List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak tctrtek in velja s po^mno vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. Kduf hodi sam po njega, plača na leta samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega droBiva* dobivat« list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za ieserate se plačuje od enostop-ie petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — 'nserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste- 1 . . Mowi boji proti Srbiji. Naša artilerija obstreljevala Belgrad in Srmderovo. — Ob izlivu Drine uspešni infanterijsM spopadi — Na Balkanu vse države mobilizirajo. — Pred velikimi dogodki na Balkanu. — T Galiciji se umaknili Rusi ob Seret. — V Volhyniji se mi umaknili pred rusko premočjo. Važno mesto Vilna padlo v nemške roke. — Italijani še vedno brez uspehov. — V Italiji se širi nevolja nad vojsko. Kako je s perocidom? (Pite AnfOn Kosi, šolski ravnatelj ln vinogradnik v SrediSčn.) Ker je nesrečna svetovna vojna s svojimi neugodnimi posledicami zarila v vso naše življenste razmere, zato je takorekoč samo ob sebi umljivo, da moramo te posledice čutiti tudi mi vinogradniki. Ne samo, da nam je za glavna vincgradna dela manjkalo letos potrebnih delavcev, manjkalo nam je tudi potrebnih sredstev, da L i se uspešno ubranili raznih trt-nüt boienii, zlasti pa peronospore. Zmanjkalo nam je bakrene galice in kjer Jo je bilo dobiti, zahtevale so se za njo tako visoke cene, da se je vinogradnik kar ustrašil. Visoka cena modre galice, zlasti' pa dejstvo, da te snovi spomladi ni bilo dobiti, je torej napotilo mjno-go vinogradnikov, da so segli po dragem sredstvu, ki so nam ga veščaki priporočali, namreč po1 peroci-du. Tudi pisec teh vrst se je moral radi pomanjkanja galice odločiti letos za perocid, in zato je smatral za dolžnost, da so natanko pouči o novem nasve-tovanem sredstvu, zlasti pa o načinu, kako se pravilno pripravlja in rabi perocidno-apnena zmes. Dne 24. majnika je na željo nekatdrih vinogradnikov iz Središča in okolice na poučnem shodu „Gospodarske zadruge v Središču" obrazložil navzočim, kaj pišejo in kako sodijo o perocidu oni krogi, ki so poklicani v to, da nam gredo pni pravilnem obdelovanju vinogradov z besedo in dejanjem na rok». Do-tični moj govor je prinesal v svoji 23. letoSnji števiL ki tudi „Slov. Gospodar". Piseo teh vrstic so je v dofcičnem svojem poro' čilu opiral zlaisti na mnenje vinarskega strokovnjaka dvornega svetnika K. Pórtela, ki je v 48, številki lanske „Weinzeitung" priobčil članek, kjer trdi omenjeni veščak, da so vefilelnl poskusil, ki so jih «elali s perooidom v avstrijskih dr-Žlavnihpoakuševalnicah, n. pr. v Z a -dra, pokazali, da je ta snov ravno tako uspešno sredstvoproti peronospo-r Í, kakor bakrena g a lica, t. j. ako se pravilno pripravi in z njo tudi p r a -vilnoškropi. Nadalje sem pojasnil navzočim interesentom natančno navodilo dr. Otona Broža* za pravilno pripravljanje j>erocidno-apnene ?jmesi in za pravilno Škropljenj« s to snovjo. In tako smo torej zaupajoč besedam strokovnjakov, da je perocid uspešno sredstvo proti peronospor^ začeli svoje vinograile Škropiti z novim drobnozrnatim pepelajstim sredstvom. A kakšen je bil uspeh našega ravnanja? Kako sa je obnese! perocid? To vprašanje je važno in zanjma sedaj širje vinogradnfl sloje. Zato je slavno uredništvo „Blpv. Gosp." pogodilo pFavo, da je odprlo v svojem listu poseljen predal pod poglavjem „Kairo le s perooidom ?". kjer lahko priobčijo svoje izkušnjo vpi oni vinogradniki, ki so delali poskuse z novim sredstvom. Dose-daj so s« qglasili v tej stvari že Štirje pordčetvailei. Pri treh so bili uspehi nepqvotyni, le eden pravi, „da se je perocid ravno tako obnesal kot bakrena gálica. Glavno 3», — pravi dotiini dopisnik, — da s» tekočina pravilno pripravi ter dobro in o pravem času Škropi-* K »ko j« s perocidom v ormoSko-ljutom®rskdh goricah? Od tam š$ ckmdaj ni bilo nobenega glasu. * Wetantw« ais, ste, a». Mogoče je sicer, da se je med tem, ko to pišem, oglet-sil že kak poročevalec iz naših krajev, toda nič zato — naj povem o tem tudi jaz nekoliko besedic, saj sem bil med prvimi, ki so s* zanimali z,a omenjeno novo sredstvo. V obč® sloj» pri nas visi v; i n o g r a -di, kjer so Škropili s perooidom, Slabše od onih, kjer so rabjli galieo. Kar se tiče mene In mojih izkušenj v tem ozi-ru, naj omenim sledeče: 1. Za Svoje štiri vinograde (okrog 7 oralov zemlje) sem porabil nekaj nad 300 kg perocida. 2.. V treh vinogradih mi je toča pokončala vse: listje ln grozdje je strgala z rozg, grozdje potlačila v Zemljo in z razcapanih listov,, ki so tu in tam ostali na trtah, nI moči presoditi, takšen uspeh je imelo škropljenje s perooidom. 3. V četrtem vinogradu, ln ga je toča le takb mimogrede obiskala, je bilo listje in grozdje nekako do srede mesca avgusta lepo sveže in zdravo — škropil sem trikrat S perooidom — a potem je začelo lifet-je naglo veneti in danes (12. sept.) je ta vinograd videti od daleč sivorjav, dočim ]e gorica mojega mejaša, ki je škropil z galico, še zelena. Čudno je pri tem to, da je ostalo grozdje v moji s perooidom škropljeni in trikrat žveplani gorici lepo sveže in zdravo, medtem ko sta sosedu grozdna plesnoba (pepel) in peronospora uničili velik del gro-zelja, Laški rizlec, ki je bil v prfejšnjih letih včasih spočetka oktobra še trd, je žie daines (12. sept.) skoraj povsod mehek. Pri škropljenju s perocidom sem se držal kajpada celo natanko predpisanih navodil, pravilno sem pripravil tekočino, pravilno in o pratvem času sem škropil. Vzrok, da ¡se Škropljenje s perocidom v obče ni obneslo, dasi zatrjujejo strokovnjaki, da je ta snov u-spešno sredstvo proti peronospori, bi utegnilo biti to, ker je bil perocid bržkone manj kakor 45 odstoten in s takim se ne doseže to, kar bi se moralo, ali pa je bila množina 4!4—6% kg na polovngak z ozirom na leto premajhna. Mogoče Je tudi, da so nam fabrikanti — saj nekateri imnjo malo vesti — ponudili namesto čistega peroetda kako manjvredno mešanico, pripravljeno iz bogsivedi kakih snovi. Kdo more to dognati? Škodo je trpel pri tem vinogradnik, fabrikant pa si je založil žepe. Jaz za svojo osebo sem prišel do prepričanja da se s takim perocidom, kakršnega smo imeli letos na razpolago, ne mora z uspehom braniti proti peronospori. Ako drža.va namerava rekvirirati perooid. tedaj naj ga le zapleni, aposkrbi nam naj za modro galioo, v kateri edini smo spoznali pravo sredstvo proti p e r o n o s -p o r i.. Slovenske otroke dajte v slovenske šolel Le na podlagi materinega jezika se otrok resnično i »obrazi in priuči tudi drugih jezikov. Slovenske žene, katerih možje s svojo hrabrostjo ia omikanostjo na bojišču delajo Čast slovenskemu imenu, ve imate dolžnost, da srojim možem vzgojite narodno misleče otroke. Biti aloveneke krvi, bodi Slovencem penos Odlikovanje~87. pešpolka (Izvirno poroiilo „Slov. Gospodarj*.*1) Za junaški čin 87. pešpolka, kji je 9. avguste pred Dnjestrom prvi predrl rusko postolanko, je bilo 15. septembra pred zbranim polkom odlikovanih 26S mož: 23 z veliko srebrno hrabrostno svetinjo, 68 v malo srebrno hrabrostno svetinjo, 103 z bronasto hrabrostno svetinjo, 74 s pohvalo zbornega poveljstva. G, polkovnik HoBner je govoril o razviti zastavi polka te-le besede: „Vojaki! Zvesti prisegi, ki ste jo pri-segli tej zastavi, ste 9. avgusta sijajno opravičili častno zaupanje, da prvi predrete rusko postojank«,. Zrnata, k: ste jo izvojevali 9. avgusta, ostane na va* č :e čase častni dan našega polka. Pridobili ste si kot najlepše plačilo svoje zmage občudovanje svojih sorodnikov, spoštovanje svojih predstojnikov in velike-število hrabrostnili svetinj. Ponosen sem na Vas in srečen, da morem zdaj najhrabrej?'m med hrabrimi pripeti na prsi najlepši častni znak vojaka s tiho molitvijo: Bog, Gospod vojnih čet, varuj in brani tudi za naprej naš vtli polk!" Nato je odlikovancem osebno pripel na prsi „znak Časti". O tej slovesnosti nam tudi poroča narednik Janez Mikša, doma iz Pervenc, župnije Sv. Marko niže Ptuja: 15. september je bil zopet imeniten dan za naš domači spodnještajerski pešpolk. Marsikateremu bb ostal v globokem spominu, posebno pa nam, kateri smo imeli čast in srečo, da srno učakafli tako slavnostnega dneva. Ta dan je naš g. polkovnik Hofitneu opisal v jedrnatem govoru zasluge našega polka ia se izrazi, da je jako ponosen, da ima čast poveljevati tako hrabremu polku. Pripel je na ta dan lastnoročno veliko število hrabrostnih svetinj na prsa vojakov, kateri so se odlikovali na bojišču. Pohvalil je vse moštvo celega polka, da tako vestno in hrabro izpolnjuje svo;e naloge. Mi slovenski možje in fantje pa smo ponosni, da znmoremo pod tako izvrstnim vodstvom našega g. polkovnika se vojskovati in pomagati našemu orožju do zmage, da se potem lahko vrnemo z geslom: „Dali smo Bogu, kar je božjega in presvitlemu cesarju, kar je cesarjevega!" Na povratku nas bodo gotovo naši ljubljenci pričakovali z veselim sroem na naši krasni slovenski zemlji Bog Živi vse domačinB in čitatelje „Slov. Gospodarja"! flvstpijslio-italijansho bojišče. V dobro poučenih krogih so govori, da je v t-taliji vedno več ljudi, Id obžalujejo in obsojajo, da m jo začela vojska z nami. Prve dni vojake še je psfi marsikdo, ki morda ni odobraval nezvestobe, pričakoval sijajnih italijanskih zmag in si mislil, no Gorica m Trst nam ne moreta Škoditi, aJco prideta k Italiji. Med tem je minulio 4 mesce m sedaj nastopa razočaranje. Na Tirolskem, Koroškem in Primorskem, nikjer ne morejo naprej, vsak dan poslku&ajo, a vBak dan so odbiti. Od 10. do 14. septembra so se posebno hudo zaganjali pro|ti Tolminu In Bovfln. Njih uspeli je, da italijanski mrliči