404. jtevnm. f umm. t fenu it matn im. Caaa m nurjev. HJILIetB. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravntttvn prejanan: ćelo leto......K 24•— ćelo leto......K 22-— pol leta........12*— pol leta........11 — četrt leta........6*« četrt leta........5*50 na mesec.......2— na mesec........ 1DO Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vretfnfitroi Knaflova ulica i«. 5, s tstsiea 4L !!• »Slovenski Narod" velja po poit?: a Avitro-Ogrsko: za Nemfljo; fefrt leta." I ! J I ." I ! 650 ! » Amefiko fn vic droge đelele: na mesec........ 2*30 ' ćelo leto.......K 3*-' VpraSanjem glede inseratov naj te priloži za odgovor dopisnica il! /uamka VsrsvalaUvoi Baaflevs allca it. i, (spođaj, dvorisce \tvo\ teUIsa *L •• teleznišUa 3ve?a 3 Dalmacijo. Glede železniške zvezo z Dalmacijo, ah kateri je Kranjska dežela v najveći meri interesirala, ima osrr-ska vlada zopet nove m n :» n j e. Kakor znano, je bila prvotno med dunajsko in poštansko vlado do-govorjena železniška zveza, ki bi šla iz Novegra mesta na Karlo veo in potom od Ogulina na Knin. Naenkrat so Madžari iztaknili, da je ta zveza rreuragu, da bi bili stavlmi »troski za progo čez Liko previsoki in začeli so se zavzemati za progro po dolini l'ni, oes, ta je cenejša in u^rodnej^a. In avstrijska vlada so je takoj vdala in se začela zavzemati za to novo pro-sro »dasi bi bila ž njo naša državna polovica hudo zadeta, kajti ž njo bi ne bila ustvarjeaa železniška zveza med Avstrijo in med Dalmacijo, nego med OgTsko in Dalmacijo, dobieek bi imela Ogrrska, ne Avstrija. Zdar naenkrat pa si je ojrrska vlada stvar premislila in ministrski predsednik Kbuen - Hedervarv je v delegaciji naznanil, da je ogrskn vlada opustila nacrt zgradi ti železm&ko 7vezo z Dalmacijo po dolini Uni i n se odiočila vendarle za zgradbo liske žele % niče za progo od O jr u 1 i n a do f nina tako, da bi zveza med A v -strijo in Dalmacijo tekla eez Kranjsko. Kaj je provzročilo to premerabo v mišljenju ogrske vladt. ni težko uganiti. Provzroćil jo je od-T»or Hrvatov in Srbov proti železnici po dolini Uni. Že deset-letja se borc Hrvatje in Srbi za zgradbo litške železnice. Pri zadnjih volitvab so sli v boj tuđi za to ž^lez-meo in če hoee hrvaški bau Toraa-šie v novem, hrvaškem saboru dobiti većino, mora med drugimi koncesija mi zaz Kranjsko tieželo in zato bodo morali pc-slanci napeti v se sile, da dunajska vlada ne bo zopet o m a h ov ala in odnehala, če bi si Madžari hoteli stvar novle premisliti. Zakaj gotovosti, da se bo liska žele-zniea zgradila.. ni uobene, navzlic izjavi, ki jo je podal o^rs-ki ministrski pretist^inik jrrof Khuen-Heilervarv v ogrrski dekoraciji. Stvar je namrCL* ta, da Madžari sploh neoejo železniškezveze z Dalmacijo, tuđi če bi šla po ogr-skern ozemlju, kakor je to že namig-nil član gosposke zbornice gTof La-tour. Prezpodaj bi torej bilo že zdaj triumfirati zaradi nnznanila srofn Khuen - Hedervarvja. 2c zaradi te-g"a, ker ima ta izjava pred vsem na lBPn, omogročiti t-ako uredbo hrvaških rnzmer kakršno si želita ocrski mini strski pređseđnik in brvaški ban. Ta izjava ima svoj izvir v političnih težkoč^.h in je vrh teg"a takv> nejasno formulirana, da ogrskf vlade, kar 11 ič ne veže negro ji pušoa ponolno svobodo, da si v g-otovem trenotku stvar lahko zopet — premisli. Norotfna đelavsko organl- zGdla u Trstu in — „Shuenec". Iz Trsta, 17. novembra »Slovenec« je v svoji ponedelj-kovi številki priobčil dopis iz Trsta o N. D. O., iz katereera odseva sama #ola zavist in škodoželjno hinavstvo. KlerikaLni ilopisun opisuje »ne-uspehe Dasprotstvu med Mandićem in dr. Rvbafom, katari poslednji bi bil na shodu X. D. O. kinalu izzviž^ran. — Mandić, da se je končno oneinocrovil in tako je prišel sedaj odKK>r p*»polno-hia v ;>Edinjnške<' roke. Pose^i-o veselje ima klerikalno dopisun^' - unj tem, k<^r je prenehalo izbajati trlosilo X. D. O. »Xaro<]ni delavec<% kateri dn je priobćeval same »konfuzne - "lan-ke.— Vse, kar je »namazal« klerikalni dopisun, je samo natolcrvanje in ka- kor že uvodoma rečeno — grda klerikalna zavist. — Klerikalni zdraž-barji ne morejo preboleli tega, ker se jiro njih tolikratni poskus^ za ne« ti med tržaške Slovence razdor in pre-pir, ne posreći in da oni v Trstu ve-ljajo toliko, kolikor deset — ničei. Zato pa iz same zavisti vohunijo in prežijo; kje bi zasledili kak mali razporček v narodnih vrstah, da g"a potem po svoje zavijejo, sto-krat povečajo in kot »veliko senzacijo« prikažejo klerikalni javnosti. —-Ali nekaj bodi tukaj mimogrede j vedano na uho klerikalnim hujska-čem: Zanašajoč se na pametno in trez-110 vodstvo tržiiskih Slovencev in zali pa jo« politični zrelosti in rodoliu^t-ju tržaske slovenske mase, se želje kranjskih klerikaleev in njih izven* kranjskih trahantov ge dolgo, dolpo ne bodo uresničile, tako, da bo klerikalni solzar i mol se velikokrat zapeti >>žaIoMir.ko« o tržaski »temni točki«. Kar se pa tiče N. D. O. smo v prijetnem polciržaju kon>tatiral', dm je na trdnejših nojfah, ka kor kdaj po* prej. — Sevetia. se v daDa^njih dneh ne jemlje uspehov, kakor bd to kdo ho-tel, saj še vsemogočui kranjski kle-rikalci ne doseže jo vsejra, kar bi žo-leli. Smelo pa lahko trdimo, da je ravan X. D. Org^nizaoija v «voji kratki dobi neznansko veliko storila in tuđi mnogo dobrejra in koristnega dosegla za tržaško slovensko delav-stvo. Obrekovanje »Slovenčevo<.- dr. Mandića gotovo ne doseže, kajti ravno on je za slovensko delavstvo vee storil in žrtvoval, kakor vsi klerikalni brezverci in hinavski ocenašarji. Dr. Mandić je žrtvo val za tri. de.lavce dra^ri čas in še dražje svoje zdravje; d(jlal je in dela še danes za X. D. O. z vsemi svojim i močmi, kar dobro ve in zna irpostevati tržaško delavstvo. Da je prišlo pri raznih sejuli in razpravah semtertja do malenko^tnih nosoprlasij med odborniki, to s© pač domaja povsoštovati, da bi se kdaj tako daleč Rpozabilo. — To bi storili k vočjemu kaki zabiti klerikalni butci! Glede glasila N. D. O. »Xarodne-ga delavca« se je pa »Slovenčero* doi>isuuče pošteno urezalo. — Imeno-vani list pricne narart^ že t» prihod-njim petkom redno izhajati in npati je, da dobi »Sk/venče.v« obrekovalec že v prihodnji š-tevilki zaslužen oil-gx)v<->r. Torej, veliko prezgodaj je bilo hudobno In škodoieljno — veselje! — Klerikalno, razdora v slovenskih vrstah željno revSe je ž^ gledalo v duhu, kako se odpirajo na stežaj klerikalna vrata v ulici San Francesco in I- ;i! '■ !rv» - iztrTiVjtT]*-" narodno mase v klerikalni tabor! Ah — es war' zu schon geuesen! — Bile so le sanje! Tam bo se nadalje prostor le za ome-jene dekle, klerikalne hinavce, ki po-siljajo svoje otroke v I^^ine sole in za klerikalne brezverce, ki slučajno sede pri kJerikalnem koritu. Za prospeh X. D. O. naj se pa > Slovence« nikar ne boji; zato foo skrbel in nam jamči novi odbor. — Ik>!inost tep-a odbora je, o-klicano in nepoklicole se bliža sreeno svojemu, a kakor sedaj stvar izgleda, žal i bog nesrečne-mu — koncu. Dne 15. novembra se vršeča komisija je narareč določila prostor polepr Sv. Ivanske cerkve, polet: pokopališča, na skrajno vlažnom prostoru. Strokovnjaki, navzoči pri komisiji, so se ob sobi ume\iio izrazili goglasno proti temu terenn, ta. ko iz pradbenega, kakor tuđi iz p*> dafrojričnegra in zdravstveneira stali-šća* Večina obeinskega odbora >\a-vinskoga je pa £la*ovala za ta prostor, prvič^ »ker g. župnik tako želi-jo,« drujrič pa, ker se ta prostor za-stonj dobi. To stedenje je pa dvomlji-vo in neumestno. Tu prihraniti 200 do 400 K (za to ceno se bi namreč do-bil snb in pripraven prostor na dea-nem bregTi Pivke), pri tem pa potrošiti 3—5000 K več za gTadbo, plani- ranje itd., končno pa imeli skaženo ^tavbo, v kateri se ne bi upel «tan«v vati noben paineten učitelj — misli-ino, da ni baš previdno in dobro pr»-udarjeno. V