glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
IZ VSEBINE:
2.	Poziv javnosti
3.	Razpad mestne arhitekture
4.	»Edino merilo lastno delo« 8. Sejem bil je živ
Titovo Velenje, 7. septembra 1989 številka 34 (990) cena 8000 dinarjev

Delavci RLV so še naprej solidarni
45 milijonov dinarjev za prizadete v neurjih
Minuli torek so predstavniki delovne organizacije RLV, ki jih je vodil predsednik rudniškega sindikata Jože Kožar, v krajevni skupnosti Breze nad Laškim izročili njenim predstavnikom denarno pomoč v višini 45 milijonov dinarjev.
To finančno pomoč bodo dobile tri v avgustovskih neurjih najbolj prizadete družine.
Sicer pa ta teden v RLV poteka živahna aktivnost z namenom, da se delavci odrečejo enodnevnemu zaslužku v korist prebivalcem prizadetih krajev v laški in šentjurski občini, poleg tega pa ustrezne strokovne službe v RLV pripravljajo načrte za sanacijo dveh stanovanjskih in enega gospodarskega poslopja na območju krajevne skupnosti Breze.
—bo—
Tudi mladinska brigada
Solidarni s krajani občin Laško in Šentjur pri Celju pri odpravljanju posledic neurja pa niso le velenjski rudarji, ampak tudi mladinci naše občine. To soboto bodo namreč pripravili delovno akcijo na tem področju.
Vse, ki bi se radi te delovne akcije občinske konference ZSMS Velenje udeležili, morajo svojo udeležbo sporočiti na prej omenjeni naslov (tel. 854-831), najkasneje do petka do 12. ure. Udeležence bo na prizadeto območje odpeljal avtobus, ki bo krenil izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju ob 8. uri.
Ker se je solidarnost do sočloveka še največkrat potrdila prav ob naravnih nesrečah, smo prepričani, da se bo akcije občinske konference ZSMS Velenje udeležilo vsaj toliko mladih naše občine kot jih je sodelovalo na letošnjih zveznih mladinskih delovnih akcijah sirom Jugoslavije.
— tap—
Kako športniki koristijo naše hotele
V občini Veienje imamo veliko takšnih telesnokulturnih objektov, s katerimi bogatimo tudi našo turistično ponudbo. Pa poglejmo, koliko penzionov so koristili športniki v naših dveh hotelih.
HOTEL VESNA TOPOLŠICA: NK Pliberk 71, N K Rudar 24. Košarkaška reprezentanca Jugoslavije 126, Smučarska reprezentanca 151, Košarkaški klub Skopje 7, Smučarsko skakalni klub Velenje 97, KK Smelt Olimpija 162, Smučarska reprezentanca 34 in K K Šibenik 121 penzionov. Skupaj so koristili športniki do konca avgusta v tem hoteli 793 penzionov.
IHOTEL PAKA TITOVO VELENJE: Planinska šola 45, SSK Triglav Krani 8, SSK Alpina Žiri 6, SSK Jesenice 8, ŽRK Sassari Sardinija 50, atleti 45 penzionov. To je skupaj 190 penzionov.
Naj k temu dodamo, da primaknejo reprezentance k cenam osnovnih penzionov po 20 odstotkov, saj potrebujejo kaloričnejšo prehrano.
IPonujanje naših športnih objektov je torej tudi naša turistična ponudba.
ha
Titovo Velenje
Obisk zbora iz Esslingena
Konec prejšnjega tedna se je v Titovem Velenju mudilo okrog 50 pevccev mešanega pevskega zbora Konkordia iz partnerskega Esslingena). Prišli so na povabilo članov mešanega pevskega zbora Gorenje, ki je bil že pred 10 leti v naši občini izbran za nosilca izmenjave odraslih ipevskih zborov s tem mestom v Zvezni republiki Nemčiji.
To je bilo že tretje srečanje obeh zborov v Titovem Velenju, go-stitellji pa so gostom ob tej priložnosti pripravili pester program bivanja. Tako so jih v soboto popeljali na ogled Gorenjeve delovne orga-nizaccije Mali gospodinjski aparati v Nazarjah ter Savinjskega gaja. Zveččer pa so se v dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Titovvem Velenju predstavili ljubiteljem ubranega zborovskega petja na skkupnem koncertu. Na družabnem srečanju v hotelu Vesna v To-polšiiici pa so nato izmenjali izkušnje ter se dogovorili za sodelovanje v pririhodnje oziroma o obisku članov in članic mešanega pevskega zbonra Gorenje čez dve leti v Esslingenu.
V nedeljo zjutraj so pevce mešanega pevskega zbora Konkordia njiheovi gostitelji pospremili še na krajše letovanje v Rekov počitniški domi v Crikvenici.
-tp-
Šole so torej na široko odprle vrata in začelo se je zares. Takole kol na sliki, bo med letom večkrat treba prelistati knjige in zvezke in ne samo prvi šolski
dan kot so to storili učenci osnovne šole Antona Aškerca v Titovem Velenju. Pa čim več dobrih ocen vam želimo.
(foto: B. M.)
Novo šolsko leto na CSŠ
Še vedno prostorske težave
Začetek šolskega leta je marsikje težak in morda je tudi že prvi trenutek tisti, ko se zopet pojavijo problemi, mnogokje že stari in vsem dobro znani.
Tudi na Centru srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve v Titovem Velenju so v novo šolsko leto s seboj prinesli nekaj starih težav. To je pomanjkanje prostora. Zaradi prostorske stiske mora imeti 16 oddelkov pouk popoldan, učenci in učitelji pa se morajo tudi precej seliti iz učilnice v učilnico, pa v druge stavbe. Pri preureditvi šol-
ske stavbe B so sicer pridobili štiri specializirane učilnice in dva kabineta, vendar to ni dovolj. Radi bi uredili še kritino na Srednji družboslovni in naravoslovni šoli, s čimer pa bi pridobili osem učilnic, kar bi zadoščalo za to šolo, šolo pa bi tudi radi povezali s sosednjo stavbo ter tako povečali število učilnic za praktični pouk. Peter Robida, ravnatelj Centra srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve pa nam je povedal, da v naši dolini je interes za pomoč pri gradnji in pridobivanju novih prostorov.
Sicer pa je letos na velenjskih srednjih šolah zopet več učencev vendar pa se število
oddelkov bistveno ni spremenilo. Interes za rudarsko usmeritev upada in tako je poleg te usmeritve nekaj prostih mest še v programu energetike. Pa še podatek, da se na Center srednjih šol vpiše okoli 60 odstotkov mladih Velenjčanov, ki končajo osmi razred in nameravajo nadaljevati šolanje.
In še nekaj o šolskem koledarju. Zimske počitnice naj bi trajale od 20. januarja do 4. februarja, ob 29. novembru naj bi bilo pouka prostih pet dni, za prvi maj pa šest.
(mč)
Občina Mozirje praznuje
Prireditve ob letošnjem prazniku občine Mozirje se vrstijo že drugi teden, sklenili pa jih bodo konec prihodnjega. Najprej so v Ljubiji pri Mozirju otvorili večnamensko stavbo tozda Kemija celjske Cinkarne. Prav tako konec tedna so člani kinološkega društva Mozirje v Varpo-Ijah odprli sodobno vežbališ-če za športne in službene pse, v soboto pa so slavili prebivalci Lepe njive pri Mozirju. Na priložnostni slovesnosti so prerezali trak na 1.700 metrov dolgi in posodobljeni lokalni cesti, s tem pa obeležili tudi zaključek podobnih del na še treh krajših cestnih odsekih. Včeraj, v sredo, so v Lokah pri Mozirju odprli čistilno napravo s kolektor-skim sistemom, plod občinskega samoprispevka in sov-laganj. V petek bodo slovesnost pripravili v Gornjem gradu ob prenovljeni katedrali, ki je po celoviti obnovi zagotovo eden najlepših sakralnih spomenikov v Sloveniji. V soboto bodo slavili smučarski skakalci na Ljubnem ob Savinji, ko bodo namenu izročili novo 40-metr-sko skakalnico prekrito s plastično snovjo.
Na praznični dan, 12. septembra, bo v Mozirju otvoritev nove PTT centrale, ki je sad sporazuma med podjetjem za PIT promet, delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi, ob lepih dosežkih pri šiijenju PTT omrežja tudi v ostalih krajih mozirske občine. Za konec bodo v Dolu pri Novi Štifti odprli še posodobljeno cesto.
Slavnostna seja zborov skupščine občine Mozirje bo v soboto, 9. septembra, v prenovljeni dvorani prosvetnega doma na Ljubnem ob Savinji, pričela pa se bo ob 17. uri.	— jp —
Aktiv mladih zadružnikov Šaleške doline
Kmečki praznik bo to nedeljo
Dež in mraz sta prejšnjo nedeljo zagodla marsikateremu organizatorju prireditev. Med slednjimi so bili tudi člani aktiva mladih zadružnikov Šaleške doline in Erine temeljne organizacije kooperantov Šoštanj, ki so hoteli v Gaberkah organizirati drugi kmečki praznik.
Kljub vestnim pripravam na to srečanje kooperantov Šaleške doline — imeli so menda celo zbrane podatke o vremenu prvo septembrsko nedeljo za 15 let nazaj — je tudi tokrat narava hotela imeti svoj prav. In ga je tudi imela.
Kmečki praznik bo tako to nedeljo, 10. septembra, prav tako pri starem gasilskem domu v Gaberkah. Povorka s prikazom starih kmečkih običajev naj bi krenila na pot proti prizorišču iz Šoštanja ob 13. uri. Vsi, ki se bodo kmečkega praznika udeležili, pa bodo med drugim videli tekmo-
Mi smo za
vanje koscev in grabljic, pa koscev in grabljiv veteranov, starih več kot 60 let, nekaj tu in tam pozabljenih kmečkih iger - zbiranje petelina, žaganje hloda ter razstavo jedi, ki jo bodo ob tej priložnosti pripravile kmečke žene in dekleta.	~ 'P —
Eni že igrajo, drugi še iščejo denar
Pred 10 dnevi so začeli novo prvenstveno sezono t slovenski nogometni ligi. Začetek igralcev Rudarja je spodboden.
V prvem kolu so v gosteh pri Stol Virtusa osvojili točko, v nedeljo, v sosedskem derbiju obe.
Letos v Rudarju znova načrtujejo uvrstitev v višjo ligo. Po prvih dveb kolih so na dobri poti. Žal, je pred njimi še veliko tekem in potrebnih bo še veliko dobrih iger za uresničitev želje.
Tako eni že igrajo za prvenstvene točke, drugi pa si prizadevajo, kako si zagotoviti denar za drago prvenstveno sezono. V mislih imamo rokometašice Velenja, ki so pred 11. sezono nastopanja v drugi zvezni ligi in rokometaše Šoštanja, nove drugoligaše. Korak k temu bo tudi sestanek, ki ga je za prihodnjo sredo, 13. septembra, sklicala občinska konferenca SZDL Velenje z vodstvi obeh klubov, ZTKO, OTKS ter vodstvi družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine z željo, da bi se sestanka udeležili vsi vabljeni. Na njem naj bi predstavili svoje poglede ter načrte — finančne, organizacijske, kadrovske, tehnične in tako naprej glede tekmovanja » 2. zvezni ligL Torej, pravi pristop bi lahko dejali. Upamo, da bo tudi aspešea.(vas)
Ob jb prihodu, prejšnji petek zvečer, so jim gostitelji pripravili pri-srčečen sprejem po stari slovenski navadi — s kruhom in soljo (foto: J; B. M.)
mode/1 Hi H lElRrojl
Celjsko območje
r
Celjski sejem vse bolj mednaroden
Spremembe volilnega sistema
Poziv javnosti in skupini delegatov
Jutri bodo v Celju odprli letošnji mednarodni obrtni sejem. Ta prireditev ima letos še večje mednarodno obeležje, saj postaja osrednja tovrstna prireditev na prostoru Alpe—Jadran. Mednarodno obeležje ji daje vse več raz-stavljalcev iz tujine in to ne le z
Kakorkoli že ocenjujemo sobotni politični festival v Celju (ali kakorkoli že imenujemo to srečanje različnih organizacij, združenj in gibanj), gotovo velja ocena, da je to nov korak k drugačnemu načinu političnega dela pri nas. Pesimisti bodo sicer porekli, da ena lastovka še ne pomeni tudi prave politične pomladi, toda ker organizatorji — tokrat pa je bil to kar medobčinski svet ZKS za celjsko območje — zatrjujejo, da je to šele prvi korak k novemu načinu de-
193 korajžnih v dolino
Mozirjani so imeli prav, ko so letos pohod iz Celja v Logarsko dolino uvrstili tudi med prireditve ob občinskem prazniku. V soboto se je namreč lepo pokazalo, da je v Sloveniji vse več ljubiteljev hoje, s tem pa tudi lepot Logarske doline. Ta pohod namreč pripravljajo prav zaradi tega, da bi opozorili na lepoto te ene najlepših dolin v Evropi.
V soboto se je na startu v Celju zbralo že kar 193 hodcev, ki so v zgodnjih urah krenili na pot. Večina jih je prispela tudi na cilj, saj je pot do planinskega doma zmoglo 145 udeležencev. Med temi tudi 70 letni Franc Gorišek, ki je bil najstarejši udeleženec. Ob tej akciji ni bilo pomembno
območja te skupnosti, ampak domala z vsega sveta. Ta sejem pa naj bi bil »mednarodni« tudi zaradi tega, kar naj bi pomenil še močnejši prodor slovenske in jugoslovanske obrti v svet.
Če se bodo v teh desetih dneh uresničile napovedi organizator-
la, lahko verjamemo, da bo res tako.
Na dvorišču celjskega mestnega gradu se je v soboto popoldne po že celodnevni veselici zvrstil še bogat politični meni. Svoje poglede na delo, na pomanjkljivosti in potrebno delo ter seveda na program prenove zveze komunistov Slovenije so podali predstavniki skoraj vseh slovenskih pomembnejših zvez in gibanj. Načrte in delo zveze komunistov je podal član CK ZKS Ci-
Logarsko
zmagati, ampak premagati to skoraj 80 kilometrov dolgo pot.
Ob letošnjem pohodu so seveda spregovorili že tudi o prihodnjih: prepričani so, da bo udeležencev iz leta v leto več in to ne le iz Slovenije, ampak tudi iz sosednjih dežel.	(—Jk)
Gorenje Muta
Kljub več kot 400 letni tradiciji namenjajo v Gorenju Muta vso pozornost inoviranju proizvodnje in uvajanju izdelkov za evropski trg. Nadaljnji razvoj obstoječih (proizvodnja orodja, si-
jev, potem bo ta sejem res najboljši in največji - s tem pa tudi najpomembnejši doslej. Med obrtniki in tistimi, ki delajo za obrt, je vzbudil veliko zanimanja; zanimanje je bilo celo večje, kot so imeli organizatorji možnosti. Pri tem ostaja še vedno v ospredju prikazovanje, manj prodaja, čeprav bo na sejmu veliko možnosti tudi za to. Na 30 tisoč kvadratnih metrov bo 1796 raz-stavljalcev in 380 prodajalcev, posebej pa še 20 gostincev, ki bodo poskrbeli, da razstavljalci, poslovni sodelavci in seveda obiskovalci ne bodo lačni in žejni. V Celje v teh dneh spet pričakujejo okoli 200 tisoč ljudi.
Tudi letos bo med sejmom več spremljajočih prireditev. Pri tem
ril Ribičič, toda med obiskovalci so skoraj bolj odločno zvenele besede predstavnikov obeh demokratskih zvez ter še posebno besede Velenjčana Vaneta Gošnika, ki je spregovoril v imenu slovenskih zelenih. Še posebno, ker je vse navzoče — politike in »navadne« občane — ponovno opozoril na nevzdržne razmere, v katerih živijo Celjani. Predstavnike zveze komunistov (med udeleženci je bil tudi Milan Kučan) je tudi opozoril, kdaj so pripravljeni sodelovati z njimi in ob tem naštel vrsto ekoloških problemov.
va litina, kovinska čistilna sredstva, mala kmetijska mehanizacija in zložljive konstrukcije) in novih programov pa bo zasledoval predvsem naslednje cilje: zmanjšanje materialne in energetske intenzivnosti, povečanje produktivnosti z nenehnim posodabljanjem proizvodnje in organizacije dela ter razvoj in proizvodnja izdelkov za svetovne trge.
Poudariti velja, da v tej Gorenjevi tovarni na Muti nenehno izpopolnjujejo in širijo uporabnost male kmetijske mehanizacije in orodij, in sicer s posebnim poudarkom na košnji in obdelavi zemlje. Na nedavnem, 27. Mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni, so predstavili več novosti, ki so rezultat lastnega razvojnega dela. Med novostmi velja omeniti pogon kosilnega grebena M 85, ko-
so letos še posebno zanimive tiste, ki s svojo vsebino segajo na mednarodno področje, pa tiste, na katerih bodo spregovorili o delu obrtništva v novih pogojih. Tako bo 12. septembra poseben seminar na temo obrt in podjetništvo, dva dni kasneje pa seminar o tujih vlaganjih, drobnem gospodarstvu in podjetništvu.
Otvoritev sejma bo jutri ob 1 1. uri, še pred tem pa bo seja častnega in organizacijskega odbora, na katerem bodo skupaj s predstavniki gospodarskih zbornic in sejemskih hiš z območja Alpe— Jadran spregovorili tudi o bodoči organiziranosti mednarodnega obrtnega sejma v skupnosti dežel Alpe —Jadran.
(-fk)
To srečanje je imelo poleg novega (potreba po skupnem delu v prihodnje, ob spoštovanju različnosti) še svoj zgodovinski pomen: prav zdaj mineva 50 let od ustanovitve zveze delovnega ljudstva Slovenije in proglasa »Kaj hočemo«. Prav tedaj so strnili vse sile za zavarovanje Slovenstva v najširšem smislu besede. Morda celo bolj odločno, kot to delamo zdaj. Zato je ta proglas še kako aktualen še zdaj.
(-fk)
silnico Kombi B 4. 2 N in pa stiskalnico.
Nov pogon kosilnega grebena je obdržal dobre lastnosti obeh dosedanjih, je pa za skoraj polovico lažji od starega pogona sistema Rapid in zato tudi cenejši. Družino enoosnih traktorjev Kosor so obogatili še s kosilnico Kombi. Je najmanjša in najcenejša, namenjena pa je uporabnikom z manjšimi zahtevami, mogoče pa jo je uporabljati tudi za čiščenje snega. Ponudbo hidravličnih stiskalnic pa so dopolnili s povsem novo konstrukcijo hidravlične stiskalnice, ki je lahke, mobilne izvedbe.
Novost Gorenja Muta, ki pa jo še testirajo na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, pa je priključek za izkopavanje krompirja, namestiti pa ga bo mogoče na vse enoosne traktorje Gorenje Muta. Na uro lahko izkoplje
krompir na površini 10 arov, izkop krompirja pa je mogoč tudi na zemljišču s 30-odstotnim nagibom.
(vš)
Koordinacija političnih organizacij in gibanj, vključno z zelenimi Slovenije, katerih podpredsednik je Vane Gošnik, ki nam je tudi posredoval tole informacijo, se aktivno vključuje v spremembo volilnega sistema in slovenski javnosti ter skupini delegatov so naslovili poziv z naslovom »Kakšne volitve hočemo«.
Poziv s predlogom volilnega sistema temelji na stališčih, ki jih je 27. junija letos že sprejela republiška konferenca SZDL Slovenije in v njih med drugim podprla opredelitev za jasen in razviden volilni sistem, ki bo volilcem omogočal predlaganje in nedvo-
Predlagatelji pričakujejo, da podprete navedene spremembe povsod, kjer bodo tekle razprave o spremembah volilnega sistema.
umno izbiro med različnimi kandidati. po oceni koordinacije političnih organizacij in gibanj je v delovnem besedilu predloga amandmajev k ustavi SRS (amandma 33) predlagani volilni sistem, v očitnem nasprotju z navedenimi kriteirji SZDL, saj ni »niti jasen in razviden, niti ne omogoča nedvoumne izbire med različnimi kandidati.«
Koordinacija političnih organizacij in gibanj predlaga takojšnjo spremembo predloga ustavnih amandmajev, tako da bodo skupaj z volilnim zakonom omogočili vsaj naslednje:
še posebej pa to velja za velenjske delegate, ki bodo odšli na zasedanje slovenske skupščine 27. septembra.
naš čas
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965; od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plešnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451. 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8.000 dinarjev. Mesečna naročnina 31.000 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 87.000 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 150.000 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: CGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor.
Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega'sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 19X4 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Tudi v Šmarju praznujejo
Več novosti za »male« kmetovalce
Gorenje Elektronika Široka potrošnja
Še več kakovostnejših TV sprejemnikov
Te dni so se že tudi v občini Šmarje pri Jelšah pričete prireditve ob njihovem občinskem prazniku. Osrednja prireditev bo letos v Podčetrtku (v soboto), to je v kraju, kjer so zadn ji čas res naredili izredno veliko. Poročali smo že, da so tu pred kratkim odprli sodobno in izredno privlačno Atomsko vas, gradijo veliki hotelski kompleks, uredili so več objektov v samem kraju, za praznik pa bodo tudi odprli čistilno napravo.
Več prireditev bo še v raznih drugih krajih šmarske občine, ob tem pa se bodo seveda spomnili tudi vseh drugih uspehov, ki so jih v tem letu dosegli. Tako so v Rogaški Slatini odprli obe obvozni cesti ter s tem uredili osnovo za že kakovostnejši razvoj turizma.
(-fk)
V	Gorenju Elektronika Široka potrošnja, kjer so lani izdelali blizu 80.000 barvnih televizijskih sprejemnikov, kar je skoraj tretjino več kot leto 1987,tudi letos povečujejo njihovi proizvodnjo. Načrtujejo skoraj 50 % povečanje proizvodnje, na kar naj bi predvsem vplival postopen prehod v zadnjih mesecih leta na izdelavo 600 barvnih TV sprejemnikov na dan; zdaj jih naredijo v povprečju 400, še lani pa so jih 300.
Zadnja dela za prehod na po-večahje dnevne proizvodnje barvnih TV sprejemnikov so v tej Gorenjevi tovarni opravili med kolektivnim dopustom. Tedaj so tudi preuredili linije za sestavljanje barvnih TV sprejemnikov ter namestili še nekaj dodatnih strojev in opreme, pri čemer velja še posebej omeniti avtomatska, računalniško vodena stroja za vstavljanje elementov. Na še večjo kakovost Gorenjevih barvnih TV sprejemnikov pa bo pomembno vplivala nova ultrazvočna čistilna naprava.
V	Gorenju Elektronika Široka
potrošnja se zdaj pospešeno pripravljajo na začetek proizvodnje nove šasije G—2, rezultat dela strokovnjakov te Gorenjeve delovne organizacije, ki naj bi v prihodnje povsem nadomestila sedanjo šasijo K — 11. Novi stroji in naprave, nova, sodobna šasija G—2 ter nove izvedenke in oblika barvnih TV sprejemnikov pa naj bi pripomogli k še večji uveljavitvi Gorenja Elektronika Široka potrošnja tudi na tujih trgih. Za letos, na primer, načrtujejo, da bodo prodali na tuje okrog tretjine celotne proizvodnje barvnih TV sprejemnikov. Podobno kot v drugih Gorenjevih tovarnah tudi v Gorenju Elektronika Široka potrošnja povečujejo izvoz iz leta v leto, saj se zavedajo, da je nenehno soočanje s konkurenco na tujih trgih najboljša spodbuda tako za posodabljanje proizvodnje kot za razvoj in osvajanje proizvodnje takšnih barvnih TV sprejemnikov, ki jih je mogoče tržiti na tehnološko najzahtevnejših tujih trgih.