trumomu pokrivfc-jo ospredje naših postojank. Dne 14. sept. so Italijani ustavili svoje napade proti Tolminu in Bovcu in italijanska artiterirja }« »tvorila ogenj proti Doberdobu. kaJtor visel*], kadar jim gre ¡Sabo. fTako j« fntt uaH L nja velika bitk* pri Tolminu in Bovcu za nas ngod-no ortlofieaa, kakor prej obe bitki pri Gorici, boji ob Doberdobski planoti, bo i pri Lavaronu in Folgariji na Tirolskem ter siloviti napad na tolminsko olHnost- je in krnsko gorovje. Da bi se Italijani že udeleževali bojev za Dar-danele, Se ti slišati. Govori se tudi, da bodo Sle i-talijanske čete Srbom na pomoč. Dobro, če hočejo I-talijfini b ti še tudi na srbski zemlji tepeni. prosto jim! % h O VENSKI O I) S P O D A R. 23. septembru 1015, Svetišče- na P( Sv. Višarjah reio. Ljubljanskemu „Slovencu" se poroča s koroško kranjsko-gorenjske meje: Tako lepih in gorkih dni nimamo veliko v zgodnji jeseni, kakor je bil četrtek, 16. septembra. Od daleč nas je pozdravljala višarska oerkav, ki se je lesketala v solnčnih žarkih. Zdelo se je, da nas danes še prav posebno vab: k sebi na goro. In isti dan ol 3. uri popoldne je ista cerkev zažarela še enkrat v nenavadnem sijaju, v groznem plamenu. Kleti italijanski sovrag toliko časa ni miroval, da jo je zaižgal s svojimi topovi, ki sioer jak» slabo zadevajo, trn pot pa niso zgrešili svojega namena. Stoletja je kljubovala, postavljena na 1792 m visoki gor'., viharjem, prizanašala ji je tudi strela z neba, a Lah ji ni priza-nesel. Junaško delo abruških razdiralcev. Kdo bj ob. tem strašnem nrizoru ne stiskal pesti in ne klical maščevanja. Opazovali smo z daljnogledom, kako je začela najprej goreti streha nad glavnim oltarjem. Od tu se je pomikal ogenj proti glavnemu cerkvenemu vhodu ter se slednjič polastil zvonikove strehe. Videlo se je. kako se je valil dim naravnost navzgor. Le semi) tja, kadar je potegnil severni veter, se je nagnil goreči steber nekoliko po strani, pa se kmalu vzravnal it: se vspenjal zopet navzgor. Ves prizor je trajal le malo časa; po preteku slabe ure se je kazalo že golo zidovfe. Ker naš planinski kraj ni oddaljen več nego 10 kjilometrov zračne črte od ViŠarij, videle so bistre oči tudi brez daljnogloda, kaj da se vrši na gori. Marijino čudodelno podobo so prenesli sicer že v začetku italijanske vojske v Beljak ter jo postavili v oltar ondotne frančiškanske cerkve, toda kaj je z notranjščino viša^skega Svetišča? Kaj z zvonovi, z istimi blagoglasnimi zvonovi, ki jih Sliši pobožni romar še danes brneti? Kaj z duhovsiko hišo in z drugimi poslopji? Kdo nam to pove, ko si nihče ne upa na goro! Porušeno je svetišče, kamor roma že šesto stoletje množica božjepotnikov. A to svetišče bo zopet v-stalo iz razvalin. In vsialo bo fee lepše, kakor je bilo do sedaj. Milijone denarja so odnesli laški zidarji čez našo mejo v vedno lačno Italijo, Milijone so stržili laški trgovci za naše gozde. In vt znamenje zahvalo nam rušijo sedaj eafia svetišča. . . Zato naj sliši ob ka-dečih se razvalinah cerkve Matere božje na Svetih Višarjih ves slovenski svet: . Kadar bomo zidali novo vaišarsko svetišče ter giradili novo streho cerkvi in zvoniku, tedaj in sploh pri vseti naših delih, naj ostane zaslužek v domovini! Obstreljevanje Trbiža. Uradno se je poročalo dne 17. septembra o Obstreljevanju Trbiža. Kakor poročajo očividci, se je pričelo obstreljevanje ob B. uri. Podrobnosti o posledicah obstroijevania se iz lahko umljivili razlogov ne dajo povedati, garažna artilerija je imela svojo postojanko pri S8®Ttegna. Som Dogna se imenuje sedlo ob meji na prehodu iz Zajezerske in dolgo dolino Dogna, ki skoraj ni obljudena in ima svoje ime po kraju Dogna, železniška postaja med Pontebo in Kiu-saforte na črti Pontabelj-Beaetke. Tudi cerkev v Trbižu je po italijanskem obstreljevanju laočno porušena. Italijansko nezvestobo dobro plačujemo. Postružnik Franc, ki s"uži pri pionirskem oddelku na Južnem bojišču, piše svojamu stricu, orga-nistu v St. Primožu nad Vuzenico: Z visokih koroških planin prejmite srčne pozdrave! To je, dragi ujleo, iz kraja, kjer plačujemo svojemu I a ž n ,j i v e m u zavezniku n j o g o v o n e z-v e s i o b o. Ko sem bil na severnem bojišču ranjen, sem komaj čakal trenutka, da bi ozdravel in ge šel , kus't s „kacelmoharjem". No, sedaj sva skupaj in prav dobro vrta moja kara-binka italijansko butice in večkrat tudi katerega na trebuhu popravim z jeklom. Polentar nas Slovence že zna razločiti od drugih, ker nas posebno njegovi al-pinci, ako bo kateri pete odnesel, ne bodo hitro pozabili. Njegova artilerija močno strelja, pa zadene slabo, menda bi Lah rad znižal planine, da bi pozneje po ravnem prišel s svojo krošnjo v Avstrijo. Da beremo tukaj slovenske časnike, Vam je i-tak znano. In ko bi ti, dragi na-Š vojni tovariš „Slov. Gospodar", znal govoriti, bi pač vedel mnogo povedali, Saj si z nami v vseh grozotah vojne na severu in jugu. Preljubi ujec! Ker vsak dan večkrat pridete z ljubim Jezusom- v najsvietejšjom zakramentu skupaj, ne zabile ga pri vsaki priložnosti prositi za mege in hrabre boritelje. Had še bi živel, ker sem šele stopil v cvet življenja, smHajo se mi uboga mamica, kaj bi počeli brez mene? Rad b: še prišel k Vam, rad vide! s. njo rojst o zemljo, pa dragi, vendar se tudi ne bojim smrti, ker s 1 a d k o j e u m r e t i z a d o -m o v i n o! Upam, da mi ljubi Jezus ne bo osier sod-r k. sni ga tudi tukaj prosim pomoči in bojujem se za pravico. Vsem čobe:.e-a useha, so se zopet umaknili ob Seret. Isla igra se bo menda odigrala tudi na vol-hynstan bojišču zapadno od trdnjave Riovno. Rusi so navalili z vel ikim! silami na nas, mi smo se umaknili, vendaf tako, da sta zaVizeti, trdnjavi Lučk in Dubno še vedno v naš',h rokah. Rusi napadajo z vso s lo in z velikimi izgubami. V,sa pozornost pa se obrača sedaj bojem na se-ve'rr.em Ruskem pri mestu Vj i 1 n a , kamero so Nemci že zavzeli. Pri Vilni se bori proti Nemcem središče severne fuske armade, Nemci so se severno in južno od Vilne zajedli tako globoko v. rusko' fronto, da preti ruskemu sred išču nevarnost obkoljenja. Rusi se tukaj borijo z obupom, da pridejo ven iz Klešč, katere Nemci seveda vedno bolj stistk'ajo. Na dveh straneh «e zbrano nenavadno veliko artilerije. Borba je velikanska. Že te dni mora pasti odločitev. Ruska duma (drža v n i< z b oir). je odgodena. Neka; bolj. odločnMi poslancev,, ki so si upará ppMeda-ti ruškim mogotcem resnico, so zaprli; drugi, ki so Sposobi á. so'movul'i na fronto, Pravijo, da bodo dumo razpust li. Potem bodo lahko podkupljivi in slabo izobraženi oilcirjj ter uradniki delali, kar bodo hoteli. Krvava bitka pri Dvirsloi. i Vojni poročevalec angleškega lista „Times" poroča d'.e 18. septembra z bojišča pri mestu Dvinsku o grozovito krvavih bojih, ki se odigravajo pred mestom. Poročevalec je bil zadnje dni v neposredni bližini bojne črte, kjer kjer divja strašna borba z malimi presledki. Najbližja točka bojne črte je oddaljena od mesta samo 15 kilometrov. Po zapuščenih mestnih ulicah odmeva grom topov, Rus' ima o pred Dvins-kom tri. črte dvojnih strelskih jarkov. V teh jarkih so Rusi dosedaj še vse sili e i emške naskoke srečno odbili, dasiravno so Nemci osredotočili na jarke neprestani ogenj svojih težkih topov. Nemci so že večkrat zavzel,; prvo črto strelskih jairkjov, a Rus' so jih zopet vrgli nazaj. Nemška ;V*ma,da ja pred Dvinskom dve-do trikrat močnejša kot ruskh ter razpolaga z ogromno artilerijsko premočjo. Kljub temu še dosedaj Nemci niso mogli izsiliti odločitvp, Vilna padla. V soboto, dne 18. septembra se je posrečila, da so zavezniške čete zavzele močno utrjeno mesto Vilna ob reki V.ilija (izhodno od trdnjave Kovno). Naskok na V i In o je bil zelo srditi. Rusi so fcjili presenečeni in so se po kratkem boju umaknili dalje proti izhodu. Generali Ruskij, Rennenkampf in Kuropatkin. Ko je car Nikolaj prevzel vrhovno poveljstvo nad rusko armado, so listi namigovali, da car ne bo dejanski vodil ruske armade, ampak da je pravi naslednik Nikolaja Nikolajeviča general Ruskij. Iz Stockholma se sedaj poroča, da, je car ukazal, da postane general Ruskij namestni vrhovni poveljnik — podgeneralisimus —, in da so mu podrejeni vsi vojskovodje. Zakaj je bil svoj čas Ruskij odstranjen, je zdaj pojasnjeno. Ruskij je prvi svaril velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča pred generalStabnim podpolkovnikom Mjasojedom, češ, cía vohuni sovražniku v korist. Veliki knez je pa 'Izjavil, da general Ruskij obrekuje in je izjavil carju, da osebno jamči za Mja-sojedova. Ruskij je nato odstopil. ' Ko se je pozneje izkazalo, da je imel Ruskij prav in je bil Mjasojedov usmrčen, je pozval car Rusija v a.vdijenco in mu je ob tej priliki naznanil, da hoče sam voditi armado, nakar je Ruskij takoj izjavil, da je carju na razpolago. Ruskij ie bil že od začetka, vojske velik nasprotnik NjkolajevijČevih vojnih načrtov. Vojaški strokovnjaki smatrajo Ruskija kot izvrstnega vojaka in iz-bornega vojskovodjo. Ruskij je bil poveljnik ruskih čet, ki so se v začetku vojske leta 1914 pri Lvovu navalile na našo armado. Ruskij je bledega obraza, je kratkovidnih oči in izgleda kot kak profesor. Car je vpoklical v armado tudi generala Ren-nenkampfa, kateri je bil vsled neuspešnih bojev v o-zemlju Mazurskih jezer odstavljen. Rennenkampf ¿e imenovan za carjevega vojnega pribočnika in je pri-deljen glavnemu stanu. Za seilaj ne bo general Ren-nenkamji'f prevzel nikakega poveljstva. List' .jBirševi- ja Vjedomosti" pa piše, da bi (bilo a ozirom na resnost položaja zelo potrebno, da se naj tudi generala Kurop'aitkina vpokliče v atrmadno vodstvo. Kar nas je Slovencev, ni nobeden brez rožnega venca. Franc Nerat, ki se v pionirskem