r/, /6iLi^/v - /^. - ^ 3 k ^ W 0 Št. 316 (15.418) leto Li. I JH PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. I gjffll maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI I H i^^B DNEVNIK pa novembra v vasi Zakriž F BB H/S/H M H ^B W^W ^B Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do ^■f ■ Hf ^B ^B Hf ^B w m ^B ^^F B ^^F H S ■ ■/ H v Govcu H B H ^B ^BB^k ^B tembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slove- ■ H ■ H ■ H H ■ H nija'pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v ■ S H ■ ■ H H ■ V ■ H osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. BB BB AB SB BB BB BB ^B BB ^B gj BB — bii je za- I ■/If 1/1#I tf| i/B/ B* GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ itznn im postnma pučana v gotovm IDUU LIK SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /50% DARILA! n^Tl'/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ČETRTEK, 30. NOVEMBRA 1995 Včerajšnji dan za Slovenijo ni bil kdove kako uspešen. Dini in Gonzalez v Palermu nista govorila o pridruženem članstvu Slovenije v EZ, v Bruslju je bilo kar nekaj izjav o odlašanju z novimi sporazumi z državami, ki še niso članice zveze, predsednik Kučan pa je bil v komisiji evropskega parlamenta deležen kar nekaj kritik italijanskih poslancev, medtem ko so se za čimprejšnje pridruženo članstvo - vsaj po tem, kar je bilo mogoče razbrati iz agencijskih poročil - zavzeli samo predstavniki skrajne levice. In čeprav je po ekonomskih pokazateljih držav, ki so kandidatinje za članstvo v EU, Slovenija krepko na prvem mestu in že nevarno ogroža nekatere članice evropskega zavezništva, so v Bruslju včeraj povedah, da bi bilo že samo na področju kmetijstva vključevanje držav nekdanje vzhodne Evrope v EZ predrago. Skratka, če želimo radikalno oceniti včerajšnje stanje, se je Slovenija znašla pred dvojnimi zaprtimi vrati: specifičnimi, kr zadevajo njeno pridruženo članstvo, in jih skrbno stražijo italijanski vojščaki, in splošnimi, ki zadevajo proces širjenja Evropske zveze ter jih vodstvo zveze zaenkrat ne namerava odpirati. Vendar so za Slovenijo v tem času aktualna predvsem prva vrata. V zadnjih dneh smo prisostvovali koncentrični akciji najvidnejših slovenskih politikov, z očitnim namenom, da bi izsilili pridruženo članstvo še v decembru, preden bo Italija prevzela krmilo Evropske zveze. Drnovškovo pismo, Thalerjevi posegi in Kučanov obisk v Bruslju očitno še niso obrodili zaželenih uspehov. Zaradi sklopa okoliščin namreč uživa stališče Italije precejšnjo podporo, kajti slovenski vladi v letu dni ni uspelo, da bi državni zbor odobril ustavne spremembe o lastništvu, za katere se je vlada obvezala pred Evropo. Čeprav torej vsi vedo, da Italija zaradi dvostranskih odnosov blokira Slovenijo (kar sicer v odnosu Italije do Evrope ni novost; spomnimo se samo pogojev, id jih je Italija postavljala za vstal ' ■ ■ • - malno temu ni tako. Dokler tej formalnosti ne bo zadoščeno, bo verjetno težko premostljivo tudi zadržanje 3o Italije in prva vrata boi ostala zaprta Tu pa tiči resnična nevarnost Ce bo namreč EU sklenila, da odpre druga vrata preden bo Slovenija prekoračila prvi prag, bo morala Slovenija čakati na naslednji »obrok«, ko bi se ji morda pridružile druge države nekdanje Jugoslavije. To pa ne bo tako kmalu. Iz povedanega izhaja, da verjetno samo pritoževanje in obtoževanje ne bo omehčalo evropskih src. Slovenija se bo morala tudi sama preriniti do drugih vrat, z dostojanstvom, vendar tudi s kančkom ponižnosti, ki bi ne stal ničesar, a bi ga morda Evropa zelo cenila. Vtadcr že pripravlja bežično darilo: dodatni manever za 5.300 milijard Mr RIM - Bencin, cigarete in alkoholne pijače. Manjka morda še avtomobil, pa smo pri receptu, ki ga rimski vladni krogi predpišejo vsakokrat, kadar jim zmanjka drobiža v državni blagajni. Kaže, da tudi tokrat ne bo drugače, kar lahko sklepamo po včerajšnjih namigih finančnega ministra Fantozzija. Res je sicer dodal, da gre samo za »hi- poteze«, gotovo pa je, da se k še ne sprejetemu finančnemu zakonu že pripravlja dopolnilo, kar s preprostejšimi besedami pomeni dodatni manever ob koncu leta. Obveščeni, pa čeprav neuradni krogi napovedujejo, da namerava vlada povečati davčni pritisk na tobak od sedanjih 57 na 61 odstotkov (kar naj bi sicer ne podražilo zavojčka cigaret v pro- daji), da namerava prilagoditi inflaciji stopnjo odvzema na alkoholne izdelke in raztegniti davčni konkordat tudi na leto 1994. Po teh virih pa naj bi vlada ne nameravala povečati davčnega pritiska na bencin, ker se zeli izogniti podpihovanju inflacijskih žarišč. Skupna vrednost božičnega manevra naj bi znašala 5.300 milijard lir. BRUSELJ / RAZPRAVA V EVROPSKEM PARLAMENTU Slovenija vse bolj daleč od pridruženega članstva v EU Samo skrajna levica za pospešitev podpisa pogodbe RIM, BRUSELJ - Med opazovalci v Rimu prevladuje vtis, da letos ne bo nič s podpisom sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji, ki je bil parafiran že junija letos. Se vedno namreč ni jasno, ali je bilo to vprašanje na dnevnem redu včerajšnjega srečanja vladnih delegacij Španije in Italije, ki sta ju vodila premiera Lamberto Dini in Felipe Gonzalez v Palermu. Srečanje je bilo nekakšna "primopredaja" dolžnosti na čelu Evropske unije med Španijo kot trenutno in Italijo kot prihodnjo predsedujočo državo EU. Vtis opazovalcev, da zahtevi slovenske vlade o podi-su sporazuma do konca decembra ne bo ugodeno, temelji na izjavi stalnega španskega predstavnika na sedežu EU Carlosa VVestendor-fa, da mora Slovenija za dokončen sporazum o pridruženem članstvu svoje zakone prilagoditi evropskim normam o lastnini. Kot je sporočila italijanska tiskovna agencija ANSA, je VVestandorf podal oceno španskega stališča med razpravo o odnosih s Slovenijo, katere pobudnik je bil Evropski parlament. Časovna skladnost te izjave z italijan-sko-španskim vrhom v Palermu je morda le naključna, pa vendar očitna. Med opazovalci v Rimu namreč krožijo nepotrjene govorice, da naj bi šef slovenske diplomacije Zoran Thaler zaprosil za svojo navzočnost na srečanju v Palermu, vendar pa je bila ta možnost na diplomatski način zavrnjena. Španski predstavnik v Bruslju je povedal, da je za podpis sporazuma, ki je bil parafiran junija letos, potrebno, "da se Ljubljana prilagodi". Zadnje nerešeno vprašanje v odnosih med EU in Ljubljano, je pojasnil We-stendorf, se nanaša na možnost nakupa nepremičnin v Sloveniji s strani državljanov članic EU. Zakon, ki ga je nedavno predlagala vlada v Ljubljani, "ni zadosten", saj ta predlog omogoča nakup le tistim Evropejcem, ki živijo v Sloveniji, in "v praksi predvideva ekspropriacijo", v primeru, da le-ti Slovenijo zapustijo, je menil VVesten-dorf. Španski predstavnik je, podobno kot predvče- rajšnjim Susanna Agnelli, izjavil, da je Španija kot predsedujoča EU Ljubljani ponudila "kompromisno formulo", ki predvideva "liberalizacijo trga nepremičnin" štiri leta po podpisu sporazuma o pridružitvi. Po vesteh, ki prihajajo iz Rima, so italijanski udeleženci bruseljske razprave - Castagnetti (LS), Parigi (NZ), La Malfa (PRI) in Caligaris (FI) - zavzeli stališče, da je zdaj naloga Slovenije, da se prilagodi normam EU, da bi tako omogočila podpis sporazuma in si odprla vrata za vstop v Evropsko unijo. Po drugi strani pa so predstavniki SKP in komunistov, ki so izstopili iz SKP podprli takojšnjo sklenitev sporazuma med Slovenijo in EZ. Evropska poslanca Bertinotti in Vinci sta poudarila, da pomeni zavlačevanje s podpisom sporazuma, sklicujoč se na evropske razsežnosti problema, »samo pristajanje na šovinizem Nacionalnega zavezništva.« Spor med Italijo in Slovenijo je treba rešiti na bilateralni ravni, ne da bi zaradi tega prišlo do blokade pri vstopanju Slovenije v Evropo, sta še ocenila Bertinotti in Vinci. Evropski komisar Hans van den Broek, zadolžen za zunanjo politiko Evropske unije ter odnose s srednje- in vzhodnoevropskimi državami, je danes na novinarski konferenci v Bruslju predstavil poročilo o procesu širitve Evropske unije proti srednji in vzhodni Evropi, ki bo tudi ena od glavnih tem bližnjega madridskega vrha petnajsterice. Van den Broek je povedal, da bo Evropska komisija po medvladni konferenci unije, ki je predvidena za prihodnje leto, sprejela mnenje o prošnjah držav kandidatk za članstvo v uniji. som, ki je vodil EU v mev sta poudarita mi-iztekajocem se pol- vio Berlusconi (FI) in “El »arSS lo, ki bo to kontinuite- ' Na 2. strani Kučan: zaprta vrata bi občutili kot »zgodovinsko krivico« BRUSELJ - Slovenski predsednik Milan Kučan se je včeraj pogovarjal s predsednikom belgijske vlade Jean-Lucom Dehaenom in s predsednikom Evropskega parlamenta Hanschom predvsem o vključevanju Slovenije v Evropo. Slovenski predsednik je včeraj nagovoril člane Odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve, kjer je ponovil željo in pravico Slovenije do polnopravnega članstva v EU in poudaril, da bi Slovenci odločitev unije, da zapre vrata, občutili kot »zgodovinsko krivico«. O Italiji je Kučan dejal, da »razkazuje mišičevje« in da »oživlja prikazni preteklosti,« s tem pa je razburil nekatere italijanske predstavnike. Pristaš Pannellove skupine Dell’Alba je dejal, da Slovenija ne spostu je sprejetio obvez, Caligaris (FI) pa je dejal, da ga je slovenski predsednik razočaral. Edino Pettinari (Comunisti uni-tari) je menil, da je stabilnost Slovenije pomembnejša od nacionalističnih zahtev. Na 16. strani RIM / UPRAVNI SVET RAIA Prvi dogovor o pravilih med desnico in levico Nasprotovanje Severne lige in odpor v FI in NZ RIM - Pogajanja so trajala dolge mesece, nazadnje pa sta desnica in levi center le dosegla sporazum o novem upravnem svetu Raia. Ce ne bo presenečenj, bo poslanska zbornica danes izglasovala novi zakon, o katerem se bo moral izreči nato senat. Včerajšnji je prvi sporazum med karteloma o novih pravilih. Preuranjeno je ugibati, ali bo omogočil še druge dogovore. Leva sredina je sporazum pozdravila s precejšnjim zadovoljstvom, medtem ko se je Kartel svoboščin razdvojil. Kljub temu, da sta dogovor podprla Berlusconi in Fini, je v FI in NZ odpor proti dogovom oster. Na 3. strani MILJE Čedalje hujši spori v večinskem zavezništvu MILJE - Polemike, ki že dalj časa močno razdvajajo miljsko upravo, so odjeknile tudi na sinočnji seji občinskega sveta. Polemikam med DSL in Komunistično prenovo ni videti konca, stopnjuje pa se tudi nezadovoljstvo nekaterih svetovalcev nad delom župana in nekaterih odbornikov. Situacija močno skrbi miljske Slovence, ki so svojčas množično in prepričano podprli zmagovito napredno koalicijo. Upravo še naprej podpira Društvo Slovencev miljske občine, ki pa tudi ugotavlja, da med občani raste nezadovoljstvo nad upravo. Predsednik društva Jurij Vodopivec je vsekakor izrazil upanje, da bodo spore ugladili in da ne bo prišlo do predčasnih volitev, od katerih bi se okoristila edino desnica. Na 6.strani Danes v Primorskem dnevniku Di Pietro spet zaslišan Bivši milanski sodnik Antonio Di Pietro je včeraj celih osem ur odgovarjal na vprašanja sodnikov iz Brescie Salamoneja in Bonfiglija. Stran 2 Beriusconi noče na tožilstvo Silvio Berlusconi je z dolgo obrambno spomenico sporočil, da se danes ne bo odzval pozivu na zaslišanje, ki mu ga je poslalo milansko tožilstvo. Stran 2 Trst: spet redni pouk za višješolce Na vseh slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu se bo danes po dijaških zasedbah nadaljeval redni pouk. Strane Tudi v Trstu za boj proti aidsu Pod okriljem Italijanskega združenja za boj proti aidsu se tudi v Trstu snuje skupina prostovoljcev, ki si bo prizadevala omejiti širjenje virusa HTV. Stran6 Olivetti hoče znižati plače Da bi preprečili dopolnilno blagajno za nedoločen čas za tisoč delavcev, predlaga družba Olivetti znižanje plač za vse zaposlene, sindikati pa o čem podobnem nočejo niti slišati. Stran 12 PALERMO / PO SREČANJU S FEL1PEJEM GONZALESOM NA PROCESU MOBY PRINCE Dini za »vladno kontinuiteto« med evropskim polletjem D'Alema prepričan v neizbežnost volitev, njegovi senatorji po ne Tragedija v Livornu povezana s smrtjo Mirana in llarie? Vezni člen somatska ladja, ki je vzbudila radovednost novinarke PALERMO - Premier Lamberto Dini soglaša s predsednikom republike Scalfarom, da je med polletjem, v katerem bo Rim vodil Evropsko unijo, potrebna vladna kontinuiteta. In v svojem izvajanju je šel predsednik vlade še korak dlje od predsednika republike, saj je poudaril prepričanje, da »bo mogoCe najti ustrezno ravnotežje in formulo, ki bo to kontinuiteto zagotovila«. Tako je italijanski premier poudaril včeraj med novinarsko konferenco v Palermu ob koncu srečanja s španskim premieram Gonzalesom, ki je v iztekajočem se polletju predsedoval EU. Španski sodovornik je priskočil na pomoč italijanskemu kolegu in podčrtal, da je tudi Španija odložila volitve, da bi zagotovila kontinuiteto evropskemu vodstvu. Dinija je podprl podtajnik Guglielmo Negri, po katerem ima »evropsko polletje prednost pred italijanskimi problemi, saj ne zadeva samo Italije, ampak skupnost 15 evropskih držav«. Dinijevo in Scal-farovo tezo so, kot že v torek, podprle sredinske sile tako v levem centru kot v Kartelu svoboščin, ki si že dalj časa prizadevajo, da bi odgodili predčasne politične volitve. »Volitve bi bile pogubne,« je menil voditelj CDU Rocco Buttiglione, medtem ko sta z levega brega tajnik LS Gerardo Bianco in vodja republikancev Giorgio La Malfa zavzela, da bi se z volitvami Italija ne oddaljila od Evrope. Nasprotnega mnenja so velike sile. »Ponavljam, da želim volitve v sredini februarja,«je dejal Silvio Berlusconi. Giuseppe Tatarella (NZ) pa je dodal, da si prizadeva, da bodo volitve v februarju mogoče. V neibežnost predčasnih volitev je prepričan tudi Mas simo D’Alema, ki je včeraj ponovil novinarjem, da nič ne kaže, da bi bil možen sporazum za izoblikovanje vlade, ki naj nasledi Lambertu Diniju. Toda senatorji DSL, ki so se včeraj zbrali na skupščini, so ga opozorili, da so predčasne volitve lahko nevarne in so ga pozvali, naj spet in prepričano preveri z ostalimi političnimi liderji prehodljivost poti »možnih reform«. Italijanski in španski premier Dini in Gonzales v Palermu pregledujeta častno stražo (AP) LIVORNO - Ali je umor novinarke TG3 llarie Alpi in snemalca Mirana Hrovatina povezan s tragedijo trajekta Moy Prince, ki je 10. aprila 1991 pri Livornu trčil v tanker Agip Abruzzo (v nesreči je umrlo 140 potnikov in članov posadke)? O tej domnevi je pred časom pisal tednik Av-venimenti, ki je med drugim trdil, da je bila somalska ladja XXI. oktober (zanjo se je med svojim poslednjim potovanjem v Somalijo zanimala Ilaria Alpi, ker'je sumila, da je vpletena v tihotapljenje orožja) tisto noč v pristanišču v Livornu. Morebitno povezavo med tragedijo trajekta in umorom Alpijeve in BIVŠI MILANSKI SODNIK OSUMLJEN ZLORABE JAVNE FUNKCIJE Tožilca iz Brescie osem ur zasliševala Di Pietra Salamone in Bonfigli napovedala skorajšen zaključek treh preiskav na račun bivšega milanskega tožilca BRESCIA - Bivši milanski tožilec Antonio Di Pietro je bil včeraj spet pri brescianskih sodnikih Fabiu Salomoneju in Silviu Bonfigliju, ki sta ga zaslišala v zvezi z nekaterimi prigodami, v katerih je Di Pietro osumljen zlorabe javnega položaja, pa tudi glede drugih prihod, v katerih je bil bivši sodnik žrtev. Di Pietro se je javil na sodišču v Brescii že dokaj zgodaj zjutraj v družbi svojega odvetnika Massi-ma Di Noia. S seboj je imel velik kovček, poln dokumentov. Zaslišanje je trajalo celih osem ur, ob zaključku sam Di Pietro ni hotel dajati izjav, medtem ko je njegov odvetnik povedal, da je s potekom zaslišanja zelo zadovoljen. Le malo bolj zgovoren je bil javni tožilec Fabio Salomone, ki je potrdil, da so Di Pietra zaslišali v okviru preiskav o informatizaciji milanske sodne palače in o natečaju, na katerem je bil Di Pietrov prijatelj Eleuterio Rea imenovan za poveljnika milanskih mestnih redarjev. V obeh preiskavah je Di Pietro osumljen zlorabe javnega položaja. Prav tako je bil govor o Di pietrovih odnosoh z bivšim predsednikom zavarovalnice MAA Giancarlom Gorrinijem, kateremu je prav včeraj kasacijsko sodišče potrdilo obsodbo na tri leta zapora zaradi prevare, ponarejanja bilanc in nezakonitega prilaščanja. Salamone je napovedal, da bodo vse tri preiskave v zelo kratkem času zaključili. Antonio Di Pietro zapušča soano palačo v Brescii v avtu svojega odvetnika Massima Di Noia (telefoto AP) Hrovatina nakazuje tudi tožilec iz Livorna Giorgio Gardi, ki je raziskoval primer Moby Prince. Sodišču, pred katerim se je včeraj začel proces zaradi tragedije, je Gardi izročil sveženj gradiva in informacij, ki so jih od policije v Livornu zahtevali sodniki, ki raziskujejo okoliščine smrti mlade novinarke in njenega snemalca. Iz teh poročil izhaja, da je bila ladja XXI. oktober tiste dni res v pristanišču v Livornu. Po poročilih policije, naj bi bila privezana ob neoperativni bankini zaradi popravil. Toda prizadete stranke so odkrile pričo - gre za soprogo oficirja italijanske vojne mornarice - po kateri naj bi somalska ladja prav tisto noč izplula. Cernu? V gradivu, ki ga je tožilec Gardi izročil sodišču, na to vprašanje ni odgovora. Policija pa je ugotovila, da je bilo v livornskem zalivu v tistih dneh zasidranih veliko ladij z orožjem, ki so prevažale v Perzijski zaliv orožje za potrebe mednarodne vojaške odprave proti Iraku. Tako je ladja Cape Breton, ki je bila najbliže trčenju, imela okoli 6 tisoč ton »raket z eksplozivnimi konicami«, medtem ko je imela Gallant 2 tovor streliva. Kako je vse to povezano z zasedo v Mogadišu, v kateri sta bila umorjena Itlaria Alpi in Miran Hrovatin? Odgovora na to vprašanje še ni. Toda gradivo, ki ga je zbral Gardi kaže, da se tudi ta zločin vpisuje v seznam neraziskanih in nepojasnjenih italijanskih skrivnosti. NOVICE Prodijeva Oljka predstavila svoj program glede pravosodja RIM - Na sedežu tujega tiska je včeraj Prodijeva Oljka predstavila svoj program glede problemov sodstva. Kot je povedal sam Romano Prodi, preden je predal besedu izvedencu, prof. Gianmarii FUcku, sloni program predvsem na načelu odgovornosti. To odgovornost morajo pokazati sodniki, ki morajo očuvati preiskovalno tajnost ter se otresti protagonizma, odvetniki, ki morajo nehati z dramatično igro stalnih odlašanj, tisk, ki mora obširno poročati, toda ob strogem preverjanju virov, in politiki, ki ne smejo uporabljati sodstva kot sredstvo političnega boja. Gava »neopravičeno odsoten« NEAPELJ - Sodniki neapeljskega porotnega sodišča so včeraj proglasili bivšega notranjega ministra Antonia Gavo, proti kateremu se je v torek začel proces zaradi sodelovanja s kamoro, za neopravičeno odsotnega. Zdravniški izvidi so namreč pokazali, da Gava nikakor ni tako bolan, da ne bi lahko prisostvoval procesu. Snemali finančnega stražnika, ko je prejemal podkupnino MILAN - Kasiranje podkupnin je v Italiji še vedno razširjeno početje. V Milanu so včeraj aretirali podčastnika Finančne straže Saveria Pancherija, ki so ga na skrival filmali, ko je spravljal v žep bankovce, ki jih je bil zahteval od nekega podjetja za bolj »ohlapno« kontrolo nad knjigovodstvom. Predstavnik podjetja pa je obvestil sodstvo, ki je dalo namestiti TV kamero, s katero je posnelo predajo podkupnine. _______MILAN / PREISKAVA O PODKUPNINSKI AFERI_ Beilusconi noče na tožilstvo MILAN - Silvio Berlusconi se danes ne bo odzval vabilu na zaslišanje milanskega državnega sodišča. Predsednik Forza Italia je milanskim sodnikom naslovil dolgo spomenico, v kateri je pojasnil, zakaj se ne bo javil tožilstvu, ki ga je osumilo kršitve zakona o javnem finansiranju strank. Milansko tožilstvo je naslovilo sodni poziv Silviu Berlusconiju zaradi 15 milijard lir, ki jih je v imenu Fininvesta storitveno podjetje Ali Iberian nakazalo na bančni tekoči račun Northern Holding. Po oceni milanskega tožilstva gre za tekoči račun, katerega naslovnik je bil podjetnik Giorgio Tradati, resnični lastnik pa bivši tajnik PSI Bettino Craxi. »Spet sem prisiljen žrtvovati svojo pravico do obrambe in se odpovedati zaslišanju na milanskem državnem tožilstvu,« je zapisal Berlusconi in dodal, da mu »hrup, ki ga je povzročila preiskava, ne dopušča drugačne izbire«. »Medtem ko moji politični nasprotniki vse bolj pritiskajo, da bi se umaknil vsaj za korak, se zahteva, naj v sodnih zadevah stopim za korak naprej.« Po Berlusconijevi oceni je protislovje samo navidezno, saj imajo oboji pritiski en sam cilj in sicer »narediti konec moji politični karieri s pretvezo preiskave o finansiranju PSI. Za moje nasprotnike bi moj prihod v četrto nadstropje milanske sodne palače samo sodni uvod v moj politični poraz, ki si ga obetajo«. »Ker sem kriv, da sem preveč uspešno prehodil pot ljudskega konsenza, bi me hoteli prisiliti, naj priznam, še pred vsakršnim preverjanje in proti vsakemu dokazu, da sem zadnji epigon starega političnega sistema,« je zapisal Berlusconi v spomenici. Lastnik Fininvesta obtožuje tožilstvo, da je v njegovem primeru uporabilo drugačno merilo kot v primeru drugih podjetnikov in zanika, da ga daje preganjavice, saj naj bi dejstva dokazovala, da je bil tarča ostrega sodnega pritiska prav v času, ko se medijski koncem pogaja z bankami. Lastnik Fininvesta oporeka tožil- stvu pristojnost preiskave, prav zaradi tega naj bi milansko tožilstvu skušalo povezati kršitev zakona o finansiranju strank s pranjem denarja. V spomenici ponavlja, da je bil denar, ki je bil nakazan na tekoči račun Northern Holding, namenjen filmskemu producentu Taraqu Ben Am-maru. Kako je on nato razpolagal s temi sredtvi pa ni problem Fininvesta. Berlusconijevo tezo je podprl tudi njegov londonski odvetnik David Mills. Milansko tožilstvo zaenkrat ni reagiralo na Berlusconijevo spomenico. Tožilci, ki raziskujejo zadevo (Gherardo Co-lombo, Francesco Greco in II-da Boccassini), so se včeraj popoldne sestali s šefom tožilstva Francescom Saveriom Borrellijem in njegovim namestnikom Gerardom D’Ambro-siom. Nihče od njih ni hotel komentirati spomenice, čeprav kaže, da bo tožilstvo danes začelo z zasliševanjem osumljenih Fininvestovih menedžerjev. Zato pa so se nekateri politiki vprašali, kdo sve- tuje Berlusconiju obrambne izbire, saj si - kot je dejal Nino Andreatta, s tako strategijo »škodi sam«. Kaže medtem, da je londonska policija na zahtevo italijanskih sodnikov preverjala, ali imata družba Ali Iberian ali Silvio Berlusconi tekoči račun v katerem od denarnih zavodov britanskega glavnega mesta. Odgovor je bil baje negativen. Morda bo slika celotnega zapleta jasnejša, če bodo milanski sodniki dobili iz Švice gradivo, ki so ga zahtevali. Švicarska generalna tožilka Carla Del Ponte, ki je sogovornik milanskega tožilstva, pa je včeraj demantirala pisanje dveh italijanskih časopisov (La Repubblica in Corriere della Sera), ki sta ji pripisovala trditev, da je v »švicarskih papirjih marsikaj sočnega«. Avtorja člankov pa sta potrdila, da sta točno povzela to, kar jima je povedala švicarska generalna tožilka. Članka sta izzvala ostro obsodbo poslancev Forza Italia, ki so zahtevali naj italijanska vlada naslovi švicarski protestno noto. RIM - Potrebnih je bilo veC mesecev pogajanj in zahtevnega dogovarjanja, toda včeraj sta leva sredina in Kartel svoboščin dosegla dogovor o novem načinu imenovanja upravnega sveta Raia. V bistvu gre za dogovor, ki sta ga takoj po poletju bivši minister za pošte Giuseppe Tatarella (NZ) in drugi človek pri Oljki VValter Veltroni dosegla ob takoimenovanem »omizju pravil«. Potrebno pa je bilo še dolgo Časa, preden je bil dogovor udejanjen v parlamentu. Včerajšnji sporazum o upravnem svetu Raia, o katerem se bo morala danes izreci zbornica, je prvi dogovor o pravilih med levo sredino in Kartelom svoboščin. To daje sporazumu - seveda Ce da bo danes potrdila zbornica in nato osvojil še senat - precejšen pomen. Prav zaradi tega pa je dogovor izzval tudi veliko nezadovoljstva. Nasprotuje mu Severna liga, ki se Čuti izključena iz dogovarjanja in obtožuje desnico in levico, da se vračata k stari praksi takoimenovanega »konsociativizma«, se pravi zakulisnega dogovarjanja med večino in opozicijo, ki tako zamegljujeta svoji vlogi. Nasprotuje pa mu tudi del Kartela svoboščin, kljub temu, da sta se poleg sredinskih komponent za sporazum opredelila tudi predsednika obeh velikih komponent Silvio Berlusconi in Gianfranco Fini. Kartel se je ob Raiu razdelil na golobice in jastrebe, ki se med sabo močno spopadajo, kot kažejo med drugim rvi dogovor o pravilih med desnico in levo sredino ■ ■ psovke, ki jih je Vittorio Sgarbi naslovil predsedniku poslancev Krščanskega demokratskega centra Carlu Giovanar-diju. Ce bo parlament potrdil doseženi dogovor, bo Rai v kratkem imel novi upravni svet, ki bo bolj uravnovešen od dosedanjega. Sedanji petčlanski upravni svet - toda šlo je za prehodna pravila - sta sporazumno imenovala predsednika senata in poslanske zbornice, upravitelji pa so iz svoje srede izvolili predsednika. Po novem bo upravni svet Raia imel devet elanov, osem svetovalcev in enega predsednika. Svetovalce (štiri predstavnike večine in štiri predstavnike opozicije) bo izvolil parla- ment, predsednika pa upravitelji. Omejitev pri izbiri predsednika je dejstvo, da ne sme prihajati iz vrst Raia. Upravitelji morajo izvoliti predsednika v roku dvajsetih dni. V prvih desetih dneh je potrebno soglasje vseh svetovalcev, v drugih desetih dneh pa glas šestih elanov na osem. Ce v roku 20 dni uporavitelji ne uspejo izbrati novega predsednika, njihov mandat avtomatično zapade in parlament ima mesec dni Časa, da imenuje nove upravitelje. Rai pa v tem razdobju vodi neke vrste komisar, ki ga z večino glasov imenuje parlamentarna ko-misja za nadzorstvo nad Raiem (Ta Člen je najbolj sporen, saj edinega upravitelja nekateri primerjajo diktatorju). Dogovor daje predsedniku precejšnje pristojnosti, saj združuje v enem samem liku predsednika upravnega sveta in poverjenega upravitelja. Upravnemu svetu preostanejo samo pristojnosti, ki jih zakon priznava temu telesu, poleg teh pa še imenovanje direktorjev mrež in televizijskih ter radijskih dnevnikov. Mandat upravnega sveta traja tri leta. Poslanska zbornica je z večino glasov izglasovala vse popravke, ki vsebinsko označujejo nova pravila za imenovanje upravnega sveta. Dokončno pa se bo o celotnem zakonskem predlogu izrekla danes. Za nova pravila so se opredelili poslanci leve sredine in sre- dinskih sil Kartela svoboščin, medtem ko so se golobice Forza Italia in Nacionalnega zavezništva vzdržale, jastrebi obeh strank in predstavniki Lige pa so glasovali proti. Dogovor je izoblikoval »odbor devetih«. Gre za ožji odbor kulturne komi-sje, ki je že dalj Časa razčlenjeval problem in ki je bil v pomoč zbornici pri izoblikovanju besedila ter poenotenju stališč. Pravi »duhovni očetje« dogovora pa so bili poročevalec zakonskega predloga Sergio De Julio (Progresi-sti), predsednik poslancev KDC Carlo Giovanar-di, predsednik poslancev Forza Italia in lider golobic v Berlusconijevi stranki Vittorio Dotti ter predstavnica Ljudske stranke Rosy Bindi. Na slikah pod naslovom zadnja dva predsednika Raia: levo sedanja predsednica Letizia Moratti, desno pa njen predhodnik Claudio Dematte (telefoto AP) Deljene ocene kompromisa RIM - Doseženi okvirni sporazum o novih pravilih imenovanja vodstva italijanske javne televizijske hiše je izzval raznolike odmeve. Stranke leve sredine so z njim zadovoljne, Stranka komunistične prenove tudi, Severna liga naj bi glasovala proti. Mnogo pomislekov pa je izzval v vrstah Kartela svoboščin. Kaže, da ga je zadeva Rai-a razklala na dvoje. Berlusconi naj bi ga podpiral (sicer - so menili včeraj novinarji - bi ukazal svojim, naj ob volitvah zapustijo dvorano), a ne vsi iz vrst Forze Italie naj bi bili z dogovorom zadovoljni. Prav zaradi tolikšnih različnih pogledov je Cavaliere sklical sinoči skupščino svojih poslancev, da bi na njej odločili, kaj storiti v današnjem odločilnem dnevu. Pannellov-ski reformatorji s Tara-dashem na čelu nasprotujejo dogovoru, mnogi v vrstah Nacionalnega zavezništva tudi, medtem ko ga je predsednik Krščansko-demokrat-skega centra Mastella označil za »zgled, ki bi mu treba slediti pri dogovarjanju na drugih področjih.« Pri tem je seveda mislil na pravila o enakih možnostih. Ce je torej sporazum o Rai-u po več kot dveh mesecih pogajanj, razprtij in ponovnega iskanja sprejemljive rešitve nekako zbliZal obe italijanski politični fronti, pa je odprl globoko vrzel v desničarskih vrstah. Da je tako, je dovolj prisluhniti nekaterim komentarjem. Za glavnega urednika dežehiih dnevnikov Vi-gorellija je sporazum »svinjarija«, ker vodi Rai spet pod nadzor strank. O lotizaciji govori tudi novi sindikat Singrai. Storace (Nacionalno zavezništvo), ki je bil poročevalec manjšine, se je hudoval nad Dottijem (tako imenovano »golobico« Forze Italia), ki naj bi po njegovem »navdihnil« dogovor. Zanj je postavka o imenovanju komisarja v primeru, da se bo z imenovanjem novega predsednika kaj zataknilo, trn v peti. Napovedal pa je, da se bo vse odločalo danes. Povsem drugačna, enotna so mnenja v levosredinskem taboru. Za Veltronija (DSL) pomeni dogovor prvo »pravilo«, ki naj bi urejevalo prihodnjo volilno kampanjo z večjo nevtralnostjo. Njegov strankarski kolega Giu-lietti je menil, da gre za »politično zelo inteligentno izbiro.« Na skrajni levi ga je Diliberto (SKP) ocenil kot »velik korak naprej na poti demokratizacije javne televizije. « V zadnjih dveh letih dve vodstvi Raia (in obe sta naleteli na kup težav...) RIM - Z novim zakonom o imenovanju upravnega vodstva Raia bo odšel v pravni pokoj tako imenovani »zakonCek« št. 206 iz junija 1993, ki ga je parlament sprejel, da bi spremenil dotedanjo strankarsko pogojeno prakso določanja »voditeljev« javne radiotelevizijske službe. Do tistega »zakončka« so si namreč stranke porazdeljevale stolčke v gornjih nadstropjih TV poslopja v Ul. Mazzini, in sicer po sledečem ključu:, šest KD, štiri KPI, trije PSI in po en predstavnik laičnih strank. »ZakonCek« je pomenil za Rai in sploh italijansko politično življenje pravcato revolucijo. Predvideval je namreC, da je imenovanje petih elanov novega upravnega sveta v pristojnosti predsednikov senata in poslanske zbornice. Določal je izrecno, naj imenujejo »ljudi s priznanim poklicnim prestižem in prav tako znanim neodvisnim mišljenjem.