Izhaja Ttak daa zjutraj ratrea t ponedeljkih In dnevih' pa praznikih. Posamezna itevilk« Din 1"—. lanskoletne 2*—: mesečna naročnina Din 20’—,za tujino BO1—. Uredništvo * Ljufi-ljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 30-70, 80-R9 fn 30-71
Jugoslovan
Rokopisa* a« traSam*
Oglas! po tarifi In dogovor«. Oprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica f Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24, tel 29-60.
Y Celju: SlomSkov trg 4. PoSt. ček. raS.i Ljubljana 15.621.
St. 80
Ljubljana, sreda, dne 8. aprila 1931
Leto II.
Velik sestanek državnikov v Londonu
Briane), Beneš, Mussolini, Briining, Curtius povabljeni v Cliequers - Briand odklonil povabilo - Mussolini baje pride - Nezadovoljstvo v Franciji vsled inicijative angl. vlade
Nikolaj Titulescu,
dosedanji romunski poslanik v Londonu, ki mu Je kralj Karol poveril sestavo nove romunske vlade.
Bolezen angleškega kralja
London, 7. aprila. AA. Kralj, ki je prispel v četrtek v grad VVindsor, se je nekoliko prehladit. Zato bo moral oslati nekaj dni doma. Komunike ni bil objavljen. Poročajo, da je imel mirno noč in da se počuti bolje.
London, 7. aprila. AA. Zdravstveno stanje kralja Jurija je neizpremenjeno.
Nemški prometni minister v Rimu
Rim, 7. aprila. AA. Papež je sprejel v polurni zasebni avdljenci nemškega ministra za promet auerarda. Zvečer Je nemški poslanik pri sveti stolici dr. Bergen priredil nemškemu ministru večerjo, ki so se je med drugimi udeležili tudi državni tajnik kardinal Pacceli in drugi vati* kanski dostojanstveniki. Pred povratkom v Nem* Cijo bo minister Guerard posetil še nekaj italijanskih letališč.
Volilne priprave na Turškem
Ankara, 7. aprila. AA. Volilni odbor turške narodne stranke je na svoji snočni seji odbil 1300 kandidatur vojaških funkcijonarjev za prihodnjo parlamentarne volitve. Odbor je nadalje sklenil, zavrniti kandidature oseb, ki se sklicujejo na usluge, storjene novemu režimu. Pri-puščene bodo le kandidature poljedelcev in delavcev, ki dejansko izvršujejo svoj poklic. Te svoje sklepe bo odbor predložil pristojnim čini-teljem v stranki v potrdilo.
Volilna nasilja na Bolgarskem
Sofija, 7. aprila. AA. Na včerajšnji seji sobranja je posegel v debato o volilni reformi sam predsednik vlade Ljapčev, ki je imel pri tej priliki daljši govor o notvanje-političnem položaju na Bolgarskem, Med drugim je dejal, da bodo imeli voditelji opozicijskih strank še pred volitvami priliko, da obrazlože svoje stališče pred krono.
Po odmoru je sobranje razpravljalo o interpelaciji opozicijskih strank o predvolilnem nasilju. Prvi je utemeljeval interpelacijo poljedelski poslanec Georgije Markov. Zasedanje sobranja bo trajalo do 18. aprila.
Sestanka v Villefranche-u ne bo
1'ariz, 7. aprila. AA. Vesti o konferenci, ld naj ibi se vršila v Villeiranchu o pomorskem sporazumu v prisotnosti predsednika Douiuerguea, ministra za zunanje zadeve in ministra mornarice, so neosnovane. Odbor za končno redakcijo besedila tega sporazuma bo nadaljeval svoje de-
lo	14. t. m. v Londonu.
Bolgarski uradniki brez plač
Sofija, 7. aprila. 1. Kakor zatrjujejo bolgarski listi, so uradniki in drugi državni uslužbenci na Bolgarskem zelo nezadovoljni. »Utro« in »Zora« poročata, da so državne blagajne prazne, tako da državnim uslužbencem ne morejo izplačati njihovega zaslužka niti za mesec marec. Listi menijo, da državni uslužbenci svojih plač ne bodo dobili niti za velikonočne praznike (pravoslavne). Finančni minister je odredil, naj se plače izdajo, čakajo pa Se na poročila z det žele o stanju blagajn.
Napetost med ljudstvom v Jeruzalemu
London, 7. aprila, n. V Jeruzalemu vlada zaradi raznega praznovanja različnih veroizpovedi velika napetost, kakor je bilo to tudi v avgustu leta 1929. Zato so vse angleške garnizije pripravljene da v slučaju potrebe z letali odidejo v Jeruzalem. V nedeljo so nedaleč od Jaffe pri židovski koloniji Jaggoha Arabci iz zasede pričeli streljati na 7 Zidov in so dva 2ida in 1 židovko na mestu ubili, 4 Zide pa težko ranili.
London, 7. aprila, d. K napovedanemu potovanju nemškega državnega koncelarja dr, Briininga in zunanjega ministra dr. Curtiusa v London javljajo listi, da bosta nemška državnika 29. aprila odšla iz Berlina in prišla 1. maja v London, kjer bosta gosta ministrskega predsednika Mac Donalda na njegovem posestvu. Nemška državnika ostaneta na angleških tleh do
4.	maja. Listi dalje javljajo, da je angleška vlada prav tako povabila tudi Brianda in Mussolinija, naj prideta 1. maja v Anglijo. Briand je povabilo odklonil, češ da je zelo zaposlen. Mussolini pa se še ni izjavil. Ker je angleški poslanik v Berlinu, ki je posredoval sestanek angleških in nemških državnikov, in sicer po nalogu Mac Donalda in Hendersona, prispel v Prago, so se razširile vesti, da je bil tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš povabljen v London. Ta načrt sestanka evropskih državnikov v Londonu pa je starejšega datuma kakor projektirana nemško-avstrij-ska carinska unija. Angl. vlada je hotela že preje razpravljati z različnimi državniki, zlasti z nemškimi na angleških tleh o razorožitveni konferenci in pripravah za njo.
Berlin, 7. marca. AA. V tukajšnjih političnih krogih je napravila vest iz Londona o tem, da bo angleška vlada povabila dr. Briininga in zunanjega ministra dr. Curtiusa na zasebni prijateljski sestanek v Chequersu, globok vtis. Vest je priobčil londonski »Tintes«. Pristojni krogi v Berlinu so vest potrdili. Ta sestanek je že bil dogovorjen pred objavo pogodbe o nem-ško-avstrijslci carinski zvezi. Dr. Brihiing in Curtius se bosta povabilu odzvala. Na sestanku bo šlo za intimen in prijateljski razgovor o vprašanjih med Nemčijo in Anglijo.
Berlin, 7. aprila, n. Dr. Curtius in dr. Briining sta sprejela povabilo angleške vlade, da v začetku maja posetita Mac Donalda in Hendersona. Poset bi se bil imel izvršiti že meseca aprila, izgleda pa, da so nemški državniki ta mesec preveč zaposleni. Ob istem času prideta v London tudi zastopnika italijanske vlade ministra Grandi in Ciriani.
London, 7. aprila, n. »Daily Heraldc javlja, tla je sigurno, da bo tudi Mussolini sprejel povabilo za prihod v London na sestanek z nemškimi in angleškimi ministri. Prvi teden meseca maja prideta v London Grandi in event. tudi Mussolini.
Pariz, 7. aprila. AA. Časopisje je zelo nezadovoljno z angleškim povabilom Brii-ningu in Curtiusu, naj posetita Chequers. Listi desnice pravijo, da Macdonald hoče vsiliti Anglijo svetu za razsodnika. Poročajo, da je bil povabljen tudi francoski zunanji minister Briand, ki je pa povabilo odklonil. Nekateri listi menijo, da Anglija hoče pridobiti Nemčijo za to, da bo predsednik svetovne razorožitvene konference Macdonald in da bo konferenca zborovala v Londonu. »Daily Herald« objavlja uvodnik, kjer izrecno to zahteva in tako potrjuje gornje mnenje.
Pariz, 7. aprila. AA. »Echo de Parisc doznava, da je Briand sporočil v London, da se žal ne bo utegnil udeležiti sestanka, ki bo med Briiningom, Curtiusom in Hen-demnom.
Po mnenju »Journala« je 7. maj preblizu? predsedniškim volitvam v Franciji.
»Oeuvrec takisto poroča, da je Briand odklonil povabilo na sestanek v London, zaradi bližnjih predsedniških volitev v Franciji.
Pariz, 7. aprila, n. Vsi listi v svojih komentarjih popolnoma odobravajo Briando-
vo stališče, da je odklonil povabilo v Che-quers. To povabilo označujejo listi kot jako neprimerno in obžalovanja vredno.
Pariz, 7. aprila, r. »Temps« objavlja poročilo iz Rima, v kalerem analizira stališče italijanskega tiska glede avstrijsko-nemške pogodbe. List ugotavlja, da razglašajo vsi fašistovski listi, da bo Italija zavzela o pravem času povsem jasno stališče, češ, da sedaj mora vprašanje dodobra proučiti. Misli se, da se to proučevanje nanaša predvsem na položaj avstrijskega in nemškega trga. Nekateri gospodarstveniki zastopajo stališče, da Italija potrebuje nemški trg za oddajanje svojih poljskih pridelkov. Izvoz teh pridelkov pa ogroža povišanje nemških carin na uvoz omenjenega blaga, Zato naj bi Italija izkoristila sedanji položaj v svr-lio ureditve svojih trgovskih odnošajer, oziroma razširjenju podlage carinske unije.
List pripominja, da je le težko verovati, da bi glede tega vprašanja bili odločilni za llalijo le obziri čisto trgovinske narave, ko je vendar jasno, da je po prikriti pripravi priključitev Avstrije k Nemčiji pripadeta vsa dosedanja zunanja politika Rima.
»Le Teinpsc dalje naglaša, da si ni mogoče misliti, da bi dejstvo, da se ustvarja v srednji Evropi blok pod vodstvom Nemčije, kar pomeni obnovitev prodiranja nft vzhod iu proti Trstu, bilo za italijanslco-diplomacijo manjše važnosti nego njene skrbi in bojazni glede upliva Male antante in Jugoslavije,
Milan, 7. aprila, n. Mussolinijev list »Po-polo d’ Italias javlja iz Rima, da so tam prepričani, da bo nemško-avstrijska carinska zveza preprečila razširjenje Male an« tante na druge obdonavslte države. Italija bo še dalje čuvala svoje interese in pazljivo spremljala razvoj razmer.
Za vlado močne roke v Romuniji
Kralj hoče koncentracijski kabinet, ki naj odpravi borbo med starimi in novimi pokrajinami ter ustvari nor tip romunskega ljudstva - Titulescu bo sestavil vlado osebnosti
Bukarešta, 7. aprila, n. Kjub pričakovanju, da bo vlada g. Mironescuja še ta mesec podala ostavko, je izzvala vest o ostavki vlade v vseh političnih krogih veliko razburjenje. Ta sprememba je iznenadila politični svet zaradi tega, ker bi se bila morala po vseh napovedih vršiti šele koncem aprila.
Takoj po svojem povratku v domovino je kralj želel, da bi se sestavila koncentracijska vlada. Poveril je mandat maršalu Presanu. Ta pa ni mogel izvršiti svoje misije. Zaradi tega so tedaj opustili namero, vlado pa je sestavil Mironescu, človek kompromisa, ki je hotel zbližati stranke med seboj in pripraviti teren za koncentracijo ali prehod v drug političen režim. Mironescu je sprejel zelo nepopularno nalogo, da pripravi novi proračun, s katerim se nalagajo ljudstvu novi davki, in nekoliko nepopularnih zakonov. Njegova vlada je bila vlada žrtev, ki pa je tudi sama sebe žrtvovala. Vsega tega koncentracijska vlada pa v interesu svoje popularnosti in na-daljnega obstoja ne bo mogla storiti. Dosedanji vladi pa tudi ni uspelo stvoriti dobrih odnošajev med posameznimi strankami, predvsem med staro kraljevino in Transilvanijo, Med tema obema deloma Romunije se nadaljujejo brezplodne borbe, ki ogrožajo že temelje romunskega političnega življenja. Zaradi tega je kralj v interesu duhovnegaa edinstva iii ustvaritve novega skupnega tipa romunskega ljudstva sklenil, da koncentrira vse sile naroda, kolikor bodo zahtevali to novi nazori.
Njegovo vlado naj bi sestavil Titulescu. Delovala naj bi brez parlamenta. To pa zaradi tega, ker kralj predsednika zbornice in senata ni povprašal za svet pri poveri-tvi mandata za sestavo vlade, kakor je bilo doslej v parlamentarni praksi. Kralj je Ti-tulescuju enostavno poveril mandat za sestavo nove vlade. Titulescu namerava sestaviti vlado osebnosti, o čemer se v poslednjih dneh že mnogo govori. Kralj je
s noči sprejel v avdijenci Mironescuja in .Julija Bratianuja. Mironescu se je sestal s šefom liberalne stranke Duco in s šefom liberalnih disidentov Jurijem Bratianujem.
Pariz, 7. aprila. AA. Romunski pooblaščeni minister v Londonu Titulescu je danes potoval skozi Pariz v Bukarešto, kamor potuje na poziv romunskega kralja, ki mu je poveril mandat za sestavo vlade.
Berlin,
R o m un sk i finančni
aprila.
Maniu pa pride v petek. Med romunskimi strankami ni takih zaprek, da bi koncentracijski kabinet ne bil mogoč. Narodna kmečka stranka se ni nikoli izjavila proti koncentracijski vladi.
Nove izjave čsl. zunanjega ministra dr. Beneša
Za evrop*
češkoslovaška odločno proti avstrijsko-nemšld pogodbi sko in proti nemški rešitvi vprašanja
kovala. Mi smo za sodelovanje vseh, ne p* samo nekaterih ali celo nekaterih proti drugim.
Praga, 7. aprila, d. Na velikonočnem kongresu češkoslovaške narodne socialistične stranke je zunanji minister dr. Edvard Beneš v svojem poročilu med drugim izvajal tudi to-le:
»Načrt nemško-avstrijske carinske zveze po moji sodbi gospodarsko nikomur ne pomaga. Zato sem proti njemu. Pa tudi zato, ker je to načrt, ki bi oškodoval živ-ljenske interese Češkoslovaške, politično s tem, da pripravlja priključek Avstrije k Nemčiji, gospodarsko pa s tem, ker bi imel za posledico pri nas znatno gospodarsko oškodovanje. Mi ta cilj iz formalnih razlogov odklanjamo, ker je bil ves načrt kot že dovršena stvar drugim predložen. Če kdo zahteva, da danes drugi pristopijo k pogodbi, ki sta jo dve državi zaupno v svojem smislu in duhu sklenili, potem izziva to v vsaki državi, ki spoštuje sebe, Uidi če ne dela, kakor je to pri nas, nobene prestižne politike, le hladen sprejem, če ne takojšnjo in odločno odklonitev, Mi smo <za evropsko, nikakor j>a no za kako nemško-avstrijsko rešitev. Češkoslovaška ne vidi brez sporazuma z državami Male antante, z Italijo in Francijo in seveda tudi ne brez sporazuma z Nemčijo nobene možnosti, da bi se kontinentalna Evropa na kakršenkoli način na novo obli-
Naša zunanja politika je v tej stvari trdna iu gotova. Mi smo pripravljeni na vse eventualnosti. Sporazumeli smo se takoj s Francijo in z državami Male antante in smo z njimi na isti črti gospodarske politike. Zato smo si glede tega v enakem obsegu tako v stvari sami kot glede postopka popolnoma edini. Svoje interese bomo mirno in trdno branili in prepričan sem, da jili bomo ohranili. Edini smo si tudi z Anglijo, da se mora zadeva odločiti pri Društvu narodov. Društvo narodov pa ne more, če neče zatajiti svojega lastnega bistva in svojih dolžnosti, sprejeti nobene druge rešitve kakor evropske. — Imeti moramo svoj pozitiven program splošnega sodelovanja. Toda ugotavljamo takoj, da mora bili v takem načrtu obseženo sodelovanje vseli velesil iu ne samo Nemčije. Brez soglasja med Parizom iu Berlinom in brez sporazuma z Italijo in Anglijo se ne da v Evropi mnogo pozitivnega začeti. Pri tem na želimo in upitmo, da zaradi vseh teh dogodkov ne bodo trpeli naši dobri sosedski odnošaji z Avstrijo in Nemčijo.«
• ir:	juumi
Karieli povzročajo draginjo
Nič novega ni, da bi v Jugoslaviji živeli mnogo bolje in v veliko večjem blagostanju, če ne bi bilo teh ali onih nerednosti, in napak. Zlasti v poipreobratnih časih je bilo teh »če« silno mnogo, a dosti jih je ostalo še do danes, pa čeprav vsi vemo, da imamo škodo od njih. Med te spadajo tudi razni karteli, ki vidno ali nevidno obvladujejo posamezne trge.
Ti karteli so že davno izgubili svoj prvotni namen, da bi z izločenjem nepotrebne medsebojne konkurence pocenili produkcijske stroške in s tem koristili tudi splošnosti. Zali bog pa so takšni karteli, ki bi edino smeli obstojati, v Jugoslaviji že čisto izumrli. Mesto njih pa so nastali drugi karteli, ki pa imajo samo ta namen, da z iziločenjeni vsake konkurence zasigu-rajo vsem članom kartela čim večji dobiček na škodo konsumentov, to je javnosti. Ravno v zadnjem času so naši listi pisali dokaj obširneje o škodljivem delovanju teh kartelov in čas je že enkrat, da se debata o tem delovanju kartelov nadaljuje, ker je res že preneumno, da mora vsa jugoslovanska javnost plačevati neobhodno potrebne stvari predrago- ker se noče nekaj ljudi odreči prevelikemu dobičku. Da bo stvar še jasnejša, treba še pripomniti, da je ogromna večina teh članov kartelov tujcev, ki niti ne žive v Jugoslaviji. Tako moramo prenašti pomanjkanje in drago plačevati neobhodne potrebščine zato, da gre denar iz dežele in da s tem povečujemo gospodarsko krizo. Pač dvakraten vzrok, da jugoslovanska javnost nastopi proti temu škodljivemu postopanju kartelov.
Sladkor, kvas, pivo, železo in še cela vrsta drugih predmetov so danes v oblasti kartelov. Kolikor zahtevajo ti, toliko mora plačati jugoslovanski konsument in naj bo cena še tako pretirana. Prav tako pa je tudi pod diktatom kartelov jugoslovanski producent. Tako mora sadilec sladkorne gese oddajati svoj pridelek za ceno, kakor ga določi tovarna in čeprav ima ta vsled zaščitne carine ogromen dobiček, ne dobi od tega dobička na.š producent niti pare. Škoda, ki jo povzročajo karteli, je torej tudi v tem pogledu dvojna in tako kon-sumenti ko producenti morajo delati za večji dobiček kartelov in njih tujih gospodarjev.
Vse to je nad vse jasno, vse to ve že od nekdaj jugoslovanska javnost, a-li do zboljšanja še ni prišlo. Jugoslovanski časopisi so sicer že opetovano nastopili proti temu odiranju konsumentov, ali vse je bilo zaman in vedno je vsaka akcija proti temu pogubonosnemu delu kartelov zaspala v mrtvilu. Večno pa ta indolenca jugoslovanske javnost vendar ne sme trajati in zato treba euegično in z železno doslednostjo nastopiti proti vsem kartelom ki po nepotrebnem draže neobhodne potrebščine.
Predvsem pa mora tudi zmagati pravilno pojmovanje zaščitne carine. Prav in dobro je, da država ščiti domačo industrijo in izplača se, da jugoslovanski konsument potrpi tudi par let, da dobi nato domač produkt po isti ceni ko tuj. Kajti s tem se zaposlijo naši ljudje in s tem ostaja denar v deželi, ki zopet odpira vsemu prebivalstvu pot k napredku. Nobenega smisla pa nima zaščitna mina, če služi samo odiranju konsumentov. Dokazano je danes, da bi n. pr. naše sladkorne tovarne mogle brez škode za pošteno dividendo prodajati sladkor po par dinarjev ceneje. Samo malo odločne in poštene volje je treba in takoj more biti sladkor cenejši in takoj bo v vsaki jugoslovanski rodbini več denarja. In kakor je s sladkorjem, tako je tudi z vsemi drugimi izdelki, ki jih obvladajo karteli.
Itak nismo Jugoslovani premožen narod in vsaka jugoslovanska družina mora gledati na vsako paro, da vzdrži do prihodnje plače. Na drugi strani pa vidimo, da mečemo vsako leto tujim delničarjem milijone in milijone zastonj in da mirno trpimo, kako se oni organi žita jo, da bi nas bolje odrli.
Vsa zadeva ni samo važna z narodno gospodarskega stališča, temveč postaja že stvar narodnega ponosa. Saj se nam morajo tuji bogataši na glas smejati, ko prejemajo iz Jugoslavije mastne milijone, ker smo mi tako nezreli, da trpimo njih gospodstvo nad nami. Ti tuji delničarji se igrajo z nami, ko da smo sami nezreli otroci, ki se jih vleče, kakor se komu poljubi. Naravnost sramota za našo narodno zavest postajajo tako karteli.
Zato pa treba pričeti boj proti škodljive Dnu delovanju kartelov na vsej črti in t*
Tajna pogodba med Italijo in Španijo
Primo de Rivera se je bil obvezal, da prepusti Italiji v slučaju nove
vojne Balearsko otočje
to vprašanje z največjo previdnostjo.
Pariški listi dvomijo v iskrenost teli in podobnih španskih izjav in opozarjajo na
Pariz, 7. aprila. AA. Časopisje komentira tajno pogodbo, ki je bila svojčas sklenjena pod diktaturo pokojnega generala De Rivere z Mussolinijem.
Po poročilu lista >L Imformation« iz Madrida je zunanji minister grof Romano-nes priznal, da je bila taka pogodba v resnici sklenjena leta 1928, da pa gre samo za trgovinska vprašanja. Grol Romanones je naprosil špansko časopisje, naj obdeluje
izjavo bivšega španskega ministra za zunanje zadeve Santiaga Albe, ki je pred tremi leti dejal, da se je Španija s t« pogodbo obvezala prepustiti Italiji t primeru nove svetovne vojne Balearsko otočje kot oporišče za vojne operacije italijanske mornarice.
