L|ubljana, sobota 22. junija 1929 Cena 2 Din »Dim. m Inozemstvo 40 Din. Uredništvo i LfaMana, KnaOteva flfica S. Telcloo 3122, 9123, »124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teleloa št. 440. Cefle: Koceoora aL 2. Tclefo« Ker. 190. Rokopisi m m vračajo. • Oglasi po tarifo. Opravatttvoi UuMJaa*, Piciernov« * M Teleloa St 3122, 3123. 1124. JI25, 3124 kaeratni oddeleln Uuhljana. Prešerno« nfica 1 Teleksa St. >492 Podružnica Mariburi Aleksandrova cest it. ti Telefon 4t 4.S5 Podružnica Celje: K/Ocenova alica it I. Telefon it. 190 Katem pri poit 6ek tavod h. Ljubljana M. 11-842; Praha 6isV> 78.180; Wiea Mr. 105-241 Ljubljana, 21. junija. Ljubljanska univerza praznuje desetletnico svojega obstoja. Kratka je življenska doba naše najvišje kulturne institucije, pa vendar se že prva desetletnica praznuje slovesno. Kdor se zamisli v njeno genezo, se mu slovesnost prve obletnice ne bo zdela nenavadna. Ko se je pred enajstimi leti črnožolta monarhija sesula v nič, smo Slovenci smatrali za samo ob sebi umljivo, da nam nacijonalna svoboda zgradi tudi najvišjo znanstveno ustanovo, lastno univerzo. Vso dobo narodnega preporoda so narodni možje mislili nanjo, postavljali jo v svoj nacijonalni program in kljub neštetim oviram stremeli za realizacijo. Saj je bila zahteva povsem logičen zaključek vsega onega, kar je vstajajo-čemu narodu gradila politična in duhovna regeneracija. Preporod je ustvarjal narodu samosvoje kulturno življenje; dal mu je domačo književnost, priboril ie maternemu jeziku, zaničevanemu in zapostavljenemu skozi toliko stoletij, postopoma vstop v javno življenje, v šole in urade. Narod je postajal organič-na celota, ki je živela svoje duhovno življenje, slovenska kultura se je pričela uveljavljati. Toda manjkal ji je eden od vrhov, Dočim se je mogla umetnostna kultura veseliti že mnogih polnovrednih uspe hov, je ostala znanost nebogljena. Majhno število slovenskih znanstvenikov ni našlo tal in opore za svoje delo; redki posamezniki so se morali uveljaviti v tujem svetu in ga bogatiti z deli svojega uma in svojih sposobnosti; komaj se je zaznalo pri tem. odkod jim je rod. Le posredno se je po njih spo^ znavala duhovna energija naroda. Z zmagovitim napredovanjem slovenske narodne osamosvojitve je njihovo število rastlo, toda živeli so na tujem kot diaspora raztreseni po tujih kulturnih žariščih, ločeni od domačega izvora in hkrati tudi od tujih duhovnih organizmov. Potreba, dovršiti zgradbo narodne kulture, je postajala vedno bolj živa, kolikor bolj je postajala na znotraj samostojna. Ko se je kazalo vedno očitneje, da bodo napori za politično svobodo nagrajeni z uspehom, so se pričeli na tihem snovati temelji lastne univerze in že prvo leto svobode se je ustanovila, znamenje, kako nujno je bila zvezana z njenimi idejnimi osnovami. Deset let obstoja ima sedaj za seboj. Zbrala je vse naše produktivne sile, raztresene po tujini, zbrala tudi one, ki se dotlej radi tehnične nemožnosti niso mogli dovolj udejstvovati v znanstvenem delu, in je vse to združila v velik kulturen organizem, ki se je bo-dro pričel razvijati. Velik del prvega desetletja je morala naša univerza porabiti za organizacijo samo, za ustanavljanje institutov in vsega potrebnega aparata. Tu je izvršeno delo, ki ga bo mogel pravilno oceniti le oni, ki je sam sodeloval na tem skrajno utrudljivem, ne vedno razveseljivem poslu. Saj bodo potomci marsikaj, za kar je bilo treba ogromnega truda, smatrali kot dano brez težav in naporov. Kljub vsemu temu je mogla naša univerza dati že vrsto dobrih učencev in se je že pričela izpopolnjevati z lastnimi močmi. Ali bilo bi napačno misliti, da je s tem poglavitno delo že opravljeno. Zgrajena je šele osnova. Ljubljanska univerza ima pred seboj še ogromne naloge. Gre sedaj za to, pokazati slovensko miselnost, pokazati slovenskega duha, ki je bil toliko časa zamorjen pod tujo poplavo, opredeliti ne formalistično, marveč z največjimi um-stvenimi deli njegova svojstva, njegovo bistvo in energijo. Aspekt slovenskega duha na pojave in probleme ogromnega področja človeškega udejstvovanja se mora razodeti iz bodočega dela naše univerze in potem bo moral nastopiti čas, ko se bo poleg umetnostne kulture tudi slovenska znanost uveljavila kot samosvoj faktor v jugoslovenski in veliki mednarodni kulturni simbiozi. Avdij* jence Beograd, 21. junija p. Danes so bili prejeti v avdijenci minister financ dr. ftvrfjuga, naš poslanik na Dunaju dr. Miloje Milojevič, minister za šume in rudnike inž. Radivojevič. Opoldne sta bila sprejeta predsednik beograjske občine inž. Savčič in minister prosvete Boža Maksimovič. Službene ure v državnih uradih Beograd, 21. junija p. Predsednik vlade general Peter Živkovič Je danes s posebnim aktom določil uradni čas vseh državnih uradov za dobo do 1. septembra. Dopoldne bo uradni čas od pol 8. do pol 13., popoldne pa od 16. do 18. Neiskreni bolgarski očitki Jugoslaviji Odgovor Ljapčeva na naročeno interpelacijo - Bolgarija noče reda in miru na meji - Zakaj pirotski protokol se ni odobren Sofija, 21. junija, p. Na sinočni seji Sobranja je poslanec Lekarski predložil spisek bolgarskih kmetov, o katerih je trdil, da so jih jugoslovenske oblasti zaprle, ko so šli na svoja posestva na jugosloveski strani meje. Na njegovo interpelacijo je ministrski predsednik Ljapčev odgovoril med drugim: »Mi, na žalost ne beležimo od danes, od včeraj, temveč že več let neprestane nepravilnosti, ki prihajajo z druge strani. Nismo hoteli in tudi nismo želeli, da bi o teh nepravilnostih dvignili krik, kakor postopajo v takih primerih na drugi strani. Vendar sporočamo vse te dogodke tam, kjer je treba. Mi smo vedno gojili nado, da bo to stanje prenehalo, ker ni v interesu nobene od obeh držav. Bili smo srečni, ko se nam je sporočilo, da je Jugoslavija izrazila željo, naj se skliče konferenca, na kateri se bodo proučila vsa obmejna vprašanja, obmejni incidenti, promet dvolastnikov, kakor tudi vprašanje potnih listov.« Ljapčev je zatem podal kratko sliko o poteku konference v Pirotu. Na konferenci so bili doseženi znatni uspehi in sestavljeni pravilniki. Govornik misli, da ti pravilniki bržkone doslej zato še niso bili odobreni, ker so v Beogradu zavzeti s kakimi drugimi posli. Beograd pa za enkrat še tudi ni odpovedal teh pravilnikov. Neodobritev pirotske konvencije — je nadaljeval Ljapčev — močno ograža in ovira dvolastnike pri sedanjih poljskih delih. Prebivalstvo na meji se nahaja enostavno v položaju, da ne more izkoristiti svojih posestev. To se pravi z drugimi besedami, da je brez hrane in živil. Ni dvoma, da bo bolgarska vlada, čim se vrne zunanji minister iz inozemstva, prisiljena vprašati, kdaj bodo odobreni pirotski pravilniki. Nadejamo se, da bodo te stvari končno vendarle urejene. Priznati pa Rok za vpisovanje delnic Privilegirane agrarne banke podaljšan do 15. julija Velik naval v zadnjih dneh — Tudi Rotschild je med delničarji — Živahno vpisovanje na Hrvatskem Beograd, 21. junija p. Podpisovanje del- j veliko zanimanje, kar dokazuje današnja me Privilegirane agrarne banke prekaša ve^t iz Londona, da je tamošnji finančnik vsako pričakovanje. V nekaterih krajih posamezni sloji in ustanove kar tekmujejo pri podpisovanju. Tako je n. pr. pokojninski sklad občinskih uradnikov v Vukovaru podpisal 1000 delnic Privilegirane agrarne banke v znesku 500.000 Din. Po včerajšnji konferenci zastopnikov gospodarski'.! krogov v Zagrebu so se tudi na Hrvatskem znatno pomnožili vpisi ter je bilo samo danes v Zagrebu podpisanih delnic za več kot 18 milijonov dinarjev. Za jutri se pričakuje, da bo odziv v Zagrebu še večji. Za Privilegirano agrarno banko pa vlada tudi v inozemskih finančnih krogih Rotschild podpisal 3000 delnic Privilegirane agrarne banke. Med našimi večjimi podjetji je omeniti tudi veliko gozdno industrijsko podjetje »Šipad«, ki je podpisalo delnic v vrednosti 3 milijonov dinarjev. V splošnem je odziv ogromen in nad vse zadovoljiv. Vsota, ki je po zakonu določena za osnovno glavnico, je že daleč presežena, ker je bilo do danes vpisanih delnic za več nego 350 milijonov dinarjev. Beograd, 21. junija p. Zvečer se uradno, objavlja, da je rok za vpisovanje delnic Privilegirane agrarne banke podaljšan do 15. julija. Delo na civilnopravifnem postopku Komunike Vrhovnega zakonodajnega sveta, ki bo začel s proučevanjem zakona dne 1. julija Nemška vlada odobrila Youngovo pogodbo Poročilo dr. Stresemanna o poteku razgovorov v Madridu in Parizu — Youngova pogodba bo temelj razgovorov za politično konferenco vlad moramo, da so ti dogodki prav neza-željene in hude zadeve.« Za tem je predsednik vlade odgovoril na vprašanje posl. Kosnickega glede obsednega stanja v Custendilu in Pe-triču. Vlada stoji na stališču, da obsednega stanja v teh krajih za enkrat ne more preklicati, pač pa bo odredila, naj o civilnih stvareh ne sodijo več vojne oblasti, temveč civilna sodišča. Beograd, 21. junija p. Glede na izjavo g. Ljapčeva v bolgarskem Sobranju se je vaš poročevalec obrnil na me-rodajno mesto, kjer je prejel naslednje informacije: G. Ljapčev je ponovil to, kar piše bolgarski tisk v zadnjem času o pirot-sikem sporazumu in o obmejnih incidentih, z dlrugimi besedami, g. Ljapčev navaja postranske stvari in prehaja preko onega, kar je poglavitno. Mi nismo mogli odobriti pirotskega protokola enostavno iz razloga, ker bolgarska vlada ni hotela pristati na osnovni pogoj, to se pravi, na učvrstitev miru in reda na meji in sicer tako, da odstrani vse sumljive elemente na meji in s tem odstrani neposredni vzrok vseh teh dogodkov. Bolgarska vlada proži s svojim obratnim postopanjem dokaz, da sploh odklanja iskren sporazum, ker je jasno, da pomeni protokol le tehnično ureditev doseženega sporazuma. Na vsej stvari je glavno to. da bolgarska vlada ne želi, da bi prišlo na meji do miru in reda. Zato bomo z naše strani prisiljeni, da ukrenemo vse potrebne korake za zaše;to našega obmejnega prebivalstva. Mi za enkrat pirotsikega sporaznma res nismo odobrili, pa ga tndi nismo zavrnili, ker še vedno pričakujemo, da bo bolgarska vlada izpolnila glavne oo-goje za ohranitev miru in za vzdrževanje reda. nakar bomo brez drugega sporazum odobrili.* Beograd, 21. junija p. Vrhovni zakonodajni svet je nocoj izdal naslednji komunike: Ker je bil že začetkom tega meseca načrt zakona o civilnosodnem postopku pred plenumom Vrnovnega zakonodajnega sveta, je bila sestavljena posebna sekcija VZS da prouči ta zakonski načrt. Hkrati je bil zakonski načrt izročen tudi ostalim članom VZS, da ga prouče. V tej sekciji se nahajajo referent predsednika vlade dr. Ninko Perič, univ. prof dr. Josip Šilovič iz Zagreba. član kasacijskega sodišča v Sarajevu dr. Eisner, univ. prof. dr. Angjelkovič v Beogradu, univ. prof. dr. Škerli iz Ljubljane in državni svetnik dr. Sagadin. Seje te sekcije se vrše vsak dan od 8. do 11 in popoldne od pol 4. do pol 8. v zgradbi ministrstva pravde. Sekcija bo končala proučevanje tega zakonskega predloga v štirih do petih dneh, nakar bo načrt postavljen na dnevni red plenarne seje VZS dne 1. juliia. Plenarne seie VZS so bile zaradi nastopajočih pravoslavnih bin-koštnih praznikov odložene do 1. julija. Na seji dne 1 julija bo poročal o tem načrtu dr. Škerlj, profesor univerze v Ljubljani.« Deputacija slov. agrarnih zajednic v Beogradu Beograd, 21. junija r. V Beogradu se je te dni mudila deputacija zveze agrarnih zajednic za Slovenijo iz Maribora. Delegacija je došla, da bi dobila potrebne kredite za omogočenje razširjenja in funkcioniranja agrarnega zadružništva v Sloveniji, zlasti v Prekmurju. Deputacijo so sprejeli maršal dvora polkovnik Dimitrijevid, minister dvora Boško Jeftič, predsednik vlade general Zivkovič ter ministri Uzu-novič, dr. Korošec in dr. Frangeš. Ministru dvora Bošku Jeftiču je deputacija izročila naslednjo pismeno izjavo: »Gospod minister: Zveza agrarnih zajednic za Slovenijo v Mariboru Vas prosi, da izvolite sporočiti v imenu vseh agrarnih interesentov iz Slovenije ter kolonistov iz Prekmurja našemu prevzvišenemu vladarju Nj. vel. kralju Aleksandru izraze neomejene vdanosti. zvestobe in hvaležnosti za čin, izvršen 6. januarja v srečo celokupnega naroda.« Deputacijo je vodil geometer Božo Tripalo iz Maribora. _ Pavza v pogajanjih z Grčijo Beograd, 21. jun. p. Šef gTske delegacije, ki se pogaja s posebno delegacijo naše vla« de o direktnih tarifah in ostalih vpraša« n"h direktnega prometa, je nocoj odpoto« val v Atene, ker se ni mogel vsled slabih telefonskih in brzojavnih zvez sporazume« ti s sv ;jo vlado. Delegat grške vlade se vr* ne v Beograd, čim prejme nove in podrob« ne instrukcije o predlogih, ki jih je posta« vila jugoslovenska delegacija. Ostali člani grške delegacije odidejo mihodnje dni dO povratka svojega šefa na ekskurzijo po Jugoslaviji. Zahvala nemških avtomobili-stov Dubrovnik, 21. junija n. Mestni župan Je prejel od nemškega avtomobilskega kluba v Monakovu pismo, v katerem se zelo navdušeno govori o turneji nemških avtomo-bilistov po Jugoslaviji, zlasti pa o njihovem sprejemu v Dubrovniku. Nemški avtomobilski klub poudarja, da bodo vtisi, ki so jih nemški avtomobilisti odnesli iz Jugoslavije, vzbudili mnogo zanimanja v nemški javnosti za naše kraie. Berlin, 21. junija d. Na današnji seji nemškega kabineta, ki se je vršila pod predsedstvom državnega kancelaria Mullerja v predsedništvu vlade, je podal vladi obširno poročilo o uspehih madridskih in pariških razgovorov, nemški zunanji minister dr. Stresemann. Nadalje je dr. Stresemann re-feriral tudi o zaključku in posledicah podpisa pariške reparacijske konference. Dr. Stresemann je ob tej priliki posebno na-glasil, da se ni treba udaiati navzlic ugodnemu poteku razgovorov med njim in Bri-andom in Poincarčjem prevelikemu optimizmu, ker so bila doslej vsa vprašanja obravnavana samo z načelnega stališča in da bo potreba odstraniti še mnogo zaprek, prej ko bo dosežen sporazum, na katerega bo mogla pristati tudi Nemčija brez slehernega pridržka. Po poročilu Stresemanna se je vršila živahna debata, kaure so se udeležili skoro vsi navzoči ministri. Končno je bilo sklenjeno, da se odobri delo in podpis nemške delegacije na reparacijski konferenci v Parizu ter sprejme Owen Yougov reparacijski načrt za podlago razprav na politični konferenci vlad Nemčije. Anglije in Francije, ki se bo vršila na željo francoske vlade čimpreie najkasneje pa v drugi polovici meseca julija v Laussanu. Na tej konferenci bo stavila nemška vlada tudi predloge za likvidacijo vseh še nerešenih vprašanj, ki so nastala kot posledice svetovne vojne. Rumunska opozicija zahteva prekinitev optantskih pogajanj z Madžarsko Rumunska opozicija obsoja rovarjenje madžarskih iredentistov in poziva vlado k protiukrepom Bukarešta, 21. jun. g V zbornici so da« nes govorniki opozicije razpravljali o raz« merju Rumunije z Madžarsko. Bivši libe« ralni notranji minister Duca je stavil vpra« sanje vladi, da li ni z ozirom na zadnji go« vor grofa Bethlena mnenja, da bi se žara« di izzivajočega stališča madžarske vlade, prekinila optantska pogajanja na Dunaju. Bivši notranji minister v vladi Avaresca, Oktavian Goga je zahteval, naj bi se op« tantska pogajanja prekinila vsaj do tedaj, ko bo dospel madžarski odgovor na zadnjo noto rumunske vlade. Prof. Jorga je nagla« sil, da le neznaten del madžarskega naroda odobrava revizijonistično kampanjo, ki ne more nikoli imeti uspeha Poslanec Jorga je predlagal, naj naslovi Rumunija apel na madžarski narod in v katerem naj opozori miroljubne elemente na to, da se na Ma. džarskem ravno tako zločinsko igrajo z ne« varnimi akcijami kakor pred in med sve« tovno vojno. Od strani vlade ni bila po» dana nobena izjava na izvajanja opozicije. Avgusta zapuste zavezniške čete Porenje Angleška vlada je sklenila odpoklicati 31. avgusta svoje čete iz Porenja — Tudi francoski socialisti za izpraznitev Pariz. 21. junija s. List »Echo de Pariš« javlja iz Londona, da je zunanji minister Henderson izjavil, da namerava angleška vlada umakniti angleške čete iz Porenja 31. avgusta. London, 21. junija s. V članku o zunanji politiki Macdonaldovega kabineta pravi diplomatski poročevalec delavskega lista »Daily Herald, med drugim naslednje: »V porenskem vprašanju je delavska vlada obvezana, da čim prej umakne angleške čete. Ker pa obstojajo izgledi, da se bodo v prihodnjih tednih umaknile ne samo angleške, temveč tudi francoske in belgijske čete, je umestno, da počaka tudi Anglija z umak- nitvijo svojih čet Pariz, 21. junija s. V listu »Populaire« predlaga socijalistični poslanec Leon Blum takojšnjo izpraznitev Porenja. Blum pravi, da je želeti samo v največjem interesu Francije, da bi ta storila prvi korak za izpraznitev Porenja, ker bi v tem primeru lahko reklamirala zase vso čast in ves dobiček takega postopanja, ki bi bil nov dokaz iskrenosti francoskih teženj po trajnem miru in sporazumu z Nemčijo in opore vsem poštenim Nemcem v njihovi borbi za končno odstranjenje nesrečnih posledic svetovne vojne. V Novi Zelandiji je potres rušil gore Po potresu je proniklo skozi nastalo razpoko celo jezero — V bližini Auclanda je groblje porušene gore zajezilo reko, da je nastalo novo jezero London, 21. junija d. O potresu v Severni in Novi Zelandiji doznavamo še naslednje nove podrobnosti: Potres ie povzročil največjo škodo v okolici mesta Murchizon. Tu so se porušile skoro vse hiše in ie bilo prebivalstvo zaradi ponavljajočih se potresnih sunkov prisiljeno zapustiti, tudi še preostale hiše, ker obstoja nevarnost, da se sleherni trenutek porušijo. Reka, ki teče mimo mesta Murchizona, je po potresu zelo narasla in predrla nasip ter poplavila skoro polovico mesta. V brunerskem pristanišču na South Islan-du so po potresu opazili izredne geologične pojave. Po vedno bolj naraščajočem valo- vanju tamošnjega velikega jezera, ie izbruhnil naenkrat iz sredine jezera ogromen steber vode proti nebu. Ko je steber izginil, je bila v par urah izginila vsa voda iz jezera, in odtekla skozi nastalo razpoklino v zemljo. Več gora v okolici tega jezera ie bilo po potresu popolnoma razdejanih, tako da so mnoge doline do polovice zasute z ostanki porušenih gora. Očividci iz Auklan-da poročajo, da se je v bližini Auklanda odtrgalo polovico gore, nakar se je ruševina sesula v dolino in zajezilo reko tako, da je nastalo na tem mestu več kilometrov dolgo novo jezero. Češkoslovaška uvede zlato valuto Praga. 21. junija h. Glede preosnove češkoslovaške valute na zlato podlago javljajo »Narodni listi«, da bo ministrski svet na svoji prihodnji seji odobril ta finančni predlog. V predlogu bo tudi več izprememb glede češkoslovaške Narodne banke, in sicer bo izpremenjena akcijska glavnica Narodne banke, ki se je do sedaj glasila na dolarje, v zlato češkoslovaško valuto. En dolar se bo izmenjal za 33.75 Kč. Akcijska glavnica bo torej znašala 405 milijonov Kč. Dalje bo zakonski načrt vseboval pooblastilo generalnemu svetu Narodne banke za udeležbo pri reparacijski banki. Seja angleške vlade London, 21. jun. s. Angleški kabinet se je danes dopoldne ob 11. sestal k seji. Pred« sednik Macdonald je predložil ministrske« mu svetu v proučitev in razgovor izvleček iz prestolnega govora, ki bo prečitan pri otvoritvi parlamenta dne 2. julija. Na svo« ji popoldanski seji se je ministrski svet ba« vil z vprašanji zunanje politike, med dru« gim tudi s prošnjo Trockega za potovanje v Anglijo. Afganske homatije Pešavar, 21. jun. a. Zmešnjave in med« sebojni poboji v Afganistanu se nadaljuje« jo po odhodu pregnanega kralja Amanula« ha z nezmanjšano srditostjo. Sedaj se vrši glavna borba za vladarsko krono med sa« mozvancem Habibulihom in njegovim konkurentom Nadir Kanom, ki je že po« novno porazil Habibulahove čete in prodi« ra proti afganskemu glavnemu mestu Ka« bulu. Ameriško posojilo Nemčiji London, 21. junija, s. Kakor doznava Reuterjev urad so pripravljalna pogajanja za sklep nemškega kratkoročnega ameriške« ga posojila v višini 200 milijonov zlatih mark končana. Na čelu sindikata, ki bo dal posojilo, stoji newyoslabo<, se odstrani iz službe in se službeni dodatek ne računa v penzijo. Upravni pisarniški uradniki so v III. in II. kategoriji, Pisarniški uradniki III. kategorije morejo napredovati tudi v II. kategorijo po 20 službenih letih, ako so se v službi posebno odlikovali in imajo oceno v zadnjih treh letih odlično. Odškodnina za službena potovanja Uslužbencem notranje uprave, ki potujejo službeno v interesu in na stroške privatne stranke, pripada potna doklada po predpisih, ki veljajo za sodne uslužbence. Sreskim načelnikom bo minister notranjih del določil po delovnem obsegu pavšal za potne dnevnice. Ostali stroški ootovanja se bodo računali po obstoječih predpisih. Minister notranjih de! bo smel tudi drugim organom notranje uprave določiti pavšale kot dnevnice zlasti, ako to zahteva služba teh organov. Strokovnim organom splošne uprave bodo določevali pavšal za službena potovanja resorni ministri. Penzije Službena doba traja 35 let. Politično upravni uradnik, ki je ob upokojitvi prejemal službene doklade, prejme po 20 letih efektivne službe 70 % teh doklad, po 25 letih efektivne službe 60 %, po 30 letih 70 %, po 35 letih vso službeno doklado. Ako postane uradnik notranje uprave pri Izvrševanju službe brez svoje krivde nesposoben za nadaljnjo službo, se mu prizna pokojnino dotlej odsluženo dobo in še 10 let službe. O tem odloča minister. V ostalem valjajo splošni predpisi* činovniškega zakona. Nova prevedba Uradniki bodo na podlagi novega zakona na novo prevedeni in to 1. avgusta t. 1. Pri prevedbi uradnik ne sme dobiti ne višje ne nižje grupe, kakor jo ima sedaj. Uradniki 2. kat., ki zavzemajo položaje, za katere se zahteva kvalifikacija politično upravnega uradnika, ostanejo v 2. kategoriji, ako so sreski načelniki, dobijo isti dodatek, kakor sreski načelniki iz I. kategorije. Veliki župani V naše predvčerajšnje telefonsko poročilo so se vrinile nekatere večje pogrešlke. Naslov »veliki župan« ostane, njegov urad se bo zval »županija«, j njegovo teritorija Ino območje je »oblast«. Zupani avtonomnih mest kot predstojniki magistrata, torej kot voditelji politično-upravne službe se bodo imenovali »mestni načelniki«, njihov urad (magistrat) pa »mestno na-čelstvo«. Dosedanji sresiki poglavarji so dobili naziv »sreski (okrajni) načelniki«, sresiko poglavarstvo se imenuje v bodoče »sresko načelstvo«. Dosedanje policijske direkcije se pretvorijo v »uprave policije«, njim na čelu stoj:.io »upravniki policije«, (dosedanji pol. ravnatelj). Policijske uprave bodo v oblastnih glavnih mestih (pri nas v Ljubljani in Maribora). V drugih večjih mestih bodo policijski uradi imeli naziv: »predstojništvo mestne policije« s »predstojnikom« na čelu. Za posebne policijske posle se lahko osnujejo »policijski komisarijati« (n. pr. na železnici, na granici, v kopališčih, pristaniščih). Ministrski svet Beograd, 21. junija Č. Danes popoldne ob 6. se je na Topčideru vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o vseh važnih vprašanjih posameznih resorov ter tudi o uspehih vpisovanja delnic Privilegirane agrarne banke. Gradnja katoliške katedrale v Beogradu Beograd. 21. junija p. Danes je bilo definitivno določeno, da se prične z gradnjo katoliške katedrale v Beogradu septembra meseca. Beograjska občina bo v to svrho odstopila eno svojih najboljših zemljišč. čiščenje v beograjski občini Beograd, 21. jun. p. V beograjski občini so odkrili velike zlorabe, pri katerih gre za znatne zneske. Zlorabe je izvrševala večja skupina ljudi v letih 1927. in 1928. Pred* sednik beograjske občine inž. Savčič je ta« koj po odkritju teh manipulacij imenoval preiskovalno komisijo, ki bo zadevi šla do dna in krivce postavila pred sodišče. Beograd, 21. junija, p. V zvezi z velikimi poneverbami v beograjski občini, ki so bile danes odkrite, je bil nocoj aretiran blagajnik občine Svetozar Sta-kovič. Napredovanja profesorjev Beograd, 21. jun. p. Kralj je podpisal večji ukaz o napredovanju uradništva mi« nistrstva prosvete. Napredovali so z istim ukazom za eno skupino naslednji profesor« ji v Sloveniji: Ivan Dolenc, prof. III. realne gimnazije, Franc Koblar, prof. II. realne gimnazije oba v Ljubljani, dr. Karel Zelenik, prof. realne gimnazije v Celju im Peter Pečnik, strokov« ni učitelj v Mariboru. Turneja guvernerja Narodne banke S-vajevo, 21. jun. 5. V Sarajevo so do« speli guverner Narodne banke Ignat Bajlo« ni, generalni direktor dr. Novakovič in ge« neralni inšpektor Gjuričič na svojem po* tovanju v svrho inšpekcije posameznih po« družni' Narodne banke in revizije podelje« vanja kreditov. V Sarajevu bodo ostali dva do tri dni ter se njihov povratek v Beo« grad pričakuje za 24. t. m. Posvetovanja ministrov Beograd, 21. Junija č. Minister pravde dr. Sršikič le imel danes dopoldne daljšo konferenco s predsednikom vlade generalom Zivtkovi-čem, nakar se je sestal z ministrom Uz-unovi-dem. Trgovinska pogajanja s Španijo Beograd, 21. junija č. Nocoj sta odpotovala v Madrid naša delegata za pogajanja s špansko vlado v svrho zaključitve trgovinske pogodbe. Oprostilna sodba pred Državnim svetom Beograd, 21. jun. p. Državni svet je da« nes izrekel sodbo v disciplinarni tožbi pro* ti inž Dimitriju Jelšoviču in Dragoljubu Iliču. Oba sta bila obtožena, da sta po« vzročila nepravilnosti pri gradnji železnice Topčider«MaIa Krsna in s tem povzročila državi večmilijonsko škodo. Državni svet je zaradi pomanjkanja dokazov izrekel oprostilno razsodbo. Prepovedana bolgarska lista — Beograd, 21. junija. Notranje ministrstvo je prepovedalo razširjenje bolgarskih listov »Poslednja pošta< in >Prazničke Vesti«. Kongres učiteljstva meščanskih šol — Beograd, 21. junija. Dne 3, 4. in 5. julija se bo vršil v Pančevu kongres učiteljstva meščanskih šol iz vse naše države. Obsodba slavonske razb® miške tolpe Sremska Mitrovica, 21 jun. p. Sodišče ie danes obsodilo člane zloglasne razbojniške tolpe Ivana Otobašiča deloma na smrt, de« loma na večletno ječo Na smrt na veša« lih so bili obsojeni Ivan Otobašič, Ivan Lo« tič in Iza Mišic. Ostali so bili obsojeni na ječo. Nevaren sladoled Split, 21 jun. n. Ker so se zadnje dni po« javila mnoga obolenja zaradi uživanja po« kvarjenega sladoleda, so se pregledale hi« gijenske razmere v splitskih izdelovalnicah sladoleda in slaščičarnah. Pri tem je bilo ugotovljeno, da so obolenja nastala, ker ie neka slaščičarna rabila pokvarjeno mleko iz okolice Splita, kjer je nezdrava voda. v kateri so našli bacile paratifusa. 60-letnica Hrvatskega Sokola v Zagrebu Zagreb, 21. junija n. V nedeljo bo Hrvatski Sokol v Zagrebu praznoval 60-let-nico svojega obstoja in 40-letnico sokolske-ga delovanja staroste Saveza hrvatskega sokolstva Vladka Križa, ki je rodom iz Istre. Dopoldne bo slavnostna skupščina, popoldne pa javna telovadba. Napad na avtomobil v bližini Beograda Beograd, 21 junija p. Nocoj ob pol 6. so neznani markirani razbojniki na poti med Raljo in Beogradom napadli avtomobil beograjskega trgovca Dragoljuba loksi-.moviča. ki so ga ustavili in izropali vse potnike. Sanatorij na Lovčeru Cetinje. 21. junija t Te dni je bil sk<>ro na vrhu Lovčena otvorjen nov sanatorij. in s;cer v nekdanji vili pokojnega kralja Nikole. V sa- i naitociju je postelj za 60 bolnikov. Mala antanta in Madžarska Madžarskemu vnanjemu ministrstvu se nič ne mudi z obljubljenim pismenim odgovorom na protestne note maloan-tantnih držav. Seveda se temu nihče ne čudi. Ministrski predsednik grof Bethlen se je mudil te dni v Parizu; dasi se oficijelno sporoča, da njegov povratek v Budimpešto ni v nikaki zvezi s sestavljanjem odgovora, ki se pripravlja, je vendarle jasno, da je v takih kočljivih zadevah sodelovanje vladnega šefa zelo primerno, če ne celo potrebno. Bethlen je takoj po svojem povratku podal novinarjem izjavo glede protestne note Male antante. Značilno je, kako nedolžnega se dela v njej. Pravi, da ne najde v svojem govoru ničesar, nad čemer bi se mogla Mala antanta tako zgražati, da je napravila demaršo v Budimpešti. Saj je govoril le ono, kar je povedal že pri mnogih drugih prilikah, in sicer, da je trianonska pogodba krivična za Madžarsko in da stremita on in njegova vlada za tem, da se ta krivica popravi. Ne najde pa v vsem svojem govoru pasusa, ki bi bil naperjen proti katerikoli od držav Male antante. Iz Bethlenovih izjav moramo sklepati, kakšen bo približno odgovor madžarske vlade na protestno noto Male antante. Zadovoljiv pač ne bo in morda bo Budimpešta celo toliko predrzna, da bo izzivala dalje. Sicer prihaja Bethlen iz Pariza, kjer se je mogel poučiti,. da s tako politiko, kakor jo vodi njegova vlada, že dolgo in kakor se je v posebno kričeči luči pokazala ob pri liki trianonske obletnice, v Franciji ne bo vzbudila simpatij. Toda Bethlen samo naglaša, kako lepo in prijazno so ga sprejeli francoski državniki. Njegov namen pa je preveč prozoren. Kdo ne bi bil mogel opaziti, kako se Madžarska trudi, da bi si pridobila naklonjenost Pariza in na drugi strani, kako hoče vzbuditi vtis, da ima v tem svojem stremljenju uspehe. Ob priliki, ko je poljski vnanji minister Zaleski posetil Budimpešto, so madžarski listi napovedovali, kako bo Zaleski prevzel vlo go posredovalca med Madžarsko in Francijo, tako da se je moral celo Za leski sam izjaviti zoper tako interpre. tacijo. Tudi sedaj, po pariškem posetu, se Bethlenu ne bo posrečilo zmesti poj mov in nikogar ne bo mogel prepričati, da je morda pridobil francoske državnike za revizijo trianonske mirovne pogodbe. O tem je škoda izgubljati besedi. Ne le iz ozirov do prijateljske in zavezniške Male antante, marveč tudi iz povsem egoističnih, specifično francoskih razlogov Francija ne bo nikdar aklamirala madžarskim težnjam in se ne bo nikdar zapletala v zelo kočljivo revizijonistično igro. Brez te. brez mož nosti praktične izvedbe revizije tria nonske pogodbe pa pade ves Bethlenov program. Ostane tedaj samo še propagandni pomen madžarskih izzivanj. Budimpešta je hotela o priliki trianonske obletnice svet opozoriti nase; hotela je svet prepričati, da je Madžarska silno opas-na točka za evropski mir. Toda ne morda v pravilnem pomenu, marveč pod fikcijo, da leži nevarnost v določbah trianonskega miru, v oni toliko razkričani krivici, ki se je baje takrat zgodila državi svetega Štefana. S tem hoče zastrašiti Evropo in jo indirektno pridobiti za svoje revizijonistične težnje, osobito ko vidi, da se razen nekaterih, praktično malih važnih simpatij ne more v madžarsko korist beležiti ničesar konkretnega v tem pogledu. Mala antanta je pokazla ob priliki madžarskih izzivanj toliko enotnost in toliko soglasja, da se ne more prav nič dvomiti, kam bi vodilo, ako bi Madžarska na katerikoli konkreten način po skusila z realizacijo svojih revizijoni-stičnih načrtov. V tem pogledu ne more biti govora o možnosti popuščanja. Evropa se je mogla znova prepričati, kako slabo uslugo opravljajo interesom miru oni, ki javno ali prikrito dajo po-tuho budimpeštanskemu šovinizmu. Nova kitajska sovjetska republika ŠanghaJ, 21. junija g. General Feng Je svojim pristašem obrazložil svoje načrte za bodočnost. On namerava v severoza-padnili provincah uvesti samostojen režim v obliki sovjetske delavske in kmečke republike. Feng hoče doseči zbližanje s sovjetsko unijo. Ozemlje, ki pride za ta njegov načrt v poštev, obsega Mongolijo in dve manjši provinci. Strašna rodbinska tragedija na Sedmograškem Oče ubil šestletnega sina, ker je pri igranju zažgal 25 tisoč lejev - Mati je ob pogledu na mrtvega sinka pozabila na kopajoče se dete, ki je utonilo - Samomor matere in očeta Bukarešta, 21. junija g. V kraju Halhma-gyu pri Kronstadtu na Sedmograškem se je odigrala strahovita rodbinska tragedija, ki je vzbudila v celi deželi največje sočutje. Rumunski kmet Ghergute, ki je zjutraj odšel z več pari volov na sejem v Kronstadt, se je vrnil proti večeru na svoj dom v Halnmagyu. Ker ga je po prihodu na dom, nekdo poklical na dvorišče, Je položil na mizo svojo denarnico, v kateri se je nahajalo 25.000 lejev skuplienih za prodano živino. Ko je odšel na dvorišče, ie vstopil v sobo njegov šestleten sinko, splezal na mizo, zagledal očetovo denarnico in pričel brkljati po njej. Ker se mu ie denar dopa-del. ga je vzel iz denarnice in se pričel igrati z njim pri ognju. Pri igranju je prišel z denarjem preblizu ognjišča in pustil vseh 25.000 lejev v plamene, ki so v par hipih uničili bankovce. Jedva je bil upepeljen poslednji bankovec, že je vstopil v sobo oče in se ozrl po denarju. Ko ga ni našel na mizi, Je povprašal sinka, da II Je on vzel denarnico? Sinko mu je prostodušno povedal potek nesreče in pripomnil, kako lepo so goreli pisani papirji s slikami. Očeta je v tem hipu zagrabila taka jeza, da je zagrabil na klopi ležečo sekiro in zamahnil po otroka, ki se ie takoj zgrudil ves oblit s krvjo in s preklano črepiniico mrtev na tla. Na smrtni klic nesrečnega deteta, je prihitela iz sosednje sobe žena Ghergute, ki je kopala v kadi drugo deset mesecev staro dete. V razburjenosti in zmedi ie ob pogledu na mrtvega sinka pozabila na dete v kadi, ki je v par trenutkih utonilo. Pogled na mrtva nebogljena liubčka, je mater toliko presunil, da je stekla na dvorišče in ss vrgla v vodnjak, kjer ie utonila. Kmet Gnergut. ki je bil izgubil v par trenutkih celo družino, je posegel po revolverju, si pognal kroglo v sence ter takoj obležal mrtev sredi žrtev svoje nebrzdane jeze. Borzni škandal v Parizu Pariz, 21. junija, s. Kakor poroča »Petit Journal« se bavi pariško državno pravdni« štvo z novim borznim škandalom. Gre za umetno dviganje kurzov ameriške delniške družbe Swansea Mining Comp., ki ima svoj sedež v Ix>s Angelesu. Zaradi tega dviga« nja kurzov, so bili oškodovani hranilci, zla« sti v okolici Pariza za okroglo 50 milijo« nov frankov. Na podlagi hišnih preiskav je bila proti več ravnateljem finančnih zavo« dov, borznim posredovalcem in direktor« jem nekaterih finančnih listov, dvignjena obtožba, zaradi poneverbe in sodelovanja pri tem zločinu. Odklonjena abolicija Pansralosa Atene, 21. jun. a. Senat je odklonil pred« . v<< log za abolicijo bivšega diktatorja Pangalo« JNemClja Zmagala V Davisovem Pred odgoditvijo francoske zbornice Pariz, 21. junija. Nekateri politiki se bavi jo z možnostjo, da bo zbornica po končanih interpelacijah odšla na počitnice ter da bo prepustila vladi, da skliče parlament v drugi polovici avgusta, da končnoveljavno prouči in reši vprašanje dolgov in reparacij, Podaljšanje zasedanja i rumunske zbornice Bukarešta, 21. junija, g. Parlamentarno zasedanje bo na željo princ - regenta Nikolaja podaljšano najbrže do 1. avgusta. Prino regent Nikolaj vztraja pri tem, da naj s« novi zakon o cestah in prometu sprejme še v tem zasedanju. Najbrže bo predložen še zakon o reorganizaciji in komercijalizacijj pošte in brzojava na tekočem zasedanju. sa, ki je obtožen zaradi oškodovanja držav« nih kreditov, in nemarnega poslovanja z državnim denarjem. Sklenjeno je bilo, da se bo vršila obravnava proti njemu pred najvišjim sodiščem. Železniška nesreča pri Bratislavi Bratiklava, 21. junija g. Na postaji Ga-lanti je brzovlak Berlin-Praga-Budimpešta trčil v prazni osebni vlak, ki je stal na istem tiru. Udarec je bil zelo močan. Večje število potnikov je bilo lažje ranjenih, ker je k sreči brzovlak vozil skozi postajo z zmanjšano brzino. Maršal Petain — član Francoske akademije Pariš, 21. junija, s. Maršal Petain je bil namesto umrlega maršala Focha soglasno izvoljen v Francosko akademijo znanosti. Senzacijonalen tihotapski proces K5In, 21. Junija a. Včeraj je bila v K&lnu izrečena sodiba v največjem nemškem tihotapskem procesu proti tihotapcem, ki so tihotapili svilo in zlatnino na nemško - holandski meji. Pred sodiščem je stalo 17 tihotapcev, ki so bild olbsojeni skupaj na 84 milijonov dinarjev globe k 20 let zapora. Slepi potnik na »Rumenem ptiču« se vrnil v Ameriko Pariz, 21. junija a. Slepi potnik »Rumenega ptiča« Schreiber je včeraj na željo ameriškega poslanika v Parizu odpotoval v Ameriko. Pred svojim odhodom je moral podpisati pogodbo, da bo prepustil polovico vseh dohodkov, Id jih bo imeJ zaradi svoje romantične poti preko Oceana pri filmskih ali sliSnih podjetjih, v dobrodelne namene. Požar v Pireju Atene, 21. junija s. V Pireju Je izbruhni« velik požar. Skoda je velikanska. Samomor mednarodnega pustolovca — Bruselles, 21. junija. Znani mednarodni pustolovec Oto Debeney se je včeraj sam usmrtil. Skočil je iz tretjega nadstropja na cesto in obležal mrtev. Debeney je svoječasno izvršil tudi pustolovščino, da je v Koblenzu odlikoval v imenu belgijskega kralja nekega ameriškega generala z visokim odlikovanjem. Kolonijalna vojna v Maroku Tanger, 21. junija. Maroški uporniki so napadli utrjeno oazo Aitjakuf in jo zažgali. Na pomoč došle francoske čete so napadle upornike in jih razgnale. Uporniki so imeli pri tem težke izgube. Odgoditev plačila francoskega dolga v Ameriki Wash:ngton, 21. junija g. V nasiprotlu k vestem, po katerih so Zcdinjene države vezale odigodii.tev 1. avgusta zapadlih francoskih trgovinskih dolgov od 400 milijonov dolarjev na pogoj. da bo Francija do 1. avgusta ratificirala dogovor MeiHon - Beranger, izjavlja francosko finačtio ministrstvo, da le b la ta odgoditev ^Hnniena brez vsakega pogoja. Žttm monopol v Nemčiji Berlin. 