115. itnflhL t mm. t tmx \t. mu tsil m. m. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavlje. celo leto......K 24*— pol leta......., 12*— četrt leta........6 — na mesec......« 2*— v upravnlStvu prejeman: celo leto......K 22*— pol leta....... 11 — četrt leta........ 5*50 na mesec....... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Credniatvoi Enailova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon št 34. Iifcafa vsak dan svaćar Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vinu, za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inaerdjah po dogovora. Lpravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari ---Posamezna številka velja SO vtnmiav. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnina sa na ozira. Narodna tlakaraa telefon it 85. .Slovenski Narod* velja po poteza Avstro-Ogrsko: za Nemđjo- celo leto ...... celo leto.......K 25"— pol leta . ...... • 13* četrt leta........ 650 na mesec.......■ 2*30 K«— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 3fr-i Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravni*! vo: »nallova nlioa at S, (spodaj, dvorišče levo), telefon it & s nedeljsko hujskanje dr. Kreira. Katoliški mašnik in učitelj bogoslovja dr. Krek je v nedeljo 14. t. m. posvetil dan Gospodov s tako zverinskim in krvoločnim govorom, kakršne je slišati samo tam, kjer je konec vsakemu javnemu redu in kjer ie ponehala vsa javna varnost. Ka-«or pobesnela hijena se je mašnik in učitelj dr. Krek zaganjal v svoje politične nasprotnike, kradel poštenje sodnikom in napovedoval pogrom na liberalce. Značaj tega govora dr. Kreka je ~edaj uradoma dognan in konstatiran. »Slovenec« je namreč v ponedeljek Krekov govor ponatisnil. Zaradi tega priobčenja Krekovega govora je il »Slovenec« konfisciran in kakor 'vedoci v včerajšnji številki uradne ^Laibacher Zeitung« prio*bčeni raz-Tlas je deželno sodišče v Ljubljani to Konfiskacijo potrdilo. Razsodba deželnega sodišča se opira na §§ 300., in 305. Lako bi pa bilo deželno sodišče svojo razsodbo utemeljilo tu-ii s § 99. kaz. zak. Stvar je s tem objektivno dognana in ker je subjekt znan, je dolžnost tlržavnega pravdništva, da začne poslovati proti dr. Kreku. Ščuvanja dr. Kreka so taka, da nresegajo vse meje. Ščuval je zoper sodnike na brezprimeren način in hujskal naravnost na uboj. Ni to prvi slučaj, da je dr. Krek tako nastopil. V takem tonu in s tako tendenco ščuje že leta sem in kake uspehe to rodi, mora biti oblastvom znano. V tem duhu vzgaja dr. Krek kot semeniki učitelj duhovski nara-^aj in v tem duhu delujejo tudi njegovi gojenci sedaj. Treba je pogledati le n. pr. v Selško dolino, kjer je dr. Krek doma. Tam je lansko leto po-*^estnika Tušeka ubil njegov lastni sorodnik - klerikalec zgolj iz političnega sovraštva. In sedaj divja tam »*ori zopet duhovščina na tak način,da človek naprednega mišljenja ni več varen svojega življenja. Ta duhovska gonja je vzplamtela z dnem 7. t. m. Ta dan je namreč imel dr. Krek v Da-vči shod za cerkvijo, na katerem se je zavzemal za dosedanjega poslanca Coča. Udrihal je divje po liberalcih in čuval ljudi na uboj, češ, naj pomečejo liberalce v grapo in jih po-tolčejo s kamenjem. Tako gre to loto za letom, tako ščuje semeniški učitelj dr. Krek od vasi do vasi, tako oznanja ta duhovnik evangelij uboja in krvavega noža po celi deželi. V Ljubljani pa je dr. Krek ustvaril pravi rekord v brezvestnem hujskanju. Program na liberalce — to je bistvo in jedro njegovega zločinskega govora. Dr.Krek ni govoril,kakor govori človek, ampak je govoril, kakor bi bil postal stekel pes. Država ima dolžnost, skrbeti za javno varnost in če se pregreši kak liberalec, izvršuje država to svojo doržnost z največjo brezobzirnostjo in neusmiljenostjo. Ali smo mar slovenski liberalci v državi avstrijski »vogelfrei«, da bi smel kak dr. Krek tako hujskati? Spominjamo se slučaja, ki se je zgodil pred r.ekaj mesec*i. Takrat je neki slovenski učitelj brez slabega namena izpregovoril nekaj nerodnih besed na učiteljskem zborovanju v Novem mestu. Takoj so klerikalci zahtevali disciplinarno preiskavo proti njemu in deželna vlada g*a je takoj ovadila državnemu pravdništvu. Tako se je postopalo napram liberalnemu učitelju, ki faktično ničesar kaz njivega ni storil in se je njegova nedolžnost izkazala. V Krekovem slučaju pa je tako v objektivnem, kakor v subjektivnem oziru vse dognano in zato pričakujemo, da se bo merila pravica glede dr. Kreka z istim merilom, kakor se meri vsakemu drugemu. Da danes ne pozna postava nobenih izjem. Postava je za vse ona in ista in se mora za vse enako izvrševati. Naj torej stori državno pravdništvo ljubljansko svojo zapriseženo dolžnost. Hssllje MerlSalngjn no* diieijd nad podrejenim učlftliem. Janko Nepomuk Jeglič, nadučitelj na Grabnu v Ljubljani, je dovolil, podpisal in potrdil nekemu podrejenemu, učitelju izpričevalo za vajenca obrtno - nadaljevalne sole. Ko sta pa po preteku nekaj dni zopet konstrolirala izpričevala, se je Jeglič premislil, je raztrgal izpričevalo in pričel rjuti nad učiteljem. Na pojasnilo učitelja, da je vendar sam dovolil vajencu izpričevalo po prošnji učitelja, je Jeglič — pra- i vilno povedano — zbesnel nad podrejenim učiteljem, je rjnl, kričal, skakal, dvigal in vihtel roko in ključ proti njemu in vpil, kako se mu upa ugovarjati? Kako se mu upa protiviti? Kako se mu upa upirati? In grozil mu je, da ga bo zaradi tega naznanil. To je zloraba uradne moči in oblasti, to je nasilje iu to končno pro-Upostavno, da Jeglič tako postopa z mladim učiteljem kakor s kakhn psom in to celo vpričo svojega sina — učenca — ki bo končno raznašal okrog prizore tiranskih scen svojega očeta. Mi ne bomo prej mirovali, da dobimo za ta slučaj popolno zadoščenje. Na vse proti postavno in krivično ]točetje svojega nasilnega vodje se je hotel učitelj odstraniti izpisarne,anasilni Jeglič ga je odganjal od vrat in je še dalje počenjal nad mladim začetnikom v učiteljevanju orgije svojih strasti. Učitelju, poprej krepkemu in zdravemu, je prišlo slabo! Tedaj šele je »krščanskomisleei« tiran ispusti] svojo žrtev iz pisarne. Ko je imenovani učitelj zaradi slabosti na hodniku padel na tla, se je voditelj »krščansko - mislečih« učiteljev — Jeglič — kaj malo zmenil za to. Velel je le svojemu sinu prinesti kozarec vode, in ker onemogli učitelj ni mogel sam poseči po kozar-(ii, ki ga je postavil sinček ljubeznji-vega nadučitelja poleg onemoglega na tla, mu je Jeglič volel vliti vodo v usta! Še če živina, če pes onemore, ga :zkuša usmiljeni človek dvigniti in mu ne vliva na tleh ležečemu vode v gobec! Ko si je onemogli učitelj nekoliko opomogel, se je z največjo težavo splazil sam v telovadnico, kjer so drugi kolegi pripravljali za vajensko razstavo — tu je pa popolnoma onemogel, je padel vkup, v nezavest. In le sreča, da je bil poleg ne-kršcanskih Slomškarjev navzoč tudi usmiljeni tovariš, ki se je odločno zavzel za onesve>ščcnega tovariša, ker sicer bi ga Slomškarji pustili umirati na tleh. Tako ubijajo na II. m. šoli v Ljubljani pod vodstvom Janka Ne p. Jegliča mlade učitelje, ki padejo v roke temu človeku. Ni to edini slučaj, priče imamo, da je Jeglič rohnel mnogrokrat tako nad pokojnim Slavkom Cepudrom in tako ubil mlado življenje. LISTEK. En dan, (Konec.) je naprej, nazaj A Gledal vse zaman! Zopet je tekel. Pot je kapal na tla . . . Napenjal je poslednje moči. Zablestelo se je nekaj . . . Uprl je svoje oči in zadobil je upanje. Še hitreje je tekel . . . Zopet se je nekaj zasvetilo . . . Luč! . . . Hvala ti, o bog je vsklikal in vedno bolj tekel. Pred njim je stala krčma. »Rešen!« je vskliknil in padel pred vrata na stopnice. A v duši se je oglasila misel na dom in jasno je vstalo pred očmi: »če se ne vrneš nocoj, so izgubljeni vsi.« »Kaj, ko bi dobil sani?« In planil je v sobo. V sobi je bilo vse veselo. Pripravljali so se ravno za ples. »No daj, godec, daj, poskočno,« ga je nagovarjal krčmar. »Ljudje, božji, usmilite se me!« je vskliknil, ko je planil v sobo. Vsi so se prestrašeno umaknili. Bil je bled, onemogel in prepaden. Oči so žarele ko ogenj in zdel se je blazen .. . Ljudje so se razmaknili in strmeli vanj. »Kako naj ti pomagamo, je vskliknil ne4rdo?« Ljudje .ljudje božji, žena in de-ca bodo umrli gladu. A jaz ne morem domov. Rešitev jim prinašam in ne morom domov. Ah ko bi vi vedeli, kako trpi očetovsko srce. Usmilite se me, usmilite.« »Kaj hočeš, dedec,« je dejal hlapec, ki jo pil nocoj zastonj. »Kako naj te spravimo domov. Tn ostani, da ne zmrzneš.« »Godec 1k> kaj?« je vpil krčmar na drugem koncu. »Kaj imate tam?« »Gospod usmili se, podari mi sani, da se peljem domov, saj jutri gotovo pripeljem nazaj!« »Blede se mu!« so zavpili ljudje. »Norec! Ven ga vrzite!« Ljudje so vpili, a on je samo gledal. Obupno je gledal. Zavrteli so se. Kmeta so odrivali na stran. In tedaj je videl, da je vse zaman, da bodo doma pomrli, on pa bo ostal tu z jedili in pijačo,« je zavpil, »kolikor je mogel: »Kristjani, usmilite se! Pet ljudi bo umrlo. Pet . , .« »Ven z njim,« so zakričali in ga pahnili na cesto. Harmonika je hre-sčala in ljudje so drveli, da se je slišalo daleč naokrog. Kmet pa je ležal na snegu hi zrl brezupno v hiik>. Nič! . . . Umreti bo moral v snegu, če gre. Ce pa ostane, lxxk> umrli štirje. Samo to je napolnjevalo njegovo glavo in stradno je trpel. In takrat se mu je iznova porodila misel: »Vzemi.« V mestu se ji je ustavljal, a sedaj ne. »Ni krivično,« je pomislil, »vsaj bom pripeljal jutri nazaj. Štirje bodo rešeni. Štirje!« Tiho je lezel k staji. Gledal je na okno . . . Nobenega. Lahko bo ušel. »Ah to bo veselje!« Še tišje je lezel. Pridrževal je sapo. Bil je pri hlevu. Nikogar. Vse tiho na dvoru . . . le v hiši je igrala harmonika . . . Pri hle vu je. Počasi odpre vrata in prisluškuje. Nič . . . »Le pogumno!« je navduševal samega sebe. Skoro bi bil smuknil v hlev . . . a naenkrat zalaja »kopica psov divje in grozno. Vrata so se odprla in njega, ki je tiščal vrata, da bi ga ne popadli psi, je obšinila luč. »Tisti dedec je,« je dejal hlapec. »Da, da!« so odgovorili drugi. Stekli so k staji in hlevu. Stekel je in bezal, kakor bi bil blazen. Psi so se zadrevili za njim. » Ce me psi dobe!