Gospodarski odnošaji med Nemčijo in Rusijo
Sodba fašistovskega lista — »Nemčija se čedalje bolj orijentira
napram Rusiji«
Rim, 7. aprila, n. >11 Lavoro Fascista« v uvodnem članku poudarja, da koncem maja poteče trgovinska pogodba med Nemčijo in sovjetsko Rusijo, ki je bila sklenjena leta 1926. Z zanesljive strani se doznava, da se vodijo pogajanja med Moskvo in Berlinom za novo pogodbo, sil Lavoro Fascista« trdi, da je mnogo simp-tonov, po katerih se da soditi, da so trgovinske zveze med Nemčijo in sovjetsko Rusijo v stalnem razvoju. Interesi Nemčije in sovjetske Rusije se vedno bolj skladajo in postajajo vedno intimnejši. Po zanesljivih informacijah je letni trgovinski pro-
met med Nemčijo in sovjetsko Rusijo prekoračil že 5 milijard lir. Iz tega se da sklepati, da so Nemčija čimdalje bolj orijentira proti Rusiji in sc udeležuje gospodarske in industrijske obnove svojega vzhodnega soseda. Solidarnost teh dveh držav na gospodarskem polju je vedno oči-vidnejša. »11 Lavoro Fascista« opozarja, da morajo v današnjih težavnih gospodarskih prilikah vse druge države skrbeti, da svojo trgovino ojačijo. Zato mora tudi Italija kljub političnemu nasprotstvu okrepiti svoje trgovinske zveze s sovjetsko Rusijo.
Povratek ministra Serneca
Beograd, 7. aprila. AA. Danes se je vrnil v Beograd minister za šume in rudnike inž EJuSan Sernec.
Novi škof evangeljske cerkve
Zagreb, 7. ii pri la. k. Danes je bil v Zagrebli k-cnčnoveljavno izvoljen za prvega evangeljskega Škota v na .si državi dr. Filip Popp, dosedanji Škofovski administrator. Za sveitnega cerkvenega predsednika nein&ke evangelijske cerkve pa je izvoljen dr. Viljem Roth. Oba sta bila izvoljena soglasno. Izvolitev dr. Poppa mora sedaj potrditi Se Nj. Vel. kralj. Izvolitev velja za 12 let.
Odlikovanja
Beograd, 7. aprila. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog prometnega ministra odlikovan z redom sv. Save III. stopnje svetnik češkoslovaških državnih železnic Jan PospišiJ.
Konzulski eksekvatur
Beograd, 7. aprila. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoma: Via tla republike Urugvaj je imenovala g. A. Ivanoviča za častnega vicekonzula na Sušaku. Jugoslovanska vlada mu je podelila eksekvatur.
Beograd, 7. aprila. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča:
Predsednik češkoslovaške republike je imenoval g. Stanislava Velartipcko za konzula češkoslovaške republike v Skoplju. Jugoslovanska vlada mu je podelila eksekvatur.
Slava društva »Srpska majka«
Beograd, 7. aprila. 1. Društvo »Srpska majka« je danes slavilo tradicijonalno slavo. Poleg mnogih odličnih gostov se je slave udeležila tudi Nj. Vis. kneginja Olga. Odposlanec prosvetnega ministra g. llofmanovič je izročil članicam uprave odlikovanja.
Koncert društva »Cankar« v Beogradu
Beograd, 7. aprila. 1. Kulturno in prosvetno društvo »Cankar«, ki so v njem včlanjeni slovenski delavci in uradniki v Beogradu, priredi v nedeljo 12. t. m. ob 8.30 zvečer v veliki dvorani hotela »Union« v Kosovski ulici koncert pevskega zbora. Na programu so kompozicije Klemenčiča Kimovca, Zajca, Adamiča itd. Zbor vodi g. Leopold Mejač.
Velik tujski promet na naši obali
SiiSak. 7. aprila, k. Ob velikonočnih praznikih je poselilo našo obalo veliko »levilo tujcev, zlasti Nemcev. V Crikvenici že v soboto v hotelih ni bilo nobenega prostora.
Split izvozna luka za Madjarsko
Split, 7. aprila, k. V Split je dopotoval debre czinskj vseuičili&kd profesor dr. Kovaes, ki ima nalogo proučiti možnost, da splitska luka poslane izvozna luka za madjarsko blago. O izvozu madjarskega blaga preko Splita se je začelo	J
govorili že pred nekaj leti in skraja je izgleda- | jo, da postane Split velika izvozna luka za madžarsko blago. Stvar pa je kesneje iz različnih vzrokov obtičala. Naša ob!a«tva so si na vse na-Širie prizadevala, da ustrežejo, kolikor je le mogoče, inadjarskiin prizadevanjem glede tranzita.
Prav tako hočejo tudi sedaj iti Madjarski na roko, in to tem bolj, ker je prišla iuicijativa od inadjarske službene strani. Split ima vse pogoje, da postane velika Izvozna luka, manjkajo ji sarno potrebna skladišča.
Obisk poljskih študentov
Beograd, 7. aprila. 1. Danes dopoldne so slušatelji poljedelske fakultete iz Poljske, ki so včeraj dopoldne dospeli v Beograd, posetill To-polo in Oplenac, kjer so se poklonili ostankom kralja Petra Velikega Osvoboditelja. Na Oplen-cu so ostali dalj časa in sl ogledali tudi kraljevo zadužbino.
Na svojem potovanju po Jugoslaviji bodo po-setili tudi Ljubljano.
Konference o novem zakonu o socijalnem zavarovanju
Beograd, 7. aprila. AA. Ministrstvo za socijal-no politiko in narodno zdravje je predložilo gospodarskim zbornicam finančno pojasnilo k novemu zakonu o socijalnem zavarovanju. Opombe k temu pojasnilu in k novemu socijalnemu zakonu naj bi zbornice sestavile v najkrajšem času in jih izročili ministrstvu za socijalno politiko ln narodno zdravje do 15. t. m.
V	zvezi s sklepom gospodarskih zbornic, da bodo v vprašanju revizije socijalne zakonodaje nastopile skupno, je bUa v obrtniški zbornici v Beogradu konferenca s sledečimi sklepi:
1. da se sestava referata oziroma opomb poveri zastopniku zagrebške zbornice v Beogradu
2. da se poročilo oziroma opombe sporoče pravočasno vsem zbornicam;
3. da bo 15. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani obrtniške zbornice v Beogradu konferenca zastopnikov gospodarskih zbornic zaradi skupnega koraka zbornic pri ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje;
4. da gospodarske zbornice tudi po drugih prilikah v tem vprašanju nastopijo skupno.
Državna trošarina na žganje
Beograd, 7. aprila. AA. Davčni odelek finančnega ministrstva je poslal davčnim upravam okrožnico, v kateri naglaša, da se množe primeri, da pridelovalci žganja iz lastnih surovin in na lastnih zemljiščih prodajajo žganje brez prijave oblastvom, da bi mogle kupcem predpisati državno trošarino.
Ker tudi ti kupci ne prijavijo žganja, ostane državna trošarina neporavnana.
Da se zavaruje državne interese, je ministrstvo financ odredilo, da morajo v takih primerih, ko pridelovalci žganja iz lastnih surovin in na lastnih zemljiščih prodajajo žganje in tega ne prijavijo, ter ako tega ne store kupci, ti pridelovalci žganja plačati državno trošarino, toda brez kazni.
Izvoz vina iz Dunavske in Moravske banovine
Beograd, 7. aprila. AA. Na zahtevo oddelka za rastlinske pridelke je oenološka postaja v Vukovu pri Negotlnu poslala ministrstvu za kmetijstvo poročilo o izvozu vina v mesecu decembru 1930 ter januarju-, februarju ln marcu leta 1931. Po tem poročilu oenološke postaje je donavska banovina izvozila v omenjenem času 5,288.518 litrov vina, moravska banovina pa 7,790.000 litrov vina. Izvozilo se je v tele po-edine države: v Italijo 4,104.729 litrov, v šv.co 486.495 litrov, v Češkoslovaško 360.471 liti' Avstrijo 253.642 litrov, v Francijo 70.149 lil. nv, v Poljsko 47.712 litrov, v druge države pa 34.846
Šest železniških uradnikov ustreljenih v Rusiji
Moskva, 7. aprila. AA. V Rjazanu je bilo za Veliko noč ustreljenih 6 železniških uradnikov. Bili so obtoženi zaradi sabotaže in obsojeni na smrt.
boj nadaljevati tako dolgo, dokler bodo strti vsi oni karteli, ki zlorabljajo svoj položaj. Boj proti tem kartelom je zahteva jugoslovanske nacijonalne zavesti in zato morajo la boj voditi vsi, ki so v službi jugoslovanske misli. Na svoji zemlji svoj gospod, mora biti Jugoslovan, ne pa kartel tu}lh delničarjev.
Kap zadela brezposelnega knjigoveza
Ljubljana, 7. aprila.
Na Sv. Petra cesti je slopil danes popoldne v gostilno »Pri Bobenčku« slare.iši brezposelni knjigovez Pajk Miroslav in sedel sam k mizi. Naročil je nekaj pijače. Okrog 6.30 pa ga je nenadoma zadela kap, ki ji je kmalu nato podlegel. Obvestili so rešilno postajo, odpeljali pa so ga z drugim vozom v mrtvašnico pri c" Krištofu.
Ve!iL sEiod narodnih rudarjev v Trbovljah
Na veliki petek se je vršil v dvorani gostilni Forte na Vodah velik shod, ki ga je sklicala tukajšnja krajevna organizacija Narodne strokovne zveze, katerega se je udeležilo okrog 1000 rudarjev. Ta shod je zopet dokazal, da narodni pokret med našimi rudarji nevzdržno napreduje, zlasti v zadnjem času, ko so voditelji Narodne strokovne zveze vzeli inicijativo za reševanje težkih rudarskih vprašanj v svoje roke in so že vidni razveseljivi rezultati prvih ii. tervencij.
Shod je otvoril predsednik NSZ g. Miha Koren, ki je uvodoma predočeval žalosten položaj, v katerem so rudarji. Prvi uspehi, ki jih je dosegla naš narodna rudarska delegacija pri ministrstvih, so taki, da mora postati vsak rudar prepričan, da se da doseči pomoč rudarju samo s pomočjo narodne strokovne organizacije, ki bo tudi v bodoče z uspehom zastopala interese rudarskega delavstva.
Nato je nastopil g. Jakob štruc, ki je poročal o konferenci glede brezposelnosti, ki se je vršila 27. marca v ministrstvu za šume in rude v Beogradu. Z g. Škrinjarjem sva se sama podala v ministrsko predsedništvo, kjer sva se informirala o rezultatu zadnje intervencije Narodne rudarske delegacije. Takoj sva bila vprašana, če sva zastopnika narodnih rudarjev, narodnih rudarjev, nakar se je nama pojasnilo, da so bili vsi predlogi Narodne rudarske delegacije vzeti v temeljit pretres ter nato oddani pristojnim ministrstvom z nalogom, da vse predloge, ki jih je pismeno iznesla zadnja narodna rudarska delegacija, vpoštevajo. — Prejeli smo ludi zagotovilo, da je vprašanje praznovanja rudarjev ugodno rešeno, ker so že izvršeni ukrepi, da se bo v bodoče praznovanje znatno omililo. Dosegel se je sporazum, po katerem se bo v aprilu sicer še praznovalo, ker se bo jemalo 'ih železnicam dobavljenega premoga iz zaloge, Vs pa iz dnevne produkcije, meseca maja pa 'h iz zaloge in */» iz dnevne produkcije, v juniju pa se bo delalo 1 teden 6 dni, drugi teden pa 5 dni, tako da se bo potemtakem praznovalo le en dan v 14 dneh, kar pomeni skoraj popolno likvidacijo rudarske krize.
—	Da se bo moralo v mesecu aprilu in maju še vseeno praznovati, leži vzrok v velikih zalogah premoga, ki znašajo skoraj 230.000 ton, katere se bo moralo izčrpati, ker se sicer premog pokvari. — Izvršen je torej temeljit pre-okret v korist rudarjev, kar se je izvršilo po zaslugi delegacije Narodne strokovne zveze, ki je s svojini velikim vplivom na merodajnih mestih v Beogradu dosegla tako zadovoljive uspehe. — Govornik je nato naglasil s prav posebnim poudarkom, da se je situacija po 6. januarju v Beogradu temeljito spremenila v prid rudarjev. Danes Beograd ne zahteva od nn9, d.i moramo dati mi najprvo, predno nam bi dal on. marveč je danes Beograd dal že v naprej, zato pa je sedaj tudi naša dolžnost, da damo tudi mi...! (To se pravi, da mora delavstvo usmeriti svoje mišljenje v narodni pravec ter Se organizirati v narodni dflnvHki orunnizaciji).
Govornik je nato poročal o brezposelnem podpornem fondu, ki je bil ustanovljen na konferenci 27. marca t. 1. pri ministrstvu za rude in šume v Beogradu. Na tej konferenci so bili iznešeni trije predlogi, kdo naj upravlja brezposelni podporni fond za rudarje. Mi smo zastopali stališče, da naj upravlja ta fond II. skupina, dočim je dr. Topalovič zagovarjal upravo fonda po Bratovskih skladnicah. Zmagalo je stališče dr. Topaloviča, t. j. zastopnika onih organizacij, ki so svojčas najglasneje vpile, da v Bratovskih skladnicah diktirajo podjetniki. Ko smo predlagali, da naj bi se stekali v brezposelni podporni fond tudi oni prispevki, ki jih doslej plačuje delavstvo v Delavsko zbornico, t. j. 3°/o (splošno odobravanje), tako da bi plačevalo delavstvo skupno z novim prispevkom 4'/2c/o, je dr. Topalovič, ki je tudi podjetnik, ugovarjal, kar je zelo značilno. Zelo sem pa bil presenečen, ko sem zvedel, da so baje novoizvoljeni zaupniki II. skupine naslovili na merodajno mesto pritožbo, češ da nimam več pravice zastopati interese rudarskega delavstva, ker nisem bil izvoljen. To pritožbo je naš rudarski glavar g. inž. Strgar zavrnil. Končno je Šlruc se omenil, da se mu je posrečilo pri tej priliki izločiti iz osnutka novega, rudarskega zakona še nekatere določbe, ki so neugodne za rudarsko delavstvo. Med drugim se mu	je posrečilo	doseči, da
ostane	rudarjeva	mezda	i v naprej nerubljiva,
kar je zlasti v današnjih težkih časih velikega pomena za naše rudarje. Dalje je skušal tudi doseči spremembo one določbe, ki se glasi, da se mezde izplačujejo 14 dnevno »ali« mesečno. Poročilo delegata g. Štruca, ki je bilo nato dano na glasovanje, je bilo z velikim zadovoljstvom soglasno sprejeto.
Gospod Koren je zatem dal na glasovanje sledečo pozdravno brzojavko ministru g. dr. Sr-skiču:	»Rudarji,	zbrani	ua velikem	shodu Narodne	strokovne	zveze	v Trbovljah	Vam izre-
kajo svojo najiskrenejšo zahvalo za ljubeznivi sprejem naše narodne rudarske delegacije in za velikodušno pomoč, ki ste jo izkazali našim trpečim rudarjem v najtežjih časih.« Tudi ta brzojavka je bila z velikim zadovoljstvom soglasno sprejeta.
Končno je g. Koren naglašal, da je pokret narodnih rudarjev v revirjih zavzel mogočen razmah, kajti rudarji so po sijajnem uspehu naše narodne rudarske delegacije v Beogradu popolnoma u ver jeni, da je rešitev njihovih najbolj perečih socijalnih problemov mogoča edino s pomočjo Narodne strokovne zveze, ki bo v bodoče zastavila vse svoje sile, da doseže čim večje uspehe za rudarje. Sedaj se bo morala umakniti demagogija realnim dejanjem. To so pokazali prvi uspehi naše narodne rudarske delegacije na merodajnih mestih v Beogradu, katerim bodo sledili še nadaljni. Naš narodni pokret je vstal, toda ta pokret potrebuje tudi finančnih sredstev, zato naj vsak rudar naše gibanje financijelno podpre, da nam v tem oziru delovanje ne bo ovirano. — Nato je bil sijajno uspeli narodni shod rudarjev zaključen.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 7. aprila, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Precej jasno, skraja nekaj hladneje, kasneje pa se temperatura zviša.
Sv.
Ko so ga prijeli, se je Rudolf kako je z nekim pomagačem
Maribor, 7. aprila.
Po umoru Dobajeve rodbine v Jelovcu pri Kamnici so bile po vsem ozemlju razposlane orožniške patrulje, pa tudi policija v Mariboru je bila v nedeljo in včeraj v strogi pripravljenosti. Vkljub vsemu temu pa morilca ni bilo mogoče izslediti.
Prva sled
Nenadoma pa so snoči odkrili za njim prvo sled. Neki potnik, ki se je odpeljal ob 18-40 s koroške postaje z vlakom v Dravsko dolino, je tamkaj službujočemu stražniku Zajcu od obmejnega komisarijata izjavil, da se morilec Rudolf Mohorko mudi v gostilni Lobuik v Slivnici.
Stražnik je nato nemudoma telefonično obvestil detektiva Antona Kunčiča, ta pa predstoj-ništvo mestne policije. Predstojnik g. Vekoslav Kerševan je takoj alarmiral policijo in se tudi sam takoj v spremstvu detektivov in stražnikov odpeljal z avtomobilom v Slivnico. Istočasno se je tja odpeljalo mnogo policistov, detektivov in orožnikov pod vodstvom orožniškega kapetana Alije Djemidžiča ter zasedli vse okoliške ceste in poti.
Ko se je policijski predstojnik Keršovan pripeljal do gostilne Lobnik pri postaji Slivnica -Orehova vas, mu je gostilničar povedal, da se je osumlje"' Mohorko pravkar odstranil in odšel baje proti Slivnici, torej v smeri proti Mariboru. Policijski avtomobil se je tedaj križal z morilcem, ki ga vsled teme zasledovalci niso opazili.
Koptu- sc je hotel zabosti
Med tem sta pa prispela v slivniško gostilno Falež, ki leži poleg državne ceste Maribor-Slovenska Bistrica, orožniški narednik Ilirš in orožnik Ramšak iz Hoč ter povpraševala po Mohorku. Prav tedaj, ko sta stala za vrati v veži, je stopil Mohorko iz gostilniške sobe in hotel pobegniti. Orožnika sta ga takoj spoznala in ga zgrabila, vendar sta imela Se mnogo posla,
kor se je hotel iztrgati iz njunih rok in izvršiti samomor, s tem, da je potegnil iz žepa nož in si ga hotel zasaditi v prsa.
Sprva je tajil, potem pa cinično umor priznal
Ko pa je avtomobil s policijskim predstojnikom Keršovanom prispel pred Faleževo gostilno, sta orožnika roparja že ugnala in zvezala. Predstojnik Keršovan ga je pričel zasliševati, a Mohorko je sprva tajil. Šele pozneje je ci-tudi orožniški poveljnik kapetan Alija Dje-midžič s svojimi orožniki. Prevzel je morilca in ga z avtomobilom odpeljal v Maribor. Mohorka so aretirali kmalu po 20. uri.
Zasliševanje
Že zvečer, skoro vso noč in danes ves dan so na orožniškem poveljstvu nadaljevali zasliševanje. Prekinili so ga le toliko, da so Mohorka ob 9. dopoldne odpeljali na policijsko predstojništvo, kjer so ga fotografirali in posneli njegove prstne odtise. Po mestu so ga peljali trije orožniki z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti in 4 stražniki in detektivi. Spremljala jih je po vsej poti ogromna množica radovednežev, ki je narasla na preko 1000 ljudi.
Zločini mladega roparja
Pri zasliševanju je Rudolf Mohorko, ki se je vedel ves čas mirno in se cinično smejal, izpovedal, da se je zaduja leta skrival v obmejnem
Mohorko hotel zabosti z nožem - Cinično je pripovedoval, pobil vso Dobajevo družino - Priznanje težkih zločinov
ozemlju, deloma na avstrijski deloma pa na naši strani, kjer je včasih tihotapil, včasih pa delal pri kmetih. Roparski umor Dobajeve rodbine je priznal. Dejal pa je, da je imel pomočnika. Prav tako je priznal tudi poskušeni roparski napad pri Dev. Mariji v Puščavi in roparski umor posestnika Kanclerja v Šobru, pri čemur mu je pomagal čevljarski vajenec Rudolf Kovač, ki so ga lani zaradi tega obsodili, in ki je sedaj v tukajšnji moški kaznilnici. Poleg tega pa je baje sodeloval tudi še pri nekem drugem krvavem zločinu v mariborski okolici.
Kako je izvršil zverinski umor s pomagačem
O dejanju v soboto ponoči je izpovedal, da si ga je zamislil že v torek in v sredo, ko je pri Dolmjevih pomagal pri prodaji jabolk. Takrat je opozil, da mora imeti gospodar doma večjo svoto denarja. Zaradi tega je odšel preko mejo v Avstrijo po svojegu tovariša. S tem se je v soboto zvečer vrnil v Jelovec. K Dobajcvim sta dospela v ternutku, ko so bili ti zbrani pri večerni molitvi. Splazila sta se zaradi tega v klet, kjer sla se z vinom »ojunačila« zn napad. Tam sta čakala do 22. ure. Ko je bilo že vse mirno, sta vstopila najprej v Dobajevo spalnico, katerega baje nista nameravala umoriti, ampak lo okrasti. Ker se je pa prebudil, ga je Mohorko udaril večkrat s sekiro in ga tako umoril. Nato sla stopila skozi vežo na levo, kjer so spale ženske z rejencem Gosakom. Vse so se zaradi ropota in krikov v gospodarjevi sobi prebudile in zato sta Mohorko in njegov tovariš tudi njo pobila. Roparja sta pri stikanju za denarjem dobila samo okrog 2000 Din in sta si jih razdelila.
Tragična imH posestnice
OO-letna žena se utopila v gnojnici.
Vučja vas, 0. aprila.
Družino Slana iz Vučje vasi tik Križevec pri Ljutomeru je baš za praznike doletela strašna nesreča, ki je vzbudila vsepovsod sočutje. Izgubili so nenadoma svojo gospodinjo - mater., utopila se je v gnojnici. Ta žalostna vest se je bliskovito raznesla po bližnji in daljni okolici.
Zgodilo se je v sredo na večer. Gospodinje imajo pred prazniki vse polne roke dela in skrbi. Tako je tudi ona, kljub svojim 6 križem, še povsod prijela za delo. Namah pa ji je sredi dela usoda prekrižala življenje. Ko se je vrača-čala iz hleva, se je ob nečem spodtaknila. Izgubila je ravnotežje ter z vso silo padla v precej globoko gnojnico naravnost na obraz in se vtopila. Niti ni utegnila zakričati, tako naglo se je zgodilo.
