudi naši zvesti sosedje iz Novega mesta, Kočevja in Koprivnika. Sokolski pevci iz Kočevja so nam izvrstno zapeli nekaj pesmi in dvignili dobro razpoloženje, k kateremu je pripomogla tudi dobra postrežba. Ob zvokih mestne godbe se je mladina zavrtela čakalo pa nas je še uovo prese-nečenje, ki so nam ga pripravili naši pridni naraščajniki s svojo godbo »ad hoc«. Pokazali so nam, kaj zmoreta pridnost m ambicija. Za svojo godbo so bili deležni mnogo priznanja. Tako srno lepo pro6lavili 301etnico našega društva. Gospodarstvo zadruge 1 Nova huda aSera zaradi v šiški Spor zaradi Električne zadruge v šiški ise razvija ▼ afero, kakršne ne poznamo v zgodovini slovenskega zadružništva. Načelstvo te zadruge, ki je bilo izvoljeno že leta 1932. in mu je že davno potekla funkcijska doba, tako da prav za prav ni več upravičeno zastopati zadrugo, je, kakor znano, proti volji velike večine zadružnikov in v nasprotju s pooblastilom občnega zbora sklenilo z mestno občino ljubljansko pogodbo o prodaji električnega omrežja. Ta pogodba je za zadružnike in za prebivalstvo Šiške mnogo slabša, nego je bila prvotna pogodba, sklenjena s prejšnje občinsko upravo. Ko je sedanje načelstvo to pogodbo ob koncu novembra podpisalo, so takoj zaftte-vali zadružniki v šiški, da se skliče izredni občni zbor, ki naj sklepa o votitvi novega načelstva in o razveljavljen ju pogodbe. Na decembrskem izrednem občnem zboru pa načelstvo ni hotelo staviti na dnevni red volitev načelstva. Načelnik šalehar je na tem zboru tudi onemogočil prečitanje in sprejetje reso.ucije, ki so jo pripravili nezadovoljni zadružniki v tem smislu, da je pogodba z mestno občino neveljavna in da se skliče izredni občni zbor, ki naj izvoli novo načelstvo. G. šalehar, ki se je že takrat zavedal, da bi pri glasovanju dobil nezaupnico velike večine in bi moral odstopiti. je preprečil t. di vsako glasovanje s tem, da je zbor predčasno zaključil. Ze ra tem občnem zbo-u se je g. šalehar pridno posluževal pomoči policije. V nedeljo 3. julija se je vršil -sopet občni ?bor te zadruge, ki naj bi sklepal o razdru. žitvi Ker nista bih. zastopani dve tretjini članov, je že v začetku zbora razglasil, da od; ad« točka dnevnega reda o razdružitvi ìji da se bo vršil 14 dni kasneje nov občni zbor, ki bo lahito sklepal o razdružitvi ne g.-fcce na število navzočih članov. Tudi na tem občnem zboru fe načelnik g. šalehar skušel izvajali diktatorske metode n ko je videl, da je ogromna večina proti njemu, je zopet poklical aa pomoč policijskega organa in je občni zbor razpustil. Tudi ni dopustil, da bi si v smislu pravil zadružniki izvolili iz svoje srede predsednika občnega zbora. Na tem občnem zboru je bilo med drugim od članov zadruge izne5eno, kako je načelstvo v bojazni, da ministrstvo ne bo odobrilo pogodbe, ponujalo opoziciji poravnavo na ta način, da bi se zneseic 300.000 din razdelil med napredne organizacije. Zadružnik ing. Manda je takrat predlagal, da se v 14 dneh skliče izredni občni zbor, ki naj najprej izvoli novo načelstvo in sklepa o vložitvi tožbe zaradi neve1 javnosti prodajne pogodbe. Obrnjen proti zboroval-cem je inž. Manda vprašal zadružnike, ali soglašajo z njegovim predlogom, nakar je najmanj 90% navzočih zadružnikov sentane dvignilo roke. Sredi ogorčenih me Sklicev naj načelnik vendar odredi glasovanje, pa je g. šalehar p>ozval policijskega komisarja. ki je občni zbor na njegove zahtevo razpustil. Preteklo nedeljo bi se moral znova vršiti oben' zbor, kakor je to napovedal sam načelnik g. šalehar. Toda ta občni zbor se sp < h ni vršil. Ko pa je načelstvo zadruge uvidelo, da bodo na ta občni zbor prišli zadružniki v velikem številu, da izglasujejo nezaupnico načelstvu, je g. šalehar pustil kratkomalo razglasiti da se občni zbor ne bo vršil. Na veliko presenečenje pa so včeraj zadružniki prejeli od Električne zadruge dopis naslednje vsebine: »Glasom čl. 4. točke 8. zadružnih pravil, Id jih imate, je revizor pri izredni tn nenapovedani reviziji zadruge ugotovil, da je prenehalo Vaše članstvo pri podpisani zadrug s oričetliom prejemanja toka od Mestne elektrarne ljubljanske, t. j. s 1. aprilom 1938. Zato smo vas morali tudi črtati iz zadrufnejra imenika, Zadrusra fe-da.j nima več članstva. Kaj se ima zgoditi s preostal;m premoženjem, dokončno odreja pogodba z mestno občino ljubljansko, ki ie natisnjena pod tem obvestilom. Zadružni deleži bodo bivšim zadni?u'kom izplačani ter bo čas izplačila objavljen. Od 1. aprila 1938. nimajo bivši Mani za del" zadmge nobene ^derovomo-ti. T^ftiblif^a. dne 18. julija 1938. Elek*-:'*na zadruga za Sp. in Zg. š5*ko v Sp Šiški.« Razumljivo ie, da člani zadruge takega nasilja ne bodo m'rno dopustili zlasti ker gre tu za grobo in vrhu tega nespretno izigravanje pravil. Moti se načelstvo zadruge. če misli, da se bo na ta način lahko izognilo sklicanju občnesra zbora in obsodbi od strani zadružnih članov. Tako eno- stavno stvar ne gre. S takim izigravanjem pravil načelstvo ne bo moglo proti volji članstva izvesti likvidacije in tudi ne bo moglo razdeliti premoženja, ki znaša preko dva milijona dinarjev. Točka 8. čl. 4. zadružnih pravil, na katero se sklicuje dopis, pravi, da preneha članstvo »s pričetkom prejemanja električnega toka od kake druge električne zadruge ali elektrarne«. Kaj pomeni ta določba? Kakor vsaka druga zadruga ima tudi Električna zadruga določbe, p>o katerih preneha članstvo v primerih, kadar do-tični član zadruge zaradi spremenjenih okolnosti nima več interesa na prospevanju zadruge ali pa, da stori dejanje, ki je v nasprotju z interesi zadruge. Prenehanje članstva po točki 8. čl. 4. je brez dvoma mišljeno v primerih, če član zadruge preneha jemati tok od Električne zadruge, odisi da prestopi h kaki drugi konkurenčni zadrugi, alj da jemlje tok od kakega drugega konkurenčnega podjetja. Osnova za prenehanje članstva more torej biti le dejanje, ki nasprotuje interesom zadruge. V našem primeru pa so bili člani električne zadruge od samega načelstva zadruge prisiljeni, da so s 1. aprilom t. 1. pričeli jemati tok od ljubljanske mestne elektrarne, po veliki večini celo proti svoji volji, ker jim ni nič drugega preostajalo. Po gori citirani določbi bi mogla zadruga črtati iz zadružnega imenika kvečjemu člane načelstva, ki so s podpisom pogodbe ^prisilili zadružnike, da morajo jemati tok od mestne elektrarne. Citirana določba tudi ne more biti mišljena tako. da bi ob prodaji omrežja z dnem prevzema od strani kupca enostavno prenehalo članstvo vsem zadružnikom, saj se potem sploh ne bi mogla izvršiti likvidacija, če pa bi obveljalo stališče, da je od 1. aprila prenehalo čiansvo vsem zadružnikom, tedai zadruga ne more imeti nobenega načelstva. Po pravilih se more Električna zadruga razdružlti le: 1.) po sklepu občnega zbora, 2.) zaradi otvoritve konkurza, 3.) zaradi ukaza upravne oblasti. Ker pa v našem primeru ne gre niti za eno niti za drugo zadruga sploh ne more likvidirati. Dopis, ki so ga včeraj prejeli člani, pravi, da po-godba z mestno občino ljubljansko dokončno odreja, kaj se ima zgoditi s preostalim premoženjem. Iz te pogodbe, katere veljavnost je vrhu tega sporna, pa to ni razvidno. Pogodba le pravi, da bo zadruga celotno kupnino, kakor tudi celotno, po končani likvidaciji preostalo premoženje v smislu pravil porabila za gradnjo in osnovanje zavetišča za uboge sirote, o čemer bo zadruga ob likvidaciji položila mestni občini ljubljanski račun; zavetišče za uboge in sirote pa prevzame v last in upravo Vincen-cijeva konferenca sv. Frančiška v šiški Ljubljana VEL Pogodba torej ne zahteva likvidacije zadruge, temveč le zahteva, da se po končani likvidaciji preostalo premoženje izroči tistemu namenu, kakor kupnina. Zato pogodba tudi določa, da bo zadruga odnosno njena naslednica sprejemala v to zavetišče predvsem prebivalce iz Spodnje in Zgornje Šiške. Iz tega besedila je razvidno, da more zadruga izvesti razdružitev le v smislu svojih pravil in da pogodba prepušča sklep o razdružitvi članstvu samemu. Po pogodbi mora zadruga nadalje obstojati vsaj toliko časa, dokler se ne zgradi zave-tišče in izroči Vincencijevi konferenci, ali pa mora določiti svojo naslednico. Pa tudi po zadružnih pravilih samih ni mogoče kar na podlagi pogodbe z mestno občino ljubljansko fki je vrhu tega sporna) razdeliti premoženja zadruge. Pri vsem tem pa je še vprašanje, ali more načelstvo v pogodbi z mestno občino prejudicirati sklepom občnega zbora, ki ima edino pravico odločiti kako se premoženje ob razdružitvi