Stav. 114, V Ljubljani, v torek 20. mala 1919. Lele III. mi. izhaja razen nedetj In prEsesSks« vsmk e srn dcjsaSdaR. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št, 0/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise gene vrača, Inserati: Enostoipna petit-vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po i K; večkratne objave po dogovoru primeren popu31. Glasilo jugoslov. socialne * demokratične stranke. f r.',-.trtama Ilav. stan« 40 vlanrjev. —— Naročnina: Po poSti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K, 5fa Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so pojtnine proste. I. pravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna. T elefonska it. 312« Sarajevski dogodki v pravi luči. Sarajevo, J 5. maja 1919. O sarajevskih dogodkih se v javnosti ve le toliko, kolikor je dopisni uiad suhoparno in zelo tendenciozno sporočil. Zadeva je pa veliko boij važna in globoko segajoča v naše socialno in državno življenje. Socialno - demokratični klub je odposlal na lice mesta ss. Petejana in Bukšeka, da se osebno o teh dogodkih informirata in vso zadevo pre-iščeta ter o njej poročata in napravita potrebne korake. Iz poročila naših sodrugov smo povzeli sledeče: Bosanski sodrug! so se živahno pripravljali na slovesno praznovanje delavskega praznika prvega maja, kakor so se pripravljali tudi sodrugi v Sloveniji, Hrvatski. Srbiji in drugod. Bosanska vlada je proslavo prvega maj-nika dovolila, ker ie stranka dala polno garancijo za red in mir. Med tem, ko so se sodrugi pripravljali na to praznovanje, je pa začelo po sarajevskih ulicah raznašati vest, da pripravljajo socialisti za prvi maji državni prevrat, da bodo ta dan ustanovili sovjetsko vlado, da bodo pobesili vse višje oficirje, člane sedanje vlade ter vse kapitaliste itd. Te vesti so se umetno razširjale po celi Bosni. Provokaterji so bili. na delu z vsemi sredstvi in marsikateri je tem izmišljenim vestem nasedel, tem policijskim racam. — Dobilo se Je tudi nekaj letakov Jn brošur od zveze Pela-g i č e v. Kdo jih je prinesel v Bosno in kdo jih je delil, živ krst ne ve. Dognano je pa, da je vodstvo stranke pri vsej stvari najmanj prizadeto. Sarajevska purgarija Je pa bila v groznem strahu in trepetu, kaj se bo z njo zgodilo prvega maja. No, neizogibni policijski minister Pribičevič je njen strah kratkomalo odstranil s tem, da Je po celi državi prepovedal praznovanle prvega maja. S tem seje »sovjetske« grožnje država in meščanstvo. Proti prepovedi praznovanja prvega maja je bosanski oroletarijat moral nastopiti z vsemi sredstvi, ki Jih ima na razpolago; in najostrelše sredstvo je pač splošna stavka, ki Jo je bosanski proletarilat tudi napovedal za 30. aprila. S tem Je seveda prišel za vlado in vojaštvo moment, da pokažeta svojo moč In razbijeta delavsko disciplino. Ce je bilo taktično ali ne, da so bosanski sodrug" nasedli na limanice provokacijam vlade :n vojaštva, le seveda stvar, ki Jo nočemo zaenkrat rr>ziskavatl. Dne 30. aprila Je delavstvo v rtara2ev« kompaktno zapustilo delo. »I n . bi,a sP^šna in Impozantna Delavstvo le večinoma ostalo doma kakor so mu to naročili zaupniki* Vojaštvo, policija In orožništvo so medtem do zob oboroženi in pripravljeni hodili po sarajevskih ulicah, kakor da se pripravljalo na na-tad proti Turkom LISTCK. Posamezne delavske skupine, med katerimi so bili otroci in žene, so se sprehajale mirno po ulicah in se med seboj razgovarjale, nič slabega sluteč. Naenkrat Da nastopi oborožena sila in prične z izvajanjem svojih določno pripravljenih operacij. Najprej so obkolili zbrane skupine ljudi, ter vse skupaj aretirali In odvedli v zapor. Med potom je ta oboiožena sila, sestavljena večinoma iz komitašev, neusmiljeno suvala in s kopiti in sablami vdrihala po aretirani množici žensk in moških in otrok. Na tak lep način so ta dan v samem Sarajevu aretirali okrog 2000 oseb. Ob 4. popoldne istega dne se Je izvršil »napad« na »Delavski dom«, kjer bi moralo biti skritega po mnenju policijskih provokaterjev vse polno orožja, municije, strojnih pušk itd. Radi tega se baje vojaštvo ni upalo zasesti kratkomalo »Delavski dom«, marveč se je postavilo krog-Inkrog »Delavskega doma« kordon vojakov z ročnimi granatami, strojnimi puškami in tremi topovi. Ko je bilo vse to pripravljeno, so se tri vojaške do zob oborožene čete podale v hišo, v kateri se je nahajalo 2—300 oseb, raztresenih no restavraciji in po društvenih prostorih ter se med seboj mirno pogovarjali in zabavali. Med njimi Je bilo zlasti mnogo žensk in otrok. Poveljnik stopi v dvorano in zavpije: »Predajte se, vsi ste aretirani!