oddelku domačega, pešpolka bori na severnem botjišču, piše 11. avgusta č. g. župniku Dekoifiju na Ljubnem med dru-dim sledeče: Naznanjam Vam, da sem sprejel rožni venec, ki ste ga Vi dali mojim starlšem. Tudi brat mi je pisal, da ga je sprejel. Za oba Vam najsrčnejša hvala! Ker ga potrebujemo tako kot svoje orožje, zato pa mislim, k a 'r je n aj s S 1 o v e n q e v., dla ni nobeden brez njega. Kadar smo v najhujših vojnih težavam, nam je skoraj nemogoče, ga v rokah držati, a misli imamo pri Njem, ki je nad nami. Včasih bi človek skoro obupal,, pa se spomni na Bofca in Marijo in lažje prenaša vse težave. Dobro veim in trdno sem prepričan, da sta me varovala pred sovražnikom. Nahajam se že od 26, vinotoka lanskega teta na severnem bojišču. Pr.bllžuje se zopet mrzla zima, pa upanje imamo, da bomo do zime gotovi z „moskalom". Dal Bog! Kranjske klobase na bojišču. Svoje življenje na severnem bojišču opjsuje kadet cand. iur. Joško lic, ki (je bf.l med tem ranjen na južnem bojišču, svojemu bratu takole: Se vedno zdrav, čil in čvrst. Ruska-Poljska. Živi se kot kje pri nas dij.na v Oiavicr^i, ravno tako vasico, seveda veliko večjo. Včeraj in predvčeraj'šnim smo marširali v dežju po ruskih cestah. Ej, to je trpljenje! Greš po blatu skoro do kolen, pa mehkem blatu, da komaj premikaš noge, popolnoma brez vseli misli. Dolgočasnost in samota kraja,' Te oropa vseh misli, zdi se mi, kakor bi bil mal!o kolesce v vte,iikem stroju, ki se premika, ker se vrte dri^ga kole sla — sila, in jaz premikam dalje meni podrejene. In ta, ruski dež! Beri, Gogdljeve „Mrtve duše" in uživi se v podobe, pa prav živo in občut i boš isto kot jaz. Zavil sem se clesno v svoj dežni plašč, zavil še tesneje, a ni ga menda plašča, kojega ne bi prodrla ta mokjroja, mrzla in usiljiva. In ob cesti in na poljih in na brdih, —-sploh vse naokoli ruski in naši križi — grobovi padlih. Dobri ljudje so moraii biti ti ljudje, ki so zakopavali mrtve. Postavili so j.ftn spomenike, da.zna vo-jak-iovariš, ki gre ob cesti, da počiva ;m sotrpin — „memeinio mori." Niso jih spravili v skupne grobove, kjer je kdo padel, oudi leži, nai /jomii,' pa je križ z napisom: Tu počiva junak infanterist al' karkoli je že. Sedaj, Ijo to pišem, ležim v. senc: na vrtu hiše, kjer smo oficirji nastanjeni, 5|9 korckUov prOS od tod sta dva taka groba, v istem vrtu. 'Sicrjr pa, kdo bi razmotrival tako žalobr.e misli, tudi lepih podob je za-dost;. Pogleda,ti je treba le na našo družbo. To Ti prepevamo, vriskamo razposajeno kot na svatbi saj cesar da pol hleba in kar je> treba. Uživamo polne vojne pristojbine, to se pravi: dobimo vino, pivo, tobak, — vsak dan 35 cigaret (memfs, daimes itd.,) — in naša kuhinja,! Kupili smo prešiiča, jedli pečenko itd. Jaz sem bil ob tej priliki dobil nalogo, napraviti klobase — prave kranjske/ Napravil sem '¡tako izvrstne, da jih je vse hvalilo. Vsi so se jejzili, da so tako hitro pošle; bilo jih ie 35. Prpvočniinp si tu, in tam tudi kako gos, kokoš itd., kot pri;!{uho praženo zelje s krompirjem, paradajz-omako in paprikaš itd., seveda to vse na skfupni račun ,'|r,ieirske kuhinje. Sedaj se moraš čuditi, kako dobro dela naš tren. Se neka posebnost! V 'večjiih kraj,'jh je vse polno Židov, pravih Svetopisemskih — v kaftanih, z bradami. Ti imajo vse, samo pritisnili jih moreš znati. Danes smo bili v kraU.i, o katerem se je zadnji čas več pisalo. Vse trgovine so tjive zaprte; vprašam zakaj in reklo se mi je „,šafces", vse ,sam žid. Kot zadnjo novico za danes Va,m še javljam, da čakamo zopet, da nas spravijo v vagone. Premestili nas bodo nekam,, najbrže proti Italiji, ako ne veste Vi kaj druzega; mi ne vemo tuk/ij prav nič! Kako gre Tebi? Jaz sedaj tukaj ne znam ne za datum, ne za dneve. Kadar se spravimo pod šot/ ¡r, je ravno tako kot pri ciganih. Na Balkanu mobilizi* Vse države na Balkanu mobilizirajo. Toda splošno mobilizacijo je dosedaj odredila Samo Bolgarija, Grčija in Riimunija. le delno. Nobena tajnost ni, da bo Bolgarija udarila proti Srbiji. Za nas bi bilo zanimivo izvedeti, kje bo udarila proti Srbiji, ali na severni ali na, južni meji. Zanimivo bi bilo tudi izvedeti, kaj bosta v tem slučaju, storili Grčiia n Rumiu i a. i Dosedanji dogodki SO pOi\ azali, da je GrCija mnogo tesnejše zvezana s Srbijo kakor Rumunija. Pomisliti je tudi treba, da je aeHanjU Venizelosova vlada prijazna četveros^orazrfnu. Seveda je nasprotno grški kralj in posebno grškat irenera? teta prijazna nam in Nemčiji. Mogoče je tudi, da se čuti Bolgarija dovolj močna in napade nepričakovano koj Grčijo, ter ji vzame s tem možnost, da bi podpTala Srbijo ali pa četverosporazum ob Dfdaneklii. Kajti to je gotovo, da bo Grčija, tudi ako se ne udeleži, vojske, na vse moči podpirala "Srbijo v boju proti nam in Bolgarom, Grška dosedaj ni hotela Bolgariji čisto nič od Mace- donije odstopiti ter se je protivila tudi temu, da. bi Srbija odstopila oni del Maoedonije, ki meji na Grško, Grčija hoče mejiti ob Srbijo. Rumunija grdo gleda na Bolgarijo, ker si upa rušiti bukareštarlski mir, po katerem je tudi R u manija odvzela na zahrbten način lep kos zemlje, Do-bručo. Toda ali si bo upala sedaj z orožjem nastopiti proti Bolgariji, je drugo vprašanje. V tem slučaju bi menda mi in Nemčija priskočili Bolgariji proti hu-muniji na pomoč. Zato je p»av rekel rumunski politik Filipescu, da se je položaj Rumunre v teicu enega leta zelo spremenil, češ: Lani so Avstriji delali streliske jarke in žičnate ovire okoli Budimpešte, letor» jih delamo ob ogrdko-rumu meji. Sicer pa se še niti Grčija, niti Romunija ni končno odločila, le Bolgarija ima že strogo začr' n0 pot. Rumunska politika. Bivši rumunski vojni minister Hil)ipesieu, ki je mnogo agitiral za to, da bi Rumunska stopila na stran četverozveze, je dopisniku „Aidevetrula" na njegovo vprašanje, kak razloček je med položajem v lanskem letu in letos, odgovoril: Lani so delali strelske jarke v Budimpešti, letos pa j?h delamo mi za obrambo naše dežele v Predealu. — Dne 2. septembra se nam je reklo, da pride ruska armada v 12. dneh čez Karpate. Takrat sem b',1 jaz prevaran, zdaj pa ministrski predsednik Bratianu. — In kaj se zgodi sedaj? je vprašal poročevalec. Filipescu je odgovoril: Sedaj moramo čakati, a tako ugodni priljtka, kakor smo jo zamudili, ne pride nikoli več. Kaj pravi berolinski bolgarski poslanik. „Zieflt" priobčuje razgovor z berolinskim bolgarskim poslanikom, Rizovom, ki je dejal: O vsebini tur-ško-bolgarske pogodbe še ne vem'ničesar natančnejšega, Prepričan seim, da bo pogodba obema državama mnogo koristila. Važno je, da so iiaiši odnošaji napram Rumuni'ji in Grški ze^o dobri — kakor nekdaj naši napram Italiji — in da, se njatm teh dveli držav ni bati. Bolgarska vlada zaupa v bodočnost, ves narod stoji za njo. Balkanske pravljice. Pod tem naslovom priobčuje „M. N. N." po „Corriere deli a sera" naslednjo veitt nekega. atenákega lista: Pogodba, med četverozvezo in Rumjunijo naj bi na enj strani viepala četverozvezo, da, ne bo preje s-klenila mi.ru, predno ne bb imela Rumunija Bukovi ne in Banata s Temešvarom, Rumunija pa bi bila obvezana udariti na Avstrijo, ne skleniti posebnega miru, izročiti Bolgarom Dobručo, oziroma, poslati proti Bolgarom, ako bi napadli Srbijo, posebno armado. Angleška kupila Portugalsko. Portugalska zbornica in senat sila dovolila 150 milijonov frankov za novo oborožen je. Angleška je baje dala Portugalski 200 milijonov frankov posojila, pod pogojem, da se naj strani čieitMerosporazuima dejanski udeleži voiske. Na Azorih in Madejri dobe Angleži trajnu opirališča za svoje brodovje, Ustanovi se veliko število tvorni.c v Lizboni, v Oportu in na imenovanih otokih. Na Angleškem. Na Angleškem razburja vprašanje, ali se naj vpelje splošna vojna dolžnost, ljudi vedno bolj. Posebno delavci so proti splošni vojni dolžnosti, . ker se bojijo, da bodo morali v vojsko, Idočini si bodo meščani znali prislepariti svobodo. Postni prfdpisi. Na merodajnem mestu sno povprašali, kje bi tičal vzrok, da to.ikokrat ne dobijo ni|slo\fl(enci pisem in pošiljalev. Odgovor je bil kratek: ker ljudje še vedno ne uvažujejo poštnili predpisov in se torej tudi njihove pošiljatve ne morejo izvrševati. Največkrat nimajo pisma, naslova odnošiliafella, ali pa ne dovolj natančnega. Takšnih pišem leži po poštnih in cenzurnih uradih U ršiko. In kdo je temu vzrok? Gotovo ne pošte, ampak vsak (sam, ki ne upošteva poštnih, predpisov. Poštnine prosta so samo odprta pisma (seveda tudi vojie dopisnice) na vojne naslove, kakor: na vojaštvo, na vojne pošte, delavcem v vojnih službah v o j akom-bol ni k om v bolnišnice. Vsa ta pisma pa. smejo imeti samo pisanje. - Na vse gori omenjene naslove. četudi tedaj vojaške, pa niso po itn v o'proste pošiljatve kot: vzorci, mali ovitki do 35 dky s kakršnokoli vsebino ali blagom, n. pr.: s pismenim 'papirjem z dopisnicami, s smodkami, z robci, itd. Koliko je plačat,! poštnine, se izve na pošti. Vsi takšni mali zavit ki pa ne smejo imeti nobenega pi,sanjo,, pač pa tudi zunaj razv d,en naslov odpošiljate!'a. Casooisov., khkošnihkoM, kakršnihkoli, ne sm,e nihče pošiljati brez dotičme znamke in tudi ne nikomur, tedaj tudi vojak «m ne, aimpak morajo biti vsi Irajikjirani z z'namko, kakor je običajno pri križnih zavitih sploh, po večji ali manjši te ž L Časopise pošiljati z znamkami za časopise imajo pravico samo u-pra:\1ništva in za^nžtiišltva dolžnih lilsiov in nijedjar druge osebe. Nadalje je strogo prepovedano, v Časopisih pisati, besede in stavke p;f Ičrtavati, pozdravljati itd., ker takšne časopise se 'pošlje nazaj ali pa največkrat tudi v koš. CucVmo se, da preti vsem tem predpisom grešijo velikokrat tudi izobraženi odpošil-jateiji, kakpr se lahko sodi po pisavi. Sk,oda je že za znamke, katerih se na ta lahkomiseln način veliko u-niči in škoda, za čas in trud! Končno pa ima žalost haSkvIjerjec, ki vedno zaman pričakuje pošiljatve od svojcev. Glede pisanja pisem in dopisnic sg.»nadalje opozarja na odlok trgovskega ministrstva, da, povzroča uporaba neobičajne pisave in neobičajnega jezika navadno velike zamude; največkrat pa ge taka pisma ne odpošljejo. Prepovedana je tedaj skrivna in dogovorjena pisava, pisava, za siepce ali pisava s kislino. Poštne zavlitke (pakete) se lahko pošilja sedaj do preklica na. sledeče številke vojnih poštnih uradov: 10, H, 17, 34, 45, 46, 48, 53, 5i5, 61, 65, 69, 73* 76. 