POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 3102 CELJE Ne vem, zakaj bi bilo avtomatično dobro, da kmet njivo roda, če jo lahko sam obdeluje ,hooo5'4 Dokler bodo Avstrijci kupovali zgornjesavinjske želodce, se dolina nima česa bati BRUSELJ NI PRETIRANO NAKLONJEN SLOVENSKEMU KMETIJSTVU (stran 7) NOVE IN NOVE POJOČE DRUŽINE (stran 12) z Mercatorje Jjf k aEBBi Zgornjesavlnjska k Aprilska akcijska prodaja od 25. aprila do 9. maja Gril mesna plošča, kg In še 51 izdelkov po akcijskih cenah Mesnine GRUDA-JURMES Gozdarska klobasa V.P., 1 kg Navadna klobasa, 1 kg 669,90 SIT Posebna klobasa, 1 kg 819,90 SIT 1.259,00 SIT jßk ir 769,90 SIT Ljubljanska salama, lkg 989,90 SIT -1Ž5ŽSŽ TÜV je ford focus razglasil za vodilni avtomobil na področju zanesljivosti med vozili, starimi do tri leta. novi focus - oblecite ga za pol cene Ob pomladnem nakupu vašega novega focusa, modelno leto 2002, boste za vso opremo za doplačilo plačali kar 50% manj. Krbavac Ferdinand Krbavac s.p. Rečica ob Paki 45, 3327 Šmartno ob Paki, Tel.: (03) 891-51-23 f Hinal Telefon: 03/83 83 106 Frangek Grudmk s.p., Šmiklavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gorfljiferad-Kamnik) fili I.UI.I V Delovni čas: od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure * NOVA AKCIJA PCX COMPUTERS !!! pooblaščena trgovina PC Nove izbolišan^Jconfiguradfei^pnajnikov po zelo dostopnih cenah ...._____% Ostaliakcijski ( velja od 29.4.2002 dalje ) Računalnik 800MHz, 128Mb, 20Gb disk... Ib ©ffiT ÖQ9p(^ goa VSEKAKOR JE RAČUNALNIK NAJBOLJŠA IZBIRA ZA IZOBRAŽEVANJE , ZABAVO IN RESNO DELO, ZATO GA PRIPOROČAMO VSEM, KI IŠČETE DARILO ZA BIRMO ALI OBHAJILO. NEVERJETNO AMPAK RESNIČNO OB NAKUPU RAČUNALNIKA IN KOMPd^pT ÌZ»NOVEGlk AKCIJSKEGA LETAKA VAM PRI PLAČjjMlfl^b&TpVlNO NAD 200.000 SIT z DDV NUDIMO BON ZA TO.«^isiT^DDV^ %; BON JE VNOČLJIV TAKOJ. JŠM t, 1| Monitorji RELISYS 17" od 47.690 SIT Monitorji SAMSUNG 753DFX 17" od 55.680 SIT (3 leta garancijef Tiskalniki EPSON C20UX od 14.988 SIT Optični čitalci HEWLET PACKARD od 20.015 SIT »PEKAČ« SONY CD-R/RW 24xi0x40x od 31.320 SIT P0CITNiCEStlTQiI(l70PETB0 VESELO!!! V NASI RAČUNALNIŠKI SOBI SE NAJDE VSE £ ZA IGRANJE IN IZOBRAŽEVANJE. > ZA VSE MLADE PO LETIH ALI PO SRCU NUDIMO W V ČASU OD 27.4.2002 DO 4.5.2002 ur Z URO IGRANJA IGER V MREŽI SAMO 400 SIT. £ C-RING INFO KARTIČARJEM PA V TEM ČASU Ili NAD 4 URE IGRANJA PODARIMO 1 URO ZASTONJ. > ZA REZERVACIJE POKLIČITE!!! ■EU. Zelo ugodnecene multimedije, izobraževalnih programov, iger in računalniške literature ter velika izbira zvočnikov. oRODAJaJBbROKE (s kreditno kartico KARANTA, EUROCARD in UGODNIM BANČNIM POSOJILOM NLB) OSREDNJA Tretj A STRAN Tudi po zadnjih statističnih raziskavah ostaja Slovenija med najmanj priljubljenimi kandidatkami za vstop v Evropsko unijo. Družbo na repu lestvice ji delata Romunija in Turčija, medtem ko jo je pri zadnji raziskavi javnega mnenja med prebivalci držav EU prehitela celo Bolgarija, katere vstop sploh ni predviden v prvem krogu širitve leta 2004. Še najraje bi Slovenijo v Evropski uniji videli naši severni sosedje Avstrijci, precej manj naklonjeni so nam zahodni sosedje Italijani, najmanjjavne podpore poimamo v Veliki Britaniji in na Irskem, kjer smo pristali trdno na zadnjem mestu. Sreča v nesreči je v tem, da o sprejemu novih članic Evropske unije ne bodo odločali prebivalci držav sedanjih članic, pač pa njihovi parlamenti. Evropejci so z izjemo Švedov, Dancev, Grkov in Špancev večinoma načelno protiširitvi unije, med državami, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije, pa ima še največ podpore naša južna soseda Hrvaška. S kančkom zlobe bi lahko te rezultate komentirali kotdejstvo,daje Evropa bolj navdušena nad totalno razprodajo hrvaškega premoženja kot pa nad našo "racionalno" privatizacijo, o kateri je sicer toliko govora v zadnjih tednih, ko država prodaja del največje slovenske banke. O tem vprašanju ima sedaj svoje mnenje praktično že vsak državljan, kar seveda sploh ni sporno, bistveno manj navdušujoč pa je občutek, da država vztraja pri svojih namerah kljub nasprotovanju strokovnih krogov, kar potrjuje domneve, daje to očitno edini recept za zmanjšanje javnega dolga. Menda je tudi državni proračun v krepkih likvidnostnih škripcih, zato nekateri že zdavnaj dogovorjeni in pogodbeno definirani projekti ne morejo steči v praksi. Eden takšnih primerov je tudi toplovod v Nazarjah, ljudje, ki ne vedo, kdaj jim bodo stroji razkopali vrtove, pa se kajpak hudujejo nad občino, ki je pri tem popolnoma nemočna. Pred nami je teden praznikov. Verjamem, da bo jutrišnji dan upora proti okupatorju, minil večinoma delavno, delno najbrž tudi zato, ker nekateri državljani bivši dan Osvobodilne fronte ne jemljejo povsem za svoj praznik. Zagotovo drugače bo v sredo in četrtek, saj se praznika dela nihče posebej ne brani, prvega maja pa goduje eden največjih cerkvenih svetnikov - si/. Jožef. V imenu vseh članov uredništva vam želim prijetno praznovanje, šolarjem brezskrbne in razigrane počitnice, mi pa bomo s poročno temo meseca znova z vami v petek, 3. maja. Srečno! o-i IZ VSEBINE: (17 Politika: Andrej Bajuk in Janez Janša na javni tribuni v Mozirju.......4 logarska dolina: Glavna gospodarska panoga je turizem................4 Okrogla miza: 0 gospodarskem osamosvajanju Slovencev..........6 EU in mi: Bruselj ni pretirano naklonjen slovenskemu kmetijstvu.7 Intervju: Stanko Renčelj o zgornjesavinjskih želodcih.......8 Društvo računovodij in finančnikov: 40 let uspešnega delovanja.......tl Mozirje: Družinsko petje iz roda v rod....12 Meranflora 2002: Strokovna ekskurzija na italjansko Tirolsko. Črna kronika: Osebni avtomobil zbil otroka......22 Na naslovnici: Nastop Saše Pavček v Mozirju ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št 17,26. april 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p„ Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za PREDSEDNIKA NSI IN SDS DR. ANDREJ BAJUK IN JANEZ JANŠA V MOZIRJU PREDSTAVILA POGLEDE OPOZICIJE NA AKTUALNA DOGAJANJA V DRŽAVI . V ekonomiji se računi vedno plačajo "Desetletno obdobje slovenskega prehoda ni tisto, kar bi človek pričakoval, je samo kroženje brez pravega konca in spreminjanje, da se nič ne spremeni," je za izhodišče javne tribune, ki sta jo pripravila občinska odbora NSi in SDS Mozirje, pred polno dvorano mozirskega kulturnega doma povedal dr. Andrej Bajuk. Za opozicijo, ki je po Bajukovem mnenju medijsko zapostavljena, je ključno, da lahko spregovori ljudem in predstavi svoja stališča. Slovenija je po "zaslugi" ljudi, ki so bili vzgojeni vsocializmu in jim je pojem zasebne lastnine nekaj najslabšega, še daleč od gospodarskega razvoja, kakršnega pozna razviti svet. Ljudje, ki že desetletje krmarijo to deželo, so, po prepričanju dr. Bajuka, žrtve starih miselnih vzorcev, vodijo državo za hrbtom zakonoda- je in brez sleherne kontrole. "Ljudje niso obveščeni, kaj počnejo tisti, kijim je bila zaupana oblast. Na finančnem področju se prikriva dejansko stanje, javni dolg raste, vsak pa ve, da je nemogoče živeti preko zmožnosti. Strankam naslednicam nekdanjih komunistovje stopila v glavo moč, ki so jo dobili na zadnjih državnozbo- rskih volitvah." Včasih je bila Slovenija po gospodarski razvitosti primerljiva s severno Italijo in Avstrijo. Pri vstopanju v evropske integracije kmeta ne ogroža bruseljska administracija, temveč pomanjkanje vizije in zaupanja v lastnega kmeta. "Slovensko kmetijstvo je v evropskem pros- toru skoraj zanemarljivo,"je poudaril dr. Bajuk, prepričan, daje Drnovškova vlada napačno zastavila pogajanja z EU. Pri tem je poudaril, da je še vedno več kot polovica kmetijskih površin preko raznih skladov v državni lasti; namesto razpisa, ki bi odpiral enakovredne možnosti, je vlada za upravljanje z gozdovi do leta 2013 podpisala pogodbe s trinajstimi gozdnimi gospodarstvi. "Stvari morajo biti zastavljene tako, da ne bo v imenu ljudi odločala birokracija," je dejal predsednik Nove Slovenije in spomnil na izvajanje zakona o denacionalizaciji, pri katerem je bistven problem spoštovanje samega zakona in pomanjkanje politične volje pri vračanju odvzetega premoženja. V primerjavi z Drnovškovo, ki je v desetih letih rešila komaj 50 odstotkov denacionalizacijskih zahtevkov, je Bajukova vlada v nekaj mesecih vladanja rešila 8 odstotkov vlog. "Slovensko kmetijslvo ima v evropski,produkciji tako majhen delež, da bi si lahko izpogajali ugoden status," je dr. Bajuka dopolnil Janez Janša. "Kmetijstvo je strateška panoga, zato članice EU s posebno pozornostjo skrbijo za nacionalna kmetijstva, kar bi morala storiti tudi Slovenija." Pri pokojninski reformije Janša prepričan, daje bila speljana samo delno. "Ta reforma ni spremenila krivičnega razmerja. Večina ljudi dobi za polno delovno dobo mizerno pokojnino, na drugi strani imamo še vedno preveč priviligiranih, ki poko- jnine in dodatkov niso zaslužili z delom svojih rok," je prepričan Janša. Po njegovem mnenju so razmerja ena proti deset in ni garancije, da bodo generacije pod petdesetimi leti starosti pokojnino sploh lahko prejemale. Pri obstoječem stanju je vztrajal Desus, svojim stališčem se je odrekla tudi SLS. Ob dejstvu, da so volitve leta 2000 močne naredile še močnejše, lahko sedanja vladna koalicija brez težav spreminja celo ustavo. "Moč je nekaterim stopila v glavo," se je z Bajukovo oceno strinjal tudi Janša, prepričan, da so šle zadeve čez rob: "Projekt vladno letalo, za katerega bo treba plačati 10 odstotkov cene (3,5 milijona ameriških dolarjev, ob predpostavki, da se bo vlada nakupu odpovedala), privilegiji za bivše predsednike, nepotizem in politična korupcija... Številke so alarmantne, saj smo kljub višjemu nacionalnemu dohodku na glavo prebivalca zadolženi bolj kot v nekdanji Jugoslaviji. Vse prihodnje vlade bodo imele problem, kako pokriti dolgove," je še dejal Janez Janša in dodal, da je koalicija Slovenija edina alternativa sedanji oblasti. Savinjčan V LOGARSKI DOLINI JE TURIZEM GLAVNA GOSPODARSKA PANOGA Za četrtino povečati zasedenost Z odprtjem mejnega prehoda Pavličevo sedlo je nedvomno največ pridobila Logarska dolina, saj je samo lani v obe smeri mejo prestopilo 40 tisoč oseb. V podjetju Logarska dolina d.o.o. so se lotili turističnega razvoja skrajno resno, zato ne preseneča podatek, da jim je uspelo s turistično ponudbo iztržiti preko 300 milijonov tolarjev, kar je za več kot 40 odstotkov več kot prigospodarijo v kmetijstvu in gozdarstvu skupaj. "Dejstvo je," ugotavlja Gusti Lenar, direktor Logarske doline d.o.o., "da se je izletniški turizem povečal za dobrih deset odstotkov, saj smo pri 750 posteljah na Solčavskem lani v primeijavi z letom prej zabeležili 42-odstotno povečanje nočitev. Kljub izredno slabizimi, kije praktično povsem izničila zimsko sezono." V Logarski dolini so v zimskem času predvsem odvisni od 14kiL ometrov tekaških prog, ki so delovale komaj teden dni. Podobno je bilo na sankališču in vlečnici, precej razočaranja je bilo tudi med kmečkimi turizmi. "Med obiskovalci še vedno prevladujejo domači gosti, tikza njimi so Nemci in Hrvati. S sosedi z avstrijske Koroške pripravljamo skupne razvojne programe, zavedamo pa se, da bi morali več storiti pri neposredni promociji doline, kije poleg ostalega izredno zanimiva za enodnevne izlete. Gostom nudimo 23 različnih oblik aktivnega počitka od planinarjenja, pohodništva, športnega plezanja do jahanja. Poskrbljeno je tudi za varnost in strokovnost, saj so za večino dejavnosti v naravi na voljo usposobljeni inštruktorji." V Logarski dolini računajo, da jim bo letos uspelozaključiti projekt daljinske- Gusti Lenar ga ogrevanja, med glavne naloge spada tudi načrtna izvedba umiritve glavnine motornega prometa v Solčavi, kar naj bi pripomoglo k razvoju samega središča občine. Z novo strategijo turističnega razvoja Slovenije je bila Logarska dolina uvrščena med šest turističnih produktov naravne dediščine, kar pomeni, da bo za predstavitev in promocijo zunaj Slovenije poskrbela država. "Stem se odpira tudi večja možnost pridobivanja državnih sredstev," je prepričan direktor logarskega podjetja, ki skupaj s turističnim društvom iz Solčave skrbi za povezanostinenoten nastop ostalih 30 turističnih ponudnikov na Solčavskem. Savinjčan Liderja NSi in SDS Andrej Bajuk in Janez Janša na javni tribuni v Mozirju (foto: Ciril M. Sem) © X o M _>T TI ÌR .M O Z dr Andrejem Bajukom se je mogoče strinjati v oceni, da je postala slovenska država v desetih letih samostojnosti fevd zasebnih interesov in nečednih poslov, ki z vsakim, vse prej kot slučajnim odkritjem (z nikoli docela razjasnjenimi ozadji in še manj sankcioniranimi) nepravilnosti ruši pregovorno slovensko poštenost. Če se ta nanaša na celotno ljudstvo, kajti, po Cankarju, naroda v takih razmerah pravzaprav ni težko negirati. In če odmislimo njegove politične zasuke in zasuke njegovega koalicijskega partnerja Janeza Janše, ki je pred leti prvi s položaja obrambnega ministra rušil pomladnega premiera Lojzeta Peterleta, potem človeku ne gre odrekati svetovljanstva in politične modrosti. Nesporno je, da je oblast na čelu z dr. Janezom Drnovškom, ki s komaj omembe vrednimi izjemami že desetletje krmari slovensko ladjo, povsem izgubila presojo o politični realnosti in socialni razslojenosti velikega deta slovenskih davkoplačevalcev. Moč, ki izvira ne samo iz volilnega rezultata, ampak predvsem iz prirojeno naučene sintagme o nezmotljivosti in nezamenljivosti, postaja nevarna. Razsulo javnih financ, nenormalne razlike v plačah, vladno letalo, prelitje zavoženih finančnih transakcij v javni dolg, kršenje zakonodaje so samo vrh ledene gore, ki se bo počasi, vendar zanesljivo stopila in preplavila že tako skoraj prazne denarnice vseh davkoplačevalcev. Predsednik vlade Drnovšek izgublja tla pod nogami, pri tem ni pomembno ali gre za naveličanost, bolezen (osebno mu želimo kar najboljšega zdravja) ali preprosto za prerivanje na levici za bodočega vodjo klana. Zgodba o uspehu, ki ga nikoli ni bilo, je očitno prebrana do zadnje strani in še nekoliko čez. In kaj lahko alternativnega ponudi desnica? Spodobi se, da si boljši in bolj pošten od tistih, ki so se izkazali za nevredne upravljavce slovenske države in skupne blaginje ali zategovanja pasu. Skratka, biti predsednik vlade ali samo župan ne pomeni zgolj izpolnjevati obvezne pravne norme, ampak nekaj več. Pomeni takšno ravnanje, kakršno se pričakuje od najbolj odgovornih državljanov; samonadzor in izogibanje kakršnim koli interesnim konfliktom. V kodeksujavnih uslužbencev je zapisano, da nastane nasprotje interesov takrat, ko ima javni uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva na nepristransko ali objektivno opravljanje javnih nalog. So v Bajuk-Janševi koaliciji ljudje, ki ravnajo skrajno pretehtano in odgovorno? To pomeni izogibanje odločitvam, ki bi v javnosti lahko sprožile dvom o korektnem in primernem ravnanju, da zakonitosti posebej ne omenjamo. Ljudje torej, ki službene avtomobile ne uporabljajo za strankarske in družinske potrebe, ki