21 junija, g Komisija, ki je bila sestavljena za proučevanje krize nemškega poljedelstva, je izdelala obširen načrt za odpomoč im n-oliedelcem. V tem po- ročilu komisija odločno odklanja poskus uvedbe žitnega monopola in priporoča druge mere za izboljšanje položaja . nemških I kmetov. Najdba dragocenega dijamanta Rio de Janeiro, 21. junija, a. V državi Mi-nas Gerajes so našli na dijamantskih poljih zopet ogromen dijamant rožnate barve, ki je tehtal 118 karatov. Dijamant so krstili z imenom »Južni križ« in bo vreden po brušenju 5 milijonov Din. Požar vpepelil bolnico Kanton, 21. junija, a. V kantonski javni bolnici je eksplodiral parni kotel, nakar se je vnel ogromen požar, ki je uničil glavni del poslopja. V plamenih je zgorelo 30 bolnikov, dočim je bilo 100 bolnikov težko opečenih. Slabo zidana občinska hiša Reka, 21. junija, s. V Villi del Novoso se je podrla nova občinska hiša, ki so jo dozidali do 3. nadstropja. Ruševine so zasule pet delavcev, izmed katerih sta bila dva že mrtva, ostali pa težko poškodovani, ko so jih potegnili izpod ruševin. Samomor občinskega blagajnika — Varaždln, 21. junija. V Bartolovcu pri Varaždinu ie bila napovedana skon-tracija občinske blagajne po zastopniku velikega župana. Pred pričetkom skontra-cije po se je ponoči ustrelil blagajnik Fran Stupnjak, ki leži sedaj z težko ranjenimi pljuči v varaždinski bolnišnici. Pri skon-traciji blagajne so odkrili velike nerednosti, vendar je pa primankljej denarja pokrila blagajnikova rodbina. pokalu Praga, 21. jmnija h. Nemčija Je danes proiti Češkoslovaški zmagala tudi v ostalih dveh singl.ih, tako da je končno stanje 4:1 za Nemčijo. Rezultati so bili: Moldenauer : Menzel 6:4, 8:6, 6:4. Premn : Mazenauer 6:3, 7:5, 7:5. Kinematografski prizor v brzovlaku Zanimiva pravda pred slovenjebistrlšklm sodiščem. Slovenska Bistrica, 21. junija V Mariboru je vzbudila pred mesecem veliko senzacijo afera, ki jo je doživel pri-marij in oblastni zdravstveni referent dr. Dernovšek dne 24. maja v brzovlaku med vožnjo od postaje Pragersko do Slovenske Bistrice in ki je podobna kinematografskim prizorom v napetih romanih. Zaradi te zadeve se je danes vršila pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici razprava na tožbo mariborskega trgovca Ferdinanda Hartingerja ml. proti primariju dr. Dernovšku, ki sta se pripeljala iz Maribora s svojima zastopnikoma dr. Reismanom in dr. Hajnikom. G. Hartinger je tožil dr. Dernovška zaradi žaljenja časti in telesne poškodbe, češ, da ga je dr. Dernovšek omenjenega dne v brzovlaku opetovano tako krepko udaril po ušesih, da mu je poškodoval ušesno mreno, ga nato suval iz kupeja in ga tiščal po koridorju do vrat, Pri čemer so potniki od vseh strani leteli skupaj in se spraševali, kaj se godi. G. Hartinger se je po dogodku peljal na gra-ško kiiniko k ušesnemu špecijalistu prof. Zangerju, ki ga .ie dvakrat preiskal ter še 21 dni po dogodku ugotovil na ušesih motenje sluha. G. Dernovšek je pri današnji razpravi sam naslikal dogodek približno takole: »Čudno se mi je zdelo, da je moja žena bila parkrat tako točno informirana, s katerimi damami in gospodi sem bil v družbi; opažal sem, da je bil tožitelj opetovano v kavarni v bližini moje mize ter je med čitanjem časopisov buljil v našo družbo. Tudi sem se čudil, da se je enkrat peljal iz Gradca v vlaku istega dne kakor moja žena. Dne 24. maja sem zvedel, da se bo z istim vlakom kakor moja žena peljal tudi tožitelj. Zato sem neopaženo vstopil v zadnji vagon brzovlaka, med tem ko se je žena, ne da bi vedela za mene, peljala v prvem vagonu. Na Pragerskem sem opazil, da je vstopil tožitelj. Prosil sem sprevodnika, da je ugotovil, v katerem vagonu je moja žena. Nato sem res našel v ku-peju tožitelja, ki je sedel vis a vis moji ženi in ji ravno živahno pripovedoval: »Gnadige Frau, ich habe die Dame ge-sehen.« To me je razburilo, da sem pripeljal tožitelju krepko klofuto z levico, Jaz sem namreč levičnik, kakor vidite, g. sodnik.« Dr. Drnovšek je pri tem pokazal sodniku obe svoii roki, nakar ga je sodnik vprašal: »Ali tudi operirate z levico.« Dr. Drnovšek je odvrnil: »Kakor pride.« Nato je dr. Dernovšek nadaljeval: »V kupeju je bil tudi neki Japonec, vojaški ataše japonskega poslaništva v Parizu. Potem sem tožitelja sunil med rebra, pri čemer je dobil pač kako bunko. da sem ga tako pritiral iz kupeja do konca koridorja, pri čemer sem ga še ozmerjal z besedami: »Niedertrachtiger Sch . . . . kerl!« Na posebno vprašanje sodnika je dr. Dernovšek poudaril, da Je tako ravnal, ker je Hartinger pošte prenašal. Nato je bil zaslišan tukajšnji sodni zdravnik dr. Jagodič, ki je še enkrat preiskal tožitelja. Dr. Dernovšek je predlagal še navzočega obl. zdravstvenega referenta dr. Jurečka kot izvedenca, vsled česar je nastala med obema zastopnikoma ostra kon-troverza. Dr. Reisman je tudi predlagal, naj se odstopijo spisi državnemu pravdni-štvu zaradi zasledovanja glede hudodelstva težke telesne poškodbe, ker Je trajalo zdravljenje preko 20 dni, ter da se zasliši graški profesor Zanger še kot izvedeniška priča in tudi še kak jugoslovenski specija-list Sodnik je sklenil, da se razprava preloži ter da se tožitelj preišče glede poškodbe na ušesu na zagrebški kliniki. ši Kraji in ljudje „Jutrovo" družabno potovanje v Pariz Splošne pogoje za to prijetno družabno potovanje v francosko metropolo smo obiavili v našem listu v nedeljo 16. t. m. in v četrtek 20. t. m., na kar še enkrat opozarjamo. Imamo že precejšnje število prijav, vendar ni še potrebno število polno. Potovanje se bo izvedlo, ako se priglasi vsaj 25 udeležencev. Ker bo odhod iz Ljubljane dne 6. julija, bomo sprejemali prijave samo še do torka 25. t. m. Zato pozivamo vse one, ki so se že neobvezno informirali ali ki se nameravajo udeležiti tega potovanja, naj se prijavijo najkasneje do tega roka. Prijave sprejema: »Uredništvo Jutra (tajništvo), Ljubljana, Knaf-ljeva ulica 5 I, soba št. 4«. Vsi oni, ki so se že prijavili, bodo v najkrajšem času prejeli potrebna posebna poiasnila. Potrebni inozemski vizum na potnih listinah bo preskrbelo skupno za vse udeležence vodstvo akcije, ki je v rokah profesorja dr. Janka Pretnarja. Za vsak primer je dobro, da imajo interesenti pripravljene svoje potne dokumente, da jih vpošljejo do roka, ki se »:m bo naznanil. . Kakor smo že objavili, znašajo vsi stroški vožnje v Pariz in nazaj ter bi-vania v Parizu: hrana, stanovanje, obiski gledališč in muzejev, avto-kari za ogled mesta ter izleti v okolico za vož-nio v III. razredu 1650 frankov (okroglo 3750 Din) in za vožnjo v II. razredu 2110 frankov (okroglo 4750 Din). Interesenti bodo dobili pravočasno položnice za nakazilo teh zneskov. Potrebno pa je, da pri prijavi določno sporočijo, ali želiio vožnjo v II. ali III. razredu. Kdor ni tega že storil, naj to nemudoma sporoči. Zdravo, Lojze! Zdraavft! Saj veš, koliko jih imaš danes! Storžec je lep hrib — tam gori pod njim si zagledal luč sveta. Goriče, ravno pred šestdesetimi leti. Goriče, Kranj, kjer te je pobral in vrgel na voz menda tvoj stric in te peljal v Ho-temaže. Potlej pa, spet Kranj, pa tista stara šola tam zadaj, kjer smo trgali hlače, dokler ni gospod baron Gautsch dejal, da za nas Gorenjce ni treba šole, češ, kmet, in prav posebno še slovenski kmet, naj ostane pri svoji motiki. Pri Vorbenu v Kranju je bila tam v kotu fest oštarija in Vorbenov Lojze je bil fest kranjski tant. Pozneje se je res nekam po-lašil in se izprevrgel v tistega precej strupenega, pa vendar vedno tako srčno dobrega Luigija Calca. ki je strašil »ta črne« in »ta bele« po »Slovenskem Narodu« tedaj, ko so se drugi, no, saj veš kako! »Frenck« je bil tvoj »sovdaški abrihtar«, kar ni napak, in če se kdaj pobahaš, da si edini slovenski advokat, ki je svojo sodno prakso delal na »cesarskem Dunaju«, ti prav nič ne zamerim. Saj ti tudi ni zamerila Omerzetova Mici, s katero sta že toliko let kar najsrečnejša ata in mama in celo že tudi ded in babica. Vidiš, to je lepo, čeprav nisi bil nikdar ne »deževni« ne »državni« poslanec, ker so take stvari za druge ljudi, ki so rajši spredaj kakor pa zadaj, in nazadnje mora biti tudi nekdo, ki ni — gospod »frajtar«. Saj se spomniš, kako je bilo v časih, ko so »kanalčki«, tisti rumeni, ne peli. pač pa streljali po naši Ljubljani. Ali se spomniš tistega zborovanja v »Mestnem domu«?! In potem, kar je prišlo! Saj si ti predsedoval in potem zbiral, zbirai in krvavo plačeval! Nič se ne boj. že pride čas, ko se bo pisala zgodovina, ki ne laže, in ti sam le predobro veš, kar so drugi že zdavnaj pozabili ali pa nikoli vedeli niso. Lojze! Ce ti danes pišeš na tisti svoj listek, koliko je bilo letos, lani in toliko let nazaj Šmarnih gor, pa »Katarin«, pa tistih dolenjskih izprehodov — fletno pa dobro pa ne predrago — in če jo meriš našo Ljubljanico sem pa tja, čez in čez in še daleč v Mali graben: Lojze, zadoščenje imaš, da si bil in si mož, ki je delal, ne da bi si bil nakopičil denarja in blaga, ki je delal z dušo in srcem, z vnemo in ljubeznijo za našo napredno narodno stvar, ne da bi bil zato iskal, še manj pa dobil plačilo. Dobrota je bila vedno sirota in hvaležnost ni bila nikdar plačilo sveta, a Bog, pravijo, da tistega, ki ga ljubi — tepe! No, pa, ravno prehudo vendarle ni, in danes, ko si včeraj praznoval svoj god, ob svoji šestdesetletnici, imaš vso pravico, da rečeš: dr. Lojze Kokalj svojih šestdeset let ni zapravil! Praznuješ jo danes svojo šestdesetletni-co, lep jubilej, in vsi mi, ki Te poznamo, ki poznamo Tvoje tiho, pošteno, odkrito, samo v sebi blagoslovljeno delo brez krika, vika in samohvale. Ti kličemo ob tej svečani priliki: Lojze! Stari, pa vedno mladi in sveži gorenjski sokole, zdravo! Jakovčev Iz Preddvora. Dve razstavi na Tehniški srednji šoli Po naplavi ob zaključku šolskega leta običajnih razstav in po sijajno uspeli ju« bilejni razstavi meščanskih šol na velesej« mu, ki ie pokazala linijo naše bodoče vzgo« je, nastopa mirno in resno matica vsega te* ga dela. Dostojanstveno, bi rekel, kakor ji ob 40« letnici pristoja. razstavlja ženska obrtna šola. Pravico ima do tako samozavestnega na* stopa. Pravico in spoštovanje si je zaslužiš la ir- priborila s svojim smotrenim delom. Da je delo smotreno v združitvi estetskih zahtev s praktično potrebo, obenem pa na podlagi domače umetnostne tradicije mo« dernim nalogam prilagodeno stremljenje za osamosvojitev slovenskih značilnih oblik, dokazuje razstava. Na eni strani prof. Grebenca na najmar« Ijivejšem raziskavanju naše narodne umet« nosti sloveča metoda, ki daje smer na trd« nih fundamentih zgrajene ambicije po ka« rakterističnih izrazih lastnega sloga naše domovine — na drugi strani pa prof. Šant« lja široki dekorativni talent v liniji in zla* sti v barvi, ki se zna prilagoditi najmoder« nejšim strujam praktičnih zahtev mode in kapricam sodobnosti, to so uspehi, ki jih danes tudi naša umetnostna zgodovina mo« ra beležiti za pomembne v razvoju naše kulture, ker prav ta šola izraža najočit« nejše. da je slovenska. Slovenska šola — to je ponderabilna be« sedla. Zato naj brez skromnosti sprejmejo čestitke za svoje na historičnih temeljih naše narodne umetnosti osnovane sodobne delavnosti dosežene uspehe, ki so pod vod« stvom zahteve dneva vedno tehtajočim di« rektorjem Reisnerjem prišli prav do za« črtanega vrha. V veliki dvorani pa razstavlja keramiška in kiparska šola. Profesorji A. G. Kos, To« ne Kralj, Repič in Beran že dve leti niso pokazali del svojih učencev. Kakor zgo« raj je tudi tu napredek velik in svež. Živ in organičen je napredek, ker je združen s potrebo življenja. Eleganca Kosovih vaz in Kraljeve plastike so — sodobnost, Be« ran pa koplje temelje novi industriji. Že se vidijo konture umetnostne obrti, ki bo iskana marka v zbirkah estetskih gurma« nov. Zbiralci, saj ne veste, kaj boste zgre« šili, če teh inkunablov naše keramike takoj ne pokupite! Seveda, kredita nimajo te va« ze, statuete in servisi, ker so prepoceni! Ali naj vam povem, da je neka firma ku« pila skoraj vse risbe na ženski razstavi, vi pa ne vidite niti keramike?! &£ix-&y. y .v.'.-.-.-, .v v -.v... .•:•. :•.-:-:•:•:•:•.•: :•. :•:•..■ .■.•;•.•:•.•.-:•:•:-:•:•:•.■:•:■.•:•:•. :••:•:•:•-■•:••:.-..: :. : : Kak na široko skrbi Kos tudi za soli« den naraščaj v tako imenovani visoki umet« nosti. vidimo s slik in risb Pavleta Božo« vičarja. Tudi Škofjeločan, kakor vsi naši slikarji. Ko je bil star 12 let je s svojimi sličicami preživljal vso številno dTužino. Oče je slep. Vse v hiši slika in riše. Moč« no se z njegovih stvari vidi plastičen čut — morebiti bo kipar. Zadet od strele ostal - živ Metlika, 21. junija V Ameriki razmotrivajo problem, ali res močan električni tok, ki ga uporabljajo za izvrševanje smrtne kazni, povzroča smrt, ali pa obsojenca samo omami ter potem še živega zakopljejo v grob. V ponedeljek se je v naši bližini zgodil primer, ki je vsekakor zanimiv, ker potrjuje, da tudi močan električni tok ne usmrti človeka. V ponedeljek popoldne je imel zopet en del Belokraiire nevihto s točo. Pri tej priliki je udarila strela v 25-letnega Pera Ja-kovčiča. po domače Lokvarja, iz vasice Cerkvišče, občina Podzemelj, in ga ni ubila. Bil je na polju s svojo ženo in služkinjo. ko se ie nevihta bližala, ter se med dežjem in točo vračal domov. Začetkoma sta z ženo tekla, potem pa šla običajen hitri korak. Dobrih sto korakov pred vasjo pa je naenkrat udarila strela. Oba sta bila takoj na tleh. Žena Anče je bila osem korakov dalje od moža. Zračni pritisk jo je vrgel k tlom ter ji zavil suknjo okrog glave. Tako je prišla zopet k zavesti in se čudila, kako ie mogla pasti. Odmotala si je suknjo ter se ozrla nazai. da pogleda za možem, kje da ie. Trenutno ga ni zapazila, pa si je mislila, kako je mogel iti mimo nje, ko ie bil vendar za njo do deset korakov in bi ii moral vendar pomagati, da bi vstala, če je že nadla Ko se ie dvignila, ie ooazila moža. kako leži z glavo proti zemlji. Počela ga ie tresti, naj vstane, toda od njega ni bilo znaka življenja. Pričela je klicati na pomoč. Mati njegova .io je prva opazila ter takoi pritekla še z drugimi na pomoč. Moža so tresli, toda zaman. Začeli so ga vztrajno drgniti po vsem telesu in po enournem drgnenju je dal prvi znak od sebe. da je živ s tem. da ie bolestno zastokal. Poslali so po zdravnika g. dr. Kussela. ki je bil z avtom slučajno v Podzemlju na Kolpi pri kopanju. Takoj se je pripeljal ter nudil nesrečnemu Jakov-čiču prvo pomoč. Nesrečnik se ni zavedel 12 ur ter je prihajal polagoma drugi dan zopet k zavesti. Niti Jakovčič, niti žena Anče nista slišala groma in nista videla bliska. Pač pa so ga pošteno slišali ljudje v prvih bližniih hišah, ko so zbegani tekali okrog in gledali z bojaznijo, kam je udarilo. Pera Jakovčiča je strela zadela naravnost v glavo, mu razcefrala klobuk ter ima nad desnim sencem precej ožrane lase in precejšnjo opeklinasto rano. Od tam ie šla strela no obrazu čez brado, preskočila na prsa. Velike onekline so po prsih, ob na-su, kjer so hlače zaoete. pa ie naivečia. Strela mu je raztrgala pas. Ves trebušni del je ožgan. Potem ie šla strela po levi nogi do kolena, nakar je preskočila iz kolena leve noge v desno nogo ter po Pri slabosti je naravina »Franz Josef-ova« grenčica prijetno učinku V) če domače zdravilo, ki znaAno zmanjšuje telesne nadloge. Iker se ^kaže že v matfh količinah korisifmto. V dtnpis:h hvailiio zdravniki za ženske sojtfasno prav milo učinkujoč način »Franz Josef-ove« vode, 'ki je zlasti prikladen za ne>?no r&sit ženskega telesa. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah iin spec. trgovinah. njej v zemljo. Tam, kjer je strela prešla v zemljo, je napravila luknjo v dobro utrjeni cesti 65 cm globoko. Bržkone je bila leva noga v premikanju ter se ni v tem trenutku dotikala zemlje, zato je strela preskočila v desno, ki je bila zvezana z zemljo. Vsekakor Je to zanimiv primer. Nesrečnik Polagoma prihaja k sebi, čuti pa velike bolečine v črevesju. Dejstvo je, da je v Jakovčiča udarila strela popolnoma, ne da bi ga oplazil mogoče samo del strele, kajti v precejšnji razdalji ni nobenega višjega objekta ter je bil on sam najvišji objekt. Jakovčič sam Dravi, da je čudež nad čudeži, ker je ostal pri življenju. Iz borovškega letovišča Kranjska gora, 19. junija. Kranjska gora se vkljub svoji prirodni lepoti in kljub temu, da je bila ves čas prva turistovska postojanka, ni mogla razviti v pravo letovišče, pa najsi 6e je še tako prizadevala in trudila. Narava ji je odrekla jezero, ki ga najdemo skoro po vseh letoviščih in ki je tako rekoč brezpogojna potreba modernega letovišča, ker nudi priliko in možnost do kopanja. V vsej borovški okolici pa ni jezera in zaradi tega ni preostalo drugega, kakor da se je pomagalo na umeten način. Na podrtinah nekdanjega primitivnega kopališča v Babi so pričeli lani graditi novo, obsežno kopaliče, ki naj bi ustrezalo vsem modernim zahtevam Zaradi obsežnosti vsega projekta je delo le počasi napredovalo, a končno je bilo te dni vendarle dovršeno. Prostor za kopališče je bil svoj čas odbran od dr. Tičarja in se nahaja na najide-alnejši točki borovške okolice. Ves dan je izpostavljen solncu in leži v največjem zatišju sredi romantične kotline tik ob vhodu v divje razkosano Malo Pišenco. Le na sprednji strani je svet odprt in iz največje bližine strme nanj s snegom posuti kolosi Prisanka in Razora ter razrito in razsekano skalovje Prokletih polic. Kopališče je samo na sebi nekaj posebnega in razpolaga z vsem komfortom. Po mnenju priznanih zdravniških izvedencev je voda jako zdravilna in ker izvira nedaleč odtod iz skalovja samega, je čista kakor kristal. Suhi, peščeni prod, ki je tod precej obširen, bo jako primeren za solnčne kopeli. Za javnost bo kopališče otvorjeno prihodnjo nedeljo. Oficijelna otvoritev se pa vrši sredi sezone skupno s proslavitvijo petin-dvajsetletnice tujsko - prometnega društva. Za to proslavo se vrše že zdaj skrbne priprave in vse kaže, da bo ta proslava nekaj posebnega, nekak staroborovški praznik, ki bo verno vseboval življenje in običaje davnega planinskega ljudstva in bo jako zanimiv že zaradi tega, ker takih običajev ne najdemo nič več, tudi drugod ne. Preložitev rutarškega železniškega postajališča je prišla na mrtvo točko in je prav tako, ker je zahteva protinaravna in nima najmanjše stvarne podlage Postajališče je bilo svoj čas na željo turistov in prebivalstva prav na točki, ki je najbolj odgovarjala turistovskim in vaškim interesom. Železniška uprava sama uvidi neumestnost preložitve in bo ostala pri sedanjem postajališču in tako ustregla prebivalstvu in izletnikom ter turistom, ki živahno obiskujejo Martuljek. Prav tako je pa tudi vsako povečanje postajališča nepotrebno, ker tovornega prometa ni nikakega. Železniška uprava bi pa jako ustregla vsem izletnikom, če bi ob postajališču postavila primerno verando, kjer bi ljudje ob slabem vremenu lahko ve-drili. Skrajna in za ugled uprave važna potreba pa je, da se vendarle enkrat odpravi s postajališča sedanji neslovenski in neslov-niški napis in se ga nadomesti z edino pravim — Rute pod Martuljkom. Primorsko pismo V Trstu, 20. junija. Te dni je bil izdan odlok ministrstva notranjih zadev, ki doleča, kdaj se smeta svi-rati kraljeva koračnica in fašistična himna (»Giovinezzat). Po tem odloku je sviranje teh dveh himen v javnih lokalih dovoljeno samo naslednje dni: dan obletnice ustanovitve fašijev 23. marca, dan obletnice ustanovitve Rima (»rimski božiča) 21. aprila, ki je obenem tudi »praznik dela« namesto mednarodnega 1. majnika, dan obletnice vstopa Italije v svetovno vojno 24. majnika. prvo nedeljo meseca junija (praznik državne ustave). 20- septembra (dan obletnice zavzetja Rima po italijanski vojski), dan obletnice fašistovskega pohoda na Rim 28. oktobra, 4. novembra (obletnica zmage v svetovni vojni) in 11. novembra (kraljev rojstni dan). V primorskih italijanskih listih se čitajo vedno bolj pogostoma pritožbe, da rimska vlada vse preveč podpira Benetke napram primorskim lukam, zlasti pa napram Trstu. Tako je fašistični poslanec in bivši državni podtajnik v finančnem ministrstvu, tržaški odvetnik dr. Suvich napisal v službenem glasilu primorskega fašizma, »Popolu di Triestec, članek, v katerem pravi: »Trst nima onega, kar imajo Benetke. Država izdaja na debelo. 650 milijonov lir, sa gradnjo novega pristanišča v Benetkah, ui pa izplačala zneska, ki bi bil potreben za vzdrževanje nabrežij in pomolov v tržaškem pristanišču, ki se podirajo. Senator Luiggi. graditelj pristanišča Casablanca, mi je rekel, da v svoji dolgi inženjerski praksi še ni videl pristanišča, ki bi se nahajalo v tako obupnih razmerah kakor ravno tržaško.c Na drugi strani pa se poudarja tudi konkurenca, ki jo delajo druge italijanske ladjedelnice tržaškim. Po uradni statistiki tržaške trsov-ske zbornice je bilo leta 1927. zaposlenih v tržaških ladjedelnicah 15.447 delavcev, t^la 1928. jih je bilo samo še 11.869, a sedaj jih je komaj osem tisoč, a še ti niso vsi domačini, ker je nameščenih tudi precej priseljencev iz starih italijanskih pokrajin. Zanimivo je tudi. da število tržaškega prebivalstva ne narašča, temveč pada. Razlika znaša od leta do leta po nekaj sto duš. V Gorici zabeležujejo stalno naraščanje prebivalstva, sicer ne ravno bogve veliko, pa vendar. V mestu samem je bilo meseca mainika 2o porok. 66 rojstev in 56 smrtnih primerov ter 6e je prebivalstvo pomnožilo za 10 duš. V goriški provinciji je bilo v istem času 82 porok, 273 rojstev in 199 smrtnih primerov, tako da se je prebivalstvo pomnožilo za 74 duš. Vsa goriška provincija z mestom Gorico vred pa je imela meseca majnika 107 porok, 339 rojstev in 255 smrtnih primerov in je potemtakem prirastek prebivalstva znašal 84 duš. Za pospeševanje kmetijstva je za vse tri Benečije letos določenih 20 milijonov lir, ki si bodo porabili za predujme kmetom na njihov žitni pridelek, ki se bodo obrestovali po 5.75 odstotka. V Gorici bo take predujme izplačeval »Montc. Kmetom, ki bodo oddali žito v skupna skladišča poljedelskih zadrug, se bodo izplačale tri četrtine vrednosti vskladiščenega žita, tistim, ki bodo hranili žito doma, pa dve tretjini. Pred pulskim sodnim dvorom se je te dni vršila razprava proti bivšemu dolgoletnemu blagajniku poreške občine, Josipu Monfalconu, ki je bil obtožen, da je pone-veril 240 tisoč lir občinskega denarja. Obtoženec je lanske jeseni izginil iz Poreea. Pobegnil je v Orst, si preskrbel potni list in se odpeljal na Francosko. Ko je porabil denar, se je vrnil v Italijo, kjer so ga aretirali. Na razpravi je priznal poneverbo in izpovedal, da ga je ugonobila igralska strast. V eni noči je v Trstu zaigrai 70 tisoč lir. Obsodili so ga na 8 let. 6 mesecev in 5 dni ječe. Pred pulskim porotnim sodiščem pa je bil obsojen v dosmrtno ječo razbojnik Anton Jugovaz, ki je bil glavni pomagač proslulega razbojnika Collaricha, kateri je pred leti slrahoval vso Istro s svojimi roparskimi umori in je bil tudi obsojen v -io-smrtno ječo. V čičariji, najsi romašnejšem delu Istre, kaže letos letina vsaj do sedaj še precej dobro in se ljudem ni bati, da bi morali trpeti lakoto. Veliko skrb pa jim dela pomanjkanje krme, ker je prišel dež prepozno in se je nakosilo zelo malo sena. Mleka je dovolj. pa se pritožujejo živinorejci, da ga ue morejo spraviti v denar, dasiravno ga ponujajo po 55 centezimov (1.60 Din) liter. Sir se prodaja po 10 lir kg, skuta pa po 6 lir. Ovce se prodajajo po 100 lir glava, j.ig-njeta in teleta pa po polšesti liri kilogram žive teže. Tatvine so po vsej Istri na dnevnem redu. Kdor hoče biti varen pred tatovi in noče, da bi mu živina izginila iz hleva, mora vsako noč stražiti s puško v roki. Edino na ta način se je mogoče obraniti tatov. Kara-binijerjem se le redkokdaj posreči, da ujamejo tatove, ki se branijo z orožjem. Nov škrooilni avto Včeraj dopoldne je bila na Kongresnem trgu zanimiva preizkušnja nove moderne škropilne naprave, katero .ie mestna občina naročila pri tvrdki Franc Hog iz Perchtolsdorfa pri Dunaju. Novi škropilni avto ie pokazal svojo veliko praktično vrednost. Škropilna naprava obstoji iz treh škropilcev, ki pod lastno težo vodo briz- gajo na 8, pod pritiskom pa do 20 m široka Pritisk, potreben za široko škropljenje proizvaja vdelana turbo-sesalka s kapaciteta 1000 litrov v minuti. Škropilni avto je uporaben za škropljenje in izpiranje cest in' posebno praktično se da uporabiti tudi pri požarih, kjer v bližini ni vode. Uganka zločina na Zaloški cesti Zgoraj umorjeni Andrej Bi ene. Puščica pri Ijiši označuje vhod. — Ob strani hlevna vrata, za katerimi je bil izvršen dvojni umor. Ljubljana, 21. junija V zadevi grozovitega dvojnega umora na Zaloški cesti št. 45 varnostna oblast zaenkrat ni napredovala prav v nobeni smeri. Bestijalni zločinec, ki se bržkone ne bo nahajal daleč proč od mesta zločina, je skrit in popolnoma neznan. Policijski organi, ki so na delu noč in dan, ne morejo izslediti niti ene okolnosti, ki bi pokazala v pravo smer. Tekom današnjega dopoldne je bilo zaslišanih več sosedov Zochbauerjeve in Bi-tenca. ki pa niso vedeli povedati o načinu njunega življenja in o ljudeh, ki so .iu po-sečali. ničesar drugega, kakor so izpovedali že včeraj drugi. Več detektivov je ■melo službo tudi v Mostah in Vodmatu. Zasliševali so razne ljudi, ki so sprva pod vplivom svo.ie fantazije znali povedati mar-sikake podrobnosti, a vse njihove govorice so se izkazale le kot plod domišljije in ugibanj. Kakor smo beležili, je eden izmed policijskih agentov našel tekom izsledovanja v neki hiši v Mostah krvavo srajco. Policija je v tem trenutku menila, da je že na pravem sledu vendar so padli vsi upi mahoma v vodo. Ze zvečer se je namreč dognalo. da ie dotična srajca zamazana le z rdečo barvo. Važnejša ie izpoved neke mlade ženske iz Vodmata, ki je izpovedala, da so jo na večer 13. t. m. ustavili v bližini Biterčeve hiše, ko ie odhajala od Bitenca po nekem opravku, trije moški in jo začeli izpraše-vati različne stvari. Neznanci so se zari-mali za način življenja Bitenca in Zoch-bauerjeve in so jo tudi izpraševali, če se res večkrat stepeta. Dotična ženska se je nekaj časa pogovarjala z neznanci, ker so se ii pa ti zdeli s svojimi vprašanji pre-vsiljivi. se je kmalu poslovila in odšla dalje svoio pot. V zvezo z zagonetnimi neznanci so spravili ljudie v Vodmatu tudi govorico, da so bili videni včeraj ob 6. zjutraj zopet trije mo«ki. in sicer v čolnu na Ljubljanici. Seveda se ie policija kmalu prepričala, da je to izmišljeno Dalje je bila policija opozorjena včeraj dopoldne, da so bili videni neki triie neznanci tudi pod nekim kozolcem v bližini Tomačevega. Izkazalo na se ie kmalu, da so bili ti moški le detektivi, ki so preiskovali teren okoli Tomačevega in v smeri proti Vevčam. Kakor vse kaže, bo za našo varnostno oblast umor Andreja Bitenca in Mariie Zochbauerjeve zopet trd oreh. Zdi se. da se bo preiskava močno zavlekla, mogoče na je seveda tudi. da se zaeonetka nenadoma razvozlja. ka.iti v sličnih kriminalnih primerih so mogoča razna presenečenja. * Popoldne ob 5. se je vršil iz mrtvašnice snlošne bolnice nogreb umorjene Marije Zochbauerjeve. Njeno truplo ie ležalo po obdukciji v mrtvašnici, odkoder so peljali danes nesrečno žrtev na pokopališče Sv. Krištofa. Pogreba se je udeležilo poleg ožjih sorodnikov zelo veliko občinstva iz Most, Vodmata ter iz mesta. Ob 6. je nato bil pogreb druge žrtve umora Andreja Bitenca, čigar truplo so bili prepeljali po obdukciji v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Tudi njega je spremilo na zadnji poti na pokopališče pri Sv. Križu obilo občinstva, prijateljev in obrtniških tovarišev. Zochbau-erjeva je bila položena k zadnjemu počitku' v grob svojega pokojnega moža, Andrejrf Bitenca pa so položili v svežo jamo. Damske poletne obleke etarain, delen hi koton od Di.n 70 naprej raznovrstne svilene od Din 150 naprej F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Oglejte si razstavo v izložbi! SO22 Domači na delu, vlomilec 1 »v« v hiši Polšnik, 21. junija V »Ponedeljku« smo poročali o treh drznih vlomih v naši okolici. Ljudje so zaposleni ves dan na travnikih, neznani poha-jači in bisagarji pa izrabljajo ugodne trenutke, ko so hiše brez nadzorstva. Po treh drznih vlomih v malem naselju Ušjeju so ljudje svojo imovino stražili. Ker pa ni bilo dva, tri dni nikakega vloma več, so popustili s strogim nadzorovanjem domačij, misleč: »Vlomilec jo je gotovo že odkuril kam drugam. Najbrže je opazil, da so mu postala pri nas tla že prevroča!