(vš)
Še o upokojencih
Najnižja in najvišja pokojnina
V prejšnji številki našega tednika smo zapisali nekaj o življenju upokojencev. Za celovitejšo sliko pa danes objavljamo še podatke o najnižji in najvišji pokojnini v republiki in občini Velenje. Podatke smo dobili na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Titovem Velenju.
Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo je v prejšnjem mesecu v republiki znašala 2 milijona 992 tisoč dinarjev in velja od 1. januarja letos dalje. Najnižja pokojninska osnova pa je bila 2 milijona 815 tisočakov in je zajamčena vsakemu upokojencu, razen nekaterih izjem. Sem sodijo tisti, ki so zavarovani od nižje osnove kot je najnižja pokojnina.
Najvišja pokojninska osnova v mesecu juliju za leto 1989 je v republiki določena in je znašala 9 milijonov 883 tisoč dinarjev, pokojnina pa 8 milijonov 400 tisočakov.
KAJ PA V NAŠI OBČINI? Poprečni znesek pokojnine brez varstvenega dodatka je v mesecu juliju za letos znašal 2 milijona 507 tisoč dinarjev, višina poprečnega varstvenega dodatka pa nekaj več kot 332 tisočakov oziroma je bila najnižja pokojninska osnova v mesecu juliju za leto 1989 2 milijona 85 tisoč dinarjev, najnižja pokojnina pa milijon 772 tisočakov.
Po strukturi so upokojenci naše občine prejemali naslednjo poprečno višino pokojnin v mesecu juliju: starostni 3 milijone 135 tisoč dinarjev, poprečni znesek varstvenega dodatka je bil 302 tisočaka; invalidski so prejemali poprečno dva milijona 147 tisoč dinarjev ter upravičenci 340 tisočakov poprečnega varstvenega dodatka; družinski upokojenci pa milijon 807 tisoč dinarjev, poprečen varstveni dodatek za slednje pa je znašal 337 tisočakov.
Festival združevanja
Savinjsko-šaleška naveza
Kako se vse spreminja
Reproduktivna sposobnost Velenjčanov je bila v prvem polletju najnižja v vsej celjski regiji! Tisti, ki so tudi pri čisto osebnih stvareh navajeni čudne birokratske tuje govorice, bi morda ob tem podatku začudeno zastrme-li: da bi bili Velenjčani, ki so vendarle močno oplemeniteni s svežo krvjo, tako slabi »izdelovalci« novih človeških produktov. Vendar tokrat sploh ne gre za čisto človeško reproduktivno sposobnost, ampak za gospodarsko. Ta podatek, ki kaže za Vele njča ne najslabše, velja za reproduktivno sposobnost gospodarstva. Temu ob bok bi lahko zapisali še, da je velenjska občina na istem tudi pri akumulativni sposobnosti.
Če bi gospod Einstein pregle-
doval podatke gospodarjenja v celjski regiji, bi imel gotovo še več osnove, da bi rekel, kako je vw relativno. Vse je relativno in vse se spreminja. Lani smo približno ob tem času pri izgubah še vse prste upirali v celjsko občino. ki da s poslovanjem v negativnih številkah meče slabo luč na to našo lepo savinjsko — šaleško območje, letos se lahko ta isti prst usmeri v velenjsko. Tu so namreč pridelali kar 73 odstotkov vseh regijskih izgub. Pa niso delali nič slabše kot lani. Rudarji so bili celo bolj produktivni, več so nakopali premoga pa tudi izgub. Tisti, ki se na naše zapletene razmere ne spozna, bi morda vzkliknil po latinsko tisto o sveti preproščini, pomagali pa ne bi nič.
Neizprosni podatki, ki so skregani s starim pesniškim verzom, da nismo le številke, smo ljudje, seveda ob vsem tem še kažejo, da velenjska občina niti ni slabo delala. Saj je med tisto polovico občin celjskega območja, kjer se je industrijska proizvodnja zvišala. ne pa da bi padla in zaradi tega občino pognala v tako izgubo. Le tisti največji brskači bi porekli, da je lahko greh v delitvi. In pri tem mislijo na čisto določeno delitev, ki omogoča laj-še in brezskrbnejše življenje.
Pravijo namreč, da so se plače v velenjski občini dvignile najmočneje; močneje kot v tistih občinah celjske regije, kjer so proizvodnjo dvignili še bolj in kjer tudi izgub ne poznajo. Ampak to
so že podrobnosti. Saj bi končno tudi tukaj kolega Eninstein lahko rekel kaj o relativnosti.
Očitno je. da sta črno zlato in energija, ki naj bi nas privedli v svetlo bodočnost, zgrnila oblake nad našo dolino. Nerodno je to. da lahko ti finančni oblaki spet povečajo tiste druge prave dimne oblake, ki bodo povzročili, da se bomo v onesnaženem ozračju znašli kot prave človeške izgube.
Seveda so tudi pri tem stvari močno relativne: mnogim tam zunaj se ozračje nad našo dolino ne zdi nič kaj neugodno. Pa kakorkoli ga že obravnavamo.
(frk)
1.	poenostavitev strukture skupščine in preprečitev nevarnosti sa-moblokade skupščine, tako da se določi splošno pristojni in v p imeru nesoglasij med zbori dokončno odločujoči zbor, pri čemer ocenjujemo, da bi splošno pristojni zbor moral biti družbenopolitični zbor;
2.	povečanje števila članov splošno pristojnega zbora in bistveno zmanjšanje števila članov zbora združenega dela;
3.	spoštovanje načela enakosti volilne pravice za zbor občin, v katerem morajo občine z velikim številom prebivalcev dobiti ustrezno večje število delegatskih mest;
4.	uvedbo proporcialnega sistema volitev v družbenopolitične zbore, po katerem dobi vsaka politična organizacija v njem toliko odstotkov mest, kolikor odstotkov volilcev je glasovalo za njen program in njene kandidate (prvotno predlagane predvolitve pri tem niti niso potrebne):
5.	časovno ločitev volitev v republiško in zvezno skupščino (spomladi) od volitev v občinske in mestne skupščine (jeseni 1990);
6.	svobodo kandidiranja in s tem resnično politično različnost kandidatov, s tem, da bi kandidate poleg zborov volilcev lahko postavljale tudi politične organizacije in drugi predlagatelji neposredno ali z zbiranjem podpisov;
7.	resnično nedvouir .ost izbire, kar pomeni, da mora biti na glasovnici, če kandidat to želi, napisano tudi ime organizacije (organizacij), ki kandidata podpira(jo).
Gorenje Procesna oprema
Seminar o avtomatizaciji v energetiki
Delovna organizacija Gorenje Procesna oprema bo pripravila konec septembra v Topolšici seminar o avtomatizaciji v energetiki. Seminar pripravljajo s sodelovanjem z republiškima komitejema za energetiko ter za industrijo in gradbeništvo. Predavali pa bodo zraven strokovnjakov Gorenja Procesna oprema še gostje iz Velike Britanije, Sovjetske zveze. Zvezne republike Nemčije in Madžarske.
(vš)
Močno zapletene volitve
Volitve v skupščinski sistem prihodnje leto. v katerem poteče mandat vsem delegatom v zborih skupščine občine ter \ večini zborov samoupravnih interesnih skupnosti in s tem tudi mandat vodstvom v vseh organih, se približujejo s hitrimi koraki. Da bi se na to dokaj zahtevno in odgovorno nalogo dobro pripravili, je potrebno aktivnosti začeti izvajati dokaj dovolj zgodaj.
V pripravah nanje pa nikakor ni mogoče mimo izjemno zahtevnih družbenih razmer, v katerih bodo potekale predkandidacij-ske, kandidacijske in volilne aktivnosti, nejasne organiziranosti, ki je tudi s sprejemom ustavnih amandmajev še ne bomo dorekli. nejasnih kandidacijskih in volilnih postopkov, do zahtevnih nalog, ki bodo pred novimi vodstvi in delegati. Tudi pomanjkanje časa za reorganizacijo in za izvedbo kandidacijskih in volil nih postopkov ter zasičenost in apatija dela volilcev bosta krojila
volitve. Ob tem je treba omeniti še druge negativne elemente, ki se že nakazujejo. Kden od takšnih je predlog, da bi volilec moral izbirati med okrog 100 kandidati na kandidatni listi. Skratka, na volitve I990 se moramo v občini temeljito in dovolj zgodaj pripraviti, da bomo izbrali res najboljše kadre, ki bodo skrbeli za smotrn razvoj in delo na posameznih področjih, sploh pa v družbenopolitičnih skupščinah.
Za uspešno evidentiranje in izvajanje ostalih aktivnosti je potrebno nameniti posebno pozornost spremljanju javne razprave o ustavnih amandmajih, sprejemanju zakonov s področja samoupravne organiziranosti, kandidiranju in izvedbe volitev. Pri tem pa ob že znanih dejstvih ne sme .manjkati ocena dela sedanjih delegatov in vodstev, od katerih je treba najboljše ponovno evidentirati za ustrezne dolžnosti, ter odločitve ali bode v vlogi delegacije za sis nastopili samou-
pravni organi ali pa bodo to opravljali neposredno voljeni delegati.
Poleg zgoraj zapisanih ugotovitev so, v razpravi, člani sveta za družbenopolitični sistem in volilne komisije na nedavni skupni seji na vrsto nedorečenosti pri tem ter na dejstvo, da ustavne spremembe kljub številnim pripombam niso v skladu z zahtevo po enostavnih volitvah.
Po sprejetem rokovniku, zapisanem v delovnem gradivu »volitve 1990« naj bi že v tem mesecu v občini razpisali poziv na evidentiranje, do 15. oktobra naj bi potekel rok za evidentiranje. Januarja prihodnje leto naj bi razpisali volitve, od 21. januarja do 15. februarja naj bi vodili kandidacijske postopke. Drugi krog volitev bomo v občini izpeljali v mesecih marec in april, ko naj bi volili kar 76 nosilcev najrazličnejših nalog v občini.
T. P.
Delovno besedilo predloga amandmajev k ustavi SR Slovenije
Precej odprtih vprašanj glede pristojnosti
Ustavne spremembe, ki jih nakazuje delovno besedilo predloga amandmajev k ustavi SR Slovenije. upoštevajo večji del zahtev iz javne razprave o teh dokumentih v naši občini. Besedilo se bistveno loči od osnutka tako po vsebini kot po obsegu in jasnosti in je zato pravzaprav nov dokument. Mnoge spremembe imajo neposredni vpliv tudi na vlogo družbenopolitičnih organizacij, še zlasti ŽK in SZDL.
To je bila osnovna ugotovitev članov sveta za družbenopolitični! sistem pri občinski konferenci SZDL na seji prejšnji teden ob obrravnavi informacije o spremembah v političnem sistemu, zapisanih v delovnem besedilu predloga amandmajev k ustavi SR Slovenije.
Spremembe se ne nanašajo le na posamezne člene, temveč
spreminjajo tudi temeljna načela. Novo besedilo je očiščeno ideoloških fraz, daje večjo vlogo občanu, dopolnjuje pravice in svoboščine človeka, zagotavlja enakopravnost vseh političnih subjektov, uvaja svobodne, tajne in neposredne volitve z velikimi spremembami v kandidacijskih postopkih, bistveno spreminja delegatski in skupščinski sistem. Med drugim poudarja še suverenost slovenskega naroda, uvaja pravico do prilaščanja in upravljanja tudi na osnovi vloženih sredstev, zagotavlja enakopravnost vseh oblik lastnin, itd. Vse spremembe omogočajo izvajanje treh reform in s tem tudi narekujejo prenovo družbenopolitičnih organizacij. To pa za slednje pomeni iskanje novih oblik organiziranja in delovanja v novih pogojih.
Dopolnitve oziroma drugače oblikovani členi na posameznih podoročjih v teh dokumentih seveda niso povsem na mestu in kar nekaj pripomb k spremembam posameznim amandmajem so zrekli člani sveta za družbenopolitični sistem pri OK SZDL Velenje. Sploh vrsto pomislekov so imeli pri prenosu pristojnosti na republiko kot tudi pri pristojnosti zborov skupščin Slovenije samih. Sicer pa so na seji podprli možni amandma, ki bi go bilo po mnenju udeležencev seje treba dopolniti z razmišljanji o enodomni skupščini v družbenopolitični skupnosti.
Stališča in pripombe sveta za družbenopolitični sistem pri OK SZDL na vsa ta vprašanja pa naj bi dokončno oblikovali republiški strokovni organi in jih poslali republiški ustavni komisiji.
(T. P.)
ST£ MO&0Č6 VI
SKLIcAl-l SESTANEK JELENIH*
Vsi vrtci so polni
Marsikje po Sloveniji so prissiljeni zapirati nekatere odedelke vzgojno varstvenih ustianov zaradi premajhnega števvila otrok. V občini Velenje: pa je po organiziranem varrstvu še vedno ogromno povvpraševanja. Število predšolskih otrok namreč še na-pre:j narašča, tu živijo mlade druužine, starši pa so oboje-straansko zaposleni.
VVzgojno varstveni enoti Veldenje in Šoštanj tako le stežžka pokrijeta potrebe po organiziranem varstvu otrok, še največ težav imata pri spnrejemu dojenčkov, še zlasti na šoštanjskem področju, kjenr je jasličnih oddelkov in odddelkov družinskega varstva^ malo.
V V vzgojno varstvenem zavodu Velelenje so letos pokrili potrebe po v varstvu vsem v junijskem času v vpisanim otrokom. Tako ima jo v v »oskrbi« kar l7X0 predšol-skihih otrok, od tcg;i približno 100 v d družinskem varstvu. Večina otrorok bo letos obiskovala pro-granam priprave na šolo v rednih oddidelkih, sa.j jih irnaio v skrajšane p programe vpisanih le 161). K.i vno 10 z organizacijo priprave na
šolo imajo v velenjskem vzgojno-varstvenem zavodu v teh dneh največ težav, saj ni malo takšnih staršev, ki se šele sedaj spomnijo, da mora njihov otrok obiskovati malo šolo.
Enote šoštanjskega vzgojno-varstvenega zavoda pa letos obiskuje 386 otrok. Tudi oni imajo enote polno zasedene, morda pa bi kakšno mesto še lahko našli v Topolšici in Šmartnem ob Paki. Žal pa zaenkrat niso mogli sprejeti v varstvo vseh dojenčkov.
Tudi šo.štanjski vzgojno varstveni zavod bo izvajal program male šole večinoma v rednih oddelkih, v Gaberkah bodo imeli celoletni skrajšani program priprave na šolo. ki ga bodo združili s cicibanovimi uricami, v Zavodnjah in Ravnah bodo pripravili skrajšane programe, v Belih vodah pa letos teh ne bo, saj v tem kraju v prihodnjem šolskem letu ne bo vpisa v prvi razred.
Vse enote velenjske in šoštanj-ske vzgojno varstvene ustanove so torej v tem šolskem letu povsem zasedene. Ker pa se zavedajo. da mnogo otrok, kljub tolikšnemu številu (skoraj 2200 otrok), nima organiziranega varstva, bodo pripravljali občasne programe tudi zanje in se tako še bolj. odpiral i navzven.
On*)
Bankovci
Do konca leta bomo umaknili iz obtoka 13 bankovcev in kovancev v vrednosti 10, 20 in 50 dinarjev. Umikati jih bomo začeli v septembru, po 31. decembru pa ne bodo več zakonito plačilno sredstvo. Po novem letu bosta tako naše najnižje plačilno sredstvo bankovec in kovanec za 100 dinarjev.
Sicer pa dodajmo k temu še to, da Nemce stane izdelava bankovca 0,24 marke, kar je že danes več kot dinarjev. Naš izdelek pa verjetno ni cenejši. Še dražji pa so kovanci. In še to: V kratkem bo NBJ izdala bankovec za milijon dinarjev.
Denar ne smrdi, devize pa celo dišijo.
I Žarko Pcian)
Razpad mestotvorne arhitekture v Dolini (14)
Na spolzki površini funkcionalizma
Zadnjič sva poskusila razložiti pojavnost novega obdobja. Danes pa bi rada oznanila del njegovih. To novo obdobje se začne z zlorabo reka: — oblika sledi funkciji , do te mere, da si funkcija podredi vse ostale komponente, nakar ostane še sama gola utilitarna uporabna funkcija (funkcionalizem). Posledica: fasada postane zgolj preslikava ali prerez notranjosti.
Ustvarjalna moč arhitektov pa se demonstrira v sami konstrukciji, ki postaja vedno bolj vidna in skuša celo postati dekorativni .element fasade (kon-struktivizem). Poudarjenje oblikovne vrednosti detaljev privede do nemogočih in nepotrebnih detaljev. lzpovednost arhitekture, kot eden njenih poglavitnih namenov, se vse bolj umika tehniki zidave, gradbenim konstrukcijam, modnosti montažne gradnje . . . Opazimo izživljanje nad betonom s statično čim težjimi rešitvami. Gradbena zmogljivost se označuje v vedno večjih stavbnih gmotah (Standard, Kardeljeva ploščad). Prav v teh mogočnih gmotah, pa naletimo na novo pravilo. Logiko mini-maksi. »Velja za lepo«, čim večja stavbna gmota — čim manjši uporabni prostori (minimalna stanovanja, mali vhod, tesna dvigala, temni hodniki . . .). Logika »mini« se konča v minimalnosti stranišča. Tako je arhitektura tudi malo močnejše predstavnike naše vrste obvezala lezenja v stranišče dimenzije do samo 60 cm/100 cm. Da bi razbili le prevelik volumen, se pojavi razstrukturira-nje objekta po višini in v prostor (po dolžini in širini).
Ta razstrukturirana. rakasta stavbna gmota pa popolnoma pogoltne stavbi potrebne ozna-čitvene arhitekturne elemente:, vhod. podatki o vsebini objekta, znamenja pripadnosti širšemu prostoru.. . . vse skupaj postane le skladovnica stanovanj. Projektanti sami pa skušajo svoja dela opravičiti z izrazi: razgibanost. nedolgočasnost, originalnost, . . .
V istem času so študentje že izenačili izraz razstrukturiranje z izrazom »razjebieenje«.
Skratka, če ponovno strnemo nekaj le teh značilnosti:
vnašanje novega merila v prostor
agresivni odnos do vsega obstoječega, starega
— izmišljanje novih nepotrebnih detaljev
originalnost za vsako ce-
Pridemo do zaključka, da se je funkcionalizem sprevrgel v nekaj povsem nefunkcionalnega. Velike toplotne izgube, problem deževnice, drage izvedbe. . .
Projektantsko izživljanje nad gradbeno materijo privede do ekshibicionističnih kiparskih rezultatov, ki z arhitekturo nimajo nič več skupnega. Vse arhitekturne vrednote oblikovanja prostora se z samo golo demonstracijo gradbeniške zmogljivosti le razvrednotijo. Žal pa ravno ta v Titovem Velenju še vedno rojeva nasilne, nečitljive in objestno samozadostne objekte.
Zadnji tovrstni »dosežek« je nova velenjska glasbena šola.
I\ande Korpnik Edi Vučina
Glasbena šola Velenje
Letos približno 700 učencev
Velenjska glasbena šola bo letošnje šolsko leto začela šele 11. septembra. Tako so se odločili že spomladi in tudi pridobili vsa potrebna dovoljenja. V prvem tednu septembra poteka v prostorih glasbene šole Mednarodna violinska šola. Vse zamujene dneve pa bodo nadomestili ob sobotah in tako učenci ne bodo prikrajšani.
Glasbena šola Frana Koruna-Koželjskega bo imela v novem šolskem letu okoli 700 učencev, od tega bo skoraj 150 takšnih, ki bodo prag te šole letos prestopili prvič. Skupno število učencev, 700 torej, pa je okoli 10 odstotkov velenjske osnovnošolske populacije, morda tudi nekaj več, saj nekateri igrajo dva instrumenta. Pred šolskim letom so rešili nekatere kadrovske proble-
me in zato vpisa niso omejevali, čeprav je šola grajena za približno 700 do 750 učencev. Edini problem je za sedaj v organizaciji osnovnošolskega pouka \ naši občini, saj je skoraj na vseh šolah višja stopnja na dopoldanski izmeni in prihaja v glasbeno šolo popoldan. Tako je glasbena šola neenakomerno obremenjena in praktično polna. Število učencev se prihodnja leta ne bo moglo več veliko povečevati.
Poleg vseh klasičnih instrumentov, ki jih v velenjski glasbeni šoli poučujejo, se lahko učenci vpišejo tudi k citram. diatonični harmoniki, klasičnim in električnim orglam. v letošnjem letu pa je novost solo petje. Posebej je treba omeniti vzgojo mladih glasbenikov za potrebe orkestrov v naši občini, predvsem pihalne, simfonični pa naj bi sčasoma pokrival del splošnih kulturnih potreb v Titovem Velenju.
Ivan Marin, ravnatelj Glasbene šole Velenje nam je povedal, da kadrovskih problemov nimajo, saj občinska izobraževalna skupnost in tudi glasbena šola sama, dovolj dobro skrbita za to, da učenci nadaljujejo študij.
Za konec pa kot zanimivost in v potrditev, da je velika dvorana zelo akustična, povejmo še to, da so pred časom v velenjski glasbeni šoli snemali plošče štirje slovenski glasbeni umetniki. Pavla Uršič na harfi, duet, violinist Vo-lodja Balžalovski in pianist Hinko Has, ter pianist Bojan Gorišek. Posneli so digitalne plošče, promocijski koncerti pa bodo v velenjski glasbeni šoli že letos jeseni. Tako je dvorana poleg koncertov za domače občinstvo in poletnih šol, res popolno izkoriš-
Matjaš Cernovšek
Murska Sobota
Franci Rotnik republiški prvak
Konec tedna je bilo v Murski Soboti republiško tekmovanje mladih zadružnikov. Na njem so sodelovali tudi tekmovalci in tekmovalke iz naše občine, ki so na predhodnem tovrstnem regijskem tekmovanju »pobrali« v vseh
preizkušnjah	oranju,
spretnostni vožnji in preverjanju znanja iz teorije vsa prva mesta.
T'udi v Murski Soboti so se dokaj dobro odrezali, saj je Franci Rotnik posta! republi-
ški prvak. Bil je najboljši v vseh preizkušnjah. Tudi ostali predstavniki naše občine i Anton Špital, Franci Drofel-nik ter Marta Golob in Kristina Poljanšek) so se odrezali dokaj dobro.
»Edino merilo je naše lastno delo«
Naše življenje ni praznik, življenje je naš delovni dan, za nas, za generacijo, ki prihaja, boljša kvaliteta našega življenja ni samo osebni standard, ampak je tudi življenje v zdravem, kulturnem, prijaznem okolju, v miru, spoštovanju človeka in v medsebojnem zaupanju. Morda je prav to, o čemer skorajda normalno ne razmišljamo! Torej počutje, pripravljenost in razpoloženje ne more biti in ni odvisno samo od materialnih dobrin in denarja. Resnici na ljubo pa je to, da je življenjski in družbeni standard iz dneva v dan v upadanju. Žal pa vse to, kar se dogaja pri nas in okoli nas, vedno in najbolj čuti tisti »najnižji« — delovni krajan — občan — državljan, ki je za te razmere najmanj kriv.
