MlWl MA*K£TI>^~Stt«Ìie BENCINSKI SERVIS LETUŠ NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 03 891 56 11 Bohačev toplar v Vsako sx>b.olo od 8. do 12. ure • STALNA RAZSTAVA »NAZARJE SKOZI ČAS« • RAZSTAVNO - PRODAJNI PROSTOR DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI •KMEČKA TRŽNICA ante Uf (L llHMUlkc! Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju! OSREDIJ. KNJIŽNICA_________________________________________________________________________________ C Tretja stran ^ Malo delo - velika nasprotja Državni zbor RS je 26. oktobra sprejel Zakon o malem delu, ki ureja občasne oblike dela, ki niso urejene v Zakonu o delovnih razmerjih in se opravljajo preko napotnice, kar je doslej veljalo izključno za študentsko delo. Malo delo je v zakonu opredeljeno kot plačano začasno, občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih neaktivnih oseb, v obsegu največ 60 ur na mesec. Izjema bodo le študenti in dijaki, katerim bo zaradi študijskih obveznosti omogočeno, da malo delo opravljajo več ur na mesec, vendar v posameznem koledarskem letu ne smejo preseči dovoljenega obsega 720 ur. Omejen bo tudi letni zaslužek iz tega naslova v višini šest tisoč evrov, najnižja bruto urna postavka pa bo štiri evre. Iz malega dela se bodo plačevali prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje, delodajalec pa bo moral plačati prispevke za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter dajatve iz malega dela. Dajatev iz malega dela znaša 14 odstotkov od bruto plačila, kar je enako višini trenutne koncesijske dajatve za študentsko delo. Sredstva iz omenjene dajatve se bodo v največjem deležu porabljala za financiranje štipendij ter izgradnjo in vzdrževanje študentskih domov, manjši del sredstev pa bo namenjen za rizični sklad, delovanje organizacij študentov, izvajanje aktivne politike zaposlovanja in za evidentiranje malega dela ter inšpekcijski nadzor. Pri posredovanju malega dela se ohranja institut napotnice, ki sedaj velja za študentsko delo, vendar z vgrajenimi varovalkami, ki naj bi zagotovile redno plačevanje delodajalcev za opravljeno malo delo oziroma učinkovito izterjavo neplačanih obveznosti. Za izvajanje, spremljanje in nadzor malega dela bo vzpostavljena centralna evidenca o malem delu, ki jo bo vodil Zavod RS za zaposlovanje. Državni svet je na izredni seji 2. novembra izglasoval odložilni veto na zakon o malem delu, saj naj bi le-ta povzročil upad rednih zaposlitev, zniževanje cene dela in zmanjševanje pravic zaposlenih, ki jih urejajo kolektivne pogodbe. Vlada torej mora z malim delom na »popravni izpit« v parlament, če pa bodo poslanci zakon tudi drugič podprli, se nam, kot napovedujejo študenti, obeta (še en) referendum. IZ VSEBINE: 45 Tema tedna: Malo delo prinaša (pre)malo pravic?....4 Občina Solčava: Plaz in uničena cesta ogrožata turistično kmetijo Klemenšek..5 ZKZ Mozirje: Pozitivno mnenje revizijskega poročila.8 Knjižnica Mozirje: Brezžičen dostop do digitalnih zakladov.8 Občina Mozirje: Zbirka Aleksandra Videčnika dobila svoje varuhe....................9 Suška banda: Predstavitev na kolumbijskem radiu....10 Mozirje: Ttle jam privabil preko 600 skavtov...16 Podvolovljek: Voznik umrl v razbitini .22 ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 45,12. november 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. --------------------- 11 '■ " NOVOSTI ZA ŠTUDENTE, BREZPOSELNE IN UPOKOJENCE Malo delo prinaša (pre)malo pravic? Konec oktobra so poslanci sprejeli zakon o malem delu, o katerega učinkovitosti dvomijo sindikati delavcev. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in številni strokovnjaki. Malo delo bodo namreč lahko opravljali ne le študentje, ampak tudi upokojenci in brezposelni. Prav vključitev vseh treh skupin v isti zakon poraja dvome med nasprotniki malega dela. Ker je na omenjeni zakon državni svet sprejel veto, je vprašanje, koliko postavk iz njega bo dejansko prešlo v uporabo. Mnenje o zahtevi državnega sveta za ponovno odločanje o spornem zakonu je državni zbor sprejemal na izredni seji v sredo. DELO MALEGA DELAVCA BO OMEJENO Največ nasprotovanj med študenti gre na račun novosti, kot so omejitve malega dela pri posameznem delodajalcu in njegova 30-odstotna obdavčitev. Nesprejemljiva se jim zdi tudi postavka, da naj bi se od opravljene ure male- ga dela v pokojninsko dobo priznalo le 40 minut. Kot so izračunali na ŠOS-u, bi moral mali delavec za leto priznane pokojninske dobe de- lati kar 5 let in 8 mesecev. Študentje bodo po novem lahko opravljali največ 720 ur malega dela letno, poleg tega so ure dela pri delodajalcu omejene še s pogojem, koliko delavcev ima le-ta sploh zaposlenih. Pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca ali le enega, je malo delo omejeno na 180 ur. Šele delodajalec, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delav-cev, lahko nudi 720 ur malega de- la, torej toliko ur, kotjih lahko opravi en študent letno. Število ur narašča skladno z velikostjo podjetja, zgornja meja ur malega dela je 2.880 ur pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev. ŠTUDENTSKIH SERVISOV NE BO VEČ Dela je po mnenju strokovnjakov, ki so proučili podatke davčne uprave, torej še vedno dovolj. Po Dursovih podatkih namreč 60 odstotkov vseh študentov zasluži manj kot 2.000 evrov na leto, dobra četrtina pa od 2.000 do 4.000 evrov. Tistih, ki zaslužijo več in jim bo ta zakon res omejil zaslužek, naj bi bilo le slabih sedem odstotkov. S študentskim delom naj bi torej največ služile študentske organizacije in študentski servisi. Če se zakon o malem delu v tem segmentu ne bo spreminjal, takšnih zaslužkov ne bo več, saj le-ta predvideva preoblikovanje študentskih servisov v nepridobitne agencije. Študentje so maja po svoje pravice odšli na cesto (foto: Špela Robnik) NA MANAGERJEVI LESTVICI TUDI ZGORNJESAVINJČANI Družina Pistotnik in Jože Mermal med najbogatejšimi Predsednik uprave BTC Jože Mermal na Managerjevi lestvici zaseda 25. mesto. Revija Manager je v začetku novembra objavila lestvico stotih slovenskih multimilionarjev v letu 2010. Med prvo trideseterico najbogatejših sta tudi družina Pistotnik, ki ima korenine v Novi Štifti, upravlja pa podjetje Sintal, in Jože Mermal z Ljubnega ob Savinji, predsednik uprave BTC. Malo pred Managerjevo lestvico je bila v časniku Dnevnik objavljena lestvica najbolje plačanih menedžerjev leta 2009, med njimi je tudi Uroš Marolt iz Mozirja, član uprave Gorenja in glavni direktor podjetja Gorenje Notranja oprema d.o.o.. Lastniki skupine podjetij Sintal, Robert in Viktor Pistotnik, ki po rodu prihaja iz Nove Štifte, ter Robertova partnerica Lidija Pilko, so po pisanju revije Manager na sedmem mestu med najbogatejšimi Slovenci. Skupina podjetij Sintal, ki se ukvarjajo s fizičnim in tehnič- nim varovanjem objektov, prevozom denarja in izterjavami, je lani ustvarila preko 35 milijonov evrov prihodkov iz prodaje, njihovo premoženje v letu 2010 pa je ocenjeno na 51,5 milijona evrov. Kriza podjetju ni prišla do živega, saj so se prihodki od prodaje v lan- skem letu zmanjšali le za odstotek, medtem ko se je dobiček povečal za četrtino. Uspešno poslovanje skupine Sintal v lanskem letuje premoženje družine Pistotnik v enem letu povečalo kar za dobrih 46 odstotkov. Predsednik uprave BTC Jože Mermal na Managerjevi lestvici zaseda 25. mesto. Premoženje podjetnika, ki se pogosto vrača na Ljubno in z domačimi društvi odlično sodeluje, se ocenjuje na 21,9 milijona evrov. Kot so zapisali v Ma-nagerju, je ocena vrednosti premoženja družbenikov BTC-ja odvisna od gibanja najemnin za poslovne prostore in gibanja cen nepremičnin v Ljubljani. Mermalovo premoženje se je glede na lansko oceno v letu dni zmanjšalo za okoli 25 odstotkov. Uroš Marolt iz Mozirja, član uprave Gorenja Velenje, se sicer ni znašel na lestvici najbogatejših Slovencev, ga pa zato lahko najdemo na Dnevnikovi lestvici stotih najbolje plačanih menedžerjev v Sloveniji. Marolt se nahaja na 87. mestu, njegovi bruto prejemki iz vseh funkcij v letu 2009 pa so znašali 199.258 evrov. REDNO DELOVNO RAZMERJE LE ŠE IZJEMA? Tudi sindikati uvedbi malega dela nasprotujejo. Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije opozarjajo, da malo delo ni enako obremenjeno kot druge oblike dela. Tako ne predvideva stroškov dela, kot so odpravnine, prevoz na delo, letni dopust, nadomestila za čas bolniškega staleža, stroški malice. Po mnenju sindikatov je malo delo le sredstvo za zagotavljanje konkurenčne prednosti podjetij, socialno-eko-nomski položaj delavcev pa se bo le slabšal. Mali delavec bo namreč opravljal popolnoma enako delo kot redno zaposleni, medtem ko bo obseg njegovih pravic bistveno manjši. Tako obstaja realna grožnja, da bo malo delo v prihodnje pravilo, redno delovno razmerje, tudi za določen čas, pa le še izjema. MINISTRSTVO OBUUBUA VEČ SOCIALNE VARNOSTI V nasprotju s študenti in sindikati na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zagotavljajo, da je namen malega dela ohranjanje fleksibilnost trga dela, preprečevanje dela na črno in zlorabe študentskega statusa, vpeti v malo delo pa bodo ohranjali svoje delovne navade. Malim delavcem obljubljajo več socialne varnosti, saj bo brezposelnim omogočeno, da opravljajo malo delo in hkrati iščejo zaposlitev. Poleg tega bo mali delavec, ki prejema denarno nadomestilo, lahko mesečno zaslužil še do 200 evrov, njegovo nadomestilo pa s tem ne bo ogroženo. Tatiana Golob Radenko Tešanovič, predsednik Kluba Zgomjesavinjskih študentov (KZSŠ): »Zakon o malem delu je nova oblika, ki ukinja študentsko delo oziroma ga na nek način razširja iz sedanjega dela za dijake in študente dodatno na upokojence in brezposelne. Moram poudariti, da bodo dijaki in študentje zelo prikrajšani, saj bo veliko večja konkurenca za delo, hkrati pa naša populacija ne bo konkurenčna drugim dvema skupinama, ki sta več časa prosti in se pripravljeni prilagajati. Menim, da je zakon o malem delu zelo slab, saj bo še vedno omogočal iste zlorabe, kot jih trenutno študentsko delo, saj nikjer ni izrecno zagotovljeno, da se bo povečal nadzor nad tem delom, tudi evidenca vpisa se ne bo uredila s tem. Torej, vse tiste pomanjkljivosti, na katere je Študentska organizacija Slovenije opozarjala, ostajajo. Hkrati pa se moramo vprašati, kaj bo s štipendijami, da se ne bo ponovilo leto 2004, ko smo študentje namesto obljubljenih novih 10 tisoč štipendij na koncu ostali brez teh in še brez 5 tisoč starih. KZSŠ zelo podpira prizadevanja ŠOS-a in bo, v kolikor bo zakon šel skozi tretjo obravnavo, zbiral podpise za razpis referenduma. Upam, da poslanci, tudi naša dva, Jakob Presečnik in Iztok Podkrižnik, razumejo, kaj študentsko delo pomeni za mlade in da zakon o malem delu v taki obliki ni dober in se ga ne sme sprejeti.« OBČINA SOLČAVA TEŽKO KRPA CESTNE POŠKODBE Plaz in uničena cesta ogrožata turistično kmetijo Klemenšek Koncem oktobra, le nekaj dni po izdatnem sneženju in deževju na območju Solčavskega, je nad kmetijo Klemenšek drsenje zemlje povzročilo večje težave s prevoznostjo panoramske ceste. Prevozi v šolo, na delovna mesta v dolino, gostov na turistične kmetije in odvažanje lesa so ob tem postali ogroženi. STANJE CESTE JE JESENI NAJSLABŠE Župan občine Solčava Alojz Lipnik nam je o tem pojasnil naslednje: »Ta cesta je v tem trenutku na tem območju zares v slabem stanju. Razlog je v zelo slabem vremenu, ki je popolnoma razmočilo cestišče. Zelo težak prvi sneg je »presenetil« listavce ob cesti, ki še niso odvrgli listov in so se tako pod izjemno težo snega upogibali in lomili. Sicer je zelo kritičen del ceste ravno pri odcepu za turistično kmetijo Klemenšek. Tu dodatne težave povzroča še usad, ki že leta odnaša cesto. Zaradi zagotavljanja prevoznosti jo je potrebno neprestano sanirati. Tu bo potreben večji gradbeni poseg. Cesta je seveda obremenjena s tovornim prometom, ki je intenzivnejši v jesenskem in spomladanskem času, kar stanje poslabšuje. Škodo, ki jo zaradi povečane obremenjenosti ceste povzroča naša občina, to je vzdrževanje gozdnih cest, poskuša- mo sproti odpravljati. Razmere na cesti se tekom leta izredno spreminjajo, stanje pa je jeseni zares naj- slabše. Prevoznost bo v naslednjih dneh nedvomno zagotovljena, zimska turistična sezona se bo odvijala tako, kot je potrebno.