Leto V., štev. 4 Ljubljana, petek, 4. januarja 1924 fVStnlna navSallrana. Cena 2 Din hh-J« oh 4 zjutraj. Stane mesečno 30 — Din za inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva ceata št. 16,1. T-jlefou it.72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: L|ubl|aiia. Prešernova ui. št. 54. Telef. »t. 3S. Podružnici: Maribor. Barv .rska ui. C Cel|e, Aleksandrova e. Račun pri p,išin. čekoT* zavodu šiev. 11.8(2, Ljubljana, 3. januarja. Prihodnji teden se zberejo v Beogradu zunanji ministri vseli treli držav Male a titan te na konferenco, na kateri i* bodo obravnavala velika aktualna oolitična vprašanja srednje Evrope. Od konference y Sinaji. na kateri so bili začetkom 'anskega poletja posied-ojikrat zbrani voilllni diplomati Male antante. so se izvršili mnogi jtolitični dogodki. ki so velike važnosti za zadržanje srednjeevropskega trojnega sporazuma. K njim bo morala Mala an-tanta zavzeti stališče in določti skupno politično smer za bodoče. Ne dvomimo, da bo v tem ozira konferenca kot vidna ter demonstrativna afirmaciia skupne tn enotne volje vodilnih držav srednje Evrope od ogromnega pomena. Avspicije pod katerimi se sestanejo prijateljski državniki otvarjajo široke poglede. V Parizu je bila sklenjena med Češkoslovaško reouldiko in Fran-sijo zvezna popodha. ki znova postavlja pmminentni državniški talent čsl. junanjega ministra Beneša v najsvet Pospešitev likvidacije pokrajinske uprave VODSTVO LIKVIDACIJE VEL. ZUPANU ODVZETO? - PRIPRAVE ZA ODLASTNE VOLITVE. Beograd, 8. januarja, r. Danes dopoldne se Je začelo v ministrstvu notranjih del Uonteriratl o pospešitvi likvidacije pokrajinskih uprav v Zagrebu In LJubljani Najbrž se bo Izvršila Sprememba v vodstvu likvidacije in bo to mesto poverjeno ali članu glavne kontrole dr. Vodo,livcu aH pa mariborskemu veL županu drju. Ploju. Beograd, 3. januarja, p. Ministrski svet se je na današnji avoji seji bavit 'a pod lagi poričila ministra notranjih po-lov Vujičiča, z vprašanjem poepešonja likvi- dacije pokrajinskih uprav na flrvnukem in d Sloveniji. Kakor doznava VaJ dopisnik, bi se imela požuriti akvidacija tako, li s« ie koncem meaoca 'avuar ja. razp fojf oblastne volitve. Itazp av-Ijalo se je tudi o tom. da so lik«'diirija ljubljansk« pokr. uprave poveri (lrigi oaobi. Prišlo pa ni do klepa in je to vprašanje črtalo in suspenzo. V nekaterih političnih krogih se je očividno v zvezi s to razpravo trdilo, da bo ljubljanski veliki iuoan Sporn odpoklican. Zvezna pogodba tudi med Jugoslavijo in Francijo Pašič in Radič DA LE NE PRIDE V SKUPŠČINO! - KLERIKALNI RAČUNI. POLEMIKA O FRANCOSKO-CEŠKI Praga, 3. januarja, h. V tekajšnjih političnih krogih sc zatrjuje, da bo tran-kočcškl zvezi sledila frankojugoslovcn-ska pogodba, sestavljena na enakih načelih. Zveza med Francijo in Jugoslavijo bi slonela torej predvsem na principu, da sc mora očuvati sedanji evropski red, kakor ie ustvarjen po versaill-skl, salntgcrinalnski, trianonski In nc-ulllski pogodbi in dopolnjen s pogodbami Male antante In drugimi pogodbami med Francijo in Poljsko. Obe državi sc obvezujeta, da bodeta vzajemno delovali za splošno gospodarsko obnovo Evrope, ki Je predpogoj, da se povrne stabilnost političnega položaja na kontinentu. Izključuje se rcstltucija Habsburža-nov in Hohcnzullernov. V zadržanju na- Beograd. 8. januarja, p. Kakor znano, cijl uspel. V ustanovitev opuzicijonalnega ^'"ob« "jogosUvUc se je v Beogradu mudil te dni znani za- bloka se malo veruje. Klerikalci vodijo Run,unije In Poljske V lejšo luč. Ze se poiavljajo glasovi. J,i ve eindustrijalee in Radičev pod- avoje politične rai-une na vse strani ter vprašanju Madžarske sc mora zahtevati ee pripravlja podobna zveza tudi med Porn,k Ml,nn PrI"<- Konteriral je dva- se zopet prav prijazno gledajo z vlado. izvršltcv trlanonske mirovne pogi dbc Francijo in Jugosla vilo. PolHika Male Ikral 8 ''»Sičem, vedur trdi, da je prišel Stališče Vo e Lazlča je Še nepojasnjeno. Sodelovanje v velikih evropskih proble" antante dobi z novimi odnošaji napram1' Pograd poiioluoma po zasebnih oprav- Velik del zemljoradniškega kluba je za ra|h mora b|tl ravnopravno In obe dr ~ ..................klh. Sinoči Je Prpič odpotoval na Dunaj.' ustanovitev opozicijonalnega bloka. Vpra- žav| bodeta branili skupne Interese, ako f , l c o Ha v a I' o 51A viabIaI Dm,,, An SanIa . n n . IK . —.. I — : »l__k.___ ■____ i Franciji še trdnejšo podlago in združene v nriiatellsko zvezo stopijo Češkoslovaška. Romunija in Jugoslavija kot velesila z vedno sigumeisim korakom med odločninče činitePe evropskega Govori se, da je Pašič poslal Prpiča na (Sanje zasedbe resorta ministrstva trgovl-Dunaj, na drugi strani pa se zatrjuje, da ne in industrije Je vzbudilo v vrstah ra- Pašič ne namerovn sklepati niknki'i političnih aranžmanov z Rndičem. pač pa želi. koncerta. Njihova privlačna si'a nosta- 86 zavaruje proti morebitnemu priho-" močnejša črta njihove politike si- du Rndie izjavila Mala antanta. da se ne nrotivi finančni nomnči Mad-žfl-ski. zahteva pa sraranclje. da se po-soMlo ne bo zlorahlialo za oboroževanje. napeneno zoper sosede, Garancije more nuditi kontrolna komisija s krei. lt!m zastonstvom Male antante. In baš Blede te kontrole mora ostati Mala antanta iako pozorna, zakaj Itall'a kot oa^Hfn izmeil --olosil hoče nri'n«titi DdloxPni vn'iv v niei Mi pa si srlede resnlfnih elli«v madžarske vla-le ne delamo nikakih ilnzil- vrh tega iih niti gkim režimom. Takoj nato jc vlada na. pethlen sam prav nič ne prikriva. V Beogradu bo treba zato ugotoviti garancije, ki so nam v tem oziru po- slanik It' kič naročilo, da listno in » pri jatetjski Inrmi opozori bolgarsko rlado na neiiiiiefinosl takih izja». ki morejo občutno k'ari'i dobre sosedske odnošaje niei. idirme državama. Po seji ministrskega sveta je odšel ml-v dvor, kjer Je poroča! bi oni bili ogroženi s katere si bodi strani. Posebna vojaška konvencija ni nameravana. Za medsebojne spore ie pred videna obvezna arhltraža. Francija in Jugoslavija bodeta objavili vse povojne politične pogodbe In lih registrirali pri Zvezi narodov. Kot manifestacija ob sklepu zveze med Francijo In Jugoslavijo, je predviden službeni obisk kralja Aleksandra v Parizu, kateremu bi sledil poset predsednika francoske republike v Beogradu. PODPIS CESKO-FRANCOSKE POGODBE Praga, 3. januarja, j. Kakor poroča ^Narodni Politika, bo fiancosko-češka POGODBI SE NADALJUJE. pogodba podpisana srci i januarja r Pa. rizu. V ta nninen potuje zunanji minister tc dni v Pariz Znamenita je pogodba v tem, da ni sklenjena za gotovo število let, tenivei ie kot prijateljska pogodba časovno neomejena. Vsled sklepa pogodiie bo francoski predsednik r». publike Millcrand obiskal spomladi Mi. sarvka. Narodno demokratske «Lldov« N*o. vinv. javljajo iz Pariza, da se oosti Franciia in Češkoslovaška t 07irom n» neugodno kritiko na Angleškem podvizalo, da čimproje objavita tekst in ovr-žeta razne bojazni. M1LLERAND PRIDE V PRAGO. Praga, 8. januarja, s. «\arr>dni Politika. doznava. da ho predsednik Mille-mnd z ozirom na sklep franko-čtfi;oslo. vaško pogodbe Se to pomlad »mil r odsedel k u Masarvku obisk v Pragi. POLEMIKA TO KOMBINACIJE. London, 3. januarja, s. »Manehoster Guardian. piSe o fiancosko-čeSkoslovaš-ki pogodbi, ko podaja stnlisčo Češkoslovaške. da je treba potikati besedila po-gedbe in krotiti angleško javno mner.ja dotloj. dokler se to ne ohjavi. Vseknkoi bazira nova pogodiva na pacifistično . k< nstniktivni podlagi. Čeprav heče Češkoslovaška ostati z Nemčijo v prijateljskih odnoSajih. obsto-a vendar nevarnost. da bi jo zveza s Francijo pri Nemčiji kompromitirala. Praga, 3. januarja, h. Turinska «Stam-pa» jo javila iz diplomatskega vira. da ;o doliila Češkoslovaška v francoski po-Todiii pravico, da v primeru vojne zasede lužisko oženil e in RurSko kot koridor v Jugoslavijo. V Pragi izjavljajo, djb gre le za bre/.njiselno laž. trebne. Aktualno je vprašanie obnove diolo-Blatsktb odrošaiev med Rnsiio in državami Male antarite. Rumunija ie v tem pzi-ii ft> storila nrve korake, OškosV-va.ska se istotako st-l"^ z novo taktike. zadnja se ie odločila za njo naša tralievina. pa menda še vedno ne defi-nifvno. Skimnn postorian;e ie oteženo T«'ed snecfielnih težav gb'de Resara-hiie. ali vendar se more enotnost v pnlitikf manifestirati tudi z določitvijo sknnnih smernic. Cifi"iiozno se navaja, da se bodo predstavniki Male antante nečnii tudi balkanskimi zadevami. Glede raz meria do Relfnriie je v "lavnem dana pndln-a s et-sisteneo Male antante sa-Iie. ki je bila vendar ustanovljena v 3vrho <+ara.ncii za striktno izvritev BiTOvnib no"odb. Cnnkov ie n-nVnmi-tai po'|tiko čuvstev. kot nolltko razama, Tako se ie sofiiska vlada nredsta-vilji ef;ei:alno kot solidarno z bornimi strem'ien'i mekedonstvunrščih in s tem ohenem izraz'11 svo!e nasprotstvo do fcločb mirovnih nopodb O vs?o"U Po!Mre in G'Či!e v Malo an-Iflnto «e bpie na beogrn'sln" kei-f-vrenei le ne bo raznravllalo. Glede PoljsVe je Stvar gotovo že močno d^-»oreln- likvi-teoila JavririnskeTa konfikta ie n"0-^n preloogoj. prav tako kot tudi skle-ftev f-aneosko-čelrošlrvašfce zveze m zb'iževnn!e s sovjeti. Ce ne to pot. sc bo brezdvemno v b'ižn;i hodo*"r>«ti Pni-ska odločila za ožje zveze z Malo Iritinto. Sl"V>Se stoli mom"ntjiTin stvar * Gr-k.ier ie znrndi izcrima kralia Jnri- i-l H. nastenlln nreee'Snia n"n«tost "icd Atenam' in B,'1'»-e*tn PnVh ne "eieni notranji položaj Grčiie nikaJcoi Jasuila i^.flanika Rakiča so položaj ubla- nlaler finčič žila. I kralju. i.več»r se je sestal ministrski svet, na' Poslarik Rakič se najbrž v nedeljo katerem *<■ je vršila obširna debata gle-, vrne v Sofijo. Viharna otvoritev grškega parlamenta PRVA ZMAGA VENIZELISTOV. Atene, 3. januarja. I. Polkovnik Pla. ' prekiniti. Po zopetni otvoritvi so repu« stiras je otvoril včeraj ustavodajno blikanci pred'agali, naj sc proglase man< skupščino z dolgim govorom, v katerem | dati izvoljenih pos'incov kot začasno je branil rcvo'uci jo in naglašal veliki na. | voMavnl, da more konstituanta takoj predek notran;e organizacijo pod vo;a« pričeti z de'om. žimom. Takoj nato jc vlada na« Lihcra'ni vcnizelistl so glasovali proti znani!a svojo demisijo in izočila vso o!S> | temu prcd'ogu In so sc postavili na sta. last ustavodajni skupščini. Po odhodu lišče. da je treba počakati na povratek polkovnikov Plastirasa in Gonatasa ie Venizelosu na Grško, ki bo na;prcj prc< Proii delavski vladi na Anoleškem STREMLJENJA ZA KOALICIJO ALI VSAJ MEDSEBOJNO PODPO« RE KONSERVATIVCEV IN LIBERALCEV. Pariz, 3. januarja, h. V Londonu sc' servativno vlado, žc'i vendar zborujoči nadaljujejo prizadevanja, k naj prepre odbor, da sc interesi naroda oprejo na čijo, da sestavi delavska stranka pri zo> j vlado, ki hi jo mogli sestaviti liberalci petnem sestanku parlamentarno vlado. Toda Ba!dwin jc osebno malo naklonjen da bi se sporazumel z Asqu1thom za podporo lihera'nc vlade. Pričakovati io toroj ki juh vsem nasprotujočim si pri* zadevanjem vsaj mimogrede vlade Mac< polnem nasprotju z voljo naroda, ki so donalda, pri čemer pa ni misliti, da bi t*. Tako jc izvršujoči odbor konservativne zveze v Londonu včeraj ugotovil svoje stališče v tej smeri sledeče: I. Sestava delavske vlade hi bila v po» je v zadnjih volitvah pokazala v veliki večini. 2. Državna uprava bi bila v tem kri. tičiicm času zelo ogrožena, če hi bila v rokah stranke, ki zasleduje ekstremne eksperimente in nima potrebnih skušenj v vodstvu državnih poslov. 3. Ker je vsaka koalicija s to stranko izključena, izgleda, da je edino mogoča alternativa v tem. da ostane scd-.inja v!a; lada dolgo ostala. POLITIKA KONSERVATIVCEV. London, 3. januarja, j. Angleški kabli net se jc bavil danes v dvcurni seji b prcstoVm govorom in sVcnil, da ostane bistveno pri politiki zaščitne carine. V prcstolnem govoro c naznanja tudi o. snutek zakona, ki bo vseboval ugodno, stne carine med domovino in dominjoni. Vlada sc jc pridružila mnenju ministr. do na krmilu In jo podprejo liberakl, skega pi-cdscdnika. da naj se brez vsakih postala sej« jako burna. Venizc'isti in Študiral položaj in nato odloči', ali naj ali pa da sestavi vlado liberalna stranka, 1 paničnih pogajanj z lihcralci predstavi liberalci so zahtevali odgoditev zaseda« j konstituanta sama od'oči o ob'iki grške oprta na konservativce. j novemu kabinetu. S tem je uničena že. r,ia. čemur ni sn od'nfno ndciovnrinii . v^rlnvinr .11 n. nnrnrl nninn, Iim^cI-ah. . . _ , . ,.. _ , , 4. Čeprav so zadnje vo'itve pokazale. nja. čemur pi so od'očno odgovarjali . v'adavinc. ali pa narod potom ljudskega rcpuhMkancL Scia je bila tako vihirna, glasovanja. da jo je moral predsednik za pol ure -1 NOVA AMNESTIJA. Beograd, 3. januarja, r. Beograjske ♦Novosti, javljajo, da je kralj podpisal ukaz. s katerim se na rojstni dan kraljice Marije zniža kazen velikemu številu obsojencev. Kakor sc govori bo tudi po-miloščcnlh mnogo vojaških krivcev, m. dr. polkovnik Gojkovič in tovariši, ki so bili obsojeni radi solunske afere. POŽAR V OHRIDU. Beograd, 3. januarja, r. V Ohridu ie prošlo noč pogorela zgradba finančne uprave. Listine so srečno rešili. Diplomatske konference Beograd, 8 januarja, r. Po dannšn'1 konferenci s pn?Innikom Rakičem jc mi-nistsr Ninčič sprejel novepa berlinskega poclanlka Zuojinn Bahigdžiča, kateremu Ie dal instrukcPe za njerovo novo mesto. Poslanik Balngdžič se bo v Berlinu predvsem zjnimal za vprašmjc mših reparacij in v7pe?tavitve naSih dlnlomnfč-nih stikov z Rusiin. 1-nsbn'k Baln~džič odpotuje te dni v posebni misiji v Rim. Tudi piriški poshnik Spalajkov'č je danes dal;e časa konf-irir.il z miri trom zunanjih posbv Jr. Ninčičem o vp aša-nju reparacij 'er se v kratkem vrne v Pariz, ker podvzamo vse potrebne korake. da p:e.'me naSa država zajamčena rcparacijska odplačila iz Nemčije. ClČERIN O POLOŽMU SOV.1ETSKE RUSIJE. M'Skva, 3. januarja, p. Ruski sovjetski komisar za zunanje zadeve Člče- Ija konscvativccv in Citv organizacij, da da je konservativna stranka naijačja, in bi sc v zadn em trenotku ustanovila ko» da bi narod v splošnem imel raje kon> | alicija proti delavski vladi. ZAGREBŠKA IN L.IUBLJANSKA ŽELEZNIŠKA DIREKCIJA. Beograd, 3. januarja, r. Danes so semkaj dopotovall člani ravnateljstva zagrebške In nove ljubljanske železniške direkcije, ki bodo v ministrstvu prometa rešili vprašanje medsebojne razmejitve obeh direkcij in prenosa poslov. PREPOVEDAN KONGRES NEODVISNE DELAV. STRANKE. lnoiew*k* borze 8. Januarja: CPRIR: Beograd 6.43. New-Yorlt 570 25 London 24 75. Pariz 283«. Milan 24.55, Praga 10.075. Budimpeita 0.03nl5. Bukarešta 2.C5. Sofijo 4.05. Dunaj 0.