Ali je vse to res mogoče po tolikih letih trdega dela, odrekanja in upanja, se sprašujemo. Res je, da življenjski standard pada, da temu padanju ne vidimo in ne vemo odgovorov, res je, da nas vedno bolj navdaja pesimizem, nezaupanje, kritičnost in tudi grobost. Toda nekaj se vendar premika v pozitivni smeri, to, kar je bilo do včeraj strogo zaupno, danes ni več, to, kar bi lahko imelo še včeraj velike posledice za posameznika, ki je odkrito in upravičeno s prstom pokazal na nepravilnosti in slabosti, je danes dovoljeno in čedalje bolj zaželjeno. Skratka mnenja sem, da se nekaj preživelega počasi in vztrajno lomi, rojeva se novo, dograjuje se tisto, kar je uporabno in sprejemljivo.
Škoda je v tem, da so v ospredju
napihnjeni spolitizirani problemi, ki pospešujejo neskladja in krizo v naši jugoslovanski družini, do take točke, da je človeka upravičeno vedno bolj in bolj strah. Obenem pomeni to dušenje gospodarskega razvoja in učinkovitosti, kar bi lahko prineslo lepši, debelejši kos kruha za vse. To pomeni problem v zdravstvu, šolstvu, kulturi in še kje ..., torej povsod tam, kjer se dejavnost napaja iz že dokaj prazne vreče gospodarstva. Naš občan pravi: »Ne, iz te moke ne bo in ne more biti dobrega kruha«.
Pa poglejmo, kako je pri nas v občini. Ni delovne sredine, ki bi v svojih planih lahko predvidevala takšne gospodarske razmere, ki trenutno so. Toda v tem obdobju beležimo porast industrijske pro-
izvodnje, občutno je porastel izvoz, delovne organizacije so vlagale v razvoj in modernizacijo obstoječega. Velikih korakov nismo delali, samo manjše, čvrste in stalne, ki nas vodijo naprej počasi, a vztrajno.
Razveseljivo je to, da nobena od 10 krajevnih skupnosti ne omahuje, da se pičla finančna sredstva hitro in učinkovito vlagajo v pre-potrebne objekte, komunalno ureditev krajev v Zgornji Savinjski dolini, s tem želimo zadostiti željam in potrebam krajanov, ter živeti v kulturnem, prijaznem oko-Iju.
Ampak saj se ni nič premaknilo, bi rekli pesimisti, pa vendar lahko marsikaj pokažemo. Pustimo naštevanje dolgih kilometrov
cest, vodovodov, kolektorja, objektov družbenega pomena, stanovanjske izgradnje in še marsikaj.
Nismo imeli praznega teka, nismo poslušali praznih besed, za nas je merilo vsaka najmanjša pridobitev, ki ni vedno zgodovinska, je pa pomembna, če je v to vtkano naše znanje, energija in znoj.
Prepričan sem, da bo pri nas drugače in boljše, saj smo vsi doslej vlagali po svojih močeh v napredek doline, za naše prijazno in čisto okolje, kar pomeni ljubezen do naše doline in človeka. Ustvariti moramo pogoje, da se bo čim več mlade generacije zaposlilo doma, rešiti cestne povezave, se načrtno in profesionalno lotiti turizma, z naravovarstveniki se dogovoriti, kje in do kod.
Kljub težavam, ki jih ne manjka, ostanimo optimisti v prepričanju, da bo čas velikih besed minil, da bo za nas vse merilo delo in rezultati iz tega dela. Da nas bo življenje prisililo k racionalizacijam in odvrglo mišljenje, da lahko živimo na račun tujega dela.
Vsem iskrene čestitke ob našem prazniku!
Predsednik skupščine občine Mozirje Anton Boršnak
»Zaupamo v lastne Bo varovanje krajine ustavilo
moči, v našega človeka«
razvoj ?
»Prebivalci Zgornje Savinjske doline slavijo svoj praznik 12. septembra, v spomin na ta dan leta 1944, ko je bila osvobojena celotna dolina. V osrčju okupirane Evrope so ljudje jokali od sreče v upanju in prepričanju, da bodo dočakali svobodo, lepše in boljše življenje, da bodo svobodno ustvarjali in se razvijali. Kljub opustošenju in razdejanju, slabi materialni osnovi in nerazvitosti, prebivalci Zgornje Savinjske doline v povojnih letih niso obupali, pridno so delali in z optimizmom zrli v prihodnost. Vedno so zaupali v lastne moči in sposobnosti, vedno zaupali v človeka, ki se je rodil na tej zemlji,« je med drugim dejal predsednik skupščine občine Mozirje Anton Boršnak na novinarski konferenci pred bližnjim občinskim praznikom.
Res v mozirski občini niso v tem obdobju delali zgodovinskih korakov, naj bo v dobrem ali slabem, napredek pa so zagotavljali pridni in složni občani. Dosežki minulih let so zadosten dokaz za to. Zato tudi v današnjih težkih časih daje voljo delavnost in prepričanje, da bodo lastno delo, prizadevnost in dobri medsebojni odnosi dobili svojo vrednost, da bo ta porodila nove uspehe, novo voljo in optimizem.
»V obdobju med obema praznikoma smo bili v naši družbi priča dogodkom, ki spravljajo človeka že skoraj v obup in strah. Vendar v naši občini ni bilo praznega teka, stopicanj na mestu, še manj vožnje nazaj. Veliko majhnih korakov naprej smo naredili, pridobili nove objekte, jih veliko obnovili, ogromno je pridobitev pri komunalnem urejanju krajev, uspešno gospodarimo in z optimizmom gledamo naprej,« je še dejal Anton Boršnak.
Nemogoče je pravzaprav našteti vse majhne, pa za posamezne kraje in ljudi še kako pomembne pridobitve, ki v svoji celosti veliko pomenijo tudi za vso dolino. Še bolj pomembno je, da v slehernem c olju skromna sredstva nekajkrat oplemenitijo s tisoči prostovoljnih delovnih ur in različnimi dodatnimi prispevki.
Precej so letos pridobili v krajevni skupnosti Mozirje. V tozdu Kemija celjske Cinkarne so zaokrožili trenutno podobo z večnamenskim objektom, že v bližnji prihodnosti pa načrtujejo širitev. V teh dneh so v Lokah otvorili čistilno napravo, ki bo velik prispevek tudi k lepi in čisti Savinji, na vrsti pa je še otvoritev nove vozliščne PTT cen-
trale. Dogradili so prizidek h kulturnemu domu, kmalu bodo gledali satelitske TV programe, veliko sredstev in dela pa so namenili širitvi posodobljenega cestnega omrežja. V Nazarjah so z novo naložbo dobili nove prostore v Gorenju-MGA, v Gorenju-GLIN so posodobili proizvodnjo stavbnega pohištva in uredili okolje, novo podobo je dobil grad Vrbovec, veliko pa je napredka pri komunalnem urejanju kraja. Na Rečici ob Savinji so največ naporov vložili v urejanje cest po zaselkih, trenutno so v polnem zagonu napori za rešitev problema pitne vode v Gru-šovljah, veliko pa si obetajo tudi od izglasovanega samoprispevka v tej krajevni skupnosti.
Na Ljubnem ob Savinji so končno obnovili prosvetni dom in dobili lepo dvorano, gasilci v Radmirju so v sodelovanju s krajani preuredili poslopje nekdanje šole in tudi tu prišli do lepega večnamenskega prostora, skakalci na Ljubnem so zgradili 40-metrsko skakalnico s plastično prevleko, sicer pa so v tej krajevni skupnosti prav tako posodabljali ceste in urejali druge komunalne zadeve. Lučani ne bi bili Luča-ni, če ne bi tudi v preteklem obdobju namenjali največ pozornosti videzu in komunalni urejenosti svoje lepe vasi. Za krajevno skupnost Solčava je pomembno, da sta Kovinotehna in Kompas zgradila nov turistični objekt, končno pa so uredili tudi kampirni prostor.
V krajevni skupnosti je ob ostalih manjših dosežkih najpomembnejša nova cesta v Dolu, v Šmartnem ob Dreti pa so v rekordnem času zgradili 7 kilometrov dolg vodovod. Napeljali so ga iz hriba v hrib in 22 gospodinjstvom na Brdu zagotovili zdravo pitno vodo, med drugim pa posodobili še nekaj cestnih odsekov. Tudi v Gornjem gradu so veliko postorili, posebej pa velja omeniti obnovljeno znamenito katedralo. Naj omenimo še mozirsko kinološko društvo, ki je ob Savinji v Varpoljah zgradilo eno najboljših vežbališč v Sloveniji za športne in službene pse.
Dosežkov je bilo seveda še veliko več in vsi skupaj resnično pričajo o delovni vnemi prebivalcev Zgornje Savinjske doline, o njihovi želji po razvoju in boljšem življenju, kar je v teh zaostrenih razmerah največ vredno.
J. P.
Razumljivo je, da so rezultati gospodarjenja in uspešnost na drugih področjih tudi v mozirski občini v veliki meri odvisni od splošnih družbenih razmer. Za trenutne razmere seveda tudi na tem področju veljajo dobre in slabe ugotovitve. Dobra je visoka rast industrijske proizvodnje, ki je bila ob polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večja za 8,7 odstotkov ob zmanjšanju zaposlenih za 0,5 odstotka. Tudi v gozdarstvu so količinsko presegli načrte za 3 odstotke, vendar tu zaradi naravnih danosti seveda ne morejo dosegati nadpovprečnih rezultatov. Razveseljiv je izvoz. Ob polletju je bil večji kar za 60,7 odstotka, na konvertibilni trg pa za 57,4.
Slabo in zaskrbljujoče je stanje v kmetijstvu kjer proizvodnja nenehno pada. V letošnjih šestih mesecih je bilo mleka manj za 6,1, pitancev za en in jajc ter brojlerjev pa 6,4 odstotka. Tudi položaj kmetijstva je splošno znan, vendar pa bodo morali v mozirski občini razmišljati o drugih razvojnih možnostih, saj je
kot kaže proizvodnja mleka, pitancev, jajc in brojlerjev že dosegla svojo zgornjo mejo. Zelo slabo je stanje tudi v turizmu in gostinstvu, prav tako pa na področju zaposlovanja, saj se je število zaposlenih zmanjšalo za pol odstotka. Žal tudi v obrti, čeprav se pogoji za razvoj obrtnih dejavnosti izboljšujejo.
Še hujši problem so obresti, ki so dvakrat višje od sredstev za biutto osebne dohodke in so bile ob polletju v celotnem prihodku udeležene z 32,6 odstotka. Sicer osebni dohodki rastejo hitreje kot v republiki, na ta način so tudi uspeli zmanjšati stalen razkorak za republiškim povprečjem. Vse bolj grozi tudi zapiranje jugoslovanskega trga. Trajna rešitev je torej le izvoz. Kar se tiče izgub je najbolj kritično na RTC Golte kjer so zares nujne takojšnje rešitve. Časa skorajda ni več. Druga izguba je v Turistu kjer bo treba obnoviti lokale, ki so neurejeni in prenočišč sploh nimajo več, tretja pa v Savinji, vendar manjše narave in kratkotrajna.
Za gospodarstvo nedvomno velja ocena, da se v večini kolektivov prilagajajo razmeram na trgu, iščejo nove proizvodne pro-
grame in se povezujejo s tujimi partnerji, kar posebej velja za tri največje delovne organizacije. V negospodarstvu bo potrebno več naporov in boljše gospodarjenje izvajalcev z zbranimi sredstvi. Pereč je položaj v družbenih dejavnostih. Zlasti glede neugodne strukture prebivalstva in še bolj neugodnega deleža posameznih kategorij v prihodkih družbenih dejavnosti. Delež kmetov v skupnih prihodkih je bil lani 1,5 odstotka, v letošnjem polletju komaj še 0,6, delež nosilcev obrti lani 2,6 in letos le še 1,6, pada tudi delež zaposlenih pri obrtnikih. Število upokojencev se letno poveča tudi za 7 odstotkov, število vseh prebivalcev pa komaj za pol odstotka. Posledica tega so izgube v zdravstveni skupnosti, ki jih brez republiške solidarnosti ne bi mogli več obvladovati. Seveda so bile potrebne tudi višje prispevne stopnje, posledica tega pa veliko negodovanje v gospodarstvu.
Poseben problem je urejanje prostora, saj razne omejitve mozirski občini grozijo z ustavitvijo vsakršnega razvoja. V zadnjih letih so poskrbeli za dolgoročne in srednjeročne načrte ter za druge
prostorske dokumente. Ob tem in drugih dokumentih postaja mozirska občina izredno zaščiteno območje. Že sedaj ima štiri krajinske parke, prihaja še peti, ki bo segel vse do Ljubnega. Zelo strogi so varovalni ukrepi na kmetijskih zemljiščih, pojavljajo se velike zahteve pa varovanju voda, vse skupaj že krepko ovira nadaljnji razvoj. Za Logarsko dolino praktično že velja konzer-vacija, prav tako za Golte, v kratkem bo za Podvolovljek. Seveda so tudi v mozirski občini za varovanje krajine, vendar ne za ceno življenja in obstoja ljudi v vsej dolini.
»Zelo lahko je pisati dokumente, težje ali nemogoče bo odpraviti vse težave. Brez kakršnihkoli posegov v naravo ne bo napredka, ne bo življenja. Bodo lahko živeli od rente od vseh tako opevanih lepot, ki so naenkrat postale breme? In kdo bo rento plačal? Kdo bo odgovarjal za zaustavljen razvoj ob tako hudih varovalnih in zaščitnih ukrepih?« Tako seje na novinarski konferenci pred praznikom občine Mozirje vprašal predsednik njenega izvršnega sveta Ivo
Kos	J. P.
Nagrade in priznanja občine Mozirje
ZLATA PLAKETA
OBMEJNA ENOTA JLA
Z obmejno enoto JLA in njenimi pripadniki v dveh postojankah na območju krajevne skupnosti Solčava ima družbeno-poli-tična skupnost tradicionalno dobre odnose. Posebej še prebivalci tega področja, zlasti višinski kmetje. Vojaki sodelujejo pri vseh večjih akcijah, prav tako pri vseh večjih delih na višinskih in drugih kmetijah, vrasli so se v vsakdanji utrip dela in življenja na Solčavskem, vzorno pa seveda opravljajo svojo prvo dolžnost, to je varovanje državne meje-
RUDIZAGER
Vse od svojega prihoda v mozirsko občino je zaposlen v upravnih organih občinske skupščine. Vrsto let je bil tajnik občine, kar je v takratni organizira-
nosti pomenilo ogromno dela. Bil je tudi občinski sodnik za prekrške, v tem obdobju pa je načelnik oddelka za ljudsko obrambo. Je dolgoletni član izvršnega sveta SO Mozirje, zadolžen za področje ljudske obrambe, močno je angažiran v organih ZK, z bogatimi izkušnjami sodeluje tudi na drugih področjih.
SREBRNA PLAKETA FERDINAND ERJAVEC
Že enajst let uspešno vodi temeljno organizacijo celjske Cinkarne Kemija v Mozirju. V tem času je temeljna organizacija dosegla pomembne razvojne uspehe, tako v proizvodnem, kot tehnološkem smislu. Posodobili so proizvodni proces in uvedli nove programe in se uvrstili med najuspešnejše delovne kolektive v občini. Veliko zaslug pri tem ima Ferdinand Erjavec.
OB OBČINSKEM PRAZNIKU -12. septembru
čestitamo
vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ter jim želimo v prihodnje novih delovnih zmag Skupščina občine Izvršni svet Skupščine občine Občinska konferenca SZDL Občinski svet ZSS Občinski komite ZKS Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZSMS in Občinska konferenca ZRVS MOZIRJE
STANKO MIKLAVC
Veliko let je vodil borčevsko organizacijo na Ljubnem ob Savinji, deloval v krajevnih in občinskih organih, tudi v gasilski organizaciji in na turističnem področju, zlasti pri organizaciji Flosarskega bala. Našel je čas za delo v prosvetnem društvu in skupno veliko prispeval k razvoju kraja in občine. RADE RAKUN
Vodi delovno organizacijo Komunala Mozirje. Pred leti je zašla v hudo krizo, z novimi organizacijskimi in kadrovskimi rešitvami pa postala solidna delovna organizacija, pri čemer je velik delež vztrajnosti Radeta Rakuna. Je predsednik sveta KS Mozirje, to je njegovo drugo delovno mesto, prostovoljno seveda. Velik je njegov prispevek k velikim dosežkom zadnjih let. JOŽE URANK
Kot gozdarski strokovnjak že mnoga leta opravlja pomembna dela in naloge v nazarskem Gozdnem gospodarstvu. Velika je njegova vloga pri razvoju gozdarstva na tem področju. Ob strokovnem in vodstvenem delu je opravljal še vrsto družbenopolitičnih nalog v krajevni skupnosti Nazarje in širše.
NAGRADA »OBČINE«
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO
Smučarski skoki na Ljubnem imajo bogato tradicijo, v zadnjih letih pa so v klubu zgradili manjše skakalnice pokrite s plastiko in letos dogradili 40-metrsko, ki omogočajo vadbo in tekme skozi vse leto. Lepe uspehe dosegajo pri vzgoji najmlajših. Pri gradnji te skakalnice so porabili okrog 8.000 prostovoljnih delovnih ur.
ZNAČKA OBČINE
ANTON BASTEU — za nadpovprečne delovne rezultate v Gorenju Glin, za prenašanje bogatega strokovnega znanja na sodelavce in za delo v samoupravnih organih in v krajevni skupnosti;
ANTON BLATNIK - za dolgoletno delo v družbenih organizacijah in društvih v naseljih Ko-karje, Lačja vas, Potok, Pusto polje in Čreta, v krajevni skupnosti Nazarje in v gasilski organizaciji ;
MARIJA JANKO - za 30-let-no uspešno in marljivo delo v računovodstvu ZKZ Mozirje, za prenašanje izkušenj na mlade in za delo v družbenih organizacij v kraju in samoupravnih organih zadruge;
META IN VINKO JERAJ -mlada kmetovalca z Ljubnega za uspešno gospodarjenje na višinski kmetiji in njeno obnovo, za delo v krajevni in zadružni samoupravi in spodbuden vpliv na okolico;
RAFKO KRZNAR - gospodar na višinski kmetiji nad Novo Štifto za sedemletno predsedni-kovanje svetu te KS, za vzorno delo v družbeno političnih organizacijah in društvih, zlasti gasilskem;
VANDA IN JOŽE MELAN-ŠEK — zasebna obrtnika z dejavnostjo kovinoplastika in orod-jarstvo za doseganje nadpovprečnih rezultatov na področju drobnega gospodarstva v občini;
FRANJO PAJK - za dolgoletno uspešno delo v družbenopolitičnem in samoupravnem delu KS Rečica, za delovanje v gasilski in lovski organizaciji in na področju narodne zaščite;
JOŽE SKORNŠEK - za urejanje Savinjskega gaja, parka slovenskih vrtnarjev, ki brez njega ne bi bil takšen kot je, za priljubljenost in ugled pri svojih poklicnih kolegih in v družbi;
OSKAR SLATINŠEK - za zgledno gospodarjenje na kmetiji na Ljubnem, za velik prispevek pri krepitvi zadružništva in za delo v krajevni, zadružni in gozdarski samoupravi;
MARICA TEVŽ — za izredno prizadevno in uspešno delo v Gozdnem gospodarstvu Nazarje in za dolgoletno aktivnost v sindikalni organizaciji v kolektivu in na občinski ravni.
Prireditve in program
Večnamenski objekt Kemije
Za začetek so slavili delavci tozda Kemija celjske Cinkarne v Ljubiji pri Mozirju. Zavedajoč se, da brez visoko usposobljenih kadrov in sodobne opreme nadaljnji razvoj ni mogoč so se lani odločili za gradnjo večnamenskega objekta. Namenjen bo računalniškemu centru in tehnološki pripravi dela, v njem bodo torej dobili mesto mladi in sposobni kadri, pa nekateri drugi prostori.
Sodobno vežbališče
Na lepem in prijetnem prostoru ob Savinji v Varpoljah so člani kinološkega društva Mozirje prejšnji teden odprli eno najbolj urejenih vežbališč za športne in službene pse v Sloveniji.. V vseh pogledih je to pomembna pridobitev, obenem pa dokaz delavnosti in sposobnosti članov društva. Ti so ob gradnji prispevali nekaj tisoč delovnih ur, deležni pa so bili
tudii pomoči združenega dela in drugih dejavnikov.
♦
Nove ceste v Lepi njivi
Krajevno skupnost Mozirje je v zadnjem času zajela prava vročica posodabljanja cest. Izjemno uspešni so bili v Lepi njivi. Najpomembnejši dosežek je posodobitev lokalne ceste v dolžini 1.700 metrov, ki je veljala okrog t,2 milijardi dinarjev, kako izredno so se pri tem izkazali krajani sami pa ni treba posebej poudarjati. Ob tem so v Lepi njivi asfaltirali še nekaj
krajših cestnih odsekov, uredili pa tudi športno igrišče.
♦
Čistilna naprava v Lokah
V sredo so v Lokah pri Mozirju odprli čistilno napravo s kolektorskim sistemom. Naprava je sad občinskega samoprispevka in pomembnih vlaganj, izjemno velik pa bo njen prispevek k lepšemu okolju in k čisti Savinji, seveda pa so na vrsti še velike naloge pri izgradnji sekundarnega sistema.
Obnovljena katedrala
Jutri, v petek, bo v Gornjem gradu slovesnost ob prenovljeni katedrali, ki so jo v štirih letih s skupnimi močmi temeljito} obnovili. Dejansko so urejeni vsi glavni in stranski pro-storri katedrale in skoraj v celoti njena zunanjost z ostrešjem. S temi je katedrala resnično postala lepotica in biser sakralnih spoimenikov Slovenije.
♦
Noava skakalnica
Smučarski skoki na Ljubnem imajo bogato izročilo, ki ga naddaljujejo člani sedanjega kluba. Predvsem so se usmerili v vzggojo najmlajših in v te namene najprej zgradili dve manjši skakkalnici s plastično snovjo, v soboto pa bodo namenu izročili i novo 40-metrsko skakalnico, prav tako pokrito s plastiko.
+
Slaavnostna seja
Letošnja slavnostna seja zborov skupščine občine Mozirje s s podelitvijo letošnjih občinskih nagrad in priznanj bo v preienovljeni dvorani prosvetnega doma na Ljubnem ob Savinji in s sicer v soboto ob 17. uri.
+
PITI centrala
Na praznični dan, 12. septembra, bodo v Mozirju izročili narrmenu novo vozliščno PTT centralo, ki je sad sporazuma medd PTT, delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi in jeje ob dosežkih v ostalih krajih občine velik prispevek k širitvi li PTT omrežja v Zgornji Savinjski dolini.
Cesesta v Dolu
Novo posodobljeno cesto bodo otvorili tudi v krajevni skupupnosti Nova Štifta in sicer v zaselku Dol. Slovesnost bodo pripripravili v petek, 15. septembra.
Ljubno ob Savinji
Še tako težki časi — niso pretežki
Slavnostna seja ob letošnjem prazniku občine Mozirje bo tokrat na Ljubnem ob Savinji. Tudi v tej krajevni skupnosti so v preteklih letih veliko postorili in si izboljšali svoj vsakdanjik, žal pa časi seveda velikim pridobitvam niso naklonjeni. Vprašljive so razumljivo oči, ki merijo velikost posamezne pridobitve, saj tudi več manjših korakov veliko pomeni. In teh v krajevni skupnosti zagotovo ne manjka.