po«t«v pa priđe, tuđi, jx>*»ebno v jes^^ni in zimi, večkrat nt»-rašćajoča Pivka, kat era preplavi j>ot, po kateri koraka vsak dan oko-lu 90 otrok k in od ko Iskapa pouk«. In ko bi Klavna komisiju 1«» <^n dan pozneje prišla, to jt3 dne 16. novembra, brodila bi iz Matenjevasi, ozirt*-ma Raititnika grede do 30 om crlol**-ko vodo, kat era časih naraste do p^l metra č^z pot, ter stoji 2—5 dni. Ob takih dneh je Aolski ponk izkljnčen, dočim bi se lahko vrsil. ako bi n* moplo priti 1S—20 otrolc iz Grobiiii na desni breg Pivke. Vpitmn pa, da pri tem «<■ ostan© ter se gg. strokovnjaki in čuvatelji zakona zavzamejo zn to, da rie bod<* treba požiljati svojih otrok v vlain«» in nezdravo zgradbo (pomisli naj o poti visoko preplavljeni. Ce pa pri toni ostane, bije to v obraz koturi 20. *»toletja, katere skrb velja v ve* liki meri oboni hi^iji-ni, koliko .'cč ^ higijeni otrok. Dnevne vesti. t Na Ceikeni in na kranjtken« Za jK>dpreds*iclnika viNJejra »odi^ča v Fratri je imenovan Ceh dr. Malo u*. To mefcto je doslej zavzemal Xemer. iN^veda vpij*\io idaj Xemri na v«n prrlo, da so bili oropani za važno >luž-bo» ravno tišti Neinci, ki pravij«*, ci«£ w vla^la slorila prav in dobro, ko je za pred-rdnika ljubljanskima dfže!-rega s»odi>ča imenovala n«njs. ♦ ^t racijonalca Elsnerja. -f- Na javnom shor<*-čilo o zadnjem zas+danju kranj^Ueir* dež^Lnegra zbi»ra. Shod se je vrsi I v dvorani jrostilne jr. Stravšove in j#* bil zelo mnopobrojno obiakan. P3«!o-nec Ganpl & v natl uro trajajoče»t govoru \-st»titransko obrazloži 1 zadni«* za*iedanje deželnegji icl>ora. Na preH-log Fr. Ta\"zc?in je ffhod so#clasn * sprejel sletl^o n*so!nc»ijo: javni ljudski sbod jemlje na znanje poroci!** deiehiejra ]x»»lanca E. Gangla t^r -a^ mu zahvalju>» zn vest no in marlji\i» izvrs>\anj*^ njt^>vcjfu pcwlan^ke^i mandata. Xa U> s<* je razvili đebat*. LISTEK. Ju&Helslia umttnUka razstdva. Naš Jakopič je res obeudova-nja vroden inož. Xe država, ne deže-]&, ne slovenska nrestolica ne zmoio-,:o toliko, da bi ugodile, le recimo, upravičeni zahtevi po slovenskem umetniškem hramu, Jakopič pa t^rc in ga nam postavi na lastno n*?var-nost, prav kakor bi mu bila daua boga stva- Mi pravimo: >sDaj, pa nam priredi kaj razstav, da. se nam bodo i»a-&le oči in da se boderno pred svetom postavili.« In Jakopič prre in prireja razstavo za razstavo, prav kakor bi ne vedel, da se na nas ne sine prav nič zanašati in da je veliko vprašanje, ali potem tuđi res kdaj pogledamo v njegovo razstavo. Nam zavednim Slovencem do vrha zadostuje že sama zavest, da imamo svoj umetniški paviljon in da imamo svoj# umetniške razstave. V tem pogledu smo si vsi enaki, vsi, kolikor nas šteje med cvet in ponos milega slovenskega naroda* pa naj smo narodno ženstvo ftli narodno možtvo. ) Saj če se takole premisli, bi končno res bila naša dolžnost Jnko-piča podpreti tako ali drugače. Ali, ljuba duša. Kdo bo pa hodil v rnzsta-vo!? Pr\Tič to pri nas še ni moderno, dnigič pa grem s tisto krono lahko v kavarno ali pa, kar je še boljse, v go-stilno pa je ravno tako opravljeno i 11 še nobel sem zraven in sit. Vidite, prijatelj Jakopič, takšno je naše stališe« in zato vse ne čudito. čo vam po vašem umetniškem paviljonu pajčevin ne ometajo cilindri in naprizdani klobuki, ampak ponizni kmečki in delavski in študontovski kastorci. Kaj bi na« bilo sram istine, da priđe v vaš paviljon več revnih ljudi, nego nas od inteligenee, saj mi imamo nazore in imamo zavest. In če bi danes na tem mest 1 še tako zarobantil, jaz ne verjamein, da bi kaj pomagalo. Saj vem, kako je. »Podlistekt O jubilejski razatavit Ah, ne berem! Veste, jaz nisem za takšne puste stvari. Jaz sem bolj recimo za pariške večere ali za skriv-nostne orgije v pampelunškem samostanu in tako.« Toda Jakopič je in ostane obču-dovanja vreden mož in kadar bodo velike idejaliste in nesebičneže po-svečevali v svetnrke, bode Jakopiču med njimi odkazano odlično m^sto. Tuđi ne dvomim, da mn boderao potem ko bode izkrvavel, postavili SW>-menik. Xad 250 različnih del je to pot zbra I v razstavo, ki naj pokaže, kako fte je na slovenski zemlji umetnost razvijala za življenja in vladanja Nj. Veličanstva našega cesarja Franca Jožefa I. Naša razstava o»bsega torej di!co dobo 80 let, od 1830. do današnjih I dni, in ker smo pravkar slavili cesa:-jevo osemdesetletnico, je Jakopič to razstavo upravičeno nazval Jubilej-sko razst^vo. Tako je v tej izložbi združi] dva pomembna momenta: na eni strani je poskrbel, da se tuđi mi Slovenci v tradicionalni svoji ljubez-ni ob teh svečanih dneh ljndomilema vladarju poklonimo s kulturnim činom, na drugi strani pa je ustregel že dolgo gojeni naši želji videti pred seboj zbrana dela, iz katerih bi se da-lo razbrati, ali Slovenci tuđi na umetniškem polju napredujemo, alt pa smo v razvoju zaostali. Z ogromnim i stroški je po širni slovenski zemlji nabral toliko umet-ciškega blaga, da je v sicer obširnero paviljonu zmanjkalo prostora. Ni bila lahka stvar zbrati te priče naše umetniške prošlosti. Kajti raztrcve-ne so na vee vetrove, le malo jih je sh ranjenih v več jih zbirkah, večina jih je v za#ebni lasti. Kakor smo ii srca hvaležni Jakopičn, tako smo hvale^ni tuđi vsem tištim, ki so svojo zasebno last radevolje prepustili javnosti na orlsd in omogo&li rasstavfK ki v nas bttdi ponos ia potom« 8aj nam izpričuje, da na\*zlio vsem ne-tigodnofitim umetnost na naši slovenski zemlji napreduje, da je v nas moči, ki vodijo k višku. Videli both-rno, cia ro v tej dolgi dobi bili trenotki, ko je kazalo, da nam umetnost v ne ngodnostih razmer usahne, da pa to se vedno iznova rodili dnevi, ko Je umetnost slovenske zemlje zacvetela v tako prelestnem cvet ju, da je sveza radost zavela preko naših poljar. Tako valovanje se kaže v kultumem razvoju v sa koga naroda, dobro im ti-stemn, v katerem ti valovi ne aplah-nevajo, marveč se povrpenjajo više in više. In pri na« valove vedno više... Zato Jubilejne razstave ne ostavljamo z gorjnpim, ampak z na-depoinim srcem. Zdi se mi, da ni napačno, kar je svoje dni zapisal vitez Strah 1: Zna-čilno za vse na Kranjskom delajoče umetnike je, da se ne marajo drnžiti v strokovne iveae, kakor so so uekdaj družili stari mojstri, in da ne skrbe xa naraščaj- Vsled tega si mora vsak na novo nastopajoči umetnik poskr-beti nov krog odjemalcev in prav ker ni stalneira odjemalstva, in stal-nega zasluika, zato ni stalretra razvoja. Vrhu tega treba uvaievati, kar sta a omirom na razvoj nmetnosti v proŠlem stoletjn pribila Flis ia Zvonov »prijatelj domače nmeino-sti«: »V nali domovini nedoataja vtpodbodm in narodil ma velika no-naMotalM dela, ▼ katerih bi mofli zelo nadarjeni in /možni domači umetnik i raz\'iti vso sik» svojega t^t* lenta. Mecena^je so pri na** »koroda nepoznane prikazni. Zato inorajo na-io najboljiše moči priznanja in za-sluika iskat i zunaj deiele ter poM) jati tujcem glavo in ix>kc. Kar pa .iih j* ostalo v domovini, so se morali om»-ji-vati na dela manjega obsega. \a tem polju pa no nekateri ustvarili d^.-6ti prav znainenitegn.< Monumentalnih del doba, kalf-ro razmotrivan>o, do rpsov \Volfa in Subicev ni izzorila. Pa tad i po**l<\j .h* njihovo število le skromno: nekati stropov v eorkvah, dekorativna delti */ muzeju in glodališču in nekaj iav-15ih cspomeuikov. V«m» pa kaie, da .<« tu*li v tem ozirn posle4lnje ča**e obra-ča na boljše. Kajti ni U\ da nam j*» nedavno vstala mlada, krepko raa-mahnjoča se umetnost, tuđi javnost se je začela zavzemati zanjo in i* podpirati če z> ne z veojimi naročiti, pa vsaj r Hicer vedno žc skromnim naknpovanjem umotvorov. Takšnik Časov seveda še nismo dočakali, ka-krsni so bili tišti, ko si je Matarft Lanirns s samim čopičem prisluiil toliko, da .