V	takem položaju jo je našla hčerka in ko so jo potegnili iz gnojnice, je bilo njeno življenje že pri kraju. Pokopali so jo ravno na Veliki petek na križevskem pokopališču, žalostno so stopali za preminulo, ki ji ni bilo več dano slišati velikonočno zvonenje, domači in številni znanci.
Pokojnica, ki je bila v drugo omožena, zapušča moža, sina in hčer. — Preostalim žalujočim iskreno sožalje, ženka pa naj v miru počiva!
Utonil v stodencu
Ljutomer, C. aprila.
Včeraj zvečer se je smrtno ponesrečil mizarski mojster Ivan Bot iz Noršincev pri Ljutomeru. Nekaj časa se je mudil v vinotoču »Pod vejo« v hiši Jožefa Vaupotiča v isti vasi. Nekako ob 7. zvečer se je napotil domov preko dvorišča, na katerem imajo Vaupotičevi star precej visoko obzidan studenec na vedro in vzvod, kakršni so bili nekdaj pri nas splošno v nava-
Razen tega sla po dejanju še jedla potice, ki sta jih našla na mizi. Mohorko je potem blodil dalj časa okrog, prišel je v Maribor, na Pobrežje, s Pobrežja v Slivnico, kjer so ga aretirali.
Pri njem so našli okrog 1000 Din. Njegov roparski tovariš pa so je baje vrnil nazaj v Avstrijo. Zasliševanje se je zaključilo danes okrog la. ure in ob 15.15 so Rudolfa Mohorka odpeljali z orožniške postaje v Krekovi ulici v zapore okrožnega sodišča v Sodni ulici. Spremljalo ga je 10 orožnikov z nasajenimi bajoneti. On sam pa je bil vklenjen in privezan na verigo. 16 policijskih stražnikov je varovalo red. Preko 1000 ljudi se je trlo okrog zločinca in njegovih spremljevalcev.
Razburjenost prebivalstva — Zasledovanje pomagača
Nesrečne žrtve je včeraj ves dan obiskovalo v mrtvašnici na kamniškem pokopališču na stotine ljudi, zlasti Mariborčanov. Prav tako pa se je zbralo mnogo ljudi tudi pri pogrebu, ki so ga opravili danes dopoldne. Razburjenje se v okolici Slivnice in Kamnice še ni poleglo, čeprav so sprejeli vest, da je bestijalni morilec že v rokah pravice, vsi z velikanskim zadovoljstvom. Vsi hvalijo naše varnostne oblasti, ki so v tem slučaju ponovno na najbolj sijajen način pokazale, da se moremo popolnoma zanesti nanje. Ker pa je, kakor omenjeno, Mohorko tudi imel pomočnika, se zasledovanje še nadaljuje posebno v obmejnem ozemlju. Tudi avstrijske oblasti, ki jih je mariborska policija
o	umoru že v nedeljo obvestila, so odposlale na vse s’ ni večje in manjše oddelke orož-uištva in policije.
di. Morda si je hotel zagrabiti vode in pri tem omahnil v studenec, morda je drugače padel vanj — domača hči, Vaupotičeva gospodinja ga je pač našla v studencu, ko je pribežala iz hiše, ker je čula, da je nekaj štrbunknilo v vodo. S pomočjo drugih gostov ga je sicer za noge potegnila iz studenca — pri tem je še enkrat padel v vodo — vendar ni bilo več pomoči. Rot je krvavel iz nosa in ust ter bil mrtev. Pri padcu je najbrž udaril z glavo po vedru, ker je bil po obrazu ves pobit, in morda je utonil celo iz nezavesti. Čudno je vsekakor, kaj je iskal pri studencu, ki je bil po pričevanju nekih gostov poprej pokrit z vrati, medtem ko trdijo drugi, da je bil odprt.
Ponesrečenec je bil sin italijanskega priseljenca, ki je bil opekarniški delavec, in poprej itulijanski državljan. Med vojno so ga zaradi tega internirali, po vojni pa si je izposloval naše državljanstvo. Kot mizar je bil v kmetskih krogih precej znan in posebno spreten v izdelovanju vloženih okraskov. Pokojnik zapušča večglnvo nepreskrbljeno obitelj.
Najemnik ubil svojega gospodarja
Kamnik.
Na veliki petek zvečer se je odigrala v Kamniku žalostna tragedija, kakršne so v naših krajih prav redke in o kateri je »Jugoslovan« kratko že včeraj poročal.
Franc Zore, 40-lelni tovarniški delavec v us-njarni Knaflič, doma iz Šmartnega v Tuhinjski dolini, stanuje s svojo ženo in dvema otrokoma na Žalah št. 7 pri posestniku Francu Remsu, vulgo Nograšku. Nograšek je že pred 2 meseci odpovedal Zoretu stanovanje in od takrat je izrabil vsako priliko, da je najemnika "odil iz stanovanja. Ta je s selitvijo redno odlašal, ker je dandanes pač težko dobiti stanovanje, posebno ako ima človek otroke. Stanodajalec pa je
le vedno priganj..! družino, naj se hitro pober iz njegove hiše. Tako je ' ilo tudi na veliki petek.
Nograšek je prišel že ob treh popoldne do mov in je seveda po stari navadi stopil najprej k Zoretovi ženi in jo pričel zmerjati in poditi iz stanovanja. Bil je kakor vedno precej vinjen.
Ko je prišel zvečer okrog 7. ure Zore domov, mu je žena povedala, da jo je Nagrašek zopet podil iz hiše, v tein pa je že prišel Nograšek iu ju pričel priganjati, naj takoj zapustita hišo Ko je Nograšek odšel, je Zore popil manjšo količino alkohola, ki ga je imel doma in stopil v vežo, kjer se je nahajal Nograšek z besedami: »No France, sedaj sem tudi jaz pijan, sedaj se pa lahko udariva!«
Nekaj časa sta se moža ruvala in, kakor zatrjuje najmlajši otrok, je Zoretu pomagala tudi žena. Zore je pograbil motiko in z njo udaril Nograška po glavi tako nesrečno, da mu je z ostrim železnim robom prebil lobanjo v dolžini tu cm. Zakonca sta nato pustila nezavestnega stanodajalca ležati v veži, kjer ga .je čez eno uro našel neki moški, ki se je vračal ob 'A.-9. uri iz smodnišnice domov. Spravil ga je v sobo in ga položil k peči na klop, kjer je ubogi ranjenec v nezavesti ležal do prihodnjega jutra. Nihče mu ni prožil pomoči, nihče ni šel po zdravnika.
Šele drugo jutro ga je našla neka ženska, katero pa je Zoretovu zapodila, češ, kaj se meša v stvari, ki je nič ne brigajo. Tekla je brž po zdravnika dr. Polca, ki je ugotovil smrtno nevarno poškodbo iu ukazal takoj prepeljati ranjenca v bolnico. Ta je bil še vedno v nezavesti. G. Fajdiga se je takoj pripeljal z avtomobilom, da odpelje ranjenca v bolnico, moral pa je še nad 1 uro čakati, da je prišel duhovnik in ga dal v sveto poslednjo olje.
Pokojni Nograšek je bil rojen 1. 1880. in je bil že od mladosti duševno jako omejen ter zelo udan pijači. V vinjenem stanju je bil vedno nasilen in siten, dasi nikomur ni prizadejal nič žalega. Imel je čedno hišico, nekoliko gozda in njivo in s svojim konjičkom je vozil drva po Kamniku. Navadno je ves zasluženi denar zapil, dočim se posestva ni dotaknil. Med vojno so ga vzeli k vojakom, dasi niti dobro govoriti ni znal, V Karpatih so ga vjeli Rusi in bil je z nekaterimi drugimi Kamničani v ujetništvu v Prenburgu. V Kamniku je bil splošno poznan in je njegova žalostna usoda zbudila mnogo pomilovanja, zlasti ker je smrt zakrivila najbrž brezsrčnost ljudi, ki so ga nezavestnega celo noč pustili brez pomoči.
Zoreta so orožniki aretirali in izročili sodišču, dočim so njegovo ženo radi olrok pustili na svobodi.
ReJukcifa mladih delav cev v stoldarni
Hrastnik, 4. aprila.
Ta teden so zaradi omejitve obratovanja \ tukajšnji steklarni odpustili 51 mladih delavce\ in delavk. So to po večini sinovi in hčerke tu kajšnjih rudarjev, ki 9i prvi kruh zaslužijo kol odnašalci ali odnašal ke stekla v tukajšnji tovarni stekla. Ker podjetje ni imelo sedaj večjih naročil, je omejilo obrutovanje in ugasnilo eno peč. Delovni čas pa je podjetje skrajšalo od 8 ur na 4 ali 5 ur, tako da je delavstvo razdelilo na pet delov. En del dela štiri ure, osta-
li	štirje deli pa menjaje po pet ur dnevno. Steklarji od nekdaj niso občutili težjih kriz, ker se je za steklarske proizvode vedno našel trg. Kriza pa je nastopila v tej stroki jeseni, ki se je pa omejila zuradi večjega naročila steklenic za Turčijo.
Po omejitvi obrata so v prvi vrsti jako težko prizadeti steklarji sami in pa odpuščeni mladi delavci — sinovi rudarjev, ker ne morejo najti zaposljenja drugje pri industriji. Odpotovati s trebuhom zu kruhom zaradi mludoletuosti ne morejo. Delavstvo se nadeja, da se bo njihovo težko gospodarsko stanje izboljšalo vsaj na poletje, ko se pričenja sezona za raznovrstno steklo za vkuhavanje in bo takrat pričelo z delom zopet redno. Po rudarski krizi težko prizadeti trgovci in obrtniki bodo z omejitvijo obratovanja v steklarni ponovno občutno prizadeti.
Konfekcija	‘Prešernova priporoča, da si ogledate brezobvezno bogato zalogo damskih
Ljubljana	ulica 7 — 9 In moških plaščev ter oblek
Cuida:
Fapumcp
fiemun	41
»Prijatelj, bratec!«
Pokril si je obličje z rokama. Bilo mu je, kakor da ga sleherni solnčni žarek, sleherna sapica, sleherno morsko žuborenje opominjajo njegovega greha. In če bi ga bil kdo vprašal, koliko časa je tako stal v svoji .skruše-nosti, minuto, uro alt celo večnost, on bi ne vedel odgovora. Sladek, boječe šepetajoči otroški glas ga je predramil iz omame.
»Ubožec, kaj vam je?« je vprašal otrok s sočutnim pogledom. »Povejte Lucy, ali ste nesrečni?«
Farnmor se je ozrl. Mala deklica se je prebudila iz spanja; nagonski je zaslutila njegovo bolest, dasi je ni razumela, in se mu je približala. »Tako se smilite Lucy, lorej povejte, kaj vam je,« je dejala deklica s priliznjenim glasom.
Kakor da ga je kača pičila, je odskočil od otroka; ko se mu je tako zaupno približala kakor staremu prijatelju, je občutil nekakšen zasmeh.
»Otrok, otrok! — sovraži me, preklinjaj me! Toda, pri Bogu te prosim, ne pomiluj me! Ostani daleč od mene. Moje roke 50 rdeče od njegove krvi, ne dotikaj se me!«
Te divje besede so mu zamrle v grlu. Otrok, ki je videl njegovo razburkano obličje, pa ni razumel njegovih
pridušenih besed, je vnovič zaprosil s tresočim se glasom in njegove vedno prijazne in vendar otožne oči so se orosile:
»Prosim, prosim, Lucy vas ni hotelu užaliti. Govorite vendar z njo!«
In zopet se je spričo njenega glasu stresel kakor spričo glasu sodnika — z občutkom telesne bolesti je odskočil, vendar pa se je končno obvladal. Pobožal jo je po plavolasi glavici in rekel prijazno: »Lucy je dobra. Moram se ji zahvalili. Toda povej mi, ti mala, ljubka stvarca, ali si srečna?«
»Zelo!« je vzkliknilo dekletce veselo.
V tem kratkem, preprostem odgovoru je Farnmor našel prvo tolažbo v svojem neskončnem trpljenju. Bilo mu je v veliko zadoščenje, ko je zvedel iz njenih svežih iskrenih usten, da je večna, srečna po njem, ki je zvesto izpolnjeval, kar je bil dolžan umrlemu prijatelju. Roka mu je počivala na njenih laseh, a pogled na njenem obličju, ko se je ljubeznivo in brez strahu naslonila nanj. Bil je mojstrski poznavalec človeške narave, ki jo je uganil iz potez. Tako je tudi v tem otroku razbral razvijajoči se značaj. Z njenih usten je bral njeno občutljivost za radost in bolest, vzprejemljivost in globino občutkov mu je razodevalo njeno nizko čelo, duhovna sila pa je odsevala iz njenih sanjavih oči. Ni bilo težko osrečiti otroško dobo tega malega, veselega bitja. Toda če bo mogel pozneje zagotoviti srečo dozorevajoči devici in ženi, je bilo drugo vprašanje. Te misli so mu blodile po glavi, ko je spremljal dekletce, ki se ga je oklepalo z roko, proti materinem gradu.
Lady Marion Vavasour je stala pred svojim beneškim zrcalom v budoarju. Prišla je iz poseta« neke prednjaške dame odlične družbe, v kateri je ona kraljevala. Kakor vedno, so se ji temne oči veselo lesketale, zmagoslavno so se ji smehljale rdeče, mladostne ustne kakor vedno, še vedno je klečal pred njo svet, a njena vest je ni mučila.
Ko je dovršila svojo toaleto, se je podala v hotel nekega v Parizu stanujočega orleanskega princa, ki je priredil plesno veselico v čast nekega novoporočenega kraljeviča. Na ta ples je povabil vse odlične osebnosti, ki so tedaj bile v Parizu. Sredi princev, vojvod in knezov se je izprehajala po sijajno razsvetljenih dvoranah, prisluškujoč zdaj laskanju visokega plemiča, zdaj zaljubljenemu mrmranju prožnega državnika. Dobro se je zavedala, da so bile uprte vanjo oči vseli, zakaj njena veličastna lepota je prekašala vso ostalo, tu zbrano mladost in lepoto. Nekaj pa ji je ostalo prikrito. Pač ni slutila, da jo zasleduje pogled onega, ki ga je prevarila. Včasih se ga je spomnila, loda niti najmanje ni slutila, da je tu.
Ob boku vojvode d’Etoiles je odplavala skozi tako imenovano maršalsko dvorano s svojimi valujočimi, dišečimi čipkami in kronana z dragocenimi diamanti. Vse se je obračalo za njo in njenim kraljevskim častilcem. Ko sta pa v tem sijajnem vrvežu korakala dalje, je d’ Etoiles, ki ni odstranil pogleda od nje, videl, kako je nenadoma silno prebledela. Groza jo je pretresla. V njeni bližini je nekdo izpregovoril dve neznatni besedi, ki sta pa udarili v njeno uho kakor pozavne poslednje sodbe. Iz množice ji je nekdo zašepetal v uho:
Pogreb umorjenega trgovca Lorencija Franca v Vuzenici
»Jugoslovan« je že obširno poročal o groznem rnnoru uglednega trgovca Lorencija Franca iz Vuzenice, ki je bil 28. marca v Ferležu v Banatu.
Dno 2. i. ni. so pokojnikovo truplo pripeljali domov v Vuzenico, kjer so njegove zemeljske ostanke pokopali na tamošnjem pokopališču.
Že dolgo ni bilo tako veličastnega pogreba i naši dolini. Od blizu in daleč so ga spremljali na njegovi zadnji ,	' znanci in prijatelji ter
njegovi poslovni drugi. Vsi so toplo sočustvovali z globoko užaloščeno vdovo. Nobeno oko ni oslalo suho, ko so polagali v grob lega splošno znanega in priljubljenega moža, ki je na tako tragičen način, v svoji najlepši moški dobi, star šele 39 let, premi ul.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izberi tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 998
Samomor ugledne zdravnice
V	Velikem Bečkereku se je na Velikonočno nedeljo ustrelila znana zobozdravnica Dragica Bakalov. Njen mož je uradnik v Beogradu. V soboto je prišel kakor običajno vsako soboto v Veliki Bečkerek k ženi. Legla sta zgodaj spat, okoli polnoči je Bakalova prebudil strel, opazil je da njegove žene ni v postelji in ko je vstal in odšel v sosednjo sobo, jo je našel že mrtvo. Ustrelila se je z velikim vojaškim samokresom.
Bakalov je izpovedal, da se je tisto noč nekaj prepiral s ženo, vendar ta prepir ne more biti povod njenega obupnega dejanja. Policija je uvedla‘preiskavo, ki je ugotovila da je Bakalov spoznal zdravnico pred tremi leti, ko je bil carinski uradnik v Velikem Bečkereku. Po njuni poroki je bila ukinjena carinarnica v Velikem Bečkereku in Bakalov je bil premeščen v Beograd. Zena je ostala v Velikem Bečkereku, ker je imela v mestu Svilne pacijente. Mož se je pa vozil vsako soboto iz Beograda k njej. Usodno soboto sta se sprla, ker je mož zdravnici očital, da ga nima več rada. Zena se je začela jokati in ko je vzela iz omare robec, da bi si obrisala solze, je zagledala v njem samokres, ki ga je bila kupila pred dvema mesecema. Tedaj se je v nji porodila misel, da bi Sta prostovoljno v smrt. Ko je mož zvedel, da je žena mrtva, se je hotel še sam ustreliti, kar je pa zdravnik preprečil. V njeni omari je policija našla 200.000 Din v gotovini.
b Samomor stražnika. V nedeljo se je pred stražnico v Novi Vesi pri Zagrebu ustrelil 24-letni stražnik Vaso Padalica, rodom iz Njeguša v Crni gori. Bil je zaljubljen v neko služkinjo, s katero se je zadnje čase prepiral. To ga je zelo potrlo in tovarišem je izjavil, da tako življenje nima več smisla in da se bo ubil. Ko je v nedeljo opravil službo je šel v gostilno in odtod v park pred stražnico. Oborožil se je s puško in s samokresom, in ko so se mu tovariši približali, da bi ga razorožili, jim je zagrozil, da jih bo postreljal, če se ne poberejo. Kmalu nato si je naperil samokres v prsa in sprožil. Krogla mu je prebilu srce in je obležal pri priči mrtev na cesti. Pri njem so našli poslovilno pismo, v katerem pravi, da se je sam odločil za smrt in ni za to njegovo dejanje nihče odgovoren.
b Smrten padce, s petega nadstropja. V soboto popoldne je v Zagrebu skočila s petega nadstropja 20-letaia služkinja Bariča Laekovič. Kmalu nato je v bolnici umrla. Bila je zaljubljena v nekega mladeniča, ki je ni maral in je naj-brže zaradi nesrečne ljubezni šla v smrt.
b Olga Čehova v Beogradu. Včeraj je prispela v Beograd ga. Olga Čehova, znana filmska in gledališka umetnica. Na postaji jo jo sprejela množica oboževalcev, zlasti Rusov. Kakor je znano, je vnukinja slavnega ruskega pisatelja Antona Čehova. Prišla je s svojimi tovariši, s katerimi je nastopila zvečer v gledališču v Maneži« v komadu »Ljubezen ni moderna*.
Hrastnik
Popis prebivalstva po Hrastniku vrše poleg moškega učiteljstva še gg. Roš Nande, Loger Drugo in Podrenik.
Ogled za hrastnjski vodovod. Na progi v Čečah so bile sklenjene malenkostne premembe, radi napeljave v Praprotno pa je prevladalo mnenje, napeljati tja le pitno vodo, za kar bi bilo potreba še do 250.000 Din. Za slučaj ognja bi se zbirali mali tamkajšnji izvirki v večji bazen. Upanje je, da se bo pričelo z deli za napeljavo v dolino že letošnje |K)letje
Jz Dravske baucvine
d Društvo učiteljic v Ljubljani bo zborovalo v četrtek 9. aprila ob % 10. uri v 1. mestni de-, kliškj osnovni šoli v Ljubljani (šentjakobska šola). Na dnevnem redu je tudi predavanje učiteljice J. čučkove: »O vzgoji ženske mladine v šolski dobi«. K udeležbi vabimo vse tovariše, članice in tudi nečlanice.
d Vozne olajšave za potovanje v Poznanj. Na prošnjo zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je minister za promet odobril polovično vožnjo na državnih železnicah vsem udeležencem izleta poljsko-jugoslovanskih društev in gospodarstvenikov v Poznanj od 25. aprila do 3. maja t. L Olajšave veljajo od 18. aprila do 10. maja za vse vlake in razrede razen OSE. Prijave sprejema centrala in vse podružnice »Putnika« do 10. aprila. Radi velikih olajšav (na Poljskem 75% popust na železnicah), se nudi najlepša prilika za obisk Poljske, posebno Poznanja, Krakova, Varšave in Gdinja.
d Dosedanji referent pri centralnem tajništvu delavskih zbornic v Beogradu g. Joža Golima je r bo zapustil 15. t. m. Beograd in nastopil v Ljubljani svoje novo službeno mesto kol zastopnik tajnika ’ delavske zbornice.
d Posnemajte! Restavrator Kačič Karl je daroval Sokolu lil 1000-— Din. Naj bi našel plemeniti darovalec mnogo posnemovalcev.
d Kmetijsko filmsko predavanje v Škofji Loki bo v Sokolskem domu v nedeljo, 12. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne. Priredi ga kmetijski referent iz Kranja v okviru škofjeloške kmetijske podružnice. Vse interesente, zlasti okoliške kmetovalce se vabi k številni udeležbi.Vstopnina prosta.
d Izlet Jadranske Straže 1931. Zadnjič smo sporočili članstvu ceno Din 950 in opisali salonski parnik Triglav, ki bo našim izletnikom na razpolago. Danes pa moramo omeniti bivanje na Rabu. Jadranska straža si je izbrala enega najboljših hotelov namreč »Parkhotek, ki slovi po svoji izborni hrani in najboljšem vinu na Rabu ali morda tudi v vsem primorju. Hotel je prenovljen in dobil je novih sebi enakih prizidkov, ki so v neposredni bližini hotela ali se ga celo lišče in Imajo posebnost, da so skoro vse sobp: z razgledom na morje. Ravnatelj hotela g. Čenčur (Slovenec) si je mnogo prizadejal, da spravi vso naše izletnike v najlepše sobe in d« jih postreže tako, kot je navada le v prvorazrednih hotelih. Znano je, da obiskujejo Parkhotel večinoma potniki iz Dravske banovine, posebno pa vsi oni, ki so v hrani zelo razvajeni. Izlet, Se vrši na binkoštne praznike. Izletni odbor je določil, da plačajo izletniki polovico oskrbe takoj pri vpisu, ostalo polovico pa prve dni maja. V znesku Din 950 je vračunjena vsa vožnja iz Ljubljane, do Ljubljane, na morju, z avtomobili, jadrnicami ter vso prehrano in napitnino. Informacije daje in prijave sprejema Izletna pisarna, Ljubljana, Vogelna ulica 3. Prijavite se čim prej, ker je število omejeno. Zaključek prijav je nepreklicno dne 5. maja.
d Volna, bombaž, nogavico in pletenino v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	000
d Za pisatelja Rada Murnika zbira Slovenska narodna čitalnica v Clevelandu pomožni sklad, da mu »olajša življenje, ki je moral bolehen in postaran v hiralnico«. Za novo loto so mu poslali 4000 Din, zdaj so pa že zopet zbrali 30 dolarjev, ki mu jih pošljejo, kakor hitro se še nekaj več nabere. • Tako clevelandska »Nova doba«.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Beicb. 398—2
d Nasi v Ameriki. Iz Unionto\vua, Pa.: lir. Marko Červan, član in predsednik štev. 021 SNPJ, je zadnjo soboto daroval svoje življenje, ko je hotel rešiti društveni denar in knjige iz goreče hiše. Oervan, ki je stanoval na Hill Čoku, je srečno odpeljal Svojo družino na varno ko se je spomnil, da je v sobi 153 dolarjev društvenega denarja in knjige. Skočil je nazaj v gorečo hišo, tedaj pa se je sesul strop in ga pokopal. Kasneje so našli v pogorišču njegovo napol sežgano truplo. Blag mu spomin! — Iz Hiartehorna, Okla.: Frank Ravnihar, ki že dve leti poučuje v šoli Glonsilla, se je 7. t. m. poročil z M«ry Cerar, hčerjo Smuka Cerarja v Adamsonu, Okla. Prijatelji in znanci jima žele obilo sreče! — Iz Clevelanda: Umrla je Ida Turk stara 22 let in rojena tu, kjer zapušča starše, brata in sestro. — V Clevelandu so začeli organizirano akcijo za brezposelne slovenske delavce. Izvolili so odbor, kateremu načeluje Jos. Žele, tajnik je Vatro J. Grili in blagajnik John Potokar. — Iz Calumeta, M'eh.: Tukajšnji bakreni rudniki obratujejo le štiri dni v tednu. Dela se slabo in plače so nizke. —
V	bližnjem Ahmeeku so bili izvoljeni v občinski odbor vsi slovenski in hrvaški kandidatje razen enega.
d Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 3. marca 1981. prepovedalo zahajati v krčme za dobo 1 leta viničarju Šerpu Ferdinandu, bivajočemu v občini Košaki št. 318, srez Maribor, levi breg.
Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 760-6, termometer 3*2, relativna vlaga 84%, oblačnost 10, dež. V državi je bilo povsod oblačno razen v Splitu. Vremenskih poročil ni bilo iz Maribora, Skoplja in Visa. Deževalo je v Mostam (l ilmin), v Zagrebu (23-7 mm), v Beogradu (31 mm), v Sarajevu (1-2 mm), v Kumboru (0-8 mm). Opazovanja ob 7. uri. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 14'2, v Mostaru J4-!, v Zagrebu 97, v Beogradu 156, v Sarajevu 10 2, v Kumboru 16-3, v Splitu 162 in na Rabu 14'2. Najnižja temperatura je bila v Ljubljani 9-2, v Mosiarn 10-2, v Zagrebu 7-6, v Beogradu 10't, v Sarajevu 5-9, v Kumboru 1P2, v Splitu 11 in tla Rabu 6'8..
Ljubljana
Sreda 8. aprila 1931., Dionizij. Pravoslavni
26.	marca, S. arh. Gabr.
Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti , in Bohi nT na Rimski cesti.
*
■ Za zdravnike in sanitetno osolijo se predvaja danes ob 18. uri v kinu »Ljubljanski dvor« najnovejši film o raku, last »Jugoslovenskega društva za proučavanje in zatiranje raka«. Zdravniki, sanitetno uredništvo in slrežuišivo so vljudno vabljeni. Vstop samo zanje brezplačen.
■ Akademski klub gradbenikov priredi 9. t. m. ekskurzijo na Sušak. Odhod iz Ljubljane 9. t. m. ob 16'20. uri. Vsi, ki so se prijavili, se naj zberejo 20 minut pred odhodom vlaka na gl. kolodvoru. Denar za vožnjo se bo pobiral na kolodvoru. Odbor AKG.
■. Narodno ženstvo opozarjamo na koncert bolgarske pianistke gdč. Lilian Dobri-llristov, ki bo v petek 10. t. m. v Filharmonični dvorani. Prepričani smo, da ji bodo naše dame z obilnim posetom izkazale svojo simpatijo.
■ Drevi ob 20. uri bo koncert ge. Pavle Lov-šetovc v dvorani Filharmonične družbe. Obisk koncerta ne moremo dovolj priporočati, saj je gospa znana kot najodličnejša slovenska pevka, hčerka Majda pa se je s prvim javnim nastopom na koncertu izredno srečno uveljavila. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
■ Olan beograjske drame, eden njenih prvakov, g, Ruša Plaovič, bo gostoval v soboto 11. t. 111. v naši drami, in sicer v Krleževi drami »Gospoda Gilembajevi«. Nastopil bo v vlogi Leona Gleinbaja, katero je pri nas s tako lepim uspehom kreiral g. Kralj.
■ Na korist Udružcnja gled. igralcev se ponovi v nedeljo 12. t. m. zvečer komedija »Pri belem konjičku«.
■ Ljubljanska drama pripravlja veličastni misterij »Slehrnik«, katerega je priredil za slovenski oder pesnik Oton Zupančič. To ogromno delo se bo viprizorilo izjemoma v operi, ker potrebuje velik zbor in orkester. Preinijera bo v drugi polovici tega meseca .
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Veronika Sclioss, roj. v Sremu, stara 36 let, soproga uradnika drž. žel., Ziherlova ulica 1; Rudolf Lukež, star 65 vpok. pomožni uradnik, Vidovdanska cesta 9; Marija Mrak, stara 76 let, hiralka, Japljeva ulica 2; Rudolf Briuer, star 26 let, zasebnik, Vidovdanska c. 9, Helena Ser-njuk, roj. Ootniao, stara 84 let, mestna uboga, Ilovoa 38; Franja Tutta, roj. Steiubach, 67 let 'stara, soproga črkostavca, Hraniinična cesta 2; Franc Kalan, star 85 let, želez, čuvaj v p., Samova ulica 4; Žarko Boltavzer, star 56 let, viš. davč. upravitelj v p., Ipavčeva cesta 12; Franja Jerančič, roj. Tavčar, stara 51 let, soproga trgovca, Karlovška c- 8; Martina Kerin, star 61 let, lazarist, Tabor 12; Jakob Molan, star 61 let, trgovski pomočnik, Stritarjeva ulica 3. Naj počivajo v miru! Žalujočim sožalje!
■ Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v četrtek 9. aprila ob pol 21. uri zvečer v restvracijskih prostorih ^Zvezde«. Na vrsto pride predavanje neposredne praktične važnosti za vsakogar, ki ima kupčij-ske posle: »Kako sklepamo in izpolnjujemo pogodbe v navadnem kupčijskem poslovanju?« O tem zanimivem predmetu izpregovori dr. Josip H a c i n, odvetnik v Ljubljani. Gospod predavatelj slovi za odličnega pravnika ter bo kot vajen govornik in vešč praktik brezdvomno v vsakem pogledu umel zadovoljiti poslušalce. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli.
■ Dve nesreči. V Sarskem pod Krimom so fantje v neki gostilni zabodli z nožem v hrbet 23-letnega posestnikovega sina Alojzija Dušča-lta. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico.
—	V bolnico so tudi prepeljali 50-letno posestnikovo ženo Magdaleno Huter iz Mozelja pri Kočevju, ki je šla po lestvi po krmo za živino, a se je lestva izpodmaknila, da je padla in si zlomila desno nogo.
Celje
* Opozorilu hišnim posestnikom. Glasom sklepa občinske mprave se bo v mesecih maj, junij, julij in avgust za izpraznjevanje greznic poleg običajne takse Din 20*— za vsak odpeljan voz še zaračunala posebna pristojbina Din 30-—. Hišni posestniki se opozarjajo na ta sklep s pripombo, da naj v lastnem interesu pravočasno' prijavijo polne greznice za izpraznitev v tekočem mesecu na mestnem načelstvu soba štev. 2.
* Poroke. V nedeljo sta se v celjski župni cerkvi poročila gčna. Paradiž Albina, privatna uradnica, v Celju ter g. Kramaršič Edo, fotograf v Kranju. V ponedeljek sta se poročila gona. Leber Ivanka ter g. Stojan Franc. Bilo srečho I
* Smrtna kosa. 3. t. m. je v Štorah umrl v visoki starosti 92 let g. Eger Anton, vpokojeni uradnik železarne. Pokopali so ga v nedeljo popoldan v Teharju. —- V javni bolnici je 5. t. m. umrla 56-letna prevžitkariea Bukovšek Marija iz Vodic pri Kalobju.
* Korošci iz Celja iu okolice imajo letos svoj prvi sestanek v soboto II. t. m. ob 20. v restavraciji hotela Evropa. Pridite vsi!
* Na Korošici je bilo na praznikih vse polno smučarjev iz Gradca, Sarajeva, Zagreba, Ljubljane, Maribora in seveda tudi iz Celja. Doslej je hodilo na Korošico v tem času samo par Celjanov, odkar pa je znani alpinisl Korauek v naši državi ter v inozemstvu delal s svojimi predavanji uspešno reklamo za ta zimski raj smučarjev, je zanimanje tako naraslo, da bo
vedno več smučarjev, zlasti inozemcev, ki bodo spomladi hodili na Korošico mesto na drago Svioo. V ponedeljek popoldan je bilo zelo megleno, padal je celo sneg, tako da je onim, l;i so «e v ponedeljek vračali, bila pot v dolino samo na ta način mogoča, da so se ravnali po rdečih zastavah, ki s0 ž njim člani SPD v soboto markirali pol. Mnogo jih je pa še ostalo, ker bo koča še do konca tedna oskrbovana.
* Nalezljive bolezni v Celju in okolici. V času od 15. do 21. marca je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: logar v okolici 1; Škrlatica v mestu 1, v okolici 2; davica v okolici 2;
1	slučaj šema v okolici je ozdravel.
* Najdbe. Na Glavnem trgu so bili najdeni trije bankovci po 10 Din. — V mestu je bil najden zavitek z enim parom novih, črnih ženskih nogavic, kupljenih v trgovini VVerem. — Mali obesek z dvema miniaturnima slikama je bil najdem. Vise se dobi na policiji.
* Nobenih aretacij za praznike. Od velike sobote pa do torka ni imela policija nobenkrat povoda za aretacijo, kar jo pravo čudo j saj ob navadnJi sobotah in nedeljah vedno po par ljudi spravlja na varno. Alj so se ljudi poboli-šati ah pa je zopet kriza kriva.
* Nezgode. V petek dopoldan je neki vojak med vožnjo padel z vlaka in se močno poškodoval. Ker so nezgodo mogli prijaviti še le ko je bil vlak ze na kolodvoru, so Šli z lokomotivo nazaj ter ga naložili in peljali na kolodvor, odkoder ga je rešilni avto prepeljal v vojaško bolnico. — 54efcni sin krojača v Radečah Pe-tauer Alojzij je v ponedeljek pri igri padel in si zlomil desno nogo. Spravili so ga v celjsko bolnico. — 30-letni monter Cinkarne Bizjak Alojzij iz Gaberja je bil v torek dopoldan zaposlen na stavbnem ogrodju. Iz neznanega vz-loka je padel na zemljo in si zlomil desno nko°' ni av‘to "a i® Prepeljal v javno bol-
Mcoežjbei?
m Polovična vožnja za vinski sejeni v Mari. boru. Prometno ministrstvo je dovolilo 50% popusta za vožnjo na državnih železnicah vsem obiskovalcem vinskega sejma v Mariboru od 10 uo m. maja t. 1.
m Jugoslovanska pevska zveza. Vsa pevska društva v Mariboru in v okolici se vabijo & pošljejo svoje zastopnike k sestanku, ki bo da-nes, v sredo, dne 8. t. m. zvečer ob 20. uri v prostorih Glasbene Matice. Razpravljalo se bo o pravilih zveze.
m Baletni večer Ksenije Gruntove. V sredo 15. t. m. bo v gledališču večer plastičnih in karakternih plesov znane ruske plesalke Kseniie Gruntove, ki se mudi na plesni turneji po Jugoslaviji.	1
V	sKdališča. Danes, v sredo zvečer se bo zadnjic v sezoni vprizoril Reharjev misterij »Učlovečenje«. Kdor ga še ni videl, naj ne zamudi te priložnosti. V četrtek se bo ponovila opereta »Cirkuška princesa«. Pripravlja se Ar-tomeova igra »Leseni konji«.
.	**v,a	Lovše	tova in hčerka Majda kon-
ceitnata 10. aprila v dvorani v Mariboru.
Radi kvalitete in cene — samo
»Karo čevlje!«	985
m Sprememba posesti. Vetrinjski dvor v Ve-tiinjski ulici št. 24, ki je bil do sedaj last gostilničarja Hinka Kosiča, je včeraj na dražbi kupil Josip Čerin, posestnik v Gruševju pri Ptuju za 370.000 Din.
m Smrtna kosa. V ponedeljek je umrl v tukajšnji bolnici 54 letni dr. Aleksander Wiken-tiew, bivši odvetnik v Moskvi, a dosedaj uradnik pri premogovniku Hrastovec-Podlož. Pogreb bo danes ob 16. uri na Pobrežju.
‘ i.1,niŠaiskl -tujsko-prometni propagandni tečaji. Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru priredi v krajih, kjer je razvit tui-ski promet, odnosno v krajih, ki se zanimajo za to gospodarsko panogo takozvane leteče gostilničarske in tujsko-prometne propagandne enodnevne tečaje, ki bi se vršili samo ob nedeljah in praznikih. Tečaji bi trajali od 8. do
12	in od 14. do-18. ure in bi se predavalo pred-poldan o glavnih pojmih tujskega prometa o higijeni telesa in stanovanja, o morali, popoldanski pouk, pa bi bil posvečen samo serviranju in lepemu obnašanju. Ker se prirede tečaji v piopagandne in izobraževalne svrhe, so pristopni vsemu prebivalstvu in se naj vrše pod okriljem podeželskih kulturnih društev. Opozarjamo, da se bodo tečaji prirejali po vrstnem redu pri-glašencev. Vsa nadaljna pojasnila daje rade-volje Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru.
m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Gertruda Vreclova, rojena Drevenikova, posestnica, stara 58 let; Josip Grašič, sin posestnika star 44 let; Rudolf Ferš, sin kovača, star 3 mesece; Jakob Cakš, kapetan v p., star 56 let; Josip Dermota, sin usnjarja, star 7 let; Marija Tomažičeva, rojena Arhova, vdova po uradniku, stara 66 let; Flora Jiittnerjeva, vdova po vojaškem oficijalu, stara 45 let; Antonija Mačkova, rojena VreCkova, zasebnica stara 45 let; Marija Goričanova, služkinja, stara 29 let; Rajko Loč-nik, uradnik, star 37 let; Matilda Krischler-jeva, vdova po sodniku, stara 27 let; inž. Herman Reiser, veleposestnik in graščak, star 56 let; Ljudmila Arnikova, učenka, stara 9 let; Marija Scherbaumova, žena industrijalca, stara 44 let; Terezija Vugova, zasebnica, stara 78 let; Franček Teržan, učenec osnovne šole, star 7 let; Rudolf Skok, krojač, star 26 let in Olga Forst-nerjeva, zasebnica, stara 64 let. Naj v miru počivajo!
m Nesreča pri velikonočnem streljanju. Pri
nabijanju možnarja, ki se je prenaglo sprožil, je zdrobilo levo roko 27 letnemu posestnikovemu sinu Ludviku Verliču v Grušovju. Prepeljali so ga v ponedeljek v tukajšnjo bolnico.
m Tujski promet v Mariboru v prvem četrtletju. V prvem letošnjem četrtletju je bilo v Mariboru na novo prijavljenih 8704 oseb, odjavljenih pa 7770 oseb, in sicer v zasebnih stanovanjih prijavljenih 3688, odjavljenih 2776 oseb, v javnih prenočiščih: prijavljenih 5016, odjavljenih 5007, oseb. V zasebnih stanovanjih je bilo med prijavljenimi 3485 Jugoslovanov in 203 tujcev, odjavljenih pa 2526 Jugoslovanov in 240 tujcev. V hotelih in drugih javnih prenočiščih je bilo prijavljenih 3249 Jugoslovanov in 1767 tujcev, odjavljenih pa 3245 Jugoslovanov in 1762 tujcev. Od tujcev je bilo 1226 Avstrijcev, 158
Philips-ov prejemnik 2511 z enim gumbom za ravnanje
PHILIPS PRIvJEM AflA
X
Samo eden edini gumb za ravnanje. Brez še tako tihega žvižganja, brez hrupa. Eden edini gumb na vsakem prejemniku 2511! Koliko je to stalo truda. To so najbolja dela tehnika. Najbohi rezultati preciznega dela. Najdovršenejša dela inžinjerske umetnosti in spretnosti.
Radi tega edinega gumba so ustanovili cele delavnice, ateljeje za preizkušnje, laboratorije. Neprestano, težko delo
delo enega gumba. Ali ta edini gumb predstavlja ogromni napredek na polju radio-tehnike.
Prodaja na ugodne mesečne obroke
Pogoje, kataloge in cenike pošljemo brezplačno Generalno zastopstvo:
66 trgovina radio - aparatov, gramolo-U nov, koles, Sivanlih strojev i<J.
fjubljctiiti, <M.asaLvyhc\>a cesta štev, 12
(nasproti kolodvora — palača Vzajemne zavarovalnice)	1008
Italijonov, 84 Madjarov, 12 Romunov, 3 Bolgari, 6 Švicarjev, 4 Francozi, 6 škandidavcev, 53 Rusov, 10 Poljakov, 1 Azijec, 5 Amerikancev, 1 Avstralec in 2 Kitajca.
m Prepir in napad zaradi psa. V ponedeljek zvečer se je po Vrbanovi ulici vračala iz Kamnice proti mestu večja družba izletnikov. Pred hišo št. 22 se je nenadoma z dvorišča pojavil pes in popadel Jožefa Vrabla ter mu raztrgal rokav. Vsled tega je nastal med izletniki in hišnim lastnikom prepir, v katerega se je vmešal tudi lastnikov prijatelj 32 letni Franc Prevolšek in v prepiru potegnil nož ter ž njim sunil 21 letnega Ivana Frangeša v hrbet in v laket, a ga je k sreči le lažje poškodoval. Ker mu je pri tem prerezal tudi suknjo in srajco, je Frangeš oškodovan še za 350 Din. Prevolšek je bil aretiran.
m Onesvestenje na ulici. V ponedeljek zvečer se je pred stražnico št. II. na Aleksandrovi cesti vsled epileptičnega napada nezavesten zgrudil 17 letni dijak France Bak, doma iz Krčevine. Prvo pomoč mu je nudil rešilni oddelek, na kar so ga prepeljali domov.
m Tatvina kolesa. Martinu Jovanoviču, gostilničarju v Vetrinjski ulici je nekdo s hodniVa stanovanja v času od sobote na nedeljo ukradel krog 1200 Din vredno kolo.
m Aretacije. V ponedeljek so bile v Mariboru aretirane tri osebe: Franc P. radi telesne poškodbe, Marija K. radi razgrajanja in kalitve nočnega miru ter Jožef Z. radi kolesarjenja brez luči in splošnega suma.
m Tatvina piva. V nedeljo zvečer je neznanec ukradel restavraterju Halbwidlu z dvorišča v Jurčičevi ulici sodček piva z vsebino 12 50 litrov vreden krog 100 Din.
Pragersko
Smrtna kosa. Pretekli leden je na Spodnji Poljakovi po dolgi in mučni bolezni umrla 87-lolna Marija Ambroževa. Pokopali so jo na veliki petek. Blag ji spomini •Dramska predstava. Na velikonočni ponedeljek se je v tukajšnji osnovni Soli ponovila Albrehtova igra »Sirota Jerica«. Tudi ta v.prizo-ritev je zelo dobro uspela. Posebno je ugajala igra Boženka Velikonjeve, učenke drugega razreda. To je bila naijbrže zadnja igra za kritje odra, ki je bil postavljen v jeseni.
Koncert na Spodnji Poljskavi. Spodnjepolj-Hkavsko pevsko društvo je priredilo na velikonočni ponedeljek ob 15. uri koncert, ki je vsestransko dobro uspet.
Skrivnostna najdba. Na veliki petek so otroci našli na nekem travniku blizu kolodvora več škatel j nalivnih peres znamke »Penkala«, Iti so bile po večini izpraznjene. Zadeva je bila javljena orožnikom, ki so uvedli preiskavo in ugotovili da gre za železniško tatvino. StoriIcu še ijiso izsledeni.
Škofja Loka
Kulturno zabavna prireditev podoficirjev 52. pešad. polka. V ponedeljek na večer so v prostorih škofjeloškega Sokolskega doma domači podčastniki imeli lepo prireditev s pestrim sporedom. Alegorična slika z jugoslovansko trobojnico je zaključila spored na odru. Razvila se je ob zvokih godbe prisrčna zabava, ki je bila tem pomembnejša ob navzočnosti mnogoterih odličnih osebnosti. Prireditev je počastil s svojim posetom prvi podstaresina SKJ br. Engelbert Gangl, ki je takoj ob početku večera na pozdrav društvenega podstaroste br. Zalira-stnika odgovoril z izbranimi, globoko povdar-jenimi in sokolskimi besedami. Sokolstvo v vezi z armado je velika narodna vojska, ki čuva in varuje in ljubi najlepši kos zemlje na svetu
—	Jugoslavijo. Načela bratstva in enakosti so del ideologije, visoke in večnožive sokolske. Daljša izvajanja br. Gangla so sprejeli navzoči z gromovitim aplavzom na govornika. Prispeli so k prireditvi m. dr. sreski načelnik g. Franjo Levičnik, mestni župan Josip Hafner, poveljnik mesta polkovnik Djordje Bulič s polkovnikom Luličem in celotnim častniškim in podčastniškim zborom 52. pp. iz škofje Loke in deloma iz Ljubljane. Navzoča je bila tudi društvena uprava s starosto br. Dolencem, poleg predstavnikov malone vseli škofjeloških uradov in številnega meščanstva. Utisi večera so bili najlepši, prav zelo ker se je ponovno izkazala skupnost in priljubnost vseh činiteljev, ki jim je napredek jugoslovanstva resnična bri-«a.
