v OQLA^AJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
XXIX.—LETO XXIX.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
aatateiga"'!' ^ 11*1 1 naaagasaariateSai
ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
Argentinski držav-fen aretiran kot %&ent nacijev
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) OCTOBER 21, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 206
. YORK, 20. okt.—Agent-^ justičnega departmenta so tukaj argentinskega ^vljana z imenom Theodoro J o katerem se je dognalo, ^ je skrivnostni "Bili," ki je
gov. lausche na shodu za community chest
bil
svoj čas član notorične naci-
ki
špijonske tolpe v New
orku, ki je bila odkrita leta 1941.
se, da je bil Lau tisti, ^ 3G plačeval osebe, ki so bile ®'užbi nemške špijonaže v New in okolici.
ki je naturaliziran ar-
^®1tinski državljan nemškega
ko	bil aretiran v sredo,
J® dospel v Zedinjene države
Kanade in je bil včeraj for-
ino obtožen na zveznem sodi-
vv.' je določilo $50,000 var-seine.
^vezni agentje trdijo, da je bil , ^ dejanski vodja špijonske . katere vodilna osebnost Kurt Frederick Ludwing. ^ skupina, ki je nameravala "jati v Nemčijo informacije jev^^ ^''Stanja konvojev in kra-' kjer se nahajajo oborože-, "e in vojaške instalacije, je ^ skupno obsojena na 132 let . Ludwing sam je bil obso-"^na 20 let zapora.
^ lada je pri procesu poročala, 3e skupina poslala v Nemči-dovolj informacij, da je bila govorna za potopljenje naj-12 zavezniških ladij.
Na otvoritvenem shodu za Community Chest v Cleve-landu, ki se je vršil prošli pondeljek, je bil glavni govornik gov. Frank J. Lausche, kije kandidat za ponovno izvolitev. Apeliral je na Clevelandčane, da velikodušno prispevajo, da Cleveland še nadalje ohrani svoje ime kot mesto, ki se zaveda svojih socialnih odgovornosti. Kampanja za Community Chest se bo zaključila v četrtek.
^ERIŠKI saržent
joesil nacijske pr. ARE v nuernbergu
^ICHlTA, Kan.—Mati in že-
tla
sarženta John C. Woods-a
bili presenečeni, ko sta zve-

da je bil saržent Woods, ki
Ija	omenjala kot rab-
je obesil 10 nacijskih pr-ov v Nuernbergu, njun sin ^j^^'ORia mož. Odkritje sta žen-Jo .'^^P^^avili, ko sta videli v ča-sliko ameriškega sar-®-> ki že dalj časa vrši rabelj-slti v Nemčiji in je vsega obesil že 233 na smrt ob-nacijev.
O^^ržentova mati Mrs. Martha
P je s solzami v očeh rekla:
-i
nekdo to pač moral na-to sem' ponosna, da je bil rt^,?°j sin. Bila je pač njegova '2tiost"
Sar" "
jj rzent in njegova žena Mrs. iia 1	Woods sta poroče-
let in nimata nobenih
Wtreh let, odkar se sar-m ^ ^oods nahaja preko morja, dar	ženi in materi nik-
'ia	kakšen posel oprav-
'IŽ ^ta mislili, da služi pri g^^'^ifskem polku v Heidelber-
Nov grob
Tomažic
jg zjutroj okrog 4:30 ure daljši bolezni umrl sploš-John Tomažič, ki je gQ Srocerijsko trgovino dal-^o^^sto let na 16821 Grove-Podrobnosti bodo po-
^lAve. > jutri.
Vabilo na opereto
"Mascot"
ki jo poda
Glasbena matica
^ (Nedeljo 3. novembra
„ ^ ob 7. uri zvečer SZn
"ženskem narodnem domu w« St. Clair Ave.
Kontroverza glede "suženjskega dela" v Jugoslaviji
Jugoslavija zanikuje obtožbo Zed. držav; pravi, da so bili prizadeti večji del Nemci, ki so bili Hitlerjeva peta kolona v Jugoslaviji
WASHINGTON, 19. oktobra—Zed. države so poslale jugoslovanski vladi noto, v kateri se trdi, 'da se v Jugoslaviji nahaja 165 oseb, ki se imajo pravico sklicevati na ameriško državljanstvo, v taboriščih za prisilno delo in da je definitivno znano, da sta dve izmed teh oseb v teh taboriščih umrli.
V notah, katere so Zed. drža-*"-—-
ve poslale Jugoslaviji v juliju in avgustu, jef bila izrečena pritožba, da so se nekatere osebe, katere se nahajajo v koncentracijskih taborih, držale pod razmerami, katere Zed. države smatrajo za "suženjsko delo." Rečeno je bilo tudi, da so bile nekatere izmed teh oseb poslane v Rusijo.	'
Večina oseb, ki se jih drži, so nemškega porekla
V	odgovoru na prejšnje note je jugoslovanska vlada zavrnila ameriške trditve z izjavo, da pritožbe izvirajo iz nepopolnih" in neresničnih informacij .
Medtem ko se glasom ameriške razlage proti onim, katere se drži v Jugoslaviji, ni nikdar naperilo ^ecifičnih obtožb, pa se trdi, da je večina od njih med vojno kolaborirala z Nemci in da so to predvsem ljudje nemškega porekla.
Odpravnik poslov na jugoslovanski ambasadi Sergej Makie-do je danes kategorično zanikal celotno obtožbo ameriške vlade. Podal je izjavo, v kateri je rečeno, da Jugoslavija drži 110,-000 oseb nemškega porekla in da so osebe, ki se nahajajo v taboriščih, spadale k nemškemu "Kulturbundu" v Jugoslaviji, in da je med temi mnogo takih, ki so med vojno vstopili v nemško armado ali postali člani Gestapa.
V	nekaterih primerih, v katerih se prizadete osebe sklicu-
jejo na ameriško državljanstvo, izjavlja Makiedo, se prizadeti niso nikdar odpovedali jugoslovanskemu državljanstvu. Makie-dova izjava pravi dalje, da je Jugoslavija slej ko prej vestno respektirala pravice in privilegije ameriških državljanov in da je obtožba o obstoju suženjskih taborišč v Jugoslaviji neresnična.
Državljanstvo držanih oseb večji del sporno
Kakor je izjavil predstavnik državnega departmenta, se pridržane osebe nahajajo že mnogo let v Jugoslaviji. Nekateri so bili rojeni v Zedinjenih državah, medtem ko so drugi postali ameriškimi državljani potom naturalizacije, dasiravno njih natančni status ni znan in so nekateri izmed njih utegnili izgubiti ameriško državljanstvo.
Med vojno so se nekateri nahajali za nemškimi linijami, toda ni znano, ako so služili v ameriški armadi, pravi ameriški državni department. Ako so bili v enaki armadi, se bo njih ameriško državljanstvo avtomatično preklicalo, je rekel zastopnik državnega departmenta.
O nekaterih se sodi, da imajo dvojno državljanstvo.
Kaj pravi zMnja ameriška protestna nota
V noti, katero je včeraj izročil juglslovanski vladi ameriški
(Dalje na 4. strani)
delavci v pitts-burških elektrarnah se vrnili na delo
PrnSBUKGH, 21. okt. — Stavka delavcev v elektrarnah Duquesne Light Co., ki je tekom 27 dni sko-ro popolnoma ohromila industrijsko produkcijo v tem mestu in okolici, se je danes končala, in vsi delavci so se nemudoma vrnili, na delo.
Sklep za končanje stavke je bil napravljen na seji neodvisne unije električnih delavcev, ki je s 1,197 glasovi proti 797 glasovi osvojila predlog, da se spor med unijo in družbo izroči ar-bitraciji.
Delavci so se nemudoma začeli vračati na svoje postojanke in kakor izgleda, bodo vse elektrarne danes tekom dneva zopet v normalnem obratu.
Byrnes ))ravi, da ga napetost med Ameriko in Rusijo vznemirja
poslopje za združene narode prenovljeno
NEW YORK, 18. okt.—Staro newyorsko poslopje, ki je služilo za svetovno razstavo, je bilo popolnoma prenovljeno, kar je stalo nad dva milijona dolarjev in je bilo danes izročeno Združenim narodom za njih glavni stan.
Župan William O'Dwyer je pri ceremonijah oddal pozlačen ključ od tega poslopja tajniku Združenih narodov Trygen Lie, kar pomeni, da je poslopje oddano Združenim narodom, kjer se bodo prihodnjo sredo sešli ft zasedanju.
V eni predsobi se nahaja 30 čevljev dolga bara, kjer bodo gostom postregli z vsemi pijačanii, ki še jih izdeluje v tistih deželah, ki sodelujejo v organizaciji Združenih narodov.
JAVNA DELA V AVSTRALIJI
NEW YORK, 13. oktobra. —
(O.N.A.) — Avstralski radio poroča, da nameravajo avstralske oblasti prezidati in modernizirati pristanišče mesta Sidney. Vsota predvidevana v to svrho presega 3,000,00(1 funtov.
Delo pri prezidavi 29 pomolov, krožka št. 3 Progresivnih Slo-se je že začelo. Dalje polagajo tudi že temelje za novo avtomobilsko cesto. Delo bo titajalo več let in bo nudilo zapo^enja velikemu številu delavcev.