^o mogel zapustiti lepo pre-moženje 80.000 K in ustanoviti dija-ško ustanovo. Pa niti ni bil bogr v« kolik umetnik. (Daljs srttoteJK.) o pertfam idrij*k«i UođaMbUMoi vpračanju in soglasno sprejela reso-lucija: Deželni ibor vojvodine Kranjske je t svoji XXXI. Beji dne 27. oktobra 1910 eogiaano sktonil, da de» žela ne prevzame od rudni&ke uprave vzdrievane ljudska iole v Idriji. 8 tom sklepom je od strani dežele to vprasanje rečeno. Javni ljudski shođ, vrseč se v Idriji dne 13. novembra 1910, tsatorej I. pozivlje c. kr. mini-strstvo za javna dola, naj sedaj konč-no uredi idrijsko ljndskodolsko vpra« šanjo tako, kakor bo to soli, idrijake* mu prebivalstvn in radniku samema v korist. Pred vsem naj tzpopolni se-cianjo deklisko Trozrednico z osmini razredom in naj uredi službene iu pravne razmere učiteljstva; II. poaiv-lja e. kr. vlado, naj resi idrijsko ljud-eškovšolv^ko vp rasan je na ta način. Ja c. kr. rudniško deško in dekli&ko ljudsko solo — to zadnjo izpopolnjj-no z osmim razredom — — ki jo sedaj npravlja in oskibuje c. kr. ministrstvo za jama dela, pre-vzame z nčiteljstvom vred e. kr, ministrstvo za uk in bojročastje kot dr žavno ljudsko solo. 4- Težak zakon. Ljudje, ki se vsnlmajo za občinske volitve v Ljitb-Ijani, 9© pritožiijejo, da novega ob-činskega volilneg-a reda ne ražo me jo. V ret>nici je ta novi občin&ki volilni red jako kompliciran in ga je prav težko razumeti. Postave so ie tako pisane ntrogo juridit'no in so vsled tega težko uniljive, kaj sele ta občin-t.ki volilni red. Clovek mora biti jurist in Mcer dober jurist e> se. naj v tem težkem zakonu spozna. Kdor ni jurist, ^ra ne bo rnzumel. Ker jo pa v občnem interesu, v interesu vseh strank, da i«o volilci dobro in natanč-uo priučeni o vseh doloebuh tepa Xe±-kega -zakona, je na prošnjo narodno-napredne strance odliven jurist se-~»;ivil popularno ii.-<-- Volilski ka-iekizem«, ki v kratkem iziđe i u na katerega že zdaj opozarjamo volilee ljubljanske. j- Tria&ki deielni zbor je rm^l lb', t. m. svoj vihar, ker je naMiree posl. Puecher imenoval bisne pesest-nike »izsesovalce mesta«. Ker Pue-i-her veeraj tega napada ni hotel pre-klicati, so hoteli poslanci većine zapustiti zbornico, a predsednik je np-#lo raz&rlasil. da je zasedanje zaključeno. -r- Kantlidatje za trža£ko skuto-vo stolico. ?*Edinost« poroea: Ker je kandidatura mons. Castellitza. kakor kuže, popolnoma »topila v ozadjts jo haje zopet kandidatura dr. Faidutti-ja stopila v ospredje. — Pravijo, da je bil Faidutti radi tepra tuđi pokliča n na Dunaj, ali da si jo — ker je vodstvo socijalne akcije v Furlaniji \ njegovih rokah — pridnial ča^a za nomislek, ali naj sprejme škofovo čast ali ne. Govori se pa se vedno tu-Hi o kandidaturah Nemoa Lohnin-prerja in Lupetine in se o neki drugi kandidaturi. Vsekako je pa že veo nego dovelj tega natezanja in ta se-rJisvakanca traja že dljt\ nego je koristno za skofijo in tuđi dlje, ne-iro je — potrebno. Na Dnnaju naj bi tie že enkrat odrekli misli na izvest ne eksperimente ad maiorem — Germa-niae grloriam in naj bi stvar resili tako, kakor zahtevajn naravne razmere. da enkrat škofija dobi svojega glavarja in ž njim normalne razmr-\x ter da se neba stanje, ob katerem visita v zraku duhovšeina s svojimi »nteresi in resitev raznih nujnih vprašanj. Pridodajamo m.\ da smo gornje informacije prejoli iz cerkve-nih kromov. 4- Vsiljivo društvo s\\ Bon i faci-ja. To klerikalno društvo, ka terena predf^dnik jo znani klerikalni acrita-tor pater Galon, je tako usiljivo, kii-kor podrepna muha. Tako je dobil n. pr. nek naš prijatelj za svoj god, ka-tereiora je obhajal na dan sv. Leopol-da, od te^a društva v kuverti štiri razffle, kakor xni farjih in po kloStrih. --Nastal je vihar in r>f^>vko ro lotele sem in tja, <\n je bilo »veselje«. + Ljudski shi>d bo dne 20. t. m. fKipolflno na Vačah. + Petdesetletnico doktorskeca jubileja je obhajal vćeraj c. in kr. visji stabni zdravnik dr. Valentin J a d e ž i fc. — Ivan Bavdek t. Včeraj p'^nol dne je bil pokopan tako rano, takore-koč s i>eresom v raki umrli naš tove-riš j^ospod Ivan Bavdek »Narodna tiskarna« je položila venec na njecro-vo krsto in turU ni f>oz»bila na njegovo roclbino. Zadnjo ca^t je izkazato }/okoiniku innoffo prijateljev in sta-jvovftkih tovariSev. — Vm*m je vse prej kakor prijetja, v iivljcnju mu je navadno s trnjem fneuto, a te ornata in umrje, se ga nm listi ne fipomnijo, ma katere je najvee »loril. To se je pokazalo pri pogreba umrle-ga našega tovariša BsvdeluL Pokojnik je porooal o vs«h mogoeili dru-itvenih zbororanjih in priredbah. Ćele ure je moral presedeti pri mborova-sjih, posluftati Čvekajaje in je potem spravljati v pametno obliko. Nikjer na svetu ni te razvade, da bi eaani-karji tako tladanili vsakovrstnhn, dostikrat prav malo korifttnim društvom, kakor pri nas. Koliko 6asa so vzela ta društva pokojnomu Bavde-ku, koliko dela 00 ma provzrocila! A n o e n o ten dru&tev mu ni iskazalo zadnjo časti. Taka je usoda sloven-ske^ra časnikarja! — Regulaeija Ljubljani«'. Kakor smo že poročali, se potegiije ba-ron Codelli za to, da naj se jez, ki sy napravi na Ljubljanici pomakne za 500 motrov niže, da bi se tuđi pod Ljubljeno leže£e obline Do-brunje itd. mofflo okoristiti regulirane Ljub-ljanice. Barou Codelli ima pa 60 druge nacrte. Ustanovil bi rad nekak električni tramvaj na vodi. Colni ali ladje bi se po Ljubljanici gonile z električno silo in bi bila napeljava elektrike narejena po žicah, kakor je pri et\*tni železnici. To bi bilo gotovo dobro in koristno, će bi se uresnieilo. Občinski sluga v stiski. Posestvo ml ado let noga Franca in Matevža Gvajoa, v Jaršah bi se moralo vsiled oblastveno^a u-kaza v najom dati, živina iu pa pridelki bi se morali pa na javni dražbi prodati. To pa ni bilo nikakor všev obenia bratonia. Ko jt hotel obt'inski sluga Jožef Sever iz tJožieo pn teklo nedeljo dotični ukaz pred cerkvijo v ftmartmi i>re-brati, so «ra obkolili oba hrata in dru-Ki njihovi tovarisi ter skušali to pre-prečiti. Prav posebno se jo odlikova! pri tem zidarski pomoćnik Anton Cegnar. Izjavil je, da je občinski slu £ra Sever aretiran in pa je hotel « p<> moejo svojih tovarišev zapreti na dvorišce gostilničarja Dolničarja v Šmartnem. To bi se nedvomno tuđi /godilo, če bi s^» vec postani kov ne zavzelo za aK"'inskega slugo ter gn oprostilo iz kritičnega stanja. Tatvine. 11. t. ni. so ukradii po-»estnici Frančiški Ovnovi v Pod-v^mreki pet verig in dve gnojni vili. Razventega so v hlevu odr^^ali konju rep. — V Škofljici so ukradii Janezu Cuzziju srebrno žensko uro z iiavadnim pokrovom brez sekundne-ga kazalca, na zadnjem pokrovu ste vrezani črki M. G. — Dniuar Franc Maxn iz Marije Device v Poljn j.? nkradel pose.stniku in gontilničirju Janezu Gartroži v Spodnji Zad >bro-vi 12 kron vredno verigo tor jo pro-(Iril neki pose-stniei v Zgornji Zudo-brovi zxi dve kroni. Nočni izgredi. Med domačimi in tujimi ž'-le-zniškimi delavci v Vev-cah vlada žc delj časa napeto iu so-vražno razmerje. 