« Navzoči, ki niso kaj takega pričakovali, so vkljub vsej nevolji mirno odšli obkoljeni od vojakov, ki so jih spremljali kakor četo razbojnikov. Po sarajevskih ulicah se ie reveže neprestano žalilo in pretepalo. in sicer večinoma od istih ljudi, ki so leta 1919. uprizarjali pogrome na Srbe. »Delavski dom« so nato vojaki zasedli ter izvršili preiskavo. Razmetali so enostavno vse; zaplenili vse računske knjige in zapisnike strokovnih organizacij, stranke in »Glasa Slobode«. Ustavili so izdajanje »Glasa Slobode«, delovanje strokovnih organizaci) ter zaprli »Delavski dom« in sta vojaško za-stražili. Omeniti moramo še, da Je preiskavo izvršila komisija, med katero Je bilo tudi troje naših so-drugov, ali ko Je komisija prišla v kako sobo v svrho preiskave, so bile navadno pisalne mize in omare že vse prevržene in preiskane od voja-« štva. Interesantno je dejstvo, da se Je v hiši dobilo v celem dve stari puški in ena pištola, ki sta last dramatičnega odseka, ki Jih rabi ta pri predstavah. O kakšnem orožju In municiji ni govora. Zanimiv je nadalje ta slučaj: V sobi lesnih delavcev Je obešena sli ka češkega sodruga N e m e c a, katerega bosanski delavci zelo čislajo. Ko ie šel vojak mimo sliVe le goto Aleks. Toman: (asiantvo v Združenih država). (Konec.) »Labor Unions« ima več nilijo-nov članov, ki odločujejo pr' glavnih volitvah. Duh, ki veje v ten zvezah, postaja od leta do leta radikalnejši in dolgo ne bo trajalo, da se bo odkrito in brezpogojno Izrekel za socialno-demokraška načela. Potem bo konec kapitalizma v Ameriki. Vojna, ki smo Jo ravno doživeli In ki je tudi Združene države potegnila v svoj vrtinec, bo v tem oziru blagodejno in pospeševalno vplivala. Ena največjih dobrot Je za Združene države, da se časnikarstvu ni ‘reba ukvarjati s takozvanimi kulturnimi boji in jezikovnimi vprašanji- Koliko Časa, koliko duševne pneržije to vzame, koiiko zanemat lenja potrebnih gospodarskih stvari ima to za nasledek in koliko sovra- štva to rodi — to vedo ie one nesrečne dežele, ki jih je ta kletev zadelal V Združenih državah le to nemogoče. Cerkev in država sta ločeni. V šolah se uči splošna morala in nravna načela. Kar se tiče drugega pouka, se vrši po niavilih vede, kakor to zahteva novi čas in človeški napredek. Ako hoče kaka občina, naselbina, ali društvo, svojo šolo z verskim ali posebnim Jezikovnim poukom, slobodno lil Samo Iz-ctižuje naj jo sama! Angleški jezik je uradni jezik. Za tujce-priseljence so pri sodnijah nastavljeni tolmači. Kdor ima kaj opraviti pri uradih, kar se le malokdaj zgodi, ker v Ameriki ni treba za vsako malenkost oblastvenega dovoljenja. vzame kakega rojaka, veščega angleščine, s seboj za posredovalca. Torej jezikovnega in kulturnega prerekanja ameriški časniki ne poznajo. vo mislil, da Je to slika Lenina in je kratkomalo ustrelil v njo. Isti dan je bila proklamirana »nagla sodba«. Značilno pa je, da so ti plakati bili datirani z dne 12. aprila. Torej se je vlada že takrat na to pripravljala. Dr.ugo jutro, to je prvega maja, gredo člani izvrševalnega odbora, ki niso bili še v zaporu, k vladi, da protestirajo proti dogodkom. Uspeh je pa biJ ta, da so bili takoj na licu mesta vsi aretirani!... S tem so bili aretiranj vsi voditelji; vsi zaupniki in vsi funkcionarji strokovnih in političnih organizacij ter na stotine ostalih delavcev in delavk, med katerimi je mnogo takih, ki se z delavskim gibanjem še niso nikdar pečali. Kako so ravnali z aretiranci v zaporih, je težko opisati, ker Je neverjetno, da bi bilo mogoče v svobodni državi s svojimi državljani tako neusmiljeno postopati. Člani glavnega odbora so bili za-pi ti v temni kleti, polni mokrote m mrčesa, brez vsakršne postelje. Ena klet je imela 18 kubičnih metrov prostora in v njej je bilo zaprtih osem oseb. Ljudi so na inkvizitorski način mučili, pri čemur se je posebno odlikoval poročnik Dragiša Pavlovič in še neki drugi komitaš, čigar ime nam je nepoznano. Gospod poročnik je prvo noč poedince pozval iz kleti in Jih neusmiljeno batina! in zlostavlial. Med batinami je bil tudi vodja soc. stranke v Bosni, sodrug Sretan Jakšič. Sodrug Pante Krekič, ki je slabega zdravja, je prosil poročnika, da ga odvede k zdravniku; Pavlovič mu odgo/ori: Kod nas nema doktora — kod nas ima samo batine — tako kod nas v Srbiji — ako umreš saraničemo te. Aretirane niso sedem dni izpustili iz te smrdljive kleti na zrak. Nič boljše se ni godilo tudi drugim sodrugom, ki niso člani glavnega odbora stranke. Na primer sodrug Veroneze, glavni delavski zaupnik v železniški delavnici, kjer je 1600 organiziranih delavcev, pripoveduje naslednje: Prvega maja dopoldne sem bil v sobi, v Kateri smo bili natlačeni kakor mravlje, da se nismo mogli niti iztegniti. Odprejo se vrata, pride vojak in ga pokliče. Ajdi zmano »druže«! Ne sluteč nič slabega, odide z njim v drugo sobo. Med potjo vpraša vojaka dotični, ki ga je peljal: »Kam pelješ?« Vojak mu odgovori: V školo! Ko sta prišla v sobo, ga vpraša nonično: Druže, si li ti socialista? Veroneze odgovori: Sem! V tem hipu mu vojak prilepi zaušnico z vso silo: Ti hočeš republiko? in mu prilepi drugo in tretjo in potem nadaljuje biti po glavi, kakor bi znorel. Veroneze se je z rokami prijel za glavo, da se kolikor toliko ubrani udarcev. V tem trenutku pokJ>če ta inkvizitor enega vojaka in mu naroči. da mora Veronezeja držati za roke da ga bo še dalie bil dokler bi roke onemogle; ter ga končno vsega zbitega in od udarcev one-sveščenega vede v svojo sobo in ga vrže po tleh. Veroneze je imel vsa ušesa razbita in zelo otekla in krvava. O polnoči istega dne pride zopet isti krvnik ter ga odvede na hodnik, ga tam polože na klop in ga z volovsko žilo neusmiljeno biča po zadnjem delu telesa. Isto usodo so doživeti predsednik stranke sodrug Savo Kapor, ki Je nad 50 let star in slabega zdravja, Buben Franc, mašinist, 52 let star in bolan, dr. Zon, zdravnik fn cela vrsta drugih sodrugov. Rozalijo Markovičevo so bili s korobačem in s pestmi, češ, da Je klela kralja