LETO ŠTEVILKA 50, 10. DECEMBER 2004, CENA 289,00 SIT KMJIŽNICA M n(Ut TEDNIK OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg l a 3000 CELJE SN000 Varčujemo že ves čas, otrokom pa vseeno moramo dati stvari, ki jih potrebujejo za svoje oblikovanje (stran 17) (stran 13) (stran 4) (foto: Ciril M. Sem) j Akcija Savinjskih novic Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje Zadruga mozirje Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Samo še v decembru usodni popusti pesnih rezancev ORMOŽ 35 ks vreče. _ -me/. V tehničnih poslovalnicah vam na okna in vrata proizvajalca GLIN ŽAGARSTVO d.o.o.nudimo: - 20% GOTOVINSKI POPUST -15% POPUST NA ODLOŽENO PLAČILO Za vaše cenjeno povpraševanje se vam zahvaljujemo in vas vabimo, da nas obiščete v poslovalnicah, kjer boste seznanjeni s cenami in dimenzijami oken in vrat: m Železnina Radmirje 838-80-43 Železnina Luče 584-40-24 Železnina Gornji Grad 839-44-20 Železnina ljubno 584-12-41 KRC Ljubija 837-07-20, 837-07-71 KR Rečica 838-80-03 4M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI d.o.O. E-naslov: a.m,miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji -Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 I t*OV° Nov delovni čas od 4= oktobra: pon. - pet. 7.00 - 19.00, sobota 7.00 -12.00 Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov - odjave vozil - menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozH za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. od julija pri nas tudi AVTOPRALNICA za pranje osebnih in kombiniranih vozil Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si Skozi vse leto bomo opravljali brezplačne preventivne preglede zavor in izpušnih plinov za motorna vozila, katerih lastniki so člani ZŠAM Zgornjesavinjske doline. NOVO: od 4. oktobra nov delovni čas - vsak dan od 7. do 19. ure - ob sobotah od 7. do 12. ure VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! BOTERÒ d.o.o.i Lačja Vas 22,335I Nazarje Tel.: 839-25-50 47 L L» iTFfs si. y ■n ; prpsfP partì . WESTERN KLUBU hotela Burger Veniše Kdor pride v PIŽAMI, dobi pivo UNION po 199 SIT! Za ostale pivo po 250 SIT. OSREDNJA KNJIŽNICA ""Bi UJ<< '"n " Dobili smo novo slovensko vlado, ki jo je »požegnal« tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek, zdi pa se, da si bo zelo težko privoščila sto dni miru za začetek dela, kar je sicer običajno v parlamentarnih demokracijah. Nimalo takih, ki z nestrpnostjo pričakujejo, kako se bo nova oblast odzvala na prve kritike spremenjene davčne zakonodaje, ki naj bi začela veljati s pn/im januarjem prihodnjega leta. Ko sem v nekaterih strokovnih revijah prebiral omenjene spremembe davčnih predpisov, sem dobil občutek, da država želi skorajda paranoično obdavčiti vse, kar »leze in gre«. Če se pri tem postavim v kožo zakonodajalca, mije seveda jasno, da je glede na visoko državno porabo potreb ogromno in daje zanje potrebno zagotoviti denar. Toda nekateri prijemi so tako ekstremni, da kar ne morem verjeti, da jih je napisala vlada, ki je bila po svoji politični usmerjenosti večinsko liberalnodemokratska. Tipičen takšen primerje obdavčitev pretežnih lastniških deležev slovenskih menedžerjev, ki jo je mogoče razumeti kot kazen za vse tiste direktorje velikih podjetij, ki so pred dobrimi desetimi leti verjeli v svoja podjetja, vanje vlagali in jih dobro upravljali. Na ta način seje vrednost podjetij in s tem seveda tudi njihovih deležev nekajkrat povečala. Postavlja se vprašanje, ali bi bilo tako tudi v primeru, če ti menedžerji ne bi bili tako zelo osebno zainteresirani za uspeh svojih podjetij? Ali nekateri vtej državi res še vedno sanjajo o sistemu, ko je bilo vse »naše« in katerega ekonomska (ne)uspešnostse je več kot očitno izkazala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja? Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je v razpravi o tej problematiki kapital slikovito primerjal s plaho ptico. Le-ta bo zelo hitro odletela drugam, torej v tujino, če v Sloveniji ne bo razumne davčne politike. Bobinac je izpostavil tudi vprašanje, zakaj je slovenski lastnik slabši od tujega in kako v luči nove davčne zakonodaje dokončati proces priva-tizacijev Sloveniji. Morda ste tudi vi med tistimi, ki so prepričani, da so vsi direktorji barabe v belih srajcah. Imate vso pravico, da tako mislite, kakor imam jaz pravico, da mislim drugače. Moje prepričanje je, daje splošna slika v Sloveniji popačena zaradi posameznih primerov dejanskih goljufij, napak in nesposobnosti. Prejšnja oblast je takšne primere praviloma skušala »pomesti pod preprogo«, saj so sledi nepravilnosti marsikdaj vodile tudi v sektor politike injavne uprave. Na letošnjih volitvah je za svoje početje plačala kazen. Z zanimanjem bom spremljal, v čem se bo nova oblast izkazala za boljšo. Prva priložnost se ji ponuja na krožniku. Tretja stran Aktualno: Igre na srečo zasvojile vse več Slovencev.. 4 Glin Žagarstvo Nazarje: Preživetje odvisno od svežega kapitala.5 Občinski svet Nazarje V tretje gre rado.......... Mozirje: Ekonomska ali zgolj politična odločitev glede vrtca? Era Velenje: Blagovnica Mozirje v novi preobleki Hotel Plesnik: Prijateljsko druženje poslovnih partnerjev. Zavod za gozdove Slovenije: Priznanja za najboljše lastnike gozdov.13 Na naslovnici: Pridne otroke je Miklavž obiskal tudi v Mozirju ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 50,10. december 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v urednišh/o najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. V^lzključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje._________________________________________________________________________________________________ Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje ▲ Zadruga mozirje Zgomjesavinjska kmetijska zadmga Mozirje z.o.o. Samo še v decembru usodni popusti pesnih rezancev ORMOŽ 35 ks vreče. TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji -Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 I (1 fegB 17,10 SIT) V tehničnih poslovalnicah vam na okna in vrata proiivajalca GLIN ŽAGARSTVO d.o.o.nudimo: - 20% GOTOVINSKI POPUST -15% POPUST NA ODLOŽENO PLAČILO Za vaše cenjeno povpraševanje se vam sahvaljujemo in vas vabimo, da nas obiščete v poslovalnicah, kjer boste seznanjeni s cenami in dimenzijami oken in vrat: Železnina Radmirje 838-80-43 Železnina Luče 584-40-24 Železnina Gornji Grad 839-44-20 Železnina Ljubno 584-12-41 KRC Ljubija 837-07-20, 837-07-71 KR Rečica 838-80-03 Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil - menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozil za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. od julija pri nas tudi AVTOPRALNICA za pranje osebnih in kombiniranih vozil Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si Skozi vse leto bomo opravljali brezplačne preventivne preglede zavor in izpušnih plinov za motorna vozila, katerih lastniki so člani ZŠAM Zgornjesavinjske doline. NOVO: od 4. oktobra nov delovni čas - vsak dan od 7. do 19. ure - ob sobotah od 7. do 12. ure VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! ./ESTERN KLUBU hotela Burger Veniše Kdor pride v PIŽAMI, dobi pivo UNION po 199 SIT! Za ostale pivo po 250 SIT. OSREDNJA KNJIŽNICA ■■iMiMikBMBi Dobili smo novo slovensko vlado, kijo je »požegnal« tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek zdi pa se, da si bo zelo težko privoščila sto dni miru za začetek dela, kar je sicer običajno v parlamentarnih demokracijah. Nimalo takih, ki z nestrpnostjo pričakujejo, kako se bo nova oblast odzvala na prve kritike spremenjene davčne zakonodaje, ki naj bi začela veljati s pn/im januarjem prihodnjega leta. Ko sem v nekaterih strokovnih revijah prebiral omenjene spremembe davčnih predpisov, sem dobil občutek, da država želi skorajda paranoično obdavčiti vse, kar »leze in gre«. Če se pri tem postavim v kožo zakonodajalca, mi je seveda jasno, da je glede na visoko državno porabo potreb ogromno in da je zanje potrebno zagotoviti denar. Toda nekateri prijemi so tako ekstremni, da kar ne morem verjeti, da jih je napisala vlada, ki je bila po svoji politični usmerjenosti večinsko liberalnodemokratska. Tipičen takšen primer je obdavčitev pretežnih lastniških deležev slovenskih menedžerjev, ki jo je mogoče razumeti kot kazen za vse tiste direktorje velikih podjetij, ki so pred dobrimi desetimi leti verjeli vsvojapodjetja, vanje vlagali in jih dobro upravljali. Na ta način seje vrednost podjetij in s tem seveda tudi njihovih deležev nekajkrat povečala. Postavlja se vprašanje, ali bi bilo tako tudi v primeru, če ti menedžerji ne bi bili tako zelo osebno zainteresirani za uspeh svojih podjetij? Ali nekateri v tej državi res še vedno sanjajo o sistemu, ko je bilo vse »naše« in katerega ekonomska (ne)uspešnostse je več kot očitno izkazala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja? Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je v razpravi o tej problematiki kapital slikovito primerjal s plaho ptico. Le-ta bo zelo hitro odletela drugam, torej v tujino, če v Sloveniji ne bo razumne davčne politike. Bobinac je izpostavil tudi vprašanje, zakaj je slovenski lastnik slabši od tujega in kako v luči nove davčne zakonodaje dokončati proces privatizacije v Sloveniji. Morda ste tudi vi med tistimi, ki so prepričani, da so vsi direktorji barabe v belih srajcah. Imate vso pravico, da tako mislite, kakor imam jaz pravico, da mislim drugače. Moje prepričanje je, dajespldš-na slika v Sloveniji popačena zaradi posameznih primerov dejanskih goljufij, napak in nesposobnosti. Prejšnja oblastje takšne primere praviloma skuš-ala »pomesti pod preprogo«, saj so sledi nepravilnosti marsikdaj vodile tudi v sektor politike injavne uprave. Na letošnjih volitvah je za svoje početje plačala kazen. Zzanimanjem bom spremljal, v čem se bo nova oblast izkazala za boljšo. Prva priložnost seji ponuja na krožniku. TmusraAN IZ VSEBINE: so Aktualno: Igre na srečo zasvojile vse več Slovencev.. 4 Glin Zagarstvo Nazarje: Preživetje odvisno od svežega kapitala.5 Občinski svet Nazarje V tretje gre rado.......... Mozirje: Ekonomska ali zgolj politična odločitev glede vrtca? Era Velenje: Blagovnica Mozirje v novi preobleki Hotel Plesnik: Prijateljsko druženje poslovnih partnerjev........ Zavod za gozdove Slovenije: Priznanja za najboljše lastnike gozdov.13 Na naslovnici: Pridne otroke je Miklavž obiskal tudi v Mozirju ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 50,10. december 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. ^Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. IGRE NA SREČO ZASVOJILE VSE VEČ SLOVENCEV V 50. kolu lota predvidenih 510 milijonov tolarjev Loto mrzlica nas je znova zagrabila, saj že vsak drugi Slovenec računa na srečo pri državni loteriji. Ta teden čakajo na dobitek vreden več kot 510 milijonov tolarjev. Narod se za srečo drenja v vrsti pred okenci, nu-merologi in vedeževalkami. Na vplačilnih mestih Loterije Slovenije v naši dolini - v Mozirju in na Ljubnem so se po neuradnih podatkih vplačila povečala za več kot 300 odstotkov v primerjavi z običajnimi vplačili. Loto je že nekaj časa »nacionalni šport« tudi za Zgomjesavinjčane, pri čemer je vsakomur jasno, da so možnosti za dobitekzelo majhne. Seveda pa še vedno večje, kot če listka sploh ne vplačate. Osnovni namen prirejanja iger Loterije Slovenije je namreč zbiranje sredstev za financiranje dejavnosti invalidskih in humanitarnih ter športnih organizacij. Tako bo od vseh vplačil v 50. kolu lota le polovica v skladu za dobitke. Drugo polovico pa bodo porabili za koncesijske dajatve, davek od iger na srečo in sredstva poslovanja. Koncesijske dajatve so namenjene Fundaciji za financiranje invalidskih in športnih organizacij. Torej gre denar od iger tudi v dobre namene. Po statističnih podatkih igra na srečo vsak četrti Slovenec v povprečni starosti štiridesetih let, ki na leto zapravi enajst tisoč tolarjev. Strastni igralci lota so si z leti igranja ustvarili svoje posebne sisteme. Nekateri prisegajo na datume rojstnih dnevov, drugi kombinirajo hišne številke. Kolikor je igralcev, toliko je načinov in kombinacij. Mnogi med njimi igrajo isto