spoštujejo zakonodajo in delujejo transparentno ter javno, ne zapadajo fobiji edino poklicanih za presojo javnih vprašanj in še bi lahko ali ceto morali naštevati. Zaradi etičnih standardov, ki jih smemo in moramo zahtevati od tistih, ki so na plačilnem seznamu države in občin. Javnost se zato upravičeno sprašuje ali niso vsi enaki? Levi in desni, tisti na oblasti in oni v opoziciji (na lokalni ravni so zadeve mnogokrat obrnjene). Prepričevati prepričane je povsem enostavno delo, zato bodo morali ključni politiki koalicije Slovenija najprej poskrbeti za očiščenje lastnih vrst, če želijo nekoč verodostojno vladati slovenskim davkoplačevalcem. Na vseh ravneh in brez zatiskanja oči. Navsezadnje se je tudi etike mogoče naučiti. Čas je za spremembe. Savinjčan, GLIN K&M NAZARJE S salonom pohištva korak bližje kupcem V nazorskem pohištvenem podjetju Glin K&M so se v začetku letošnjega leta odločili, da bodo za razliko od dotedanje prakse za kupce uredili salon pohištva. Nakup njihovih izdelkov na sedežu podjetju je bil sicer možen že prej, vendar je zdaj veliko udobnejši, saj si lahko kupci v salonu ogledajo dobršen del proizvodnega programa, na prodaj pa so tudi vzorčni in sejemski eksponati, ki so še posebej zanimivi zaradi znižanih cen. Odslej bodo kupci pri podjetju Glin K&M pohištvo lahko izbirali v salonu (foto: Franci Kotnik) Na sedemdesetih kvadratnih metrih površine Glin K&M ponuja niz kompatibilnih pohištvenih programov, iz katerih si lahko kupci po lastnih željah sestavijo predsobe, garderobe, otroške in dnevne sobe, delovne kabinete in pisarne. Zanimivi so tudi posamezni elementi, kot na primer računalniške mizice, omarice za čevlje, garderobne omare itd. Za programe Apart, Vario in Lei's go na željo kupca izdelajo računalniško simulacijo postavitve pohištva v njegovem prostoru. V salonu je mogoče kupiti tudi po-hišlvene repromateriale, po mnenju direktorja marketinga Igorja Pečnika pa dejstvo, daje salon pohištva znotraj tovarniške ograje, v ničemer ne zmanjšuje njegove dostopnosti, saj je kupcem zagotovljen parkirni prostor, vstop vtovamiški kompleks pa si zagotovijo s priponko »obiskovalec«, ki jo dobijo na vratarnici. Vse razstavljeno pohišlvo je na zalogi, le za programa Apartin Lei's goje dobavni rok dva tedna. »V salonu pohištva smo našim kupcem med tednom na voljo od 9. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12.ure. V navedenem času lahko kupci pohišlvo tudi prevzamejo, poleg plačila z gotovino pa jim omogočamo tudi plačilo s karticami. Vsak mesec imamo akcijske cene za najmanj en izdelek iz našega prodajnega programa, zato zna biti koristno, da nas kupci redno obiskujejo,« dodaja Igor Pečnik. Franci Kotnik JVIZ OBČINE MOZIRJE OE VRTEC MOZIRJE Šolska ulica 25, 3330 Mozirje VPIS OTROK V VRTCA MOZIRJE IN REČICO ZA ŠOLSKO LETO 2001/2002 Popolno dokumentacijo morate oddati do 31.5.2002. Dokumentacijo za vpis otroka v vrtec in ostale informacije dobite v tajništvu vrtca Mozirje, Šolska ulica 25 ali na telefon 839 53 06. ® POGOVOR Z ALEKSANDROM VIDEČNIKOM IN JOŽETOM MENCINGERJEM O gospodarskem osamosvajanju Slovencev in nastajanju slovenskega tolarja Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline je v okviru praznovanja jubileja ■ 40 let - v mozirski galeriji pripravilo okroglo mizo na temo gospodarskega osamosvajanja Slovencev. Gosta večera sta bila narodopisec in publicist Aleksander Videčnik, ki je osvetlil razvoj na tem področju v 19. in 20. stoletju, ter dr. Jože Mencinger, rektor Ljubljanske univerze, ki se je na mestoma humoren način posvetil rojstvu slovenske denarne valute. Videčnik nas je s svojo pripovedjo popeljal na sam začetek gospodarskega osamosvajanja na Slovenskem, po ukinitvi fevdalizma. Odveza kmeta kot večinskega predstavnika slovenskega naroda v tistem času, je terjala svoj čas. Kmetje bil namreč neuk in nepismen, kar je pomenilo velikansko oviro pri uveljavljanju njegovih interesov in novo pridobljenih pravic. Slovenci pa smo k sreči imeli tudi nekatere razgledane izobražence, ki so se zavzeli za razvoj gospodarstva, ki je še vse preveč životarilo pod jarmom nemških sosedov. Eden takih je bil dr. Josip Vošnjak, idejni vodja ustanavljanja slovenskih denarnih zavodov, ki je bil kljub nekaterim mnenjem, da slovenski narod nima denarja, prepričan, da naš človek za osvoboditev izpod tujih spon potrebuje domač kapital. Vzore je videl v dobro organiziranih čeških denarnih zavodih in zadrugah. Uresničevanja njegovih zamisli seje lotil Josipov brat, inženir Mihael Vošnjak, Tako je leta 1874meddrugimiza-čela poslovati tudi Gornjesavinjska posojilnica v Mozirju. Velik gospodarski uspeh Mihaela Vošnjaka je bila tudi ustanovitev Celjske posojilnice in Zveze slovenskih posojilnic v Celju. Prvi slovenski narodni denarni zavodi so se oblikovali kotzadružne organizacije na podlagi zadružnega zakona, kije začel veljati konec 19. stoletja, kasneje so nastale okrajne in občinske hranilnice in posojilnice. Zaslužen za gospodarski razvoj je bil tudi Janez Evangelist Krek, kije zagovarjal us- tanavljanje hranilnic po vseh slovenskih vaseh, tako da so le-te svoj prostor nemalokrat dobile kar vžupniščih. Stem smo, kot pravi Videčnik, bili Slovenci po številu hranilnic glede na število prebivalcev v samem evropskem vrhu. Med drugo svetovno vojno so Nemci na zasedenih ozemljih razpus-tili slovenske denarne zavode, dokončno pa so bili ukinjeni z nastopom Narodne banke Jugoslavije, ki je poenotila denarniško poslovanje po vsej državi. Koje bila beseda predana dr. Jožetu Mencingerju, se je časovni kazalec pripovedi zasukal na novejše obdobje, v leto 1990, čas ustanavljanja slovenskega denarnega sistema. Mencingerje vsvojem opisu sodelovanja pri nastajanju slovenske denarne valute razkril številne presenetljive in širši javnosti neznane spletke in nerodnosti, ki so pospremile končno uspešno rojstvo slovenskega tolarja. Evropske centralne banke, na katere so se naši vodilni politiki obračali za nasvete, so jihnemalokratspre-jele le skozi "zadnja vrata" in niso izkazovale odobravanja nad slovenskim denarnim osamosvajanjem. Mencingerje udeležence okrogle mize razvedril z izjavo, da so se "oktobra leta 90 sestali v Petrle-tovi kuhinji in odločili, da bodo začeli tiskati bankovce." Boni, ki jih je natisnilo celjsko podjetje Cetis, so bili sporni, saj naj bi po mnenju avstrijskih sosedov pomenili zahteve po Koroški. Ob njegovem obisku pri angleški vladi je prišel v stikz angleško družbo za tiskanje denarja, kateri so končno tudi zaupali to dejavnost. Častni gost nasje spomnil na tri najbolj resne predloge imena za slovensko denarno valuto, ki pa jim ni bilo usojeno, da bi to tudi postali. »Karant« ponovno ni bil po godu severnim sosedom, saj naj bi preveč spominjal na Koroško oziroma Karantanijo, »lipa« in »klas« pa sta iz različnih razlogov tudi izpadla iz izbora. V kratkem nagovoru je današni rektor ljubljanske univerze Jože Menci- nger nizal spomine o vzponih in padcih slovenskega tolarja po njegovi uvedbi. Na skoraj neizogibno vprašanje o odnosu do prodajanja slovenskih banktujcemje Mencinger dejal, daje takšno početje škodljivo. Poudaril je, da za takšno spoznanje niso potrebne velike analize, saj je dovolj zgovorno dejstvo, da je v veliki večini evropskih držav bančni sistem v domačih rokah. Meni tudi, da je takšna kampanjska prodaja zgrešena in da bi vlada zelo na hitro vse prodala, če se ne bi ljudje uprli. Okrogla miza z Mencingerjem in Videčnikom seje zaključila z ogledom Videčnikove stalne zbirke v prostorih galerije v Mozirju. Pogovor s častnima gostoma je vodil Franci Kotnik, za osvežitev že sicer prijetno sproščenega vzdušja pa je poskrbela nepogrešljiva vokalna skupina Savinjski rožmarin pod umetniškim vodstvom Tadeje Cigale. Vesna Petkovšek, foto Ciril M. Sem — N A Z A R J E PS OBČINA NAZARJE W OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE NAZARJE ČESTITAMO OB DNEVU UPORA IN JIM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE PRAZNIKA DEU ŽUPAN IN OBČINSKI SVET Dr. Jože Mencinger: "Kampanjska prodaja slovenskih bank je škodljiva. Ne vem, zakaj bi bilo avtomatično dobro, da kmet njivo proda, če jo lahko sam obdeluje." Aleksander Videčnik: "Hudo mije, ker vidim, da v Evropi hranilnice kot ljudski denarni zavodi, kamor ljudje lažje prihajajo, uspešno delujejo, pri nas pa za to obliko varčevanja še ni posluha." V BRUSLJU NISO PRETIRANO NAKLONJENI SLOVENSKEMU KMETIJSTVU Optimizem le pri poljščinah Pretekli teden je Slovenija od Evropske komisije neuradno prejela dokument, ki obravnava finančno plat širitve EU za področje kmetijstva. Z izjemo povišanja baznih površin pri poljščinah za našo državo ni bistveno ugodnejši od januarskega dokumenta, s katerim, kotje znano, ni bil zadovoljen nihče, še najmanj pa kmetje. Nič novega torej, razen premije za krave dojilje, ki naj bi bile nižje, kvote za mleko in sladkor pa naj bi ostale enake. Vsekakor napoved bruseljske administracije za Slovenijo ne pomeni nič kaj spodbudnega. Tako kot januarski tudi ta dokument predvideva, da bodo nove članice prvo leto po pristopu dobile le 25 odstotkov nepovratnih plačil, kijih dobijo kmetje v zdajšnjih članicah, povsem izenačili naj bi se šele po desetletnem prehodnem obdobju. Zaradi silažne koruze, kije Evropska komisija pri svojem prvem finančnem poročilu ni upoštevala, je edina izjema 30-odstotno povišanje baznih površin za poljščine. Te so se s 94.192 povečale na 124.006 hektarjev. Precej manj ugodna je bruseljska ponudba pri omejitvah za premije za krave dojilje, saj sojo iz prvega predloga 49.067 znižali na 32.855, karje dvakrat manj kot trenutno izplačuje Slovenija. Kvote za mleko in sladkor ostajajo primerljive s prvim predlogom. Pri mleku je to 463 milijonov litrov ali za približno 15 odstotkov manj od lanske proizvodnje, pri sladkorju pa okrog 53.000 ton. Za drugi steber financiranja iz skupne kmetijske blagajne, kije namenjen razvoju podeželja, EU še ni razkrila številk in načina financiranja. Našteto je za zdaj delovni predlog, ki ga je Evropska komisija poslala v usklajevanje državam članicam, vendar očitno pretirane naklonjenosti do višjih številk ne kaže pričakovati. Pred pogajalci je torej trdo delo, to, kar Evropa trenutno ponuja, je namreč še daleč od tega, kar zahteva naša država v svojih pogajalskih izhodiščih za področje kmetijstva. Savinjčan SMREKA GORNJI GRAD Odprte možnosti sodelovanja Med bivanjem turške delegacije v Sloveniji je častni konzul RS v Istanbulu dr. Ervin Arioglu obiskal tudi gornjegrajsko Smreko. Arioglu je solastnik in predsednik uprave firme Yapi Merkezi, po velikosti sedemindvajsete največje gradbene firme na svetu. Glavna tema pogovorov je bilo sodelovanje in možnosti prodora gornjegrajskega podjetja na turški trg. gornjegrajski Smreki (foto: Ciril M. Sem) "Če nam prodor na turško tržišče ne uspe sedaj, potem nam ne bo nikoli," je prepričan direktor Smreke Bruno Zagode, ki v okviru Gospodarske zbornice Slovenije predseduje turško-slovenskemu poslovnemu svetu. Svet je bil ustanovljen za pomoč pri pospeševanju gospodarskega sodelovanja in trgovinske izmenjave med obema državama in ima po Zagodetovem mnenju v Turčiji precej večji pomen kot pri nas. "Turški trg je s 65 milijoni prebivalci za Slovenijo zelo pomemben, čeprav je na ime Turčije še vedno ve- zan nekoliko negativen prizvok. Zavedati se moramo, da ima država, ki se ozemeljsko razprostira na dveh celinah, bogato in pomembno zgodovino. V trenutnih razmerah deluje kot pomemben stabilizator med muslimanskim in ostalim svetom. Podjetje Yapi Merkezi je na trgih vseh držav Bližnjega vzhoda in Afrike, kjer vidi svojo priložnost tudi Smreka. Ocenjujemo, da bi na turškem tržišču najlažje prodajali hiše in stavbno pohištvo," pravi Bruno Zagode. Savinjčan jim želimo lepe praznične dni. Krajevni organizaciji zveze borcev in udeležencev NOB Rečica ob Savinji in Mozirje Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS št. 18/84,15/89,37/85,29/86, Ur. I. RS št. 26/90,18/93,47/93,71/93,44/97), in 16. člena statuta Občine Ljubno (Uradno glasilo zgomjesavinjskih občin 2/99) izdajam SKLEP o javni razgrnitvi osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu ureditve Ljubnice od izliva do km 2.20. 1. Javno se razgrne osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu ureditve Ljubnice od izliva do km 2.20. 2. Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih občinske uprave Občine Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji vsak delavnik in sicer ob ponedeljkih in torkih od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure, ob četrtkih in petkih od 7. do 14. ure, 30 dni od dneva objave tega sklepa. 3. V času javne razgrnitve bo organizirana tudi javna obravnava osnutka. Javna obravnava bo dne 6.5.2002 ob 16.00 uri v sejni sobi Občine Ljubno. 4. Občani in ostali zainteresirani lahko podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na javno razgrnjen osnutek občinski upravi Občine Ljubno. 5. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi. Štev.: 002-25/07-01 Ljubno: 8.4.2002 ŽUPANJA OBČINE LJUBNO Anka RAKUN, l.r. © a«»®«mmammaammmwmmmmmmmmmmmmm DR. STANKO RENČELJ 0 ZGORNJESAVINJSKIH ŽELODCIH Dolina zaradi Evrope ne sme imeti kompleksov niti se nima česa bati V Turističnem društvu Rečica ob Savinji so se odločili, da bo letošnje ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev v soboto, 11. maja. Zgornjesavin-jske želodce bodo, kot je v navadi, zbirali v petek, 10. maja, sicer pa bodo druge podrobnosti še pravočasno znane. Tudi letos bo predsednik ocenjevalne komisije dr. Stanko Renčelj, ki poleg ocenjevanja na Rečici sodeluje v mnogih podobnih slovenskih projektih ■ med drugim je ocenjeval dobrote s turističnih kmetij za pravkar končano prireditev na Ptuju. »Znano dejstvoje, da ima Zgornja Savinjska dolina dovolj naravnih danosti za razvoj turizma. Nekateri se bolj, drugi manj zavedajo, da turizem poleg prihodka prinaša dodatne možnosti za zaposlovanje. Poleg naravnih danosti pa se turizem ponaša in promovira s prepoznavnimijedmi. Zato ima znotraj tega kmetijstvo posebno mesto, predvsem pri prodaji lastnih, domačih pridelkov. Tako smo prišli do zgornjesavin-jskega želodca, ki je nedvomno velika posebnost in specialiteta in kot takšen je dosegel prepoznavnost doma in v tujini. Res, da za to območje navadno govorimo o zgornjesavinjskem želodcu, vendar sam osebno poznam še nekaj drugih jedi, ki bi si prav tako zaslužile pozornost in ki bi lahko pomenile svojevrstno promocijo Zgornje Savinjske doline. Omenim naj masovnik, obrnjenik, mohovt in še druge domače jedi,« pravi dr. Stanko Renčelj, ki dobro pozna mnoge slovenske specialitete in tudi slovensko zakonodajo. - Menite, da je zgornjesavinjski želodec, njegova izdelava in drugi postopki, dovolj uveljavljen med kupci? Pri končnem izdelku dostikrat pozabimo, da izdelava zgornjesavinjskih želodcev terja veliko mojstrskih spretnosti - teh spretnosti in znanj so se predniki pa tudi sedanji mojstri učili dolga desetletja. Mojstrstvo se kaže v skrbni izbiri mesa in slanine, pravilni polnitvi in zelo zahtevnih postopkih sušenja in zorenja. Zgornjesavinjski želodec je zelo zahteven izdelek - vsaka napaka, storjena v postopku izdelave, se maščuje in vpliva na kakovost izdelka. Tudi to je eden izmed razlogov, zakaj je treba negovati tradicijo in jo razvijati. Včasih pozabimo, da je tradicija skupna skrb in skupna obveza. Po drugi strani pa smo že spoznali, da kupci cenijo zgornjesavin-jsko specialiteto, zato je potrebno na vsak način ohraniti njihovo zaupanje. Stanislav Renčelj -Včasih slišimo pomisleke, češ da se bo Zgornja Savinjska dolina »izgubila« v Evropski skupnosti. Sami ste nasprotno prepričani, da lahko tudi zaradi svojih kulinaričnih specialitet ostane prepoznavna... V Švici živijo podobne lokalne skupnosti, kot je Zgornja Savinjska dolina, ravno na račun lokalnih specialitet, pa čeprav pridelajo "samo" od 20 do 50 ton sira - teh sirov pa je približno 500 vrst. Vedno poudarjam, da ne smemo imeti kompleksov. Dokler bodo Avstrijci hodili v Zgornjo Savinjsko dolino kupovat zgornjesavinjske želodce in jih plačevali po veljavni ceni, se dolina nima česa bati. Vendar poudarjam, da je treba ohraniti, negovati in dvigovati kakovost izdelkov. Ena izmed priložnosti za dvig kakovosti je akcija ocenjevanja zgornjesavinjskih želodcev. - Kakovost suhomesnatih izdelkov, splošno gledano, zelo napreduje, hkrati pa se povečuje tudi konkurenca »našemu« želodcu... Dejstvo je, da zgornjesavinjski želodec v primerjavi z ostalimi izdelki »drži« ugodno ceno. Tudi zato je potrebno ohraniti in utrditi zaupanje potrošnikov oziroma kupcev, da bodo radi prihajali v dolino in kar je bistveno - da se bodo vračali. Za to so pomembni kakovost, zaupanje in cena. Pot do kakovosti je stalna skrb za tehnološki napredek, odpravljanje napak pri izdelavi zgornjesavinjskih želodcev, kakovostno sušenje in zorenje ter urejenost prostorov. Izdelava zgornjesavinjskih želodcev je lahko marsikomu dopolnilni vir, izračuni pa kažejo, da lahko postane tudi glavni vir dohodka. Zaradi tega je skrb za organizacijski in tehnološki napredek te "proizvodnje" povsem umestna. - Zakaj največkrat poudarjate trdo delo in skupen nastop? V skupnem nastopu je moč, ki se kaže na področjih izobraževanja, poenotenja kakovosti, skupne promocije in v skupnih prizadevanjih za uveljavitev (predpisi, stimulacije). Vse te naložbe so dolgoročne; vinogradniki in vinarji, ki so danes uspešni doma in v svetu, imajo za seboj 15 do 20 let trdega dela. - Omenili ste predpise; kako komentirate razmišljanja, da so ti predpisi prestrogi, preveč natančni? Menim, ta trditev velja za slovenski prostor, da nekateri izgubljajo preveč časa s tarnanjem in obtoževanjem predpisov-namesto, da bi se zganili in začeli trdno delati. V Zgornji Savinjski dolini ste storili prvi korak z geografsko zaščito zgornjesavinjskih želodcev, na vrsti je klavnica, za končni izdelek pa itak mora poskrbeti vsak sam. Vsaka kmetija ima danes kopalnico - zakaj torej ne bi imela tudi prostorov, kot jih določajo predpisi, ki mimogrede, niso tako zahtevni, da se jih ne bi dalo izpolniti? - Veliko dela je bilo vloženega v geografsko zaščito zgornjesavinjskih želodcev in v vsakoletno ocenjevanje. Kakšno vlogo imajo te akcije v slovenskem prostoru? Proizvajalci v Zgornji Savinjski dolini so pokazali visoko stopnjo zrelosti, ko so se odločili za geografsko zaščito izdelka. Menim, da se posredno preko ocenjevanja utrjuje prepoznavnost izdelka, ki se loči in tudi mora ločiti od ostalih želodcev v Sloveniji. Dosedanje skupno deloje pohvale vredno in je obrodilo prve sadove, druge pa tovrstne aktivnosti še čakajo. Vsakoletno ocenjevanje ima poleg promocije tudi izobraževalni značaj, vzporedno pa se razvija tudi tekmovalni duh. Vendar je po mojem trdnem prepričanju najbolj pomemben skupen dvig kakovosti in skupen napredek vseh, ki se odločijo in prinesejo svoje izdelek v oceno. Kdor se redno udeležuje ocenjevanja, je gotovo spoznal pot do boljše kakovosti. - Del akcije na Rečici je tudi popoldanska razglasitev rezultatov, kjer so vsi izdelovalci zgornje-savinjskih želodcev še posebej dobrodošli... Vsakoletno srečanje izdeloval-cevje dogodek, kjerje poudarjeno predvsem mojstrstvo - s tem pa se krepi samozavest, volja in želja po uspehu. Ob tem ne smemo zanemariti, da vsaka branža potrebuje sprotno dokazovanje, nič ni danega samo po sebi. Tudi zato ocenjevanje in zaključek ocenjujem kot neke vrste praznik. Na teh srečanjih je podanih tudi ogromno informacij in zato sem včasih skupaj s turističnimi delavci nejevoljen, ko vidim napačne fotografije, interpretacije in tudi podatke. Velja upoštevati, da je zgornjesavinjski želodec geografsko zaščiten, in da se zaradi besede »zgornjesavinjski« bistveno loči od tovrstnih suhomesnatih izdelkov v Sloveniji. TD SAVINJSKE NOVICE PRI VAS NA KAVI Če bi imel dovolj veliko sobo, bi razstavil stare predmete Tokrat smo se napotili v Savino pri Ljubnem, kamor nas je povabil Alojz Atelšek, Učicov Lojze po domače. Z ženo Marijo sta si dom uredila pri Brinovcu, kjer sedaj živi tudi njun sin Slavko z družino, medtem ko se je hčerka Marjanca z družino ustalila na Lojzovem domu. 'ija in Lojze Atelšek sta strastna “kofetarja”, zato jima bo zaloga še kako prav prišla (foto: Ciril M. Sem) Zakonca Atelšek sta že upokojena, kar pa ne pomeni, da sta se vdala lenobnemu poležavanju. Bila sta vajena trdega dela; Marija se spominja, da so včasih, koje zapadel visok sneg, morali vstajati ob 3. uri zjutraj, da so čez Trojane, saj čez Črnivec niso mogli, pravočasno prišli v službo v Kamnik. Tudi sedaj sta si našla vsak svojo zaposlitev: Marija ima kot vsaka gospodinja čez glavo dela v hiši in na vrtu, Lojze pa seje poskusil v ročnih spretnostih in sodeč potem, karsmo pri Brinovčevih videli, je v tem tudi zelo uspešen. Največji vtis je na nas naredila njuna spalnica, ki jo je neutrudni gospodar s spretno obdelavo lesa okrasil od stropa do tal. Pravi, da je sedanja podoba nastajala približno dve leti. Je tudi vnet izdelovalec cvet-nonedeljskih potic. Nata načinje nastala zbirka zelo precizno in lično oblikovanih predmetov, ki ponazarjajo predvsem stara, že pozabljena kmečka orodja. Da bi ohranil te primerke, čeprav jih je kot sam pravi nekaj končalo v peči za namene ogrevanja, sije nad garažo uredil posebno sobo, ki je prava mala galerija. Ko smo se po ogledu njegovih potic vračali v hišo, nam je zaupal, da bi si, če bi imel dovolj velik prostor za to, uredil tudi sobo s starimi predmeti. Poleg oblikovanja lesa navdušuje Lojza narava v smislu njenih zdravilnih moči. Atelškova sta tako preskrbljena z domačo lekarno, kije nastala z nabiranjem različnih zdravilnih rož. Iz njih pripravlja čaje in mazila, ki jih je že marsikomu podaril, saj kot sam pravi je zanj pomembno predvsem to, da bi ljudem pomagala. Čeprav je naš gostitelj miren in dobrovoljen mož, ga motijo določene nepravilnosti v njegovi okolici. Pošali se, da bi tudi na Ljubnem potrebovali avion, tako kot vlada, da bi si lahko ogledali, kje stoji šola. Prepričanje namreč, da bi za šolo, ki bi morala biti zgled za vsak kraj, gotovo lahko našli primernejšo lokacijo. Želi si tudi, da bi v bližini naredili elektrarno na biomaso, saj je na tem območju surovine za to več kot dovolj. Ko smo se obogateni z nasveti iz domačega zdravilstva poslavljali od Brinovčevih, nam je Lojze zaupal, da je toliko stvari, ki nam jih je želel še povedati, vendar se v tako kratkem času ne da vsega zaobjeti. Glede na zanimivosti, ki smo jih pri njih doma odkrili, pa lahko mirno rečemo, da se bomo pri Lojzu še oglasili. Vesna Petkovšek Naša anketa Dekriminalizacija droge - da ali ne? V javnosti se ponovno pojavljajo predlogi o dekriminalizaciji mehkih drog, kar bi v praksi pomenilo, da bi omejene količine teh drog posamezniki lahko posedovali, gojili in/ali kupovali v zato namenjenih trgovinah. Mnenja o pravilnosti takšne usmeritve, ki je znana predvsem iz Nizozemske, so deljena. Ker so mladi najbolj vpeti v to problematiko, smo za mnenje vprašali predvsem njih. Fanika Brinovšek, dijakinja: To je brez veze. Uporabo drog bi morali še bolj preganjati. Ema Janko, ekonomistka: Sem odločno proti drogam. Najraje bi videla, da drog sploh ne bi bilo. Otroci bi se morali čim več ukvarjati s športom in si poiskati neko delo. Dobro bi bilo, da bi več pomagali oziroma se zaposlili z raznimi dejavnostmi. Ivan Brinovšek, rudar: Trava ni preveč huda, od nje ne moreš biti odvisen. Tablete pa bi morali zmanjšati. Če pa bi bila uporaba dovoljena, bi se še bolj razširila. Če bi jo lahko kupovali v gostilnah, tako kot v Amsterdamu, bi se razširila kot cigarete. Robi Ivešič, voznik-prodajalec: Mislim, da bi bila to pravilna pot. Na ta način bi res zmanjšali uporabo. Mladi začetniki so neizkušeni. Nič ne vedo o tem, zato jim je mamljivo predvsem to, daje prepovedano. To je zanje najbolj privlačno. Če pogledamo Nizozemsko, njim je to postal vsakdan, zato jih niti ne pritegne več. Jasmina Štorgelj, finančnica: To ne bi bilo dobro. Boljeje, da ostane prepovedano, kot je bilo doslej. Navadijo se namreč na mehke droge, sledi pa vedno hujša odvisnost od drog. Rok Britovšek, dijak: Poenistranijevredu. Če nekaj ni dovoljeno dosti bolj uživaš vtem, če pa je dovoljeno, nisi več tako zainteresiran za to. Po drugi strani pa, če razmišljamo o Evropi, je že dosti preveč droge. Naj se raje ukvarjajo s športom in ne z drogami. Videli smo, kaj seje zgodilo z Nizozemsko: poznani so po sami drogi. Kateri turist pa gre gor zato, da bi v čem drugem užival, vsi gredo, da bi se "zadevali". Je pa res, da trava ni tako škodljiva za možgane, zato bi ecstasy čisto prepovedal, travo pa bi mogoče dovolil. Čeprav tudi to ni ravno prava rešitev. Pripravila Vesna Petkovšek, foto: Ciril M. Sem OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Najlepše zapeta je pesem iz otroških ust Pesem nam polepša dan, nas zaziblje v sanje, popelje v daljne kraje, nam krajša lepe in žalostne trenutke našega življenja. Najlepše zapeta pa je vsekakor iz otroških ust. In prav takšno je bilo slišati v Lučah, 19. aprila, na 44. srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov naše doline z naslovom Ponesi nas pesem v višave. Revijo sta pripravila mozirska izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Osnovna šola Blaža Arniča iz Luč. Že v uvodu je pevce in njihove mentorje ter poslušalce pozdravil župan občine Luče Mirko Zamernik. Na srečanju se je predstavilo 439 pevcev iz šestih osnovnih šol naše doline pod taktirko sedmih zborovodij. Na odru lučke kulturne dvorane seje zvrstilo sedem otroških in pet mladinskih pevskih zborovs po tremi pesmimi, ob klavirju sojih spremljali Anton Acman in Sara Gluk ter učenki glasbene delavnice Osminka Neva Port in Vida Vrhovnik. Poleg njihovih pesmi je bila zanimiva in pestra tudi predstavitev posameznih zborov, ki so jo letos pripravili učenci sami. Male in malo večje pevce osnovnih šol je poslušala tudi strokovna spremljevalka Majda Hauptman, ki jo je tako čisto petje v Lučah prijetno presenetilo. Prepričana je, da so mentorji v pripravo pevcev vložili veliko energije in časa, saj tovrstno delo dobro pozna, ker se je tudi sama skusila v vodenju zborov. Po njenem mnenju je bil program po obsegu in vsebini zelo optimističen, medtem ko je bila kakovost različna. O oceni posameznih zborov bo zborovodje tudi uradno seznanila v pisni obliki. »Vsekakor,« je prepričana Haupt-manova, »je srečanje dobro uspelo, saj so se vsi, organizatorja kakortudi pevci in njihovi mentorji, maksimalno potrudili.« Marija Šukalo TABORNIKI ROD SOTOČJE NAZARJE Prvomajski prazniki -kresovanje in pohod na Čreto Na predvečer prvega maja bodo zagoreli številni kresovi. Tudi taborniki roda Sotočje Nazarje pripravljajo na tabornem prostoru na Lazah v Kokarjah kresovanje, kamor vabijo vse, ki jim življenje v naravi ni tuje. Ob tabornem ognju bodo pripravili kratek kulturni program ter obiskovalcem predstavili delček svojega življenja v naravi in z njo. Prvi maj bodo nazorski taborniki v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Kokarje obeležili slradicionainim pohodom na Čreto. Letos se bodo pohodniki na Čreto odpravili četrtič, pože ustaljeni poti. Start bo 1. maja ob 8. uri zjutraj natabomem prostoru tabomikovroda Sotočje Nazarje. Pot bo vodila mimo Tajne do Krepljetove domačije. Pot bodo nadaljevali mimo Jegovnikove domačije do cerkve svete Ane, kjer bo sveta maša. Po maši se bodo obiskovalci lahko sprostili ob družabnem srečanju in obiskali spomenik padlim partizanom Bračičeve brigade, kjer bo kratek kulturni program, nato pa bo sledil povratek v dolino. Marija Šukalo f X Kresničke oy Iz najvecjih prascev naredijo po smrti najboljše klobase. ^_________________________________Savinjčanj VSI NA ŠPORTNI PRVOMAJSKI GOLAŽ! Polepšava pred jubilejem Mozirsko športno društvo praznuje septembra 120-letnico delovanja. Na ta velik praznik se pripravljajo že več let. Poglavitna naloga, ki so si jo zadali pred leti, je obnova zgradbe Partizana. V letošnjem letu so že zamenjali večino oken, pred njimi je le še obnova fasade, ki pravkar poteka. Ta bo enaka, kot je bila že pred desetletji. Stavba je namreč iz leta 1934, bistvenih večjih adaptacij pa še ni doživela. Mozirski športniki so se zato odločili, dajo polepšajo do jubileja. Športniki bodo tudi v letošnjem letu organizirali veliko prvomajsko kresovanje. Potekalo bo 30. aprila na športnem igrišču v Lokah. Poleg obilice dobre volje organizatorji obljubljajo, da golaža ne bo zmanjkalo, dobilo pa se bo tudi kaj drugega. Med večjimi projekti, ki čakajo mozirsko športno društvo, je organizacija akcije Veter v laseh. Pripravili jo bodo skupaj z osnovno šolo, potekala pa bo v petek, 17. maja. Dopoldan bo namenjen šolarjem, popoldan pa vsem ostalim. Z izkoriščenostjo obnovljene dvorane v domu Partizan so Mozirjani dokaj zadovoljni. Kljub temu v naslednjem letu pripravljajo veliko novosti. Namenjene bodo predvsem otrokom in aktivnemu preživljanju njihovega prostega časa, po načelu zdrav duh v zdravem telesu tudi za najmlajše. Benjamin Kanjir DRUŠTVO RAČUNOVODIJ IN FINANČNIKOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE 40 let uspešnega delovanja Finančni in knjigovodski delavci z območja Zgornje Savinjske doline so se pred ustanovitvijo lastne organizacije povezovali v strokovne organizacije bivšega okraja Celje. Leta 1962 je bila dana pobuda za ustanovitev podružnic po občinah okraja Celje, tako je 29. septembra tistega leta nastala tudi podružnica v Mozirju, ki se je čez dve leti osamosvojila in postala samostojno društvo. Poimenovalo se je Društvo računovodskih in finančnih delavcev Mozirje in leta 1997 preimenovalo v Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline s sedežem v Mozirju. Aktivnost drušlva skozi desetletja ni upadla. Drušlvo trenutno šteje 262 članov,med katerimijekar84%žensk in le 16% moških. Temeljni nalogi društva sta ostali organiziranje izobraževanja za svoje člane in družabno življenje. Vloga ene in