(10807S. TRST: Boorrad 26 do 26.20, Dunaj 0.0325 do 0/ 330, Praga 67.60 do 68. Bukarešta 11.75 do 12.25. Pariz 114.50 do 115, London 100 do 100.25. New-Yotb 23.85 do 28.50. dinar 26 do 26.25. avstrij. Beograd, 3. Januarja, r. V Beogradu sl!e krone 0.0820 do 0.0330. dolar 23.30 bi se imel 13., 14. m 15. t m. vršiti velik kongres neodvisne delavske stranke, ki pa ga Je policija prepovedala, češ da se za tem Imenom skriva stara komunistična stranka. PRED FRANCOSKIM PRIZNANJEM RUSIJE. London, 3. januarja, s. »Financial News» javlja, da sa pogajanja, ki jih vodi Franklin Bouillon s sovjetsko vlado za priznanje s strani Francije, nepesred ne dopušča kakršnihkoli odločitev v vnanjepolitičnih razmerjih V par mesecih pa smemo tudi v tem pogledu pričakovati jasnosti, zlasti sedaj po povratkn Venizelosa. Naposled ne pozabimo Italije. Uspehi Male antante so — neuspehi rimske politike, to velia danes po eksperimentih španskoita'ijanske alranse. ki so povzročili veliko francosko nejevoljo, še prav posebno. Končno se bo na beograjskem sestanku obravnavalo tudi vprašan r3 čim boljše medsebojne gospodarske kooperacije. V tem oziru je še mnogo skih republikah, na najnovejše Mussoli-storiti. Gotovo ie. da bodo čim intim- , nileve Iziave o priznanju sovjetske vla-nejše gospolarske vezi naibolj učvrsti- de, kakor tudi na rusoflisko tendenco v co so našli danes nekaj preostankov, I le politično zvezo med državfmi in na- j Ameriki. Dogcvor s FrancPo ho mrgeč rodi. ki so poklica"! biti vo litelji voli- čim opusti svojo dosedanjo Rusiji so-keffa dela našega kontinenta. I vraino politiko. Ho 23.45. carinski Iran''i SO do 80.50, uradni kurz zlate lire 447.099. DUNAJ: Beograd 798 do 802. Berlia 15.70 do Hib". Budimpešta 3 65 do 875, Bukarešta 361 do 363. London 301 500 do 8*0.500. Milan 2990 lo 801.1, New-York 70.91:5 do 71185. Pariz 3432 do Prago 2005 do 2075. Sofija 493 do 497, Curih 12.825 do 13375: valute: dolar S 70.110 do 71.110. funti 299 700 do 301J5C0, lire 2955 do 2985. dinarii 797 do 803. PRAOA: Beograd. 38.51. Dunaj 4.755, no pred zaključkom. Rusija prizna, svo čin Je Izjavil novinarjem ob novem letu,'je dolgove Franciji, ta pa ii dovoli goto- Perlin 7.40. Rim 147.375. Budimpešta da je mednarodni položaj sovjetske iml- ! ve olajšave ta daljši rok za odplačilo 17.75. Pariz 169.75. london 146.80, New-ie vedno boljši. Opozarjal jc v svojem obresti in amortizacij. IYor,r 31.45, Curih 599.75. govoru zlasti na politične In gospodar-' " „„„„ I BERLIN: (V milijonih): Beocrrad 47.880 ske Interese angleških krogov v sovjet- OSTANKI ZRAKOPLOVA .DDCMU. »,,,„„ 184.838. Pr««a 124.188. Pariz DE» NAJDENL 216.458 Lnndoti 180M.750, New-York Pariz, 3. ianuarja. j. Pri rtiču San Mar. 4,189500. Curlli 746.180. NF,\V Y0PK- Peogrrd 112.50. London med drugim tudi aluminijasto posodo 408 50. Pariz 40. Berlin 0.000 (rO.C024, za približno 200 I btneina, očivltlno last Mi'-n 4"8rt. Curih 17 f»0. Prnmi 290. Du-jponcarečeucjja zrakopiava «Di.\mudcna».. nai O.I4125, Budimpešta 0.5225 Diference uradniških plač se nč izplačajo KAKO NAMERAVA VLADA IZIGRATI ZAKONITO OBVEZO GLEDE DIFERENC PLAČE ZA DOBO OD 31. OKT. 1923 DO I. APRILA. Znano je, da vlada -it uncljuje povi-Sanje davkov predvs >ni s povišanjem nradniških plač. Cevi li ie : ovlšanje teh plač zelo skromno, jc vlada volni*r velik dd javnih br°n>en povišala :a 100%. N, pr. za izpl.ič". j poviška piai prometnemu osobiu so povišani tarifi ta. 50 do 100%. l:. !>• plitfaN poštnim uslužbencem poviša.ce plafi, zvišuje poštne pristojbine za. 100%. Da bi močno povišala plače ofi'!', iom. povi-šuje posredne davke na zeiu'jišče-, iro-taiino, na takse itd. ir. noVao čude ni da se je v zadnjem času vse podra-Zii">, nekateri pred.o^ti za 50 do 11)0% in s tem je šc bolj povečana uradniška h da. Nove uridmške plsfe že cuile* zv: tajajo pod ..snovi, ni kateri -.-> M-Izračunane. Toda niti ta plača st dejansko ne izplačuje. Zakon predpisuje, da teče pravica do (lovih plač državnim nameščencem že od 1. oktobra 1933. Ta že pridobljena pravica se ne da anulirati. Zanesljive I vesti iz Beograda pa sedaj pravijo, da jo bo vlada Uigrala in da bo vprašanje Iz I plačila diferenc med starimi in novimi ] plačami za dobo od 1. oktobra 1923 dol I. aprila 1924 t. j. do uveljavljenja novega budžeta sploh odsoth.no in sicer ta več let. Po podatkih Iz krogov finančnega ministrstva priobčuje beograjska »Pravda« sledečo zanimivo in važno Informacijo: Kredit za Izplačilo predujma je samo del kiedita odobrenega po čl. 3. zakona o dvanajstinah za n mesecev v znesku 400 milijonov dinarjev. Ker je ministrski svet od cclega kredita odobril za predujme samo 100 mil. Din bo toliko tudi angažirano za Izplačila, ki se bodo vršila v prvem troincsečju 1924. Ko stopi v veljavo novi proračun 1. aprila ne bodo angažirani vsi krediti, odobreni i dvanajstinami za dobo od 1. julija 1923 do 31. marca 1924. — Torej propadejo. Hne 1. aprila, ko stopi v življenje novi proiačun, nastane budžetarna neinužnust za izplačilo plač za prošllli 6 mesecev! In *-iko odide izplačilo neprcjciih plač v »likvidacijski proračun«, ki gotovo nikdar nc bo pret-h.iii narodni i-kup.čmi, ker zanj ne bo kritja v dohodkih. Država ostane torej svojim nameščencem dl-fcrcnce na plače — dolžna. reSItev Je to, da gospodje Tz svoje ga žepa plačajo, kar so po krivici naložili Ljubljani. Pokrajinska uprava je rešila tudi re-kurz hišnih gospodarjev ,ir.-ti pov! šanju mezd mestnim dciavcem. Itukurz je bil odbit. Vabilo na zauonftki zbor ljubljanskih zaupnikov JDS > ki se vrši danes, v petek, dne 4. januarja 1924 ob 8. uri zvečer v dvorani Kazine. DNEVNI RED: 1.) Poročilo o notranjem političnem položaju. Poroča dr. Oregor Žerjav. 2.) Podrobno delo ljubljanskih politlč nlh društev. Reterlra ravnatelj Jug. 3.) Slučajnosti. Udeležba za vse gg. zaupnike dolžnost! Po zaupnikih vpeljani gostje vljud no vabljeni! Predsedstvo okrajnega odbora ljubljanskih političnih društev JDS. Nova razvrstitev v državnem svetu Na svoji seji od 31. decembra je drž. 9vet izvršil nov razpored in osebni se« stav svojih oddelkov, ki bo veljal za te« koče leto. Oddelki so sestavljeni takole: Prvi oddelek: predsednik drž, sveta Milutin Markovid, člani drž. sveta Mili« •sav Ralčcvid, Dim. Popovid, Dim. Karič, Ibrahim beg Dcfterdarevič. Delokrog de« I»: spori radi neposrednega davka, tro« Sarioski spori in spori o taksah, spori o devizah in valutah in predmeti o zako« uih monopola. Drug) oddelek: predsednik dr. Tugo« mir Alaupovič, člani gg. dr. Milajlo Poličcvič, dr. Franio Potočniak, Illia Giukanovic, dr. Štefan Sagadin, tajnika Albin Grbavčie in dr. Janže Novak. De« lokro£ dela: Razsodbe upravnega sodi« sča v Beogradu in Skop'ju, predmeti mi« uistrstva vojne in mornarice, ministr« jtva pravde, ministrstva pošte in brzo« java, ministrstva šum in rud in pritožbe na ukaze iz resorta teh ministrstev. Tretji oddelek: predsednik Zivan 2i« V« no vid, člani Velislav Vulovič, Zivojin Arand;e'ovič, dr. Rudoje Jovanovič, dr. Maksim Rošič. Delokrog dela: predmeti o carinskih prestopkih in o carinskih da« jatvah. Četrti oddelek: predsednik Joca Stan« tovic, čftini Mihailo Ccrovič, dr. Domin« ko Mazi, dr. Mušicki, dr. Ivan Skariia. Delokrofl dela: Razsodbe upravnega sodišča v Dubrovniku, predmeti predsed« aiotva ministrskega sveta, ministrstva sunanjih zadev, ministrstva za izjedna« Jenje zakonov, ministrstva agrarne re« forme, ministrstva ver, ministrstva trgo« vine in industrije, narodnega zdravja, poljoprivrede in vod, soc. politike, pro« svete in pritožbe na ukaze iz teh mini« b t s te v. Peti oddelek: predsednik Raka Filipo« vid, člani Pera Petrovič, M'h. Rsdivojc« vid, dr. Rudolf Sardelid in Lazar Janku« iovid. Delokrog dela: RazsodSe uprav« nega sodišča vSara;cvu, razsodbe po za' iconu o ureditvi okrožii In srezov, za« konu o okrožnih, sreskih in občinskih proračunih, zakonu o občinah, spori o kompetcnci (točka 3. n 4. čl. 103. usta« ve), razsodbe nadzornih oblasti po za« tonu o poroti, predmeti ministrstva no« tranjih zadev in pritožbe na ukaze iz rc< sorta tega ministrstva ter disciplinarni i>re„reški po zakoni o uradnikih. Sesti oddelek; predsednik Miloš Pau« novid, člani Alel sa Stanišic, dr. Nikola Giurgjevid, dr. Jovan Bogdanov in dr. Sava Vukanovic. Delokrog dela: Razsod« ho upravnega rodišCa v Celju in Za« grehu, predmeti ministrstva prometa in javnih del in pritožbe na ukaze iz re» sorta teh ministrstev. Kako se na Iiab1?8it* skim magistratu gospodari Rekurzl obč. svetnika J. Turka ugodno i rešeni. Klerikalno - komunist. - socijalistična večina na ljubljanskem magistratu je takoj po prevzetju vlade pričela z naravnost razsipnim gospodarstvom. Novi mogotci so so predvsem požurili, da ustvarijo na magistratu celo vrsto služb in službic za svoje najvernejše pristaše ter so v ta namen izvedli predvsem projekt poklicnega gasilstva. Ustanovili in seveda tudi takoj oddali so mesta branddirektorje.v, nadzornikov, asistentov, mojstrov, vaditeljev, šoferjev, uradnikov-profesijon. Itd., da je naenkrat nastala cela armada raznih gasilskih «dostojanstvenl':ov» (tako ime so jim sami dali), seveda na račun potrpežljivih Ljubljančanov. Z isto naglico in brez ozira na to, da v proračunu snloh ni bilo kritja, so Crno-rdeči gospodje tudi uvajali nove službe na magistratu. Edina svrha tega ukropa je bila želja, da spravijo nekaj svnvh ljudi v službe ter primerno razredčijo vrste magistratnih uradnikov in nameščencev, ki so po svoji ogromni večini naprednjaki. Naravno jc, da so morali ti partizanski atentati na žepe napredne Ljubljane izzvati odnor. Načelnik kluba demokratskih obCinskih svetnikov obč. svetnik Josip T u r k ie vložil nroti pretiravanju iz latkov za poklicno gasilstvo in proti nezakonitim .kle-pom o poninožitvi službenih mest r.a magistratu r e k u r z n a pokrajinsko upravo kot nadzorstveno oblast. Pekiirza obč. svetnika Turka sta sedaj ugodno rešena in do-tični sklepi klerikalno - komunistične večine torej ne veljajo. Modtem so seveda klerikalci vsa ta mesta odl-ili svojim prijateljem. Kako se bodo Izmotal! !z mučno situacije, in to je vsa Ljubljana no pravici radov-jdna. Najenostavnejša in tudi najbolj pravična Francosti komentar o frankoieSki zvezi Pariz, 1. januarja. Auguste Ganvaln objavlja v »,Io:irnal des Debats« o fianco3l;o-Scškl zvezi za. nimiv članek, v katerem piari: V krogih, ki so polni sumničon'a nasproti Franciji, jo projekt fran o ko češke pogodbe izzval vrsto netočnih in celo otročjih komentarjev. Tako poskušajo na primer vzbuditi p oti nam poljsko občutljivost, češ da se baje F.nncja postavlja proti Poljski s tem. d i sk'cps r.rere s Češko. In vendar je cili in korist vseh takšnih pogodb ba*, da hi se sporazum In prijateljstvo med Češko in Poljsko sklenilo tem tesneje in trdneje s posredovanjem obojestranske njuee prijateljice in zaveznice Francije! Ureditev izzivalne afere javorinske pred Škotom Društva narodov bo našo udeležbo pri tem poslu Ie šo olajšala. Kdorkoli pozna g. Benoša, sc bo samo na»mehlja! ob obdolžitvi, da bi ta državnik imel slabo iiameno nasproti Poljski. Sicer se pa kritike, ki se v tej stvari oglašajo proti njemu in nam. ne morejo spraviti v sklad z dniTimi, ki izv!rn;o Iz istega vira. Obdolžujejo nas namreč istočasno, da obkrožamo NomčPo r. vrMo zvez od Bolrije do Poljsko. Ce bi francosko-Čo-škoslovaška zveza imela svojo ost naperjeno proti Poljski, bi s tem vrsta bila pretrgana v svojem najobčutljivejšem členu. Po drugi govorici nam prip'sti'eio namen. da bi mi radi sklenili alianco s Sovjeti, In sicer s posredovanjem praškega kabineta. Zveza francosko-sovjet-ska! To pot se pa maramo zares smejati. O. Bencš nima najmanjšega namena, da bi gospoda Poincardja vpregel v nlijanoo s Sov joti. in sicer iz telit neja razloga, ker ne eksistira zveza češkoslo-vniko-sovjetska in ker takšne zveze nikdar ne bo. Češkoslovaška vzdržuje v Moskvi trgovinska misijo Ce v novem letu Ttfdi a in Anglija pri«nnta sovjetsko Rusijo po pravu in dansko, potem jo mogoče, da fco tn storil tudi praški kil- j binet. Toda odtod pa do zve?« je še dol-rfa pot. Koi.čno je gotovo tudi to, da so bo Češkoslovaška odkrito sporazumela z Jugoslavijo in Rumunijo, prodno spremeni svoje razmerje napram Moskvi. Predvsem bo pr' tej priliki njena briga, da olajša udeležbo svojim partnerjem, sozaveznikom iz Ma'e antnnte. Naravno bi bilo. da bi Češkoslovaška želela olajšati našo nMo"-o v slučaju, če hi se naša vlada odloč'la, da bi utrodno od-rovo- ! rila na sovjetska vabila. Ta določitev pa , ■J« Izkljntmo odvisna od panšlrega, kabineta. Ne izgleda pa, da se g. Poiaca.ro-ju žuri in da bi se s tem kočljivim vprašanjem hotel prehiteti, tem manj, ker sto jimo pred splošnimi volitvami. Niti francosko javno mnenje, niti kabinet sam nista pripravljena, da bi revidirala svojo stališče napram Sovjctoin. Po svoji navadi razširja nemški tisk svoje ocene in mnenja, ki so odlikujejo po zelo bujni fantaziji. Naši kolegi z onstran Rena se nikakor ne morejo uži-veti v način mišljenja drugih ljudi. Vedno nam podtikajo hudobne in nespametne ideje. Za sedaj je docel-i odveč vsako reagiranje na izbruhe njihove jeze. Mi moramo Nemce samo opozoriti, da niso na pravi poti, če danes nas obdol-žujojo. da jih hočemo obkrožiti, ko so oni včeraj nam grozili s popolno izolacijo za slu&ij, če ne pristanemo na njihove načrte. Italijansko novinstvo ni prav nič bolj-' še orientirano. Boli jih, ko vidijo, da zavzema Francija krepko pozicije v centralni Evropi. Draži jih tudi povratek g. Venizelosn v Grči;o. Fatalno bi bilo, če hI intrige, ki se pletejo po Madžnrskl, Bolgariji in drugod, prisilile ogrožene državo, da se zavarujejo proti eventual-nostim. Kakor čestokrat, so se tudi to pot IntriTe obrnile proti onim. ki so jih spletli. Koliko enostavnejše bi bilo, lojalno ostati pri svojih starih zaveznikih, namesto da se 'iščo opore pri svojih nekdanjih sovražnikih! Politične beležke r LJubljana v ex lexu. Od 1. Januarja je Ljubljana brez proračuna. Magistralna gospoda pa veselo pobira davke naprej iu gospodari po dragi volji. Pokrajinska uprava menda z dopade-njeni gleda na to početje, kajti prav nič se nc zgane. Na koncc dcccmbra Javlja-no proračunsko sejo obč. sveta so ko-runoklerlkulcl odložili z naznanilom, da se bo seja vršila prve dni januarja. Sedaj jo, kakor čujemo, zopet odiugajo in sicer na drugo polovico tekočega meseca in skoraj je verjetno, da jo bodo odložili še enkrat. Seveda je najlepše gospodariti brez kontrole obč. sveta! To namreč gospodje smejo, ker so kakor znano najodločncjšl čuvarji mestne avtonomije, kadar jo imajo sumi v rokah. + O, da, naprednjaki... Izvzemši par običajnih žurualskih šmoncarij izliva novo glasilo «Jadranske banke« preko vseli kolon lavo nad demokrate. Pro U klerikalcem nima besede. Kompromisi so pač huda reč, in prijetna remlniscen-ca, da se je g. dr. Vladimir Ravnlliar 1. 