Posamezna številka Din 1- Poštnina v gotovini. Št. 195. 1 V Ljubljani, v soboto SO. avgusta 1924. Leto L NARODNI «'7^'»•-K.- i NEVNIK Izhaja vsak dan popoldne. Mesečna naročnina: S l j V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 j Neodvisen političen list L- Uredništvo in upravništvo: UoISova ulica št. 1/8. Telefon 213. d f | Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. ! Protestiramo. Današnji »Slovenec« poroča, da je notranji minister Nastas Petrovič razrešil dosedanjega vladnega komisarja pri Kmetijski družbi vladnega svetnika Zupneka njegovih dolžnosti in da je na njegovo mesto imenoval — profesorja Evgena Jarca. Razumemo, da skuša vsaka stranka, kadar pride k vladi, zasigurati svoje strankarske interese in zato se ne bi čudili, niti bi bili ogorčeni, če bi tudi SLS branila svoje strankarske interese, zlasti še, ko vemo, da se na to SLS zelo dobro razume. Toda treba takoj povedati z vsem Povdarkom, da ni Kmetijska družba korporacija, s katero bi bile strankarske špekulacije dovoljene. Zakaj Kmetijska družba je organizacija, ki se tiče vsega naroda in če ni v Kmetijski družbi reda, tedaj trpi ves narod. Vse naše kmetijstvo je tako ozko spojeno z delovanjem Kmetijske družbe, da je propadanje kmetijstva sigurno, če propada Kmetijska družba. O tem priča tako glasno vsa zgodovina Kmetijske družbe, da je o tej stvari vsaka nadaljna beseda odveč. Z imenovanjem profesorja Jarca za komisarja Kmetijske družbe pa je zagrešeno najčistejše strankarstvo in najbolj škodljivo partizanstvo, zakaj ime profesorja Jarca ima za Kmetijsko družbo čisto poseben pomen, kar je bilo vladi že dovolj jasno in odločno povedano! Glavni odbor Kmetijske družbe, ki )e edin zakonit in resničen predstavnik volje družbinih članov in ki je v vseli družbinih poslih popolnoma avtonomen, je izrekel prof. Jarcu kot sposlevodeče-niu podpredsedniku svojo nezaupnico. Ce kljub temu vsiljuje vlada Kmetijski družbi prof. Jarca kot komisarja, potem je s tem izvršeno eklatantno kršenje avtonomnih pravic družbe in proti temu moramo kar najodločneje protestirati! Ne pustimo gaziti avtonomije naše Kmetijske družbe in zato zahtevamo, da notranji minister svojo odredbo prekliče in da poveri z vodstvom poslov pri Kmetijski družbi njen glavni odbor, ki 1® edino v to poklican in ki edino more Jamčiti, da se bodo izvršile volitve pravilno in v redu, kakor zahtevajo to čla-■Ji Kmetijske družbe. Imenovanje prof. Jarca za komisarja Kmetijske družbe pa je še iz^drugih vzrokov napačno in skrajno netaktno. Javna tajnost je, da je skušal prof. Jarc vplivati na vladnega komisarja Župne-ka na način, ki je nedopusten in kazniv. In sedaj naj gre komisar Zupnek, na ijegovo mesto pa naj pride prof. Jarc! Gospoda, ali naj taka odredba pomeni vlado reda in zakonitosti! Po smrti velezaslužnega predsednika družbe Gustava Pirca je postal njegov naslednik prof. Jarc. Ne glede na |°, da se prof. Jarca po svoji strokovni kvalifikaciji niti zdaleka ne more primerjati s svojim prednikom, je bilo tudi >icer poslovanje prof. Jarca takšno, da moramo odklanjati. Prof. Jarc je suvereno prezfral sklepe glavnega odbo-ra in celo soglasni sklepi niso našli v njegovih očeh milosti. Kajco jamstvo JJJore dati g. notranji minister po teli izkušnjah, da bo prof. Jarc upošteval voljo članstva? Pa tudi v materielnem oziru moramo ugovarjati proti imenovanju prof. Jarca. Smatramo, da so službena poto-PTav>lna ]e tedaj, če jih je glavni biti .0epo spravimo. Pismo politika je namreč vedno kapital. Treba jih je samo shraniti in v pravem trenutku jih spraviti na svetlo. Poleg tega je bilo zgovorjeno tudi to, da bo v slučaju, če bi začela stvar smrdeti, vzel Eskiitt vse na sebe, minister ga pa bo pozneje s svojim političnim vplivom osvobodil. Kupčija le Šla krasno. Spravljali' so denar za sebe, za stranko malih posestnikov, za poslance, od katerih je bilo tri četrtine udeleženih pri teh kupčijah in za razne »patrijotične« namene, katerih zlasti na Madžarskem nikdar no manjka. Med kupče-valci izvoznic je bil tudi sin Bethlena, dalje neka ženska članica njegove visokorodne rodbine, sin grofa TLsze in drugi člani madžarske aristokracije, ki so se razumeli na pospravljanje. Žalibože pa ni raslo na Madžarskem toliko žita in se ne zredilo toEko koni, da bi bilo mogoče zadovoljiti vse in tisti, ki niso mogli priti zraven, so pričeli rovatL Njim so se p/družili še veleposestniki in aristokrati, ki bi se radi odkrižali stranke malih kmetov, ki je vedno nagajala z agrarno reformo. Lepega dne so prisilili Bethlena, da je nastopil proti ministru Szabu. Bethlen je dal vlomiti v mizneo poljedelskega ministra in se nato polastil vseh kompromitujočih listin. Dokumenti Bethle-novih prijateljev so tedaj zginili, drugi pu so ostali in ministru Szabu je bila vržena tako okoli VTatu zanka. Ali bo lepo ubogal in storil vse, kar zahteva Bethlen ali pa bo zanjka lepo zadrgnjena in minister Szabo bo kompromitiran in uničen. Szabo se je odločil seveda za pokornost in lepo izdal interese svoje ‘ stranke na agrarni reformi. Ni se pa udal v nov položaj tajnik Eskiitt, ki je sedel v ječi. Zahteval je, da ga Szabo osvobodi in rehabilitira. Szabo se je pošteno trudil, da bi bil tajnik osvobojen, toda Bethlen ni pustil, da bi bil rešen. Tedai je pričel Eskiitt govoriti. Stvar bi mogla postati nevarna tudi za Bethlena in zato je dal Bethlen Eskiittu namigniti, da je on močnejši ko Szabo in da ga more osvoboditi samo on. Eskiitt ie migljaj razumel in pred sodiščem je o Bethlenu in njegovih prijateljih lepo molčal. Zato pa je brez usmiljenja razkril vse kupčije, ki jih je delal s Szabom. Pred sodiščem je nastopal Eskiitt silno predrzno tn med drugim zahteval, da se mu mora popolnoma povrniti državljanska čast. Dejal je: »Če so lahko tisti, ki so z menoj kradli, še danes ministri, potem moram tudi jaz imeti svojo osebno čast neotnadeževa-no.« Tri ure je znašal Eskiitt proti ministru Szabo najhuiše očitke in ko g?, ie dodobra razgalil kot korupcionista, pa je nastopila zopet mojstrska Bethlenova režija. Po državnem pravdništvu je Bethlen ukrenil, da se proces preloži. Tako je vzel Szabu sploh vsako možnost, da bi se branil, na drugi strani pa sr je zasigural, da bi prišl§ na dan stvari tudi o njegovem sinu in njegovih prijateljih. Minister Szabo de Nagyatad je sedaj odpravjen. Bil je zvest sluga grofov, toda koncem koncev samo kinet in oligarhu Bethlenu neprijeten. Sedaj je dobil brco in stranka malih kmetov je kompromitirana in njena agrarna reforma pokopana. Toda proces Eskiitt je samo člen v verigi, ki jo z nenavadno spretnostjo kuje zbujajoče se Madžarske. Zato je dal Bethlen hoče likvidirati demagogično protirevolucijo in trdno zasigurati vlado plemstva in veleposestnikov. S procesom Eskiitt so bili zadeti mali kmetje, s procesom proti morilcu Erzbergerja pa naj pridejo na vrsto Pronay, Hejas, G6mbiis in drugi voditelji zbujajoče se Madžarske. Zato je dal Behten te dni