13. t. m. okoli desetih je Šio pet domaćih delavcov k stanovanju ttijih delavcev ter zahte-valo, naj so jim odpre. Ko se tr> ni zgodilo in ko tu-di s silo nii^ mogli vdreti, so začeli metati opeko in ka-menjo v stanovanje. Vsega skupaj so zmetali Hvajset opek v stanovanje in fcieer s tako silo, da so razbili ^riin-dvajftet sip ter skrivili ćelo železno mrežo pri oknih ter jo doloma iztr-gnli iz zidu. V stanovanju se nahait-joči delavci so zlezli pod postelje, la se obvariijejo karanov in opeke. V kritienem času je prišel domov tuđi delavrc in hišnik Franc Cazula, l:i stanuje v isti hišit ter hotel iti sp.it. Pred hišo so ga pa razgraj.'tri napadi i, pra vrsrli na tla, obrle.lovali s čevlji in su val i z nožmi. Cazula je za-dobil voč težkih ran in notranjih po-Akodb. Se ti sto noč so ga morali pre-peljati v deželno bolnico. Napad. V Vevčah je 12. t. m. po-noči nepoznan delćivec na cesti n»pa-rni vlak, ki j^ odhajal rz Trebnjega, imel posebno ^rec»o. V temni no let ga- Lnciia Mnjdi« roj. Sto* bic, mati ondotnega e. kr. ©krajne-pra iivinoadravnika, P. v m.t fltfe lstv«Jo Q«Ma» iskriti ••trellU. »8o£a« poroc* iz Sela na Vipavakem, da je boM v aoboto m#k imanl prirtaft klerikalne strask« natreltti sebe in svojo ljubico, ker so starši prepredili, da ne srne vec i njim obosvatt Zaradi taira so ga pri jeli oroiolki ter ga odpeljali v sapor v Ajdovičino. V Višnji gori ispražnjeno službo c. kr. poćtarioe Je dobila ondoiaa oficijantinja gd«. Emilija G a s p e -r i n. ftaaervifita aogreisjo. U Celja porooajo: Nadomestni rezervist Bo-Stjan Slak iz Rimskih toplie je odiel že v nedeljo popoldne domov, pa se do danes še ni vrnil v vojašnico. Ne ve se, ali je nbeial ali se ma je pripe-tila kaka nesreća. Brei pomoei v tetki uri. Iz Kozjega 8© poroea: 12. t. m. je bila po-8estnioa Neža Kangler poklicana k soeedi Neži Sinionič, da ji pomaga pri porodu. Kangler ni hotela iti, pa> pa je opozorila, da se posije po babi-co Marijo Pirnat. A mož Sirnonič je to odklonil* češ, da je babicu predraga iu je poklical naniesto babice neko prevžitkarico Ano Bračun, ki je že večkrat pomagala pri porodih Tuđi Bračun se je zaćetkoma branila, a nazadnje se udala proSnjam. Popoldne je Keza Sirnonič brez posebnih težkoo In brez ponioči Ane Đračun porodila zdravejra dečka. Ko ae je p:* zvt*c"-er njeno stanje vt*led krvaveuja poslabšalo, je zopet T^ihtevala Hra-('■un. da &e pobije po babico ali zdrav-nika, kar pa i>orodnica ni dopustila. Sele drugi dan, ko je SimoĐič umirala, so }>oslali jk) zdravuika, ki pa je dosel prepozno, ker je. med tem po-rodnica že uniria. O tem slučaju se bo obra\aiavalo še pre-rle-n posostnikov sin J. Flogi. Valentin Jarbei: mu je sunil r.ož do ročaja v trebuh, nnkar je P"logi kinalu umri. Požar. 28. okt. t. 1. je v lesenem. s shimo kritem skladišcu sena vele-jx»sestnika Jaz. Mursa v Spodujem Krapju izbrnhnil ogenj, ki je ćelo skladišne popolnoma uničil. Ško-/rah. Vzrok požara šo ni znan. V Dravo jo skoči I v Trajborsru sodemdesetlctni občinski sluga in noćni čuvaj Anton Dezman iz obu-pa, ker je imel poleg prc/ste^a stanovanja lo h> ^6 kron mesečne plač^. Mož je utonil. Zapustil .^e- vdovo onako starosti. Poiivinjen človek. Orožništvo v Bre>teuaii pri Misnitzi je v torck are-tiralo hlapca Jurja Kohlhoferja trr pa oddalo sodisču v Brucku ob >Turi. Kohlhofer je protekli ponedeljck v nekem gr>zdn hotel zlorabiti neko šo larico ter ji je pri tem prizadejal z nožem več ran. V mlina ponesrečil. Oletni deček Franc Jujr iz l'snika na Gorišken; se jo iprrnl v mlinu. Pri teni je prišel z nog^mi preblizu uilinsk«»jra kamna ter dobil težke po«kod>>o. Prene?li sa ^a v poriAko bolnico. Iz prisilne delavnicc v Ljubljani je pobf^tmil France Tončič. Pri jeli so p:a oro/niki v Grgarju na Goriskens kjer je berači I ter se pri tem kazal jako plašnefra. Najprvo je rekel, da se pi^ Primožič, potem pa je poveds*l končno, da je Tončič ter da je ušel iz ljubljanske prisilne delavnice. Vihar ob Jadranskom morju. Iz Trsta poroea jo: Vihar je na pravi 1 ob vsej ibtrski obali velikansko škodo. Iz vseh obmorskih Tne^t poročajo, da se jo morjo razlilo eez obalo in preplavilo o<*st«\ Prav powbno so ra2dojano saline v Koprn. V Pazinu je ćelo fcporinje mosto preplavljeno. V Rovinju je posebno kolodvor zelo ponkodovan in tuđi železni*ki promet je bil ovi ron. V Tržiču »o bile tri ri-biftrko koč<» popolnoma razdjano in stanovalei so ne z največjim trntlom redili. Voda je stala poldrugi meter visoko. K veliki nesreći na morjti. Pi-Scjo nam: O veliki nesreći v poljski vojni luki, o kateri smo v prveni hipu nesreće poročali. smo dognali pozneje Se o tretjem ponesrećenem vojaka, ki je tuđi za vselej izginil v razjarjenih morskih valovih. Izven že imenova-nega Štabnega podćmstnika sta pone« srećila : Quarticnnci$ter Franc Oartner iz Pieberschlaga na Gornjem Avstrij* skem in nadmatroz Ivan Kocjan, ro* dom Dalmatinec Oni podčastnik, U je bil slučajno vjet na verigah, leii v bolniintd vojne mornarice. Trupla po-nesrećenih tščejo vse te đni, ali nišo dobili niti enega ponetrećenth. Ćmim* vro^e, Veeraj ja bilo iako lepo jaano, da je bilo misliti, da ae bode aodaj uMi najlepfta ieasn. Todi vetar Ja ie kaaal into liee. Kar naeukratpaae alamal aoe in dai Je ta-£el UU, kakor bi imel »akord«. Sm- iraj je je! padati med đežjem nmmt. ki je pa takoj pojenjal, dež pa je 1:1 ie dalje. Svet je tako zabasan eel dan 1 meglami, da ni še nobenega u panja na bolje — ee se sopet tako nagio, kakor ponoći, ne bode izvršila izpre-memba. Areiaelja. Nadeirainik prvega IJafclJaaakega aaveda m »traieoje ia zaMepaaJe Anton Oajzer je pred par dnevi med ponoenim pregledovanJARj tovarno aodavice v Slomftko^-i 'ilici zapasil smiiljiv-c^a Ćloveka, ki «1? je na tamošnje đvoričce utihotapil. Od dal ga je mestnemu stražniku. Isti tiadstražnik je v zidarski ha rak i v Vodmatu nasproti trgovca g. Gerjo-la ponoći za&ačil Ćloveka brez izkazil. Bil je to neki Fran Fuhrmann iz Mo-ravskega, v kftBr^p posesti se je na-6el bteklarski demant, ki fra kot iz-učen kovač gotovo ni smel prišto.a&i med svoje obrtno orodje. Tuđi ta tleeko je naćel preuoči&če v »hotelu magiiitrat«. Taka pod pora preoblozV-nih mestnib »tražnikov in orožnikov je vsokako hvale vredna. Oblastva za«ledujejo i61etne«n delavca Vinceneija Sandscbusteria iz Voeklabrueka na Zg. Avstrijskem, ker je sumljiv, da je svojemu j^rospo darjn v Welsu potoni u loma irkrad^l 700 K donarj«. Sandfeehuster hod i po fiveiu f* kinematografi in 5e bajo 8-^-c*aj krenil <*\ tani proti rlVstu. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnegr* kolodvora oelja?o v Auieriko 25 Macerioncev in 13 Slova-kov. Društvena noznanllo. Tambura&ko dramatično društvo »Sović« v Pocitojni priredi v nedeljo, dne t*0. novembra 1910 v veliki ♦ lo:^ro v treli dejanjih »Pri belem konjičku«. Začetek ob pd 8. zvečer, konce ob 10. Po ifirri ples in prostu zabava. Podružnica »Slovenskega pla-ninske^a društva« v Cerknem uprizori v nedeljo, dne 20. novembru t. i. Jaka fttokovo veseloigro s petjem v treh dejanjih »Moć uDiforine«. Po i pri prosta zabava s plehom. Prosuetd Slovensko deželno gleda lin Slovenska Filharmonija^ pod vodstvom KOi*P- kapelnika prof. Fr. Kel-nerja. Predstava so vrsi za *par - abo-ncnt€\ Glavne vlog^e iprajo gra. Dani-lova, grtlo. Wintrova, g. \ueio, jr. Danilo, p. Verovšek in g. Skrbinšek. — V nedeljo popoldne ob X prvič bur-ka »Slad kost i rodbinskoga življenja« (izven abonneineuUi; za lož<» par). Glavne vlope igrajo jr. Hohuslav, pr. Nueič, gr. Danilo, g\le. Thalerjeva in gde. Wintrova, — Zvečer ob 7. se ijrra drugrič izvrstua burka »Zakonske metode« (za nepar • abonente). Ta drastična burka ima naiueu,\"zbu-jati em eh ter grledalce čim bolj zaba-vati. Kdor se torej rad sine je po dnevnih teža vab in skrbeh, naj si to razbrzdano komično burko ogleda. Slovenski log. — Dr. Hinkovie o Vasićevi aferi. Z oziroin na razkritja Masar>kova. o Friedjungovih dokument ih s«^ je na-potil glavni zagovornik v »veleizdaj-niškem« proceMi dr. Hinković v Bel-grad, da nabt^re ta ni materijal, nana-uajoč bč na »veleizdajni^ki« proeos. O uspehu svojega potovanja poroda sedaj dr. Hinko\ić v »Hrvat*»kem Pokretu« tako-le: »Na podlagi dosedaj izvedene ankete o aferi ^>tefanovie-Vašić tem prišel do prepričanja.da bo imela vsekakordalekosežno po^lodiee. Zdi t»e, da inia ix>licija Điaterijalnih dokazov za resnienont VaSieovih tr-ditev, da »o pri fabrikaeiji falsifika-tov sodelovali dragomau a\*strij«ke-ga iKKilaništva Viktor Swietochow-8ki, ravnatelj pottlaniske pisarne Tiefenbaeb in drugi, zla*ti pa za to, da je Vanić bil v direktni zvezi z gro-foin Forgaohem. Za na* je izrednega interesa to, kar sem izvede 1 o Važi-Ćevem bivanju v