kombinacijo že več desetletij, redno vsak teden. Postatističnih podatkih Loterije Slov-enije so bile vtrinajstih letih najpogosteje izžrebane številke 4,7,11,12,16, 18 in 32. Kljub temu pa zatrjujejo, da dobitne kombinacije ni mogoče nikoli napovedati, zato vam niti vedeževalci ne morejo pomagati. Kroglice sštevilko so iz bobna izbrane vedno le naključno, te pa preverja Slovenski institut za meroslovje, ki lahko brez kakšne koli napovedi preveri avtentičnost kroglic. Pri eni vaši kombinaciji je tako 1:2 milijona možnosti, da zadenete. Medtem koje loto odvisen od sreče, pa so dobitki na športnih stavah pogojeni tudi z poznavanjem nogometa. Številni Slovenci pa športne stave vplačujejo tudi na Hrvaškem, Avstriji in Italiji, kjer so večji dobitki. Posebne igre na srečo organizirajo igralnice, kjer se obračajo visoki zneski od vložkov do dobitkov. Neuradni viri Hitovih igralnic zatrjujejo da je bilo pred dvema letoma v eni od igralnic izplačanih kar 453 milijonov tolarjev, ki jih je dobitnik priigral na igralnih avtomatih, kar je nekaj manj kot 2 milijona evrov. Vendar pa ni bil naše gore list, saj igralnice obišče le pet odstotkov Slovencev, velik odstotek pa je Avstrijcev in Italijanov. Igre na srečo naj bi bile zabava, vendarta pogosto postanejo zasvo- jenost, kot alkohol. No, kot niso vsi uživalci alkohola že alkoholiki, tako tudi igralci iger na srečo ne morejo biti hazarderji - odvisniki. Vse dokler človek uživa v igranju iger in zapravlja zneske v njegovih zmožnostih oziroma do razumne meje, je to zabava. Ko pa to zapravljanje postane nekontrolirano in igralec zapravi tudi dobitke, svoje premoženje, se začne pretirano zadolževati, pa postane igra zasvojenost - bolezen. Vendar je tudi to bolezen mogoče ozdraviti, seveda, če sta zraven prisotna volja in cilj. Zatorej naj bo igra del prostega časa in naj bo zabava, saj bo nas le tako osrečevala. Mnogi so mnenja, da je loto kot ribolov. Vržeš vabo in čakaš na ribo, a na pravo čakaš vse življenje. Tako je tudi z glavnim dobitkom. Namenjen je le redkim srečnežem in če boste loto igrali redno, imate teoretično možnost, da ste po štirih desetletjih rednega igranja to prav vi. Marija Sukalo Naša anketa Lepo je biti ... milijonar Skoraj gotovo se nam je v teh dnevih vsaj enkrat v glavah utrnila misel, ki se je dotikala aktualnih milijonov- milijonov na lotu namreč. Kaj pa če bi imel srečo? Kaj pa če ravno jaz uganem pravo kombinacijo? Glavni dobitek je (bil) enostavno prevelik, da bi nas pustil hladne, in kljub temu da je verjetnost, da ravno mi uganemo pravilno zmagovito kombinacijo, približno šestkrat manjša, kot je verjetnost, da nas sredi ulice trešči strela, v nas vseeno gloda kanček upanja. Kaj pa če... Petra Pečovnik, Luče Izredno redko igram igre na srečo, nisem ravno njihov pristaš. Če pa bi recimo zadela kakšni večji znesek, bi si resnično privoščila in uživala in tega niti ne bi skrivala. Ker, če bi bilo to na primer 390 milijonov, tega niti ne bi mogla. Marija Janko, Mozirje Za igre na srečo namenim denar zelo redkokdaj, a sedaj pa sem vplačala. Če ne sodeluješ, niti nimaš kaj za pričakovati. Vendar ne razmišljam o glavnem dobitku, kaj bi storila, če bi ga prejela. Verjetno bi ga namenila svoji družini, otrokom. Zanjjavnosti ne bi povedala, ker je enostavno preveč res, da smo ljudje »favšljivi«. Pavel Goltnik, Mozirje Trenutno v lotu še ne sodelujem, razmišljam pa, da bi, ker je v igri tako velik dobitek. Drugače sem bolj pristaš manjših iger na srečo. In če bi me doletel tako velik dobitek, kot Dredviden sedai, bi si privoščil konkretno potovanje. Stane Podsedenšek, Mozirje Nikoli ne igram iger na srečo, tudi sedaj ne. Imam občutek, da v tem pogledu nisem ravno rojen pod srečno zvezdo, saj ponavadi še na srečelovih zadenem zgolj kakšen zavitek lepilnega traku. Če pa bi me na primer nekoč doletel takšen znesek, kot je sedaj za glavni dobitek na lotu, bi uredil kup stvari v svojem življenju, dobršen del zneska bi namenil v dobrodelne namene, a v nobenem primeru kakšnim organizacijam, temveč prav konkretnim primerom. Tanja Klemenšek, Nazarje Sedaj igram loto, drugače pa ne preveč redno. Zdaj je tako velik dobitek, da sem enostavno poskusila. Upanje seveda imam, je pa res, da bolj malokrat kaj zadanem. Če bi prejela glavni dobitek, verjetno sprva sploh ne bi vedela kam z njim, ker bi ga bilo toliko. Verjetno bi ga vložila v delnice, bi pa za dobitek povedala le malo ljudem. Martin Aubreht, Mozirje Nikoli nisem sodeloval v igrah na srečo in niti ne nameravam. Kar imam, imam. Če pa bi imel takšen znesek na voljo, ga verjetno ne bi bil problem zapraviti, verjetno bi mi pri tem pomagalo veliko ljudi in razno raznih društev, saj ne bi skrival, če bi zadel takšno vsoto. Seveda pa bi nekaj obdržal tudi kot zlato rezervo. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem M—i^—— GLIN ZAGARSTVO NAZARJE Preživetje odvisno od svežega kapitala Kot smo že poročali, je v nazorskem podjelju Glin Zagarstvo s 1. novembrom 18 delavcev dobilo odločbe o trajnem prenehanju potreb po njihovem delu. Trinajst proizvodnih in pet režijskih delavcev je bilo »žrtvovanih«, potem koje Gozdno gospodarstvo Nazarje odkupilo žagarski del podjetja in septembra prevzelo osnovna sredstva ter ljudi, kar pa očitno ni prav veliko izboljšalo težkega položaja preostalega dela podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo stavbnega pohištva. Po zagotovilih direktorja Žagarstva Ferdinanda Brinjovca sta se tako sindikat kot zavod za zaposlovanje strinjala s trajnimi viški delavcev in pogoji odpuščanja, pri čemer je bila delovna uspešnost prvi in edini izločitveni kriterij. Brinjovc pravi, da so poskušali celoten postopek voditi korektno, se pa zavedajo problema, če bo prišlo do sodnih obravnav. Na vprašanje, če je novembrsko odpuščanje zadnje, je direktor Glina Žagarstva odgovoril: »Smo vfazi prestrukturiranja, saj se nam celotna proizvodnja postavlja na glavo. Do letošnjega leta smo naredili mesečno dva do tri tisoč oken in sto do tristo inženiring poslov, sedaj pa opravimo tisoč inženiring poslov in izdelamo tisoč izdelkov rednega programa. Trenutno imamo precej dela za ruski trg, vendar tudi to ne predstavlja nobene garancije, da bomo uspeli rešiti firmo in ohraniti Direktor Ferdinand Brinjovc: »Če gre Glin Žagarstvo v stečaj, dobimo mrliča, ki ga ne bo mogoče ponovno obuditi.« (foto: EMS) delo za 87 ljudi. Firmo rešujemo tudi s politično voljo, saj je bolj ali manj vsem jasno, da če gre Glin Žagarstvo v stečaj, dobimo mrliča, ki ga ne bo mogoče ponovno obuditi.« ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Dopolnjen seznani medsebojno zamenljivih zdravil V Uradnem listu Republike Slovenije št. 122, kije izšel 12. novembra, je objavljen dopolnjen seznam medsebojno zamenljivih zdravil in najvišje priznane vrednosti za določeno molekulo oziroma učinkovino. Cenik medsebojno zamenljivih zdravil s tega seznama bo vzačetku meseca decembra objavljen še v biltenu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Recept in bo stopil v veljavo 13. decembra. Zavod kot najvišjo priznano vrednost prizna tisto vrednost, kije enaka ceni najcenejšega zdravila v skupini medsebojno zamenljivih zdravil. Bolniki lahko najcenejše zdravilo iz skupine dobijo brezplačno, za ostala zdravila iz skupine pa je potrebno doplačilo v vrednosti, ki presega najvišjo priznano vrednost, ki jo krije zavarovalnica. KF illž iššitf žiža IZKORISTITE predpraznično številko Savinjskih novic za voščilo svojim prijateljem, poslovnim partnerjem... Naročnina na Savinjske novice je lahko tudi lepo darilo. POKLIČITE na 839-07-90 ali 041-793-063 Slednje je kristalno jasno tudi mozirski Zadrugi in nazorskemu Gozdnemu gospodarstvu, zato sta svoja upniška deleža spremenila v kapitalska ter tako postala vsak po 30odstotna lastnika. Ostala lastnina je razpršena med zaposlenimi oziroma bivšimi zaposlenimi, kar po mnenju Brinjovca ni najboljša rešitev. »Firma je kapitalsko izredno močna, vendar samo na papirju. Zadruga in GG pomagata po najboljših močeh, vendar je treba vedeti, da nista vsemogočna. Glin Žagarstvo potrebuje svež kapital, tega pa lahko zagotovi nekdo, ki se zanima za pro- gram oken. Intenzivno iščemo strateškega partnerja, ki bi pripeljal tudi trg. Če ne bomo uspeli v kratkem času pridobiti svežega kapitala, se lahko zgodi, da že v drugi polovici prihodnjega leta izhoda preprosto ne bo,« opozarja Brinjovc. Pri sanaciji Tesno računajo na pomoč države, vendartudi sami ne sedijo križem rok. Z uvedbo osebne kontrole so dosegli visoko kakovost oken, katere sicer izdelujejo po zahtevnih zahodnih standardih. V Glinu Žagarstvu razmišljajo tudi o tem, da bi firmo preimenovali v Glin. Savinjčan OBMOČNO ZDRUŽENJE RK MOZIRJE Ali me slišiš? Ob 1. decembru, svetovnem dnevu boja proti aidsu, so v mozirski območni organizaciji Rdečega križa v sodelovanju z Zgornjesavinjskim zdravstvenim domom pripravili razdeljevanje propagandnega materiala pod naslovom Ali me slišiš. S stojnico, ki sojo pripravili že četrtič zapovrstjo, so želeli osvestiti ljudi o aidsu, virusu HIV in ostalih spolno nalezljivih boleznih. Sekretarka mozirskega območnega združenja RK lika Kramer (desno) in medicinska sestra Maja Gosar (levo) sta v Mozirju mimoidočim delili kondome in letake (foto: Ciril M. Sem) Tako sta v popoldanskem času zadnjega torka v novembru sekre- tarka mozirskega območnega združenja RK lika Kramer in medicinska sestra Maja Gosar pred nakupovalnim centrom Tuš v Mozirju mimoidočim delili kondome in letake. V večurnem tovrstnem delu sta uspeli razdeliti več kot sto kondomov in prav tolikšno število letakov in rdečih pentelj, ki sta simbola boja proti aidsu. Obe sta si bili enotni, da so ljudje vse bolj osveščeni o kugi 20. stoletja, vendar sami niso poiskali poti do stojnice, če jih nista na to opozorili. Za okužbo z aidsom še vedno ni zdravila, ki bi lahko uničil HIV in popolnoma pozdravil okuženega. Po besedah doc. dr. Janeza Tomažiča z infektološke klinike v Ljubljani pa za sedaj na obzorju tudi ni uspešnega cepiva, ki bi okužbo lahko preprečilo. Obstaja pa vedno več zdravil, ki zavirajo razmnoževanje virusa in s tem upočasnjujejo napredovanje bolezni. S temi zdravili se je življenjska doba okuženih občutno podaljšala. Marija Šukalo 7. SREČANJE VELIKEGA IN MALEGA GOSPODARSTVA Razvojne priložnosti za slovenske dobavitelje kljub cenejši ponudbi z Vzhoda V času od 30. novembra do 13. decembra poteka v savinjsko-šaleški regiji 7. srečanje velikega in malega gospodarstva. Skupni naslov letošnjih dogodkov je Partnerstvo v konkurenčnosti, kar je bila tudi naslovna tema plenarnega zasedanja prejšnji torek v velenjskem hotelu Paka. Srečanje so pripravile savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica, Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija in Območna obrtna zbornica Velenje, medtem ko se zgornjesavinjski obrtniki letos niso odločili za sodelovanje. Srečanje, edino te vrste v Sloveniji, je v sedmih letih preraslo v medregijsko, saj se ga udeležujejo predstavniki velikih in malih podjetij iz vse Slovenije. Uvodni referati plenarnega zasedanja dr. Mojmira Mraka z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, podpredsednice Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) mag. Mateje Mešl in sekretarja združenja za kovinsko industrijo pri GZS Marka Mimika so pokazala na nekaj ključnih dejavnikov se- danjega razvoja in nekatere nujne spremembe v politikah in strategiji prihodnjega razvoja slovenskega gospodarstva. NUJNA CELOVITA REFORMA ODHODKOVNEGA DELA PRORAČUNA Dr. Mojmir Mrak je opozoril zlasti na prepočasne strukturne reforme, ki lahko ogrozijo sedanji relativno stabilen in zaenkrat še vzdržen makroekonomski položaj. S prehodom v mehanizem menjalnih tečajev ERM2 je Slovenija praktično v celoti izgubila samostojno monetarno politiko. Srednjeročno prevzemajo ključno vlogo fiskalna politika in strukturne politike, kar je ključnega pomena za doseganje maastrichtskih kriterijev in uvedbo skupne valute evro leta 2007 ter ustvarjanje pogojev za hitro gospodarsko rast. Po Mrakovem mnenju je v izogib nezadostnemu črpanju sredstev nujna celovita reforma odhodko- vnega dela