razdeli v smisiu pravil. Iz vsega navedenega je razvidno, da stvar ne bo šla tako gladko, kakor si mislijo gospodje pri načp^tvu zadruge in je pričakovati, da bo o stvari moralo še odločati nadzorno oblastvo in sodišče, čudimo na se, da nudi Zadružna zveza, ki ima nadzorstvo nad poslov.0njem Električne zadruge, svoio pomoč za tako izigravanje pravil, s katerim se jemlje zadružnikom pravica sklepati o likvidaciji zadruge. Takih stvari ne bi smela delati organizacija, ki je poklicana, da nadzira zadruge in skrbi za oravilno poslovanje po pravilih. Tudi Zadružna zveza mora vedeti, da ni najvišja instanca in da je tudi njeno delovanje pod oblastnim nadzorstvom. Gibanje klirinških računov Najnovejši izkaz Narodne banke od 15. julija zaznamuje nadaljnje zmanjšanje naših klirinških terjatev v Italiji, in sicer za 6.4 milijona din. V starem kliringu se je saldo naših terjatev zmanjšal za 1.6 na 14.0 milijona lir, v novem dinarskem kliringu pa za 2.8 na 104.9 milijona din. Tako znaša sedaj celotni saldo naših terjatev 186.8 milijona din. medtem ko se :e gibal sredi aprila še na višini sikoro 200 milijonov. Dne 18. t m. ie Narodna banka izplačala klirinške nakaznice do številke 14.829 od 16. marca t. L V kliringu z Nemčijo, kjer se je saldo v prejšnjih dveh tednih naglo povečal za 2 in pol milijona mark, smo v drugi četrtini julija zabeležili zmanjšanje za 0.56 na 1002 milijona mark (okrog 148 milijonov din). Od ostalih aktivnih kliringov kaže kliring s Poljsko zmanjšanje salda naših terjatev za 1.1 na 8.5 milijona din, kliring z Bolgarijo neznatno zmanjšanje na 2 milijona din, kliring s Turčijo pa povečanje za 0-2 na 12.8 milijona din. Med pasivnimi kliringi beleži kliring s češkoslovaško povečanje salda našega dolga za 0.5 na 155.7 milijona Kč, kliring z Humani jo povečanje našega dolga za 1.3 na 11.6 milijona din, kliring s Švieo povečanje našega dolga za 0.09 na 3.41 milijona šv. frankov in kliring z Madžarsko zmanjšanje našega dolga za 2^ na 33.9 milijona din. Gospodarske vesti = Ustanovitveno gibanje v prvem polletju. Po statistiki Narodne banke je bilo v prvem letošnjem polletju ustanovljenih 26 delniških družb (lani 25, predi. 23) z delniško glavnico 65.2 milijona din (lani 24.4, predL 114.9). Od skupnega kapitala teh novih delniških družb odpade na lesno industrijo 14 milijonov, na tekstilno inrtustrljo 1Ql5 milijona din, na živilsko industrijo 10 milijonov, na rudarsko 8 milijonov itd. — Vrhu tega je v prvem polletju 26 obstoječih delniških družb (lani 15) povečalo svojo delniško glavnico za 80.8 milijona din (lani za 65.7); v istem času pa je 24 delniških družb zmanjšalo glavnico za 76.2 milijona din. Skupaj je znašal celotni prirastek novega delniškega kapitala zaradi ustanovitve novih družb in povečane glavnice obstoječih družb 146 milijonov; po odbitku zneska 7.8 milijona din, ki je bil vplačan v obliki aporta pri novo ustanovljenih družbah in po odbitku znižanja glavnic za 76.2 milijona din znaša čisti prirastek novega delniškega kapitala v prvem polletju 62 milijonov din. = V juniju so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 2.5 milijona din. Po podatkih Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani so v juniju narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah za 2,5 na 1.073,4 milijona din. Vloge na knjižice so sicer padle za 1,6 na 634,8 milijona din, zato pa so narasle vloge v tek. računu za 4,2 na 438,5 milijona din. Pri presoji gornjih številk je treba omeniti, da se pripisujejo pri hranilnicah obresti vlagateljem šele na koncu leta, ne pa polletno. V primeri s stanjem ob koncu leta se kaže povečanje za 33,4 milijona din. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo salmijaka. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo enega nazobčanega kolesa, železnih tečajev za vrata, baterije za kopalno peč, železne pločevine, dvodelnih Hofmanovih spojk, zunanjih porcelanskih »Delta« izolatorjev, pločevinastih tablic, pil za kovine, mila, jermen, hrastovih pragov, vijakov, medenih rinčic. vrvi in šelaka do 10. avgusta pa ponudbe za dobavo jekla, centrifugalne sesalke, ventilatorjev in katodnih od&odaikov za 300 voltov. Borze 19. julija. Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu trgovali nespremenjeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angle ških funtih po 238 in v grških bonih po 29.25. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani nespremenjeno 14.80, v Beogradu 14.7943, v Zagrebu pa 14.87, odnosno za konec avgusta 14.70. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mlačnejši tendenci noti-rala 478 denar (v Beogradu je bil promet po 480). Zaključki paso bili zabeleženi v 4«/o begluških" obveznicah po 93.25, vendar se je pozneje nudilo blago po 93 (v Beogradu je bil promet po 92.25), v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 91 — 91.75 (v Beogradu po 91.50), v 7% Blairovem posojilu po 93 in v 8% Blairovem posojilu po 98. _ »KVCCE Ljubljana. Amsterdam 2395.16—2409.76 Berlin 1748.03 — 1761.91, Bruselj 736.44 — 741.50, Curih 996.45 — 1003.52. London 214.01 — 216.07, New York 4321 — 4357.31, Pariz 119.96 — 121.40, Praga 150.43 — 151.54. Trst 228.20 — 231.28. Curih. Beograd 10, Pariz 12.0725, London 21.51, New York 437, Bruselj 73.86, Milan 22.9750. Amsterdam 240.2750, Berlin 175.40, Dunaj, bankovci 30, Stockholm 110.90, Oslo 108.10, Köbenhavn 96.0250 Praga 15.10, Varšava 82.40. Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državnr vrednote; Vojna škoda 478 den., 4% agrarne 61.50 den.. 4"/n severne agrarne 61 den., 6°/o begluške 92.50 — 93, 6°/o dalm. agrarne 91.50 — 91.75, 70/0 stabiliz. 99. den., 7% invest. 97.50 den., 7% Drž. hip. banka 99 den., 7n/o Blair 92.50 — 93, 80g« in »Oggt 265 — 275; >2« 245 — 255; >5« 225 — 235; >6« 205 — 215; >7« 175 — 185; >8< 110 — 115. Fižol: baški, srelski v vrečah 117.50 — 125. Otrobi: bnst-i črnski 100 — 110. BOMBAŽ -f- Liverpool, 18. julija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za julij 4.67 (prejšnji dan 4.65), za sept 4.73 (4.70), za dee. 4.80 (4.77). + Newyork, 18. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. 8.58 (8.57), za dee. 8.70 (8.68). Iz Julijske krajine Sindikalne dajatve trgovcev in nfih nameščencev S tekočim letom so bile sindikalne dajatve trgovcev kakor tudi njihovih nameščencev preosnovane, tako da bodo članske in dosedanje izkazniške pristojbine opuščene, zato pa se bo povišal obči ob- Češka revija »Kritiek^ méséènik« je priredila v eni zadnjih številk anketo o programu kulturnih insititucij za dvajsetletnico ČSR. Zaradi jasnosti je treba takoj pripomniti, da ie ta mesečnik danes morda najstrožji literarno-kritični časopis v češkem jeziku in 00 svojem programu sila daleč oi cenenega rodoljubarstva in kričavega 11a-rodnjaštva. Okrog njega pa se zbirajo mnogi iz današnje češke kulturne elite in tudi ti čutijo öotreto. da se narod dostojno priprav; za proslavo dvajsetletnice svojega osvobojen a. V omenjeni češki anketi odgovarjajo zapovrstjo razne kulturne organizacije in zavodi. kaj bodo storili v proslavo dvajsetletnice obòto-a svoje države. Tako n. pr. odgovarja umetnostno društvo »Manes«, da je že organiziralo razstavo »Osebnosti češke zgodovine? založba »Sfinx« izda velik zbornik o Pragi in monumentagli zbornik »Kaj ie dala Češkoslovaška Evropi in človeštvu«, -založba »Družstevni präce« pripravlja v zna meniu jubileja Štechovo »Zgodovino češkoslovaške umetnosti od 18. do 20. 