Dejstvo je, da je v krajevni skupnosti iz programa prejšnjega samoprispevka ostalo nekaj neuresničenih, bolje rečeno nedokončanih nalog. Zato je bilo treba najprej dokončno asfaltirati cesto v Rastke, obnoviti prosvetni dom z dvorano in dograditi mrliško vežico. Vse te pomembne naloge so sedaj v veliki večini opravljene. Jasno niso edine. V tem času so namreč na Ljubnem, v Radmirju in Okonini pridobili precej kilometrov posodobljenih cest, v veliki meri izboljšali oskrbo s pitno vodo, tu pa nekaj nalog še ostaja. V Radmirju so gasilci s pomočjo prav vseh krajanov obnovili poslopje stare šole
in dvorano v njem tudi opremili. Krajevna skupnost se tako ponaša z dvema urejenima dvoranama za najrazličnejše namene.
Z usklajenimi napori krajevnih-dejavnikov so lansko jesen poskrbeli za osvetlitev obeh cerkev na Ljubnem, kar daje kraju še privlačnejšo podobo. Seveda je krajevna skupnost sodelovala pri obnovi kanalizacije, izgradnji brvi in pri drugih navidez manjših delih, ki pa za določen del prebivalcev le velika pomenijo. Trenutno je najpomembnejša akcija širjenja telefonskega omrežja. Pogodba za novo centralo je že podpisana, krajevna skupnost bo bogatejša za 190 priključkov
in dolgoročno rešena problemov v zvezi s tem, zelo pomembno pa je, da noben prosilec ni ostal brez priključka.
Kljub vsemu ostaja še veliko želja, potreb in s tem tudi novih nalog. Še se namreč ponekod pojavljajo težave pri oskrbi s pitno vodo, večji problem pa je širitev pokopališča. Prostor imajo sicer že urejen, tudi lokacijsko dovoljenje, nimajo pa gradbenega zaradi težav z odvodnjavanjem.
Enak problem velja za pokopališče v Radmirju. Ti problemi so seveda razrešljivi, povezani pa z velikimi stroški.
Prav pri sredstvih pa se seveda zatika kot povsod drugod. Na Ljubnem zato poudarjajo, da je v teh trenutkih glavna naloga vodstva krajevne skupnosti poskrbeti za to, da inflacija ne požre že tako malo razpoložljivega denarja. To je seveda po eni strani dobro, saj ne dovoljuje poči-vanja na delovnih zmagah, po drugi pa onemogoča resno delo na daljše obdobje. Redna sredstva so zares majhna in jih vsaka akcija mnogokrat presega. Pa vendarle gre, če sta volja in pripravljenost vseh.
Vse večje akcije tako izpeljejo na podlagi sodelovanja in pri-
spevkov krajanov ter s pomočjo delovnih organizacij. Tudi te so v težkem položaju, ko pa gre za prave in resne naloge, za kraj zares pomembne in z vidnimi učinki, tudi združeno delo rado pomaga po svojih močeh. Stara uspešnica je pesem o sistemsko neurejenem financiranju krajevnih skupnosti in o vse večjih nalogah, ki so jih deležne, refrena pa ni. Vse je torej podrejeno in odvisno od želje ljudi po lepšem jutrišnjem dnevu, od njihove pripravljenosti za delo in še česa kar sodi zraven. To velja za krajevno skupnost Ljubno ob Savinji, velja za vso Zgornjo Savinjsko dolino. Naj velja še naprej.
Izkupiček Flosarskega bala je pomemben vir financiranja komunalnih de!
Krajevna skupnost Mozirje
Lepi dosežki v občinskem središču
Dan praznovanja praznika občine Mozirje je tudi praznik krajevne skupnosti Mozirje, kjer bodo ob letošnjem slavju tudi bogatejši za marsikaj. Seveda velja povedati, da je to občinsko središče in obenem največji kraj v občini, zato so razvojni in delovni napori marsikdaj še večji. Z uvedbo 4. samoprispevka so si tudi v tej krajevni skupnosti zadali obširne načrte, ki jih v glav-
nem sproti uresničujejo, morebitni časovni zamiki pa so bolj plod objektivnih okoliščin kot nedela znotraj nje.
Lep uspeh zadnjega obdobja je ureditev pokopališča, izgradnja nove in prepotrebne mrliške vežice ter postavitev ograje okoli pokopališča. Tu so še posodobitve cest na Dobravljah, Trnav-čah, Kolovratu in na Gneču, se pravi prava mrzlica posodabljanja cest. Sem je namreč treba pri-
\J
Delovna organizacija KOMUNALA
Mozirje 307a, 63330 MOZIRJE
asssS*
cestna
\n
vse**
pos' \ero
ob A2-
mbru,
prazni
z\r\e-
občine
šteti cesto v Krnici in predvsem v Lepi njivi. Slednja je lokalnega značaja, zato so bila dela še toliko bolj zahtevna, pri čemer so se tamkajšnji krajani resnično izkazali. Ob tem so namreč uredili še igrišče, ki so ga vsi veseli.
V grobem so sklenili dela tudi pri povečevanju prostorov osrednje knjižnice, ki bodo nared v bližnji prihodnosti. V programu samoprispevka je tudi postopna ureditev poslopja nekdanje šole, ki naj bi služila občinski glasbeni šoli in občinskemu zgodovinskemu arhivu, prostor pa naj bi v prenovljeni stavbi dobile tudi stalne razstave narodopisne in zgodovinske narave. Velika naloga je tudi razširitev zdravstvenega doma v Mozirju, saj so delovni pogoji že skoraj nemogoči. Ljudje to dobro vedo in občutijo zato so se odločili prispevati tudi za ta namen. Če bo vse kakor mora biti, bodo z deli pričeli še letos.
Precej je negodovanja zaradi dejstva, da so sprejem satelitskih programov načrtovali za mesec
maj, pa jih zaenkrat še ni. Dejstvo je, da se je najprej zataknilo pri dobavi kabla, dodatna kasni-tev pa je nastala zaradi tega, ker so že izkopane jarke želeli izkoristiti za širitev telefonskega omrežja. Kakorkoli že, programi bodo na voljo v prihodnjih dneh, kasneje bodo njihovo število še povečali, razmišljajo pa tudi o lokalnem programu.
Načrtovana obvoznica naj bi končno razrešila zares nemogoče prometne razmere v kraju. Sredstva na republiški ravni so zagotovljena, težave pa nastajajo z lastniki zemljišč, čeprav so izbrali najbolj varčno možnost. Če bodo pripravljalna dela pravočasno opravljena, bodo z gradnjo pričeli pomladi. Žal je gradnja avtobusne postaje prestavljena do izgradnje obvoznice, ko bodo lahko izbrali najboljšo možno rešitev. To je le nekaj večjih dosežkov, v zadovoljstvo vseh skupaj pa so opravili še precej manjših in bodo tako upravičeno slavili ter obenem kovali nove načrte.
3pi ?
Tudi posodobljene ceste so pot v lepši jutri
K' JM| Z<for uj<>sii v i ■ ij s I: ii kmetijska y / y /ailruifn Mozirje	L' \ L
Ob prazniku občine Mozirje iskreno čestitamo
vsem zadružnim delavcem in članom ter delovnim ljudem in občanom!
Kolektiv GLINA se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje s svojim peslom
IZ TRADICIJE V PRIHODNOST!
hodke povečujemo vsaj z rastjo cen in življenjskih stroškov. V tem letu pa smo dosegli na osebnih dohodkih tudi realno rast. Prizadevamo si za primeren nivo družbenega standarda s kvalitetno prehrano med delom, širitvijo letovanja delavcev ob morju in v zdraviliščih. Pridobili smo en nov počitniški apartma.
Reševanje stanovanjskih problemov delavcev je stalna skrb delovne organizacije, ki pa je spričo visoke rasti cen stanovanjske izgradnje v težavah. Bolj uspešni smo,
uspešnost poslovanja. V delovni organizaciji imamo kritičen odnos do svojega dela in rezultatov poslovanja. Običaj pa je, da ob prazniku nismo preveč kritični in da se ozremo na vidne dosežke, ki so tudi prisotni.
čno vplivale težave povezane z izvajanjem investicije v stavbnem pohištvu in vedno slabša kvaliteta lesne surovine, ki že več let neprenehoma pada. Tako so potrebni veliki napori v razvoju in tehnologiji za preseganje problema vedno slabše kvalitete lesa.
Že omenjena investicija v program stavbnega pohištva je namenjena temeljiti posodobitvi te proizvodnje. Razrešili smo ozko grlo sušenja lesa. Na obdelavi elementov so uvedene nove sodobne strojne linije, ki omogočajo hitro prilagajanje potrebam proiz-
ni na področju širitve deleža izvoza v skupni prodaji. Prodaja na tuje trge se je povečala v polletju v primerjavi z lani kar za 40 % in v teh mesecih še
gorenjegto
Gorenje Glin, Lesna industrija, n. sol. o. 63331 Nazarje 21 Telefon: (063) 831 931 Telex: 33624 yu glin
vodnje ter dolžinsko in širinsko spajanje lesa.
Razrešeni sta dve kritični točki — površinska zaščita izdelkov stavbnega pohištva in izgradnja prepotrebnega skladišča vnetljivih tekočin.
Poleg vlaganj v strojno opremo je v tem letu delovna organizacija namenila več sredstev za ureditev transportnih poti z izgradnjo novega priključka za tovorni promet z vratarnico. Polepšali smo naš zunanji videz.
Skupno z Gozdnim gospodarstvom je obnovljena fasada in okolica grada Vrbovec.
Nedvomno so najkvalitetnejši premiki doseže-
raste. V prvem polletju smo izvozili za 5,5 milijonov dolarjev. V osmih mesecih pa že 8 milijonov dolarjev. Delež izvoza v skupnem prihodku je že 30 % in še narašča.
V izvoz usmerjamo nove izdelke. Intenzivno se iščejo tudi nova tržišča, zlasti na konvertibilnem področju.
V tem letu je zaključena aktivnost organizacijskega preoblikovanja delovne organizacije. Spremembe organizacije so bile narejene z namenom doseganja učinkovitejše notranje organiziranosti za celovito obvladovanje poslovanja. Oblikovali-smo tri osnovne proizvodne programe. Znotraj teh so organizirane proizvodne enote. Ustrezno je bila spremenjena tudi organiziranost strokovnih služb. Nadaljevala so se prizadevanja za uvajanje računalniško vodenega poslovanja.
Na področju osebnih dohodkov smo dogradili sistem nagrajevanja z uvedbo meril osebne uspešnosti. Postavljeni cilj — za boljše delo višji osebni dohodki se postopoma uresničuje. V nagrajevanju proizvodnega dela je sedaj zlasti pomembno doseganje kvalitete izdelkov. Učinkovitost delavcev izven neposredne proizvodnje in prodaje celotne DO ali posamezne proizvodne enote, oceno izvajanja
r""~---— — -
"Gorenje Glin i ob prazniku
I
I
delovnih nalog in drugih meril. Politika tekoče rasti osebnih dohodkov je zastavljena tako, da v okviru doseženih rezultatov dela osebne do-
kadar se tudi delavci aktivno vključijo v razreševanje svojih stanovanjskih problemov.
V teh kritičnih časih je dejansko težko presojati
občine
Čas od preteklega do letošnjega septembra je bil za Lesno industrijo Gorenje GLIN Nazarje ponovno močno razgiban. Na vseh področjih dela so bili zastavljeni visoki cilji. Nadaljeval se je proces programsko poslovnega prestrukturiranja, ki je terjal tudi spremembe o organiziranosti DO.
S ciljem doseganja višje stopnje predelave lesa so bili programsko in proizvodno osvojeni novi proizvodi na področju masive in pohištva. V celoti je bil dan največji poudarek proizvodnji novih in zahtevnejših izdelkov za izvoz. V tem letu smo zaključili investicijo v modernizacijo stavbnega pohištva in predelave masivnega le-
sa. Rezultati poslovanja v tem letu zagotavljajo tudi ustrezno rast osebnih dohodkov in družbenega standarda.
Letni plan proizvodnje in prodaje je ambiciozno zastavljen in ga ne dosegamo v celoti na vseh programih. Prizadevanja za proizvodnjo in prodajo kvalitetnih Analiziranih izdelkov in prilagajanje zahtevam trga so dokaj uspešna. Razširjena je ponudba vrtnega programa. Razvito je bilo novo strešno okno in novo fasadno okno s sodobnim okovjem. V celoti je bila osvojena proizvodnja strešnih oken tipa EKO. To pa smo v zadnjem času preselili v obrat v Zgornji Polskavi. Na počasnejšo rast proizvodnje so mo-
Delovnemu človeku so s humanizacijo okolja omogočili, da dela in ustvarja v prijetnem, zdravem in ekološko čistem okolju
MGA danes
MGA jutri
Delovna organizacija GORENJE Mali gospodinjski aparati si je za leto 1989 zastavila smele delovne načrte, ki so rezultat uspešne realiazcije investicijske zasnove. Njeni cilji so bili obnova in posodobitev tehnologije, zagotoviti konkurenčnost na svetovnem trgu, stabilni razvoj delovne organizacije in hu-manizacija delovnega okolja. Fizični obseg proizvodnje v zadnjih letih narašča s stopnjo 12 odstotkov, kar je rezultat investicijskih vlaganj. Letos bodo proizvedli 1.500.000 kosov malih aparatov. Končni rezultat pa je, da bo skupna proizvodnja kar za 70 odstotkov večja od dosežene proizvodnje pred njo. S tem bodo tudi dosegli vse cilje, ki so jih zastavili v naložbenem projektu.
Vzporedno z rastjo proizvodnje Gorenja MGA krepi in razvija zlasti razvojno funkcijo. Skupaj z inozemskim poslovnim partnerjem namenjajo veliko pozornost rekonstrukciji obstoječih aparatov s ciljem, da bi zmanjšali materialne stroške in povečali konkurenčno sposobnost in tržni delež. V sodelovanju z renomira-nimi tujimi firmami izboljšujejo ponudbo z dodatnim proizvodnim programom. V bodoče bodo postopno pričeli tudi sami proizvajati izdelke iz sedanjega dodatnega programa.
Proizvodni program ;zajema 10 proizvodov, imed nosilnimi so mešal-nik, rezalni stroj in kavni mlin. V razvojno-kon-:strukcijskem oddelku uspešno razvijajo nove
izdelke in razne izvedenke aparatov po zahtevah tržišča. Letos šo ponudbo popestrili z novim ročnim mešalnikom in z dvema različnima kuhalnikoma za 3 in 6 jajc, z novim letom 1990 pa bo stekla proizvodnja novega nosilnega izdelka — univerzalnega gospodinjskega aparata.
Na podlagi uspešno uresničenega proizvodnega programa so v zadnjih letih povečali vrednost izvoza za 4-krat, tako da bodo letos izvozili kar za 15 milijonov USD izdelkov. Za uresničitev tega cilja bodo angažirali preko 70 odstotkov proizvodnih zmogljivosti. Večina izvoza — 95 odstotkov je namenjena konvertibilnemu tržišču, njihov cilj pa je, da prodajo razširijo in povečajo tudi na območju SEV. Zavedajo se, da je velik izvoz edina pot, če hočejo uresničiti razvojno-programske usmeritve, zato se bodo v bodoče še intenzivneje vključevali v mednarodno delitev dela.
Hiter in skladen razvoj poslovnih aktivnosti pa ne bi bil mogoč, če delovna organizacija ne bi vseskozi posvečala velike pozornosti pridobivanju strokovnih kadrov na vseh področjih. Delovnemu človeku so s humanizacijo okolja omogočili, da dela in ustvarja v prijetnem, zdravem in ekološko čistem okolju. Skrb za primerni osebni in družbeni standard zaposlenih delavcev je stalno prisotna, zato je raven osebnih dohodkov nad občinskim poprečjem. Večino prostih sredstev za stanovanjsko izgradnjo so raz-
delili individualnim graditeljem, nabavili so počitniške kapacitete v termalnih zdraviliščih in ob morju, sofinancirali so tudi zdravljenje delavcev.
Da lahko učinkovito obvladujejo vse potrebne poslovne procese, je bilo nujno, da so po uspešno izvedeni avtonomni decentralizaciji v celotnem Gorenju posvetili vso skrb informacijskem sistemu. Zgradili so lastni informacijski sistem, ki računalniško v celoti podpira projekt razširitve in posodobitve proizvodnje v MGA. Vzporedno z obvladovanjem lastnih informacijskih poti zagotavljajo tudi vso informatiko za potrebe SOZD in DO skupnega pomena, kakor tudi za vključevanje v širše informacijsko okolje.
Rezultat visoke produktivnosti dela, kakovosti izdelkov ter sposobnosti nenehnega prilagajanja zahtevam trga je visoka uspešnost delovne organizacije tudi v občinskih okvirjih. Razvili in uvrstili so se med tri najmočnejše gospodarske subjekte v občini, po kazalcih uspešnosti poslovanja pa prednjačijo pred ostalimi. Zaposlujejo 12 odstotkov delavcev od skupnega števila zapo-
slenih v občini, v strukturi gospodarstva občine pa so ustvarili v prvem polletju 1989:
—	29 odstotkov dobička
—	45 odstotkov akumulacije
—	51 odstotkov izvoza Ta delovna organizacija čuti tudi dokaj velik pritisk na zaposlovanje, vendar se ravna zelo odgovorno pri vsakem novem zaposlovanju, saj se zaveda, da bi prezaposlenost hitro zmanjšala njeno gospodarsko učinkovitost, kar še zlasti velja, če bi brez prave potrebe zaposlovala ljudi v režijskih službah. Vseeno pa nudi nekoliko več možnosti zaposlovanja v sodelovanju z malim gospodarstvom, kjer že sedaj preko kooperantske proizvodnje angažira okoli sto delavcev.
SOZD Gorenje se nahaja na prelomni točki, s tem pa tudi Gorenje MGA kot njen sestavni del. Notranje spremembe in tiste iz domačega in tujega okolja so dosegle tako stopnjo, ko morajo govoriti o zahtevi po drugačnem, sodobnejšem Gorenju.
Nadaljnjo preobrazbo podrejajo cilju, ki se glasi: »oblikovati Gorenje kot sodobno mednarodno gospodarsko korpo-racijo.« Iz vidika poslovne uspešnosti želijo biti enaki konkurentom iz razvitega sveta, zlasti po ustroju, načinu delovanja, kakor tudi po rezultatih. To je edina pot, ki jim bo tudi v bodoče omogočala dobre poslovne rezultate in zagotavljala solidno razvojno perspektivo. Usposoobiti se morajo za izzive evropskega trga po letu 1992, ki se bodo zagotovo odsevali v večji konkurenčni moči zahodnoevropskih konkurentov, tudi ob nevarnosti zapiranja tega trga. Izhajajo iz spoznanja, da leži ključ do uspeha v deblokadi lastnih ustvarjalnih potencialov in angažiranju zunanjih tovrstnih potencialov. Odgovor na izzive okolja je jačanje
sposobnosti tega podjetja za spremembe na eni strani in ustrezna dejav-nostna strategija na drugi strani.
Gorenje MGA bodo kot sestavina korporacije Gorenja postali sodobno v svet odprto samoupravno podjetje, ki bo do-bičkovno uspešno, kjer bo visoko razvita podjetniška kultura, kjer bodo živeli in delali visokomo-tivirani delavci. Visoka akumulacija, ki jo pričakujejo, bo služila razvoju podjetja, zadovoljevanju družbenih potreb, zlasti pa ekonomski motivaciji in socialni varnosti delavcev.
Da bodo lahko vse to uresničili, se bodo morali tudi v Gorenju MGA vsebinsko preoblikovati in organizacijsko prilagoditi določbam zakona o podjetjih. To uresničujejo v okviru aktivnosti, ki potekajo v celotnem Gorenju, posebej pa še v sklopu projekta internacionalizacije Gorenja. V tem kontekstu so Mali gospodinjski aparati na več mestih predvideni kot pilotna organizacija, kjer bodo najprej poskušali izoblikovati vzorčne rešitve, ki jih bodo nato vnesli v celotno korpora-cijo Gorenja.
Ob prazniku občine — 12. septembru delavci Gorenja-Mali gospodinjski aparati Nazarje
čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom z željo po še večjih uspehih v prihodnosti.
gorenjem
3

Srečanje z jubilantko ob 90-letnici
Dr. Serafima-Lipskaja- Andersin
Prejšnji petek je praznovala šo-štanjska zdravnica in zobozdravnica dr. Serafima Andersin visok življenjski jubilej. Čestitali so ji številni prijatelji in znanci ter delegacija Zveze borcev. Ker je bila jubilantka tudi aktivistka Rdečega križa, za uspešno delo je prejela več priznanj, so jo v imenu te organizacije obiskali Elica Nago-de, Vltljenka Jerin in Ivan Medved. Pridružil sem se jim z namenom, da jubilantko predstavim širši javnosti.
Sprva ni hotela o tem nič slišati, potem pa mi je dovolila, da sem si ogledal kovček z bogato vsebino. Med drugim sem v njej našel tudi indeks medicinske fakultete Beograd, pa diplomo te fakultete z leta 1932.
Ravno s te diplome sem tudi prepisal nekaj podatkov. Serafima je poljskega rodu, rojena pa je bila v Kursku v srednji Rusiji. Ze v Harkovu v Rusiji je naredila dva semestra medicinske fa-
kultete, po prvi svetovni vojni pa se je odpravila najprej v Kon-stantinopel (sedanji Istambul), nato pa v Zagreb in kasneje v Beograd, kjer je doštudirala medicino in se nato specializirala še
na stomatologiji in tako prejela še diplomo zobozdravnice.
Svojo ordinacijo je imela najprej v zdravilišču Lipik, nato pa v Uljcinju, Prištini in Mariboru. Leta 1942 je prišla v Topolšico, njen mož, prav tako zdravnik dr. Boris Andersin pa je bil ta čas med partizani v Bosni, kjer je tudi padel. To je izvedela šele po vojni iz Dedierjevega dnevnika.
Seveda me je zanimalo, kako je prišla v Topolšico. Povedala je, da jo je sem povabil prijatelj Boleslav Okolokulak, zdravnik, ki je služboval v Topolšici, s čigar ženo sta skupaj študirali in bili veliki prijateljici. Po vojni, leta 1946, pa se je zaposlila v Šoštanju in ordinirala kar na treh področjih. Do 10. ure kot zdravnica, do poldneva kot zobozdravnica. Popoldan pa se je z rudniško kočijo (rada se spominja dveh lepih belih lipicancev) peljala v velenjski rudarski dom in opravljala zobozdravstveno
prakso, saj v Velenju takrat še ni bilo nič. Tako je imela seveda vse do leta 1963, ko se je upokojila, polne roke dela.
Sedaj živi v novem bloku na Koroški 4 v Šoštanju. Še vedno rada plete in kvačka in seveda poklepeta z znanci in prijatelji, ki jo obiskujejo. Tudi sama se rada odpelje v Topolšico k Simoni-tijevim, v Titovo Velenje k Lu-bardovim pa k Pepiju in Kristi Vengus v Šoštanju, kjer imajo velik vrt in na njem se najraje sonči.
Dr. Serafina Andersin je še vedno čila in zdrava. Prijetno je kramljati z njo o zares pestrem in bogatem življenju, še posebej o polovici stoletja, ki jih je preživljala v naši občini. Sredi številnih rož, ki jih je dobila za 90. rojstni dan in ob dobri kapljici, je čas hitro minil. Še enkrat smo si nazdravili in se poslovili od naše šoštanjske Rusinje, ki še vedno govori z ruskim naglasom.
