4300 iztiskov
Št, 1.
V Gradcu, L januarja 1912.
61. Letnik.
List za gospodarstvo in umno kmetijstvo/
Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem.______________________________________________
Ligt velja na leto 4 krone.	Udje družbe prispevajo na leto 8 krone.	U^je dobd list zastonj.
Vsebina : Razglas glede oddaje izvirnega ruskega lanenega semena po subvenciji. — Razglas glede oddaje subvencijskih merjascev. — Razglas glede oddaje subvencijsk ovnov. — Razglas glede oddaje subvencij za pospeževanje pridelovanja travinega semenja. — Vinsko leto 1911 v ptujskem okraju. — Oskrbovanje goveda in svinj v splošne in posebnem. — O najpogostejših vinskih napakah in poleznih. —■ Kaj bo s kmetijskim koledarjem c. k. kmetijske družbe v slovenskem jeziku. — Iz razprav osrednjega odboj c. k. kmetijske družbe |na Štajerskem. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Vposlano. — Tržna poročila. — Prašanja in odgovori. — Zadruga: Poročila Zveze ga podanikih zadrug na Štajerskem. — Oznanila.
Svoje cenjene naročnike in bravce opozarjamo, da je tej številki priloženo kazalo za letnik 1911. Uredništvo.
Razglas
glede oddaje izvirnega ruskega lanenega semena po subvenciji.
S podporo visokega c. k. poljedelskega ministrstva je osrednjemu odboru tudi letos omogočeno oddajati izvirno rusko laneno seme po znižani ceni 42 v kilogram.
Naročila od Štajerskih kmetovavcev sprejema, če se takoj in ob enem nakaže tudi denar, pisarna c. k. kmetijske družbe v Gradcu, Stempfergasse 3, a jih ne izvršuje obratno, ampak kadar jih je več skupaj. U.......
Če se potrebuje manj ko 5 kg, naj se ob enem naroči tudi za kakega soseda.
Prosimo za točni naslov, pošto in železniško postajo.
V Gradcu, 1. januarja 1912.
Od osrednjega odbora 14-w i c. k. kmetijske družbe.
P. n. člani bodo dobili iz plemenskih vzre-jališč c. k. kmetijske družbe po meri sredstev, ki so na razpolago, subvencijske merjasce, če bodo poslali pravilno izpolnjene reverze s 30 J za vsakega merjasca potom naših podružnic najpozneje do 15. marca t. 1.
Prošnjiki morajo merjasce pravilno krmiti in gojiti, vpisovati vsak skok in oddajati merjasca za malo odškodnino (ne nad 50 v) tudi za druge prašiče na razpolago.
Za merjasca jamčijo, dokler ni star popolnoma 2 leti, na kar preide popolnoma v njihovo last.
Redoma se lahko nastavi v vsakem kraju le po en merjasec, če pa jih je potreba več, mora podružnica to potrditi.
V Gradcu, 1. januarja 1912.
Od osrednjega odbora 12-w c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
Razglas
glede oddaje
=== koroške jezerske pasme, b
Ovni se bodo oddajali, kolikor jih bo na razpolago, primernim planinskim rejam po 20 K.
Prošnjiki jih morajo pravilno in redno krmiti in gojiti, ter jih za malo odškodnino dajati tudi drugim rejam na razpolago.
Lastnik jamči za ovite, dokler ni star dveh let, nakar preide popolnoma v njegovo last.
Poslali so bodo najbrže v aprilu ali maju; naročnik mora plačati vožnino iz Solčave, postaja Železna Kaplja.
, V Gradcu, 1. januarja 1912.
Od osrednjega odbora i3-w c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
X	-
štte/912. Razglas
glede oddaje subvencij za pospeševanje pridelovanja travinega semenja in krme na Štajerskem v letu 1912.
Pričakuje, da bo visoko c. k. poljedelsko ministrstvo tudi za leto 1912 nakazalo obljubljeno podporo ali subvencijo za pospeševanje pridelovanja travinega semenja in krme, namerava osrednji odbor c. k. štajerske kmetijske družbe vsled sklepa z dne 12. septembra 1911 tudi v letu 1912 nadaljevati akcijo za pospeševanje pridelovanja travinega semenja na ta način, da bo dajal posestnikom, ki si hočejo napraviti nove travnike ali pašnike, ali pa svoje travnike s po-setvijo zboljšati, eventuelno tudi za napravo de-teljišč subvencijo do polovice stroškov za nakup mešanice travinega semenja, v kolikor mu to dopuščajo sredstva, ki jih ima na razpolago.
Subvencija se daje pod tem pogojem, če je polje dobro kultivirano, pognojeno in čisto (brez plevela) in če se prosivci zavežejo, da bodo poslane prašalne pole v teku določene dobe vestno izpolnjene poslali po predstojništvu svoje podružnice osrednjemu odboru štajerske kmetijske družbe, napravo naredili strokovno in jo strokovno vodili, sicer pa, če ne izpolnijo vseh teh pogojev, dobljeno subvencijo brez ugovora vrnili.
Želi se, da se višji pridelek še zelen pokosi. Razen tega se prosivec zaveže, da se podvrže strokovnemu nadzorstvu pri napravi in oskrbi naprave in da se bo ravnal po dobljenih navodilih.
Prošnje za podelitev te subvencije se morajo poslati potom podružničnih načelstev, pri katerih se dobijo tudi za to potrebne golice, s podpi-
sanim reverzom vred najpozneje do 20. januarja 1912 osrednjemu odboru.
Od osrednjega odbora c. k. štajerske kmetijske družbe.
Načelnik: v'	Glavni tajnik:
Attems i. r. __________ Juvan I. r.
Vinsko leto 1911 v ptujskem \	- okraju.
Dasitudi je bil strah pred zimsko pozebo vsled lani močno razsajajoče peronospore opravičen, je trsje še dosti dobro prezimilo; mladje je pognalo na pomlad precej enakomerno, kar sicer ne bi, če bi bila pretečena zima hujša. Ko so začele gorice zeleneti, so obetale mnogo, a že ob času, ko se je grozdje naleglo, ni bilo voč dvoma, ds bo samo srednja bratva; ker je pa grozdje deloma slabo odcvelo, deloma zaostalo v razvoju vsled dolgotrajne suše po leti, ter deloma tudi bilo poškodovano po gosenicah grozdnega sukača, ni bila trgatev niti srednja.
Po suši je posebno trpelo trsje v vročili, strmih, kamenitih legah in v plitvo rigolanih vinogradih. Nauk, ki iz tega sledi, je: nikakor ne preplitvo rigolati in ne rabiti v vročih strmih tleh takih podlag, katerih korenine se razprostirajo bolj v površnih plasteh.
V jeseni proti trgatvi je bilo nekoliko več dežja; ta vlaga je sicer nekoliko osvežila grozdje, pa ni mogla popraviti vse škode po suši. Grozdje je rano in lepo dozorelo ali sočno ni bilo tako, kakor je bilo želeti in kakor so si vinorejci domnevali, zato se je tudi vsak pri cenitvi svojega pridelka ukanil skoraj za polovico. Grozdje ni nič izdalo, kakor pravimo; pridelalo se torej ni mnogo; a kapljica je tako izborna, da jo je šteti med najboljše letnike; posebno dobra je pozno brana roba.
Tudi se menda še ni razpečavalo mošta in vina tako lahko kakor letos nobeno leto od kar pridelujemo „amerikanca1*. Istotnlco so cene še precej povoljne, dasi ni manjkalo pred in ob trgatvi dobrohotnih poročil, ki so bila vse manj kakor primerna povzdigniti ceno tokratnega pridelka.
Kar se tiče rastlinskih in živalskih škodljivcev, je omeniti, da so se vinogradniki letos uspešno ubranili peronospore. Pri škropljenju je bilo opazovati nekako mrzličasto tekmovanje; nikakor pa se ne morejo vinorejci splošno sprijazniti z žveplanjem. Eni še čakajo, da jih nekoč ošvrkne plesnoba, kakor jih je ošvrknila perono-spora. Pikec in rdeči palež sta bila letos bolj redka gosta. Pač pa je v mnogih krajih trsje na pomlad bledelo. Hladno vreme v spomladi in pa od lanske peronospore povzročena oslabelost trsja sta bila vzrok tej bledici, ki je pozneje zginila, kakor hitro je postalo bolj toplo in ko si je trs že malo opomogel.
Več kakor druga leta so napravile letos škode gosenice grozdnega sukača, ki se pojavijo dvakrat na leto; prvokrat se zapredejo v groz-deke nekako ob seneni košnji, zato se imenujejo tudi „ seneni črv“; drugi zarod pa nastopi meseca avgusta v jagodah, ki zavoljo tega gnijejo in ostanejo kisle, kar je nemara dalo povod imeno-
Ta sprememba se lahko izvrši že v sod«, navadno pa se pokaže šele tedaj, ko je vino že pretočeno in je prišlo močno v dotiko z zrakom. Posebno tedaj se zelo rado zgodi, če so se sodi pri pretakanju vina premalo zažveplali ali pa celo nič. Ta prikazen je omejena na vina, ki so narejena iz zelo gnilega grozdja in ki so kot mošt dolgo ležala na gnjiladi. Dokler ima vino še dovolj ogljenčeve kisline, ne porjavi. Tudi starejša vina niso tej napaki več podvržena ali vsaj ne v taki meri kakor mlajša. Vzrok za porjavelost je ferment (encim), zvan oksidaza, ki se je v grozdju stvoril vsled plesen povzročujočih glivic (pred vsem zelene grozdne plesni, Botrgtis cincrea), prišel potem v vino in kot nosivec kisika vplival na organične snovi vina, ki postanejo vsled tega rjave. To velja za bela vina kakor za rdeča, oziroma tudi za šilher, ki postane, če porjavi, podoben vodi, v kateri smo razdrobili opeko.
Prepreči se ta napaka s tem, da skrbno odberemo gnilo grozdje in jagodje od zdravega pri trgatvi, da drozgo hitro stisnemo, če je narejena vi gnilega grozdja. V letih, ko je grozdje zelo gnilo, ne smemo mešati vina iz vseh košev in moramo mošt razsluziti. Vino iz gnilega grozdja pretočimo prvič v zelo močno zažveplane sode, še boljše pa je, če dodamo pet gramov natrijevega bisulfita na Vsakih 100 l vina, pri katerem se bojimo, da nam bo porjavelo. Pri pretakanju moramo paziti, da pride vino kolikor mogoče malo v dotiko z zrakom, zato je najboljše, če ga pretočimo neposredno s sesaljko, ko je drugič pretočeno; prvič ga lahko pretočimo še tako, da pride v dotiko z zrakom.
Z vinom, ki je že porjavelo, ravnamo na sledeči način: čistimo ga z 12 grami želatine in 10 grami tanina in mu dodamo po 5 gramov natrijevega bisulfita na 100 l, če ga nismo dodali že prej. Tanin in natrijev bisulfit damo najprej enega za drugim in šele tedaj, ko sta se oba prav dobro pomešala z vinom, ga čistimo z želatino. Ko se je tako čiščeno vino popolnoma Sčistilo, kar traja dva do štiri tedne, ga pretočimo v močno zažveplan sod.