Petra. Batinanlh je bilo več drugih žensk, katerih imena nam niso znana, med njimi je bila ena noseča in ena 14 dni po porodu. Batinani so bili razni dijaki in mladi delavci; med njimi 171etni stavec, ki Je pod vsakim udarcem kivnika padel na tla. Zraven žile in pesti so pri pretepanju rabili puškina kopita. To živinsko početje sc je vršilo prve tri dni po aretaciji, dokler se ni interveniralo pri vojaški in civilni oblasti. Večino aretiranih so potem izpustili na svobodo, v zaporu so ostali voditelji stranke in strokovnih or- ganizacij, skupaj 24 oseb. Proti njim se vrši preiskava na podlagi raznih — večinoma anonimnih denuncija^ cij. Karakteristično je tudi to, da so iih postavili pred vojno sodišče, da-si se je kompetenca tega sodišča' razglasila šele prvega maja popoldne, dočim so bile aretacije že prej izvršene. Kakšna bo obsodba, ne moremo prerokovati. Vsi strokovujaki v ju-ristaciji so mnenja, da bo šlo v pra-zen nič — in radi tega si ie vlada pravočasno umila roke in dala vso stvar vojnemu sodišču, da isto iz nje fabricira veleizdajo in nameravani državni prevrat. O stvari bomo še govorili; omenimo le še, da se Je, kakor v Sarajevu, enako izvršilo po celi Bosni, kjer Je delavstvo organizirano. Povsod so bili aretirani zaupniki in sti ankini voditelji. Veliko število delavcev — Nebosouren, med kateri* ml so skoro vsi Jugoslovani, so izgnali, drugi pa, po večini Slovani, Hrvati in Čehi, hočejo odpotovati sami, ker nočejo živeti v taki inkvizitorski državi. Ako se to zgodi, boE bosanska industrija in promet mnogo trpel, ker so ti sami kvalificirani delavci, ki Jih v Bosni Krvavo potrebujejo. O vseh stvareh bomo še poročali, kadar se bo o stvari govorilo v Narodnem predstavništvu. Brzojavne vesti, Jugoslavija. Položaj na severni melh Ljubljanski dopisni urad poroča lz uradnega vira dn e 19. mala ob 11. uri: Južno od Spod. Dravogiada smo prepodili nemško poljsko stražo ter zaplenili eno strojnico. Napad močne nemške patrole pri Sv. Roku zapadno od Slovenjega Gradca Je bil odbit. Vjeli smo 1 Nemca. Situacija Je v splošnem neizpremenjena. Narodno predstavništvo. LDU. Belgrad, 19. Na dnevnem redu prihodnje seje narodnega predstavništva je razprava o verifikaciji mandatov macedonskih poslancev. Debate pričakujejo z veliko napetostjo. ker sodijo, da bo dc.šlo ob tej priliki do novih sporov med radikalci in demokrati. Demokratski klub Je poklical vse svoje člane brzojavno naj se udeleže te seje. Nov oddelek v notranjem ministrstvu. LDU. Belgrad, 19. V ministrstvu za notranje stvari se osnuje poseben oddelek za Bosno in Hercegovino. Za načelnika le imenovan dosedanji okrožni načelnik v Banja Luki Osman Radžič. Izjava srbske delegacije »Pedt Journalu. LDU. Pariz, 18. (ČTU.) »Petit Journal« piše: Srbska delegacija ram le podala nastor>"0 i/iavo Glede Nemške Avstrije in Madjar* skega imamo teritorialne in finan* cialne zahteve. Z ozirom na prvs smo na temelju Wilsonovih načel zahtevali, da bodo naše meje obkrožale vse jugoslovanske skvpine. Vztrajamo zlasti prisvojili pravicah glede Maribora na Štajerskem. Celovca in Beljaka na Koroškem kjer, so želc;/.rti*l.a križišča za slovenski dežele. Glede Bosne in Hercegovine, ki sta bili po kršitvi mednarodne pogodbe anektirani, upamo, Ja bo konferenca odločila ta«o, kakor; glede Alzacije-Lorene. Zaprisega mornarice. LDU. Belgrad, 19. V soboto so na slovesen način zaprisegli moštvo )u£oslovanske bojne mornarice, kolikor ga je v Belgradu. Obenem so prisegli tudi častniki, na čelu Jim admiral Koch. Del bivšega avstrijskega trgovskega brodovja dobi Italija. LDU. Pariz, 19. (ČTU.) Kakot se govori, bo dobila Italija od avstrijskega trgovskega brodovja 15%; kot odškodnino za 380.000 ton, ki so Jih Italijani v vojski izgubili. Bro-dovje bo pripadalo Jugoslaviji. Brzojavna zveza med Reko in Jugoslavijo. LDU. Zagreb, 19. Kakor poro* čajo iz Reke, je zopet obnjvliena dt« rektna brzojavna zveza med Reko in Jugoslavijo ter obratno, ki Je bila iest mesecev nrekinlena. Promet ie Živela ie obitelj na malem posestvu. Vse je kazalo pomanjkanje in revščino. Hišica je bila lesen*, raztrgana bajta, polje zanemarjeno, tu brez namakovalmh Jarkov, tam močvirnato in zopet drugo peščeno in skalnato. Nekateri člani te obite-Iji so bili s tem položajem popolnoma zadovoljni ter so venomer po navijali: to ni naš pravi dom, mi smo le začasno tu, tam, nekje v neznanih krajih je zaklad, bogat in krasen, ki nam bo pomagal do boljšega obstanka. Drugi člani otitelji pa i:iso bili takih misli o zakladu nekje tam v neznani deželi. Rekli so: Dobro, če je ta zaklad nekje v neznani deželi, je treba, da tudi ta dom, ki ga imamo zdaj. uredimo udobno In tako. da borno lažje živeli. — Tako sla prepir in nesloga vznemirjala ta dom leta in leta. In vse le šlo ia-kovo pot. — Bližnji sosedje so bili hudobni, slioviti, zavidni. ter so hrepeneli po zemlji, kjer le l ila naseljena ta obitelj. Res. posestvo, kakor le bilo, ni bilo dosti vredno, a ležalo Je v krasnem kraju. Ko so člani nesložne obitelji videli namere svo-i:h hudobnih sosedov, so se predramili in izprevideli. da Jim gre za kožo in življenje, za njih borno posestvo. Zjedinili so se, pustili so pre-rir o zakladu tam nekje v neznani deželi. Kaj se je potem zgodilo pri-povest ne pove. Prepir in zanemarjenje posestva, sta