1908. senčil pod okriljem SLS. tudi še ni pozabljena. Zato vodi novi Jefte svojo četo le «na boj na divje Amonitc!« ter dobiva od prijateljev In pokroviteljev prvi blagoslov: 5000 Din podpore za orlovsko organizacijo.... + Interesantna »ugotovitev«. Glasilo drja Ravniiiarja »ugotavlja«, da »Jutro« ni moglo objaviti "komunikeju* (službenega poročila) o petkovi tako zanimivi seji načclstva bivše NNS. Kakor da bi bid mi to kdaj trdili! Jutro je pii-ncslo le točno Informacijo o najvažnejših dogodkih iz te seje. Mi nismo trdili, da ie bil stavljen predlog naj dr. Rt,vihar prestopi v radikale, temveč sino le povedali, da je po poročilu, ki je bilo na seji podano, prehod drja Ravnihar.a dogovorjena stvar. NctLpirskl dnevnik si ne upa dementirati, da temu ni tako. Ravnctako si nc upa deincutirati, da po dr. Ravniharjevcm poročilu plačuje stre ške Narodnega dnevnika Jadranska banka kot radikalski mcccn. Da je bila iu-zija z JDS cdklonjena seglasno naj Ravniliarjev list pripoveduje drugim ite pa nam, ki vemo, da so od 10 navzočih gospodov 3 glasovali preti odklonitvi fuzije. Naše trditve niso »prazna ugibanja«, temveč absolutno odgovarjajo dej- stvom, kar je v ostalem za vsakega mislečega človeka že razvidno U intere- samne »ugotovitve«. + Proti revolverskl žurnnlistiki se cmeri pilpogačarski neodvisnlk ob drugem dnevu svojega življenja. In ka-kor ie hud i ljut, nikakor ne preseneča s svojim uvodnikom, ker je doslej šc vsakokratna nova izdaja Izpod strehe »Jadranske banke« udarila v moralistične dlplc, da sc je nato lahko suma po-greznila v privilegirani revolverskl ton. Pamliet je obrnjen na naslov .Mladinske žurnallstike«, seveda. Njej priporoča neodvisnlk, naj le «psuje In obrekuje«, kajti on da bo »bistveno pospešil njeti pogin«. »Mladinska urnebesna nesramnost«, «prostaška pisava »Jutra«, »mladinske orgije«, to so na priliko ocvirki, ali kakor pilpogačarski ueodvisnik pravi: »plkantiiostl«, novega recepta prod revolverskl žurnalistiki. Nam je le prav po volji, da se «netopirskl dnevnik« že po drugem dnevu svojega obstanka tako uspešno preizkuša v samomoru. Na njegove inoralične hlnavščine smo položili krpo na drugem mestu. + Iz davne prcšlostl. v številki »Sa-mouprave«, ki je izšla pred več kot 43. leti, 8. januarja 1881. je izšel proglas takratnih radikalnih kandidatov v srbsko narodno skupštino, med katerimi se nahaja na prvem mestu g. Nikola Pašič. Proglas je zelo liberalen, tak, kakor bi ga danes niutatis mutundis Izdali lahko demokrati In človek se kar čudi, ko vi. dl, kako so se spremenili ljudje, ki pravijo, da sc dtžijo radikalnih tradicij! V (inaninem oziru so takrat radlkalcl zahtevali uvedbo neposrednih progresivnih davkov po premoženju in dohodkih državljanov. Tako danes govorijo demokrati, radlkalci pa o tem niti slišati nočejo, temveč se držijo sistema indirekt-nlh davkov, ki so skrajno ncsocljalnl Ir krivični. Tako se spreminjajo ljudje. S. januarja 1924 ob 20. url vsi v Narodni dom 7U0 družabni ples v prid zgradbi Sokolskega doma na Taboru Obleka poljubna Posebaa vuuila se u« razpošiljajo Po svetu — Odlikovanje delavcev ln delavk v Italiji. Italijanski ministrski 6vet je do-ločil odlikovanja za delavce in delavke, ki se odlikujejo po vestnosti, zvestobi iu neoporečnem obnašanju. Odlikovanja bo do sprejemali industrijski delavci po 25 letih službe, poljedelski delavci pa po 35 službenih letih. — Angleški Industrijalci v MoskvL V Moskvo jo dospela dcputacija angleških industiijcev v sviho pogajanj s eovjet-ako vlado glede dobave raznih železnih proizvodov, lokomotiv in strojev v vrednosti več milijonov funtov. Po/ajanja so smatrajo kot nekaka uvertura k priznanju sovjetske vlade po Angliji. — Senzacija pri praškem novoletne« sprejemu. Silno senzacijo v češkoslovaških političnih krogih in v vsej javnost,' jo vzbudilo dej-tvo, da predsedifk Mi sarvl; po dosedanjem običaju o prilii:1 novoletnega sprejema ni sprejel predsod nikov obeh zbornic, ampak samo obi podpredsednika. Predsednik poslanski bornlce Tomašek je bil namesto to? sprejet naslednjega dnu v posebni avdi jcnci. Piedscdnika senata Kaila P.ašk; pa predsednik Masaivk zaradi znane afi re s špiritom demonstrativno ni hote sprejeti in sc sipatra Prašek zaradi tog kot politični mrMČ. Kulturni pregled Jakopičev paviljov v letu | 1924 Skromna stavba v Latlermannovem drevoredu, ki jo je 6 tolikim trudom in Srtvami postavil RL.ard Jakopič l. 1008. kot razstavni prostor za upodabljajočo umetnost, je vendar pričela postajati uva-ievan faktor v slovenskem javnem življenju. Njene prireditve sicer še niso mogle v prebivalcih slovenske prestolice popolnoma premagati prirojene malomeščanske brezbrižnosti, a danes Imajo že vsaj med ljudmi, ki vedo, da spada tudi po-snavanje upodabljajoče umetnosti med splošno izobrazbo, svojo stalno publiko. Največja zasluga za ta uspeh gre žrtvam in delu Rilinrda Jakopiča, ki Je pri vsej dobri volji skoro izkrvavel. Letos je priredil dve razstavi v paviljonu: Kolekcijo Dolinarjevih plastik in Bucikovih slik ler pregledno razstavo Matije Jame. Zlasti druga je imela velik pomen, ker je po dolgem premoru pokazMa novejše delo nekdanjega člana Jakopičeve garde, to najbolj življenske skupine v zgodovini našega slikarstva. Tujina — nekoliko tudi leta — mu Je vzela dober del mladostne fantazije poeta in jo nadomestila n premišljenim ustvarjanjem In tehnično formulo. Uspeh i* razstave je bi! morda v gmotnem oziru bo!"', kol pa v moralnem. Sledila ji Je v juniju razstava celotnega dela kiparja Ivana Mešlrnvlča, ki jo je priredil« z velikimi stroSkl »Narodna galerija*. Umeliir';! r."!rljuček je prl- w*m\ i tiimii rtrfilMr Ir"" r- stavljenih del je ustvarila nesporno merilo tudi za naše kiparstvo, do danes daleč zaostajajoče za slikarslvom. Priznanje in umetniška vzgoja publike so Je Jnsno pokazala pri obilnem obisku (skoraj 3000 posetnikov), fe bolj pa pri prodaji: pel izbranili del iz Mešt-ovlčeve razstave je ostalo v slovenski privatni lr.sll. Ker jo časopisje le deloma vršilo svojo dolžnost napram temu kulturnemu dogodku eml-nentne važnosti, Je »Narodna galerija* priredila na razstavi vrsto umetniških vodstev, ki so bila prav dobro obiskana in so v mnogih ozirih zadostila interesu publike. ! Jakopičev paviljon Je med tem prešel v lasi mestne občine ljubljanske. Pri tej izpremembl se je neljubo opazilo, da se v komunalnih zsslopniklh še ni docela prebudil čut odgovornosti napram kulturnim napravam, ki so tisočem potreba ln poslnjijo potreba novim tisočem. Občina, ki itak ni obremenjena z vzdrževanjem gledališča ali drute s stalnimi Izdatki zvezane kulturne institucije, bi morala s tem večjo požrtvovalnostjo skrbeti za skromni tempeljček umetnosti pod j Turnom ter mu dati dostojno lice in urediti njegovo okolico, kar bi ne stalo mno-| ozir na potrebna popravila je Itak ' znižal kupno vsoto. Upravitelj paviljona je poslala »Nirodn« galeriji*, ki dobiva man Si znesek kot letno subvencijo od mestne občine, država Je pa dosedanjo ' podporo, ki le tekla že za časa prejšnje ; države, ukinila. rNaiodna galerija* si je za nrlrelanja razstav napravila projram, čegnr ures-' ničenja pa ni odvisno zgolj od dobre volje njenih odbornikov, ampak v prvi vrsti od gmotnega stanja in od razume-1 vanja pri publiki. Kot prireditelj raz-' stav ne smo biti cGalerija* enostranska, pač pa mora pokazati občinstvu kvalitetno dobra dela vseh smeri In 6e pri tem ne sme omejiti na državne meje. Ce I o-j fe rrzstavni pavil oa doseči svoj pomen, mora postati ne glede na njegovo neznal- nost središče umetniškega življenja. 7,nd-i nja rr.zstr.va v letošnjem letu, posvečena mlnjšlm slovenskim in hrvatskim umet- j ! nikom sicer Se ni naletela na prevdarno J presojo, razbislrlla Je pa mnogo predsodkov in je marsikoga naučila pravil-: i nega gledanja. Premostila je končno ono . mučne fraze o medsebojnem spoznavanju s priprostim dejanjem ter podala v kvalitativnem ozlru nedvomen uspeh. 1 Slp'11'e ji bedo razstave rnznlh slovanskih umclni'-ov in skupin, ter če bodo pofroji ugodni, tudi ogledi dririh evropskih umetniških Ivorb. S tem programom, I si bo »Narodna Gnlerija* zacotovila sodelovanje pub'ike, n ene prireditve po-stanelo inteprelen del nnšegn kulturne-i pa življenji, ki dosednj v vseh panogah tako kruto pogreša mednarodno noto in is nje Izvirajoče izbrušeno merilo. B. Drama v LJubljani. Ga!sworthy: Golo'ček. Moderni, s perečimi socialnimi p-obleml bavcčl se nmr'eškl avtor je nndnl z »Boibo« močno dramo, z «Go-lobčkom« pa le duhovito zabaven felj-ton v dramatskl oblici. »Golohček« Je poln živih. i*, vsnkdanske istine zajetih in erav krepko očrtanih značajev, a tu- di več izkonstrnlranih smešnih tipov, nosilcev različnih naziranj, ki dajejo igri značaj idejne drame, a ji hkratu jemljejo silo resnične drame. Tako je dojem dela po i'nj!gi vočji In boljši nc?o z odra. Vendar je snov sama zase aktualna, poieča. zanimiva ter spregovorimo o »Golobčku« kaj voč poacoej. Tu naj rabeležimo le, da jo bila p.edstava prav dobro pripravljena ln vobče prav p.idno igrana. Piedvsemi se je odlikoval gosp. P u t j a t s v vlogi francoskega skitalca-filo7ofa, barabskega nališpanea in ženskarja; njegovo nastopanje, kretanje, govorjenje in njegova maska so bili podajani z najučinkovitejšo realistiko. Ko-Sijnžn-nlkoholika je zaigral g. Kralj prav efekino. le včasih, zlasti spočetka mane razumljivo. Zabaven pleraonitnik in slikar ja bil- g. L i p a h, povsem do hrt evetličarka ga» Vera Danilova. Med ostalimi naj pohvalno omenimo še to. VVirtrovo, gg. Drenovca, Oregoiin.i, Počka, Cesarja in Jermana. Ker se je vršila predstava na izven abon.. jo b'lo gledališče slabo zasedeno in malone vse lože prazne. Iz ljubljanske opere. Abonente reda C opozarjamo, da za danes n:'p:we!ana predstava vslel obolelosti ravnili članov odpade. Aboncnii C dobijo oporno p ed-stavo vsled tega drugi teden. Mesto oporno predstava vrši se gonoralna vaja za novitoto, ki pridejo na repertoar prihodnji teden. Umetniška razstava kluba «Vcsna» v Celju, ki se jc otvorila dne 30. decembra v dvorani Mestno hranilnice, nudi več prav lepih umotvorov naših domačih umetnikov. Pozornost vzbujajo po- krajinske slike ge. Sodnik-Znpančeve. portreta med slikami Bucika, dela Frar ca Pndrekarja, ki je razstavil tudi zel dobro pogorleno sliko pisatelja Iv, Car karja ter portreti prof. Gašp. Poien'i Nuj se omenijo od starejših umotniko še iepe pokra j nske slike in poi tieti pro Saše Šantla. Obisk je bil doslej le srci nji. Coljanom je dana piilika še do januarja, da si oglodajo razstavo, ki v hteva že po umetniški višini, pa tu vsled velikih gmotnih žrtev večje zar manje. Naj so ne pokažo, da Celjani r majo dovolj smisla za to panogo lej umetnosti. Ljubljanska opera. Petek, 4.: Zaprto. Sobota, S. ob 15.: »Mignon«. Dtjnš predstava Nedelja, 6.: »Predana nevesta«. LJu ska predstava«. Pondeljclv, 7.: Zaprto. Liuhlinnsha drama. Petek, 4.: .Mogočni prstan«. D Sobota, 5.: «Nju». F. Nedelja, 6. ob 15.: »Pctcrčkove posli nje sanje«. Mladinska predstava. 20.: iGolobčck«. Izv. Pondeljek, 7.: »Osma žena«. C. Mariborsko gledališče. Sobota, 5.: »Onstran življenja«. Pre Icra. Izv. Nedelja, 6. ob 20.: »Lumpacij-vagabui Izv. Šentjakobski oder v Ljubljani Sobota, 5.: «Malc reke«. Nedelja, 6.; »Male roke«. -r j / i . . . »JUTRO*. Stev. 4. dno 4. januarja 1921. Naši kraji in ljudje Vreme Oznaghe značljo po redu od lev« ni des-ao: kraj in uro opazovanja, zračni tlak, temperaturo, veter, oblačnost, padavine v mm. Kratice za označbo vetra: g. = severni, j. = južni, z. c zapudni, v. = vzhodni, bv. = brez vetra, sv. = severovzhodni itd. Kratice za označbo oblačnosti: o. ss oblačno, d«i. deloma oblačuo m. — megla, j. = jasno itd. 3. januarja) Ljubljana oh 7.: 704.5, 5.7, jv, obL, — Ljubljana oh 14.: 764.4, -2.0, jz, obl., -Ljubljana ob 21.: 7G8.0, 2.2. jz, obl. -Zagreb ob 7.: 702.9, -7.0, bv, megla, — Beograd ob 7.: 703.0, -8.0, bv, megla, — Dunaj ob 7.: 761.U, -3.0, zap, obl, O.fi Praga ob 7.: 7fi0.0, -8.0. zap., obl, 1.0 Inomosi ob 7.: 764.6, -9.0, hv, mogla, 1.0 Barometer pada, temperatura višja. — Solnce vzhaja ob 7.45, zaliaja ob 16.2-1. Dunajsko vremensko poročilo: Mraz je r vsej Srednji Evropi oduehaL Vetrovi so bili zapadni; tomperatura se je dvignila do -10 stop. C. Napoved za petek: Oblačno, morda padavine. Temporatura okoli ničle. Verjetno je, da bo nastopilo Sez dan kratko ju»no vreme. Dr. Fran Mandič f V Trstu ie umrl v sredo eden najstarejših borcev za pravice tržaškega Slo-vanstva, znani zdravnik dr. Fran Man-dld Pokojnik je bil vreden vrstnik v stari gardi Iz klasične dobe Laglnje, šplnčlča, Matka Mandiča, Trlnajstičev, Stangerja In številnih drugih neustraše-alh borcev za kulturni, gospodarski in politični procvlt in napredek slovenskega In hrvatskega žlvlja v Prlmorju. Silno se te veselil vsakega najmanjšega našega uspeha. Politično se sicer ni udei-stvoval, zato pa je bilo tem uspešnejše njegovo karitativno delovanje. Veliko popularnost ie vžlval posebno med slovenskimi tržaškimi delavskimi sloji ku bivši dolgoletni društveni zdravnik. .Delavskega podpornega društva«, ki je bilo svoječasno žarišče širokega slovenskega življa v Trstu. Znani hrvatsko-slovunski primorski tribun. Matko Man- tisoč dinarjev. 