« DRŽAVA MAČEHOVSKA DO SVOJIH CEST O poškodbi ceste zaradi plazu in perečem stanju križišča do kmetije Klemenšek nam je potarnal tudi lastnik te domačije Danijel Klemenšek. Menil je: »da se država zelo mačehovsko obnaša do svojih cest. Že davno so bile dane obljube od pri- stojnih ljudi, da bo stanje sanirano, pa se ob poslabšanju vremenskih razmer in obremenitvah s kamioni in gradbeno mehanizacijo cesta znova uničuje, tokrat pa je bila zares v katastrofalnem stanju. Nekaj kamionov drobnega gramoza ne bo rešil nič, le začasen obliž je povrh blatnega in razmočenega cestišča. Kar bojim se zime. Večkrat sem že slišal, da se projekt sanacije plazu dela, da bodo menda v prihodnjem letu celo položili nekaj asfalta, razen na tem, plazovitem terenu, vendar, kdo pa naj še verjame stalnim, neizpolnjenim obljubam?!« Ker gre za turizem, do turističnih kmetij prevažajo goste tudi srednje veliki in manjši avtobusi, gre torej tudi za ogrožanje gospodarske dejavnosti, je še menil Klemenšek. Župan Alojz Lipnik je poudaril, da je panoramska cesta državna cesta in da občina za vzdrževanje ali za investicije ne dobi zanjo nikakršnih sredstev. Sodelovanje z direkcijo za ceste poteka ves čas, tako pa tudi opozarjanje na opisane in druge težave. Sodelovanje med operativci je po besedah župana dobro, težave pa so povezane z državnim proračunom. Asfaltiranje te strateške ceste za Solčavsko poteka le postopno. Do zdaj je asfaltirane in s tem utrjene ceste približno tretjina celotne dolžine. Jože Miklavc Turistična kmetija Klemenšek, pri kateri je stanje panoramske ceste že daljši čas zelo problematično (foto: Jože Miklavc) OBČINSKI SVET LJUBNO Anka Rakun predala župansko verigo Franju Naraločniku Orešnik, župan Franjo Naraločnik, Jože Hudej, Ana Kladnik, Stanko Rihter, Paul Orešnik, Primož Vodušek, Ivan Sovinšek in Damijan Nerat (foto: Marija Lebar) Dotedanja županja občine Ljubno Anka Rakun je sklicala sejo novega mandata občinskega sveta v četrtek, 4. novembra. Prisotni so bili člani občinske volilne komisije, poročilo o poteku volitev je podala predsednica komisije. Siedila je slovesna predaja županske verige novemu županu Franju Naraločniku. Sejo je vodila svetnica Ana Kladnik. Ugotovili so prisotnost in istovetnost članov novega občinskega sveta. Sledilo je poročilo predsednice občinske volilne komisije Danice Vezočnik Krajnc. Komisija je imela kar nekaj dela, saj so na Ljubnem župana izvolili šele v drugem krogu, vendar pritožb in pripomb, ki bi lahko vplivale na rezultat volitev, ni bilo. Svetniki so imenovali komisijo za potrditev mandatov svetnikov in ugotovite izvolitve župana. Komisija se je skupaj s predsednico volilne komisije umaknila in pregledala volilno dokumentacijo. Paul Orešnik je v imenu komisije prebral pismeno poročilo, v katerem je ugotovila, da pritožb na volilne izide ni bilo. Svetniki so tako potrdili mandate novega občinskega sveta. Seznanili so se z ugotovitvijo, daje novoizvoljeni župan Franjo Naraločnik. Naraločnik je tako začel mandat župana s tem dnem. Dotedanja županja Anka Rakun mu je čestitala in mu predala simbol županske oblasti - župansko verigo. Novi župan je podal častno zaprisego, v koterije obljubil, da bo pri opravljanju dolžnosti ravnal po vesti in poštenju, spoštoval ustavo in zakone ter si prizadeval za napredek svoje občine. Imenovali so komisijo za mandatna vpraša- nja, volitve in imenovanja v sestavi: Ana Kladnik, Anton Špeh, Damijan Nerat, Ivan Sovinšek in Jože Hudej. Komisija bo pripravila predloge za oblikovanje delovnih teles občinskega sveta. Sledilo je še ganljivo slovo od Anke Rakun, županje, kije 16 let vodila občino, v sedanjem mandatu pa je bila izvoljena v občinski svet. Marija Lebar OBČINSKI SVET NAZARJE Županjo za dobro sodelovanje z vsemi svetniki V sredo, 3. novembra, je dotedanji nazorski župan Ivan Purnat sklical konstitutivno sejo novoizvoljenega občinskega sveta. Ta je potrdil sklep o imenovanju občinskih svetnikov in se seznanil z ugotovitvijo izvolitve županje Majde Podkrižnik. Sejo je do imenovanja županje vodil Janez Štiglic. Predsednica občinske volilne komisije Terezija Plaznik je podala poročilo o izvajanju volil- nih opravil v obeh krogih volitev. Te so potekale brez posebnosti ali pritožb. Komisija za ugotovitev mandatov svetnikov in seznanitev z izvolitvijo županje seje umaknila in skupaj s predsednico pregledala volilno dokumentacijo. Ker ni zaznala nepravilnosti in ker pritožb ni bilo, so svetniki potrdili novoizvoljeni občinski svet. Seznanili so se z ugotovitvijo o izvolitvi županje Majde Podkrižnik v drugem krogu. Županja je dejala, da je počaščena. »Zavedam se odgovornosti in obljubljam, da bom dostojno zastopala interese vseh občanov. Želim si dobrega sodelovanja z vsemi člani občinskega sveta,«je dejala Podkrižnikova in poudarila, daje uspehe mogoče dosegati le s skupnimi močmi. »To bomo znali in zmogli v dobro vseh občank in občanov,« je še menila. Dejala je, da bodo njena vrata vedno odprta za vse, ki bodo to želeli. Kot profesionalna županja seje na občini Nazarje zaposlila 5. novembra. Program dela je strnila v štiri točke in ga na kratko predstavila. Povedala je tudi, da bo naslednja redna seja sveta kmalu, saj bo med drugim potrebno imenovati krajevne odbore. Besedo je povzel tudi prejšnji župan Ivan Purnat in orisal pot občine v vseh štirih mandatih. Podkrižnikova se mu je zahvalila in mu v imenu vseh predala umetniško sliko. Pristavil je, da bo po potrebi županji še na razpolago. Sledila je izvolitev komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Sestavljajo jo Janez Štiglic, Bojan Štrukelj, Irena Vačovnik, Zora Štrucl in Filip Strnišnik. Ti bodo do naslednje seje pripravili predloge komisij in odborov občinskega sveta. Marija Lebar Novoizvoljeni občinski svet z županjo občine Nazarje (stojijo od leve); Stanko Flere, Mirko Brezovnik, Bojan Štrukelj, Janez Štiglic, Jože Pogorelčnik, Boštjan Cigale, Filip Strnišnik, (sedijo): Sonja Boršnak, Andreja Žebelj, županja Majda Podkrižnik, Irena Vačovnik in Zora Štrucl (foto: Marija Lebar) OBČINSKI SVET OBČINE REČICA OB SAVINJI Na dovolj trdnih temeljih za delo v prihodnje Prvi četrtek v novembru so se v sejni sobi občine Rečica ob Savinji na konstitutivni seji občinskega sveta zbrali novoizvoljeni svetniki, na njej pa so potrdili mandate svetnikom in županu. Sejo je vodil najstarejši svetnik dr. Anton Jezernik (DeSUS). V uvodu je predsednica občinske volilne komisije Tanja Kos podala poročilo komisije o izidu lokalnih volitev, nato so svetniki imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Na podlagi dogovora predstavnikov vseh v občinskem svetu zastopanih strank bo petčlansko komisijo vodil Andrej Flere (SLS). V njej so še Anton Strnišnik (SDS), dr. Anton Jezernik (DeSUS), Franjo Pukart (LDS) in Polona Kolenc Ozimic (SLS). Staro-novi župan Vinko Jeraj je ob zaključku poudaril, da je minuli mandat ustvaril dovolj trdne temelje za delo tudi v prihodnje. Verjame, da bo zato ob pomoči občinskih svetnikov in občinske uprave lahko izpolnil vse zastavljene naloge, ki si jih je začrtal v programu. Tako bo nadaljeval z že začetimi projekti, med katere sodijo sekundarni vod kanalizacije Spodnja Rečica-Varpolje, spre- jetje občinskega prostorskega načrta in izgradnja Trnovčkega mostu. Za ureditev Tavčarjevega dvora in trškega jedra bodo kandidirali na razpise za pridobitev sredstev, saj občina sama tega finančnega zalogaja ne zmore. Jeraja, ki bo delal kot profesionalni župan, in svetnike v letošnjem letu čakata dve seji, zato bodo že naslednji teden imenovali komisije in odbore, da bodo lahko sprejeli tudi proračun za leto 2011. Marija Sukalo Občinski svet občine Rečica ob Savinji z županom (od leve): Anton Strnišnik, Jelka Štorgelj, dr. Anton Jezernik, Štefan Farkaš, Polonca Kolenc Ozimic, župan Vinko Jeraj, Andrej Flere, Janko Žuntar, Franjo Pukart, Peter Cajner (foto: Marija Šukalo) S skupnimi močmi za delovne, poštene in odkrite odnose OBČINSKI SVET SOLCAVA Občinski svet v novi sestavi z županom in direktorico občinske uprave (od leve): Franci Ošep, Vinko Slapnik, Marko Logar, župan Alojz Lipnik, Stanislav Štiftar, Katarina Prelesnik, Aleš Klemenšek, Klemen Matk in direktorica Mateja Brleč Suhodolnik (foto: Marija Lebar) V torek, 2. novembra, je župan občine Solčava Alojz Lipnik sklical konstitutivno sejo novoizvoljenega občinskega sveta. Poročilo o tem, kako so potekalo volitve, je na seji podal predsednik občinske volilne komisije Boris Kanduti. Vodenje seje je prevzel najstarejši novoizvoljeni svetnik Stanislav Štiftar, Kanduti pa je pri- sotne seznanil z delom občinske volilne komisije in postopki volilnih opravil. V času od avgusta do volitev 10. oktobra seje komisija za uspešno izvedbo volitev sestala na nekaj sejah in sestankih. Po objavljenih rezultatih niso prejeli nobene pritožbe ali pripombe, delo komisije pa je bilo javno. Svetniki so nato izbrali komisijo za potrditev mandatov občinskih svetnikov in ugotovitev izvolitve župana. Komisija se je skupaj s predsednikom Kandutijem umaknila in pregledala volilne rezultate in gradivo. Ker ni ugotovila nobenih nepravilnosti, je podala predlog za potrditev mandatom novega občinskega sveta občine Solčava. Prav tako je podala poročilo z ugotovitvijo izvolitve župana Alojza Lipnika. Županje nagovoril svetnike in izrazil prepričanje, da bodo pripomogli k intenzivnemu delu za razvoj občine vsak po svojih močeh. Po njegovem mnenju je prednost sedemčlanskega občinskega sveta v Solčavi nestrankarska sestava, zato se mu zdi svet podoben družini, kjer vsak prispeva čim več v dobrobit skupnosti. Občina ima začrtan dolgoročni plan razvoja, ki ga izvaja, rezultati pa se že kažejo. Dodal je, da pričakuje odkritost in poštenost, vsi skupaj pa se zavedajo, da brez ovir ne bo šlo. Na koncu so imenovali še komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki bo pripravila predloge za organe in komisije za tekoče delovanje občine. Komisijo sestavljajo: Katarina Prelesnik, Franci Ošep in Vinko Slapnik. Marija Lebar ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE Pozitivno mnenje revizijskega poročila o poslovanju Na redni seji seje v četrtek, 4, novembra, v Mozirju sestal upravni in nadzorni odbor zgornjesavinjske kmetijske zadruge. Prisotna je bila tudi direktorica revizijske hiše Simončič, kije članom odborov predočila revizorsko poročilo o poslovanju zadruge v letu 2009. Člani zadruge so se z rezultati sicer seznanili že na občnem zboru, vendar je bilo tokrat podano poročilo revizijske hiše o vsakoletnem pregledu bilance stanja, izkaza poslovnega izida in poslovnega poročila. Na podlagi pregleda je direktorica revizijske hiše Bernarda Simončič podala mnenje, iz katerega izhaja, da so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja ZKZ Mozirje na dan 31.12.2009 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Kot