Zagrebu takom me. &eca aprila tega leta. Po podatkih, ki Mm jih sbrml, se bo đokaulo, dm je Vaiić v Zagreba občc^al 1 oaeKaiiil, ki iso igrale Tašao vlogo v »velelidaj-niakem« proeesv. Splo^no se sodi, da ho dosedaj dognane stvari tako težkn narave, da bo vsekakor prišlo do glavne rasprave. Preiskavo vodi sef policije Lazić in se je nadejati, da bo skoro dovrfiena. Nato se bodo akti iz* ročili •odttču, otiroma driavnerau pravdnidtvn. Ce bo rasprava javna ali tajna, se sedaj se ne more vedeti. Ako bo i* diplomatskih osirov od* rojena tajnost, bo vsekakor otnejeca samo na gotov del rasprave. Ker »veleisdajaiakega« procesa neoe biti kon#c a Jas nikakor ne dvomim, da to ae dokumenti* * katerimi se Je ime* la Dpravieiti aneksija in »veleiadaj« niski« proces, falsificirali ne samo v Belgrađv, marve^ tuđi na Hrva-iktem, da ie bilo na tem lefiem dehi ndelešeiiih v«* Kand, boa 5as vseka> kor to, kar sem zbral v Belgradu, nporabil za »veleisdajnidki« proces. —Sklieanje hrraskega sabora. Uradni Hst hrvafike vlade »Narodne, Novine" je voeraj priobćil kraljev reskript, s katerim se sklicuje hrva-Ski sabor v torek, dne 22. novembra. V posebneni rlanku potrjujtjo »Narodne Novine« vest, da bo sabor takoj p° prvi seji odgođen, i 11 fdcer wi-to, da se da bana ča*. dn se^.tavi vlad no vođino. — Smrt hrvaikega knjiže\iiika. V Vinkovcih J€ prt^dvoerfijšujim umri na ^uSiei <-den najbolj nadarj«*-nih modernih hrvaških pisatelje,vf Ivan Kozarac. Pokojnik se je rodil leta 1883. v Vinkovcih. Literarno je jel delovati leta 1903. Bil je zve«t so-trudnik :-Siivren'.enikn«, »Pokreta«, »Obzora^, »Zvona<-, »Vijenaca« in dragih listov. heisi lf>Ot>. je izda? zbirko svojih novel > Slovanska krv<-. Nujbolj^e njegovo delo j^ novela iz slavonskoga življenja »Ojuka Bego-vić<^. — Hrvačko časnikarsko društvo. V avHtro - ogrfcki monarhiji so bili dosedaj edino hrvaski časni karji, ki nišo imeli svoje stanovske orgrriuizM-eije. Po dolgih pogajanjih se. je lani osnovalo brvaško ^a^nikarsko dm-ntvo in predložila t>o se pravila vladi v odobrenje. Ta pravila je vlada /. odlokoni 11. novembra odobrila. Kn-kor čitamo v »Hrvatskem Pokretu^, se. bo ustanovni občni zbor vr^il že v nekaj dneh. — Sprememba tiskovnoga zakona v Srbiji. O nann-ravani r^premeni bi ti.skovneg-a zakona je te dni ra/ pravljal državui svet. Većina dr£a\ nega sveta poluarska, ki jo uoMtefjk-siovauske ideje i\n Ikil^arskeiD, j bila že 5 let v ljuteiu boju proti kn< Iju Ferdinandu. Sedaj pa j^ dožU nied earjem in uarodno stranko «"i■• sprave. V znak sprave je ear sprej« : prtn]serovim, S. S. Ik>bčevim, I> .Tnblan^kiin in M. Madžarovim. T*■'; spravi pripisujejo na Bolgarskem v. lik politieni poinen. — Pozdrav .^ofij*,ke trcovftk* zliornice bel^radski. Te dni se je ukU* novila v Delgraniiea jxr7,dra\ lja z iskreno radostj«-i ustanovitev tr govske zboruieo v stoli nien za svojo dolžnost, da fv>šilja sv. je pozdrave z Željo, da bi blagoslov:' bog delovanje bratske zbornice. NV; bi delovaln Da to, da se cim najprei doseže gosrKviarsko zbližanje enopU menih narotlov srbskepa in bolgar ftkega. Književnost — »Slovenski Trgovski Vestnik ima v t^t. 11 naslednjo >>»^bino: \. Dr. R. Maru: IVistojbinski nam-stek. 2. Fr. Štupar: V{iiuo*it esv>erar-tu zn trgovino. 3. J. Skalar: Treo> cVve informacije. 4. F. K. Vožiekv: Keferot Narodno - ^o^pcxlarskeg »inibtvn v Pragic. 5. Rudolf Segfi Karteli in trgovina. 6. Raznoterc«ti Agro - Merkur. — Mednorodua iudu strija> iKilji^lelskn in obrtna raz^tnv^ v ?s*>t'iji. — Krasen niz\ oj eeški! bauk. — Podpis na po^tuih eekih. -Otvoritev M^te vis*;k«- trgovske sol* v Nemeiji. — Trgo^^ska bil ama n; ?K* monarhije. — Dobodek carine ^ Avstro - Ogrski. — Doba\*' xa voja-štvo in iiiornarifO. — Polinomi ka/rr promet poštne hraniInice z f^lgiju. — Obrtna zadrujra na Medu. — Izvozna trgovina Bosne leta HX)0. Nekoliko statistike o slH^korju. Transportno zavaruv^nje leta lW Soglasna »*ojx>dinj. 7. Društvene vt-sti. ft. Trjrov^ko bolni sko iu podporno društvo v Ljubljani-0. Oglasi. — »Srtf.« I ta lij Ani w> te dir praznovali nekak praznik. Te dni j-bil namreč prodan pribtotiso^i ixvo*^ znane knjige ^uore« (Srt^), ki jo j* spisa 1 sloveii italijanski pisat^lj lui mondrt I>e Amieis. Knjiga .ie prvi^ izsla \*ia ]H^x dne l.V oktobra. & veda je doitvela mnogo iidnj. *j» n«peh je prekonil van prif»kovanj;> piftatelja in založnika. Pol ■ Hijena tivodov te knjige je torej prišlo m^ italij*»*ki narod. Ce f** pomutli, ^>f navadno po več ljudi čita poMuntou1 izvod kake knjigo, da kroii 6a#ib ** ka knjifa <** hiie do i»4r>, da v javnih in ioinkih knjiiioah kar ▼** *b* Ijvdi čita en in isti tivod, ni je Uhk-isradnnali* koliko lj«di j« •dital^ Irajigo »Sroe« aamo v italijaask^ni jeaiku. Ka milijono! A knjiga Jt) pre Mcaa tttdi na fraaeki pomoćnik v Zagorici, se ga je «a svatbi županove sestre dodobrega ravlekel. Kakor 2e sploh človek v :akJnih položajih, natnesto da bi bi! &1 domov, jo je mahnil še v Žrimčevo jostilno na Bledu, kjer je pošteno na-:rkan zapustil z drugimi fanti gostilno. Občinski redar jepozval lante k miru, -a kar so se ga ti lotili in ga malo pfCtepli. Pri Blejskem domu je srečala >angerca mati, ter sina, ki se je vsleđ rijanosti držal za cestno ograjo domov K)/;vala. A sin je zacel kričati, da ne rfe. Na vprašanje prejšnjega redarja, taj da tu dela, ga je sunil v prsi in se na to oklenil bližnjega drevesa, z eno roko pa suval proti trem straž-nikoni katerim je bilo največjega napora potreba, da so ga odvedli na orožni-sko postajo. Vsled tega je bil Pangerc fožen hudodelstva javnega nasilstva. IPo vsih zaslisanih pričah se je dognalo, ia se lanta vsled prevelike pijanosti ne more odgovornega smatrati za pred-barivano hudodelstvo, zato ga je so-Jisčo obsodilo na en teden napora. Lahkoživček Bogomil Halbich, joma iz Jičina, sedaj član slovenske „Filharmonije4' v Ljubljani je bil tožen iudodelstva nezvestobe. Halbich je v prirneri s svoji mi dohodki preveč po-:ratno živel, kar ga je privelo do tega, h je zabređel v dolgove. Ker je mili: koncem leta Ljubljano zapustiti in se povrniti na Češko, hotel si je v Ljubljani zapustiti trajen spomin. Prišel ;c i. novembra t, I. k prodajalcu kla-i'irjev Alfonzu Brezniku, ter se pogodil : Tijim za harmonij v vređnosti 420 K, ^terega je obljubi! na obroke plaćati. tfalbich je še tišti dan harmonij prodal \lojziju Kraczmerju za 180 K, s terri ienarjem je poravnal nekaj dolgov inigo je pa zapravil. Obdolženec pravi, U bode to škodo v mesečnih obrokih ?oravnal. Za kazen se mu je prisodilo mesece ječe. Mladi prefriganec Nače Župan-ac, 23 let star posestnikov sin v Za-ićni, je sklenil na rovaš drugih en as dobro živeti. Prišel je v Ljubljano >cr >e /glasi! pri Andreju Turku, ka-.Tčm je pravi!, da namerava kupiti •:onja za 500 K, da mu pa priman]-tu je še 200 K. Turk mu je verjel ter Iru denar izročii. A 2e 13. oktobra 1., torej dva dni kasneje je opeharil Miho Majcna za 220 K pod pretvezo, da se ženi, da kupuje balo, ter da mu ;? zmanjkalo denarja. Majcen, nič sla-xga sluteč, mu je to svoto izročii. K 'reljcmu gre rado si je mislil Zupančič. Se! je na Karlovski cesti h gostilni-farki Mariji Ahlin je prosit za 200 K, *tr misli kupiti konje. A tu se je •jpekel, ker mu je previdna gostilni-'^rka odrekla posojilo. Zupančič svoj 'in odkrito prizna. Obsojen je bil na j mesece ječe. * Močnejšu slaba polovica. Iz Ce- J«i poročajo: Mlinarski pomoćnik .Ia-i'Z Plavčak je bil ločdi od svojo žf-^- Katarine, ki .se živi s pranjem. ^♦' 8. nvtfusta ponoč'i j*» pri&ol pi.ja-i'lav čak pred stanovanje svoje ž* -'*■• ter zahteval, naj se rnu odpre, kar * pa ni zgodilo. Ko mu je pa žena '^!>osled vondark* odprla, je začel .