Vino, ki je že močno porjavelo, razbarvamo s 100 do 150 g živalskega oglja (Decolo-rateur normal, postavno dovoljen, ker na nobeno stran ne spremeni notranje sestave vina). Dobiva se v obliki paste v steklenicah s širokim dulcem ali v pločevinastih dozah in se rabi na sledeči način: pasta se v dveh litrih vina za 100 l vina, ki ga nameravamo čistiti, dobro premeša, da dobimo popolnoma črno tekočino, ki se nato vlije v sod in dobro premeša. Prve tri dni premešamo vino po enkrat na dan dobro z lato, črez pet ali Šest dni ga še enkrat dobro premešamo in nato filtriramo v močno zažveplan sod; nato mu dodamo na vsakih 100 litrov po 5 g natrijevega bisulfita, če ga nismo dodali že prej. Živalsko oglje prodaja tvrdka Popper, Fischl & Co. na Dunaju, II. okraj, Czerningasse 11. Cena mu je 2 K 60 v za kilogram.
Če imamo aparat za ogrevanje vina, ga pasteriziramo na 60 do 65° C; ta toplota uniči oksidazo in varuje vino, da ne porjavi. Najprej pa poskusimo, ali porjavi vino, na ta način, da postavimo kozarec vina na zrak. V tem slučaju moramo taka vina pomešati z nepasteriziranimi, ker zaostanejo sicer v razvoju.
c) Smrdljivost vina.
Vino dobi nekaj dni po začetem vretju ali šele ko je vretje končano, duh po žveplovem vodiku (kakor gnila jajca), ki je bolj ali manj močan. Ta duh vpliva tudi na okus in lahko stori vino popolnoma nerabno.
Glavni vzrok za to prikazen je pozno in močno žveplanje grozdja z žveplovim praškom zoper grozdno plesen (Oidium). S takim grozdjem pride žveplo v mošt, posebno pa v prvi koš, ki kaže ta duh najbolj.
Tudi žveplo, ki je skapljalo pri žveplanju soda, lahko povzroči to prikazen, če je v tem sodu pozneje vino zavrelo.
Redkeje se zgodi, da imajo vina po nekaterih legah, ki imajo v prsti žveplove spojine, kakor n. pr. gips (žveplovo kislo apno) redno bolj ali manj izraženo to napako. Znano je tudi, da se prikaže ta pojav v vinu, če leži predolgo časa na drožih.
Tam, kjer se nahaja žveplo v tej ali oni obliki v vinu med vretjem, se ga majhen del v nastajajočem alkoholu raztopi in pride v kvasnice, ki naredijo iž njega žveplov vodik. Pri vinih, pri katerih začenjajo droži gniti, nastane žveplov vodik
vsled razkrajanja njihovih beljakovih sestavin, v katerih je vedno žveplo.
To napako vina preprečimo, če pazimo na to, da ne žveplamo grozdja pozno in premočno, da skrbno odstranimo iz soda nakapljano žveplo, če potrebujemo sod za vretje vina ali za vino, ki še ni popolnoma zavrelo. Tudi moramo gledati na to, da vino pravočasno pretočimo z drož.
če se ta pojav na vinu ne kaže v preveliki meri, se izgubi pri pretakanju, če pretakamo vino tako, da teče iz pipe v kak škaf in se šele od tam s sesaljko dviga v močno zažveplan sod. Tam ga žveplova sokislina uniči, tako da je vino že po drugem pretakanju čisto.
če pa je vino zelo smrdljivo, se mora pretočiti s pršilom v močno zažveplan sod. Če po drugem pretakanju ta prikazen še ni izginila, pozneje izgine gotovo. Vino postane zopet okusno. Vedno pa ostane neokusno iu nekoliko smrdljivo, če prihaja ta prikazen od gnilih droži, ker se na njih tvorijo tudi druge, za duh in okus neprijetne snovi.
3.	Napake, nastale vsled duha in okusa,
povzročenega po tujih snoveh.
V to vrsto spadajo napake pri duhu in okusu, ki se vina tako krepko držijo, da se dajo le zelo težko ali pa sploh ne odpraviti. Navadno so posledica malomarnosti pri kletarjenju in le redko izhajajo iz zemlje, na kateri je vino zrastlo, kar pa se sicer nahaja pri nekaterih vinih.
Ker zdravljenje in boljšanje takih vin ni vedno uspešno, ampak, kakor smo že omenili, večkrat naravnost brez vsakega uspeha, se naj že pri pripravljanju vina in pri ravnanju ž njim gleda na to, da vino ne bo dobilo teh napak. Najbolj pogoste so v tej skupini naslednje napake.
o) Okus po plesni.
Ta okus vpliva zelo tudi na duh vina in vino izgubi na vsak način nekaj svoje kakovosti, če mu tudi plesen odpravimo. V nekaterih slučajih pa je popolnoma nemogoče vino ozdraviti. Nastane pa ta napaka tedaj, če smo spravili vino v plesnive sode. Vina, ki so dolgo na pipi, dobe neprijeten duh in okus vsled tega, ker začnejo doge nad vinom plesniti in ta plesen da vinu pod seboj duh in okus. To napako zagrešijo — žalibog! — naši krčmarji prav pogosto in povzročijo s tem, da dobi vino, ki je bilo iz kraja okusno, slab okus. Tudi žveplanje ne pomaga v tem slučaju nič, pač pa povzroči pri pivcu glavobol in „mačka". Vina, ki so narejena iz zelo plesnivega grozdja, imajo tudi neprijeten okus, ki pa vendar vinu ne škoduje toliko. Ta okus se da š čiščenjem iu večkratnim pretakanjem precej odpraviti in se počasi tudi sam izgubi, tako da se da vino brez težav porabiti. (Ta okus povzroča grozdna plesen Botnjtis cincrea,, ki jo moramo ločiti od sodove plesni, zelene čopičaste plesni Penicilliim glaucum).
Vino, ki ima plesniv okus po sodu, zdravimo in popravljamo na sledeči način: na 100 l vina damo po % do % l najčistejšega in najfinejšega sezamovega olja in vse skupaj dobro premešamo. (sod kotamo!). Prej pa moramo narediti poskus z malo množino. Nato potegnemo z vina olje, ki je vzelo vinu plesen in plava na vrhu. Ali pa dodamo na vsakih 100 l po 01 do 0*75 l;g lipovega oglja, debelega kakor grah ali lešniki in sod zopet kotamo, da se vse skupaj dobro premeša. Nato vino pretočimo in filtriramo, kar lahko storimo tudi pri prvem načinu.
b)	Okus po petroleju.
Petrolej pride v vino navadno pri stiskanju, ker lahko kaplje iz svetilk na grozdje ali v mošt, ali pa pride v kleti v vino. Zato je treba na sve-tiljke pri vinu paziti.
Zdravimo ga s sezamovim oljem, ki ga damo y4 l na 100 I, kakor smo zgoraj opisali. Prej pa naredimo poskus v malem.
c)	Okus po kreozotu.
Kreozot pride V vino na ta način, da se navzame grozdje duha, ki prihaja iz sveže s kar-bolinejem impregniranega kolja. Tudi lahko to prikazen povzroči omet s karbolinejein v stiskalnici ali v kleti.
Kreozotov okus se iz vina ne more nikdar popolnoma odpraviti. Pač pa lahko vino tako daleč popravimo s prevretjem, da postane vsaj za silo zavžitno.
Dobro je, če poskusimo čiščenje z mlekom, kakor pri bridkih vinih.
Razen teh tukaj navedenih napak vina je še cela vrsta drugih, ki pa so bolj redke. Deloma izhajajo iz lastne krivde kletarjeve, ali iz škodljivih vremenskih vplivov ali pa iz zemlje, ki jim lahko da lastnosti, škodljive duhu in okusu iu vplivajoče na kakovost in ceno. Sem spadajo:
Okus po sodu, če so bili sodi novi in za vino slabo pripravljeni.
Kan, ki se najbolj kaže v vinih, ki so narejena iz neopecljane drozge, ki je predolgo stala.
Okus po vrečah v vinu, ki je bilo filtrirano v holandskem filtru, pa vreče niso bile dobro oprane.
Okus po mrazu v vinu iz zmrznjenega grozdja. Kako se vsega tega obranimo, to se vidi že iz doslej povedanega. Okus po mrazu preprečimo na ta način, da zmržnjeno grozdje hitro stisnemo in vino iz prvega koša odločimo od ostalega vina.
Vsaka izmed tukaj navedenih napak se lahko z daljšim zdravljenjem vina odpravi. Če je treba, jih čistimo tudi na ta način, da damo na vsakih 100 l vina 10 g želatine in 8 do 10 g tanina. Tudi prevretje vina je dobro. Na vsak način pa moramo prej poskusiti z manjšo množino.
Kaj bo s kmetijskim koledarjem c. k. kmetijske družbe v slovenskem jeziku?
C. k. kmetijska družba štajerska je izdala za leto 1912 koledar, ki je prikrojen kmetsk m p >-trebam in mišljenju, ki je edino vredno imeti, kojemu je mar za napredek.
V	tej knjižici najde kmet stvari, ki se dado uporabiti v prvi vrsti v njegovo korist, najde pa tudi veliko, kar mu obenem nudi zabave. Ta koledar ima namen poučiti in razveseliti, toda za leto 1912 samo tiste, ki so zmožni nemškega jezika, kajti koledar je izšel samo v nemškem jeziku.
V	začetku leta 1911 so se razposlali vsem podružnicam prospekti, to je nekaki seznamki naslovov o različnih tvarinah, zadržanih v koledarju za leto 1912.
Da to ni bila pusta reklama, svedoči dejstvo, da se je koledar, ko so ga kmetovavci zagledali, razpečal bliskoma in da je izdaja 4000 exem-plarjev bila premajhna čeravno za celih 1000 komadov veča, nego je znašalo število predna-ročnikov. Veliko jih je romalo tudi na Spodnje Štajersko, še več naročil pa je radi zapoznelosti ostalo neizvršenih. Kmetijska družba pa je razpošiljala tudi slovenske prospekte s pripombo, da se bo, če se oglasi dovolj naročnikov, koledar izdal tudi v slovenski izdaji.
Priglasilo se je sicer izmed 4300 članov iz Spodnje Štajerske par sto naročnikov. Toda to je znano vsakomur, da je knjiga tem cenejša, čim veče je število, v katerem se tiska. Koledar stane 2 K. Če bi se pa koledar tiskal za 250 naročnikov v velikosti nemškega, bi družbo samo tisk knjige stal morebiti dvajsetkrat po 2 kroni. Iz tega razloga je torej slovenska izdaja kmetijskega koledarja za leto 1912 izostala.
Res škoda! Vsebina koledarja je tako nyiogo-vrstna, da se na tem mestu ni mogoče spuščati v posameznosti. Omeni naj se le knjigovodstvo, ki povrne mnogokrat stroške za celo knjigo, če se knjigovodstvo vodi vestno.
V	letu 1912 smo torej v tej, in ne malenkostni zadevi spet zaostali!