moč obitelii oslabela. — • Popisal sem ameriško časnikar stvo v glavnih obrisih. To veija za velike žurnale. ki vodijo občne za deve velike ameriške rep.iblike. V piedalih teh listov opaziš resnost, razsodnost in hladno razmotrivanle vseh stvari, ki so činitelji na polju človeškega delovanja. Iz krogov časnikarjev izhajajo v Združenih dr žavah možje, ki igrajo v usodi re publike naj^ečjo ulogo; ministri, go-vernerji držav, poslaniki pri tujih di žavah itd. Po deželi, po malih mestih in naselbinah izhaja ne tevilno časnikov Edison Je izdajal časnik 'cot 16 letni fantič na vlakih, katere Je spremlje- val kot prodajalec siascic. v zapuščenih krajih sinjega zapada. se porajajo prav čudne cvetke žuma-listične podjetnosti. Naj mi bo dovoljeno navesti v sledečem nekai iz nekega lista, ki le pred leri v državi Arizona osrečeval ondotne farmeric *cowbove«, zlatorudokope itd — List piše v”neki Številki: »V naši zadnji številki smo zartležih 16 umorov. Staremu polkovniku Good-hne pa Je bilo to premalo in pisal nam je, da naj mu list ustavimo. M1, pa tega ne bomo storili. Nek1 > :• ko bomo imeli čas, bomo 2a:aiial? našega vranca ter ga bomo obiskali z namenom, da izpraznimo dva ali trikrat naše strelno železo v njegovo trohnelo telo in to zato, da ga ozdravimo morilnega poželenja kvr nikakor ne trpimo, da bi naš kt-t pokrivala trupla mrtvih mož. Ko človek postane 60 let star. naj misli od pobiianja obrne k ljubezni. »Nedavno smo pisali nekai 'i društvu ki so ga ustanovili v L :a je zahrbtni poroče valeč »iv slišal na shodu hujska- ' za rev; eijo in videl v najinih' iiuvrrih protidržavni duh, ga vprašam, zakaj se ni oglasil k besedi in se kot človek, ki ljubi »svobodno« domovino postavil za njo v brad proti najinemu hujskanju? Zlobnež t Ali nisi slišal, ko sem reke], da o socialni demokratje pripravljeni braniti osvobojeno Jugoslavijo če treba tuc’i s krvjo, da pa mora biti naša domovina res svobodna, brez baiin, brez vojaške cenzure itd.? Ali nisi slišal, ko sem povedal, da je naša stranka že nekaj let pred vojno zahtevala ujedinjenje vseh jugoslovanskih plemen, med tem ko so slovenske meščanske stranke to našo zahtevo popolnoma prezrle in nam celd očitale veleizdajstvo? Ali nisi sledil temu. kar so navzoči pravili, ko sem omenil neki »razglas«, ki ga je napisal in na drevo pribil nekdo, ki ja na velikonočno nedeljo v graščini Stadtenberg dobil »fižolovo juho«2 Ravno v tem slučaju bi se mora} prepričati, da slovenski delavec in kmet res ljubita domovino, da pa na ljubita raznih pijavk, ki jima izsesavajo kri, čeprav so tudi ti ljudje če* noč postali navdušeni jugoslovanski patrijotje! Praviš, da se je na shodu poviševalo boljševizem in lovilo kmete. Kakšne kmete, za boga, saj praviš, da je bil shod slabo obiskan! Da se je na shodu poviševalo boljševizem, praviš? O, tl boljševikl! ... Ali mislite, da bi se morali zaljubiti tudi mi v stranko, ki se obupno oprijema* kakor vtopljenec, poslednjega realnega sredstva, ker čuti, da bo doživela strašen polom pri prihod n i’.F volitvah! Se čudiš, da oblasti dovoljujejo take shode? Aha, v tem grmu t«Čl zajec! Tu se vidi, da ste do grla v vodi In kličete oblasti na pomoč proti socialni demokraciji, katere vrste se množe in množe . . . Po vaši želji bi se moralo socialnim demokratom prepovedati shode in če bi to ne zadostovalo, jim odmerjati gotovo število batin na oni del telesa, kamor solnce ne sije! To je svoboda, ki jo želite v naši domovini vi, ki smrdite še danes po črno-rumenem blatu! Pravite, da smo na shodov Ma« kolah hujskali. Le povejte, proti čemu se je tam hujskalo in kako; vrzite krinko z obraza in pridite na dan s podpisom, če imate še kaj poštenja in narodnjaške korajže! Snra vas bodi, zavratni hujskači! In zato, ker vas je sram in ker nimate povoda, da bi s podpisom povedali o našem »hujskanju«, agitirate proti nam na nepošten način in hujskata ljudstvo proti naši stranki, češ, da ona vzgaja ljudstvo v protidržav-nem duhu! Toda naše ljudstvo vas le že spoznalo In pri prihodnjih volitvah vam da tako brco, da vam za vedno mine volja, hujskati proti socialni demokraciji! Dokler je še kaj časa, pa le tako naprej do — poloma! Valentin Komavfi. Dnevne vesti. Nevarna zarota na Jesenicah. Za vogalom so se sešii in razgo« varJalL Glavni krivec Je imel s seboj dva otroka po tri in pet let, dva stari in dve mladi kozi ter mlado jagnje. Kar se priplazijo trije njego- vi sosedje, bogve od kod !‘h je vrag prinesel, pa so se začeli pogovarjati o preteči invaziji sovražnikov. Ve-deli so že vse natančno, da pridejo iz Bohinja Italijani, čez Podiožico pa Korošci. Pogovarjali so se še dalje, a ujeti ie bilo mogoče le neka] besed iz pogovora. Pravili so. da bodo, če je to res. zajeti od dveh strani in ne bo kazalo drugega, kakor da pokažejo bele zastave. Neprevidni sosed pa še dostavi: in rdeče. Pripomnili so tudi, da se prebivalstvo ne bo smelo braniti z orožjem, če so prodirajoče čete regularne, ker bodo sicer vse Jeseničane postrelili. Zvedavo so se ozirali možakarji okolo sebe in že iz oči se jim ie bralo izdajstvo. Možakarji so končno odšli vsak svojo pot. Navidez ie bila sicer stvar precej nedolžna, toda možakar z omenjeno družbo jo ubere dalje in prav gotovo je imel skrito pod jopičem belo in morda Še celo rdečo zastavo, da