6tolet-ja«, Evropski literarni klub izda publikacijo o odmevih òsi osvobodilne akcije v umetnosti, založi« Melantrioh pripravlja monumen-talno delo A. Matejčka »Češko gotično slikarstvom in knjigo prof. Odložilka »Skozi stoletja češkoslov. življenja«, ki bo štela nad 1500 ilustracij, medtem ko izide pri Orbi-su velik album s slikami o gospodarskem, tehničnem in kulturnem napredku republike, pet zvezkov obsegajoči nemški izbor Masarvkovih spisov itd. Navedli smo samo nekoliko podatkov iz češke ankete, ki kaže. kako se pripravljajo kulturni krogi za proslavo pomembne dvajsetletnice. Kako je v tem pogledu pri nas? Kaj delajo jugoslov. kulturna središča? Če ee omejimo samo na umetnostno in literarno kulturo, vidimo, da ne pripravljajo ne v Beogradu in še manj v Zagrebu mč posebno opaznega. Založništva po večini še niso objavila svojih programov za prihodnjo zono (zdi se, da zopet prevladuje brezpro-gramnost, slučajnost nad smotrnim načrtnim delom), vendar ni znano, da bi pripravljala kaj večjega. Marsikaj bi se dalo napraviti do decembra, če bi bila trdna volja. Tou da po počitnicah — sredi septembra ali oktobra — bo to že tehnično prepozno. V Ljubljani pripravlja Društvo slovenskih književnikov za dvajsetletnico razstavo slovenske knjige, ki naj pokaže, koliko smo napredovali v tem času in na tem področju. Revija »Misel in delo« bo izdala v decembru okrog 300 strani ofosegajočo posebno številko, ki bo cel zbornik razprav in člankov o Jugoslaviji To pa je približno vse, kar je doslei znanega o pripravah naših za_ ložništev in kulturnih organizacij za proslavo dvajsetletnice Jugoslavije. Naj bj češki vzgled vzpodbudil naše kulturne institucije, da ti proslavile ta zgodovinski datum s publikacijami trajne vrednosti. Priložnostni zborniki so dobri, v kolikor vsebujejo zanesljive preglede in kritično obdelano gradivo. V ostalem pa kaže prav češki vzgled, da je treba izdajati poleg dokumentarnih knjig dela nadčasovne-ga pomena. Seveda je taka vzpodbuda sedaj že prepozna, če niso dela že pripravljena. Zdi se. da le redkokdo pri nas mis& na pomen takih jubilejev — pomen, ki ni toliko v številu let, kolikor v dejstvu, da prav sedanja doba zahteva takih manifestacij naše povezanosti in trdne volje do svobodnega življenja. Kulturni krogi nikakor ne morejo in ne smejo stati ravnodušno ob strani. Primeri demokratičnih in totalitarnih držav kažejo, da je kultura povsod vključena v splošno narodno politiko in udeležena z vsem svojim bitjem in žitjem prj obči narodni usodi. »— 0. Prof. Jožef Skrbinšek umrl Kakor poročajo ponedeljske »Ljdové No-vinyc, je v soboto umrl v Zbraslavi nad Prago lektor Karlove univerze, profesor Jožef Skrbinšek. Našega odličnega rojaka, ki je dolga leta deloval med Čehi in utrjeval tradicionalno vzajemnost, se je »Jutro« spomnilo ob njegovi nedavni šestdesetletnici Že tedaj ie bil Jožef Skrbinšek težko bolan in ko smo v zletnih dneh vpraševali po njegovem zdravju, so nam pravili, da leži v skorai brezupnem stanju v bolnici na Kralj. Vinohradih. Kakor posnemamo iz poročila, je umrl pod domačo streho, v idilični vili. ki si jo je postavil na eni najlepših točk v stari rezidenci čeSkih kraljev, v Zbraslavi. Ni mu bilo dano. da bi dolgo užival zasluženi pokoj. Jožef Skrbdnšek je bil po rodu iz okolice _ . . . . . Ptuia in je študiral filologijo na dunajski vezni sindikalni prispevek. Obe pristojni univerzi. Kot vzgojitelj v rodbini kneza sindikalni organizaciji že pripravljata po- ötingem-Welterstera je prišel na Češko in trebne odredbe, ki bodo v kratkem uve- tll fii-ora, V6P nozneiše življenje, ce I [kopališče 1 luhačovice Č S. B. Odlični zdravilni vrelci, uajmoderneje urejen inhalatorij v Evropi — Naravne ogljikovokisle Kopeli. — Odlične vodne kure z muljnimi in žveplenimi kopeimL Informacijske prospekte razpošilja direkcija kopališča Luhačovice č. S. R trebne ljavljene z retroaktivno močjo od L januarja t. 1. dalje. Po načrtu teh sprememb, ki ga je deloma objavil nedeljski »Piooolo«, bodo znašali sindikalni prispevki za trgovce na osnovi njihovih čistih dohodkov, dognanih za kategoriji B in C 1; pri dohodkih do 2000 lir na leto po 20 Kr, od 2000 do 4000 po 51, od 4 tisoč do 5 tisoč po 60, od 5 tisoč do 25 tisoč za vsakih sto lir dohodkov po 1.50 lire več ko 60 od 25.000 do 100 tisoč za vsakih sto lir dohodkov po 2 liri več, pri dohodkih nad 100.000 lir pa po 2500 lir letno. Minimalni prispevki bodo znašali v vsakem primeru po 20 lir. Za krošnjarje in sejmarje (bodo izdane posebne odredbe. Glede sindikalnih prispevkov trgovskih nameščencev pa določa načrt, da bodo plačevali delodajalci po 0.40, nameščenci sami pa 0.85 lir za vsakih 100 lir svojih plač in ostalih prejemkov. Za delodajalca pa skupne sindikalne dajatve za vse njegove nameščence ne bodo smele presegati 5000 Hr. Drobne novice Skupina jugoslovenskih izletnikov se je preteklo soboto pripeljala v Tržič. Bili so na Dobrdobu in v Jamljah, kjer so si ogledali nekdanje bojišče, na katerem Je padlo toliko slovenskih vojakov. Iz Tržiča so Izletniki krenili proti Gorici in dalje po Soški dolini Goriška mestna občina bo, kakor poroča »Gazzetino«, najela večje posojilo, da bi z njim povečala vojašnico pri Sv. Marku. Velik dar. »Corriere Istriano« poroča, da je prispeval ministrski predsednik Mussolini iz svojih rezervnih fondov 40.000 lir za obnovo rojstne hiše pokoj* nega Nazari ja Saura v Kopra. Smrtna nesreča ▼ rudnika. V radnflca beuvksita blizu Motovuna ae Je pripetita pred dnevi hoda nesreča. Anton Rajko, 28 let star rudar iz Motovuna, j» na dnu nekega jaška baš natovorfl večjo množino rude na cMgalo. Sredi poti pa se je dvigalo nenadno snelo z verig«, ki so jo zgoraj navijali na tuljavo. Težki tovor je treščil v globino in do smrti poibtl nesrečnega rudarja. Imenovanje. Dosedanji komisar fašistične organizacije na Oolu pr; Ajdovdčtni Peter Zamboni je bil imenovan za političnega tajnika društva. tu ostal skoraj vse poznejše življenje, izvzamemo kratko dobo službovanja v Be-liaku. Kot profesor ie služboval v raznih mestih, od L 1914. dalje pa v Pragi. Tu je postal po prevratu lektor slovenskega jezika, ko je bil dosegel, da je Karlova univerza ustanovila lektorat našega Jezika. Z v©, liko vnemo se je posvetil delu, ki ga je duhovno združevalo z daljno domovino. Spisal ie tudi češko slovnico slovenskega in srbskohrvatskega jezika. Obenem je izvrševal na Karlovi univerzi lektorat češkega jezika za tujce in priredil lepo »Češko čitanko za tujce«. Iz slovenščine je prevel dve mladinski knjigi K. Meška. Ko ie pred leti občutil da mu zaradi nastopajoče bolezni pešajo moči, je izročil lektorat slovenskega jezika svojemu mlademu rojaku dr. Otonu Berkopcu, upravičeno prepričan, da ga izroča v sposobne roke. Na domu v Zbraslavi je s svojo ljubeznivo gospo rad sprejemal slovenske _ gost e in ee živo zanimal za naše domače razmere. Kdor ga je poznal, bo ohranil v toplem spominu plemeniti človeški lik prikupnega in skromnega intelektualca, ki ie lepo_ in častno zastopal slovensko ime med češkimi brati. Prof. J. Skrbinška eo pokopali v torek popoldne v Zbraslavi. Bodi mu lahka češka zemlja! Zapiski Pavel Kariin ▼ slovaškem prevoda. »Ne-zävisnost«, slovaški narodnogospodarski, kulturni m kritični tednik, ki izhaja v Nitri, je priobčil 14. t m. v proslavo francoskega narodnega praznika prevod šestih pesmi v prozi Pavla Karlina. ki so pod naslovom «Pariz« izšle L 1925. v Ljubljanskem Zvonu«. Pesmi ie prevedel v stovašfino dr. Vojtéch Mérka. Revue Musicale« o Li M. Škerjane®. V junijskem zvezku pariške »La Revne Musicale« je izšla beležka o našem sodelavca, skladatelju L. M. Škerjancu, i* katere posnemamo: G. Škerjane, ki so mu lahko naročniki »Revue Musicale«« ploskali prejšnjo sezono, ko se ie ob njegovem zadnjem bivanju v Parizu izvajal njegov žeto zanimivi »Trio«, deluje v Ljubljani v prilog francoske glasbe fai se lahko njegovih uspehov samo veselimo ter smo mu zanje hvaležni Trito le 26. aprila organiziral koncert ▼ spomin Ravela. Koncert, ki ga je prenašal radio, je imel uspeh v tisku in pri občinstvu«. Omenjalo? program tega koncerta, poroča >Revue Musicale«, da je Ravelov »TffiffrtrK ske glasbe, g. Šijanec, k; je študiral v Parizu na Ecole Normale, medtem ko je bil g. Škerjane učenec Vjncenta d'Indyja«. Ob koncu beležke napovedani koncert. Ravel-Roussel v ljubljanskem radiu se je medtem že izvršiL Društvo prijateljev Alberta Roussela. Pod tem naslovom se je osnovalo v Pariza društvo, čigar smoter je propaganda glasbe velikega, pred kratkim umrlega francoskega skladatelja. V društvenem odboru so mnogi francoski in inozemski odličniki, tako francoski poslanik v Berlinu Franco» Poncet češkoslovaški pariški poslanik Oeu-sky, nizozemski poslanik London ter pro-minentni zastopniki umetnosti in družbe. Predsednik častnega komiteja ie pianist Alfred Cor tot V odbor je bil izvoljen tudi naš skladatelj L. M. škerjane, ki je na sporedih svojih klavirskih nastopov vneto gojil umetnost tega skladatelja, čigar klavirske ökladbe ie prvi izvajal v Jugoslaviji »Zdravniški vestnik« priobčuje v najnovejši (4.) številki med drugim razpravo dr. Fr. Kogoja o redkeje nastopajoči nespecifični seroreakciii. dr. Iv. Matka »Patogenezo in terapijo oligurije« m dr. Mirka černiča prispevek »Kirurgična zdravstvena služba«. Primarii dr. M. Č e r n i č podaja v uvodu svojega članka nekatere splošno zanimive opazke o ljubljanski medicinski fakulteti Pisec pravi da so oni ki so dali inicijativo za medicinsko fakulteto na naši