USPEŠNA PROSLAVA 10 LETNICE
Včeraj popoldne so članice
V prepiru je ustrelil prijatelja
ik'-
Mose Guerry, star 26 let, 2667 E. 40 St., je včeraj zvečer v nekem prepiru s puško ustrelil Fred Daniela, starega 30 let, 2380 E. 77 St. Morilec je dejal, da je imel prepir z Danielom in ko sta se po vožnji z avtomobilom ustavila, je oddal 12 strelov v Guerryja, od katerih ga je s sedmimi zadel v želodec, prsa in drugod.
venk proslavile 10-letnico svojega obstoja z obširnim programom, in igro "Raztrganci", katero so podale v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Dvorana je bila nabito polna, tako da je moralo več ljudi oditi radi pomanjkanja prostora. Navzoči so bili deležni lepega užitka od programa in podrobnosti o celotni priredbi bodo podane pozneje.
ZGUBILO SE JE ZAPESTNO URO
Zgubilo se je žensko zapest-no uro od E. 68 St. do Norwood gledališča. Pošten najditelj je prošen, da jo proti nagradi vrne na 6802 St. Clair Ave.
Krogla oddana na avto, ubila slovenskega mladeniča v Euclidu; osumljenec prijet
Zgodaj včeraj zjutraj je 20- j da bi mu pokazal revolver. Mla-
letni Arthur Kinkopf, stanujoč na 20631 Goller Ave., zapustil neko gostilno na 882 E. 200 St. v družbi svojega bratranca Ed-warda Kinkopf, starega 19 let, iz 20960 Miller Ave. in treh deklet, ko se jim je približal neki drugi 20-letni mladenič in pozval Edwarda, da se naj ž njim vrne v gostilno in mu pomaga pretepsti nekega moškega. Edward mu je odgovoril, da se ne mara z nikomur pretepati in po
denič mu je povedal, kakšne vrste je, nakar je orožje vigel na tla.
Sustaršič ga je pobral, pregledal in izstrelil ostale krogle v tla, nato pa je orožje mladeniču vrnil, ko ga je isti zahteval nazaj, rekoč, da ima v žepu še 45-kaliber revolver.
Identiteto osumljenca so detektivi zvedeli dd gostov v gostilni, in so prišli takoj za njim na njegov dom na Shawnee Ave.
gnal avto naprej. Tedaj je novo-1 Na njih vprašanja je odgovoril, došlec potegnil revolver iz žepa i da je bil preveč pijan, da bi pom-
in oddal strel proti avtu.
Priče tragedije trdijo, da strel ni bil naperjen določno proti komu, pač pa je bil oddan tjaven-dan in oni v avtu niso niti razločno slišali strela. ^Eno izmed deklet je opazilo, da je Arthur izgledal kot da je ranjen, nakar so ga natančno pregledali in pro-najdli, da je bil zadet v ozadje glave. Dvoje izmed deklet je nato izstopilo iz avta in Edward je bratranca odpeljal v Emergency Clinic bolnišnico, kjer je čez tri ure umrl.
Osumljenec prijet
Pozvana policija je izjavila, da je bilo več mož, ki so stali pred gostilno, priča streljanju. Eden izmed prič, Anton Suštar-šič, star 23 let, stanujoč na 21051 Recher Ave., ki je v vojni na Nemškem zgubil desno nogo, je povedal policiji, da je mladeniča, ki je oddal strel, vprašal,
nil, kaj se je zgodilo. Policija ga je pridržala v svrho nadaljnega izpraševanja, ko bodo fakti predloženi danes zjutraj prose-kutorju.
Oba mladeniča, ubiti in oni, ki je oddal usodni strel, sta bila zaposlena pri Thompson Aircraft Products Co.
Ubiti mladenič zapušča mater Anno, rojeno Palese, ki je udo-va od leta 1937, in 14-letno sestro Dorothy. Odkar je gradui-ral iz Euclid Central High šole v 1943 letu, je delal in pomagal vzdrževati mater In sestro. Sestra Ruth, stara osem let, je bila leta 1935 ubita, ko jo je zadel avto.
Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:15 uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine in nato na pokopališče sv. Pavla v Euclidu.
Izjavil je v očividnem odgovoru na Wallace-ovo kritiko, da je ameriška politika "odločna," ne pa "trda"
v govoru, katerega je imel državni tajnik Byrnes v petek zvečer, je po radiju poročal o delu ameriške delegacije na mirovni konferenci v Parizu, ter med drugim izjavil, da ga vznemirja naraščajoča napetost med Ameriko in Rusijo, toda je zanikal misel, da je vojna neizogibna. Državni tajnik je očividno odgovarjal bivšemu trgovinskemu tajniku Wallace-u, ko je rekel, da ameriška politika napram Rusiji ni niti trda niti mehka, temveč "odločna."
V bistvu je Byrnes izjavil, da**^
Žedinjene države odslej naprej ne bodo več popuščale napram Sovjetski uniji.
"Od postdamske konference,
ki seje vršila v začetku sedanje administracije," je dejal Byrnes,
"sva predsednik Truman in jaz delala za sporazumnost s sovjetsko vlado in bova v tem smislu nadaljevala.
"Sporazum med dvema državama je lahak, ako je ena pri volji pristati na vse zahteve. Zedinjene države niso voljne tega. Tega ne zahtevajo tudi od nikogar drugega.
"Vsak sporazum zahteva izravnan je razlik in ne podajo ene države pred arbitrarično voljo druge države."
Iznova izraža upanje, da bo Jugoslavija podpisala
Byrnes je v svojem govoru zagovarjal zadržanje ameriške delegacije glede tržaškega vprašanja in iznova izrazil upanje, da bo Jugoslavija podpisala italijansko mirovno pogodbo, ako-ravno je Jugoslavija v Parizu ponovno izjavila, da tega ne bo storila, dokler se tega vprašanja ne reši na način, ki ga ona smatra za pravičnega.
Državni tajnik je tudi izrazil upanje, da bo konferenca sveta zunanjih ministrov v stanju najti rešitev za vprašanje svobodne plovbe na Donavi na temelju priporočil, katere so podale na konferenci Zedinjene države.
"V demokratičnem svetu morajo državniki deliti z ljudstvom svoje preizkušnje, kakor tudi svoje triumfe," je rekel Byrnes. "Bolje je, da je svet priča idejnim spopadom, kakor pa da bi prišlo do spopadov z orožjem. Ako hočemo, da bo mir trajen, mora biti mir ljudski."
Nova elektrarna
K
Elmer L. Lindseth, predsednik Cleveland Electric Illuminating Co., je naznanil, da bo družba zgradila v južnozapad-nem delu Clevelanda dodatno elektrarno, ki bo stala $2,250,-000. Nova elektrarna se bo nahajala na W. 130 St. in Hummel Rd. ter bo izgotovljena do prihodnjega poletja.
Rusija protestira radi odločitve proti delegatom
WASHINGTON, 19. okt.— Prvi tajnik sovjetske embasade Mihael Vavilov je danes formalno obtožil Zedinjene države, da •3 svojim odlokom, s katerim se je zahtevalo, da se morajo dele-gatje, ki so dospeli na Slovanski kongres v New Yorku, registrirati kot "agentje tuje sile," povzročile "trpka čustva razočaranja in žalitve" med Rusijo in Ameriko.
Vavilov je dejal, da odlok Ze-dinjenih držav ni bil v soglasju "niti z . osebnim spoštovanjem teh odličnih oseb niti s z dostojanstvom dežele, katero so zastopale."
Zahteva, da poročajo o svojem kretanju in imena onih, pod katerih okrilje so imeli nastopati, je pomenilo mejitev njih svobode, je dejal Vavilov, potem pa dostavil, da se na. ameriške po-setnike v Sovjetski uniji ni nikoli stavilo enakih omejitev.
Kakor znano, da so delegatje iz Sovjetske zveze, ki so nemara vali obiskati razna mesta v Zedinjenih državah, rajo odpotovali domov, kakor pa da bi se registrirali kot agentje tuje sile.
Stavka pri Chase Brass & Copper Co. končana
Stavka 130 članov CIO unije pisarniških delavcev pri Chase Brass & Copper Co. v Euclidu, ki je trajala jiva tedna, se je končala prošli petek zvečer. Podpisan je bil kontrakt, ki krije novo klasifikacijo pisarniških in tehničnih delavcev v omenjeni tovarni. Naznanilo o poravnavi je podal župan Kenneth Simms, ki je vodil pogajanja ^med unijo in kompanijo.
VELIKA ROKOBORBA
Jutri večer se bo v centralni orožarni vršila velika roko-borba, pri kateri se bodo spoprijele razne skupine, katere so si že v preteklosti pridobile zanimanje posetnikov teh iger. Posebnost teh tekem bo ta, da se bodo štirje hkrati borili za zmago. Tako se bodo v prvemu spopadu sprijeli: Danny Savitch in Jack Terry proti Gordon Hes-sel in Kenny Ackles. Ta borba bo trajala ne več kot 90-minut in kdor pade dvakrat zgubi. Drugi, ki bodo nastopili, so; Al Szasz, Dave Renolds, Monty La EDue in Bob Cummings. Vstopnice so naprodaj od poldan naprej vsak torek.
VAŽNO ZA MLADINSKI ZBOR
Starše otrok pri Mlad. pev. zboru SDD na Waterloo Rd. se opozarja, da naj gotovo pošljejo svoje otroke k vajam jutri popoldne ob 5. uri; ker je nujno važno in potrebno, da so vsi navzoči.
Chicago. — Zadnjo soboto je zboroval glavni (širši) odbor SANSa v Slovenskem delavskem centru. Glavni zaključek seje je bil, da se vrši prihodnja konvencija SANSa prihodnjo pomlad v Clevelandu. Konvencija se bo pričela 30. maja in bo trajala tri dni.