Pofovan/c po zvezd.i večernici
40.	'
Spotoma so srečali veliko čredo zelo majhnih konjičkov. Dušanu in Danici so se zdeli kakor igračke. *Joj,« je dejal deček, »ko bi jih mogli uloviti; to bi bilo lepo!« Pa jih še loviti ni bilo treba. Konjički so bili namreč neznasko radovedni na te čudne popotnike. Pritekli so k njim tako prijazno kakor psički. Skakali so krog njih in zadovoljno rezgetali.
Posve^ovanfe gosp^ " tskifi krogov in -*opniliov občin
Ljutomer, t>. aprila.
Sreski načelnik dr. Trstenjak je kakor v drugih krajih sreza sklical tudi v Ljutomeru sestanek zastopnikov občin in gospodarskih krogov, ki se je vršil 31. p. m. Udeležilo se ga je 30 mož iz Ljutomera in okolice, ki so najprej soglasno priznali velike uspehe sedanjega režima na vseli poljih ter izrazili željo, da bi bil bodoči parlamentarizem boljši in koristnejši od onega pred 6. januarjem. 0 tem, ali je režim dober ali ne, bodo vedno odločevali le njegovi uspehi. Glede banskega sveta so bili zborovalci mnenja, da bi bilo dobro, razposlati n. pr. načrt proračuna že prej članom banskega sveta, da ga morejo temeljiteje proučiti, in nekoliko razširiti njegovo kompetenco. Da se gospodarska kriza, posebno kmetijska omili, naj se pospeši s trgovinskimi pogodbami izvoz kmetijskih pridelkov, kar velja osobito za vino — važen pridelek sreza —, naj se omeji njih uvoz, ki je često nepotreben, naj kupuje država živila za svoje zavode (bolnice, jetnišnice itd.) direktno pri proizvajalcu, naj se olajšava uvoz za kmetijstvo potrebnega blaga in naj se deluje na izboljšanju naših pridelkov. Živila bi bilo tudi primerneje razdeljevati ter, če ni drugače, z državno podporo znižati njih ceno za najrevnejše, često stradajoče sloje in brezposelne. Cule so se pritožbe, da so ob splošnem padcu cen ostale cene monopolskega blaga ne-izpremenjene, oz. da so se n. pr. pri sladkorju celo dvignile, ker ga obremenjuje višji prometni davek. Da se omili brezposelnost, bi bilo pričeti z javnimi deli, tako z regulacijo Ščavnice in Globelke, z zgradbo ceste Ljutomer-Cezanjevci - Branoslavci in s preložitvijo rado-merskega klanca na banovinski cesti Ljutomer -Ormož. S tem bi se preprečil tudi beg delavstva z dežele. Glede davkov se je predlagalo, naj ostane kuluk samo za občinske ceste, naj se znižajo stopnje za odmero pridobnine, ki teži osobito malega obrtnika in trgovca, naj se zniža banovinska trošarina na vino in odpravi ista dajatev od bencina. Previsoki so prispevki za delavsko zavarovanje, ki se naj v interesu podeželja decentralizira, previsoka je tudi obrestna mera za posojila. Za obnovitev vinogradov bi bilo treba brezobrestni* posojil. Regulacija Mure bi se naj nadaljevala, država naj ne zahteva davka od uničenih zemljišč ter naj prepusti tista zemljišča, ki jih Mura naplavlja, oškodovancem. Ker trpi Ljutomer od čestih poplav, treba povečati število propustov v železniškem nasipu; dograditi bo treba porušena mostova na progi Veržej-Dokležovje, ki ovirata promet. Za regulacijo Ščavnice bo sresko načelstvo pripravilo ustanovitev vodne zadruge. S tem bo po letih odpravljena ludi metljavost goveda, ki je povzročila srezu milijonsko škodo. Zborovalci so potem izrazili tudi željo, naj ostane mesto Ljutomer v svojem sedanjem obsegu, iz okoliških občin pa se naj ustvarita dve občini — ena za poljske vasi s pretežno kmetskim prebivalstvom, druga pa za vinogradniške občine. Ob tej priliki je g. dr. Trstenjak tudi razdelil odlikovanja.
Prezid
Osebne vesti. G. župnik Ivan Kauzlarič se je vrnil in bo najbrže še nadalje ostal na naši fari. — Premeščen je podpregl. tuk. fin. odd. g. Lubej na Kakek.
Avto-zveita Stari trg - Prezid je bila otvor-jena s prvim aprilom.
Sokol. Ob priliki poslovilnega večera, ki ga je priredil g. župnik in godovanja g. Jos. Klepca, je nabral društveni starosta g. Žagar Ante večjo uvoto za Sokolski dom. G. Jos. Klepač, podstarosta našega društva, je tudi poklonil Sokolu jazi-instrumente v vrednosti 1000 Din.
V	novem kotu in Babnem polju sta se ustanovili sokolski četi.
Nova trgovina. V lastni hiši bo odprl te dni g. Fric Prenc nov trgovski lokal in bo lo enajsta trgovina v naši vasi.
Bučka
Žrtev luninega mrka. V listih smo čitali, da se je zgodilo več nesreč pretekle dni, ko je bil lunin mrk. Tudi pri nas se je zgodilo nekaj podobnega. Dne 4. t. m. popoldne je šla A. P. v spremstvu 9-letne sestrine hčerke v precej oddaljeno vas k Dimcu pod Zloganje v mlin. Z ; vrečo moke se je zvečer skozi gozd vračala idcmov. Ravno tisti čas je nastajal lunin mrk. Ker pa je A. P. to prezaverovano opazovala, se je nenadoma spotaknila v korenino in z vrečo tako nesrečno padla, da si jo nad gležnjem zlomila levo nogo. Domov se je vrnila zelo pozno, ker je morala vso pot počivati in se opi-iaii na svoji nečakinji. Iskati je morala zdravniško pomoč, vendar se pa že leči v domači oskrbi.
Škocijan
Zgodnji kopalci. Na velikonočno nedeljo je bilo krasno pomladansko vreme in žgoči soln-čni žarki so izvabili mnogo ljudi v prebujajočo se naravo. V potoku Radulji, pritoku Krke, je bilo opaziti že prve kopalce. Na vsak način je kopanje v tem zgodnjem, času še prezgodaj in si kopalci lahko za vedno pri tem nakopljejo bolezen.
Razširjajte »Jugoslovana«:. Naročite in agitirajte za Jugoslovana'':, priporočajte ga svojim prijateljem in znancem. Je to edini dnevnik Dravske banovine, ki prinaša uradne razglase in tudi najprej prinese točne vesti iz naše doline. Mesečna naročnina je le borih Din 20, javite le svoj ločni naslov in prejemali ga boste nekaj časa brezplačno na ogled.
Žalosten povratek v svoj rojstni kraj. Tujina požira naše ljudi in izmozgava njih miade moči. Poln življenjske sile in upanja v srečno usodo je odšel pred mnogimi leti v Ameriko
I.	M. Občutiti je moral bridka razočaranja, ni našel toliko zaželjene sreče, ampak izgubil je svoje najdragocenejše — svoj vid. Ves pobit je bil njegov prihod v ljubljeno slovensko domovino, katere krasot ne bo mogel nikd.tr več občudovali.
Avtomobilska nesreča v Kozarjih
Češkoslovaški avtomobil se zaletel v drevo. — Šofer in hčerka češkoslovaškega profesorja kirurgije ranjena
Ljubljana, 7. aprila.
Danes ob 13'45 se je pripetila med Vičem in Brezovico, takoj od železniškega prelaza približno 1 km naprej, v Kozarjih huda avtomobilska nesreča.
S potovanja po našem Primorju sta se pripeljala z avtomobilom v Ljubljano profesor kirurgije v Branislavi dr. Kostliva in njegova ‘25-letna hčerka Ljudmila, šofiral jima je 36-letni šofer Vaclav Tesaf. Po kratkem odmoru v Ljubljani se je profesor KosMiva odpeljal proti Logatcu. Ko je avtomobil vozil proti Brezovici, je prijela za volan profesorjeva hčerka, ki pa še ni dovolj izvežbana v Sortiranju. Iznenada je avtomobil zavozil v bližnje drevo ob cesti in se prekucnil. Vsi trije so padli z avtomobila 11« njivo. Dočian je profesor ostal nepoškodovan, je zadobi'1 šofer težje poškodbe po rokah in glavi, gdč. Ljudmila pa lažje poškodbe na desui rami. Avtomobili sam je utrpel spredaj znatne poškodbe.
O dogodku je takoj po nesreči obvestil rešilno postajo železniški čuvaj iz bližnje čuvajnice. Na kraj nejjreče je odhitel rešilni avto, ki je naložil oba ponesrečenca in profesorja in odbrzel v bolnico. Šofer je ostal v bolnici, gdč. Ljudmila pa je bolnico po pregledu poškodbe takoj zapustila.
Junaki noža
Težka telesna poškodba
Kamnik, 5. aprila.
Na veliko soboto zvečer je sedela v gostilni pri »Prusinku« manjša družba, v kateri je bil tudi 25-letni hlapec Jakob Pirš, uslužben pri »Bundru« na Grabneni. Fantje so mirno sedeli in pili, ob 10. uri pa so plačali in odšli. Zunaj so se razšli; dva sla jo mahnila proti gostilni Amerika v Novi trg, Jakob Pirš pa je rekel, da gre raje domov. Ko so bili prijatelji že kakih 20 metrov narazen, so pritekli iz gostilne trije moški in se zakadili za Piršem. Bili so to neki Prane U., ključavničar pri »Titanu« in znana pretepača, brala Tone in France Vrhovnik iz Bakovnika pri Duplici. Vrhovnika sta se vrgla na Pirša in ga podrla po tleh, še predno sla mu prijatelja mogla priskočiti na pomoč, nalo pa so zopel vsi trije odšli mirno v gostilno in pili dalje. Pirš se je počasi pobral in opotekajoč se odšel proti domu. Prijatelji so mislili, da sta ga napadalca obdelala samo s pestmi, zato
so ga pustili oditi in šele, ko so ga v meslu zopet srečali, so videli, da je ves v krvi. Dobil je pet vbodljajev z nožem, enega v rebra tik pod srcem, 4 pa v stegno. Revež se je komaj še pomikal naprej, vendar k zdravniku ni maral iti. Prosil je samo, naj ga odpeljejo domov. S težavo so ga pripravili, da je odšel k zdravniku dr. Polcu, ki mu je izpral in obvezal rane.
Vse tri napadalce so orožniki aretirali v gostilni in jih odpeljali na mestno stražnico, kjer so jih zaslišali. Vsi so trdovratno tajili, da bi koga napadli in ranili, čeprav so jim priče v obraz povedale, da so bili oni. Pri vseh treh so našli žepne nože, nož Franceljna Vrhovnika pa je bil že ves krvav. Kljub temu pa je ta trdovratno zanikal vsako udeležbo pri napadu in je trdil, da je zadnjikrat rabil nož zjutraj, ko je obrezoval trte. Imel je pri sebi tudi veliko vsoto 1300 Din.
Orožniki so imeli precej truda, predno so spravili že precej vinjene vročekrvneže v zapor, ker so se jim upirali, Irdeč neprestano, da so popolnoma nedolžni.
Franca U. so naslednje jutro izpustili iz za-pora, ker se je izkazalo, da ni sodeloval pri napadu na Pirša, ampak je bil samo v družbi obeh bratov. Toneta bodo odpeljali na njegovo komando, ker se je bil kot vojak na počitnicah preblekel v civil in se šel pretepat, !• ranče, ki je oženjen, pa bo ostal v zaporu v Kamniku in se zagovarjal pred sodiščem radi težke telesne poškodbe.
Zagorje
Prst mu je zmečkalo. V rudniškem kamnolomu zaposlenemu delavcu Stanku Graheku je zmečkalo prst na roki. Ostal je v domači oskrbi in ga zdravi rudniški zdravnik g. dr. Tomo Zarnik.
Vesela vest za rudarje. Poročilo, ki ga je objavil »Jugoslovan« 4. aprilu, je vzbudilo mnogo veselja med rudarji. Takoj se je raznesla po dolini vest, da bodo rudarji zaradi večjih naroči) ministrstva za promet imeli delovni leden podaljšan za en dan. Dosedaj so rudarji delali štiri dni v tednu, odslej pa bodo delali pel dni. To vest »o z velikim zadovoljstvom sprejeli tudi trgovci in obrtniki, ki so vezani vsi na zaslužek naših rudarjev.
Procesija. Običajnega cerkvenega obhoda »Kristusovega vstajenja« se je udeležilo v soboto zvečer mnogo vernikov. Pri procesiji je igrala rudniška godba pod taktirko kapelnika g. Srečka Godina. Šolska mladina obeh šol r učiteljskim zborom je bila vsa v procesiji.
Nogometna tekma. Na Veliko nedeljo sta na igrišču SK »Zagorje« odigrala prijateljsko tekmo SK »Zagorje« in pa SK Sokol iz Trbovelj. Ker je bilo vreme jako lepo, je tekmi prisostvovalo mnogo občinstva, ki je z zanimanjem sledilo igri, katera je bila končana s 4:0 v korist SK »Sokol« iz Trbovelj. Sodil je vestno g. Piki.
Gradivo za gospodarsko statistiko v Dravski banovini
Zbornica za trgovino, olirt in industrijo v Ljubljani objavlja pod naslovom »Gradivo za gospodarsko statistiko v Sloveniji« med drugim številke, ki kažejo gibanje v stanju trgovine, obrta in industrije v razdobju od konca leta 1025 do konca leta 1930. Pod zaglavjem »trgovina« je v alfabetnem redu objavljenih 93 poklicnih strok, ki se prištevajo trgovini. Pod za-glavjeiu »obrt« je izkazanih 25!! proizvajalnih poklicnih strok. Stanje v industriji je za razdobje 1927 do 1930 razkazano za 149 industrijskih strok. Skupno število trgovinskih obratov je znašalo po teh izkazih konec leta 1925 v celoti 12.425. Konec leta 1930 pa znaša skupna številka za vse trgovinske obrte, izkazane v tej statistiki, 12.923.
Slevilo vseh statistično zajetih obrtnih obratov je znašalo konec 1925. leta 26.653, dočim je stanje konec 1930. leta 32.412.
Stanje industrije, ki je razkazano za 149 industrijskih strok, je znašalo konec 1927. leta 507, konec leta 1930 pa 545.
V publikaciji iz leta 1929 z naslovom »Gradivo za statistiko trgovine, obrta in industrije v Sloveniji« je bila razvidna razvrstitev trgovine, obrta in industrije po tedanjih davčnih okrajih. V letošnji publikaciji so izkazane številke z istimi poklicnimi in obratnimi nazivi v skupnih številkah, in sicer za trgovino in obrt za razdobje 1925 do 1930, za industrijo pa za razdobje 1927 do 1930. Kdor zasleduje razvoj v stanju trgovine in obrtuosti ter gibanje in razčlenjenost, polaga važnost predvsem na preglednost po skupnih številkah, ki omogočajo gospodarsko presojanje in praktične zaključke, do-čim je »odrejene važnosti, kakšna je porazdeljenost posameznega obrla na male krajevne edinice.
Davčna statistika za leto 1929, ki navaja neposredne in posredne davke in razne davščine, je zanimiva, ker je leto 1929 pričetek novega razdobja za direktne davke. Neposrednih davkov je bilo v kraljevini leta 1929 pobranih v
celoti 2.055,756.854 Din. V področju finančne direkcije v Beogradu Din 426,450.195, v NoVem Sadu Din 429,607.673, v Zagrebu Din 261,487.029, v Ljubljani Din 212,237.429, v Osijeku Din 168,883.236, v Sarajevu Din 100,424.646. Za Dravsko banovino so izkazani posamezni davki po predpisih, odpisih in čistem predpisu. Slede posebni izkazi o zemljarini, zgradarini, o davku na poslovni promet, o pridobnini, o rentnini, o družbenem davku ter pregledna tabela o podlagi za odmero samoupravnih doklad. V za-glavju »posredni davkk je izkazana trošarina, takse, taksni material.
Pregledna tabela izkazuje vpise, izpremembe, izbrise, konkurze pri protokoliranih firmah in zadrugah ter konkurze pri neprotokoliranih tvrdkah v letu 1930 v trgovinskem in zadružnem registru. Sledi pregled o potrdilih in sve-dočbah, izdanih v letu 1930 v zborničnem uradu.
V naslednjem objavljamo pregled nekaterih najvažnejših trgovinskih obratov leta 1930 in sicer navajamo za izkazane obrate skupno število konec leta 1930, številke v oklepaju pomenijo stanje koncem 1. 1925:
Avtomobili, avtomobilske potrebščine, biciklji 60 (25); branjarije 661 (652); čevlji in čevlj. potrebščine 70 (76); delikatese in jestvine 170 (59); deželni pridelki 699 (654); drogerije, zdravilna zelišča 22 (18); elektrotehnični predmeti 25 (14); galanterija 150 (126); knjigarne 41 (31); kolonialno in specerijsko blago 159 (216); konfekcijsko blago 32 (38); les 1673 (1567); lekarne 70 (62); manufaktura 213 (229); materialno blago (kemikalije,- barve) 53 (46); mešano blago 3200 (2716); mleko in mlečni izdelki 152 (141); modno blago 24 (17); municija 26 (18); papir in pisalne potrebščine 85 (97); perutnina 131 (234); sadje (domače in južno) 236 (255); sejmarji 607 (621); semena 27 (44); starinarji 36 (34); stavbni material 62 (62); steklo in porcelan 31 (28); usnje 171 (170); vino 278 (423); špedicije 28 (23); tehtnice 205 (155); zastavljalnice 2 (2).
fugoslavenska banka d. d. Zagreb
Dne 30. marca t. 1. se je vršil XXII. redni občni zbor .lugoslavenske banke d. d. Občni zbor je vzel na znanje poročilo upravnega sveta o poslovanju v preteklem letu, odobril zaključne račune in enoglasno sprejel razdelitev dobička v znesku od Din 9,364.112'12.
Glede na sklep občnega zbora se bo izplačevala 7% dividenda. Kupon št. 22 za leto 1930. se bo torej vnovčeval z Din 7'— za delnico, in sicer počenši s 1. aprilom t. 1. pri vseh blagajnah zavoda. — Ostanek dobička se je vporabil za zvišanje rezerve in pokojninskega fonda, Din 809.374-54 pa se prenaša na tekoče leto.
V ravnateljstvo se je na novo izvolil g. dr. Nikola Kostrenčič in dr. Milovan Zoričič.
Poslovna poročila in zaključni računi banke se pošiljajo interesentom na zahtevo brezplačno.
995
Gospodarske vesti
X Za zaščito naše kamene industrij«. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je v zvezi s predstavniki industrije kamna v kraljevini Jugoslaviji naslovila vlogo na ministra za zgradbe, naj zaščiti domačo industrijo kamna, ker bi se s tem omejila brezposelnost in rentiral domači kapital, ki je vložen v taka podjetja.
X Za vpostavo silosev. S sklepom ministra za trgovino in industrijo je imenovana v tem ministrstvu posebna komisija, ki bo napravila načrte za graditev silosev. Komisija bo začela s proučevanjem raznih sistemov silosev.
X Polovična vožnja za posetuike vinskih sejmov v Zagrebu in Mariboru. S sklepom ministra za promet je odobren 50% popust za vožnjo na državnih železnicah obiskovalcem vinskih sejmov v Zagrebu od 11. do 14. in v Mariboru od 10. do 13. aprila t. 1. Olajšava velja od 7. do 17. aprila.
X Za uvoznike iz Poljske. Finančni minister je na osnovi člena 23. zakonskega predloga o carinskih tarifah in v zvozi s čl. 27. trgovinske pogodbe med kraljevino Jugoslavijo in republiko Poljsko po zaslišanju carinskega sveta sklenil, da bo veljalo kot blago uvoženo i/. Poljske le blago, ki ima tozadevno potrdilo jugoslovanskih konzularnih ali diplomatskih predstavništev v Poljski. 'Ca sklep je stopil v veljavo 23. aprila t. I.
X Vzor mecena. Beograjski trgovec g. Jovan Savič je naslovil Beograjski trgovski omladini pismo, v katerem pošilja Din 100.001V—, ki naj se vporabijo v svrho zaščite in podpore trgovskih učencev in pomočnikov. Res pravi vzor pri-dobitnika-mecena. ki skrbi za dobro strokovno vzgojo novega trgovskega naraščaja. Vredno posnemanja.
Borzna poročila
dne 7. aprila 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 7. aprila. Amsterdam 22’825, Berlin t3-545—13-575, Bruselj 7.9179, Budimpešta 9-9‘!77, Curih 109410—1007 10, Dunaj 7-9910 do 8-0216, London 276-67, Ne\vyork 5673—56-93, Pariz 221-76-223-76, Praga 168-22-169-02, Trst 298-298-18.
Zagreb, 7. aprila. Amsterdam 22-795—22-855, Dunaj 79916-80216, Berlin 13-545—13-575, Bruselj 789-79-793-79, Budimpešta 99127—99427, London 276-27-27707. Milan 297.105—299.105, Newyork kabel 56"84—57"04, Ne\vyork ček 56-73 do 56-93, Pariz 22176-22376, Praga 168-22 do 169-02, Curih 1091-10-109710.
Beograd, 7. aprila. Berlin 13-5450—13-5750, Budimpešta 991-27-994-27, Dunaj 799-16-802-16 London 276-27—277-07, Milan 297—299, Newyork 56-73-56-93, Pariz 22176—22376, Praga 168-32 do 169-02, Curih 1094-10—1097-10.
Dunaj, 7. aprila. Amsterdam 285-04. Atene 9-2113, Beograd 12-49!), Berlin 169-45. Bruselj 98-87, Budimpešta 123-95, Bukarešta 4-2393, London 34-5463, Madrid 78"80, Milan 37"235, Newvork 711-10, Pariz 27-81, Praga 21-065, Sofija 5‘153, Stockholm 190-30, Kopenhagen 190-05, Varšava 79 67, Curih 136-85.
Curih, 7. aprila. Beograd 9'1290, Pariz 20-3325, London 25-25125, Newyork 529-675, Bruselj 72-25, Milan 27-215, Madrid 57-25, Amsterdam 208-35, Berlin 12373. Dunaj 73-085, Sofija 3-765, Praga 15-3925, Varšava 58-20, Budimpešta 90015.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 7. aprila. Drž. papirji: 7% inv. pos. 88-50—89-50, vojna škoda ar. 424—425, voj. škoda kasa 424 d., voj. škoda maj 424—425-25 (424), voj. škoda junij 423-50—424-75, voj. škoda dec. 424—425-25 (424), 4% agr. obv. 51-25 do 52-50, 7% Bler. 82-50-8275, 8% Bler. 93 d., 7% pos. hipot. b. 83—83-50. — Banke: IIr-vatska 50—60, Praštediona 920—924, Udružena 174—176 ex coupon, Ljublj. kred. 120 d., Me-djunarodna 66-50 d. — Industrije: Seče-rana Osijek 285—295, Trboveljska 310—313, Slavonija 200 d., Vevče 128 d.