« Tat pa se je par dni mastil z ukradenim plenom in lenaril v skritih kotičkih polš-niške okolice. Ko je izpraznil svojo zalogo, se je znova lotil tatinskega posla. Pred dnevi je vlomil ponovno na Borovaku, vasici v polšniški okolici, pri kmetu Francu Golobu. Golobova družina je bila zaposlena na njivi, ki ni oddaljena niti 50 korakov od domačije. Ta čas je vlomilec s silo udri skozi zaklenjena vezna vrata in v zaklenjeno sobo. Ker se je počutil dovolj varnega, je temeljito pregledal vso hišo. Ko je odstranil iz zaklenjene zidne omarice vrata, je pobasal denar, ki ga je imel tamkaj shranjenega hišni gospodar.. Prazno listnico je pustil gospodarju za spomin. Nato se je spravil še nad skrinjo, kjer je hranila svoje stvari domača hči. Tudi njej je odnesel nekaj gotovine. Po izvršenem pregledu je spravil tat vse lepo nazaj v prvotni red. Domači zaradi tega. ker ni bilo opaziti nikakega nereda in ker ključavnice niso bile pokvarjene, par dni niso opazili tatvine. Po načinu, kakor je bilo vlomljeno pri Golobu in glede na prejšnje tatvine, je upravičen sum. da je v vseh navedenih primerih vlomilec ena in ista oseba, ki se na svoj posel zelo dobro razume in pozna tudi polšniške razmere. Za drznim rokov-njačem poizvedujejo orožniki. Ugotovitev Sekcija udruženja drogistov za Slovenijo v Ljubljani ugotavlja, da g. Janko Pogačnik ni edini zastopnik tvrdke »Agfa« v Sloveniji in pristavlja, da je do sedaj edini zastopnik te tvrdke ne samo za Slovenijo, temveč za vso Jugoslavijo g. Viljem Brauns v Celju. LJubljana, 15. junija 1929. Udruženje drogistov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, sekcija za Slovenijo v Ljubljani. Domače vesti * »Jutrovčki« na morju. Vsem. ki so prijavili udeležbo dece k Prvi koloniji letovanja na morju in so bili sprejeti, smo že razposlali navodila za odhod, ki bo na Vi-dovdan, 28. t. m. ob' 18.45. Sprejem prijav za znižano pristojbino je zaključen tudi za drugo kolonijo v avgustu. Je pa še nekaj mest prostih za drugo kolonijo proti plačilu polne enomesečne oskrbnine po 900 Din. Istotako Je še eno mesto proti plačilu polne oskrbnine prosto še za prvo kolonijo, ker je prijavljeni udeleženec medtem zbolel. V nedeljski številki borno §e enkrat ponovili glavne pogoje za »Jutrovčke na morju« v Martinšici, posebno navodila, kaj raj vzamejo udeleženci seboj, ker smo dobili v tem pogledu več vprašanj. — »Jutro«. * Pred veselim dogodkom na Bledu. Ru- munska kraljica - vdovi Mariia bo, kakor javljajo iz Bukarešte, v bližnjih dneh odpotovala na Bled, kjei bo počakala na nov veseli dogodek v naši kraljevski rodb;>»i. Kraljica - vdova bo o;f2ia na Bledu približno tri tedne. * Ipremembe v vojaški službi. Za zrako-plovnega opazovalca je imenovan podporočnik Josip Kropar. Sodni kapetan 2. razreda Radomir Babič je podal ostavko na državno službo ter je bil preveden v rezervo. V rezervo je preveden tudi bivši rezervni poročnik Peter Besednjak s prejšnjim činom. * Sodnljskl Izpit sta položila včeraj pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani sodna avskultanta g. Branko G o s 1 a r s prav dobrim in g. Karol PI e i w e ; s z dobrim uspenom. Čestitamo! * Angleški arheologi v Jugoslaviji. Kakor javljajo iz Zagreba, prispe 11. jc':ia tjakaj 36 članov londonskega arheobškesca društva Society of Antiquariat of London z misijo, da prouče naše kraje z arheološke' ga gledišča. To je ugledno društvo, čegar število članov le omejeno na 1000 strokovnjakov. Predsednik društva ie arheolog Earl of Crawfordt. * Profesorska in učiteljska mesti. Na tehniški srednji šoli v LJublisni bo s prihodnjim šolskim letom praznih v:č profe sorskih (suplentskih) mest za strojegrad-bo, kemijo in matematiko in eno mesto predmetnega učitelja z meščansko - šolskim izpitom prve skupine ali s štirimi se. mestri višje pedagoške šole. Reflektanti naj se čimprej osebno oglasijo pr« direktorju tehniške srednje šole. * Cela številka belgijske revlie posvečena naši državi. Mednarodna reviia za izvozno trgovino »Le Lloyd Commerciai«, ki fzhaja v Bruslju, je celo svojo posiednjo Številko posvetila naši državi. Ta slavnostna jugosiovenska števila je zelo obširna in dobro urejena, a posvečena 'e vsem problemom našega javnega t.vijenja, zlasti ekonomskim. Na naslovni strani v r.aši tro-bojnici prinaša sliko našega kra'ja. v tekstu pa upoznava belgijsko p.ib':ko z vsemi pojavi našega ekonmskega ž:vijenia s članki iz peres naših najboljših ekonomov. Znaten del te lepe številke je posvečen našemu pri mor ju. * Zaključek Jakopičeve razstave v Zagrebu. To nedeljo ob 7. zvečer bo zakltu« čena razstava Jakopičevih del v Umetniškem paviljonu na Trgu Kralja Tom:$lava. Opozarjamo naše prijatelje na nedeljsko vodstvo po razstavi, katero ie iz blagona-klonjenosti prevzel gosp. prof. Ivo šrepel, tajnik »Hrvatskog društva umietnosti« v Zagrebu. V nedeljo ob 10. bo imenovani gospod predaval in tolmačil Jakopičevo umetnost, katera ie žela v Zagrebu veliko priznanje. Zagrebški Slovenci in oni iz bližnje okolice gotovo ne bodo zamudili prilike, da obiščejo veliko reprezentativno razstavo ter občudovali dela našega velikega mojstra, interpretirana po odličnem poznavalcu naše umetnosti g. prof. Šreplu. Razstava je odprta dnevno od 9. do 12. ter od 3. do 7. popoldne. * Kongres meščanskih učiteljev se bo vršil v Pančevu v dneh 3., 4. in 5. julija Pripravljalni odbor je razvil živahno akcijo, da bodo gosti kolegijalno sprejeti. Pripravlja se tudi razstava dijaških rečnih del in risb, ki bodo pokazala značaj ia delovanje meščanskih šol. * Kateder jugoslovenske književnosti v Skoplju. Rektorat univerze v Skop'ju je razpisal natečaj za asistenta za iugosjoven-sko književnost na filozofski fakulteti v Skoplju. Prednost imajo diplo.nireni študenti jugoslovenske književnosti z znanjem slovenskega jezika. * Mestno pisarniškega uradnika. Slovensko planinsko društvo v Ljubliani razpisuje mesto pisarniškega uradnika zmožnega slovenskega, srbskohrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, knjigovodstva, korespondence, strojepisja in vseh pisarniških del. Prošnje je poslati do l. julija s pripadajočimi izpričevali o dosedanjem službovanju na SPD v Ljubljani, Ljubljanska kreditna banka. * Sprejem gojencev v vojaško rokodelsko šolo. Po odredbi ministra vojske in mornarice se sprejme letos v 1. razred vojaške rokodelske šo e v Kragujsvcu 60 gojencev, ki se bodo vzd-žtvali na državne stroške. Kandidati morajo prošnji za sprejem razen domovr.ics priložiti tudi zdravniško spričevalo o zdravstvenem Ne hodite brez fo to grafičnega aparata na dopnst! Ko boste videti, kako lepe spomine imajo Vaši prijatelji, se boste kesalL Dobre fotografične aparate Vam nudi od Din 325.— naprej drogerija OREOORlC, Ljubljana, Prešernova 5. stanju. Starost 12—15 let. Zahteva se, da je kandidat dovršil v-saj osnovno šelo s prav dobrim uspehom. Prošnje ie vložiti najkasneje do 5. avgusta pri upravniku vojno - zanatlijske šOie v Kragujevcu. Izbrani kandidati dobe od šolske uprave poziv na sprejemni izpit. Za vse sprejete kandidate je obvezen internat. Šola ivna dva tečaja: pomočniškega, ki tra^a štiri leta ter je obvezen za vse učence, in mojstrski tečaj, ki traja dve leti in ki je obvezen samo za izbrane učence. Po četrtem letniku se učenci kot pomočniki porazdelc po delavnicah artilerijskega tehničnega zavoda. * Smrtna kosa. V Trbovljah ie umrl g. Jože Jordan, rudniški nameščenec v p. k večnemu počitku ga polože danes ob 16. — V Ljubliani je podlegel težki bolezni 24 letni Norbert Z e m a n. Niegov pogreb bo danes ob 18. na pokopališču pri Sv. Križu. Pokojnikoma blag spomin, rodbinam iskreno sožalje * P. n. naročnikom »Zborov«! Obnovite in poravnajte naročnino za letos, da boste list v redu naprej prejemali in ne delajte upravi sitnosti ter ji ne povzročajte nepotrebnih stroškov. Vsak naročnik je dobil s 1. zvezkom tudi položnico. Podprite »Zbore«, pridobite jim novih naročnikov! * Izlet na Turjak. Nad Turjakom, na sivi skali je kakor orlovsko gnezdo gora sv. Ahacija, ker bo v nedelio velik praznik. Turjačani praznujejo spomin bitke in zmage nad Turki pri Sisku leta 1593. Izleti na goro sv. Ahacija so že dolgo iako priljubljeni, zlasti pa od časov, ko je pesnik Anton Medved župnikoval na Turjaškem gradu. Na goro za .lajajo na praznik posebno radi Ljubljančani, katerim je pot prav prikladna. Zjutraj se odpeljejo z dolenjskim vlakom do Škofljice, od tam pa gredo 2 in pol ure na goro. Prijeten počitek nudi na Turjaku gostilna pri županu Ahcu. Tu si lahko vsakdo ogleda zanimive spomine iz turških časov. Kino ..IDEAL' Danes! H A R R ¥ FifiL »Panika« Najnižje ljudske cene Din 2, 4, 6. * SkavtskI župni tabor. Gotovo se cenjeno občinstvo še spominja na naš lanski župni tabor, kj je stal na levem bregu Save v bližini Gameljnov pri Ljubljani. Ko smo se lansko leto razšli, srno si bili edini v tem, da se naj tudi letos vrši župni tabor. Župa za Slovenijo se je za stvar vzela in zato se nam obeta velik župni tabor, ki se bo vršil od 2. do 9. julija t. L, in sicer na desnem bregu Save v bližini Viž-marjev. — Na župnem taboru se bodo združili skavti iz vse Slovenije, da se med sebojno spoznajo in navežejo prijateljske stike. Župni tabor ima namen pokazati cenjenemu občinstvu tudi način naše vzgoje in uspeh, ki smo ga dosegli tekom letošnjega leta. Tretji in glavni namen župnega tabora pa je letos ta, da bomo iz čistega dobička predvidenih dohodkov poslali na svetovni skavtskj sestanek — Jamboree —, ki se vrši vsaka štiri leta. tudi zastopnike Slovencev. Od dohodkov bo odvisno naše zastopstvo na svetovnem sestanku, zato vabimo cenjeno občinstvo k čim mno-gobrojnemu posetu. Ne bo žal nikomur, kdor nas obišče, kajti opazoval bo lanko r.ašo vzgojo v vseh njenih fazah: od gimnastike, telovadnih iger in športa do romantike tabornega ognja, od tehničnih vaj za življenje v prirodi in prvi pomoči ob nezgodah do globoke morale, ki jo dajejo naši zakoni, življenje v naročju prirode ter prostovoljna disciplina, ki provzroči dosledno poslušnost na najmanjši migljaj izbranega vodje. Na župnem taboru se bo cenjeno občinstvo lahko do dobra spoznalo z najmodernejšim načinom vzgajanja, zato naj ne zamudi nihče te prilike. Za okrepčilo obiskovalcev bo tudi preskrbljeno. * Izlet ptujske gimnazije na Jadran. Nameravana ekskurzija dijakov ptujske gimnazije se bo vršila v dneh 2. do 7. julija. Ogledali si bodo Sušak, 'hrvatsko primorje in Split. Ekskurzistom se pridruži tudi nekai staršev, kar je hvale vredno. Ker se bo izlet vršil v začetku meseca, ko je še kaj denaria, se bodo gotovo še mnogi priglasili. Priglase sprejema in daje informacije gimnazijsko ravnateljstvo. * Podružnica SPD v Radovljici Je letos na novo premarkirala pota na Begunjščico in sicer iz Begunj skozi dolino Drago preko Poljške planine, preko Ručevnikov. na planino Prevalo, vrh Begunjščice tako, da je Vilfanova koča dobro zvezana z dolino. Vilfanova koča je otvorjena, ter nudi poleg uliudne postrežbe turistom dobro jed in Pijačo po zmerni ceni. * Slovensko planinsko društvo obvešča vse izvoljene delegate, ki so določeni za glavno skupščino 23. t. m., da morejo v Primeru nujnega zadržka oddati svojo po-verilnico enemu izmed že določenih delegatov Točneiši podatki v pisarni osrednjega odbora Slovenskega Planinskega društva. — Odbor. * O otvoritvi planinskih koč sporoča SPD: Erjavčeva otvorjena od 16. t. cn. Mojstrovka dostopna po novi poti, Triglavska koča na Kredarici se otvori to nedeljo, Triglav je dostopen od vseh strani, Aleksandrov dom se otvori 25 t. m. in za Vidov dan bodo otvorjene in oskrbovane vse koče Kamniških planin, Julijskih alp in Karavank. * Na državni realni gimnaziji v Ptuju se je vršil ustni višji tečajni izpit od 17. do 19. t. m. pod predsedstvom g. ministrskega odposlanca dr. Jovana Hadžija. univerzitetnega profesorja iz Ljubljane. Izpit je delalo 16 dijakov. Napravilo je izpit 13 dijakov, 3 so bili odklonjeni za dva meseca. Napravili so izpit: Baebler Elida. Benigar Joško, Darvaš Vladimir, Kolka Alojzij, Šolan creme ali olje dokazano najboljše za solnčenje. Dob; se povsod A. KANC sinova, drogerija, Ljubljana Židovska ulica I. Murko Franc, Popovič Niko. Prinčič Branko, Regvat Milan, Rubin Maks. Tratut-vetter lise, Ulm Franc, Vovk Ivan in Stix Franc. * Na državni meščanski šoli v Ormožu bo vpisovanje učencev dne 29. t. m. od 8 do 12. * Nove mednarodne poštne nakaznice. Minister za gradbe, ki obenem upravlja tudi pošto in brzojav, je odobril, da se mednarodne poštne nakaznice po 0.25 Din puste v promet, čim se uvede poslovanje s poštnimi nakaznicami v mednarodnem pro metu. * Hrvati v srednji Ameriki. V Zagreb sta prispela te dni farmarja Domian Kružič in Josip Ivankovič, oba rodom Dalmatinca, ki ki pa živita že dolgo vrsto let v srednje ameriški republiki Costarica, kier se bavita s kmetijstvom, vrtnarstvom in mlekar stvom. Prišla sta v Evropo, da vidita, kako se tukaj razvija kmetijstvo. V Belgiji sta se mudila pet dni, v Nemčiji deset, na Češkoslovaškem pa šest dni. Ogledala sta si oblastno posestvo Božjakovina in po sestvo kmetijske fakultete v Maksimiru. Zanimivo je, da farmar Ivankovič govori samo španski, dočim Kružič. ki ie že 28 let v Ameriki vendar z zanimanjem prebira naše časopisje Otroci njegovi kakor tudi Ivankovičevi pa govore samo španjolski jezik. V Costarici je neki rojak z otoka Krka minister za javna dela. Vse nosi le kopalne obleke znamke »IKKOLI«, ker se odlikujejo po izvrstni kvaliteti in čudovitem sestavu barv. * Tragična smrt poljskega čuvaja. V Gradini je vršil službo poljskega čuvaja neki Matej Ribič iz Bačevca. Te dni sta se srečala z lovskim paznikom Lukom Maj-kovčanom, ki mu ie ubil psa. Zaradi tega je prišlo med njima do prepira. V jezi je lovski paznik oddal dva strela na svojega nasprotnika. Krogla je Ribiča zadela v glavo in ga usmrtila. * Smrtna kosa pr| delu. V Bistrici v Istri se je predvčerajšnjim pri gradbi nove občinske hiše podrl nasip, pri čemer je bilo zasutih pet delavcev. S pomočjo vojaštva in delavcev sta bila dva delavca odkopana mrtva, trije pa težko ranjeni. Smrtno sta se ponesrečila Anton Boštjančič in Viktor Princ, ranjenci pa so bili prepeljani v reško bolnico. Občinsko hišo gradi podjetje »Unj-one« iz Reke. Dva nadzornika gradbe je policija aretirala. * Ne igraj se z orožjem. V Liubuškem se je te dni s svojim prijateljem gozdarjem Gojkom Petkovičem peljal z avtom na sprehod Mato Grbavac. Pri neki gostilni sta se ustavila in pila nekoliko več, kakor Je bilo potrebno. Ko sta nadaljevala vožnjo, je Grbavac, ki je bil že prccej »v rež-cah«, prijel puško in se igral ž njo. Nenadoma se je puška sprožila in krogla je zadela prijatelja Petkoviča v desno dlan. Ranjenca so prepeljali v bolnico, kjer so mu zdravniki morali roko amputirati do lakta. * Smrtna obsodba. Pred sodiščem prve stopnje v Skopliu je bil predvčerajšnjim obsojen na smrt Šaban Liman iz sela Bla-ne, ki je leta 1925. umori] svoi sestrično Nazlijo in svojega strica Agušo Se'ima. * Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. * KAŠELJ. PREHLAD. HRIPAVOST. PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen. Dobiva se v lekarnah. 357 Iz Liuhliane n— Iz gledališča. Abonente reda C in D opozarjamo, da imajo predstavo »Črne maske« za svoj abonma v ponedeljek 24. t. m. Oba abonmaja smo morali združiti na isti večer zaradi tega, da odigramo še do konca meseca »Črne njtaske« za abonma. P. n. abonenti reda C naj oprostijo spremembo sedežev. Dobili so zamenjane vstopnice po pošti. u— Ljubljanska opera ponovi danes ob pol 20. melodijozno Flotowo opero »Marta« v zasedbi ga. Popovičeva, ga. Medvedova,, g. Banovec in g. Betetto. Pri pultu kapelnik Neffat, režija revn. Polič. Predstava se vrši za obenente reda B. V nedeljo ostane gledališče zaprto. Koncem prihodnjega tedna premijera opere Švanda Dudak. u— n. Javna produkcija gojencev drž. konservatorija v Ljubljani ob sklepu leta 1928, 1929 se vrši danes ob 20. v dvorani Filhar-rronične družbe. Nastopijo učenci klavirskega oddelka, dalje violinskega oddelka, solopevskega oddelka. Iz ansamblskega oddelka se izvaja Goltermanov Religiose za 4 violončele. Sedeži pri produkciji stanejo 5 Din, stojišče 2 Din, podrobni spored stane 1 Din. Predprodaja se vrši v Matični knjigarni. III. produkcija se vrši v pone-delejek ob 20. v Filharmonični dvorani. u— TriglavanJ! Danes bo promoviral na tukajšnji univerzi tovariš Milan Šijanec za doktorja prava. Odbor poziva članstvo, da se promocije z društvenimi trakovi polnoštevilno udeleži. Zvečer se pa bomo sestali vsi gg. starešine in članstvo, v restavraciji pri Nacetu, kjer se bomo poslovili od našega dragega in agilnega tovariša. u— Kopališče SK Ilirije za novinarje. Uprava kopališča SK Ilirije ie sklenila, da plačajo novinarji na podlagi novinarske legitimacije enake kopališke pristojbine, ka kor veljajo za člane SK Ilirije. u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V ponedeljek, dne 24. tm. ob polosmih vaja ženskega, ob osmin mešanega zbora. Obvezno, ker je zadnja vaja pred počitnicami. — Odbor. u— Narodno želez, glasbeno društvo Slo ga priredi v nedeljo ob vsakem vremenu društveni izlet na Golnik. V dopoldanskih urah priredita društvena godba na pihala iti mešani pevski zbor koncert v zabavo tamkajšnjim bolnikom, v popoldanskih urah pa napravi društvo v gozdičku piknik v lastni režiji. Prijatelji društva iskreno vabljeni. u— Pevso društvo »Krakovo - Trnovo«. V nedeljo ob 10. dopoldne važna pevska vaia, udeležba obvezna. — Odbor. u— Že sedaj nekateri željno pričakujejo dne 30. junija, ko bo imelo pevsko društvo »Krakovo - Trnovo« žegnansko veselico v Koleziji — saj se na njihovih prireditvah še najboljše zabavajo. u— Československa Obec v Lublani. V nedeli dne 23. t. m. vylet do Brezje pri Dobravi (ke krajanu Šestakovi). Autobus v sedm rano a ve dve odpoledne pFed Ni-rodnim domem, jizdnč cca 7 Din pro osobu. Proviant event sebou, jinak studena jidla na miste. Hudba, koupžni, les. Zpet rovnež autobusy. Sučastnete se v hoindm počtu, u— Gozdovniki. Jutri v nedelio ob 10. v drugem nadstropju Kazine, levo, sestanek članov glede počitniškega taborenja. Pridite vsi in točno! Č. R. u— Trgovine na Vidov dan. Po novi uredbi o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratov morajo biti trgovine na Vidov dan 28. t. m. zaprte samo v času službe božje, t. J. od 10. do 11. dopoldne. Gremij trgovcev Ljubljana. u— Preselitev pošte Ljubljana 4. Pošta Ljubljana 4 (v Kopitarjevi ulici) dne 28. tm. za stranke ne bo poslovala, ker se bo selila v novo mestno nišo na Polianski cesti štev. 15. kjer prične poslovati dne 29. t. m, u— Ponesrečena kolesarlca.. Predsinoč-njim sta nesla uradnik Anton B. ter e!e-ktromonter Leopold B. iz Zg. Šiške proti glavni cesti okrog 7 m dolgo lestvo. Baš tisti hip, ko sta stopila na cesto in jo zaprla z lestvo. se je pripeljala izza ogla neke hiše na kolesu delavka Tereza Zalaznikova z Gline, ki se je z vso silo zaletela v ome njeno lestvo ter padla čez njo na tla. Pri tem se Je kolesarica močno pobila po rokah, nogah in glavi. Ranila si ie tudi oko in si izbila zob. Zalaznikova je morala nemudoma iskati zdravniške pomoči. Kdo je zakrivil nesrečo, še ni popolnoma dog-nano. u— Okraden delavec. Policiia prejema skoro sleherni dan prijave raznih tatvin med zidarji na stavbah. Med naše domače zidarje, odnosno delavce so se natepli razni sumljivi elementi, ki ne ločijo tuje od svoje lastnine. Žrtev takega tatu Je zopet postal predvčerajšnjim delavec Janez Cern-šek, zaposlen na neki stavbi na Kodeljevem Fant je med delom odložil suknjič v neki kot, kamor pa se je splazil neznan tat ter mu odnesel 150 Din vredno uro ter razne druge malenkosti. Tatu, seveda, niso mogli izslediti, ker je pač že davno odnesel pete ali pa je ukradene stvari spretno skril in jin odnese! šele pozneje. u— Zlato doz Je ukradeL Ko se je pripeljal te dni veleposestnik Oskar Kosler iz Orteneka z avtomobilom v Ljubliano in se ustavil pred hišo št. 1 na Sv. Petra cesti, je kmalu, ko je izstopil iz avta. pogrešil svojo zlato pet tisoč Din vredno dozo. Oškdovanec, ki se je takoj podal nazaj k avtomobilu, je ubgotovil, da se doza tudi tam ne nahaja, zaradi česar je uvidel, da se je moral doze polastiti v trenutku njegove odsotnosti neznan tat. Oškodovanec je zadevo prijavil policiji, ki bo skušala najti tatu. u— Tatvina sadik. Na šmarskem polju so postale poljske tatvine zelo pogoste. Iz Ljubljane zahajajo tja tudi zvečer ali zgodaj zjutraj razni otroci, ki kradejo solato in drugo zelenjavo. V četrtek zjutraj je neki moški zalotil na njivi Ane Šturmove i2 Šmartna neko žensko, ki je poruvala na njivi že nad 50 sadik zeljnatih glav. Kakor pa se je pozneje izkazalo, dotičnica ni bila iz Ljubljane, marveč iz domače vasi. Štur-mova fe tatico ovadila policiji. u— Znani vojvodinski psihografolog Win-terry ostane v Ljubljani le še do ponodeljka in sprejema obiske v hotelu »Slon«. Analizira rokopise ter ugotavlja preteklost, sedanjost in bodočnost. Javnosti ie znano, kako je ta grafolog v Banatu razkrinkal že več zločincev in tudi babo Anuiko. 839 u— Ornega ure, F. Čuden. Prešernova ulica 1. Iz Maribora a— Mariborsko gledališče bo danes gostovalo v Ljutomeru in v ponedeljek v Ptuju, v torek pa se bo uprizorila tragedija »Romeo in Julija« kot poslovilna predstava g. Janka Rakuše. a— Koncert v mestnem parku bo jutri dopoldne. Godba državnih železničarjev. a— Nova avtobusna proga. V svrho kom-pletiranja avtobusnih prog ie občinski svet sklenil, da zaprosi še za koncesijo na progi Konjice-Vitanje in Koniice-Oplotnica. Odobren je bil dogovor med mestno občino in upravo avstrijskih železnic, po katerem bo uveden na progi Maribor-Gradec avtobusni promet. Na tej progi bosta vozila dva Saurer avtobusa. Cena za potnika, ki se bo Schulz Univerza!" tehtnica deluje zanesljivo in tehta vidno, zato pridobiva trgovec zaupanje odjemalcev. Zahtevajte brez-obvezno ponudbo aH poset zastopnika. JUGO SCHULZ d. z o. z., LJUBLJANA. NOGAVICE 2 ŽIGOM Najboljše, najirajne^e. zato 13 najcenejše! | Kino Ljubljanski dvor! | Angel ulice Film ljubezni in trpljenja | Ob 4., y47., '/,8. in 9. uri. | vozil le na jugoslovenskem ozemlju, bo znašala 1 Din za km, iz Maribora do mej« 12 Din. Za vožnjo Maribor-Gradec se bodo izdajali enotni vozni listki. Promet bo neprekinjen, ker se bo carinski pregled potnik listov vršil med vožnjo. Pričakovati je, da bodo vse za izvrševanje prometa potrebne formalnosti v kratkem urejene in da bo pro n* vzpostavljen bržkone že v nekaj dneh. Iz Maribora bo avtobus vozil ob 7.30 in ob 14. iz Gradca pa ob 8. zjutraj in ob 16.30. a— Prva žrtev Drave. Drava ie v četrtek popoldne zahtevala v letošnji sezonj svo jo prvo žrtev. Na desnem bregu se je tik pod deško ljudsko šolo za magdalensko predmestje kopalo več mladeničev. Nenadoma pa je izginil v valovih 16 letni ključavničarski vajenec Josip Viher. Čeprav ni bil daleč od brega jn so mu takoj, ko so opazili nevarnost priskočili na pomoč tovariši, ga vendar niso mogli rešiti in ie utonil Trupla doslej še niso mogli najti. Iz Celja e— Izpremembe v mestnem ln okoliškem občinskem svetu. Z odlokom mariborskega velikega župana sta razrešena svojih dolžnosti kot občinska odbornika g. Alojzij Le-skovšek v mestnem občinskem svetu in pa g. Ciril Bohm v občinskem svetu celjske okoliške občine. e— Abiturijentska prireditev. Abiturijenti celjske realne gimnazije prirede 27. t. m. ob 20. v Narodnem domu svoj zaključni ples. e— Končni Izpiti na Trgovski šoli. Na Državni dvorazredni trgovski šoli v Cel.iu so se vršili pod predsedstvom ravnatelja g. Frana Marinčka pismeni izpiti od 10. do 14. t. m., ustmeni pa od 17. do 19. t. m. Pripuščenih je bilo k izpitom 30 kandidatov in kandidatinj, prijavilo pa se iih je Ie 23. Med pismenim izpitom so odstopile 4 kandidatinje in je polagalo ustmeni izpit Ie 9 kandidatov in 10 kandidatinj, od katerih so položili izpit: Milena Iršičeva (z odliko). Josip Uranič, Oton Weixler, Vekoslav Peršič, Franc Strupi, Josip Kramer, Ivan Mesarič, Matilda Peček, Anica Kislinger, Marija Selšek, Berta Ferčnik, Milka Ka-čič, Justina Toplak in Natalija Kompoš. Trije kandidati in 2 kandidatinji so bili re-probirani za 3 mesece. e— Višji tečajni izpiti na celjski Državni realni gimnaziji. Pod predsedstvom zastopnika oblasti, upokojenega gimnazijskega ravnatelja g. dr. Pipenbacherja iz LjublJa-nfe se je vršila matura na celjski gimnaziji od 10. do 18. t. m. Maturo so položili: Viktor Anžlovar, Karel Barle. Ivan Bračko, Franc Burger, Karel Dobovišek. Albin Dobrajc, Avgust Honigmann in Ivan (oba z odliko), Ivan Branko, Virgil Krasnik, Karel Lupine, Josip Marko, Karel Pepelnjak, Vladimir Potočnik, Marija Vrabič. e— Ukinlenie električnega toka v Celju. Mestna elektrarna celjska sporoča, da bo električni tok v Celju v nedeljo od 9. do 13. ukinjen. e— V Staro Gradlško. Višje državno tožiteljstvo v Ljubljani je odredilo, naj se odda 37-Ietni klepar Leopold Majcen, rojen v Gradcu, pristojen pa v Rucmance, ki je bil že 5-krat kaznovan zaradi zločina tatvine, ropa in nevarne grožnje in 10-krat zaradi prestopka tatvine in goljufije za dobo 3 let, v prisilno delavnico v Stari Gradiški. Majcen je odsedel svoio zadnjo kazen, sedemnajsto po številu, v celjskem za- poru. Iz Kranja r— Smuški odsek Sokola bo imel danes ob 20. uri v Kocbekovi sobi v Narodnem domu važen sestanek vsega članstva. r— Avtobus Kranj-Jezersko. Kakor čuje« mo, bo prihodnji teden otvorjen reden av« tobusni promet iz Kranja z Jezerskim. Pro« met bo oskrbovalo avtobusno podjetje Paar. Prvič bo vozil avtobus iz Kranja pri« hodnji četrtek dne 27. t. m. ob 20. uri. No« va zveza bo posebno dobrodošla turistom za Storžič in Kamniške planine. Iz Tržiča č— Učiteljsko zborovanje. V ponedeljek se je zbralo nad 70 učiteljev in učiteljic kranjskega šolskega okraja v telovadnici meščanske šole. da se posvetujejo o sta« novskih zadevah in da dado navodila svo« jim delegatom za pokrajinsko in glavno skupščino UJU, ki se bosta vršili v juli* ju v Ljubljani, odnosno v Zagrebu. Zboro« vanje je vodil društveni predsednik g. Jo« sip Lapajne, šolski upravitelj iz Cerkelj pri Kranju, in je trajalo od 9. — 12. ure. Na dnevnem redu je bilo tudi zanimivo pre« davanje g. Hrovata o dunajskih vtisih, ki so ga poslušalci poslušali z velikim zanima* njem. Pri Lončarju je končno bil skupni obed. č— Za proslavo desetletnice obstoja me« ščanske šole so priprave v polnem teku. Razposlalo se je nad 700 vabil. Vse nekda« nje gojence opozarjamo, da se pravočasno priglase za prenočišča, kosilo in skupni iz« let. Če kdo pomotoma ni prejel vabila, naj se obrne na pripravljalni odbor, ki bo vsa« kemu rad ustregel. č— Originalen napis. Neki posestnik v tržiški okolici ima ob svojem travniku na« slednji napis: »Ljubi moj, tu postoj, pa preberi ta napis, da ne prideva navskriž. Če boš hodil ti po moji travi, si podoben sivkiskravi, ki ne ve, kje je pot, po kateri hodi naj gospod!« — Povprašan, kako se napis obnese, je pritrdil, da je ž njim prav zadovoljen: turisti ga vpoštevajo in ne ho« dijo po travi. Priporočamo tudi drugim! č—- Nevihta s točo. Pretečeno soboto je bila v Tržiču tako huda nevihta s točo, ka« kršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. V trenotku so bile vrtne grede bele kakor sneg in pokrite z debelo toča Dobro pri tem je bilo le to, da je toča padala med gostim dežjem in ni napravila prehude ško« die. Posestniki malih vrtov so po nevihti, ki je trajala kake tričetrt ure. v največjem strahu prilezli iz svojih bivališč in žalostno ogledovali solato, ki je skoro zginila s po« vršja v zemljo. Dr. Milan Vidmar sedanji rektor. Rektor dr. Milan Vidmar: Universitas Alexan-drina Obseg naše univerze? Mislim, da potrebujemo vse obstoječe fakultete. Časih mislim celo na to, da še peto, medicinsko fakulteto, popolnoma dogradimo Na vsak način je število dijaštva, ki smo ga dosegli v zadnjih letih (1400), še nekoliko prenizko. Produkcija univerze, kolikor imam vpogleda v stvari, namreč še vedno ne zado.šča potrebam države in Slovenije. Vpoštevati je tudi treba, da študira na inozemskih univerzah kakih 500 dijakov, na drugi strani pa, da ni doslej niti sledu o kakšni nad-produkciji duševnega proletarijata. Sedaj se mi vidi važno, da v bodočem desetletju pride do tega, do bodo vsi Slovenci študirali doma. Pri tem pa si nikakor ne prikrivam, da je velikega pomena, ako absolvirajo slušatelji en semester ali dva v tujini; s tem se duševni horizont mladega človeka zelo razmakne. A večino študija naj mladi Slovenci opravijo doma, ker moramo skrbeti za to, da se nova generacija inteligence izobrazi v narodnem in državnem duhu. Na to nalogo univerze, da se naša akademska mladina ne samo strokovno naobrazi, ampak da začne misliti slovensko in s tem jugoslovensko, na to njeno nalogo polagam največjo važnost. Vse težave, ki smo jih v zadnjih desetih letih imeli v notranji politiki kraljevine, so izvirale samo iz tega, ker starejša generacija hodi okoli z nemškimi, madžarskimi in francoskimi glavami. V bodoče mora biti univerzi glavna skrb vzgoja profesorskega naraščaja. V tem pogledu pa nam manjka tega, kar smo svoj čas že imeli, namreč ustanov, namenjenih bodočim docentom, ki bi se, rešeni najhujših materijalnih brig, mogli po univerzitetnem študiju, absolviranem v Ljubljani, specijalizirati na svetovnih univerzah za stroke, v katerih bi pozneje hoteli postati profesorji. Zaenkrat imamo samo krasno Tur-nerjevo ustanovo, ki skrbi za dva štipendista. Potrebno pa bi nam bilo še najmanj deset sličnih štipendijskih mest. To vprašanje je zelo nujno; v interesu slovenske univerze bi bilo, da bi mu posvetili nekoliko pozornosti obe slovenski oblasti, pa tudi naše večje mestne občine. Ni pa želeti, da bi se ljubljanska univerza preveč razrasla. Dokler število slušateljev ne preseže 2000, bo še mogoč današnji intenzivni pouk, pri katerem pride profesor v neposreden stik z vsakim posameznim slušateljem in mu tako zagotovi prav temeljito strokovno izobrazbo, kakršno na velikih univerzah nikdar ne more dobiti. 2e prvih deset let univerze je pokazalo, da je institucija absolutno potrebna za razvoj slovenske kulture. Potrebna pa je bila in bo potrebna tudi kot ona državna institucija, ki razen naše armade v zvezi z ostalima dvema univerzama v državi tvori najmočnejšo oporo našega narodnega in državnega edinstva. Na naši univerzi študira stalni) obilo Hrvatov in Srbov in slušatelji ljubljanske univerze si postanejo ne-glede na plemenske razlike v aajkraj-šem času prijatelji in s tem dobri Jugoslovani. To podkrepljuje tudi dejstvo, da so se že pred leti vsa akademska društva organizirala v enotni Svet Slušateljev Ljubljanske Univerze, ki ima na programu poleg kulturnih smotrov predvsem idejo državnega in narodnega edinstva. Dr. Dinko Pua: _ Dr. Metod Dolenc sa leto 1929/30 izvoljeni rektor. Izpolnjene nade Ob desetletnici naše univerze gledamo lahko s ponosom nanjo. Ko smo se v bivši Avstriji poganjal! za svoje vseučilišče, se nam je očitalo od naših narodnih nasprotnikov, da nimamo za tak zavod niti dijaštva, niti uglajenega jezika, niti kvalificiranih učiteljskih moči. V prvem pogledu smo bili sami skeptični. Računali smo, da bo univerza v Ljubljani imela v najboljšem primeru 500—600 slušateljev in da bo tedaj nekaka vrstnica univerze v Cernovicah. Danes pa šteje naša univerza še enkrat toliko vpisanega dijaštva. V drugem pogledu je naša univerza opravičila vse naše nade. Dasi je povsem naravno, da je baš v prvih letih kake univerze literarna znanstvena produkcija zelo otežkočena, ker manjka učil, ker manjka časa vsled preoblože-nosti z organizatoričnim delom in ker je manjkalo v našem primeru tudi potrebnega miru vsled vsako leto se nanovo porajajočih glasov o ukinjenju odnosno okrnjenju univerze, so .vendar Pokrovitelj ljubljanske univerze Nj. Vel. kralj Aleksander ki je kot regent v imenu svojega očeta krakia Petra Osvoboditelja dne 23. julija 1919 podpisal zakon o ustanovitvi univerze v Ljubljani. mivo Je, da je 1. 1895. F. Stegnar Izgubil svoj mandat na svojega nekdanjega učenca dr. Danila Majarona, ki je bil prvič izvoljen v deželni zbor. Gimnazijo je dovršil Majaron 1. 1878. z odliko. Bil je gojenec Alojzijevišča s primerno vzgojo za bodoči duhovni poklic. Res se je posvetil bogoslovju v Ljubljani za eno leto. Potem je pa na Dunaju prestopil v juridične študije, misleč, da bode dobil primerno znanje in več svobode za narodno politično borbo, ki mu je bila ideal. V ta namen se je tudi sicer izobraževal, iskaje primerne družbe v slovenskih parlamentarnih krogih na Dunaju ali doma, tudi vedno v večjih stikih s slovanskimi publicisti. Bilo je v gotovi dobi videti, da si izvoli časnikarski poklic. Vendar je napravil izpite, vstopil najprej kot odvetniški kandidat v sodno prakso na Dunaju, potem pa 1. 1887. na ponudbo dr. Ivana Tavčarja v njegovo prakso v Ljubljani, kjer je bival do konca 1892. 1., ko se je začasno preselil na Dunaj. Tu je prebil odvetniški izpit in otvoril 1894. 1. v Ljubljani svojo pisarno. 2e kot gimnazijalec je bil stalen sotrudnik »Vrtcu« (1875__1878), dopisnik »Novicam«, »Slov. Narodu« in »Slovencu«. Pozneje, z Dunaja je znatno pričel podpirati »Slov. Narod« z dopisi, listki in uvodnimi članki; od 1884. do 1886. 