« je vstalo pred njim, kakor gora. Poskočil je in norec je divjal naprej. Šum je potihnil in kmet se je zbudil. Ležal je v snegu in okrog njega je vladala bresdaljna tema. Mokre kapljice so padale na njegov obras. Nekaj čaea je bnlil v temo, na to I se je divje zakrohotal. Začel je bee- Tako dela on z vsakim suplen-tom, ki pade njegovim politiškim strastem v pest! Najgnusncje je pa to, da je na zahtevo učitelja, ki se je zavzel za življenje ubogega suplenta, da se posije po zdravnika. Jeglič odločno temu oporekal, češ, da je v šoli on gospodar, da tu nima slugi nihče ničesar ukazovati in skoro direktno prepovedal pošiljati po zdravnika. To je podlo dejanje, ki bo večno klicalo prokletstvo nad voditelji »kr-šcanskomislečega« učUeljstva, nad voditelji Slomškarije! Liiogi supient in njegovo življenje mn je nevredno eksistence in ga on — Jeglič — uvršča k eksistenci dr. Krekovega — psa za plotom. Sluga je osramotil svojega »krščanskega« vodjo in je preskrbel za varnost in rešitev življenja ubogemu suplentu! In ne številni navzoči »krščanskomisleei« kolegi, temveč edini ne-slomškar se je tudi odločno trudil za onesveščenega tovariša. Dogodek se je vršil dne 29. aprila popoldne okrog pete ure. Jeglič je šel okrog osme ure domov, ne da bi se kaj zmenil za žrtev lastnega nasilja; onemoglega učitelja so pa po zdravniški od pomoči odpeljali okrog enajste ure ponoči — domov. To je dejanje, ki vpije po osveti! Zdravnik je koirštatiral, da bi učitelja suplenta zaradi nasilnega početja nadučitelja ob razburjenju lahko zadela kap! Take so dike voditeljev »kršcan-skomislečih« učiteljev, taka so njih dejanja in tako je njih početje! Mi ne bomo mirovali, ker ta sirovu nastop naovabljenim občinstvom. Flo-renski list »II Mure Nostro« poroča, da so bili pri ti predstavi navzoči »Bog usmiljeni, ]>oniagaj mi,« jo šepetal in dvigal sklenjene roke proti nebu. Pomagaj mi, da napravim kres. Kres, ki bo pokazal pot mo-i nevesti, ki bi prišla rada k meni, a ne more. Naj raztopi ta fcres vse snegove, ki leže na poti in ona naj se pripelje k meni v zlati kočiji. Ti, nebeški oče veš, kako jo ljubim, da ne morem brez nje živeti. Ne morem živeti, oče!« Prisluhnil je zopet. Zopet vse tiho. Sprožil je vžigalico in pramen-ček je radostno vzdrhtel. Njemu se je zazdelo, da vidi v njem svojo nevesto in sklonil se je nižje. Poljubiti je hotel ogenj, ki je plapolal vedno bolj in bolj in še lepea je bila nevesta. Primaknil ji svoj obraz in poljubil ogenj. Divje je zatulil in stekel. Mahal je z rokami in si delal pot. Za njim pa so sikali veliki plameni in besno /10 se vile v temi rdeče kače, sika joče kače. Ogenj je ugasnil in kmet se je zbudil. Ležal je nekje v snegu v naročju teme. Nekaj časa je strmel predse, a naenkrat je zatulil ko besen: Ne vidite kresa? Tam gori km--Sem gre! Mrtev je padel naaraj ▼ sneg in burja je raesmetala njegove vefclike. mjjmerodajmgsi zastopniki mestne inteligence. Takoj pri začetku igre je začelo občinstvo piskaii in kričati na avstrijske orožnike, ki so nastopali v igri. Pri tretjem dejanju, kakor poroča »Neue Freie Presse«, so se na pozorišcu pojavili Garibaldinei. Eden od teb je v svojem govoru proglasil, da se Garibaldinei čutijo dovolj močne, da iztrgajo Avstriji poslednji kos »neosvobojene laške zemlje«. Občinstvo je klicalo slavo italijanskemu Tridentu in italijanskemu Trstu« in spominu Garibaldijevemu. * * Med valijem in grško cerkveno občino v Smirni je nastal oster konflikt, ker vali vsled neke ovadbe, da je metropolit Chrisostomus povodom godu grškega kralja cerkev z zastavami okrasil, ni več pustil metropolita v upravni svet vilajeta. Občinski svet je poslal velikemu vezirju, vojnemu, notranjemu in justičnemn ministru brzojavko, v kateri se zavrača ovadba in protestira proti postopanju valijevm. * m m Vsepoljaki so začeli ruvati proti gališkemu cesarskemu namestniku Bobrzvn&kemu. Glavni organ vse-poljski »Slowo Polskie« ostro napada namestnika in mu predbaciva, da zatira vsepoljsko stranko, dočim protežira Rusine in socijalne demokrate, čeprav bi moral biti nepristranski. Omenjeni list opozarja okrajne glavarje, naj pri volitvah nepristransko postopajo,, ker bodo spravili vsako nepraviIriost, ki bi jo zakrivil kak glavar, v parlamentu v razgovor. List navaja potem tudi nekatera fakta in prinaša dokaze, da je cesarski namestnik dal ndkaterim ofarajnim glavarjem denar, da podpirajo rusinske stranke. * Ruska duma je sprejela tri zakonske načrte, s katerimi se mornariškemu ministrstvu dovoljuje kredit V svrho pomnožit ve mornarice v Črnem morju. Za leto 1011 se dovoli kredit za ojačenje armade, guvernerju v Irkutsku se prideli diplomati-čon uradnik. 4 * * O morebitni vojni med Rusijo in Kitajsko poročajo iz Petrograda, da sr o taki nevarnosti za zdaj pač ne more še govoriti. Potovanje vojnega ministra na Daljni vzhod se ne smatra kot nevaren simptom. Kar se tiče kitajskega oboroževanja, mora pač vsak razsoden Kitajec uvideti, da more biti Kitajska tudi pri največjih naporih šele i>o dolgih letih nevaren nasprotnik Rusije. Z ozirom na gospodarski položaj dela sicer kitajska ekspanzija v Mandžuriji ruskim trgovcem in našel nikom precejšne skrbi, vendar se jim pa ni treba bati te konkurence, če so bodo dovolj trudili. Ruska vlada pa nika'kor ne misli začeti vojno zaradi teh trgovcev in naseljenikov. * * Mir v Mehiki bo baje v najkrajšem času sklenjen. Predsednik Diaz in podpredsednik Corral sta baje že ]K)dpisala svojo demisijo. štaiersKo. Iz volilnega boja na Spodnjem Štajerskem. Iz Kapel nam poročajo: Dr. Benkovič je dal tu razširiti nek lotak, v katerem pravi, da je stavil predlog za gradnjo mostu čez Sot-lo pri Kapelah. Skoda, da še ni stavil predloga za uvedbo avijatičnega prometa čez Sotlo. Saj je vseeno, Ben-kovičevi predlogi ostanejo vedno samo predlogi — napodili pa bi ga iz iz Kapel ravno tako, kakor smo to >torili zadnjo nedeljo. — Celjska mestna skupina. V torek je imel dež. posl. Pišek volilni sestanek za Rebeka v Št. Janžu nad Marnber-gom. Udeležba je ibila slaba. — Iz iS loven j gradca nam pišejo: Po? sebej moramo pribiti, da nam župnik Pečnik, ki je glavni činitelj pri tukajšnji posojilnici, ni dovolil zadnji petek zborovati v »Narodnem domu«. Ker ni nobene druge slovenske gostilne z večjimi prostori v mestu na razpolago, smo morali iti k Nemcu. Iz slovenske gostilne nas kot Slovenec izganjajo — po časnikih pa pišejo, da smo nemškutarji! G. Pečnik je seveda s tem korakom izkazal »Narodnemu domu« slabo uslugo! — Iz Laškega trga nam pišejo: Pri nas je imel g. dr. Benkovič pred kratkim shod. Ker je veliko in hudo govoril, ga je prijela lakota in naročil si je zajtrk. Po shodu — prej si niso upali! — so začeli razni kmetje rogo-viliti za to, ker je Benkovič rekel, da je proti sejmom. Slišali so se glasovi, da je treba Benkoviča nabiti — na kar se je ta preselil v nemško gostilno, se tam napil in najedel in šel potem na lov za glasove v hribe. Svoj račun pri slov. gostilničarju je g. dr. Benkovič pozabil poravnati. Slovenskim gostilničarjem tega vzornega kandidata topk) priporočamo. Svetnik Grebene vpoitojea. Te dni bi se bila morala vršiti disciplinarna razprava zoper znanega predstojnika okrajnega sodišča v Gor-njemgradu, svetnika Grebenca zaradi v »Narodnem dnevniku« opisanih slučajev. Vsled migljaja od zgoraj, ki je v takih slučajih običajen, je prosil svetnik Grebene tik pred razpravo za vpokojitev, kateri prošnji je bilo nemudoma ustreženo. Za naslednika je že imenovan g. dr. Anton Mulej, dosedaj sodnik v Šmarju. S tem nastanejo pri okrajnem sodišču v Gor-njemgradu zopet redne razmere. Iz Šoštanja. Pri tukajšnji klerikalni posojilnici vladajo neprijetne razmere. Pred kratkim je izplačal blagajnik neki ženici namesto dveh stotakov en tisočak (!) in en stotak; žena, doma iz Popolice, je bila toliko poštena, da je tisočak vrnila. Neka druga stranka se toži sedaj s posojilnico, ker se ji je vpisalo v knjižico manjši znesek, kakor ga je v resnici vplačala. Ljudje, ki ne znajo niti čitati ni pisati kakor se spodobi, ne spadajo v denarne zavode. Iz Maribora nam jo došlo več dopisov, v katerih so izraža nezadovoljnost s tem, da se je postavilo za »skupnoga« slovenskega kandidata klerikalca Sterna. Na kakem javnem shodu se stvar ni sklenila.Naj se vsaj potom časopisja pove zgodovina te kandidature in utemelji potrebo oktrojirati mariborskim naprednjakom klerikalnega kandidata. Zakaj pa ni kandidiral dr. Rosi na ali pa se sploh ni sklenilo, da volijo napred-njaki, kakor 1. 1907 socijalista? Ali pa se vodilnim naprednim krogom v Mariboru tresejo pred kaplani hlačice, da si ne upajo priznati barve? Če >e je Že hotelo imeti skupnega kandidata, bi naj bil to kak konservativec ali politične sploh brezbarven človek ne pa odločen klerikalec. Čakamo na odgovor — ali pa bodemo ukrenili napredni volilci po svoje! V Hočah raste nemškutarjem iako naglo greben. Letos hočejo celo imeti v slovenskih Hočah nemško kresno slavnost. Eden izmed glavnih agitatorjev za »Siidmarko« in to slavnost je nadučitelj Moder, ki se je prelevil iz Slovenca v zagrizenega neniškutarja. Od slovenske strani ni nikakega odpora proti naraščajoči nemškutariji v naši vasi. Našega poslanca Pišeka vidimo pri nas samo ob volitvah; da nismo zadovoljni z njim, je videl na zadnjem shodu, ki se ga je udeležilo jedva 40 ljudi. G. Pišek, vprihodnje se 'bode treba bolj potruditi, drugače boste slovenski stvari neizmerno škodovali! Koroško. Kap je zadela včeraj med sejo vesel i čnega odbora za neko kresno veselico revidenta državnih železnic Otmarja Blammerja v Beljaku. Odlikovanje gasilcev. V Celovcu je včeraj podžupan v pričo več zastopnikov oblasti in požarne ter rešilne družbe celovške slovesno pripel častno kolajno za Poletno prostovoljno delovanje gasilcem D. Bufi, M. Grimingu, H. Lampielilerjn in A. Konigu. Odlikovancem se je priredil nato tudi častni obed. Truplo umrlega grofa Zeno Ooe-sa so prepeljali včeraj iz Celovca v Gradec. Sprevoda na kolodvor se je udeležilo poleg sorodnikov več zastopnikov oblasti in velika množica mestjanov. Letošnja sezija se je radi lepega in prijetnega vremena otvorila veliko preje kot lansko leto. — V več kopališč ob Vrbskem jezeru je prišlo že dokaj tujcev, ki ostanejo celo sezijo. PrimorsUo Z Goriškega. Bližajo se državno-zborske volitve. Po nekaterih krajih so ljudje navdušeni za volitve ter pojdejo volit do zadnjega moža, po drugih pa ne kažejo nič kaj veselja za nove volitve. Nekateri pravijo, da so že siti večnih volitev. Tako govorijo na napredni pa tudi na klerikalni strani. Gotovo pa je, da pojdejo klerikalci vsi na volišče, ker jih bodo nagnali uunci, ako bi ne hoteli iti sami. Torej morajo na volišče tudi vsi napredno misleči volilci. Napredna stranka je postavila dobre neodvisne može za kandidate, ki so vredni, da gredo volilci do zadnjega na volišče za nje. Opozarjamo posebno voli Ice v goriški okolici na kandidata napredne stranke izobraženega kmetovalca Frana Kocjančiča. Vedno so hoteli imeti za poslanca kmeta. Sedaj imajo izbornega kandidata za državni zbor. Le v kot z vsemi pomisleki in dbotavijanjem, nekdanji boji z agrarnega političnega polja naj bodo pozabljeni, sedaj je čas za nove volitve tu; kandidat je povsem primeren prav za kmečkega volilca — torej v boj, na volišče! V goriški okolici napredni volilci kaj lahko zmagajo. Tega prepričanja so tudi klerikalci. Na Mgtsirain v Gorici se strašansko bojijo Slovencev. V volilni imenik so vpisali, kogar so baš oni hoteli. Slovencev so izpustili na stotine. Mnogo jih je hotelo reklamirati, ali tu so bile nove težave. Na anagra-f ičnem uradu so rekli, da če ni vpisan v volilni imenik, je to znamenje, da pri njih ni vpisan, torej ne more dobiti potrdila o enoletnem bivanju v Gorici. Na glavarstvu tudi niso hoteli dajati takih potrdil, kje torej pa naj dobi Slovenec tako predpisano potrdilo! Ko so bile vložene reklamacije, jih je magistrat