univerzi, vedeli že vnaprej, da le-ta »s skromnimi sredstvi eredi malomestnega vzdušia ne more in ne bo nikdar gradila stebrov medicinski vedi«. Naša zamisel je namreč bila ta. da bomo lahko izredno zadovoljni, če nam bo slovenska medicinska fakulteta presadila dognanja velikih medicinskih središč na naša tla, jih tu prilagodila našemu narodu in po njihovih vidikih organizirala zdravstveno službo pri nas; potlej izučila in vzposobila za zdravstveno slu žbo po sodobnih načelih naš zdravniški naraščaj ter nam ustvarila slovensko zdravniško besedo«. Pisec na to ugotavlja, da jo ta fakulteta ostala torzo m se ne spušča v razglabljanje, aK fe *saj ▼ mejah svojih možnosti izvršila nekatere naloge, na pr. uredite vprašanje strokovne terminologije m si vzgojila znanstveni naraščaj, ki brez njega ni mogoče misliti na izpopolnitev fakultete. Po tem uvoda daje dr. Čemi? zanimiv pregled svojega dela na kirurškem oddelku Splošne bolnice v Mariboru. _ Dr. Mirko Kariin priobčuje po spisu nekdanjega ljubljanskega mestnega zdravnika dr. Fr. V. Lipiéa podatke o malariji v Ljubljani pred sto leti. Ostalo vsebino Številke zavzemajo krajši članki, strokovna poročila in drugo gradivo. INSERIR A JTE Y „JUTRU"! Obnavlja se „entente cordiale" Pariz v znanem]« obiska angleške kraljeve dvojice Dogodki pred svetovno vojno izpričujejo, da se je »entente cordiale« med Anglijo in Francijo začela vedno z državnim obiskom angleškega kralja v Parizu. Tudi zdaj, ko prihajata angleški kralj in kraljica v Francijo, ni dvoma, da ima njim poset političen pomen. Jurij VI. in Elizabeta sledita s tem samo tradiciji svojih prednikov zadnjih sto let, ki so večkrat v važnih razdobjih mednarodnih dogodkov obiskali francosko prestolnico. L. 1855: Viktorija in Albert Preden se je začelo danes trdno prijateljstvo med Anglijo in Francijo, je vladala med tema državama hladnost in mržnja. Zato je bil več nego običajni dogodek, ko je angleška kraljica Viktorija 1.1855 obiskala svetovno razstavo v Parizu ter se ob tisti priložnosti sestala z nečakom Napoleona I., čigar usodo so Angleži zapečatili štirideset let prej v bitki pri VVaterlooju. Od časov Henrika VI., izza stoletne vojne med Anglijo in Francijo, ni prišel v Pariz noben angleški kralj. Zato si lahko mislimo, kako dobrodošel je bil Napoleonu m. obisk angleške kraljice, ki je pričal, da se začenja med zapadnima velesilama novo zbližanje. Franciji je bil ta dogodek tem-lx>lj dobrodošel, ker se je borila na Krimu proti Rusiji. Viktorija je prispela v Pariz s soprogom Albertom, ki je sporočil vtise s tega potovanja svojemu stricu, kralju Leopoldu v Belgijo takole: »Po veliki paradi smo odšli ob svitu plamenic s cesarjem pred Napoleonov grob. Orgle v Domu invalidov so bučale koral »God save the Queen«. Na noben način ne bi mogli nazorneje izpričati, da se je razmerje med Anglijo in Francijo popravilo. Napoleon III. je storil vse. kar je bilo v njegovi moči, da je utrdil vezi, ki jih je začel spletati Louis Philippe. . . ★ Kraljica Viktorija in princ Albert sta pripeljala s seboj v Pariz svojega najstarejšega sina Edvarda. Nosil je v Parizu škotsko nošo, kar je Parižanom na moč ugajalo. Na štirinajstletnega princa je napravil Pariz nepopisen vtis. Edvard, princ Waleški je prihajal v poznejših letih redno k ßeini in je igral v monder.em življenju francoske prestolnice pomenljivo vlogo. Bil je veščak v paiiških gledaliških zadevah. Nikoli ni pozabil obiskati garderobe pevke Hortenzije Schnei-derjeve, ki je slavila v letu razstave 1867 pravcate triumfe kot »Vojvodinja Gerol-steinska« v Offenbachovi operi. V Sardou-jevi »Fedori« je celo nastopil na odru v vlogi nemega gosta, ob katerem je pretakala grenke solze Sara Bernhardtova. Edvard je dajal ton modi. Kar je oblekel on, so nosili vsi pariški in londonski gizdalini. Kot princ Waleski je bil bolj Parižan kakor Londončan, obenem pa »enfant terrible« tedanje Evrope. Viktorija je umrla po 60 letnem vladanju. Waleški princ je zasedel angleški prestol kot Edvard VII. Nemški cesar Viljem 33., ki je povzročil s svetovno vojno toliko gorja, je ob smrti kraljice Viktorije hitel k mrtvaškemu odru »ljube babice«. Angleži so smatrali njegovo početje za znak slabega okusa. Tako je prišlo, da si nista bila Edvard VTL, Viljemov stric, in njegov nečak, cesar Nemčije, nikoli dobra prijatelja. Edvard je iskal prijateljstva rajši na francoski strani. 1908: Edvard VIL V času angleško-burske vojne je bfla francoska javnost na strani Burov. Edvard VTL je videl, da je treba proti temu nekaj storiti. Napovedal je obisk v Parizu. A fran-cosko-angleški odnošaji so bili tedaj prav majavi. Londonski poslanik Cambon in Dal-cassé, ki sta pripravljala obisk, sta imela težko delo, kar je dobro opisal pisatelj André Maurois v svoji knjigi »Edvard VIL in njegova doba«. Zveza med Anglijo in Francijo se je zdela nemogoča. Vendar je Edvard VII. veroval v PariZane, katere je imel tako rad. Njegovi diplomati so videli povsod ovire, on si je zastavil za cilj, da jih premaga. Na izrecno željo Edvarda VII. je imel njegov obisk v Parizu državni značaj. Francoski uradni krogi so bili zaradi tega zelo zaskrbljeni. Angliji neprijazno razpoloženje je podžigalo francoske duhove. Ko je Edvard VII. izstopil na Gare de Boulogne, kjer ga je pozdravil državni predsednik Loubet, so se slišali prav glasni vzkliki: »živeli Buri! — živela Rusija!« Delcasséju so bili ti glasovi prav nevšečnL Zvečer je kralj obiskal Comedie Fran-caise, kjer so ga pozdravili z žvižganjem. Naslednje jutro je prišel vprašat šef protokola Órozier, kakšni so Edvardovi vtisi. »Zdi se mi, da sem slišal nekakšno sikanje . . . Ne. . . ničesar nisem slišal... « je odvrnil Edvard VII. V nekem odmoru je odšel v gledališko vežo, kjer je ostentativno pozdravil neko igralko ter se zelo laskavo izrazil o francoski umetnosti, francoskem duhu in francoski graciji. . . Tako se je led začel tajati. Razpoloženje v operi, kamor je odšel kralj naslednji večer, je bilo že dosti boljše. Z improviziranim govorom, katerega je izrekel v Elizeju, si je Edvard osvojil srca vseh Pa-rižanov. Ko je dejal: »Poznam Pariz že od svojih mladih let, ponovno sem občudoval lepote tega mesta in duha njegovih prebivalcev« — so vsi napeto prisluhnili. Listi so objavili te besede doslovno. In ko se je kralj odpeljal iz Pariza, ni nihče več vpil: »Živeli Buri« — ampak vse je kričalo: »Živel kralj!« Vse se je prerivalo, da bi videlo angleškega suverena. Na svojo lastno pobudo je Edvard VTL obrnil razpoloženje francoske javnosti v prilog angleški stvari. Ko je državni predsednik Loubet vrnil obisk v Londonu, je bil sprejet z navdušenjem. Viljemu n. v Ber-; linu pa je bilo neprijetno pri srcu... 1918: Jurij V. Jurij V., naslednik Edvarda VTI. je zavladal v dobi, ko se je evropsko politično obzorje bolj in bolj zastiralo. Njegov prvi uradni obisk v Parizu je bil tri mesece pred izbruhom svetovne vojne. Pozneje je stopil angleški monarh še večkrat na francoska tla, posebno med svetovno vojno, ko je ponovno obiskal angleško vojsko v Franciji. Pravcati triumf pa je bil obisk Jurija V. po premirju 28. novembra 1918. leta. Skozi nepregledne množice ljudstva se je peljal Jurij V. proti Champs Elysées na Place de la Concorde in na Quai d' Orsay. V njegovem spremstvu sta bila njegova dva naj- j starejša sinova, sedanji vojvoda Windsorski J in kralj Jurij VI. Množica je vpila: »Vive Jutri bodo v zrcalni dvorani Versailie-skega gradu priredili slavnostno gostijo na čast angleškemu kraljevskemu paru, ki bo predstavljala po vßej priliki najsijajnejšo točko tega poseta. Povabili so 250 osebnosti in streglo jim bo 75 natakarjev v noši 18. stol., ki soglaša s to dvorano. Menu kaže pre bogato izbero vseh najboljših ustvaritev francoske kuhinje in iz francoskih trt., od nežne jagnjetine preko piščancev in gomolj ik do breskev a kar se tiče vin, od Chevaliera Montraciieta ao šampanjca iz 1. 1895. Razen tega je na sporedu še več tujih posebnosti, kakor n. pr. španski amontilla-do. Jedilni list navaja sledeče dobrote: Les Perles Fraiches de Sterlet, Le Melon Frappe, Le Xeres Mackenzie »Amontillado Grande Reserve« (pijača), Les Delices du lac d'Annecy a la Nantua, Le Chevalier Montrac-het 1926 (pijača), Les Mignonnettes d'agneau Trianon, Le Magnum du Chateau La Mission Haut Br ion 1920 (pijača), La Timtale de Cailles Farcies a La Talleyrand, Hospices de Baué »C uve ne Chanlotte Du-may« 1915 (pijača). Les Aiguillettes de Ca-neton Rouenais a la Montmorency. Salade Gauloise, Le Corton Grancey 1919 (pijača), Magnum du Chateau Mouton Rothschild 1918, (pijača), Le Granite au Lanson 1921 {pijača), Le Supreme de k Poularde de Bresse au Beurre Noisette avec les Pointes les princes!