druge dejavnosti sta se skozi obdobje obstoja društva spreminjali, tako daje nekaj časa prevladovalo strokovno usposabljanje, nato so se posvečali prd-vsem družabnim dogodkom, vzadn-jih letih pa skuša društvo ponovno uskladiti obe funkciji. Kontinuirano dodatno izobra-ževanjeje za njihovo stroko izjemnega pomena, saj nenehne spremembe, kot so preoblikovanje podjetij, novi načini obdelave podatkov, nov davčni sistem in spreminjajoči se računovodski standardi zahtevajo sprotno in čim hitrejše obvladovanje novih znanj. Društvo sije zadalo nalogo, da zgornjesavinjskim računovodjem in finančnikom takšna znanja ponudi v obliki sprotnega obveščanja, izmenjave izkušenj, svetovanja in izobraževalnih delavnic ter seminarjev. Mesečno se srečujejo na internih posvetih, na keterih obravnavajo aktualne teme in iščejo strokovne rešitve. Drušlvo plodovito sodeluje z Zvezo računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, kakor tudi s stanovskimi kolegi iz bližnjih društev, ki so društvu ob jubileju čestitli in zaželeli še obilo uspešnega dela. Ob tridesetletnici je društvo izdalo bilten Društvo skozi čas, obdobje zadnjih 10 let pa so zaobjeli v novi publikaciji, kije izšla ob 40. letnici delovanja. Vesna Petkovšek 40. LETNICA DRUŠTVA ZGORNJESAVINJSKIH RAČUNOVODIJ IN FINANČNIKOV Slavnostna akademija v veseli družbi Saše Pavček Zgornjesavinjski računovodje in finančniki so ob svojem neskromnem jubileju pripravili skoraj dve uri trajajoč program v katerem so spregovorili o razvoju društva od njegovega nastanka do danes, podelili so priznanja zaslužnim članom in posameznikom, ki so prispevali k razvoju stroke v dolini, vse skupaj pa začinili z glasbo in z nastopom izvrstne Saše Pavček. Predsednica zgornjesavinjskega društva računovodij in finančnikov Darja Dobovičnik izroča Danetu Melavcu priznanje kot častnemu članu novodij, finančnikov in revizorjev Slovenije dr. Stanko Koželj, ki je poudaril, kako pomembna je v tem poklicu natančnost, verodostojnost in poštenost. Nove računovodske standarde je označil kot korak naprej pri približevanju k evropskim merilom in izrazil prepričanje, da bo naslednji korak na tem področju uporabljanje neposrednih mednarodnih računovodskih standardov. Izvršni odbor društva je sklenil ob tej priložnosti podeliti priznanja svojim članom za dolgoletno sodelovanje v društvu in priznanja za delo v organih društva. Izročila jih je Darja Dobovičnik, ki je podelila tudi tri plakete za nesebično in požrtvovalno delo v društvu. Bronasto plaketo je do- učencev Glasbene šole Nazarje, ki jih je povezovala Zdenka Presečnik, so zaznamovali prvi del slavnostne akademije, v drugem delu pa je odrske deske zasedla igralka Saša Pavček z odlomkom iz monokomedije Bužec on, bužca jaz, s katero je požela velik uspeh na slovenskih gledaliških odrih. Monokomedija v režiji Borisa Cavazze, ki v originalu traja neprekinjeno uro in pol, je na slovenskih tleh pridobil status legendarne komedije z okoli 100 ponovitvami. Občinstvo navdušuje, saj na humoren način spregovori o vsakdanjih tegobah odnosa med zakonskima partnerjema, hkrati pa odgrinja glob-ja in zapletenejša življenska vprašanja. Izrazitemu primor- Hotel Štorman Veniše vas v mesecih, ki prihajajo, vabi na plesne sobotne večere ob živi glasbi v prelepi naravi na terasah hotela in nedeljske popoldneve s karaokami za naše najmlajše. Vse te lepe trenutke boste lahko pri nas doživeli in se zabavali ob zvokih aansambla Slovenski Expres in duo Kontakt. Obenem pa vas obveščamo, da pričnemo v mesecu maju z novo ponudbo, in sicer posrežbo na terenu oziroma na prostem (na vaši terasi, vikendu itd.) ob različnih priložnostih, kot so: poroke, obletnice, rojstni dnevi, otvoritve, pogostitve ob banketih, večja srečanja itd. MS bomo poskrbeli za vse vaše skrbi. Pokličite nas na telefonsko številko: 03 839 40 60. Veseli bomo vašega klica! _________hotel Štorman Veniše, Mirko Laznik, s.p„ Lagja vas 22, 3331 Mazarje Društvu je za uspešno delo v minulih 40 letih čestital najprej podžupan Občine Mozirje Anton Vrhovnik in mu podaril sliko v spomin in vzpodbudo za nove delovne zmage. V imenu društva gaje prejela predsednica Društva računovodij in finančnikov Zgornje Savinjske doline Darja Dobovičnik, kije ob tej priložnosti občinstvo spomnila na potek dogodkov od leta 1962, koje bilo društvo ustanovljeno, pa vse do leta 2002, ko so v veljavo stopili novi računovodski standardi. Članom društva je spregovoril tudi predstavnik Zveze raču- bil Matej Pečovnik, kije zaposlen v Gozdnem gospodarstvu Nazarje, srebrno plaketo si je prislužila Anka Rakun iz Občine Ljubno ob Savinji, zlato pa je prejela Božena Knapič, samostojna davčna svetovalka. Izvršni odbor društva je izbral tudi častnega člana društva, priznanje, ki se podeljuje ob izjemnih dosežkih in jubilejih. Ta naziv je ob praznovanju 40. letnice dobil dr. Dane Melavec, ki je med drugim sodeloval pri ustanovitvi društva računovodij v Mozirju leta 1962. Podelitev priznanj, slavnostni govori, čestitke in nastopi Saša Pavček je z odlomkom iz legendarne monokomedije Bužec on, bužca jaz do solz nasmejala občinstvo skem narečju navkljub, pisatelj Marjan Tomšičje zgodbo postavil v sredozemsko okolje slovenske Istre, je igralki uspelo pritegniti pozornost in vživeti občinstvo do tolikšne mere, da je razumelo vsebino in se dodobra ter sproščeno nasmejalo. Vesna Petkovšek, foto: Ciril M. Sem JQp’ravIjàmbriudirspravilo in odvoz lesa STROJNlSm PO Ì16MM 041/649 poskrbel kvartet bratov Smrtnik iz Kort v Avstriji. Koroški Slovenci so poskrbeli za odlično vzdušje in le malokomu izmed obiskovalcev se je po slabih dveh uroh muziciranja mudilo domov. Zastavljeni okvirji delovanja KD Jurij Mozirje se širijo iz leta v leto. To jim omogoča vse boljši odziv krajanov, ki z veseljem sprejemajo prireditve, ki jih pripravljajo. Na prvem mestu je gotovo Družinsko petje, katerega pomen ni le druženje pevcev, ampak tudi skrb za ohranjanje slovenskih pesmi, ki so vse prevečkrat obsojene na pozabo. Benjamin Kanjir, foto: Ciril M. Sem IZ RODA V ROD Vse več zanimanja za družinsko petje Družinskega petja v Mozirju so se udeležili tudi bratje Smrtnik iz Kort v Avstriji da seje stvar zakoreninila in postala nepogrešljiv del praznovanja praznika KS Mozirje. Temo tokratnega srečanja, ki pa seveda ni bila obvezujoča, so priporočili strokovnjaki z etnografskega inštituta. Ti so bili na prireditvi tudi prisotni, kar daje pečat resnosti in sprejetja v širši slovenski pros- Havdejeve sestre iz Robanovega kota ' " V, -**»HM Jurjeva nedelja je v Mozirju že šest let zapored namenjena praznovanju praznika mozirske krajevne skupnosti. Prične se z dopoldansko slovesno mašo v farni cerkvi sv. Jurija, nadaljuje pa s srečanjem krajanov pred cerkvijo. To vsako leto popestrijo člani zgornjesavinjske godbe na pihala, ki jo vodi Tomaž Guček. Nedeljsko popoldne pa je vsako leto namenjeno prireditvi z naslovom Družinsko petje. Narodna pesem budi narodno zavest in glede na dejstvo, da se iz leta v leto v Mozirju pojavljajo vedno nove in nove »pojoče« družine, se za skorajšnjo izgubo slovenske identitete ne gre bati. Tokrat je na Družinskem petju nastopilo 15 družin, nit srečanja pa je bila »ohcetna« pesem. Dvorana mozirskega kulturnega doma je bila kar premajhna za vse obisk- »ovalce, ki so si želeli ogledati že šesto tradicionalno prireditev z naslovom Družinsko petje. Organizatorji, člani Kulturnega društva Jurij Mozirje in predsednik Jure Repenšek, so prireditev pripravili prvič pred petimi leti. Takrat najbrž niso pomislili, da bo naletela na tolikšen odziv. Družin, ki gojijo tradicionalno pesem znotraj teh osnovnih družbenih celic, je iz leta v leto več. Vsako leto se pojavijo tudi nova imena in s svojo prisotnostjo bogatijo dogodek. To kaže, ■»-.> —*-------— Robnikovi iz Konjskega Vrha tor. To so dali slutiti tudi mikrofoni nacionalnega radia in ekipa, kije prireditev snemala Letos so nastopili člani družine Ulaga iz Zg. Rečice pri Laškem, Oštirjevi iz Velenja, Potočnikovi iz Črne na Koroškem, Havdejeve sestre iz Solčave, Zupanovi iz Skornega, Jakopovi iz Podplata, Tone in Pavla Mlačnik iz Luč, Oblakovi bratrani iz Mozirja, Zupancovi iz Šentjurja, Janez Gregorc iz Mozirja, Strmškovi z Brinjeve gore pri Zrečah, Repenškovi iz Mozirja, sestre Nedeljko iz Savcov v Prlekiji in Beletovi iz Zibike. Za veliki finale prireditve je O ZAČETEK SEZONE ZA MOTOCIKLISTE Nikar po neumnosti v nesrečo ali smrt! Piše: Igor Pečnik Kljub deževnemu aprilu pomlad vztrajno prihaja. Medtem ko trava vse bolj zeleni in raste, motoristi loščijo svoje motocikle in čakajo na toplejše ter suhe spomladanske dni. Pomlad zna presenetiti lastnike skuterjev, saj le-ti in vsa kolesa z motorjem od prvega maja dalje potrebujejo registrsko tablico. Ja, kar lepo v vrsto in dokumente pripravit! Marsikdo bo moral malce potrpeti in umiriti »živčke« ali pa bo starega avtomatika preprosto zapeljal na odpad. Morda bo tako strošek celo manjši! No, ampak vreme prihaja in sezona bo vsak čas tu. Bleščeče očiščeni jekleni konjički bodo po nekajmesečnem zimskem spancu spet ugledali razdrapane ceste. Kaj pa motoristi? Dolga zima in mraz sta zagotovo vplivala tudi na njihovo fizično ter psihično kondicijo. Par kilogramov preveč in pomanjkanje kondicije sta lahko vzrok za nepotrebne nesreče mladih in starejših motoristov. Torej - nikakor po neumnosti v nesrečo ali smrt! Začetek sezone naj bo lepo umirjen. Kot privajanje na novo punco. Saj si niste že na prvem zmenku vrtali po zobeh in rigali pri kosilu, kajne? Torej previdno, nežno... Po prvih izletih vas verjetno bolijo roke in zadnja plat. Seveda, zima je naredila svoje. Torej naj bodo začetne vožnje namenjene pridobivanju fizične kondicije in privajanju na kratke reakcijske čase, ki so posledica visokih hitrosti. Nikakor ne gre pozabiti na dejstvo, da so avtomobilisti precej presenečeni, ko se mednje začnejo vrivati motociklisti, saj so slednji precej hitrejši, v zadnja ogledala gleda le malo voznikov. Zato nikar ne prehitevajmo cele kolone vozil (po zakonu sta to več kot dve vozili) z veliko hitrostjo, saj si to lahko privoščimo za vsak avtomobil posebej. Ah, pa še ta malenkost: sedaj imajo tudi avtomobili prižgane luči čez dan in motoristov nihče več ne loči od ostalih udeležencev v prometu. Razlika med avtomobilom, ki se pelje 90 km/h, in motociklom, ki »leti« 160 km/h, je ogromna... Čeprav ima motor visoke zmogljivosti pa je potrebna velika previdnost, še posebej v zaprtih nepreglednih ovinkih, saj nikoli ne veš, kje te »čaka« kakšen traktor... Nagibanje v ovinkih naj bo postopno, prav tako zaviranje, da te slučajno ne preseneti zimska zaspanost in končaš ob cestni ograji z odtrgano glavo. Berite osmrtnice v časnikih! Žalosten je začetek sezone, preveč, veliko preveč nesreč je... Policisti organizirajo šolo varne vožnje, a žal se je po izkušnjah udeležujejo le najstarejši motoristi. Kje so mlajši? Nič ne bi škodilo, če bi pozabili na ponos. In seveda - ne pozabite na pregled vseh komponent motocikla. Naj bodo gume "frišne", prav tako zavore in ostali elementi. Motocikel ni avto, ki vam lahko odpusti marsikakšno napako. Pa srečno! AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV SAVINJSKIH NOVIC Med pravočasno prispelimi kuponi so bile izžrebane Fani Sovinšek, Kocbekova c. 13, Gornji Grad, Ana Kumer, Krnica 52, Luče, Marija Škrubej, Konjski Vrh 18, Luče in Silvo Mikek, Delce 12, Šmartno ob Dreti, ki jim iskreno čestitamo. Pridružite se jim na avtobusu zvestih naročnikov. Kupon za nagradno žrebanje pošljite NA DOPISNICI na naš naslov najkasneje do torka, 30. aprila 2002. Zaključek akcije bo sredi maja. -§■<------------------------------------------------ Kupon za avtobus z vestili naročnikov Vprašanje: V kateri državi se nahaja plaža Costa Brava kamor tokrat vabi Agencija Svit? Odgovor: ________________________________________ Ime in priimek:___________________________________ Naslov:___________________________________________ Pošta: _________________________________tel.:. Veliko sreče! Prue naselitve d bučah Piše: Aleksander Videčnik V Lučah je Bogomil Supin zbral pravo zbirko listin, zapisnikov in drugih podatkov, ki dobro služijo za pogled nazaj v dogajanja v kraju. Kljub skoraj 93. letu starosti še vedno skrbno ureja svoje zapiske. Napisal je sestavek, v katerem opisuje zanimive dogodke v Lučah. Seveda nekatere trditve ne temeljijo na trdnih podatkih, pač pa na spominih, vendar pa je članek vredno prebrati, saj gre za neke vrste ljudsko izročilo. Takole je zapisal: "V Krnici pri kmetu Arniču, ki seje naselil čez vrh Krnice iz Gornjega Grada, so baje živeli menihi in je bil kraj bolj obljuden in naseljen. Po domače se je imenoval Arnič in od takrat seje pojavilo ime v Lučah inje tudi prešlo v Strmec, od tam pa izvira znani skladatelj Blaž Arnič. V dolini od Luč do Ljubnega je nekoč bil en sam gozd oziroma pragozd, skratka neobljudena pokrajina. Zakaj se kraj imenuje Luče? Slovanski narodi in razna druga plemena so se pomikala iz spodnjih krajev doline do Ljubnega, kjer so se naselili na desnem bregu Savinje v kraju, ki se sedaj imenuje Savina. Novi naseljenci so se preživljali z lovom in ribolovom. Šele kasneje je nastalo Ljubno, denimo Janezi in drugi kmetje. To mi je povedal stric Janez Mlačnik (Mačkov Janez) in tudi profesor Vajd iz Mozirja, kije proučeval naselitev Zgornje Savinjske doline. Ko mi je stric Janez vse to pripovedoval, je bil star prek 90 let, njemu pa je pripovedoval o tem njegov oče Anton Mlačnik - Hrabrov. Stric in njegov oče sta mi pripovedovala, kako je nastalo ime Luče. Naj omenim, daje bil Anton Mlačnik sosed Arniča. V gozdove so iz doline prihajali lovci tedanjih grofov in sicer po levem bregu Savinje. Ko so prišli preko Koželevega hribra na hrib vrh Breznice na ozki greben ostankov ognjenika in od tam je bilo videti kot luč na sotočju Savinje in Lučnice, saj je bila tam goljava in prod obeh voda. Ti vodi sta se zlivali tam, kjer je danes spodnja vas Luče. Ta svetel prostor so imenovali "luč" in tako je nastalo ime Luče. To so nekoč govorili domala vsi stari prebivalci našega kraja. Baje je bil drugi naseljenec v Solčavi, kjer je danes kmetija pri Knezu v Robanovem kotu. Novi naseljenec naj bi bil prebegli knez, ki si je tam uredil prebivališče. Od njegove domačije je bilo videti luč - svetlobo po dolini do kmeta Arniča v Nadaljujemo z objavo zapisa Bogomirja Supina. "Tiste čase so imeli neki menihi že cerkev in samostan v Gornjem Gradu in prav ti so poskrbeli za naselitev Luč in okolice z nekaj ljudmi iz Francije in Lombardije. To mije povedal profesor Vajd iz Mozirja, kije proučeval tukajšnjo poselitev. Baje je gornjegrajski meniški red imel povezavo s francoskimi vrstniki. Novi naseljenci so krčili gozdove in tako širili obdelovalno zemljo. Dajatve v naravi so morali oddajati v Gornji Grad. Tedaj so v okolici Luč nastale kmetije Kožel, Nadlučnik, Vavdi, Kokle, Metul, Jerovčnik in Ramše. V sami vasi je bila le ena kmetija - Juvanova. Druga nastanitev seje kasneje izvajala zaradi naraščanja prebivalstva v okolici in v vasi. Baje so v tem obdobju nastale obdelovalne površine vzdolž Savinje od Stogleja proti vasi. Sedaj Logarski in Juvanovi prodi. Seveda je to bilo večkrat poplavljeno, saj je ob večjih vodah Savinja tekla od Stogleja do zgornjega mlina imenovanega Vavdnov mlin. Tja so pridelovalci nosili žita v mehovih in plačevali za mletje desetino. Savinja je tekla mimo hiše "Fajnhof," to je stavba nad Juvanovim mlinom, kjer stoji sedaj stanovanjski blok. Tretji mlin je bil pod cerkvijo ob stavbi, ki ji še danes pravijo Avžlak. Tu je bilo nekoč sotočje današnji Krnici. Arničevi so nekoč šli po dolini navzgor in se srečali s prebeglim knezom malo pred Solčavo. Še danesje videti od Arniča v smeri Solčave kmetijo Knez. Žal pa kmetija Arnič v Krnici že davno več ne obstoja. Zemljišča in stavbišča je zarastla gošča. Taka je razlaga starih ljudi, nekaj rodov nazaj." (Bomo nadaljevali) Savinje in Lučnice. Ena prvih hiš v tako imenovani "Zgornji vasi" je bila Juvanova, ki še danes stoji. Druga je bila pri Beloglavcu pod cerkvijo. Tretja hiša je bila pri Petrcu v klancu pod cerkvijo, naslednja pa današnje župnišče, prej imenovana Zdovčka hiša. Potem so sledile: Kumrova, Tanizijeva, Jerčetova in tako imenovana Škofija. Ob Lučnici pa so stale tele hiše: Podbrežnik, Šlangar, Urbanc in pri Mačku (sedaj pri Bogomirju). Zaradi pogostega poplavljanja Lučnice in Savinje so bile hiše ob vodi grajene tako, da so bili v spodnjih predelih hlevi in kleti, bivalni prostori pa so bili dvignjeni. Današnji spodnji del vasi, kjer stoji šola in gasilski dom, pa je nastal kasneje. V času, ko se je spodnja vas bolj razvila,je občina Luče leta 1910 zgradila nasip ob Savinji navzgor do Juvanovega jezu. Struga seje prestavila na levi breg in tam je nastal današnji Juvanov jez. Ob Lučnici pa je nastal Farovški log, kije bil pozidan po drugi svetovni vojni. Enako je bilo z Bolti novim travnikom v Podveži, v gornji vasi pa je nastalo naselje Kumrove njive. Prve učence je učil brati in pisati stari Kumrov oče v stavbi bivše občine Luče (Fajnhof)." (Bomo nadaljevali) 3ščetno stare fotografije V Nazarjah so med obema vojnama igrali tudi igro Naša kri. Sliko nam je poslal Mirko Hren iz Žlaborja. 