-; Hiieo po njej tolei. Izbil ji je rvo-iko iz roke ter je hotel vdreti v sta-;r»vanje. Žena ^a je oimila, da je pa-I na trotoar. Ko je pn navzle teinu vodno hotel vdreii v stanovanje, ?:< je udarila s polenom po jrlavi, fia ».• j*- ves okrvavljen z^rndi! na tla. M»il je težko rano ter .si pretresel '^gane. Žena se je loorulu zagovarat i pred okrožnim sodrstVm in je bi-1 f»proučena, ker je bila v hilobranu. Obsojen kaplan. Iz Šmarja pri ;^;ih fiišejo: Šmarski kaplaa F. ^"ku, znani klerikalni petelin, je bil ['^*j K frlohe. Oćital je namree obein-^■ftiU redar ju, Joželu Ber^lozu, da 1 i' flobil od neke volilke na nei»o-';' način pooblastilo. Ta volilka uda ni vedela, kaj je pod pisala, prvi ohravnavi dne 2. novembra Sinko eelo nastopil dokaz rej?nice, ^nmr je pa prav klavrno pogo-Trjdi kaplanom ni dovoljeno kra-1 mojemu bližnjemu busti in do-n^t imena. Smrtna obsodba pred porotnim ■^iščem v Rovinju« Pred porotnim BOđKon v *wtajo it Je vfW« te Ari razprava proU dreiM Oaklanoia (Oaležan je zagriatno HitijaMko gnesdo blizu Pulja) in sicer proti 211etnemu Prancescti Ohiraldi In 171etnemu Petm Bulet.nu, oba obtožena radi pieraHUje-nega umora. Obtožena sta namreč phila na večer dne 20. junija t 1. v gostilno Tesscra v Gakžanu in taro namenoma izzivala neko mirno družbo in naposled res izzvala prepir, Ghisaldi in Buletin sta nato zapustila krčmo in š\a pred nišo prvoimenovanega, ki je $el v sobo po že nabasano puško. — Nato sta se oba stisnila nek kot in čakala, kdaj se prikaže kdo od družbe h postilnc. Ništa čakala dolgo, ko stopi jo na ulico Štirje mladeniči in ko so se ti pri bliz ali Čakajočima na kakih deset korakov je Đuletin pograbil z sibrami nabito puško in dvakrat ustreltl proti prihajajoćim. Ući nek strela je bil grozen, dva sta se težko zadeta v krvi zgrudila na tla, a dva sta k sreći ostala le lahko ranjena. Težko ranjena sta bila: Peter Valente in Just Tesser. Pni je umri za dobljenimi rananii v puljski bolni^nici, drugi je pa izgubil levo oko in je pohabljen za vse življenje. Obtoženca sta priznala svoj zločin, aii izgovarjala sta se, da sta bila izzvna Ali vse priče so soglasno potrdile, da s^a ona izzivala in ćelo pretila, da pobijeta vse. — Sploh sta obtoženca popisana kot dva zelo nevarna individua. Porotniki so po-trdili vprašanje o premišljenem umoru, na podlagi česar je sodisče obsodilo Chiraldija na smrt na veša-lah, a Buletina, ki še nima 20 let, na 12 let težke ječe. Pripomniti bi nam bilo, da so Galežanci kalabreške rase in znani kot najnevarnejši element v Istri. Po političnem mišljenju so zagrizeni Italijani, s katerih pomočjo re-šuje i>trska kamora ital:j.ii:st\-o Pulja. Drugace so pa na najslabšem glasu kot napadala mirnih ljudi in še vse kaj drugega. Razne stvari * Kadi veleizdaje aretir^o. V Karlinn so pr»H.l nekaj dnt^vi /.iiorli Miroslava Sojko ra
  • tor I>u-»lian, prtnlbodnik kralja LtM>ix>lda v Vaug'hanineni srvu in njen zadnji ljubimei-, jo vrgri'l baje svojo žeito že veekrat nrit'«'la v N"o\v Yorkn sozija, žo sta dva i^ralea obložala pri t'ootbalu iurtva, dvajsot v& jih je veu ali maaj no varao rnnjenib. Dijak Thoru Cov na nniverzi Bothanv je udaril dijaka Monka s pebtjo tako na sence, da se je le-ta rarU^v zgrudil na tla. Coy je sieor pobegiiil, a roka prtivice ?ra je vrndar zalotila. * Dvoboj med JugONlovanomat v Ameriki. Iz Hibluuga v Minncsotti rM-/rf>čajo: Peter R«»dovi<\ 26 !ot star in Sam. Katio, 27 let star, ki sta ži-\ tla tri lota skupaj in bila dobra prijatelja, sta prišla semkaj dno 28. ok-t'»bra, n«i kar sta se napila in sprla, V .k'zi sta sklonilo, poravnati sjv>r z (dvobojem. Kupila sta si revolv»rj«» in - - Rado vir }v da nos mrtov, a Ka-tiC* tožko ranjen. : Staro mater u mori K V oln'ini Naravi na 0#r>*keni je umrla poleti To lft ^tara fro>j>a Kborhardt, \- i jo. bila ua grlasu kut zolo bogata. \ (Ion njenih sorodnikov j»* pognal to dni svojo Eioprofjro iz hiže, ta pa ga jo na-znanila, da jo umori] svojo staro ma-toi- > kuhinjskim nožem. Proiskava jo; dognala, da je mrliški ngltninik pac viclel ua vratu sled noža, da pn je na prošnjo sorodnikov navodol v svojem izvjdu naravno ^inrt. Sodišeo jo dalo sedaj truplo izkopati in zapreti veu s<»ro'atikanski Ijubczenski roman. Tajnik pi;)>«'š)-:e pisiirno ntsern. Pi»-scjuale Cataoehio se je zaljnhil v n.c%-rakinjo škofa v Trunite in ž njo po-liOKiiil. Ko je škol' izvetlcl, da je nj^-Kovii nećakinja jKiheg-nila in ž njo tuđi Cataochio. je brzgjavil i>apc*šk: pi-.sarni: »Cataeehiju ne je nekaj hndo-^a pripetilo. ProHira, preišeite gSL« V* Vatikanu »o mislili, da je rno^oč« C1ata<*chio obolel za kolero ter so k vsakemu vlaku, ki je prisol z jnjr^» poshili zdrnvniko. To se jo srodilo toliko i* asa, dokler nišo linli prinosi i vest o He*ni Catacchij^vem, ki je konobi s t.-m, da se je poročil z Škofo-vo nooakin.io. '■' nudimpestamilte tabave. V kavarni Bo v Budimpešti se je ču* til pravnik Svetozar O^nijanov raz-žaljenepa, ker mu vifiji voja&ki zfiruvnik dr. Bola Horoolka ni od-zdravil. Poklical je zd ravni ka v gtr-deroUj in mu tam povedal stojo mne-nje. Zdravnik pa mu ui odgovoril ta-koj, marveo je vxel svojo oepioo ia opasal sabljo. Potegrnl je potem «ab-Ijo in usokal dijaka po frlavi, k »reci pa fra le lahko raniL Nastal J« pravcati pretep, v katerega so se vmešavoli tuđi drugri gosti in le tei- U m Mm Ji lamriiki loditf ote rt«- * Tr^gleM »«*»fa *Mk*. Pred uekaj dnevi je Ha Mletna tesmrjnra aoprona Roza na Dunaja na trg, da nakupi raznih potrebfcfcin. V stanovanju je pustila sanio svojo 41etno h6erko. Stari oče, ki je pred dobro uro prišel iz noftne službe, je spa! v sobi. Na štedilniku je vrela voda v lonen in privzdifrovala pokrov. Mala deklira je hotela posne inat i mater in jo šla k štedilniku, da odkrije lonec. Pri tem j«' prišla preblizu vrat peći, ter se ji je vnela obleka. Dekliea jl bila naeifkrat v^a v fgiiju in dusi je trpela hude bolećmc, vendar vi niti najmanjsega grlasu dala od >ebc, samo da ne zbudi &tarega ocota. Tiho jv na to odprla vrata ter tekla, v.-a v ognju, 6e» dvori^-o oa cesto, kjer .je ravno pri ha jala mati- Prestrašena mati skoči k otrokti ter mu strga #o-rečo obleko raz telo in *>dne*k^ potom hudo opeoene-ga v sobo. Nato je. po-klioala zdravnika, ki je ukaza i ubo^o deklieo takoj odpeljati v t>olnioi. Dt^-klU'^i jo zadobila nevarne opeklina na no^ah, rokah in ua hrbtu. Okreva!i» bc> težko. Telefonsko in brzojavna porofllo. Kompromis /a ub^inhke volitvr v Trbovljah. Trbovlje, 18. novom liru. Po^sUii-uja j^lodo kompromisa za olieinsko. volitve s*> sodaj končana. Voditelji poKarneznih strauk m> se dogovorili. da bodo v občinski odbor kandidirali 2*2 Slovenecn' in 8 NViucev, to £>o za>topniki imlu^trije in rudokopi. Močinskl volitvi v III. razredu so 7.inag:a!i noniskiitarji 7. veoino dveh |*rla.*>'ov. Nekaj slovenskih volik|K>ldne >*\h> o ohravnaval zakonski iu u"1 rt ]iosl:iuea Grosii o stanovanjskl c^krhi. i\>slano<' Hribnr je k seji i>o vabil tndi fmauonojra ministra Bi-linskrga in ministri« javnih dol Rittn. Dr. Šuster.sićova roso luci ja in ojfor. r-enjo med slovanskimi poManci. S. — Dunaj, 1S. novembra. O^or«"*onje med slovanskimi posl-»nti uad zahrbtnofttjo, « katoro jih je sjk»-Ijnl na lo. narnšča od dno ilo (ino. Daaos sta izjavila o(lana utemeljite »• rijojjfoveg'a nastc»pa. Prihodnje delej^aeijsko xaj>edanje. F. — Dunaj, 18. novembra. Pii-i.utlnjo dolegm-i.isko zasedanje bo, ka-kor porottnjo carski listi, le m^soo'i (Uvenibra, Dolo*>ncij*> bodo takrat re-šilo proračunski provizorij. Rodno zas<»danjo delo^aoij za 1. 