v gotoi Leto IXV\, št. S4S Ljubljana, četrtek 27. oktobra 1932 a Din popoldne, Izvzema nedelje in praznike. — Tnewwfl do 80 petit do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrat 4 Din 3__, večji maeratl potit Din 4.—h Popust po dogovoru. Ini«rarm davek posebej. — > Slovenski Narod« valja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—» aa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Df UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva nflem it. 5 Telefon at. 3122, 8123, 8124, 8125 ln 8228 PODBUtNIOl: MARIBOR, Grajski trg at. 8---, — CELJE, Kocenova nfica 2. — TaL 200. NOVO MESTO, Ljubljanska c TeL st. 28. JESENICE, Ob kolodvoru 201, — « — Račun pri postnem Čekovnem zavoda v LJubljani št. 10.351, Pavelič prodal Dalmacijo Sašistom! Tajna pogodba med Pavelićem in fašističnim vodstvom — Pavelić prepušča Dalmacijo fašistom, ki pa mu morajo dati na razpolago vsa sredstva za njegovo „akcijo" Beograd, 27. oktobra. M. Današnje >Vreme« se bavi z akcijo znanih vele-izdajalcev, ki že delj časa rovari j o pod vodstvom Ante Paveliča in Gustava Perčeca v inozemstvu proti naši državi in s pomočjo znanih naših »prijateljev« pošiljajo preko meje peklenske stroje bi atentatorje z bombabi. Gustav Perčec in Ante Pavelič sta se s svojim štabom iz Jugoslavije pobeglih defravdantov, morilcev in drugih zločincev zadnje čase mudila v Zadru, odkoder so se, kakor znano, zadnje tedne organizirale razne akcije proti Jugoslaviji. Kretala sta se povsod izključno v družbi fašističnih voditeljev ter imela prideljeno stalno policijsko stražo italijanske državne policije, da bi ju ščitila pred napadi. Perčec in Pavelič se niti med »svojimi« ne počutita varne. Pred par dnevi pa sta Perčec in Pavelič s svojim štabom zapustila Zader. Perčec je v spremstvu napadalcev, ki so izvršili znani bombni napad na žan-darmerijsko postajo v Brušanih, odpotoval v varnem policijskem spremstvu na Beko in od tam v Trst, Pavelič pa je po večdnevnih konferencah s fašističnimi voditelji odpotoval v Rim. Veleizdajniško delo teh »Hrvatov« je naši javnosti že dovolj znano. Kako daleč sega njihovo »hrvatsko domoljubje«, pa najbolje ilustrira najnovejša akcija Paveliea in njegove družbe. Iz popolnoma zanesljivega vira se je namreč izvedelo, kakor poroča »Vreme«, da je Pavelič na svojih poslednjih sestankih s fašističnimi voditelji in z dalmatinskimi Italijani, ki se nahajajo v Zadru, sklenil formalno pogodbo. Pavelič se je pismeno in svečano obvezal napram predstavnikom fašizma, da se on »kot predstavnik hrvatskega naroda« odreče celi Dalmaciji z vsemi otoki na Jadranskem morju na korist Italije, d očim se fašisti obvezujejo, »dati hrvatskim emigrantom vso materijalno in moralno podporo vse dotlej, dokler ne dosežejo osvobojenja Hrvatske«. Pavelič je sedaj v spremstvu zadr-skih fašističnih voditeljev odpotoval v Rim, da tam to pogodbo po trde. V Rimu se bo v to svrho sestal s šefom kabineta zunanjega ministra Alosiom Pimpeom. (Zu- nanji minister je, kakor znano, sam MussoHni!) Pimpeo je bil poprej poslanik v Tirani in je tvorec znamenitega »tiranskega pakta«, s katerim je postala Albanija italijanska kolonija. Ni dvoma, da bo Pimpeo v Zadru sklenjeno pogodbo potrdil. Ta pogodba v stvari ni nič novega. Pavelič je imel že dosedaj vso fl-načno in materi jelno podporo Rima, le da mora s tem oficijelno priznati, da je izdal Dalmacijo fašistom, a to samo zato, da bi mogel še nadalje živeti v inozemstvu po najdražjih hotelih in kopališčih na račun fašističnih blagajn. Je Da bi se njegovi načrti sploh kdaj mogli uresničiti, o tem pač niti sam več ne sanja. Njegovi dosedanji neuspehi, zlasti pa njegova *»**"ja> neuspela akcija v liki, so ga o tem že dovolj prepričali. Mislimo pa, da se ga bodo tudi fašisti kmalu naveličali zastonj plačevati ter da ga bo doletela usoda, ki ji ne uide noben izdajalec Pruska vlada zopet prevzela posle Sklicujoč se na razsodbo vrhovnega sodišča je pruska vlada sklenila, da zopet prevzame vse vladne posle, ki jih je dosedaj vodil državni komisar BeHm, 27, oJetobra. ć. Sodba, kd jo je terelclo državno sodišče v Leipzigu v procesu med bivšo pruak-o in d«ržavno vlado, ni nikogar zadovoljila. Listi fcnjtizirajo sodbo in naglašajo, da v procesu ni bilo popobioma zadoščeno no pruski, ne da*-iavni vlade. v^ovič-areki tisk vidi; v onih točkah sodbe, v katerih se daoe prav pruski vladi, dokaz, da so h ote M najiti s tako sodbo čuden ikompramtis, vendar pa naglasa, da bo sodba i Tavala težak položaj, če bodo pruski ministri uveljavili svoje pravice, da ©mejo pnisostvovaiti sejam pruske deželne in državne vlade. Posledica Papenovega stremljenoa, da se ukine dualizem med državo in Prus i jo, so take, da je sedaj z imenovamjem komisarja nastopil celo triaM-zem. Ni mogoče, pravijo listi, oporekati, da je najvišje nemško sodflsče ravnalo v popoln;: zavesti lastne svobode, toda moralo bi doumeti politični pomen take sodbe in vpo-ateva/tj eventualnosti, ki jih taka sodba mora v vsakem primeru i zz v a/ti. Posledice sodbe bo mogoče paralimrati le z novo zasd'lno naredbo, če 04 bivši pruski ministri stopil: pred parlament, bi vsekakor nastala nevarnost za politiko P apen ove v4ade, da jo zadene udarec na najbolj ofo-čutljBerliner Tageblattc zahteva od državnega kancelar j a, naj predloži ministrskemu predsedniku predlog za novo zasilno naredbo, kakršno nujno zahteva leip-ziška sodba. Na ta načini j« treba napraviti konec eedaa*jti epizodi! v zgodovini nemške ustavnosti. Berlin, 27. oktobra, n. Bivša pruska vlada je imela v ministrstvu za narodno zdravje sejo, ln jo je vodil predsednik dr. Braun. Na seji so se posvetovali o stališču, ka naj ga vlada zavzame na osnovi sodbe državnega sodišča v Leipzigu. Predvsem so se sporazumela o ukrepih, ki jih bo izdala vlada. Vse kaže, da bo pruski kabinet skušal vplivati na državnega predsednika, da spremeni zasilno naredbo z dne 20. julija t. L s katero je bil imenovan državni komisar v Prusrji. Min istrski predsednik dr. Braun bo zaprosil za avdijenco pri predsedniku republike Hmdenburgu. Pred ministrstvom za narodno zdravje, -e je zbrala velika množica ljudstva, ki je prirejala pruskim mmistrom viharne ovacije. Ministrska predsednik dr. Braun je izjavil novinarjem, da se vsi dlani pruske vlade strinjajo glede vprašanj« o nadaljnjem obstoju pruskega kabineta, ki je bilo s sodbo državnega sodišča merodajtno rešeno. Naglasi! je, da bo sodba mnogo pripomogla k razčiščen j u položaja. Pruska vlada okna le pravice, marveč dolžnost, da vrši »voje posle. Izdana je bala odredba, da se morajo vsi državni uradniki v Prusa ji pokoriti pruski vladi. sredica izvajanja načrta, če. ga v Ženevi sprejmejo. »Matin* pravi: Nekakega dvoma ne more biti, da bo vrhovni svet za narodno hrambo sprejel brez bistvene izpce-merntoe predloženi načrt List naglasa iz-kdduono defenzivni značaj francoskega načrta. Seja Jutri bo predložen razorožitveni konferenci francoski razorožitveni načrt Nacrt predvideva maksimalni in minimalni razorožitveni predlog — Vezan je na zasignranje mednarodne varnosti Pariz, 27. oktobra. Sinoči se ie vrSia nad štiri ure trajajoča konferenca med ministrskim predsednikom Herriotom »o ministri za vogsko, mornarico, zrakoplovstvo in kokmije. Na tej konferenci so v podrobno razpravljali o francoskem razorožitve« em načrtu in ga definitivno odobriti. Danes bo načrt še formalno predložen v odobritev vrhovnemu sveta za narodno obrambo, nakar ga bo vlada v petek predložila predsednistvn razorožitve-ne konference. Kakor se izve še naknadno, predvideva načrt maksimalne in minimalne predloge. Maksimalni predfoei se nanašajo na dejancftio znižanje francoske armade za eno tretjino. Ti predlogi bodo sprefe* te, če bo istočasno izpolnjena zahteva Tran-cije po zasiguranjn mednarodne varnosti. Če pa se to ne bo zgodbo, bo obveljal samo rranimalni razorožitve« program, ki pa ne pomeni bistvenega znižaffM sedanje oborožene sic marvjpč le zabraojnte nadati rrje povečanje oboroževanja. Lrs*i komentiraio novi francoski raz-orožrtveni načrt ugodno. »Ocuvtre* pravi, da načrt ki vsebuje samo splošna načela, izvedljiva za vse države, nič ne govori o redukciji voća&ega roka, kakor so to nekateri Ksti poročaK. Predlagana redakcija je znmHftena samo kot praktična po- senata Beograd. 