Kje naj kmet napreduje, da bo imel toliko koristi, kakor na gospodarskem polju? Omenjeni koledar je pa tako strogo gospodarska knjiga, da vrže skoro neugodno luč na kmeta, ako se za njo ne briga, pri vsem tem, da je le njegova škoda, če je zamudil priliko, pri kateri bi se lahko okoristil.
Je pač spet nekaj novega za nas! Vsem novotarijam se stavimo nekako nezaupno nasproti; navadno se jih lotimo le tedaj in pod mnogo težjimi pogoji, ko so drugi že zavzeli boljša stališča, posrebali boljše; neredkokrat se nas pa za vselej porine na stran, samo radi tega, ker smo prepozno spoznali dobroto, prihajajočo že drugim v korist. In takih „malenkosti" je razen kmetijskega koledarja še več; „le jemat od nje zamudimo", bi nam rekel naš dični, za kmetski blagor navdihnjeni Vodnik. Vse ima svoj vzrok! Toda kmetijska družba nima namena „petnajstiti" (goljufati) svojih članov, ker se to nikdar ne strinja z njenimi načeli. Če bo torej letos prišel spet prospekt z naročilno polo za
koledarje leta 1913, naj se prospekt prej prečita predno se porabi v druge namene.
Najizdatnejše obrambno delo za naše večinoma kmetske sloje spodnještajerske je strokovna izomika in naznačen koledar ne bo zadnji, ki bo pripomogel marsikaj v ta namen. Počasno je sicer to delo, toda najzanesljivejše! Ali bomo po tem potu, tem edino zanesljivem potu hitreje napredovali, pa je odvisno zgolj od dobre volje naših gospodarjev samih. Stanovska samozavest, trdna organizacija in strokovna izomika, — to so sredstva, ki tvorijo zanesljivo podlago kmetske dobrobiti!	H o 1 z.
Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
753. seja dne 12. decembra 1911. Začetek ob 10. uri predpoldne.
Navzoči so sledeči gospodje: ekscelenca načelnik Edmund grof Attems, oba podnačelnika Heinrich Ritter von Plessing in Roman Neuper, zastopnik visoke vlade dr. Viktor Negbaur, 19 članov 0.0. (med njimi Mursa, Robič in Thaller) in glavni tajnik Juvan kot zapisnikar.
Predsednik otvori sejo in naznani imena članov, ki so svojo odsotnost opravičili. Nadalje da zapisnik 752. seje krožiti v vpogled in preide na dnevni red.
Najprej se določita čas in dnevni red za S9. občni zbor družbe. Sklene se, prirediti občni zbor 27. in 28. marca 1911 z začetkom 27. marca ob 4. uri popoldne in naprositi visoko načelstvo deželnega odbora, naj tudi tokrat da dvorano deželnega dvorca na razpolago za občni zbor.
1.	Splošna zveza naDunaju pošilja poročilo o II. avstrijskem zadružni-škem zborovanju.
Poročavec član 0.0. Stocker konstatira, da se dš iz poročila posneti vsestranska poglobitev zadružniške ideje, za kar priča tudi dejstvo, da so na ta zadružniški zbor poslali odposlance in zastopnike najrazličnejša društva in korporacije. Iz poročila glavnega ravnatelja viteza pl. S to reka se da posneti, da je prišel z ustanovitvijo rajfajznovk pred 20 leti kmetijski kredit v urejen tok in da so se kmetje na ta način osvobodili raznih oderuhov. S podporo deželnih zastopov je ustanavljanje rajfajznovk razmeroma hitro napredovalo. S 1. januarjem 1910 •so v Avstriji našteli 15.160 registriranih zadrug, med njimi 7116 rajfajznovk in 2607 drugih zadrug. Vloge so znašale približno 700, posojila pa 540 milijonov kron. Z rajfajznovkami se prepreči lahkomiselno zadolževanje in kmetsko prebivavstvo se' vadi varčevanja. Daši zadružni promet z blagom še daleč ni popolen, se vendar tudi na tem polju vidi vkljub vsemu nasprotovanju kartelov in velikih trgovcev lep in veden napredek. Poleg zadružniških prašanj so se obravnavala tudi narodnogospodarska in socijalnopolitična, kakor pomanjkanje delavcev, akcije za kmetijsko blagostanje in varstvo domačije, kolonizacija, kosanje posestev, razdolžitev posesti, draginja živil, zadružne vojaške dobavo i. t. d. Rekla se jc marsikatera pametna beseda in dal marsikateri dober nasvet. Poročavec prosi, naj blagovoli O. O. vzeti poročilo na znanje.
Poročilo se vzame na znanje in predsednik izreče poročavcu za zanimiva izvajanja zahvalo.
2.	Poročila in predlogi živinorejskega odseka.
I.	Podnačelnik Rit ter v. P1 e s s i n g predloži zaradi hitrejše rešitve predloženih stvari, naj se posamezni sklepi odseka predložijo brez posebnega utemeljevanja. Predsednik se s tem predlogom strinja in vidi v tem načinu precejšno olajšavo in razbremenitev pri obravnavi vseh stvari, o katerih mora osrednji odbor sklepati. Zato da predlog na glasovanje.
Predlog je bil sprejet.
a)	Deželni odbor želi mnenje 0.0. o prošnji društva za zavarovanje goveje živine v Eisenerzu, naj se mu da podpora iz zaklada za pospeševanje živinoreje.
Poročavec član 0.0. Riemelmoser. Ker je prošnja vsega uvnževanja vredna, predloži poročavec, naj visoki O. O. sklene, da se naj da iz izrednega kredita za pospeševanje živinoreje društvu za zavarovanje goveje živine v Eisenerzu podpora 300 K.u
Predlog je bil sprejet. --
b)	Podružnica v Mariboru glede stališča zaradi izobrazbe, porabe in plače uradnih ž i v i ft o z d r a v n i k o v sploh.
Poročavec član 0.0. Stocker. Poročavec omeni, da se je o tej stvari v seji živinorejskega odseka podrobno razpravljalo in da se je poleg predloga poročavca sprejel še predlog člana O. O. Januschkeja. Od poročavca priporočani in sprejeti predlog se glasi:
Ker se pomanjkanje živinozdravnikov v resnici po celi deželi zelo neprijetno občuti in ker nikakor ni mogoče upati, da se bo v doglednem času lahko nastavilo primerno število diplomiranih živinozdravnikov in ker se vlada nikakor ne ozira na dolgoletne želje prebivavstva, se pripoznava upravičenost predloga podružnice v Mariboru, da se kot uradni živinozdravniki nastavijo le absolventi živinozdravskih visokih šol, da se naj za zdravljenje bolne živine rabijo pomožni živinozdravniki, ki naj bodo pod vodstvom in nadzorstvom uradnih živinozdravnikov, da se naj delokrog obeh natanko določi, plača uradnih živinozdravnikov uredi in zboljša in živinozdravskim praktikom dovoli kupovanje strupov. Zato se načelstvo c. k. kmetijske družbe pozivl je, naj vpliva na vlado, da bo kmalu izpolnila želje kmetijskega prebivavstva, kakor so izražene v tem predlogu mariborske podružnice.
Predlog se sprejme. Nato prečita glavni tajnik Juvan sledeči predlog živinorejskega odseka.
Visoka vlada se naj naprosi, naj od vlade in kuginega odseka v državnem zboru za alpske dežele nameravano živinozdravsko visoko šolo po možnosti kmalu ustanovi v Gradcu; tudi se pričakuje, da se ne bo branilo drugim osebam pomagati pri prvi pomoči v nesreči pri živini.
Predlog je bil sprejet.
c)	Deželni odbor prosi za mnenje glede podpiranja krajevnih organizacij za zavarovanje živine in porabe dela obresti izrednega kredita za pospeševanj e živinoreje.
Poročavec glavni tajnik Juvan predloži, naj se deželnemu odboru priporoči, naj naprosi vlado, da mu naznani imena društev, ki prosijo podpore in naj se, ko bo vedel imena, dogovori s kmetijsko družbo zaradi podpor tem društvom, Zastopnik vlade okrajni glavar dr. Viktor Negbaur opozarja na to, da želi vlada v prvi vrsti načelnega sklepa o tej stvari, ali se naj že obstoječim lokalnim organizacijam za zavarovanje živine dajejo podpore iz izrednega kredita za pospeševanje živinoreje.
Z ozirom na to izjavo umakne poročavec svoj predlog in priporoča sekciji, naj se o tej stvari na prihodnji seji posvetuje in sklepa.
Predlog je bil sprejet.
d)	Deželni odbor prosi za mnenje, jeli ustanovitev Zveze gornještajer-skih in sr e dn ješ taj er škili mlekarskih zadrug potrebna in primerna.
Poročavec član O. O. K lu s e man n. Z ozirom na to, da se je v seji živinorejskega odseka po treznem razmotrivanju tega predmeta lahko sklepalo, da bi ob sedanjem številu in velikosti obstoječih mlekarskih zadrug Zveza ne mogla posameznim članicam priboriti vseh onih ugodnosti, ki se v načrtu pričakujejo in obljubljajo, predloži poročavec, naj se deželnemu odboru naznani sledeči sklep:
O.	O. kmetijske družbe za sedaj še ne more odobravati ustanovitve Zveze štajerskih mlekarskih zadrug, ker je pričakovati premalo članov, ki so vrhu tega še preveč oddaljeni eden od drugega. Osrednjemu odboru se ta načrt zdi prezgoden, vendar pa prosi deželni odbor, naj ob ugodni priliki tako zvezo sam ustanovi.
Predlog je bil sprejet.
c) Deželna komisija za agrarne operacije v Gradcu prosi za mnenje o prošnji pinegavske živinorejske zadruge v Irdningu, naj se ji da iz izrednega kredita za pospeševanje živinoreje državni prispevek za nakup zadružne planše.
Poročavec član 0.0. Zettler. Ker je odsoten, prečita glavni tajnik od njega vposlano poročilo, iz katerega izhaja, da so poizvedovanja o zadrugi in o njenem gmotnem stanju pokazala, da je njena prošnja uvaževanja vredna in zato priporoča, naj se sprejme sledeči predlog poročavca:
0.	O. c. k. kmetijske družbe blagovoli skleniti, da se naj v zadevi podelitve ponovnega držav-1' nega prispevka za nakup Hiluslerjeve planše poda ministrstvu izjava, da se ta podelitev toplo priporoča in naj se prosi, da se naj da živinorejski j zadrugi v Irdningu državna podpora v znesku 6000 K.
Predlog je bil sprejet.
f)	Deželni odbor prosi za predlog glede prošnje okrajnega odbora v Lonču, naj se mu da na razpolago nanj* odpadajoča kvota izrednega kredita-za pospeševanje živinoreje za nakup' plemenskih bikov in čisto pasemski h telic.
Poročavec član O. O. pl. S e u 11 e r von Lotzen priporoča, naj se sprejme predlog živinorejskega odseka in deželnemu odporu priporoči, naj da okrajnemu odboru v Lonču 40% podboro iz izrednega zaklada za pospeševanje živinoreje' v letu 1912 za nakup bikov in telic murodolske, in marijadvorske pasme pod tem pogojem, da
1.	se zanesljivo dožene dejanjska potreba in se okrajni odbor v Lonču zaveže, da bo
2.	predložil o tem potrebne obveznice (reverze),
3., izbral za prejem teh živali le take posestnike v primernih in zanesljivih krajih, pri katerih bo dano jamstvo za pravilno rejo in trajno plemensko rabo živali in
4.	da bo poročal o uspehu te akcije osrednjemu odboru.
