Ptiinina plačana v gotovini ŠTEV. 71. V LJUBLJANI, sreda, 30. marca 1927. Posamezna številka Din 1'-LETO IV. -.jd Izhaja vsak dan opoldne, izvzemšl nedelje in praznike. ®w©čna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 80 —. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Ui’RAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Socialna politika v naši državi. . r>ev,eto leto se že ponašamo s poseb-ministrstvom za socialno politiko, oda efekt vsega našega socialno političnega dela je tako žalosten, da so z našo socialno politiko nezadovoljni vsi, zavarovanci ravno tako, ko delodajalci. Prvi vsled tega, ker ne dobe nič, drugi Pa vsled tega, ker plačujejo tako ogrom-116 prispevke za razne naše socialne Janove, da trpe že njihova podjetja. j-•’ ^ so zadovoljni z našo socialno Politiko, so nekateri nameščenci, ki so na vodilnih mestih. dr minister za socialno politiko viino®Voiem ekspozeju čisto pra-deJavskf. "atlral, da je dosedanji sistem vo tpn,]0"3 zavarovanja pokazal nezdra-*%***««, vsled previsoki. Ne zadostuie ™°Iki mQ°g° nji nedostatki konstatirafa’ S® 8er i Ija, da bodo imele posamezne sociilne ustanove večjo avtonomijo, s čemur bi oue odpravljene vsaj glavne napake, ki je vsekal centralizem. v Potrebno pa je, da se ves sistem na-Ntif socialneSa zavarovanja spremeni, i« ne gre’ da moraJ° delojemalci no™ dajalci nositi vse stroške social- Huk čavič skuša sestaviti vlado z Demokratsko zajednico. nega zavarovanja. če država uvede so- S™ |udi dogaja v vseh državah. Kaj pa ^ končno delodajalci in delojemalci ^ vsega zavarovanja, če pa morajo sami nositi vse stroške, pri tem pa nimajo niti prave besede pri uporabljanju denarja. Če si lasti država v tej stvari odločilno besedo, potem naj tudi nekaj prispeva, ne pa s tujim denarjem igrati vlogo dobrotnika. Absoiutno potrgajo je nadaije) da se ne ift* 0sk* temeljito znižajo. Socialne . s no'e ne smejo imeti prav nobe-soli^826 S s*rankarskimi aparati in ab-svoi n° ne ^re’ si vzdržujejo stranke iVov aParat s pomočjo socialnih usta-° S* mo^e razne socialistične izprige v Jugoslaviji napisati slabšega so si ga napisale s tucjj zlorabo strankarskih insti- v^ada f treba narediti red in če bo ft0s( storila, si bo pridobila hvalež-.De samo delodajalcev, temveč tudi jemalcev. t^j. socialna politika pa mora dobiti je 1 ?v°j Program. Treba določiti, kaj »ajbolj potrebno in to izvesti, ne pa Pr‘ nas na slepo srečo vse, kar “Jo gospodarsko višje stoječe dežele. Smatramo, da bi morala biti danes stanovanjska akcija na prvem mestu S Prvim majem se že preneha dodeljeva nje stanovanj, vlada pa še ni storila za omiijenie stanovanjske bede niti najtanje. Leto dni ali še več se nam sicer ^eta 12 milijonov dinarjev, s katerimi bodo pričela v vsej državi zidati kStoiška stanovanja. Ne glede na to, da no^ Vs°ta tako nizka, da skoraj nima ta s^Ba pomena, se celo la nizka vso-obljublja, mesto da bi se dala. Sati iQ prebivalstvo si morajo poma-dasi je dolžnost države, da v gradnji novih stanovanj. atjna težka rana naših dni je brez-°st, ki zlasti med duševnimi de-fu v !laIno narašča. Država bi morala ®krbj M vrsti pomagati s tem, da po-VestiCl-•6tlar 23 investicijska dela. Z in-8trijj treba pomagati naši indu-‘nvesticijami treba priskočiti na naŠemu obrtu in z investicijami *&omstrskega sveta se je raz-piavljalo tudi o ostalih političnih vprašanjih, ki pndejo na dnevni red po 1. vlada noče niti mestom pomagati, da dobe investicijska posojila, na drugi strani pa država z večnimi redukcijami stalno povečuje kader brezposelnih. Socialna politika je potrebna in zlasti demokratična država ne more biti brez nje. Toda s socialno politiko, ki je postavljena na glavo, kakor je bila pri ^as dosedaj, ni pomagano nikomur in bolje je, da sploh nimamo nobene socialne politike, kakor pa takšno, ki nalaga delodajalcem samo bremena in sicer neznosna, delojemalcem pa daje samo prazno upanje, da bo enkrat boljše. aprilu. Proračun hkrati s finančnim zakonom bo zagotovo povsem završen do 31. marca zvečer. V delu opozicije vlada neko nezadovoljstvo zaradi tega izglasovanja proračuna, zlasti očitajo Demokratski zajedni-ci, da je tako postopala o priliki proračunske diskusije in pomagala vladi, da sprejme proračun. Ti opozicionalni krogi pravijo, da bi bila opozicija morala voditi borbo proti vladi in ji ne dovoliti proračuna, ker nima v vlado zaupanja, za to pa ni imela možnosti, ker je bilo premalo časa, ali pa ji enostavno dovoliti proračun brez dolgotrajnih in napornih nočnih sej. V vrstah SLS se z zadovoljstvom na-glaša, da je, oz., da bo proračun sprejet. Oni trde, da so v tem kratkem času dosegli več uspeha kakor pa HSS v vsem času svojega vladanja. Nezadovoljni so samo z amandmanom, po katerem naj bi sodniki in odvetniki ne glede na to, kje so delali izpite lahko po vsej državi opravljali službo, kajti s tem se bo uvedel kaos v sodno prakso. HSS PREDLOŽILA AMAKDMANE. Beograd, 30. marca. Sinoči je Hrvatski seljaški klub predložil nekaj amandmanov za katere zahteva, da se sprejmejo. ZUNANJE POLITIČNA SITUACIJA NEIZPREMENJENA. Beograd, 30. aprila. Minister zunanjih poslov dr. P^rič je izjavil sinoči glede na naš 'por z Italijo, da v celem tem vprašanju ni nobenih novih momentov, o katerih bi mogli reči, da je stvar krenila v tej ali oni smeri. Situacija stoji povsem mimo. Kar se tiče raznih poročil in kombinacij iz ministrstva, je dr. Perič izjavil, da bo dal te dni sestaviti pregled vseh poročil in da bo z demantijem zavrnil vse trditve, ki so bile podane proti naši državi, a ne ustrezajo resničnosti. Italijani zahtevajo ratifika- tile nettunsk?h konvencij Rim, 30. marca. Včerajšnji »Message-ro« v uvodnem članku podčrtava potrebo direktnega sporazuma med Rimom in Beogradom. Za sporazum z Italijo bi bilo v prvi vrsti potrebno, da se ratificirajo ncttunske konvencije in da Jugoslavija odneha od svojega odpora proti uporabi italijansko-albanskega pakta o prijateljstvu. Odgovorni politiki v Beogradu morajo že enkrat razumeti, da je potrebno, izkazati se Italiji hvaležno za njeno plemenito in viteško nastopanje. (Za poč’t! Op. ured.) London, 30. marca. »Daily Telegraph« javlja iz diplomatskega vira, da se je opustila namera sestaviti preiskovalno komisijo o sporu med Italijo in Jugoslavijo. Resno se dela na to, da bi Italija na zadovoljstvo Jugoslavije tolmačila tiranski pakt in da bi Jugoslavija ratificirala nettunske