78, 81, 85, 88, 91, 93. 915., 98, 106, 109, 1(13, 119, 157, 207, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 223, 224, 251, 254, 301, 302, 303 , 304, 305, 306, 3'08, 309, 310, 311. 312, 313, 314v 317, 3ft), 320, 321, 322, 333, 324, 725, 326, 327, 323, 329, 601, 602, 603, 604, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 615, 620, 630. - DJketi se zamosre-jo oddajati samo v pondeljek, torek in sredo vsakega tedna. V zavojih pa se me sme nahajaiti takšlno- blago, ki bi se znalo po daljšem ležanju na pošti pokvs-riti. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi se do v otf.Vije teh pošiljate v k vojnim poštnim uradom zavleklo v-sled operacijskih okornost'.. Razne novice. Novi lavantinski kanonik. Cesar je č. g. kn,- šk. dvornega kaplana dr. Ivana Tomažiča imenoval za kanonika 1'avantinskcga katedralnega kapitelja. Čestitamo! * Duhovniška vest. O. g, Franc Moč ik, kaplan pri Sv. Tomažu pri Ormožu nastopi dne-1. oktobra kot župnik pri Sv. Stiaami pri Žusmiu, * Spremembe pri «o. frančiškanih. Iz Maribora pride o. Fulgeocii Trafela v Nazarfet, o. Bernardin Mlakar pa, a Gciivi) v /Maribor. Za Župnika pri Sv. Trojici v Slov. goricah je imenovan o. Nikolaj Meznarič; od Sv. Trojice 5o prestavljeni v Gorico o. Benvenut Winkler, v I! rož i (¡o o. Fortuuat Goli in o. Diomz Dušej k Mariji Pomagaj L!rezjie na Gorenjskem. V Brežice pride o. Kr.zogou TlišLer iz Pazina. K Sv. Trojici v Slov. goricah so p/restevCeni: o. Fruktuaj Frank iz Nhzarja, o. Joahim Košieniia z Brezij in o. Alojzij Lipej iz Ljubljane, Franci?.1 jans1 a gimnazija se prestavi, iz Gorice v KajmnUk: kot lektorji pridejo tje: o. Eduard Raustehar, o. Hadrijan KOkol", o, Gra. tus Heric, o. Ev sit ah i j Berlec. BogoSlovci 4. letnika pridejo iz Kamnika v Maribor, in sicer: o. Engeibert Klasinc, o. Šolan Cimbrman., o. Beo:«amin Pefirič in o. Gabriel Planinšek. Vsi ostali let.iiki frančiškanskega bogoslovja, pridejo v Ljub'jat o. Novi slovenski vojni kurat. Prekmurski list „Novine" poročajo, da. je sobočki kaplan č. g. Jožef Krautz imenovan za vojnega kurata, C. g. Krautz je že odjOtoval na odkazano mesto. * Odrski Slove nci se veselijo slovenskega čl, i -va. Glasilo ogrsk',h Slovencev „Novine" piše: „ledino vesolje slovensko čtivio, ešoe vogri se za nje potegujejo. „Drugo me nikaj ne veseli, kak to, kda novine pa kjilge dobin: pa rej samo mene, liki v;r?e moje slovenske pajdaše pa ešče madjare. Tei me tiidi sploh soitaviljejo, če že sKoro pa dobim Novjioe, ka njim e žnjih opet morem razTož ti, kaj je novoga". (Kolenko SteSan z G. Bistrice, domobranec 20-iga peš-polka.) -- V istem listu piše Anton Gorza z Gornje B',str?de mied drugim: ,«K merti pride ordinario in mi poda v roke vkup poviti snopek, pogledam i gori' odprem, ka ovaram? „Novine" in .Marijine I.'\stq" W gori sam s'kočo od veselja, suze so me pc/ieviale, ino sam si m'slo: kak je smile.ni liibi Jeznš ino bi. Dev. Marija, kp, sta prišla pred mene i vo.^:la vielko ba-trivnost, štero tii qol re morem napisati. Že 13 mescev trpim ino se matram med tiijinci, ali zdaj pa kak sam vesel', kda preberem ,ie nende, z šterimi se kak z materjom pogovarjam." Vsem Slovencem in Slovenkam! Žrebanje velike loterije Slovenske Straže se nepreklicno vrši v torek, dne 26. oktobra t. 1. Dober mesec imamo torej samo do žrebanja. Vsi naši darovi naj se zato v tem mescu z največjo požrtvovalnostjo osredotočijo na to loterijo, ki je namenjena v podporo revnim otrokom, ter vdovam in sirotam padlih vojakov in invalidom. Cim lepši bo us. eh te loterije, več bodo dobili tudi naši slej ci. Loterija obsega 1715 dobitkov v skupni vrednosti 20.000 K. Glavni dobitek v vrednosti 5000 K. Srečka samo 1 K Ali je treba še kaj priporočilnih besedi? Sramota bi bila za Slovence, ako bi sami ne pojmili velikega pomena in plemenitega namena te loterije. Zato takoj pišite po srečke na loterijo Slovenske Straže v Ljubljano. Zahtevajte povsod takoj srečke Slovenske Straže! Naberite takoj po kro-nicali med znanci i.n znankami za srečke in naročite na skupni naslov več srečk skupno. Kdor za dom i- ma srce — naj ima zanj tudi dejanja. Do dne 26. o-ktobra delajmo vsi za loterijo Slovenske Straže! Sijajen uspeh loterije Slovenske Straže naj briše narodu solze! * Kadet Jakob Sturm padel. Kadet Šalamun nam piše dne 15. septembra z italljanslkega bojišča: Junaško se boreč ob mejniku naše prelepe slovenske domovine, je padel v divjem boju Kadet Jakiob Sturm, na čelu svojega voja. Že tretji mesec je ra^jni kljuboval ob zeleni Soči groznem italijanskim navalom, a sedaj ga je pokosila bridka smrt. Vsi, ki smo ga Poznali, obžalujemo njegovo usodo; saj napi je bil-v v,' Sakem oziru zlvest tovariš in prijatelj. Vfliemu junaku bodi slovienska žemljica lathka! — iPajdli junak je bil doma iz Slovenske Bistrice in je bil edini sin. Njegov brat je padel na severnem bojiäöu. Jakob Sturm je bil vnet član naše katoliške dijaški organizacije in organizator mariborskega Orla, t Janko Koser. Dne 3. septembra, je na severnem bojišču padel pravnik-vfsokošolec Janko Koser. poročnik pri oddelku strojnih pušk. Rajni je bil'vzor slovenskega katoliškega dijaka in izboren organizator. Rodom je bil iz Št. Lovrenica v Slov,, goricaih iz dobroznane vrle Kose rje ve družine. Svetila vrlemu junaku večna luč! * Se živi. Kadet A Hraišovec nam piše dne 12. septembra, z južnega bojišča: Uljudno Vfem naznanjam, da g. praporščak Julij Demovšek dosedaj še prav veselo živi irr, pije v. strelskih jarkih v^ooe med nami in da ga — kakor se poroča v „SI. Gosp." od 9. sept. t. 1. — nikakor ni zadela granata. Kot njegov osebni prijatelj, ki sem vsak dan večkrat ž njim skupaj, Vam dam to na znanje. — (Mi smo do-tično vest posneli po ljubljanskih listih. Uredništvo.) * Novi narednik. Z južnega bojišča se nam piše dne 13. sept.: Naznanjam Vam, da je naš vrl so-mišUjenik Janez Mikša, doma od Sv. Marka niže Ptuja, dosedaj četovodja pri tretji stotniji 87. pešpolka, imenovan za urednika istafato. Obenem Vam pošljam pozdrave z južnega bojišča! Anto.i Veržan, doma iz Do! ja pri Piaiiini. * Odlikovani slovenski vojaki. Sretjrni zaslužni križec s krono rja, traku lirabrostne svetinje je dobil ogrfjičar 11. pd j. top. p, 'Avgust Pintar. Zlato hrabrostno svetinjo so dobi ji: desetnik 17. pp. Birbijb Jos'p, prafeoržjčjvflfl THatingor Bruno in str?jjimojfcter Pleil Josip, oba pri 5. drag. p. Srebrno hrabrofetryj svetinjo 1. vrste so dobili: kadeta Raschke Robert in Šmši.je Henrilk, narednik I Vimesoii; Matija in poddesetnik Pirker Ivan, vsi štirje pri' 7, pp.; praporščak Komberr Josip, narednika Lipovjž ¡in Žonjta Franc, četovodji Bratovič Jur;,j in Ouk Karel, desetnika Košir Alfred in Martinčič Ivan, poddesetnik Logar Filip in irfanterist Alessio Peter, vae-h devet pri 07. pp.: desetnika Hafner Anton in Wärter Josip, dragonca Puff Alojzij in Vengust Frana, vsi štirje pri 5. d^ag. o.; desetnik Franc Birk, saperji Gril Josip, Lugafič Franc, Mdnerič Jos',p, Stergar Rok in Vnuk Jurij, v-si pri 3. sap. bat. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: četovodja Gregorat Anton, Meae Anton in Tuta Ivan, desetnika Marzola Franc >i razem F., poddesetnik Cerne Pavel, infar^grfota Gomižel Leopold in Pr.etner Franc, vseh osr>.n pri 9(7. pp. straž-mojster Strauß Matija, titularni , stražmojster Kuder-natseh Franc, qetovodii Brenko Franc in Morizzi I-van, desetnika Mlekuš Josip in We'issenbach Simon, patr, vodie Offner Frainc, Sltitonieggej»- Anton in Sau-ritz Ivar,, dragonci Aleš Jernej, Ferlež M vrtin, Fr;\s-Rudolf, Guček Ivan, Hairer Rajmund, Ogrinc Matija in Voglar Ivan, viseli 15 pri 5. drag. p.; četovodja Šunta Jakob, p red mojstra Ogrizek Albin in Cernič Rupert, vsi trije pri 3. polj. havibi. p.; desetnik, tjt. narednik Braituš Vinko, pionirji Klemenčič Arfcn, •Meše Josip, Puher Vinko in Uhl Kar (ril, vsi; pri 3. pion. bat.; četovodji Bradaš Milan in Siemen',k Filip, desatiik Krsmina Filip, poddesetnik Lindner Jakob, saperji Ba.uer Josip, Bevc Viktor, Blazina Jos'p, Bos-carol Anton, Elsnik Ivan, Glap.ian Ar ton, Hotko Ferdinand, Kavvulog, Kerschbaum Rudolf, Kozele Franc, Lončarič A loj/¿i j, Lauruk, Letič, Meruša Alojzij, Mozetič Anton, Seiler Štefan, Zaccaria Pieter, vsi pri 3. sap. bat., lovec 20, lov. bat. Kosmač Avgust. Bro-nasi i hra1 ,rosti*> svet i1 jo je dobil poročnik 47. pp. Bratkovič Ernest, deset ¡ik raß, sMI. Polare I'v an v Bovcu in kartet 20. lov. bat. Vrečko Anton: prednvoj-ster Furlan Liberij, vozni predmojstri Ceb'ron Franc, Kralji Peter, Petek Jaity>b, Rakovoc Peter, RepeliŠek Franc, Rojko Jakob, Slemeni,k Viktor in Vičič Franc, topničar Rojac Andrej, vsi pri 8. polj. top. p. Poveljstvo jugozahodne fronte je podel i'o srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste rez. naredniku kndetaspirantu 87. pp. Matija Zadravec. Bronasto hrabrostno svetinjo pa lovcem Ignacu Jarem, Ivanu Kočevar, Francu Nagl.