8Ta\N 2
enakophsvnost
21. oktobra, 1940
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 42» 1 ST CLAIB AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)___
For Half Year—(Za pol leta)_
For 3 Months—(Za 3 mesece)__
_$7.00 - 4.00 _ 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)___
For Half Year—(Za pol leta)__
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
.$8.00 _ 4.50 _ 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) _$9.00
For Half Year—(Za pol leta)__5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at
Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
—
dobava električne sile ameriškemu farmerju
2e leta 1936 je bil ustanovljen oddelek poljedelskega urada pod naslovom Rural Electrification Administration, katerega naloga je bila nuditi finančno pomoč za gradnjo sistemov električne sile po redko naseljenih podeželskih krajih. Cilj te administracije za elektrifikacijo podeželja je, da mora dobiti električno silo slednji farmer v tej deželi. REA je opolnomočena dajati posojila predvsem javnim podvzetjim, kooperativam in brezprofitnim ali takim kor-poracijam, katerih dividende so omejene v korist gotovega področja ali podvzetja. Ko taki izposojevalci s pomočjo REA dobavljajo električno silo farmarskim ali podeželskim predeljem v čezdalje širšem obsegu, čutijo velike privatne družbe živo kompeticijo tega poskusa, da se z dobavo moderne razsvetljave odpravi raba petrolejk in ročnih vodnih sesalk s slednje ameriške farme. Pod pritiskom razvoja tega dela skušajo te družbe dohiteti kar so zamudile, ter snujejo načrte za lastno delovanje v to smer.
V nedavnem govoru pred zaprosile! posojila od REA je po poročilu zabeleženem v "Dnevnem seznamu" poljedelskega oddelka podal administrator tega oddelka poljedelskega urada, Mr. Wickard, nekaj zanimivih podatkov o tem predmetu.
"Prvo leto obstoja," je dejal, "je zaprosilo kakih 50 privatnih električnih družb za posojilo REA in jim je bilo isto tudi nakazano, seveda z uverjenostjo, da bo posojilo porabljeno v namenjene svrhe. Družbe pa so posojila porabile po svojem lastnem uvidevanju ter so elektrificirale samo izbrana in prikladnejša farmarska ter podeželska predelja v svojih področjih. (Mr. Wickard naziva te vrste gradnjo krajših podaljškov električne sile "posnemanje smetane z vrha").
Prvo posojilo, ki ga je dobila n. pr. družba North Carolina, je bila potrošeno v svrho podaljšanja že obstoječega voda električne sila za približno 128 milj, kar je služilo 1000 novim odjemalcem ali potrošnikom električne sile. Druge družbe, ki so dobile zadevno posojilo v svrho raz-tegnitve elektrifikacije v oddaljene in osamljene kraje, so istotako potrošile posojila za krajše podaljške v bolj ali manj kompaktno naseljenih predel jih. Ko se je od njih zahtevalo, da sežejo globlje v predele, ki so težje dosegljivi, so te družbe namah zgubile zanimanje za posojila REA.
"Privatne družbe," je dalje objasnil Mr. Wickard, "pa se sedaj znova zanimajo za stvar, ker so uvidele kako uspešno delo v tem pogledu vršijo kooperative, ki so dobile REA posojilo, da elektrificirajo predelja, na katerih je le manjše število farm. Podvzetje se jim iz vidika dobička izplača in zato privatne družbe menijo, da bi mogle i one s koristjo elektrificirati okrožja z nekoliko višjim številom farm, recimo namesto s tremi farmami na miljski razdalji, bi gledale da dobe predelja s petimi farmami na vsako miljo podvzetega okrožja. S tem pa bi seveda vodile kompeticijo z manjšimi kooperativnimi in drugimi podjetji, katerim bi to odvzelo boljša predelja in jim puščalo oddaljenejša in redko naseljena.
Navajajoč primer kako je privatna družba v južno-zahodnem delu država Ohio vrsto let odbijala prošnje farmarjev za podaljšanje voda električne sile v njihovo pre-delje, a kakor hitro pa je- kooperativa podvzela to delo, je družba posegla vmes in kooperativo prehitela. Iz te robate kompeticije se je razvila tožba, katero je družba na podlagi dokazov izgubila, toda Mr. Wickard meni, da morajo kooperative in druga manjša podjetja skrbeti da pod-vzeto delo elektrifikacije raznih oddaljenih podeželskih in farmskih okrožji hitro in točno napreduje, ker edino na ta način se velikim privatnim družbam onemogoči vmešavanje z nezaželjeno kompeticijo v prikladnejših predeljih. Farmarji in drugi prospektni potrošniki električne sile naravno včasih poslušajo raje onega, ki jim nudi hitrejšo postrežbo. Mr. Wickard je dejal, da je bilo pred ustanovitvijo REA elektrificiranih le okrog 11', ameriških farm—to je bilo v 1. 1935—danes uporablja električno silo 45% ameriških farm, pravzaprav se odstotek dnevno viša. K temu je v veliki meri pripomogla REA s svojimi posojili.
UREDNIKOVA POŠTA
"Naš gospod župnik"
Cleveland, Ohio. — Naša publika se bo gotovo razveselila novice, da ji bo zopet dana prilika videti eno najlepših iger v našejn regprtoarju in to je igra "Naš gospod župnik", katera bo podana na nedeljo 27. oktobra ob pol sedmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Vsaka igra ima svoje potež-koče in za vsako igro je treba več priprav in skrbi kot si kdo predstavlja.
V prvi vrsti je treba pogoditi prave karakterje. Ako je režiser tako srečen, da ima na razpolago zaželjeno osobje, je njegovo srce na mestu in zagotovljen je, da bo igra uspešna.
Malokdaj pa nanese prilika pri diletantskih odrih, da bi se moglo oddati vse vloge v prave roke. Z velikimi še nekako gre, z manjšimi vlogami, pa ne veš kam.
Slučaj in sreča sta nanesla, da nam bo v tej igri v vseh ozi-rih zadoščeno. Med nami imamo še par krepkih stebrov iz starejše in pan močnih stebrov iz mlajše generacije, na katere se da še računati.
Pravijo, da kdor je bil enkrat igralec, bo ostal zvest odru za vselej. To se včasih v polni meri uresniči; včasih pa ne gre, tudi če si tega želiš.
Radi vseh neprilik, katere si moramo predočiti in radi nesebičnega udejstvovanja naših igralcev, moramo priti do zaključka, da je res vredno podpreti in posečati naše kulturne priredbe.
Za vzgled si lahko vzamemo dramski zbor "Ivan Cankar". Kadar je treba finančno podpreti kako dobrodelno organizacijo, se naselbina obrne do naše skupine in vselej je uslišana. "Cankar" bo podal že četrto predstavo v pomoč našim potrebnim v Jugoslaviji. Tudi to pot bo igral pod avspicijo podružnice št. 39 SANSa, kar pomeni, da bo preostanek prireditve izročen tej podružnici.
Naši ljubitelji dramskih predstav naj se kar pripravijo na lepo presenečenje, katero jih čaka prihodnjo nedeljo z vpri-zoritvijo igre "Naš gospod župnik".
Naslovno vlogo bo igral John Steblaj. Vsak igralec si želi ponovno igrati vlogo, v kateri je bil najbolj uspešen. On je bil uspešen neštetokrat v dobi svoje igralske kariere. Toda v tej vlogi se je ljudstvu priljubil, ker ga predstavlja kot podeželskega župnika, kot pravo do-bričino, ki živi in dela le za dobrobit svojih župtjanov. Takega idealnega župnika mora biti res užitek igrati. Kdor pozna Ste-blajeve zmožnosti, ve kaj ima od njega pričakovati.
Za njim pride na vrsto z najdaljšo vk)go Olga Marnova, gralka od pet do glave. Marsikatera splih ne bi hotela igrati vloge razuzdane in lahkožive pariške lahkoživke. Toda ne ona! Kot Steblaj, si je tudi Olga zaželela doživljati in znova pokazati vse svoje številne igralske trike in zmožnosti. Iz te igre je ne boste nikdar pozabili.
Njenega moža bo za spremembo predstavljal sam Frank Česen, eden najbolj priljubljenih članov "Cankarja". Pogoditi bo mogel tip nič kaj intelektualnega politika in vojnega dobičkarja. Njegova prva in zadnja misel je, kako se kazati in bahati. Vsega tega nima naš priljubljeni Česen (Deseti brat) v sebi, toda v igri je že pri prvi vaji pokazal, da do pičice razume svojo vlogb.
Ker je to prava in poučna socialna igra, ki kaže dobro in slabo stran človeške družbe, bo nudila veliko zadoščenje tudi ostalim igralcem resnega mišljenja, kot Joevu Skuku, ki
predstavlja župnikovega predstavnika monsignorja, ter Avgustu Komarju, kot kardinalu. Avgusta nismo videli na odru zadnja leta radi njegovega rahlega zdravja, zato bo njegov nastop vsem v zadoščenje. Njego-V a visoka postava, krepak in odločen glas ter ljubeznjiv nastop mu bodo pomagali, da bo odličen kardinal.
Za tema dvema cerkvenima dostojanstvenikoma pride na vrsto grof Peter Sableski v osebi Rudy-ja Widmarja. Kdo drugi bi se upal krotiti Parižanko kot je Olga Marnova? Take vloge so Rudy-jeva špecialiteta.
Pavlina Debevčeva bo predstavljala nežno in nepokvarjeno mladenko Genovefo. Scene, v katerih se zateče po pomoč k župniku, da bi pridobila moža, katerega ima popolnoma v oblasti Olga, so nadvse zabavne. Z župnikovo bistroumnostjo, t o tudi izvojujeta.