konvencije. PRAVILEN KORAK. London, 30. marca. Jugoslovanska vlada je obvestila velesile, da se čuti ogroženo zaradi splošne mobilizacije v Albaniji, ki jo podpira Italija. NERESNIČNE VESTI O DELNI MOBILIZACIJI JUGOSLAVIJE. Berlin, 30. marca. V diplomatskih krogih so se sinoči razširile vesti, da hoče baje Jugoslavija izvesti delno mobilizacijo svoje vojske. Ta varnostni ukrep se je izkazal kot potreben zaradi intenzivne mobilizacije v Albaniji in zaradi neprestanega izkrcavanja italijanskega topništva in tehničnih čet ter ogromnega vojaškega materiala v albanskih lukah. Če se te vesti uresničijo, se mora po prepričanju tukajšnjih diplomatskih krogov situacija smatrati za jako resno. Z VEŠALAMI VZDRŽUJE AHMED Z0-GU SVOJ REŽIM. Kotor, 30. marca. Po pripovedovanju potnikov, ki prihajajo iz Albanije, izvaja režim Ahmed bega Zogu najstrašnejši teror nad albanskimi kristjani. Zadnje dni je bilo obešenih 10 političnih osumljencev, med ujimi dva katoliška duhovnika. Polkovnik Hardi je pri Ahmed begu Zogu pal v nemilost. Zato je bil v Tirani koniiniran in stoji pod naj-strožjim nadzorstvom, ne da bi se smel kamorkoli ganiti. Razpoloženje v Albaniji za današnji režim je prav slabo. Danes sploh ni nobenega Albanca, razen nekaj muslimanov, ki bi odobravali italofilski režim Ahmed bega Zoga. Italijani so zadnje dni vrgli na otok Saseno pred Valono veliko število čet, posebno topništva in pa nekaj mitralješ-kih oddelkov. Otok Saseno je zelo utrjen. Postavljeni so tam veliki daljno-strelni topovi, ki dominirajo nad Valono in nad celim valonskim zalivom. VOJAŠKA KONTROLA NA MADJAR-SKEM ODPRAVLJENA. Pariz, 30. marca. Včeraj je veleposlaniška konferenca sklenila, da se vojaška kontrola nad Madjarsko ukine 31. marca. LEPE RAZMERE VLADAJO NA MADJARSKEM. Budimpešta, 30. marca. Na včerajšnji seji parlamenta je demokrat Habian izrekel obžalovanje nad tem, da se madjarsko uradništvo balkanizira. V vseh družabnih krogih govore o panamskih škandalih. Žalostno je, da tisk ni svoboden. Tako sta bila dva novinarja, ki sta *>i dovolila ožigosati slučaj dr. NagY)°7 obsojena na večmesečno ječo. Stran 2. »NARODNI DNEVNIK« 30. marca 1927. Štev. 71 mmmmmmmrnm Spor zaradi Albanije. Caristična Rusija je poznala pred vojno geslo: Osvobodlev Carigrada od gospodstva polmeseca. To je bila, kakor danes vsi vemo, samo lepa idealno zveneča beseda za veliko materijalnost, kateri se je reklo: -Prost izhod na morje. Italija si je bila (»stavila že pred vojno slično geslo: Mare nostro! Tona že d'Annun-zijeva >La Nave< je pokazala kaj se za tem lepim geslom skriva. Italija ne more prehraniti vsega svojega prebivalstva doma in zato mora riniti na drugo stran morja! To je gospodarsko ozadje borbe za protektorat nad Albanijo oziroma za njeno posest. Ta gospodarski boj pa ima tudi prav zanimivo 'politično zgodovino. Pred svetovno vojno sta tekmovali za premoč v Albaniji Avstrija in Italija. Avstrija zato, da odrine Rusijo od jadr. morja, do katerega bi po avstrijski sodbi lahko prišla preko pravoslavne in slovanske Srbije, Italija pa vsled lakote doma. Svetovna vojna je prinesla Italiji glede Albanije lep uspeh l. 1915. Takrat je bila velika antanta v precej mučnem položaju in vstop Italije v vojno je bil zapadnim velesilam potreben. Italija je seveda dobro poznala silno zadrego antante in je zahtevala in zahtevala. Laške zahteve so zavezniki formulirali v znanem londonskem paktu, sklenjenem meseca aprila 1. 1915, in tam so priznali Italiji poleg našega ozemlja tudi protektorat nad neodvisno Albanijo. Dve leti kasneje, 1. 1917 meseca junija, je italijanska vlada tudi res protektorat uradno naznanila velesilam. Toda en mesec pozneje je bil sklenjen Krfski pakt, ki zahteva ustanovitev velike jugoslovenske države ob jadranskem morju. Takrat se je pravzaprav r.a£el spor ined Italijo in bodočo jugosloven--.Uo državo za Albanijo. Mirovne pogodbe niso prinesle Italiji tega, kar si je bila zaželela. Italija ni dobila nobene kolonije, iz Albanije pa se je morala popolnoma umakniti. Obdržala je le otok Saseno v svoji oblasti, majhen otok, a atrategično zelo važen. Z odločbami mirovne konference Jtalija sicer ni bila zadovoljiva, toda končno se je le udala in 1. 1920 je Gio-littijeva vlada priznala neodvisnost Albanije. Fašistična italijanska politika pa je dala starim italijanskim težnjam nov polet. Sprva so šli bolj na veliko: Turčija, mandat nad Sirijo, Abesinija, Tunis, Nizza — to so bili prvotni cilji za italijansko ekspanzijo, ki pa je naletela povsod na odločen odpor Francije. Spor med Italijo in Francijo pa je silno kalil angleške račune proti sovjetski Rusiji. Zato se je Chamberlain odločil, da ta spor izravna. Na sestanku v Livarnu lansko jesen je Chamberlain Mussoliniju znova pokazal na Balkan. V Albaniji sta si za časa francosko-itali-janskih sporov stala nasproti dva tekmeca, Fan Noli in Ahmed beg Zogu. Ponavljala se je stara igra. Če je užival eden vsaj navidezno podporo ali simpatije kraljevine SHS, je gotovo Italija podpirala njegovega tekmeca. Italijanski vpliv je počasi, a vidno rastel, največ zaradi naše popustljivosti napram Italiji, ki so jo morali iudi v Albaniji smatrati za slabost. Tudi Ahmed beg Zogu, ki je prej veljal za protežejo Jugoslavije, je novo situacijo hitro razumel in je krenil naglo na italijansko stran. Danes je Albanija dejansko že v posesti Italije, ker ima v rokah vse finance, javna dela in menda ludi vojaštvo in orožništvo. Vse to se je zgociilo z moralno podporo Anglije, ki se menda še vedno boji ruskega brodovja na jadranskem morju kot se ga je nekdaj bala Avstrija, na drugi strani pa si hoče Italijo ohraniti za zaveznico v svojih bodočih bojih. Če pa smatramo, da je Albanija dejansko že popolnoma zlezla pod vpliv in ntoč Italje, je jako verjetno, da ima afera z Albanijo druge namene in ni neverjetno, da bodo I na račun faktično že osvojene Albanije Ita-I lijani zahtevali »poravnavo? na hrvaški ali 1 pa na slovenski račun. Politične vesti. Ni še sprejet proračun, ko so se že začele pojavljati razne spletke in kombinacije v svrho sestave nove vlade. Splošno se zatrjuje, da bo po sprejemu proračuna otvorje-na kriza vlade z namenom, da se razširi sedanja vladna koalicija. Novo vlado naj bi tvorili radikali s SLS ter radičevci ali pa Demokratska zajednica. Popolnoma nejasno pa je še, katera skupina ima vež upanja, da pride v vlado. Ni niti