27. oktobra. Danes je predaed-ništvo senata oficijelno sklicalo sejo senata za ponedeljek 31. oktobra ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu je otvoritev zasedanja s Čitanjem kraljevega ukaza, nato pa izvolitev stalnih odborov in določitev dnevnega reda prihodnje seje. Obnova športnih odnosajev z Italijo Beograd, 27. oktobra. Z večernim brzo-vlakom odpotuje v MIlan prvo moštvo BSK, ki bo 30. t m. nastopilo v Milanu proti prvemu italijanskemu nogometnemu moštvu Ambrosia. S tom bodo po več letih znova otvor jen i športni odtnošaji med Italijo in Jugoslavijo. Dovoljenje za uvoz 1 • ■ .11 časopisov Beograd, 27. oktobra. Minister aa trgovino je v sporazumu z notranjimi ministrom in v soglasju z ministrskim svetom odobril, da smejo naslednje knjigarne uvažati in prodajati inozemske znanstvene in strokovne časopise: Knjigama tiskovne zadruge v Ljubljani, Kteanmaver & Bomberg v Ljubljeni, L. Schwentner v Ljubljani, Vtffco Wešxl v Mariboru ter Goriear in Leskov-šek v Celja. Tudi Rusija ne bo več sodelovala na razorožitveni konferenci London, 27. oktobra. listi poročajo is Moskve, da je sovjetski komisar aa zunanje zadeve Utvinov obvestil pred-sedmštvo razorožitvene konference, da se vse dotlej, dokler ne bo sodelovala Nemčija, todi Sovjetska Rusija ne bo več udeleževala dela na raaoroStveni konferenci. Zopet hud potres v Graji Solun, 27. oktobra V probefcftf no« je bil na otoka HaftfcHtoe zopet nov, zelo močan potres, ki ga je spremljalo podzemeljsko bobnenje. Potresni sunki so bttl ■nadam močni m se je poruSno znova mnogo hiš. Med pTobivatetvom je zavladala nepopisna psnfka in mnogi so se zaceli selita v drage potoraotne Gretje. Oblasti so poslale v najbolj prizadete kraje vojaštvo, da pomaga prebivalstvu. Število ranjencev in morebftofch smrtnih žrtev se m 1 Poštarji si zgrade dom Stal bo nasp"»ti Sv. Krištofa na oglu Dnna}ske ceste in Dva milijona dinarjev ja dandanes aa državnega uslužbenca ogromna vsota. Stanovska zavest in kolegijalnost, organi-zatoričen talent in pa požrtvovalnost so pa pričarali zadrugi >Pošt-ni dom« pod vodstvom iznajdljivega in spretnega predsednika tudi to visoko vsoto, da si z njo poštarji zgrade svoj dom, ki naj služi njihovim organizacijam za socialne in kulturne potrebe, hkratu pa dostojno predstavlja stan pred javnostjo. Sest let je pravkar minilo, odkar so si poštarji ustanovili zadrugo, ki je že pred 4 leti kupfia 800 kv. metrov veliko parcelo nasproti Sv. Krištofa na ogiu Dunajske ceste in Smoletove ulice. Dobro so tedaj računali, saj vred-^^pp^^p^ nost danes presega že dvojno kupnino. Brez mecenov in podpor so pa poštarji med seboj zbrali tudi tako visok kapital, da že pomladi prično zidati svoj dom. Da bi pomnožila zbrani kapital, je zadruga priredila tombolo in efektno loterijo, saj bi si poštarji niti v desetletjih ne mogli pritrgati od ust za dostojno stavbo potrebnega denarja. Javnost je častno podprla obe prireditvi, da je bil uspeh prav zadovoljiv, kar dokazuje, da je peštarski stan spoštovan, saj opravlja silno, odgovorno in tudi zaupno službo z vso vestnostjo. Letos je zadruga zopet priredila efektno loterijo, ki bo njeno Žrebanje nepreklicno 8. decembra. Srečke so naprodaj na vseh poštah in javnost bo tudi to pot gotovo izkazala svoje simpatije, zlasti ker so prireditelji z dosedanjimi prireditvami dokazali največjo solidnost in točnost, a tudi vrednost dobitkov bo vsakogar presenetila, ze Ime projektanta doma inž. arh. Hermana Husa, ki je dokazal svojo umetniško silo in tehniške zmožnosti z mnogimi stavbami v domovini in tudi v inozemstvu, jamci, da bo dom v resnici praktičen in tudi lep. Zadruga je izbrala tudi pravega projektanta, ki je razen vil, hotelov (Park-hotel na Bledu, Stara pošta v Kranju) in stanovanjskih hiš (nova palača Hranilnice dravske banovine v Gradišču) projektiral tudi že več internatov, namreč internat na gradu Mala Loka na Dolenjskem za gospodinjsko šok) za 30 gojenk, ki ga je zgradil oblastni odbor, nadalje internat na gradu Radna pri Sevnici za 60 salezijan-skm bogoslovcev. nadbiskupski internat v Zagrebu kot mladinski dom za 120 gojencev in pa najmodernejši mladinski dom v Bratislavi za 160 gojencev. Pri tem izkušenem umetniku so tudi poštarji naročili načrte za svoj dom, ker bo v njem tudi konvikt za etaove poštarjev z dežele, obenem pa tudi sobe za prenočevanje staršev m sploh poštarjev, ki z dežele prihajajo v Ljubljano. Poštaisal dom bodo gradili v dveh etapah, in sicer najprej trinadostropno glavno poslopje, Ido bodo pa zbrana denarna sredstva, pa za njim še veliko dvorano z odrom m galerijo za zborovanja in druge gtatMeoe pada od ceste proti dvorišču tako, da bodo podpritlicni prostori zadaj popolnoma nad zemirjo m bo tam stanovanje sa h**"**« ter čevljarske in krojaške delavnice organizacije, spredaj pa kleti, walmca in ak1adWča delavnic. V pritličju bo 5 poslovnih lokalov, avl. nadstropju bo na judobne jše opremljen konvikt, v začetku za 25 sinov poštnih uslužbencev z dežele. Ponosni so lahko poštarji, saj je njm zadruga prva organizacija, ki je poskrbela za svoj naraščaj res potreben konvikt z vzorno urejenimi prostori, kjer so upoštevane vse zahteve higijene. Razen veHke skupne spalnice bodo dijaki imeli tudi svetlo in zračno učilnico, seveda pa tudi umivalnico in kopalnico s prhami, posebno sobo bo pa imel prefekt, da bo sjjadnss vedno pod nadzorstvom. Razen teh vzorno higrjeničnih prostorov bo v poslopju tudi najmodernejša kuhinja za dijake v konviktu, ki bo po potrebi pozneje razširjen tuđi na II. nadstropje. Dokler se to ne zgodi, bosta v H. nadstropju 2 stanovanji s po 2 in 3 sobami z vsem komfornom ter tnfšns soba za goste organi- zaci je, predvsem pa za starše gojencev, ki pridejo obiskat svoje sinove. V TU. nadstropju bo eno stegovanje z 2 sobama in pritlklmami, nadalje pa prostorna sejna dvorana in pisarne organizacij in ustanov poštnih uslužbencev, razen tega pa tudi 2 tujski sobi za člane z dežele. V tem nadstropju bo večja kopalnica na razpolago vsem članom organizacij poštnih uslužbencev. Streha palače bo ravna, kjer bo terasa za sušenje perila in igrišče za deco stanovalcev ter gojence konvikta. Na balkonih in oknih bodo tudi nastavki, da bodo stanovalci lahko gojili cvetlice in bo vsa palača v cvetju. Z opravo vred je vsa stavba z zemljiščem proračunjena, kakor smo že povedali, na 2 milijona dinarjev, torej na vsoto, ki je najprepričljivejši dokaz odličnega vodstva zadruge in požrtvovalne solidarnosti vseh poštnih uslužbencev. Naj bi podjetne poštarje, zlasti kar se konvikta tiče, posnemale tudi druge organizacije, saj je Šolanje otrok najtežje vprašanje vseh državnih in drugih uslužbencev na deželi, stanovskemu idealizmu poštarjev pa predvsem želimo, da bi čimprej zapele lopate za Poštarski dom! Petrolejski vrelci v ČSR Praga, 27. otkitobra. g. Kakor poroča »Češke Slovo« vrtajo pri Javini nedaleč od polaske meje, za petrolejem. Strokovnjaki so glede najdlb zelo optimistična. Dosedanji poskusi so pokazali dobre uspehe, vendar bodo šele ponovna vrta-rfja pokazala, aii je pričakovati v teh krajih večje množine zemeljskega oija. Kriza v Ameriki Newyork, 27. oktobra, a Unitet States Steel Corporation je delovala v tretjem četrtletju z obratno izgubo 4 in pol milijona dolarjev. Po odpisih in izplačilu obligatorne prednostne dividende ima 27 milijonov izgube, neto izguba za prvih 9 mesecev tega leta pa znaša 54 in pol milijona dolarjev nasproti 17 milijonom dobička v preteklem letu. Newyork, 27. oktobra, g. W ostem Elecctric Corporation, sorodna družba z American Telephon and Tele g nap h Corporation ima v tretjem četrtletju 8 milijonov dolarjev izgube, nasproti 10 milijonom čistega dobička v preteklem lotu. Podjetje je trenutno zaposleno z manj kot 20 odst. kapacitete. Bogata najdba rubinov London, 27. oktobra. A A. »Temps« poroča iz Rangoooa, da so delavci pri kopanju v ruckmlku v Mog oku (Gornja Birma) našli za otooH 900 karatov rubinov, katerih vrednost cenijo na 7 tisoč funtov (potdrug milijon dinarjev)._ LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 2311.38 — 2322.74, Berlin 1362.08 — 1372.88, Bruselj 798.57 — 802.51, Carin 1108.35 — 1113.85, London 187.30 — 188.90, Newyonk ček 5716.59 — 5744.86, Pariz 225.74 _ 226.86, Praga 170.01 — 170.87, Trat 293.35 — 295.76. INOZEMSKE BORZE. Cur*ti, 27. oktobra. Pariz 20.365, London 16.96. Nerwyork 515.30, Bruselj 72.06, Mhlan 26.61, Madrid 42.55, Amsterdam 208.825, Berlin 123.076, Sofija 3.74, Pra«a 16-34, Varšava 58, Đufeareftta 3.06. Stres 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 27. oktobra 1932 Stev 045 Mednarodni dan varčevanja Letos se moramo zganiti tudi mi in začeti rttfheH za svoj narodni kapital Ljubljana, 27. oktobra. SpAosoo omajani gospodarski temelji »o rcsoo zaskrbeli vodilne m od!očitne činitelje vseh narodov in jih napotili k čim bolj poveeanetan medsebojnem« delu in propagandi za varčevanje, ki naj bi osvežilo gospodarske moći narodov. Uspeh te občo-koristne rešilne akcije je v najkrajšem času pokazal lepe rezultate, kakršnih morda iritn organizatorji sami niso pričakovali. Dočšm se razne svetovme konference vlečejo v nedogled, je že drugi kongres med-' narodnega instituta hranilnic vsega sveta v LocLiionu obiskalo 432 predstavnikov 6640 denarnih zavodov rz 26 drza/v. Na tem kongresa, kateremu so prisostvovali najod-ličmejši delavci na finančnem polju, je bil izvoljen tudi mednarodni odbor za varčevanje, ki naj bi isto propagiral po vsem svetu. I>nigi kongres je dal mnogo smernic za vsestransko varčevanje v svrho izboljšam ja gospodarskega položaja posameznim narodov in preko njih vsega človeštva. Glavni cilj tega pokreta je denarno varčevanje, pa je bdi določen 31. oktober kot mednarodni dan varčevanja. E>o sedaj je b3 ta dan že sedemkrat praznovan in vselej je pokazal odlične rezultate, kii so Še bolj utemeljili že itak dovolj utemeljene koristi in prednosti tega cilja. Ni potrebno spuščati se v razmišljanje in analiziranje tega pokreta, ker že glavna njegova beseda — varčevanje — pomeni vse. Razni narodi so razumeli to na različne načine, vendar pa so se povsod, a zlasti v oktobru in na dan proslave, hranilne vloge dvignile na višino, o katera niso sanjali niti največji optimisti. Varčevanju naj bi bil namreč posvečen ves mesec oktober, ki zaradi svoje prehodnosti do zime v vsakem človeku vzbuja skrb in ga opominja na varčnost, da