»Zdravstvuj« in še na mnoga leta, draga nam gospa dr. Serafima Andersin!
Viktor Kojc
KK Ptuj — Tržnica Titovo Velenje
Prodajalna v nedeljo še naprej odprta
Pred dobrimi tremi meseci so v Tržnici Kmetijskega kombinata Ptuj v Titovem Velenju odprli vrata samopostrežne prodajalne tudi ob nedeljah. Trgovina je vseskozi dobro obiskana, kar pomeni, da se je kolektiv tudi na našo pobudo upravičeno odločil za ta korak. Ob tem je seveda potrebno poudariti, da so nedeljski nakupi prinesli Tržnici tudi dobre finančne rezultate. Celo šte-
vilo prodajalk v tej prodajalni so morali povečati. In kaj je tisto po čemer kupci v nedeljo najbolj posegajo? Največ so to živila, ki imajo krajši rok uporabnosti, mleko, svež kruh, zelenjava in drugo. Tudi pijač se veliko proda. Po nakupe v nedeljo prihaja največ takih, ki v soboto ali kak drug dan zaradi odsotnosti, niso uspeli kupiti tega ali onega. Prihajajo tudi tisti, ki nepričakova-
no dobijo obisk in jim zmanjka živil. Seveda sem ne prihajajo le kupci iz bližnjih stanovanjskih naselij, temveč tudi iz oddaljenih krajev.
Bo Tržnica v nedeljo še naprej odprta? O tem direktor Franc Vovk pravi: »Odločili smo se, na podlagi dosedanjih izkušenj, da bomo imeli prodajalno ob nedeljah še naprej odprto. Sicer nastopajo nekatere težave, pred-
vsem sedaj v septembru, ko je Tržnica dežurna prodajalna in bo odprta vse sobote do 19. ure. Vendar to ni vzrok, da v nedeljo ne bi odprli vrat samopostrežni-ce. Še naprej se bomo trudili, da bi se prilagodili potrošnikom in v kar največji meri ustregli njihovim željam. Mi pa bomo seveda zelo veseli, če nas bodo radi obiskali in se pri nas prijetno počutili.«	B. M
Gremo v gore!
Koča Popovič, sposoben partizanski komandant, kasneje diplo-mat-državnik. je lani objavil zelo zanimivo knjigo Beleške uz rato-vanje. V dnevniku, ki ga je pisal med vojno (od 19. 12. 1941 do 6. 3. 1945), je pedantno zabeležil 468 maršev, od tega 192 nočnih in 32 daljših kot 50 kilometrov. Slikovit prikaz kaj človek duševno in telesno zmore!
Pred nami je spet dan slovenskih planincev. Tokrat že enaindvajseti po vrsti. Njegov osnovni namen je, da usmeri čimveč občanov v naravo, praktično v vse kotičke naše domovine, od najnižjih gričkov do visokogorja. Pač v skladu z možnostmi in sposobnostmi. Dan planincev bomo počastili tudi z udeležbo na centralni proslavi, ki bo v nedeljo, dne 10. septembra dopoldne na
idilični planini Vogar nad Bohinjskim jezerom. Skupno bo največ tri ure hoje. Organizacija prevoza in izvedba programa je v pristojnosti PD Železničar Ljubljana. Slavnostni govornik bo Janez Stanovnik, predsednik Predsedstva SRS. Predviden je tudi pester in kvaliteten kulturni program. Poskrbljeno bo tudi za razne vrste razvedrila, tako nikomur ne bo dolgčas.
Katere akcije še načrtujemo v septembru? Letos 24. julija je minilo 20 let od prvega jugoslovanskega vzpona v 1800 m visoki severni steni Eigerja v Bernskih Alpah. Opravila ga je naveza Dušan Kukovec-Janez Resnik iz Šaleškega AO in s tem potrdila svoje izjemne kvalitete. Dosežek je
trajno zapisan v knjigo evropskega, še bolj pa jugoslovanskega alpinizma! Janez, perspektiven alpinist, nadpoprečno razgledan mož — čeprav šele pri dvajsetih, odličen govornik in planinski pisec, je sicer zmagal Eiger, a žal že čez dober mesec omahnil v severni steni Štajerske Rinke. Prijatelji in znanci se ga bodo spomnili dne 7. septembra na pokopališču v Podkraju.
Planinsko društvo Titovo Velenje ima dne 16. septembra v programu enodnevni izlet na Kepo, slikovit vrh v Karavankah, nasproti Triglava. In z razgledi na Rož, Beljak, Zgornjo Savsko dolino in Julijske Alpe. Hoje bo okoli 7 ur, potreben pa je potni list ali maloobmejna izkaznica. Sekcija REK pripravlja izlet na Ojstrico, pristop iz Podvolovljeka, sestop v Logarsko dolino. Sekcija Gorenje ima v septembru kar 6 akcij: izlet na Jalovec,
vzpon na najvišji vrh Avstrije Grossglockner, obisk Bijelih sti-jen v SR Hrvaški, tri izlete na Triglav (Servis, Gostinska enota, ostali.) Sekcija Škale vabi veterane na zaključni izlet s piknikom, Gaberke na Peco, Šmartno ob Paki pa čez Pohorje.
Kaj pripravljamo v bližnji okolici? Dne 17. septembra bo v počastitev 40-letnice delovanja našega društva na Paškem Kozjaku kmečki praznik, s prikazom krajevnih običajev in tudi značilnih jedi. Obenem bo poskrbljeno za razvedrilo in dobro voljo vseh obiskovalcev.
Več informacij o posameznih akcijah lahko dobite v pisarni društva, ali pri predstavnikih sekcij. Na svidenje v gorah!
Miroslav Žoln i r
Sejem bil je živ
PIŠE: JOŽE HUDALES
SEJMI V 20. STOLETJU
Prva svetovna vojna je sejmar-jenje prekinila, po vojni pa se je spet živahno razmahnilo in mnogi kraji so pod vtisom konjukture in lahkega zaslužka prosili za nove sejme. Tako so v dvajsetih letih za nove sejme prosili v Šoštanju, kjer so tedaj imeli že najmanj štiri letne sejme. Prav tako so za pravico do letnih sejmov prosili mnogi kraji, ki poprej teh pravic niso imeli; med njimi Rečica ob Paki. Mnoge občine so namreč s sejmarino, želeli pokriti del svojih izdatkov, prav tako pa so si od sejmov obetali lahkih zaslužkov bogatejši tržani, gostilničarji. trgovci, obrtniki itd., ki so v glavnem imeli v občinskih svetih odločilno besedo.
Velenje si je večje število letnih sejmov zagotovilo že pred tem. Znan je dokument, katerim tedanje »županstvo trga Velenje« naznanja, da je dobilo dovoljenje še za dva nova živinska sejma, ki sta bila na prvi četrtek pc pepelnici, drugi pa 18. julija vsako leto. Prvič je bil ta živinski sejem že 21. februarja 1901.
Poleg že omenjenih, so bili v dolini v dvajsetih letih stoletja še tile sejmi: v Šoštanju na Velikonočni torek in ob Sv. Mihaelu. V
Velenju je bil najpomembnejši sejem I. maja, dobro pa je bil obiskan tudi zadnji, jesenski sejem v času »zahvalne ali žegnan-ske nedelje«, konee oktobra. V obeh največjih sejemskih središčih je bilo tako vsaj pet ve"čjih sejmov, poleg tega pa še vrsta manjših, kramarskih sejmov. Za Velenje se npr. spominjajo vsaj desetih sejmov na leto. V Skalah so bili v tem času sejmi na Jože-fovo. Veliko noč in na Jurjevo.
Najbolj obiskan je bil že od nekdaj sejem na Jožefovo, 19.
marca. Za Šentilj pa imamo že
od leta 1883 dalje podatke o sejmu, ki je bil I. septembra. Tako kot drugje so datumi sejmov običajno upoštevali različne cerkvene praznike oz. svetnike domačih cerkva, prav tako pa so pri prošnjah za nove sejme upoštevali datume sosednjih sejemskih središč npr. Mozirja in Dobrne. Običajno je bilo tudi, da sejmi niso bili nikoli v nedeljo ali na sam cerkven praznik, ampak po njih.
Skupaj je torej število sejemskih dni v Šaleški dolini preseglo število dvajset, vendar pa je, podobno kot v Savinjski dolini, bilo sejmov manj kot v trgih med Savinjo in Sotlo. Tam so trgi
imeli obsežno hribovito zaledje in slabše prometne zveze. Boljše prometne zveze so torej v Šaleški dolini omogočili druge Viačine trgovine in že zavirali sejemsko trgovino. Še bolj pa je sejmarstvo zavrla svetovna gospodarska kriza v tridesetih letih našega stoletja, saj je pomanjkanje denarja in velika trgovina onemogočala vsako vrsto potrošnje.
ŠKALSKI SEJMI
Opišimo zdaj še nekaj značilnosti sejmov v dolini. Zapisali
Opto-
me-ter


Celjska PTT je bila med prvimi, ki je pričela telefonskim naročnikom zaračunavati storitve vnaprej, o tem pa sedaj razmišljajo tudi na ljubljanski PTT. To pa je očitno spodbudilo republiški izvršni svet, da je začel ugotavljati, da je tako ravnanje odraz monopolnega položaja PTT, pa če se le ta še tako sklicuje na samoupravni sporazum, ki ji to omogoča. Lepo je, da je izvršni svet začel ugotavljati, da se PTT obnaša monopolno, manj lepo pa da se je do tega spoznanja dokopal šele, ko je to začutil na lastnih denarnicah.
Solidarnostna stanovanja v občini Velenje seveda delimo po pravilniku. Po pravilniku seveda določamo tudi prednostno listo in po pravilniku je zopet, da le ta velja kljub temu, da je stara že tri leta. Ker pač nismo v tem času gradili solidarnostnih stanovanj, se je očitno ustavilo tudi življenje.
Pa ne za vse in za vsakršne pravilnike. Recimo da ne tisti za dodelitev stanovanjskih kreditov, o katerem se po Velenju zadnje čase toliko šušlja.
Močno monopolno pa so v letošnjo šolsko leto stopili tudi na velenjski glasbeni šoli. Tu se bo pouk pričel šele 11. septembra.
Do tega je prišlo zaradi nastopa godbe na svetovnem prvenstvu in violinske šole. Manjkajoče dneve bodo na glasbeni šoli nadoknadili v prostih sobotah, otroci in starši pa so že sedaj »zelo navdušeni«.
Jugoslavija je lani za obrambne izdatke iz proračuna namenila štirikrat več, kot so bile proračunske dotacije za hrano. Letos pa bomo za »topove« namenili kar devetkrat več kot za »maslo«. Sistem je pač treba varovati pred lačnimi.
. rtAf-IV *
!	.."VOZ f j
v
čv v;

Triglav, avgust 1989. Nekdo, po imenu Okorn, Maartin, Ma-atej, Jože, Dani, Milan iz Titovega Velenja, seje zaželel zapisati v večnost. Še osli niso več kar so bili, zmanjkalo jim je dlake, uporabljajo barvo.
pa
smo že, da je bil verjetno najstarejši sejem v dolini v Škalah. Na to spominja celo ime vrha škal-skega griča, ki ga zdaj že več kot tri desetletja pokriva voda. Starodavno jedro s cerkvijo Sv. Jurija, dvema šolskima poslopjema, občinsko hišo in »cerkveno hišo«, v kateri sta bili gostilna in trgovina, so namreč na splošno imenovali »sejmišče«.
Živinskih sejmov v Škalah ni bilo, na kramarskih sejmih pa so kmetje iz Škal in okolice kupovali prav vse, razen vsakdanjih potrebščin: petroleja, soli, sladkorja in kave. Zlasti je to veljalo za obleko, obutev, posodje itd.
Na Jožefovo je bil prostor na škalskem griču poln štantov, kjer so Ribničani prodajali različno
leseno robo. Poleg njih so tu bili še klobučarji, čevljarji in coklar-ji. Domače lesene cokle so bile cele iz lesa, pete pa so okovali s posebnimi žeblji »cokelniki«, ki so imeli debelo glavo in so bili čisto kratki. Prodajali so tudi »coklšuhe«, čevlje z usnjenim zgornjim delom in lesenimi podplati. Najmočnejši čevlji, ki jih je bilo mogoče kupiti na sejmu pa so bili »perkštajgerce«, ki so jih kupovali tudi rudarji.
Kramarji — »brateci« so v Škalah prodajali različno blago; usnjene denarnice, glavnike, »hernadle« — lasne igle, ogledala, »knoflce«, »špange« , naglavne rute, nože — »klopačeke« ali »pipče«, ustne harmonike itd. Na sejem so oglarji prinašali tu-
di bukovo oglje, ki so ga upora bljali kovači. Kupovali pa so gi tudi drugi; oglje v prahu so teda namreč uporabljali za čiščenjt zob.
Fantje so mladim dekletom kupovali lectova srca, pomaranče, fige, rožiče itd. Od tod reklo: »Fige, rožiče za mlade dekliče, starim babam pa lorbeka.«
Cerkev in sejemski prostor sta bila na dan Sv. Jožefa in ob Reš-njem telesu okrašena z »vitra-mi«; pripravili so procesijo, ki se je vila daleč naokrog po cesti do Mrazove gostilne in nazaj. Pelr so cerkveni pevci, igrala rudar ska godba, skratka sejem na Jožefovo je bil v nekdanjih Škalah največji praznik. (Nadaljevanje sledi)
Škalsko sejmišče
Tržni prostor v Velenju
RTC Golte
Hrana — le kar daje
narava
Prizadevanja za razrešitev nakopičenih težav na Golteh poznamo. Manj so znane dobre strani teh prizadevanj, med njimi dobra hrana. Vsak obiskovalec tega središča je lahko letošnjo poletje ob odlični hrani mirne duše pozabil na vse svoje težave in težave centra, če jih je slučajno poznal. Zares so bili uspešni v svojih naporih za dobro ponudbo kuhinje, za dobro jed. Trojica, ki je skrbela za kuhinjo in pijačo je odlično opravila svoje delo in ga še opravlja. Ob posameznih večjih skupinah ali konicah je bilo to delo že kar garaško, v zadovoljstvo velike večine obiskovalcev, domačih in tujih je bilo odlično opravljeno. Predvsem je bila dobra hrana, doslej in bo tudi poslej. O tem se je treba enostavno prepričati.
Vrsto novosti so uvedli. Sem sodijo družinska kosila, skupaj z vozovnico za nihalko združena v poceni in za vsakogar sprejemljiv paket. Tudi polni penzion ni težko dostopen. Sami poudarjajo, da se trudijo, ob vseh naporih se učijo tudi na napakah, vse v
želji, da bi vse skupaj še izboljšali v zadovoljstvo obiskovalcev. Vsem znanih jedi ne dajejo v ospredje. raje ponujajo svoje lastne posebnosti, kot so »smučka Golte« za 4 osebe, pa »zrezek Golte«, izredna predjed je »ocvrta« palačinka s tatarsko omako, če slednja komu ne paše, gre tudi brez nje. Največ velja dejstvo, da je vsa hrana zares domača, brez
vseh industrijskih dodatkov, uporabljajo le tisto, kar daje narava.
In narava »daje« tudi gobe. V kuhinji na Golteh so pripravljeni pomagati, da si nabrane gobe vsak sam pripravi, svoje gobe lahko »porabi« za naročeno kosilo z okusnimi dodatki, za katere poskrbijo gostitelji.
j P-
Kuhinja na Colteh vabi, jesen pa tudi
ALI JE TO SPLOH RES? JE!
Vsi, ki stanujemo v družbenih stanovanjih, zlasti v blokih z večjim številom stanovalcev, smo vajeni marsičesa. Sploh nas ne preseneti, če so razbita stikala na hodniku, prav tako v dvigalu, če je po svežem beljenju stena ponovno popisana, če so na oknih in vratih razbita stekla, popljuvana vrata dvigala, v dvigalu napisana najrazličnejša gesla in druge »umetniške« stvaritve in tako naprej in tako dalje. Krivca za ta nečedna dejanja ponavadi tako ali tako ne odkrijemo. Krivimo
otroke, vendar jim vseh teh dejanj zagotovo ne smemo pripisati. Tudi starejši bi si morali kdaj pa kdaj izprašati vest.
To kar seje zgodilo 23. avgusta na Šercerjevi 15, ko so stanovalci šli v službo in našli v dvigalu človeško blato, pa presega vse človeške meje. Prepričani smo, da tega ni storil otrok, ki bi ga na hitro pritisnilo, temveč je to moral storiti odrasli brezsrčni zlobnež, tako je bilo soditi po zavitku ničkaj prijetnega vonja, nad nedolžnimi stanovalci, najbolj pa nad
ubogo snažilko, ki je ta »vsiljeni« paket, morala odstraniti. Vsi, ki so ta dan vstopili v dvigalo, so se spraševali, če je to sploh res!?
Naj dodam, da imamo stanovalci prav z omenjenim dvigalom pravo smolo, kajti po montaži notranjih zaščitnih vrat, je dvigalo več v okvari kot izpravno. Kljub prizadevanju hišnika, ki kar naprej kliče serviserja, se stanje ni spremenilo. Za dodatek k nevšečnostim pa še to, kar se je zgodilo tistega dne.	B. M.
Društvo prijateljev mladine Kardeljev trg
Organizirali igre za otroke
V času letošnjih počitnic res ni bilo veliko organiziranih aktivnosti za mlade. Nekateri pa so vseeno poskrbeli za vse tiste šolarje, ki bi drugače dopoldneve preživljali sami ali kje pred bloki na betonu. Društvo prijateljev mladine v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja je v času od 14. do 31. avgusta organiziralo igre za otroke, stare do enajst let.
Letos so povabili tudi otroke iz ostalih krajevnih skupnosti, vendar odziva ni bilo. Mladi, ki so se vsak dan okoli desete ure zbrali v pionirski sobi, so nato skupaj ob igri preživeli tri ure
dopoldneva. Usmerjali in vodili pa sta jih dve študentki. Vsak dan je na igre prihajalo okoli dvajset otrok, vendar ne vedno isti, nekateri so odhajali in prišli so novi. Vedno pa je bilo živahno.
Predsednica Društva prijateljev mladine v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja pa nam je povedala, da so igre organizirali predvsem z namenom, da bi otroke zbližali ter da bi skupaj preživeli še zadnje počitniške dopoldneve. »Cilj naše akcije pa je bil tudi v tem, da bi preko pohodov in izletov v naravo mlade na-
vadili živeti z naravo. Saj tudi s starši ne odhajajo na izlete in sploh ne vedo, kaj lahko narava človeku nudi«, pravi Anica Šuli-
goj.
Za vse, ki so želeli, so organizirali tudi kolesarski krožek, ob koncu pa so pripravili še razstavo del, ki so jih naredili ali v času iger ali pa doma.
Vsekakor je akcija vredna pohvale in morda bo zgled ostalim, da bodo v prihodnje tudi še drugje poskrbeli za mlade.
Matjaž Čemovšek
Titovo Velenje. 25. 8. 1989 Spoštovani tov. urednik.' Prizadeti občani KS Šmartno bi želeli, da objavile spodnji sestavek, morda bo spodbudil lastnike psov k razmišljanju.
PASJI DNEVI -PASJE NOČI
Svojevrsten čar poletnih noči krajevne skupnosti Smart-no-jug so noči ob pasjem laje-žu. Noč za nočjo nas lahko prebudi glas šolanega psa. temu sledi cvileč glas sosednjega in tako predramijo vso pasjo druščino r tem okolju. Pa jočejo. ludi po ure dolgo, brez pre-stanka. ker so sami brez ljubljenega gospodarja. >' času dopusta ali odsotnosti Po dve podeči mački lahko vznemirita vse pse in še nas občane. Z bučnim laježem naznanijo zlikov-ca ali pa tudi ne. Tudi podnevi se v tišini in vročini oglašajo brez vzroka ali pa jih k temu še spodbujajo lastniki psov. sami.
In kaj si lahko pomagamo občani — brez psov. ki sicer razumemo šlirinožce. ne pa njihovih gospodarjev, ki jih la-jež ne moti. tudi zaradi sosed-ščine ne.
Prizadeti občani Naglic Ivanka Titovo Velenje. Prisojna /
GD Šmartno ob Paki
Skromna udeležba domačih društev
Že 10. zapored so gasilci iz Šmartnega ob Paki prejšnjo nedeljo pripravili tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal svoje krajetne skupnosti. Zaradi slabega vremena je bilo tokrat tekmovanje okrnjeno. Udeležilo se ga je namreč le 14 desetin iz cele Slovenije, in sicer sedem moških, štiri ženske ter tri mladinske desetine. Žal, je bilo med njimi le malo tekmovalcev in tekmovalk gasilskih društet Šaleške doline.
Pri moških so bili tako kot pre-
Ivan Tajnšek
»Zame je delo
zdravilo!«
Ali res skromnost in delo lahko ohranjata človeka tako pri močeh, tako vitalnega, polnega poleta, volje kot Ivana Tajnška iz Rečice ob Paki, bi se gotovo vprašali mnogi, če bi ga srečali bodisi s kolesom, pri delu na polju ali pri sekanju drv, klestenju hoste in podobno. V teh dneh pa tudi pri nadvse spretnem šivanju velikih hmelj-skih vreč s šivanko in debelo vrvico.
Težko bi mu prisodili 86 let, kolikor jih je napolnil aprila letos. Skorajda ni ovire, ki ji Mi-helnejčev ata ne bi bil kos kljub svojim križem. »Celo traktor sem že poskušal voziti, pa je bil ta preveč >plah< za na cesto,« se pošali.
Naj bo pomlad, poletje, jesen ali zima, brez dela pač nikoli ne more biti. »Če sem še kolikortoliko zdrav in pri močeh, kaj pa naj bi počel drugega kot delal. Presedal iz klopi na klop? Hodil od soseda do soseda? Nak, to ni zame. Tako pa si s tem in onim krajšam ure, dneve. Ti >letijo< okrog kot urni kazalci.« Če se spomladi »razvedri« pri delu na polju, kjer dela vse od kraja, dolge zimske ure in dneve namenja pletenju košev, košar, izdelovanju brezovih metel, lesenih grabelj....
Šivanje hmeljskih bal kljub 86. letom zaaj ni naporno delo, ampak prej razvedrilo
Kot pravi je prav delo zanj najboljše zdravilo. Če ne bi stalno nečesa počel, »bi me prej >ne-slo< kot pa kaj drugega.« Celo gripa ga zlepa ne spravi v posteljo.
Najbrž je odveč pisati, da nikoli nima prostega časa, čeprav njegovo delo na kmetiji nadaljujejo .mladi. Skupaj z njimi ima v teh dneh polne roke dela. Pomaga jim pri spravili zelenega zlata. Pa ne le njim, ampak tudi drugim kooperantom strojne skupnosti Rečica ob Paki. »Hočejo ne imeti v sušilnici, mene pa ni treba dolgo pregovarjati, saj imam s hmeljem izredno veselje,« pojasnjuje. S to kulturo se je srečal že kot krat-
kohlačnik, pri dvanajstih ga je s konji prevažal na odkupno mesto. Hmeljaril je tudi takrat, ko se je iz Andraža nad Polzelo priženil v Rečico. »Že 60 let se ukvarjam s proizvodnjo hmelja. Kljub dobrim, pa slabim časom za to kulturo še vedno trdim, da je to še najbolj donosna dejavnost. Sicer pa, povsod moraš delati.«
Dokler mu bo dopuščalo zdravje bo Mihelnejčev ata takšen kot je danes: poln energije, delovne vneme in dobre volje. Upajmo, da bomo lahko z njim takole poklepetali še naslednja leta.