kar a lim ine odbil nad 20, češ, da nimajo vseh predpisanih prilog, ali te reklamacije so bile vrnjene, ker ima odločati o vseh magistratu predloženih reklamacijah zato določeno okrajno glavarstvo v Gorici. — Kakor znano, postavijo Slovenci v Gorici skupnega kandidata. Kdo bo ta, še ni določeno. Dotični odbor pa postavi ^nenda v kratkem kandidata. Nadejati se, da dobi več glasov kot pred 4 ***i <*kup-ni kandidat Kopač. Izlet II. okrožja Gš. S. 2., ki se vrši leto« v Podgori 5. junija (na bin-koštni ponedeljek) obeta biti eden najlepših na Goriškem. Razni odseki so že na delu, da čim dostojne je in slavnostno sprejmejo vrle brate in rodoljubno občinstvo. Omenjeni dan bodi pravi triumf sokolske ideje in tamkajšnjega zavednega slovenskega občinstva. Iz Devina. Ker se ni mogel vršiti ustanovni občni zlK>r podružnice sv. C. in M. za Devin in okolico v nedeljo 7. majnika radi nekih nepričakovanih ovir, sklicuje se ustanovni občni zbor v nedeljo 21. t. m. ob polu 3. popoldne z istim dnevnim redom, kakor zadnjič v prostore g. M. Plesa v Devinu. Dragi rojaki in zavedni okoličani — v nedeljo 21. t. m. vsi na ustanovni občni zbor naše podružnice. Kdor je pravi in zaveden Slovenec, ta mora biti član te prekoristne družbe. Tedaj kdor se še čuti zavednega Slovenca ob naši sinji Adrijinaj pride na ta važni občni zbor. Geslo in ponos nam bodi biti člani te mile družbe. Na svidenje v nedeljo v Devinu. Odlikovanje. Finančni svetnik Blaž Lane ve v Trstu je dobil za svoje zasluge vitežki križec Franc - Jožefo-vega reda. Delomržen in nasilen sin. Delavec Al. Strancel, dasi že 31 let star, še vedno nima in noče stalnega dela. Pusti se preživljati od svoje matere, s katero vrhu tega najsuroveje postopa. Ko je predvčerajšnjem zopet zahteval od nje večjo vsoto denarja, katere mati ni zmogla, je razbil nasilnež celo pohištvo v njenem stanovanju. Mati je pobegnila k svojim prijateljicam, njega pa so izročili sodišču. Maščevati se je hotel mornar D. Amodev, s tem da je napadel z nožem lastnika gostilno »Alla Grotta« M. Pavliha in A. Klariha v Trstu. Prišel je ravno iz zapora, v katerega je bil obsojen, ker je v že omenjeni gostilni razbil šipe in več kozarcev. Poklicali so takoj stražnike, ki so nasilneža odpeljali zopet tja, odkoder je prišel. Tatinski pek. Posestnik pekarne v ulici del Farneto v Trstu R. Novak je opažal že več mesecev, da mu iz-manjkuje denar iz predalov v njegovi prodajalni. Dolgo časa je iskal brezuspešno predrznega tata, ki je moral biti ]X) njegovem prepričanju domačin. Končno je začel sumiti svojega pomočnika 201etnega Ant. Joviča, rodom Dalmatinca. Policija je preiskala skrivaj njegov kovček in našla med obleko za 1020 K bankovcev. Jovič je vedno tajil, da bi imel kako premoženje. Ko so ga aretirali je trdil, da denar ni njegov — kar je res —, marveč, da mu ga je dal hraniti eden njegovih prijateljev. Častne kolajne za 401etno službovanje so dobili v Trstu; delavca mestne plinarne P. Manfredo in A. Vek-jet, mornarji pri avstrijskem Llovdu V. Saher, S. Ive, A. Desimon in Ivan Feri, dalje uslužbenca v r varne v Angeli J. Dorigo in Ivan Lavrenčič. Nova skladišča v prosti luki v Trstu. Ker dosedanja, dasi velika in obsežna skladišča v prosti luki vedno naraščajočemu prometu niso več zadostovala, so sklenili zidati dve novi, jako obsežni in moderno urejeni skladišči. Dolga bodeta eden 168 m in drugi 180 m ter široka 48V2 m. Nakladalo in razkladalo se bode z električnimi dvigali. Iz justične službe. Prestavljeni so: Dež. sodna svetnika dr. A. Lubin iz Kotorja v Split in A. Pavlovič, vodja sodišča v Stonu v Split in sodniki A. Pavlovič iz Makarske v Split, dr. R. Nikolič v Zader, J. Vernaza iz Imotskija v Vrliko, E. Netricio iz Visa v Šibenik, A. Jurcev iz Vrlike v Zader, A. Saraca iz Sinja v Split, dr. Jedlovski iz Skradina v Šibenik, M. Radonić iz Metkovića v Sinj, Pr. Aras iz Omiša v Trogir, P. Bntazzoni iz Imotskija v Split in B. Krstelj iz Knina v Dobrotnik. {eni o slovensmh telovadcih v Torino. Praški »Narodni Listy« so priobčili v torek izpod peresa dr. Hellerja o mednarodni gimnastiški tekmi v Turinu dopis, v katerem se z največjim priznanjem govori o slovenskih Sokolih, ki so se udeležili mednarodne tekme. Dr. Heller piše med drugini: »Kakor Čehi, tako se tudi Slovenci odlikujejo nasproti romanski rasi z velikimi, mogočnimi postavami. Slovenci imponira jo s svojo mladostjo in krasoto, naši (Čehi) pa s svojo moško spokojnostjo in vzravna-uimi velikimi postavami, kakor tudi s svojo svežostjo, pričajočo o polnem zdravju. Francozi in Italijani so večinoma malih postav s kratkimi, lahkimi nogami, so to vseskozi starejši telovadci suhih, izmučenih teles. če telovadi Francoz ali Italijan, se zdi, kakor da bi te težke vaje, ki jih je treba izvesti in za katere je treba skrajnega napora in največje okretnosti, bile za nje nekaj izredno lahkega, ker so noge lahke in vsled tega ni težko držati telesnega ravnotežja. Ako pa telovadi naš Star y, tehtajoč 80 kg, ali Slovenec F u k s, visok 180 cm, se razvija ta vaja do ogromnih razmer in pokazuje velike sile. A naši, vkljub svoji veliki teži in telesni velikosti, telovadijo prav tako precizno, kakor Francozi in Italijani, a nad njihovo telovadbo lebdi prožnost mladosti. Madžari niso prišli na telovadi-šče. V svojih !>elih čepicah in modrih elegantnih krojih se* vozijo v izvo-ščkih po mestu in skrbe za »vnanji vtisk«. Trikrat sem že slišal, da tudi nas zaradi tuje govorice često smatrajo za Madžare. Hrvati se bodo danes prvič poskusili na orodju. A kakšne so šanse, kakšne nade? Kakor vsa znamenja kažejo, se bo bil trdovraten boj med italijansko, francosko in češko vrsto. Ni pa izključeno, da se pridružijo tesno k njim ali celo med nje tudi Slovenci. Neverjetno je, kako silno so Slovenci napredovali od luksemburške tekme tako, kar se tiče vaj na orodju, kakor v splošnosti. Toda bili pa so tudi neutrudni. Nekateri izmed njih so nekaj mesecev zahajali v praške telovadnice v svrho, da se pripravijo. Brata Vidmarja na primer smemo brez odpora šteti med prve slovanske borce, in on stoji popolnoma ob boku našemu Krbenu, Czadi in Sva to polk u Svobodi ...« V dopisu, priobčenem v »Narodnih Listvh« v sredo, piše dr. Heller: ^>Red tekmujočih društev se je določil z žrebom. Prvi so šli v boj Slovenci, za njimi Belgijci, Čehi, Francozje, Lu-ksemburžani, Romuni, Hrvatje in zadnji Italijani. Madžari, dasi so dobili od vlade 20.000 K podpore in dasi se vsi nahajajo tu v Turinu, vendar niso nastopili pri tekmi ... Takoj pri začetku se je videlo, da se bodo za prvenstvo borili trije onakomočni konkurenti: Francozi, Italijani in Cehi, za četrto mesto pa Slovenci, Belgijci in Lukseinburžani- Bili smo obkroženi od tujega sveta. Nikjer nobenega znanega in prijateljskega lica, od nikoder nobenega bodrila. Sami, docela sami proti razvnetemu občinstvu, ki je vsako vajo bodisi Italijana ali Francoza spremljalo z viharnim ploskanjem in klicanjem. Ni preostajalo drugega, kakor da se Slovani še bolj približajo drug drugemu ter zavzemo skupno fronto proti romanski rasi. Tako smo tudi storili. Drug drugemu smo pomagali, drug drugega smo bodrili in navduševali. Med Slovani ni bilo drug drugemu nevošljivih borcev, bili so zgolj složni in enodušni boritelji, brez vsake kakršnekoli konkurenčne zavisti ..« NaTodDo-naprednim Ani! Pri nadomestni deželnozborski volitvi ste pokazali, da ogromna večina ljubljanskih volilcev strogo obsoja delovanje sedanje deželno-zborske večine. Z vzorno disciplino pri tej volitvi ste izrazili neoma-jano zaupanje narodno-napredni stranki in tudi meni kot njenemu kandidatu. To počaščenje visoko cenim, zahvaljujem se vam zanje iskreno in bom kot poslanec vse svoje sile posvetil delu za koristi Ljubljane kot slovenske prestolice. V Ljubljani, dne 18. maja 1911. Jožef Reisner. Dnevne vesti. -f- Napredna zmaga pri deželnozborski volitvi v torek, boli klerikalce strahovito in jim dela tudi veUke skrbi. Boli jih ta poraz, ker so široko-ustno poročali, kako bodo zmagali in napredno stranko v prahu poteptali; X>eče jih, da so zdaj pred svojimi pristaši in pred vso javnostjo nesmrtno blamirani, tako blamirani, da mečejo njih pristaši orožje v koruzo in se ro-te, da se ne puste več gnati v brezupne boje, ki jim delajo samo škodo in sramoto. Vsi pametnejši klerikalci — izvzeti so seveda koritarji in reveži na umu — pravijo zdaj, da so siti klerikalnega hujskanja, da ho-čejo v miru živeti s svojimi naprednimi someščani in da ne pojdejo več v ogenj za kliko, ki dela le /dražbe in provzroča boje, samo da si baše žepe. Pa tudi velike skrbi imajo klerikalci. Napredna zmaga v Ljubljani je pokazala vsi javnosti nepremagljivo moč napredne narodne stranke v Ljubljani in ta zmaga je našla mogočen odmev po vsem Slovenskem in je razvnela vse napredne elemente ^a krepko novo delo. Dne 13. junija sc bodo vršile državnozhorske volitve, na Kranjskem z volilno dolžnostjo, in teh volitev je klerikalcev po vsi pravici strah. Klerikalci so že prekoračili vrhunec svoje moči in gredo navzdol. -f- Volilna dolžnost. Klerikalci so vpeljali volilno dolžnost v veseli nadi, da jim pomaga na konja. Zlasti so upali, da bodo s pomočjo volilne dolžnosti zavzeli Ljubljano. A izkazalo se je ravno nasprotno. Volilna, dolžnost je pripeljala na volišče tudi take volilce, ki še doslej niso nikoli volili in s*' niso volitev udeleževali. Seveda so volili napredno in ne tako, kakor so pričakovali klerikalci. Na-prednjaki smo z volilno dolžnostjo prav zadovoljni in upamo, da bo ravno napredni stranki prinesla mnogo uspehov. Klerikalci zdaj seveda ue morejo reči, da ni to za nič, kar so sami upeljali, ali zdaj delajo jako kisle obraze in od daleč se jim pozna, da jim je volilna dolžnost postala prav nadležna in da se je tudi boje. -f- Ali bo ali ne bo? To je vprašanje, ki dela klerikalcem velike preglavice. Tiče se to vprašanji' dr. K r i s p e r j a , ki so mu kerikalci ponudili državnozborske kandidaturo v Ljubljani. Ali bo sprejel ali no bol Tako vprašujejo klerikalci iu šel vedno nimajo odgovora. Najprej jjn. je menda dr. Krisper obljubil, da sr izjavi o njihovi ponudbi potem, ke •bo videl, kako se bo godilo dr. Gre-goricu pri deželnozborski volitvi. V nedeljo ga je pa menda Krekov razbojniški govor tako navdušil, da se je hudo razkoračil in na jijeiuu lastni način v Uiiiouu vprašal, kdo se bo upal kandidirati proti njemu. Iz tega sklepamo, da je pod vtiskom Krekovih šintarskih tirad bil vsaj v ne. deljo že odločen kandidirati pod protektoratom dr. Šusteršiča in dr. Kreka. Ali si je med tem, ker je dr. Gregorič pogorel, zopet premislil.1 Na vsak način nas bo prav veselilo, če se dr. Krisper kmalu odloči. Kaj bi vedno cincal in cincal — saj cinca in cinca že dvajset let, kakor kaka zamerljiva guvernanta. Ven na junački megdan gospodine dr. Krisper, da križamo rapirje, če že niste mumija ali petre takt! -f- Slaba tolažba. Klerikalci to v zadregi. Celo njihovi najboljši pristaši so postali nevoljni, ker jih gonijo voditelji v boje, ki se slabo končajo. Ti voditelji o'betajo