objavljati v nekem uradnem listu grozodejstva, ki jih ie zagrešil oddelek Pronayja. Ko bodo zlomljeni probuiajoči se Madžari, potem bodo edina opozicija Bethlena samo še socialni demokrati. Tudi te hoče zlomiti Bethlen in novembrn meseca se prično veliki veleizdajniški procesi proti emigrantom in socialno demokratičnim voditeljem. Tedai bodo doživljale patriotične fraze OTgije in z njimi se bo skušalo najbolj gnili in najbolj koruptni režim sveta proslaviti kot čuvarja naroda in branilca mad-žarstva. In ni dvoma, da bo tudi to pot sijajna režija v tem uspela. V našo sramoto pa bodi rečeno tudi to, da so v Prekmurju ljudje, ki dajejo še danes prednost pred Jugoslavijo Horthyju tn njegovi koruptni vladi. V resnici! Kaj delamo mi? Politične vesti. = Poljedelski minister Szafo le podal demisijo. Obenem je javil, da izstopa tudi iz vladne koalicije. Pričakuje se, da mu bodo sled li njegovi tovariši. Ministrski predsednik Bethlen ostane zato par dni še v Budimpešti, nato pa odpotuje v Ženevo, kjer se udeleži zborovanja Zveze narodov/Hor-thy je podelil grofu Bethlenu veliki križec za njegove zasluge za sklenitev zunanjega posojila Madžarske. Treba je priznati, da je bil obliž po Szabovi aferi potreben. = Tud! Japonska se razorožuje. Najvišji oficirji so se zjedlnili na skupni konferenci s politiki, da se opusti s prihodnjin letom pet divizij. Tudi predlog, da se službena doba zniža na eno leto, je bil od oficirjev ugodno sprejet. = Švedska proti garancijskemu pfektu. Švedska vlada je odgovorila na predlog sveta Zveze narodov, da ne more pristati na predlog o medsebojni pomoči, Icer ne nudi dovolj sigurnosti in ker prednosti takega pakta zdaleka ne odtehtajo z njim zvezanih nevarnosti. *= Boji v Maroku. Iz Rabata se poroča, da so se na severni francoski strani pojavili vstaši. Severno od Teunata je bila francoska predstraža dvakrat napadena. Vstaši so bili močni 400 mož. Bili so odbiti in so pustili na bojišču 16 ujetnikov, 6 mrtvih in 15 pušk. , i Trpina modnih čevljev in Špecijalist za ortopedično in anatomično obuvalo Fran Szantner, Ljubljana, Selenburgova 1« = Nemški parlament. Položaj še vedno ni razčiščen in še vedno se ne zna ali bo nemški parlament sprejel Dawesov načrt ali ne. Dvetretjinska večina za železniški zakon je namreč potrebna samo pri tretjem branju zakona. Dosedaj pa se še vedno upa, ^da bodo nemški nacijonalci pri tretjem branju omogočili dvetretjinsko večino. Vsled tega je bilo tudi edgodeno glasovanje, ki bi se imelo vršiti že v četrtek zvečer. V slučaju, da bi nemški nacijonalci vztrajali na svojem odklonilnem stališču, potem je razpust Reichstaga zasiguran. Zanimivo le, da uganjajo obstrukcijo v nemškem parlamentu komunisti skupno z nemško plemensko stranko pod vodstvom največjega reak-cijonarca Ludendorffa. Komunisti so namreč zahtevali za vsako glasovanje poimensko glasovanje. Da pa se tako glasovanje vrši, je potrebno, da ga predlaga 50 poslancev. Toliko komunistov *pa ni bilo v zbornici in bi zato predlog propadel. Tedaj pa so Lu-dendorffovoi priskočili komunistom na pomoč in poimensko glasovanje se je moraio vršiti.' Na seji je prišlo do hrupnih nemirov in je morala intervenirati tudi policija. — Horthyjeva škandalozna justlca. Novembra meseca se prične na Madžarskem veliki proces proti emigrantom. Najznačli-neje Je pri tem to, da se vrši proces tudi proti takim emigrantom, katerim je bila' amnestija slovesno zagotovljena. Sedaj Je jasno, da je bila amnestija proglašena samo zato, da so se emigranti, zaupajoč madžarskemu zakonu vrnili na Madžarsko in prir šli tako v oblast madžarskih rabljev. = Sovjeti se hočejo pogajati s Francijo. Kakor poročajo »Izvestja«, pošllejo sovjeti v kratkem v Francijo posebno delegacijo, ki bo skušala skleniti s Francijo sličen dogovor kakor je bil sklenjen z Anglijo. Sovjetski delegaciji bodo pripadali Ci-Čerin, Krasin in Rakovski. Isti list poroča, da bo imenovan za poslanika kraljevine SHS v Moskvi, v slučaju, da bi Jugoslavija priznala sovjetsko Rusijo, Stjepan Radič. — Danska se razorožuje. Ministrski svet je sprejel razorožitvenl načrt, ki ga je predložil vojni minister Rasmussen. Po tem načrtu stopi namesto sedanje vojske policijski nadomestni kor, ki bo prevzel tudi varstvo meje in ribištva in ki se bo boril proti tihotapstvu. Brodovje se opusti skoraj po poboma. Mesto bojnih ladij bodo X bodoč« *amo ohorcisai motorni čelni. T® En ®ko- V HIŠI SE JE ZABARIKADIRAL, DA BI MU NE BILO TREBA PLAČATI NAJEMNINE. Te dni so aretirali svojeglavnega prebivalca neke hiše sredi Pariza. Aretacija pa n' bila ravno enostavna in lahka. Gre za nekega naturaliziranega' Francoza Ignacija Szabo, ki je po pokoljenju — kakor že ime pove — Madžar. Ta Madžar je hud in svojeglaven človek, ki si je ubil v glavo, da ne plača nikake najemnine več, dokler se njemu samemu ne poljubi. Jako, je »vlekel« svojega hišnega gospodarja že tri mesece. Naposled je bilo pa gospodarjeve potrpežljivosti vendarle enkrat konec, in vložil je 'zvršilni predlog (ali po domače povedano: dal ga ie rubiti). Toda Szabo je stvar pravočasno izvedel, nakar se je v svojem stanovanju zabarikadiral. Sodni sluga je poslal po policijo, ki je poklicala nekega drvarja ter mu dala nalog, da vrata šiloma odpre. Toda stvar ni bila tako enostavna, kakor si jo je policija predstavljala. Vrata so bila zaprta s petim; ključavnicami, in skozi linico je opazil drvar hudega najemnika, ki je st?l za vratmi in čakal s samokresom v rokah. Policija se je zatekla k radikalnemu sredstvu, k uporabi nekega plina, ki hudo peče V oči in povzroči obilne solze, toda Szabo je bil tako previden, da je odprl okna. Vsled tega plin nanj ni zadostno vplival, pač pa je prišla za oblegovalce huda nadloga. Medtem ja začel oblegani Szabo cd jeze besneti in razbijati mobilije. Končno se je policijskim stražnikom vendarle posrečilo vdreti v stanovanje in narediti besnečega Madžara neškodljivega. DRAMATIČEN NASTOP DEMONSTRANTOV MED OBRAVNAVO ZOPER AMERI-KANSKA DIJAKA-MORILCA. Proces zoper dijaka Leopolda Bathana in Riharda Loebeja, sinova miljarderjev ie danes v Ameriki in specijelno v Chicagu glavna senzacija, ki razburja javnost do paroksizma. Te dni je večja množica demonstrantov naskočila v Chicagu _ dohod v sodno dvo-rano, v kateri se je vršila obravnava. Demonstranti so kričali: »Na vešala žnjima! Obesite jih! Usmrtite nečedna či-futska morilca! Ce jih zakon ne more udariti, storimo to mil« — Treba je bilo nad petdeset policijskih stražnikov, da so potisnili demonstrante iz dvorane. Med demonstranti so bili moški in ženske,.in pri£i so baš v momentu, ko je začel eden izmed advokatov svoj plaidoyer, s katerim je hotel rešiti inkulpata smrtne kazni. Nemudoma je prenehal advokat s svojim govorom, pa tudi sodnik se je umaknil in počakal na ojačenje policijske straže. Del policijskih stražnikov je obkolil obtoženca, medte® ko so ostali zastavili napadalcem pot. Vet-dam je v gnječi omedlelo. Nekaterim se je med prerivanjem vsa obleka Taztrgala, in marsikatera je odnesla kako podpluto ali prasko iz meteža. Ko je prišla pomoč, so spodili vse občinstvo iz poslopja, rarven onih. ki so sedeli. Ko je bil red zopet vzpostavljen, je nadaljeval zagovornik svoj plaidoyer. Trdil je, da se je bogastvo obtožencev zlorabljalo kot močan argument proti obtožencema, in prosil je sodni dvor, da naj pusti mladeničema življenje, pristavljale: »Čutimo ;e nezmožne, da bi se z uspehom boril; proti strašnim predsodkom zoper bogastvo in raso.