2e po tej vsoti lahko sklepamo na pomembnost razbojniških ^lav. Sava Razpopovlč nI bil le najglasovi-tejšl razbojnik, niarvcč hkrati politični predstavnik one skupine Črnogorcev, ki ne marajo ujedlnjenja s Srbijo In ostalimi jugoslovanskimi deželami, marveč dela še vedno za »osamosvojitev. Črne gore, sestavlja »črnogorske vlade, v Italiji in jih vzdržuje z italijanskim denarjem. Razpopovlčevo razbojnikovanje ie bilo tedaj obcnein politično delo zoper državo, za separatizem, za vnanje sovražnike. Razpopovič je bil na delu že vsa u leta po osvobojenju. Cesto je odšel preko morja v Italijo in sc vračal z novim! denarnimi sredstvi in novimi instruket-jaml ter pričel znova z razbojništvi. L. 1920. v septembiu je s svojo četo, v kateri se jc nahajal tudi zloglasni Mujo Bašovič, napadel blizu Ncvesinja vojaški avtomobil, v katerem je bil sam komandant tretje armije, general Torzič, in je vse visoke petulke temeljito ople-nll. V septembru l. 1922 je ustavil železniški vlak na progi Bar-Virpazar, ter vse potnike enako temeljito oplcnll, vojake in orožnike, ki so se poskusili braniti. pa postrelil. Nedavno je usmrtil dva inženjera, ki sta bila zaposlena pri gradnji ccste Nikšič-Trebinje. Koliko pa ie še povrh tega oplenila družba Razpupo-vlčeva poštnih in drugih avtomobilov In posameznih potnikov, zlasti trgovcev! Odmctnikl so bili strah in trepet vsem, ki so imeli opravka v Črni geri; napram domačinom pa je uporabljal spretno taktiko, da jih je puščal v miru, ako se niso preveč angažirali zoper odmet-ništvo oziroma zoper bivšo Nikitovo stranko. Vest o koncu zloglasne čete se je po-bliskoma razširila po Črni gori. Nacionalistični krogi so jo sprejeli z velikim veseljem, ker se smatra, da je s tem zadel odmetnlško akcijo smrtni udarec tn da po smrti glavnega razbojniškega voditelja ne bo več dolgo, ko se popolnoma likvidira razbojnikovanje v korist bivše črnogorske dinastije. Mesfo poTemlke z g. dr. Ravniharjeni PRVO DARILO V ZIBELKO NARODNEGA DNEVNIKA, JADRANSKA BANKA PODRUŽNICA LJUBLJANA tzuroN a. Ms. »i. «a m ms MIHOV*!) r 'Uuiljana. itu 3.11. W2._ atooaao cavtat CZUIE aubrovnik SczONOVI jelša ■kstkict KORCUUI Kovoe KRANJ uubuaha aaribor MtVMJZ savučvo SPLIT SJbENIK »ti racd ,,imnH, ki se odstopijo Rum uniji, so ze evakuira- zijskim lJijaštvom. V razredu strog uči. ni vsi uradi. V posameznih krajih je telj in izvrstcn vzgojitelj mladine, jc bil ostala samo žandarmenja, ki bo dolične v zase!,ncm občevanju zlata duša, vedno kraje izročila Rumunom. Najprej bo lz- pnp^vijen, pomagati z nasveti In do ročena občina Mali Komloš, dne 5. janu- janji 5:OVenskemu študentu. V zadušlji« arja pa mesto Zomboljn. Vsi brzojavni vcra OZTaiju vo nih razmcr 1914.-1918. m telefonski aparati po poštah so že de- Je znal na poseben način ohraniti in u- montiram in odnešeni. Mod ljudstvom trditi v srcjh niž,cšolske mladine v Ct> vlada velika razburjenost. | Iju narojno zavest. V času. ko jc viš;e • Selfa advcntistoT prepovedana. Mi- oblastvo teden za tednom pošiljalo cec nister za vere je prepovedal propagando zaloge «Jungosterrcicha» in drugih agi« adventistov verske sekte, ki ima v Beo- tacijskih letakov za zastrupljali e nedo« gradu in Novem Sadu par tisoč pristašev, rasle cn'adinc, takrat je pokojnik v raz« Sekta je prepovedana v naši državi, ker ni icdu še posclino zaokrožil svoje preda« priznana v Jugoslaviji. | vanje v nacionalni jugoslovanski smeri • Vlailra pedpora Orlnm. Minister — prav previdno seveda, toda uspešno; prosvete je nakazal Orlovski zvezi v Ljub- umazane avstrijske tiskovine pa je spra« Ijani pel tisoč dinarjev državne podpore, vi! na primerne še mesto v o^cni, nc da Izgleda, da je to plačilo takse klerikal-, bi jih bil razdelil dijakom. — V svojem Jubilej sklada elja J. Suka Danes slavi svojo 50-letuico znameniti češki komponist Josef Suk. Slovenski javnosti njegovo ime tu popolnoma ne-fflauo, dasi se velika jubilantova dela pri nas še niso izvajala. V lanski glas-beni sezoni sn o Culi njogovo poetično Euito iz skladbe k Zeyetjevi pravljici ■liadus in Mahulena« na sinfoničtiem feoncertu Zveze godbenikov pod taktirko Hrigenta Rukavine. Orkestralno društvo Glasbene Matice pod vodstvom prof. Jo-taja je izvajalo »Godalno Serenado. (E-tiur) in »Meditacijo na staročeški koral sv. Vdelava. Zikov kvartet je sezranil Ljubljano s Sukovim intoresantnim drn-Siai godalnim kvartetom. Češki pevski abori (Smetana, Hlahol). ki so peli pri tas, so izvajali nekatere Sukove zbn-e, so znani po svojih tehničnih težkočuh. Ze ta kratko našteta dela nam dado precej jasen profil jubilanta. P« drugi flra.nl je znan Suk kot seknndist slavne-čeSkega kvarteta. V tom kvartetu je sedel poleg Karla Hoffmana. Oskarja Mbala in prof. Vihana. Kvartet si je kmalu pridobil znano ime. Danes ni več-Bga mesta v Evropi, k,jor bi Uil čefki kvartet neznan. Prvotna sestava k>ar-tfcta se ie seveda izpremenila. Nedlula i« Izvabila taktiiktu Vihana jo vzela !mrt. Nn njegovo mesto ie prišel čellst Zelenkn, dočim je Nedbala zamenjal Ho-roltl. V tei sestavi žanje kvaitot la da- nes svojo slavo. Duša pa mu jo še vedno mali in skromni Suk, ki se nikakor ne more ločiti od svoje smodke. Suk in Dvofak sta si bila zelo dnbta prijatelja. Njene vezi so se še bolj poglobile, ko je Suk poročil Dvofakovo hčer Otilijo. katera pa mu je po krat-kom in siečnem zakonu umila. Njenemu in njenega očeta spominu je posvetil veliko sinfonijo «.Azrae1». V malem int'm nem klavirskem zvezku «0 mamici, pa je ovekovečil svojo diaio žono kot ma ter edinega sinčka. Globol-o občutena glasba veje tukaj iz ples »Kako je ma-mioa pela bolnemu sinčku., »Ko je bila mamica Se tnlada., «0 materinem srcu. Itd. Suk je polog Novaka vodja češko moderne glasbe. Značilno je, da ga je neki dunajski kritik pri ocenjevanju njegovega drugega godalnega kvarteta imenoval »češkega SchBnbergerja., od katerega pa loči Stika topla srčna invenc-ija, dočim je Sch«nberger mrzel ekspo imen-talon glasl enik. V svojih prvih delih se priznava Suk Dvofakovi šoli. Od Dvofa-ka je Suk dobil in obdižnl Ptnisel za formo. celoto in jasno ter zaok'o"ono koncepcijo. V svojih poznejših delih je ra-ste! nepreatJino.' Ustvaril ie svoj lastni slog. originalno melodiko in bogato polifonijo. Ude>tvoval se je v mnogih oblikah Od njegovih klavirskih ciklov so najbolj znani «.Iaro» (Spomlad) »Silita.. že omenjeni ciklus »O mamici.. Od njerovih zadnjih del sta omembe vredna interesantna zvezka »Životom a snem. (Skozi življenje in sen). V komorni glasbi, katere 6log mu je posebno p.ijal, je Suk ustvaril trio. klavirski kvintet in omenjena dva kvarteta. Od zborov r,o najbolj znane Sukovo »Ruske kolomijko. m zbori na besedilo narodnih pesmi »Zapeljani ovčar., »Narezali so brezo«. ■•ICantorovic Stas. in drugi. Tudi na polju melodrainata je ustvari! Puk dela vo-like paetičnosti. Cndno je, da so ni poskusil v operi. Znto pa. so toliko lepša njegova sinfonična dela, mladostna sin-Tonija. E-dur, sinfonične posnitve -»Praga. »Azrael., »PohAdka leta. in zadnje veličastno delo »Dozorevanje. V inozemstvu je Suk znan po svojem »Fantastičnem sc.herzu., ki ga je mnogokrat izvajal nepozabni Nikisch ter po »Fantaziji, za solo-vijolino z orkestrom, ki se izvaja zelo pogostoma. Danes je S ik. ki z ozirom na svoja večna potovanja skoraj nikdar ni imel učencev, znsedel učiteljsko stolico na mojstrski Soli za kompozicijo praškega konservatorija. Tam poučtre pole? Novaka in Flrstctja za Smotano, Dvofa-kom in Fihichoin. Josef Snk ?o je rodi! leta 1871. v mali češki vasi Ktečovice. kamor prida rad vselej po 8vo'ib turnejah na odmor. Prvi pouk v glasbi je dobil od svojega očeta, ki je hil vaški učitelj. Pozneje, je' študiral vijolino na praškem ko"serva-toriju pod znamenitim violinskim peda v0"'0m Bcnnevit-om. kompozicije pa se je učil pri Antonu Dvof-kn. Anton Balatka. doktorja filozofije gospa Alma Sodnik« va, I čerka znanega narodnjaka, trgovca g. Urbana Zuparea in soproga g. profesorja Sodnika v Ljubljani. * Osobna vest. Bivši ravnatelj zagrebške direkcije državnti železnic inž. Leo-nida Franic je imenovan za gradbenega buje podjetje sredstev za izvršitev svojega investicijskega programa. Zadnja beseda bo padla v občinskem svetu. * Vil ar ob Jadranu. Ob Jadrana sn divali v zadnjih duoii močni viharji. V Splitu je vihar podiral dimnike, trgal opeko s streli ter razbil in poškodoval mnogo oken. V splitskem prlstdntšču so se vsled viharja potrgale verige in vrvi, s katerimi so privezane ladje in le z velikim naporom so mornarji preprečili večje nezgode. Pri Trogirju so valovi od- v starosti trgali neki paruik ter gn zanesli na od prto morje. * Svetilniki ta orientacijo ladij. V spo-r-niniu s parobrodarskimi društvi jo gradbeno ministrstvo sklenilo, da zgradi ob Jadranskem inor u več svetilnikov z« orientacijo ladij. Glavni svetilniki b? In zgrajeni na otoku Peljcš-u, ua Krku ia pred zMivorn Boke "otorske. * Kaj vse kradejo v Mariboru. Razco zimskih sukenj n vežnih kljuk so v Ma' svetnika pri mestni otčini Split ter mu riboru postale zelo moderne še tatvint- je obenem poverjeno vodstvo občinskega kojih storilcev ni mogoče izslediti. Mecl r^-adbenega urada. 1 drugim so neznani dolgoprstneži odnesli " Osebna vest. Sodniški izpit, pri višjem P'cd kratkim na Aleksandrovi cesti lepo dež. sodišču v Ljubljani sta napravila novo napisno tahlo advokata dr. Toma« dr. Rud. Adamič in Altonz Cepuder iz *'ča in isto noč večjo napisno tablo tr> Celja. govca Viiima Liningerja. * Ostavko ca učiteljsko službo je dala * nasloT mestne elcktTarne v Celja, soproga ljubljanskega "župana Porlča go- Na Silvestrov večer je zavladala po ne-spa Cirila Peričeva. Gospa I-eričeva je katerili dolih mesta naenkrat popolna teza'tevala imesečni dopust, ki pa ga je "ia. Priz-det je bil med dru im tudi višja šolska uprava bila voljna dati le Narodni dom. Organi elektrarne so, ka-proti zdravniškemu spričevalu. Vsled te- ,(0r so Je zvedelo, napako kmalu popr.v ga je ga. Teričeva, ki je porlučevala na vil'. 'o glede Narodnega doma je obvelja-osnovui šoli na 1'ruiah, izstopila iz la izjema, češ, da se bo nedostatek od-službe. i stranil šele drugi dan, ker tega zvečer ni * Mariborski klerikalci zopet proti Or> mogoče storili. Vsekakor bo umestno, da juni. Sinočnii »Slovenski gospodar, dol« županstvo zadevo najstrožje preišče ter a poškodovanja Gotzove dvorane Or. «'avf krivce no odgovor. Ze opetovano juno, medtem ko sc jc »Straža, vzdržala Je z~odilo. da je električna razsvetljavo vsake tozadevne opazke in jc bila sama baš pri polovih prired'tvah odrekla, kar ogorčena nad Mlinncrgesangsvcrcinom I ne more biti a-mo slučn na nezgoda. Sa- * Odlik.vanje hrabro a .r žnika. Ob m0Jrn ,bUi P"''r,nl kone„c! , p-iliki velikega spopada med orožniško , Povodenj na Barju. - Prejeli smo: patruljo in razbojniško četo Save Ras- Ljubljanski mestni magistrat jc povo-popoviča pri NikSiču v Črni gori se je '1orn TVC PodP°rnc nk,c ic 7« ^rjonr;, zlasti odlikoval orožiiški kaplar Zivko ^ bl1' P° z",tlni' ve!.'.k' povodnji o. Nikčevič, ki je bil za svoj junaški nastop s\od"™"L ",hr,al SV(!,,h odlikovan z redom Karadjord eve zvezdo sek 18-205.25 dinar,cv m nekaj drugih z meči. Pri spopadu je bilo - kakor dan' v nntlIr,• ki,tcrc |c razdel" Proccn' smo poročali — ubitih enajst razbojnikov. lua'no po uradno ugotovlieni škfidi itu po p'emožen sklh razmerah posamezni« Novolctm pozdrav naših volkov kov podroHcn izkaz „ rflbr;inih prosto, Srečno in veselo novo leto želimo vsem vo'mih darovih v naturi in denarju ie naprednim Slovencem in Slovenkam, po- nahi( na občinki de,kj. v imenu barja, sebno pa naročnikom «Jutra» slovenski „ov ij!reVa lmif,istrat vscm darov.'.-cm tanlje 48. pp. v 1 levi ju iz straže nn bo- n, ito-'e ■ i znWo žični večer 24. decembra 1923.: Josip . Ve„ z njimi kor „, donia£egai a ,8 Go-ičan iz Vojn ':a pri Galju, Ivan Kac tcdaji oUo imamo dobrQ nadomestilo. Iz Tomnške vasi pri Sloven.lCTadcu. Franc |,(lVor le to naša »Mirim-čokolada. 1959 Kopina iz Velike vasi pri Krškem, Leo- . rožar „ Ko(o pri Rihnici. Dne 20. pold Gospodarič iz ŠL Ruperlji na Do- dccunlbra ic nafita| v |opi Antona Mihe lenjskem, Franc Hočevar iz Ponikve pri !lia V5icd neprevidnosti nekega dečka. Krškem, Franc Mnstnak iz Dramelj pri ogcnj_ ki je hip^n,,, prcic| fudi nfl pa'cg St. Jurju ob Juž. žel, Josip Jezcrnik iz fltnjcče gospodarsko poslopje. Kljub ve. Možice na Koroškem, Peter Jelen iz Tr- iikcm0 naporu okoliških gasilnih društe« bovoli. Anton Jakob s Po' orja, Vinko jo Kosp(uiarsko poslopje pogorc'o do tal Ljublč iz Stično na Dolenjskem. I Skoda ic velika in ic p'ccci oškodovan * Ljudski gllanjo r celjski župniji t tudi posestnikov brat. ki jc imel tam leta 1023. Rojenih je bilo skupaj 4'.'7 spravPcno oboili. — Velik požar bi hit otrok, in sicer 229 dečkov In 189 deklic, nastal kma'u tudi v tovarni stolov Fran Poročilo se je 191 parov. Umrlo je 143 Fa:d''!c iz Sod-ažlce. V jutru, na novega ' liudi. od teh 202 moških In 181 žensk. 