1. je bil njegov glavni sotrudnik ter zanj napisal pod raznimi psevdonimi in šiframi brez števila političnih člankov in poročil ali listkov. Kot vi-sokošolec je tudi zalagal »Sočo« in »Edinost« s članki največ politične vsebine. No-velistično pero je zastavil v Stritarjevem »Zvonu« (1879.), »Slovanu« (1886.), feljtoni-stično razun v »Slov. Narodu« tudi v »Slovanu« (1884., 1885.) in »Ljubljanskem Zvo- Ljubij anska univerza na Kongresnem trgu naši vseučiliški krogi izdali v teh' letih presenetljivo mnogo lepih del, ki delajo čast univerzi in celemu narodu. Naš jezik pa se je pokazal — o čemur sicer nismo nikdar dvomili — kot izredno fin in dober instrument izražanja v vseh znanstvenih panogah. Naše vseučilišče pa je znalo zbrati na svojih stolicah tudi nadvse lep in ugleden profesorski zbor. Dasi prevladuje v njem — kar je naravno — slovenski živelj, vendar ni bilo nikdar opaziti kakega eksklozivizma ali ozko-srčnosti. Zato si je naše vseučilišče priborilo v znanstvenem svetu ugled tudi izven mej naše države. Želimo, da bi bilo tako tudi v bodoče. Univerza naj ne postane zatočišče pseudoznanstvenikov in ne torišče ne-potizma, marveč naj se nameščanje učnih moči vrši izključno le po vidikih znanstvene kvalifikacije. Da bi se pa zasiguralo tudi domači naraščaj, bi bilo po mojem mišljenju treba zopet razpisovati štipendije dijakom, ki se mislijo posvetiti znanstveni karijeri. Naše vseučilišče je opravičilo vse naše nade. Postalo je lepo drevo, ki vzraslo iz naroda vrača obilen sad! "Dr. Danilo Majaron prvi častni doktor ljubljanske univerze flz vnanjega življenja.) Danes bo ljubljanska univerza prt vič podelila svoje najvišje odlikova» nje. Ob proslavi svoje desetletnice bo promovirala g. dr. Danila Majat rona ta častnega doktorja tehničnih ved in mu s tem izrazila svoje prit znanje in svojo zahvalo za njegovo požtrvovalno, vztrajno in uspešno delo za ustanovitev naše univerze. Objavljamo ob tej priliki par podatt kov o življenju in delu zaslužnega moža. Bi! )e rojen dne 12./12. 1859. leta v Borovnici in krščen na svetnika Danijela, ki po pravoslavnem koledarju praznuje svoj god dne 11. decembra. Starši, dasi malo imoviti, gledali so na večjo izobrazbo prvo-rojenega sina. Spravili so ga 1. 1869. v mesto Idrijo, namesto v bližnjo Ljubljano, v III. razred c. kr. normalke, ker je slovela zlasti zaradi pouka v nemščini. Prišel je na stanovanje skupno s sedanjim dr. Gustavom Gregorinom in Ant. Rebekom, sedaj vpok. namestniškim svetnikom v Trstu, ki sta bila poslana iz daljne Sežane v Idrijo nemščine se učit. Njih součenec je bil kasnejši dr. Frančišek Lampč. Teh fanti-čev se nemščina Idrije kar nič ni prijela. V III. razredu je poučeval star gospod, ki je zelo nemškutaril. V IV. razredu je pa bil vodja ponosit Slovenec Feliks Stegnar, ki je prišel kasneje v Ljubljano za kaznilnič-nega učitelja in bil od mesta Idrije poslan v deželni zbor kot narodni poslanec. Zani- Dr. Danilo Majaron nu< (1884.). Bil je na Dunaju tudi soured-nik slovenskemu delu zaplenjenega »Slav-janskega almanaha« (1880.), član in predsednik »Slovenskega literarnega društva«. Na slavnostih dunajske »Slovenije« je ope-tovano govoril o Prešernu in Stritarju (1886) in tudi v spisih proslavljal in presojal odlične slovenske može, na pr. Miklošiča ob sedemdesetletnici, Ivana Vesela Ko-seskega, Mateja Cigaleta, Davorina Trste-njaka. Poslednjemu, s katerim sta si mnogo dopisovala, je tudi po smrti v spomin govoril v čitalnici ljubljanski. Ko je koncem 1887. leta prišel v Ljubljano, se je njemu in dr. Josipu Vošnjaku poverilo glavno uredništvo »Slov. Naroda«, katero je trajalo do srede 1888 leta. Potem je bil soustanovnik društva »Pravnik«, v letih 1889. do 1892. njegov tajnik in urednik njegovega glasila »Slovenskega pravnika«. L. 1892. je bil ob enem po smrti urednika Ivana Zeleznikarja od pomladi do jeseni glavni urednik »SI. Narodu«. Uredništvo tega dnevnika Je prevzel znova poleti 1894., ko se je vrnil z Dunaja in otvoril v Ljubljani svojo pisarno. Urednik je ostal do začetka 1897 leta. Ta leta se je sploh bavil samo s političnimi in socijalni-mi vprašanji ter se uspešno trudil okoli organizacije »Narodne stranke«. L. 1895. Je bil dr. Majaron tavoljen v kranjski deželni zbor. V zasedanju 1898. 1. je utemeljeval predlog radi ustanovitve vseučilišča v Ljubljani in o tem sestavil obširno »spomenico«, ki se je v jeseni 1898. 1. v imenu d etičnega odbora predložila vladi in državnemu zboru. Spomenico je tudi posebej izdal pod zaglavjem »Za vseučilišče v Ljubljani« v slovenskem in nemškem jeziku. Kot poslanec je bil član kontigentne komisije ln vsa leta do prevrata oskrboval referat o pridobnlnskih kontingentih za Kranjsko, za primorske pokrajine in Dalmacijo. L. 1898. je zopet prevzel uredništvo »Slovenskega Pravnika«, istega leta je izdal »Letno poročilo društva Gospodinjske šole«, v katerem kot predsednik opisuje in Slovencem priporoča snovanje gospodinjskih tečajev za dekleta iz manj imovitih slojev. Uredništvo »Slov. Pravnika« dr. Majaron i Dr. Josip Plemelj prvi rektor. je vodil vsa leta, tudi še po prevratu, torej nad 25 let. Ta jubilej je društvo Pravnik praznovalo s tem, da je 1. 1923 izdalo posebno slavnostno številko in ga izvolilo častnim članom. Dr. Majaron je predsednik društva Pravnika od 1. 1907. dalje še dandanes. Letos je Pravnik praznoval 401etnico svojega obstoja in tehtnega delovanja, kaf je javnost pozdravljala z iskrenimi simpatijami. Pred kratkim je bil zato dr. Majaron odlikovan z Belim orlom V. razreda. V deželnem zboru je dr. Majaron zastopal najprej Idrijo in našel pota in sredstva, da se je ustanovila v Idriji 1. 1901. mestna realka; v priznanje mu je Idrija podelila častno meščanstvo. V drugi dobi 1. 1908, je zastopal Trgovsko in obrtniško zbornico, igral važno vlogo pri I. vseslovenskem trgovskem shodu. Potem ni več kandidatur« za deželni zbor sprejel, ker se je začel umikati javnemu političnemu življenju. Kot deželni poslanec je do zadnjega največjo pozornost obračal slovenskemu vseučiliške-mu vprašanju. V občinskem svetu ljubljanskem je dr. Majaron deloval od 1. 1890 do 1894, potem pa od 1. 1896 dalje do 1910, ko je odklonil zopetno izvolitev. Njegovo delovanje se j» kazalo največ v finančnem in pravnem odseku ter mestnem šolskem svetu; obenem pa v vseučiliškem odboru mestne občina. Opetovano je bil na Dunaju v deputaeijah zaradi občinskih stvari in zaradi vseučilišča. Za časa septemberskih dogodkov v Ljut> ljani 1. 1908 je bil dr. Majaron predsednik Združenega narodnega odbora in si je s svojimi intervencijami pri deželni in centralni vladi nakopal veliko sovraštvo od strani Nemcev in vojaštva, ki se mu zlasti med vojno ni pozabilo. Njegovi tedanji energični intervenciji se je bilo zahvaliti, da je Ljubljana takoj dobila samoslovensk® ulične napise. Pravi element je dr. Majarona bila neprestana borba za jednakopravnost slovenskega jezika v uradih, ki jo je vodil ▼ spisih, na javnih shodih in z osebnimi intervencijami pri višjih sodiščih in vladnih faktorjih. Obenem je v Slov. Pravniku skrbel za izoblikovanje slovenskega jezika ▼ pravo- in državoznanstveni stroki, posebno v terminologiji. V njegovih rokah so si zbirale tajne informacije od strani narodnega uradništva, da jih je oddajal na primerna mesta, zlasti poslancem v uporaba Po prevratu je prevzel predsedstvo ufiliške komisije in vršil priprave za ustanovitev ljubljanskega vseučilišča tako vztrajno in smotreno, da je bilo vseučilišče že po leti 1919 uzakonjeno. Pri vseučilišča deluje od začetka sem kot predsednik izpraševalne komisije za pravnozgodorinski državni izpit. Primeroma mlad je imel zaupanje, da ga je odvetniška zbornica 1. 1901 izvolila za svojega predsednika. To je ostal tudi poslej, ko se je odvetniška zbornica razširila na celo Slovenijo. Tako je že praznoval i. 1926 redki jubilej 25-letnega predsednika odvetniške zbornice, ki se je veselila tega dogodka in s primerno proslavo oddolžila svojemu tovarišu. Tem povodom je bil dr. Majaron odlikovan z redom Sv. Save IL razreda. Na kongresu jugoslovanskih pravnikov v Beogradu 1. 1925 bil je izvoljen za predsednika Kongresa, ki ee je vršil 1. 1926 ▼ Ljubljani. Dne 11. marca 1928 je bil izvoljen n Ljuba Davidovič k) Je kot prosvetni minister v vladi Stojam Proti da predložil Narodnem« predstavništva n> knn o ustanovitvi ljubljanske univerz«. ^ predsednika Društva za nabiranje univerzitetnega zaklada. Bil je med soustanovitelji dijaških pod-pornin društev »Radogoja«, in Akademskega Kolegija. Na socijalnem polju se ie nadalje udeleževal kot odposlanec na dunajskih kongresih zoper alkoholizem in za pobijanje tuberkuloze; ves čas je I. podpredsednik Društva za bolne na pljučih. ki je stalo pod vladno patronanco. Na zadružnem polju Je delal kot odbornik Zveze v Celju, Zveze slovenskih posojilnic v Ljubljani, osnoval Splošno kreditno društvo, nekdanjo Trgovsko zadrugo ter je še sedaj podpredsednik Zadružne banke itd. Ze iz tega se da sklepati na obilico tru-daljubivosti tega moža, ki ga je počastila naša univerza z najvišjim odlikovanjem. • Slavistika na ljubljanski univerzi Ijzmed vseh znanstvenih panog na našem vseučilišču je slavistika najbolj popolna. To je nekako v skladu z lepimi tradicijami slovenske kulture, v kateri je imelo slovensko in slovansko jezikoslovje že od prvih začetkov narodnega preporoda vedno častno število znanstvenikov in amaterjev. To pa je tudi v skladu z duhom univerze, ki je po svojem bistvu slovenska in ji mora biti znanstveno raziskavanje slovenskega jezika in literature ena najbližjih nalog. Tako proučevanje pa združuje okoli slovanskega nucleus-a tudi študij ostalih slovanskih jezikov in njihove književnosti. Seminar za slovansko, fi-lologijo na ljubljanski univerzi je ena njenih najaktivnejših naprav. Štirje redni profesorji, same prvovrstne kapacitete, zastopajo slavistiko. Dva (dr. Nachtigal in dr. Ramovš) sta lingvista, druga dva (dr. Kidrič in dr. Prijatelj) pa literarna zgodovinarja. Vrhu tega obstoji še stolica za srbohrvatski jezik in literaturo (prof. dr. A. Stojičevič), dr. V. Burian docira češki jezik in slovstvo. dr, Preobraženski pa je lektor ruščine. V tem trenutku niti ne govorimo o učnih uspehih naših slavistov; hoteli bi opozoriti širšo javnost na njihovo znanstveno delo, ki je v ozki zvezi s slovenskim duhovnim življenjem. Če se zamislimo v čase, ko se je slovenski jezik znanstveno proučeval pod tujo streho ali pa so to delo opravljali ljudje brez zadostnih pripomčkov (n. pr. p. Škrabec), in če primerjamo s tem rezultate prvega desetletja slovenske' univerze, se nam pokaže velik napredek. — Vpliv tega dela na našo duhovno kulturo in na našo afirmacijo pred tujim znanstvenim svetom se bo čutil čedalje bolj. Predvsem naj omenimo lepo, zelo Častno znanstveno delo, ki leži v sedmih letnikih Časopisa za slovenski jezik. Ta časopis je bil ustanovljen leta 1918. Na prvi številki so označeni kot izdajatelji »Prijatelji slovenske znanosti«, kot kraj pa so navedeni Ljubljana, Gradec in Dunaj. Izdajali so ga v lastni režiji trije znanstveniki, ki so danes ponos naše Almae matris: Kidrič, Nachtigall in Ramovš. Drugi letnik je založila Slovenska Matica. S IV. letnikom je postal glasilo Seminarja za slovansko filologijo. Doslej je izšlo 7 letnikov, ki so neprecenljiva zakladnica slovenskega jezikoslovja in literarne zgodovine. Znanstveno društvo za humanistične vede, ki je nekak predhodnik bodoče Slovenske akademiie znanosti in umetnosti, izdaja zbornik Razprave. Doslej so izšle 4 obsežne knjige. Tudi tu zavzema slavistika dobršen del: opozarjamo na odlične razprave profesorjev Kidriča, Prijatelja in Ramovša. Zbornik »Razprave« bi delal čast vsaki akademiji, zato tudi druge akademije pošiljajo v zameno zanj svoje publikacije. Prvovrsten sad slovenske univerze in nje slavistike je prof. Ramovša »Historična slovnica slovenskega jezika«, ki je po zasnovi in obdelavi monumen-talno jezikoslovno delo. L. 1924. je izšel v založbi Znanstvenega društva za humanistične vede II. del (konzonanti-zem), ostali deli se pripravljajo. Nekaka zgoščena podoba tega dela je članek prof. Ramovša »Slovenački jezik« v Stanojevičevi »Narodni enciklope- diji«: to je tudi v očeh lajika prava mojstrovina filološke vede, najboljši pregled ustroja slovenskih dialektov in razvoja našega pismenega jezika. Kakor lingvista, sta tudi oba literarna zgodovinarja na višku znanstvene delavnosti. Tu naj omenimo prof. Kidriča kurze o reformacijski dobi in tečaj iz prešernoslovja ter dr. Prijatelja predavanja o novejši slovenski književnosti in iz slovanskih literatur. Do-črm lingvistika raziskuje in proučuje v prvi vrsti slovensko glasoslovje (problemi našega oblikoslovja še čakajo prihodnjih let), se v literarni zgodovini podrobno raziskujejo starejše dobe; tu v doglednem času ne bo ničesar več, kar ne bi naši slavistični seminaristi dodobra pretresli in proučili. Pomenljivo in važno delo je dr. Kidriča »Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do marčne dobe«, čigar prvi snopič je letos izdala »Slovenska Matica«. Marsikak rezultat je bil dognan v okviru avtorjevega dela za univerzo. Ne smemo prezreti znanstvenega truda naših slavistov, ki prihaja do izraza v tujih časopisih. Tako je Slove-nica lepo zastopana v praškem centralnem slavističnem organu »Slavia« in v »Zeitschriit fiir die slavische Philolo-gie«, da niti ne omenjamo skupnega glasila jugoslovenskih filologov »Juž-noslovenskega filologa«. Zelo pomembno pa bo slovensko sodelovanje v zbirki »Grundriss der slavischen Philo-logie und Kulturgeschichte«, ki izhaja v redakciji I. Vasmerja pri Walterju de Gruyter-ju v Berlinu. Tu bosta izšli v bližnjem času Zgodovina slovenskega slovstva, ki jo pripravljata profesorja Kidrič in Prijatelj in prof. Ramovša zgodovina slovenskega jezika poleg drugih spisov, ki bodo podlaga za spoznavanje Slovencev v sferi nemškega jezikovnega vpliva. Cisto posebno delo pa opravljajo naši slavisti s tem, da vzgajajo znanstve-niški naraščaj za slavistične discipline. V tem oziru lahko konstatiramo samo pavšalno, da so uspehi odlični in da ni skrbi za nadaljnji razvoj te znanosti na Slovenskem. Pozitiven vpliv naše univerze sega v tem oziru tudi preko državnih meja: Lucien Tesniere, sedaj profesor slavistike na univerzi v Stras-bourghu, avtor znamenitega spisa o slovenskem dualu in angleški slavist Jopron sta si nabrala med našimi slavisti dobršen del strokovnega znanja. Želeti bi bilo, da bi prišla do razmaha še slovenska folklora; drugo desetletje utegne pokazati tudi na tem področju napredek. Duh vzajemnosti in harmonije, ki vlada med profesorji in slušatelji, je vzoren; pripisujemo mu znatnih zaslug za vzgojo dobrega, mnogo obetajočega naraščaja. Zakaj zaupljivost pri študiju in raziskavanju vzpodbuja in bodri; osebni stiki med profesogi in slušatelji omogočajo te-meljitejše in bolj individualno delo. Pripomočki so precej popolni, materijal izboren. Knjižnica Slovanskega seminarja (obstoječa iz bibliotek Siov. Matice in rajnega vseuč. prof. Gregorja Kreka) je bogata. Studijska knjižnica pa je prava zakladnica — za enkrat še neizčrpna. Rokopisni in knjižni zakladi te knjižnice so postali stoprav v zadnjih letih mobilni; pred postankom slovenske univerze so ležali neizrabljeni in na stare foliante so legale debele plasti prahu. Zdaj mladi znanstveni na-raščajniki obeh spolov pridno rijeip teh dragocenih skladovnicah. Naposled — da bo duh našega slavističnega seminarja še prikupnejši — ali ni velikega pomena, da slušatelji našega jezikoslovja in literarne zgodovine s studijskimi ekskurzijami s profesorjem spoznavajo miljeje, ki so oplodili našo literaturo? Tako so do dobra prehodili kraje Kersnikove novele in uživali mehko liričnost »zavičaja« Stanka Vraza, dočim nameravajo letos spoznati kraje »Desetega brata« in Levstikovega krepkega slovenstva. Tako se torej oblikuje in razviia ljubljanska slavistika v desetem letu obstoja naše ljubljene Almae matris! B. Univ. prof. dr. M. Kos: Univerza v Ljubljani in borba za njo v preteklosti Ideja univerze v Ljubljani je stara preko tristo let. V jezuitskih študijih 17. in 18. stoletja ima svoje začetke, v popolni univerzi za dobe francoske vlade v Ilirskih pokrajinah doseže svojo prvo realizacijo, okrnjena in degradirana živi dalje v nekaterih fakultetnih ustanovah do leta 1848., v letu revolucije se mogočno vzpne v prvi zavedni zahtevi po slovenski univerz!, ki takrat že doživi v slovenskih predavanjih svoje prve obrise. Toda avstrijski režim slovenski univerzi ni dal živeti. V sedmih desetletjih, od 1®48 do 1918, se javlja zahteva po slovenski univerzi vedno znova in znova, ali njeno uresničenje ni prinesla avstrijska, temveč šele tej sledeča doba svobode in zjedinjenja, O vsem tem. kako živi ideja univerze v Ljubljani najprej v ljubljanskem višjem šolstvu in potem v borbi za slovensko univerzo, je napisal obširno študijo univ. prof. dr. J. Polec v Spomenici ob desetletnem obstanku univerze kralia Aleksandra I. Na vsebino te študije, bogate novih podatkov in vidikov, opozarjam na tem mestu še prav posebej. Prve etape visoke šole v Ljubljani Na ljubljanskem jezuitskem kolegiju (ustanovljenem 1. 1595) obstojata najprej filozofski in teološki študij s fakultetnim značajem, katerima se kot tretji priključi izza leta 1698. v okviru jezuitske visoke šole tudi juridični študij. Pravim visoke šole, kajti univerze v tedanjem in današnjem pomenu te besede ljubljanski jezuitski študiji še ne predstavljajo. Razpust jezuitskega reda (1773) končuje prvo etapo ljubljanskega visokega šolstva, ki je imelo svoj sedež v jezuitskem kolegiju, tam kjer stoji danes šentjakobska dekliška šola. V drugo etapo visokega šolstva v Ljubljani, za časa prosvetljenega absolutizma, pa že poseže z degradacijo oziroma okrnit-vijo takratna vsemogočna državna oblast. Ukinjen je najprej teološki, nato tudi filozofski študij. Za zopetno vzpostaVo zadnjega, toda ne več v obliki starega jezuitske- ga študija, temveč prave filozofske fakultete, razširjene z nekaterimi juridičnimi in tehničnimi stolicami, so se leta 1786-1787 energično zavzeli kranjski deželni stanovi. Prošnji stanov je pa vlada le deloma ugodila. Ljubljana je dobila leta 1788. sicer zopet filozofski študij, ne pa fakultete v predlaganem obsegu, kmalu zatem pa tudi teološki študij in nekatere mcdicinsko-ki-rurgične stolice. Popolna univerza v ilirski dobi Ideja popolne univerze v Liubliani je uresničena prvič za dobe francoske vlade na naših tleh, v središču Ilirskih pokrajin, Ljubljani. Prvemu guvernerju Ilirskih pokrajin, maršaJu Francije Marmontu, gre za to velika zasluga. Narcdba z dne 4. julija 1810. ustanavlja v Ljubljani Centralne šole (Ecoles centrales) z univerzitetnim značajem. Dne 1. avgusta 1810. je izšel organizacijski statut nove univerze, ki predvideva, kakor bi danes rekli, sedem fakultet: medicinsko, kirurgično, lekarniško, inže-njersko-arhitektno. zemljemersko, juridično in teološko. Spomenica naše univerze nam podaja tekst in delni faksimile te važne in zanimive listine po prepisih, ki se nahajajo danes v ljubljanski Državni biblioteki. Novembra 1810. so nove Centralne šole slovesno otvoriene. Štele so od 200—300 dijakov, nastanjene pa so v nekdanjem frančiškanskem samostanu, kasnejšem licejskein poslopju (porušenem 1. 1900.) na sedanjem Vodnikovem trgu. Le preširoko zasnovane visoke šole v Ljubljani so pa doživele že sledeče leto reorganizacijo, ki jih je približala tipu tedanje francoske univerze in jim dala ime akademije s fakultetnim značajem. Ostale so po reorganizaciji še nadalje stolice prirodoslovne, filozofske, medicinske, teološke in juridične fakultete, odpadle pa so tehniške katedre. Žal ie povratek avstrijskega režima zopet okrnil univerzo, ki jo je dala Ljubljani francoska doba. Ostali so v okviru liceja le še skromni filozofski, teološki in medicinsko-kirurgični študij. Do obnovitve juridičnega študija, za katerega so se Kranjci po vrnitvi Avstrijcev vneto potegovali, pa ni prišlo. Obnovljena borba za univerzo Leto 1848, ki je prineslo Slovencem politično življenje, je vzbudilo že takoj spočetka klic po slovenski univerzi v Ljubljani Zahteva jo že politično-kulturni program dunajskega društva Slovenija, zahteva jo ljub Ijansko Slovensko društvo, zahtevajo jo ljubljanski profesorji in dijaštvo. »Vseučilišča nam je v Ljubljani treba«, ta klic se je razlegal takrat v naši javnosti, časopisju, centralnem parlamentu, in je, če tudi s presledki, ostal živ skozi sledečih sedem de-cenijev naše zgodovine. Vendar uspeh ni odgovarja! živi akciji za slovensko univerzo v letih revolucije. Vidni uspeh je bil edino ta, da so v okviru ljubljanskega liceja osnovane nekatere juridične katedre, na katerih se vrše predavanja na slovenskem jeziku. Prekmalu je pa, že leta 1849. reforma avstrijskega šolstva ukinila licej. Slovenska iakultetna predavanja v Ljubljani so prenehala in Ie nekatera juridična in teološka se še do leta 1856. vrše na graški univerzi na slovenskem jeziku (civilno pravo, kazensko pravo, kazenski postopek, dve teološki stolici). Visokošolske institucija, katere je imela Ljubljana od konca 16. stoletia, je torej uničila avstrijska absolutistična reakcija po letih 1848-49. Trajna pa je ostala živa zahteva Slovencev po lastni univerzi tudi še v naprej. V dobi sedemdesetih let, od političnega preporoda pa do osvoboienia 1918, se javlja ta zahteva vedno znova in znova, enkrat v silnejši meri, potem zopet prav skromno in ponižno, zastane za nekoliko let pa se zopet vzbudi z večio silo, je deloma smotreno organizirana, ali pa — le preveč krat — zavisna od trenutnih političnih razmer in vnanjih dogodkov in slučajev. Zahteve in razlogi za univerzo v Ljubljani, ki so jih postavile spomenice naših društev in merodajnih faktorjev že v letu 1848. obdr-že svoio aktualnost v univerzitetnih akcijah vsem sedem sledečih desetletij: Ljubljana kot kulturno, politično iri gospodarsko središče Slovencev mora dobiti univerzo za Slovence, njihove južne brate in južne dežele države vobče. Doba taborov Po obnovi ustavne dobe imamo zaznamovati prvič zopet krepkeie naglašeno zahtevo po univerzi v Liubliani v dobi taborov, v letih 1868—1869. Z zahtevo širo-kih mas naroda na taborih se druži klic po univerzi tudi med slovenskimi akademiki, v kranjskem deželnem in dunajskem državnem zboru. Janez Bleivveis kot že leta 1848., dalje Luka Svetec in Jakob Razlag stoje takrat med iprvimi boritelji za slovensko univerzo. Slovenci zahtevajo takrat predvsem najprej uvedbo juridične fakultete, ki bi dala narodu može, zmožne uradovati v domačem jeziku. Toda vlada se slovenskim zahtevam izmika na vse mogoče načine, ministri se izgovarjajo s slabimi financami in pomanjkanjem učnih moči, nemško-avstrij-ska javnost protestira, in edini pozitivni uspeh akcije iz taborskih let, obljuba nekaterih paralelnih slovenskih iuridičnih sto-lic v Gradcu se ni dala nikdar realizirati. Zastoj in zopetno oživljenje borbe Od sedemdesetih pa do začetka devetdesetih let pa vlada v akciji za univerzo pri nas čudno mrtvilo, tem mani pojmljivo, ker so se Slovenci baš v tej dobi v kulturnem, političnem in vobče nacijonalnem pogledu silno dvignili. Šele leta 1890, ko zahtevajo Italijani svoio pravno akademijo, je prišlo v kranjskem deželnem in dunajskem državnem zboru in v slovenski javnosti zopet v razpravo vprašanie slovenske univerze, predvsem najprej pravne akademije. Pomebnejši je pa pokret leta 1898.. ki so ga, prav tako kot onega iz leta 1890., povzročili vnanjj dogodki, to je nemiri na avstrijskih univerzah, nastali radi Badeni-jevih jezikovnih naredb za Češko. Akcija, ne sedaj za pravno akademijo, temveč za slovensko univerzo s tremi fakultetami (teološko, juridično, filozoisko) je dobila svoj viden izraz najprej v Ljubljani, v občinskem svetu in kranjskem deželnem zboru. Ivan Hribar in Danilo Majaron stopita z vso vnemo na čelo univerzitetni akciji in ji ostaneta poslej najzvestejša poborni-ka. V Gradcu in na Dunaju se akciji v domovini priključi tamošnja slovenska akademska mladina. Viden uspeh prizadevanja iz leta 1898. je ustanovitev posebnega vseučiliškega fonda v Ljubliani. namenjenega za potrebe bodoče slovenske univer- ze. Univerzitetni pokret Je leta 1898. tako razgibal našo javnost, da je slovensko univerzitetno vprašanje ostalo živa narodova zadeva tudi v sledečih letih. Zadnji dve desetletji pod Avstrijo Ze jeseni leta 1901. so demonstracije is zahteve italijanskih visokošolcev po lastni univerzi ter obljube, ki jih je vlada dala Italijanom, povzročile med Slovenci novo vseučiliško gibanje, najprej med univerzitetno omladino v Gradcu in na Dunaju, nato v domovini, pa tudi drugod, tako v Pragi in v Zagrebu. V številnih shodih, v izjavah blizu 700 občin, društev in korporacij, so manifestirali Slovenci za svojo narodno in kulturno zahtevo. Dunajski državni zbor je pa tudi leta 1901. pokazal odklonilno stališče; edino je vlada privolila v podelitev nekoliko štipendij za vzgoio akademskega naraščaja na juridični in filozofski fakulteti bodoče univerze. Te ustanove so se v letih 1902—1910 res delile 8 kandidatom, danes po večini profesorjem ljubljanske univerze. V sledečih letih je šel boj za slovensko univerzo dalje, večinoma kot odgovor in reakcija na italijanske zahteve po lastni univerzi. Vodi ga akademska omladina, v domovini mu pa stojita slejkoprej na čelu Ivan Hribar in Danilo Majaron. Zal so enotno in smotreno akciio često motila različna naziranja, ki se javljajo na pr. enkrat v misli ustanovitve slovenske univerze v Trstu, eventualnno skupaj z italijansko, al! pa zopet o značaju same univerze v Ljubljani. Sredi prvega desetletja 20. stoletja je univerzitetna akcija, predvsem pod vplivom slovenskih in splošno političnih razmer, znatno oslabela. Zivejši postane pokret za univerzo zopet po izvršenih prvin državnozborskih volitvah na podlagi splošne in enake volilne pravice in v novem državnem zboru; toda do večjih pokretov je prišlo, tako kot v prejšnjih letih, tudi sedaj šele pod vplivom vnanjih dogodkov, predvsem gibanja za italijansko univerzo. V letih 1907—1910 vidimo zopet skupno na delu za univerzo akademsko mladino, univerzitetna odseka v Ljubljani in'na Dunaju ter naša parlamentarna in deželnozborska zastopstva. Razpravlja se v teh letih mnogo o habilitaciji slovenskin docentov v Pragi, Zagrebu, Krakovu in drugod, o reciprociteti zagrebške univerze, o slovenskem akademskem naraščaju. V letih neposredno pred veliko vojno je zanimanje za slovensko univerzo zopet znatno padlo, pojavljajo se dvomi, izgledi na uspeh postajajo manjši, forsiranje Trsta kot kraja ustanovitve univerze ie mogoče celi akciji prej škodovalo kot koristilo. Le prevečkrat manjka v takratnih naših političnih razmerah potrebna enotnost v nastopu in borbi. Doba svetovne vojne ie naravno zatrla vsako nadalino univerzitetno akcijo. Ali že v prvih tednih svobode se je dvignil klic po univerzi. Osvoboienje in zjedinjenje s Srbi in Hrvati v narodno državo je uresničilo želje Slovencev in dalo njim, državi in Ljubljani to, kar ie ta v preteklosti vsaj deloma že imela. Ustanovitev vseučiliške komisije Narodna vlada za Slovenijo ie sklenila takoj po zjedinjenju, da se ustanovi posebna vseučiliška komisija, ki ji bodi skrb, da more slovenska akademska mladina, prisiljena zapustiti univerze na Dunaju in v Gradcu, nadaljevati svoje študije in da se ji otvori čimprej lastna univerza. Komisija se je sredi decembra 1918. leta sestavila iz zastopnikov stanov, ki se izobražujejo na visokih šolah, to je pravnikov, filozofov, teologov, zdravnikov in tehnikov. V svoji prvi seji si je izvolila za predsednika drja Danila Maiarona, starega in že izkušenega borca za slovensko univerzo, za zapisnikarja docenta drja Ramovša, za referenta pa drja Rostoharja. Načelo je bilo, da spadajo v komisiio vsi slovenski univerzitetni profesorji in docenti, ki so se prijavili. Deželno vlado, osobito poverjenika za prosveto, profesorja drja Vrstovška, je zastopal poseben uradnik, ki mu je poročal o delu komisije. Zlasti na podlagi referatov drja Rostoharja, ki ie posredoval na zagrebški univerzi, ie v prvih sejah veljalo mnenje, da se za prvi čas ustanovijo v Zagrebu za najnujnejše predmete stolice s slovenskim učnim jezikom in na te pokličejo že habilitirani univerzitetni docenti ali gospodje, ki bi se habilitirali na zagrebški univerzi. Sredi februarja meseca 1919 se je pokazalo, zlasti iz korespondence z zagrebško V. K.: ' Slovenski šiučlent v preteklosti Menda ga ni med akademsko izobraženimi »stare bajte«, ki bi ne mislil z zavidanjem, obžalovanjem in tiho resignacijo na dobo, ko smo bili še cives academici, almae matris filii, obenem pa bruci ali krokarji, doktorandi in cand-i. Fuimus Troes, recitiramo in pričnemo v elegičnih spominih po-brundavati: »Leise zieht durch mein Ge-miit . . .« ali pa »Burschen heraus!«, potem pridemo na našo »Ce študent na rajžo gre, jupajdi, jupajdo!« in ko se praskamo po pleši in sledimo klicu k večerji, še hitro ponovimo v spominu mogočno himno: »Gau-deamus igitur!« — potem nas prekinejo novi zvoki sinkopiranih ritmov z gramofona. Naši sinovi in hčere imajo menda drugo smer. Fuimus Troes! Nacionalni, da, to smo bili! Ali kulturno je naš študent bil orientiran predvsem nemški, naša akademska inteligenca je zrasla ob Goetheju, Heineju, Herberju in Schopen-hauerju. O Franciji, o Italiji, ali celo o Rusiji ali Angliji pri nas ni mnogo sledov. Razvoj naših akademskih generacij je tema, ki bi se tudi na naši univerzi moral pričeti obdelovati. Laik ne ve in ne more rekonstruirati prejšnjih dob. Tako ne vem in vsi skupaj najbrže ne vemo, kdaj so slovenski fantje začeli študirati in kam so hodili. Da so najpreje Tolminci, Brici, Vipavci in Kraševci, potem pa še Gorenjci in Korošci hodili v Padovo, velja za gotovo. Sploh je bila doba, ki jo poznamo tudi iz umetnostne zgodovine, ko sta se pri nas borila južni laški in severni nemški kulturni vpliv. Tako smemo reči, da so pričeli naši prvi študentje kot »bursani« v Padovi, kot bogoslovci v Ogleju, kot seminaristi pa tudi drugod. Ločani so pozneje gotovo tudi hodili k svojemu škofu v Nemčijo; in Kel-morajn, srednjeveška romarska postaja, je morda klicala tudi naše študente. Saj so bili takrat tudi naši fantje brezdvomno »fahrende Scholares«, zapozneli trubadurji in so tudi iz njih postajali visoki gospodje ali pa pocestni roparji aH priložnostni pevci ali pisarji. Dunaj je vse čase gotovo bil privlačen center našega študentovstva, enako Rim. Da so za časa tridesetletne vojne naši videli tudi Prago, bo verjetno. Narodna pesem o kralju Matjažu in nezvesti bobnarci poje, da so se dvignili »šolci v Pragi ino Celji«. Kakšna je bila ta šola v Celji, ne vem. Kakršnakoli, njeni »šolci« niso bili mlečnozobi golobradi žoltokljuni, marveč so poleg gramatike umeli sukati tudi brke, dekleta, čaše in meče, kar je ostala še tradicija do okrog 1. 