1911. -i' bo znc-olo najbrže že P. jnmmrja. De!e^aiiJKko zajedanje končanu. F. — Dunaj, 18. uovembra. Da nos bo končano dolepa* ijsko -^ase odjrovarjali zupanji ministor *n*oi' AohrenthaK min. predsednik haron Bienf-rtli in sku7>ni vojni minister ScbonaU'lt na razno iiiterpelaei^e. Ka to 8*? je nadaljov«ila debata <• ar-ntadnih dodavkah. O industrijskih dohavali jo poročal delefrat Exner, o poljodolskili delegat Ko«lowwki. V c*ebati so govorili delejrati Ki^fnO, Kroniar in Udržal. Poplavi v Primorju. K. — Trst, 18. novembra. Alorjo pilo in preplavilo bre£O\*t\ Jako je tuđi v ostalom delu Istre presto-ne. V Piranu je npodnji dol mosta moćno so poškodovane koprsko sali-kolodvor in 'železniški tir, tako da jo I »od vodo. V Rovinju je pokvarjon je naetopivSe morjo denK>lira!o 2 ri-promet Rkoraj n«tavlj«i, V Triiou Voda stoji v več krnjih na obali 1 ?n biske bajto, ribiči so fw komaj resili, pol m nad normalo. Imenovanje rešketui gnvernerja. O. — Budimpešta, 18. novembra. Uradni list objavlja imenovanje yro-fa Stefana Wickenburgra xa irnver-nerja mosta Heke. Boleses ffrafa TrtditM« M. — Varšava, 18. novembra. Zdravniki njavljajo« da edino moćna konstitucija Tolate^a daje npanje, 4a bo Tolfttoj morda bolesen veodarto prebolel. Grofica ToMm m vedn« ne Une k bohukovi pontelji. Zaradi te^a je popolnoma obnpana* lf. — Variava, 18. novembra. Graf ToMoj se bo, kakor ea zatrju>\ pred tvojo »mrtjo št> poravnal % rusko cerkvijo, ki ga, je — kakor tna no — iaofctikt. G. — Petroffrad, IH. uovouihra, Včeraj »večer ob 8. uri 37 minut v Aspa\"u oddana brzojavka fiorot'a, da j*» raačala pri grofu ToUtem temperatura 38*4° C, sn-e jo bilo pretkej slabo. Tuđi v Bplošnem so pot'uti pt\-cijeni blabega. Pacijent tuđi mno^n fantazira i n je od oas*i do 6afi;» brer. zavefeti. O. — Abtanovo, 18. novembra, (irof Tolstoj c^lo no<> ui t>pn\. ft*ik-zjutraj je nekoliko v.adremal. Temperatura pacijentova je zna-šalu 37*3° C, srce je slabo, pulz boljži. Na izrecno poveljo ruskoga metropolita se je iiodal hkof Ciril k Tolbteuiu, da gu porairi zopet z rusko cerkvijo. Veliku poneverjenj- pri eržki ^ojni opravi. M. — Beroiin, IH. novembra. Vosnisoho ZeiUiag |x>icK-a iz Aten, do so m* tam razkrihi v voja&ki upravi kolosalna ponoverjonjo, ki so se zgodila tekom zadnjih fte«tih let. Vsi ojui ministri, ki so v zadnjih bi^tih let ih kot taki tangirali, bodo sta vije-'ti pred sodišoo rudi /lorabt* u radne oblasti. Veliki skandali ho se zlasti dogodili pri dobavah za armado. Kralj se je napraui iiekemu poslaneu izrazil, da jra jako pot^\ da ljudstvo jrovuri tihnejo. Razpust anglečkega purlaiueotsi. M. — London, 18. novembra« VI u da jo hklonila. parlament razpu-sti*!, kakor hitro mosrotV. Pričaknje .->• , •! \j<' i»urla;ii«'iii /.*- iuz\tii^iyćU v fiou«a; 2a Maribor 900 stotov pšenice, 3200 stotov rži in 1400 stotov ovsa; za Celovec 900 stotov rži, 1500 stotov ovsa; za Beljak 600 stotov rži; za Ljubljano 2000 stotov ovsa; za Trst 500 stotov ovsa. Zago-tovitvena obravnava se bo vršila 22. nov. t. I. pri intendanci 3. voja v Gradcu. Kolkovane ponudbe morajo dospeti najkasneje do 9. ure dop. Na-tanfnejši pogoji in uzančni zvezki se dobe brezplaćno tuđi pri vojaških oskrbovaliicih v Giadcu, Mariboru, Celovcii. Ljubljani. Gorici, Trstu in Pulju. — Istotako kupi vojna uprava za Gradec 2050 stotov stelne slame in 970 stotov posteljne slame; za Celovec 980 stotov slame in 550 stotov posteljne slama; 2a Beljak 4500 stotov stelne slame; za Gorico 4750 stotov stelne slame in 400 stotov posteljne slame in za Piilj 370 stotov stelne slame in 1920 stotov posteljne slame. Zagotovitvena obravnava se vrši 25. nov. £ 1. pri vojaškem oskrbovališču v Gradcu. Ponudbe morajo dospeti najkasneje do 9. ure dop. Razpisi in uzančni zvezki so tam raz* gnijeni, dobe se pa brezplačno tuđi pri vojaških oskrbovališ&h v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Trstu in Pulju. • Htavbna in kreditnu zadruga v Iđriji je imela v svojom prveni letu od 1. novembra 1909 prejemk^v ?16.723 K 24 v in iaelatkov 316.476 K 34 v, tako da je znašnl promet v pr-vcm poslovnem letu 633.199 K 59 v. Stanje hranilnih vlog pa je u 1. novembrom letoh znaialo 75.067 K 69 ^.4n. Zadrnga je kupila veeje poso-»tvo ia je razdelila na manjci stav* biica. Letw »c je že zaradilo troje bis 2 6 stanovmnji, i-etrta hi6a pa je pod streho in v fttrovem »tanja Uni-dana. Vse hiže t» ^elo solidno ^rra-jene in ustrezajo vt*eni .stavbnitu in zdravstvenim predpiaom. Za prihod* nje leto se obeU nm tadntinem svetu tte ve^ja aUvona delavnoet, bo«obno ker je preko sreta iirrajena poloina MBt«. Vaa pojasnila *e dobe v za* drašni ptiaamL feMb fcbiN itttfft! ijiift* _ V Mtot* It. ltfittkri INO. K«viuu I Prvff« t Nontctt! Ekvinokcij. Drama v Ltirm dejanjih. Hrvatski sptsai Iv« pL fo|aOT&4. Pre\cl in režira Hmko N-iči-T Glasbo inttnntzza napi sa I Ivaa fl. X»t«. Kapelnik ftoi Fnd Rciner. Blagajnica se odore ob 7. uri. Zatetek ob * .8. uri. Konce po 10. PriMui miom H iitri»vtoto puiliitu. Opozarjamo mi t*o<<> i $ sto LiltjiiMtJi „J'tkfitef' tun},, itsw d'-binin* za juho m prti,-*n. i h'Jtt^ajo M it ' sume-uth ovećih po */, k*j c notftntj-'ih kakooostih .. uupi-ioiu *n aliko ^&tirje rn) ft'Vijak r .,0*rm t'tuHmjakcH"'. Umrli so v Ljubljani: Dim* 17. novembra: Marija Sine-raji-, krumarica, 70 let, Konjušna ulica 1. — - Mati ja Kove, ]H>s<'«stiiik in po-stredoek, S0 lH, Velikn rolnarska ulica 6. Heteoroiosižno poroR ~ 18. 2. pop. IV, 6 7 0 slab jug oblačno „ ' 9. zv. 732 8 3 7 jasno jasn* 17 ' 7 zj. ; 727 1 24 i ni. jvzh. dei Srednja vCerajinj* temperatura 5*2*, norm. 3 2". Padavina v 2-1 urah 8 4 mm Zahvala. Za vse gorko ^očutje, ki se iiim je izkazalo povodom botezni tn bmrti naše nepozabne ioproge, matere, stare matere-, sestre, svakinie in tctjt gospe 3833 Marije Speil k.-.l-^: tuđi za darovane venec in Častc'e spremsTvo k večnemu po^itku izrekamo t'-m potom v^em sorodni-kom, prijateljem in znancem svojo najMvnejšo zahvalo. V Ljubljani, 18. novembra 191?. tatafodi ostali. Zahvala. \JD frcbridki tn nenadomestijivt izgubi prerano timrlepa soproga in vMz, gospoda Ivana Bavdeka urednika lirenan. tem potom svojo ndjpn-srčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem zm. pomoč, naklonjenost ob bolezni in smrti ter *a Stcvilne izraze sožalja in sočutja, kakor tuđi darovakem prekrasnih vencev, ter za ;>premstvo Posebno pa izrekum zahvalo upravnemu odboni »Narodne tiskar-ne« za pomoi, prečastitemu gosp. župniku J Birietu zd obi^k in tola-2bo, ter gospodu dr. Rusu za veliko po2rtvovainost V Ljubljani, 1». aovembia 191C. Neutotazljiva Katarini Bavdek. Izjava. Obžahijem in prekid cm vse ialjiT« l>f$ede\ katerc sem po Siski govori 1 a g. Rudolfu Vahtarju, trg. pomoćniku ^tanujoćeni v Sp šiški in se mu zahvaljujem, da mi je odpufti! in od soduijske sodbe od^topil ^gy» Franc Škerjanec v Sp. Ši^ki. o/erravalloz Itleinafo Kina Vino **£f •^sstLS^r52 ***** Potitoća voljo do jedi, i. okxvp4a iiTce, pobolji* H kri in je Mio priporoćeno od »4i%t Iwt>ornl oku«. i. kmauum, tummm Kistaiieri Iriiifi se kupijo Ponndbe nm graSčinsko upravo Fm«*«, (Utl|a). 38i8 2 trevljanka tomoćfiika sprejme takoj v trajno đelo ♦\ 3van Sober v Škejji £okL .\ 3815 ie„ prodajalki za trgovino s papirjem in galanterijo sppejme takoj 3837 fr. 3glič, Ijnbljaaa JKestni trg 11. ledta prilika! letka prilika! > Trsovinn brez konkurence ><■ ugodno Oddft ¥ Đa|em ali SO proda. Potrebni kapital K 10.000 ali tuđi proti primernemu jamstvu. — Ponudbc pod „at. 91111 na upravntštvo »Slov. Naroda«. Dr.U.Oresorie primarij deielne bolnice v £j ubij ari, Resljcva cesta st. 5 nUn ođ 1B—IZ. h od 21-1 3827 Pozor, gostllničsrji! Kdor hoće na dal) Časa angažirati tamburaški rti zbor naj se zgia*i v hotelu „Ilirija11, Kolodvorska ulica, do nedelje. 382i Jflesan tamburaški zbor. Trgovski ® ® sotrudnik mehane stroke »prva moć«, 28 let star, želi vMoniti kje v mestu ali na deželi V SlulbO. Nastopi lahko takoj. Oru**ne t><">nudbr se prosi pod „Zanosili? 1000", pofttno leteće, Aldovščina. 