Ugajala vam bo veljavna žup-nikova kuharica Frances Ilc, kateri povzroča župniku največ preglavic z razdajanjem svojih življenskih potrebščin. Župnik ima namreč navado, da odnese svojim revežem, če le vidi, da ima kuharica kako zalogo, zato je v župništvu večkrat ogenj v strehi, ker ni kaj za v lonec djati.
V manjših vlogah nastopajo še: Anton Eppich kot sluga, Nežka Kalan kot opravljivka, Ivanka Shiffrer in Alice Teka-vec kot redovnici, Joe šircelj kot časnikar. Frank Kokalj kot trgovec, Joe Šeme kot politik, Tony Podobnik kot tajnik in končno še župnikov pes "kos-mač", katerega lastuje trgovec John Mihelič s 74. ceste.
Vsi omenjeni so zanesljivi Cankarjevi igralci, ki so že veliko žrtvovali za povzdigo in obstoj slovenske dramatike. Ako imamo pred očmi tudi namen, v čigar bo podana predstava, tedaj bi moral biti avditorij Slovenskega narodnega doma nabit občinstva. Vsaj upamo in pričakujemo, da bo tako. Pomnite, da bo pričetek igre ob 6:30 zvečer
Prijazno vas vabi k igri v imenu "Cankarja" in podružnice št. 39 SANSa
Tončka Simčič.
Kje je Matija Tancek?
Cleveland, O. — Spodaj podpisana sem prejela pismo od moje sestre Jožefe Malovrh iz Zaklanca št. 5, pošta Horjul pri Ljubljani, Jugoslavija. Prosi me, če bi mogla izvedeti kje se nahaja Matija Tancek, ki je doma od Iga. Za njega bi rada izvedela v starem kraju njegova sestra M. škofič. Ona bi mu rada sama pisala, pa nima naslova. Doma so ji požgali vso domačijo in tako so ji zgoreli tudi vsi naslovi. Sedaj se nahaja v velikem pomanjkanju, ker nima nikogar, da bi ji kaj pomagal. Stanuje pri sosedu. Dva sina so ji odi^eljali v Nemčijo, od koder se niso več vrnili.
M. Škofič je bila pred prvo svetovna vojno v Južni Ameriki in se je tam poročila. Potem sta se vrnila v možev rojatn' kraj in se nastanila v"Zaklan-cu. Toliko v pojasnilo, ker ne vem točn« iz katere vasi je doma. Če bi čital te vrstice, prosim da bi ji P'^al in ji kaj poslal, ker se nahaja v velikem iwmaujkanj^-
Gertrude Bozich,
1268 E. 169 St.
Pri popoldanskem programu bo med drugim tudi nastop ustanovnih članov društva, nastopijo pevski zbori: Jadran, Slovan i n Socialistični pevski zbor "Zarja", deklamacija sestre Štefanije Cernigoj, umetni ples brata in sestre Siskovič in nastop Vadnalovih.
Slavnostni govornik bo Filip Godina, upravitelj "Prosvete". Zvečer bo ples, pri katerem igra Vadnalov orkester. Zato vas vse že sedaj opozarjam* da ne pozabite naše obletnice in prosim članstvo sosednjih bratskih društev, da nas obiščete na ta dan.
Tridesetletnica društva je že pomemben dan. Zato Vara ne bo žal, ako pridete na to proslavo, kjer se bomo med seboj pogovorili kot pravi bratje in sestre naše SNPJ. Zato vas vse iskreno vabim na 30-letnico društva "Vipavski raj" št. 312 SNPJ. Pričetek bo ob 4. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. Z bratskim pozdravom.
John Strancar, tajnik.
Ob 3G-letnici društva "Vipavski raj"
Cleveland, O. — Društvo "Vipavski raj" št. 312 SNPJ praznuje v nedeljo 27. oktobra svojo 30-letnico obstanka s programom in plesom v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi ste prav vljudno vabljeni, da se udeležite te važne obletnice, bratje in sestre ter prijatelji iz Clevelanda in okolice. Dobrodošli ste vsi stari in mladi člani in članice, da se udeležite tega zanimivega programa, ki se prične ob 3.30 popoldne.
Nastopili bodo v programu trije pevski zbori in sicer: Zar-ia, Jadran in Slovan. Deklami-rala bo Štefanija Carnigoj umetni ples bosta plesala Sis-kovičeva in igral bo Vadnalov orkester. Na to proslavo smo povabili tudi govornika iz Chi-caga, staro vipavsko korenino, brata Filipa Godino, upravitelja "Prosvete". Po programu se razvije ples. Vstopnina h programu je 75c, samo za ples pa 60c. Navzoči bodo tudi ustanovni člani, kateri nam bodo ob pri-^ liki 30-letnice povedali, kako so se trudili, da so to ledino pre-orali.
Doba 30- let je ž 3 precej dolga. Dosti jih že ni več med nami in jih krije črna zemlja. Pred 30 leti se je zbrala skupina Vipavcev, ki so organizirali to društvo št. 312 SNPJ. To se je zgodilo v novembru leta 1916 od društva Jadranska Vila in so se razgovarjali, kako bi ustanovili novo društvo SNPJ. Ti člani so bili: Anton Ličen, ki je bil izvoljen za predsednika; John Resinovič, tajnik; Jos. Kartel zapisnikar.
Brat Ličen je pozdravil navzoče kandidate za v društvo ter pojasnil glavne točke pravil, kot tudi lepe prilike glede po-smrtnin in bolniške ix)dpor3, rporacije itd. Povdarjal je, koliko da pomeni biti član SNPJ. VprrŠT.1 je navzoče, če so pripravljeni se ravnati po pravilih SNPJ. Tedaj je kar zadonelo po dvorani, da hočejo. Brat Ličen je nato zaprisegel vse nove člane in pri tem bratsko stisnil roko vsakemu članu posebej. I Vas vse še enkrat opozarjam, udeležite se v obilnem številu te ncše obletnice. Na svidenja!
Louise Čebron
rl nad 50 let. Polovico nesreč se zgodi radi nepazljivosti, radi brezbrižnosti pešca.
Policijski rekordi kažejo, da se je v prošlih letih primerilo največ nesreč v pozni jeseni, ko se dnevi skrčijo in ceste postanejo polzke od dežja ah ledu. Radi slabega vremena, ki nastopi ob tem času, je razgled precej omejen tako voznikom, kot
jo sodelovati obojni: vozniki avtomobilov in pešci.
Zato se tem potom opozarj* vse voznike avtomobilov in tru-kov, da postanejo skrajno po* zorni pri vožnji, da vozijo časneje in s pazljivostjo. Dalje se opozarja vse pešce, da morajo počakati ob robu ceste, pO" gledati dobro v obe srderi po cesti, če je varno ali ne, predno
pešcem. Pomnožitev prometnih i stopite na cesto, da jo prekora-nesreč se pa lahko omeji in se; čite. Vzemite si časa za varnost mora omejiti, pri čemur mora-j Pomnite: Stoj! — Poglej! Živi!
SODNIJSKI PROCES PROTI SLOVENSKIM IZDAJALCEM
(nadaljevanje)
Izda] je Jugoslavijo še pred kapitulacijo stare Jugoslavije
Na vprašanje, kaj hi bila po njegovem mnenju njegova dolžnost jugoslovanskega častnika v trenutku, ko je kapitulirala bivša Jugoslavija, je obtoženi Rupnik obmolknil in ni odgovoril.
Na vprašanje, kdaj je kapi-turilala jugoslovanska vojska in kdaj je on delal načrte za hrvatsko vojsko, je odgovoril: "Hrvatska je že bila proglašena kot samostojna država. Zagreb je bil v rokah Nemcev, toda kapitulacija jugoslovanske vojske še ni bila objavljena."
Predsednik: "Torej ste izdali Jugoslavijo še pred kapitulacijo bivše jugoslovanske vojske?"
Rupnik: "Da."
Potem, ko je izpovedal, da se je na poti iz Zagreba v Ljubljano -istavil v Celju, kjer je stopil v j-ik z gestapovskim agentom Kestenom, je Rupnik priznal, "da si je v Celju hotel hudi pridobiti nemško državljanstvo."
Ko je prispel v Ljubljano, ga je obiskal v družbi njegovega podnajemnika, neki Gino Tomaži, ki se je najprej zanimal za politično zadevo. Na predsedni-
zdelo čudno, da so imeli ItalijaW tako točne podatke o načrtih?'
Rupnik je pritrdil.
Na predsednikovo vprašanj« je obtoženi Rupnik izpovedal, da je bil v letih 1937 in 1938 ko-' mandant šumadijske divizije v oblasti Kragujevcu. Po daljše® obotavljanju je priznal, da J® imel v tem času predavanje ča^" niškemu zboru, "/co so od&fik neke priprave za sabotažo t« ^ pri aretiranem inženirju nu našli načrt, po katerem bi se izvajale sabotaže v vojoš^ industriji na področju šurna^l' ske vojaške oblasti." Po "da so bile prizadete tudi «6%^ vojaške osebe iz tehničnega voda arzenala," je spoznal, je bilo vodstvo vojske prodal/^-
Pri vojaškem lektorju za ne®" ščino, nekem- Koenigu, si je D®' bavil potrebno literaturo, da b' v njej našel snov za predavanj® častniškemu zboru.
Predsednik: "Nemški lekto^ vam je torej dal hitlerjansko 1' teraturo in vi ste torej predaV®^ v fašističnem duhu?"
Rupnik: "Da, protiboljse''^' ko."
Predsednik: "Predavanje f bilo, kakor pravite, namenje"" četnikom. Čudili ste se, ko va®" je Tornari predložil izdelane saj ste sami vnas3 častniški zbor fašistično h'
lerjanske ideje!"