—tap—
RAD IMAM PRIDNE ČEBELICE!
teklo leto tudi tokrat najuspešnejši predstavniki GD Dob pri Domžalah pred gasilci Šenkovega Turna in ICD Induplati Jarše. Šentjur pri Celju, Loka pri Mengšu ter Šoštanj je bil vrstni red v konkurenci ženskih desetin.
Pri mladincih pa so tokrat slavili tekmovalci gasilskega društva iz Slovenskih Konjic, drugo mesto so osvojili predstavniki Šoštanja, tretji pa so bili gasilci Loke pri Mengšu.
Ustavim se pred Pečovnikovo domačijo. Ravne 71. Bogastvo rož na okenskih policah žari kot kri.
Čebele preletavajo še poletno ozračje, vsepovsod diši po satovju. France Pečovnik je predsednik čebelarjev v občini Velenje. V pisanem čebelnjaku poleg enonad stropne hiše je nad sto dvajset panjev, znamke A že. Seveda smo ga tudi tokrat našli pri čebelah.
»Petinpetdeset let že negujem pridne živalce,« de in se rahlo nasmeji.
»Kaj vas veže nanje?« ga vprašam, ko se že posedemo za mizo, ki se bo čez nekaj dni spremenila v razstavni prostor.
»Verjemite mi, tradicija; moj oče je čebelaril in z njim jaz že v zgodnjih letih, pa tudi navezanost na drobne in pridne ustvarjalke zdravja.«
»Vam poberejo mnogo časa?«
»Nikoli nisem prost, tudi pozimi ne. Takrat izdelujem tudi panje.«
»Kam z medom?«
»Kooperiram z velenjsko ERO in z Medeksom.«
»Ali se poskušate še s kakimi stranskimi izdelki?«
Da! Za prijatelje pridelam tudi nekaj propolisa in cvetnega prahu.« Pogled se pase po njegovem obrazu in očeh, ki so še vedno živahne.
»Verjamete v zdravilno moč medu?«
»Kako ne bi. Vem. da krepi človekov organizem in ga varuje pred boleznimi. Sicer pa poglejte tole knjigo!« In žeje odprta pred menoj knjiga Moč medu. Za kaj vse ni med! Srce, krvni obtok, želodec, jetra in še in še. Listi se obračajo in misli nenehno hitijo tja, v čebelnjak in v njegovo zgodovino, ki je povezana z nesto-jem slovenskega čebelarstva Jan-
»Tudi čebele so rade bolne?«
»No, ne rade. Sedaj se uspešno bojujemo proti njenemu za-jedalcu varozi.«
»Kako ga uničujete?«
»Z dimnimi preparati: varoli-tom, flovalinatom.«
»In letošnji pridelek v občini, tam, kjer so tri čebelarska društva?«
»Slabši kot lani.«
»V našem društvu je 86 članov. Pred kratkim sem še vodil krožek mladih čebelarjev v ravenski šoli.«
»Pa izobraževanje čebelarjev?«
V njegovih očeh se je zaiskri-lo., Ogenjček je vzplapolal in besede o čebelarskem prazniku so se kar same ponudile.
»Vsako leto, tokrat 9. septembra popoldne, že trinajstič pri pravljamo naš veliki dan.«
»Kje?«
»Kar tu pri meni. Spodaj je dvorana, ki sprejme sto gostov.«
Da, celotno njegovo stanovanje pa se je že spremenilo v razstavni prostor. Knjige, fotografije, skoraj meter visoko sršenje gnezdo, zajeten osir, pa razstavljena čebela, povečana, in mnogo drugega.
»Da, tu se bomo zbrali v začetku septembra, za predavatelja pa
smo povabili Staneta Miheliča iz Ljubljane.«
Tu je čebelarstvo že tradicija, vredna zlata. V dobri letini vse tri čebelje družine v občini dajo odkupu od 20 do trideset ton dragocene tekočine.
»Gozdni med je za pljuča, kostanjev za živce, med je ranocel-nik in kozmetik,« našteva France.
Pečovnikov rod več kot sto let živi v zeleni dolini, stisnjeni med hribi.
»Pa še kak drug konjiček?«
»Sem pevec v ravenskem društvu. Pa čebele in.« Vem, rože imate tudi radi. Hvalisavost se je umaknila Francetovi skromnosti. V neposredni soseščini živi brat. Tam so vsi muzikantje. Tudi njun oče je igral harmoniko . ..
Koliko lepih stvari sem doživel v prijazni hiši.
Nisem ga dalje motil.
»Moram v dolino, moram še postoriti marsikaj ...«
Seveda. Čebelarski praznik se hitro bliža, in takrat bosta strokovna beseda in veselje zopet prešerna gosta čebelarjev v Ravnah.
Vinko Šmajs, Titovo Velenje, Efenkova 29
ViŠ
vsul am #
UM
ivtim M
VoKiimi m
MHMKi Ni VO
Pogovor z dirigentom Gyorgyem Mihalko	Mednarodna violinska šola v Titovem Velenju
Od doma pridem domov v Titovo Velenje
Pred dnevi smo lahko v Titovem Velenju prisluhnili koncertu ženskega pevskega zbora iz Szegeda na Madžarskem, ki ga je vodil prof. dr. Gyorgy Mihalka, dirigent, ki ga pozna mnogo ljudi, tudi pri nas. Gyorgy Mihalka je redni profesor na Pedagoški fakulteti v Szegedu, na oddelku petja in dirigiranja in že večkrat je pri nas gostoval s svojimi zbori, velikokrat pa k nam prihaja tudi sam. Mnogo namreč sodeluje z našimi dirigenti in zbori.
Poprosili smo ga za kratek pogovor in prav rad se je pogovarjal z nami, seveda pa nam je pomagala njegova prevajalka, Terezija Kokalj, ki ga spremlja že od prvega obiska pri nas.
Prof. Mihalka, v našem mestu niste prvič. Ali mi lahko poveste, kam segajo začetki sodelovanja z našimi glasbeniki?
Gyorgy Mihalka: »Res je, v Titovem Velenju nisem prvič. Že leta 1973 sem prišel v vaše mesto z dekliškim zborom in pri vas smo imeli koncert. Povedati moram, da smo bili zelo lepo sprejeti in to je bil prvi korak pri navezovanju našega prijateljstva. Sledila so vabila že za naslednje leto in tako sem leta 1974 tudi že prvič predaval v Sloveniji o metodi dirigiranja, ki jo uporabljamo pri nas na Madžarskem. In vezi s slovenskimi dirigenti in njihovimi zbori so se vedno bolj utrjevale. Naj omenim le nekaj dirigentov, s katerimi sem imel in še imam res zelo dobre odnose, Ivan Marin, Ciril Vertačnik, bdvard Goršič, Peter Gabrijelčič in še bi jih lahko našteval. Vsi smo imeli skupen interes, da bi mlade dirigente seznanili z našo metodo dirigiranja. Vem, da je k vam prihajalo kar precej dirigen-
tov iz Avstrije, Švice, Bolgarije in tudi iz moje domovine, vendar vem, da sem edini, ki je navezal res trajne stike in na to sem zelo ponosen. Res ne vem več, kolikokrat sem že bil v Titovem Velenju, vendar več kot desetkrat. In povedati moram, da mi poleg madžarske le še slovenska pesem ogreje srce. Glasba je tista, zaradi katere so naše vezi tako močne.«
Kot zelo znan in priznan dirigent pa verjetno mnogo izkušen prenašate tudi na mlajše glasbenike?
Gyorgy Mihalka: »Ja, zelo rad delam z mladimi glasbeniki, vendar v začetku ni bilo lahko. Ko sem včasih mladim dirigentom govoril o metodah dirigiranja, ki jih zahtevajo nekatere skladbe, so me gledali prav z začudenjem in negotovostjo. Vendar pa lahko povem in se pohvalim, da je bilo na zadnjem republiškem seminarju že 145 slušateljev in ko smo končali, kar niso mogli oditi, saj so me zasipali z vprašanji Tako so bili prežeti z glasbo, da sem prav užival in takrat sem se zavedel, da so to plodovi mojega večletnega dela in truda. Seveda bom mladim še vedno pomagal, saj so to dobre naložbe za prenašanje in ohranjanje znanja.«
Velikokrat pa ste delali tudi že z velenjskimi zbori, predvsem mladinskimi. Kakšne izkušnje imate z njimi?
Gyorgy Mihalka: »Povedati moram, da je delo z velenjskimi zbori res čudovito. K temu mnogo pripomoreta tudi dirigenta mladinskega zbora Centra srednjih šol. Oba sta med našim skupnim delom veliko spraševala; kaj se še lahko naredi za izboljšanje petja, kaj še ni dobro.
In to je zelo pomembno, saj je veliko lažje delati z glasbeniki, ki se svojih napak zavedajo in so jih tudi pripravljeni odpraviti. Tudi sam sem bil nekoč mlad in sem veliko spraševal mojega učitelja, odličnega mojstra Bardoša. Miadi pevci so zelo dobri. To so čudovite duše, polne glasbe. Bil sem z njimi na pripravah na mor-
ju, pa tudi tukaj in reči moram, da so sposobni na koncertih nastopiti kot pravi, resni umetniki. Pri delu z njimi sem iz ure v uro videl napredovanje in uspehe. Kot član mednarodne žirije za ocenjevanje zborov pa lahko povem, da smo v žiriji enotnega mnenja, da slovenski in tudi velenjski zbor blestijo med evropskimi zbori. Skozi pesem vaših pevcev pa vedno čutim, kako ljubijo svojo domovino.«
Kar dobro poznate naše zborovsko petje. Ali menite, da dovolj skrbimo za ohranjanje naše ljudske pesmi?
Gydrgy Mihalka: »Imam občutek, da svojo ljudsko pesem
Vesna najboljši debitant v Ptuju
Omenjeni festival je letos proslavi: 20-letnico. Najlepše darilo je bilo go tovo nastop zelo kakovostnih skupin saj letos niso podelili nobenega pisnega priznanja, ampak so si vsi nastopajoči zaslužili Orfejeve značke oziroma Orfejev kipec.
Ne jubilejnem festivalu je zaigralo 30 ansamblov v prvem in drugem večeru. Izmed njih je komisija izbrala srebrne (12) in zlate (8), ki so nastopi-
li v soboto v finalnem delu. Preostalih 10 pa je dobilo bronasto Orfejevo značko. Med njimi so bili Podkrajški fantje iz Titovega Velenja. Skupina Vesna, prav tako iz Titovega Velenja, pa je bila med tistimi skupinami, ki so zaigrale v finalnem večeru, saj je bila med tistimi dvanajstimi skupinami. ki so prejele na uvodnem nastopu srebrno Orfejevo značko.
Najboljši ansambel na letošnjem
Ptujskem festivalu je bil po oceni strokovne komisije ansambel Štajerskih sedem iz Slovenskih Konjic, ki je prejel zato najvišjo nagrado zlati Orfejev kipec. Občinstvo pa je izbiralo najbolj »všečno« melodijo. To pa so zaigrali Bratje iz Oplotnice. Posredno so bili deležni priznanja še Šaleški fantje iz Titovega Velenja, ki so zaigrali skladbo drugo nagrajenega avtorja besedila Ivana Malavašiča Ce bi ljubezen.
UGODNI NAKUPI V TRGOVINAH ZIBKA, NAMA, CENTER
KONFEKCIJSKA OBLAČILA jesen—zima 89/90 do 20. septembra 30 % CENEJE za gotovino ali kredit 1 + 3 z 62 % obrestmi.
dobro ohranjate. In to je tudi prav, saj je ljudska pesem duša naroda. Morda pa bi lahko več prepevali priredbe starejših slovenskih skladateljev: meni osebno so te zelo všeč in ne odstopajo od bistva ljudskega petja. Tudi sam sem svoj zbor že leta 1973 naučil slovensko pesem Da bi jaz znala, in povsod so nas sprejeli z navdušenjem.«
Kako pa ste zadovoljni z včer-jašnjim koncertom?
Gyorgy Mihalka: »Povedati moram, da je vaša publika odlična. Program sem sestavil, tako, da smo v prvem delu peli dela od renesanse do romantike, v drugem pa našo domačo glasbeno literaturo. In publika nas je odlično sprejela. Na koncertu pa sem hotel tudi pokazati obvezo dirigenta, saj je to stroka, ki se je ne da kar tako naučiti. Dirigent mora imeti povezavo med glavo, srcem in roko. Misliš, čutiš in izvajaš z roko.«
In za konec pogovora naj vas vprašam, kaj menite o našem mestu?
Gyorgy Mihalka: »Vaše mesto je čudovito in prav tako okolica. Ko sem prvič prišel k vam, še ni bilo Glasbene šole, ob naslednjem obisku pa je bila že sredi gradnje. Vedno občudujem nastajanje Titovega Velenja. Mislim, da ste lahko zelo ponosni na vaše mesto in Glasbeno šolo, saj takšnega objekta še nisem videl, čeprav mnogo potujem.
Dvorana pa je tako akustična, da je pravo veselje nastopati v njej. Sicer pa vam lahko za konec rečem le nekaj, kar bo potrdilo moje občudovanje vašega mesta in tople sprejeme profesorjev Glasbene šole. Od doma pridem domov v Titovo Velenje.«
MATJAŽ ČERNOVŠEK
Veliko mladih in dobrih violinistov
V Titovem Velenju poteka letos že peta Mednarodna violinska šola, ki jo organizira Glasbena šola Velenje in Cankarjev dom. Tudi tokrat jo vodi profesor Igor Ožim ob pomoči asistentke profesorice Christiane Hutcap. Šole se letos udeležuje 21 študentov.
Mladi glasbeniki, ki so morali predhodno uspešno opraviti avdicijo, prihajajo na letošnjo violinsko šolo iz Jugoslavije, Zvezne republike Nemčije, Velike Britanije in Švice. Vaje so organizirane po urniku in v dveh tednih, tako dolgo šola traja, ima vsak učenec štiri ure aktivnega pouka pri profesorju Ozimu in štiri ure pri njegovi asistentki. Ves preostali čas pa mladi violinisti vadijo sami in to seveda po navodilih profesorjev. Velenjska glasbena šola jim je omogočiia zelo dobro delo, saj ima vsak učenec svojo sobo, kjer lahko vadi, če želi, pa se lahko udeleži tudi vaj ostalih učencev pri profesorju Ozimu, ki potekajo v veliki dvorani.
»Letos je zelo veliko mladih in dobrih violinistov in to me kar preseneča. Sicer pa danes violinisti že veliko hitreje, ob rednem in vodenem delu seveda, dosegajo določeno kvalitetno raven. Tudi včasih smo imeli v poletni šoli kakšnega mladega, nadarjenega violinista, vendar jih je letos zelo veliko,« pravi profesor Ozim. Zato tudi že razmišlja, da bi v prihodnje šolo posvetil bolj mladim violinistom, do 19. leta starosti, na primer. Letošnji udeleženci violinske šole so z delom in samo orgar izacijo zelo zadovoljni in profesor Ozim pravi takole: »V Titovo Velenje bomo še radi prišli delat, seveda če bomo imeli možnost, saj je delo v velenjski glasbeni šoli pravi užitek.«
Ob koncu Mednarodne violinske šole pa bodo udeleženci pripravili tudi dva koncerta, ki bosta danes in jutri ob 20. uri v veliki dvorani glasbene šole.
Matjaž Černoršek
Profesor Igor Ozim pravi: »Delo tu je pravi užitek« foto: (tap)
Raziskovalni tabor v Zavodnjah
Mladi raziskovalci iz velenjske občine so zadnji teden letošnjih počitnic preživeli delavno. Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja je namreč organiziral prvi raziskovalni tabor v Zavodnjah in nanj povabil osnovnošolce, srednješolce in študente iz naše občine, ki že imajo izkušnje z raziskovalnim delom.
Pet dni, tako dolgo je tabor trajal, je sedem skupin pod vod-
Prvič, vendar uspešno
stvom mentorjev zbiralo najrazličnejše podatke in gradivo o vasici Zavodnje, seveda vsaka skupina s svojega področja. Tako so se ukvarjali z narodnoosvobodilno borbo v tej vasici, stavbno dediščino naselja, ekološkimi problemi, ugotavljali, kakšna je profesionalna in socialna struktura prebivalstva. Zelo zanimivo je bilo delo skupine, ki je proučevala starejšo zgodovino Zavo-
denj. Tej je bilo vodilo najdba dveh domačih fantičev na lokaciji, kjer naj bi nekoč stal gradič Samberg. Fanta sta pred časom slučajno našla nekaj ostankov keramike iz tega gradu in tako se je ta skupina ves teden zadržala na tej lokaciji. Seveda niso smeli odkopavati, vendar pa so poiskali ostanke zidu nekdanjega gradu, pa tudi mesto najdbe so si ogledali.
Vse dobljene podatke in materiale so urejali mladi strokovnjaki s področja računalništva, pa tudi fotografi so bili zelo aktivni. Tone Ravnikar pa nam je ob koncu tabora povedal tole: »Poudariti moram, da smo raziskovalni tabor organizirali brez izkušenj in smo se bali, da ne bo vse tako, kot bi moralo biti. Vendar pa smo zelo veseli, saj je bilo vse v najlepšem redu. Tabor je tako bolj uspel, kot pa smo lahko pričakovali, pa tudi vreme nam v zadnjih dneh ni več nagajalo. Moram pa še povedati, da so bili mladi raziskovalci enkratna skupina, tako pametni in zagnani, da smo res lahko delali.«
Recimo le še nekaj: tudi v prihodnje brez strahu v organizacijo raziskovalnih taborov. -
(mč)
NAMA, STANDARD
BELA TEHNIKA IN AKUSTIKA
do 16. septembra 20 % CENEJE za gotovino ali kredit 1 + 3 z 62 % obrestmi, 1 + 4 z 81 % obrestmi.
SODOBNA OPREMA
POHIŠTVO IN SEDEŽNE GARNITURE 35 % CENEJE za gotovino ali kredit 1 -f 4 z 81 % obrestmi 1 + 5 s 101 % obrestmi.
V VSEH TRGOVINAH NA PULTIH POSEBNE PRODAJE RAZNOVRSTNO BLAGO PO ZELO UGODNIH CENAH!
OBIŠČITE TRGOVINE ERA!
__
Večer pri Zelenem bara
Z malo dobre volje, nekaj denarja, in seveda kupčkom iznajdljivosti, se še vedno da narediti marsikaj in tako tudi v zdolgočaseno betonsko gmoto Kardeljevega trga pritegniti utrip mestnega nočnega vrveža.
podoba kulturnega snovanja našega mesta. Je že pač tako, da je ob iznajdljivosti in dobri volji, kot smo zapisali v začetku, za to potrebno tudi
kanček denarja in da v teh časih ta kane v kulturo, je zopet potrebno veliko iznajdljivosti ... Pa vendar, da se, da!	(B. Z.)
To sta prejšnji teden dokazala Kulturni center Ivan Napotnik in bife Zeleni bar, oziroma njun gost Tomaž Pengov. Množica mladih in starejših, ki so v petkovem, sicer hladnem večeru, prisluhnili njegovim jedkim na-pevom, je vsekakor dokaz, da so takšne prireditve željene, a jih je kljub prizadevanjem Kulturnega centra, in tokrat Zelenega bara še vedno premalo, da bi postale običajna
O visokem mestu Modne konfekcije El-kroj na lestvici uspešnosti slovenskih konfekcio-narjev ne kaže dvomiti. Še manj je dvomov glede vloge in pomena te izjemno uspešne delovne organizacije v občinskem merilu. Jasno je, da je ena treh največjih nosilcev napredka Zgornje Savinjske doline, da je izredno velik njen delež v skupnem izvozu, da je v celoti zaposlila višek ženske delovne sile na tem področju in jo že išče izven občinskih meja, da ... Odveč je ponavljati vse presežnike, saj so vsem več ali manj znani.
Izjemno težki pogoji gospodarjenja tudi Modne konfekcije Elkroj niso obšli, prizadenejo pa jih manj kot mnoge druge. Že pred leti so spoznali, da je rešitev in pogoj napredka na tujih tržiščih, v pospešenem izvozu. Pravilna poslovna odločitev se jim je obrestovala in se jim bo v bližnji prihodnosti še bolj. Seveda^ se tudi v Elkroju soočajo s problemom visokih obresti, z zapiranjem jugoslovanskega trga in z vsemi drugimi, splošno veljavnimi težavami. Kljub temu so s svojimi dosežki v dosedanjem obdobju letoš-
njega leta zadovoljni, tudi s prodajo doma. Seveda se razmere pri tem slabšajo iz dneva v dan. Eden razlogov je gotovo predlog plačilni rok med proizvodnjo in trgovino. Če bi trgovci pristali na
razvoja je torej izvoz in še tesnejše povezovanje s tujimi partnerji. Prav v teh dneh so pred prelomnim dogodkom. Gre za podpis pogodbe z zahod-nonemško firmo MUSTANG in s tem v zvezi
Mozirju, njegov cilj pa večji izkoristek jugoslovanskih tovarn, ki slabo poslujejo, ki jih je treba posodobiti in usposobiti za proizvodnjo namenjeno izvozu. To pomeni večjo izkoriščenost ob-
tero bodo bistveno povečali produktivnost, zaposlili novih 50 delavcev. Sto zaposlenih v Lučah bo s tem naredilo nekajkrat več izdelkov kot doslej, v številki je to 500.000 hlač, drugače re-
Z MUSTANGOM dvojni skok v svet
rok krajši od 60 dni, bi bili Elkrojevi izdelki bistveno cenejši. Trimesečni rok namreč pomeni za najmanj 40 odstotkov višje cene, kot bi bile sicer. Ob manjši kupni moči upada prodaja doma, zato so se v Elkroju z začetkom septembra odločili, da v svojih trgovinah izhodiščne cene znižajo za 40 odstotkov.
Te cene bodo seveda rasle z rastjo inflacije, kar bo gotovo pravičneje do potrošnika, kot je sedanje povečevanje.
Premostitev težav in zagotovitev nadaljnjega
za tri pomembne zadeve. Mustang je dvakrat večji od Elkroja, v Evropi zelo znana firma z ustreznim ugledom. Ponaša se s tremi zanimivimi kolekcijami. Če bi Elkroj osvojil vse tri, bi bil to pomemben razvojni korak.
Tri pomembne stvari so naslednje. Gre za odkup licence MUSTANG, za tehnično pomoč in za ustanovitev mešanega podjetja v Jugoslaviji, v katerem bi tuji partner sodeloval z 51 odstotki kapitala.
Sedež podjetja bi bil v

stoječih zmogljivosti za proizvodnjo in prodajo na svetovno tržišče, seveda na podlagi skupnega nastopa s firmo MUSTANG. Prve količine izdelkov znamke MUSTANG bodo doma naredili v začetku prihodnjega leta.
Seveda so s to pogodbo povezani napori v lastnih tovarnah. Najprej gre za modernizacijo obrata v Lučah, s ka-
čeno ene hlače v najmanj 20 minutah, namesto dosednajih 37 do 40 minut.
S tem so povezane nove naloge na področju zaposlovanja. V mozirski občini veliko možnosti ni več, zato 45 delavk že vozijo s področja občine Velenja, kjer je proste delovne sile dovolj. Zato računajo, da bodo s tega področja pridobili dovolj delavcev in s tem za-
gotovili delo v dveh izmenah, kar je gotovo velika Elkrojeva notranja rezerva; predvsem v dohodkovnem smislu.