« Takratna »imenovalca«, senator Spadolini in poslanec Napohtano sta izbrala Claudia Dematteja, ki je postal nato tudi predsednik, Elviro Sellerio, Tullia Gregoryja, Feliciana Benve-nutija in Paola Murialdija. Na Raiu je napočilo obdobje »profesorjev«, kot so jim kmalu izrekli. Obdobje je bilo kratko, a burno: glavni ravnatelj Gianni Locatelli, ki so ga imenovali »profesorji«, je bil vpleten v afero Lombardfin; novinarji in tehniki Raia so bili žrtev atentatov v Mostarju in v Moga-dišu; uslužbencem niso izplačali pravočasno trinajste plače zaradi pomanjKanja sredstev. Medtem, marca 1995, je Berlusconi zmagal na volitvah. Takrat se je zaCel dejanski zaton profesorjev: junija 94 je parlament zavrnil njihov triletni razvojni načrt, zato so bili pr-siljeni k odstopu. V resnici so podlegli boju za nadzorstvo nad sredstvi javnega obveščanja. Nova predsednika prenovljenega senata in poslanske zbornice Scognamiglio in Pivettijeva sta brž imenovala novo vodstvo. Sestavljali so ga Letizia Moratti (postala je in je še predsednica), Ennio Presuhi, Franco C ar dini, Mauro Miccio in Alfio Marchini. Le-ti so imenovali za glavnega ravnatelja Giannija Billio. Izbira ni bila srečna. Med Bilho in novim vodstvom je prišlo kmalu do trenj. Vse se je izgladilo z njegovo vrnitvijo v vodstvo zavoda INPS. V Ul. Mazzini ga je zamenjal Raffaele Minicucci. »Donna Letizia«, kot so imenovah Morettijevo, je morala s svojim štabom uravnovesiti bilanco Raia (leta 1994 je podjetje zaključilo poslovno dobo s 1.400 milijardami lir izgube) in izdelati nov razvojni program. Zadala si je tudi ambiciozen načrt: letošnjne leto naj bi Rai zaključil s prebitkom. Maja je Morettijeva v Londonu zadovoljno napovedala, da bo imela državna televizija letos 25 milijard dobička. Finančnemu uspehu niso sledili uspehi tudi na drugih področjih. Ze lani se je upravni svet tako rekoč »razbil« ob vprašanju imenovanj novih odgovornih urednikov posameznih dnevnikov in mrež. cardini in Marchini sta volila proti. Marchini je odstopil. Sele pred dobrim mesecem sta Scogna-miglio in Pivettijeva imenovala na njegovo mesto novinarja Giuseppeja Morella. Konec poletja je v Raiu odmeval »primer Santoro.« Voditelja oddaj je snubil Fininvest, Moratti jeva mu je obljubila vodstvo TV dnevnika tretje mreže, Minicucci se ni strinjal. Tudi v tem primeru je obveljala vmesna rešitev: glavni urednik TG3 je postal Italo Moretti. Hude težave in nerešeni problemi deželnega sedeža TRST- Položaj in zahteve italijanske in slovenske redakcije deželnega sedeža Raia so bili predmet soočenja sindikalnega odbora obeh uredništev z načelniki skupin v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine. Sestanek je sklical predsednik deželne skupščine Giancarlo Cmder, udeležil pa se ga je tudi podpredsednik nove deželne vlade Cristiano Degano. Italijanska redakcija, so povedali sindikalni predstavniki novinarjev, nima izpolnjenega organika, primanjkujejo montažne dvorane, saj imajo na primer v Vidmu eno samo, ki je vrh tega stara in slabo opremljena, v Trst prihaja samo že razbijen material (začenši s televizijskimi kamerami), financiranje konvencij z državo se izgublja po neznanih poteh, televizijski signal ter radijski UKV signal ne krijeta širokih območij deželnega teritorija. Zahteve deželnega uredništva naletijo v Rimu na gluha ušesa, medtem ko tržaški sedež nima niti tiste minimalne avtonomije, da bi lahko rešil vsaj nekatere kontingentne operativne težave. Kar se slovenske redakcije Raia tiče pa so predstavniki novinarjev poudarili, da se še vedno ne izvaja konvencija, po kateri bi lahko oddajali programe in TV dnevnike v lastni proiz- vodnji, prav tako še vedno Čakajo na formalno priznanje redakcije in njenega sindikalnega predstavništva. Sindikalni odbor novinarjev zahteva tudi preverjanje delovne obremenitve, dopolnitev organika, načrt za realizacijo študijev in montažnih dvoran ter zagotovitev vidnosti na celotnem deželnem ozemlju, kjer živi slovenska manjšina. Na srečanju so predstavniki deželnega sveta izrazili solidarnost sindikalnima odboroma ter preučili možnost, da bi v deželni skupščini predstavili resolucijo v podporo njunim zahtevam. Prvi so takšno resolucijo predstavili predstavniki opozicije, se pravi Nacionalnega zavezništva in Demokratičnega federalističnega centra, ki vabijo deželni odbor, naj upravnemu svetu Raia, deželnemu vodstvu in parlamentarnim nadzornim organom predocijo zahteve deželnega sedeža Raia »v interesu korektne in široke novinarske informacije.« Podpisniki v resoluciji obžalujejo, da deželnemu sedežu niso dali utreznih sredstev in zadostnega osebja, da bi bil kos nalogam, ki izhajajo iz dejstva, kot je reCeno v dokumentu, da je tržaški sedež Raia »strateško lociran na vzhodni meji.« GLOSA Od nas je odvisno, koliko nas bodo drugi upoštevali Jože Pirjevec Trije utrinki s kongresov in okroglih miz, ki so se zvrstili v prejšnjih dneh. V petek in soboto je Inštitut za srednjeevropsko pobudo v Gorici priredil posvetovanje na temo o »Kulturi na meji«. Med drugimi je nastopil tudi kolega z videmske univerze, ki je prebral poročilo znanega furlanskega filologa Pellegrinija. Kar me je v tem tekstu presenetilo, je dejstvo, da Pellegrini sicer natančno razlikuje med raznimi retoro-manskimi jezikovnimi variantami, češ da gre za govorice, ki sta jih oblikovala Cas in zgodovina, obenem pa ostro nastopi proti zahtevi, ki je baje prišla iz Zagreba, naj bi videmska univerza na svojem oddelku za slavistiko ločila med srbskim in hrvaškim jezikom, srbsko in hrvaško književnostjo. »Ne bomo dovolili«, tako nekako pravi ugledni znanstvenik, »da nam bodo politične razmere narekovale rešitve, ki nimajo znanstvene podlage«, ceš, »srbohrvaški jezik je stvarnost, ki jo priznava vsa mednarodna literatura«. Moram reci, da me ta teza zelo moti. Srbsko-hr-vaški jezik je konvencija, ki so jo hoteli sredi prejšnjega stoletja visoki avstrijski uradniki, da bi poenotili etnično mešani prostor pod svojo upravo in v njem okrepili svoj vpliv. Iz istega razloga je leta 1954 jugoslovanski režim organiziral srečanje srbskih, hrvaških in bošnjaških intelektualcev v Novem Sadu ter jih bolj ah manj prisilil, da znova potrdijo svojo jezikovno enotnost. Toda komaj je policijski pritisk popustil in je bilo mogoCe na Hrvaškem kolikor toliko svobodno spregovoriti, so leta 1967 najuglednejši hrvaški intelektualci z Miroslavom Krležo na Čelu zahtevah osamosvojitev svojega jezika in poudarih njegovo posebnost. Po osamosvojitvi Hrvaške so te zahteve, ki so bile pred tridesetimi leti zatrte na najbolj grob naCin, seveda izbruhnile na dan in se uveljavile. In res ne vidim, kdo si lahko dovoh, da z »znanstvenimi« proglasi narekuje Hrvatom, kakšen jezik naj govorijo. V ponedeljek so na univerzi v Benetkah priredih srečanje o Bosni, ki se ga je udeležil tudi znani sarajevski me-dievalist M. SunjiC. Pred nastopom in po njem sva seveda dolgo govorila o Daytonovskem miru in o novih razmerah na Balkanu, ki so jih vsilih Američani. Ugotavljal sem, da so Srbi izgu-bili vojno, kar bi bila zanje tudi dobra lekcija, Ce jo bodo znali izrabiti. Morda je prišel Cas, ko bodo razumeli, da je pomembnejše kot v vojni znati zmagati v miru. Izrazil pa sem obenem strah, da Srbi svojega poraza ne bodo znova povzdignili v mit, kot so to štorih s Kosovsko bitko. In zgleda, da ta strah ni brez osnove, saj mi je SunjiC potrdil, da KaradžiC že razglaša, kako bo prišel Cas povračila, pa četudi bo treba nanj čakati cele generacije, prav tako kot so minila stoletja, preden je bilo mogoCe maščevati kneza Lazarja in Miloša Obi-hCa. V torek je slovensko zunanje ministrstvo priredilo v Cankarjevem domu v Ljubljani okroglo mizo na temo: »Slovenija in Italija - evropski sosedi«. Od vsega, kar sem slišal, bi marsikaj rad komentiral. Naj se omejim le na ugotovitve, da bi se Slovenci enkrat Ze mora-h otresti razvade, da na vsakem koraku ponavljamo kako majhen, šibak, nebogljen narod smo. Smo država, smo mednarodni subjekt, imamo svoj teritorij in vse atribute suverenosti. Od nas je odvisno, od naše zavzetosti, inteligence pa tudi samozavesti, kako in koliko nas bodo drugi upoštevah. PISMI UREDNIŠTVU Še o interventni pomoči Slovenije Iz intervjuja, ki ga je predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija FerletiC dala Primorskemu dnevniku, smo izvedeli, da je ta organizacija samovoljno sklenila, da 670 milijonov lir obdrži zase, namesto da bi jih namenila osrednjim kulturnim ustanovam, kot je bilo dogovorjeno. Po tem dejanju je naš sum, da se na račun »popravljanja starih krivic« v bistvu ustvarjajo res krivice, povsem utemeljen. Očitno je, da so nekateri razumeli zdajšnji odnos Slovenije do zamejstva podobno, kot so razumeli bosanski Srbi vprašanje reševanje tamkajšnje krize: zavzeti čimveč ozemlja, da se pride k mirovnim pogajanjem z najboljšim izhodiščnim položajem. Ob tem se upravičeno vprašujemo, kaj bo predsednica SSO povedala uslužbencem osrednjih kulturnih ustanov, ko bodo brez plac ali ne bodo imeli denarja za dejavnost? Kaj bo rekla predsednica SSO zaposlenim v Slovenskem stalnem gledališču, ko jo bodo vprašah za dogovorjeno pomoC? Kaj jim bo rekla, Ce vemo, da v Društvu Slovensko gledališče opravlja službo blagajničarke (sic!) in je Članica upravnega odbora SSG? Dogodek je prehud, da bi šli mimo njega, kar tako. Dokazuje pa nekaj izredno alarmantnega, kar DFS ostro obstoja: uveljavljajo se pravila džungle, kjer lahko vsakdo dela in odloča, kar se mu zljubi. Tudi ob tej priložnosti bomo poudarili, kar smo v zadnjem Času že večkrat rekli. Ce se bo taksno stanje nadaljevalo, ne vidimo možnosti, da bi se znotraj manjšine lahko dogovorili o perspektivnejši skupni organiziranosti. Toda eno, naj bo jasno: vsakdo bo moral nositi odgovornosti za dejanja in izbire, za katere se je opre-dehl. Demokratski forum Slovencev Pojasnilo KD Danica z Vrha Na stranek PD se KD Danica z Vrha sv. Mihaela ne oglaša zato, da bi podpihovalo polemiko, ki je v zadnjem mesecu nastala med občinsko upravo iz Sovodenj in Mladinskim pevskim Zborom - Vrh sv. Mihaela glede uporabe prostorov osnovne šole na Vrhu. Člani odbora se oglašamo zato, ker je župan inž. Marko Petejan v svojem odgovoru dne 17.11.1995 na odprto pismo Občini Sovodnje s strani M1PZ Vrh objavljeno v PD 28.10.1995, izrecno omenil naše društvo in pa center, s katerim razpolaga. Radi bi pojasnili določena stališča odbora KD Danica, predvsem naj gre seveda pojasnilo vaščanom, torej Vrhovcem; najmanj si namreč želimo, da bi kdo zmotno mislil, da odrekamo vrbovskim otrokom uporabo našega centra. Društvo si je namreč, z letošnjim novi odborom na Čelu, zadalo nalogo, da združi v lastnem okviru CimveC vaščanov, ki jim je kul-turno-rekreacijsko življenje na Vrhu pri srcu. Deloma je zamisel uspela, saj so se v zadnjem odboru pojavih tudi novi obrazi, deloma pa je Zelja ostala neuresničena; MlPZ Vrh se je namreč odločil, da bo še naprej šel svojo pot. Sami smo z naše strani MlPZ Vrh povabili v našo sredo ne zato, da bi nad njim imeli pokroviteljstvo, to nas še najmanj zanima, temveč zato, da bi v vasi združih moči in obenem omogočili vsem vrbovskim otrokom, da na Cimboljši način izkoristijo igrišča in prostore našega centra, ki je bil zato tudi zgrajen. Naše vabilo je MlPZ Vrh zavrnil, kar je seveda tudi njegova neizpodbitna pravica. S strani PD pa KD Danica kljub temu svoje vabilo obnavlja. Ne glede na vsebino odgovora pa MIPZ-u Vrh naše društvo želi Čimprejšnjo rešitev nastalih problemov in veliko nadalj-nih uspehov. Odbor KD Danica, Vrh Zemlji obči Trs iz le 1829 evid ine it ta - 5 1 2 3 4 ; 5 6 7 8 9 10 11 12 1 3 14 15 16 17 18 19 20 2 1 22 23 24 25 26 27 28 2 9 30 31 32 Primorski dimik Lastnik: Z li' d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trsto st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IQ| TRST / ZELENI NASPROTUJEJO NACRTU O NOVI ENERGIJI UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE Za Cecollijevo vlado prvi notranji spori Danes razčiščevalni sestanek večinskih strank Interventna pomoč: GM želi pojasnila Koliko je prejelo našo glasbeno ustanovo Razlike v primerjavi z objavljeno razpredelnico TRST - Nova deželna vlada, ki ji predseduje Sergio Cecotti, se spopada s prvimi resnimi notranjimi težavami. Jabolko spora je projekt goriškega nobelovca Carla Rubbie za proizvodnjo energije novega tipa, za katerega se je menda ogrel prav predsednik Cecotti, ki je kot fizik v preteklosti sodeloval z Rubbio v ženevskem CERN. O podpori Dežele projektu so razpravljali na včerajšnji seji deželne vlade, ob zaključku katere je bila napovedana tiskovna konferenca Ser-gia Cecottija. Toda tiskovna konferenca je bila odpovedana, uradno zato, ker se je seja deželne vlade'preveC zavlekla, dejansko pa zato, ker so se Zeleni, ki so sestavni del deželne večine, ostro zoperstavili projektu. Po mnenju predstavnika Zelenih v deželnem odboru Maria Pujattija gre pri projektu Rubbia dejansko za klasično jedrsko tehnologijo, katere varnost, pa tudi gospodarska utemeljenost ni dokazana in ki bi vsekakor bila v nasprotju z referendumom o jedrski energiji. Zaradi opozicije Zelenih se je zato včerajšnja seja deželne vlade zaključila brez sklepov, danes pa naj bi bil na sporedu sestanek sil nove večine, da bi razpravljali o problemu. Zeleni povezujejo projekt Rubbia tudi z vprašanjem sinhrotrona in njegovih perspektiv ter zahtevajo razCišCenje, preden bi obnovili vodstvene organe delniške družbe Sincrotrone Trieste. Deželni prispevek za sprejemni center za otroke iz bivše SFRJ TRST - Deželni svet je z veliko večino glasov (proti je glasoval le en predstavnik Lige, zeleni pa so se vzdržali) odobril podporo 750 milijonov lir v treh letih za sklad Luchet-ta, Ota, D'Angelo in Hrovatin. Deželni prispevek bo ta sklad uporabil za gradnjo sprejemnega centra za otroke, žrtve vojne na tleh bivše SFRJ. Tozadevni prispevek so odobrili na osnovi zakonskega osnutka, ki so ga skupno predložili Strizzolo (LS), Budin (DSL), Gambassini (LpT), De Gioia (SI), Ariis (federalisti), Monfalcon (SKP) in Polidori (SL). Zakonski osnutek je skupščini orisal poročevalec Bortuzzo (Liga), ki je poudaril, da sodi ta izredni pri- spevek v daljnoroCno solidarnostno pomoč Furlanije-Julijske krajine prizadetemu prebivalstvu iz bivše Jugoslavije. To so v glavnem potrdili predstavniki vseh strank, ki so sodelovali v razpravi. Zeleni so z Mionijem utemeljili belo glasovnico, češ da gre za sicer plemenito pobudo, za katero pa ni videti prave kontinuitete. Njegov somišljenik Ghersina pa se je vprašal, zakaj ni deželni svet zavzel jasnejšega stališCa o splošnih okvirih vojne v Bosni in Hercegovini. Deželni svet je pred tem odobril zakon, ki namenja izredni prispevek (milijardo osemsto milijonov lir) za žive stroške gorskih skupnosti v tekoCem letu. ______BENEŠKA SLOVENIJA_____ »Spoznajmo se« v Špetru Prvo srečanje bo danes, drugo pa 16. decembra SPETER - Kulturna ponudba koroških Slovencev je bila v Benečiji vedno dobrodošla. Ljudje so vedno radi spoznali kulturno snovanje zamejske narodnostne skupnosti na severnem območju Alp. V to sta prepričana Studijski center Nediža in kulturno društvo Ivan Trinko, ki sta pripravila dvoje večerov pod naslovom »Spoznajmo se«. Danes ob 20. uri bodo v Beneški galeriji odprli razstavo z naslovom »Ta hiša je moja, pa vendar moja ni«. Razstavno delo ponuja gledalcem prerez arhitekturnih in stavbarskih značilnosti območja, kjer živijo Slovenci na Koroškem, to je Roža, Podjune in Zilje. Nastavljeno pa je na podlagi raziskovalnega dela prof. Petra Fisterja. Pol ure kasneje pa se bodo obiskovalci razstave premaknili v sejno dvorano špetr-skega občinskega sveta, kjer bo na sporedu predvajanje prvega igranega celovečernega filma. Vodja tega projekta je Miha Dolinšek, delo pa je izpeljal »Film mladje« pri Koroški dijaški zvezi. Film z naslovom »Backup - slovenska beseda na Koroškem« je sestavljen iz dveh delov; prvi je igrana dokumentacija, v drugem delu je predstavljenih devet sodobnih koroških slovenskih avtorjev in sicer: Milka Hartman, Janko Messner, Andrej Kokot, Florjan Li-puš, Gustav Januš, Janko Ferk, Jani Osvvald, Maja Haderlap in Fabjan Hafner. Projekt »Spoznajmo se« se bo sklenil v soboto, 16. decembra, ko bodo ob 20.30 v špetrski občinski dvorani predstavih gledališko delo »Je zemlja naša last«, ki jo je zrežiral Marjan Bevk, nastopa pa mladinska in lutkovna skupina iz Šmihela. Tema predstave govori o odnosu Človeka do okolja, ki ga uničujejo beton, atomska energija in brezbrižnost naše sodobne družbe. Rudi Pavšič Pismo Upravnega odbora Glasbene matice: »V nedeljskih temah je PD 26. LL 1995 objavil obširen Članek o porazdelitvi interventne pomoči v obliki brezobrestnega posojila, ki jo je letos Republika Slovenija podelila skupnim manjšinskim kulturnim ustanovam za premostitev težav, ki so nastale predvsem zaradi kasnitve izplačila državnih prispevkov. Ker vsebujejo objavljeni podatki določene netočnosti, Vas prosimo, da objavite naslednje pojasnilo: Ob porazdelitvi prvega obroka prispevkov je Glasbena matica prejela 9.6.1995 313 milijonov lir od SKGZ, naslednjega 20. 6.1995 pa od SSO le 168.020.000 lir in ne 313 milijonov lir, kot je v objavljeni razpredelnici napaCno navedeno. Vsled tega popravka se tudi skupni znesek nakazil SSO v Vaši razpredelnici ne izteCe (846-145). Razlogi za nižji prispevek nam niso bili obrazloženi, kakor tudi ne očitna razlika pri nakazilu iz drugega obroka (339 milijonov SKGZ, 110 milijonov SSO). Naj pripomnimo še, da je Glasbena matica skupna manjšinska kulturna ustanova, Članica SKGZ in SSO, ki sta se dogovorili za skupno in enakovredno skrb za njeno dejavnost. Upravni odbor GM TRST - Upravni odbor Glasbene matice je velik del svoje zadnje seje namenil vnrašanju objave poraz-delitve interventne pomoti Republike Slovenije v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika in naslovil našemu uredništvu pojasnilo, ki ga ločeno objavljamo. Ob tem je upravni odbor ocenil, da gre s strani ene od obeh krovnih organizacij za povsem nerazumljivo ravnanje, za katerega ni nobenega objektivnega opravičila. Upravni odbor je zato sklenil zahtevati od SSO javno pojasnilo tako glede neresničnega podatka iz prvega obroka, kakor tudi za le delno izplačilo prispevka iz drugega obroka. Prav tako je upravni odbor GM sklenil, da se pismeno obme na dr. Petra Venclja, državnega sekretarja za Slovence po svetu vlade R. Slovenije za razCišCenje ravnanja na očitno škodo GM in njene šole. V zvezi s to točko dnevnega reda, je predsednik upravnega odbora GM Adrijan Semen obvestil odbor, da je GM konCno 22.11.1995 prejela od dežele državno nakazilo v višini 1.123 milijonov lir za leto 1995, kar je sicer nekoliko manj kot prejšnje leto. Upravni odbor je menil, da se je treba nad razlogi za to znižanje prispevka resno zamisliti. Na seji so še ugo tovih, da je nakazani državni prispevek v bistvu tudi že porabljen, saj bo treba premostitveno posojilo iz Slovenije vrniti. V tej zvezi je stekla tudi razprava o nameravani ustanovitvi posebnega sklada, saj je glede tega še mnogo nejasnosti. Predsednik upravnega odbora GM in ravnatelj šo- Trst, 28.11.1995« le prof. Bogdan Kralj sta elane upravnega odbora seznanila z vsebino in potekom srečanja med predstavniki GM in SSO, ki je bilo 11. okt., ki pa do danes ni privedel do uresničenja dogovorov. V nadaljevanju seje je ravnatelj šole »Marij Kogoj« prof. Kralj, seznanil odbor z nekaterimi novimi idejami, ki so prišle tako iz vrst ravnateljstva kot učnega osebja in ki naj bi še dodatno obogatile in popestrile dejavnost GM in šole in zadostile potrebam. Letos je na soli GM okrog 70 gojencev več kot lani predvsem z vključitvijo gojencev šol godbenih ansamblov. Prof. Kralj je obvestil odbor, da bo 6. dec. v sodelovanju s konservatorijem Tartini najprej na konservatoriju, teden dni kasneje pa na šoli GM, stekel napovedano seminar s klavirsko pedagoginjo prof. Damjano Bratuž, ki bo svoje trimesečno bivanje pri nas (prihaja iz Kanade, kjer živi), izkoristila še za druge seminarje. V razpravi je upravni odbor soglasno ugotavljal pomembnost in koristnost sodelovanje med konservatorijem Tartini in Glasbeno matico. S pomembno novico je upravni odbor seznanil odbornik Boris Mihalič v zvezi z obeti za pridobitev novega sedeža za šolo GM, za kar kaže tržaška občinska uprava najboljšo voljo in pripravljenost. Prav tako se je upravni odbor seznanil s trenutnim stanjem glasbene šole GM v Gorici in v Kanalski dolini, na koncu pa še z obiskom Glasbene šole iz Slovenj Gradca v petek, 1. decembra v Trstu. Dopoldanskemu sprejemu gostov na sedežu GM, bo popoldne ob 17.uri sledil še skupni koncertni nastop gojencev obeh šol v Prosvetnem domu na Opčinah. j.k. MANJŠINE / ELEKTRONSKI MEDIJI Evropska TV se odpira manjšinam Prvi skupni koraki zveze RTV malih narodov in evropske regionalne TV STRASBOURG - Svet Evrope in Evropski parlament sta bila ob koncu minulega tedna prizorišče zasedanja prezidija Evropske regionalne televizije, na katerem so sodelovali tudi nacionalni koordinatorji iz vseh evropskih držav. Pomemben rezultat za evropske narodne skupnosti: posluh zanje v elektronskih sredstvih javnega obveščanja raste, je v pogovoru z našim listom z zadovoljstvom ugotovil Mirko Bogataj, predsednik Evropske federacije radiotelevizijskih ustanov malih narodov in narodnosti (CIRCOM) in vodja oddelka za slovenske oddaje pri avstrijski radioteleviziji (ORF) v Celovcu. Toda ne samo posluh. Dva meseca po ustanovitvi Circoma v Celovcu, so bili v Strasbuorgu dogovorjeni prvi pomembni koraki sodelovanja v smislu nacionalnega partnerstva. Bogataj je ob tej priliki Svetu Evrope predstavil prve projekte novoustanovljene organizacije za prihodnje leto. Tako bo v evropskem mestu kulture Kjb-benhavnu konec maja 1996 letni kongres Evropske regionalne televizije Circom, na katerem bodo mali in veliki skupaj predstavili dve pomembni listini: priporočila evropskim televizijskim ustanovam za primemo obveščanje o narodnih skupnostih in evropski dogovor o manjšinah v televiziji. V plenumu kongresa v Kjoebenhavnu bo Bogataj s sodelavci nadalje predstavil film o evropskih narodnih skupnostih, ki naj bi nagovoril vodilne evropske medijske menedžerje: Poleg tega je manjšinam po dogovora v Strasbuorgu že zagotovljeno novinarsko šolanje s finančno pomočjo Sveta Evrope in Evropske regionalne televizije Circom. Ta je po zasedanju v Bruslju ponudila tudi možnosti sodelovanja v satelitski televiziji. Od leta 1997 naprej pa bodo mali in veliki skupaj razpisali posebno medijsko nagrado za najbolj uspešne filme o sožitju in srečanjih večin in manjšin. Na evropski pozornici v Kjoebenhhav-nu so že najavili svoj obisk tudi delegati iz severne in južne Amerike, sodelovali bodo tudi Afričani, medtem ko bodo šolanje skupaj s strokovnjaki manjšinskih televizij vodili eksperti BBC iz Velike Britanije. Na zasedanju v Strasbuorgu so navzoči delegati soglasno spremenili tudi statut Evropske regionalne televizije. Odslej bo v prezidiju organizacije poleg predstavnika Evropske televizije in Sveta Evrope tudi predsednik Evropske federacije radiotelevizijskih ustanov malih narodov in narodnosti Circom Mirko Bogataj. Circom je osredja in krovna organizacija Evropske regionalne televizije, v katero je vključenih 350 televizijskih postaj iz vseh držav Evrope ter prevzema in sprejema iniciative malih narodov in narodnosti. Ivan Lukan KOROŠKA / MEDIJI Dvojni jubilej verskega tednika »Nedelja« CELOVEC - V prihodnjih tednih obhaja slovenski verski tednik »Nedelja« dva jubileja: 70-letnico izida prve številke danes med koroškimi Slovenci najbolj razširjenega tednika in 50-letnico ponovnega izhajanja po drugi svetovni vojni, kajti med nacistično dobo list med leti 1941 do 1945 ni smel izhajati. Ob dvojnem jubileju je uredništvo lista, katerega izdajatelj je Slovenski dušnopastir-ski urad krške škofije, koroški slovensko in nemško govoreči javnosti še enkrat predstavilo nastanek in razvoj tednika, ki je medtem postal sestavni del koroške medijske scene in ki daleC presega cerkvene oz. verske meje. Glavni urednik »Nedelje« Hanzi Tomažič je pri tem še posebej opozoril, da je Ust še posebej na tehničnem področju med koroškimi slovenskimi print-mediji oral ledino, saj se Ust z uvedbo raCunaUrikov leta 1990 do stopnje tiska pripravlja v uredništvu samem. Povečal se je tudi obseg (od 12 na 16 strani), leta 1993 pa je »Nedelja« kot prvi slovenski koroški tednik začela objavljati tedensko tudi štiribarvne fotografije. Hhrkati je dobil tudi nov lay-out. Od letos naprej pa je »Nedelja« oneline, se pravi tudi v internetu. Ob dvojnem jubileju je uredništvo lista pripravilo za vse bralke in bralce poseben dar - adventni koledar. Koledar je v nemškem izvirniku pripravil otroški Časopis „Regenbogen” (mavrica), v uredništvu pa so ga prevedfi v slovenščino. (I.L.) V SOBOTO V SOVODNJAH Posvet DFS na temo »Manjšina in javne uprave« GORICA - Demokratski forum Slovencev iz F-JK bo izpeljal vrsto pobud, da bi znotraj manjšinske stvarnosti izpostavil bistvena vprašanja naše skupnosti in s tem prispeval svoja gledanja v zdajšnjih nemirnih in mestoma zaskrbljujočih Časih. V ia okvir sodi tudi javno srečanje na temo »Manjšina in javne uprave«, s katerim želi načeti problematiko, kijev zadnjih letih šla vse preveč v pozabo: odnos in aktivna vloga slovenskih javnih upraviteljev v življenju naše manjšine. Prevečkrat, ko se razpravlja o bistvenih vprašanjih naše skupnosti, se pozablja na stvarnost, ki jo predstavljajo upravitelji v krajevnih upravah. Njihovo delo - to je mnenje DFS - je prevečkrat podcenjeno, Čeravno so izraz hotenja naših ljudi, ki so jih izvoliU. Na javnem srečanju, ki bo v soboto, 2. decembra, ob 16. uri v sejni dvorani županstva v Sovodnjah ob SoCi (goriška pokrajina), bodo o teh vprašanjih spregovoriU slovenski javni upravitelji iz treh pokrajin, kjer prebivajo Slovenci, in ki se prepoznavajo v načelih in izhodiščih Demokratskega foruma Slovencev. Po uvodnem posegu predsednika DFS Rudija Pavšiča, bodo k besedi prišli Igor Petejan, župan občine Sovodnje ob SoCi, Luigi Paletti, župan občine Rezija, Viljem Cerno, odbornik za kulturo Gorske skupnosti za Terske doline, Firmino Marinič, predsednik Gorske skupnosti za Nadiške doline in župan Občine Speter, Ivan Humar, bivši župan in zdajšnji svetovalec občine Steverjan in Briške gorske skupnosti, Pavel Colja, bivši župan in zdajšnji svetovalec Občine Repentabor in Kraške gorske skupnosti ter Igor Tuli, svetovalec Občine Dolina. Sledila bo razprava. MILJE / POLEMIKE NA SEJI OBČINSKEGA SVETA ŠOLSTVO / VIŠJE ŠOLE Težave miljske uprave Zaskitoljenost Slovencev Razkol med DSL in SKR - Cibi ni več občinski tajnik Od danes spet redni pouk No Slomšku že včeraj predavanja V Miljah še dalje močno piha veter politične krize, ki utegne razpihati občinsko upravo ter napredno koalicijo, ki jo podpira. Da je situacija na robu prepada, je prišlo jasno do izraza tudi na sinočnji občinski seji. DSL in Komunistična prenova govorita dva zelo različna politična jezika, sedem svetovalcev večinske liste "Skupaj za Milje" (DSL in neodvisni) pa vztraja pri kritikah na župana Sergia Mila. Po eni strani imamo torej pravi zid med levičarskima strankama, po drugi pa hudo upravno zmedo, kateri trenutno še ni videti konca. Zupan, ki Se ni izpopolnil sestave odbora, je zagovarjal svoje delo, ki sloni na volilnem programu in predvolilnih obvezah. Priznal je sicer težave v odnosih med nekaterimi odborniki in svetovalci, ki pa so premostljive, Ce bo na obeh straneh prevladala dobra volja. Kljub težavam je bil Milo optimist, njegov zmerni optimizem pa je najbrž splahnel že ob prvih posegih v debati. Diego Apostoli (SKP) je očital DSL, da skuSa negativno pogojevati enotno napredno koalicijo, da izsiljuje župana in da v bistvu hoCe za vsako ceno politično krizo. Zagovarjal je Zupana in njegovo delo, izrazil upanje, da bo spor rešen, Čeprav sam ne vidi, kako se bo to lahko sploh zgodilo. Ostre kritike na račun DSL in na sedmerico oporečnikov je iznesla tudi Apostolijeva so-misljenica Barbara Tuli. Miljski župan Sergio Milo se sooča s hudimi težavami Silvano Minkusch (DSL) je upravi glasno očital imobilizem in zavrnil očitke, da gre za zaroto proti Milu. Vse se dogaja ob belem dnevu, odgovornost za zastrupljeno ozračje je naprtil tistim (v mislih je imel očitno SKP), ki so po njegovem vezani na ozko in preživelo strankarsko logiko. Mi nismo izdajalci, kot nas prikazujejo nekateri, ampak od ljudstva izvoljeni predstavniki, ki menimo, da si Milje zaslužijo resno in učinkovito upravo. Podobne misli je iznesla tudi Giovanna Pacco (DSL), ki je, skupno z Otellom Tibaldijem, iz protesta zaradi neurejenih razmer v upravi odstopila iz odbora. Med "oporečniki", ki so sedaj na muhi Komunistične prenove, je tudi Cinzia Ostrouška. Zupan je uvodoma sporočil, da ima Občina novega tajnika, in sicer Gaetana Reggia, ki je doslej služboval v kraju S.Angelo di Piove di Sacco v Venetu. Reggio je zmagal natečaj, medtem ko se je dosedanji občinski tajnik Kazimir Cibi odpovedal mandatu v Miljah in sedaj službuje le v sosednji dolinski občini. S.T. »Problem je žal zelo resen, SKP In DSL kot pes in mačka« Miljski Slovenci so zelo zaskrbljeni nad upravnim in političnim položajem v občini. »Velika večina Slovencev je prepričano podprla sedanjo upravo in slovenska svetovalca Marka Savrona in Cinzio Ostrouško, ki Se dalje uživata vso našo podporo. Tudi uprava uživa Se naprej naše zaupanje, med občani pa je opaziti nezadovoljstvo, ki ga morajo upravitelji resno vzeti v poštev. Od koalicije, na katero smo polagali velika upanja, zato pričakujemo, da bo premostila sedanje težave. Problem je vsekakor žal zelo resen, tako da se lahko v prihodnjih dneh marsikaj zgodi. Upa- mo le, da se ne bo zgodilo najhujse in da ne bo prišlo do volitev«, nam je dejal predsednik Društva Slovencev miljske občine Jurij Vodopivec. Po mnenju tajnika Slovenske skupnosti Danila Savrona je treba razloge za krizno stanje iskati v odnosih med DSL in Komunistično prenovo, »ki se še posebno v Miljah gledata kot pes in mačka, skoraj kot politična nasprotnika, Ce že ne sovražnika«. Tudi Savron, podobno kot Vodopivec, upa, da bo na koncu prevladala zdrava pamet in da bo lahko uprava ostala na svojem mestu do naravnage izteka mandata. Po devetih dneh se bo danes na slovenskih višjih šolah spet nadaljeval redni pouk, ki so ga v torek, 21. novembra prekinile zasedbe šolskih poslopij. Na pedagoškem liceju A.M. Slomška so obnovili pouk že včeraj, saj dijaki te šole niso zasedli. Zasedba poslopja bi namreC prizadela tudi druge Sole, ki imajo v stavbi svoj sedež. Zato so se dijaki Slomška pridružili dijakom poklicnega zavoda J. Stefana. Po prekinitvi zasedb so lahko takoj stopili v razrede, ker prostori njihove Sole niso bili potrebni Čiščenja in pregleda zdravstvenih služb. Drugače je bilo na poklicnem zavodu J. Stefana. V torek je bilo napovedano, da se bo pouk na tej šoli nadaljeval že v sredo, dan po prekinitvi dijaškega protesta. Tako ni bilo. Dijaki so v torek sicer počistili prostore, a ne tako temeljito, da bi bili primerni za pouk. Po lanski zasedbi so Čistilno akcijo v večji meri opravile sluginje. Letos so