Predlog je bil sprejet.
g)	Stališče k odloku poljedelskega ministrstva na predlog 0.0. glede nakupa živine po deželi.
Poročavec II. podnačelnik Neuper predloži po kratki utemeljitvi naslednje predloge:
1.	Nakup živine z menjavanjem po deželi se naj izvrši pod istimi pogoji, kakor jih je določila vlada za Češko.
2.	Zveza gospodarskih zadrug se naj povabi, naj ne daje kredita samo svojim članicam, ampak naj ga raztegne tudi na druge posestnike, ki so ji v ta namen od občin priporočeni.
3.	Razloček vsled razne obrestne mere se naj pokrije iz izrednega kredita za pospeševanje živinoreje.
4.	Živad se naj kupuje sporazumno z veteri-narno policijo.
Zastopnik vlade, okrajni glavar dr. Viktor •Negbaur naznani, da Zveza definitivno ni obljubila kredita in da je pred nedavnim naznanila namestniji, da lahko, ker se vloge zelo potrebujejo za kredit pri njej včlanjenih zadrug, v ta namen daje kredite le, kolikor dovoljujejo sredstva, ki so na razpolago in samo svojim članicam. Zato priporoča, naj O. O. stopi glede te stvari na vsak način prej v zvezo in stik z Zvezo.
Glavni tajnik Juvan kot član Zvezinega načelstva pojasni, vzroke, ki so privedli Zvezo do tega sklepa. Član O. O. Robič obžaluje, da so se gojile nade, ki se niso mogle izpolniti, ker za to niso bili dani predpogoji in pripomni, da zaradi tega ne more glasovati za te predloge, ker bi se s tem v ljudstvu zopet zbudilo upanje, ki pa bi potem zopet ostalo prazno. Na podlagi izjav člana
0.0. Robiča predloži ravnatelj Zweiflev predlog, naj se o tej stvari ne obravnava več dalje. Predsednik da predlog na glasovauje, pri katerem je bil sprejet.
h)	Podružnica v Kindbergu prosi naj se priporoča pri namestniji in deželnem odboru njena prošnja za ped-poro 1000 K za zdravljenje katara na spolovilih pri govedu.
Poročavec član O. O. Januschke priporoča, naj se prošnja pri namestniji po možnosti podpre in naj se pri konferenci o razdelitvi kredita za leto 1912 stavi predlog, naj se za zdravljenje nalezljivega katara na govejih spolovilih določi znesek 10.000 K.
Predlog je bil sprejet.
i)	Okrajni odbor v Sevnici prosi za 9 telic.
Poročavec član 0.0. Robič predloži, naj se teh 9 telic da pod enakimi pogoji, kakor so se stavili pri prošnji okrajnega odbora v Lonču.
^ Predlog je bil sprejet.
3.	Poročila in predlogi rastlinar-skega odseka.
a) Poročilo o izvršitvi in podatkih akcije za pospeševanje pridelovanja krme in predlog za leto 1912,
Glavni tajnik Juvan stavi naslednje predloge:
1.	O. O. blagovoli poročilo o akciji za pridelovanje krme v letu 1911, iz katerega izhaja, da se je dalo na
Gornje Štajersko 77 prošnjikom v 23 podružnicah za 114 oralov,
Srednje Štajersko 124 prošnjikom v 43 podružnicah za 173 oralov,
Spodnje Štajersko 128 prošnjikom v 38 podružnicah za 166 oralov.
Torej skupaj 329 prošnjikom v 104 podružnicah za 453 oralov
travino seme za polovično ceno, za kar je bilo potrebnih 10.409 K subvencije, s katerimi se je naredilo 209 trajnih in 29 začasnih travnikov in 33 deteljišč s travo in se poboljšalo 15 travnikov, vzeti z odobravanjem na znanje;
2.	akcija se naj leta 1912 v večjem obsegu nadaljuje in takoj razpiše;
3.	za subvencijo se naj določijo po 4 orali in v vsaki podružnici po 6 članov;
4.	za izvršitev te akcije se naj pri poljedelskem ministrstvu izprosi 5000 K redne subvencije in 18.316 K iz izrednega kredita za pospeševanje živinoreje in sicer 4000 K iz prihrankov v letul911 pri postojanki pospeševanje pridelovanja krme, 4361 K iz prihrankov v letu 1911 pri postojanki subvencioniranje šotne stelje in 10.000 K iz postojanke zboljšave plans in paš iz zneska za leto 1912;
5.	prošnjiki za subvencijo se naj pozovejo, naj nemudoma pošljejo zaostale prašalne pole.
Predlog je bil sprejet.
h) Sklepanje zaradi postavitve sušilnice za cikorijo na Štajerskem.
Foroča član O. O. Klammer, ki predloži:
1.	pred vsem se moramo sporazumeti s tvrdko Hinka Francka sinovi v Zagrebu glede poskusnih nasadov, oskrbovanja semena in potrebnih plugov, posebno pa glede zahtev pri gnojenju in kulturi;
2.	če bo uspeh ugoden,v treba pozvati podružnice Srednje in Spodnje Štajerske, ki leže v primernih krajih, naj imenujejo kmete, ki bi bili pripravljeni delati poskuse s pridelovanjem cikorije in priobčiti primeren razglas v obeh izdajah družbinega lista;
3.	naznaniti omenjeni tvrdki, da si O. O. pridržuje kontrolo teh poskusov;
4.	c. kr. konzulentu za rastlinarstvo v poljedelskem ministrstvu redno poročati o uspehih te akcije.
Predlogi so bili sprejeti.
c)	Poročilo o odredbah in korakih glede poskusnega sajenja krompirja.
Poroča član 0.0. Gfthlert, ki naznani, da so se prošnje za podelitev subvencije za nadaljevanje poskusnega sajenja krompirja med tem že predložile poljedelskemu ministrstvu in da se je prosilo, naj se da za leto 1912 na razpolago v ta namen 1800 K, za leti 1913 in 1914 pa po 800 K. S to subvencijo bo omogočeno razdeliti v 10 podružnicah Gornje Štajerske med 40	prosivcev,
23	„	Srednje „	. * 93	„
30	„	Spodnje „	„ 158	„
skupno	v	62	podružnicah	med 291	prosivcev
skupno 7670 h/ krompirjav na ta način, da bi vsak prosivec na Gornjem Štajerskem dobil 2, na Srednjem 5 in na Spodnjem 3 vrste krompirja po 15 hj in se zavezal, da bode poskuse vršil vsaj tri leta. Tudi se naj pozovejo podružnice, naj definitivno naznanijo imena članov, ki bodo delali poskuse, za potrebne vrste se naj poskrbi in naroči kmetijski šoli v Grottenhofu, ki bo dala večino vrst za zmerno ceno na razpolago, naj razdeli posamezne vrste med prošnjike.
Poročilo se vzame na znanje.
d)	Pokončevanje miši. A
Poročavec član O. O. Klammer opozori na
to, da se miši v zelo veliki meri razmnožujejo in da se zato zdi primerno, pravočasno oskrbeti vsa sredstva za pokončevanje.
Priporoča, naj se vlada naprosi, da bo dala za pokončevanje miši potrebna sredstva na razpolago, deželnemu odboru pa se naj priporoči, da naj ustvari posebno deželno postavo za pokončevanje miši.
Predlog je bil sprejet.
4.	Poročila in predlogi odseka za pouk.
a) C. k, štajersski deželni šolski svet želi mnenje glede remuneracije za pouk na kmetijskih nadaljevalnih
tečajih in pojasnila, od kod bi se lahko dobila potrebna sredstva.
Poroča član 0.0. Go hi e rt. Da se bo prirodoslovni pouk na ljudskih šolah priredil s posebnim ozirom na kmetijstvo, se priporoča osrednjemu odboru, naj opozori deželni šolski svet na reforme, ki jih je predložil O. O. v svojem dopisu 23. marca 1911, štv. 2736. Da se bo pomnožilo število kmetijskih nadaljevalnih tečajev, se naj poljedelsko ministrstvo naprosi, naj postavi v proračun višji znesek, da se bo število kmetijskih nadaljevalnih tečajev lahko zvišalo. Ob enem se naj deželni odbor naprosi, naj uredi ustanovitev kmetijskih nadaljevalnih tečajev na ta način, da se obisk obvezno določi in da prispevajo za stroške šole po eno tretjino država, dežela in občina.
Predlog je bil sprejet.
b) C. k. namestnija prosi mnenja glede uvedbe potovalnih tečajev o gospodinjstvu. (Predlog podružnice Kumberg.)
Poroča član O. O. Z weifler. Ker se je v odseku za pouk o tej stvari podrobno razpravljalo v navzočnosti deželnih šolskih nadzornikov Tumlir.za in Končnika in se je soglasho sklepalo, priporoča poročavec, naj sprejme O. O. sledeče, od odseka soglasno sprejete predloge:
1.	po gornjeavstrijskem vzorcu se naj uvedejo tečaji o gospodinjstvu najprej na Srednjem Štajerskem ;
2.	v ta namen se naj nastavita dve potovalni učiteljici, ki naj priredita vsako leto po šest tečajev, vsak tečaj šest tednov;
3.	poljedelsko ministrstvo se naj naprosi, naj da v pokritje stroškov vsako leto 2800 K na razpolago.
Član 0.0. Czeicke meni, da so zneski premajhni in predloži, naj se podvojijo. Član O. O. M ur s a si želi takih tečajev tudi na Spodnjem Štajerskem.
Pri glasovanju so bili sprejeti vsi predlogi in sicer predlog poročavca, predlog Czeickeja (subvencija naj znaša 5600 K) in predlog Murse (taki gospodinjski tečaji se naj vršijo tudi na Špodnjem Štajerskem).
5.	Nato poroča glavni tajnik o dopisu na-mestnije, naj O. O. imenuje dvanajst članov v vodstvo graške borze za sadje in moko.
Sklene se’ da se vladi vnovič predložijo dosedanji borzni svetovavci, člani O. O. glavni tajnik Juvan, dr. Erik Klusemann, ravnatelj A. W. Kolatschek, Maks Ott, vodja blagovnega oddelka pri Zvezi gospodarskih zadrug, Rihard pl. Regner in Jožef Regula; poleg teh se naj predložijo še sledeči :'Reinhart Freiherr Bachofen von Echt na gradu Murstatten, Hugo pl. Balt z na Hollererhofu, ravnatelj Vincenc G ft h 1 e r t, Alojz Grogger v Gleisdorfu, Georg Lederer v Kalsdorfu in Edvard Seidensacher v Feld-bachu.
6.	Nemška sekcija deželnega kulturnega sveta v Brnu prosi, naj se priklopimo njeni vlogi na ministrstvo notranjih del glede ustanovitev prenočišč za sezonske delavce in delavce sploh.