1 leta dan, jc namteč še pravočasno zuoa* [ ¥ soboto vsi v Narodni dom za sokolski Tabor! * ^il kurjač, ki stanuje v tovarni, da 60 vali izpod strehe njegovega stanovanja dim. Dal je takoj signal iz parnega ko-tla in vrlo sodraško prostovoljno gasil« no društvo, ki je takoj prihitelo na kraj nesreče, je pretečo nevarnost zadušilo v kali in tako preprečilo, da nI bilo> večje škode. * Volkovi v Primorju. Na grobniškem polju v hrvatskem Primorju, so se vslcd ostre zime. ki vlada v Liki, pojavili vol» kovi v večjem številu. Pastirji odganjajo volkove, ki menda ie niso zelo izstra« dani, s krikom in palicami. * K vlomu v Kmetijsko družbo. Drž. pravdništvo v Ljubljani je po zaslišanju radi ponesrečenega vloma pri Kmetijski drižhi dne 31. deeenbra areti mega i:i sokrivde osumljenega ljubljanskega me-haniks Adolfa Pračka izpustilo iz sod< nega preiskovalnega zapora, ker se mu ni mogla dokazati soudc'cž'>a. * 2ena s sekiro ubila moža. V okolici O-jcka, v Baranii je živela 52 letna Ju« liška Bako v divjem zakonu z 32 letnim Sanošem Torom. Med obema je v zad« nfeem času vladalo napeto razmerje. Ja* noS se je nekega dne napil ln grozil »ženi«, ds jo ubije, če mu ne prepiše svojega posestva. Ker jo je hotel v resnici napasti, je zagrabila za sekiro in ga udarila tako nesrečno po glavi, da je obležal n» mestu mrtev. Juliška jc takoj Sla v 0.sj",ek, ter se javila ohlasti. •PrCsllna deložacija. Pišejo nam: Vče sedmo uro zvečor, tako da se zunanji udeležniki lahko vrnejo z večernimi vlaki. X Mestna Orjuna v Lescah priredi 6. januarja veliko veselico s srečolovom, plesom, Šaljivo pošto in petjem. Začetek ob 4. uri popoldne hotol »Logat« v Lescah. Pariška grofica raj popoldne so hoteli v Ljubljani neko borsl« obfi,np » neveljavno. Dr. Lesko-stranko v Gradišču prisilno dcložirsti. ! kl la8loP® 8« 6edal mariborsko ob- Sodišče Nepošten najditelj denarja. Blaž Dro-(enik, tesar v tlijavicl v rogaškem okraju, je našel v Tržiču, kjer je popival z nekim Ivanom CorovSkom, njegovo listnico z večjo vsoto denar a, ne da bi jo dal Cerovšku nazaj. Ker pa so pri obdolžencu našli isto Število bankovcev in je ludi neka priča videla v njegovih rokah Ce-rovškovo listnico, je bil Drotenik pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen na 4 mesece poostrenega zaporo. Crknjeno mariborske svinje. Afera Hinterleclmer proti občini Maribor, ki se jo vlekla dolge mesece in o kateri smo že ponovno poročali, je sedaj končana. Mariborski klerikalni gerent dr. Lesko-var je svojočnsno uvedel disciplinarno preiskavo proti Hiulerlechner.u, na podlagi katere je bil odpuščen iz službe brez vsake penzije. Slo je namreč za crknjene svinje, radi katerih je priiel pozneje v preiskavo največji sovražnik slovenskega lovariša Hinterlechnerja. sedaj že pokojni mariborski klavnični ravnatelj A. Kern, velik nemčur in prijatelj dr. Leskovarja, j,, _ Na p0Kop:li5Cu - Mati ki je preganjnl Hinterlechnerja. Vet. nad- ■ ' zomik .ie vložil nato proti mariborski "» "a tekmovalki. Uboj vslcd IjUbo-mestni občini po ljubljanskem odvetniku sumuosti. — Pokojnikova pisma. — dr. Oblaku tožbo, ki pa je bila od mari-' borskega sodišča zavrnjena. Višje deželno sodišče v Ljubljani pa je prlzivu ugodilo in Izreklo disciplinarno sodbo mari majhen odstotek državljanov. V ilustra-1 zltetni svet, ki ga bodo tvorili roktorji II. del Petek 4, sobota 5, nedelja 6. jannar.a, torej samo 3 dat! T 91 Rina ..tjublianslii daor" SIKE: Priprave za osveto. — Zopet v verigah Le slučaju, da funkcijonar stanovanjske: ga urada ni imel zadostnegu pooblastila, se je zahvaliti, da nI prišlo do tragedije, kajti stranka je bila pripravllena na si' lobran. Ne bomo razpravljali o vpraša-nju, ali ima dotična stranka pravico do imenovanega stanovanja ali ne, vendar ps se mm nikakor nc zdi umestno, ds se jo namerava pri tem hudem mrazu s 5 šoloobveznimi otroci postaviti kratko« malo na cesto s silo. Pripominjamo še. da obstoji družina iz samih naših dobrih državljanov in torej ne zasluži takega postopanja. Apeliramo na stanovanjski ornd. da naj stranki, ako ji že nc prizna ■sedanjega stanovanja, preskrbi poprej dru-jo In prepreči nepregledne posledico, ki bi nastale za družino, ako bi jo po> stavili na cesto. * Žensko truplo na železniški progi. Pri Crnomercu po'eg Zagreba je orient« ekspres no prehodu čez progo pos'ozil kmetico Rozalijo Majerič ter jo grozno razme3aril. Hotels ie prekoračiti tir, ko ie vlak že prihajal ter je svojo namero plačala z življenjem. * Dolarji so ga zapeljali. Sarajevska dolicija ie aretirala poštnega nameščen« ;s Ljuhomira Niniča, ki je odpiral amc« riška pisma in pohiral iz njih dragocene dolarje. Ker ie začel zapravljivo živeti po barih in drugih zaboviSčih, so njegovi uradni predstojniki postali pozorni. Viri njegovih dohodkov so bili kmalu odkriti. Moža so spravili v preiskova'ni zapor. * Smrt v donavskih valovih. Trije de« tavci monopolskc ;a sklcJISča v Novem Sadu so se te dni zabavali z vožnio po Donavi. Ker pa eden izmed njih ni znal teslati, jih je voda zonesla v vrtinec, v ; katerem so izginili vsi trije s čo'nom vred. Trupel doslej še niso potegnili iz vode, Iz Prrmorja * Nov slovenski tednik v Trstn. Danes fzide v Trstu prva številka novega slovenskega tednika »Novice*. List bo neodvisen tednik in bo nepristranski obveščal slovensko ljudstvo o domačih in svetovnih dogodkih. Izdaja novega tednika je bila sklenjena na zadnjem občnem zboru tržaškega jašivo, pa sploh za vse inteligentno ob« činstvo. Podjetje poset tega filma priporočs slavnemu občinstvu mirno in s polno za« vestjo, da bo vsak obiskovalec vsestran« sko zadovoljen. Pričetck predstav in pa vstopnina običajna. 10 romirjctije. POZORI Najlepše slike v II delu od cela drame! Dopisi ST. PAVEL PRI PREBOLDU. Naši klerikalci so pričeli vpeljavati politiko tudi na cerkvenem koru. Odstranili 60 vse pevce, ki niso bili njihovega mišljenja in jih nadomestili s klerikalnimi. To sicer še ne bi bilo nič hudega, ugotovili pa moramo, da se je nova reforma ja-ko slabo obnesla ln da bi bilo pri sedanjih razmerah bolje, ako bi tako petje sploh izostalo. PTUJ. Poročamo v pojasnilo glede napada na Dramatično društvo, da je za nemško prireditev na Silvestrovo odpeljal g. Pavel Pirič iz mestnega gledališča v Ptuju brez dovoljen/a predsedstva Dramatičnega društva nekaj kulis. I.e nesporazumi,ienje je bilo temu krivo. Ko j« predsedstvo društva zvedelo za to. je takoj zaukazalo, da so kulise vrnejo. Natančne/Se poročilo slodi. JAVORN1K. Silvestrov večer naSega Sokola jo nud;l obilo smeha in neprisiljene zabave. Le žal, da je prostor veliko prema hen. Videli pa smo, da ima naše sokolsko druStvo kljub vsem mogočim zaprekam Josti prijateljov. cijo le nekaj glavnih pristo.bin: Za lož bo radi plačila terjatve v znesku 1000 dinarjev iz naslova posojila je treba plačati pristojbino nad 80 dinarjev, za navadno prošnjo 25 dinarjev, za legalizacijo podpisa pred sodiščem 15 dinarjev. Ako kdo, ki še nima 21 let, a je že stnr 20 let, prosi za proglasitev polnoletnosti, mora plačati visoko pristojbino — 500 dinarjev. Ako zahteva državljan ločitev zakona, mora poseči v žep in odšteti predvsem visoko takso — 800 dinarjev. Novi zakon, 8 katerim hoče finančni minister sanirati svoje blagajne, je torej skrajno nesocijalen in krivičen. Kazensko sodno postopanje je bilo doslej skoraj brezplačno. Po novem zakonu so vse obsodbe in sodni izreki podvrženi taksam, edini privilegij uživajo listi, ki so obsojeni na smrt ali na dosmrtno ječo! Takse v kazensko pravdnem postopanju so predvidene od 50 do 500 dinarjev. Prva in najžalostnejša posledica teh novih taks je ta. da siromaki skoraj ne bodo mogli prestopiti praga sodišča, kaj še- in prorektorji vseh univorz. Tudi vse fakultete iste kategorije bodo tvorile edinstveno celoto in bodo imele skupen fakultetni svot, kjer se bodo ie jemala vsa vprašanja, ki se tičejo dotičnih fakultet. Izvolitev profesorja na eni univerzi, odn. fakulteti bo veljala tudi za vse ostale univerze in fakultete, tako bo prehod profosorja z ene univeize na drugo mogoč z enostavnim glasovanjem fakultete, na katero naj profesor p.estopi. Tako lasti olajšana izmenjava profesorjev. Samoumevno uiojujc zakonski načrt, ludi pouk na univerzah, ki ee bo vršil po istih principih na vseh univerzah. Po sakonu je predvideno tnde število stolic in natančno Število učnega osobja. V okviru zakonskega načrta so bile izdelalo posebne komisije v Beogradu, Zagiebu in Ljubljani Se posebne fakultetne uredbe, ki enotno regulirajo učni načrt, izpite in slična vprašanja. DijaStvu je picstop z ene univerze oa drugo silno olajšan. Slušatelj, ki je vpisan na eui univerzi, se smatra, da je le iskati pri objektivnem in nezavisnem vpisan na vseh ostalih univerzah. Nje-sodniku svo e pravice. Sodišče ga brez gova dolžnost je edino, da prijavi pre-50 dinarjev takse sploh ne more sprejeti. ' 6top Clie univerze na drugo. Siromašnemu državljanu je odvzeta mož-j Enotna uredla je izdelana tudi za po-nosi, da se pravda z bo-atejšim člove- uk na teoloških fakultetah. Zastopniki kom, ker nima denarja, da plača takso, pravoslavnih in katoUSkih teoloških ta-a brez vplačila tnkse. roma njegova vloga ku|tel so sporazumno in brez velikih te-v koš. Tako je novi zakon kakor nalašč žav izvršili svoje dolo in etvorili eno- uslvarjen, da služI vsem prolidržavnlm I ujsksčem kol odlično sgitacijsko sredstvo. ion načrt i za pravoslavno i za katoliške teološko fakultete. Po uredbah je izenačen dalje čas pri- Kndar pa zakolne jugoslovenski držav- {etka in zaključitve semestra, čas za poljan nad onim, ki so mu naložili na hrbet laganje izpitov, način izpraševanja po nove takse, naj ne pozabi, da jc izvor vse' komisijah in način za polaganje dokto-nesreče Markov protokol in da tudi za ta mta_ (jčno osolije s« deli kot doslej na zakon nosijo klerikalci polno odgovornost. iedne in izredno profesorje ter docente. Slovenski javnosti Slovenska dijaška zadruga v Pragi, gospodarska organizacfja vseh slovenskih visokošoleov v Pragi, katero sem zaradi njenega zaslužnega delovanja že večkrat priporočal slovenski javnosti, ima v tek. šol. letu okoli 00 članov, med njimi 38 podpirancev in sicer 17 tehnikov, 14 mcdieineev, 5 trgovskih visoko-šolcev, 1 pravnika in 1 slikarja. Vidi se torej, da študirajo v Pragi večinoma dijaki. ki doma nimajo popolnih in pa ?po-cialnih visokih Sol. 19 članov zvrSi š u Novi vseučiliSki zakon Pred dvema letoma je bila imenovana ';omisi.'a, ki je imela nalogo, da izdela osnutek za novi vseučiliSki zakon. Komisija, v kateri se je nahajala po Sest članov vsake univerze, je osnutek izdelala in ga Izričila ožji komisiji, ki ga je definitivno rediguali. V tej ožji komisiji so zastopali beograjsko univerzo rektor Bogdan Gavrilovii in profesorja Sta-noje Stnnojevič in Svetolik Itadovanovič »agj-obsko univerzo so zastopali profesorji Zimermanr, Kostrenčič in Belohrk a ljubljansko Metod D >'onc. Alfred Ser-ko in Grivec. Zakonski načit je bil izro-5on sedaj prosvotnemn ministru MiSi Trl-funnvlčti, ki je obljubil, da ga v kratkem predloži narodni skupščini. Sam zakon ima 92 členov, a z dodatnimi uredbami skupaj okoli 1500 členov. Načrt predvideva za celo državo eno samo, edinstveno univerzo, ki pa bi obse-?a!a tri popome univerze v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, juridifno fakulteto v Subotici ln filozofsko fakulteto v Skoplju. Zakon garantira vsem univerzam popolno samoupravo in avtonomijo. Univorze bo upravljal kot organ univor- Poleg univerzitetnih iocentov, ki so v statusu univorze in ki bodo dobivali stalno plačo, pozna osnutek Se privatne docente, ki bodo dobili pravico, da predavajo, a ue bodo v statusu univerze in bodo dobivali le honorarje. Po desetletni službi postane univerzitetni docent izredni profesor. Važna je tudi določba, ki ukinja obligaten doktoiat na medicinski fakulteti, otežkoča nostrificiranje doktoratov ino-eniskih univerz in uvaja tudi za dosego doktorata na domačih univerzah nove, težje predpise. Za slušnlcljo, ki so že vpisani je ve* like važnosti dejstvo, da jim zakon dajo izbiro, da polagajo izpite po starih ali po novih uredbah. Slušatelji, ki se bodo vpisali v času. ko bo zakon že sprejet pa bodo mogli polagati izpite le po novih uredbah. | Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! I iiuirii 1 d 1 St I ® Tu ci v L"ublfani Na splošno željo naših čitateljev bo« 1 Makso, trgovec, Št. Jernej; Živič Makso, j mo priobčevali od sedaj naprej dnevni ' trgo\cc, Opčina; 2ičkar Anton, gostilni-I izkaz v naše mesto došlih tujccv, ki se < čar, Scvnica. dij že koncem leta 1923.