Murska Sobota, 11. julija 1991 • Leto XLIII • Št. 27 • Cena 20 din BILA JE VOJNA »Prostovoljna mirovna misija« so se poimenovali vladni predstavniki sami, ki jih je množica Gornjeradgončanov skoraj tri ure čakala na Kerenčičevi ulici pred mednarodnim mejnim prehodom. Z dvema helikopterjema so prispeli člana zveznega predsedstva Vasil Tupurkovski in Bogič Bogičevič, general polkovnik Milan Čušič in republiški minister za informiranje Jelko Kacin. Prepričani smo, da smo sposobni na miren način rešiti naše probleme, brez uporabe sile, zato nam je težko za vse, kar se je zgodilo, najbolj pa za človeške žrtve; upam, da se ti Nočemo »Popovgrada« GORNJA RADGONA dnevi ne bodo več nikoli ponovili — je med drugim povedal Bogičevič. Tudi Tupurkovski je poudaril: »Kar se je zgodilo v preteklosti, naj se ne zgodi nikoli več; naš cilj je, da ne pride več do sovražnosti, da preprečimo vojno.« Radgončanom se je opravičil za to, kar se je zgodilo. Najmočnejšega ploskanja je bil deležen Jelko Kacin, ki je v teh dneh gotovo osrednja medijska osebnost. »Gornjo Radgono so želeli narediti za »Popovgrad« — takšne vloge ne sprejmemo ne za Gornjo Radgono in ne za Slovenijo,« je med drugim dejal Kacin in še hkrati vprašal, kdo sploh vodi armado, katere podoba se je v hipu spremenila. »Odločili smo se, da Slovenija krene po svoji poti in sprejme odgovornost za prihodnost v svoje roke — čez tri mesece zagotovo,« je dejal Kacin. Upamo le, da se bodo iskrene želje Tupurkovskega in Bo-gičeviča, izrečene pred mejnim prehodom v Gornji Radgoni, uresničile! bbp Gornji Radgoni za 450 milijonov dinarjev škode več komisij, ki izra- v°jašk^0 nastalo škodo zaradi kadonta®res’je’ Je bi'° v Gornji hov ri?1 z.a več kot 450 milijo-Bon samoodločbe zahtev n tem ne zamegljuj predpisi. Po njeg f)k L daje deklaracija P^ vo enotna in 0?en?.e’Jovjets*1' efl!1 j( žava,« je izjav f minister Aleksand K k Predsednik EvrOP J Delors je menil. a pl Jr ropa skrajno P**4 0« onskim dogovor : Je da en sam resnej pr postavi na kocko nja za.mir.. ■ VESTNIK.’1'^' Stran 2 Stran 3 Štefan Smej tl. JULIJA 1991 BOLEČE SLEDI V SLOVENSKI DUŠI Absolventka gimnazije Taja Bačič je napisala: »Velika skrb nas ljudi združuje. Vse formalnosti, ki so se zdele tako pomembne, so postale postranska stvar, tako rekoč so izginile. Med nami, v naših družinah so postale vezi veliko bolj pristne in resnične.« Duhovno se srečati z lastne ' slovo in po- smrtjo, pomeni slavljanje, slovo od vsega ne-poslavljanje od .. V nas se bistvenega in vsega nepristnega. prebuja izvir, ki zahteva pristno, bistveno, tisto, kar je edino resnično. Naša bistvena in pristna resničnost vsebuje smisel, ki presega prostor tu in čas sedaj. Slovence nas srečanje s smrtjo dela duhovno prozor-: več možna nobena ne, tu ni venci še zlaganost. Pristna duhovno prozorna resničnost nas združuje. Slo-nikoli nismo bili tako povezani kot sedaj. Razkosani smo na dele ozemlja, toda ta razkosanost je samo zemljepisna, kajti izvir, ki nas združuje ter nas dela resnične, presega prostor in čas, Slovenci prek tega izvira vemo in čutimo, da še nikoli nismo bili povezani tako kot se- daj. Naš smisel ni vezan na prostor in čas, ne na prostor Samota med vojno: z vsa-si,Lobustr,eljevanJem’ki ga jm, bodisi neposredno bo-iJS' u2/601 zanJ Prek medijev, nr>? ■ ”‘ek kr'vde večji. Zakaj p rJUje svojo voljo do moči 7 v61?1 trenutku nekdo drug, «Kaj to nisem jaz? Zakaj ni živr ta.m\Obstajati na robu ^jenj6 pa hoče, je do moči najv‘$ie stanJe volje n«Jda kaJ‘e zadržuje, zakaj tia Pj'SČeš najbližje poti do ,m’ . . mesta potencialne Sm"’ 'z volje do moči? govoriti1-j®tukaj m°g°če od' notr • n pn tem ohraniti res,/”^ m'r’ na osnovi kate-od naslednjih razlogov? Dr?™6)”6 m‘ka dovolj, da je triev? ° Za tv°j° želj° P° P0-D m; njU’ če bi stal tam nas-|ahv z m!adeničem, ki bi jih mnnt,- an' še učil, saj so lani sredn' m"d njimi še hodili na Pa je ra- no s °a nisi prišel na čisti-PomAlVOJlm fazmišljanjem o ne^u nacionalne države in vse tn ’■ kakšen smisel naj bi sten ^nmei0? Te v tem eksi-nosti 3 stanJu neodloče-njih? AhdrZUJe dolg do bhž-misi; J pa se mar nagibaš k če t, ’ -a Sl Jahko kako druga-niti voiašk«~ navsezadnie tudi ° • ko kurjen nisi, ker Si čipri vojakih nisi bil...? tec? t° p.reProsto strahope-Potemli”'’ ker s’ bolan? Je potr: ak®m tvoja bolezen volje do moči in trAnja? drugačnega po-stu^p” s,° razlogi za post fe-aziogi za potem, ko je Stanja Jed vojno nečim? ’ ls.®° mesto svoji usojetl Z”?st' ‘n eksistencialni nio v v s Vse to že pozna-Sartra nerazrešenosti. Od Položaju v slehernem tem tla svnh sam 'n popolno- "jeihu ;b°den' prejš-'hORoč? \ vsakem trenutku mu e re«t, da je nič. Vse-Pacif^J®m v času vojne: s ^gtonali,”1-^ tako kakor z Poizkut ^C1J0- Tako kakor s 8'°nali7a da b' razrahljali re-P.°'zkusi T’ .Tako kakor s c'onain ’ ?a bi razrahljali naboje, če . tzavo. Kajti neum-k.adtžav,°dP?ve orožju ne-"Jo Pa t? a 1 državica, ne sto-de. pra §a tudi njene sose-Se ena 0 Je neumno, če Varazrak|a nac’onalna drža-etnična i;,J j v re8'je, na svoje ^redj: J, dstva’ ako tega ne ^a tak ‘“dl druge države. ”asProtn« se zgodi prav ?d i°n°d ^tega, kar se idstvov 'Zma Pričakuje. Z °> ki je Zameno za manjše !ac!°nalniV .podreJan.iu svoji ”ac>onain drzav>, zapade v v dru" S 4^' pacifizem ni p°nekakšn: ^acifistični shodi ltvenj sh "'.Postmoderni mo-> Po3’- Mir°vniki kliče-nh Usliša? kZa mir zat0’ da bi "e W ^°g- Toda bog jih , S°''‘vah’ |Cr je v njihovih । Ptočj Premalo volje do Sprva »ni^ ™ smo p“’ ^iost/oh™'’ °SnjU’ di-h n°sti t? 0buPu m straho-n sPravo vJne smo dožive-v "tjemanui11' sPrava. ki a duha jka'a> ni bila spra-!a"Ae Son??rVeČ sPrava or-S Da trdnosti, sprava s?da to je 3 z.Veni fašistoidno, ki h ‘ega b5StV0’ V prvih vr- Vo^1 Za vsaVPI 1 0 samostoj- ' k?Jaki, Smako ceno. Stali so t « Pa resničnih voja-J0 ati. iPa "e vpijejo> ti so Za«° SamOstn-Se mi’ da ‘i’ k' ni avljajo I Jnost zdaj prvi siv’Prej niš °‘e.rizičnobiva-sih'^ma^so1'najbo,j g'a- magali občanom pri razni vozih, varovanju Pren,f3njav preverjali posamezna strelj vaseh iri mestih ter zunaL^ sodelovali pri prevozih sa opreme in zdravil v bol® ’fjj, magali delegacijam iz da obiščejo tujino ^^ciovenij1' ga prikaza dogajanj v SI se omogočili pa so tudi, da pomurski poslanci lahko upšri' žili izrednega zasedanja s ne Republike Slovenijo- , »Rad bi se zahvalil bivalcem Pomurja, ki so . skusom okupacije s stran korkoli pomagali poli®!1’ oble' da so dajali hrano, pijaC ke, omogočali telefonske P ve ali pa da so vsaj . 0 spodbujali. Vse to je.dot D« so se ljudje in P°l*CIJa „eoVO® zbližali,« je na koncu povedal načelnik UN^ Sobota Darko Anželj- JUGOSLOVANSKA ARMADA RAPORT IZ SOBOSKE KASARNE Napeto stanje, ki je bilo od 27. junija pa vse do začetka julija, se počasi umirja. Tako bi lahko sklepal po zunanjem videzu v soboški kasarni, ki sem jo obiskal v petek. Vojaki se pogovarjajo, na vhodu sta le dva, ki sprejemata starše in druge obiskovalce, tudi oficirji sedijo v senci, pijejo kavo in se pogovarjajo. Da je stanje mirno, je potrdil tudi polkovnik Momčilo Popadič: »Danes je najbolj mirno, tako je bilo tudi včeraj. Že včeraj (četrtek, 4. julija — op.p.) so začeli prihajati starši, ki so se pogovarjali s svojimi sinovi. Tudi danes jih je bilo nekaj na obisku. Lahko bi rekel, da je stanje skoraj normalno, saj smo delno še vedno blokirani.« No, ta blokada se je med pogovorom odstranila in tudi naslednji dan so že dobili tudi svež kruh, telefon in vse drugo, kar je bilo prekinjeno. Oceno teh prizadevanj je polkovnik Popadič strnil takole: »Menim, da stvari tečejo k novemu stanju, na podlagi že dogovorjenega na višjih ravneh.« Kako so vojaki preživeli minule krizne dni? »Skoraj nerad bi se vračal nazaj k temu, kar je bilo. Menim, da je bilo vse skupaj brez kontrole. Bila se je doslej neznana vojna brez pravil. Za stanje v tej kasarni moram povedati, da je bilo nekaj dogodkov, po katerih bi lahko sklepal, da smo bili v izrednih razme- rah. V tej vojni je bilo čudno, takšen občutek sem imel, da nobena stran ne bi rada streljala. To je nekaj čisto novega, ne glede na to, kako so to nekateri razlagali. Za nami je čas, ko bi za obe strani lahko rekel, da smo vodili težko psihološko vojno, ki smo jo v glavnem preživeli. Seveda je prišlo do neljubega incidenta, ko je umrl vojak. Sicer pa je vse drugo v redu? »Tako je, vsi drugi vojaki so ostali nepoškodovani in upam, da ne bo hujših psihičnih posledic.«, Te dni je začelo veliko vojakov odhajati iz kasarne. Kakšen je vaš komentar? »Dejstvo je, da starši že dva dni obiskujejo svoje vojake. Imeli smo navodilo, da jih sprejmemo, pogostimo in omogočimo pogovor z vojaki. Gre predvsem za humanitarni vidik, saj so vojaki marsikaj preživeli Toda vojaki so začeli odhajati domov, čeprav smo jih opozorili, kakšne bodo posledice. Težko bi rekel, da je kdo odšel z našim dovoljenjem, da bi mu dali žig v voja- ško knjižico in ga na ta način odpustili od vojakov. To bi bilo proti predpisom. Vojak lahko gre domov le, če dobi posebno dovolilnico za odpust. Toda teh zaenkrat še nismo dajali, saj smo komaj te dni dobili navodilo za pripravo razporeda dopustov. Potrebno se je zavedati, da v kasarnah moramo imeti tudi določeno število vojakov, da lahko normalno delamo in živimo. Torej: z našim dovoljenjem ni odšel iz soboške kasarne noben vojak. Vsi, ki so odšli, so odšli brez našega dovoljenja.« Še zadnje vprašanje: rekli ste, da prihaja veliko staršev, ki obiskujejo svoje sinove. Kako bi ocenili to gibanje žena? »V celoti razumem matere, ki prihajajo v kasarno. Menim pa, da je politika izrabila občutke mater in obenem tudi moralo posameznikov v armadi. Vse to pa zaradi tega, da bi dosegla neke svoje cilje. Menim, da je to nemoralno. Seveda to ni edino, kar je bilo nemoralno.« Dušan Loparnik Del opreme iz stražarnice v Gornji Radgoni. Poleg opreme za zveze so pripadn'^’ ka milice našli tudi precej orožja, med njimi tudi ostrostrelske puške in drug0- y Stran 4 VESTNIK, 11 bila je vojna NA NAŠEM OBMOČJU NI PADEL NITI EN TERITORIALEC PREKMURJE JE OSVOBOJENO Vlado Miloševič - komandant TO vzhodnoštajerske pokrajine Po razglasitvi samostojne in neodvisne Republike Slovenije je jugoslovanska armada brezobzirno kot je malokdo pričakoval, napadla slovensko ozemlje. Intervencija s tanki, okolopnimi transporterji, helikopterji, letali in drugim ubijalskim orožjem je naredila veliko materialno škodo, ljudje so mrtvi in ranjeni. Kljub temu pa se je agresorska armada pri izvajanju bojnih operacij v Republiki Sloveniji uštela, šaj ni pričakovala takšnega odpora teritorialne obrambe, policije in prebivalstva. Pri tem je odigrala pomembno vlogo teritorialna obramba ali slovenska vojska. Ob njenem uspešnem delovanju med napadom jugoslovanske armade na Republiko Slovenijo smo se pogovarjali s komandantom teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine podpolkovnikom Vladom Miloševičem. Preh’ "di, Slovenijo ci £°de v PreGn^6 Vse meJne jJ^a, Hodn“rjU: Gederov-vas- s° raznolr, ^ada Je ocenilo sile na ob- lahkoa>PreŠ'bke’ da bi "e ^k°pterii „ Zato van^šine ji dodat- ''a^ad^ t>01„ d°š. Na m Gederovce in m ° vas in J"eJna Pohoda v 8o Priti S"0 Pa so na-Te en anske arSPne enote > Ptosh0'6 Pa so dde> Iz hrvaške. s°jh.V ^urskemPce priti Ie do Lrit°rialci Središču’ kjer Si str?bFn'le in tako da Pole an< Proti PO dru- J8raltega Pa Radg°ni. ^ro'. Pontonske 1' Poskušale Para?’ kar na ■mostove čez '"zaradi visoko % " mejne Pj'0' Tako so b'leJ °bkolHe vS*1'. v Pr^ T reknturjn Jaske si,e’ k' so Judih T /seh lova.nsko ar-9 >n . ko se l b mejnih pre-m J ja8res°rska voj- si lnih preh6??3 °SnJema Nod So bile h dov; Policij-J°rialna°V’,2unai ob0^ mejnih ?°«ajaa.obramba b7°^a, pa ter>-inJ> "od iu»n^aČe a so se 1° bjj" mrito^Sosiovansko ar. Si n °bramb°. ki %l Se Je zac^,a neuspešna. V Vanska . Ce ° sP°pad in armada se je umaknila na stražnico, tako daje bil mejni prehod odprt. Podobno se je zgodilo tudi na mejnem prehodu v Gederovcih, ko se je jugoslovanska vojska umaknila na stražnico v Petanjcih. Pogajanja pa so bila uspešna v Dolgi vasi, kjer se je posadka jugoslovanske vojske predala teritorialni obrambi. Tudi ta mejni prehod je bil odprt. Zavlekla pa so se pogajanja na mejnem prehodu Hodoš, kjer so bili zvezni policisti, ki so strahovali pripadnike jugoslovanske armade. Naposled so se predali brez boja. V naslednjih nekaj urah pa so se predale vse posadke jugoslovanske vojske na stražnicah, nekatere brez boja, druge pa po krajših spopadih. V najtežjem položaju je bila enota jugoslovanske armade v soboški vojašnici, ki je bila obkoljena. Teritorialna obramba ni direktno napadla zaradi strahu, da bi bile žrtve med civilnim prebivalstvom. Obkoljene sile v vojašnici so na pomoč poklicale letalstvo, ki je z raketami in mitraljezi večkrat obstreljevalo blokade. Na srečo med teritorialci ni bilo žrtev. Pri tem pa sta bila ranjena dva vojaka jugoslovanske armade, od katerih je eden podlegel poškodbam. Po besedah poveljnika Območnega štaba teritorialne obrambe Murska Sobota Edvarda Mihaliča je bilo zajetih prek 400 pripadnikov jugoslovanske armade, ki so že izpuščeni. Poleg tega je bil na strani jugoslovanske arma de en starešina mrtev, trije pripadniki pa ranjeni. Na strani teritorialne obrambe pa so bili trije pripadniki ranjeni. Sedaj je Prekmurje osvobojeno. Vse stražnice so v rokah teritorialne obrambe. Postavili so tudi nove stražnice na meji s Hrvaško. Vojaki JA so edino v sobo- ; ški vojašnici, kjer pa je morala i zaradi nadzora teritorialne obrambe na nizki ravni. Starešine in vojaki bežijo in po zadnjih podatkih jih je v vojašnici le 15. F.M. — Z napadom jugoslovanske armade na Republiko Slovenijo se je teritorialna obramba znašla pred veliko preizkušnjo. Kako ste jo doživljali? »Teritorialna obramba Republike Slovenije se je zares znašla pred veliko preizkušnjo. Moram pa reči, da nismo bili nepripravljeni. Na možnost napada jugoslovanske armade smo se pripravljali že dalj časa. Zato smo tudi izdelali potrebne ocene o možnostih napada, pa tudi smereh prodiranja iz mest Maribor, Ptuj, Bistrica, kjer sta koncentrirani vojaška tehnika in vojska, pa tudi o možnostih prihoda vojske iz Republike Hrvaške. Na osnovi tega smo tudi organizirali priprave in premike naših enot. Prvi dan agresije smo imeli v teritorialni obrambi okrog 1.200 ljudi. Ob nadaljevanju vojnih operacij in okrepitvami agresorske vojske smo povečevali število slovenskih vojakov. Tako smo imeli na vrhuncu angažiranih čez 6.500 oboroženih in za boj pripravljenih ljudi. Tako smo ustavili vse kolone, ki so se nam približevale. Najdlje je prišla kolona, ki jo je vodil polkovnik Popov. Le-ta je štela 32 tankov in imela veliko oklopnih transporterjev, sami pa ste videli, koliko jih je prišlo v Gornjo Radgono, zelo malo.« — Slovenska vojska se med usposabljanjem ni posebej pripravljala za tak način vojskovanja. Kljub temu pa je zelo uspešno opravila nalogo? »Teritorialna obramba se je pripravljala na podoben način vojskovanja, kot smo se ga lotili tokrat. Po konceptu splošne ljudske obrambe je blokirala dele ozemlja in na to smo se pripravljali, odkar obstaja teritorialna obramba v Republiki Sloveniji. Toda sedaj, ko smo pričakovali napad jugoslovanske armade, smo popolnoma spremenili koncept. Ko smo se opredeljevali, kako ustaviti prodiranje kolon, sem se odločil za taktiko, ki je zelo podobna policijski. Enote so bile hitre in premične, z do 30 ljudmi. Hitro so lahko menjale položaje in pripravile barikade v tistih smereh, kamor je prodirala jugoslovanska armada. Oboroženi pa smo bili tudi z oklepnim orožjem. To je bil en faktor, ki nam je prinesel uspeh. Drugi je bil izredno sodelovanje vseh struktur v občinah, v katerih so potekale borbene operacije. Izredno dobro je bilo delovanje upravnih organov, ki so s hitrimi mobilizacijami organizirale enote povsod tam, kjer je bilo to potrebno za okrepitev naše vojske. Sproti smo odpuščali domov enote, ki so bile v borbah ali pa so bile utrujene ter jih nadomeščali s svežimi. Moralno stanje naših enot je bilo na visoki ravni. Vojaki so vedeli, zakaj se borijo in bili navdušeni nad začetnimi uspehi. Izredno dobro je bilo delovanje tiska, radia in televizije, ki so veliko prispevali k temu, da je vsak dan padala morala jugoslovanske armade.« — Med agresijo si je slovenska vojska pridobila določene izkušnje, ki jih boste lahko v prihodnje koristno uporabili. Kaj menite o tem? »Res je, pridobili smo veliko izkušenj, ki so nam vsak dan prinašale nove uspehe, zlasti z orožjem, ki ga doslej nismo imeli v naših formacijah. V zadnjih dneh agresije smo imeli celo protioklepna sredstva, s katerimi naši vojaki niso bili najbolje seznanjeni. Ustanovili smo celo tankovsko četo, ki smo jo tudi uspešno uporabili. Sicer pa smo zajeli tudi več drugega orožja, ki ga je imela jugoslovanska armada v skladiščih in se na ta način dopolnili, tako da smo lahko uspešno delovali. Moram povedati, da na območju naše pokrajine ni padel niti en naš vojak, ranjenih je bilo 11.« — Kakšna je torej vizija slovenske vojska? »Po tej agresiji na Republiko Slovenijo sedaj laže predvidevamo, kakšna naj bo v prihodnje slovenska vojska. Ta bi vsekakor morala biti polprofesionalna, kar pomeni, da bi na ključnih mestih imeli strokovnjake veziste, tankiste, artilerijce in strokovnjake za druga orožja, ki bi bili v stalni pripravljenosti. Del naše vojske pa bi bil v rezervi in bi dopolnjeval poklicne strokovnjake.« F. M. le ^avn,kov TO in armade o načinu umika tankovsko oklepne enote z mejne- „V G®rnji Radgoni. Polkovnik ki je vodil okoli 10 oklepnih vozil in 4 tanke se Potjo, ki jo bodo ubrali proti domači kasarni na Hrvaškem. ------------------------------------------------------------------------ J-JULIja foni Domov pod zastavo Rdečega križa V sredo zvečer je pripeljal iz Bosne in Hercegovine prek Zagreba in Čakovca avtobus Rdečega križa, da bi odpeljal zajete vojake iz zbirnih centrov. Zaradi barikad na mostovih je ostal na desnem bregu Mure, na soboškem Rdečem križu pa so se odločili, da vojake pošljejo domov v četrtek zjutraj. Vendar so čez noč dobili od ministrstva za notranje zadeve obvestilo o začasni prepovedi pošiljanja vojakov, saj, kot so pojasnjevali na Rdečem križu, je nekatere, ki so domov odpotovali po železnici, zajela vojaška policija. Na soboškem Rdečem križu so se torej sklicevali na obvestilo ministra Bavčarja in zajetih niso takoj odposlali. Slovensko ministrstvo za notranje zadeve je namreč zahtevalo dodatna zagotovila republiških vlad, da bodo vojaki pod oznako Rdečega križa varno prišli domov, za varno potovanje po Sloveniji pa je dala jamstvo Slovenija. Tako je avtobus z dvema predstavnikoma Rdečega križa iz Bosne in Hercegovine v Murski Soboti čakal na odgovor, ki ga je podpisal predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič. V njem je zagotovil, da njegova republika prevzema vso skrb, da vojaki varno pridejo domov. Po tem odgovoru so s soboškega Rdečega križa na zbirne centre odpeljali civilno obleko in obutev in v četrtek popoldne so vojaki iz Bosne in Hercegovine zapustili zbirne centre. V petek dopoldne so se zaprli zbirni centri za zajete vojake v Pomurju. Soboški Rdeči križ je s tremi avtobusi prepeljal zadnjih 150 zajetih vojakov v Ljubljano, kjer so potem z vlakom nadaljevali pot do doma. Večina zajetih vojakov, pa tudi staršev, ki so se oglašali v zbirnij centrih, je bila z oskrbo in ravnanjem z njimi v centrih zelo zadovoljna, dobro oceno pa je dal tudi Rdeči križ, ki je ugotovil, da je nastanitev vojakov v skladu z določili ženevske konvencije. mh Prišla bi po njega, pa čeprav peš Srečali smo se na poti y Mursko Soboto, četrtega julija proti večeru. Mati iz Osijeka je prišla po svojega sina. Iskali so zbirni center, saj so z Rdečega križa v Murski Soboti dobili vest, da je njihov sin tam. Napotili smo se torej skupaj na sedež Rdečega križa, kjer smo se ustavili za trenutek, da bi dobili spremstvo do centra, in Ivanka Stojakovič je želela spregovoriti. » V ponedeljek zvečer je sin poklical domov ter povedal, da beži iz kasarne, in od takrat nismo več vedeli, kje je. Stalno smo bili v stiku z občinskim Rdečim križem v Murski Soboti, da bi izvedeli, kje je. In danes, ob pol treh popoldne, smo dobili vest, da je v zbirnem centru, zato smo se torej odpravili na pot, na kateri pa na srečo nismo naleteli na nobene ovire. Veste, komaj da sem to preživela, cele noči smo poslušali, kaj se dogaja, nenehno smo spraševali po sinu, če je še živ ali kje je. Sedaj pa smo srečni in komaj čakam, da ga vidim. Po njega bi prišla, pa čeprav bi morala peš.« Mati je našla svojega sina in od sreče so tekle solze. Bilo je to srečanje, polno veselja in bridkosti zaradi dogodkov in razmer pri nas, bil je to trenutek neizmernosti, a v naslednjem trenutku že prežet z občutkom negotovosti, kako srečno prispeti domov. Ampak v tistem trenutku je bilo pomembno le to, da je mati lahko objela sina in da ga je spet imela pri sebi. V zbirnem centru so opravili formalnosti, mladenič se je poslovil od tovarišev in tistih, ki so ga varovali. »Hvala vsem. ki ste ga varovati.« je dejala mati, mi pa smo jim lahko zazdeli še srečno pot donun in bili» tistih črnih dnevih vsaj malo radostni, ko smo videli to srečanje, neizmerno srečo matere in sina. mh Stran 5 bila je vojna PO SLEDI TANKOVSKIH GOSENIC VELIK STRAH ZA HIŠO Presika S TESNOBO PROTI HELIKOPTERJU PRI BANFIJU JE BILO STRASNO IZ TUZLE PO SINA V LJUTOMER OPEKO SO DROBILI, DA SE JE SUŠALO DALEČ OKOLI Okrog dveh ponoči v sredo zjutraj so prihrumeli tanki tudi mimo Tuškove domačije v Stročji vasi. Prišli so iz Središča ob Dravi. Tuškovi so se pravočasno odselili na bližnji hrib k sosedom. Bali so se, da jim bo vojska porušila hišo. Z velikim odpovedovanjem so začeli graditi novo in delno je že pod streho. »12 otrok nas je bilo in zelo težko smo živeli. Zdaj smo upali na boljše čase. Mislila sem, da bo >vertik<, ko so šli tanki mimo. Še dobro, da ni bilo tedaj tu cestne zapore. Prav tisti večer so jo hoteli narediti. Prav gotovo bi bilo v tem primeru dokaj hudo. Zdaj pa me je strah, ker so zaporo v sredo zjutraj res naredili,« je bila še vsa pretresena mama Terezija. Njen sin Andrej pa je dodal, da je brž, ko je zaslišal tanke, to sporočil teritorialcem in tudi na radio je klical, pa mu skoraj nikjer niso verjeli, da je to res. Na srečo se je vse dobro konča- Četrti julij, je, dan borca, prvi dan nemirnega miru po prekinitvi vojne v Sloveniji. Pot me vodi čez Muro, v kraje, skozi katere so še malo prej hrumeli tanki in oklopna vozila jugoslovanske armade. Kako so vse to doživljali ljudje? , Najprej se ustavim pri Žbontarjevih v Hrastju—Moti, na domačiji, blizu katere se je marsikaj dogajalo in kjer je še stal velik helikopter jugoslovanske armade. »Ko so šli tanki prvič mimo naše hiše, sem bila sama doma s hčerkama. Bilo nas je zelo strah. Močno je ropotalo. Ker je bila na cesti ovira, so šli tanki malo naprej malo nazaj; začeli so tudi streljati in sosedovo hišo so precej poškodovali. Šofer avstrijskega tovornjaka, ki se je prav tedaj znašel na kraju dogodka, nam je kasneje povedal, da je mislil, da gre za nekakšne vojaške vaje. Šele ko so mu povedali, da je šlo za napadalni pohod, se je zelo vznemiril. Drugega pohoda tankov tu mimo pa nismo upali še enkrat doživeti iz neposredne bližine. To bi bil prehud stres, še zlasti za otroke. Zato smo se umaknili. Videli pa smo, kako so v sredo tu letali helikopterji in kako sta dva pristala na bližnjih poljih. Eden se je kasneje dvignil in odletel, eden pa še stoji tam,« je pripovedovala Marjeta. Podam se proti stoječemu helikopterju. Ibčutki so ... To je težko opisti. Seveda ne gre brez dovoljenja teritorialne obrambe. Kaj če bi naenkrat začelo pokati? me prešine. Čez čas se približa tudi pripadnik civilne zaščite Franc Slekovec in mi s ponosom kaže na napise, ki so jih napisali »naši«. V okolici helikopterja je precej pomendrano pšenično polje, in tam, kjer je stal prvi helikopter, najdem vse polno ostankov konzerv, papirja in celo nekaj praznih nabojev. Težko je zbrati misli, besede... potem ko se konča pot po še svežih poteh tankovskih gosenic na desnem bregu Mure od Gibine do Grastja—Mote. Človek ne more verjeti, da je vse to res, da se lahko zgodi kaj tako strašnega. V srcih Ijndi bodo prav gotovo ostale neizbrisne sledi groze, strahu, besa... Nazadnje se pripeljem se barikade pri Gibini. Zagleda* novo hišo na bližnjem je močno poškodovana. Če bi tedaj, ko je priletela tja topo’ granata, kdo v spalnici, PraV-L tovo ne bi ostal živ. Ob J11®-1 j obisku nikogar ni doma. Tu° Hf najbližjem sosedu se nihče oglasi. Stopim še do hiše sto, na kateri je tudi videti L škodovano streho. Gosp . Oton Šimonka mi pride napr »Tu okrog je bilo res stra Ko je v petek šla prvič mimo • Iona tankov, so streljali na kado in tudi naokrog. Nasa torialna obramba jih je naP in v boju sta padla dva Tedaj so skoraj pobesneli-ki so hodili po vasi in skusa kriti položaje teritorialcev-jim ni uspelo, zato so čez cas nili proti Razkrižju. V tore poldne pa je bilo spet hudo-^j daj so stali v bližini nase okrog 4 ure in večkrat sir Topovska granata je zade>a i0. dovo hišo in jo močno p°s vala. Padlo je tudi na in skozi strop je zazevala p luknja. Na srečo smo bili t varnem zaklonišču.« Zelo hudo pa je bilo v torek proti poznemu popoldnevu pri Gibini oziroma Jelašovcu in Banfiju (že na Hrvaškem). Slavko Trstenjak iz Banfija je videl marsikaj grozečega. »Bilo je okrog 18. ure. Tanki so hrumeli iz Štrigove proti Ljutomeru. Na Gibini jih je čakala skoraj neprebojna cestna ovira. Zato so v Jalšovcu zavili na stransko pot in se podali mimo naše hiše. Toda na pol poti so se morali obrniti, ker tudi tu ni šlo dalje. Bilo je strašno, ko so se vračali. Od jeze so streljali vsenaokoli, en rafal je prerešetal tudi mojo delavnico, in rušili, kar je bilo tik ob cesti. Bližnjo zapuščeno hišo so vso prerešetali. Slučajno se je tam tedaj skrival kmet, ki je delal na travniku. Pripovedoval mi je, da je molil, ko so streli leteli v zrak, in klel, ko so mu tanki gazili po lepem pšeničnem polju.« Zlatko Belovič, predsednik sveta krajevne skupnosti Štrigova, pa je bil toliko pogumen, da je pristopil k stoječi koloni tankov, nagovoril oficirja in ga vprašal, zakaj to delajo in kdo bo povrnil veliko škodo. Odgovora ni dobil. Oficir gaje samo mrko pogledal tudi tedaj, ko mu je dejal, naj zberejo otroke po Štrigovi in jim povedo, da je to Jugoslovanska ljudska armada. Dodal je še, da so v bližnjih krajih na Hrvaškem pomagali Sloveniji, kolikor so le mogli. Sledi tankovskih gosenic me nato vodijo proti Bučečovcem. Na cesti blizu Onišakove domačije je bila dokaj visoka zapora iz opeke. »Malo pred prihodom tankov sem odšla v vas. Slišala sem, kako so drobili skladovnico opeke. To je trajalo okrog uro in pol. Bala sem se, da bodo streljali in nam porušili hišo. Na srečo se to ni zgodilo. Najbrž pa bi bilo drugače, če bi nanje streljali teritorialci, ki so bili prepravljeni na boj. Ne morem povedati, kako hudo mi je bilo, ko se je to dogajalo. Neko noč pa je nekdo močno ropotal po vrtih in oknu ter hotel, naj mu odpremo. Tudi to je bilo strašno. Še posebno strah me je bilo za pol leta staro hčerkico. Mislila sem, da bo konec ...