je potem zadnji dajv: meseca nekakšna proslava te ideje in propaganda za ta glavni pogoj krepkega nacijonalnega kapitala. Zadnje leto je bila propaganda za to idejo izredno močna zaradi posebno težkih iKJspodarskih razmer vseh narodov in sploš-ne podvojene krize. Ves kulturni svet je vložil svoj trud in napor v delo za to akcijo in so uspehi zopet bili sijajni. V šolah so prepevali učenc; pod vodstvom svojih učiteljev, v radiu posebni zbori, po vsem svetu ljudje mednarodno, nalašč za ta dan zloženo in vglasbeno himno varčevanja. Povsod predavanja o pomenu varčevanja. Ogromni, simbolični plakati so med •vsemi narodi vzbujali zanimanje za ta dan in njegovo idejo. Imperativno so nalagali ljudem, naj podpro težnje držav po eko-nomnd osamosvojitvi v teh težkih razme-Tah in po svoiih moč oh z varčevanjem m nalaganjem denarja pomagajo skupnosti. Vs> moramo misliti na jutri. Kdor ima že- no m otroke, naj misli na njihovo bodočnost. Z združenimi močmi bomo redili sebe m svojo državo. Vaa dejanja tega dneva so vplivala na narode naravnost sugestivno in j "m vzbujala čut dolžnosti aa varčnost. Po statistikah glasila mednarodnega instituta za varčevanje so se denarne vloge pad Praški mestni hrar Hici dvignile lani na dan 3L oktebra za 4^62337.06 Kč (okrog 7 milijonov 500.000 dinarjev). Ta dan je bil lani proslavljen zlasti v Čekoslovaški, Poljski, Francoski, Belgiji. Nemčiji in Italiji, pa tudi na vseh konti-neortih svota. Letos ne »me izostati niti Jugoslavija. Za propagando tega dmova Je enako poklicana država, kakor vsak najmanjši človek. V vseh šolah bi se morala prirediti predmetna predavanja in posebno pri mladini vzbuditi čut varčnosti. Ljudem je treba dopovedati, da ni več čas, ko denar pada, kakor mana iz nebes, nego da se služi s krvavimi žulji in potom. V naši državi bi ne bilo nikdar toliko bede in gladu, kolikor ga je, če bi se že davno v najširjem smislu propagirali varčnost in narod v tem duhu vzgajaL ŽaI pa doslej še ni bilo nikdar velikopotezne akcije za to stvar. Ako bi vsakega posameznika vzgojili v duhu varčevanja, bi narod sčasoma zbral v svojem lastnem interesu ogromen svoj kapital, s katerim bi bil preskrbljen za vso bodočnost. Brez tega kapitala m brez te narodne zavesti ne moremo postati politično in gospodarsko samostojni v teh težkih, neurejenih razmerah. Kaj pomenijo inozemska posojila in kakšno strahovito breme so za državo, vemo vsi. To breme pa mora nositi ves narod. S svojim lastnim, domačim kapitalom bomo povzdignili državo, vzgojila v sebi samozaupanje do nje, pred svetom jo pa pokazali močno in silno. Le narod v skupnem delu more to in je to njegova dolžnost, če želi svoji državi dobro. Ne čakajmo polnoči! Beda in glad stopata vedno bolj preteče pred nas. Kdo bo pomagal, če ne mi sami sebi? Ln če dobivamo pomoč iz inozemstva, jo moramo zopet mi sami plačevati, poleg tega pa nositi še težka bre-•mena. Za letošnji mednarodni dan varčevanja 31. oktobra se mora vsa slovenska in jugoslovanska javnost zganiti in pričeti skrbeti za svoj narodni kapital, ki je prva in najbližja pot do blagostanja in močne naše države Jugoslavije. Niso časi za zabave, preveč resne so sedanje razmere in ne smemo dovoliti, da nas leta lakote najdejo v obrambi nepripravljene. Bodočnost pred nami jc še temna, razženimo torej oblake m naredimo si jo svetlo, v katero bomo brezskrbno in ponosno korakali, ker bo delo naše skrbi, naše varčnosti in naše narodne zavesti R-y Prosvetno in športno življenje na Jesenicah Nad 50 društev in organizacij — Jesenice, 26. oktobra. "lierrje bi trik) pusto, če bi si ga človek ne krajšal z delom, čitanijem, glasbo, perjem, telesnimi vajami in izleti v prosto naravo. Kaj bi imel od. življenja delavec, de bi prišel rz mrkih in zakajenih delavnic in bi doma v prostem času držal Toke križem aH šel takoj po delu spat? Nameščenec, ki si vse dneve ubi'ja glavo pri računih v pisarni, bi otopel nt izgubil vsak kontakt s svetom, obrtnik bi ne moge-l navezati novih poznanstev in poslovnih zvez, če bi rodno čepel doma, drvarji, oglarji in pastirji pa bi se tudi enkrat naveličan petja ptičev in mukanja krav in bi si tudi včastfi radi ogledali življenje, ki ga mudijo mesta in imki-strijska središča. Skratka, vsakega nekaj mora biti, predvsem pa dda, ki nas živi, borbe, ki nas utrjuje in zabave, ki nam lajša trplPepo-rod<. To trne je kasneje prešlo na društvo, članu pa so se nazivali Preporod ovce. Sluteč velike dogodke, so ti mladi borci, z mladim laetnrim idealizmom in revolucionarnostjo aktivno posegli v boj za lastno in svobodno domovino. Padle so žrtve za idejo: Ivan Endttcher, Avgust Jenko ln tovariši - dobrovoljci na solunski fronti. Praši© je prevratno leto 1918. in z njim svoboda. Mladina, v katere ara: h je se vedno živo killa preporodovska ideja, se je ponovno zbrala v vrstah Preporoda. Program je ostal žeti: močna država, ki nad združuje ves slovanski jug. Da se oddolži spominu padlih tovarišev, da se oddolžil njihovemu velnikemu delu, bo Preporod v decembru slovesno proslavil svoj 201etnJ obstoj. Izšla bo jubilejna brošura, ki bo pragiledno podala hiisto-rioat vsega Preporodovega pokreta od leta 1912. do danes. Javnost že danes opozarjamo na slavnostno akademijo 16. decembra ter na slavnostni občna zbor 15. decembra. Podrobnosti te proslave bomo še javili. DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT LEHARJEVA filmska opereta Valček sreče Ena najslajših operet v tej sezoni. Film, ki ga hvali vsak, kdor ga je videl. Hitite in oglejte si ga danes se vsi tisti, ki ga niste videli Predstave ob 4., %8 in % 10 Prekrasen dopolnilni spored! Elitni kino Matica Telefon 2124 Oskrbovane planinske koče Ljubljana, 27. oktobra. SPD sporoča, da so odprte in oskrbovane sledeče planinske koče in domovi: V Triglavskem pogorju. Erjavčeva koča na Vršiču je odprta ob sobotah in nedeljah, dnevom pred praznikom in na praznik do vštevši 1. novembra t. 1. Kdor želi kočo pose riti med tednom naj -se zglasi pri g. Julki Pečarjevi v Kranjski gori. Za Aljažev dom v Vratih velja isto kot ?a Erjavčevo kočo. Med tednom je turistom na razpolago stara Aljaževa koča, ki je stalno otvorjena toda neo&krbovana. Triglavski dom na Kredarici je zaprt. Za poset se je oglasiti pri oskrbniku g. Francu Sestu v Srednji vasi v Bohinju. Koča pri Triglavskih jezerih bo odprta od 29. oktobra do 2. novembra t. 1. in za 8^o oskrbovana, to pa samo v slučaju lepega vremena. Mornarjeva koča pod Črno prstjo je odprta in oskrbovana do 1. novembra t. L Orožnova koča pod Cnno prstjo je odprta in oskrbovana le ob sobotah in nedeljah, na dan pred praznikom m na praznik, to samo v slučaju lepega vremena. Kdor bi se hotel sicer noslužiti koče, naj se zglasi pri oskrbnici g. Ivanki Smukavčevi v Bohinjski Bistrici št. 15. Staničeva koča, Aleksandrov dom in Vodnikova koča so zaprte. V Karavankah. Za Kadalnikovo kočo in Spodnjo kočo na Golici, velja isto kot za Erjavčevo kočo. Radi poseta med tednom se je zglasiti pri oskrbnici g. C. Dennič, Sv. Krjž-Planina nad Jesenicami. V Kamniških planinah. Dom v Kamniški Bistrici, dom na Krvavcu in koča na Velikd Planini so vse leto oskrbovani. Cojzova koča na Kokrškem sedlu m Kamniška koča na Kamniškem sedlu sta za-p~" Kdor jih želi poset'ti naj se zglasi pri oskrbniku doma v Kamniški Bistrici. Češfka in Krekova koča sta zaprti. Vse leto sta odprta in oskrbovana hotela Zlatorog in Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. — Ostale koče so oskrbovane le za silo. Podružnica SPD v Celju sporoča, da so odprte sledeče koče: Piskernikova in TiLler-jeva koča v Logarski dolini, Mozirska koča na Mozirski planini in Celjska keča v Celjskem pogorju. — Kocbekov dom na Koro-šici in Frischaufov dom na Ok reši j u sta zaprta. Podružnica SPD v Radovljici sporoča, da je Vilfanova koča na Begunjščici odprta in oskrbovana le cb nedeljah dokler bo lepo vreme. Podružnica SPD v Kranju naznanja, da je Valvasorjeva koča stahvo odprta in oskrbovana. Glede ključev za Prešernovo kočo se je oglasiti pri oskrbnici Valvazor-jeve koče. Mežiška podružnica SPD sporoča, da je TJletova koča na Peci oskrbovana ob sobotah im nedeljah do 1. decembra t. 1.. če bodo dospele prijave. — Cim bodo snežne razmere na Peci za smučanje ugodne, bo koča stalno oskrbovana celo žimo. V koči je nameščenih za zimske posetnike 44 postelj v kurjenih sobah. Vse prijave glede poseta je pravočasno javiti podružnici SPD »Peca« v Mežici. Podružnica SPD v Škof ji Loki naznanja, da je koča na Ljubniicu odprta tn oskrbovana vse leto. Pot je dobro markirana tako, da je dostop mogoč od vseh strani. Tura jo zlasti priporočljiva v jesenskih dneh zaradi izredno lepega razgleda. Upravni odbor SPD na Boču sporoča, da bo restavracija na Boču tudi letošnjo zimo odprta in oskrbovana. Podružnica SPD v Bohinju snoroča, da je koča pod Bogatinom zaprta. Kdor jo želi poaetiti naj ae zglasi pri g. Hodniku, gostilničarju v Bohinju. Podružnica SPD v Trbovljah javlja, da je dom na Mrzlici odprt in oskrbovan vse leto. Podružnica SPD v Črnomlju naznanja, da je Planinski dom na Mirni gori vedno odprt in oskrbovan. Podružnica SPD Zidani most sporoča, da je planinski dom na Lisci odprt in oskrbovan. Podružnica SPD v Tržiču naznanja, da je planinski dom na Kofcah stalno odprt in oskrbovan. Dostop je od vseh strani prav lahko mogoč. Tura na Kofcc je posebno v jesenskem času silno hvaležna. Smučarska koča na Zelenici je prav tako stalno oskrbovana. Zavetišče pri Sv. Ani pa bo odiprto v najkrajšem času. Okrepčevalnica na Ljubelu je zaprta, ker je turi-stovski promet radi pozne jeseni prenehat Služkinja utonila Ljubljana, 27. oktobra. V Malem Grabnu &e je v torek popo!