Dunaj, 7. aprila. Bankverein 16-15, Kreditni zavod 46, Dunav-Sava-Adria 14-75, Prioritete 88-15, Trbovlje 38-50, Levkam 3’20.
Beograd, 7. aprila. 7% inv. pos. 88—89, 7% Blaire 83, 7% pos. hipot. b. 82-875—83-25, 4% agr. obv. 51—52, G% begi. obv. 68-50, vojna škoda 423-75, uit. junija 424. uit. julija 424-50, Narodna banka 7870—7920.
Žitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, brez prometa.
Budimpešta, 7. aprila. Tendenca: prijazna. Promet: miren. Pšenica: maj 15-99—16-01 (15-95—15-90). — Rž: maj 12-17—12-40 (1239 do 12-40). — Koruza:	maj	12-54—12-65
(12-54-12-57), julij 12-85-12-87 (12-84-12-87).
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca mlačna, brez prometa.
<S>pO l?f
Velikonočni turnir v Ljubljani.
Ljubljana, 7. aprila.
Za praznike smo imeli v Ljubljani nogometni turnir, ki je popolnoma uspel tako v finačnem, kakor tudi v spori,nem oziru. Vreme je bilo športnikom naklonjeno, obisk je bil v nedeljo večji kot v ponedeljek.
Oba gosta, ISSK Maribor in S. K. Sturm sta se pokazala v dobri luči le prvega dne, dočim sta domača kluba dosegla šele v ponedeljek izredno formo in sta absolutno gospodarila na igrišču. Z večjim uspehom je vsekakor igralo Primorje, ki je obakrat zmagalo, dočim je morala Ilirija kloniti Mariboru, proti Sturmu pa je dosegla neodločen rezultat kljub nadmočni igri.
Nedeljski tekmi nista bili tako zanimivi kot tekmi naslednjega dne. Ilirija in Primorje sta drugega dne nastopila v spremenjenih postavah, ki sta se prav dobro obnesli in nudili igro, ki je držala gledalce do zadnjega trenutka v napetosti.
Maribor : Ilirija 5:2 (3:1), Primorje : Sturm 3:2 (2:0).
Kot prvi par sta nastopila na igrišču Ilirije Maribor in Ilirija. Igra je bila polčasa zelo zanimiva. Gostje so se pokazali kot tehnično na višku stoječa enajstorica, katere napad je brezhibno prodiral in ogrožal vrata domačinov. Ilirija je bila sicer tekom cele igre v premoči, vendar je njen napad pokazal pred golom toliko neodločnosti, da niso izkoristili niti najpovoljnej-ših šans. Sicer je pokazala enajstorica Ilirije zelo raztrgano igro brez najmanjše homogenosti in vigranosti. Zmago je Maribor popolnoma zaslužil. Njegov najboljši del je bila napadalna vrsta, ki je izkoristila skoro vsako situacijo, imela pa je pri tem srečo, da je nasprotni vratar delal napako za napako. Do odmora je Maribor trikrat pognal žogo v mrežo, dočim je Ilirija kljub vsem naporom mogla samo enkrat realizirati. Pri Mariboru Je tempo pojenjal in igra ni bila več tako zanimiva. Pri Mariboru so zadovoljili vsi igralct, pri Iliriji ne moremo niti enega pohvaliti. Kolikor toliko sta zadovoljla oba branilca.
Izredno živahno igro je nudil nato sledeči par Primorje : Sturm. Enajstorica domačinov je igrala izredno ambicijozno in je v prvi polovici prisilila nasprotnika v obrambo. Do odmora sta zabila Senica in Slamič, slednji iz 11- me-trovke, dva gola. Po odmoru je Erman postavil rezultat na 3:0, nato pa je moštvo popustilo in Sturmu se je posrečilo, da je znižal rezultat na 3:2. Primorje je prekašalo goste posebno v hitrosti In odločnosti pred golom, kjer sta se zlasti izkazala Jug I in Slapar na desni strani. Oba sta izvedla večino napadov ln sta povzročala nasproti obrambi mnogo strahu. Graški gost se nam je predstavil kot kombinatorno prav dobra enajstorica, kateri pa manjka pred golom odločnosti. Obramba je vsekakor najboljši del moštva. Pri Primorju je zadovoljilo delo moštva, duša enajstorlce je bil zopet neumorni Slamič, katerega pa je v drugi polovici zapustila razsodnost in ga je moral sodnik radi prigovarjanja izključiti. Zmaga Primorja je bila popolnoma zaslužena. Rezultat odgovorja poteku igre. Sodnik prve tekme g. Cimperman, kakor tudi sodnik druge tekme g. Schneller sta zadovoljila.
Primorje ; Maribor 5:0 (3:0), Ilirija : Sturm 1:1 (1:1).
Kdor Je gledal obe tekmi drugega dne, je vsekakor odšel zadovoljen z igrišča. Posebno je presenetilo Primorje, ki je podalo napram Mariboru igro, kakršne v Ljubljani že več let nismo videli. Nastopilo je s popolnoma spremenjeno krilsko vrsto s starima preizkušenima stranskima krilcema Zemljakom in Piskom, ter Sočanom kot srednjim krilcem. Pohvaliti posameznika bi značilo omalovaževati celoto. Moštvo je zadovoljilo v vsakem pogledu, napad je z lahkoto prodrl do nasprotnega gola in je zaključil vsako akcijo z lepim strelom. Krilska vrsta je zadržala vse napade Maribora. Obramba je storila vse. da je nasprotniku onemogočila vsak strel. Izredno je bil disponiran Erman, ki je zabil dva krasna gola in prostih strelov, pravi bombi, kakršne se v Ljubljani le redko vidita.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljub. Ijenl soprog-, oče, sin in brat, gospod
Franc Zajec
uradnik Mesine hranilnice v Cernomlju
dne 4. aprila po kratkem trpljenju, mirno v Gospodu /aspal.
Truplo blagopokojnega prepeljemo iz Črnomlja v četrtek, dne 9. aprila 1931 v Zg. Šiško štev. 105, od kjor so vrši pogreb istega dne ob 4. uri popoldne na farno pokopališče v Dravlje.
Zg. Šiška— Cernomelj, 8. aprila 1931.
Žalujoči ostali
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
Maribor je bil popolnoma inferioren protivnik in ga od prejšnjega dne ni bilo spoznati. Rezultat 5:0 popolnoma odgovarja poteku igre.
Ilirija je nastopila proti Sturmu z znatno spremenjeno enajstorico. V napad je postavila mesto Doberleta, Omana in Iceta, mlade igralce iz rezerve, ki so se popolnoma obnesli. Tudi krilska vrsta je nastopila v spremenjeni formaciji z Varškom in Belakom. Ilirija je bila vseskozi v premoči, Sturm je prodrl le redkokdaj. Domačini bi zaslužili zmago, njihov napad pa je imel izredno smolo v streljanju. Mnogo dobro merjenih strelov je pogodilo drog ali prečko. Edini gol za goste je padel povsem nepričakovano in je bil ubranljiv, vendar je veter nenadoma spremenil smer žogi, kar je presenetilo vratarja Maliča. Ilirija je izenačila s krasnim golom Berglesa, ki je streljal prosti strel iz daljave 35 metrov In pognal žogo neubranljivo v levi zgornji kot. Gradčani so bili tehnično boljši, vendar je Ilirija nadoknadila pomanjkanje tehnike z Izredno požrtvovalnostjo in boljšim startom. Najboljši mož na polju je bil Strehovec kot desni branilec, ki je bil nepre-lazen zid. Igra je bila igrana od početka do konca v ostrem tempu in je na trenotke skoraj prešla meje fairnesse. Sodnik g. Deržaj je imel igro popolnoma v rokah in je njegova zasluga, da se je končala Igra v dostojnih mejah.
Mariborski šport.
S. K. Železničar (Zgb.) : S. K. železničar 4:3 (2:2).
Prvi dan gostovanja zagrebških »Železničarjev« je končalo s pičlo, a zasluženo zmago gostov. Zagrebčani so precej nadkriljevall svoje tovariše, posebno nadmoč so imeli v tehniki. Večjemu uspehu je predvsem krivo predolgo igračkanje pred golom. Vse formacije moštva so odlične, naravnost fenomalno pa je desno krilo, z močnim šutom na gol.
Domačini so se borili kot običajno požrtvovalno in tudi nekoliko predivje. Del njihove igre je bilo nesmiselno zbijanje žoge. Vratar Plšof je držal precej nevarnih strelov, dobljeni goli T>a so bili neubranljivi. Nelepa stran moštva je tudi ta, da sl medsebojno poveljujejo ln kregajo ln to seveda v blaženi nemščini.
S. K. Železničar rez. : S. K. Svoboda komb. 4:0 (1:0).
V predtekmi je odlična rezerva železničarjev zasluženo zmagala nad kombinirano Svobodo. Sodnik g. Jančič je tudi topot presenetil.
S. K. Železničar (Zgb.) : S. K. Železničar 6:2 (3:2).
Rezultat druge tekme Zagrebčanov in mariborskih »Železničarjev« je jasen izraz nadmoči gostov. Zagrebčani so v drugi tekmi prišli na dan s svojim velikim znanjem in so bili absolutni gospodarji igrišča.
Mariborski »Železničar« tudi drugi dan ni zadovoljil. Vratar Pišof je popolnoma odpovedal, napad pa je igral zelo raztrgano. Tekmo je sodil g .Nemec precej dvomljivo.
S. K. Rapid rez. : S. K. Železničar rex. 5:2 (1:1).
Zaslužena zmaga dobro vigrane enajstorice Rapida. Sodnik g. Jančič je sodil v glavnem dobro, samo glede rok si še ni na jasnem.
Razširjajte Jugoslovana!
150/150 na dobrem blagu Din 55-—
»Breda« žepni robci kom. Din 2-—
Entlanje, ažuriranje, predtiskan. je
Specijclni ontel oblek Vezenje mehanično umetno in ročno Tainhuriranje hotelskih in gostilničarskih zaves.
MATEK & MIKEš
LJUBLJANA, poleg hotela Štrukelj.
Oglasi socijulne in posredovalne vsebine: besnita 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 - (ilo S besed). Vsaka ntidaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložile znamko.
(JAn svcfc iV1-
B. Pauer
keksi
biskviti
vatel ni i. t. d. so najboljši!	732
Nogavice, roka« vice, volna in bombaž 463
a&jceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa in Stari trg
Kolesa
na ugodne olroli«
»centra«
trgovina šivalnih strojev, koles gramofonov itd., Ljubljana, Masa-rvkova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice.
7U3
Pošteno kmečko dekle
za vsa poljska dela. ki se razume tudi na go-spodinstvo in gostilno, se takoj sprejme pri .1. Usnik, Hudnik 17 pri Ljubljani.
r»=r
KuIIuvol
Karla Buloueva v Parizu
Pariz, 1. aprila.
Letošnji -Salon dcs Independantsc, odprt od
27.	januarja do 1. marca, je prinesel -/.n nas presenečenje. Karla Bulovčeva, nastopajoča v Parizu pod imenom Karla Mrak, je v njem razstavila dve Treski v črnem in belem, sčinelei in »Harfo«. Preje neopažena, je umetnica s to svojo razstavo vzbudita nenadoma splošno pozornost. Vodilne umetniške revije, kot sLes ai ■ listes d'aujout;d’hni«, >La revue moderne«, >Vrai et beau«, »Comoedia« ikl. prinašajo o njej obširne članke z reprodukcijami njenih slik, poudarjajoč, da se v njenih delih očituje umetnost velikega stila. »Comoedie« na pr. piše:
»Zamišljeni v širokem dekorativnem smislu in obenem polni globokega pomena, so njeni portreti začrtani s sigurnostjo in silo, kakršni le redkokdaj srečavamo.«
Karla Bulovčeva mi je izjavila, ko sem jo poselil, da tako hitrega uspeha in v tolikem obsegu, menda vajena težav in nasprotstev od doma, niti sama ni pričakovala. Čisto nenadno, uspeh je bil tu. In z njim interes umetniškega tiska, naročila portretov in povabilo za razstavo v Londonu. Nenadno se je pojavilo nebroj možnosti in načrtov za bodočnost. Sedaj se naša umetnica največ bavi s svojo pariško razstavo v jeseni, ki naj bo kolikor mogoče popolen pregled njenega kiparskega in slikarskega dela. V ta namen pa mora najprej odpotovati v domovino, da vse pripravi za prevoz odlitkov svojih skulptur.
Nisem seveda hotel zamuditi priložnosti, da malo povprašam Ivana Mraka o njemu samemu. O njem je bilo slišati samo to, da je de-buliral v filmu.
»Napišite, da sem postal impresario svoje žene,« je dejal g. Mrak s svojim karakterističnim napol zlobuim, napol samozavestnim in zmagovalskim nasmehom.
Šele i>o daljšem besednem dvoboju mi je pri-znal, da dela na avtobiografičnem romanu, ki pa namerava izdali v Nemčiji.
Karla Bulovčeva je dosegla v Parizu uspeh, kot ga ni noben Jugoslovan pred njo. In to je dejstvo, ki ga je treba znati ceniti.
Mirko Kisover*
Ljubljanski zvon izhaja letos zelo redno: pred prazniki smo prejeli že aprilsko številko. Na uvodnem mestu prinaša prvi del Ocvirkovega eseja Slovenski kulturni problemi, katerega tc-r.e so občinstvu znane še izza predavanja v Filharmoniji. Drugi esejistični prispevek je R. Jakopiča študija Tovariši in jaz, ki jo je avtor prav tako nedavno predaval v Celju; Tovariši in jaz, je ponoven dokument, da je Jakopič prav lako mojster besede kakor palete, obenem pa pomeni tudi dragoceno umetniško izpoved o osebnostih novejšega slovenskega slikarstva." A. Gspan objavlja vrsto lepih, tenko občutenih pesmi: Sneži, sneži (Srečku Kosovelu v spomin) in pa ciklus Troje dekliških pesmi. Prozo sta razen Bevkovega romana In solnce je obstalo, prispevala Jože Kranjc (socialno novelo Basen o človeku) in pa 1. Lah (odlomek zanimivega literarno zgodovinskega romana Pismo vere). Obzornik obsega celo vrsto raznih književnih in kulturnih poročil: M. Robič replicira na nekatere kritike o Vebrovi filozofiji, Ocvirk poroča o Mercadetu, Spektorskij (o Vebrovem Sv. Avguštinu), Vidmar (o Pagljovem magistru Antonu),Borko (o Papinijevem Go-gu itd.), Kogoj (o koncertih) i. dr.
Mentor prinaša v svoji 8. Številki: Mlakar, Spomini; Brnčič, Vojislav J. Ilič (s sliko); Radovanov, Ob grobu (Pesem); Horn, Volja in uspeh; Savnik, Na obisku pri naši južni sosedi (s sliko); J. P., Studijske črte za slovensko stilistiko in poetiko; Knjige in časopisi; Literarni pomenki itd.
Mamin Sibirjak: »Brata Gordejeva«. V Izložbi konzorcija celjske »Nove Dobe« in tisku Zvezne tiskarne v Celju je ravnokar izšel v preprosti, pa lični opremi roman »Brata Gordejeva najboljše delo ruskega pisatelja D. N. Mamina-Sibirjaka, ki nas vodi v štirideseta leta preteklega stoletja. Dejanje se vrši v velikem industrijskem in rudniškem podjetju na Uralu. Pisatelj je dober poznavalec industrijskega in rudniškega življenja. Neprisiljeno nam slika dvoje za rusko preteklost in sedanjost nadvse važnih dejstev: prehod od starega tla» Canstva k industrijskemu načinu produkcije in prenos zapadnoevropskih kulturnih vrednot na ruski svet. Poleg pozitivnega učinkovanja nam odkriva zlasti tudi razkrojni vpliv obeh dejstev na osnovi ruskega življenja. Mamin-Sibir-jak ima vrline ruskih pisateljev, smisel za realnost, konkretnost in plastičnost, ves roman obdaja žar neke tople in mirne romantike, ki vodi k harmoničnemu doživetju povesti. Knjiga ima 88 strani in slane broširana samo Din
12—.
(gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, 8. apnila: »Dom osamelih žena« Red C. Oeitplek, H. aprila: »Življenje je lepo«. Red A. PeiteTi, 10. aprila: Zaprto.
Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, 8. aprila:	Svanda dudafc«. Red 11.
Četrt »k, 9. »Luizat. Red C.
I'e4ek, 10. aprila: Zaprto.
MARIBORSKO NARODNO GLBDALIftGE.
Sreda, 8. aprila ob 20. uri: »Učlovečenje*, ab.
A. Kuponi. Zadnjič.
Colrtek, 9. aipriJa t>b 20. uri: >Cirkuika pr in cena«, ab. B.
Službene objave
Razglasi sodišč in sodnih obiastev
C 140/31.	880
Oklic.
Hajduk uedl. Margareta, polj. iz Ganča-nov, ki jo zastopa Panker Marija, rojena Hajduk, polj. v Gančanih st. 119, je vložila zoper Jerič Štefana, polj. v Gančanib, sedaj na Francoskem, tožbo zaradi ugotovitve očetovstva in plačila preživnine s pripadki.
Ustna sporna razprava se določa na dne 2 5. a p r i 1 a 1931. o b devetih pri tem sodišču v sobi štev. ‘21.
Tožencu se postavlja za skrbnika Jerič Štefan, posestnik v Gančanib št. 176.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 23. marca 1931.
*
Nc 124/30—7.	714—3—3
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Hiti Marija (dekliško ime neznano) je umrla pred nekaj leli v okolici Washing-tona v Ameriki in ni zapustila nobenega sporočila poslednje volje.
Je li kaj dedičev, sodišču ni znano.
Gosp. Poznika Viktorja, notarja v Ložu, postavlja sodišče za skrbnika zapuščine. ,
Kdor hoče zahtevati zapuščino za s6, mora to v e n e ni let n od dane« naprej javiti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor bodo zahteve izkazane, izročila, v kolikor se to ne bo zgodilo, se bo zasegla v prid državi.
Okrajno sodišče Lož, odd. I., dne 12. marca 1931.
*
Razglasi raznih uradov in obiastev
T No. 441/7.	923
Razglas o licitaciji.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V. No. 363^34 z dne 24. marca 1931. na podstavi členov 8(5. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovih izprememb odnosno dopolnitev za dobavo in montažo sterilizacijske naprave v novi porodišnici v Celju
I.	javno pismeno olertno licitacijo v skrajšanem roku na (lan 28. aprila 1931 ob enajstih dopoldne pri sreskem načestvu v Celju. Vse potrebne podatke in pojasnila dobe interesenti v uradnih urah pri teh-čnein razdelku sreskega načelstva v Celju.
Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobrenega proračuna, ki znaša 139090'— Din.
Svojeročno pisane ponudbe na uradnem formularju, opremljenem s kolkom za Din 100-— (priloge 8 kolkom po Din 2’—) morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku in z zunanjo oznako: »Ponudba za prevzem dobave in montaže sterilizacijske naprave v novi porodišnici v Celju ponudnika N. N.« in sicer neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe ne bodo vpošte-vane.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse dražbe-ne pogoje ter položiti kavcijo, katera znaša 14.000-— Din odnosno za tuje državljane 28.000'— Din.
Kavcija se mora položiti pri blagajni davčne uprave v Celju najkasneje na dan licitacije do 10. ure in sicer v gotovini, državnih vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 23. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka >B. Pogodbe in nabave«.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico, ki jo mora hkrati z vročitvijo ponudbe predložiti predsedniku licitacijske komisije.
Hkrali z blagajniško položnico o vloženi kavciji je treba predložiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo pristojne davčne uprave, opremljene s kolkom za Din 20-—, da so plačani davki za tekoče četrtletje, in potrdilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitaciji. Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Končno mora ponudnik predložiti uverenje zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti za izvrševanje ponudenega posla.
Kr. banska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati delo bre« ozira na višino ponujene vsote oziroma vse pimudbe od-
kloniti brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostali v besedi 60 dni po licitaciji.
Sresko načelstvo v Celju, dne 2. aprila J 931.
$
štev.	880—2—2
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje za na dan 2 0. a p r i 1 a 1 9 3 1. ob enajstih nabavo:
200 ni3 jamskega lesa,
100 m8 plohov.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 30. marca 1931.
*
Opr. št. 150/23—1931—1.	901
Razglas o licitaciji.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na dan 13. aprila 1931 ob 11. uri dopoldan javno pismeno ofertno licitacijo za zidarska dela pri renovaciji zdraviliškega poslopja Suzora v Laškem.
S kolekom za Din 100-— opremljene ponudbe je vložiti v zaprtem in zapečatenem ovitku, kateri mora nositi napis: ^Ponudba na opr. št. 150/23—1931«, do 13. aprila 1931 do 11. ure dopoldan v sobi št. 205, Miklošičeva cesta 20/1.
Ponudbe se morajo vložiti na posebni tiskovini, ki se dobi obenem s splošnimi in podrobnimi pogoji za ceno Din 20'— pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba 233, od 8. do 12. uro.
Licitacija se vrši označenega dne ob 11. uri dopoldan -v sobi 203 na Miklošičevi cesti št. 20/1.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 3. aprila 1931.
Opr. Št. 150/26—1931—1.	900
Razglas o licitaciji
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljuibljani razpisuje na dan 13. aprila 1981 ob 11. uri dopoldan javno pismeno ofertno licitacijo za pečarska dela pri renovaciji zdraviliškega poslopja Suzora v Laškem.
S kolekom za Din 100"— opremljene ponudbe je vložiti v zaprtem in zapečatenem ovitku, kateri mora nositi napis: »Ponudba na opr. št. 150/26—1931«, do 13. aprila 1931 do 11. ure dopoldan v sobi št. 205, Miklošičeva cesta 20/1.
Ponudbe se mo;ajo vložiti na posebni tiskovini, ki se dobi obenem s splošnimi in podrobnimi pogoji za ceno Din 20'— pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba 233, od 8. do 12. ure.
Licitacija se vrši označenega dne ob
11.	uri dopoldan v sobi 203 na Miklošičevi cesti št. 20/1.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 3. aprila 1931.
štev. 321/2.	813
Razpis.