svojim pristašem sijajne zmage, a končno bo voditelji in pristaši tepeni. Kako lepo, mirno, gladko in sijajno so bili klerikalci v torek poraženi! Naravno je, da so njihovi pristaši totalno potrti in vsi zbegani. Klerikalci jih skušajo potolažiti kakor pač vedo in znajo. Najraje jim pripovedujejo in dopovedujejo, da je dr. Gregorič naposled le dobil zadosti znatno število glasov. To je za klerikalno stranko prav slaba tolažba, kajti med glasovi, ki jih je dobil klerikalni kandidat, ki je po našem računu kakih 200, ki jih je dobil dr. Gregorič osebno od ljudi, ki so z njim v 'posebnih zvezah. — Klerikalci naj se sicer tolažijo kakor morejo, ali malo smešno je ven-der, če štejejo stranki v prid tudi tiste glasove, ki jih je dobil dr. Gregorič osebno. Ce hočejo klerikalci vedeti, koliko imajo resnično klerikalnih pristašev v Ljubljani, naj bi kandidirali Šukljeta, Šusteršiča ali Kreka, pa bodo računi jasni! + Nesrečni dr. Gregorič. Zdaj bo dr. Gregorič zopet štiri tedne hodil za vodo v bolnico. Navadno hodi namreč od svoje hiše naravnost po Sv. Petra cesti v bolnico. Pozna ga vsak človek in ljudje ga prijazno pozdravljajo. Kadar pa dr. Gregorič pri kaki kandidaturi pogori, pa je tako nesrečen, da se nekaj tednov iz-ogiblje ljudem in ne hodi v bolnico po Sv. Petra cesti, nego za vodo. 4- Klerikalci in u radništvo. Staro sovraštvo klerikalcev do uradni-štva je zdaj zopet udarilo na dan. Kadar so klerikalci pri kaki volitvi tepe ni, pa psnjejo uradnike. Ti Kreki, Šusteršioi in Šukljeti res mislijo, da bodo uradništvo s terorizmom ugnali in je prisilili glasovati ž njimi. Kako more klerikalna druhal le misliti, da bo spodoben uradnik glasoval ž njimi. V nedeljo je Krek še psoval in žalil uradniški stan na nezaslišan način — v torek pa naj bi iiradniki glasovali ž njimi. Ne glede na vse drugo, ne glede tudi na prepričanje, je uradnikom že samo spoštovanje velevalo, glasovati proti zasramoval-cem in preganjalcem uradniškega stanu. Uradnikom je že osebna in stanovska čast branila glasovati za kandidata, ki sta ga postavila Krek in Šusteršič. Klerikalci so sami krivi, tla smatra vsak sposoben uradnik za osebno in stanovsko sramoto, pripadati stranki zasramovalcev uradniškega stanu. + »Šusteršičevi sužnji« v vladni večini. Praški »Narodni Listv« pišejo: »Dr. Šusteršič je na zadnjem sbodu v Ljubljani rekel, da bo bodoča politika, zlasti pa taktika Slovencev uravnana skupno s Hrvati, čim bo državni zbor sklican. Ni pa rekel, da bo ta politika uravnana tudi y sporazumu s Čehi, dasi je v zadnji seji parlamentarne komisije »Slovanske Enote« zatrjeval, da ostane njegova stranka v celoti v »Slovanski Enoti« tudi v novem parlamentu. Kaikor pa vidimo, je dr. Šusteršič brzo pozabil to, kar je obetal. Sicer pa je prav, da o Cehih neče ničesar vedeti, vsaj Cehi vedo, kaj imajo od njega pričakovati. Sicer pa tudi Poljaki in Italijani smatrajo za gotovo, da bo dr. Šusteršič v novem parlamentu v svojimi ljudmi, ki so v pravem pomenu besede njegovi sužnji, v vladni večini.« -f Šusteršičeveem v Dalmaciji se slaba godi. Znano je, da je dr. Šusteršič zadnje ledne rogovilil po Dalmaciji ter agitira! tam za svoje najnovejše pristaše — pravaše. Posebno si je privoščil volilni okraj deželnega glavarja dalmatinskega dr. Ivče-viča, ker je le - ta najnevarnejši mož, ki bi lahko prečrtal račune kranjskim klerikalcem. Pod Šusteršičevo asistenco je bil v Ivčevičevem okraju postavljen za pravaškega kandidata dr. Krstelj, ki je na Šusterši-čev ukaz takoj jel prirejati volilne shode. Te dni je dr. Krstelj sklical >hod v Se getu, v Trogiru in v Novem. V Segetu je prišlo na shod 500 ljudi, sami pristaši dr. Ivčevića. Ko je dr. Krstelj jel govoriti in napadati dr. Ivčevića, je nastal med zborovalci silen vihar. Vse je klicalo: »Živio dr. Ivčevič, proč z žlin-drami!« Ker zborovalci niso več hoteli poslušati govornika, je le - ta pobral šila in 'kopita ter pobegnil v Trogir, kjer je mislil, da bo imel večjo srečo. Toda tu ga je dočakala množica 700 do 800 volilcev, ki ga je sprejela s piščalikami in trompetami. Dr. Krstelj je u videl, da mu tudi tu ne bodo cvetele rožice, zato se je napotil v Novi. Toda tu je imel Šuster-šičev kandidat še večjo smolo. Pred nevoljo ljudstva se je moral skriti v sokolski telovadnici, odkoder je skrivaj urnih nog utekel domov. Kakor je iz tega razvidno, se prav slaba godi Šusteršičevirn pristašem v Dalmaciji, ali, kaikor jih tam imenujejo — r/lindram in vse kaže na to, da je Šusteršičevo agi taci jsko potovanje po Dalmaciji pravaše m bolj škodovalo, kakor pa koristilo. + Deželni odbor je prevzel tistih 4000 K, ki jih je nek kaplan za-sleparil pri Mlekarski zadrugi v Šmarju pod Ljubljano. -j- Naivnost deželnega odbora. Deželni odbor je revidiral posojilnico v Kočevju, znano nesrečno ustanovitev dr. Žerjava. V svoji veliki modrosti se je obrnil deželni odbor do Zveze slovenskih zadrug, da naj ona pokrije primanjkljaj pri Kočevski posojilnici. Kje naj ta vzame, ko ne dobi niti deželne niti državne podpore? Dajte Zvezi slovenskih zadrug kakih 300.000 K deželnih denarjev - koliko več ste jih zmetali v žrelo Zadružni zvezi! — pa bo Kočevje takoj sanirano! Lampe in Pegan naj pa v bodoče opuščata take zabite Šale! -j- Iz naroda za narod ali vse za naše dobro verno ljudstvo. V Žužemberku vlada veliko razburjenje zaradi načina, kako deluje dr. Pega n po geslu »iz naroda za narod« za nase dobro verno ljudstvo. Dr. Pegan je namreč za nekega ufbožnega kmeta vodil pravdo in jo je izgubil. Sporna stvar je pa takega značaja, da bi imela pritožba skoro gotovo uspeh. Dr. Pegan je tudi prevzel dolžnost, vložiti pritožbo, a jo je vložil za en dan prepozno, tako da je sodišče pritožbo kratkomalo zavrnilo in je kmet svojo pravdo izgubil. Dr. Pegan pa je zavrneno pritožbo ravttcniujBfno spravil v žep in nesrečnega kmeta o tem še obvestil ni. Posledica tega je bila, da je bil kmet že zarobljen. A ne dovolj tega. Ko je «bil kmet zarubljen, mu je dr. Pe- gan poslal račun in mu je nastao zaračunal tudi tinto prepono vloženo pritožbo. Dotični kmet, ki ga je tako osrečil dr. Pegan, se piše Gros. Iz naroda za narod ali vse za naše dobro verno ljudstvo! + Ii selške doline, — Državno, zborski kandidat. Vobče in povsod se fciri govorica, da se mora postaviti kot kandi data za državni zbor gospoda Frana Demšarja, župana, posestnika, trgovca itd. na Zalem logu, tega ne pravijo samo naprednjaki, marveč tudi vsi zavedni klerikalci. Ooča razen duhovščine in par kori-tarjev iz Hrastnika nihče ne mara. »Slovenec« se je že oglasil, naj Franc Demšar iz Zalega loga ne hodi po kostanj v ogenj, in to pa zato, ker naši klerikalci prav dobro vedo, da je gospod Franc Demšar najboljši tekmec bivšemu poslancu Čoču. Tudi se gospodu Franc Demšarju iz Zalega loga ni potreba prav nič bati klerikalnega ognja, kajti tudi za čoča je pripravljen hud ogenj in če bolj bodo klerikalci pihali, bolj bode Čoča peklo. Snovi na razpolago in šli bodeni o neustrašeno v boj za gospoda Frana Demšarja na Zalem logu. Župnik Sever menda pomiluje gosp. Frana Demšarja in rekel je baje, škoda za njega, toda besede so prihajale le na jeziku, misli si drugače, in lc strah ga obdaja, ker prav dobro ve, da so vsi ljudje navdušeni samo za Franca Demšarja na Zalem logii, in nobeden za zaspanega Coča, kateri je bil štiri leta poslanec in nima niti najmanjše zasluge pokazati. Gospod Franc Demšar, ne bojte se nazadnjaških klerikalcev in udajte se ljudski volji, katera vas kliče na krov! + Idrijski katehet Oswald ne more živeti, če ne vloži vsak trenotek kakega rekurza proti sklepom idrijskega občinskega odbora. Tako je vložil tudi proti sklepu občinskega odbora v zadnji seji dne 21. aprila, da pusti županstvo napraviti načrte in troškovnik, da se mestna hiša številka 509 prezida za nastanitev ekspoziture c. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu in v Idriji. Rekurz je spisal vpokojeni davčni kontrolor Josip Zazula, podpisal pa ga je Oswald sam. Zazula ima namreč v svojem, na sleparski način pridobljenem pokoju dovolj časa za čistopise Oswal-dovih bedastih rekurzov. Ta možak ima res trdo kožo. V tem listu se mu je že večkrat očitalo, da je pred leti po krivem prisegel v Vipavi, da je poneveril več podpisov, nesramno lagal itd., a nima poguma, da bi si isikal zadoščenja, ker ve, da so vsa ta njegova lepa dejanja resnična. Po svojem značaju spada res v idrijsko klerikalno družbo, kjer ima še več takih častivrednih bratcev. Tak človek je vreden Oswaldov pomagač. Pa pustimo to na strani, kaj pomaga očitati ciganu, da je cigan. Oglejmo si rajše Oswaldov rekurz. Pri dotič-' ni seji občinskega odbora je bil navzoč klerikalni virilist Lapajne, tudi na galeriji je bilo nekaj klerikalnih poslušalcev. Sodeč po Oswaldovem rekurzu so ali Oswaldovi poročevalci taki glnpci, da ne morejo slediti razpravam in prav razumeti sklepov, ali pa je Oswald nalašč preobrnil smisel sklepa občinskega odbora. Os-wald namreč v svojem rdkurzu trdi, da je bil sprejet predlog odbornika Tavzesa, da se stavba št. 509 dalje gradi in napravi ekspozitura okrajnega glavarstva na tem prostoru. Odbornik Tavzes pa je v dotični seji v resnici le predlagal, kar je edino smiselno, da da županstvo napraviti načrte in troškovnik za prezida vanje v naznačeni namen in izvrši vse priprave tako, da se more pričeti s stavbo prihodnjo pomlad. Tako vidimo novo Oswaldovo lumparijo, potvore-nje sklepa občinskega odbora. Seveda proti Tavzesovemu sktepu bi bilo težko vložiti rekurz, zato ga je bilo treba namenoma potvoriti. Keknri-rati pa samo proti nagradam mestnim uslužbencem, bi bilo pač tudi Oswaldu preumazano, kajti tudi te so Oswaldu in Zazulu na poti,treba je torej najti še nekaj drugega. Utemeljitev pritožbe je taka, da dela čast res samo klerikalnemu poštenjaku Oswaldu in Zazulu, ki so mu pred časom nadeli nemški uradniki opravičeno zelo laskav naslov: »Casino-Tepp«. Kako bo deželni odbor rešil to najnovejšo Oswaldovo kolobocijo, bomo svoječasno poročali. Zanimiva bo vsekakor ta rešitev. + Bosanski deželni šef Potiorek — Slovenec. O novoimenovanom bosanskem deželnem šefu Oskarju Po-tioreku piše splitsko »Naše Jedinstvo«, da je Slovenec. Niso nam sicer znane podrobnosti o Potiorekovi rodbini, to pa vemo, da novi bosanski deželni šef ne samo, da ni Slovenec, marveč da je celo najzagrizenejši nasprotnik vsega, kar je slovensko. Potiorek je bil doeedaj, kakor je znano, korni poveljnik v Gradcu in kot tak je porabil vsako priliko, da pokaže svoje nasprotstvo do Slovencev. Zato je nam žal, da moramo cenjenemu »Našemu Jedinstvu« odvzeti iluzijo, da je Potiorek Slovenec, in mu povedati, da je novoimenovani bosanski deželni šef, ako ne morda po rojstvu, prav gotovo pa po mišljenju — Nemec. + Gospodarsko in politično na-pred no društvo ca poljanski okraj im danes ob pol 8. zvečer svoj redni ob, u zbor v gostilni pri Turku, Streliška ulica. Društveniki se poživljajo, da pridejo polnoštevilno. Prijatelji društva dobrodošli. — Hrvaški izletniki v Ljubljani. Včeraj (v sredo) opoldne se je peljalo skozi Ljubljano 24 gojenk zagrebškega liceja (8. razreda) na daljši izlet v slovenske dežele. Ekskurzijo vodi licejski ravnatelj dr. Ivan H o i č. Izletnice so si včeraj ogledale Postojnosko jamo ter zvečer prispele v Trst. Iz Trsta odidejo v triglavsko pogorje (Boh. Bistrica, slap Savice, Bled itd.) ter se povrnejo v soboto zvečer ob četrt na 9. z gorenjskim vlakom v Ljubljano. Po prihodu bo prijateljski sestanek v hotelu »Tivoli«; v nedeljo dopoldne ogledovajftie Ljubljane. — Jutri (v petek) ob 5. uri 22 minut pride v Ljubljano 128 zagrebških dijakov - srednješolcev pod vodstvom 13 profesorjev, med njimi znani planinec prof. Jos. Pa-sarie; zvečer ob pol 9. odidejo v Postojno, a v Ljubljano se vrnejo v ne-dejjo popoldne po 4. uri z gorenjskim vlakom. Pozdravljeni v beli Ljubljani! — Volilni humor. Da ljubljan-ki volilei niso popolnoma brez humorja, kaže sledeča glasovnica, ki je bila oddana. Humoristični socijal demokratski volilec je namreč napisal: »Habe die Ehre Flottenverein. to je ta prava reč, zato je pa vseeno moj kandidat Bartl.