« •dne smrtno ponesrečila služkinja Vida Gla-vačeva, roj. 10. marca 1904 v Boštftnju in ushižbena pri tesarskemu mojstru ivarlu Steinerju na Opekarski cesti. Okrog pol 16. je odšla z Opekarske ceste po Velikem Stradonu k Ma'!emu Grabnu, kjer je začela prati. Naslonjeni na perilnlc je pa na spolzkih stopnicah nenadoma spodrsnilo in padla je čez perdlnik v približno 2 in pol globoko vodo. Ker ni znala plavati in ni bilo nikogar blizu, je utonila. Pol ure pozneje je prišla na stopnišče Marija Pelčeva z Opekarske ceste, ki je tudi prala. Našla je tam kup perila, ki ga *e spoznala za Steinerjevo, toda Glavačeve ni bilo nikjer. Obvestila je Steinerjeve, ki so takoj slutila nesrečo. Poizvedovali so za služkinjo, pa jo niso našli. Včeraj popoldne je pa tesarski mojster Karol Steiner upaz.:l nesrečno dekle v vodi kakih 30 m od stopnic. Z drogom je potegnil truplo na suho in obvestil policij^fco upravo. Policijski zdravnik dr. Avramovdč je z dežurnim uradnikom g. Gregorčičem ugotovil, ^a gre za nesrečo in da je izključen samomor aJi zločin. Stopnice v Velikem Stradonu cb Malem grabnu so zelo nerodne in tudi nevarne, zlasti ob deževnem vremenu. Tam se je pripetilo že več nesreč, pred leti se je na istem kraju smrtno ponesrečil neki posestnik. Sploh so vse stopnice ob Malem Grabnu zelo nerodne in nepripravne *er za ljudi nevarne. Zato bo treba vsa stopnica komisijonelno pregledati in popraviti. Izpred sodišča Kazenski senat deželnega sodišča; razprave dne 21. oktobra. Predseduje s. o. s. Mladič, votirata s. o. s. Kralj in s. o. s. dr. Kobe. Mesec dni zapora za par ukradenih čevljev. Angela Omahen je bila meseca maj-nika na živinskem sejmu v Zagorju. Ogledovala je stojnice ter se ustavila pri trgovcu Ravnikarju iz Ljubljane. Ko je slednji pomerjal čevlje neki stranki in kazal hrbet obtoženki, je ta sunila par ženskih čevljev ter jo urnih krač ubrala po sejmišču. Trgovec pa je bil opozorjen na tatico ter je poskočil za njo in ji vzel čevlje. Tako njemu kakor tudi na sodišču se je zagovarjala, da je mislila čevlje le pomeriti in je iskala primernega prostora, da sede. Ker tega najbrž niti sama sebi ni verjela, so dejali sodniki da je bila izvršena tatvina po vseh predpisih, čevlji pa so življenjska potrebščina in se taka tatvina kaznuje le z zaporom do treh mesecev ali celo samo v denarju. Angela je bila že ponovno, menda osemkrat kaznovana zaradi tatvine in ji senat pri najboljši volji ni mogel dati nižje kazni kot en mesec zapora. * petnajstič obsojen. Gregorin Jakob z Brezovice pri Domžalah, po poklicu šofer, ima že jako pester kazenski list. štirinajst kazni cd 48 ur zapora do štirih mesecev težke ječe in šestih mesecev strogega zapora. To pot je šlo kakor vedno prej zopet za tatvino. V Spodnji Hrušici je vzel šešku Ivanu in Orožnu Jožetu nekaj kovačev gotovine; poleg tega pa je še pre-varil v Ljubljani Kmetičevo Ivano, da mu je dala 200 Din in 42 lir, ker se je izdajal za hišnega posestnika in šoferja, ki ji bo prinesel iz Trsta raznega blaga. Dejanje je priznal ter bil obsojen na pet mesecev strogega zapora. Nevaren kolesarovič - uzmOvič za leto dni na varnem. Podbevškov Polde iz Loke v Tuhinju ima že kakih sedem manjših kazni. Sedaj pa je šlo za večjo zadevo. Za njim je šlo kar pet koles iz raznih krajev Kranjske preko bivše deželne meje, kjer jib je spravljal za smešno nizke cene v denar Štajercem. Za pet kolesarskih tatvin in za delamržno potepanje so mu naložili eno leto strogega zapora, ker je vse gladko priznal. Tudi skesan grešnik dolgOprstne*. Malovrhov Pavle s ćrnega vrha je septembra t. 1. sunil na Mart in j vrhu pri Selci Ko-blerjevi Mariji in Tolarju Jožetu iz zaklenjenih prostorov gotovine in nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti 260 Din. Prav nič ni tajil tatvine, zato bo pa sedel samo šest mesecev v strogem zaporu. Iz policijske kronike LJubljana, 27. oktobra. Tatvine koles so še vedno na dnevnem redu. Z dvorišča gostilne pri Figov-ou na Dunajski cesti je bilo te dni ukradeno kok> sprevodniku Ivanu Rupretu. Koto ima tvornišfco številko 344.088 m je vredmo 1200 Din. — Izpred Ljudske taihi-nje. v Srreiiški ulaci je bilo odipetjano 450 Din vredno kolo, znamke »Gendarmrad« Martinu Kianderju; iz veže trgovine Sumi v Gradišču pa pred dnevi Jakobu Pucu kolo znamke »Noro*, vredno 1400 Din. Služkinda Lucija Teran je prijavila, da ji je bila pred dnevi z ročnega vozička ukradena denarnica s 150 Din. — S podstrešja Meva na Cdovški cesti Štev. 41 je netodo ukradel Leopoidn Ambrož i ču dve kompletni moški obleki .črne jahali^ Mače, črn zimski suknjič, nekaj perila in športno čepico v skupni vrednosti 2000 dinarjev. fSe/esmccs KOLEDAR. Danes; Oetrtek, 27. oktobra, katoličani: FrumencU, Srebra; pravoslavni.: 14. oktobra. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Valček sroce. Kino Ideal: ženska miraJa. Kine Dvor. V starem gnezdu. Francoski institut: Skioptlčno predavanje o sveta sori Atos ob iS. url na univerzi. DE2URNE LEKARNE. Dane«; Bahovec, Kongresni trg 12; TJstar, Sv. Petra cesta 78; Hočevar, Ljub^ Uana VII.. Celovška cesta 34. Jzpcc/ sita in reseia Res da je domače robe pod sitom in rešetom posebno zdaj obilo, pa človek ne sme vsega pobrati, da si ne nakoplje na usta torbice in na jezik pike. Zato moraš hočeš nočeš pogledati tudi malo po svetu, kjer je pasja steklina omejena samo na pse. Drugače ne gre in je tu vsaka razlaga odveč. Komur to ne gre v glavo, naj mu pa ostane zunaj. No pa smo dobili tam nekje v Weisu v novi Avstriji modernega Jožeta, ki mu je kanila Putifarka v novi izdaji ugrabiti de-vištvo. Hlapec Jože Heitzinger, star šele 21 let, se je nekega toplega poletnega dne kopal v domači luži in je baš hotel obleči hlače, ko je prineslo od nekod izkušnjavo v osebi 43letne Neže Čunko. Fant mora biti zal, kajti Neža je tako zakoprnela po njem, da ga je hotela kar pri luži zapeljati. Lepo zapeljivo ga je pogledala, mu pomežiknila z enim in drugim očesom, pa je Jože prvi naskok satanov junaško odbil. Ni ga dal pa ga ni dal devištva iz rok. A Neža se je še bolj razvnela, ponovila je naskok s to-po\>i težjega kalibra — tedajci se je pa zgodilo, kar bi se ne bilo smelo in kar bodi vsem Putifarkam s\>arilo, naj puste deviške Jožefe pri miru. Fant je pograbil nož in v obrambi svojega devištva zabodel Nežo. Če te pohujša oko, izderi ga . . . Parar torej tisti, ki ste zoper večno de\*ištvo! Narodno Gledališče DRAMA Začetek ob 20, Četrtek, 27. oktobra: Zločin in kazen. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Začetek ob 15. Petek, 28. oktobra: Zaprto. Sobota. 29. oktobra: Roksi. Red D. Nedelja, 30. oktobra: Cejlskl grofje«. Izv, Znižane cene. Danes popoldne ob 15. uri se vprizori v drami po globoko znižanih cenah dramatizacija romana ^Zločin in kazenc kot dijaška predstava. Roksi za red E>. V soboto 29. t. m, vprizori naša drama izvrstno veseloigro >RoksiVeseli vinograd«. To delo je veseloigra v pravem pomenu besede in je doživela v lanski sezoni na raznih, odrih, v inozemstvu nešteto predstav. Dalje Golievo izvirno mladinsko igTO >Srce igračk«, ki bo vsled svoje izredne prisrčne vsebino brez dvoma ugajala naši mJadini, pa tudi odraslim. Natančni datum primijer javimo začetkom tedna. Obe deli pripravlja prof. šest. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 27. oktobra: Fra EHavolo. Red D. Petek, 28. oktobra: Zaprto. Sobota, 29. oktobra: >Mala Floramvec. B. * Opozarjamo na nocojšnjo operno predstavo, ki se vrši za red D. Poje se opera »Fra Diavolo v običajni zasedbi. Mala FToramve z g. Dubajičem kot gostom se ponovi v soboto 29. t .m. za red B. Iz Celja —c Starim in onemoglim mestnim revežem je poklomila ga. Gabrijela GMiče-va 100 Din namesto cvetja na krsto svojega očeta g. Antona Rodeta v Celju. Mestni ubožni celjski svet ji ilzreka iskreno zahvalo. —c Krojaški mojstrski izpiti. Pred dnevi so se vršili na celjski ekspozituri Zbornice za TOI prvi teoretični in praktičn"* mojstrska izpiti po novem obrtnem zakonu. Prvi je napravil tak izpit g. Anton Urine iz Celja. ASorizmi L/ubezen do dela Je ljubezen do življenja. Kdor >e res močan, nikdar ne tarna; ljudje tožijo neprestano le nad svojo nemočio, ko obupujejo nad življenjem. Le kdor ne more razumeti, da razen avto rit eite razuma ni nobene avtoritete, lahko še priznava druge avtoritete. Povsem razumljivo ie, da nespaimet največ škoduje ljudem, kar dokazuje že to. da noče nihče pmiznati, da je nespameten. Poštenjak si je nekoč vtepel v glavo, da ljudje samo zato utonejo v vodi, ker jih je obsedla misel o težnosti. Če bi si to predstavo izbili iz glave in jo proglasili za praznoverno. za religiozno predstavo, bi bili nad vso vodno nevarnostjo. Vse življenje je pobijal to iluzijo o težnosti, o katere škodljivih posledicah mu je vsaka statistika nudila nove in številne dokaze. SLOVENSKI NAROD«, dne 27. oktobra 1932 Stran 3. Jutri premiera fenomenalnega velefilma PESEM NOCI Veli zacija!!!! Najslavnejši svetovni pevec Poljak MAGDA SCHNTEIDEB FBITZ SCHULZ OTTO WALLBIRG Za jutrišnje predstave priporočamo rezervirati že danes vstopnice! Elitni kino Matica JAN KIEPURA bo pel v tem filmu poleg nekaterih pesmi in šlagerjev arije iz sledečih opernih del »RIGOLETTO,« »TRAVIATA« in »BOHEME« Telefon 2124. Dnevne vesti — Češkoslovaško odlikovanje. Prezv dent Masarvk je odlikoval z redom Belega leva IV. stopnje za državljanske zasluge tajnika v našem zunanjem ministrstvu Sta-noja Sirnica m generalnega tajnika centrale industrijskih korporacij v Beogradu Ggjor-gje Curcina. — Notarske vesti. Notar na razpoloženje g. Josip Kenda je začel poslovati kot novo postavljena notar na Brdu 21. t. m_ Notar v Kostanjevici g. Jože Vimpolšek je končal tam svojo službo 24. t. m. in začel poslovati kot notar v Sevnici 25. t. m. — Tolmač nizozemskega jezika. Višje deležno sodišče v Ljubljani je xnenovalo veletrgovca v Ljubljani g. ZderJ^a (ne Zdenkota!) Kneza za tolmača nizozemskega jezika pri deželnem sodišču v Ljubljani. — Iz »Službenega lista«. »Službeni 1 st kr. banske uprave dravefce banovinea št. 85 z dne 36. okt. objavi je zakon o podaljšani veljavnosti zakona o zaščiti kmetov, navodila za urejanje drž-avnih gozdov in razne objave iz »Službenih Novin«. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve posestnik v Gaber;u Štefan Ba'.i-žek. poljedelec v Fiiovcih Štefan Camplin. Franc Kerman iz Filovcev. krojač v Ptuju Tomaž Hedžet. posestnik v Trnju Josip Čurić, posestnikov sin v Kušincih Ludvik Šrcl, zidar v Podvincih Franc Ke-kec. poljedelec v Zenkovcih Jožef Gombcc poljedelec v Stoprcah Janez Kolar, posestnikov sin v Strojni Jakob Mlakar, "esar v Sratcnbergu Jakob Gnil, kleparski pomočnik v Mariboru [vso Virent (Virens), poljedelec v Trnju MaTtin Tkalec, por-estnik v Cepincih Karol Gustonv in viničar v Stri* hovcu Andrej Drozg. \"si so odšli v začetku vojne na bojdšče in se niso vrnili — Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Gornjem Gradu je prepovedalo najemniku v Kamici Ivami Kakerju za-hajanje v krčme za eno leto. — Ruski emigranti in Maksim ^orki. Ruska društva v Sarajevu so sklenila izključiti profesorja Vsevoloda Tumina, ker je objavil v »Jugoslovenskcm listu« ob 40-letnici literarnega delovanja Motkama Gor-ke>a članek, ki je v njem priznal velike *:r>!uge Gorkega na Literarnem polju. _ Draginjske doklade upokojencem. .aančni: m/i-nteter je izdal nove izpromem-e in dopolnitve uredbe o dravinjskih do-adah upokojencem, ki stopijo v veljavo novemibra. — Klirinški promet med Belgijo in Jugoslavijo za poravnavo trgovskih dolgov med obema državama je bi urejen s posebno pogodbo, ki je bila podpisana v Beo-eradu dne 7. julija in je stopila v veljavo dne 20. oktobra t m. Zato so naprošene jusoslovenske tvrdke, ki dolgujejo belgijskim tvrdkam, da poravnajo njih dolg pri Narodni banki ali kaki drugi opolno-i nočen j banki, s katero so v poslovni zvezi. Pri tem morajo predložiti banki vse dokumente, ki jih podedujejo, v svrho dokaza, da se dotični njihov dolg v resnici nanaša na trgovske posle z belgijsko tvrdko, — Nov grob. Včeraj je umrla v Ljubljane po dol-ETi težki bolezni gdč Josipina šepbec v ovetu mladosti, stara komaj 22 let. Bila je hčerka edinka «m je njena smrt za starše tem hujši udarec. Pogreb bo jutri ob 16.30 iz mrtvaške veze splošne boinkse. Bodi jd lahka zemlja, težko pjezadetim staršem iskreno naše sožalje! — Vreme. Vremenska napoved prarvC, da bo pretežno oblačno in sprem en lo ivo vreme. Včeraj je bilo v sov erozapadnih fcrajih naše države vedro, v jugozapadnih Pa deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 22, v Splitu 17, v Zagrebu 13. v LouMjamil ta Mariboru 11, v Beogradu 10, v Sarajevu 9 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.1, tempera-ULra je znašala 6 ©topdnij. — Nesreče. Včeraj smo poročali o hudem požaru, ki je v Lilvoldu pri Kovčevju v>epelil 2 stanovanjski hiši in 4 gospodarska poslopja. Pri gašenju se je precej težko ponesrečil 391etmi posestnik in mesar Karol Pečnik iz Kočevja. Del goreče s:rehe se je namreč zrušil nanj in je mož zadobil precej resne notranje poškodbe. _ Alozin žargi, ključavničar iz Ljubljane, s; je v državni signalni delavnici lažje poškodoval levo roko. — Podobna nesreča je doletela tudi 2Aletnega hlapca Franca Prebila dz Zadobrove, ki ga je carkularfca za,grab?Ia za desno roko in mu odtrgala več prstov. _ četrta žrtev nesreče je pa Postal Alojzij Kniitic, trtletmi sinček dela—ca e Rakovnika, občana Sora, kd je staknil desno roko v slamoreznuco, ki mu je odtrgala več pnstov. Vse ponesrećence so preneljalj v bolnico. — »Grofica* za eno noč. Sarajevski orožnlci so are tira K nevarnega sleparja in pustolovca Ivana Paderewskega, ki s j je Vdajal za bogatega zagrebškega grofa Pa-derewskega. Mož ima na vesti mnogo sleparij. Pred dnevi se je pojavil v Gornji Ljupljamci pri bogati vdovi Teodori Dc- min. Tudi nji se je predstavil za grofa Pa* deresvskega in znal se je tako spretno sakati okrog nje, da je bila pripravljena poročiti se z njim. Zaupala mu je ves svoj denar in dragocenosti. Po burni noči jo je pa slepar popihal, seveda z denarjem vred. — Kamen „z neba« ubil dekleta. V Kraljevcu pri šestinah blizu Zagreba je padel včeraj dopoldne iz bližnjega kamnoloma med miniranjem skale blizu 20 ig težak kamen na lSletno hčerko Jakoba Valeščaka Jano in jo na mestu ubil. Dekle je pobiralo kostanj in seveda ni slutilo, da preži v gozdu na njo tako čudna smrt. — Smrt pod avtomobilom. Včeraj z,;u-traj se ie pripetila bl:zu aerodroma v Zagrebu težka nesreča. 64-lern.i mestni delavec Mirko Vinovrški je prišel pod težak tovorni avtomobil, ki mu ie stri prsni koš tako, da je med prevozom v bolnico umrl. Nesrečo je zakrivalo močno brnenje razko letečega aeroplana. Da ni bilo močnega ropota, bi bil mož avtomobil sin šal. — Generalov sin tat. V Osijeku r-o zaprli Karla Haasa. ker je hotel ukrasti avtomobil, pozneje pa še kolo nekemu privatnemu uradniku Nadebudni fant je in avstrijskega generala Haasa. — Dva samomora. V Gornjem Kovinu b'izu Nevena Sada se je ustrelil -čjraj orožniški podnarednik Ivan Priča, blizu novosadsfcega kolodvora se je pa zastrupila 42-letna Tina Teši k. V obeh primerih je ostal vzrok samomora nepojasnjen. — Srajce, kravate naramnice, žepne robce in nogavice kupite najbolje pri tvrd-ki Miloš Karničnik, Stari trg 8. 86T Pri pomanjkanja teka, kislem vzpeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Ze stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Fran Mileinski na zadnji poti. Včeraj popoldne je nastopil izpred mrtvašnice Leonišča na Stari poti svojo zadnjo pot pri* ljubljen: pisatelj, velik prijatelj, dobrotnik mladine g. Fran Mileinski. Že davno pred napovedano uro se je začelo pred mrtvašnico zbirati občinstvo, prihajali so svojci znanci in prijatelji, zastopniki raznih orga-nh:acij in društev in šolska mladina. da spremijo priljubljenega pisatelja k večnemu počitku. Cerkvene obrede je opravil lazarist p. Savel z asistenco, pevci Glasbene Matice in »Sloge« so pa zapeli žalostiniko »Vigrel se povrne«. Ko so izzveneli zadnji akordi, se je začel pomikati žalni sprevod; učencem raznih osnovnih Šol so sledili dijaki in dijakinje srednjih šol s profesorji, za njim:' je šla godba »Sloge«, za godbo so se razvrstili pevci, sledili so nosilci vencev, za vozom s krsto so pa stopali sorodniki. Na zadnji poti so spremili MHčšnsfcega tudi številni prijatelji, znanci in stanovski tovariši, zastopano je bilo Društvo slovenskih pisateljev, društvo Pravnik, Odvetniška zbornica s predsednikom dr. Žirovnikom na čelu, sodišče s predsednikom viš. dež. sodišča dr. Vrančićem ne čelu. bansfea uprava z dr. Lončarjem, gledališče z ravnateljem opere Poličem in ravnateljem drame Golio, Glasbena Marica s senatorjem dr. Ravn:-herjem, Slovenska Matica z dr. Lončarjem, mestno občino je zastopal podžupan prof. Jarc s številnimi občinskimi svetniki, dr. Plese kot zastopnik Zbornice za TOI. g. Deržič kot zastopnik UJN2B itd. Pred viaduktom so pevci zapeli žalostinko »Blagor mu«, v cerkvi na pokopališču pa »UsUši nas. Gospod«. V imenu Slovenske Matice se je v toplih besedah poslovil od poiiojnika ravnatelj dr. Lončar, pevci so pa zapeli žalostinko »Spomladi vse veseli«. —lj Srečanje z Abrahamom. Danes je srečal Abrahcma med tovariši zelo priljubljeni Karel V a v p o t i Č, računski uradnik pri dravski finančni direkcija in brat našega akademskega slikarja g. Ivana Vavpoti-ča, Z Abrahamom sta se srečala v Florjan-ski ulici in je šel naš Karel tako hitro naprej, da ga Abraham ni mogel dohiteti. Tako čil je namreč še naš jubilant in zato prav nic* ne dvomimo, da ostane tak še dolga leta, kar mu iz vsega srca želimo. _lj Kako zelo potrebno je tlakovanje na*i h cest, nami dokazujejo najlepše ne-tlakovane glavne ceste. Med temi cestami trpri največ poleg Tvreeve ceste Bleiwei-sova. Vzdrževalni stroški so za netlako-vane ceste vueoflri, efekt pa neznaten. Te dni so moral«]' zopet posipati: Bleiweisovo ceeto z ostrim gramozom. Kljub vsema je | cesta jeeem vedno blatna jn morajo blato »trgati k robnikom, ki ie tako dolgo čakajo, da jih uporabijo pri uredAtvj ceste, čeprav je Resljeva cesta, ki Jo tlakujejo zdaj, to*fc selo prometna ter je potrebno, da jo tlakujejo, vendar je že nujnejše tlakovanje Bleiwedeove ceste. Res je pa Res-loeva cesta nekoliko krajša od Bleiwe> sove. a vseeno ne totBto, da bi to smelo odločati pri finančnem