3z preteklosti Luč ZA VSAKO BOLEZEN RASTE ROŽ'CA Gabez - najboljši za celjenje ran Piše: Cvetka Kadliček Gabez je rastlina, ki raste objarkih in vlažnih travnikih. Najbolj zdravilni del te rastline je korenina, ki jo nabiramo v teh pomladnih mesecih (marec, april, maj) pred cvetenjem ali pa v jesenskem času (oktober, november). Korenina te rastline je zelo dolga in tudi razvejana, zato jo najprej od- Piše: Štefka Goltnik Vtorek, 16. aprila, so vUradnem listu št. 34 izšle uredbe, ki določajo postopke za uveljavljanje plačil na površino in plačil na živalter postopke nadzora za ukrepe kmetijske politike. Neposredna plačila na površino (EKO 0) je možno uveljavljati pod enakimi pogoji kot lansko leto, le zneski so nekoliko višji (krušna žita 56.000 SIT/ha, druga žita 42.000 SIT/ha). Tudi pogoji za izravnalna plačila za ukrepe za območja z ome-jenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (EKO 1 ) so enaki, spremenila seje višina (18.000 SIT/ha za gorsk-ovišinsko območje in strme kmetije, 12.100 SIT/ha za gričevnato hribovito območje, kraško območje in druga območja z omejenimi dejavniki, 8.800 SIT/ha za planino). Pri neposrednih plačilih, opredeljenih v predpisih, ki urejajo Slovenski kmetijsko okoljski program - SKOP (EKO 2, EKO 3) je nov ukrep lil. ozelenitev njivskih površin (40.000 SIT/ha). Pri ukrepu Vlil. planinska paša je možno uveljavljati dodatekza pastirja 3.000 SIT/ha. Za vse ukrepe SKOP-a se podpora v zavarovanih območjih (Robanov Kot in Logarska Dolina) kopljemo, da jo lahko izruvamo. Dobro očiščeno korenino uporabljamo svežo ali posušeno. Kadar korenino sušimo, jo narežemo na lističe in jo čim hitreje posušimo, da nam ne splesni. Ker je v tem času vreme še muhasto, jo lahko sušimo v pečici pri 40. stopinjah. Gabez je eno najboljših zdravil za celjenje ran, zunanjih in notranjih. Za rane, zvine, zlome, zmečkanine... si pripravimo obkladek in sicer: Zmešamo 2-4 žlice praška od posušenih korenin z malo vroče vode, tako da dobimo kašasto zmes. To nanesemo na sterilno gazo in tak obkladek damo na rano ali obolelo poveča za 10 %. Za vključitev v izvajanje posameznega ukrepa SKOP bo letos potrebno: podpisati 5-letno pogodbo, obvezno voditi evidence delovnih opravil, obvezno izobraževanje 15 ur, od tega v prvem letu 3 ure, veljajo bo tudi izobraževanje v sezoni 2001/02. Neposredna plačila za rejne živali (EKO 0) so se tudi povečala (posebna premija 35.000SITza bika, 25.000SIT za vola,33.500S1Tza kravo dojiljo, klavna premija 13.500 SIT za vse klavno govedo, razen za teleta; 3.500 SIT za primerno ovco za proizvodnjo težkih jagnjet, 2.800SIT za kozo, za kobile za vzrejo žrebet 25.000 SIT/žival) UVELJAVLJANJE SREDSTEV IN OBRAZCI Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki boste v letu 2002 uveljavljali kakršenkoli ukrep kmetijske politike, morate od 25. aprila do 24. maja na ARSKTRP posredovati izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu: A - osnovni obrazci o kmetijskem gospodarslvu B- stalež živali C - podatki o kmetijskih zemljiščih v uporabi v letu 2002 D - zahtevek za izplačila na površino za leto 2002 Zahtevek za premijo za krave dojilje Zahtevekza premijo za ovce in koze Zahtevek za premijo za kobile KONTROLA PRED ODDAJO VLOGE Pred oddajo zbirne vloge mora pris- mesto za štiri ure. Pripravimo zopet nov obkladek. Tak obkladek pomaga tudi pri revmi, krčnih žilah... Nekateri pa si pripravljajo tudi kremo iz gabeza. Kot sem že omenila, ga uporabljamo tudi notranje. Tako je zdravilen za dihala - pri bronhitisu, pljučnici, krvavem izmečku, vnetju poreber-nice... Za prebavila - želodčni katar, driska, pri ledvičnih boleznih ali premočni menstruaciji. Nabiramo lahko tudi mlade liste. Čaj (prevretek iz korenin in poparek iz listov) lahko pripravimo z medom ali sokom. Lahko si pripravimo preliv, ki ga tojni kmetijski svetovalec s podpisom kontrolnega lista potrditi, da je upravičenec vceloti in čitljivo izpolnil zbirno vlogo in ji priložil zahtevana dokazila ter da je na kopije katastrskih načrtov vrisal enote dejanske rabe in posamezne vrste kmetijskih rastlin. Kontrolni list mora upravičenec priložiti zbirni vlogi. Na kontrolo je potrebno obvezno prinesti kopije katastrskih načrtov z vrisano dejansko rabo. Vloge je treba oddati s priporočeno pošto na pripravimo iz svežih mladih listov. Z mrzlo vodo zvečer prelijemo sesekljane liste, zjutraj to odcedimo in popijemo. Ta preliv pomaga pri odstranjevanju razkrojkov iz telesa in ohranja vitalnost. Mlade liste lahko uporabljamo tudi v prehrani, (juhe, solate, priloge). Pripravimo lahko tudi kopel iz prevretka korenine in listov gabeza. Ta prevretek damo v vodo, kjer se namakamo do 15 minut. Po tej kopeli si kapljice s telesa ne obrišemo ampak se narahlo ovijemo v brisačo in si osušimo kožo. Vir: P. Simon Alič, Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin ARSKTRP, Dunajska 160, 1000 Ljubljana s pripisom »zbirna vloga«. Kuvertoz naslovom boste prejeli obkon-Iroli. Letos podatke o računu za nakazi-losredstev ni potrebno potrjevali na banki, pač pa bo potrebno priložiti fotokopijo HK ali kartice ŽR. Obrazce s predtiska-nimi podatki bodo kmetije prejele do 25. aprila,letos bodopredtiskanitudi podatki o kravah dojiljah. Vse ostale podrobnosti o pogojih uveljavljanja podpor si lahko preberete v prilogi Kmečkega glasa. Kmetijska svetovalna služba Mozirje Kmetje, vabimo vas, da se udeležite inštruktaž, na katerih vas bomo seznanili s pogoji uveljavljanja podpor INŠTRUKTAŽE bodo potekale po naslednjem razporedu: NOVA ŠTIFTA, Gasilski dom v petek, 26.aprila 2002 ob 8.30 uri GORNJI GRAD, Gostišče Menina v petek, 26.aprila 2002 ob 12. uri BOČNA, Zadružni dom v petek, 26,aprila 2002 ob 9. uri ŠMARTNO, Zadružni dom v ponedeljek, 29. aprila 2002 ob 9. uri KOKARJE Zadružni dom vtorek, 30. aprila 2002 ob 9. uri LUČE Zadružni dom v ponedeljek, 29. aprila 2002 ob 8.30 uri SOLČAVA Zadružni dom v ponedeljek, 29. aprila 2002 ob 12. uri RADMIRJE, Pošta v torek, 30. aprila 2002 ob 12. uri LJUBNO, Kulturni dom vtorek, 30. aprila 2002 ob 8.30 uri HOMEC, pri Ropu v četrtek, 25. aprila 2002 ob 15. uri REČICA, Gasilski dom v petek, 26. aprila 2002 ob 9. uri POBREŽJE, Gasilski dom v petek, 29. aprila 2002 ob 15. uri LEPA NJIVA, Osnovna šola v ponedeljek, 29. aprila 2002 ob 9. uri LJUBIJA, seina soba Zadruqe Mozirje v ponedeljek, 29. aprila 2002 ob 15. uri ŠMIHEL, Osnovna šola vtorek, 30. aprila 2002 ob 9. uri Z udeležbo na inštruktaži si boste olajšali delo pri izpolnjevanju obrazcev ter zmanjšali čas čakanja za kontrolo vloge na popolnost. Na inštruktažo prinesite s sabo predtiskane obrazce, če jih boste do takrat že prejeli. Subvencije v kmetijstvu v letu 2002 Organizacije, Iz občin ZNANJE ZA VEČJO VARNOST IN UČINKOVITOST Mozirje in Nazarje ob nesrečah tudi z novimi močmi Temeljno poslanstvo gasilcev je nesebična pomoč sočloveku ob požarih in drugih nesrečah. Za izvajanje teh dejavnosti pa je nujno potrebno znanje, ki ga pridobivajo v rednih izobraževanjih. Prva stopnja je opravljanje tečaja za naziv gasilec. Osnovni tečaj za pridobitev naziva gasilec je v Mozirju potekal od srede februarja pa do 14. aprila. Udeležilo se gaje 24 kandidatov iz Mozirja in Nazarij. Izobraževanje je potekalo po točno določenem programu, skozi katerega so mladi pridobivali osnovna znanja o požarih, lastnostih tehnike in obnašanja ob intervencijah. Opravljen izpit je namreč pogoj za udeležbo na intervencijah. Predavatelji, ki so sodelujoče vodili skozi 70 ur izobraževanja, tudi praktičnih, so bili z izkazanim znanjem na izpitih zelo zadovoljni. S tem je bil poplačan tudi njihov trud, ki so ga ob sobotah in nedeljah vlagali v gojence, kandidate za bodoče gasilce. Benjamin Kanjir LOVSKA DRUŽINA REČICA OB SAVINJI V prihodnje se bodo posvečali lovu in izobraževanju Lovska družina Rečica ob Savinji že vrsto let skrbi za skoraj tri tisoč hektarjev lovne površine, kolikor obsega njihovo lovišče. Med letom skrbijo za krmljenje divjadi, urejanje krmišč in lovskih prež, čistijo zaraščene travnike in lovne poti ter vršijo odstrel po planu slovenskega zavoda za gozdove. V preteklem letu so se člani zelene bratovščine zbirali na različnih posvetih in izrednem občnem zboru, kjer so potrdili plan odstrela. Sprejeli so tudi nova pravila lovske družine. V spomladanskem času so sodelovali v očiščevalni akciji na področju Krajevne skupnosti Rečica. Tretjo nedeljo vjuliju so pripravili že tradicionalno srečanje za pokal Ston in obeležili pol stoletja delovanja družine ter podelili priznanja. Po mnenju predsednika rečiške lovske družine Vlada Repenška so v sodelovanju s Turističnim drušlvom Rečica uspešno pripravili tudi koncert rogistov v Blatah; v decembru pa so pripravili že tradicionalni zaključek lovskega leta. S številnimi udarniškimi urami so poskrbeli, daje koča na Stonu dobila elektriko. Rečiški lovci skrbijo tudi za povečanje članslva in izobraževanje. Tako so v preteklem letu v svoje vrste sprejeli dva pripravnika, medtem ko se en član pripravlja na izpit. Tudi načrti za prihodnje obdobje ne odstopajo od že začrtanih smernic družine. Kot prioritetno nalogo so si poleg lova po planu zadali tudi obnovo koče na Medved-jaku, kjer imajo v načrtu vodovod in elektrifikacijo. Lovci se bodo v prihodnje posvečali naravi in izobraževanju. Marija Sukalo TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE Napovedujejo ohranjanje bogate tradicije Mozirje je kraj z bogato turistično tradicijo, saj bodo letos praznovali 110-letnico ustanovitve takratnega tujsko prometnega in olepševalnega društva. Bolj in tudi manj plodovita obdobja turističnega dela so normalen pojav tudi v Mozirju, kljub temu pa ne gre prezreti značilnosti, in sicer njihovega delovanja nikoli niso preveč utesnjevale toge organizacijske oblike. Sprotno prilagajanje vsem spremembam je nekakšna garancija, da društvo, ki ga vodi Mojca Finkšt, tvorno sodeluje in nastopa kot soorganizator pri vseh pomembnejših krajevnih prireditvah. "Zavedamo se, da kljub vsem prizadevanjem ne moremo bistveno spreminjati ljudi, spreminjamo le njihovo zunanjost. Njihove želje in upanja ostanejo enake. Ljudje si želijo pozitivnih stvari in tako je naravnano tudi naše društvo," pravi Mojca Finkšt, ki se ne boji za prihodnost društva. Pri tem je razveseljivo, da se ob jedru prekaljenih turističnih delavcev zbirajo novi obrazi. 14 učencev predmetne stopnje obiskuje turistični krožek na mozirski osnovni šoli, poskrbljeno je tudi za izobraževanje turističnih vodnikov. V preteklosti sodelovali praktično pri vseh dejavnostih različnih društev, kar potrjuje besede preds- ednice, da želijo povsem konkretno sooblikovati turistično ponudbo kraja, kije širši javnosti znan predvsem po pustni prireditvi in Mozirskem gaju. Številne obiskovalce, ki v spomladanskem in jesenskem času obiščejo park cvetja, želijo privabiti v kraj tudi ob drugih priložnostih, za kar bo treba še več naporov vložiti v prepoznavnost kraja in vseh njegovih krajevnih, kulturnih in naravnih znamenitosti. Vsekakor so lahko v Mozirju ponosni na bogato zapuščino, ki sojo ohranjale pretekle generacije. Na sedanjih je, da jo oplemeniteno zapustijo prihodnjim generacijam, za kar bo treba poleg storjenega nekaj energije nameniti tudi za ureditev prometnega režima v trgu, javni rdzsvetljavi in še čemu, na kar se spominjajo predvsem starejši Mozirjani. Savinjčan LJUBNO OB SAVINJI Čistilna naprava Po dolgih letih priprav in gradnje je na Ljubnem v preteklem letu začela poskusno delovati čistilna naprava. Končno, bi lahko rekli, sajje kar precej fekalij in odpadnih voda končalo v Ljubnici in Savinji. V prvi fazi so bili na čistilno priključeni vsi večji objekti na Ljubnem, Loke in industrijska cona. Do konca maja naj bi priključili večino individualnih hiš z Janezovega polja in Zaiugnice, še letos naj bi prišle na vrsto tudi hiše s Foršta, ostali zaselki Ljubnega pa bodo morali počakati na prihodnje leto. Savinjčan EKSKURZIJA PREDSTAVNIKOV MOZIRSKE OBČINE V ITALIJANSKI MERANO Meranflora 2002 Strokovna ekskurzija na “meranfloro 2002” na italjansko Tirolsko ‘w ^ jpnvs Ivi lg riKsJ 'i vi L Delavci občinske uprave, strokovnih služb, svetniki Občine Mozirje in svetniki krajevnih skupnosti Mozirje in Rečica ob Savinji so si skupaj z županom Jožetom Kramerjem v petek, 19. aprila, ogledali 10. razstavo cvetja in hortikulture v Meranu v Italiji. Gre za kraj, kjer so doma sedanji lastniki podjetja Golte Slovenija. Tudi Mozirski gaj je v sodelovanju s hortikulturnim društvom iz Mozirja aktivno sodeloval pri pripravi ugledne razstave s postavitvijo cvetličnih »belih zajcev z Golt«. Čeprav smo v preteklih letih v Mozirju tovrstne figure že videli, so prijetno popestrile Gigantski metulj sredi vode mednarodno razstavo v Meranu. Zanimivost jubilejne prireditve