proračuna v smislu zmanjšanja »fiksnih« izdatkov. Potrebno je izdelati državni razvojni program s konkretnimi investicijami za prihodnje sedemletno obdobje. Ti pogoji so neobhodno potrebni za polno črpanje finančnih sredstev Evropske unije. IZOBRAŽEVANJE SE MORA PRILAGODITI GOSPODARSTVU Mag. Mateja Mešl je poudarila prilagajanje nacionalne razvojne politike in prioritetnih ukrepov države konkurenčnosti gospodarstva. Potrebna so izdatna vlaganja v znanje in povečevanje inovacijskih sposobnosti podjetij ter Dr. Mojmir Mrak (drugi z desne v prvi vrsti) je opozoril zlasti na prepočasne strukturne reforme (foto: Jože Miklavc) družbe kot celote. Prioritete razvojne politike na vseh nivojih morajo biti zato ustvarjanje okolja in infrastrukture za novim potrebam gospodarstva prilagojeno izobraževanje in s tem razvoj kvalitetnega trga dela, krepitev inovativnosti in sposobnosti za ustvarjanje ter uporabo novega znanja in tehnologij. MOŽNOSTI ZA RAZVOJ IN KONKURENČNOST DOMAČIH DOBAVITELJEV Razvojne namere treh velikih podjetij v razmerah zaostrene globalne konkurence so predstavili izvršni direktor za nabavo in logistiko v velenjskem Gorenju mag. Matjaž Marovt, direktorica nabave v nazorskih BSH Hišnih aparatih Irena Pečnik in vodja nabave v novomeškem Revozu Aleš Grad. Skupno izhodišče vseh treh je bil negativen trend prodajnih cen in hitro naraščanje cen vhodnih surovin, kar zaostruje pogoje poslovanja tako za velika podjetja kot za njihove dobavitelje. Enotno je bilo tudi njihovo stališče, da so možnosti za razvoj in konkurenčnost domačih dobaviteljev povezane z njihovo kakovostjo, inovativnostjo, poznavanjem konkurence in fleksibilnostjo, kije posledica geografske bližine in odsotnosti jezikovnih ter kulturnih ovir. Pogoj za sodelovanje med velikimi in malimi podjetji so odprte kalkulacije. Pričakovanja visokih donosov na kratek rok so preteklost. Prednost, kije domači dobavitelji še ne izkoriščajo dovolj in lahko v prihodnosti predstavlja pomembno priložnost, je znanje, ki ga lahko črpajo iz velikih sistemov. Vsi trije govorci so poudarili tudi nujnost odkrite in korektne komunikacije. V nadaljevanju plenarnega dela so bili predstavljeni nekateri problemi in izzivi malih dobaviteljev ter pomen domačega znanja za doseganje konkurenčnosti. Slišati je bilo opozorila glede pomanjkanja kadrov in velike praznine v izobraževalnem sistemu. BREZ VEČJE PODPORE DRŽAVE NE BO VEČJE KONKURENČNOSTI Sklepno dejanje plenarnega dela 7. srečanja velikega in malega gospodarstva je bila okrogla miza, ki jo Direktorica nabave v nazarskih BSH Hišnih aparatih Irena Pečnik je predstavila razvojne usmeritve podjetja (foto: Jože Miklavc) je vodil odgovorni urednik Gospodarskega vestnika Jože Petrovčič. Potrjene so bile ugotovitve, da je partnerstvo v konkurenčnosti nujno v smislu ustvarjanja dobrih dobaviteljev in odkrite komunikacije. Tipičnega kooperacijskega odnosa ni več. Dobavitelji morajo biti inovativni, razpolagati morajo z različnimi specialnimi znanji in potrebnimi finančnimi sredstvi. Za dvig konkurenčnosti je potrebna bistveno večja sistemska podpora države v smislu spodbud, davčnih olajšav, podpore grozdenju itd. Drugi dan srečanja so podjetja Gorenje, BSH Hišni aparati in Revoz številnim sedanjim in potencialnim dobaviteljem podrobno predstavila svoje politike za vzpostavitev inovativne in fleksibilne dobaviteljske mreže, kar je eden izmed temeljnih pogojev za njihovo konkurenčnost tudi v razmerah cenejše ponudbe z Vzhoda. Slovenski dobavitelji imajo kljub temu veliko priložnost v celoviti ponudbi razvoja in proizvodnje ter montaži izdelkov z višjo dodano vrednostjo, če bodo znali izkoristiti svojo fleksibilnost in geografsko bližino. Franci Kotnik OBČINSKI SVET NAZARJE V tretje gre rado Občinski svet Nazarje je na svoji 16. redni seji sprejel rebalans občinskega proračuna za leto 2004 in v prvi obravnavi potrdil predlog proračuna za leti 2005 in 2006. S tretjim rebalansom občinskega proračuna se obseg letošnjih prihodkov ne spreminja, na strani odhodkov pa se spremeni znesek postavk za vzdrževanje občinskih cest, vodovod Bela, tekoče vzdrževanje občinskih stanovanj, mrliško pregledno službo, izgradnjo športne dvorane, center za samostojno učenje, ureditev bivše Debevčeve hiše, socialne zavode, pomoč na domu in subvencije najemnin. Znotraj posameznih postavk so račun za leto 2005 znašal 391,7 bile opravljene še nekatere prerazporeditve sredstev. Tako je občinski svet za meritve hrupa in onesnaženosti namenil dodatnih 1.7 milijona tolarjev. Po besedah župana bo poročilo o celoletnem merjenju onesnaženosti centra občine nared kmalu po novem letu, nakar ga bo obravnaval občinski svet, z rezultati pa bodo preko Informatorja seznanjeni tudi vsi občani. Svetniki so odlok o rebalansu letošnjega proračuna sprejeli po skrajšanem postopku. Na podlagi zakona o financiranju občin je država odmerila Občini Nazarje za leto 2005 279 milijonov tolarjev primerne porabe. 59 odstotkov tega zneska naj bi občina ustvarila z lastnimi prihodki, preostanek bo dobila od države v obliki finančne izravnave. Poleg primerne porabe občina načrtuje še 53.7 milijona lastnih prihodkov in prihodke iz sofinanciranja vvišini 16 milijonov. Če k temu prištejemo še kupnino od prodaje kapitalskega deleža v družbi Glin Grit, bo pro- milijona tolarjev. V letu 2006 naj bi se primerna poraba v primerjavi z letom 2005 povečala za 2,7 odstotka. V drugem delu seje je občinski svet po skrajšanem postopku sprejel malenkostne spremembe odloka o ustanovitvi Glasbene šole Nazarje in nato potrdil predlog letnega programa športa za leto 2005. Polovico proračunskih sredstev za športne dejavnosti bodo namenili kakovostnemu in vrhunskemu športu, po petnajst odstotkov bo šlo za športno vzgojo otrok in mladine ter občinske športne prireditve, po deset odstotkov pa za delovanje športnih društev in izobraževanje. Svetniki so sprejeli tudi sklep o povišanju nekaterih cen komunalnih storitev (parcel za grobove, grobnin, uporabo mrliške vežice itd.) in sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za leto 2005, dodatno pa je bila na dnevni red uvrščena obravnava odloka o OBČINSKI SVET LUČE Višje cene komunalnih storitev Po predstavitvi vzrokovza povišanje komunalnih storitev v občini Luče so svetniki dali soglasje za 8,8 odstotno povišanje cene pitne vode za gospodinjstva. Gospodarslvo jo je tokrat odneslo brez povišanja, zato znaša povprečno povečanje 5,2 odstotka. Občinski svet je na novo uvedel cene za kanalizacijo v višini 54,35 tolarja za kubični meter in 81,86 tolarjev za kubični meter za čiščenje odpadnih voda. V ceni ni upoštevana amortizacija. Po razlagi direktorja JP Komunala Mozirje Andreja Ermenca so cene komunalnih storitev nadzorovane, zato je potrebno cene, preden jih potrdi gospodarsko minis- trstvo, sprejeti na občinskem svetu. Višina cen komunalnih storitev je nadzirana z uredbo na podlagi kumulativne rasti cen industrijskih storitev, katera znaša 5,2 odstotka. S predlagano ceno za gospodinjstvo 60,72 tolarjev na kubični meter ni možno pokriti niti osnovnih stroškov, kaj šele amortizacije. V širši regiji so cene komunalnih storitev precej višje. Za pokritje stroškov dela in amortizacije bi morala cena znašati najmanj 300 tolarjev za kubični meter vode, kar je po mnenju svetnikov bistveno preveč, zato bo razliko še naprej kril občinski proračun. Savinjčan ustanovitvi skupnega organa občinske uprave Urad za okolje in prostor SAŠA regije. Svetniki so odlok sprejeli, potrdili pa so tudi investicijski program obnove zdravstvene postaje v Nazarjah, po katerem naj bi ob sofinanciranju Ministrstva za zdravje v letu 2005 zamenjali streho, leto kasneje pa obnovili še fasado. Med ostalimi zadevami je bese- da tekla tudi o soustanoviteljstvu Regijskega študijskega središča v Celju. Sklepi, da občine Gornji Grad, Luče in Nazarje izstopijo iz omenjene izobraževalne ustanove, so bili v javnosti deležni velike publicitete. O tej problematiki bodo nazorski svetniki znova razpravljali na zadnji letošnji seji v mesecu decembru. Franci Kotnik SKUPINA TUŠ Visoka pripadnost in zvestoba zaposlenih V družbah Engrotuš Celje in Vele Domžale, ki skupaj z družbama Izbira Laško in Preskrtra Sežana tvorita skupino Tuš, so opravili raziskavo o zadovoljstvu zaposlenih, v kateri je sodelovalo skoraj 40 odstotkov vseh zaposlenih oziroma 1244 naključno izbranih zaposlenih v obeh družbah. Raziskava je pokazala, da so zaposleni najbolj zadovoljni s stalnostjo zaposlitve, izpostavili pa so tudi zadovoljstvo s samostojnostjo pri delu in zanimivost dela, ki ga opravljajo. Njihov odnos do dela je pozitiven, saj na svoje delovno mesto radi prihajajo, delo pa jih v veliki meri zadovoljuje. Direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek: »Zadovoljstvo naših kupcev in kvaliteta storitve sta vsekakor odvisna od zadovoljstva in motiviranosti zaposlenih.« (foto: Franci Kotnik) Klimo v Tušu ocenjujejo kot dobro in menijo, da v podjetjih prevladuje pozitivno razpoloženje. V Engrotu-šu so veseli tudi podatka, da zaposleni podjetju izkazujejo visoko stopnjo pripadnosti in zvestobe. Tudi podpora strategiji razvoja podjetja je visoka in potrjuje pravilne odločitve vodstva. Zaposleni verjamejo v prihodnost podjetja, saj pričakujejo, da bo Engrotuš v prihodnje še večji kot danes. Ocenjujejo tudi, daje ugled podjetja v javnosti visok in se še krepi. Direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek je ob tej priložnosti povedal, da se v podjetju zavedajo, da so danes zaposleni največji kapital in da so prav oni tisti, ki v največji meri gradijo podobo podjetja v javnosti. »Zadovoljstvo naših kupcev in kvaliteta storitve sta vsekakor odvisna od zadovoljstva In motiviranosti zaposlenih. Raziskava, ki smo jo opravili v septembru, je pokazala, da smo na pravi poti. Naredili smo le prvi korak in sedaj je pred nami še dolga, naporna pot ustvarjanja pozitivne klime, ki bo še naprej dvigovala zadovoljstvo zaposlenih in jim dajala motivacijo za še boljše delo.« Engrotuš bo letos predvidoma ustvaril 90 milijard prihodkov in tri milijarde dobička. Tržni delež celjskega trgovskega podjetja seje z letošnjimi prevzemi povečal na 16 odstotkov, do leta 2006 pa naj bi se le-ta povečal na 25 odstotkov. Takrat se bo po besedah Aleksandra Svetelška začel prodor na tuje trge. V Engrotušu se že dve leti skrbno pripravljajo na prihod tujih diskontov v Slovenijo, vendar sami ne razmišljajo o diskontnih prodajalnah, saj jim ne napovedujejo prave prihodnosti. Svoj odgovor na cenovno ugodnejšo ponudbo bodo v Tušu predstavili februarja prihodnje leto. V letu 2005 bodo za naložbe namenili 14 do 16 milijard tolarjev, novih prevzemov pa v prihodnjem letu ne načrtujejo. Franci Kotnik ZDRUŽEVANJE MOZIRSKIH OBČINSKIH JAVNIH ZAVODOV Ekonomska ali zgolj politična odločitev glede vrtca? Na zadnji seji mozirskega občinskega sveta, ki je bila sredi preteklega meseca, so svetniki med drugim razpravljali tudi o povišanju ekonomske cene v mozirskem vrtcu. Ravnateljica vrtca Ana Kladnik je obrazložila razloge, ki nujno vodijo v povišanje oskrbnine, svetniki pa kljub temu predloga niso sprejeli. Kot je običajno, so tudi ob tokratnem predlogu povišanja cen občinske strokovne službe pripravile primerjalno tabelo s cenami oskrbnin v primerljivih vrtcih bližnje ali daljne okolice. Znova seje izkazalo, da je vrtec v Mozirju, katerega del je tudi enota na Rečici ob Savinji, med dražjimi. Deloma je to povsem razumljivo, saj so lahko vrtci, ki so priključeni k osnovnim šolam, malce cenejši. Nižja cena gre na račun združevanja režijskih stroškov. Bistveno postavko ekonomske cene predstavljajo stroški dela, po domače plače. To naj bi laično pomenilo, da je mogoče stroške zmanjšati zgolj na ta način, da se izplača kakšna plača manj. Če bi slednje želeli nižati, kakor so to pred meseci odmevno storili v Tržiču, bi krajšo seveda potegnili vodstvo in ustanovitelj, nikakor pa ne delavci. Ti so zaščiteni z zakonom in kolektivno pogodbo. V Mozirju pa občinski svetniki vedno, ko obravnavajo predloge za višanje ekonomske cene, razmišljajo tudi o načinih za zmanjšanje stroškov. Vrtec Mozirje je del Javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Občine Mozirje. Slednji je bil ustanovljen leta 1999. Ustanovljen je bil zaradi dejstva, da nova šola na Rečici ob Savinji nikakor ne bi mogla biti samostojna, s svojim vodstvom. Za takšen korak je potrebno letno vpisati za dva oddelka otrok. Slednjih pa na Rečici ni dovolj. Rečica je dobila samostojno šolo zgolj v navezi z vrtcem, ki pa sam zadovoljuje pogojem za samostojnost. Odtlej sta bili z odlokom združeni rečiška šola in mozirski vrtec, seveda vsak zase samostojna, zgolj s skupno direktorico. Položaj je pripadel vrteški ravnateljici. Ob nameravanem povišanju cen pa vsaj enkrat letno ta problematika z vsemi razsežnostmi znova izbruhne. Tako je bilo tudi na zadnji seji občinskega sveta, ko so potrjevali novo ceno. Mnogi svetniki se z nameravanimi višjimi cenami niso mogli sprijazniti. Ve se, da gre plačilo deloma na račun staršev, razliko pa plača Občina. Vrtec bi lahko bil za starše, posledično tudi za občinski proračun, cenejši zgolj ob nižji ekonomski ceni. Doseči pa bi jo bilo mogoče edino z združitvijo vrtca k mozirski šoli, oziroma rečiškega dela vrtca k rečiški šoli. Ta korak je bil na tapeti občinskega sveta, verjetno tudi krajevnih, že večkrat. Vedno pa se zadeve ustavijo zaradi znanega dejstva. Ko pride tolmačenje s strani uradnih služb Ministrstva za šolsh/o, znanost in šport se ustavijo vsi nadaljnji postopki. Ministrstvo namreč ne dopušča možnosti, da bi ob razbitju zavoda ostala rečiška devetletka samostojna. Postala bi zgolj organizacijska enota ene izmed sosednjih osnovnih šol. Torej gre pri tovrstnem združevanju bolj za politično kot pa za ekonomsko odločitev. Staršem, ki imajo svoje otroke v vrtcih, pa je za politiko bolj malo mar, saj plačilo vrtca mnogim predstavlja enega izmed največjih stroškov, kijih morajo poravnavati mesečno. Svetniki so na zadnji seji naložili občinskim strokovnim službam nalogo, da izdelajo elaborato možnostih združevanja občinskih javnih zavodov. Spremembe naj bi temeljile na pocenitvi poslovanja. Elaborat naj bi bil predstavljen na prvi seji občinskega sveta v prihodnjem letu. Benjamin Kanjir Nižjo ekonomsko ceno vrtca bi bilo mogoče doseči s priključitvijo vrtca k mozirski šoli, oziroma rečiškega dela vrtca k rečiški šoli (foto: Benjamin Kanjir) Ravnateljica Vrtca Mozirje Ana Kladnik: »Ekonomsko ceno v vrtcu določa metodologija o oblikovanju cen. Sestavljena je iz stroškov dela, stroškov materiala in storitev ter stroškov živil za otroke. Investicije in vzdrževanje ter nabava osnovnih sredstev, pa je dodaten strošek Občine. Z njene strani vsako leto dobimo tudi parametre, po katerih lahko zvišujemo svoje predvidene stroške za naslednje leto. Naš finančni plan je izračunan na dejansko številko zaposlenih, na njihove plače in predvideno povišanje le-teh za posameznike. Seveda tudi na obstoječe materialne stroške. Slednje smo letos povišali za 3 odstotke. Varčujemo že ves čas, otrokom pa vseeno moramo dati stvari, ki jih potrebujejo za svoje oblikovanje. Marsikaj moramo tudi kupiti, saj ne moremo imeti vseh stvari starih. Ker nova ekonomska cena ni bila sprejeta, bomo morali resnično varčevati, če bomo ho- teli preživeti s to staro ceno. Dejansko se ve, da so največji strošek plače zaposlenih. To drži. Vsi drugi stroški so v sorazmerju s tem izredno majhni. Plače in vsi dodatki pa so zakonsko dogovorjeni. Mi smo to dolžni spoštovati. Če delavec ne dobi tega, kar mu pripada, pa lahko dobimo inšpekcijo. Prva, ki bi plačala kazen, bi bila jaz, takoj za mano pa vrtec oziroma občina ustanoviteljica. So pa naše plače še veliko manjše, kakršne so plače zaposlenih v osnovnih šolah. V njihove se pač nihče ne vtika, saj jih dobijo direktno iz države. Naše plače pa so dejansko strošek občine, zato se v njih vsakdo vtikuje. Po svoje je to razumljivo. Nesprejetje nove ekonomske cene se bo poznalo predvsem pri likvidnosti plačevanja računov dobaviteljev. Sedaj smo jih plačevali nekako s tromesečnim zamikom, zdaj se bo to podaljšalo še za kakšen dodaten mesec.« ERA VELENJE Blagovnica Mozirje v novi preobleki V Mozirju so v soboto odprli prenovljeno Erino (bivšo Savinjino) blagovnico. Naložba v temeljito prenovo nekdaj največjega trgovskega centra v Zgornji Savinjski dolini je Ero stala 110 milijonovtolar-jev. V prenovljeni blagovnici so poleg živilskega supermarketa uredili še široko neživilsko ponudbo za dom in gospodinjstvo, novo tekstilno trgovino Ona on in gostinski lokal tednu od 7. do 22. ure. Ponudba neživilskega blaga v prvi etaži na enem mestu združuje papirnico, darilni program, perilo, igrače, gospodinjske pripomočke, posodo in druge tovrstne izdelke ter tekstil. Do konca leta bo urejena še prodaja pohištva v drugi etaži. Zgornja etaža je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah pa do 13. ure. Blagovnica je dobila sodobnejšo podobo s steklenini prizidkom in panoramskim dvigalom (foto: Ciril M. Sem) Barvera. Celoten objekt je dobil sodobnejšo podobo s steklenim prizidkom in panoramskim dvigalom, zagotovljen pa je tudi enostavnejši dostop ter dodatna parkirna mesta. Supermarket v pritličju se ponaša s povečanim oddelkom sadja in zelenjave, večjim oddelkom kruha Vodstvo Ere na čelu s predsednikom uprave Gvidom Omladičem je z odločitvijo o prenovi blagovnice naredilo pomemben korak k ureditvi tega dela Mozirja. Nov trgovski centers posodobljenim prometnim režimom se veliko bolje ujema s prenovljenim poštnim objektom na nasprotni strani ceste in skupaj z Predsednik Erine uprave Gvido Omladič (prvi z leve) z mozirskim županom Ivanom Suhoveršnikom ob otvoritvi prenovljene blagovnice (foto: .Ciril M. Sem) in pekovskih izdelkov, povečano ponudbo mlečnih izdelkov in pestrejšo ponudbo pripravljene hrane » 1,2,3... že diši«. Odprtje vse dni v okolico daje urejeno podobo, ki se je ne bi sramoval noben slovenski kraj. Benjamin Kanjir Prva etaža združuje papirnico, darilni program, perilo, igrače, gospodinjske pripomočke, posodo in druge tovrstne izdelke ter tekstil (foto: Ciril M. Sem) KRAJEVNA SKUPNOST MOZIRJE Za prijatelje si je treba vzeti čas Krajevna skupnost Mozirje s predsednikom Romanom Čretnikom je tudi ob koncu letošnjega leta organizirala srečanje starejših krajanov. Z namenom, da se pogovorijo, poveselijo, izmenjajo tako dobre kot slabe spomine, so se mozirski starostniki 4. decembra zbrali v večnamenskem prostoru mozirske osnovne šole. Mozirski starostniki so se poveselili v večnamenskem prostoru mozirske osnovne šole (foto: Benjamin Kanjir) Po uvodnih pozdravih gostitelja, ravnatelja OŠ Mozirje Antona Veneka, župana občine Mozirje Ivana Suhoveršnika in že omenjenega predsednika KS Mozirje, so se s priložnostnim programom starejšim predstavili šolarji. Pesmice, plesi in igrice so marsikaterega udeleženca vrnile s spomini daleč v otroška leta. Slednja gotovo niso bila tako brezskrbna, kot so danes. Pa vendar človek pozabi vse slabo in si zapomni dobre sivari. Otrokom so se pri oblikovanju kulturnega programa pridružili člani kvinteta Koledniki, ki deluje v sklopu KD Jurij Mozirje. Ubrano pesem so povzeli tudi člani Upokojenskega pevskega zbora Mozirje, ki je pred meseci ponovno pričehz delovanjem. Čas teče, nič ne reče je pregovor, ki je v decembrskem času še toliko bolj uporabljen. Pa kljub temu prinaša mnoge radosti, ki bogatijo človeška življenja. Eno izmed njihje prav gotovo druženje prijateljev, ki so doživeli veliko lepega. Vsem pa je skupna želja po zdravju, kije predpogoj za srečno, ustvarjalno in zadovoljno življenje. Benjamin Kanjir KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP REČICA OB SAVINJI Kultura »kraljica za en dan« in dekla za vse druge Ob 204-letnici rojstva Franceta Prešerna so v rečiškem kulturnem domu člani tamkajšnjega društva Utrip pripravili proslavo. V programu, ki gaje izbral in režiral BertSa-vodnik, so nastopili pevci nazorske glasbene šole, sestri Benjamina in Kristina Šuster iz Mozirja ter re-citacijska skupina KUD Utrip. Slavnostni govornik dr. Jožef Muhovič je prepričan, da smo Slovenci dolgo vajeni praznovati kulturni praznik kot kulturni dan na oblet- nico smrti našega največjega pesnika. To dejstvo govori o okolju, v katerem je bilo leta normalno, daje kultura »kraljica za en dan« in dekla za vse druge. Ob dejstvu, da že peto leto zapored slovenske kulturne institucije prav 3. decembra, na obletnico rojstva Franceta Prešerna, odpirajo vrata svojih prostorov, po Muhovičevih besedah razglašajo, da kultura ni zloščen muzejski eksponat za redko praznično rabo, ampak nujni kvas našega osebne- Zadnji Prešernov recital sta izvedla člana KUD Utrip v narodni noši (foto: Ciril M. Sem) ga in narodnega vsakdana ter je odprti prostor za vsakogar, ki se ji tudi sam odpre. Po Muhovičevem zatrjevanjuje le velikim pesnikom dano, da v malo besedah povedo mnogo, če že ne vse. Umetnost in kultura ne čistita le naših misli, ampak dajeta misliti -in to o stvareh, ki so za nas bistvene. Govornik Muhovič je prav tako mnenja, da umetnost ni le neko obrobno dejanje, ki bi nasvživljenju moralo zanimati, ampak področje, v katerem lahko sami sebe upravljamo in krepimo. In prav s pesmimi našega največjega pesnika so vsi nastopajoči krepili dobro vzdušje med obiskovalci, medtem ko so izvedli Prešernov recital. Žal sije malce drugačno predstavitev ogledalo manjše število obiskovalcev, kot bi si recital zaslužil. Marija Sukalo GOTOVLjE 31, 3310 ŽALEC tel.:03/713 34 50, fax:03/713 34 74 e-mail: trgovina.aliansa@aliansa.si smmk pmmj\ UMSTNKI §Nm S prvim decembrom smo pričeli z akcijsko prodajo umetnih gnojil. To je čas, ko so gnojila najcenejša. Zato smo pripravili akcijsko prodajo gnojil v času od 1.12. do 15.12.2004 po najnižji možnih cenah. Naš izbor gnojil zajema: -NPK 15 15 15 Kutina 50 kg -NPK 8 20 30 Litva 50 kg -NPK 0 10 30+0,2 bor 50 kg - NPK 0 10 30+me - NPK 6 12 24 - KAN 27% Kutina - UREA 46% Kutina 2.550.00 sit 3.295.00 sit 2.480.00 sit 50 kg 2.950,00 sit 50 kg 2.630,00 sit 50 kg 2.250,00 sit 40 kg 2.270,00 sit Cene so maloprodajne z 8,5% DDV in veljajo za nakup ene palete ali več. Na področju Spodnje in Zgornje Savinjske doline vam po želji gnojila pripeljemo tudi na dom. Za nakup manjših količin so cene višje za 3 do 5%. Gnojila lahko kupite v Market-u Tuš Aliansa v Trnavi in v Marketu-u Tuš Aliansa v Šempetru. Dodatne informacije lahko dobite v: Market Trnava 03/ 572-64-10 Market Šempeter 03/700-03-88 ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!! V idiličnem okolju hotela Plesnik v Logarski dolini je minuli petek potekalo tradicionalno prednovoletno srečanje poslovnih partnerjev podjetja Plesnik. To je vedno odlična priložnost za sprostitev v izbrani družbi, za klepet z znanci in prijatelji, hkrati pa tudi možnost navezovanja novih poslovnih stikov. Logarska dolina si še ni nadela »zimske obleke«, vsekakor pa naj bi se to zgodilo še pred novim letom, ko bo pri Plesnikovih spet predpraznični koncert na prostem. Martina Plesnik in Horst Koulen sta z letošnjim poslovanjem hotela zadovoljna, saj so obseg nočitev in dnevnih gostov nekoliko povečali (foto: Borut Cvetko) (foto: Borut Cvetko) Predstavniki podjetja BSH Hišni aparati (od desne) Matjaž Lenassi, Kurt Rainwald in Samo Krajnik so Martini Plesnik izročili lepo darilo * Dekleta nove skupine Hypnotic so dodobra razvnele gledalce (foto: Helena Kotnik) Direktor hotela Franci Plesnik (levo) je bil tako kot ostali gostje navdušen nad nastopom Rebeke Dremelj (foto: Borut Cvetko) bi velja izpostaviti še pester glasbeni program, ki ga je ob sprejemu gostov začel citrar Karli Gradišnik, v nadaljevanju pa sta vajeti zabave v svoje roke vzela Frenk Nova s svojo glasbeno skupino in vse bolj priljubljena pevka in voditeljica Rebeka Dremelj. Bilo je lepo in nepozabno-kot vedno. Franci Kotnik V hotelu Plesnik so z letošnjim poslovanjem zadovoljni, saj so obseg nočitev in dnevnih gostov nekoliko povečali, najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da so jih na evropskem zemljevidu opazili tudi turisti iz Portugalske, Nizozemske, Francije in še nekaterih držav, kar pomeni lep obet za prihodnje sezone. Po besedah direktorja hotela Francija Plesnika so zadovoljni tudi z obiskom seminarskih gostov, saj je Logarska dolina dobesedno idealna lokacija za tovrstne poslovne prireditve. Lastnica hotela in podjetja Martina Ples-nikje skupaj z osebjem poskrbela, daje bilo na srečanju poslovnih partnerjev vsega več kot dovolj. Ob zares izbrani kulinarični ponud- Izzivalna Sara je najbolj opazna članica glasbene skupine Hypnotic (foto: Borut Cvetko) * 1 1 . E ZAPELJIVEGA RAZVAJANJA OB NAKUPU NEDRČKA VAM PODARIMO HLAČKE. Triumph I N T E R N AT I O N A L Butik spodnjega perila Nakupovalni center Velenje Triumph. Za vaše telo. Za vašo dušo Butik spodnjega perila Grazia se nahaja v središču Velenja v Nakupovalnem centru na Kidričevi ulici 2b. Trgovina je specializirana za moško in žensko spodnje perilo, kopalke, spalni program in nogavice. V ponudbi imajo nedrčke v velikosti košaric A, B, C, D, E in F. Ko boste izbirali darila, lahko poleg tangic, hlačk in vročih hlačk izberete tudi spalni program pižam, spalnih srajc... VABLJENI V BUTIK GRAZIA - MODNO IN KVALITETNO >k kezcom ^ - RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE pE$|TVE i/ESEL m O LJJ GO m :r Novo v Mozirju trgovina Kezcom Savinjska cesta 24 Mobitelova praznična naročniško ■ prodajna akcija Sony Ericsson K500Ì, 14.900 SIT I KEZCÒM TERMINATOR I I KEZCÒM DIREKTOR! AMD Athlon SEMPRON 2800+ ATI Radeon 9600SE 128MB DDR DIMM 512 MB AT 120GB 7200RPM DVD-RW 10/100 mrežna kartica Garancija: 24 mesecev AMD Sempron 2500+ DDR DIMM 256 MB AT 80 GB 7200RPM ATI Radeon 9200 SE CD-RW/DVD combo 10/100 mrežna kartica Garancija: 24 mesecev Motorola V535,19.900 SIT Nokia 2650,6.900 SIT Siemens CX70,8.900 SIT Sagem My X-8*, 29.900 SIT 20% božični popust za izdelavo internetnih strani Cena 130.000 SIT z DDV Cena 97.000 SIT z DDV I ASUS A2532D1 I TroNote T44-DX I 15" XTFT XGA 1024x768 CPU AMD Athlon 2800+ 256MB DDR, CD Combo Radeon 9200 32MB 30GB 5400rpm mrežna kartica, zvočna kartica, modem IRDA, 1 X IEEE 1394 port Li-lon baterija Garancija: 24 mesecev Cena 239.900 SIT z DDV 14" XTFT XGA 1024x768 INTEL Celeron 2400 256MB DDR Trdi disk 20 GB 5400rpm Grafična kartica integrirana CD-R/W*24, DVD-ROM*8 mrežna kartica, zvočna kartica modem Garancija: 24 mesecev a rti ca Cena 189.000 SIT z DDV >kkezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE REŠITVE trgovina računalniške opreme izdelovanje internet strani mobitel posredništvo_________ Plac 3, Ljubno ob Savinji fon 03 838 11 80 info@kezcom.com www.kezcom.com ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Priznanja za najboljše lastnike gozdov Pretekli četrtek je v Šport centru Prodnik v Juvanju direktor zavoda za gozdove Slovenije Andrej Kermavnar slovesno podelil priznanja 14 lastnikom gozdov, ki sojih izbrali na območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije kot najbolj skrbne gospodarje z gozdom v letu 2004. Po mnenju gozdarjev nazorske območne enote je v letošnjem letu na tukajšnjem območju najbolje gospodaril z gozdom Alojz Kumprej, po domače Globočnik z Ljubnega ob Savinji. Na prireditvi so predstavili tudi slovenska društva lastnikov gozdov V Sloveniji je trenutno okrog 70 odstotkov celotne površine gozdov v zasebni lasti, ki nudijo s svojim lesnim bogastvom in ekološkimi ter socialnimi vlogami velike možnosti za razvoj slovenskega podeželja. Po oceni Zavoda za gozdove Slovenije gospodari s temi gozdovi okoli 300 tisoč lastnikov. Pri tako velikem številu lastnikov gozdov so med njimi precejšnje razlike, ki se kažejo v velikosti gozdne posesti, odvisnosti od dohodka iz gozda pa tudi znanja in volje za delo v gozdu. Po besedah Andreja Kermavnarja želi Zavod za gozdove s podelitvijo priznanj vzpodbuditi vse lastnike k upoštevanju načel gozdarske stroke, rednemu opravljanju gozdno gojitvenih in varstvenih del v gozdovih, sprotnemu vzdrževanju gozdnih prometnic, upoštevanju večnamenske vloge gozdov ter k izobraževanju in usposabljanju za delo v gozdu. Vsekakor pa mora imeti skrben lastnik občutek in znanje za ravnanje z gozdom, ob vsej potrebni samoiniciativi pa je ob njem gozdar javne gozdarske službe kot dobrodošel svetovalec in pomočnik. Savinjčan Direktor zavoda za gozdove Slovenije Andrej Kermavnar je v Juvanju slovesno podelil priznanja 14 lastnikom gozdov (foto: EMS) ALOJZ KUMPREJ, PO DOMAČE GLOBOČNIK IZ TERA NAD LJUBNIM OB SAVINJI »Gozd noj bi bil kmetu banka Tišina kakor beseda in molk, kakor zgovorna pričo prostranstva. In večno nemimi gozdovi, plahutajoče peruti terskih gozdov nad Ljubnem ob Savinji. Megleni veter in misel, ki se umirja v starodavni samoti in sedanjosti, v notranji zbranosti in slutnji miru, naseljenega med zidovi Globočnikove kmetije. Nekakšna arhaična otožnost in red, da se spočije oko. 850 metrov nad morjem se rojevajo in umirajo rodovi Globočnikov, ob robu kraljestva terskega orla in nad meglo, ki ta čas duši dolino pod nogami. Sedanji gospodar Alojz Kumprej je mlad po letih, vendar bi ga njegova preudarnost in izkušnje posadile v krog Svarunovih starešin. gradbenem odboru. Za uspešen razvoj kmetije pa so zaslužni tudi sorodniki in sosedje, ki so bili in so še vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. V našem zakotju še vedno vladajo vse bolj pozabljene manire, da drug drugemu pomagamo in poskušamo živeti v strpnem sožitju.« 55 hektarjev Globočnikovih gozdov se razprostira na zelo strmem Alojzu Kumpreju je priznanje za najboljšega lastnika gozda na območju nazarske območne enote Zavoda za gozdove potrdilo o dobrem gospodarjenju (foto: EMS) Priznanje za najboljšega lastnika gozda na območju nazarske območne enote Zavoda za gozdove je prišlo v prave roke. Red, ki vlada na Globočnikovi domačiji je zgovoren brez besed. Vsaka stvar ima svoje mesto, po utečenem in spoštovanem sistemu, kjer vzameš, tja vrneš. Medtem ko se žena Marija urno vrti po kuhinji, gospodar Alojz pod svetopisemsko podobo zadnje večerje umirjeno pripoveduje: »Kmetijo obdelujeva z ženo Marijo, otrokoma Slavkom in Matejo. Na kmetiji živi tudi moj brat Mariin, ki opravi marsikatero delo namesto mene. Poseslvoje usmerjeno v mlečno proizvodnjo. Redimo 24 glav živine, od tega 12 krav in 12 plemenskih telic. Na leto oddamo 70.000 litrov mleka. Denar, pridobljen iz gozda, namenjamo za obnovo ali novogradnjo gospodarskih in stanovanjskih objektov. Gozd naj bi bil kmetu banka, če ga hočeš koristiti, moraš vanj tudi vlagati, ga pogozdo- vati in čistiti. Pri razvoju kmetije so s svojim znanjem pomagali tudi gozdarji in kmetijsko pospeševalna služba. Velika pridobitev za kmetijo je izgradnja asfaltne ceste vdolžini štirih kilometrov, pri kateri sem sodeloval v pobočju, zatoje bilo spravilo lesa, preden so zgradili vlake, nadvse težavno. Tako kot ob domačiji, je Kumprej dosleden tudi vgozdu, kjer morata vladati red in doslednost. Gospodar pravi, da so gozdovi količinsko dobro ohran- « jeni, prevladujejo mladi sestoji. Letnega etata je od 160 do 170kubikov, pred leti so sekali nekaj več, zadnja leta spravijo iz gozda komaj polovico dovoljene količine lesa. »V primerjavi z živinorejo nam daje gozd eno tretjino dohodka. Vedno sem zagovarjal stališče, da je potrebno les oplemeniti po najboljših možnostih, saj je deska bolj iskana od okroglega lesa. V prihodnje naj bi se naša kmetija usmerjala v pridelavo zdrave ekološke hrane in v rejo krav dojilj. Če bomo želeli primerno finančno shajati, bomo morali poiskati tudi kakšno dodatno dejavnost. Verjetno bo to predelava in obdelava lesa,« razkriva načrte Globočnikov gospodar. Z desetimi kravami je možnosti za preživetje bolj malo. Tudi sicer je vprašanje, koliko čistih kmetov bo lahko kljubovalo in preživelo v pogojih evropske kmetijske konkurence. Morda tiste, ki obdelujejo 30 do 40 hektarov zemlje in imajo v hlevu prav toliko krav molznic. S petnajstimi hektarji obdelovalnih površin se ljudje z Globočnikove kmetije ne umeščajo med čiste kmete. Saj tudi priznanje za najboljšega lastnika gozda ne daje odgovorov na vsa vprašanja, kako preživeti v bodoče. Je samo dokaz, da so na pravi poti. Savinjčan ZA BOLJŠO PRIHODNOST Ogrevajte z obnovljivo energijo Slovenija uvaža kar tri četrtine potrebne energije (tekoča goriva, zemeljski plin in druga sredstva), zato naša prihodnost temelji na uporabi obnovljivih virov energije. Star, domač, preizkušen, okolju prijazen in predvsem strateško pomemben vir energije je les. V Sloveniji je les narodno in energetsko bogastvo, saj je kar 54 odstotkov skupne površine poraščene z gozdovi, zaloga lesne mase pa se z leta v leto povečuje. Ker je pri izkoristku potencialne energije pomembna predvsem naprava, v kateri les kurimo, je podjetje Viessmann plasiralo na trgu novost - lesno uplinjevalni kotel, ki z odvzemom kisika les prežari in popolnoma uplini. Vroč lesni plin izgoreva čisto, z visokimi temperaturami in dosega kar 85-odstotni normiran izkoristek. Emisijske vrednosti so zelo nizke. Zgorevalni proces je Članek je pripravilo podjetje I.S.P. d.o.o.. Ljubljanska 45b, Kamnik. Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 01 839 45 87 ali obiščite našo spletno stran www.isp.si. Portal Savinjsko doline um 3 Na trgu 22, Mozirje Ì tel.: 03/58-32-200 i - SSn r Ä lil Darilo, ki nikoli ne izgubi vrednosti. Čudovit nakit je več kot primerno darilo za novo leto, ROJSTNE DNEVE, OBLETNICE... V MESECU DECEMBRU VAM NUDIMO 10% NOVOLETNI POPUST! Delovni čas: 800 - 1900, sobota: 8"1 Dobrodošli v Zlatarstvu Rožič! reguliran preko elektronske regulacije kotlovnega krogotoka, v kateri je integrirana signalizacija za potrebno nalaganje. Poleg tega v kotlovnici ne pušča vonja po dimu, saj sta nalagalni prostor kotla in gorilni prostor plinotesno zaprta. Izkoristki Viessmannovega novega kotla so tako visoki, da je potrebno poi manj lesa kot pri ogrevanju z drugimi kotli, zato je ogrevanje cenejše. Glede na večji akumulator kotla je običajno dovolj, da kotel naložimo le enkrat do dvakrat dnevno in s tem prihranimo na času. ISP Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CEU Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. BÜB Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. GOSTILNA "PRI JOŠKU IRENA TIRŠEK Attemsov trg 21 3342 Gornji Grad * 03/838-30-80 h 130 + 50 V prijetnem ambijentu naše gostilne sprejmemo večje zaključene družbe ali pripravimo družinska slavja. Vsem lepim željam, ki Vam jih namenjajo vaši znanci in prijatelji, se pridružujemo tudi mi ter se zahvaljujemo za obisk in Vas vabimo, da nas obiščete tudi v prihodnjem letu. OD KOD PRIHAJA KROMPIR Med dragoceni dar Amerike sodi tudi krompir (solanum tuberosum). Domovina mu je severni del države Čile v Južni Ameriki, kjer je divja oblika krompirja še danes (knjiga je pisana leta 1927, op. A.V.), prav pogosta rastlina. Gomolji so drobni, vodeni in neokusni, cvet pa lepo diši. Tamkajšnji prebivalci so rastlino gojili že dolgo pred odkritjem tega dela sveta po Evropejcih. Uživali so gomolje, ki so sčasoma postali zaradi skrbnega negovanja in pridelave, vse večji in tudi okusni. Da bi se krompir prideloval v drugih pokrajinah Južne Amerike, ni znano, to velja tudi za Ameriko. Toda že prvi evropski priseljenci so ga sadili marsikje, na primer v Mehiki. V Evropo so ta sadež prvi prinesli Španci, menda leta 1588. Iz Španije je kmalu prišel na Portugalsko, v Francijo, v Italijo in v Anglijo; po posredovanju papeškega poslanika pa tudi na Nizozemsko, čeprav le kot vzorec. Povsod so sadili prinešene gomolje, da sojih razmnožili. Leta 1588 je tudi dunajski rastlinoslovec Clusius dobil dva gomolja in eno cvetoče stebelce. Nemci so krompir dobili od Italijanov, ki so ga radi zaradi podobnosti zamenjavali za odlično in njim dobro znano gobo, imenovano "tartuffolo" ali tudi "car-toufle". Z njim vred so sprejeli tudi besedo, ki sojo preoblikovali v Kartoffel. Tudi Slovenci smo krompir dobili od Italijanov, zato smo ga tudi imenovali "laška repa". Beseda krompir pa je nastala iz nemškega izraza "Grundbirn", tako so Nemci ta sadež na splošno imenovali. Dolgo časa je krompirjevka bila v Evropi le okrasna rastlina čeprav so gomolje ponekod že uživali. Tako so leta 1616 pri mizi francoskega kralja prvič naslajali s krompirjem. Sčasoma so ga začeli saditi po vrtovih, čeprav je ostal še dolgo jed bogatinov. V začetku 18. stoletja so ga že pričeli gojiti na njivah, vendar bolj poredko. Zanimivo, sredi 18. stoletja ga večina kmečkega prebivalstva še ni poznala. O FIŽOLU Brez dvoma je navadni fižol (phaseolus vulgaris) zelo pomembna hrana. Pravtakoseje po svetu hitro razširil, čeprav o njegovi zgodovini le malo vemo. Ni znano, kdaj smo ga pričeli uživati, od kod je prišel... Nekateri mislijo na Indijo in trdijo, daje k nam prišel preko Male Azije in daje bil pri nas znan že v 8. stoletju. Velika večina strokovnjakov pa smatra, daje prišel iz Južne Amerike, da so ga Indijanci v Severni Ameriki kultivirali že, ko so prvi Evropejci prispeli vta predel sveta. Tako 3z starih knjig je domneva, da so ga prve ladje od tam prepeljale v Evropo, zelo verjetne. Prav gotovo pa je, da smo dobili debelejšo vrsto, kiji pravimo "kostan-jevec" (phaseolus multiflorus) iz Južne Amerike in sicer leta 1633. Navadnega fižola je danes kar preko sto vrst! O TIKVI Tikvo ali bučo (cucurbita pepo) poznamo kot namizno in krmsko. Ne moremo z gotovostjo trditi, odkod izvira. Doma je najverjetneje v vročem pasu Amerike. Mnenje, da bi že Izraelci, Grki in Rimljani gojili buče, je nastalo po zamenjavi imena za razne bučnice. Razširjeno je tudi mnenje, da smo buče dobili iz Perzije. TRS Nobena rastline ni tolikanj opevana in tudi nobena ni delala glede prvotne domovine učenjakom toliko preglavic kottrs (vitis vinifera). Danes se ve, daje trs v Evropi prastar. Pred ledeno dobo seje razširjal od Alp do Groenlandije. Ledena doba ga je na severni strani Alp pregnala, na južni pa potisnila na majhno ozemlje. Naslednja, to je naša doba, mu je dala zopet svobodo. Danes je divji trs v Prednji Aziji in v vzhodni smeri do Srednje Azije, koder podnebje ni preostro, pogosta rastlina. Na južni strani Kavkaza in Kaspijškega jezera pa mu tako ugaja, da debla s premerom pol metra niso redkost in so trte, ki se drevja oprijemajo do vrhov, za močno roko debele. Sicer pa tudi v okolici Hebrona v Palestini, odkoder so Mojzesovi ogledniki na kolu prinesli grozdje kazati, tehta marsikateri grozd 5 do 6 kilogramov. Nahaja pa se divji trs tudi marsikje v južnem delu Rusije, po vsej južni in toplejšem delu Srednje Evrope. Vendar seje vinarstvo začelo v Orientu in najverjetneje prav tam, kjer še danes divji trs raste najbujnejše. To že od pradavnine. Tam je tudi Noe gojil trs in pil vince. V državi Judov sta oljka in trs predstavljala najvažnejši pridelek. A tudi Egipčani so že okoli leta 3500 pr. Kr. obdelovali vinograde in pridelovali več vrst vina. Katerega izvora je bilo njihovo trsje, se žal ne ve. Iz Prednje Azije seje vinarstvo menda že zelo zgodaj razširilo na Trakijo, od tod čez ves Balkan in sčasoma tudi po Apeninskem polotoku. Rimljani so se ga okoli leta 700 pr. Kr. lotili s toliko vneme, da so zadnja stoletja pr. Kr. pridelovali razmeroma več vina kot žita in so vino izvažali, zrnje pa uvažali! Ob Kr. rojstvu se je žlahtni trs uvedel tudi v rimske province, kot Španijo, Galijo in še drugam. Verjetno tudi v naše kraje. Povsod tod se je vinarstvo v kratkem času dobro razvijalo. Cesar Domici-jan (81-96) je zaradi konkurence italijanskemu vinu izdal ukaz, da se vinarstvo v provincah skrči. Cesar Prob (276-282) pa ni samo razveljavil ta ukaz za Galijo, Španijo in Britanijo, temveč je dal v Galiji, Panoniji in Meziji (današnja Bolgarija) številne vinograde na novo posaditi. Tudi ob Renu je dal nasaditi trsje. Stari Slovani niso gojili trsja, ker bi ne uspeval v preostrem podnebju, pač pa so poznali vino, vendar so ga dobivali od drugod. Danes je vinogradništvo razširjeno po vsem svetu, pač tam, kjer je podnebje za gojenje trsa primerno. (Iz knjige Gabrijel Majcen, Zgodovina domačih živali in pitomih rastlin, Književna zadruga Gorica 19Ž7) Sščemo stare fotografije Naši rojaki kot vojni ujetniki med prvo svetovno vojno v Italiji. V zadnji vrsti drugi je Janez Trepel - Riflov iz Nove Štifte. Sliko hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Trgovsko podjetje iotrošnja d.d. Zagorje Za hladne zimske dni, za udobje in toplino vašega doma ... Spoštovani kupci! Potrošnja, d.d. Zagorje je v PE Pohištvo Mozirje za vas ZARADI PRENOVE POSLOVALNICE v mesecu decembru pripravila POPOLNO RAZPRODAJO vseh pohištvenih eksponatov in drugih pripomočkov za dom in gospodinjstvo. TOREJ: OD 1. DECEMBRA DALJE, v PE Pohištvo Moziije - totalno nizke cene ob izredno široki ponudbi kuhinj, spalnic, sedežnih garnitur, otroških sob, predsob, regalov, preprog ••• Poleg tega boste lahko koristili še brezplačno dostavo do vašega doma. Potrošnja Zagorje - trgovina prijaznih Izberite vašega občana leta 2004! Spoštovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Po nekaj izvedenih izborih zgornjesavinjske osebnosti leta smo v uredništvu Savinjskih novic prišli do ugotovitve, da bi bilo bolj smiselno, da občani vsake izmed zgornjesavinjskih občin izberejo svojega občana oziroma občanko leta. To naj bi bila oseba, ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v lokalni skupnosti. Kandidate za izbor predlagate vi. Štejejo le glasovi na glasovnicah v Savinjskih novicah, v zadnji letošnji številki, tik pred novim letom 2005, pa bomo razglasili zmagovalce. Glasove, ki morajo imeti kratko obrazložitev, bomo šteli sproti, zato bodo glasovnice za vsak krog glasovanja oštevilčene. Starejših glasovnic ne bomo upoštevali. ObV Vi & Mi IH POTEPUH klub Adventne skrivnosti v SALZBURGU in OBERNDORFU: 18.12. - od 6.500 Sit Božičkovomesto CHRISTKINDL in STEYR: 18.12.-od6.800Sit BOŽIČNI in NOVOLETNI PAKETI ter SILVESTROVANJA __________ SLOVENSKO in HRVAŠKO PRIMORJE, SLOVENSKA ZDRAVILIŠČA in PLANINE IZJEMNA PONUDBA: NAJEM LUKSUZNIH APARTMAJEV V KRANJSKI GORI v času Božičnih praznikov - 5 dnevni najem apartmaja že od 76.000 Sit; v januarju 7 dnevni najem že od 85.000 Sit; šolske počitnice 7 dnevni najem že od 97.000 Sit LAST MINUTE: EGIPT: Hurgada in Sharm el Sheikh, Turčija, Tunis, Kanarski otoki,.., e-ntail: notenuh@siol.net www.nib-dolinar.si plačilo na več obrokov Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/71323DO, 03/7132301; fax: 03/7132308 Vsi1 m poslovnim ^partnerjem in njihovim družinam, prav tako pa vsem bralcem M Savinjskih novic, želi follilo uspeha in zdravja v novem letu 2005 3- '*1 kolektiv podjetja > / » > : Davidov hram d.o.o. Nazarje. VOZILI SMO: ŠKODA FABIA 1.2 Pomlajena mladenka za mlade Piše: Igor Pečnik V času, ko prihaja na trg nova octavia v karavanski različici, so pri češki Škodi polepšali tudi fabio - njihovega glavnega vlečnega konja poleg octavie. Njene prodajne številke v Evropi so vsako leto večje in lepše. Blagovna znamka Škoda izgublja negativen prizvok in samo upamo lahko, da bo ostalo razmerje med ceno, kvaliteto in opremo nespremenjeno. Novo fabio s tri-valjnim motorjem so nam za dvodnevno preizkušnjo zaupali pri PSC Praprotniku iz Velenja. Lepotni popravki, ki jih je doživela fabia, naj bi jo še bolj približali kupcem. Pri zunanjosti opazimo nov sprednji odbijač z meglenkami in spremenjene zadnje luči. Nič šokantnega, nič bolečega. Oblika ostaja nespremenjena, sicer pa -zakaj bi spreminjali nekaj, kar gre dobro v prodajo? V notranjosti prav tako nič pretirano novega. Razen tega, da se še vedno odlično sedi in da je vse na dosegu roke. Materiali so postali prijaznejši, volanski obroč pa prijet- nejši na oprijem. Vidljivost v fabii je dobra, prostora za sopotnike je dovolj tudi na zadnjih sedežih. V prtljažni prostor še vedno z lahkoto »zlijemo« 260 litrov, kar za avto dolžine 3.970 mm sploh ni tako malo. Podvozje je iz Volkswagnove proizvodnje. Srečo sem imel, da sem prejšnji dan vozil VW polo, in priznati moram, da je fabia lepše vodljiva, le na krajših grbinah potrese nekoliko bolj kot polo. Volanski mehanizem nudi natančne občutke, kaj se dogaja pod sprednjim parom koles in omogoča vozni- ške užitke tudi zahtevnejšim voznikom. Zavore delujejo prefinjeno in omogočajo natančno doziranje zavorne moči. Najbolj prijetno pa preseneti trivaljni bencinski motor(ček), ki iz 1,2 litra prostornine iztisne 40 kilovatov moči in razveseljuje z odzivnostjo ter hkrati omogoča lenarjenje na prestavni ročicrPohvalnojetudi natančno in hitro pretikanje petstopenjskega menjalnika. Skratka, fabia v prenovljeni izdaji dokazuje, da je narejena z veliko mero posluha za voznika, namenjena pa je predvsem mladim. To dokazuje tudi s ceno osnovnega modela, ki ne dosega dveh milijonov tolarjev. Poleg osnovne opreme classic sta na voljo še paketa ambiente in elegance, ki pripomoreta k večjemu udobju, a zahtevata večji odliv z bančnega računa. K lažji odločitvi pripomore še široka paleta motorjev, ki se razteza vse do izvedenke RS z motorjem 1.9 TDI in 130 KM v nosu. Torej?! Prenovljena škoda fabia ne navzven bistveno ne razlikuje od predhodnice, še vedno pa omogoča vozniške užitke tudi zahtevnejšim voznikom (foto: PSC Praprotnik) PSC PRAPROTNIK d,o.o. Šaleška c. 15, 3320 Velenje Tel.: (03) 898 32 20 LETOS SEM HITREJŠI! Zato, ker so nam že zdaj pripravili takšne ugodnosti, da se jim tudi sam nisem mogel upreti. Do celih 550.000 tolarjev prihranka in izjemne pogoje financiranja nakupa. Sil mr m ttm www.simer.si Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje, tel. 03/42 55 800 Sklepamo, da je jašek, ki je namenjen meteornim vodam, med regionalno cesto in gasilskim domom v Novi Štifti na nikogaršnji zemlji. Iz preprostega vzroka: dotrajan in okrušen ter z rešetko, ki jo lahko odstrani malo večji otrok, ogroža varnost peščev in nič manj prometno varnost. Ker pa je tako pri gasilcih kot pri upravljavcih državne ceste varnost na prvem mestu, si nikakor ne moremo zamisliti, da je jašek, ki vpije po nesreči, last enih ali drugih. Upoštevaje lastninske nedorečenosti dopuščamo možnost, da bi moral za jašek poskrbeti kdo tretji. Imenovani in neimenovani bodo že vedeli v čigavo luknjo teče voda, zato bo, po naši skromni presoji, pametneje zadevo sanirati prej, preden se za lastnikom ozre kdo, ki si bo vjaš-ku polomil noge ali razbil avto. Savinjčan 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA • 9. KROG Polno adrenalina do konca tekme Zadnja tekma jesenskega dela prvenstva se je za Nazarčane končala dokaj srečno. V pravem prvenstvenem obračunu so šele v sami končnici strli odpor žilavih Ljubljančanov, ki so se z zmedeno igro v zadnjih minutah tekme premagali tudi sami. Gostujoči vratar Nagode ni bil kos strelsko razpoloženima Hrenu in Delamei, na drugi strani pa je Podpečan branil odlično. tudi prvič popeljal v vodstvo. To ni trajalo dolgo, saj so igralci Metropola v pičli minuti kar dvakrat izigrali domačo obrambo in s prednostjo gola zdržali vse do 37. minute, ko seje pričela prava drama. Ob izpolnjenem bonusu akumuliranih prekrškov Ljubljdnčanovje Delamea zadel za izenačenje, vendar pa so že v naslednjem napadu gostje spet vodili. Na semaforju je tekla 38 minuta, koje odgov- IZJAVI PO TEKMI: Tomislav Kostič - predstavnik Metropola: »Prava prvenstvena tekma. Kot že tolikokrat to sezono smo spet imeli rezultat in igro v svojih nogah, vendar se nam na koncu ne izide. Izgleda, da igralci niso dovolj fizično pripravljeni, zato ti porazi. Zaslužena zmaga domačinov ob korektnem ambientu in dobrih sodnikih.« i jLiìaisé. 1 Ili 1 lai a III % 91 Sa aaafi -i «■ orciai i t H ;lr V izredno izenačenem jesenskem delu prvenstva je ekipa KMN Nazarje Glin IPP-Am Miklavc zasedla 7. mesto (foto: Franjo Atelšek) Franjo Pukart - predstavnik KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: »Pomembnost tekme in zmaga za vsako ceno je med igralce vnesla veliko nervoze. V preveliki želji smo naredili preveč napak, kar so neobremenjeni in izkušeni gostje s pridom izkoriščali. Po vseh težavah smo se na koncu le zbrali in z odlično končnico osvojili zlata vreden komplet točk. Hvala navijačem za bučno podporo, gostom pa vse čestitke za »ter« in športno igro. Jesenski del sezone pa za Nazarčane še ni končan, saj so se z zmago nad Sevnico uvrstili v četrtfinale slovenskega pokala. Odločilno tekmo za vstop na finalni turnir bodo tako odigrali že danes, ko v Nazarje prihaja Gip Beton iz Zagorja, tega pa zvesti navijači prav gotovo ne smete zamuditi.« Začetek je vsekakor pripadel »graščakom«, ki so si s tesnim pokrivanjem po celem igrišču priigrali kar nekaj priložnosti, vendar »projektili« Metulja tokrat niso bili dovolj natančni. Sledil je hladen tuš ob mojstrovinah najboljših gostujočih igralcev Durgutoviča in Osojnika, karje domačine prisililo k še močnejšemu pritisku navrata Nago-deta, kije po strelu Hrena vendarle klonil. Borbena in agresivna igra za vsako žogoje vtem obdobju terjala tudi dve izključitvi, saj sta morala zaradi parnih kartonov igro zapustiti Ljubljančan Šubic in najboljši strelec domačega prvoligaša, Metulj. To pa k sreči ni preveč zmedlo domače in predvsem njihovega stratega Delameo, ki je kot pravi kapetan še pred koncem polčasa rezultat izenačil, v začetku drugega dela pa svoje moštvo ornost nase prevzel razpoloženi Hren in s pravo bombo najprej rezultat poravnal, odbito žogo od še enega prostega strela pa z »volejem« ponovno spravi za hrbet Nagode-ta. Gostje so vzadnjih dveh minutah poskusili še z vratarjem v polju, vendar pa se disciplinirana »kara« domačinov in odlični Podpečan, ob bučni podpori navijačev, niso dali več presenetiti. Franjo Pukart Andreja Golob s.p. Luče 31, 3334 Luče Frizerski salon Andreja Luče 31, telefon: 58 44 590 Frizerski in pedikerski salon Gornji Grad, telefon: 839 28 46 NOVO: TRAJNO RAVNANJE LAS V MESECU DECEMBRU VAM S PREDLOŽITVIJO TEGA KUPONA PRIZNAMO 3% PREDNOVOLETNI POPUST NA VSE FRIZERSKE STORITVE. 'TT 'PC GOSTI SiSE Spoštovani! Dovolite, da vas povabimo .dtecmtiibrn na predbožični ples IGRAL BO 30. idecTenipm na p rennovojietniii »Sil ,1 //mm ^,1 J L KEIICVE im na 1. janiia^j^Coj» /I na novoletn^lps f| \\ Obvezne rezervacije na tel. 839-46-02. KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Lestvica po 9. krogih: 1. Svea Lesna Litija 9 62 1 46 : 25 (21) 20 KMN Metropol 7:5 (2:2) 2.0plast Kobarid 9 522 45 : 27 (18) 17 Nazarje: Športna dvorana. Gledalcev 300. Sodnika: Silvo Borošak in 3. Živex Dobovec 9 522 53 :42 (11) 17 Božidar Crnkovič. Delegat: Marko Potočnik. 4. Gip Beton MTO 9 432 43 : 32 (11) 15 Strelci: 0:1 Durgutovič (4), 0:2 Osojnik (9), 1:2 Hren (13), 2:2 Delamea 5. Puntar 9 35 1 24: 24(0) 14 ( 19>10m, 3:2 Delamea (21 ), 3:3 Žalac (24), 3:4 Osojnik (24), 4:4 Delamea 6. Tomi Press Bronx 9 324 30 : 30 (0) 11 (37>10m, 4:5 Ignjatovič (37), 5:5 Hren (38), 6:5 Hren (38), 7:5 Delamea 7. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 9 3 1 5 40 : 46 (-6) 10 (40). 8. Kix Ajdovščina 9 2 1 6 30 : 38 (-8) 7 KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Podpečan, Delamea, Vreš, Presečnik, 9. Metropol 9 2 1 6 38 : 52 (-14) 7 Miklavc, Kolar, Satler, Tratnik, Metulj, Hren, Ipavec, Zagožen. 10. Sevnica 8 2 1 6 30 : 63 (-33) 7 KMN Metropol: Nagode, Durgutovič, Ignjatovič, Djurovič, Sivčevič, Žalac, Osojnik, Volaš, Blatnik, Komprej, Ortar, Šubic. Rezultati 9. kroga: Rumeni karton: Blaž Metulj (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Asmir Du- Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Metropol 7:5 (2:2) rgutovič, Miha Osojnik, Gregor Šubic (KMN Metropol). Svea Lesna Litija : Sevnica 10:4 (5:2) Rdeči karton: Blaž Metulj (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Grega Šubic Tomi Press Bronks : Gip Beton 2:2 (1:1) (KMN Metropol). Puntar : Kix Ajdovščina 2:1 (1:0) Igralec tekme: Boštjan Podpečan (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Živex Dobovec : Oplast Kobarid 6:5 (1:3) 2. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - 7. KROG Pomembna zmaga Nazarčanov na Ptuju Mesto kurentov je bilo tokrat srečno prizorišče peščice nazorskih navijačev, ki so z bučnim navijanjem preglasili številnejši domače ljubitelje košarke in tako v veliki meri pripomogli k še eni pomembni zmagi svojih varovancev. Čeprav ne najbolj natančni v napadu so v obrambi odigrali dobro, kar je bilo dovolj za tesno, vendar zasluženo zmago. Vsaka zmaga v gosteh je zlata vredna in če jo dobiš še ob ne najbolj blesteči igri, ima zaradi rezerv, še toliko večji pomen. Ob nosilcih igre seje ponovno izkazal Iztok Zakrajšek, ki neusmiljeno polni koš 17-letni Jaka Plesnik je odlično vodil igro nazarskih košarkašev (foto: Franjo Atelšek) nasprotnikov inje med vodilnimi strelci lige, nekoliko slabšo predstavo Goltnika in Ruprehta pa je tokrat nadomestil mladi 17-letni Jaka Plesnik na mestu organizatorja. Že dobljena tekma je na koncu sicer vise- B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje V______!_______J Savinjska košarkarska liga Polzela 2004 Rezultati 2. kroga: Radio Fantasy : ŠK Žalec 20:0, Gomilsko : Brglez.com 76:61, Laško : Werinox 76:49, prosta ekipa: Parižlje. Rezultati 3. kroga: Brglez.com : Laško 67:60, ŠK Žalec : Gomilsko 62:55, Parižlje : Radio Fantasy 43:83, Werinox : Laško 50:78. Vrstni red po 3. krogu: Radio Fantasy Team Celje 5,2. Veterani Pivovarna Laško 5,3. Gomilsko United 5,4. Brglez.com Polzela 5,5. Študentski klub Žalec (-1)4,6. Werinox Celje 3,7. Parižlje 2. DT la v zraku, nenatančnost Ptujčanov iz zadnjih prostih metov pa je trenerju Pečovniku in njegovim igralcem prinesla že peto zmago vjesen- skem delu, kar jih uvršča v sam vrh vzhodnega dela 2. košarkarske lige. Franjo Pukart KK Ptuj : KK Nazarje 76:77 (20:23, 18:20, 21:21, 17:13) Ptuj. Dvorana gimnazije. Gledalcev: 80. Sodnika: Goran Štor (Polzela) in Andrej Tušek (Ravne na Koroškem). Tehnični komisar: Miran Inkret (Maribor). KK Ptuj: Knežević, Ferme 5(1-4), Rojko 3, Marčič 19 (5-6), Indjič, Horvat, Kanlič 26 (5-9), Sajko 15 (4-4), Bilič, Hole, Siračevski 8, Majal. KK Nazarje: Plaskan, Žerjav, Iztok Zakrajšek 28 (8-8), Rupreht 11 (1-2), Zadravec, Plesnik 4, Vodončnik, Goltnik 12 (2-2), Šemenc, Grebenšek 10, Valenčak 8 (0-2), Matija Zakrajšek 4. Prosti meti: Nazarje 11:14, Ruj 15:23. Osebne napake: Nazarje 22, Ruj 18. Met za tri točke: Nazarje 4 (Goltnik 2, Zakrajšek 1.2), Ruj 5 (Marčič 2, Sajko, Kanlič, Rojko 1 ). Igralec srečanja: Iztok Zakrajšek (KK Nazarje). Rezultati 7. kroga: Ruj : Nazarje 76:77 Pivovarna Laško ml. : Grosuplje 85:89 Ruše : ŽKK Maribor 90:82 Jurij Ježica : Superga 97:91 Prebold : Celjski KK 67:88 Lestvica po 7. krogih: 1. Grosuplje 7 5 2 614: 535 (79 ) 12 2. Celjski KK 7 5 2 556 :494 ( 62 ) 12 3. Nazarje 7 5 2 586: 555 ( 31 ) 12 4. Pivovarna Laško-ml. 7 4 3 582 : 551 ( 31 ) 11 5. Jurij Ježica 7 4 3 605:616 (-11 ) 11 6. Ruj 7 3 4 531 :539 (-8 ) 10 7. Ruše 7 3 4 574 : 598 (-24 ) 10 8. ŽKK Maribor 7 3 4 512 : 547 (-35 ) 10 9. Prebold 7 2 5 589 : 630 (-41 ) 9 10. Superga 7 1 6 522 : 606 (-84 ) 8 Bsmmrn ■■UHI Natakar, taksi prosim! V času med 16. in 31. decembrom bodo policisti tudi letos izvajali preventivno represivno akcijo imenovano Natakar, taksi prosim. Njen namen je preprečevati udeležbo v cestnem prometu voznikom s prekoračeno stopnjo alkohola v organizmu. Na območju Zgornje Savinjske doline je prisotnost alkohola v organizmu pri povzročiteljih prometnih nesreč na nadpovprečnem nivoju, v letošnjem letu je bil alkohol prisoten pri 13. odstotkih povzročiteljev prometnih nesreč (lani 13,5) inje glede na ostala območja v celjski regiji, eden izmed najvišjih. Povprečna stopnja alkoholiziranosti pri povzročiteljih prometnih nesreč je bila 1,46 (lani 1,38) grama alkohola na kilogram krvi v organizmu. Zaradi posrednega vpliva alkohola pri povzročiteljih sta se v letošnjem letu zgodili že dve prometni nesreči, v katerih sta dve osebi umrli. Pri pro-metnih nesrečah s telesnimi poškodbami pa je bilo devet povzročiteljev pod vplivom alkohola. Policisti Policijske postaje Mozirje bodo v navedenem času, predvsem v popoldanskih in nočnih urah, izvajali poostrene nadzore cestnega prometa s povečanim številom patrulj in voznike pogosteje preizkušali z alkotestom. Poostrene nadzore bodo izvajali predvsem na cestnih odsekih, kjer po statistični podatkih pogosteje prihaja do prometnih nesreč pod vplivom alkohola. Poostrenega nadzora bodo deležne tudi stranske ceste, kjer so pogosteje ugotovljene kršitve vožnje pod vplivom alkohola. Z namenom preprečevanja točenja alkohola vinjenim in mladoletnim osebam ter preprečevanja prekoračitev obratovalnega časa bodo policisti izvajali aktivnosti tudi v raznih gostinskih lokalih. Ker je decembrski čas tudi čas zaključnih zabav, policisti pozivajo vse udeležence v prometu, da predvsem z lastnim odgovornim ravnanjem prispevajo, da bodo naše ceste manj krvave in bolj varne. Voznikom svetujejo, da ne uživajo alkoholnih pijač oziroma si v nasprotnem primeru zagotovijo prevoz z voznikom, ki ni užival alkohola. Benjamin Kanjir ČRNA KRONIKA • OB DENAR Šmartno ob Dreti: 2. decembra so prišli štirje neznanci do domačije v Rovt pod Menino. Domaje bila samo starejša občanka, ki jo je eden izmed neznancev zamotil na vratih, trije pa so vstopili v hišo. Odnesli so 20.000 tolarjev, po opisu sodeč pa ni -šlo za domačine. • CIGARETNI OGOREK POVZROČIL POŽAR Šmartno ob Dreti: 6. decembra je okoli 9. ure dopoldan zagorelo gospodarsko poslopje v Šmartnem ob Dreti. Prve ugotovitve kažejo, daje požar verjetno zanetil nepazljivo odvržen cigaretni ogorek. Požar, ki so ga pogasili okoliški gasilci, je povzročil za približno 500.000 tolarjev škode. Policisti z zbiranjem obvestil še nadaljujejo. • ČAS PETARD Prišel je veseli december in z njim čas petard. Policisti opozarjajo vse, ki uporabljajo petarde, da so skrajno pazljivi pri njihovi uporabi in da z njimi ne motijo drugih. Še bolje in varneje pa je, da pirotehničnih sredstev sploh ne uporabljajo, saj ob nepravilni uporabi povzročajo mnoge poškodbe. So pa se že začele vrstiti tudi pritožbe s strani občanov, ki se bodo s stopnjevanjem meseca decembra gotovo tudi same stopnjevale. Zatorej: bodi zvezda in ne meči petard! MATIČNA KRONIKA ZA MESEC NOVEMBER 2004 Rojstva: Rodilo seje 7 dečkov in 7 deklic. Poroke: Aleš Tevž iz Potoka in Ksenija Komar iz Potoka, Ivan Berložnik iz Dobletine in Sonja Potočnik iz Velenja. Smrti: Vinko Knapič iz Luč, Ivan Poiškruh izTiroseka, Marija Moličnik iz Luč, Štefan Podlesnik iz Primoža pri Ljubnem, Rafaela Trbovšek iz Bočne, Ivan Završnik iz Lenarta pri Gornjem Gradu, Ana Kopušar iz Gornjega Grada, Janez Strmšnik iz Rovta pod Menino, Marija Hlačun iz Nazarij, Ivanka Mohorko iz Mozirja, Kristina Oblak iz Ljubije. V________________________________________________________J Zasebna ambulanta za spl. medicino in akupunkturo Karmen Fürst dr. med. Savinjska c. 6, Mozirje OSTANITE ZDRAVI še je čas, da s CEPITE PROTI pokličite na tel. št. 839-05-50 Želimo vam prijetne praznike in srečno ter zdravo novo leto! Walker Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * qaebhe sto hit ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... ZAHVALA Štefan PODLESNIK Kot grapa se odprla je globoka rana, ko si zapusti nasse Ti, saj vendar niti dve leti ni minilo, ko tvojega očeta večni. Oh, ko vedel bi, kako, kako močno boli. V SPOMIN Janez PODLESNIK Niti zbogom nam nisi rekel, kar potiho si odšel, smrt te vzela jeprezgodaj, a v naših srcih vedno boš živel. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrekali sožalje osebno ali pisno, darovali cvetje, sveče, molitve in za svete maše. Hvala vsem članicam društva Komen in vsem drugim, ki ste nam kakorkoli pomagali. Hvala gasilcem za vso pomoč, govornici Anki, g. župniku, pevcem za prelepo zapete pesmi. Zahvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, vsem, ki ste ga imeli radi, da bi nam vsem ostal v lepem spominu. Vsi njegovi, posebno pa mama Hvala vsem, ki se ustavite ob njunem grobu. Ko tvoje si bomo zaželeli bližine, odšli bomo tja, v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjetno noče, da tebe več med nami ni. Za vse še enkrat hvala ti. V SPOMIN Kristini OBLAK (I.I2.I923 - 30.11.2004) iz Ljubije Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste dragi mami kakorkoli pomagali premagovati bolečine ob težki bolezni in ste ji stali ob strani v zadnjih trenutkih. Najlepša hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, znancem za darovane sveče, cvetje, svete maše, izraze sožalja in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Vsi njeni najdražji Vedno znova, ko jutro se rodi, v dom se zazrem s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, je res, da te več ni. V SPOMIN Daniju PAVLIČU (I8.9.1962 - 10.12.1984) iz Luč 10. decembra mineva 20 let, od kar si nas zapustil, dragi nam Dani. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, za vse prižgane sveče. Hvala tudi Planincem, ki prižigate sveče na mestu, kjer je zastal njegov korak. Njegovi ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata Ivana BRINJOVCA (27.II.I925 - 29.11.2004) iz Dol Suhe se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali za sv. maše, sveče, cvetje, izrečena sožalja in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala velja dr. Kramerjevi za njeno skrbno zdravljenje, gospodoma duhovnikoma Jožetu Vratanarju in Branku Brezovniku za lepo opravljen obred, obema govornikoma, cerkvenim pevcem, trobentaču in klarinetistu, sosedom in sorodnikom za velikodušno pomoč, pogrebni službi Anubis in vsem ostalim, ki ga boste ohranili v lepem spominu in zanj molili. Iskrena hvala vsem! Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 gpsipš HmXW© / zf=v Kay sem hotel drugega, ko pa ne znam plesati! vù&mfà® ođ mmmm Vodilni manager zaključi svojo razpravo: "Tako, razložil sem vam strateške plane našega podjetja za prihodnje leto. Ima kdo kakšno vprašanje?" "Jaz," se javi Fonza. "Kdaj začnemo z zaključkom?" EeowocKPep® "Nasmej se no malo. Kaj tako kislo murko držiš?" pod-rega Mozirjanka Lučana. "Ni mi do smeha. Že deset let nisem šel ven z dekletom." "Pa pojdi z mano," se punca razveseli priložnosti, "meni si kar všeč." "Ne morem. Mi žena ne pusti." Po ugodni ceni prodam otroški stol za prehranjevanje - malo rabljen, zelo lačen. Aco se poklapan vleče skozi Bočno. Skoraj trešči v Milico, ki se kar ne more načuditi, da je njen všečnež tako na tleh. "Ljubi, kaj pa je s tabo? A si vso žalost popil v gostilni?" "Danica je zahtevala, da se samo zaradi nje odpovem drugim ženskam," smrkne Aco. "Še zdaj ne razumem, zakaj me je zapustila. Mislil sem, da bo za začetek dovolj, da ne hodim ravno na vsako nogometno tekmo." Sinko vpraša: "Oči, a bom Božička tudi lahko videl, tako kot sem Miklavža?" "Vprašaj mamo, če bo nosila brado, mene še zdaj vse srbi." 0030 BÈ» 2 Sorodnik nadleguje žlahtni-ka: "Če bi zadel na lotu, za kaj bi se odločil: ali bi dal denar revnemu sorodniku ali bi šel na Maldive?" "Razdelil bi si denar z revno sorodnico na Maldivih." "Pa saj ti nimaš revne sorodnice na Maldivih!" "Bi jo že našel, če bi se katera hotela poročiti z mano." 0030 HM a Mlad kirurg razlaga družbi v gostilni: "Zadnjič sem operiral pacienta zaradi razlitega slepiča. Ko sem ga odprl, sem ugotovil, da slepiča sploh nima...!" "Medicinski čudež?" "Ne, napačen pacient." kOftO ß S Tri prijateljice se srečajo v lokalu. Ena vpraša drugi dve: "Sta imeli kaj sreče na zavodu za zaposlovanje?" "Seveda." "Sta dobili službo?" "Ne." HFNS08 8KP085W@<30 Kaj doseže človek z magisterijem? Nauči se razumljivo izgovarjati strokovne ljudem nerazumljive izraze in nazive za reči, s katerimi nihče drug noče imeti opravka. Dvajset let sva že poročena, pa sva še vedno zaljubljena; jaz v našo tajnico, ona pa v svojega zdravnika... Cvetkeinkoprfvej BELA OPOJNOST Bojan Napotnik, učitelj smučanja: »Gotovo si seznanjen, ali bo Janševa vlada kontrolirala tudi količine snežnih padavin?« Darko Repenšek, državni podsekretar: »Tega ne vem, vem pa, da bo potrebno voziti slalom še bolj na kol kot pod Ropom.« (NAJHITREJŠI NISO VEDNO NAJBOLJŠI PRESS) MIRNA PLOVBA Peter Habjan, kandidat Desus za poslanca: »Ni se izšlo povsem po načrtih, zraven smo pa le in to brez mojega prizadevanja za višje pokojnine.« Anton Acman st., pevovodja: »Bo kvartet vaših poslancev pel po notah predsednika vlade ali bo še naprej muziciral na starih glasbilih?« (UPOKOJENSKA UMIRJENOST PRESS) SVETA TROJICA Hilda Tovšak, generalna direktorica Vegrada (v sredini): » Držita se kot prosilca za neprofitno stanovanje.« Jakob Presečnik, poslanec DZ (levo): »Osebno sem bolj navdušen nad socialnim.« Roman Čretnik, predsednik KS Mozirje (desno): » Predlagam, da zgradimo še ljudsko kuhinjo in uvedemo bloke za prehrano.« (SKROMNOST JE LEPA ČEDNOST ) AGRADNA KRIŽANKA ---fi • ■ ■■ I ■■SMfeiMHi SESTAVIL PEPINO GRŠKI KIPAR OSEBNI ZAIMEK HIGIENSKI PROSTORI, STRANIŠČA, KOPALNICE POKRIVALO S KRAJEVCI IN ŠTULO TRAVNIŠKA RASTLINA Z MODRIMI CVETI BRITANSKA GLASBENA ZALOŽBA LUDOLFOVO ŠTEVILO POVRŠIN. MERA KRAJ V AVSTRIJI RAZTELEŠE- VALEC, ANATOM GOBICE, SPRH V USTIH ZAKLJUČEK GESLA PLAČILO ZA STORITVE SVOBODNIH POKLICEV FRANCOSKA PEVKA (P*AF) MESTO V HRVAŠKEM PRIMORJU PRIVRŽENEC UNANIMIZ- MA STANE JARM SREDIŠČE BOSANSKIH SRBOV RIBA S KRILASTI-Ml PLAVUTMI JOHN EARLE SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA EGIPČANSKI BOG UMETNIKOV HUD STRUP STAREJŠI CITROENOV AVTO CVET, IZVLEČEK, IZVAREK DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE DOMISLICA, ZAMISEL, NAČRT INDIJSKI VERSKI REFORMA- TOR (1469-1538) J' NEMŠKI ARHEOLOG-___MM_____ MESTO NA KITAJSKEM V ITALIJANSKI SLIKAR- CIPRIANO OBROK, DELEŽ POSOJILA PIJAČA STARIH SLOVANOV GOJITELJ PSOV PRVOTNA GRŠKA MUZA PETJA INDIJSKI HRAST NEKD. KANADSKI HOKEJIST-BOBBY MANJŠA V STRUGI TEKOČA VODA BEOTIJEC, AONEC ALMA KARLIN NABERNIK IVAN ZDRAVNICA SPECIAL. ZA DUŠEVNE BOLEZNI LOPATICA ZA ČIŠČENJE PLUGA, RALKA KREPČILO, ZDRAVILO ZA SRCE IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): MINI SLOVARČEK: EBERT- nemški arheolog- Max OPPO- italijanski slikar- Cipriano SKOPAS- grški kipar s Parosa RIED- kraj v Avstriji JILIN- mesto na Kitajskem OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 48. št. Savinjskih novic smo izžrebali šest reševalcev križank, ki jim tokrat nagrade podarja FRIZERSTVO ANDREJA iz Luč in sicer bon v vrednosti 2.000 SIT za vse frizerske ali pedikerske storitve: Anka Skornšek, Nove Loke 33, Mozirje, Marija Fludernik, Praprotnikova 23, Mozirje, Vera Lukse, Pusto Polje 1, Nazarje, Ana Petek, Aškerčeva 43, Mozirje, Marija Poljanšek, Luče 23, Luče, Marjana Predovnik, Šmihelska cesta 64, Mozirje. Nagrajenci prejmejo potrdilo o nagradi po pošti, z njimi pa naj se oglasijo pri Frizerstvu Andreja v Lučah. Čestitamo! Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 21. decembra 2004, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA FRIZERSKI STUDIO MITJA. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali pet nagrajencev, ki bodo prejeli bon v vrednosti 2.500 SIT. Napovednik • Petek (10. december), ob 18.00. Velenjski grad Otvoritev razstave jaslic • Petek (10. december), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Nogometna tekma - KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : KMN GIP Beton (Zagorje) • Sobota (11. december), ob 11.30. Dvorana OŠ B. Rock Šoštanj Košarkarska tekma - Elektra B : Nazarje (kadeti) • Sobota (11. december), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Ruše (člani) • Nedelja (12. december), ob 11.15. Dvorana Šolskega centra Velenje Košarkarski turnir zimske lige za pionirje (I. 91) -Nazarje : Prebold • Nedelja (12. december), ob 12.30. Dvorana Šolskega centra Velenje Košarkarski turnir zimske lige za pionirje (1.91) -Velenje : Nazarje • Nedelja (12. december), ob 15.00. Dvorana OŠ B. Rock Šoštanj Košarkarska tekma - Elektra : Nazarje (mladinci) • Ponedeljek (13. december), ob 17.00. Titov trg Velenje Srečanje z dedkom Mrazom ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in bikca za zakol in bikce mesnate pasmeza rejo. Gsm 031/533-745. DRUGO-PRODAM Prodam hladilnikzanusi in plinsko bombo - ugodno. Tel. 03/5831 -255. Prodam mozničarko, 21 -vretensko, znamke vitap. Gsm 041/814-120. tiskalnik, tipkovnica. Gsm 041 /358-832, popoldne. Prodam cd, nov, zapakiran+tuba magnat + ojačevalec, 40.000 sit in gsm siemens 10.000 sit. Gsm 031 /772-486. Prodam čevlje burton št. 43 za bordanje, mehke. Gsm 051 /419-159. AVTOMOBILI-PRODAM KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožiče, Pionirska ulica 25, 1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ELEKTROINŠTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji. PROCES - PDF, d.o.o. MOZIRJE, PE BREZJE 9D Prodaja ležajev, jermenov, semeringov, verig, loctite, vijačni material. Tel. 839-52-80, faks 5833-377. PROCES-PDF, d.o.o., Savinjska cesta 26,3330 Mozirje. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. PIROTEHNIKA Rakete, ognjemetne baterije, fontane, rimske svečke, petarde, bakle,... www.Dtodiana.si DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8,3331 Nazarje. LESNI SEKANCI za kurjavo ali dekoracijo (presejani), mletje na domu ali v gozdu. Bider Robert, Dol Suha 3,3332 Rečica ob Savinji. Gsm 041/354-657, tel. 03/839-18-00. Kmetija Bider, Dol Suha 3,3332 Rečica ob Savinji. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Prodam računalnik and athlon 1700 +, Prodam audi 90, menjam za les. Gsm 256 MB, 40 gb, monitor, miška, zvočniki, 031 /698-055. KINO NAZARJE Sobota, 11.12, ob 20.00 in nedelja, 12.12., ob 17.00 VAS OB GOZDU-triler Režija: M. Night Shyamalan Igrajo: Bryce Dallas Howard, Joaquin Phoenix, Adrien Brody, William Hurt, Sigourney Weaver Opis filma na www.savinja.com MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamktelevizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p.. Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p., tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, vodovode, urejanje dvorišč ter storitve z mini bagrom. Gsm 041/631-395. TGM Aleš Janžovnik s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. TAPETNIŠTVO Obnova oblazinjenega pohištva, sedežnih garnitur, foteljev, kotov in stolov, iz blaga ter usnja. Gsm 041/411-218, tel. 03/5835-341. Banko Sandi s.p., Rečica 17, 3332 Rečica ob Savinji. STARINSKO POHIŠTVO in predmete odkupujem. GSM 041/623-165. Jurjevič Jože, Ig 229, 1292 Ig. MORDA STE ISKALI PRAV TO Priporočamo s^ tudi 1 - fl V poslovnih prostorih na Saamsldi^ii - vsak delovni dan od 7. do 15. ure .a Tel. 583 30 20, 839 16 17, faks 83>9žli6^0Ms@ltsl^d^?ngzeira ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Novi stanovanjski zakon, ki je stopil v veljavo 16.10.2003, obvezuje lastnike m uporabnike večstanovanjskih stavb, da izberejo upravnika. Smo edino zgornjesavinjskfg upravlja večstanovanjske ir poslovne stavbé4 spar kulturne in druge obfekfe. Zaupa nam že več ^ot V\ 11 im 111 «1 v sredo od 7. do 17. ure in v petek od 7. do 13. ure Želimo vam prijazno pred| IVI A R I B O R PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-04 GSM: 031/695-208 Ob zaključku leta se vam zahvaljujemo za sodelovanje in izkazano zaupanje. Želimo vam vesele praznike, v novem letu pa veliko sreče, poslovnih uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva. Zastopniki Zavarovalnice Maribor, predstavništvo Mozirje: vodja: Maks Slatinšek zastopniki: Bogomir Podpečan Andrej Čehovin Lidvina Supanič Marija Golavšek Janja Pocajt 031 695 208 031 389 218 041 783 022 041 960 243 041 736 011 031 310 886. JP Dom Nazarje d.o.o., Savinjska cesta 4, 3331J : '? : | | Celje - skladišče BOŽIČNA D-Per ZA VELIKE IN 7/2004 5000014034,50 COBISS © »7 Magne« le «È 3.140.000 «r Avtomobili, koles* te butični izdelki Peugeot po prazničnih conah: za posamezna vozjU 206 Iz zalog« prihranek do 300.000 SfT, za posamezna vatih 307 iz zaloga prihranek do 500.000 SIT, 20% popust z* vse Kdefce Peugeot Boutique, ob nakupu 607 all 407SW prejmeta strelne nosHce In prdjažno korito... letos pri Peugeotu rtofltino dofcša darila za vso družino. Ponudba v-dja do 25.112004, KoBOna vozS in koles Je omejena. Vfcč o ponudU si fahko preberete na wwwpeugeotsl. ------- utnrnvoomStNOsn. m U«.|M«Mèieii_________- ---- —j----- —U 4mUm AVTO IGOR d.o.o. - Čmova 33/a, 3320 Velenje - tel.: 03 898 69 30 Vabljeni v salon pohištva z ugodno ponudbo nnrmir Gorenje Giind.o yWI Cl ljW * http://www.gorenje-glir uliti $3 QGEÖ ©033333CD Gorenje Glin d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje http://www.gorenje-glin.si * e-mail: maloprodaja@gorenje-glin.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341 decembru! 10% ----- -7 ii§p ' praznični popusfU Nudimo Vam možnost 3D izrisa naših programov. Program GASION Vam tako olajša odločitev pri opremi prostora. Delavni čas: vsak dan od 8. -19. ure in v soboto od 8. -12. ure. - spalnice - otroške sobe OSREDNJO KNJ. CELJE