Rupnik: "Od daleč mi fe
ira^
kovo vprašanje je odgovoril obtoženi Rupnik, da se je Tornari predvsem zanimal za politične delavce. "Ne spominjam se več,
katera imena je imenoval."
Predsednik ga je zato opozo-
■11, di je v zapisniku iz preiska- . .	„ .
__u 1 -• 1 • --U m o tem sem odkrito qo
/e navedenih nekaj imen. ki jih	^	^
je imenoval. Glede Gina Toma-
rija je obtožeui izjavil, da ni bil
aktivni častnik, temveč da se je
predstavil kot inšpektor nemške
S'ranckove tovarne za vzhodni
lel Italije in je po njegovem
mnenju opravljal obveščevalno
službo.
Ko ga je predsednik opozoril,
la je v preiskavi navajal imena Avscncka, Sod je, Križmana in Stareta, po katerih ga je spraševal Tornari, je obtoženi Rup-lik potrdil, da je res imenoval ta in še nekatera druga imena.
Na posebno predsednikovo vpiošanje je Rupnik brez pri
stična Nemčija zelo impo^i^
wrilj'
je bilo vse moje pronacisti^ delovanje."
Zavedal te je sramotnosti
požrtvovalnosti . . •
Predsednik; "Obtoženi ste, ste v Italiji zbirali okrog seb® bivše jugoslovanske akti^^ č:K':nike in podčastnike in vp vali nanje, naj bodo lojalni o'crpatorja."
Rupnik: "Potegovali /a kakšno podporo, ki jo J® sok i komisar končno obljubil, P I zaradi raznih zaprek ni P*"'® do uresničenja."
! Predsednik: "Kot bivši
• zbira"
jrgkoi,	do	general ste
okrog sebe jugoslovanske
preiskave povsem točen, da —s —	... jH
prifia.to iw do
I^misl,l|^^da so vsi % 36 re	»jim r	slovanski narodi okupiraoU»
j so jugoslovanski castniKi ^
Tridesetletnica društva "Vipavski raj" št. 312 SNPJ
Cleveland, Ohio. — Društvo "Vipavski raj" št. 312 SNPJ praznuje svojo 30-letnico obstanka v nedeljo 27. oktobra v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ob tej priliki bo društvo podalo popoldne ob 4. uri program v spodnji dvorani, zvečer bo pa ples v zgornji dvorani.
pritožiti.
Predsednik; "Torej lahko potrdite, da se je Tornari imenoma zapisal za Avseneka, Sod jo, I Križmana in Stareta?"
Rupnik: ''Da, in .§e za druge, toda pozabil sem že, za katere."
Predsednik: "K^o vam je prinesel načrte utrjene linije proti Italiji?"
Rupnik: "Nekega dne je prišel Tornari z nekim gcneralštabnim polkovnikom II. armijc in v na-Policijska navodila za pešce ^tu št. 12,500, ki sta ga razgr-
treVni jugoslovanskim naroo za njihov obstoj?"
(Nadaljevanje sledi)
Prispevajte za otroško nico v Sloveniji!
bol-
In voznike avtomobilov
Počakaj, poglej, živi, pravi policijski načelnik Geo. J. Ma-towitz v zvezi z proklamacijo župana Thomas A. Burke ja za "Varnostni teden ža pešce" v Clevelandu, ki bo v veljavi od 20. do ?6. oktobra. Proklamaci-ja ima namen opozoriti ljudi na velike nevarnosti izgubiti življenje ali se poškodovati v prometnih nesrečah.
V prometnih nesrečah je največ prizadetih pešcev. Dva izmed tieh ponesrečencev so sta-
nila pred menoj, so -nla včrtana vsa naša ntrjevalna dela." j Predsednik: "Ali se vam ni
GIVE GENEROUSLY ■ COMMUNITY CHEST CAMPAIGN October 14-24 29th United Appeal
TEKOM ČASA.
ko so zobozdravnik Dr. J Y' Župnik nahaja na St. CI8. Ave. in E. 62 St., je okroS *. drugih zobozdravnikov v naselbini prakticiraLo in izselilo, d očim se dr. ■Se vedno nahaja na svo]^ mestu.
Ako vam je nemogoče v dotiku z vašim zobozdravi' kom, vam bo Dr. Župnik ' vršil vsa morebitna popr^\',|i na njih delu in ga nadonicsi • 7. novim. Vam ni treba določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ZUPNiK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod s«'"" na E. 62 SI.
Urad je odprt od 9.30 zj-8. zv.
Tel.: EN 5013
IPP"
21. oktobra, 1946
ENAKOPRAVNOST
BTRAN 3
FRANCE BEVK:
MED DVEMA VOJNAMA I
ČRTICE IN NOVELE	^
Na prelomu
Upokojeni učitelj Rafael Le-ban je strmel v časnik, ki ga je Mel na kolenih, porasle roke z nabreklimi žilami so mu trepetale.
"Mislil je, da ne more živeti, zato je pogledal v samokres . " Visoka postava se mu je še upognila, ozka, siva brada se mu je dotikala prsi, prsti so bežno segli v r-edke lase. Vdrte oči s temnimi kolobarji je bil zapičil nekam v pod, malce ^eča spodnja ustnica se mu je premikala, kakor da sam pri sebi šepeta neke besede. '
že iz mladosti je imel navado, •^a je rad govoril sam s seboj, ^^aj, na starost, bi se bil po Ufe in ure pomenkoval s svojo Notranjostjo, še pred letom bi
bil razburil:
^ Kaj se to pravi; ni mogoče živeti? vse je mogoče!"
Tega dne — bilo je v jeseni, ^0 je listje že rumenelo in odpadalo — je preudarjal glob-3®- Nazori, ki so mu v slednji stiski življenja kazali javno pot, '^0 se mu zadnji čas nevadno zadajali.
^ Samo mislil je?" se je vpra-sal. "Tako vsaj je "zapisal čas-^ikar, ki se mu zdi človeško, ^-"vljenje prav tako enostavno
kot
iijegov poklic. Ali pa je ta
človek sploh razmišljal? To se
S3
Živeti . . . Nekateri ljudje pa še samokresa nimajo. In če bi ga imeli, bi ne znali z njim ravnati ... "
Dvignil je glavo in prisluhnil. Ali ga ni poklicala žena?
Stopil je skozi prvo sobo in odprl v spalnico. Na postelji je ležala bolna žena, Rezi, vsa bleda, suhljata, le temne oči so se ji živo odražale v obrazu in kostanjevi lasje na blazini.
Pogledal je zakonsko družico z usmiljenjem, a obenem plaho, skoraj z nejevoljo, kakor da bi hotel reči: "Kaj hočeš od mene? Saj ti ne morem pomagati!" Koščena roka se je s težavo zganila na odeji. Preden jo je mož utegnil vprašati, kaj želi, so se njene ustnice zganile.
"Rada bi jedla šoto."
Rafael je molčal. Oči so mu obstale na stenskem koledarju, na veliki črni številki: 27. Za šoto potrebuje jajc in vina. Banka mu šele tridesetega izplača pokojnino. V, njegovem mošnjičku je tičal le novec za dvajset stotink; otroci so ga bili položili na tramvajske tračnice, da bi videli učinek, in pozabili nanj. Zagledal ga je bil na cesti, pobral in shranil. Ta invalid se mu je zdel v tistem trenutku tako vsegamogočen, da je prikimal bolnici:
"Takoj!"
Odšel je iz sobe in stopil skozi kuhinjo. Ko je odhajal po
Da je tudi dobra, ne bi zadostovala.
Stopil je na cesto, ki se je prašna in zapuščena vlekla med redkimi hišami in se izgubljala med vrtovi in polji. Tovorni avtomobili in številni vozovi so po nji ropotali od jutra do večera, dvigali prah in stresali šipe. Ob cesti so se vlekli zaprašeni starinski zidovi, delavnice, skladišča z zamreženimi okni, okr-nela drevesa. Pročelja hiš so imela zlokoben izraz; hiša, v kateri je stanoval upokojenec, je bila — s šrapnelskimi kroglami zaznamovana — podobna pegastemu obrazu. V pritličju je bila krčma za voznike in meše-tarje, na dvorišču so stale mize, ob zidu se je vleklo kegljišče, greda z lilijami in ranjena vinska trta, ki nikoli ni rodila; opletala je gole zidove enonad-stropnega prizidka. V istem prizidku, ki ^e pred vojno služil za hlev m šupo, je bil krčmar uredil dvoje stanovanj "za uboge". V pritličju z eno sobo in kuhinjo je živel jetični železničar s svojo ženo in tremi otroki. V prvem nadstropju je stanoval Rafael Leban s svojo ženo. — "Oprostite", se je opravičeval vsakomur, ki ga je obiskal, "tako imamo; vojna nam je vse vzela." Omara in miza, ki ju je bil zbil iz starih zabojev, sta bili pokriti s pisanim blagom. Peljal je znanca iz kuhinje v prvo sobo in se je znova opravičeval; "Tudi tu ni drugače. Vojna!" Ob steni je stal pre-dalčnik, na njem brez števila drobnih spominčkov in nekaj knjig. Iz kota je gledalo stojalo za knjige — tudi njegovo dek) '—: učne knjige z učiteljišča, šolska berila, knjige Slovenske šolske matice in kakih pet romanov. V drugem kotu je bilo stojalo za cvetice, na njem okrušen mavčni kipec: čitajoča deklica; žena ga je bila prinesla z doto in ga niti vojna ni popolnoma uničila. Mizica in
ni so visele slike, fotografije in diplome v okvirih.