1900. Šolcem v Pragi ino Celji se pridružujejo razni črnošolci, ki so strašili po gradovih, samostanih in bogatih hišah, kadar jim ni zadostovala bera pod slamnatimi krovi. Tolminski študent ni osamljena figura. Tavčar nam v »Janezu Solncu« opisuje študente, ki hrume, krokaio, politizirajo, otimajo in rožljajo po židovski gasi. V Jenkovi kosami na Jezeru so se podpisovali potujoči teologi, pri tleh, kjer so ležali na skopih in otepih slame. Ali je v 14. veku tam podpisani clericus magister bil Slovenec ali Nemec, Ce hali kaj drugega, kdo ve? V Rim je šel, po odpustke ali dobiček, po greven-go ali novo eksistenco, študent je bil in v Jenkovi kosami se je podpisal, ko je tam prenočeval na slami. Turki pred Ljubljano in Dunajem, Švedi pred Prago, Trubar v Celju in Gorici in Ljubljani, Jurij Kobla, Krško in Metlika, — ali niso bili povsod naši študentje poleg? In v sredi! Brez njih ni bil Urach niti Tii-bingen, šli so z Mandeljcem v Varaždin, k Pavlincem v Zagreb, k glagoljašem v Senj, v Benetke in v Jakin, in kdo ve še kam. Kdo je bil prvi Slovenec v Ameriki? Ali ne faliran študent? . Pa saj ni treba gledati za Izjemami. Saj smo imeli prav spodobne redne generacije, ki so se lepo učile in potem dosegale cesarska in papeška dostojanstva. Hren — Chron in Dolničar — Thalnitscher sta bila bruca na domačih kolegijih. Ljubljana, Gradec, Dunaj, naposled le Gradec in Dunaj, sta končno odrinila vso prošlost in koncentrirala slovenske študente vase. O renesančni in gotski dobi našega študentstva vemo malo, skoraj nič, o reformacijski malo, o protireformacijski še največ. V Napoleonski dobi bi bil moral naš študent stati na strani revolucije. Na strani empereurja proti kaiserju. Ali protireforma-cija je opravila svoje delo dobro, večina študentov je šla med legionarje, na napačno stran. Vodnik je bil suspekten zaradi Ilirije, Prešeren brezveren in pohujšljivv Leta 1848. šele zopet pograbijo naši dečki orožje in se prvič postavijo na pravo stran, za svobodo, proti reakciji. In si pripno ko-kardo. Kratke lepe sanje, ki jim sledi doba hu-zarjev. Doba jare gospode. Takrat so zopet naši dečki v večjem številu pritisnili v šole. Nadarjen rod, vzgojen za službo, a doma ni več dela in zaslužka. Ne kmetija, ne obrt, ne kupčija ne rede več. Tudi armada ne. S kmetov pritisnejo dečki v šole ,obupno gladujejo, krajcar je že kapital, žemlja dobrota. Pa smo vendar dobili iz teh dob svoje poete, jezikoslovce, matematike. juriste, zdravnike, hofrate, oficirje, umetnike, prošte. Seveda, marsikdo je prišel nazaj kot Deschmann ali Urbantschitsch in na našem gnoju Je cvela južnonemška generacije inteligence, ki je sovražila svoj rod. Tembolj ga je ljubila ona druga, ki je svoj odpor kljub c. kr. uniformi in plači črpala iz podzavednega vsakdanjega povratka v ideje iz 1793. in 1848., čeprav omiljene v obliko oktoberskega diploma. Ali današnje generacije študentstva vedo. kaj je to, in kaj sta bila §§ 17 in 19 državnih osnovnih zakonov, kaj je bil Bismarck ali Beust ali Hohemvart? Pri nas je to spadalo v brucovski izpit, in k temu so kmalu prišli Havliček, Neruda, Masaryk. Toda — Husor ve tradicije naš študent ni imel . . . Odkod? Od Trubarja ne, od Hrena ne — ali od Tomana ?Od Koseskega? Od kralja Matjaža? Takrat, ko je naša zgodovina najbolj neznatna, je tudi študentska generacija najmanj značilna. V devetdesetih letih se strnejo vrste naših dečkov okrog stola pod carem zelenim; zavlada burševski koment. Proti Carnioli nastopi Sava, v Gradcu in na Dunaju uživaš respekt pri nemških komili-tonih le, če znaš primerno lopniti z ostrino po licu. I .R. Mukolovecky prelije stare horvacke obrtniške »križevačke statute« v študentovski koment, kantušminister in klo-basar in vunbacitelj postanejo ugledne šar-že. bruc se spoštljivo klanja in molči, kadar krokar golči. Pa je bilo le tudi to veselo in mlado, in — ne brez koristi! Heroična doba se Je kmalu preživela. univerzo, da se načrt s slovenskimi spo- rednimi stolicami, ki bi se prenesle kasneje na lastno univerzo v Ljubljani, ne da uresničiti. Komisija je zategadel sklenila, da se takoj začne s pripravami za samostojno slovensko univerzo v Ljubljani in da se zlasti takoj otvorijo tehnični tečaji. Deželna vlada, posebno pa agilni poverjenik za prosveto dr. Vrstovšek, ie začela poizvedovati in pripravljati tla pri centralni vladi v Beogradu in komisija je v marcu dobila veselo poročilo, da ie ministrski svet pripravljen podpirati predloge komisije za otvoritev univerze v jeseni. Otvoritev tehniških visokošolskih tečajev Komisija se je po prejemu te ugodne vesti s podvojeno silo lotila dela in je po navodilih deželne vlade organizirala za podrobno delo posebne subkomisiie (v marcu 1919). Navzlic neugodnim vestem iz Beograda meseca aprila, ki so bile proti usta. novitvi univerze v Ljubljani pred sklepom miru, in iz Zagreba, ki so bile neugodne za ustanovitev paralelnih slovenskih stolic pri zagrebški univerzi, komisija v svojem delu ni klonila, temveč ga ie vneto nadaljevala. Že 19. maia so se otvorili s pomočjo deželne vlade za Slovenijo te.iniški visokošolski tečaji v prostorih Tehnične srednje šole. Otvoritvene govore sta imela predsednik dr. D. Maiaron in poverjenik dr. Vrstovšek, ki jima gre pri delu za oživo-tvorjenje univerze v letu 1919. največja zasluga. Zakon o ljubljanski univerzi Medtem so intervencije slovenskih poslancev in energična pogajanja drja Vr-»tovška in predsednika drja Majarona privedla do uspehov tudi pri centralni vladi. Juniia Je prišel zakonski načrt o ustanovitvi univerze že v razpravo v ministrskem svetu, 22. junija se je predsednik komisije dr. Majaron odpeljal v Beograd, kjer je imel 26. junija odločilni razgovor z ministrom prosvete Ljubo Davidovičem, katerega širokogrudni uvidevnosti je zahvaliti dobršen del tako naglo doseženega uspeha. Že 30. junija je ministrski svet sprejel zakonski predlog o ustanovitvi univerze v Ljubljani, 8. Julija je regent Aleksander pooblastil ministra prosvete. da sme predložiti Začasnemu Narodnemu Predstavništvu predlog, nakar ga je minister še istega dne predložil. Nato je izvoljen poseben parlamentaren odbor, ki ie zakonski predlog 9. julija sprejel. Še istega dne je prišel v razpravo v Narodnem predstavništvu, kier so zanj govorili slovenski poslanci Puc, Lončar in Sušnik, 16. julija Je bil zakonski predlog v tretjem braniu sprejet in s tem univerza v Ljubljani s petimi fakultetami, filozofsko, iuridično. medicinsko, tehnično in teološko (od katerih naj ima medicinska le prva dva pripravljalna letnika), uresničena. Zakonito ustanovljena je pa 23. julija 1919, ko je regent zakon sankcijoniral, oziroma 23. avgusta, ko so ga objavile Službene Novine. Vseučiliško komisijo so čakale še zadnje priprave za realizacijo univerze. Posebno velika je bila skrb radi niene nastanitve. S kraljevsko odločbo so bili 31. avgusta 1919 imenovani prvi redni profesorji. Iz njih sestavljeni univerzitetni svet se je prvič zbral 18. septembra 1919 in si izvoMI za svojega predsednika profesoria J. Plem-lia. S tem je vseučiliška komisija pod vodstvom svojega neumorno požrtvovalnega predsednika drja Majarona svoje delo nad vse častno in uspešno končala. Nova univerza je začela živeti. Zakon o ljubljanski univerzi Po ponovnih konferencah s posameznimi ministri, zlasti slovenskima ministroma dr. Albertom Krameriem in dr. Antonom Korošcem ter na osebno intervencijo predsednika Vseučiliške komisije dr. Danila Majarona je Ljuba Davidovič kot prosvetni minister v koncentracijski vladi Stojana Protiča izdelal zakonski osnutek o ustanovitvi ljubljanske univerze. Ministrski svet je dne 30. junija 1919 ta osnutek soglasno odobril, nakar ga je Davidovič dne 8. julija predložil Narodnemu predstavništvu. To ga je sprejelo dne 17. julija, šest dni kesneje, dne 23. julija pa je dobil zakon najvišjo sankcijo. Med tem je Protičeva vlada odstopila in zaradi krize se je objava zakona v Službenih novinah zakasnila za cel mesec, tako da je stopil zakon o univerzi v veljavo šele 23. avgusta. Zakon se glasi: V imenu Njegovega Veličanstva PETRA I. po milosti božji in narodni voijl kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev Ml PRESTOLONASL. ALEKSANDER proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je Začasno narodno predstavništvo, sklicano z ukazom z dne 24, februarja 1919 na dan 1. marca 1919 v prestolno mesto Beograd, v 54. redni seji dne 17. julija 1919 sklenilo ter da smo potrdili in potrjujemo Zakon o univerzi kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se glasi: Člen 1. V Ljubljani se ustanavlja univerza kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ima pet fakultet: teološko, pra-voslovno, filozofsko, tehnično in medicinsko. Medicinska fakulteta bo imela samo dva prva pripravljalna letnika. Člen 2. Vse fakultete se otvorijo začetkom šolskega leta 1919/20, in sicer teološka, filozofska In pravoslovna v popolnem obsegu, tehnična s prvim in drugim letnikom, medicinska s prvim letnikom. Člen 3. Dokler se ne izdelajo specijalni zakon in uredbe, se bo univerza v Ljub- ljani povsem upravljala po zakonu in uredbah o univerzi kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu. Člen 4, Ta zakon stopi v veljavo, ko gia kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi. V Beogradu, dne 23. julija 1919. ALEKSANDER s. r. Zakon nosi podpise vseh ministrov, med njimi predsednika Stojana Protiča, prosvetnega ministra Ljube Davidovima, notranjega ministra Svetozarja Pri-bičevjda, podpredsednika vlade in ministra za prehrano dr. Antona Korošca, ministra za konstituanto in izenačenje zakonov dr. Alberta Kramerja, poštnega ministra dr. Eda Lukiniča, ministra za socijalno politiko Josipa Gostinčar-ja itd. • Z objavo v »Službenih Novinah« je bil zakon o ljubljanski univerzi uveljavljen, treba pa ga je bilo tudi oživo-tvoriti. To je izvršila že*nova, demokratska vlada Ljube Davidoviča, v kateri je bil prosvetni minister Pavle Ma-rinkovič. Pojavile so se glede imenovanja prvih profesorjev in za otvoritev univerze potrebnih kreditov precejšnje težkoče. Sele na ponovno energično intervencijo takratnega trgovinskega ministra dr. Kramerja je bil sestavljen in dne 31. avgusta 1919. podpisan ukaz, s katerim so bili imenovani prvi redni profesorji na vseh petih fakultetah. Obenem so bili otvorjeni tudi potrebni krediti. Šele s tem je beseda meso postala. TetaiM 4el rubrik« v«M« «v*oteMM oddelek Vacuum O* Corapugr O. D, O avtomobilskih nesrečah Zadnje čase zelo pogcetoma beremo poročila o raznih avtomobilskih nesrečah, kar je toliko bolj žalosten pojav, ker imamo v naši državi razmeroma še zelo malo avtomobilov. Čeprav je še dosti kronistov, ki zaključujejo taka poročila s frazo »krivda je na strani vozača«, bomo vendar videli, da temu ni vedno tako. dasi ne nameravamo zagovarjati avtomobil istov. Predvsem je ugotovljeno, da konjska vprega ne vozi po desni strani ceste, ampak to samo poskuša. Rezultat teh poskuš>enj je, da vozijo vozovi zdaj po desni, zdaj po levi strani, kar povzroča samo zmešnjavo, če se sreča večje število voz. Prehitevanje z leve 6trani vidimo le redkokdaj. Prehitevajo tako, kakor se komu zdi, navadno pa na desno. Da ne vozijo vedno po desni strani, so dosti krive tudi ceste v naši državi, ker so nekatere take, da res ne veste, kod bi vozili. Vendar za nas v Sloveniji ta izgovor ni na mestu, ker so ceste razmeroma v zelo dobrem stanju, ako jih primerjamo z drugimi pokrajinami. Če res nepristransko pogledamo vzrok raznih nesreč, pridemo do prepričanja, da velika večina nesreč ni nastala po krivdi avtomobilista, ampak po krivdi vozov s konjsko vprego, kolesarjev in pešcev. Ta del cestne publike predsta%'lja na vsak način slabši element napram avtomobilistom. To je pač vzrok, da se mnogi, včasih celo merodajni faktorji že v naprej postavljajo na njihovo stran. Res je, da so slabši, vendar je treba pomisliti, da so v toliko lag-Ijem položaju, ker ne drže v svojih rokah ali nogah zmaja z 10, 20, 40 in več konjskimi silami. Popolnoma po pravici se pritožujejo ljudje, če vozijo avtomobilisti s preveliko hitrostjo. Vendar ne smemo iti tako daleč, da bi jim sploh prepovedali hitro voziti, kajti sicer se pač ne bi vozili z avtomobili. Mnogokrat izvira mržnja proti av-tomobilistom iz gole zavisti, ker puščajo pešce in vozove s konjsko vprego daleč za seboj. Na vse to se moramo ozirati. Pokazala se bo potreba, da bomo morali občinstvo bolj poučevati o prometni disciplini. Pri šoferjih je v tem oziru mnogo laglje. Imamo šoferske šole, kjer se vrši pouk o upravljanju z motornimi vozili, in v teh šolah bi lahko z majhnim trudom poučevali šoferje tudi o disciplinirani vožnji. Kadar pride šofer iz šole, ga bo že redarstvo vzelo v roke in pri vsakem morebitnem prestopku tako občutno kaznovalo, da se bo spomnil na to, kar se je učil v šoli. Drugače je pa s publiko. Če kdo prileti pod avto, ga ne bo nihče skušal opozarjati na red, češ da je podstavil nogo pod voz. Policija ne more v tej smeri vzgajati publike. Edino, kar je mogoče napraviti, je, postaviti na nevarna mesta razne znake, po mestih pa prometne redarje. Na vsak način bi pa bilo potrebno, da bi se občinstvo že od mladih let navadilo na prometno disciplino. Tu menimo, da so za to najbolj poklicani činitelji ljudske in srednje šole. Morda bi lahko govorili pri telovadnih urah o tem. Pravimo sicer, da je nesreča najboljši učitelj. Vendar je dosti bolje, da bi se svet že od majhnega privadil na moderna prometna sredstva, zlasti ker se bo avtomobilizem vedno bolj razvijal. Razen dejstva, da je šolska doba najbolj prikladna in na kmetih edina, ko se lahko vcepi bodoči generaciji smisel za moderni promet, je potrebno to tudi zaradi tega, ker baš otroci na prometnih ulicah zaradi ne- 5609 1700 m globoki 67° C žvepleni vulk. izvirki proti revmi gihtu — išiasu. Po statistiki 1928 od 22.000 bolnikov 80% popolnoma ozdravljenih. Stanovanja imajo razne cene. Ia »Thermia-Palace-Hotel«, močvirne icopelji v hiši, modem. Tennis — Golf, streljanje golobov, angl. kopa-liš&ni park. — Obalne Setnje. — Oddaljeno od Dunaja 3Vi ure. — informacije daje L. SCHREIBER, ZAGREB, Akademički trg lil. pazljivosti ali nevednosti najbolj trpe. V deželah, kjer je avtomobilizem mnogo bolj razvit kot pri nas, so v tem oziru že mnogo storili. Dobro bi bilo, da bi se tudi mi začeli pečati s tem, da nas ne bi promet prehitel. Na ta način bomo omogočili, da se bo promet razvijal hitro in nemoteno ter brez neugodnih posledic. Tekmovanje v Indianopolisu. Pri tem tekmovanju, ki je v Ameriki eno najbolj važnih, je od 33 dirkalnih strojev vztrajalo do konca samo 12. Zmagal je outsider Ray Keech na osemcilinderskem ' špecijalnem Simplexu, ki je dosegel povprečno hitrost 97.583 milj, t. j. 156.132 km. To je seveda za naše pojme visoka številka, toda prajšnji rekordi so bili še višji. Tekma je zahtevala tudi eno žrtvo. William Spence je zletel v zavoju, se prevrgel, zopet postavil in potem ga je vrglo iz avtomobila ter je ostal na mestu mrtev. Zmagovalec Keech je vozil zelo enakomerno in kljub vsej hitrosti zelo premišljeno. Kot nagrado je prejel razven ostalih častnih daril še 40.000 dolarjev (aad 2 milijona Din) v gotovini. Fordov dogovor z Rusijo definitiven. Po več mesecih se je Fordu vendarle posrečilo skleniti s sovjetsko vlado pogodbo, po kateri bo zgradil Ford v Rusiji tovarno avtomobilov. "Pogodba traja 9 let in Ford ima dobaviti tekom štirih let za 1680 milijonov motornih vozil, in sicer večino na kredit, in razen tega zgraditi blizu Nižnjega Novgoro-da tovarno, ki bo lahko dajala 100.000 avtomobilov na leto. Večino te produkcije bodo prevzele državne organizacije, ostali del pa bo na razpolago za izvoz v druge države na vzhodu. Ženski avtomobilisti. Lansko leto so izdali na Francoskem ženskam nič manj kot 34 000 dovoljenj za vožnjo z avtomobilom. Letos se pa bo to število še povečalo, ker se priglaša dnevno povprečno po 100 žensk. Trobljenje t Parizu. Pariški policijski prefekt uvaja zopet reforme v trobljenju avtomobilov. Do sedaj je bilo v Parizu prepovedano vsako trobljenje ponoči do 5. ure zjutraj. Sedaj pa bodo predpisali troblje, ki bodo imele enoten melodičen zvok. General Motors in Fiat. V zadnjem času se razširjajo vesti, da namerava General Motors Corporation, proizvajalec Chevrole-ta, kupiti večji del delnic italijanske tovarne avtomobilov Fiat v Turinu. Te vesti se sicer niso dale kontrolirati, vendar ni izključeno. da bo General Motors poskušala tudi v Italiji pridobiti večji vpliv na avtomobilski trg. Kakor znano, je General Motors pred kratkim kupila tovarne Opelovih avtomobilov in sedaj hoče, kakor je videti, priti do besede tudi pri Fiatu. Po vsem svetu je bilo 1. januarja t 1. 31.725.000 pri oblastih registriranih avtomobilov. Od tega celokupnega parka odpada na Zedinjene države Amerike 21 milijonov 630.000 osebnih in 2,120.000 tovornih avtomobilov. Samo lansko leto so zgradili v Ze-dinjenih državah 4.044.000 osebnih in 586 tisoč tovornih avtomobilov. Angleški Krezi Rotschilde, Willse, Joelse in Cour* tauldse imenuje uradna statistika kot najbogatejše družine Združene kralje* vine. Londonski Rothschildi so prišli, kakor znano, do milijonov na dan bit« ke pri Waterlooju, ko so izvršili do* bičkanosno borzno špekulacijo s sle« parsko vestjo, da je Napoleon zmagal. Willsi so si pomagali s tobakom, Joeb si " južnoafriškimi diiamanti. a Cour» tauldi z umetno svilo. Najbogatejša Angležinja je miss Gladv Yule. ki je morala plačati same dedščinskega davka 560 milijonov v našem denarju. Stari Yule je obogatel v Indiji z ju* to in zemljiškimi špekulacijami. Bernard Shaw ne spravlja rokopisov Neki ameriški zbiralec je baje po dolgem trudu dobil v roke rokopis Shawove drame »Widowers Houses«, ki so jo prvič uprizorili 1. 1892. Sedaj pa izjavlja sloviti angelski pisatelj, da ima navado uničiti svoj rokopis. Kot zvest protestant sovraži vsako vrsto relikvij. Tako je uničil tudi rokopis »Sv. Ivane«. Sha\v opozarja vsakogar, naj ne izdaja za njegove rokopise mi» lijonskih vsot, ker mu bodo prav goto* vo podtaknili potvorbe. Najnovejša številka »življenja in sveta" Pravkar izišla 25. številka tedenske revije »Življenje in svet« je posvečena prvemu jubileju največjega učnega in znanstvenega zavoda na slovenskih tleh. Ob desetletnici ljubljanske univerze priobčuje »Življenje in svet« važne izjave rektorja in dekanov vseh petero fakultet slovenske univerze, ki je dobila za svoj jubilej najvišjo zaščito in ime našega kralja Aleksandra. (S sedmimi slikami.) , Tudi članek Težave ženitve pšenice z ržjo (s sliko) je posvečen naši univerzi in odpira pogled v znanstveno delo njenih učenjakov. Za poletne mesece je posebno važno vprašanje uživanja presne ali sirove hrane, t. J. v glavnem sočivja in sadja ter nekaterih žitnih sadežev. O tem razpravlja članek Ali naj uživamo presno hrano? Zanimiv in poučen je listič iz srbske politične zgodovine Od krojaškega vajenca do kneževega namestnika, ki govori o slovečem prvaku iz Jagodine, čigar Spomine je objavila te dni beograjska Akademija znanosti. Srečen zaključek francoske transsaharske ekspedicije popisujejo zadnje beležke princa Siksta Burbonskega (s tremi slikami) Zaključna etapa 91 - dnevne vožnje skozi Saharo Peto poglavje Čarovništva in čaro vniških procesov vsebuje popis propadanja čarovništva, prve borilce zoper čarovništvo ter naraščajoči vpliv znanosti in prosvete na čarovniške procese (s sliko). Nove značilnosti iz kukavičjega življenja opisuje sestavek (s sliko) Kukavica in njeni grehi Zanimiv je prikaz devetmesečnega križarenja mladega francoskega inženjerja Edgarja Auberta, ki se je s svojo ženo napotil v samotno puščavo Kerguelenskih otokov. Odtiske in spomine tega nevarnega potovanja vsebuje članek (s tremi slikami) Odiseja dveh Francozov. O velikem preseljevanju Kitajcev v Mandžurijo govori sestavek^ Največje preseljevanje narodov v našem času. Številki, ki jo zaključuje poučna razprava (s sliko) Po sledeh človeka iz ledne dobe je priložena lepa umetniška priloga Košnja v rosnem jutru, delo pokojnega Avgusta Bertholda, začetnika slovenske umetniške fotografije. »Življenje in svet« je edina slovenska tedenska revija in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din, posamezna številka pa samo 2 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. ptudentovski »narodni radikalizem« je bil sad novih idej v filozofiji, morali, politiki. Tudi študenti socialisti so se kmalu pojavili, in potem na drugi strani Zarja in Dan, — mnoge jih nismo obrajtali, ker smo jih smatrali za povratek v ono dobo protirefor-inacije, od katere je narod v kulturi in politiki imel le škodo. Arhivi dunajske Slovenije (sedaj Jadrana), graškega Triglava in Tabora, praške Ilirije in Adrije morajo vsebovati zaklade dokumentov ne le o sociologiji našega študenta, marveč o slovenski in jugoslovenski kulturni zgodovini. Arhivi ferijalnih društev, — kje so sedaj ta društva in ti arhivi? Radikalizem je kmalu dosegel svoj višek, neposredno nato mu je sledil nov preporod v Preporodu, v jugoslovanskem revolucionarnem nacionalizmu, obenem skrajni demokratizem. Na drugi strani je stala »katoliško« orientirana mlada inteligenca, vsa v duhu Ivana Šušteršiča. Le ponekod se »je na Štajerskem skozi črno skorjo zasvetila tolerantnejša tradiacija, na Kranjskem pa modernejši Krekov nazor. Krek je končno formuliral najbolj jedrnato, kakšna bodi Jugoslavija. Program, ki ga »Slovenec« še ni in ga tudi ne bo ponatisnil. In življenje slovenskega študenta danes? Docela drugačno je, iz svojih temeljev spremenjeno. Prevrat, ujedinjenje, ustanovitev ljubljanske univerze so pomenili tudi za naše akademsko življenje pravo revolucijo. Danes je življenje slovenskega študenta manj romantično, morda tudi mani lepo, kakor je bilo nekdaj, a zato intenzivnejše in mirnejše. Ako je bila pred prevra- • tom dobra desetina naših študentov, ki se je lahko posvetila študiju brez skrbi za kruh, je danes morda že polovica takih, V skrbi za akademski naraščaj se je storilo v zadnjem desetletju res mnogo. Akademski kolegij, Oražmov dom, Akademski dom, menze, pa še državne podpore, dasi vedno v manjšem številu — vse to znatno pomaga velikemu številu naših akademikov živeti in študirati. » Vseučiliški slušatelji imajo danes profesorje, ki jih razumejo jn čutijo ž njimi. Ni več onega prepada, ki je delil študenta od učitelja na tujih univerzah, zlasti nemških. Kaj to pomeni, si študent, ki študira na domačih univerzah, ne more niti predstavljati. Še večji je prevrat v študentovskem družabnem življenju. V tujem mestu so bili akademiki navezani samo na sebe in le malokomu se je izjemoma posrečilo prodreti v meščansko družbo. Obisk gledališča, koncertne dvorane je bil že velik luksus, poset kake boljše družabne prireditve skoro nemogoč. Danes so akademiku na široko odprta vsa vrata in povsod je dobrodošel in polnopraven gost. Postal je član naše družbe. _ Mnogo se govori o nekaki dekadenci med dijaštvom. Morda je kaj resnice na tem, a to ni naša špecijaliteta. Po vsem svetu jo opažamo kot posledico vojnega razdejanja. In dekadenca ni omejena samo na dijaštve; kot najmlajši in najbolj občuten organizem sodobne družbe, tudi njbolj jasno kaže njeno sliko. Bo pa ta organizem tudi prvi Prebolel povojne posledice in nam dal novo, boljšo generacijo. Gd.: študent in življenje Problem, da bi si človek zaželel majhen intervjuv. Ne, da bi bil inter-vjuvan; da bi intervjuval sam. (Ta forma dandanašnjega žurnaliz-ma je menda ena najbolj zadetih satir o tem, kako jalovo moderni človek išče v življenje: na vsako vprašanje odgovor in vendar nobenega odgovora.) ★ Pauper studiosus sum, peto viaticum. Da. da, ob instrukcijah, pesniških honorarjih, platoničnih ljubeznih in pa ob tisti naivni svetosti, ki je v srcih primitivnega sveta prejšnje čase gorela pred študentovskim poklicem — o, ob vsem tem se je dalo lepo živeti! Zdaj te dobre, zlate, srednjeveško-cehovske romantike že zdavnaj ni več. Zdaj skoraj ni bolj realne proze kakor, biti študent. O, v teh naših časih je skoraj grešen, riskanten luksus, biti mlad. ★ Tako pač teče čas: izbranim tisočem jemlje in daje brezimnim milijonom. (To, kar se nas spotoma rodi in umre, to je tako malo, da skoraj ne moti.) In ko bo življenje najbolj spodnje, najbolj skrite plasti v človeku in v družbi iz spanja zdramilo v zavest, ko se bo poslednje v človeku izluščilo iz teme neznanja — tedaj pojdejo poslednje glo^-rijole učenjaštva in umetnije v prah in pepel. Svet ni sentimentalen, njegova beseda študentu je dandanes: si kaj delavca? ★ Poznam jih legijon, da so se iz šole umaknili v življenje. Tolažili so sebe in vse: samo te-le mesece se moram kako prebiti, potem se vrnem. Šli so v pisarne, redakcije, banke, tiskarne, vzeli so kovčeg v roke in so s kakimi novimi artikli šli na deželo, z vijolina-ini in saksofoni so šli igrat na vrtove restavracij in kavarn — o Bog, kako brez konca in kraja je načinov, da človek ostane živ. Cez leto so rekli: zdaj še ne morem, toda jeseni — ves načrt že imam. In jeseni — Bog ve. Življenje je kakor grob — če vzame človeka vase, ga vzame vsega. Mnogo heroizma je treba, da človek ostane. In če tak fant čez sedem let z diplomo v žepu stopi z univerze — saj je to že majhno božje čudo. Študent je prav za prav še zelo mlad človek — saj je skoraj še čisto otrok, majhen, nekaj čez dvajset let star otrok. Samo ključ od vežnih vrat že nosi seboj in pa o Bogu dvomi — pa ta dvom je v glavnem skoraj že za njim. Sicer je pa po navadi še vse pri starem. Dom in mater ima, sobo in električno luč ima in zjutraj belo kavo — otrok pač, ki ga angel varuh skoraj za roko vodi čez prepade. ★ Kakor je bil popotni- študent iz prejšnjih časov malo zapoznela reminiscen- ca na cehovskega vandrovca iz davnih stoletij, tako je dandanašnji študent-vagabund pendant brezposelnemu modernemu industrijskemu delavcu. Samo par besed — saj mi ni veliko do tega. Toda razen kruha in doma je še neka drobna stvar, za nečim neizrekljivim gremo vsi, na trgih in križ-potjih stojimo in iščemo kakor majhne deklice izgubljene desetice in ljudje prihajajo s svojimi usmiljenji — kakor je zapel vagabund ich bettle um Sterne, sie geben mir Brot. Jaz ne vem, kako je vse to — svet je ves prekrižan z mejami, vsi prostori so zaprti, nikamor se ne da — in zdaj je Bog v nas samih odprl neznane svetove in romamo, romamo, romamo, samega sebe jetniki in begunci pred samim seboj. Toda Levstik, Cankar, Zupančič so hodili tod. ★ Na svetu je za vse tako dobro poskrbljeno. Tako je usoda prizanesla mlademu človeku naših dni in mu je dala mir. Dragocen mir, zakaj mnogo težkih mostov bo še treba zidati, mnogo zdravja bo še treba v ljudi, morda bo tudi iskrico luči še treba v duše. Kar je razvoj naložil eni generaciji, najbrž nobena organizacija ne obseže v svoj program in štatut. Samo mir bodočih delavcev in trpki nemir iskalcev in novotarjev — to sta dve skromni poroštvi za bodočnost. Z Jesenic ^^ 6— Ciril Metodova podružnica na lese* nicah priredi v nedeljo dne 23. t m. »dan bonbončkov« v korist družbe. 840 s— Poverjeništvo za »Slovensko Matico« je prevzel za Jesenice in okolico strokovni učitelj g. Franjo Klavora, ki bo na novo organiziral in skušal pridobiti kar največ članov tej stari slovenski kulturni institu« cijL s— Premeščen je iz Jesenic preglednik finančne kontrole ruski emigrant g. Ale« ksander De Make v Kozaršče pri Rakeku. G. De Make, znan kot pevec bo na Jese« nicah zelo pogrešan. Tudi v službi je bil ena najboljših moči. s— Sokolsko društvo na Jesenicah prire« di v nedeljo s svojo društveno godbo in vsemi oddelki celodnevni izlet k slapu Pe« ričniku. Na povratku bo v Mojstrani javna telovadba društvenih oddelkov. Prijatelji Sokolstva, prirode in zabave iz vse gornjo savske doline iskreno vabljeni! Iz Kamnika ka— Telefon v Kamniku. Pogosto so se Cule pritožbe zaradi izredno slabe telefon* ske zveze z Ljubljano. Kamniški interesen« ti so sklicali za sredo 19. t. m. sestanek, na katerem se je razpravljalo o postavitvi novega, direktnega vodia za Kamnik. Pošt« na uprava zahteva za to inštalacijo za na« še razmere ogromno vsoto 35.000 Din. Do« sedaj ima Kamnik 11 številk, od teh so tri izven Kamnika. Število je bore majhno in ' bi se brezdvomno dvignilo ob boljši zvezi. Sestanka se je udeležilo 6 interesentov, po« večini trgovcev, ki so se zedinili zbrati omenjeno vsoto Je v tem primeru, ako bi veljal pogovor z Ljubljano kot k>co in ako bi se vsaj za dve leti črtala naročnina. Ako pomislimo, da bi investicije v znesku 35 tisoč Din trenutno zelo obremenile sedanje interesente, je zahteva povsem upraviče« na. Upamo, da se bo našel izhod. ka— Kamniška korporacija bo p red vid ck ma razdelila letos na svoje upravičence približno 8000 kvadratnih metrov drv. Ker »purgarji« drv sami ne bodo mogli pora« biti za svojo uporabo, jih bodo prodajali. Radovedni smo v koliko bo cena nižja od lanskoletne, ki je bila z ozirom na otež« kočeno plavljenje, precej visoka. Iz Kočevja kč— Kozaki v Kočevju. V soboto 15. ju« nija so prijahali k nam na čilih vrancih Kozaki. Sami čvrsti sinovi širne ruske ste« pe s svojo nacijonalno zastavo in s svojo pesmijo. Nastopili so v nedeljo ob 18. in privabili na svojo prireditev nad petsto gledalcev. Bojne igre, plesi in bojne pesmi so bile na vzporedu. Marsikateri starej« ši delavec ali intelektualec, ki je prebil težka leta v širni Rusiji kot vojni ujetnik, se je zamislil nazaj, v dobo, ko je bival na veliki ukrajinski vasi. Iz Kočevja so Ko« raki odšli v Ribnico, kjer niso nastopili s prav nič manjšim uspehom. kč— Matura na drž. real. gimnaziji. V sredo so končali z letošnjo maturo. Ma« turantov je* bilo osemnajst in tri matu« rantke. Ena kandidatinja je med maturo odstopila. Zrelostnemu izpitu je predsedc« val vseuičiiiški pros. dr. inž. Rihard Zupan« čič, podpredsednik izpraševalne komisije pa ravnatelj g. Burger Anton. Maturo so napravili; Andretto Raimund, Erker Her« bert, Jaklič Josip, Jenčič Franc, Kovačič Edvin, Kovačič Maks, Krajec Joško, Kuž« nik Henrik, Lenart Ado, Lenard Leo, Polo« vič Ivan, Prinčič Alojzij, Pungeršič Josip, Repi5 Tone, Sinčič Marjan, Šiftar Andrej, Tvvezcanski Helmisnd, 1'rbanija Slavko, Mavrovič Regina in \Vittine Helena. Abi« turijenti so ob koncu priredili v Veliki ka« varni majhno valeto, ki je potekla v naj« lepšem redu. Iz Litije f— Člane »Slovenske Matice« obveščamo, nai dvignejo knjige pri društvenem pover« jeniku g. Župančiču v šoli. i— Stavbeno gibanje. Do zadnjega časa, posebno prejšnja leta je stavbeno delo v našem kraju domala počivalo. V Litijo so prihajali stalno novi ljudje, tako predvsem uradništvo, medtem ko je upokojeno urad« ništvo še obdržalo nadalje svoja stanova« nja. Zaradi stavbenega mrtvila pa je za« vladala obupna stanovanjska mizerija. Ka« kor se govori, bo začela z realizacijo svoje obljube naša občina, ki bo zgradila za uradništvo prepotrebno stanovanjsko hišo. Pred združenjem vseh treh občin in sicer litijske, hotiške in konjske se je obljub« ljalo, da se bo -ričelo tako no razširjenju litijske občine z gradnjo uradniške stano« vanjske hiše, ki bo stala na občinskem svetu pri pokopališču nad Frtico. Ljudstvo toplo pozdravlja to misel. Z gradbenimi deli pa je začel te dni go« spod Dermota, ki bo sezidal na Grbinski cesti enonadstropno hišo, kjer bo nfemestil 6vojo pletilniško, urarsko in mehanično de« lavnico. Trgovino z gramofonskimi potreb« ščinami pa bo še nadalje obdržal na Glav« nem trgu. Nova hiša bo do jeseni go« tova. i— Nov živinski sejem bo v Litiji na dan sv. Marjete (na soboto) 13. julija t. 1. b— Proslava JovanovičasZmaja. Litijska osnovna šola je počastila spomin srbskega poeta Jovana Jovanoviča«Zmaja z lepo pri« reditvijo. Po deklamacijah šolske dece, ki so prednašali nekaj Zmajevih pesmi v ori« ginalnem tekstu, nekaj pa v slovenskem prevodu, je opisala Zmajevo življenje in delovanje učitljica srbohrvaščine ga Hab« janova, ki je tudi sama recitirala šopek Jovanovičevih izbranih del. Iz Trbovelj t— Gasilska prireitev. Gasilsko društvo Trbovlje — trg priredi v nedeljo. 30. t. m. popoldne na gasilskem vrtu veliko poletno veselico z raznovrstnimi zabavami. Posebno vlogo pri tej veselici bo igrala pirotehnika s posebno točko »Obleganje trdnjave v svetovni vojni«, poskusi z raketnim aeroplanom i. dr. Za to prireditev vlada med prebivalstvom veliko zanimanje. t— Županstvo opozarja avtomobiliste, motocikliste in kolesarje na predpis, da skozi kraj ne smejo voziti hitreje kakor 15 km na uro. Ta opozoritev je zelo umestna in potrebno je, da varn. organi konsekvent-no in najstrožje nastopili proti onim, ki se predpisu ne bodo pokoravali, —t Savska cesta. Vsi oni, kj se zanimajo za popravo savske ceste od Trbovelj do Zagorja, se sestanejo v sredo 36. t. m. ob 17. v rudniški restavraciji. t— Umetniška razstava. V prihodnjih dneh bosta razstavila svoje planinske sli- ke gg. V. Hodnik in R. Slapemk v mali dvorani Sokoiskega doma. Opozarjamo na to prebivalstvo, zlasti člane SPD. Razstava bo trajala en teden in bo brez vstopnine. Sprejemali se bodo samo prostovoljni prispevki za kritje prireditvenia stroškov). Slike bodo na prodaj. Iz Zagorja z— Licitacija poštne vožnje. V ponede« ljek dopoldne se je v občinski pisarni v Zagorju vršila licitacija poštne vožnje Za« gorje«postaja. Od petih interesentov je kot najnižji ponudnik izlicitiTal vožnjo g. Vin« ko Vidmar iz Zagorja za celoletnih 7500 Din. Pred dvemi leti je bilo izlicitiranih 18.000 Din. z— Dobro uspela tombola. Nedeljska tombola, ki jo je priredilo Sokolsko dru« štvo, je privabila izredno veliko število občinstva. Glavne tombolske dobitke so zadeli večinoma socijalno šibki sloji. Gmot« ni uspeh tombole je dosegel svoj namen. z— Izlet na Sv. Planino. Pododbor SPD v Zagorju priredi v nedeljo skupen izlet, združen s prostovoljnim kulukom na Sv. Planino. Po končanem kuluku bo skuhal g. Tomazin znameniti planinski guljaš. Od« hod ob 6. zjutraj. Izleta se udeleži tudi pevski zbor Glasbenega društva, ki se je zadnje čase pomnožil z mladimi močmi. Vabimo članstvo in prijatelje na ta izlet, ki bo nudil lepo zabavo. Šport Nogometni turnir za JNS Sodelujejo Primorje, Ilirija, Hermes in Slovan. LNP izvede v nedeljo popoldne na šport« nem prostoru Ilirije v korist JNS nogo« metni turnir, ki se ga udeležijo najboljši ljubljanski klubi Primorje, Ilirija, Hermes in Slovan. LNP je razpisal za ta turnir po« seben srebrni pokal, ki postane trajna last zmagovalca. Tekme so bile izžrebane v naslednji razvrstitvi: ob 17. Ilirija : Slovan, ob 17.45 Primorje : Hermes in ob 18.30 finale med zmagovalcema prvih dveh tekem. Vsaka tekma traja le 45 minut. V sluča« ju neodločenega rezultata se bo žrebalo; edino ako bi ostal finale neodločen, se po« daljša igra za dvakrat 10 minut in se šele nato event. žreba. Turnir za JNS bo zbral na ta način v enem popoldnevu štiri najboljša ljubljan« ska moštva. Favorita za finale sta skoro sigurno Primorje in Ilirija, čeprav skraj« sani igralni čas obeh tekem I. kola znatno poveča šanse, ki bi jih imela sicer Slovan in Hermes v normalnem igralnem času. Po vsej priliki bo športna publika prisostvo« vala reprizi prvenstvene borbe med Pri« morjem in Ilirijo, ki je pred približno dve« ma mesecema privabila na igrišče nad 3500 gledalcev. Vsi klubi so obvezani nastopiti s kem« pletnimi I. moštvi. Primorje bo postavilo isti team kot v nedavnem prvenstvenem srečanju, Ilirija pa bo nastopila ojačena z izbornima igralcema Unterreiterjem in Kenkotom, ki sta se pred kratkim prija« vila za Ilirijo. Tudi Hermes in Slovan bo« sta nastopila v najmočnejših postavah. S posebnim interesom se pričakuje nastop Hermesa, ki proslavi prihodnje dni 10« letnico svojega obstoja. Ker je to edina nedeljska športna prire« ditev, bo privabil ta turnir na igrišče Ili« rije veliko število gledalcev. Propozicije za propagandno prvenstvo Ljubljane za poedince v lahki atletiki za leto 1929. 