« je še vsa vznemirjena poskušala obujati spomine gospodinja. V takšnih okoliščinah je težko biti zbran. Strah seveda še ni minil. Vse kaže, da so tankisti dokaj dobro vedeli, kako se po stranskih poteh izogniti novim oviram. Tako so v Stari—Novi vasi zavili proti Bunčanom in Veržeju; po tej poti so šli tudi prvič, to je v noči s četrtka na petek, ko so se valili proti Gornji Radgoni. »Do polnoči smo gledali televizijo. Nato smo nameravali leči. Imam navado, da prej še skoraj vedno pogledam skozi okno proti Krapju. Tako sem storil tudi to noč. Saj nimam prividov, sem si dejal, ko sem zagledal kolono vozil, ki se je pomikala proti Veržeju. Poklical sem še druge in opazovali smo, kaj se bo zgodilo. Kolona se je vedno bolj bližala. Po lučeh sem skušal ugotoviti, koliko je tankov. Tedaj sem mislil, da so vsi tanki. Neštel sem jih okrog 15. Hitro sem po telefonu poklical teritorialno obrambo pa tudi na radio ter sporočil, kaj sem videl. Tedaj je kolona že prispela v Veržej. Joj, kaj se bo zgodilo, če bo zavila proti mostu in skušala priti čezenj! Naših je malo in težko se bodo ubranili. Tu bodo padala življenja, so mi švigale misli sem ter tja. Ko je prišla kolona do predela, ki mu pravimo Pri hrasteku, se je tam ustavila. Okrog četrt na eno so se vsi razvrstili, pogasili luči in motorje. Cez čas je nastala moreča tišina. Legel sem, vendar nisem mogel zaspati. Okrog štirih sem vzel daljnogled in jih začel opazovati. Danilo se je že in lepo sem videl, koliko je vsega. Čez približno pol ure so začeli deliti hrano, okrog pol sedmih pa se jim je pridružila še kolona šestih tovornjakov, ki so se ustavili blizu železniške postaje v Veržeju. Nato se je začel premik. Spet me je zelo zaskrbelo, kam bodo šli. Ko sem opazil, da se je prvi tank obrnil proti Križevcem, mi je nekoliko odleglo. Tedaj sem spoznal, da jim ,diši‘ Radgona, da so torej namenjeni tja. In tako je tudi bilo. Včeraj pa so se vračali po isti poti. Sedaj mi je bilo že nekoliko laže, saj sem vedel, da se umikajo v vojašnico,« je bil dokaj zgovoren Miha Fras iz Veržeja. ne Zaradi cestne zapor® pij rem dalje proti Razkrizj vračam po isti poti. proti Jalšovcu oziroma o । ti Štrigovi stoji avtomo ške policije, poleg pa S(jsta''1’ tuzlansko registracijo- /ve , se in pristopim bliže- Ta da je gost Refik Parip0’? gi! P lice Tuzle, namenjen p? J j,il svojega sina vojaka, ki J pr' jet v okolici Ljutom®] Rdečega križa je zvede se nemudoma podal na P »Ko sem prej govor" stf< sem mu dejal, da ne sn |oVetw v Slovence, saj mi j® -■ goPj rešila enega sina, ki j® . dva pa si v Trbovljan se kruh. Mislim, da se to, j gaja v Sloveniji, ne bi s vOjn^ diti. Zakaj je P°‘reb" oŠtO*’|i Delati je treba in se sp , VS. ne pa streljati med sasani^ narod ima pravico do nega življenje.« kot ^Joče bi tako preprosto razmišljali tudi genera vanske armade, potem ., vse to ne bi zgodilo- Zapisal Stran 6 VESTNIK, 11. J bila je vojna RAZDEJANJE DUŠE MESTA GORNJA RADGONA n- bda razdejana le duša mesta Gornja Radgona (Spodnji in Zgor-den k ’ so bile razdejane tudi duše vseh, ki so preživljali enote-čutk'° m°.ro’ strah in negotovost. Predvsem pa so razdejanje duše in ob-neiš'1 Rreb'valcev Gornje Radgone, ki so se v petek dopoldne le z najnuj-kljJmi Potrebščinami odpravili k sorodnikom in prijateljem ali pa v mir V.. °vensko goriških hribih. Gornjeradgončani, ki so dolga leta Pano ti*’* V ®voi'b bišah in stanovnajih na Kerenčičevi, Jurkovičevi, tja n’ Kekovi >n Grajski ulici, so se upravičeno bali za svoja življe-li s•VSem Pa za življenja svojih otrok. Nekateri so kljub vsemu ostajaj i T a*i niso pričakovali, da bo tako hudo. Na srečo so vsi °kroo v raV"' Kako so preživeli te dolge ure in dni, zaprti v stanovanja, g katerih je pokalo in gorelo, jih raje ne sprašujte! Te„ N so občutili in še občutijo Gornjeradgončani, je težko opisati. prehod*8* S° Pre^iv'jali v šestih dneh zasedbe polovice mesta in mejnega goče i * *” . nePrestanih alarmih za zračni napad, pravzaprav ni mo-rišča Z besedami. Ko so si šele v sredo zvečer upali stopiti na dvo-ši]jP'piKe in ulice ter proti mejnemu prehodu, kjer so še vedno stra-od Sa re * *ovornjaki, so se rokovali, se objemali in poljubljali, jokali Pega veselja, da so spet svobodni, brez tankov. rešili k S° nastednjega dne prišli, da bi s skupnimi močmi popravili in kajs’ a* da'° P0Praviti in rešiti, bi najraje kričali: poglejte vsi, tenašemu najlepšemu in najstarejšemu delu mesta! Poglejta stekla barbarstva’ porušene, pogorele in preluknjane hiše ter razbi-ntiraS^j bil četrtek v drugih slovenskih in tudi pomurskih mestih naj-tadj 2>!dan’ bar jih je bilo konec junija in v začetku julija (najsi bo zanika, ^ene8a miru po umiku tankov, zaprtih trgovin ali uradnega praz-protj n?Je b’ - Gornja Radgona tega dne podobna sejmišču. Vsi so drli »se ned JS.tarejtemu in porušenemu delu mesta, ki je bil kar šest dni za tatj a|j °® da so n>ku SmJJ nad hrano. Na krož-°8ramci,„ri? Primer našli dvaki-F>al0 obr« SUnkP> ki je bila le "»a lahko ,an?' Ce jih Je bilo 90, Jo,od 70 7Sak dve ur*> stane-2,5.0 mark’ ter ena teark,«!^ a’ ki stanejo po 150 ^arijko P°vedal Drago Do-’ upravnik Kompasove objekte se poskušali najprej »zadržati«, saj so našli tudi zabite deške, je bila skušnjava prevelika. Po besedah očividcev so kradli (drugače tega ne moremo imenovati) predvsem oficirji. Manjkajo ure, očala, zlatnina, tehnično blŽgo, parfumi, čokolade, fotografski aparati. Da so v resnici odpeljali s sabo več, kot so pripeljali, priča tudi dejstvo, da so ob odhodu s sabo peljali tudi dve prikolici — nakradeno blago so naložili v In tu naj bi bila moja soba! Tomaž Zamuda je kar čez noč ostal brez sobe in brez doma, bbp V Klasu ob živila Timina trgovina Klas je zadnja trgovina z živili pred mednarodnim mejnim prehodom v Gornji Radgoni; vanjo so še posebej radi zahajali Avstrijci. Prodajni prostori so bili poškodovani že med petkovim streljanjem, vendar je civilna zaščita namesto izložbenih stekel zabila deske. Blago na policah in v skladišču naj bi varovale pred roparji, vendar se jim to ni popolnoma posrečilo. Nekdo je bil v trgovini ; kdo, verjetno ne bodo nikoli ugotovili. Ker tudi v trgovini Klas nekaj dni ni bilo elektrike, je nastala precejšnja škoda. Klobase, meso, mleko, mlečni izdelki, sadje, zelenjavo in drugo pokvarljivo blago so morali v četrtek odvreči na smeti. Posledice streljanja so bile opazne tudi na policah — zaradi razbitih sokov, kompotov in drugega je postalo neužitno tudi drugo blago, ki sicer ni tako hitro pokvarljivo. Razbit je bil tudi porcelan, ure, metle, steklovina in drugo, naloženo za izložbenimi okni. V trgovini Klas pa menijo, da so oškodovani predvsem zato, ker so morali imeti trgovino skoraj teden dni zaprto. Najpogostejši cilj — Jurkovičeva ulica Najstarejši del mesta Gornja Radgona je prav v bližini mejnega prehoda in pod grajskim hribom. In prav ta del mesta je bil v središču »ognja« z obeh strani. Pepca Frank je ostala brez najnujnejših gospodinjskih strojev. ^iakj Ja ' ° "bi pj?0 uP°rabljali prostore bifeja in bistroja, prizaneseno pa ni arni Kompasovega upravnika Draga Domanjka. bbp 6 dni zaprta v hiši Tričlanska družina Pepce Frank iz Jurkovičeve 17 je v petek, ko so izvedeli, da so tanki že v Radencih, odhitela na Plitvički Vrh, kjer imajo leseno barako. Ko so se čez nekaj dni vrnili, so ugotovili, da bo ta lesena baraka tudi v prihodnje njihov začasni dom. Dva pralna stroja, hladilnik, trajnožarna peč in še marsikaj drugega je bilo uničeno. Še huje je bilo v sosednjem stanovanju Ludvika Borka — zgorela je vsa notranja oprema. Tudi s Kocbekovim stanovanjem na Jurkovičevi 19 ni dosti bolje; Močnikovi in Uranovi z Jurkovičeve 23 so se tri dni skrivali v kleti (včasih je bila del grajske vinske kleti), ki je skopana v grajski hrib. Bila je srečna in vesela, da je preživela, da je lahko po šestih dneh strahu in negotovosti prišla na dvorišče. Toda tam jo je čakalo razočaranje. Hiša, v kateri se je skrivala, je bila skoraj popolnoma uničena. Milka Jančar s Kerenčičeve ulice 4 v Gornji Radgoni niti ni zagotovo vedela, kaj se dogaja, nikoli si ne bi mislila, da bodo G°vX®^i.UriStiČni servis v Y.šestih dneh ob ln carini V objektih Kom-men^ejnem J1":6- Kompas ima bif?Ja'nice jn Prebodu prostore cijo p b>strokuh—* agencije’ SLnica s k,,?1"'0: restavra-sled ° trgovin uhlnJ° m brezca-sklad«čem. V čeprav X Pravo razdeja-vje bilo očitno, da so vozila, na prikolice pa orožje in strelivo. V vse Kompasove objekte so vlomili, odprli vse predale, uporabljali pa predvsem prostore bifeja in bistroja, tudi kuhinjo. Prav jim je prišla tudi velika zaloga živil. V gostinskih obratih manjka tudi veliko brezalkoholnih pijač in piva v pločevinkah. Kaže, da so si drage žgane pijače privoščili le oficirji JA. Milka Jančar je šest dni preživela zaprta v stanovanju — zanjo niso vedeli ne sosedje in ne vojaki JA. bbp tanki le nekaj metrov pred njenim stanovanjem. »Šest dni sem bila popolnoma sama, videla nisem nikogar, slišala sem le streljanje. Ko je bil prvi alarm, sem tekla po stopnicah navzdol, nato pa nazaj v kuhinjo. Prečitala sem že vse knjige, ki sem jih imela pri sebi, ko je pokalo, sem ležala na tleh. Najbolj sem se bala v torek, ko je pokalo na vse strani, krogle pa so kar švigale. Nisem videla, od kod streljajo, vendar je bil na koncu ulice tank, prav nasproti vhoda v moje stanovanje pa je (stražil vojak. Imela sem radio, vendar ga nisem upala poslušati preveč na glas, ker sem se bala, da ga bodo slišali. Skozi okno sem si upala pogledati šele, ko sem slišala, da pod njim govorijo ljudje,« je povedala Milka Jančar. V isti zgradbi so bili še drugi ljudje, vendar niso vedeli drug za drugega. V torek, tik pred začetkom uničujočega streljanja, so s posredovanjem družine Fridau uspeli rešiti družino Milkinega sina — Darka in Ireno Jančar ter hčerkico Majo in Danielo — ter iz drugega stanovanja Estero in Tončka Korošec. Pomoč Avstrijcev Župan avstrijske Radgone je bil nazadnje v Gornji Radgoni v sredo, 26. junija, ko seje udeležil slovesnosti ob osamosvojitvi Slovenije. Zadnjih nekaj stavkov je povedal v slovenščini, med dru- gim tudi spodbudne besede: »Držite se, mi vas podpiramo!« In sosedje na drugem bregu reke Mure so obljubo tudi izpolnili. Že v četrtek, torej dan po tem, ko so tanki zapustili Gornjo RadgO- MEJNI PREHOD Tudi prostori 'carinske službe so bili popolnoma uničeni. Zjutraj so se prav vsi lotili čiščenja, tako da je bil mejni prehod v Gornji Radgoni odprt še istega dne — v četrtek, 4. julija, ob 13. uri. Vendar pa gasilska cisterna vode ne more odplakniti vse »umazanije«, ki se je nabrala na gor-njeradgonskem mejnem prehodu. bbp Dan po odhodu tankov iz Gornje Radgone so se srečali vodilni iz mest in občin (okrajev) Gornje Radgone in Radgone, ki ju deli le most čez reko Muro, bbp no, je vodstvo mesta in okraja Radgona obiskalo Gornjo Radgono in si skupaj z gornjerad-gonskim vodstvom ogledalo katastrofalne posledice. Pri odpravljanju le-teh so bili v veliko pomoč tudi gasilci iz Radgone z dvema avtomobiloma, v prihod-nej pa. bodo pomagali tudi pri konkretni obnovi porušenih hiš. Najverjetneje bodo v celoti prevzeli obnovo ene od poškodovanih hiš. Tekst in foto: Bernarda B. Peček Stran 7 bila je vojna SKODA OGROMNA - POMOČ PRIHAJA INGOLSTADT ZA BOLNIŠNICO Mesto Ingolstadt in njegova klinika sta za soboško bolnišnico pripravila pošiljko pomoči, ki so jo v tistem času v bolnišnici najbolj potrebovali. Iz Nemčije so v četrtek na mejni prehod v Gederovce pripeljali rentgenske filme, insulin, injekcije, obvezil-ni material, krvne derivate, zdravila in drugo. Pomoč prijateljskega mesta in klinike, s katero soboška bolnišnica zelo dobro sodeluje, sta prevzela pomočnik direktorja soboške bolnišnice ter podpredsednica izvršnega sveta. mh POMOČ MADŽARSKE Prva pošiljka pomoči pomurski bolnišnici je iz Madžarske prišla v ponedeljek, prvega julija. Takrat so na mejni prehod Hodoš iz Sombotela pripeljali kri. V četrtek dopoldne pa je direktor bolnišnice na mejnem prehodu v Dolgi vasi prevzel pošiljko zdravil, sanitetnega in zavojnega materiala in drugih zelo potrebnih medicinskih potrebščin, ki jo je predal Elemer Papp, vodja zdravstvene službe v Žalski županiji. Večino pomoči je prispevala bolnišnica v Zalae-gerszegu, s katero soboška bolnišnica zelo dobro sedeluje. Gospod Elemer Papp je tudi povedal, da so v stiku z njihovim ministrstvom za zdravstvo, da takoj priskočijo na pomoč, če bo le-ta še potrebna. V četrtek zvečer pa so iz Sombotela pripeljali že drugo pošiljko, in sicer fiziološke tekočine. Kot so povedali predstavniki Rdečega križa ter Zveze Slovencev na Madžarskem, imajo pripravljeno še pošiljko zdravil. Porabski Slovenci pa so kot pomoč Sloveniji organizirali krvodajalsko akcijo ter kri pripeljali na transfuziološki oddelek bolnišnice. mh Pomoč prizadetim v Gornji Radgoni Radgonska občinska organizacija Rdečega križa je za pomoč prizadetim odprla žiroračun, in sicer 51910-678-46171, s pripisom Pomoč za prizadete in odpravo posledic v agresiji jugoslovanske armade. Prizadetim so že priskočili na pomoč soobčani. predvsem z obleko, obutvijo ter belo tehniko. Rdeči križ pa sedaj, ureja vse potrebno, da bodo pomoč lahko nakazali tudi zdomci. Ti se namreč oglašajo ter, kot so povedali, zbirajo pomoč. Prizadetim pa želijo pomagati tudi v Mozirju, saj so se oglasili z občinske organizacije Rdečega križa. Pomagali bodo predvsem z gradbenim lesom. Razdejano mesto so obiskali tudi iz časopisne hiše Kleine Zeitung iz Gradca ter povedali, da bodo obnovili pet opustošenih stanovanj. Prvo podjetje, ki se je odzvalo s pomočjo, je bil In-tes, Mlin testenine iz Maribora. Pripeljali so 4 tisoč kilogramov moke ter nekaj manj kot dva tisoč kilogramov testenin. Glavno zbirališče darovanega je v rdeči hali na sejmišču v Gornji Radgoni. mh Uničevanje kulturne dediščine Skoraj petdeset let mineva od zadnje svetovne morije, posledice katere še dandanašnji ni uspelo povsem zabrisati. Doslej nam še ni uspelo povsem obnoviti nekaterih kulturnih spomenikov, ki so bili in so za slovensko nacionalno identiteto izjemno dragoceni in so za Slovence označevalci pripadnosti zahodnoevropski oz. srednjeevropski kulturni tradiciji. Iskanje skupnih civilizacijskih in kulturnih lastnosti v t. i. jugoslovanski državi se je že zdavnaj izkazalo kot jalovo, saj naposled ni uspelo priti niti do tega, da bi si kulturno in civilizacijsko različnost priznali. Več kot tisočletni zgodovinski razvoj na ozemlju Jugoslavije je že neštetokrat pokazal mejnike, če hočete med prokato-liško in ortodoksno, tudi muslimansko kulturno tradicijo. Najsi gledamo na kulturo tako ali drugače, dejstvo je, da so in bodo temeljite analize stanja, s katerim se srečujemo, pokazale, da teh razlik ni možno preseči. Ker se Slovenci prepoznavamo v svoji kulturni dediščini, v jeziku, je bila naša naravna težnja, da zaživimo samostojno, navezujoč se na tisto tradicijo, katere integralni del smo. Te dosežene zavesti nam ne more vzeti nihče, četudi zdaj ob koncu drugega tisočletja na najbolj nizkoten način demonstrira svojo moč, barbarstvo in brutalnost. Rušenje nekaterih zgradb in spomenikov v Ormožu (v jedru še romanski stolp gradu), posebej pa v Gornji Radgoni (zgradbe v še preostalem starem mestnem jedru ter baročne strehe župne cerkve) kaže premišljenost jugoslovanske »častniške« sol-dateske. da bi prizadela naše nacionalno, kulturno in civilizacijsko čustvo. S svojimi neetičnimi in necivilizacijskimi akcijami je v nas resda izzvan srd, a je vsaj v tem trenutku pomembne- je, da uvidimo razsežnosti agresije, ki ni zgolj boj za politično in gospodarsko nadvlado, temveč tudi tlačenje naše kulturne identitete. Pravzaprav se je izničevanje slovenske biti dogajalo ves čas, prikrito, toda zdaj so svoje zaničevanje in prezir dokazali. Po vsem, kar se je dogodilo, je iluzorno pričakovati kakršno koli sožitje! Razstreljevanje kulturnih spomenikov oziroma njihovo uniče- vanje je zločin. Proti barbarskemu nastopaštvu in uničevanju kulturne dediščine je v svetu veljavnih več mednarodno sprejetih listin, podpisnica vseh pa je tudi Jugoslavija. Dejanja jugoslovanske vojske pričajo o neposredni kršitvi mednarodnih sporazumov. S svojim brezumnim početjem je jugoslovanska vojska legitimirala svoj vojaški in civilizacijski značaj: BARBARSTVO! Janez Balažič Letalske rakete uničile Avtoradgono Je bil smrtonosni tovor treh letal, ki so se v torek, 2. julija, okrog 18. ure pojavila nad Gornjo Radgono, namenjen zaporam na cesti ali mestu Gornja Radgona? Kakorkoli — rakete prav gotovo niso zadele cilja, ki je bil naročen, kajti odvreči tovor na tovarno in njena zunanja skladišča je lahko le načrtno uničevanje materialnih dobrin. Ko so tri letala odvrgla rakete, je bil v Avtorad-goni le vratar Marjan Mir iz Polic. Tovor dveh letal je padel znotraj tovarniške ograje Avtoradgo-ne, tovor tretjega pa na bližnjo njivo. Med prvimi, ki so prihiteli v podjetje, so bili gornjeradgonski gasilci, da bi preprečili požar in s tem še večjo škodo. Naslednjega dne so -obnovili notranjo infrastrukturo in naročili reprodukcijski material, tako da so v petek že začeli z normalno proizvodnjo, čeprav je bilo na delovnem mestu le 60 odstotkov zaposlenih. Avtoradgona je prav gotovo eno od slovenskih podjetij, ki je v zadnjih dneh utrpelo največ škode. Ne le zaradi letalskega napada, ko so rakete porušile in uničile polovico poslovne zgradbe ter veliko zabojnikov, ampak tudi zaradi uničenih tovornjakov in izpada dela. Po besedah vršilca dolžnosti direktorja Avtoradgone Franca Štrakla, ki je ostal brez svoje pisarne, je skupni znesek povzročene škode okrog 8 milijonov mark. »Najhuje je prizadeta naša transportna dejavnost, saj je bilo samo na območju Pomurja v zaporah uničenih 15 večjih tovornjakov; koliko jih je uničenih drugod v Sloveniji, niti ne vemo. Druga večja škoda je nastala na naših objektih zaradi bombardiranja — ni več direktorske pisarne, niti enega celega kosa pohištva. V drugih pisarnah manjka steklo, stene pa so preluknjane. Skratka — del zgradbe je popolnoma neuporaben. Tretja večja škoda je povzročena na zabojnikih, ki so bili uskladiščeni na dvorišču.20 zabojnikov je popolnoma uničenih, še več pa poškodovanih. Poleg tega prevoz blaga še danes ni normalen. Tuji špediterji so sicer začeli nalagati blago na vozila, vendar bodo tovor za druge republike pripeljali le do Zunanja trgovina BTC-ja ali v skladiščne prostore Avtoradgone,« Je povedal Franc Štrakl. Proizvodnja je že nekaj tednov motena, saj ?n’ manjka delovna moč moških, ki so se morali out' vati vabilom TO in CZ. Tudi prevoz blaga je moten nekaj tednov, še bolj pa bo verjetno v pH; hodnje, saj šoferji tovornjakov ne upajo več voz«1 po cestah v drugih republikah. Bernarda B. P& Rakete iz treh letal so uničile poslovno zgradi’0 toradgone ter 20 zabojnikov. Posledice agresije bodo še hujše Vojna agresija nad Slovenijo je praktično ohromila izvozno-uvozne posle Slovenije. Izjavo o tem, kako to občutijo v podjetju Zunanja trgovina v Murski Soboti, nam je posredoval direktor podjetja Darko Pejnovič. »V tem trenutku kakršna koli ocena škode, ki jo je povzročila vojna v Sloveniji, ni možna. Gre za neposredno škodo, ki smo jo utrpeli skupaj z našimi komitenti zaradi blokade iz-vozno-uvoznih poslov, zaradi fizične blokade in fizičnega uničenja proizvodnih zmogljivosti nekaterih naših pomemb- nih partnerjev, npr. Avtoradgone. Menim pa, da bo škoda, ki bo nastala v prihodnjih dneh, še bistveno večja od dosedanje. Gre predvsem za možnost izgube že utečenih in dolga leta utr-jevanih poslov ter izgubo težko pridobljenih tržišč in zaupanja pri naših poslovnih partnerjih. V podjetju skušamo storiti vse, da bi izvoz in uvoz blaga potekala kar se da normalno. V preteklih dneh smo bili pri izvozu in uvozu blaga, ki poleg carinjenja potrebuje tudi veterinarsko kontrolo, onemogočeni, kar je še posebno prizadelo , v Mesno industrijo Pomurka, ponedeljek smo se uspeli d°8 voriti, da bodo od 8. julija „ carinjenje živil usposobljeni “ di mejni prehodi v Gederovc in Dolgi vasi. Naša prizadevanja zadnji dni so usmerjena predvsem intenzivno dogovarjanje in . municiranje s partnerji v tuji ’ katerim skušamo dati rea . oceno dogodkov v Repub Sloveniji, z željo, da v deželah vplivajo na čimP^, nje priznanje Slovenije kot • mostojne in suverene države- Turizem TANKOVSKA DEMOKRACIJA JE POVZROČILA TURISTIČNO KATASTROFO Pomurskim zdraviliščem in drugim turistično-gostinskim organizacijam v Pomurju se je pred agresijo napovedovala izredno dobra turistična žetev. Potrjene rezervacije in napovedi turističnih strokovnjakov so obetale celo do 90-odstotno zasedenost razpoložljivih zmogljivosti. Danes je položaj povsem drugačen. Pomurski hoteli samevajo, kopališča so ponekod še vedno zaprta. Vojna je pregnala iz Pomurja vse tiste, ki smo jih vabili, da se pri nas naužijejo naravnih darov in miru. Ni jih danes, vprašanje pa je, kdaj bodo spet zmogli toliko poguma, da bodo zdravja in sprostitve iskali v deželi, kjer tanki in vojno letal- stvo pretijo tudi civilnemu prebivalstvu. Stefan Dravec, predsednik Pomurske turistične zveze, je takole ocenil zadnje dogodke v Pomurju: »Na področju turizma je tudi v Pomurju stanje izredno kritično. Tujih gostov ni, izredno majhna pa je tudi frekvenca dnevnih gostov. Turistično-go-stinska podjetja poslujejo v tem trenutku s približno 30-odstotni-mi zmogljivostmi, nekaj lokalov pa je celo zaprtih. Trenutne razmere skušajo vsaj za silo preseči z dopusti in kompenzacijami, nekateri lokali, predvsem v Murski Soboti in Gornji Radgoni, pa so bili med vojno tudi poškodovani. Do nadaljnega so preložene tudi BREZPOSELNI NA POMOČ GORNJI RADGONI V skladu z obvestilom republiškega sekretariata za delo so v podaljšanem delovnem času delali tudi v soboški enoti Zavoda za zaposlovanje ter v vseh občinskih izpostavah. Namen je bil napotiti podjetjem, ki bi v tem času potrebovala dodatno delovno silo. Na soboški Zavod za zaposlovanje je prva taka prošnja prišla v ponedeljek, 8. julija, in sicer iz Gornje Radgone. Več delavcev naj bi poma- galo pri čiščenju in urejanju razdejanega mesta. mh rir^'’ številne večje turistične P aI)i-tve, ki so jih julija želela v p-zirati turistična društva. ^eVilHa ko pa so preložena tudi jZpci' turističns potovanja v org ji agencij.« noVZ^ »Izredne razmere so P u g so prj10 škode, kj je bila povzročena v dneh agresije nad Sloja i’So najhujšV1'’ tud' v lendavski občini. Kot ugotavlja Izvršni staiovan^ Posleclice agresije na področju prometa, komunalne->lirXSredne a„JSk?3a gospodarstva, obrti, kmetijstva in gozdarstva, ^lo^ a ^odakS'j-e V Lendavi niso zabeležili, zato je ocenjena le in--8a Proč je dol°čena kot izpad dohodka zaradi okrnjenega kam'68^' .Onemogočene so bile komunikacije s preostalo ’ Presk h”' *n tud' druga delovna sredstva so bili na cestnih 80 delavCe„ a ? reprodukcijskim materialom je bila otežena, Se(j,. . Pa je bilo mobiliziranih v enotah TO. P’ta znep°Sebna Emisija ocenila posebno škodo v nekaterih ®®din ^iatorju Integralu milijon dinarjev, v PG Lenda-Podjet' ^2 Lendava 1.200.000 din, pri zasebnih obrtnikih in e vednU ^idos pa 1.000.000 din. Komisija za ugotavljanje °na škoda ° na terenu in v stalnih stikih s podjetji, tako da bo znana v tem tednu. RENATA FICKO Škode za 374 milijonov Celotne škode, ki jo je povzročila vojna, je v občini Gornja Radgona po prvih podatkih in ocenah za 347 milijonov dinarjev — Najhujše posledice vojne agresije sta občutila podjetje Avtoradgona ter območje obmejnega pehoda Po prvih ocenah komisij, ki so delale v skladu z zavarovalniškimi kriteriji ocenjevanja škode in so si v teh dneh ogledale poškodovane objekte, je nastala največja škoda v mestu Gornja Radgona — v polkrogu enega kilometra od mejnega prehoda G. Radgona ter v podjetju Avtorad-gona. Po prvih podatkih in ocenah znaša celotna škoda v občini Gornja Radgona skupno 347 milijonov dinarjev. Škode na objektih je za 53.850.000 din, tu pa ni škode na notranji opremi teh ob- mlekarne /letaki Zaradi vojne je v skladis tj' ki si°nemb v p°-P0v,P°moE|a C }odo tako kma-v» kiJ°je 7 Pr« So prav goto-s 7 ^iKl'POr ie od 27■ ki 150 tonskladiščih Pol Sv°jega k^ eka-V prahu’ daixesedah d' Upca že 'melo. bo 'o korxt0rja lva Rot šli n Prodati "“Jno tudi sedaj ^^ba^ kupci na- v pomn^J.e’ turizma, ki »ličili večinSk'b lekarnah V p a v pr-ah o proizvodnje 1°, diskih mul tako ne bo-b Je že sed .ekarnah meni-»s sedaj prodaja na 150 ton mleka, v prahu roko področje trgovine manjša za 45 %. Sicer pa sta odkup in proizvodnja mlečnih izdelkov Pomurskih mlekarn tudi v najhujših dneh agresije normalno potekala. Čeprav so na vseh drugih področjih v Sloveniji odkup mleka zmanjševali tudi do 50 odstotkov, se v Pomurskih mlekarnah za ta ukrep niso odločili. »Celo nasprotno,« pravi direktor Rotdajč, »v kriznih dneh smo na dan prevzeli povprečno 111.000 litrov mleka, plan za to obdobje pa je bil 109.000 litrov. Tudi v prihodnje odkupa ne bomo zmanjše- vali, saj ga nismo niti takrat, ko so bili posebno šoferji močno ogroženi in pod posebnim pritiskom.