menile, naj Solo počisti paC tisti, ki jo je onečedil. Dijakom ni tako preostalo drugega, kot da so si zavihali rokave in dokončali torkovo delo. Akcije se je udeležilo kakih 20 visješolcev, »tistih pridnih, ki že itak delajo vse,« so povedali na Soli. Drugi so jo zvito pobrisali. Dijaška solidarnost je v tem primeru klavrno propadla... Pouka na osrednjem sedežu zavoda J. Stefana ni bilo, paC pa so na podružnici (nekdanji Soli Filzi v Ul. Caravaggio) dijaki prvih dveh razre- dov sledili le dvema urama predavanj. Vec jih ni bilo, ker je na šolo prišlo le majhno Število dijakov. Tudi na liceju F. Prešerna in na trgovskem tehničnem zavodu Z. Zoisa ni bilo predavanj. Na Šolah so stekle upravne zadeve, tehniki s Pokrajine so pregledali poslopje in ugotovili, da stavbi ni- sta bili poškodovani. Dijaki so dan prej Soli počistili, a - podobno kot na Stefanu - ne dovolj. Zato so morale Čistilke dokončati njihovo delo. Po teh nujnih opravilih se bo tako danes nadaljeval redni pouk. Po dneh protesta se bodo slovenski višjeSolci vrnili v šole s knjigami v rokah. Sinovom prepuščamo preveliko nalogo Prebral sem članek Nade Pertot o zasedbi Sol. Mimo tega, s katerimi trditvami se strinjam in s katerimi manj, razmišljanje nakazuje resne probleme. Razlogi za protest dijakov so v bistvu upravičeni, saj je kriza državne Sole razvidna. Vlada (bolje vlade) rešujejo obrobne probleme in Se te na dokaj improviziran način. Kriza državne Sole uvaja misel, da je rešitev v zasebnih Šolah, ki jih zagovarjajo liberistične politične opcije. Zasebna Sola ni Sola enakih možnosti, ampak Sola za tiste, ki si jo lahko privoščijo. Primeri v ZDA so jasni. V zadnjih letih, recimo lani in letos, protestirajo z dolgimi zasedbami dijaki višjih srednjih Sol. Problem krize pa se Se zdaleč ne tiče samo njih. Kriza sega s svojimi lovkami od vrtcev do univerze. Grebe v široke interese in se na oster način dotika dijakov, profesorjev, staršev in družbe v celoti. Globok protest in zahteva po reformah bi morala vključiti vse. Protest srednješolcev je v bistvu Šibek pritisk. Univerza, ki je prav tako sredi kaosa, molči. V ozadju je vprašanje nižje srednje Sole, ki je verjetno najsibkejsi člen sistema. Utišan je glas učnega osebja, ki deluje v povsem nezadostnih pogojih in občuti težo krize prav tako, kot jo občutijo dijaki. Zbegani so starši, saj Sola ne jamči bodočnosti njihovih otrok. Obstajajo vsi razlogi za Široko zasnovan protest. »Zadovoljujemo« se z minimalističnimi posegi. Zasedajo višjeSolci, ki se morajo, vsaj v večini primerov, komaj dokopati do bistvenih razlogov lastnega dejanja. Ostali protagonisti ostajamo v odmaknjeni daljavi, in to v trenutku, ko bi problemi državne Sole zahtevali vsaj tolikšno partecipacijo, kot so jo predlogi za pokojninsko reformo. Prilagajamo se danosti in prepuščamo lastnim sinovom nalogo, ki je zanje prevelika. Ace Mermolja POSVET / V DUBROVNIKU ZDRUŽENJE LILA / POBUDE OB SVETOVNEM DNEVU Publikacije devinskega Zavoda združenega sveta Devinski Zavod združenega sveta Jadranskega morja bo začel izdajati vrsto svojih publikacij mednarodnega pomena. V prvem takem zvezku bo združil akte zasedanja, ki se danes začenja v Dubrovniku v organizaciji Italijanskega kulturnega zavoda iz Zagreba. Seminar na temo Dalmatinska in dubrovniška literatura od 15. do 18. stoletja bo trajal do 3. decembra, pri njegovi organizaciji pa je sodeloval tudi Mednarodni center dubrovniške univerze. Pokroviteljstvo simpozija so prevzele dežele Veneto, Furlanija-Julij-ska krajina in marke, občine Genova, Trst in Benetke, poleg njih pa Se pomembne italijanske in hrvaške univerze, kulturni krožki, združenja in založniške hiše. Zavod združenega sveta bosta na zasedanju zastopala rektor David Sut- cliffe in njegov predsednik Corrado Belci. Zasedanja se bodo med drugimi udeležili docenti splitske univerze, rimske univerze La Sapienza, zagrebške univerze, visoke Sole iz Pi-ze, katoliške univerze Sacro cuore iz Milana, univerzitetnega zavoda za vzhodne jezike iz Neaplja in ravnatelj Italijanskega kulturnega zavoda iz Zagreba prof. Grytzko Mascioni. Zasedanje bo sklenil koncert, ki ga bo udeležencem ponudil Zavod združenega sveta Jadranskega morja. Koncertiral bo Trio Debussy, ki ga sestavljajo gojenci Mednarodne višje srednje glasbene Sole za komorno glasbo Tržaškega tria. Nastopajoča skupina je bila pred kratkim nagrajena v Firencah. Za svoje kvalitetno izvajanje je prejela nagrado mednarodnega natečaja V. Gui. Dan boja proti aidsu tudi v Trstu V okviru Italijanske zveze za boj proti aidsu (LILA) se od meseca februarja tudi v Trstu postopoma oblikuje skupina prostovoljcev, ki si prizadeva, da bi z različnimi akcijami omejila širjenje virusa HTV in ustvarjala pozitiven odnos do prizadetih. Na jutrijšnji svetovni dan boja proti aidsu se bodo zato tržaški prostovoljci javno predstavili s svojim informativnim prostorom v Ul. delle Torri. Postavili bodo mizo, ob kateri bodo informirali prebivalstvo o raznovrstnih vprašanjih aidsa: od preventive pred okuženjem pa do socialnih pravic seropozitivnih in pred-vem o potrebi po solidarnosti do teh oseb. Prostovoljci bodo tudi zbirali finanCna sredstva za svoje delovanje, ker si želijo urediti svoj sedež; trenutno so namreC začasno gosti Kulturnega krožka Ercole Miani v Ul. San Michele 8/1. RiS?0 Sicer pa so prostovoljci Michela Bianchet, Marco Satti in Alessandro Conzina (vseh je trenutno 15) na včerajšnji tiskovni konferenci podrobneje spregovorili o svojem dosedanjem delovanju in ciljih ter o vprašanju aidsa nasploh. Posredovali so vrsto zaskrbljujočih podatkov, ki kažejo, da je Italija na 3. mestu v Evropi za Francijo in Španijo s skupno 90.000 seropozitivnimi (po oktobrskih podatkih), od katerih je z aidsom okuženih 30.000 bolnikov; za aidsom je že umrlo okrog 15.000 oseb, vsako leto pa zdravstvene strukture zabeležijo okrog 10.000 primerov okužbe, predvem med osebami med 25. in 30. letom starosti. V zadnjem Času je vse večje Števi- lo okužb -kar 70 odstotkov- med heteroseksualci. Se bolj zaskrbljujoč pa je podatek, po katerem je Število žensk, ki so se okužile z virusom HIV narasel od 12 odstotkov (leta 1984) na letošnjih 23 odstotkov, kar dokazuje, da so prav Zenske najbolj prizadeta »kategorija« v zadnjem Času. Ce se je torej Se pred kakim letom govorilo, da za aidsom lahko obolijo predvsem mamilaši in homoseksualci, se po podatkih vsedržavnega vodstva LlLA dosedanji trend spreminja: mami-lasi in homoseksualci (število obojih postopoma upada) so namreC med najbolj informiranimi osebami, zaradi Cesar tudi izvajajo preventivne ukrepe. Naj Se dodamo, da je bilo zdravstvenim ustanovam iz nase dežele doslej prijavljenih 227 primerov aidsa, v letošnjem letu do meseca septembra pa 23 primerov. Tržaški prostovoljci Italijanske zveze za boj proti aidsu zato vabijo prebivalstvo, da bi v Cim večji meri podprlo njihova prizadevanja in tako tudi ustvarjalo pozitiven odnos do vseh prizadetih. COL / DANES OBČNI ZBOR ZAHODNI KRAS PO ZAGOTOVILIH FUNKCIONARJEV V RIMU Repentabrski Rajonski jusarji so se svet organizirali ? Neposredno upravljanje zemlje V d 1101111 Mati malega Micheleja lahko ostane v Italiji O usodi otroka bo odločal tribunal za mladoletne Tudi v Repentabrski občini se pojavlja problem jusa, ki ga skusa predvsem mlajša generacija domačinov počasi razrešiti, saj je prišla do spoznanja, da bo le združitev skupnih moCi in zasledovanje istih ciljev koristilo vsej občinski skupnosti. Jus Repen je zasebna skupnost med dediči in potomci starodavnih posestnikov skupne nedeljive lastnine v katastrski občini Repen. V Času fašizma je bila domačinom odvzeta možnost, da bi neposredno upravljali in izkoriščali pomemben del svoje zemlje (prib. 200 hektarov), ki je prešla pod komisarsko upravo. Prav zaradi tega se je skupina domačinov pred kratkim odločila, da bi upravljanje teh zemljišč prešlo v roke jusarsih upravičenčev. V ta namen sta bila v domu Albina Bubniča v Repnu že dva sestanka, na katerih so vsi soglašali, da se cimprej sklice občni zbor vseh upravičencev. Prvi cilj, ki si ga zastavljajo jusarji, je ponovna reorganizacija delovanja jusa, ki pri izkoriščanju pašnikov, po- PtlT-> i11 ot-z-vliz-i i i-rv-virvirorili i TtnlioL-i ri ririt-i Jn m /~i/"VTr ž'f'Srvnn 1 marveč na skupnem upravljanju teritorija. Drugi, nekoliko še utopičen cilj, je poleg smotrnega upravljanja ju-sarskega teritorija uresničitev pogojev za kako novo delovno mesto v korist mladih ter zgraditev novih objektov s pomočjo javnih ustanov. Ta pobuda je toliko bolj pomembna, ker ne vemo, kaj se bo lahko v bližnji bodočnosti zgodilo z jusarskimi zemljišči. Vsi, ki želijo podpreti hvalevredno delo pripravljalnega odbora jusarjev, naj se udeležijo občnega zbora, ki bo danes ob 20.30 v prostorih Kulturnega doma na Colu. K.G Rajonski svet za Zahodni Kras je na svojem rednem zasedanju obravnaval tudi varianto občinskega regulacijskega nacrta, ki predvideva gradnjo obvozne ceste od Kontovelskega kljuca do proseškega spomenika padlim ter gradnjo cestne povezave med Grijanom in Kontovelom. Po dokaj vroCi razpravi so svetovalci soglasno zavrnili prvi predlog glede obvoznice in predlagali, da bi obdržali prvotni načrt, ki je že predvideval cesto, ki bi skozi predor rešila prometni vozel. Kar se tiče Grljanske vpadnice pa ni prodrl predlog svetovalca SSk Lisjaka, ki je predlagal, da bi namesto 7 meter-ske ceste vnesli v nacrt poljsko pot, ki bi omogočala smotrnejše izkoriščanje brega. Na uradu za tujce pri rimski kvesturi so zagotovili, da 27-letne Nigerijke Mebal Omorogiekpon, ki je v soboto pustila na vlaku svojega otroka in ki nima dovoljenja za bivanje v Italiji, ne bodo izgnali iz države. »Dejstvo, da so proti njej izdali nalog za izgon, ne pride vec v poštev, ker se je otrok rodil v Italiji,« je povedal eden od funkcionarjev. »Poleg tega ima odprto še eno možnost: Ce je šlo za upravno nepravilnost, ima 120 dni Časa, da svoj položaj uredi. Na vsak način,« je še dodal funkcionar, »odločilna je prisotnost otroka in tudi to, da je fantek sedaj pod varstvom sodišča za mladoletne. Zakonsko ni mogoče, da bi mater izgnali, Ce mora sin ostati tukaj.« FILATELISTIČNI KLUB LOVRO KOŠIR / OB SVOJI 40-LETNICI Razstava znamk in razglednic V prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah so sinoči odprli društveno razstavo filatelije in starih razglednic, ki jo je za svojo 40-letnico pripravil slovenski filatelistični klub »Lovro Košir« iz Trsta. Pri organizaciji razstave so sodelovali Zadružna kraška banka, Sklad Mitje Cuka in Dom Jakoba Ukmarja; poleg elanov in prijateljev pa so se otvoritve udeležili predstavniki filatelističnih klubov iz Kopra, Ilirske Bistrice, Ajdovščine, prišel pa je tudi generalni sekretar Filatelistične zveze Slovenije Janko Stampfl. Razstavo je odprl sedanji predsednik kluba Peter Suhadolc, ki je tudi nanizal nekaj etap delovanja društva, ki je začelo s svojim delom že leta 1954, imelo na začetku le nekaj elanov, potem je njih število zraslo celo nad sto, sedaj pa šteje klub okrog 20 rednih elanov. Nekateri od teh razstavljajo razglednice in znamke v 44 vetrinah po 12 listov. Med temi razstavljajo iz filatelije Evgen Dobrila, Ivan LoC-niškar, Franc Saksida, Peter Suhadolc in Igor Tuta, razglednice pa Adrijano Mozetič in Dušan Jakomin. Med zbirkami so razglednice iz dobe, ko so pisma potovala samo z žigom, brez znamk. Prikazujejo pa Kras, Slovenijo, narodne noše, fauno, nase gore, pošto na Opčinah in skavtsko organizacijo. Nekaj besed je na večeru spregovoril tudi Častni predsednik kluba Ivan LoC-niškar, medtem ko so nekaterim najzaslužnejšim Članom podelili tudi priznanja. Neva Lukeš l /M* e .jf „i...i 8- '2 Zganilo se je tudi beneško sodstvo, v cigar pristojnost sodi ta primer (otroka naj bi bila mati zapustila na vlaku v Por-togruaru). Zahtevalo bo dovoljenje za začasno bivanje, tako da bo javna tožilka Rita Ugolini, ki vodi preiskavo, lahko zaCela s poizvedovanjem: najprej mora namreč preveriti, Ce je Omo-rogiekponova resnično mati zapuščenega otroka. Medtem so ugotovili, da je bila Nigerijka že nekaj Časa v Padovi, kjer se je preživljala s prostitucijo. Po dosedanjih informacijah naj bi se tudi otrok rodil v Italiji. O usodi otroka (tržaški agenti, ki so ga našli v soboto, so ga poimenovali Michele) bo odločal tržaški tribunal za mladoletne, ki je teritorialno pristojen. Gre namreč za vprašanje, ali naj ga začasno izročijo v oskrbo kaki družini. Trenutno živi pri nekem zdravniku iz bolnišnice Burlo Ga-rofolo. Tribunal mora dobiti odgovor na vrsto vprašanj, v prvi vrsti, Ce je Nigerijka njegova mati. Nakar morajo preveriti, Ce ga je pripravljena spet prevzeti (agentom iz Padove, kjer se je predvčerajšnjim predstavila, je dejala, da otroka želi spet k sebi in da ga je zapustila iz obupa) in Ce ima za to sploh možnosti. Poskušali bodo tudi izslediti oCeta ali druge sorodnike, ki bi si lahko zanj prevzeli skrb. Ce bodo dobili same negativne odgovore, bo sledil sklep, da je otrok zapuščen in bo lahko stekel postopek za morebitno posvojitev. DOLŽIJO JIH DVEH PREKRŠKOV PRIJELI SO JU NA GORIŠKEM Danes na sodišču nadaljnjih devet delavcev železarne Ukrajinko je za plačilo hotel pripeljati v Italijo Najprej jih je bilo pet, zatem kar enajst, danes nadaljnjih devet: ne gre za kakšno abstraktno naštevanje, govorimo o tržaških delavcih, ki namesto v podjetja in urade morajo sedaj romati na sodišCe, kjer jim zaradi demonstracij in drugih akcij v obrambo svojega delovnega mesta grozijo celo zaporne kazni. Dolžijo jih namreč cestne zapore in v zadnjem primeru tudi prekinitve javnih storitev: deveterica naj bi prekršek zakrivila na demonstraciji, ki so jo sindikalne konfederacije priredile 16. junija lani. Stranka komunistične prenove pri tem izraža solidarnost delavcem, ki so se znašli na sodiSCu, potem ko so sodelovali pri prizadevanjih, ki so združila vse mesto v obrambo škedenjske železarne. Obenem SKP izraža začudenje ob ravnanju sodnih oblasti, ki so ločile posamezne epizode splošnega boja in posameznikom nalagajo odgovornost za dejanja, pri katerih so vsi sodelovali. Med začasno in simbolično zasedbo železniške postaje se je namreč zbralo vec kot sto meščanov in delavcev, med katerimi so bili znani sindikalni in politični voditelji (tudi elani SKP), vendar kaže, da nikogar niso prepoznali, identificirali in prijavili. Prav zato, pravi SKP, prevladuje občutek, da so hoteli prizadeti nekatere od udeležencev, tako da bi vzpostavili načelo o upravičenosti represije protagonistov družbenega spopada. Poleg tega med udeležence vnašajo nadaljnjo diskriminacijo, saj bi prizadeli tiste, ki so manj znani in popularni, tako da bi jih laže izločili iz skupnega konteksta. Take metode ne morejo dobiti potrditve na sodišču, zaključuje SKP, in zato zahteva, da prijave arhivirajo. Finančna straža se je spet ukvarjala s primerom protizakonitega vstopa v državo. Tokrat je imela opravka s slovenskim državljanom, ki je hotel na skrivaj pripeljati v Italijo neko 20-letno ukrajinsko dekle, ki jo je pred tem zavrnila policija na mejnem prehodu pri Fernetičih. Ženska se je zatem podala do železniške postaje v Sežani, kjer je z njo navezal stik omenjeni moški, o katerem pa niso izdali osebnih podatkov. Dekletu so morda klavrno usodo (verjetno bi kot toliko njenih rojakinj končala na pločniku) prihranili finančni mejni stražniki v Bazovici. V prtljažniku nekega avtomobila, ki je vstopal v državo, so namreč našli kovček z ženskimi oblačili ter ruski potni Ust. Takoj so posumiU, da si je kdo izbral gozdno pot. Njihov sum je bil utemeljen, oba so zasačili nekje na Goriškem. Moški je za »uslugo« od Ukrajinke dobil 200 tisoč lir ter zlato zapestnico, Cesar pa ne bo užival, saj so ga aretirali, dekle pa bodo izgnati. Opekel si je obraz Roberto Sincovich (32 let, Ul. Sabotino na Opčinah) je imel težave pri prižiganju kamina in si je hotel »pomagati« s kakšno vnetljivo tekočino. Pri tem očitno ni pomislil na posledice: steklenica z alkoholom mu je počila v rokah (še sreCa, da ni bila polna), plameni so mu udarili v obraz, zajeti so tudi preprogo. Z majico si je pokril glavo, da je zadušil plamene, ki pa so mu poškodovali desno uho, nos, zgornjo ustnico, da ne govorimo o obrvih in laseh. GoreCo preprogo so vrgli na vrt pred hišo, da bi preprečiti še hujšo škodo. Sincovicha je žena najprej odpeljala v katinarsko bolnišnico, nakar so ga sprejeti na dermatološkem oddelku v glavni bolnišnici, kjer so ugotoviti, da ima opekline druge stopnje. Mati zapuščenega otroka, 27-letna Mebal Omorogiekpon NOVICE Prepoved vožnje do Jezera Zaradi velike nevarnosti, da bi se skalnata stena podrla na občinsko cesto med Borštom in Jezerom, je dolinska občinska uprava prepovedala vožnjo motornih vozil na odseku od križišča za Hrvate pa do trga pred gostilno »Al Pozzo« na Jezeru. Prepoved bo veljala, dokler ne bo deželno ravnateljstvo za javno zaščito opravilo potrebnih sanacijskih del. Skrajšan umik uradov ACEGA Občinsko podjetje za elektriko, plin in vodo obvešča, da bodo zaradi skupščine delavcev, ki so jo na jutrijšnji dan oklicala teritorialna tajništva Fnle-Cgil, Flerica-Cisl in Uilsp-Uil, urade podjetja zaprti ob 10.30. Bgaina predstavlja svoje povesti Gost Čitalnice v knjigami Minerva v Ul. San Nicold 20 bo danes ob 18. uri slikar Giuseppe Zigaina: predstavil ga bo Valerio Fiandra, furlanski slikar pa bo govoril o svoji zbirki povesti »Verso la laguna«, ki je izšla pred nedavnim pri založbi Marsilio. Vstop na prireditev je možen samo z vabilom, ki ga interesenti lahko dvignejo pri blagajni knjigarne. Prodajna razstava združenja AGMEN Deželno združenje staršev AGMEN, ki je bilo ustanovljeno za študije, nego in podporo otrokom z rakastimi obolenji, prireja pod pokroviteljstvom miljske občinske uprave in v sodelovanju s »Fa-meio Muiesano« od 3. do 8. decembra prodajno razstavo daril in obrtniških izdelkov; z izkupičkom prodajne razstave, ki bo v občinski umetnostni dvorani na Trgu Republike, bo združenje prispevalo v sklad za nakup posebnega zmrzovalnika, ki ga bo darovalo otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Prof. Roberto Steiner o izumetničenosti V konferenčni dvorani Ras na Trgu Republike se bo danes ob 18. uri, v okvira manifestacij o sodobnem Trstu, zaključil ciklus pobud s konferenco prof. Roberta Steinerja; umetnostni zgodovinar švicarskega porekla, ki je poučeval tudi na Tržaški univerzi, bo govoril o izumetničenosti, katere je velik poznavalec. Prosti delovni mesti Ravnatelj pokrajinskega mada za delo sporoča, da bodo na okrožnem sedežu mada v Ul. Fabio Severa 46, v ponedeljek 4. in v torek 5. sprejemati prijave (od 8.30 do 12. me) za dve delovni mesti, ki ju je razpisala Tržaška občina. Slednja namreč potrebuje dva vrtnarja za mejevanje in CišCenje zelenih površin (enega za dobo 2 mesecev, drugega pa 3 mescev). ’ Prikaz filma Razpečevalci V kinu Ariston bodo danes (ob 16.45, 19.15 in 22.15) predvajali film Spikea Leeja »Clockers« (Razpečevalci). Film bo ob 21.30 komentiral don Mario Vatta, ustanovitelj skupnosti San Martino al Čampo. Četrtek, 30. novembra 1995 TRST Z 8 LIKOVNA UMETNOST / V PROSVETNEM DOMU STADION UNIVERZA Gejeve vizije življenja na openski razstavi Odprtje razstave spremljal gledališki nastop Slovenska kronika XX. stoletja Brucovanje v Klubu slovenskih študentov Danes na sedežu kluba SKD Tabor z OpCin je v torek povabilo v svojo sredo slikarja Demetrija Geja, ki je prikazal nekaj svojih novejših, pa tudi drugih slik iz svoje bogate zakladnice. Umetnika sta predstavila priznani filmski in gledališki režiser France-sco Macedonio in goriški umetnostni kritik Jožko Vetrih; svoj doprinos k prvemu delu večera pa je dal tudi naš pesnik Alek-sij Pregare, ki je slikarju, s katerim ga vežejo prijateljske vezi, posvetil kratek nagovor in vrsto svojih poezij. Francesco Macedonio je v svojem govoru, ki je objavljen tudi v vabilu na razstavo, spregovoril predvsem o svojih spominih na dolgoletno poznanstvo s Gejem, ki je zaCel s slikanjem, ko je bil Se v Gorici, nato pa je vrsto let deloval kot scenograf v našem gledališču. Kritik Vetrih se je ustavil predvsem pri kratkem orisu slikarjeve ustvarjalnosti v različnih obdobjih slikanja, od povsem razpetih prvih slik, do vsega, kar je slikar ustvaril v svojem obdobju bivanja in delovanja na Tržaškem, v katerem se je moCno približal Krasu, s svojim delom kot scenograf pa tudi obogatil posamezne razstave naSega gledališča. Večer je, v imenu SKD Tabor uvedla prof. Ko-stanca Filipovič. Napovedala je tudi nastop igralske skupine KD F. Žiberna iz Povirja, ki se je predstavil s prizorom »Bejži zludej, baba gre!«. Ge je bil prvi del resen, posvečen umetniku, so Na Stadionu 1. maja bodo danes ob 18. uri predstavili prvo knjigo Slovenske kronike XX. stoletja z zgovornim podnaslovom Od kod prihajamo, kje smo in kam gremo..., ki je nekakšna enciklopedija ključnih dogodkov zgodovine Slovencev. Gre za založniški načrt, ki ga je pripravila Nova revija. Današnja predstavitev pa ne bo suhoparen dogodek, temveč pestra prireditev. »Zgode in nezgode, padce in vzpone, velike in male dogodke Slovencev« bosta najprej predstavila dramski igralec Roman Končar in zgodovinar Marjan Drnovšek, nakar bosta spregovorila Branko Agneletto in Miroslav Košuta, v glasbenem delu večera pa bosta sodelovala Marko Feri (kitara) in Corrado Rojac (harmonika). Kot pri vsaki organizaciji tudi pri Klubu slovenskih študentov - Trst skrbijo za svoj naraSCaj. Oblike iniciacije za sprejem v družbo ali društvo so različne, bolj ali manj zabavne, včasih tudi krute. Po navadi se ob teh priložnostih sprošča vsa fantazija, ki jo Človek premore. No, potem ko so univerzitetni veterani nekaj dni opazovali, kako se »prvošolčki« neokretno vzpenjajo po univerzitetnem glavnem stopnišču in tavajo po hodnikih, so sklenili, da jim pridejo na roko. Studenti, ki so lansko leto ustanovili klub, bodo veselo sprejeli komaj vpisane ter jih s tem simboličnim dejanjem popeljali v univerzitetni svet. Ne gre pa sa- mo za obvezni akt društva, saj študenti višjih letnikov nameravajo ob raznih priložnostih posredovati brucom vse z muko nabrane dolgoletne izkušnje, in teh res ni malo. Navsezadnje postaja univerzitetni sistem vse bolj kompliciran in brez pomoči se mladenič ali mladenka težko znajde. Pogovor bo stekel o vseh praktičnih vprašanjih, ki zadevajo vseuči-lišCni vsakdan; od sestave študijskega nacrta (piano degli studi) do pridobitve menznih bonov. Srečanje, na katerega so toplo vabljeni predvsem bruci, se bo odvijalo danes ob 17. uri na sedežu kluba v Ul. Mazzini 46, I. nadstropje, (m.c.) se ob nastopu amaterske igralske skupine iz Povirja udeleženci večera nasmejali in pozabavali. Predstavila se je namrCe izredno uigrana skupina, ki je lepo podala veseloigro, dogajanje na odru pa je spremljal še elan skupine s svojo »frajtonarico«. Bil je lep in doživet veCer, ki smo ga zaključili s kratkim razgovorom s Gejem, ki sedaj živi in dela v Gorici. »Pravzaprav sem v Gorici zaCel in šele nato prišel v Trst, na katerega me vežejo seveda lepi spomini. Predvsem na moje delo v gledališču, kjer sem sodeloval kot scenograf. Tu na Opčinah razstavljam okrog 40 del. Nekatera predstavljam prvič, druga so bila že razstavljena. Se vedno prevladuje v mojih slikah sonce, pa moje gledanje na zemljo, življenje nas vseh na njej, na vsemirje, ki nas obdaja in na Crne sence, ki nas v njem preganjajo.« Sliko, ki pozdravlja obiskovalca openske predstave je Gej posvetil Bosni in vojni, ki je prizadejala toliko gorja. Nad velikim mestom, oziroma pokrajino je razpet velik Crn oblak, ki pa je vendarle toliko privzdignjen, da je videti še nekaj svetlobe, nekaj sinjega neba. »To sem napravil, ker sem, klub vsemu optimist in upam, da bodo ljudje razumeli, da z vojno ne moremo reševati vprašanja miru v svetu.« Razstava bo odprta vse do 10. decembra, in sicer ob delavnikih od 16. do 20. ure. Priporočamo jo vsem, da si jo ogledajo. Neva Lukeš ŠEMPOLAJ / POČASTITEV 50-LETNICE OSVOBODITVE Spominski večer KD Vigred Sempolajsko društvo Vigred je v nedeljo proslavljalo 50-letnico osvoboditve s prikazom zanimivih dokumentarcev o osvoboditvi Trsta in o raznih dogodkih (manifestacije, štafeta mladosti ipd.), ki so spremljali tisto zgodovinsko obdobje. V to filmsko dogajanje je dokaj številno občinstvo uvedel s poučno razlago ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani in zgodovinar dr. Boris M. Gombač, še pred tem pa je o pomenu proslavljanja teh zgodovinskih dogodkov in o potrebi, da ob takšnih obletnicah razmišljamo o vedno preteci nevarnosti zasukov v mračno preteklost, spregovorila predsednica društva Elena Legiša. Prireditev je dopolnil še nastop MPZ Rdeča zvezda iz Zgonika pod vodstvom Rada Milica, nakar je občinstvo podpisovalo peticijo za vrnitev Narodnega doma v Trstu. SPOROČILO KZ Prijave vinskega prideta 95 Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da bo v prihodnjih dneh začela z izpolnjevanjem prijav letošnjega pridelka vina. Letos zapade rok za predložitev prijave na Občino, v kateri se nahaja klet, v petek, 7. decembra. Vino morajo prijaviti tisti vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kvadratnih metrov vinograda in/ali pridelajo več kot 10 hi vina, ne glede na to, ali je vino namenjeno prodaji. Kot v prejšnjih letih, bo KZ izpolnjevala prijave po okoliških vaseh in seveda na sedežu ter po podružnicah v Nabrežini in na Opčinah. Razpored srečanj je sledeč: v četrtek, 30.11. od 8. do 12. ure na podružnici na Opčinah; v četrtek, 30.11. od 17. do 18. ure na Občini v Zgoniku; v petek, 1.12. od 13. do 14. ure na Občini v Repen-tabm; v soboto, 2.12. od 9.30 do 13. ure na Občini Dolina; v torek, 5. 12. od 8. do 13. ure na podružnici v Nabrežini; Kdor je dolžan prijaviti vino, naj s seboj prinese lansko prijavo vina in davčno številko (codice fiscale). Obenem naj na lanski prijavi vina kontrolira prijavljene podatke vinogradov in preveri, če so ti podatki točni. Kdor pa ima svoje vinograde vpisane kot DOC, in misli za letos uveljaviti ta naziv, glede na zapletenost postopka prosimo, da se Cimprej zglasi direktno na našem sedežu. RASENI IN JERCOG V ALCIONE Beseda obetavnim glasbenikom Letošnji koncertni niz v kinodvorani Alcione sta prejšnjo nedeljo dopoldne otvorili dve mladi pianistki, Tamara Raseni in Tatjana Jercog. Nastopili sta v okviru pobude z naslovom Sogni di Stagione, ki ga prireditelji posvečajo mladim in obetavnim glasbenikom iz mestnega in okoliškega prostora. Niz prirejata Club Anthares in združenje Progetti d’Allegria, že prihodnjo nedeljo, 3. decembra pa je na vrsti drugo jutranje srečanje s klasično glasbo. Tokrat bo na oder stopila pianistka Erika Crino. Tamara Raseni in Tatjana Jercog sta nedeljskemu občinstvu v kinodvorani Alcione predstavili koncertni spored, ki sta ga pred nedavnim oblikovali na otvoritvenem koncertu jesenskega niza Openskih glasbenih sreCanj. Nastopili sta najprej posamično: Tamara Raseni s skladbami Chopina, Debussyja in Prokofjeva; po njej še Tatjana Jercog s klavirskimi deli Liszta in Chopina. Koncert sta sklenili s skupnim nastopom in štiriroCno izvedli Brahmsova Madžarska plesa, Dvorakova Slovanska plesa in pa Rossinijevo uverturo v Seviljskega brivca. Obe sta gojenki šole Glasbene matice, pod mentorstvom prof. Xenje Brass sta lani diplomirali iz klavirja na tržaškem konservatoriju. Obe imata za seboj živahno koncertno dejavnost s številnimi nastopi na državnih in mednarodnih tekmovanjih, radijskimi snemanji, nastopi v komornih zasedbah. Obe se tudi nadalje izpopolnjujeta pri priznanih glasbenikih. Tamara Raseni se je lani predstavila v koncertni sezoni Glasbene matice, študij nadaljuje z ruskim profesorjem Sijavušem Gadžijevom. Tatjana Jercog igra tudi s harmonikarskim orkestrom Synthesis 4, izpopolnjuje se s prof. Lauro Pal-mieri v Veroni in prof. Igorjem Laszkom v Parizu. (dam) PREDSTAVITEV KNJIGE NEDJELJKA FABRIA Literarno srečanje v okviru Dialogov z umetnostjo Kronika hrvaške in italijanske družine Pa Čeprav je bila napisana že za Časa Jugoslavije, je knjiga Nedjeljka Fa-bria nadvse aktualna, napisana prav za današnji Cas. Tako je o knjigi, ki v italijanskem prevodu nosi naslov La chioma di Berenice, zapisal Silvio Ferrari, ki jo je predstavil tržaškemu občinstvu. Knjigo dalmatinskega pisca so namreč predstavili v ponedeljek v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. San Nicolo (foto KROMA). To je bilo zadnje med literarnimi srečanji, ki so jih uvrstili v letošnji, prvi festival Dialogi z umetnostjo srednje in vzhodne Evrope. Aktualnost Fabriove knjige je po Ferrarijevi oceni predvsem v vsebini in pristopu do obravnavane tematike. Gre namreč za poldrugo stoletje trajajočo kroniko hrvaške družine Gorma in italijanske Ziani. Dogajanje se odvija v prejšnjem in v začetku tega stoletja, teritorialno pa ga označujeta Split in Reka z obalo. Iz prebiranje usode družinskih članov omenjenih družin in ostalih oseb, ki posegajo v dogajanje, so že razvidni, pravi Ferrari, nekateri razlogi, ki so potem privedli do razpada Jugoslavije, predv- sem pa do strahotne vojne. Fabrio je knjigo pisal v obdobju 1986-88, v hrvaškem originalu je bila objavljena v začetku 1990. Ko bi do dogajanja v Jugoslaviji bili pozornejši, je poudaril Ferrari, in ne bi vsega oznaCevah, češ da gre za »komunistična vprašanja«, bi veliko prej razumeh, kakšni odnosi vladajo med posameznimi narodi. Vsekakor pa je Fabriova knjiga tudi prijetno branje, saj nikakor ne gre za nizanje dogodkov, čeprav pripoved sloni na resničnih življenjskih usodah. Javni sestanek z občinskimi upravitelji jutri v Repniču Uprava občine Zgonik vabi vaščane iz Repnica in Zagradca na javni sestanek, ki bo jutri, 1. decembra 1995 ob 19. uri v prostorih občinskega vaškega centra v Re-pniCu. Na srečanju bo govora o problemih, ki so posredno ali neposredno vezani na delovanje občinske uprave. Popis psov v zgomški obani V zvezi z deželnim zakonom z dne 4.9.1990, ki doloCa pravila o zaščiti domačih živali in popisovanju psov ter z zakonom št. 281 z dne 18. avgusta 1991 zgoniška občinska uprava vabi vse lastnike in imetnike psov, bivajoče v občini Zgonik, da se javijo s svojim psom do konca februarja 1996 na županstvu v Zgoniku, vsak petek od 11. do 12. ure in izpolnijo prošnjo za vpis v deželni seznam psov. Popis bo opravil pristojni živinozdravnik. Morebitni kršitelji bodo kaznovani v skladu z veljavnimi pravili. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 30. novembra 1995 ANDREJ Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 9.00 - Luna vzide ob 13.01 in zatone ob 1.30. Jutri, PETEK, 1. decembra 1995 NATAUJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,3 stopinje, zračni tlak 1018,6 mb raste, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo spremenljivo, morje mirno, temperatura morja 13,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODIL SE JE: Lorenzo Lucari. UMRLI SO: 71-letna Antonia Bonetti, 69-letni Antonio Favento, 58-letna An-tonietta Cardone, 71-letni Adriano Gollia, 74.letna Maria Gardina, 75-letni Mario Bazzara, 88-letni Nicold Giraldi, 87-letna Fernanda Zucco, 77-letna Rosalia Gombač, 72-letna Liliana Černilogar, 88-letni Ettore Stabon, 77-letna Anna Maria Tommasini, 72-letni Re-migio Knes, 30-letni An-drea Merlo, 74-letni Carlo Bernich, 82-letni Agostino Cedin, 88-letni Milziade Stocca in 67-letna Maria Oddo. ' : LEKARNE Od PONEDELJKA, 27. novembra do NEDELJE, 3. decembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (tel. 630213), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14. PROSEK (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. TPPZ PINKO TOMAŽIČ Akcija za pomoč Partizanskemu zboru Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič se je pred kratkim preselil v nove prostore na Pa-dričah. Bil je v to primoran, ker so prostori v Bazovici, s katerimi je razpolagal, razpadali. KonCno je lahko tako obnovil pevske vaje in lahko sedaj mirneje načrtuje svoje nastope, saj mu vabil ne manjka. Med prvimi nastopi je v programu solidarnostni koncert na Stadionu 1. maja, da bi podprl akcijo Odbora za ohranitev tega pomembnega športnega objekta. V načrtu pa je tudi za konec aprila in prve dni maja gostovanje na Kubi. Z vsemi svojimi silami se je zato lotil dela za Cim boljšo ureditev novega sedeža, saj je bilo treba tudi v novih prostorih marsikaj postoriti, začenši z ureditvijo ogrevanja, električne napeljave, namestitve novega lesenega poda, pobelit-ve in ureditve zunanjih prostorov. Čeprav je večino tega dela opravil s prostovoljnim delom svojih članov, ki so ves poletni in zgodnjejesenski Cas množično posvetili preurejevanju prostorov, se je le nakopičilo veliko stroškov, ki jih zbor kljub izredni dobri volji, kljub samoprispevkom in kljub prodaji kaset in CD plošč »Partizanska balada« in »Zemlja in narodi«, ne bo zmogel sam. Zato se obraCa na javnost s prošnjo, da bi ga v teh naporih podprla. V ta namen je zbor odprl dva tekoCa računa pri slovenskih bankah, in sicer tekoči raCun št. 13493 pri Kraški zadružni banki in št. 01-1605/46 pri Tržaški kreditni banki. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 572015). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.45, 19.15, 21.45 »Clockers« , r. Špike Lee. Samo danes ob 21.30 (po drugi predstavi) bo na vrsti srečanje občinstva z don M. Vatto, ustanoviteljem skupnosti San Malino al Čampo. EKCELSIOR - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Trap-pola sulle montagne roccio-se«, i. Števen Seagal. EKCELSIOR AZZURRA-16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II profumo del mosto sel-vatico«, i. Keanu Reeves. AMBASCIATORI 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Mortal Kombat«, i. Chri-stopher Lambert. NAZIONALE 1-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mai con uno sconosciuto«, i. Antonio Banderas, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »lo no špik inglish«, i. Paolo Vil-laggio. NAZIONALE 3 - 15.15 »Movvgli - II libro della giungla«; 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Nel bel mezzo di un gelido inverno«, r. Kenneth Branagh. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ami-che« i. Chris O’Donnell, Minnie Driver. MIGNON - 16.00 - 22.00 »II marchese De Sade«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.15, 18.10, 20.15, 22.10 »Qualcosa di cui... sparlare«, r. Lasse Hallstrom, i. Julia Roberts, Dennis Quaid, Robert Du-vall. Zadnji dan. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Al di la delle nuvo-le«, r. Michelangelo Anto-nioni, i. John Malkovich, Sophie Marceau, Kim Rossi Stuart. LUMIERE - AIACE - 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »La seconda volta«, i. Nan-ni Moretti. a PRIREDITVE NA VIDEMSKI UNIVERZI (V.le Ungheria 18) v Inštitutu za vzhodnoevropske jezike bo danes, 30. t. m., ob 11. uri predavala prof. Martina Orožen z ljubljanske univerze na temo “Normiranje in razvoj slovenskega jezika v 19. stoletju". Vljudno vabljeni! ŽUPLJANI iz Trebe bomo slavili zavetnika sv. Andreja s tridnevnico danes, jutri in v soboto z darovanjem sv. maše ob 17. uri. V nedeljo, 3. t. m. pa bo slovesna počastitev ob 10. uri. Vabljeni! SKD TABOR OpCine -Prosvetni dom. Do 10. decembra razstavlja DEMETRIJ GEJ. GLASBENA MATICA TRST Sola “M.Kogoj" vabi na nastop jutri, 1. decembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Gostje so uCenci GS iz Slovenj Gradca. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 vabi na VESELO MIKLAVZE-VANJE v soboto, 2. decembra. Člani in prijatelji kluba bodo izkoristili pomoč “dobrega zavetnika" in pripravili za prijatelje darilca z duhovitimi posvetili. Začetek ob 18.30. MePZ PRIMOREC-TA- BOR vabi na KONCERT OB 10-LETNICI pod vodstvom Matjaža Sceka jutri, 1. decembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah; v Četrtek, 7. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Na sporedu pesmi Merkuja, Kumarja, Vremšaka in Lebiča. ZDRUŽENJE LUPUSIN-FABULA vas vljudno vabi na odprtje razstave Valentine Lucchini KNJIGE BREZ PRAVIL ... in brez meja, ki Slovensko Stalno ©ledalisce George Tabori MEIN KAMPF Režija: BORIS KOBAL PREMIERA Jutri, 1. decembra, ob 20.30 - ABONMA RED A SKD I. GRUDEN vabi na predstavitev knjige Brunota Lisjaka-Volpi SLOVENSKO POMORSKO RIBIŠTVO skozi stoletja Trsta do Timave Ob prisotnosti avtorja bo predavanje v župnijski dvorani v Nabrežini danes, 30. t. m., ob 20.30 SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane in prijatelje na predavanje prof. SONJE GREGOR! OČARLJIVA PODOBA BURME Danes, 30. novembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Frančiška 20 JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane in prijatelje na predstavitev knjige kap. Bruna Volpi-Lisjaka SLOVENSKO POMORSKO RIBIŠTVO od Trsta do Timave ki bo jutri, 1. decembra, ob 20. uri na sedežu društva v Sesljanskem zalivu. Vabljeni! bo v Galeriji Tržaške knjigarne v soboto, 2. decembra, ob 17. uri. KD ROVTE -KOLONKO- VEC, Ul. Monte Semio 27 vabi na ogled veseloigre SUMLJIVA OSEBA v izvedbi dramske skupine KD I. Gruden iz Nabrežine v domačem narečju v soboto, 2. decembra, ob 20.30. Režija Maja Lapornik. KD SKALA iz Gropade prireja v soboto, 2. decembra, ob 20.30 v Zadružnem domu v Gropadi JUBILJENI KONCERT ob 110-letnici ustanovitve društva in 10-letnici delovanja zbora. KD KRAŠKI DOM priredi v nedeljo, 3. decembra MIKLAVZEVANJE s prodajo knjig in predavanje slovenskega filma Pastirci s pričetkom ob 11. uri v Bub-niCevem domu v Repnu. KD I. GRBEC - Skedenj-ska ul. 124. “Jutri pride sv. Miklavž! Kaj mi bo prinesel?" Na Miklavževi razstavi knjig, ki jo otvorimo v nedeljo, 3. decemlrra, ob 16. uri si boste lahko zbrali lepo knjigo in si ogledali igrico, ki jo bodo prikazali mali igralci otroškega odra J. Stoka s Proseka - Kontove-la. Pridite! Veselo bo! Razstava bo odprta tudi v ponedeljek, 4. t. m. od 15.30 do 17.30. RADIJSKI ODER in Mladinski dom Boljunec vabita na ogled mladinske operete v treh dejanjih Jerka Gržincica MIKLAVŽ PRIHAJA, ki jo bo izvajal Mladinski mešani pevski zbor ROMAR društva MIK iz Crnuc pri Ljubljani pod vodstvom Albince Rebolj v nedeljo, 3. decembra, ob 16. uri v gledališču F. Prešerna v Boljuncu. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - v nedeljo, 3. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 17. uri koncert za glas in klavir posvečen 50-obletnici osobo-ditve. Nastopili bosta sopranistka Nicoletta Sgorbissa in pianistka Elisabetta Taverna z izbranim sporedom skladb, ki jih je nemški skladatelj Kurt VVeill sestavil na Brechtovih besedilih. Prisrčno vabljeni! KD LONJER - KATINA-RA prireja v nedeljo, 3. decembra tradicionlni celodnevni OTROŠKI DIRENDAJ. Zbirališče ob 10.30 v društvenih prostorih v Lonjerju. Vabljeni osnovnošolci in otroci iz vrtca. DRUŠTVENA GOSTILNA V RICMANJIH vabi na ogled likovne razstave Li-liane Spirito do 10. decembra. SKD CEROVLJE -MAVHINJE prireja v torek, 5. decembra, ob 19. uri MIKLAVZEVANJE za otroke v dvorani športnega centra v Vižovljah. VeCer bo popestil Roberto Leopardi s svojimi lutkami. Otroci, ne zamudite, pridite! Angelčki bodo zbirali darila v društvenem sedežu v Mavhinjah v soboto, 2. decembra od 19.30 do 21. ure ter v ponedeljek, 4. decembra od 20. do 21. ure. □ OBVESTILA SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje letos svojo Studijsko Stipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Stipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno Studijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadosti! pogojem pravilnika. Stipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošol-cem, ki se bodo vpisali v tržaško ali videmsko unive-zo v akademskem letu 1995/1996. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/l.nadstr,, tel. St. 631203 ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade danes, 30. novembra. JUS REPEN vabi na občni zbor jusarjev, ki se bo .vršil v Kulturnem domu na Colu danes, 30. t. m., ob 20. uri. Vabljeni elani in njihovi sedanji dediči. KD S. ŠKAMPERLE vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 4. decembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7. Ob tej priliki bo odbor razstavil darila in nagrade, ki jih je pevski zbor S. Škamperle prejel na turneji po bivši Jugoslaviji. Vabljeni elani in prijatelji! SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sporoča, da je prostih Se nekaj mest za zimovanje v Kranjski gori od 27. decembra 1995 do 3 januarja 1996. Informacije dobite na upravi doma na tel. St. 573141. UPRAVA občine Zgonik vabi vašCane iz Repnica in Zagradca na javni sestanek, ki bo jutri, 1. decembra, ob 19. uri v prostorih občinskega vaškega centra v Repnica. Na srečanju bo govora o problemih, ki so posredno ali neposredno vezani na delovanje občinske uprave. Vljudno vabljeni, da se srečanja udeležite. SRENJA DOLINA in KD V. VODNIK, Mladinski krožek, Majenca, Zadruga Dolina in Zadruga Dolga Korona vabijo vse vaSCane in vaSCanke, da se udeležijo na Brdu v okviru projekta Dolina 2000. Zbirališče v soboto, 2. in v nedeljo, 3. decembra, ob 8. uri na zgornji cesti pri “stari Stalci". OBČINA DEVIN - NABREŽINA prireja tečaje angleščine, nemščine in slovenščine, ki se bodo vršili od januarja do junija 1996. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v občinskem uradu za šolstvo in kulturo, soba St. 2 (tel. St. 6703111) od 9. do 11.30 do petka, 15. decembra t.l. H ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. IVAN vabi na predavanje dr. Viljema Scuke na temo SODOBNI PRISTOP K PROBLEMOM ŠOLANJA, ki bo v torek, 5. decembra, ob 18. uri v prostorih osnovne Sole O. Zupančiča pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4. MALI OGLASI tel. 040-361888 IZGUBILA se je psička Vorkshire kratke rjave dlake v okolici Poggi S.Anna- Costalunga. Tel. st. 040/820344 ali 824358. FORD ESCORT Ghia 16 V, katalizator, letnik ’92, 34.000 km v odličnem stanju prodam. Tel. St. 813814 ali 22917. POKLICNA bolničarka nudi zdravstveno pomoC bolniku ali ostareli osebi. Tel. St. 213287. NUJNO išCem zazidljivo zemljišče med Opčinami in Bazovico. PlaCam dobro. Tel. ob uri obedov na St. 948121. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUESI- Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 36! 888-Fax 768697 GRADBENO podjete isce resnega zidarja. Tel. v večernih urah na St. 0481/42024. UCENCI GOS P. TOMAŽIČ iz Trebe iščemo rabljene slikanice, otroške knjige in družabne igre. Z njimi bomo popestrili nase Šolske odmore v deževnih in mrzih dneh. Darovalcem se vnaprej zahvaljujemo. DAJEM v najem približno 2.000 k. m vinograda. Tel. St. 040/231704. HOTEL PALAČE v Gorici dajem v najem restavracijo 1. kat. (170-200 po-grinkov) z ločenim vhodom. Ponudbe poslati na Hotel Palače - C.so Italia 63 - 34170 Gorica. MILIC iz Zagradca ima odprt agroturizem do vključno nedelje, 3. decembra. Zaprto ob torkih. Tel. St. 040/229383. KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salez 44. Ob sredah zaprto. OSMICO je odprl VValter Leghissa - Medja vas st. 16. Toči belo in črno ter nudi prigrizek. V BORŠTU ima Igor Barut osmico. V DOBERDOBU je Berto Tonkič odprl osmico. Toci belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. KUKUKEVI v Doberdobu so odprli agriturizem. Zaprto ob torkih in sredah. Vljudno vabljeni! V PIVNICI 'TIL GENE-RAZIONE” v Boljuncu bo jutri, 1. decembra, ob 21. uri rok koncert s skupino XTAN. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. PRISPEVKI Ob 4. obletnici smrti Olge Ban darujejo družine Cer njava, Ban in Blazina 150.000 lir za Kulturni d om Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob V iktorja Petelina darujejo usl užbenci podjetja Inforda-ta 200.000 lir za obnovo Sta diona 1. maj. Ob prerani smrti More-nota Malalana daruje Pe-pi Malalan z družino 50.000 lir za Zadrugo Ban. Zdravko in Vilma Bizjak darujeta 50.000 lir za KD Kr aski dom. t Zapustila nas je naša draga mama in nona Angela Klabian vd. Vodopivec Pogreb bo jutri, 1. decembra, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hčeri Edi in Milena, zeta, vnuki Max, Valentina, Maja, Corrado z družino, sestra Mila Milje, 30. novembra. 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Po dolgi bolezni nas je zapustil Moreno Malalan Pogreb bo v soboto, 2. decembra, ob 12.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo žena Silvana, starši Anica in Mario, brat Christian in vsi sorodniki Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Bani, 30. novembra. 1995 Ob smrti žene Ani izrekajo Karlu Grgiču in svojcem občuteno sožalje Zupan in odbornika občine Zgonik Člani lovske družine Repentabor izrekajo Karlu Grgiču in svojcem iskreno sožalje ob Jiudi izgubi drage Žene. Ob prerani izgubi drage mame in none Ane Grgič sočustvujemo z družino otroci, starši, uCno in neueno osebje otroškega vrtca iz Repentabra SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLlEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (6.04) Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke (7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke (8.15) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (9.18) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46) Tržič (8.36), Portogmaro (9,22), Mestre (10.07), Benetke (10.20) Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Be- URA VRSTA SMER 4.02 5.37 6.04 6.13 7.13 7.50 8.13 10.13 11.56 12.13 13.10 14.13 15.13 15.50 16.13 17.13 17.27 18.13 19.13 20.25 21.13 22.13 (D) (D) (IR) (R) (E) (IC) (IR) (IR) (IC). (IR) (D) (IR) (D) (IC) (IR) (IC) (R) (IR) (E) (E) (IR) (E) Tržič (10.36), netke (12.20) Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20) Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17) Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20) Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Be- Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Be- Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20) Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Be- Tržič (15.36), netke (17.16) Tržič (16.13). netke (17.46) netke (19.18) Tržič (17.54), nelke (19.58) Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Be- — ij_/j a Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Be- Tnjfc (19.36k Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Be- Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), Ženeva Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (23.21) Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini 7.59 8.53 10.05 10.42 11.42 13.42 14.12 15.42 16.04 16.25 17.42 18.50 18.57 19.37 20.00 20.55 21.42 22.00 23.42 0.42 1.42 2.35 (E) (E) (E) (IR) (IC) (IR) (D) (IR) (IC) (D) (IR) (D) (D) (IR) (IC) (R) (IR) (IC) (E) (IR) (IR) (D) Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.35) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.29) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.41) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.18) Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič (11.18) Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.18) Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.48) Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.18) Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.40) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.01) Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.18) Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.22) Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33), Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.13) Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Tržič (19.36) Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.31) Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.18) Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36) Benetke (21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Tržič (23.18) Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.18) Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.18) Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič (2.11) Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz- 6.46 (R) Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 7.29 (R) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01) 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praz- 7.51 (D) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 6.48 (R) Tržič (7,16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praz- 8.33 (R) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27) 8.40 (D) Videm (7.36) preko Palmanove in Červinjana v Tržič (8.16), 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) (ukinjen ob praznikih) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) 9.14 (R) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz- 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) (IR) nikih) 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob 9.56 Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) praznikih) 10.52 (R) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 12.33 (IR) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de- 14.04 (R) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) lavnikih) 14.33 (IR) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) 13.19 (IR) Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) 15.18 (R) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob 13.27 (R) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) praznikih) 15.53 (R) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) 14.19 (D) Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob 16.33 (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) 14.34 (R) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 18.18 (R) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih) 15.19 (IR) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27) 18.26 (R) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob 16.19 (D) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih) 16.56 17.19 17.38 17.51 (R) (IR) (R) (D) praznikih) Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) Tržič (18.15), preko červinjana in Palmanove v Videm (18.54). 18.33 19.20 19.44 20.22 (IR) (R) (D) (D) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob 18.19 (D) (ukinjen ob praznikih) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob 20.33 (IR) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) praznikih) 21.15 (R) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 22.33 (IR) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 0.52 (IR) Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (2227) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 (E 221) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Za- 6.52 (E 240) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Budimpešte - Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke greb 10.58 (IC264) KRAS - prihaja iz Zagreba Opčine (10.28) 12.02 (IC 243) DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - na- 16.57 (E 242) DRAVA-prihaja iz Budimpešte -Opčine (18.30) - na- daljuje v Budimpešto daljuje v Benetke 17.57 (IC265) KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb 19.51 (E 220) SIMPLON EKPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja 0.02 (E 241) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak GLASBA / UVODNI KONCERT SEZONE "E.KOMEL" “Glas in klavir”: večer samospevov v izvedbi Irene Baar in Alenke šček Do konca sezone še pet koncertov V komorni dvorani glasbenega centra Emil Komel se drevi pričenja ci-lus koncertov v novi sezoni, v priredbi glasbenega centra Emil Komel. Ob 20.30 bosta nastopili sopranistka Irena Baar in pianistka Alenka Sček Lorenz z zelo zanimivim sporedom samospevov znanih komponistov, od Schuberta do Lucijana Marije Škerjanca. V prvem delu bosta izvajali skladbe Franza Schuberta, Huga Wolfa in Johan-nesa Brahmsa, v drugem delu pa Edvvarda Griega in L.M. Škerjanca (skladbe Pred ogledalom, Sneg, Hrepenenje in Pisma). Sopranistka Irena Baar je diplomantka Ljubljanske glasbene akademije iz klavirja in solopetja. Deluje pa kot cenjena koncertna in operna pevka ter pedagoginja. Je skoraj stalen gost pomembnih glasbenih in pevskih festivalov doma in v tujini. Veliko poje v Avstriji. Letos je prejela Bettetovo nagrado. Tudi Alenka Sčekova je diplomantka ljubljanske Akademije za glasbo in ima za sabo uspešno koncertno dejavnost, najprej kot čembalistka v Akademskem baročnem ansamblu, kasneje pa v družbi z mlajšimi glasbenimi poustvarjalci. Leta 1990 je prejela nagrado iz Prešernovega sklada. Slovenski center za gla- sbeno vzgojo E. Komel načrtuje v tej sezoni šest glasbenih prireditev. Poleg nocojšnjega koncerta bo to večer z naslovom ” Glasba 19. stoletja v go-riških arhivih, nastop Gallus Consorta, koncert Ca-pelle Rudolphine, koncert dua VVilezok- Gadžijev in koncert pihalnega kvinteta Slovvind. Lipizer: koncert Ide Haendel Glasbeno združenje Rodolfo Lipizer prireja jutri, ob 20.30, drugi večerni koncert v okviru abonmajske sezone. V Kulturnem domu bo nastopila znana angleška violinistka, rojena na Poljskem, Ida Haendel. Haendlova, ki je koncertno kariero pričela zelo mlada, v londonski kraljevi dvorani (Queen’s Hall), je bila "čudežni otrok” glasbe. V Gorici je bila septembra, ob izvedbi mednarodnega natečaja”R. Lipizer”. Bila je namreč članica ocenjevalne komisije. Prav ob tej priložnosti se je porodil načrt za jutrišnji koncert, ob spremljavi pianista Jeffreya Cohena. Na vrsti bodo skladbe Paganinija in Bacha, Brahmsa in Bele Bartoka in Szymanov-skega. _______________KINO GORICA VITTORIA Gorica kine-ma: 20.45 »Clockers«. Rež. Špike Lee. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.15-19.40-22.00 »I ponti di Madison County«. Igrata Clint Ea-stvrood in Meryl Streep. a PRIREDITVE SPD GORICA vabi Cia-ne in prijatelje na srečanje ob 50-letnici obnovitve društva v četrtek, 7. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Ob pesmi, glasbi in recitacijah - pel bo kvartet Spev iz Škofje Loke, igral citrar Miha Dovžan, recitirali člani gledališke skupine Gorica - bodo oživili spomin na dogodke pred pol stoletja. Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu društva danes od 19. do 20. ure in v Kulturnem domu ob delavnikih od 9. do 13. ure. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Gorica vabi vodstveno, učno in neučno osebje ter upokojene šolnike na 24. redni občni zbor, ki bo jutri ob 12. uri v prostorih OS O. Župančič. Istega dne ob 19.45 bo v gostilni pri Francetu društvena večerja. Prijave sprejemajo odborniki SSS. □ OBVESTILA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM priredi skupaj s sorodnim društvom iz Trsta tradicionalno silvestrovanje v veliki dvorani UGG na Bat-tistijevem trgu. Prireditev bo 28. decembra ob 17. mi. Vstop samo z vabili. DRUŽBA se dobi jutri, 1. decembra ob 19.30 na Placuti. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjižne zbirke za leto 1996, ki bo v razstavnih prostorih Katoliške knjigarne, v petek, 1. decembra, ob 18. uri. SGZ GORICA je odprlo okence na sedežu Zadružne kreditne banke v Doberdobu. Članom s tega območja je na razpolago ob sredah od 14.00 do 15.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL V GORICI deluje vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 13. do 17. me razen ob četrtkih, ko so v dopoldanskem času zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta od ponedeljka do četrtka od 15. do 17. me, ob petkih pa od 11. do 13. me. Umik je začasen. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. me, ob torkih in četrtkih pa od 10. do 12. me. H RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU je do 30. novembra odprta razstava slovenskega podvodnega fotografa Smiljana Zavrtanika iz Nove Gorice. Ogled ob delavnikih od 9. do 13. ure in med kulturnimi prireditvami. V GALERIJI KINA VITTORIA razstavljajo na pobudo krožka Exit goriški slikarji Sergio Altieri, Ignazio Doliach, Franco Dugo, Luciano de Giron-coli, Alfredo de Locatelli, Mauro Mauri, Cesare Mocchiutti in Claudio Mrakic. Razstava z naslovom “Pogled na okolje” je na ogled do 10. decembra po umiku kinodvorane. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku razstavlja tržaški slikar Boris Zu-lian. Razstavo si lahko ogledate do 5. decembra po umiku knjigarne. V VIPAVSKEM HRAMU v Vipavi je na ogled keramika Nade Rodman. Posodje je narejeno po vzoru svetolucijske keramike iz halštatskega obdobja. Razstava bo odprta do 25. decembra. Ogled vsak dan razen ponedeljka med 11. in 22. mo. VI LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’, Ul. I Mag-gio 94, tel. 790338 POGREBI Danes v Gorici: ob 10.20, Leonilla Businelli, iz bolnišnice Janeza od Boga v Gradišče. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL koncertna sezona 1995/96 GLAS IN KLAVIR Irena Baar, sopran Alenka Scek, klavir Schubert, Wolf, Brahms, Grieg, Škerjanc Komorna dvorana SCGV, Drevored 20. septembra 85 Danes, 30. novembra 1995, ob 20.30 GORICA / OBČINSKI SVET ZOPET NESKLEPČEN Novi odbornik bo moral še počakati Dr, Amirante ne more biti odbornik, dokler ni namestnika med pregledniki računov Večina na goriski občini se je morala zaenkrat odpovedati imenovanju novega predsednika odbora preglednikov računov in torej tudi imenovanju dosedanjega predsednika dr. Gerarda Amiranteja za odbornika. Amirantejev odstop z dosedanje funkcije in zamenjavo (načelnik FI je predlagal funkcionarja Goriške hranilnice dr. Maura Candottija) je pred-sinoci prepredla nesklepčnost: opozicija je spet izkoristila številne odsotnosti v večini in zapustila sejo. Včeraj se je občinski svet ponovno sestal in predsednik Busolini je skušal spet vključiti točko v dnevni red, po protestih opozicije pa je vso zadevo odložil na novo sej o, Td bo v torek. Zamenjava preglednika računov je bila povod za številne kritike opozicije. Fiorelli je postavil problem korektnosti neposrednega prehoda osebe iz funkcije nadzornika, ki bi moral biti nevtralen in neodvisen od uprave, v izrazito politično vlogo odbornika. Namignil je tudi na povezanost zadeve z referendumi o financarski šoli, saj je predsednik preglednikov računov eden od treh “modrecev”, ki odločajo o njihovi sprejemljivosti. Furlan in Crocetti sta ugovarjala tudi predlogu o namestniku: ne proti osebi, paC pa proti načinu, saj je kandidaturo postavil načelnik večinske skupine, medtem ko bi morali za tako funkcijo poiskati dogovor večine in opozicije. Fiorelli in Cosma sta zato predlagala dve resoluciji: po prvi naj bi evidentirali vse možne kandidate in preverili njihovo razpoložljivost, po drugi naj bi celo žrebali preglednika med vsemi vpisanimi v poklicne sezname. Večina ni pristala na to, zato se je opozicija umaknila in izsilila nesklepčnost. Valentijeva uprava pa bo najbrž tudi ob odbornika Rosellija, ki je že dober mesec “suspendiran”. Prav včeraj je pretor v postopku, ki ga je neko gradbeno podjetje sprožilo proti občini, odločal ali je Ro-selli (ki je bil vodja del) na zahtevo občine formalno soudeležen v postopku. Po neuradnih vesteh naj bi pretor odločil pritrdilno. Pojavlja se torej konflikt interesov, zaradi katerega bo moral po vsej verjetnosti Roselli dokončno zapustiti odbomisko mesto. Jutri 2. srečanje županov 40 občin obmejnega pasu V Gorici bo jutri 2. srečanje županov 40 obmejnih občin vzdolž mejne Crte med Slovenijo in Italijo. Prvo podobno srečanje je bilo 27. julija lani v Novi Gorici in so na njem razpravljali o možnostih tesnejšega sodelovanja med občinskimi upravitelji. Na srečanju so odobrili listino o sodelovanju, v kateri poudarjajo željo in potrebo po skupnem reševanju številnih vprašanj skupnega interesa in nasploh voljo po tesnejšem sodelovanju. Takrat so se dogovorili, se bodo redno sestajali vsako leto in se tudi domenili, da bo naslednje srečanje v Gorici. Na jutrišnjem srečanju pričakujejo župane oziroma njihove namestnike iz 26 občin od Trbiža do Milj na italijanski strani meje in 14 slovenskih občin od Kranjske gore do treh obalnih občin Koper, Izola in Piran. Srečanje na temo »Občine in čezmejno sodelovanje za novo Evropo« se bo začelo ob 9. uri v predavalnici univerzitetnega tečaja za diplomatske vede v Ul. Alviano. Uvodno po- ročilo bo imel prof. Alberto Gasparini, sledili bodo posegi predstavnikov Pokrajine Dežele FJk in predstavnikov ministrstev za zunanje zadeve Italije in Slovenije in razprava s posegi županov. TaCas bo posebna delovna skupina pripravila sklepni dokument srečanja, ki ga bodo skupaj z zaključki predstavih na novinark-si konferenci ob 13.30. Srečanje se bo sklenilo s slavnostnim kosilom na gradu, s katerim bodo hkrati uradno odprli program prireditev “Goriškega decembra". UNIVERZA / SKUPNA POBUDA OB 50-LETNiCI OSVOBODITVE Razstava o odporništvu danes pa simpozij Na sinični slovesnosti ob odprtju je pel zbor Jezero V prostorih nekdanjega semenišča, kjer je zdaj Tržaška univerza, so sinoči odprli obsežno fotografsko in dokumentarno razstavo o drugi svetovni vojni s posebnim poudarkom na odporništvu v Furlaniji in na Goriškem. Danes pa se bo, prav tako v prostorih univerze, odvijalo mednarodno srečanje zgodovinarjev, ki bodo razglabljali o dogajanjih v naših krajih, od septembra 1943 do konca vojne. Poudarek bo na odporniškem gibanju. V uvodnem delu bodo govorili Galliano Fogar (O političnem in vojaškem zlomu Italije v septembru 1943), Tone Ferenc (Slovenska vojaška in civilna uprava v Julijski krajini v jeseni 1943), prof. Guido D’Agostino (Sever in Jug ter kriza leta 1943), porf. August VValzl s Celovške univerze (Ustanovitev Operativne cone za Jadransko Primorje in posledice na juridiCni status in upravo območja). V popoldanskem delu srečanja pa bodo s krajšimi posegi sodelovali Giuseppe Lorenzon, Lu-ciano Giuricin, Marco Coslovich, Vincenzo Marini, Branko marušič, Paolo Toldo, Silva Bon, Giancarlo Bertuzzi, Silvino Poletto in Luigi Tava-no. Kakor smo že pred dnevi, ob predstavitvi pobude poročali, je prireditelj obeh manifestacij odbor, ki mu predseduje Goriška pokrajinska uprava in ki ga sestavljajo predstavniki borčevskih združenj AN-PI, ANED, ANPPIA in AVL ter predstavniki jNastop zbora Jezero na slovesnosti ob odprtju razstave (Fotostudio Reportage) Deželnega in Furlanskega instituta za zgodovino odporniškega gibanja. Razstavo (na razpolago je tudi katalog) si bo mogoče ogledati do 20. decembra, predstavniki zgoraj omenjenih združenj pa bodo vsak dan na razpolago za vodstvo. Pričakujejo zlasti obisk dijakov. Na sinoCni slovesnosti je najprej zapel moški pevski zbor Jezero pod vodstvom Marija Pavlice, s partizansko pesmijo se je srečanje tudi sklenilo. V imenu organizatorjev je zatem spregovoril predsednik pokraji-snkega odbora VZPI/AN-PI Silvano Bacicchi, o vsebini, postavitvi in ciljih razstave pa zgodovinar Alberto Buvoli. "Želimo, da bi obiskovalce, predvsem mlade obiskovalce, napotili k razmišljanju”. KRONIKA / NA DR2. CESTI ŠT. 56 Dve osebi ranjeni v čelnem trčenju blizu Krmina Dve osebi sta bili ranjeni vCeraj nekaj pred 7.30 na državni cesti pri Krminu. 