« Nek drug zagovornik je trdil, da se madeničev ne sme usmrtiti, ker sta — dasi stojita glede inteligence nedvomno nad povprečno mero — v čuvstvenem oziru abnormalno razvita. OIZELA NAJDENA. Gizela Mathien, gospodična, k! Jo J* ugrabil italijanski natakar vendarle ni nas dramatičnega konca, kakor se i® _ F JL domnevalo, temveč našli so Jo dne 21. t. čilo. čvrsto in zdravo v baru, ki ga )e na/ vadno obiskovala, ko je še živela v Rue la Paix. Nekdo, ki jo je spoznal, je tekel na policijo ter je interesantni dogodek javil. V0‘ licijski funkcijonarji so hiteli v bar ter prosili gospodično Gizelo, da jim sledi k preiskovalnemu sodniku. Rada je ubogala. Pre* iskovalnemu sodniku je povedala sledečo historljo, ki je razočarljiv epilog njenega romana. » »Moj prijatelj Galante je bil zelo ljubosumen. Vsak trenutek mi je grozil: »Ubijem te, če'me prevariš!« Vedno Je imel to neokusno frazo na jeziku. Nekega dne, ko me je pustil za trenutek na buljvardu v Bruslu, sem izrabila priliko in izginila. Nekoliko denarja sem imela, sedla sem na pariški vlak in v Parizu sem našla bogatega Amerikanca, ki sem ga spoznala še v Bruslu in ki me od takrat vzdržuje. Prav srečna sem, in veseli me, da sedi Galante v ječi ter mi ne more storiti nič žalfga.« Deklica je priznala, da je lepega Nea-politanca v začetku zelo ljubila. Nekega dne pa je opazila, da ima na prsih tetovirano bodalo In več drugih takih divjaških emblemov, vsled tega je dobila utis, da ima pred seboj bandita ter je bila zelo razočarana. — Oddali so jo starišem. : Veter pognal tata v beg. Dne 17. t. m. okrog 12. ure Je potrkal neznan možakar na vrata stanovanja gospe Roza Russo v Rimu. Dama je bila sama dcrnia. Vstopivši v stanovanje je nepridiprav zaklenil vrata in izvlekel lz žejja kloroformiran robec, hoteč damo narkotizlrati. Ker se mu to ni posrečilo, jo je zvezal, nakar se je baš pripravljal na »delo«, ki mu je obetalo bogat plen, ko zaloputne nenadoma veter z velikim hrupom neka vrata. Tat misleč, da je v stanovanju še več oseb, je zbežal čim najhitreje je mogel. Gospa je začela klicati na pomoč, prihiteli so sostanovalci ter jo rešili Iz neprijetne situacije. Policija išče drznega in na drugi strani bojazljivega lopova do sedaj zaman. : Dijak zastrupil lastne starlše. V Edinburgu se je začel proces zoper farmacevta Kinga, ki le obdolžen, da Je z arzenikom zastrupil mater in skušal zastrupiti očeta. King taji krivdo, in v resnici stvar še ni popolnoma jasna, vsaj glede vzroka, oziroma povoda ne. Toda Kingov oče, ki je glavni obtožitelj, Je ponovil pri zadnji obravnavi svojo obtožbo. Jedel Je sir, pravi, in opazil je, da Ima slab okus in da peče v grlu. Govoril je o tem tudi s svojo soprogo ln neposredno na to so nastopili pri obeh simptomi kolike, kateri je soproga podlegla. Oče je živel s sinom v neslogi. Sin Je imel poleg raznovrstnih drugih strupov tudi arzenik. : Cerkveni obok se je podrl: 10 mrtvih In 12 ranienlh pod razvalinami. Iz New Yorka je prispel radijotelegram v Pariz, ki poroča, da je silen ciklon demoliral te dni cerkev sv. Patrika v LuslanI, v katero se je zateklo kakih sto ljudi Iz strahu pred bližajočim se ciklonom. Pod razvalinami obšita j« »Uaiaio M atfrlk ta U ragl«& Dnevne vesti. — Uradno poslopje In ambulalorij {krož. urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Prejeli smo: Pod gorenjim naslovom je priobčil »Slovenec« že več člankov, ki jasno kažejo, kako razni Sospodje tolmačijo delavsko zavarovanje. V zadnjem članku utemeljuje potrebo, da st Osr. urad v Zagrebu razpusti s tem, ker je Klerikalni obrtnik sicer dobil mizarska dela, mora pa po nalogu Osr. urada v Zagrebu odložiti mesto v načelstvu Okr. urada Torej: ker ne gre vse tako, kot si to želi klerikalni obrtnik, se mora rušiti komaj pričeto stavbo socilalnega zavarovanja. Najlepše pa je še to, da navedbe današnjega »Slovenca« niti ne odgovarjajo dejstvu. Mizarskih del ta gospod ni dobil zato, ker je bfla njegova ponudba najcenejša, pač pa zato, ker je ta gospod član stavbnega odseka In član ravnateljstva, in pa zato, ker ie ta gospod z vsemi tistimi faktorji, ki so Pri oddaji del odločevali, recimo v »dobrih« Odnošajih. Nepobitno dejstvo je, da je bila Ponudba tega gospoda za mizarska dela, ned tremi v poštev prihajajočimi tvrdkami najvišja, kljub temu pa so gospodje odločili da se v prvi vrsti upošteva najdražjo ponudbo. Ce je to postopanje v interesu zavarovancev, je seveda drugo vprašanje. Vemo sicer, da bo Osr. urad v Zagrebu tudi to pot kapituliral pred samovoljnostjo tega visokega gospoda, napisali pa smo te vrstice edini v namenu, da pokažemo fudi to žalostno stran soc. zavarovanja. Ob priliki »a se morda pomenimo še podrobneje o sei zadevi. — Novi grški poslanik Samados je pri-spel v Beograd, da prevzame svoje »nosle. — Na prestolonaslednikov rojstni dan. 6. septembra praznuje naš prsstolona-Sledmk Peter svoj rojstni dan. Za ta dan aranž.ra Materinsko udruženje dečii ^an, ki » S? ^iti že poprej. Ne ve se še, ali bo dečji dan dne 6. septembra po celi dTžavl, ali same v Srbiji. — Jubilej srbskega književnika. Začetkom oktobra praznuje znani in najboljš; srbski moderni humoristični pisatelj Branislav Nušič svojo 60 letnico. Srbska književna lavnost ie odločila, da proslavi ta jubilej svoje odličnega kulturnega delavca na svečan način, za kar se je že angažiralo narodno gledališče v Beogradu in vsa umetniška udruženja. ' — Novinarske brzojavne pristojbine. £a podlagi doseženega sporazuma med našo ® italijansko vlado se bodo zaračunavale brzojavne pristojbine med obema državama *a 75% manj, kakor je normalna tarifa. — Vlzlranje potnih listov za Madžarsko. Madžarska vlada je ustanovila v vseh obmejnih mestih, kjer ni madžarskih konzulatov, posebne urade, ki bodo vizirali potne listine naših potnikov za Madžarsko, Teh uradov se morejo poslužiti tudi potniki, ki potujejo transltno skozi Madžarsko z direktnimi vlaki Reka - Budimpešta. Zagreb-Bratislava In Bratislava — Dunaj. ,. Vsem p. n. Cirilmetodarjem, M se udeleže velike skupščine v Celju, naganjamo, da je prosvetno ministrstvo do ir* F1?3?0 polovično) vožnjo po vseh aržavnih železnicah od 4. do 10. septembra I' I .. sa* skupščinar naj kupi pri vstopni postaji vozni listek do Celja ter naj' pove, tta potuje na veliko skupščino, da mu žigosa Ojagajnik vozni listek z dnevnim postajnim figom. V Celju se na postaji pri izstopu voz-hi listek ne odda, ker