jo ponese Korošcem nasproti. To družbo si je izbral nalašč, da bi pres'epil vnete jeseniške domoliube, ker kakor vemo so sovražniki zviti še boli kot kozji rog. Velika čast in spoštova nje torej gre jesenikšim zelenim patriotom, da so prišli tei zaroti tako točno na sled in opozorili javnost na nevarnost s tem, da so vse to sporočili naibolj resnicoljubnemu in najbolj pedagoškemu listu v Ljubljano. Rojaki, pomislite, kakšne nesreče so vas rešili in kakšno čast in poštovanje zaslužijo! Kjer jih sre-ate, se jim odkrivajte do tal, pa Jim [boste izkazovali še vedno Dremalo 'hvaležnosti! Sjavnostna otvoritev tehniško- visokošolskega tečaja v Ljubljani. Brez hrupa se je otvoril včeraj ob 10. uri dopoldne v obrtni Šoli tehniško-visokošolski tečai kot predpriprava za otvoritev tehniške fakultete na vseučilišču v Ljubljani, ki se bo otvorila s še drugimi fakultetami še letošnjo jesen. Pri otvoritvi so bili navzoči člani deželne vjade, docenti in drugi razni zastopniki, ter akademiki. Predsednik vse-učiliške komisije je orisal delovanje vseučiliške komisije in poudarjal velikansko važnost dejstva, da dobi naš narod že vendar enkrat možnost, da se njegovo kulturno delo osredotoči v svojem že davno zaže-IjEnem lastnem najvišjem kulturnem zavodu, vseučilišču. Govornik se je zahvalil še posebej društvu inžener-iev, ki si je v tem oziru pridobilo posebnih zaslug. Pov. za uk in bog or Verstovšek je ctvoril tehniško-visokošolski tečaj, povedal, da se je Priglasilo toliko slušateljev početni-kov, kot more že stari tehniški visoki šoli biti le v čast, ter prebral udaaostni brzojavki, ki jih je pCTslal v »elgrad regentu Aleksandru in ministru prosvete. — Z navdušenjem pojavljamo ta velevažni korak na-orej! Rabili bomo duševnih delavcev, pionirjev narodovega kulturnega napredka prav krvavo. Dozdaj nas |e nesrečna preteklost tlačila k tlom in naše najboljše moči so se morale prodajati v tujino! Naše Pravo zadoščenje pride pa še to jest«, ko dobimo svoja slovensko vseučilišče v Ljubljani! Pozdravljeno! O stanovanjski krizi. Za stanovanje v Ljubljani ?e težko, zelo težko. Toda ako imajo posestniki le nekaj dobre volje, se ,|sto iahko najde. Tako vemo, da so razni najemniki ali posestnik! iz lastnega nagiba odstopili potrebnim civilnim in vojaškim osebam stanovanjske prostore. To je pohvale in posnemanja vredno! Mnogi in mnogi sa še brez stanovanja in mnogo je posestnikov, ki bi lahko oddali stanovanje, ako bi le imeli malo dobre volje! Vemo, da se nekatere oblasti trudijo, da bi preskrbele' potreb-nim stanovanje, toda če posestniki nimajo toliko poštenega nagnjenja, da bi stanovanje odstopili, nastanejo š preskrbovanjem stanovanj križi in težave brez konca. In kai še bo? Sedaj imamo poletje, toda ko pride zima, kaj bo z onimi ljudmi, ki ne dobe primerne strehe, potrebnega gorkega zavetja? Ali ni čas, da se takoj z ozirom na to žalostno perspektivo nekaj ukrene? Aretacije? Dohajajo poročila, da po nekaterih krajih aretirajo ljudi, med njimi tudi naše sodruge, zaradi kakršnihkoli izjav ali pripomb. Danes ne moremo drugega pripomniti k temu, kakor opozarjati javnost, naj bo previdna, ker ni potreba nobenih žrtev. Skoda bi bilo vsake žrtve; prepričani pa smo, da se ta sistem ne bo obnesel in da pride ljudstvo do svojih pravic. Zbirajmo in čuvajmo svoje sile, zakaj vsaki tiraniji odbije ura in odbila bo tudi tej. Ta izkuš- ?«aS in nas bo §e bolj izučila. Kje je naša pravda. Razpis natečajev. Razpisuje se natečaj za eno mesto knjigovodje pri taboriščni upravi v Stmišču pri Ptuju. Plača po dogovoru. Prosilci naj vložijo svoje prošnje s potrebnimi Izpričevali in z dokazili o svojem dosedanjem službovanju čimprej »Predstojništvu taboriščne uprave« v Stmišču orl Ptuju. Razpisuje se mesto delovodje za Izdelovalnico pohištva v taborišču Strnlšče pri Ptuju. Plača po dogovoru. Prosilci naj pošljejo svoje s spričevali opremljene prošnje »Predstojništvu taboriščne uprave« v Str-nišču pri Ptuju. Potni Ust! se bodo vidirali od danes naprej pri komandi Dravske divizijske oblasti v Kazino št. 11, II. nadst-opje od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Drobno. — Koroškim beguncem. Vsi ko en je bil prozoren. Od toži-teljev je želel izsiliti to, da naj sl vsak posamezen delavec uredi zaslužek neposredno ž njim. brez skupne organizacije. No, gospod ravnatelj, vemo, da boste pač tudi v tem oziru polagoma izpremenili svoje nazore. Če trdite in povdarjate, vedno in vedno, da je treba slovenska podjetja podpirati, ker dii-:ače niso zmožna konkurence s tujo industrijo, morate pač priznati, da so naši slovenski kovinarji vedno delali v korist in procvit slovenskih podjetij. Ravno Vaše pod-ietje se nima kaj pritoževati glede velikih dobičkov, ki jih je imela, medtem ko so ravno delavci tega podjetja vedno najslabše plačani. Dokaz temu je baš dejstvo, da se ie moralo, ko so se plače regulirale, določiti v pogodbi posebno točko, ki se glasi: »Delavcem in delavkam v obratu Žabkar se priznajo iste doklade, kakor v ostalih podjetjih«. Plačo ste zvišali šele sedaj, to se pravi, potem ko vendar imamo leta in leta vnebovpijočo draginjo. In še to je podjetje priznalo šele potem, ko je organizacija energično intervenirala. Močna strokovna organizacija je edina uspešna pomoč kovinarjev. Ta se mora vedno