« V Pomurskih mlekarnah so se potrudili, da so lahko z manjšim številom ljudi prevzeli vse količine mleka, tako da je proizvodnja tekla 24 ur dnevno tako pri predelavi mleka kot jajc. Zaenkrat imajo dovolj reprodukcijskega materiala, in sicer bo embalaža, v katero embalirajo mleko v prahu, zadoščala za dva meseca, reprodukcijskega materiala za konzumno mleko in fermentirani program pa imajo nekoliko manj. Renata Ficko jektov ne pri prebivalstvu in ne pri podjetjih. Skupne škode na komunalni infrastrukturi je po prvih ocenah za 51.480.000 din, od tega na cestah 49.080.000 din, na PTT objektih in napravah 900.000 din in na električnem omrežju 1.500.000 din. Uničenih je več kot polovica vozil in delovnih strojev, ki so bili vključeni v cestne barikade. Škoda je ocenjena na 102.000.000 din. Veliko škodo zaradi otežene in ponekod onemogočene proizvodnje in prodaje so utrpela tudi podjetja v tej občini. V podjetjih ugotavljajo, da so imeli v šestih dneh za 150.000.000 din škode. Na kmetijskih površinah škoda še ni ocenjena, saj so komisije še vedno na terenu. Kot nam je povedala članica izvršnega sveta .občine Gornja Radgona, takoj so začeli s sanacijo škode in posledic vojne agresije. »Med občani Gornje Radgone sta velika želja in volja, da se posledice čim prej odpravijo, da se sanira območje mejnega prehoda, ki občane tiho spominja na grozote, ki so jih doživeli,« pravi Janja Brumen. V obnovo obmejnega mesta se je takoj vključil tudi izvršni svet, ki je določil prednost sanacije objektov. Tudi solidarnost, ki je tako značilna za slovenski narod, ni odpovedala. Brezplačno pomoč pri odpravi vojnih posledic so ponudila tako družbena kot zasebna podjetja, SO Ptuj, mnogi posamezniki, pri izvršnem svetu pa je odprt tudi žiroračun za obnovo Gornje Radgone. t^iK,—— 1991 Renata Ficko TUJINA STRPNA Izkušnje kažejo, da je v vojnih razmerah močan tisti, ki lahko obdrži pri življenju vsaj del svojega gospodarstva. Minule dni, tudi med najhujšo vojno agresijo, in kljub velikim komunikacijskim težavam je Slovenija že izvažala svoje izdelke, tudi proizvodnja se ni popolnoma ustavila. O tem, kako se je Gospodarska zbornica vključevala in pomagala usmerjati plačilne in blagovne tokove v Jugoslaviji in tujini, kakšne so posledice vojne agresije in katere ukrepe je zaradi tega sprejela Gospodarska zbornica Slovenije, smo se pogovarjali z njenim predsednikom Ferijem Horvatom. »Od prvega dne vojne agresije smo v sodelovanju z območnimi zbornicami ter vladnimi resorji poskušali narediti vse, kar se je dalo, da se proizvodnja v Sloveniji ne bi ustavila, da bi se kolikor toliko normalno razvijala,« je uvodoma dejal predsednik Gospodarske zbornice Feri Horvat.« Ker so bili največji problemi pri transportu in je to najbolj ogrožalo proizvodnjo, smo s pristojnimi organi poskušali iskati možnosti za razne obvoznice ter prevoz prek sosednjih držav. Naslednje težišče našega dela je bilo zagotavljanje uvoza in izvoza, zbornica se je takoj organizirala in izdajala potrebne papirje, ki so bili prej v pristojnosti zvezne zbornice. V vsakodnevnem stiku s carinarnicami in sekretariatom za mednarodno sodelovanje je zbornica poskušala sproti reševati težave podjetij. Takoj smo vzpostavili informacijski sistem, vsak dan komunicirali s podjetji in območnimi zbornicami in poskušali reševati tisto, kar se da rešiti. Še ena pomembna aktivnost zbornice v teh dneh je bila izredno intenzivna, in sicer so bili vzpostavljeni stiki z republiškimi zbornicami po Jugoslaviji. Osebno sem govoril s predsedniki zbornic Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije ter pri vseh naletel na zelo pozitiven odziv. Dogovorili smo se, da se sproti obveščamo o težavah, s katerimi se srečujejo naša podjetja, in jim pomagamo, da se proizvodnja v teh nenormalnih gospodarskih razmerah ohrani.« Vojna v Sloveniji že kaže svoje posledice v zunanjetrgovinskem poslovanju. Kakšne ukrepe je s tem v zvezi sprejela GZ Slovenije? »Prav v dolgoročnih oblikah sodelovanja s tujino nastaja sedaj največji problem. Čeprav je veliko tujih partnerjev zelo potrpežljivih in so z velikim razumevanjem reagirali na to, kar se je vključuje delavce iz podjetij v enote TO selektivno, kajti ponekod je že začelo primanjkovati ne samo delovne sile, temveč tudi strokovnjakov.« Kot vse kaže, bo zelo hitro prišlo do pomanjkanja denarja. Kako bo zbornica reševala ta problem? »Ta problem bomo reševali skupaj z vlado, je pa že navzoč. Srečujemo se z neplačevanjem, še z večjo plačilno nedisciplino, kot je bila prej, dokazov, da bi šlo za neke frontalne blokade iz drugih republik, pa nimamo. Obstajata dva izhoda, in sicer, da podjetja sama poskušajo s poboti, kar pa se ne bo dalo reševati tako, bo poskušala reševati vlada skupaj z SDK-jem in zbornico, da se čim prej vzpostavi kolikor toliko normalen plačilni promet. Do zastojev pa prihaja tudi v zunanjetrgovinskem trgovanju, kjer 28. junija je bil v Ljubljani predviden podpis sporazuma med Območno zbornico za Pomurje in Območno zbornico sosednje Madžarske, ki je predvideval dolgoročno in intenzivno sodelovalne na gospodarskem področju. Žal zaradi agresije nad Slovenijo podpis ni bil mogoč. Preprečila ga je vojna. Sporazum bodo podpisali takoj, ko bo to mogoče, saj sedanje razmere zahtevajo še intenzivnejše sodelovanje dveh dežel. pri nas dogajalo, so zaradi lastnih interesov in negotovosti za dolgoročno sodelovanje in oskrbo, bodisi da se oskrbujejo z reprodukcijskimi materiali ali polizdelki ali pa izvažajo v Jugosla-■vijo, pri napovedih za nadaljnje sodelovanje zelo previdni in nekateri celo pretijo, da bodo poslovne vezi prekinili. Od prvega dne agresije je naša zbornica v stiku s tujimi, ki smo jih po telefaksih takoj obvestili o tem, kaj se dogaja pri nas, jih poskušali pomiriti in obenem smo jih zaprosili, da pomirjajo svoje člane, partnerje naših podjetij, da se sodelovanje ne bi prekinjalo. Presenetljivo je, koliko pozitivnih odzivov je bilo od evropskih zbornic, v katerih je bila izražena pripravljenost za pomoč. Še z enim problemom se je intenzivno ukvarjala zbornica te dni, in sicer ko je prišlo do pomanjkanja delovne sile v nekaterih podjetjih, smo poskušali v sodelovanju z območnimi zbornicami vplivati na to, da izpad proizvodnje ne bi bil prevelik in da se po eni strani tuji dobavitelji ne posredujejo blaga, če nimajo zagotovljenega gotovinskega plačila, po drugi strani pa se pojavlja tudi problem plačevanja v tujino. Skupaj z vlado smo na tem področju pripravili nekatere ukrepe za vzpostavitev normalnega plačilnega prometa in določili prioritete, ki jih bo ob tako velikem pomanjkanju deviz potrebno dosledno upoštevati.« Škoda, ki jo je povzročila agresija nad Slovenijo, je ogromna. Kakšni ukrepi so in bodo sprejeti za odpravo teh posledic? »Menim, da bomo posledice agresije najhitreje odpravili tako, da v kar najkrajšem času omogočimo normalno proizvodnjo in izvoz. Sedaj gre za preživetje, druge izbire ni. Med ukrepi bo potrebno tudi predvideti, da se bo prispevke podjetij odlagalo, da bo potrebno vsaj zaenkrat preprečiti dvigovanje osebnih dohodkov in zagotoviti izplačila zajamčenih OD, da bo potrebna določena solidarnost ter predvsem intervence za zagotovitev transportnih sredstev, kjer je največ uničenega. Hitro bo potrebno sprejeti tudi ukrep o moratoriju stečajev. Jasno je, da bodo pri teh ukrepih morali biti upoštevani določeni kriteriji, najprej bo potrebno pomagati tistim, ki v teh dneh niso imeli ali še nekaj časa ne bodo imeli možnosti za normalno proizvodnjo. V tem trenutku točnih številk o škodi še ni mogoče povedati, gotovo pa je bo za stotine milijonov dolarjev. Samo slovenski letalski prevoznik ima za 100 milijonov dolarjev škode. To pa je le en del škode, drugi je nastal zaradi izpada proizvodnje. Po grobih ocenah je bila ta škoda vsaj 10 milijonov dolarjev na dan. Kakšne pa bodo dokončne posledice agresije, je odvisno od tega, kako se bodo stvari razvijale v prihodnje.« Renata Ficko cxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Stran 9 ne zgodi se vsak dan Filatelistična zbirka o Henriku Vlil. Angleška televizija je ob petstoletnici rojstva angleškega kralja Henrika VIII. (1491 — 1547, vladal od leta 1509) predlagala filatelistom, še posebej mlajšim, ki se bodo tako na zabaven način lahko naučili zgodovine, novo temo za zbiranje znamk. Gre za to, da bi z mnogimi primerki, ki so izšli v različnih državah, sestavili mozaik, ki bi povedal vse o življenju Henrika VIII. Angleška pošta se je tega brutalnega kralja spomnila že leta 1982, ko je izdala zbirko pomembnih osebnosti angleške mornarice in ga upodobila poleg njegova ladje Mary Rose, ovekovečen pa je tudi na znamkah nekaterih drugih dežel, kot je na primer karibski otok Barbuda, kjer so celo zbirko posvetili angleškim vladarjem. Poštne službe so si za njegovo podobo sposodile znameniti portret slikarja Holbeina mlajšega, ki je pravo slikarsko poveličevanje tudorske kraljevske rodbne in je kot tako dobilo mesto tudi v zbirki znamk o Holbeinovih delih. Tudi vladarjevim šestim ženam so že posvetili nekaj znamk, še zlasti Anni Boleyn in Anni de Cleves, številne so tudi znamke s portretom njegove hčerke Elizabete I. Pomembno mesto na znamkah, ki so izšle ob najrazličnejših priložnostih, zavzema londonski Tower ob reki Temzi, kjer so usmrtili kraljeve žene, upodobljene pa so bile tudi nekatere izmed njegovih 55 palač. Požeruhi vsega sveta so Henriku VIII. posvetili še posebno znamko s slavnostno pogrnjeno mizo, saj je znano, da je bil vladar izreden sladokusec. Njegove požrtije so prav tako slavne kot nesrečna usoda rablju zaupanih žena. Filatelijski mozaik kralja Henrika obsega skupno 75 znamk, med drugim je eno izdal tudi Vatikan, predstavlja pa delček arhivov svete stolice. Le kakšen pomen ima lahko takšen primerek? Na vprašanje ni težko odgovoriti: v teh arhivih je shranjenih sedemnajst ljubezenskih pisem, ki jih je kralj Henrik VIII. napisal Anni Boleyn, in med katerimi je tudi tisto slavno pismo iz leta 1527: »Gospa in prijateljica moja, svoje srce in mene samega polagam v vaše roke .. M PAPEŽEVA SKRIVNOST Pred kratkim je papež Janez Pavel II. svetu razkril skrivnost, ki jo je hranil dvanajst let. Leta 1979 je za kardinala imenoval šanghajskega nadškfa Ignatiusa Gonga Pinmejia. Imenovanje zdaj 89-letnega kardinala je ostalo skrito zato, da bi ga obvarovali pred kitajskimi oblastmi, ki so ga zaradi zvestobe Vatikanu obsodile na dosmrtno ječo. Izpustili so ga leta 1985, zdaj pa živi v Stamfor-du v ameriški zvezni državi Con-neticut. Najhitrejši računalnik Ameriška družba Thinking Machines Corporation je izdelala najhitrejši računalnik na svetu, ki je sposoben napraviti več kot devet milijard operacij v sekundi, so sporočili predstavniki te družbe. Računalnik z imenom CM-200 lahko hkrati uporablja sto ljudi, namenjen pa je državnim inštitucijam in industriji za različne namene, od napovedi globalnih vremenskih sprememb do raziskovanja naftnih ležišč ter oblikovanja novih tipov avtomobilov. CM-200 stane okrog 10 milijonov dolarjev. Novi super računalnik je z 9,03 milijarde operacij v sekundi potolkel rekord v hitrosti, ki ga je prejšnji teden postavil računalnik konkurenčne družbe Intel, ki je napravil 8,6 milijarde operacij v sekundi. Otrok, ki se je rodi!, da bi rešil sestro Podobno je kot v sleherni družini, ki se poveča za novega člana — Marissa Eve veselo kobaca po preprogi, oče in mati pa jo ponosno opazujeta. Toda prvi videz vara — kljub vsemu je v tej družini vse drugače kot drugod. 14 mesecev stara ljubka deklica se je namreč rodila zato, da bi rešila svojo sestro. Marissa Eve je namreč podarila svoj kostni mozeg 19-letni sestri. V bolnišnici City of Hope v mestu Du-arte v Kaliforniji so 5. junija že opravili to presaditev. Do poletja leta 1988 je bila Anissa Walnut pri Los Angelesu živahna in športno aktivna deklica, toda takrat je kar naenkrat dobila čudne bule na nogah, krče v želodcu in več- Bogato, a žalostno otroštvo Princ Albert von Thurn & Ta-xis je pred meseci izgubil očeta. Vsi bajni milijoni mu niso mogli podaljšati življenje. Odpovedali sta mu eno za drugim dve presajeni srci. Sedemletni Albert je podedoval vse premoženje in se mora pripravljati, da se ga bo naučil čimprej upravljati. Vsak dan ga odpeljejo telesni stražarji v mercedesu, varnem pred kroglami, v šolo in še tam bedijo nad njim. Prav gotovo je deček na vrhu seznama tistih, ki bi se jih najbolj splačalo ugrabiti in dobiti zanj težke milijone. Avto pelje vsak dan po drugi poti. V gradu, ki ima petsto prostorov in dvesto nastavljenih, ima Albert posebno igralno sobo, dolgo sedemdeset metrov. V njej se kar izgubi, noben otrok iz soseščine pa se ne sme priti igrat z njim. Dopoldne je v šoli, popoldne mora jahati in igrati na klavir. Posebni pedagogi ga vzgajajo za bodočega aristokrata, ki mora biti vzvišen in predrzen, a Albert prav rad prijazno klepeta s sošolci. Proti taki vzgoji protestira berlinski socialni psiholog Lot-har Kramppmann in pravi: »Otroci potrebujejo svoboden prostor brez nadzorstva,« a nihče ga ne posluša. Končno je napočil dan za Bulgakova • Kremelj je za hip potegnil literarno Moskvo iz obupa, OčfStega v satiro, z uradnim priznanjem, da si veliki romanopisec tajne protikomunistične literature zasluži, da uradno počastijo stoto obletnico rojstnega dne (14. maja). Resda so ga že pred časom rehabilitirali in je tudi njegova domovina natisnila njegov nadrealistični roman o sovjetskem življenju Mojster in Margareta — dvajset let po njegovi smrti, a uradno vse doslej niso niti enkrat praznovali obletnice njegovega rojstva. Na veliko so javno prebirali odlomke iz njegovih del, veliko je bilo predavanj o njegovem delu. Priznanje mu je izrekla celo Pravda, glasilo komunistične partije, češ da je »odločno odklanjal ideološki nadzor in je bil eden od prvih pisateljev, ki so od oblasti zahtevali svobodo govora — kot prvi pogoj za sleherne ustvarjalne dejavnosti«. Dmitrij Grešen, devetindvajset krat se je zgodilo, da je med poukom kar zaspala. Mati jo je naročila k zdravniku, vendar je bilo dekle tega zelo strah. Kot se je izkazalo, upravičeno. Zdravnica Patricia Konrad je namreč ugotovila, da ima levkemijo, torej krvnega raka, in ji je prerokovala kvečjemu še pet let življenja. Zanjo bi bila edina rešitev presaditev kostnega mozga. Kot najprimernejši darovalci v takih primerih običajno pridejo v poštev bratje in sestre pacientov. Toda izkazalo se je, da njen brat, 20-letni Ayron, ni primeren za takšno presaditev. Tudi iskalna akcija primernega darovalca, ki so jo organizirali po ZDA, ni bila uspešna. Zdravniki so obupanim staršem povedali, da obstaja le še eno upanje — morata dobiti še enega otroka. Springer španjel po imenu Jay, sicer Anglež, se je prijavil za čuvaja štirih enomesečnih osirotelih sovic. Prijateljstvo je veliko in skrajno nenavadno. letni literarni raziskovalec, ki se ukvarja s proučevanjem moskovskih intelektualcev tridesetih let, pravi, da je življenje še zmeraj enako, kot je bilo tisto, o katerem je pisal Bulgakov. Še zmeraj je veliko mrtvih duš . .. Vlada Mihai-la Gorbačova si je sicer pridobila nekaj točk, potem ko je Bulgako-vu priznala nadarjenost, vendar se je to zgodilo na koncu romanja, ki neuradno teče v SZ že desetletja. Trume bralcev in občudovalcev vsak dan obiskujejo pisateljevo stanovanje in moskovske kraje, kjer se je zadrževal. Vsa domišljija, zgodba, satira in komedija slikovitega romana Mojster in Margareta se je osredotočila na večno rusko literarno temo, moč zla: Bulgakov je naslikal morbidno komunistično stvarnost, razumljivo le iz diaboličnega, dušo uničujočega konteksta. Knjigo je končal malo pred smrtjo leta 1940. Oblast mu jo je prepovedala tiskati, 27 let zatem so do- Zopet so se nakopičile različne težave. Mary je imela ne-mreč že 43 let in pri njenem 46-letnem mužu so morali s posebno operacijo odpraviti učinke predhodno opravljene sterilizacije, kar pa je popolnoma uspelo. In naj večje vselje — že med nosečnostjo so preiskave pokazale, da bi bil kostni mozeg otroka v materinem telesu primeren za presaditev. Toda po drugi strani ni manjkalo tudi ostrih kritikov, ki so med drugim zatrjevali, češ da je Marissa Eva le otrok za medicinske eksperimente, spočet samo zato, da bi z njegovo pomočjo rešili njegovo sestro. Toda njena starša sta zatrjevala. da je ta njun otrok le božji dar, ki hi ga imela enako rada, tudi če ne bi mogel pomagati Anissi. volili objavo skrajšane verzije — to je bil čas destalinizacije, ko je bralstvo že Imelo pretihotapljene izvode iz tujine. Bulgakov je v SZ znan tudi po pogosto igrani drami Dnevi Turbi-novih in romanu Bela garda, ki govorita o tragediji Rusov, ujetih v sovjetsko državljansko vojno. S pepelom nad naftne madeže Strokovnjaki izraelskega elektrogospodarstva so patentirali novo izredno uspešno metodo boja proti ekološkim katastrofam, ki jih povzroči izlitje nafte v morje — tako da uporabljajo pepel iz termoelektrarn, piše časopis Jerusalem Post. Metoda »boja proti naftnim madežem« je enostavna. Središče plavajočega naftnega jezera posipljejo s premogovim pepelom in drugimi ostanki premoga iz termoelektrarn ali drugih naprav, ki uporabljajo to vrsto goriva. V stiku z mastno nafto, trdijo izraelski strokovnjaki, pepel to maščobo vsrka in sprijeta masa, ki tako nastane, pade na dno morja, jezera ali reke. To enostavno metodo so odkrili strokovnjaki inštituta za biološka raziskovanja v mestu Ness Zioni, ko so iskali metodo pridobivanja redkih in dragocenih kovin iz premogovega prahu in uporabljali bakteriološke in biokemijske procese. Dokončali bodo palačo Rumunska vlada bo dala na razpolago 600 milijonov lejev (približno 17 milijonov mark), s katerimi naj bi dokončali gradnjo Palače republike, ki so jo začeli graditi v času Nicolaeja Ceauses-ca in za katero je dal diktator podreti celo stanovanjsko četrt v Bukarešti. Odločitev vlade je javnosti sporočil namestnik ministra za promet Victor Dumitrache. Predstavnik gradbenega podjetja, ki gradi monumentalno palačo, pa je izjavil, da namerava vanjo preseliti parlament ali urade vseh romunskih strank. Mariana Celak, arhitektka in predsednica opozicijske skupine Družbeni dialog,_Pa je mnenja, da palača po dograditvi ne bi smela biti »sedež moči«, ampak naj bi jo v prihodnje uporabljali v »produktivne socialne namene«. Razkošno palačo stražijo noč in dan. Okrašena je z zlatom, marmorjem in svilo in ima 7000 sob. Dosedanja gradbeniška dela so pogoltnila že približno 3,5 milijarde mark. Do decembra 1989, ko so odstranili Ceausesca, je bilo opravljenih 80 odstotkov gradbenih del. Egipčani uporabljajo jedrsko energijo za mumificiranje? Po nekaj tisočletjih so v Kairu ugotovili, da so stari Egipčani uporabljali za mumificiranje faraonov jedrsko energijo. Kairski tisk, ki ponosno sporoča, da bo odslej za egiptologe ena skrivnost manj, opisuje, kako je profesor Thabet z medicinske fakultete povsem po naključju prišel do senzacionalnega odkritja. Ukvarjal se je z ohranitvijo mumij v posebnem oddelku egiptovskega muzeja, ko je nenadoma zaslišal reakcijo povsem po naključju odloženega merilca radioaktivnosti. Profesorje izmeril sebe, pa tudi mumijo, nato pa se je odločil še za en poskus. Ene Načrt za razbremenite^ starega mestnega jedra Rimski mestni očetje so sprejeli načrt, vreden okoli 53 ni jard dolarjev, s katerim predvidevajo gradnjo ogromneg slovnega prostora v rimskem predmestju. Tako želijo razo niti stari del mesta prehudega prometa in onesnaženja. Najpomembnejši projekt tega načrta je poslovno sre£S[a, za vladno administracijo, ki ima zdaj prostore v osrčju i” (jl Arhitektonsko rešitev projekta, ki naj bi ga končali d«> 2010, so zaupali Japoncu Kenzu Tangeju. Poslovni Par^’JJ {jflO ben pariškemu ali madridskemu, bo vsak dan »požrl« zaposlenih, ki zdaj prihajajo v rimsko središče, in to v g'aV s(j|li avtomobili. Projekt vključuje tudi številne parke v Pre“r,nradil* ter zgraditev dodatnih prog podzemeljske železnice. Zg bodo tudi kongresno in kinematografsko središče. Spomin na srečne dni Nostalgični posnetek nekdanje Gandhijeve družinske družinskega prizora, mati in sin, sta doslej že padla kot zr torjev. Bo lepega dne na vrsti še kdo od obeh Radživovih 0 mu od mumificiranih star egiptovskih kraljev je Prl^ žal fotoaparat in kmalu up tovil, da se je zaradi bj1^ y radioaktivnega izvora fi* njem uničil. Takrat se je v »faraons^ jedrsko afero« vključila s vilna skupina egipt°.vs znanstvenikov, ki morajo tančno ugotoviti, ali je rJ da so v tistih krajih že Pre 400 leti uporabljali alfa, b in gama žarke v mirno«0 namene. Raziskovanje .. mumij iz različnih dinastij dodatno preučevanje saf fagov je neizpodbitno pot ■ lo, da se profesor Thabe zmotil. Stran 10 VESTNIK, 11. SKRIVNOSTI vaših dlani razsodni in vas vodi zdrav razum in mogoče že zdaj obžalujete, da niste razvijali vseh svojih intelektualnih sposobnosti, ki ste jih dobili že z rojstvom. Predvidevam, da bi dosegli še več, če bi bilo več reda v vašem sicer razsodnem razmišljanju. Znate se prilagoditi, za to imate dvojni talent, saj nosite v sebi dve osebnosti. Katera je kdaj dejavna, najbolje veste vi sami. Vaša intuicija se ne pojavlja vedno in samo včasih jo zaznate, toda ne v pravem smislu, ker ko se pojavi, ne veste zagotovo, kaj bi z njo. Danega vam je tudi nekaj smisla za le- za vsakogar nekaj po. Besede vam lahko tečejo, zato radi poučujete ljudi o različnih stvareh. Čeprav ste varčni in preračunljivi, nikoli ne ostanite praznih žepov, sicer se to lahko kaj hitro zgodi. Nasvet: Kljub že preživetemu in doseženemu še naprej razvijajte svoje znanje, ga dopolnjujte ali prenašajte na druge. Na vse tudi ni treba gledati strogo razumsko, dajte svojim čustvom od časa do časa več poleta. Ne podlegajte skušnjavam. Imejte svoj ponos. Sicer ste še precej mladi, zato naj vam bo to napotek za korake, ki jih boste naredili v prihodnosti. RIBA Gurmanska voditeljica 75 ^podarbg kiJe sam“sv°j izVfX .ar' S pridnostjo dobro gih na^e 'n ideje dru-daieč V ‘n boste Pri^ kar zdravi V P°m°e sta vam vaš Praktik razum in smisel za ^Prem^i-1' Določena mera pri ^enosti Je na žalost vaših , J™0 navzoča. Tudi v izbiro nd^.itvah’ ko bo šlo za in PovrkCa’ s,e Preveč plahi dločm pvsega še preveč neo-imate\ Osebno spretni ste in nje nn£°Sobnost za načrtova-vah stp°V finančnih zade- Varčni in vsak dinar karn vln~-ete' preden ga °brestujZlte' se vam ,u^ defn ne°dvisni v svo-Vanju in razmišljanju. Manjka rna, Vam nekaj entuziaz-veeano’1 nadomestite spo-u aomišljijo. Drugače ste Iv — — —- — uPon za brezplačno analizo [ meit Priimek_________________ । atum rojstva ________________ | naslov._______ Šifra | ^uP«n B I ^iavn ^OS • e na nasl°v: Zavod za Časopisno in radijsko -Idlani) St’ kitova 29, Murska Sobota (Za Skrivnost vaših I Wilma De Angelis je stara 61 let in pri svojih občudovalcih — veliko jih je — še nikoli ni bila bolj priljubljena. Nekoč popularna pevka se je na stara leta zapisala televiziji in kuhinji. Zdaj je že nekaj časa voditeljica izjemno popularne oddaje Tele monte-karla »Na obedu pri Wilmi«. O tem, kaj je nazoren gurmanski pouk, brez besed dovolj jasno govori fotografija z ene od njenih kuharskih oddaj. ZA LJUBITELJE CVETJA AVSTRALSKA VITA NI ZAHTEVNA Avstralska vita (Cissus an-taretica) je močna spenjalka z viticami, ki se oprijemajo opore. Ime je grškega izvora. Rastlina ima temno zelene liste, ki so nazobčani in se svetijo. Iz stebla poženejo tanke vitice, s katerimi se rastlina oprijemlje opore. Danes je zaradi odpornosti priljubljena v naših domovih. Vzgajamo jo lahko samostojno v lončku ali v koritih z drugimi rastlinami. Potrebno je, da ji priskrbimo ustrezno mesto, ki je obrnjeno proti severu ali vzhodu in da ni izpostavljena neposredni sončni svetlobi. Pozimi ji ustreza 12—16° C, poleti pa 18—21° C. Previdni bodimo pri zalivanju. Rastlina ne prenese odvečne vode, sicer ji korenine rade VSE VEČ LJUDI Vsem ukrepom za omejevanje in kontrolo rojstev navkljub se nadaljuje eksplozija svetovnega prebivalstva. Sredi prihodnjega stoletja bo na Zemlji živelo skoraj dvakrat toliko ljudi kot danes, ugotavljajo sestavljalci najnovejše študije Sklada OZN za prebivalstvo. Na Zemlji živi ta čas 5,4 milijarde ljudi, število Zemljanov pa narašča hitreje, kot so kazale napovedi strokovnjakov. Demografi so napovedovali, da se bo naraščanje svetovnega prebivalstva umirilo in ustavilo pri 10,2 milijarde ljudi leta 2085. Sedanji podatki kažejo, da se svet ne drži strokovnih napovedi. Število 10 milijard ljudi bo doseženo prej, po sedanjih gibanjih sodeč že leta 2050. Najhitreje se povečuje prebivalstvo na črni celini. Ob koncu tega stoletja bo na afriški celini živelo že 900 milijonov ljudi. Načrtovanje družine sicer prodira tudi na ta zaostala območja sveta, a kot je videti, ne dovolj hitro in ne dovolj uspešno. Na splošno pa le velja, da se načrtovanje družine v deželah v razvoju uveljavlja. Pred četrt stoletja je komaj 10 odstotkov družin v revnejšem pasu sveta uporabljalo sodobna kontracepcijska sredstva, zdaj pa jih že blizu 50 odstotkov. .«0 I Murskem valu 'a^jent ZaT ŽVajalec: Skiadba. . ■ — Raztegljiv kruh V ameriških vojaških raziskovalnih laboratorijih izpopolnjujejo novo vrsto kruha, ki bo veliko lažji in »kompaktnejši« od sedanjega in zato tudi preprostejši za prevoz. Po dveletnih raziskavah je Pavinee . Chinachoti izdelala kruh, ki se stisne na tretjino velikosti, ko ga zavijemo, ko pa ga odvijemo, se mu obseg povrne. Običajne vrste kruha se potem, ko jih stisnemo, sprimejo. Namen ekipe, ki jo vodi znanstvenica, ni bil le izdelati kruh, ki bi zavzel kar najmanj prostora, ampak tudi takšen kruh, katerega trajnost bi bila leto dni, pri tem pa bi ohranil prijeten okus. Novi kruh je iz beljakovinskega prahu, izdelanega iz žita, namesto iz standardne pšenične moke. Dodali so tudi koruzno moko in tapioko, vseh sestavin pa niso objavili, saj bodo izdelek patentirali. KUPON 22 Kuhajte z nami segnijejo. Ugaja ji drenaža v lončku (plast grobega peska na dnu lončka). Priporočljivo je zalivanje z 0,2% ortocidom v štirinajstdnevnih presledkih. Poleti ji prija rosenje. Ko raste, ji od časa do časa odrežemo vršiček, tako dobimo bolj močno in gosto rastlino. Tudi če je postala predolga, redkolistna, jo odrežemo 23 cm visoko nad lonč- kom. Tako rastlino prisilimo, da ponovno požene. In kdaj jo presajamo? Spomladi, ko je rastlina prerasla lonček in ne poganja novih listov. Pripravimo si mešanico iz listav-ke, ruševke, šote in gnojevke. Rastlino pustimo nekaj dni v senci, da se korenine opomorejo. Spomladi je tudi čas, da si pridobimo novo rastlino. Poganjki morajo imeti najmanj dva para zdravih listov in jih uporabimo za podta-knjence. Le-ti naj bodo dolgi 8—10 cm. In zakaj se listi grbančijo? Rastlino imamo v presuhem in prevročem prostoru. Omogočimo ji hladnejši prostor in jo rosimo. Poiščimo v svojem stanovanju prostor za nezahtevno avstralsko vito. Olga Varga Telovadba pod prho Po športu smo utrujeni in zdi se nam, da nas boli vsaka mišica posebej. Najhujše je zjutraj, takoj ko se zbudimo. Toda utrujenost in razbolelost mišic lahko preženemo že pod jutranjo prho. Pod prho telovadimo. Vsako vajo naredimo trikrat. 1. Stojimo razkoračeno, noge so vzporedne. Upognemo kolena, z rokami se opremo na stegna. Hrbet je raven. 2. Nato izbočimo hrbet, glavo pa sklonimo, trebuh in zadnjico povlečemo vase in stisnemo. 