-24., ako se bu- nastanijo po hotc ih. rastvaracijah in I JUŽNI KOLODVOR: do mogli posvetiti študiju in zaradi sla- gostilnah. Dne 2. januarja jc prenočilo I Ferjančič Marjeta, poscstnica, Brod: bih gmotnih razmer ne bodo prisiljeni v Ljubljani skupno 133 prijavljenih tuj. Cadonič Mara, poscstnica, Vinica; Misni zapustiti Prago. Po večini se preživlja- ' ccv 0d teh sta se nastanila 102 v hote« Ludvik, lesotržcc, Kranj: Stevanovič M„ jo s podporami Slov. dijaške zad.uge in ljh ln siccr. Iscljak, Vel. Planina: Stcfanovič Božo. Stoorf Plavanje ♦Skozi Pariz». ki se vrši vsako leto o Božiču, je topot končalo z zmago Madžara Laszlo Dukasza, ki jc preplaval reko Selne na mestu, kjer Je šlrokri 300 m, v 1:47:8. Startalo je !2 plavačev, od katerih pa so samo trije dospel! na cilj. Smučarski teia]. Prijatelje smuške-Sa športa opozarjamo, da nudi letošnji izvrstni sneg najlepšo priliko, da se z lahkoto hitro izvežbajo in Izpopolnijo v smuški tehniki o priliki letošnjega rednega smuškega tečaja v Kranjski gori, ki se bo vršil od 6. — 14. t. m. Interesenti naj se blagovolijo prijaviti na Ju-goslov. zlmskosportnl savez. Ljubljana, tvrdka Oorcc, Kreditna banka aH pri voditelju tečaja v Kranjski gori v nedeljo dne 6. t. m. v hotelu »Slavec* od 11. do 12. ure dopoldan. — Jugoslov. zim skosportni savez, Ljubljana. Tvrdka Oorcc, Kreditna banka. Madžari na zimski olimplladi v Cha monlxu. Madžarski olimpijski komite je dosegel, da bo približno 40 madžarskih športnikov odšlo na zimsko ollmpljadti v Chamonhu. Od teh tih odide več na državne stroške. Pri nas pa še sedaj nc remo, ali bo mogoče poslati nomlnlrane tri smučarje na to velevažno mrdnarod-bo prireditev, da bi zastopali lugoslo- Objave X Društvo «Soča» v Ljubljani naznanja, da odpade v &oboto dne 5. januarja običajno predavanje. Prihodnjo predava-njo se vrši dne 12. t. m. X Sjilošnega ženskega društva seja je v potek dne 4. januarja on C. uri zvečer na Rimski cesti 9. Na dnevnem redu je program dela za bodoče društveno leto. Odbor vabi tudi članico, da se mnogoštevilno udeleže se e. X Ceskd cbcc. v' Ndrod. dome v so-botu 5. t. in. večer o 7.45 vj-borova schu-7.e. o 8. hod. duležittl člensktl schuze a potom hudbn a zpev. Pfi.dte všichni! Cle num na&im pfejeme Stastny novv rok! X Olepševalno društvo v Celju priredi dne 2. svečana t. I. v telovadnici osnovne šole tombolo, ko;e čisti dobiček je namenjen, da se popravi na raznih javnih prostorih celjskega mesta velikanska Skoda, ki jo jo povzročila na nasadih in drugih olepševalnih napravah zadnja povodenj. X Društvo polic, nameščencev v Celju priredi pod pokroviteljstvom g. vladnega svetnika in vijdjo okr. glavarstva v Celju dr. L. žužolta, v soboto dne 5. januarja 192-1. ob 8. uri zvečer v hotelu Union I. plosni večer z bogatim sročo-lovom !n šaljivo poŠto. Svira vojaSks godba iz Maribora. Conj. občinstvo se »rudno vabi k tej prired tvi ker je čisti dobiček namenjen za podporni sklad. X Prostovoljno gasilno društvo na Lavercl prliodi veselico s plesom, Šaljivo pošto itd. dne 0. januarja v gostilni g. Josipa Usnika v Rudniku. Pričetok ob S- uri popoldne. Ker je čisti dobiček gasilnega orodjo, z lastnim zaslužkom, ki jih pa odv.ača od Študija In se ne najdo lah' njo, naj blagovoli podpirati nabiralno ak- Kostarska Grete, plesalka, Magdchurg; I govec, Borovih; Ktamar Mil, trgovec, cijo za dijaško zadrugo, naše bančne Miki Savko, prokurist, Moškanjci; Ma« Cerklje; Lcbcdcr A'c!cs. šef mašili, si., in druge zavode pa prosim, naj se spo- rossi Moric, potnik, Dunai; Montagncr Ljutomer; PoboHaj Franc, trgovec. Hra> minjajo zadruge na začetku novega leta. Roseta, tajnica, S. Davidi, Italija; Podzi« stnik; Prcmrov Miroslav, trgovce. Slov. Posebno nekdanji člani naj se spominja- rnck Ju'i.i, lesotržcc, Celovec; Pire Ivan, Gradcc: Raič Ivanka, trg. hči, Ccrkl'e; jo svoje zadruge In naj ji pomagajo po trgovec. Trst; Pečar Branko, prokurist, Rup Rudo'f, troovec, Maribor: Trost A, svojih močeh. Na manjši darovi so dobro , Zagreb: Pctronič Mnccafcrri, uradnik, trgovcc, Zagreb; Umil jenovič Cezar, trv Trst; Pišck Juta, poslovodkinja, Kranj; govcc, Zagreb: Uscnik Ivan, trgovec, Rossiin A'cks, trgovcc, Trst; Skopik Bloke; Virnik Josip, učitelj. Jezersko. Martin, direktor, Zagreb; Scarpa Ivan, industrijalec, Benetke; Schiil'cr Alfred, potnik, Dunai; NVciss lunac, direktor, Cakovec; Dr. Vercš Mihael, novinar, Beograd. SION: Grulč Drago, trgovcc, Brod: Gucrrino Joso. trgovec, Čcšnjica; Ožanič Anton o taksah absurd, ki je vreden svojega Kamilo. trgovcc, Brod: Kran!e Matko, trg. potnik, Maribor; Padovani A' Idj očeta, današnjega režima. Visoke pristoj- trg. sotrudnik, Maribor; Kicffcr Julij, trgovcc, Fcrrura; Rakuščck Karo!, okt blne so udarjene na najmanjša opravila, mesar, Lvon, Francosko; Klobčar Ivan, gozdar, Maribor: Simunaci Gjuro, Ido ki jih izvršu ejo javne oblasti v korist trgovcc, Podgrad; Lombardi Alojzij, bučjr, ITagrcb: Siegvvard Oto, trgovei diživljannv. Ne le državne oblasti, tem- A'cksandrija; Lcpore Michcle, trgovcc, Benetke; Sega Rudo'f, bančni uradni* več tudi avtonomne, kol n. pr. občine in Trst: Montilja Juda, trgovcc, Brod; Maribor; Vrečko Riko, uradnik, Za pa verske korporacije. Vsak državljan Mandič Gajo, trgovec, Karlovac; Mate« goric. mora za nnlmnnjSo potezo a peresom pla- žlč Josip, lesotržcc, Gorica; Ncrini Pi< I Po'cg tega ie prenočilo skupno 32 tu čatl takso. Najbolj bodo široki sloji nnro- critio, trgovec, Lvon, Francosko; Plašče«' ccv po raznih gosti'nah in siccr: Tlvo da občutili dobrote novetn zakona pri vič Jožo, trgovcc, Trst; Poklukar Marija, 11, Dc Schbtva 7, Pri starem tlšlarju !■ Iskanju pravice. Zavrženo je staro klnsič- hči trgovca, n'cd'Goric: Pcterlin Ivo, tr. Ravnik 4, Amcrikanec 2. Kovač 1, Ma no nnčelo. di mora biti pravica dobra, hi-' govec, Kimnik: Stclncr J-iknli, kn jitio« c-cn 1. Možina 1 in Novi svet 2. Kak' trn In poceni. Po novem znkonu o tnksnh vodja, Domža'e; Sršen Anton, diiak, razvidno, jc tuiski promet v Ljubljm doSli. Naklonjene vsote naj so vplačajo na račun Slovenske dijaške zadruga v Pragi pri Jadranski banki v Lhihljnni. Prof. dr. M. Murko. Abs<>rdi z?kona o h Vedno bolj so kaže, da je novi zakon TRATNIK: Grabner Juliia, kuharica, Vransko. ŠTRUKELJ: Antunovič Lcnpoldina, šivilja, Most" Bo'c Franja, učiteljica, Smihcl; Čemijo Frana, poscstnica, Ajdovščina; Dcmša nmnenjen 11 nabavo se uljiidno prosi za mnogohrojen obisk. X Sokolsko gledališče v Radovljici bo le redkim državljanom mogoče polnita- Mengeš: Sainakovlia Ašcr, trgovcc, Sa« kljub zim! šc precej ugoden. Med dum uprizori » nedeljo dne fi. januarja ob pol ti si pravice pred sodiščem. Po novetn rajevo; Stissmann Feliks, potnik. Dunaj; ' objavljenimi tuicl so vcčlno-ia naši <• Štirih popoldne zadnjikrat »Lukreeijo zakonu so namreč nrlslojblne Mto enorm- Topo'ovec Anton, po?'ovodJn, Prevali«; žavljnn!, nekaj Avstrijcev, Ncmccv. It ^-t.jj-amaJjm^a^ akademik, Knc^ak; Vale .lijanov, Francozov in cc.o dva Kitaj« Iz življenja in sveta Ali imajo kače »čarodejno j moč"? V tropipnlh deželah, kjer je mnogo strupenih kač, je razširjeno mnenje, da ii. 2 jo kače čarodej no moč. Dandanes < 'klanjaj > znanstveni krogi vsako tako mnenje in razl.igajo čudno vedenje malih sesalcev in ptičev napram kači s tem, da pravijo, da počenjajo živalice to iz radoved-0' sti ali pa 78*o, da bi odvrnile pozornost nevarne roparice od svojega zari da. Vendar je treba poudariti, da opazovanja pri ujetih in zaprtih kačah ter pri živalih, s katerimi jih pitamo, niso merodajna. kajti kače in one živalice so v jetniStvu v čisto drugačnih razmerah. tako da njihovj naravne lastnosti ne pridejo pra-' do veljave. Merodajno je trrej samo opazovanje v presti naravi. Tr f. KUttner, zdravnik in 7 olog, se je v tr< piPnih deželah mnogo havil z onezovarjem strupenih ka? in je prišel glede vedenja žival!c napram l;a*am do drugačnih rezultatov, kakor splošno veljajo danes. Čudno se mu je zdelo, da v južnoafriški stepi, ljer je izredno mnogo strupenih kaf. majhni cledalci niti ne p-pt-ošpjo, da bi ušli kači. ampak se ji dajo brez rdpora pograbiti, dofim je opazil pri ujetih ž'valicah. da se celo bele niši, ki jih je zagrabila ka-Pa. ne da bi jih bila p "-"i 7estr'up'la, branijo '-i "rlzcjo '-njo po gobcu, preden izginejo v žrelu. Da so prizori v prosti naravi vendar ne'-aj posebnega, o tem ga je nrepričalo sledeče: Dobil je lepo majhno živalieo, neke vrste veverico (Geoscirus capensis), ki živi ob tleh. Zivalica je komaj shodila, zato jo je Kuttner skrbno negoval in res je bila zelo krotka in njemu vdana. Vzel Je živalieo s seboj v Evropo, kjer je v stuttgartsl-em zoolo-gičnem vrtu živela še dalje čase v družbi z divjo mačko, ki je bila z njo obenem vzgojevana. Na tej živalici ie opazoval tole: Če je ubil strupeno ka-5o in Jo je položil pred živalco, se je la tako vedla, kakor ni tega Kllttner na njej še nikoli opazil. Bila je v bližini mrtve kače kakor prikovana in |e bolščala vanjo; po vsem telesu je kazala strah in grozo, dlaka ji je bila naježena, gostedlaki repek je dvignila in ga držala navpično kvišku. V tem strahu se je živalca vedno pribli-že ala mrtvi kači, prišla tik do nje, potem pa zopet odskočila, se zppet približala, dokler ni Kiittner kaPe odstranil, da ne bi ~:valee preveč razburjal. Napram mrtvim kuščarjem se je vedla prav tako mlačno kakor napram drugim pravkar ubitim živalim. Z nestrupen;mi ka^am' ni mogel napraviti poizkusa, ker so skoro vse južnoafriške kače strupene; živi slru-peni kači pa uboge živalce ni bolel žrtvovati. Kiittner je poizkus Pesto ponovil in le dobil vselej vtis. da crre tukaj za hinnotiPno ufinkovnle. ki se tiče bo'j vonja ne*o vida. Mlada veverica, ki jn je drb'I čisto mlado, gotovo ni nri-Šla nikoli v st'k s strupeno kačo. Zato gre tu le za prirojeni np Ko )e iziel roman «Zločin ta kazen*,' so Dostojevskega nasprotniki rovarili proti njemu, češ, da je v osebi Raskolni« kova hotel zaničevati pred javnostjo vse rusko dijaštvo. Pavla pa jo izrabila pri« liko in pretrgala vse vezi s pisateljem, kateri jc, po njenem mnenju, oblatil ljube in drage študente in jih naslikal kot malopridneže in zločince. Pessl med svoje najlepše, Kajti preprt« čan je, da je s svojo umetnostjo prispe, val k sreči mlade dame. Ljubezenska dogodba Dostojevskega Hčerka velikega Rusa F. M. Dostojcv« skega omenja v nedavno izišli biografiji svoicga očeta grenko izkušnjo, ki jo ie doživel Dostojevski z »večno študentko« Pavlo N. Prišla je z dežele v Petrograd, kjer je obiskovala vseučilišče. Hodila je redno k predavanjem, izpitov pa ni po« lagala in tudi za znanstvena dela se ni veliko brigala. S svojimi tovariši se je prav dohro razumela, obiskovala jih je na domu in jih motila pri delu; naganjala jih je k rcvoltam in če jc bilo treba, je tudi sama šla z rdečo zastavo na čelu de monstrantov. Bila jc večkrat aretirana in je prespala precej noči na policijski stražnici. Kadar se je pa vrnila spet na vscu"ilišče, so jo študenti nosili na ra« mah in jo slavili kot mučenico. Takrat je bila klasična doba proste ljuhezni. Pavla je priznala to modo in prehajala iz ene posesti v drugo. Bila je ponosna, da pospcšuie civilizacijo Evro> pe. Dostojevski i# niti slutil njene pre« tcklosti in početja: verjel ie vsem nje« nim lepim besedam in dobil o njej mne« nje, da ie ognjevita borilka za ženske pravice. Ker je mislil, da postane kmalu vdovec, je pričel s Pavlo ljubezensko razmerje v namenu, da jo po smrti svo» je žene poroči. Hotel je tudi preživeti nekoliko časa s svoio ljubico v Parizu, a ker je bil radi rodbinskih neprilik za« držan, jo je prosi', naj odpotuje sama in naj ga počaka v Parizu. Čez štirinajst dni je dobil Dostojevski od Pavle pismo z naznanilom, da se je zaljubila v nekega Francoza, s katerim tudi živi. »Med nama je vse končano,« mu je pisala, «in kriv si ti. Zakaj si mc pustil tako dolgo čakati?« Za Pavlo jc bilo štirinajst dni že doba. Dostojevski je bil po tem pismu izne« naden, pustil je vse opravke ne opravljc« nc in je takoj odpotoval črez Berlin in Kiiln, da bi čimprej prispel v Pariz. Pav« la mu jc povedala, da se ne vrne več v Rusiio, ker je našla zažcljeni ideal. Po dolgih prošnjah je Dostojevski Pavlo vendar pregovoril, da sc jc z njim spet vrnila v domovino. O peklu in cerkveni vedi Ali jc pekel ali ga ni? Dr. Josip Bautz, izredni profesor bogoslovja na vseučili» šču v Munstru, je I. 1905 izdal v drugem natisku knjigo »Pekel«. To knjigo Je odobril škof v Mainzu. V njej govori dr. Bautz, kje leži pekel in ga popisuje na« tančneje. Bautz trdi, da jc pekel v sredi zemlje in da obstaja iz štirih prostorov. Najvišje nastropje v njem se zove »na« ročje Abrahamovo«, najnižje pa je pravi »pekel«. Svojo trditev opira Bautz na sv. pismo, kjer se lahko čita, da je bo> gatinec iz pekla vzdihoval navzgor k Lazarju. Prostor za nekrščene otročlče leži blizu »Abrahamovega naročia«, oba sta prosta peklenskega ognja. Vice leže blizu pekla. Bautz trdi, da so duše prav zato tembolj žalostne in ponižane ter se s tem očistijo. »Abrahamovo naročje« je začasno prazno! — Po sodnem dnevu pa se izpraznijo tudi vice. Da bi postal pe« kel premajhen, se po Bautzu nI treba bati, ker je v njem prostora za naravi n-"St neštevllno množico ljudi. Bautz je prepričan, da so vulkani le dimniki pe« kla. Uporabljajo pa zdaj ta, zdaj oni dirrr.jk kakor ranese potreba. Lava pa žlindra, ki teče iz peklenskih dimnikov. Taka je pač teološki veda! Frizer kraljice Eden izmed najbolj zninih Izdeloval« cev dišav v Avstriji je Pessl, bivši du« najskf frizer, ki ima u seboj sijijno fri« zersko preteklost. Njegovi spomini so zelo zinimivi. Cesarica Elizabeta, ki je imela krasne lase, se ni dali česati ni> komur razen neki gospe Schwcrdtnerjevi njena sestra, neapeljska kraljici, ki je iincla prav tako lepe lase, pa je večkrat pozvala Pessla ni svoj grad, da bi po« skusil, kakšni frizuri ji najbolj pristoji. Druga vladarica, ki jo je Pessl česal, je bila Eva, španska kraljica, tretja pa bolgarska kraljica Elconora. K njeni po« roki so ga pozvali na grad Osternstcin v Rcussu in frizer je baje bil ganjen, ko je pripenjal pctinpctdcsctlctni nevesti mirtovc vejice v lase okrog majhne kra« Ijcvske krone. Nekoč je Pessl s svojo umetnostjo rešil poroko neke nadvojvodinje. V zad« njem trenutku jc morala zaradi smrt« nega primera odpovedati dvorni »hof« majsterica« svojo udeležbo. Edina dvor« na dama, ki bi jo mogla zastopati, je bila lepa grofica Pavla Esterhazyjcva. Sli so k njej. Odgovorila je: »Grem, a le pod pogojem, da mc sfrizira Pessl.« Stari frizer se je brž odpeljal z gradi nad« vojvodinje, kjer je baš friziral druge udeleženke, h grofici Esterhazyjevi. V 7 minutah jc napravil frizuro in se jc vrnil v nadvojvodsko palačo, da dovrši svoje delo. Pri juhilejnih slavnostih v Pešti je bil Pessl tako zapos'en, da je česal prvo da« mo, grofico Estcrhazyjcvo»Lobkovičcvo že ob štirih zjutraj. Gotovo nI bilo da« mam prijetno hoditi že od tako zgod« njih ur t diademom v laseh in paziti do večera na svojo frizuro, da je ostala brezhibna. Nekoč proti večeru v dobi, ko sam že davno ni več česal, ampak je hodil le tu pa tam nadzirat svoje izvrstno iz« šolano osobje, je našel Pessl v svojem česalnem salonu mlado krasotico, ki je bridko jokala. Vprašal je po vzroku. Zvečer da mora na ples umetnikov mu je potoži'a med jokom, Pesslovo osobje da jc noče sfrizirati, češ, da ni več časa M'ndo dekle sc mu je smililo in napra« vil ji je lastnoročno razkošno rokoko-frizuro, ki ie na plesu vzbujala splošno pozornost. In tisti večer se je v deklico zaljubil njen poznejši soprog, pošten ln strašno bogat gospod. Ta spomin uvršča X Rekordna naklada ameriškega lista. Za Božič je «New-York Times, izdal največje število, kar jih Je sploh kdaj preletelo rotacijske stroje. Ta božična številka, ki predstavlja pravo enciklopedijo znanja Iz vseh panog, je razdeljena na 12 delov na 192 straneh velikega formata ameriških listov. Ta številka se je tiskala v nakladi 535.000 izvodov. 