č In Miroslavu Prinčič, vs' šiv rje pri 7. lov. bat. * Dragonci se priporočajo za šopke. Dragoneo Franc Smerkej z Bizeliske|gr<( nam pi^e: Sprejmite najlepše pozdrave z južnega bojišča in zahvalo slovenskih dragoncev za tedeinskega. o'isikovalca „Slov. Gospodarja", kojega prejemam redno vsak teden. Godi se nam dobro ter komaj čakam, da ndak^uo po izdajalski bu'tici, ki se je predrz.nila, siliti v našle slovensko ozemlje. Naročite pa slovenskim dekletom, da nam pripravijo šopke, kadar se povrnemo kot zmagovalci! Zato se posebno priporočamo slovpnsk-i fantje-dragonci. Mnogo pozdr'avov! * Zopetno prebiranje črnovojnlkov. Odredilo se je zojtetno prebiranje örnowjni^ikili zavezancev, rojenih v letih 1873 do VštevšPga leta 1877, kakor tudi letnikov 1891, 1895 in 1896. Vsi moški teh letnikov se morajo te dni zglasiti pri občini. ' Prebiranje se bo vršilo od 11. oktobra do 6, novembra 1915, Vpokjjtoapi pa bodo pod orožje okoli 15. novembra. Vpoklicanje 42-501etnih črnovojnikov. Poslanec dr. Korošec, ki je tozadevno, govoril na merodaj-nih mestih, nam piše: Ker bodo nanovo prebrani čr-novojniki - kojih prebiranje se vrši oid 11. okt. do 6. nov. - prej vpoklicani, kakor 42-S01etni črnovoj-niki in ker je to vpoklican je že določeno za 15. nov., za to je gotovo, da 42-S01etni črnovojniki vsaj pred decembrom ne bodo vpoklicani.. Tačas pa bodo starejši letniki (recimo 46-501etni) prej vpoklicani, da se jih bo izobrazilo za službe v zaledju, koje bodo prevzeli od mlajših že službujočih vojakov, * Vojaški dopusti 2» vojake na bojišču. Vrhovno armad-no poveljstvo dovoljuje vojakom,, ki se že od začetka vojske nahajajo na bojišču, 14dnevni dopust za odpo^ovanje v domovino. Vojaštvo pa dobi le takrat dopust, ko se vrne iz bojne črte za rezervo v zaledje, da si izpočije. * Važno glede zavarovanja. Prijatelj našega lista nam poroča: Ker so se stavbene potrebščine izredno podražile ter so delavske moči več kot za polovico draž"e, kot pred kakimi desetimi leti, bi bilo dobro, ako se ljudem priporoma, da dajo svoja poslopja zavarovati za nekoliko vlifeje s^ote, kajti za 500, 1000, ali 2000 K, kakor so navadno hiše zavarovane, se novo poslopje nikakor ne da postaviti. Višji zavarovalni prispevki pa so razmeroma majhni, v primeri s škodo, ki jo \|s!ed nizkega zavarovanja trpf posestnik, če mu hiša pogori. Dobro bi tudi bilo, ako bi vlada pritisnila na zavarovalne družbe, dja bi iste pri cenitvi škode upoštevale sedanjo dragitijo in bi nastavile najvišje postavke. * Kako je s perocidom? Iz Ljutomera se nam poročam Letos sem prvotni škropil s perloci-dom, a tudi zadflkirat. Raje pulita, da se pero iosfo-ra. mirno širi, nego, da bi se s perocidom rtaman trudil. Pomaga it'uk nič, Škropijl in ravrtall sem s perocidom natanko tako, kakor je g. Kosi nasvetovlal, a imam sedai popolnoma suh vinograd. Grozdje je sicer ostalo, a je Še večinoma trda. Vlada, poskrbi za galico! — M ako le: Žalostno je videti, kako umirajo sedaj tisti vinogradi, kateri so bili s perocidom škropljenj,; rjavijo in sadijo se, da jih lahko eno uro daleč poznaš. Grozdje odpada in se suši. Nesrečni menda. nistHo samo letos, mogdSe je, da, bomo to še drugo leto občutili, ker rozgi so zeleni, l-stje je odpa|dlo in tr-sje ne bo dozorelo. Bati se jo, da pfide sf.ana in po-mor;, nezrelo trsje. 'Ob, koliko se je zgodilo ubogim kmetom škode, katleri so škropili s perboidom. Kako so pa tisti vinogradi lepi in zeleni, l;ateri so bili z galico škropljenj. Razlika je-kakor noč in dan. Bog varuj, več kaj takega ubogim kmeiom svetovati. — List, „K m e t o v a 1 e o" piše: fO učinku perocida dobi-vamo zelo različne sodbe, nekateri se namreč prav pohvalijo, dočfjn drugi tožijo, da ni' bil dober. Na v-sak' način je letošnje deževno vreme veliko krivo, kajti tudi tamkaj, kjer so Skreni.i z modro galico, je vendarle peronospora kolikortoliko močno nastopala. Sla-bejši učinek perocida je pa tudi pripisovati napačnemu ravnanju z njim, in kakor vse kaže,, je v naših podnebnih razmerah vzeti močnejšo raztopino pe.rlocV da„ kakor se je to tudi priporočalo. Na vsak; način ifna mod m galica prednost pnJJ petrocidctn. Ce se listje rta trtah suši, in grozdje v citzvoju zaostaja, je seveda vzrok peronospora, ki je perocid ni dovolj zatrl. * Vinske cene na Štajerskem. Kakor izvemo, ponujajo mariborski vinski, (trgovci že sedaj za vinski mošt 20 vinarjev nad stopnjo sladkorja, nekateri pa ctelo 4 vinarje na stopnjo. Ce računamo, da bo po srednjih legah imel letošnji mošt 16 stopinj sladkorja, bo po slednjem računu (4 v za stopnjo) znašala cena za lit^er mošta, pridelanega v srednjih ¡legah, 64 vinarjev. 'Opozarjamo vinogradnike, da se ne prenaglijo s prodajo mošta. Po sodbi izkušenih vinogradnikov znaša vrednost letošnjega vina z ozirom na drage delavske moči in izredno velike druge izdatke, n. pr. za galico^ najmanj sedem v i n a r j-ie v za stopnjo sladkjorja, t. j. za mošt zl6% = 1 K 1,2 v. Vinogradniki, nabavite si mošt.ve (ObKinke in si mošt doma s-izhtajte ter ga tako prodajte! Naj pride vijnoitiržec na dom, ker če se telita mošt po vožitji v mesto, se navadno močno „,stene" in zgubi moč stop.ifij sladkorja. — Na .Ogrskem plačujejo letošnji mošt po 80 v do 1 K 20 v liter. " Cene dalmatinskemu grozdju in vinu. Iz. Ši-benika v Dalmaciji se poroča; da Stane grozdje v podrobni trgoviini 1 K 20 v do 1 K 60 v 1 kg, v veletrgovini pa 80 vinarjev do 1 K. Vinski mogt vb? j a v Dalmaciji že „od preše" 1 K 8 v do 1 K 40 v i"ter. Prejšnje leto so ga vinotržci in gostilni,čar j i plačevali po 40 do 50 v 1 ter. * Grozdne pečke za olje. Poroča se nam, da so grozdne pečke pripravne za izdelavo namiznega olja. Pečke se morajo z rešetom ločni od tropin in dobro posušiti. Paziti se mora, da ne isplesnijo. Na Spodn. Štajerskem se je baje že več mlinarjev izjavilo, tla so pripravljeni izdelovati olje iz grozdnih pečk. Danes, v četrtek, dne 23. septembra, se bo, vršilo na Dunaju pri poljedelskem ministrstvu posvetovanje vino-gradnih strokovnjakov, kaklo bi se pečke najbolje izrabile. Ko dobimo podrobne podatke, bomo poročali. Priporočamo pa že sedaj, da se po naših vinograd- nih krajih pečke skrbno spravljajo, da si tako pridobi naše ljudstvo dobrega namiznega olja. * Varstvo poljskih pridelkov in gozdov. Jusfično ministrstvo je zaukazalo, da se strogo nastopa prpri tatvinam pa polju in v gozdih. * Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 248 do 256 K, srednje debeli 228 do 240 K, suhi 208 do 220 K; debele krave 212 do 250 K, srednje debele 160 do 208 K, suhe 130 do 152 K ; biki 19čf do 252 K, mlada živina 188 do 240 K; teleta 3£0 do 330 K, izjemoma 336 do 340 K; mlade svinje 450 do 460 K, debele svinje 420 do 430 K, srednje debele 410 do 420 K, mesne svinje 440 do 450 K; ovce 260 do 280 K_. (Pri goveji živini /eijajo cene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinjah in ovcah za 100 kg mrtve teže,) Seno 100 kg: sladko 10 do 11,50 K, kislo 9,50 do 11—, slama 7,— do 8.50 K; pšenica 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 35, "roso 50 K, oves 27.30 K, aida 50 K, fižol 96 do 120 K, grašica 100 d'o d GO K, leča Jj20 K, p rojeno pšeno 130 do 146 K, pšenični zijrob 76 K, koruzni zdrob 82 do 110 K, ržena moka 47 K, pšenična moka šl. 0 76 do 80 K, št. 4 65 do 70 K, št. 6 (črna) 47 do 58 K (100 kg). Jajoa komad 14 do 15 vT krompir 16 do 18 v 1 kg, mleko 28 do ,34 v liter. — Cena živini, posebno kravam, bikom in svinjam je zopet pp-skočila. * Promet s koruzo in krmljenje z ovsem. Cesarska na-mestnija nam naznanja: Med prebivalstvom je razširjeno mnenje, da sme kmečki posestnik popolnoma prosto razpolagati e novimi koruznimi pridelki. To naziranje je napačno. Po cesarski naredbd z dne 21. junija 1915 so se vse zaloge žita vseh vrst in sicer: pšenica, pira, rž, ječmen, oves, koruza in ajda zaplenile na korist države. Določila te cesarske naredbe so 5e popolnoma v veljavi. Z ministrsko odredbo z dne 21. julija sa je kmetoval cem samo dovolilo, d'à smejo lastno pridelano koruzo uporabljati za krmljenje živine. Razven tega dovoljuje a-nnnjena cosarska naredba, da sme poljedelec kakor druge vrste žita tako tudi koruzo uporabiti za lastno prehranjenje in oskrbo članov «vojega gospodarstva in sicer po meri, ki je določena po uradni i določilih o uporabi moke in žita. Nasproti temu je vsako drugo razpolaganje čez koruzo, ki jo je poljedelec sam pridelal, p osebno pa prodaja in vsa! ! >, izmenjava postavno prepovedana in kaz-iijiva. Koruzo se sme prodajali samo pooblaščencem vojno-žitvo-prometnega zaveda, kaJ.m se izkažejo z uradno poverjenimi izkaznicami. Poleg tega se še omenja, da se sme oves polif.adati samo konjem in sicer vsak dan le 1 kg za 1 konja. iVsako krmljenje o vs.-. ¿'rugi živini je nedopustno in se bo a o-.irora na o-mejene zaloge ovsa najstrožje kaznovalo. * Izdelujte veš buči nega olja. Koz'a ska podružnica krnot jske družbe je sprožila sledečo dobro misel, ko'e ude'stvovan ic S3 ne more dovolj toplo pripo. ročat' vsem kmetovalcem. Rajjven živil se e v zadnjem času jako po lražiio tudi nf«m,?z: o olje. Ker ni izključeno, da rac bomo mogli dobiti namiznega olja tudi ne za dra.fr de ar, bib bi. potrebro, da že sedaij mislimo na nadomestlo: Opozarjamo torej na bučino olje, ki je okus,',.o in tudi 'zdat o. Das'ravno ¿je to o-lje že sedaj, pri gospodinjah jate» priljubljeno in se dobro rlaču'e. vrJ ¡dar večina kmetovalcev ne uporablja košč'c, oziroma jederc za izdelovanje ola, ampak koščrce pokrmi živini, kar je treba gotovo jako obžalovati. Na'topiieje torej priporočamo ravno letos uporabo buči iih jederc za i z delo,an;e prKubiir; ega bu-činega ol a. Za krml'enie nam In itak pridejo prav pogače ali prge, Tudi iz^alovaire orehovega in makovega olja bi se nai jemalo v poštev. * Vrvce iz papirja. Tudi a namen je časa! Tenke vrvoe so Čimdalie dr aR jo. Novodobna, teh".J»a poizkuša tudi izdelovanje vrvic prilagoditi sedanji vojni dobi, kar se ji je tudi posrečilo. V mnogih dunajskih prodajalnicah rabCjo za zavoje najnovejša „vojne vrvoe", izdelare iz sukar.ega papiga, Tc|ej tudi vrvce imajo iz papirja. * Olajšave pri plačevanju davkov. Pri pobiranju davkov in drugih javnih plačil je bilo treba vsled vojnih l'armer raznih odredb. Tako je bilo treba ustaviti davčno eksekucijo, kjer so bili gospodarji poklicani v) vojno službovanje in ,se nahi/iajo isti v stiski. Pod gotovimi pogoji se dajo olaijšave glede dohodninskega, pridobninskega davka in davka na poslopja. Toda ne le naravnost vpoklicanim, temveč tudi onim, ki so vsled mobilizacije prišli v stiske, se je dovoli!