je dodala revizorka, so bili prihodki v primerjavi s tistimi v letu 2008 nižji, prav tako pa so bili nižji tudi odhodki. Skupen rezultat je bil pozitiven inje znašal 16.000 evrov. Simončičeva je poudarila, da namen zadrug ni ustvarjanje viškov dohodka, pač pa da članom zagotavlja prodajo pridelkov in nakup re-pro materialov in drugega po ugodnih cenah. Menila je še, daje poslovanje zadruge racionalno, edina rezerva bi morda še bila v racionalizaciji upravnih služb in zmanjšanju števila zaposlenih. Predsednik upravnega odbora Stanko Zagožen kot tudi ostali prisotni so bili mnenja, da je poslovanje zadruge dobro in transparentno in da je bila odločitev o vsakoletnem revidiranju dobra. Govorili so še o nameravanem odkupu Ljubljanskih mlekarn, o čemer bomo obširneje poročali v naslednji številki Savinjskih novic. Odbor za organizacijo in izvedbo spominskih srečanj EMS pri KUD Utrip vabi na prireditev PESNIŠTVO V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI v soboto, 20. novembra 2010, v kulturnem domu v Gornjem Gradu. Program: 16.30 Razvoj pesništva v dolini (BertSavodnik) Pesnišlvo Edija Mavriča Savinjčana (dr. Matjaž Kmecl) Pesništvo najmlajših - Besedičica (Mija Pilko) 18.00 Razglasitev rezultatov natečaja in podelitev nagrade ter priznanj. Prireditev bo obogatena s spremljajočim kulturnim programom. Dogodek je sestavni del nastopov v počastitev 130-letnice delovanja Kulturnega društva Gornji Grad. K temu je direktor Andrej Presečnik dodal, da se število zaposlenih zmanjšuje tako zaradi razporeditev kot zaradi odhoda nekaterih sodelavcev v pokoj. Pokomentiral je poslovne rezultate lanskega leta in pojasnil tudi nameravano prodajo nekaterih nepremičnin. Omenil je še prenovo in gradnjo maloprodajnih trgovin. Po njegovem ima tukaj zadruga kljub ne najboljšim rezultatom posebno vlogo. Če bi namreč zaprli svoje franšizne trgovine na podeželju, bi ljudje tam sploh ne imeli kje kupovati osnovnih življenjskih dobrin. S temi trgovinami se posredno ohranja poseljenost podeželja in bi tukaj morale priskočiti na pomoč tako država kot občine. Marija Lebar KNJIŽNICA MOZIRJE Brezžičen dostop do digitalnih zakladov Digitalna knjižnica Slovenije je slovenska zakladnica znanja. Prosto je dostopna vsem uporabnikom interneta, ponuja pa digitalizirane kulturne zaklade. Do nje lahko po novem dostopajo uporabniki mobilni naprav preko brezžičnega omrežja mozirske knjižnice. Trend sodobnega časa je, da se informacije digitalizirajo in selijo v svetovni splet. Tem trendom sledijo tudi knjižnice. V poplavi informa- moči dodali tri video posnetke. Prvi je predstavitev portala, drugi pojasnjuje osnovno iskanje po portalu. Najbolj privlačen za mlajše uporabnike portala bo tretji posnetek, ki razkriva storitev dodajanja oznak gradivu na portalu po zgledu tovrstne storitve na spletnih socialnih omrežjih. Na ta način obiskovalci soustvarjajo vsebine portala. Obiskovalci mozirske knjižnice so že prej imeli dostop do digitalne knjižnice v računalniškem ko- neposredni bližini (foto: Roman Mežnar) cij pomagajo uporabnikom pri filtriranju le-feh. Zato ponujajo dostop do različnih digitalnih informacijskih virov. Portal Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si omogoča prost dostop do digitaliziranih revij, knjig, rokopisov, zemljevidov, fotografij, glasbe in priročnikov. Upravljavci portala so v želji po čim boljši uporabniški izkušnji na portalu v okviru po- tička Po novem je ta mogoč preko brezžičnega signala, ki ga oddaja usmerjevalnik, ki se nahaja v knjižnici in omogoča dostop do interneta mobilnim napravam brez potrebe po nastavljanju le-teh. Z mobilno napravo, priključeno v svetovni splet, je moč loviti digitalne informacije tudi izven delovnega časa knjižnice, v njeni neposredni bližini. Roman Mežnar OBČINA MOZIRJE Zbirka Aleksandra Videčnika dobila svoje varuhe V prostorih mozirskega župana Ivana Suhoveršnika sta slednji in Aleksander Videčnik 3. novembra podpisala dodatek k pogodbi o ravnanju z Zbirko Aleksandra Videčni- se je občina strinjala, da nadzor in varovanje zbirke opravlja Zgodovinski arhiv Celje, S tokratnim podpisom dodatka k tej pogodbi so bili imenovani še trije varuhi, ki bo- Župan Ivan Suhoveršnik (desno) in Aleksander Videčnik sta s podpisom dodatka k pogodbi imenovala varuhe zbirke (foto: Benjamin Kanjir) ka. V dodatku so bili imenovani trije skrbniki, ki bodo bdeli nad zbirko in opozarjali na morebitne nepravilnosti. Aleksander Videčnik je zbirko listin, knjig, faksimilov in drugih predmetov občini Mozirje podaril leta 1999. V začetku leta 2008 sta z županom Ivanom Suhoveršni-kom podpisala pogodbo, v kateri do bdeli nad pravilnim ravnanjem z zbirko. Petra Sirko, Alojzij Plaznik in Matija Blagojevič so po tem dogovoru dolžni opozarjati Zgodovinski arhiv Celje na vsakršno morebitno kršitev, ki bi pomenila slabo gospodarjenje z zbirko, njeno izpostavljanje ali nesmotrno uporabo. Benjamin Kanjir Igrišče v Radmirju je priljubljeno zbirališče mladih. Tam se z veseljem posvečajo športu in druženju. Seje pa našel nekdo, ki mu športno in prijateljsko druženje le ni bilo dovolj inje svoje sledi pustil na brunarici ob igrišču. Malo manj so bili tega veseli tisti, ki skrbijo za objekt, saj bo sedaj brunarica potrebovala predčasno obnovo. Štefka Sem MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Podaljšali rok za pripombe na vrednotenje nepremičnin Služba za odnose z javnostmi ministrstva za okolje in prostor je 4. novembra sporočila, da v skladu s sklepi in stališči vlade Geodetska uprava RS (GURS) podaljšuje rok za posredovanje pripomb na modele vrednotenja nepremičnin. Obvestila o stanju in vrednostih nepremičnin je GURS lastnikom poslal v začetku oktobra. Rok za pripombe na vrednotenje je bil prvotno 25. november. »Če se lastniki ne strinjajo s poskusno izračunano vrednostjo nepremičnin, lahko posredujejo pripombe na modele vrednotenja pre- ko obrazca E ali pa preko spletne aplikacije. Geodetska uprava bo upoštevala vse pripombe, ki jih bo prejela do 25. 1. 2011,« so zapisali v sporočilu. Obenem prosijo lastnike nepremičnin, da sočasno sporočijo tudi spremembe podatkov o nepremičninah in uredijo lastništvo svojih nepremičnin v ustreznem registru. Spremembe podatkov o nepremičninah in lastništvu bodo lahko lastniki posredovali tudi kasneje, vendar do uporabe teh podatkov v davčne namene. Marija Lebar LUCKY'S KEBAP NAZARJE V NOVIH PROSTORIH Za vse ljubitelje turških jedi V prenovljenih prostorih poslov- nje Savinjske doline in širše prija-ne stavbe Inputa v Nazarjah je od- zno sprejme Makedonec Asani Ala- prla vrata okrepčevalnica Lucky's idin, kije Nazarje »našel« po naklju- kebap, sicer v lasti celjskega pod- čju, tu pa vztraja že četrto leto. Ok- Asani Alaidin je oktobra svojo dejavnost prenesel v večji prostor Inputove poslovne stavbe (foto: Marija Šukalo) jetja Aliari, gostinstvo in storitve d.o.o.. Tam lahko gostje dobijo kebab. Ponujajo tudi jufka kebab, la-maduno z mesom in sirom, va-majum (pici podobna turška jed), čevapčiče v lepinji s kajmakom, hamburger, pečen krompirček in sladico baklavo. Ljubitelje tovrstnih jedi iz Zgor- tobra je svojo dejavnost prenesel v večji prostor Inputove poslovne stavbe. V družinskem podjetju za delo poprimejo vsi. Asani je povedal, da si delo razdelijo. Ženske poskrbijo za čistočo in sladice, moški pa za pripravo mesne specialitete in strežbo. Marija Šukalo SUSKA BANDA Predstavitev rečlških glasbenikov na kolumbijskem radiu »Prijatelji, ostanimo prijatelji!«, je v slovenščini zapisal Jaime Moran Yepes, direktor kolumbijskega Radia Guatavita, ko je sporočil, da so v soboto, 23. oktobra, ob 11. uri po lokalnem času, v enourni oddaji »Po glasbenih poteh El Dorada« predstavili Suško Bando iz Dol-Suhe pri Rečici ob Savinji, ki jo vodi Darko Atelšek. V oddaji so v celoti predvajali zgoščenko Tri, štir..., in predstavili zgodovino skupine. Jaime Moran Yepes je že dolga leta ljubitelj slovenske kulture. Zanjo seje navdušil leta 1992 ob gostovanju predstave Šeherezada v režiji Tomaža Pandurja in izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča na mednarodnem gledališkem festivalu v Bogoti. Jaime Moran Yepes je poleg tega tudi član tamkajšnje godbe na piha- OBMOCNO združenje RDEČEGA KRIŽA Zgornje Saveljske doline Na trgu 20, Mozirje, Tel: 03 839 25 90, gsm: 051 640 590 VABIMO VAS NA KRVODAJALSKO AKCIJO V četrtek, 18.11.2010, od 7. do 11. ure v Osnovno šolo Luče. S seboj prinesite osebni dokument s sliko. VABLJENI! Suški bandi je pripadla čast, da je postala prva tuja glasbena skupina, ki so jo predstavili v oddaji Po glasbenih poteh El Dorada na kolumbijskem Radiu Guatavita (foto: Marko Atelšek) la Banda de Guatavita, kije bila ustanovljena leta 1870, do nedavnega pa jo je vodil njegov oče Heriberto Moran, kije marca letos umrl. Septembra letos je Jaime Moran Yepes, ki v Bogoti sicer vodi privatno glasbeno šolo, postal še direktor Radia Guatavita. V oddaji Po glasbenih poteh El Dorada so doslej predstavljali predvsem kolumbijske glasbenike, Suški bandi pa je pripadla čast, da je postala prva tuja glasbena skupina, ki so jo predstavili v omenjeni oddaji. Katoliški Radio Guatavita je v lasti tamkajšnje župnije in pokriva področje okoli istoimenskega jezera. Program posluša okoli 8.000 ljudi iz okolice, prisluhnejo pa mu tudi številni turisti. Guatavita je namreč eno najpomembnejših kolumbijskih turističnih središč, saj ravno od tam izvira slavna legenda o El Doradu. Na bližnjem jezeru Guatavita, ki leži na 2.700 metrih nadmorske višine, so Indijanci iz kulture Muisca pred prihodom Špancev opravljali svoje znamenite verske obrede, med katerimi je bilo tudi poglavarjevo posipanje z zlatom in kopanje v jezeru, v katerega so ob tem metali tudi ogromne količine zlatih predmetov. Del tega bogastva se danes nahaja v svetovno znanem Muzeju zlata v prestolnici Bogoti. Ker Španci nikoli niso našli tolikšnih količin zlata, kotjih omenjajo legende, mnogi zlato vjezeru iščejo še danes. Marko Jenšterle TV SLOVENIJA IN STUDIO ARKADENA Snemanje dela slovenskega -ö _ CD CD 'F’ N CD 9 CD -> > ro 9 9? Era °. O CD .E D r m CD o — 9 > 2 S .2 W -t—» ^_i (— TD C CD o O (D > r > O CO C CD — ■= £ CD CD CD i?25 5= CD •- O — CD c: r c c CD E *— -Q !