Sreski cestni odbor	v	Krškem	razpisuje
za na dan 1 5.	a	p r	i	1	a	1	9 3	1.	ob	11. uri
dopoldne nabavo:
500 cestnih kamnov-mejnikov (kamen ali beton), dimenzije 12X12X10 plus 50.
Pogoji in natančnejši opis cestnih kamnov se dobi pri podpisanem.
Sreski cestni odbor v Krškem, dne 31. marca 1931.
Štev. 481/31.	879
*
Objava.
Gospod S l e r 1 e Rudolf, advokat v Ljubljani se je s 1. aprilom 1931 odpovedal izvrševanju advokature.
Na osnovi § 44/f zakona o advokatih je podpisani odbor imenoval za prevzemnika pisarne g. dr. Ravniharja Vladimirja, advokata v Ljubljani.
Advokatska komora v Ljubljani, dne 1. aprila 1931.
Dr. Žirovnik Janko, s. r., podpredsednik.
Razne objave
907
Računski zaključek Strojilne, lesne in kemične industrije d. d.
v Polzeli pri Celju za leto 1930.
Aktiva: Nepremičnine in premičnine Din 1,042.881-50; blagajna Din 3129-93; dolžniki Din 3.— ; zguba Din 628.f>28'01.
Pasiva: Delniška glavnica 1,250.000 — Din; rezerve Din 16.300-—; upniki Din
29.— ; Akcepti 408.213-44.
Račun zgube in dobička:
Prenos zgube iz 1. 1929. Din 631.798-55; odpisi 50.000-—; upravni stroški 71.838-10 Din; donos elektr. računov Din 28.097-09; najemnina Din 1800'—; razni dohodki Din 28.851-55; vplačane dubijozne terjatve Din 56.360-—; zguba Din 628.528-01.
P o 1 ze 1 a, 31. decembra 1930.
Upravni svet.
*
912
Objava.
Gospod Simeun S e r l i č, trgovec iz Beograda, ni pooblaščen v našem imenu sklepati kupčije odnosno sprejemati are ali naplačila.
Zagreb, 2. aprila 1931.
»TUNGSRAM«
Socidtž Auonvnie d’Iil^trieit£ Ziiritli Podružnica: Zagreb, Martičeva 12.
*
908
Objava.
Podpisana sem izgubila sprejemni dekret, izdan po prosvetnem oddelku za Slovenijo v Ljubljani dne 20. oktobra 1924, štev. 14.039, in ga proglašam na neveljavnega.
V	Št. Vidu pri Planini, 2. aprila 1931.
Jazbinšek Ljudmila, s. r., učiteljica.
Računski zaključek
,Union*4 hotelske In stavblnske d. d. v Ljubljani za leto 1930
f ktiva	Bilanca	za	leto 1930	Pasiva	
	Din	p		Din	1'
Gotovina		705	09	Delniška glavnica		3,324.000	
Stavba hotela Union		4,361.951	62	Spec. rez. valoriz. zaklad . . .	1.256.611	77
Stavbišče		198.078	HO	5 “/o rezervni zaklad		350.047	16
Stavba garaž 		678.168	67	5V0 posebni rezervni zaklad .	71.804	99
Klektrarna			(»2.837	h:;	Ažio-rezervni zaklad		:14.221	04
Inventar 		219.435	67	Spec. rez. sklad za perilo . . .	25.000	-
Adaptacijo		1,162.939	81	., ,, ,, „ stroje ...	10.000	-
Zemljišče v Kranjski gori . .	144.037	30	Nedvignjena dividenda na leta		
Deleži pri Hotelski družbiv Celju	62.500		1928—1929		12.520	—
Delež pri Vzajemni posojilnici v Ljubljani	 Vrednostni papirji	 časopisi, predplačani	 Zaloga		50 6.000	-	Razni upniki	 Najemnina predplačana .... Dobiček		 . .	1,833.324 1.516 266.624	47 67 r.--’
	8.176 280.490	33			
1 || 7,186.670)62			|| 7,185.670 |62l		
Izgube
Dobički
					
	Din	P		Din	1' ■
| Odpis pri stavbi hotela . . .	46.190		Prenos dobička iz 1. 1929 . . .	638	ll!
Odpis pri stavbi garaž ....	6.900	69	Gostilna in kavarna		943.716	-I
Odpis pri elektrarni .....	63.196	53	110 te 1 ............	766.990	75i
Odpis pri inventarju .....	139.221	25	Delež na dobičku Hotelske		
Odpis pri adaptacijah		161.904	56	družbe v Celju		12.500	-|
Obresti		260.182	90		700	l
Davki in pristojbino		329.926	03	Najemnina		38.500	41
Razsvetljava .........	307.195	3V			
Popravila		187.701	41			1
Dobiček 			266.624	52			!
1	1,768.043	26	| 1.76H.043		26|
Objava.
Po sklepu rednega občnega zbora z dne 26. marca 1931 se bo izplačevala dividenda za leto 1930 po Din 80'~ na delnico, izplačljivo od 1. julija 1931 do 30. junija 1986, b katerim dnem nedvignjena delnica zapade.	>
Dividenda *e izplačuje v pisarni Grand hotela Union v Ljubljani, Miklošičeva cesta it. L
V Ljubljani, dne 2(1. mareji l‘J31.
Upravni svat.
€. Dt. Demarque:	60
f*ci nazaj
Homan
(Copyright by M. Feulure Svndicale.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovcdun.)
Nepojmljivo vabi; na tilniku sence, ki človeka zmešajo; mehke voke. Prasketa in se bliska, se prevrača ter lije; nebo gori... kdo misli na to, da se more skrivati za tem šepetanjem in vabljenjem, za temi dišavami, za to kožo tisto drugo, ki preži, se skriva, plazi in čaka; lues — kdo misli in kdo hoče na to misliti. Kdo sploh misli del j ko od danes do jutri — jutri smo lahko že mrtvi. — Prekleta vojna, ki nas je naučila gledati in vživati samo trenotno.
»In zdaj?« je vprašal Ludvik.
»Kakor hitro mogoče začeti.«
»Potem takoj,« je dejal Ludvik mirno.
šel sem v čakalnico in raztrgal tam par zvezkov »Die Woche«, v katerih je kar bleščalo samih parad, zmag in jedrnatih besedi za vojno navdušenih pastorjev.
Ludvik je prišel. Zašepetal sem mu: »Pojdi še h kakemu drugemu zdravniku, ker ta tu ve gotovo zelo malo. Zdi se mi, da niti ne sluti pravega.« Napravi je trudno gesto, šla sva molče po stopnjicah.
Spodaj mi je naenkrat, dejal, gledaje vstran: »Na svidenje torej —«
»Kaj je vendar?« sem ga prestrašeno vprašal.
»Sel bom,« mi je odvrnil.
»Daj mi vendar roko,« sem dejal začuden. S trepetajočimi ustnicami mi je odvrnil: »Se boš bal, da se me še dotakneš, zdaj —« Boječ in vitek je stal ob ograji, prav tak, kot je stal vedno ob pobočju jarkov, z žalostnim obrazom in povešenimi očmi —. »O Ludvik, Ludvik, kaj delajo tu iz nas —, jaz, da bi se te ne dotaknil, ti zamorec ti, ti neumna mrcina, stokrat, stokrat se te dotaknem, če hočeš —« Odsu-nil me je. Prekleto, začel sem tuliti. Jaz osel, objel sem ga, pritisnil nase in Čutil, kako je trepetal — »Ludvik, to vse so same čenčarije, morda jo imam tudi jaz, bodi miren, to vse bo ta kača z naočniki tu gori že uredil.« On je trpetal in trepetal, jaz pa sem se ga oklenil z vso močjo.
III.
1.
Wesslingovo posestvo leži nekoliko od ceste proč. Je lep, star dvorec z visokim drevjem, skednji in hlevi. Stopil sem v kuhinjo, kjer je neko dekle z vi, soko podvezanimi krili snažilo okna.
»Govoril bi rad z gospo Wesslingovo,« sem dejal in se nasmehnil dekletu, ker mi je bilo všeč. Bilo je zalo.
»Da,« je odgovorila in stopila na tla.
»Kje bi našel gospo?« sem vprašal,
»Saj sem jaz,« je odvrnila.
Osupel sem jo pogledal. Pričakoval sem, da bom naletel na čvrsto, trdno kmečko ženo, potem sem se pa spomnil: Wessling je bil tudi šele trideset let star. čudil sem se samo, da ni Henrik takrat tako prelo-mastil fotografa, da bi ostal za vedno pohabljen; — ker na sliki, ki jo je nosil vedno s seboj, je bila videti njegova žena mnogo starejša. Morda je opazila mojo osuplost; zardela je in odvezala krilne podvezke.
»S Henrikom sem bil skupaj v isti stotniji,« sem dejal in sem se že bal, da se bo vlil potok solz.
Toda, hvala Bogu, čisto mirna je bila in me je povabila v sobo. Tam sem moral sesti, ona je pa stala pred menoj.
»Ali ne bi tudi vi sedli?« sem jo previdno vprašal,	ker sem se	bal,	da	mi bo pozneje omahnila na
tla.	Sede bo morda	kaj	takega laže prenesla. - Toda
ni hotela.
»Naročil mi je, da naj vam sporočim njegov po-, zdrav in prinesem njegove stvari,« sem dejal. »Smrt mu je bila lahka.« Po teh besedah sem razvezal zavoj	in ji dajal	Henrikove stvari posamič, listnico,
uro,	nož, denar.	Ona	jih	je jemala. Cez nekaj časa je
dejala tiho: »Bil je dober mož.«
»Da, to je bil v resnici,« sem odvrnil. Nekaj me je praskalo v grlu. Vstal sem in stopil k oknu. Iz svinjaka je nekdo vlekel svinjo, ki je bila na zadnji nogi povezana z vrvjo. Najbrže bodo klali.
Velikonočni običaji v Romuniji
Romuni praznujejo Veliko noč na zelo slovesen način.
Teden pred Veliko nočjo imenujejo »fižolov« teden, ker jedo ljudje ves teden samo nezabeljen fižol. To trpi do velikega petka. Od velikega petka pa do vstajenja jedo samo v slanem kropu kuhano zelenjavo. Vsak večer, od ponedeljka pa do sobote, obiskujejo ljudje velikonočno pobožnost, ki ji pravijo »dentec. Posebno lepo je v cerkvah na veliki petek. O polnoči pride iz cerkve duhovnik s križem v roki in gre trikrat okoli cerkve, za njim pa svetijo ljudje z bakljami in svečami, vsi pa prepevajo pobožne pesmi. V noči od petka na soboto je v cerkvi po 12 pridig. V noči od sobote na veliko nedeljo je zadnja »dente«, ki traj tudi celo noč. 0 polnoči se začno vsi ljudje poljubovati, vsi se spravijo med seboj. Velilcončnih »zajcev« ne poznajo, pač pa pirhe; najbolj pa cenijo za Veliko noč jagnjeta. Tudi revežem se na velikonočne praznike ne godi slabo, ker jih bogati ljudje obilno pogoste.
Tajna plavega diamanta
Nedavno je umrla v Londonu znamenita ameriška pevka Maud Yohiade. Njeno truplo so prepeljali v Ameriko. Toda še predno so dospeli njeni zemeljski ostanki v mesto Detroit, se je že razširila po Ameriki govorica, da je pevko doletela tista usoda, ki ji je bila že zdavnaj pr o roko v an a. O tem prerokovanju pripovedujejo amerikanski časniki to-le:
Pevka je v svoji mladosti študirala v Oxfc>r-du. Takrat se je pisala s svojim dekliškim imenom Felfcon. Nelceg« dne je zagledala v raz-iožhi pri nekem draguljarju čudovito lep plav diamant, ki pa je bil tako poceni, da si ga je tudi orna s svojimi skromnimi 'sredstvi lahko
65-Ietnica vojuške službe predsednika
nemške republike Hindenburga
Dne 7. aprila slavi Hindenburg 65-letnioo svoje vojaške službe. Sirka nam 'kaže Hindenburga - kot mladega poročnika leta 1866.
privoščila. Vstopila je v trgovino in vprašala, zakaj je kamen tako poceni. Draguljar pa ji je ekel, da zato, ker je ta kamen pač kamen nesreče, ki prinaša vsakokratnemu lastniku dvoje: uspeh in solze. To svojo moč pa bo kamen izgubil, čim pride zopet v roke pravega lastnika. Pravi lastnik pa je baje neki indijski maharadža, ki ga je bil nekoč poklonit neki svoji slučajni prijateljici.
Mlada dijakinja se je tej »prazni veri« smejala in je kamen res kupila. A glej — uspeh se je kmalu pokazal:ni trajalo dolgo in že je nastopala kot slavna pevka' na vseh velikih odrih na svetu. Kot slavna pevka pa se je omožila in glej — zopet se je prerokovanje izpolnilo: prvi mož ji je kmalu umrl, od drugega pa se je morala ločiti. Nato se je omožila tretjič, toda zaželjene sreče ni bilo. Odšla je na dolgo potovanje, na potovanju pa jo je na Angleškem dohitela smrt.
Ko so: pa truplo pevke prepeljali v Ameriko in rake v odprli, plavega kamna ni bilo več na njeni roki in danes nihče ne v<5, leje je.
Neznana predpotopna žival
Letošnjo zimo so doživeli prebivalci nekega otpka v bližini Aljaške v severni Ameriki zanimiv dogodek. Med ogromnimi kosi ledu, ki priplavajo vsako leto iz polarnih krajev skozi Beringov preliv v Tihi ocean, so opazili temen kos ledu, v katerem je bilo nekaj zamrznjenega. Ljudje so tisti ogromni kos ledu ustavili in so ga razbijali s sekirami in ga žagali, da bi videli, kaj je v ledu zavitega. Ko so dovolj leda odstranili, so našli v led zamrznjeno ogromno žival, ki je po mnenju učenjakov prebivala v tistih krajih pred milijonom let ali pa še prej, ko so bili današnji polarni kraji še topli in ko je rasllo tam še skoraj tropično rastlinstvo. Tej lepi, topli dobi je sledila »ledena doba«, in takrat se je ta ogromna žival vlegla in se zazibala v večno spanje. Ogromno telo je zasnežil sneg, sneg pa se je spremenil počasi v led. Ta ledena kepa se je strnila z drugim ledom vred v eno samo ogromno ledeno maso. Počasi
—	po 1 milijon letih — pa se je začela ledena masa pomikati proti jugu, kos za kosom ledu se je kršil, nazadnje pa je ostal le še kos, v katerem je ležala zmrznjena in zamrznjena žival.
Žival so si ogledali že različni prirodoslovci, niso pa mogli še dognati, kakšna žival naj bi to bila. Po opisu, ki. ga je objavil dr. Bouner v nekem angleškem znanstvenem listu, izgleda žival kot ogromen martinček, ki pa ima kosmato kožo. Žival je dolg IG metrov, sama glava pa m e ri 2 metra.
Borza za žuželke v Berlinu
V' severnem delu Berlina imajo vsak mesee enkrat v neki veliki dvorani posebno borzo za žuželke. Nabiralci žuželk so organizirani v posebnih klubih, klubov pa je nekaj nad 40. Nekateri klubi so za žuželkarje strogo znanstvenega značaja, drugim pa je več do trgovine in dobička.
Borza traja od devetih dopoldne do dveh popoldne nepretrgoma. Na borzo prihajajo starčki, možje in žene, obloženi s težkimi zavoji. V dvorani svoje zavoje odvijejo in razlože svoje »blago« po dolgih mizah. Žuželke in metulje hranijo na običajen šolski način: živali so nabodene na igle in spravljene v štirioglatih Skat* ljab. Vsak prodajalec stoji pred svojim blagom iti čaka na kupca ali pa na menjalca. Metulji se dobe že po dinarju, redki metulji pa stanejo tudi do 400 mark (5000 dinarjev).
Zanimivo je, da prodajalci svoje blago večinoma sami vzgajajo in največ metuljev je do-rastlo v čevljarskih, mizarskih in drugih delavnicah; pa tudi po lekarnah. Zuuaj vjeti metulji namreč nimajo prave cene, ker se pri lovu navadno vedno poškodujejo njihova krila.
Budimpeštanske ženske se boje za svoje može!
Angleški pisatelj Maugham je napisal gledališko, igro, .ki je doživela povsod velik in sijajen uspeh,, kjerkoli so jo igrali. To je igra »Breadvvinners«. V tej igri je glavni j umik mož, ki dela in gara noč in dan, da zasluži dovolj za razkošno življenje svoje žene in rodovine, za zahvalo ga pa žena še, goljufa — dokler mu slednjič ne zmanjka potrpljenja, da vse svoje premoženje razdeli in — izgine!
V	igri sami pa se vprašuje mož, predno zapusti svojo potratno žensko: »Ali mora krava res vedno dajati mleko?«
To vprašanje je budimpeštanske žene in dekleta silno razburilo; tako razburilo, da so z neprestanimi demonstracijami res dosegle, da so igro z odra odstranili. Svojini možem pa so razsipne in potratne Bud iinpeštanke najstrožje prepovedale pogledat to igro, ker so se oči-vidno bale, da bi se tudi njihovi možički začeli vpraševali: »Ali mora. krava res vedno dajati mleko?« Neveste pa so pritiskate na svoje ženine, naj ostajajo rajši pri njih doma, kakor pa da bi hodil k tej igri v gledališče, da se reveži ne bi preveč prestrašili pred možitvijo....
Na budimpeštanske zakonske može pa je igra vplivala talko blagodejno, da se bo netkaj sto mož dalo sodnijslco ločiti od svojih prepotratnih zakonskih polovic.
Prihod prvega italijanskega letala iz Rima v Berlin
Od desne na levo vidimo na sliki: državnega podtajnika v italijanskem ministrstvu za letalstvo JMoeardl-ja. italijanskega poslanika v Berlinu Orelni-Baroni^a iu nemškega državnega
tajnika Gutbrodta.	_________•
Mrtvi otroci na cestah
V	velikem azijskem mestu Šanghaju so pobrali (po uradnih poročilih) preteklo leto na ulicah uad 3G.OOO trupel. Med temi je bilo 24 tisoč trupel otrok. Sedaj so uredili posebno službo, da najeti ljudje vsak dan zjutraj pobirajo mrliče po cestah. Največ ljudi je pomrlo »naravne« smrti, večinoma od lakote, otroke pa so sturiSi enostavno pometali na ulico, ker jih niso mogli rediti. Mrliče pobirajo, da se kužne bolezni ne razširijo preveč, šangaj šteje 3 milijone prebivalcev, ki pa žive večinoma v silni revščini, čeprav je Šangaj največje trgovsko mesto na Kitajskem.
nova zraKitpiovna linija Berlin—Monakovo—Rim
a sliki vidimo prizor srečanja nad Alpami. Bavarski 'letalci se srečajo z italijanskimi,
‘Radie
Ljubljana, sreda 8. aprila:
Opoldanski program odpade. 18-00 koncert Radio-orkestra. 1900 dr. Lojze Čampa: Žurna-listika, 19-30 dr. Nikola Preobraženski: Ruščina, 20-00 Večer Radio-orkestra, 22-00 časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, četrtek, J), aprila. 12.15 Plošče. 12.43 Dnevne vesti. 18.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, Manca Komanova. 18.00 Plošče. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. lteya: Klima Evrope. 19.30 Dr. Mirko llu-pel: Srbohrvaščina. 20.00 Prenos ljubljanske opere. 22.30 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji da«.
Zagrel*. 12'30 kuhinja, 17-00 pravljice, 18'00 poročila, 19-50 uvod k prenosu, 20-00 prenos iz Prage, 22’00 novice in vreme, 22-10 Zvočni film.
Zagreb, četrtek, !). aprila. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Balalajke. 18.00 Ruska glasba. 18.50 Novice. 19.20 Perutninarstvo. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere iz Ljubljane.
Beograd. 11'30 plošče, 12'45 radio orkester,
13-30 novice, 10-00 plošče, 17-00 narodni napevi, 17-30 citre, 18-00 ruska pesem, 19-30 »Kristusova tragedija v literaturi in umetnosti« (dr. Vi-teznic), 20-00 Glasbene napake, 20-30 ruska komorna glasba, 21-50 jugoslovanske pesmi, 22-20 novice, 22-40 večerni koncert.
Beograd, četrtek, 5). aprila. 11.30 Plošče. 12.00 Novice. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Berlin. 22.30 Novice.
Vraga. 1G'30 »Magazin«, igra,19'05 Mandoline in kitare, 20-00 Simfonični koncert češke Filharmonije.
I»raga, črtetek, 9. aprila. 16.30 Komorna glasba. 19.15 Koncert v Brnu. 20.30 Filmski večer v Brnu. 21.30 Planinski koncert.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulioa 28. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihilak.* Urednik Milaii Zadnek. — Za inseratni del odjovarja Anusi Koimaa. — Vri » LjubljanL
Poftata* plačana v gotovini.
5	SLUŽBENI	LIST	KRALJEVSKE	BANSKE	UPRAVE	DRAVSKE	BANOVINE
Priloga k 80. kosu letnika II. z dne 16. decembra 1931.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 29.055/1	€>	104
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Klepec Janko, zdravnik v Ljubljani, je bil vpisan v imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. decembra 1931.
*
VIII. No. 6964/1.	50—3—3
Razpis.
Reilektanti na koncesijo za perijodično prevažanje oseb z avtobusi na progi Novo mesto—Metlika se pozivajo, da — v kolikor niso tega že storili — najkasneje do
30.	decembra 1931 vlože zadevno prošnjo pri kr. banski upravi Dravske banovine, odd. VIII. v Ljubljani.
Opozarja se, da prihajajo v poštev le taki prosilci, ki nudijo tako v moralnem, kakor v gmotnem pogledu zadostno jamstvo za redno izvrševanje obrta.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 30. novembra 1931.
Razglasi sodišč in sodnih obSastev
Nc II 107/30—6	77—3—2
Drugi edikt.
Ker je v tusodnem ediktu » dne 25. VII. 1930 opr. št. Nc II 107/30—2 določeni rok potekel, se v smislu zakona z dne 25. 7. 1871 d. z. št. 96 pozivajo vsi oni, ki bi bili vsled obstoja ali vsled knjižnega vrstnega reda vpisov v vložkih nove zemljiške knjige za davčno občino Mursko Soboto v sodnem okraju Murska Sobota tičočih se bremenilnih pravic, oznamenjenih pod b) gori navedenega prvega edikta v svojih pravicah prikrajšani, naj vlože svoje ugovore najkasneje do 30. junija 1932 pri okrajnem
sodišču v Murski Soboti, kor bi uioor vpisi
zadobili učinek zemljiškoknjižnih vpisov.