/,« obzirnost. Finančno ministrstvo je naročilo podrejenim gosposkam, da s takimii osebami na podlagi dejanskih razmer ravnajo posebno obzirno. * Državni žrebei za poljska dela. Poljedelsko ministrstvo je odredilo, da se večje število vročekrvnih državnih žreboev odda zanesljivim kmečkim posestnikom za poljska dei(ai. Zrebci se dajo na podlagi oddajne pogodbe ij} se morajo šest tednov pre-dno se začne čas prlipuščanja, zopet oddati vojaški upravi. Prošnje se naj vlagajo na c. kr. 1 |netijsko družbo. Pri vlogah naj se prošiijiki sklicujejo n» odlok poljedelskoira ministrstva z dne 30. aprila 1915, štev. 37802. * Slinovka. V nekaterih (vjinah na Spod. Štajerskem se je zf t'lnï čas poai\|'la. kuge^firnovka,. Zoper to nevarno bolezen se priporoča sledeče»: Vzame se laneno obe ihi se segreje: potem se primera ravno toliko medu, kakor olja. Ko se to shladi, se namaže z njim v gobcu okrog j'tfei'ra najmanj dvakrat na dan. To se stori najlažje. če se kuhalnica ovije s platneno cunjo in se pomoči v laneno olje in se tako na>-maže. — Za parklje ge vz:frna četrt litra vode in tri četrt Hitra je-s:iha in naj se pridene ena, pest soli. S com naj se mažejo parklji in i oge do kolena najmanj dvakrat na dan. P..Eiti pa, se mora, da se kuga ne prenese. Radi tega s; mora doti čiri, ki '¡e mazal gobec in parklje, roke skrbr.o umiti. — O času bolezni naj se krmi živini seno na kratko zvezano in kuhana repa. Pokazalo se je, da zanesljivo pomaga.. * Tretje avstrijsko vojno posojilo. Avstrijska vlada namerava razpisati tretjo vojno posojVo. — Tudi ifa Ogrskem' s? razpiše enebo vojno posojilo, * Dva cesarja botra. Slikar u Peter su v kraju Svesi v Prusiji se je rodil sedmi sin. Za botra sta na-prošena cesar Franc Jožef in crjsar Viljem. Oba sta se izjavila, danueodita prošnji. Srečni oče je Avstrijec in se na.ha;ja. na bojišču. * V Karloveu na HrMPiškem je umrl vojak spoj dnještajei^skega pešpolka Josip Šmajder, doma izBre-brovnika v ormoškem okraju. * Koliko mesa porabi francoska divizija? „Temps poroča z ozirom na to v^raBajije: Za divizijo, ki j,e bil v koju, izkazuje račun, da je od 6. avgusta 1914 do 6. avgusta 191,5 porabila 3,000.781 kilogramov mesa vseh vrst, ki so veljali 4,9i70J9<56 frankov. Odštetih je 20,661 kilogramov, ker ti niso bili porabni. Zaklanih je bilo 19.5i5j5 glaiv živ,ine. Za kože se je dobilo 213,668 frankov. * Po kolikem oddanem strelu postane top neraben. Tekom sedanje svetovne vojske se je dognalo, da postane lahek polj s k; i top še le po oddanem 6000 strelu neraben. Cim težji so topovi, tem hitreje postanejo nerabni. Težki trdnjavski topov(i, postanejo že po oddanem 100 strelu za nada](iio streljanje nerabni. Novi velikanski angleški ladijski topovi kalibra 38 centimetrov postanejo neraibini že pol oddanem 80 strelu. * Najstarejši vojak. V mestu THiale na Nen>u dem služi kot prostovoljec 87'letni sanitetni nadzornik Engel. Mož se je udeležil vojske 1. 1870. 88 avstrijskih ujetnikov pobegnilo iz Taš-kenta. Posrečilo se je 88 avstrijskim vojnim ujetnikom pobegniti iz ruskega ujetništva iz Taškenta v perzijsko glavno mesto Teheran. Med njimi se tudi nahaja eden stotnik in eden zdrajvnik. Ubegli so nastanjeni v avstrijskem konzulatu ¡vi iTleheranu. Velikanski gozdovi v Sibiriji v plamenu. Pri Tomsku v SibirH se nahajajo tamošnji velikanski gozdovi že vieč dni v plamenu. Vsa dosedanja gasilna dela so bila brezuspešna, zilasti je pomanjkanje gasilcev, ki so b li vpoklicani pod orožje, povzročilo, da ne morejo uuušlti velikanskih pjozdnulil požarov. Povzročena škoda znaša na milijone. * Najstarejša žena na svetu umrla. Dne 19. a-vgusta t. 1. je umrla v Pictrkovu na Riusko-PoljsJIcem najstarejša žena na celem svetu, Fajga Kržak, v starosti 120 le!,. Kržak ;'e blil»a notri do zadnjega časa zdrava in čila. Rojena je bila leta 1795 in zapušča 148 pdtomoev. Mili * lliMeten mož. Iz Noneglje, te dežele stoletnih, poročajo o nekem Še živečem možu, ki je dosegel lepo starost 119 lat in v,elja kot naflsftade|ši mož Nor-vegije. Ta mož je ribič Abel Eliassan. Rodil se je leta 1796. Bil je Irikrat poročen. V tretjič je stopil pred Oltar v starosti 96 let,. Je še svež in zdrav in šefe malo let sem mu treba pri Sitrinju naočniki»v. Živel je pod vlado deveter:h norveških kraljev. Lov na belega medveda v Budimpešti, , Ravnateljstvo izverinj-aka v Budimpešti je obsodilo na — smrt velikega belega medveda Bosko, ki se nahaja v zverinjaku, ker je prehrana tega medveda združena s prevelikimi stroški, kajti živi se le samo od ribjega olja. Ravnateljstvo je razpisalo na dražbi lov na medveda. Le tisti lovec, ki bo ponudil največjo svoto, bo smel ustreliti belega medveda. }Za plačilo in za spomin bo pa dobil belo medvedova kožo ustreljenega medveda. Poglavar ogrskih ciganov umrl. V Hioobiu na Nižj e-Avstrijskem j,e umrl poglavar ogrskih ciganov, cigan Karol Frohlidh v starosti 60 tet. Pogreba se je udeležilo na tisoče ciganov, ki so metali v grob umrlemu poglavarju razr.,e novce iz bakra, nlkla in srebra. Izumitelj nahrbtnika umrl. Izumitelj nahrbtnika, ki je prišel zlasti v sedanji vojski do velike veljave, tovarnar Adolf Hofmann v Zgorelicah na Pruskem Poljskem, je umrl v pondeljek, dne 6. t. m. Dopisi. * Maribor. Na južnem bojiišču je padel začetkom avgusta Franc Kocbek iz Krčevine, predsednik fantcfvske Marijine družbe v župniji Matere Milosti. Bil je vzoren mladenič. !Vse ga je ratdo imelo. Vrli junak, počivaj sladko v slovenski zemlji! * Maribor. V tukajšnjem frančiškanskem samostanu so sedaj namesto ranjencev, kateri so odšli, nastanjeni lahko oboleli vojaki tukajšnje garnizije. * Maribor. V Mariboru se je pojavilo veliko pomanjkanje koruzne moke. Trgovci pravijo, da je stara koruza popolnoma pošla. Tudi petroleja zelo primanjkuje. * Maribor. V noči od 19. do 20. septembra je pred delavnico tukajšnjega, kamnoseka stal na straži vojak, ki je stražil žolezniV>-o progo. V hipu mu je priletel v glavo kamen in vojak je oddal strel v smeri, iz katere jie1 priletel kaimen. Ker je bilo tamno, ni sicer' zadela krogla Storilca, pač pa ;e predrli skozi okno v stanovanje nadrevtidenta južne železnice Wag-nerja, je odletela od podvoja in se zarila v neposredni bližini Wagner.ia v to. Komaj fn las je manjkalo, da krogla ni ziadela, revildehta. Zadevo preiskine oblast. * Lajteršperg-Krčcvlna. Vpisovanje učencev na tuk?j:3nji slovenski kudski šoli se bo vršiilo v pondeljek, dne 27. sept,, od 8. do 12. ure predpoljdne. U-čenci., ki vstopijo nanovo, morajo priti v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov. Pri vpisovanju u-čencev se zahteva krstni list in zadnje šolsko spričevalo. — Sta,riši, da;te svoje otroke v slovensko šolo. Le na podlagi materinega iezika se otrok res lično izobrazi in priuči tudi drugih jezikov. Št. Peter pri Mariboru. Prav pogosto pišejo naši vojaki; med n:imi n; obhajali cesarski rojstni dan zelo slovesno." Drug, ki pa se ^ pripravlja na vojsko, (Matija Vedrnjak s T r 60 ve), nekdaj prav na>-dušen knjižničar bralnega, dlruštva rn vzoren ud A-lojz jeve dražbe, p^še, da se je že čisto privadil vojaškemu stanu in'da, mu gre dobro. ^Zal mu; ,e da so ga zapustili skoraj vsi tov ar isi-rojaki Anton Vrao. z Draigučove je že na italijanskem bojišču na, neki \i-soki gori kier imajo dve uri narazen postavljene svo-le kanone. Tovariš Pezdiček pa je pritleiljen h konjem, kier je tok ko dela, da niti v nedeljo ne more k sv. maši Tisti pa, ki so pri ,,cus.u«, imtttjo vsako nedeljo sv. mašo. „V sredo, dne 18. Avgusta smo veselo obliajcu cesarjev ro'stni dan. Zfjutrajj na vsa zgodaj smo ze z havbicami streljali ijn mu,i z dvema malima topoma, ki smo ju pred kratkim dobili z Dunaja. Pred cerkvijo smo imeli sv. mašo. Ob sirarni cerkve je stal oltar, na vsaki strani oltarja, pa po m top. Vse je bile s cvetlicami prav lepo okrašeno. Dne 21. avgusta — v soboto zvečer in v nedeljo (liopoldan je 'bila godba na čast temu, da so naši, ujeli veliko Rusov. V soboto zvečer je dobilo 50 vojakov lampijone, ki so bili na palčice nataknjeni. Ti vojaki so šli pred, za in ob stnani godbe, mi pa smo zadaj korakali po eni ul.ci gor, po drugi pa dol, tako da smo celo mesto obnodi-li. Bilo jt nadpl r7.S\, PiP,9LPIT*iq in iirmi^t^ n o/lor-» «oSIVi nniKinii sovražno streljanje in rx>brnenje topov, baš ko se je hotel spočiti od 1 i 11 tega dne\*iega bojVj, je prihitela sovražna krogla in v hipu je bilo uničeno mlado življenje. Pokojni je služil prj slavnem celjskem polku št. 87. pri 8. stotniji. Se prejšnji dan, dne 8. avgusta ie pisal svojim starišem pismo, da se bodo videli v kratkem, ko z Rusi naredi konec; a njegove želie se uiko uresničile. Posla\1jajmo se od Tlebe, dragi Jakob, mirno spavaj tam v tujini! Žalujočim str,rišem, sestri in bratoma naše iskreno sočutie! Junaškemu nladen.iču pa bodi lahka zjtmljvoa gališka! * Ljutomer. Dne 17. septembra jo umrla v radgonski bolnišnici