_ CD iS TD -^ > ~ CD CD b= C s— :=r> CD CD O) > iD CO INOVACIJA NA PODROČJU INSTRUMENTALNE GLASBE Prva koncertna diatonična harmonika je ugledala svet Zgornjesavinjčan Primož Zvir, absolutni svetovni prvak na diatonični harmoniki leta 2009, in slovenski proizvajalec harmonik Zlatko Munda sta izdelala harmoniko, ki v svetu diatonične harmonike pomeni pravo revolucijo. Za razliko od klasične frajtonarice ima ta po Zvirovih besedah dodane vse poltone, ki so potrebni za izvajanje kvin-tetovske glasbe, modernih ritmov, jazza. Poleg poltonov je harmonika petkrat uglašena; navadne harmonike so namreč uglašene največ trikrat, otroške le dvakrat. Poleg tega sta inovatorja instrumentu dodala še enajst registrov, kar harmoniko obogati za celo paleto različnih zvokov, ki so še kako dobrodošli pod rokami vsakega harmonikarja. »Ker ima ta harmonika celo vrsto dodatkov na diskontni strani, sva temu primerno dopolnila tudi basin del; slednji se lahko pohvali z tremi registri. Hkrati sva vsem durovim akordom dodala še vse molove akorde in štiri dodatne base. Vsi ti dodatki so harmoniko tudi malo povečali in obtežili,« razlaga Primož in dodaja, da sta ji prav zaradi tega z Zlatkom dodala nosilec, tako imenovani »fix«, ki težo harmonike prenese na boke harmonikarja in tako razbremeni hrbtenico. »Ob vsem tem mnogim poznavalcem diatonične harmonike zastane dih; harmonika z imenom Concertina Zvir je navdušila praktično vse, ki sojo že imeli možnost videti in preizkusiti. Prav tako je bil pravi val zanimanja zanjo na VRNITEV Z USPEŠNE TURNEJE Miklavž Pintar že drugič član orkestra Animato V teh dneh so se člani mednarodnega orkestra Animato vrnili z velike evropske turneje. Med njimi je tudi Miklavž Pintar z Ljubnega ob Savinji, študent četrtega letnika trobente na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Turnejo so pričeli 30. oktobra v slovenski prestolnici in jo nadaljevali v Gradcu, 2. novembra so koncertirali v Carigradu, dva dni kasneje pa v Bratislavi. Nastopili so še v Pragi in Berlinu. Tokrat so se predstavili z zanimivim, a zahtevnim programom predvsem ruskih skladateljev. Tako so izvajali dela Čajkovskega, Rahmaninova in Prokofjeva. Miklavž Pintar je že drugič zapored član evropskega mladinskega simfoničnega orkestra Animato, ki je sestavljen iz 90 študentk in študentov desetih evropskih partnerskih glasbenih akademij univerz in visokih šol. Osnovni cilj tega orkestra, ki ima sedež v Švici, je promocija mladih nadarjenih solistov in orkestrskih glasbenikov. Pot od uspešnega študenta glasbe do uveljavljenega solista ali iskanega orkestrskega glasbenika gotovo ni lahka, zato orkester nudi podporo posebno nadarjenim glasbenikom iz srednje Evrope na začetku njihove poklicne kariere. Miklavž Pintarje svojo glasbeno pot pričel v Glasbeni šoli Nazarje. Spomladi se bo s trobilnim orkestrom Akademije za glasbo iz Ljubljane podal še na eno koncertno turnejo po najbolj znanih evropskih glasbenih dvoranah. Marija Lebar Miklavž Pintar je letos prva trobenta mladinskega evropskega simfoničnega orkestra Animato (prvi z leve med trobentači) (foto: arhiv Pintar) Zgornjesavinjčan Primož Zvir (desno) in slovenski proizvajalec harmonik Zlatko Munda z njuno inovacijo (foto: Marija Šukalo) nedavnem mednarodnem glasbenem sejmu v Riedu v Avstriji,« ne skriva veselja Zvir, ki je mnenja, da je harmonika tako rekoč izdelana za tiste malo bolj izbirčne, za vse, ki si upajo malo več, in za vse, željne dobrega zvoka. Marija Šukalo Sestre Družine Kristusa Odrešenika v domu duhovnih vaj v Logarski dolini oskrbujejo tudi cerkev Kristusa Kralja, nedaleč od doma. Poskrbele so za nabirko sredstev za prekrivanje dotrajane strehe na tej cerkvi. Tokratna krovska dela je opravil mojster Jože Podgrajšek z bratom Ivanom. Ko so delavci odkrivali ostrešje, so naleteli na pisno sporočilo tesarskega mojstra Franca Deleja, ki je leta 1930 izdelal ostrešje in opravil pokrivanje strehe na cerkvi v Logarski dolini. Ta najdba je zanimiv zgodovinski dokument, ki sicer ne odkriva kakšnih novih spoznanj okoli gradnje cerkve Kristusa Kralja, je pa brez dvoma zanimive vsebine. Na posebnem lističu je v levem kotu žig mojstra - Franc Deleja, tesarski mojster, Mozirje. Potem je zapisano: »P.n. vsem poznim rodovom, našim naslednikom, kateri bodo mogoče po dolgem času to ostrešje popravljali v pojasnilo.« Nato sta dva lista formata A4, na katerih je sporočilo, ki glasi takole (besedilo je brez popravkov): »Ta cerkev katera bode posvečena Kristusu Kralju se je pričela graditi leta 1930 po načrtih Martina Goloba abs. drž. obrtne šole v Ljubljani doma iz savinjskega vrha pri Frančišku, kateri je takrat še kot zidarski polir prevzel vsa zidarska dela te cerkve. Tesarska dela sem prevzel jaz Deleja Franc tes.mojster iz Mozirja rojen 10. 10. 1886 istotam. Pogodbo za to delo smo sklenili leta 1930 s Klemenom Logarjem, p.d. Logar posestnik in gostilničar tukaj in z Matevžu Podbrežniku p.d. Podbrežnik posestnik tukaj in g. kaplanu Vinkotu Kolmanu iz Solčave. Omenjena dva posestnika sta to delo financirala g. kaplan pa je z vso snemo pobiral po vsej Sloveniji prispevke tako da se je z istim prispevki cerkev že skoraj pia- ZanimiDa najdba v Logarski dolini čala. Zidarska dela so bila oddana za vsoto 31.000 din, tesarska pa za dinarjev 13.000. Oltar in okna pa še med tem časom niso bila naročena. Zaposleni tesarji poleg mene pri tem delu so bili sledeči: Žager Martin iz Lok pri Mozirju, Žager Franc tudi od tam, Kramer Jakob iz To- polšice pri Šoštanju, nadalje Robnik Matija, Robnik Albin, Breznik Albin in Petek Maks vsi iz Luč. Nadalje so imeli več zaslug pri delu te cerkve tudi Helena Robnik, žena g. Logarja in Agata Podbrežnik žena posestnika Podbrežni- ka ter sin g. Logarja g. Franc Logar. Temeljni kamen je blagoslovil takrat ravno novoimenovani častiti knez in škof Ljubljanski g. Gregor Rožman. Pri blagoslovitvi temeljnega kamna so bili navzoči še sle-delči gg: Miloš Šmid, duh. svetnik in župnik v Solčavi, g. Vinko Kolman, kaplan v Solčavi in g. kaplan iz Luč katerega ime pa mi je bilo nepoznano. Naša država seje imenovala Kraljevina Jugoslavija ki je bila razdeljena v devet banovin za nas Slovence s sedežem v Ljubljani. Vladar države je bil nj.vel. Kralja Aleksander poročen z Romunsko princesinjo Marijo. Plača tesarjem in zidarjem je bila na uro brez hrane od 5 do 7 dinarjev. Priporočamo se tistim kateri najdejo ta popis naj se nas pri tej cerkvi spomnijo z eno sv. mašo. Popis se nahaja v pločevinasti škatlji vdolben v sredini lege tako če požar ne uniči ostrešja se ne bo našel poprej kadar se bode ostrešje podiralo ali mogoče popravljalo. Pozdravljamo vse tiste, kateri bodo to našli. Logarska dolina 14. septembra 1.1930. Deleja Franc, oblastveno izkušeni mojster Mozirje ob Savinji.« KDO JE BIL FRANC DELEJA? Bil je zelo znan in iskan tesarski mojster v Mozirju. Izhajal je iz rodu Žekarjev. Končal je gradbeno obrtno šolo v Ljubljani. Posebno znan je bil kot mojster za izdelavo raznih zahtevnih vodnih objektov. Zelo uspešen je bil tudi pri gradnji kašč, za katere je pripravil razvidne načrte. Njegovi sorodniki v Mozirju sta bila Albin in Anica Skornšek, Deleja je bil njen stari oče. Predvsem Albin, se svojega mojstra, delal je namreč pri njemu, zelo dobro spominja. Osebno ga opisuje kot zelo uglednega mozirskega tr-žana in znanega strokovnjaka v tesarski stroki. Za današnje čase bi človek mislil, da je tako ugleden tesarski mojster imel svojo delavnico, pa ni bilo tako, imel je le skladišče v Lokah. Ko pa je prevzel kakšno delo, je sklical znane tesarje od blizu in daleč in tako sestavil skupino, kije potem pod njegovim nadzorstvom in na temelju njegovih načrtov opravila delo. Takšen način dela obrtnikov je bil v tistih časih vsesplošno uveljavljen. Albin Skornšek se spominja tudi zadnjih dni mojstra Deleja, kije umrl leta 1963 v Mozirju in je tu tudi pokopan. Zelo dragocen podatek je zapisal Deleja v listini najdeni v Logarski dolini. Navedel je plačo zidarjev in tesarjev v tistem času. Da bi si lahko v sedanjem času predstavljali zaslužek navedenih obrtniških delavcev, naj povemo, da je tedaj stala žemlja 0,50 din, hleb kruha pa 2 din. Navadno lahko na temelju izračuna vrednosti kruha in prejemkov plačila primerjamo tedanje plače oziroma zaslužke z današnjimi. Naj se ob tej priliki zahvalim s. Štefki Logar, ki mi je omogočila vpogled v pisanje Franca Deleje. Ob tem mi je povedala, da so željo iz sporočila, da naj najditelji poskrbijo za mašo, ki naj se daruje v cerkvi Kristusa Kralja v njihov spomin, uresničili 13.junija t.l., koje bil tudi dan Evharističnega kongresa v Celju. Brata Anton in Franc Deleja (desno), fotografirana leta 1917. Sliko hranijo pri Skornšku v Mozirju. Kaj govorijo števila o Dejanu Zavru? ROMANA POGORELČNIK, numerologinja in astrologinja Črke se v numerologiji pretvorijo v števila, in sicer na osnovi kaldej-ske abecede. Sama transformacija črk v števila je enostaven postopek, mnogo pomembneje je, kako opišemo dobljena števila, ki nam govorijo o karakterju osebe. Naredila sem kratko analizo stanja Dejana Zavca. DEJAN = 4 + 5+1 + 1+ 5=16! = 7 ZAVEC = 7+1 +6 + 5 + 3 = 221 = 4 Skupno število: 7 + 4=111 = 2 Datum rojstva: 13.3.1976 = 13! = 4 Ključ: 1 in 7 Ključ pomeni dve števili, ki predstavljata najboljši vpliv za osebo, ki je rojena na tisti dan. Dobro je, da so naša števila združljiva s tema dvema iz ključa. Pri Dejanu vidimo, URŠKA KRAJŠEK, samostojna pravnica v Banki Celje d.d. Zemljiškoknjižno pravo je zelo pomemben del prava, ki je tesno povezano z nepremičninami. Vsaka pravnoposlovna sprememba pravnega stanja na nepremičnini namreč učinkuje z vknjižbo v zemljiško knjigo. Če vknjižbe v zemljiško knjigo ni, se smatra, da ta sprememba sploh ni nastala. Na primer: če kupite neko zemljišče in v ta namen sklenete kupoprodajno pogodbo, ki pa je ne predložite sodišču ali le-ta nima vseh ustreznih elementov, se smatra, da nepremičnina, ki ste jo kupili, sploh ni vaša, ampak je še vedno od prodajal- da ima število 7 v svojem imenu, to število je združljivo s številom iz priimka, skupnim številom in datumom rojstva. Število 1 je združljivo s skupnim številom, priimkom, da- tumom rojslva ter imenom. Ravno združljivost njegovih števil je omogočila, da je Dejan dosegel to, kar sije v preteklosti želel. Naj začnem z razlago števila 16, ki ga ima Dejan v svojem imenu. To število je pri njemu najprej opazno, saj je všečen, ne da bi se za to trudil. Dobro ve, katere besede je tre- ća, torej kot, da je sploh niste kupili. In ravno zato je tako pomembno, da smo seznanjeni z osnovami tega področja prava. Naj ne bo odveč podatek, da je zemljiška knjiga javna knjiga in da lahko vanjo vpogleda vsakdo, in vsakdo, ki vanjo vpogleda, je zavarovan tako, da lahko podatkom, kijih iz nje pridobi, verjame in se nanje tudi zanese. Če se navežem na prej dani primer, praktično to pomeni, da lahko prodajalec iz kupoprodajne pogodbe, ki še ni bila predložena na zemljiško knjigo, zemljišče proda dvakrat, in drugi kupec, ki je verjel v podatke, ki jih je pridobil iz zemljiške knjige, ne more trpeti škodljivih posledic prve prodaje. Je pa res, da je prodajalec odškodninsko odgovoren prvemu kupcu, pri čemer je drugi kupec izključen in ima zemljišče. Zemljiškoknjižno pravo po definiciji predstavljajo pravna pravila, ki urejajo ureditev zemljiške knjige in zemljiškoknjižni postopek (tor- ba kdaj uporabiti, zna komunicirati in navsezadnje ga ima rada tudi kamera. Ne bi bilo čudno, če bi kdaj posneli film o njegovem življenju, glavno vlogo pa bo lahko igral kar sam. Ni čudno, da se ga je prijel vzdevek Mr. Simpatikus. Število 16 je tudi število 7, zaradi česar je usmerjen v duhovnost in ga privlači ezoterika. Število 22 v priimku mu prinaša precej nepravih prijateljev, ki se želijo okoristiti na njegov račun. Mnogokrat se mu lahko za hrb- malno zemljiškoknjižno pravo) ter predpostavke za materialnopravno učinkovanje pravnih sprememb v zemljiški knjigi (materialno zemljiškoknjižno pravo). Na pomembnost vpisov v zemljiško knjigo sem v svojih prispevkih že večkrat opozorila, v tem in v naslednjih prispevkih pa vam bom predstavila najpomembnejša načela zemljiškoknjižnega prava ter vrste vpisov v zemljiško knjigo. Osnovo vsakega pravnega po- tom posmehujejo, njemu pa kažejo lep obraz. Tudi izid kakšnega dogodka je bil kdaj takšen, da seje Dejan počutil izigranega inje sam pri sebi pomislil, da je žrtev. Večkrat se mu lahko zgodijo krivice, saj to število opisuje dobrega človeka, ki se mu dogajajo slabe stvari. Število 11 v njemu povzroča ogromno energije, katero sprošča na pravilen način. Ves ta adrenalin, ki se v njemu nabira, je pogoj za dobrega športnika. Daje mu eksplozivnost in moč. Če se ne bi ukvarjal s športom, bi mu višek energije v telesu povzročal zdravstvene težave, tako pa je to energijo uporabil sebi v dobro. Število 13 iz datuma rojstva je znova takšno