3. Naslednja vaja je ravno obratna: dvignemo glavo, pomolimo zadnjico kolikor mogoče daleč, hrbet usločimo. Pri točkah dve in tri vsakokrat štejemo do deset, nato se sprostimo. LestvjCa n. I °°n°-zabavnih melodij prejšnjega tedna: 3 TRIGLAV — Ans. Marela 4 v AKRfc a xT SM0 NOCOJ - Alfi Nipič 5 » T,Ni GODCI — Ans. Mira Klinca - Ans. Avsenik „ " 'bo Škerjanc in kvartet Jeruzalem G|at M r,°vnice nnxr. . °°bota P šljlte na naslov: MURSKI VAL, Titova 29, 69000 Ustv 6 na Pesmi lahko poslušate ob četrtkih od 18. do 19. N urSKEM VALU. ^jenci: Hoovl Rrecetinci 18, Bučkovci Ca Kra'na 35’Tišina X. NSKl, Poljska 6, M. Sobota Peklani goveji jezik Za neklanja približno 2 kg težkega govejega jezika potrebujemo naribano zelenjavo, stolčene začimbe in sol. Potrebne količine so* 10 dag korenčka, 5 dag zelene (gomolj), 5 dag peteršiljeve korenine 15 dag čebule, 20 zrn strtega popra, 8 zrn strtih brinovih jagod, 1 lovorov list, par lističev svežega ali suhega rožmarina, malo šatra-ja, 6 dag soli. Zelenjavo očistimo in drobno naribamo, poper in brinove jagode stremo, lovorov list, šatraj in rožmarin sesekljamo. Jezik operemo in dobro obrišemo. Položimo ga na desko s hrapavo stranjo navzgor in ga z lesenim kladivom potolčemo po vsej dolžini. S soljo ga na-drgnemo po vseh straneh. Začimbe in dišavnice zmešamo in jezik z njimi obložimo. Položimo ga v porcelanasto skledo, obtežimo s krožnikom in za 3—4 dni postavimo na hladno. Poleti najbolje v hladilnik. Jezik vsak dan obrnemo. Peklan jezik skuhamo, ga olupimo in ponudimo kot narezek ali pa serviramo s pikantno prgogo in omako. SESTAVIL MARKO NAPAST KOLUMBIJSKA LUKA OB TIHEM OCEANU MOZOLJA-VICA DEBELA ZNOJNA KAPLJA JAPONSKO MESTO NA OTOKU HONŠU LJUBKO- VALNO MOŠKO IME OČESNA MREŽNICA SEZONSKI DELAVEC NA KMETIH KRIŽANEC POPEVKARICA IZ SARAJEVA (NEDA) BIBLIJSKI VELIKANI > SEVERNI OBRONKI ARAKANA V BURMI VEZNIK PUSTOLOVŠČINA AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE POLOŽAJ V JOGI ČASOPISNA KOLONA VARNOST- NI SVET OBER VRSTA VRBE NRAVO-SLOVJE MERSKA ENOTA ZA ZLATO IN DRAGULJE IZDELO- VALCI GOSLI IZ CREMONE ZAČETNICA NA KAKEM PODROČJU SPODNJA PLOSKEV V SOBI TOVARNA V MARIBORU DEL TENIŠKE IGRE UPANJE POGLAVJE KORANA ŽELEZO STROKOVNO PREDAVANJE SOLI OCETNE KISLINE PONOSNE SLOVENSKE LIPE Nevihta, ki se je 26. junija zvečer razdivjala nad Pomurjem je nekoliko spremenila scenarij napovedanih slovesnosti. Kljub dežnim kapljam, ki so kar nekajkrat med prireditvijo vsule iz neba, so v Murski Soboti slovesnost izpeljali tako kot so načrtovali. Ob 21. uri so zazvonili zvonovi v katoliški in evangeličanski cerkvi. Zbrani, kakšnih dva tisoč se jih je zbralo na Trgu zmage, so prisluhnili Zdravljici, ki sta jo zaigrala in zapela godba na pihala in mešani pevski zbor Štefan Kovač, nakar so spustili staro in dvignili novo slovensko zastavo. Slavnostni govornik je bil soboški župan Andrej Gerenčer, ki je potem posadil še lipo. Drevo državnosti sta blagoslovila katoliški in evangeličanski duhovnik Franc Režonja in Janez Balažič (na fotografiji). Na pobudo političnih strank, ki delujejo v občinskem skupščini so vinogradniki društva Goričko zastonj točili svoje vino. se ---Ljutomer-----------------------------—--------- Uresničena zgodovinska težnja V ljutomerski občini so nadvse slovesno zaznamovali osamosvojitev Slovenije. Uradna slovesnost je bila v sredo, 26. junija. Najprej je bila slovesna seja vseh treh zborov občinske skupščine. Na njej je govoril o pomenu osamosvojitve Slovenije predsednik SO Ljutomer Mirko Prelog in poudaril, da je s tem uresničena zgodovinska težnja slovenskega naroda. Udeleženci so temu dogodku nazdravili z vrhunsko kapljico iz domače vinske kleti. Gre za rizling pozne trgatve, ki je imel tedaj kar 29,5-odstotka sladkorja, zato vrhunsko vino. Srknili so ga iz novih kozarcev, ki so bili oblikovani na podlagi natečaja za slovenski kozarec, na njih pa je izbrušen napis Slovenija. Slovesnost se je nadaljevala na Starem trgu, kjer je predsednik občinske skupščine Mirko Prelog posadil lipo, ljutomerski župnik Veleberi pa jo je po krajšem verskem obredu blagoslovil. Potem je bil program na ljutomerskem Glavnem trgu. Spet krajši nagovor predsednika, kulturni program, nato so izobesili novo slovensko zastavo, poleteli so golobi miru. Vseh slovesnosti se je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko ljudi. Š. S. SLOVESNOST V LJUTOMERU — Mogočni lipi na Starem trgu se je pridružila mlada lipa — simbol slovenstva in teženj po osamosvojitvi. Zasadil jo je predsednik Prelog, blagoslovil pa župnik Veleberi. Foto: Š. S. RAZGLAS Občinska volilna komisija objavlja na podlagi 67. člena Zakon a o volitvah v skupščine (Ur. list SRS, št. 42/89 ter Ur. list RS, št. 5/90) SEZNAM kandidatov za nadomestne volitve v Zbor združenega dela Skupščine občine Lendava na volitvah 18. 7. 1991 Volilna enota št. 2 Dejavnost: področje industrije, rudarstva, kmetijstva in gozdarstva Voli se 1 (en) delegat. KANDIDATI SO: L Štefan MAUČEC, 1946, strojni tehnik, Elektromaterial Lendava Predlagatelj: Sindikat podjetja Elektromaterial Lendava 2. Srečko MUHVIČ, 1969, strojnik, Elektromaterial Lendava Predlagatelj: Delavski svet podjetja Elektromaterial Lendava 3. Janez TORNAR, roj. 1963, strojni tehnik, Elektromaterial Lendava Predlagatelj: Delavski svet podjetja Elektromaterial Lendava 4. Viljem VIDA, roj. 1951, strojni delovodja, Elektromaterial Lendava Predlagatelj: Delavski svet podjetja Elektromaterial Lendava Volilna enota št. 8 Dejavnost: področje industrije, rudarstva, kmetijstva in gozdarstva Voli se 1 (en) delegat. KANDIDATI SO: L Štefan CIGUT, roj. 1957, ing. agronomije, ABC Pomurka, Kmetijska zadruga Lendava Predlagatelj: Zbor delavcev ABC Pomurka KZ Lendava 2. Lajos KULCSAR, roj. 1945, dipl. ing. agronomije, ABC Pomurka DO KG Rakičan, TOZD Poljedelstvo in govedoreja Lendava Predlagatelj: Zbor delavcev ABC Pomurka DO KG Rakičan TOZD Poljedelstvo in govedoreja Lendava Predsednik Občinske volilne komisije Ferenc HAJOS ČESTITKE AVSTRIJCEV Priprava kombajna za žetev in uravnavanje med žetvijo (nadaljevanje iz 25. številke) Dovajalo — elevator hederja: verige dovolj napete, enakomerno z leve in desne strani. Po končanem zatezanju moramo kontrolirati prednjo visečo os elevatorja hederja, da ni blikirana. Boben — košara (podboben): razmak med bobnom in košaro naj bo čim večji in ga ne menjamo, dokler dobro mlati. Če je posevek vlažen ali zapleveljen, je razmak manjši ali pa povečamo število vrtljajev bobna. Za nekatere kulture in izjemne pogoje se lahko razmak na izhodu uravnava neodvisno od razmaka na vhodu. Razmak na izhodu ne sme biti nikdar večji od razmaka na vhodu košare. Košara mora biti vodoravna po celotni površini z bobnom. Mora biti vedno čista, da ima dobro prepustno moč. Zavesa slamotresov: ima nalogo, da zaustavi zrno, ki prileti iz košare in bobna ter ga usmerja na začetek slamotresov. Naloga zavese je tudi, da zmanjša hitrost slame in jo usmeri na začetek slamotresov, da čim bolj iztresejo zrno iz slame. Če je dosti slame in mala hitrost bobna, je priporočljivo maksimalno dvigniti zaveso. Ventilator: Splošno pravilo je, da se za vse pogoje dela priporoča maksimalna hitrost ventilatorja, pri kateri ne pride do izgube zrna na ladji. Uravnavanje hitrosti ventilatorja se opravlja, ko je mlatilnica vključena. Za normalne pogoje dela usmerjevaL ci zraka usmerjajo zrak na prednji del zgornjega sita. Pri kombajniranju drobno zrnatih kultur veter usmerjamo proti zadnjemu delu sita in ga tudi zmanjšamo. Veter je pravilno usmerjen takrat, če hitro izklopimo mlatilnico in je prva tretjina sita čista. Varnost pri delu s kombajnom: — ne smemo vključevati mlatilnice dokler se nismo prepričali, da ni nikogar pri kombajnu, damo znak s sireno in počasi vključimo mlatilnico, — mazanje in uravnavanje kombajna opravimo pri izključeni mlatilnici in ugašnjenem motorju, razen variatorjev, — ne smemo delati brez zmontiranih ščitnikov, — ne delati pod hederjem, če ta ni zavarovan, — nositi moramo pravilno obleko, ki se oprijema telesa — kombinezon, — na kombajnu ne smemo voziti otrok niti drugih oseb, — če kombajn parkiramo, ugasnemo motor, menjalnik postavimo v vzvratno prestavo, uporabimo parkirno zavoro in heder spustimo na tla. Požarna varnost pri žetvi Kombajnisti in ostali udeleženci žetve morajo poznati nevarnosti požarov, da se jih izognemo. 1. Kajenje in uporaba vnetljivih sredstev na površinah in kombajnu, ki jih kombajniramo, je prepovedano. 2. Električna inštalacija na kombajnu mora biti zaščitena z gumijastimi izolatorji. Dotrajano instalacijo zamenjamo z novo. 3. Akumulator mora biti prekrit z lesenim ali podobnim pokrovom. 4. Olje in plinsko olje ne smeta iztekati iz vodov. 5. Med žetvijo je potrebno odstranjevati dele slame in pleve z motorja in akumulatorja. Milan Štumpt Srednja kmetijska šola Rakičan PRIPOROČILO KOMBAJNISTOM Tudi v Gornji Radgoni seje slavje ob razglasitvi samostojne Slovenije začelo okrog 20.30 ure. Kljub dežju, ki se je proti koncu spremenil v pravi naliv, se je pred občinsko zgradbo zbrala množica občanov. V kulturnem programu so sodelovali glasbeniki godbe na pihala, pevski zbori, recitatorji — skratka mladi in stari kulturni delavci. Novo slovensko državno zastavo je razvil predsednik občine Alojz Vogrinčič, ki je bil tudi slavnostni govornik, zbrane pa je nagovoril tudi župan sosednje avstrijske Radgone, Werner Reiter, ki je med drugim povedal: »... Ne bomo se vmešavali v notranjepolitične spore pri naših sosedih, lahko pa ste prepričani, da so naše simpatije in da naša podpora velja tistim, ki so za demokracijo, svobodo, spoštovanje človeških pravic, ki so za mir in sožitje narodov v Evropi. Tudi zahodna državna skupnost bo morala spoznati, da mora priznati samostojno Slovenijo in Hrvaško. Kot župan avstrijske Radgone vam čestitam in želim, da bi imeli mirno pot v vašo prihodnost.« Čeprav so najhujši spopadi med vojaki JA in teritorialci potekali prav v bližini lipe, ki so jo posadili 26. junija na Meistrovem trgu, se je le ta obdržala pokončna. bbp Sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Lendava je vsako leto pred žetvijo sklical na pogovor vse kombajniste, na katerem smo se dogovorili o cenah storitev. Letošnje leto zaradi vojnega stanja tega sestanka ne bo, zato namenjamo vsem kombajnistom naslednje priporočilo. Kot osnova pri oblikovanju cene ure žetve je lahko kalkulacija kmetijskega inštituta Slovenije, in sicer za žitni kombajn ZMAJ 133. NARAVNA VREDNOST: AMORTIZACIJA Tekoče in invest. vzdrž. (%) 6 Zavarovanje-obvezno — kasko SKUPAJ: 601.829 din 72.219 din 36.110 din 4.347 din 1.974 din 114.650 din:200 ur = 573,25 din/uro SPODBUJANJE RAZVOJA DEMOGRAFSKO OGROŽENIH OBMOČIJ JOJ, KJE BI VZEL? Kot smo že poročali, je Republiški sekretariat za družbeno planiranje objavil natečaj za zbiranje projektov za sofinanciranje na podlagi določil Zakona o demografsko ogroženih območjih v Republiki Sloveniji. Pozivu so se odzvali iz vseh štirih pomurskih občin, saj je večina njihovih krajev demografsko ogroženih (število prebivalstva se zmanjšuje) ali pa so obmejni. V občipi Murska Sobota, kjer imajo (v primerjavi z ostalimi pomurskimi občinami) še vedno veliko cest neasfaltiranih, so dali zahtevke za sofinanciranje gospodarsko-infrastruktur-nih objektov. Potegujejo se za denar, da bi tako laže asfaltirali ceste Vidonci — Križarka —Boreča (3,3 kilometra: Berkovci — Do-manjševci (3 km); Ivanovci — Pa-novci —Križevci (4,1 km); Po-znanovci — Ko vačevci — Vidonci (4,4 km). Predračunska vrednost modernizacije teh cest je 34 milijonov dinarjev. Tudi pri telefonij jih čaka še veliko dela, .a denarja je doma premalo, zato zahtevki za sofinanciranje nabave in montaže krajevnih avtomatskih telefonskih central v Bodoncih in na Cankovi ter prenosnega sistema, za kar bo potrebno 8 milijonov dinarjev; nabava in montaža krajevne avtomatske centrale v Prosenjakovcih ter prenosnega sistema bosta stali 2 milijona 317 tisoč dinarjev; sofinancirali pa naj bi tudi telefonsko omrežje na območju KS Cankova, kar bo stalo 6 milijonov. V soboški občini postopoma rešujejo problem zdrave pitne vode, zato so zaprosili denar tudi za sofinanciranje glavnega cevovoda v dolžini 3 kilometrov med Skakovci in Cankovo, katerega predračunska vrednost je skoraj 7 milijonov dinarjev. Nevšečnosti slabega električnega toka pa se bodo rešili, ko bodo v občini Murska Sobota zgradili še 24 transformatorskih postaj. Še prej pa bo treba do njih napeljati omrežje visoke napetosti, in sicer v smereh Radenci —Murski Petrovci—Sodišinci, naslednji krak pa je Grad—Dolnji Slaveči. Za vse objekte, ki smo jih nanizali, so zaprosili 50-odstotno sofinanciranje, drugo polovico pa bodo zbrali iz občinskega proračuna, sredstev naložbenikov in od posameznih krajevnih skupnostih. V teh se že zavedajo, da bodo morali poslej globlje seči v žep, saj občinski referendum ni uspel in zato ni denarja iz sklada občinskega samoprispevka. Seveda pa je nerealno pričakovati, da bo Republika sofinancirala prav vse naložbe, ki smo jih nanizali, kajti enako »težke« zahtevke so poslali tudi iz drugih občin. 4, S. Sobočan Lendava Lipa samostojnosti je zasajena Lipa je drevo, ki Lendavi veliko pomeni. Skozi zgodovino jo zasledimo večkrat, po lipi je bilo nekoč imenovano tudi mesto, ki je sedaj imenovano Lendava. Kljub temu, da smo namesto priznanja samostojnosti doživeli vojaško okupacijo, so lipo v Lendavi pred prodajnim centrom Gorenja in na trgu pred občinsko skupščino zasadili brez večje slovesnosti. Spominjala bo na dan, ko smo bili primorani z orožjem v rokah braniti svojo komaj rojeno samostojnost in državnost. Ostala bo simbol za današnje in prihodnje rodove. V teh težkih dneh je še bolj povezala ljudi na tem narodnostno mešanem območju, da tako kot doslej skupaj utrjujejo svoje življenje in svoje odnose. JD VARIABILNI STROŠKI Plinsko olje (1 uro) 15 po 14,50 din Mazivo 0,8 po 36,25 din Delo za redno vzdr. ur/uro 0,77 po 57,65 din SKUPAJ: = 217,50 din/uro = 29,00 = 444,80 din/uro 290,89 din/uro CENA KOMBAJNSKE URE (izkor. 200 ur/leto) 864,14 din/uro _ CENA KOMBAJNSKE URE (izkor. 150 ur/leto) 1055,20 din/uro Ker je v naši občini veliko različnih tipov kombajnov, ki imajo večjo ali manjšo storilnost, je dejansko pomembna le cena storitve na enoto P°vr šine (1 ha). , , Cena žetve za I ha se že vrsto let giblje v dinarski protivrednosti d 460 kg pšenice, z baliranjem do 620 kg. Glede na predvideno ceno pšenice, ki naj bi bila 5,50 din oziroma 5/ din, priporočamo kombajnistom naslednje cene za žetev letine 1991: — žetev do 2.400,00 din/h3 — žetev z baliranjem do 3.100,00 din/ha — baliranje z visokotlačno stiskalnico do 5din/ba'° Priporočene cene so v okvirih kalkulacije Kmetijskega inštituta Slove nije. Storitev kombajniranja ni obdavčena. . Kombajniste prosimo, da upoštevajo priporočilo in jim želimo » manj okvar na strojih. Zahvala in sporočilo vinogradnikom Odbor svetovnega slovenskega kongresa in odbor za sloV^jje promocijo Slovenije, kot pobudnika, in organizatorji izvedbe ak -za svetovno promocijo slovenskih vin, se slovenskim vinogradnik v akciji zahvaljujejo za sodelovanje. • a. Čeprav akciji nista mogli biti izpeljani po zamisli, jim organ' torji zagotavljajo primerno promocijo. Na poslane steklenice so n’ pili promocijsko nalepko »Samostojna Slovenija 1991 — slavno polnitev«. tejj Zasebni vinogradniki so doslej dvignili oz. že naročili 48000 nalepk. Vinogradnike, ki morda mislijo, da so naročilo teh nalepk t radi predlagane dostave vina!) zamudili, obveščamo, da so na namenjene tudi vinu, ki ga bodo stekleničili še letos, ne glede na 5 ali letnik. Zato je nalepke še možno naročiti, kakor so bili obvešče u‘ Stran 12 VESTNIK, kulturna, obzorja Milan Vincetič . Če ne prav zadnji. Kajti Cecilijan je imel je no 'a r^a na^"zno željo: pogovorili se z Janko na samem, ji stisniti sveže zemljice ali rogljičke v žep in ji tako po moško, čeprav ne bi mo-vid'|,' zadre8e- r™: Janka, to sem spekel samo za vas, te roke, kijih . , e S° omesde ,es,° samo za vas. ki ste mehkejši in slastnejši kot vsa ela0^0 na sve,u • ■ • Cecilijami bog nikoli ni uslišal te želje, še več, na bo b naPr,d nekakšno Mino, nekakšno osico, ki ne ve, kaj bi s sa-Hh ■ Se r''' n'ma- da bi se dostojno podrgnila po njem, kaj šele joške. ki n' za piškave storže. ~ Zapiramo, je zazehal Minin glas. — A že? je vzdrgetal Cecilijan. ~ Ze, že, je zakljunčkala, pozno je že . . . ~ p. Janki pa smo lahko . . . je pridal. bon ~ > Janki, pri Janki, je potegnila, zmeraj Samo pri Janki, saj se 'e tudi nje preobjedli. . . Joker njim je zaplesala Jankina zadnjica, kratko krilo in nogavice z kljaiem melubekom. medtem ko so Minine od vode pordečene roke br-Po kozarcih, ki so tu in tam svetlo zažvenketali. brez h ^apjramo, gospod, se je še enkrat oglasilo v Cecilijami, ki se je se nu/' ‘n sPuJeenih ramen napotil v noč, a ko se je za vogalom ozrl, lepa /e zazdelo, da je mrknila luč v garsonjeri nad Haitijem in da se je napodi a v sami kombineži, ki je še pred trenutkom stala za zaveso, Preki 'n ?ekam v globino sobe, ki ima vonj po sončevcu. Brezvoljno je Je. lja ,a vreče moke in si brisal znoj. Pod plaščem ga je ježilo, imelo ga stikaia'/ kožo, vampar in zaliskar pa sta ga skrivaj pogledovala in /avi- kajti Cecilijan se je jel praskati do krvi. glasil zal^icZVer‘n' se napraskati, močne kremplje ima, se je prvi 4 Ve^ JpČ °d ljubezni. Cilko je pomodroval vampar, za to ni zdravila. L Pj.0 zdaj pravimo Haitiju. Cilko? jemjan se je obrnil z odprtimi usti in otrpnil. — v z^atodlački, se je Zahihital vampar. ZVerini ■ ^rašaj Cilka, tega devičnika, če je že preštet vse dlačke svoji ^l,Je začelo zvijati zaliskarja. gnu zlatodlačka, potem pa mokrohlačka, ha? je vampar dvi- la Sla be.je zvijalo zaliskarja, pri mokrodlački hitrodlački. . . Šobi-Ceciijjan °“ srneha in se komolcala, stroji so enakomerno podrdravali, ^ahat^pP^ Je PoPadlo, zgrabil je železno krepelko in začel brezglavo Va° ‘ S^e ter vpiti'- »Vama že dam hitrotlački, barabi, vama že mene m zaliskar, kako si le upata žaliti tako nedolžnico vpričo Lilijan nrepe °je švistnilo mimo njunih glav, vampar se je spotaknil, Cene bi od dvignil železo, ki bi žrtev brez dvoma prepolovilo, če ga v enega ukrotil zaliskar. Cecilijan je požiral slino in srepo zrl zdaj U*ivalniCoj,V drngega- vampar se je prescagan pobral in se odgugal v Se drge^0’^^ Je porinil glavo pod mrzlo pipo. Ko je zaliskar čutil, da ian se ie^etilijanovih mišicah pomirja, ga je spustil s primeža. Cecili-^skariev °dSugal domov in si pozno v noč ogledoval rdečkaste otiske za- Ves ?rs,ov na podlahtnici. °dgrninePop,o^an Je pretikal po motorju, ga ločil in barval, premazal N navad’ji n ° ^žkolico je pripel in napravil dve tri kroge po mestu, da se N o((//f ieparkiralpred nabitim Haitijem. Takole, na pločniku, vsem i'n-J>‘ta večer bo Janko zamikalo, da se bo zapletla z njim v po- 10 da ‘h P<1de prvi stavek' j' v hipu postreže s celim romanom; osvojil °n pa 0 Pozabila na druge goste, ki bodo nejevoljno zapustili lokal, ^nih odUr]Cno z nJ° sam- drobne lučke ji bodo drobile po laseh in ra- Pa ji 1)° S' gumb na bluzi in si pritisnila njegovo glavo na prsi, ^f^ejo °, Podlagal, da jo slavnostno vpopelje na mestu, in če želi, tudi njjini Va’ .j1' noj vsi vidijo, da so ta bedra njegova, da nalašč pritiska z h je bil J’ Medtem ko drugi ob glasnem smrčanju le lahko sanjajo. Hai-sPet dobr' ^Ot Panj’ Jonko je skakljala od mizice do mizice, bila je Niz, tned? stara Janka, švrkala z očmi in se posmehljivo drenjala do ko je kasetofon že tretjič zapored načel sladkoben refren: »Vj, Janka. Janka, "/[prava vranka. ! w uti le znanka l"srca uganka . . . I' ^ostoJ’^a"^a’ Jonka ...« 's Pijačo VJ,e ^d° vse več in več, moških, ki so se pasli po njej in se kroti-Pr,sianov njZ r°kami v žepih, Cecilanu pa se je modrih) od njenih oči, j 0 na e/ desnici in verižice, ki je smela v vabljivo dolinico, od metulj-° °dpihn'i nogovicah. ki bo zdaj zdaj sfrfotal na njegov prst, da ji ga ^rn kro^r .n zaliskar sta se nekaj dni pošteno kujala. Nista se le v ve-V nekaj ,‘z°gd>ala Cecilijana, temveč — vsaj njemu se je tako zdelo 1,1 ko je ^ epola. Cecilijan je imel za vsak slučaj krepelo vedno pri ro-: Ne Va.fnPar stopal proti njemu, mu je roka sama zašla nanj, n bdrdtiačK0?'' Cilko, saj je bila le šala, je kimal vampar, z zlatodlačko e’ Sa-i že v ° pa ,ud' ni zraslo na najinem zelniku . . .Pa če zameriš ali lilija Vec^°' da s' znorel zanjo .. . ieJ n Je kot zver pogledoval izpod nabranega čela a ko mu je »il Veš°c ^esnic°, je spustil krepelo na tla in mu jo močno stisnil, glasih len^ ^dko, je nadaljeval vampar, tudi meni se je to dogajalo v Oi nad m0 - sem P° pasje ljubosumen in gorje mu, kdor je le dvignil so ■ trknil/0 ^aro- 2 leti se ti kri ohladi, Cilko, žile se ti pomašijo . . . lz Peč, p >° požirkov med vrečami skritega brendija, medtem ko nie C Nav te^00em ,raku Nrno, lezli hrustljavi hlebci. za /ezadnje ni slabo biti pek, je povzdignil zaliskar, noč pač za-dv ~~ LeUan‘ pa Je ■ Potd/ ljubezen je hudo, mu je pomežiknil Vampar, Cicilijan pa je dli nav^ ‘n se Posmehnil. seC-ah; nekae/^°daj so vidno okajeni in hrumeli z motorjem po praznih Ze krem~nt °bkrožili Haiti in zmeraj po dvakrat zahupali. sonce pa Ceciiijg Z- nekje nad slemeni, ki jih je rosa potkala z srebrnino. spr.af,ka n)Je da mu lahko pomaga le Mina. Le ona ve, kje sta-k pam °n ji iahko da pismo če ji ga končno napiše, kajti ko se je h 1'1'rga nakiU' So vs‘ vei'ki stavki v hipu izpuhteli, samo z njo se lahko s že sb epetala. kajti Mina ima polovico manj dela, okrog devetih Vi (/g Orajda prazen, le tu in tam kak parček ali šahist, ki začenja te/^iane / fuJnji še čas, da se Cicilijan udeleži prvenstva v spidveju h/fer prazn.'sL kajti biti pek in mesiti žemlje namesto kajzeric, je 'V 'renjii^^uba časa, še bolj pa buliti v suhorito Mino, ki postaja z inzi> Ne, /g vse bolj mikavna. Jul Ustni,, srnem si dovoliti, da mi jo preraste ta suhljad, sije nemo-vSe ifai,i pu °’ Ju^ka je vendar vranka. lepa znanka in srca uganka. zapeiJe ' °jd 'n rojil, Janka pa je, čim bolj je bi! nabit, postajala ^//'^oval //a, 'n oblastna, refren o Janki pravi vranki je pridušeno ^žep- zduj k jlem ko je ona skakljala z zmeraj napetimi prsmi zdaj k ^edfOst, q rugemu, belkasta robova modrčka sta burila domišljijo in se jj e>>i k0 je ouijan pa se je zabubil vase, besede so mu obtičale v grlu. Ni p/ hotel z anko ob točno določeni uri spraznila lokal, kajti nobeden ,ako b^6^-1'' on pa Je P°gna^ motor, kije z vsakim dnem posta-v k 1 ''f1 'n pozabljiv. Celo več: nekajkrat je zapeljal v edino h^i °letn Se u,eri se je še kolesar stežka obrnil. n r°jstni ,d(j8od'lo: hdina se je zaklepetala, da mora čez tri dni na ''h. Nq deč/p ’ klina ? so se zaiskrile Cecilijanove oči. $ ‘'c ' stanuje. Cilko, zadnji avtobusi pa krenejo že ob deve- Vendap taksi. Ce-ce taksi, .se je prislinil šahist. posadiš e h' nin , ,(,tor in hop, pa sta tam ... Ko bi bil jaz na tvojem me-a h'Pec pomislil. . . -_____ tll/JULIJA 1991 NASI UMETNIKI RAZSTAVLJAJO Dva udeleženca 2. medregionalne likovne razstave iz Pomurja smo že predstavili. Razstava je odprta v Kranju v Gorenjskem muzeju. Danes vam predstavljamo tretjega udeleženca Mirka Rajnarja. Za slikarski izraz Mirka Rajnarja lahko rečemo, da tačas temelji na deduktivni svobodni likovni interpretaciji ekspresionističnih slikarskih teženj, ki so blizu slikarstva Georgesa Rouaulta, posebej njegovih vitražnih, težkih, črnih obrobah barvnih mas. V njem prevladuje za avtorja značilna semantična likovna mreža, ki — kot vez, sestavljena iz fragmentov slikarjevega izkustva predmetnega sveta in njegove osebne introspekcije — zrcali slikarjeva intimna duševna stanja. Le-ta se vežejo na Rajnarjevo podzavestno občutenje strahu, sentimentalne navezanosti, osebne traume. Rajnarjevo slikarstvo označuje osebna gestualnost, ki se kaže v ritmičnem razčlenjevanju površine barvnega polja z dolgimi ali kratkimi zamahi čopiča, trgano slikarsko potezo in tonsko obravnavo barvnih vrednosti znotraj obrobljenih barvnih mas, kjer so pigmenti ponekod zbiti in stisnjeni na slikovno podlago. Naše pomurske likovne umetnike, ki razstavljajo na 2. medregional-ni likovni razstavi v Kranju, je ocenil Franc Obal. Janos Goncz se uveljavlja Slikar naivec, slikar vaške idile, doma iz Mostja, sicer pa na delu v Nemčiji v Eslingenu se je s slikanjem začel ukvarjati že v mladih letih. Rad je slikal podobe iz kmečkega, vaškega življenja, in to počne še danes. To njegovo slikarsko vnemo so opazili tudi delodajalci v Nemčiji in so mu pripravili več razstav, na katerih se je predstavil kot naivec. Goncz je pripravil tudi slikarsko podlogo za stenski koledar, ki so ga izdali v Nemčiji. Pred nedavnim so v Eslingenu izdali tudi več razglednic, na katerih so motivi iz vaškega življenja. V načrtu ima še nekaj razstav. Zanimivo bi bilo razstavo njegovih del organizirati tudi v lendavski galeriji. Za to bo priložnost, saj se namerava naš rojak kmalu za stalno vrniti v rojstno Mostje. JD NAMESTO SVEČANE OTVORITVE ZRAČNI ALARM V petek zvečer bi moralo biti v galeriji Kulturnega centra Miška Kranica slovesno odprtje likovne razstave slikarke Gede Wasinuth-Po-hle1 ki io je pripravil referat za kulturo mesta Ingolstadt ob 10. obletnici prijateljskega' sodelovanja z Mursko Soboto. Zal je ta slovesni trenutek preprečil zračni alarm. Goste so ob pomoči milice varno odpeljal! na meio in v sosednjo Avstrijo, odkoder so srečno prispeli domov. Ze naslednji dan so se pozanimali za usodo Murske Sobote m izraz.h pnpra-vlienost pomagati. Razstavo si sicer lahko ogledate vsak dan od 15. ure, predvidoma pa bo odprta do 23. julija. POZDRAVLJENA, SLOVENIJA Pri založbi Mladinska knjiga je na dan D izšla knjiga Pozdravljena, Slovenija, in to je edina knjiga, ki je izšla ob tej priložnosti. V celoti ni novost, saj so nekatera poglavja izbrana iz pred sedmimi leti izdanega Atlasa Slovenije. Slikovito predstavlja zanimivosti in posebnosti dežele od morja do gora in Panonske nižine. V sliko in besedo je ujela utrip vsakdanjega življenja, naravne lepote in kulturno dediščino. Knjigo je skupaj s pisci besedil in drugimi sodelavci na predstavitvi v Cankarjevem domu predstavil urednik Marjan Krušič. Pri Založbi se zavedajo, da manjka zgodovinski pregled dežele, toda upajo, da bo knjiga, ki je izšla v treh jezikih — slovenskem, angleškem in nemškem — zadostno in dovolj bogato ilustrirano delo, posvečeno velikim zgodovinskim odločitvam prebivalcem Slovenije, da se predstavi navzven. Računajo torej, da bo knjiga tudi naši oblasti lahko služila kot darilo za tujce. Knjiga je izšla na osemdesetih straneh. Smilja Baranja »Umila rada sredi rož bi..,« (Erna Muser, Mladi prekmurec, 4/1940, 21) Letošnja zakasnela pomlad je ohranila še nekaj rož in izpolnila se je davna želja mladostne Erne Muser. Obvestilo o njeni smrti mi veže spomin na slovo od poslednjega med peterico (trije moški, dve ženski), ki so s svojimi pesniškimi prispevki sooblikovali pestro pesniško vsebino pred 50 leti nasilno umrlemu dvomesečniku Mladi Prekmurec. Kaj hitro se je razvedelo: 30. avgusta 1939 je (po petih letih brezposelnosti) nastopila službo suplentka Erna Muser (usposobljena za slovenščino, italijanščino in narodno zgodovino). Informacija o njej je bila bogata: pesnica, publicistka in zavzeta zagovornica vsestranskega uveljavljanja ženske enakopravnosti. V pismu, nekaj let pred smrtjo sva se spomnila srečanj. Stanovala je v pritlični hiši s tremi okni na ulico; nedaleč od stanovanja profesorja J. Liske. Slonela je na srednjem oknu, jaz pa sem sedel na kolesu. Vedno naju je lovil čas. Izmenjavala sva rokopise. Občasno je bila tudi lektorica pesniških prvencev. Na njenem obrazu je počival težko opredeljiv nasmeh, vendar zbujajoč zaupanje. Stisko nad izgubljenim rojstnim Trstom in narodnostnim etničnim območjem Primorske je strnila v vrstici: »Vsivi daljavi sivo morje vabi. Tam bile nekoč so moje sanje.. .