« kakor da so priSll na obisk domači sinovi. Pri Slavoloku zmage je bil veliki relief marseljeze prvič prost vreč in opažev. Nevarnost, da bi nemške bombe in granate udarjale v ta del Pariza, je minila. .i Edvard Vin., sedanji vojvoda Windsorski, je bil, kakor njegov ded, dober znanec v Parizu. Kot vladar sicer ni obiskal francoske prestolnice. Oficielno je obiskal Pariz samo enkrat, v času, ko je odkril spomenik kanadskim borcem v Vimyju. Najnovejši dogodki so zopet utrdil! vezi med Francijo in Anglijo. Obisk Jurija VI. je nedvomen dokaz, da je prijateljstvo med obema zapadnima velesilama trdno. Entente cordiale je postavljena na močne temelje in stvar dobiva čedalje bolj obeležje zveze. d'Asperges a l'Etuve, Le Chaiteua d'Yquem 1921 (pijača), Les Truffes a la Mode de Pe-rigord. Le Magnum du Chateau Latour 1904 (pijača.). La Mousse Giacee Singapour, Les Peches de Montreuil Princesse. Les Frivoli-tes. Le Magnum de Champagne Pol Roger 1911, Le Magnum de Champagne G. IL Mumm 1911, Le Champagne Louis Roede-rer 1904, Le Champagne Veuve CliOh mamica, kaj bi tekaj bil žejen, fe morje tako velakoU Dekorativen motiv pred vhodom v Tnileri je Angleški kralji v Parizu Zgodovina „entente cordiale" ▼ državnih obiskih Angleški kralj Jurij VL se je v torek zjutraj v Dovru vkrcal na admiralsko jahto »Enchantress« in se je odpeljal v spremstvu pete flotilje topničark ter osemnajstih letal do sredine Rokavskega preliva, kjer so prevzele Spremstvo francoske vojne ladje in letala. V spremstvu kralja in kraljice je odpotoval proti Parizu tudi angleški zunanji minister lord Halifax. Okrašeni stebri pri Porte Maillot Slavnostna gostija Menu za kraljevska gosta Tukaj bosta angleški kralj in kraljica stanovala v Parizu JACKSON GREGORY: 9 HCl SOLNCA Roman. Dobil je zanje dva tisoč tri sto dolarjev, ki jih je z veseljem prispeval v potno blagajno. Njegovo zanimanje za podjetje se je večalo s slehernim korakom. Nakupil je nekaj pušk in streliva ter ga pripeljal v San Diego. Nato je moral še poskrbeti za živila. Barlov je menil, da ni gotovo, koliko časa bo trajala odprava, in Jim Kendric ni hotel priti v zadrego. V neznani deželi, kamor je z razpetimi jadri plula njuna domišljija, sta seveda mogla loviti ribe in divjad; a skladanice gnjati, metrskih bohov slanine in neštevilnih sadnih in zelenjavnih konserv so bile zaklad, ki je imel svojo ceno. Kendric ni skoparil in je bil s svojimi nakupi zelo zadovoljen. »Ko je »New Moon« z ugodnim sušnikom odrinila na morje, sta sedela s Twistyjem Barlowom v kabini ter pila šampanjec iz edine steklenke, ki sta jo bila srečno vtihotapila, »Ta dan je poln obetov«, je menil Kendric, in oči so se mu zableščale. »Kaj si pa moreva še želeti? Založena sva z najboljšim, kar je bilo na prodaj; zaklad naju čaka, da ga dvigneva; sedem čevljev visok črnec stoji pri krmilil, in vse neprijetnosti so ostale za nama!« »To je res«, je Barlow priznal. Pil je počasneje, zato so bile tudi njegove misli mirnejše. »Da sva imela tvojih deset tisoč, ne bi bila nikoli odplula v tem predpotopnem koritu, ki se nagiblje na desno kakor poševni stolp v Pisi.« »Ne prepiraj se z roko, ki te hrani, in ne bevskaj na ladjo, ki te nosi«, se je namuznil Kendric. »To prinaša nesrečo.« Barlow ni bil izmed ljudi, ki načeloma grajajo vsako reč. Rad je plul s katero si bodi ladjo in se je tega tudi zavedal. A »New Moon« je bila res grda zadevščina in na slabem glasu pri vseh, ki so jo poznali. Nič kaj prida jadrnica ni bila, niti se ni mogla ponašati s sodobnim strojem. Toda Barlow jo je bil sam najel in zaradi tega ni dvomil o njeni pripravnosti za plovbo. Skuner je bil plavajoč ostanek iz pretekle dobe ladjedelstva, ki je bil zašel v sedanjost in ki so ga bili v teku let že nekaterikrat preuredili. To je veljalo tudi o zastarelem motorju, ki je gnal ladijski vijak. Bistveni sestavini ladje sta bila tudi črnec Ben in Filipinec Charlie, ki sta dobro poznala njene muhe. Spadala sta v njen inventar, takisto kakor vijak in krmilo. Barlow se je hahljal, ko je razlagal Jimu nenapisane točke najemne pogodbe. »Čoln je last Hanka Sparleya«, je rekel. »Tisti dan, ko je odštel kupnino, je bil kupec preje vstal kakor on, na to se kar zanesi. Nu, in zdaj bi se ga Hank rad spet iznebil. Dal ga je torej zavarovati, mnogo više, kot je bil kdaj vreden na trgu. Zdaj je mogoče dvoje: ali ga spet pripeljem v San Diego in mu prinesem masten delež od dobička, ali pa gre vsa ropotija k vragu, in Hank se odškoduje z zavarovalnino. « »Veš, kaj je sleparija?« je vprašal Kendric. »Če ne bi vedel, bi me bil gotovo Hank poučil.« Barlow je zadovoljno srebnil iz svojega kozarca. »Toda ladjo pripeljeva nazaj, nič te ne bodi skrb, vrtoglavec. In Hanku odštejeva, kar terja, saj bova imela z ostankom še zmerom kraljevsko življenje. Sparley bi se nama bil sam pridružil, pa je bolan. Moral sem mu razpovedati, za kaj gre. Seveda bi bilo potem treba razdeliti zaklad na troje. Reči moram, da mi je ljubše tako, kakor je.« Kendric je šel na palubo, se naslonil na ograjo in se zagledal po morju. Čez čas je krenil na zadnji konec in prevzel od črnca krmilo. Kar dobro mu je delo, ko je spet čutil prečke v rokah; stare, ljube slike so mu vstajale pred očmi. In ko se je tako vadil, je stal Ben zraven njega ter ga ljubosumno in nezaupljivo opazoval. Kendric je imel prav: na mornarja, kakršen je bil črnec, si smel biti ponosen, posebno na vožnji, kakršna je bila pred njimi. Čeprav ni meril celih sedem čevljev, mu vendar ni veliko manjkalo do njih. Bil je trlepen, čistokrven Afričan s širokimi pieci. Lobanja se mu je svetlikala izpod kratko ostriženih kodrastih las kakor kakemu gorili. Prav za prav je bil mož zelo čuden: njegov tanki glas je bil mehak in gibčen, kakor pri ženski; izraz njegovega lica je bil skoraj živalski, in z živalima na ladji, z mačkom in kanarčkom, je prijateljsko občeval. Imel je največje in najbolj ploske noge, ki jih je bil Kendric kdaj videl pri kakem človeku, in se je gibal na njih neverjetno lahkotno, urno, da, ne brez nekakšne ljubkosti. »New Moona« sei je bal kakor zffii dtifiov? ssnof wiBw W Tifft skala v očeh, kadar je pripovedoval, da na ladji »ni vse v redu«, hkratu jo je pa ljubil iz vsega srca. »Da, na ladji straši!« je začel, kakor hitro je videl, da se lahko zanese na Jimovo krmarsko znanje. »Nihče ne ve tega bolje od mene. Črni ljudje spoznamo takšno reč prej kakor belci, kept'n. Vse sem videl, kaj se godi na ladji, vse sem slišal, vse čutil. Ko se je mačku naježila dlaka in je zgrbančil hrbet, sem bil zraven, drugi pa niso ničesar videli in ničesar slutili. Da, da, pri nas straši, sicer je pa na večini ladij takisto. A duhovi mi ne store nič žalega, dokler jim sam nič ne storim. Na to se lahko zanesete, kept'n Jim.« »To je res izbrano moštvo, Twisty«, je Kendric veselo dejal, ko je stal Ben spet pri krmilu in sta se s prijateljem izprehajala po palubi. »Boljšega si za tak morski potep ne bi mogel želeti!« Črnec jima je krajšal čas, brezhibno opravljal svojo službo in kazal kar neverjetno moč, med tem ko je bil Charlie, kajutni strežajček, spet v drugem oziru biser: kuhar nad kuharji in5 ne klepetulja. Venomer je mrmral pri sebi nekakšne nerazumljive reči. Če si ga ogovoril, je rekel zmerom samo »Oh«. Poudarek je spretno prilagajal smislu. Kadar je pri tej besedi zmajal z glavo, je na primer pomenila »ne«; kadar je pokimal, »da«; če mu je ves obraz zasijal, je izražala navdušenje. Od njega se ni bilo bati ne zavratnosti ne izdajstva. Njegova največja zabava je bila, da je v kuhinji žvižgal kanarčku. PORT Z motornih dirk na Jezerski vrh Na levi: zmagovalec glavne dirke v kategoriji 500 ccm Janko šiška. S časom 4 :23 in 2/5 je na BMVf dosegel najboljši čas dneva. V sredi; Janko Grašič, zmagovalec v kategoriji 350 ccm turni motorji, voaà v cilj. Na desni; Mirko Kobi, drugi v kategoriji 500 ccm, je na Nortonu s časom 4:41 pustil Stariča na tretjem mestu Ljubljana, 19. julija Nedeljske motociklistične dirke na Jezerski vrh so znova dokazale, kako razveseljivo se ta sport pri nas razvija in napreduje, saj je štirideset dirkačev za vsako podobno prireditev prav lepo število. Kranjska sekcija motokolesarske »Ilirije . ki je tekme organizirala, se je že koj prvič izkazala. V svoji sredi ima