število, ki mu povzroča hitrost na vseh področjih. Lahko ima hitre gibe, hitre odločitve, hitro lahko vozi, skratka, to je še en pokazatelj za športnika. Število 13 je zanj srečno, ker se ujema z njegovimi ostalimi števili. Vpliva tudi na nenadne spremembe načrtov in bivanja. dračja predstavljajo določena načela. Ta načela so vodila oziroma splošne ali osnovne zakonitosti, na katerih je zasnovano nadaljnje postopanje na posameznem pravnem področju. Najpomembnejša načela so zapisana v splošnih določbah pozitivnih predpisov (na primer v zakonu), nekatera pa so se uveljavila v praksi, udeleženci pa se v pravnih razmerjih poslužujejo obojih. Lep pozdrav do prihodnjič! Načela, ki vam jih bom predstavila v naslednjem prispevku, so naslednja: vpisa, javnosti, zaupanja, legalitete, pravnega prednika, vrstnega reda in specialnosti. Vpisi oziroma vrste vpisov, ki vam jih bom v prihodnje prav tako predstavila, pa so naslednji: vknjižba, predznamba, zaznamba, plomba, poočitev in odpis oziroma pripis. WWW. Zemljiškoknjižno pravo MOZIRSKI GASILCI SKOZI MESEC VARSTVA PRED POŽARI Za zaključek aktivnosti izvedena še prikazna vaja Z uporabo hidravličnih orodij so gasilci osebe pod zveriženo pločevino uspešno rešili, jih osvobodili in zdravstveno oskrbeli (foto: Benjamin Kanjir) Mozirski prostovoljni gasilci so se pod poveljstvom Roberta Napotnika skozi letošnji oktober vestno pripravljali na morebitne intervencije. Skozi ves mesec so se izobraževali, izpopolnjevali tehnike uporab različnih orodij, osvajali prepotrebna znanja in ob koncu meseca izvedli še dan odprtih vrat. Slednji je potekal na parkirnem prostoru pred upravnim centrom. Na ogled so postavili različne kose tehnike, ki je nujno potrebna za varno in učinkovito udejstvovanje v intervencijah. Poleg tega so razstavili gasilska vozila, tudi tista, kijih za delovanje uporabljajo gasilske trojke okoliških zaselkov. Obiskovalcem so z veseljem razkazali vse pripeljano, osvetlili pomen posameznega orodja in njegovo vrednost med reševanjem človeških življenj ter premoženja. Za konec so za obiskovalce, v prvi vrsti pa za preverjanje svojih sposobnosti, izvedli prikazno vajo tehničnega reševanja ob prometnih nesrečah. Ob predpostavki trčenja dveh vozil sredi križišča in ukleščenih oseb v poškodovanih vozilih so se vaje lotili po vseh predpisih. Z uporabo hi- dravličnih orodij so osebe pod zveriženo pločevino uspešno rešili, jih osvobodili in zdravslveno oskrbeli. Akcija je bila uspešna, njen potek pa je prisotnim obiskovalcem ves čas opisoval poveljnik Robert Napotnik. Število preventivnih aktivno- sti seje v času njegovega poveljevanja operativnim gasilcem bistveno povečalo, s tem pa tudi nivo znanja in vsakokratne pripravljenosti priskočiti na pomoč. Benjamin Kanjir za olimpijado Savinjske gasilske zveze pometla s konkurenco. Nekaj fantov je ostalo v mladinski desetini, z novimi člani pa so pred kratkim v Kočevju prikazali izjemno vajo in se z osvojenim 3. mestom v slovenskem merilu uvrstili na zaključni izbor oziroma v nadaljnje priprave za 18. mladinsko gasilsko olimpijado 2011. V zaključnem izboru marca prihodnje leto se bo pet najboljših desetin pomerilo za prvo mesto, ki edino vodi na mladinsko olimpijado v Kočevju. POŽRTVOVALNOST GASILK, GASILCEV IN MENTORJEV Zaradi dobrih predhodnih rezultatov je na izboru v Kočevju sodelovala tudi ekipa mladink PGD Rečica ob Savinji, ki pa je prizorišče zapuščala s solznimi očmi. Kljub izjemnemu rezultatu vaje in tudi štafete, kar kaže na srčnost in borbenost vseh desetin, ki so se merile v Kočevju, so Rečičanke osvojile šesto mesto. Za zaključne boje za udeležbo na prihodnjih mladinskih olimpijskih igrah jim je zmanjkala samo poldruga točka. Kljub vsemu tako 3. mesto mladincev kot 6. mesto mladink kažeta na izjemno požrtvovalnost mladih rečiških gasilk in gasilcev ter trud, ki ga v pripravo desetin vlagajo mentorji mlajših desetin, še posebej Matjaž Goličnik in Ivo Bider. Marija Sukalo © Mladinski desetini PGD Rečica ob Savinji z mentorjema se v telovadnici domače osnovne šole že pripravljata na nove izzive, mladi gasilke in gasilci pa so si vzeli čas tudi za skupni posnetek (foto: MŠ) REČICA OB SAVINJI Mladi rečiški gasilci z možnostjo Oktober, mesec požarne varnosti, je Prostovoljnemu gasilskemu društvu Rečica ob Savinji ob izvedenih vajah prinesel še en dokaz o prizadevnosti gasilske mladine in uspešnem mentorskem delu. Desetina mladincev lahko namreč še vedno realno računa na nastop na mladinski olimpijadi, ki bo prihodnje leto v Kočevju. NIZANJE USPEHOV Vrhunec tekmovanj v gasilskih vrstah so zago- tovo olimpijade, ki so za člane vsaka štiri, za mladinske ekipe pa vsaki dve leti. Zagotovo ni pozabljen velikanski uspeh mladinske desetine PGD Rečica ob Savinji, ki je lani v češki Ostravi zaradi spleta okoliščin osvojila nehvaležno četrto mesto, zaradi uspeha, vedenja in srčnosti pa rečiški mladinci še vedno veljajo za »zlate olimpijce«. Mladinska desetina je nekoliko razpadla. Zaradi let je večina uspešnih mladincev že v desetini člani A, kije na zadnjem tekmovanju Zgornje BODI VIDEN, BODI PREVIDEN NA REČICI OB SAVINJI Prometna varnost v občini zadovoljiva Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Rečica ob Savinji je 28. oktobra opravil še za- dnjo nalogo v svojem mandatu. Po besedah predsednika sveta Aleša Krančiča so želeli z njo ozavestiti VSESLOVENSKI DOBRODELNI PROJEKT Za slepe in slabovidne v Vietnamu Mozirjan Marko Janko, mister Slovenije 2010 za Mister International, se je pridružil dobrodelnemu projektu, katerega cilj je zbrati denar za nakup treh motornih koles za prevoz slepih deklet v šolo. Organizatorja projekta sta Župnijska Karitas Mozirje - Šmihel ter misijonski skupini Mozirje in Šmartno ob Paki. V Vietnamu živi danes več kot pol milijona slepih in slabovidnih ljudi. To so žrtve bojnih strupov, uporabljenih v vietnamski vojni. Njihovo življenje se zaradi slepote in revščine pogosto konča na cesti, na kateri skušajo preživeti kot berači, ogoljufani prodajalci srečk ali poulični pevci. Pred enajstimi leti so sestre misijonarke ustanovile Center za slepe in slabovidne otroke Huynh de Nhu Nghia v predmestju Saigona. Zanje skrbijo, dokler se ne izšolajo oziroma zaposlijo. Dekleta razvijajo tudi svoje ročne spretnosti in rezultat so lično izdelane zapestnice. Sredstva, zbrana s prodajo teh zapestnic, so namenjena nakupu motornih koles. V Centru za slepe in slabovidne otroke trenutno deluje mozirski rojak misijonar Miha Majetič. Med drugim je to razlog, da se je Marko Janko odločil pomagati prodajati zapestnice. Misijonar Miha je namreč njegov sorodnik, dobrodelnost pa je tudi poslanstvo sodelujočih na lepotnih tekmovanjih. Zapestnice z darom vsaj dveh evrov je možno kupiti v Župnišču Mozirje, jih naročiti po pošti ali na e-mail: karitas.mozirje@gmail.com in marko.janko87@gmail.com. Posebni dar lahko nakažete na NLB d.d. 024260254285840 za br. Miha M.. Andreja Gumzej Mimoidoči so prejeli propagandni material in odsevne trakove (foto: Marija Šukalo) pešce in pripomoči k njihovi vidljivosti in varnosti, obenem se pa s prižigom svečke spomniti vseh žrtev prometnih nesreč. Mimoidočim so delili propagandni material pod naslovom Bodi viden, bodi previden in odsevne trakove. Naterenujimje pomagala tudi policija. Krančič je pri tem ugotovil, da se stanje na cestah izboljšuje, pešci v večji meri nosijo odsevna telesa, in sicer tako kresničke kot trakove, a se kljub temu še najde kdo, ki so ga opozorili, da je premalo viden in mu izročili svetlobna telesa. Kar se prometne varnosti v reči-ški občini tiče, je Krančič mnenja, da je ta zadovoljiva. Po informacijah Policijske postaje Mozirje v letošnjem letu ni bilo prometnih nesreč s smrtnim izidom ali hudimi telesnimi poškodbami. Marija Šukalo PRENOVLJENI FORD MONDEO Fordovi oblikovalci in tehniki vznemirili konkurenco Štiri leta so minila, odkar je Ford tržišču predstavil popolnoma prenovljenega mondea. V teh štirih letih se je zgodilo marsikaj in njegova ob prihodu še moderna oblika je postala dolgočasna in vsakdanja. Ker konkurenca ne spi, so se pri Fordu lotili nove, obsežne obnove. Mondeo je prenovljen tako zunaj kakor znotraj. Sprednji pokrov motorja je dvignjen in prijazen do pešcev, luči so nove in nad meglenkami se bohotijo moderne LED luči. Seveda so nove in sodobnejše tudi zadnje luči, tako da novi mondeo deluje sveže, prijetno in pripravljen na bitko s konkurenco. Prenova se je dotaknila tudi notranjosti, ki jo sedaj krasijo sodobni in kvalitetnejši materiali. Svoj delež so primaknili tehniki in tako ima sedaj mondeo hlajene sprednje sedeže, senzor, ki zaznava utrujenost voznika in nevarnost, da bi le-ta lahko zaspal. Ford je pri mon-deu veliko vložil v izboljšanje zvočne izolacije, za kar so zaslužne tudi debelejše šipe. Seveda je novi mondeo ohranil vse svoje prejšnje kvalitete: odlično podvozje in še boljši volanski mehanizem, kar zagotavlja vozniku užitke na nivoju bavarskega konkurenta. Predelana, dodelana in vrhunska sta dva motorja, in sicer 2,2-litrski dizelski agregat in 2,0-li-trski bencinsko gnani motor. Bencinski agregat je na voljo samo s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom in razvije kar 240 KM, kar zadostuje za 246 km/h in 7,5 sekunde do 100 km/h. Dizelski agregat pa iz 2,2 litra stisne 200 KM in 420 Nm navora pri 1.750 vrtljajih. Ob vseh teh vrhunskih podatkih bi naj dizelski agregat popil le 6 litrov na 100 km. In še dobra novica za denarnice potrošnikov: Ford je za nekatere nove modele mondea pripravil cene, ki so celo nižje kot pri starem modelu. Če se ravno sedaj odločate o novem avtomobilu, vam svetujem, da se ozrete tudi po mondeu, zares je vreden ogleda. Igor Pečnik li ob družabni stva. Popoldai mslov Lipovše skavtstva, vloc slansfvOi oble Skavtom so se fejo vzgojo zo SKAVTI KMETIJE NE PRODAJO! T'tle jam privabil preko 600 skavtov V Mozirju so domači skavti, člani stega Mozirje 1, 23. in 24. oktobra organizirali dvodnevne srečanje skavtov mariborske regije. Vrhunca srečanja seje v nedeljo udeležilo preko 600 članov skavtske organizacije, ki jih je nagovoril tudi celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Kmetije ne prodamo! je bilo geslo Ttlega Jama 2010, srečanja skavtinj in skavtov mariborske regije, ki gaje letos gostil steg Mozirje 1. Pr-dan so se srečali in predstavili drug drugemu ini mariborske regije. Svoje delo so ponazori-lih stojnicah in se zvečer zabava-i kmečki veselici, na kateri so izbrali tu-kmetico in kmeta. Zaigral jim je ansambel jterega naslov skladbe Kmetije ne pro-: bil gesla dogodka. Nedelja je bila namenjena osrednjemu dogajanju, srečanju vseh skavtov mariborske regije. Klanom so se tako pridružili volčiči, čete, vodite-itovščine odraslih skavtov. Preko dneva so Mozirje in njegovo okolico, se druži-" t igrati in predvsem gojili prijatelj-I se jim je pridružil celjski škof Sta-ovšek. V nagovoru je izpostavil pomen vlogo skavtov med ijudmi, njihovo po-,. pa za vse zbrane daroval mašo. s pridružili mnogi občani, ki občudu-ì na temeljih krščanske lju- bezni do sočloveka. Za glasbeni del so poskrbeli člani skupin Up n' downs in Veseli Šmihelčani. Jam ali srečanje skavti pripravijo vsaki dve leti. Prejšnje je bilo v Murski Soboti, kjer so za gostitelja tokratnega izbrali Mozirje. Mozirski župnik Sandi Koren, ki je skavt, poleg tega pa generalni duhovni asistent Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, se je z voditelji na srečanje pripravljal skozi vse leto. Zavoljo tega so bili udeleženci ob ko li so veliko novega, se veliko c skavtstva. Čez dve