Poročavec član O. O. Klusemann govori podrobno o vsebini ministrske odredbe glede staj potovalnih delavcev in predloži z ozirom na to, da bi izpolnjevanje teh določb popolnoma onemogočilo dobivanje sezonskih delavcev, ker nobeden kmetovavec ne more v polni meri izvršiti ministrskih predpisov, sledeči predlog:
O. O. c. k. kmetijske družbe blagovoli skleniti, da se v polni meri pridruži akciji nemškega odseka moravskega kulturnega sveta in zavzeti odločno stališče proti tej novi obremenitvi kmetijstva.
Predlog je bil sprejet.
'p Naznanila in objave.
** Glavni tajnik prečita poročilo člana deželnega alpskega sveta in O. O. Zettlerja o prvi seji alpskega sveta. Iz tega poročila se lahko posname, da se je dosedaj naredilo in zmelijori-ralo 25 načrtov in sicer:	-•«-
agrt	Skupni se subven- v naj višjem
Ime planSe:	stroški cijonira zne»ku
K ) z % K X.	Bruuner-Hube, okraj	’	.
Knittelfeld............. 860	50	430
2. Friedl-Hube, okraj Mining .................. 12.700	70	8.911
8. Fuchs - Alpe , okraj
_	Liczen...............26.000	80	21.600
Skupni se subven- vnajvišjem Imeplanše	stroški cijonira znesku
K z % K
4. Grabenbauer - Alpe, okraj Leobnn ....	600	50	300
6. Hackl * Alpe , okraj Mautern		1.325	40	600
6. Haselkar- und HUpf-linger Alpe		35.000	80 28.000
7. Kasparbaucr - Alpe , okraj Oberzeiring . .	1.000	50	500
8. Krammcrgut , okraj Murau		1.900	50	950
9. Rosenbiehlcrgut, okraj Grftbming 		5.206	60 2.600
10. Sturmaier-Alpe, okraj Obdach		23.000	60	13.800
11. Winkler - Alpe, okraj GrSbming 		37.000	60	25.900
12. Geistrumer-Alpe, okraj OberwOlz			—	300
13. Gast-Alpe, okraj Murau	12.000	70	8.400
14. Gries8er-Alpe, okraj Murau		16.000	60 8.000
15. Pirgmaier-Alpe, okraj Pollau		900	50	450
16. Ivlackl - Alpe, okraj Rottenmann		34.000	70	28.800
17. Menčikova	planina, Logarjeva dolina . .	15.000	60	9.000
18. Liebminger - Alpe St. Georgen		5.460	60	3.900
19. Amreichweiden, okraj Stainz		13.000	60	7.800
20. Menina planina . . .	67.000	sklenjena izdatna
21. Muggl-Alpe, okraj Ni-klasdorf 		28.000	subvencija 80	22.400
22. Ogreschek-Alpe . . .	sklenjena izdatna subvencija	
23. Rauchensteiger - Alpe, okraj Mautern ....	3.600	75	2.700
24. Hogau-Alpe, Logarjeva dolina		8.800	60	4.980
25. Sommer- in Teichalpe sestoji iz 26 melijora-cijskih načrtov ....	160.000	sklenjena izdatna
Poročilo se vzame	subvencija na znanje.	
Poročilo knjigovodstva, iz katerega izhaja, da dolguje veliko število podružnic še članarine kakih 10.000 K, se vzame na znanje in se sklene opozoriti načelstva dotičuih podružnic, naj te za-stanke plačajo do 28. decembra t.1.; glede prošnje kmetijske podružnice v Št. liju v Slov. gor., naj se člana podružnice gospoda Oischowsky in R e p p n i g sprejmeta v razne odseke pri kmetijski družbi, sklene O. O. naznaniti podružnici, da se bo oziral na to prošnjo, ko se bodo odseki na1 novo konstituirali. Prošnji kmetijske podružnice v; Stainzu, naj se predloži poljedelskemu ministrstvu; njena prošnja za podporo v znesku 200 K za nakup dendrina za pokončevanje mrežaste rje na drevju, se ugodi na ta način, da se da iz dotacije za pokončevanje drevesnih škodljivcev 200 K za nakup 4 metrskih stotov dendrina; dopis deželnega odbora glede sklepa 88. občnega zbora, naj se ustvari postava za ohranitev kmetijske kulture, v katerem se pravi, da se bo pri izdelovanju novega osnutka dvorskih pravic vzel na to ozir, se vzame z zadovoljstvom na znanje; vabilo namestnije, naj se plemenska in rabna živina kupuje na Tirolskem, se vzame na znanje, ravno tako pozdravno pismo ekscelence poljedelskega ministra, profesorja dra. Brafa in odlok namestnije glede subvencije 186 K za tisek in razdelitev ponatiskov „O sajenju in ventabiliteti sladkorne pese“. Na znanje se vzame podelitev subvencije 10.000 K živinorejski zadrugi v Lieznu za melijoracijo Haselkarske in Hilpflingerjeve planše in zapisnik o graški kanalizaciji, poslan od namestnije. Ker ministrstvo ne daje subvencij za kmetijske ekskurzije, sklene O. O. z ozirom na veliko važnost tega načrta predložiti ministrstvu ponovno prošnjo za podelitev subvencije v letu 1912 in vprašati na predlog člana O. O. Tballerja kranjsko kmetijsko družbo, ali dobiva za svoje ekskurzije podpore iz javnih sredstev. Odredba namestnije, ki dela na to, da se potok Saggau ne onesnaži in okuži z odtoki iz premogokopa v Ivnici, o čemer poroča član O. O. Seutter von Lotzen, se vzame na znanje.
Prošnje za podpore iz izrednega kredita za pospeševanje živinoreje ali nakup bikov in telic, ki so došle od podružnice pri Sv. Juriju v Slov. gor., okrajnega odbora v Scbladmingu, okrajev Weiza in Stainza, se oddajo odseku za živinorejo in mlekarstvo, da se o njih posvetuje m. sklepa; novi način zdravljenja kuge slinavke, ki ga naznanja avstrijsko-ogrski konzulat v Mllnchenu in ki ga je iznašel Dr. Kreutzer v Muravu, se vzame na znanje in odda odseku za živinorejo in mlekarstvo; ravno tako odlok vlade o nameravani pomnožitvi in zvišanju premij za bike; dopis
deželne komisije za agrarne operacije, da je dobil posestnik Martin Solkner v Tauplitzu za ureditev planinske paše 60% podporo v znesku 4620 K in negativen odlok poljedelskega ministrstva, da se društvu za zavarovanje živine v Muravu ne more zopet podeliti podpora, se vzameta na znanje.
Predlogi.
Član 0.0. Zweifler opozarja na predlog, ki ga je na 83- občnem zboru predložila podružnica v Ivanjkovcih, naj se izda pouk o boleznih vina in poroča, da je vinorejski odsek sklenil ta predlog izvršiti. Zato se je v družbinem listu priobčilo več člankov o tem predmetu. Končno predloži predlog, naj se ta spis v 2000 izvodih ponatisne in razdeli.
Predlog se sprejme in ob enem se sklene, da se bodo stroški za to pokrili iz dotacije za pokončevanje škodljivcev vina v letu 1912.
Predsednik naznani, da je član O. O. Kurt Edgar pl. Eck er - Ec khoffen vložil nujen predlog, naj se izposluje za 50% znižana vožnina za dobavo želoda iz Ogrske in vpraša, ali sprejme O. O. ta predlog kot nujen. Nujnost se sprejme in za njo tudi predlog sam.
Zapisnik 752. seje se odobri, bodoča seja določi na 9. dan januarja 1912 in nato zaključi predsednik sejo. _________
V Zborovanja podružnic.
= Mala Nedelja. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo dne 7. januarja 1912 gospodarsko predavanje o živinozdravstvu; govori okrajni živinozdravnik gospod Supančič iz Žalca o ravnanju z bolno živino. Živinorejci se vabijo k mnogobrojni udeležbi.	Odbor.
Št. lij V Slov. gor. Tnkajšnja podružnica vabi v nedeljo 7. januarja 1912 ob 2. uri popoldne k zborovanju, ki se vrši v gostilni gospoda V a u-potič-a na Novi Gori, kjer bo predaval deželni živinorejski nadzornik gospod Martin Jelovšek o živinoreji in prvi pomoči pri živinskih boleznih. Radi velike važnosti predmeta se vabijo vsi cenjeni kmetovavci k mnogogoštevilni udeležbi, zlasti pa posestniki iz okolice Ciršak, Sevnice in Nove Gore.	Rupert Reppnig,
načelnik.
Iz podružnic.
Št. lij V Slov. gor. Cenjeni člani kmetijske podružnice v Št. liju so prošeni, da vplačajo udnino 3 K za leto 1912 ali pri posameznih zaupnih možeh, ki so v vsaki fari v ta namen postavljeni , ali pa naravnost pri podružničinem blagajniku Ivanu Baumannu, posestniku v Št. liju, tudi po pošti.
Ivan Baumann, Rupert Reppnig, blagajnik.	načelnik.
Št. lij V Slov. gor., 20. decembra 1911. Razstrelivo za rigolanje in druge podkopc. Vsem cenjenim članom naznanjamo, da se dobi pri ;C. in k. skladišču za topničarske potrebščine v 'Gradcu oziroma tudi pri posameznih trgovinah s smodnikom razen navadnega smodnika še neka druga vrsta razstreliva nalašč za podkope, ki učinkuje mnogo boljše pri razstreljavanju in je pri vsem tem še cenejša. To razstrelivo stane v Gradcu pri c. in k. skladišču za topničarske potrebščine (Artilleriezeugsdepot) samo 80 v kilogram. Naročiti pa se mora najmanj 1 cel zaboj (kišta) s 25 lig. Pri trgovinah s smodnikom stane 1 leg 87 v. Ta vrsta razstreliva (Minenpulver) se rabi prav lahko in dobro pri rigolanju, lomljenju kamenja in drugovrstnih razstreljavah. V slučaju potrebe je torej radi mnogo manjših stroškov dobro uporabljati le te vrste razstrelivo ; če je potreba večja je priporočljivo naročiti naravnost od označenega skladišča v Gradcu. Pripomniti pa se mora, da ta vrsta razstreliva nikakor ne prenaša vlažne shrambe in da se mora shranjevati v. dobro zaprtih posodah.
= Ormož. Poučno zborovanje naše kmetijske podružnice dne 3. t. m. pri Sv. Tomažu popoldan pri gospodu S evru se je povoljno obneslo. Poslu-šavcev je bilo 64. Zborovanje je vodil tajnik A. Porok ar, ker sta bila načelnik in podnačelnik zadržana. Predaval je poučno in jedrnato gosp. potovalni učitelj Al. Pirstinger o sadjereji in vinoreji na vsestransko zadovoljstvo. Govoril je o kmetijskem napredku še gosp. Š k r 1 e c prav živahno in prepri-čevavno. Obema se je izrekla zalivala od najstarejšega uda gosp. Pevca. Voditelj prečita končno važne dopise in zborovanje slavnostno zaključi s spominom na blagega nadvojvoda Ivana kot začetnika naše kmetijske družbe za Štajersko.