uveljaviti. Kultura. Iz gledališke pisarne. Za torek, 20. t. m. napovedana premiera operete »Madam Favart« mora se preložiti, ker bolna gospodična Skalska ni še toliko okrevala,- da bi mogla nastopiti. Kupljene vstopnice za to opereto veljajo za premiero, kadar se vprizori. Namesto »Madam Favart« se vprizori 20. t. m. ob.?. nri zvečer »Baletni večer dukcijo baletne šole , Repertoar narodnega . Drama. V pondeljek: 19. maja. »Smrt malke« A 54. — V torek: 20. maja, zaprto. — V sredo: 21. maja, »Revolucijska svatba«, rnižane cene. Izven abon. — O p e ' a. V pondeljek: 19. maja, zaprto. --- V torek, 20. maja, ob 7. uri zvečer »Baletni večer« izven abon. — V sredo: 21. maja, »Bajaci in Evelina« B 3/35. — Opozarjamo slavno občinstvo, da se vrši 40-letnica umetniškega delovanja na slovenskem odru občtpri-Ijubljenega člana gospoda Antona Danilo v življenski komediii >;Zemlja«, dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v opernem gledališču. »(ilasbena Matica«. Danes, v torek, 20. t. m. ob 18. uri važna pevska vala za ženski zbor. Gospodarstvo. Cinkova pločevina. S 15. majem t. 1. povišajo se stalne cene za cin-kovo pločevino n n 770 K /a 100 kg. Mirovna pogodba z Nemčijo. (Dalje.) Volaško novačenje la vežbanie. V Nemčiji je odpravljena splošna vojaška dolžnost. V nemški annadi se vrši odslej novačenje na podlagi prostovoljnega vstopa. Vojaška služba traja nepretrgoma pri moštvu 12 let in pri častnikih i5 let. Častniki so obvezani, da služijo najmanje do svojega 45 leta. Vzdrževati se smejo samo one vojaške šole, ki so neobhodno potrebne za izobrazbo častnikov, kolikor se iih’ potrebuje za dovoljeno število četnih enot. Število učencev mora biti v skladu s častniškimi mesti, ki jih bo treba zasesti. Vsakršnemu učnemu zavodu in društvu je prepovedano pečati se z vojaškimi zadevami ali vzdrževati kakršnesibodi vezi z vojaško oblastjo. Prepovedana 14 tudi vsakršna naredba, ki odreja mobilizacijo ali ki samo posredno vodi do mobilizacije. Omejitev brodovja in znižanje sialeža nemške volne mornarice. Po preteku 6 mesecev ne bo smela nemška vojna mornarica imeti več kot: 6 labkih križark: 12 torpednih rušilcev in 12 torpednih čolnov, a niti enega podmorskega čolna, ::’:o-tudi bi pripadal trgovski mornarici. Posadka vojne mornarice sme znašati največ 15.000 mož s časinikl vred. Novačenje bo prostovoljno, prezenčna služba pa bo trajala nepretrgoma za moštvo 15 let. za častnike pa 25 let. Izročitev, porušenie ali razorožitev polnovrednih in pomožnih vojnih ladij, razen Izjem, ki Ifh določa (očka a) Nem?i:a bo izročila aliiranitn in asociirat, ■: vladam vse vojne ladje, ki plava] na površini vode, ves Stran L (K K'Vfx O. vojni materijal, ražen števila la količin, ki so Jih določile aliirane In osociirane vlade, vse podmorske čolne, ladje za dviganje in doke. Ladje, ki se grade, se moralo porušili, Nemčija bo smela graditi ali kupiti samo take ladje, ki bodo nadomeščale ladje, katerih tip, trpežnost in oborožitev bodo določile aliirane in saociirane vlade. Pomožne križarke vsake vrste se morajo razorožiti in vrniti trgovski mornarici. Svoboda pristopa v Baltiško morje. V pasu, določenem po odstranitvi min in porušenju utrdeb, ki zapirajo prehode iz Severnega v Baltiško morje, bodo imeli vsi narodi prost pristop v Baltiško morje. Ozemlie. kjer ne sme biti nemških utrdeb. vojaških naprav in čet. Na nemškem ozemlju zahodno od črte, ki teče 50 km vzhodno od Rena vsporedno s to reko ne sme ostati nikaka utrdba, najsibo njena važnost ali nje kakovost kakršna hoče, in nikaka materijalna naprava, ki bi utegnila olajšati mobilizacijo. Vse obstoječe utrdbe bodo razorožene in porušene; prav tako tudi vse gori opisane vojaške naprave. To se mora izvršiti tekom 3 mesecev po uveljavljenju te pogodbe. Nemčija ne bo v omenjenem pasu vzdrževala nikake oborožene sile niti stalno niti začasno, In ne bo smela tod izvršiti nikake vojaške vaje. Vsak prestopek proti tem določbam se bo smatral kot sovražen čin napram državam, ki so podpisale mirovno pogodbo in kot postopek, ki ogroZa svetovni mir. 2. Pomorske klavzule. Ta določba znatno zmanjšuje nemško vojno brodovje ter jemlje Nemčiii pravico in sredstva, da bi si zgradila iznova močno vojno mornarico. V ta namen stopijo v veljavo nastopna načela: a) Nemčija mora omeiiti število svojih vojnih ladij, ki plavalo na po- vi šini vode in katerih tip bo natančno določen. Znižati bo morala tudi stalež vojne mornarice in ne bo smela imeti nikakega podmorskega čolna. b) Izročiti bo morala peterim aliiranim in asociiranim vladam vse podmorske čolne brez izjeme in vse vojne ladje, razen onih, katere sme pridržati v zmislu te pogodbe. Na dalje mora porušiti vse vojne ladje, ki se v tem trenotku šele grade ter razorožiti vse pomožne križarke in druge improvizirane vojne ladje. c) Vsi narodi imajo piost pristop .v Baltiško morje. . d) Utrdbe, ki preprečajo prehod iz Severnega v Baltiško morje se morajo porušiti. Utrdbe ob ostali nemški obali ostanejo in se bodo smele graditi samo na točkah in v okolnostih. ki Jih bodo določile aliirane in asociirane države. e) Nemčija bo smela za dobo treh mesecev rabiti brezžične postaje samo v omejenem obsegu in pod nadzorstvom aliiranih in asoci-iranih držav. d) Omejitev utrjevanja ob nemški obali. Neodvisno od gori (v točki