« — Iz šentpetrske cerkve v Ljubljen je bilo na dan volitve zjutraj ob V49. obhajilo bolnika. Duhovnika je spremljal cerkveni kov sin, ki hodi v ljudsko šolo na Ledino. Ker njegov papa g. cerkvenik ni imel takrat drugega nujnega posla, pil je pri »Flegarju« in agitirah Radovedni smo, kako je pomožni mežnarček opravičil v šoli svojo zamudo. — Umrl je v Ljubljani v Ciril -Metodovi ulici g. Franc Mirt, star 60 let. P. v m.! Neznan vlomilec v Šiški je mi nolo soboto vdrl med tretjo in četrto uro ponoči v stanovanje gostilničarja Orešnika. Odnesel je pozlačeno žepno uro z dvojnim pokrovom z rimskimi številkami na belem kazalu. Od tod je botel vlomiti v Mohar-jovo gostilno, kjer je bil pa odpoden. Nezadovoljen z m«lim plenom je preplezal dvorišni zid soseda gostilničarja Jakoba Jesi h a in preiskal vse prostore. Dobil je samo 40 v in igro igralnih kart. Brez uspeha je končal s tem svoj nočni pohod in izginil. V stanovanju Jesihovem je pustil veliko pilo. Vlomilca dosedaj še niso našli. Iz Drave!j. Resna beseda o dra-veljskem gasilnem društvu. Ker je •Slovenec« z dne 16. t. m. prinesel lažnjivo notico o draveljskem gasilnem društvu in o deputaciji, ki je jM>setila dr. Lampeta, podamo tukaj jasno sliko, kako stvar stoji. Dravelj-sko gasilno društvo se je ustanovilo pred dobrimi petimi leti, nabavilo si je potrebno orodje in si postavilo ličen gasilni dom z prostovoljnimi prispevki. Prvi odbor se je volil izmed domačih posestnikov in niti na misel ni nikomur prišlo, da bi se v gasilnem društvu gojila politika. Ko si je društvo postavilo gasilni dom, ga je otvorilo na slovesen način, naprosilo je župni urad v Št. Vidu, ki je tudi dovolil, da naj novo stavibo blagoslovi domači duhovnik Kogovšek. Zadnji teden pred otvoritvijo pa je zlobna roka prinesla v »Slovenca« članek, ki je povzročil, da duhovnik ni hotel doma blagoslovit. Društveni odbor si to ni vzel za bogvekako škodo in je mirno in nepristransko dalje vodil društvo v popolnem redu. Tudi pri drugi volitvi odbora se ni pokazalo nobene politične barve. V teku preteklega leta pa je odbornik Franc Tome, okrog katerega se prav pogosto suče šentviški Zabret, začel pri vsaki seji priglašati nove ude, po gostilnah pa se je pričelo polemizirati o društvu in Zabretovi kimovci so vedeli povedati, da bodo pri novih volitvah na občnem zboru ven pometali nekaj odbornikov in članov, ki niso Zabretu na srcu. Seveda tako postopanje ni ostalo skrito in kakor čez noč sta zrasli v društvu dve stranki. Dobro polovico članov ostalo je zvestih sedanjemu načelniku in tistim odbornikom, ki so bili pripravljeni društvo varovati, da služi edino le človekoljubnim in obČekorist-nim namenom. Manjšina pa, nahuj-skana po župniku Zabretu, je hotela na vsak način priti do gospodarstva v društvu. Tako je razsula prvi občni zbor, ki se je vršil 15. jan. t. 1. s tem, da je preprečila sklepčnost. Načelnik, obveščen od dež. zveze gas. društev, je sklical drugi občni zbor, ki se je vršil 6. maja t. L, toda tudi ta občni zbor je razbila Zabre-tova kompanija in s tem zopet preprečila sklepčnost. Tedaj pa je načelnik naznanil protestujočim, da se vrši čez osem dni otočni zbor, na katerem se voli nov odbor, ki sklepa neglede u a število članov. Cek> popoldne se je ta dan držal Zabret v Dravljah in učil svoje kimavce, kako naj napravijo, da bodo zmagali. Par možakarjev niso mogli drugače na volišče spraviti, da so jih prej opijanili in jih imeli zaklenjene v neki gostilni. Prišel je čas volitve. In na tem občnem zboru se je volil odbor, ki sedaj posluje. In ta odbor bo pazil, da v doglednem Času ne pride več do političnih bojev v društvu in bo skušal voditi poslovanje popolnoma brez graje. Laž je torej, da se ni moglo voliti. Voliti se je moglo na Obeh občnih zborih, seveda ne tako, da bi manjšina zmagala. Šlo se je torej edino zato, naj bode dalje lastnica društva draveljska podobčina ali župnik Zabret. Zmagala je torej ljudska volja in pravica. Tako je in nič drugače. Dr. Lam petu pa priporočano, da župniku Zabretu, ki je vodil deputacijo bivših odbornikov svetuje in pove, da ne spada v dušno pa-stirstvo agitacija, kakršno je vpri-zarjal v tem slučaju. Radovedni smo tudi, kaj bi rekla knezoškofijska uprava, če bi vedela, da duhovnik, ki je poklican buditi v svojih fara-nih krščansko ljubezen do bližnjega, razdvaja družine in hujska brata proti bratu zgolj iz politične strasti. Zabret, ti pa roko proč, ker vsa tvoja nakana društvo uničiti ni pomagala in tudi procesija k dr. Lampetu in Susteršiču tj v tem slučaju ne bo. Ako se ti je svojčas posrečilo preprečiti blagoslovljenje, kar se pogosto čuje, če se ti je posrečilo zanetiti v društvu razpor, ne bo se ti posrečilo uničiti in požreti blagodejnega dru-'1 va, katerega nam je dal bog — bližnjemu v pomoč. Utonila je v ponedeljek v Ma-lem Mengšu v potoku Pšata Sletna I Pavlina Šinkovec, hčerka kamnose 1 :kega mojstra Franca Šinkovca, j Uboj pri Kranju. V ponedeljek i 8. t. m. je prišel posestnik Ivan Bar le z dvema tesarjema istega imena — Ivan Eržen — v gostilno Ivana Jakovea v Lužah pri Kranju. Tam SO dobili posestnika Jožeta Prešerna tudi iz Luž. Nastal je med njimi prepir, in temu sledil pretep. Gostilničar je ločil pretepače, Prešerna obdržal v gostilni, ostale pa odslovil. Toda predno so Barle in oba Eržena odšli izpred gostilne, se je iztrgal Prešeren gostilničarju iz rok in naoadel nasprotnike s praano steklenico od piva. Nastal je zopet pretep, med katerim so potisnili Prešerna zopet v gostilniško vežo. Tam je pograbil Ivan Eržen za nož in ga zasadil Pre-| šernu v prsa. Smrtno ranjen je padel ta na tla in v par trenotkih umrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Šenčur, Eržena pa so izročili sodišču v Kranju. Skozi Rateče na Gorenjskem so se okoli pol 12. dopoldne v nedeljo 14. t. m. pridrvili prvi avtomobilski dirkači. Pri vozil i so čez korensko sedlo v Podkoren - Rateče - Fužino naprej proti Trbižu. Našteli so 62 avtomobilov, med katerimi so bili nekateri pravi kolosi. Nesreč ni bilo niti pri tekmecih, niti pri gledavcih, ki so avtomobilov jako navajeni. Iz Železnikov. Dne 18. t. m. praznoval je naš obče spoštovani in priljubljeni g. Bogomir Helmich, c. kr. poštar, 301etnico svoje poroke s soprogo gospo Julijo Mandlin. Obenem praznuje tudi 361etnico svojega službovanja. Čestitamo in na mnogaja ljeta! Kadilnikova koča na Golici se otvori dne 25. maja t. 1. Oskrboval jo bode tudi letos čuvaj France Markež s svojo ženo. Preskrbljena je s finim belim in rdečim vinom, z izbornim pivom in žganjem ter z raznim svežim mesom. Golica je na južni strani že popolnoma brez snega in flora se krasno razvija. Ukradeno pivo. Gostilničarju Maksu Domicelju na Rakeku so ukradli 7. t. m. neznani — gotovo zelo žejni tatovi z voza na dvorišču dva sodčka pive, vredna 16 kron. — Prazne sodčke so dotoili drugi dan in sicer enega na cesti ob železniškem prelazu, drugega pa na nekem bližnjem pašniku. Poročil se je 17. t. m. g. dr. Jakob Doljan, c. kr. sodnik in sodni predstojnik v Postojni, z gospo Antonijo Dev, vdovljeno Eggenberger, hišno posestnico v Ljubljani. Čestitamo! Grozna nesreča v Voloskem. Dne 16. t. m. okoli 7. zvečer sta našli v par trenotkih grozno smrt dve zelo ljubki, dobro vzgojeni deklici-se-strici (Slovenki po rodu) na grozen in vrlo tragičen način, a razun njih se bori z smrtjo v groznih bolečinah njihov oče, c. kr. fin. respicijent g. Semenič (Slovenec z Jesenic na Kranjskem). Slučaj se je dogodil takole: Tukajšnji c. kr. pristaniški pristav Beros ima mal motorni čoln na bencin. Tega dne popoldne je kupil za svoj motor v Reki 30 1 bencina, ki se je nahajal v navadnem steklenem flaconu, (kakor se govori, si je pre-skrbel ta bencin na skrivaj), dal je prenesti to nevarno tekočino s par-nika naj poprej v malo leseno bara- ko ob morju, od tu pozneje po dveh malih dečkih, (samo da prihrani par grošev), mimo hiše g. Vladiskoviča Po strmih stopnicah proti svojemu stanovanju. Ker sta dečka bila šibka in slaba, sta si hotela pri vThu stopnic oddahniti in položiti flacon z bencinom na tla, ta se je razbil in bencin se je razli 1 po vseh stopnicah. — Nekaj časa pozneje pride s svojimi tremi hčerkami Mimico, Olgo in Štefko g. Semenič, nič slabega sluteč, s sprehoda ob morju po teh stopnicah navzgor. Hčerke so bile že skoraj na vrh stopnic, ko je oče, ki je malo za njimi zaostal in ki ni slutil, od kake nevarne tekočine so polite stopnice, zapalil cigareto sredi stopnic in odvrgel ogorelc vžigalice na tla. — V tem se je vžgal razlit bencin, naenkrat je bilo vse v plamenu, v katerem so bili mahoma zaviti oče in dve hčerki. V eni edini minuti ste bili hčerki — poprej tako brhki in veseli — sedaj podobni ogorjenim iznakaženim mumijam, izcedili so se jima očesi, odgoreli ušesi, nos in prsti, — a očetu od rok in nog luščilo se na živem meso. — Prva hčerka Mirni -ca, se je rešila slučajno, ker je bila. samo za korak naprej od svojih nesrečnih sestric. — Očividci in drogi ljudje, ki so prihiteli na mesto nesreče, so grozote v prvih trenutkih kar okameneli, žene so begale kakor zmedene, misleč, da so to njihovi otroci, ker se jih ni moglo več prepoznati. Celo prebivalstvo stoji pod težkim vtiskom te grozne nesreče. Splošno ogorčenje se je obrnilo proti c. kr. rpistaniškem pristavu Berosu, ki je, ravnajoč toliko lahkomišljeno z oblastveno prepovedano tekočino, uničil takorekoč eno celo obitelj. — Neki star mornar je rekel: »Ko bi se to dogodilo v Ameriki, še danes bi bil ta človek linčan, ki je provzroči-telj te nesreče.