izključeno, da se vlada sploh ne razširi in da markirajo radikali pripravljenost sprejeti še kako drugo skupino v vlado samo zato, da zasigurajo sprejem proračuna. — Pa. tudi med radikali samimi je opaziti živahno gibanje. Tako se trudijo pristaši Uzunoviča, da zasigurajo tudi v bodoče Uzunoviču mesto predsednika vlade, dočim se trudijo pašičevci za Marka Trifkoviča. Kot tretji konkurent pa se je pojavil še Velja Vukičevič, bivši predsednik kluba jovanovičevskih poslancev. Nekateri radikalni krogi trde, da ima Velja Vukičevič od vseh kandidatov najbolj resne nade. — V kratkem se bodo vsa ta ugibanja razjasnila, ker je sigurno, da pridemo po sprejetju proračuna zopet v ono lepo dobo večnih kombinacij in krizarenja. Le škoda, da je ta doba pri vsej svoji interesantno3ti, da se tako evfemistično izrazimo, bila dosedaj za celoto le v škodo. — Italija ni pripravljena ua vojno. Merodajen nemški diplomat je izjavil dopisniku dunajske >Neue Freie Presset, da so bili v nemških diplomatičnih krogih že od vsega početka prepričani, da ni nobene nevarnosti •/a mir. Italija da sploh ni nič resnega nameravala, ker je njena vojska v Stadiju popolne reorganizacije in zato za vojno nepn-pravljema. Predlog angleške vlade, da se pošlje na jugoslovensko-albansko mejo preiskovalna komisija, je Italija popolnoma odbila. Nemčija more podvzeti samo take korake, ki jih dobrita Jugoslavija in Italija, ker živi Nemčija z obema državama v dobrih odnošajih. Zaradi tega bo tudi ostala Nemčija popolnoma nevtralna. Mesto ankete w bo konflikt rešil potom direktnih-pogajanj med Rimom in Beogradom. Rim je k takim pogajanjem pripravljen, zahteva pa ratifikacijo nettunskih konvencij. — Chamberlain o angleški politiki na Kitajskem. V pondeljek je podal Chamberlain v angleški poslanski zbornici izjavo, v kateri je izvajal, da Anglija še ni odpovedala han-kauske pogodbe. Pogajanja o mednarodnih naselbinah v Šangaju se bodo mogla vršiti šele tedaj, ko bo osnovana centralna kitajska vlada. Anglija se ne namerava še naprej odpovedati svoji posesti in svojim pravicam na Kitajskem. O dogodkih v Nankingu jo dejal, da so nedisciplinirani kantonski vojaki napadli konzulate in hiše tujcev. Angleške in nmerikanske ladje pa niso streljale v kitajske naselbine, temveč so samo s streli izpraznile ozemlje pred tujsko naselbino. Na vprašanje, če pripisuje kako vrednost jamstvu generala Čangkajšega ali kantonske vlade za varnost tujcev, je Chamberlain odvrnil, da se mora to jamstvo določiti šele od slučaja do slučaja. Anglija ne namerava izseliti svojih državljanov iz ozemlja, ki so ga zasedle kantonske čele, temveč prepusti io posameznim krajevnim angleškim poveljnikom in konzulatom, naj odločijo o tem. Anglija ne more sama spreminjati Statuta o tujskih naselbinah v Šangaju, temveč se more to zgoditi le s pristankom približno petnajstih sil. Po izjavah Chamberlaina je nrevladalo v Londonu mnenje, da je angleška zasedba Šangaja trajnega značaja. To mnenje ie zlasti vzpodbudilo kabineta v Tokiu in \Vashingtonu. Zdi se, kakor da se jt' ponovila na Kitniskem zopet tekma izza ruske zasedbe Pori Arthurja za protektorat nad ozemlji- Japonska in Amerika že iščeta kompenzacijske objekte za to, če zasedejo Angleži Sangaj. Beethovnova stoletnica. ~ Madjarsko-jugoslovansko razsodišče. Ma- djarsko jugoslovansko mešano razsodišče je pričelo v pondeljek svoje letošnje zborovanje v Bernu. Prvo točko dnevnega reda tvori zadeva nekega uradnika, ki je bil upokojen v času jugoslovanske okupacije. V tej točki gre za principielno odločitev, ker gre še za številne druge slučaje. Kot predsednik mešanega razsodišča fungira Holandec van Sehlooten, avtoriteta na polju mednarodnega prava. Madjarski piisednik je bivši ju-stični minister Bela Zoltan, jugoslovanski prisednik pa beograjski vseučiliščni profesor Arangjelovič. Madjarska vlada je zastopana po generalnem pooblaščencu Gajzago, jugoslovanska država pa po predsedniku beograjskega kasacijskega sodišča Dušanu Subotiču. = Akcija avstrijskega »Heiniwelira«. V zadnjem času se po avstrijskih vaseh mrzlično snujejo krajevne organizacije fašistično razpoloženega »Heim\vehra«, ki je blizu današnji vladi in ki ima nalogo, da parira socialističnemu »Schutzbundu«. Na Selu pokre-ta je dr. Steidle. njegov pomočnik pa je general I-ustig. Interesantno je, da plačuje tirolska deželna vlada, katere predsednik je dr. Steidle, uradnike »Heimwehrovega£ sekretariata in jim daje poleg tega še veliko denarno podporo. Kakor se čuje, pripravlja Heimvvehr veliko akcijo za slučaj, če zmaga pri volitvah socialno demokratska stranka. Ako zmagajo socialni demokrati, potem bo »Hemwehr« organiziral velik odpor alpskih poljedelcev proti socialističnemu Dunaju in v teh krogih se celo govori, da bo »Heim-wehr« po vzorcu italijanskega fašizma napravil pohod proti Dunaju. Izgleda, da razpolaga »Heimvvehr« z dovolj hrane in muni-cije ia _ z razliko od Schutzbunda — tudi z nekoliko baterijami topov. — Komunizem v Češkoslovaški. Češkoslovaška komunistična stranka bo imela te dni svoj IV. plenarni kongres v Pragi, na katerem bo govoril tudi vodja češkoslovaških komunistov dr. Šmeral, ki se je mudil že dalj časa v Moskvi. Razvoj komunistične stranke v Češkoslovaški je prav zanimiv. Pred šestimi leti se je o Veliki noči odcepil levi del socialno demokratske stranke pod vodstvom dr. Šmerala in osnoval komunistično stranko, o kateri se je mislilo, da postane dejanska naslednica socializma na Češkoslovaškem. Stranka je doživela nekoliko notranjih kriz ter eno večjo secesijo v poslanskem klubu pred dvema letoma. Po težki borbi je zmagala v stranki ideologija desnice, katee taktično naziranje je, da je zapadna Evropa stabilizirana in da vprašanje revolucije v najbližji bodočnosti ne obstoji. Tako je prišel komunizem v Češkoslovaški na ideološko bazo, na kateri se je pred vojno nahajala socialno demokratska stranka, ki pa je sedaj izgubila svoj revolucionarni značaj. Komunisti so številčno precej močni in imajo 41 poslancev ter 20 senatorjev. - Kantonska vojska bo korakala na Peking Vrhovni poveljnik kantonske vojske je izjavil, da bo kantonska vojska korakala na Peking, da tako popolnoma dovrši veliko delo ujedinjenja Kitajske. Pohod na Peking se prične takoj. Pohod pa se bo izvršil v treh smereh. Kantonska vojska bo prodirala preko province fiantung, njen drugi del pa preko Nankinga. General Feng pa bo udaril