561 kolon je bilo napoljenih z vestmi In članki, ostali del 262 kolon je bil napolnjen z oglasi. X Dragocen diamant odkrit v Ameriki, v ameriški državic! Minas Ocraes na obali hudournika Thectonlo je našel rudar Severlu Paulln pri kopanju rude dragocen diamant težak 22 In pol karatov. Srečni najditelj, ki bo z najdbo zaslužil lepe denarje, deli izkupiček najdenega dragulja na polovico s posestnikom rudnika, v katerem je našel dragotino. X Državni guverner, kt te tzvršff 192 poueverb lil tatvin. Velika amerl* ška porota v Marionu v državi Indian v Zedlnjcnih državah ie obtožila guver« nerja te države radi poneverb, tatvin is. goljufij v 192 slučajih. Guverner ie pa» ncverll In ukradel več stotlsoč dolarjev!*. Ameriško časopisje povdarja, da raj. kritja niso povzročila nobene scnzacljja, Dogodek ie za Amerlkance nekaj člsio navadnega: tam Ima pač vse amerl?,k« dimenzije. X Na Dunaju veliko pomanjkanje drv. 2e od 20. decembra vlada na Dunaju veliko pomanjkanje kuriva, zl«,stl drv. Zvišanje železniških tariiov In po. manjkanje denarja ie povzročilo zastoj v trgovini s kurivom. Za 10,000 kilogra« mov drv se zahteva 3,800.000 aK, X Potres ob Jadranski obali. V Anconi je bil predvčerajšnjim dopoldne močan potres. Stanovalci so v paniki bežali iz hiš. Potresni sunki so se po. poldne ponavljali ob Jadranski obali. Ne* koliko hiš je porušenih. Kraljestvo mode Novoletni sen modne dame Vsi so praznovali Silvestrovo, se z mešanimi občutki poslavljali od starega leta in z ravno tako mešanimi na-dami pričakovali novega. Ona pa se je zaprla v svojo spalnico. Ni se ji hotelo hrušča in trušča, povzročenega po ljudeh, ki hočejo s tem prevpiti sebe in resničnost življennkih težav. Umakniti se je hotela tudi željam in voščilom, ki jih je toliko v novoletni noči, od katerih se jih tako malo izpolni. Vtopiti je hotela v spanju zadnjo noč leta, vtopiti vse, kar je bilo in kar — ni bilo. Pogreznila se je v bele blazine svoje postelje z edino skromno željo, da bi jo iz leta v leto ponesle vsaj kar najlepše sanjo. In sanje so prišle. Kar križem se je gnetlo vse: Osebe, dogodki, želje in misli odhajajočega leta, posebno pa zadnjih tednov. Božič s svojimi pripravami in pričakovanji; presenečenja, veselje, umerjenost božičnega rodbinskega praznovanja. Bliskovito se je podilo vse to mimo nje, kakor bliskovito mineva tudi življenje samo. Napolnilo pa jo je z dobrodej-nim občutjem zadovoljstva. In to zadovoljstvo se je stopnjevalo v popotno srečo, ko je v sanjah doživela čudež, ki ga živijenje danes za povprečnegačzemljana ne pozna: dobila je stanovanje; veliko, lepo, moderno stanovanje. Ne od stanovanjskega urada, bog ne dai. to je tudi v sanjah nemogoče. A dobila ga je in sedaj se je sprehajala v njem iz sobe v sobo od enega predmeta do drugega. Uživala je s polno dušo, saj so ji vile opremile njen dom lepše, kakor si je želela kdaj v najdrznejšem poletu svoje fantazije. Kar zmorejo okus, moderna eleganca, komfort, praktičnost., vse je postavljeno v njene sobane. In srečna gospodinja stopa iz podolgovate, svetle, z zrcali in zelenjem okrašene predsobe, skozi sprejemnico ,salon, jedilnico in obe spalnici mimo kopalnice v svetišče ženskega doma. v obla-čilnieo. Na velikem oknn beli zastari, ob oknn toaletna mizica iz črnega in temnorjavejra lesa, na njej visoka svetilka s črnim stojalom in belim čipkastim senčnikom. V sredi sobe otoma-na, pregrnjena z belo kožuhovinasto preprogo in pestrimi svilenimi blazinicami. Na tleh poleg nie dve okrogli nodnožni blazini iz črne kožuhovine. V obe podolžni stoni so vdelane omare, v vsako po dve. Na vsaki omari v sredi veliko zrcalo in na vsaki po en na-nis: Pomlad, Poletje, Jesen, Zima. Z ljubeznijo je odpirala vrata za vTa-ti. Polno novih vrat in vratic, predalov in predalPkov je bilo pred njo, povsod označenemu letnemu času primerna vsebina. Nič predevanja ni tireba, nii! prenašanja in iskanja. Vse je priprav-ijeno, vse na svojem mestu, toalete, klobuki, čevlji, perilo. Pritisk na gumb ali dva in vse je pri rokah. In mislila je na plese, ki jo čakajo, na gledališča, koncerte, promenade, pa brskala pa zimski omari. Tu vise pred vsem plašči. Ta prvi je dolg, ozek, kožuhovinast plašč-ovijai-. Poleg njega črn snknjen, zvončast a kožuhovinastimi obrobki in ves podložen s svilo i la Tutankamen. Tretji je drap »flaus« z nutrin-ovratnikom in manšeti. Nutria-obrobke imajo tudi konci ob strani se zavezujoče pentlje. Plašč je podložen do pasu, ozir. še nekoliko nižje. Dalje večerni cape iz bro-kata, najnovejšega dosena, podložen s tanko belo kožuhovino, pa raglanski plašč za potovanje in slabo vreme iz impregniranega angleškega blaga rjavkaste barve z oposum-manšeti in ovratnikom, ki pa so lahko po poljuhnosti tudi snamejo. Ta dolgodlaka garnitura se da prav praktično prenesti na ko žuhovinasto športno jopico, h katoii spada živahno progasto krilo. In tu poleg zopet sivkast športni ko« stum s pripadajočimi športnimi hlačam mi in sviterjem, daljo temnomoder ulični kostum z dolgo jopo in belo ter sivo bluzo iz »crep-de-chine«. Severlu no manjkajo tudi najnovejši žemperii, bel svilen, citronasto rumenkast z belimi robovi in eden v živih mavričnll' barvah. Popoldansko toalete tvorijo trijrt »smukovci«, dva z dolgimi rokavi, eden s prosto oblikovanimi. Tn nato cela zalosra večernih toalet. Tri velike, dve manjši toaleti, v sosednjem predalu dve flanelasti in dve svileni jutranji halji, tri domače sprejemne obleke itd. Klobuki, ki zavzemajo razmeroma največji prostor, so v kar najlepši harmoniji s toaletami: odgovarjajoč oble-kam v barvi, materijalu in obliki so tudi čevlji, rokavice, nogavice. ročno torbice in kar je drugih neobhodnih drohnarii. V predalčkih za perilo iežfl poleg pikantnega tankega perila iz ba-tista, svile, platna in homhaževine tudi fine majice in komblneže iz trikoja. Čeprav so modni diktatorji postavili zapoved, da mora imeti dama Pim najmanj perila, .je vendar praktičnost, zlasti pa pametna skrb za zdravja modni diktat vsaj v tem oziru skoraj splošno prelomila in tudi najmoder-nejša dama si danes ne pomišlja obleči toplo perilo, zlasti ako gre na ulico. _ Tako je divno sanjala naSa prijatelji, ca in se presaniala iz starega v novo leto. Njeno razočaranje, ko je videla, da ie bilo vse to: krasno stanovanje, moderne mobilije, bogata garderoba, lo sanje, naj si narišejo naše čitatoljlcu »Tarzan v pragozdu?" — Novi Balzac farzan je znan naši kino-publikl. Sllčno, kar je doživel Tarzan pri opicah v pragozdu, le nekoliko transpunl-rano v resničnost, se jc pripetilo tudi uglednemu angleškemu diplomatu. Sedaj po vojni izdajajo mcmoarc, vsi tisti namreč, ki so Imeli kakorkoli važnejšo ulo-5o. Sir Ocorge Buckanan je bi! do 1. 1917 angleški poslanik v Pctrogradu. Pred nedavnim Je Izdal svoje spomine y missiun in liussia and other Pip-hmatlc h\cmolrcs» («Moje poslanstvo v Rusiji in drugI diplomatski spomini«.) Na zgodovinsko ln pulltlčno vsebino teli memoar sc še povrnemo o priliki, ko Pride na vrsto po možnosti ccloktipna zelo obširna memoarska literatura zadnjih 5 let. Za danes le značilno anekdoto iz Buclinnaiia. Sir Ocorjic Buchanan je tipičen angleški aristokrat stare šole, Ima brezprl-koviio zunanjo izolinubo poleg sUidtic Studijske Izobrazbe In velikih sposobno, sil. TakJen gospod jo v obnašanju In oliki pač kr.paUlcta. Pred Ictl r.ekoč jc til trkom diplomatske svoje službe ko- veliko dvorsko svečanost na dvor velikega vojvode in Landgrafa hessenskc-ea. Pred dinerjem se je vršila ceremonija, ki je na nemških dvorih bila še od časa Friderika Rexa običajna, za angleškega gentlcmana pa absurdna. V.,1 nekronani udelcženci so bili namreč posamič predstavljeni vsem prisotnim »Herrschaften«, kronanlm gospodarjem. Po dlnerju je hessenski landgraf nagovoril loida Buchanana ter ga vprašal, če hod! rad na lov. Na potrdilo jc landgraf lorda povabil za leseni na lov na fazane. Buchanan pa, ki Je za jesen imel dopust ,je landgrafu skušal na lep način dopovedati, da bo v jeseni službeno zadržan. Landgraf ga pa ni poslušal do kraja, marveč mu je naglo okrcni! hrbet ln ga ponrcjc še nahrulll: »Pojdite zaradi mene k vragu!« Pri isti priliki je še druga »Durch-lauclit« nahrullla Buchanana in siccr — ker sc ni še posebej predstavil. (Za Angleža jc tako posebno predstavljanje nezaslišano barbarstvo). Rdvvnrd VII, takratni princ of Walcs, jc seveda žc drugo jutru vode! tt tem dog"dkn In se rri-merno radoval nad njim in nad nm',ko feldvcbcljsko cleganco. Toda takšni so httt In netili u»n tista ffntnndn. kt sc nI mogla odvaditi manlr, kakršne so se navadili po konjskih hlevih In v občevanju s svojimi »pucfleki«, generali in ministri. Vrhovni njihov gospodar seveda ni bi! nič boljši in ie celo v prisotnosti Ino-stranlh vladarjev opetovano pokazal svojo neotesanost. Upoštevaje vse olaj-šllnc okolnostl — neprištevnost — hI sc mu takšne pregrehe še ne bile previsoko uračunale v greh. Toda mož je od časa do časa sam poslikal vaze iz svoje keramične tvornicc v Kadinah; In tako poslikane vaze je razpošiljal v dar po tujih dvorih. NI čuda, da so se v upravičenem silobranu otresall tak'nlh daril. Tako je morala končno Izbruhniti svetovna vojna. V pariški založbi, k! Izdaja le Balza-cova dela in pa časopis »Študije o Balzacu«, je Izšla doslej Se neobjavljena In neznana Ralzacova novela *Cilna fantazira*. Strasten raziskovalec Balzaca, Marcel Bontcron, Je našel ta doslej neznani Balzacov rokopis, ki se je pojavi! I. 1922 med starimi papirji na neki javni dražbi, kjer ga je kupila neka g. Pl-rlou. Na rokopisu je Bnlzacovo posvečanje gdč. Sonji Orčvedon, In Je novela spisana I. 1842. Balzac je naihrže nI objavil, ker sc jc bal, da bodo v njenih osebah bralci le prelahko spoznali Bal-zacove prllateljc Iz Milana. Oina je lepa, ima moža, Jc krepostna, clci'.bca si vzame le, ker pravijo, da le lc zato krcoostna^ ker nima družbe. To- rej dokaz a contrarlo. Toda mlad! mož, marquls Oregorlo, se resno zaljubi v njo, Ubogi Oregorlo pa ne pride do cilja. Gina ga sicer ljubi, pa ne usllši, in Oregorlo že sluti, da sc za trdosrčnost-jo prikriva neka tajna. »Nič nI tako težko, kakor krilo lepe žene, ki Ima grdo nogo.« Res, Gina skriva hudo bolezen, za katero ve le njen mož. Gregorla pošlje v London pod nI čevo pretvezo, sama pa se tačas podvrže težki operaciji, pri kateri izguhl grudi. Gregorio se vrne, pa le še bolj ljubi svojo Izvoljenko. Novela konča r dvoumno duhovitostjo: in rese domače produkcije in Sele v drugi krajše zvezo z glavnimi izvoznimi dežela- vrs,i ('BJe koncesije inozemskemu Iran- mi in je tranzit preko prog jiuue želez- zi,u- Vendar bo treba ta Interes spravili uice v inozemstvo iz teli dežel moča o tudi v »klad z builžetnim interesom pa(jei. | omrežja južnih železnic, pri katerih je Tudi vprašanje Jožne železnice je dozo- ,ronlil i«rul vedno važno vlogo in za ka relo leta do deiini'ivue rešitve. Me- tero smo po rimskem sporazumu prevzeli 3»ca marca je bil sklenjen v Rimu s(.o- znatne obveznosti na letnih anuitetah, ki razum interesiranih držav glede adrni- ao plaJljlve v zlatu. izpolnjujejo danih nalog. Končno ugotavlja pisatelj broSurice, da se prosvetno delo sicer vrSi, toda premalo v sokolskem smisla Poudara, da je treba nedostnlke odpraviti, zato se pa dosedanje delo ne sme opustiti, temveč razširiti In po lobltl ter navaja smernice, po katerih naj se v bodoče razvija prosvetno delo, dokler savezni načrt ne prinese popolnejšega programa. Ako se načrtani vznored prosvetnega dela v Gorenjski sokolski župi uresniči Kraljev dar Sokolom. Kralj Alek- uietralivue ln tehnifrie preureditve južne železnice, l održavljeuje je izvedla ua- Ako premotrlmo celotni položaj, lahko ša država prva, in sicer še s 1. septem- letos z zadovoljstvom ugotovimo, da so brom 1923-, medtem ko se omrežje južne prometne omejitve padle v letošnjem le-železulce v Avstriji podižuvi Sele s 1. ju- tu na minimum in da se s polno paro uuarjem 1024. | gradijo zveze, ki bodo razkosana želez- Od junija naprej je posvečala naSa pro- niSka omrežja prejšnjih provinc Bosne, metua uprava poseuuo piunja ,p.a>anju Srbije, BaČke, Banata i 1 Dalmacije med izvoza ia vnovcenja naše izredno dobre sebojno spojile, tako da se bomo v krat letine. Naloga ni bila lahka, ker je zu kem strnili v veliko prometno enoto, kar prevoz surovin ia uašij agruruiii produk- bo znatno olajšalo izmenjavo blaga ter tov treba izredna velikega števila kritin vagonov, medtem bo zadostuje za uvo<. inuuslrijskiji Izdelkov, ki jia mi impor-llrauio iz Inozemstva, polovico ouega števila vagonov, ki jih rabimo za izvoz. 2e pred izvozno konlereuco, ki se je očetom z besedami: »Nikar ne kregaj | tepežnlcl sta se s tovarišem ločila. Ko fanta brez vzroka, saj je že čisto bolan. Frančck, dragi moj sinček, le pridi k inuni In se nc boj ničesar!« Zvečer ko Je bilo v hfšl vse tiho, Je Frančck zmolll svojo običajno večerno molitev. Premišljajoč o neprijetnostih, ki se mu obetajo, je celo sklenil, da ne pojde tepežkat. Ko je pa zadremal, so se mu v sanjah prikazale frulkule, uglc-dal je obraza mesarjevega Pcpčka In Logarjevega Lojzeta, ki ga gledata tako poželjivo... Ob zori se jc Frančck oblake! hitro kakor šc nikdar poprej. Oh hruški sta se sc?la s Totiik-jm, ki je žc čakal nar.J. Vzela sta šloe v reke in sc napravila po srečo. Prvi, katerega sta srečala, je bil župnik. Ustavila sta ga In ga začela nadlegovati. A župnik, moder gospod, je začel spraševati, čigava sta. Prančku se j? začel zapletati jezik. V skrčeni pesti Jc. tiščal £roš, 1:1 ga je bil prltcpažkai od župnika, po vsem živela pi se jc tresel. Videl Jc, da ga jc župnik spoznal, in dr. bo, ko oče Izve za njegovo tepe •'■kanje, slave na žalosten nstln konec. Župnik pa ie samo pcitavljcl: .frar.čck, 1'r.ir-ček, kaj bi tvoj ponosni oče rekel, ki i?! vedel, da hoJ!3 f:pr,'k.-t radi krajcar jtvl. Tcnč:k pa Jj bi: bolj koraj/cn In te bodril svoj-jgi r.esrcčnciti druga: »Val r,e tiko t'r*iS h ctncrlS, sni '.e nI p':il SkorplJor.l Go;pod župnik tolovo nc Iz-da ker js vide,!