« Mi se obračamo na c. kr. pristaniškem pristavu Berosu, Šanjem, če drži ona svoje uradnike zato, da se ob lepih dnevih vozijo v svojih motornih čolnih z damami po morju, med tem ko se ob teh urah po drugih c. kr. uradih ravno v Voloskem takorekoč duše uradniki v prekomernem delu. — Radovedni smo, kaj ukrenejo sodne oblasti proti Berosu. Na vsak način se mora uvesti najstrožja preiskava. Avtomobilska dirka. Iz Dunaja se javlja, da ni prišel, kakor se je pomotoma razglasilo prvi na cilj na Dunaju V. Thonet, marveč ravnatelj Belletz, tvrdke Puch iz Gradca. Dospel je ob 2. uri 10 min. popoldne. Uspeh dirke je bil jako povoljen. Avstrijski avtomobilski klub priredi tudi drugo leto večjo avtomobilsko dirko. Cirkus Schmidt. Včerajšnja predstava, ki je 'bila rarvno tako dobro obiskana kot orvorirvena, je uspela vobče še boljše kot prva. Poleg izborne dresure, ki jo je izvedel ravnatelj g. Schmidt, se je posebno odlikovala družba petero Bergeres, ki so s prožno desko in konjem izvajali krasne ekvilibristične točke. Želi so burno priznanje. Posebno priljubljena je občinstvu tudi žokejka, prikupna gdč. Annv, ki je z priznano dovršenostjo izvajala krasne točke na prostem konju, dalje ljubki mladi telovadci Charlovi, izborni telovadci na treh drogih, tri leteče zvezde in komični posnemalec instrumentov Mr. Robins. Ugajala je tudi jahal k a in balerina gdč. Moebius z baletnim konjem, ki ga je jahal g. Schmidt. — Tudi klovni so dobro uspeli. V obče nudi podjetje občinstvu veliko zanimivega in zabavnega. Nezgoda. Ko je danes dopoldne deval na klavnici mesarski vajenec Anton Kožuh vola iz kože, je držal nož, mesto od sebe, proti se%i. Pri delu je zadel ob kost in mu je nož spodletel ter se zasadil vajencu 35 trebuh. Bil je takoj z izvoečkom prepeljan v deželno bolnišnico. Tatica. Včeraj zjutraj je v Rožni dolini restavraterju L Končanu, že opetovano zaradi tatvine predkaz-novana in iz mesta izgnana Ivana Vindiš, rojena 1863. v Konjicah na Štajerskem, ukradla zaboj piva in ga nesla k svojim prijateljem. Med potjo pa je imela smolo; videl jo je nek restavraterjev gost in mu zadevo ovadil. Ko so popoldne prišli orožniki v stanovanje, so našli le še prazne steklenice, nakar so Vindiš aretovali in odpeljali na sodišče. Prijet eleganten parček. Začetkom t. m. sta se nastanila v gostilni g. Pavla Zorkota na Opčini neka šest-desetletna, elegantno oblečena dama in nek 261etni moški v duhovniški obleki, katerega je dama izdala za svojega sina. Po preteku treh dni sta pa mesto, da bi dolg poravnala, neznano kam izginila. Sedaj ju je orož-ništvo v Št. Petru izsledilo in aretiralo. Ženska je rekla, da je grofica Viktorija Wolf, moški pa Ervin Da-the iz Saksonske. Prijet tat. Včeraj zvečer je prišel v neko gostilno v Kolodvorski ulici že večkrat predkasnovnm tat koles, 271etni Jožef Baš iz Nabrežine. Ko se je do dobrega najedel in napil, jo je popihal na ulico. Tam ga je stražnik prijel in aretiral. V njegovi posesti so na&li srebrn namizni noš, katerega je brezdVomno kje ukradel. Nasilen hlapec. Ko je prišel suoči nek skladiščnik v hlev na Dunajski cesti, je takoj tamošnji hlapec, 221et-ni Ivan Alauf aaklenil vrata in napadel skladiščnika. Na njegove klice na pomoč, je hlapec »bežal v neko gostilno, kjer je bil po stražniku aretiran. Benačev »Vozni red« bo priložen jntrajfriji številki. Kakor vsako leto, vsebuje poleg- po strokovnjaku pregledanih za naše kraje potrebnih želesniških zvez, tudi razne druge vašare zapiske. Posebno zanimiva je sestava planinskih izletov. Vozni red se dobi tudi elegantno vezan v trgovini Ivan Bonača, komad 30 v. narodna obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal 4 K gr. mestni župnik trnov&ki Ivan Vrhovnik kot globo, ker je dne 16. maja prestopil prag Uniona. Hvala! ' Društvena naznanila. Okrajna gasilska zveza v Kostanjevici za okraj Krško se je ustanovila 14. t. m. Na ustanovni zbor so došli zastopniki sedmih društev. Zvezo tvorijo gasilna društva: Krško, Kostaaievica. Sv. Križ pri Kostanjevici, Št. Jernej, Lesko vec, Cerklje, Vrhpolje in Orehovica. Telovadno društvo »Sokol« v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo, dne 21. maja tekmovalno in javno telovadbo. Spored: Ob 9. dopoldne tekmovalna in ob 3. popoldne javna telovadba s prosto zabavno veselico. Tekmovalo se bode v višjem in nižjem oddelku. Vabimo sosedna društva. Notranjci! VaŠ kandidat za prihodnje volitve v državni zbor v okrajih Idrija, Vrhnika, Logatec in Cerknica je gospod Ivan Sicherl posestnik v Logatcu. Agitacijo v teh okrajih je prevzelo politično društvo »Jednakopravnost« v Idriji, ki priredi v ta namen v nedeljo, dne 21. t. m. dva shoda in sicer dopoldne po maši v Cerknici, popoldne pa v Planini. VoKlci, vi poznate našega kandidata Ivana Sicherla kot poštenega, delavnega in zmožnega moža, dočim vam je dosedanji poslanec Gost nčar pokazal svojo nezmožnost najboljše s tem, da ni za vas ničesar dosegel. Pokažite javno, da se tega zavedate, pokažite, da hočete za zastopnika v državnem zboru občespoštovanega Iv. Sicherla in ne Gostinčarja, ki je bil le privesek dr. ŠuŠterŠičevega fraka in pridite vsi na naše shode! Razne stvari * Nasilen klerikalizam. Škof grof Huyn v Brnu na Moravskem je izdal na vse katehete poziv, da naj vse otroke že v drugem ali tretjem razredu peljejo k spovedi in obhaji-ru. Badi tega brezmiselnega nasil-stva je nastalo med starši veliko ogorčenje, češ. da se sili že tako mlade in maloraziinme otroke k obredom, ki so določeni za odrasle ali najmanj vsaj za popolno razvite. Sklicali so protestni shod, — letake in lepake je seveda drž. pravdništvo konfisciralo — katerega se je udeležilo nebroj občinstva. V resoluciji se je po daljšem debatiranju javno obsodil nasilen nastop rimskih klerikalcev proti mladini. Posebno pa se graja dejstvo, da je ta novost prava kaprica zagrizenega škofa, ki je izdal ta poziv popolnoma samovoljno in brez vsake vednosti in sporazum-Ijenja s šolskimi oblastmi. * Prebitje železniškega predora. Včeraj ob pol 8. so prebili 1805 m dolg železniški predor skozi znano Alurtinovo steno na Tirolskem. Predor veže ino most z Monakoveui po \fittewaldski železnici. Z delom so pričeli meseca marca lanskega leta in je bilo stalno uslužbenih pri predoru okoli 900 delavcev. Med vrtanjem so naleteli na več tež koč, kot vodne vire, gorske posode itd. Razneslo jim je tudi enkrat radi segretja ovoj dinamita, pri čemur so bile ubite 4 osebe. * K umoru poala«ea Aehlma. V Bekea Csahot so na vseh hišah raa-obesene Črne žalne zastave in druga javna žalna znamenja. Prirejajo se velike priprave za časten tmgreb. Po obdukciji je spremljala krsto na dom Achima velika množica domačinov in daljnih in bližnjih okoličanov. — »Pester Lloyd« pise k predigri te krvave drame, da je dobil Acbim od vsakega občinskega odbornika, ki je bil z njegovo pomočjo voljen v občinski svet, po 1000 kron provizije. Da bi odvrnil javno pozornost od tega početja je začel v svojem listu sirovo napadati nasprotnika Szalin-skyja, kar je povzročilo njegovo smrt. * Odkrito zastrupljenje. Marca meseca je umrla posestnica Jožefa Res v Švehatu. Pred kratkim pa je dobilo državno pravdništvo brez-imensko ovadbo, da je bila pokojnica zastrupljena. Odkopali so jo in preiskali truplo. Kašli so res sledove zastrupljenja in zaprli daljna sorodnika umrle, Rudolfa in Marijo Las-ser, ki sta zastrupila Rešovo s kavo in si na ta način prilastila njeno imetje. * Pogorela je do tal velika šole pred enim letom zgrajena predilnica v Szamos-TJjvam na Ogrskem. Vzrok požara je neznan. * Kolera. V Smirni je obolelo od 16. m. m. do 14. t. m. 9 oseb na koleri, izmed katerih jih je 7 umrlo. * Zločin blaznega. V gozdu blizo VVurzburga je našel gozdni paznik trupli tri in petletnega dečka mizarja Fotha. Otroka sta ležala na mahu }x>d veliko košato smreko in sta bila popolnoma pokrita s cvetjem raznih poljskih in gozdnih evetie. Preiskava je dognala, da jih je oče, ki je zblaznel, odpeljal prejšnji dan v gozd, oba zadavil in položil pod smreko. V svoji blaznosti .je po krutem dejanju okinČal oba otroka s cvetjem in pobegnil. Telefonsko in brzojavna poročila. Najvišje odlikovanje. Dunaj, 18. maja. Cesar je podelil vpokojenemu ravnatelju ženskega učiteljišča v Gorici Štefanu Križni-ču naslov vladnega svetnika. Samomor dveh stark. Praga, 18. maja. Pred par dnevi je tu umrl vpokojeni stotnik Biber, ki je s svojo materjo stanoval pri neki starki. Danes so našli mater in starko mrtvi. Zastrupili sta se z morfijem, ker sta ostali s smrtjo stotnika brez vsake pomoči. Bivši minister Prašek je izključen iz svoje stranke. Praga, 18. maja. Glasilo češke agrarne stranke »Venkov« priobču-je komunike strankinega vodstva, da je bil bivši minister Prašek radi kršenja strankarske discipline soglasno iz stranke izključen. Cesar konferira z državniki. Budimpešta, 18. maja. Cesar je sprejel v dvorcu Godollo v posebni avdijenci ministrskega predsednika grofa Khuen-Hedervaryja in hrvaškega bana dr. Nikolo pl. Tomašiea. Dr. Tomašič je poročal vladarju o političnem položaju na Hrvaškem. MAROKANSKI SPOR. Neodločnost Nemčije. — Stališče dunajskega nemškega poslanika omajano. (Izvirno poročilo »Slovenskega Naroda«.) Petrograd, 15. maja. Oficijalna Rusija pozdravlja obisk nemškega prestolonaslednika, ki pride v sredo v Carskoje Selo, kot dokaz prisrčnih stikov, kateri vladajo med obema državama. Splošno se poudarja veliki politični pomen nemškega poseta. Od osebe, ki se ne nahaja daleč od carja, izve Vaš znanec naslednje velezanimive podatke: Nemški prestolonaslednik se nahaja tukaj v važni politični misiji. Glavni namen njegovega obiska je, do dobra spoznati stališče Rusije napram marokanskemu vprašanju ter slišati mnenje najmerodajnejših ruskih krogov, kako naj Nemčija postopa napram Francoski, da bi ostala v soglasju z rusko zunanjo politiko. Isto nalogo izvršuje cesar Viljem, ki se ravnokar nahaja na Angleškem ter tam konferira z angleškim kraljem. V zadnjem času so se menjavali med Petrogradom in Londonom pogosti diplomatični brzojavi in ni dvoma, da ste se obe državi v toliko sporazumeli, da obsojate vsako ajrre* sivno politiko Nemčije v marokanskom vprašanju. Ruska diplomacija je tozadevno v Berolinu že enkrat svarila k trsa-nosti, toda brez oči vidnega uspeha. V vodstvu nemške zunanje politike se borite dve struji — ena se noče izogniti vsem komplikacijam ter smatra vsako agresivnost za nepotrebno in nevarno — druga je popoi-nosna pod vplivom vseneai&ks ideje ter propagira narav**** loženje proti Franeoaom. Budom političnim krofom je dobro znano, da je glavni reprezen-tant vsenemške agresivnosti nemški poslanik na dunajskem dvoru pleni. Tttcnirschky9 ki ima v rokah tudi večino nemško - avstrijskega časopisja. Zaupna porodila, ki jih je dobila ruska vlada, potrjujejo, da se nahajajo baš v največjih dunajskih uredništvih korespondenti raznih berolin-skih in drugonemških listov, s katerimi nemška vlada poljubno razpolaga. Le na ta, način je umeti, da so bas najšovinistič. vesti proti Franciji v obliki berolinakih brzojavk zagledale beli dan v rasnih dunajskih * istih. Ni več dvoma, da je Inspirator cele te proti francoske gonje dunajski nemški poslanik Tsehirsehkv. Treba opozoriti, da je v začetku vladalo med dunajskim poslaništvom in nemškim zunanjim ministrstvom, oziroma državnim kanclerjem Kin-derlen -W achterjeni popolno soglasje. Svareči glasovi, ki so prihajali v Berolin iz Londona in Petrogra-da, pa 60 povzročili, da je Kinderlen-\Vachter začel u važe