velja tudi za povratek; vendar pa si mora vsak udeleženec velike skupščine pri družbinem vodstvu v Celju oskrbeti potrdilo, da se je skupščine res udeležil. — Kolo jugoslovensklh sester v Kranju Priredi dne 6. septembra t. 1. v prostorih Narodnega doma umetniški večer, pri katerem sodelujejo iz posebne prijaznosti odlične umetnice iz Ljubljane. Imena in spored objavimo te dni. Po sporedu se vrši družabna zabava z najrazličnejšimi privlačno-stiinr, med drugim loterija ročnih del z narodnimi vezeninami, vinska poskušnja in izboren buffet, ki ga oskrbijo kolašice. Del istega dohodka je namenjen poplavljencem '?anjskega okraja. Z ozirom na blag naolji prireditve in na izredno priliko umetniškega užitka je pričakovati mnogobrojne Udeležbe. — Obiskovalcem letošnjega velesejma v Ljubljani, ki so darovali za dom slepih 3*rok, kakor tudi vsem, ki so k temu nabijanju pripomogli, da se je nabralo čistega aoOO Din, se slov. krSč. ženska zveza najsrčnejše zahvaljuje. — Za odbor: Terezija Koširjeva. Ljubljana, 29. avgusta. — Ker Je nemogoč pristop do trupla na severni triglavski steni ponesrečenega tovariša jurista g. Vladimirja Topolovca, se vrši v nedeljo dne 31. t m. v slučaju ugodnega vremena v Vratih blagoslovljcnje njegovega trupla. Blagoslavljal bode gosp. duhovni svetnik župnik Aljaž. Tovariši-planinci, prijatelji, sošoJci in znanci in vsi, ki smo ga ljubili, se udeležimo tega polnoštevilno, da dostojno izkažemo zadnjo čast planincu-ideal'stu, čigar novi dom je postal odprti skalni grob našegas očaka Triglava! Odhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj s tu-ristovskim vlakom. — Inozemski delavci. Z odlokom ministra socijalne politike od 22. VIII. 1924, S, br. 540, se rok za vlaganje prošenj v zadevi nadaljnega zaposlenja inozemcev podaljša še za en mesec t. j. do 23. septembra t. 1. Proti delodajalcem, kateri ne bi v gorenjem roku vložili predpisanih prošenj, bo Inšpekcija dela kazensko postopala v smislu s 123 zakona o zaščiti delavcev. — Nenavaden način Izsiljevanja. Meseca maja 1. 1921 so neznani storilci napeli preko državne ceste med St. Egvdienom in Wiener Neustadtom precej debelo žico in tako povzročili avtomobilno nesrečo, pri kateri je izgubil življenje dunajski inženier Egon Breuer, a šofer Karel Tichy je zadobil težke poškodbe. Kmalu za tein je bil izsleden storilec v osebi nekega nlobila, ki je bil aretiran na Češkem, obsojen na smrt in obešen Dne 21. t. m. pa se je pripetil podoben slučai na cesti med Billendorfom in Neukirchenom blizu Wiener Neustadta, kjer je bil z napeto žico ustavljen osebni avto nekega Oskarja Rohringerja iz Dunaja. Preko ceste je bila napeta preko poldrug centimeter debela žica, ki je bila pritrjena na vsaki strani ceste na akacijo. Sredi ceste je na žici visel listek s sledečo vsebino: Takoj denar sem, sicer bo nekdo ustreljen. Štiri puške so namerjene iz bližine, naši otroci potrebujejo hrane, drugače vas bo stalo življenje. — Žica je bila na srečo en meter visoko napeta in se je vsled močnega zaleta avtomobila pretrgala. Bila je takoj uvedena preiskava, ki pa je dosedaj ostala brez uspeha. — Avtobus v plamenu. Iz Amsterdama poročajo, da se ie neki avtobus, poln potnikov v bližini Chausseja nenadoma vnel in pričel gOTeti s plamenom. V vozu je nastala strahovita panika. Vrata avtobusa so bila zaklenjena in v splošni zmešnjavi niso mo-gl: najti ključev, da bi se ljudje rešili. Nekateri so poskakali skozi okna. Natančno število žrtev še ni ugotovljeno, vendar so do sedaj identificirali 6 zgorelih trupel. Eden Izmed potnikov je sedel v avtobusu popolnoma zoglenel. Šofer in tisti, ki so se rešili, imajo težke opekline in so bili prepeljani v bolnico. . — Podsulo Jih ie. Pri popravljanju potov v Reinachgrabenu pri St. Jochanu v Pongavi so bili trije kmetski hlapci pod-suti, ker se je nenadoma utrgala nad njimi zemlja, ki je pomešana s kamenjem s strahovito naglico zdrčala navzdol. Eden od podsufh je bil nrrtev izkopan, drugi je še pri Življenju, a ima težke poškodbe, medtem, ko tretjega spoh še niso našli in je najbrže ostal kje globoko zasut. — Kuga In kolera.l Iz Moskve se poroča, da je bilo v guberniji Astrahan v času od 20. julija do 20. avgusta zaregistriranih gia90o vsem svetu znane »Ovomaltine«, ki je prirejena iz svežih ia-jec, mleka, kakaoa in dr. Wanderjevega medenega ekstrakta, tarife©?. Tatvina. Mesarskemu vajencu Franu Ogrinu je neznan tat iz stanovanja v Strmi ulici 5. odnesel popolnoma novo obleko, vredno 1000 Din in sTebrno uro vredno 300 Din. Aretacije krošnjarjev. Policfla je včeraj aretirala več krošnjarjev radi nezakonitega Izvrševanja krošnjarske obrti. Nesreča. V sredo je v Breznu ob Dravi padel z ogrodja neki stavbeni zidarski mojster Nerad ter zadobil težje poškodbe na glavi in si pri padcu zlomil levo roko. Prepeljan je bil v mariborsko bolnico. Jesenske konjske dirke se vrše v nedeljo 31. t. m. v Ljutomeru. Nastop Sokola v Ormožu. V nedeljo, 31. t. m. priredi Sokol v Ormožu telovadni nastop, združen z veliko ljudsko veselico. Sodi««. PRETEP. Slikarski mojster Ivan Hudeček (nomen est omen) je hud človek, ki ima že 16 pred-kazni, ž njim skupal se zagovarja Ladislav Černič, delavec v tiskarni »Jutra«, ki ni predkaznovan. Obdolžena sta, da sta se dne 29. junija ponoči na Karlovški cesti stepla in drug drugega lahko telesno poškodovala. Sodnik: »Torej Hudeček, zakaj sta se tepla?« Hudeček: »Ta gospod se je brez vsakega vzroka v mene zaletel — niti poznal ga nisem preje.« Sodnik: »No, kaj je bilo potem?« Hudeček: »Nič, prijel sem ga in ga potisnil od sebe. Poškodoval ga nisem, pač pa je on mene nekoliko opraskal?« Sodnk: »Pa, zakaj sta se pravzaprav stepla? Kak vzrok je vendar moral biti.« Hudeček: »Najbrže je bil pijan. — Imel sem ribiško palico. On mi jo je hotel vzeti, češ, da je njegova. Toda ni bila njegova. S pričami lahko dokažem, da sem preje ribe lovil.« Sodnik: »Černič, sedaj' pa vt povejte, kako je bilo.« Černič: »Ničesar ne vem. — Bil sem vinjen.« — »Sam na to se spomnem, k’ me j’ začeu tepst’. Da bi mu bil palico vzel, se ne spominjam.« Sodnik: »Poškodovali ste ga.« Černič: »Iz hudodelstva ga gutov nisem tenu-----------sm se bi branu — Scer sm Mu pa jest tud mal opraskan. Pretrgana ml je bila verižica in palica mi je manikala.« Sodnik: »Pokličite pričo Stržinarja.« Stržinar ni prišel. Zato proglasi sodnik sklep, da se obravnava v svrho zaslišanja priče preloži. To pa Hudečku ni všeč, zato pravi: »A b’ na blo mogoče, de b’ se dons končal? — Sej je., useen, če vsak mal... Rajš nej se ena malenkost nardi... — Sodnik odgovori: »No, torej pa povejte, zakaj ste ga teplL Hudeček: »Sej ga nisem, sej se ie on u mene zaletu...« — Sodnik: »No, vidite, ker ne priznate, moram obravnavo preložiti, da zaslišim pričo Stržinarja o dogodku.