31-letni Videmcan Corrado Libra se bo zdravil mesec dni, tri tedne pa Feliciano Medeot iz Koprivnega. Do nesreče je prišlo med prehitevanjem, ko je Libra skušal prehiteti ford escort, ki ga je upravljal 50-letni Amedeo Scolaris in je pri tem trčil v nasproti vozeči fiat punto v katerem je bil Medeot. Scolaris ni zadobil telesnih poškodb. (Foto Studio Reportage). SODIŠČE / ZADEVA COOP Tožilec: za Rincija in Tolloia tri leta zapora Nekoliko nižje kazni za druge obtožence Prvostopenjski proces proti dvanajstim osumljencem Številnih kaznivih dejanj in nepravilnosti v zvezi z gradnjo in odprtjem samopostrežne trgovine potrošniške zadruge Coop se bliža koncu. Po skoraj deseturnem nastopu državnega tožilca dr. Mattea Trotta, smo sinoči, nekaj po 20. uri, slišali za zahteve. Za Tolloia in Rincija je državni tožilec predlagal po tri leta zapora, nekoliko nižje kazni pa za drugih deset soobtožencev, od najmanj dve leti in dva meseca zapora do dveh in pol let zapora. Proces se res bliža koncu, vendar pa se umirja, oziromas upočasnjuje tudi ritem. Možnost torej, da bi morda že v tem tednu zaključili proces se oddaljuje. Danes bo na obravnavi govoril predstavnik civilne stranke (Dežele), zatem pa bodo na vrsti zagovorniki. Menda bo "spopad” prvi začel odvetnik Sanzin, kot zadnji pa naj bi govoril odvetnik Battello. Skoraj nemogoče je, da bi v enem eli dveh dneh, spričo obilice gradiva povsem razzgradili obtožnico in vse to kar se je okrog nje zgradilo. Najverjetneje se bo sojenje spet nekoliko podaljšalo. Glede včerajšnjega posega državnega tožilca velja omeniti, da je v glavnem vztrajal, z malenkostnimi odkloni, na stališčih, ki jih je izpostavil že v daljšem dokumentu ob začetku procesa, ki pa ga je sodišCe takrat zavrnilo. Zelo pogosto se je v dokazovanju krivde, oziroma odgovornosti posameznih obtožencev, skliceval na zapise telefonskih pogovorov, ki so jim prisluškovali. NOVICE Posvet Demokratskega foruma Demokratski forum Slovencev bo priredil posvet na temo Manjšina in javne uprave v soboto, 2. decembra, ob 16. uri v sejni dvorani županstva v So-vodnjah. Na njem bodo spregovorili javni upravitelji, ki se prepoznavajo v pogledih DFS in imajo za seboj večletne izkušnje v javnih upravah v vseh treh pokrajinah, kjer je prisotna manjšina. Srečanje naj bi izpostavilo odnos, ki ga slovenski upravitelji imajo do zamejske stvarnosti in kako to vlogo usklajujejo znotraj javnih uprav. Po uvodnem posegu predsednika DFS Rudija Pavšiča bodo spregovorili še Igor Petejan (župan iz Sovodenj), Luigi Paletti (župan iz Rezije), Viljem Cemo (odbornik gorske skupnosti za Terske doline), Firmino Marinič (predsednik gorske skupnosti za Nadiške doline in župan Občine Speter), Ivan Humar (bivši župan iz Steverjana in zdajšnji svetovalec te občine), Pavel Colja (bivši župan iz Repentabra in zdajšnji elan Kraške gorske skupnosti) ter Igor Tuli (svetovalec v Občini Dolina). Sledila bo razprava. Jutri predstavitev zbirke Goriške Mohorjeve družbe V Katoliški knjigami bodo jutri ob 18. uri predstavih knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe za leto 1996. Poleg koledarja jo sestavljajo še tri knjige in sicer prevod dnevnika vojaškega kaplana Pietra Brignolija Maša za moje ustreljene, Andreja Arka zbirko Črtic in novel Odkletev ter Josipa Kosovela Vaš Pepi in Papaci (Pisma iz zapora). Natečaj za dve delovni mesti v okviru pokrajinske uprave Pokrajina je razpisala natečaj na osnovi naslovov in izpitov za eno mesto koordinatorja nadzora nad lovsko dejavnostjo in eno mesto uslužbenca na omenjenem področju. Prošnje je treba vložiti do 19. januarja 1996. Podrobnosti glede pogojev so razvidne v Uradnem listu (priloga) z dne 24. t.m. št. 91. Štandrež: literarni in likovni natečaj o solidarnosti Rajonski svet v Standrežu in rajonski svet na Roj-cah sta razpisala likovni in literarni' natečaj na temo "Različni, vendar vsi enaki, skupaj za boljšo prihodnost”. Na natečaju lahko sodelujejo z risbo, lepljenko ali spisom učenci osnovnih šol Fran Erjavec in Giovanni Ferretti ter malčki otroškega vrtca v Standrežu - sekcija s slovenskim in sekcija z italijanskim učnim jezikom. Izdelke bodo 7. decembra prevzeli predstavniki organizacijskega odbora. Podobno pobudo so uresničili tudi lani. Prometna nesreča v Ronkah V Ul. Redipuglia v Ronkah se je včeraj malo po 9. uri ponesrečila 64-letna Elvira Devetak, ki stanuje v isti ulici na štev. 323. Peljala se je na vespi proti srediscu Ronk, ko je Livio Sfiligoj nenadoma odprl vrata svojega ob desnem robu ceste ustavljenega fiata tipo. Devetakova se ni mogla izogniti trčenju. Dobila je udarce in poškodbe predvsem po obrazu. V tržiški bolnišnici so jo sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v 30 dneh. r TRENDI / PODATKI 1STATA n Rast cene dela se umirja, raste pa delo na črno RIM - Naraščanje cene dela se moCno upočasnjuje, vendar se je zaposlenost v zadnjih letih kljub temu vidno zmanjšala. V obdobju od leta 1991 do 1994 je cena dela rasla s povprečno letno stopnjo 4, 3 odstotka, zaposlenost pa se je po konici leta 1991 znižala na raven iz leta 1980. Podatki so iz študije zavoda Istat o zaposlenosti in dohodkih iz odvisnega dela v zadnjih 15 letih. Statistiki so vzeli v poštev tudi »neurejena« delovna razmerja (v to kategorijo štejejo neredne in neprijavljene delavce, nerezidenčne tujce in delavce s sekundarnim delom), ki so od leta 1980 do 1994 porasla od 21 na 23 odstotkov vseh delovnih razmerij. »Delo na Crno« v ožjem smislu besede pa ni nerelevanten pojav, kajti na vsakih 100 delavcev je v podjetjih 10 neregularno zaposlenih, 3 pa predstavljajo neprijavljeni tujci, ali taki, ki jim je zapadlo dovoljenje za bivanje v Italiji. Teh je bilo lani kar 669.500 na skupno število 22 milijonov in 303 tisoC zaposlenih. In ko smo že pri Istatu, naj omenimo, da je predsednik zavoda Alberto Zuliani včeraj napovedal, da bodo spremenih postopek za objavo mesečne anticipacije o gibanju inflacije. Do novosti naj bi prišlo že decembra, vse pa kaže, da se uradni statistiki nagibajo k posnemanju nemškega vzorca, po katerem naj bi vsaka občina objavila svoje podatke takoj, ko bi jih zbrala, osrednji statistični zavod pa bi na koncu izdelal nacionalno projekcijo gibanja inflacijske krivulje. S tem bi odpravili vmesno stopnjo zbiranja podatkov iz posameznih občin, ki ga zdaj opravlja Obcnina Bologna. INDUSTRIJA / PO MESECIH ZATIŠJA V IVREI IZBRUHNILA HUDA ZAPOSLITVENA KRIZA Olivetti potrjuje, da razmišlja o znižanju plač zaposlenih S tem naj bi preprečili dopolnilno blagajno za tisoč zaposlenih IVREA - Zaposlitveni problemi grupe Olivetti se vračajo v prvi plan, potem ko je družba v torek sporočila sindikatom - po nekaj mesecih jalovega pogajanja - da bo sprožila postopek za uvedbo dopolnilne blagajne. V njen režim naj bi dala za nedoločen čas kar tisoč od dva tisoč delavcev, kolikor naj bi ta trenutek znašal zaposlitveni presežek v Italiji, medtem ko dosega v vseh podjetjih, ki jih ima Olivetti po svetu, presežek kar pet tisoč zaposlenih. Glede preostalih tisoč delavcev italijanskega presežka pa naj bi podjetje predlagalo sindikatom, da bi jih ohranili v delovnem razmerju pod pogojem, da bi sindikati pristali na znižanje plač za vse delavce grupe. Gre za metodo, ki je bila sicer v preteklih letih že večkrat uporabljena v mnogih velikih industrijskih podjetjih, vključno s samim Oli-vettijem, in sicer s pomočjo tako imenovanih solidarnostnih delovnih pogodb, ki pa so predvidevale tudi skrčenje delovnega urnika. Za finansiranje solidarnostnih pogodb pa tokrat ni finančnih sredstev, zato podjetju ni preostalo drugega, kot da je predlagalo gladko znižanje plač. V zadnjih letih je Olivetti preživel več kriz, ki so bile presežene na različne načine, vendar vedno s posredovanjem ministrstva za delo in z uporabo najrazličnejših socialnih blažilcev. Med protesti in hudimi kritikami sindikatov, je vodstvo grupe v Ivrei včeraj potrdilo, da razmišlja o »alternativi« za dopolnilno blagajno za tisoč oseb, ki naj bi bila prav znižanje plač za vse zaposlene. De Bene-dettijevi sodelavci pa v isti sapi zagotavljajo, da ne gre toliko za neposredno poseganje v plače, kolikor za znižanje raznih poglavij, ki sestavljajo plačilno ovojnico in drugih stranskih bremen za podjetje. Za zdaj se Olivetti ne spušča v razlago svoje zamisli, amapk se omejuje zagotovilo, da gre za »formalno ponudbo pripravljenosti« sindikatom v pričakovanju njihove prav tolikšne pripravljenosti na pogajanja. Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL so ob tem začele postavljati najrazličnejše hipoteze, ki gredo od zamrznjen j a odpravnine do neplačanega prazničnega dela, zvišanje deleža, ki ga zaposleni plačujejo za tovarniško prehrano ipd. Sindikati očitajo podjetju predvsem to, da še ni pripravilo nobene študije o uresničljivosti česa podobnega, kajti snov je izredno zapletena, povrhu pa se je ni mogoče lotiti brez pripravljenosti sindikata na razpravo. Olivetti ima letos v Evropi 3, 4-odstotni tržni delež, potem ko je imel lani 4, 4 odstotke trga. Naj večjo tržno kvoto si je letos zagotovil francoski Compaq (13, 1%), drugi je IBM (9, 5%), tretji Escom (5, 4%), četrti pa Apple (5, 2%). Ob tem je zanimivo, da so skoraj vsi našteti proizvajalci računalniških sistemov nazadovali v primerjavi z lanskim letom, izjema je le Escom, ki je svoj tržni delež povečal od 3, 9 na 5, 4 odstotka. Carlo De Benedetti (Arhivski posnetek AP) Baldassarri: italijanski standard se utegne znižati za polovico RIM - Da bi lahko izpolnila maastrichtske pogoje in se enakopravno vključila v evropsko monetarno unijo, bi morala Italija za leto 1997 pripraviti finančni zakon oziroma manever za 70 tisoč milijard lir. Toda, kdorkoli bo zmagal na prihodnjih volitvah, tega ne bo storil, zato Italija tvega ne samo to, da ostane zunaj Evrope, ampak tudi to, da jo bo čez kak mesec zajela finančna kriza javnega dolga, ki bi v hipu znižala življenjski standard za 40 do 50 odstotkov. Ta črna napoved pa ne prihaja od kakega »sovražnika« Italije in niti od nemškega finančnega ministra VVaigla, pač pa od znanega ekonomista Maria Baldassarria. »Problem,« je pojasnil strokovnjak, »je v tem, da nima v ozračju volilne kampanje nihče volje, da bi se resno angažiral za sanacijo javnega dolga. Po-ločaj pa je tak, da zahteva sporazum med strankami še preden bi šli na nove volitve.« Ko je govoril o skupni evropski valuti, je Baldassarri dejal, da Italiji za izpolnitev maastrichtskih pogojev manjka 70 tisoč milijard, sedanji Dinijev manever pa ima dejansko tezo komaj 20 tisoč milijard lir. TURIZEM / MEDTEM KO SE VEČA DELE2 GOSTOV IZ VZHODNE EVROPE Odlična turistična bera Gradeža GRADEZ - Gostinski delavci in vsi, ki imajo opravka s turizmom, so z letošnjo turistično bero v Gradežu zelo zadovoljni. Se posebno zato, ker so tudi letos kot že nekaj let zapored beležili stalno naraščanje števila nočitev, medtem ko so v nekaterih drugih obmorskih krajih v naši deželi in v sosednjem Venetu sicer letos zadovoljni, v prejšnjih letih pa so marsikje doživeli osip. Ce se drugod torej utrjujejo šele letos, so se v Gradežu že utrdili in beležijo stalni porast prihoda gostov. Svoje zadovoljstvo kot tudi zadovoljstvo vseh, ki imajo opravka z gostoljubnostjo, je izrazil predsednik letoviščarske ustanove Alessandro Felluga. Največ turistov je tudi letos prišlo iz nemškogovorečih držav, Nemčije in Avstrije. Gostje iz teh držav so v Gradežu doma že vsa povojna leta. Zanje izredno ugodna menjava mark in šilingov v italijanske lire je letos naredila svoje. Celotno število nočitev, ki jih je bilo lani 1.440.897, je že v pr- vih desetih mesecih letos naraslo na 1.552.805. Rahlo se je povečalo tudi število italijanskih nočitev, od 828.572 na 831.330. Skokovit pa je bil porast tujih gostov: lani so jih našteli 612.325, letos pa kar 721.475. Nemci so v Gradežu prenočili 312.631-krat, Avstrijci pa 293.064-krat. Medtem ko j število nemških gostov v zadnjih petih letih poraslo za približno 30 odstotkov, se je število avstrijskih nočitev kar podvojilo. V Gradežu si manejo roke tudi zaradi tega, ker narašča število gostov iz držav vzhodne Evrope, ki jih še do pred nekaj leti sploh ni bilo. Po zrušenju berlinskega zidu so k sreči le nekaj časa malce čudno gledali Cehe, Poljake in Madžare, ki so prihajali v goste v starih in dotrajanih avtobusih. Seveda jih niso zavračali, niti niso nanje gledali zviška, kot to delajo na Hrvaškem in v Sloveniji. Dobro so se zavedali, da bodo to s časom postali dobri klienti. In tako se že dogaja. V celotni torti gradeškega turizma so »vzhodnjaki« udeleženi s komaj tremi odstotki. Zanimivo pa je, da prihajajo s svojimi osebnimi avtomobili in da se nastanijo tudi v hotelih srednje kategorije, ne pa samo pri zasebnikih ali v kampih. Na prvem mestu so bili letos turisti iz Češke in Slovaške (statistiki jih niso ločili): našteli so jih 20.361, lani pa samo 4.492. Na drugem mestu so Poljaki: letos 17.919, lani jih je bilo več, kar 23.408. Tretji so Madžari: letos 16.248, dvakrat toliko kot lani, ko jih je bilo 8.945. Turiste iz nekdanje Jugoslavije štejejo skupaj: letos 5.094, lani nekaj več, 7.048. Nekaj gostov je prišlo tudi iz držav nekdanje Sovjetske zveze, lani 387, letos pa 557. Italijanskih turistov je največ iz naše dežele. V hotelih, kampih in turističnih sobah so ustvarili 458.489 nočitev, več kot polovico vseh italijanskih. Na drugem mestu med italijanskimi deželami je Lombardija s 160.313 nočitvami, tretja je dežela Veneto s 97.354, sledi pa ji Piemont s 33.597 nočitvami. Zanimiva je še ena ugotovitev. Največ nočitev je ustvarijo v izredno dobro organiziranih kampih. Letos jih je bilo kar 712.176, lani pa 643.080. V kampe so se zatekli v enakem številu tujci in Italijani. Na drugem mestu so hoteli, ki so letos imeli 506.023 nočitev, lani pa jih je bilo 456.364. In še zasebne sobe: letos so v njih zabeležili 312.651 nočitev, lani so jih imeli nekaj več, in sicer 325.075. V hotelih je število tujcev in Italijanov enakomerno porazdeljeno, v zasebnih sobah pa prevladujejo domači gostje. Nihče pa ni registriral gostov v zasebnih stanovanjih, ki jih imajo v Gradežu številni Furlani, Goričani in Tržačani. Lastniki stanovanj se sploh ne registrirajo, kot ne prijavijo prijatelja ali koga drugega, ko mu odstopijo stanovanje. Na dlani je torej, da je poletnih gostov v Gradežu še veliko več, kot kažejo uradne statistike. Marko VValtritsch Do 20. decembra plačilo davka ICI RIM - Medtem ko se danes konča rok za plačilo davčnega predujma na dohodke fizičnih in pravnih oseb, se začenja obdobje plačevanja občinskega davka na nepremičnine ICI. Rok za plačilo preostalega deleža zapade 20. decembra, davkoplačevalci pa bodo morali upoštevati tudi morebitno spremembo količnika, ti ga je občina določila za leto 1995. Z davčnega področja je včeraj prišla še ena novica, in sicer kot ponavadi neugodna. Ker država ne plačuje povračil za prekormemo plačane davke na dohodke, tvegajo centri za davčno pomoč (tako imenovani CAAF) zaprtje. Aalarm so včeraj sprožile satnovske organizacije avtonomnega dela, ti ugotavljajo, da je položaj na tem področju naravnost porazen. Ce država do 31. decembra ne bo poskrbela za poravnavo svojih obveznosti, tvegajo centri zaprtje, več kot pet milijonov davkoplačevalcev in na tisoče podjetij pa ogromno škodo. Nenazadnje pa bi bili centri za davčno pomoč v tem primem prisiljeni terjati stroške za svoje delo podjetjem in ustanovam. Le-ti bi se torej znašli pred milijoni zahtev po plačilu, kot to predvideva zakon, ki je določil ustanovitev centrov za davčno pomoč. V zvezi z davki naj omenimo še protest stanovskega združenja zbozdravnikov, ti zamika utemeljenost podatkov, po katerih naj bi bila finančna straža med 3.200 konstrolami ugotovila 70 milijard lir utajenih davkov. Združenje se huduje predvsem zaradi posploševanja podatkov in zaradi njihove objave pred dokončanjem preverjanja. To naj bi bil po mnenju zobozdravnikov le način, da bi jih prisilili k davčnemu konkordatu. PRED PREMIERO / POGOVOR Z REŽISERJEM BORISOM KOBALOM Taborijev Mein Kampf, ali humor kot možnost za preživetje Na odm SSG smo si ogledali predstavo Mein Kampf na eni izmed vaj. Igralci so bili že v kostumih, že povsem uigrane prizore je spremljala glasba, scena, osebni in drugi gledališki rekviziti so bili že na mestu, dokončno podobo so dobivali le še nekateri luCni in mizanscenski detajli. Smeh ob absurdu, ki mu na neki poseben naCin prisluškuješ v sebi - tako bi lahko označili prvi vtis po ogledu vaj. Z režiserjem predstave Borisom Kobalom sva tako klepet o predstavi in igri zaCela šele ob pozni veCemi uri. Najprej nas je seveda tudi tokrat zanimalo, kako je do izbire te igre prišlo in zakaj, še posebno, ker so to igro v Ljubljani že igrali. Mein Kampf G. Taborija so igrali pred šestimi ah sedmimi leti v Drami. Takrat sem predstavo videl in tekst me je zelo prevzel. Takoj sem se zaljubil in bi ga bil rad postavil, a to takrat ni bilo mogoče. Zdaj se mi je pa v Trstu ponudila možnost, saj igra lahko na nov način spregovori. Farsa govori o različnosti, drugačnosti, o nasilju, o pasa-mezniku sredi tega nasilja. V predstavi sem se skušal izogniti direktnim znakom nacizma, na primer kljukastim križem. Hitler je kot ena glavnih oseb že sam nosilec tega nasilja, sublimacija nacističnega gibanja. V predstavi sem želel prikazati nasilje kot sistem, to nasilje je nacizem seveda izpeljal nato do konca in šel bi še dlje, če ga ne bi zaustavih. Hitler je v svojem Mein Kampfu že napisal, kaj hoCe napraviti s svetom, a takrat ga seveda niso jemali resno, tak kot današnje dni niso jemali resno Miloševiča in njegovih tovarišev. Svet se je samo zgražal, in to je očitno premalo. V luCi tega razmišljanja se mi je zdelo, da Mein Kampf lahko nekaj pove tudi danes. Tekst govori o zelo konkretnih zadevah, čeprav je porojen iz fantazije. Verjento se ni vse zgodilo tako: prihod Hitlerja v zavetišče, njegov stik z Zidom itd. Neke stvari so vendar zelo toCno zgodovinske. Seveda, to na primer, da je Hitler šel na Dunaj, da je delal sprejemni izpit na likovni akademiji, da je prišlo do spremembe priimka. Tabori izhaja iz stvarnih dejstev, nato se seveda odmika od njih, zlasti na način humorja. Tabori piše o humorju kot o možnosti za preživetje, da je humor v najhujši situaciji nekaj, kar sprosti dušo. Sam avtor, ki so mu očeta ubili v Auschvvitzu, je odšel v Ameriko in ni hotel imeti stikov z Nemčijo, šele v 50. ali 60. letih se je vrnil v Evropo. Rekel je, da se je vrnil zato, da bi Nemcem pokazal, da se lahko v še tako katastrofalni situaciji rodi najbolj miren in nedolžen vic. Kot Zid pravi, da je najkrajši nemški vic - Au-schvvitz. Ta formulacija se mi je zdela grozljiva. In naša predstava temu sledi, gradimo jo tudi na komedijskem elementu, ki je v tekstu zelo močan, ker ga je napisal Zid in židovski humor je zelo zajedljiv, predvsem pa avtoironičen. Zelo prefinjen predvsem. Izredno eleganten. Ker pač nastopa Hitler in ker vemo, kaj se je zgodilo, mi gledamo predstavo z vedenjem o tem, kaj je prišlo potem, tako v dojemanju povezujemo posteriomo situacijo s tistim, kar se je zgodilo prej in povezujemo še preteklost s sedanjostjo. Te stvari so me mikale v tekstu, ki pa zahteva posebno atmosfero v končni sanjski situaciji in ko sama Smrt nastopi na odru, si vzame Hitlerja za pomočnika pri delu in Slomu Herzlu napove, kaj se bo z njim zgodilo. To se mi je zdelo pomenljivo in na neki način aktualno. Zdi se mi namreč, da smo ob koncu tisočletja dobili občutek, da pot ne vodi nikamor, ko se zdi, da nobenih možnosti ni več in da se samo čipi lahko še razvijajo. Vse te vrednote od nekdaj, ki so večne, pa v današnjem stanju ne zaležejo prav nič. Ko slišim besede, kot so solidarnost, prijateljstvo, se mi zdijo samo še parole, čeprav šem še pred kratkim verjel v njihov pomen. Človek ob tem tekstu ostane previden do samega sebe in do tiste vrste ljubezni, ki jo trosi okrog sebe Šlo-mo Herzl, ki do Hitlerja kaže vendarle neko naklonjenost, v njem vidi neko možnost. Dobro, mogoče bo propadel kot slikar, ampak v politiki bi se pa lahko znajdel, in se tudi je, kot vemo. Ta tekst sem zaradi vsega tega sam predlagal in zdaj smo pred premiero. Morda bi za naše bralce raz- ložili, zakaj je to fersa. Morda je Tabori farso razumel nekoliko širše. Farsična situacija je po mojem tista, ki je tik pred realistično in pred realno; predprag realnega je farsič-nost. To igro oblikujemo prav v tem smislu. FarsiCnost ima v sebi tudi jedkost, humor, popolno absurdnost in grotesknost situacije. Lahko bi rekel, da je naša predstava žanrsko nekje neopredeljena, drži se na ravni realistične fakture. Opozoriti velja na spremembo scenografije, po poldrugi uri odrskega dogajanja v zavetišču se nato nenadoma znajdemo v lagerju vsi skupaj. Zavetje v zavetišču postane tako podobno smislu tistega napisa nad vrati taborišča: Arbeit macht frei. Verjetno ima ta igra še druga sporočila. Seveda. Zelo me je očaral odnos, ki ga ima glavna oseba (Žid Herzl) do Boga, ves ta neposredni stik z Bogom pri Zidih. To smo na sceni skušali tudi tako prikazati. Nastopa Lob-kovvitz (igra ga Adrijan Rustja), ki protagonistu Herzlu (igra ga Vladimir Jurc) ves čas igra Boga. Po drugi strani pa so poslednje reči zajete v stiku s Smrtjo. Lep se mi zdi Herzlov stavek, ko pravi, da je vic poezije v tem, da se pogovarjaš s Smrtjo zato, da jo zadržiš. Tudi sam se s smrtjo ne morem sprijazniti kot s pojavom, še zmeraj ne. Kot Slomo Herzl. Verjetno nas je še nekaj več. S Smrtjo se igra v celoti odmakne na drugo višino. Zanimivo postane, ko skušaš konkretizirati to Smrt, ker ne veš, kakšna je bila ah naj bi bila. Jaz sem si jo zami-slil tudi kot telesno popolnoma drugačno osebo, zato jo igra temnopolta igralka Metka Trdin, mariborska Slovenka. Gre tudi zato, da so vsi ljudje že v tekstu označeni s predznakom: Smrt je črna, Slomo Herzl je Zid, Hider je neljubljen, osamljen... Tabori menda ne zahteva temnopolte Smrti. Ne, ne, to ne, to je moja zamisel. Tako tudi Gretchen, ki jo igra Maja Blagovič, ni - kot v tekstu - štirinajstietna punčka, ampak zrela ženska, prizadeta z otroško travmo. Vsi ti ljudje so kot posamezniki neki izobčenci. Vsi brezupno iščejo stike z drugimi, a jih ne najdejo, celo Smrt je obupana, ker ni več etike smrti. Morala pa bi biti tu neka pravila, tudi v vojni. Bila so še v prvi svetovni vojni, morda. Saj, v prvi svetovni vojni se je tudi Hitler šolal. Nemara bi radi še kaj povedah prav o likih Hitierja in Herzla. Hitler, ki ga igra Vojko Belšak, v naši predstavi nastopa kot običajen mladenič s kompleksi in frustracijami ter s klicami Hitierja, kot ga danes poznamo. Njegova dramaturška funkcija je omejena, saj ne moremo govoriti o razvoju, na Herzlove nauke se odziva z raznimi stanji, kot neuravnovešen človek pač, ravnotežje dobi šele potem, ko dobi oblast. Pri Slomu Herzlu pa me je očarala preprosta življenjska filozofija, predvsem pa intelektualna nemoč, da ne more izraziti vsega v eni knjigi. Razmišlja, kakšen naslov naj bi imela - od tod tudi naslov farse - knjige pa sploh ne napiše. In drugi soustvarjalci predstave? Naj opozorim še na igralca Gregorja Geča, ki igra vlogo Himlischsta, ker je s telesno otroškostjo primeren za tistega, »ki mva muham noge«, nato pa se preobrazi v klavca koroške Mizzi, ki je najprej lutka, nato pa se v sanjskem prizoru pojavi kot meso. Predstavo so soustva-rajali še scenografinja Janja Korun, kostume je delala Bjanka AdžiC-Ursulov, pri študiju giba mi je pomagal Brane Završan, glasbeno pa je predstavo opremil Zoran Predin, lektoriranje pa opravil Jože Faganel. Drugega decembra, na dan po premieri praznuje SSG pe-desetletnico svojega povojnega delovanja. Ali se glede na datum jutrišnja premiera vključuje v ta okvir ah pa je to zgolj naldjuCje? To je zgolj naključje. Tega teksta nismo izbrali, da bi z njim praznovali. Praznovanje bomo obeležiti z nekim diskretnim znakom. Nič ne bomo praznovali; nimamo se ravno česa veseliti, saj bi ta petdeseta sezona lahko bila potencialno tudi zadnja. Veliko uspeha vam in SSG vsemu navkljub in hvala za pogovor. Pogovarjala se je Ivanka Hergold UMETNOST / RAZSTAVA LOJZETA SPACALA SREČANJA O ZNANOSTI IN ZNANSTVENI FANTASTIKI Prodor v dušo kroškega človeka Lojze Spacal razstavlja še danes v galeriji Cartesius svoja najnovejša dela. Zvest ostaja kraški motiviki: globoko jo čuti, grafično jo obdeluje, simbolično opeva in postopoma abstrahira. Zna poetično ujeti in izražati bistvene izseke kraške arhitekture, kot so prevladujoči kamniti zidovi, stopnišča, ganki, lesene ograje ali kolesa. Vsaka stilizacija ni le izraz čistega posredovanja estetskih vrednot, a se iz fizične pojavnosti izmakne globlje v prodiranje onih osnovnih prvinskih občutkov, ki so dejansko prežeti z zunanjimi oblikami; prodira v dušo kraškega človeka in njegove vezi z rodno zemljo. Grafični listi nas s svojim razmišljanjem o izrazni moči osnovnih likovnih prvin in z odmaknjenim pogledom znajo privabiti h kontemplaciji kraških vrednot. Litografske matrice postanejo izziv za nov ustvarjalni poseg: barva je le obrobna, komaj nakazana vibracija, ki usmerja pozornost v tonsko raznolikost peščenih tekstur in oti-pnih vrednot barvane plutovine. Vse se harmonično spaja in nas prek dinamičnih kompozicijskih izsekov vodi v posrečeno spojitev trdote kraške zemlje, bistvenih pripovednih elementov z izraznostjo in estetsko uglašenostjo. Novejše delo razlikuje dodatna vsebinska sinteza in poglobljena lirično-izpovedna interpretacija priljubljene tematike občutenega kraškega okolja. Poleg novejših del razstavlja Lojze Spacal še nekaj sitotiskov, kjer je barvna simbolična govorica bolj izrazita. Preko ponatisov nekaterih starejših litografij obču- timo, kako vodi ustvarjalna pot umetnika k sintezi pripovednih elementov, a obenem k popolnejši vsebinski izpovedi, vse globljemu izoblikovanju osebne likovne govorice. Intenzivna dejavnost je dolgo in plodno umetnikovo pot obogatila z novimi uspehi. Številne so monografije in katalogi, kjer so dokumentirana posamezna likovna obdobja. K pričujoči razstavi je bil izdan manj obsežen katalog z barvnimi reprodukcijami, kjer so zabeleženi ob spremnem tekstu med biografskimi podatki tudi najnovejši. Lojze Spacal je razstavljal poleti v okviru ljubljanskega grafičnega bienale na posebnem odseku izbor petdesetih grafičnih listov, ki so nastali v zadnjih petdesetih letih; prav tako je bil prisoten na beneškem bienalu. Obzorje se s Spacalovimi deli širi tako na evropsko raven, lokalno kulturo zna povzdigniti in ji dajati širši odmev. Stalna zbirka Spacalovih del v Štanjelu ostaja v jedru kraške biti kot čvrsta korenina, osnovni pretok ustvarjalne lin-fe, zvestoba rodnemu kraju, ki se odpira svetlobi dneva. Jasna Merkil Veliko zanimanje za... možgane Kaj meni o letošnjih prireditvah predstavnik Cappelle Underground S poglobljenim posegom popularnega izvedenca za filmsko umetnost Enri-ca Ghezzija, ki je edini od napovedanih gostov prispel v Trst, in s ponovitvijo filma Lo zio di Brooklyn Danieleja Ci-prija in Franca Maresca so se v nedeljo v tržaškem gledališču Miela zaključila tradicionalna srečanja o znanosti in znanstveni fantastiki, ki jih že šest let zapored prirejata Laboratorij znanstvenega imaginarija, kar se znanstvene plati tiče, in kinoklub La Cappella Underground z vidika spektakla, filma. Letošnja prireditev, ki je bila posvečena tematiki možganov in razuma, je naletela na izredno velik odziv zlasti pri mladem občinstvu, ki je v velikem številu sledilo tako znanstvenim predavanjem kot večernim filmskim projekcijam in srečanjem. Ob zaključku smo za nekaj sklepnih razmišljanj prosili predstavnike Cappelle Underground, in sicer Danieleja Terzolija, ki je še najbliže sledil pripravam. »Vsekakor smo nadvse zadovoljni nad uspehom, saj je bila dvorana vsak večer še prezasedena, tako da smo marsikoga morali celo zavrniti. Seveda je mnoge privabil prost vstop, vendar je bila dvorana razprodana tudi za predstave z vstopnino, prepolna je bila, ko smo vrteli filme v angleškem izvirniku, prav tako ob srečanju s Sergiom Stiva- lettijem, ki je najuspešnejši italijanski izvedenec za posebne efekte, vendar je širšemu občinstvu malo znan, polna je bila seveda tudi za srečanje in z Enri-com Ghezzijem, prav tako je bila vedno polna mala video dvorana. Temu je botrovala obsežna in skrbna kampanija, zlasti med študenti in dijaki, ki jo je pripravil Laboratorij znanstvenega imaginarija in s katero smo v občinstvu zbuditi radovednost. Zadovoljiti smo sicer tudi njegov okus, zlasti pa smo mu pokazali stvari, ki jih doslej ni veliko videlo. Vsekakor je v Trstu še vedno veliko zanimanja za znanstvenofantastični film, tudi med mlajšo generacijo, ki se festivala na Gradu sv. Justa sploh ne spominja. Prepričan sem, da ima Trst kot mesto znanosti še perspektive tudi v zvezi s spektakularno platjo. Kar se usklajevanja med znanstveno in domišljisko platjo pobude tiče, je res marsikatera težava, saj monotematsko zasnovana prireditev precej omejuje izbiro privlačnega, zanimivega in razpoložljivega filmskega materiala v dobrem stanju. Laže bi bilo, ko bi imeti bolj proste roke in bi lahko pripraviti, denimo, niz filmov določenih avtorjev in po možnosti tudi srečanje z njimi. Vendar smo imeli z letošnjo temo precej sreče, saj je v zadnjem času izšlo precej zanimivih del, ki jo obravnavajo«. (bov) NA KRATKO Dialog med modo in umetnostjo LJUBLJANA - Založba Philip VVilson je izdala knjigo z naslovom Fashion in Alt, delo avtorice Marie Simon. Knjiga predstavlja povezanost mode in umetnosti v drugi polovici 19. stoletja ter oblačilno kulturo tistega časa. Dialog med modo in umetnostjo v drugi polovici prejšnjega stoletja v Franciji je prikazan s približno 120 deli slikarjev tega obdobja, kot so Ingres, Tissot, Renoir, Manet, Monet, Seurat in Degas, in s prvič objavljenimi fotografijami iz nedavno odkritih arhivov. Obdobje, ki je opisano v knjigi, navdihuje tudi današnje modne snovalce. Ena takšnih je Vivienne We-stvvood, ki je napisala epilog h knjigi. Delo je zanimivo za stiliste in tudi umetnostne zgodovinarje. Po besedah modne oblikovalke in kostumografke Mojce Makuc predvsem zato, ker je bila takratna moda zanimiva za oblikovalce in tudi tiste, ki so jo nosili. Umetnostne zgodovinarje bo knjiga pritegnila, ker predstavlja svet, ki je za vedno izginil. Delo ponuja analizo o tem, kaj je moda nekdaj pomenila. Fashion in Art je aktualna in posebna tudi zaradi tega, ker je bila predstavljena sočasno v Ljubljani in v Londonu, kar je na slovenskem knjižnem trgu prava redkost. (A. Z.) Peti filmski maraton LJUBLJANA - Od 30. novembra do 2. decembra bo v Portorožu v organizaciji Filmskega sklada Republike Slovenije oziroma Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev potekal 5. slovenski filmski maraton. Pester filmski program, ki bo obsežnejši kot kdajkoli, bo poleg filmov poklicne filmske produkcije in filmskih programov televizije popestrilo predvajanje del študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Predstavili bodo tudi uspehe mladih zamejskih Korošcev, ki ustvarjajo v posebnih okoliščinah. Filmski maraton bodo zaključili s podelitvijo Badjurovih nagrad, nagrad revije Stop in podelitvijo priznanja Jožetu Babiču za življenjsko delo. (I. P.) Gledališče naše je igrišče . 