Modna konfekcija Elkroja je velika delovna organizacija tudi v jugoslovanskem merilu. Ne le glede kazalcev zares uspešnega poslovanja in ne glede na izvozno uspešnost, lepe so tudi druge številke.
V treh slovenskih tovarnah je zaposlenih prek 1.000 delavcev, v tovarnah v Alibunarju ib Odžaku še po 250, pri kooperantih širom po Jugoslaviji pa še nadaljnjih 500. To po drugi strani pomeni, da ima Modna konfekcija Elkroj svoj trg, za katerega redno dela okrog 2.100 delavcev. Skupne zmogljivosti so v izvozu udeležene s 35 odstotki izdelkov, z novimi posli se bo delež zagotovo povečal, samo tovarne v Nazarjah, Šoštanju in v Lučah pa namenjajo za izvoz kar 95 odstotkov vseh izdelkov. Pridni ljudje na pravi poti!
mm
m
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje prisrčno čestitamo ob prazniku -12. septembru,
Elkroj
kise mu delavci naše delovne organizacije pridružujemo z našimi uspehi.
SERVISNO-MONTAŽNA OBRATOVALNICA
63342 GORNJI GRAD 147 - TELEFON 063/842-041
Proizvodni program:
—	motorji TOR1 — AS —
—	skuterji MERI — 4 in
ENDURO - CROSS
NOVOST NA JUGOSLOVANSKEM TRŽIŠČU!
— rezalke TOREX R-l in R-2
REZALKE s togo osjo in rezalke z gibljivo osjo so namenjene za čiščenje podrasti, obrezovanje drevja in košnjo trave. OPRAVLJAMO tudi servisiranje in popr ila motorjev TOMOS in MZ ter motornih žag TOMOS, HUS-QUARNA, STIH L, JON-SEREDS in ALPINA. OB PRAZNIKU občine Mozirje — 12. septembru čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom!
PETROL
PETROL DO TRGOVINA LJUBLJANA TOE CELJE
Trnovi je 215
Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za 12. september — praznik občine Mozirje!
Priporočamo obisk servisov v Mozirju, na Ljublnem ob Savinji in v Solčavi.
MERX
DELOVNA ORGANIZACIJA P.O.
RTC GOLTE
63330 MOZIRJE. Žeko/ec Telefon: 831 867. 831-111 uprava 831 383 hotel Golte
ob občinskem praznih -12. septembru
iskreno čestitamo
vsem delovnim ljudem m
občanom občine Mozirje.
Golte vas vabijo, pridite!
gostilna•Klancu
ANICA ŠVARC
(063) 831-388
V lepem in prijetnem okolju vam nudimo vedno svežo in okusno hrano:
—	zrezke vseh vrst, postrvi, li-gnje, palačinke. ..
—	narezke, tatarski biftek, sadne kupe. . .
—	pijače vseh vrst
—	dobro postrežbo in lepo počutje.
Posebej smo veseli naročil večjih skupin in zaključenih družb za najrazličnejše priložnosti.
Obiščite nas in zadovoljni boste. Doslej so bili še vsi!
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ob prazniku iskreno čestitamo!
kovinska galanterija in antikorozijska zaščita
63330 mozirj« radegunda 54 tel.: (063) 831-697
IZDELOVANJE DROBNIH KOVINSKIH PREDMETOV
63330 MOZIRJE, Radegunda 54, Telefon, telefax: 063/831-697
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje
iskreno čestitam
ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje!
VEGRAD
od tradicije do prestiža
Delavci GIP Vegrad Velenje z gradbišč po Jugoslaviji in iz tujine čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom ob 12. septembru, prazniku občine Mozirje.
Gosi
itelšck
MILICA ATELŠEK DOL SUHA 38, REČICA OB SAVINJI Tel.: 063/831-416
Poleg bogatega izbora jedi po naročilu vam GOSTIŠČE ATELŠEK priporoča:
—	vedno sveže postrvi
—	marinirani biftek
—	marinirane ribe in pteskavi-co »Atelšek«
Vsem delovnim ljudem in Vaš obisk pričakujemo vsak občanom čestitamo ob dan' razen P°"edeljka od 11. prazniku občine Mozirje do 23' ure 12. septembru!
do 23. ure. Se priporočamo!
beogradska banka
temeljna banka ljubljana
12 septembru.
smnEiin
' SLOVENIJALES
35 let n
l^t nadaljujemo tradicijo s^aritj mojstrov obdelovanja lesa
Izvoz — pogoj razvoja in obstoja
Montažna gradnja Smreka iz Gornjega grada je največji izdelovalec lesenih počitniških montažnih hišic v Sloveniji in tudi v jugoslovanskem merilu. Položaj na domačem tržišču in občutno zmanjšanje kupne moči sta povzročila, da je povpraševanje in prodaja na domačem trgu padla za več kot 70 odstotkov. Rešitev je bila samo ena. Izhod iz nastalega položaja in zagotovitev nadaljnjega razvoja je samo izvoz. Velika prizadevanja zadnjih let na zunanjih tržiščih že dajejo prve spodbudne dosežke. Nekaj pomembnih poslov je tik pred uresničitvijo, v sodelovanju s Slovenijalesom pa ob Franciji, ki je že nekaj let njihovo pomembno tržišče, širijo prodajno mrežo tudi v Anglijo, Zvezno re-
publiko Nemčijo in v zadnjem času tudi na Japonsko. S tem se niso zadovoljili, saj poskušajo tudi na drugih tržiščih in si obetajo nove posle.
Seveda poleg programa počitniških hišic širijo svoje proizvodne programe tudi na ostale izdelke iz masivnega lesa. To je zunanja oprema za stanovanjske hiše in počitniške hišice. Sem sodijo sedežne garniture, cvetlična korita, peskovniki in vse drugo kar sodi k prijetnemu bivalnemu okolju. To vse skupaj
je tudi dolgoročna usmeritev Montažne gradnje Smreka. V tem vidijo svoje razvojne možnosti. Delno na domačem tržišču, seveda pa se v celoti zavedajo, da je pogoj dolgoročnega razvoja in obstoja predvsem izvoz.







\<v

fT= zavarovalna skupnost triglav^
■	Ker živl/en/e potrebu/e varnost
I
I Območna skupnost Celje I 63000 CELJE, Mariborska 1
I
| Ob prazniku
| občine Mozirje — 12. septembru
ii
čestitamo
i
vsem delovnim ljudem
in občanom || Gornje Savinjske doline.
II
|| 1== zavarovalna skupnost triglav
Ker živl/en/e potrebu/e varnosTj

"■arjf» —
PEKARNA JANEZ PETROVIČ MOZIRJE
Bolj prijetne in vabljive dobrodošlice kot jo Mozirje nudi vsem svojim obiskovalcem si skoraj ne bi mogli želeti. Vonj po svežem kruhu, žemljicah in pecivu neustavljivo vleče nos, oči, usta in trebuh v Pekarno Petrovič, od daleč vidno in tik ob cesti pred mozirskim trgom. Ob vstopu v pekarno postanejo oči bolj lačne kot trebuh in le redkokdo kupi le tisto, kar se je namenil.
t
Sline se imajo za kaj cediti. Vse vrste odličnega kruha, sladkih in slanih peciv je za nekaj ducatov; tu je mini pizza, pa domači keksi, rezanci ... Tudi potice so več kot okusne, pa kaj bi naštevali, pridite in poskusite. Povejmo še, da večja naročila z veseljem sprejmejo kadarkoli, naj bo petek ali svetek.
Še nekaj ne smemo pozabiti. Ob vsem tem si lahko v prodajalni postrežete tudi z
mlekom in mlečnimi izdelki, sokovi, suhomesnatimi izdelki, vse skupaj primerno za malico, tople mini pizze pa so lahko po delovnem času okusno hitro pripravljeno kosilo.
V pekarni Petrovič radi vsem ustrežejo, trudijo se zadovoljiti najrazličnejše želje, okuse in potrebe in veliko otipljivih načrtov za širjenje ponudbe tudi že imajo. Kaj kmalu se bomo lahko prepričali, da od besed hitro prehajajo k dejanjem.
Vabi vas Pekarna Petrovič Mozirje, (063) 831-489.
pdKarna

Iskrene čestitke vsem prebivalcem občine Mozirje ob njihovem prazniku!
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE

v-
niV-om
Čestita1110
* *
s skupno zeiF
lju.
SOZD, N. SUB. O.
I/IIERX
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA, S. P. O.
SAVINJA
MERX, TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA SAVINJA MOZIRJE
Čestita
ob praznovanju občinskega praznika vsem in tistim, ki cenijo slogan

TATJANA IN BAY V ŠKA-
LAH — Letošnji polfinalist Pop delavnice ansambel Ba\ bo pripravil za ljubitelje' zabavne glasbe pred snemanjem prve kasete zabavno prireditev .»Poletju v slovo«. Ta bo pri novem domu krajanov v Skalah, začeli pa jo bodo ob 17. uri. Kot gostja se bo na prireditvi predstavila tudi pevka Tatjana Dremelj.
Radio Velenje
V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU
ViVEO SOM is K
Pri ..ROKU" - Titovo Velenje Tel (063) 854-627. 855-999
Največji VIDEOKLUB v Velenju!
Najnovejši filmi, med njimi tudi takšni, ki si jih želite tudi vi!
KONKURENČNE CENE!
Izposoja kasete 10.000 din, za člane le 5.000 din!
VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan od 9. do 19. ure, ob ponedeljskih pa od 15. do 18. ure.
Iz muzeja Velenje
Zgodilo se je ...
7. SEPTEMBRA
LETA 1888
V	mariborskem Slovenskem gospodarstvu je izšel kratek članek, ki je napovedal pričetek gradnje železnice Celje—Šoštanj—Velenje:
»Za železnico iz Celja v Šoštanj in Velenje prične se delo prve dni oktobra.«
Novica je zares kratka, zato pa toliko pomembnejša, saj je izgradnja železnice pomenila življenjsko pomembno vez šaleške doline s svetom.
LETA 1889
V	Slovenskem gospodarju je bila zoper objavljena kratka novica iz šaleške doline, z naslovom »Kopališče«:
»Topolšica je prišla v posest g. M. Klingerja iz Trsta: kakor se pravi, je cena 10.000 goldinarjev.«
Precejšnja vsota denarja, saj je na primer okrajni zdravnik v teh letih imel letno plačo okoli 600 goldinarjev!
LETA 1919
V	časopisu Nova doba je zopet izšel članek o dejavnosti šoštanjskega Sokola, ki je bil ves čas svojega obstoja med najaktivnejšimi društvi v naši dolini:
»Sokolski javni nastopi: v Šoštanju praznuje tamošnji Sokol svojo 10-letnico. Savinjsko okrožje priredi tem povodom izlet v Šoštanj.«
LETA 1962
Naslednja novica, ki je izšla v mariborskem Večeru, pa govori o dejavnosti Delavske univerze v Velenju:
»Delavska univerza Velenje sedaj vpisuje pripravljence za nemški, angleški, francoski in italijanski tečaj. Če bo dovolj pripravljencev bodo tečaje organizirali v Šoštanju in Velenju. Obenem sprejemajo tudi prijave za drugi tečaj za osnove knjigovodstva. Ta teden je pričela redno delati srednja ekonomska šola. Letos deluje samo drugi in tretji letnik.«
LETA 1968
Tudi naslednja novica, objavljena v mariborskem Večeru, govori o dejavnosti velenjske Delavske univerze:
»Delavska univerza je organizirala v Velenju oddelek ekonomske srednje šole. V prvi razred se je vpisalo 35 odraslih slušateljev. Pouk bo v popoldanskih urah, oddelek pa bo pripadal slovenjegraški ekonomski srednji šoli. Z organizacijo oddelka je delavska univerza omogočila dopolnilno šolanje tistim, ki si želijo izpopolniti izobrazbo. Poučevali bodo v prostorih delavske univerze.«
Ker je v prvih dneh septembra pričetek šolskega leta, je razumljivo, da je bilo v teh dneh večino novic iz naše doline ravno s tega področja.
Velenjska železniška postaja leta 1892
DAMI JAK KLIAJIČ
CENJENI POTROŠNIKI
čas ozimnice je tu in za vas potrošniki smo tudi letos pripravili kvalitetno blago za ozimnico; svinjske polovice, krompir, jabolka, zelje, papriko, čebulo, česen, vloženo zelenjavo, sadje in še kaj.
VSE TO LAHKO KUPITE V NAŠIH PRODAJALNAH Z ŽIVILI TUDI NA POTROŠNIŠKO POSOJILO.
CENE BLAGA ZA OZIMNICO BODO KONKURENČNE IN BLAGO KVALITETNO.
ZA NAKUP SE PRIPOROČAJO ERINE PRODAJALNE Z ŽIVILI.
Družina poje
Pod tem naslovom že šest let živi ta prireditev v Andražu. Na njej nastopajo družine, ki rade pojejo, ki gojijo domačo ljudsko pesem. Na letošnji bo nastopilo kar 20 družin iz domačega kraja, največ iz velenjske občine, pa tudi iz Avstrijske Koroške. »Ne bomo tekmovali, ampak peli, se razveselili in družili z ljubitelji ljudske pesmi,« so zapisali na vabilo. Zato vas vabijo: Pridite!
Šesta prireditev DRUŽINA POJE bo v nedeljo, 10. septembra, s pričetkom ob 14.30 na športnem igrišču pri zadružnem domu v Andražu. Če bo slabo vreme, bo prireditev v domu.
(vos)
PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK TITOVO VELENJE
CATS — najuspešnejši musical današnjih dni
V	petek, 15. septembra, ob 6.30, bo izpred Rdeče dvorane odpeljal na Dunaj visokoturisti-čni avtobus s potniki za ogled musicala CATS, ki ga v tem mestu igrajo že od leta 1983 dalje.
Po prihodu na Dunaj bo kratek ogled mesta, možnost nakupa v nakupovalnem centru, po predtavi pa odhod proti domu, kamor bo prihod v poznih večernih urah.
Cena aranžmana 265 ATS in doplačilo za vstopnice 190 ATS. Prijave so še možne na tel. 853-574.
OTRVORITVENI KONCERT V CANKARJEVEM DOMU
V	četrtek, 21. septembra ob 20.00, bo, v veliki dvorani Cankarjevega doma, gala večer z MARJANO LIPOVŠEK in SIMFONIČNIM ORKESTROM SLOVENSKE FILHARMONIJE, ki mu bo dirigiral Milan Horvat.
Marjana Lipovšek je lani prejela Prešernovo nagrado. Sicer dela in živi v tujini. Domovina je dojela veličino in pomen njenih umetniških nastopov zato Marjana Lipovšek tudi doma bogati slovensko glasbeno kulturo.
Cena aranžmana 150.000 din. Prijave na telefon 853-574.
CONSORTIUM MUSICUM
Koncert Mešanega pevskega zbora Consortium musicum, ki bi moral biti že v pretekli sezoni, bo v petek, 29. septembra, ob 19.30, v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju. Dirigiral bo dr. Mirko Cuderman.
Imetniki koncertnega abonmaja sezone 1988/89 imajo prost vstop.
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, oa frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97.2 (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čistitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 8. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 10. SEPTEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.20 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javLjanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 11. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 13. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
I IkMNM » TT~1
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 7. 9. ob 18. uri Z GLAVO SKOZI ZID — nemško-jugo-slov., krimin. komedija. VI.: Claus Eberth.
Petek, 8. 9. ob 10. in 18. uri ter sobota, 9. 9. ob 18. in 20. uri DVOJČKA — ameriški, akcijska komedija. Vloga: Arnold Schvvarze-negger, Danny de Vito.
Petek, 8. 9. ob 20. uri ter nedelja, 10. 9. ob 18. in 20. uri LETALSKA AKADEMIJA — ameriški, komedija. Vloga: Chris Lemmon.
Ponedeljek, 11. 9. ob 10. in 18. uri ter torek, 12. 9. ob 18. in 20. uri CAMORRA NEAPELJSKA MAFIJA — italijanski, kriminalni. VI.: Angela Molina.
Sreda, 13. 9. ob 10. 18., in 20. uri JOHNY 5 - ameriški, komedija. Vloga: Fisher Stevens.
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 7. 9. ob 20. uri ter petek in sobota. 8. in 9. 9. ob 22. uri VEDNO PRIPRAVLJENA - ameriški, trda erotika.
Nedelja, 10. 9. ob 22. uri ter ponedeljek, 11. 9. ob 20. uri ITALIJANSKI NAČIN POHOTE - ameriški, trda erotika.
OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 7. 9. ob 20. uri LETALSKA AKADEMIJA — ameriški, komedija.
Ponedeljek, 11. 9. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE: MOJE PASJE ŽIVLJENJE — švedski.
KINO ŠOŠTANJ Sobota, 9. 9. ob 20. uri NOČNI KINO: VEDNO PRIPRAVLJENA
—	ameriški, trda erotika.
Nedelja, 10. 9. ob 18. uri CAMORRA NEAPELJSKA MAFUA
—	italijanski, kriminalni.
Ponedeljek, 11. 9. ob 19. uri LETALSKA AKADEMIJA - ameriški, komedija.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 8. 9. ob 20. uri DVOJČKA — ameriški, akcijska komedija. Nedelja, 10. 9. ob 20. uri NOČNI KINO: VEDNO PRIPRAVLJENA, ameriški, trda erotika.
Torek, 12. 9. ob 20. uri LETALSKA AKADEMIJA - ameriški, komedija.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
S Francetom Miheličem
V galeriji Kulturnega Centra Ivan Napotnik , Titovo Velenje začenjajo novo razstavno sezono z razstavo grafik in pastelov akademskega slikarja in grafika FRANCETA MIHELIČA.
razen četrtka in sobote od 9. — 13. ure. V nedeljah je galerija zaprta. Vabljeni!
Otvoritev razstave bo v petek, 8. septembra, ob 20. uri. V otvoritvenem programu bodo nastopili: MIRA MRACSEK - sopran, JASMINA MRACSEK -violina in ROBERT MRACSEK — klavir.
Mihelič je v Titovem Velenju samostojno razstavljal prvič leta 1981. Razstavo spremlja katalog, ki je bil izdan v sodelovanju z
Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov in Malo galerijo Sežana, že ob razstavi v Galeriji ZDSLU v Ljubljani.
Njegcva dela so prepletena z baladni.n vzdušjem in ljudskim izročilom. Zelo pogost motiv njegovih del je Kurent, ki izhaja iz ljudskega izročila in je hkrati poosebitev božanstva. Lirično njegova dela bogatijo ženski liki, ki so največkrat prispodobe mitoloških oseb. Njegovo slikarstvo je razpeto med življenjem in smrtjo.
Razstava bo na ogled do 3. oktobra, vsak dan od 9.—18. ure.
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH VELENJE IN MOZIRJE
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	DEL IZK.	NČ DČ	ROK P	OD STEV uu DEL
OBČINA VELENJE						
CENTER SREDNJIH ŠOL	profesor angleškega in nemškega					
	jezika	učitelj angleškega in nemškega j.	X	dč	8	12.000.000 1
INTEREUROPA	dipl ekonomist ali ekonomist	pripravnik za ZT registracijo	X	dč	8	2
INTEREUROPA	ekonomski tehnik	referent špediter	X	dč	8	7 000.000 1
INTEREUROPA	administrativni tehnik	administrativni referent	X	dč	8	4 000.000 1
OBRATOVALNICA ANTON PEČOVNIK	dipl. ing. strojništva ali ing.					
OBRATOVALNICA ANTON PEČOVNIK	strojništva	dipl. ing. ali ing. strojništva	• "	nč	15	1
	strojni tehnik	strojni tehnik	2	nč	15	1
OBRATOVALNICA ANTON PEČOVNIK	orodjar	orodjar	2	nč	15	1
OBRATOVALNICA FRANC NOVAK	elektrotehnik-šibki tok	pripravnik	X	dč	15	1
GORENJE EŠP		opravljalec naprav mehanske obde!				
	finomehanik	(lahko tudi pripravnik)	X	dč	8	7 765.000 1
FRIZERSKI SALON TERASA - SERMEK						
MARIJA - '	frizer	pripravnik	X	QČ	8	2 500.000 1
OBČINA MOZIRJE						
GORENJE-GLIN	dipl. ekonomist spec.	vodja programa zunanje trgovine	2	nč	8	13.000.000 1
GORENJE-GUN	predmetni učitelj za angleški in					
	nemški jezik	inokorespondent	2	nč	8	10.000 000 1
Koledar
Četrtek, 7. septembra — Regi-na (Regica), Branka, Marko
Petek, 8. septembra — Marija, Binče, Adrij, Sergej
Sobota, 9. septembra — Petra, Dorotej ( Dore), Aljoša
Nedelja, 10. septembra — Ni-ko, Oto (Otokar), Luka
Ponedeljek, 11. septembra — Helga, Prot, Jacinta, Almar (Milan)
Torek, 12. septembra — Silvo, Marinka, Vid (Gvido), Tamar
Sreda, 13. septembra — Lipe (Filip), Veno, Janez, Zlatoust
Mali oglasi
NOV BT z motorjem 90 cm1, prodam ali zamenjam za Tomos-18. Telefon 853-730, popoldne. HIŠO, TAKOJ VSEUIVO, prodam. Telefon 856-222, od 19. do 20. ali od 6. do 7. ure. SYNTESIZER PRODAM Kralj, Srebotnikova 4, pri Kolodvorski.
SAMSKA UPOKOJENKA išče prazno stanovanje ali sobo za dobo 3 — 4 mesece. Plačam v naprej. Telefon 857-884, od 18. ure dalje.
VIKEND PARCELO S HIŠNO ŠTEVILKO, z gradbenim materialom, ob potoku, poceni prodam. Možna menjava za avto. Telefon 881-001. NOVA LESENA GARAŽNA VRATA prodam po ugodni ceni. Telefon 856-602.
ZAKONCEMA BREZ OTROK
oddam sobo. Telefon 855-935.
TERMO OKNO GLIN prodam 90 x 60 in komplet schiedel dimnik 0 20 in nemški šotor za 4 osebe. Telefon 853-680 zvečer. SEDEŽNO GARNITURO IN BARVNI TV Grundig, ugodno prodam. Telefon zvečer 853-133. GVL JUGO, 11/89, kovinsko modre barve, katapnet sedeži, prodam. Telefon 721-577. MOTOR TOMOS PRODAM 14 M. Telefon 831-281. MLADO KRAVO, brejo drugega teleta, prodam. Informacije po telefonu 857-326. DVE DOBRO OHRANJENI OMARI, poceni prodam. Telefon 853-272.
ŠIVILJO ZAPOSLIM. Telefon 882-100.
ZDOMEC-POVRATNIK takoj kupi v Titovem Velenju ali bližnji okolici hišo, dograjeno vsaj do IV. faze, z možnostjo priključka na mestni toplovod, telefon itd. ob asfaltni cesti. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »GOTOVINA«. JUGO KORAL 55, letnik 5/88, ugodno prodam. Telefon 856-245, popoldne. SOBO S SOUPORABO SANITARIJ išče samsko dekle. Pisne ponudbe pod šifro »Mirna«. UGODNO PRODAM P 126, dobro ohranjen, star 1 leto in pol in kombiniran štedilnik, nerabljen 2 + 2. Telefon 853-788. RENAULT 18 TLJ, letnik 1984, ugodno prodam. Telefon 856-770, Stantetova 8, Titovo Velenje.
FRANCOSKO POSTELJO, dve
ženski kolesi, dve gumi 165 SR 14, eno gumo 5—60—13 z obodom, prodam. Telefon 857-459. STAREJŠO HIŠO, nekoč mlin, na mirnem kraju, ob potoku.