c omenjenega porušenja utrdeb Nemčija ne bo smela ojačiti niti na ikakršensibodi način preustrojitve obrambnih naprav ob svoii obali. Razen tega bo morala natančno obvestiti vse evropske vlade o legi in kakovosti svojih pobrežtiih utrdeb. e) Omeiltev In nadzorovanje rabe brezžičnih postal. Tekom treh mesecev po uveljavljenju mirovne pogodbe bodo smele brezžične postaje v Nauenu, Berlinu in Hanovru oddajati samo brzojavke trgovske vsebine in Še to samo pnd nadzorstvom aliiranih in asociiranih vlad. 3. Klavzule o zrakopolvstvu. Ta določba odreja, da NemČiia ne bo smela vzdrževati nikakega vojaškega ali mornariškega zraKophvstva (razen 100 hidropianov. ki ostaneio v njeni lasti do 1. oktobra 1919 in ki bodo služili izključno za iskanje min) ter nikakega vodljivega zrakoplova. V ta namen mora Nemčija: a) odpustiti osobje zrakoplovnih In letalskih formacij; b) izpolniti gotove obveznosti glede letališč; c) izročiti materijal. Po preteku dveh mesecev mora biti odpuščeno vse letalsko in zrakoplovno osobie ra- zen 1000 mož, Jtl ostanejo v službi do 1'. oktobra 1919. V 150 km širokem pasu ob vzhodnem bregu Rena, v enakem pasu zahodno od vzhodne meje Nemčije ter v enaki razdalji od čehoslovaške in italijanske meje ne sme Nemčija zdrževati, urediti ali graditi niti letališč, niti hangarjev za zrakoplove. Letališča ali druge letalske naprave, ki že obstoje na tem ozemlju, se meraio narediti neuporabne. Letala in zrakoplovi zaveznikov smejo v Nemčiji svobodno letati po zraku, spuščati se na zemljo in imajo tudi popolno svobodo prevoza na železnici. Do sklepa končnoveljavne mirovne pogodbe se prepove Nemčiji vsakršno izdelovanje letal ali posameznih sestavnih delov. 4. Splošne klavzule. Nemčiji se dovoli trimesečen rok. da more spraviti svojo zakonodajo v sklad z gornjimi klavzulami ter ukreniti v upravi vse potrebno za njihovo izvršitev. 5. Nadzorstvo glede omejitve ob-oroževania. Ta odstavek organizira s pomočjo medzavezniških komisij, ki poslujejo v Nemčiji, nadzorstvo za izvršitev vseh določeb, katerih svrha je, razorožiti Nemčijo v tokih, ki jih določa mirovna pogodba. 6. Pravica preiskovanja. Pogodba nalaga Nemčiji obveznost, da prepusti v bodoče vsako pregledovanje ali preiskavo, ki Jo bo svet zveze narodov po sklepu večine smatral za potrebno, temu svetu. (Dalje sledi.) Najnovejša poročila. Ministrski s vet. LDU. Belgrad, 19. iVzpričo vesti, ki so prišle zadnje dni lz Pariza in ki se tičejo ureditve mej med Jugoslavijo in Italijo, je imel ministrski svet več posvetovanj. Kakor govore te vesti, naše zahteve niso definitivno odbite ln moremo pričakovati, da z nekaterimi prodremo. Nudijo nam kompenzacije na drugih straneh, vendar pa kraljevska vlada te kategorično odklanja. Glasnik začasnega narodnega predstavništva. LDU. Belgrad, 19. Ker so odstranjene vse zapreke, je začelo notranje min. izdajati pod naslovom »Glasnik začasnega narodnega predstavništva SHS c stenografske zapisnike o sejah narodnega predstavništva. Zapisniki se bodo tiskali v 10.000 Izvodih in se bodo pošiljali občinam, sodiščem in drugim državnim uradom, nadalje knjižnicam ln časnikom. Odprava Izrednih carinskih tarlfov. LDU. Belgrad, 19. Po naznanilu trgovskega ministrstva so odpravljeni dosedanji izredni carinski tarifi za uvoz različnega blaga Iz Italije. Odsedaj dalje veljajo normalni tarifi kakor v državah, s katerimi Imamo trgovske pogodbe. Izvoz v Grčijo. LDU. Belgrad, 19. Trgovsko ministrstvo poroča, da je dovoljen iz Jijgoslavije v Grčijo izvoz sira, usnja, drobne živine in karbida. Vseučilišče v Skoplju. LDU. Belgrad, 19. Na predlog ministra za prosveto je vlada sklenila, ustanoviti v Skoplju vseučilišče, ki bo imelo pravno in filozofsko fakulteto. Posvetovanja v Spaau. LDU. Haag, 19. (DunKU.) Včeraj so bila v Spaau posvetovanja financielne in gospodarstvene vsebine. Predsedoval je namestnik državnega ministrstva Demburg. Udeležila sta se posvetovanj tudi državni zunanji minister grof Brockdorff-Rantzau in pruski minister Siide-kum. Proti sedmim zvečer sta ministra zapustila Spaa in odpotovala v Versailles, oziroma-v Berlin. Nemški protipredlog aliirancetn. LDU. Berlin, 19. (DunKU.) »Vos-sische Zeitung« javlja lz Versaillesa: Kakor meni »Matin«, bo nemški skupni protipredlog, ki ga bodo dne 23. maja kot spomenico izročili ali-irancem pri konferenci, imel nastoo ne smernice: Nemci vztrajajo pri 13 točkah Wilsonovih in zahtevajo na tej podlagi ljudska glasovanja na spornih ozemljih. Nemčija se zaveže za obnovo razdejanih pokrajin, dobila pa bi za to olajšave in one slro-vine, ki jih potrebuje za obnovo svoje Industrije. Da pokaže Nemčija svojo pripravljenost za razorožitev, bo izročila vse vojno brodovje mirovne dobe, zahteva pa svoje trgovinsko brodovje. Ako bi se skupni protipredlog ne sprejel, bi morala nemška vlada odkloniti podpis. Brenner — meja Italije, LDU. Bern, 18. (DunKU.) Kakor doznava »Journal de Geneve«, je določil .Wilson Brennersko mejo za Italijo. Zopetno nesoglasje med Italijo Id zavezniki. LDU. Berlin, 19. (DunKU) >Acht-uhr-Abendblatt« javlja iz Versaillesa; V Parizu je nastopilo, kakor se dozdeva, med Italijo in zavezniki zopet nesoglasje. Zato se bo izroč! tev mirovne pogodbe nemško-av-strijskim delegatom ravno 'ako zakasnila, kakor se je to zgodilo svoj • čas pri