vprašanju. —3 Ameriški novinar v LjubttaoJ. Na svojem potovanjjn po Jugoslaviji se je v torek ustavii v Ljubljani amerišlci novinar James Graw iz Newyorka. V Ljubljani se je mudil dva dni, včeraj je pa odpotoval naprej. Kaj ga je privedlo k nam, ni znano. —dn Počasi pride vse na vrsto, je tolaži Ln a, najobdčajnesa fraza, ki je pri nas še posebno rabljena. Tako bodo prišle m-em-da počaai na vrsto tudi objekti, ka-koršen povzddguje tako mogočno lepoto svoje okolice sredi Marijinega, trga in podoben na hrezilmenem trgu ob začetku Tržaške ceste. Ker tista podzemeljska zavetišča na Marijinem tngu 47ade ie tako doljgo kot nebotičnik, lahko upamo, da bodo podrla stradalo ob danrpozantnem tromo atovja še v dogiednean času. Podzemeljski transformator ne bredzmenem trgu je pa zgToden že leto dni, zato lahko po'Lro n adzemeljskega brez posebnega oklevanja. TEČAJI za reklamo, aranžiranje, postrežbo v trgovini, začetelc 14* novembra 1932« Pojasnila daje Trgovski učni zavod, LJUBLJANA, Pražakova ul. 8/1 —lj Udruženje gledaliških igralcev, kra jevni odbor LJubljana, je imelo v nedeljo 23, t m. svoj 14. redni občni zbor. Po izčrpnih poročilih predsednika DTenovca, tajnika Jermana, blagajnika Mencina in revizorjev prof. šesta in Erklavca je dobil stari odbor z odobravanjem absolutorij. Pri slučajnostih se je razvila zelo živahna debata, ki so v njo posegli gg. dr. Svara, Marčec, Kreft. Levar, Plut, Simončič i. dr. Po vsestranski stvarni obdelavi predloženega materijala ie bil z vzklikom izvoljen ves stari odbor 9 predsednikom Dre-novcem- —lj Jutri premiera velikega filma poljskega tenorista Jana Kiepiire >Pesem notic. Ponovno opozarjamo ljubitelje lepega petja na krasno filmsko delo, v katerem poje najslavnejši svetovni tenorist — Pollak Jan Kiepura poleg pesmi in šlagerja še glavne arije iz treh znanih oper >Travi-ata«, >Rigoletto< in >Bobeme«. Film >Pe-sem noči« zasluži vso pozornost občinstva. Povsod je bil po več mesecev na sporedu. V Ljubljani bo nekaj dni, ker ga mora Elitni kino Matica poslati v druga mesta, kier ga že komaj pričakujejo. Za jutrišnjo premiero se lahko rezervirajo vstopnice že danes. —lj V okolici stare tvonarne v Zronar-ski ulici že dolgo covore, da bo zvonarna v tej ulici kmalu nehala obratovati ter da se bo obrat združil s tovarno ob Tjrševi cesti. Delavci se boje deložacije in nekateri vedo celo povedati, da bodo tovarno v Zvonarski ulici povsem opustili in podrli. —lj Dobri vojak Švejk poseše ▼ svetovno vojno. Ta sijajna veseloigra, katero je uprizoril dela v stol oder »Svobode« že dvakrat pri nabito polnri dvorani Delavske zbornice, se na splošno željo občinstva ponovi v nedeljo, 30. t m. ob pol 9. zvečer v dvorana Delavske zbornice in v čast udeležencem Vili skupščine Delavske »bor* niče, ki bo ta dan zasedala. Cene vstopnicam so znižane Stanejo 10, 8, 6 in 4 Din. —lj V proslavo češkoslovaškega narodnega praznika priredi JČ liga v Ljubljani v petek 28. t. m- v veliki dvorani hotela Union slavnostni koncert, ki se prične točno ob 20. uri. Vabimo vse službe prosto članstvo, da pri h iti na ta slavnostni koncert v proslavo nacionalne svobode bratskega češkoslovaškega naroda- — Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana. —lj Ciklus zvočnih tednikov. Da u streže splošni želji, je sklenila ZKD zbrati več pri ljuto ljenjih zvočnih tednikov v eno predstavo. Poleg zvočnih tednikov bo na sporedu še FV>xov zvočni kulturna film »Demanti v naravi«. Film kase vekfka ležišča dragocenih kamnov v Južni Afriiri. pridobivanje in čiščenje demantov ter njaa ob 11. uri. _lj Posebni »začetniški plesni teeaj< Jenkove šole v Kazini je vsak petek in ponedeljek ob 20. Prijave in posebne plesne ure dnevno. 563n —Mj V počaščenje spomina pokojne Katarine Žemljic, matere dolgoletnega načelnika PomočnfLSkega sbora g. Jotfea Zemdtiča, j© daroval Pomočniški zbor Po-možnii akciji mestnega magistrata 150 dinarjev nannesto venca na krsto pokojnice. _lj ,Quo vadi«?< kot zvočni film. Zvočna krisno Jdead bo predvajal od jutri znani film >Quo vadiš?< v zvočni uadaji. Film ,Quo vadisc je eno največjih filmskih del vseh časov, saj sodeJnjo v nJem 50.000 ljudi. Film, ki je liadelan po slavnem H. Sienikieveaczevem Istoimenskem romanu, bo gotovo v^boddl tudi v Izubijani zasluzeno samJananđe. —I j V počastitev spomina Frana Mil-člnekega je daroval podprsdsđnđk senata g. dr. Fran Novak 160 Din dijaški kuhinji »DomovinAc. TA PREKLICANA MODA Mala Evica radovedno opazuje, kako mamica pred zrcalom ofciacM novo večerno obleko. — Ah, mamica, z>daa pa že vem, vzklikne naenkrat radostno, to obleko si si dala narediti zato, da bi se lahko dala qa hrbta popraskati. Iz Novega mesta — Šolska matica izda letoe Se toliko izvodov knjig, kolikor bo pravočasno priglašenih članov. Poverjenik za novomeški s rez. učitelj g. Ludvik Koželj bo čakail na prijave še do 15. novembra. Kdor se bo ogle s ti kasneje, knjig ne bo več dobil. Plačljdvc so knjige do 10. decembra. — V naj nežnejši dobi je umrl te dni v Novem mestu sodnemu svetniku Venetu Groznicu sinček Voja. Bodd mu lahka zemljica. — Vodstvo javne ženske bolnice v Novem mestu priredi dne 6. novembra ob 15. uri v dvorani vodstva prvi d iskusi V k i zdravniški sestanek. Vabijo se k udeležen vsi zdravniki dz Dolenjske in Belckraiine. — Umrl je po daljšem bolehanju v torek dopoldne sodni upokojenec g. Andrej Jarc, oče znanega našega tenorista. Do zadnjih let se je prav vneto udejstvoval pri gasilcih. Bodi plemenitemu možu lahka zemlja, os taki m pa naše globoko sožalje. — Skoro Se je ubil. Neki obrtnik iz bližnjega Šmihela se je pred dnevi peljal s ko» lesom iz Žužemberka v Trebnje. Na nerodni gozdi poti se mu je zlomila balanoa in obležal je v nezavesti. Revolver, ki ga je imel pri sebi, se je ob padcu sprožil. pz zimo, ker so plače nižje, živila in kurivo pa dražje kot prejšnje čase, _ Nekatere ceste in pota so v izredno slabem stanju. Tako je Kralja Petra cesta od Henmanove gostilne pa do grajščine taka, kakor kak poljski kolovoz. Nekoč ;e bfl ta del ceste gladek kot asfalt, sedaj pa je cestišče vedno mehko, razmočeno in b-at-no m sicer zato, ker so kostanji ob cesti ptrekosati tako, da ne more sobice nikoli ceste do dobrega presušiti. Slomškova uli* ca je nujno potrebna gramoza ker je včasih tako blatna, da se ljudem udira do gležujev — Po daljši bolezni je v ljubljanski spfočnri bolnici preminula ga. Roza Pri »tov žena lansko leto smrtno ponesrečenega Jakoba Pristova nekdanjega dobrega sokolskoga telovadca. Pokojnica, ki je stanovala na Bledu, je pustila dve nepreskrbljeni s> neredko kakšen fantič pride z drevesa brez hlač. Zato tudi starši pošiljajo otroke nabirat kostanj v čim bod j ^športnih« oblekah, ki češče še bolj plahutajo kot generalski plašč. Kostanj pa nabirajo tudi dekleta, včasih tudi že velika, vsaj letos jih lahko opaziš tu in tam. Nabirati kostanj ljudi ne sili vedno beda, temveč ga nabirajo, da ujamejo majhen »postranski«, odnosno priložnostni zaslužek. Tako je neko dekle dejalo, da si bo z izkupičkom od prodanega kostanja kupilo krzno. Včasih so kupovali fantje dekletom krzno in podobne potrebne in nepotrebne predmete damske toalete, zdaj je P~ seveda ljubezen mnogo cenejša. Z nabiranjem kostanja so posebni križi ter si dekle ne more tako hitro zaslužiti krzna, fantič pa ne hlač. Letos je sicer kostanj še precej drag, kupujejo ga po 20 par kg. a je prehuda konkurenca mod nabiralci Mnogokrat se je treba pripogniti, preden je polna vreča, ki pa tehta komaj kakšnih 20 kg ter dobiš le 4 Din za tako težko nabrani kostanj. Potem je pa še treba kostanj odpeljati k trgovcu, kar zopet ni tako enostavno, ker revna ljudje nimajo navadno vozičkov in posode. Prodajalci dostavljajo kostanj v čudnih posdah in vozičkih, kakršne lahko "Hdiš le še med staro šaro na zaprašenih podstrešjih. Stara ženska je pripeljala kostanj v staromodnem otroškem vozičku, dva fantiča sta privlekla svoj zaklad v pleteni košari za dojenčka, nekateri prinašajo kostanj v kovčegih, v zabojih za soneti in čudnih skrinjah. Kaj pa hočejo, kostanja vendar ne morejo nositi prodajat v žepih! No, žepi pa itak niso zanesljivi Oni dan je fantiček, ko je z nepopisnim veseljem prejel denar za kostanj, spustil di-narčke v hlačni žep, pa so mu padli na tla skozi hlačnico. Z istim uspehom jo spravljal denar še v vse ostale žepe ter ga je moral končno nesti v roki domov, kar seveda ni bila takšna nesreča, ker je denar prav lahko prinesel domov tudi tako. Z nabiranjem kostanja pač nihče ne obogati. roti sinčka aSlov. Naroda< priloženih položnic in poravnajo najmanj za en mesec naročnino v znesku 12 Din. Vse one naročnike pa, ki so še v zaostanku z naročnino, naprošamo, da s prvim zanesljivo poravnajo svoje obveznosti sicer bo uprava primorana list ustaviti. Pomnite! >Slov. Narod< je edini dnevnik, ki posveča našemu kraju vso pozornost in prinaša za Trebnje mnogo tujsko - propagandnih člankov, kar je vsem pridobitnim krogom le v korist Tudi v bodoče bo >Slov. Narode z enako gostoljubnostjo imel stalno za Trebnje svojo rubriko ter kraj priporočal tudi sedaj v zimski sezoni, pred vsem našim smučarjem, ki imajo mnogo lepega terena ravno v okolici Trebntega. Zato pa prosimo, da ee naročite na list. — Most na Ponikvah. Pri kolavdaciji novega mostu na Ponikvah na državni cesti čez potok Temenico se je komisijonelno ugotovilo, da