« To stisko je prelivala bolečina izkušenj domače učiteljice v Banatu in vse je utopila v Prekmurski pesmi: »Povsod tišina, žalostna samota, besede neme, solze zadržane in misli, ki v poljane se gubijo.« (Mladi Prekmurec, 4/1940, 91) Med tem dozorevanjem je spoznavala sebe in odkrila svojo osebnost: »Prišel je čas, trdo posluhni v svet in še prisluhni vase — Kaj si, kaj boš? Prišel je čas, izberi delež zase in svojo pot!« Našla je pot med prve aktiviste OF, preživela italijanske zapore in kot poslednjo postajo so ji odredili koncentracijsko taborišče Ravens-briick-Neubrandenburg. Vzdržala je! Skupno z Vido Zavrl je uredila in pripravila zbornik: Ravensbriick (Ljubljana, 1971, str. 760) — neizbrisen spomenik upora, ljudske vzdržljivosti in čudovite medčloveške pomoči ter večno kričečo obtožbo naci-stično-fašističnega mračnjaštva. Doživetja in preživetje koncentracijskega taborišča so postala tudi njena »obveznost« pretežnega dela nje kot urednice. Leta 1946 je izšei izbor njenih pesmi: Vstal bo vihar. Za njeno uredniško delo je značilno, da se je oddolžila spominu žensk pesnic in kulturnih ustvarjalk. Pripravila je objavo del Zofke Kvedrove in sotrpink iz koncentracijskega taborišča: Vere Albreht, Anice Černjeve in nedavno umrle Katje Špur. Nekaj verzov slednje je vnesla kot vodilno misel nekaterim poglavjem ravensbriškega zbornika. Končno sta jih z avtorico pripravile za zbirko: Ravensbriške pesmi. Po vrnitvi iz taborišča ni več poučevala; ali poklicu je ostala zvesta kot referentka ministrstva za učbenike ker kot sodelavka in sourednica pedagoškega lista Popotnik. Zavzetost v feminističnem — predvsem kot socialnem — gibanju je pomembno področje njenega intelektualenga delovanja. Delno to že z opredelitvijo za pripravo knjižne objave del navedenih pesnic. V ta okvir sodi tudi njeno prevajalsko delo: Izbrana pisma Roze Luxemburg, prevod in priprava slovenske izdaje dela Socializem in osvoboditev žensk. Kakorkoli že teče omalovažujoča prizadevnost sedanjosti, bo delo Erne Muser, pesnice, urednice, publicistke, prevajalke in tudi profesorice, ostalo zaznavno v slovenski kulturni dediščini. Tudi za njen prispevek v celotnem ženskem gibanju velja na nedavnem feminističnem srečanju žensk z Zahoda in Vzhoda izrečeno priznanje newyorške profesorice, A. Snitow: »Ve sedaj gubite vse tiste pravice, ki jih me nikdar nismo uspele pridobiti.« (Danas, 18. 6. 1991) Dr. Vanek Šiftar kulturni koledar kulturni koledar RAZSTAVE RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je do 20. julija na ogled razstava slik akademskega slikarja Petra Kanclerja iz Maribora. MURSKA SOBOTA: V galeriji Kut-lurnega centra Miška Kranjca je odprta razstava slik akademske slikarke Gerde Wasmuth-Pohley iz Ingolstadta. Razstava je na ogled vsak dan do 15. ure. LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je stalna razstava likovnih in kiparskih del dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 12. ure stalna raz- stava iz muzejskih zbirk. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava slik akademskega slikarja Jožeta Marinča. Odprta bo do 20. julija. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, v torek in petek pa od 8. do 12. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa vsak dan od 7. do 15. ure. POSEBNA ŠTEVILKA REVIJE ZA KULTURO SEPARATIO Zgroženi nad nastalimi razmerami so se člani uredništva in sodelavci revije Separatio v teh dneh odločili pripraviti posebno številko revije za kulturo. Literarni in publicistični prispevki so bili zbrani do 6. julija in so že v tiskarni. S svojimi prispevki sodelujejo Aleksandra Kovač, Robert Titan-Fe-lix, Janez Balažič, Milan Vincetič, Štefan Smej, Feri Lainšček, Drago Kuhar, Franci Just, Metka Fujs, Jože Žohar in Rudi Ringbauer. Fotografije za to številko je prispeval Jože Pojbič. Številka naj bi, kot je zapisano v uvodniku, pričala, da ob tem ko so se oglasile puške, v teh krajih ptice niso utihnile. Stran 13 JANEZ JAKLIČ utrip življenja VODNI »KONJI« IZ PREKMURJA DRAGULJ Sicer pa se na teh zgodovinskih tleh srečujeta, sodelujeta, včasih pa tudi nasprotujeta dva dela istega arabskega naroda beduini, do predkratka še pustinj-ski nomadi, zaprti in plahe narave, ter Palestinci, pregnanci brez pravega doma in zato nemirni. Beduini se šele zadnjih nekaj desetletij, po stoletnem potepanju svojosti, enkratnosti, ki je Petro povzdignila v višjo kategorijo. Moj teden v Jordaniji se je počasi iztekel. Na avtobus proti Ammanu me je pospremnil Ri-jad, nekdaj študent na zagrebški univerzi, ki mi je še zadnje sekunde pred odhodom dajal navodila, kako naj pozdravil njegovo ljubezen v Zagrebu, ki je ni V kotlini med z gozdovi poraslimi hribi v Dolini pri Vaneči smo »odkrili« sodobno tovarnico Stanka Žižeka. Mojster Žižek je eden, tistih, ki ve, da brez znanja in vlaganj ni ničesar, zato v zadnjem času veliko vlaga predvsem v program razvoja novih plovil, cistern iz poliesterskih mas in razvoj izdelave senčnikov Žižek je svoja plovila letos razstavil na spomladanskem sejmu v avstrijskem Gradcu, že julija pa bo za zainteresirane turistične agencije pripravil demonstrativne vožnje na Blatnem jezeru oziroma Balatonu v sosednji Madžarski. je možno montirati tomosove motorje od 4,8 do 10 KS. Letos pa je začel z izdelovanjem posebnega vodnega plovila, ki ga poganja ROTAKSOV motor znan kot pogonski agregat motornih zmajev oziroma ultra lahkih letal. Prednost tega — sicer zelo hitrega plovila — lahko bi rekli, da je prej diskalnik kot gliser, je v dejstvu, da je pogonski propeler nadgrajen na čoln in zato »propeler« ne meša vode, prav tako pa izpušni plini ne uhajajo v vodo ampak direktno v zrak. V Žižekovi delavnici iz Doline je tačas zaposlenih 5 ljudi. Stanko dela na programu razširitve in se s tem vključuje v Projekt hitrejšega razvoja demografsko ogroženih območij. Za slednje ni prosil nepovratnih sredstev. Prinaša tudi Vestnik gori Petra življenju v puščavi, nekako na-na stalna prebivališča, Pa-pa se nikakor ne morejo nočejo pomiriti z dejstvom, da njihovi domovini vladajo Ži-To pa je nadvse primerna ki rada vzplamti. Noč sem prebil na prostem, v starega mesta, ki je njega premoglo številne taverne, antičnemu trgovcu in Na ta način sem ubil dve na en mah. Umaknil sem pred bojevnikom musliman- mogel preboleti. Teh ljubezenskih izpovedi Arabcev sem se že kar navadil. V deželi, kjer je ljubezen prepovedana tema, je bil pogovor s tujcem pravi balzam za dušo in srce nesrečnih zaljubljencev. Amman, sodobno in veliko mesto s širokomi ulicami, trgi, neštetimi trgovinami ter številnimi mercedesi, v središču katerega ogromen teater spominja na to, da je bila to nekoč rimska Philadelphija, sem zapuščal se- vseh velikosti. Senčniki so na aluminijastih konstrukcijah pokritih s platnom. Posebno pozornost posveča tudi proizvodnji že omenjenih rezervoarjev za pitno vodo iz poliesterskih mas. Za slednje vlada največ zanimanja v Dalmaciji, Črni gori in seveda na jadranskih otokih — pač vsepovsod tam, kjer je prisotno po-manjkanje_pitne vode. Stanko Žižek, ki je obrtnik že pet let, letos pa je njegova soproga Zdenka odprla tudi podjetje KIP (kovina in plastika), se je zadnje dve leti posebej posvetil proizvodnji plovil. Izdeluje skuterje za vožnjo po vodi, na katere Prav to je razlog, da je z njim dovoljena vožnja tudi po jezerih in nizkih vodah, kjer so sicer prepovedane vožnje z motornimi čolni. Boris Hegeduš Vodno plovilo za vožnjo po rekah, jezerih in močvirjih z motorjem RO-TAKS — sicer pa si lastnik lahko montira motor po želji — zato dobi potrebne prospekte z nasveti pri proizvajalcu. Boris Hegeduš So nanjo pozabili? JANEZ VEGIČ je pismonoša na Gornji, Srednji M Dolnji Bistrici. V poštarski uniformi je 10 let. Na svoje™ terenu ima okrog 500 domačij-Dela je veliko, saj mora vsa četrtek raznositi tudi skoraj 300 številk Vestnika. Ljudje mu zaupajo in z njim radi so delujejo. Tako je tudi zbra naročnino za domači h čisto vseh naročnikov. Poveda nam je, da tudi sam rad Pre"'’ ra Vestnik, predvsem športu _ stran, saj aktivno igra nog0’ met v NK Bistrica, ki je zasedel 1. mesto v I. občin® ligi Lendava in se tako uvrs । v pomursko nogometno »g j Veliko ljudi ga sprašuje, k® J bo objavljena fotografija zm govalcev, med katerimi je 5 veda tudi on. Bil je celo ed Pogled na Forum in glavno mesto Cardo-Maximus (Jerash) ske revolucije, ki sem ga srečal pred nekaj urami, naslednjega jutra pa mi kot prebivalcu mesta ni bilo potrebno kupiti vstopnice tako kot drugim prišlekom. Imel pa sem tudi redko priložnost uživati v prebujanju mrtvega mesta v veličastnem jutranjem soncu. Mesto, ki ga oblasti s pomočjo francoskih arheologov skrbno obnavljajo, je s forumom, glavno cesto Cadro Maximus in drugimi zgradbami sicer veličastno, vendar name ni naredilo takega vtisa kot Petra dva dni poprej. Mesto je sicer dragulj, vendar samo eden od podobnih, ki se ga da najti tudi v Siriji, Turčiji, Italiji.. . Manjka pa mu tiste samo- deč v »avtobusu« — osebnem avtomobilu. Vožnja proti morju, proti meji me je v vročem soncu skozi razgibano puščavo uspavala. Moji vtisi o pokrajini in ljudeh so se počasi usedali. Nostalgično sem zrl v sivo rjavo pustoto, ki pa skoraj po čudežu skriva take naravne znamenitosti, kot je Mrtvo morje, puščavske doline, ki sta jih klesala sonce in veter, dragulje, kot so osamljeni arabski gradovi, rimska mesta, Petra ... V polsnu me je prekinilo, da je ta na videz mrtva sivina, kateri so se ljudje skozi tisočletja prilagajali, jo krotili in v boju z njo tudi boleče izgubljali, živa narava, prepolna človeških zgodb in usod. KONEC V krajevni skupnosti Stročja vas so s krajevnim samoprispevkom med drugim obnovili več vaških kapelic, vse pa kaže, da so novo podobo dobile le tiste, ki so v središčih vasi, kajti na polju med Stročjo vasjo in Pristavo smo »odkrili« kapelico, na katero so pozabili. Nek občan nam je sicer povedal, da to ni vaška, ampak zasebna kapela, a nam je domnevni lastnik pojasnil, da ni tako. Torej bodo verniki in drugi dobrotniki morali dati nekaj dinarjev tudi za tale kulturni spomenik. Skoda bi namreč bilo, da bi bila sredi polj ruševina, ki bi kazala na malomarnost. Foto: Š. S. j^OBIŠČITE SALON POHIŠTVA^h. JAT FP POM PREŠERNOVA 1, 62000 MARIBOR, TEL.: (062) 222-450, 222-289 TISOČ CVETIC IZ CVETLIČARNE MARIJE FERENČAK S.. VESTNIK boljših. Fotografija: PREVZELI AVTOCISTERNO Gasilci iz Bučkovcev so PrfJagj. gasilsko vozilo — avtocisterno rus-Deutz, katere zmogljivost J -litrov vode. Vozilo sicer ni P v y novo, saj so ga kupili od gaS1. jo-Paški vasi v Savinjski dolini, a J bro ohranjeno in zato upora',"°j vjcO so odšteli 250.000 dinarjev. rol j. denarja je primaknila občinsk ska zveza, drugo pa krajev na nost, gasilci in drugi občani- M ja| mi tudi boter Franc Sobočan, k J 10.000 dinarjev. J. S- Vztrajnost naših anketirancev NAJ POMUREC (POMURKA) MESECA GLASUJEM ZA (Ime in priimek predlagatelja ter naslov) Kljub hudim časom je zanimivo, da ljudje ne odnehajo s fCj ustaljenimi dejavnostmi. Med nje sodi gotovo tudi naš izbor za P ® ^lh meseca, saj so se bralci Vestnika navzlic vojaškim razmeram ' pre dneh močno odzivali na anketo. V največ primerih so se odločali z nega gledališkega igralca Evgena Čara, takoj za njim pa za Pr, -gge™ predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana. Seveda z našo nadaljujemo še naprej, zato vas, spoštovani bralci, vabimo k soo nju! . Da se da tudi v težkih časih preživeti, dokazujejo številni delavci, ki so se iz mest vrnili na vas. Med take sodi tudi vrtnarka Marija Ferenčak, ki že peto leto vodi zasebno cvetličarno v Trnju. Prej je delala s cvetlicami Komunalnega podjetja Sobota v Murski Soboti in kot vodja vrtnarije v Moravskih Toplicah. Tačas pa ima dve cvetličarni. Prvo je odprla 1986. leta v Trnju, v začetku leta 1990 pa še prodajalno cvetja na Mladinski ulici v Beltincih. Obe cvetličarni vodita z možem, imata pa tudi zaposleno dodatno delovno moč. V cvetličarni vzgajajo enoletnice, trajnice in krizanteme. Nekaj cvetja pa naročijo tudi prek grosistov. Seveda cvetje po potrebi aranžirajo za večje prireditve, tudi žalne. Boris Hegeduš -JUBILEJ----------------------—— DESET LET ANSAMBLA TAROCK V Pomurju imamo več ansamblov, ki so se že uveljavili, še vedno pa nastajajo novi. Med te sodi tudi ansambel Tarock iz Odranec, ki letos praznuje 10-letnico delovanja. V tem času se je nekaj članov menjalo, od vsega začetka pa sta člana brata Martin in Jože Šebjanič. Ansambel sestavljajo: Martin Šebjanič (kitara), ki je vodja, Jože Šebjanič (klaviature), Venci Kavaš (trobenta), Jože Se-čkar (bas) in Alojz Jerebic (bobni). Igrajo predvsem zabavno glasbo in največ na veselicah. V zadnjem času je ansambel zelo angažiran, saj imajo sklenjeni aranžma vse do avgusta. Njihova želja je, da bi letos izdali prvo kaseto in se v prihodnje še bolj uveljavili. F. M Stran 14 VESTNIK, 11 ■ • pisma, mnenja, stališča Gospod predsednik, jaz se ne grem več! To pisanje namenjam predvsem svojim volilcem in demokratični javnosti v občini Lendava. Prvim zato, ker so me v veri, da bom skrbel za uveljavljanje njihovih interesov izvo-•m v skupščino, prvim in dru-gim pa zaradi tega, ker so verjeli, da bo takšna, da bo omogočala demokratično usklajevanje objektivno različnih inte; respv kakršne imamo ljudje, ki živimo v tej občini. Sam sem. Priznam, v to dvomil že pred volitvami. Nedavno, natančneje na spomladanskem zaseda-nju družbenopolitičnega zbora na katerem smo sprejemali letošnji proračun, pa je moja skepsa prerasla v spoznanje, da se vračamo v — ' spoznani’ -- »lacamo v pozna štirideseta •eta, torej za 40 let v preteklost. *o je bil razlog, da sem na preteklem zasedanju obvestil zbor, s tem pismom pa tudi širšo javnost, da se do nadaljnjega odrekam pravici sodelovati v delu skupščine občine Lendava. se za odločil iz protesta, omogočeno prevzeti Obenem izkoriščam priložnost da predsedniku zbora, gospodu Geriču in ostalim De; niosovim »prvoborcem« tudi Jo za^.otovim’ da sem ker mi NI omogočeno prevzeti vsaj dela odgovornosti za delo skupščine in ne kot so glasno Posumili, zaradi bega pred njo. Ne morem na primer bezati Pred odgovornostjo, za posle-'nce neizpolnjenih obljub delavcem Varstroja, kakor so lahko pred njo pobegnili tisti De-niosovi »pravoborci«, ki so se »umaknili« med svetovalce mi-Pred slabim letom pa obljubljali, se zaklinjali za vdanost podjetništvu ipd. Ne morem tudi deliti odgo-ornosti za »epohalne« odloči-Ve, kot je bila lanskoletna za-'Tnitev predloga za razbreme-Pnev gospodarstva, katere po; nudnik je bil Demos in proti kareremu je taisti Demosov po-,'anski klub glasoval le zato, ■er.je zanj glasovala tudi opo-41 cvja. koreni nF morem biti soodgo-ske ,i.Za to? da poslanci občin-nio pornlu*116 še danes nimata Skur^A1-a 0 delu predsedni-^kupsčine občine in da nam Protest ,. Osebnih ^»gradnikov '?st'raiov*nogradniki ostro pro-. vHe u.. I*er Preoblikovanje Po-> ?S'°vne ob m' 0 organiziranosti l?a?čitni »"“P"«*« za VVS in v J'h J« D?akl .slovenskih vin«, 7^0^ Zveza društev Slovenije. O te-199o *PfavlJali na RK KG P Sn v v: Pa na skupščini su Predlo^1 (Zemono). Torej n, Pnosti a ■ 0 Preoblikovanju n °'ju z ^'Pravili tudi na nas-1 govorom, da bomo Pomoči RS KGP! k6 ni vinnVno sodelovali tudi bil Sode&adniki. be’?1” seznanu11 nas nihče ni povabi Pogod- tud L?SVVS d. o. o., letZa ta del km kot soodg0- ntaasv0 8°to Politike do- PerfiH^0 Vsili sPa’l Takšen, eno-Privati?re-Ioe šteiemo za n,h« <51? .strani d acii° ..premoženja tebnii.atic __ _ dosedanjih »družbeno c,1 Zakonik d katerih smo bili za-fiu tna^fi čer>°’ toda diskriminator-Žari defn LravJe v tem premože-NnS1 tega se^h premoženja! kl> združb ^omo zasebni vino-in pS/ZDVS, z vsemi rf-0-09*11 le&ar'^nim’ sredstvi zo-Zdanil lzac,ji predlagane «9r|ja j.^acijskljn11. nevzdržnemu in ,c PoseK^tne znamkS'StiemU Pode|je’ ?’sebnun° pa n nke-s ovenskih vin. ,?‘ri č'h vin P°dre s i množice ki. obdeluje-etkrn^ti^ki j, ,.e.nskih vinogradov, n’" lOk!.Predvsemllkl’- kakršno je 45 airm 1’ ki je n J?11 del »vinarske-v%n?ak tudF h' e Pobiral smeta-»■l’skihJU.fateri-,|IStVeno Prispeval k ii^ vinnV'n°gradnTga Položaja slo-J'!, °^«kov in k zmanjša-. Površin v Sloveni- s tem Uigrat1?1-81001 bomo z do-zasebnih vino-?nanili šiit"11 s'ališči podrob-. , ■ sirso javnost. ■ vfMEZA DRUŠTEV ■ - v,nograonikov SLOVENIJE razen tega, da stane davkoplačevalce njegovo neprofesionalno predsednikovanje skoraj 20.000 din, drugega tudi ni dolžan (!) poročati. Mogoče mislite, da sem, pač zaradi same prisotnosti na sejah, soodgovoren za to, da je raziskovalni dejavnosti namenjena le četrtina, socialnim pomočem pa le dobra polovica sredstev, ki bodo letos porabljena za financiranje delovanja političnih strank. Glasoval sem proti. Še več! SDP je dala pobudo, da razmerja obrnemo. Zaradi tega, da bi ravnali odgovorno. Odgovorno, ker imamo v občini ze sedaj 2000 iskalcev zaposlitve in ker se zavedamo, da bodo mnogi med njimi že v jeseni ostali brez nadomestila za brezposelne. Odgovorno tudi zaradi tega, ker se zavedamo, da se jim bo pridružil še jesenski val mladih, ki bodo končali šolanje in bodo končali ... ste pomislili kje? Za vas je seveda pomembneje, kdo je kaj predlagal ali dal pobudo in kdo bo ZMAGOVALEC v medstrankarskih tekmovanjih, kot pa usoda ljudi. V končni posledici pa je očitno vaš osnovni cilj — ohraniti oblast. Če bi bilo drugače, bi se vaše stranke financirale tako kot SDP, iz članarine. Za vas je očitno enostavneje obremeniti vse davkoplačevalce, četudi jih več kot 90% ni včlanjenih v nobeno izmed njih. Če ne želijo plačevati prostovoljno, naj pa plačujejo S a odloku! Mar ne gospodje? pozicijo je treba enostavno PREGLASOVATI, potem pa po maniri samega Dolfeja, naprtiti odgovornost »komunistom«. Ste že kdaj videli obraz človeka, ki je odvisen od pomoči soljudi, ko prejme »socialno pomoč«? V jeseni jih bo več kot jih je danes in že danes jih je veliko več kot jih je bilo včeraj. Si predstavljate, koliko razočaranj, obupa, nemoči, strahu .. . In mnogi so vam dali glas, upajoč, da bodo doživeli lepše čase, »boljšo prihodnost«, tudi sami. Za vas je 50.000 DEM samo številka, ki ne pomeni niti pol odstotka občinskega proračuna, ne pa pet OP TIKA sporoča cenjenim strankam, da je poslovalnica na Lendavski 8 v Murski Soboti zaradi letnih dopustov zaprta do 22. julija. V tem času nemoteno poslujemo na tržnici v Murski Soboti. S svojimi kakovostnimi storitvami se priporoča ABA OPTIKA, MURSKA SOBOTA, Tržnica, tel. 21-287 in Lendavska 8, tel. 21-703. LJUBLJANSKA ZAVAROVALNICA K sodelovanju vabimo poslovno ambiciozne ZASTOPNIKE ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ to je vaša priložnost za zanimivo in trajno stimulativno nagrajevano delo. Ponudbe z naslovom in telefonom pošljite najkasneje do 3. julija na naslov: t LJUBLJANSKA ZAVAROVALNICA, OD LJUBLJANA, Čopova 14, 61001 Ljubljana. sto podanih rok človeku v stiski. Ali še zmeraj mislite, da pred čim bežim gospodje? Bodite prepričani da ne! Razen pred vlogo v predstavi, ki jo vi imenujete »pluralna demokracija«. Tej se resnično do nadaljnjega odrekam, iker jo doživljam kot farso. Če bi ne bila to, si predsednik Gerič ne bi brez posledic mogel privoščiti izjave, da bo glasoval proti predlogu opozicije zaradi tega, ker »ga je podal predstavnik stranke, ki je izrabljala naše zaupanje, ki nas je pripeljala v kaos« itd., četudi se mu zdi Bredlog načelno sprejemljiv. •rugace povedano, vse kar bo predlagal predstavnik SDP, ki je na volitvah dobila glasove 22% volilcev, je obsojeno na preglasovanje, četudi bi bilo razumno in koristno za ljudi. Take predstave o demokraciji in pluralizmu so se igrale v našem prostoru med 1945 in 1950 in samo novim kulisam gre pripisati, da zamaknjeno občinstvo, skupaj z mano, ni ugotovilo, da v resnici ne gre za novo veseloigro, temveč za prastaro žaloigro. Na srečo ima tudi ta svoj začetek in konec. Zame bo končana takrat, ko — boste proti mojim in pobudam drugih poslancev glasovali le zaradi tega, ker so neuresničljive ali celo neumne in boste to pripravljeni tudi podkrepiti z argumentom, ki bo kaj več kot zmerljivka ali žalitev; — ko bo nosilec javne funkcije dolžen na zahtevo skupščine poročati o svojem delu; — ko bodo jasno razmejena pooblastila in pristojnosti organov in nosilcev javnih funkcij, to pa pomeni predvsem, ko bo sprejet NOVI statut in predvsem poslovnik o delu skupščine. Šele takrat bomo namreč poslanci vedeli, kdaj, kolikokrat in koliko časa smemo zastopati interese svojih volilcev, ne da bi bili prepuščeni subjektivnim pripombam in inter-vencam predsednika skupščinskega zbora. Dotlej pa vas pozdravlja poslanec Leon ALT ODMEV IZ LENDAVSKE SKUPŠČINE DELEGATSKO VPRAŠANJE Mnogi kmetje imamo zelo slabe izkušnje z veterinarsko službo na terenu. Pri tem gre za odnos, ki ga veterinarji kažejo do kmetov na njihovem lastnem dvorišču. Na dom nam prihajajo brez pozdravov, brez sleherne kulture, zelo arogantno. Starejši ljudje, ki so vajeni spoštljivih odnosov so naravnsot prestrašeni in videti je, da naši veterinarski obiskovalci to pravzaprav hočejo. Na tak način si nameravajo pridobiti avtoriteto vendar jo s takšnim nastopanjem v resnici izgubljajo. Od kmeta h kateremu pride na hišni obisk ne pričakuje veterinar nobenih informacij in jih celo presliši, če mu hoče kmet kaj povedati o obnašanju bolne živali. Brez povabila vstopajo v bivanjske prostore čeprav bi si kmet sam štel v čast, če bi ga kot dobrega veterinarja lahko povabil v hišo. Ker vemo, da je pri nas veliko veterinarjev brez službe in torej ti naši nevljudni niso nenadomestljivi, predlagam, da ustrezna občinska služba opozori pristojne na moje delegatsko vprašanje in v kolikor to ne bo zaleglo, naj se začenja uvajati zasebna veterinarska praksa. Moje delegatsko vprašanje temelji na izkustvu mnogih mojih sovaščanov in sploh kmetov, zato menimo, da bi v resnici šele prava konkurenca na veterinarskem področju stvari spravila v red. S to svojo obtožbo seveda ne mislimo na vse veterinarje, kljub temu sem mnenja, da mojega delegatskega vprašanja ne morete odpraviti da mi boste rekli, naj povem imena tistih, ki se po mojem mnenju nekulturno in neprimerno vodejo. Splošen odnos med veterinarjem in kmetom bi moral biti drugačen! ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE G. VUČKA, Z dne 13. 05. 