nemški delegaciji. Italija se poteguje za spojitev Zapadne Ogrske z Nemško Avstrijo, dočim ne soglaša s kompenzacijami, ki jih je namenila Francija Nemški Češki. Tc postopanje Italije ima svoj izvor v konfliktu z drugimi zaveznicami, ki še ni poravnan. Poročila o končni rešitvi reškega vprašanja so sko^o gotovo prerana. Francija se trudi, da nesoglasje poravna in si je celo drznila poskusiti, da pritegne Italijo v angleško - francosko • ameriško zvezo. Toda klub povratku francoskega poslanika v Rim, se položaj vidno ni izboljšal. Novo posojilo Angleški. LDU. Lyon, 19. (DunKU. — Brezžično.) Iz Washingtona se poroča: Po podatkih zakladnega urada je bilo Veliki Britaniji dovoljeno iznova posojilo 80 milijonov dolarjev, tako da dolguje Velika Britanija Zedinjenim državam ameriškim sedaj 4316 milijonov dolarjev. Belgija je dobila nov kredit 1,300.000 dolarjev. Skupni dolg aliirancev Zedin'e-nJm državam znaša 9 milijard 370 milijonov 290 tisoč dolarjev. Kriza v Turčiji. LDU. Berlin, 19. (DunKU.) »Vos-sische Zeitung« javlja iz Versaillesa: Vsled zasedbe Smirne je po pariških poročilih nastala v Carigradu skrajna razburjenost. Veliki vezir Je de-misioniral Kakšnih poklicov so bili člani vlade oprske sovjetske republike. O članih delavske og ske vlade so nam znane naslednje podrobnosti: Predsednik vlade A!ex. Garbav ie bil navaden delavec, liudski komisar za zunaje zadeve Bela Kun le bil časnikar. Za vojne Je bil od Rusov ujet. V Rusiji Je postal revolucionar in Kerenski ga Je imenoval za načelnika propagandne komisije. Kun pa ni deloval za Korenskega, ampak za Lenina. Ko se Je polastil vlade Lenin, je Kun organiziral ujet-niške legije. S socialističnim pesni kom Gvagvvszkim ie usmnovil ogrski komunistični časopis. Po brest-Htovskem miru se Je vrnil na ogr sko, kjer se le aktivno udeležil t evolucije Jn Je kmalu postal vodja komunistov. — Ljudski komisar za socializacijo, Viljem Bohm. .e zrasel v sirotičnicJ, ljudski komisar za socialno skrbstvo Poganv ie bil pisatelj, ljudski komisar Landler ie bil advokat, znan brezplačni zagovornik (pred sodiščem) revnega liudstva. Kunfi je bil srednješolski profesor in socialistični voditelj, Czizmadia naj večji ogrski socialistični pesnik, Lu-kacs pisatelj, Vago navaden časnikarski uslužbenec. Ostali ljudski komisarji so kovinarji. Iz tega vidimo, da je ogrska revolucijska vlada res sestavljena iz proletarcev, ki niso poznali grozot proletarskega življenja pod kapitalističnim režimom le v teoriji, ampak tudi v praksi. — To naj pomni — poleg drugih — posebno »Naša Moč«, ki se čudi v vseh obrekovanjih in napadih na socialiste, le temu: »zakaj so voditelji socialistov vedno le judje - milijonarji, nikdar pa ne proletarci, to le ubožci.« ,To in ono. Izpopolnjenie brezžičnih telefonov. New York Herald« poroča, da so v zadnjem času nenavadno izpopolnili brezžično telefonijo. Ententna armada je uporabljala dve leti z velikim uspehom to iznajdbo, ne da bi javnost o tem kaj vedela. Nedaleč od Pariza so napravili postajo, odkoder je mogoče brezžično govoriti na razdaljo več kot 1000 km. Ta iznajdba Je koristila ententi zelo v boju proti nemškim podmorskim čolnom. Ekshumacija sarajevskih atentatorjev. Dne 8. in 9. junija nameravajo izkopati v Terezinu na Češkem trupla soudeležencev pri sarajevskem atentatu. Zemeljske ostanke nameravajo na obletnico atentata, to je 26. julija, svečanostno prepeljati v Sarajevo. nacija. Aorovizaeiia južne železnici deli sladkor zn mesec majnik. V zalogi ima tudi krompir, fižol, koruzni zdrob ter kis. LISTNICA UREDNIŠTVA. Kamnik, A. L gulj, ali kakor S6 že imenujete. Ali imate v svoji družini • e-liko takih prirodno - pristnih oslov, kakor sle G?, — Čudimo se, da vas ni še in,: la večja menaže- rija stalno angaž- -da. Izdajatelj: Josip P e t e I a n. • Odgovorni urednik; '<■ Rudolf Golouh.-Tisk »Učit. tisl-mrne« v LfuBlfatif.\ stok:'i, večje število, se prodajo. (Močni do 90 cm v prerezu.) Naslov v upravništvu »NAPREJA*. V delo se sprejme takoj proti dobri plači več: tesarjev, stavb, mizarjev, kolarjev, zidarjev, :: kleparjev, koscev •• •• Zglasiti se je pri „Državni posredovalnici za delo“ v Ljubljani, Gradišče 4. 3= Priporočamo tvrdko JoS. PctelillC, Šivalni stroji za vsako Ljubljana, obrt in rodbinsko rabo Sv. Pelra nasip it 7. :: ter posamezni deli, igle, olje, potrebščine za šivilje in galanterijo. :: Iz Priporoča se Kavarna Theresienhof Maribor, Glavni trg. Vsak dan od 16. do 22. ure koncert priljnb. damske kapele. SS V trajno in dobro siužbo se sprejme SS za takojšnji nastop; 2 modelna mizarja, 1 čistilca za lito železo, 4 železostrugai je, 1 železo! opilca, 1 izdelovalec jedra (Kernmacher). Ponudbe se imajo poslati na: „Smev“ tvornica Strojeva u Bjelovaru, Hrvaška. SLOVENCI! Nezmerno pijančevanje je naša narodna sramota in poguba. Poraza na Koroškem je v prvi vrsti krivo popivanje in nenravnost med vojaštvom. Pijanci in nezmerni pivci so grobokopi naroda. Kako se morete vendar pri tej narodni nesreči in vsestranski stiski še veseliti in razgrajati I Sramota pijancem I Sramota tistim, ki iz umazane dobička-željnosti dajejo piti Jo pijanosti 1 Ce hočemo živeti, napovejmo na celi črti boj nezmernosti in vsej razuzdanosti I Ce ne, uničili nas bodo naši sovražniki in uničili se bomo sami — bamlSka glavnica — K