na severno vojsko z zapada. čangkajšek je dalje izjavil, da ne bo delala kantonska vojska nobenih kompromisov. Nadalje je izjavil Čangkajšek, da bo poskrbel za osebno varnost tujcev. Dogodke v Nankingu so povzročili nasprotniki kantonske vojske, ki so hoteli na ta način spraviti kantonsko vojsko ob dobro ime. -Socialistična internacionala je protestirala proti bombardiranju Nankinga. V soboto, dne 26. t. m. je minulo sto let po smrti največjega med veliki glasbeniki sveta — Lud\viga van Beethovna. Ko je bil naš Prešeren rojen, je imel Beethoven že 26 let. A ko se je Beethoven rodil so bili stari: Voltaire 83, Rousseau 58, Klopstock 48, Schiler 11, Goete 17, Marija Terezija 53 let. V dobo francoske revolucije in dobo Napoleona spadajo najlepša leta njegovega dela in ustvarjanja kulturnih dobrin, za katere mu je iu mu na veke ostane hvaležen ves svet. Na tega velikana, ki je pred sto leti umrl popolnoma zapuščen, kakor da ni nikdar živel na Dunaju, je v soboto mislilo in se nanj hvaležno spominjalo veliko milijonov izobražencev po vsem svetu. Beethoven je bil majhen, čokat možiček, na kratkih nogah in naravnost grdo glavo; sredi obraza krompirjev nos, srep pogled in vedno jezen na se in na ves svet. Tudi ko je imel največ čestilcev, ni imel prijateljev, a ob smrti se ga je dostojuo spomnilo edino filharmoniško društvo na Angleškem. In v tem nelepem telesu je bival duh, ki je ustvarjal nesmrtna dela za vse narode in čase, in dokler bo živel na tej zameljski obli človeški rod, bo v časti in slavi živelo tudi ime Lud\vig van Beethoven. — Treba še pripomniti za one, ki tega ne vedo, da je ta božanski muzik v najlepši dobi svojega ustvarjenja popolnoma oglušel, in on svojih najslavnejših del ni nikdar slišal. Z očmi je videl vso ouo velikansko harmonijo ustvarjajočega genija in v globini svoje duše je občutil sladkosti svoje nebeške glasbe. Zato ni čudo, ako je bil drugače v življenju neprijazen čudak, ki ni nikogar k sebi vabil. Po krvi Nizozemec, rojen v Nemčiji, v Bonnu, a živel in deloval je na Dunaju, v mestu Haydna, Mozarta in Schuberta in torej tudi Beethovna. Dunaj je mesto največjih glasbenikov sveta, in po pravici se imenuje >die Stadt der Lieder«. Ali kakor takrat ni znal ceniti Mozarta, ki je umrl tako reven in zapuščen, da danes niti ne vemo, kje je zakopan, tako je umrl tudi Beethoven. — Toda ob stoletnici se ga nihče na svetu ni mogel tako hvaležno spomniti kakor ta Dunaj, ki mu je bil v življenju nehvaležen rednik. Od sobote dalje je ves teden posvečen spominu tega velikega genija in z Dunajem vred in istočasno se ga je spominjal ves kulturni svet. V soboto je bila v veliki dvorani Musikvereina slavnostna skupščina pod muzikalnim vodstvom dr. Feliksa Weingartner-ja. Svoje najodličnejše zastopnike so poslale skoro vse države, kakor Amerika, Anglija, Francija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Švica, Italija, Češkoslovaška, Poljska, Jugoslavija, Ogrska, Rumunija. To slavnostno skupščino so istočasno čuli po vsem svetu, potoni — radiofonije. Po običajnih telefonskih žicah so bila zvezana z dvorano naslednja mesta: Dunaj (oba po-šiljalca Rosenhugl in Stubenring), Gradec, Celovec, Solnograd, Inomost, Brno (odkoder dalje v Prago iu Bratislavo), Monakovo, NUrnberg, Stuttgart, Frankfurt ob Meni, Varšava in naš — Zagreb. Nemški pošiljal-ci so posebej oskrbeli še druge postaje v Nemčiji. Največja evropska postaja Davenl y nad Londonom pa je sprejela to slavnost potom visoke frekvence, iz eterja valove Rosenhiigla. To postajo slišijo v oronrne daljave, tudi v Ameriki, kjer so nešteti poši-ljalci zopet dalje razširili v prekomorju dunajsko proslavo. Lahko rečemo, da so vsako besedico istočasno čuli po vsem svetu. Milijone in milijone ljudi je bilo v duhu na Dunaju in čuli so vse, kar se je v tukajšnji dvorani govorilo, in čuli so dunajski sinifo-niški orkester izvajati Beethovnove skladbe po taktirki slovečega Weingartna. Točno ob 11. uri je zadonela kantata na smrt cesarja Jožefa II. (t 1- 1790. 20. febru-arja). Partituro kantate so našli šele 1. loM. Sodeloval je kor in solisti državne opere. Po kratkem pozdravu predsednika odbora je pozdravil goste iz raznih delov sveta predsednik Zvezne republike dr. Hainisch. Lepo je naglašal, da pesnik in tudi glasbenik sta rojena za to umetnost, dasi ima tudi človeška družba svoj vpliv. Glasba je socialna umetnost, ali ustvarjajoči glasbenik se more le tam dobro počutiti, kjer so njegova dela sprejeta z umevanjem. Dunaj pa je prastaro glasbeno tlo, kjer so v osemnajstem veku delovali Gluck, Mozart, Haydn. Glasba je najsilnejši izraz narodnega duha, ali je piav tako tudi internacionalna. Možje kakor Beethoven so duhovi vsega človeštva. Zato smo povabili vse kulturne narode, da poveličajo našo slavnost. Veseli se, da je zastopan ves kulturni svet po tolikih odluuih moze.i, ki jih pozdravlja in otvarja skupščino. Enako pozdravlja vse goste v imenu vlade kancelar dr. S e i p e 1, za njim pa sta govorila naučni minisler S c h m i t z in dunajski župan S e i t z. Zadnji je naglašal, da Dunaj devetnajstega in dvajsetega veka ni le »die Stadt der Lieders, mesto lahke pesmi, marveč tudi mesto — Beethovna. (Njegova »Pesem svobode« še danes ogreva na boj in velike cilje človeštva. Njegova pesem o človekoljubju nas povzdiguje v najvišje sfere večnega miru. „ Nemški državni minister von K p u d el 1 prinaša pozdrave iz Nemčije m zahvalo Du- zemljane, ki jim kliče: Seid umsehlungen Millionen, in jih pozivlje: Združite se! Mala Belgija je dala Beethovna Nemčiji, ta pa ga je dala vsemu človeštvu. Francoski naučni minister Edouard Herriot prinaša pozdrave svoje domovine, slavi veliki genij nesmrtnega velikana in pravi, da bi bil nesmrten, ako bi nam ne dal nič drugega nego Adagio Patbetique; ali dal nam je iudi Missa solemnis in Deveto simfonijo. Končal je: Ako smo danes romali semkaj, hočemo izjaviti, naj bi bile te himne proroka nekega dne pesmi ljubezni ljudskega pobratimstva in sprave. Angleški poslanik viskont Chilsl°u pozdravlja Dunaj in avstrijsko vlado v in* nu kralja in naroda. Pravi, da je princ <* Wales poslal Zveznemu predsedniku še pO' sebno zahvalo, da se pokloni mestu, v k»-tereni je našel veliki mojster svojo drugo domovino. Nesmrtnega moža so posebne vezi vezale na Anglijo. Saj je londonsko filharmonično društvo leta 1813 izvajalo eno njegovih simfonij in za to društvo je