1991 Novi čas, ki nam vsem dopušča glasno razmišljanje in svobodno presojo o vsem, kar se dogaja okoli nas — tudi težje življenjske razmere — je vzrok, da si danes upamo več kot včeraj. Seveda to velja predvsem za politiko, medtem, ko so bile razne službe že v prejšnjem času kar pošteno na prepihu. To lahko tr-. dimo iz lastnih izkušenj in mislimo, da je tako tudi prav, seveda, če je vse, kar kritično presojamo resnično in dokazljivo. Ker je naša služba javna in imamo zato opravka z ljudmi, smo še posebej izpostavljeni kritičnim očem. Čeprav opravljamo težko, umazano in marsikdaj tudi nevarno terensko delo, si kljub temu prizadevamo, da bi ga opravljali kar najbolj strokovno in uspešno, vsem v korist, sebi pa še v zadovoljstvo. Vse to lahko storimo le ob skladnem in razumnem sodelovanju z lastnikom bolne živali. Zato med veterinarjem in lastnikom živali mora obstojati zaupanje in medsebojno spoštovanje. Upamo si trditi, da je v glavnem takšno razmerje med nami tudi doseženo, sicer tudi uspeha ne bi bilo. Zato nas je vaše delegatsko vprašanje g. Vučko zelo prizadelo. Ker si želimo odmevov iz terena, ki bodo te hude očitke ovrgli ali potrdili, objavljamo pismo v celoti vam živinorejcem, pa tudi vsem občanom v presojo. Če se izkaže vse navedeno resnično, potem si vašega zaupanja ne zaslužimo več. Ne pomirja nas trditev g. Vučko, da s temi očitki ne mislite na vse veterinarje; dokler ne bodo znana imena in dokazi, smo umazani vsi! Zato le z imeni in dokazi na dan, tako, da si bomo v dobro ime in korist vseh natočili čistega vina in se tako razbremenjeni hudih očitkov posvetili delu. Ob tej priložnosti bi radi pokomentirali tudi pred meseci ob- Ponavljamo stare napake Kljub temu, da smo že pošteno zajadrali v pravo demokracijo in se ob tem še tu in tam spominjamo napak prejšnje oblasti, pozabljamo, da moramo pač v novejše in naprednejše čase z modernejšimi metodami, ne pa z napakami, na katere smo se in se še vedno tako radi hudujemo. Stvar je preprosta in se vrti okoli izbire direktorja Delavske univerze v Gor. Radgoni. Po uradnem razpisu, ki so ga objavili, seje prijavilo kar nekaj kandidatov. Občinska volilna komisija je vse skupaj »dobro« preučila, na razgovor poklicala tudi vlagatelje prošenj in ostalo je še samo, da kandidata, ki ga predlaga občinska volilna komisija, potrdijo delegati občinske skupščine. Seveda so se nekaj stvari tudi zapletale, saj se niso mogli takoj zediniti, ali naj sploh izvolijo novega direktorja ali ne. saj dosedanji direktorici (v.d.) še ni potekel šestmesečni mandat. No, dvignili so roke in imenovali novega direktorja. Nič nimam'proti nje javljen radijski prispevek, ki je po pripovedovanju kolegov (vsi ga nismo slišali) kritično obravnaval našo službo, predvsem našo nepripravljenost sodelovanja (to nam ni očitano zdaj prvič) z g. Schlichthuber. Da o tem nismo pisali že prej je vzrok samo v tem, ker je tiste kolege, ki so to oddajo poslušali prepričala, da ji ni bil ravno cilj, objektivna presoja, saj bi se sicer avtor oddaje moral oglasiti tudi na Veterinarski postaji v Lendavi — ampak, bolj reklamiranje dela in povdar-janje zaslug (to povdarjanje zaslug nas seveda prav nič ne moti) g. Schlichthuber — tudi na naš račun. Če že zanemarimo, da je takšno reklamiranje podcenjevanje stroke, česar avtor oddaje ne bi smel početi; je pa tudi škodljivo, ker z nepravilno in nekontrolirano uporabo antibiotikov povzročamo rezistenco, pa žal ne samo pri živalih, ampak prek mesa in leka tudi pri Ijpdeh. Nedopustno pa je tudi zato, ker je uporaba špric in antibiotikov, že kar opravljanje poklica brez splošno priznanih kvalifikacij. in če je temu tako, ukinimo drago šolanje. Zagotavljamo, da proti g. Schlichthuber nimamo nič, še več, živinorejci, ki nam ne zappa-jo, naj kar gredo po pomoč tja, kjer to zaupanje imajo. Če bi novinarji želeli opisati in občanom predstavitiv pravo opravljanje prve pomoči pri domačih živalih, naj se oglasijo pri g. Janezu Prši iz Gor. Bistrice. Kljub temu, da ne uporablja špric in antibiotikov veliko in koristno pomaga svojim sovaščanom, pri tem pa je zelo spoštovan tudi od nas veterinarjev. Takšno predstavitev občanom si ta mož tudi zasluži, saj je eden zadnjih, ki na tak način in brez plačila služi ljudem že štiri desetletja. Iz vsega navedenega sledi, da si veterinarji ne želimo z aroganco dvigovati ugleda. Želimo si dela in uspehov pri svojem delu. Še kako se zavedamo, da je samo napreden in bogat kmet porok tudi našemu napredku in socialni varnosti. Zato je tudi samoumevno, da si prizadevamo za dosego tega cilja. Če je med nami kdo, ki razmišlja in počenja dru- mu osebno, čeprav gospoda Vo-dana prav vsi dobro poznamo že iz opravljanja prejšnjih funkcij (največ vroče krvi je bilo, ko je bil še sekretar SZDL oz. nove socialistične stranke). Verjetno je imel dovolj močnih adutov v rokavih, dovolj svetlo ozadje in ko-enc koncev tudi službovanje na občini mu je moralo pomagati. Že pred leti sem na enem od sestankov poudaril, da delamo napake, ko ene in iste ljudi selimo iz enega stolčka na drugega, ne glede na njegovo uspešnost na prejšnjem delovnem mestu. Danes in tudi nekoč je bilo, in verjetno bo še nekaj časa tako, pomembno ime. O določenih sposobnostih gospoda Vodana ne dvomim, končno besedo pa je tako in tako imela občinska volilna komisija, mar ne?! Seveda pa je pri tem pomembno, da je blizu ljudem, ki o tem odločajo, pa naj se le-ti in njim ppdpbni izgovarjajo kolikor hočejo, da je vse skupaj stvar doslednosti pristojni komisije. Zg'odovina 'se'pona- Anton Vučko, G. Bistrica 186 delegat v zboru združenega dela gače, ga moramo onemogočiti. Seveda se mora tudi kmet zavedati, da veterinarja rabi in da ga zato ne sme imeti za nujno zlo. Zavedati se moramo, da tako kot imajo vsi njegovi pridelki določeno ceno (danes je žal prenizka), jo imamo tudi mi, veterinarji. S tem nočemo trditi, da socialno šibkemu kmetu ne bomo tudi v bodoče pomagali z nižjo ceno, vendar pričakujemo in apeliramo, da se boste tudi kmetje sami v teh težkih časih bolj solidarno povezali in da bo premožnejši kmet (škoda, da takšnih ni veliko več) šibkejšemu spregledal pri žetvi ali oranju tudi kakšno minuto. Seveda tudi ne drži v časopisu »DELO« objavljena vest, da hočemo, veterinarji izsiljevati z višjimi cenami in tako še bolj obremenjevati kmeta. Pri vsakem dvigovanju cen, smo veterinarji vedno z občutkom za obe strani obravnavali predlagane cenike in tehtali upravičenost na naši strani in zmožnost na strani kmeta. Da je temu tako, naj navedemo v dokaz: 1. vedno smo v Prekmurju cene dvigovali med zadnjimi, če že ne kar zadnji v Sloveniji; 2. ko je prišel predzadnji predlog višjega cenika (ta se določa za celo Slovenijo v Ljubljani), smo dvignili ceno storitev samo za velike živali (govedo, konji), ker smo ocenili, da je razmerje med ceno storitve velikih živali in ostalih, glede na njihovo tržno vrednost, premajhna; 3. zadnji predlog povišanja cen storitev, pa je Delavski svet Veterinarskega zavoda Murska Sobota zavrnil in to samo po lastni presoji in ne na nikogaršni pritisk. Res pa je tudi, da spada naša dejavnost v gospodarstvo in zato tudi nas, kot vse gospodarstvo obremenjujejo vedno večje dajatve. S strpnostjo in medsebojnim razumevanjem bomo vsi lažje prebrodili težave, ki so pred nami, v trdnem upanju, da se nam vsem v Sloveniji odpira lepša bodočnost.Do takrat pa bi morali vsi kaj žrtvovati. Iztok DROŽINA dipl. vet. VETERINARSKA POSTAJA LENDAVA vlja in sprašujem se, kako dolgo še? Nekoč nisi imel možnosti za napredovanje, če si bil le malo »črn«, danes je hudo, če tvoje ime zasledijo kje v kakšnem seznamu nekdanjih »komunističnih nazadnjakov«. Ali res ne moremo pozabiti na te in podobne napake, ki smo jih in jih na žalost še vedno delamo? Ali ne bi raje bolj pozorno gledali na človekovo sposobnost, na njegovo vizijo napredka in končno pozabili na to, kaj je kdo bil nekoč in kaj je danes?! Strinjam se, da občinska komisija imenuje pomembnejše funkcionarje v občini, vendar naj to stori trezno. Je, kar je! Spremeniti se ne da kaj dosti.- Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je -nekdanja oblast storila že enkrat veliko napako ob imenovanju prejšnjega direktorja Delavske univerze v Gor. Radgoni. Sprašujem se, če bo tokratna imela več sreče?! , Bojan Macuh, Drobtinci 21, Apače ------ JULIJA 1391 Stran 15 odsev mladosti VSAKA DOMOVINA IMA SINJE NEBO IN SVOJO REKO IN GORO; IMA SVOJO BESEDO IMA SVOJE ODPRTO SRCE ... sodelavci Odsev mladosti, kot smo letos poimenovali našo in vašo rubriko, je bil vseskozi zelo bleščeč, saj skoraj ni bilo dneva, da ne bi prispela pošta z vašimi pesmicami, risbami, spisi in odgovori na nagradna vprašanja. Tega smo bili seveda zelo vesesii. Težko pa nam je, ker je ostalo marsikaj neobjavljeno. pa ne zato, ker ne bi bilo dobro, ampak ker ste bili preveč »produktivni«. Pri izboru smo se ozirali predvsem na aktualnost, zanimivost in raznolikost. Kot je to naša praksa in ker so prišle pač počitnice, bo do septembra Odsev, mladosti »zatonil« na Vestnikovih straneh. Prav gotovo pa bo vaša mladost še naprej razigrana in vesela, če se ne bo zgodilo kaj hudega, in ne sme se zgoditi! Kdo ima pravico, da bi vam kratil najiepše dni? Zato vam res želimo vse naj-naj-naj... med poletnimi počitnicami! O domovini se veliko pogovarjamo v šoli, a to ni dovolj. Kaj je domovina, lahko vemo le takrat, ko to čutimo v srcu. Ljudje, ki še niso bili v tujini, premalo cenijo svojo domovino. Kaj pomeni domovina, vedo najbolj tisti, ki iz različnih vzrokov morajo živeti v tujini. Tam pogrešajo svoj rojstni kraj, svojo domovino. Nekaterim je v tujini najbolj težko zaradi tega, ker ne morejo govoriti v maternem jeziku. Mi se pa velikokrat sramujemo tega, da govorimo slovensko. Sramujemo se svoje domovine, ker mogoče ni tako bogata. Nismo z ničemer zadovoljni. Ne zavedamo se, da nam tujina ne more nadomestiti domovine. Sama sem spoznala domovino, ko sem se vsako leto vračala domov iz tujine s svojimi starši. Neizmerno veselje nad spoznanjem, da sem spet doma, sem najbolj občutila, ko nas je na pragu stare hiše pričakala moja stara mama. Njena hiša je bila vedno polna topline in ljubezni. Ta toplina in ljubezen do domovine je bila vedno prisotna tudi v moji mami. Rekla je, da je njena želja, naj bi njeni otroci odraščali v svoji domovini. Tako smo se odločili in se vrnili vsi skupaj domov. V preteklosti so si hoteli našo domovino velikokrat prisvojiti tujci. A naši ljudje se niso dali potujčiti. Kljub temu da so preživljali težke čase, se niso bali povedati, da so Slovenci in da to hočejo ostati. V tem duhu so živeli in ustvarjali naši pesniki in pisatelji, predvsem France Prešeren, katerega izrazito napredna je pesem Zdravljica, kar nam dokazuje tudi to, da je danes slovenska himna. Iz nje vejejo globoka čustva do Slovenije in slovenskega naroda. Želim, da bi naša domovina ostala taka, kot je, s svojim sinjim nebom, rekami, gorami, lepo besedo, predvsem pa z odprtimi srci. Pri zdravniku s SONJA ZVER, 8. b, OŠ ŠTEFANA KOVAČA, TURNIŠČE Alf J Včeraj sem k zdravniku šla, ker bolna sem bila. Gleda grlo in ušesa, srčni utrip, vsak del telesa ta zdravnica in mi pravi: »Jasno, gripa te lovi, zdaj pa v posteljo en dva tri. Jemlji sirup, aspirine, da te bolečina čimprej mine!« Jasna Klemenčič, 7. b, OŠ Bakovci 2.^- Os 1>uccm podajmo OPIS RASTLINE: DIFENBAHIJA Doma imamo dosti sobnih rož in vse so lepe. Nekatere so velik1' druge spet majhne: ene cvetijo, druge so le zelene. Od vseh mi je najbolj pri srcu difenbahija. Mama je dobila del nj nega stebla od kolegice. Dala ga je v kozarec v vodo. Čez približno met dni se je na steblu pokazal list, nato pa še korenine. Posadila SaJe\ zraslo je močno, okroglo in gladko steblo. Na njem se v vseh smete razdalji približno treh centimetrov vrstijo veliki, oranžni in svetlo zelen' sti. Ti so podobni tobakovim. So nežni m mehki, listne žile so moen J in temnješe barve. Včasih se pojavijo na listnih konicah drobne solze, bi jokala. Roža ne cveti, zato tudi nima plodov. Razmnožujemo jo tako, razrežemo steblo stare rastline. Uspeva na svetlem, vendar senčnem P štoru. Sončni žarki bi jo ožgali. Zahteva mešano humusno zemljo m e ko temperaturo. Imamo jo v dnevni sobi pri balkonskih vratih. Ker je bila vzgojena doma in sem jo lahko ves čas opazovala, m 1 IZ BUBE JE PRILEZEL METULJ 4 ROKE zelo pri srcu. “ MIR MOJCA ŽOHAR, OŠ Tovarišica, ki nas uči biologijo, je našla metulja lastovičarja. Imel je poškodovano krilo. Prinesla ga je v učilnico. Dala ga je v večjo stekleno posodo zraven pa cvetočo trobentico. Vsak dan smo ga z zanimanjem opazovali. Ko je priletel na cvet, je začel sesati sladko tekočino. Vse nas je očaral s svojimi trepetajočimi, pisanimi krili. Ko se je sončni žarek ujel na njegova krilca, so se barve prelivale v vseh mogočih odtenkih. Metulj si je kmalu opomogel in začel je živahno letati v zaprti posodi. Prav gotovo si je želel, da bi svobodno letal po cvetočih tratah. Čutil se je utesnjeno. Hrepenel je po jutranji rosi, ki se je nabirala na cvetovih, po tem da bi letal visoko, visoko ... V posodi pa je bila tudi buba. Tovarišica nam je povedala, da bomo kmalu dobili še enega mladega metuljčka. Težko smo pričakovali ta trenutek. In zgodilo se je. Imeli smo uro zgodovine. V posodi, ki je bila na mizi, se je nekaj zganilo. Vsi smo hiteli k mizi. Nastala je popolna tišina. Radovedno smo opazovali in čakali, kaj se bo zgodilo. Buba se je premikala. Tedaj se je prikazal delček krilca. Stiskali smo pesti, še malo, samo še malo in na svet je pritrepetal mladi metuljček, nebogljeno majhno bitje, kmalu je začel letati sem ter tja in nazadnje ga je zvabil rumeni cvet trobentice. Posedli smo v klopi, a pri pouku nismo bili zbrani. Bili smo nekam nemirni. Naše misli in pogledi so uhajali k metulju, ki je pravkar prilezel iz bube. Renata Špilak, 7.a OŠ Štafana Kovača, Turnišče fAU VESTE-? Seveda ste imeli prav vsi tisti, ki ste odgovorili, da je na I reki Muri samo en mlin, in to Babičev v Veržeju. Pravzaprav | so naprave za mletje in vse drugo v posebni stavbi na bregu, na J vodi pa plavajo >kumpi< z mlinskim kolešom. Pravi (kot ne- | koč) mlin na Muri pa nameravajo letos urediti Zeleni PomufJa g Pismo Aleksandra Nardina v bližini mosta Razkrižje—Srednja Bistrica. Knjižno nagrado, ki jo je prispevala Knjigarna in pap'rnl’ ca Dobra knjiga iz Murske Sobote, bo tokrat prejela Renat Korošec iz Ljutomera. Čestitamo! Novega vprašanja vam danes ne zastavljamo, ker se 00 naša rubrika nadaljevala spet jeseni, ob začetku novega šolskega leta. Do takrat bo žal moral počakati tudi nagrajenec zač' nje, to je 26. nagradne igre oziroma vprašanja o sončni uri Pomurju. Hvala za dosedanje sodelovanje, vesele počitnice m prijeten dopust! Zanje postane povelje usoda in ponos. -BRANKO ŽUNEC (Elias Canetti) »Znano je, da so ljudje, ki ravnajo na ukaz, sposobni najgrozovitejših dejanj. Ko je vir njihovih ukazov blokiran in so prisiljeni ozreti se na to, kaj so storili, se ne prepoznajo. Pravijo: »Tega nisem naredil,« in nikakor jim ni zmeraj jasno, da lažejo. Ko so soočeni s pričami in začnejo kolebati, vseeno rečejo: »Saj nisem takšen. Tega ne bi mogel narediti.« V sebi iščejo sledove dejanja, pa jih ne najdejo. Osupljivo je, kako nezaznamovani se zdijo. Življenje, ki ga zaživijo kasneje, je zares drugo življenje, prav nič obarvano s prejšnjimi dejanji. Ne kesajo se in se niti ne čutijo krive. Zares jim sploh ne seže do živega, kaj so storili.« To je odlomek iz izjemne knjige prodornega misleca Eliasa Canettija, Nobelovega nagrajenca, pod naslovom Množica in oblast, katere jedro bi znala biti poved: »Zbrati moramo pogum, d se postavimo po robu strahovladi ukazov!« Odlomek se zdi primerna iztočnica za zadnje nadaljevanje našega podlistka. Od zadnjič je ostalo še nekaj odstavkov druge Informacije V. sektorja SDV v zadevi: Obravnava zoper Mileta Pavlina. Razprava je učinkovala kot bomba Dušan Željeznov je po raz- pravi vprašal Pavlina ali je videl, da ni bil on cilj razprave, temveč mnogo širše zasnovana akcija. Novinarka Vjesnika je ostro napadla Tlakerja. Kranjec je bil ogorčen spričo ravnanja zastopika obtožbe. Ribič je v prvem odmoru očital Pavlinu, ker je dejal, da mu je bil »Puklasti Miha« vzor češ: umetniško dejanje nima nika-’.kršne zveze z dejstvi in podobno. Odmori so bili skratka tako izpolnjeni, da ni bilo mogoče slediti vsem mnenjem in razpravam. Omeniti je treba še sodnika Petriča, ki je z nepričakovano mirnostjo in odločnostjo bistveno vplival na potek razprave pa tudi njegovo potrpežljivost z zastopnikom obtožbe, čeprav mu je nekajkrat jemal besedo in zavračal upravičenost njegovih vprašanj. Zapustil je vtis silno inteligentnega moža trezne presoje. Na razpravi so bili navzoči: razen prič: že omenjeni Ribič, Ško-borc, novinar Dnevnika Dušan Željeznov, novinarka Vjesnika iz Žagreba (ki je obljubila bogat in izčrpen članek iz razprave), novinar Dela Bauer, fotoreporter Dnevnika ter še nekaj mladih ljudi. Razen Haceta, ki je takoj po pričanju zapustil dvorano, so ostali pisatelji sledili razpravi do konca. Navzoča je bila tudi sestra Mihe in še nek možak (po govorjenju so- Samomor, Zaznamovan, Discipliniran, Partizanščina, Sadizem, Gesta-povščina, Vojvodstvo, Proces, Ukana, Zločin, Afera, Kazen, Obračun, Za-sliševalec, Krinka, Zaupnik, Razklan, Pentagon, Bomba, Šimen — tako je bilo enobesedno naslovljenih vseh 20 nadaljevanj podlistka, ki ga danes zaokrožamo. Šlo je za poskus na dokumentarnofeljtonističen rekonstruirati osebnost Bogdana Hrovata-Puklastega Mihe, ki je bil eden tistih — zavoljo telesne hibe še toliko bolj — fanatičnih privržencev in izvrševalcev volje režima pred 45 leti, ki so končali v skrivnostnih, tragičnih okoliščinah. Bil je ves čas poslušno orodje: od vstopa v partizane v letu 1943 preko t. i. pohorske afere ali pohorskega procesa od oktobra 1943 do aprila 1944, služenja Vosu in Ozni na Dolenjskem, Notranjskem, Štajerskem in Pomurju v letu 1944/45 in sodelovanja v prekmurski četi oz. brigadi do povojnega opravljanja nalog za Udbo in smrti (samomora — ? nesreče pri čiščenju orožja—? v marcu 1948 v Ljubljani). deč Mariborčan), ki je bil verjetno njen soprog. Splošen vtis — Razprava je učinkovala kot bomba — zato dokaj simpatična za novinarje. Sprva je kazalo, da skuša zastopnik obtožbe zanikati Mihovo krivdo osebne prizadetosti (Mihov nadrejeni), ko pa je izigral zadnjo karto, je postalo jasno, da gre za globlje vzroke in da tožiteljici nastopata le kot kulisa. Razprava sama je torej potrdila domneve pisateljev in Pavlina. Pavlin je izjavil, da bo vložil protiobtožbo/protitožbo. To je potrdil tudi njegov zagovornik. Iz sarkastičnega nasmeška zastopnika obtožbe ni bilo razvidno ali misli vložiti pritožbo. Predlagam, da v naslednjih dneh spremljamo zagrebški Vjesnik, predvsem pa Vjesnik u srijedu zaradi poročanja omenjene novinarke pa tudi ves ostali tisk in radio oz. TV. Glede predvidevanj Pavlina in Svetine menim, da jih velja upoštevati, sicer pa bo ozadje jasnejše po osmih dneh, ko poteče rok za pritožbo. Opomba — Kljub priporočilu načelnika SDV, naj se seznanim s tem primerom, sem odšel na razpravo samo s poznavanjem tega, kar sem prebral v TT (nekaj mi je o tem govoril tovariš Vovk, ki je pred meseci s tem v zvezi pisal neko informacijo), ker sem želel dobiti vtis razprave neobremenjen s poznavanjem primera. Mnenja sem, da sem ravnal v tem primeru prav (o vsem ostalem me je informiral vodja sektorja po razpravi). Na koncu Informacije je kraj (Ljubljana) in datum (10. 12. 1970) ter podpis (BeS). Puklasti Miha je strašil med zadnjo vojno na Pohorju ter še dolgo po vojni na Štajerskem, dokler ni pristal in končal v ljubljanski Siaviji, kjer je OZNA prevzela dediščino gestapa skupaj z njegovimi metodami dela. To je bil čas partijskih sodišč, ki so izrekala drastične sodbe »v imenu slovenskega naroda«,, katerega je boljševi-ška partija obdarila z diktaturo proletariata. Podobnih »ljudskih sodnikov« kot je bil Miha, ni manjkalo v nobenem našem bivšem okraju. Izbrani so bili večinoma med na pol pismenimi terenskimi skrivači, ker jim borba za svobodo ni dišala. Najkrutejši med njimi so bili tisti, ki jih je narava »obdarila« s kako hibo, telesno ali duševno. To potrjuje sam ideolog naše boljševiške partije Moša Pija-de. V svojem štabu ni imel samo Milovana Dilasa, temveč precej mladih deklet, ki niso bile samo kurirke. Mnoge so noseče končale v balkanskih breznih. Partijski šefi so bili partizanom vzor tudi s svojo »spolno moralo««. Ti »ljudski sodniki« so krivi, da je po vojni slovenski narod prišel na slab glas tudi daleč prek svojih meja. Kajti narod kmetov, delavcev in pesnikov so v Evropi imeli za narod tatov, roparjev in klavcev! Kako zelo je bil razočaran naš pesnik V arhivu RSNZ Republike Slovenije ostaja tale portret Bogdana Hrovata — Puklastega Mihe — v personalni mapi. Na žalost so v tej vojski bih tudi taki, ki niso nosili v roki oljčne vejice, temveč trnovo krono za mnoge med nami! In k Finžgarju so začele rO' mati žalostne matere in hčerke jokajoč z besedami: »Kje s° naši možje, kje so naši očetje ...« Slepo podrejanje poveljem Dodajam še en zgovoren odlomek iz Canettijevega dela-»Res je, potemtakem, da se Ija dje, ki so delovali po ukazm> lahko čutijo docela nedolžne-Če so sposobni resnično P°8 e dati v oči svojemu kasnejšem položaju, verjetno občutijo ne kakšno osuplost, da so bili ne kdaj tako popolnoma v oblaS ukazov. A tudi ta vzgib sp02?? nja je brez pomena, saj prl. do njega šele tedaj, ko je vse t Če smo v besedilu objavili pismo Aleksandra Nardina iz Šempetra P.^ Gorici, naj uokvirimo zgolj drobec iz pisma, ki smo ga našli med gradivom ga je 27. decembra 1989 objavil mariborski 7 D. Podpisal ga je Milan Sw j cer. »Med vojno, prav leta 1944, so se na Pohorju dogajale čudne stvari, n koliko tihih likvidacij je bilo, znane so likvidacije uklastega Mihe in še kogaj V takem je izginil na samotni stezi Martin Konšak, čigar ime nosi osnovna s la na Teznem, razglašeno pa je bilo, da je padel junaške smrti, a bil je iz močne mariborske družine. To mi je pred dvajsetimi leti povedala njegov* s rodnica.« _ Fran Šaleški Finžgar, ko je maja 1945. leta zapisal partizanski vojski v pozdrav: »Pridi z olj-kovo mladiko miru, ki naj vzcvete v novi dobi za novo delo, v poštenosti in pravičnosti . ..« Avtor podlistka se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli odmevali (ali še bodo odmevali!) na podlistek Dosje: Bogdan Hrovat-Puklasti Miha in se opravičuje, ker vseh pričevanj ni mogel objaviti. Še vedno pa pričakuje, da se mu oglasi kdo z vrhov »revolucije, ki žre lastne otroke«, ki je B.H./P.M. očitno izkoriščala kot orodje za izvrševanje volje takratnega režima. Vsekakor ima namen, da dosje o Pukiastem Mihu in »puklastih«« Časih temeljiteje obdela. davno končano, nanaša Pa .g zgolj na preteklost. Kar se J. zgodilo tedaj, se lahko f8°se vnovič; ne zagotavlja, da drugikrat ne bodo enako veO ’ pa četudi je nov položaj, s terim so soočeni, povsem P doben prejšnjemu. Prav ta brez obrambe so pred p°v kot nekoč in le megleno se vedajo njihove nevarnosti-redki pa, žal, speljejo to do gičnega zaključka: zanje P°s s; ne povelje usoda in P°n?SoO kujejo iz tega, da se mu sl«P podrejajo, kakor bi bilo P°s. (< no moško, če se človek oslep • (Kon^ Stran 16 _____________— VESTNIK. 11. £ šport Kronika Martina Marič — perspektivna šahistka Dvanajstletna Martina Marič, učenka petega razreda osnovne šole Edvarda Kardelja v Murski Soboti, sodi med zelo obetavne sadistke. To je potrdila s svojimi do-sedanjimi nastopi na najrazličnejših tekmovanjih, zlasti na letošnjem republiškem prvenstvu za mlajše pionirke v Ilirski Bistrici, saJ je postala republiška prvakinja. S šahom se je začela ukvarjati še pri štirih letih v družinskem kro- ŠPORTNI OBRAZI Prve poteze sta jo naučila se-stra.Katarina in oče Anton. Prvič )e nastopila na občinskem tekmovanju, ko je bila stara šest let, njena ekipa je zasedla prvo mesto. Si-nerpaje na republiškem tekmovanju v konkurenci mlajših pionirk "POMURSKI NOGOMET Ligaška tekmovanja pod drobnogledom nia v U a no8ometna tekmova-dinsu P°®urski članski in mla-^inski i®1’ P™’. *n dragi medob-ter . ansk> in mladinski ligi Lendavi 'n vdru8' obeinski bg' Va ;n a so b>la izredno zanimi-kdaj nli v'jiVa’ morda bolJ kot noelm ? J P°murski članski ligi & VeržeJa’ ki že Prednos? dela tekmovanja »ju tekni dvek točk> v nadaljeva-8» tekm °Va.nJa niso imeli prave1 pred l eca ‘n so si že nekaj kol Prvaka °ncem zagotovili naslov kvalif;l UaPešni pa so bili tudi v sko ohm**1 za vstop v sloven-^ajveči? n° nogometno ligo. ^adansk?1^56"6^6 so v SP°’ Pripravit; m delu tekmovanja ka, ki ‘ n°g°metaši Dobrovni-deveteoa Se z nov’m trenerjem z Bakovci Pesta Prebili na drugo. Ve»stva 8S0-p? Prvem delu profitov ?e Ve'jab za enega od fa-»adaijev a -prvo mesto, pa so v »aPosi a"J» ze'° Popustili in stu. Le Pttstali na četrtem mejaši i asPeb so dosegli nogo-stom. i Jujomera s tretjim me-kenkOv ,®e sta izpadli ekipi s,relci v n 'n Mtadosti. Najboljši s« bilj. Pomurski nogometni ligi (Veržej\ ,rn0Š (Tišina) 15, Belec .Mo (Doh °Sterc (VeržeJ) in Mna\ P° ’ U Vuk ec (Dok ’ Zver (Lipa), Buko-»») Po 9 <0V"lk) ‘n Flisar (Tiši-°v itn ’?ebJan (Ižakovci) 8 go-n°gometn- Pomurski mladinski 1 *>gi so naslov prvaka ''^IZMIŠLJANJE--------------------------------------------------------------------------------------------------- sodelovala petkrat — dvakrat ekipno in trikrat posamično. Njene uvrstitve pa so bile peto, drugo in prvo mesto med posameznicami. Trikrat je sodelovala tudi na repu-biškem prvenstvu za starejše pionirke, v posamični konkurenci pa zasedla devetnajsto, deseto in de- prepričljivo osvojili nogometaši Beltinke iz Beltinec s prednostjo osmih zadetkov, uspešni pa so bili tudi v kvalifikacijah za vstop v slovensko območno mladinsko ligo. Najboljši strelci pomurske mladinske lige so bili: Osterc (Veržej) 56, Gruškovnjak 33, Tratnjek (oba Beltinka) 29, Kuzma (Ižakovci) 21 in Šinko (Tišina) 18 golov. V prvi medobčinski članski nogometni ligi so naslov prvaka prepričljivo osvojili Rogašovci, ki so večji del prvenstva vodili. Na drugo in tretje mesto pa sta se z enakim številom točk uvrstili moštvi Rakičana in Grada. Največje presenečenje je tretje mesto Grada, ki je prvič tekmoval v tej konkurenci. Najbolj pa so razočarali nogometaši Radgone, ki so pristali na zadnjem mestu in zapuščajo ligo. Najboljši strelci v prvi medobčinski članski ligi: Suša (Rogašovci) 18, Jandrašič (Šalovci) in Gurman (Tromejnik) po 17, Horvat (Rogašovci) in Pugelj (Cankova) po 15, Tratnjek (Gančani) 15 in Vučkič (Rači-čan) 12 golov. Rogašovci so postali prvak tudi v prvi medobčinski mladinski ligi, in to brez poraza pred Dokležovjem in Šalovci. Najučinkovitejši strelci pa so bili: Berendijaš (Dokležovje) 57, Čontala (Rogašovci) 37, Bračko (Radgona) 29, Šadl (Rogašovci) 25 in Horvat (Šalovci) 20 golov. V drugi medobčinski članski nogometni ligi so naslov prvaka veto mesto. Pri mlajših pionirkah je bila štirikrat občinska in dvakrat pomurska prvakinja med posameznicami. Za svoj največji uspeh si vsekakor šteje letošnji naslov republiške prvakinje pri mlajših pionirkah. K temu uspehu je prav gotovo veliko pripomogel njen trener, znani pomurski šahist Boris Kovač, ki je letos prevzel vadbo. Sicer pa Martina, ki se načrtno ukvarja s šahom, sodeluje tudi na raznih drugih tekmovanjih, nastopa pa tudi za šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote. Poleg šaha, ki mu namenja veliko časa, rada hodi v šolo in se uči igranja na jlavto. Je velika ljubiteljica rož in redno spremlja športna tekmovanja na televiziji, zlasti jo privlači tenis. Želi si, da bi tudi v prihodnje dosegala dobre rezultate, v pionirski konkurenci in v ekipi Radenske Pomurja. F. M. osvojili Puconci in se uvrstili v prvo medobčinsko nogometno ligo. Takoj za njimi pa sta moštvi Filovec in Hodoša. Najboljši strelci so bili: Vratar (11 plavih) 16, Cener (Romah) in Molnar (11 plavih) po 13, Recek (Teša-novci) in Kodila (Vrelec) po 12 ter Jelen (Filovci), Horvat (Pušča), Kuhar (Puconci) in Novak (Hodoš) po 11 zadetkov. V drugi medobčinski mladinski nogometni ligi so prvi Tešanovci pred Križevci. Najuspešnejši strelci so bili: Bedbke (11 plavih) 39, Malačič (Prosenjakovci) 38, Cahuk (Križevci) 28, Kocet (Tešanovci) 22 ter Erniša (Tešanovci) in Ku-tuš (Križevci) po 20 golov. Naslov prvaka v prvi občinski nogometni ligi Lendava so osvojili nogometaši Bistrice in se uvrstili v pomursko nogometno ligo. Najhujšega tekmeca za naslov prvaka so imeli v Kobilju, ki je bilo jesenski prvak. O naslovu prvaka pa so odločila medsebojna srečanja. Ligo zapuščata moštvi Lakoša in Mostja. Moštvi Lakoša in Panonije, ki sta zbrali enako število točk, enako pa je bilo tudi medsebojno srečanje, sta morali odigrati dodatni tekmi, pri čemer je bila uspešnejša Panonija in je tako ostala v ligi. V drugi občinski nogometni ligi Lendava pa je prepričljivo zmagala Olimpija iz Dolge vasi in se uvrstila v prvo občinsko ligo. F. M. INŠPEKCIJA PREVERJA CENE Vojna se je začela, ljudje pa so hiteli kupovat živila na zalogo. Vsega je bilo za dobiti. To, da je bila preskrba v času vojnih dni dobra, je povedal tudi soboški izvršni svet, ljudi pa so vznemirile nove, visoke cene, predvsem moke, kruha ter mleka in mlečnih izdelkov. Morda še bolj kot potrošniki je bil ogorčen direktor Potrošnika, Jože Kovač in sicer nad pisanjem o tem, da si je njihovo podjetje na račun vojne kovalo dobiček. Čeprav je bil v sejni sobi izvršnega sveta posvet vlade z direktorji živilsko proizvodnih in prehrambeno predelovalnih podjetij, se je direktor Potrošnika v svoji ogorčenosti nad pisanjem nenehno obračal na prisotne novinarje ter na dolgo pojasnjeval vsem, da so proizvajalci cene dvignili pred vojno, oziroma zaradi nje cen nihče ni zadrževal. Poudaril je še, da si Potrošnik marže ni dvignil, vsa povišanja pa so bila zgolj posledica stalnega dvigovanja cen proizvajalcev. Za javnost je bila tudi izjava, da Potrošnik v času vojne v nobenem zaklonišču ni imel svojih artiklov. Med proizvajalci, ki