na južnem Tirolskem je bila razstava na nekaj deset hektarih površine na hipodromu. Na tem prostoru raste le malo cvetja in okrasnih rastlin, zato jih vsako leto pripeljejo in začasno »posadijo« na travnatih pov- Zeleni športni jezdec ršinah iz umetno vzgojene travne ruše. Arhitekti, ki so izdelali koncept letošnje razstave, so bili z idejami na morju, vvesolju in tudi v domišljijskem svetu. Izmenjava dveh parkov cvetja iz Slovenije in Italije naj bi imela v prihodnje koristne dolgoročne posledice. Tekst in fotografije: Jože Miklavc RAZSTAVA MOZIRSKIH LIKOVNIKOV V znamenju različnosti Mozirski likovni ustvarjalci so na povabilo akademskega slikarja Alojza Zavolovška ob letošnjem jurjevem pripravili že četrto tradicionalno razstavo. Zanimivost dogodka temelji na dejstvu, da iz enotnega prostora izhaja toliko različnih slikarskih tehnik in izraža različnost umetniških pogledov na podobne stvari. Na letošnjo razstavo seje prijavilo kar 17 domačih likovnih ustvarjalcev. Na ogled so postavili številna dela, ki bi bila drugače morda pozabljena. Razveseljivo dejstvo letošnje razstave je vse večja prisotnost mladih ustvarjalcev. Njihov svet je igriv in nasproten odraslemu gledanju, kije na trenutke že kar preveč dodelan in preudaren. Iskrivost živih barv, njihovo nizanje in premišljena uporaba daje nove smernice razvoja tovrstne umetnosti. Opazno dejstvo, ki gaje skozi vodenje po razstavi ob otvoritvi iznesel Alojz Zavolovšekje iskanje novih likovnih smeri. Vse več umetnikov išče nove pristope, s pomočjo katerih bi izrazili svoje poglede na določene stvari. Nove poti, po katerih stopajo, so premišljeno izbrane. Iz njih veje toplina in pričakovanje. Njihova je prihodnost, ki bo prinesla odobravanje ali obsodbe. Slednjih so likovniki vajeni, saj ob nerazumevanju drugačnosti velikokrat naletijo na ovire, ki so postavljene v glavah. Mozirski galerijski pros- Aloj Zavolovšek je komentiral likovna dela mozirskih ustvarjalcev tor je zato kot nalašč in (fot0: Ciril M. Sem) dokaj dobro izkoriščen, kar daje slutiti, da tovrstna izobrazba dobro pote- bo na ogled še ves prihodnji teden. Likovnim ustvarjalcem so setuditokrat pridružili kiparji, ki so s svojimi plastikami dopolnili preglednost razstave. Otvoritev je vodila Vladka Planovšek, za glasbeni naboj pa so poskrbeli učenci Glasbene šole Nazarje. Pregledne razstave ljubiteljskih likovnikov vsako leto pomenijo korak višje k odpravi likovne nepismenosti Mozirjanov. Afrika - črna celina, kraljestvo živali, zibelka človeštva (II) KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Zmaga Petre Potočnik s Sabo 13. aprila seje v Trbovljah začela letošnja sezona tekmovanj šolanih psov savinjsko-celjske-zasavske regije. Člani Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline so sezono začeli zelo dobro’, saj je po programu ISP A zmagala Petra Potočnik s Sabo, Ferdo Hrovatje z Urssulo osvojil četrto mesto, Zvonka Kotnik pa je uspešno opravila izpit in zasedla sedmo mesto. Damjan Hrovat se je s Perlo po programu ISP B uvrstil na sedmo mesto. Duška Hrovat Prvouvrščeni tekmovalci po programu ISP-a (foto: Duška Hrovat) naju zelo poučno. Ob povratku naju je na meji čakal najin taksist s 30 let starim datsunom, naložil zraven še dve Švedinji in prijatelja z golažem.. Med vožnjo nazaj nam je počila guma, poslušali smo muziko, stresali ostanke golaža po avtomobilu in opazovali živali ter se zabavali. Naslednje jutro so nama pri za- jtrku opice ukradle vrečko s smetmi in jo raztrosile po dvorišču. Opice smo spodili s fračo, dan pa sva nato preživela v centru mesta. Iskala sva spominke v Curio shopih in na tržnici, barantala s cenami in kupovala Nyami-Nyami, lokalnega boga v obliki kače. Spomin na Viktorijine slapove ni najboljši zaradi oderuških cen. Iz istega razloga nisva šla na rafting po Zambeziju. Zvečer je sledila vožnja nazaj proti Bu-lawayu, mestu, kije znano predvsem po izredno visoki umrljivosti za aidsom. Pogovarjala sva se s pastorjem, ki jevZimbabvveju edini poznal Slovenijo, bilje celo enkrat v Beogradu, preganjala sva ščurke v spalniku in pomagala slepemu potniku do karte. Se nadaljuje. Razkuževanje nog je obvezno ob vsakem prestopu meje Piše: Marko Krajner Takoj po prihodu v Victoria Falls je bilo okrog naju nekaj ljudi, ki so nama ponujali prenočišče. Domačinka Cyntia je imela najbolj ugodno ponudbo in tri dni sva preživela v šotoru na vrtu pri njeni hiši. Pri njej sva tudi »na črno« menjala denar po tečaju 1:200, tako da sva ga imela več kot dovolj do konca bivanja v Zimbabwe-ju. Viktorijini slapovi, eno izmed sedmih naravnih čudes sveta, se delih sva bila zaradi vodne megle popolnoma mokra, sva se ob izhodu s klicanjem taksija rešila nadležnih prodajalcev spominkov. Nato sva si ogledala krokodiljo farmo in štopala nazaj v mesto, jeznemu domačinu pa za uslugo nevedna nič plačala. V Zimbabwe-ju je treba plačati tudištop, kar pa sva izvedela šele pozneje. Naslednji dan sva se odpravila v 70 km oddaljeni nacionalni park Chobe v Botswano. Kar na meji sva kupila vizo, čeprav so nama na agenciji obljubili, daje ne bova potrebovala, saj »da poznajo carinike«. Naredila sva pravo gužvo, carinik ni še nikoli slišal za Slovenijo. nahajajo na reki Zambezi in so meja med Zimbabwejem in Zambijo. Odkril jih je angleški oficir David Livingstone in jih poimenoval po kraljici Viktoriji. Padajo okrog sto metrov v globino, široki so okrog 1,7 km, pretok vode pa je ob največjem vodostaju Zam-bezija v mesecu aprilu 550 milijonov kubičnih metrov na minuto, kar povzroči vodno meglo, ki se dviga 300 metrov v višino. Domačini jim pravijo »mosi-oya-tunja«, kar pomeni »dim, ki grmi«. Po večurnem ogledovanju slapov, nenehnemu srečevanju opic, ki jim domačini pravijo »baboon«, izogibanju ameriškim in japonskim turistom, na določenih Ob prehodu meje smo si morali vsi razkužiti noge zaradi slinavke in parkljevke, se vkrcali na majhno ladjo in si ogledali živalsko bogastvo v parku, katerega je mednarodna arbitraža pred dvema letoma prisodila Botswani. Prej sta se zanj resno borili Botswana in Namibija. Dopoldne smo preživeli predvsem v družbi povodnih konjev in afriških bivolov ter antilop. Po kosilu, pri katerem so Američani pili njihovo obvezno Diet Coke, smo se z džipom odpravili na Game Drive - vožnjo po parku Chobe, kjer smo iskali živali, jih slikali ter plašili. Šofer nam je kazal živali in njihove značilnosti, kar je bilo za ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Dolman povečal vodstvo Derbi kroga med prvouvrščenim Dolmanom in drugim Davidovim Hramom je postregel z odlično predstavo, saj smo spremljali napeto in nervozno tekmo vse do konca. Koje že vse kazalo na remije prav v zadnji minuti žogo prestregel Uroš Štiglic in z odločilnim zadetkom svojim »štro-marjem« priboril pomembno zmago v boju za naslov prvaka. Daje bilo razočaranje igralcev Davidovega Hrama še toliko večje, je poskrbela tekmovalna komisija lige, ki je ekipi opravičeno odvzela tri točke še iz prejšnjega kroga, koje za njih zaigral igralec, kije bil za to tekmo kaznovan. Rezultati 11. kroga, 19.aprila: Pizzerija 902 : Wyatt 3:0-bb, Solčava : ŠD Dreta Štorman 1:2, Poldas : Šentjanž-KG Cigale 4:1, Dolman : Davidov Hram 4:3, Razborje : Ranč Burger 2:3. Lestvica po 11. krogih: 1. Dolman-29,2. ŠD Dreta Štorman-22,3. Razbor-je-18,4. Pizzerija 902-18,5. Davidov Hram-17,6. Ranč Burger-12,7. Pol-das-10,8. Solčava-9,9. Šentjanž-KG Cigale-4,10. Wyatt - diskvalifikacija. Franjo Pukart NK ERA ŠMARTNO OB PAKI Na derbiju vijoličastih brez zmagovalca Številni ljubitelji okroglega usnja so lahko uživali v nogometni predstavi, ki sta jo v 30. krogu Si. Mobil lige v Šmartnem ob Paki prikazali domača ERA in vodeča ekipa državnega prvenstva Maribor Pivovarna Laško. Kljub izredno težkim pogojem za igro, smo spremljali zelo dinamično in odprto tekmo, kjer ni manjkalo borbenosti in lepih potez ter nenazadnje tudi zapravljenih priložnosti na obeh straneh. Pravi nogometni praznik v prestolnici občine Šmartno ob Paki in »derbi« v pravem pomenu besede, bi lahko na kratko ocenili tekmo 30. kroga državnega prvenstva. Če prihaja v goste Maribor in to še s trenerjem Prašnikarjem na čelu, se tribune štadiona vedno napolnijo do zadnjega kotička in tudi tokrat ni bilo drugače. Podjetna in atraktivna igra obeh ekip z obilico priložnosti, je povzročala pravo evforijo med številnimi gledalci, ki so znali poteze lestvica po 30. krogih: svojih ljubljencev vedno športno nagraditi. Mariboru in njegovi upravi se tokrat ni izšlo vse po načrtih, po drugi strani pa so lahko zelo zadovoljni s točko, saj so jim bili Šmarčani povsem enakovreden nasprotnik, večji del prvega polčasa pa so bili celo boljši. Remi je tako še najbolj sprejemljiv za obe strani, za naslov prvaka pa se bodo morali »Pivovarji« v zadnjih treh kolih še malo potruditi. Franjo Pukart 1. Maribor Piv. Laško 30 17 8 5 55 22 59 2, Koper Sport Line 30 15 10 5 44 21 55 3. Primorje 30 16 6 8 51 23 54 4. Olimpija 30 14 6 10 37 35 48 5. Mura 30 13 6 11 32 31 45 6. CMC Publikum 30 12 6 12 44 CO CO 42 7. HIT Gorica 30 11 9 10 32 co co 42 8. Era Šmartno 30 9 13 8 41 34 40 9. Rudar Velenje 30 10 9 n 43 43 39 10. Korotan 30 7 7 16 25 46 28 11. Živila Triglav 30 7 5 18 28 55 26 12. Domžale 30 3 7 20 24 70 16 Rezultati 30. kroga lige Si. Mobil: ERA Šmartno : Maribor Piv. Laško 0 : 0 Živila Triglav : Korotan 2 : 1 Domžale : HIT Gorica 2 : 3 Sport Line Koper : Rudar Velenje 3 : 1 Mura : CMC Publikum 2 : 0 Olimpija : Primorje 0 : 3 NOGOMETNI KLUB ELKROJ Začetek spomladanskega dela prvenstva Tako starejši kot mlajši dečki in tudi malčki so že pričeli drugi del prvenstva v 2. medobčinski nogometni ligi Celje. Tokrat so bili starejši dečki Elkroja boljši nasprotnik od Oplotnice in zabeležili svojo prvo zmago, mlajši dečki so za zeleno mizo opravili z Rogaško, najmlajši malčki pa so, po turnirskem sistemu, remizirali s Krškim Posavjem in premagali Brežiško. Starejši dečki - Rezultati 9. kroga: Vojnik : Kozje 1:0, Elkroj : Oplotnica 3:1, Vransko : Kovinar - neodigrano, Laško : Hrastnik 1:1. Lestvica po 9. krogih: 1. Kozje-22,2. Kovinar-18,3. Hrastnik-14,4. Vojnik 14.5. Vransko-11,6. Laško-11,7. Oplotnica-7,8. Elkroj-3. Mlajši dečki - Rezultati: Elkroj I : Rogaška 13:0, Elkroj II : Rogaška II 3:0, Elkroj I : Rogaška II 3:0, Elkroj li : Rogaška 13:0 (vse tekme so bile zaradi neveljavnih športnih izkaznic gostujočih igralcev registrirane z 3:0 za ekipi Elkroja). Lestvica po 28. tekmah: 1. Vransko-66,2. Rudar Usnjar-64,3. Elkroj-38, 4. Žalec-37,5. Rogaška-31,6. Kovinar- 27,7. Zreče-17. Malčki - Rezultati: Brežiško Posavje : Krško Posavje 2:2, Elkroj : Krško Posavje 1:1, Brežiško Posavje : Elkroj 1:3. Lestvica: 1. Dravinja-24,2. MŠ-Publikum-21,3. ERAŠmartno-16,4. Elkroj- 14.5. Brežiško Posavje-11,6. MU Šentjur-11,7. Krško Posavje-9,8. Šmarje pri Jelšah-4,9. Žalec-1. Franjo Pukart KOŠARKA Srečanje preboldskih in nazorskih selekcij V okviru sobotnega srečanja mladih košarkarjev v Preboldu se je med sabo pomerilo šest selekcij obeh klubov, od začetnikov do članov. Selekciji nazorskih dečkov začetnikov (mlajši in starejši) sta se dokaj enakovredno kosali z domačimi vrstniki, kljub vsemu pa sta bili na koncu poraženi. Več od poraza ni uspelo iztržiti niti pionirjem (letnik 1988 in mlajši), kijih čaka začetek nastopov vdržavni ligi, in kadetom (letnik 1986 in mlajši). Kadeti so bili vzadnji četrtini povsem enakovredni tekmeci domačim, iz česar bi lahko sklepali, daje začetna trema trajala nekoliko predolgo. V zanimivi in razburljivi predstavi so nato mladinci KK Nazarje (letnik 1983 in mlajši) premagali domačine. Za zaključek dneva so presenetljivo in prepričljivo zmago nad domačim drugoligašem dosegli še člani nazorskega kluba. Delavci Košarkarskega kluba Prebold, ki že težko pričakujejo začetek gradnje nove športne dvorane, so dobro organizirali srečanje in izrazili željo po nadaljnjih tovrstnih ugotavljanjih forme, ki s sabo ne prinašajo pretiranih stroškov. Gusti Robnik LOKOSTRELSTVO Dušan Perhač absolutni zmagovalec turnirja V Ankaranu je bil velik mednarodni turnir v disciplini fita-f ield na 24+24 tarč. Na turnirju, katerega so se udeležili tekmovalci iz Nemčije, Avstrije, Italije in Slovenije, je nastopilo 81 tekmovalcev. Ostale lige malega nogometa liga malega nogometa Mozirje - Tolkec liga Rezultati 10. kroga: Podvrh : Dolman 8:3, Policija : Ljubija 5:0, Trg : Hmeljar 12:1, Žabe : Lepa Njiva 8:2, Poldas : Zadruga 6:2. Rezultati 11. kroga: Podvrh : Žabe 1:1, Poldas : Hmeljar 7:1, Lepa Njiva : Trg 4:2, Policija : Dolman 5:10, Zadruga: Ljubija 1:1. Lestvica po 11. krogih: 1. Podvrh-28,2. Žabe-25,3. Trg-24,4. Dolman-19,5. Poldas-15,6. Lju-bija-14,7. Lepa Njiva-14,8. Hmeljar-8,9. Policija-6,10. Zadruga-1. Krajevna liga malega nogometa Rečica ob Savinji Rezultati 10. kroga: Grušovlje : Bar Mars 2:4, Šentjanž-KG Cigale : Plavi 5:3, Veseljaki : Pobrežje 6 : 3, Veterani Rečice : ŠD Gmajna 0:3 b.b., Predkrižnik : Zvir d.o.o. 1:5. Rezultati 11. kroga: Veseljaki : Šentjanž-KG Cigale 3:3, Veterani Rečice : Pobrežje 2:3, Bar Mars : Zvir d.o.o. 5:1, Grušovlje : ŠD Gmajna 1:0, Predkrižnik : Plavi 4:2. Lestvica po 11. krogih: 1. Veseljaki-29, 2. Bar Mars-24,3. Zvir d.o.o.