vat i tudi argumente one trezuejše nemške struje, ki smatra marokansko zadevo za opasno. Odločiti se Kinderlen-Wach-ter ni mogel niti na eno, niti na drugo stran, in še-le konference nemškega cesarja z angleškim kraljem in prestolonaslednika z ruskim carjem bodo najbrž celo zadevo spravile v definitivno smer. Brezdvomno niti kralj Juri, niti car ne zamudita prilike, z vso odločnostjo poudarjati potrebe, da krene nemška politika z nevarne poti agresivnega izzivanja Francije ter se vrne k treznemu presojanju cele zadeve — ako noče, da ostane popolnoma osamljena, oziroma doživi političen poraz^ker je v nasprotnem slučaju neizogibno, da Anglija in Rusija odkrito izjavite, da je dosedanja francoska akcija v Maroku v interesu varnosti življenja in premoženja vseh evropskih naseljencev potrebna in primerna. Moj informator mi je obljubil, da mi razkrije še nadaljne podrobnosti o uspehu nemškega obiska. Petrograd, 18. maja. (Izvirna brzojavka.) Nemški prestolonaslednik Viljem in njegova žena sta dospela včeraj v Carskoje Selo, kjer sta bila prisrčno sprejeta. Prestolonaslednik je imel s carjem dolg politični razgovor. Zvečer se je vršil pri dvoru galadiner, katerega se je udeležila sijajna družba. V diplomatič-nih kro^rih so zatrjuje, dn. jo mr v svojem pogovoru s prestolonaslednikom resno svaril, naj Nemčija za-vrame t- rn^roknnsVem vDrašnnju mirnejše stališče. Diplomatični krogi smatrajo, da je stališče nemškega državnega kanclerja Kinderlen-\Vachterja omajano ter da je predvsem nemofiroče^ da ostane dunajski poslanik Tsehirschky, nositelj in glavni propagator vsenemške ideje še nadalje na svojem mestu. Splošno se meni, da bo nredvs^m Tsehirsehkv v najkrajšem času odpoklican. Nemški prestolonaslednik na Ruskem. Petrofirrad, 18. maja. Snoči ob 8. if» bil svečnrtcstni din^r na č^st nemškemu prestolonasledniku in niegovi sonrocri. Bnr»keta se je udeležila tvi carska rodbina in rnzrd visoki dostojanstveniki, m^d njimi ministrski r»rr»dsedr»ik S+olinin, vsi ministri, ter predsednika državneara sveta in ^o-sndarstvene dume. Obstrnkcija v beljrl.fskem parlamentu. Rrnseli. 18. maia. Liberalni in Roaiialisti&k1 r>osl?»nci so veeraj pričeli proti klerikalnim šolskim nred-lo^am z ob=truVcijo. V zbornici .:e vladal silen vibsr. da .ie moral pnd-codnik ^ejo z^klumiti. "Danes se ob-strukena nadaljnje. Slavka železničarjev na Francoskem. Pariz, 18. maia. Med železničarji na severnih procah je zopet izbruhnila stavka. Službo opravljajo voiaki. Mostovi in predori so zastraženi po vojaštvu. Španski škofje nroti društvenemu zakonu. Madrid, 18. maja. Škofje so vlomili oster protest proti novemu društvenemu zakonu, čes da se z njim kršijo pravice in prerogative — papeža. Monarhistična zarota na Poringal-skem. London, 18. maja. Iz Oporta poročajo, da je policija zaplenila 200 zastav v krakovskih barvah ter aretirala nekega zdravnika in veletržcn, ki sta delala propagando za obnovljenje monarhije. Llsahona, 18. maja. Listi priob-enjejo sczacHonalna razkritja o veliki protirepublikanski zaroti, ki so ji oblasti prižle na s*ed med častniki. Mnogo častnikov je bilo aretiranih. Vstaja v Mehiki. New York, 18. maja. Iz Mehike bmojavljajo, da je predsednik republike Dinz obljubil, da Ho še tekom New York, 1& maja. Med vstaAi in vladnimi voji se je sklenilo petdnevno premirje, čemur bo sledil definitiven mir Darila. Sokolski tekmovalni sklad. G. Rajko A res, pošt. bi. v pok. je> daroval 20 K, vzradoščen nad težko pribore« i m uspehom vTurinu. Živeli posnemale! ! Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslem&ek. Umrli so v Ljubljani: Dne 17. maja: Anton Mlinar, bivši rudar, 36 let, Radeckega cesta IX. — Neža Turk, delavka, 47 let, Radeckega cesta 11. Dne 18. maja: Marija Fischer, hči krojaškega pomočnika, 16 mesecev, Hrenova ulica 17. V deželni bolnici: Dne 15. maja: Ivan Rupnik, čevljar, 65 let. Dne 16. maja: Ignacij Berdajs, vpokojeni železniški uradnik, 69 let. Mnenje gospoda dr. Edgarda Saiasa v Solunu. Gospod J. Serravallo Trst. Preizkušal sem na nekaterih bolnikih buteljke Vašega Serravallo-vega kina - vina z železom, ki ste mi ga poslali in bil sem jako zadovoljen. Pri enem izmed teh bolnikov v rekonvalescenta sem mogel konstatirati, da so njegove moči s pomočjo tega vina hitro uarastle, splošno stanje se je znatno izboljšalo in tek se je zopet pojavil. Drugi slučaj, kjer s^m dosegel imenitne uspehe, je bila neka porodnica, bolna na malaricni mrzlici. Vaše vino je zmagalo Laveranove-ga parasita. Ta dva slučaja mi zadostujeta ,da bom zanaprej vedno zapisoval Vaše vino vselej, kadar bo prilika. Solun, 5. maja 1909. Dr. E. Saias. Meieorolo^no pcro&u. \ - ina esc morjem 306 2. Cas Stanje barometra v mm C opazovanja 17 • 2. pop. 9. zv. 731 4 7315 18. 7.zj. 723 9 2 O. e a 4* ■ Srednji načai tU t 733 0 ta: 22*2 sr. jjzah. sk. ohlač. t6 2 j si. jzah. oblačno 13 0 1 si. svzli _ Slednja včerajšnja temperatura 18-6* norm. 14 35 Padavina v 24 urah 4 6 mm. Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti gospoda Blaža Kositnik kakor tudi za darovane k!:.;i: vence in za častno spremstvo k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem udeležencem, posebno slav. c. kr. koru Iju bij. veterancev, pivovarni „Union," cenj. gg. sodar-jem in pivovarjem pivovarne ,Union/ dalje vsem zunanjim sodarjem in prijateljem pokojnika, sorodnikom, prijateljem in znancem svojo globo-kočutečo zahvalo. Spodnja Šiška, 17. majaj 1911. 1823 Žalujoča rodbiaa, t Potrtim sretm naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tuzno vest, da je naS iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, bmt In tast, gospod 1822 Franc Miri po dolgi mučni bolezni, v starosti 60 let danes ob 3. uri zjutraj previden s svetotajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bode v petek, dne 19. t. m. ob poki 5 popoldne iz hiše žalosti Ciril in Metodova ulica št. 19, na pokopališče k Sv. Križu. Rajnika se priporoča v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 18. maja 1911. Marila Miri roj Mnle|, soproga. Fantka Keber roj. Mirt, hči Marija Zotmaaa roj. Mirt, sestra. Alolsll Mirt, Ivan Keber, brat. zet. Prvi slov. pogrebni zavod Jos. Turk. U ■■ je kaj do zime« ncvt>r=na las n zlasti tntie odpravili jvMjaj osiveaje ter pospeševat! rut las, raM liiafcilan &M Bay-rum s konjičkom (zaaoka koiiićek) Bergmanna a Co. Deci« u. L. v stekleni cak H 2 K lo 4 I. Dobiva se po vstk lekaroak, ersKcrijaa. parfamcri>ak In brivntfifjL Rekda pr.lika! Redka prilika' planirao Zelo dober skoro nov po ceni proda na veslu Sv. Petra ceste, vha& iiuictetkega c št. 2 l. ".%dstrop(e. |*21 I I i 1 Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so KDfTA kolesa. Hajttliriaii^jaBsrfa. »istruni coiki fcraplita. K. Ca mer nilc Ljubljana. Dunajska cesta 9. JpRial. ft8iTiBaskile.iiipmB.iiy. Izposojevanje koles. Zahvala. Povodom prebridke izgube našeg« iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta, brata, strica itd., gospoda Karia Jelovška o. In kr. dvornega založnika, tovarnarja, veleposestnika i. t. d. nam je bilo nemogoče zahvaliti se vsakemu, ki nam je stal ob teh težkih dneh ob strani, bodisi s tolažilno besedo, bodisi s svojo udeležbo pri poslednjem potu pokojnika. Naj nam bo torej dovoljeno, da se tem potom zahvaljujemo vsem in vsakomur kar najiskreneje. Posebno hvalo smo dolžni cenjeni rodbini Korencanovi, g. pivovarju Antošu in g. Oroszvu, ki so nam za časa bolezni in smrti pokojnega stoli dan in noč ob strani s tolažbo in uteho ; nadalje slav. učiteljstvu vrhniške liudske šole, ki se je polno^tevilno udeležilo pogreba s Šolsko mladino, ki jo je rajni tako ljubil — Najsrčnejša hvala sfav. pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon«, ki je prišlo z zastavo, za ginljive žalostinke; slavnemu telovadnemu društvu »Sokol« na Vrhniki, slav. uradništvu c. kr. sodnije in davkarije, si. c. kr. finančni straži tn c. kr. orožnistvu, prečastiti duhovščini, posebno čč. gg. patru Avreliju Knaflju in dekanuXovru Gantarju, vsem vrhniškim gospodom trgovcem; g. finančnemu svetniku Petrovčiču, gg. ravnatelju Govekarju, Josipu Verbiču, zborničnemu svetniku Schreyu, graščaku Galletu, dr. Furlanu iz Ljubljane in sploh vsem, ki so s svojo uoeLibo prt pogrebu predragega nam pokojnika dokazali, kako so ga ljubili in spoštovali. Tisočera hvala še enkrat vsem dragim znancem in prijateljem — saj nam je bila VaSa udeležba v tolažbo In uteho: zapustil je blag spomin v tisočerih srcih in to nam je v dokaz, da m* JUvel zastonj! 1815 u VRHNIKA, I7.majnika 1911. Ivana Jelovšek £% sorodstvo. 44 v bHžini justične palače, Marije Terezije ceste, Bleiweisove ali pa Franca Jožefa ceste, ■■F" se l&cota takoj« ponadbe pod „meblovani »oki4* na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1818 1810 ki zna nemško govoriti dobi trajnega posla« Začetna plača 30 K na teden. jtston Eiffmann, urar v Mariboru. kompletni letniki 1902, 1903. 1904, 1905, 1906, 1907 1908, 1909 in 1910 nevezani, popolnoma novi in neprerezani se dobivajo po izredno znižani ceni vsak letnik po 4 krone. izdajateljevo in založništvo ^Ljubljanskega Zvona44. Zidarski Dili se takoj sunjie pri startni (iitti Ivan Ogrln, LJubljana. Županstvo na Bledu razpisuje službo rednrlev Plača mesečno K 110-—; redarska oprava in stanovanje prosto. Prošnje z izpričevali je takoj vložiti. 1816 Prodajalko dobro izurjena v trgovini mešanega blaga, popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, samostojna knjigovodkinja želi prevzeti proti vložitvi kavcije podružnico« Ponudbe na upravništvo „Slov. I Naroda" pod „Podružnica". 1814 I_ I1I@§©wsM & Go. c. in kr. dvorni dobavitelji Dunaj L, Franz Jozefs-Kai 15 in 17. ivrdka za kartoteko. Regist^aturne kartsie naprave. je dovolil! Sa| je Jacobi — Prisine samo v cigaretnem zaboj-čku z imenom I Ilica 40 g. Skl11!)! .cireb Ilica 40 Z elakiričnim pogonom srefena ivoraica ža-tazif, železnih in lesenih rolet za okna in trgovine, vseh vrst plsias^šh in lesenih tka-nib rolet, Iz platna, daznasia, gradla, satina, ripsa itd, —- Onovniki in proračuni na zahtevo zastonj. — ■ ■ TsSefon štev. 432. 1792 Telefon štev. <432. na Kranjskem pod ugodnimi pogoji okrog 150.000 kub. čevljev jelovega lesa. Gozd meri približno 90 oralov, je arondiran in ima lepo lego. Sredi gozda je hiša s hlevom za 4 pare konj, v bližini (20 minut) pa večja gostilna. Spravljanje je lahko, voznikov, sekačev in tesačev dovolj. Na razpolago je tudi vodna pila z dvema ;armoma ipo 3 rezila) in cirkularjem blizu večjega trga na Dolenjskem 8*50 km od železniške postaje; gozd sam je oddaljen od trga 6 km. Drevja je okrog 1 debel in sicer hoj in smrek od 20 — 58 cm prsne debeline. Les je lep, in zdrav. Naslov pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". 1745 Krasna umetniška reprodukcija v već barvah .-. znamemte Groharjeve slike .-. ■ ■ ustanovitelja slovenske književnosti 9 visoka ©6 en* in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci. - Cena s pošto K 3.20. = Dobiva se v ■1 ■ ■1 v IMA Prešernova ul. 7. se sprejme v trgovino mešanega blaga na deželi. Vstop 1. julija. Ponudbe pod „ftavi»|ska dolina" na upravništvo »Slov, Naroda". 