8 8 m -----------------------, - ---------- JUBLJANA - Dramska šola Bariče Blenkuš je včeraj začela predavanji o zgodovini gledališča z naslovom Gledališče aše je igrišče. Predavala bo dramaturginja in gledališka te- |f| retičarka Bojana Kunst. Predavnja so razdeljena v dva dopa. Prvi z naslovom Potovanje po spominu je pregled Rodovine odrskih umetnosti in bo potekal do polovice ja-uarja. Drugi sklop Odrska umetnost 20. stoletja je pregled ajpomembnejših dogodkov v modernem gledališču, pou-arek pa bo na sodobnih avtorjih in odrskih poetikah. Tra- |pl 1 bo do konca marca. Vsa predavanja bodo brezplačna, na rsti pa bodo vsako sredo od 20. do 22. ure v prostorih KS abor na Rozmanovi 12. (A. Z.) jjj oennavnu, m sicer v OKvmi meonaroonega resuvaia un-Hunde, ki je del uradnega programa Kobenhavn - Kul-na prestolnica Evrope 1996. Včeraj in danes je skupina U maža Štrucla odigrala dve ponovitvi predstave Hamlets loses. Projekt Junge Hunde je nastal na pobudo hambur-ga Kampnagla, ki je izbral pet producentov, med njimi li Nevenko Koprivšek in ljubljansko Gledališče Glej. Pro-:enti nameravajo ustvariti mrežo, namenjeno promociji dih umetnikov, ki se ukvarjajo s scenskimi umetnostmi, a sta se v Kampnaglu predstavila dva Slovenca, in sicer naž Štrucl s predstavo Cliopatra in Branko Potočan s .idZi ouuui & picu&Ldvu Vjiiupaud m uicuunu n Istavo Kdo je narisal Stanku skakalnico. (K. Z.) ESI Razstava Metke Krašovec LJUBLJANA - Danes bodo ob 19. uri v prostorih I Poslovnega centra Mercator na Dunajski cesti 107 v Ljubljani odprli razstavo slik svetovno pri-I znane akademske slikarke Metke Krašovec. Na j ogled bodo likovna dela iz njenega ustvarjalnega opusa, med njimi tudi najizrazitejša slika te raz-I stave, ki nosi naslov Hrepenenje. Dela bodo na ogled do 30. decembra. (A. Z.) ŽENSKI KOLEDAR / URAD ZA ŽENSKO POLITIKO Zenski liolledof Publikacija je lahko tudi priročen učbenik LJUBLJANA - Urad za žensko politiko je v torek, rjen. Kot je povedala ure-28. novembra, v Gledališkem in filmskem muzeju dnica, je oblikovan tako, da predstavil Zenski koledar za leto 1996. V njem so vsak dan prinaša po en do-zbrana ženska imena in dogodki, ki so jih ustvarjale godek. Prav izbiranje do-ženske in so pomembni za zgodovino, sedanjost in godkov je bilo zahtevno de-prihodnost. Koledar je izdala Vlada RS Urad za žen- lo, na koncu pa so sodelav- sko politiko, založnik je založba Vitrum, d.o.o., obli- ke dale prednost sloven- kovanje je delo Vitruma, d.o.o., in oblikovalca Vasili- skim dogodkom. Načrtujejo ja Kozarja. Naprodaj bo od torka naprej. tudi koledar, ki bi vseboval le slovenske dogodke s po- Na predstavitvi, ki jo je Patricija Vel din in Renata drocja delovanja žensk. Pri vodila Uršula Cetinski, so o Mezeg so začele zbirati po- oblikovanju je avtorice vo- ženskah in njihovi vlogi v datke iz arhivov, muzejev, dila tudi uporabnost kole- družbenem življenju spre- enciklopedij, almanahov, darja. Izkupiček bo name- govorile urednica koledarja, letopisov, zbornikov... Se- njem za Žensko hišo. mag. Milica G. Antič, Moj- ptembra se je Urad za žen- Podatki o ženskah in do-ca Dobnikar, dr. Neva Šli- sko politiko odločil, da bo godkih, omenjenih v kole- bar in vodja Urada za žen- pomagal pri projektu kot darju, so nekakšne mini bi- sko politiko Vera Kozmik. izdajatelj. Vera Kozmik je ografije, ki ob posameznih Zamisel za ženski koledar povedala, da je koledar zelo zanimivostih in osebnostih je nastala pred nekaj leti na angažiran in predstavlja ponujajo vzgib, da se posa- Oddelku za sociologijo kul- ženske z vseh področij de- meznik s pomočjo literature ture na Filozofski fakulteti, lovanja - politike, umetno- začne ukvarjati z določeno in sicer v okviru izbirnega sti, ženskih gibanj ipd. V temo in raziskovati življenje predmeta Ženske - zasebno, volilnem letu naj bi imel pomembnih žensk. Podatki javno, politično. Nosilec koledar še dodaten pomen in fotografije ponujajo gradi- projekta je bil dr. Iztok Sa- pri uveljavljanju žensk in vo za ustvarjanje lastne zgo- ksida, izvajalka pa Milica njihovega političnega in dbe in interpretacijo določe- G. Antič. Študentke Simo- družbenega položaja, kajti nega dneva v letu. na Granfol, Tatjana Špur, vsebinsko je volilno usme- Karla Železnik Olga Suvorova kot Giselle v sanjskem svetu neresničnih pokrajin Adolphe Charles Adam: Giselle Balet v dveh dejanjih; koreograf in režiser Vasile Solomon, dirigent Marko Gašperšič, scenograf Andrej Stražišar, kostumograf Karlo Klemenčič, producent Karlo Klemenčič. Baletniki: Olga Suvorova, Michael Shannon (premiera), Andreja Hriberšek, Viktor Isaičev (ponovitve), Helena Grom, Drago Grabnar, An-drew Stevens, Sergej Semenjuk, Mateja Rebolj, Marinka Ribič, Stefan Capraroiu in drugi člani baletnega ansambla. Premiera bo danes ob 20. uri, ponovitve pa bodo decembra. Baletniki SNG Opera in balet so predstavo Giselle premierno uprizorili že julija, in si- cer v okviru 43. mednarodnega poletnega festivala v Križankah. Takrat so plešah v nekoliko drugačni zasedbi. Na današnji premieri gostujeta baletnika, prva sofista moskovskega Bolšoj teatra - Olga Suvorova in Michael Shannon. Baletniki bodo občinstvu predstavili delo, ki predstavlja vrhunec romantične baletne dobe. Sanjski svet neresničnih pokrajin, ki se utaplja v čustvenosti, izvirno upodablja vloga Giselle, preprostega vaškega dekleta, v katerega se zaljubi vojvoda Albrecht. Temu zapletu sledi sentimentalna zgodba, ki prav zaradi svoje preprostosti zahteva prepričljiv plesni gib in zanimivo koreografijo. (M. 2.) Štefka Drolc in Majda Potokar v novi televizijski nadaljevanki NOVO NA VIDEU Kraljica Margot La Raine Margot, zgodovinski spektakel, distribucija Trias WTC Entertainment, scenarij Daniel Thompson in Patrice Chereau po romanu Alexandra Du-masa, glasba Goran Bregovič, režija Jean-Claude Brialy. Igrajo Isabelle Adjani, Daniel Auteuil, Jean-Hughes Anglade, Vincent Perez, Vima Lisi, dolžina 164 minut, 1994. V šentjemejski noči leta 1572 so kristjani pobili približno dva tisoč pariških hugenotov. Hugenoti so bili protestantje, privrženci Kalvina. Filmska zgodba se začne tik pred tem, in sicer na poroki med hčerko Katarine Medičejske (Lisi), lahkoživo katoličanko Margot (Adjani), in hugenotom Henrikom Navarskim (Daniel Auteuil). Čeprav Margot svojega soproga ne ljubi - na poročno noč spozna hugenota La Molla (Perez), v katerega se pozneje zaljubi - skuša stati ob strani Henriku. Po njeni zaslugi Henrik ostane živ. Začuda avtorji najdejo nekaj dobrih lastnosti tudi v Katarini Medičejski, ki se je sicer drži sloves brezčutne zastrupljevalke. (L P.) Nevarni neznanec Don’t talk to Strangers, kriminalka, distribucija Karantanija film, scenarij Neill D. Hicks, Jon George in Nevin Schreiner, režija Robert Lewis. Igrajo Pier-ce Brosnan, Shanna Reed, Terry 0’Quinn, 94 minut, 1994. Dokler se Karantanija film še igra z našimi živ-čki in naša trepetava srčeca pušča v negotovosti, ali je Pierce Brosnan res tako dober James Bond v Goldeneye, kot so že pred, še bolj pa po premieri v en glas zatulili Američani in Angleži (tako kritiki kot navadni Zemljani), vam ostane dvoje: bodisi pogoltnete Persen, ali pa se do 14. decembra, ko naj bi Goldeneye začeli predvajati tudi v Sloveniji, potolažite s kakšnim drugim Piercovim filmom. Eden od teh je, denimo, Nevami neznanec, v katerem je enako smrtonosno privlačen, čeprav v žepu ne nosi dovoljenja za ubijanje. Pat (Brosnan) se poroči z Jane (Reed), ki ima ljubkega sina, vendar družinsko srečo ogroža Janin nekdanji mož Bonner (0’Quinn), policaj in - skoraj - ozdravljeni alkoholik. (I. P.) Evelina Umek: Capek in Klara Lutkovna predstava za otroke, krstna uprizoritev, režija Slavko Hren, dramaturgija Matjaž Loboda, likovna zasnova Alan Hranitelj, glasba Jani Golob, pevsko vodstvo Nada Žgur, koreografija Ksenija Hribar, lektorstvo Jože Faganel, oblikovanje luči Miran Udovič. Igrajo Robert Waltl, Nina Skrbinšek (alternacija Irena Zubalič Žan), Barbara Jakopič, Karel Brišnik, Nadja Vidmar, Blaž Vižintin, premiera bo v Lutkovnem gledališču Ljubljana, in sicer danes ob 19.30. Lutkovna predstava o Capku in Klari je namenjena otrokom, starim od pet do osem let. Zgodbica pripoveduje o kužku Capku, ki mora v svet, kajti pasje življenje je težko. Med potepanjem sreča kavko Klaro, ki mu pomaga v najtežjih trenutkih. (K. 2.) Razočarani kužek Capek išče prijaznejši svet Moja najljubša teta LJUBLJANA - Umetniški program TV Slovenija je predstavil novo TV nadaljevanko Moja najljubša teta, avtorice Polone Ferle in režiserja Staša Potočnika. Nanizanka ima tri dele, govori pa o najljubši teti, ki živi s še eno teto. Obe sta upokojeni profesorici, sestri Pepi in Stefi. Prva je poučevala matematiko, druga tuje jezike. Videti sta nebogljeni, nena-varni in nepraktični ženici. Njun poklic in dejstvo, da sta živeli pri očetu, ki ju je razvajal, sta ju usposobila za to, da znata pregovoriti ljudi, da namesto njiju opravijo vse neprijetne in zahtevne naloge. V prvi zgodbi Vdor v računalnik skuša matemaričar-ka z natančno izdelanim načrtom pripraviti svojega nečaka, da bi ji s pomočjo računalnika pomagal »okrepiti« nizko pokojnino. V drugi zgodbi Literarni večer se družba ostarelih dam in gospoda namesto z literaturo ukvarja s tatovi ženskih torbic. V tretji zgodbi Obisk se teti srečata s preteklostjo. Svoji vlogi sta z obilo humorja odlično odigrali Majda Potokar in Štefka Drolc. Zgodbe si bomo lahko ogledali v treh četrtkovih večerih na prvem programu TV Slovenija (C. C.) LJUDJE IN DOGODKI Četrtek, 30. novembra 1995 TIBET / VČERAJŠNJE SPORNO IMENOVANJE Pančenlama po okusu Pekinga Dalajlama je za utelešenega pančenlama že maja letos proglasil nekega otroka PEKING - Oba imata šest let, oba sta iz iste odmaknjene tibetanske vasi in oba sta utelešena panCenlami, le da je enega (Gedhuna Cekija Niji-mo) že maja za pancenla-mo proglasil dalajlama, drugega (Gijainkajna Norba) pa so vCeraj proglasile kitajske komunistične oblasti. Za razliko od srednjeveške Evrope, ko so papeži in protipa-peži povzročili toliko gorja, sedanji zaplet ne bi smel povzročiti hujšega verskega razkola, saj je tibetanski lamaizem v preteklosti prestal še hujše preizkušnje. Včerajšnja slovesna proglasitev »pravega« pančenlamg, na kateri je sodeloval tudi kitajski vladni sekretar Luo Gan, je še en dokaz o strateškem pomenu Tibeta, ki mu Kitajska za nobeno ceno noče dovoliti avtonomije. Geghun Čeki Ni-jima (dalajlamov pančenlama) je z uspehom prestal vseh pet tradicionalnih dokazov o reinkarnaciji. Lame so o tem sproti obveščale kitajske oblasti, dalajlama pa ga je proglasil za pančenla-mo, ne da bi otrok prestal še šesti poizkus, ki so ga kitajske oblasti vsilile leta 1792 pod cesarjem Ki-anlongom in s katerim naj bi dokazali tibetansko vazalstvo. Peking je bil ogorčen zaradi »izdaje«, saj so tibetanski menihi utelešenega pančenlamo iskali več let, tako da je moral v nekaj mesecih na vrat na nos poiskati drugega. Da je bila izbira skregana s tradicijo lama-izma, posredno dokazuje pisanje tibetanskega partijskega glasila, ki je zapi- Prve usmrtitve v okviru največje afere v zgodovini sodobne Kitajske Usmrčeni sta bili tudi dve ženski PEKING - Ljudski dnevnik je objavil prve razsodbe kitajskega sodstva v zvezi z najhujšim škandalom v zgodovini komunistične Kitajske. V afero je vpletenih 12 mest oziroma pokrajin, 368 podjetij in 31 oseb. Vmešanih je tudi 41 politikov, med njimi tudi namestnik župana in šef policije v Wuxiju. Oblasti so zaradi škandala obsodile na smrt tudi dve ženski, Deng Bin, direktorico finančnega podjetja Xinxing, in Yao Jingyi, računovodkinjo elektropodjetja iz Wuxija, ki je sodelovalo s Xinxingom. Ženski so usmrtili že včeraj s strelom v tilnik. Poleg njiju so sodili še štirim drugim osebam in jih obsodili na bolj ali manj hude zaporne kazni (od štirih let zapora do dosmrtne ječe). Afera je izbruhnila aprila lani, ko je prišlo na dan, da je poglavitna dejavnost industrijskega podjetja Xinxing zbiranje in vlaganje kapitala drugih podjetij, zaradi česar je država izgubila več kot tri milijarde juanov; velik del tega denarja so si prilastili zasebniki. V afero so menda vpleteni tudi nekdanji šef pekinške varnostne službe Li Min, tajnik pekinškega župana Li Qiyan, ki je bil med drugim v odličnih odnosih z odstavljenim pekinškim partijskim tajnikom Genom Xitongom. Razsodbe so za vlado velik uspeh v zagrizenem boju proti korupciji. salo, da mora novi pančenlama izpolniti štiri pogoje: biti mora rodoljuben (Tibet je del LR Kitajske), ubogati mora osrednjo oblast, spoštovati zgodovinsko tradicijo (preizkus iz leta 1792) in šele nazadnje mora spoštovati verska pravila. Pančenlama, ki je ob versko-posvetnem vladarju dalajlami drugi verski poglavar tibetanskega lamaizma, je za kitajsko okupacijsko oblast izredno pomemben, ker lahko ublaži protikitaj-ska stališča dalajlame, ki od leta 1959 živi v izgnanstvu. Seveda komunistični režim lahko nadzoruje dušo dela »patriotskih lam«, ne pa duš Tibetancev, ki od maja množično in spontano romajo v vas Lari, da bi se priklonili »svojemu« pančenlami. NOVICE Japonska je sprejela nov koncept obrambe TOKIO - Japonska vlada je sprejela nov koncept vojaške obrambe, ki je zamenjal prejšnjega iz leta 1976. Po novi japonski vojaški doktrini bo obramba temeljila na vrhunski tehnologiji, ki bo omogočila zmanjšanje števila vojakov in konvencionalne oborožitve. Ze zdaj ima Japonska eno od najsodobnejših armad in je v vrhu najsodobnejših oborožitvenih sistemov, ker za obrambo letno porabi kar 50 milijard dolarjev. Izgon vrtnarja iz Auschvvilza ŽENEVA - Thies Christophersen, ki je bil vrtnar v nemškem taborišču Auschvvitz, je hotel v miru umreti v Sviti, a mu oblasti tega niso dovolile, saj so včeraj odredile njegov izgon iz države. Vrtnarja iz Auschvvitza so zaradi njegovih spornih knjig, v katerih je zanikal holokavst, že izgnali iz Nemčije in drugih držav. V Švico je prispel po tem, ko so ga izgnali tudi iz Danske. Christophersen mora Švico zapustiti do 31. decembra, ker pa je bolan, je izbruhnila polemika, češ da je nečloveško vreči na cesto 76-letnega bolnika. Sef policijskega oddelka za tujce VVettstein pa je »dobrosrčneže« vprašal, ali je tudi Christophersen v Auschvvitzu pokazal usmiljenje do starih in bolnih Zidov. Štirje mrtvi v letalski nesreči VARŠAVA - Pri strmoglavljenju turističnega letala pred varšavskim letališčem Oketie so izgubile življenje štiri osebe, ki so bile na krovu. Med mrtvimi so Spanec, dva Kubanca in Poljakinja. Letalo je bilo iz Katovvic namenjeno v Varšavo. Danska neonacistična radijska postaja lahko oddaja K0BENHAVN - Danske oblasti so včeraj dovolile Radiu Oasen v lasti danskega nacionalsocialističnega gibanja, da lahko oddaja svoj program. Posebna komisija za lokalne radijske postaje pa je zahtevala, da radijski program ne sme vsebovati verskega, rasnega, spolnega in drugega razlikovanja, da ne sme ščuvati k sovraštvu in da ne sme žaliti poslušalcev. Ukrajinski mornar priznal umor osmih slepih potnikov RODEN - Na procesu v sevemofrancoskem Rouenu je ukrajinski mornar Sergej Romašenko priznal, da je na ukaz kapitanovega namestnika Valerija Arte-menka s svojo karabinko ubil sedem ganskih in enega kamerunskega slepega potnika, ki so jih odkrili na ladji. Zločin je prišel na dan, ker mornarji niso odkrili devetega slepega potnika, ki je v Le Havru zbežal z ladje in obvestil francosko policijo. V Rouenu bi lahko štiri ukrajinske člane posadke ladje Rubi obsodili na dosmrtno ječo. V požaru umrla otroka MOSKVA - Dva otroka sta živa zgorela, drugih-šest oseb pa je dobilo hude opekline v požaru, ki je uničil pet stanovanj v nekem stanovanjskem bloku v ruskem Murmansku. Oblasti niso navedle vzrokov požara, sporočile pa so, da so morali izprazniti tudi ostalih sedem stanovanj. BRAZILIJA / NA MEJI S PARAGVAJEM Tihotapci se upirajo vladnim sklepom V znamenje protesta so zaprli mejni prehod SAO PAOLO - Ponte da Amizade, most prijateljstva, ki čez reko Igu-assu povezuje Ciudad del Este (nekdanji Porto Stroessner) v Paragvaju in Foz de Iguassu v Braziliji, je že šest dni zaprt zaradi protesta trgovcev, avtobusnih voznikov, taksistov in »sacoleirosov« (vrečarjev), to je majhnih, že skoraj legaliziranih tihotapcev, ki potujejo med Paragvajem in Brazilijo s fotoaparati, urami, magnetofoni in podobno kramo. Mejo so blokirali zato, da bi prisilili brazilsko vlado, naj za 90 dni (ali vsaj do božiča) ohrani kvoto 250 dolarjev blaga, ki ga lahko vsak državljan uvozi v državo brez carine. Čez Ponte da Amizade poteka živahen tihotapski promet. Čezenj potuje vsak dan tudi na stotine avtomobilov brez dokumentov. Most je pravo mravljišče oseb in blaga, tako da so cariniki opustili upanje, da bi ga lahko obvladali. Sacoleirosi tako nemoteno uvažajo vsakovrstno blago, od igrač do računalniških delov, ki jih kupujejo brez carine v Paragvaju in jih nato prodajajo po zelo nizki ceni trgovinam v Braziliji. Zanje je sklep brazilske vlade o zmanjšanju kvote za brezcarinski uvoz blaga na 150 dolarjev hud udarec, saj pomeni, da si ne bodo mogli več plačati niti stroškov za pot od meje do Rio de Ja-neira ali Sao Paola. Ciudad de Este v Paragvaju je prosto pristanišče, ki ga trgovsko prekašata le Miami in Hongkong. Mesto ima letno za 15 milijard dolarjev prometa, hkrati pa je postalo središče paragvajske ilegalne trgovine, tako da so njegovi prihodki dejansko veliko večji. Po ocenah Interpola dosega paragvajska blagovna izmenjava s tujino letno 700 milijonov dolarjev, prihodki od tihotapske dejavnosti pa so tisočkrat višji. V zadnjih letih se je v Ciudad del Este razrasla kitajska, tajvanska in korejska mafija, ki trguje z orožjem, mamili in elektronskimi deli. Brazilija je naposled tudi zaradi tega sklenila, da na tej meji napravi red in uvede vsaj minimalni nadzor. ZDA / TA VESELI DAN ALI IVANA TRUMP SE 2ENI Ivana je naposled prepričala zaročenca NEW YORK - V tretje gre rado, pravijo. To velja tudi za Ivano Trump, ki ji je končno uspelo pretentati zaročenca Riccarda Mazzucchellija (na posnetku AP), da je podpisal ženitno pogobo. Mazzucc-helli je namreč okleval, zato so poroko že večkrat odložili, po letu vztrajnih poskusov pa je Ivana končno zmagala. Dnevnik New York Post trdi, da se je par odločil za poroko v New Yorku, v ekskluzivnem hotelu Mayfair, takoj nato pa bo odpotoval na Florido, kjer bo nevesta predstavila svoj nov parfum. Ivana je za tretjo poroko izbrala svetlomodro obleko kreatorja Thierryja Muglerja, obred pa bo vodil sodnik Theo-dor Roosevelt, ki je že poročil Diano Ross. SREČANJE THALER-GRANIĆ Nove pobude za reševanje spornih vprašanj Hrvaški zunanji minister Mate Granič SLOVENSKI PREDSEDNIK V BRUSUU Kučan govoril evropskim parlamentarcem Belgijski premier obljubil pomoč BRUSELJ - Predsednik republike Milan KuCan je imel včeraj dopoldne v okviru uradnega obiska v Bruslju izčrpen pogovor z belgijskim premierom Jean-Lucom Dehae-nom. Pri tem je slovenski predsednik izpostavil predvsem tri teme: slovensko vključevanje v Evropo, odnose med Ljubljano in Rimom ter daytonski sporazum. ZAGREB - Na dvorcu Be-žanec v bližini Krapine na Hrvaškem sta se včeraj se-šla zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Zoran Thaler in Mate Granič. Izmenjala sta mnenja in podatke o meddržavnih odnosih in nerešenih dvostranskih vprašanjih ter se pogovarjala o parafiranju mirovnega sporazuma v Daytonu in njegovih posledicah. Po krajšem pogovoru na štiri oči so se ministroma pridružili še elani slovenske in hrvaške delegacije, ki so se posvetili predvsem posledicam parafiranja mirovnega sporazuma za Bosno v Daytonu in posledice tega sporazuma za obe državi, predvsem za vprašanja nasledstva. Ministra soglašata, V predlogu dokumenta, ki ga bosta v dvorcu v Versaillesu podpisala Tuđman in Miloševič, je v prvem členu zapisano, da sta se Hrvaška in ZR Jugoslavija sporazumeli, da bosta spoštovali druga drugo kot samostojni državi znotraj svojih mednarodnih meja. Spoštovali bosta suverenost, ozemeljsko celovitost in politično neodvisnost druga druge, je zapisano v drugem členu, ki se nanaša tudi da so za rešitev vprašanja nasledstva še vedno veljavni sklepi Badinterjeve arbitraže. Thaler je poudaril, da je bila torkova razprava med predstavniki Slovenije, Hrvaške, Bosne in Makedonije v Ljubljani zelo uspešna ter da bodo skušali še pred podpisom mirovnega sporazuma v Parizu uskladiti stališča in od predstavnikov skupine za stike zahtevali oživitev razprave o nasledstvu. Minister Thaler je poudaril, da je uspeh mirovnega procesa omogočil tudi nadaljevanje reševanja vprašanja sukcesije, rešitev tega vprašanja pa je nujna za zagotovitev stabilnosti v regiji. »Nerešeno vprašanje sukcesije je pomemben dejavnik nestabilnosti v naši na meje. Kar zadeva možnost spremembe meja, strani potrjujeta, da bosta meje prilagajali le na temelju medsebojnih dogovorov, nesporazume pa bosta reševali z mirnimi sredstvi, pri čemer se bosta vzdržati groženj o uporabi sile. V tretjem členu se strani obvezujeta, da bosta petnajst dni po tem, ko bo sporazum stopil v veljavo, vzpostavili diplomatske in konzularne regiji,« je dejal Thaler. Minister Granič je ocenil, da morebitno priznanje kontinuitete Jugoslavije v mednarodnih organizacijah ne bi smelo vplivati na vprašanje delitve premoženja. Minister GraniC je novinarjem povedal, da sta obe strani ponudili nekaj novih pobud za reševanje spornih dvostranskih vprašanj, ven-' dar jih še preučujejo. Mini- odnose. Sedanja urada v Zagrebu in Beogradu bosta »dvigniti« na raven veleposlaništev in izmenjali veleposlanika. Globus poudarja, da bo Četrti člen močno vznemiril hrvaško javnost, pa tudi strokovnjake. Glasi se namreč tako: »Spoštujoč zgodovinsko dejstvo legitimnosti držav Srbije in Cme gore še pred ustanovitvijo Jugoslavije in dejstvo, da je ZR Jugoslavija naslednica Srbije in Cme gore, ki sta biti mednarodna subjekta, Hrvaška ZR Jugoslaviji priznava državno kontinuiteto.« Sledi stavek, ki, kot piše Globus, pojasnjuje, da predhodno določilo in priznavanje državne kontinuitete ne bo vplivalo na vprašanje nasledstva v skladu z rešitvami Mednarodne ster Thaler je poudaril, da je v letu 1995 prišlo do velikega napredka v reševanju medsebojnih težav, na prihodnje razprave pa bo vplivalo tudi dejstvo, da so na Hrvaškem nedavno potekale volitve in da ima hrvaška vlada pred seboj še ves mandat, medtem ko je ostalo slovenski vladi le še eno leto. V naslednjih dneh se bo nadaljevalo delo delovnih skupin, konference o nekdanji Jugoslaviji. Globus poudarja, da bo omenjeni Clen izzval razburjenje, saj v prvem delu Hrvaška dejansko priznava državno kontinuiteto ZRJ, in dodaja, da bo vsak analitik to povezal z vprašanjem nekdanje skupne države in delitvijo skupnega premoženja. Po Globusovem mnenju gre za izrazito kontradikcijo, hkrati pa meni, da utegnejo obstajati še dodatki k sporazumu, ki so sestavni del tajne diplomacije in ki lahko pojasnijo to formalnopravno zmedo in nedorečenost. Globus opozarja, da je Hrvaška s priznanjem državne kontinuitete ZRJ moCno ogrozila svoje pravice pri delitvi nekdanjega državnega premoženja SFRJ, in dodaja, da gre za ki obravnavajo osrednja sporna vprašanja, med katerimi je najbolj zapleteno vprašanje Piranskega zaliva in Ljubljanske banke. Kmalu se bosta sestala predsednika vlad Janez Drnovšek in Zlatko Mateša, ki bosta med drugim pripravila dogovorjeni sestanek med predsednikoma Milanom Kučanom in Franjem Tuđmanom. Sebastjan JeretiCC premičnine in nepremičnine JLA, zvezne carine in drugih zveznih organov, za lastništvo NB Jugoslavije, za zvezne devizne rezerve ter pravice iz odobrenih posojil in klirinškega salda, ki ga tretje države dolgujejo nekdanji SFRJ, devizne rezerve in zlato pa so ocenjeni na približno dve milijardi dolarjev, poudarja Globus. Naslednji členi sporazuma urejajo status beguncev in pregnancev, cestni, železniški in letalski promet, telekomunikacijske povezave, odprtje naftovoda, krepitev gospodarskih odnosov, varstvo okolja, znanstveno-te-hnično sodelovanje, možnost vpogleda oziroma vstopa v arhive in znanstvene ter raziskovalne ustanove. Premier Dehaene je izrecno podprl slovenske želje po Čimprejšnjem polnopravnem Članstvu v Evropski uniji. Obljubil je dejavno belgijsko pomoC, pri Čemer pa je opozoril, da petnajsterica že zdaj presega obstoječe okvire organizacije, ki »poka po vseh šivih«. To pomeni, da bo pred (sicer neizogibnim) sprejemanjem novih članic nedvomno potrebna temeljita preobrazba unije. Sogovornika sta izrazila dvom o trajnosti in zanesljivosti miru v BiH ter na celotnem Balkanu. Belgijski premier je opozoril na slabe izkušnje belgijskih vojakov, ki delujejo v okviru mirovne misije OZN v vzhodni Slavoniji, saj v resnici s svojo navzočnostjo le potrjujejo in utrjujejo obstoječe stanje, kar ne prispeva k mirni reintegraciji tega ozemlja v hrvaški ustavnopravni sistem. Popoldne je slovenskega predsednika sprejel predsednik Evropskega parlamenta Klaus Hansch, zatem pa je imel Milan Kučan govor pred odborom za zunanje zadeve, varnost in obrambno politiko, ki so ga poslušati tudi številni drugi visoki gostje. Slovenski predsednik je med drugim povedal, da Slovenija sicer uživa blaginjo miru, a živi na robu Balkana, kjer je štiri leta na očeh vse Evrope in sveta divjala krvava vojna. »Slovenija hoče verjeti, da je tragedija te vojne izzvala evropsko zavest, da so sedanja krhka zagotovila za mir zadostna in da bo mogoče potrpe- žljivo odpravljati globoke materialne in duhovne posledice,« je dejal Kučan. Slovenski predsednik je poudaril, da Slovenija vidi svojo prihodnost znotraj EU kot polnopravna članica, in dejal, da bi odločitev, s katero bi nam bila vrata v unijo zaprta, občutili kot zgodovinsko krivico. »Neenakopravno obravnavanje je Republiko Slovenijo že nekajkrat prizadelo,« je izjavil KuCan in dodal, da je to ravnanje primer uporabe dvojnih meril, ki je v nasprotju z načeli in cilji EU. »Ne drži namreč prepričanje, da gre pri težavah Slovenije v odnosih z Italijo, ki so zanjo tudi ovira na poti v EU, le za majhen dvostranski problem,« je povedal KuCan. Po njegovem mnenju izjave nekaterih vplivnih posameznikov in ravnanje Rima kažejo, da gre za poskus revizije rezultatov druge svetovne vojne. »Kako drugače je sicer mogoče razumeti problematiziranje osimskih sporazumov, ki urejajo mejo, premoženjska, manjšinska in vsa druga vprašanja med Slovenijo in Italijo in imajo naravo mirovne pogodbe, z razlago, da so bili leta 1975 podpisani s totalitaristično državo?