po dolgi in mučni boleznii tržanka Neža VozhČ roj. Trojnar. Truplo pokoinice se je prepeljalo v Ljutomer, kjer so ga položili k večnemu počitku v nedeljo dne 10. septembra, ob vplikem spremstvu sorodnikov in znancevi. N. v m. p.! * V Pavlovcih pni Ormožu je umrla nanaglem Marija Trste,njak,, žena kovlaiškega mojstra, Umrla zapušča svojega priletnega moža popolnoma osamljenega. Pogreb se je vrSil dne 12. sept. predpjldne na ormoškem pokopališču. N. p. v 111.! * llum pri Ormožu. Dne 12. sepiembra smo 's-premili k večnemu počitku posasliito Marijo Praprob-nik. Bila je vseskozi skrbna žena in je tudi vsem naokrog rada prihitela na pomoč v vsaki sili. V njeni rodbini vlada izboren katoliški duh in se prebirajo le v katoliškem duhu pisani časopisi. Žalujočemu možu in ostalim naše iskreno sožalje! Tebi, b'l^ga žena, pa kličemo: Na svidenje nad zvezdami! P. v m.! * Sv. Lenart nad Laškim. V naši župniji se nahajata prevžitkarja Janez (in Mica Calezina, ki imata 7 sinpv v v tajski. Visi so druži sVi očertje. Tudi oan.i sin bi moral iti v vojsko, ako bi bil doma, pa je v AÍ-merikk Pač če/, za ote run mater, ki sta vzredila toliko sinov za cesarsko službo. Žaiibog pa. še dose-daj nista dobila nobene podpore, ki bi jima vsaj nekoliko lajšala njih uboštvo. * Sv. Frančišek. Dne 21. julija je v Galiciji padel vojak 20. domobr. pešpol.toa, Anton Stiglic. Pri odhodu iz Maribora dhe 0. junija je še pisnJ svOjim starišem: „Prišla je viista tudi na me, da odrinem 11a bojno polje. Vse je že pripravljeno. NaroeltJ takoj za eno sv. mašo, da bi prišel zdrav ,naz» in da bi se mi r.e godilo preveč hudo. lirrigi starlši, ie spominjajte se me vsak dan z mol' tvpimi, ker V-cŠe mol,tve bodo gotovo bolj uslišane, kakor moje, in molijo naj za me ipd}, ljubi moji bratje in s ííüre. Jaz tudi ne bom pozabil na Marijo in angel j a víaru'iia, da bi me oí j varoval a in pripeljala zdraviega nazaj. Ako bi pa prišlo, da bi storil smrt na bojnem polju ali kje drugje, oskrbte mi sporne i k na domačem pokopališču, da se me bodo znanci spominjali z molitvami. * Solčava. Ra.deckiev veteran jo umrl 20. av-usta. Bil je to Jernej Sušnik, rojen Í835. leta v Gozdu na Kranjskem. Kot 18.etea iai t _'e prišel v Solčavo, k'er so ^a leta 1&35 vzeli k vojakom, Leta 1850 se je udeležil vo;ne na Laškem, let \ lbiO je sluu žil v L.'ubij a i kot vadllcfj rov.ircev pri 7. lovskem bata')>:i.u. Ko so ga o [pustili o:l vejakov, se je Sušnik naučil p'y .t i, 1 brrli, se je vrnil v Solčavo, kfer je služil celi tas le pri št rili gospodarjih, pri z;;d-njem nal 34 let. N. v in. p.! b ü i.a. Vz_aw ju ü ate a ,1 a Odi« r za ¿an zl&tegi Vlass, » 8*avl,eu o kib, hilc j. . o(!r žlicah ,n p ..r-žn cu h o^iiurui-kuT Uodefc£a križ , jo do.,„a ,'ai ti » t j .lianln, mdelj,« za tl»>n0-tL0 áej-, hmet is a potil a je v pršila t;i«-p,ia, po,Ovalnega u i ¿i;a Fia>.c. Gjr čiiua, d» tu pri tej ^riiiki g .»ir,i. ob m m bo že d p Idne ob ¡0 uii cer&vjna slavnost m sicer v za valo za žete» s , r rntrn m grnorun in Te D m. IVtr jot > ni (fo-re in deklice i a btdj ,a.e ,u,r ,1 k,asa flavins n j /b ro aaje se vrši poldne ob po! 3 nr Ba'o"') totn a ,U»«>u'. * Krompir in fižol. Ministrstvo je izdalo te dni dve novi odredbi: Prva tloločuje najvišje cene za krom ir, druga pa naznanja, tla se bo fižol in vse stro^ ice v bližnjem črni» prevzemi)'o, po vojno-žitno-prometnem zavodu. Najvišje cene za krompir stopijo v veljavo s 1. oktobrom in znašajo za jedilni krompir mesca oktobra in novembra 8 K za 100 kg, za krmilni krompir pa v isti dobi 7 K. Od novembra, do maja pa se cena zviša na 10 in 11 K. V veletrgovini se smejo te cene zvišati zu 40 v in pri drobni prodaji za 40% nad najvišjo ceno, ki jo ima določena veletrgovina. . - Zadnja poročila cšcila ¥ četrtek, 23. sept. Najiiovejšt avstnj»ku uradno poročilo. Uradno se razglaša: Dunaj, 22. septembra. Rusko bojišče. V izhodni G a 1 i c i j i in v V o 1 h y n i j i je položaj nespremenjen. Ob Ikvi so se na nekaterih delih bojišča vršili srditi artilerijski boji. Posamezni ruski poizkusi, j redreti čez reko,' so se ponesrečili v ognju naših baterij. Na L i t v a n s k e m se bdreče c. in kr. čete so včeraj v prostoru Novc/ia—J'Muš predrle rusko postojanko, ujelf | 900 mož in zajele 3 strojne pil^e. Italijansko bojišče. Nasproti višinskim postojankam na. L a v a r o-n u je sovražna artilerija več ur preU začetkom dneva silovito streljala, ne tla bi prišla naprej. V ozemlju D o b e r ti o 1 a. je italijanska artilerija svoje delovanje pomnožila proti višini Monte P i a n o in na ozemlje na obedi Straneh te gore. — Splošni položaj je nespremenjen. Srbsko bojišče. Ob Savi in spodnji D r(i n i a r t i 1 e r ü j s -k i b o j i in manjše praske. Namesti Požare-vac in Veliko Gradište so n 6: š i metali bombe. Črnogorsko bojišče. Črnogorska artilerija je obstreljevala T e o d o (v boki Kotorski). Namestnik načelnika generalnega Štaba: pi. Holer, podmarSal. Najnovejše nemško uradno poročilo Berolin, 22. septembra. Severoizhodno bojišče. Armadna skupi n>aj marišalaj plem. Hin.denburga. Južnofzhodno od kraja Lenne-vaden (ob Dvini, severozahodno od Friedrichstadta) so Rusi začeli prodirati. Boj se Še na tem prostoru nadaljuje. Izhodno od Smelyna (južnozahodno od mesta Dvinsk) so udrle najše čete v sovražne postojanke v fronti, široki 3 km, ujele 9 čatetnftkov in 2000 mož in uplenile 8 strojdiih pušk. SeVerozaJhodno in južnozahodno od! kraja Oismyana, naš napad uspeSno napreduje. Ozemlje Gavija na oibeh straneh mesta Subotniki smo prekoračili.. Desno kurilo je prodrlo v okolico severno od Novega Grodeka. Armadna skupina maršalabav. princa Leopolda. Ozemlje pri reki Molczadz je južno od enakoimenovanega krajl^ prekoračeno. Ruske postojanke na zahodnem bregu reke Myšanka na obeh straneh železnice Brest-Litovsk—'Minsk smo zavzeli z naskokom. Pri tem smo ujeli 1000 Rusov in zaijeli 5 strojnih pušk. Dalje proti jhgu smo vzeli v boju za posiymezne hiše mestece Ostrov. Čete, ki so prodirale Čez Oginsky-pr,ekop pri Telebanyju, so vrgle Ruse v smeri proti mestu Dobroslavka. Armadna skupina maršala plem. Mackensena. Izhodno od Lovišyna) manjši boji. Južno-izhodno in srbsko bojišče. Nič novega. * Prihodnja petkova „Straža" bo prinesla zopet obširni seznam ranjenih, padlih in ujetih vojakov naših domačih polkov. „Straža" stane na leto 10 K, pol leta S K, in za četrt letla, 2.50 K. Izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naslov za naročila: Upravništvo lista „Straža", Maribor. Cirilova tiskarna. Koroška oesta 5. * Za Slov. Stražo je zbral č. g. P. Filip v Mariboru več tisoč obrabljenih znamk. * Izobraževalna knjižnica. Ravnokar je izšel III. zvezek Izobraževalne knjižnice z zanimivo vsebino. Zlasti zanimiva je kronika ljubljanskih jezuitov od leta 1596 do leta 1686, v dobi razširjenja protestantizma na Kranjskem. Cena Izvodu je 40 v s poštnino vred. Naroča se pri Tiskalnemu druSCvu v Kranju. Priporočamo! * Žepni koledar za slovenske vojake za leto 1916 je iz« dala tiskarna ev. Cirila v MJarlboru. Koledar sega od l. sept, 1915 do konca leta 1916 in obsega prav zanimive člaoike in spise, ki jih ne bodo rabili samo vojaki, ampak tudi njih domači. Koledar krasi slika cesarja Franca Jožefa. Ker je koledar namenjen za krščanske vojake, zato so koledarju, pridjane razne molitve, ki so primerne za vojake na bojišču, in lepa slika Srca Jezusovega. Koledar ima 80 tiskanih strani in še zraven 48 listov praznega papirja za zapiske. Lepo vezan izvod s svini-niWom stane po pošti poslan 1 K. Koledar se naroča pod naslovom „Trgovina tiskarne sv. Cirila" V Mariboru, Koroška cesta štev. 5. Ta koledar je najlepše darilo za vojake na bojišču. Dosedaj se je že več tisoč tega koledarja razpečalo med vojake, kar znači, da se je delce pri naših bra^nbovcih in ljudstvu sploh zelo priljubilo. * Hvaležni vojaki. ,Z južnega bojišča se nam piše: Fan-t:e, doma od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji, se lepo zahvaljujejo č. g. Martinu Erhatič, kapl'asnu pri Sv. Antonu Slov. goric., da nam je brezplačno poslal koledarje za slovenske vojake. Prisrčna hvala! Filip Erhatič, četovodja; Franc Dolinšek, poddes.; Lenart Poplainik, Martin Vesenjak in Janko Petek. " Javna zahvala. Z Dunaja se nam piše: Izreka se Vam za Vašo dobrotljivo pošiljatev Vašega cenjenega lista, katerega so hvaležno sprejemali v, sledečih bolnicah: rezervna bolnišnica Hoden-,Kiil.fur-Schu 1 e XVIII., rezervtna bqlniSHca Lafitermaierg. Schule XVIII., rezervna bolnišnica, Kletterhofer Schule XVIII., rezervna bolnišnica Zieglergasse Schule VII., rezervna bolnišnica Wiesbergergasse Schule XVI., Wilhelmlin.en-SpWal XVI., RekonValescenteniieim XVIII., Universžtatsspital I., Martinstiv Vam vedno hvaležni slovenski ranjenci: Štajerci, Kranjci, Korošci in Primorci. Priporočamo se še za nadaljnjo pošilijatev lista! Bog plačaj! Drofenik Franc, Ca!ter Franc, Plevčak Andrej in več drugih. Ustnica uredništva. C. Kališovec, Raijhtejnibuilg: Obrnije se na okrajno glavarstvo in prošnjo dobro utemeliite. Dobro je, če prošnjo občina podpira. — S v. K r i ž na Murskem polju: Kakor lahko posnamete iz pisem vojakov "z bojišč, so isti izredno veseli, 'ako dobijo naš list. Pošljite nabraSua krone in naslove našemu u-nravništvu, ker ,i'ako vojaki Hist prej dobijo, kakor pa če bi ga Vi pošiljali na fronto. Pozdrave! — Ptujsko poJje: Obč. odbor lahko vsak čas voli novega člana v krajni šolski, svet, če-je poprejšnji umrl. Poročajte poprej okrajnemu zastopu. — Do-tičnega hujskača, ki še sedaj ruje proti Slovencem, ko se naši fantje in možje tako hrabro borijo za cesarja in domovino, kar kratkomalo naznanite, da ga doleti zaslužena kazen. — Več in-seratov dobili šele ob sklepu urednišltva.. Priobčimo' prihodnjič. Zdole pri Vidmu 7 7« 80 Líes, d»e 18. septembra 1915: 87 M 80 44 18 VINO kupi y vsatd množini veletrgovina Merk m iCrani kamor naj se blagovolijo pouzofjene ponudbe vpo»laM, 509 ftasaias. A 7/15-22 Na predlog dediča Janeza Krater, zastopanega g. Dr. A. Schauleid, odveHnika ca Dunaju vršila se bode prostovoljna dražba zemljišč vi. št. 136 in 225 k. o. Hrastje. vi. št. 117, 119 in 284 k. . JM: J .uujassgaEB osvežujoče, slastne in Eejo gaseče s lahko vsakdo sam napravi z majhnimi stroški. V zalogi 30: ananas, ja-bolčnik, grenadinec, malinovec, muš-katni hrušovec, poprovi metovec, po-marančevec, prvenčevec, višnjeveo. Neuspeh izključen. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča namesto ruma in žganja. Sestavine z natančnim navodilom stanejo K 4.50 franko po povzetju. Na pet lakih por-cij dam eno zastonj. Za ekonomije, tvornice, večja gospodarstva, delavnice itd., neprecenljivo vrednosti, ker to delavca sveži in no opijani in njegova delazmožnost nič ne trpi. 551 Jan. Gsoiich, F,ag»'-D Brn » 637, M-ra^k filas wm&te* it ffcrai »¡«ga m fiftin-Sfrsfei §4 a^asi&s WTMftgnBi. Hill .1IIM J Ol III lll'li'l II I lim Iii) II ¥11 »«IIb1 MI— IM I F^a 14 dnevni p«tk«ftnil ta Isíike v»sfcr. '.ura jfcivu pewfe»c- teasj sá m -fé|t «i» Kiíisrtdi« tí"«?'-v> ¿»b «OMMWIt H '.vrst ib rp-«% t p f-aMS tt * ^¡ü* Äf»; *c*«¿hkt\t «Arquea*'služba r »4, «tó. '¿»i.-.* kal«%» » 'M rt! v I 'ra teč; Sä «r h Í& to Su» a porwtaau, ¿a tudi •«a JsÄi, viai »!• *» nuti v {ap«. lä-.a je vsntvaaa » pvr-aa.. oh- téfb je is t«? j« savwrwrteo í~ , tun» ;--> »?) v»R»{»5O ttr«r ypela ter o» »«i fÄWi «ivurn n»;iw-t.'ae ixphrr,"--éJari so lie * a» r»4i ti »k» MM hi v»sfct «tí. mn mwI * «utii-.-.""'. $¿í-«iiíBfc. tiwtj. é* »» «f« tn> ¡M* * mr*t*i. Im M hfrit i «f^indMh -^«ssh -Á »q IWI z« arwatt, cat bi Vp»¡ »aj« mm ar». - t«m po^r^Wf« iastsnj. A. KIFFMÄNN, Maribor ob iDravI M. 8, aojveeja ¡«varisläka »alofla «r, tnAnúm h» »i/tir.>n%., gfts^ifUf|a v vM dcSftJe. xn ^^ «r*. Iii« SO m v bližino Ormoža na Spod. Štajerskem starejši, izveiban, trezni, navadni ¡saz^k. Vpraša se pri g. dr Kari Rimtelea Gradec Schmiedfasse 31. Mc 40 neterkih eettov ku»s te1-o j Je&lT t'varaa za i breje k Mftti'eoru (M«1ja). M6 &i«lji«t trt« lovskega naatda (e» letošnje) ia sicer iusiIm, o ta ria-leea tii silvasac teli krediti Ji ni o Voglar v if ari bora Mom to?a ea-23-1. Cerra ia rr»ta te a i aaj v kiStkem sasaani. 559 !Uz*ws*t (kežahsrsk!) ifcoee m Bte^e preti o*l«t» oikrbi. K. Graniti, Maribor, Gotpotka ulita i*. 7._661 Kupujem ovčjo ve no, k»ž« ®ra« is ja$aBt, kaker t-^di v»akovr*£te drugs koie »o »ajbaljših e***h. K. Grinit«, Maribor, Ovtj^tla ul, 7. 840 Oisujea org&nlst in občinski feiijjnlk, w-h »promaniti rleibs t 1. ali 15. Bsvsatbro« i L Ste So iet, ¡Ksrjsn, prakfe'i^n, izkniea or fasitt, kot ofc^ifisti tajaik iua ds-ielao vladno »kaiajo. s m^Saso iruiiniro (2 etroka). Sprsjmi led. •»rkf.TBiiko tfsšbo aii tudi ves sdiufcwj fltibfl. 8j«rii«vala fa jo-b-.aiaa pinua to aa raa^«]agoi N. Radi t« jo obrniti na ?»t- BtbteJJstvo kitževih ^aseatev * RiEjteeh. 5t4 Ž«1«xb« blagajce kepi i«pai «r .d Bele vode P. Soätaaj. »«8 Vdava, ksitri Js kož v vopúú nt ßti »ro«, «a bi taiktrfai Ijadje Tzfeit e ieta»¡¡;* f?.at» svaega Pobrežjs 14. 60 fri Mariboru. 5 8 K ira a strtnkt brc? f trek ÜS« B is kil sžBE»- ¥sj? v i#«--b»rs s eno Mi «ve soba«». kuH«je ia jriti-kl uaai Peaudbe aa Laoier ¡tto, Irteviaa 151, p Moriber. 578 Spreten i «i*j8!«c, ia nea^eg« Jezika rmei«, m tekaj tj-rsjia» pri L. H K»ro!ee, iHCevisa a Spetertjo r Maribern, MagdalenRki feg. 574 T'flsv»k| p?mo6nik ali pro- ^ajaika in pricen u6ine Vi pa šteiij kii» se takoj sifrejniijo iobrimi pojcejt v trge vin i AJoji Prefti-a v ftogatea. 6 0 Deiffjroiožai vten'iarjl ali mejsr s 4 delav, aočai ss sjr^m» jwti debri pl.ži v »redi novembra e&. Ooraji Poitkavi pri rvdbiBi KartSa. 64 A Sejalni stroj rej» 11 vrit, m srefejtviikegf» iiesestaika, t katerim se lakko a»-t raiua pšeaioe in i i te isii ko rvm, f r*?©, detelja ptza i. dr. «»1» rabKan, ir »koro novi prod» *» */, mho: J. Murua p. C>ea pri Ljntucefn. g 2 Uieims pažtenih «tarižsv »prejme tekoj v svejs arprvino g Milji Osst, trge---iua z meizaim blag-.m aa Mula, Štajersko, Keviikl «5ea s m sprejme takoj ed pridaik (rsariiev p?i kovaškmi Eoj «tra Jožefu Broc en v Ragozn^ti pri Ptaju. 544 H mm® iSče vinitarg>.a iola > Bargwt.ldE pri Mariboru. Plača 20 kroa me-ssitij. S 6 Proia ne lepa ikvs hISa u S »obara!, kchijja veia, klet perilaiiia, drva»'ni tvinjtki h evi, vaJiki vrt ia njiva eri domu L«ii nb lepi čut*, 10 minut cd pittaje 25 minut od cerkv«-, 9 let davka pre*ta Proda ae ?rd lahkimi pogoji Jar:j Gaber v Fltliiajivaii po?te Blivr ca pri Mariboru. 54« & S I KHIIH 50 |o cenejša: Asjarikanika Hodila* k»r*. v«V Mtistatičoa. isdatna ix tun^^^ ■> kg poükuias vrsyia 12 E htmiv po povzetja. Pol kilegrna* 'ti* priiaa aajiinejii čaj E 2 40 e44r • A. Sanira., tka, >rt k»v« is 6. a Tiazabogdaq -»-3. Ogrsk i- 9 S Rr#jffci|tt feika S primemo toliko katbraab«, ter pridnega Mgevaktga ptaaisiki, Jos. Sa aft v Mofaiaega Drieojako. (13 Peksv^ü oísafs in en oiw« za tef»v"BC e meiaaiffl ha ¡¡ta ne rerejme TegetkiSfgva ulica Štev. 61 Maribor. 618 Vtea te wdjirve kapirr vsako poljubno zua&iaa Jsli) ölasei, »tav-Maribor, U«ÜM*kaí. 44S Dragem s V kpea in prinwiaeis kraju sb fc-itaairi la državni tteti jt na lepa EiUastt kila a sekaj cr*ii r»-i*v tae «mlje Csaa 12 000 kres. V« pslavieu svete lakko «9tea». Vei pove B?*avništvo pad Hiša »b msti it. Hfc " Kojiim lepo ¿treno predico po viüolä caai. üi«*et (prtjmera po 5 kg paket p« p«i« «amo traako. Fiortíia KuéMda gl J arij ob j«ž. M««ici. 587 ____ t ás e. dtlawtkirai me¿- mi t* apiejt:« la ea kravv. Ster-beaik Ja'ij Ghtscr, Uaribor, Meš-llngVof. ____601 T»»*rj« bi áOtrj« sprajma v ttalu dsia ia bt. A^sre pladfl« stavben; tanate* Jalij QUsazt Marib«» (Mei Sv«toTii& vojska ¡a*ae, da ts zm«ŽRa slovenskega in neaik«fa jezika «e takoj sp.ej m« vtrgerie« J. Belina, Podlobcik Štajersko. 547 Sshe 5ob' «ž* . vln*kl a^ii» ter q»l*b VM dež:lis prid»>ke, kak,>! tadi vrst» vt»š« kspi veletrgovins Anton Kolesc, 0»ije Graisia ce»'.a it »3 Ze^site lasa k»prje« M. Keasis«}' l^tca II Puíbmijweva ul M. 54» > M* )* «*«Ml* is ▼ Tajski ls >tl«k u T»«>»«» kot hol obíaiajaéo ma?anj> »T Kloktw-J» Sidro-Liniment. catpsici corupoa. m Sit 3 V, »DtJj. >re& « 1 1880 1 dobttci list 4»/, tgrake hip s?*čk ži 1. 1884 12 žrebanj vako lete, glavni dobitki 630.000 K deblk igralno pravico d« dobitkov ene turške srečke v znesku do 4000 frimk@v pc^^incm^ zasfenj, P»j»»nil* in igrcdmi d »črt paiijja breipl*4n» - Srečkevno zastopstvo 15, Ljubljana. 484 Pozor kmetovalci Kupujem volno, finski kamen, to-sek in snlie gobe. Ivan Ravnikar« Calja, ' VvM«- i.,. 167 Kraj&i šolski svet in šolsko sodstvo pri Sv. Barbari v Slov. gsrieah naznanja tužnim srcem, da je visoko čislani zdravnik, veleposestnik itd gosp. nad 30 let šobki egleia, pro»inul v sredo zjutraj eb 6. uri dne 15 kimovca t. 1. po tridnevni želodčni bolezni. Blag mu spomin! Kraja! šolali avt pri Sv. Barbari pod Mariboiom. Načeli! i k: Šolaki vodi;«ij : Franc Schifko. Franc Kranjc. 23. septembra 191A. Ttfrdlia fjtenf trg 2L 10» tik Vem« trnku*» Naznanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljive šaljiva semena za polje in vrte po solidni ceni Posebno priporočam od predenča očiščeno: D«mt*@ aH fegijjsfes dtStili?® s®t&gf potem Ibsoki«? a§9 n^iki, Sa&ffiJrrtžJ u enkrat kositi, Esparsaf, tako5vsn>, ve&is detelj ?ra*lR9 S««® za raokr-i is smhs fesraS», Ifsrs-njess se^©» lltiflkolBO*® radf$Ž9 4o!f«v&t3, rantsno dolgo in okrG* brate, 3$iiii|e salaV«. Vesti vrst seasaaa m rrte. kitoi teli k glioplo sa vinograde, ©bilnitgs. sfeizka pričakujoč biležhs s velespoStova^j asa \fM M. Mmmm S® Slava! trg Ht. 10, tik farae oorkre Vrtnar ledišea, starejši in tres&i za cbevored in ze-lejadni vrt se išče blizu Ormoža. Vpraša se pri dr. Kari Rimtelen, »dveka! Gradec, Sckmiedgasse 31. Orehova in jesenova dabla (hloda), kupuje za najboljše cene, istotako tudi ^fua ZS kurj@V& vsako množino. Ponudbe po4 „Milita rlieferuog gegen Kassa 141" na anončno pisarne Kienreich, Gradec. ses črno trgovko ® ¥1 ® «'•«» jesta j. 1 j se stajbolj priporoča« iiSiasaMssagsEa © © Je: asrsim« po 4'/,•/•. p«stl atesra&si adp«*«® po 4'/«*/». ©kr«rti ge ps^fesjij» h hte. HrbUm fesjiiioe «c sprijsjfsijo int jeter ¿«a», m da bi BjSh ekratrnj« ksj gr' gt&pmittf*. Boatai iairsi nai. I^GSOjfl^ 31® St/S/* ■» krežh po «»/V KadiSj» i^use^« u Mlar« wedneitai& p*wj " »cigere pri ijragšk d*aara& tal stea?: as viajilio jwrti p««0arai ibbm0 po IP/S/m D* r^sjlSbe e^lai p» g«/,%, vSd^Ž&o i» frms«» jtotcjilaiea » mmfe hsH fivaš ki j» aikilar e» pmjr^o T Prelsf» » ?fcnji»« dela pcMjikii«a feras^Isžae, eš»pia gka» UFH^n^ M ir"®4* ^ oi a Sa 19. *w dofolfoe ks make sebcts pd a ¿o 9. are depalda« terssroli V asadicik «ak m Pojasnila m dajajo k jseteja ¡¡sHfcaiš» tolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo MIMJWWW j »iHMgFP-gMi.?«»»»«»^ O _ __ _ _ if3S I rsiistrmns sseiruga s item ibv@io Obrestuj« hranilne vloge po 4Vlo ed dneva vlega do dneva vzdifa. Bentni davek plača posojilnica saMa, Dnto posojila ur® na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji za stranke vsak dekvnik od 9" do 12 ure Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne. plačno, stranka plača le koleke. -Pesejilnica daje tudi domače hranilnike.- v lastni hiši (Hotei ,Pri ba>awi votu*) v Callu, Graika casta 9, l.nadelr fieiajatelj fta «Oo8n]Ar Katoli&i» fckovji» Inlh». ŠRgomtH ittettttiEir fflb.t, fflsk CrVana tn, BhUa m IfcaHtera,