V	zadnjo sobico ni vodil nikogar. Razen široke postelje, nočne omarice, enega stola in razbitega zrcala ni bilo v nji ničesar. Le Marija Pomagaj se je nasmihala iz temnega okvira. Okrog viseče luči je bila ovita pola tenkega, rdečkastega papirja.	j
V	tisti sobici je žena največ prebila, tudi kadar je bila zdrava. Brskala je med odrezki, trakovi, gumbi in spomini; krpala je, razmišljala in vzdihovala. Zdaj je že drugi mesec, kar ge obležala. Zdravnik jo je dolgo preiskoval, zmajeval z glavo, ji slednjič predpisal zdravilo in dieto. Žena je pila zdravilo, uživala predpisane jedi, nato je odklonila oboje.
"Kje boš vzel denar?" je rekla.
Da, res. Mož ji ni ugovarjal. Poslej ni imela posebnih želja. Le tega dne, sedemindvajsetega, se je nenadoma spomnila, da bi jedla šoto.
(Dalje prihodnjič)
Stvaren patriotizem! Dejanja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
Društveni koledar
pravi, da bi za njegovo ^®Janje ne bilo povoda. Vse, kar	^
(človek naredi, mora imeti svoj i stopnicah, je imel Ž3 papir v že-Globoki vzrok."	pu in steklenico v rokah. Po-
Leban je sedel v kuhinji na gledal je dvajsetico. Ta je bila .stolici, ki jo je bil zbil iz st^e-Jk'bmaj podobna novcu, vsakdo stol; ob steni posteljne vzmeti, zaboja. Telo se mu je še bolj bi mu jo vrgel nazaj,: "Gospod, pregrnjene z rdečim pobledelim ^Pognilo.	I Leban, vi se šalite!" Dvajseti- blagom — od začetka ženine bo-
'Res je . . . včasih je težko co je spustil nazaj v mošnjiček. lezni njegova postelja. Na ste-
RAVCA PUNČKE SO SEDAJ NA RAZSTAVI ~

26. oktobra, sobota — Betsy Ross AFU — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
26.	oktobra, sobota. — Carniola Tent No. 1288 The Maccabees Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St.
Clair Ave.
27.	oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar". Igra v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair| Ave.
27. oktobra, nedelja. — 30-let-nica društva "Vipavski raj", št. 312 SNPJ v .^ Slovenskem domii na Holmes Ave.
27. oktobra nedelja—Waterloo Camp WOW — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
1. novembra, petek. — State Highway, ples v avditoriju Slov. nar. doma.
2.	novembra, sobota. — Društvo "Danica" št. 11 SDZ. Ples v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
3.	novembra, nedelja. — Glasbena Matica priredi opereto "Mascot" v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
3. novembra, nedelja. — Collin, wood Hive T. M. — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
3. novembra, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Slovan" v S.D.Domu, Recher Ave. ob 3. uri popoldne.
9.	novembra, sobota. — Društvo Slovenec št. 1. SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10.	novembra, nedelja. — Koncert zbor "Planina" v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave., Maple Heights, Ohio.
10. novembra, nedelja. — Slovenska narodna čitalnica. — Proslava 40-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10. novembra, nedelja — V Boj S.NPJ — prireditev v pbeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
16. novembra, sobota. — Carnival ples društva Slovenski dom št. 6 SDZ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
16.	novembra, sobota. — Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. •
17.	novembra, nedelja. — Blaue Donau. Koncert v avditoriju



DIPLOMATIC MANNING . , . Capt. Harry Manning, who argued a Nazi U-boat commander not to sink the SS Washington, carrying 1,000 passengers in 1940, has just been appointed commander of the largest United States owned passenger liner, SS America. He flew with Amelia Earhart.
Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
17. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor SDD — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
23.	novembra, sobota. — Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Ples v avditoriju slovenskega narpdnega doma na St. Clair Ave.
24.	novembra, nedelja. — Priredba podružnice štev. 106 SANS v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
24. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" — koncert in ples v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
24. novembra, nedelja—Schwa-bisher pevsko društvo. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27.	novembra, sreda. — Društvo "Ilirska vila" št. 173 ABZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
28.	novembra (Zahvalni dan), četrtek—Pevski zbor "Zarja" Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
30. novembra, sobota. — Društvo "Jutranja zvezda" št. 137 ABZ obhaja 25-letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
1. decembra, nedelja. — Združeni bratje SNPJ — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
7.	decembra, sobota — Croatian Pioneers CFU. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8.	decembra, nedelja. — Pro-sivne Slovenke krožek št. 1 ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
14.	decembra, sobota. — Društvo "Comrades" št. 566. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
15.	decembra, nedelja. — St. Joseph Cadets — Ples v zgor-njidvoram Slov. delavskega doma na Waterloo Rd.
15. decembra, nedelja. — Prireditev podružnice št. 48 SANS v Slovenskem delavskem do-
Sodnik Petrash je kandidat za Mladinsko sodišče
mu na Waterloo Rd. v korist stare domovine.
22. decembra, nedelja. — Slov. Šola SND. Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22. decembra, nedelja. — Ples v pomoč stari domovini v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
25. decembra, sreda. — Socialistični klub — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
28.	decembra, sobota. — Maccabees Red Jackets Team. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.	'
29.	decembra, nedelja. — Klub slovenskih žena—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
31. decembra, torek. — Silvestrov ples pevskega zbora "Ja-dran'2 v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
31. decembra, torek.«— Slovenski narodni dom in Klub društev SND. Silvestrov večer v obeh dvoranah SND.
19 4 7
4. januarja, sobota. — Društvo Napredne Slovenke štev, 137 SNPJ Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11. januarja, sobota. — Glasbena Matica" Plesna veselic^ v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Nicola je kandidat za okrajnega sodnika
trgovini May Co. v mestu 14. oktobra za dobo ene-^edna na razstavi punčke iz sveta, ki so delo velikega ^^Qcoskega izdelovalca punčk, ®^narda Ravca.
^avca je pred 21 leti študiral ^^icino v Parizu, toda je bil ^^ceven, da bi šolo dovršil. Po-^ ^Jkanje denarja za nadalje-študij pa je svetu dal fa-®zno in edinstveno zbirko
Punčk.
f'rve Ravcove punčke pred-
b ^ življenje kmetov v •"anc"-' "■	-
^ ^Jih Francije, živel med kme-' Študiral njih navade, kostu-teL'" folkloro. Kmalu po-J® potoval po vsej Evropi in izdeloval punčke, ki so j , '^'ivljale mnogo narodnosti ljudstva.
^ juniju 1939 leta je francos-poslala Kavča z njego-
•Ji- Ravca je potoval v 56
punčkami v New York, ka-
t^^0 i
je razstavil v francoskem ^'lijonu na veliki svetovni
razstavi. Od tedaj redno razstavlja svojo zbirko punčk v "aznih mestih v Zefiinjenih dr-iavah, obenem pa predava na iolegijih in univerzah ter tako pridobiva denar za bojujočo se Francijo, obenem pa prodaja vojne bonde za ameriški zaklad-liški oddelek.
Ravcave punčke^ predstavljajo razne periode in so pravilno narejene. Načrti za narediti eno punčko dostikrat vzamejo več "iasa, kot pa delo samo, pravi lavca. Eno punčko naredi tu-li 7 šestih urah, druge pa v šestih ednih, kot so nekatere, ki ao v .laravni velikosti.
Ravca rabi pri iz.dciavi punčk tri vrste material. Ima j)unčke nabasane z bombažem, pokrite s svilenimi nogavicami, potem po-)arvane in kemično preparirane. Punčke dela tudi iz evropske vrste kruha. Tretje vnite punčke pa dela iz močne plastike, ki jo je iznašel Ravca sam. Te punčke izgledajo kot žive in
i imajo izredno gibčnost v pregi- j bih. ; I Po Ravci izdelane punčke la-! ; s'.tujejo muzeji v Franciji in švi- j I ci. Ameriška Shirley Temple je j tudi zbirateljica Ravca punčk, ; ki jih ima v svoji posesti 500 od skupnega števila 2,600, kar jih je bilo do sedaj narejenih.
Zbirka vsebuje francoske , kmečke tipe, igralce iz Holly-wooda in Broadwayja, velike osebnosti iz ameriškega javnega življenja, kot predsednike Ze-i linjenih držav, osebnosti iz francoske in angleške zgodovino, skupine iz opere in baletov, osebnosti iz svetovnih oseb, ki , o najbolj prominentni v akciji ; sedaj itd. Za svoje umetniško delo v izdelavi punčk in karakterjev je doslej Ravca prejel že, 139 medalj kot odlikovanja in na-' igiade v petih deželah.	j
Razstava jc danes zadnji dan I pri May Co. v avditoriju na j 1 tretjem nadstropju. Vstopnina j j je prosta.
SECRETARY OF COMMERCE . . . W. Averell llarriman, former ambassador to the Soviet and until his appointment, ambassador. to England, has been named by President Truman to replace Henry Wallace as secretary of commerce.
'
LEADS DUKE ELEVEN . . . Charles Edgar ("Bill) Milner, 24, 200 pound senior from VVaynes-ville, N. C., one of greatest guards ever to perform, who is leading the Duke university football elev-Rn as captain.


NOW CAN SEE . . . Totally blind two years ago, Jack Wisirovski, 15, of Verona, Pa», is making up for lost time by sightseeing. It is believed that he is the first person on record of corneal grafts performed on both eyes successfully.
VOWED TO KILL FIFTY . . . Stanislaw (the Sniper) Ballon, Polish outlaw, shown after capture by American troops. Ballon vowed to kill 50 Nazi followers in vengeance for killing of his parents and three brothers in Poland by the Nazis.