« Gospodarstvo. Bilanca IV. vzorčnega veSesefma. Nade na uspeh IV. ljubljanskega vzorčnega velesejma so se v polni meri izpolnile in more se govoriti o zadovoljivem napredku. Števlo razstavljalcev je sicer nekoliko padlo v razmerju proti lanskemu velesejmu, vendar temu ni pripisovati pomembnosti, kajti pred vsem gre za materi-jelni uspeh sejma. In ta je popolnoma zadovoljiv. Število letošnjih razstavljalcev znaša 726, od katerih je bilo 148 tujih. Lansko leto je razstavilo svoje blago na sžjmu 776 tvrdk, od katerih je bilo 191 inozemskh. Razliko je tedaj pripisati Inozemskim udeležencem, katerih je bilo letos za 43 manj, kakor lani. Vzrok manjše udeležbe tujcev na letošnjem velesejmu je iskati v tem, ker mestoma niso dobro urejene prometne razmere, a po drugi strani Je to zopet smatrati, da naši domači produkti že dokaj uspešno konkurirajo Inozemskim. Slednjič pa je krivo tudi pomanjkanje prostora, kajti paviljon L letos ni bi oddan razstavljanem na razpolago, ker je bil določen za lovsko in planinsko razstavo. Iz Slovenije je bilo letos 423 razstavljalcev, za 17 manj, kakor lani. Iz Hrvatske jih je bilo 112, torej za 18 manj, kakor lani. Edino Srbija je dobila pri letošnjih udeležencih prirastek. Srbskh tvrdk je bilo lani zastopanih na sejmu 15, a letos 40. Pripomniti je treba, da 90 bili ravno srbski razstavljale! letos razmeroma najbolj zadovoljni in so skoro vsi obljubili, da se prihodnjega velesejma zopet udeleže. Inozemske tvrdke so bile tudi letes, ka-koT ostala leta, skoro enako zastopane. V nekaterih slučajih je zabeležiti manjšo udeležbo od lanske, a zopet v drugih večjo, tako, da se v splošnem more govoriti o zadovoljivi udeležbi. Glasom velesejmske statistike so bile zastopane sledeče države: Franciia 38 tvrdk (lani 22), Češkoslovaška 28 (lani 26). Avstrija 24 (lani 62), Italija -23 (lani eden), Nemčija 13 (lani 48), Belgija 10 lani 16), Amerika 6 (lani 8), Anglija 5 (lani 6) in Švica 1 (lani 1), Obrt in industrija, ki sta pri nas daleč bolj razviti, kakor trgovina sta biL na letošnjem velesejmu -astopani vključivši inozemske tvrdke s 591 razstavljale!, a trgovina s 132 razstavljalcl. Od vseh inozemskih razstavljalcev so najbolj napredoval-. Italijani, kar je beležiti kot razveseljivo dejstvo. Na močnejšo letošnjo udeležbo s strani Italije je nedvojbe-no vplivala sklenjena trgovska pogodba med Italijo ln našo državo. Za prihodnje leto se je priglasilo že lepo število italijanskih tvrdk in je pričakovati, da bo ob priliki V. vzorčnega sejma italijanska razstava na ljubljanskem velesejmu po številu zelo znatna. Na posebnih vprašalnih polah, ki jih: je razdelil velesejmski urad med posamezne razstavljalce, so ss glede uspeha razstav UalcI izrazili tako: V splošnem je z uspehom zadovcl nih 90.2%. nezadovoljnih je 6.6%, a 3.2% se jih sploh ni izjavilo. Znatne število razstavljalcev in sicer 93% sl ?i pridobilo novih zvez. Za organizacijo sejma v sedanjem stilu se jih je izjavilo tudi nac 93% Na vprašanje, kdaj naj se prihodnje leto vrši velesejem, jih je odgovorilo (>2% za mesec avgust, a 13% za september. Velesejem se bo tedaj vršil prihodnje leto po dosedanjem sklepanju nekako ob istenj času, kakor letos. Kupcev je bilo letos razmeroma' 5e en* krat toliko, kakor lansko leto. Velesejmski stanovanjski urad bo naknadno Izdelal tozadevno statistiko. V vsem je posetllo letošnjo razstavo okoli 140.000 oseb. Posamezne industrijske in obrtne panoge, ki so se udeležile vzorčne razstave, so preračunane v odstotkih, dosegle uspeh, kakor ga izkazujejo naslednji podatki: Od strojne industrije je bilo 25% razstavljalcev s kupčijo zelo zadovoljnih, a 50% kupčij je bilo pomanjkljivih. Izdelki Iz železa in jekla, puškarstvo ter municija so dosegli 12.5% prav dober, a 87.5% dober kupčijski uspeh, ostali kovin, izdelki 11.5% zelo dober, 77.7% dober in 11.2% pomanjkljiv uspeh; poljedelski stroji in orodje 21% prav dober, 57% dober, 14% pomanjkljiv uspeh (7% Je bilo neodločenih); avtomobili kelesa in vozila 55% deber, 45% pomanjkljiv uspeh; elektrotehnika 70% dober in 30% pomanjkljiv, kosmetika 50% zelo dober in 50% dober uspeh; papirna Industrija 14% prav dober, 71% dober in 14% po* manjkljiv, pohištvo 80% dober, 20% po manjkljiv uspeh; lesna industrija 8% prav dober, 80% dober, 12% neodločen uspeh; usnjarska Industrija 86% dober, 13% po* manjkljiv; tekstilna industrija 21% prav dober, 72% dober, 6% pomanjkljiv ali neodločen uspeh; klobučarstvo 20% prav dober, 80% dober uspeh; lončena roba je bila v 100% kupčije pomanjkljiva, galanterija 50% dober, a 50% pomanjkljiv; kemična industrija 87% prav dober, 13% dobei uspeh, živila 30% prav dober, 70% dober uspeh; stavbarstvo 50% prav dober. 50% p;5manjkljiv; godala 30% dober, 70% po* manjkljv uspeh. V splošnem se more teda) trditi, da je bil povprečni uspeh IV. velesejma dober. , X Industrfisko-obrtna razstava v M* riboni — podaljšana. Na željo razstavljalcev in večine občinstva, da bi se razstava podaljšala, je odbor razstave sporazumno z razstavljalcl sklenil podaljšati razstave vključno do 3. septembra t. 1. Podaljšane razstave se bodo udeležili tud: oni, ki 90 bili razstavili v Ljubljani, tako, da bo razstava sedaj še bolj Izpolnjena. Iz strankarskega življenja* Krajevna organizacija NRS na Jesenicah svojim pristašem za občinske volitve, ki se vrše v nedljo 31. t. m. V nedeljo stopite zopet na volišče, da končno zaključite dolgo trajajoče, za občino škodljivo izjemno stanje gerentstva. Sprememba političnega položaia je vstva-rila za našo občino druge razmere, kar pa dosedanje vodstvo občine ni hotelo vpo-števati. vsled česar je občinsko gospodarstvo nazadovalo. Treba bo pravične regulacije donosov pianine, občinskih gozdov in lova. Treba bo misliti na končno izpeljavo vodovoda iz »Ribjeka« na Jesenice in Plavž. Treba bo regulacije občinskih potov in skrbeti za primerno zvezo obeh delov Jeiemic. Tudi bo treba socijalne m-editve ubož-nega fonda, da se kolikor mogoče olajša beda občinskih revežev. V šolskem oziru bo potrebna definitivna ureditev meščanske šole. Le Narodni Radikalni Stranki gre zahvala, da je bila dosežena otvoritev 4. razreda. Javni nameščencu Jesenice so uvrjče-ne v nainžji draginjski razred, dasiravno živimo v najdražiem kraju. Treba bo nastopiti z vso silo, da izvojujemo tudi za Jesenice I. draginjski razred. V zadnjem času se izpeljuje redukcija tovarniških delavcev. Ne bomo dopustili, da se odpušča domačine, dokler so v tovarni še zaposleni podaniki tujih državi To je nekaj fočk programa Javnih nameščencev, obrtnikov in. delavcev NRS! Andrč de Lord. Živo drevo. Ogenj, ki je prasketal na ogromnem °8njišču, je razsvetljeval prostor s svojo rdečkasto svetlobo. Njegovi žarki so padali Klaro, ki je še dolgo v noč ždela v svo-letT1 globokem naslanjaču. Zatopljena v misli, ki so omračevale njen nežni, beli obraz, mlada žena ni čula žv'žganja vetra, ki je prihajal z ravni in se ^vie podil po parku in okoli osamljene hiše. Spominjala se je večera, ko je sedela tako s svojim pokojhim možem in vživala v tišini. __ Polnih osem let sta se ljubila in niti en sam oblaček ni