« se je vprašal predsednik Kučan. ZveCer sta slovenska veleposlanika pri Evropski uniji in državah Beneluksa, Jaša Zlobec in Boris Cizelj, priredila večerjo, ki so se je udeležili številni visoki predstavniki evropskih institucij in veleposlaniki. (S. Z.) TAJNI SPORAZUM TUĐMAN-MILOŠEVIĆ Hrvaška je ZR Jugoslaviji priznala državno kontinuiteto Zgreb si je s tem močno ogrozil svoje pravice pri delitvi državnega premoženja nekdanje SFRJ ZAGREB (STA) - V najnovejši številki Globusa je objavljen predlog tajnega sporazuma v dvanajstih točkah, ki podrobno določajo takojšnjo medsebojno ureditev diplomatskih odnosov med Republiko Hrvaško in ZRJ. Hrvaška bo sredi decembra v Parizu priznala ZR Jugoslavijo; še več, priznala bo njeno nepretrgano državno kontinuiteto, piše Globus in dodaja, da so to informacijo potrdili na najodgovornejših mestih: na uradu predsednika Hrvaške in hrvaškem zunanjem ministrstvu. NOVICE Slovenija tretji najpomembnejši hrvaški trgovinski partner ZAGREB (STA) - Slovenija je v prvih devetih mesecih letos po pomembnosti tretji hrvaški zunanjetrgovinski partner, za Italijo in Nemčijo. Po podatkih državnega zavoda za statistiko je Hrvaška v Slovenijo izvozila za 510 milijonov dolarjev blaga, uvozila pa za 666 milijonov dolarjev. leta 1994. Hrvaško gospodarstvo je v letošnjih prvih desetih mesecih izvozilo za 3, 9 milijarde dolarjev in uvozilo za 6, 3 milijarde dolarjev blaga, pri čemer je imelo za 2, 4 milijarde dolarjev zunanjetrgovinskega primanjkljaja, kar je za 3,7-krat več kot v enakem obdobju lani. Hrvati razveljavili zakon o informiranju ZAGREB - Hrvaško ustavno sodišče je včeraj razveljavilo zakon o informiranju, ker aprila 1992 ni bil sprejet s potrebno večino. Da bi se izognili pravni praznini, bo zakon prenehal veljati 30. junija prihodnje leto. Na sodišču je po-stopek sprožil glavni urednik Globusa Denis Kuljiš, ker hrvaški sabor zakona ni obravnaval v skladu z ustavno predvidenim postopkom. Sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo tudi priporočila Sveta Evrope in EU, ki sta imela veliko pripomb na svobodo množičnih medijev na Hrvaškem. (G. G.) Santer o širitvi EU na Vzhod BRUSELJ (Reuter) - Predsednik komisije EU Jacques Santer je v včerajšnji izjavi za tisk zanikal potrebo, da bi morala EU zaradi vključevanja vzhodnoevropskih držav opustiti svojo skupno kmetijsko politiko ali programe pomoči manj razvitim državam članicam. Po njegovem mnenju bo treba politiko samo prilagoditi načrtovani širitvi EU. Komisija je sprejela dva dokumenta o skupni evropski kmetijski politiki in programih pomoči, ki naj bi jih obravnavati" na srečanju voditeljev EU sredi decembra. ČISTKA V VRHU VLADAJOČE SRBSKE STRANKE (1. Stari zavezniki so postali Miloševiču nadležni Maja Marsicevič V pičlih 45 minutah, kolikor je trajala zaprta seja glavnega odbora Socialistične stranke Srbije, so z vrha srbskega političnega prizorišča izginila zveneča imena nekaterih najzvestejših Miloševičevih sodelavcev. Borisav Jovič, Mihailo Markovič, Milorad Vučelid, Slobodan Jovanovič in Radovan Pankov so se v trenutku znašli na smetišču zgodovine. »Timing« usodnega zasedanja je bil, tako kot vselej, kadar vzame Miloševič stvari v svoje roke, odličen. Bora Jovič je namreč v trenutku, ko so bile zadnje minute njegovemu položaju v vladajoči stranki, ležal doma v postelji in preboleval gripo, Mihailo Markovič pa je bil nekje na službeni poti. Poleg tega se je vse skupaj odvijalo med prazniki (v ZRJ je 29. november še vedno državni praznik), ko časopisi štiri dni zapovrstjo ne izidejo, tako da je bila diskretnost zagotovljena. Jovičev in Markovičev stolček sta v glavnem odboru SPS zasedla Nikola Saino-vič, sicer podpredsednik zvezne vlade, ter Milan Milutinovič, jugoslovanski zunanji minister in desna roka srbskega predsednika med pogajanji v Daytonu. Za podpredsednika glavnega odbora stranke je bil izbran Zoran Ilič, predsednik ZR Jugoslavije, v izvršilni odbor pa so se »prebile« nove, mlade sile na čelu z Gorico Gajovič, predsednico poslanskega kluba SPS v srbski skupščini. Namesto Radovana Penkova je položaj predsednika vojvodinske SPS zasedel Boško Peroševič, predsednik pokrajinske vlade, medtem ko je vodilnega medijskega »promotorja« Miloševičeve politike, šefa Tanjuga Slobodana Jovanoviča, na položaju šefa beograjske SPS »nasledil« Branislav Ivkovič. V prvi izjavi za javnost je bolehni Jovič svojo politično smrt pospremil z izrazi začudenja. Dejal je, da ga je razvoj dogodkov na omenjeni seji močno presenetil, vendar je težko verjeti, da stari politični lisjak njegovega kova ni niti slutil, kaj se pripravlja. V pogovoru z novinarjem Nina je Jovič pred dnevi zatrdil, da so njegovi odnosi z Miloševičem izjemno dobri, očitno pa je pozabil pripomniti, da to še nič ne pomeni. Po vrnitvi iz Daytona se je srbski predsednik očitno odločil, da bo korenito spremenil svojo politično podobo, in v skladu s tem ubral drugačno retoriko, takšno, v kateri ni niti sledu več o nacio- nalizmu. Seveda pa tega ne more storiti z istimi ljudmi, s katerimi se je obdal, ko je prižigal vžigalno vrvico pod balkanskim sodom smodnika. Z likvidacijo »trdega krila« znotraj vladajoče SPS se je srbski vodja znebil starih, odsluženih kadrov, ki so svojo vlogo odigrali in postali zgolj nadloge. Izbor ekipe »za odstrel« pa je vse prej kot naključen. Jovič in Markovič, ustanovitelja SPS, pripadata staremu, komunističnemu jedru stranke. »Bora« je bil do zadnjega Miloševičeva podaljšana roka v predsedstvu nekdanje SFRJ, Markovič, član srbske akademije znanosti in umetnosti, pa je bil eden od glavnih ideologov »nove« socialistične stranke in nacionalistične velikosrbske politike. Mihailo Markovič je naredil usodno napako, ker ni pravočasno doumel, da je tok Miloševičeve politike korenito skrenil s smeri, ki so jo začrtali med »jogurtno revolucijo«. Bil je in ostal zagovornik ostre politike do, kot je sam dejal, »hrvaškega fašizma«. Vzhodna Slavonija je po njegovem mnenju srbsko ozemlje in temu prepričanju se očitno ni bil pripravljen odreči niti za ceno lastne politične kariere. (Nadaljevanje jutri) NATOVA OPERACIJA V BOSNI IN HERCEGOVINI Prva skupina Američanov je Ste prispela v Tuzlo Za mir si bodo morali prizadevati tudi bosanski civilisti SARAJEVO, BRUSELJ (Reuter, dpa) - V Bosno in Hercegovino je včeraj prispela skupina desetih specialistov ameriške vojske, ki si bodo ogledali letališče v Tuzli, kjer bo poveljstvo ameriških enot v sklopu Natovih mirovnih sil med operacijo v BiH. Specialisti naj bi svoje delo opravili v enem tednu, potem pa bo v Bosno prispela predhodnica enot Severnoatlantske zveze (1400 vojakov, večinoma Američanov), ki bo pripravila logistiko in komunikacije za glavnino Natovih sil, ki naj bi na teren prišla v nekaj dneh po podpisu mirovnega sporazuma 14. decembra v Parizu. Obrambni ministri zveze Nato so na včerajšnjem sestanku v belgijskem glavnem mestu sprejeli odločitev, da bo 60 tisoč vojakov Mirovnih sil za Bosno (Ifor) v BiH ostalo največ 12 mesecev. Vzporedno z največjo operacijo Severnoatlantske zveze v njeni 46-letni zgodovini bodo mora- la prav tako hitro in natančno potekati tudi civilna prizadevanja za vzpostavitev trajnega miru v Bosni. Načrt za ta del operacije naj bi predstavniki sprtih strani oblikovali na mirovni konferenci v Londonu 8. in 9. decembra, teden dni po pariškem podpisu sporazuma pa naj bi se v Bonnu začela konferenca o razorožitvi na območju nekdanje Jugoslavije. S prihodom Natovih sil se bo postopoma iztekel mandat Unproforja, ki naj bi ga Varnostni svet Združenih narodov danes podaljšal do 31. januarja 1996, podaljšan pa bo tudi mandat modrih čelad v vzhodni Slavoniji, ka- mor Severnoatlantska zveza ne namerava pošiljati svojih vojakov. Bosansko-hercegovski parlament je včeraj na izredni seji soglasno potrdil parafiranje daytonskega mirovnega sporazuma, predsednik države Alija Izetbegovič, ki je poslancem podrobno predstavil vse točke dokumenta, pa je izjavil, da pomeni 21. november zgodovinski dan za BiH. Zunanji minister Muhamed Saćirbegović je sarajevskim Srbom znova zagotovil, da jih vlada ne bo preganjala in med njimi iskala tistih, ki so bili med vojno v uniformi, vendar bodo morali storilci vojnih zločinov kazensko odgovarjati. Saćirbegović je poudaril, da je združeno Sarajevo tudi v srbskem interesu, cilj Karadžičevega zbujanja strahov med Srbi pa je spodkopavanje v Day-to-nu doseženega miru. Dokazi o Karadžićevi in Mladičevi krivdi NEW YORK (dpa) - Generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali je včeraj predstavil poročilo, ki navaja, da obstajajo trdni dokazi o številnih množičnih streljanjih, posilstvih in mučenjih, ki so jih bosanski Srbi izvajali v Srebrenici ter drugih zasedenih krajih v Bosni in Hercegovini. Poročilo ugotavlja »neposredno in osebno odgovornost voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžiča in vojaškega poveljnika Ratka Mladiča za te zločine«. Zaradi poboja prebivalstva Srebrenice je proti obema voditeljema bosanskih Srbov vložena obtožnica na mednarodnem sodišču za vojne zločine v Haagu. Gali je poudaril, da je zato izredno pomembno, da tožilec haaškega sodišča z vsemi sredstvi zbere potrebne dokaze proti obtožencema. Za Natove vojake bodo mine nevarnejši sovražnik kot razočarani borci sprtih strani NATOVE MIROVNE SILE V BOSNI Za uresničevanje mirovnega načrta, ki so ga skleniti predstavniki BiH, Hrvaške in Srbije, bo skrbelo 60 tisoč vojakov pod poveljstvom Severnoatlantske zveze. Enote, ki bodo zamenjale sile Združenih narodov, bodo začele prihajati v Bosno in Hercegovino v prvi polovici decembra. BOSNA IN HERCEGOVINA V - Gornji Vakuf POD NADZOROM Q Bošnjakov in Hn/atov □ Srbov 0 km 50 CLANICE SEVERNOATLANTSKE ZVEZE ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE vojaki: tanki: oklepniki: t—ife helikopterji: 3&ll^ 20.000 150 Ml-Al Abrams 250 M2 in M3 Bradley 50 AH-64 Apache VELIKA BRITANIJA i vojaki: 13.000 in dodatnih 60 odstotkov sil za hitro posredovanje V sklopu britanskih sil bodo tudi enote, ki so že v Bosni kot del modrih čelad. Med njimi je tudi brigada, opremljena z oklepniki in topništvom. FRANCIJA i vojaki: 10.000 i NEMČIJA vojaki: 4000 lovci: lovski bombniki Tornado v pripravljenosti v italijanskih letalskih oporiščih O ITALIJA vojaki: 2100 dodatnih 600 v rezervi v Italiji D i js i ŠPANIJA vojaki: 1250 , fregati: 2 lovci: 8 F-18 Homet transportna letala: 2C-130 Hercules in en C-235 NORVEŠKA vojaki: 1000 PORTUGALSKA vojaki: bataljon (še ni odločeno) NIZOZEMSKA Odločitev mora ta teden potrditi še parlament. članice zveze Nato, ki bodo sodelovale v mešani diviziji mirovnih sil: Danska, Norveška, Turčija NEČLANICE SEVERNOATLANTSKE ZVEZE MM 1 RUSIJA i vojaki: 1500 (morda bodo poslane tudi dodatne inženirske enote) Nečlanice zveze Nato, ki bodo sodelovale v mešani diviziji mirovnih sil: Estonija, Finska, Latvija, Litva, Poljska, Švedska REUTER HRVASKPMUSUMANSKA FEDERACIJA Sporazum o okrepitvi zavezništva je padel že na prvi preizkušnji GORNJI VAKUF - Sporazum, s katerim so v Daytonu podprli obstoj nestabilne muslimansko-hrvaške federacije, je padel na svoji prvi preizkušnji. V svoje zapuščene domove naj bi se namreč vrnilo približno 600 pregnanih družin. Uslužbenci Rdečega križa in Združenih narodov, ki nadzorujejo izvajanje sporazuma, trdijo, da ni skoraj nihče prečkal etnične meje, da bi se pridružil nekdanjim nasprotnikom. Daytonski sporazum naj bi pospešil vnovično vzpostavitev mešanih skupnosti, ki so leta 1993 razpadle zaradi začetka vojne med Muslimani in Hrvati. Ta vojna je številne družine prisilila, da so si poiskale zatočišča daleč stran od svojih domov. Mirovni sporazum, ki naj bi začel veljati takoj, je nameraval oživiti tudi bosansko federacijo, vendar ima ta malo prave podpore. Eden od častnikov Združenih narodov je izjavil, da se po day-tonskem sporazumu nihče ni vrnil domov in da imajo v Jajcu samo sezname morebitnih povratnikov. Dejal je še: »Teoretično je bosanska stran bolj naklonjena vračanju beguncev kot hrvaška. Vendar obe menita, da vrnitev ni humanitarna poteza, temveč zgolj zagotovitev pohtične navzočnosti na nasprotnikovem ozemlju.« Po sporazumu naj bi se 300 muslimanskih družin vrnilo v Jajce in Stolac, ki ju nadzorujejo Hrvati, prav toliko hrvaških družin pa naj bi se vrnilo v Travnik in Bugojno, ki sta pod vladnim nadzorom. Nobena od lokalnih oblasti vrnitve beguncev ni zavrnila, vendar Združeni narodi poročajo o velikem nezaupanju, ki vlada med prebivalci. Bosanski vladni mediji so poročali, da se je po daytonskem sporazumu v nekdaj mešano Bugojno vrnilo več hrvaških družin, predstavniki Rdečega križa pa trdijo, da zadnjih Sest mesecev v to mesto prihajajo le manjše skupine Hrvatov, njihova usoda pa je negotova. Isti predstavniki so tudi zelo kritični do načrta o vrnitvi 600 družin na njihove domove. »Lahko je govoriti o vrnitvi in postavljati roke. Pozneje pa se pojavijo povsem praktične težave. Nekdanji domovi so ali uničeni ali pa so se vanje vselili neznanci,« je dejala predstavnica agencije Združenih narodov za begunce Angela Pudar. Dejala je tudi, da se ljudje zelo počasi vračajo zaradi pomanjkanja ekonomskih priložnosti in zaradi terorja, ki še vedno vlada v mestih, kjer so izvajali etnično čiščenje. Ameriška aktivistka za človekove pravice Donna Hannah je dejala, da v številnih predelih pod vladnim nadzorom dvomijo, da bodo Hrvati privolili v vrnitev muslimanskih družin. Muslimani ne bodo dovolili vrnitve hrvaškim družinam, dokler Hrvati ne bodo sprejeli njihovih. Nekateri uslužbenci Rdečega križa pa kljub temu verjamejo v muslimansko in hrvaško pripravljenost, da sprejmejo begunce. Pravijo, da je večina prebivalstva bolj strpna kot poročajo nekateri. Pravi problem je pri višjih političnih oblasteh. »Pregnane osebe ne bodo šle domov, dokler ne bo politične volje za vzpostavitev učinkovite federacije,« je dejal častnik Združenih narodov. Sean Maguire / Reuter NOVICE Dopolnitev sporazuma o protibalistični obrambi VVASHINGTON (Reuter) - Združene države so z Rusijo dosegle neformalni sporazum, v skladu s katerim bodo v prihodnosti namestile nov protibalistični obrambni sistem. Sporazum bo Združenim državam omogočil razvoj in namestitev večine od predvidenih obrambnih sistemov, ne da bi s tem kršile obstoječe sporazume s tega področja. Dogovor je zahteval predvsem ameriški kongres zaradi nevarnosti, da bi utegnile biti Združene države tarča napada z orožjem za množično uničevanje, ki ga razvijajo nekatere države. Formalni sporazum naj bi obe strani podpisali v Ženevi. Pomemben uspeh afganistanskih vladnih sil KABUL (Reuter) - Afganistanske vladne enote, zveste predsedniku Rabaniju, naj bi v uspešni protiofenzivi vnovič osvojile vse ozemlje, ki so ga v preteklih dveh tednih zasedli pripadniki tale-banske milice. Vladne enote naj bi zdaj spet nadzorovale življenjsko pomembno komunikacijo, ki Kabul povezuje z Džalalabadom in Pakistanom. Pripadniki vladnih enot, ki so jih podpirali tanki, helikopterji in letala, so napad začeli v torek zjutraj. V spopadih naj bi padlo najmanj 20 pripadnikov talebanske milice, vladne enote pa naj ne bi imele izgub. Domnevne uspehe vladnih enot je nasprotna stran že zanikala. Alžirske oblasti zaprle zadnje puščavsko taborišče PARIZ (Reuter) - Alžirske oblasti so včeraj zaprle zadnje puščavsko taborišče in izpustile vse zaprte muslimanske aktiviste. V obsežnem puščavskem predelu so alžirske oblasti skušale izolirati muslimanske aktiviste, ki so jih pogosto zaprle brez sodnega postopka. Po podatkih človekoljubnih organizacij je bilo v zadnjem taborišču zaprtih nekaj sto oseb. Zaporniki so živeli v bednih razmerah ter so bili izpostavljeni hudi dnevni vročini in nočnemu mrazu. Muslimanski skrajneži pa kljub spravljivim potezam oblasti nadaljujejo teroristične akcije. Francoska vlada se ne predaja PARIZ (Reuter) - Francoska vlada je trdno odločena izpeljati svoj program zategovanja pasu, kljub protestom sindikatov delavcev v javnem sektorju in študentov. Stavka železničarjev, ki je skorajda povsem ohromila Francijo, se nadaljuje že šesti dan. Sindikati načrtujejo podaljšanje stavke do petka, ko se bodo njihovi predstavniki sestali z ministrom za transport. Francoski premier Alain Juppe je izjavil, da »bi nadaljnje odlaganje nujnih reform pomenilo začetek zatona Francije«. Vlada je že oblikovala posebno telo, ki naj bi pripravilo reforme, od katerih je največ razburjenja v javnosti povzročila reforma pokojninskega sistema. AMERIŠKI PREDSEDNIK NA EVROPSKI TURNEJI ODNOSI MED KUBO IN KITAJSKO Clinton in Major utrdila partnerstvo Pogovarjalo sta se predvsem o uresničevanju miru v Bosni Prvi uradni obisk Castra v Pekingu Kubanskega voditelja zanimajo reforme LONDON (Reuter) - Ameriški predsednik Bill Clinton je pripotoval v London, kjer se je včeraj srečal z britanskim premierom Johnom Majorjem in v slavnostnem nagovoru pozdravil poslance spodnjega doma britanskega parlamenta. Predsednik Clinton se bo v Evropi mudil pet dni. V soboto bo obiskal ameriške vojake v Nemčiji, ki se pripravljajo na odhod v Bosno, v nedeljo pa sp bo v Madridu sestal z državniki Španije in vodilnimi predstavniki Evropske unije. Clinton je takoj po prihodu na londonsko letališče izrazil zadovoljstvo z napredkom v mirovnih pogajanjih, ki sta ga premier Major in njegov irski kolega John Bruton dosegla tik pred prihodom ameriškega predsednika. Clinton se je za obisk Velike Britanije in Irske odločil prav zato, da bi spodbudil mirovno dejavnost v tem delu Stare celine. Britanski premier John Major je v pogovoru z ameriškim gostom izrazil naklonjenost vlogi VVashingtona v mirovnih prizadevanjih na območju nekdanje Jugoslavije. Major in Clinton po sestanku na Dovming Streetu 10 nista skrivala svojega zadovoljstva s pogovori. »Pogovarjali smo se o prihodnjih načrtih za utrditev partnerstva v prizadevanjih za zmanjševanje oborožitve za množično uničenje, o skupnem boju proti terorizmu in zavezanosti k miru na svetu,« je izjavil Clinton. Major je z odobravanjem sprejel Clintonovo odločitev, da v Bosno pošlje 20 tisoč ameriških vojakov, ki bodo pomagali uresničevati mirovni sporazum. Zaradi omenjene namere bo predsednik Clinton v Evropi ostal manj Časa, kot je bilo sprva predvideno, saj se mu mudi v VVashington, kjer bo poskušal kongres znova prepričati, da je mir v Bosni mogoCe uresničiti »le z navzočnostjo ameriških fantov«. Major je Clintonova prizadevanja za sodelovanje ameriške vojske v mednarodnih enotah označil kot »izjemno pomembna za prihodnost Bosne in morda celo drugih držav v njeni soseščini«. Predsednik Clinton včeraj ni pozabil »pohvaliti« britanskega premiera in njegove predanosti mirni rešitvi spora s Severno Irsko. »Ne poznam besed, s katerimi bi Britancem povedal, kako občudujem njihovega premiera in njegovo odločitev, da Velika Britanija in Irska dokončno stopita na mirno pot,« je še povedal ameriški predsednik, ki se danes mudi v Belfastu, s čimer se bo v zgodovino zapisal kot prvi predsednik ZDA, ki je obiskal Severno Irsko. Jutri se bo Clinton srečal s predstavniki irskih oblasti v Dublinu. Bill Clinton s soprogo Hillary ob prihodu v London (Telefoto: AP) SEVERNOIRSKI MIROVNI PROCES Nova mirovna pobuda Mednarodna komisija bo spremljala razorožitev Ire LONDON (Reuter) - Premiera Velike Britanije in Irske, John Major in John Bruton, sta včeraj dosegla napredek v mirovnih pogajanjih o Severni Irski, ki so zastala za veC mesecev. Major in Bruton sta se zavezala, da bosta sprožila dejavnosti, ki bodo v prihodnjih treh mesecih privedle do mirovnih pogovorov med vsemi političnimi nasprotniki na Severnem Irskem. Predsednika irske in britanske vlade sta se po presenetljivem dogovoru strinjala tudi z ustanovitvijo mednarodne komisije za razorožitev Irske republikanske armade (IRA). Ameriški predsednik Bill Clinton, ki se mudi na Irskem, je z odobravanjem sprejel dogovor med Londonom in Dublinom, Ceš da bo Severno Irsko popeljal v novo dobo mi- ru. David Trimble, voditelj osrednje stranke, ki je na Severnem Irskem naklonjena Veliki Britaniji, pa je včeraj ostro napadel najnovejšo mirovno pobudo in zatrdil, da se njegova lojalistiCna stranka ne bo pogovarjala s predstavniki Sinn Feina, političnega krila Ire, dokler ta ne preda svojega orožja. Voditelj Sinn Feina Gerry Adams je po dogovoru med irskim in britanskim premierom, posredoval zelo previdno izjavo. »Kot kaže, je sporazum, ki smo ga dobili včeraj, izmišljen kompromis,« je izjavil Adams, v uradnem sporočilu pa je kljub temu dodal, da bo Sinn Fein po natančni proučitvi sporazuma med Majorjem in Brutonom najverjetneje naklonjen novi mirovni pobudi. Premiera Major in Bruton sta se dogovorila, da se bodo predstavniki vseh strank o prihodnosti Severne Irske pogovarjali februarja prihodnje leto. Neodvisno mednarodno komisijo, ki naj bi sodelovala pri razorožitvi Ire in njenih nasprotnikov, bo vodil American George Mitchell, ki je leta 1988 postal voditelj demokratske večine v senatu, lani pa je svoje strankarske kolege presenetil z novico, da ne bo več kandidiral, potem ko je propadel njegov in Clintonov predlog za reformo zdravstva v ZDA. ANALIZA Vprašljiva prelomnost sporazuma Clintonov zgodovinski obisk v Veliki Britaniji in na Irskem je dosegel svoje poslanstvo, še preden je Clinton stopil na britanska tla, kajti tik pred njegovim prihodom sta britanski premier John Major in irski premier John Bruton sklenila sporazum o nadaljevanju mirovnega procesa na Severnem Irskem. Sporazum je moč videti kot prelomno dejanje - toda ali je to res tako? Sporazum prihaja po večdnevnih telefonskih pogovorih med premieroma, ki so kazali, da ne bo rešitve za zapleteni položaj, ki je nastal na Severnem Irskem, ter posredovanjem ZDA, ki so bile zavoljo britanske nepopustljivosti na robu potrpežljivosti. Na robu potrpežljivosti je bil tudi Sinn Fein - politično krilo Ire - ki je o premirju govoril, kot da je že del preteklosti. Sporazum predvideva dvotiren mirovni proces. Zastoj na pogajanjih je bil rezultat mnenja britanske vlade, da se mirovni pogovori ne morejo začeti, dokler Ira ne položi orožja. Sinn Fein pa je menil ravno nasprotno. Irska vlada je zagovarjala kompromis oziroma dvotirno rešitev: pogovori in predaja naj potekajo hkrati. Major in Bruton pa sta zdaj sklenila, da mora priti do oblikovanja mednarodnega telesa, ki se bo ukvarjalo s predajo orožja, hkrati pa poskrbelo za začetek pogovorov o politični ure ditvi Severne Irske. Pogajanja bi se lahko začela že konec februarja, toda sporazum še ne pomeni konca agonije oziroma negotovosti, ki je povezana s trenutno obliko premirja. Patrick Mayhew, britanski sekretar za Severno Irsko, pravi, da britanska vlada Se vedno misli, da je treba najprej predati orožje in da bo mednarodno telo imelo samo posvetovalno nalogo. Tako se zdi, da sporazum ne prinaša nič novega. Za nekatere protestantske politike je sporazum le izraz britanske klonljivosti pred obličjem ZDA in izognitev temelj- nim problemov premirja. Velika Britanija se tudi zaveda, da so ZDA bolj naklonjene irski strani, saj za Clintona uspeh mirovnega procesa pomeni, da bo deležen volilne podpore Američanov, ki imajo irske korenine. To je problem, ki ga bo moral rešiti predsedujoči mednarodne komisije, ameriški demokrat George Mitchell, saj je za mirovni proces nujno, da nobena stran ni odtujena in da nima občutka, da je druga stran privilegirana. Seveda so največji pomisleki glede »preloma«, ki naj bi ga sporazum predstavljal, povezani z naravo premirja - če je tako dolgo trajalo, preden se je pokazala možnost, da bi sploh prišlo do pogovorov o politični rešitvi, potem bodo pogovori toliko daljši, možnost za premirje pa toliko manjša. Zastoj je ustrezal tako Londonu kot protestantom, saj so imeli premirje, ne da bi morali del svojih političnih pravic predati irskim nacionalistom oziroma Dublinu. PEKING (dpa) - Kubanski voditelj Fidel Castro je včeraj pripotoval na desetdnevni uradni obisk na Kitajsko, kar je njegov prvi uradni obisk v tej državi. Kubanski veleposlanik na Kitajskem Jose Guerra je včeraj dejal, da si namerava Castro ustvariti podobo o kitajskih gospodarskih reformah ter poglobiti odnose med Havano in Pekingom. Uradni del obiska se bo zaCel danes z uradnim sprejemom revolucionarja Castra pri voditelju kitajske države in komunistične partije Jiangu Zemi-nu. Castra so včeraj ob njegovem prihodu v kitajsko glavno mesto sprejeli z vojaškimi Častmi. Cilj Castrovega potovanja na Kitajsko je poglobitev gospodarskih in političnih vezi med državama. Kubanski veleposlanik v Pekingu Jose Guerra je govoril o izredni priložnosti za Kitajsko in Kubo, saj sta državi po njegovih besedah zgradili svoji družbi na enakih temeljih. Nekateri ljudje v svetu naj bi po propadu socializma v Evropi napovedali njegovo popolno izginotje. »Uspešne gospodarske reforme na Kitajskem in dejstvo, da Kuba kljub mednarodni osamitvi se vedno živi, so svetu dokazali, da bo socializem preživel,« je dejal veleposlanik Guerra. Castro se bo po besedah Guerre »učil iz izkušenj Kitajske z gospodarskimi reformami in skušal to državo bolje razumeti«. Državi nameravata poleg tega podpisati tudi trgovinski sporazum. Gospodarska menjava med Kitajsko in Kubo je leta 1994 znašala 500 milijonov dolarjev, podoben obseg menjave pa pričakujejo tudi letos. Castro bo poleg glavnega mesta Pekinga obiskal tudi pristaniško mesto Šanghaj in gospodarsko metropolo Shenzen na jugu Kitajske. Kuba je bila leta 1960 prva država Latinske Amerike, ki je vzpostavila diplomatske stike z Ljudsko republiko Kitajsko. Zaradi ideoloških nesoglasij med zaveznico Kube Sovjetsko zvezo in Pekingom so bili odnosi med državama dolgo zamrznjeni, to pa se je spremenilo šele z razpadom Sovjetske zveze. Novembra 1993 je kitajski državni in partijski voditelj Jiang Zemin obiskal Kubo, oktobra 1994 pa se je kitajski premier Li Peng na kratko ustavil v kubanskem glavnem mestu Havani. ANALIZA Nove in stare vezi PEKING (Reuter) - Hote ah nehote se je Peking, ki ta teden gosti voditelja zadnjih dveh komunističnih trdnjav - Kube in Vietnama - znašel v vrtincu včerajšnje ideologije. Poleg tega je petnajst oporečnikov, pripadnikov demokratičnega gibanja, javno zahtevalo izpustitev svojega voditelja, ki so ga kitajske oblast zaprle, češ da je nameraval izvesti državni udar. Edino, kar bo preprečilo, da bi se srečanje voditeljev prelevilo v vrh komunističnih držav, je odsotnost voditelja nemirne kitajske sosede. Severna Koreja namreč po smrti Kim II Sunga še ni dobila novega partijskega Sefa in voditelja države. Tega naziva naj bi se v prihodnosti polastil Kim Jong II, sin nekdanjega vodje. Do Muoi, voditelj vietnamske komunistične partije, je na sedemdnevni obisk na Kitajsko prispel že v nedeljo, medtem ko se mu bo njegov kubanski kolega Fidel Castro uradno pridružil danes. Kitajska, zadnja velika država, kjer vlada komunistična partija, le nerada prizna svoje vodstvo v komunističnem svetu, zato tokratnega srečanja noče imenovati vrh svetovnih delavskih strank. Po katastrofalnih poskusili uveljavljanja kolektivizma in drugih stalinističnih idej je Kitajska po prihodu Deng Xiaopinga leta 1978 zavrgla marksistično gospodarsko navlako in se začela seznanjati s tržnimi cenami, borzami, zasebno lastnino, rolls-royci in novimi milijonarji. Analitiki Dengovo nadarjenost prepoznavajo v tem, da je ohranil oznako »socialistično« za vse bolj kapitalistično gospodarstvo in oznako »komunistična« za vse bolj Starega komunista Castra so v Pekingu prijazno sprejeli (AP) pragmatično vladajočo stranko. MogoCe je še najveCja ironija to, da Kuba in Vietnam, ki si z Dengovim »socialističnim tržnim gospodarstvom« ne pomagata kaj dosti, navdušeno povzemata kitajske dosežke, ki niso preveč socialistično obarvani. Obe državi hrepenita po presenetljivi gospodarski oživitvi Kitajske, saj je ta v zadnjih 16 letih dosegala rekordne stopnje gospodarske rasti, postala pa je tudi trgovinski velikan v svetovnem merilu in regionalna vojaška velesila. Toda Kitajska se mora kljub uspehu še vedno ubadati z nekonkurenčnostjo državne industrije in korupcijo v partijskih vrstah. Kuba, ki je ameriški trgovinski embargo še nikoli ni tako prizadel kot zdaj, se še nikoli ni tako dobro razumela s Kitajsko. Kitaj- ska in Kuba sta izboljšali odnose šele po razpadu Sovjetske zveze, saj se ta nikoli ni preveč dobro razumela s Pekingom. Kubanci na Kitajsko izvažajo živila, predvsem sladkor in žgane pijace, uvažajo pa poceni kitajsko hrano, zdravila in industrijske izdelke. Analitiki menijo, da bo Castro s kitajsko pomočjo poskušal rešiti gospodarske težave in preseči diplomatsko osamitev. Iz Havane so v soboto sporočili, da bodo v dobro Kubancev spremenili sistem obdavčenja osebnih dohodkov in s tem delno obnovili sistem, ki so ga uničili po komunistični revoluciji 1959. Kljub zmedi iz obdobja vietnamske vojne si tudi Hanoj, ki že sledi pragmatičnim gospodarskim spremembam Kitajske, prizadeva za otoplitev odnosov z ZDA in zahodnimi državami. Leta 1991, po dvanajstih letih obmejnih bojev med Kitajsko in Vietnamom, je Hanoj normaliziral odnose s Kitajsko. SLOVENIJA Četrtek, 30. novembra 1995 NOVICE POSTOJNA / DOZIDAVA OSNOVNIH SOL VIPAVA / NALOŽBE Za 67 milijonov škode POSTOJNA, PIVKA - Kmetijska svetovalna služba Postojna in strokovni delavci postojnske kmetijsko-gozdarske zadruge ocenjujejo, da letošnja škoda v kmetijstvu znaša skoraj 67 milijonov tolarjev. Letošnja letina je bila ena najslabših, opozarjajo kmetje. Obilne padavine in nizke temperature vse do prvih poletnih dni, nato pa kratko in sušno poletje so povzrocih v kmetijstvu postojnske občine za 50 milijonov tolarjev škode, v občini Pivka pa za 17 milijonov tolarjev. Zaradi neustreznih vremenskih razmer je bil manjši zlasti pridelek krompirja, silažne koruze in žita. Svetovalni službi sta v poročilu o škodi, ki sta ga naslovih na kmetijsko ministrstvo, predlagali možnost nakupa žit in koruze za krmljenje živali po nižjih cenah, oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete in nekatere druge ukrepe. (M. G.) Začetek gradnje vodovoda PIVKA - V pivški občini bodo še pred koncem leta začeli graditi vodovod Klenik-Palčje-Jurišče. S polaganjem prvih dveh kilometrov 8700 metrov dolge vodovodne napeljave, katere vrednost ocenjujejo na 148 milijonov tolarjev, bodo lahko zaCeh, ker je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj odobrilo štirinajst milijonov tolarjev iz naslova sredstev za demografsko ogrožena območja. Približno enako vsoto bo za prvi del vodovoda prispevala tudi pivška občina. Prva faza naj bi bila konCana do aprila. Denar za nadaljnje faze še ni zagotovljen, vendar upajo, da bodo nekaj sredstev primaknih tudi pokrovitelji. Ce bodo hoteh gradnjo vodovoda pospešiti, bodo morah v pivški občini razmisliti tudi o uvedbi samoprispevka. V pivški občini so brez vodovoda še vasi Volče, Cepno in Tabor. (M. G.) Predavanja o ekologiji, etiki, naravi... CERKNICA - V okviru študijskih krožkov, ki jih na Notranjskem pripravlja Center za uravnotežen razvoj Vitra, bodo decembra na vrsti tri predavanja. Bogdan Macarol bo imel predavanje z naslovom Besede: okolje, ekologija, narava - kaj že pomenijo?, Borut Petrovič Jesenovec bo govoril o permakulturi kot svetovnem gibanju, ki temelji na ekologiji in etiki, tretje predavanje Matjaža Zupana pa bo obravnavalo uporabo sončne energije. (M. G.) Svetovni dan boja proti aidsu ILIRSKA BISTRICA - Ob 1. decembru, svetovnem dnevu boja proti aidsu, bodo klub MKNŽ, klub študentov bistriške občine in območna organizacija rdečega križa na ilirskobistriškem »placu« pripra-vili stojnico, na kateri bodo ponujah informativno gradivo. V akciji bodo sodelovah tudi elani krožka RK na Osnovni šoli Dragotin Kette in skupina za boljše življenja Plamenčki. V Mladinskem klubu Nade Žagar (MKN2) bo zveCer koncert. (M. G.) Slovenija vključena v članstvo FEEE PORTOROŽ - Iz poslovnega združenja Protom sporočajo, da je bila na letni skupščini Fondacije za okoljevarstveno vzgojo Evrope (FEEE) Slovenija sprejeta med polnopravne Članice te organizacije. Skupščina FEEE, ki je zasedala konec prejšnjega tedna v Doremburgu na Nizozemskem, je Slovenijo sprejela med svoje Članice na osnovi poročila o delovanju Društva za okoljevarstveno vzgojo Slovenije. Odločilna pri tem sta bila uspešno izvajanje programa FEEE Mladi raziskovalci za okolje in dejstvo, da je Marina Portorož letos prejela modro zastavo, ki jo fondacija podeljuje za urejenost in pravilen odnos do okolja. Članstvo v fondaciji obvezuje slovensko društvo za okoljevarstveno vzgojo in Slovenijo k rednemu izpolnjevanju meril FEEE pri ohranjanju kakovostnega okolja. (B. V.) Dogovor o pošti PODNANOS - Poštno poslopje v Podnanosu predstavlja eno večjih težav v kraju. Lastnik namreč ne dovoh razširitve poslopja, pa tudi prodati ga ne namerava. Tokrat je vendarle prišlo do resnega poskusa, da bi pošto uredili v skladu s standardi in zahtevami poslovanja. Pošta Slovenije je namreč zaprosila za možnost odkupa zemljišča v središču kraja, kjer bi