-24,4. Šentjanž-KG Cigale-20,5, ŠD Gmajna-19,6. Plavi-16,7. Grušovlje-10, 8. Predkrižnik-7, 9. Pobrežje-6, 10. Veterani Rečice-2. »Štoflc« liga Šmihel Rezultati 10. kroga: Šmihel Baza Bar : Šmihel-POP TV 5:1, Loke Zadruga : Sele 5:4, Trnavče : Brezje 11:4, Šumečki Boys : Lepa Njiva-Čehi 1:3, Golte-Žekovec : Dol Suha-Bider 6:2. Rezultati 11. kroga: Loke Zadruga: Trnavče 3:6, Šmihel-POP TV : Lepa Njiva-Čehi 2:7, Golte-Žekovec : Brezje 5:4, Šmihel Baza Bar : Šumečki Boys 3:6, Sele : Dol Suha-Bider 7:2. Lestvica po 11. krogih: 1. Golte-Žekovec-30, 2.Trnavče-24,3. Šumečki Boys-24,4. Lepa njiva-Čehi-22,5. Loke Zadruga-22,6. Sele-14,7. Dol Suha-Bider-11,8. Šmihel-Baza Bar-7,9. Brezje-4, 10. Šmihel-POP TV-3. Franjo Pukart Absolutni zmagovalec turnirja je bil Dušan Per-hač iz lokostrelskega kluba Mozirje, kije nastrel-jal odličnih 688 krogov. Med članicami je prav tako odlično streljala Bernarda P. Zemljak, ki je zasedla 2. mesto z 659 krogi in s tem ponovno potrdila normo za nastop na svetovnem prvenstvu septembra v Avstraliji. Med veterani je Miran Borštner, prav tako iz Mozirja, zasedel 9. mesto z »Ko gledamo njihovo igrivost, zadovoljstvo in srečne obraze, nam je poplačan ves trud, ki smo ga vložili v izgradnjo športnega parka,« je v svojem poročilu na rednem letnem občnem zboru športnega društva, poudaril njegov predsednik. »Tega dela pa res ni bilo malo in samo velika volja in zvrhana mera potrpežljivosti je bila potrebna, da smo lahko prisluhnili željam in potrebam odraščajočih otrok ter mladine, ki so čedalje bolj prepuščeni stiskam na ulici in vabljivi ponudbi drog,« je v svojem nagovoru nadaljeval predsednik gradbenega odbora. Koje svoje povedala tudi blagajničarka in nadzorni odbor, so bile vse misli že usmerjene k usmeritvam, oziroma programu dela za letošnje leto. Prioriteta društva ostaja gradnja in ureditev športnega parka, ne bodo pa pozabili na svoje športne dejavnosti, zaradi kat- rezultatom 603 krogov. Odlično so streljali tudi Žare Kranjc iz Gornjega Gradu (drugi iz zadnjega evropskega prvenstva), kije zasedel 1. mesto z rezultatom 642 krogov. Med mladinci je osvojil 1. mesto in prehodni pokal Matija Lončar iz Žalca, kije nastrel-jal 621 krogov. PV erih je bilo društvo ustanovljeno. Vse aktivnosti okrog ureditve športnega parka so seveda pogojene s finančnimi sredstvi, ki jih bo imelo društvo v tem letu na razpolago, želje pa so predvsem dokončati otroško igrišče, zgraditi vsaj eno igrišče na mivki, stezo za balinanje ter postaviti reflektorje za osvetlitev igrišča. Tako upravni kot gradbeni odbor športnega društva se dobro zavedata, da je potrebno z deli čim prej nadaljevati in kaliti železo dokler je še vroče. Zavedajo pa se tudi praznega žiro računa, zato se bo potrebno ponovno obrniti na vse člane in simpatizerje društva, donatorje in sponzorje, občinske institucije in nenazadnje na Var-poljčane, da jim po svojih močeh poskušajo pomagati tudi letos. Franjo Pukart ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE Nadaljevanje izgradnje športnega parka je prioriteta Leto 2001 bo z velikimi črkami zapisano v anale delovanja športnega društva Gmajna, saj jim je v dobre pol leta uspel velik met izgradnje športnih igrišč za mali nogomet in košarko ter ureditev večjega dela okolice v njihovem novem športnem parku v Varpoljah. Kaj to pomeni za kraj, njeno okolico in ljudi, ki tu živijo, ni potrebno posebej poudarjati, najbolj pa so igrišč vsekakor veseli njihovi najmlajši, ki že od jutra do večera brezskrbno sproščajo na njem svojo energijo. KINO MOZIRJE Sobota, 27.4. ob 20.00 in nedelja, 28.4. ob 17.00: OCEAN'S 11 - kriminalka Režija: Steven Soderbergh Vloge: George Clooney, Brad Pitt, Matt Damon KINO NAZARJE Sobota, 27.4. ob 20.00 in nedelja, 28.4. ob 17.00 FUL GAS - akc. komedija Režija: Brett Ratner Vloge: Jackie Chan, Chris Tucker, John Lone KINO UUBNO Sobota, 27.4. ob 20.00 in nedelja, 28.4. ob 17.30 Vanilla sky Režija: Cameron Crowe Vloge: Tom Cruise, Penelope Cruz, Kurt Russell Tokrat smo izžrebali Natalijo Višnak, Savina 72a, Ljubno ob Savinji, ki bo prejela 2. brezplačni vstopnici za kino Nazarje. Čestitamo! Odgovor na nagradno vprašanje pošljite NA DOPISNICI, na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, s pripisom Kino, do torka, 30. aprila. Nagradno vprašanje: Iz katere države je inšpektor Lee (film Gul gas 2)? FUL GAS 2 Najhitrejše roke Vzhoda se zopet združijo z največjim »gobcem« Zahoda v nadaljevanju popularne komedije iz leta 1998. Inšpektor Lee iz hongkonške policije in losangeleški detektiv prideta v Hong Kong, kjer naj bi preživela eksotične počitnice. Komaj prideta v mesto, pa se že spopadeta z največjim primerom v svoji karieri - v ameriški ambasadi je eksplodirala bomba in ubila dva carinika, ki sta raziskovala tihotapljenje vrhunsko ponarejenih dolarskih bankovcev. VANILASKY David Aames ima na videz lepo življenje. Je čeden, premožen in karizmatičen. A vendar je v njegovem življenju praznina. Neke noči spozna dekle svojih sanj, a jo po svoji neumnosti izgubi. Nepričakovano se znajde v vrtincu ljubezni, komedije, sumov, seksa in sanj, pri tem pa uspe pogledati globoko v svojo dušo in odkriti, kako kratkotrajna je prava ljubezen. Predajte se razkošju barv in odtenkov, ki bodo v letošnjem letu ugodno vplivali na vaše počutje in si z malo domišljije polepšajte dom. OVEN: Sveže zelena spodbuja in izziva Ovnov značaj se zelo lepo ujema z letnim časom v katerem je rojen. Narava se počasi prebuja in rastline se obračajo proti soncu. V živo zeleno si lahko prepleskate steno v stanovanju in ker zelena pomirja, mora biti v ovnovem stanovanju vedno dovolj rastlin. BIK: Rumena izboljšuje razpoloženje uživačev Žilavi biki so uživači brez primere. Radi imajo vse, kar prinaša dobro počutje. Za bike je zelo primerna vedra, prijazno rumena barva, kije hkrati tudi zelo elegantna. RAK: Rožnata prinese v dom harmonijo Raki so pravi družinski ljudje. Če jim uspe med svojimi stenami zbrati vse svoje ljubezni, so srečni. Raki imajo radi umirjene barve in udobno stanovanje. Dobro počutje bodo v rakov dom prinesli rožnati odtenki. DVOJČKA: Močna oranžna spodbuja ustvarjalnost Dvojčki so zelo ustvarjalni in obožujejo spremembe, zato pogosto preurejajo stanovanje, ga na novo okrasijo ali spremenijo barvo. Topli oranžni toni so prava stvar za dvojčka. Spodbujajo izvirnost in veselo razpoloženje. LEV: Simpatična lososovo rožnata spalnica Levu vlada planet sonce, ki izžareva toploto, zato so za vse, ki so rojeni v tem znamenju idealne močne barve oziroma svetlikajoči se materiali. Dobro počutje bo levom pričarala močna lososova barva, ki bi bila najprimernejša za spalnico. DEVICA: Topla rjava za umirjeno rjavo Vestne device sodijo med zemeljska znamenja. Pri nakupu pohištva pazijo na vsak tolar in si privoščijo samo toliko, kotjim dopušča denarnica. V stanovanju device naj prevladujejo topli rjavi odtenki, ki jo pomirjajo in ji uslvarja-jo občutek domačnosti. TEHTNICA: Hladno modra pomirja živahnega duha Tehtnica hrepeni po harmoniji v odnosu z drugimi ljudmi, rada pa ima tudi urejeno okolje. Najbolj všeč ji je nekoliko hladen sodobni stil. Najpomembnejše je, da v njenem stanovanju ni nepotrebne šare. Najbolj jo pomirjajo modri odtenki. ŠKORPIJON: Vijolična spodbuja Škorpijoni so zelo odločni in strastni ljudje, zato si stanovanje opremijo zelo različno. Bodisi ekskluzivno, bodisi sproščeno ali v vzhodnjaškem stilu. Skupni imenovalec vseh škorpijonov so čutnost, ljubezen in erotika. Vse to predstavlja vijolična barva. STRELEC: Uživajte v zlatu Strelci potrebujejo veliko prostora in svobode. Kersejih hitro poloti občutek utesnjenosti imajo radi velike zračne prostore. Zlati predmeti dajejo občutek širine, zato v strelčevem stanovanju ne smejo manjkati. Obesite veliko ogledalo z bogatim zlatim okvirjem. KOZOROG: Bela bistri duha Za realističnega kozoroga je idealna bela barva, ki pomirja, hkrati pa je zelo elegantna in brezčasna. Preproste bele stene so kot nepopisani listi, čisti in urejeni, brez motečih okraskov. Ker imajo kozorogi radi funkcionalno eleganco jim gredo kričeče barve močno na živce. VODNAR: Srebrna osvežuje in vliva energijo Najbolje se počutijo v velikih in svetlih prostorih in sovražijo občutek utesnjenosti. Nekateri opremijo stanovanje v sodobnem stilu, spetdrugi imajo radi eksotiko. Pomagajte si s srebrno, ki pomirja. RIBI: Spomini na morje.-.turkizna barva Ribe imajo bujno domišljijo, poleg tega pa so zelo sočutne in čustvene. Turkizni odtenki ribo spominjajo na morske globine in jih pomirjajo. Zato je turkizna barva pravi balzam za ribjo dušo. V pojasnilo in odgovor občanom Luč in tov. Dešman Jožetu V 13. št. SN je bil objavljen članek Občnega zbora PGD Luče na katerega želi PGD Luče dati določena pojasnila. Ideja o nabavi avtocisterne ( v nadaljevanju AC ) izvira iz leta 1993, ko smo preko Ministrstva za obrambo poskušali nabaviti vojaško vozilo TAM 150 in ga pozneje preurediti v AC. Kerseje istočasno pojavila večja potreba po sanaciji starega gasilskega doma, smo nabavo AC odložili za določen čas. Po izgradnji doma smo hoteli uresničiti željo in potrebo iz prejšnjih let, zato smo nadaljevali z aktivnostmi pri nabavi gasilske tehnike. Po dogovoru z Občino Luče in županom smo iz lastnih sredstev najprej nabavili kombi za prevoz moštva VW Transporter SYNHRO, AC pa naj bi se nabavila iz Proračuna Občine Luče, ostalih virov in sredstev PGD Luče. V sestavi Občine Luče deluje Odbor za požarno varnost, katerega predsednikje bil takrat gasilski občinski poveljnik ( imenovan od župana Občine Luče ). Na predlog občinskega poveljnika je bila v UO PGD Luče imenovana sedem članska komisija za izbiro dobavitelja in izvajalca AC v katero je bil imenovan tudi tov. Dešman Jože. Komisija si je ogledala številne AC v poklicnih brigadah, PGD, sejmih in se tudi posvetovala s strokovnjaki te stroke. Na osnovi teh aktivnosti pa seje odločila za nabavo tipa vozila MAN 14.284 LAC. Na predlog komisije in UO PGD Luče je Občina Luče objavila javni razpis v Uradnem listu RS in po tem razpisu izbrala dobavitelja AC. AC je bila izbrana po tipizaciji Gasilskih vozil, katera je bila sprejeta na seji GZS dne 11. 02. 2000 na Igu. Oznaka vozila je GVC 16/24, zanj se uporablja DIN 14530 22 del TLF16/24 - Tp. AC je dodatno opremljena za potrebe lokalne skupnosti in glede na članek vSN št. 15 bolj kot predvideva tipizacija GZS. Glede na to, da tov. Dešman Jože AC sploh ni videl, mislimo, da je ta trditev, ki jo omenja v članku brezpredmetna in žaljiva. Dne 29. 08. 2001 je poveljnik PGD Luče tov. Dešman Jože podal pismeno ODSTOPNO IZJAVO s te funkcije. To odstopno izjavoje poslal na različne naslove po Sloveniji, katerih se njegova funkcija ne tiče saj je za to pristojen tisti, ki ga je imenoval, to pa je Občni zbor PGD Luče. Vse to pa je počel z določenim namenom,da blati naše društvo,to pa je po našem statutu hujša kršitev člana našega društva. Zaradi odstopne izjaveje UO PGD Luče imenoval do Občnega zbora v.d. poveljnika. Na Občnem zboru PGD je bilo najprej glasovanje o razrešitvi dotedanjega poveljnika PGD Luče. Izid glasovanja je bil naslednji : za - 31 članov, proti - 0 članov, vzdržani -4 člani. Sledilo je glasovanje za novega poveljnika PGD Luče, za katerega je bil predlagan sedanji občinski poveljnik tov. Moličnik Vinko. Izid glasovanja je bil naslednji : za -34 članov, proti - 1 član, vzdržan - 1 član. Glasovanja sta bila res dva, vendar za dve različni zadevi, ni pa bilo ponavljanja glasovanja za izvolitev poveljnika društva, zato trditev, ki jo navaja tov. Dešman Jože v članku SN ne drži. Kar se tiče starosti lahko v društvu dela vsak član od 7 leta do pozne starosti in menimo, da funkcija poveljnika ni častna funkcija , ampak ima poveljnik tudi svoje pravice in dolžnosti, katere ureja Pravilnik gasilske službe pod točko 5.1.2. in 5.2.1.1. Pod to točko so opisane pravice in dolžnosti poveljnika PGD, katerih ti vsekakor nismo želeli odvzeti, vendar pa smo prepričani, da smo ravnali prav, da smo v tako veliki stvari kot je nabava nove A.C. odločali skupinsko in ne posameznik. Na koncu naj omenimo še to, da si kot poveljnik odstopil na nečasten način, saj si svojo častno in delovno uniformo odložil na radiator v domu, ključe doma pa odvrgel v poštni nabiralnik. Teden dni po Občnem zboru PGD Luče si na naše veliko presenečenje poklical poveljnika in podpredsednika PGD in se jima opravičil, da priznaš, da nisi naredil prav in prosil, da ti vrnemo častno uniformo katero si tudi dobil. Toda še za večje presenečenje si poskrbel komaj nekaj dni za tem s člankom v SN in pokazal vso svojo tovarištvo in pripadnost društvu, ki ti je nudilo vso podporo pri tvojem izobraževanju, za katerega smo upali da ga boš koristneje uporabil. PGD Luče s tem člankom zaključuje razprave preko časopisnih V Savinjskih novicah sem med drugim prebrala tudi zapis o pripravah na praznovanje visokega jubileja, 90-letnico Gasilskega društva Luče. Prav je, da se stari dogodki ohranjajo, da ne tone vse v pozabo, posebno še zato, ker mlajši rod o nekdanjem dogajanju v kraju malo ali ničesar ne ve. Zato bi rada spomnila, daje bilo gasilsko društvo med prvimi petimi društvi, ustanovljenimi v Lučah. Pred njim sta bila ustanovljena na primer že kmetijska zadruga, ki bo praznovala prihodnje leto 100-let-nico, in izobraževalno društvo (ustanovljeno leta 1904). V lanskem letu bi lahko turistično društvo ob Lučkem dnevu obeležilo 75 let obstoja. Škoda, da počasi vse staro bledi in se pozablja. Pred časom pa mi je prišla v roke brošura o gasilstvu v Lučah, kije bila izdana leta 1998. V njej sem zasledila kar nekaj nepravilnih podatkov in na nekatere od teh bi rada opozorila. Na strani 25 je v rubriki Dogodki skozi čas kot prva omenjena šele 40-letnica društva (25.7.1952). Prvo slavje ob 20-letnici društva, 14. avg. 1932, je prezrto. Podatkov o tej obletnici mi ni bilo treba iskati. Dokaz za to je zelo lepo oblikovana velika »Častna diploma ustano- strani. Ne mislimo več odgovarjati na razna podtikanja in laži saj imamo resnično dovolj dela z gasilsko službo katera nam je zaupana. Prostovoljno gasilsko društvo Luče, Predsednik Janez Zamernik vitelju gasilnega društva v Lučah«, ki sojo ob tej priliki podelili mojemu očetu. Ta diploma visi na vidnem mestu v mojem starem domu Pri Hočevarju že 70 let, potrjena z žigom društva in podpisi načelnika Franca Vidmarja, tajnika Ludvika Mašata in šestih odbornikov. Na strani 28 je omenjen kot tajnik od leta 1945 do 1948 Ludvik Mašat, ki pa je od leta 1945 do 1947 služboval na šoli Sveti Duh na Ostrem vrhu (blizu Maribora) in bil šele leta 1947 na prošnjo ene takratnih organizacij premeščen na lučko šolo. (O tem hranim dokazilo - pismo mojemu očetu, dokaz je tudi zapis v šolski kroniki.) V brošuri tudi nisem našla imena Franca Vidmarja, ki je bil v tem času celo načelnik društva. Omenili bi lahko tudi trobentača Janeza Vršnika. Na večini starih slik, kijih še hranim, sedi na tleh s svojo trobento, na katero je trobil ob veselih in žalostnih dogodkih. Poleg teh fotografij hranim v svojem arhivu različne lepo ohranjene fotografije o nekaterih tedanjih dogodkih z opisi starih spominov. Olga Šiljar Krnica 13, Luče ČRNA KRONIKA • »POCENI« OBLAČILA ZA OTROKE Mozirje: 15. aprila je prišel neznanec v trgovino z otroškimi oblačili Katka v Mozirju. Odtujil je več kosov otroških hlač in majic, • OSEBNI AVTOMOBIL ZBIL OTROKA Rečica ob Savinji: 15. aprila ob 13.40 uri seje na regionalni cesti izven naselja Varpolje zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 4-letni otrok J.K. iz Varpolj je v bližini stanovanjske hiše Varpolje št. 3 nameraval prečkati regionalno cesto. V trenutku, koje stekel na cestišče, je z njegove leve strani, iz Radmirja proti Nizki, pripeljal voznik osebnega avtomobil, 45-letni J.L. z Ljubnega. Voznik seje z vozilom otroku umikal v levo, vendar ga je kljub temu zadel z desnim vzvratnim ogledalom ter zbil po vozišču. Otrok je bil pri tem hudo telesno poško- Gasilsko slavje v Lučah Že deseto leto mirno v grobu spiš, a spomini lepi nate še živijo. Zdaj dom je tvoj, kjer vlada križ tu pri nas, pa svečke Ti v spomin gorijo. V SPOMIN Vikici AUBREHT iz Mozirja Mineva deseto leto, žalost in neskončna praznina ostajata. Prisrčno hvala za vsako dobro misel na njo, za vsako prižgano svečo na grobu in postanek ob njem. Naše borno življenje je en sam večni spomin na ljubljeno ženo, mamico, momo, babico, prababico, sestro in teto! Vsi njeni »Jazsem Vstajenje in Življenje, govori Gospod: Kdor veruje v me, vekomaj ne bo umrl« ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Mirka PETKA (21.02.1922-13.3.2002) iz Mozirja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njivo Božjo. Posebna hvala osebju hematološkega oddelka bolnišnice Celje, dr. Kseniji Mijin-Steiner in osebju zdravstvenega doma Mozirje za pomoč v dolgi bolezni. Hvala župniku g. Sandiju Korenu in patru Evgenu Ketišu za opravljen cerkveni obred in slovesno mašo. Hvala cerkvenim pevskim zborom iz Mozirja, Šmartnega in Bočne ter moškemu pevskemu zboru Mozirje. Posebna hvala tudi vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste darovali za svete maše in cerkvene potrebe. Hvala tudi ZMDI in g. Antonu Gračnerju za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate! Vsi njegovi OBVESTILO Naročnike Savinjskih novic obveščamo, da si kot imetniki tekočih računov pri NLB in SKB banki lahko odprete trajni nalog za brezgotovinsko poravnavanje naročnine za Savinjske novice. Več informacij boste dobili na svoji matični banki ali na telefonski številki 03/83-90-790. Vigred spet prišla bo na tvoj vrt, in vprašala, kje si ti, sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni... (S. Gregorčič) V SPOMIN Alojzu HUDOBREZNIKU (2.6.1937 - 28.4.2001) Minilo bo leto dni, ko si pod težo krute bolezni izgubil življenjski boj, a v naših srcih živiš naprej. Vsi tvoji ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža in ata Ivana BIDRA (14.7.1919-15.4.2002) iz Pustega Polja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala gasilcem in čebelarjem, g. Blatniku in g. Purnatu za poslovilne besede, praporščakom, lučkim in bočkim pevcem, dr. Širku, patru Evgenu in zaposlenim na Urološkem oddelku bolnišnice Celje, še posebej sestrama Mojci Svetina in Marjanci Pečovnik. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 04I 665-329 Q^aXixrmx^YmTrxTa4-TaTixaTa~axraxuxm^jrrriTnTixa~rixn-^raTiTnTrrtTrmxi:> Naši poznavalci dosežejo pogosto izredno udobje s strokovnim kombiniranjem stilnega in sodobnegapoMštva (foto: Blenda Tavrl) N a sl e d s h mo "Sin je šel na zmenek," pove čpječa mama očetu, "za vsak slučaj sem mu dala tvoje kondome...1' "Malora," se vznemiri oče, "pa menda ne tiste, ki sem jih uporabljal takrat, ko nama je 'ratal' sin?!" ìHn Q u p' ne h e sede "Marjeta, kdaj veš, da bo tvoj Ponza hotel tisto od tebe?" vpraša Lojzka kolegico o njenihposteljnih navadah. "Ko mi naroči, da naj kupim en kondom in 'šteko' cigaret za kasneje." "In kaj dela možek s teboj ?" "V glavnem vzdihe in 'švic'." "Jaz sem pa res vesela, da sem vzela 'tišlerja' namesto 'šlosarja'!" veselopove Lojzka. "Zakaj? Je tako dober v svoj em poklicu?" "Kje pa! Vzela sem ga, ker se posteča pod nama redno podira!" Op ra ui čil o "Zaspane, spet si zamudil v sliižbo!" očita šef finačnih služb svojemupodrejenemu. "Šef, saj veš, da imava z Mojco malega sinčka.." potoži neprespani Tine skozi zeharge. "Kaj nisi včeraj rekel, da sta našla način kako uspavati dojenčka?" "Saj mali zdaj spi... Ugotovila sva, da najlažje zaspi v najini zakonskipostelji.” "V čem je potem problem, da si še vedno neprespan?" "Šef, ti sploh ne veš, kako težko namaje zaspattvpjegovi stajci!" Vzroki "Vzela sem ga, ker je bogat. Opremil mi bo stanovanje," reče Minka. "Vzel sem jo, ker je lepotica. Opremila mi bo spalnico," reče bogataš. mali mirni Pridite in čim-prej kupite naše super gnojilo, da kler je še po starih cenah, kajti nekaj že pogarja iz vrečk! S križnim genetskim mutin-gom smo pridelali solato, ki ima v zemlji namesto korenin krompir. Dobite ju s popustom, dokler nam ne uspe spremeniti okusa. Naj vas torej ne moti, da ima solata priokus peteršilja, krompir pa zelene. Kupite si klešče, s katerimi boste lahko izvlekli vsak žebelj . Agregat v ceno ni vštet. Po polovični ceni dobite lestev, ki je narejena samo za navzdol. Še ceneje pa dobite gugalnik, kise ziblje v samo eno smer. Tržni hit ta hip! Samokolnica z vgrajenim držalom zapivsko steklenico. Naše pohištvo zdrži tudi večje obremenitve na delovnih mestih. Za primer navajamo pisarniške stole, primerne za timsko delo direktorja in tajnice, saj eden zdrži težo dveh. Ugodno prodam več avta radijev in ostalo opremo za avtomobile. Tipe avtoradljev in točne podatke o opremi dobite v kr oniki pod vlomi. Hujšajte s pomočjo tabletk, ki 100% odgarjajo občutek lakote. Že v prvem tednu uživanja naših tabletk debelofil boste izgubili občutek lakote po zaužitju deset kil tabletk. Kdor prej pride, prej melje! Vabljeni na otvoritev novega pokopališča Sožalje Izrekamo iskreno sožalje vsem svojcem tistih, ki so upoštevali navodila s tiskarsko napako v knjigi Sam svoj električar. ;£} Cvetke iti koprive TUDI SAVINJSKE SO NA SLOVAŠKEM Po tem, ko smo v prejšnji številki odkrili, do obstaja Občina Luče tudi na Slovaškem, vam lahko tokrat postrežemo s senzacionalno novico, da imajo tudi Savinjske novice podružnico v slovaški državi. Toje jasno razvidno z glave dopisa, ki smo ga pred dnevi dobili iz nemškega Hamburga. Čudno se zdi le, da imajo tudi na Slovaškem kraj Nazarje s poštno številko 3331 in Savinjsko cesto... Hm, morda imajo celo grad Vrbovec?! (EU ANALFABETI PRESS) TW • P. O. BOX 616165 • D-22449 HAMBURG SAVINJSKE NOVICE KOTNIK FRANCI S.P. SAVINJSKA CESTA 4 3331 NAZARJE SLOVAKIAN REPUBLIC CVETKA + KOPRIVA Da Richard Stampfl s projektom Golte nima podpore pri mozirskem županu Jožetu Kramerju? Laž! Dokaz temu je le par dni stara fotografija iz Merana na Tirolskem, kjer je Kramer pred pričami izjavil, da so domala vsi Zgornjesavinjčani močno zainteresirani, da nemško govoreči Italijani pri nas uveljavijo svoje športno-turistične izkušnje. Seveda v skladu s slovensko zakonodajo. (SKI PRESS) V Mozirju je v turističnem drušlvu zavel svež veter, saj imajo novo podpredsednico Julijano Podvratnik. Popotnico ob prevzemu funkcije staji dala prometni minister Jakob Presečnik in predsednica Turističnega društva Rečica Vida Oriovič. Sodeč po polno obloženi mizi Podvratnikovi ne bo hudega. (ŠE SE MAMO RADI PRESS) AFRIŠKA IN AZIJSKA PALMA SLOVENSKA PISATELJ. (KARLIN) HUSEIN. DRŽAVA KRATKA ZGODBA (EKSPR.) AMERIŠKI IGRALEC (ZIERING) LAHEK ŠPORTNI ČOLNIČ FRANCOS. REVOLUC. (ALPHONSE) ŽGALEC APNA xy && v PALESTIN. VODITEU (JASER) VEČJE PODJETJE PASJA HIŠICA ŠPANSKO Ž. IME SLOVNIČNO ŠTEVILO ONASSISOV VZDEVEK HRVAŠKI PETROL HODNIK NA ŽEL. POSTAJI NOGOMET. STADION PORTA ORNA ZEMLJA, ORANJE (ZAST.) GRŠKI ZDRAVNIK (2.ST.P.N.Š.) TRAVNIK OBVODI HRVAŠKI SKLADAT. (KRSTO) PRAOČE AMELUN- GOV BAJKA. PRIPOVED KRAK REKE MENAM JAN OORT KIRKIN OTOK HRAST S HRAPAVO SKORJO FOTOGRA- FIJA (POG.) MORILEC MATERE SAVINJSKE NOVICE STANJE ORGANIZMA ZARADI POMANJK. KISIKA SLOVENSKA PEVKA (FALK) NEKDANJI RUSKI POTOVAL VOZ ORIENT. RIŽEVO ŽGANJE IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kr<*): REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Fregata, polst, Labodje jezero, abota, ranitev, Melik, opirača, Ila, Aimos, er, na, Olsen, Lavi, Gillette, apaš, osat, recital, sakar, Kačič, patron, ars, šl, ako, dirka, Iča, rovar, ea, Kren, aliteracija, dača, alimenti, idared, Jelcin, žarina, Ardila MINI SLOVARČEK: CATALANI- italijanski skladatelj (Alfredo) ARENGA- afriška in azijska palma AMALA- praoče Amelungov KARBINOL- metilni alkohol ANTAS- nogometni stadion Porta OBVESTILO REŠEVALCEM Rešeno križanko iz 17 št. SN 2002 izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka 7. maja pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA 17. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi bomo izžrebali 3 ročno izdelane keramične slike na lesu, ki jih prispeva Trgovina CEKIN iz Mozirja. -| « O Vrtmrhram VAŠA NAJBOLJŠA TRGOVINA ZA VRT IN MALE ŽIVALI Vse za setev, sajenje in zaščito rastlin na enem mestu ! Največja izbira okrasnih rastlin, cvetličnih posod, substratov... hrane in opreme za male živali v naši dolini vas čaka Vabljeni! Trideja inženiring, trgovina in storitve, Bogdan Fürst s.p., Praprotnikova 36, 3330 Mozirje, telJfaks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308 Napovednik • Petek (26. april), ob 18.00. Narodni dom Celje Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju • Petek (26. april), ob 20.00. Plesni forum Celje Alma in angel na zemlji • Petek (26. april), ob 21.00. Likovni salon Celje Video noč - kratki eksperimentalni filmi Andreja Štularja • Petek (26. april), ob 19.30. Glasbena šola Velenje Koncert harfistov • Ponedeljek (29. april), ob 20.30. Kamp Menina Varpolje Brucovanje s skupino Demolition group • Torek (30. april), zvečer. Kamp Menina Varpolje Kresovanje Prodam R4, GTL, 1.90, za 40.000 sit, tel. 031 302 118 Podarim psička, mešanec, star 2 meseca, srednje rasti, dolga dlaka, tel. 031 Prodam telička, starega 1 teden, tel. 031 776 435 760652 Kupim APN6,tel. 5841523,040611572 Prodam kravo simentalko za zakol ali nadaljno rejo, tel. 583 55 49. Prodam 6 mesecev brejo telico simentalko, tel. 58 31 163,041 944 159. Prodam telička, sivorjavega, star 1 Prodam Yugo Koral 60, letnik 90, registriran do decembra 2002, tel. 839 07 71 Prodam Golf II, IX, D 1.86, motor odlično ohranjen, cena 250.000,00 sit, tel. 031 821 129 teden, tel. 58 45 041 Prodam Golf II JXD, 1.86, cena 230.000 Prodam telico limuzin, staro 10 mese- sit, tel. 031 821 129 cev, težko 300 kg, tel. 5844151 Prodam BMW 318,1. 95, model 96, na Prodam telička, sivorjavega, star 1 teden, tel. 041 783 489 novo registriran, ohranjen, cena po dogovoru, tel. 58 35 033,031 839 927 Prodam telico sivko, brejo 8 mesecev, tel. 58 45 342 Prodam Golf 1, generacija 1.99/00, reg. do 1/03,51000,1 lastnik,041 269103. Ugodno prodam silažne bale, tel. 041 783693 Prodam terensko vozilo Hyundai Galloper intercooler 2,5 TD, 1.98, modre barve, 30.000 km, 5 vrat, 7 sedežev, klima, radio itd, možen kredit, cena 2,9 mio, tel. 041 612 511 Prodam seno, tel. 031 889 632 Prodam seno, tel. 58 34 188 Prodam silažne bale, tel. 041 543 456 Prodam 3001 bazen za hlajenje mleka, tel. 58 31 620 Prodam AX TGE 1. 91, registriran do 21.10.2002, tel. 041 526125 Poceni prodam rdeče vino in moped av- Prodam hladilni bazen 1001, kosilnico Buher-Sipkosa 145 cm, tel. 58 44 602 zvečer. tomatik, tel. 58 33 782,031 592 254 Na Ljubnem prodam hišo z vrtom za 7 mio, tel. 5 844 094 Prodam obračalnik Pajek, dolžina 230, tel. 58 3 5 473 Prodam staro hišo, primerno za vikend, lepa lega, tel. 041 549 217 Šivanje gobelinov po ugodni ceni, informacije na tel. 041 898 123 Prodam dekliško obhajilno obleko - Prodam travnik, nekaj gozda, 60 a, izredna lega, primerno za vikend, tel. 58 35 281 ugodno, tel. popoldan 5845 388 Prodam nov sušilni stroj Gorenje WT 941, tel. 041 930287 Kupim stanovanje, hišo ali zazidljivo parcelo vZgornji Savinjski dolini, tel. 031 343 611 ■ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 18. številki SN I ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. ITTTT] MORDA STG ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elekfro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti SENČILA SOLIS. Šmartno ob Paki Vam ponuja žaluzije, lamelne zavese, tende oz. markize, roloje... za zaščito pred soncem in nezaželenimi pogledi, izključno po meri z 1 letnim jamstvom, veliko paleto barv in modelov. GSM 041/538-960. Aleksander Petan s.p., Veliki Vrh 29,3327 Šmartno ob Paki TAPETNIŠTVO Obnova oblazinjenega pohištva, stolov in kotov. Velika izbira tapetniškega blaga in usnja. Izdelava zaves po naročilu. Banko, Tal. 5835-341, 041/411-218. Tekstilna galanterija Banko Sandi s.p., Rečica ob Savinji 17, Rečica ob Savinji. ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Izvajamo kompletna adaptacijska dela v kopalnicah, popravilo, oplesk ter kompletna izvedba toplotnoizolacijskih fasadnih sistemov (baumit, rofix in demit fasade). Tel. 03/897-73-66, mob. 040/72-42-72. Milan Klemenčič, s.p., Zaključna gradbena dela, Partizanska 15, Velenje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni sfroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 83948-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p, Ljubija 121, Mozirje. MIZARSTVO ROBNIK BOŽO s.p. LUČE Z vas izdelujemo masivne podboje, notranja, vhodna in harmonika vrata. Ugodne cene! Tel. 03/5844245. Mizarske storitve, Robnik Božo s.p, Raduha 2,3334 Luče. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p. Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-14-50, Vransko, tel. 5725430. Gostišče Trobej, Filač Jakob s.p, Attemsov trg 12,3342 Gornji Grad POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/793-636. Servis in vzdrževanje, Dobrovc Jure s.p, Žlabor 8,3331 Nazarje. SERVIS TERGLAV MILAN. POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/661-309. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p. Polzela 137 a, 3313 Polzela PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE BIER ostrešju ' nwtòiia gredtìjo Id.o.o. RIHTER d.o.o. Dol 14, 3342 Gornji Grad Tel.: 03/ 839 04 30, Fax: 03/ 839 04 31 e-mail: rihter.doo@siol.net Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 PESTRA IZBIRA: - materiala za centralno ogrevanje, - materiala za vodovod, - kopalniške opreme, - keramičnih ploščic (po naročilu). Montaža! Dostava na dom! Prodaja na obroke! AKCIJA V MAJU: črpalke PEDROLLO, AL - KO - hidropaki - pribor za zalivanje MERKURJEVE VROČE CENE IZ NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA * Izdelava in montaža vseh vrst ostrešij * Obnova streh * Krovska in kleparska dela * Izdelava in postavitev montažnih hiš * Nadgradnja objektov po sistemu montažnih hiš * Prodaja originalne kanadske tegole po najnižjih cenah v Sloveniji - Ljubno ob Savinji Ostrešja in nadgradnje izdelujemo po sistemu gotovih elementov, kar omogoča zelo kratek čas montaže in hitro pokritje objekta. MATEJA LIKEB-TERNIKs.p ObTrnavil,MOZIRJE tel.:8394953, faks:8394954 MOŽNOST RAČUNALNIŠKE KONTROLE VIDA «É iSJl PUNTO 1.2 SX SAFE klimatska naprava • ABS+EBD • kovinska barva • meglenke • dvostopenjski servo volan • 2 varnostni blazini • centralno zaklepanje • električni pomik stekel • dve leti garancije brez omejitve kilometrov prihranek do 380.000 SIT. •S, I AVTO ŽUNTER, Maks Žunter s.p. SaL on Velika razprodaja kuhinj in ostalega pohištva. POH IŠTVA popusti do 50% Na zalogi kuhinje v češnji, bukvi, hrastu, orehu in zeleni barvi. Informacije dopoldan na tel. 03/839-46-54, od 10. do 19. ure pa na tel. 02/818-30-72. m m ® Celje - skladišče D-Per Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. Telefon: 03/839 4190,839 2002 839 47 71;fax: 03/839 47 72 5000010830,17 COBISS © IZKORISTITI UGODNE CINI: Strešnik TONDACH 10% popust na stare cene Strešna lepenka S.P. 1950,00 SIT/rola Cement VOBITEKT SV/3 NIVEDURS Kombi plošča 5 cm 898.00 SIT/vreča 3.490.00 sit/rola 1.298,00 SIT/vrcča 1.398.00 SIT/kos 799,00 SIT/kg Keramične ploščice KRAS 1.590,00 SIT/m2 Keramične ploščice COTTO 1.399,00 SIT/m2 Tuš kad KOLPASAN 16.990,00 SIT Laminati 1.620,00 SIT/m2 MOŽNOST DOSTAVE Z AVTODVIGALOM NA DOM! Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob, med 7. in 13. uro. Odhodi:'21.6 I« ; Bivanje v hotelu ina vključuje; avtobus, 7 polnih penzionov (zajtrk, kosilo in vecerj -!Ž slovenskega vodnika. feéì# izlet na Montšerrat, izlet v Barcelono, obisk lokala s progni (Vrbovec) Nazarjah Obiščitejnasjna Savinjski: t j ^ ^ Hm»:“*- ]n □ Jr*\ SüI11 W [j (ö rv*\^J 1 “J?—SIL» 7 .«■ ■ OSREDNJA KNJ. CELJE