375a JHiii sv. Jakoba trg št 2 se sprejemajo naročita na dolenjski premoD iz Mirne na debelo m drobno. Na drobno izvrsten za v«aWo kurjavo. stane v hišo postavljen K 1*12 za 50 kg« — Pri večjih naroćiih popust. Zastopstvo: JI V. 3z!akar. I Emil Hanmek I 1 frizer za gospode in dame 1 I Šelenburgova ulica 3 I ■ 3718 priporoča ■ I medicinsko in etersko umivanje I I glave in masažo. — Lasje se snse I I električno z aparatom najnovej&ga I I sistema. — Barvanje las s kovine I m prostimi barviii. — Za dame šepa- I I riran lokal, vhodskozi vežo na desno, ft fl Toća« postrMte. ImmoiM, fl Stara dobio kMa te dote* mmm klunkiikt se da z vsemi ttroji ia drago opravo V aa|«B| »a ta tu te pa IM« klepiiRkl pomotalR vajen vsakega deU tuđi na »troje. Nastop takoj. Ta obrt je v sredini trga Žalcat Na tanana pojasnila pismeno ali ustmeno talOO tt SL 3817 Pozor! Ker se od gotovih, brezvestnih proda jalcev premoga prodaja neki manj vredni premog za ftwt|Mttl (kar-mellskl) prftaMf, izjavljamo tem poium, da st «nr naš originalni fcratfftaV Ud (karmollskl) pr«Mf| 9« kg E 1*20 na dom postavljen, na kar naše cenjene odjemalce opozarjamo in izjavljamo, da bodemo proti teja nesolidni konkurenci sodaijskim potom postopali. 3807 Vsa cenjena narobila na debelo io drobno prosimo odslej na spodaj uzna čeni naslov, eventualno na naše gg. zastopnike trgovce v Ljubljani. Prodajna pisana tentlaulkega prnno6ktpa v Cjabljani, Šelenburgon bL II 7. I. nadslr. soba $t 5 Jmđarajt ▼ IL nadstropju, 4 sobe s pritikltao in cklom trta, sa februar prihod- leta po smernt ceni, je oddati v prijazni, mirni in senćnati ■•*! alM M. S. Predno kupiš roka viče, no* gav cc, zrnsko penlo, k ŽU" • hovioo, ga'ože alik^rkolizase in otroke, se :: obrni na :: domačo tvrdko 0. Jezertek (prej Km Recknagel) na Mestnem trgu 24. 1PW Božična danila za dečke! Cenl parat strofi, it ttO'll * stojećim poltruiia kotlom, oic! m*d*-min cil nJroia, v»rao«tntia veitiloro, na ■ol'dnera plot-«viu»ttriB stojala, • pi*Ii, K| — Boljfcl p«ui troji pa K *•«•, »-«•, f—. •"—, ••— Mi. B«spo*ilj» po povija »li d«D»r a»pr*j clikr. dvorml do^avitall 1*m ^ Konrad Riipošlljtlnict f Mosta it. StS (Ccško). B«C»to Q«*tr«tM flarai enilk t i#W sli Uni it uktrfd tuto«ir zm«faai i* Miitaiar nrmvt*. Laterna magica, trno lakirana, i nlklia»1im oblekthi.m In tremi optlmial \ttšm\, pcuokjlio, ^o^len i S cm ilroki«! I 4 _ I! ftHUaU , „ „ n IM 12 „ ♦ » ~ » 7-M 12 „» „ UM I! * 7 „ If-M ED. ŠMARDA oblast¥tBO potr]oaa potovalM pisama Ljubljana, Dunajska cesta 18. V novi hiil v9£mettke posoltlnlce". nasproti goatUae pri „ngovra*1. Izdaja voznih listov za vse razrede franeoske prekmorske družbe Havre«Ngw.york Vožnja traja samo 6 đni! Izdaja tuđi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake 1863 in preskrbi okrozne vozovnice (Rundrcisebillcts). ANTON ŠARC Ijubljana, Šeleabnrgova ilia 5 in X«jlova ulica 2 priporoča 3313 svojo popolnoma novo urejeno prod«j«lno9 kot zalogo platna, bombaiovino9 švicarskih vezil, doma izdolanoga parila sa gospe in za gospode« Opreme xct neveste. Lastna vzorna šivalnica, pralnica io likalnica je za ogled % n razpolago. ^ Jw }la§o ziuo dobrol Ccm kar U Mfob lizkcl ^J Učenec ki je dovriil vaaj 3—3 razrede aredajih lol in trgov. sotrndnik galantertjske in papirne branže aO ajprolsota tatef ali im L (aamaiia 1UL — r*"nui)t>< na upravnihtvo »biov. NiiiocSa« 994»t 113*. 3805 OMfti kndiiieBt tuđi zadetnik, z nekoliko sodmj^e prakse ali pa starejŠi BOtarakl aX4UI* Otpllost. ki želi odvetn^ke prakse, M aprofamo« Vstop kakor buro mogoće Stenograf izveiban na ^isalaOB Stroja, 80 aprolavo m L lassarlom lota ISU. Ponudbe ua pi^rno dr. D. TrOO9 BoHea. 38u* [ Triankeia pomotnik j ki bi bil dobro izurj«o w trgovini I papirjem io galanterijo ia b« imel »i ; ičije do potovanja * prima rrferenoi^ aeceptira tak*| proti dcibn plači f IfU«, LlsMlaBA lUatBl trf it i j 3836 j većkratno pnznano najbolji najc« ; nejše in najpripravnej^e kurijo za pm v salon ih, *obah, kopalmcan, 'hoteli Šolah, samostamh itd- Pozor pri nakl povanju, ker se ta, kakor tuđi nm beljši češki kosovni premog, tuđi M ćele vagone le pri podptsanrm naroM Gene klub zviiani železničnt vozni nič Z¥i^ane. $M Velezalega premoga In briketi J. Paulin I Llobllaaa, Nova ollca iteT. i {fCloSuAtj oiflndzi, J J 341 lscpiccy fitavatcj pct4foy oamo zaSnj\ tovooli v modni i+t Svoti ni fzaovin ---------- 2& aospoSe-------------- JŽjiiffjana, nazpioti gfavtic pošte. ROBERT SmIELOWSKI arhitekt in mestni stavbni mojstei usoja si uljudno naznaniti, da se je s svojo ===== stavbno pisarno - : na Rimsko cesto 2 (Recherjeva hlša —- preseli!. ■ Obenem se priporoča stavnemu občinst u za izvr&itev načrtov in pr: računov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajc: dela, katera bodo najsolidnejie in po zmerni ceni izvršena. C, kr. avstrijske ^ državne železnioe Izvleček iz voznega reda. •*»•* ta L|mmU|auM Q«i. teL) r*O4 ajutra}. Osebni vlak w mmeri: Triii, |cM»ice, Trbti, Beljak, Gorica. Trst, Celovec. F^6 ijutraj. Oaebni vlak * aneri: Grosuplje, St. Janž, RodolfoTO, Straia-Toplicc, Koćctjc O*|2 o^poltfn«. O»cdiu vlak v imen (ese-nee, z zvezo na brzo vlak v Ce''0»^c Dunaj j k., Linč, Prago, unidane. Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. M*«O d«H^n«> Oaebni vlak v MBeri: Triie, Ictenice, Trbti, Beljak, Celovec, Gorica, Tret 1-33 p«p«Mn« Osebni vlak v smeri: Gro-mplje, Kodolfovo, St Jani, Strmla-TopUce, Kocrvic B«3O p«p«i4fi«. Oaebni vlak v aneri: Ti**, UsMUJce, Trbti, Beijak. Gorica, Trat. Celovec. Br*5 zv«A*r. Oaebai vlak v mneri: li«, Icaonirr. z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec Dunaj, z. k f Badgastein, Solnograd, Monakovo, lnomost, Frankobrod, W»esbaden, Kolin, DUsseldorf, VU^singen, Trbii. r4O zv«O«r. O«ebaa vlak v am«ri; Groooplj« St Jani, Rndollovo, Koćevj«. I ono *•*•&. Oaeboi vlak v aaeri: Jeso-■iec, Bcliak, Gotica. Trat. Nat4 li MmkilaM (drtavml fcolo s Meianec v Kamnik le ob n«- ' deljah in praznikih v mesecu oktobru. ! M**4 v LlmaUlaai« Qmima ftalas«!oiJ '"14 sjutraj-. Osebai vlak is ]c*mr. i I -zvezi na brzo vlak iz Berlina, Dni^l 1 Pra^e, Linča, Monakovega, Solnognd B^dgasteina, Ucljaka, Gonco, Trit», Trfcd •"52 ijutrai; Usebnt »U iz Koćcvja, m dolfovega, Grosuplim, St Jania. 1O-12 dopoidn«: Osebm vlak iz TrbiaJ J«senu v zvezi na brzovlak iz DiiiiJ 2. k., Celovca, Vhsmgena, DiisseU' J Kolina Wics>badna, Frankobroda, M "A kovega, Solnograda, inomOsU, bij:-J steina, Beli »ka I I^SO dopoion«: Oseboi vlak ia Gc^j Je=.enic, Ce!uvc3, Beljaka, Tržića. I **O pof»«ldn«s Oseboi vlak ig Koćer4 Strai> Toplic Radotfovoga, Groaupil Št Janža I 417 w**imnm. OMbni vlak is Trbiia, >| lovca, Beijaka, Gonce, Trsta, teaenic, T^l O 58 tw6mr; O»cbni vlak >i Jeseiic v zveal na brzovlak iz Berlina, Draždan, r^J Unca, < »love*, Monakovega, SolnogriiJ ■ Badgasteina, Beiiaka, Dunaja \. k. I S*l5 z«*6«ri Oaebai vlak n beijau. T^A Celovca, Trsta« Gotice, Jesemc, Trtici J •K>7 xv+O*n Oseboi vlak u Koćev 4.itr*«l ! Tophc Rodolfov^ga, Grosuplja. §t JmM 1i*aa pon»ol: Osebni vlak n TrbiU, ^ej A beliaka, Trsta, Gorice, le»enic I IMfeo* v l4«M|aao (4rtavma i#i«i9ioi)l •»+• x|utr«i|i Meianec u Ktmniu. I io^O «o^oiđ*: Meianec iz Kamniki I #iO zv»6#r: Mešanec * fcaraona. I I |O SO *o noo«: Meianec U Kamnika i- 4 I nedeljah in praznikih v me^ecu oktobrul | Čast prihoda m odhoda mu navedeni * »rodtl ! •vrope)*koi caso, I C. kr. iru*B«-uienuu ravoatellstro * Trs«' Ljubljanska kreditna banka « Ljubljani. DatolMi« •!•«■!«• K l^M.0»>. StrHarJ«W« Mliea U«V. 2. M—rimi Iw4 4«4.«M tu*~ Poindate« v SpUvta, Ostovcm, Trsta te Sarajsvm, ■npavoaMi i(iMuiintawii^iiKh}?^^-Waitli.w*a.i.liWKMMv» ■nsniiiiBtallia^nOilV-.UBliilMHsirliiMB **** manu3•/. a*DiIbAiJIi'Sl. mm «.mmša. tmmmsm* SpnjoM tWft u laf&t ■ ti tttofl nbn tar )i ivmtik ti w* vtoft pt &lii41|«'U l^araKBjiBiai lat Ubhl a^lVa^VBiflata} UBaiBia^aa^aa