je treba preurediti najmanj tri perilnike na desnem bregu nad mostom pri stopnicah. Na koncu mostu je treba presekati ograjo ter napraviti stopnice za dostop na pešpot proti Sv. Marjeti. Zasuti je treba staro strugo tako, da se bo novo napajah"šče razširilo za 4 metre, ostali del struge ostane pa prost za odtok deževnice. Dalje se je ugotovilo, da je treba zavarovati vznožja brezin s piloti in obložiti z ruševino. Vsa ta dodatna dela so bila odrejena z odločbo sre55ke«a načelstva v Novem mestu in je odločba postala pravo-močna. Ta dela pa se do danes še niso izvršila. Zato naprošajo prizadeti prebivalci Ponikev ori Trebnjem, da merodajni činitelji odločbi sreskega načelstva čim prej ugode, ker se v zimskem času dela na mostu ne bodo mosrla izvršiti. C?as je že, da se vaSčanom vasi Ponikve izboljšajo odtočne razmere, ki so v odločbi prišle v upoštev in pa naprave, ki so bile tedaj odobrene. — Boljši rasi. K našemu včerajšnjemu rx)ročilu, da je poskočila cena goveji živini, dodajamo še, da so se pojavili v okolici Trebnjega in na Dolenjskem sploh živinski trgovci obmejnih krajev, ki plačujejo živino razmeroma prav dobro- Povpraševanje po pitarrih volih je zelo veliko, T|uS1.0VKNSKI IfAROrvc, dne 3T. oktobra 19« — Bfl sem obsojen, gospod. — Obsojen? — Da, gospod, tribuna! me je bil ofasođ3 na ječo, kjer bi bil mo-rai ostati do svojega 21. leta. — Ubogo dete! — je dejal Mont-ianr. — Zakaj si pa bil obsojen?... In kakšna je bHa tista dobra gospa, ki o iv govoric? Poved mi vse po pravici, ničesar mi ne smeš prikrivati. Ramon je pritegnil dečka k sebi in skoro nevede ga je nežno objel. Milček rrm je začel pripovedovati o svo*i preteklosti. — Ah, gospod, bil sem srečen!... Yse je bilo pozabljeno, vsa preteklost, vse trpljenje, samo na Claudineta sem mislil. Dobra gospa me je naučila čita*! in prsati; naučila me je tudi ljubiti de*o. — A ona? ... kaj (je ddafa ona? — Ona! DečGai se je naenkrat zmračil obraz in glas se mu je začel tresti. V duba je zagledal svojo dobrotnrco, še vedno zamišljeno v žalni obleki. — Ona! — je začel priipovedovati. — Ona je bila zelo nesrečna, gospod... Morda je bila baš zato tako dobra z lijudmi... Neprestano je plakala ... Molila je za tiste, ki so ji storili mnogo hudega, pa jih je vendar iz vsega srca ljubila. Kar je zagledal Ramon med dečkovim pripovedovanjem v duhu Helenino podobo pred seboj. Tudi ona nosi morda večno žalno obleko, od doma zapodena žena, m neprestano obžaluje svoj greh, ki se ji zdi neodpustliiv, a sodnik bi ji ga bil rad odpustil, čeprav jo je btf tako strogo obsodil. Čudni občutki so obšli Montflaura. — Zakaj si pa zapustil tisto damo? — je vpraša ttečto. — Kako si se mogel vrniti k staršem, ki si bil od njih pobegnil? V odgovor Je deček najprej zapla-kal. Sle-dnjič je spravil \tz sebe z drhtečim glasom: — Nekega večera, gospod ... nekega večera, ko sva se z gospo dolgo pogovarjala, je nastal v hiši požar... Plameni so švigali do salona, kjer sva sedeta. Gospa se je onesvestila ... Začeli sem klicati na pomoč... Kar je ptari] pogumen neznanec v ogenj in nagu rešil... Toda v hipu, ko sem stopil na tla, sta me pograbila in odnesla moja... moja svojca ... Slimak in Pa-noufle. Sama sta mi priznala, da sta ona dva zažgala hišo, da bi se maščevala, ker se nisem hotel vrniti k nijima. Ramon je prebledel? — Kako se pa imenuje kraj, kjer si biU? — MoisseHes, gospod, vasica pri Parizu; tam je kaznilniska kolonija in tja sem bil poslan... — Motssešes!... — Da, gospod... Povedal sem vam vse po pravici... Lahko se sami prepričate, da govorim resnico... Dobro gospo poznajo daleč naokrog. Piše se — in to je nekaj posebnega, kar sem vam hotel že večkrat povedati — piše se Helena de Penhoet. — Helena de Penhoet! — je vzkliknil Ramon tako bolestno, da je Milček ves prestrašen odskočil. — Helena!... To je bila ona!... ona!... torej sem jo jaz rešil iz goreče hiše, ne da bi vedel, koga rešujem, ne da bi jo bil spoznal! ... "Ona! Ves iz sebe je Ramon vstal in začel hoditi po sobi. Helena tako blizu njega! Helena, prizadevajoča si odkupiti zločin ali... kdove, morda samo hipno zablodo... s samozatajevanjem in dobrimi deli... Kad «iaj? Al se naj takoj iotai napoti k nji in ji poreče: — Odpuščam ti... vse je pozabljeno... ljubim te! Ali bo mogel še ostati brezčuten? Zdaj črna pri sebi otroka, bi že je kazalo, da bo nazadnje celo pozabil, da je to otrok drugega in ga bo znova vtzttubiL A Helena? Se je kaj spremenila? Kakšne misli so ji ro#le po glavi teh dolgih osem let? Kaj če najde namesto odpuščanja in prerojene ljubezni odpor in sovraštvo? Ta misel mu je pognala vso kri v glavo. Poddical je Mi(R3ka m ga začel vpraševati o »dobri gospe«, kakšna je, kam je zahajate, kad je početa in za kaj se je zanimala. Milček se je spominu al samo nekaterih, slučajno ujetih besed, ter imen d* Alboize in Carmen. Zato de odgovoril samo: — Plaka, moh" on Jajša bedo. Ramon je zaihtel in razprostrl roke. Milček se nru je vrgel v naročje, ne da ba si mogel razlagati slino hrepenenje, ki ga je nenadoma potegnilo k Ramonju. Dolgo sta se mođce objemala in njune solze so se pomešale, Slednjič je Ramon izpustil dečlka iz objema in sram ga je bik), da se je dal premagati trenutni slabosti. Končno je bilo videti, da se je naenkrat odločil. — Drago dete, sklenil sem odpotovati za nekaj dni. — Odpotovati? — Na pot krenem jutri zjutraj, ko boš še spal... Vrnem se čez tri ali štiri dni... In morda ... Ramonu se je tresel gtlas in le z največ&o težavo je zadrževal solze. — Morda, — je nadaljeval, — t! prinesem srečo ... Morda ti povem o... — O dobri gospe iz Moissellesa? — Da, o dobri gospe. — O, gospod, kako bom srečen, če izpolnite svojo obljubo! — In tudU o tvojem prijatelju___ — O Claudinetu! Dečku so solze zalile oči. Prijel je Ramona za roko in mu jo poljubil. — V moji odsotnosti delaj pridna, — je dejal Ramon in odšel. Deček je ostal sam in zaman je poskušal zopet citati. Zasanjal se je. Kaka to, da je njegovo priznanje tako globoko pretreslo njegovega dobrotnika? Dolgo je razmišljal o tem, končno je pa legel in takoj zaspal. Toda vso noč je videl v sanjah dobro gospo in Glaudineta. Bil je že dan, ko je še vedno trdno spal. Ni torei slišal, kako je vstopil Ramon v popotni obleki in se približal njegovi postelji. Ni videl, da je stal nekaj časa pri njem in ga sledm$č rahlo poljubil na čelo. Tisti hip se je deček v spanju sladko nasmehnil; v sanjah je namreč videl svojega dobrotnika, dobro gospo in Claudineta; vsi so bili srečni in tudi on se je smehljal med njimi, odgovarjajoč na njihove smehljaje. Ramon se je odpeljal iz Bresta v Pariz z nočnim brzovlakom. V Parizu ni-odšel s kolodvora domov, temveč se je odpeljal v bMžnji hotel, da bi se umi! in preoblekel. Zdelo se je, da ga je strah misli. Dal se je voditi usodi. Že zgodaj zjutraj je bil na severnem kolodvoru, odpeljal se je z vlakom do postaje, kjer je čakal avtobus, ki je vozil v Moisselles. Ko se je vlak že pomikal in vrata vagonov zapirala, sta vstopila v kupe, kjer je bil Ramon sam, gospod in dama. Proti svoji volji je Ramon kmalu zvedel, da sta zamudila večerni vlak in sta morala prenočiti v hotelu. Ramonu pa zgovornost nezaželtje-nih sopotnikov ni bila posebno po vo-\y\ in zato se je nagnil skozi okno ter začel občudovati lepo krajino. Kubelik o krizi in umetnosti Naše stoletje čaka na svojega literarnega genija, Id M napisal življenjsko sv. pismo sodobnega človeka V Lodzu izhajajoči list »Republika« priobčuje razgovor svojega so-trudnika s slavnim vijoMnistom Janom Kub etikom, ki je priredil te dni v Lodzu zelo slabo obiskan koncert. — Moj zadnji nastop v Lodzu, — je dejal KubeSik, — je bil nekakšen jubilejni koncert, ker sem prvič nastop*! tu L 1902. Ne bom govorfl o slabo zasedeni dvorani, pač me je pa močno Otok iščejo Čudno se sliši, pa je vendar res, da iščejo otok. Gre za otoček Sarahan Island v Tihem oceanu. Tega otočja zdaj ni niti na zemljevidih, ker je bil predaleč od vseh pomorskih poti. Zdaj sploh več ne vedo, ali ta otoček še obstoja ali pa se je pogreznil na dno morja. Na otoček Sarahan sta se spomnila berlinski učenjak prof. Kopff in ameriški mornariški uradnik prot. James Robertson. Učenjaka sta iskala prikladen kraj, od koder bi lahko opazovala zadnji solnčni mrk. Na 15 let starih zemljevidih je bil otoček še označen. Prof. Kopff je pozval vse kapitane tr" govskih ladij, naj iščejo izgubljeni otoček. Leta 1937 naj bi se vršila na tem otočku važna zvezdoslovna opazovanja. Kdor bi otoček najdel, naj obvesti o tem ameriške oblasti. Čehi zgradili boljševikom most Nedavno je začela obratovati največja elektrarna sveta Dnjeprostroj. Mogočen jez na veletotai Dnjepra, dolg 800 m in širok 39 m, preskrbuje z električno energijo 675.000 Kw mesta vse srednje Rusije. Tudi češka industrija in češki kovinarji so pomagali graditi to ogromno elektrarno. Pod zatvornico jeza je nastal otok, ki je bil z nijim Dndepr razdeljen v dva rokava, v Novi in Stari Dnjepr. Oba rokava sta zdaj premostena z dvema mogočnima jeklenima mostovoma. Most preko starega Dnjepra ima samo en lok in je dolg 370 m. Zgrajen je v dveh nadstropjih. V zgornjem nadstropju je dvotirna železniška proga, 10 m pod njo v spodnjem nadstropju je pa 8 m široka cesta s hodniki na posebnih opornikih. Ta most so dobavile znane češke železarne v Vitkovicah. Izdelan je iz