= Mala Nedelja, zborovanje kmetijske podružnice z dne 8. decembra 1911 se je vršilo ob jako lepi udeležbi. Govoril je živinorejski inšpektor gosp. Jelovšek o veliki važnosti krajevnim razmeram primernega govejega plemena in o sredstvih, s katerimi si ga zamoremo z malimi stroški vpeljati: Najcenejša pot do tega cilja je vpeljava bikov dotočnega plemena. Ker so pa taki biki plemenjaki jako dragi, zato je priporočljivo, ustanoviti si biko-rejsko zadrugo. Da pa zadruga prospeva, je potrebna medsebojna edinost in složnost. Sebični nameni posameznikov škodujejo celokupnosti. Le tam, kjer druži kmctovavce medsebojna edinost in ljubezen, kjer znajo čutiti eden z drugim svoje križe in težave, kjer se torej ravnajo po reku: eden za vse, vsi za enega, je obstoj in razvitek katerekoli zadruge zagotovljen. Kjer pa vladajo sebični nameni, kjer eni podirajo to, kar drugi zidajo, kjer želi le vsak okoristiti samega sebe, tam še ni ugoduih tal za kmečke organizacije. Zborovavci so z napeto pozornostjo vztrajali do konca predavanja. Nato je gospod inšpektor razkazoval vzorne načrte govejih hlevov.
= Šmihel nad Mozirjem. Nekateri udje tukajšnje kmetijske podružnice dolgujejo udnino že od večih let. Ker pa mora načelstvo vsako leto redno plačati c. k. kmetijski družbi udnino od vsakega uda, se s tem opozarjajo vsi udje, da plačajo zaostalo udnino. Kdor pa misli odstopiti, naj to vsaj do 31. decembra naznani. Boljše je manj in dobrih udov, ko pa veliko število in nobenega redu. Vsi udje pa se prosijo, da plačajo udnino za leto 1912, če je le mogoče, do 10. januarja 1912.
Načelstvo.
Vposlano.
Ravnanje ■ senožeti po veliki miži.
Preihkavanja travnikov in drugih senožeti so dognala, da je suša v pretežni večini slučajev oškodila le zgornji del korenike, ki je zamrla le v neugodnih legah, dočim so globlje v zemlji nahajajoče se korenine samo ovenele in še pri vsem tem vendar le ohranile življenjsko moč. Že leta 1906 se je izkazalo pri posestvu Brunu na Kamenem polju (Steinfeld), Nižje Avstrijsko, gnojenje s 3 do 3 */* centi 17 do 18% nega rudninskega superfosfata in 4 centov kajnita na hektar detelje in travnika zelo uspešno; prejšnje leto 1904 je bilo slično tako, kakor lansko 1911. Najemnik imenovanega posestva je raztrgal površje zemlje in prevlačil s travniško brano ter leta 1905 dobil za 1600 q centov sena več, kojega je lahko dobro prodal, med tem ko so njegovi sosedi, ki so držali roke križem, ne da bi kaj proti ukrenili trepetali samo pred sušo ter pozneje tarnali radi pomanjkanja krme. Ta primer naj nas pouči in prepriča, da je ravno po taki suši, kakor je bila leta 1911, treba pomagati travnikom s povoljnim gnojenjem in obdelovanjem Ako porabimo zadostno množino tosfornatih in kalijevih gnojil, se nam bo gotovo obilo povrnil trud in strošek. Svetovali bi pa, da se omenjena gnojila raztrosijo; še predno se začne življenje v n&ruvi.
n
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
Mesto	*	Pšenica.		>N P5		Ječmen		m a> > O		Koruza		Proso	
		x|	V	K	V	*1	v i K		V	K	• 1	K	v
Celje.. - IM		13	—;	10	50	tl	-1	11	—■	10	50	L1	— 1
Ormož .	5q	n	25	10	75	9	-	9	50	9	50	12	—1
Gradec.	50	12	50!	10	75 10		751	11	67	10	50	11	25
Ljubno .	50	12	50,	10	50	10	70	n	—	10	90	—	—
Maribor	501	11	50	to		10	-	10	—	11	—	10		1
Ptuj . .	50	11	—	10	—	11		n	—	10	50	9	50
Inomost	50	—		—	—-	—	-	—	—		—	—		1
Celovec.	5<y	12	12	10	59	—		10	25 11		63	—	—
Ljubljana	50	—								—			
Pešt ...	50	—	—	—	—		—	—	—				
Solnograd	50112		80	11	80	_	—	11	—	—	—	—	—
	i50												
Line .	50	V						!—					
Mesto	ra			m		I ° a © co	sladko	O *? §1 co		i Rižena	slama	Jezna	slama
	I«	K	V	K	V	1K v		lir	V	K	V	K	V
Celje...	50	10	50	17	—	»	—	i 2	50	2	80	2	30
Ormož .	50	13	50	19		3	50	3	—	3	—	2	
Gradec .	50	11	25	—	—	3	05	2	95	2	55	2	-—
Ljubno .	50	—		26	—	4	50	4	—	3	75	3	25
Maribor	50	10		16	—	3	25			2	25	1	7f
Ptuj . .	50	11		17	50	3	80	3	—	3	50	2	80(
Celovec.	50				—	1-					—	—	—

Graško tržno poročilo.
Sejem s krmo in slamo od 11. decembra do 17. decembra 1911. Pripeljalo se je 48 vozov s 606 metrskimi stoti sena in 39 vozov s 541 metrskimi stoti slame; sejem je bil slabše obiskan io pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, čislo od K 5'— do K 6.80, sladko od K 5.20 do K 7*—; ržena slama od K 4 60 do K 5-60 ; išenična slama od K 4*40 do K 5‘40, ječmena slama od K —•— do K —; ovsena slama od K —•— do K —; ježna slama od K —.— do K -•—.
Sejem z rogato živino dne 21. decembra 1911. Prignalo se je 162 volov, 57 bikov, 114 crav, 7 živih telet in — konj, pripeljalo se je
—	mrtvih telet, — svinj, — drobnice.
Izvoz na Nižje Avstrijsko: - volov, — bikov.
—	krav, —telet; na Spodnještajersko: —volov
—	bikov, — krav; Gornje Štajersko: 21 volov 3 biki. 11 krav, — telet; Ptuj: — volov,
—	bikov, - krav, — telet; Predarlberško: 9 volov, — biki, — krav, — telet; Celovec 16 volov, 3 biki, 10 krav, — telet; Primorsko volov, — bikov, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže. Klavni voli, tolsti od 94*— do K K 102-— (izjemoma K 106 •—), poltolsti od K 84*— do K 92'—, suhi od K 72 — do K 82’—; voli za pitanje od K —*— do K —•—; klavne krave tolste od K 72-— do K 82-—, poltolste od K 54‘— do K 70*—, suhe od K 46-— do K 50'—; biki od K 70*— do K 88*—; dojne krave do 4. teleta od K —•— do K —•—; črez 4. tele od K —*— do K —•—; breje od K —.— do K —•—; mlada živina od K 72'— do K 90*—
Sejem klavne živine dne 22. decembra 1911. Zaklana živina: 670 telet, 2554 svinj,
7 komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1*24 do K 1*34; teleta la (izjemna cena) od K 1*36 do K 1*48; mlade svinje od K 1.28 do K 1*36; nemške mesne svinje od K —•— do K —•—; nemške pitanske svinje od K 1*30 do K 1.39; ogrske pitanske svinje la od K 1*52 do K 1*56; ogrske pitanske svinje Ila od K 1*36 do K 1.44; mesne svinje od K 1*20 do K 1.28; bošnjaške pitanske svinje, debele, od K 1.14 do K 1*20; bošnjaške pitanske svinje, suhe od -*— do K -•—; ovce od K 1.— do K 1*20 kozlički in jagnjeta od K -*— do K — •—. Cena napreduje.
Letni Hi živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, za-, znamovani z zvezdico (•) so živinski sejmi, sejmi z dvema
zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 16. januarja v Ormožu (sejem s*, ščetinarji); v Radgoni.
Dne 17. januarja v Tilnričo**, okr. Lipnica; v Kapeli**, okr. Brežice; v Petrovčah**,, okr. Celje; na Ptuju (sejem s konji, govedom im ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr.: Kozje.
Dne 18. januarja na Bregu pri Ptuju; (svinjski sejem); v mestu Gradcu (sejem z ro-< gatino).
Dne 19. januarja sejem z malo klavno živino v mestu- Gradcu.
Dne 20. januarja v Ernovža**, okr. Lipnica; v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 22. januarja v Možinu**, okr. Gornji-grad; v Marnbergu**; na Teharjih**, okr. Celje.
Dne 23. januarja v Ormožu (sejem s. ščetinarji).
Dne 24. januarja na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v mestu Mariboru*.
Dne 25. januarja v Lipnici*; v Studenicah, okr. Slov. Bistrica; v Koprivnici**, okr. Kozje; v Artičah**, okr. Brežice; v Slovenjem Gradcu**; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v mestu Gradcu (sejem z rogatino).
Dne 26. japuarja v mestu Gradcu (sejem z malo klavno živino).
Dne 27. januarja v Brežicah (svinjski! sejem).
Dne 29. januarja v Rajhenburgu, okr. Sevnica.
Prašanja in odgovori.
?? ?? ??
raw'	....
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o.
Gradec, Franzensplatz št. 9,
i.
Naznanitev števila članov pri „Zvezr“ včlanjenih posojilnic
Vse naše članice prosimo, naj nam s poslano dopisnico za odgovor takoj naznanijo število članov z dnem 1. januarja 1912, ker te podatke nujno potrebujemo za določitev kreditne meje in za zaračunanje opravilnih deležev, letnih doneskov in za sestavo skupnega števila članov.
II.
Naznanitev sprememb v stanju funkcijo* narjev.
Nadalje prosimo vse svoje članice, naj nam takoj naznanijo vsako spremembo v stanju svojih funkcijonaijev (načelnik, načelnikov namestnik, člani načelstva, knjigovodja in blagajnik, poslovodja), ker mora imeti Zveza vsako spremembo v stanju funkcijonarjev v evidenci.
III.
Predložitev računskih zaključkov pri rajf* ajznovkah.
V smiBlu § 22 zadružniške postave mora načelstvo podati najkesneje v teku šestih mesecev vsakega poslovnega leta računski zaključek za pretečeno leto in bilanco.
Ta postavna zahteva pa se v mnogih slučajih ni izpolnila, zgodilo se je celo, da se ob reviziji julija in avgusta pri nekaterih zadrugah niso našle dovršene niti predpriprave za računski zaključek (letni izvlečki iz glavnih knjig o vlogah in posojilih). V tem slučaju se revizija, če je bila dokazana krivda funkcijonarjev, posebno knjigovodje ali blagajnika, ni vršila, ampak se je na stroške posojilnice odredila druga revizija.
Da se bodo ti termini držali in da ne bo upravičenega priganjanja od strani c. k. okrajnih glavarstev, treba gledati na to, da se bodo zaključna dela, pred vsem pa izvlečki iz glavnih knjig, začela takoj po novem letu in vsaj še v januarju končala.
To je tem bolj potrebno, ker morajo naši revizorji zaradi premnogega dela začeti z revizijami že v februarju, da bodo pravočasno gotovi.