Beethoven leta 1822 zložil svojo Deveto, ki se je v Londonu svirala tri leta pozneje. Ko je kmalu potem zbolel, so mu iz Londona poslali izdaten dar. (To je bilo v najhujših časih zanj edino priznanje, kakor sem omenil že od početka.) Madjarski minister dr. Josef Vass Pr,~ naša nesmrtnemu možu poklone v imenu zemlje, kjer je več časa živel in ined ta-mošnjim narodom našel pobude za mnoga dela. Pietro Mascagni je govoril v imenu svoje domovine in na posebno željo predsednika vlade. Sam sloveč glasbenik je govoril med vsemi morda najbolj prisrčno, navdušeno, ginljivo in s pesniškim zanosom-Dunaj, da Dunaj. Nobeno mesto na svetu ne more biti vredneje, da proslavi Beethovnov genij, saj je bil Dunaj njegova adoptivn« domovina. Na Dunaju je snoval in spisal svoja najslavnejša dela; tu je živel, trpel, bojeval, zabavljal, odpuščal, plakal, umrl. • • Dunaj, ki hrani njegove smrtne ostanke, danes slavi pred vsem svetom njegovo nesmrtnost. — Pripoveduje, kako ga je prišel na Dupaj posetit Rossini in kako se je Beethoven od njega poslovil z vsklikom: >/01i, ja* nesrečnež.< — Torej nesrečnež on, ki je toliko ljudi osrečil. Da, nesrečnež — mučen1''1' Kakor Jezus je umrl v nečloveškem trpi}®' nju, ko je nosil križ usode, ko je v svoji*1 bolečinah dospel na Kalvarijo, umrl tudi o»’ z žolčem v ustih, mučen od človeške zlobe in nehvaležnosti... Umrl je, ali tudi vstal )e — kakor Jezus. ’ Kot zastopnik holandske vlade je g0v°r ( poslanik dr. van Berestoyn o Dimav središču glasbene umetnosti, ki je privlek'* sem tudi Beethovna. . . V imenu Poljske je govoril ster dr.Twardowd^Wc|*^“ planja se / rodpoljskKafj^' fTuha v nebesih umetnosti. Nato je nadaljeval svoj govor nemško in je s pesniškim zanosom in v prostih verzih poveličal slavno ime velikega mojstra. Poslanik kraljevine SHS dr. Mi lan M i 1 o j e v i 6 izraža v francoskem jezik11 zahvalo svoje vlade, da je dala tudi narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev priliko, da se klanja manom velikega genija in izkaže l>v*' ležnost senci Beethovna v občudovanju 1 spoštovanju. Ko je govoril skladatelj Doret v ime®* Švice, je govoril v imenu Ceškp' venske republike minister dr. Hodž»- V francoskem jeziku je dejal, da Beethove je umetnost in obenem moralna avtoriteta-Ako pripoznamo, da je Beethoven s svoji"’ duhom zmagal nad brutalnostjo materije, tedaj je najvišja naloga današnje demokracije, da si to zmago varuje. - Prinaša odkritosrčne pozdrave dobrih sosedov Dunaja, ki je danes središče najplemenitejših interesov intelektualcev vsega sveta. Zeli Dunaju, da # bi ostal vedno v prvih vrstah onili, ki delujejo za združenje narodov v velikih intere*1 človečanstva. ,ve. Z veliko fantazijo za klavir, kor in oi» ster op. 80. je bila ta proslava zaključen; • Večerni program dunajske radio postaj je bil ves posvečen Beethovnu, enako skoro vse evropske postaje in tudi amerikansk® po veliki večini. Mnogo postaj je imelo tudi v nedeljo spominske programe za to stoletnico. Saj je teden za tednom ravno Beethoven na programu večine radiopostaj. Dunajska postaja je drugi dan poslala v eter Beethovnovo Missa solemnis iz Konce” hausa, kar je bil velik užitek za milijone p°' slušalcev. V bivši dvorski kapeli je l>ila nedeljo Beethovnova C-dur maša. Cel ta l ’ den je posvečen velikemu mojstru. V državni operi bo v četrtek in soboto njegov^ opera »Fidelio«, ki jo bodo lahko slls,a radiu daleč po svetu. .. T1,7., T.fe, „ ‘ie .MottU J oni pred sto let. ,ko je^vehl y ugtjh jzdihnil vskliknil Mascagni. z 1 zapuščen in ubog 'svojo veliko dušo. A. G. kakor Beethoven. Za njim je govoril v imenu Združenih držav Amerike poslanik dr. \V acliburn, ki je naglašal, da je bil v dobi Beethovna novi svet šele v pričetkih razvoja, ali vendar je njegova glasba prodrla iudi v Ameriko. Bil je apostol svobode v plemenitem filozofskem pomenu besede. Belgijski zunanji minister \ & n d e r -v e 1 (1 e kot zastopnik male države pozdravlja malo Avstrijo, ki danes slavi svojega velikega mojstra. Tu je on ustvari! ludi I troje svojih najslavnejših del: Eroica, Missa ‘ solemnis in svoy> Deveto simfonijo, ki se obrača s svojo himno na vse svobodoljubne Navadno klepetanje. Jasno jt', da se pri splošnih in enakih W lit vali glasovi volivcev samo štejejo, ne P ludi tehtajo. . OT...io Zalo so imeli oblastni poslanci SLb_ ci»‘ prav, ko so zavrnili očitek, da so njih 1 volil'le manjvredni volilci. uj »Sedaj pa pride v »Socialni misli pospod —ef in pogreva deplasirano ■ ter pravi, Klasov rav- o boljših in slabših volilcih ter pravi, so nasprotniki SLS dobili največ glasov - kar da oc>: no iz kulturno zaostalih krajev,. *VY • "ifnliu' kazujejo volilni rezultati v Savinjski 0. iu v Prekmurju ter v kamniškem maliskem okraj«. ;„„ubi tudi Da se tako navadno klepetanje ltUrno v revijo, gotovo ni dokaz njer Dnevne vesli. WDI SE NAM TAKO, KAKOR ZASLUŽIMO. Povedali smo že vspeh našega boja proti J® inženjerjem v naših podjetjih, nam-vsPeb smešno ničev. V enem slu-tifi «i!rs8e Pa-e. °t>lasli postavile na pravil-“ 'šče in niso ugodile prošnji za stalno ^r'k"i naS’ u na *° 80 8e *‘^era'n* ‘n Ivanje tel v11' Prva^i začeli tepsti za Nemca. Od-in »t • moral ®ele minister dr. Gosar, Wavimo s^° Proti enemu grošu, da bo pa rešitev za Nemca. Olika .k°*osalen vspeh pa je naša pole-tisfpmlvme'a' Nemci so začeli stikati za so jim jj.1 za Pisci tistih dopisov, in na roko kazali na j u8ledni rojaki, ki so s prstom so šli v “belega dopisnika. Naši članki in iJeriin eV0(*u ‘z slovenskih rok na Dunaj mogoče h-*1! a^° ^ bilo maščevanje le kako te!a nal)ač sledil°i Pa čeprav na do- 'enio zon * ^ nas*ov- SaJ' lni vendar ne mo-*aš rinnF -.10 Z0Pet izjavljati, da x ali y ni en'inentnS smo’ da Pr‘ *ako n nar°dnih in gospodarskih vpra-pi§e, j- ® Sre za to, kdo piše, marveč: kaj napiš,in Je bil° vse pošteno mišljeno in slanov?!.0’, to iu gotovo in priznano celo od 23 m, korporacij, čemu torej stikanje Vajet Najžalostnejše poglavje te povesti Vi l ’°i 8? Nemcem pomagali naši ljudje, ®i Sr ° ve^a,i za velike rodoljube. Če to ^aj llai ,al<0 iraenujemo? Morda ^ ^>o toliko dokazov o takih zahrbtnostih, in ^a'° slovenske efijalte javno imenovali si'.wv^i na^e ljudstvo, da jih postavi na •Vaš?1. (iSlp tu Dlin 2°’ Bi‘ ^r.novšek w Vemberger Mirko Din 50, MV^rie oK’Q helSiČ M" Kos F > Miler M.] I* °b Savi po Din 20, Govejšek M., val,P£° 5 A ’ vsi Zag°rj« ob lskrftn , ~~ Vse-ni plemenitdm daro- ! v Liubv al‘''- — Podporno društvo Poziv ?llai». l\Ja^a ČeŠkrS 'in 1'^” v prostorih kon-Z? 8-1. vs"t7aške republike v Ljubljani, W , i 02iy J. 1 "»l. ^ržavl;„„^aTDini naborom češkoslova-i« 8 »n°M v Sloveniji in Prekmurju. „,i70p Iflfrš ii se vrše redni nabori iu a ČeSi{n'i *n 1907 v prostorih kon-Ir? Hv3aŠke rePublike v Ljubljani, j... • dne 7 °*CI'at ob 9. uri dopoldne in siti 0 v i ^["'la 1927 zn vse čsl. državljane ,190;5.’ 