1. ASK Primorje priredi po naročilu JLAS dne 27. in 28. junija 1929 na svojem igrišču, Dunajska cesta, lahko atletsko propagandno prvenstveno tekmovanje Ljubljane za poedince v letu 1929 s sledečim razporedom; 27. junija ob 17. uri: 1. pred teto 100 m, 2. met krog!«, 3. finale 100 >m, 4. sskofk v višino z zaletom, 5. prediteki 200 ra, 6. met diska, 7. predteki 400 m, 8. skok v daljavo z zaletom, 9. prediteki 110 m z zaprekam, 10. tek 1500 m, 11. predteki 4Xl00 m. 28. junija ob 16. url: 1. finale 4Xl00 m, 2. met kladiva, 3. finale 200 m, 4. trosfcoik, 5. finale 400 m, 6. met kopja, 7. teik 800 on, 8. stok ob palici, 9. tek 5000 m, 10. finale 110 ni z zaprekami, 11. stafeitni tek 1000 m — švedski. 2. Tekali šče je iz leša z dvema nedvignjenima zavojema, dolgo 395.50 m. 3. Prijave s priloženo prijavnino Din 5.— za točlko in osebo je poslati najpozneje do 26. junija ob 12. uri na naslov: geom. Miroslav Cerne, Mestni gradbeni urad, Kresija. Za moštvo znaša prijavnina Din 30.—. 4. Zmagovalec v vsaki točki dobi naslov »Prvak Ljubljane za leto 1929«. 5. Tekmovanje se vrši po pravilih odnosno pravilnikih JLAS. ASK Primorie (Plavalna sekcija.) Z današnjim dnem prevzame trening juniorske damske in moške skupine g. Savo Sancin. Redni treningi se bodo vršili vsaki dan in sicer: moška junior-ska skupina od 15.30 do 16., juniorska damska od 16. do 16.30. Trening je obvezen za sledeče gospodične: Treo Majda, Tome Darka, Jerina Mladena, Brecelj Marinka, Jelašič Nevenka, Bučar TiMa, Prekuh Vika, Erbežnik Marjana, Dekieva Nada, Bukovec Marija in Jelena, Sturm Vida, Brecelj Alice in Magda, Sturm Fedja, Sporn Olga, Sever Pi.plka, Subic Vera, Lam.ut Breda, Abčan Mmka, Reiner Evica, Krivic Vera; juniorska moška: Kolar Mri lan, Turna Zoran, Miikšič Mladen, Trampuž Boris, Sturm Franc, Bafcarčič Leon, Koželj Marjan, Dolenec Ciril, Menardi Gvido, Saiovic Franc, Ogrin Franci, Lukič Gabrijel, Sušnik Alojz, Perko Nan.de, Vidmar Viktor, Vilfan Drago, 2ebre Dimitrij, Lun der Niko. Poleg imenovanih, za katere je trening redno obvezen, se lahko prijavijo za redno treniranje še ostali člani klubovi junicrj« in juniorke. — Načelnik. SK Natakar (I. moštvo). V nedeljo ob 8. zjutraj trening tekma s SK Grafika na igrišču ASK Primorje. (Dopoldne, ne popoldne kot je bilo prvotno določeno.) Sledeči igralci naj bodo pol ure pred začetkom tekme v gostilni Kačič, Dunajska cesta: Laurič, Jelnikar, Dolinar, Oze-beik, Otič, Strnad, Podgornik, Slapar, BeFč, Pip, Burger, Pregelj, Novak, Woilfart. V slučaju slabega vremena trening tekma odpade. Stro®a disciplina! Točnost! SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes v soboto ob 18. trening old boys-teama s Svobodo. Polnoštevilno! — Postava moštva za Jutrišnji turnir je razvidna v članski knjigi v Evropi in na uij.-iiii deski v garderobi. — Nač«l»tvo. SK Ilirija (iahkoatletska sekcija). Danes v soboto ob IS. zelo važen sestanek lahkoatletske setooije na igrišču. Pridite vsi. Dnevni red: prihodnje tekme in drž. prvenstvo. Načelsitvo. Službeno iz LNP. Stranski sodniki za jutrišnji turnir na prostoru SK Ilirije ob. 17. so: za prvi dve tekmi gg. Bre&kvar in Peče, za finali gg. Matko in Skalar. — Tajnik II. Sekcija ZNS. (Službeno.) Delegirajo se k teikimaim za fond JNS dne 23. t. m. na igrišču Ilirije ob 17. Ilirija : Slovan g. Cimiperman, ob 17.45 Primorie : Hermes g. Cimiperman, finale zmagovalca ob 18.30 g. Schneller. ŽSK Hermes. Danes ob 20. uri sestanek jm-niorjev v šok tel. v svrho sestave moštva za desetletnico. Pred vsem se vabijo: Hace — Mi-klo, Pepe — Peterlin, Kadunc, Glavač. Makuc — Mitoiuš. Pot, Rafi, Boris. Bajde, Taljano. ŽSK Hermes. Postava moštva za nedeljsko tekimo proti Primorju je naslednja: Bizovičar — Zemljak. Sernec — Draksler, Košenina. M:he-lak — Kos, Bine, Vili, Puba. Lado. Rezerva: Rsii. Ljubljanski plivački podsavez. (Službeno.) Pozivajo se vljudno vsi gg. člani upravnega 'n revezijsfcega odbora LPP, da po naročilu Juc. plivačkega saveza v Beogradu izroče čim preje tajništvu, Mosarjikova cesta 1, po eno fotografijo, po 20 Din za legitimacijo in vpošljejo osebne podatke, ker namerava JPS v najkrajšem času izdati vsem odtvornikom častne legitimacije. — Dovoljuje se propagandna plavalna tekma, ki jo priredi SK Ilirija v svojem kopališču v nedeljo, dne 23. t. m. s pričetkom ob 9. uri in s sledečim programom: 50 m prosto podmladek, 50 m prosto jun io rji, 50 m prosto juniorke, 400 m prosto seniorji, 400 m prosto senionke, 200 m prsno seniorji, 2000 m prsno seniorke, 100 m prsno junioTke, 100 m hrbtno seniorji, 4X50 m predpisana štafeta, waterpolo in skoki. Z ozirom na propagandni značaj prireditve se dovoljuje nastop tudi neverificiranim tekmovalcem na temelju § 10 tehn. pravil JPS, stran 32. Za delegata LPP se določa g. Savo Sancin. — Predsednik. Zbor sa veznih sodnikov JLAS. (Službeno.) Za juryjo pri olimp. petoboju za prv. Slovenije v letu 1929, ki se vrši na igrišču ASK Primorje v nedeljo, dne 23. t. m. s pričetkom točno ob 9.30, se določajo sledeči savezni sodniki: gg. Gregorič, Sancin Danilo, Slamič in VVindisch. Predsednik. ASK Primorje (nogometna sekcija). Radi nedeljskih tekem naj se zglasijo danes v sobcto v tajništvu sledeči, in sicer ob 19.: Jančigaj, Ker če, Svet: c, Hassl, Pišck I, Zenuljak, Slamič, Jug I, Cebohin, Erman, Vrhovnik, Terček, L'r-šrič, Čamernik, Sen.ica, Scčan; ob 18. pa sledeči: Baum I in II, Šinkovec, Bizjak, Simkule, Končan, Jug II, P:šek II, Slapar, Lipe, Caleari, Lojze, Kloipčič, Mlinar, Petelin, Terček II, Žerjav, Petrič. — Načelnfk. Športne vesti iz Tržiča. SK Tržič je priredil pred dnevi otvoritveno kolesarsko dirko. Startalo je -14 tekmovalcev v dveh skupinah, in sicer novinci in glavna skupina. Novinci so tekmovali na 8 km dolgi pregi, glavna skupina (9 tekmovalcev) pa na progi Tržič—Kranj— Tržič (35 km). Pri novincih je dosegel mladi Lakner Jožef i zbora i čas 14 moaut 6 sek. i.n je prišel dve minuti pred drugimi tekmovalci na cilj. Pri glavni skupini si je priboril prvenstvo Sodja Peter v času 1:1.25.1, 2. Žigman Viktor l:4.2i2, 3. Hladniik F.ranc 1:4.24, 4. Schiubert Robert. Organizacija tekme prvovrstna. Tekma se je izvršila bre.z nezgiod. — Za nedeljo 14. julija se pripravljajo na.ši nojjcmetaši za prvi boj z nogometaši iz Ško5je Lofc«. Kakšen bo izid, bomo poročali. — Kakor se vidi SKT navzlic vsem zaprekam in nasprotstvu vseeno napreduje in upamo, da bodo merodajni krogi uv:dcli in da bodo- tad« oni začeli podpirati in delati za napredek agiifoiegta spontnega kluba. Čudna porotna razprava v Lvovu Lvovsko porotno sodišče je obravnavalo te dni afero nekega višjega držav-noželezniškega uradnika, ki so ga prijeli zaradi poneverb v škodo državne blagajne. Baje se je polastil celega 'milijona zlotov. Obtoženca so na čuden način oprostili. V zadnjem trenutku je več porotnikov zahtevalo, naj jih opro-ste njihove dolžnosti, češ da se ne morejo orijentirati v kaosu obtožb in zagovorov, ki so jim prisostvovali. Oprostilna razsodba je izzvala seveda najrazličnejše komentarje. Opozicijski listi trdijo, da so se porotniki ustrašili, ker je obtoženec v prijateljskem razmerju z najvišjimi političnimi osebnostmi. Avtomatična prodaja živil v Berlinu Iz Berlina javljajo, da se na ondot« nih ulicah pripravlja novost, ki bo go« tovo zelo razveselila pozabljive gospo« dinje in posle. Postavljajo se avtomati za prodajanje živil. Avtomati bodo Gospodarstvo = Pomanjkanje vagonov za prevoz lesa. Prometno ministrstvo je zvišalo železniško tarifo za prevoz stavbnega lesa, stavbnega materijala sploh in premoga za 20% v času od 1. septembra do 31. marca 1900- To povišanje se utemeljuje s tem, da je treba v času izvozne sezone zagotoviti potrebno število vagonov, dočim na drugi strani prizadeti ne bodo oškodovani, ker imajo od 1. aprila do 31. avgusta dovolj prilike preskrbeti se s potrebnim stavbnim gTadivom. Glede na to se povdarja v krogih naših lesnih izvoznikov, da že sedaj v poletni sezoni ne dobe dovolj vagonov za prevoz lesa na razpolago, zlasti pa ne za tesan les, za katerega se morejo rabiti samo zaprti vagoni. Kakor je statistično dokazano, tvori ies naš glavni izvozni predmet, lesni trgovci pa se morajo neprestano boriti s pomanjkanjem vagonov tudi takrat, kadar ni žitne izvozne sezone. V tem pogledu obstoje zlasti velike težkoče za pošiljatve, namenjene v pomorska pritanišča, ki so vezana na to-varjanje gotovih ladij. Ker ne prispeva blago pravočasno zaradi pomanjkanja primernih vagonov, mnogo trpi ugled reelnosti naših izvoznih krogov in sploh naše izvozne trgovine. Zato bi bilo želeti, da se raznim nedostatkom tudi v tem oziru odpomore. = Žetev v naši državi se bo začela v začetku julija. Kakor poročajo iz raznih krajev naše države, kaže žitna letina povsod zelo dobro. Vreme je izredno povoljno za posevke in je dovolj vlage kakor tudi toplote Zlasti ugodno je stanje pšenice in ječmena, dočim se oves ponekod ocenjuje manj povoljno. Cene splošno pokazujejo razpoloženje za nadalinje slobj-f n;e. = Poštna hranilnica dovoljuje zvezam kmetijskih zadrug in oblastnim zadrugam direkcije za kmetijski kredit lombardna posojila na akcije Privilegirane agrarne banke z 73% po obrestni meri 6% na leto pad pogojem, da vrnejo dolžniki dolg v roku dveh let. = Ustanovitev Jugoslovensko - belgijske trgovinske zbornice. V Bruslju se je ustanovila Jugoslovensko - belgijska trgovinska zbornica, katere predsednik je Albert Pe-ves. Naloga zbornice je zbliževanje trgovinskih in splošno gospodarskih vezi med Jugoslavijo in Belgijo ter propaganda v Belgiji za čim boljše trgovinske, turistične in prometne zveze med obema državama. = Celjska posojilnica povišuje delniško glavnico. Dne 9. julija ob 17. bo imela Celjska posojilnica, d. d., izredni občni zbor, na katerem se bo sklepalo o povišanju delniške glavnice in o spremembah pravil. Sedanja glavnica znaša pet milijonov Din. = Monopolski dohodki v aprilu. Za mesec april so bili predvideni dohodki mono-polske uprave na 196.27 milijona, a znašali so dejansko 177-77 milijona dinarjev. Primanjkljaj dosega torej okrog 18 milijonov dinarjev. Manjši so bili dohodki zlasti od tobaka, a tudi nekaterih drugih ihonopol-skih predmetov. Uprava pojasnjuje to dejstvo takole: Dohodki od tobaka so manjš zaradi tega, ker je pri kmetskem prebivalstvu nastopilo veliko pomanjkanje denarja, a v delavskem stanu vlada nezaposlenost, kar vpliva na prodajo tobaka. Prodaja soli v prvih mesecih ni vedno enaka; od decembra do aprila je manjša, a v ostalih me-secih večja. Dohodki vžigalic so manjši zaradi tega, ker je zmanjšana taksa od 0.70 na 0.66. Za spremembo pravilnika o kontroli semenja. Srbsko kmetijsko društvo v Beogradu je izročilo kmetijskemu ministrstvu spomenico, v kateri prosi, da se v pravilniku o kontroli semenja spremene nekatere točke. = Prodnktna borza v Skoplju je imela te dni konstituirajočo skupščino, na kateri je bij izvoljen upravni odbor. Borza je že za čela poslovati. = Konkurz nad grafičnim zavodom v Ze-munii. Pred beograjskim sodiščem je }tvor-jen konkurz nad grafičnim zavodom Maka-rije, d. d. v Zemunu, ki je svoječasno izdajal ilustrirani list »Ženski Svijetc. Zakon o ,pariteti češkoslovaške krone. Češkoslovaška vlada je izdelala načrt zakona o definitivni odreditvi paritete češkoslo' vaške krone. Zakon bo prišel v najkrajšem času pred ministrski svet in parlament. Z njim se bo menjala stara pogodba med državo in Češkoslovaško narodno banko o plačilu državnega dolga. Novi zakon določa, da se državni dolg banki odplača čim prej in da se ne zavleče tako dolgo, kakor to določa stari zakon, razen tega pa odreja novo pariteto za češkoslovaško denarno edi-nico. Kupna moč in velikost denarne edi-nice se ne bo menjala. Češkoslovaška narodna banka se obvezuje, da bo tečaj svojih bankovcev držala na tej določeni pariteti. Plačilo državnega dolga banki in definitivno fiksiran.je vrednosti češkoslovaške denarne edinice v zlatu zaključujeta vse prejšnje valutarne ukrepe v Češkoslovaški in prožita možnost, da v primeru potrebe Češkoslovaška hitro preide na zlato valuto. = Podaljšanje češkoslovaškega kartela za funkcijonirali zvečer, v urah, ko so . .... - _______ trgovine že zaprte. Skozi posebno od« Pr"daio papirja. Ker se je prodajni urad prtino se bo metal denar, na drugem I 7j?ruzenih papirnih tvornic v češkoslovaški mestu pa bo priletel iz avtomata za« vojček soli, sladkorja, moke, kave in sličnih gospodinjskih potrebščin. Avtomobilske žrtve v Ameriki Avtomobilski incidenti v Zedinjenih državah med soboto in nedeljo koncem aprila so zahtevali življenje 78 oseb. Poročila zavarovalnih družb naglašajo. da število žrtev avtomobilskih nezgod strašno narašča. Tekom prvega letošnjega četrtletja pa so povzročili avtomobili smrt 4500 oseb. v januarju imajo na vesti dnevno povprečno 55, v februarju 40 in v marcu 50 žrtev. obnesel, je generalna skupščina Gospodarske zveze češkoslovaške industrije papirja te dni sklenila, to obliko prodaje svoje produkcije obdržati in pogodbo, ki poteče dne 31. decembra t. 1., podaljšati za nadaljnjih šest let. Pri "lcartelu je udeleženih 35 tvornic in je verjetno, da se jim bodo priključile še ostale 4 Jvornice, ki so bile doslej izven kartela. Dvig indeksa ra veletrgovino v Avstriji. Avstrijski indeks cen v veletrgovini je znašal v maju 135.1 proti 133.5 v aprilu. Porast je povzročen tako z zvišanjem indeksa za živila od 127.6 na 129.1 kakor tudi indeks za industrijsko blago od 145.5 na 147.3. Indeks cen v trgovini na drobno je poskočil od 146.1 na 146.3, indeks cen za življenske potrebščine pa od 108.9 na 109.4. Avstrija je ukinila carino na mehki leg za kurjavo. Z Dunaja poročajo, da je avstrijsko finančno ministrstvo ukinilo carino na mehki les za kurjavo (Scheiter- und Prii-gelholz) z 20. t. m. Carina na drugi les za kurjavo pozicije 294 a (avstrijska tarifa) ostane nadalje v veljavi. = Sklenitev nemškega državnega posojila t znesku 50 milijonov dolarjev. Iz Berlina javljajo, da je skupina nemških bank za nemško finančno ministretvo sklenila 50mi-lijonsko posojilo. Denar bo dala ameriška bančna tvrdka Dilon Reer and Comp. O pogojih posojila še ni nič znanega. Na berlinski borzi se je zatrjevalo, da znaša obresto-vanje 8 %. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 1. julija ponudbe glede dobave elektromotorja in borovih plohov; do 2. julija glede dobave marmornatih plošč, varoval, avtomatičnih stikal, žice, vijakov, pritrjevalnih oklepov, pritrjevalnih vilic izolatorjev, kablov itd., glede dobave kavčukastih obročkov in zagostlc, dermatin - obročkov ter glede dobave karbolne kisline, sanitola, for-malina, lizolina, lizola. sidola, karbolne kisline, špirita, žveplene kisline, gorske krede, morskih gob; do 3. julija glede dobave lesa. — Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. julija ponudbe glede dobave izoliranih spojk, vodovodnih cevi in kolen, 1 zapiralnika ter glede dobave lesa. Predmetni oglasi so na vpogled pri omenjenih oddelkih. — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 4. julija ponudbe glede dobave hidravličnih dvigalk. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 5. julija ponudbe glede dobave dinamo- in strojnega olja. — Direkcija državne železarne Vareš - Majdan sprejema do 10. julija ponudbe glede dobave 6000 kg riža in 3000 kg mila za pranje. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 8. julija pri direkciji pomorskega prometa v Splitu glede dobave kovinskega materijala. — Dne 10. julija pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave lesa. Predmetni oglasi so v Zbornici za TOI v Ljubljani na vpogled. Borze VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani. 21. junija 1929. Višina barometra 303 8 m. Kraj Čas Barom. Temper. 8 JS "> Smer vetra in brzina v m »n sek. Opazovanja z> os > LJnblJana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 764 3 763 4 764-2 7o4'l 21 22 22 23 60 70 80 70 SW 2 E 2 SE 2 mirno Skoplje 7. 765-0 22 60 mirno Split 763 9 25 50 mirno Is 2 | .o ' O 6 4 0 6 Padavine Vr«ta v mm do I. UTB 0 m m • « • Najvišja temeperatura danes v Ljubljani 27.8, najnižja 16.2. Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.50, luna vzhaja ob 19.59, zahaja ob 3.0. Dunajska vremenska napoved za soboto; p0 nevihtah zopet lepo hladnejše vreme. 21. junija. Na ljubljanski borzi je bil danes v devizah zopet prilično velik prome.t Največ je bilo zaključkov v devizah na London, New-york, Curih, Berlin in Prago. Razen Dunaja in Newyorka je pokrila vso potrebo Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala v glavnem včerajšnje tečaje. Zaključena je bila za junij po 405 in za julij po 409. Od bančnih vrednot je zaključila Jugo po 82, od industrijskih pa Gutmann po 205. Trbovlje so notirale malo čvrsteje. Promet v državnih in privatnih papirjih neznaten. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.875. Berlin 13.565 — 13.595 (13.58), Bruselj 7.9068. Budimpešta 9.9304, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9916 — 8.0216 (8.0066), London 275.71 — 276.51 (276.11), Newvork 56.721 — 56.921 (56.821), Pariz 222.66. Praga 168.25 — 169.05 (168.65), Trst 297-90. Zagreb. London 275.71 — 276.51, New-vork 56.73 — 56.93, Pariz 222.66 blago, Milan 296.84 — 298-84, Curih 1094.4 — 1097.4, Amsterdam 22.875 blago. Berlin 13.565 do 13.595, Dunaj 7.9916 — 8.0216, Praga 168.25 do 169.05, Budimpešta 9.9154 — 9.9454. Curih. Beograd 9.1275, London 25.195, Ne\vyork 519.65, Pariz 20.31, Milan 27.185, Berlin 123.975. Dunaj 73.025, Praga 15.3825, Bukarešta 3.085. Budimpešta 90.55, Sofija 3.75, Varšava 58.25. Dunaj. Beograd 12.4825 — 12.5225. Berlin 169.40 — 169.90. London 34.45 — 34.55, Milan 37.185 — 37.285, Newyork 710.15 do 712.65, Pariz 27.78 — 27-88, Praga 21.0325 do 21.1125. Curih 136.69 — 137.19; dinarji 12.455 — 12.515. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 d., Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona &50 d., Kred. zavod 170 d., Vevče 125 d., Stavbna 50 d., Šešir 105 d., Jesenice 260 d., Ruše 275—285. Zagreb: Drž. vrednote: Vojna škoda aranž. 403 — 405, junij 403 — 405, julij 407—408.5, avgust 410 — 413. december 423.5 — 425, investicijsko 84.5 blago, agrarne 51 blago. Bančne vrednote: Praštediona 851.5 _ 857.5, Union 202 — 203, Kreditna Zagreb 93 den., Srpska 151 den., Jugo 82 — 83, Narodna 7800 — 8100, Zemaljska 130 den., Ljubljanska kreditna 123 den.. Poljo 15.5 — 16/Industrijske vrednote: Narodna šumska 25 do 35, Našice 1500 den., Gutmann 202 _ 205, Slaveks 105 den., Slavonija 190 blago, Danica 128 blago, Drava 410 blago, Šecerana 431 — 438, Narodna mlinska 20 den., Ljeva-onica 185 — 195, Brod vagon 142.5 den3f, Union 165 — 180, Vevče 125 denar, Isis 20 blago Dubrovačka 50!) denar Oceania 200 blago, Trbovlje 497 _ 503. Beograd. Investicijsko 83.75 — 84, agrarne 53 — 53.5, Vojna škoda 404.5 _ 405. december 420.5 — 424.5, Narodna 7800 blago. Blagovna tržišča + Ljubljanska blagovna borza (21. t. m.). Les: Tendenca neizpremenjena. Zaključeni 4 vagoni, in sicer 1 vagon drogov, 3 vagoni jelovih desk. _ Deželni pridelki: Tendenca neizpremenjena. Zaključen 1 vagon pšenice. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška promptna po 255.5 — 257.5, za junij 260.5—262.5; koruza: baška promptna. mlevska tarifa, slovenska postaja po 2?2.5 _ 275; moka: »0g<. fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 370 — 375; oves: baški, slovenska postaja, navadna voznina 275 — 277.5. + Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 29 vagonov pšenice, 7 vagonov moke in 13 vagonov koruze. Cene brez bistvenih sprememb. Pšenica: baška 207.5 — 212.5. ba-natska 210 — 215, sremska 210 — 212.5. Koruza: baška, banatska in 6remska 223.5 io 225.5. Moka: •»Oggc 307.5 _ 315. *2r 287.5 — 295, »5« 277-5 — 280, »6< 272.5 do 275, >7< 257.5 — 265, »8< 172.5 — 180. Otrobi: baški in banatski 130 — 140. + Dunajska borza za kmetijske proizvode 20. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zanimanje za blago nespremenjeno slabo, čeprav so bile iz inozemstva javljene višje terminske notice, je neznaten promet dunajske borze preprečil vsako spremembo tečajev. Mlini tik pred žetvijo ne kupujejo. Poročila o izgledih žetve so nadalje izredno ugodna, zlasti zadnje vroče vreme se smatra za dozorevanje žita kot zelo prikladno. Uradne nolice nespremenjene. Milom Kulturni regionalizem Nasproti ideji kulturne centralizacije, ki jo do navadi spremlja tudi težnia do čim večji unifikaciji. vstaja pri raznih narodih ideja kulturne decentralizacije obenem s stremlienjem do čim večii diferenciiaciii na-Todne kulture. To sta dva osnovna principa tako zvane kulturne dinamike. Da se tudi Dri nas razmišlia o tem. Dri-Čuje primer Vojvodine, a celo med bosen-skinrf Srbi je že opaziti zanimanie za ta problem. Potemtakem stremi tudi enovita kultura, ki se izraža v istem ieziku in ima skupne verske in literarne tradicije, po regionalni decentralizaciji. Ni to ne politični in ne kulturni separatizem, marveč ie samo delitev kulturnega kroga na manjše delce, ki jim bo omogočeno boli organično kulturno življenje. Take edinice dajejo skupni kulturi svoi lokalni kolorit: a celotni kroz dobiva večio buinost in živ-lienskost. Lani je Izšel v Novem Sadu almanah »Vojvodinci o Vojvodini«, ki ie objavil anketo o vojvodinskem regionalizmu. Vprašanje je imelo širši okvir: šlo ie tudi za politično decentralizacijo. Ta zanimivi pojav ie ostal pri nas neonažen. In vendar so voivodinski Srbi načeli problem, ki ie velikega pomena za vso Jugoslavijo. Nas seveda zanima v tem trenutku samo kulturna stran tega regionalizma. Milan Kašanin Dravi v omenienem almanahu. da se pojem Vojvodine pojavlja znova šele do narodnem zedinieniu 1. 1918. Historični spomini na kratkotraino srbsko volvodino so bili domala že pozabljeni. Vojvodinci so se našli stoprav v novi edinstveni jugoslovenski državi, ker iih združujeta skupen kulturni razvoi in ista men-taliteta. Ali predstavljajo Vojvodine! poseben kulturni tip? Pozitivno odgovaria na to pesnik Todor Manoilovič. Zani ni karakteristična njinova sloveča muzika. nekam patetično rodoliubie in ponosna noblesa. ki so jo posneli po Madžarin. Voivodinca najbolj označuie čut za red in disciplino, volja in sposobnost za mirno stvariajoče delo. vztrajnost in strpnost v zadevah javnega značaia. zlasti pa globoko vkoreninieni čut za zakonitost in socialno pravičnost. Vsi Vojvodinci so ponosni na svoi o staro kulturno tradicijo. Novi Sad imenuieio »srpske Atene*, njihova »Matica Srpska« je najstarejše srbsko kulturno društvo in njen »LetoDis« naistareiša srbska reviia. BiH so središče srbskega duhovnega življenja. so gospodarsko najnaprednejši, zato imajo v srbskem in soloh iugoslovenskem življenju posebno važno mesto. Treba pa je poživeti kulturne sile Vojvodine, treba je razvneti novo aktivnost.« To se ne doseže t nivelaciio. temveč le s smotrenim regionalnim delom. Todor Manoilovič je dobro Dovdaril še neko nalogo Voivodincev v Jugoslaviji. Vojvodina ie po veri. olemenskem čustvovanju in do idealih polnokrvno srbska, po svoji socialno - kulturni tradiciii in n.ie umevanju pa se približni e Hrvatom. S to svojo dvojnostjo je prav za nrav idealna sinteza hrvatstva in srbstva. torei ie v polnem oomenu besede jugoslovanska. Po tem almanahu se še oglašajo Dosa-meznl glasovi k temu vprašanju: dasi zadeva trenutno ni aktualna, vendar kažejo, da ideia ni zaspala. Kulturni imperializem, ki boli ceni izenačevanje razlik in historičnih Individualnosti nego organsko polno kulturno življenje, izgubtia tla. Ti poiavi so zelo važni tudi s stališča hrvatske in slovenske tradicionalne kulture, ker prepričevalno dokazujejo, da je iu.go-slovenska kulturna sinteza mogoča v nai-večji raznovrstnosti posameznih sestavnih delov. ____ Češki in slovaški jezik V enem najboljših čeških publicističnih tednikov »Pritomnost«, ki ga urejuje Ferd. Peroutka, se je sprožila obsežna diskusija o vprašanju likvidacije slovaškega jezika v korist češčini. Mladi slovaški publicist^ Ha-miliar je sam navrgel to vprašanje, češ, da so razlike med češkim in slovaškim pismenim jezikom bolj pravopisne nego jezikovne in slovniške, potem takem je obstoj dveh literatur narodni luksuz. Ze nekajkrat se je sprožilo to delikatno vprašanje s češke strani, toda slovaški odpor je bil vedno tako buren in zagrizen, da so morali Cehi že iz politično-taktičnih razlogov prekiniti debato. To pot je dal pobudo k javni diskusiji Slovak, ki ga smatrajo za voditelja cele skupine mladih slovaških intelektualcev. Neposredni povod k temu sporu, ki se je razmahnil v predalih »Pfitom- / Škof Strossmayer na vatikanskem koncilu Ob stoletnici roistva hrvatskega Dolitika in zgodovinarja Franje Račkeza. enega naiožiih prijateljev in sotrudnikov velikega škofa Josipa Jurja Strossmaveria. ie izdala Jugoslovenska akademiia v Zagrebu korespondenco Rački - Strossmaver.* Ta • Korespondencila Rački - Strossmayer. Knjiga prva od 6. oktobra 1860 do 28. dec. 1875. Uredio Ferdo Šišič. pravi član Jugo-slov. akademiie. obsežna kniiga vsebuje obilo hvaležnoga gradiva za zgodovino hrvatske Dolitike v drugi Dolovici 19. stoletia. ko sta Stross-mayer in Rački stala na čelu opozicije zoper madžarsko in madžaronsko politiko na Hrvatskem in v Slavoniii. Samo ob sebi se ume, da pisma osvetljujejo tudi obe osebnosti in tu kažeio v intimneiši podobi nego dosedanje biografiie. Trenutno najzanimivejša Da so Stross-tnaverjeva pisma iz 1. 1870. ko se ie mudil v Rimu na vatikanskem koncilu. Znano je, da ie tu nastopil s presenetljivo odločnostjo zoper papežev skrajni absolutizem v cerkvi in zoper nieno romanizaciio kato-ličanstva: znamenit ie bil tudi niegov govor Droti Dapeževi nezmotljivosti. Sedanji sporazum med Vatikanom in Ouirinalom ie Se boli opravičil bojazen, ki io ie izrazil že Strossmaver. da bo katoliška Cerkev do-siala orodie rimske svetovne politike. V lažje umevanje pisem, ki iih bomo ci-tirali iz te korespondence, nai orišemo nekoliko natančneje Strossmaveriev nastop na tem koncilu. Vatikanski koncil ie sklical oaDež Pii IX. na dne 8. decembra 1869. Taki koncili so imeli v cerkveni zgodovini važno vlogo: nosti«, pa je dal češki pisatelj V. Štech, ki je videl v Hamiliarjevih izvajanjih radosten znak nastopajočega preobrata med Slovaki. Odgovori, ki jih je doslej objavila »Pri-tomnost« s češke in slovaške strani, ne povedo v glavnem nič novega, potrjujejo pa izredno delikatnost tega vprašanja. Slovaški argumenti gredo po našem občutju nekoliko predaleč. Tako neki Slovak devlje v nič češko jezikovno blagoglasnoet, trdi, da je >f< za Slovake neznosen, da je slovaška govorica neprimerno lepša in polnejša; v primeri z njo je češčina pokvarjen, degeneriran jezik. Sploh se skušajo s strani nekaterih Slovakov obstoječe jezikovne razlike na vso moč pretirati. Resnejši so drugi argumenti, ki pravijo n. pr. da velika večina Slovakov mora najprej postati res slovaška, da so bili Čehi in ta večina doslej tako odtujeni in pod madžarskim vplivom celo zasovraženi, da bi utegnila opustitev slovaščine v korist češčini do skrajnosti komplicirati ali celo popolnoma zasukati sedanji narodnostno - kulturni proces na Slovaškem. Ne glede na to, da se take reči ne dado oktroirati od zgoraj navzdol in da se historične individualnosti ne prelevljajo kakor bube. O pravem stanju tega vprašanja piše neki Čeh, ki živi že od prevrata na Slovaškem: Nikar se ne dotikajte te do skrajnosti občutljive točke, gospodje rojaki 1 Nas češke »kulturonosce« gledajo tu kot vsiljen-ce in nasprotnike. Slovaki so radi, da lahko zdaj prosto dihajo in žive po svoje, njihova književnost se razvija, jezik čisti in brusi, zato ne poslušajte »izkoreninjenih« Slovakov, ki bi hoteli ves narod počehiti . . . Brez dvoma gre za zelo težaven problem dveh tradicionalnih kultur, izmed katerih slovaška ni stara niti eno stoletje. Saj verno, da je prelom med češkim in slovaškim^knji-ževnim jezikom povzročil Ljudevit Štur, ločim so prej Slovaki čitali češke knjige in pisali v češčini, o čemer najbolj pričuje av-lor »Hčera Slave« Jan Kolar. Merežkovskij o Napoleonu v Beogradu je izšel v založbi Ruskega kulturnega odbora obsežen spis znamenitega ruskega pisatelja D. S. Merežkovskega o Napoleonu. O tem delu so ponovno pisali razni listi, preden je izšlo; odlomki so bili objavljeni v raznih jezikih že med pisanjem. Merežkovskij je tako popularen pisatelj evropskega slovesa, da se javnost zanima že za vsako njegovo zasnovo. Tako je Napoleon izšel v nemščini, preden ga je izdal ruski založnik v izvirniku. Prof. E. Zaharov sodi o tem spisu, da ni dokazal mnenia. ki so ga izrekli nekateri ruski kritiki, češ, da Merežkovski] kot umetnik pripada preteklosti. Njegov roman »Mesija« res ni posrečeno delo, toda knjiga o Napoleonu ima strani prave in globoke umetnosti. Naapoleon D. S. Merežkovskega se zelo razlikuje od Napoleona, kakor ga je naslikal Lev N. Tolstoj v »Vojni in miru«. Merežkovskij je spisal nekako apologijo korzi-škega junaka; v nasprotju z mnogimi, ki so pisali o njem, dokazuje ruski pisatelj, da ni bil boievnik in osvaiač. temveč ljubitelj miru, ki se je bojeval samo za to, da pribori Evropi mir. Napoleon je Merežkovskemu neko čudežno bitje, ne pa čudak, kakor so ga opisovali drugi. Ne pripisuje mu niti vladeželjnosti. »Morda je že čas, da priznamo, da je on izmed vseb herojev človeštva najbolj obrekovan.« Merežkovski ie imel. kakor vse kaže. z Napoleonom svoje posebne namene. Ni hotel samo rehabilitirati junaka, ki ga je Rusija nekoč tako zaničevala in čigar drugo izdajo zdaj željno, a zaman pričakujejo ruski emigrantje. Skušal je tudi razvozljati razne časovne probleme, n. pr. problem mase in vodje, nasilja in humanitete, revolucije in vojne, Ti problemi so aktualni, toda Merežkovskij zre nanje z očmi človeka prejšnjih (ali nemara tudi bodočih) stoletij, z očmi mistika. Ta misticizem, izhajajoč iz globokega subjektivizma, daje knjigi Merežkovskega o Napoleonu precej enostranski značaj, dasi tudi neko posebnost in zanimivost. Poljski laureati Varšava, v juniju. Letošnjo literarno nagrado mesta Varšave je dobil romanopisec Waclaw Berent, mesto Lodž je odlikovalo z nagrado pisateljico Zofijo Nalkovvsko, prva nagrada mesta Krakova pa je bila podeljena beletristu W!ad. Orkanu. Letošnja izbira je zares posrečena, zakaj teh troje pisateljev stoji v prvih vrstah sodobne poljske književnosti. Waclaw Berent se najpogosteje označuje za poljskega Flauberta. Pred 31. leti je iz- na n.iih so se sestali škofie z vseh strani sveta., kamor sega katoliška cerkev, da razpravljajo o univerzalni.! vorašaniih cerkve in vere. V preišniih dobah ie bila njihova poglavitna naloga, reševati spore, ki so nastaiali v območiu cerkve in ustvarjali razne ločine, ki so se borile med seboi zaradi dogmatičnih razlik. Tudi vatikanski koncil koncem 1. 