sta dan pred zaostritvijo zvišala cene je tudi Mlinopek ter Mlekopromet. Direktor Mli-nopeka je pojasnjeval, da je višja Proslavili 60-letnico mature Posnetek je nastal ob 60-letnici mature učiteljiščnikov v Mariboru, in to prvih petih letnikov učiteljišča. Med njimi sedi v sredini profesor Vilko Kolar, ki mu je bilo prvo službeno mesto v Križevcih pri Ljutomeru. Tam se je lotil dela na kulturno-prosvetnem področju. Organiziral je tečaj za manjkajoči učiteljski kader v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni. Skrbel je tudi za volitve, ki so bile 11. novembra 1945. Nekaj časa je služboval kot šolski nadzornik v Murski Soboti. Poleg njega sedi učitelj Janez Šiftar iz Murske Sobote, ki je po odsluženju vojaškega roka dobil službo in poučeval evangeličanski verouk. Na sliki je 8 učiteljev od 42 maturantov leta 1931. Ostalo jih je zelo malo. Na sliki so še učitelj Oman iz Slovenskih goric, Ulaga, Serajnik, Šmidt, Vilko Bežan in Tominc. cena pač posledica rednega usklajevanja in zviševanja cene moke in kruha, medtem, ko je Mlekopromet svoje cene spet spustil na prejšnjo raven, čeprav, kot je povedaJ direktor, na njihovo škodo. Izvršni svet o povedanem ni presojal, ampak je oceno prepustil inšpekcijskim službam. Mi pa še lahko zapišemo, da so delavci Potrošnika, Mlinopeka in še nekaterih podjetij resnično prispevali k temu, da je oskrba v času vojne in odrezanosti Prekmurja od Slovenije bila dobra. Čeprav na koncu, pa vendar so zelo pomembne nekatere napovedi direktorjev. Odpira se vprašanje možnosti plačila proiz- Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI SMRTNA NESREČA V KOBILJU V torek, 2. julija, ob 14.40 seje 18-letni F. S. iz Radmožanec peljal s kolesom z motorjem iz Kobilja proti Dobrovniku. Pot gaje vodila tudi po klancu navzdol, vajalcem, prav tako pa tudi zmanjševanje proizvodnje zaradi zapiranja ali omejevanja določenega trga, kar posledično pomeni tudi zmanjševanje števila zaposlenih. Žrtev je pred vrati, zato je odprto vprašanje rezervnih delov predvsem iz Jugoslavije, preskrbe z naftnimi derivati ter odkupa. Direktor Agroservisa je predstavil njihovo prizadevanje za nakup rezervnih delov, predlagali pa so, da v primeru pomanjkanja nafte imajo določeno prednost kombanjisti ter povedali odkupno ceno pšenice. Za kilogram prvega razreda je cena 5,50 ter drugega 5,20 dinarjev. mh zato naj bi se po tem delu peljal tako, da je bil motor v prostem teku (ni vlekel). Ko je pripeljal v desni oster ovinek, je mladega voznika vrglo v jarek, nato pa v hlode, pri tem pa je dobil tako hude poškodbe, da je zaradi njih na samem kraju umrl. Vzrok prometne nesreče v Ba-kovcih, ki se je zgodila v nedeljo, 7. julija, pa je neprimerna hitrost. Na upravi za notranje zadeve so nam povedali, da se je 24-Jetna N. J. iz Murske Sobote, Gregorčičeva ulica 12, peljala iz Murske Sobote proti Dokležov-ju. Pred njo je vozil s kolesom z motorjem 52-letni N. F. iz Bukovec, Partizanska ulica 19. Taje v Bakovcih zavijal na levo in zavzel ustrezni položaj, vendar ga je N. J. kljub temu prehitevala in ga oplazila, sama pa je trčila s prednjim delom avta v drog električne napeljave in se hudo poškodovala. Gmotna škoda znaša 12.500 dinarjev. V nedeljo pa se je zgodila prometna nesreča v križišču regionalne ceste Turnišče—Renkovci. Vzrok: neprimerna hitrost, škoda pa znaša 20.000 dinarjev. Ugotovili so, da se je 24-letni D. A. iz Turnišča, ulica Štefana Kovača 86, pripeljal v to križišče z nezmanjšano hitrostjo in se zapeljal skozenj — v jarek. V avtu je bilo 5 potnikov, med njimi tudi 2-le-tni otrok H. R. iz Turnišča, ki se je v nesreči hudo poškodoval. Š. S. (Tudi) šport je lahko ranljiv Potnih j® športnik. Treniraš, ljudmi ''' Dpžiš se z različnimi iatelj; ’ Sre^uješ se s starimi pri-jej. V sPoznavaš nove. Tekmu-oboje^ješ in si poražen. In ge LsPrejemaš enako. Od zma-Pora, P°raza ni veliko. Pa tudi tekmOve abko že na naslednjem Biti tanju sPrevrže v zmago. Potem ?Ortnik je lepo. Še lepše ko ’■ko oblečeš državni dres, »Osno »resniči največji sen. Po-tePre7„ muieš za svojo državo, TOda an$? ■ • ■ F^. Pot Tudi šport je ranljiva s» Mi • ko spregovori orožje, °»esm;2Port kar tako naenkrat '»eje Sr? ^ud* šport ima svoje Mega rt’ k‘ ne Prinaša več n0' v »jaSv.,zadovoljstva in ki ne htim l- rad°sti športnikom in M ’ : se navdušujejo nad v«č. lega imena ne zasluži ■a »dar°Vensk* šport je doživel »a nr!®." med surovo agresi-iUbliko^i ar rojeno državo Re-v ^lete °Venij°',n bud udar?c ?»slov« tud' vse športnike in s^»'h s?iSk? šP.ortno javnost. V '»hkc n,b ?tiskah in precepu u0|tnik ,znaide mlad človek, dre« je nJe80v reprezen- ^^ke drža"^ P°Sta' dfeS Žal smo vsi, športniki pa toliko bolj, postavljeni pred dejstvo, da je prišel čas, ko je ugasnilo pričakovanje, da bo mogoče šport obdržati zunaj jugoslovanskih političnih konfliktov. Šport od starega Olimpa naprej nosi poslanstvo miru in zbliževanja ljudi. Tu pri nas na balkanskem prostoru ni tako. Spregovorili so neki višji interesi, cilji demagogov. Kako bo to ravnanje med drugim ocenila tudi športna javnost, zanje ni pomembno. Vojna agresija 'je popolnoma paralizirala športni utrip v Republiki Sloveniji. Športna tekmovališča, poligoni po vsej Sloveniji so opusteli. Običajnega vsakdanjega živžava med treningi in tekmovanji ob koncu tedna ni. Le kaj si mislijo ti mladi ljudje, športniki, ki jim je motiv čisto drugačen? Le kako naj razumejo, da šport za nasilje ne pomeni nič in da ne more kljubovati političnim interesom in ciljem nekaterih posameznikov! Že drugi dan oborožene agresije na Slovenijo je Športna zveza Slovenije ob podpori slovenskega ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo izdala uradni poziv, naj vsi slo ----------------------------------- Marko slavič za , evropskega prvaka držajih so se zbrali amaterski vozniki na kasaških dirkah iz 13 ev-|e?sk> vozn’|? Prv^nstvu svojega združenja SEGAT izbrali prvaka. Jhj Rn 1° Še,e drug° ,eto ^ani te mednarodne organizacije. Kdo $i Hat izžrek -sta P°^azab dirki v Riithimiikiju in Turkuju z izbrani-tekni an'm' konji. Dirki bosta v dveh dneh. Slovenske barve naj ^iuča VanJu 2ast°pal najmlajši udeleženec, 29-letni Marko Slavič ^1 venski športniki, ki bi morali v teh dneh nastopiti v dresu jugoslovanske reprezentance, bojkotirajo nastope. Prav vsi so se pozivu odzvali in tako na svoj način obsodili brezobzirno uporabo sile proti suvereni slovenski državi. Vsem se v teh težkih dneh rišejo jasne podobe, da gre od uporabe sile naprej za preživetje skupne domovine — Jugoslavije, da je preživeto nositi reprezentančno majico z jugoslovanskim grbom na prsih. Pravega časa za športne radosti ni. Drugod, kjer ne divjajo oboroženi spopadi in kjer ni zastraševanja z orožjem, je šport prijeten okras vsakdanjega načina življenja, še posebno ob koncu tedna. Vsa slovenska športna javnost najostreje obsoja brutalni napad na slovensko državo in hkrati poziva svetovno športno javnost, mednarodne športne organizacije in Mednarodni olimpijski komite, da Jugoslavijo suspendirajo z vseh športnih prizorišč, dokler se ne odreče uporabi sile v Sloveniji. Prav odziv svetovne športne javnosti bo bržkone pokazal, ali prevladuje v svetovnem športu humano poslanstvo ali pa ga prežema hipokrizija, taista, s katero je sila spregovorila nad zdravim razumom. Tudi pomurski športniki in športnice, trenerji in drugi strokovnjaki ter športni delavci smo šokirani nad brezobzirnim početjem jugoslovanske armade in njeno agresijo najostreje obsojamo. Upamo, da bo kmalu spet mir, kajti mir je tudi čas za športne radosti. G. G. ŠE ENKRAT Rudi Stegmuller Ni dočakal dvakratnega Abrahama V Vestniku 4. julija 1991 smo objavili nekrolog o Martinu Vin-čecu iz Bistrice, ki ga je napisal Franc Tement. V njem je zapisal tudi življenjsko vodilo tega moža do nedelje, dodal pa je tudi stališče Cerkve. Žal pa je pri prepisovanju prišlo do napake. Avtor spominskega zapisa namreč pravi, da »glede nedeljskega počitka ne zagovarjam kakega togega stališča. Tudi cerkev se ga ne oklepa. Tako na primer njen predpis ne velja tedaj, ko bi zaradi strogega upoštevanja nedelj1 skega počitka utrpel resnično gospodarsko škodo.« Za napako se opravičujemo! Uredništvo Poroke MATIČNI URADI SO MURSKA SOBOTA — Alfonz Topol-nik, kmetijec iz Križevec pri Ljutomeru, in Andreja Gutman, mlekarica iz Kroga, Daniel Sraka, ekonomski tehnik iz Murske Sobote, in Metka Celec, višja knjižničarka iz Murske Sobote, Štefan Huber, natakar iz Murske Sobote, in Andreja Ogorevc, tek-stilno-obrtna konfekcionarka iz Murske Sobote, Peter Berden, orodjar iz Nemčavec, in Anita Zver, natakarica iz Veščice. ČESTITAMO! »V naročje zemlje izročam (...) oskrunjenega spomenika glavo velikega Slovenca Franja Miklošiča, ki so ga Nemci 8. majnika 1941 razbili in pozneje glavo odvrgli v gozd, v jarek ...« Tako je zapisal 12. 5. 1941 Rudi Stegmuller s Spodnjega Kamenščaka, takrat 21-letni mladenič, tudi športnik v predvojnih orlovskih vrstah. Tisto z Miklošičevim spomenikom in s tisoč slovenskimi knjigami, ki jih je Rudi rešil v vrtincu vojnega meteža in tako omogočil delovanje ljutomerske knjižnice in kamenščanske čitalnice po vojni, potrjuje, kako so se posamezniki znali v odločilnih trenutkih narodovih stisk odločiti in na lastno pest storiti pomembna dejanja, Sicer pa je Rudi Stegmuller ohranil v svojem dnevniku celo vrsto zapiskov o dogodkih v prvih dneh okupacije. Morda je prav iz nagnjenja do pisane besede v trenutkih, ko se je domači slovenski govorici slabo pisalo, izvirala njegova kasnejša pripadnost našemu tedniku. Rudi je nekaj desetletij vztrajal kot dopisnik. To je bilo v časih, ko je veljala trditev, da so dopisniki »sol časopisa«. Prihajal je-v uredništvo, ne pogosto sicer, pač pa na vse pogovore z dopisniki, kar je bila dolgoletna skrb pokojnega Slavka Klinarja. In tako je Rudi Stegmuller pošiljal tisto »sol« o dogodkih v Ljutomeru, na Kamenščaku in v okoliških krajih. Pa mu ni bilo to preveč težko, saj je bil občinski odbornik. čez 20 let predsednik gasilcev v domači vasi. Bil je organizator del pri elektrifikaciji, gradnji gasilskega doma, vodovoda. Ža svojo požrtvovalnost je prejel številna priznanja. Tudi red zaslug za narod s srebrnim vencem. Pred tremi tedni so se Kamenš-čanci in številni drugi poslovili od Rudija. Zgodilo se je to v letu, ko se Slovenci in slavisti vsega sveta spominjamo stoletnice smrti velikega Ljutomerčana Frana Miklošiča. Recimo, da nič ni naključno, toda tudi nič ni primerljivo na tem svetu: ostajajo le dejstva, četudi, bolj površno vzeto, bolj drobcena. Rudi se je odločil, da bo pomagal sestavljati mozaik domačega tednika, kmalu po tistem, ko je kazalo, da bosta zamrla slovenska beseda in govorica, in kar smo v uredništvu dolgo čutili kot posledico šolanja neke generacije v raznarodovalnih okupatorskih šolah. Naj bo teh nekaj utrinkov Rudiju Stegmiillerju v spomin. J uš Makovec V* JULIJA 1991 Stran 17 Radijski in televizijski spored od 12. do 18. julija PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL 5.00 Prebujajte se z nami! (Konec tedna naj bo spet takšen kot nekoč: miren, predvsem priprava na kulturne in športne dogodke v soboto in nedeljo), 10.00 Spored RS. 16.00 Poletno popoldne (kratkočasili vas bomo z željami poslušalcev — seveda glasbenimi. Nato bodo poročila, , zadnjo uro pa še priljubljena 21 232), 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 9.00 Mozaik, ponovitev. 15.25 Mozaik, ponovitev, Tednik. 17.55 Poslovne informacije. 18.00 TV dnevnik 1. 18.05 Mozaik, ponovitev Marlboro mušic show. 18.35 Spored za otroke in mlade: 18.35 Sloveni-ja-umetnostni vodnik. 18.45 Nevami zaliv, kanad. nanizanka, 4/20. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Festivali sveta, avstralska dokumentarna serija.-20.45 Paralaksa, nizozem. dokumentarna serija. 21.15 V Ci-tyju, angl, nanizanka. 22.05 TV dnevnik 3. 22.30 Sova. Dragi John, ameriška naniz. Legenda o čmuhu Charleyu, amer. film. 99’. Skrivni kabaret, 6. — zadnji del. Drugi program 18.00 Domači ansambli: Bratje iz Oplotnice, ponovitev. 18.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Maribor: TELE M. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Oči kritike. 21.00 Skopje: Ohridsko poletje in Carmina Burana, balet, prenos. 22.00/22.10 YUTEL. HTV 1 , 9.30 Poročila. 9.35 TV koledar. 9.45 Izobraževalna oddaja. 10.15 Mati zemlja, otroška serija. 10.45 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 TV koledar. 15.00 Prezrli ste — poglejte. 17.40 Otroški program. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Humoristična serija. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.40 TV dnevnik 2. 22.00 Paracelsus, angl, nadaljevanka. 22.50 Slike časa. 23.50 Yutel. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki, 9.05 Pravica do ljubezni, 9.30 Nastanek Dunajske univerze, 10.00 Mi, 10.30 Tekmeca pod južnim soncem, 12.15 Domače reportaže, 13.00 Čas v sliki, 13.10 Dan na dirkah, film, 15.00 Otroški program, 17.00 Mini Čas v sliki, 17.10 Wurlitzer, 18.00 Čas v sliki, 18.30 Leteči zdravniki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari, 21.45 Zeleno sonce, film, 23.10 Šport, 23.30 Veliki bančni rop, film, 1.00 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro, Madžarska, * magazin. 8.30 Sotrpini. 8.55 Dallas, 29. del. 9.40 Risanke. 9.50 Žrebanje lota. 15.00 Walt Disney vam predstavlja. 16.50 Magazin za Rome. 17.20 Zabavna glasba po želji gledalcev. 17.50 Svet denarja. 18.00 Okno, storitveni program. 19.00 Vprašanja kristjanov. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.10 Dallas, pon. 21.05 Panorama. 22.10 Jazz. 22.50 Henrik V., angleški film. 1.05 Dnevnik ANTENNE 2. 5.00 Prebujajte se z nami! (Čeprav je datum nesrečen, se ne dajte presenetiti: začenjajte misliti o dopustu, počitnicah, oddihu!), 10.00 Spored RS. 16.00 Poletno popoldne (Začetek in konec radijskega popoldneva bodo vaše čestitke, vmes pa še informacije in glasba), 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 9.00 Mozaik, ponovitev. 15.45 Fantastični svet D. C. Collinsa. 17.20 Sova, ponovitev. 18.00 TV dnevnik 1. 18.05 Spored za otroke in mlade. Kapitan Power, amer, nanizanka. 18.40 Prostozidarstvo od blizu, angleška dokumentarna serija. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Pesmi iz življenja Leonarda Cohena. 21.45 Sova. Na zdravje, amer, naniz. 22.10 TV dnevnik 3, šport, vreme. 22.35 Sova — nadaljevanje Vojna in spomin, ameriška nadaljevanka, Sarina zaobljuba, ameriški film. Drugi program 18.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Murphi Brown, ameriška nanizanka. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice. Fantom v operi, ameriški film. 22.05 Marjanca, posnetek 2. dela zabavnoglasbene prireditve iz Maribora. 23.35 YUTEL. HTV 1 9.00 Poročila. 9.05 TV koledar. 9.15 Danes skupaj. 9.45 Vesela sobota. 10.45 Poletni program: ciklus filmov N. Babiča: »Šije«, Sedmi čut, »Frog dri-ming«, av-stralski film. 17.10 Poročila. 17.15 Narodna glasba. 17.45 TV teden. 18.05 TV razstava. J 8.25 Loma Doone, serijski fnm. 18.55 Denver, poslednji dinozaver. 19.30 TV dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.45 Razseljena Hrvaška. 22.30 TV dnevnik 2. 22.50 Športna sobota, oddaja TV Sarajevo. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Diagnoza: drugi polčas. 10.15 Odkritja pod vodo. 11.00 Mohawk, film. 12.15 Frog Show. 12.30 Heilo, Austria. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Dekle iz župnišča, film. 15.10 Glasbena skrinja. 15.25 Popaj. 15.30 V senci sove, serija. 16.00 Otroški spored. 17.00 Mini Čas v sliki. 18.00 Čas v sliki. 18-.05 Šport. 18.30 Leteči zdravniki. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Kdo reče A. 22.05 Novo v kinu. 22.10 Model in vohljač. 22.55 Krt, film. 0.30 Čas v sliki. 0.35 Smrtonosna vožnja, ameriški film. 2.05 Čas v sliki TV MADŽARSKA 6.45 Vaška TV. 7.30 Za otroke. 11.00 TV-magister. 13.00 Panorama, pon. 14.00 Ameba, otroška oddaja. 14.30 Sosedje, pom 110. poglavja TV-romana. 15.00 TBenny Hill show. 15.20 Quentm Durvvard, sovjetski film. 16.55 Zvezda juga, avstralska reportaža. 17.45 Dimenzija, znanstveni magazin. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videokli-pi. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Telešport. 20.10 Jekleni cowboy, ameriški TV-film. 21.50 Svetovni popotniki. 22.40 Valerija in teden čudežev, češki film (1970). 23.55 Pozni dnevnik. 9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas: novomašnik Fredi Mlinarič, 9.30 Srečanje na Murskem valu, 10.30 Gost kuhinje), 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Poročila, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV SLOVENIJA 1 9.10 Otroška matineja. 10.30 Siniša Pavič: Boljše življenje. I I.IO Alpski večer Bled ’91, 5. oddaja. 11.40 Obzorja duha. 12.00 Slovenija — umetnostni vodnik. 12.35 J. Galsworthy: Saga o Forsytih. 13.25 Sova, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV dnevnik l. 17.05 Onstran gozda, ameriški film. 18.40 Risanka. 19.00 TV mernik. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 Neuničljivi, humoristična nadaljevanka HTV. 20.50 Zdravo. 22.10 TV dnevnik 3, šport, vreme. 22.55 Sova — Polna hiša, ameriška nanizanka. Polnočni klici, ameriška nanizanka. Drugi program 14.30 Silverstone: F-l za VN Anglije, prenos. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Poznavalec piva, 6. — zadnji del angl, dokum. serije. 20.30 Ciklus filmov Jurija Menzla: Strogo nadzorovani vlaki, češkoslovaški film (ČB). 22.00 Športni pregled. 22.30 Svetovno prvenstvo v motokrosu, posnetek iz Orehove vasi. j HTV 1 9.30 Poročila. 9.35 TV koledar. 9.45 Nedeljsko dopoldne. 10.45 David Copperfield. H.00 Glasbena oddaja. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 14.00 Govorimo o zdravju. 14.30 Nedeljsko popoldne. 16.55 Veni, vidi. I7.00 Igrani film. I8.45 Risana serija. 19.10 TV sreča. 19.30 TV dnevnik L 20.00 Dramski program. 21.35 Boj za demokracijo, dokumentarna serija. 22.35 TV dnevnik 2. 22.55 Športni pregled, oddaja HTV. 23.25 Glasbena oddaja. 0.25 Yutel. TV AVSTRIJA 1 20.15 Pucconi in njegovi libretisti. 21.15 Glas islama. 21.20 Madame Butterfly, opera. 23.50 Arhur Rubinstein igra Schuberta, Brahmsa in Chopina. 0.20 Čas v sliki. 2. program 19.30 Čas v sliki. 19.48 Ljudski odvetnik. 20.15 Bigfoot in Hen-dersonovi. film. 22.10 Čas v sliki. 22.15 Šport. 22.20 Veliki ameriški sex škandal, film. 23.55 Chicago 1930. 0.40 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 6.50 Magazin za menedžerje. 7.35 Za otroke. 7.55 Biblijsko sporočilo. 8.00 Nedeljski tur-mix. 11.00 Za boljši jezik. 11.10 Domoznanstvo. 11.30 Speed-way iz Debrecena. 12.45 La Fontainove pravljice. 13.00 Financial Times, poslovne novice. 13.30 Glasbeni kino. 14.00 Kjer izvira Tisa. 14.30 Videoklipi, 15.00 Kratki film. 15.50 Igra Barkochba. 16.20 Program unitaristične cerkve. 16.40 Walt Disney vam predstavlja. 18.25 Francoski večer. 19.00 Teden, vmes Dnevnik. 20.00 Telešport. 20.10—1.35 Francoski večer: Francoska revolucija — Cyra-no de Bergerac — Francija 2000 — Pariš ponoči. ZVEZDE VAM MEŽIKAJO 5.00 Prebujajte se z nami! (Poletni oddih je možen tudi ob radijskih sprejemnikih. Seveda če imate v bližini še kakšno sredstvo proti pasji vročini. Še vedno bolje pasja kot vojaško-politična!), 10.00 Spored RS. 16.00 Poletno popoldne (16.15 Šport, 17.00 Poročila, 18.00 To sem jaz), 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 9.00 Mozaik, ponovitev. 15.05 Zdravo, ponovitev. 16.30 Sova, ponovitev. 17.55 Poslovne informacije. 18.00 TV dnevnik I. 18.05 Mozaik, ponovitev. 18.35 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 J. Bednar:^ Blišč in vrišč gledališč, češka drama. 21.25 Osmi dan. 22.10 TV dnevnik 3, vreme. 22.35 400 let slovenske glasbe. 23.20 Sova. Simpsonovi, amer, naniz. Polnočni klici, amer, naniz. urugi program 18.30 Satelitski programi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi TV Slovenija Studio Ljubljana. 21.30 Tunguzijska katastrofa, poljudnoznanstvena oddaja HTV. 21.55 Rezervirano za šanson — Šanson Rogaška ’88. 22.35 YUTEL. HTV 1 9.30 Poročila. 9.35 TV koledar. 9.45 Izobraževalna oddaja. 10.15 Zlata nit, otroška serija. 10.45 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 TV koledar. 15.00 Prezrli ste — poglejte. 17.40 Zlata nit, otroška serija. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Izobraževalna poljudn. znan, oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik 1. 20.00 Primer »Plat-fus«, češko-slovaška drama. 21.50 Sedem dni v svetu, zunanja politika. 22.20 TV dnevnik 2. 22.40 Kinoteka Hollywooda: 0.10 Yutel. TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9,05 Pravica do ljubezni. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Dobro glej. 10.00 Tednik. 10.30 Gorila, nadaljevanka. 11.50 1000 mojstrovin. 12.00 Visoki dom. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Ljudski odvetnik. 13.40 Tarzan, branilec pragozda, film. 15.00 Otroški program. 16.35 Premeten kvartet. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Leteči zdravniki, nanizanka. 19.20 Današnje znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.15 Pogled s strani. 21.25 Hunter, kriminalka. 22.10 Tri žene, film. 0.10 Thirta. 0.40 Chicago 1930. 1.20 Čas v sliki. 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin. 8.30 Formula L, igrana serija. 9.15 in 17.19 Videostrani. 17.20 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.45 Videostrani. 17.50 Katoliška kronika. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Ulice San Francisca, kriminalka. 21.10 Pred deseto... 21.55 Iz oči v oči z H. Kissin-gerjem. 22.35 Ponujam. 23.20 Pozni dnevnik. 23.25 Dnevnik BBC-ja. 5.00 Prebujajte se z nami! (Deležni boste nagradnih glasbenih vprašanj, izbire pesmi tedna, malih oglasov in še česa!), 10.00 Spored RS. 16.00 Poletno popoldne (16.15 Mali oglasi po telefonih 069/21 232 in 21 579, 17.00 Poročila, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi), 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 9.00 Mozaik, ponovitev. 16.30 Sova, ponovitev. 17.55 Poslovne informacije. 18.00 TV dnevnik I. 18.05 Spored za otroke in mlade. J. Milčinski: Marjetica in zmaj, lutkovna igrica. 19.05 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 D. Moggach: Ukradena, angl, nadaljevanka. 21.05 Slovenija — umetnostni vodnik. 21.15 Glasbeni portreti: Vlado Kalember, oddaja HTV. 21.50 TV dnevnik 3, vreme. 22.10 Sova. Pujsovi dosjeji, angl, nanizanka. Polnočni klici, amer, naniz. Resna glasba. Drugi program 18.00 Satelitski programi. 19.00 Naši pevski zbori. Duhovna glasba z naših tal. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi Tv Slovenija Studio 2 Koper. 21.30 Žrebanje lota. 21.35 Umetniški večer. Glory anough for ali — 1. del. angl, filma. 23.15 YUTEL. HTV 1 9.30 Poročila. 9.35 TV koledar. 9.45 Izobraževalna oddaja. 10.15 Mali svet, otroška oddaja. 10.45 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 TV koledar. 15.00 Prezrli ste — poglejte. 17.40 Otroški program. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Poljudno-znan. oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik 1. 20.00 Zgodbe iz Hollywooda, angl, nanizanka. 21.00 Žrebanje lota. 21.05 Kontaktna oddaja. 22.05 TV dnevnik 2. 22.25 Kinoklub Evropa. 23.35 Yutel. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Ruščina. 10.00 Mi. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Ljubček, jaz bom mlajša, film, 1952. 12.05 Šport v ponedeljek. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Tom, Crosby in mišja brigada, risani film. 14.35 Paradiž za živali. 15.00 Tudi šala mora biti. 15.25 Otroški program. 16.35 Premeten kvarte. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Leteči zdravniki. 19.22 Današnje znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Dežela gora. 21.07 Pogled s strani. 21.15 Tin Men, film. 23.05 Amerikanec, italijanski film v treh delih. 0.20 Chicago 1930. 1.05 Čas v sliki. 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin. 8.30 Šansoni M. Me-zei. 8.55 Bebi in drugi, 10. del. 9.20 in 16.24 Video strani. 16.25 Naš ekran, v slovaščini. 16.55 Sužnji, brazilska serija. 17.30 Preustroj. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Vi-deoklipi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Potovalni kviz. 20.50 Tisti, ki delajo poročila, 5. del. 21.45 Hair, predstavitev uspešnice. 22.15 Preoblikovanje, dok. film. 23.35 Dnevnik BBC-ja. 5.00 Prebujajte se z nami’ (Dober glas s'eže v deveto vas, naš oddajni sistem pa nam omogoča, da nas poslušate še vsaj v devetih vaseh. Dober sprejem in dobro jutro!), 10.00 Spored RS. 16.00 Poletno popoldne (reportaža za začetek, poročila za sredino in odgovori na vaša vprašanja za konec oddaje MV. Hvala lepa!), 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 9.00 Mozaik, ponovitev. 16.30 Sova, ponovitev. 17.55 Poslovne informacije. 18.00 TV drievnik 1. 18.05 Klub Klobuk, kontaktna oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 Film tedna — Iskalci, ameriški film. 22.05 TV dnevnik, vreme. 22.30 Sova. Alf, 45. del ameriške naniz. Polnični klici, ameriška naniz. , Drugi program 18.00 Satelitski programi. 19.00 TV Slovenija 2 — Studio Maribor. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Slavnostni koncert ob 100-letnici Carnegie Halla, posnetek 3. dela. 21.35 Svet poroča. 22.20 YUTEL. HTV 1 9.30 Poročila. 9.35 TV koledar. 9.45 Izobraževalna oddaja. 10.15 Otroški program. 10.45 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 TV koledar. 15.00 Prezrli ste — poglejte. 17.40 Otroški program. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Potopis. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik I. 20.00 Ciklus filmov znanstvene fantastike projekt »Tin man« ameriški film. 22.05 TV dnevnik 2. 22.25 Dokumentarni program. 0.25 Yutel. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Evropske univerze, Universitas Carolina v Pragi. 10.00 Mi. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Medvedov ni moč več zaustaviti, ameriški filrti. 12.00 1000 mojstrovin. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Razstreljene rešetke, film. 14.50 Conny zmore vse. 15.00 Otroški program. 16.35 Premeten kvartet. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Leteči zdravniki. 19.22 Današnje znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Trije novčiči v vodnjaku. 21.50 Pogledi od strani. 22.00 Dallas. 22.45 Gorila, nadaljevanka. 0.00 Chicago 1930. 0.45 Čas v sliki. 2. program 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Ni vse zlato, kar se sveti, film. 21.50 Novo v kinu. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Večerni šport. 