Dosedanji mestni sodnik Louis Petrash žeh postati sodnik Mladinskega sodišča, kateremu želi posvetiti v bodočnosti vso svojo pozornost. Tako je pred kratkim izjavil, da ako bo izvoljen v ta urad, mu bo to! postalo stanovsko delo in ne boj i iskal nadaljnih političnih služb i
Petrash je javni uradnik že j izza leta 1922. Služil je kot koncilman, licenčni komisar, j zadnjih 12 let pa je mestni sod-I nik. Sodnik Louis Petrash popolnoma razume socialne probleme in sporede. Sodnik Pe-! trash je zelo marljiv delavec in izredno mirnega značaja.
Njegovo kandidaturo za Mla-j dinskega sodnika je podprla C. 11. O. unija, okrajni Political Action Committee in okrajna Cosmopolitan demokratska liga. Petrash je vedno prijatelj I delavstva in ga je tudi podprla I v njegovi kandidaturi tZleve-i landska delavska federacija. — ' Advt.
V	svojih 40 letih prakticira-nja prava, vštevši 15 let službe kot vladni komisar v Clevelan-du, si je Benjamin D. Nicola pridobil vehk ugled med tuje govorečimi ljudmi,, ker on sam je prišel v' to deželo kot priseljenec.
Po vseh teh dolgih letih postrežbe ljudstvu, se Mr. Nicola priporoča za podporo, ko se gre za njegovo izvolitev za sodnika na okrajni sodniji. Mr. Nicola je bil rojen v vasi Monte-nero Valcocchiara, v okraju Compobasso v Italiji, dne 17. marca 1879 leta. Ko je bil star 9 let, ga je njegov stric pripeljal v Ameriko k njegovemu očetu v Uhrichsville, O. Tam je obiskoval ameriške javne šole. Prve angleško besede, ki se jih je naučil v šoli so bile iz ameriške himne "My Country 'Tis of Thee", kar je ob prostem času pel svojemu očetu doma.
Po graduaciji iz srednje šole se je vpisal na Ohio State uni-, verzo, kjer je kolegijske študije dovršil v treh letih in dobil diplomo za prakticiranje prava leta 1900. Leta 1904 se je priselil v Cleveland in naslednje leto oženil z prijateljico iz šolskih let.
V	letih množičnega priseljevanja imigrantov v Cleveland jim je pomagal dobiti stanovanja in pozneje državljanstvo.
Njegovo vestno profesionalno delo iz minulih let ga upra-vičuje, da se ga ob letošnjih jesenskih volitvah izvoli na mesto okrajnega sodnika. Za izvolitev ga j)odpirata odvetniški organizaciji Cleveland Bar in Cuyahoga Bar Association's. — Adv.
STRAN 4
" ZN%KO?RAV??OST
21. vktobra, 1046
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
PonAlU U "Slovanskega poročevalca"
NOVI MOST V KRANfU
Na novem savskem mostu v Kranju je dne 27. avgusta 1946 zaplapolala zastava. Smrečice pa so naznanile, da je most dograjen do vrha. Delavci so za-betonirali zadnjo ploščo. Ob tej priliki je priredilo podjetje skupno z okrajnim in mestnim ljudskim odborom za delavstvo likof, ki pa se je mnogo razlikoval od onih v starih časih.
Med zakusko je spregovoril upravnik Gradisa v Kranju Mandeljc, ki se je zahvalil delavstvu za njih požrtvovalnost. Po delovnem programu bi ta dan praznovali šele 15. septeni-bra. Ni bila zasluga strojev in velikega žerjava, delafci so bili tisti, ki so dali vse sile in s popolnim- razumevanjem dosegli, da so prehiteli program za 19 dni.	•
Delavstvo izprva ni bilo posebno navdušeno za akord. Vsi KO gledali na ta način dela z nezaupanjem, ker iz stare Jugoslavije so imeli slabe izkušnje. Akord je bil takrat priljubljen način za izkoriščanje delavcev. To nezaupanje pa je sedaj izginilo, ko je podjetje predlagalo, da delavci sami preizkusijo normo za akord. Tesarji so se domenili, da bodo vzeli za podlago čas, ki ga bodo porabili za opažen je prve plošče. Delo so izvršili v 1200 urah. Pri drugi plošči so potem že delali v akordu in dovršili delo v 1150 urah, pri tretji v 1045 in pri zadnji v 890 urah.
Ista osnova je služila za be-toniranje. Prvo ploščo so naredili v 704, drugo v 738, tretjo v 713 in četrto v 660 urah. Na ta način so delavci postopoma
izboljšali normo, ki so pospešili gradnjo. Podjetje je razdelilo nagrade delavcem. Tesarja Mravlja in Zupane, miner Le-ban in delavca pri betoniranju Močnik in Habjan so dobili najvišje nagrade po 1,400 din in s tem tudi priznanje za najboljše
delavce na stavbi.
*
PLANINSKA KOČA NA SV. GORI
Ena najpriljubljenejših točk za izletnike v Zasavju je Sveta gora, kjer so sedaj planinci postavili Tomažinovo kočo. Prejšnja koča je bila med okupacijo požgana, da ne bi služila okupatorju. Takoj po ustanovitvi podružnice PDS v Zagorju je bil izvoljen odbor z nalogo, da kočo čimpreje obnovi, da bo zopet nudila razvedrila in oddiha delovnemu ljudstvu. S pomočjo glavnega odbora PDS, ki je iz-posloval nekaj finančnih sredstev, se je odbor lotil dela in ob sodelovanju z vsemi organizacijami je upati, da bo koča še v letošnjem letu pod streho.
Kljub temu, d a je bilo n a Sveti Gori v dobi borj) z okupatorjem požgano i n uničeno vse, razen cerkve, so planinci in izletniki takoj p o osvoboditvi I začeli v velikem številu zopet i obiskovati to lepo zasavsko iz-1 letno točko, posebno tudi oni, j ki so se v dobi borb zadrževali na tem področju. Pobočja Sve ite gore so posuta z gi^obovi I padlih borcev, zaradi česar je Sveta gora ne samo izletna toč-i ka, ampak tudi posvečen kraj I iz junaške dobe slovenskega na-j roda. Da bi ti številni izletniki i našli primerno planinsko zato-ičišče, je podružnica v Zagorju
v BLAG SPOMIN
prve obletnice prerane smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
1878
1945
Frank Močilnikar
ki nas je za vedno zapustil dne 21. oktobra 1945.
Dragi soprog in preljubljeni oče,
prezgodaj odšel si od naš;
zapustil vse, ki si jih ljubil,
zapustil svoje lastne drage.
Hladna Te zemlja že leto dni krije,
mirno in sladko v grobu zdaj spis,
mi pa ne moremo biti veseli,
ker so to žalostni spomini za nas.
Luč naj nebeška za vedno Ti sije,
v mislih med nami bodeš vsak čas,
dokler tudi mi enkrat ne pridemo za Teboj,
in zopet veselo snidemo nad zvezdamil ŽALUJOČI OSTALI:
Johana Močilnikar, soproga Philip, James, Frank, sinovi Frances Jarc, Rozi Lucas. Jennie,
Sophie, hčere Frank in Michael, zeta Mary in Frances, sinahe Frank, Jimmy, William, Jerry, Dicky, Allen, Phillip, Zinko, vnuki
Clara, Carol, vnukinji V starem kraju pa zapušča sestri
Marijo Židan in Frances Anžur
Cleveland, Ohio, dne 21. oktobra 1946.
postavila na temeljih stare To-mažinove koče začasno zavetišče, ki je stalno oskrbovano z vsem, kar izletnik potrebuje. Služil bo svojemu namenu vse dotlej, dokler ne bo stal na istem mestu zopet ponosen in
vabljiv planinski dom.
«
MED JE V PROSTI PRODAJI
Ministrstvo z a trgovino in preskrbo vlade LRS so odredili, da se prodaja med v prosti prodaji po določeni ceni 68 din kg. Za večje nabave je svetovano, naj se zavodne družine, bolnice, počitniške k,olonije itd. obračajo neposredno na čebelarsko zadrugo v Ljubljani, ki bo skušala kriti potrebe večjih
dobav iz obstoječih zalog.
*
OBNOVITEV VASI POREZEN NA PRIMORSKEM
Iz Tolmina poročajo, da izmed vseh vasic v tolminskih hribih, se je v trimesečnem tekmovanju najbolj odlikovala vas Porezen, ki je obnovila 2 hiši, 3 hleve in 3 gospodarska poslopja.
V	Bači nad Podbrdom so s prostovoljnim delom pripravili apnenico, sedaj pa postavljajo žično vzpenjačo, ki bo omogočila vaščanom prevoz vsakovrstnega materijala s hriba v dolino in obratno.
V	nedeljo 25. avgusta je mladina vseh podbrških vasi in Cerkna šla na hrib Porezen in priredila na čast 32 padlim žrtvam komenoracijo z govorom in recitacijami.
*
SLAVNOST V SV. TROJICI PRI DOMŽALAH
V	nedeljo 1 sept. na drugo obletnico, odkar so okupatorji požgali to vas, so priredili v Sv. Trojici nad Domžalami celodnevno slavje s sodelovanjem vseh množičnih organizacij. Na programu so bile pevske ter recitacijske točke. Podali so tudi igro "Plavž" in sicer nameščenci in delavci iz tovarne Bo-nač iz Ljubljane. Cisti dobiček je namenjen obnovi požgane vasi.