može, ki razumejo na organizacijo. Nova tekmovalna proga na državni cesti od štularja na Zgornjem Jezerskem do Jezerskega vrha tik državne meje z Nemčijo, je prekrasna gorska proga sredi planin in gorskih vršacov, kakršnih je malo. Ni sicer tako strma in krivuljasta kakor ljubeljska, zato pa morejo tekmovalci dosezati brzine, kakršne so na ljubeljski izključene. Vsekakor bodo tekme na Jezerski vrh, če postanejo vsakoletna prireditev kranjske »Ilirije . najboljša preizkušnja in predtekme ljubeljskih dirk. Na Jezerskem vrhu naj bo vsakikrat nova šola in revija novih tekmovalcev in novih motorjev, koder se bodo izkazale sposobnost; vseh ki naj bi nekaj tednov za tem uspešno tekmovali na Ljubelju. Ljubelj naj bo naša velika mednarodna gorska dirka, na katero pošiljajmo le naše najboljše dirkače. Prve dirke na Jezerski vrh so pa tudi pokazale, da imamo še nekaj dirkačev, ki se morejo meriti z »letečim Kranjcem«, ki mu za sedaj še nobeden ni kos na krožnem dirkališču, pač pa ga na gorskih dirkah nekateri že prekašajo. Vožnja na dirkališču zahteva od vozača le enostranske tehnike, medtem ko ima gorska proga z obojestranskimi krivuljami in pentljami z različnimi vzponi vse drugačne težave. Tako se je zgodilo, da je mogel Starič v svoji kategoriji doseči le tretje mesto in ga je Janko šiška prehitel za dobrih 24 sekund, Mirko Kobi pa za 6 sekund. Prva dirka na Jezerski vrh je tudi prireditelju nakazala nekaj novih smernic za naslednjo tekmo. Tako glede starta in cilja; prvega bo treba postaviti nekoliko nižje, prav tako tudi cilj, ki je tik na državni meji kaj neprimeren, ker se cesta prav tod, na najvišjem delu prevali v precej ostrem ovinku, ki dirkaču ne dovoljuje zadostnega pregleda. Šiško je pred hujšimi posledicami pri padcu obvarovala tekmovalna čelada, svarilo, da tudi na taki progi ni varno tekmovati brez zavarovane glave. SK Ljubljana se pripravlja Prvi večji trening pred startom v ligi bo nedeljska tekma z »Majstorom s mora« iz Splita Kakor znano, se bo jesenska prvenstvena sezona v nacionalni ligi začela že 7. avgusta. Ta dan bo moral naš ligaš v Beograd, kjer bo nastopil proti Jugoslaviji, ki je zdaj v prav dobri formi. Žal gmotna sredstva našemu predstavniku v tej konkurenci niso dala možnosti, da bi povabil v teku julija v Ljubljano močnejše inozemske klube, a vendar je vse storil, kar mu je bilo mogoče za ohranitev igralcev v kondi-ciju Doslej je odigral dve lahki prijateljski tekmi z domačima kluboma. Prihodnjo nedeljo pa bo gostoval v Ljubljani splitski klub »Majstor s mora«. O ustanovitvi tega kluba, o njegovih igralcih itd. bomo še pi- sali. Naslednji in zadnji trening Ljubljane bo mednarodna tekma s prvakom štajerske, Grazer Sport-klubom, ki bo odslej igral v novo formirani ligi bivše Avstrije skupno z ostalimi bivšimi dunajskimi profesionalnimi klubi. Našim želimo, da bi v novem prvenstvenem letu želi mnogo uspehov. Mnogo je odvisno od tega, če bo vse vezala trdna volja, tovarištvo in skrajna požrtvovalnost. čas je kratek, treba je na delo! Izbira za Bled in London bo na tekmah za državno prvenstvo v plavanju in skokih v soboto in nedeljo v kopališču Ilirije V soboto in nedeljo, 23. in 24. t. m. bodo v Ljubljani zbrani najboljši plavači in pla-vačice iz vse države k tekmovanju za državno plavalno prvenstvo. Ker letos — prvič — za naslov prvaka ne tekmujejo klubi, ker bodo torej izostale borbe za točke, bomo imeli tokrat v plavanju res pravo, kvalitetno prvenstvo, v katerem bodo nastopili samo najboljši. Spored je razdeljen na dva dni, in sicer tako, da se bodo oba dneva dopoldne vršila manj zanimiva predtekmovanja, finalna tekmovanja pa bodo zvečer, kakor so zve- čer že po vsem svetu večje plavalne prireditve in so z uspehom uvedene tudi že pri nas. Prvoplasirarii v poedinih disciplinah ne bodo samo pridobili naslov prvaka države in s tem naslovom zvezane častne kolajne, ampak se bodo na letošnjem tekmovanju tudi kvalificirali v državno reprezentanco, ki bo konec meseca nastopila na Bledu proti Italiji. Najboljši med njimi pa bodo naravnost z Bleda odpotovali v London, kjer se bodo v dneh od 6. do 13. avgusta vršila velika tekmovanja za prvenstvo Evrope. Še o športnih dnevih Nekatere podrobnosti z uspelih športnih prireditev v Trbovljah in na Jesenicah Pretekla nedelja je v naših podeželskih športnih središčih potekla v znamenju športnih dnevov, saj. so kar na treh krajih imeli velike celodnevhe športne prireditve z lepo udeležbo aktivnih športnikov in športu naklonjenega občinstva. Razen v Slovenjem Gradcu, kjer so bila glavna atrakcija kolesarji, so imeli svoj športni dan tudi v Trbovljah, ki ga je priredil SK Amater. Dopoldne je bil lahkoatletski miting, na katerem so nastopili razen domačih atletov tudi atleti iz Celja in Ljubljane in so bili doseženi prav zadovoljivi rezultati. Popoldne je bila nogometna tekma Amaterja s kombiniranim moštvom Haška iz Zagreba. V tej tekmi so trije Amaterjevi igralci — Jordan, Sajovic in Mrzelj — slavili desetletnico nastopanja za klubove barve, pri kateri priliki so jim bile izročene lične diplome. Tekma sama je potekala precej izravnano in se je končala s tesno zmago 2:1 domačega moštva. Med gosti so se odlikovali vratar in trije igralci iz ligaške enajstorice, moštvo Amaterja pa je imelo najboljše moči v ožji obrambi in krilski vrsti. Športni dan v Trbovljah je uspel prav zadovoljivo. • * » Kakor smo na kratko zabeležili že v »Pond. Jutru«, so priredili športni dan s proslavo obletnice obstoja SK Bratstva tudi na Jesenicah. Vse prireditve so bile prav dobro obiskane. kar kaže, da se širša javnost zmerom bolj zanima za delo naših športnikov. Dopoldne je bil v Kazini slavnostni občni zbor kluba, katerega so se udeležili številni predstavniki javnih obi aste v in na katerem je predsednik g. Cinkovic v lepih besedah orisal vsa važnejša razdobja klu-bovega delovanja. Na igrišču so bile pozneje razdeljene diplome številnim članom. ki so si pridobili največ zaslug za uspešno delovanje v klubu. Iz športnega sporeda, o katerem smo tudi že poročali precej podrobno, moramo še enkrat omeniti prijateljsko nogometno tekmo med Kovinarjem in kombiniranim moštvom Bratstva, ki se je končala z zmago Kovinarja v razmerju 4:0 (in ne 4 :1 za nasprotnika, kakor je bilo narobe objavljeno). Dalje je treba zabeležiti še rezultat v teku na 100 m seniorjev z lahkoatletskega mitinga, na katerem je v finalu zmagal tekač Primorja Polak s časom 12 sek., drugo in tretje mesto pa sta zasedla Odličkov (Bratstvo) z 12.6 in Sa-fošnik (Ilirija) z 12.8. Po končanem športnem sporedu je bila na igrišču velika športna zabava. Vse prireditve so dobro uspele in pokazale velike sposobnosti uprave in požrtvovalnost velikega dela članstva. Državno klubsko prvenstvo v tenisu se bo pričelo v Celju v nedeljo 24. t m Kot prvi par bosta nastopila SK Celje in SK Atletik. Tekmovanje se bo pričelo v nedeljo ob 7. zjutraj na Rakuschevem tenišču ob Trubarjevi ulici. Borba bo vsekakor zelo napeta. Živahno zanimanje vlada zlasti za srečanje med Toplakom in Fabianom. Tekmovanje v olimpijskem peteroboju za seniorje in juniorje bo v nedeljo 24. t. m. na Glaziji v Celju v priredbi SK Celja. Pričelo se bo ob 8.30 dopoldne. Poleg domačih atletov bodo nastopili tudi člani zunanjih klubov. SK Celje : Policijski SK (Zagreb). V nedeljo 24. t. m. ob 17. se bo pričela na Glaziji v Celju prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in prvorazrednim Policijskim SK iz Zagreba. Srečanje bo gotovo zelo zanimivo in bo nudilo lep športni užitek. Ob 15.30 bo predtekma. »Ilustrovane športne novosti« štev. 30 so izšle. Glavna vsebina: Izbira najboljših plavalcev za London, Japonska je odpovedala olimpiado 1940, Zakaj neuspehi v s. e. pokalu, polfinale evropskega pasu za Davisov pokal 1938, trije novi člani nacionalne nogometne lige 1938/39 in še mnogo drobnega športnega gradiva iz raznih panog. Posamezne številke so po 1 din. Službeno iz S. O. Danes ob 18. kondi-cijski trening na Hermesu za vse ljubljanske sodnike. Ce bo dež, treninga ne bo. Iz življenja na deželi Iz Gornjega grada gg— Predavanje o X. praškem vsesokolskem zletu je priredil Sokol pretečo soboto zvečer v Sokolskem domu ot> lepi ude-ležbi članstva in zlasti sokolske mladine. Br. dr. Mejak je opisal potovanje v Prago, prisrčne sprejeme na raznih češkoslovaških postajah, bivanje in doživljaje v Prag! in obisk raznih izletnih točk v okolici Prage, posebej obisk pri Sokolu v Hvškovu. znamenitosti Prafie in potek zletnfh dnù Predavanje je zaključil s pozivom, da pomnožimo naše vrste in 6e pripravimo za XI. vsesokolski zlet v Pragi leta 1944. Ob zaključku predavanja so prisotni navdušeno zapeli >Le naprej brez miru.....