1869.' ie imel namen, »potrditi .iedinstvo cerkve«. To iedinstvo so* namreč ogrožali razni ookreti v ni enih vrstah: nacionalne ideje z ene strani, liberalna. racionalistična miselnost z druge strani, so se v nekaterih deželah širile tudi med duhovščino. Paoež Pii IX. se ie od strahu pred liberalnim katoličanstvom odločil, da reši delikatno vorašanie. ki so se mu prejšnji koncili, zlasti tridentinski, namenoma izognili namreč snreieti dogme o papeževi osebni nezmotljivosti v verski.i zadevah (infallibiliteta). Ta dogma b: Domenila popolno in dokončno oblast rimskega škofa (papeža) nad vso cerkveno hi.ierarhi.io: cerkveni zbori, ki so dotlei odločevali o temeljnih verskih in cerkvenih zadevah, bi imeli poslei samo vlogo posvetovalnih organov. Djakovski škof J. J. Strossmaver. sin naroda, ki se je boril zoper narodno, politično in kulturno zatiranie in za naravno pravico do svobode, ie prevzel nase težavno vlogo. Hotel ie braniti načelo svobode in demokraciie v okviru cerkvenega koncila. Boriti se zoper skraini absolutizem rimskega škofa, ki ie videl v ostalih škofih samo svoje služabnike. Kdor nožna tesno-srčnost v osemnaistih stoletii.i izboievane-ga cerkvenega sistema, neizmerno delikatnost verskih problemov na zboru cerkvenih očetov, kier nijanse v mišljenju lahko vzhude naihuiši šum. ki ie tu mogoč — šum hereziie. skorai enak veleizdaii v državni politiki: kdor pozna ves tisti mra- dal svoj prvi roman »Fachowiec<; od tega časa ni objavil več kot tri nove romane: »Prochnor, »Ozimina«, >Žiwe kamienie«. Vsaka teh knjig je bila pravi umetniški dogodek. Stilistično so izredne mojstrovine; kakor Berentov vzornik Flaubert, se tudi on često mudi pri enem samem stavku delj časa nego drugi romanopisci pri celem poglavju. Pri njem ni ponavljanja istih fraz in nobena beseda ni odveč. Vzlic temu pa mu ni moči očitati praznega formalizma. Beren-tovi trije zadnji romani so neizprosna analiza domačih socijalnih razmer in narodnih idealov na koncu 19. stoletja, v revolucij-skih letih 1904./t>. in v vojnem času. Je neizprosen kritik, ki gre vsaki reči do dna. Rad se poslužuje fine, duhovite ironije. Veruje pa v mlade generacije. Zofija Nalkowska je bila stara 20 let, ko je izšel njen prvi roman »Kobiety« (Žene). Z njim je takoj prišla na glas. V nadaljnjih romanih (n. pr. »Kotleczka«, »Narcvza c, »Weže i rože«, »Tajemnica krvi« in dr.) je ustvarila dolgo vrsto ljubko orisanih ženskih pc6tav, ki trpe zaradi malenkostnih razmer, neuravnoteženega zakonskega življenja in družabnih nasprotij Te žene so po večini iz tako zvane boljše družbe iz salonov. Nalkowska je bojevnica za ženske pravice, vendar ni pristaš skrajne emancipacije. Wladyslaw Orkan je pravi protinožec obeh zgoraj navedenih Odlikuje ga ljuds-kost, težnja po polnem izrazu življenske resničnosti, ne gleda na to, ali je ta izraz sirov ali pa vpliva estetski. Orkan je mnogo-stranski v podajanju socijalnih dokumentov in se v svoji neuravnoteženi elementarnosti silno razločuje od izrazito estetskih natur kakor sta Berent in Nalkowska. Orkan je sin hribovskih krajev in njim je v glavnem posvetil šestnajst zvezkov svojih leposlovnih del. Bil je eden izmed prvih poljskih pisateljev, ki so se odločno zavzeli za regionalizem v literaturi. ,,Mladi PEN-klub" v Ljubljani Po vzoru londonskega »Mladega Pen-kluba« se ie tudi v Liubliani ustanovil »Mladi Pen-klub«. ki hoče zbirati mlade pisatelje z namenom, da goie družabne stike. duševno sodelovanje ter da pospešujejo mednarodni sporazum med pisatelji. Koncem maja se ie vršil ustanovni občni zbor. ki je spreiel pravila in izvolil sledeči odbor, ki bo posloval do nrvega rednega občnega zbora v ieseni: predsednik dr. Raiko Ložar. podpredsednik Vinko Ko-šak. tajnik Janko Traven, blagajnik Edi Kocbek, odbornik Mile Kloočič. Usposobljenost za članstvo daie samostojno iavno literarno delo. Odbor je končni sodnik o usposobljenosti za članstvo kateregakoli novega kandidata. Literarni oblikovalci mlajše generaciie. ki žele biti člani »Mladega Pen-kluba«. nai pošlieio prijave na naslov: Vinko Košak, cand. phil.. Ljub'jana. univetza Maksim Gorkij o mladi ruski literaturi Na kongresu kmetskih pisateliev. ki se vrši te dni v Moskvi, ie govoril tudi pisatelj Maksim Gorkij. Dejal ie med dru-gim: — Ruska literatura ima nenavadno dobre vzore. Vsak oisateli bi bil moral izkoristiti tvorne izkušnie naših naiboliših le-poslovcev. Toda iz literature se lahko naučiš le nekaterih reči. druge moiaš zaie-mati iz največjega vira — iz živlienia. Treba se ie naučiti, kako se opazuje resničnost. Tu imaio ogromno vlogo malenkosti. umetniške podrobnosti, ki iih mo-a-mo skrbno zasledovati in si izvoliti samo to. kar ie najpotrebnejše. V romanih naših pisateliev - začetnikov obstoie kaikrat ljudje brez obraza, brez forme. Junak romana mora biti takšen, da ga vidiš kot človeka, da spoznaš njegov elas. hoio. ge-stikulacije in veš, ali ima svetle ali temne lase. Nadalje ie deial Gorkii: — Resničnosti ie treba dati tako formo, da bi bile iasna not. ki io hodi človek, preživljajoč velike in tragične dni naše revolucije in da bi se pokazale socialne izkušnje delavcev in kmetov. Potrebujemo ias-no. natančno, zlasti pa organično literaturo. Takšno literaturo že imamo. V vsei zgodovini človeštva še ni bilo eoohe. ko bi se v teku desetih let vzbudile k tvornemu delu tako široke vrste. Kdo vse ne piše pri nas? Ni ga skorai že n-^ca. ki ne bi bil poslal svojega delegata v rusko knii- čen. nazadnjaški ambient v Vatikanu, bo razumel, kako težka ie bila Strossmaver-jeva naloga. Že pri razpravi o poslovniku je trčil z vatikanskim krogi. Koncil se ie razdelil v večino in manišino. Manjšini se je postavil na čelu baš J. J. Strossmaver. Bil ie' izvrstno pripravlien. Niegovi govori so vzbuiali občudovanje celo nri nasprotnikih. že zaradi klasične latinščine, kakor io ie govoril redkokateri cerkveni knez in zaradi učenosti in retorične spretnosti, v kateri ie imel na koncilu samo enega tekmeca Branil ie pravice škofov in z niimi ostale duhovščine: našel ie dobre besede za protestante, ki so res heretiki, a še vedno kristjani: ooozarial ie na to. da bo absolutizem Petrovega naslednika onemogočal združitev shizmatikov (pravoslavni,1) z rimsko cerkviio in trdil, da se protestan-tizem ne bi razširil po vsei Evropi, če ne bi bila zani pripravljena tla. To ie bila zelo možata beseda, če pomislimo, da ie imela rimska cerkev vso duhovno oblast in da je torei s svojimi napakami pripravila klas heretikom! Njegov znameniti govor v obrambo pravic koncila ie tako vznemiril duhove, da se je sveti koncil pretvoril v parlament, kier poslanci na vso moč vpiieio in razgrajajo. Posebno ogorčeni so bili španski škofie. (Španci so vedno zagovariali v cerkvi najboli reakcionarske metode: njihova inkviziciia ie bila naibol' krvava). Strossmaver se ie nadalie boril zoper predlog, da se verske zadeve rešujejo z večino glasov. zahtevaioč soglasnosti, ki ie odlikovala nreišnie koncile. Znamenit ie bil tudi niegov govor o vprašanju nezmotljivosti. Ostal ie seveda v manišini: mnogi člani opoziciie so se kmalu udali. ko so videli, kam piha veter. Koncil ie soreiel dogmo o nezmotljivost. nato pa se je prekinil in škofie so se razšli. Medtem so vkorakale v Rim sa- ževnost. Imamo že dvajset trideset resničnih pisateljev, čijih dela bodo oreživela cela stoletja, imamo literaturo, ki nimalo ne zaostaja za klasiki. — V literaturo na prihaiaio tudi liudie. — je nadalieval — ki nimajo že v naprej nobene verjetnosti, da bi uspeli. »Sem talentiran. čeprav nimam naobrazbe. Pošiljam vam svoio povest. Preberite io nemudoma in mi odgovorite...« Take dopise dobivam kai pogosto, a oovest je taka. da sploh ni vredna čitanja. kai šele takoišniega ... Med Disatelii - začetniki ie res mnogo nadarjenih ljudi. Treba ie skrbeti za nje. nuditi jim Domoč. učiti iih. ker se nam sicer izgube. Potrebujemo literarnih šol. tečajev... Predvsem Da moram želeti mladim Disateliem zelo mnogo energije in vztrajnosti. da lahko Dol ure Dremišliuiejo nad enim samim stavkom, ga studiraio ter znova in znova čitaio to. kar so napisali. Dve monografiji o Franca Jožefu Dokaj neopaženi sta pri nas dve knjigi, ki zaslužita čitanje in o katerih ni še nihče izpregovoril: Založba Amalthea, ki je izdala Lončaričevo dobro in objektivno knjigo »Ju-goslaviens Entstehung«, je poslala v svet najboljšo monografijo o Francu Jožefu. Knjigo »Franz Joseph« je spisal I. Bagger na osnovi obsežnih arhivalnih podatkov, me-moarjev in osebno zbranega gradiva iz najbližje okolice nekdanjega avstrijskega po-tentata. Iz tega objektivnega in kritično pretresenega materijala vstaja izredno plastična, čisto človeška, nepotvorjena slika moža, ki je od 1. 1848. do 1. 1916. odločeval o usodi ene največjih evropskih držav, in njegovega okolja, čigar spletke je tudi naš narod tolikokrat občutil na lastni kož' Baggerje-va knjiga o Francu Jožefu ni tedeuena, vendar se nad vse prepričevalen dokaz, da je morala propasti ta monarhija. Dostojen pen-dant znameniti monografiji Emila Ludwiga o Viljemu II. Ko je ta knjiga izšla, so desničarski avstrijski in madžarski listi zagnali velik hrup. Klerikalna »Reichspost« jo je v svoji ginljivi ljubezni do nekdanjega idola avstrijske duhovščine označila kot »pamflet špijona«, »ostuden hijenizem« in podobno, »Pester Lloyd« pa je zahteval konfiskacijo. V Nemčiji je bila sprejeta tako kot zasluži: kritika je zelo hvalila njeno objektivnost in avtorjevo spretnost, s katero je zajel v okvir biografije politično zgodovino Avstro - Ogrske v njenem zadnjem polstoletju. Drugo monografijo o tem cesarju bodo dobili Srbi. Piše jo znani publicist Pera Ta-letov. Dosedaj je izšel prvi del. Sodeč po nekaterih ocenah, se ta spis ne more meriti s prvovrstnim, dokumentiranim Baggerje-vim delom, vendar je zanimiv že zaradi tega, ker dovolj upošteva razmere na Slovanskem jugu. Sedaj, ko madžarski habsburgovski oprode vznemirjajo srednjo Evropo s svojimi huj-skajočimi nastopi, je spoznavanje zgodovine zadnjih desetletij posebno aktualno. Omenjeni monografiji o Francu Jožefu^ in Ludwigova o Viljemu nadomeste povprečnemu čitatelju vso drugo politično - zgodovinsko literaturo. Knjige v sovjetski Rusiji »Izvestija« objavljajo poročilo o knjiž. produkciji v sovjetski državi. Milijonske številke (200.000 izvodov, 25.000 naslovov, 1 in pol milijona tisk. pol) ne prikrivajo dejstva, da ponudba ni v skladu z zahtevami javnosti. Lepo slovstvo tvori le 2.8 % te papirne povodnji. Večina spisov je političnega ter socijalno - ekonomskega značaja, taka literatura pa se ne prodaja in roma nazaj v papirniške mline! Delovanje maloštevilnih zasebnih založb ovirata cenzura in državni monopol. Založbe imajo malo dohodkov, prav tako kot dnevniki. Naročniki so v pretežni večini še vedno obvezni. Število knjigarn na vsem ozemliiu sovjetske zveze znaša 1257, t. j. za polovico manj nego pred vojno. Poglavitno nadlogo tvorijo «mrtve zaloge» — bol 'ševiški propagandni spisi iz vojnih let 1918—1920. Knjigarne prirejajo ogromne loterije. Občinstvo sega po cenih srečkah v upanju. da dobi koristno ali zanimivo knjigo, večinoma pa dobiva namesto cknjige - kruha> samo «knjigo - kamen». ki jo vrže v kot. Posebno pereče je pomanjkanje ljudskošolskih knjig. Še začetne čitanke so redke in predrage. Knjige se tiskajo na 45 jezikih. Na prvem mestu so ruske, ukrajinske in poljske. Potem se vrstijo nemške, rumunske. turške in fmo-uralske izdaje (še vedno stotine naslovov). Mongolske, kitajske, korejske, kavka-ške in irano-perzijpke izdaje so že manj številne. prav tako tudi latiške in litevske. Program mednarodnega koneresa PEN klubov na Dunaiu. Kongres bo otvorien v ponedeljek dne 24. iuniia. Na prvi seii pod angleškim predsedstvom v prostorih du- najske deželne hiše se bo razpravljalo o vprašanju, kakšen princiD nai se sprejme za mednarodno zastopstvo PEN klubov: nacionalno - kulturni ali državni. Na prvi seji pride na vrsto tudi vorašanie pospeševanja in organizirania prevodov. Zvečer bo v državni operi svečana predstava »Fi-garove ženitve«. V torek, dne 25. t. m. bo seja pod francoskim predsedstvom. Razpravljala bo o novih ciliih PEN klubov. Kongresisti si ogledajo tudi dobrodelne naprave dunajske mestne občine. Zvečer bo sprejem Dri žuDanu. V sredo, dne 26. t. m. bo seia Dod nemškim predsedstvom z dnevnim redom: Vorašanie organizacije. Zvečer oficielen banket. V četrtek in petek izleti. — Službeni delegat vseh treh jugoslovanskih PEN klubov ie srbski književnik Todor Manoilovič član beograiskega PEN kluba Iz Ljubljane bodo navzoči: podpredsednik g. dr. Izidor Ca n k a r. tajnik g. dr. St. L e b e n. g. dr. A. Gradnik in g. dr. Igo Gruden. Letopis Matice Srpske prinaša v junijskem zvezku več intt esantnin prispevkov Franjo Malin razpravlja o delitvi na oblasti. Miloš Cmjanski obiavlia svoie spomine izza prvih let Dovoine književnosti. Tu zlasti DriDOveduie o »Književnem jugu«, edini literarni reviii z odločno iugosloven-sko orientaciio. Biografska in literarna študija Milana Saviča o pesniku in dramatiku Lazi Kostiču ie v tei številki zakliučena. O mistiki in mistikih angleške poezije piše Svet. Stefanovič. Naslednja razprava iz oe-resa dr. Fedoria Nikiča premotriva manjšinske in zasebne šole v zvezi z našo prosvetno politiko. V. Dragin ie prispeval statistično podprto razpravo »O desetgodiš-njici agrarne reforme«. Zelo zanimive so študije C. Vereščaka o sodobni ruski vasi. V pregledih ie izšla cela vrsta referatov, ocen in beležk iz raznih kulturnih panog. Vrhu te uoučne vsebine ne manika beletri-stike. med drugim ie nadalievanie nove komediie Svetislava Prediča »Naši smo!« »Ob desetletnici naše univerze« je naslov lično opremljeni brošuri, ki jo je izdal in založil »Svet slušateljev ljubljanske univerze«. Uvod je spisal Ljuba Jurkovič, ki povdarja, da so študentovska vprašanja tako zvezana z narodnim življenjem, da morajo zanimati tudi širšo javnost. Ostali del brošure zavzema pregled Vekoslava Iskre: »Svet slušateljev ljubljanske univerze v študentskem življenju«. Kratko, a jedrnato nas uvaja pisec v delovanje te največje in najvažnejše dijaške organizacije na naši univerzi, podaja njen historijat in govori o njenih posameznih sekcijah. Ta brošura nudi vzlic svoji zgoščenosti razveseljivo lepo, pozitivno sliko našega dijaškega življenja. Akademska mladina si skuša organizatorič-no olajšati študij v Ljubljani in si v danili razmerah pridobiti kar največ moralnih in materijalnih koristi. Brošura je natisnjena na dobrem papirju in opremljena s slikami. Naslovno stran je narisal Ljuba Jurkovič v efektni simbolični dekorativnosti. Srečni Remarque. V berlinskem tedniku »Die literarisehe VVelt« je izšel interview z Remarqueom, avtorjem romana »Im Westen nichts Neues«, ki je skoraj čez noč postal svetovna literarna senzacija. Remarque odločno zanikuje, da bi bil imel s svojo knjigo kakšne politične tendence. Da je njegov roman v tem pogledu nevtralen, pričuje to, da pacifisti dokazujejo z njim potrebo miru, nacionalisti pa poveliče%ranje vojaške hrabrosti. Motijo 6e, kaj pa da, oboji. Njegov roman je samo verna slika vojnih doživetij mladega človeka. Nezaslišan uspeh te knjige je vzbudil celo vrsto žolčljivih napadov in zlobnih legend, ki vse izvirajo iz zavisti. Zakaj Re-marqueov uspeh je zares edinstven. Sam pravi v omenjenem interviewu, da ga je presenetil. Ko je bil spisal ta roman (dotlej je deloval le žurnalistično in priznava, da je vedno trudoma, a brez uspeha iskal svoj slog), ni niti sanjal, da bo imel z njim svetovni uspeh. Pol leta se ni mogel odločiti, da bi ga bil ponudil založniku. Zdi se, da je resnično Remarqueovo mnenje: pravi vojni romani bodo šele nastajali. Za nje je treba časovne perspektive. Kaos osebnih doživetij je v nas še vedno prevelik. Toda roman »Im VVesten nichts Neues« je predvsem izraz osebnega doživetja vojne in fronte, '.ato marsikdo najde v njem to, kar sam čuti, a re more izraziti. Odtod nemara tolik uspeh, zakaj število bivših bojevnikov je ogromno. V najnovejših »Les Noavelles Europeen« se označuje Remarqueovo delo kot sun evement Europeen (evropski dogodek). V prviji desetih dneh se je razprodalo 60.000 izvodov francoskega prevoda. Renertoarji LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Sobota 22.: Marta. B. Nedelja 23.: Zaprto. Ponedeljek 24: Zaprto. vojske čete in absolustični Pii IX. ie imel kmalu priliko, da prekolne zedinieno Italijo in se zapre kot ietnik v Vatikanske dvore. Vse do 1. 1929. Strossmaver ie s svoiimi koncilskimi govori zaslovel do vsem omikanem svetu. Domovina ga ie triumfalno soreiela. Za seboj ie imel skorai vso duhovščino. Do 1. 1573. se ni pomiril s papežem, naposled pa se ie le udal in ie kot zadnii izmed škofov nekdanje avstro-ogrske monarhiie objavil v svoiem škofiiskem listu odločitev vatikanskega koncila z dne 18. iuliia 1870. Sedai pa naizanimiveiši odlomki Stross-mayerjevih rimskin nisem Račkemu! Dne 23. novembra 1869 piše: »Što se ovdašnjega položaja tiče. ioš ie sve neizviesno. Ovdašnia kuriialistička stranka ima na dispoziciiu siiaset biskupa misionara samostanaca. Mi oako liberalni ljudi ne poznajemo se. pak se ie boiati. da se ne složimo i da nam uzmanika odvažno-sti nužne. bez koje se nigdie. a osobito ovd. ništ oostiči ne može. Toliko mi se mediutim vierovatno čini. da tako zvani iirfaliibiliste (pristaši papeževe nezmotljivosti. Op. ured.) ne mogu imati nade. da če im posao i namjera za rukom noči. Viditi čemo!... Dne 8. marca 1870 niše: Ovdie vam stvari idu svakako. Dviie su stranke, iedna manja. koia ie učenija i druga iača. koia ie moralno i intelektualno slabiia. Ova bi oreteranošču svoiom izgubila crkvu. Ja mislim, da iz ovoga sabora ništa drugo ne može biti neeo da pre-priieči zlo i da put Drokrči boliemu i slo-bodniiemu saboru, koji če naiorvo PODra-viti kuriiu.« Čisto drugi t6n se oglaša \7 Disma. ki ima isti datum, a ;e b:lo naibrž soisano po kakšni važni seii. Strossmaver piše: ... Ovih dana izdadoše ovd »decretum«. koii nam otimlie sasviiem slobodu i koii miesto staroga »communis Consensus« uvadja »maioritatem numericam«. koiu su si sastavili po svoioi volii i zapovijedi. Osim toga izdadoše dekret »de infallibili-tate Papae« i to tako brezobziran I tako absurden, da se tomu nitko niie nadati mo-gao... otale sliiedi. da če u naistrožiioi formi neprevarljivost lična oape biti dog-matizirana. Ja moram ostati kod svosra osviiedočenia Pak spasiti pred Bogom i sviietom i poštenie svoie.« Značilen ie konec tega pisma: »Stari rimski čari su se nrokiamirali bo-zima Po servilnom senatu: danas netko sam sebe prosi asuie Bogom, a mi imamo to potoisati. Ja tu sramotu nodnileti ne mogu. Ne mogu štetu potpisati. Voioi Crkve bez ikakve dvoibe u susret ide. Bog nek bude sa mnom i s nami.« V pismu z dne 20. aprila pravi: »Ovdie (namreč v vatikanskem koncilu. Op. ured.) ie neizmjerna korupcija. Proti meni se sad u Rimu voiuie onim istim oružjem. koiim su se Nemci i Madžari služili. kad su htieli moi politlčki vpliv para-Hzovati.. .< In tudi toži o neodločnosti oooziciie. V pismu z dne 9. iuliia 1870 nravi: ... Da ie maniina. kaka bi morala mogla biti. stvar bi bila naša. Onako lako da če Paoa ocbiediti na svoin i crkvenu štetu. Naš narod da ie zreo. oteo bi se I tudjemu tutorstva u politiki i romanlzmu na religioznom polju.« Prva Strossmaverieva žella se ie izpolnila: naš narod nima več tuiih ierobov. Druga želia? Po Iateranskem sporazumu bo romanizem v katoliški cerkvi iačii kot kdai prej. kajti na Ouirinalu vlada zavestna volia do brezobzirnega imnerializma .. Maurice Dekobra: Pustolovščina Monette je urejevala rože v vazi in neprestano popevala. Droben dež je udarjal ob oknu, a ona je bila navzlic slabemu vremenu dobre volje. Samo nekaj majhnega, neznatna mas lenkost, je bila vzrok njenemu veselju. In ta malenkost je bila misel na neke« ga mladega neznanca, ki ga je slučajno srečala. Spominjajoč se te male pustolovščin ne. se je vsa srečna smehljala. Niti trije meseci še niso pretekli, odkar je prišla z možem v Pariz. Monette ie bila romantične narave. Nj eno življenje se ji je zdelo tako mirno, malenkostno. Dasi je naravnost oboževala svojega moža, je vendar ne« prestano sanjala o prijetni pustolov« ščini. ki bi naredila konec tej vsakda« njosti. Sinoči je šla v mesto, da nakupi ne« kaj stvari. Vračala se ie preobložena z zavoički in škatljami. Ko ie stopila s tramvaia. ii je padel na tla m*n'h«n omot. Neznanec, ki je stal v bližini, je priskočil in ji ga uslužno pobral. Monette se mu je zahvalila. Bil je zelo elegantno oblečen in zde« lo se ji je, da mora biti tujec. Gledala ga je. On pa se ni brigal za njene po« glede. . »Morda se je samo delal ta« ko?« si je mislila. Nato je šel za njo... Ali je morda le slučajno šel po isti poti, kot ona? Naj že bo, kakor hoče, zanimalo jo je, kdo je ta človek. Sredi ulice je morala obstati. Bila je jezna. Začelo je deževati, a ona ni ime« la dežnika. Njen novi klobuček, ki je bil tako drag, bo zanič. Vsa obupana se je začela ozirati okrog sebe. »Če dovolite, milosti j iva, vam poso* dim svoj dežnik.« Bil je gospod, ki ji je preje pobral omot. Mislila je: »Sicer izgleda zelo zapeljivo, toda, kaj se mi more zgoditi? Nič. Prosila ga bom, da me spremi do doma.« »Gospod«, je rekla, »zelo bi vam bi« la hvaležna, če bi me spremili domov. Ne daleč. Tam na koncu ulice je hiša moiega moža.« Smehliajoč se ljubeznivo, se ji je mladi elegantni neznanec približal in jo zakril s svojim dežnikom. Spremljal jo je skoraj brez besed do doma. Zahvalila se mu je in odšla po stop« nicah. Najbolj se ji je zdelo čudno, da je bil neznanec tako prijazen, in da ni rekel niti ene dvoumne besede. Dasi ni Monette storila ničesar hu» dega, je to malo pustolovščino vendar zamolčala pred svojim možem. Moški so tako neumni. Reneeju bi bilo goto« vo ljubše, da bi se ji bil pokvaril novi klobuček, kot da je dopustila, da jo je spremljal neznan moški. ★ »Že nazaj, draga moja?« Mož je bil že doma. Kaj naj bi bilo temu vzrok? »Tako grdo vreme je, pa sem se bal, da se ne bi ti dolgočasila. Zato sem svoje opravke uredil tako, da sem lah« ko preje prišel domov. Če hočeš, gre« va po večerji v dancing.« Monette je od zadovoljstva tlesknila z rokami. Njen mož je res tako krasen človek. Vedno je plesala tako rada, in sedaj to ugodno presenečenje. Ali si zadovoljna?« Poljubila je svojega Rendeja. »Hitro! Hitro povečerjajva! Potem se bom takoj oblekla, da greva. Kako te imam rada ...! ★ Prišla sta v dancing in sedla k majhni mizi, polni cvetja. Grdo vreme ni preplašilo vnetih ple« salcev charlestona. Zbrali so se v ve« likem številu. »Ali želiš plesati?« »Pri tango, ki pride... Tako sem vesela, dragi Renee... že tako dolgo nisva plesala...!« Natakar je prihitel in se nagnil nad mizo z elegantnim poklonom. »Kaj želiš?« jo je vprašal mož. Monette je dvignila glavo... Beseda ji je zastala v grlu. Prebledela je in komaj izgovorila: »Č... č... čaj ...« Kajti ta natakar ni bil nihče drugi, kot oni elegantni neznanec, ki jo je sinoči spremljal domov. Ali je spoznal Monette? Čutila je, da ji je v zadregi šinila kri v lice. Ali je mogla slutiti, da je bil njen spremljevalec samo natakar? Ko jima je serviral je bila kot na fglah. Gotovo jo je spoznal. Renee se ni mogel načuditi, kako je to mogoče, da se je Monette tako hi« tro izprcmenila, kako to, da jo je tako hitro minilo veselje in volja za ples. »Kaj ti je vendar, Monette? Nena« doma si čisto druga. Zdi se mi, da si nekoliko slabe volje, draga moja. Ali hočeš plesati?« Pri plesu ni mogla ujeti takta. Ne« prestano se je spodtikala ob njegove noge. Bila je jezna. Spet sta sedla k mizici. Monette je bila obupana, ko je opazi« la, da se natakar neprestano suče okrog mize, kjer je sedela ona z mo« žem. Sram jo je bilo, da ji je ta človek ponudil dežnik. In ker jo mož ni nič več povpraševal, je rekla sama: »Strašno me boli glava. Neumno je bilo, da sva šla v ta zakajeni lokal, na« mesto da bi ostala doma in v miru po« pila skodelico čaja. Pojdiva!« In medtem, ko je Monette še vedno vsa obupana oblačila svoj plašč, si je mislil Renee sam pri sebi: »Kako so ženske čudne. Nikdar jim ni mogoče prav ustreči. Prevel B. R. Iz življenja in sveta Tihotapstvo, ki prinaša slavo Mladi Američan Schneider, ki se |e vtihotapil na »Rumenega ptiča« in trepetal za svoie življenje nad Atlantikom, je postal v Parizu po pristanku letala namah popularen. Množica ga je dvignila na rame in ga nosila okoli. Hoover se noče odebeliti Prezident Zedinienih držav je takoj potem, ko je stopil na čelo Amerike, začel resno razmišljati o nevarnosti, ki mu r:eti od nanornega vsakdanjega sedenja v uradu. Ker nekoliko inklini« ra k debelosti, je konzultiral več sne« cijalistov, da bi se očuval maščobe. Res je našel zdravnika Booneja, ki mu je predpisal stalne telesne vaje. Američani, ki iim nič ne uide, so hoteli vedeti, kakšne so te vaje in so dognali, da obstoje v žoganju, a ne br« caniu žoge po nogometnem vzorcu, am« nak suvaniu žo<*e z roko Čeprav so ne« kateri menili, da ie za Hooverieva leta to prenaporno, iavliajo drugi, da se bi agodejni učinek telovadbe že pozna in da je prezident nekoliko omršavil ter dosegel telesno težo, ki 'e ne želi prekoračiti. Ostanki ponesrečenega letala Vsa Anglija stoji pod tež• kimi vtisi zadnje zrako-piovne nesreče nad Ro-kavskim prelivom, kjer se |e zrušilo letalo »City of Ottawa« v vodo. Sedem pasažirjev je pri tem plačalo vožnjo z življenjem. V zmedi so namreč pozabili odvezati si pasove, s katerim] so bili pritrjeni na sedežih. Na sliki vidimo rešilno ladjo. Id vleče ostanke zrušenega aero-plana. Pet mesecev vožnje skozi vročo Afriko Zanimivo potovanje vzdolž Nila — Afriško prebivalstvo je tako napredno, da rabi avtomobile — Čez drn in strn — Boj z nepopisno vročino in boleznimi — 12.000 km pota in 6000 m lil Pravkar se je vrnil preko Trsta na Dunaj princ Ferdinand Lichtensteinski, o katerem so se nedavno raznesle ve« sti, da je vzel konec na svoji več me« secev trajajoči vožnji skozi gorečo afriško puščavo. O tej odiseji pripove« duje kaj zanimive podrobnosti. Princ in njegovo spremstvo so se vo« žili v avtomobilih tipa Steyr XX. Eks« f edicija se je napotila proti črnemu ontinentu letos koncem januarja. Peljala se je na Farncosko in se je v Marseilleu vkrcala na ladjo, ki jo je odpeljala v Mobaso, največjo luko na vzhodni obali Afrike. Tam so vozila postavili na vroča afriška tla — in eks« pedicija je šla svojo začrtano pot. Princ Lichtensteinski si je izbral čr« to vzdolž Nila, ki jo je prevozil prvi med vsemi dosedanjimi raziskovalci. Proga je bila zelo opasna in so potnike zelo svarili pred njo. Zatrjevali so, da je še nedavno neka ekspedicija, ki je hotela potovati tam skozi, postala žr« tev kanibalov, ki so obrali nesrečneže do kosti. Vodja ekspedicije pripoveduje, da na svoji vožnji ni srečal takšnih strahot, s kakršnimi so ga plašili. Po njegovi sodbi so afriški črnci celo ljudomili. V izvestnih primerih kažejo veliko spre« jemljivost za pridobitve civilizacije. Ponekod je princ ugotovil, da razpola« gajo črnci že z avtomobili. Marsikai, kar se govori o zaostalosti afriških ljudstev, je torej bajka. Sledovi civilizacije pa so seveda bor« ni in skromni. Posebno v prometnem pogledu je dežela zelo nedostopna za novotarije; cest tako rekoč ni, in eks« pedicije si morajo krčiti pot skozi moč« ma virja, goščave in pesek z orodjem. Mestoma, pripoveduje princ, je morala ekspedicija dobesedno sekati drevesa in grmovje, da ni obtičala v osrčju pu« ščave. Pota, kolikor jih sploh je, so razrita in razdrapana. Poznajo se sledovi slo« nov ki strahovito pustošijo, rujejo dre« vesa in vrtajo v zemljo pol metra ši« roke in četrt metra globoke luknje. Ta« kih iam in usadov so afriške ceste pol« ne. Kljub vsem oviram pa je prinčev avtomobil dobro napredoval in prema« gal vse zapreke. Ekspedicija je doživela na vožnji tu« di težke ure. Vozila se je v vročini 60 stopinj. Najtežja je bila vožnja skozi Sudan. Na obeh straneh Nila se nam« reč razprostirajo, močvirja, časih tako globoka, da se človek pogrezne do vratu. Malarija je tod česta spremlje« valka človeka, niena verna sestra pa je spalna bolezen. Tretia epidemična šiba ie neke vrste črna mrzlica, ki ie pobra« la nekega prinčevega sonotnika. Eksnediciia ie v dobrih petih mese« cih absolvirala 12.000 km pota in na« nravila kakih 6000 m posnetkov za film. Najimenitneiše se je posrečil pri« zor slona, ki lomasti skozi goščavo. Ži« val je padla zadeta cd Liecbtensteino« ve krogle in se je sesedla v vodi, ka« mor je hotela zbežati pred zasledovalci. Tudi sicer je bila princu :n njegovemu spremstvu lovska sreča mila. Ustrelili so dva nosoroga, ".tiri bivole, dva leva. več antilo^ in drugih pristno afriških živali. Vse to ie ponazorieno v filmu, ki ga sedaj izdelujejo v Berlinu in bo na svojem križa ren ju po Evroni morda prišel tudi na naša domača platna. Prvi slon v Ameriki Phineas Barnum, ustanovitelj enega največjih in najslavnejših cirkusov, pripoveduje. kdaj in kako je prišel na misel, da je transport zveri in slonov preko Oceana zelo dobičkan-usen. Kot še zelo mlad mož je imel v nekem mestecu v Zedinjenih državah malo trgovino. Spoznal je nekega Baileya, že priletnega^gosppda. ki ,e bii za takratne pojme zelo bogat in je" imel v sosednjem mestu lep hotel, ki ga je bil nazval »Hotel Slon«. Pred tega je namreč postavil na kamenit steber pozlačenega slona. To pa iz sledečih razlogov: Bailey je bil prvi podjetnik ki je dal prepeljati v Ameriko živega slona, kjer niso videli dotlej še nobenega. Bilo je to v začetku 19. stoletja in pri takratni nepopolni in dolgotrajni plovbi zelo nevarna špekulacija. Vendar pa mu je šlo po sreči in z razkazovanjem živali je prislužil lepo premoženje. Naposled se ie naveličal večnega popotovanja ter si kupil hotel, za katerega je plačal del pri slonu zasluženega denarja. Najel si je družabnika, ki naj bi odslej potoval z živaljo. Od zasluženega denarja naj bi mu izplačal polovico. Toda ker ni prejel dolgo ničesar, od znancev pa je slišal, da njegov drug dobro služi z živaljo, je spoznal, da je nasede', sleparju. Odpotuje torej k njemu ter zahteva svoj delež. Toda pogodba je bila tako nerodno sestavljena, da bi se pravda zavlekla, če bi ga bil tožil. Sleparski kompanjon mu ni hotel namreč izplačati niti beliča. češ. da je z dobičkom kril komaj stroške za potovanje. Toda Bailey je bil odločen mož. Vzame revolver in se poda v stajo, kjer se je nahajal slon. Kompanjon mu sledi ves prestrašen Ko vidi. da meri naravnost v slonovo glavo, ga vpraša, kaj namerava storiti. »Ustreliti hočem svojo polovico slona. Ti stori s svojo, kar hočeš.« Slepar se je prestrašil in je izplačal Baileyu takoj večjo vsoto ter na ta način prišel v posest slona. Bai-!ey pa je odslej živel v miru od denarja, ki si ga je bi] prisluži! s svojo mislijo, spraviti prvega debelokožca čez »veliko lužo«. Najmlajši državljan Vatikana V Vatikanskem mestu se pripravlja« jo na malo pomembno, vendar pa zna« čilno svečanost, na krst prvega novega vatikanskega državljana. Pred dnevi se je rodil nekemu papeževemu slu« žabniku sin, ki je bil kot prvi zabele« žen v novi knjigi papeževih državlja« nov. Že to dejstvo samo na sebi je iz« zvalo nemalo senzacijo in vsestranske komentarje. Druga etapa tega dogodka bo sedaj, ko bodo novorojenčka kr« stili. Krst bo svečan obred in ga bodo opremili z vsemi atributi sporazuma med Vatikanom in Kvirinalom. Prvi novi vatikanski državlian dobi ime po ministrskemu predsedniku v Rimu. krstni obred pa bo izvršil poseben pa« pežev pooblaščenec. Nafvpčia sveča m svetu Največjo svečo na svetu, ki bi lah« ko gorela nepretrgoma skozi 4 leta in pol, je kupil neki ameriški tvorničar in jo daroval vdovi po newvorškem, v Siciliji umorjenem policijskem po« ročniku Petrosinu. Sveča je visoka de« vet čevljev, široka tri čevlje in pol in tehta 178 funtov. Najprej je bilo dolo« čeno, da bo gorela v newyorški kate« drali, kjer se je vršila za pokojnikom maša«zadušnica. Do tega pa ni prišlo, ker je nastopila z grožnjo anarhistič« na zarotniška družba črne roke, ki je Petrosina spravila na drugi svet. Anar« histi so zagrozili, da bodo cerkev z di« na mitom pognali v zrak, če bo v njej gorela ta sveča. Ko je vdova doznala za njihovo grožnjo, je poslala ogrom« no svečo v Italijo, kjer bo sedaj go« rela v kapeli, kjer je bil njen pokojni mož krščen. Nova uporaba "iltravkletnih žarkov Znano je, da postanejo pod ultravi« joletnimi žarki vidne razne snovi, ki so drugače za prosto oko nevidne. To deictvo so izkoriščali doslej za ugo« ta vi j an je ponarejenih slik, bankovcev, biserov, denarja itd., a sedaj so nje« govo uporabnost' po zaslugi zoologič« nega zavoda dunajskega vseučilišča na pomemben način razširili. Ko so obse« vali z nevidnimi ultravijoletnimi žar« ki hišice raznovrstnih polžev, so te zažarele v skrivnostnem rdečem soju, ki more izvirati le od doslej neznanega rdečega barvila. To barvilo, ki ga v normalni dnevni svetlobi zakrivajo drugobarvna barvila, je pri raznovrst« nih polžih različno razdeljeno po hi« šici, tako da bo mogoče že na ta na« čin ločiti razne vrste polžev. Znanost ie pridobila torej novo sredstvo, ki ji bo služilo za sistematiko in za spozna« vanje novih živalskih barvil. Razisko« vanja v tej smeri se nadaljujejo. I Tri kreacije za poletno sezono Od leve proti desni: športna obleka, garnirana s širokimi modrimi hi belimi trald; obleka Iz svetlosivega satina; originalna belo-čma obleka. Radio v pragozdu Avstralska vlada se je odločila, da postavi radio v nad vse važno in prak« tično službo. V težko dostopnih pra« gozdih in neobljudenih stepah Avstra« lije delujejo razne znanstvene ekspe* dicije, tu obratujejo razni rudniki in žage, oddaljene na stotine kilometrov od vsake človeške naselbine. Da je v teh krajih doslej kakšen človek obo« lel, mu ni bilo pomoči od nikoder. Se« daj pa bo razdelila vlada večje število sprejemnih in oddajnih aparatov, s ka« terimi bo mogoče v sili, s posebnim kratkim valom, pozvati tudi zdravni« ka iz najbližje večje naselbine. Zdrav« nikom ne bo treba osebno do bolni« kov. temveč jim bodo dajali svoje na« svete istotako po radiu. 