> To ga je dvigi.iio, da jc pcgu^r.o 1 rU'_.kal za Tatič/urn. K.ni.v je hii Franček zepet sam, pa ga Je minila samozavest, na katero jc bli prej tako ponosen. Začela ga je obhajati bojazen zaradi srečanja z gospodom župnikom. ln ko je stopil čez pra« domače. Iii?e, je takoj spoznal v očetovih očeh, da oče že ve vse. Oče ga je vprašal, kje jc bil in kaj je delal. «Prl... maši». mu je odgovoril drhteči sinko. A čutM jc, da ga jc cče vjel na laži. »Kaj, 5c lagal boš sedaj?:, ga je prijel rče. «Tcpe'.kal si. Jaz že vem! Tc-pcžkal si, k-ik.-.r da ti doma česa man-ka, kakor da nimaš vsega dovolj ln v Izobilju!. In Frančku se je zdelo, da Je dolga šiba, ki je žc prejšnji večer grozeče gledala nanj, kar sama priplcsala preden) Padalo je po njem da ni mogel seštet' udarcev. Slednjič se je domislil, da sc remara reši, če pove, da hm denar. In ie obrnil svoj žep s krajcarji. Takoj sc je čutil lažjega. Oče ga je pahni! Iz so be na prosto In Icpežkanje je bilo po. r.ivnano. Tako je bilo tiste čase, ko Je 1oga zakona, ki vsebuje določbo, da se v od-daljenosti 50 km od meje ne smejo osnovati tvornlce. = Stlrl prisilne poravnave r Karlov, eu. V Karlovcu je otvoren postopek o prisilni poravnavi izven konkurza nad tvrdkami Filip Frflhlich (narok 7. febro-arja; ponuja 80-odst. poravnanje), Fifih-lich i Bichlor (narok 6. februarja; 80-odstotno poravnanje). Ante Brine (narok 28. t. m.; 25-odst. poravnanje), Frana Brine, d. d. za blagovni promet (narok 8. febrnarja: 80-odst. poravnanje). Likvidacija banatske banke. Banatska gospodarska banka v Perlesu (Banat) ima dne 11. t. m. izredno občno skupščino, na kateri se bo sklepalo o likvidaciji in razpustu tega denarnega zavoda. = Prisilna poravnava v Zagrebu. Nad firmo »Jugoslavija«, tvornico filmov d, d. v Zagrebu je otvorjen postopek prisilne poravnave. Narok 10. t. m. Ponuja se 5 do 10-odstotna poravnava. = Goljufivi konltuiz. Manufaktuma tvrdka Stojkovič 1 Vujnovič v Rumi se je nedavno izjavila za insolventno s pa sivami v znesku 2.5 milijona Din ter ap« lirala na obzirnost upnikov. V glavnem se tiče ta konkurz trgovcev v Zagrebu Sarajevu, Beograda. Ljubljani in 0.a prometa: Liuhljnno in pa Bled. Ljubljana je dobjla leta 1904, to« rej natanko pred dvajsetimi leti, za tc« dd n je čase res prvoredni hotel «Union» z nad 100 sobami. Od tedaj je mesto zraslo najmanj dvakrat na prebivalstvu, obsegu in prometu, število hotelov pa ne jimo da ni napredovalo, ampak ce'o na« zadovalo. (Odpadla sta hotel pri Maliču in Ilirija). Čeprav se je hotel «Union» lani (vsa čast upravi!) znatno popravil in moderniziral, vondar ne zadošča več onim zahtevam, ki jih stavi današnji čas na prvovrstni mednarodni hotel. (Apart« mani, opremljeni s posebno kopalnico, neslišni signali za služinčad, te'cfon vsaj v vsakemu nadstropju, lastni hotelski avtomobil za iz'ctnike, hote'ska dvorana za sklenjene družbe, hotelski bar itd.) V tem oziru je Ljubljano prehitel žo Beograd s svojim Pa!ace«Hote!om, še holj pa jo bode Zagreb, ki ravnokar gradi velikanski .svetovni hotel s 400 si« bamil | Edina rešitev hi bila ta, da se prizida k hotelu «Union» na stavbišču ki je itak | last to delniške družbe, nova stavba, ki naj bi scaia do palače »Vzajemne poso« jilnicc». Ta stavha naj hi bila arhitek« tonsko veličastna in opremljena z vsemi pridobitvami moderne hotelske gradbe« ne tehnike. To ie ideal, a je vsaj za do« gleden čas, dokler traja taka denarna skupoča v S'ovcniji, skoraj neizvedljiv, ker hi taka 3tavha, nizko računana, ve« Ijnla nad 30 mi'i:onov dinarievl | Slifno je na Bledu. Vsa čast podjet« nim domačinom, ki so hotele »Toplice«, • tovišča, ki hočejo »kal veljati«. Slovenski tujski promet je danes v pretežni meri navezan aa ju oslovanske goste Izven Slovenije lo na inozemstvo. Časi, ko so bogati bratje Srbi in Hr« vnti razmotavail »dinarje« po Bledu In drugod, pa so pri kraju. Danes se živi v Beogradu in Zagrehu, izvzemši morda cene soham, ceneje nego v Ljubljani in na Bledu. Jadranska obal od SušaKi do Duhiovnika z vsemi otoki in otočici pa pa nam postaja vedno večji konkurent v državi sam!. Ako torej tudi apeliramo na jugoslo« vnnski patriotizem v tem smislu, da ri izherojo jugoslovanski lctoviščnlki in pa potniki izključno jugoslovanske kraje za letovanje, ne moremo odpraviti te ne« varne konkurcnce samo s pozivi na brat« ska čustva napram Slovencem. Lepa je Slovenija, a krasno In zdravilno je tudi jugoslovansko morje! Prometne razmere, kakovost hotelov, cene itd. se bližajo tudi na našem Ja» dranu onim v Slovcniii. Tu odločuje|o torei le zgoraj omenjeni faktorji: kdor nudi boliše in cenei,«rjB „,,,,,.■ ,o Ka odgovor ter tnenlpulacljska pristojbina (2 Dlnv Zasebno ufilišfo n strojepisje — utn.i uri 6 T)!n. G. Pelat, Ljubljana fiimska cesta it. 17, I. nad 19'. (dobe) Potniki Mnestjtvl In atllui, se 15ta-jo. Oglasiti ee »e: ..tiluger'. Selenburgova ulica 3. 148 Dekle, ki zna kuhati In opravljati vsa druga bisna l-:la, se iote proti dobri planil v Ljubljani. Naslov pove uprava „Jutra. 18230 t ' Posircžnica ranesljlva, vajena popravljanja, so Sprejme tukoj za veterue ure. — Karlov pove uprava ..Jutra". 231 Hišnik-vrtnar iste. Lepo -tauovanje v bicdi n.r.BU in pluto dobo zakonski brez ali a 1—2 otrokom. Mni ac uiora dobro ra-SUliivU^ na vrtua dua, ztna trora pospravljali nel-.aj me-rtctmb sob. Oni, ki znajo BaJ oekaj Sofiratl, imajo pred Bost. Ozira se le na prosilo. » dobrimi priporočili. Oba s« Imata osebno predstaviti na Bieiuelsovl cesti 27/11, pi Sospodarju. 220 Manu!aktnrist(inja) Ipretna, zanesljiva in dobr« lliot, se sprejme v večjo tr-sovino na Gorenjskem. — ?onudbe na upravo ..Jutra' M šifro ..Zanesljiv 211". 211 (iščejo) Bančni uradnik mesta pri kakem pod-MJu ali denarnem zavodu. Plava po dogovoru. - Dopise tod ,.Uradnik" na upravo Jutra". 17o Gospodična I dveletno prakso. zmoSna pisarniških del, vcJta llovenakega In nemškega je-lilfa v govoto ln pisavi. Ifere Šesta kontorlstinje ali lila-t&jDltarke v kakem oddaljena kraju. Vastop takoj. — -•K-lov pove uprava ,,Jutra" 18247 Spccljalna zaloga tlmuhega blnga Idouble, pat-merBlon. flauftl tel Izgolov-IJenlb zimolkov. raKlanov. ulstrov In vsakovrstnih oblek. Drago S<-hwab, LJuMjn na, Dvorni trg 3. 244 Zaboji Vetj. Število motnih In vo- likih zabojev. proda, informacije dajo ..ditiger", fle-icnbut-gova ulica 3. 149 Usnjat suknjič se proda Ogleda se v trgovini Baje, Prešernova ulica. 146 Graščinsko posestvo ali vetje l-iretsko, na katerem se lahko redi 2", do 35 glav živine, se takoj lcupi s vsem tlvlm in mrtvim inventarjem. — Ponudbo pod ftlfro ..Veieposestvo" na npr. „Jutra". 156 15.000-20.000 K posojila za kratko dobo t bančnimi obrestmi lo garancijo, ISčem, ojtr. sprej-mem družabnika z Isto vsoto. Ponudbe pod ,,Plodono$-uo" na upravo „Jutra". 223 T' Brezplačno stanovanje dobi, kdor mi posodi 5000 K za dobo 6 rae«ecev. Nasloi pov« uprava ..Jutra". 106 Uprava mošč. korpor. v K^mnlko pro»l»vJfc riaiijft*3 umozit^i lieitsnovlh, Jestuo-vih m Javorjevih plohov, kakor tudi nekaj 3 metrov dolgih inebkih blodov. Več so poizvo v korporacijskl pisarni v Kamniku. 7 Novoporočenci! Imam več kompletnih spalnih sob 17 me.hkpga leoa. Delo solidno In zelo poceni, K.puo Zupančič, Glince t?0. Vič, 208 Na lirano in stanovanje se sprejme dijakinja na Res-ijevl cesti. — Naslov pove uprava „Jutra". 198 Postelja pri sostanovalcu mehaniku se odda. Nuž1'^ pove uprava ,,Jutra". 109 Na stanovanje in hrano sa sprejme dijak ali ponpod. Naslov pove uprava , Jutra" 225 Popolna razprodaja damskih klobukov, slamnikov, nakita, bariona, svile, trakov, cv«tk, pajčolana in modistovskega blaga po tvor-niikih cenah. est2 MINKA HORVAT, modistinja Ljubljana., Stari trg it. 21. 'f T Hradtieni pod eUe Ing. Ookič i drus LJubljana Bohoričeva ulica 21 Mesečno sobo (eno ali dve)' a posebniii-vbodora, opremljeno aH ne, opremljeno. IStcm za takoj v bližini gl. kolodvora na pro-metni cesti. — Ponudbe n: upravo ..Jutra" pod „Pla-tam dobro' . 18t Zamenjam stanovanje . . a dveml Bobami. kuhinjo in H. 43 In drsalke, »o prodajo elektrltno razsvetljavo v Ce- Usn;arji, pozor! Zamenjam ali prodam prt bližno 250 Ufj Jeiic (Kono-perl. Fran- Poien, trgovina usnja v Trbovljah. J1J Gorski čevlji Oalr-Ja se v Slomf.Uovi ulici lju za enakega v Ljubljani. St. 17, I. nadstr. desno. 195 ^ PonutUie na upravo „Jutr» pod ..Zamenjava". 230 UUsteins Wcltgcsch. 6 knjig v najboljšem stanju prodam za 1750 lJln. Ponud be na upravo ..Jutra" pot ..Zgodovina". žls Kopirna preša skoro nova, se ceno prod* Naslov pove uprava .,Jutra" 219 Suhih bukovih drv 1 m dolgih, kupim vet vagonov. Ceno prosim za 100 k /®i itoU, kš**" tj Jelina! Dvignite pismo v upr. .Jutra*. — Miron. 208 Znanja ielim a malo Dežno stvarco tiste prošloitl, ki Seli ljubezni it ki bi so hotela kesneje po-rotitl. Premoženje postransko, starost od 15—20 let. Iman stalno službo In dobro srce. Ponudbe na upravo ..Jutra pod „Tlha ljubezen". 218 Znanja iščeta dve samostojni gospodltnl z boljšima gospodoma v svrho zabave. — Dopise pod Sltro ..Idealnost" na upr. .Jutra'. 204 Pozor, trgovci! Na7nsnjava da sva otvorila novo trgovino In Izdelovatnlct teple ter izdelujeva vsa kro Jafeka dela po narotllu in p, Hieri vedno za 20 odst. cenej * kakor drugod. Trgovc ' poscDtn popust, ftoro & Olgli- ! v Kranju St- 38. 17885 Klavir se- zelo po nizki ceni prod..' Vpraša so' Trg Tabor St. 6. pritličje I«vo. 159 Pianins ali kratek klavir, kupim. — ' Ponudbe z natančnim opl- i som Instrumenta pod lifr, ..Dobro ohranjen" na upr ..Jutra". 20 Namen vsakega je kupiti 87 obla&ilno blago ta-r>, kjer Je dobro In na|cene]Se. Zatorej si osle te cene manufikturncmu blagu, preden ilrugnd kupite, v premi Ijotu trgovini KODRIC & FOTOKAR pri Zmajskem (mesarskem) mosta, poleg it-vltskega trga. Poskusite in se prepričajte I Volnene pletenine pod tovarniško ceno razprodaj« dokler traja zaloga 7109 3M\ družba i o. i Pridobitne sloje opozarjamo na ki sta jo priredila dr. Fran)o Oospodnetlč, inspokto? gen. direkcije carine, in dr. Konrad Šmid, načelnik gen. direkcije carine. Knjiga, ki obsega 640 velikih strani in ki velja vezana Din 330'—, s poštnino Din Ji38 — ■e naroča pri Tiskovni zadrugi v Lhibljani Preiernova ulica 54., n UpravnKtvo ..DOMOVINE" v Ljubljani. Prešernova ul. BI Telefon it. 36. OVINA Tednik za deželane Uredništvo ,.D O M OVI N E" v LJubljani, Mlkloiilteva c. 16 Telefon 8t* 72 Vsa pisarniška dela fc&kor tudi prepisovanje v iloveusjiem in ucmfikem • jo Mku, sprejme na dom drž ►radulca. Dopise na uprave •Jutra" pod „Držav. urad-Mca". 221 staro, prvovrstno boteljčno, letnika 1921. U ljutomerskih ; ln halo^klh goric:, kakor tudi vino letnikov 1922 |n I 1923, nudi V. Bacblcr in | drup v Ptuju. Lastni vlno-{ gradi! ..... IŠče so posojilo 30.000 pin proti dobrim obritim in vkujižbo na prvtui iuesiu za dobo 6 me setev do enega leta. Naslov v upr. „Jutra". 1 Manjše vsoto posodim za kratko dobo. -Ponudbe na upravo „Jutra pod ..Osiguranje". 200 BO.OOO Din pojodim na prvo vknjižbo Prednost Imajo hiSnl posest nlki v Ljbljanl, ki b| bili v etauu zamenjati veliko sta novanje z malini. Pon-idbe na upr. ..Jutra" pod „Po 18158 , soj Ho 50". 203 Pošlji 15 Din na naslov: Viljem PožgaJ. uiijisoveznica in kaitonaia v Kranju, dobiš ..astonj na dom postavljen v«... ročni «pl-sovnlk, splann od priznano najboljšega slov. pisatelja in pesnika, primeren za vsako btroko. 18139 Telefonska številka se idstopl. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod ..Telefon". 209 lz rjave Murmel kožuhovlne In rno&kl klobuk sive barv%, ^ta se Izgubila ua Novega leta dao ob tričetrt na dvanajst raz auto Si. 730 med voJsujo Iz Kaplteljbke-Stre. liSkc-Ullce za gradom-Karlov-nke na Dolenjsko ce.«to. — PoSten najditelj so naproSa, da vrne navedena predmeta proti uagradi v trgovini Poljanska cesta it. 7 192 «Domovina» zahaja v Sloveniji na vse pošte, v vse občine in vsako vas. «Domovina» je najbolj priljubljen ljudski list, ki gre iz rok v roke in ga vidite čitati skoraj v vsaki slovenski kmečki in obrt-kv niški hiši. ^Domovina« je najcenejši in najboljši insera-\s cijski organ. Priznano je, da imajo njegovi oglasi največji uspeh. ^Tarifa za inserate zmerna. !Dopi8i na upravo «Domovine» v Ljubljani, i Prešernova ulica št. 54. ATELJE M. ŠARC LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 4 (V NADSTROPJU OBRTNE BANKE) AN0LEŠKE IN FRANCOSKE TOILETE i HITRA IN OKUSNA IZVRŠITEV * X NA JFINEJŠE DELO »Pokoren bom, gospodarica!« V dvajsetih sekundzlh je Sainclair prost. Ni mu Je vse janno, a začne se mn svitati. Oni človek', taui na tleh, oni nesrečnež . . . Sainclair se okrene b Grisyli: ' ■ Nova izdaja Izšla je prva knjiga znamenitih Sienkiewicze»ih de! zgodovinski roman Z ognjem in mečem 684 strani velike osmerke, 22 ilustracij. Cena v pol-platno vezani knjigi Din 120 —, s poštnino Din 125-iO. Istočasno je šla v tisek druga knjiga, ki ohsega nadaljevanje povesti j,Z ognjem in mečem", zgodovinski roman Potop. „Potop® ho izhainl ilustriran v zve/.kih po 128 strani. Obsegal bo okcli inoo strani. Vsak zvezek bo vel(al S poMn!no vred O n 25— za one, k« se na roman takol n?rnči o ter naročnina naprei pošiljajo vsaj v enakih obtokih, kot bo 'o izhajali zve ki. Cena celemu romanu bo pozneje v knjigotrštvu za 30 •/• višja. Oba romana „Z ognjem in mečem" in »Potop" se nar«5ata pri zadrugi v L^ubHanl PreSenvava u'!ca ittv. 54 (nasproti glavne pošte). asa Podružnica: Ljubljana DelniSka slavnica Din 50,000.000'- in rezerve preko Din 12,500.000 - Fodrnžnlce: Beograd, Bjelovar, Brod n /S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribcr, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Bibenik, Šabec, Vršac, Wien. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škoija Loka, Jesonlco. Agenciji: Buonos Aires, Rosario da Santa Fe. Afilijaciji: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavonska industrijska banka d. d., Split r'. .Ul mi* rui/ Izvršuje vsu bančne posle na]kulantnejes 237 »■6 a sms« m CSE! «« M ,m rsi. &t 8 a« ■a*1 V ti* w 8 na w< 3« S« 'ur. M tff« » •M !iH a m %