zatemnil sijaja njune ljubezni. Pa je prišla kruta smrt, — mož ji Je slučajno umrl na lovu, — in ostala je sama v svoji žalosti. Mesece je bivala zaprta na ° aljenem posestvu in nikogar ni puščala sebi. Edino svojo staro pestunjo Ano je trpela. ?n Se t® le prihajala z bojaznijo, ker jo je i o strah opustošenja, ki so ga povzročile soze in boiest na bednem obrazu njene gospo inje. Zlasti se je bala besed brez zveze, ki so Prihajale preko stisnjenih usten gospodarice, a njene oči so gledale topo Vredse. Poskušali so Pregovoriti Klaro, naj se vrne v Pariz, toda ona je to trdovratno odklanjala. Hotela je Preživeti ostanek svojega življenja v tej veliki, dolgočasni ječi, šalilo da bi ostala blizu svojega moža. ki Je bil pokopan v parku. Potekla so leta... Vsak večer je posedala Klara poleg, ognja, ki je gorel pozimi in poleti. Rada je gledala, kako, šviga plamen iz naloženega lesa In kako se vije, kot kača. Morda je mislila, da se ta suhi les, ki Je bil podoben drevesu, ki je samo zraslo ob grobu njenega dragega Pera in metalo senco na njegovo grobno ploščo, hranilo z Istim sokom zemlje, ki nas bo nekega dne pokrila. —■ Bleda ln negotova v nogah Je stopila k okroglemu oknu in se zagledala v ,mrak., Tam, na dnu parka, se Je komaj videlo neko drevo na mračnem nebu. Klara je videla samo njega. Tako dobro ga je poznala. — Bil je to košat, mračen hrast, čigar rast je Klara od dneva do dneva spremljala. Ta hrast je bil podoben velikemu in močnemu telesu njenega dragega pokojnika. In njegove veje so se ji zdele v mraku ko Iztegnjene roke, ki nekoga nemo pozivajo... Jeza jo je prevzela, kadar je pomislila, da njegove korenine v globočini zemlje morda objemajo Perovo truplo, da so morda nastale iz njegovega mesa in da so eno in isto z njim... Nekega iutra so opazili, da Je vihar odlomil hrastu veliko vejo. Klaro je obvzela strašna žalost Zdelo se ji je, da vidi, kako teče kri iz rane na drevesu. Mislila je, da je to drevo živo bitje in ga je tolažila ter negovala z nežnimi, ženskimi besedami. — Ljubljenec moji... mili moji... Videl boš, nikoli te ne zapustim... Ne boš več trpeli — Osem dni Je sedela bedeč ln ni umaknila svojeg^ pogleda z ranjenega drevesa. Neprestano Je gledala v črno noč. Zjutraj pa so jo našli vso bledo in utrujeno... Zdravnik, ki je Klaro preiskal, je Izjavil, da ga zelo skrbi njeno zdravje. Ni ji povedal tega odkrito, a se je bal, da se omrači Klari um. Ta njen pretirani, bolestni misticizem, ki je z vsakim dnem postajal večji, je vzbujal v njem strah in sožalje. Vedel je, da bo prišel čas, ko bodo napeti možgani popustili in bo nesrečnica znorela. Posebno težke so bile nočL Ana Je po izrecni zdravnikovi odredbi morala spati v sobi poleg gospodinje. Vsako noč je morala nekolikokrat skočiti iz postelje, da'‘bi pripravila svojo gospo, da se vleže. Nesrečnici se je neprestano zdelo, da čuje iz parka tarnanje in klicanje na pomoč. — Zopet se mu je nekaj pripetilo, — je kričala. — Pogledat grem, kaj je! — Z veliko težavo jo je Ana pomirila ln jo spravila v posteljo. Toda napadi so bili vedno močnejši. Ves ledenomrzll in otožni dan Je presedela Klara ob 6gniu. Proti večeru se je nebo nenadoma pooblačilo. Drevje se je zatreslo in listje za-šumelo, nakar se je vsul droban dež. Kmalu se je vlila ploha in padala po strehi ko toča. Od časa do časa so bliski presekali noč, sledilo jim je votlo grmenje. Dvignil se je vihar. Park je bil sedaj razsvetljen od neprestanega bliskanja. Strele so vdarjale in v daljavi se je razlegal grom. Ko so udarile prve kaplje v okna, je Klara vstala in se ogrnila. Hotela je na peron. Ana Je morala podvzeti vse mere In slednjič celo silo, da Jo zadržL Klara se je pokorila, a je vsak trenutek postajala ner-voznejša. Ustajala je, hodila po sobi in govorila nerazumljive besede. Tako je potekla cela ura, strašna ura, v kateri je pestunja z grozo štela sekunde. Vihar je besnel vse močneje. Polovico parka je bilo videti kakor opoldne vsled naglo se vrstečega bliskanja. Tedaj je Klara vzkliknila: — Dogodila se mu je nesreča! — Z norčavim pogledom je ošinila sobo in ni opazila Ane, ki je otrpnila od strahu. Nenadoma Je obstala pred starko ln zakričala: — Strahopetnica! Bojazljivka! Ti stojiš tu a on tam propada!... Pograbila jo je za rame, jo podrla na tla, in zbežala Iz sobe. Ana se je naglo dvignila, pohitela za njo ter klicala na pomoč. Služinčad, ki je prihitela, je videla, kako je oddrvel# Klara v park. O.b svetlobi bliskov se je videla njena bela halja in razpleteni lasje. Strahovit grom se je razlegel. Dež se je vlil še huje. Strele so se vile okoli hiše in parka kot kače. Prestrašeni ljudje so videli s praga, kako je udarila strela dvesto metrov pred njimi. Zazdelo se jim je, da slišijo neki obupen vik. Zjutraj so našli v Iveri zdrobljeno drevo, pod katerim je ležala mrtva Klara, odprtih oči, razširjenih rok, kot, da Je hotela , v poslednjem trenutku braniti drevo, v katero Je udarila strela. Izvedba teh zavisl od Vas, zato spustite svoje kroglice v zadnjo, 6. skrinjico! Krajevna org. NRS na Jesenicah. Šport. Finalna tekma za mladinski pokal ji Imela še svoj epilog v L. N. S. Primorje In S. K. Mladika sta vložila protest, ker je IH* rija nastopila z dvema igralcema, ki sta že prekoračila mladinsko dobo. Na včerajšnji seji se je obravnaval samo protest Primorja. Poslovni odbor Je protestu po dolgem zborovanju ugodil ter sklenil, da se finale med Ilirijo in Primorjem ponovi. Termin še ni določen. Tekme za lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije se vrše na igrišču Ilirije In ne k* kor določeno na Igrišču Primorja. V torek 25. t. m. Je pregledal npk Saveini funkcijo* nar igrišče S. K. Primorja, ki je kakor znano najboljše lahkoatletsko igrišče v Jugoslaviji ter izjavil, da se vsled pomanjkljive skakalnice in garderobe vrše tekme na igri« šču Ilirije. Houben neoilcijelen prvak sveta v teko na 100 m. Kakor smo poročali, je znani nemški sprinter‘Houben, po svoji zmagi nad Paddockam ln Murchisonom Izzval na boi Novozelandca Porritta, ki Je pred kratkim porazil v Angliji olimpijskega prvaka Abra-hamsa. Porritt se je pozivu odzval In v nedeljo se Je vršil v Berlinu ta, t velikanskim zanimanjem pričakovani meetlng, katerega se je udeležil tudi znani avstralski tekač Carr. Houben je res dosegel izvanreden uspeh, kaltl v teku 100 m je prišel kot prvi na cilj v času 10.6 pred Čarrom in Porrlt-tom, ki fe zasedel komaj tretje mesto. Hazena Češkoslovaška : JugoslavlJa 5 : 3 (4 : 2). V nedeljo se je vrSila v Pragi tekma hazena reprezentanc češkoslovaške in Jugoslavije. Po trdem, popolnoma enakovrednem boju so zmagale Čehinje. Vse češkoslovaško časopisje ie ugodno presenečeno nad močjo in igro našega teama. Tekmi je prisostvoval tudi zunanji minister dr. Be-neš, ki je poklonil zmagovalkam lep dar In pa naš poslanik Mesič. Prvenstvo Jugoslavije v moški ln dam« skl lahkoatletlkl v Ljubljani. V soboto, dne 30. t. m. ob 15. uri in nedeljo, dne 31. t. m. ob 14.30. url se vrši na igrišču S. K. Ilirija prvenstvo Jugoslavije v moški in damski lahkoatletiki. Ker so dosedaj prijavljeni med ostalimi najboljši jugoslovanski atleti: olim-pionikl Perpar (S. K. Primorje); Spahič (Hašk —■ Zagreb), Gašpar Ferkovič (Hašk), dr. Narančič; znani atleti: Kregelj (Jadran), Vidmajer, Orehek, Deržaj (Ilirija), Valtrič, Perpar (Primorje), Mate, Kojič, Rosenkranz, Krajačič (Hašk), Perci, Zgaga (Maraton), Miškovič (Vel, Bečkerek), bodo padli razni rekordi v najmočnejši konkurenci In občinstvo bo prišlo na svoj račun. — V damskih konkurencah se srečata najboljše atletinje Primorja, med njimi: Šantek D. In Prevec Silva z atletinjami Ilirije (Bernik, Oman In Haška (Zagreb) :Tomljenovič, Šetina, Flick, Radovič etc. Članice Haška so na propagandnem damskem lahkoatletskem meetingu v Pragi, 23. t m. dosegle v najostrejši konkurenci zelo lepe uspehe. Cena vstopnic: mladinske do 14 leta 3 Din, dijaike 5 Din In navadne vstopnice 10 Din. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika« Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander, liska »Zvezna tiskarna« t UubUanL 91 fMARRKiaiRROlIGHS: TARZAN IN SWE¥ Ob listje je obrisal svoje krvave roke, vzel ostanek živali na rame in v višini odšel proti domu. Za Tarzanom je tekel lev Numa in kadar je opičji človek pogledal navzdol, je videl sijoče zelene oči; ki so ga zasledovale iz teme. Numa ni več rjovel. Hodil je tiho, kakor senca velike mačke, toda dobro Tarzanovo uho je čulo vsak njegov korak. Tarzan je bil radoveden, če ga bo Numa zasledoval do njegove koče. Upal je, da ne, ker bi bil tako prisiljen, prenočevati na drevesu, pa bi rajši spal na postelji v svoji koči. Vendar je še dobro vedel, kje stoji drevo, kjer si je nekoč pripravil udobno ležišče, ko ni mogel bivati v svoji koči. Stokrat mu je prejšnje čase sledila kakšna velika mačka džungle in ga prisilila, da je iskal varstva na onem drevesu, dokler ni žival izvolila oditi ali pa še pričakala solnčnega vzhoda. Tedaj je Numa opustil zasledovanje in se z vrsto krvoločnih krikov obrnil, da si poišče drugo, lažje dosegljivo večerjo. Tarzan je brez vsega dospel do koče in že čez par minut ležal v svoji postelji. Tako lahko se je gospod .Tean C. Tarzan otresel plasti kulture. Zadovoljen in srečen se je pogreznil v globok sen site, divje živali. In vendar bi nekoč besedica »da« neke žene zadoščala, da bi ga za zmirom spojila z drugim življenjem in da bi mu misel na divje življenje postala zoprna, Tarzan je spal do poznega jutra, ker so ga napori prejšnjega dne res zelo utrudili; njegove mišice niso bile skoro že tri leta vajene podobnega dela. Ko se je prebudil, je hitel k potoku pit. Potem je planil v morje in plaval skoro četrt ure sem in tja. Ko se je vrnil v kočo, je zajutrkoval Hortino meso in zakopal ostanek v mehka tla izven koče za zvečer. Vzel je zopet svojo vrv in odšel v džunglo. Tokrat je šel za drugim plenom; poiskati je hotel ljudi. Če bi ga vprašali po plemenitejši divjačini, bi gotovo naštel nebroj prebivalcev džungle, ki jih je višje cenil kakor črnce. Toda zdaj je moral dobiti orožje in bil je radoveden, če so žene in otroci ostali svojčas v vasi, ko je ekspedicija francoske križarke odstranila vse vojščake za kazen, ker so zagrešili domnevno d’ Arnotovo smrt. Upal je, da najde tam zopet vojščake, ker ni vedel, kam bi se potem obrnil, če bi našel vas zapuščeno. Opičji človek je hitro potoval skozi gozd in Prišel proti poldnevu v bližino vasi. Kako veliko pa je bilo njegovo razočaranje, ko je videl, da je džungla prerastla nekoč obdelana polja in da so s slamo krite koče razpadle. Tu očividno niso več prebivali ljudje. Iskal je pol ure po ražvalinah, ker je upal, da najde kakšno zapuščeno orožje, vendar zaman. Sledil je jorej reki, ki je tekla od jugovzhodne strani, ker je mislil, da najde v bližini sveže vode še najprej kakšno naselbino. Spotoma je lovil vse užitno, kakor prej pri opicah, ko ga je učila Kala. Vsak preperel kos lesa je obrnil, če ni pod njim kakšen okusen črv. Ali pa je plezal na drevesa za ptičjimi gnezdi, in ročno kakor mačka ubil kakega malega glodalca. Seveda je jedel tudi druge stvari, toda opice so imele svojo posebno hrano, ki jim je dišala, in Tarzan je bil zdaj zopet opica, ista divja človeška opica, v kakoršno ga je vzgojila Kala in kakoršna je bil prvih dvajset let svojega življenja. Od časa do časa se je smehljal, če je pomislil, da sedi morda ta čas ta ali oni prijatelj mirno in skrbno oblečen v kakem elegantnem pariškem klubu, kakor je spdel on sam še pred par meseci. In potem je naenkrat obstal, če je rahla sapica prinašala nosu duh novega plena ali strašnega sovražnika. To noč je spal daleč od svoje koče v notranjosti dežele na varnih vejah orjaškega drevesa, sto čevljev od tal. Zopet se je pošteno najedel, in sicer mesa jelena Barasa, ki se je ujel v njegovo zanjko. Drugo jutro se je navsezgodaj odpravil dalje, vedno ob reki navzgor. Tri dni je iskal naokrog, dokler ni prišel v džunglo, kjer ni bil še nikdar prej. Sem in tam je bil gozd redkejši, da je uzrl med drevjem v daljavi venec velikih gora. V nižini je bilo polno druge divjačine: neštete antilope in cele črede zeber. Tarzan je bil ves srečen. Ta novi svet obišče še večkrat. Četrti dan zjutraj je zavohal slaboten nov duh. Bil je vonj človeka, ki je pa moral biti še zelo daleč. V opičjem človeku je vse igralo od veselja. Napel je vse čute, ko je hitel skozi krone dreves in sledil smeri, odkoder ie prihajal vonj. Kmalu je dohitel moža; bil je samoten vojščak, ki je počasi korakal skozi džunglo. Tarzan je šel kolikor mogoče tesno za njim; hotel je počakati pripravnejšega mesta, kjer bi lahko porabil svojo zanjko. Ko je sledil črncu, ki ga še ni opazil, so ga obšle nove misli, ki so izvirale iz fines in krutosti civilizacije. Mislil si je: civiliziran človek nikdar ali le redkokdaj ubije svojega bližnjega brez posebnega vzroka. Velja torej poiskati kakšno pretvezo. Vsekakor bi se Tarzan rad polastil orožja in okrasja tega moža. Toda, ali ga je moral zato ubiti? Cim dalj je razmišljal o tem, tem bolj odvratna se mu je zdela ta misel, da bi brez haska žrtvoval človeka. In ko še ni vedel, kaj bi storil, je prišel do male jase, kjer je na robu ležala ograjena vas z nizkimi kočicami. Ko je vojščak stopil, je Tarzan opazil preteči pogled sovražnika, ki je prežal v travi džungle: leva Nume. Tudi ta je hotel napasti črnca. V istem hipu, ko je Tarzan spoznal nevarnost, ki je pretila črncu, se je popolnoma izpremenil njegov prvotni namen, zdaj je bil črni mož njegov bližnjik, ki ga je ogrožal skupen sovražnik. Numa je bil tik pred skokom. Tarzan ni imel časa razmišljati o načinu, ki bi ga uporabil proti levu. Dogodki so se vsled tega naglo razvili. Les je planil iz zasede na črnca. Tarzan ga je slasno opozoril, naj pazi, in ko se je črnec okvenil, je bil baš priča, kako se je okrog Numinega vratu zadrgnila zanjka. Opičji človek je ravnal tako hitro, da ni rnogei vloviti ravnotežje, ko se je zoperstavil težki živali.