< Iz Ptuja J— Prometna nesreča. Tovorni avto tvrdke >Romi< iz Maribora je na cesti Maribor—Ptuj blizu Št. Janža povozil kolesarja Požgana Alojzija iz Prepolia. Požgana so nezavestnega pripeljali v mariborsko bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno levo roko in nogo. i— Strela mu je pobila živino, v nedeljo popoldne je udarila strela v hlev posestnika Krambereerja Matije v Ločiču pri Sv. Urbanu ter mu ubila dva težka vola in eno kravo. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Brez posebnega obvestila. .Ju trpela je moja predobra skrbna mama, gospa Slavka Šavnik roj. Kavčič vdova lekarnarja Nepozabno pokojni co bomo spremili na njeni poslednji poti v sredo 20. julija ob 17. uri iz domače hiše na farno pokopališče v Kranju. Prosimo tihega sožalja. KRANJ, 19. julija 1938. Sin Bogdan in ostalo sorodstvo Mestni pogrebni zavod. Občina Ljubljana. Dotrpela je in nas zapustila naša ljubljena, soproga, zlata mamica, stara mamica, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Uršula Richter roj. Tra un. 7> .. . . ... Na zadnji, poti jo bomo spremili v četrtek, dne 21. julija 1938, ob 6. uri pop. izpred mrliške veže Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 19. julija 1938. žalujoči: Hinko Richter, soprog; Hinko, Mirko, cand. ing. Jože, Riki, sinovi; Milka roj. špeletič, sinaha; Marjan, Marjanca, vnuk in vnukinja ter ostalo sorodstvo MALI OGLASI Službo dobi Beseda 1 Din, davefe Din; za šifro all da j a nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din Seriozen prodajalec ali prodajalka moške mode, samostojen prodajanju in vešč finega občevanja z boljšimi stran Lami z znaniem nemščine, dobi stalno službo. Ponudbe s prepisi spričeval na »Poštni predal 312 Ljubljana«. 17053-1 Vzgojiteljica t perfektnim znanjem nemškega jezika v govoru in pi. savi, muzikalična, dobi me sto k 5 in 8 let starima dtčkoma. Prednost imajo učiteljice abšt. s prakso, 1'onudbe na »poštni predal 312 Ljubljana«. 17054-1 Energičnega mojstra oz. preddelavca, starega približno 40 let, išče za nadzorovanje obratnih ključavničarjev večje industrijsko podjetje v Kranju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kranj 404«. 17137-1 Prva jugoslav. tvornica vagona v Slav, Brodu potrebuje takoj vešče železostrugarje, orodjarje, zakovičarje in kotlarje. 17138-1 Služkinjo mlajšo, pošteno, sprejmem k mali družini. Znati mora kuhati in lepo pospravljati. Vsa oskrba v hiši, plača dobra. Prednost imaio z gospodinjsko šolo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17139-1 Krojaškega pomočnika izurjenega v velikih kosih, iščem za takoj. Mesto stallie. Anton Stanovnik, Vrhnika. 17119-1 Mizarski pomočnik ZmoJer, furniranja in pol i tiratila, dobi takoj mesto. — Ivi_n Kacin. Ljubljana, Ko-rae-nskega 26, II. nadstr. 17156.1 Brivskega pomočnika lùtrega in dobrega delavca, sprejmem v stalno službo. Josip Polak, Rakek. 17154-1 Brivskega pomočnika sprejme Janko Kofler. Železniki. 17113-1 Vsaka beseda 50 par ; davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 dm ; najmanjši znesek 12 din. Za plačilno želi prerneniti mesto mlada, zelo simpatična Korošica. Gie v kavarno ali restavracijo ter zna nemšk' in hrvatski :n je zelo prikupljiva, poi iena. Gre pa samo v boljše lokale. Prevzela bi tudi na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Korošicac. 17148-2 Gospodična z veseljem do gospodinjstva, z znanjem dobre domače in češke kuhinje z večletno prakso, z dobrimi spričevali, želi mesta pri boljši rodbini kot prvovrstna pomoč pri kuhi. Znanje slovenskega in , češkega jezika. Gre tudi izven Ljubljane. 1'onudbe na ogl. odd. jutra pod »Takoj št. 34«. 17144-2 Gospodična želi mesto v pisarni ko< praktikantka ali blagajničar-lca~ — Vešča italijanščine, nemščine in pisarni:kih del. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna«. 17136-2 Kuharica išče dobro, stalno službo. Nastopi takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17168-2 Šivilja z večletno prakso, se priporoča damam na dom. Naslov v vseh poslovalnicah JutI"a. 17135-2 ittw?s«rnuiin(iftfmniHnintinHtiDnrHt'rodaj radi opustitve posla 'ismena vprašanja pod »50378« na Pubhcitas, Zagreb, Ilica 9. 16747-6 Izložbene pupe razne doprsne, s stojali, pripravne za vse, poceni naprodaj. Rimska cesta 9-H. vrata 16. 17171-6 EM ES BE dimniška vrata, patentirana, povsod priporočana, iz armiranega betona, nezgorlji-va in nezlomljiva, hitro vzidana. Pri odjemu kom. 10 je cena din 16 za komad z embalažo franko kolodvor Ljubljana ali v območju Ljubljane postavljena na dom. Pri manjšem odjemu din 18. EM ES BE, Ljub ljana, Domobranska 1, — dvorišče. 16447-6 Tračnice 50X25 vagončki, okretna plošča, naprodaj. »Sava«, Jesenice. 17106-6 PrtMci&i Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Cvetlični med domač, zdravilni, nudi najceneje J. Menart, Domžale. 262-33 Maline kupim do 1 vagona ali manj. Ponudbe pod »Denar lahko vnaprej« na ogl. odd. Jut-16927-33 Kislo zelje novo prvovrstno in naravni, doma-či malinovec vsako množino po konkurenčni ceni dobavlja Homan Sv. Petra c. 81, telefon 35-39. 16762-33 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Marelice za vkuhavanje so sedaj najboljše! Pred nakupom Vas vabimo, da si ogledate našo zalogo. Zanesljivo najboljše banaške, zdrave, debele, sveže marelice dobite najceneje v glav. ni zalogi Jugosad, Resljeva 4, telefon 48-27. 17163-34 Maročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. Za jugoslovanski patent št. 9542 od 1. aprila 1932 na: >Jeklena zlitina za izdelovanje predmetov (n. pr. visokotlačnih parnih kotlov, visokotlačnih plinskih posod, tlak prenaša-jočih aparatov za kemično industrijo, cevi za topove, cevi za puške in drugih delov strelnega orožja), kateri zahtevajo posebno visoko odpornost proti obremenitvi, nastopajoči pri eksplozijah in detonacijah« ( 3-Stahllegierung zur Herstellung von Gegenständen (z.B. Hochdruckdampfkessel, Hoch-druckgasbenälter, druckführende Apparate für die chemische Industrie, Geschützrohre, Gewehrläufe und sonstige Schusswaffen-teüe), die besonders hohe' Widerstandsfähigkeit gegen die bei Explosionen und Detonationen auftretende Beanspruchung erfordern«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. Hinko PETRIČ, patentni inženjer, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Stroji za obdelavo lesa malo rabljeni poceni naprodaj in sicer: elektro re-skalnik (Fräsmaschine) za 3000 m 5000 obratov, stenski verižni reskalnik ( Wandkettenf räsmaschi-ne), stroj za vrtanje dolgih lukenj, univerzal ni kolarski stroj, avtomatični brusilnj stroj. Peter Angelo, d z. o. z.. Ljubljana, Tyrševa 36. 16788-29 Kolesa Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Originalna francoska kolesa Aiglon Najboljši materija!, prvovrstno izdelana, fino, trpežno lakirana ln po-kromana. Najlažji tek. Model: Tour de France Viktor Bohinc, Ljubljana, Tyrseva c. 12. (Dvorišče). 276-11 Več rabljenih avtomobilov Opel, Olympia, Fiat, Balilla, Chevrolet, Buick itd. ugodno proda DKW zastopstvo I. Lovše, Tyrševa 85. 17170-10 Beseda 1 Din. davek Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice i% OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJI: VOJNO ŠKODO t n o v t n i e po najvišji ceni in takojšnjemu izplačila Koocesijonirana trg. ageo tura za bančne posle AL PLANINŠEK. Ljubljana, Beethovnova 14 Telefon 35-10. Večje skladišče ali za vskladiščenje priprav^ ne prostore ali hišo v Ljub ljani vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren plačnik«. 17155-19 Knjižico Kmetske posojilnice ljublj od 50—80.000 dam kot posojilo proti dobremu jam stvu pod ugodnimi pogoji. Pismene penudbe na ogl. c-dd. Jutra pod »Obroki«. 17160-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Gostilno in mesarijo oddam v Lescah z novim letom kavcije zmožnim v najem. Medven, Zg. Kokra. 17158-17 Gostilno v najem ali pa na račun, iščem po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačilna«. 17149-17 Beseda 1 Din, davek 3 Din- za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Šasijo rabljenega tovornega av tomobila 3—5 tonskega po možnosti s polnimi gumami kupi Hugo Weiss čakovec, Medji-murje. 