0.00 Čas v sliki. 3.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin. 8.30 Od operete do operete. 9.05 Za upokojence. 9.35 in 16.29 Video strani. 16.30 Unser Bildschirm, narodnostni magazin. 17.00 Sužnji, brazilska serija. 17.30 Koledar 1991, magazin. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Heroj in čokoladni vojak, TV-film. 22.05 Usodna vprašanja, debatni program. 22.50 Hommage a George Enescu. 23.40 Dnevnik ZDF-a. 5.00 Prebujajte se z nami; (Pet ur vam bo Milan Zrins^ skušal dopovedovati, da se ne splača predolgo spati, ker ste W čas praktično mrtvi. Če mu uspelo dopovedati vse to, vanl voščimo lepo jutro. Že od Pe' tih!), 10.00 Spored RS. 16.00 Poletno popoldne (Predvsem glasba in informac-je, v spored pa lahko neposr^' no posežete tudi vi, seveda imate kaj povedati. Telefona* 21 232, 21 579!), 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 9.00 Mozaik, ponovit6’ 17.00 Sova, ponovitev. U-y Poslovne informacije. 18.00 dnevnik 1. 18.05 Mozaik, P°n vitev. 18.35 Spored za otroke mlade. Kapitan Power, ame ška nanizanka. 19.05 Risan ■ 19.30 TV dnevnik 2. 20.00 Ljun-Ijana: Gallusova maša iz sto" ce, presno. 21.05 Tednik. 22-TV dnevnik 3, vreme. 22.35 va. Vi ste pa najbrž njen m ’ angl, naniz. Polnični klici, a riška naniz. p.«* 19.30 TV dnevnik. 20.00 Za če. 20.30 Regionalni pr°8 , TV Slovenija, Studio Ljub J 21.30 Prostozidarstvo od angl. dokumentarna 22.00 Mali koncert. 22.15 TEL. HTV 1 9.30 Poročila. 9.35 TV dar. 9.45 Izobraževalna o .£ 10.15 As, TV igra za otr 5 10.45 Poletni program- * ’ Poročila. 14.50 TV ko 15.00 Prezrli ste - P°f 'le. 17.40 As, TV igra za 01 5 18.15 Hrvaška danes-Ekološka oddaja. 19.15 ji; ka. 19.30 TV dnevnik 1-/A Spekter. 21.05 Zabavna o" 21.50 TV dnevnik 2. 22.10 ^da. je, morje, dokumentarna ja. 22.40 Glasbena scena-Yutel. 9.00 Čas v sliki. 9.00 do ljubezni. 9.30 dje. 10.00 Me ženske. v sliki Da capo. 10.30 1’ film. 12.15 Klub 13.00 Čas v sliki. 13 *0 J beOi nji bandit, film. 14.40 ra(i-talenti. 14.55 Otroški P™ 16.35 Poletne zgodbe. l'- d po ni Čas v sliki. 17.10 Sp željah. 18.00 Čas v sliki. Mi. 18.30 Leteči zdravnjk ■ ja. 19.30 Čas v sliki-Šport. 20.15 Show mik. z a„i spored. 21.20 Pogledi.oo 21.30 Primer Cicero, Američan, drugi del Ita J ga filma. 0.35 Chicag kriminalistična serija- 5.45 Dobro jutro, magazin. 8.30 Lajna, ska zabavna glasba- 9-dr. A. Weninger. 9.20 m v Videostrani. 16.25 Nas ^jl-slovaščini. 16.55 SuznJ, ska serija. 17.30 Gaia» «eI1arja' novice. 18.05 Svet ^Vi-18.15 Otroški kotiček- ..niK-deoklipi. 19.30 TV ^dr3' 20.00 Telešport. 20-D 45 A" stveno predavanje. L fill"' melle, madžarsko-P°J' pol'1 22.00 Novi svet, ' ka. 22.45 Magazin zanje. i je. 23.35 Dnevnik OVEN DVOJČEK rak Ona: Ne razmišljaj preveč o tem, zakaj se ti je posrečilo, ampak raje izkoristi nastali položaj. Partner te bo povabil na prijeten izlet, ki pa se bo končal povsem nepričakovano. Čaka te presenečenje na delovnem mestu. On: Poskusi se umiriti in ponovno se ti bodo odprle nekdanje priložnosti, ki si jih po neumnosti zapravil. Obeta se ti težak posloven sestanek, iz katerega pa boš lahko- potegnil dober nauk in kasneje tudi dobiček. Ona: Mogoče je prav tvoja premajhna obveščenost tisto, kar ti vztrajno kvari odnose s partnerjem. Poglej malo okoli sebe in kaj hitro ti bo vse jasno. Predvsem pa te čaka zelo zanimiv teden. On: Precej se boš moral potruditi, da ti bo uspelo pridobiti osebo, ki ti že dalj časa ne da miru. Toda pozor: vsaka medalja ima dve plati, zato nikar ne dovoli, da bi zaradi ljubezni trpelo tvoje poslovno življenje. Ona: Najprej se boš smejala, pozneje pa se boš še tolkla po glavi. Ne izmikaj se srečanju, ki ti je usojeno, saj nikjer ni rečeno, da se boš morala tudi odločiti. Nekdo te bo prav pošteno prestrašil. On: Naključen obisk ti bo skvaril prijetne načrte, zato pa odprl nove, v tem trenutku še povsem neslutene perspektive. Nikar se ne obotavljaj, temveč zagrabi ponujeno priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila. Ona: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave boš sprva ogorčena, nato pa ti bo vse skupaj začelo ugajati. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar pa si bodo kar hitro uspeli razjasniti novonastali položaj. On': Proti koncu tedna se ti obeta vesela zabava, iz katere boš odnesel težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo naslednji dan sicer minil, spomin nanjo pa bo ostal. Za kaj več pa se boš moral precej potruditi..... - - - - - ' DEVICA TEHTNICA Škorpijon Ona: S teboj je pogosto tako, da te šele neprijetno razočaranje uspe privesti na pravilno pot do uspeha. Razmisli raje in se naslednjič poskusi učiti predvsem na tujih in ne svojih napakah. In poskrbi malo za svoje obveznosti. On: Tvoja arogantnost te lahko.privede dobesedno na rob prepada. Tudi tvoja partnerka nima neskončnega potrpljenja, predvsem pa se ji lahko kaj hitro porodi ideja, da z vajinim odnosom ni čisto vse v redu. Ona: Nikar ne objokuj tistega, ki te je pustil na cedilu, temveč se raje posveti tistemu, ki si te želi. Tiha voda bregove dere ... Sicer pa je že zadnji čas, da vsaj malo poskrbiš tudi za svoje denarne zadeve. On: Ali ni že skrajni čas, da se tudi ti začneš zavedati svojih dolžnosti. Sredi tedna se ti obeta prijetna avantura, toda bolje bi bilo, če bi malce popazil tudi na svoj finančni položaj. Ona: Nekdo te bo poskusil izkoristiti, od tebe pa je odvisno, ali mu boš to tudi dovolila. Ponudba, ki jo boš dobila, bo vse preveč mamljiva, da bi se ji uspela upreti. Konec koncev: samo enkrat se živi! On: V tednu te čaka cel kup nepričakovanih dogodkov, ki pa jih boš po temeljitem premisleku vendarle uspel strniti v razumljivo celoto. Šele takrat se boš zavedel, da si s stvarjo vse preveč odlašal. Pohiti! Ona: Končno se boš uspela sprijazniti z dejstvom, da tvoja čustva niso tako izjemna, kot pa bi si želela ti sama. Je že res, da boš imela spočetka manjše težave, vendar pa se boš kaj kmalu znašla in uspela. On: Pred teboj je uspešen teden, ki ga boš kronal s precejšnjim poslovnim uspehom. Pa še prijeten večer v dvoje, ki si si ga že tako dolgo želel. Izkoristi ugodno priložnost in jo kronaj z uspehom. Ona: Sreča je na tvoji strani in ponovno boš opt' po^1' razpoložena. To se bo pozitivno odsevalo tudi v tvoje enem življenju, kjer lahko pričakuješ kar precejšnje Pr6 nje. pf" On: Postavil si si vse previsoke cilje in za d°s^° |jubf trebna dobršna mera truda in predvsem realnosti. No ^op1' zen te bo popolnoma očarala, po drugi strani pa prines STRELEC CO problemov. _ Ona: Slabo razpoloženje ti bo pokvarilo lepe na^iraj"t nikar se preveč ne jezi, saj bo tvoja osamljenost le krata dr"' Nekdo si že dalj časa prizadeva, da bi se prerinil v tv J bo, in končno mu bo uspelo. riPr3*ni- On: Bodi opreznejši, saj ti nekdo prav vnet0.LM zanko, v katero naj bi se ujel. Prijazen nasmeh se lan repoZ""' tro spremeni v posmeh, vendar pa bo takrat že vse P KOZOROG Raje malo pohiti. or^'1' Ona: Ničesar ni tako stalnega, da se ne bi mogl°^pak* Zato se nikar ne delaj tako neprizadeto, ampak priznaj tisto- ‘ ki si jo storila, saj ti bo le na ta način uspelo obdržat kar si se dolgo borila. .. tiodf On: Ne bo odveč, če boš malce pokazal zobe, saj |,os’ nasprotnem potisnili ob zid. Zaljubil se boš, vendar pa . vedno spraševal, ali je to tisto pravo. Raje se kar prepu’ VODNAR ku. ^da11’ Ona: Še vedno dosledno vztrajaš in si ne daš doP sap da bi stvar tekla tudi brez tebe. Pojdi raje na Pot ,vbje 2" tam čaka zelo prijetna avantura. In poskrbi malo za -vje, ki nikakor ni idealno! , stalP0L. On: Postal boš prav obseden z idejo, da te neko s® . korišča. Nikar ne pozabi, da ni vse tako črno, kot sl si" Še vedno se ti bo ponujala priložnost, ki je enostav RIBI zamuditi. Stran 18 VESTNIK, prodam Vino, šmarnico, rizling, prodam. Kobilje 51, ® 79-332. M-922 INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ TIP 39500 entlerico, prodam. ® 76-385, M-923 Preklic! Podpisana Erika Groza se zahvaljujemo Kolomanu Kovaču iz Kukeča št. 25, da je odstopil od tožbe zaradi izrečenih neresničnih govoric zoper “jega. M-924 ELEKTROGRADBENO OMARICO Prodam. Lipa 44, ® 42-171. M-925 KRAVO, staro 11 let, 4 mesece brejo. Prodam. Odranci, Kovaška 19. M-926 ALFA ROMEO 33, 1.3, nov, prodam. ® 23-462. M-927 JUGO KORAL 55, letnik 1989, 20.000 km, prodam. ® 82-253. M-3168 KRAVO, brejo 6 mesecev, kontrola A, prodam. ® 87-593. M-3169 MALE PUJSKE prodam. Murski Cmci 18. M-928 MALE PUJSKE prodam. Sodišinci 34. M-2516 MEŠALCE ZA BETON, gradbena dvigala, gradbene odre, razne kovinske opaže, kompresorje, bagre, iz Avstrije, ugodno, prodam. ® 69-092. M-946 OPEL OMEGA TURBO DIZEL, sta ra 2 leti, kovinske barve, dodatno opremljena, naprodaj. Pokličite po 17. uri v Nemčijo ® 07181-85-801. M-MM storitve ZIDARSTVO IN FASADERSTVO — storitve opravljamo hitro in kakovostno po konkurenčnih cenah. ® (042) 843-915. M-3171 Zaposlitve ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, dedka, brata in tasta Štefana Kranjca 'z Doliča se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje in tople besede. Iskrena hvala g. župniku Ficku za opravljeni pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. i Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Marije Nemeš iz Šalovec ' se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Vsi njeni Preklic! Preklicujem veljavnost H K št. 219956, izdano pri H KS Panonka na 'me Biserka Velimirovič, Liškova 6, M. Sobota. M-930 Male PUJSKE prodam. Dolnji Slaveči 69. M-931 Male PUJSKE prodam. Tišina 62. M-933 RDEČE VINO in koruzo v storžih Prodam. Marjan Hamler, Janžev vrh M-935 VINO, belo, prodam. Markišavci 30, ® 25-474. M-936 ZASTAVO 128, staro 2 leti in JUGO KORAL 45, staro 3 leta, prodam. Ogled v soboto in nedeljo, Lucova 2. M-937 ?LJJSKE prodam. Puconci 76. M-938 "J 50 N, nov, 10% ceneje, prodam. * 87-611. M-942 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO. 2001, Agromehanika Kranj, ugodno Prodam. Žižki 59, ® 70-877. M-943 DBRAČALNIK PANONIJA, dobro °nranjeno in svežo svinjsko mast, “godno prodam. Murski Črnci 17. M M-944 ZAPOSLIM FANTA ALI DEKLE v kafe baru. 13“ 75-145, od 15. do 17. ure. M-4146 POTREBUJEMO KUHARJA IN POMIVALCA POSODE v gostilni v Avstriji. Prednost imajo moški. Znanje nemščine ni obvezno. Oglasite se pri Murku Mordu v Gaberju 49. M-JV Bife LOZIC HOTIZA 164 BIFE LOŽIČ, HOTIZA! Za delo natakarice nujno potrebuje pridno dekle. Hrana in stanovanje v hiši. Informacije po telefonu številka je 76-041! Kako bi dihal rad. poslušal, gledal. BRMMk sedel med vami. V- ~ k 'tero vmes povedal, vU ; pa me tišči teptan ' Ve- L na^ mano grob prerani. V SPOMIN Ljubemu sinu, bratu, vnuku, neča- ku in bratrancu Branku Nedeljku iz Stare-Nove vasi 11. julija minevajo tri žalostna leta, odkar je prenehalo biti tvoje plemenito srce. Čas beži, bolečina v naših srcih pa ostaja. Še vedno slišimo Tvoj glas in vidimo nasmeh in težka je resnica, da Te nikoli več ne bo med nami. Prisrčna hvala vsem, ki ste našega Branka ohranili v lepem spominu, ki se ustavite ob nje-। govem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. V žalosti vsi tvoji Tvojih bolečin ni več, ostale so le naše. ZAHVALA ob izgubi Jožeta Prša i iz Martjanec Hvala vsem, ki ste s cvetjem, svečko ali z lepo mislijo počastili njegov spomin. Vsi njegovi JVGO 45, letnik junij 1989, ugodno Prodam. Zadravec, Žepovci, A 69-161. M-14973 RENAULT IS TU, letnik 1983, no-vember, ohraniev in nov Avtomatik, 15% ceneje, prodam. ® 60-502. M-14972 KRAVO, staro 5 let, brejo 4,5 mese-'*v> prodam. Alojz Pozvek, Lutverct Apače. M-14971 26 P, neregistriran, obnovljen, pro-am. Anton Jaušovec, Kerenčičeva 9, o'Radgona, popoldan. M-14970 8OTACIJSKE BRANE, skoraj nove. Prodam. Drago Veberič, Sp. Ivanjct 25. M-14969 dobro ohranjen renault 4 OIL, garažiran, letnik 1983, prodam. ® 75-403, po 15. uri. M-4150 kLICO, visoko brejo, kontrola A, z ^dovnikom, prodam. Jože Šalamun, Lukavci 28, Ljutomer, ® 87-732. ”9-3170 ŽITNI KOMBANJ ZMAJ 133 s pre-so za slamo, star 1 leto, prodam. Rad-možanci 28, popoldan. M-945 NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejema gostilna Železen, Beznovci, ® 49-025. NESNICE, mlade jarčice, pasme HISEX, rjave, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, 12* 24-393. Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bakan, ® 53-086. NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a. »Kroj« Murska Sobota p o. objavlja prosto delovno mesto Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega 9 trpljenja, bolezen je bila As- 'SžsT? močnejša od življenja. ZAHVMA Po daljši in hudi bolezni nas je B M 13. junija v 73. letu starosti za vedno zapustil naš dobri mož, | oče, dedek, brat, tast, stric in ujec Ernest Recek iz Sodišinec 45 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem drugim, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Oh, kako boli, ko ljubo mamo izgubiš. Ostali so sledovi njenih pridnih rok, ki cenil jih bo pozni rod. Vso ljubezen si nam dala, za vse še enkrat srčna hvala. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustila draga mama, babica in prababica Ana Lutar iz Gomilice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in botrini, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Carju, g. župniku ter g. Alojzu za pogrebni obred, pevkam in oktetu za odpete žalostinke ter govorniku KS Jožeftu Tkalcu za poslovilne besede. Žalujoči: otroci z družinami VODJE ENOTE POHIŠTVO OBLAZINJENO " delavec s posebnimi pooblastili P^e9 splošnih pogojev določenih z zakonom mora imeti kandi-visoko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri vodenju in organizaciji višjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj Pri vodenju in organizaciji. _®ndidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjeva-, N Pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov »Kroj« M. So-a. Cvetkova 1, z oznako »RAZPIS«. p^ndidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 30 dneh Preteku roka za zbiranje prijav. Po hudem trpljenju naju je za vedno zapustil nenadomestljivi, dragi ata Ludvik Novak iz Kruplivnika danes Naročite Okličite 21-383 ali 21-064 Pri ZAHVALI za pokojnim ALEKSANDROM HAŠAJEM iz Markišavec je prišlo do napake. Pravilno besedilo se glasi: Iskrena hvala tudi Mirinim sodelavcem iz Splošne bolnice M. Sobota. Žalujoči: vsi njegovi Iskreno se zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so ga pospremili k zadnje- ’ mu počitku, mu darovali cvetje in nama izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Mrkšiču in drugemu osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice za skrbno nego in lajšanje bolečin med njegovo dolgotrajno boleznijo, č. duhovniku Jošarju iz Bodonec za pogrebni obred in tolažilne besede ter pevskemu j B zboru prof. VI. Močana. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Murska Sobota, 5. 7. 1991 Žalujoči: hčerka Marta in vnukinja Larisa Lahka je smrt, če življenje je plodno, spomini in dela ostanejo vedno. ' V 'etu Trosti je umrl dragi mož, oče, dedek in brat Štefan Ružič vrtnar s Tišine Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali kakorkoli pomagali ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku, pevcem, govornikom in osebju bolnišnice v Rakičanu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Alojzija, sinova Alojz in Stanko z družinama, sestra Marija in drugo sorodstvo Minilo žalostno je leto, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. rodi«i« » i"'”™*”1' VESTNIK VESTNIK — Izdaja Murska Sobota ^Očan^c0, ”Crnard/R,Hi;^ Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Renata Ba- GJ-ndre Gonič« o.i, S" . eL -I3ni Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan So-?5 01oas!ov Uredništva in Ure^nik*,' Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). “faks i? avna urednica i Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odg. urednik 21 383, 21 064 in , N22 4|9. NenamA«22 403, računovodstvo in tajništvo 21 383 in 21 064, GPS (trženje) 22 403, te- '“tho ročhina 2a n , ?nih rokopisov >n fotografij ne vračamo. $ -j-ek ' trimes“cje 1991 je 200,00 dinarjev, za podjetja 400,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljan: a Proizvodov ,Sk Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen plačila temeljnega davka od Z M AKUPUNKTU-"J RO DO v ZDRAVJA MIGRENA, SINUSI, NOČNO MOČENJE, SPLOŠNE ALERGIJE, IMPOTENCA. REVMA, DEBELOST... ZASEBNA MEDICINSKA ORDINACIJA, Mažuraničeva 6, ČAKOVEC Delovni čas: dopoldne 8.00 do 12.00 in popoldne 16.00 do 19.00 | tel. 042/815-244 V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 2. julij 1990, odkar nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat, mož in očka Andrej Zemljič iz Radenec Velika je praznina v našem domu, bolečina v naših srcih. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Z bolečino v srcih vsi njegovi Stran 19 bila je vojna v besedi in sliki SLAVJE TISINSKE ŽIVLJENJE TEČE »OKROGLINE« GROZLJIVA PODOBA VOJNE bbp foto: dl Ocenili mlečne izdelke Ponovno brez omejitev r MARKE ZA NESREČNE RADGONČANE prodajnih pogojih. Renata Ficko Ivan Kramberger je za odpravo posledic vojaške agresije daroval 10 tisoč mark — 2 tisoč za obnovo cerkve, 3 tisoč občinskemu skladu in 5 tisoč družini Zamuda, kateri je vojaško brezumje uničilo dom. Fotografija: Nataša Juhnov Med vojno agresijo je bila Ljubljanska banka — Pomurska banka prisiljena sprejeti nekaj ukrepov, ki so omejevali dvige denarja — Banka bo s posojili in posebnimi pogoji za odplačevanje pomagala pomurskemu gospodarstvu ŽIRO RAČUN m ■ Storitveno in trgovsko podjetje »EIvImL« Tišina d.o.o.. Tišina 3/e 69251 tišina, «069/44-733 Marko Slavič prvi na EP Na prvi dirki za evropsko prvenstvo amaterjev voznikov n® gp-ških dirkah v Riihimaaki na Finskem je dosegel velik uspeh M® s vič mlajši iz Ključarovec, saj je kot najmlajši udeleženec zmag®1 ^ol1 lo Corelian Svveetheart. Zanimivo je, da ni ta kobila doslej s e|itC' zmagala, kar pomeni, da je Marko Slavič mlajši voznik sveto* Prav tako je zanimivo, da si je Marko Slavič sam plačal članar1.^ jetal' narodne organizacije FEGAT v znesku 2.000 švicarskih franko* ski prevoz 14.000 avstrijskih šilingov. S to zmago si je Marko S j£ 1’ gotovil 18 točk, zastopal pa je Republiko Slovenijo. Tekmo*® gi^ voznikov iz 13 evropskih držav. To je bila 157. zmaga Mar«® „| a®' mlajšega, z njo pa si je prislužil 3.000 finskih mark. Več o njeg ^j. stopu in še o drugi dirki v Turkuju na Finskem v prihodnji ste ■ F. »a Tako je na kratko strnil svoje vtise dr. Ludvik Toplak, predsednik DPZ slovenske skupščine, ki je vodil 4-člansko parlamentarno delegacijo, ki si je ogledala Gornjo Radgono, Ljutomer in Ormož, torej pomurska mesta, ki so v minuli vojni utrpela največjo škodo. Pohvalil je pokončno držo prebivalcev, enot TO in milice in dodal, da so pokazali slovensko opredelitev in tako potrdili enotnost in zavzetost za samostojno in neodvisno Slovenijo. Dr. Toplak je še dejal: »Moramo povedati tudi, da vojni sledi gospodarska prenova. Zagotavljamo, da bomo v slovenski skupščini naredili vse, da bo ta prenova čim hitrejša in čim manj boleča, predvsem v teh krajih, ki so utrpeli največ škode. Ko se bomo vrnili v Ljubljano, bomo poročali o videnem in občutenem in izvršni svet republike Slovenije bo tudi po svoji plati pripravil ustrezne ukrepe. Zavedati pa se moramo, da nas sedaj čaka še ena pomembna naloga, to je žetev. Kot kažejo prve ocene, bo letošnja letina bogata, zato moramo storiti vse, da jo čimprej spravimo pod streho.« Po prvih ocenah, s tem so seznanili tudi delegacijo, je bilo v Gornji Radgoni škode za 297 milijonov dinarjev, kar je skoraj 10 odstotkov letnega bruto proizvoda te občine. D. L. POZDRAVLJENI, SOSEDJE! Takole se je minuli teden (po odhodu tankovske enote iz Gornje Radgone) Alojz Flisar (vodja sektorja za mejne zadeve in tujce pri UNZ Murska Sobota) pozdravil na mostu čez reko Muro, ki povezuje avstrijsko Radgono in Gornjo Radgono, s svojim avstrijskim kolegom. Tako za gornjeradgonskega kot za vse druge pomurske mejne prehode lahko zapišemo kratko informacijo: stanje je nespremenjeno. Kakor je povedal Milan Horvat, načelnik inšpektorata pri UNZ Murska Sobota, je tako že vse od 4. julija, ko so ob 13. uri odprli še zadnji »ogroženi« mednarodni mejni prheod v Gornji Radgoni. Odprti so tudi vsi maloobmejni prehodi, kot je določeno po dnevih in urah. Promet čez mednarodne mejne prehode je tekoč, vendar glede na letni čas in turistično sezono redek. Turistov ni, mejne prehode prestopajo v glavnem domači potniki in avstrijski radovedneži. Bodo uspeli razdeliti 8 tisoč petsto osvežilcev, ki jih je slovenska vlada namenila tujim turistom ob prestopu meje na pomurskih mejnih prehodih. Na ta način bi jim izrazili dobrodošlico, hkrati pa jih informirali o slovenskih lepotah in jim osvežili notranjost avtomobila. Infor- macij o Sloveniji imajo tuji turisti zadnje čase več kot preveč; osvežilce pa bi res potrebovali. Moratorij za stečaje? Čeprav končne ocene glede škode, ki jo je v Pomurju povzročila vojna, še nimamo, lahko ugotovimo, da bo ta v številkah prek 500 milijonov dinarjev. Seveda je to samo škoda, ki jo lahko izrazimo v številkah, kakšno pa je vojna na že tako ali tako obubožanem pomurskem gospodarstvu pustila za daljši čas, pa bo hitro jasno. Prekinjene izvozno-uvozne poti, blokada blagovnega in plačilnega prometa v Jugoslaviji, v katero plasira pomursko gospodarstvo dobro petino svojega blaga, nedorečena zakonodaja, ki se je sedaj, v vojnih razmerah znašla v še obup-nejšem položaju, niso nič kaj obetavne napovedi za prihodnost. Pa vendar se moč države meri z gospodarstvom in vojno dobi tisti, ki ga obdrži tudi v težkih oz. nemogočih razmerah. Tudi pomursko gospodarstvo je v dneh najhujše agresije še dihalo, svobodneje, vendar zato nič manj težko pa bo morda zadihalo v naslednjih dneh. Aktivno se je v sanacijo pomurskega gospodarstva vključila tudi Območna zbornica za Pomurje. Njen predsednik, Koloman Cigut, nam je povedal, da mora ukrepe za odpravo škode, ki jo je povzročila agresija, najprej sprejeti republiška vlada. Tem pa bodo morali slediti ukrepi za oživitev gospodarstva. Najprej je potrebno pomagati podjetjem, ki so bila v vojni neposredno prizadeta, za ta podjetja naj bi se določeni prispevki tudi ukinili. Prav tako ne bo smela izostati tudi solidarnost, dobrodošel pa bi bil tudi moratorij za stečaje. »Oživitev gospodarstva je izredno pomembna,« je dejal Koloman Cigut, »verjamem, da bo slovenski narod, ki je preživel vojno agresijo, storil vse, da bo saniral gospodarstvo, od katerega je odvisna naša eksistenca. Brez pomoči tujine, ki bi temu obubožanemu gospodarstvu pomagala, pa ne bo šlo.« Območna zbornica za Pomurje je s podjetji, ki so se znašla v težavah, v stalnih stikih, pomaga predvsem pri reševanju prevoznih problemov ter pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali, vsak dan pa so tudi v povezavi z živilskopredelovalno industrijo in trgovino. S skupnimi napori skušajo zagotoviti normalno življenje v nenormalnih razmerah. Renata Ficko »Osnovna naloga, ki smo si jo bančni delavci zadali ob začetku vojne agresije, je bila zagotovitev likvidnosti za občane in pomursko gospodarstvo,« je dejal predsednik banke Štefan Hajdinjak. »Moram povedati, da smo preživetje podjetij v kriznih dneh uspešno reševali, saj ni bilo primera, da likvidnostnih težav ne bi mogli sanirati. Težave so se pojavile pri občanih, ker smo se bali, da bi prišlo do previsokih dvigov in pomanjkanja gotovine. Zato smo sprva omejili dvige pri občanih na 5:000, pri obrtnikih pa na 10.000 din. Že prejšnji teden pa smo te omejitve ukinili. Zaradi pomanjkanja deviz smo plačujemo le plače, pokojnine in rente iz tujine.« Sicer pa v banki intenzivno razmišljajo o konkretnih ukrepih, s katerimi bodo pomagali odpravljati posledice vojne agresije. Pripravljajo posebno posojilno ponudbo, namenjeno obnovi stanovanjskih in gospodarskih objektov ter nakupu potrošniških dobrin. Pri teh posojilih bodo rok odplačila prilagodili, pri obrestni meri pa bodo predlagali fiksno obrestno mero ali pa se bodo odločili za kakšno drugo možost, npr. da se plača samo 50 odstotkov tržne obrestne mere. V Ljubljanski banki Pomurski banki sc bodo i. vsakim posojilojemalcem posebej dogovarjali. Kljub negotovosti in strahu pred ponovnimi spopadi se je množica ljudi udeležila nove maše na Tišini. 7. julija je bila na Tišini nova maša Fredija Mlinariča s Peta-njec. Zadnje tovrstno slavje je bilo pred 19 leti, ko je bil novomašnik Alojzij Ratnik iz Vanče vasi. Slovesnost je potekala pred J šinsko cerkvijo v senci mogočni kostanjev. Poleg drugega cvet] so cerkev in začasni oltar krasi tudi lipovo cvetje in pšenični kk si. Prav ta čas nam je potreb« mir, prav tako zaupanje, je v s* ji pridigi poudaril martjans župnik Stefan Balažič.- Slove® smo znani kot delaven, pošten resnicoljuben narod in taki m ramo tudi ostati. »Bodi za ’ brate in sestre jasno in Pros®lB znamenje ... blizu vsem in *s® mu, ki ga potrebuje, bodi duM nik, ki ljubi svojo kulturo, s* ■ narod in svoj materinski jezik'1 bodi Čedermac ...«. Vsi zbrani so še posebej ProS^ za mir, ki naj ga prinese n maša »v naša srca in domov Tišinska župnija je po 19 dala duhovnika — kljub hu časom so ga vaščani in faram stojno pospremili na novo P® ■ bbp Novomašnik Fredi Mlinarič Zbrani duhovniki z verniki na slovesnosti na Tišini so še posebej f®' za mir. Priprave na mednarodni kmetijsko-živilski sejem se nadaZzdel' Konec junija (25. in 26. junija) so v dvorani E 1 ocenili mlecn ke izdelovalcev, ki bodo sodelovali na avgustovskem sejmu. . s0jo Ocenjevalna komisija je delo opravila v dveh dneh. Sestavi)® za Bogdan Perko (Biotehniška fakulteta), Jasmina Lukač (InS.. (LjU' mlekarstvo Zagreb), Mira Meško (Mlekarna Ptuj), Jože Tron\e > pod-bljanske mlekarne), Ivan Fingušt (Mariborske mlekarne), B°J krajšek (Celeia Celje), Slavko Kirin (Sirela Bjelovar) in prah® Schnader (Zalaegerszeg). Predsednik ocenjevalne komisij® v k®1 Kervina je povedal, da so prejeli približno enako število vz°rvjadž®f lani, vendar jih je bilo od 130 precej iz sosednje Hrvaške in [jžik ske. Letošnji kriteriji ocenjevanja so bili strožji, saj se je tudi ču pojavilo več izdelkov. pra^11 Maksimalno število točk je prejela le Tovarna mlečne® ji Murska Sobota, presenetljivo dobro pa so bili ocenjeni >z Madžarske. bbP / d Poslovna enota Murska Sobota, Štefana e miča 2, telefon 069-31-100 prodaja reZ^e za dele za traktorje IMT-IMR in rezervne de drugo kmetijsko mehanizacijo. Prodajajo vse vrste gum, akumulatorje, filtre, rezervne dele motokultivatorjev IMT Blago prodajajo po ugodnih cenah in ug° v -z, Priporočaj0