I km iz Dobrne, s hišno številko in 500 m2 zemlje, ugodno prodam. Telefon 882-439. RENAULT-4, letnik 1979, registriran do avgusta 1990 prodam. Telefon 882-175. JUGO 1.1 GX, letnik 1988 prodam. Telefon popoldan 831-731. OSEBNI AVTO 126 P, star 4 leta, ugodno prodam. Telefon dopoldan 854-321, interna 356, ali popoldne 853-473. ZASTAVO 126 P, staro 2 leti in Zastavo 128, staro 2 meseca prodam. Informacije dopoldan 853-231, interna 292 in popoldne 856-342.
OSEBNI RAČUNALNIK AT, z
barvnim monitorjem, printerjem in ročnim scanerjem z deklaracijo, prodam. Informacije po telefonu 853-911.
GRADBENO PARCELO, začeta gradnja, material, zamenjam za drugo nepremičnino, prodam. Telefon 855-112. PRED KRATKIM SEM IZGUBIL VREČKO z dokumenti za ZR Nemčijo. Poštenega najditelja posim, naj mi jo vrne na naslov Maks Hribernik, Ravne, Pristava, Šoštanj. Čaka ga nagrada.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bo FRIZERSKI SALON ZLATA, Splitska 38, zaprt od 11. 9. do 23. 9. 1989 zaradi rednega letnega dopusta.
NARODNO ZABAVNI ANSAMBEL išče kitarista. Telefon 856-578 popoldan.
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.. .
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, ome
Marije Pirnat
iz Plešivca
Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, jo pospremili na zadnji poti.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgube drage mame, babice in prababice, sestre
Ane Srebotnik
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Polesu, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, duhovniku, govornici, rudarski godbi in Gorenju — Oskrba.
Žalujoči vsi njeni!
SOLARIS, APARAT za sončenje, prodam. Telefon 881-085. SPREJMEM HONORARNO DELO administrativne narave. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Zanesljiva«.
Dežurstva
Dežurni zdravniki (Velenje):
Četrtek, 7. septembra — dnevni dežurni dr. Pečnik, nočni dežurni dr. Žuber
Petek, 8. septembra — dnevni dežurni dr. Kočevar, nočni dežurni dr. Zupančič
Soboto, 9. septembra in nedeljo, 10. septembra — glavni dežurni dr. Mijin, notranji dežurni dr. Oskar Renko
Ponedeljek, 11. septembra — dnevni dežurni dr. Rus, nočni dežurni dr. Kočevar
Dežurna zobozdravnica (Velenje):
V nedeljo, 10. septembra je dežurna zobozdravnica dr. Majda Budna, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni zdravniki (Šoštanj):
Četrtek, 7. septembra — dr. Stupar
Petek, 8. septembra, soboto, 9. septembra in nedeljo, 10. septembra — dr. Pirtovšek.
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 8. septembra do 15. septembra je dežurna dipl. veteri-narka Sonja Knez na Veterinarski postaji v Šoštanju, telefon: 881-322.
Gibanje -prebivalstva
Poroke:
Franc Potočnik, roj. 1960, sprevodnik iz Paške vasi in Marija Hohnec, roj. 1969, prodajalka iz Draže vasi, Franc Rotovnik, roj. 1957, prodajalec iz Tolstega vrha in Ana Bačovnik, roj. 1957, prodajalka iz Bevč, Miran Brlož-nik, roj. 1965, RTV mehanik iz Škal in Marta Pušnik, roj. 1967, trg. poslovodja iz Titovega Velenja.
SOZD, N.SUB.O.
MERX
PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA
AVTO CELJE
PRODAJALNA AVTOMOBILOV IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV
unam YUGO
63320 TITOVO VELENJE, Partizanska 3 Tel . : (063) 855-628

mas
VEPLAS, Titovo Velenje, in COMET, Zreče,
skupno ustanavljata mešano podjetje za predelavo plastičnih mas s sedežem v Ločah pri Poljčanah, ki bo ob ustanovitvi začelo s proizvodnjo jadralnih desk. Informacije lahko interesenti dobijo v Veptasu oz. Co-metu v splošno kadrovskem sektorju. K sodelovanju vabimo zainteresirane fizične osebe, ki bi bile pripravljene vložiti sredstva in voditi novo ustanovljeno podjetje.
Pismene vloge pošljite v roku 15 dni po objavi v splošno kadrovski sektor v Comet, Zreče.
Razpisna komisija pri OBRTNI ZADRUGI »GAJ« Mozirje objavlja prosta dela in naloge:
1.	Direktorja OZ »GAJ«
(neprofesionalna funkcija)
Pogoji:
—	da je kandidat samostojni obrtnik, član OZ »GAJ«,
—	da ima organizacijske sposobnosti,
—	da ni bil kaznovan.
2.	Samostojnega finančno računovodskega delavca
(za nedoločen čas s polnim delovnim časom) Pogoji:
—	srednja ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri s pet let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu.
Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave.
Kandidati bodo obveščeni o sprejetju v roku 30 dni.
Prijave pošljite na naslov: Obrtna zadruga »GAJ« Mozirje, 63330 Mozirje. Tel.: 063/831-912. ___i_
ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mame in ome
Pepce Štajner
rojene MEŽA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sodelavcem REK DS Družbeni standard ter nekdanjim sodelavcem in sodelavkam DO RLV in Vegrada, sosedom in vsem, ki ste z nami
sočustvovali, jo pospremili na zadnji poti, podarili cvetje in izrazili sožalje. Zahvaljujemo se pevcem in obema govornikoma, ki so se z lepo zapeto pesmijo in toplo človeško besedo poslovili od ljubljene mame. Posebej se zahvaljujemo dr. primariju FIJAVŽU in osebju bolnišnice Slovenj Gradec, ki so ji lajšali bolečine.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Frančiške Kolar
ZABUKOVSKE mame iz Velikega vrha
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam velikodušno pomagali, darovali cvetje in jo množično pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja šmarškemu mešanemu in moškemu pevskemu zboru za zapete žalostin-
ke, Francu Korbarju za dvojni ganljivi govor, pogrebcem in nosilcem praporov. Iskrena zahvala velja tudi za slovesen cerkveni obred in poslovilne besede, za kar se še posebej zahvaljujemo domačemu prodekanu Ivanu Napredu, častnemu kanoniku Adolfu Pikelnu in Jožetu Turineku, župniku z Vranskega.
Žalujoči: sin Ivan, hčerki Mici in Fani z družinami ter ostali sorodniki.
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Franca Hosnarja
iz Skornega
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, izrekli sožalie in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družinam Maze, Ramšak in Županovim, gospodu duhovniku, govornici društva invalidov in govorniku iz Artič pri Brežicah, DO NO-TOZD Pohištvo, pevcem, šo-štaniskima zdravnikoma dr. Lazarju in dr. Stoparju.
Žalujoči: žena Angela, hčerka Elica z možem in bratje.

Anketa
Naš dinar
Ob skoraj 30 odstotni mesečni inflaciji se ne godi slabo !e našim že tako plitkim žepom, ampak tudi našemu ubogemu dinarju. Zato ni čudno, da smo se v zadnjem času že kar navadili vse cene in delovne programe preračunavati v tujih valutah. Saj izgleda, da nam gre mnogo bolje od rok preračunavanje v marke, dolarje, franke, šilinge ... kot pa štetje zajetnih svežnjev domačih bankovcev. Ali se potem upravičeno sprašujemo, če so morda dinarju šteti dnevi? To vprašanje smo postavili naključno izbranim sogovornikom.
Ignac Erja-
r
H
-i
»ec: »Ja, dinar je res malo vreden, saj človek ne ve, kaj bo lahko zanj kupil jutri. Zato je preračunavanje v drugo valuto, vsaj zame, razumljivo. Seveda pa me močno moti, ne samo to, ampak tudi ta naraščajoča inflacija. Zato ie bolje vsak dinar sproti vnovčiti tako ali drugače, kot pa ga hraniti, saj je vsako minuto manj vreden.«
Zofija Kuko-
rič: »Kako daleč smo zabredli v naši domovini, dokazuje tudi naš ubogi dinar. ki je vsak dan manj vreden. Zato ker je to tako, vse kar dobim, takoj zapravim. O spreminjanju valute nimam najlepšega mnenja, zato tudi ni na mestu preračunavanje finančnih programov v marke, tako kot delajo v organizacijah združenega dela. Vendar pa očitno drugače ne gre. Med drugim to zahtevajo partnerji pri sklepanju pogodb. Mislim, da nekateri danes živijo samo še od preračunavanja in špekulacij, in teh je preveč. Za stanje je odgovorna vlada in program za zaviranje inflacije bi moral uspeti čimprej.«
Marjana Dobrave: »Vsekakor je nekaj osnove, da govo-^^ rimo o tem, da i	<m'm so dinarju dne
Sr v' žtet'- 'nfac'~
ja presega vse meje. Morda bi res sprememba vaiute kaj pomagala, vendar si s tem vprašanjem zaenkrat ne belim glave. Ljudje kupujejo devize zato, ker bi radi ohranili vrednost tistega, kar si zaslužijo.«
Darko Red-
nak: »Mislim, da dnevi dinarju še niso šteti. Marka je pač bolj popularna zaradi visoke in
naraščajoče inflacije dinarja. Vsak ima svojo valuto, tudi mi jo moramo ohraniti, naj si bo takšna ali drugačna. Dejstvo je, da mora gospodarstvo s. svojimi programi inflacijo zmanjšati. Ljudje res veliko prekupčujejo z devizami, vendar sem mnenja, da legalizacija ne bi bila najbolj uspešna. Če bi imel dinar večjo vrednost, in bi bila le ta bolj stabilna, o devizah ne bi toliko govorili in tudi cen ne bi bilo potrebno preračunavati v devize.«
Milojka Tr-
oar: »Ja, mislim da so dinarju res šteti dnevi. Res se mi zdi sramotno, da naš jur-ček ni nič več vreden. Zaradi tega, ker se na vsakem koraku pogovarjajo samo o devizah, sploh nimam več občutka, da dinar še obstaja.
Poglejte, danes se je spet vse podražilo in mnogo manj občutijo padec dinarja tisti, ki štejejo milijarde. Tepe nas inflacija in mislim, da bi sledn jo morali ustaviti programi našega vodstva. O tem, kakšni naj bi. bili programi za zajezitev inflacije ne razmišljam, saj tega še drugi ne vedo, vem pa, da bi bilo veliko ljudi pripravljenih več delati za večjo in stabilnejšo vrednost dinarja.«
flap.mč)
Trški utrip na Sta"*
Sejem bil je živ, so zapisali predstavniki Kulturnega centra v vabilo na sobotno snidenje pod grajsko obzidje v Staro Velenje. In je bil — živ kot še nikoli doslej, pa čeprav je letošnje, bolj jesensko kot poletno vreme, malce kazalo zobe in je drobno pršenje tu in tam namigovalo, da bo dež.
Pa ga ni bilo in to v zadovoljstvo vseh, ki so se gnetli tokrat na kar pretesnem nekdanjem trškem prostoru. Zaresda prodaja morda ni cvetela tako kot je to zabeleženo v starih kronikah in tudi stojnic ni bilo toliko, a vendar je bilo marsikaj kar je bilo vredno ogleda, kar je bilo nekoč, pa smo že pozabili ali še nismo spoznali ali pa so bili premladi, da bi se tega lahko spomnili. Prav gotovo je bila največja zanimivost kovačija, v kateri so trije kovači tudi pridno udrihali in če k temu dodamo, da je bil »glavni« med njimi Miha Valenci, potem tudi zabave ni manjkalo. Lončar iz Prekmurja je na drugem koncu
spretno oblikoval nove izdelke, šoštanjski zeliščarski starosta Novak je uspešno prodajal svoje arcnije, čevljar je kar na sejmu delal cokle, seveda tudi žganje-kuha ni manjkala, pa prodaja starin, da celo vrtni palčki so se znašli na eni od stojnic. Bilo je moč dobiti tudi kaj dobrega za pod zob, od domačega kruha, do tistih ta pravih klobas, do golaža, ki so ga kuhali kar na star način. Tudi pijača je tekla, kot se za takšen sejem spodobi.
In da je bilo vse skupaj še bolj veselo, bolj živo in vendar dovolj domače, so poskrbeli Šaleške predice s svojim programom, Folklorna skupina Koleda ter trio Kardoš.
Skratka, Kulturnemu centru, Gostinstvu Paka, Turističnemu društvu Velenje in vsem sodelujočim ena velika petica, z željo, da bi bil sejem prihodnje leto še boljši.
(B. Zakošek)
Če znaš, je lonec hitro nared. Koliko vas pomni, kako se podkev kuje?
Takole so predle naše babice. Iz loncev je prav prijetno dišalo
Odličen nastop velenjskih skakalcev
Na slukaliicak v Eisenerzu se je t še kar ugodnem vremenu v soboto, 2. septembra, zaključila v Titovem Velenju 27. avgusta začeta turneja dežel ALPE-JADRAN. Videlo se je, da je zamisel »vžgala«, ker je bilo v vseh treh kategorijah precej več udeležencev, predvsem iz avstrijskih dežel, u novo pa so se pojavili skakalci iz Madžarske in iz Nemčije.
Konkurenca je bila zelo močna, zato so uspehi velenjskih tekmovalcev toliko bolj pomembni. Največje presenečenje je bila vsekakor zaslužena zmaga Petra Kolenca na manjši skakalnici. Čeprav smo visoko uvrstitev Matjaža Triplata pričakovali, je bila njegova zmaga v skupni uvrstitvi na obeh tekmah vendarle presenečenje.
V	kategoriji mlajših mladincev je z odličnim drugim skokom 69 m, ki je bil sploh najdaljši skok druge serije, zmagal Ljubljančan Fras, z 2. mestom pa je presenetil spet predstavnik šta-jersko-koroške regije Ravenčan Erih Pečnik.
V	kategoriji starejših mladincev so bili uspešni skakalci iz Gorenjske in Ljubljanske regije, posebno Andraž Kopač iz žirov, kateremu so v napetem boju za 1. mesto morali popustiti kar 4 Avstrijci.
Pohvaliti je treba vzorno s kerami-
čnim zaletom izdelani skakalnici vsemi pripadajočimi napravami, prijazen sprejem in dobro izvedeno prireditev. Navezali smo osebne stike, izmenjali izkušnje in glede na dosedanje pomanjkljivosti precizirali dodatne propozicije, da bo 2. turneja v letu 1990 še bolj uspešna.
V sodniškem zboru je sodeloval tudi Franc Dolar, zvezni sodnik iz Titovega Velenja.
REZULTATI: K 36 m skakalnica — starejši pionirji (jetnik 1974 in mlajši), 58 tekmovalcev: I. Peter Kolenc, JUG Štajersko Koroška regija, (36 in 36 m), 201.5 točk; 2. Erwin Ka indl. AUT. Salzburg, (36.5 in 36.5 m), 199.8 točk; 3. Matjaž Triplat, JUG, Štajersko—Koroška regija, (36 in 36 m), 199.5 točk; 6. David Videnšek, JUG, Štajersko—Koroška regija, (35 in 34.5 m), 186.5 točk; 8. Janez Turn-šek, JUG. Štajersko — Koroška regija (34.5 in 34.5 m), 184.6 točk; 10. Boštjan Rednjak. JUG, Štajersko-Koroška regija (34 in 34 m), 180.8 točk; 30. Robi Oblak, JUG, Štajersko Koroška regija (35 in 35 m), 157.9 točk. K 71 m skakalnica — mlajši mladinci (letnik 1973), 24 tekmovalcev: 1. Damjan Fras, JUG, Ljubljanska regija (60.5 in 69 m), 192.0 točk; 2. Erih Pečnik, JUG, Štajersko—Koroška regija
(58.5 in 65 m), 174.6 točk; 15. Viki Cepelnik, JUG, Štajersko — Koroška regija (57 in 55 m), 146 točk; 21. Kristijan Švab, JUG, Štajersko—Koroška regija (47 in 50 m), 119 točk. K 71 m skakalnica — starejši mladinci (letnik 1972 in 1971), 37 tekmovalcev: I Andraž Kopač, JUG, Gorenjska regija (66.5 in 68.5 m), 203.7 točk; 2. Ni-ko Zwitter, AUT, Koroška (68 in 67.5 m), 203.4 točk; 3. Robert Stadelman, AUT, Vorarlberg (63.5 in 68 m), 199.8 točk; 17. Gorazd Pogorelčnik, JUG, Štajersko—Koroška regija (60.5 in 63 m), 176.6 točk; 22. Danilo Rednjak,
JUG, Štajersko—Koroška regija (59 in 63 m), 171.0 točk; 24. Gregor Dolar, JUG, Štajersko —Koroška regija (60 in 60 m), 168.7 točk; 25. Igor Jelen, JUG, Štajersko —Koroška regija (57.5 in 62 m), 166.5 m. SKUPNA UVRSTITEV: Starejši pionirji — 1. Matjaž Triplat, JUG, Štajersko—Koroška regija, 394 točk, 2. Zoran Zupančič, JUG, Gorenjska regija, 370.2 točk, 3. Peter Kolenc. JUG, Štajer-sko-Koroška regija, 367.5 točk, 4. Dejan Hajdarevič, JUG, Ljubljanska regija, 353.1 točk, 5. Boštjan Rednjak, JUG, Štajersko—Koroška regija.
352.8 točk, 6. Janez Turnšek, JUG, Štajersko—Koroška regija, 343.1 točk, 7. David Videnšek JUG, Štajersko—Koroška regija, 343.0 točk, 8. Boštjan Habič, JUG, Ljubljanska regija, 328.5 točk, 9. Robi Oblak, JUG, Štajersko—Koroška regija. 328.4 točk. Mlajši mladinci Damjan Fras, JUG, Ljubljanska regija, 374.0 točk, 5. Erih Pečnik, JUG, Štajersko-Koroška regija, 320.7 točk. Starejši mladinci: I. Andraž Kopač, JUG, Gorenjska regija, 392.0 točk, 2. Christian Moser, AUT, Koroška, 387.0 točk, 3. Hannes Frank, AUT, Koroška, 382.4 točk, 4. Primož Triplat, JUG, Gorenjska regija, 380.6 točk, 6. Matej Oblak, JUG, Gorenjska regija, 368.3 točk.
Miličniki so zapisali
noCna kontrola
Velenjski miličniki so opravili iz noči z 2. na 3. september, torej iz sobote na nedeljo, poostreno kontrolo po gostinskih lokalih, javnih površinah, kontrolirali so promet in delo varnostnikov po organizacijah združenega dela.
In kaj so ugotovili?
Ustavimo se najprej pri prometu! 18 voznikov so samo opozorili na manjše pomanjkljivosti, 41 so izrekli kazni zaradi prometnih prekrškov. Od tega so jih prijavili sodniku za prekrške 13 (11 jih je bilo vinjenih), 10 kršiteljev je bilo mandatno kaznovanih, 9 so odvzeli vozniška, enemu pa prometno dovoljenje. Skupno so kontrolirali 64 voznikov — torej je bilo takšnih, pri katerih ni bilo nobenih pripomb bolj malo.
»Obiskali« so tudi 14 varnostnikov, štirje so svojo dolžnost varovanja družbenega premoženja zelo slabo opravljali.
na štirih avtomobilih prerezal pnevmatike
V noči na 25. september je neznani storilec pred gostiščem
Zaje p re rezal pnevmatike na vseh štirih kolesih štirim gostom.
zalotili so ju, ustavil ju je pes
Boško in Slobodan J. sta okoli pol enih ponoči 28. avgusta pred upravo Ere skušala demontirati luč z Erinega službenega vozila. Zalotili so ju miličniki. Skušala sta pobegniti, vendar jim je to preprečil službeni pes Hari.
slavje motilo sosede
Dolgo v noč so pri Fraki u na Kardeljevem trgu 1. septembra slavili. To je seveda motilo sosede. Posredovali so miličniki, ki bodo gostinca med drugim prijavili inšpekcijskim službam, saj je močno kršil odlok o odpiralnem času.
pretepel jo je
Marto M. je v soboto popoldne pretepel bivši mož Edo in jo nagnal iz stanovanja. Seveda ga čaka zdaj pot k sodniku za prekrške.
DOBRI STARI ČASI — Prejšnji teden smo lahko na precejšnjem delu Zgornje Savinjske in Šaleške doline občudovali dobre stare »oldtimerje«, udeležence 7. po vrsti alpske turneje teh odlično ohranjenih vozil.
Rudar:Elkroj 3:1 (2:1) Razpoloženi GorŠek
Letos sta se ekipi velenjskega Rudarja in Elkroja iz Mozirja sestali že na začetku nove prvenstvene sezone v republiški ligi, že v drugem kolu na igrišču ob jezeru.
Gostiteljstvo so igralci Rudarja dobro izkoristili, saj so zmagali s 3:1 po zaslugi v nedeljo odličnega Gorška, ki pa bo, žal, že ta mesec odšel v JLA. Gostujočemu vratarju Janku je zabil kar dva zadetka — v 20. in 40. minuti. V 37. minuti je za goste dosegel edini zadetek Robi Remic, ki je pred tem zamenjal poškodovanega Boga Remi-ca. Vse upe gostov na morebitno izenačitev pa je v 84. minuti pokopal v nedeljo prav tako dobro razpoložen za igro kapetan Brdjanovič s pravo »bombo« s približno dvanajstih metrov.
Akcije igralcev so bile kljub razmočenemu igrišču zelo hitre, oboji so igrali odprto, priložnosti za zadetek na obeh straneh je bilo še precej. Pa
vendar vratarja, če izvzamemo dosežene zadetke, nista bila preveč zaposlena, saj so bili pri strelih nenatančni. Ob Goršku. Brdjanoviču in R. Remiču je bil še najbližji zadetku Pevnik, vendar se je njegova žoga v 40. minuti odbila od leve stative vratarja Janka.
Ta sosedski derbi je minil v športnem ozračju, če izvzamemo 22. minuto, ko je moral zaradi ostrejšega prekrška enega izmed domačih igralcev z igrišča Bogo Remic in zadnjo minuto prvega polčasa, ko je spet domači igralec nekoliko ostreje zaustavil gostujočega igralca. Zdi se, da je enake bolečine kot ležeči igralec na tleh občutil tudi fizioterapevt gostov. Ljubljanskemu sodniku Karajici je izrekel nekaj besed, ki jih slišimo v glavnem le na igriščih. Epilog takšnega enostranskega besedičenja pa je skorajda vedno znan. Sodnik je tisti, ki
kroji pravico na igrišču. In tudi v nedeljo je presodil, da je bolje, če se El-
krojev fizioterapevt ohladi na tribuni. Po zmagi je bilo približno 400 gledalcev, kolikor se jih je skupaj z nekaj navijači zbralo na derbiju, zadovoljnih. Zadovoljno pa je tudi vodstvo Rudarja s priigranim v dveh prvih kolih (osvojene tri točke). Zato smo v nedeljo že slišali besede, letos imamo izredno priložnost za osvojitev prvega mesta. Do konca prvenstev je še daleč, pa vendarle upajmo, da bodo to željo uresničili.	(vos)
Rudar: Hrast, Boškovič, Polovšak, Doler, Gabrič, Zirdum, Cvild (Oblak), Pevnik, Murič (Miševski), Brdjanovič, Goršek.
Elkroj: Janko, Gostečnik, Žurej, Grobelšek, Maglica, Božičevič, Bogo Remic (Robi Remic), Hren, David Ermenc (Mekiš), Turk, Drago Er-menc.
i