16743-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. V centru Splita naprodaj iz zdravstvenih razlogov moderno urejena dvonadstropna parna pekarna, z vsem potrebnim inventarjem s stroji in lastnim kioskom. Obrat zelo rentabilen. Dnevna produkcija cca 1000 kg kruha in peciva. Obrniti se na naslov: Mijo Bužančič, Split, Kraljice Jelene br. 3. 16992-19 Za lokal pisarno ali delavnico, oddam prostor poleg pošte in trga. Celovška c. 79. 17103-19 r/ Beseda 1 Din. davek Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Weekend hišica prenosna 7X9 m zelo ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16870-20 Lepe parcele v sredini mesta, ugodno na prodaj. Vprašati Tavčar. Maribor, Jurčičeva 3. 17064-20 Hiša enonadstropna, nova, na prometnem vogalu, z veliko kietjo za vinotoč ali delavnico, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina«. 17153-20 Stanovanja Beseda 1 Din. davek ! Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Stanovanje eno ali dvosobno, s priti-klinami, snažno in zračno, iščem za 1. avgust. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Dve odrasli osebi«. 17159-21a Enosob. stanovanje večje, iščem za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »1 oseba«. 16388.21a Enosob. stanovanje v Kranju ali okolici, iščem za 1. avgust. Ponudbe poslati : Marija Tek-vec, Stru-ževo 32, Kranj. 17151-21a Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Lepo solnčno sobo s souporabo kopalnice oddam eni ali 2 osebama. Zelo pripravno za 3 študente blizu Sv. Kri štofa. Pogoji ugodni. 16999 23 Opremljeno sobo eno ali dve postelji, s posebnim vhodom, oddam. — Kolodvorska 35-1., desno. 17172-23 1 je zanesljivo olje ker je njegov 2 „film" kot elastična blazinica, zato l poveča kompresijo in s tem poveča brzino Opremljeno sobo v centru, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17143-23 Sobo event. dve dobi po nizki ceni poleg »Evrope«, kdor posodi 2000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17147.23 Solnčno sobo lepo, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17164-23 r trt Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aU daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prazno sobo iščem v okolici Sv. Jožefa. Lahko mansardno v vili. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17162-23a Solnčno sobo in celotno oskrbo v centru ali bližini išče čez dar. zaposlena mati s 5-letnim sinčkom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Veselje do otrok«. 17017-23a Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dva nižješolca sprejme boljša obitelj v dobro oskrbo. Hrana zadostna in tečna. Cena zmerna. Klavir na razpolago, pomoč pri učenje Nailr v vseh po. slovalnicah Tutra. Parkefe vseh vrst izdeluje in dobavlja po nizki ceni Leo Paulin tovarna parket in furnirja, parna žaga. Pošta: Straža pri Novem mestu. Med mestom in deželo posreduje »J n trovo mali oglasnik Med mestom in deželo oosrednje »Jntrov« mali ntrfasnfk KLIŠEJE ENO IN VEČBARVNE " JtH^ SV.PET'RÄ NASIP ST.23 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks suha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59 Lahka letna oblačila, vetrni suknjiči, J perilo itd. aja najceneje PRESKER, Sv. PETRA C. 14. KOLESA znamke „AXO" v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelavi, kupite ugodno pri H. S U T T N E R, LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 6. Zahtevajte brezplačen cenik. — Ugodni plačilni pogoji! Tisoče zahval prejema »MORANA« Lasje prestaNEJO takoj IZPADATI-- IN ZRASTEJO NA PLEŠASTEM MESTU —ODSTRANI PRHUAJ itd. JACA IN HRANI -LASNE KORENINE • POŠILJAMO PO POVZETJU • STE KL.DIN.50- INDIAN0L\4motoria domače prvovrstno motorno olje za motocikle s primerno kompresijo r ne odpove ^ti pod ^ najtežjimi okoliščinami MOTOCIKLISTI! Za svoje motorje kupujte le »INDI ANOL« Zadovoljni boste! — V Ljubljani je glavna zaloga pri tvrdki 3GN. VOK — Tavčarjeva ulica Zahvala 9 0 u Podpisani se zahvaljujem Jugoslovanski banki „SLAVIJI za kulantno izplačilo požarne škode, katero sem utrpel po nesreči, dne 10. junija t. 1. Zavarov. banko »SLAVIJO« vsakomur najtopleje priporočam. Martin Vrtač, čevljarski mojster, Visoko pri Kranju I Trgovsko podjetje staro, dobro vpeljano v centru Slovenije, z letnim prometom do Din 6.000.000.— katero deluje samo engros, ima velik delokrog, IŠČE sodelujočega družabnika s cca. 500.000 — 600.000 Din kapitala. Družabnik bi čez vse denarne transakcije sam razpolagal, istotako čez blagovno zalogo, tako, da bi bila njegova vloga krita z 100%. Ponudbe oziroma predlogi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Sigurna naložba kapitala«. RADIO Sreda 20. julija Ljubljana 12: Vsakemu nekaj (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Kvartet Stritar poje narodne pesmi, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 14: Napovedi. — 18: Poskočnice (plošče). — 18.40: O pomenu časnikarstva iprof. F. Vodnik). — IS: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: življenje in delo dr. Bo-židara Petranoviča. — 19.50: Dvorakove orkestralne skladbe (plošče). — 20.30: Klavirska ura — Josip Prohazka. — 21: Praški učiteljski zbor (plošče). — 21.20: Cimermanov kvartet. — 22: Napovedi, poročila. '— 22.15: Lahka glasba z nebotičnika. četrtek 21. julija Ljubljana 12: Operetni napevi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Po domače (plošče). — 14: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Predavanje ministrstva za telesno vzgojo naroda. _ 19-50: Deset minut zabave. — 20: Paganinijeve sonate (plošče). —20.10: Značaj in telesna konstitucija (prof. Emil Hrovat). — 20.30: Prenos prome-nadnega koncerta iz Rogaške Slatine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert lahke glasbe — igra oddelek godbe »Sloga«. Beograd 17.45: Orkester. — 20: Ruske pesmi in romance. — 21: Petje ter lahka godba s plošč. — Zagreb 17.30: Lahka glasba. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.25: Orkestralni koncert. — 20.25: Operni večer. — 22.15: Pesem in ples. — Varšava 21.10: Orkester mandolin in violina. — 22: Klavirski koncert. — 22.35: Plošče. — Sofija 18: Vojaška godba. — 19.15: Klavirske skladbe. — 20: Lahka glasba. — 20.55: Plošče. — 22: Plesna muzik' — Dunaj 12: Orkester. — 15.30: Plošča. — 16: Lahka glasba. — 20.10: Večer za planince. — 21: Zvočne slike iz Salzburgs — 22.30-: Kakor Stuttgart. — 24: Lahka glasba. — Berlin 19: Iz opera »Faust«. — 20.10: Plesni večer. — 22.30: Kakor Stuttgart. — 24: Nočni koncert* — München 19.15: Operetna muzika. — 21: Petje in verzi. — 22.30: Kakor Stuttgart. — 24: Prenos iz Berlina. — Stuttgart 19: Drobna umetnost. — 20.15: Pester glasbeni spored. — 22.30: Nemška lahka in narodna glasba. Gradi za madrace, platno za rjuhe in prevleke, klotaste in svilene odeje, blago za prevleke pohištva, za zastore in pregrinjala, preproge in tekače (tepihe), kokosove tekače in predpražnike, osebno in namizno perilo, nankinge, perje in puh, vse vrste žimo, morsko travo, peresa za žimnice (fedre) in motvoz dobite najceneje pri F. I. GORIČAR — Ljubljana, SV. PETRA CESTA ŠT. 30. Tapetniki poseben popust! ZAHVALA Vsem, ki ste našo nepozabno mamico, staro mamico in taščo, gospo MARIJO T0P0L0VŠEK spremili na njeni zadnji poti in vsem darovalcem cvetja naša iskrena zahvala. Celje, Kranj, Zagreb, Sydney. CELJE, 18. julija 1938. ORAŽEM, GRIL, POGAČIC ZAHVALA Ob prerani izgubi naše nad vse ljubljene soproge, mame, stare mame, sestre, sestrične, tašče, svakinje in tete, gospe Zupančič Ivanke roj. Breskvar izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so v težkih urah sočustvovali z nami, položili na njeno krsto toliko vencev in cvetja ter jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 21. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. LJUBLJANA, dne 19. julija 1938. ŽALUJOČI OSTALI Mestni pogrebni zavod. Občina Ljubljana. i Usojeno je bilo, da je Vsemogočni poklical k Sebi ljubljeno, dobro ženko in mater, gospo Battelino Jožico soprogo stavbenika Pogreb nepozabne bo v četrtek, dne 21. julija 1938, ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, CELJE, MARIBOR, MTJHLUS, dne 19. julija 1938. žalujoči: Angelo, soprog; Mitko in Roško, sinčka ter ostalo sorodstvo Battelino, Stanonik ZAKLETI GRAD o X .2, o e-S a S « h S =5 -g l! «1 "S 5 CC —« S 1 h bo > a Kfi «3 C S e ai e} S ^ Kakor hitro bi stopil v sobo, bi svoje žarke naperila vate s in — a konzorcij »Jutra« Adolf — Za Narodno tifikarao d. d. kot tiskarnarja f*aa Jeran. — Za inaeratni del ja odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.