110-letni oče V Mosulu je umrl 120 letni šejk, ki je bil do zadnjega telesno čvrst in du« ševno svež. Ostavil ie štiri žene in nad sto otrok. Še pred letom dni je mož ho« dil po hiši in nadziral gospodarstvo, pred desetimi leti pa se mu je rodil zadnji potomec moškega spola, ki se« daj najbridkejše čuti izgubo očeta. Tudi ženske naj plačajo alimente!' Neko budimpeštansko sodišče je iz« dalo te dni zanimivo sodbo. Mož in žena sta se sprla, kakor je pač nava« da, in sta se ločila, kar je tudi že na« vada. Toda mož je zahteval, naj mu plačuje bivša žena alimente, ker je za« šel zaradi bolezni v bedo. Sodišče mu je dalo prav in žena mu bo morala plačevati po 30 pengov mesečne vzdr« ževalnine. Bogve, da«li so mislile femi« nistke na takšne posledice, ko so za» čele oznanjati načelo: enake dolžno« sti, enake pravice!? Prvi nebotičnik v Budimpešti Mestni stavbni urad v Budimpešti je prošle dni izdal rvo dovoljenje za zi» davo nebotične stavbe v madžarski prestolnici. Nebotičnik bo visok 18 nad* stropij. Stavba bo stala v bližini vzhodnega kolodvora. Zidal jo bo urad za socijalno zavarovanje. Družine s številno deco v Italiji Po neki uradni statistiki, ki upošte« va stanje do konca junija lanskega le« ta je bilo v tem času v Italiji 1,532.000 družin s številnimi otroci, med temi 447.000 s 7 otroci, 337.000 z 8 otroci in 278.000 z 9 otroci. 182 družin šteje po 20 otrok, 80 družin 21, 29 22, 23 13, 7 24, drugih 7 družin pa celo 25 in več otrok. Med navedenimi družinami je 930.000 kmečkih, 37.000 veleposest. niških in bogatih, 27.000 uradniških, 17.000 obrtniških in trgovskih, 9000 pa spada v sloj profesijonistov. Perspektivni filmi Chicaška inženjerja Sporr in Berg-gren sta izumila novo metodo za snemanje filmov, ki omogoča do potankosti ostre in perspektivno perfektne slike. Slika je v efektu enaka kakšni ste-reoskopski sliki. Predmeti, ki so oddaljeni od kamere n. pr. 4 ali 6 kras in ki jih^ oko v naravi komaj še loči, se odražajo na platnu nenavadno jasno in določno, n. pr. jezdeci na konjih, mostovi itd. Tudi ospredje je do skrajnosti ostro in živo. Oba inženjerja sta vrhu tega sinkronizirala svoje posnetke tudi akustično Ugodno iznenadenje za vsakega nudi ona neobičajno interesantna priloga, ki jo cenjeni čitatelji dobe v jutrišnji številki našega lista, ker bo vsakdo, ki se posluži te priloge dobil povsem brezplačno zelo prikladno stvar 6867 ki mu bo na leta v veselje. Dopisi SEVNICA. Gradba Sokolskega doma v Sevnici lepo napreduje. S požrtvovalnostjo Članov in s pomočjo raznih dobrotnikov smo dvignili stavbo Ife precej ter jo bomo ie letošnje poletje dovršili, ako nam bodo naši dosedanji dobrotniki ostali zvesti in če se bo njih število tako lepo množilo kakor do sedaj. Razen že prijavljenih prispevkov so nadalje darovali v denarju: br. J. Dobovšek lz Boštanja 100 Din, Kumelj Alojz 10 Din, Jos. Boecio, trgovec, Brežice 50 Din, dr. Roš, odvetnik, Laško, 25 Din, Mr. Anton Abra-movič, lekarnar v Sevnici, 50 Din, Ciril Majcen, restavrater v Zidanem mostu, 100 Din, Jože! Lipovšek, posestnik v Peklu pri Sevnici, 20 Din, dr. Hudelist, zdravnik v Brežicah, 10 Din, neimenovani v Sevnici 100 Din, Norbert Winkle (ob priliki rojstnega dne), Sevnica, 100 Din, Franjo Kušar, žand. narednik v pok. v Tržiču, 50 Din, J. Mikolič, ravnatelj v Brežicah, nabral 58 Din, J. Remec, Bučka, 10 Din, Alojzij Krajnčič, posestnik in pek v Sevnici 50 Din, prevaranca notar Ušlaker, dr. Dobovišek, dr. Peršin 50 Din, dr. Dobovišek, odvetnik v Krškem, še posebej 80 Din, »Marjanca« pušice, gostilničar br. Maks Kovač 500 Din, gostilničar br. Rudolf Cimperšek pa 500 Din. Nič manj kot x denarnimi prispevki pa nam pomagajo graditi naš dom, ki bo ponos vsem in kulturno središče celega okoliša Sevnice, naši zavedni tržani in okoličani, ki so nam do •©daj z brezplačnimi vožnjami, materijalom, lesom in raznim delom priskočili na pomoč, da izvršimo započeto delo. Pohvalno in v ipodbudo drugim omenjamo zlasti imena: Štefan Lamper, župan, Sevnica; Franc Lam-per, mesar, Sevnica; Anton Kragl, mesar, Sevnica; Anton Strnad, veleposestnik, Sevnica; Anton Brinovec, posestnik, Radna (ponovno); Franc Valand, gostilničar, Sevnica; Rudolf Cimperšek, gostilničar, Sevnica (ponovno); Franc Kragl, gostilničar, Oranje pri Sevnici, Alojz Erjavc, posestnik, Radna; dr. E. Mejak, Celje; Josipina Kladnik, posestni ca, Sevnica; Alfred Barovič kovaški mojster, Sevnica; Matija Kozinc, ključ, mojster, Sevnica; Ivan Rozman, posestnik, Log; Marko Lipovšek, Krakovo; Franc Cimper-Sek, posestnik, Sevnica; J. Crpinšek, želez, čuvaj, Sevnica. Imena navedenih dobrotnikov pričajo, da gradimo Sokolski dom s pomočjo vseh slojev, držeč se gesla: Iz naroda za narod. Vsem najprisrčnejša zahvala. Rdečekoži strah Alaske Ze devet let strahuje rdečekožec Ciew Točk vso Aljasko: potika se križem prostrane dežele in umoril vsakogar, ki ga sreča pred 10 leti je bil krvoločnež navadni indijanski lovec, ki je mirno nastavljal pasti divjačini ter vsako zimo prodajal krzna v mestu No-me. A nekoč poleti se je naselil v njegovi bližini beli lovec. Clew Točk se je kmalu navadil na soseda, kljub temu, da je z njim malokdaj govoril: saj sta imela oba dovolj posla. A nekoč je našel Indijanec svojo ženo zaklano, in belega soseda ni bilo več. Vdovec se je napotil po sledovih belega morilca in jih zasledoval do par-nika: zločinec je moral pobegniti v Ze. dinjene države. Indijanec ni vedel njegovega imena. Na parniku je bilo več sto lovcev, ki so se vozili domov, v staro domovino, kakor pravijo Aljaski v Ameriki. Od tedaj umori Clew Točk vsakega človeka, ki ga sreča, naj bo bel ali rdeč. Večkrat so ga že hoteli vloviti, a vedno brez uspeha. L. 192/ so ga res ujeli trije lovci. A dva sta šla po vodo. in medtem je ujetnik zaklal uet-jega in pobegnil. Domačini pravijo, da je njegov edini spremljevalec — zvesti pes. Ima tudi puško, a ljudi vedno umori z zastrpljenimi puščicami. Vlada ;e razpisala 500 dolarjev nagiadc na njegovo glavo. Clew Točk pa je še vedno -*n prostosti. Zlato na Filipinih Ob izviru reke Angat, komaj 50 km od glavnega filipinskega mesta Maniile, so odkrili ležišča zlata, ki jih smatrajo že po dosedanjih površnih preiskavah za najbogatejša na tem otočju. Odkrili so kakšnih dvajset debelih žil in celo med kamenjem v strugi je toliko drgaocene kovine, da daleč presega tisto najnižjo mero rentabilnosti, pri kateri je vredno pričeti z eksploatacijo na debelo. Navzlic tem odkritjem javljajo ameriški listi, da se med prebivalstvom doslej še ni pojavila običajna »zlata mrzlica«. Skrbi ameriške statistike Neki ameriški statistik je proučeval dnevni potrošek energije normalnih — krav. Dognal je in izračunal med drugim, da poniha našemu ljubemu molznemu živinčetu v teku dneva rep natančno 41.000krat sem io tja ,.» Izvleček iz programov LJUBLJANA (577 m 4 kw). ZAGREB (309 m 0.7 kw), PRAGA 349 m, 5 kw), BRNO (441 m 3 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 ra 20 kw), STUTTGART (380 m 4 kw). DUNAJ (517 ra 15 kw), LONDON (DavenLjub-ljane«. (Mesto tega morda prenos iz Zagreba). _ 21: Radio - orkester. — 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 11.30: Koncert vojaške godbe. — 17.30: Prenos nogometne tekme. — 20: Prenos iz gledališča: Wagnerjeva opera »Mojstri pevci norimberškk. — BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne crkve. — 12.10: Reproducirana glasba. — 17: Godba kr. garde. — 19: Zborovski koncert. — 20.25: Narodno selo. — 22:.Godba za ples. — PRAGA 18.05: Pevski koncert. _ 19.30: Orkestralen in violinski koncert. _ 20.40: Stara italijanska glasba. — 21: Koncert iz Brna. — 22.20: Godba za ples. — BRNO 18: Pevski koncert — 19.10: Orkestralen koncert. — 20.25: Se-renada in Tarantella. — 21.0o: Voiaška godba. _ 22.20: Godba za ples. — VARŠAVA 15: Reproducirana glasba. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos koncerta i z Poznanja. — 20.30: Koncert orkestra in solistov. — 22.15: Plesna godba. — DUNAJ 10.20: Koncert na orgle. — 11: Orkestralen koncert. — 1530: Popoldanski koncert. — 19: Lisztove pesmi. — 19.25: Klavirski in pevski koncert. — 20.10: \Veinbergerjeva opereta »Metuljček«. — BERLIN 17:'Popoldanski koncert orkestra. — 19: Reproducirana glasba. — 20: Dramski večer. — Godba za ples. — FRANKFURT 20: Koncert orkestra. — 21: Kresni večer, veseloigra, godba za ples. _ LANGENBERG 10 30: Koncert orkestra mandolin. — 20.05: V*-r-diieva opera »Trubadur«. — Lahka sjodba. _ STUTTGART 15.45: Poljuden koncert orkestra. — 19.30: Prenos iz gledališča: Mozartova opera »Čarobna piščal«. — BUDIM PEŠTA 10: Cerkvena glasba. _ 12.35: Simfonični koncert. _ 17: Pevski koncert in ciganska godba. — 18: Koncert vojaške godbe. — 19: Pevski koncert. — LONDON 2(): Prenos večernic. — 21: Orkestralen koncert. — RIM 17: Popoldanski koncert. — 21: Odlomki iz francoskih oper. — STOCKHOLM 20: Kresni večer s petjem, govori in plesi. _ 21.40: Koncert solistov. Trgovec g cca. 500.000 Din gotorine išče dobro trg o vi 11 o mei. blaga aH prometen prostor v nakup event. vzame tudi v naijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prima proti gotovini«. 8004 L0K0M0BILA Kdo posodi ali proda prevozno parno lokomobilo z približno 30 HP. Ponudbe na naslov: Franc Dolenc, les. industr. Preddvor nad Kranjem. 8018 Kajnovcjši I) I/ IW modeli flr • • motociklov od 200, 300 In 500 ccm eo prUpeli na eklailiščf 1'ovoljni plačilni pogoji. Generano zastopstvo za SHS Opštl Trgovali Industrijski Kon»oar, Beograd, Raičeva ul. 12.Zahtevajte prospekte »Mote« Zastopstvo za ljubljansko oblaet: Ing. C. R Luckmann, L;U Ijana, Ahacljeva eesta 10. Zobo tehnik perfekten v zlatu in kavčuku se sprejme Plača visoka. Nastop takoj. Informacije pod »Zobo tehnik« daje oglasni oddelek »Jutra«. S017 Mlinske valjarje 5 prevzemamo na ostrenje in brušenje ČakoveČKi paromlin > mun ara d. d. Naročajte JAKOPIČEV ZBORNIK pri Tiskovni zadrugi Novosti poletne mode prinaša nova poletna številka »Obitelj-skega lista«, ki vam ga takoj pošljemo brezplačno Za stavbe po znižanih cenah vsakovrsten suh tesan iti žagan les. — Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. fran Šuštar lesna Industrija In trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12. 8003 L. MIKUS Mestni trg št. 15 Tvornica dežnikov, zaloga »prehajahrib — — paJio — — Preminul je danes ob 19. uri moj ljubljeni mož, naš dobri oče, gospod Jože Jordan vpok. rudarski nameščenec. Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto 22. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Trbovlje II, štev. 36, na tukajšnje pokopališče. Trbovlje, 21. junija 1929. Marija, soproga. Oože ta Gustav, sinova. aCne tfoie po 140 Din po povzetju 150 Din nudi Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7. Motel Osefava •MatcarsGa pri Splitu Pension evskemu ztboru za v srce segajoče žalostinke, gasilnemu društvu, darovalcem krasnih vencev ter vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli spremiti blago-pokojnika na njegovi zadnji poti. Poljčane, dne 19. junija 1929. ŽALUJOČA RODBINA Mlcfael Zčvaco: 156 V krempliih inkvizicije Zgodovinski roman. Samo še nekaj sežiniiev je ločita bika od brezzaščitenega sovražnika. Zrak se je stresal od prestrašenega vikanja ln kričanja in marsikdo je že zapiral oči, da ne bi vMel grozote, ki se je morala zgodi«ti v prihodnjem trenutku., Tedajci pa se ee zazdelo, da je prešinilo trepetajočo množico brezmejno presenečenje. Vpitje groze se je izpremenilo v pozdravni vrisk: »Živel! živel vrti plemič!« Še kralj' se ie zbudil iz svoje mrzle dremotice in se nagnil čez ograjo, da vidi... Še veliki inlkvizitor je vzlic svoji brezout-nosti nekam radovedno dtvigmil obrvi... Samo Favsta je nepremično sedela na svojem stota in le droban, komaj opazen nasmeh na njenih ustnicah je pričal o silnem razburjenju, ki ga je bil sprožil v mjej ta pogled. Vsi, vsi so se sklanjali, stopali na prste in silili naprej. Vsi so hoteli videti. A kaj? Tole: V areno je bil skočil plemič v navadni obleki, brez bojnega oklepa na sebi, ter se postavil med Rdečebradca in bika. Njegovo edino orožie je bilo dolgo bodalo, ki ga je držal v iztegnjeni desnici. .. »Gospod de Pardaillan!« je zamnmral kralj Filip, ko ga je spo- znal In čez čas je dodal: »Ta človek je blazen, tako mi živega Boga! Videti je, gospod veliki inlkvizitor, da bomo čez nekaj trenutkov rešeni vseh preglavic, ki nam jih napraVlija. Ln moj dragi navarski bratranec nam ne bo imel česa očitati. Njegov poslanik bo sam'kriv svoje pogube !« »Tudi jaz tako mislim, sire,« je mirno kakor zmerom odlvrmil Bspinosa. »Mar menite, sire, da bo ta zver poteptala gospoda de PardaiJ- lana?« je premišljeno vprašala Favsta. »Kaj ne bi menil, gospa!« je porogljivo vzkliknil kralj. »Niti be-Eča ne dam za njegovo kožo!« Favsta je resnobno cdmajala z glavo in rekla s preroškim glasom: »Jaz pa mislim, narobe, da bo gospod de Pardaillan ubil bika, kakor je tudi doslei premagal vsakega sovražnika.« »Kako to, gospa?« se je začudil kralj. »Rekla sem vam, sire, da Pardaillan ni navaden smrtnik. Verjemite mi: v tem boju ne bo poginil, odšel bo iz njega zmagovalec. Ako se ga želi Vaše Veličanstvo iznebiti, mora uporabiti sredstvo, ki sem ga nasvetovala jaz.« Kralj je pogledal Espinoso. Veliki inkvizitor je zamišljeno strmel predse in ni rekel ničesar. Šele čez nekaj časa se je zdramil iz svoje zaverovanosti in šepnil kralju na uho: »Videli bomo ... Naj so bile besede še tako tihe, Favsita jih je vendar slišala. »Videli boste in verjeti boste,« je dejala. Ko je bik zagledal nepričakovanega nasprotnika, ki je bil stopil predeni, je začuden obstal. To oklevanje je trajalo dolgi dve mi- nuti. Nato pa je mahoma pobe sil glavo, kakor bi hotel pomeriti na sovraga, dvignil jo in se z brzino bliska zaletel proti nJemu. Pardaillan je počakal sunka s tisto čudovito mirnostjo, ki ga je odlikovala v vsakem boju. Bodalo v njegovi desnici nd niti za trenutek vzdrhtelo. In res: bik, ki se je s pobešeno gflavo zapodil proti njemu, se je v zaletu sam nataknil na dolgo, ostro nabnušeno rezilo vitezovega bodala! Pardaillan ga je bil dočaka! kakor kip; baš toliko da je umakni/ prsi... Kakor hitro je bik začutil jeklo v svojem telesu, se ni več ganil. Med vsem neštevilnim gledalstvom te čudne borbe je zavladala strašna tesnoba. Kaj se je bilo zgodflo? Ali je bi bik ranjen? Ali je bil vobče zadet? Zakaj je stal tako nepremično na mestu? In dnzni plemič, ali je bil okamenel? Kaj je mislil? Zakaj ni sunil bika v drugo, v tretje, še in še? Mar je čakal, da se bik osvesti in ga razmesari? Nihče nd vedel odgovora na ta vprašanja. Tesnobno molčanje je pritiskalo na množico. Vsi, od kralja do preprostega človeka, so komaj dihali. Da povemo po pravici: vitez sam je bil v prav takšni negotovosti kakor njegovi gledalci. Videl je, da mu tiči bodalo do ročnika v nasprotnikovih prsih, je, kako bik trepeče in se šibi. Toda njegova moč je bila strašna; ni se upal misliti, da bi imel že dovoli Kdo pa je vedel, ali je billa rana res tako težka? Zdaj — zdaj se je utegnila zver vzdramiti iz svoje otrplosti in ga s smrtonosnim sunkom kaznovati za njegovo predrznost! CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šiiro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 JjfCdcr hoče da se mu posl/« pe pesti naslov ali /eaŠce drugo informacijo ticoco se malih oglasov na} priloii v stnamGah a sicer ne ho prejel odgovora t " Z-^Bmm Kletar zanesljiv. trezen io pošten, ki je popolnoma zmožen opravljati vsa kletareka dela. dobi takoj službo. — Ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra« pod »Veletrgovina vina«. 22824 Trg. učenca • primernu šolsko izobraz bo, s hrano in stanova njem ▼ hiši sprejme mod-r* trgovina Anton Paš, Maribor, Slovenska ul. 4. »177 Trgovski pomočnik prvovrstna moč za mešano »iroko, dobi službo na deželi v bližini Ljubljane. — IVcudbe z referencami na ogla*, oddelek »Jutra« pod »Pomočnik«. 22140 Plačilno natakarico sprejmem r vinsko klet lia Sr. Petra ceeti »t 43. 3B350 Sezljsko sobarico iščemo. Reflektira «e le na prvovrstno in resno moč Pismene ponudb« na hotel Jekler, Bled. 32344 Učenca c dobro šolsko izobrazbo (z dobrim uspehom meščanske šole) prejme takoj v manufakturno trgovino Iv. Cvikl, Ptuj. 22335 Kontoristinjo eveut. tthli začetnico, zmož-10 nemščine in italijanščine sprejmem v večjo trgovino na deželi. — Ponudbe pod značko »Kootoriitiuja« na oglasni oddelek »Jutra«. 22310 Gospodično k otrokom 5—8 let, pošteno. samo ljubiteljico otrok, vajene kuhe imajo prednost, sprejme industrijalka Dohrila Kahrbelova, Pan-čevo. 22263 Vajenca ia mizarsko obrt, » hrano m stanovanjem v hiši sprejmem takoj. — Ponudbe na naslov: Rudolf Majcen, mizarstvo, Velenje. 22255 Poslovodjo »a pekarno, z majhno kavcijo sprejmem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Poslovodja«. 22244 Sodar •amo*to>en in dobro isur-jeo, pošten in trezen, dobi službo proti dobri plači za tu&ajšnjo veletrgovino z žganjem in vinom. Naslov v oglasnem oddelku Jtrra 22225 Odvetniškega kandidata •prejme dr. Jvar Sajovic, odvetnik v Kočevju. 22393 Prodajalko aH gospodično, ki ima veselje do vezenja na šivalnem stroju, sprejmem Potrebno znanje: šivanje in vezenje na šivalni stroj ter nemško. Naslov t ogias. oddelku »Jutra«. SŠ377 Hlapca za trgovino sprejmem na Kette-Murnovi cesti 10. 22438 Učenko dobro računarico, veliko in močno sprejmem v trgovino z mešanim blagom. — Hrana in stanovanje t hiši M. Pokovec, Ribnica, Dolenjsko. 22356 Kuharico pošteno in zanesljivo išče orožniška postaja v Pucon-cih, Prekmtirje. Pogoji po dogovoru. Nastopiti je 2. julija. 22421 2 kroj. pomočnika dobro izurjena za veliko in malo fino delo, sprejme takoj Anton Medvešek, krojač, Trbovlje 1. 22414 Trgovski pomočnik železninar dobi mesto skladiščnika, oziroma potnika, Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovski«. 22400 Potnika kt stalno potuje po Slove- j uiji in ki bi prevzel špecerijske predmete kot po-1 stranski zaslužek, sprejmem | proti proviziji in dnevnicami. Le vpeljani gg. naj, stavijo ponudbe pod »Dober j forser« na oglasni oddelek! »Jutra«. 22446] Odpadke od parketa v, bukove ln hrastove, za kurjavo dostavlja po nizki ceni na dom V. Scagnstti, parna žaga v Ljubljani — za go renjskim kolodvorom. 108 Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg pc Din 38 kg J Izkoristite priliko — dokler I traja zaloga L. Brozovič, j Zagreb. Ilica 82. kemična; čistilnica perja- 189 I tli I* Švicarske ure najboljše kupite flamo pri »Otplati«. Beograd, Kralja Petra 64. mezanin. Zahtevajte brezplačen cenik za ure na odplačilo to vini. CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rac. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Penzionistu ki ima veselje in znanje o vinogradu in posestvu, ee nudi prilika, voditi večje {»sestvo. Na razpolago ima 2 sobi, kuhinjo in nekaj zemlje po dogovoru, živina in fundus sta na posestvu, katero leži v bližini mesta na Jitžnoštajerskera. Druge heneficije po dogovoru. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Posestvo 36«. 22160 sa go-ai553 Dekle za vse vešče nekoliko ktihanja — sprejme majhna obitelj. Ponudbe na naslov: Gospod inženjer S. Njegovan, Gra-čac, Hrvatsko. 22888 Gospo ali gdč. s perfektnim znanjem slov., hrv. in nemškega jezika v govoru iu pisavi ter vajeno vseh pisarniških poslov — iščemo s 1. julijem 1929. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, in delovanja je poslati na Upravo Vlastelinstva Mokrice, pošta Jesenice na Dolenjskem. 32334 Službo manipulanta ali skladiščnika iščem za takoj ali s 1. julijem. Položim 10.000 Din kavcije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22429 Več krojaških pomočnikov za velika in majhna rlela sprejme takoj Joško 7. n i' i u r krojač, Cuprija. Srbija. — V poštev pridejo le trezni pomočniki. 22427 Les. manipulanta obenem korespondenta in knjigovodjo ter »Vorreisser-ia< za trd les sprejmem takoj. — Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevami na parno žago Jedro v Kostanjevici na Krki. 22424 čevljar, pomočnika za splošna dela sprejm6 takoj J. Kaplan. Krško. 22423 Absolventko tehnične srednje šole (stavbarstvo) — tudi začetnico sprejmem v pisarno v Splitu. Navesti je zahtevo plače in čas nastopa. ■— A-G a b r i j e 1 č i č, ovlašte-no gradjevno poduzeče — Split. 22418 Posredovalnica Ogrinc na Miklošičevi cesti it. 28 sprejme več natakaric za Bled, Rogaško Slatino itd. 22460 Učenca s primerno šolsko izobrazbo in ob lastni oskrbi sprejmem takoj v manufakturno trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod značko »Poštenost« na oglasni oddelek »Jutra«. 22462 Hišnika za enonadstr. hišo Kčem. Prednost imajo mehaniki in šoferji. Informacije na Tržaški cesti 8. 32388 2 fotogr. pomočnika (retušerja) in 14—151etnega učenca e primerno šolsko izobrazbo — < hrano in stanovanjem v hiši. drugo po dogovoru — sprejme foto - atelje Weise, Polzela. 22479 Učenko s 3 razredi meščansflce šole sprejme trgovina čevljev K. Vukašinovič. Maribor, Aleksandrova cesta 13. 32493 Oglarja za stalno delo sprejmem takoj. Ponudbe na naslov: Ant. Tevž, Solčava v Sav. dolini. 22180 Zastopstvo perila, pletilnih izdelkov, pisarniških potrebščin in razna druga zast opstva sprejmem za vso Srbijo. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zastopstvo«. 22477 Velik zaslužek do 200 Din dnevno spretnim podeželskim prodajalcem, ki bi prodajali preizkušena sredstva za po-končavanje mrčes. Pojasnila daje V. Kovač, Ljubljana, Ključavničarska št. 2. 22485 j Železna vrata I "l m visoka. 1 m široka, v i ftobrem stanju po nizki ce-. ni prodam na Sv. Petra c.! ! št. 71. 22410 j Pozor, čevljarji Zasebni tečaj za gg. čevljarje 6e vrši v mesecu juliju in avgustu. Poučevalo se bo prikrojevanje vzor cev in izdelovanje gornjih delov, piaktično lepljenje čevljev, galoS ter gumij. izdelkov itd po novi metodi Ehkam in Ago. Pojasnila daje Josip Steinman, Ljubljana, Kolodvorska ul. 41. 137 Prva oblast, konce.sijonirana šoferska šola Camernik, Ljubljana (Jugo-avto). Dunajska cesta 36. Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pri-četkom vsakega prvega. 254 Kot hišnica gre starejša, pridna in poštena ženska, vajena vseh hišnih del in ki govori slovensko in nemško. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Delovna in zanosljiva«. 2-1024 Plačilna natakarica zmožna slov., nemškega in italijanskega jezika, išče službo v Ljubljani ali kje drugje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožna natakarica«. 22277 Absolventinia drž. trg. šole želi name-ščenja. Gre tudi nekaj časa brezplačno. Naslov: M. Sajovic, poštno ležeče Laško. 2i395 Steklarska trgovina: v prometnem mestu napro- i daj' radi družinskih razmer i Naslov v oglasnem oddelku | »Jutra«. 322561 Stiskalnico za seno novo, sistem »Mavfarth« prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 224i8 Zgalnica za žganje z vso opremo naprodaj. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1000 I na dan«. 22451 Delikates. trgovino prvovrstno, na najpromet-nejši ulici v Mariboru, Gosposka ulica 5 prodam. — Informacije v trgovini. 22494 rl f/ t* Nov radio-aparat z anoilno kurilno baterijo in prvovrstnim zvočnikom poceni naprodaj v Mariboru, Koroška cesta 21 (pekarna). Na ogled med 11. in 13. uro 22489 Trg. pomočnica prav pridna in poštena, s prav lepimi spričevali in lepim vedenjem, želi službo za takoj ali pozneje v trgovini mešan, blaga na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna in zvesta«. 22380 Sedlarski pomočnik s prakso, želi mesta. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Sedlarski pomočnik«. 22320 Pj+ocUun Najboljše kosilnice »Deering Ni>w Ideal« dobite v železninski trgovini Fr. Stupica. Ljubljana, Gospo-svetska 1. 22295 Motorno kolo s prikolico, 8 HP, 3 brzine prodam za U.OOO Din Na ogled v mehanični delavnici R. Perdan, Celje. 22181 Ariel motocikle 230, 300 in 550 ccm de Luxe, opremljene z elektr. »Lucas« razsvetljavo in števcem prodajamo po brez-konkurenčnih cenah 17 000, 21.000 in 23.000 Din — Jugoauto, Ljubljana. Dunajska cesta 36. 21992 Harley-Davidson 350 ccm. v brezhibnem stanju, vožen 3000 kni, radi nabave močnejšega vozila proda Kari Ocepek, Jesenice (Hrušca). 22248 Motorno kolo v brezhibnem stanju, 350 do 500 cm' kupim proti takojšnjemu plač:lu. Ponudbe na naslov Ska'a. Brežice. 22390 Lahek avto takse prost, v popolnoma dobrem stanju. pripraven za peka ali trgovca, prodam za 12.000 Din. — Na ogled pri mehaniku Fr. Florjan-čiču, Dunajska cesta, poleg General Motors. 22440 Citroen avto dvosedežen, v dobrem Pitanju ugodno prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Športni avto«. 22447 Motorno kolo B. S. A. dobro ohranjeno, 250 ccm. proda Juvan, Vodmat 117. 22331 2 špecerijski stelaži iu 2 pulta, vse v dobrem stanju ugodno proda Anton Meuvešek, krojač, Trbovlje 1. 22342 Otroško posteljico lino, železno, emajlirano, i vložkom, blazino in mrežicama za 700 Din proda Komidar. K reko / trg 10/U, čez dvorišče. 32484 Katera dobra mati vzame za svojega 3 leta starega pridnega fantka. Naslov v cgla-s. oddelku »Jutra«. §455 Dva lokala s skladiščem na Krakovskem nasipu oddam s 1. avgustom. Pojasnila daje Navinšek, Selenbureova ul. št. 1. Ž2284 2 trgovska lokala oddamo s 1. julijem v Kopitarjevi ulici, pritličje. — Poizve ee v Slovenski banki, Krekov trg lo. 22399 Prvovrstno seno letošnje košnje dobavljam večje količine Obrnite se na naslov: M. Grgurič. Su nja, Hrvatsko. 22417 Strugarji! Odprodaja lesa od laškega javorja (Platanenholz), prikladen za 6trugarje. Go-sposvetska 9. (tO-22261 Za hrastova drva iščem odjemalca za takoj ali pozneje. Ponudbe na naslov: Anton Salomon — Sevnica. 22396 Bukova drva III. vrste kupujem manjše in večje količine. Ponudbe na poštni predal 299, Zagreb. Dijaka (nižješolca) iz boljše hiše sprejmem v prav dobro oskrbo s prihodnjim šolskim letom Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 21723 Enovprežno kočijo lahko, le prav dobro ohra^ njeno kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod • Lahka kočija«. 22141 Poravnalnik (Abrichtmaschine) kupimo. Vidmar, Pred škofijo 19. 22404 Kožuh (Reisepelz) za veliko po. stavo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Velik kožuh«. 22402 34.000 Din posojila za 1 leto iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Obresti po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po 1 »Nujno 34«. 22309 L 44 a i i Stavbna parcela (njiva) tik glavne ceste ob železnici, 15 minut od postaje na,prodaj radi selitve po 2 Din 50 p. Pojasnila daje Neža Požar, vas Sp. Brezovo, pošta in postaja Blanca. 22334 Visokopritlično vilo napol dograjeno, z ostalim materijalom prodam na periferiji mesta. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 22363 Enodružinsko hišo . vrtom ter nekoliko zemlje, v bližini Maribora ali Celja, oddaljeno največ eno uro od mesta, ali pa v bližini železnice kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22231 Vilo ali oddeljeno stanovanje e 3 sobami in kuhinjo ter vrtom iščem za čas, od 15. julija do 31. avgusta za ietovišče v zdravem kraju. Ponudbe na naslov: Zagreb I. poštansSi pretinac 15. 22394 Hiša pri farni cerkvi, pripravna za čevljarsko obrt, naprodaj. Upoštevalo se bo samo dobre čevljarje, ker v celi občini ni sposobnega čev-Ijarja. — Refiektnnti naj pošljejo svoje naslove pod šifro »Din 30.000« na oglas, oddelek »Jutra«. 22478 Lokal primeren za trgovino, e stanovanjem t»'.;oj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22419 VZa 1. jniij« 21882 Trgovino z mešanim blagom in stanovanjem na deželi v malem trgu vzamem takoj v najem. Cenj. ponudbe na oilas. oddelek »Jutra« pod značko »Takoj 7«. 22340 Gostilno dobro ldočc na zelo prometnem kraju v Mostah pri Ljubljani pod ugodnimi pogoji oddam v najem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro idoča gostilna«. 22289 Gostilno iščem v najem ali na račun na prometnem kraju. Posedujem osebno pravico. Ponudbe na naslov: Lacko Vu'k. gost., Lemberg, pošta Potplat. 2J246 Štulen mlin žago ali hišo ob vodi, z gospodarskim poslopjem na Gorenjskem vzamem v najem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Blizu kolodvora«. 22450 Košnjo trave in otave oddam na travniku »Volar« pri gostilni »Mokar« na Ižanski cesti v nedeljo 23. junija ob 2. uri popoldne. Sestanek pri imenovani gostilni. 22456 Pozor! trgovci, gostilničarji, posestniki in penzijonisti ki imajo žene in že odrasle otroke ter si hočejo zasignrati lepi svoj dom — naj se obrnejo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepi dom«. Vzamejo ee 65—70 let stari gospodje, ki imajo prihranka za doživetje. Skrbljeno je za vso oskrbo, dobro hrano, stanovanje. kopanje in zdravnika Vstopi ce lahko takoj. 1:3089 Zakonskemu paru brez otrok oddam takoj opremljeno sobo in kuhinjo v Jenkovi ulici štev. 131. 22383 Stanovanje 6 sob. kopalnice, pralnice in pritiklin, v centru mesta oddam s 1. avgustom. Informacije na Tržaški cesti 8. 22386 Mesečno sobo lepo opremljeno, oddam * 1. julijem 2 gospodičnama. Vprašati na Resljevi cesti št. 30. 22370 Mesečno sobo lepo opremljeno, ▼ centru mesta (Dalmatinova ulica), z električno razsvetljavo oddam s 1. julijem soiid< nemu gospodu, oziroma gospodični. Ogledati dnevno med 12 in 15. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22369 Prazno sobo s posebnim vhodom takoj oddam v Novem Vodmaru št. 62. 22435 Opremljeno sobo majhno, s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo, sredi mesta oddam, ktotam sprejmem boljšega gospoda kot sostanovalca. Naslov r oglasnem oddelku »JutTa«. 22431 Sobo s .porednim vhodom in elektriko oddam po nizki ceni 2 gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22434 Stanovanje 2, ozir. 3 sob. kopalnice, pralnice in pritiklin, v centru mesta oddam s 1. avgustom — Informacije na Tržaški cert i 8. 22387 Stanovanje 2 parketiranih sob in kuhinje oddam takoj boljži stranki V pošipv pride tisti, ki plača 1 leto naprej. Pismene ponudbe na oglas. oddel"k »Jutra« pod šifro »1. julij«. 22441 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin o Idam. Prednost predplačilo. — Ponudbe pod »Vila — Rožna dolina« na oglas, oddelek »Jutra'. 22181 Prazno sobo lepo. oddam na Miklošičevi oglasnem 22459 cesti. Naslov oddelku »Jutra Sostanovalca sprejmem s 15. julijem na hrano in stanovanje v sredini mesta. Vhod naravnost iz stopnic. — Cena zmerna. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22452 V lepo sobo z elektriko, v bližini glavne pošte sprejmem gospoda takoj ali s 1. julijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«, 22470 Opremljeno sobo oddam 2 gospodoma ali zakonskemu paru v Florijan-ski ulici 16. 22461 Pomladni izlet z avtom Radi zamude nisem mogel dvigniti pisina. Prosim ev. ponovni odgovor na moj prvi dopis pod Jan. Kop. ua oglasni oddelek »Jutra« 22397 »Gorenje« Ponedeljek 24. t. m. r istem času in na istem mestu kot zadnjič. — Tončka. 22433 Zvezda Nestrpno čakam pisma. — Vedno s Teboj. Hrepenenje neizmerno. — Samo Tvoj Duško. 22457 Boljša gospodična želi znanja z dobro situira-nim starejšim gospodom, ki hi ji posodil manjši znesek proti figurni vrnitvi in ob-restim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Foznanstvo«. 22480 Iz premišljevanja samotarstva sva se namenili poiskati fanta resne ljubezni in obenem s prošnjo, da nama dobi v svoji bližini službo. Prednost železničarji. orožniki in financarji. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ivica Dragica«. Vdovci niso izključeni 22483 Psica nemgka ovčarka. dobra varuhinja poceni naprodaj v hotelu »Belevue«. 22463 Vzorci za sobno slikarijo izgubljeni na P,im?ki cesti, naj se proti nagradi vrnejo na vzorcu označeni naslov. 224S3-Z Ovratni obesek iz platina, v obliki križca z briljanti: 1 velikim, 4 srednj'irai in 35 različne ve likosti proda Schroil F., Sevnica ob Savi. 22392 Elektromotor 300 voltov, ea. 4 konjske sile, kupimo takoj Vidmar — Pred škofijo 19 22405 Pletilne stroje navadne, malo rabljene — št. 6. dolgost 60 ali 70 «m takoj kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pletilni stroji 156«. 22391 Pletilni stroj šf. 10/36 pro.iam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22374 Pletilni stroj nov, znamke »Popp« 10/80 prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22469 Poslano Podpisani se cenj. ravnateljstvu tovarne Jugotanin d. d. v Sevnici, ob "priliki mojega izstopa iz službe na lastno zahtevo, za izkazano naklonjenost najlepše za. hvaljujem ter bilježim t odličnim spoštovanjem Anton Salamon. Sevnica ob Savi. 22443 Opozorilo! Oblačilnica »Ceh«, Ponikve-Trebnje, Slovenija, opozarja v?e odjemalce, da Jožef Žnidar ni upravičen sprejemati naročil, niti kasirati denarja, ker si je prilastil dokumente od našega potnika na nepošten način. 22474 Samostojnega navijaCca za električne stroje sprejme E^PHMS^sU^c Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN ie mast Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavn. skladišča M. Hrnjak lekarnar — Sisak. Bezgforo in lipovo suho cvetje taržent rože, hrastovega mahu in drage zdravilne rastline kupuje po najvišjih dnevnih cenah Betka Žagar, Sunja, Hrvatsko Pogrebni *arod J. Gajšek, Vo dmat-Lj ubljana. Potrtim srcem naznanuamo visern znancem, da ie naš iskreno ljubljeni Soprog in brat, gospod Norbert Zeman danes po kratki, mučni bolezni v 24. letu svoje starosti za vedno zatisnil svoje oči. Pogreb se vrši v soboto 22. t. m. ob 6. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 21. junija 1929. Žalujoči: Marija, soproga. Franc, Zdenko, brata. Maremka, Albina, Hani, Mffa, sestre. %tktv*jtk f^ehl^rinah $atne: O fte?* hcr$te pdtem I S pcd&m Tadvv^ljni ! A