-Sicer je leva zadržal, predno je mogel zasaditi svoje kremplje v črnca, izgubil pa ravnovesje in padel na tla — niti šest korakov cd razjarjene živali. Po bliskovo se je Numa obrnil proti novemu sovražniku in ker je bil Tarzan brez orožja, je bil tako blizu smrti, kakor še nikdar. Toda črni moz ga je rešil. V hipu je uganil, da se mora tujemu b& lemu možu zahvaliti za življenje in da more le čudež ohraniti njegovega rešitelja pred šapami oivjf živali, ki so ogrožale njega samega. Naglo je zgrabil svoje kopje in ga treščil z vso silo svojih mišičastih rok v leva; kopje ga je z^‘ delo v levo stran. Od besnosti in bolečine rjoveča zver se je vrgla zopet na črnca. Toda čez, par korakov jo je zadržala Tarzanova vrv. Tedaj je lev znova napadel opičjega človeka, dasi ga je v istem hipu zadela s sekiricami opremljena puščica in se mu do polovice zarila v telo. Zopet je prenehal, med tem je pa Tarzan ovil vrv dvakrat okrog drevesa u) jo pritrdil. < t i t ( < i i < i < ( < « ( i -----------------------------------------:------------------------4 Manufakturna trgovina IVAN TRPIN MARIBOR, Glavni trg 17 Desenski sejem od 31. avgusta do 6. septembra 1924. 9 Splošni velesejem vzorcev s sejmom tehničnih • in gradbenih potrebščin. Najcenejši in najbolj 2 neposreden nabavni vir. Posetnikom popust po železnicah in parobrodih. . W ' .................. e —’ ................................... ate •SS ••• Vse Informacije dajejo zastopniki za Hrvatsko, Slavonijo, Slovenijo in Dalmacijo SokolovU In drug, mednarodno odpremnlštvo In carinsko posredništvo. Zagreb, Paromlinska c. 1. Tel. 25-^73. ///" V/ 'VUr* to '////A 'A Gradbeno podjetje Arhitekt LJUBLJANSKA POSOJILNICA R. Z. Z O. Z. v novopreurelenlh prostorih v Ljubljani Mestni trg 6 Mestni trg 6 obrestuje vloge ne hranilne knjižice in tekoli račun po 8% Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi. lil Jesenice. Stavbna vodstva; LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB. Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. LJUBLJANA, MESTNI TRQ 6 Na novp izšla knjižica: Ruska pravljica o Ivan-carevlču, žar-ptld In Sivem volku. Knjiga z 10 slikami v trobarvnem tisku v prav razkošni opremi. Cena Din 13-—. Moj zverinjak knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, ca pouk in kratek čas Din 6'— Moji ljubčki Živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15'—. Ivan Albreht: Zelena livada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15'—. Vse se dobi v Zvezni knjigarni u Ljubljani, nSarijin h>s8 »Kakšen razloček" l Zakliče presenečen ki pokusi isto juho ali prikuho brez „Juhana“ in z „Juhana“l j Državne željEznice kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca Direkcija Zagreb. ________ Broj: 34965/IV—1924. Predmet: Isporuka in montaža mostnih vagonskih vaga. U Zagrebu, dne 16. augusta 1924. Oglas. Po odredbama članova 86—98 zakona o državnom računovodstvi a na osnovu odobrenja Gen. direkcije drž. željeznica od 31/VII. 1924. broj 21.226, održavače se pri Direkciji drž. željeznica u Zagrebu u subotu dne 11. oktobra 1924. godine od 10 časova pre podne I. javnu pismenu ofer« talnu licitaciju za Isporuku I montažu 4—5 mostnih vagonskih vaga za normalni kplosek. Zaokružena predračunska suma iznaša Dinara 800.000. Privremena kaucija odgovarajuča odredbama člana 88 zakona o državnom računovodstvu, u iznosa od 5% za naše, a za strane državljane 10% od ponudiene svote, ima se položiti na blagajni Direkcije državnih željeznica u Zagrebu najkasnije na dan licitacije do 10 časova pre podne. Opšti i tehnički uslovi te obrazac ponude za isporuku i montažu mostnih vaga mogu se otkupiti uz cijenu od 50’— Din svakog radnog dana za vreme uredovnih časova u sobi 69/11. sprat u zgradi potpisane direkcije Mihanovičeva ulica 12. Taksenom markom od 100 Din biljegovane ponude (priloži imaitf se biljegovati sa 2 Din) moraju se u zapečačenom kuvertu predati naj* kasnije na dan licitacije do 11 časova pre podne u sobi Direkcije broj o * Naknadne, kao ni telegrafske ponude neče se uzimati u obzir. Direkcija dri. željeznica Zagreb. ▼▼▼ AU MALI OGLASI ! Suhe sobe i kupuje Sever A Komp. Ljubljana, Wolfova ulica. Seli damski i-iii došli. Cena Od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljubljana. JI se do 200m= zemlje na periferiji mesta. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod „Dom*‘. s posebnim vhodom Išče go-spodičnas l.ali 15.septembrom. Ponudbe na upravo Usta pod ..Mirna". m pri Kranju, z vrtom ln travnikom se proda. Poizvedbe pri upravi gtaščine Brdo pri Kranju. ohranjena stanovanjska baraka se kupi. Ponudbe na upravo lista pod ..Takoj". z večletno pisarniško prakso sprejme čezurno delo v kaki pisarni eveutuelno tudi na dom. Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod ..Vestna". izučen v manufakturni in špecerijski stroki, vojaščine prost, išče mesta za takoj, kjerkoli Gre event. tudi ža potnika. Ponudbe pod ,.Pošten" na upravo lista. Pittvalti pozsii Prodam dva popolnoma nova, še nerabljena stroja In sicer „Bliiz“ in „Wolf‘‘. Poleg imam še popolnoma nov elektromotor. Ogleda in poizve se pri Jožefu Križnar, mesar, Stražišče pri Kranju. Mi stroj znamke „Ilirija“, štev. 6, za pavolo in volno, dobro ohranjen se ugodno proda. Na ogled in cena pri Angela Valter, Tržič štev. 220. Ml SO knjižnica lepo vezana v jako dobrem stanu s kompletnim leksikonom Meyers, 18 zvezkov, z omaro vred. Naslov v upravi lista. ____________ prodajalko manutakturistinjo v trgovino z mešanim blagom. Cenjene ponudbe na Pavel Kunstek, Šturje, p. Ajdovščina Jut. Benečija. I, nova, kompletna, jesenova, po Utirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava Usta. mlad, samostojen, želi znanja v svrho ženitve, z gospodično, ki bi imela veselje do gostilne in nekaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko pod „Srečna bodočnost" na upravo li9ta. Mam Stiskalnico (prešo) za stiskanj* grozdja in sadja, srednje veliko, dobro ohranjeno. Ogleda ** lahko vsak dan, Dolenjska c. pri hišniku Krajšku. Pismen* ponudbe jo poslati do 28. t. m, upravnemu odboru dr. Oraznoj vega dijaškega doma (Univerzaj Ljubljana. prevzame proti nizkemu plačila razna ročna dela. Ponudbe na upravo list* pod .,Marljiva".______________ i se enodružinska kmečka hiš* * okolici Ljubljane. Ponudbe * navedbo cene na upravo ll*w pod ..Člmpreje". ^ za kakor tudi vsa fotografska d»** Izdeluje najhitreje fotograf “d* gon Hibšer, Ljubljana, V*l«“ zorjev trg 7._______________ Ha in dobro domačo hrano *• sprejme en deček (šol. učen#6! iz dežele od 12-14 let. LJ«* l|ana, Krekov trg 7, prltU^l® levo. F. POŽAR. si- je dobro Idočo kavarna na nov renovlrana v sredini mesta M*" rlbor, stanovanje takoj n* r polago. Proda se radi Pf«vz®“* drugega dela. Cenjene ponudb# prosim na kavarna Bristol, Maribor. ' Oslašujta v ..Nar. Dnevniku4* I