postavila novo pritlično stavbo. Krajevna skupnost je menila, da bi središče kraja bolje izkoristili z gradnjo večjega poslopja, v katerem bi lahko imela sedež krajevna skupnost, pa tudi vec društev, ki delujejo v tem kraju. Vprašanje pošte se je znašlo na dnevnem redu seje občinskega sveta Vipava, na kateri so udeleženci skušah uskladiti interese PTT in krajevne skupno-sh. Izdelah so osnutek pogodbe, ki jo bosta podpi-sah občina in Pošta Slovenije. Osnutek doloCa, da vipavska občina prenese del zemljišča za gradnjo objekta v na pošto, s tem pa se strinja tudi krajevna skupnost Podnanos. Krajevna skupnost bo dobila v uporabo prvo nadstropje bodoCe stavbe, in sicer za sedež sveta in društev. Občina naj bi postala etažna lastnica površine, ki bo enakovredna vrednosti za-mljišca. Ostale površine bo občina dobila v posest, Ce bo iz proračunskih sredstev krila stroške gradnje prvega nadstropja. V nasprotnem primeru naj bi krajevna skupnost dobila prostore le v brezplačni najem za nedoločen Cas, vendar samo za neproh-tne dejavnosh. (A. L.) 0 šolskem tolaiju ni ne duha ne sluha Država svojega mošnjička še ni razvezala Kdaj pouk le v eni izmeni? Razširitev matične šole naj bi bila končana leta 1998 Ker se v obeh postojnskih osnovnih šolah zadnja leta srečujejo z nemogočimi prostorskimi razmerami, je občina leta 1994 na razpis šolskega ministrstva prijavila naložbi za dograditev obeh šol. Predstavniki ministrstva so po ogledu razmer na šolah ugotovili, da izpolnjujeta pogoje za dodehtev namenskih sredstev in da so načrti za dozidavo utemeljeni, zato lahko pričakujeta državno pomoč. Po izdelanem investicijskem načrtu, ki je bil osnova za prijavo gradnje prizidka OS Miroslava Vilharja na razpis ministrstva za šolstvo in šport leta 1994, in po ogledu razmer na tej šoli so občinski možje z ministrstva dobili zagotovilo, da so potrebe utemeljene in da lahko šolski tolar upravičeno pričakujejo. Ker so sofinanciranje omenjene naložbe na ministrstvu predvideh v letih 1996 in 1997 in ker so na njihovo zahtevo morali nadte še nekoliko popraviti, so se na občini takoj lotih potrebnih priprav. Narocih so študijo o možnostih nadzidave šolske stavbe, na osnovi njenih rezultatov izdelah idejno skico rešitve in izračunah, koliko naj bi vse skupaj stalo. Vsi omenjeni papirji so romah v Ljubljano, kjer pa so predstavniki občine zaman skušali dobih pisno zagotovilo, da bo država prispevala polovico denarja za dozidavo šole, čeprav so izpolnjevali vse razpisne pogoje. Kljub večkratnim obljubam občina še danes nima uradnega zagotovila, je dejala načelnica občinskega oddelka za družbene dejavnosh Nevenka Črnigoj. Enako molčeče se država obnaša tudi pri drugi načrto- vani naložbi, gradnji prizidka OS Antona Globočnika. Nanjo se v občini pripravljajo že dalj Časa, saj so leta 1993 že izbrah izvajalca del. Ker pa denarja ni bilo, se gradnja ni zaCela. Razpis ministrstva leta 1994 je zato prišel kot naročen in tudi v zvezi s to naložbo so bili odgovori ministrstva obetavni. Se več, saj naj bi potrebna širitev šole prišla na vrsto že v tem oziroma naslednjem letu. Zato so v letošnjem občinskem proračunu tudi nameni-li 24, 6 milijona tolajev za prvo fazo del, kot predvideva investicijski nacrt. Na to, da tudi država potrdi obljubljeni delež, pa še čakajo. Bo denar le priromal v Postojno ah pa bodo načrti obstali na mrtvi toda? Dobro bi bilo, Ce bi država - če že ne mošnjička - odprla vsaj usta in povedala, kaj namerava štorih. Mateja Godejša Nova vipavska občina se je lotila odpravljanja izmenskega pouka. Letošnji občinski proračun znaša 213,8 milijona tolarjev. Zato je razumljiva skrb občanov, kako naj se lotijo razširitve matične šole v Vipavi, katere vrednost je ocenjena na približno 350 milijonov tolarjev. Občina naj bi zagotovila polovico potrebnega denarja, preostanek pa naj bi prispevalo ministrstva za šolstvo in šport. Letošnji proračun je zagotovil le najbolj nujna sredstva za začetek del. Občina je namenila 20, ministrstvo za šolstvo pa 15 milijonov tolarjev, ta denar pa bodo namenili za projekte, dokumentacijo in more- bitne odkupe zemljišč. Kako bo občina v prihodnjih letih zagotovila še 150 milijonov, je za zdaj neznanka, je povedal svetovalec za gospodarske zadeve in investicije vipavske občine Pavel Perhavec. Razširitev šole naj bi potekala postopno, dela pa naj bi zaceli prihodnje leto, in sicer na sedanjem šolskem igrišču. Naložba naj bi bila dokončana leta 1998 oziroma v začetku šolskega leta 1998/1999. Sele takrat bodo otroci obiskovali pouk le v dopoldanski izmeni. Ce bo denar, seveda... Zapletena bo tudi ureditev kompleksa za vzgojno-izobraževal-no dejavnost, v bližini pa naj bi zrasel še otroški vrtec. (A. L.) DOMŽALE / KONČNO NASTAJA MESTNO SREDIŽCE V mestu vedno bolj živahno Napredek ureja svojo blagovno hišo, pa tudi celotno okolico Čeprav so Domžale arhitekturno lepo urejeno mesto, mestnega središča, ki bi obvladovalo osrednji prostor kraja, pravzaprav ni. V zadnjem času takšno središče nastaja ob Napredkov! blagovnici Vele. Delniška družba Napredek trgovina je začela preurejati notranjost blagovne hiše, lotila pa se je tudi preoblikovanja ploščadi in okolice. Zdaj je na ploščadi že opaziti bolj razgibano življenje, blagovnica pa je postala osrednja trgovska hiša Kamničanov, Domžalčanov in okoličanov. Napredek je trgovsko podjetje, s katerim je v zadnjih 45 letih povezana tamkajšnja trgovina. Trgovska mreža ima 550 zaposlenih v 30 prodajalnah in poslovnih enotah, blagovnica Vele ima kar 25 oddelkov, vsi skupaj pa dosegajo odlične poslovne izide. Ti so Napredek že uvrstili med sto najuspešnejših slovenskih podjetij. Temeljna značilnost domžalskega trgovskega kolektiva, ki bo leta 1997 praznoval 45 let obstoja, je to, da v njem nenehno kaj spreminjajo in posodabljajo. Ta usmeritev je zlasti opazna letos, ko so se jeseni lotili temeljitega preurejanja blagovnice Vele. Povečali bodo prodajne površine in s tem dobili 460 kvadratnih metrov novih prostorov - na oddelku s perilom 140 kvadratnih metrov, pri gospodinjskih potrebščinah 120 kvadratnih metrov, drogerijo so povečali za 60 kvadratnih metrov, cvetličarna z novim delom pa bo obsegala 130 kvadratnih metrov. Lotili so se tudi preurejanja prostorov samopostrežne trgovine. Tam bodo dobili 40 kvadratnih metrov novih površin, namestili pa bodo tudi nove hladilne naprave. Celotna naložba bo vredna 150 milijonov tolarjev. Poleg tega bodo v Jaršah razširili skladišča, za uresničitev zamisli pa so že odkupili primerna zemljišča. Da bi izboljšali raven trgovskih storitev, skrbijo za primerno usposobljenost osebja. Z izobraževalnimi metodami, ki so v veljavi na Zahodu, so se med enoletnim šolanjem seznanili vsi zaposleni. Pripravili so posebne teCa-je o modnih tokovih in trendih v oblačenju. Da bi doseženo kakovost še izboljšali, so se lotili zahtevne organizacijske naloge - izpeljati nameravajo vse postopke za pridobitev mednarodnega certifikata kakovosti ISO 9001. Zdaj, ko se je nakupovalna vroCica začela tudi v Domžalah, nameravajo 15. decembra pripraviti prireditev Napredkov dan, in sicer v hali Komunalnega centra, medtem ko na ploščadi pred blagovnico že potekajo različne božicno-novole-tne prireditve. Janja T. Ambrož IDRIJA / ANKETA MED OBRTNIKI IN PODJETNIKI Tarejo jih enake težave kot pred leti Draga posojila, visoki prispevki, pomanjkanje prostorov, ustreznih informacij,... Idrijska območna obrtna zbornica je sredi leta svojim članom poslala vprašalnik, v katerem jih je spraševala, katere težave so jim na začetku samostojne poti povzročale največ skrbi in kateri problemi jih tarejo še danes. Vprašali so jih tudi, kaj menijo o skladu za razvoj malega gospodarstva, kakšne so njihove prostorske možnosti, na koga se obrnejo, kadar potrebujejo poslovne informacije, in kakšna dodatna znanja potrebujejo pri svojem poslovanju. Na anketo se je odzvala le petina vprašanih, kar kaže, da obrtniki in podjetniki za takšno zbiranje podatkov niso kaj prida dovzetni. NajveC odgovorov je prišlo iz vrst mlajših podjetnikov in obrtnikov, ki so v svojih odgovorih navedli, da se še vedno ukvarjajo z enakimi težavami kot v začetku poslovanja. Zlasti jih pestijo pomanjkanje lastnih finančnih sredstev, predraga posojila, visoki prispevki za plaCe, pomanjkanje ustreznih poslovnih prostorov in ustreznih informacij. Tretjina anketirancev nima ustreznih prostorov, vec kot polovica pa vidi rešitev v gradnji obrtno-podjetniške cone in preureditvi stanovanjskih prostorov, kot so kleti, garaže in skladišča. Četrtina anketirancev se zanima za odkup poslovnih prostorov. Za informacije se največkrat obrnejo na idrijsko upravno enoto in obrtno zbornico. Vse kaže, da tudi podjetniška oddaja, ki jo pripravlja lokalna radijska postaja, ni dosegla svojega namena, saj vec kot polovica anketiranih sploh ne ve zanjo. Pač pa je velika večina vprašanih pokazala zanimanje za dodatno izobraževanje, zlasti s področja nove zakonodaje, osnov vodenja financ in računovodstva, izdelave poslovnega načrta in splošnih pisarniških znanj. Roman Bric Belletova razstavlja na Vidmu ILIRSKA BISTRICA -V petek, 1. decembra, bodo v Galeriji na Vidmu odprli razstavo kiparke Matej-ke Belle. Delo mlade kiparke, ki je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, po daljšem študijskem potovanju po Indiji in Avstraliji pa živi in dela v Koprivi, bo predstavil likovni kritik Dejan Mehmedovič. (M. G.) ® RAI 1 RETE 4 6.30 9.35 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.00 14.40 15.10 15.45 17.50 18 00 18.50 19.35 20.40 23.15 23.20 0.00 0.30 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film; La frusta e la forca (pust, ZDA-Avstral. ’69) Dnevnik 1 iz Neaplja Aktualno: Verdemattina Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria Teresa Ruta) Variete: Prove e provini a Scommettiamo che? Fronto? Sala giochi (2.) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Danes v Parlamentu Dnevnik Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik in šport Variete: Buon Complean-no Luna Park (vodijo P. Baudo, P. Bonolis, M. Venier, F. Frizzi) Dnevnik Aktualno iz telefonskih klicev - Lasciate un mes-saggio dopo il BIP (vodi Donatella Raffai) Dnevnik, zapiski, horoskop, pogovori, vreme Dok.: Taglio basso, 0.40 Faraonovo oko RAI 2 M Otroški variete 3 Nad.: Paradise Beach HM Potrebujem te M Rubrika o dnevnih zani-■ mivosti Fuori dal denti Sereno Variabile 11.30 TG2 33, 11.45 dnevnik 12.00 13.00 14.10 14.40 16.00 16.05 17.15 18.00 18.15 18.45 19.40 19.50 20.25 21.15 22.30 23.30 0.10 0.20 0.30 Variete: I Fatti Vostri Dnevnik, rubrika o zdravju in vreme Variete: I Fatti Vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik - flash Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Sereno variabile - Oddaja o izletih in potovanjih Vreme, dnevnik in šport Nan.: Hunter Šport in dnevnik Variete: Go-Cart Nogomet: Fiorentina-Pa-lemo (pokal Italije) Večerni dnevnik Aktualna odd. o skrivnostnih pojavih Misteri Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Ponoči, na trgu Italija Dok.: 40 let Teatra Slabile v Trstu Jk RAI 3 6.00 8.30 Jutranji dnevnik, vreme Drobci 8.55 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 14.45 15.00 15.30 17.00 17.55 18.25 19.00 20.00 20.30 23.15 23.30 0.30 1.00 Film: Altair (It. ’55) Dok.: Zdravje, Potovanje po Italiji, Pričevanja, Filozofija, Media/Mente Dnevnik Rubrika: Telesogni Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Aktualna odd.:Articolo 1 Nan.: Blue jeans Športno popoldne Aktualne teme: Alle cin-que della sera - Ob 17-ih Dok.: Geo Viaggiatori nelle tenebre Dnevnik, deželne vesti Neposredni prenos iz vesoljske ladjice Mir Aktualna odd.: Tempo Reale (vodi M. Santoro) Dnevnik, deželne vesti Boks: Branco-Garcia Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura in vreme Fuori orario 7.25 11.40 13.30 14.00 14.15 15.20 17.10 18.00 20.00 20.30 22.35 0.30 Nad.: Piccolo amore, 8.00 II disprezzo, 9.00 Cuore ferito, 10.00 Felicita, 10.45 II prezzo di una vita, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Colombo Dnevnik Tg 4 Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: La sposa del mare (dram., ZDA '57, i. J. Collins, R. Burton, C. Grant) Aktualno: Perdonami Dnevne aktualnosti: Giorno per giorno, vmes (19.00) dneraik TV film: La ciociara (10.) Film: Doppi apersonalith (dram., ZDA '92, i. J. Lithgovv, L. Davidovich) Film: Ali’ ultimo respiro (dram., ZDA '83, i. R. Cere, V. Kaprisky), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska CANALE 5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.15 14.45 16.00 18.00 18.05 20.00 20.40 23.00 23.15 1.30 Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo b giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Film: Dio perdona... io no! (vestem, It. '67, i. T. Hill, B. Spencer, F. VVolf) VeCemi dnevnik TG 5 Variete; Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani ITALIA 1 6.30 11.30 12.25 13.00 15.00 16.00 18.30 19.00 20.30 22.30 23.30 0.40 1.45 2.10 Otroški variete, vmes risanke in nanizanke Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Sport studio Variete za najmlajše, vmes risanke Variete: Generazione X Nan.: Classe di ferro, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: Piccolo grande amore (kom., It. '93, i. R. Bova, B. Snellenburg) Film: Classe 1999 (fant., ZDA '90, i. M. Mc-Dovvell, Stacy Keach) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Aktualno: Ciak Nan.: Guerra dei mondi # TELE 4 13.30 20.30 22.05 17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi Film: L’ uomo meraviglia Gospodarstvo ($) MONTECARLO 14.00 14.10 20.30 22.40 18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Il gioco deli’ amore (kom., ZDA ’52) Film: Danko (krim., '88) Film: E’ giustizia pe tutti (dram., ZDA ’79) Risanka: Pikijeve dogo-I divšCine M Dnevnik 50 Slovenski film: Nasvidenje v naslednji vojni Režija 2. Pavlovič (pon.) BORIS S-N popravila TV - VCR antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE Jelefon: (040) 214867 - 214871^ IT SLOVENIJA 1 Otroški program: Čarovnik Ujtata, 3. del Batman, 8. del ameriške nanizanke Starodavni vojščaki, 2. del am. dok. oddaje Po domače Poročila jTfff Videostrani um Morilka, pon. drame to® TV dnevnik 1 Otroški program: Živ žav Sorodne duše, 17. del angleške nanizanke Umetnost in civilizacija iHBi Kolo sreCe, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Kdo bo koga, 3. del TV nadaljevanke Dokumentarije: Maščevanje iz mesteca »Upanje«, 3. del Tednik jto Nikar, oddaja o prometu TV dnevnik 3, vreme, šport jjfek Žarišče SR Poslovna borza Sova Alfred Hitchcock vam predstavlja, 19. del serije Načelnik Scali, 2. del ameriške nanizanke Ir SLOVENIJA 2 12.50 13.00 15.30 16.00 16.30 18.00 18.45 19.15 20.05 21.35 23.15 Videostrani Euronevvs Tedenski izbor: Sorodne duše, 16. del angleške nanizanke Sova, ponovitev: Noro zaljubljena, 10. del ameriške nanizanke Načelnik Scali, 1. del ameriške nanizanke Regionalni program Znanje za znanje, Učite se z nami Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Povečava: Devetdeset let skomin, slovenski film 1905-1995 Ples v dežju, slovenski film TV jutri, videostrani A KANALA Novice Replika, ponovitev A-Shop Novice A-Shop, Spot tedna Dance Session, pon. Luč svetlobe, 567. del Generacija transforme-rjev, pon. 34. dela A-shop Pika na A 1 Otroški program Dežurna lekarna, 55. del španske serije Popolni tujci, ameriški film Gost pike na A, pon. Vreme Ul Koper 16.00 16.10 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.30 Euronevvs Piranski glasbeni večeri Vesolje je... Slovenski program, Primorski forum Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je... Alpe Jadran Četrtkova športna oddaja Meridiani, aktualna tema TV dnevnik Euronevvs Slovenski program, Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavnoglasbena oddaja BEEf1 Avstrija 1 Otroški program Umor, je napisala, pon. Baywatch, pon. Vesoljska ladja Enterprise, pon. Columbo: Kadar videz vara, ameriška TV kriminalka, 1975,1951 Otroški program: Družina Nikolaus Nekoč je bilo vesolje Am dam des Knjiga o džungli Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise: Boj za klingonsko državo, 2.del Bapvatch: Agenti s srcem Kdo je šef?. Roke proC od gospodinjskega pomočnika Zlata dekleta: Večerja za truplo Dr. Quinn: Dirka Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Komesar Rex, Nevarni lov, 7. del serije Kuharski mojstri Naravnost v Chicago, 4. del: Zelo smrdi Kobra, 9. del: Smrtonosni medeni tedni Powerplay, kanadsko-britanska srhljivka, 1978 Cas v sliki Obtožba: Umor, francoska kriminalka, 1978 Kdo je šef?, ponovitev Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avstriji BMP Avstrija 2 Cas v sliki Schiejok, pon. Epilog, nemška politična kriminalka, 1950 Čas v sliki Poročilo, pon. Alpe-Donava-Jadran Na lastno nevarnost: Lepa konkurenca Umor, je napisala: Imperij se zamaje Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Avstrija danes. Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Moja najljubša pesem Vera Cas v sliki Šiling, gospodarska oddaja Varljiva srca, dokumentarna oddaja Veliki zid, 4. del: Zmajev rep Kultura Pogledi od strani Modern Times, pon. ■ BEzE™ ..c;,. j Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci: 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.45 Radio Most: studio Koper-Lju-bljana-Maribor; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.05 Opoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo er-go; 17,50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Rizi Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Igra; 13.05 Mehurčki; 13.35 Glasbena mladina; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki in priredbe; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simf. RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9,30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo: 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Izmenično Od otroštva do mladosti in Zdravnikovi nasveti; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Hladno, toplo, vroče: 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.00 Hit N. Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Tema; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22,30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6,15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12,30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8,05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.;ll.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 16.00 Modri val; 18.45 Jazz; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme: 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14,20 Borza; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Avto-market;16.10 Spoznajmo se; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 2.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18,00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12,30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.20 Musič machine; 19.30- 24.00 Študentski pr. RK. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservls; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...; 14.00 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr.. Radio Študent 0.00 Radio Kaki; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, Joculator); 17.00 Borzni parket; 19.00 TB: Ute Lemper; 20.00 Problematika invalidskih organizacij Slovenije; 22.00 Magično oko.... Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7,20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zdravje v rokah tretjepolčasnikov; 8.40 Glasba; 9.15 'Odprta knjiga: Ajša Najša (r. M. Peterlin, 12.); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Cecilijanka '95; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: KZ Cantores craco-vienses; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.40 Made in ltgly; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost: 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Rož -Podju-na-Zila. 29. november 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 (TL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 88,70 89,70 12,44 12,74 7,80 8,20 A banka Koper 88,30 89,30 12,40 12,69 7,77 8,11 A banka Nova Gorica 88,40 89,45 12,42 12,71 7,81 8,11 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 88,70 89,50 12,55 12,90 7,85 8,28 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 88,90 89,80 12,50 12,70 7,70 8,10 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 88,36 89,34 12,42 12,64 7,91 8,01 Come 2 us Tel: 061/ 1M2-635, od 8-15, sob od 9-12 89,20 89,50 12,61 12,71 7,80 8,05 Creditanstalt d. d. 88,50 89,50 12,50 12,70 7,50 8,00 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 - - - - - - Kompas Hertz Celje Tel: 063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-13 89,00 89,50 12,60 12,70 7,80 8,00 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855652, od 7-15, sob od 7-13 89,00 89,50 12,60 12,70 7,80 8,00 Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 89,00 89,50 12,60 12,70 7,80 8,00 Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 89,00 89,50 12,60 12,70 7,80 8,00 Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 89,00 89,50 12,60 12,70 7,80 8,00 Kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 89,00 89,50 12,60 12,70 7,80 8,05 Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 89,00 89,50 12,60 12,70 7,80 8,00 Nova kreditna banka Maribor d.d. 88,20 89,55 12,45 12,70 7,60 8,05 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 89,25 90,00 12,55 12,75 7,70 8,00 M.B. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603 Poštna banka Slovenije 87,55 89,55 11,70 12,70 7,40 8,00 Publikum Ljubljana, t: 312-570 89,25 89,55 12,64 12,68 7,94 7,99 Publikum Piran, t: 066/ 747-370 89,25 89,55 12,57 12,64 7,92 7,99 Publikum Celje, t: 063/ 441-485 89,15 89,50 12,65 12,70 7,80 8,05 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 89,20 89,45 12,63 12,67 7,80 8,00 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 87,90 89,40 12,65 12,75 7,50 8,00 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 89,05 89,30 12,60 12,64 7,92 7,99 Publikum NM, t: 068/ 322-490 89,00 89,28 12,52 12,69 7,82 8,09 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 89,10 89,50 12,55 12,75 7,82 8,20 Publikum Portorož, t: 066/747-240 89,26 89,56 12,56 12,63 7,91 8,00 Publikum Ljubljana Miklošičeva Tel: 061/ 318-788 - SKB d.d.,*** 87,55 89,75 12,41 12,84 7,70 8,20 SHP Kranj, t: 064/331-741 89,20 89,70 12,60 12,70 7,90 8,10 SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320 88,70 89,69 12,40 12,67 7,80 8,20 UBK Ljubljana, b 061/444-358 87,90 89,65 12,40 12,75 7,60 8,10 Upimo Ljubljana, t: 061/214-388, 1 1-64-292 ' " " " lečaji po poslovnih enotah tikti Danke a.d. so lahko različni:**" Včerajšnji tečaji * Bralce opozarjamo da so tečaji okvirni! Menjalnice lahko sproti spreminjajo tečaje po dnevni ponudbi in povpraševanju! SedeZ: tel. t39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 29. NOVEMBER 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1569,00 1617,00 nemška marka 1096,00 1129,00 francoski frank 319,00 329,00 holandski gulden 979,00 1009,00 belgijski frank 53,10 55,20 funt šterling 2423,00 2497,00 irski šterling 2501,00 2577,00 danska krona 283,00 292,00 grška drahma 6,60 7,00 kanadski dolar 1156,00 1191,00 japonski jen 15,40 16,10 švicarski frank 1357,00 1398,00 avstrijski šiling 155,80 160,50 norveška krona 249,00 256,00 švedska krona 241,00 248,00 portugalski escudo 10,60 10,90 španska pezeta 12,60 13,50 avstralski dolar 1176,00 1212,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 12,80 13,30 hrvaška kuna 275,00 305,00 29. NOVEMBER 1995 ! v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1568,00 1618,00 nemška marka 1102,00 1137,00 francoski frank 319,00 330,00 holandski gulden 977,00 1007,00 belgijski frank 53,20 55,00 funt šterling 2420,00 2510,00 irski šterling 2498,00 2593,00 danska krona 283,00 293,00 grška drahma 6,60 7,20 kanadski dolar 1154,00 1194,00 švicarski frank 1361,00 1396,00 avstrijski šiling 155,50 160,50 slovenski tolar 12,50 13,00 27. NOVEMBER 1995 dižava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 7,75 8,30 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 7,90 8,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 7,80 8,40 Avstrija Posojilnica Šentjakob 7,90 8,60 Avstrija Posojilnica Ločilo 7,75 8,20 24. NOVEMBER 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4100 1.4140 1.4180 funt šterling 2.2050 2.212 2.2190 irski funt 2.2740 2.2810 2.2880 kanadski dolar 1.0395 1.0435 1.0475 nizozemski gulden 89.188 89.298 89.408 švicarski frank 123.940 124.04( 124.140 belgijski frank 4.8547 4.8647 4.8747 francoski frank 28.998 29.058 29.118 danska krona 25.744 25.804 25.864 norveška krona 22.626 22.686 22.746 švedska krona 21.585 21.645 21.705 italijanska lira 0.8849 0.8889 0.8929 avstrijski šiling 14.192 14.212 14.232 španska peseta 1.1639 1.1679 1.1719 portugalski escudo 0.9533 0.9563 0.9593 japonski jen 1.3943 1.3958 1.3973 finska marka 33.440 33.520 33.600 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 30.11.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj tu DEM 87.65 88.07 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz m tolarje. i Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 229 z dne 29. 11. 1995-Tečaji veljajo od 30. 11. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 056 šiling frank 100 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 372 grd funt 100 1 380 lira 100 191 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 Krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni 92,7781 1224,2643 419,0906 91,1932 2225,3477 2898,0771 2515,1984 8613,6933 7,7403 2316,4202 122,0215 7691,8558 1955,6529 82,4589 1902,7648 10643,0794 190,1042 123,7702 159,2328 101,1765 srednji 93,0573 1227,9481 420,3517 91,4676 2232,0438 2906,7975 2522,7667 8639,6121 52,5634 197,2423 7,7636 2323,3904 122,3887 7715,0008 1961,5375 82,7070 1908,4903 10675,1047 190,6762 124,1426 159,7119 101,4809 prodajni 93,3365 1231,6319 421,6128 91,7420 2238,7399 2915,5179 2530,3350 8665,5309 52,7211 197,8340 7,7869 2330,3606 122,7559 7738,1458 1967,4221 82,9551 1914,2158 10707,1300 191,2482 124,5150 160,1910 101,7853 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 30.11.1995 dospelost blag. Število dni do tečaj za vpis v % tekoča nominalna vrednost (v SIT) zapisa dospelosti (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 20.3.96 111 100.2632% 100.5131% 100.3882% 1,700,000 170,000 852,237 85,224 854,361 85436 1,706,599 170,660 rnrmrmr Tečajnica bornega trga št.: 226 Datum: 29. 11. 1995 Lfl-SUAVL STOCE UCHANCt- r«C- Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon Sldat(3) enotni tečaj % sprem datum povpras ponudba Max Min. MM «1 mrn LEKC 8« (11.5.95) 13,000 23.11. 13.000 13.500 JRB 665 1 13.6.95) 18.842 1,58 29.11. 18.800 19.000 19.000 18.500 4.466 SAL 500 (2)|11.9.95) 18.007 1,95 29.11. 17.800 18.390 18.390 17.710 6.483 SKBR 1000 (24.2.95.) 30.045 2,45 29.11, 38.460 38.700 39.250 38.000 401.615 srasr 11*1 JB m 10,0 2.(1.10.95) 107,0 ,59 29.11. 107,1 109,0 107,0 107,0 94 1S01 8,0 5.30.6.95) 104,7 ,30 29,11. 104,3 104,9 105,0 104,3 21.811 iS02 9,5 10.(1.10.95) 118,1 ,98 29.11. 118,1 118,2 118,3 117,2 18.414 iS08 5,0 5.(30.11.95) 99,0 4,20 29.11. 97,0 99,5 99,0 99,0 7 1S11 7,0 5.(15.7.95) 103,0 28,11. 98,1 105,0 tSLlD 8,0 5.(30.6.95) 103,9 1,66 29.11. 103,3 104,0 103,9 103,9 432 mo 9,5 10.(1.10,05) 116,0 28.11. 114,2 SKB1 10,0 6.(1.11.95) 106,OA ,38 29.11. 104,1 107,9 106,0 106,0 33 502 10,5 4.(15.9.95) 111,9 ,31 29.11. 111,7 112,0 112,4 111,8 2.169 stati 5,0 3.(30.6.95) 84,1A 2,59 29.11. 82,1 90,2 85,0 82,1 2.311 M7? ■■ 3TBR 300 (2)(28.7.95.) 15.076 ,38 29.11. 15.030 15.290 15.100 15.030 1.839 )AD 10.000 (1.6.94.) 185.170 Ul 29.11. 185.050 186.200 190.000 184.900 339.232 M) 1715 (24.5.95.) 29.846 4,43 29.11. 28.500 29.840 29.650 29.840 149 SPGR (1 25.030 28,11. 25.040 25.400 HMER (D 17.029 28.11. 17.100 17.700 m 218 (30.3.93.) 16.401 ,18 29.11. 16.410 16.590 16.410 16.400 5.576 «R 200 (26.6.95.) 5.180 Al- 29.11. 5.130 5.230 5.200 5.130 2.217 rent (5) 1.159 ijo 29.11. 1.158 1.169 1.169 1.138 6.734 ME snrrei HTTP 2750 (22.6.95) 40.900 ,24 29.11. 37.800 41.000 41.000 40,800 245 TNP (1 65.048 2,22 29.11. 64.050 65.000 66.700 64.000 5.854 UBKP 720 (25.5.95. 15.990 28.11. 11.400 15,900 ITP (D 43,000 28.11. 43.000 44.600 ME irarr 3ZG n,o 4.(1.1.95) 104,4 ,35 29.11. 104,2 105,0 105,0 104,0 1.007 fIP2 10,0 2.(1.10.95) 107,5 24.11. 107,6 109,9 12,0 7,(1.6.95) "GO 10,0 2.(1.6.95) 102,2 ,45 29.11. 101,4 104,0 103,1 102,0 238 SZBi 10,0 2.(15.9.95) 107,0 2.11. 104,0 SZB2 10,0 1.(1.10.95) 112,0 ,90 29.11 104,0 112,0 112,0 112,0 983 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 226/95 - 29. 11. 1995 Vrednost. papir obr. mdiv. ex kupon SLda[(3) enotni tečaj % sprem datum povpias pnuđba Max. Min. looosir rdmiKu MR 3.350 20.11. 2.860 4.000 SRDO 200 (7)(30.6.05.) 5.220 4.9. 2.500 5.300 H8R0 55 (1.6.95) 4.950 27.11. 4.361 4,700 MIR 2.100 5,00 29.11. 1,630 2.450 2.100 2.100 21 RDRO (15.6.95) 12.500 3,85- 29.11. 11.500 12.900 12.500 12.500 188 ?GSR 670,1 8,57 29.11. 696,0 703,0 720,0 630,0 14.489 W1 ■•fTšTinrr HBP0 320 (1.6.95) 4.500 27.11. 4.160 4.500 KBPI 26.200 KBPP 36.000 28.11, 34.100 36.000 RGP0 (6) 1.703 21,24 29.11. 1,610 1.799 1.800 1.250 737 IMG 360 (25.5.95) 12.990A 8,25 29.11, 10.000 12.990 12.000 12.990 7.041 šTin LOK 10,0 6.(1.10.95) 104,8 ,36 29.11. 103,0 105,0 104,8 4272 ML]0 10,0 6.(1.4.95) 104,0 ,62 29.11, 101,0 104,0 104,0 34 B10 10,0 4.(1.9.95) 103,8 29.11. 101,5 108,0 103,8 103,8 80 3LS0 10,0 5.(1.10.95) 105,9A ,86 29.11. 105,3 105,9 105,9 737 DNM 11,0 3.(1195) 104,5 29.11. 104,0 104,5 104,5 206 3P0 10,0 7.(1.8.95) 103,0 29,11. 103,0 104,5 103,0 103,0 896 l)BKK 8,50 3.(15.10.95) 100,0 14.9. 84,0 108,0 mo 10,0 4.(1.10.95) 105,0 27.11. 105,0 KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM 60 dnevni (v SIT) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT) 94,1 19.4. BSB3 brez nat. l»iia(l. 12.95) M nat bom (v Srni® Jel nak bona (rS[T)NBS3 99,9 5,0 3.849 95,69- > 27.11. 29.11. 29.11. 99.0 20.0 3.851 105,0 2.340 3.890 5,0 3.851 5,0 3.802 itnroiT EEHT 4U.M BE6 BMD6 BM6 BVT6 BVD6 BV6 BS12 100,1 100,2 94,1 27.u; 27.11. 19.4 SBI BIO 29.11.95 prejšnji d T d% 1.555,61 l.bOb.^b 20,36 1,63 29.11.95 prejšnji d T d% 111,70 1 1U,d4 0,66 0, /6 Vse pidiTam Op: Obv., kcmi. m blagaj. zapisi totiiajo v odst((Hiora je naji^ bez obresti aiotni tečaj je izračunan ra podlagi tdta aritm sredin^ ^ poaednik je hkrati kupil in prodal isti p^ za ia^ strani S-su^oklirarotigjvanje; Z-zadtianotgjvV-dosEčmalOodstotna drevna spnmemtatecap; -doseZ3(>