vitkoviškega konstruktivnega jekla in vsaka konstrukcija tehta 4050 ton ter sloni na jeklenih ležajih iz litega elek-trojekla. Most so montirali nad Dnjep-rom monterji vitko viških železarn, ki so prebili nekaj mesecev v sovjetski presenetila zBasti apatičnosti brezbrižnost in rezerviranost občinstva, ki je prišlo na moj zadnji koncert. Menam, da vzrokov tega v moji dosedanji umetniški karijeri neznanega pojava ni treba dolgo iskati. To je zuamenoe časa, to so posledice težke krize, ki jo preživljamo in ki tišči vse naše življenje k tlom. Po mnogih izkušnjah in opazovanju življenja sem prišel do prepričanja, da bogastvo Človeku ne prinaša sreče, niti zadovoljstva. Umetniku omogoča denar samo mirno delo, pravo zadovoljstvo pa najde edino le v časti umetnosti, ki za njo ne rabi miti razkošija, niti bogastva. Zdi se mi, da nas bo kriza še dolgo držalla v svojih krerrmljih. Ce pa pride iziprememba, bo še slabše, kakor je zdak ker pride temeljit preokret v nazorih in vred-notenju življenja, kar prinese človeštvu katastrofo, kakršne zgodovina še ne pomni. Rad imam knjige, toda še v nobeni literaturi na svetu nisem našel take. ki bi bila življenjsko sveto pismo za sodobnega Človeka. Naše stoletje Čaka na svojega literarnega genija, ki bi napisal tako knjigo. O svojih bodočih načrtih je dejal Kubelik: Nočem zbirati premoženja, živeti hočem skromno brez razkošja, v krogu svoje umetniške družine. 2e-iHm si samo igrati in vsaj dvakrat še PT©potovati svet. Rusiji. Tudi most čez novi Dnjepr, ki ima tri loke po 140 m, njim so pa priključeni še štirje obrežni mostovi, je dvonadstropen in je bil izdelan iz vdt-koviškega jekla v ruskih delavnicah. Montirali so ga ruski monterji. Sovjetska vlada je pohvalila češko podjetje, ki je točno izvršilo naročilo ki dobavilo prvovrsten materijal. Čudna so pota pohlepa po denarju in mastnem zaslužku. Na eni strani vidimo vedno hujši odpor kapitalističnega sveta proti boUševizmu, na drugi strani pa isti kapitalistični svet z vso vnemo pomaga graditi socialističen družabni red. Tudi to je neke vrste morala, ki bi se dalo o ndi marsikaj povedati. Določitev poklica ze v soli Francoski prosvetni minister je iz" dal odlok, da mora biti že v začetku šolanja dognano, za kateri poklic čuti učenec ali učenka največ sposobnosti. Starše je treba potem obvestiti, ali je njihov otrok sposoben za humanistične študije, ali naj se pa odloči za prirodoslovne vede in druge praktične stvari. Pedagogi so namreč mnenja, da je zelo važno omogočiti otroku take študije, kjer se lahko njegove sposobnosti in njegova nadarjenost čim bob' razvije. To se pa da doseči zelo težko, ker se ne da vedno ugotoviti pri vsakem otroku že v prvih razredih nadarjenost, niti kateri poklic bi bil zanj najprikladnejši. V zvezi s tem omenjajo francoski listi, da je ravnatelj vojne akademije, ki je na nji študiral mladi Napoleon, 1. 17S3 izjavil, da je gojenec Bonaparte najbolj sposoben za mornariško službo. Podobnih prorokovani, ki ne priznavajo genijalnosti dijakov, bi lahko navedli Še ce" lo vrsto. Navadno so baš najbolj nadarjeni dijaki v šoli med najslabšimi in učitelji odnosno profesorji si ne vedo pomagati z njimi. Zato francoska javnost dvomi, če bo odlok prosvetnega ministrstva sploh izvedljiv. Dokler človek ne bo ustvaril več dobrega, kot je doslej, ne moremo trditi, da je dober. Vladarjeve sitnosti s priležnico Bivši kitajski cesar ttsuan Tung, znan pod imenom Henry Pu Yi in sedanji vladar nove države Manžukuo, ima neprijetnosti s svojo bivšo priležnico Wen Hsui. S pomočjo svojih bivših monarhističnih pridatel&ev v Tientsinu in Pekingu se je nedavno pogodil z mjo in se zavezal plačevati ji 60.000 dolarjev letno. Dovolil ji Je" tudi, da se lahko poroči s komur hoče, samo da se je odkriža. Lani je Wen Hsud pobegnila iz pri-ležnikovega doma v Tientsinu, češ, da jo je Pu Yi zanemarjal in grdo ravnal z njo. Pritoževala se je, da se ni poročil z njo, čeprav ji ie bfl svečano oblpubil, da jo vzame za ženo, Pu Yi se je pa izgovarjal, da je Wen Hsui neizobražena, robustna ženska, ki je bila cesarskemu domu samo v sramoto. Že takrat sta sklenila, da ne bosta živela skupaj in da bo dobivala priležnica 300 dolarjev mesečno kot alimente. Odkar je pa postal Pu Yl vladar države Manžukuo, ni dobivala Wen Hsui nobene podpore več. Zašla je v obupne gmotne razmere in šele zdaj se je vladar po dolgih pogađani med priležnico in bivšimi dvomkni uradniki dinastije Manžu porafvnaJ %, ni o. Taki so časi — Koliko pa imate otrok, dragi sosed? — Tri, tri odrasle hčerke, — In stanujejo vse pri vas, v nem gospodinjstvu? — Ah, ne, niso še poročene. Petek, 28. oktobra. 11.15 Šolska ura: Učimo se varčevati 0U Zupane); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevno vesti; 13 Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Poglavje iz zemljepisja: Primorski kras (prof. dr. K. Capuder); lftt Francoščina (prof. Kuret); 19.30: Gospodinjska ura: O domačnosti (M. Kmetova); 20: Proslava obletnice češkega osvobojenja (prenos iz Uniona); 22.15: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 29. oktobra, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; iS: Cas, plošče; 17: Salonski kvintet; 18: Gim-nastične vaje (Ciril šoukal); 18.30: Angleščina (ga. Orthaber); 19: Poglavje iz sociologije (dr. A. Gosar); 19.30: Planine in planinci v gornje savski dolini (Jos. Van-dot); 20: Plošče; 20.30: Moški zbor glasbenega društva > Sloga«; 21.15: dtraški trio krožka Vesne (gg. Mezgolits, Matzele, Koprive); 21.45: Slovenska glasba, izvaja salonski kvintet; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L*, tovarna dvokoles in otros*ua vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c 4. t Potrti neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naša hčerka, sestra in teta, gospodična Josipina Šerbec v sredo ob 6. uri zjutraj v 23. letu po dolgi mučni bolezni, previđena z zakramenti za umirajoče, zatisnila svoje trudne oči. Pogreb nepozabne hčerke edinke se bo vrsti v petek, dne 28. t. m ob % 5. uri popoldne iz mrtvaške veze splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana — št. Vid, 27. oktobra 1932. > mM al i og1asi< Vsaka beseda SO pmr» Plača me lahko tudi 9 znamkah*, ta odgovor znamko i — Na vprašanja brez znamka me , — odgovarjamo - Najmanjši Ogla* Din 5*—* m^mm POSOJAMO PLOŠČE in gramofone. — »ŠLAGER«, Ljubljana, Aleksandrova c 4 — Maribor, Slovenska 18. 100/T SADNO DREVJE v jeseni saj eno, doseže vegetacijo za eno leto vnaprej. Naročite takoj pri: r>Drevesnica Rosenberg«, Maribor, Tržaška cesta 64, kjer dobite prvovrstna drevesca vseh vrst po znižanih cenah. 4078 Prodam nov, dobro ohranjen, samo dva meseca rabljen PISALNI STROJ, Id je stal 6000.— Din ter istega prodam sedaj samo za 4800 dinarjev, ker ga več ne potrebujem. — Naslov v upravi >S1. Naroda«. 4083 KOSTANJ debel, prebran, kg po Din 1.75 Zidani most, nudi Peter šeti-na, Radeče. 4077 KUPIM DVE OKNI 120X160 ah manjši kupim — Komel, Zgornja Šiška št. 176. PARNO LOKOMOBELO 10—15 Ks, dobro ohranjeno, potrebujem za žago venecijanko. — Ponudbe na naslov: Stanko Cvetko, pošta Sv. Tomaž pri Ormožu. 4029 TRGOVINO mešanega blaga vzamem v najem. V poštev pridejo le prometni kraji. Inventar do cca. 50.000 plačam takoj. — Dopise poslati pod Šifro »Gorenjsko 4041« na upravo »Slov. Naroda«. HIŠICO PRI CELJU, ki ima 2 stanovanji in vrt, ne daleč od cerkve, bi kupil. Pismene ponudbe s ceno na naslov: Ivan Bergles, Zagreb, Kaptol št. 25. 4080 PEKARNO na prometnem kraju pri železniški postaji, v trgu Prevalje, Farna vas št. 104, za dolgoletno dobo takoj odda Rihard Zel-zer, Prevalje št. 104. 4058 TRGOVINO na prometni točki vzamem v najem. Letni promet najmanje cca, 500.000 Din. — Ponudbe poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Dežela 4042«. SLUŽBE ČEVLJARSKEGA VAJENCA za izgotavljanje gornjih delov (Herrichter), sprejme takoj — Jožef Zorko, Artiče pri Brežicah. 4079 DOBRO KUHARICO srednje starosti, čedne zunanjosti, sprejmem takoj za službo v Ljubljani; vajena mora biti gostilne in delikatese. Kavcija 3000 Din. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Poštena 4075«. SOBARJA z dolgoletjumi spričevali, zanesljivega, marljivega in treznega, ki je vešč loščanja par-ketov, del na vrtu in ostalih gospodarskih poslov, sprejmemo takoj. — Pismene ponudbe na naslov: Vlado Radan, Zagreb, Mi han o viceva 14. 4057 .RAZNO MUŠKATELEC različni, ljutomerski vinski mošt — dospel. — Gostilna Tomšič, šentjakobski trg. 4084 Suhe gobe fižol in orehe plačuje po najboljši dnevni ceni t M. Gersak & CoM LJUBLJANA Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo družba z o. z. J. HLEBŠ pleskarstvo in soboslikarsU o LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon ""070. FIGE v mestu a Din 5.—, zunaj mesta a Din 3.50 kg. — Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 5. 4088 štajerska jabolka prispela, PRODAJA GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI 4039 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 72/T BRZOPOPRA VLJ ALNIC A popravlja čevlje hitro tn poceni. — Ljubljana, Selenburgova ul. št 4, dvorišče. 91/T HIŠO Z VRTOM oddam v najem ali prodam. Lisce štev. 46/4 pri Celju. Pojasnila dale istotam Pleterski. OGLEJTE SI ZALOGO DAMSKIH KLOBUKOV v salonu »La femme chic«, Selenburgova ulica 6/T, - Preoblikovanje Din 28. 3811