1811 Uradnik lesne trgovine, z dobrimi izpričevali, izurjen v nakupovanju gozdov, prejemanju in oddaji rezane in tesane robe, vešč slovenskdga in nemškega jezika v govoru in pisavi, išče službe Z 1« junijem eventualno tudi poprej, pod naslovom: Ivan ModtC, Stari trg pri Rakeku. 1806 varno je Kupcu se nudi izredna prilika kupiti na Dolenjskem v last približno 150 oralov lepo zaraščenega SlHTekOV6(J& in deloma bukovega gozda po ugodni ceni. Proda se tudi polovico gozda event. samo les. Od ravnoistega lastnika je naprodaj tudi celo :: :: ležeče v gozdu blizu večjega kraja, na kar se posebno prijatelji lova opozarjajo. 1817 Naslov se izve pri upravništvu »Slov. Naroda". Tvornice Triumph, dr. z oni. z. Wels9 Gor. Avstr. 1813 Katalogi zastonj in poštnine prosto. Vabilo na redni občni zbor Kmetske gospodarske zadruge v Veta polju registrovsne zadruge z omejeno zavezo ki se bode vršil 1819 dne 4. junija i9Ii ob 3. popoldne v hiši načelnika. DNEVNI RED: 1. Poročilo o delovanju zadruge. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1910. 3. Sklepanje o razdružbi in likvidaciji zadruge. .4. Izvolitev načelstva in nadzorstva. Načelstvo. 3 Zbirka v slovenskem jeziku. L zvezek: Bazenski zakon o hudodelstvih, pregreskih in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž.zak. z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec. 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. v platno vezan 6 K; po posti 6 K 20 vfn. Katodna knjigama v Ljubljani. ■ dobro izurjen v trgovini mešanega blaga se takoj sprejme pri tvrdk-i 1790 3- Razboršck, Šmartno pri litiji. Iz proste roke se proda lepa prilii io z velikim sadnim vrtom. Več pove lastnik hiše 1661 na Glincah pri Viču št. 53. V (tudi francosko in italijansko) se vrši y poletnem času proti jako nizkem honorarju, t. j. mesečno 2 K 50 h v hotelu „pri Maliču", II. nadstropje, Št. 41. 1783 Na prodaj je s senčnatim vrtom ob okrajni cesti, blizo kolodvora in kopališča. V njej se izvršuje krčmarska obrt, je pa tudi za kako drugo obrt pripravna. Ceno in tozadevne pogoje pojasni Franc Šuhel, posestnik v Laškem trgu. Prodaja se m • pn poniranju wim m različni ms [ Jožefa [ zidna opeka, strešna opeka, cementna strešna opeka, železne cevi, železne vezi, železno okensko omrežje, 4 cele kompletne železne garniture za pekovske peči, stropni tramovi in strešni stoli iz mecesnovega lesa, vsakovrstne deske, okna, vrata itd. na Hrvaškem. postaja Zabok in postajališče Zagorjanske železnice Kopališče Stnbica. Sezija od 1. maja do 30. oktobra. Topli vrelci 53a C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vreiskega mahovja, enakega onemu v Francovih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni pari:, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna, prav dobra prehrana in stanovanje. k a mm m **x a k rvr w ^ m tt jtc t a. Soba od K 1'— naprej. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava kopališča Stubica na Hrvaškem. Pošta Zabok. Brzojavna postaja Stubica. Postaja za interurbani telefon. Telefon štev. 237. Zajec & Bor Ljubljana, Dunajska cesta 73. Beton in železo-beton. Fundamenti. Stropovi. 9M Mostovi. Vzidava tnrbin. Stopnice. Tlakovi. Ksilolit, umetni kamen: okraski za fasade, obhajilne mize, balustrade. Gg. botrom in botrican priporočam svoja birmanska darila Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrna „ „ „ „ „ „ 9*70 „ 14 kar. zlata „ „ „44*— „ Nikelnasta damska „ „ „ „ „ 8*50 „ Prava srebrna „ „ „ „ „ „ 9-50 „ 14 kar. zlata „ „ „ „20*— Uhani zlato na srebro . . „ „ 1-80 14 kar. zlati uhani 4*50 „ es Največja in najsolidnejša tvrdlca H. SUTTMER Mestni tig (nasproti rotovža). Sv. Petri usta 8. Ustna tovarna ur v Švici. Tvorniška znamka Jko ••. II n slike PRiiaja io pošilja po peštieB poratjii Iv. Bonač v Ljubljani Cena sliki S 273 Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt z manjšajočimi se 94 vplačili. ■ ■ vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni loadl K 41,813.797--. - IipUćane odikotaJat in IcmpitmUIe K 10§.3S4M4MK-. Po velikosti drng« vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. mm- mmm utoiOTi i Wari iS£SSil i kali m 8n. 12. -w Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenju/e takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristue namene. 338 34 QC7 23 4923 7035 H4 65 WF 6764 = Viktorja Parmo i = Povodni mot 5 Dne 10. maja ti. :: je Glasbena Matica prvikrat izvajala njej poklonjeno novo skladbo balada dr. Fr. Prešernova. Posnetki u klavir se doke w vsak kafićarmak po 4 L I Založila in izlala tvrdka 3g. pl. Xleinmayr & fed. $amberg v Ijabljani. ■ J 1812 Prednaznanilo. V Cattermannov drevored pride v par dneh 25 Sudancev (možje in žene) iz najtemnejših delov sveta od rodu Nubijcev. — Več v dnevnih poročilih. Oglejte sil veliko zalogo koles z originalno znamko %^ „Puch 1911" ,n fr. Čudnu, trS»« v £jubljani Prešernova Ulica — samo nasproti frančiškanske cerkve. Raznih znamk kolesa od K 110-— naprei vedno v zalogi. Zaloga šivalnih strojev: Singer in Ringschiff. Pouk za vezenje s strojem brezplačno. ,18 Ceniki zastonj in poštnine prosto. Edino zastopstvo za Kranjsko! las Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno trne dal- 233 KOČ najboljše sredstvo. 4 steklenice (5 kg) franko K 450 Br. Novakovič, Ljubljana. Posestvo :: v Rožu na Koroškem :: obstoječe iz hiše in dveh oralov sveta SO takoj pod jako ugodnimi pogoj: vW proda. ~w V hiši je gostilna brez konkurence in ie upeljana mesarija. Pri hiši ja lepo gospodarsko poslopje, prizidan salon s kegljiščem, ledenico in klavnico. Kraj je za gostilno jako ugoden, ker se nahaja v bližini večjega kolodvora. Naslov se izve pri upravništvu »Slovenskega Naroda « 1771 Štajersko deielno zdravilišče kopališče Jfeuhaus pri Celju sUroznani topli vrelci 37d Celzija ter jeklen pitni vrelec, 397 m nad morjem, železniška postaja Celje, tople kopeli, pitno zdravljenje, zračne, peščene, selnčne in električne kopeli, masaža, elektroterapija itd. Izborni zdravilni uspehi za ženske in živčne bolezni, protin, rev- matizem, bolezni v mehurju itd. Izvrstne restavracije, prekrasen park, vodovod planinskega izvira, električna razsvetljava, postna in brzojavna postaja. — Nizke cene. Zdravnik in ravnatelj: Dr. A.Hiebanm. — Pojasnila in prospekte daje brezplačno zdraviliško ravnateljstvo ozir. 1605 rentni urad. :: Avtomobilni omnibus Celje-Neuhaus. :: Sezi|a: 10. maja do oktobra. TON BAJEC umetni in trgovski vrtnar naznanja si. p. n. občinstvu, da se nahaja njegov cvetlični salon Pod Trančo- 242 .*. Velika zalogi suhi Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. — Okusno delo in :: zmerne cene. :: Zunanja naročila točno. Vrtnarija na Tržaški cesti 34. Na debelo in drobno po nizkih cenah priporočam svojo bogato založeno ?4o trgovino z oaSaoteriiEkiin in vseli vrst kramarskim ip in pleteninami. 354 Bevoclonallie in vse vrste blago za božja pota. TvomišKa lalooa Mi) oisvoiKov. jfmlon Sko; Ernest ievnikarjev naslednik Slajša m\i v Hiši gostilne št. 6. V občini ki meji na mesto Maribor, se vsled sklepa upniškega odbora proda za ' cenilno vrednost ali pa nad njo iz proste roke v neposredni bližini mestne meje stoječe posestvo vi. št. 57 kat. občine Studenci, obstoječe iz hiše št. 42 v Studencih z gospodarskimi poslopji in z zemljiških parcel št. 23/1, 23/2 in 25, v konkurzu Karla Grilca glasom inventurnega zapisnika od 1. marca 1911 cenjeno na K 36903*08. V hiši*se je izvrševala pekovska in fijakarska obrt in se s posestvom lahko oddajo tudi na 2002 K inventirane premičnine. Na posestvu je za občinsko hranilnico mariborsko vknjižena posojilna glavnica v ostanku 8449 K 63 h, ki ostane na posestvu. Vsa podrobnejša pojasnila daje upravitelj konkurznega sklada dr. Henrik Lorber, odvetnik v Mariboru, Bnrggasae 12 in so ponudbe naslavljati nanj do 1. Junija 1911« 1725 Valjčni mlin v Domžalah I. BOBČJIR, LJUBLJAHA Centralna pisarna in skladltfe: Uegsva ulica 6. Telefon intemrb. it 129. Telefon interurb. it 129. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Conip., Stolni trg štev. 9, ■ Oljnate barve priznano najboljše Fasadne barve edino stanovitne proti vremenskim vplivom iL Kranjski f irnež in laneno olje Steklarski in mizarski klej OD no olje za pode Lake angleške in lastnega Izdelka Čopiče :a vsako obrt Karbolinej in gips Olje in mazilo za stroje garve in potrebščine a umetnike, slikarje, kiparje itd. priporoča li Haupimann prva kranjska tovarna za oljnate barve, fimeie, lake in steklarski klej. Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! =-ISE fc 3E Posestvo se proda iz proste roke v Dravi j ah nad Ljubljano % št. 16. Pogoji jako ugodni. — Kupci naj se oglasijo pri Josipu Pečniku tam. 1787 V sredini mesta Ljubljane se takoj odda dobro idoča restavracija r=] s koncesijo v najem r=i Nastopi se lahko takoj. Pojasnila daje iz prijaznosti Ivan Dachs, Florjanska ulica it 33 od 12 do 2 ure popoladne in zvečer od 6 ure naprej. 1702 Proda se na spodnjem Štajerskem lepo posestvo oddaljeno tričetrt ure od kolodvora. Sestoji iz dveh hiš z obokanimi kletmi, z dobro-ohranjenim gospodarskim poslopjem, mlinom in kovačnico. Pri posestvu je še uporabna vodna sila- Vinogradov, njiv, travnikov in gozda je 33 hektarov. V hiši, ki stoii ob glavni cesti, je vpeljana gostilna in se lahko izvršuje vsaka obrt. 1602 Natančneje se poizve pri Mmrifi Eru, Ooviko pri najcbeakargii ali pri Joiefn Sever v Ljabliani, rtorfanska al. 3. IL m Cenjeni trgovci in obrtniki! Stavbno podjetje V. SCAGNETTI naznanja, da bode zgradilo v Šelen-burgovi ulici štev. 6 veliko strogo moderno trgovsko hišo V pritličju se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v mezzaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino. Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najprikladnejše razdelitve teh prostorov se bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe. Resni reflektanti se vljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbni pisarni podjetnika V. SCAGNETTIJA, Coata na Rudolfovo železnico it IS (tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk pismeno ali teletonično javi. Telolon it MS. Poštni prodal it. 34. 1 ■ i z dvema sobama in kuhinjo se išče za takoj. Ponudbe z ceno vred ped na slovom A vrelija **etinav Krakovski nasip 4, II. nadstropje. 1805 Proda se v najlepšem kraju zraven kolodvora. Velik promet, cena 80000, 40.000 K lahko ostane vknjiženega. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod »restavracija". 1739 Zaradi odpotovanja se proda v Ljubljani iz proste roke po jako nizki ceni d vonadst ropn a hiša z gostilno z vso opravo in koncesijo, lepo zimsko kegljišče s salonom, pe-karijo z opravo, eventualno pripravno tudi za mesarijo, 2 veliki kleti, sadni vrt in veliko senčnato dvorišče. Hiša stoji ob glavni cesti na jako prometnem kraju. Zahteva se 20 do 30 tisoč kron takoj, drugo po dogovoru. Kje, pove uprava „S1. Naroda*. 1721 faetalae ta tlak »Naroda* dekane«. 3787 9261