Pri onih hranilnicah, ki se ne ravnajo po tej odredbi, se revizija ne bo vršila, ampak se bo odredila revizija — na njihove stroške.
IV.
/ Poročila glede blagovnega prometa Zveze.
1.
Dobava bakrene galice za leto 1912.
Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem je za ugodno ceno kupila precejšno množino bakrene galice, ki jo bo dobila v spomladi 1912.
Cerna za bakreno galico znaša sedaj 60 K 50 v za 100 kg od naših skladišč v Gradcu, Mariboru ali Celju.
Dobava se 'vrši v vrečah po 100 kg brutto za netto; v vrečah po 50 kg je cena za 100 kg za 60 v višja.
Stalna cena velja samo tako dolgo, dokler je kaj zaloge.
Vsem onim našim članom, ki se za prihodnje leto še niso preskrbeli z bakreno galico, priporočamo torej, naj se ž njo preskrbe že sedaj in ne šele v spomladi, ker je trg za bakreno galico zelo trden in bo galica v spomladi 1912 na vsak način dražja ko je danes.
Naročila se nam nty pošljejo potom kake pri nas včlanjene korporacije (rajfajznovke, kmetijsko zadruge, kmetijske družbe, oziroma njenih podružnic).
2.
Cene umetnih gnojil v letu 1912.
Nakup umetnih gnojil za leto 1912 še ni končan in zato še ne moremo naznaniti cen, ki jih bodo imela umetna gnojila v letu 1912.
Cenik za umetna gnojila bomo lahko razposlali najbrže šele v začetku januarja.
3.
Razglas glede naročevaoja travinega In detelj-nega semenja.
Zveza bo kakor lani tudi letos oskrbovala od visokega deželnega odbora ji poverjeno naro-čevanje travinega semena za vse štajerske kmeto-vavce za najnižje cene.
Da se došla naročila lahko hitro in zadovoljivo izvrše, opozaijamo svoje člane na sledeče: Množina raznega semenja se ravna po vrsti travnika ali deteljišča in po danih krajevnih in zemeljskih razmerah. Za dobro, gnojeno zemljo se potrebuje manj semenja, ko za slabo zemljo, ki je tudi še slabo gnojena.
Za
Splošno veljajo sledeča števila: Potrebuje se:
1 j oho trajnega travnika . . . . 27 do 32 kg
rt
n
n
n
n
n
1 Im n 1 joho začasnega 1 ha
n
n
»
1 joho mešanega deteljišča
1 ha
»
1 joho čistega
•	48 „ 56 „ . 23 „ 26 „
•	43 „ 46 „ •17,19» . 30 „ 32 „ . 12 kg
»
1 ha
rt
.20 „
Če hoče kdo naročiti mešanico travinega semenja, si mora prej priti na jasno o tem, ali hoče imeti v krmi več trave ali več detelje; ako naj ima krma več trave, mora še določiti, ali naj bo travnik, ki ga misli posejati, trajni travnik za kakih 10 ali več let ali začasni travnik, ki se črez par let zopet preoije.
Če pa naj ima krma več detelje ko trave in sicer približno osemdeset delov detelje in dvajset delov trave, potem mora naročiti mešanico iz de-teljnega in travinega semena. Ta mešanica se zopet lahko določi na dobo 1 do 2 let, ali pa za
5 do 6 let.
Zveza pripominja, da še vse semenje kupuje na podlagi preiskave štajerskega kmetijskokemič-nega preskuševališča in postaje za kontrolo semena v Gradcu ali od c. k. postaje za kontrolo semena na Dunaju, ki preiščeta, ali je seme čisto in ka-ljivo ter izdata o tem uradno potrdilo. Predno odda Zveza semenje članom, ga da še enkrat preiskati od teh postaj.
Tudi za mešanice travinega semenja, sestavljene po načelih profesorja dvornega svetnika dr. Weinzierla, se rabi le uradno preiskano semenje.
Posamezne mešanice semen se vrše strokovno in vestno, primerno različni zemlji in z vednim ozirom na to, ali so namenjene za trajne ali začasne travnike ali deteljišča in so, ker se vanje sprejema najdražje seme trav in detelje v pravilnih razmerjih, seveda nekoliko dražje ko one, ki se navadno prodajajo.
Naročila na travino in deteljno seme se nam morajo kakor hitro je mogoče poslati, najpozneje pa do 15. februarja, ker bomo poznejša naročila lahko izvrševali le po razmerju zaloge in brez obveznosti za spremembo cen ali rok dobave.
Poročila morajo obsezati: natančno adreso, poštno in železniško postajo naročilca, rok dobave in napoved, ali se naj blago pošlje po pošti ali po železnici, kot tovorno ali brzo blago.
Pravilno naročilo bi se torej približno takole glasilo: „Naročam za februar kot brzo blago na
postajo.........sledeče semenje: mešanico za
trajni travnik, težko ilovico, za pol orala; mešanico za začasni travnik, pesek, za četrt johe, travino in deteljno mešanico, enoletno za srednje težko zemljo, za četrt johe, enako mešanico za glinasto zemljo, šestletno, za četrt johe.
Ime.
Datum. Bivališče. Pošta in železniška postaja.
Če je Zvezi kaj nejasno in vpraša, se j1 mora takoj odgovoriti, ker če se dobava zavleče zaradi tega, ker je odgovor izostal, ne more Zveza za to prevzeti nobene odgovornosti.
Zvezi poslana naročila se lahko prekličejo ali spremene le tako dolgo, dokler se blago, ki je naročeno, ni odposlalo.
Naročila se naj, če le mogoče, vrše skupno s pomočjo Zvezi pridruženih zadrug, posojilnic in podružnic c. k. kmetijske družbe, ker se s skupnim naročanjem ne prihrani le visoka tovornina, ampak se taka naročila tudi laže in hitreje izvršujejo.
Naročila, ki nam ne pridejo od kake naše članice (posojilnice, kmetijske podružnice, zadruge ali društva), izvršujemo samo proti povzetju.
V spornih slučajih je merodajna od železnice pri prejemu določena teža; zato prosimo, naj se da vsaka pošilja-tev uradno stehtati.
Zveza podaja interesentom drage volje podatke o napravi, zboljšavi in pomladitvi travnikov in odgovarja tudi sicer rada na prašanja, ki spadajo v njen delokrog.
Cenovniki o semenju se dobe pri Zvezi od 15. decembra naprej.
4.
Melasino močno krmilo.
Vkljub ponovno zelo zvišani ceni močnih krmil lahko ponudimo od tovarne za močna krmila, ki jo ima c. k. kmetijska družba na Dunaju v Brucku ob Muri, za dosedanjo ceno močna krmila, dokler je kaj zaloge in sicer: melaso iz palmovih otrob	100 kg za 16 K
„	„ palmovege jedrčja	100 „ „ 17 „
„	„	„	„ inkokosa 100 „ „ 17 „
droženo melaso	100, „ 18 „
od naših skladišč v Gradcu ali Ljubnu, brez vreče.
Otrobova melasa, 100 kg za 17 JT, ki pa se dobi samo od skladišča v Gradcu.
Ker se je cena vsem močnim krmilom neprimerno zvišala, Vam nujno priporočamo, da si za to ugodno ceno oskrbite primerno množino krmila in omenjamo, da bomo v bodočih dneh dobili cele vagone tukaj ponujanih krmil.
Od tv.ornice direktno pride vsakih 109 kg za 60 v ceneje.
5.
Razna krmila.
Dokler bo kaj zaloge, ponujamo brez obveznosti :
Moko iz prg morskega semenja, svetlo, z zajamčenimi 50% surove tolšče in surovega proteina z 1 % tolerance za 17 K 100 kg brutto za netto z vrečo od Trsta ali Reke po naši volji, v celih ali polovičnih vagonih, dostav-ljivo od oktobra 1911 do maja 1912 po vrsti na željo kupcev.
Pšenične otrobe, debele, 100 kg za 14 K 30 v od Maribora aU 16 K od Gradca.
Pšenične otrobe, fine, 100 kg za 13 K 20 v, od Maribora ali 13 K 80 r od Gradca, dostavljive od decembra do maja 1912 po želji kupca, od 100 kg naprej.
6.
Nakup vina za štajersko deželno vzorno klet Zveze gospodarskih zadrug.
Zveza namerava nakupiti za svojo deželno vzorno klet v Eggenbergu pri Gradcu večjo množino starejših in mlajših vin.
Da se določi kakovost došlih poskušenj in vrednost ponudenih vin, se bo vršila seja posebne cenilne komisije.
Zato vabimo vse naše člane, naj nam pošljejo ponudbe vina najpozneje do 8. januarja 1912.
Ponudbe morajo obsezati:
1.	Ime in bivališče prodajavca.
2.	Množino, vrsto, pogorje, vinorodni okraj in letnik ponujanega vina.
3.	Ceno za liter od oddajne postaje brez soda.
4.	Ime oddajne poštaje.
Od vsake ponujane vrste vina se morajo poslati 3 zapečatene poskušnje v najmanj % litrskih steklenicah, dobro Spravljene v zabojih, najpozneje do 8. januarja, toda ne pred 5. januarjem naravnost kletarski upravi Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem v Eggenbergu pri Gradcu, Alte PoststraSe št. 152, poštnine prosto.
Na vsaki steklenici z vzorcem mora biti nalepljen listič, na katerem mora biti zaznamovano ime ponujavca, vrsta in letnik vina. Na vzorce brez tako opremljenih lističev se ne moremo ozirati.
Na že\jo posodi Zveza Bama brezplačno lesene pušice s tremi steklenicami po pol litra vsebine.
Komisija preišče kakovost vina in mu določi pravo vrednost. V dvomljivih slučajih se vino kemično preišče in ne popolnoma zanesljivo od nakupa izloči, kfir se kupuje samo popolnoma pristen naraven pridelek.
Zadružna vnovčevalrtica živine pri Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem.
Pregled ponudeb In naročil.
Pozor!
Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske in rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev za plemensko in rabno živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno zvezo.
Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti le s posredovanjem Zveze; to jima je popolnoma prepuščeno na prosto roko.
Delovanje posredovalnice in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Dač pa morajo vsi, ki se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če so pripravljeno živino že prodali ali iskano leje drugje kupili.
Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in
poštenosti posameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z dopisnico, ali je živina še na prodaj, predno bo peljejo k ponujavcu.
Zaradi formularjev za prijave in sploh vseh ^vari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1.
Živinski sejmi v Gradcu meseca januarja 1912.
1.	Sejmi z rogatinb: 4., 11., 18. In 25.. januarja 1912.
2.	Sejmi z malo klavno živino: 4., 12., 19. in 20. januarja 1912.
3.	Konjski sejem: 4. januaija 1912.
Ponudbe:
Franc V a v k e fi v Šmarji pri Slovenjem Gradcu 2 zelo lepa, napol pitana vola za vprego ali pitanje, težka približno 1400 kg, za 1288 K.
Hugo pl. Balt z, graščina Hollererhof, pošta Rein pri Gratweinu proda 1 simmentalsko kravo, prav lepo, 680 kg težko, s 6. teletom, za 550 K; 1 pinegavsko kravo, 500 kg težko, brejo, za 500 K\ 1 murodolsko kravo, blizu 400 kg težko, 6 mesecev brejo, za 360 K.