1906 in 19()7 stanujoče .j Panstv J.1' oblasti ljubljanskega velikega m/^enih lpin ?0 8’, ‘?Prila 1927 za vse one prebivajo na področju v'f 6e n,r .velikega župana. Vsak nabor-i *°fti J ? ukazati z rednim čsl. potnim "te i al* domovnico ali spričevalom identi- DlisJf prinesti s seboj znesek Din 40. j,0I s^j^brno za zdravniški pregled. Naborom ?Vf/Udl V,Ri ,0ni’ ki svoji naborni >.^sh 1Z kateregakoli vzroka niso zado-tfv>PP1' vsakega, ki se ne odzove temu NLSe b0 postopalo v smislu obstoječih <\^.te^*niškim vpokojcncem. Umrl je naš 1'-«b ^'V And,'ei Sovine, pogreb se vrši v Huni m. okrog 2. ure popoldan iz lH'grpi~' V>sposvetska cesta št. 10. v Ljub-.j1 poldni so vljudno vabljeni, da se ^'n's'>ifi Vp“teviino udeleže. — Društvo ^ ,, n|n yn "Mno u '. i., Piencev. lv livii*111 *JOI,Sres v Vinkovih. Dne »- ' se vrši v Vinkoveih evhari- se 1 v Vinkoveih evhari-{i^leže^ka'1! (?bpnen> bo'rožnem sodišču v Novem 1 “ )° vložili najkasneje do dne '-u K ‘srcz Dravograd, služb:: °v«ii >6g, (i|11i,v Radvanju, srez Maribor. Soli vw«*ba učiteljico na dekliški ■triboru, služba stalnega ve- rouoitelja; na mestnih otroških vrtcih I.. II., III. v Mariboru po ena služba otroške vrtnarice, v Šoštanju pa služba verouoitelja. Prošnje je vložiti najkasneje do 20. aprila. — Nori arhitekti. Na tehnični fakulteti ljubljanske univerze so položili izpite za in-ženjerje arhitekte gg. Herman Huss, Karol lluss in Josip Trebše. — Na mariborski carinarnici so bili reducirani uradniki Slavic, Ognjanovič, Valjarevič in Pišof. Poleg tega sta bila upokojena dva carinska uradnika. — 11 šolske službe. Ravnatelj gimnazije v Kočevju Anton Burger je napredoval v 4. skupino I. kategorije. Okrajni šolski nadzornik Ludovik Černej v Celju je upokojen. — Iz vojaške službe. Za poveljnika I. diviziona dravske arteljerijske brigade je imenovan major Mitar Popovič, za namestnika - načelnika artiljerijske oddelka kosovske divizijske oblasti pa Valentin Čop. Za rezervnega poročnika v inženjerski stroki je imenovan Stanko Dimnik, za rezervnega sodnega poročnika pa Janko Dvornik. V našo armado so sprejeti: Kot rezervni poročnik Matija Žitko, kot rezervni podporočnik pa Matija Glo-ha, Makso Frolich, Fran Svetec in Robert Vesel. Upokojen je orožniški podpolkovnik Mirko Cvahte. — Iz železniške službe. Iz kurilnice Ljubljana I. je premeščen za šefa kurilnice v Vršacu Fran Čepelnik. Od imenovane kurilnice je premeščen za šefa v Vinkoveih Jakob Somtnik. — Pred zdravniško stavko ua Dunaju? Na Dunaju grozi zdravniška stavka. Udruženje avstrijskih zdravnikov je stavilo vladi ulti-matum, v katerem zahteva, da izpolni vlada do 8. aprila vse zahteve zdravnikov, sicer pri-čno stavkati zdravniki okrožnih blagajn, nato zdravniki ambulanc, če pa to sredstvo ne bo imelo uspeha prenehajo izvrševati službo tudi zdravniki v javnih bolnicah. Če pride do tega, bo morala vlada bolnice zatvoriti. — Iz rudarske službe. Upokojen je pri rudarskemu glavarstvu za Slovenijo v Ljubljani administrativni ravnatelj Alojzij Dular. — Spalni vagoni III. razreda v Avstriji. Te dni so uvedli v Avstriji na progi Budimpešta —Dunaj spalne vozove III. razreda. Če se poskus posreči se uvedejo spalni vagoni na vseh avstrijskih progah. — Žrtve londonskega ccstnega prometa. Londonski listi objavljajo statistiko žrtev londonskega cestnega prometa v letu 1926. Po tej statistiki je zahteval cestni promet v Londonu leta 1926 1200 smrtnih ž?tev LiJti na-glašajo da je število žrtev cestnega prometa prekoračilo prvič 1000. Tekom zadnjih Sest let je naraslo število žrtev cestnega prometa v Londonr za 55%. Ranjenh je bilo pri nesrečah v cestnem prometu 47.213 oseb. — Požar ua Bledu. V noči od nedelje na pondeljek je izbruhnil požar pri Krevljicu (Slivnik) na Bledu. Požar se je razširil z bliskovito naglico, tako da je ogrožal vsa so-^dnja poslopja. Ker pa ni bilo vetra in je bi°6uo deževalo se je posrečilo požarni bram-S]iCkPre*iti večjo katastrofo. Pogorel je le otrok brezleaeu h,ev- 6-letni posestnik — znatno vsotoavS?.v ~ Je bil zavarovan za ne-jasnjeno. ' nko je požar nastal, še ni po- — Smrt vsled nei>i- j ni im se je smrtno poSvf11' PredvčerajŠ- ljana—Trst, kake tri t-f ?a |;n?gI Ljub‘ Planinp nrnti T^vr, ! kilometre od postaje tanine proti Logatcu tesni trgovec Franc Lang iz Dolenjega Logatca. Ponesrečenec se je vračal iz gozda domov po železniški progi. Križala sta se dva tovorna v!a’:a. Medtem, ko J se je hotel izogniti enemu vlaku, je preslišal ] prihajanje drugega vlaka, ki ga je podrl, povozil in razmesaril. — Zopet razbojniška tolpa v Sloveniji. Iz Osijeka poročajo: V okolici Temeljca in Hra-stina se je pojavila te dni nova razbojniška tolpa, ki šteje kot se zdi, 6—8 ljudi. Lopovi preže ob cestah na potnike, jih napadajo ter jim odvzemajo denar in dragocenosti. Orožniki jih dosedaj še niso izsledili. — Streseman toži radi očitka korupcije. Iz Berlina poročajo: Te dni se je pričela pred tukajšnjim sodiščem interesantna obravnava. Zunanji minister Stresemann je tožil nacio-nalističnega prvaka in advokata dr. Artura MiiUer-a, ker ga je v svojih člankih, priobčenih v nekih nacionalističnih listih, dolžil, da je dovolil med drugim izvoz inozemskega železa v Čehoslovasko. Tekom prve razprave je prišlo do hudega prepira med Streseman-110111 in Miiller-jem. Ker je Mtlller nastopil dokaz resnice, bo trajala ta senzacijonalna razprava še dalj časa. — Zopet dijaški izgredi v Bukarešti. Te ati* ->e J’?. VI'šil v Bukarešti shod nac.ijonali-solu'cHnumitrescu-va je dohitel in ujel. Zabodel 'U>„ ac:!,tiJ opet^vn no v prsi ter mu dobesedno pr e: :iu> trebu v Ko se je skušal sprva deček brani , \rompir (tuš). Sv. Ciril in Metod, Portret V. Ilolza (olje); Fr. Kralj, Družinski portret (olje); M. Gaspari, Božič (olje); M.Mnleš, Žalostna Marija (monotipija); L. Dolinar, Sfinga (bron); B. Jakac, Novo mesto in Oblačna krajina (pastel); A. G. Kos, Mož s papigo (olje); Iv. Vavpotič, Kakt (olje); D. Serajnik, Očetov portret (olje); Iv, Franke, Motiv iz Karavank (olje). Galerijska zbirka s a sistematično fotografira; sestavil se je odsek, ki naj sestavi seznam galeriji potrebnih umetnin, katere bo skušala nabaviti. Poročila je občni zbor sprejel in na predlog revizorja, viš. knjigovodje g. Fr. Pretnarja. dal odboru absolutorij. Pri volitvah, ki so sledile je bil zopet izvoljen za predsednika g. Ivan Zorman, odbor pa se je konstituiral tako-le: podpredsednika msg. V. Stešita in dr. I*. Cankar, tajnik in varih dr. P. Mesesnel, blagajnik Fr. Pretnar, odborniki Matej Sternen, dr. Fran Stelč, ing. VI. Šubic, Božidar Jakac, Fr. Vesel, dr. Jos. Mal in dr. Jos. Regali. Za revizorje sta bila izvoljena gg. dr. Lad. Lajovic in V. M. Zalar. Po sprejetju predloga g. Fr. Pretnarja, naj se odboru izreče priznanje, posebna zahvala pa Ivanu Zormanu, Mateju Sternenu in d)\ Fr. Mesesnelu, je predsedniku zaključil občni zbor. Z ozirom ua rplošni veliki pomen podjetja, katerega bo realizirala Narodna galerija v tekočem letu, želimo zbirki za Fond Akademije in Galerije mnogo razumevanja in radodarnosti, da se bo moglo izvršiti delo, ki bo v čast in korist slovenskemu narodu. Prosveta. Predstava gojencev Trgovske akademije je napolnila gledališče do zadnjega kotička, kar se tudi najboljšim igram žal le izjemoma posreči. O predstavi sami ni mogoče napisati kritike, ker je rabeljski posel preveč neprijeten. Pripomnili bi le, da smo bili presenečeni nad samozavestjo naše mladine in da bi ji iskleno želeli malo več kritičnosti. — Druga pa je stvar, kako je mogoče zaradi napačno pojmovane vnetosti za mladino profanirati Narodno gledališče! Upamo, da se kaj sličnega ne pripeti več. — A. Ž. Premijera slovanske opere v ljubljanski operi. V sredo, dne 30. t. in. se izvaja prvo-krat na našem odru in tudi prvokrat v Jugoslaviji opera »Eros in Psyche«, delo poljskega komponista Rožickega. Ni to opera v navadnem smislu, kjer se razvija kak bolj ali manj pomemben zgodovinski ali moderni dogodek ali pa ljubezenska zgodba. Libretist Poljak Zulavski je črpal za svoj libreto razmerje med človeško dušo in materijo. V petih epohah nam prednaša pet različnih dob človeške kulture. (Grško antiko — raz- padanje rimskega imperija — kulminacijo krščanstva — francosko revolucijo in moderno sodobno društvo.) V teh slikah se srečavata vedno v novih oblikah ter se borita personifikaciji dveh sovražnih svetov: Psycha, polna idealov, hrepeneča po združitvi z Erosom, na nasprotni strani Plachs, predstavnik surove materijalne sile. Torej povsem nov, nenavaden sujet, ki mora biti tudi za komponista izredno interesanten. O komponistu in delu samem prihodnjič. Šport. II. kolo prvenstvenih tekem LNTP-a v Ljubljani. Prihodnjo nedeljo, 3. apriki, se odigra na športnem prostoru AS K Primorja drugo kolo prvenstva ljubljanskih prvorazrednih klubov. Protivniki so si Hermes in Slovan ter Primorje in Jadran. — Dopoldne igrata izmed drugorazrednih Reka in Svoboda. Profesijonalue rokoborbe za svetovno prvenstvo na Dunaju. 12. dan je prinesel v lahki teži sledeči rezultat: Dunajčan Ravan premaga svojeg rojaka Hinnerja v 5:50 s potegom za glavo, Dunajčan Pereles pa vrže Čeha Brežino v 3:10 z rulado na tleh. V težki teži se borita 25 min. neodločeno Estonec. Jaago in Francoz Vervet, mogoče najboljša borca cele konkurence; vendar je Jaago v premoči in skoraj ves čas napada; Rus Petrovič vrže v 45 sek. Dunajčana Solarja s svojim specijalnim prijemom, dvoj-nm nelsonom; borba med orjakoma Dunajčanom Steinbachom in Kozakom Parada-novom konča proti pričakovanju publike z zmago Rusa, ki položi Steinbacha po 1 uri 29 minut s premetom. Gospodarstvo. X Priznanice (boni), izdani ob zamenjavi kronskih bankovcev, in vplačilo davkov. — Finančna delegacija uradno objavlja: Generalna direkcija davkov je na vprašanje dele-gaoije odgovorila, da dosedaj ne obstoja ni-kaka narcdba o prejemanju teh priznanic za vplačilo davkov. — Delegat: Dr. Savnik, s. r. X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. marca t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg negašenega (žive- ga) apna ter glede dobave 300 m gurt, 100 m hesian platna in 100 m merino platna. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekononjskcm odelenju te direkcije. BORZE: Ljubljana, 29. marca. (Prve številke povpraševanje, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: invest. pos. 86—87.50, Vojna škoda 0—338, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kred. banka 150—0, Merkantilna 99—100 (100), Prašte-diona 850—0, Rred. zavod 160—170, Strojne 85—0, Trbovlje 415—0, Vevče 120—0, Stavb-na 55—65, šešir 104—0. Blago: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke nespremenjena. Zaključena dva vagona lesa. Zagreb, 29. marca. Devize: Dunaj izpl. 800.75—803.75, Berlin izpl. 1352—1355, Budimpešta 994.5—997.5, Italija izpl. 260.65— 262.65, London izpl. 276.2—277, Newyork ček 56.75—56.95, Pariz izpl. 223—225, Praga izpl 168.3—169.1, Švica izpl. 1094—1097. Curih, 29. marca. Beograd 9.13, Berlin 123.25, Ne\vyork 519.75, London 25.24375, Pariz 20.36, Milan 23.8875, Praga 15.40, Budimpešta 90.525, Bukarešta 3.61, Sofija 3.75, Varšava 58, Dunaj 73.10. To in ono. : Francoske kolonije v Besarabiji. Na besarabski obali ob izlivu Dnjestra obstoji že preko 100 let naselbina švicarskih Francozov. Rolonija se imenuje Šaba ter šteje okoli 2000 prebivalcev. Zanimivo je, kako so prišli ti Francozi od ženevskega jezera na obalo Črnega morja; Švicarski Francoz La Harpe je bil v službi carja Aleksandra I. Po njegovem posredovanju je bilo nakazano leta 1820 njegovim rojakom v južni Besarabiji veliko plodovito zemljišče, kolonisti so poslali najpreje tja svojega zaupnika. Ko se je vrnil zaupnik čez nekaj časa z dobrimi informacijami, se je odpravil na pot prvi transport Francozov — peš. Mnogo jih je medpotoma vsled napora pomrlo. Nekateri so se vrnili nazaj v Švico, ostali pa so zdržali. Par let pozneje so prišli za njimi drugi njihovi rojaki. Leta 1843 je imela kolonija svojega duhovnika in svojo cerkev, ki so jo naselniki sami sezidali. Naselniki se pečajo v glavnem z vinogradništvom. Do boljše-viške revolucije so prodajli svoja vina v Odeso ter živeli v blagostanju. Zadnja leta pa se je njihov položaj poslabšal, ker jim je odeški trg zaprt, eksportiranje na zapad in na druge trge zaradi slabih prometni! zvez zelo. otežkočeno. Kolonisti so ohranili do danes ne samo svoj jezik, temveč tudi svoje narodne običaje. Mnogi od njih so abonirani na Gazette de Lausanne«, mnogi pošiljajo svoje sinove v švicarske šole. Prod samomorom plačal svoj pogreb-Pariški brivec Lescort je bil zastrupljen v svetovni vojni s plini. Od tega Jasa je J.,?0 bolehal. Te dn i se je končno takega življenja naveličal. Šel je k pogrebnemu »vodu ter plačal 8000 frankov za svoj pogreb. Nato se je vrnil domov, opozoril hišnico, d« ?° ustrelil' ter .se podal v svoje staJWvaD-^'. Hišnica je mislila, da se brivec šali;«1® pa ves dan ni več videla, je stopila v . stanovanje ter ga našla res v mlaki B’ mrtvega na tleh. : Žensko mleko — po pet mark Kt®1* -Munchner Mol. V/ochenschirift« Por0i> o novem rekordnem uspehu nemSMf organizacijskega talenta. V Magdeburg1 nabirajo žensko mleko, ženske, ki & imajo preveč, ga dajo onim, ki ga i®®JJ premalo. Nabiraiuica plača liter po P6 mark. Take nabiralniee so bile osnov*r tu in tam tudi med vojno in so Huetm, le, mnogo bolj, kot vse drugo, gr07-0 °®.j 1 časov. Takrat so morale žeue odda? j mnogo dragocene snovi za živilske kan ’ enako, kakor so morali oddajati lJu7 tedaj zlato za železo. Sedaj se bo oddaj^ lo mleko seveda le od preobilja in plačilu. Toda mleko ne bodo oddajal® revne matere. Poseben lepak, delo slik® rice Kathe Holhvitz, vabi tudi bogat' matere, ki so jim za nadomestilo njene posebne častne diplome. Ni P8 ® tovo, če bo imel lepak usj>eh v teh j* jih, katerih žeue niso zmožne lirani? lastnim mlekom niti svojih otrok. B Frčdčric Boutet: Znanost ne pozna zaprek. Ko je bil mož oproščen verig, so ga zgrabile orjaške črnčeve pesti in ga posadile v banjo. Halpherson se mu približa in ga prime za levo roko: »Ste pripravljeni?« ponovno vpraša fiziolog. ‘-Ali se ne boste uprli med poskusom? Potem bi bilo namreč prepozno, kajti v oblasti znanosti boste in eksperiment, ki se že prične, se ne more prekiniti.« »Pričnite!« pravi mož in zapre oči, zobje pa so mu glasno šklepetali Halpherson se skloni z nožem nad njim. Pacient se krčevito strese, njegovo roko oblije rdeč curek, toda Halpherson brzo potisne roko v toplo vodo. »Rako se bo to izvršilo, gospoda, že vesta«, pravi s svojim mirnim, predavateljskim glasom. »Utrip žile bo vedno hitrejši, krvni pritisk popusti, pacient zapade v omotico, pred očmi se rau prične bleščati in silno žejen postane, nazadnje pa pacijent omedli. Halpherson umolkne. Na desnem členku roke stokajočega pacijenta drži palec in šteje udarce žile. Nato opazuje krvni pritisk b re drugega, kakor da se krčevito strese. Na m njegovih ramah so ležale težke črnčeve ro- j ke. Mož omahne nazaj v rdečo vodo in glava ! mu pade ob stran. pomočjo instrumenta, ki je obstojal iz cevi in merila. Kljub otopelosti, ki je združena z njihovim poklicem, sta bila oba asistenta zelo vznemirjena. Poleg njiju je stal črnec in izpolnjeval vsa povelja kakor stroj. Halpherson pa je ostal popolnoma miren. Mož v banji je prenehal vzdihovati, s svojimi stisnjenimi zobmi in zaprtimi očmi je izgle-dal kot mrtvec. Voda se je vedno bolj rdečila. »Utrip postaja hitrejši in krvni pritisk popušča«, zamrmra Halpherson po kratki pavzi. »Žejen sem« reče končno Watson z zamolklim glasom. Omočijo mu ustnice z limonovim sokom; takoj za tem zahrope mož dvakrat zapore- doma. Slede zopet mučne, dolge minute. »Omotica se me prijemlje«, zastoka mož z obupnim glasom. Obsojenec odpre oči, ki pa le bulijo, ne da bi kaj videle. Obraz mu je bil voščeno bled. »Proč hočem!« pravi končno in napravi slabotno kretnjo, »nočem tega k ^Omedlevica«, zagodrnja Halpherson, »konec ...« »Ne, ne . .« zahrope mož in se krčevito 't moj« navidezna operacija, vse, k vzpne, kakor, da hoče zbežati, toda ne zmo- | voril, ni bilo drugo, kakor režijski trik, da k pozornosti. Z eksj#’r^oje ugotoviti, kako dajp ^ imenujem jaz »ner|^®a vrženost vplivom«. Mož, ki ga -tu v’ (J0; spravim moza tom sem hotel segati to. kar Halpherson se dvigne: >Izkrvavel je do j sploh nima načetih žil. On si je to j mišljeval, kakor sta to mislila tud* _ ozreta zudnje kaplje ...« Anatom Jeffries plane naprej: »To je konec. Dvignimo ga hitro iz vode in počakajmo pet minut, nato pa vaš serum ... Toda ubogi možakar je vendarle pokazal vražji pogum ... Rad bi ga rešil. Kako slavo boste dosegli, Halpherson, če se vam posreči eksperiment...!« Fiziolog se skrivnostno nasmeje: »Eksperiment se je posrečil«, pravi mirno. Oba asistenta se presenečeno vanj. »Dar, odvrne Halpherson in se nasmeje. »•Nisem vama povedal resnice, gospoda. Eksperiment, ki sem ga ravnokar napravil, je bil povsem drug, kakor sem ga vama prej opisal. Vse ni bilo ničesar drugega, kakor autosugestija.« Oba profesorja se spogledata, ne da bi te besede razumela. »Da, vaša navzočnost tu v laboratoriju, kar sem go- itiitei* j 'P Fiziolog prime levo roko uuiia> ®a. je še kapljala rdeča voda, jo -posuši ,n dvigne k luči. ^j, >Vidita, tu ni nobene sledi kake ki'1 tve. S konico svoj**« inetruiuenta sed il in hkrati stisnil z ogJ< $ bdi i i -prn«nl nalajM»°“ ^ . .. . Karmmom napolnjeno tubo. Na ta prej način je voda v banji počasi vedno _ rdečila. Možu sem prav natančno diW*T študije izkrvav.jenja in on se je strogo ^ žal mojih besed, tja do globoke nezave# < kateri je še sedaj... Prav interes8® eksperiment...« ' »Posrečil se vam je celo boljše, kak°r mi mislite, pravi naenkrat profesor J" ki je medtem preiskal pacienta. »Mož je mrtev!«. V laboratoriju nastane tesnobna ti/r j V »Bah ... morilec,' bi bil tudi brpl usmrčen!« zamrmra Jaffries meti Vendar je profesor Halpherson pr^^~ ■r-Kone*-) HaJbotiSl Šivalni strol In kolo J« •dlno 1* mm «ow, obrt lit lndustrtf* yt vMh opremah. Uffi p<«tHni stroj OUIIID Ml i VtIMM garancija j Mn m l*o MM, M m okni Josip Peteline] Ljubljana 1)0)111 n M. Proda se ceno kompletni nemško - angleški slovar in nekaj angleških knjig. Naalov pove uprava lista. Premog - Čebin W«U«ra 1/11. ■ T«l«l. M ** tovarna vinskaga kisa, d. z o. z., Ljubljana II ■ uiuuvi nudi najilnejSi In najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa. ZAHTEVAJTE PONUDBO! "•C TehnlCno In hlgljenlčno najmoder-neje urejena kisamo v Jugoslaviji. ■ H. la, UL iuidaDom ul>0ijeli- x velikonočni pond^ 1 « »J’ Srečke v trafiks^, -p,j»j' družni pksariii ***? j(r Maribor, koroSka Izdajatelj: Aleksander 2ele*rikar. - Ureguje: Vladimir Sv^k. - Za tldmimo >Merfrur< odgova^: Andrej Sever. Vti v Ljubljani.