»
O REJI MALIH ŽIVALI V LJUBLJANI
V	zvezi s poročilom sanitarne inšpekcije pri odseku za ljudsko zdravje MLO, da se na območju okrožnega mesta Ljubljane goji številna perutnina in druge male živali, za katere nimajo lastniki primernih prostorov, izdaja izvršni odbor mestnega ljudskega odbora za okrožno mesto Ljubljana sledečo odredbo:
1.	Prepovedana je vsaka reja malih živali v stanovanjskih in poslovnih prostorih, kleteh ali podstrešjih.
2.	Na dvorišču je dovoljeno imeti manjše število teh živali; pri več stanovanjskih zgradbah pa samo, če se rede v kletkah ali zagrajenih prostorih, ki so dovolj oddaljeni od človeških bivališč.
3.	Rejci so dolžni, da vzdržujejo v vseh prostorih, kjer se živali zadržujejo, popolno čistočo.
4 Kršilci gornjih predpisov bodo kaznovani z denarno kaznijo do 1,000 din, ki se v primeri neiztirljivosti izpremeni v kazen prisilnega dela, računajoč en dan prisilnega dela na 50 din.
Shii'aj v Clevelandu rojenega Slovenca omenjen
Med osebami, katere so omenjene v ameriški noti, je slučaj Antona Klančarja, ki je bil rojen v Clevelandu 29. novembra 1919, in ki je to poletje bival v Gorenji vasi št. 62, pošta Šmar-jeta pri Novem mestu, kjer se nahaja tudi njegova sestra Mary Klančar, ki je bila rojena v Clevelandu 28. marca 1922.
Po izjavi državnega depart-menta je bil 10. avgusta v Bel-grad poslan protest, da so bile dobljene informacije, da se namerava Klančarja deportirati v Sovjetsko unijo, in da se depor-tacija ustavi, ako je to resnica. Jugoslovanska vlada je odgovorila, da protest bazira na nepopolnih in neresničnih informacijah, in da bo jugoslovansko zunanje ministrstvo uradno dognalo Klančarjev državljanski status na temelju obstoječih jugoslovanskih zakonov.
V	državnem departmentu je rečeno, da obstoji vtis, da se Klančar nahaja v Sovjetski uniji v taboru za prisilno delo.
Slučaj Kristiana Hegela,
ki se sedaj nahaja v Trstu
V	zadnji ameriški noti se specifično protestira proti stališču jugoslovanske vlade v zadevi nekega' Kristiana Hegela, o katerem se trdi, da je bil na prisilnem delu skozi dve leti, akorav-no je posedal ameriški potni list. Nota pravi, da je Hegel zbežal na ameriško poslaništvo v Belgradu, nakar mu je bilo dovoljeno, da je odpotoval v Trst.
Kot se razume, je jugoslovanska vlada ob tistem času dovolila odhod 119 osebam, ki so dokazale ameriško državljanstvo, toda trdi se, da se v Jugoslaviji še vedno nahaja 165 takih posameznikov.
Medtem, ko ameriška nota tr-
Konlroverza glede "suženjskega dela" v Jugoslaviji
(Nadaljevanje s 1. strani)
ambasador v Belgradu, je med ostalim rečeno:
"Ti posamezniki, ki niso bili spoznani krivim nobenega zločina, so konfinirani v taboriščih pod upravo jugoslovanske vlade, katera jih daje v najem privatnim osebam za delo na kmetijah in v tovarnah, kjer morajo trdo delati ne da bi prejemali za svoje delo kako plačilo."
Nota pravi, da prizadeti ne dobijo za svoje delo drugega kot streho in hrano in da morajo delati do 12 ur na dan.
di, da se s temi osebami slabše postopa kot z vojnimi ujetniki, pa je jugoslovanski odpravnik poslov Makiedo zanikal, da se bodisi z osebami, na katere se nanaša ameriška nota, ali s katerimi koli drugimi osebami postopa kot s "suženjskimi delavci."
Večina prizadetih so v Jugoslaviji rojeni Nemci
Makiedo je rekel, da so prizadeti po večini v Jugoslaviji rojeni Nemci, ki so se pred leti izselili v Zed. države, kjer so postali ameriškimi državljani, potem pa se tekom depresije vrnili v Jugoslavijo.
Jugoslavija smatra vse te osebe za jugoslovanske državljane, je izjavil Makiedo, ne iz-vzemši onih, ki so bili rojeni v Ameriki ter se vrnili s svojimi starši v Jugoslavijo. Veliko teh oseb je postalo nacijskih agentov ali članov nemške ^ divizije, ki je nosila i m e "Princ Evgen".
"Vsa ta skupina; je bila Hitlerjeva najbolj učinkovita peta kolona v- Jugoslaviji," je izjavil Makiedo.
Državni department smatra.
da se v Jugoslaviji nahaja od 2000 do 3500 ameriških državljanov, na Poljskem 20,000, na Madžarskem pa okrog 350. Od onih v Jugoslaviji se sodi, da je 40 odstotkov takih, ki so postali državljani potom naturalizacije, ostali pa so bili rojeni v Zed. državah.
V skoro vseh slučajih obstoja konflikt glede državljanstva, ker so zakoni Zed. držav v nasprotju z zakoni prizadetih dežel.
Med drugim se omenja slučaj
dveh ameriških državljanov, o katerih se trdi, da nista mogla dobiti dovoljenja za odhod iz Jugoslavije, potem ko sta dobila ameriške potne liste. Bili sta to dve ženski z imenom Spa-sia Cetkovič in Lillian Spengler.
Proda se
električno ledenico (refrigeW' tor) Leonard izdelka. 7 kubičnih čevljev. Cena $50.00. Vpraša se na 1188 E. 61 St., Suite 2, tel.: EX 7981.
Proda se
RAVNOKAR SMO DOBILI 20 PAROV ELASTIČNIH NO GAVfC LAHKE VRSTE
• Mandel Drug
15702 WATERLOO RD. »
hiša za 2 družini na 1575 E. 47 St. 6 in 5 sob. Lahko takoj prevzamete. Pišite ali pokličite. H. NICK, Route 3, Box 52, Chardon, O., tel.; KE 0745.
Pomivalke posode
dobijo dobro delo polni ali delni čas. Tovarniška kafeterija. Plača do ure. Dobi tudi obede in uniforme. Pokličite HE 4444 in vprašajte za Mrs. Guenther.
Oskrbnik
ki bi skrbel za fornez v apartment hiši dobi dobro službo Ima na razpolago stanovanje. Naslov se naj pusti v uradu te ga lista.
MOŠT
iz prvovrstnega Concord grozdja, prodaja
Kramer's Winery
5303 St. Clair Ave., EN 2263
$70 sod
MASTERBUILT FURNITURE CO. 1
"IZDELOVALCI FINEGA POHIŠTVA"
Izdelujemo novo pohiiivo. popravimo in prenovimo staro; lzur]«no dalo.
LAHKI POGOJI	GOVORIMO SLOVENSKO
4801 DETROIT AVE
woodbine 6566
A. Malnar
Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371
ZADNJI CAS ZA BELO GROZDJE ALI MOŠT!
Dobi se na 1253 Norwood Rd.—EN 2549
po 5. uri pop.
SUPERIOR GARAGE ,
Splošna avtomobilska popravila 5132 SUPERIOR AVE	ENdicolt 0367
AL LEVEČ, laslnik
V prihodnjih šestih mesecih vam lahko dobimo do $1,000 več za vaše posestvo, ako ga daste nam v prodajo.
PERK REALTY CO.
Edward A. Perk. Realtor 5710 PORTAGE AVE. MI 3660
VOLITE ZA
Benjamin D.
NICOLA
bivši U. S. komisar
^ ZA SODNIKA
Common Pleas sodišča
X Benjamin D. Nicola
Podpiran po Clevelandski
ODVETNIŠKI ZVEZI
PRAVIČEN — IZKUŠEN — DELAVEN
__G. M. MOE, lajnik
MOŠKI
star 25 do 40 let dobi službo za obrezovanje grmičevja in dreves; mora imeti nekaj izkušnje. Dobra plača.
Pokličite GL 3397
A. ELLIS HANSON
10609 St. Clair Ave.
Sedaj smo dpbill
veliko močnih kož za nove čevlje in za popravljali jih. Usnjo je po nizki ceni.
MARTIN JAKULIN
12520 SHAW AVE.
Pokličite zvečer po 9. uri — Liberty 2665
SNAŽILKE
za poslopja v mestu od 6. z v. do polnoči. Stalno delo. Plača od
ure. Vprašajte za ROSE BLDG. PREDDELAVKO po 6. uri zvečer PROSPECT & E. 9th St.
PUNCH PRESS OPERATORICE INŠPEKTORICE TOVARNIŠKE DELAVKE VARJENKE 1. IN 2. ŠIFT Dobra plača od ure in komada Stalno delo z to 60 let staro družbo.
Izvrstne delovne razmere
Bishop & Babcock
Mfg. Co.
1285 E. 49 St.
Strojni operatogj
Lathe delavci Splošno tovarni^ delavci
Stalno delo. Dobra od ure
Zglasite se pri
REPUBLIC STEEL CO^' BOLT & NUT DIVISION 1970 Carter Rd.. ScrBD*^^ Rd. bus

IŠČE SE
izurjene DIE-REPAIRMEN
Dobra plača od ure z* dobre delavce
Izvrstne varnostne napr^^® na vseh strojih
GEOMETRIC STAMPING CO.
IIII E. 200 St.

CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS
G I LOANS •
PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES
Mon + nly Reduction Loons
APPLY AT
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 5670
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave, •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri KoIIanderju bosi# vedno dobro postreženi.
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijeti* ozračju.
Morate biti vešči angle^^^^'
Samo čedne, snažne in žene v starosti 20 do 35 se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dels-Dobi se obede in unifo^^^
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO-
Soba 901
700 Prospect Av®'