Če se ediktni rok zamudi, postavitev v prejšnji stan ni dopustna; tudi se omenjeni rok posameznim strankam ne sme po-' daljševati.
Višje deželno sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 28. novembra 1931.
*
No I 219/31—5	105
Amortizacija.
Na prošnjo Kambiča Martina iz Prelogov pri Semiču se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih hranilnih knjižic: št. 2519 Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, št. 37.415 Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, ki so baje zgorele.
Imetnik teh hranilnih knjižic se poživlja naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne, ko se objavi ta oklic, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hranilne knjižice niso več veljavne.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. I., dne 6. decembra 1931.
C I 267/31—2 —	120
Oklic.
G. Langus Valentinu, upokojenemu železničarju, nazadnje stanujočemu v Grobljah štev. 81 pri Javorniku, je vročiti v pravdni stvari tožeče stranke Repovš Frančiške, stanujoče v Ljubljani, Kladezna ulica, ki jo zastopa dr. Brejc Janko, odvetnik v Ljubljani, zoper toženo stranko Langusa Valentina, up. žel.. Groblje, radi 3400 dinarjev tožbo z dne 9. decembra 1931 C I 267/31—1.
Ker je bivališče toženca Langus Valentina, železničarja v Grobljah 81, neznano, se postavlja za skrbnika na čin g. kanciist Tumpej Fran v Kranjski gori, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. I., dne 9. decembra 1931.
A 2^/31—7.	'	113
Oklic
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
G. Sajovic Janko, trgovec v Kranju, je umrl dne 23. novembra 1931.
Vsi. ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivijejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču
dne 15. januarja 1931. dopoldne ob 9. uri v sobi št. 8, ustno ali
pa do tega dne pismeno, sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikakršne nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zbog plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. I., dne 10. decembra 1931.
E 1861/31-10	123
Dražfceni oklic.
Dne 15. januarja 1932. ob enajstih bo
pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Si-tež, vi. št. a) 71, b) 149. Cenilna vrednost: a) 16.284 Din, b) 5715 Din. Vrednost pritikline: a) 1400 Din. Najmanjši ponudek:
a)	13.268 Din, b) 4287 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski -tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 30. novembra 1931.
$
E 1859/31-14	125
Dražbeni oklic.
Dne 15. januarja 1932. ob devetih bo
pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Paradiž, vi. št. 14 Cenilna vrednost: 38.450 dinarjev. Vrednost pritikline: 2660 Din. Najmanjši ponudek: 30.000 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 30. novembra 1931.
*
E 447/31-6	126
Dražbeni oklic.
Dno 15. januarja lUiig. ob pol enajstih
bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba polovice nepremičnin zemljiška knjiga Rajhenburg, vi. št. 59. Cenilna vrednost: 7000 Din. Najmanjši ponudek: 4668 dinarjev.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici, odd. II.,
dne 5. decembra 1931.
E 530/31-13	*	121
Dražbeni oklic.
Dne 18. januarja 1932. ob desetih bo pri
podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: Hiša št. 72 v Stari vasi-Vid-mu s_ poslopjem za kino in strojno delavnico in 8 zemljiškimi parcelami, zemljiška knjiga Stara vas-Videm, vi. št. 55.
Cenilna vrednost: 203.020 Din. Najmanjši ponudek: 135.347 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, odd. II.,
dne 3. decembra 1931.
*
E 2337/30-14	124
Dražbeni oklic.
Dne 19. januarja 193£. ob devetih bo
pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Sed-lašek, vi. št. 202 in 126.
Cenilna vrednost: skupna 16.542 Din. Najmanjši ponudek: 11.028 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV..
dne 30. novembra 1931.
E 970/31.	109
Dražbeni oklic
Dne 20. januarja 1932. dopoldne ob pol
9.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Vid, vi. št. 37.
Cenilna vrednost: Din 60.970-90.
Vrednost pritikline: Din 9190-—.
Najmanjši ponudek: Din 52.S93-92.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski ,ega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbcrgu,
dne 21. novembra 1931.
*
E IX 3612/31-6.	117
Dražbeni oklic
Dne 27. jauarja 1932. ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi- št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Recenjak, vi. št. 12 in polovica vi. št. 14.
Cenilna vrednost: a) 410.175 Din, b) 7.348-35 Din.
Vrednost pritikline: 23.660 Din.
Najmanjši ponudek: 278.348-68 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede ne-premičirne v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 28. novembra 1931.
-Jj
. E 1081/31-10	119
Dražbeni oklic.
Dne 5. februarja 1932. ob devetih bo pri
podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Breški vrh, vi. št. 3, 19.
Cenilna vrednost vsake polovice je 44.793 Din, skupaj 89.586 Din. Vrednost pritikline: 6825 Din. Najmanjši ponudek: vsake polovice 29.862 Din, skupaj 59.724 dinarjev, varščina vsake polovice 2987 Din. skupaj 5974 Din.
kravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče na Prevaljah, odd. I.,
dne 9. decembra 1931.
*
A 151/31—3.	84—3—2
Oklic dedičem neznanega bivališča.
Kopušar Jošef, posestnik iz Ljubnega, nazadnje v Ameriki, je bil z dnem 1. januarja 1912. mrtvim proglašen. Poslednja volja se ni našla.
Zapustnikov sin Popušar Martin, čigar bivališče sodišču ni znano, se pozivlje da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka razpravljala se bode zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Juvanom Ignacom, ključavničarjem št. 33, ki se je postavil za skrbnika odsotnemu zapustnikovemu sinu Kopušarju Martinu.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. I.,
dne 4. decembra 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
1383 Sedež: Beltinci.
Dan vpisa: 3. decembra 1931.
Besedilo firme: Josip Fridrich.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom na drobno in trgovina z vsemi vrstami žita na debelo.
Imetnik: Fridrich Josip, trgovec v Beltincih.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 3. decembra 1931.
Firm. 1022/31 — Rg. A III 200/1.
&
1384 Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 20. novembra 1931.
Besedilo: Domača pletarna J. Kalisch, Maribor.
Obratni predmet: trgovina s pletilnimi stroji, pletilnimi izdelki in pletilno prejo.
Imetnik: Kalisch Josip, trgovec v Mariboru, Trubarjeva ulica št. 2.
Prokura se je podelila Kluger Leopoldu, trgovcu v Mariboru, Strossma.verjeva ulica št. 13.
Podpis firme: Firmo podpisujeta imetnik Kalisch Josip ali pa Kluger Leopold per procura.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru.
dne 26. novembra 1931.
Firm 995/31 — Rg. A III 199/1.
Vpisale so seizpr ememhe in dodatki pri nastopnih firmah:
1385 Sedež: Kočevje.
Dan vpisa: 12. decembra 1931.
Besedilo firme: »Kočevje«, tekstilna industrijska družba z omejeno zavezo.
Izbrisala se je prokura Šimek Josipa, dosedanjega uradnika te tvrdke radi izstopa iz službe.
Za firmo bo podpisoval odslej Horak Bo-huslav sam kot družabnik in poslovodja. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 12. decembra 1931.
(Firm. 375/31 - Reg. C I 78/4.)
1386 Sedež: Pettau (Ptuj).
Dan vpisa: 3. decembra 1931.
Besedilo: Adolf Rechnitzer’s Sohnc. Dosedanji vpisi v nemškem jeziku se iz premenijo in se glasijo odslej:
Besedilo firme: Adolf Reehnitzer-ovi sinovi.
jb
1387 Sedež: Ptuj.
Obratni predmet: Trgovina z deželnimi pridelki in sirovimi kožami domačih živali in divjačine.
Javna trgovska družba od 20. marca 1914.
Družabnika: Rechnitzer Mavro in Rech-nitzer Bernhard, oba trgovca v Ptuju.
Za namestovanje upravičen: vsak obeh družabnikov zase.
Podpis firme: Lastnoročno pisano besedilo firme po enem od obeh družab nikov.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru.
dne 3. decembra 1931.
Firm 1018/31 — Rg. A I 159/16.
1388 Sedež: Tezno-Maribor.
Dan vpisa: 26. novembra 1931.
Besedilo firme: Bratje Bacher in drug.
družba z omejeno zavezo.
Kolektivna prokura se je podelila Schierzu Emilu, Picku Evgenu in Ehren-festu Jožefu, zasebnim uradnikom, sedaj na Dunaju.
Prokuristi podpisujejo tvrdko tako, da pristavijo skupno z enim poslovodjem pod kogarkoli napisano ali mehaničnim potem natisnjeno besedilo tvrdke svoje ime s pristavkom p. pa.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 26. novembra 1931.
Firm. 994/31 — Rg. C II 84/3.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
1389	Sedež zadruge: Murska Sobota.
Dan vpisa: 3. decembra 1931.
Besedilo firme: Delavski dom v Murski Soboti, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov, s tem da:
1. zgradi in upravlja delavski dom v Murski Soboti.
2. vzdržuje delavsko kuhinjo ter nudi svojim članom ceneno in tečno hrano,
3. nabavlja za svoje člane cenena živila ter druge gospodarske in gospodinjske potrebščine,
4. vzdržuje zavetišče in prenočišče za potujoče delavce (člane) ter jim posreduje delo,
*5. kupuje zase in za člane nepremičnine, premičnine, zlasti stavbni material, gradi zadružnikom stanovanjske hiše na svoj ali njihov račun ter jim v gospodarskih zadevah daje nasvete in pomoč,
6. prireja poučna, gospodarska, prosvetna in socialna predavanja ter izdaja zadevne knjige in tiskovine.
Kolikor je potrebno za dosego teh ciljev, stopa v stik tudi z nečlani.
Zadružna pogodba (štatul) z dne 26. septembra 1931.
Opravilni delež znaša 5 Din in se mora plačati takoj ob vstopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še s trikratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo z objavo na zadružni deski.
Načelstvo obstoja iz 5 zadružnikov.
Člani načelstva so:
1. Kerec Franc, vodja Borze dela v Murski Soboti (načelnik);
2. Kolenc Franc, kaplan in urednik »Novin« v Murski Soboti (podnačelnik);
3. Titan Josip, stud. med. iz Kroga pri Murski Soboti (tajnik);
4. Bakan Josip, prefekt Dijaškega kon-vikta v Murski Soboti (blagajnik);
5. Pintarič Josip, poštni uradnik v Murski Soboti (odbornik).
Stran 2.
Kos 80.
Pravico zastopati zadrugo ima: načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno načelnik in še en član načelstva.
Okrcano kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 3. decembra 1931.
Firm. 1016/31 — Zadr. V 24/1.
Vpisale so seizpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
J990 Sedež: Fokovci.
Dan vpisa: 26. novembra 1931.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Fokovcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Lip-pai Vincenc, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Lepoša Ludvik, posestnik v Fokovcih št. 79.
Zadružna pravila so se izpremenila v S 38.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 26. novembra 1931.
Firm. 1003/81 — Zdr. III. 67/6.
*
, 1391 Sedež: Studenci pri Mariboru.
Dan vpisa: ‘20. novembra 1931.
Besedilo firme: Kmetijsko ekonomsko društvo v Studencih pri Mariboru, regi-strovana zadruga z neomejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 15. novembra 1931. se ie zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Žunkovič Mate, poslovodja v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 44.
Likvidacijska firma: Kmetijsko ekonomsko društvo v Studencih pri Mariboru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v likvidaciji.
Podpis firme:	Likvidator	podpisuje
likvidacijsko firmo samostojno.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 26. novembra 1931.
Firm. 999/31 — Zdr. IV 82/9.
Konkurzni razglasi
S 26/27—139. 1892
116
Posebni ugotovitveni narok.
Prezadolženka: »Panonija«, osrednja gospodarska zadruga v Mariboru.
Za preskušanje naknadno prijavljene terjatve državnega zaklada kraljevine Jugoslavije v znesku 130.000-— Din se odredi narok na 2 9. decembra 1931. ob po 12. uri pri podpisanem sodišču, soba št. 84.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. decembra 1931.
S 12/31-32
1393
122
Razglas.
V	konkurzni zadevi Šterna Arnolda trgovca v Puconcih, se vrši obči ugotovitveni narok dne 12. januarja 1932. ob 10 uri pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, soba štev. 19.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. I., dne 8. decembra 1931.
Sa 30/31-
1394
*
107
Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja o premoženju Stdssla Simona, javnega družabnika tvrdke Maks Stdssl v Celju. Poravnalni sodnik: dr. Josip Dolničar. Poravnalni upravitelj: dr. Pintar Rihard, odvetnik v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri tem sodišč, soba Št. 2, dne 25. ja-
nuarja 1932. ob 11-30. Prijavni rok do 20.. januarja 1932. Poravnalna kvota 40%, Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 12. decembra 1931.
*
108
Sa 31/31—3
1395
Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja o premoženju Stflssla Ignaca, glavnega družabnika tvrdke Maks Stossl v Celju.
Poravnalni sodnik: dr. Dolničar Josip.
Poravnalni upravitelj: dr. Pintar Rihard, odvetnik v Celju.
Narok za sklepanje poravnave pri tem sodišču, soba št. 2, dne 2 5. jan ua rja 193 2. ob 11-30 uri.
Prijavni rok do 2 0. januarja 1 932.
Poravnalna kvota 40%.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 12. decembra 1931.
*
118
Sa 21/31—10
1396
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje Miiller Riharda, trgovca v Slovenski Bistrici je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 10. decembra 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
128—3—1
Razglas o licitaciji.
Sresko načelstvo Maribor levi breg— tehnični razdelek razpisuje za prevzem gradbenih del pri gospciarskih in stanovanjskih poslopjih v splošni bolnici v Mariboru
II.	javno pismeno ofertno licitacijo v skrajšanem roku na dan 4. jan. 1932. ob 11. uri dopoldne.
v sobi št. 51/11. tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru. Pojasnila in ofertni pripomočki se dobijo med uradnimi urami v sobi št. 47. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na celotne, uradno odmerjene proračunske zneske, ki znašajo za posamezne vrste del:
a) gospodarsko poslopje;
1. ključavničarska dela	3.720-—	Din
2. pleskarska dela	2.603-32	>
3. slikarska dela	736-16	>
4. steklarska	dela	1.687-80	>
5. instalacija	vodovoda	11.250’—	»
skupaj 19.997*48 Din
b)	Stanovanj, poslopje, delavnice itd.:
1. pleskarska dela	4.521-60	Din
2. slikarska dela	3.459’32	>
3. steklarska	dela	8.275’46	>
4. instalacija	vodovoda	22.990-—	>
skupaj 34.246-38 Din Podrobnosti razpLa o licitaciji za predmetna dela so razvidne iz razglasa v »Služ-benih novinah« in na razglasnih deskah tehničnih razdelkov pri sreskih načelstvih v Mariboru, Celju, Varaždinu in Ljubljani ter pri mestnem načelstvu v Mariboru.
T. No. 1787/65 sreskega načelstva za Maribor levi breg.
V	Mariboru, dne 15. decembra 1931.
*
66—3—3
je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na celotni uradno odmerjeni proračunski znese ki znaša Din 24.359.
Podrobnosti razpisa o licitaciji so razvidi e iz razglasa v »Službenih novinah« ter na razglasnih deskah sreekih načelstev v Mariboru, Celju, Ptuju, Varaždinu in Ljubljani, pri mestnem načelstvu v Ptuju in kralj, banski upravi v Zagrebu.
T. No 1762/89.
Sresko načelstvo v Mariboru levi breg, dne 7. decembra 1931.
No. 5392/1/31.
*
Obvestilo.
114
Razglas o licitaciji.
Radi neuspeha prve licitacije za elektro-rnstalacijska dela v hiralnici v Ptuju razpisuje sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku
na dan 21. decembra 1931 ob 11. uri v sobi št. 51/11. tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu Maribor levi breg.
Pojasnila in ofertalni pripomočki se dobe med uradnimi urami v sobi št. 44. Ponudbe
Sresko sodišče v Konjicah je obsodilo Kokola Antona, pos., roj. 6. junija 1887. v Keblju, pristojnega v občino Kot, srez konjiški, radi prestopka S 166. kaz. zakona s pravomočno obsodbo z dne 10. junija 1931, Kps. 45/15/31, med drugim na prepoved obiskovanja gostiln za dobo šestih mesecev.
Ta prepoved je stopila v veljavo dne
10.	julija 1931. in ima moč do dne 10. januarja 1932.
Po določilu § 268 k. z. se kaznuje z zaporom 6 mesecev in v denarju do 5.000-— dinarjev vsakdo, in to ne samo gostilničarji in kavarnarji, ki, vedoč za prepoved po § 55 k. z., postrežejo takim osebam z alkoholnimi pijačami.
Sresko načelstvo v Konjicah, dne 4. decembra 1931.
No. 5888/1/31.
*
Obvestilo.
115
Sresko sodišče v Konjicah je obsodilo Plavca Janeza, delavca, roj. dne 11. aprila 1906. v Ločah, pristojnega v občino Loče, srez konjiški in stanujočega v Zbe-lovski gorci štev. 26, obč. Zbelovo, radi prestopka § 166 kaz. zakona s pravnomočno obsodbo z dne 5. avgusta 1931., Kps 99/31/10. med drugim na prepoved obiskovanja gostiln za dobo enega leta.
Ta prepoved je stopila v veljavo dne
5.	avgusta 1931. in ima moč do dne 4. avgusta 1932.
Po določilu § 268 k. z. se kaznuje z zaporom 6 mesecev in v denarju do 5.000-— dinarjev vsakdo, in to ne samo gostilničarji in kavarnarji, ki, vedoč za prepoved po § 55 k. z., postrežejo takim osebam z alkoholnimi pijačami.
Sresko načelstvo v Konjicah,
dne 4. decembra 1931.
*
Opr. št. 910/6—31.	103
Obvestilo delodajalcem
o	zvišanem tarifu za zavarovanje proti bolezni.
Okrožni urad obvešča vse prizadete, da je Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje z rešitvijo St. broj 56.077 z dne 24. novembra 1931. zvišalo za nekatere okrožne urade bolniški tarif od 6% na 7%, za področje Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani pa od 6% na 6-5% dnevne zavarovane mezde.
Zvišani tarif velja od 1. decembra 19 31. Delodajalci smejo odtegniti od delavskih plač po mezdnih^-azredih od 1. decembra 1931. dalje:
dnevno: 1. Din 0-21, II. 0-30, III. 0-35, IV. 0-43, V. 0'52, VI. 0-62, VIL 0’74, VIII. 0-89, IX. 1-06, X. 1’26, XI. 1-48, XII. 1-78; tedensko: I. Din 1-22, II. 1-78, III. 2-13,
IV.	2-57, V. 3-11, VI. 3-73, VJI. 4-44, VIII. 5-33, IX. 6-40, X. 7-55, XI, 8-88, XII. Din 10-66.
Za vajence znaša stalni mesečni bolniški prispevek Din 10-40.
Prispevki za nezgodo, borzo dela in delavsko zbornico se niso zvišali.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani,
dne 11. decembra 1931.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje 8. decembra 1931.
Aktiva,
Dinarjev
Metalna
podloga . . 2.137,477.721-70 (-22.422.750-70) Devize, ki niso v podlogi . .	91,^7.908-56	(+	2,227.818-—)
Kovani novec v nikln ....	37.096.728-53	(+	459.416-35)
Demonetizirano srebro . .	.	33,907.917-55
Posojila . .	. 2.170,146.897-44 (-j- 8,932.781-90)
Vrednostni papirji ....	27,420.000--
Prejšnji predujmi državi . 1.824,764.046-60 (+	105.500-01)
Začasni predujmi gl. drž.
blagajni . . 275.000.000"—
Vrednosti re-zervn. fonda 96,154.193"18 Vrednosti ostalih fondov	.	4,180.817-73
Nepremičnine .	147,126.985-13 (-j-	329.479-90)
Razna aktiva .	53.755.958-15 (+1,157.477-76)
6.898.359.174-57 Pasiva
Kapital ....	180,000.000-:-
Rezervnifond .	100,407.462-78 (+	J93.136"37)
Ostali fondi , .	4,318.295-46 (+.	8.661-70)
Novčanicevob
toku . . . .5.273,147.755-- (+33,952.085- -) Obveze na pokaz 482,485.529-35 (	69,139.453-36)
Obveze z rokom 740.178.543"09 (+21,805.363"26) Razna pasiva .	117.821.589-89	(+	3,869.930"25)
6.898.359.174-57 Obtok in obveze 5.755,633.284.35 Celotno kritje .... 37-13°/,
Kritje v zlatu .... 30"54°/n
Obrestna mera:
po eskomptu.................................................................T'A%
po lom bardu .......................... 9%
111
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 2 8. decembra 1931. dobavo
3000 kg bencina 725/730.
Pogoji se**dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje.
*
110
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za dan 28. decembra 1931, ob 11. uri dopoldne dobavo 165 m3 šip z mrežasto vlogo 8 mm dcb. 100X225 cm.
Pogoji pri nodnisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje.
Razne objave
Razglas o licitaciji.
Vodovodna zadruga v Ponikvi ob j. ž. razpisuje za dobavo cevja in armatur za vodovod v Ponikvi ob. j. ž.
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. januarja 1932. ob 11. dop. v sobi občinskega urada na Ponikvi ob j. ž. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo pri Vodovodni zadrugi.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 186.276 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Vodovodna zadruga v Ponikvi ob j. ž. reg. zadruga z omejeno zavezo.
V	Ponikvi, dne 15. decembra 1931.
*
106
Objava.
Izgubil se je certifikat parnega kotla tovarniške št. 8963 last tvrdke Tomšič Viktor ml., lesne industrije v Teharjih ter ga s tem proglašamo neveljavnim.
Tomšič Viktor s. r., lesna industrija in stolarna Teharje.
Za »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine**
»naša naročnina: mesečno Din 16-—,	četrtletno Din 48—, polletno Din 96-—, letno Din 192— in se moraplačevati	vedno naprej.
Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo!
List objavlja vse za	Dravsko banovino veljavne zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade,	banove	uredbe, okrožnice	kraljevske	banske
uprave,	razne občeveljavne odredbe,	razne objave iz »Službenih novin«, izpremembe v osebju itd.; razen tega pa še	vpise in	izbrise v	trgovinskem	in	zadružnem
registru, dražbene in druge sodne oklice, licitacije, razpise služb in razne objave.
List je važen za vsakogar: trgovca, obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd.
Upravništvo »Službenega lista« kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23.
Izdaja kraljevska. banska uprava Dravska'banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani *	- '
i	. Tiaka in zalaga: Tiskarna »Merkur« r Lljunljani; njen predstavnik« O. Michšlek * Ljubljani.	•*	■	- ‘