leti se f mu, takrat v Krške Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek je v Mozirju maševal številnim skavtom (foto: Benjamin Kanjir) IZBIRNEGA PREDMETA ŠOLSKEGA NOVINARSTVA NA OBISKU novinarji spoznali delo v uredništvu veliko odgovorov, ki nam bodo v pomoč pri solskem (foto: Helena Kotnik) Učenci 7. in 8. razreda Osnovne šole Jurija Vege Moravče, ki obiskujemo izbirni predmet šolsko novinarstvo, smo prejšnji petek obiskali uredništvo Savinjskih novic v Nazarjah. Spremljala nas je učiteljica Petra Knapič. Želeli smo spoznali delo uredništva in novinarjev. Sprejela sta nas izvršni urednik Igor Solar in oblikovalec Uroš Kotnik ter nas seznanila z delom v redakciji njihove časopisne hiše. V dveh urah našega obiska sta nam predstavila zgodovino Savinjskih novic, proces njihovega nastajanja: od iskanja informacij, novic in dogodkov, prejemanja prispevkov in fotografij ter njihove obdelave. Razložila sta nam, kako poteka delo oblikovalca, nas seznanila z oblikovalskimi pravili in računalniškimi programi. Za tem smo se razdelili v dve skupini, prva se je s pomočjo Igorja Solarja lotila pisanja članka, druga pa je odšla na vzpetino sredi kompleksa gradu Vrbovec. Tam seje seznanila s profesionalno fotografsko opremo in z njo po navodilih Uroša Kotnika naredila nekaj zanimivih portretov sošolk, sošolca In mentorice. V spomin smo prejeli zloženki Muzeja Vrbovec in občine Nazarje. Sara Bizilj in Marija Fale Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke PROMETNA VZGOJA UČENCEV V NAZARJAH Mali vozniki spoznavali prometni režim Otroci so se skozi zabavno vožnjo učili prometnih pravil (foto: TG) Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Nazarje, tamkajšnji osnovna šola in občina so učencem pripravili zanimiv poučen tehniški dan povezan z vzgojo v prometu. Otroci so se preizkusili v vožnji, pri tem pa so morali upoštevati kar nekaj prometnih pravil. Učenci druge triade so se na pripravljenem poligonu na športnem igrišču preizkusili v vožnji z avtomobilčki, kopijami pravih avtov. Manjkali niso niti prometni znaki in semafor, kar je malim voznikom dajalo občutek prave vožnje na cesti. Namen vožnje, ki jo s finančno pomočjo Občine Nazarje vsaka tri leta pripravi občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je pripraviti otroka na pravil- no obnašanje v prometu. Učenci se o prometu in znakih, kijih morajo poznati za pravilno ravnanje na cesti, poučijo že v šoli, s pripravljenim poligonom in vožnjo v avtomobilčkih pa svoje znanje preizkusijo še v praksi. Nad samostojno vožnjo so bili navdušeni, z mentorjem so še enkrat obnovili pravila varne udeležbe v prometu, za res pravi zaključek svoje prve samostojne vožnje pa so vsi prejeli simbolična vozniška dovoljenja. Z njim pravih avtomobilov pač še ne morejo voziti, vsekakor pa bodo znali svojim staršem kdaj pokukati čez ramo in jih po potrebi opozoriti na pravilno obnašanje v prometu. TG NOČ ČAROVNIC V LOGARSKI DOLINI Otroci uživali v nedeljskem popoldnevu Ustvarjanje strašljivih buč je bilo prav zabavno (foto: Marija Šukalo) Pravljični gozd v Logarski dolini je zadnji dan v oktobru gostil male in velike čarovnice na njihovi vsakoletni Noči čarovnic. Andreja Bizjak in Primož Plesnik sta v penzionu Na Razpotju kljub deževnemu popoldnevu ob pomoči številnih animatorjev pripravila različne delavnice za otroke. Otroci so se lahko prelevili v male čarovnike, pripravili svojo strašljivo bučo in v različnih tehnikah ustva- rili risbice. Ob prijazni čarovnici Špeli so reševali uganke in besedne igre. Malo starejši so se posladkali z moštvom ali si priskrbeli solčavske dobrote z jesenske tržnice. Vsi, tako otroci kot njihovi starši, pa so uživali v sproščenem nedeljskem popoldnevu ob pečenem kostanju in čarovniških dobrotah z žara ali ob tetki Jeseni preizkusili srečo na srečelovu. V večernem programu, ki je bil namenjen odraslim, so se z me- tlami ali brez srečale čarovnice. Kljub temu da niso zaplesale okrog ognja, saj jim je ponagajal dež, so iz svojih vrst izbrale najlepšo oziroma najizvirnejšo čarovnico. Ta bo lahko uživala v razvajanju, ki ji ga bo pripravilo osebje v vikend paketu penziona Na Razpotju, a šele od decembra, saj bodo v novembru pristopili k temeljiti prenovi spodnjih prostorov objekta. Marija Šukalo Iskrene čestitke Janiju in Lidiji Slemenšek ob rojstvu hčerkice Katarine. Ivan, Marija, Primož ) k .THTPl »S;! 0 ■ MtkJidTìrrWmM Ples čarovnic je zabaval tako mlajše kot starejše (foto: Štefi Sem) OSNOVNA ŠOLA GORNJ! GRAD Čarovnice in kavboji na pohodu V času krompirjevih počitnic so v gornjegrajski šoli pripravili ustvarjalno plesne delavnice za šolarje. Udeleženci so se razdelili v dve skupini, mlajšo in starejšo. Oboji so izdelovali lutke, manjši ježke, večji čarovnice. Najbolj zabavni del je bil ples, kjer sta se obe skupini naučili koreografi- je prav posebnega plesa. Večji so plesali na temo čarovnic in se temu primerno uredili, manjši so se naučili kavbojskega plesa. Oboji so potem svoje znanje prikazali na nastopu, učiteljice pa so jim za uvod pripravile lutkovno predstavo o ježku. Štefka Sem GASILSKI KVIZ N» REČICI OB SAVINJI Najboljši so se uvrstili na regijsko tekmovanje V soboto, 24. oktobra, je na Rečici ob Savinji potekal gasilski kviz za mlajše in starejše pionirje ter mladince. Tekmovanje je organizirala mladinska komisija pri zgornjesavinjski gasilski zvezi. Tekmovanja seje udeležilo 21 tričlanskih ekip v spremslvu mentorjev. V teoretičnem delu kviza so preverjali splošno znanje, poznavanje prve pomoči, varnosti v prometu, zgodovine gasilstva in podobno. VRTEC IN OŠ UUBNO OB SAVINJI O požarni varnosti in gasilstvu tudi v vrtcu V Navdušenje nad gasilsko cisterno kar ni pojenjalo (foto: Štefka Sem) V četrtek, 21. oktobra, so učence prvih treh razredov Osnovne šole Ljubno ob Savinji in vrtca obiskali gasilci iz Prostovoljnega gasilskega dru-šh/a Radmirje. Občinski gasilski poveljnik Bogomir Terbovšek je učencem in starejšim varovancem vrtca pripravil predavanje o požarni varnosti, najmanjše otroke vrtca je obiskala gasilka, ki je zaradi opreme požela veliko zanimanja. Najmlajše je založila z pobarvankami na temo gasilstva in jim odgovarjala na njihova zvedava vprašanja. Najpogumnejši so se lahko preoblekli v gasilsko uniformo, obuli škornje in si nadeli čelado. Največje veselje pa je bilo, ko so si ogledali gasilsko cisterno, posedeli v njej in poslušali zavijanje sirene, ki jo je posebej na njihovo željo prižgal šofer gasilskega vozila. Štefka Sem Praktični del se je razen v izdelovanju vozlov razlikoval po starostnih skupinah. Največ ekip je tekmovalo v kategoriji starejših pionirjev, kar dvanajst. Med temi so bili v seštevku praktičnega in teoretičnega dela najboljši člani fantovske ekipe Gornji Grad 3, drugo mesto so osvojili gasilci Šmartnega ob Dreti in tretje nazorski pionirji. Med mlajšimi pionirji, kjer je sodelovalo sedem ekip, so zmagale deklice Gornji Grad 2, sledili so jim fantje ekipe Gornji Grad 1, tretji so bili Šmarčani. Le dve ekipi sta tekmovali v mladinski sekciji, zmagali so gasilci Nove Štifte pred Solčavani. Najboljše tri ekipe iz posamezne kategorije so se uvrstile na regijsko tekmovanja, ki je bilo 6. novembra v Velenju. Več o tem v prihodnjih Savinjskih novicah. Štefka Sem Mladi gasilci tekmovanja vzamejo zelo resno (foto: Štefka Sem) VRTEC NAZARJE Telovadimo skupaj Pa je prišlo. Naše prvo letošnje športno bro, kar prehitro mine in takoje bilo tudi z na-druženje namreč. Z otroki in starši smo se šo urico, ki se nam je zdela kakor pet minut, zbrali v Športni dvorani Nazarje. Telovadi- zato bomo tovrstno srečanje pripravili tudi v ii, skakali, tekali, plesali, se plazili... in pred- decembru. vsem - se veselili v dobri družbi. Kar pa je do- Robert Jarh Športno druženje otrok s starši in strokovnimi delavci nazarskega vrtca je kar prehitro minilo. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. V_______________________________________5_________________________________________________J 3. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA-VZHOD J Zgornjesavinjski derbi odbojkaric Mozirja in Ljubnega V 6. krogu 3. DOL ženske - vzhod 1 se je v soboto, 6. novembra, v mozirski športni dvorani zgodil prvi zgornjesavinjski derbi odbojkaric Mozirja in Ljubnega. Prvi tovrstni obračun na državnem nivoju je pripadel gostjam z Ljubnega. Domače odbojkarice so krstno sezono v članski konkurenci začele s petimi zaporednimi porazi. Ta niz so želele prekiniti proti tekmicam z Ljubnega ob Savinji. Na drugi strani so jim stale uspešnejše Ljubenke, ki so letos zabeležile eno zmago. V prejšnjem krogu so doživele nesrečen poraz doma in si zato želele zaceliti rane v Mozirju. Prevelika želja po zmagi je negativno vplivala na Mozirjanke, ki so delale preveč napak. Težave so imele pri sprejemu servisa, na mreži pa so bile premalo odločne. To so s pridom izkori- ščale gostujoče igralke, ki so tekmo dobile s 3:0 (19:25, 16:25, 21:25) v nizih. V zadnjem nizu po visokem vodstvu niso znale izkoristiti zaključne žoge za zmago. Mozirjanke so se uspele približati na štiri točke zaostanka, zato je moral gostujoči trener Vinko Založnik dvakrat umiri svoje varovanke z odmorom. Kmalu so uspele postaviti stvari na svoje mesto. Po Založnikovih besedah je ta zmaga za njegove varovanke dobrodošla predvsem iz psihološkega vidika. Obe moštvi imata v naslednjem krogu težko nalogo. KLS Ljubno gosti Dravograjčanke, ki so druge na prvenstveni lestvici, Mozirjanke pa odhajajo v goste vodilni ekipi iz Braslovč. Roman Mežnar KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Pohod do sosednje občine Jesenski konjeniški pohod v jubilejnem letu je bil tudi letošnji zadnji, a zato zares prijeten (foto: Marija Miklavc) Člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline, ki v letošnjem letu obeležuje 30-letnico delovanja, so 24. oktobra priredili konjeniški pohod iz Lok v sosednjo občino Braslovče. Skoraj trideset ljubiteljev konj in konjeništva je doživelo prelep potep na konjskih hrbtih in z vozovi, užitek ob druženju s prijatelji, kolegi in plemenitimi konji pa je bil toliko večji tudi zaradi lepega jesenskega vremena. Po več kot desetih kilometrih do Braslovč in tamkajšnjega jezera ter nazaj se je na kmetiji Leve prileglo nedeljsko kosilo, tega pa so privoščili tudi konjem. Udeleženci so bili veseli, da vodstvo društva skrbi za strokovno izobraževanje, športne aktivnosti in druženje, saj je to porok za aktivno članstvo, skrb za konje ter nadaljevanje koristne in prijetne tradicije. Jože Miklavc Na tekmi ni manjkalo atraktivnih potez (foto: Roman Mežnar) ZGORNJESAVINJSKA VETERANSKA LIGA V MALEM NOGOMETU Ekipa Davidovega hrama še brez poraza Na igrišču Športnega društva Vrbovec Nazarje seje 19. oktobra končal jesenski dei zgornjesavinj-ske veteranske lige 2010/2011 v malem nogometu. Prvi del sezone je kljub tekmi manj odlično odigrala ekipa Davidovega hrama, ki še ne pozna poraza, zbrala je 18 točk. Sledita ji ekipi Kokarje s 13 točkami in ekipa Polda's z 12 točkami. Tudi vodilni strelec Primož Jelšnik (13 zadetkov) prihaja iz ekipe Davidov hram. Lestvica po jesenskem delu: 1. Davidov hram 18 (tekma manj), 2. Kokarje 13,3. Polda's 12, 4. Glin 9, 5. Mavrič zidarji 8 (tekma manj), 6. Zgornje Nazarje 8,7. Ljubno 6,8. Mizarstvo Potočnik 4. Edo Golob f T ^ OPRAVIČILO V prejšnji številki Savinjskih novic se nam je pod fotografijo kapetana ekipe KMN Nazarje Glin Blaža Metulja zapisalo, daje vratar. Za to se mu iskreno opravičujemo. Uredništvo v________________________________________________________________/ ZAHVALA Ob nesreči, ki se mije zgodila v Molički peči dne 16. avgusta, se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi stali ob strani, me varno prinesli v planinsko kočo in gospodu dr. Antonu Žunterju, kije poskrbel za hiter prevoz v bolnico. Še enkrat vsem iskrena hvala! Betka Robnik, Krnica 61, Luče KOŠARKAŠKI KLUB NAZARJE Nazaržcmi premagali Olimpijo v Stožitah Štirje zaporedni porazi v novi sezoni so bili za nazorske košarkarje slaba popotnica v prestolnico. V novem hramu slovenske košarke jih je čakalo mladinsko moštvo KK Union Olimpija, ki je bilo v prvih štirih krogih podobno uspešno. Moštvi sta se pomerili v mali dvorani športno rekreacijskega centra, zmaga pa je po razburljivi končnici šla v Nazarje. V prvih štirih krogih Nazarča-ni niso našli poti do zmage. Tokratno gostovanje je bil derbi začelja prvenstvene lestvice. Obe moštvi sta v tekmo šli z željo po prekinitvi niza porazov. Gostujoči centri so nadigrali centre domačinov. Izstopal je Valenčak, kije bil najboljši posameznik na parketu. Pomemben delež je prispeval tudi Krivec. Oba sta na parketu garala 34 minut. Ljubljančani so priključek lovili s trojkami. Trener Finkšt je dobro rotiral igralce, kar se je poznalo pri zbranosti v končnici tekme. Ta seje odvijala po evroligaškem scenariju, vendar so vlogo Panathinaikosa prevzeli mladi Olimpijci. Dvajset sekund pred koncem so gostje povedli za tri po zadetih prostih metih. Par sekund pred koncem so imeli Ljubljančani tri proste mete. Izvajalec je bil prisiljen tretjega zgrešiti. Odbita žoga seje znašla v rokah domačih košarkarjev, vendar so bili nenatančni. GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Nazarčani so končno prekinili urok v novi sezoni. Uspelo jim je zmagati v Stožicah, kar ni uspelo niti slovitemu Panathinaikosu. Končno se je obrestovalo dobro delo na treningih. Zmago lahko potrdijo že jutri, ko ponovno potujejo v prestolnico, tokrat k mošlvu Fenomeni. Roman Mežnar Union Olimpija mladi : Nazarje 64:66(16:16,20:19,10:15,18:16) Strelci (Nazarje): Potočnik, Plesnik 5 (3-4), Bitenc 6, Zadravec 2 (2-2), Krivec 14 (2-3), Vodoničnik 1 (1-2), Gelb 6, Blatnik 5 (3-5), Polčnik 2 (2-2), Ločičnik 3 ( 1T), Hostnikar 2, Valenčak 20. Rezultati 2. SKL vzhod: 5. krog: Vrani Vransko : Fenomeni 72:68, Ježica : Calcit Mavrica 74:54, Radenska Creativ : Terme Olimia Podčetrtek 85:81, Dravograd : Lastovka 81:64, Bistrica : Posavje Krško 78:75, Union Olimpija mladi : Nazarje 64:66. Lestvica po 5. krogu: 1. Radenska Creativ 10,2. Bistrica 10,3. Terme Olimia Podčetrtek 9, 4. Dravograd 9,5. Ježica 9,6. Calcit Mavrica 7,7. Vrani Vransko 7,8. Fenomeni 7,9. Nazarje 6,10. Lastovka 6,11. Posavje Krško 5,12. Union Olimpija mladi 5. Ženski nogometni klub Rudar Skale Lestvica po odigranem 10. krogu: 1. ŽNK Krka 25,2. ŽNK HV Tour Sl. G. 21,3. ŽNK Rudar Škale 17,4. ŽNK Jevnica 17,5. ŽNK Pomurje Beltinci 16,6. ŽNK Maribor 10,7. Vele- sovo Kamen Jerič 3,8. ŽNK Dornava 1. V______________________________________________J 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA »Graščaki« iz Maribora s polovičnim izkupičkom Če ne izkoristiš številne idealne priložnosti in se proti tebi obrneta še sodnika, ne moreš računati na nič več kot točko. Tokrat so bili Savinjčani za razred boljši nasprotnik od igralcev štajerske prestolnice, toda kaj, če je bila njihova realizacija izredno slaba. Če ne »zabiješ« dva in celo tri na enega, mora slediti kazen into seje v mariborski Lukni tudi zgodilo. Prvi so tako povedli gostitelji, ki so imeli občutno podporo pri sodnikih iz sosednjega Ptuja, ki nista kaznovala dveh, niti za največje laike oči * V tnih prekrškov domačega vratarja nad Kolarjem in Šemencem. Prekrška za v Haag in ne samo za rdeči karton sta ostala tako nekaznovana, sramotno sojenje pa po tekmi ni bilo všeč niti sodniškemu kontrolorju, kar je tudi potrdil v razgovoru z nazorskim strategom. Slednji je v zadnji četrtini tekme usmeril vse sile v napad, strel Oblaka v polno pa je bil dovolj za končni remi. Že danes sledi nadaljevanje prvenslva v enotni 2. slovenski futsal ligi, in sicer prihajajo v Nazarje Slovenske Gorice. Franjo Pukart FC Maribor Branik : KMN Nazarje Glin 1:1 (0:0) Strelci: 1:0 Ferk (27), 1:1 Oblak (32). KMN Nazarje: Supin, Letojne, Oblak, D. Kugler, Urteij, Kolar, K. Še-menc, Cigljar, Korošec, Hren, Mekiš. Trener Pezič. Rumeni karton: - D. Kugler (Nazarje Glin), Šabeder (Maribor Branik). Rezultati 4. kroga: Maribor Branik : Nazarje Glin 1:1, Benedikt : Kebelj 5:3, Slov. Gorice : Kix Ajdovščina 3:5, Weber : Velike Lašče 4:5, Viktorbit eBlagajna : Zavrh 5:1, Tomaž - prosta ekipa. Lestvica po 4. krogih: 1. Velike Lašče 10,2. Kebelj 9,3. Viktorbit eBlagajna 9,4. Benedikt 6, 5. Kix Ajdovščina 6,6. Nazarje Glin 5,7. Slovenske Gorice 3,8. Weber 3,9. Zavrh Masind 3,10. Maribor Branik 2,11. Tomaž 0. ROKOMETNI KLUB NAZARJE Pomembna zmaga Uvodna sezona v članski konkurenci se je nadaljevala s 7. krogom. V Nazarjah je gostovalo moštvo ŽRK Millennium iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Domačinke so tokrat zaigrale v polni postavi in zmagale. V učni sezoni v članski konkurenci so Nazarčanke dočakale ustrezne nasprotnice. Gostje so pred tekmo za točko bolje kotirale na prvenstveni lestvici. Trener Dobnik je dobro pripravil svoje varovanke. Tekma je bila pomembna predvsem zaradi samozavesti ekipe, ki je z zmago pokazala, da trenira dobro. Izenačenost tekmic se je poznala skozi celotno tekmo, ko si nobena ekipa ni priigrala pomembnejše prednosti. Domačinke so dobro igrale v obrambi, vendar so imele v prvem polčasu nekaj težav pri igri na postavljeno obrambo. V drugem polčasu so nasveti domačega stratega preporodili igro v napadu, vendar so se na drugi strani razigrale zunanje igralke. Dve izključeni igralki na nazorski strani sta bili jeziček na tehtnici zmage. Spodbujene s tem dejstvom in navijači so Nazarčanke zagrizeno zaigrale v obrambi. Vratarka je zaklenila vrata in z nekaj uspešno zaključenimi protinapadi je zmaga ostala doma. Semafor je ob koncu kazal 35:31. Prvenstvo se bo nadaljevalo jutri. V Nazarje prihaja Sava iz Kranja, ki ima zmago več. Roman Mežnar Vse življenje trdo si garal, v se za dom, družino si dajal, sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni in ostala je praznina, ki močno boli. Spomin ne more mimo dni, ko skupaj srečni smo bili. Za tvoje žuljave dlani za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Nepričakovano je v Bogu zaspal naš ljubi mož, ati, brat, stric in svak FRANČIŠEK BREZOVNIK p.d. Golobov Franc iz Florjana pri Gornjem Gradu (17.09.1950-21,10.2010) Z globoko bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sestram Klarisam in župniku Branku Brezovniku, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami molili in nam pomagali. Hvala za izrečena sožalja, sveče in darovane sv. maše. Zahvaljujemo se župniku Jožetu Belaku, naddekanu Andreju Grobelniku in diakonu Stanku Čeplaku za opravljeno sveto mašo; Jožetu Remšaku in Maksimiljanu Strliču za poslovilne besede, pevcem iz Gornjega Grada in Nove Štifte, organistu Jožetu Pustoslemšku ter vsem gasilcem. Globoka zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti in ste ga imeli radi. Žalujoči domači CRNA KRONIKA • NOČNI NEPRIDIPRAV NA DELU Mozirje: V noči na 4. november je neznani storilec v Mozirju vlomil v več osebnih avtomobilov. Iz njih je kradel denarnice, plačilne kartice in druge vrednejše predmete, ki sojih lastniki vozil pustili v avtomobilih. OBVESTILO POLICIJE Občani se še vedno ne zavedajo nevarnosti in puščajo vrednejše predmete na vidnih mestih v avtomobilih, kar privlači nepridiprave. Zelo neodgovorno je, da poleg plačilne kartice hranijo tudi pin kodo, kar storilcem še olajša delo pri nadaljnji kraji. Zaradi slednjega policisti ponovno svetujejo, da naj občani v vozilih ne puščajo vrednejše predmete, zlasti ne na vidnih mestih. • PREPOVEDALI PRIBLIŽEVANJE PARTNERKI Primož pri Ljubnem: 4. novembra so bili policisti obveščeni o nasilju v družini v Primožu pri Ljubnem. Med postopkom so ugotovili, daje izven-zakonski partner nad svojo partnerico, poleg tokratnega, fizično in psihično nasilje nad njo izvajal že več let. Policisti so osumljenca kaznivega dejanja nasilja v družini pridržali in mu izrekli prepoved približevanja partnerici. Prepoved je bila nato s strani preiskovalnega sodnika tudi potrjena in podaljšana. • VOZNIK UMRL V RAZBITINI Luče: 6. novembra malo po polnoči je prišlo na cesti Luče-Podvolovljek do prometne nesreče, v kateri je umrl voznik osebnega avtomobila. Voznik je vozil v smeri proti Podvolovljeku, okoli dva kilometra izven Luč je v blagem desnem ovinku zapeljal na levo stran vozišča in nato v potok Lučnica. V vozilu, ki ga je zalila voda, je ostal ukleščen. Avtomobil so z umrlim voznikom na cestišče potegnili nazorski gasilci, člani tehnične enote. • IZ AVTOMOBILA IZTEKLO MOTORNO OUE Mozirje: 6. novembra so mozirski prostovoljni gasilci posredovali Na trgu v Mozirju, kjer je iz osebnega avtomobila izteklo motorno olje. Vozišče so posuli z opojnimi sredstvi in ga očistili. , - N Matična kronika za mese< oktober 2010 ROJSTVA: Rodilo seje šest dečkov in deset deklic. POROKE: Matjaž Tiselj iz Šmatevža in Liljana Šumljak iz Andraža nad Polzelo, Rudolf Zakšek in Valerija Pergovnik iz Zagorja ob Savi SMRTI: Frančiška Robnik iz Podvolovljeka, Jožefa Štifter s Prihove, Valentin Lesjak iz Šmihela nad Mozirjem, Marija Martinčič iz Mozirja. Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage Jožefe ŠTIFTER, roj. Kumprej s Prihove 13 (29.4.1927 - 20.10.2010) se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju z dr. Leskovškom na čelu in patronažni sestri Angelci, ki so jo v času bolezni zdravili in ji lajšali bolečine. Iskrena hvala župniku z Rečice za opravljeno pogrebno sveto mašo in diakonu za pogrebni obred, govorniku Jožetu Grudniku, praporščakom, gasilcem in pogrebni službi Anubis. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Bratranec Ivko z Jožico ter brat Franjo z Marijo MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si - . rM Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, I ni več tvojega smehljaja, Ld utihnil je tvoj glas, I bolečina in samota sta pri nas. I Zato pot nas vodi tja, I kjer sredi tišine spiš, ^Jjj| a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA V104. letu starosti nas je zapustil oče, stari oče, pradedek in prapradedek Valentin LESJAK iz Šmihela nad Mozirjem (8.2.1907 - 23.10.2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Sandiju Korenu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Albini Rajter za poslovilne besede, pogrebcem, praporščakom in pogrebni službi Morana. Domači se še posebej zahvaljujemo sosedom Jamnikovim za nesebično pomoč. Žalujoči vsi domači ZAHVALA V 94. letu starosti nas je zapustil dragi ati in stari ate Alojz ROKOVNIK iz Mozirja, Nove trate 7 (2.7.1917 - 2.11.2010) Ob boleči in nenadni izgubi dragega atija se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče in sv. maše, dobrim sosedom in sodelavcem za vso pomoč, osebni zdravnici dr. Karmen Fürst, osebju bolnišnice Topolšica, pogrebni službi Morana, duhovniku g. Alfonzu za opravljen pogrebni obred, pevcem za tolažilne pesmi, g. Romanu Čretniku za lep poslovilni govor, zastavonošem, združenju borcev in upokojencem ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili ob zadnjem slovesu. Zbogom, dragi ati, v naših srcih boš živel naprej... Žalujoči: hčerka Ariana in sin Alojz z družinama Zdravnik mi je priporočil, da naj se umirim na križarjenju. mali OGLASI PRODAM: Dobro situirana direktorica prodam rahlo izrabljeno podjetje. Naveličana neizplačeva-nja plač. PODARIM: Nazaj zamenjam kavč za kilo kave. Tudi brez nje ne morem spati na tem trdem stvoru. Zamenjam premierski stolček za navaden stol kakšnega predsednika kakšnega sindikata. Tudi jaz bi rad kljuboval. Zamenjam leve občinske svetnike za desne iz kakšne druge občine. Novoizvoljeni župan. Družini, ki rada je ribe, veliko rib, podarim moža - ribiča, ki ga ni nikoli doma. Zamenjam za TV-nogometni tip, do 100 kil z daljincem, baterije neobvezne. OSEBNI STIKI: Podnajemnico, ki je ušla z mojim možem, prosim, da se vrne nazaj. Bili ste tako dobra podnajemnica. SPREMEMBE POD NEBOM Vanč: “To, da se ledeniki talijo, ni neka novost v zgodovini človeštva.” Joco: “Ja, saj vem. Grozno, res.” “Seti zdi?” “Seveda. Moja tašča se mi je včeraj želela prikupiti.” Dogovorila sva se za izvensodno poravnavo. Bi bili najin sekundant? MENJAVA LETNIH ČASOV Žena: “Dragi, sosed je končno vrnil kosilnico.” Mož: “Naj uganem. Sedaj želifrezo za sneg?” OKRNJENE IZVENZAKONSKE USLUGE Marta: “Gospod doktor, bi utegnili skočiti pogledati zdravje moje sosede?” Doktor: “Zakaj pa želite, da se zanimam zanjo?” “Bojim se, da če ne bo kmalu okrevala, bo moj mož spet začel sitnariti pri meni.” IMPRESIONISTKA Gela: “Mi daš nasvet, kako naj pritegnem kakšnega fanta?” Polona: “Slika pove več kot tisoč besed.” “Kaj to pomeni? Ali naj fantom kažem, kakšen bi bil moj akt, če bi se pustila naslikati?” Menda lahko sedaj preko telefona dobim vezo s knjižničnim gradivom. Zanima me, ali bi mi zvečer brali Karla Maya? ČLOVEK NA MESTU Dva bogataša opazujeta tretjega in prvi reče drugemu: “Tega si vzemi za vzgled. Uspeh ga sploh ni pokvaril, podrejenim še vedno neredno izplačuje plače.” KAKOR Sl BOŠ POSTLAL... Zdaj, ko bodo mogoče osumljenega tožilca obsodili na zaporno kazen, bodo mogoče na sodiščih začeli drugače gledati na tožbe zaradi neznosnih razmer v zaporih. NAGRADA BREZ POLOŽNICE V Sloveniji se nismo zmenili za izum 75-letnega inovatorja, zanj pa je v tujini dobil visoko priznanje. Očitno še niso povsod navajeni, da morajo nagrajenci najprej z nečim nagraditi izbirčno komisijo. Komunisti so beračenje prepovedali, kapitalisti pa zapovedali. (foto: IS) Cvetke to koprive^ ANALOGNO ALI DIGITALNO? Radmirje je po sliki sodeč najbolj razvit zaselek v Zgornji Savinjski dolini. Strokovno smo ugotovili, dojim je od novega vodovoda omogočen pretok vode kar brezcevno na digitalen način. Si v Radmirju že kupujejo LCD pomivalna korita? ANALIZA STANJA Borut Repše, pooblaščeni pisec člankov o razcvetu denarnih poslov na borznih trgih: »Leto 2010 nas je obdarilo z dovolj visokimi donosi, da si bomo lahko privoščili reči, kijih ravnokar skiciram. Najdrznejši kupci delnic bodo dobili podvodno masko, zadržani pa bodo ostali za pisalno mizo, ki smo jo kot nagrado prejeli s strani analitikov družbe Zamrzni&Odtajaj.« Mi živimo na deželi, zato še nikoli... P REMOV BRAT KDOR SEJE ASIMILIRAL MESTO V SREDNJI SRBIJI R A N EL PREROŠKO ZNAMENJE NASELJE NA KRKU ENOMOTOR-NO LETALO (ŽARG.) PRENA- ŠALEC PRTLJAGE N PRIPRAVA ZA PRENOS RANJENCEV N O R A ITALIJANSKI PEVEC AL b O N O DALMATINSKO MESTO OB IZLIVU CETINE O M I N/ S SPANSKI KRAU JUAN A O GRELNO TELO S O N VNOS CEPIVA V TELO ALOJI PODOBNA RASTLINA DOMAČ- NOST N T M A A A ABRAHAMOV SIN NASPROTJE DNEVA N O V" c avtor P. L NAROD V JUGOZAHODNI AZUI ODSEV VOLTAMPER SLOVENSKA ZNAMKA ŠPORTNE OBLEKE 5 UM KDOR PRETIRANO UPOŠTEVA ZAKONE L e L A 1~ OLUŠČENA PROSENA ZRNA KNJIŽEVNIK KAJETAN K o V ORJAŠKA KAČA KANTAVTOR KAVAŠ OČE (MEŠČ.) P A P A K o P PISATEU VITAN TRETJI SKLON D A T V SAJE, GOST DIM VPRA- ŠALNICA VOJAŠKI POHOD M A R v s ENAKI ČRKI RICHIE SAMBORA MUSUMAN. VERSKI POGLAVAR A M MAJHNA TACA T A ~S7 C K A NOVI SAD N PRELIV MED EVROPO IN AZUO D A R D A N E L SESTAVINA DNK D n E N ZAPUSTITEV SVOJEGA BIVALIŠČA O D L T V KRAJ PRI UUBUANI V Ó J s K O Lačni križank? 160 strani vsebuje: 35 % humorja v prahu 15% ekstrakta ugank 40 % ostale snovi 45% vlaknin 0 % sladkorja 160 % zadovoljstva MINI SLOVARČEK IZMAEL - sin Abrahama DOLSKO - kraj pri Ljubljani REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - j® =s ’sT H s 'S?? K 0 P N 0 - 0 B R E D K R 1 M "T* sp: T 0 M A ž Ag A B 1 R A m ss = K H H i? c N N P S 1 H 0 L 0 G nr i J HT A R N S S5t B R u c E - N A č R T 'ES' s E D E c — D M rf- Z A J E Z A Ä 1 0 s S- ss N 0 S “ST* hv 1 s I T R A J N 1 K -E G L T 1 N T A •Uš J A D R 0 sr 0 L J E !" G A V R A N u K A N J E ■sr K 1 L A = R A K E T A A M 0 R Mesečni sejem v Mozirju Vsakega 15. v mesecu na starem sejmišču od 7. do 18. ure O VABLJEN Napovednik dogodkov Petek, 12. november ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura: Pozor hud pes! ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : KMN Slovenske Gorice Sobota, 13. november ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Celjski vitez (kadeti) ob 14.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - Mozirje : Malečnik (U14 vzhod) ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : Dravograd Nedelja, 14. november ob 11.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Keleja (pionirji u-14) ob 16.00. Župnijska cerkev sv.'Jurija v Mozirju Predstavitev prve maše za moški zbor ob 17.00. Gasilski dom Luče Komedija Radio Plamen Torek, 16. november ob 17.00. Knjižnica Luče Pravljična ura: Kako ujeti zvezdni utrinek ŽIVALI - PRODAM Kravo rj pasme, po T. teletu, prodam; gsm 041/371-976. Prodam telico, staro 14 mesecev, sim./lim., pašno; gsm 040/520-559. Prodam teličko, težko 120 kg, pasme limuzin; gsm 041/216-648. Prodam 2 telički čb, stari 2 in 3 dni ter bikca čb, starega 1 teden; gsm 031/504-893. Telice breje 7 in 8 mesecev iz A kontrole, sr, pašne, prodam; gsm 041/547-423. Bikca, težkega 130 kg, rj, prodam; tel.584-51-97. Prodam bika simentalca, 500 kg in telico limuzin ter bika sivca (oba stara 1 teden) in brejo telico; gsm 030/633-049. Prodam dva bikca sivca; gsm 051/628-677. Prodam bikca sr pasme, težkega 150 kg ter hlevski gnoj; gsm 031/759-955. Prodam burskega kozla ali menjam za kozo; gsm 031 /743-960. Prodam kozla in dve kozi srnaste pasme; gsm 041/423-935. Prodam prašiče od 25 - 200 kg in starejše svinje, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam prašiče 100-160 kg in stare svinje z možnostjo dostave; gsm 041/561-893. Prodam pasje mladiče, pasme border collie, stare 2 meseca; gsm 051/271-674. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. ŽIVALI - ODDAM Oddam 2 muci, stari 3 mesece; gsm 031/626-818. Oddam lepo mlado mucko, je že navajena na čistočo; gsm 031/396-647. DRUGO - PRODAM ( Prodam Je!e|je meso: polovica = 6 eur/kg, prednja četrt 6 eur/kg, zadnja i 6,50 eur/kg; gsm 051/423440. Prodam meso nrfiadega goveda; gsm 041/720-584. Prodam polovico mladega goveda in polovico 130 kg. prašiča; gsm 041/685-402. Prodam konjsko meso - žrebeta; gsm 031/350-78(7: 1 Prodam savinjski želodec; gsm 031/431-173. -Prodam računalnik, 20" LCD monitor, miško, tipkovnico; gsm 031/477-271. Prodam elektronsko digitalni tehtnici (30 kg in 100 kg), nove, ugodno; gsm 031 /202-859. Prodam otroški ležalnik (plav) za 15 eur; gsm 031 /419-945. Prodam koruzno silažo v silosu (cca 38 m3), cena po dogovoru; gsm 041/793-662. Prodam cirkular z motorjem, brez osi; gsm 031/780-372. Prodam pinjo za pranje črev in mešana drva; gsm 041/727-861. Prodam suha drva; gsm 070/744-487. MORDA STE ISKALI PRAV TO RAČUNOVODSKE STORITVE Nudim računovodske in knjigovodske storitve. Saša Poljanšek s.p., Radmirje 26,3333 Ljubno, 031/633-192. VIRUSI! TO ZIMO VAM NE BO USPELO! Solne terapije, naravna in učinkovita zaščita. Gsm 031/788-881. Grajska vrata d.o.o.. Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brleč Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3,1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. SKI BORD SERVIS TEVČ Novo brušenje robnikov s strojem, za svetovni pokal, robnik drži celo sezono. Prodaja rabljene in nove smučarske opreme. Posredništvo za Ficher. Tel. 041/529-063. Vinko Tevč s.p.,Praprotnikova 6, Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin. izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala... gsm 051/396-269, faks: 03/584-1149. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. VODOVOD, CENT. OGREVANJE, KUUČAV. DELA sončni kolektorji, toplotne črpalke, peči na biomaso ... Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev ... 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije," Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. Prodam hlevski gnoj; gsm odlično ohranjen, registriran do XI. 031/565-114. '—2011; gsm 041/866-582. DRUGO-PODARIM Podarimo 2 kavča; gsm 041/812-004. DRUGO - KUPIM Kupim mikser za mletje poljščin; tel.584-19-12. VOZILA IN OPREMA-PRODAM Prodam BMW 318 i, letnik 1997, NEPREMIČNINE V Mozirju oddam dvosobno stanovanje v najem; tel. 583-16-48. Oddam garažo v najem; gsm 031/539-051. V Gornjem Gradu prodam stanovanje v pritličju dvostanovanjske hiše s 130 m2 zelenice; gsm 031/654-132. WWW. Avtošola RELAX Mozirje TEČAJ CPP 17.11. ob 17.00 IRELAX'AVTOI jfclELVVj iù^Spéh d.o.o Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad Tel.:OS 838 11 SS »*xjOS 8S8 11 34 GSM: 041 46S 744 E-mail: speh.toni@siol.net, www.spehtoni.com www.avtosola-relax.si Zanimanje za orožje je bilo veliko (foto: Štefka Sem) [ /Tj [ i I ' < K JTj J •] JTTJTcS \ >] j 1>J |tj ?f ^ Klub Zgomjesavinjskih študentov je 30. oktobra v sodelovanju s Slovensko vojsko pripravil predstavitev poklica vojak in ogled tehnike ter oborožitve. Na turistični kmetiji Plaznik na Ljubnem ob Savinji se JJustavila posebna skupina vojakov, ki pripravlja predstavitve poj Sloveniji. Obiskovalcem, preč;/sem moškim so vojaki z veseljem prikazali oborožitev, razka- zali vojaško vozilo in vozilo prve pomoči, najpogumnejši so v roke prijeli tudi vojaško orožje in preizkusili, kako deluje. Člani te posebne skupine Slovenske vojske bodo poklic vojaka in sistem štipendiranja predstavili tudi na sejmu izobraževanja, ki se bo najverjetneje januarja odvijal v naši dolini. Štefka Sem ClfHstos Tsiolkas: Klofuta uirisios isioiKas KLOFUTA Vjjlwlipiudjjanj lojijü mul nuimmrinUmi a 'Ijii Brnik« fnw 3)10 MIŠ Odlično napisan roman, o katerem je bilo v letu 2009 prelitega največ recenzijskega črnila v Avstraliji in ki je z razgaljanjem same srži predmestnega življenja razdelil avstralske bralce v dva ostro začrtana pola. Na pikniku v predmestju velikega mesta moški prisoli eno okrog ušes otroku, ki ni njegov. Ta dogodek ima nesluten vpliv, bodisi neposreden ali posreden, na življenje skupine ljudi, v glavnem prijateljev in sorodnikov. V tem nenavadnem romanu avtor nepopustljiv pogled, ki vidi vse, usmeri v tisto, kar povezuje vse nas: moderno družinsko življenje 21. stoletja. Zgodba je napisana z vidika osmih ljudi, ki so bili prisotni na pikniku, časovnica zgodbe se pre- mika vzdolž njihovih izkušenj. IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroie, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in motaža MARN s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko Tel./fax: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si Celje - skladišče D-Per 7/2010 5000025719,45 COBISS o Na novi lokaciji v Celju Mariborska cesta 86 ’’Nasproti City Centra” T: 03 70 50 180 sanles.pohistvo@siol.net «1 >CO >0 OD CO O O O o. a a Q.KO co V) m ^ T- T3 Rezervacije za zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... Po predhodnem dogo voru možno tudi ob nedeljah. c i T3 O O O o co o cl co CĆ. •J- w H E «o aavro OSREDNJO KNJ. CEL,