Alojz Gutman, posestnik in mlinar v zdravilišču Gleichenbergu proda izvirnega monta* tonskega plemenskega bika, 16 mesecev starega, 350 leg težkega, za 400 K.
Alojz Kremser, kmet v Lassenbergu, pošta Wettihannstatten proda čistokrvnega plemenskega pinegavskega bika, ki je dobil I. državno darilo itt I. darilo c. k. štajerske kmetijske družbe, 2% leta starega, 600 kg težkega, za 1000 K.
Osrednja zadruga za rejo in vnov-čevanje živine v Mariboru, Stolna ulica 6, proda več lepih molznih krav in plemenskih bikov.
Kmetijska podružnica v Lonču proda več volov za pitanje, 100 kg po 90 do 92 K.
Marka Muller, po domače Oberlander, proda 2 vola s 1300 kg in dva s 1100 kg.
Evstah Reiniscb, po domače Tsciirepl, v Rostocku, proda 4 vole, težke 2500 kg.
Miklavž Wolhart, po domače Arberl v
Gressenbergu, pošta Lonč, proda dva vola s 1200 kg in 1150 kg.
Graščina Brunnsee, pošta Weitersfeld, proda lepega, velikega, dorastlega yorkshirskega merjasca.
Naročila:
Haas v Eggefthofu, pošta Gratkorn, kupi mlado brejo švicarsko kozo.
Hugo pl, Balt z, graščina Hollererhof pošta Rein pri Gratweinu, kupi 3 do 4 molzne krave. Če treba tudi s teleti.
Prosimo, da se pri ponudbah živine navede pO možnosti živa teža in cena.
Prijave za prodajo in nakup se priobčijo samo trikrat, če se nismo pismeno drugače pogodili.

Gospode naročevavce
uljudno prosimo, naj se pri kupovanja blagovolijo sklicevati na naš list.
Superfosfati
rudninski in živalski so nezanesljivejša in naj-ččnejša fošfornata gnojila, ki so so obnesla v vseh vrstah zemlje. Vsebina strogo zajamčena. Najzanesljivejše sredstvo, da si senežeti hitro spet opomorejo, da pridelana krma dobi potrebno množino -	- fosfomatib snovi (soli). ....
povzroča pri žitu (silju) in sočivju, da se zrnje razvije popolnoma, da vsi sadeži, torej tudi krompir, ropa i. t. d. pridobi na tečnosti in žlahtnosti.
tega ponujajo amonijakove, kalijeve in
Razen
solitme
vse tovarne za umetna gnojila, trgovci in kmetijske zadruge in kmetijske družbe ::: ::: n:	l—12
Centrala: PRAGA, Prlkopf 17.
Radgonske parne opekarne
oddajajo trpežno strešno opeko in grapasto
___	c
votlo opeko za goveje hleve in svinjake.
nm a
Po dolgem premišljevanja in mnogih poskusih se nam je posrečilo napraviti iz žgane ilovice tlake za hleve, s katerimi lahko napravimo vzorne hlevske tlake. Ker površina teh plošč ni gladka, ampak razdeljena v male kocke, ni mogoče, da bi živini izpedmvato in po jarkih mod temi kockami se lahko scalnica vedno odteka, vsled česar ostane stelja daljo soha in ohranjena.
fi« primešamo stroške za napravo lesenega tlaka in našega lz lončenih plošč, lončeni ni dražji, ako se oziramo na njegove velike prednosti in na trpežnost.
Kakor se vidi iz »like, se poležijo te plošče na lahko podlago iz betona, ki je nagnjena 2% do 3% za govejo živino, 5 do 8% z« svinjake.
’Badkefl
Os+err. Patent
41.04-0
» A..-
<ŽJU6ftSCHNlTT EINES STAU.BQ&ENS
'NeiSUNO -3 %
■	iMi lia m ,mm

o d TO r. O o"'c'm.a
cm	
	
Tlak iz takih lončenih plošč je mnogo toplejši od vsakega iz drugega materijala napravljenega, ker so plošče votle in prihaja vsled tega temperirani hlevski zrak v tlak, kar na eni strani blaži iz podlage prihajajočo mrzloto in na ta način zabranjuje preveliko tvorjenje ^ hlevske pare, na drugi strani pa te plošče, ker sta zrak in glina slaba prevodnika toplote, ne jemljejo živini telesne gorkote, kar je velikega zdravstvenega pomena.
Hlevski tlak iz gline je pripraven za vsak hlev, se lahko osnaži z malo vodo, le parkrat je treba potegniti z metlo, prihranita sc torej čas in materijah —	■■■>■—- Na železniški vagon z 10 tonami se lahko naloži 150 m2 teh plošč. 1 komad : 5 kg. Na m~ gre 15 plošč.	",
Vzoroi in ponudbe so	ra2spolag;o.
386 - 24
Ravnateljstvo radgonskih opekarno v Radgoni.
Dobra pitna voda podaljša življenje!
likanje In odpiranje vrelein, vodovode »tari pod garancijo kot ■peeijallteto:
Prva moravska trornica za vodovode in
sesaljke
flnt. Runz,’ sass1 laii.-leiSlittbn.
Izborna priporočila na razpolago. - Ogled na lica mesta zelo ceno.
131—24
Le Kometovi mlini
so sedaj najboljši stroji za pripravljanje ===== mečke in moke za pecivo. ==
Ki lb (N.-A.), dne 1. februarja 1911.
Z Vašim mlinom (žrmljami) št. 4, katerega ute nam svoj čas poslali, smo, če bo vedno tako dobro služil, zelo zadovoljni. Ž njim se da namleti v 1 uri 200 kg mečke (Šrota) brez posebnega truda.
Z odličnim spoštovanjem beleži
4 7—24	Kmetijska zadruga v Kilbu.
Prvi zavod za izdelovanje mlinskih kamnov E. J. HELLER, r. z. z o. z., Sandau pri Lipi, Češko.
Cela obitelj
Sobi ceno obleko, če sl. naroči ostanke in tkalnice K. JtTsov« v Novem Hrndku »tev. 21R na Češkem, ceflrjer. parhentov, lanelov, platna, oks-forda i. t. d.; 2—8 metrov dolgi kosi. skupaj 40 metrov za 18 kron, najboljših 40 metrov sa 20 kron po poštnem povaotju frnnko ali pa če se pošlje v naprej polovica. Nezadovoljujoče se radevolje izmenja ali pn vrne denar. Vaorce vsakovrstnega blaga rtzon ostankov pošilja zastonj in poštnine prosto.	488—1
Oamanila,
XT
„Gospodarskem Glasniku”
dosežejo pri veliki izdaji največjo razšiijatev.
„TITAlir
no on
je cel iz kovanega železa in jeklenih ploč ter radi tega nepokvarljiv.
==5 Več ko 10.000 v porabi. ==
Zalitevajto cenik..
mm\t ms oz. 0.-0.
Najveea špecijalna tovarna pa-rilnikov na Avstro - Ogrskem.
Iščejo se zastopniki.
----------------------—-
: Glavno zastopništvo za Štajersko :
FRANC ASEN, GRADEC,
' ' - Mariengasse št. 22.	=====
320-JO
RI
Cepljene trte
mnškatsihranca, laškega rizlinga, belega burgundca, por-tugisca, pošipa in žlahtnine najboljše kakovosti, vzgojene na hribu in težki zemlji na Rupestris Portalis proda
== Franjo Stajnko, ekonom v Ljutomeru. ==
Cene po dogovoru.	486a—8
BK
Za gnojenje
: travnikov, pašnikov in deteljišč je :
Tomosovo žlindro
z znamko	„Zvezdo«
___________ Sternj^Niarke ’______________
priznano najboljše in najcenejše fosfornokislo gnojilo. Tudi za jesensko setev se lahko še vporablja, da se raztrosi po vrhu, za spomladno setev pa se lahko že sedaj v jeseni raztrosi po brazdah. 438-7 Zajamčeno čista,Tomasova žlindra znamke „Zvezde" ===== se dobi v trgovini -MERXUR,, -u .	—
Peter Majdič, v Celju
kjer je prodajna zaloga Tomasovih tovoren,
=== r. z. z o. z. v Berlinu. —	■ ---
Varujte se malovrednega blaga in ponarejanj.
Vplačana akcijska glavnica K50,000.000 Rezervni zaklad K 12,550.000.
priv.
BShmische Union-Bank
(podružnica v Gradcu), centrala v Pragi.
Podružnice: Beichenberg, Jablonec, Brno, Olomuc, Bielitz, JBgerndorf, Tropava, Bumburg, Žntec, Linec, Hohenelbe, Bornbirn, Salzburg, M.-$chffnberg, Novi Jičin, Gradec, Ljubno (Gor. Staj.), Celje, Kraljičin dvor, Celovec, Beljak; ekspozituri: Frledeck-Misfei in Brannan. Izvaja vse bančne transakcije in daje tozadevna pojasnila. Kupuje in prodaja efekte in valute, novce in kupone. Najceneje eskomptira trgovske menice. Prevzema denarne vloge proti vložnim knjižicam, blagajnim listkom in na tekoči račun.	229—12
motorji za surovo olje In lokomobtle.
Motorji z visokim tlakom.
Najcenejši za kmetijstvo, industrijo in obrt.
Sloiitte zadovoljivih na- stroški za kurjavo na HP in uro od I v naprej, prav že v obratih.	•..... ............
Ceniki in proračuni Brez nevarnosti eksplozije. Brez kontrole brezplačno. finančne oblasti. Potrebuje malo vode.
& Baelmch s Bo., Dunaj, XIX|6
SD1_12 HeiligenstadterstraBe 83 La.


Najcenejši in najpopolnejši
Mayf«vtl»>v ..liiaholo«
Izdelek prve vrste, enostavno delo, zajamčena množina 120 l na uro. Cena samo K 155*—	433—6
= Stroji za = pripravljanje Strme
slamoreznice, stroji za rezanje repe, žrmlje (domači mlini), brzoparllnlkl, gnojnične pumpe, stiskalnice za seno kakor vsa-kojako kmetijske stroje, katere izdeluje in spravlja 6O0krat za to odlikovana tovarna
Ph. NayfoUIi S Co., Dunaj (Wien). 11/,^
Frankfurt o. M., Berlin, Paris.
Cenik st- 1220 7!a!,tonJ franko.	Želć se xmtopnlkl.
& o» Sestav G o$&
naših, najboljših brzoparilnikov za krmo „TUCFM” prekaša vsled vellike zmožnosti, male porabe kuriva, preprostega, trpežnega sestava t, t. d. vse druge brzopanilntke, ten se pac z vso pravico imenuje najboljši in naj-
cenejst brzopartlnik.
Ceniki brezjtlac.no !
Dopisuje se slovensko /
Delniška družba MIftZ - StSjHtPtltOP
===== "Dunaj, XJI/39 WtenerbergstraRe JVr. 31. =====
.M-ro
Urejuje Franc Holz, tajnik kmetijske družbe na Štajerskem. — Prevaja na slovensko dr. J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu